'IU ' 'Ш1931 Naroi'nina inesečuo 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — ne-deliska izduja celoletno % Din, zn inozemstvo 120 Din Uredništvo je < Kopitarjevi iil.b/lll Teleloni uredništvu: dnevna služba 2050. — nofna J990 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za in sera te; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Praira-Uiinaj 24.797 Uprava; Kopitarjeva b. telelon 2992 Izhaja vsnit dnu zjutraj, razen poudeljka in dneva po prazniku шшишиавм Ljubljana, 16. decembra. V monarhističnih državah, kjer je vladar nositelj najvišje avtoritete, nositelj svetlih stoletnih tradicij svoje dinastije, je prasnile poglavarja dinastije za vse prebivalstvo najlepši, največji. Ko praznujemo rojstni dan svojega vladarja, ga zato ne slavimo zgolj iz dolžnostnih ozirov, marveč s prisrčnostjo in iskrenostjo zavednih državljanov, ki so si s vesti, da s tem proslavljajo moč in veljavo svoje domovine, poosebljene v njenem najvišjem predstavniku. Praznik rojstva našega kralja Aleksandra je nam Slovencem, Hrvatom in Srbom pa še radi tega bolj drag, ker je vladar naše, slovanske krvi, ker je potomec slavne, res narodne in ljudske dinastije Karagjorgjevićev. ~Ni je dinastije na svetu, ki bi imela toliko zaslug za svoj narod, kolikor so jih za hrabre Srbe imeli Karagjorgjeviči. Od pradeda našega kralja, kneza Karagjorgja, — ki je prvi zbral okoli sebe svobodoumne in pogumne srbske prvake in na ielu njih po krvavih borbah s Turki, dosegel svobodo za svojo ožjo domovino, — do njegovega očeta blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja, — ki je po dolgih letih pomanjkanja v pregnanstvu, po svobodni volji srbskega ljudstva postavljen za kralja, postavil temelje Srbiji, najbolj demokratski državi na Balkanu, ki je ravno vsled tega, ker je v njej vladal duh prave in čiste ljudske svobode, postala Pijemont vseh jugoslovanskih narodov in bila zatočišče vseh naprednih, za osvoboditev izpod tujega jarma borečili se Jugoslovanov iz sosedne dvojne monarhije, ideal domovine predvojne slovenske in hrvatske mladine, ki je zalo z navdušenjem med svetoimo vojno polnila ilobrovoljske polke, — so bili Ka- Franjo Neubauer: T t o j dan je naš ! Navdušenost naša plamtela kot jutranja zarja je v dan, sezidati dem je hotela za združene brate prostran. In prvi zidar si T i bil, vladar! Ideji si vzvišeni služil,' da ločene brate bi združil. —-- Pozdravljamo rojstni Tvoj dan, vodnik, od usode izbran, in v dobi poslan nam krvavi, da pelješ nas k zmagi in k slavi! Za nami je čas bolečin, pozabljen grenak jc spomin. Sezidan je dom. ki nas, brate, združuje, svobodni smo, prosti nasilnosti tuje. A čas je težak! Še treba bo zmag, junaštva in borbe za čase, ki tudi po zmagi jih ni. V daljavi le solnce smehlja st, še temne pretč nam moči. In misel nestalna povsodi še išče in hodi in blodi. Še v srcu gore nemirne želje, nestrpne nam vstajajo nad?, in vse zadovoljstva bi rade. Kav v srcu živi in gori, kar muči nas še in boli, kar še hrepenenja je v i;r:s j:r prostosti, po srečnih 11 radostnih dneh. izročamo Tebi in Tvoj' modrosti, in upamo vate v boleh. Tvoj da n j e n a š d a n i n n a š g o d Ti rojen za nas si, mi zate, oboji za kraje bogate, ki dal jih Vladar je usoMir bo v kratkem prišlo do odločilne bitke med Japonci in maršalom Cansulijanom. tako da bodo japonske čete stale Iii; pred Velikim zidom. ki brani Peking. Jivponci so /ačeli južno od Mukdena ustanavljati veliko industrijsko In ,-govinsko cono in mrzlično dngrajajo železnico iz Kirina v luko Sai-z«n, ki bo predstavljala zelo hude. konkurenco Vla-div( . teku. Obenem so pre;(!:uili popolno ravnn-prnviicst vseh inozemcev \ niandžurski trgovini in •o pogajajo ,: generalom Ma z namenom, da so i .•:*:ii!!:;ir:: necdvi-.-nn mandžuvska država, v kateri l.i-do liidi Ki!-ijc| »j:*;vitli |..-polito enakopravin-d. Kralj v Parizu Pariz, 16. dec. ž. Agencija Havus poroča, tla je Nj. Vel. kralj Aleksander prispel v Pariz. Trgovska pogajanja z Avslriio Belgrad, 16. doc. AA. Danes sta odpotovala na Dunaj načelnik ministrstva za trgovino in industrijo Milivoj 1'ilja in svetnik istega ministrstva dr. Milan Lazarevič, dn se z avstrijsko vlado pogajata o ureditvi našega izvoza živine v Avstrijo v zvezi z novoosnovano Živinsko centralo na Dunaju. Ponovna ureditev lega vprašanja je bila potrebna zaradi toga, ker jc Avstrija razdelila uvoz dovoljenih kontingentov tako časovno (tedensko) kakor ludi teritorialno (na nekoliko trgov). Proces OpOZfCIfl Varšava, 16. dec. tg. V sodnem procesu proti voditeljem opozicije je včeraj državni pravdnik začel svoj playdoyer. Državni pravdnik predlaga, da se kaznujejo obtoženci po starem ruskem kazenskem zakonu, ki zahteva za poskus prevrata do 15 lot ječe. Študentje pretepli ministrskega predsednika London, 16. dec, tg. Pri Pieh-Lingu, šeng-Sia-Tunu in Novv-Šangu, treh važnih točkah južno-mandžurske železnice so Kitajci zopet začeli so-vražnesti. Japonci so poslali vojaška ojačenja. V liojih je bilo ubitih 5 Japoncev, 10 pa ranjenih. Ob ponovnih študontovskih nemirih v Nankingu so demonstranti razorožili policijo in porabili orožjo proli njej. Študenti so hudo jiretcpli začasnega ministrskega predsednika generala Čeng M ing Suja. V mestu jc pr^'lašeno izjemno slanjo. 1'rcd važnimi javnimi poslopji so postavljene strojne puške. Oblasti so aretirale 40 študentov, katerih jo 80.000, ki so zasedli kolodvore in fitraluijejo mesvo. London, 10. dec. AA. Reuter poroča iz šuu-gliuja, da bo novo kitajsko vlado po vsej priliki sestavil g. Cinsen. Zunanje ministrstvo v novi vladi bo prevzel dosedanji zunanji minister kanton-ske vlade g. Evgcn Ccr. Tretja seja Belgrad. 10. dec. 1. Danes dopoldne se je narodna skupščina sestala k svoji tretji redni seji. Kraljeva vlada je bila zastopana po večini svojih ministrov. Manjkal je samo zunanji minister dr. Marinkovič. Galerija za občinstvo je bila polna gledalcev in gledalk, časnikarji so napolnili svojo veliko ložo, diplomatska loža pa je bila popolnoma prazna. Pokazalo se je, da poslanska dvorana ni več tako polna, kot je bila na dan otvoritve. Sejo je nato otvoril predsednik verifikacijskega odbora Milovan Simonovič. Ko se je prečital in brez ugovarjanja odobril zapisnik prejšnje seje, je tajnik skupščine prečital ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim prevzame in vrši kraljevo oblast ministrski svet za vso dobo kraljeve odsotnosti. Poslanci so se dvignili v klopeh in priredili kralju navdušene ovacije. Prečitanih je bilo tudi nekaj pozdravnih brzojavk, ki so prišle na naslov skupščine iz inozemstva. Tako so pozdravili narodno skupščino predsednik poljskega sejma, romunski parlament in češkoslovaška državna zbornica. Skupščina je nato odobrila dopust dvema poslancema, enemu radi smrtnega slučaja, drugemu pa radi bolovanja. Po vseh uvodnih formalnostih je skupščina prešla na dnevni red in poslušala poročilo verifikacijskega odbora, ki ga je prečital dr. Nikola Nikie. Iz tega poročila je bilo razvidno, da je verifikacijski odbor odobril vse poslanske mandate (dolgotrajno ploskanje in odobravanje skupščine), razen enega, in sicer mandata dr. Brankoviča v okraju Otočec. Dr. Nikič je navajal, da so se v tem okraju vršile nepravilnosti že pri sestavljanju volilnega imenika, kakor tudi pri seštevanju oddanih volilnih glasov. Tako je volilna komisija naštela mnogo več oddanih glasov, kakor jih je bilo oddanih v resnici, v volilni zapisnik pa so prišle osebe, ki so že zdavnaj v večnosti ali pa ki se nahajajo v Severni Ameriki. Poročevalec je zahteval od skupščine, da izvede nove volitve v volilnem okraju škare 11. Po končanem poročilu je bila otvorienn debata k poročilu samem. Ker se med narodnimi poslanci ni uihČ!: prijavil k besedi, je bila debata zaključena in poročilo verifikacijskega odbora je bilo v celoti sprejeto. Skupščina je prešla, nato na debato o posameznih spornih ali ospor,jenih mandatih. Kot prvi se je priglasil na zagovorniško tribuno dr. Grigo-rije Tadič. ki je zojiet govoril le o volilnem okraju Otočcu, torej tam, kjer ie bil osporjen mandat dr. Brankoviča. Kandidat otoškega okraja dr. Brankovič, ki se je že med govorom poročevalca in zagovornikov večkrat oglasil, je zaprosil milo predsednika Si-monoviča. da mu da besedo, kar slednji zaenkrat ni hotel storili, češ da ie to proti pravilniku. Na intervencijo predsednika vlade so je zadeva tako rešila, da ie narodna skupščina dala svoje dovoljenje, dn zasliši osporjenega dr. Brankoviča o njegovem mandatu. V teku svojega govora je dr. Brankovič ponavljal že znane očitke proti svojemu protikandidatu dr. lliču in se zagovarjal, da mu še vedno ostane večina glasov, četudi bi se odračunali njemu in njegovemu nasprotniku vsi falzificirani glasovi. Predsednik Simonovič je nalo dal na glasovanje 2 predloga: 1. Predlog verifikacijskega od-borii, da se poročilo sprejme in 2. predlog dr. T.i-diča, da naj zbornica prizna in potrdi mandat dr. Brankoviča. (ilasovanja. prvega v teku teru zasedanja, je udeležilo 2";9 poslancev. 17 jih je bilo odsotnih. Го poročilu verifikacijskega odbora je glasovalo QMsk Zaleskega 108 poslancev, za predlog dr. Tadiča pa 01 poslancev. S leni je bilo poročilo verifikacijskega odbora sprejeto. Skupščina je nato prešla nn drugo točko dnevnega reda, na zaprisego narodnih poslancev. Na predsednikovi mizi so ие zasvetile luči prižganih sveč. Predsednik Simonovič je nalo s veču-nim glasom pozval narodne poslance, naj vstanejo in za njim polagoma in v svesli si velikega čina ponavljajo zakonito besedilo zaprisege, ki se glasi: .laz I. I prisegam, da boiu ostal zvest kralju, da hočem nadvse braniti ln čuvati edinstvo naroda, neodvisnost države in celotno državno oblast, da hočem braniti ustavo in imeti vedno pred očmi blagor svojega naroda/' Poslanci so izgovarjali za predsednikom besedilo prisege, nakar so bili naprošeni, naj podpišejo še tozadevne dokumente. Seja plenarnega Maha Belgrad, 16. dec. !. Danes popoldne se je vršila seja plenarnega kluba, na kateri so bilu odobrena pravila nove državne stranke .Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije, kakor jih je izdelal glavni odbor kluba narodnih poslancev. Pravila so bila soglasno sprejeta. Nato so prišle na vrsto resolucije gospodarskega odbora, katere je v eno uro trajajočem govoru dr. Velizar Jankovič podrobno razlagal in utemeljeval med velikim ploskanjem in navdušenjem narodnih poslancev, ki so ga neštetokrat prekinjevali. Nato je dobil besedo dr. Stanojevič, ki je govoril o našem izvozu in uvozu, o trošarinah in o potrebi, da se zakon o računovodstvu spremeni in poenostavi. Za njim so govorili dr. Krstič, dr. Slo-jodinovif in prof. Alojz Pavlič. Prof. Pa vi i č je predlagal, naj Narodna skupščina apelira na vse denarne zavode in na advokatske zbornice v državi, naj vplivajo nn odvetnike v tem smislu, da ne bodo sprejemali tožb, nastalih ali grozečih zaradi dolgov, katere je povzročila gospodarska kriza. V tem apelu naj se podčrta, da so se odvetniki v težkih dneh naše zgodovine vedno izkazali za narodne in za rodoljubne in da naj danes. ko so časi najtežji, ne pozabijo teh lepih tradicij. To bi hilo delo za pomirjenje ljudskih mas i:i Iii v veliki meri pripomoglo k ureditvi medsebojnega življenja. Ta predlog je bil z velikanskim ploskanjem sprejet od vseh poslancev poslanskega kluba. Prihodnji sestanek socijalue sekcije bo v petek dopoldne in na njej se bo obravnavalo vprašanje brezposelnosti, posebno pa se bo obravnavala industrializirana dravska banovina. Se'a socialne sekcije Belgrad, 16. dec. Danes se je vršila skupna seja članov socialne sekcije, zastopnikov prometnega ministrstva in socialne politike ter Rdečega križa. Prisoten je bil minister dr. Koštrenčič in predsednik Rdečega križa dr. Nedeljkovič. Po daljšem razgovoru, v katerem je bilo definitivno določeno, da drŽava prispeva 100 vagonov žita za pasivne kraje. Izvoli! se je ožji odbor, ki bo v s!al-nih stikih z organizacijami, ki bodo to žito prevažale in med siromake razdeljevale. Nova borba proti Angležem Dve indski dijakinja ustrelili angleškega okra nega načelnika London, 10. der. Zdi se, da povralek Gandija t postopajo z veliko energijo. Tako v Komilli kakor v Indijo pomeni novo vzpodbudo ekslremnini elementom nacionalistične stranke, da obnovijo teroristično akcijo proti angleški oblasti. Dve ženski sta 11. t. iu. ustrelili angleškega ukiajncga načelnika v Komilli, severno od Oltagonga, sira iStevon-sa. ki sta se javili k njemu v avdijenro z neko prošnjo. Ženski slu priznali, du .sla bili najeli od odseku za teroristično akcijo, ki ga je organiziral indski nacionalni kongres. Znano je, da je predsednik okrajne organizacije kongresa v Bengaliji dr. Nag nedavno izjavil, da se ho kongres, če bo zmiinjkulo moških, posluževal v borbi zoper Angleže žensk. Olie ženski sta dijakinji. Obenem s tem atentatom pa sta bili položeni dve bombi v malem mestu Bazalpurju v Bengaliji. Eksplozija je povzročila veliko paniko, dasi ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Angleške oblasti po navodilih iz Ix>ndonn v Bazalpurju je policija izvršila veliko lU'etucij. Med aretiranimi se ne nahajajo samo lokalni voditelji nacionalne stranke, ampak tudi mnogi komunisti, ki hočejo gaudistično akcijo izrabiti v svoj prid. Podkralj je dobil polnomoč, du nastopi z vsemi sredstvi proti kampanji, ki jo je začel kongres, da bi kmetski najemniki ne plačevali najemnine kakor tudi .davkov. Laburistični Daily Herald poroča, da se bo ministrski predsednik Mac Donald najbrže podal za en mesec v Indijo, da poskusi miren kompromis v svrlio indske ustave, da sc pa konservativni člani kabineta tej njegovi nameri /. vso silo proti-vijo. Atentat proli Slevensu je 21. atentat proti angleškim oblastnikom, odkar traja gandistična akcija. Nova španska vlada Azana sestavil vlado brez radikalov - Maihna večina v parlamentu Madrid, 10. dec. Ig. Azana je v sporazumu s strankami sestavil svojo novo vlado, v kateri je sam poleg ministrskega predsedstva prevzel tudi vojno ministrstvo. Finančno ministrstvo prevzame Ktttalonec Carner, prosvetno ministrstvo dosedanji pravosodni minister De Los Bios, kmetijsko in trgovinsko ministrstvo dosedanji prosvetni minister Domingo, pravosodno ministrstvo dosedanji minister za javna dela Albornez, javna dela pa dosedanji finančni minister Prieto. Svoja dosedi-nja mesta pa obdržijo mornariški minister Geral, delovni minister Largo Caballero in notranji minister Casares. Zunanje ministrstvo je prevzel vseučiliški profesor Zulueta, kateri je bil svoje-časno določen za poslanika pri Vatikanu, ki j>a luni ni bil priljubljen. Ta vlada reprezentira blok republikanske levice s podpiranjem socialistov, radikalnih socialistov, republikanske unije, Ka-tnloncev in raznih posameznih manjših skupin, ki štejejo skupno 260 do 270 glasov. Nova vlada lahko razpolaga, izvzemši izredne dogodke, z večino 16 do 36 glasov. Oslabljena je vlada s tem, da je izstopilo 94 radikalnih glasov. Desnica odobrava odločitev Lerrouxt, da se ne udeleži vlade, in gu prolclamira za novega moža. Nova vlada se bo danes predstavila predsedniku republike, jutri pa poslanski zbornici. Madrid, 16. decembra. AA. Novi španski zunanji minister g. Zuleta je Katalonec in je star 50 let. Zuleta pripada refonnistični skupini Alva-reza. Poprej je bil novinar in profesor na višjem učiteljišču ter je bil že večkrat izvoljen v španski parlament. Pri zadnjih volitvah je bil Zuleta izvoljen za poslanca v volilnem okraju Badavozu. I Novi španski finančni minister g. Carner jo j jio poklicu odvetnik, in pripada republikanski ka-. talonski stranki. v Sofiji Sporazumna akcija z Berlin, 16 dec. V vladnih krogih je nedavni obisk poljskega zim. ministra Zaleskega v l.ou-donu povzročil precejšnje vznemirjenje. Го sc iz-la/.i v komentarju nekega oflcioznega lista, ki vsebuje naslednje misli: Poijska politika razvija v zadnjem čr.su izredno delavnost. Nedavni obisk jugoslovanskega zun. ministra Marinkoviča v Varšavi kaže, da je v teku akcija za ohranitev statusa quo v Evropi. Ako so informacije poljskega tiska točne, jc treba spraviti tudi potovanje Zalcskega v London v to zvezo. Poljskega zim. ministra je sprejel sam krolj. Zaleski se je izredno dolgo raz-govarjal tudi z zun. ministrom Johnom Simonom. ^Ne vei'iametno, piše omenjeni list, da bi bjlo šlo ria teh razgovorih za gospodarsko vprašanja, kako:- glede angleške konkurence poljskemu premogu, kajti^Anglija smatra Poljsko za najšihkejšo točko v evrop-kein sistemu statusa quo. Kakor znano, je Anglija pripravljena privoliti v znižanje upa-racij, tudi njena teza glede razorožitve se ne krije s irancosko. Prav tako bi bila Anglija pripravljena privoliti v revizijo mirovnih p-ogodb. Ko pa so se po prihodu konservativcev na vlado odnošaji Anglije s Sovjetsko Rusijo nepričakovano napeli, kažejo v angleškem zunanjem ministrstvu več razumevanje za poljske skrbi glede ohranitve vzhodne meje. Značilno je, da so lrancoski oficiozni listi podprli akcijo Zaleskega v Londonu. Vselej, ko so v Evropi na pragu izredni zunanje politični dogodki, s? polasti poljske diplomacije in poljskega tiska nenavadno nervoznost in kakor za časa haš-kih pogajanj, se skuša tudi danes poljska diploma- Seja izvršilnega odbora sovjetske Rusije Moskva, 16. dec. tg. V Kremlju je bilo danes otvorjeno zasedanje centralnega izvršnega odbora Sovjetske Unije, ki bo predvsem sklepal o proračunu za leto 1932 in o gospodarskih načrtih za 1932 kot zadnje leto prve petletke. Velike investicijo so se za leto 1832 proračunale za okoli Oo odstotkov več kot v zadnjem letu, ker je treba več ogromnih del izvršiti. Značilno je za nove gospodarske načrte, da predvidevajo za prehrano delavstva več sredstev kakor doslej. Sodi se, da smatra v!;; i \ da je že dosežena meja možnega pritrgova-nja. Koleklivizacija poljedelstva, ki se je v Rusiji izvedla za 60 odstotkov, se bo v novem letu zvišala do 73 odstotkov, pri čemer se bo ploskev povečala za dva in pol milijona ha, poleg tega pa na državnih posestvih še za nadaljnja dva milijona ha. Brezposelnost na Angleškem London, V dec. AA. število brezposelnih se je v prejšnjem ii-duu zvišalo za 5297 in je znašalo koncem tedna 2,627.324. Brezposelnih žensk je bilo 436.248. dečkov in deklic 109.442. fS^flfc'3-С Jugoslavijo in Francijo cija vriniti v velika evropska mednarodna pogajanja. Poljska zunanja politika je preveč oprta na Quai d' Orsay, ila bi mogli od najnovejše poljske akcije pričakovati kaj pozitivnega, zaključuje ; iigicuui nemški lisi. Pariz. 16. dec. O obisku poljskega zunanjega j ministra Zaleskega v Londonu, pise »Temps . da j je Anglija pod vplivom g. Llovda Georga dolgo j časa z nezaupanjem gledala na Poljsko, češ da je na potu k pomirjen;;! Evrope. To napačno gle- ' danje je bilo v veliko oviro pri rešitvi važnih evropskih problemov in Nemci so to angleško stališče stalno izkoriščali proti poljski republiki. Končno je vendar prevladalo mnenje, tla je treba vendar upoštevati Poljsko in da je polilika poljske vlade usmerjena k sodelovanju in pomirjeniu Evrope; srednjeevropskega problema ni mogoče rešiti brez aktivnega sodelovanja Poljske, ki dela na ohranitvi obstoječih mirovnih pogodb. Povoda za obisk Zaleskega v Londonu ni dalo kako posebno vprašanje. Razgovori so se sukali o splošnih vprašanjih Zaleski ie imel glede na Hitlerjevsko agitacijo v Nemčiji, ki povzroča v Varšavi veliko vznemirjenje, in glede na bližnjo razorožilveno konferenco, marsikaj povedati angleškemu zunanjemu ministru. Na vsak način je obisk poljskega ministra v Londonu, ki je sledil Marinkovičevemu obisku v Varšavi, v tem trenutku očividnega pomena; pravilno ga lahko ocenimo edino, ako upoštevamo dejstvo, da živita Poljska in Jugoslavija v prisrčnih odnošajih in da z njima Francija aktivno sodeluje v Evropi, Sofija, 16. dec. tg. V središču mesta, posebno pred vseučiliščem in sobranjem so bile ves dan velike demonstracije študentov proti predavanjem bivšega ministrskega predsednika Cankova. Okoli 2000 študentov, med katerimi je bilo mnogo komunistov, je zahtevalo, da se Cankov odpusti. V predavalnici Cankova so študentje razbili pohištvo in napravili znatno škodo. Pri spopadih z nacionalističnimi študenti, ki so branili Cankova, je bilo več oseb ranjenih. Poslanci kmetske stranke so vedno na novo hu.jskali študente. Pri spopadih s policijo je bilo 20 oseb ranjenih s sabljami. Poslopje sobranja so morali zaščititi s kordonom. trg pa so izpraznili gasilci z brizganjem vode. Študentje so klicali: Doli s krvosesom in morilcem Cankovom!« Oster napad na Hooveru Nevvjcrk, 16. dec. tg. V zunanje politični debati poslanske zbornice je republikanec Fadden ostro napadel Hoover,ja, češ. da ie prodal Ameriko nemškim bankam v Newyorku Kuhn, Loeb et Co, Seeligman in Wnrburg. Demokratska stranka je morala predsednika odločno zaščititi proti takemu nedostojnemu sumničenju. Ratifikacije Hooverjevega moratorija skoro ni pričakovati pred sredo januarja. Kongres republikanske stranke, ki ho določal kandidata za predsedniško mesto, je sklican v Chicago na dan 14. junija 1932. Nedvomno je, da bo zopet določen za republikanskega kandidata Hoover. V Snežni viharji na Švedskem Stoekholin, 16. dec. tg. Že dva dni divja v Stoekholmu in po vsej švedski vzhodni obali nenavaden snežni vihar. Brzojavne in telefonske zveze so po večini pretrgane. Prihajajo poročilu o mnogih nesrečah ladij, železniški promet je zelo oviran, posebno v Gotlandu je vihar povzročil veliko opustošenja. Opoldne je vihar sicer nekoliko ponehal, vendar sneži še dalje. Tudi iz Finske po« ročajo o visokem snegu. V llelsingforsu iniaje 75 cm snega. Ve tihe povodn ji v Turisu Pariz. 16. decembra. AA. Iz Tunisa poročajo, da je gmotna škoda, ki jo je napravil jireteklo sobolo ciklon, zelo velika. Prometne zveze med Tunisom in Alžirom ter kraji, ki jih je poplavila reka Medžerda, so popolnoma pretrgane. 'Prebivalci krajev, ki jih je prizadela povoden], so splezali na strehe svojih hiš, kjer čakajo pomoči. Ke-ševanje ljudi se vrši s čolni in letali. Vode so naplavile mnogo trupel, vendar točno število mrtvih še ni znano. Poplava je napravila veliko škodo ludi pri živini in skladiščih živil. Pariz, 16. dec. AA. Iz Tunisa poročajo, da so v krajih, ki jih je poplavila reka Medžerda, izkopali iz blata Še sedem mrtvecev. Domnevajo, da bodo pri čiščenju poplavljenih krajev naleteli še nn nova trupla. t Vi Iman Franc Jpsenicc-Fnžiiie, 16. decembra. Umrl je danes ponoči g. V i 1 ni а u Franc, fotograf-trgovec na Jesenicah. Pogreb bo v soboto popoldne. Uro jio-greba javimo jutri. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! tovarnah Obsodba nad Florjancičem najbrž v petek Stane inozemskih iirmne Amsterdam, 16. dec. tg. Nasproti govoricam, da namerava Nizozemska opustiti zlati standard, . se navaja, da je položaj nizozemske Narodne bunke : močnejši kakor kdaj prej. Zadnje tedensko poročilo javlja, da se je zlata zaloga zvišala za lri milijone na znesek 9.7 milj. goldinarjev, obtok novca-nic pa je kril v splošnem z 89.1 odštet, (prejšnji leden" 87.7 odslot.), pesebej jia v zlatu in srebru z 91.9 cdslol. (v prejšnjem tednu 90.2 odštet.), tako da ne more biti govora o nevarnosti zn zlati standard. Delavski nemiri v Parizu Pariz, 16. decembra. A A. Davi so se zbrale pred kolonijalno razstavo velike množice brezposelnih delavcev, meneč, da se danes začne podiranje objeklov na le.j razstavi. Tam pa so delavci zvedeli, da se podiranje zr.čne šele čez nekaj dni. Kil/očarani delavci — bilo jih je okoli 2000 — po nato obstopili palisitdc in navalili na policijo. Maribor, 16. dec. Danes zvečer je nastal v poštnem vozu, ki je prispel iz Dunaja, požar. Požar je nastal vsled eksplozije nekega pam !a. škoda je precejšnja in ol> času, ko poročamo, požar šc traja. Več v prihodnji številki. Ljubljana, 16. decembra. Kuzprava se je nadaljevala danes popoldne v sodni dvorani štev. 79, in sicer samo proti obloženemu Florjani iču. Florjan? ičii je dolgotrajni preiskovalni zapor začrtal bolestne gube v obraz. Njegove oči so trudno pogreznjene vase. Vsa njegova sloka, koščena postava, odeta v črno obleko, v črne čevlje in visok bel ovratnik mu daje turoben izraz. Živo nasprotje mu je danes Strickbergerjova, ki se poslavlja od zapora. Najprej so bile opravljene formalnosti glede odpusta Štrlkbergerjeve iz preiskovalnega zapora — pri zaklenjeni sodni dvorani. Sodnik dr. Želez-uikar je diktiral sodnemu zapisnikarju zadevni odlok. Sodnik je nato izročil sodnemu pazniku še zadevni pismeni nalog. S slovesnim obrazom je Štrikbergerjeva vzela končnoveljavni odpust ua znanje, se vljudno priklonila in se poslovila mimogrede tudi od soobtoženca Florjančiča s kolegial-nini pritiskom roke — ter odšla. On — Florjančič — pa je obsedel tam sključen in duševno stri Ier strmel za njo s trpkimi čuvstvi, ki so se mu jasno zrcalili na obrazu... Šele po zaključku teh formalnosti jo bil dovoljen vstop številnemu občinstvu, ki je nestrpno čakalo no hodniku. (Tudi lo pol je bil vstop dovoljen samo proli omejenemu številu vstopnic.) Prevladovale so spet z ogromno večino ženske. Takoj v začetku obravnave se je oglasil k besedi obtožencev branilec dr. Oblak, ki je predlaga! naj se pritegnejo k razpravi še izvedenci psihiatri, ki naj ugotovijo, če je obdolženec prištevit. Državni pravilnik in zastopnik Strojnih tovarn sta se izrekla proti, nakar je sodnik predlog odklonil. Zaslišan je bil nato priča Krušič Karel, zvo-nnrski mojster v Stroi iih tovarnah in livarnah. Povedal je samo nekaj podrobnosti iz obtoženče-vega hkižbovanja, tako predvsem, da je bila njegova pisarna lik obloženčeve pisarne in da sla imela vsak svoj ključ. Kadar je bil Florjančič od-soten, ie svojo pisarno vedno zaklenil, če pa je odpotoval, je izročil ključ priči. Popolnoma izključuje možnost, da hi imela neupravičena oseba vstop v obloženčevo pisarno. Kakšnega posebnega nereda v Florijančlčevi pisalni mizi ni opazil. Sodnik: (In pravi, da je imel zelo veliko dela. Ali je to res?« Priča: Zadnja tri leta je imel malo dela. Prej je bilo dela res dovolj, ker so bile v pisarni štiri moči. Sodnik: Ali vam je kaj znanega iz njegovega privatnega življenja? Priča: Kolikor se spominjam, je živel solidno. Tu pa tam je že šel v gostilno — kakor pač vsak človek. Sodnik: Kako je bilo s tisto manipulacijo z denarjem?' Priča: Zato se nisem dosti brigal. Bil sem samo tu pa tam priča, da je denar, ki so ga stranke poslale, izročil slugi Erženu, ki ga je nesel centrali. včasih ga je pa tudi sam nesel. Ce je dobil za oddani denar potrdilo ali nc. mi ni znano.'; Dr. K c run: Ali vam je znano, ali je obtoženec kaj več zapravljal, kolikor je mogel po svojih dohodkih? Florijančlč: Povejte, gospod Krušič, ali mi niste celo vi sami enkrat denar posodili? Priča lo potrdi. Posojilo je znašalo 400 Din, kateri znesek mu je Florijančič vrnil čez kake tri mesece. Drž. pravilnik: Dejali sle prej, da je bilo dvakrat vlomljeno v pisarno. Kaj pa je bilo takrat odnešeno. On pravi, itn mu .ie vsa tista potrdila, ki jih je on oddal blagajni, nekdo ukradel.« Priča: Kdo bo kradel takšne lisle! Po čemu mu pa bodo? Sploh pa bi bilo to izključeno. Kakor sem že povedal, ni imela neupravičena oseba vstopa v pisarno.* Obdolženec: Saj se je lahko splazila v pisarno skozi okno! Okna so bila poleti vedno od« prta!« Drž. pravilnik: A!» je prišla kdaj štrikbergerjeva v pisnrno?« Priča: Kolikor mi je znano, je prišla samo enkrat leta 1927, drugače je sploh nisem nikdar videl v pisarni. : Zaslišanje priče je bilo s tem končano. Sodnik je začel v nadaljnjem prerešetavati posamezne slučaje ponever,jenih zneskov ob prisotnosti izvedenca Franketa Leona, ki je Imel nalog, da navede gola dejstva, ki jih je pri pregledu ugotovil. Nadaljevanje razprave bo v petek popoldne ob 4. ko bo najbrž ludi izrečena sodba. Dunajska vremenska napoved: Izpremenljivo oblačno, zjutraj večinoma mraz. Tudi podnevi ho večinoma ostala temperatura pod ničlo. Sredi vrtincev življenja Pretresljiva zgodba iz življenja sodobnega Joba Ljubljana, 16. decembra. V kavarni sva naletela drug na drugega. Oba sva si znanca še iz Belgrada. Vseeno je, kako mu je ime in kako se piše. Po dolgem času sva skupaj trčila in to naju je združilo v dolg in zanimiv pogovor, ki bi bd za vsakega roman, če ne bi poznal pripovedovalca. Mislim, da je malo ljudi, ki bi imeli tako življenjsko pot za seboj, kakor jo je imel on. Jaz sem ga spoznal sredi vrvenja prestolnice in potem sva se še' večkrat videla. On je ves beden in lačen taval po belgrajskih ulicah iščoč službe, vsaj enkratnega zaslužka, ali skorjice vsakdanjega kruha. Stokrat in stokrat je trkal na vrata, prosil, moledoval, vse zastonj. Njegova pot je bila težka in polna trpljenja. Pred menoj je danes sedel človek, katerega je docela utrudila življeniska pot, prezgodnje gube to kažejo in tista trpkost v obrazu. Predvsem moram povedati, da je oženjen. Ko sem ga molče opazoval, mu je bilo nerodno. Čutil je, da bi rad zvedel za vso tisto dolgo pot, ki jo je prehodil in ki pomeni zanj eno samo dolgo verigo trpljenja in bridkosti. Pa je vendar začel. Glas mu je bil utrujen, tih iu počasen. »Včerai, prav včeraj (I), decembra), sem se pripeljal iz Belgrada. Ne mislite, da sem prišel sem v službo ali kaj podobnega. Dobil sem telegram, da je žena na smrt bolna in to me je vzdignilo. Kje sem dobil denar za vožnjo, bi vprašali? Nisem dobil ne denarja in ne brezplačne vozovnice. Za to zadnje je bilo premalo časa. prvega pa, kakor si lahko mislite, imel nisem. Brzojavka me je potrla, pa sem sklenil za vsako ceno priti čimprej do žene. Za zadnji dinar, ki sem ga imel, sem kupil peronsko karto in vstonil v vlak.« Utihnil je. Čutil sem, da mu je težko, ko razkriva nezaceljenc rane. Večkrat me je ostro pogledal, kakor da bi hotel prodreti mojo misel in je šele čez čas nadaljeval: »Nikdar se nisem še tako vozil in se ne bom več. To ti ubija živce in če bi mi ne stal venomer pred očmi bolni obraz moje žene. bi se tega nikoli ne lotil. Kako sem se vozil? Dovolj je, če vam povem, da sem stopil na belgrajskem kolodvoru na vlak v petek (4. decembra) in sem se šele včeraj zvečer pripeljal v Liubljano. Štiri dni in štiri noči so me metali iz vlakov, od postaje do postaje sem se pomikal naprej in samo Zagreba sem si še želel. Ko sem se prinelial tja, so me zasliševali, napravili zapisnik, pobrali dokumente in me oglo-bili. Za vse to sein ostal brezbrižen in še za vse tiste, ki so se zbirali okrog mene, spraševali sprevodnike in se mi smejali. Ena sama misel je lebdela v meni, ki je vse zmagala: da bi bil čim-preje doma pri ženi. Ker sem se bal, da bi me ne zaprli in mi tako preprečili, da bi še enkrat videl svojo ženo, se nisem upal več brez karte naprej. Stopil sem v Zagrebu k prvemu starinarju in mu prodal suknjič za 60 dinarjev.« Pri teh besedah je počasi odpel oguljen površnik in videl sem. da je samo v telovniku.? »Tako sem prišel v Ljubljano na večer. Imel Smrtni padec v &reaad Celje, 16. dec. ,Včeraj popoldne okoli 5. ure se je zgodila na zpanem hribu Pečovniku težka nesreča, pri kateri je izgubil svoje življenje 65 letni delavec Šket Franjo. stanujoč v Gaberju na Dečkovi cesti. Z nekim tovarišem sta delala v gozdu ves dan. Proti večeru, ko se je zmračilo, sta se hotela podati po končanem delu domov. Na strmi in gladki cesti pa je Šketu ob prepadu nenadoma spodrsnilo, da je padel v prepad, kjer se je vlovil in oprijel ob nekem maihnem drevesu, ki pa se je zlomilo vsled sile padca in teže Šketovega trupla tako, da je Ske< padel naprej v prepad čez skale ter priletel 130 metrov nižje na tla, kjer je obležal na mestu mrtev z zdrobljeno glavo in popolnoma razbitim telesom. Požar Kotlje v Mežiški dolini, 14. dec. V nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. uri zvečer, ko so ljudje ravno zaspali, je izbruhnil ogenj pri Vinku Goetenčniku, p. d. Henar.iu v Podgori. Začelo je goreti na skednju in je bilo v trenutku v ognju vse gospodarsko jioslopie. Le s težavo se jc posrečilo rešiti živino in tik hleva stoječo hiso. Zgoreli so vsi gosjiodarski stroji in razno gosjiodar-sko orodje. Skoda znaša okoli 50.000 Din in je večinoma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, ni znano. Isto poslopje je pogorelo že pred 5 leti in so takrat zanetili ogenj otroci. Hud udarec za posestnika, posebno ob sedanji gospodarski krizi. sem še 8 Din. Iskal sem si prenočišča, pa ga tu za to ceno ni dobiti. V Belgradu imajo javne borze dela prenočišča za brezjx>selne za 5 Din ali pa, če jih ravno nimaš, tudi zastonj. Tukaj pa povsod zahtevajo vsaj 15 Din. Spal sem potem v kolodvorski čakalnici. Zdajle čakam na svojega tovariša še iz vojnih let, ki mi je obljubil jx>moč, da pridem do žene.« Spet je obmolknil. Iz njegovih oči je gledalo prestano trpljenje. Jaz sem se spomnil, da mi ie svojčas pripovedoval o svojih dveh otrokih, ki jih je imel in sem ga vprašal, zakaj jih nič ne omenja. Vprašanje ga je zabolelo. Dvignil je glavo, bulil pred se in se potem trpko nasmehnil. »Odkar ste odšli iz Belgrada, sem doživel strašne stvari. Vam jih povem, ker vam zaupam. 2e takrat sem iskal vsepovsod službe in kruha, pa so mi povsod pred nosom vrata zapirali. Zadnji mesec sem stanoval največkrat pod nebom: v parkih. Zdaj na Kalimegdanu, zdaj v pristaniškem parku pa zopet v Karadjordjevem ali pa tam blizu akademskega doma. Včasih eno noč v več parkih. Policija me je preganjala in moral sem sredi noči vstati s klojii in sc kakor preganjana zver zateči na drugo mesto, kjer se je včasih zopet isto ponovilo. Podnevi sem se vlačil okrog kakor megla, včasih po dva, tri dni nič zavžil in iskal v smetiščih in odpadkih skorjice kruha. Potem je prišlo nad mano novo gorje. V Sloveniji mi je zbolela žena, za njo prvi otrok, 8 let stara punčka, ki je umrla v treh dneh na zastrupljenju krvi, potem, nekako teden za njo, še fantek, ki je pred tremi tedni umrl na pljučnici. Ostala mi je samo še žena, ki mi mogoče prav zdajle od vsega hudega umira...« Spomin na otroka ga je globoko pretresel. Vse to ga je v Belgradu držalo nazaj in ga zaustavljalo, da ni storil konca svojemu življenju. Sedaj je na vrsti še žena. »Kako ste pa sploh zašli v Belgrad?« »Kako? Služba se mi je nudila. Lepa in dobra služba v neki tovarni, kamor so me sprejeli kot knjigovodjo. Izpričevala sem imel dobra, trgovsko šolo sem še v Avstriji napravil s prav dobrim uspehom, pa so me sprejeli. Kdo bi mogel rnisMti, da bo podjetje obrat že po enem letu ustavilo? 1600 delavcev je bilo takrat na cesti in vse uradništvo. Med njimi nas je bilo tuai sedem Slovencev. Od tistega trenutka naprej, ko so se za menoj zaprla tovarniška vrata, s.e je začelo moje trpljenje. Najprej sem jaz zbolel. Sest mesecev sein ležal v bolnišnici, bolan na smrt. Ko sem ozdravel, sem se potikal po prestolnici, iščoč zaslužka. Pa vse zastonj. Zdaj sem sam močno bolan, čutim, da so mi živci docela odpovedali in tudi srce ni več v redu. Najhujše, kar me je zlomilo, je smrt obeh otrok in sedaj na smrt bolna žena,« Njegova življenjska povest je še strašno dolga in bi se brala kakor roman. Kdaj bo konec njegove trnjeve poti, bogve? Morda tedaj šele, ko bo petrkala bela žena na njegova vrata in zahtevala njegovo ubogo življenje, morda pa bo pot, očiščena po tolikih preizkušnjah in trpljenju, v bodočnosti lejiša in veselejša? Bogve? B. V. Velik požar v Slov. goricah TOVARNA KONFEKCIJE STERMECKISTf TO JEPOP) Celje št 13a IZ TOVARNE .tfifj DIREKTNONATELO 0 JEPOCENl , NAJ VSI VEDO! Obleke, plašči, krila, po zelo nizkih cenahl Zahtevajte brezplačni, ilustri rani cenik! ^sa одкншвшпввкдошжшт Praznik slovenske besede v Zagrebu Zagreb, 15. dec. Vsa Slovenija je že davno storila svojo dolžnost s tem, da je počastila enega največjih svojih sinov F. S. Finžgarja. Slovenska emigracija v Nemčiji, Belgradu in drugod je čutila potrebo pokazati tujcem velike uspehe sodobne slovenske literarne umetnosti. Zadnii so to storili Slovenci v Zagrebu, in to J. A. D. Danica, ki je priredila v čast šest-desetletnice velikega moža Finžgarjevo proslavo z vprizoritvijo njegove drame »Razvalina življenja«. »Danica« je dolgo čakala, da bodo stopili na plan odličnejši predstavniki Slovencev v Zagrebu; saj je Slovensko prosvetno društvo že večkrat zelo velikopotezno proslavilo naše najvažnejše kulturne delavce in fiokazalo hrvatskemu občinstvu, kaj imamo Slovenci lepega posebno iz slikarskega (Jakopič) in književnega sveta (Župančič in Cankar). Slovensko prosvetno društvo ni številčno jaka organizacija, pač pa je to narodna knjižnica in čitalnica, ki ie vsaj po svojih izjavah blizu števila dva tisoč. Njenemu kulturnemu programu je proslava 60 letnice F. S. Finžgarja vsaj toliko odgovarjala kot prireditev Miklavževega večera in pustne veselice. Trideset Daničarjev, ki pa baje nimajo legitimacije, sc je vendar lotilo ob dvanajsti uri, da reši čast zagrebških Slovencev. Sicer smo pa prepričani, da bodo prej omenjena društva leta 1032tega slavila šestdcsetletnico Fiiižgarjevo. Proslava je minila in je bila po izjavah prisotnih ostrih kritikih, na dostojni višini. Tudi lir vaški časopisi Obzor , llrv. Straža« in »Obitelj«, so priznali igralcem popolnost igre in podčrtali pomen šestdesetega leta tinžgarjevega rojstva. Govor predsednika Danice J. Korena, cand. med. vet., o delu slavljenca kot slovenskega pisatelja, duhovnika in prosvetnega delavca nam je v kratkih besedah |)okazal veličino Finžgarjevo. — Pozdrav, posebno pa zahvala udeležencem in številnim zastopnikom bratskega hrvatskega naroda je bil sprejet z velikanskim aplavzom. — Igralci so svoje psihološko zelo zapletene značaje jiodajali na dovršen način. Kdo jc bil popolnejši, Urh ali I.enčka, Sirk ali Tona in Mica, težko bi bilo reči. Vsi Daničarji so popolnoma storili svojo dolžnost, gospodične D. Košuta (I.enčka), Marica (Tona) in Štefica (Mica Slana) Pirjcvec pa so dokazale s svojo izvrstno igro veliko jjožrtvovalnost (Bo-žena Dekleva) in velik talent. Občinstvo je z živahno pohvalo priznalo delo igralcev iu s svojo številno udeležbo dokazala, da ve ceniti kulturno delo slovenskega pisatelja, duhovnika, česar gotovi ljudje ne morejo razumeti. — Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni. Za zagrebške Slovence to ns velja! Ciganska tolovajska tolpa pred sodiščem Sv. Lenart v Slov. Goricah, 16. dec. Včeraj ponoči so zgorela poslopja s premičninami vred trem posestnikom v župniji sv. Rupert v Slov. Goricah. Ogenj je bil zelo velik in, se je videl plamen daleč naokoli, ker stoje hiše na'hribu. Kakor nam poročajo, sumijo ljudje, da j? nekdo zažgal iz hudobije, škoda je ogromna, zavarovalnina pa znaša le nekaj tisočakov. To je letos že drugi veliki |>ožar v Slovenskih goricah. Nedavno je pogorelo sedmim posestnikom v Zagonskem vrhu pri Sv. Antonu. Tudi tam so nekoga osumili požiga in ga celo priieli, toda so ga jiozneje izpustili. Samo dva izmed pogorelcev sta bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici. Ostali niso bili nič zavarovani. Priporočamo ljudem več previdnosti pri požarnih zavarovanjih! Prsle mu je odrezalo Litija, 10. decembra Na žagi mlinarja in posestnika Martina Brica v Gradiških Lazih pri Litiji je delj časa kol cirkula-rist služil Viktor Žemljic iz Ljutomera. Ko je danes pričel z delom pri žagi. je najbrže vsled neprevidnosti prišel z desno roko v žago, ki mu je srednji prst skoro odrezala ter ostale prste nevarno ranila. Prvo zdravniško jkhiioč mu je nudil dr. Premrov v Litiji, ki mu je roko obvezal in odredil, da jo z dopoldanskim vlakom odšel v ljubljansko bolnišnico. Ptuj, 10. decembra. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je sodil včeraj cigansko roparsko tolpo, ki jo strašila letos v jeseni v ptujski okolici ler izvršila gnusni napad na Marijo Drevenškovo v ptujskem gozdu, o katerem smo svoječasno obširno poročali. Sedem ciganov je stalo pred sodniki, med temi Sest članov družine Baranja, Adolf, Janoš, Štefan ter trije Jožefi in Ivan Horvat. Večina obtožencev je mladih fantov pod 21 leti, le dva sta stara nad 30 let. Po poklicu so brezposelni glasbeniki, ki so zamenjali svoje violino in cimbale s samokresi in puškami ter si napravili pravo roparsko taborišče v gozdu pri Ptuju, od koder so delali roparske izlele na vso strani. V njihovi družbi sta se šo nahajala cigana Šarkezi Mihael in Kokoš Jožef, katerima pa se jo zaenkrat še jiosrečilo so izmakniti roki pravice. Ciganska roparska tolpa ie vdrla v noči od 0. na 10. septembra letos v klet Marije Klemenčič v Vurbergu ter so ji odnesli 150 steklenic piva, 25 litrov pellnkovca ter 10 litrov vina. S tem plenom so se zatekli v svoje taborišče v ptujskem gozdu, kjer so si pripravili pravo pijansko orgijo. K nesreči je takrat zanesln pot pri nabiranju gob mimo tega taborišča Marijo Drevenšek i/. Nove vasi, katero si cigani ugrabili ler jo s smrtnimi grožnjami primorali, da so jim je udaia. V taborišču so jo hoteli s silo obdržati to r ii grozili s smrtjo, če se bo hotela odstraniti. Svojo grožnjo bi bili gotovo izvršili že iz strahu, da ne bi Drevenškovo izdala njihovega taborišča, v katerem so so tako ugodno počutili, da jih ni premagal alkohol, kar je izrabila uboga žrtev ter jiobegniln v smrtnem strahu. V vasi jo naznanila orožnikom svoj strašen doživljaj, nakar se je takoj odpravila orož- m obzornik POLITOVA INTERPRETACIJA ISTOČNOG PITANJA.« Nedavno je v Belgradu izšla zanimiva brošura Koste N. Milutinoviča o Politovi interpretaciji vzhodnega vprašanja. To je eno najvažnejših pro-Dieniov v zgodovini vzhodne Evrope in ostro lan-gira iudi našo državo. Srbi imajo o njem pomembno knjigo (^Istočno pitanje«) znanega zgodovinarja Vasilja Popoviča. K. Milutinovič je v svoji 52 strani obsegajoči brošuri uspelo podal komentar štirih debelih knjig Politovih »Besed . To so govori, ki jih jc poleg Svetozarja Mileliča najbolj znani vojvodinski narodni budivec, jioli-tik in publicist dr. Mihajlo Polit-Desančič govoril v Hrvatskem in pozneje Ogrskem saboru in ki so vzbudile močan odmev predvsem doma in v ^'•biji, pn tudi v celi Evropi. Pisatelj spremlja Polita-Desančiča od 1. 1800, ko jo imel znamenit govor v Hrvatskem saboru, pa vso do svetosav-skega narodnega praznika 1. 1010. ko se je v svojem zadnjem govoru, ki ga ie držal v Ogrskem saboru, zopet dotaknil tega skozi dolga stoletja perečega vprašanja. Doslovno bom navedel predzadnji odstavek MilutinoviČeve brošure, ki je jasen dokaz, s kolikim ognjem in zavednostjo je Polil - Desančič delal za narodno stvar. Tako-le glasi: Jstočno pitanje je glavno pitanje celokupne Politove publike. Rešenjo istočnog pitanja znači če propast Turške i Auslro-Ugarske, s jedne slrnnc, i stva-ranje močne Slovenske države na Balkanu, s druge strnne. U tome leži cenlar svega. -Balkan balkanskim narodima.« To je njegovo načelo, njegovo geslo, njegovo vjeruju. To je ispovedao celoga života. To je bio niegov ideal.t Prašanje samo na sebi niti danes ni izgubilo nič nn svoji vrednoti. Nasprotno. Ravno zadnji čas postaja aktualno in pogosto razpravljano na posameznih balkanskih konferencah in od njegove pravilno rešitve (dasi je v marsičem že rešeno, jjosebej če ga gledamo z gledišča Polita-Desančiča) zavisi srečna bodočnost Balkancev in tudi Evrope. p, NOVA KNJIGA RAČKI — STROSS.MAYERJEVK KORESPONDENCE. Na hvalevredno idejo jo prišlo vodstvo Jugo-slavensko akademije znanosti i unretuosti v Zagrebu, ko je za jubilej Pranje Račkega začelo v obsežnih knjigah objavljati zgodovinsko pomembna pisma Račkega iu Strossmayerja. Pred kratkim smo dobili že četrto knjigo, ki obsega perijodo od 2. julija 1P8S do 15. februarja 1804, t. j. do smrti Račkega. Kot dosedanje jc ludi la zadnja knjiga polna pomembnih podatkov iz hrvatskega političnega in kulturnega življenja onih let iu nudi zgodovinarjem bogatega gradiva za nadaljnja raziskovanja. Med drugimi važnimi problemi je tu obravnavana tudi reforma hrvaškega zavoda sv. .Temnima v Rimu in vprašanje Parčičevega staroslovenskega misnla. V IreUem dodatku (zn obiavo jo pripravil štiri zgodovinar dr. Ferdo i-iišič) je podan Strossmayerjev odgovor na pravoslavne vladike z dne 4. febr. IRS2. v katerem je določno izraženo stališče velikega djako'vs'V premislek« in ?Ali samo katoličani, ali slovenski katoličani v Belgradu so članki, ki zaslužijo, da bi jih čitala cela Slovenija, zlasti vsi morodnjni krogi. Kdor le more, naj si dobi lo številko (2. in 3.) "Našega ognjišča . -— Pred vsem gre za Dom za slovenske služkinje v Belgradu . Kdo ne vidi krvave potrebo legn doma? Gro pa tudi za skrb za 10 tisoč Slovencev, ki so ali začasno ali za stalno naseljeni v Belgradu in za druge tisoče in tisoče Slovencev po raznih rudnikih in mestih južnih pokrajin našo države. Članek. Ali smo katoličani', jiosveli v zelo kočljivo, pa zelo pereče vprašanje sožitja slovenskih izseljencev s prebivalci naših južnih jio-krajin. To je vprašanje, katerega se bomo morali prej ali slej resno lotiti in ga urediti. Družba sc. llafitela. Književna studiiu » ilaliru. Claudelu. Kossak-Jv.czucku in Papiniju. od profesorja L Horvata, dr. Marakoviča. dr. Marjane Kralj in M. Mateu-jeviča. Založba jeronimske knjižnice občnega /.nanju. Zagreb, Irg Kralja Tomislava '21. 108 str. s slikami. Cena 30 Din (vez. 10 Din). Te študije so razširjena predavanja, ki so jih člani jjoleg hrvatskih književnikov priredili v zagrebškem ljudskem vseučilišču, kot ciklus o predstavnikih sodobne katoliške književnosti niška patrulja, obstoječa iz štirih orožnikov, mi preganjanje tolpe Orožniki so cigane jiresenetili v njihovem taborišču, loda roparji se niso kar tako udnli. Nastal je pravi boi. strelialo so je vsevprek, preden se je posrečilo ^"čiiio ciganov užugati in zvezatt. Dvojica ie srečno pobegnila in še do danes jima niso prišli na sled. Ostali so bili prepeljani v ptuiske zapore, kjer so po dolgem zanikanju slednjič priznali svojo zločine. Pred preiskovalnim sodnikom v Mariboru so po c i conski navadi iznova vse tajili ter izjavljali, da je bilo zaplenjeno orožje last onih ciganov, ki so pobegnili. Bili pn so vsi zagovori zaman. Obsojeni so bili Baranja Adolf na 4 leta robije in 5 iet izgubo častnih pravic, Baranja Janoš na 5 let robije, Baranja Jožef I. na 2 leti robije, Baranja Štefan na 2 leti 0 mesecev robije in t leta izgube častnih pravi«, Baranja Jožef TI. 5 let robije, Barania Jožef IU. 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic, Horvat Ivan na 0 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Razen tega morajo plačati Baranja Adolf, Janoš in Jožef III. ter Horvat Ivan Drevenšek Mariji 10.000 Din odškodnine. ddnji leta razprodale Primerna božična darila, blatno za ženske plašče in drurf.o si nabavite zelo poceni v razprodaji manufaklurne veletrgovine J os. Ravnikar, Miklošičeva cesta 7 Naročnikom knjižne zbirke Jugoslov. knjigarne v Ljubljani Ker smo opazili, da smatrajo mnogi naročniki naših knjiinih zbirk koledarsko lelo obenem, ludi zn poslovno lelo, smo sc odločili, za i c li drug o kolo na ii h k n j i ž n i h zbir k (Leposlovna knjižnica, Ljudska knjižnica, Zbirka domalih pisateljev, Zbirka mladinskih spisov, rKosmos*, zbirko poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov, spominov, potopisov itd.) z j a n u n r j c m 1032 m r -slo z dcccmbrom 1931, kakor smo objavili v naiih prospektih. Drugi letnik tele, torej od 1. januarja 193:2 dn 31. decembra 1932. Narolnikom, ki so plavali decemberski obrok m račun II. kola, vpišemo znesek v dobro za mesec januar 1932. Od knjig iz prvega kola, ki so se zaradi tehničnih ovir zakasnile, je pravkar izšla v »Ljudski knjižnici* Ilemizon: Na sinjem polju, ler se jc ie začela razpošiljati naročnikom. O božiču boshi gotovi poslednji dve knjigi *Leposlovne knjižnicej (P. Lip-peri: Od duše do duše; A. Gidc: Ozka vrata), ki bosta pod enim zavojem razposlani r sem naročnikom v času od boličn do konca meseca decembra. S temi knjigami bo izčrpan ves napovedani program prvega letnika vseh naših knjižnih zbirk. V januarju izidejo prve knjige drugega kola. Prijave novih naročnikov za drugo kolo se tr sprejemajo. Interesenti naj naročijo naše prospekte, ki jih razpošiljamo brezplačno, da vidijo naš krasni in obsežni program za drugo leto. Ker so plačilni pogoji jako ugodni in cene sploh naravnost smesno nizke (stalni naročniki plačajo za knjige komaj tretjino njih prodajne cene v knjigotrštvu!), smo prepričani, da se bo odzvalo našemu vabilu k naročbi še mnogo interesentov. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Dnevna kronika Koledar Četrtek, 17. decembra: Lazar, škof; Vi vina, devica. Novi grobovi -f- V Zgornji Šiški je umrl v visoki starosti 87 let g. Ignacij Bcrglez. Pokojni je bil vrl krščanski mož in skrben oče. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Guštanju je umrl najstarejši guštajnskt tržan g. Tomaž I) o b r o u n i g. Dosegel je 87 let. Pokojni je bil dolgoletni tajnik trške občine Gu-štanj" in okoliške občine Tolsti vrh. Kljub skromnim dohodkom jc vzgojil šestčlansko družino, da zavzemajo vsi v javnosti odlična mesta, najstarejši i.' mornariški podpolkovnik in upravitelj kraljevemu dvorca Dedinje pri Belgradu. Počivaj v miru blagi starček, žalujočim pa naše iskreno sožalje. Oo srede opoldne oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanjo perila ize;otovi zanesljivo do Božiča tovarna Re?ch Osebne vesti — Geološki zavod v Belgradu. Kakor nam poročajo, je imenoval g. minister prosvete ljubljanskega univ. prof. dr. Karla llinterlechnerja za člana geološkega komiteja pri Geološkem državnem zavodu v Belgradu. Kot Član direktorija omenjenega zavoda pa ostane g. profesor še dalje ua ljubljanski univerzi. ..... — Nostrifikacija doktorata. G. belgijski konzul dr. Milan Dular, ravnatelj volesejma v Ljubljani, ki je opravil na vseučilišču v Bruslju doktorat ekonomskih in finančnih ved, je jk> zakonu o no-strifikaciji diplom inozemskih visokih šol od 0. julija 1930 napravil na zagrebški ekonomsko-komer-eialni visoki šoli dopolnilni izpit. S teni je profesorski svet ekonomsko-komercialne visoke šole v 'Zagrebu nostrificiral diplomo imenovan, gospoda, ki je dosegel čast doktorata v Jugoslaviji. = Iz železniške službe. Premeščeni so zva-ničniki L kategorije: Wernig Janko, komercialni zvaničnik, Pragersko v Maribor glavni kol.; Polovic Frauc, kurjač, kurilnica Maribor v stro.no stanico Cakovec; Samastur Marko, kurjač, kurilnica Maribor v kurilnico Slov. Bistrica: Jarh Ljudmila, administrativna zvauičnica. kurilnica Ljubljana I., glav. kol. v strojno odelenje direkcije; Dereani Vikt., vozovni preglednik, kurilnica Ljubljana Ц glav. kol., v strojno odelenje direkcije. Zvaničniki II. kategorije: Cumpi Ivan, zapisovalec voz, Koloriba na Jesenice; Rukli Janez, zapisovalec voz, Jesenice v Kotoribo: Prelnar Janez, kret-nik, Nomenj na Jesenice; Habuš Martin, desetar, direkcija Zagreb k progovni sekciji Ptuj. direkcija Ljubljana; Krašovec Josip, pisarn, zvaničnik, kurilnica Ljubljana L glav. kol. k strojnemu odele nju direkcije. — 1) n e v n i č a r j i : Zaje Franc. Medvode ua Lesce-Bled; Jeglič ida, 'Ime na Itakek; Obrati Fr.. Moškanjci v Kraljevec-Prelog; Mehle Jožef, Vuzeuica-Muta v Ponikvo. Ostale vesti — »Slovenec« izide tudi v petek zjutraj, kot navadno. — Listo za volitve v senat je sodisče potrdilo. „ . , — Nekaj o pripravah za zgradbo helgrajsKe katedrale. Dolgo časa so bili vsi poskusi za uresničenje tega načrta zaman, in sicer v glavnem radi pomanjkanja primernega stavbišča. Sedaj pa je na- posled ves načrt stopil v odločilno fazo. Veliki načrt se ima zahvaliti za uresničenje belgrajski občini, ki je brezplačno odstopila v ta namen parcelo, ki meri 5000 kvadratnih metrov. Parcela leži baš v bližini onega zgodovinskega prostora, kjer je v preteklih stoletjih stala katoliška škofijska cerkev. Prostor leži nedaleč od Kalimegdana, te priljubljene belgrajske promenade. Stavbišče ne leži sicer v centru mesta, vendar pa na takem prostoru, ki bo po novem regulacijskem načrtu belgrajske občine postal žila glavnega prometa. Tu bodo zgradili novo pristanišče ob Donavi in nov kolodvor za vlake, ki gredo proti severu. Poleg loga bodo cesto, ob kateri leži slavbišče, razširili za 10 do 15 metrov. — Slomškova licatifikacija je važna zadeva katoliškega slovenskega ljudstva. 0 tej zadevi je prinesel list »Kraljestvo božje« že dva lepa članka in bo v zvezi z odborom za Slomškovo beatifikacijo o tem stalno poročal, da se zadeva s sodelovanjem slovenskega ljudstva čim bolj pospeši. Nalez'jive bolezni v Slovenski krajini. V bolnišnici v Murski Soboli se zdravi 18 bolnikov, ki imajo nalezljive bolezni: 7 jih ima tifus, 3 grižo, 8 pa diflerijo. Iz Čentibe je bilo pripeljanih kar 7 bolnikov. — Sejem za živino iu drugo blago v Karlovcu, določen na petek dne 25. decembra 1031 se preloži vsled božičnega praznika na četrtek, dne 24. decembra 1931. — Nepošten delavec. Pri gradnji banovinske cesto Ljubljana—Besnica—Trebeljevo je zaposlenih okoli 100 delavcev, med njimi precej Bosancev. Eden teh delavcev se je javil bolnega ter ostal doma v baraki. To priliko je porabil v to, da je svojim tovarišem pokradel obleko in druge drobnarije v vrednosti nad 2000 Din ter pobegnil. Orožniki iz fctange. katerim je bila tatvina takoj javljena, so takoj pričeli z zasledovanjem tatu in so ga tudi že prijeli in izročili okrajnemu sodišču v Litiji. — Pri boleznih na ledvicah, v mehurju : debelem črevesu polajšuje »Franz • 7osef«-gre : čica v najkrajšem času tudi večje ležkoče odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josei«-voda radi svojega olajšujoče-ga učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Boj z volkovi. V zadnjih dneh je zavladal v severni Dalmaciji hud mraz. Zaradi tegn so se začeli z Velebita spuščati lačni volkovi. — Te dni se je kmet Joža Barčič iz Jasenovca pod Velebi-lom vračal domov s polja z vozom. • katerega je bil vprežen konj. Bil jo e jireeejšen mrak. Ko je bil voz že v bližini vasi, je pa konj nenadoma začel rezgetati in se kol divji spustil v dir. Kmet v mraku ni mogel videti, kaj je konja nagnalo v beg, toda v naslednjih trenutkili je zaslišal za seboj tuljenje volkov. Tedaj je še boij pognal konja, toda bilo je prepozno. Volkova sta bila že spredaj in sta se zaleiela konju pod noge, tako (ia je nesrečna žival padla po tleh. V naslednjem hipu sta se volkova spravila na konja. Barčič je bil ves v strahu, kaj bo z njim. Gotovo bi tudi njega raz* trgala volkova, če ne l>i v tem trenutku privozil' nasproti avto z močnimi reflektorji, katerih sta se volkova prestrašila in pobegnila. — Krava požrla denarnico * 1000 Din. Iz Kri-ževcev poročajo: Franjo Kocijan, mesar iz vasi Grebencev je spravil svojo denarnico, v kateri je bilo 4000 Din prihrankov, v slamnjačo svoje postelje, ne da bi njegova žena za to vedela Njegova žena je pa naslednjega no oblečene kavalirje in uspeh preiskave je bil presenetljiv. Našla je nič manj kakor 18 bodal, 8 boksarjev kakor tudi najrazličnejše vrste vlomilskega orodja. Marsikateri kavalir je imel na roki prstan z briljanti, v žepu pa vlomilsko orodje. Slične uspehe je imela policija v drugih takih lokalih. — Winnetou — vse tri knjige — z originalnimi barvanimi naslovnimi slikami, bodo najlepše božično darilo našim dečkom. Dobite jih v vsaki knjigarni, po pošti pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Zaznamujte serijo in št. 1000 dinarskih bankovcev, s podpisom izročitelja, da veste, kje ste ga dobili, ako bi morda bil neveljaven! Tozadevno tiskovine s kopijo se dobijo v tiskarni svetega Cirila v Mariboru. Vsem denarnim zavodom in tudi privatnikom nujno potrebna tiskovina! Pri naročilu navedite, " kako število bankovcev potrebujete tiskovin. — Otroške i' mladinske knjige, slikanice, domačo in tuje, ki so najlepše in najprimernejše božično darilo za mladino, ima v obilni izberi Nova založba v Ljubljani. Tam dobite ludi vsakovrstno druga božična in novoletna darila, bodisi knjige, pisarniške in šolske potrebščine itd. Posebej se priporočajo mladinske knjige: Cipek in Capek, ki ima nedosežen humor v besedi in podobi, ter vzorno zbirko: Ivan*kov sveti večer. Trgovina Nove založbe je oskrbela tudi lepo izbero jaslic in okrasja za božično drevesce. — Sedem starih božičnih pesmi. Za tambura-ški zbor priredil prof. Bajuk. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. Priznani strokovnjak na tem polju, prof. M. Bajuk je s to zbirko naredil veliko uslugo našim številnim tambu-raškim zborom. Priredij jim je za igranje sedem najbolj znanih božičnih napevov: Sveta noč, Slava na višavi, Glej zvezdice božje, Pastirci iz spanja. Angelsko petje, Zveličat- nam je rojen in Poglejte čudo se godi. Naša društva bodo s temi komadi dala božicnicam res pravo, božično razpoloženje. Segajte pridno po njih. 1 — Popravljena narava. Človeški duh obvla-dav tudi tov kar narava pokvari. Posebno velja lo za nedostatke kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot so: Fellerjeva Elsn-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez nadaljnjih stroškov 40 Din), ter Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov 52 Din franko), Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg 134, Savska banovina. -- Za Diu 2'J.fiO si pripravile t liter najfinej-] šega likerja. 30 vrst Pater Auguštinovih likeiekih I esenc, steklenica po Din 10, ima v zalogi Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Neveste dobijo krasne obleke in vse druge potrebščine pri staroznani tvrdki P. Magdič, Ljubljana. — Poznale slikane povesti Male knjižnice? Vsaka povest samo Din 2.—. Dobite jih v vsaki knjigarni; doslej je izšlo 8 povesti. Naročite za boža no darilo otrokom! Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Za grgranje pri bolečinah v vralu, za bolečine pomirjajoča masiranja in obkladke, vzemite staro in preizkušeno sredstvo in kozmetikum — Fellerjev blagodišeči Elsa-fluid. Hvaležni boste! Poskusna steklenica 0 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 0 dvojnih ali 2 velike epccijalne stei * а 5» •Ц J, ~ > _ - -" ~ i 5 H -- c ■s . - 5 33 I ^ •*■ = r. -O — M T * T* S? -- c-. , =w ■ ..i I/lir i fliiali izumrlep mvm Roman iz drugega stoletja pr Kr. ?Kraljca pre jasna, ne umri, ne umri! jo klical in jo dvigal in tresel. Ko je odprla oči in ga začudeno pogledala in spoznala, ga je prosila* toliko, da je dahnila, naj jo za bode, a tedaj so se odprla tudi vrata in dva do zob oborožena legionarja sta planila proti Empetu, preden je mogel zgrabiti za meč. Silna moč je prišla vanj, ko se je vzravnal ob kraljici, da jo krije. Z golo roko je odbil meč, se zagnal in že držal oba legionarja kakor s kleščami za desnico, ko se je pojavil v vratih Sam poveljnik Lucius Quinctius Flamininus. Empeto jc popustil in legiomarja sta pogledala poveljnika in čakala, kaj jima ukaže. Quinctius ,ie stal in gledal. Gledal je Eno, ki se je bila ob brezupni Empetovi borbi spet onesvestila, in čez trenutek je velel: »Spravita najprej tega Karna k drugim jetnikom in spoloma naročita, naj prideta dva druga še po žensko, ki je očividno hči sivolasega voja. kateri je ne more več braniti, ko leži negiben v mlaki krvi pred dvorcem! c Legionarja sta zgrabila Empeta in ga odvedla, Qtiinetitis pa je ostal in z vidno slastjo gledal onesve-ščeno Eno in bil zadovoljen, da je prišel še pravi čas in preprečil, da se nista znesla razdražena vojaka nad njo, ki je gotovo najlepši in najdragocenejši plen .., Poveljnik, ukazal si, naj prideva! sta se javila legionarja, ki ju je naročil. Pokazal je na Eno: »Previdno jo odnesila in položita na noailnico in potem v ravan in na voz z njo in jo stražita! Žvljenje vaju bo stalo, ako se ie kdo dotakne!« Vojaka sla izvršila povelje ... Solnce je bilo že nad Okro, ko je Lucius (juinctius zbral pred dvcrcem sredi gradišča legionarje in se jim zahvalil za junaštvo, s katerim so vrnili čast rimskemu orožju, ter jih pozval, naj ostanejo tudi poslej tako neustrašeni in pogumni, čeprav bi imeli opraviti s silnejšim sovražnikom nogo ta dan, ki ga bodo gotovo pomnili, ko so prvi zmagovalci v zemlji Karnov. Živel Kvinkcij zmagovalec!«: je zaorilo mod vojsko in odmevalo po gradišču, ko se je zmagoslavno zvrščala in se pomikala proti vratom in po rebri v ravan. Quinctius je zapuščal v družbi tribunov gradišče. Zažgal bi to gnezdo, ko smo spravili, kar je bilo vrednosti v njem,« je spotoma govoril, »a plamen in dim bi nas lahko predčasno izdala, kar bi nas utegnilo stati tako lepo zmago. Zadovoljimo se in vrnimo se v Akvilejo, ne da bi čakali onih čet, ki jih je bil sel napovedal in bi jim mogoče ne bili kos. Akvileja nas čaka. Vzveselimo jo s prvo zmago in se še sami malo poradujmo, preden pride konzul Aulus Manlius Vulso in se začne pravi ples!« Dobro, Kvinkcij, dobro! Zadovoljni smo!« »Škoda, da pride konzul!« «Škoda! S teboj bi rajši klestili barbare!« >Tvoja šola jc dobra, pomnili jo bomo!« »Če bo Marcellus držal besedo, si si z današnjim dnevom priboril senat k »Kdo ve, mogoče te še lepega dne pozdravimo v Akvileji zopet kot konzula!« »Vreden bi bil, da ti dajo tako zadoščenje!« Tako in podobno so se laskali tribuni Quinkciju, kar mu ni bilo neljubo in jc bil vesel, da je mogel po tolikem času zopet uživati nekdanjo slavo in oboževanje. Hvala, tovariši, hvala za priznanje, a prepričan sem. da bi sleherni izmed vas ne delal' drugače, če bi mu Manlius izročil poveljstvo!« se je zahvaljeval Qiunctius in hvalil tribune, da si obdrži njihovo naklonjenost in prijateljstvo. In še jim je s posebnim glasom, ki je vedel, da jim ustreže, namignil: ^Barbarska jabolka zorijo!...« . Hahahaha ...« so bušili mladi tribuni v bučen smeh, »tudi obljub in prerokeb ni pozabil!« »To je poveljnik!« »Živel, Kvinkcij, živel!-" Legionarji, ki so dreveli s plenom in ujetniki kakor deroč hudournik po rebri nizdol, in triime konjenikov, ki so čnkali v ravni in slišali, kako vzkiikajo tribuni poveljniku, so se tudi navdušeno oglasili. _ »Ave imperator!« so ga pozdravljali z vzklikom, ki je bil najvišje priznanje zmagovitemu poveljniku. Ko je prispel Quinctius v ravan in zajahal pred legijo, ki se je bila že uredila, je kakor zagrinelo, zakaj štiri tisoč in več grl je zaklicalo: »Ave, ave imperator!« In odmeval je ta klic vso dolgo pot do Akvileje in v Akvileji se je še pomnožil in rastel in rastel in preglasil šum Natisinih valov, ki so se pod okopi zaganjali ob mostišče. Želi osrečiti vsakogar .. , # ' Ali on ve, da mu bo to uspelo samo s PHILIPS Ljubljana Šahovski turnir V XI. kolu eta Krulc m Sever hitro končala. Dobil je Krulc. Gerželj je priSel proti Asejevu v boljšo pozicijo, toda je spregledal nasprotnikovo kombinacijo m bil postavljen pred neubranljivi mat. Zupan je zaiel proti Židanu v slabšo pozicijo in ko je zgubil stolp, ee je vdal. Crbic je hitro zgubil proti Rupniku Zdenkotu. Gabrovšek Ludovik si je proti Šorliju priboril materialno premoč in zmagal po dolgi borbi v končnici. Ravno tako je zmagal Sikošek proti Skerlaku z materialno premočjo v končnici, rremfalk je proti Vidmarju prekoračil čas in zgubil. Partija Gabrovšek J, : Rupnik Ivo je bila preložena. Stanje po XI. kolu: Gabrovšek Ludovik in Vidmar 9 (1), Preinlalk 8, Gabrovšek Julij 7 (1), Krulc 6K (2), »orli 6 (1). Dva požara Ljubljana, 16. dec. V mestu sta včeraj izbruhnila dv» požara, ki sta sicer povzročila precej škode, vendar pa sta bila le lokalnega značaja. Najpreje je pričelo goreti na sv. Petra cesti 42 v hiši Hermana Ilalber-steinerja. Kletne prostore imata v najemu bra-njevka Terezija Feldstein in Alojz Simič. V kleti so bila spravljena jabolka in drugo blago za trg, zraven pa je bil tudi sod s knjigami. Najbrže je kdo po neprevidnosti v ta sod, ki je pričel najprej goreti, vrgel ogorek cigarete. Požar je izbruhnil po pol 12 ter je razvil zelo mnogo dima, tako da so pričeli prebivalci že odnašati iz nižjih prostorov pohištvo. Takoj, ko so Lili obveščeni, so prihiteli z orodnim avtom mestni gasilci pod vodstvom poveljnika g. Furlana. Ti so požar naglo udušili. ostali pa so na kraju požara skoraj do pol 2. dokler ni minula zadnja nevarnost. Škode je okoli 1500 dinarjev. Zgorele so namreč omenjene knjige, zaboii jabolk ter razne druge stvari, ki so bile v kleti. Komaj so se poklicni gasilci umili od dima in sai, ie je čez pičlo uro Izbruhnil ob pol 3 nov požar, in sicer nn dežnikariu Mikušu na Mestnem trgu 15. Saje dimnika so namreč prodrle do prečnega trama v sobi, ki je prišel tleti ter zanetil še drugo leseno ogrodje v stropu. Tudi sem so prihiteli poklicni gasilci z orodnim avtom pod vodstvom poveljnika g. Furlana. Gasilci so pri tem oeniu izredno naglo delali ter so skoraj v pol tire izbili tleči strop. Skoda zaradi tega požara je mnogo večja, kakor pa pri prvem in gre v več tisoč, ker ho treba napraviti nov strop. Ako ne bi bila v obeh slučajih tako hitra pomoč poklicnih gasilcev na mestu, bi bila nesreča še večja. Ka; bo danes Drama; Zaprla. Opera: »Knštana«. Red C. Slavnostna predstava v proslavo rojstnegn dne Nj. Vel. kralja Aleksuidra I. Nočno sln^o imajo lekarne: mr. Rnhovec, Kongreml trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34. * 0 Vinrenrijeva konferenca za akndemike namerava priredili božlčnico za revne otroke iz dveh barak Zelene jnme. Radi tega se obrača nn usmiljena ercn s prošnjo za prispevke bodisi v denarju, blagu ali obutvi. Vse darovalce prosimo, da even- tualne prispevke pošljejo v Akademski dom sv. Cirila (Ljudski dom), Streliška ulica 12, do torkn dne 21. decembra. 0 Božični misterij ua odru Uokoilelitkegu doma. V nedeljo dne 20. t. m. ob pol 8 zvečer bo Rokodelsko društvo vprizorilo Božični misterij, sjie-voigro v štirih dejanjih. Resedilo I. in II. dejanja je zložil Fr. Levstik, besedilo 111. in IV. dejanja (prihod Sv. Treh kraljev) je zložil dr. A. Pavlica. Posamezne oddelke je vglnsbil L Kokošar. Božični misterij bo jk) svoji vzvišeni vsebini in izbrani obliki v posebni meri zadovoljil vse poslušalce. Zato obisk prireditve |irav zelo priporočamo. 0 Mraz Je nastopil! Redn narašča! Someščani, darujte za »Pomožno akcljoc! Poslužujte se zbiralnic darov, ki so organizirane v vseh mestnih osnovnih šolah, na glavnih mitnicah, v mestnem socialnem političnem uradu soba št. 42, v vseh župnišČih in drugje. Vse »Zbiralnice« iinajo nabite plnknte z napisom: Darujte za »Pomožno akcijo«. 0 Pogreli g. Antona Simnnčiča, strojevodje v pokoju, ho dnnes oh 2 popoldne iz hiše žalosti, Galjeviia št. 204. 0 Prirodoznanstvenu sekcija Muzejskega društva ima v petek dne 18. t. m. svoj redni sestanek. Predavnl lio dr. Ivan Rnkovec o »Miocenski favni kamniške okolice«. 1'redavnnje se vrši v kemični predavalnici nn renlki ob 18. člani in prijntelji društva so najvljudneje vabljeni. Vstop prost. © Včerajšnji živiNki trg je bil prilično živn-hen in primerno založen s potrebnim blagom. Po-vrtnin je nn trgu pač največ, čeprav prihnjajo Tr-novčanke zdaj manj na trg knkor sicer. Okoliške kmetice nudijo mestnim gospodinjuni vsega, kar rabijo zu kuhinjo in sploh za dom. Zeljnate glave so zdaj po 1 do 2 Din. krompir je bil po 1.25 Din kilogram (prejšnje dni so nudili kromiiir na trgu celo jio 1.50 Din za kilogram), kisla repa po 2, zelje po 3 Din. debele kolerabe po 1 do 2 Din. Za Jugoslovansko knjigarno so sejmarji izrinili dve vrsti prodajalcev sadja. Zdaj tam prodajajo božične drobnarije, lepo rože in druge primerne reči. Sadjarji pa so se znto nekoliko odmaknili proti sredini trga. Jabolka se prodajajo od 2 Din navzgor, največ 3.50 kilogram. Boljših vrst zdaj skoraj lil več na trgu. — Na svoji stojnici je tvrdka »Proda« nudila gospodinjnm zaklane gosi po 17 Din kilogram, lejie splitske kurfijole po (5 Din kilogram. — Veliko zanimanja je bilo na trgu za orehova jedrca, ki so se dobila po 16 in 17 Din kilogram. — Na perutninskem trgu je bilo dovolj živali po navnd-nih cenah, znnimanja za perutnino ui bilo posebnega. Jajca so večinoma po 2.75 Din par. — Na Sv. Petra nasipu je .stalo 7 voz krompirja, ki so ga bili pripeljali kmetje iz okolice. Kupcev za krompir skoraj ni bilo. © Nesreče. Ljubljanskn bolnišnica je včeraj sprejela več ponesrečencev. V gozdu se je ponesrečil бЗ-ielnl delavec Janez Dergane iz Blagovice pri Kamniku. V gozdu je sekal za svojega go|io-dnrja drva in je pri delu padel ter si zlomil desno nogo. — 20-letna dninarica Marija Miklavčič iz Znvrha v občini Seln-Šumberk pri Metliki, se je ponesrečila jiri nakladanju hlodov. Hlod je padel nanjo in ji zlomil levo nogo. — Nn cesti je nekdo s topim predmetom udaril jio glnvi 26-letnega akademika Ludvika Kolmnna. Kolnian je bil sprva nezavesten, pa je že okreval In zapustil bolnišnico. Storilec je po opisu znan. — V strojnih tovarnah ln livarnah je pes napadel 34 - letnega strojnega tehnika Ivann Hanka in ga močno obgrizel. Marihot □ Predavanje » praktičnimi demonstracijami o negi telesa s posebnim ozirom na šport priredi jutri v petek, dne 18. t. m. zvečer zimsko športni odsek SSK Maratona v dvorani Zadružn" gospodarske buuke na Aleksandrovi cesti 6. Predava odlični slovenski športni delavec ter absolvent visoke šole zn telesno kulturo v Berlinu D. Ulngn. Nn podlagi praktičnih |iredočitev bo obrazložil in demonstriral vse odločujoče fnktorje, ki igrajo pri negi telrsn in pri vseh vrstah športa, zlasti smučanju, plnvnnju in lahki ntletiki odločilno vlogo. Predavanje za dame bo v navedenih prostorih s |>ričetkom ob pol 10, za gospode pn s pričetkom ob |>ol 21. Z ozirom na okolnost, dn takšnega predavanja v Mariboru še nismo imeli, udeležbo prnv toplo priporočamo. Pa tudi predavnteljevo ime jamči zn popolen uspeh. Zimskosportnemu odseku SSK Maratona gre priznanje in pohvala, dn se iiiu je |iosrečilo dobiti v Mnribor tako odlično slrokov-njnško^in predavateljsko moč. □ Smrl kosi. V starosti 66 let je izdihnil vče-. raj na Ruški cesti 25 stnnujoči upokojeni železniški uradnik Jnnko Kuhar. l'oko|inn bo v petek ob 3 popoldne nn magdalenskem pokopališču. Pokoj njegovi duši, preostalim naše globoko sočutje. Q Poslovodja konznmnegu društvu v Vuzrnicl pred sodiščem. Rudolf in Marija Šauberger sin stala včeraj pred malini senatom mariborskega okrožnega sodišča. Obtožnica očita Rudolfu šiubergerju, da je kot poslovodja konzumnega društva zn Slovenijo. podružnica nn Muli izvršil tekom svojegn poslovanja več prevar na škodo društva v skupnem znesku 23.063 Din. Ko so mu prišli na sled, je skušal |>riiunnjkljnj pokriti z menicami, nn katerih je ponaredil podpise nekaterih žirantov. Zadnjega delikta je obtožena tudi njegova žena, ker je izvabila z Inžnjivimi pretvezami en iiotljiis nn menici. Obtoženec se je izgovarjal, da so nastali |iriinanjk-Ijaji v blagajni po krivdi centrale, deloma pn je moral blngo iz konkurenčnih ozirov ceneje prodn-jnti. Njegov zagovor so priče deloma potrdile, vendar pa je iz vseh manipulacij in poskusov prikri-vanjn primanjkljaju razvidno, dn njegovo poslovanje ni bilo pošteno. Živel je nn Muli tudi preko svojih razmer ter je jasno, dn je dobival sredstva za lo življenje iz nedovoljenih virov. Sodišče se od obtoženčevega. zagovora ni moglo prepričati ter ga je obsodilo nn eno leto slrogegn zapora, 600 Din denarne kazni in na triletno izgubo časti. Soobto-ženn šaubergerjeva žena je bila obsojena nn dva meseca strogega zapora, pogojno na tri letn. □ Razstava rimskega cvetjn bo danes v Dža-uionijeveni vrtu v Čopovi ulici. Rnzstnva je že lansko ielo zbudila med ljubitelji cvetja živahno zn-ninmnje. Ker je izkupiček namenjen dobrodelnim svrhain, posel razstave toplo priporočamo. Vstopnina samo dva dinarja, za dijake 1 Din. П Ljudske cene. Tukajšnja JČ liga nam sporoča, dn so se z ozirom nn gospodnrsko krizo in številne praznike v mesecu decembru določite za veliki koncert 'Slovaške Filhnrmonijo* iz Bratislave dne 10. I. in. v veliki unionski dvorani najnižje cene, ki so sploh mogoče. Sedeži od 10 do 30, stojišču pn po 5 in 3 Din. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovinah HOfer in Brišnik. П Nov tržni red. Od mestnega načelstva smo prejeli v objavo nnvodiln o novem tržnem redu, iz katerih posnemamo: Prekupovalni čas za branjev-ke in prekupčevalce se določi za celi teden do 11; pred tem časom se ne sme nakupovati za prepro-dnjo. — Zn prodajalce nn Vojušniškeni trgu je do-loče" čas zn prodajo nn drobno v poletnem času od 6 do 15, na debelo pn nd 11 do 15. V zimskem času se vrši nn^obnn prodaja o«l 7 do 16, na debelo pa od 12 do 16. — Kot maksimum nakupile teže se določi v nadrobni prodaji 20 kg mesa s kostmi vred in t zavitek slanine. Nakup preko te teže in vrste blagn je smatrati kot kupčijo na debelo. Krošnjariti s svežini mesom je prepovedano. Q Goethejev spominski večer priredi jutri zvečer ob stoletnici Goethejevo smrti tukajšnja l.juilskn univerza. Preduva vseučiliški profesor dr. Kelemina iz Ljubljnne □ Mila Favai. Glavni trg (Budi), priporoča znlogo: dežnikov, nktovk, torbic, kovčkov, galanterije, glasbil. O Vlomilci večjega loriiuilii ... Po daljšem premoru beleži zločinska kronika v Mariboru zopet vlom večjpgn stila, ki knip po svojem obsegu in po mojstrski izvedbi, dn so bili na delu poklicni mojstri, ki se razumejo nn svoj posel. V noči na sredo so vlomili v blagajno mariborskega skladišča kranjske tekstilne tovarne »Kokra« v Krekovi ulici 14. Svedrovci so navrtnll blagajno nad ključavnicami, raztrgali nato železne «1<>пе in Izvili ključavnice. Nn isti način so odprli tresor, iz katerega so |>obrali vso gotovino in neke hranilne knjižice. Po srečnem naključju ni bilo v Llagajni veliko gotovine, tako ila znaša plen. ki Je padel vlomilcem v roke, okrog .ИИК) Din. Svedrovci so se splazili v pisarno skozi \hodna vrata, katera so odprli z vetrihom, ključavnico na pisarniških vratih, ki se je u|)irnla vetrihu, pa so enostavno spod-vili z drogom. Vlom so opazili včeraj zjutraj nameščenci ter takoj obvestili policijo, ki je poslala na lice mesta svoje organe z daktiloskopom. Nnšli co pn skrajno pičle sledove, ki bodo zasledovanje zelo otežkočali. Vlomilci so delali z rokavicami, tako da ni bilo najti prstnih odtisov ter so pokazali skraino previdnost, ki je lastna le zločincem večjega formata. □ Zlomlui blngo«iiili kreditov nd strani odjemalcev. Inkasni oddelek pri Trgovskem gretniju v Mariboru sporoča javnosti, da jc tekom svojega poslovanja ugotovil veliko malomarnost in brer-brižnost posameznikov v plačevanju svojih dolgov trgovcem in obrtnikom, kateri so jim zaupali in dali na kredit blago ter jim s tem pokazali dobrohotnost v teh težkih razmerah, kjer se bori enako z odjemalcem tudi trgovec in obrtnik za svoj obstanek. Ugotovilo se je nadalje, di, nekateri še celo odklanjajo plačila svojih obstoječih dolgov, nli se nn pismene opomine sploh ne odzivajo. Da se prepreči nadaljnje brezvestno izrabljanje danih kreditov ne samo v škodo trgovcev iu obrtnikov, temveč tudi onih odjemalcev, ki so kredita vredni, opo-znrjn inkasni oddelek pri Trgovskem greiniju vse prizadete, da bo v bodoče iste objavljal javno in imenoma v svojih strokovnih glasilih in ostalem čneopisju, da bodo trgovci in obrtniki spoznali take stranke in se vedeli ravnati v jioJeljevnnju kreditov. Pri inkasnein oddelku je vpeljnnn tako zvana »črna knjignr, iz katere je razvidno, kje, koliko in pri katerih trgovcih in obrtnikih je odjemalec dolžno. Ta knjiga je vedno na vpogled članom inkas-negn oddelka. □ V Mariboru pod Veliko kaiarno. Glavni trg 1. dobiš veliko izbero cene manufakture in odej. Oglejle si pred nnkujx>vanj'4n pri UajSeku. □ Knj naj vam daje trgovce in Božič ali novo leto? Gospodarju koledar Kmetske zveze in gospodinji Gospodinjski koledar. Recite trgovcu, kjer stalno kupujete, da naj piše po nje Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. j. Oskrunjena Moskva Ko so žvižgali koncem oktobri! leta lnl7 nnd moskovskim Krendjem šrapneli, je granata hudo poškodovala kupole edinstvene stolnice Vasilija Blaženega (1560). Lunačarski in Gorki sta takrat objavila v dnevnem tisku ogorčen protest v zaščito tiadrazredne in nesmrtne umetnosti«. Ko so hoteli boljševiki lela 1020 prvič načeti vprašanje o uničenju kapelice Božje Matere Vratarice (Iverske), se je takoj zbrala razburjena desettisočglava množica: prestrašen moskovski sovjet je naposled razglasil, da »izvirajo neutemeljene govorice o00 kvadratnih metrov, najvišja točka OS metrov) in j" tudi primanjkovalo rednih kreditov. Prvo svečano mašo so peli v navzočnosti Aleksandra lil. šele začetkom junija 18811 leta. Zanimivo ie, da je bila ta usoda stolnici napovedana vnaprej! Graditelji so pridobili potreben prostor nn nabrežju reko Moskve s leni. r> stalo samo toliko časa. kolikor so ua zidali Ljudstvo ni pozabilo nn to zdaj uresničeno prerokovanje, ker nikoli ni bilo posebno navdušeno za novo stolnico. Moskva, ruski Rim. je f/loboko konservativna v svoiih verskih nnvndah in izročilih. Arhi-tekt K. Tli on (1701 — 1881). ustanovitelj uradno zahtevanega 'nacionalnega sloga', je prav slabo poznal takrat malorf/iskn no rusko umet-•ostno zgodovino. Pokvaril je Kremeli z veli-.ansko neokusno kasarno carjeve palače, in 'udi njegova stolnica je bila samo neskladna mednarodna kocka. Samo zunan'e kupole in zvoniki so poudarjali njen navidezno pravoslavni značaj. Neštevilni kini svetnikov in svetopisemskih junakov ob vbodih tudi niso odgovarjali ruskim nazorom. Bareliefi sr> r-otili strogo ploskev zunnniega zidovja. Notranjost je bila presvetla za ruske vernike, ki so vajeni starinskih napoltemnih. samo po skromnih lučkah razsvetljenih svetišč. Oltar v obliki samostojne bele marmornate kapelice pod pozlačeno bronasto streho (namesto navadne stene s podobami svetnikov) tudi se je zdel tuj kakor gledališka dekoracija. Akustika je bila prav slaba, in najbo'jši moskovski zbori sploh niso marali peti v stolnici, kjer je ^ini-čil hud odmev vso njih milino. Stolnici niso pridelili nobeno posebno župnijsko področje, ostala je brez vsakih čudodelnih podob ali svetniških ostankov in radi tega nikoli ni nio- i/adjarska mladina ee vežba v vojaških vajah. Ker Madjarska ne sme imeti vojske, so uvedli obvezen pouk v vseh vojaških vajah za mladino. Vsak mladenič do 21. leta mora biti član »Levente«, vojaške organizacije. Na ta način je militarizacija Madjar-s': • bolj Izpeljana, knkor če bi imela stalno vojsko — ca še stroški eo neprimerno manjši... Stare vojne ladje za stanovanja. Švedska vlada je edina, ki ni ostala samo pri besedah za razorožitev, marveč je to pričela tudi izvajati. Opustila bo vojno mornarico. Oklopno ladjo »Niobe« je poklonila organizaciji za podpiranje brezposelnih, ki bo na ladji uredila stanovanja za šest sto družin. gla privabiti posebno dosti vernikov. Prej je bila spomin na slavno dobo ruske zgodovine, kjer so občudovali šolski in drugi izletniki slikarska in kiparska dela Vereščagina, Semi-radskega, Loganovskega in dr., beli marmornat opaž /. zgodovino vojne leta 1812 v zlatih črkah, velikanski lestenec i/, srebra, ki so ga odvzeli Donski kozaki Napoleonovi veliki armadi in poklonili v dar. Toda velikanska cerkev, ki je slala nad 15 milijonov rubljev iu imela prostora za deset tisoč oseb, je postala arhitektonsko središče Moskve. Njeno snežno-belo zidov je se je mogočno dvigalo nad pestrim morjem streh. Njene sijajoče kupole (za pozlatitev težke pločevine so porabili skoraj 1200 kg rdečega zlata) so naredile nepopisen vtis ponoči, ker se je zdelo, da segajo med zvezde ... Obupno praznino, ki je ostala od mogočne stavbe, so namenili boljševiki velikanski Palači Zveznih republik, ki mora biti /grajena do konca leta 10:511. Kot središče komunistične slave bo namenjena ljudskim svečanostim. Glavna gledališka, oziroma filmska dvorana je preračunana za '20.000 gledavcev. Krjučkov, vodja zgradbe, je sporočil pri otvoritvi raz-stave načrtov no\e palače, da bo v kras novi Moskvi in v vsakem oziru zasenčila nekdanjo odurno plemiško-kupitalistično svetleče«. A razstavljeni železobetonski osnutki, samo jeklo in sleklo, z obveznim Leninovim kipom vrh poslopja, naredijo mučen vtis na vsakega, ki je poznal in imel rad zgodovinsko Moskvo. Nekatera izmed teh del sovjetskih arhitektov so porazno slična risbam umobolnih. Kakor nekdanja francoska revolucija bo zapustila tudi sovjetska doba žalosten spomin na oskrunjena in uničena svetišča. ?Ali ne bi. rlragi prijatelj, jutri skupaj večerjala?« »Zakaj pa ne. izvrstno!« »Dobro; jutri ob 7 zvečer pri tcbi.f i'ohml gladnih na WashiiiKlnii. Ob priliki otvoritve ameriškega kongresa v \Vashiugtonu, so brezposelni iz vseh večjih ameriških mest priredili pohod gladnih« v glavno mesto. Policija, katere vodstvo je uvidelo, da bi ne moglo demonstracij preprečiti, je postopala zelo modro. Proti brezposelnim iu lačnim demonstrantom ni uporabila nikakega nasilja, marveč je vsak dobil izdatno kosila Zabave bogatašev Amerika je dežela bogatašev, ki kradejo ljudem denar, Bogu pa Čas. Ker ne vedo v svojem brezdelju in prenasičenosti. kako bi ubijali dragoceni čas, si izmišljajo največje neumnosti Posebno so v modi »rekordi« v spanju, pijančevanju, plesih, hitrostih raznih vozil itd. Neki Sanders, tudi eden teh brezdelnih milijonarjev, pa si je izmislil bolj dolgotrajno zabavo in je dosegel rekord »počasnosti«. Z velikim trudom je dresiral bika in potem iz mesta Braumswilla jahal na njem v Newyork. Pot jr dolga okrog 4000 km. Ta brezdelni bogataš je za to pot rabil 2:11 dni. Ko je prijahal na svojem biku v Ne\vyork, je bil seveda sprejet kot narodni jun: Zupanu pa je i,*.ročil lep I par volovskih rogov. — Škodn, da ne živi več Don Kihoto... Hoovpriev zet - tihotapec V mestu Santa Monica v Kaliforniji so prijeli in zaprli Vonessa Levytha, zeta predsednika Združenih držav Hooverja. Aretirali so ga v trenutku, ko je odhajal skozi tajen izhod neke trgovine. Za njim je šel trgovčev pomočnik, ki je nosil deset litrov alkohola. Aretirali So tudi trgovca, ki so ga že dolgo imeli na sumu, da se bavi s prepovedano prodajo alkoholnih pijač. Ugledni tihotapec se brani, češ. da ni vedel, kaj se v steklenicah nahaja in da mu jih je podtaknil trgovec, da bi na ia način kompromitiral njega in njegovega tasta, predsednika Hoovera. Dober izgovor, samo če bo držal! Plemeniti aristokrati Relgrajska »Politika« poroča, da jc špansko \ ladn na javni dražbi prodala vso konje kralja \lfonzu. Pokupili so jili španski uristo-kruti lir jili iiiito zastrupili, da nihče nc bi inogcl več jahati konj. lin katerih je jezdil kralj. Švedski kralj Guslav Adolf, ki je pr d 300 leti z oboroženo silo pripomogel, da se je protestantstvo sploh ohranilo. 300 žrtev eksplozije Iz Šanghaja poročajo o strašni katastrofi potniške ladje. Na kitajski ladji »Tale«, ki je vozila več sto potnikov v domovino, je nenadoma eksplodiral kotel. Ladja je pričela goreti in se je kmalu potopila. Nad Iri sto oseb je zgorelo ali utonilo. Ladje, ki so prihitele na pomoč, so mogle rešiti gotove smrti samo par oseb. V nekaterih krogih se misli, da je bila eksplozija povzročena po japonskih vohunih, ki so v zadnjem času povzročili že več sličnih strahot. Dobra služba »Tvoj mož je svojras prosil za službo pri občini,« je ogovorila gospa svojo prijateljico iz. mesta, ki je ni videla že par let. »Kaj pa dela sedaj?« >Nič — dobil je namreč službo na magistratu,« je odgovorila prijateljica. Mali porednež Star dobrohoten gospod malemu dečku, ki se trudi, da bi dosegel zvonček ob vratih: »Le počakaj, fantek, ti boni jaz poinagak (in pozvoni). Porednež: »Hvala! Sedaj je pa treba bežati!« in hitro zbeži ... Nemški juristi proučujejo najnovejše zasilne naredbo, ki spreminjajo zrlo mnogo zakonov. V teh ua-redbah so na pr. taki-le paragrafi: »V S 3< odet. 2 se točki 6 doda sledeč predpis kot drugi dr l odstavka: to velja tudi tedaj, čo je jamstvo samo posredno.« — V § CO sc namesto besed: način, ki ga omenja § 3. odet. 'A točka 4—11< vstavijo: »način, ki ga omenja § 3, odst. 2, točka 6—8,« — Ali S <š 16 sc menjajo odredbe zakonov iz let 1920 iu 1930 in sicer li in ti paragrafi ild. — Prijetne delo za advokate in druge, ki se morajo Doglobili v tako -Masno« zakonodajo.. . Življenje v vatikanski državi Prebivalci cerkvene države imajo dvakrat cenejše življenje kakor Rimljani in sploh Italijani. Življenjske potrebščine na vatikanskem ozemlju so proste carine in davkov. Plačajo na pr. za kilogram kave do 25 Din, v Rimu pa stane skoraj 00 Din. za kilogram sladkorja v kockah 5 Din (v Rimu stane do 18 Din). Tobak in cigarete so na vatikanskem ozemlju cenejše za 60 odstotkov itd. Kratkomalo potrebuje Italijan liro, Vatikanci pa shajajo s centezimi. Pod takimi razmerami bi lahko cvetelo tihotapstvo. A stražniki pred vrati ob stolnici sv. Petra poznajo osebno vse vatikanske prebivalce in tihotapski zaslužek je onemogočen. Samo kardinali, ki stanujejo izven Vatikana, imajo kot cerkveni državljani pravico jirinašati v Rim za osebno porabo namenjene potrebščine, nakupljene na vatikanskem ozemlju. Izna'dtielj aH slepar Francoska policija je nedavno zaprla pod sumnjo sleparstva ruskega profesorja Duni-kovskega, ki je trdil, da je iznašel način, kako se s pomočjo radioaktivnih žarkov prideluje 27 karatno zlato iz zlato vsebujočih rud. Ker je tudi pred preiskovalnim sodnikom zatrjeval, da Je njegov izum pravilen in praktično izvedljiv, je preiskovalni sodnik prosil za mnenje pariško univerzo. Sklenili so, da bo profesor Duniko\vsky svoje poskuse izvajal na univerzi pred profesorji in strokovnjaki, da se dožene, čc je slepar ali ne. Prvi poskusi se bodo vršili že priliodnje dni. OB PRILIKI BLIŽNJIH H OB PRILIKI BLIŽNJIH BOŽIČNIH № mislite na cerkev in njeno vzvišeno nalogo. — Zgradba katedrale v Beogradu je VERSKA DOLŽNOST VSE KATOLIŠKE JAVNOSTI. — NABAVITE SI ZA MAL DENAR dobrodelnega, društva sv. Vincencija v Beogradu, ker s tem koristite dobrodelnemu namenu, istodobno pa si zagotovite največjo možnost nagrade! (Cela srečka stane 100 Din, polovica 50 Din, četrtina 25 Din) GIAVNI DOBITEK: Prt ИШЦОЗШ Штца • 1ШРШШ DOBITEK: DCSCt iriDomn grafikov . Dva smučarska tečaja v Kranjski gori. Po-družnica SPI) v Kranjski gori bo priredila za katoliški in pravoslavni božič, pod vodstvom smu-škega učitelja g. Sircelj Hinka, dva smu'ka tečaja. Dnevna prehrana v t-otelu Slavec bo stala od Din 30 do Din 45 dnevno zn osemdnevni abonman. Prijavnimi za ločaj 100 Din. Prijave sprejema trgovina J. Goreč v Liubaljni, smuški učitelj ob otvoritvi tečaja iu hotel Slavec . ki daje že sedaj tudi vso informacije glede prenočišč. Prvi tečaj se bo pričel 25. t. in., drugi pa 7. jnnurjn, ob .krat zbirališče udeležencev ob 14 v hotelu Slavce^ iu bo trajal vedno po osem dni. Akademska smučarska organizacija v Ljubljani. Smučarke in smučarji, ki žele dobiti legitimacije, naj so javijo v petek, 18. t. m. od 11.80 do 12 pri poverjenikih Krevelju in Boljotu v avli univerze, ali pa v soboto, 18. t m pri poverjenikih Rupniku in Avčinu ob istem času islotam — Od oor. Novo Ukradeni konji in voz pred sodiščem. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem so jo vršila zanimiva razprava proti Francu Jnmniku iz Novo vasi, ki je bil obložen, da je dne 9. julija I. 1. ukradel Janezu Mavru z dvorišču Pehanijeve gostilne v Žužemberku konja, voz, konjsko odejo, komat in šo nekaj drugih k vozu in konjski opravi spada* jočih stvari, v skupni vrednosti 2660.50 Din. Oli-toženec — |>ravi obtožnica — jc sicer priznal, da je voz in konja, last Mavra Janeza, ros odpeljal z dvorišča Pehanijeve gostilno, ni pa imel nikakega tatinskega namena in trdi. dn sta isti dan z Mavrom sklenila kupčijo, s katero mu je Maver voz in konja prodni za 1500 Din. — Na podlagi izpovedb prič je bil obtoženec Jamnik Frane, katerega jo zagovarjal g. dr. Česnik. oproščen vsake krivde. Palec si je odsekal. Brezposelni sedlarski pomočnik Rudolf Znidaršič iz Žabjo vasi pri Novem mestu je te dni sekal doma drva. Ko jo s sekiro zamahnil, se mu je sekirino toporišče zataknilo v pleteno majico in sekira je padla /. ostrino na dlan njegove roke in mu odsekala palec leve roke. .vsamitmmm Prvovrstne moške galošc za dež, sneg in blato. Jamčimo za vsak par. Ženske, snežke črne in rujave, za visoko in nizko peto. Prodajamo jih z jamstvom za vsak par! Ženski polvisoki gumijasti čevlji s toplo podlogo. Noge izgledajo v njih jako elegantno. ZA OTROKE! Za zimo in slabo vreme! Varujejo noge mokrote tudi v najslabšem vremenu. na Moderno, elegantno in trajno! Kvalitetno blagol ■иашптдозвагшнтаЕЖКВШвавм ш Vsaka drobna vrstica t'50 Шг» ali vsaka 8j«se«lć» SO pHanschulz-Berlin« dobite od 12.000 Din dalje. Generalno zastopstvo: Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. Spalno sobo in kuhinjsko pohištvo ceno naprodaj v Mariboru, Tattenbachova ulica 27/11, vrata 5, Gostilna št. II v Krapinskih Toplicah se pod ugodnimi pogoji da v najem. Ponudbe in vprašanja ie poslati na upravo kopališča Krapin • ske Toplice. Vila z vrtom enodružinska, komfortno zidana, ob Stadionu, se odda takoj ali tudi februarja. Štiri sobe, plin v kuhinji in kopalnici. Mesečna najemnina 1200 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Stadion« št. 14.522. Stanovanje dveh sob, kuhinje, z elektriko in vodovodom, se odda v novi hiši. Savlje št. 79, p. Jezica. Stanovanje štirisobno, lepo urejeno, z vsemi pritiklinami, oddam s 1. februarjem 1932 v najem. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 14.763. Parcela 650 m2, ogelna, ob Bohoričevi ulici, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.677. Posestvo 16 oralov v bližini Slov. Bistrice, se odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Štiristanovanjska hiša oziroma vila, poleg prve postaje od Ljubljane, naprodaj. Dobro obrestova-nje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.717. Parcela v Koleziji 508K m2, poceni in ugodno naprodaj na lepem kraju. Proda se takoj. Poizve se: Trnovo, Cerkvena ulica št. 19, podstrešje, levo. Gostilno, posestva 105 oral, hribovsko, proda za 96.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Posestva, hiše od 30.000 Din dalje prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30, Pekarijo, usnjarijo žage, mline, trgovske hiše, vile, vodne moči, hotel, prodaja Posredovalec Maribor, Sodna ulica 30, Nudim za Božič! Vsaka znamka drugačna! 100 Bavarska 18 Din; 100 Poljska 9 Din; 50 Rusija 9 Din; 25 Saargebiet 10 Din; 50 Wiirtemberg 12 Din; 100 Belgija 15 Din; 100 Češka 10 Din; 1000 raznih 40 Din. - Poštnina posebej, denar v naprej Cenik zastonj. — Izidor Steiner, Zrinjski trg 14, Zagreb. Ia namoč. polenovko izbira namiznega sadja, pristni španski Malaga, Cinzano vermouth na kozarce ter druge delika-tese nudi delikatesna in špecerijska trgovina - F. R. Kovačič, Miklošičeva cesta 32. Brivci, pozor! Večjo količino e s e n c c za kolinsko vodo in lo-tion poceni prodam. Po-lanc, Kopitarjeva 1. Prodam 5000 kg ajde po 1.25 Din, 1000 kg orehov po 4 Din. Šket, Ptuj 2, »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v novi palači Vzaiemne zavarovalnice. V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, igrač, pletenin itd. pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica št. 26. Poltovorni auto malo rabljen, kupim. Ponudbe pod šifro »Auto« št. 14.696. Srečke delnice, obligacije kupuie Upriva -Merkur« Liubbana — Šelenburgova ulica 6 II nad«tr Vsakovrstno U-' ^rs^"?! 5' po naivišiih cenah CERNE rnvelir Liubliana VVollova ulica 5t 3. Ia orehova jedrca kg 18 Din, orehe v lupini, kg 4.50 Din franko z železnico in po pošti razpošilja G. Drechsler, Tuzla Prvovrstno mleko polnomastno, dostavljeno r.a dom (v količini 1, 2 ali 3—14 litrov) po mle-karici, odda dnevno neko okoliško župnišče. V po-štev pridejo hiše od dolenjskega mostu mimo cerkve sv. Jožefa, mimo stolnice, mestnega trga in Florijanske ulice. Naslov: Uprava »Slovenca« pod št. 14.720. Pisalni stroj v dobrem stanju, zaradi opustitve pisarne naprodaj za 1500 Din. Naslov v upravi' »Slovenca« pod št. 14.674. Kobila lepa žival, polkrita kočija, kompletno sedlo in dve konjski vpregi, naprodaj. Le resni reflektanti naj se oglase v gostilni Košak, Ljubljana, Krekov trg. Orožje in municija. »Orožarna«, — J Pastuovič, Zagreb, Zrinjevac št. 15. Zahtevajte cenik! Slike za potne liste in legitimacije Vam brzo in lepo napravi FOTO MEYER, Maribor, Gosposka 39. Božična darila Kovčke, spisne, šolske in ročne torbice, listnice, denarnice itd. priporoča po zmernih cenah 1Ш RR9VDS Maribor. Alcksnmlrnva c. 13 гамгагш Iti. proso, ajdo ln le^men kupile uaieenrie liri A VOLK, LJUBLJANA Reslieve rente il Veletrgovino *iti» »n moke Ii muim praznine priporočam cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnih §1 ШС. MSsonov, boliCnih otaaskov ter dnevno svežega peciva. — Naročila, od priprosle do najfinejše izdelave, se izvršujejo točno po želji cenjenih naročnikov Se priporoča z odličnim spoštovanjem SlašCltarna MQX Aleksandrova c, — pasaža »Viktorija« tifn.jle in širite »Slovenca«! Tvrdlta Eul priporoča za Smuči, vezalke za smuči in tornistre za smučarje, nahrbtnike, torbice, kovčke, preobleke po želji izdeluje in ima v zalogi I. Karlo, torbar, Maribor, Kopališka št. 2 (Scherbaumov paviljon). SLABOST 11 P R E H L A O O LAVO BO L prežene мШш ŽELODČNI najbo'jše domače in popotno zdravilo 1JII» ШД KOI 2« J Fr. Ševčik Ljubljana Židovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah. Naivečja izbira. Zahtevajte cenike! Nogavice rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri A R E. PtiELOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari tra; Atoti Grebene nakup in prodaja vreč L'uhljana Dunajska cesta št. 30 Plašče za zdravnike, laborante, brivce itd., lopiče za natakarje. peke. mesarje, kuharje in sorodne obrti i?deluie po meri najboljše C. J. Hamann, Ljubljana. Mestni trg 8 jje j H jHHPI^H^H i®«*-" . • ,ic redno I 4.UO nc ^ддгјр«" flMBfl шт^Ј^Ш.. svojo veliko zalogo manufakturnega blaga. Cene blagu so splošno in raznim vrstam še posebej iziafno reducirane. Tako je 11. pr. pri največji izberi preprog, zastorov, blaga za prevlako pohištva, flanel-odej itd, mogoče nakupiti te predmete po nafnilgili cenah, ravno tako tudi priznano dobre čevlje znamke РОРРСГ ter gaioše in snežke znamke 1ГС£ШП. Po celem nizu eksperimentov je uspelo dr. Jaffe-u, profesorju biologije in ravnatelju patološkega zavoda moabilske bolnice v Berlinu ugotoviti, kakšen vpliv ima kolesterin na rast las. Kolesterin je za rast las jako važna biološka tvarina, ki je je gotovo dosti po vsem organizmu. Zlasti zanimivo vlogo vrši kolesterin pri prehrani lasnih korenin. Pomanjkanje kolesterina je najbolj pogosti povod luskinam in izpadanju las. Profesor ^Jaffć je delal poizkuse tako-le: Psom in kuncem je odstranil dlako s hrbta za dlan veliko po obeh straneh. Po eni strani je zdravil ta gola mesta z onimi sredstvi, katerih delovanje je hotel dognati, druga stran je pa zaradi kontrole ostala nedotaknjena. Res je, da se na ta način najbolje dožene delovanje kakega leka. ;V vrsti svojih poizkusov je uporabljal tudi kolesterin in sicer v točno odrejeni koncentraciji, pri čemer je opazil, da je tam, kjer je porabil kolesterin, jako po-jačil rast dlake, dočim je dlaka na drugi ne zdravljeni strani precej kasneje dosegla normalno dolžino. Te poizkuse so nato ponovili na ljudeh, na moških in ženskih osebah. Uspeh je bil presenetljiv. Ze po kratki dobi so lasje postali zdravejši in močnejši. Prhljaj je izginil, kmalu je pa prenehalo tudi izpadanje las. Pozneje so na dermatološki kliniki v Frankfurtu bili ti poizkusi na novo narejeni in docela potrjeni. Ta nova, zakonito zaščitena raztopina kolesterina je dobila ime »Trilysin". Od takrat je „Tri-lysin" pomogel neštevilnim ljudem, odstranil obolenje las, v mnogih primerih pa tudi poživil rast las. Mnogi zdravniki tudi sami vsak dan porabljajo „Tri-Iysin", nenavadna množina pismenih priznanj, ki dohajajo vsak dan, pa potrjuje odlično delovanje tega pripomočka, Zahtevajte, da se Vam brezplačno pošlje znanstvena brošura o vplivu „Trilysina" na lase. Gosp. Mr. Josip HoIImdd, Znoreli, MoSioskoga ul. 5. Prosim, du mi brezplačno (mšljete zuauMveno brošuro o negovanja las Naslov: ........... Pranim. Izpolnite Ml.jlrot '"•T- •''Л- "V Smrtna žrtev žalosti M. Sobota, 15. decembra. Splošno zanimanje je vzbudil dogodek, ki se Je v ponedeljek ponoči primeril v Krogu. Kmet. D. je dobil od neke posojilnice poziv, da takoj plača obresti. Ker revež ni imel denarja, se je zelo ustrašil. V veliki nadlogi ie začel tarnati in jokati, potem pa je pograbil klobuk in odšel z doma. Očetovo početje so opazovali sinovi, med njimi tudi 5 letni sinček. Ko je videl, da oče joka, je postal žalosten. Po očetovem odhodu je tudi on zapustil sobo. Podal se je na skedenj in se je skril v kup kurozinja. Vzlic temu, da ga je mraz pretresal, se je tam žalostil do večera. Ko se je oče vrnil, je tudi on prišel iz skrivališča. Z drugimi je odvečerjal, j>oteni pa je šel spat. Komaj so se vlegli tudi drugi, je začel ječati in tožiti, da ga vse boli. Mučil se je le nekaj ur. Ponoči je izdihnil in se s tem rešil žalosti nad očetovo usodo. D.-vi so lani zidali. Pri tem so se zadolžili. Kakor drugi kmetje, sedaj tudi oni nimajo denarja. Stiska je tem večja, ker je pri hiši šeetero drobne dece. ПР »t» Trztc Osnovna šola pri Sv. Ani ie za en teden po zdravniški odredbi prekinila pouk. Prireditve v »Našem domu« so vedno jiolno-številno obiskane, jia naj bodo to gledališke predstave ali prosvetni večeri. Potrebno je, da to posebej ugotovimo, da ne bo širša slovenska javnost mislila, da Tržičani za izobrazbo in kulturo nimajo nobenega zmisla. Litija Katoliško prosvetno društvo v Smartnem pri Litiji priredi v soboto zvečer ob 8 predilniški dvorani na »Stavbah« v Litiji trodejanko šaloigro »Pri lepi krčinaricic. Ker je to prva prireditev prosvetnega društva v Liliji, vloge pa vse v najboljših zasedbah, se pričakuje obilen poset. Ta šaloigra se ponavlja v nedeljo dne 20. decembra ob 8 popol-dne v društveni dvorani v Šmartnem. Novost za Litijo. Kinopodjetnik g. Dragar je svoj kino, ki je doslej prednašal le neme filme, preuredil v zvočni kino. Potrebno aparaturo je prejel iz Nemčije. Smrt starega gasilca. Pretekli teden so poko-pali 71 letnega bivšega občinskega slugo Franca Humorja, ki je dolgo vrsto let z vnemo sodeloval l>ri litijski požarni brambi. Na njegovi zadnji poli ga je poleg domačinov spremljalo litijsko gasilno društvo s praporom in gasilska godba je svirala žalostinke. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil načelnik litijskih gasilcev g. Emil Kopriv-nikar. N. v m. p. V Gradcu |iri Litiji je umrl v starosti 70 let g. Gregor Robinek. Pokopali so ga na litijsko po-koj>ališce. Žalujočim naše sožalje, njegovi duši pa inir in pokoj. ViMzen"c® V nedeljo, 13. t. m. se je vršilo v tukajšnji £oli nredavanje po radiu o živinoreji. Kakor zna, no, je predaval odlični kmetijski strokovnjak kr. bauslce uprave g. ing. Zidanšek. Predavanje je bilo za prvikrat dobro obiskano. O. šolski upravitelj Volmaier bo poročal na kr. bansko upravo, kdaj bi bil najprimernejši čas za bodoča predavanja. Predavanju po radiju je sledilo predavanje okrajnega kmetijskega referenta iz Prevalj o splošnem kmetijstvu. Tudi to predavanje je bilo dobro obiskano. V Vuzenici se bo v najkrajšem času ustanovila tudi živinorejska zadruga. j ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 17. decembra: Zaprto. Petek, 18. decembra: Zaprto. Sobota, 19. decembra: AKSENE LUPIN. Premijera, Izven. OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 17. decembra: KOŠTANA. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. Aleksandra i. — Red C. Petek, 18. decembra: Zaprto. Sobota, 19. decembra: DEŽELA SMEHLJAJA. Red D. Nedelja, 20. decembra ob 15: MASCOTTA. Znižane cene. Izven. — Ob 20: CARMEN. Nova vprizoritev. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrlek, 17. decembra ob 20: KRALJ NA BETAJNOVI. Ab. D. - Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Petek, 18. decembra: Zaprto. Sobota, 19. decembra ob 20: ŽENITEV. Ab. A. I I z društvene pa življenje Moste pri Ljubljani. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 20. decembra gledališko predstavo »Zaloška mlinarica«. Med igro so vpletene tudi pevske točke posameznikov. — Za Štefanovo pripravljajo starejši člani »Vaškega lopova«. Poizvedovanj Izgubila je neka oseba 100 Din od Krisperjcve trgovine, čez Mestni trg, Breg do Cerkvene ulice. Pošteni najditelj naj jih prinese v Cerkveno ulico št. 5. Radio Programi Siadio-Liubtiana t Četrtek, 17. decembra: 10.00 Proslava roj. dne Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. (izvajajo učenke Mestne realne gimnazije). — 12.15 l'lošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. 17.00 Plošče. — 18.00 Ing. Zidanšek: Živinoreja. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19.00 Dr Anton Bajte: Italijanščina. — 19.510 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 20.00 Prenos iz Zagreba: Koncert Strossmayrjeve pevske župe. — 22.00 Čas in plošče. Petek, 18. decembra: Radio Ljubljana radi čiščenja Diesel-motorja ne oddaja. Drugi programi i Petek, 18. decembra. Belgrad: 11 Radio-orkester. — 20.30 Koncert radio-kvarteta. — 21.10 Vokalni koncert. — 21.40 Radio-orkester. — Zagieb: 12.30 Plošče. — 17 Popoldanski knocert. — 20.30 Koncertni večer — Belgrad. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. — 17.35 Pianinski koncert. — 19.15 Ogrska glaeba. — 20.20 Pester program. — 20.40 Lahka glasba. — 22.20 Prenos koncerta iz kavarne. — Dunaj: 13.10 Plošče. — 19.40 Šramel kvartet. — 20.40 Feuilltoni. — 21.25 Glasbene novosti — koncert. — Rim: 13.10 I ahka glasba. — 17.30 Instrumentalni koncert, — 21 Operetni prenoe, — Milan: 12 Pestra glasba. — 20.45 Prenos iz gledališča. — 22.15 Komorna glasba. — Langenberg: 20 Večerna glaeba. — 21 Radio-gledališče. — Stuttgart: 20.10 »Netopir«, opereta. — London: 20.45 Cerkveni koncert. — 22 Sodobna glasba. — 23.35 PIrsna glasba. — Berlin: 20 Pester koncert. — 22.20 Pesmi. — 23.20 Plesna glasba. — Pruga: 19.20 Vokani koncert. — 20.25 Večerni koncert. — 21 Orkestralni koncert. — Toulouse: 19.45 Koncert vojaške godbe. — 20.15 Operetna glasba. — 20.30 Moderna simfonična glasba. — 21 Lahka glasba. — Katovice: 20.15 Simfonični koncert. — Trst: 12.30 Plošče. — 13 Pestra glasba — 20.45 Prenos iz gledališča. Karotajte .Slovanca*! pri дттђ змодф. O ena/ni zavodi, včlanjeni pri podpisanih organizacijah, sprejemajo do konca februarja 1932 vloge neomejeno v nežigosanih tisočakih in bodo njihovo zamenjavo sami preskrbeli. Vloge pri teh zavodih, vložene v gotovini po 24. septembru 193L niso poiv/žene nobenim izrednim plačilnim ome/ilvam. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini v Ljubljani Zadružna zveza v Ljubljani , Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. \ > ' < mm mm Д •ЖШгЈ. mm t aVJ -vtf oseb роЧГе udobno ■нш швзЖ' »pip f Jt »I ЦШШ Ing. Djokić i Vučo, Oblličev Venac 6, Beograd, tel. 22355 / Filijnla ing. Djokić i Vučo, Ж Bulevar Kraljice Marijo, Novsad / Lam ret i drug, Gosposvetski! cesta 13, Ljubliana Ц Hoič i drug, Ožogovičeva 13, Zagreb / Blag. Djukanovič i sin., Bijelina / Dušan M. Žg Krštić, Obrenovfčeva 13, Niš / Arnold K. meni, Velika Kiktnda / Gustav Cvitkovič, » liadji Sulejmanova 19, Sarajevo / Jovo Stevančevič, Peč / Zakula i Filetin, Doboj. ZA BOZSC NAJLEPŠE DARILO Velika izbira plošč in gramofonov Tudi na obroke Zahtevajte prospekte >AP0L0«, pa ača Grafike Miklošičeva 38, Ljub^ana Umrl je previden s svetimi zakramenti najin dobri v starosti 87 let. Pogreb bo v petek 18. decembra o'o 14 (2) popoldne, Priporočava ga v molitev in blag spomin. Z g. Šiška štev. 128 (za remizo), dne 16. decembra Srečko in Avgust Berglez ter ostali sorodniki. f Ljubljana Trajne vrednosti je nakit iz plemenitih kovin Svicatsks pretizijske ure Schaffhausen Pribor Ornega alpaka in Longines la kvaliteta Doxn vsntlt»ev$l&4kor £eoe preproge — najlepše božično darilo! __icmeFne /fZt. ® g /«> jL2jMDU€ina Cenjena gтш a - mm ie si lahoie tzo edajo pravi zavitki Dr. Ottkerje Ce hočete, da Vam v resnici kolači in pecivo bodo po žehi, zahtevajte pn trgovcu Dr. Oetker/ev Pecilni prašek „Backin", kakor tudi Dr Oetker/ev vanilinov sladkor in nadomestilo iaic ,,Baclamia" — — m c 1 z.a uspeh svetovna znamka >Dr. Oetker«, iz-najditelj pecilnega praška. — Brezplačno receptne knjižice dobite pri Vašem trgovcu. Pridobivajte novih naročnikovi V družinskem fVU Zastopstvo in zalogo za Dravsko banovino Laniprct iii drug dr. z o. z. Ljubljana Gosposvelska c. 13 (Kolizej) Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Себ. Izdaiateli; Ivan Uakuvco. Zaradi vpeljave znižane cene! Pletenine in stezniki po najnovejših dunajskih modelih, tudi po meri. Nogavice, rokavice, galanterija, higijenske in ko-smetične potrebščine. Baby potrebščine. Potrebščine za krojače in ročna dela. Krojačem znaten popust. Državnim nameščencem plačilne olajšave. Franc Škof, prej M. Šerec, Maribor Aleksandrova cesta 23 Zo kožic Praktična likalna miza »Koberl«. Cena samo 220 Din. Jugoslovanski patent št. 18.667. Zastopniki oziroma preprodajalci se iščejo za vso Jugoslavijo. — Imetnik patenta in edini izdelovalelj likalne mize za Jugoslavijo: Servat Makotter, trgovina z |>olii-štvom, Maribor, Krekova ulica 6. Urednik: Franc Kromžar. LJUBLJANA. Dunajska cesta 1 a. CELJE Aleksandrova cesta 1. MARIBOR. Gosposka ulica 1. Foioamatersi i Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi iotootfd. Jugoslovanske knjigarne Rane in kožne bolezni razpokline, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje, zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULIĆEVA ZDRAVILNA MAST ki jo proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 29. — Cena škatljici 10 Lin. — Dobi se v vsaki lekarni. po Din 2"10 se dobe pri GOSPODARSKI ZVEZI fuuil oDesse h UTNlCAfc LJUBLJANA - PALAČA VIKTORIJA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETiRANIH IZDATKIH Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je naš nepozabni oče in stari oče, gospod TOMAŽ DOBROUNIG dne 15. decembra 1931 ob 2 zjutraj boguvdano in previden s sv. zakramenti, v 87. letu starosti umrl. Pokojnika položimo k večnemu počitku dne 17. decembra ob 16 popoldne. Guštanj-Ravne, dne 15. decembra 1931. Rodbini Dobrounig in Aschenbrenner. iBrez posebnega naznanila BOKS FRANC]AGER tapetništvo Liubliana Sv. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fote I je vseh vrst modroce o t o m a n e, zim o, zložljive postelje, patentne divane itd. Gurantlrana kunstrukcljal Din 1300 — Proetor 7Л posteljnino. Ni<>modern?j3a ob'ilta! Din 1300-