▼* gotov luL
Leto LXXm., št. 185
LJubljana, sreda 14* avgusta 194»
Cena Din i.—
>tba ja vsak dan popoidna
trst a Din 2, do 100 mt a Din 2.50, od 100 do 900 vrat 4 Dan S. večfc »rsta Din 4.—. Popust po dogovora, inaeratni davek posebej. — >Slovenakl Narod« teija meoečno v Jugoslaviji Din IX—,
DBEDNUTVO Df LJUBLJANA,
9L S
upra
X trg a,
T — MOVO MBS8TO, Ljubijanaka aUnein«yerjeva nHca 1, telefon St. 65; L 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. hranilnica v LJubljani st. 10.361.
Rusija se zanima za položaj na Balkanu
Iz italijanskih krogov v Bukarešti se izve, da ]e Rusija svetovala Bolgariji definitivno rešitev vprašanja Dobrudže šele po razčiščen ju položaja z Madžarsko — Jutri se prično pogajanja med Romunijo in Madžarsko
Bukarešta, 14. avg. e. (UP). Tukajšnji nevtralni opazovalci smatrajo nepričakovano vrnitev bolgarskega poslanika v Moskvi Stamenova v Sofijo za dokaz, da se Rusija slej ko prej zanima za položaj na Balkanu.
V italijanskih krogih v Bukarešti menijo, da je vrnitev poslanika F imenova v zvezi z vprašanjem Dobrudže. Ni izključeno, da rakuna Rusija s težavami v pogajanjih med Madžarsko in Rumunijo glede teritorialnih odstopitev in je zaradi tega svetovala Bolgariji, naj ne sprejme definitivne rešitve glede Dobrudže, dokler ne bo položaj popolnoma razčiščen tudi glede Rlimun i je in Madžarske.
Bukarešta, 14. avg. e. V pogajanjih z Bolgarijo se pričakuje v pričetku prihodnjega tedna zaključitev načelnih razprav. Pred podpisom definltivnega sporazuma bodo razpravljali še strokovnjaki o posameznih točkah konvencije, s katero bo sankcionirana odstopitev določenega ozemlja.
Sofija, 14. avg. AA. (Štefani). Vesti iz Safije, ki govore o sestanku bolgarskega poslanika v Bukarešti in rumunskega zunanjega ministra, potrjujejo, da razprava o vprašanju odstopitve južne Dobrudže z obeh strani poteka v duhu medsebojnega razumevanja in v prisrčnem razpoloženju.
Budimpešta. 14. avgusta. AA (Štefani). Madžarska vlada je sprejela predlog ru-
ni unske vlade, da bodo pogajanja med obema državama glede rešitve vprašanja Transilvanije v Turnu Severinu. Madžarsko odposlanstvo, ki ga bo vodil pooblaščeni minister In izredni poslanik Hory, ki je bil prej poslanik v Varšavi, bo odpotovalo takoj, tako da se bodo pogajanja začela že v četrtek. Razgovorom, ki bodo potekali izven Madžarske, ne bo prisostvoval niti grof Telesi niti arof CSaky.
Bukarešta, 14. avg. AA. (Štefani). Ru-munski listi objavljajo poziv, ki ga ie ru-munska vlada naslovila na prebivalstvo. V njem vlada poudarja potrebo rx> slogi in solidarnosti vseh Rumunov Vladno glasilo »Romania« komentira ta poziv ter pravi med drugim, da nobena vlada in noben
državnik ne bi mogel spremeniti stvarnosti vprašanj, ki so na d ne vem redu in ki so večno aktualna. List poudarja, da so to življenjska vprašan i a Rumuniie
Vprašanje Podkarpatske Rusije
Budimpešta, 14. avgusta AA. (Štefani) »Magvar Orszag« objavilja članek, kt ga je napisal neki narodni poslance vladne skupine in v katerem se bavi z vprašanjem Podkarpatske Rusije. Člankar pravi, da je treba 2ide v celoti izseliti iz Podkarpatske Rusije. V zvezi s tem nekateri madžarski listi načenjajo vprašanje izselitve Zidov iz Madžarske sploh.
Moskva, 14. avg. br. >Krasnaja Zvezda* pozdravlja v svojem uvodniku ukinitev političnih komisarjev v ruski vojski. Lirt označuje ta ukrep komisarja za vojska kot logični zaključek reform, ki jih je pričel maršal Timošenko izvajati že v maju. Pogoji za moderno vojskovanje so taki, da ruska vojska sedaj prav nič ne potrebuje političnih komisarjev, ki bi mogli usmerjati ljudi, na katere vplivajo, drugače, kakor bi to bilo v interesu operativnega delovanja njihovih vojaških poveljnikov. Najnovejše statistike kažejo, da je že 50 odstotkov vseh ruskih vojakov včlanjenih v komunistični stranki ali pa v komunističnih mladinskih organizacijah.
Pred izročitvijo italijanskih zahtev Grčiji
V rimskih diplomatskih krogih računajo z možnostjo, da Grčija ne bo sprejela vseh italijanskih zahtev ter smatrajo položaj za zelo resen — Podrobnosti o umoru albanskega veljaka Hodže
Rim, 14. avg. e. Doslej je italijanski tisk z rezerviranostjo pisal o incidentu na albansko grški meji, včeraj pa so italijanski listi na široko pisali o umoru Hodže in so objavili o tem dogodku razne podrobnosti.
Prvotno jo italijanski tisk poročal, da je bil Hodža umorjen pred nekaj dnevi, zdaj pa. listi poročajo, da je bil umorjen že pred tedni. Hodža je bil najprvo zastrupljen in so mu šele nato odsekali glavo.
V rimskih političnih krogih razlagajo to tako, da oblasti niso hotele javno poročati o tem dogodku v vseh podrobnostih, dokler niso bile ugotovljene vse okoliščine umora. Ko so bile zbrane vse podrobnosti je vlada preko agencije Štefani javnost obvestila o dogodku.
Italijanski tisk smatra grško vlado za odgovorno za umor Hodže. Grška vlada je na obtožbo agencije Štefani službeno odgovorila preko službene atenske agencije, na ta odgovor pa sta odgovorila Gayda v listu »Giornalu d' Italia«, An saldo pa v Rstu »II Telegraf o«, ki je glasilo zunanjega ministra grofa Ciana.
V rimskih političnih krogih trdijo, da so s tem dogodkom grško italijanski odnošajl prišli v novo fazo. Doslej so bili ti odnošajl prijateljski in prisrčni, piše Ansaldo, Čeprav je italijansko časopisje nekajkrat omenjalo, da služi grško otočje za bazo angleški mornarici. Sedanji dogodek je podoben dogodku iz leta 1923, vendar to pot ni mogoče pričakovati enakega razpleta. Ne sme se pozabiti, da uživa Grčija še vedno angleško garancijo in je s tem njen položaj kritičen. Grčija je indirektni zaveznik Anglije, ki je v vojnem stanju z Italijo. Zato se Italija ne bo mogla zadovoljiti samo s pojasnili, temveč ho zahtevala zadostno jamstvo, da se taki dogodki ne bodo več pojavljali.
V rimskih diplomatskih krogih računajo z možnostjo, da Grčija ne bo ustregla vsem Italijanskim zahtevam in se zaradi tega smatra položaj za zelo resen.
Budimpešta, 14. avg. e. Po vesteh iz Aten je soditi, da bo Italija, če pride do pogajanj med italijansko in grško vlado za likvidacijo spora po umoru albanskega veljaka Hodže. zahtevala predvsem, da se Grčija odreče jamstvu, ki ga je dobila od Anglije. V atenskih diplomatskih krogih opozarjajo, da je grški predsednik vlade Metaxas ob priliki zadnjih razgovorov, ki jih je imel z italijanskim poslanikom, ponovno omenil angleško jamstvo, neodvisnost in teritorialno nedotakljivost Grčije.
Italijansko napredovanje v Somaliji
Rim, 14. avg. s. (DNB). Po italijanskih podatkih so italijanske čete sedaj 65 km pred glavnim mestom Angleške Somalije Berbero. Angleži se tu pripravljajo na zadnji odpor proti prodirajoči italijanski vojski. V italijanskih krogih prevladuje prepričanje, da ima tr odpor samo namen, da krije umik glavne angleške vojske iz Berbere. Angleži nameravajo očividno svoje vojaštvo pripeljati iz Berbere v druge vznodnoafriške kolonije.
Malta, 14. avgusta, AA. (Reuter). V teku dveh napadov, ki so jih italijanska letala izvršila v mesečini, so vrsjla na Malto nekaj eksplozivnih in vžigalnih bomb. škoda je majhna, ubita je ena clvttna oseba.
Italijansko svarilo Švici
Rim, 14. avg. e. V rimskih političnih krogih je vzbudila posebno pozornost vest lista ?Regime fascista« glede sedanjega zadržanja Švice. List piše, da izjave vlade v Bernu o Švicarski nevtralnosti niso T
skladu z napadi v švicarskem tisku na Nemčijo in Italijo. List poziva Italijane, naj energično reagirajo na napade v tisku ne glede na morebitne konflikte. List končno opozarja na to, da imajo mnogokrat majhni vzroki velike posledice.
Bern, 14. avgusta AA. (Štefani) Nekaj uglednih švicarskih listov ie včeraj z ogorčenjem nastopilo proti brezmiseln:m ela-sovom, ki se zadnje dni širilo do Švici. Listi poudarjajo, da te govorico širiio osebe, ki so v službi tuie propagande, ki bi rada rkalila Driiateliske odnošaie med Švico in Nemčijo. Listi navajaio nekatere najdrastičnejše primere teh brezmis^lnih vesti. V prvi vrsti omeniaio govorice, da je nemška vlada zahtevala od švicarske zvezne blaeame. da i i da na razoolngo svoie kovinske rezerve. Dalje navaiajo kot primer brezmiselne vesti govorice, da
ie nemška vlada zahtevala od Švice, da ii izroči tri četrtine svoie roeate živine in drobnice ter vse zaloge surovin. V zvezi s tem so se razširili tudi glasovi, da ie vrhovni novelinik švicarske voiske zahteval od zveznega sveta, nai oroglasi sol osno mobilizacijo.
Tuja letala nad Švico in Švedsko
Bern, 14. avgusta s. (Ass. Press) Preteklo noč je bilo ugotovljeno, da so neznana tuja letala preletela mesta Bern, Ženevo in Lausanne. V vseh teh mestih je bil dan letalski alarm. Bombe niso bile vržene.
Stockholm, 14. avgusta s. (Ass. Press) Včeraj je tuje letalo preletelo švedsko ozemlje. Letalo se je oddaljilo v južno-vzhodni smeri.
Za obnovo Frandje
Govor maršala Petaina — Lavalova usoda — Demonstracije beguncev — Vprašanje vrnitve ranjenih francoskih vojakov iz Anglije
Vichv, 14. avg. e. V svojem sinoćnjem govoru ie mar^ai Petain oredočii ukrepe francoske viade. s katerimi noče hudo ranjena Francija zagotoviti b*-<lj,sO tk>wcč-nost.
Maršal Petain je v svojem govoru prav poseuno poudarjal vpraiaiiie prehrane in vprašanje renatnacoe beguncev ter demobilizacije miadinskin organizacij. Govo.eč o nesreči, ki ie zade:a Francijo, je poudaril, da so vsi razlogi za nadaljnjo zlo usodo Francije odstranjeni s spremembami v ustanovah in s spremembami Odgovornih ljudi. Mnogi dobro zamišljeni in dozoreii ukrepi oa se niso mogli izvesti zaradi nesposobnosti ljudi in izdajstva mnogih agentov. Od premirja se je vlada prizadevala, da bi se preselila v Pariz" ali v Versaiies. toda preselitev ie nemogoča iz tehničnih razlogov. Treba je počakati na ugodnejše razmere.
Vichv, 14. avgusta, e. Dopisnik agencije Assciatted Press ie sporočil s francoske meje, da bo francoska vlada v kratkem rekonstruirana in da bo iz vlade izpadel podpredsednik Laval. ki baje ne uživa več zaupanja v nemških odločilnih krogih. Njegov zaton se ie pričel s tem, da je zahteval, naj se poleg bivše sa ministrskega predsednika Daladiera postavi pred vrhovno sodišče tudi vrhovni poveljnik Ga-melin. Proti temu predlogu se je uprl sam Gamelinov naslednik general Weygand.
Curih. 14. avg. & (United Press.) Švicarski listi poročajo, da ie v dveh mestih nezasedene Francije med drugim v Toulou-seu prišlo do večjih nemirov. Begunci, ki so ostali brez strehe, so demonstrirali proti hotelskim lastnikom ter zahtevali prenočišč. Prišlo ie do pouličnih bojev, v katerih so se posluževali tudi barikad. Policija ni intervenirala
London, 14. avg. s. (Reuter). Kakor poročajo, se je francoska vlada nedavno obrnila na angleško vlado s prošnjo, da bi ta dovolila prevoz ranjenih francoskih vojakov iz Anglije v Francijo. Francoska vlada je sporočila da bo v ta namen 30. julija poslala v Anglijo dva svoia narnika. Francoski ladii pa v Angliio nista dospeli in tudi ni prejela angleška vlada nobenega novega obvestila glede tega od francoske vlade. Razlogi za odpustitev francoskega načrta niso znani. Pogajanja med obema vladama so se vršila s posvetovanjem ameriškega generalnega konzulata.
Bern, 14. avgusta AA. (DNB). Iz Vičhv-ja poročajo, da je francoska vlada skleet
la ponovno vzpostaviti medkrajevni telefonski promet med mesti nezasedenega dela Francije, francoskih koloni i. protektoratov in mandatskih p,.krajin. Prav tako bodo odslej dovoljeni tudi telefonski razgovori z vsemi kraji v inozemstvu brez poprejšnje cenzure.
Rim. 14. avgusta, i. (Štefani). Rirmka banka je ponovno otvorila svoji podružnici v Parizu io Lyonu.
Pariška borza zopet zaprta
Pariz, 13. avgusta. AA. (DNB) V zvezi s tem, da so spet zaprli pariško borzo, poroča »Mattnc, da je bil ta ukrep izdan zaradi tega, da bi se delo borze spravilo v sklad s sedanjimi razmerami. Francosko gospodarstvo je bilo zaradi vojne težko prizadeto. Zato je treba predvsem urediti gospodarske razmere prej, predno bi borza mogla nadaljevati z delom.
Pomanjkanje v Maroku
Moskva, 14. avgusta (DNB) Tisk poudarja, da je prišlo v francoskem Maroku do resnega pomanjkanja, kar se tiče preskrbe prebivalstva, čemur je vzrok blokada na Sredozemskem morju od strani Italijanov ter zaradi kapitulacije Francije. V Maroku se pojavlja pomanjkanje bencina, olja, masla, sladkorja, sira, mila, masti in drugih živil. Prav tako se opaža veliko nazadovanje domačega obrtništva. Veliko število beguncev iz Evrope, ki so prispeli v Maroko, pa povečuje pomanjkanje živiL
španske zahtev«
Madrid, 14. avgusta AA. (Štefani). Ust »Arriba« razpravlja o dvoličnosti Anglije, ki je podvzela mers blokade proti Španiji, istočasno pa z njo nadaljuje uradne prijateljske odnošaje. Mere blokade, pravi list, predstavljajo vojni čin. List dodaja, da se govori o atentatih na španske rezerve bencina v Alicanteu in o drugih sabotažah. List pravi dal; , da take In slične govorice v nobenem primeru ne bodo ostale nekaznovane. Na take žalostne polskuse španski narod odgovarja: Dovolj nam je.
Madrid, 14. avg. AA. (DNB). List >A1-cazar« objavlja ob priliki obletnice izgube Filipinskih otokov in pravi, da ti otoki spadajo k Španiji, ker so danes bolj kakor kdajkoii poprej.
Kitajska bo nadaljevala
vojno
Odločne izjave maršala čangkajška — Položaj v Sang-haju — Kaj zahtevajo Japonci v Indokini
Čungking, 14. avgusta s. (Ass Press) Ob priliki tretje obletnice pričetka bojev za Šanghaj je suoči govoril po radiu maršal Čangkajšek. Izrazil se je odločno za nadaljevanje vojne z Japonsko. Dejal je, da ai je v treh letih dosedanje vojne pridobila Kitajska spoštovanje vsega sveta Kitajska bo nadaljevala borbo dokler ne bo osvobojena.
Vsi kitajski listi soglašajo z izjavo maršala Cangkajška in opozarjajo. *Ja ima Kitajska 4 milijone mož pod orožjem ter da bo mogla pričeti tudi s protiofenzivo proti Japoncem.
VPashington, 14. avgusta s (Ass. Press) Podtajnik za zunanje zadeve Sumner Wel-les je izjavil včeraj, da je dala ameriška vlada ameriškim predstavnikom v Šanghaju poblastilo, da sodelujejo pri ureditvi lokalnih vprašanj, ki so nastala po umiku angleške vojske iz Sanghaja Vveilles je izrazil upanje, da bodo vsa vprašanja rešena v prijateljskem duhu.
Šanghaj, 14. avgusta s (Ass. Press) Poveljnik ameriškega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu admiral Heart je davi iz Tsingtava dospel v Šanghaj.
Tokio, 14. avgusta s. (Reuter) Kakor poroča agencija Domej, je kot prvi zapustil
severno Kitajsko oddelek angleške vojske, ki je stražil poslopje angleškega poslani-štav v Pekingu. Oddelek je štel samo 40 vojakov. Pri odhodu je oddelek korakal mimo ameriškega poslaništva. Pred poslaništvom je bila postrojena častna četa ameriških mornarjev. Oba oddelka sta izmenjala vojaške pozdrave.
Nerv York, 14. avgusta s. (Tass) United Press poroča iz Saigona, da zahrevajo Japonci od francoskih oblasti v Indokini izročitev radijske postaje v Hanoiu. ki naj bi odslej služila izključno za japonsko vojaško uporabo. Nadalje zahfevajo Japonci izgon vseh Kitajcev, ki še ne prebivajo 10 let v Indokini. Nadaljnja zahteva se nanaša na dovolitev posebnih ugodnosti japonskim trgovcem.
Ameriški dopisnik poroča tudi, da se mudi že sedaj v francoski Indokini okoli 100 francoskih ekspertov. Vojaško letališče v Hanoiu je že popolnoma na razpolago izključno za japonsko uporabo. Dopisnik pravi, da razpolagajo Francozi v Indokini trenutno skupno s -iamc 15 vojaškimi letali ter 60 aktivnimi in 40 rezervnimi letalci. Sedaj bi želeli Francozi v Zedinjenih državah naročiti 200 novih letal.
Madžarski kmetijski minister potuje v Nemčijo
Budimpešta, 14. avg. AA. (DNB). Kmeti i ski minister bo 18. avgusta uradno obiskal Nemčijo. Nemčijo, bo obiskal na poziv nemškega ministra za Dre hrano Darea. obenem pa bo vrnil obisk nemškemu ministru, ko ga je ta obiskal v Budimpešti. Madžarski kmetijski minister bo imel priliko, da se bo med svojim bivanjem v Nemčiji razgovarial o gosoodarskih vora-šanjih. ki zanimajo obe državi. Razgovorom bodo prisostvovale vodilne osebnosti raj ha.
Položaj Luksemlmrike
Luksemburg, 14. avgusta. AA. (DNB). Ob priliki predaje dolžnosti komisarjev mesta je predsednik mestne uprave Simon imel govor, v katerem je že takoj v začetku naglasil nemški značaj mesta Luksemburga "in njegovega prebivalstva. Simon je v govoru tudi povedal, da je prenehala luksemburška ustava, ker sta pobegnila vlada in prestolonaslednik. S tem je prenehala tudi prisega, ki so jo bili položili luksemburški uradniki. Uporaba izrazov »Velike vojvodinec in »Država Luksemburg« se ukinja.
Kanadska proizvodnja letal
Halifax, 14. avg. AA. (Reuter). Kanadski minister za oboroževanje ie izjavil, da bo Kanada od novega leta nanrei mesečno zgradila 360 letal. Minister Je izjavil, da bo to število lahko doseči in le dodal da se proizvodnja municije stalno veča.
Prerokovanje ge. Tabouis
New Yorkt 14. avgusta s. (Tass) Madame Tabouis piše v ameriških listih, di se bo glavni nemški napad na Anglijo pričel med 15. in 20. avgustom. Istočasno bodo Italijani pod vzeli odločilne napade proti Suezu in Adenu.
Mladinska vzgeja v
Ankara, 14. avg. AA. (Štefani). Ru-munako gospodarsko poslanstvo bo Jutri dopotovalo v Ankaro, kjer se bodo nadaljevali Se začeti razgovori o zamenjavi patrole ja In lema med obema državama.
Rim, 13. avgusta. AA. (Štefani) Predsednik vlade Mussolini je danes sprejel prosvetnega ministra Bottaija in glavnega tajnika fašistične stranke Muttija, ki sta mu razložila načrt za organizacijo sodelovanja med šolo in italijansko liktorsko mladino, ki naj bi spravil v sklad njihovo delovanje za kulturno in politično vzgojo novih rodov. Mussolini je sprejel načrt in dal navodila za njegovo izvedbo. Ministrstvo za ljudsko kulturo je objavilo sporočilo, ki pravi, da se bodo izpiti v srednjih in višjih šolah začeli redno, to se pravi 16. septembra kakor lani.
Ratifikacija finsko ruske trgovinske pogodbe
Helsinki, 14. avg. s. (Tass). Finski zunanji minister in sovjetski odpravnik poslov sta včeraj izmenjala ratifikacijske listine finsko-ruske trgovinske pogodbe.
Razpust židovske prostozidarske lože
Novi Sad, 14. avg. e. Oblasti so včeraj razpustile židovsko prostozidarsko ložo »Dr. Simon Alkalaj«, ki je bila podružnica enako imenovane lože v Beogradu.
Peklenski stroj na romunski železnici
Curili, 13. avg. p. Iz Bukarešte norečajo nocojšnji listi, da ie nastala davi na železniški postaji Calociani na progi, ki ie speljana v južno Dobrudžo. huda eksoloziia, ki je razdeiala vso postajo. Povzročena 1e bila velika materialna škoda in več ljudi je bilo ranjenih. Policijske oblasti so že ob pričetku preiskave dognale, da ie bil izvršen atentat Neki neznanec ie na nosta-ji oddal vecii kovčeg, ki bi ga bilo treba nekam od poslati. Neznanec pa ni izpolnil niti predpisanih formularjev. nego ie v naglici izginil. Ugotovljeno ie bilo. da le bil v kovčegu peklenski stroj.
Stran S
»SLOVENSKI NAROD«, vete, M. avgusta 1M0.
Btev. 185
Začela se Je bitka za Hngliio
Nemški letalski napadi na angleške etečje zatrjujejo, da se njih letala dosegla včeraj
ni padla še nebran
se nadaljujejo največji uspeh
nemci Doslej
London, 14. avg. a (Reuter). naanjl angleški listi komentirajo letalske »popade nad Anglijo ter predvsem »oglasno priznavajo, da ae je a tem bitka za Anglijo začela. V dosedanjih uspehih angleških letalcev vidijo listi ugoden znak za bodočnost.
>Daily Telegraphc pravi, da se je v dosedanjih bojih izkazala premoč angleških letal in pilotov. List piše, da je angleško letalstvo dobro pričelo in da mora paziti, da bo svojo prednost tudi ohranilo. List izraza priznanje proizvodnji angleških letal v zadnjih letih.
Mnogi listi komentirajo očlvidno neskladnost med nemškimi in angleškimi uradnimi poročili glede števila sestreljenih letal. Listi pišejo, da navajajo angleška poročila kot sestreljena samo ona nemška letala, za katera je to nedvomno ugotovljeno. Letal, ki padejo v morje, komunikeji navadno ne upoštevajo.
Nemška poročila
Berlin, 14. avg. s. (DNB). V letalskih bitkah nad Anglijo v teku včerajšnjega dne so nemška letala dosegla svoj doslej največji uspeh. Po dosedanjih podatkih je bilo sestreljenih oziroma uničenih skupno 96 angleških letal. Od teh jih je bilo na letališču z bombami uničenih 30. Drugih 50 je bilo sestreljenih v letalskih bitkah, 16 pa pri dveh angleških napadih na dansko mesto Aalborg.
O včerajšnjih letalskih operacijah so bile objavljene nekatere podrobnosti v posebnih vojnih poročilih. Nemški bombniki so včeraj zopet napadli Portsmouth ter letališči v Eastchurchu ob Temzi in v Al-dershotu. V Eastchurchu je bilo uničenih 6 hangerjev, več bencinskih skladišč in barak. Z bombami je bilo prisiljenih k molku več protiletalskih baterij. 10 lovskih letal tipa Spitfire je bilo uničenih na letališču, neko drugo pa v letalski bitki nad Temzo.
Pri Plvmouthu so nemški bombniki z bombami zadeli dve veliki oboroženi trgovinski ladji. Dva angleška stražna čolna sta bila potopljena.
Nemška lovska letala so napadla s troj-nicami balonske zapore v južnovzhodni Angliji ter so sestrelila v teku dneva 12 zapornih balonov. Dopoldne so bili pri Dovru sestreljeni 4 zaporni baloni. V letalskih bitkah nad Dovrom se je izkazalo, da so bila nemška letala v popolni premoči nad angleškimi.
Dvakrat v teku dneva so angleški bombniki napadli včeraj dansko mesto Aalborg. Pri prvem napadu je bilo udeleženih 12 bombnikov, od katerih jih je bilo 11 sestreljenih. Drugi napad je izvedla popoldne skupina 11 bomnikov, 5 jih je bilo sestreljenih. Proti obem skupinam angleških letal je stopila v akcijo ena sama eskadrila lovskih letal Messerschmitt sestoječa iz osmih letal.
Berlin, 14. avg. s. (DNB). Po uradnih podatkih je bilo v včerajšnjih letalskih bitkah izgubljenih 24 nemških letal. Najmanj 5 pilotov pa se je rešilo.
Berlin, 14. avg. A A. (DNB). Kakor se Izve, je bilo letališče v Dettringu včeraj predmet hudih nemških letalskih napadov. Dva velika hangarja sta bila porušena, dočim ie bil tretji, ki so ga še gradili popolnoma uničen. Mnogo bomb je padlo tudi na delavnice, tako da so bili porušeni zidovi. Letala ki so bila pred hangarji, so bila skorai vsa uničena. Število sovražnih lovskih letal, ki so bila uničena na tem aerodromu znaša 20. dočim je bilo nekoliko drugih letal zažganih.
Angleška poročila
London, 14. avgusta s. (Reuter) Po uradnih cenitvah je v nemških (letalskih napadih na Anglijo včeraj sodelovalo skupno okoli 500 letal. Nemška letala so izvedla v glavnem tri večje napade in sicer na Southampton in na Kent. Nad Southamp-tonom je bilo sestreljenih skupno 22 nemških letal, od tega 13 od ene same eskadrile lovcev Spitfire, ki je že prejšnjega dne sestrelila 7 nemških letal, ne da bi sama utrpela izgube. Lovci tipa Hurricane so sestrelili 6 nemških letal. Neki poljski pilot je sestrelil bombnik tipa Dornier.
London, 14. avgusta s (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Po dosedanjih podatkih znaša število nemških letal, ki so bila včeraj sestreljena v letalskih bitkah nad Anglijo, 78. Angleško letalstvo je izgubilo 13 lovskih aparatov, vendar se je 10 pilotov rešfflo. Trije med njimi so ranjeni.
Preteklo noč je manjše števMo nemških letal metalo bombe na srednjo Anglijo, severnovzhodno škotsko m zapadno Anglijo. Zadeta je bila neka tovarna in več manjših hiš je bilo porušenih. Napadi so zahtevali nekaj človeških žrtev, nekaj poškodb je bilo resnejšega značaja, toda le zelo malo je bilo smrtnih.
London, 14. avg. s. (C. Z.) Pri dosedanjih nemških napadih na Anglijo ni še nobena bomba padla na London.
Stališče Rusije
London, 14 avgusta a (C. Z.) Posebni Timesov dopisnik v Sofiji javlja na podlagi verodostojnih poročil iz Moskve, da po vseh znakih sodeč Rusija ne želi hitre odločitve v sedanji vojn* Rusija pričakuje, da bo Anglija nudila Nemčiji močan odpor ter se v vsakem primeru borila dalje. Dopisnik pravi, da čaka Rusija nadaljnjega razvoja dogodkov. Če bi se izkazalo, da bi Anglija v borbi, ki jo čaka. dosegla uspehe, bo Rusija vsekakor našla poti in sredstva, da bi izboljšala svoje odnošaje z Anglijo.
Turška sodba
Carigrad, 14 avg. AA. (Štefani). List »Tan« vidi v velikanskem napadu Nemčije na Anglijo namen, da Nemčija uniči angleške luke z namenom, da preseka prometne zveze med Anglijo m ostalim svetom in da angleško brodovje prisili, da se umakne Isti list nravi, da ae dela na tem. da se vse uniči.
New Tet*, 14, avg. AA. (DNB). »New-vork Times« z veliko pažnjo spremljajo borbe, ki se odigravajo v angleškem zračnem prostoru. Širši krogi so ae začeli spraševati, zakaj Anglija svoji javnosti prikriva resnost položaja. Vojaški aotrud-nik »Newyork Post« dvomi o točnosti angleških podatkov in pravi, da če bi se angleške številke vzelo 10095. bi le-te vendar dokazovale, da ie nemško letalstvo imelo Še kljub temu uspehe. Angleški komunike kaže oči vidne praznine, kjer ni nobenega poročila o narejeni škodi v Kuti Portland, čeprav je popolnoma jasno, da je ori nekemu napadu 200 letal ki le trajal • ur. morala biti povzročena velika škoda
Sodelovanje francoskih protiletalskih oddelkov
London, 14. avgusta a (Reuter) Uradno javljajo, da so včeraj dve nemški letali sestrelili francoski protiletalski oddelki, in sicer s francoskimi 75 mm topovi. Pri napadu na neko angleško vojno luko, ki ga je včeraj izvedlo 100 nemških bombnikov, so streljale na nemška letala s svojimi protiletalskimi topovi tudi francoske vojne ladje v luki.
Boji na morju
London, 14. avgusta a (Reuter) Admrra-litcta javlja, da je včeraj zgodaj zjutraj prišlo ponovno do bojev med angleškimi motornimi torpedovkami in nemškimi vojnimi ladjami. Skupina torpedovk je najprej naletela na dve nemški ladji, ki sta se pojavili v razdalji samo 100 m. Angleži so smatrali nemške Ladje pomotoma kot motorne torpedovke. Pri napadu se je ena izmed angleških motornih torpedovk zaletela v nemško ladjo ter je bila pri tem poškodovana. Izkazalo se je, da sta bili nemški ladji večjega tipa. Prišlo je do topovske borbe med obema skupinama ladij. Nato je skupina nemških letal napadla angleške torpedovke. Eno izmed letal je bilo menda sestreljeno. Angleži niso imeli žrtev.
Wemci streljajo čez Rokavski preliv
London, 14. avgusta a (Reuter) Vojaške oblasti preiskujejo jeklene drobce izstrelkov, ki so padli predvčerajšnjim na neko mesto v južnovzhodni Angliji. Doslej sicer še ni uradnega potrdila, da izvirajo ti drobci od topovskih granat, zdi se pa po dosedanji preiskavi, da je bolj verjetno, da gre res za drobce granat, nego za drobce letalskih bomb. Zato se zdi verjetno, da 90 Nemci res z dalekometnimi topovi streljali preko Kanala na angleško obalo. Po do-
sedanjih podatkih sta bih od teh izstrelkov ubiti dve osebi, neki vojak pa je bil ranjen. Več hiš je bilo porušenih.
▼ bojih
14. avg. & (Reuter). V včerajšnjih letalskih bojih je bil ubit tudi poslanec angleškega parlamenta Eckerslev, ki je zastopal Manchester. Eckerslev je služil kot prostovoljec v letalstvu ter je imel čin poročnika.
London, 14. avg. a (Reuter). Po uradnih porte tki h so včerajšnji nemški letalski napadi zahtevali več človeških žrtev na treh angleških vojaških letališčih.
Angleški bomhniki nad Nemčijo, Francijo in
London, 14. avgusta a (Reuter) V noči od ponedeljka na torek so angleški bombniki, kakor javlja letalsko ministrstvo, napadli med drugim tvornico letal v Gothi ter več drugih vojaških objektov v zapadni Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Med drugim so napadli pristaniške naprave v Amsterdamu in neko tovarno sintetičnega goriva v Nemčiji. Nadalje je bila napadena nizozemska vojna luka Den Hel-der. Neka bomba je zadela municijsko skladišče, nastala je velika eksplozija, ki ji je sledilo 20 manjših eksplozij. Angleški bombniki so v teku noči napadli tudi 17 nemških letališč m oporišče hidropla-nov v Borkumu. Napadi so bili izvedeni kljub nizki temperaturi, ki je znašala več stopinj pod ničlo. Štiri angleška letala se niso vrnila s teh poletov.
Včeraj ponoči so angleški bombniki napadli vrsto nemških letališč vse od danske obale do Biskajskega zaliva. 12 angleških letal se ni vrnilo s teh poletov.
Obramba Irske
New York, 14. avg. s. (Reuter). Irski ministrski predsednik de Valera ie oodal dopisniku ameriškega lista »Christian Science Monitor« izjavo, v kateri se izraža zelo optimistično o možnosti obrambe Irske. De Valera pravi, da bi v primeru napada na Irsko s strani ene izmed vojujočih se strank, bila druga takoj pripravljena priti Irski na pomoč. Irska pa bi se tudi sama branila z vsemi sredstvi.
Angleška državna blagajna
London, 14. avgusta a (Reuter) Po uradnih podatkih so znašali izdatki angleške državne blagajne pretekli teden 77 milijonov funtov. Dohodki so znašali 25 milijonov funtov. Od tega odpade 7 milijonov funtov na dohodninski davek.
Doslej je bilo vplačanih že 15 milijonov funtov brezobrestnih vojnih posojil.
Ameriška pomoč
zasedenim državam
Ostra reakcija angleškega tiska na Hooverjevo akcijo za pomoč prebivalstvu v Evropi — V Ameriki zavračajo angleške pomisleke kot pretirane
London, 14. avgusta j. (A. R.) V delu ameriške javnosti je zbudila izredno pozornost nenavadna odločnost, s katero poskuša Anglija že vnaprej onemogočiti Hco-ver j evo akcijo za pomoč prebivalstvu evropskih držav, ki so bile v sedanji vojni zasedene po Nemčiji. Ves angleški tisk izredno ostro reagira na Hooverjevo tarrpa-njo. Zlasti jasno se izražajo proti ameriški pomoči »Times«, toda tudi ugovori v »Daily Telegraphu iz «Manchester Guar-dianu« ne dopuščajo nobenega dvoma, da Anglija ameriške pomoči, ki bi bila prizadetim državam nujno potrebna, nikakor ne bo hotela dopustiti.
»Times« namigujejo, da utegne biti za ameriško akcijo nemška propaganda, ki bi na ta način po ovinkih hotela izigrati angleško blokado. »Times« priznavajo dobro voljo ameriškim človekoljubom, ki bi radi pomagali Evropi, hkrati pa poudarjajo, da taka pomoč niti sami službeni Ameriki ne bi bila ljuba ter da »ameriška vlada« ne skriva, kako nevšečna ji je deklaracija, ki jo je v tej zvezi dal bivši ameriški poslanik v Bruslju. »Times« se nadalje obračajo proti nemški propagandi, češ da hoče po eni strani pokazati brezuspešnost angleške blokade, dočim skuša po drugi strani z organizacijo ameriške pomoči to blokado spretno odbiti. »Times« kategorično odklanjajo sleherno možnost pošiljanja živeža v dežele, ki jih je okupirala Nemčija, pač pa pravijo, da bi bilo umestno, ako bi se že sedaj pričelo proučevati vprašanje, kako nuditi tem deželam pomoč, ko se bodo rešile okupacije.
»Times« se nadalje sklicujejo na to, da bi bila ameriška pomoč Evropi v sedanjih okoliščinah problem povsem drugačnih dimenzij, kakor pa je bil leta 1914. V bivši svetovni vojni zasedene dežele se po mnenju lista ne morejo primerjati z velikostjo teritorija, ki je sedaj zaseden, prav tako je bila morala tedaj drugačna in po mnenju »Timesa« tedaj ameriške pomoči Nemci niso mogli obrniti v svoj prid. Morala leta 1940 ni morala leta 1914. pravijo »Times«. Tedaj so bile še nevtralne države, ki jih je Nemčija respektirala, dočim ni danes nobene več, ki bi je Nemčija ne hotela ali ne poskušala zasesti, ako bi si od tega obetala kakšne koristi. Razen toga, pravijo »Times«, veljajo Zedinjene države v , Nemčiji danes skoraj aa sovražno državo m ni je kakršne koli oblike kontrole, ki bi nudila zadostno jamstvo, de bo ameriška pomoč res prišla tjakaj, kamor je namenje-
prej zgradila ves svoj načrt o pomoči le pod garancijo zadostnega jamstva o pravilni razdelitvi ameriških živil prizadetemu ljudstvu. Primerna kontrola bi se po ameriškem načrtu popolnoma lahko uredila s pomočjo posebnih ameriških misij in zaradi tega angleški argumenti proti uspešnosti take kontrole nikakor ne morejo držati. Po mnenju dela ameriške javnosti se bo potreba za ameriško pomoč izkazala že v najkrajšem času in »Times« absolutno nimajo prav, ako pravi io. da je treba misliti na organizacijo take pomoči šele tedaj, ko bo okupacija prizadetih dežel končana. Amerika je pripravljena nuditi pomoč o pravem času in ne šele tedaj, ko bo morda že prekasno.
London, 14. avgusta j. (Reuter) Diplomatski sodelavec lista »Manchester Guardian« zatrjuje, da angleška vlada še ni sprejela definitivnega Hooverjevega načrta za ameriško pomoč okupiranim evropskim deželam. Po vsej priliki pa bo ta načrt izročen angleški vladi v najkrajšem času, morda s posredovanjem Gibsona, ki se že neka i časa mudi v Angliji.
Codahy v Ameriki
Washington, 14. avgusta a (Ass. Press) Bivši ameriški poslanik pri belgijski vladi Cudahv. ki je povzročil s svojo izjavo novinarjem glede položaja v Belgiji znano afero, se je včeraj z ameriškim prekooceanskim letalom vrnil v Ameriko.
Z Jesenic
Po mnenju ameriških krogov, v katerih je bila započeta akcija sa pomoč oiiipira-nim državam, sodijo, ds so angleški pomisleki pretirani ter da je cela akcija ie
— Premestitev policijskih uradnikov. Policijski komisar g. Milan Woninz, policijska uradnika gg. Baro Lazič in Bregan Jože, policijski podnadzornlk g. Albin Ko-ritnlk in policijski agent g. Slavko Jelinčič, so bili premeščeni k upravi policije v Ljubljano. Gospodje Milan Wohlna, Boro Lazič ln Slavko Jelinčič so službovali na Jesenicah dolgo vrsto let, gg. Bregan Jože te Albin Koritnik pa od ustanovitve policijskega komisariata na Jesenicah. Vsi imenovani gospodje so bili vestni ln korektni uradniki.
Sokolsko društvo prične zopet s redno telovadbo vseh oddelkov. Načelništvo opozarja vse članstvo, naraščaj in deco, da redno noseča telovadne ure. V drugI polovici septembra je predviden naatop vseh društvenih oddelkov, kjer se bo poleg telovadnih točk nastopilo tudi v bojnih Igrah. V prvi polovici septembra se bodo vršile v Lescah župne strelske in kolesarske tekme. V pozni jeseni se bodo vršile tekme članov, članic, moškega m ženskega naraščaja na glavnih orodjih in v prostih vajah. Telovadba vseh oddelkov ae vrši v
naslednjih dnevih: Ponedeljek: od 18—10 ženska deca, od 19—20 ženski naraščaj, od 20—21 članice. Torek: 18—19 moška deca, od 19—20 molki naraščaj, od 20-42 člani. 18—19 vadba SOP. Četrtek: 18—19 deca, od 19—20 ženski naraščaj, od 20—22 članice. Petek: 18—19 moška deca, od 19—90 molki naraščaj, od 20—22 člani.
Ob sobotah popoldne: lahka atletika, odbojka, igre itd.
— Zvočni kino Sedlo predvaja v sredo ln četrtek (na Veliki Šmaren) ob pol 9. (na praznik ob vsakem vremenu ob S. pop.) velefilm »Džim iz džungle«, H. Osi. Poleg ostalega tudi dva lepa dodatka — Sledi »Nezvesti ljubimec«.
Težave naše tekstilne industrije
tekstilnih industrij je naslovila na pri-v B»ogradu spomenico
blago veljati po naših cenah le največ 67 milijonov din. To se pravi, da bi morali plačati za italijansko predivo 59,960.000 din več kakor bi nas veljalo domače. Potem takem je razumljivo, da nase tovarne ne morejo sprejeti tako visokih cen, kajti sicer bi se tekstilni izdelki tako podražili, da bi jih ne mogel več nihče kupovati. Tako bi se n. pr. podražil navadni surovi molinos, ld ga prodajajo nase tovarne po 6.2 din meter (zanj porabijo 12.2 kg prediva pri 100 kg izdelka) na 10.7. Ameriško platno pa bi se podražilo celo za 6.7 din pri metru.
Težave so tudi z nabavo prediva, ki nam ga ponuja Slovaška, in sicer pol milijona kg po 35 kron (52.5 din) kg brez vseh prevoznih in drugih stroškov. Zato ne kaže, da bi uvažali predivo in bi bilo najbolje, da bi naše tovarne dobile dovolj surovega bombaža, da bi ga same predelale. Kapaciteta naših predilnic je tako velika, da bi lahko krili 80* /9 potreb z njihovimi izdelki. Surovi bombaž bi lahko uvozili iz Turčije, SSSR in Egipta. S spremembo davka na luksuzne predmete pa bi naj omogočili večjo uporabo stanične volne in fiocca kot mešanice med drugimi tekstilnimi vlakni. Ves letošnji pridelek bombaža v naši državi naj bi tudi prejele naše predilnice za predelavo.
Ljubljana, 14. avgusta Znano Js, da naša tekstilna industrija preživlja zdaj hude čase zaradi težav z nabavo bombaža ln prediva. V spomenici, naslovljeni na pristojna mesta v Beogradu, je Zveza tekstilnih industrij razložila, kakšne težave so nastale zadnje čase in kaj Je bilo treba ukreniti.
Ko je vstopila Italija v vojno, je bil skoraj povsem ustavljen uvoz surovega bombaža, pa tudi bombažnega prediva iz Italije. Tovarne, ki predelujejo bombaž, ga dobivajo le omejene količine lz Grčije. Surovi bombaž, ki bi dal predelan okrog 900.000 kg prediva, se vedno leži v Trstu. Tako Industrija lahko računa samo z bombažem, ki je bil uvožen za predelavo v trimesečju julij—september ln če jim ga je kaj ostalo od starih zalog. Bombažna industrija bi potrebovala okrog 8 do 9 milijonov surovega bombaža, a zdaj je vprašanje, kako se naj preskrbi z njim.
Pred vojno so nam Italijani prodajali bombažno predivo po 9 lir kg, med tem ko zdaj zahtevajo zanj 29 lir, ln sicer za čisto predivo in po 26.2 lir za predivo z 20% fiocca. To predivo je mnogo dražje kakor v naši državi izdelano. Naše tovarne bi morale plačati za odobreni kontingent 2 milijona kg po novih cenah 126,960.000 din, med tem ko bi smelo to
Z vozom se Je vrnil iz Francije
prevoznik Bogdan Petričić, doma s Plitvičkih jezer
Maribor, 13. avgusta Veliko pozornost ie zbudil v Mariboru davi voz z dvema izredno velikima kolesoma, ki sta bila vanj vprežena konja Svojevrstno vozilo, ki mu ie bili pri ki opij en Še enak sličen voz, ie krenilo od Pesnice po Aleksandrovi fn Meljski cesti, Pli-narniški ulici do mestne klavnice na Ore-Škem nabrežju, kjer se ie zbralo mnogo radovednežev, ki so si ogledovali .vozilo. Izvedelo se je kmalu, da je vozilo prišlo iz Francije in da se je v niem vrnil v domovino naš človek, ki je bil dolga leta v Franciji.
Je to 37'etni Bogdan Petričič, doma s Plitvičkih jezer v Liki, ki je preživel 7 let kot prevoznik v mestu Chomont v Franciji. Ko so Nemci zssedii to mesto, je Petričič
sklenil vrniti se v Jugoslavijo. Na dva voza je natovoril! najnujnejše potrebščine ter se dne 17. julija podal na dolgo pot skozi Nemčijo v Jugoslavijo. Prispel je davi ob 830 na državno mejo pri Št. Uju od koder je nadaljeval pot proti rojstnemu kraju v Liki, kjer ima čedno domačijo. S seboj je pripeljal tudi svojo 331etno ženo Milico in 11 letnega sina Mane. Med potjo 90 morali Petričičevi skoraj vse prodati, da so se lahko preživljali. Prispeli so v domovino le z nekaj oblekami in drugimi predmeti, dvema konjema in dvema vozoma. Petri« čič je ob prihodu v Jugoslavijo mnogo pri* povedoval o trpljenju, ki ga je moral pre« stari. Proti večeru je Petričič 8 svojci nadaljeval pot proti Zagrebu.
Drva je kradel, pa so ga prijeli
Kar s tovornim avtom so odpeljali posestniku Ivanu Gartroži iz Sp. Zadobrove drva
Ljubljana, 14. avgusta. Tatovi kradejo s skladovnic na deželi celo drva, toda ne morda po nekaj polen, marveč cele klaftre, ki jih odvažajo kar s tovornimi avtomobili. Že lani je bilo več takih tatvin, in sicer v okolici Dobrepolj, ki so bile tudi prijavljene, a je lov za tatovi ostal brezuspešen. Nekaj prijav so podali orožniki tudi iz drugih krajev in so po daljših preiskavah našli tatove med domačini, ki jim je bilo dokazano, da so se lotili drv na tujih skladovnicah in so jih zvozili na trg v Ljubljano. Sedaj, ko so drva res draga, tatovom kraja Še bolj nese.
V Slapnicah pri Lazah ima posestnik Ivan Gartroža iz Spodnje Zadobrove večjo zalogo suhih drv, ki so zložena ob parobku gozda. Včeraj ponoči se je prijeljala do skladovnice manjša družba moških z velikim tovornim avtom, ki je hitro izstopila ln pričela meni nič tebi nič nakladati drva na avto. To je opazil tudi precej oddaljeni sosed, ki se pa ni upal blizu, dele naslednje jutro je javil g. Gartroži, da so mu tatovi ponoči odpeljali poln avto drv. Oškodovani gospodar je seveda takoj pričel poizvedovati za tatovi in je na mitnici v Mostah ugotovil, da je vozil ponoči malo po
2. mimo mitnice tovorni avto z 9 metri drv, za katera je plačal trošarino mlajši moški, ki se je mitničarju izdal za Stanka Jerana iz Ljubljane. G. Gartroža se je zanimal, kakšen je bil tovorni avto in je tudi ugotovil njegovo barvo in znamko.
Kasneje je odhitel na policijo, kjer je tatvino drv prijavil. Policija je začela iskati tatu. Policijski organi so poizvedovali pri raznih trgovcih s kurivom ln pri strankah, zvečer pa je kriminalni uradnik g. Lavrič Izsledil na nekem dvorišču v Kolodvorski ulici z drvmi naložen avto, ki je povsem ustrezal opisu g. Gartrože odnosno mitničarja. Na podlagi poizvedb je še ponoči aretiral kot krivca Maksa Muleja, starega 26 let, po poklicu bivšega hlapca, doma iz Ribnega pri Bledu, ki pa se že delj časa mudi v Ljubljani, kjer živi brez posla. Muleja je detektiv izsledil v nekem nočnem lokalu pijanega in ga prignal na policijsko stražnico. Policija je ugotovila, da je Mule j kradel drva, zaslišati ga pa še ni mogla. Po njegovi aretaciji bo gotovo razkrinkana dobro organizirana družba tatov, ki je zalagala Ljubljano z nakradenimi drvmi. Aretirani Mule j je že znan kriminalni tip in je bil zaradi tatvin že večkrat zaprt.
Iz Maribora
— Obrtna nadaljevalna šola v Maribora
ponovno in to zadnjič opozarja na vpisovanje za novo Šolsko leto, ki se vrši te dni ob dopoldnevih na mestnem poglavarstvu. Doslej se je vpisalo šele par vajencev in vajenk. Proti neopravičenim zamudnikom bo postopala šola po zadevnih uradnih predpisih. _
— Vreme. Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš, da bo prevladovalo bolj oblačno vreme, toplota se ne bo mnogo spremenila. Včeraj je bila najvišja temperatura 20.5 C, najnižja pa 13.6 a Davi ob 9. uri je kazal toplomer 15 C
Iz Kranja
_ Westfalsfcl otroci n* obisku. Is kolonije na Zabreski planini so na povabilo v ta namen oanovanega odbora V Soboto prispeli otroci is Westfalije v nase mesto, da jim ob njihovem bivanju v naši sredi raz-kažemo tudi zanimivosti Kranja. Vse bivanje mladih Slovencev lz Westfalije je bilo izredno prisrčno cd sprejema na kolodvoru do posameznih obiskov m razgledovanj mestnih zanimivosti Naši dečki iz Westfalije so se poklonili tudi na grobu Prešerna ln Jenka, spominu velikih mož, In nenameravano je na pokopališču nastala svečanost, pri kateri so se vršili govori o pomenu dela obeh pesnikov, a tudi recitacije niso izostale in pevci so zapeli nekaj prigodnih pesmi. Otroci so st ogledali tudi okolico, a le v ponedeljek popoldne so se odpeljali dalje. Za lep sprejem mladih gostov js treba piedvseiu pohvaliti nase di-jastvo, da pa so gostje odnesli ie lepil vtis, je zasluga razumeva jočih src, ki so priskočila na pomoč s darovi.
(foc£e}niea
KOLEDAR Danes: Sreda, 14. avgusta: Evzebij Jutri: Četrtek, 15. avgusta: Veliki Šmaren
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: zaprto Kino Sloga: Vest zdravnika dr. KUdareja Kino Union: Pustolovščine Hucka Flnna Kino Šiška: Na morski gladini
PRIREDITVE   NA PRAZNIK
Kino TJnion: Godci s ulice Kino Sloga: Vest zdravnika dr. Kfidareja Kino Moste: Mladost Andy Hardvja in Ljubosumnost
Kino siska: Na morski gladini
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78
Jutri: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31
Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od srede od 8. zvečer do petka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr.Ivan Logar, Ulica 29. oktobra št. 7/L, telefon St. 41-52.
Borzna poročila
Curih, 14. avgusta. Beograd 10.—, Para 9.25, London 17.70, New York 440.—, Milan 22.20, Madrid 40.—, Berlin 175.50.
Postoiti In ostani član Vodnikovo družbe!
s
f«3
»SLOVENSKI NAROD«,
14.
S
Nujne potrebe Kranjske gore
PotrdMia ie ie bottia ureditev tega letoviškega kraja, zlasti pa nova ielezalika postaja
LJubljana, 14. avgusta Kranjska gora kot letoviščarsko mesto je zaslovela zlasti po svetovni vojni, ko je Število njenih gostov začelo iz leta v leto čedalje bolj naraščati. Iz preproste gorenjske vasice je v teku let nastalo moderno urejeno letovišče, ki lahko sprejme okoli 2000 gostov in jim nudi zadovoljivo udobje. Nemalo sta k razvoju Kranjske gore v tujskoprometnem pogledu pripomogla kopališče Jasna s prekrasnim planinskim ozadjem ln lepo urejeni prostor za tenis. Pozabiti niti ne smemo, da ima Kranjska gora vodovod, kanalizacijo in elektriko, kar vse so osnovni pogoji vsakega pomembnejšega turističnega kraja.
Kranjska gora ima pred marsikaterim slovenskim letoviščem tudi to prednost, da je znana kot gorenjsko središče zimskega športa, saj je bila v njej ustanovljena tudi prva jugosloveneka smučarska šola, ki uživa velik sloves po vsej naši državi. Veliko število gostov omogoča Kranjski gori in njenima sosedoma Podkorenu in Gozdu-Martuljku, da se lahko naglo razvijajo in v zadostni meri skrbe za svojo povzdigo.
Kranjska gora ima zdaj štiri velike pomanjkljivosti:
neurejeno cesto,  neprimeren prostor za odlaganje  smeti,  neurejeno  iz pre-hajallšče in okolico prostora za tenis in neprimerno železniško postajo.
Letovišče, ki lahko sprejme okoli 2000 gostov, bi moralo vsekako imeti asfaltirano cesto. Sedanja, skozi naselje sicer dobro utrjena in negovana cesta, ki jo dnevno večkrat škrope. je še zmerom preveč prašna. Upoštevati moramo, da je v Kranjski gori ob sami cesti več pomembnejših hotelov in pensionov, katerih gostje marsikdaj v polni meri uživajo vse blagodati, ki jih nudijo prašne ceste in drveči avtomobili. Asfaltirana cesta bi seveda morala biti dobro naoljena, avtomobilisti pa bi pri vožnji skozi vas morali bolj upoštevati predpise o maksimalni dovoljeni hitrosti, ki jih zdaj po večini sploh ne upoštevajo.
Problem asfaltiranja ceste skozi Kranjsko goro je zdaj vsekako najaktualnejši problem tako za agilno kranjskogorsko Tujskoprometno društvo, kakor tudi za samo občino.
Drugi problem Kranjske gore, ki bi mu občina in Tujskoprometno društvo morali posvetiti največjo pozornost, je prostor za odlaganje smeti. Zdaj odlagajo vso to navlako ob Pišenci, in sicer tik izprehajalnih poti. Kupi smeti povzročajo posebno v poletnih mesecih prav neprijeten smrad, razen tega pa vpliva na tujca precej porazno, če naleti ob izprehajalnih potih ob Pišenci na velika smetišča. V okolici Kranjske gore je dovolj primernejših prostorov, kamor bi lahko odlagali smeti, smetišča v sami vasi — ob Pišenci in izprehajalnih stezah — pa bi morali takoj opustiti in prostor očistiti ter primerno preurediti.
Tretji problem, ki mu mora Kranjska gora posvetiti pozornost, ni nič manj važen od prvih dveh. Ob igrišču za tenis, ki je zelo lepo urejeno, je majhno izprehaja-lišče s klopmi in senčnato potjo, človek bi pričakoval, da bo okolica prostora za tenis skupaj z izprehajališčem lepo urejena ln da bo tam naletel tudi na cvetne nasade, toda vsega tega ni. Na samem izprehaja-lišču in ob igrišču za tenis so velika skladišča lesa, ki nikakor ne spadajo v to okolico. Res nerazumljivo je, kdo je izbral ta prostor za skladišča lesa in tako igrišču za tenis in izprehajališču odvzel tisto lepoto, ki mu po namenu pripada. Kranjskogorska občina in Tujskoprometno društvo bi morala poskrbeti, da gomile lesa čimprej izginejo z izprehajališča, prihodnje leto pa bi lahko tam napravili tudi lepe cvetne nasade, ki bodo v nekaj letih, ko
se bodo razrasli, lahko v najlepši okras kraja. To posebno zaradi tega, ker sta prostor za tenis in izprehajališče ob cesti, ki vodi v dolino Velike Pišence in ki se po njej tujci rajrajši izprehajajo.
Med najvažnejše probleme Kranjske gore, ki so potrebni nujne rešitve, moramo vsekako šteti
vprašanje železniške postaje.
Sedanja postaja je bila zgrajena v času, ko je bila Kranjska gora samo skromna
planinska vasica brez vsakega tujakopro-metnega značaja. Neugledna je že sama stavba, neprimerna in zatohla je čakalnica, pa tudi okolica postaje je neurejena in zapuščena, Ce je železniška uprava našla kredit za postavitev novih železniških postaj v št. Vidu-Vižmarjih in nedavno na Otočah-Brezjah — te dve postaji v turističnem pogledu nikakor nista tako važni kakor kranjskogorska —, bi morala najti kredit tudi za postavitev nove postaje v Kranjski gori, reprezentantu naše gornje Savske doline in enemu naših najvažnejših turističnih krajev. Po številu svojih gostov — lani jih je bilo v Kranjski gori in njeni najbližji okolici 5734 z 62.825 noč-ninami — in po številu nočni n se uvršča Kranjska gora med slovenskimi klimatsko-planinskimi kraji takoj za Bledom na drugo mesto, z manj kakor polovičnim številom gostov in nočnin pa ji slede šele ostali slovenski klimatsko-planinski kraji. To dejstvo dovolj jasno poudarja, da nI postavitev nove železniške postaje v Kranjski gori prestižnega pomena samo zanjo samo, ampak sploh za vso Slovenijo. Tem okoliščinam primerno bi morala železniška uprava obnavljati naše železniške postaje, ne pa dajati prednost manj pomembnim, kakor se je to zgodilo v §t. Vidu-Vižmarjih in v Otočah-Brezjah.
V interesu same Kranjske gore in vse turistične Slovenije je, da prve tri probleme s pomočjo države in banovine reši sama Kranjska gora čimprej, četrti problem železniške postaje pa naj reši naša železniška uprava, in sicer tako, kakor zahtevata naš ugled in dejanske potrebe ogromnega potniškega prometa na kranjskogorski železniški postaji.
GOSTILNA „LOVSIN" poleg dramskega gledališča — Gradišče 13
Vam nudi prvovrstna topla in mrzla jedila po najnižji cent Pol piščanca din 13.—. Izbrana vina, vedno sveže pivo — veliko din 5.—, malo din 3.—. Abonenti se sprejmejo. _ Senčnat vrt — Posebne sobe na razpolago.
Pretirane vesti o milljardni dediščini
V članku o dediščini rodbine Schulz iz je bilo nekaj netočnosti
Maribor, 12. avgusta V petek 9. t. m. smo priobčili obširen članek o bogati dediščini, za katero se poteguje Selničan Schulz (ne Schulze). V tej zadevi smo prejeli od dobro informiranega pooblaščenca rodbine Schulz iz Selnice g Franca Podlipnika pismo, iz katerega je razvidno, da je pisec v petek objavljenega članka v marsičem precej pretiraval.
Historijat dediščine je opisan kolikor toliko pravilno. Ni pa res, da bi bil nemški državni kancelar Adolf Hitler kakorkoli sporočil ali dal kaj sporočiti Schulzu. Dediščina,, ki pripada rodbini Schulz, tudi ni tako bajno visoka, kakor jo opisuje pisec članka, temveč je mnogo nižja, čeprav precej bogata. Za izplačilo dediščine je bila vložena tožba proti nemški državi in nedavno se je pričela pravda med dunajskim in mariborskim sodiščem.
Schulz je sicer izdal vse svoje premoženje za to pravdo, ki jo vodi že dolgo vrsto let, toda v svojem zaupanju je naletel večinoma na neprave ljudi in stvar se prej ni vodila po juridični poti, kakor
bi bilo pravilno, šele zdaj je prišla na pravo pot. Res tudi ni, da bi bili dosedanji pravni stroški narasli na 600.000 din. Pravd sploh še ni bilo. Res tudi ni, da bi bili že trije posestniki zaradi te pravde prodali svoja posestva in prišli na beraško palico. Do zadnjega sploh nihče ni vzel zadeve resno in pametno v roke ln s tem je bilo mnogo zamujeno, gele zdaj je krenila vsa stvar na pravo sodno pot in tako vse kaže, da bo vprašanje te dediščine končno urejeno.
Ker pa rodbina Schulz nima sredstev, da bi storila nagle in energične korake, je povsod primorana posluževati se pravice revnih. To je pa seveda zelo počasna pot, na kateri je treba premagovati mnogo ovir. Ce bi bil na razpolago denar, bi se dal dobiti hitro in znanesljivo marsikateri dokaz s posredovanjem na merodajnih mestih. Tako so pa dediči navezani na dobro voljo dobrih oseb, na pisarjenje in na pravico revnih, a zbiranje dokazov je neobhodno potrebno. Tako je približno stanje te zadeve.
Živilski trg
Ljubljana, 14. avgusta V mnogih podeželskih mestih in trgih nas zavidajo, češ da je na našem živilskem trgu vedno na izbiro vsega blaga ter da je zato tudi cenejše. V resnici prihajajo nakupovat na ljubljanski trg zelenjavo in sočivje iz mnogih gorenjskih krajev, pa tudi z Dolenjskega. Vendar naše gospodinje niso zadovoljne s cenami Zdaj so se sicer nekatere vrste zelenjave in sočivja pocenile na višino cen prejšnjega leta. toda to niso glavna živila ln splošni izdatki za gospodinjstvo niso zaradi tega znatno manjši.
Trg je bil danes mnogo bolj založen zaradi jutrišnjega praznika, sicer pa ob sredah ni navadno več blaga kakor druge delavnike. Danes je bilo nap roda,j tudi več gob, vendar le skoraj samih lisic; ker jih je bilo mnogo, so jih prodajali po dinarju liter ter smemo reči, da so zdaj gobe izmed vsega blaga na trgu najcenejše. Precej dražje so jagode, borovnice po 4 ln maline po 7 din liter.
Kmetje so danes pripeljali tudi precej sadja, največ jabolk. Sadje je letos precej drago, razen hrušk, ki so po 4 do 6 din kg in ki niso posebno lepe. Najlepša namizna jabolka so po 12 din. Kmetje prodajajo zgodnja kisla jabolka po 5 do 7 din kg. Najdražje so breskve, po 20 do 24 din. Prejšnja leta je bilo ob Velikem šmarnu že mnogo grozdja po zmernih cenah. Danes ga je imel naprodaj samo en proda- 1
jalec. Grozdje je Se vedno po 14 din kg. Domačega grozdja Še ne bo tako kmalu na trgu. Doslej je bil konzum sadja še precej slabši kakor prejšnja leta.
Cene glavnih vrst sočivja in zelenjave, n. pr stročjega fižola, ki je po 2 din navzgor, kumar, cvetače, solate itd. ne bodo več nižje. Ne smemo pričekovati, da bo trg z vsemi vrstami živil še bolj založen.
Danes so se gospodinje precej zanimale za perutnino; trg je bil z njo posebno dobro založen. Zlasti mnogo je bilo zaklane perutnine. Jutri ne bo brezmesni dan ln mesarske stojnice bodo odprte. Zato tudi ni šla danes v denar perutnina tako kakor bi sicer, čeprav je bila kupčija živahna.
Iz Celja
—c Sokolsko društvo Cel je-matica vabi sestre in brate, ki so svoječasno prinesli legitimacije v pregled ln jih še niso dvignili, da pridejo ponje ob sredah po 19. v društveno pisarno v mestni osnovni šoli. Uprava ne more legitimacij dostaviti po-edincem, zato prosimo, da se prizadeti potrudijo sami po nje.
—c Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan tajnik areskega načelstva g. Franc Kocjan v Celju, čestitamo!
—c Avtomobil so okradli ln ga razbili.
Svojevrstna tatvina, ki spominja bolj na amerikanske podvige se je izvršila v ponedeljek zvečer v Celju. Omenjeni večer se je pripeljal iz Laškega s svojim avtomo-
Rodrigo Delmote:
Noč pri Heleni
Človek lahko živi zelo grešno življenje, pa vendar dočaka solnčan in miren večer življenja. To je znana stvar. Vse je odvisno od tega, kako se življenje dalje razvija
Tega mnenja je bil tudi krvavi Charly. ki je v svojem življenju zlomil osemnajst reber in izmed teh nobeno ni pripadalo njemu: petelinček svoje pištole je pa sprožil večkrat, nego si je umil roke. Charlv je pil liki goba. navdušeno ie kvartal in delil udarce desno in levo, skratka bil je naj-sijajnejši primerek, kar jih je kdaj pognalo iz močvirja Rio Grande. A to ni bilo malo v naših burnih dneh.
Stanovali smo takrat tik pekla, čigar vročina je nas spreminjala v besne podiv-jance in naši noži se niso nikoli ohladili, tolikokrat smo jih potegnili iz nožnic,
Možje lahko potegnejo nož, če jih razjari drugi mož. Možje pa lahko tudi iz drugih nagibov sežejo po nožu.
Eden takih nagibov je bil v Abys baru. Ta nagib je segal od tal do mojih obrvi. Bil je slok in prožen liki pardal in imel je jantarno žolte roke. Vse to skupaj se je imenovalo Helena
To je bilo dekle, o kakršnem mi moški sanjamo. Pod njeno visoko modrikasto
frizuro je žarel zapeljivo miren in prijazno blesteč žarek oči, temnih in globokih kakor polnoč, kadar ti je podajala čašico žganja. Toda človeku se ni nikoli posrečilo ujeti jo z lasom roke, kje na samem. A to je nam poganjalo vso kri v glavo.
Tedaj je prišel v bar Charly. Položil je svoje z ostrogami okovane škornje na klop in zakričal:
Zganja Helena! Potem Je pa sledil vsaki njeni kretnji s svojimi ostrimi, vodeno rnodrirnd očmi.
Helena mu je prinesla žganja Vsi smo dobro pazili kaj se bo zgodilo, kajti Charly je bil sklenil z nami visoko stavo, da jo bo danes poljubil. Trikrat mu je bila že priselila zaušnico ln bil je torej skrajni čas, da bi končno dosegel cilj, kajti več gonjačev živine se mu je že poimenovalo.
Charly je krepko držal Heleno za roko in ji nekaj šepetal Videli smo poželjiv ln lokav izraz v njegovih očeh in napeto smo pričakovali kaj se bo zgodilo. Helena je res poslušala kaj ji je ta nasilnež šepetal. Zdelo se je, da je dobre volja
Končno je bil Charly pri kraju s tem, kar je imel na srcu ln nasmehnil se jI je Ozrla se jo nanj kakor bi razmišljala, potlej je pa prikimala in mu nekaj zacepetala na uho... Gromaka strela zares je storila to!
Ko je zopet sedela za mizico smo vsi odšli za Charlv jem, Charly se je naslonil na svojega žreb ca in se nam ponosno zarezal, potem si je pa popravil pas s samokresom in vzkliknil:
— D revi ob desetih fantje! In že je pognal svojega iakrega žrebca v galop. Ml smo se pa spogledali bledi od jese. Ta prokleti zločinec naj bi dosegel pri Heleni svoj cilj? Gromska strela!
Tistega vročega popoldneva sem od jeze razbil skodelico, zlomil dva kola v plotu, razbil podstavek petrolejke in si belil glavo, kako je mogoče, da se ženska lz oblasti Rio Grande ogrejejo za zločinca. Drugod se to vendar ne dogaja
A zvečer ob deecrih sem stal z vsemi fanti iz Pueata pod drevjem za Abys barom. Sedli smo v travo in potegnili karte, toda igrali smo slabo. Fant)« niso imeli oči za karte, to je bilo tisto.
Potem Je prišel Charlv. Tiho Je bH pri-dirjal na svojem iskrem žrebcu po nedogled ni stepi in ga razjahal pred nami, da je kar zarožljala s atebiom okrašena oprema.
Stal je pred nami lepo obrit, z rdečo ruto okrog vratu, trd liki kladivo ln tiho ae je nasmehnil: Upam, da ste vzeli s seboj
svoje oči'-.. Pokieti bahač!
To je kritika občinstva.
Tako lepega filma ie dolgo, dolgo ni btlo v Ljubljani.
ki je dosedaj videlo film:
KINO SLOGA, tel 27-30
V glavnih vlogah: Lew Avres, Lionel Barrvmore, Lynne Carver Film izredno zanimive vsebine in globoke ljudske požrtvovalnosti. O mladih zdravnikih na newyorški kliniki, ki ae specializirajo za svoj humani poklic. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri
Vest zdravnika dr. Kildareja
Pustolovščine Hucka Finna
GODCI Z ULICE
Danes ob 16. ln 19. zadnjikrat Mickey Rooney
Zvečer ob 21. uri premiera zabavnega filma Film poln zabavnih scen, ljubezni in humorja
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri! Blagajna je odprta danes ob 15., jutri od 11. do 12. in od 14. dalje. Kino Union, tel. 22-21
bilom neki industrijec z namenom, da pose ti večerno predstavo v tukajšnjem kinu. Avtomobil je pustil v bližnji Vodnikovi ulici nič hudega sluteč. Ko se pa vrne po končani predstavi, na svoje začudenje opazi, da ni nikjer v bližini avtomobila. Zadevo takoj prijavi policiji, ki je pričela pozvedovati za izginulim avtomobilom. V torek zjutraj so res našli popolnoma razbit avtomobil v Strossmayerjevi ulici. Policija išče krivce tega dejanja in gotovo jih bo zadela zaslužena kazen.
—c Darilo. Sokolskemu društvu Celju matici je daroval 100 din iz neke kazenske zadeve odvetnik g. dr. Alojz Goričan. Najlepša hvala!
—c Karambol na Mariborski cesti. Včeraj okrog poldne se je pripetila na Mariborski cesti ob železniškem prelazu prometna nesreča, ki bi lahko imela težke posledice. Osebni avtomobil celjskega mehanika Ožeka je hotel prehiteti neki voz v Času, ko je na desni strani ceste vozil proti mestu kolesar Vid cepin, star 45 let, brezposelni delovodja iz Sp. Hudinje. Pri tem pa je zadel na eni strani v voz, na drugi pa v kolesarja in ga podrl na tla tako, da je ta dobil po glavi in telesu precejšnje poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico.
—c Izpred celjskega sodišča. Včeraj se je vršila razprava na tukajšnjem sodišču proti Štefanu Kračunu, staremu 56 let iz češnjic pri Konjicah. Kračun je junija letošnjega leta blizu neke vinske kleti udaril po glavi Antona Stebleta tako močno, da je ta kmalu nato umrl. Kračun se je sicer zagovarjal, da je Stebleta udaril zaradi tega, ker je ta grozil njegovemu bratu. Kračun je bil obsojen na dve in pol leti robije. — Na 1 leto ln 1 mesec robije je sodišče obsodilo 301etnega posestnik o-vega sina Antona Kuneja iz Globokega pri Brežicah in 261etnega Franca Cvetka lz Piršenberga na 3 mesece strogega zapora, ker sta v nekem tepežu poškodovala Antona Sušina in mu zadala z nožem 7 cm dolgo rano v pod laktu, mu poškodovala prste in levo dlan, da je sedaj neobčutljiva,
—c Nesreča ne počiva. Ivan Žohar, 12-letni sin delavca iz Levca pri Celju je 12. t. m. nalagal staro železo na avto pa je prišel z levo roko pod kolo, da mu je zmečkalo prste leve roke. — Tereziji Laz-nik, llletni hčerki posestnice iz Smiklav-ža pri St. Juriju ob Taboru je pri mlačvi mlatilnica zlomila desno roko. — Martinu Klavžarju, rudarju v Hudi jami pri Laškem je pri delu padlo deblo na levo stopalo in mu ga poškodovalo. — Ko se je lOletni Franc Zidanšek iz Rečice pri Šmarju, sin kočarja, sukal okrog mlatilnice, mu je stroj poškodoval levo roko. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
—c Zdravniško dežurno službo za člane OTJZD bo imel jutri na praznik g. dr. Drago Mušič v Cankarjevi cesti 7.
—c Nedeljski nogomet. Prihodnjo nedeljo bo otvoril SK Celje nogometno sezono ter je za to priliko povabil moštvo ISSK Maribora. Tekma bo na Glaziji in se bo pričela ob 17. Predtekmo bosta igrali moštvi SK Štor in Celja H.
ŠAH
Četrto kolo celjskega turnirja
Celje, 14. avgusta.
Prva je bila končana partija Jerman-šmigovc. Igrala sta nepravilno otvoritev. Šmigovc je v otvoritvi izgubil kmeta, pozneje pa še figuro. Po menjavi figur je šmigovc v 51. potezi partijo izgubil.
šorli in Mlinar sta igrala kraljevo indijsko partijo, šorli je s svojim kmetom zaprl središče in izvedel napad na f-črti ter žrtvoval figuro. Mlinar je bil v 36. potezi kontumaciran.
Berner je proti Gottliebu igral damski gambit. Gottlieb je po dobri igri pozicijo izenačil. Po težki pozicijski igri je partija končala remis.
Marek je kot črni proti Mišuri igral kraljevo indijsko partijo. Mišura je stal dobro, v časovni stiski pa je žrtvoval stolpa za konja ln kmeta ter izvedel napad, pa ni uspel. Pa zamenjavi figur je Mišura partijo izgubO.
Ostale partije so bile prekinjene. Pavlo-vić in Popovič sta igrala budimpeštanski gambit. Pozicija je nejasna. Enako je s po-
zicijo v partiji Drašič-Majstorovič. Zuk je igral Collejev sistem proti Šiški. Šiška je dobil kmeta in napad, tako da stoji v zmagovalni poziciji, šubarič je igral proti Sa-viću damski gambit s prehodom v stone-val. šubarič bo prekinjeno partijo verjetno dobil. Medan in Grašer sta igrala francosko partijo. Medan stoji po prekinitvi v boljši poziciji.
V prekinjeni partiji tretjega kola je Šmigovc izgubil proti Bernerju. Zuk je proti Saviću kuvertira! slabo potezo, Savič je zmagal. Partija med Šiško in Po p o vičem se je končala remis. Pavlović je brez nadaljevanja proti šorllju izgubil.
Stanje po četrtem kolu: šorli, Jerman, Berner 3Vi, Mišura 2V-2, Majstorovič, Dra-šić, Gottlieb 2 (1), šubarič 114 (2), Šiška. Popović IVi (1) šmigovc, Marek Vi, Savič 1 (1), Mlinar 1, Pavlović, Zuk, Medan Vi (1), Grašer 0 (1).
Zanka Stokič v Ljubljani
Ljubljana, 14. avgusta. Jutri zvečer bo ljubljanska javnost gotovo z navdušenjem pozdravila člane beograjskega gledališča, ki bodo priredili na vrtu Zvezde >večer humorja in pesmi«, štirje člani beograjskega gledališča bodo nastopili, in sicer Zanka Stokič, Vlast a Antonovič, komik Serioža in popularni pevec šlagerjev Boško Nikolić. Skupini, ki je v Beogradu zelo priljubljena in znana sirom po državi zaradi svojih počitniških turnej, je na čelu slavna prvakinja in ljubljenka Beograda Zanka Stokič, nad vse dražestna dama, ki si zna osvojiti srca s svojo umetnostjo. Prepričani smo, da bo Ljubljana sprejela umetnike iz Beograda z ljubeznijo in simpatijami, kakršnih je bila skupina že doslej deležna v večjih krajih Jugoslavije, zlasti pa pred dnevi v Zagrebu.
Iz Slovenskih goric
— Pridelek pšenice, ki je kazala letos na polju še zelo povoljno, ne bo takšen, kakor smo ga pričakovali. Zadnje neprestano deževje je onemogočilo zadosten razvoj zrnja, ki je ostalo izredno drobno in se spremenilo v plevel. Računamo lahko, da je s tem pridelek zmanjšan za 30 •/•. Iz tega se da sklepati, da bo letošnji pridelek žita še razmeroma manjši od lanskega, ker sta ječmen in rž slabo obrodila. Mlačva je letos dolgotrajna, ker znatno ovira pospravljanje požetega snopja z njiv zaporedno deževje.
a^sjBjsjna KINO MOSTE sja^sa
Jutri ob *43. (dva filma — znižane cene),   *£6. in %9. uri,  v petek in soboto ob %9. uri
Mladost &ndy Hardyja
Mickey Booney, Leviš Stone, Cecilla Parker v naj zabavne j še m filmu dru-družlne Hardy
Ljubosumnost
Loreta Young, Wamer Bakster
v ganljivem velefilmu iz življenja mladega kirurga
TekeJl je kakor petelin k stranskim vratom in tiho je potrkal. V mraku smo opazili Heleno na pragu. Smejala ee je in mu odprla vrata.
Človek lahko umre zaradi kurjega očesa, vse ae je že zgodilo. Toda mi, dvanajst mladih, krepkih fantov, mi smo bili malone na tem, da nas zadene srčna kap, ko smo to videli
Pablo, ki so se mu od jeze pobledele ustne kar tresle, je izjavil, da mu je vseeno s kom bo Helena zvečer prepevala pesmico. Piet je meril s svojim težkim sarnokresom na razsvetljeno okno v prvem nadstropju, toda roka se mu je tresla. Tnona je razburjeno požiral sline. Naenkrat je pa zagodrajal, da je dama padla in treščil je karte v travo.
Nekaj časa smo zrli nepremično kakor začarani na samotno hišo v stepi, nad katero je bila začela svetiti rdeča luna, južno, ameriške pampe. Vsi smo težko dihali, kakor da nam primanjkuje zraka.
POtem sa je pa zgodilo. Molče smo vsi vstali in se napotili k Abys baru, dvanajst fantov, mehanično brez namena stopajo-čih, vendar pa v grozeče strnjeni četi.
Ko smo prispeli do stranskih vrat smo zaaUsaH zgoraj več krikov, ropot in zamolkel padec. Pogledati smo tja. Prebledell smo in se spogledali Videl sem seme ble-
de moške obraze v luninem svitu in samo srdito žareče oči.
Kar je Piet potegnil samokres in ga nastavil na ključavnico. Vedeli smo, da bo zdaj zdaj planil v hišo liki orkan. Piet je dvignil samokres, toda tisti hip so se čisto tiho premaknila vrata.
Nepremično smo obstali
Na pragu je stala Helena. Smejala se je, da so se ji v mesečini kar lesketali beli zobje. V roki je držala svečo. Ni bila prestrašena, ko je zagledala pred vrati tu ca t razjarjenih fantov. Smejala se je.
Piet 30 je hotel vprašati kaj to pomeni, toda Helena je zašepetala: »pst« in položila kazalec na usta. Potem je nam pa po-mignila naj ji sledimo. Mislili smo, da je to pomota. Toda ona nam je res kimala.
Pridite fantje, — je dejala in se vrnila v hišo.
Iz bara smo slišali zamolkle glasove. Po prstih smo stopali za njo. Stopnice so nekoliko škripale, drugače se je pa samo slišalo globoko dihanje razburjenih fantov.
Gori na hodniku se je Helena ustavila in Lokavo odgrnila iz okenca zastor. Vsi smo se prerivali k okencu, da bi pogledali t sobo. Stali smo v temi in gledali v sobo* kjer je brlela sveča.
Bila je nekakšna na hitro roko urejena prazna kopalnica brez opreme.   Samo ▼
8bnl
»SLOVENSKI NAROD«,   -roda, 14. avgusta INS.
■ta*. 185
DNEVNE VESTI
— Kraljica botra deveti hčeri siromašnega- dnevnicarja. Siromašni dnevničar is Subotice G juro Budlnski se je obrnil na dvorni maršal at s prošnjo, da bi kraljica Marija botrovala njegovi deveti hčerki. Prošnja je bila uslišana in v kratkem bo krat. Siromašna rodbina dobi seveda od visoke botre tudi podporo.
— K zvišanju plač državnim uradnikom. Na zadnji seji akcijskega odbora državnih In samoupravnih uslužbencev se je obravnaval položaj državnih uradnikov po objavljeni uredbi in izrednem dodatku državnim uslužbencem in vpokojencem. Ugotovljeno je bilo: 1. da zvišanje plač državnim uradnikom v obliki izredne doklade še daleč ne odgovarja podražitvi osnovnih življenjskih potrebžčin, k?jti plače so se zvišale od 5 do 15%, cene pa nad 50%. 2. celo zvišanje prejemkov, ki bi odgovarjalo sedanji <. i aglnji, bi ne prineslo trajnega zboljšanja gmotnega položaja državnih uslužbencev, če ti se istočasno z učinkovitimi ukrepi ne preprečilo nadaljno neupravičeno dviganje cen. 3. akcijski odbor smatra, da z novo uredbo o izredni dokladi ni vzeto z dnevnega reda gmotno vprašanje državnih uslužbencev. Zato še nadalje zahteva, da se vprašanje državnih uslužbencev najresneje prouči in uredi tako, da bo rtor-jenih poleg zvišanja prejemkov v skladu s sedanjimi cenami tudi več drugih učinkovitih ukrepov, s katerimi se bo v kali zatrla vsaka špekulacija.
— Naš vojaški ataše v Mo»kv|. Za našega vojno pomorskega in zrakoplovnega atašeja v Moskvi je imenovan artilerijski polkovnik za general štabne posle Žarko Popovič, doslej načelnik prvega obveščevalnega oddelka glavnega generalštaba.
— Zadnji rok za zamenjavo kovancev po 50 din. Občinstvo opozarjamo, da poteče v petek 16. t. m. zadnji rok za zamenjavo 50dinarskih kovancev brez odbitka za nove kovance pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanov. Lastniki starih srebrnih kovancev po 50 din se pozivajo, da v lastnem interesu zamenjajo ta denar do vštetega 16. t. m. pri blagajni Narodne banke ali državnih finančnih ustanov, ker se pozneje ta denar ne bo več zamenjaval. Pod blagajnami Narodne banke se razume blagajna centrale in blagajne podružnic, pod državnimi finančnimi ustanovami pa vse državne usta. nove, ki izplačujejo odnosno sprejemajo denar, kakor: glavna državna blagajna, davčne uprave, Poštna hranilnica, vse pošte itd. Petek 16. avgusta se mora smatrati kot zadnji dan za zamenjavo starih srebrnih kovancev po 50 din. Kolikor se bodo ti kovanci pošiljali v zamenjavo po pošti Narodni banki ali državnim finančnim ustanovam, se smatra za dan izročitve dan izročitve na pošti. — Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije.
— Jesensko zasedanje nemško-jugoslovanskih gospodarskih odborov. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je že začelo pripravljati gradivo za jesensko zasedanje nemško jugoslovenskih gospodarskih odborov za določitev medsebojnega blagovnega prometa v prihodnjem gospodarskem letu. Jesensko zasedanje je vedno važnejše od pomladanskega, ker se vrši po žetvi, ko je že znano koliko bomo lahko izvozili. Letos bo to posebno važno zaradi slabe žetve v državi. Zasedanje se prične najbrž sredi septembra in sicer v Beogradu.
— Turistična sezona v Dalmaciji. Letošnja turistična sezona v Splitu in okolici ni tako slaba, kakor je kazalo v začetku. V nekaterih krajih je letovišcarjev celo več kakor lani, seveda so pa po pretežni veČini naši državljani, dočim je Madžarov in Nemcev le malo. Na otoku Braču je letos letovišcarjev manj kakor lani. v Kaštelih jih pa še nikoli ni bilo toliko kakor letos. Tudi Makarska je dobro zasedena, in v nedeljo je imela nad 1300 letovišcarjev. V Dubrovniku je zadnje čase sicer živahen tujski promet, vendar je pa število letovišcarjev za 20% manjše kakor lani.
— Pocenitev sodavioe v Zagrebu. Čudno se sliši, da se more istočasno, ko draginja tako občutno narašča, sploh kaj poceniti. Toda zagrebški gostilničarji so ustanovili zadrugo in tvornico sodavice ter sklenili znižati ceno sod a vici od 6 na 2 din. Tako je bil razbit kartel, ki je mnogo zaslužil na račun prebivalstva. Zagrebčani popijejo na leto 2,500.000 steklenic mineralne vode in okrog 1,800.000 sodavice.
— Slaba vinska letina. Letos so izgledi za vinsko letino zelo slabi, že več let ni bilo tako slabega pridelka kakor bo letos. Ostra zima je zapustila po vinogradih težke sledove. Mnogi vinogradniki so pustili svoje vinograde v nemar, češ da ni vredno obdelovati jih, ker trta itak ne bo obrodila Precej škode je napravila tudi peronospora in deževno vreme, na drugi strani pa draga modra galica, slabi izgledi glede nove letine so povzročili znatno podražitev starega vina. Vmogradniki zahtevajo zdaj za navadna vina 4 do 7 din. Zaloge starih vin so pa neznatne.
— Letos bo znatno manj jabolk za Izvoz Iz Slovenije. Ob boljših sadnih letinah smo izvažali iz Slovenije na leto po 2500 vagonov zimskih, namiznih jabolk. Letošnja letina je slaba in za izvoz bo pridelanih le
enem kotu je stal stol in na njem prižgana sveča.
V steno nasproti nam je bil zabit močan kavelj, z obročkom in k temu obročku je bil privezan Charlv Bil je tako mojstrsko privezan, da se skoraj sploh ni mogel ganiti naš krvavi Charlv.
Nad njim je bila prha in ta je bila od* prta, tako da je na vso moč brizgala nanj ledeno mrzla voda.
Charlv je bil oblekel za ta večer praznično obleko in obul visoke laka-ste škornje. Na sebi je imel vse svoje srebro in vse dragulje. In na vso to parado je zdaj neusmiljeno brizgala mrzla voda.
Charlv ni napravil dobrega vtisa pod to neprostovoljno prho. Tresel se je od mraza in šklepetal z zobmi, ko so mu tekli curki vode po obrazu. Obraz je imel obupano nakremžen in jel je tarnati: Helena, Helena, Helena!
Tedaj se nismo mogli več premagati. Zakrohotali smo se in vlomili vrata. Ko je nenadoma zagledal na pragu družbo fan- | tov, držečih se za trebuhe, je bil Charlv tak, kakor bi bilo nenadoma treščilo vanj- j
Samo Helena je ostala povsem mirna In j brezbrižna. Nekaj časa je zaničljivo a pri- j jtmurjeoimi ocmd opazovala to klavemo po- I
okrog 800 do 1000 vagonov jabolk. Kaže pa, da bodo cene precej visoke, saj so jabolka že zdaj po 3 do 3.4 din kg na debelo.
— Zborovanje naših trgovcev v Novem mestu. Za svoj XX. redni letni občni zbor si je Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino izbraia Novo mesto. Danes popoldne bo konferenca delegatov v Sokolskem domu, občni zbor je pa sklican za jutri ob 8. Za zborovanje vlada veliko zanimanje glede na sedanje gospodarske razmere. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev in predlogi ter resolucije.
— Polovico potnih stroškov si prihrani kdor potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano. Dne 31. avgusta se prične jesenski ljubljanski velesejem, ki traja do 9. sept. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odhodni železniški postaji si mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico, ki stane din 2. V Ljubljani, pri velese.imski blagajni, se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu stara vozna karta in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek o! 31. avguste, do 14. septembra.
— reb dobi nemško gimnazijo. Uredba p.....etr ;a ministrstva o uvedbi pouka nemščine in italijanščine v srednjih šolah ne velja za banovino Hrvatsko. Zato nastaja vprašanje, kako bo s poukom nemščine in italijanščine na srednjih šolah banovine Hrvatske. Banovina Hrvatska izda v kratkem svoje uredbe o ponovni uvedbi nemščine in italijanščine kot obveznih predmetov v srednjih šolah. Poleg tega bo najbrž v kratkem ustanovljena v Zagrebu nemška gimnazija. Francoščina bo najbrže zavzela v hrvatskih srednjih šolah mesto, ki ga je doslej zavzemala nemščina. Na hrvatskih srednjih šolah se bo najbrž načela poučevati tudi ruščina, za katero se mladina zelo zanima.
— Pomanjkanje sadja tudi v Zagrebu. Kakor v Ljubljani tako se čuti slaba sadna letina tudi v Zagrebu. Ze več let ni bilo na Hrvatskem tako slabe letine kakor letos. Kmetje prinašajo na trg zelo malo sadja in še tisto je slabo. Največ je din j in robidnic, ki so pa tudi znatno dražje kakor so bile lani.
— Dvojna številka »Planinskega ve»tni-
ka«. izšla je dvojna številka >Planinskega vestnika«. te naše vzorne urejevane in vedno bolj priljubljene revije zlasti med ljubitelji planin, številka 7. in 8. »Planinskega vestnika« prinaša   več zanimivih
člankov in krasi jo mnogo krasnih slik gorskih velikanov iz planinskega sveta. Posebno zanimiva sta članka »Na IXirmi-tor pozimi« in »Na Durmitor poleti« oba opremljena z lepimi slikami. »Planinski vestnik« izhaja 12krat na leto in stane za vse leto 50 din, v inozemstvo 80 din. Kdor ljubi naše planine bi moral biti naročen tudi na »Planinski vestnik«.
— Knjiga o fra maso nih. pri nas se zadnje čase mnogo piše o prostozidarjih ali framasonih. Mnogi pa niti ne vedo, kaj pomeni ta izraz in za kakšno organizacijo gre. O framasonih nepoučenim bo došla knjiga A. Kneza »Slobodni zidarji — Tajna Hi ramo v a družba«. Knjiga je izšla v zasebni izdaji v Zagrebu. Pisec pravi v uvodu, da je v proučevanju ozadja spora, ki se pojavlja pogosto kadar se govori o udeležbi prostozidarskih lož in Židov v narodnem in državnem življenju, našel nekaj zelo zanimivih podatkov in te obravnava v svoji knjigi. In res se prepričamo iz knjige, da je avtor zbral mnogo podatkov, iz katerih dobimo pravilno sliko o prostozidarskih ložah in njihovi vlogi v svetu. Važno je, ca se pisec knjige vedno sklicuje na dokumente in pove odkod je vzel najvažnejše podatke.
— Sprejem delavcev v železniško »tužbo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sporoča, da sprejemajo navadne delavce in rokodelce v železniško službo le podrejene službene edinice, t. j. postaje, sekcije za vzdrževanje proge (nadzorniki proge), kurilnice in delavnice, ako imajo potrebo. Prosilci za službe naj torej ne vlagajo prošenj na direkcijo, ampak naj osebno povprašajo pri navedenih edinicah, če je kakšno mesto prazno.
— Lep ln živ bo jesenski ljubljanski velesejem od 31. avgusta do 9. septembra. Na sejmišču je začelo že vrveti, že se pripravljata industrija in obrt, da dasta najširši javnosti vpogled v svoje snovanje in delovanje. Razstavljala bo strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio, elektrotehnika, razsvetljava ln kurjava, bicikli, vozovi in sport, poljedelski stroji in orodje, mlini, lesna industrija, pletarstvo, igrače, tekstilna industrija in konfekcija, čipkarstvo usnje in konfekcija, papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija, fotografija, živilska industrija, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramika, bižuterija in različne tehnične, kemične in druge novosti. Posebne razstave bodo: Pohištvo in stanovanjska oprema, mala obrt, perutnina, golobi in kunci, cvetje in zelenjava, zobna tehnika, naša vsakdanja prehrana obramba pred napa-
dobo moža, ki se je zvijal pod prho kakor črv pod solncem, potem nas je pa povabila na kozarček najboljšega. Sedli smo na zaboje in stopnice, pili amo ln prepevali
Potlej so prišli Helenini starat Najprej so kričali in zmerjali hčerko, potem so se pa še oni smejali z nami In slednjič so prišli gori val gostje iz bara ln tudi ont so se držali za trebuhe od smeha, ko so zagledali krvavega Charlvja ▼ njegovem klavrnem položaju.
Takrat je doživel Abys bar burno noč. Zadržali smo vse jezdece, Id so jahali mimo in pokazali amo jim moža pod prho.
To je trajalo do ranega jutra.
Klicali smo slavo Heleni, vražici luninih oči, ki je plesala kal« pobesnela, dokler se ni povsem zdanilo... Toda na Chari yj a se niti ozrla ni več.
V prihodnjih dneh so bili v okolici Abys bara štirje ranjeni, toda krvavega Cbarlv-ja ni bilo med njimi. Izginil je iz našega kraja, pozneje smo slišali, da je začel novo življenje... v kaznilnici v Roseriu.
Helena nam pa zopet podaja s svojo mirno roko naše priljubljeno žganje čez mizico v baru, kakor da nam podaja rože. Zdaj pa zdaj se ozre na nas skozi napol spuščeno zaveso U spalnic m zasepece?
— Na zdravje fantje!
61 iz zraka, likovna urnetnoat, razstava
motornih in brezmotormh letal ter modelov, turizem. Dne 8. septembra bo tekmovanje harmonikarjev. Šolska vodstva opozarjamo, da naj si z mladino ogledajo to prireditev.
— 50 modemih poštnih poslopij. Da bi
se čim lažje razvijal poštna promet, od katerega je odvisna vsa državna administracija morajo imeti pošte tudi primerne prostore. Mnoge pošte se pa morajo stiskati zdaz v tesnih starih, nezdravih poslopjih, za katere mora država plačevati visoko najemnino- Zato ie poštno ministrstvo sklenilo zgraditi okrog 50 novih modernih poštnih poslopij. Po tem programu so že zgrajena nova poštna poslopja v Skoplju. Splitu. Dubrovniku, Čačku. Bjelini, Topoli. Plavu. Kaludžerovskih Barah. Gornjem Mi lan ovcu. Placu, na Bledu, v Preševu. v Rusu. Ćupriji in Jakovcu. V kratkem pa začno graditi nova poštna poslopja še v Titelu. Aleksincu, Skoplju. Karlovcu. Sla. vonskem Brodu, na Sušaku, v Valjevu. Banjaluka. Ohridu. Prilepu. Kičevu. Kru-Ševu, S tipu, Makarski. Hercegnovem. Korčuli. Biogradu na moru, Kotoru. Crikvenici. Rabu. Uzicu. Nišu. Sarajevu in Novem Sadu, Finančna sredstva so zagotovljena deloma iz rednih proračunskih postavk, deloma pa iz posojila v znesku din 115,000.000. ki ga je najelo poštno ministrstvo. Za nova poštna noslopia se bo porabilo okrog 100 milijonov.
— Tekmovanje harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo v nedeljo 8. septembra. Tekmovalo se bo v petih skupinah. L skupin*,: Diatonična harmonika: a) lažja kategorija za začetnike, b) težja kategorija za dovršene igralce. II. skupina: Kromatična harmonika. (Za kroma Učne harmonike se prizna samo one instrumente, ki imajo tudi popolne kromatične base); a) lažja kategorija za začetnike, b) težja kategorija za dovršene igralce. V tej kategoriji se oddeli igralce, ki igrajo na harmoniki s klaviaturo. III. skupina:
a) Otroško tekmovanje za tekmovalce do 8. leta starosti, b) mladinska skupina od 8. do 14. leta starosti. Mladina lahko igra na diatomčni ali kromatični harmoniki. IV. skupina:    a)  Tekmovalci-profesionali,
b) proizvajalci in trgovci harmonik (gl. točko 2) določil). V. »"tinina; Ansambli. Kot posebna skupina se dopuščajo k tekmovanju tudi ansambli, največ kvinteti (pet instrumentov). V poštev pride zlasti sramel ln jazz in se morajo predvajati skladbe, v katerih je harmonika potrebna. Za dobre tekmovalce vsake skupine so predvidene kolajne ali lepe nagrade. Tekmovalci naj se pismeno prijavijo velesejmskemu uradu v Ljubljani do 1. septembra t. 1.
— Izprememba v radijskem programu.
Petek, 16. avgusta ob 20.30: Koncert operne glasbe. Sodeluje ga. Manja Sibinovič-
Mlejnik in radijski orkester. Dirigent D. M. Sijanec. — 22: Napovedi, poročila.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, rahle krajevne padavine. Včeraj ie deževalo v Mariboru. Splitu. Kumboru in Rabu. Naivišia temperatura ie znašala v Splitu 30, v Saraievu, Dubrovniku. Rabu in Kumboru 29. v Beogradu 26. na Visu 25. v Zagrebu 24. v Mariboru 19. Davi je kazal bavometer v Ljubljani 764.5. temperatura je znašala 13.2.
— Nesreče. 381etni posestnik Alojzij Cvar iz, Sodražice je včeraj doma popravljal streho, na kateri pa mu je spodrsnilo, da je padel na tla Cvar se je hudo poškodoval na glavi in po životu. — Posestnik Ivan Fister iz okolice Radovljice je včeraj pripeljal domov dvovprežni voz, naložen z žitom. Na domačem dvorišču pa je padel z voza in dobil hude notranje poškodbe. — 421etni posestnik Pavel Zibert iz Lip se je včeraj peljal s kolesom mimo Kemične tovarne, kjer mu je pri vozil nasproti neki avtomobilist, ki ga je podrl. Zibert je odletel na cestišče, kjer je obležal s polomljenimi rebri.
— Samomor trgovskega pomočnika. Včeraj zjutraj se je obesil v Zagrebu trgovski pomočnik Božidar Bauer. star 34 let. Zapustil ni nobenega poslovilnega pisma in tako tudi ni znano, kai ga ie gnalo v smrt
— Dve nesreči, V bolnico so prepeljali posestnikovo ženo Lucijo Zupec iz Matene, ki je anoči padla z voza in si zlomila desno roko. — 311etni strojnik Peter Novak, uslužben pri Strojni zadrugi v Mavčičah pa je včeraj vtaknil po neprevidnosti levo roko v mlatilnico, ki mu Je zmečkala prste.
— Medvedi in volkovi napadajo živino.
Iz Banjaluke poročajo, da se ie pojavilo v nekaterih vaseh blizu Kotor Varoša mnogo medvedov m volkov. Lovci in kmetje so organizirali velik lov in posrečilo se jim ie ubiti enega medveda. Tudi na volkove so priredili lov, toda ubili so samo dva.
— Ljubavna tragedija. V Topuskem se je odigrala v ponedeljek pretresljiva ljubavna tragedija. Dijakinja 8. razreda gimnazije Nada Rukavina iz Siska je ustrelila svojega izvoljenca slušatelja tehnike na zagrebški univerzi Jaza Markulina-Ivan-čiča. Id je bil začasno uslužben kot knjižničar zdraviliške knjižnice. Kot gimnazi-jalec je stanoval v Sisku pri Nadini materi m zaljubil se je v hčerko. Nada je bila pa zelo ljubosumna nanj in ljubosumnost ji je potisnila v roke samokres. Streljala je štirikrat na svojega fanta, potem si je na hotela končati življenje, kar se ji pa ni posrečila ker je peta krogla obtičala v cevi. Doma je zapustila poslovilno odamo, iz katerega je razvidno, da ae ie že prej odločila za ta korak.
— Težka nusifioa. V ponedeljek se je pripetila v vasi Karlovac, arez Ludbreg težka nešteta. Ivan Penko se je peljal z vozom proti reki Plitvid in je imel seboj svoja otroka Metao Marico in 41etnega Stjepana. Pot je vodila preko globokega jarka. Tam sta se konja snlaina in zdir-jala naprej. Marica je takoj padla z voza pod kolesa, ki so jo stlačila, tako da ie ostala na mestu mrtva, njen bratec ie na dobil tako težke poškodbe, da je tudi njegovo življenje v nevarnosti.
— Konji a vosom padli v morje. Na Sušaku se je pripetila včeraj čudna nesreča. V morje so padli konji z vozom vred. Lastnik trpi^7.000^to akode^
gorlčev »Borosan« pomaga. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, LJubljana, Prešernova ulica 5.
Iz Pol jcan
— Jfoaenako cepljenje prašičev proti rdečici bo ▼ najkrajšem času in se zaradi tega kmetovalci pozivajo, da najkasneje do 10. avgusta prijavijo število prašičev občini. Cepljenje stane din 8 od komada,
Iz Ljubljane
—lj Protiletalsko zaščitno rax*tavo ljubljanski mestni zaščitni urad odpre na jesenskem velesejmu. Seveda bo pa ta razstava pasivne obrambe, ki je dosegla nenavadno velik uspeh in imela rekorden obisk, za jesenski velesejem popolnoma preurejena in ie znatno povečana ter pomnožena, da bo napolnila skoraj ves paviljon »J« na desni strani glavnega vhoda. V prvem delu tega prostornega paviljona bo spet razstavljena zdravstveno kemična služba z raznovrstnimi strupi in najučinkovitejšimi pripomočki proti njim. Prav veseli bodo pa obiskovalci velesejma predvajanja filmov v rotundi, kjer bo prikazana tudi zatemnitev. V sosednjem prostoru bodo stali novi večji modeli zaklonišč in podstrešij, poleg njih bo pa nazorno urejena razstava gasilske in tehnično pomožne službe, z najmodernejšimi pripomočki za opazovalno, obveščevalno službo itd. Ze protiletalska zaščitna razstava meseca junija je privabila tudi s podeželja prav mnogo obiskovalcev, na jesenskem velesejmu bo pa ta povečana razstava gotovo med glavnimi privlačnostmi brez dvoma pa med najbolj poučnimi in najpotrebnejšimi prireditvami.
—lj Na tombolo gasilske čete na Viču! Viški gasilci prirede v nedeljo veliko tombolo, ki se prične ob 15. pred gasilskim domom. Tablice so še na razpolago pri hišniku v viškem gasilskem domu, pa tudi v prodajalnah in trafikah. Dobitki so prav lepi in sicer: 12 moških in ženskih koles, vreča bele moke, 3 kubični metri drv, blago za moško obleko, blago za žensko obleko, in še mnogo manjših, a prav lepih dobitkov. V nedeljo vsi na tombolo na Vič.
u— Ogled cvetja v Navju in Tivoliju bo v nedeljo, 18. avgusta. Zbirališče ob 8. uri dopoldne pri cerkvi sv. Krištofa, Tyrševa cesta. K ogledu vabi člane in goste vrtnarski odsek podružnice SVD Ljubljana.
—lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FK. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1.
—lj Uradno določene cene mila. Banska uprava v Ljubljani je odobrila tvrdki Dol-ničar & Richter v Ljubljani, da sme prodajati pri prodaji na veliko kilogram pralnega mila »Vila«, navadnega, pri odjemu do 150 kg po 13 din. pri odjemu do 300 kg po 12.75 din, pri odjemu nad 300 kg po 12.50 din; kilogram pralnega mila »Pelikan«, navadnega, pri odjemu do 150 kg po 13 din, pri odjemu do 300 kg po 12.75 din, pri odjemu nad 300 kg po 12.50 din; kilogram pralnega mila »Palika«, terpen-tinovega, pri odjemu do 150 kg po 14 din. pri odjemu do 300 kg po 13.75 din, pri odjemu nad 300 kg po 13.50 din.
—lj Vpisovanje v trgovsko-stro*ovno nadaljevalno šolo bo za vse razrede od 2 do 4. septembra t. L. vsakokrat od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure v pisarni Združenja trgovcev. Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in moraio predložiti pri vpisovanju zadnie šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak n a i m a n i tri dovršene razrede srednje ali meščanske šole ali pa polno višjo osnovno šolo. Z manjšo predhodno izobrazbo bodo učenci spreleti le v slučaju še razpoložliiveea prostora. Novinci, ki so uspešno dovršili nižjo srednio ali meščansko šolo. bodo pogojno sprejeti v drusi razred. Vsak učenec vplača pri vpisu 400 din šolnine, novinci pa poleg te še 100 din vpisnine. Učenci III. razredov na plačajo poleg šolnine 100 din oprostnine. Vpisovanje se vrši na podlagi predložitve lanskega šolskega spričevala. Semestralni izpiti bodo v sredo dne 28. avgusta, popravni v četrtek dne 29. avgusta, jesenski zaključni (ustni) pa v petek dne 30. avgusta t. L. vsakokrat ob 14. uri. Pismeni zaključni izpiti bodo v sredo 28. avgusta ob 16. uri. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Redni pouk se prične v ponedeljek dne 9. septembra ob 14. uri. 301/n
—lj Vosek sta kradla. Na Zaloški cesti sta bila včeraj ustavljena dva sumljiva možakarja, ki sta nosila dve vreči voska v skupni teži nekaj,, čez 20 kg. Stražnik ju je odvedel na stražnico, kjer so ugotovili, da gre za že znana specialista v tatvinah voska, in sicer za 321etnega Štefana Rajkoviča iz okolice Zagreba in 361etnega brezposelnega delavca Rudolfa Slugo iz mariborske okolice. Oba sta že sedela zaradi tatvine voska, ki je sedaj izredno drag in se prodaja po 40 din kg. Kje sta stara grešnika nakradla vosek, Še ni udovoljeno.
—lj Tatvine. Iz shrambe Marije Karpe na Poljski poti 33 je ukradel nekdo tri pare moških nizkih čevljev, dva litra olja, kilogram sladkorja, 3 kg moke, usnja to rjavo aktovko, več loncev, 4 jedilne prte ln nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 1100 din. — V stanovanje Lee Omah-nove v Levstikovi ulici 25 je prišel oni dan neznan mlajši nakupovalec stare obleke,
Novo mesto. 14 avgusta Vse priprave za velike gorske dirke na Gorjancih so končane Na progi, ki je v odličnem stanju, so ie pričeli poizkusne vožnje naši najboljši vozaču Trenirali bodo danes ves dan. Prispeli so dirkači iz Zagreba, Varaždina, Ljubljane. Kranja m Maribora, Najmočnejše bodo na tej veliki hitrostni dirk? zastopani Ljubljančani, za njimi pa Zagrebčani in Novomeščani. Cesta od Novega mesta do Karlovca bo jutri za promet zaprta od 13. dc 19. ure. Za red na progi Gotna vas — vrh Gorjancev bo skrbelo vojaštvo z orožniki in gasilci, katerim bo dodeljeno sanitetno osebje z zdravniki Dolžnost gledalcev je, da se strogo pokore vsem odredbam rediteljev.
Vsi člani novomeškega MoOokluba naj bodo jutri zjutraj ob 8. zbrani v pisarni kluba v hotelu Vindišer v Kandiji, kjer dobe zadnja navodila. Ob 10. uri prispo dirkači in drogi gostje, ki se bodo sestali t hotelu Vindišer.
Prireditev je pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena, v častnem predsedstvu pa so Še divirionar Stefanović, ljubljanski župan dr. Acflešič, novomeški župan dr. Po-ienšek in župan is Smihels Franc Brulc Vodstvo prireditve je v izkušenih rokah Josipa Pen ca. Za goste je v vsakem pogleda vse poskrbljeno, tako v Novem mestu kakor na Gorjancih tet med progo.
ki ji je ukradel zapeatno zlato uro, »ledno 500 din. — V Kladezni ulici je tat odnesel Jeri Oven majhno srebrno žensko uro in neke listine. — Antonu Jevnlkarju, stanu-jočemu v Ravnikarjev! ulici 4, pa je tat odnesel uro budilko, par moških Čevljev in nekaj perila v skupni vrednosti 400 din.
—lj Gorilnega špirita se Je napil. 351etni delavec Ivan Cižmar, doma iz Komende, je včeraj popival po beznicah. Napil se je žganja, zvečer pa se je pomešal med »štok-glajzarje« na Masarvkovi cesti, kjer je dobil za nameček in priboljsek še gorilnega špirita. Nalil se ga je tako, da je slednjič nezavesten obležal tik ceste, kjer so ga našli ljudje, ki so pozvali stražnika. Stražnik je takoj spoznal položaj in so nesrečnega alkoholika prepeljali v bolnico.
u— Veliko narodno veselico pod naslovom »Trnovski sejem« priredi Sokol II. na letnem telovadišču v Trnovem dne 18. avgusta, na katero so po tej poti vabljeni vsi, ki so radi dobre volje. Zabavni spored, nagradno streljanje s puškami in loki, ples, avtomat, variete itd. Cisti donos gre za dograditev doma, zatorej kličemo vsem narodnjakom: na svidenje! (—)
—1 j Ljubljana—Bloke—prezid — Gerov« —Sušak. Avtobus odhaja ob 5.40 zjutraj s Krekovega trga 9. — Prodaja vozovnic in rezerviranje sedežev pri Zvezi za tujski promet > Putni k« v Ljubljani in na Sušaku. — Avtopodjetje Pečnikar, tel. 49—28.
—lj Nerazrešena ug&nka je baje mačehovska skrb mestne občine za severni del Gledališke ulice in za Puharjevo ulico, da še vedno nista tlakovani. Vsaj tako smo Čitali prejšnji ponedeljek, danes pa tudi že lahko povemo rešitev te uganke, ki smo jo dobili z magistrata. Ne glede na »tisti zoperni drevored« hi mestni tehnični oddelek že letos sodobno utrdil tudi severni del Gledališke ulice, ker je pač važna komunikacija, ki veže že tlakovana vozišča. Vendar je pa morala biti utrditev vozišča odložena zaradi nameravanega zazidanja novega stanovanjskega bloka med Puharjevo ulico in evangelsko cerkvijo. Ker bd bilo pa pri zidanju tega bloka vozišče gotovo popolnoma uničeno ter bo potrebnih še mnogo cestnih prekopov za kanale in inštalacije, bo treba pač še malo potrpljenja do končne ureditve vozišča in hodnikov. Isto pa velja v še večjem obsegu tudi za Puharjevo ulico, ki še nima prave širine.
—lj Gostilna Martine, Zg. ftiš14^ telef. 41—88. Jutri pečeni purani, ocvrte pisk* in druge dobrote! Samo boljša vina! *m Plesna dvorana! Senčnat vrt. — Igra prvovrsten orkester! 299—n
—lj Izgubila se je blazina — ročno delo, od magistrata do Streliške ulice. Najditelja prosim da io proti nagradi vrne na upravo lista. 300 n
Na Viču je gorelo
Ljubljana, 14. avjrusta Ko se je včeraj popoldne vračala posest-niča Frančiška Prebilova, ki ima svojo hišo onkraj železniške proge nasproti Dolgega mostu na Tržaški cesti s polja domov, je vsa prestrašena opazila, da se vije iz njenega gospodarskega poslopja tik hiše črn steber dima. Preden je prihitela do doma, je iz skednja že švignil plamen, ki je mahoma zajel vse gospodarsko poslopje. Prebilova je pričela vpiti, nakar so prihiteli sosedje in je eden odhitel nemudoma k telefonu na mitnico kraj Vrtačnikove
gostilne ter obvestil poklicne gasilce. Leti so prihiteli z motorko, sledila pa jim je tudi četa prostovoljnih gasilcev, ki so se jim skoro istočasno pridružili tudi gasilci z Viča. Gasilci so napeljali tri cevi do bližnjega Malega grabna, iz katerega so zajeli vodo in požar pogasili v dobri uri. Ogenj je zajel ostrešje in Je zgorelo tudi vse seno in pod streho nakopičena slama. Zidanemu hlevu ogenj ni mogel do živega, pač pa so imeli gasilci veliko dela z razmetavanjem preostalega sena in slame še po pogašenem požaru.
Kako je nastal požar, še nj znano. Ljudje, ki se jih je zbrala velika množica, so govorili, da so najbrže zažgali otroci, a to so samo ugibanja. Policija je takoj zaslišala domače, ki pa tudi niso znali povedati ničesar. Ni izključeno, da je zanetil požar nekdo, ki je po neprevidnosti odvrgel v steljo cigaretni ogorek.
Skoda znaša okrog 15.000 din, pa je krita z zavarovalnino.
Iz Metlike
— Krvav fantovski pretep. V nedeljo v poznih ponočnih urah so se v Križevski vasi pri Metliki spoprijeli vaški fantje, in zapeli so koli. Na bojišču je obležal 28-letni posestniški sin M. J. z razbito glavo in so ga morali takoj odpeljati k zdravniku. Poškodbe k sreči niso smrtno nevarne in bo ostal v domači oskrbi, ter se bo lahko kmalu pretepal dalje. Usmiljene ženske, ki so hotele napraviti red, so tudi odnesle lažje poškodbe.
Ker je danes v Novem mestu tudi kongres trgovcev, ki se bo jutri nadaljeval, naj Novomeščani v počastitev številnih odličnih gostov razobesijo zastave.
★
Motoklub »Ilirija« javlja, da bo priče-tek dirk točno ob 14., dirkalna proga se zapre eno uro prej.
Obiskovalci tekem se ponovno opozarjajo, da se za izlet v Novo mesto lahko po-služijo prvega osebnega vlaka z nedeljskimi povratnimi vozovnicami. Za drugi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.55. bo veljala enaka ugodnost le za one izletnike, ki se bodo priključili »Putnikovi« skupini. Prijavite se torej pravočasno v biljetarnici Putnika na Tvrševi cesti 11. — Dirke bodo ob vsakem vremenu.
— Lep uspeta našega kolesarja. V Zagreb so ae vrnili v ponedeljek naši tekmovalci z mednarodne kolesarske tekme v Wangenu v Nemčiji. Konkurenca je bila huda, vendar pa je dosegel naš tekmovalec Prosenik lep uspeh. Pokupec, Penčev in Davldovič so pa imeli manj sreče. Prosenik Je bil prvi na zadnjem cilju, toda po točkah Je dosegel sedmo mesto. Na prvem mestu Je Italijan Gino Fondi, na drugem pa Nemec Schdflin. Po moštvu je zasedla prvo mesto Nemčija z 11 negativnimi točkami, drugo pa Madžarska z 42.
Velike gorske medklubske dirke na Gorjancih
Vse ]e fe pripravljeno — Največ tekmovalcev bo iz Ljubljane
185
»SLOVENSKI NAROD«,
Izkušnje prodajalca leposlovnih knjig
1040.
Stran 8
Ljubljana, 14. avgusta Poleti so na počitnicah tudi knjige. To vam lahko ootrde v vseh knjigarnah in knjižnicah. Stalnih prijateljev knjig ie zelo malo. Poleti mnogi čutijo večio potrebo po kopanju, sprehodih in izletih kakor po čitanju v senci. S tem sicer ni rečeno, da knjig od časa do časa ne Doerešaio. vendar je »konzum« manjši. Statistik bi celo lahko zarisal vzporedni krivulii na diagramih o porabi kuriva in čtiva: čim boli je hladno, več in boli ljudie čita j o. Ta ugotovitev bi postala še pomembnejša, če bi do nji sklepali, da narodi na severu, kier ie hladnei-še in neprijazne j še podnebje več čitajo kakor narodi pod južnim solncem kier se raje prepuščajo drugim radretim življenja in kjer zvečer raje poio podoknice kakor da bi ljubimkali s knjigo ob luči
INK AS ANTI, PRODAJALCI NE POČIVAJO
KNJIG PA
Ce so zdaj knjige zavržene ter pozabljene, marsikdo tudi pozablja na prodajalce knjig, na pripadnike posebnega poklica našega časa, nabiralce naročnikov knjižnih izdaj in inkasante. Akviziter in inka-sant je eden in isti človek; opravliati mora torej v glavnem dva posla: pridobivati naročnike za knjige, ki so bodUi že izšie ali še bodo. in pobirati obroke, mesečno naročnino za posamezne knjige. Ne prvi in ne drugi posel ni lahek. Tudi v tem primeru drži še vedno stara resnica: knjigo pogosto lažje napišeš kakor jo prodaš. To so poizkusili nekateri naši pisatelji na lastni koži. Založili so sami svoja dela in jih prodajali med svojimi znanci, pa tudi med neznanci so iskali naročnike. Marsikdo izmed njih je potem začel filozofirati sam pri sebi o tem. kako relativni so pojmi o kulturnosti ljudi in inteligence.
To. kar so izkušali pisatelji le nekaj Časa, poklicni prodajalci knjig preživljajo dan za dnem. Tudi zdaj. prav za prav poleti še bolj kakor pozimi. Ce so knjige zdaj na počitnicah, oni ne smejo počivati. Zdaj se morajo truditi tem bolj. čim manjši ie konzum knjig.
PREVELIKA
Kito pri nas kupnje knjige in kdo ne — 'WUttšm io v pisarnah
in kozumentom. Ce se sme zslesssfc šteti med kulturne delavce, zakaj pi vsaj te časti ne priznali akviziteri u. ki opravi največ nehvaležnega in najtežjega dela in ki
najmanj zasluzi?!
CE SI INKASANT nad is LET...
Ce si inkasant nad 10 let kakor ie mož. ki je odkril nekaj skrivnosti iz svojega poklica reporter ju. imaš bogate izkušnje z ljudmi. Nenavadno naključje je hotelo, da sta prav v trenutku, ko se ie reporter sestal z akviziter jem v uredniški sobi. vstopila ter vljudno pozdravila gospod in gospa. Odprla sta aktovki in izvlekla nekaj slovenskih knjig. Ponujala sta jih tudi inkasant u. Da. tudi reporter marsikaj doživi. Pripovedovala sta. da je njuno področje predvsem dežela, v mesto prideta le mimogrede. Ona ima posebne vozne olajšave, kar i i omogoča potovanje, sdcer ie pa zaslužek seveda premajhen, da bi akviziter lahko plačeval potovanja. Presenetilo me ie. da se akviziterji niso Prej med seboj poznali, kar kaže. da jih pri nas ni malo. Naš znanec je pripovedoval, da ni med njimi nobenih zvez in zato seveda tudi niso organizirani Njihov poklic tudi ne spada med priznane poklice, zato niso niti zavarovani pri OUZD. Ne moremo jih Šteti med uslužbence, čeprav so zaposleni že nad 10 let. Ne spadajo na tudi med kroš-n j ar je, četudi jim je vstop v nekatere urade prepovedan, kakor da so krošnjarjd. saj vendar ne prodajajo svojega blaga in prejemajo samo provizijo od inkasiranja. Seveda pa to ni tudi samostojen poklic, čeprav ie inkasant-akviziter pri svojem delu svoboden: v odnosu z založbo mora imeti samo čiste račune.
MNOGO POKLICANIH...
Tudi za ta poklic velja rek. da ie mnogo poklicanih in malo izvoljenih. Ni vsak rojen za knjižnega akviziteria in zlasti je malo inkasantov, ki bi jim tuj denar v njihovi revščini ne bil poguba ter neprestana izkušnjava. Mnogi inkasanti. ki se seveda niso udejstvovali več let, so že pobrali denar pri naročnikih knjig in ga spravili v promet brez posredovanja založnikov ... Zato je tudi precejšnje nezaupanje do akviziterjev. da celo starejši inkasant zelo težko razširja svoje področje med novimi naročniki. Tudi to ie razlog, da bi bila potrebna posebna akviziterska organizacija, ki bi koristila akviziteriem in občinstvu.
NAJVEČ   ODJEMALCEV   MED NIŽJIM URADNlSTVOM
— Odjemalci knjig so vedno eni in isti ljudje. — je pripovedoval akviziter. Prispevke za knjige si v resnici odtrgava j o od ust. Naša naložba ima zapisanih v kartoteki največ uradnikov in zlasti uradnic, ki imajo od 500 do 1.500 din plače na mesec. Knjige ponujam samo po uradih in pisarnah ter drugih obratih Po stanovanjih ne. sai ima skoraj vsaka družina vsaj po enega člana zaposlenega kjerkoli. Najraje bi knjige kupovali prav tisti, ki jih v resnici ne morejo. Dogaja se. da si nekateri odtrgajo od ust za knjige ter si ne kupijo niti najnujnejše obleke. Poznam nekatere, ki se začno vprav tresti od strasti po knjisah. ko jim jo pokažem, zato me pode: »Bežite, bolje ie. da knjige ne vidim, sicer se ne morem vzdržati, da bi je ne naročil!« Tako se n. pr. zelo zanimajo za knjige študenti in delavci kakor mnogi uslužbenci v pisarnah, a se jim morajo odreči. Z drhtečimi rokami odlagajo knjige, ko so si jih pazljivo ogledali.
DELAVCI SO USTANAVLJALI KNJIŽNICO V OBRATU
V nekem večjem obratu so pokazali delavci posebno ljubezen do lepe knjige. Ko so sprevideli, da posamezniki ne more i o naročiti dragih knjig, so sklenili,  da jih
PRODUKCIJA. HEN ODJEM
PREMAJ-
Kdo zna pri nas našteti na pamet vse knjižne založbe? Reporter si tega ne sme
domišljati. Slovenci se radi bahamo. da spadamo med naj k uit ur ne j še narode po številu knjižnih izda i na leto v primeri s številom prebivalstva. Vprašanje pa ie. čc se tudi lahko ponašamo z velikim številom založb. Nekateri sicer trde. da konkurenca tudi v tem primeru ne more škodovati. Vendar se zdi, da tako številne založbe zelo težko žive in da morajo biti knjige pri majhni nakladi tem boli drage. V resnici mnoge naše knjižne založbe konkurirajo med seboj z okusno opremo knjig in kvaliteto del. ne pa tudi s ceno. Edina ugodnost je odplačevanje v obrokih, toda obroki so vendar precej visoki. Reven narod amo. a cenenih knjižnih izdai skoraj ne poznamo. Nepoučeni bi mislili, da pri nas kupujejo knjige samo bogati ljudje, ker večina založb broširanih knjig navadno ne izdaja in v izložbah knjigarn vidiš le vezane knjige, ne le v platno, temveč tudi v polusnje. Glede na zelo maihno naklado so te knjige zelo poceni, glede na slabo kuono moč na^ih knjižnih konzu-mentov pa mnogo predrage.
Mnoge založbe bi ne mogle živeti, če bi ne imele proda ine organizacije, ki sloni v glavnem na ramah akviziteri ev: kniižni akviziter ie pri nas produkt posebnih razmer. Knjigarne same bi ne mogle --odati toliko knjig, da bi lahko živelo to!iko založb. Če torei čitatelji ne gredo h knjigi, mora knjiga k čitateljem, seveda v aktovki akvizrterja. Tako opravlja akviziter, čeprav je njegovo delo omalovaževano, posebno kulturno nalogo: kulturni delavec pač ni le producent kulturnih dobrin, tem-
več tudi  posredovalec med producentom I bodo kupovali skupno. Bilo je že vse pri-
lniniaant in Itako ga
pravljeno, da bi kupovali knjige za Vnjiž nico v obratu. Prispevke bi enakomerno razdelili med seboj in knjige bi bile skupna last. Preden ie pa bila zamisel uresničena, je bilo vsem delavcem odpovedano dalo zaradi nameravane ustavitve obrata.
— Sicer je na med delavci tudi več naročnikov knjig.
VELIK VPLIV DRAGINJE IN VOJNE
— Mnogo naročnikov smo izgubili od lanske jeseni. To se pozna posebno v nekaterih uradih. Največ odjemalcev je med odvetniškimi, banovinskim i, mestnimi in železniškimi uradnicami in uradniki. Na sami železniški direkciji je bilo okrog 40 rednih naročnikov knjig nase založbe. Vse priznanje gre tudi inženjer jem in tehnikom. Nekaj naročnikov je tudi med odvetniki, vendar sorazmerno malo. Med ve-letrgovci je le ena izjema, ki redno kupuje nade knjige. Pri nekem drugem veietr-govcu sem pa doživel hudo razočaranje; spodil me je, ko sem mu ponujal knjige njegovemu uredništvu, češ, da si lahko kupi knjigo v knjigami in je prodaja po uradih povsem nepotrebna. Tudi med zdravniki imamo le enega rednega naročnika. Prav tako so trgovci med najslabšimi konzumenti knjig. Obrtnike zastopajo: pek, klepar, pleskar, izdelovalec cementnih izdelkov in stavbni k. Med sodnimi uradniki imamo le tri naročnike. Zavarovalniško uradnistvo je ie precej dobro zastopano, vendar ne tako, kakor bi lahko bilo; tako so pri posameznih velikih zavarovalnicah le po trije naročniki. Bančnih uradnikov Štejemo med naročnike precej, a le enega bančnega ravnatelja. Do bančnega ravnatelja akviziter sploh ne prodre. Navadno me nažene že sluga. Silno
težko si je priboriti aprajem te pri tajniku. Skoraj povsod je tako, da uslužbenci
kupujejo knjige. Šefi pa ne. Kupujejo jih trgovske pomočnice, trgovci pa ne. Imamo tudi stalno od je malko med natakaricami, nimamo pa nobenega gostilničarja. Med profesorji imamo samo enega rednega naročnika. Tudi med učiteljstvom v mestu nimamo mnogo odjemalcev, nekoliko več jih je na deželi. Malo čitajo tudi upokojenci; imamo le eiva naročnika med njimi.
KAKO ODPLAČUJEJO?
— Najslabša sezona za akviziterje je poleti, sicer se pa zastoj začenja že maja in traja do oktobra. Zdaj je težava s pobiranjem naročnine tudi zato, ker so mnogi naročniki pri vojakih. Z odplačevanjem je pa sploh križ. Pogosto moram priti po trikrat, štirikrat, preden dobim denar. Ce ga ne dobim v začetku meseca, vem, da ga tisti mesec ne bom dobil. Z nabiranjem novih naročnikov je še večja težava. Ce knjiga še ni izšla in je ne morem pokazati, se ne more skoraj nihče odločiti. Posameznike moram obiskati tudi do petkrat, preden jih »prepariramc.
— Ce kdaj štejem stopnice? Kdo bi jih prešteli Precej sem že treniran, da me stopnice preveč ne utrujajo. Ob lepem vremenu in ko lahko rabim kolo, me hoja še ne utruja toliko, kakor navadno pozimi, zlasti ko je brozga. To pa ni najhujše. Ko bi človek vsaj kaj zaslužil.
NAJVEČ PO 1000 DEN NA MESEC . . .
— Zelo dober inkasant je že, ki zasluži po 1000 din na mesec. Zaslužek je v splošnem zelo slab. Povprečno zaslužim kakšnih 30 din na dan. toda pogosto ne zaslužim tudi po tri dni niti pare. Obiščem 10 do 20 strank, — a zaman. Poglejte, tu je okrog 200 potrdil, ki jih nisem mogel vnovčiti zadnje tedne!
Preden se je poslovil, sem po te žk al aktovko, polno vvzorcev«, knjig; presodil sem, da tehta okrog 15 kg. Inkasant je iztegnil žuljavo roko. ki jo žuli dan za dnem jermen polne aktovke.
Poučen nastop Sokola na Bledu
Geslo nastopa je bilo: „V mira in v vojni v obrambi domovine44
Bled, 12. avgusta
V nedeljo 4. avgusta je priredilo Sokolsko društvo Bled svoj letni nastop, ki se je bistveno razlikoval od običajnih po zamisli in izvedbi, zato je prav, če napišemo o njem nekaj vrstic. Namen nastopa je bil izražen v geslu: »V miru in v vojni v obrambi domovine«. Pokazal je sokolsko obrambno delo in opozori! navzoče na mnoge nujnosti naše skupne obrambne pripravljenosti. Vse je bilo poučno, nazorno in ne-vsiljeno.
V začetku je bi i zbor vseh oddelkov na telovadišču pred domom, kjer je bil nastop. Društveni stareš.na br. dr. De Gle-ria je pozdravil navzoče in v tehtnih besedah pokazal na nujnost ;n potrebo splošne pripravljenosti in zato tudi na delno preusmeritev sokolskega dela. Po nagovoru se je pričel dosti obširni spored nastopa. Precej tvegana zamisel nastopa ne bi bila navzočim popolnoma ra^'imlj;"a, ako ne bi prireditelji po zvočniku utemeljevali in pojasnjevali posameznih took Jasno izgovorjena beseda pa je povedala nastopajoče in gledalce v enoto, ki je vse pokazano tudi doživljala
Po nekaj vajah, medicinka odbojka, krogi, kot značilnostih dosedanjega dela. je napolnila telovadišče m^ška m ženska de-ca (88) in izvedla župne vaje- Mit in vojna — ter pokazala z njim' naš narod najprej pri delu in pn razvedri u v miru. Vsak opravlja svoje delo, po delu počiva, ob praznikih pa se razvedri pri narodnih plesih. Toda že kliče bojna tromba na branik domovine. Možje se po-dove m primejo za
orožje. Žene opravljajo doma obojno delo. Vaje dosežejo svojo kulminacijo v zboru: za domovino mreti kolika sla^t! Se zaključno kodo m njihov nastop je bil končan. V vajah se nič ne ponaviia. prijetne premene slede druga drugi vse pa vežejo naše lepe narodne pesmi, ki pojasnjuje io dejanje že same. Sestavljalcu br B Završniku za srečno zamisel vse priznanje. Vaje je lepo in ritmično dobro poudarjeno spremljal društveni orkester, godba bi seveda zapustila mogočnejši vtis Nafo so se poizkusile vse kategorije moškega in ženskega članstva v streljanju. Skupni uspeh je bil presenetljiv, saj je bila ženska deca enako sigurna v streljanju kot član:. Vsak svoj balonček in počilo jih je 75 Slediia je bojna tekma preko brvi, žičnih ovir, plotov, otežkočena s streljanjem in tekom v plinskih maskah. Tekmovalci so se dobro držali, ne oziraje se na njmovo starost in telesno konstitucijo; bili so namreč parno ne-obvezniki pod in preko dobe kakor pri nastopu vobee. Nato je zvočnik našteval najrazličnejše možnost' sporočanja o sovražnikovem gibanju. Za primer so napeljali naraščajniki preko pol km oddaljene Pecovce telefonsko zvezo v 3 in pol minute ter sporočili, da se bliža sovražni motorizirani oddelek, ki ga je bilo treba zadržati. Kaj hitro so bile postavljene ovire: tesarski stoli, neobdelani tramiči. zhiti z zakovicami, posebej pa še žične ovire. Končno so ves prostor odlično zameglili. Prihrumeli so motociklisti, ki so rabili s svojimi spremljevalci 10 minut, da so jih odstranili in mogli nadaljevati pot. Uspeh je
bil dosežen in navzoči so videli, da je mogoče zadržati s tem, kar je ravno pri rokah, sovražnika in pomagati svoji vojski, da nasprotnika odločneje sprejme. Nato so bila najavljena sovražna letala, ki so potem izvršila bombni napad. Bilo je težje in lažje ranjenih Prihitele so samarijanke in prenesle ranjene na obvezovaKčče na vse možne načine tn jih vpričo gledalcev prav strokovn ja šk o obvezale in s tem dokazale, kaj z moreta volja in resnost. Zvočnik je medtem sporočal, kaj mora biti pri rokah v vsaki hiši, da, v vsaki družini, da je uspešna prva pomoč sploh možna. Za svoje lepo delo so dobile samarijanke popolno priznanje. S signaliziranjem i zastavicami je bil nato znova napovedan prihod sovražnih letal in spuščanje padalcev. Na motociklih je prihrumela obramba in oddelek uničila.
Strumno stoječ ob svojih vozilih so zapeli branilci in z njimi navzoči »Hej, Slovani!«
Nastop je bil končan. Res ni bilo vnanjoga navdušenja kot po nastopih sicer, z obrazov je odražala resnobnost, govorili so o vsebini nastopa, prepričam, da zdaj vsak vsaj nekaj ve in pa, da tako nepripravljeni le nismo.
Blejski Sokol je pokazal s svojim nastopom nov način in zasluži zaradi noučnosti nastopa, zgledne discipline nastopajočih in popolne mirnosti vodstva najlepše priznanje.
Iz Gornje Radgone
— Osebna vest. Za sodnika pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni je imenovan g. Anton Petrovič-Poljak. doslej sodni pristav pri okrajnem sodišču v Kočevju.
— Nesreča nikoli ne počiva. V Meleh pri Gornji Radgoni je posestnica Neža Ko-kolova oadla pri delu tako nesrečno, da si ie zlomila desno roko. Pri mesarju Alojzu Pučko v Gornji Radgoni pa ie vajencu 161etnemu Francu Osojniku med delom spodrsnil nož, da si je prerezal eno glavnih žil v nadlaktu leve roke. Obema je nudil zdravniško pomoč zdravnik dr. Vinko Čremošruk ter ju od premi 1 na zdravljenje v bolnišnico v Murski Soboti.
— Vlomilska tolpa je pričela svoj posel v okolici Gornje Radgone. Nedavno ie bilo vlomljeno v gosposko hišo Franca Som-merja na Aženskem vrhu pri Gornji Radgoni, kjer so vlomilci do sobah vse razmetali ter odnesli s seboj le volnene odeje, rjuhe, perilo, razno jedilno orodie ter vso zalogo cigar, cigaret in žganja Skoda gre v tisoče. V nedeljo pa so vlomilci vlomili v viničariio Antona Krempla na Policah, kjer so pričakovali bogat plen Viničar je namreč nekaj dni poprei prodal kravo ter hranil denar za nakup drugega živinčeta. kar ie bilo brez dvoma znano tudi vlomilcem. Ker pa viničar ni shranjeval denaria doma, so istemu odnesli nekaj perila in pa vso zalogo žgania in masti, s čimer ie viničar hudo prizadet. Vse kaže. da ie na delu vlomilska tolpa, kateri so razmere tega okoliša dobro znane. Opozariamo občinstvo, da ne kupuje ukradenega blaga ki ga bodo vlomilci brez dvoma hoteli vnovčiti.
— Blisk in tresk. V torek opoldne je bila nad Gornjo Radgono in bližnjo okolico kratka nevihta, med katero se je bilo močno bliskalo in treskalo, nato pa zopet solnčno popoldne. Strela je udarila v vini-čarijo. kjer službuje viničar Potočnik Jožef na Policah pri Gornji Radgoni. 171etna hčerka Antonija se ie pred nevihto vrnila domov iz Gornje Radgone ter je bila v kuhinji pri štedilniku, ki je bil zakurjen. Ob močnem blisku in tresku je udarila strela v viničariio. razrušila dva ogla. nate pa skozi kuhinjo in v zemljo, pri čemer je oplazila Antonijo precej hudo. da se je nezavestna in vsa počrnela po obrazu in rokah zgrudila. K sreči strela ni bila vži-galna. sicer bi bila zanetila požar, usmrćena pa bi bila tudi Antonija, ki ie za las ušla smrti. V okolici Ivani Ševcev in Ivanj-cev je padala precej gosta toča, ki je povzročila precej škode.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
50
S LAMKO 8BE2D8VEZMD 06LEEMOS
nn
IGN.VOK
UU BULAMA. TAVĆAđJE Y0L J
■ ■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■
Poslužite se
malih oglasov
v
»Slov, Narodu«
Id so najcenejši 1
m a i ■ ■ ■
■ ■ ■
ZA VSAKO PRILIKO najboljša m najcenejša oblačila si nabavite pri
PRESKER
Sv.   Petra  cesta 14
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. S.   4. L«.
PRED NAKUPOM OBUTVE
si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). Sprejme ae učenec in učenka, 1916
I   FOTO-AMATERSKA DELA
izvršuje strokovno, hitro in poceni foto-atelje Man čini, Ljubljana-Vič, 1765
KLIŠEJE
JUGOGKAEIKA
SV ftTtA NASIP n
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
MEDICA barva ustne In lica!
Dobite jo v
MEDARN1
Ljubljana židovska ulica 6
pohištvo"
po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, poli tiram oprave, /sa popravila najceneje pri: Z O RMAN, Breg 14, 1905
KUPIM
drva
-bukova, gabrova in drugih vrst, zdrava, suha, samo v večjih partijah, postavljena na nakladalno postajo v vagon aH v kolodvorsko skladišče, kupujemo po solidnih cenah na Ucu mesta. Ponudbe na »Dubravka« — trgovina z gradbenim materialom In drvmi, Zagreb, Ilica br. 1L 1914
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
za takojšen nastop, enega za tovorni Diesel, enega za tovorni avto na plinski pogon, za prevoz lesa, sprejmem takoj. Biti mora popolnoma vešč, trezen in zanesljiv. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkov poslati na Miklavžina, Braslovče. 1915
DOPISI
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
OSAMLJEN GOSPOD
z dohodki, želi spoznati boljšo gospo, tudi s kakšnim imetjem, za skupno gospodinjstvo. Dopisi na upravo »Slov. Naroda« pod »Zadovoljnost«. 1918
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, RarlovSka 4
NARODNA
ISKARNA
UUBUANA
KNAIUEVA I
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IX NAJFINEJŠE
Najboljši vodnik po radijskem sveta Je
„NAS VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice s radijskega tn televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, srneantce.
Uhaja vsak petek In Je to« lepo ttmtrtraa!
UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva nttca 5.
NI VE A
CREME
Tuđi tuka]
sem nujno potrebna!
Pri športu in pri lgii, na zraku in na soncu, vedno je potrebno, da si krepite kožo z Niveo! Nivea zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin In povzroča, da porja-vite hitro in lepo. Ker vsebuje EUCE-RIT, koža popolnoma vsrka NIVEO. Zato se ne prehladite zlahka tudi pri nagli vremenski _ ohladitvi
NAJLEPŠE ČTIVO!
M  ^^^^^ RtWi
Broiirmna knjig*: din 10.-Vmsana knfiga: dim £&-
**DVn; Zgodbe brez groze
Klabund: PJofr-RaSPUfffl
črna volna
Thompson. £fyffO
Majen-*: Rudarska balada
ZALOŽBA „CESTA
LJUBLJANA
KNAFUEVA ULICA 5
Stran 6
»SLOVENSKI NARODc,
14.
1MO.
Stev. 185
Prostornino
Beseda o popnih, ki
ladij
izražamo v tonah
taft
Tete merimo na kilograme, daljino na metre, čas pa na ure. Prostor ladje pa izražamo t tonah, toda samo dozdevno, ker gre za registrirano tono, ki je sicer prvotno izvirala iz tehtniških mer, ki je pa zdaj že prostorninska mera. Način merjenja ladij ni samo bolj kompliciran, temveč zanimivejši zlasti za celinskega človeka, ki se njegovo hrepenenje po morju in plovbi po njem vživa samo v teoriji, kar vidi in ve v primorskem mestu vsak deček.
Tipizacija ladij
Po mornariških običajih je vsaka ladja razen malih jaht in jadrnic tipizirana s svojo tonažo. Poznamo dve ladijski tonaži: grobo in čisto. Groba tonaža se izračuna po posebnem vzorcu iz treh glavnih obsegov ladij in nima nič skupnega s težo ladje ali z množino iztisnjene vode. Glavni ladijski obsegi so: izmerjalna dolžina (med notranjimi robovi zunanjega opaža spredaj in zadaj) izmerjalna širina (med robovi opaža na. bokih) in izmerjalna globina (od gornjega roba notranjega opaža na ladijskem dnu do spodnje ploskve krovnega opaža). Izračunanemu obsegu se prišteje Še obseg vseh krovnih nastavkov (sprednjega, mostičnega, kuhinje, krmarje ve utice in podobno.
Ce odštejemo od tako ugotovljene tonaže ves prostor, ki ne služi za prevažanje potnikov ali blaga, kakor so prostori za shrambo strojev, kotlarna, skladišča kuriva in zalog, navigacijski prostori ter stanovanjski prostori za posadko, dobimo za prevažanje porabni prostor ladje ali takozvano čisto tonažo, odnosno nosnost ladje. Obseg ladijskega telesa se računa v kubičnih čevljih (kubični čevelj je enak 0.02S3 kub. metra) in če delimo rezultat s 100. dobimo ladijsko tonažo v registrskih tonah. Za računanje se vzame, da je ladijski prostor napolnjen s takozvanim standardnim tovorom, čigar ena tona zavzema obseg 100 kubičnih čevljev. Temelj tega merjenja spada tja v 14 stoletje, namreč v leto 1347. Takrat so v Angliji pili mnogo vina, uvoženega iz Francije. Večina trgovskih ladij je vozila zato v Anglijo v posebno velikih sodih vino in te sode so imenovali Angleži tona. En sod je zavzemal približno prostor 100 kubičnih Čevljev ali 2.8316 kub. m. In tako so jeli ceniti koristen prostor ladje po količini ton, odnosno kndi ali sodov napolnjenih z vinom, kolikor jih je mogla ladja odpeljati. Povprečni sedanji tovor ladje pa ne tehta pri obsegu 100 kubič. čevljev, temveč obsega ena tona okrog 42 kub. čevljev ali 1.189 kub. m.
Tonaža vojnih ladij
Ker se v vzorčku, pa koterem se računa tonaža ladje, uveljavlja oblika samo s posebnim koeficientom, se ne ujema rezultat vedno povsem točno z dejansko težo. In tako se lahko zgodi, kakor se je pri ameriškem potniškem parniku »Leviathanu«, da ,je bila čez nekaj let potem, ko je ladja že vozila po morju popravljena tonaža iz prvotnih grobih 59.257 ton (čistih 27.696) na 48.943 ton (čistih 15.796). Nasprotno se pa da pri vojnih ladjah tonaža določiti malone po vsem točno, kajti njihova obremenjenost se ne izpreminja s koristnim tovorom. Okrog leta 250 pred Kristusom je grški učenjak Arhimed ugotovil, da je teža na vodi plavajočega telesa enaka teži po njem iztisnjene vode. Po tem zakonu je tonaža vojne ladje enaka teži po nji iztisnjene vode.
Prostornina ladje
čista tonaža ladje ali njena natovornost se označi na zunanji steni in po nji se plačujejo pristaniške pristojbine. Arhimedov zakon pomaga tudi pri trgovskih ladjah določiti težo natovorjenega ali iztovorje-nega blaga. Že na risbah konstruirane ladje se označijo po izračunanju plovne gladine pri različni obtežitvi ko je ladja zgrajena, še preden jo začno natovarjati s kurivom in kakršnimi koli zalogami se označi spredaj in zadaj na nji višina po-greznjenja. Po tem se pa postopoma kakor se ladja natovarja sestavlja lestvica.
ki jo imenujemo lestvica pogreza jenja. Ta praktično ugotovi jena lestvica se po končani iztisnjene vode kontrolira s izračunano na risbah ter služi za določitev teze tovora na širnem morju in v pristanišču. Recimo, da se v risba ugotovi, da znaša obseg tistega dela ladje, za katerega se pogrezne globlje po natovorjenju določenega tovora približno 3.500 kub. čevljev (100 kub. m). če tehta po ladji iztisnjena količina morske vode približno eno tono, naj bo teža natovorjenega blaga 100 ton.
Nosilnost ladje
Od natovornosti ladje je treba razlikovati njeno nosilnost ali resnično težo tovora. Postopoma kakor se ladja natovarja se pogreza ob lestvici pogrezanja proti črti pogrezanja ali plovni gladini. Težak tovor potisne ladjo do črte pogrezanja prej, ne da bi se izkoristil ladijski prostor. Nasprotno pa more specifično lažji tovor povsem izpolniti vse ladijske prostore in vendar še ni dosežena plovna gladina. Iz tega vidimo, da je treba prav za prav določiti že v načrtu kakšen tovor bo ladja prevažala. Zato bi recimo za prevažanje premoga namenjena ladja ne mogla prevažati lesa ali nasprotno. Razmerje med natovornostjo in nosilnostjo določa razlike med ladjami za prevažanje rud, sadja, pošte, nafte in podobno. Ce tovorna ladja prevaža različne tovore so potrebne velike izkušnje kapitana in delavcev, ki ladjo natovarjajo, da se tovor pravilno razdeli in izkoristi ves ladijski prostor, ter da ladja doseže plovno gladino. Od tega ni odvisna samo ekonomičnost plovbe, temveč tudi njena varnost. Stabilnost ladje na razburkanem morju in lahkota njenega obvladanja je odvisna   od   višine težišča.
če vozi ladja težak tovor in je pogreznjena \ prevzeti jamstva. Zavarovanje ladij služi do plovne gladine, pa ladijski prostor ni j torej tako neposredno večji varnosti poveš izkoriščen bo imela ladja težišče niže ] morskega prometa.
nego je predpostavljeno. Z lahkim tovorom se pa težišče dvigne in ladja je v nevarnosti, da jo valovi prevrnejo. Zato praznin ladij ne smemo poslati na širno morje brez vodne obremenitve in zato je zopet v interesu ne samo donosnosti pomorskega prometa, temveč tudi njegove varnosti, da ima recimo iz Avstralije vozeča ladja zagotovljen za povratek iz Evrope tovor približno enake teže in obsega.
Droge mere ladij
Ladij ne primerjamo samo po tonaži, temveč tudi po njihovem obsegu. Razen izmerjalne dolžine, širine in globine, o katerih smo že govorili, se določa tudi se tako zvana registrska dolžina, širina in globina, razlikujoča se od prejšnjih. Recimo registrska dolžina se meri po plovnih zarezah, izmed katerih gre sprednja skozi točko, kjer ladijski kljun reže plovno gladino, a zadnja je presek z osjo krmilnega vretena. Pogreznjenost ladje se meri od plovne gladine do najnižje točke ladijskega trupa. Včasih se označuje tudi srednja pogreznjenost, ki je aritmetično povprečje med pogreznjenost jo sprednjega in zadnjega dela. Razen vodnega iztiska, oznaeujočega obseg ali težo iztisnjene vode, razločujemo še založni iztisk. To je prostor na ladji nad plovno gladino, kise da vodotesno zapreti. Z njim se poveča varnost plovbe na razburkanem morju in pri polni obtežitvi.
PlymsoUova lestvica
Slednjič naj opozorimo na eno zelo zanimivo okolnost, na katero človek na suhem niti ne pomisli, ki je pa za pomorski promet velikega pomena. Mislite si, da so v Oslu natovorili ladjo do polne gladine, in da bi plula v Kapstadt v Afriki. Postopoma, kakor bi prihajala v toplejše vode, bi jo tovor potiskal pod črto pogreznje-nosti tako, da bi utegnila pretiti nevarnost. Zato mora imeti vsaka ladja na svojem boku poleg plovne gladine začrtane se tako zvane Plvmsollove znake. To je temeljni krog z vodoravno črto in lestvica, katere vsaka Črta kaže, do kam more segati pogreznjenost povsem natovorjene ladje v različnih vodah. FW pomeni tro-pične vode, is tople, S poletne, W zimske in WNA zimske v Severnem morju.
Na točno izpolnjevanje predpisov glede tonaže in velikosti tovora ladje ne pazijo samo pomorske oblasti, temveč v prvi vrsti zastopniki zavarovalnic, ki so v vseh večjih pristaniščih in ki ne puste na morje pri dotični zavarovalnici zavarovane ladje, za katero bi zavarovalnica ne mogla
Sinteza ženskega spalnega hormona
Ameriškim raziskovalcem Bachmannu. Coleu in Wilsu se je posrečilo umetno izdelati prvi iz vrst ženskih spolnih hormonov takozvani equilenin. 2e ime nam pove. da ie bil ta hormon naiorei izuliran iz moče brejih kobil. Equilenin razločujemo od fiziološko važnejšega folikulnesa hormona re samo po tem, da ie nieeov učinek vzbujati pri živalih gonio približno 15krat slabši, temveč da igra tudi posebno vlogo pri sodelovanju z ostalimi hormoni, ker se pojavi šele proti koncu brejosti. Kemično se razlikuje od njega s tem. da ima v molekulu štiri vodikove atome manj, dalje da se lažje raztopi in da prihajajo v njem bolj do izraza kislota.
Ameriški raziskovalci so napravili njegovo sintezo v 11 urah iz dokai koplici-rane kemične sestavine. Dobili so equile-min, ki se da razdeliti v dva optična sestavna dela. Ta sinteza ie pa važna še iz drugega vidika. Equilenin je bil že prej preveden z redukcijo v follikularni hormon. Zato pomeni sinteza equilenina tudi pot kako umetno izdelovati v ženski medicini tako zaželjeno oestran follikulin.
5000 novih otokov na leto
V poedinih delih Tihega oceana v Mehiškem zalivu in drugod se dan za dnem trese zemlja. Mnogi potresi minejo brez nevarnosti in ne povzročajo nobene škode, ker je obljudena zemlja daleč od krajev, Kjer potresi nastanejo. Blizu obale pa napravijo potresi vedno škodo in vsako leto čitamo o katastrofalnih posledicah potresa zdaj tu zdaj tam. Potresi pa niso samo rušilni, temveč tudi ustvarjalni. Večina potresov sicer podira in ruši, nekateri pa grade.
V mnogih krajih na morju se nimre pokažejo po potresu novi otočki, ščaki so bili že večkrat presenečeni
opazili na morju, koder so navadno plule njihove ladje mnogo zemlje, ki je na prejšnji vožnji še niso videli. Učenjaki na znanstveni postaji v Ba tavi ji pravijo, da »zgrade« potresi vsako leto okrog 5.000 novih otočkov. Nekateri med njimi so večji in jih mornarji dobro ločijo s prostim očesom. Le redki so pa med temi taki otočki, ki bi štrleli iz morja nad 30 let. Navadno taki otočki zopet izginejo pod morsko gladino že čez nekaj ur ali tednov. Večinoma so prav majhni, le redki so med njimi, ki obsegajo kake 3 kv. kilometre.
Začetek cake-vvalka
Bil je dogodek pariške zime leta 1903. češki pesnik Otokar Theer je bil takrat v Parizu in o svojih vtisih je pisal:
Cake-walk, dogodek letošnje zime, valček, ki sicer ni najbolj estetičen, pač pa čudovito razvnema čustva in mami človeka z odkrito brutalnostjo svojih kretenj in gibov. Plesalec s cilindrom na glavi stoji nekaj korakov pred plesalko in ko zadoni melodija cake-walka si stopita naproti s trupi napetimi tako, kakor je napet lok. S hitrejšim tempom melodije postane hitrejši tudi tempo plesalcev. Takoj so boki ob bokih, poprej oddaljene roke se sklenejo v višini ramen, vsak živec drhti, vsaka mišica je kakor da jo je prijel krč. Melodija postaja vedno živahnejša, ples vedno ognjevitejši, gledalci zaploskajo z rokami v takt in vzpodbujajo plesalce s klici. Divji Cake-walk razžiga, razvnema, omamlja . . .
Ameriški škof Kiley
631etni Moses Elias Kiley, novi knezo-škof v Milvvaukee, trdno veruje, da se ra-ziimrii  Američani  vedno  bolj  vračajo k veri. Po mnenju dušnega pastirja 455 000 katoličanov v državi Visconsin in nasted-. nika sedanjega čikaškega  knezeškofa. je č j to povsem naravni razvoj. Ameriška usta-Pomor- j va je bila zasnovana na verskih temeljih. ., ko so '     škof Kiley je pravi orjak, saj meri 198
cm. T — ima že sive, kosate obrvi pa še črne. Pred prihodom v Milvvaukee je bil do leta 1934 škof v Tren ton u v državi New Jersev. Kileveva pot k oltarju je bila čisto ameriška. Najprej je delal v tovarni svojega brata, veleindustrialca stolov, potem je bil pa nadzornik v neki trgovini. Eno leto je popravljal avtomobile v Bostonu. Za duhovnika je začel študirati, ko mu je bik) 29 let. Začel je v Baltimore, dovršil Studije pa je v severnoameriškem kolegi ji v Rimu, kjer je bil posvečen v duhovnika, ko mu je bilo 34 let. Njegova prva župnija je bila v Chicagu. kjer je ustanovil dobrodelno društvo za nepreskrbljene moške. Leta 1926. je prevzel vodstvo seve-roameriškega kolegija v Rimu. leta 1934 je pa postal škof v Trentonu. Tam se mu je posrečilo poravnati dolg dieceze v znesku 10.000 dolarjev.
Avtomati za dolžnike
Na ulicah New Yorka so prišli nedavno v promet zanimivi avtomati. Ce vržeš v tak avtomat novčič za 10 centov, pade iz njega formular opomina s kopijo vred, Upniku ni treba storiti nič drugega nego napisati v formular dolžnikovo ime in bivališče ter znesek njegovega dolga, vse druge potrebne podatke in opozorilo na pravne posledice za primer, če bi dolžnik ne poravnal so že natiskane na formular-ju. Na avtomatu je napisano, da jamči za pravilnost teh opominov ime enega najboljših newyorških advokatov. Mož se je pa tudi res potrudil, da je vestno sestavil opozorila, namenjena malomarnim dolžnikom.
Inserirajte v „S1. Narodu44!
Kje se zdaj smehlja Mona Lisa?
Umetniških zakladov največje vrednosti se vojna furija ni dotaknila
Kaj se je zgodilo z umetniškimi zakladi neprecenljive vrednosti ta čas, ko so motorji bombnikov brneli nad holandskimi, belgijskimi in francoskimi mesti, za katera se je bil srdit topniški boj? Na to vprašanje se še ne da povsem točno odgovoriti. Toda prekrasne umetnine se že zopet pojavljajo iz kleti in zabojev. O najbolj znanih in dragocenih lahko rečemo, da so ostale nepoškodovane.
Mona Lisa se je smehljala, ko so stali lani v avgustu pred Louvrom težki vozovi s kulisami iz gledališča Comedie Franca ise. In drhteče roke so se iztegovale proti nji, da bi jo snele z njenega običajnega mesta. To pot pa niso bili tatovi, temveč državni uradniki, ki so prišli zavijat v lesno volno in žamet poleg drugih zakladov tudi eno najslavnejših del, h kateremu že stoletja romajo prijatelji upodabljajoče umetnosti. V težkem tovornem vagonu skrbno zavita in spravljena v velik lesen zaboj je šla Mona Lisa daleč iz Pariza. Poleg ravnatelja muzeja so znali samo še štirje ljudje kam vodi njena pot. Bili so štirje čuvaji, ki so spremljali umetnine v njihovo izgnanstvo in smehljaj Mone Lise se je dušil v lesni volni . . .
Od čuvajev, ki so nosili modre uniforme z začetnicama M. N. (Musees Nationales) bi se dalo morda zvedeti za tajno skrivališče, kajti stanovali so v gradovih in samostanih Južne Francije in čuvali zaklade, skrite v kleteh. Toda po zunanjosti čuvajev se ni dalo uganiti, kje se smehlja Mona Lisa. Toda ti so čuvali tajno kot svoje življenje.
šele te dni je svet iz ust nemškega vojnega poročevalca zvedel, kam je skrilo ravnateljstvo Louvra svoj največji zaklad. V nekem prastarem, zapuščenem benediktinskem samostanu, oddaljenem kakih 100 km od Toulousa, so bili preplašeni molčeči čuvaji. Tam blizu gradu Closs-Loce, v hiši, kjer je živel in umrl njen slavni tvorec Leonardo da Vinci. so odvedli nemške častnike v obokano samostansko klet. čijih debelih sten ni mogla razbiti nobena bomba. Tam so se ustavili pred enem izmed 5000 lesenih zabojev, pripeljanih pred 10 meseci iz Pariza v grad in samostan Loire, krajine Sarthe in pobočja Pircnejev. In čuvaji so jim zašepetali: Tu spi Mona Lisa. smehlja se tudi v spanju. Nemški častniki so dolgo stali pred zabojem, sledniič so pa dejali: Kmalu se bo Mona Lisa zopet smehljala v Parizu.
Maršal Petain je naročil ravnateljem in konservatorjem francoskih muzejev, naj ugotove, kje je ostalo kaj od njihovih zakladov. Ko je ravnatelj Narodnih muzejev poslal vladi v Vichvju poročilo, je minister Miraux izjavil, da je vse v redu. Vojna furija francoskih umetniških zakladov ni dosegla. Ostali so v glavnem nedotaknjeni.
Nasprotno pa prihajajo iz Belgije vznemirljive vesti. Veliki belgijski muzeji niso pretrpeli med vojno skoraj nobene škode in so jeli zopet otvarjati svoja vrata. Pač so pa izginila iz St. Bavokirche v Gentu umetniška dela neprecenljive vrednosti, zlasti svetovno znani gentski oltar bratov van Evckov, razen tega pa še slike Ruben-sa, Justus van Genta in drugih. Izguba gentskega oltarja bi bila strašen udarec. Se vedno je upanje, da ga bodo našli med umetninami, odpeljanimi iz Bruslja in drugih krajev Belgije v južno Francijo. Morda počiva blizu speče Mone Lise. V Pau, kraju blizu španske meje, je bije na varnem mnogo umetnin. Treba je samo upati, da bodo tam kmalu našli tudi gentski oltar. Druga dela bratov van Evckov so bila v muzeju v Bruggeu že zopet prinesena iz skladišč. Na Holandskem so pa muzeji že delj Časa zopet odprti.
Banane, sadje propagande
Se pred 20 leti je bila banana sadež, ki so ga jedli ljudje iz luksusa. Ljudstvo banan sploh ni poznalo. Po svetovni vojni je prišla sijajna trgovska organizacija pridelovalcev banan na evropska tržišča in jih obdelala s sistematično propagando. Svetovno trgovino z bananami ima še vedno v rokah družba United Fruit Co. iz Bostona, ki je nastala 1.1899 z združenjem največjih plantažnlkov v srednji Ameriki in na Kubi. Trust si je kmalu preskrbel lastno trgovsko brodovje, pozneje je pa dobil v svoje območje tudi železnice in tako je povsem obvladal trg. Noben pridelovalec ni mogel odpovedati udeležbe v kartelu, ker bi sicer ne mogel prevažati banan.
V Času konjunkture so imele delnice te družbe v našem denarju vrednost okrog 15 milijard. Po zaslugi izborne prodajne organizacije, ki je znala uspešno dovažatl iz Amerike v Evropo tako občutljivo blago, kakor so banane, je prišla ta vrsta sadja tudi v zadnjo gorsko vas. Banane, kupljene v tujini zelo drago, so dobile prednost pred jabolki, katerih redilnost zaradi vitaminov in zdravilnega učinka je pet- do šestkrat večja od one banan. To je zasluga organizacije in propagande.
Jetika v starih časih
V Berlinu je predaval stockholmski vse-učiliški profesor za patološko anatomijo Folke Henshen o zgodovini in širjenju je-tike v skandinavskih državah. Omenil je, da se je začelo v skandinavskih državah govoriti o tej zahrbtni bolezni prvič okrog leta 1100. V poznejših stoletjih se je jetika naglo širila. V grobovih \'ojakov na Gottlandu. ki so jih nedavno našli in razkopali, so na okostnjakih ugotovili, da so bili leta 1841 tam pokopani vojaki jetični. Po mnenju stockholmskega profesorja je jetika ena najstarejših znanih bolezni vobče. Blizu Heidelberga je bil najden človeški okostnjak, star po mnenju učenjakov okrog 7.000 let. Že ta okostnjak kaže sledove tuberkuloze. V skandinavski državi zlasti na švedskem se vodi zdaj uspešen fcoj proti jetiki, ki pa navzlic temu zahteva vedno nove žrtve. Na švedskem pobere jetika na leto povprečno 6.000 ljudi.
Danlel
Krinka r
165
lju&ezni
Mome Cervelas je komaj pretiravala. Ne da bi poznala »tajno« svojega fanta je vedela, da se najvažnejša izmed vseh tajn nanaša na njegov povratek iz Južne Amerike in na to ime Mindel, ki ga je nosil doli. Opreznost, ki jo je kazal v tem pogledu po mnenju njegove ljubice ni bila v zvezi samo s tem, da je hotel iz tega kovati dobiček zase in ne deliti ga z njo. Nekoč je videla pri njem polne žepe zlata in bankovcev. Potlej je izginil kakor vedno, kadar je imel denar, njej je pa dal komaj nekaj drobtin svojega bogastva. Poznala je njegove navade. Mahnil jo je daleč zapravljat denar, kajti preobilica denarja bi bila v Parizu sumljiva. In poleg tega je bil Strasten hazardist.
Tiste noči, ko jo je zapustil Escaldas, uboga prostitutka ni brez strahu pričakovala povratka Ar-thurja Sornieresa. Arthur, znan na Montmartru pod vzdevkom »krasni rdečelasec« zaradi svoje nepremagljive zunanjosti, ali pa tudi »potepuhe, kar je
bilo namiga van je na njegovo potepuško naravo, se ni odlikoval niti z vljudnostjo niti s potrpežljivostjo. Ne da bi poslušal pripovedovanje strašne Angele, zvane Mome Cervelas do konca, že zaradi same razburjene zunanjosti ubogega bitja in sumničenja, da je preveč obračala svoj jezik, jo je jel neusmiljeno pretepati.
Ta mišičasti dečko gostih rdečih las, s čeljustmi divje zveri, širokih krepkih ramen na slokem leopar-dovem telesu, je udarjal krepko. Uboga Mome Cervelas je mislila, da ji bodo to pot trde pesti za vedno pregnale veselje do njene zgovornosti. In ko je Ar thur končno ves ogorčen vprašal: No, kako je bilo? — je trajalo dobrih pet minut, preden je nalovila toliko sape, da je odgovorila z drhtečim glasom:
— No, ali nisem preveč brbljala? Ali ti nisem nakopala preveč sitnosti, dragec moj?
— Mislim, da sem ti pokazal, da znam streti tvoje bolhe, — je odgovoril. No, priznam, da sem jih to pot samo pobožal v primeri s tem, kako jih priklejim na tvojo kožo, če ne boš držala jezika za zobmi.
Te slikovite besede so bile Mome Cervelas jasne. V bodoče bo skrbno držala jezik za zobmi.
Naslednjega dne tudi ni silila z nobenimi vprašanji v ljubljenega Arthurja, ko je dejal ob petih popoldne s prijaznim glasom:
— Osnaži moje cape, Cerveletta, potem jih pa zavežeš s kravato. Med ljudi pojdem.
Ubogala je. Krasni rdečelasec si je popravil obleko, potem je pa pogledal na uro, rekoč:
— Pojdiva... Menda so se že dovolj zabavali s
J tvojimi neumnostmi ti čvekači v parlamentu. Zdaj I je čas skočiti k markizu.
Odšel je, svoji družici je pa cinično naročil, naj se potrudi, da bo zvečer čim več zaslužila.
Vrnil se je ob dveh ponoči. Njegov vznemirjeni obraz pariškega apaša je bil mračen, tako da se je drhteča Angela kar sključila. Videč, da nudi še preveč prostora udarcem, ki bodo gotovo začeli padati j po nji.
Toda ne, Arthur se je stresel kakor pes, ki je prilezel iz vode. Z zobmi je šklepetal, ko je dejal s hripavim glasom:
— Skuhaj mi malo vina.
Ko je prinesla čašo, iz katere se je kadilo, jo je v dušku izpraznil, potem jo je pa postavil na mizo in udaril z njo tako močno, da se je zdrobila na koščke.
— Gromska strela!... Lepe reči! Lepe reči. Vino ga je bilo segrelo. Zaničijivo se je zasmejal,
rekoč:
— Tristo vragov! Če ne bomo računali, kako se mu bo pelo pozneje temu tičku! In močan glas bo imel, ko mu zaigram temu koračnico.
Krasni rdečelasec se je zarezal pri misli na to glasbeno perspektivo in objel Angelo, ki jo je ta nežnost kar očarala.
— Pojdi, golobica... Ali ni tu lepše kakor na terasi Sacre Coeure? Ah, pravim ti, da je tu prijeten kotiček za mirno kljunčkanje, ko odbije polnoč.
Od svojega obiska v ulici de Ravignan se Jose Escaldas ni ganil iz svoje sobe. Pri vsakem zvoku,
ki ga je zaslišal v tej hiši, polni vhodov in izhodov, se je napol dvignil, pripravljen odpreti svoja vrata.
Samo da bi prišel, — je govoril sam pri sebi, toda vsakokrat je čutil bridko razočaranje. In tako je vročekrvni Bolivijec, navzlic svoji prizanesljivi slabosti do nežnega spola preklinjal preveč gostoljubna mlada dekleta, konkurentke Mome Cervelas, ki je njihova prevelika gostoljubnost v polni meri skrbela za oži vi jen je te hiše.
Minilo je več tednov, in že je jel obupavati, ko so se nekega popoldne bližali njegovim vratom koraki moža, pod katerim so škripale stopnice.
Nihče drugi ni bil to — to je laskalo njegovi bi-strovidnosti. Escaldas ni dvomil o tem, da je pravi, čeprav ga je prvič videl. Bil je prepričan, da vidi pred seboj fanta Mome Cervelas.
Medsebojno predstavljanje je bilo kratko. Še krajši je bil prehod k stvari.
Arthur Sornieres je bil ves iz sebe od veselja. Reči, da ga je naključje seznanilo s tem Escaldasom, ki ga je tako dolgo iskal!
— Bil sem namreč tako neumen, gospod, da sem mislil, da bo v mojo korist služiti markizu de Val-coru. Če bi vedeli, kako mi je bilo to poplačano! Niti ne sanja se vam ne, kakšen je moj položaj. Ta človek hoče mojo smrt, da, ker sem bil v splošnem njegov sokrivec. Pojasnim vam to. Oh, kar se tiče denarja ... dal mi ga je mnogo, dal bi mi ga še več, če bi bil prišel k njemu in ga zahteval. Toda prepričan sem, da me hoče zaradi popolne varnosti odstraniti. O tem sem trdno prepričan. Spoznal sem to, kajti prvi poskus je že storil.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
Rev. 185
»SLOVENSKI NAROD«, sreda. 14. avgusta 1940.
Stran t
Nujne potrebe Kranjske gore
Potrebna je še boljša ureditev tega letoviškega kraja, zlasti pa nova železniška postaja
Ljubljana, 14. avgusta Kranjska gora kot letoviščarsko mesto je zaslovela zlasti po svetovni vojni, ko je število njenih gostov začelo lz leta v leto čedalje bolj naraščati. Iz preproste gorenjske vasice je v teku let nastalo moderno urejeno letovišče, ki lahko sprejme okoli 2000 gostov in jim nudi zadovoljivo udobje. Nemalo sta k razvoju Kranjske gore v tujskoprometnem pogledu pripomogla kopališče Jasna s prekrasnim planinskim ozadjem in lepo urejeni prostor za tenis. Pozabiti niti ne smemo, da ima Kranjska gora vodovod, kanalizacijo in elektriko, kar vse so osnovni pogoji vsakega pomembnejšega turističnega kraja.
Kranjska gora ima pred marsikaterim slovenskim letoviščem tudi to prednost, da je znana kot gorenjsko središče zimskega športa, saj je bila v njej ustanovljena tudi prva jugoslovenska smučarska šola, ki uživa velik sloves po vsej naši državi. Veliko število gostov omogoča Kranjski gori in njenima sosedoma Podkorenu in Gozdu-Martuljku, da se lahko naglo razvijajo in v zadostni meri skrbe za svojo povzdigo.
Kranjska gora ima zdaj štiri velike pomanjkljivosti:
neurejeno  cesto,   neprimeren prostor za  odlaganje  smeti,   neurejeno izpre-hajališče in okolico prostora za tenis in neprimerno železniško postajo.
Letovišče, ki lahko sprejme okoli 2000 gostov, bi moralo vsekako imeti asfaltirano cesto. Sedanja, skozi naselje sicer dobro utrjena in negovana cesta, ki jo dnevno večkrat škrope. je še zmerom preveč prašna. Upoštevati moramo, da je v Kranjski gori ob sami cesti več pomembnejših hotclo%- in pensionov, katerih gostje marsikdaj v polni meri uživajo vse blagodati, ki jih nudijo prašne ceste in drveči avtomobili. Asfaltirana cesta bi seveda morala biti dobro naoljena, avtomobilisti pa bi pri vožnji skozi vas morali bolj upoštevati predpise o maksimalni dovoljeni hitrosti, ki jih zdaj po večini sploh ne upoštevajo.
Problem asfaltiranja ceste skozi Kranjsko goro je zdaj vstkako najaktualnejši problem tako za agilno kranjskogorsko Tujskoprcmetno društvo, kakor tudi za samo občino.
Drugi problem Kranjske gore. ki bi mu občina in Tujskoprometno društvo morali posvetiti največjo pozornost, je prostor za odlaganje smeti. Zdaj odlagajo vso to navlako ob Pišenci. in sicer tik izprehajalnih poti. Kupi smeti povzročajo posebno v poletnih mesecih prav neprijeten smrad, razen tega pa vpliva na tujca precej porazno, če naleti ob izprehajalnih potih ob Pišenci na velika smetišča. V okolici Kranjske gore jo dovolj primernejših prostorov, kamor bi lahko odlagali smeti, smetišča v sami vasi — ob Pišenci in izprehajalnih stezah — pa bi morali takoj opustiti in prostor očistiti ter primerno preurediti.
Tretji problem, ki mu mora Kranjska gora posvetiti pozornost, ni nič manj važen od prvih dveh. Ob igrišču za tenis, ki je zelo lepo urejeno, je majhno izprehaja-lišče s klopmi in senčnato potjo. Človek bi pričakoval, da bo okolica prostora za tenis skupaj z izprehajališčem lepo urejena in da bo tam naletel tudi na cvetne nasade, toda vsega tega ni. Na samem izprehaja-lišču in ob igrišču za tenis so velika skladišča lesa, ki nikakor ne spadajo v to okolico. Res nerazumljivo je, kdo je izbral ta prostor za skladišča lesa ln tako igrišču za tenis in izprehajališču odvzel tisto lepoto, ki mu po namenu pripada. Kranjskogorska občina in Tujskoprometno društvo bi morala poskrbeti, da gomile lesa čimprej izginejo z izprehajališča, prihodnje leto pa bi lahko tam napravili tudi lepe cvetne nasade, ki bodo v nekaj letih, ko
se bodo razrasli, lahko v najlepši okras kraja. To posebno zaradi tega. ker sta prostor za tenis in izprehajališče ob cesti, ki vodi v dolino Velike Pišence in ki se po njej tujci rajrajši izprehajajo.
Med najvažnejše probleme Kranjske gore, ki so potrebni nujne rešitve, moramo vsekako šteti
vprašanje železniške postaje.
Sedanja postaja je bila zgrajena v času. ko je bila Kranjska gora samo skromna
planinska vasica brez vsakega tujskopro-
metnega značaja. Neugledna je že sama stavba, neprimerna in zatohla je čakalnica, pa tudi okolica postaje je neurejena in zapuščena. Ce je železniška uprava nasla kredit za postavitev novih železniških postaj v št. Vidu-Vižmarjih in nedavno na Otočah-Brezjah — te dve postaji v turističnem pogledu nikakor nista tako važni kakor kranjskogorska —, bi morala najti kredit tudi za postavitev nove postaje v Kranjski gori, reprezentantu naše gornje Savske doline in enemu naših, najvažnejših turističnih krajev. Po številu svojih gostov — lani jih je bilo v Kranjski gori in njeni najbližji okolici 5734 z 62.825 noč-ninami — in po številu noenin se uvršča Kranjska gora med slovenskimi klimatsko-
planinskinii kraji takoj za Bledom na drugo mesto, z manj kakor polovičnim številom gostov in nočnin pa ji slede šele ostali slovenski    klimatsko-planinski    kraji. To
dejstvo dovolj jasno poudarja, da ni postavitev nove železniške postaje v Kranjski gori prestižnega pomena samo zanjo samo, ampak sploh za vso Slovenijo. Tem okoliščinam primemo bi morala Železniška uprava obnavljati nase železniške postaje, ne pa dajati prednost manj pomembnim, kakor se je to zgodilo v št. Vidu-Vižmarjih in v Otočah-Brezjah.
V inte resu same Kranjske gore in vse turistične Slovenije je, da prve tri probleme s pomočjo države in banovine reši sama Kranjska gora čimprej, četrti problem železniške postaje pa naj reši naša železniška uprava, in sicer tako, kakor zahtevata naš usrled in dejanske potrebe ogromnega potniškega, prometa na kranjskogorski železniški postaji.
GOSTILNA 51LOVŠINu poleg dramskega gledališča  —  Gradišče 13
Vam nudi prvovrstna topla in mrzla jedila po najnižji ceni. Pol piščanca din 13.—■ Izbrana vina, vedno sveže pivo — veliko din 5.—, malo din 3.—. Abonenti se sprejmejo.
Senčnat vrt — Posebne sobe na razpolago. ■BH .£SbbWbWIUb»Bbss^^
Pretirane vesti o milljardni dediščini
V članku o dediščini rodbine Schulz iz Selnice je bilo nekaj netočnosti
Maribor, 12. avgusta V petek 9. t. m. smo priobčili obširen članek o bogati dediščini, za katero se poteguje Selničan Schulz (.ne Schulze). V tej zadevi smo prejeli od dobro informiranega pooblaščenca rodbine Schulz iz Selnice g Franca Podlipnika pismo, iz katerega je razvidno, da je pisec v petek objavljenega članka v marsičem precej pretiraval.
Historijat dediščine je opisan kolikor toliko pravilno. Ni pa res, da bi bil nemški državni kancelar Adolf Hitler kakorkoli sporočil ali dal kaj sporočiti Schulzu. Dediščina, ki pripada rodbini Schulz, tudi ni tako bajno visoka, kakor jo opisuje pisec članka, temveč je mnogo nižja, čeprav precej bogata. Za izplačilo dediščine je bila vložena tožba proti nemški državi in nedavno se je pričela pravda med dunajskim in mariborskim sodiščem.
Schulz je sicer izdal vse svoje premoženje za to pravdo, ki jo vodi že dolgo vrsto let, toda v svojem zaupanju je naletel večinoma na neprave ljudi in stvar se prej ni vodila po juridični poti, kakor
bi bilo pravilno, šele zdaj je prišla na pravo pot. Res tudi nI, da bi bili dosedanji pravni stroški narasli na 600.000 din. Pravd sploh še ni bilo. Res tudi ni, da bi bili že trije posestniki zaradi te pravde prodali svoja posestva in prišli na beraško palico. Do zadnjega sploh nihče ni vzel zadeve resno in pametno v roke in s tem je bilo mnogo zamujeno. Sele zdaj je krenila vsa stvar na pravo sodno pot in tako vse kaže, da bo vprašanje te dediščine končno urejeno.
Ker pa rodbina Schulz nima sredstev, da bi storila nagle in energične korake, je povsod primorana posluževati se pravice revnih. To je pa seveda zelo počasna pot, na kateri je treba premagovati mnogo ovir. če bi bil na razpolago denar, bi se dal dobiti hitro in znanesljivo marsikateri dokaz s posredovanjem na merodajnih mestih. Tako so pa dediči navezani na dobro voljo dobrih oseb, na pisarjenje in na pravico revnih, a zbiranje dokazov je neobhodno potrebno. Tako je približno stanje to zadeve.
Živilski trg
Ljubljana, 14. avgusta V mnogih podeželskih mestih in trgih nas zavidajo, češ da je na našem živilskem trgu vedno na izbiro vsega blaga ter da je zato tudi cenejše. V resnici prihajajo nakupovat na ljubljanski trg zelenjavo in sočivje iz mnogih gorenjskih krajev, pa tudi z Dolenjskega. Vendar naše gospodinje niso zadovoljne s cenami. Zdaj so se sicer nekatere vrste zelenjave in sočivja pocenile na višino cen prejšnjega leta, toda to niso glavna živila in splošni izdatki za gospodinjstvo niso zaradi tega znatno manjši.
Trg je bil danes mnogo bolj založen zaradi jutrišnjega praznika, sicer pa ob sredah ni navaino več blaga kakor druge delavnike. Danes je bilo naproda,j tudi več gob, vendar le skoraj samih lisic; ker jih je bilo mnogo, so jih prodajali po dinarju liter ter smemo reči, da so zdaj gobe izmed vsega blaga na trgu najcenejše. Precej dražje so jagode, borovnice po 4 in maline po 7 din liter.
Kmetje so danes pripeljali tudi precej sadja, največ jabolk. Sadje je letos precej drago, razen hrušk, ki so po 4 do 6 din kg in ki niso posebno lepe. Najlepša namizna jabolka so po 12 din. Kmetje prodajajo zgodnja kisla jabolka po 5 do 7 din kg. Najdražje so breskve, po 20 do 24 din. Prejšnja leta je bilo ob Velikem Šmarnu že mnogo grozdja po zmernih cenah. Danes ga je imel naprodaj samo en proda- 1
jalec. Grozdje je Še vedno po 14 din kg. Domačega grozdja še ne bo tako kmalu na trgu. Doslej je bil konzum sadja še precej slabši kakor prejšnja leta.
Cene glavnih vrst sočivja in zelenjave, n. pr stročjega fižola. ki je po 2 din navzgor, kumar, cvetače, solate itd. ne bodo več nižje. Ne smemo pričekovati, da bo trg z vsemi vrstami živil še bolj založen.
Danes so se gospodinje precej zanimale za perutnino; trg je bil z njo posebno dobro založen. Zlasti mnogo je bilo zaklane perutnine. Jutri ne bo brezmesni dan in mesarske stojnice bodo odprte. Zato tudi ni šla danes v denar perutnina tako kakor bi sicer, čeprav je bila kupčija živahna.
Iz Celja
—c Sokolsko društvo Celje-matica vabi
sestre in brate, ki so svoječasno prinesli legitimacije v pregled in jih še niso dvignili, da pridejo ponje ob sredah po 19. v društveno pisarno v mestni osnovni šoli. Uprava ne more legitimacij dostaviti po-edincem, zato prosimo, da se prizadeti potrudijo sami po nje.
—c Odlikovanje, z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan tajnik sreskega načelstva g. Franc Kocjan v Celju. Čestitamo!
—c Avtomobil so ukradli hi ga razbili.
Svojevrstna tatvina, ki sTX>minja bolj na amerikanske podvige se je izvršila v ponedeljek zvečer v Celju. Omenjeni večer se je pripeljal iz Laškega s svojim avtomo-
l
Tako lepega filma že dolgo, dolgo ni bilo v Ljubljani ... To je kritika občinstva,
ki je dosedaj videlo film:
KINO SLOGA, teL 27-30
Vest zdravnika dr. Kildareja
V glavnih vlogah: Lew Avres, Lionel Barrvmore, Lvnne Carver
Film izredno zanimive vsebine in globoke ljudske požrtvovalnosti. O mladih zdravnikih na newyorški kliniki, ki se specializirajo za svoj humani poklic. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri
Pustolovščine Hucka Finna
GODCI Z ULICE
Danes ob 16. in 19. zadnjikrat Mickev Roonev
Zvečer ob 21. uri premiera zabavnega filma Film poln zabavnih scen, ljubezni ln humorja
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri! Blagajna je odprta danes ob 15., jutri od 11. do 12. in od 14. dalje. Kino Union, tel. 22-21
bilom neki industrijec z namenom, da po-seti večerno predstavo v tukajšnjem kinu. Avtomobil je  pustil   v  bližnji Vodnikovi
ulici nič hudega sluteč. Ko se pa vrne po končani predstavi, na svoje začudenje opazi, da ni nikjer v bližini avtomobila. Zadevo takoj prijavi policiji, ki je pričela pozvedovati za izginulim avtomobilom. V torek zjutraj so res našli popolnoma razbit avtomobil v Strossmaverjevi ulici. Policija išče krivce tega dejanja in gotovo jih bo zadela zaslužena kazen.
—c Darilo. Sokolskemu društvu Celju matici je daroval 100 din iz neke kazenske zadeve odvetnik g. dr. Alojz Goričan. Najlepša hvala!
—c Karambol na Mariborski cesti. Včeraj okrog poldne se je pripetila na Mariborski cesti ob železniškem prelazu prometna nesreča, ki bi lahko imela težke posledice. Osebni avtomobil celjskega mehanika Ožeka je hotel prehiteti neki voz v času, ko je na desni strani ceste vozil proti mestu kolesar Vid Cepin, star 45 let, brezposelni delovodja iz Sp. Hudinje. Pri tem pa je zadel na eni strani v voz, na drugi pa v kolesarja in ga podrl na tla tako, da je ta ćobil po glavi in telesu precejšnje poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico.
—c Izpred celjskega sodišča. Včeraj se je vršila razprava na tukajšnjem sodišču proti Štefanu Kračunu, staremu 56 let iz Češnjic pri Konjicah. Kračun je junija, letošnjega leta blizu neke vinske kleti udaril po glavi Antona Stebleta tako močno, da je ta kmalu nato umrl. Kračun se je sicer zagovarjal, da je Stebleta udaril zaradi tega, ker je ta grozil njegovemu bratu. Kračun je bil obsojen na dve in pol leti robije. — Na 1 leto in 1 mesec robije je sodišče obsodilo 301etnega posestniko-vega sina Antona Kuneja iz Globokega pri Brežicah in 261etnega Franca Cvetka iz Piršenberga na 3 mesece strogega zapora, ker sta v nekem tepežu poškodovala Antona S u šina in mu zadala z nožem 7 cm dolgo rano v podlaktu, mu poškodovala prste in levo dlan, da je sedaj neobčutljiva.
—c Nesreča ne počiva. Ivan žohar, 12-letni sin delavca iz Levca pri Celju je 12. t. m. nalagal staro železo na avto pa je prišel z levo roko pod kolo, da mu je zmečkalo prste leve roke. — Tereziji Laz-nik, llletni hčerki posestnice iz Smiklav-ža pri št. Juriju ob Taboru je pri mlačvi mlatilnica zlomila desno roko. — Martinu Klavžarju. rudarju v Hudi jami pri Laškem je pri delu padlo deblo na levo stopalo in mu ga poškodovalo. — Ko se je lOletni Franc Zidanšek iz Rečice pri Šmarju, sin kočarja, sukal okrog mlatilnice, mu je stroj poškodoval levo roko. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
—c Zdravniško dežurno službo za člane OIZD bo imel jutri na praznik g. dr. Drago Mušič v Cankarjevi cesti 7.
—c Nedeljski nogomet. Prihodnjo nedeljo bo otvoril SK Celje nogometno sezono ter je za to priliko povabil moštvo ISSK Maribora. Tekma bo na Glaziji in se bo pričela ob 17. Predtekmo bosta igrali moštvi SK Stor in Celja n.
ŠAH
Četrto kolo celjskega turnirja
Celje. 14. avgusta.
Prva je bila končana partija Jerman-Šmigove. Igrala sta nepravilno otvoritev. Smigovc je v otvoritvi izgubil kmeta, pozneje pa še figuro. Po menjavi figur je Smigovc v 51. potezi partijo izgubil.
šorli in Mlinar sta igrala kraljevo indijsko partijo. Sorli je s svojim kmetom zaprl središče in izvedel napad na f-črti ter žrtvoval figuro. Mlinar je bil v 36. potezi kon tumacir an.
Berner je proti Gottliebu igral damski gambit. Gottlieb je po dobri igri pozicijo izenačil. Po težki pozicijski igri je partija končala remis.
Marek je kot črni proti Mišuri igral kraljevo indijsko partijo. Mišura je stal dobro, v časovni stiski pa je žrtvoval stolpa za konja in kmeta ter izvedel napad, pa ni uspel. Pa zamenjavi figur je Mišura partijo izgubil.
Ostale partije so bile prekinjene. Pavlo-vič in Popovič sta igrala budimpeštanski gambit. Pozicija je nejasna. Enako je s po-
Rodrigo Pelmote:
Noč pri Heleni
Človek lahko živi zelo gre*no življenje, pa vendar dočaka solr.čon in miren večer življenja To je znana stvar Vse je odvisno od tega, kako se življenje dalje razvija
Tega mnenja je bil tudi krvavi Charlv. ki je v svojem življenju zlomil osemnajst reber in izmed teh nobeno ni pripadalo njemu- petelinček svoje pištole je pa sprožil večkrat nego si je umil roke Charlv je pil liki goba. navdušeno ie kvartal in delit udarce desno in levo skratka bil je naj-sijajnejši primerek, kar jih je kdaj pognalo iz močvirja Rio Grande. A to ni bilo malo v na>ih burnih dneh.
Stanovali smo takrat tik pekla, čigar vročina je nas spreminjala v besre podiv-jance in naši noži se niso nikoi: ohladili, tol;kokrat smo jih potegnili iz nožnic.
Možje lahko potegnejo nož, če jih razjari drugi mol Mcžje pa lahko tudi iz drugih nagibov sežejo po nožu.
Eden takih nagibov je bil v Abys baru. Ta nagib ie sega! od tal do mojih obrvi. Bil je slok in prožen liki pardal in imel je jantarno žolte roke Vse to skupaj se je imenovalo Helena.
To je bilo dekle, o kakršnem m: moški sanjamo.   Pod   njeno   visoko modrikasto
frizuro je žarel zapeljivo miren in prijazno blesteč žarek oči, ternnih in globokih kakor polnoč, kadar ti je podajala čašico žganja. Toda človeku se ni nikoli posrečilo ujeti jo z lasom roke, kje na samem A to je nam poganjalo vso kri v glavo.
Tedaj je prišel v bar Charly. Položil je svoje z ostrogami okovane škornje na klop in zakričal:
Zganja Helena! Potem je pa sledil vsaki njeni kretnji s svojimi ostrimi, vodeno modrimi očmi.
Helena mu je prinesla žganja Vsi smo dobro pazili kaj se bo zgodilo, kajti Charly je bil sklenil z nami visoko stavo, da jo bo danes poljubil. Trikrat mu je bila že prisolila zaušnico in bil je torej skrajni čas, da bi končno dosegel cilj, kajti več gonjačev živine se mu je že posmehovalo
Charly je krepko držal Heleno za roko in ji nekaj šepetal. Videli smo poželjiv in lokav izraz v njegovih očeh in napeto smo pričakovali kaj se bo zg^tto Helena je res poslušala kaj ji je ta nasilnež šepetal. Zdelo se je, da je dobre volje.
Končno je bil Charly pri kraju s tem kar je imel na srcu in nasmehnil se ji je. Ozrla se je nanj kakor bi razmišljala, potlej je pa prikimala in mu nekaj zašepe-
tala na uho___       G romska strela  zares je
storila to!
Ko je zopet sedela za mizico smo vsi odšli za Charlv jem. Charly se je naslonil na svojega žreb ca in se nam ponosno zarezal, potem si je pa popravil pas s samokresom in vzkliknil:
— D revi ob desetih fantje! In že je pognal svojega iskrega žrebca v galop. Mi smo se pa spogledali bledi od jeze. Ta prokleti zločinec naj bi dosegel pri Heleni svoj cilj? G romska <?fcrela!
Tistega vročega popoldneva sem od jeze razbil skodelico, zlomil dva kola v plotu, razbil podstavek petrolejke in si belil glavo, kako je mogoče, da se ženske iz oblasti Rio Grande ogreje jo za zločinca. Drugod se to vendar ne dogaja
A zvečer ob desetih sem stal z vsemi fanti iz Puesta pod drevjem za Abys barom Sedli smo v travo in potegnili karte, toda igrali smo slabo. Fantje niso imeli oči za karte, to je bilo tisto.
Potem je prišel Charlv Tiho Je bil pri-dirjal na svojem iskrem žrebcu po nedo-gledni rtepi in ga razjahal pred nami, da je kar zarožljala s srebrom okrašena oprema.
Stal je pred nami lepo obrit, z rdečo ruto okrog vratu, trti liki kladivo in tiho se je nasmehnil: Upam, da ste vzeli s seboj
svoje oči ... Pokleti bana*!
Tekel ie kakor petelin k stranskim vratom in tiho je potrkal. V mraku smo opazili Heleno na pragu. Smejala se je in mu odprla vrata.
Človek lahko umre zaradi kurjega očesa, vse se je že zgodilo. Toda mi, dvanajst mladih, krepkih fantov, mi smo bili malone na tem, da nas zadene srčna kap, ko smo to videli.
Pablo, ki so se mu od jeze pobledele ustne kar tresle, je izjavil, da mu je vseeno s kom bo Helena zvečer prepevala pesmico. Piet je meril s svojim težkim samokresom na razsvetljeno okno v prvem nadstropju, toda roka se mu je tresla. Thona je razburjeno požiral sline. Naenkrat je pa zagodrnjal, da je dama padla in treščil je karte v travo.
Nekaj časa smo zrli nepremično kakor začarani na samotno hišo v stepi, nad katero je bila začela svetiti rdeča luna, južnoameriške pampe. Vsi smo težko dihali, kakor da nam primanjkuje zraka.
Potem se je pa zgodilo. Molče smo vsi vstali in se napotili k Abys baru, dvanajst fantov, mehanično brez namena stopajo-čih, vendar pa v grozeče strnjeni četi.
Ko smo prispeli do stranskih vrat smo zaslišali zgoraj več krikov, ropot in zamolkel padec. Pogledali smo tja Prebledeli smo in se spogledali. Videl sem same ble-
zicijo v partiji Drašič-Majstorovič. Zuk je igral Collejev sistem proti Šiški, šiiška je dobil kmeta in napad, tako da stoji v zmagovalni poziciji, šubarič je igral proti Sa-viču damski gambit s prehodom v stone-val. šubarič bo prekinjeno partijo verjetno dobil. Medan in Grašer sta igrala francosko partijo. Medan stoji po prekinitvi v boljši poziciji.
V prekinjeni partiji tretjega kola je Šmi-govc izgubil proti Bernerju. žuk je proti Saviču kuvertiral slabo potezo, Savić je zmagal. Partija med Šiško ln Popovičeni se je končala remis. Pavlovič je brez nadaljevanja proti šorliju izgubil.
Stanje po četrtem kolu: šorli, Jerman, Berner 3lz, Mišura 2Vi, Majstorovu?, Dra-šić, Gottlieb 2 (1), šubarič 1M (2), Šiška. Popović 1V2 (1) šmigovc, Marek IV2. Savić 1 (1), Mlinar 1, Pavlović, Žuk, Medan \* (1), Grašer 0 (1).
Zanka Stokič v Ljubljani
Ljubljana, 14. avgusta. Jutri zvečer bo ljubljanska javnost gotovo z navdušenjem pozdravila člane beograjskega gledališča, ki bodo priredili na vrtu Zvezde »večer humorja in pesmi«, štirje člani beograjskega gledališča bodo nastopili, in sicer zanka Stokič, Vlasta Antonovič, komik Serioža in popularni pevec šlagerjev Boško Nikolič. Skupini, ki je v Beogradu zelo priljubljena in znana sirom po državi zaradi svojih počitniških turnej, je na čelu slavna prvakinja in ljubljenka Beograda zanka Stokič, nad vse dražestna dama, ki si zna osvojiti srca s svojo umetnostjo. Prepričani smo, da bo Ljubljana sprejela umetnike iz Beograda z ljubeznijo in simpatijami, kakršnih je bila skupina že doslej deležna v večjih krajih Jugoslavije, zlasti pa pred dnevi v Zagrebu.
Iz Slovenskih goric
— Pridelek pšenice, ki je kazala letos na polju še zelo povoljno, ne bo takšen, kakor smo ga pričakovali. Zadnje neprestano deževje je onemogočilo zadosten razvoj zrnja, ki je ostalo izredno drobno in se spremenilo v plevel. Računamo lahko, da je s tem pridelek zmanjšan za 30"». Iz tega se da sklepati, da bo letošnji pridelek žita še razmeroma manjši od lanskega, ker sta ječmen in rž slabo obrodila. Mlnčva je letos dolgotrajna, ker znatno ovira pospravljanje požetega snopja z njiv zaporedno deževje.
^VHHHSB  KINO MOSTE ^HHRSI
Jutri ob 'o3. (dva filma — znižane cene),   M»6. in ";9. uri,  v petek in soboto ob  54 9. uri
Mladost &ndy Hardyja
Mickey Roonev, Leviš Stone, Cecilia Parker v najzabavnejšem filmu dru-družine Hardy
Ljubosumnost
Loreta Voung, VVarner Bakster
v  ganljivem   velefilmu   iz življenja mladega kirurga
de moške obraze v luninem svitu in samo srdito zareče oči.
Kar je Piet potegnil samokres in ga nastavil na ključavnico. Vedeli smo, da bo zdaj zdaj planil v hišo liki orkan. Piet je dvignil samokres, toda tisti hip so se čisto tiho premaknila vrata.
Nepremično smo obstali.
Na pragu je stala Helena. Smejala se je, da so se ji v mesečini kar lesketali beli zobje. V roki je držala svečo. Ni bi a prestrašena, ko je zagledala pred vrati tucat razjarjenih fantov. Smejala so je.
Piet jo je hotel vprašati kaj to pomeni, toda Helena je zašepetala: »pst« in položila kazalec na usta. Potem je nam pa po-mignila naj ji sledimo. Mislili smo, da je to pomota. Toda ona nam je res kimala
Pridite fantje, — je dejala in se vrnila v hišo.
Iz bara smo slišali zamolkle glasove. Po prstih smo stopali za njo. Stopnice so nekoliko škr}._ ale, drugače se je pa samo slišalo globoko dihanje razburjenih fantov.
Gori na hodniku se je Helena u^tav.la in lokavo odgrnila iz okenca zastor. Vsi smo se prerivali k okencu, da bi pogledali v sobo. Stali smo v temi in gledali v sobo, Iier je brlela sveča.
Bila je nekakšna na hitro roko urejona prazna Kopalnica brez opreme.  Samo v
Stran 4
»S T-O VE NS ITT NAROD«,    sre*a, 14. avgusta 1940.
Gtev. 185
Prekupčevalstvo ubija
ohmej
Strogi ukrepi oblasti ter zadružna ureditev nujno potrebni
Maribor, 13- avgusta Od nekdaj že jc bilo v vseh krajih, ki so mejili na druge države, zlasti će so slednje bile gospodarsko jake, razvito v veliki men razno prekoiuejno trgovanje in to dovoljeno, še bolj pa nedovoljeno. Slednje nazivamo tihotapstvo in se je to prea vsem nanašalo in — se seveda še nanaša — na razno monopolsko ali drugače za izvoz prepovedano biago. V predvojni dobi in prva leta po njej je že iz tega vira dotekalo mnogim obmejnim slojem mnogo dohodkov, s katerimi v notranjosti bivajoči državljani niso razpolagali. Pa tudi legalna trgovina preko meje je dajala lepe zaslužke in dobičke, osobito n. pr. potom prodajanja agrarnih pridelkov iz agrarne države v industrijske, iz teh spet obratno industrijskih pridelkov v agrarne države, itd. Po vsem tem so ob takih okol-nostih bili v obmejnih predelih zaznamovani ugodni gospodarski podvigi nekaterih slojev. Omenim naj še zlasti dvolastnikc, ki so kot lastniki kmetij ob meji industrijskih držav v istih svoje pridelke vnovče-vali po cenah, ki so bile često več 100 odstotno višje kot v agrarni državi sami. Seve so imeli in še imajo žal od tega dobiček n. pr. pri nas na severni meji le — tuji, onstran državne meje bivajoči državljani. Vodilo bi predaleč, ako bi hotel le nekoliko prikazati izjemno, kam boljše blagostanje takih dvolastnikov pri nas in razumeli bi potem, zakaj so posestva teh tukajšnjih lastnikov — tujih državljanov bolj vzorno urejena, njih delavci boljše plačani, njih kulture bolj donosne itd. Da vse to opazujejo tudi naši mejaši, naši zavedni obmejni posestniki in delavci ter da vse to — osobito pri današnji težki kruho-borbi žal ne ostane brez posledic, je samoumevno!
Dotaknil sem se Ie kratko tega pojava, ki naj bo istotako eden izmed argumentov, zakaj razni obmejni rodoljubi in poznavalci naših obmejnih razmer toliko kličemo in kričimo za gospodarsko pomoč našim obmejnim trpinom I Je pač prav tu, kakor tudi drastično slišati, krvavo resničen izrek: vsaka ljubezen gre skozi želodec! ! !
Omenil sem, da so se okoriščali z dovoljeno in nedovoljeno mejno trgovino le nekateri sloji in se zato le ti bogatili, poleg njih pa je pretežna večina seve živela v težkih prilikah, zlasti še kmetovalci, delavci in javni nameščenci, ki jim ni bilo ali ni smelo biti za taka mejna trgovanja Javni nameščenci in delavci so si celo morali in še si morajo prav danes svoje življenjske potrebščine dražje kupovati kot njihovi tovariši v mestih, kamor producenti odnašajo na trg svoje pridelke ter jih često ondi prodajo ceneje, kot so jih pripravljeni prodati v svojih bivališčih. Baš to dejstvo glasno in jasno govori proti sedanjemu sistemu draginjskih razredov, ki je baš dant's izzivajoča socialna krivica — kar bodi le mimogrede omenjeno.
Z omenjeno mejno trgovino in njej sledečo priliko obogatitve nekaternikov je bila predvsem v obmejnih krajih ustvarjena nekaka psihoza razpoloženja za trgovanje, kupčevanje, prekupčevanje, mešetar-jenje i. si. vsebolj kot v ostalih krajih! To razpoloženje se razvija tem močneje, čim večje ovire so stavljene prej svobodnejšemu mejnemu trgovanju. Te ovire pa dosezajo svoj višek baš danes, ko so vsled vojnih razmer vse meje takorekoč zaprte. To dejstvo rodi reakcijo v drugi smeri, v smeri porasta prekučevanja ln števila prekupčevalcev znotraj države, tostran meje — v bližini meje bolj kot daleč znotraj nje! In ta pojav žal spet prizadene v glavnem obmejne našince. nič manj kot v prej opisanih okoliščinah, ni pa tudi manj obžalovanja vreden, kajti vse prekupčevanje vrše na škodo naših mejašev prekupčevalci — ne tujci — ampak naši lastni ljudje.
Poglejmo si nekatere »obrte* tega prekupčevanja!
Najstabilnejša panoga našega obmejnega gospodarstva je živinoreja. Vem, da je živinsko prekupčevanje povsod »dobro« razvito ter je skoraj že nekaka »tradicija« malih kmetov, saj Čitamo v naši zgodovini, da se je z njo ukvarjal tudi Crni Jurij, seve pa moramo razumeti, da je takrat srbski kmet bil hlapec-tlakodajalec Turkov ter se moral prerivati 3. muko in raznimi zasilnimi sredstvi, tudi z živinsko meše-tarijo skozi svoje suženj .ko življenje. Prva leta po svetovni vojni se je z živino in mesom velerentabilno trgovfA orpko meje in Ker je to zdaj odpadlo ? z'nnorejce. mesarje t. dr., je v potencira i meri na to mesto stopilo živinsko mešetarjenje! Da se me razume prav: vsekakor priznavam, da brez trgovskega posredovanja ni pravega vnovčevanja- niti od strani prodajalcev, niti od strani kupčevi A to, kar danes opazujemo baš pri trgovanju živine, preseda že vse meje! Imamo prekupčevalce za vse vrste živine, dalje za živo.  klano, staro.
mlado, plemensko-mcsarsko, vprežno-mleč-no živino itd. Na živinskem sejmu najdeš več mešetarjev kot vseh ostalih interesentov, t. j. prodajalcev in kupcev skupaj. Žalostno je dejstvo, da se mešetarjev poslužujejo tudi meserji, v zadnjem času tudi ceio že kmetovalci, ki prihajajo često v težkoče, da brez mešetarjev skoraj živine ne morejo »ugodnoc prodati! — Pojdi po deželi! Srečuješ potujoče, ki par dni pred sejmom prelazi jo hleve, znajo povedati o slabih izgledih živinske prodaje i. si., na sejmski dan pa sami ali po svojih gonjačih imajo od tebe kupljeno živino že na sejmu. Poglavje zase je grdo ravnanje s tako »večno« potujočo živino! — Za prvim kostanjem na sejmišču si živino prodal, za tretjim jo prekupčevalec prodaja že dalje. In tako dalje. Odigravajo se prizori, zgube in dobički, smehi in žalovanja, prijateljevanja in svaje .. ., po večini pa dogajanja, ki so vse prej kot vzgojna, kot dokaz naše poštenosti in srčne kulture! Žrtev je seve z malimi izjemami le živinorejec in celo meščan se po krivici jezi nanj radi visokih cen mesa, ki so po največ nesorazmerne z nizkimi cenami živine! — Bilo bi zanimivo odrediti popis ljudi, ki obiskujejo živinske sejme —. z — brez živine, lastne — kupljene — kraj — zakaj, prodane — kdaj — kako — komu, in v kratkem času hi to izdalo! Enako bi se bilo treba zanimati za take »potnike« po deželi in koliko koliko več delovnih sil bi imel kmet na razpolago baš sedaj, ko mu jih primanjkuje! V tem urejevanju pa je predpogoj: skupno nastopanje mesarjev, živinorejcev in oblasti! In prišli bodo na svoj račun mesarji, na boljši račun pa tudi kmetje ln kupovalci mesa!
Nikjer toliko ne pride dalje v upoštev mlekarsko trgovanje, kot baš blizu severne meje. Kakor so tu zelo merodajna večja bivališča za trgovanje z živino, predvsem Maribor, dalje Ptuj. Ormož, Ljutomer i dr., slično je glede trgovanja z mlekom in mlečnimi izdelki. Najbližnji teh mest nosijo lahko mleko sami v mesta, daljni ga morajo vozit ter se vedno bolj poslužujejo voznikov, ki naložijo več mleka tudi od svojih sosedov. in ba* ti-Ie mlečni prevozniki so osebek in predmet mlečnega trsrovanin! Kakor imamo nekaj izjem pri živinskih prekupčevalcih, ki se zadovolje z malim dobičkom, imamo jih nekaj tudi med mlečnimi prevozniki, seve redkih kot — belih vran! Imamo mlečne prevodnike na vozovih in vedno več — na kolesih!   Slednji so često z higijeničnega
o gospodarstvo
vnovčevanja in kupovanja so
in zunanjostnega vidika primeri, ki si jih je kritika že javno privoščila. Mnogi med njimi so obžalovanja vredni, če se pomisli, iz kakih daljav, po kako težkih poteh in vremenih se dnevno mučijo z mlekom v mesta! — Koliko od njih samih sploh nima krav. a se peča z cenenim nakupom in dražjim prodajanjem mleka! Nekateri teh se drugega dela sploh ne poprime jo! — In cene: kupujejo liter za 1 din 25 para, prodajajo pa po 1.75—2 din, tu in tam še višje!
Enako kot pri živinskih prekučevalcih bi bilo tudi pri mlečnih na mestu popis: z — brez krav, kje — po čem kupuje, kje — po čem prodaja, kako — v čem spravlja mleko, s čim se še ali zakaj ne peča! In spet: živinorejci bi prišli do boljših cen, odjemalci do primernih cen in do snažnega in zdravega mleka, ako bi prevoz bil urejen a primernimi skupnimi odvozi in v odgovarjajočih posodah; vse pa po občinskih, vsaj skupno najetih prevoznikih in pregled oval cih mleka!
Vinski prekupčevalci ne pridejo v po-Štev, k večjemu ob nakupovanju vinskega mošta, ker je vinska trgovina pač naj-žalostnejša stran vnovčevanja kmetskih pridelkov. Vinski kupci so diktatorji cen, njih mešetarji in njihove mostne tehtnice naše itak obupujoče vinogradnike razumejo »božati«! O tem več ob trgatvi!
Sadni prekupčevalci! Kljub ničli sadni letini jih je več kot dovolj! Ko beremo poročila o izvozu jabolk, o cenah, o premijah, ki jih izvoznikom daje Prizad, se nam vse to zdi bajka. Zdaj so zgodnja jabolka plačevali po 2—2.10 din ksr. Do 24. sept. je uvozna carina v Nemčijo 4.50 mark za 100 kg. Po sporočilu Prizada ie cena navadnih jabolk 18 mark, namiznih pa 21 mark za 100 ksr. Ako znamo, kako so sadni kupci organizirali tu in tam nekake samostojne nakupovalce sadja, nam je jasno, zakaj so cene sadju tako nesorazmerno nizke — namreč nizke pri sadjerej-cu! Slednji — zlasti letos — smo obsojeni, ali Isto zadene tudi izvoznike?
Posebna »obrt* so lesni prekupčevalci! Nikjer ni podiranje erozdov bilo tako raz-sežno kot tu ob meji ter smo to že z gospodarskega in državno-obrambneera stališča precej ožigosali. Pa še se povrnemo na to velevažno zadevo!
Iz tega labirinta vnovčevalne neurejenosti, ki je zlasti ne bi smeli trpeti ob meji, je le en izhod: zadružna ureditev ter poostritev oblastne kontrole !
Pred 40 leti zasneženi na Triglavu
V hvaležen spomin triglavskim „meteorologom" Važnost meteorološke empirike
Maribor, ob Vel. šmarnu Ce zdaj po 40 letih ožji ali širši svet (najbolj pa samega sebe) vznemirjam s svojimi vremenskimi poročili, ne štejte to meni v zlo, marveč spoštujte to predvsem kot zaslugo triglavskih »meteorologov«: pastirjev, divjih lovcev, sploh tistih, ki se radi svobodno klatijo po kraljestvu Zlatoroga. Prvi izredni vremenski pojav, ki sem ga doživel vrh Triglava, ko me je (mislim za Mali Šmaren) takrat že blizu SO let stari starešina slovenskih planincev — nepozabni France Kadilnik — še kot vojaka prvič popeljal na Triglav, me še danes živo spominja na veličastvo nevihte pod seboj.
Prave »meteorologe« pa sem imel priliko spoznati pozneje, ko sem že sam kolovratil po in pod Triglavom ter z žvenketom svoje sablje plašil divje kozle. Cim globlje proučujem zakone vremenoslovja, tem bolj se moram  še  zdaj  čuditi,  kako točni  so ti
sicer prosti sinovi prirode v svojih vremenskih napovedbah. Z dokazi iz osebnih — včasih tudi bridkih — doživljajev ni treba na dan, ker je to vsem našim planincem več ali manj že znano dejstvo.
Le enega doživljaja — s posebnim namenom, da služim širši javnosti — se to na kratko spominjam. Bilo je to pred 35 leti baš te dni ob Vel. šmarnu. Po tolikih prejšnjih je bila to moja zadnja pot na Triglav. Malo preje mi je nepričakovano umrla moja dobra mati in čim je za to zame še danes občuteno bridko Izgubo doznal moj bivši tovariš pri veleindustriji V. Majdič v Kranju, med tem živeč v Trstu, me je povabil na oddih iz dolenjske metropole na Triglav. Temu vabilu sem se kaj rad odzval, zlasti ker sem omenjenega poznal kot dobrega turista — lz mole šole.
enem kotu je stal stol in na njem prižgana sveča.
V steno nasproti nam je bil zabit močan
kavelj, z obročkom in k temu obročku je bil privezan Charlv Bil je tako mojstrsko privezan, da se skoraj sploh ni mogel ganiti naš krvavi Charlv.
Nad njim je bila prha in ta je bila odprta, tako da je na vso moč brizgala nanj ledeno mrzla voda.
Charlv je bil oblekel za ta večer praznično obleko in obul visoke laka-ste škornje. Na sebi je imel vse svoje srebro in vse dragulje In na vso to parado je zdaj neusmiljeno brizgala mrzla voda.
Charlv ni napravil dobrega vtisa pod to neprostovoljno prho Tresel se je od mraza in šklepetal z zobmi, ko so mu tekli curki vode po obrazu. Obraz je imel obupano nakremžen in jel je tarnati: Helena, Helena. Helena!
Tedaj se nismo mogli več premagati. Zakrohotali smo se in vlomli vrata. Ko je nenadoma zagledal na pragu družbo fantov, držečih se za trebuhe, je bil Charlv tak, kakor bi bilo nenadoma treščilo vanj.
Samo Helena je ostala povsem mirna in brezbrižna Nekaj časa je zaničljivo s pri-žmurj enimi očmi opazovala to klaverno po-
dobo moža. ki se je zvijal pod prho kakor črv pod solncem, potem nas je pa povabila na kozarček najboljšega. Sedli smo na »-boje in stopnice, pili smo in prepevali.
Potlej so prišli Helenini starši. Najprej so kričali in zmerjali hčerko, potem so se pa še oni smejali z nami In slednjič so prišli gori vsi gostje iz bara in tudi oni so se držah' za trebuhe od smeha, ko so zagledali krvavega Charlvja v njegovem klavrnem položaju.
Takrat je doživel Abys bar burno noč. Zadržali smo vse jezdece, ki so jahali mimo in pokazali smo jim moža pod prho.
To je trajalo do ranega jutra
Klicali smo slavo Heleni, vražici luninih oči, ki je plesala kakor pobesnela, dokler se ni povsem zdanilo... Toda na Charlvja se niti ozrla ni več.
V prihodnjih dneh so bili v okolici Abvs bara štirje ranjeni, toda krvavega Charlvja ni bilo med njimi. Izginil je iz našega kraja. Pozneje srno slišali, da je začel novo življenje... v kaznilnici v Rosariu.
Helena nam pa zopet podaja s svojo mirno roko naše priljubljeno žganje čez mizico v baru, kakor da nam podaja rože. Zdaj pa zdaj se ozre na nas skozi napol spuščeno zaveso trepalnic in zašepeče:
— Na zdravje fantje!
Odločila sva se za sestop iz Aljaževega doma preko Tominškove poti. Ze pri prečkanju razpoke na Tominškovo pot v žive stene se je pokazal vpliv prestane smrtne izgube. Jaz, ki sem prav tega turista še prešnjo leto vadil v drznostih, tu pa je mojster pred svojim učencem — odpovedal. Komaj da me je spravil preko. Slutil sem, da mora tu še nekaj drugega vplivati na moje živce. In sicer vreme. In to kljub temu, da je bilo tedaj še lepo, solnčno in teplo. Nekako sredi sva srečala enega mojih »meteorologov«. »Kako bo z vremenom?« — (Kratek pogled proti .Luknji' in po severni triglavski steni in že je odgovor tu): »Ce prav hitro stopita, morda Se prideta do Nemške koče, na Kredarico pa najbrže ne več pred nevihto. Bo huda, grozi tudi sneg«. . . Opozoril je naju še na gotove, mi deloma že znane vremenske pojave in poslovili smo se.
Po precej hitri hoji sva dospela ba§ nad »Pragom« na razpotja med obema kočama, ko naju je že pozdravila »uvertura« k snežni nevihti. Videla sva še, kako neka družba preko Malega Triglava skokoma ubira pot navzdol, a takoj na to je naju zajela megla in bila sva lahko srečna, da sva kljub temu našla našo kočo na Kredarici. Skoro istočasno je tja prihitela tudi ona družba, katere enega člana sem spoznal kot grofa Margherija iz naših (dolenjskih) Otočić.
Sledila je strašna noč, ki živi še danes ▼ spominu vsem preživelim. Najhujši je bil udarec strele v pečino, okoli katere je bila pričvrščena koča. V prvem hipu smo mislili, da je že po nas in da med ruševinami koče kotalibamo navzdol. In mraz! 4 aH celo 6 pod ničlo! Zjutraj pa okoli koče do 1 meter snega.
O tem, kar je po tem sledilo v Bohinju, se piše Izviren kriminalni roman. Tu le še pripomnim, da je usoda tako nanesla, da sva z omenjenim mojim triglavskim sopotnikom mnogo let pozneje prišla zopet
vkup tu v Mariboru, kjer sva tudi ostala.
Tudi Širšim javnim interesom pa z obuditvijo teh spominov služim s ponovno opo
zorltvijo na čim dalje dragocenejšo potrebo po seznanju tistih prirodnih zakonov, iz katerih ne le triglavski »meteorologi«, marveč vsi, ki živijo pretežno v naravi, s skoro nezmotljivo točnostjo napovedujejo vreme. Poraja se novi svet in že ga oznanja sirom sveta se spreminjajoča klima 2 izrednim vremenom ln zanimivimi znamenji na nebu. Na priprost osti vremenskih opazovalcev, (na empiriki) sloni vsa učena meteorologija. P. P.
Ravnateljstvom srednjih sol
Maribor, 13. avgusta Vse srednje šole noseča poleg meščanske mladi-»e mnogo gojencev iz znatno oddaljenih okoliških krajev. Mnogi morajo od zadnje avtobusne ali železniške postaje hoditi do doma še cele ure. Učenje teh trpinov je združeno z nemali mi žrtvami; medtem ko se dijak, stanujoč v mestu, par ur pred šolskim poukom pripravlja ▼ udobni sobi na dane lekcije, mora ubogi dijak iz oddaljene okolice, v vsakem vremenu, po najslabših poteh t šoto. Kolikokrat se mu pre-
močeni čevlji posuše na nogah med poukom! Nekajkrat tedensko morajo dijaki ostati, morda samo rad' ene po po klanske ure. do večera v mestu in kolovrati ti celo v temi domov. So pa tudi avtobusne ;n železniške zveze z mestom urejene tako. da imajo okoličani zveze v m^sto le zju»raj, povratki teh so pa navadno že v zgodoiih popoldanskih urah. Zaradi tega prosimo spoštovana ravna*
te-ljstva srednjih šol, da upoštevajo navedene težkoče oddaljenega dija:tva ter v začetku letošnjega šolskega leta ukrenejo vse potrebno, da se v vsakem razredu, še po-
sebno v nižjih, otvori po 1 oddelek, v katerega naj se uvrsti dijaštvo le iz oddaje-nega okoliša (a jim pirredi učne ure talco, da bo pouk za te le dopoldanski in nerazdeljen. Za dijaštvo iz mesta je pač vseeno, tudi če ima pouk popoldne, saj je dom blizu, pot pa razsvetljena in tlakovana.
Ponovno prosimo, naj spoštovana ravnateljstva upoštevajo navedena dejstva ier ubogemu dija>tvu, ki se s takimi žrtvami pripravlja za bodoči košček kruha, prisKoči s primernimi ukrepi na pomoć, za kar Vain bodo hvaležni vsi prizadeti dijaki in njihovi starši. I. F.
- /
L* ♦
a ^'as* * -
Maribor, 13. avgusta Pred malim kazenskim senatom maribor- I skega okrožnega sodišča se je vršila danes dopoldne kazenska razprava proti trem mlajšim moškim, ki jih ie državni tožilec obtožil, da so dne 18. februarja letos v Savcih usmrtili 24letnegi posestnika Janeza Janžekoviča. Na zatožn klop' so sedeli 211etni posestniški s.n Ja<ob Petek iz Bratislavcev 221etn; de avec Franc Kuhar iz Polancev in 251etni krojaški pomočnik Ivan Znidarič iz Bratislavcev. Vsi trije so v smislu obtožnice dne 18. februarja letos prežali na posestnika Janeza Janžekoviča. ki je bil na obisku pri svoj! nevesti Mariji Škcriečev. v Savcih. s katero bi se moral letos poročiti. Ko it Janez Janžekovič okoli 19. ure stopil iz škerlečeve hiše in se hotel posloviti od svoje neveste, pa je nenadoma počil iz neposredne bližne strel. V naslednjem trt nutku se ie Janžekovič zgrudil. Šibre iz lo^ske puške so ga težko ranile v spodnn del telesa Janžekovičeva nevesta Marija Sktrlečeva ie na ves glas za-
kričala, toda namesto pomoči so pridrveli trije moški oborožen' s koli in pričeli na tleh ležečega Janžekoviča tepsti po glavi. Nazadnje je neki moški poklekni! na Janžekoviča ter ga z nožem dcoesedna zaklal. Janžekovič ie dobil več zabodljajev v prsa, prerezana mu je bila žila odvodnica, tako da je kmalu zatem izkrvaveli in umrl. Napadalci so po gnusnem dejanju pobegnili v temno noč, toda že naslednji dan so jih orožniki izsledil, in zaprli. Pri zaslišanju so vsi trije izpovedali, da so bili oni najprej napadeni in da so se samo branili. Edino Franc Kuhar je priznal, da je oddal strel iz lovske puške.
Obtoženci, ki so znam razgrajači in nasilneži, imajo na vesti š> tri druge krvave zadeve, katerih žrtve so poštah mladi fantje, ki so pa k sreči dobili le lažje po>škod-be.
Jakob Petek je bil obsojen na 5 let in mesec dni roh»ie, i rane Kuh.ir na 4 leta in 3 mesece strogega zapnra. Ivan Znidarič pa na 2 leti strogega zapora.
Mariborske In ok®lišfre novice
— Ograja na Ruški cesti kriči po popravilu. Narejena je iz starih železnih tirnic, ki pa so na. več mestih zaradi rje popustile in vise z opornikov na tla. Drugod so zopet popolnoma izginile in jih je kdo ve odnesel, tako da so nad prepadi nezaščitene vrzeli. Vsa Ruška cesta je v skrajno zanemarjenem stanju, ki je ponekod že življenjsko nevarno. Cesta vodi tik ob strmem dravskem bregu, kjer je cela vrsta nevarnih plazov. Nasproti III. deške šole so zadnji nalivi povzročili plaz, ki je napravil veliko in globoko brezno, da bi se vanj lahko skril zvrhan voz sena. Tudi cesta sama že kaže razpoke. Tu je potrebno hitro popravilo, še preden se začne šola, da se ne pripeti kaka nesreča. To pla-zovje pa povzročajo kanali, ki so izpeljani pod cesto proti Dravi, ki pa niso poglobljeni do same struge, ampak prihajajo na dan že visoko na bregu in potem pri nalivih trgajo obrežje. Vse te kanale je treba poglobiti do dravske struge, sicer vse na-sipavanje ne bo nič pomagalo. Ruška cesta ima zelo nesigurno podlago, dasi vozijo po njej avtobusi in druga težka vozila. Je pa na nekaterih mestih, kakor na primer pred tvornico »Zora«, globoko izpodjedena in grozi nevarnost, da se bo nekega lepega dne polovica ceste zdrušila v Dravo. Ta nevarnost obstoji ne samo na onem delu, ki spada pod mesto, ampak v vsej njeni dolžini vse gor do studenškega gozda. Moralo se bo najti sredstev, da se podlaga tej cesti utrdi, če bi le ne bilo teh večnih sporov za kompetenco. Mesto pravi, da se ta cesta njega ne tiče, ker je okrajna, okrajni cestni odbor pa se spet zanaša na mesto. In tako cesta in dravsko obrežje propadata naprej.  (Del. pol.)
— Novo ulico smo zadnji čas dobili na koncu Koroške ceste na bivšem dr. Schmie-dererjevem posestvu ob Dravi. Tu se odcepi od Koroške ceste nova Bezenškova ulica, ki ima že tri lične vile, obeta pa se jih v kratkem še več, ker je ves prostor med Koroško cesto in Dravo že parceliran in razprodan. Nekateri lastniki so si na svojih parcelah začasno postavili majhne počitniške hišice, ki jim ob Dravi nudijo tudi užitek kopanja.
— Drag objem. V neki gostilni na Koroški cesti je popival 421etni železničar Ivan B. Pridružila se mu je neka deklica, s katero je potem preživel nekaj uric. Nenadoma pa je deklica iginila, z njo vred pa tudi denarnica, v kateri je bilo okoli 250 din gotovine. Ivan B. je zadevo prijavil policiji, ki poizveduje za tatinsko deklica.
— Zaradi nesrečne ljubezni je izpila 19-letna služkinja Amalija K., stanujoča v Frankopanovi ulici, večjo količino lizola. Našli so jo nezavestno v kuhinji. Poklicani reševalci so jo odpeljali v mariborsko bolnico, kjer so ji zdravniki izprali želodec in ji tako rešili življenje.
— Goljufu so nasedli. Pri tvrdki D. Ra-kuseh na Aleksandrovi cesti 74 se je oglasil neki moški, ki je predložil naročilnico stavbne tvrdke TJ. Nassimbeni za 25 vreč cementa. Ker je bila naročilnica izstavljena na tiskovini tvrdke Nassimbeni. so možakarju izročili 25 vreč cementa, ki ga je zatem z vozom odpeljal. Naknadno pa so ugotovili, da tvrdka Nassimbeni ni naročila nobenega cementa in da so nasedli
pretkanemu goljufu, za katerim poizveduje policija. Dosedanje poizvedbe so dognale, da je neki neznanec po raznih gostilnah ponujal po zelo nizki ceni cement.
— Vse kradejo. Neznani zlikovci so se splazili v stanovanje hišne posestnice Marije Ekart v Jadranski ulici 100 ter odnesli razno perilo, obleke, jestvine in druge predmete v skupni vrednosti okoli 2000 din. — Delavki Mariji Savec iz Sv. Miklavža je izginilo izpred poslopja OTJZD v Marijini ulici 1400 din vredno kolo znamke »Panter* z evid. št. 2-198315. — Zasebnici Hedvikl Križnikov!, stanujoči na Pobreški cesti 15, ji izginila iz spalnice 1500 din vredna zlata zapestnica — Podravnatelju »Putnika« v Mariboru Aleksandru Pfeifer-ju je tat ukradel iz osebnega avtomobila 800 din vreden žaromet. — Iz stanovanja zasebnice Lije GabriČeve ▼ Aljaževi ulici St. 24 ao drzni tatovi odnesli razno perilo, obleke in druge predmete v skupni vrednosti 1500 din. Za tatinskimi zlikovci poizveduje policija.
_ V"ak dan nesreče, llletni viničarski
sin Mirko Grusovnik iz Loč je po nesrečnem naključju prišel z levico v mlatilnico, ki je ubogemu fantu odtrgala tri prste. — S hleva je padel v Veliki Zlmici Tletni posestniški siii Julij Sauperl, ki je obležal j m hudimi notranjimi poškodbami. — Z i lokomotive je padel 461etni strojevodja
Srečko Mustek iz Maribora, ki si je pri padcu zlomil levo nogo. — V Racah je padel z zidarskega odra 561etni zidar Ivan Breznik, ki je obležal z zlomljeno levico. — Na Aleksandrovi cesti je padel s kolosa 291etni delavec Martin Doki iz Maribora, ki ima hude poškodbe na glavi. — Z lestve je padel in si poškodoval glavo 691etni kmečki dninar Andrej Požun iz Koša kov. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici.
— športne vesti. V Maribor je prispel nečak bivšega svetovnega teniškega prvaka Františka Koželuha, Karel Koželuh, ki bo kot gost ISSK Maril>ora treniral teniške igralce ISSK Maribora. — V nedeljo je bila na stadionu SK železničarja nogometna tekma med nameščenci Rosnerjeve in Doctorjeve tekstilne tvornice. »Rosner-jevi« so zmagali z rezultatom 6:2 (2:1). — Nogometaši ISSK Maribora potujejo v nedeljo 18. t. m. v Celje, kjer bodo odigrali prijateljsko nogometno tekmo proti SK Celju. — Jutri v četrtek 15. in v nedeljo 18. avgusta bodo na tezenskem dirkališču velike konjske dirke, v okviru katerih bo kot glavna točka ^-Jugoslovanski derby« z nagrado 20.000 din.
— Surov napad. V Zgornji Kapli so štirje neznanci napadli 291etnega posestniškega sina Antona Stelcerja ter ga z noži zabodli v prsa. Razen tega so ga s koli tolkli s tako silo po glavi, da je Stelcer obležal nezavesten v mlaki kivi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Za napadalci poizvedujejo orožniki.
— Sejm:»ke novice. Na mariborski živinski sejem 13. avgusta so okoliški kmetje prignali 7 konjev, 6 bikov. 80 volov, 383 krav in 10 telet, skupno 4S6 glav. Prodali pa so 334 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli do 8 din, poldebeli voli 5.75 do 7 din, plemenski voli 6.50 do 8, biki za klanje 5.25 do 7 din, klavne krave debele 6 do 7 din. plemenske krave 5.25 do 7 din, krave klobasarice 4 do 5 din, molzne krave 5 do 8 din, breje krave 5 50 do 7 din, mlada živina 6.50 do 7.75 din, teleta 6 do 7.50 d.n. Mesne cene: volovsko meso prve vrste 14 do 16 din, volovsko meso druge vrste 12 do 14 din, meso bikov, krav in telic 12 do 16 din, telečje meso prve vrste 12 do 16 din, telečje meso druge vrste 10 do 14 din, svinjsko meso sveže 14 do 16 din za kg.
—Nočno lekarniško službo imata tekočI teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05, in Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu št. 3, tel. 22-70.
— 25 kg saharina so zaplenili finančni organi nekemu Francu F. pri Sv. Petru niže Maribora. Franc F., ki je znan tihotapec, je nosil saharin v nahrbtniku od nekega posredovalca ter je nameraval saharin odnesti na podeželje, da bi ga tam razpečal. Franca F. so zaprli.
— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primer-rih in v odsotnosti pristojnega zdravnika na praznik (Veliki šmaren) 15. avgusta t. 1. g. dr. Andrej Korenčan, Maribor, Jurčičeva ulica 8.
— Rodek jubilej! Mnogokrat se nam nudi prilika, ko čitamo v raznem časopisju o tem ali onem jubileju, ki so si pa vsebinsko kolikor toliko tako močno podobni. Zelo, zelo redek primer pa imamo te dni v Mariboru v veletrgovini Macuna Antona,
kjer slavi njegov daleč po mariborski okolici dobro znani nameščenec g. \Vinkl*-r August svojo 75-letnico rojstva. Malo je Mariborčanov in okoličanov, ki bi ne poznali simpatičnega, drobnega gospoda, kt opravlja svoj posel polnih 60 let. Kot 15 leten deček je vstopil kot vajenec k takratni tvrdki Grubitsch. kjer je ostal kot pomočnik vse do današnjega dne, ne da bi bil le enkrat menjal svoje službeno mesto, kar je pač edinstven pojav v Mariboru, temu enakih pa vsekakor jako malo tudi drugod. V tej dolgi dobi je imel le dva gospodarja in sedaj je uslužben pri tretjem. Kljub visoki starosti ga vidite dnevno prav vedrega in čilega za pultom, ob petkih zvečer pa še pokaže celo svojo mlade-niško gibčnost na kegljišču v kegljaškem klubu svojih stanovskih tovarišev. Razne bolezni so mu tuje, počitka skoraj da noče poznati ter je bil vseh dolgih 60 let zvesti sotrudnik svojim trem gospodarjem, mlajši stanovski generaciji pa vzor in vzpodbuden vzgled. K temu redkemu jubileju mu iskreno čestitamo z željo k novemu jubileju do skrajnih možnosti človeškega življenja.
STRUPEN JEZIK
— Dušica, noč ln dan sanjam o tebi.
— Ali za to si vedno tako zaspan.