POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE V vseh lekarnah po svetu lahko dobite homeopatska zdravila. (stran 22ji ■ ■PB- ~ VPP i J J U 'J/U dJjLJ 'J 'A m __ ISSN 0351-8140 Terme Snovik Vam nudijo kopanje v notranjih in zunanjih termalnih bazenih, vodne atrakcije, vodne masaže npiMpiRaHiHii različne klasične ročne masaže vrhunske solarije Ergoline Wßwty j pestro kulinarično ponudbo KHiiS#*« - • -jm restavracije POTOČKA |~ organizacija plavalnih tečajev K za odrasle in otroke I SKRB ZA ZDRAVJE IN REKREACIJO - Vsak dan telovadba pod vodstvom izkušenega fizioterapevta ~ vodna aerobika, plavalna ura - NOVO V LETOŠNJEM LETU: odprtje savna kompleksa Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. MOŠKA OBUTEV 7.299 Terme Snovik ■ Kamnik d.o.o. Molkova pot 5,1241 Kamnik ■ Il OSME Uprava tel:01/830 86 02 ICIklFII/ Recepcija tel:01/830 86 31 kW X*/ H |f^ __ Restavracija tel:01/830 86 35 sVet TERMALNIH UŽITKOV OTROŠKI MODEL 8.292 ) IZPOD KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP SE V ZELENEM OKOLJU TUHINJSKE DOLINE NAHAJAJO NAJMLAJŠE IN NAJVIŠJE LEŽEČE 7.220 J PRIVOŠČITE Sl MODNO IN UDOBNO ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO OBUTEV ZA PRIHAJAJOČE POLETJE! v poslovalnici Tekstil Gornji Grad (tel.: 584 30 36) in Blagovnici Ljubno (tel.: 584 10 20) ZENSKA OBUTEV 'B.JI1 ; C 7.990 j C 9.998 ) Poleg prikazanih se velika izbira ostale obutve in oblačil! IlfifiÉ ill GARANT d.d. Polzela II S ^yiKrlINÌI Industrijska prodajalna Pohištvena industrija d.d. POLZELA TVz^l ’ 70^ "71 70^ Ji Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA 1^71.. / I / E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure montažo EVROPSKA AKCIJSKAjRRODAJAl POHIŠTVA V INDUSTRIJSKiIbRQImJjäUISIII GARANT NA POLZELI od 3. dc^lSmai^2005i regali G-2000 bul elementi otroške kosovno pohištv klubske mize, om čtt) T*?7TM % [óxspogfi s) T, \ pfeafera ftfe, omarie^l • spalnica KAJA, cena in montaža Nudimo pohištvo za opremo: - omare v različnih barvah, ■4M 7/D - spalnic, - dnevnih sob, - otroških in mladinskih sob, - predsob, kosovno pohištvo, - kuhinje, - računalniške in - pisalne mize. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO OB ZAKLJUČKU AKCIJE ŽREBANJE 30 LEPIH NAGRAD! ©©MO OSREDNJA KNJIŽNICA Tretja stran Pa smo notri! V EU namreč. Občutite kakšno razliko? Še ne? Verjamem. Nič dramatičnega se ni zgodilo čez noč (razen čakalnih kolon na slovensko-hrvaški meji). Vse najboljše še pride! In seveda tudi kaj manj dobrega. Zakon pričakovanja pravii da ne dobimo vedno tistega, kar si želimo, ampak dobimo predvsem tisto, kar pričakujemo. Če si nekaj želimo pa v resnici, morda podzavestno, ne verjamemo, da to lahko dobimo oziroma da si to zaslužimo, zelo verjetno želenega ne bomo dobili. Tako preprosto je to. Morda se s to teorijo ne strinjate, toda nešteto primerov iz prakse jo potrjuje. Težava je vtem, da se marsikdaj sploh ne zavedamo ovir in blokad v nas samih, ki nam preprečujejo doseganje želenih rezultatov. Sodeč po prvih odmevih mnoga slovenska podjetja kljub poprejšnjim zagotovilom vendarle niso proučila vseh posledic, ki jih bo prinesla vključitev v enotni evropski trg. Predvidevam, da njihovi vodilni preprosto niso znali predvideti novega scenarija in posledic, ki bodo nastale. Danes pa se kar ne morejo načuditi, da naenkrat niso več med glavnimi izvozniki, da to pomeni bistvene spremembe na davčnem področju in tudi glede likvidnosti. Po tem, ko je svoje mesto v evropski komisiji zasedel tudi predstavnik Slovenije dr. Janez Potočnik, bodo v nedeljo, 13. junija, na vrsti volitve v evropski parlament. Politični analitiki napovedujejo, da bo njihov rezultat v marsičem vplival na rezultat jesenskih državnozborskih volitev, zato se vse stranke že mrzlično pripravljajo na »veliki obračun«. Bil sem vesel, ko sem v slavnostnih nastopih naših politikov ob vstopu v EU po dolgem času spet zaznal nekaj nacionalnega ponosa in državotvorne drže, a kaj ko je bila to le kratka epizodica v sicer ne preveč lepi zgodbi. Škoda, ker je politika vjavnem mnenju Slovencev padla na tako nizek nivo. Tudi v anketah med našimi bralci ugotavljamo, da je rubrika politika najmanj priljubljena med vsemi, toda dejstvo je, da se ji v celoti preprosto ni mogoče izogniti. Kajti politika je tista, ki postavlja okvirje za življenje državljanov, gospodarstva in civilne družbe. Zato nas politika preprosto mora zanimati. Aktualno: Srečno Slovenija v združeni Evropi Graška Gora: Prvomajsko srečanje delavcev Zg. Sav. zdravstveni dom Dobili nov aparat za opravljanje biokemičnih raziskav. Občinski svet Mozirje Samoprispevek 13. junija. Brdce: Dela potekajo po načrtih Fotografska razstava: Ciril M. Sem z objektivom skozi čas Intervju: Vesna Holeček, homeopatinja 26. nogometni maraton: Noč in dan trajajoča tekma.. Na naslovnici: Pod židano marelo s Francijem Pistotnikom v Mozirskem gaju ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 19, 7. maj 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. SOLČAVSKO Srečno Slovenija v združeni Evropi Na Solčavskem je bil dan pred uradno priključitvijo Slovenije EU resnično prazničen. Že na samem začetku kraja je prišleka pozdravil velik napis nad cesto z zgovornim naslovom: Srečno Slovenija, združeni v Evropi. Na to temo so se popoldan kar vrstile prireditve, od srečanja najvidnejših pred- Podolševi in na koncu kulturni program na samem mejnem prehodu Pavličevo sedlo. V zgodnjem popoldnevu so se na prireditvenem prostoru v Solčavi zbrali predstavniki občin Zgornjesavinjske doline, ki so ob prisotnih gostih in pred številnimi domačini prisostvovali zanimive- mu kulturnemu programu. Nastopajoči so na prisrčen način prikazali na bogastvo, ki ga bo Slovenija kljub svoji majhnosti prispevala združeni Evropi. V pozdravnih govorih županov obeh sosednjih Franc Jožef Smrtnik, svetnik Občine Železna Kapla, (levo) in mozirski župan Ivo Suhoveršnik sta nazdravila boljšim možnostim za sodelovanje (foto: Franjo Atelšek) Tone Kuntnerje z recitalom domovinskih pesmi zaokrožil kulturni program na mejnem prehodu Pavličevo sedlo (foto: Franjo Atelšek) občin Solčave in Železne Kaple je bilo zaznati olajšanje, saj se bodo z ukinitvijo meje možnosti za sodelovanje neprimerno izboljšale, potrebno bo samo nastaviti svoja jadra, saj smeri vetra ni mogoče spreminjati, kot je dejal eden od nastopajočih na prireditvi. Ko na slovesnosti navzoči niso niti dobro nazdravili, seje v cerkvici pri Svetem Duhu v Podolševi v organizaciji Gorniškega kluba Savinjske doline in Savinjsko-šaleškega nad- Naša anketa »Skok« v Evropsko uniio In tako smo v Evropski uniji. Da bomo storili ta korak, je bilo nemogoče prezreti, saj so mediji dobesedno bombandirali z vsemi novicami, ki so imele vsaj malo opraviti s tem. Preživeli smo prvi maj. Do nedavnega predvsem praznik dela, sedaj tudi dan, ko je naša država vstopila v EU. Zanimalo nas je, na kakšne načine so ljudje ta vstop preživeli. Ali so se udeležili katere izmed mnogih zabav, ki so bile organizirane, ali so dogajanje in zgodovinski korak spremljali preko televizijskih sprejemnikov, ali pa je vse šlo nekako mimo njih? Alenka Derča, Gomilsko Bila sem ob kresu, na športnem igrišču. Zabavali smo se s športnimi igrami, drugače pa nič posebnega. Zdi pa se mi, da seje dosti premalo poudarjalo, daje prvi maj poleg tega, daje to dan vstopa v EU, še vedno tudi praznik dela. Po vseh medijih seje na veliko omenjal ta dan kot zgodovinski korak, kar je seveda do določene mere prav, a pretiravati pa tudi ni treba, saj je 1. maj praznik že od prej. Karmen Goričar, Ljubljana Sem se udeležila parzabav, nekaj tudi službeno. Program okrog tega dogodka je bil relativno dobro pripravljen, ampak morda za davkoplačevalce prevelika obremenitev, preveč rompompoma je bilo okoli vsega tega. Ta strošek bomo pokrili davkoplačevalci, pa kakorkoli že obrnemo. Je pozitivno, da se ločimo od Balkana, a vendar... Bomo videli kako bo. Cvetka Dobrovc, Nazarje Malce sem spremljala to dogajanje po televiziji. Prav je, da so nekako obeležili ta dogodek, program se mije zdel v redu pripravljen. Cvetka Aubreht, Mozirje Kar v redu smo obeležili vstop, tudi programje bil dobro pripravljen. Zdi se mi prav, da so se zato pripravile zabave, navsezadnje je to velik dogodek, pomemben za našo državo. Leonida Grofelnik, Rečica ob Savinji Nič se nisem udeleževala zabav, tudi po televiziji nisem spremljala. Morda je preveč poudarjanja pomembnosti tega dogodka, sama tega dogajanja niti ne spremljam toliko. Andrej Hajdnak, Šmartno ob Paki Sam delam na ladji in lahko povem, daje Evropa čisto drugačna. Tudi vstopa Slovenije v EU nisem obeležil doma. Kakšnih pozitivnih sprememb pa za Slovence s tem korakom ne vidim. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem © iiwiii i mmiJ11...m dekanata pričela sveta maša, kateri je prisostvovala množica Zgornje-savinjčanov, pa tudi rojakov iz zamejstva. Po maši je bil še blagoslov lipe pred cerkvico, ki sojo domačini simbolično zasadili ob zgodovinskih dogodkih združevanja z Evropo. Kratek kulturni programje v svojem slogu z recitalom domovinskih pesmi zaokrožil Tone Kuntner, ki je dela velikanov slovenske pisane besede na domovinsko temo predstavil tudi na sklepni prireditvi na mejnem prehodu Pavličevo sedlo. ka, organizatorja Gorniškega kluba Savinjske doline dr. Antona Žunter-ja in drugih govornikov, med katerimi je bil tudi predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev prof. Jože Wakounig. Vsem je bila skupna misel, da bomo v skupni Evropi uspeli samo s poštenostjo, spoštovanjem krščanskih vrednot, ki so bile tudi vrednote naših prednikov, povezovanjem, prijateljstvom in gostoljubjem, ki so ga bili zadnjega popoldneva pred zgodovinskim dnem združevanja v majhni Solčavi Cerkveni slovesnosti pri Svetem Duhu v Podolševi je prisostvovala množica Zgornjesavinjčanov in rojakov iz zamejstva (foto: Franjo Atelšek) Tam so številni prisotni z obeh stra- v veliki meri od domačinov deležni ni meje ob sicer deževnem večeru vsi obiskovalci, prisluhnili vedrim mislim predsedni- Franjo Atelšek OBČINA MOZIRJE IN EU V Evropo s pogumom in ponosom Občani Občine Mozirje so se na vstop v Evropsko unijo dobro pripravili. Skozi šport, druženje, pesem, ples in zavedanje slovenskih korenin so se v novo povezavo evropskih narodov množično podali na mozirskem sejmišču ob Savinji. Popoldansko-nočna prireditev je bila obiskana nad pričakovanji organizatorjev. Kljub znanemu dejstvu, da so se Slovenci za vstop v EU opredelili domala 100 odstotno, ni pričakovati, da bi sam vstop povzročil tolikšno enotnost in nakopičeni ponos, kot ga je bilo srečati zadnji aprilski dan. Kljub dobri organizaciji pa se vse le ni odvijalo po načrtih. V zgodnjih popoldanskih urah je bila načrtovana otvoritev pešpoti ob Savinji med Mozirjem in Nazarjami. Aprilsko vreme je zaviralo gradnjo in onemogočilo pravočasen začetek del. Zavoljotega postopki niso bili končani v načrtovanem roku. Uradna otvoritev je zato prestavljena na dan državnosti, 25. junija. Najpogumnejši mladci in mladenka so se pogumno podali na najvišji mlaj, kije bil postavljen na sejmišču. Tradicionalno plezanje na mlaj uspešno oživljajo člani društva Mlajev-ci. V predtekmovanju so pokazali obilo spretnosti, trije plezalci pa so se uvrstili v večerni finale. Slednji je potekal v bučnem vzdušju polnega sejmišča. Trije plezalci so iz sebe iztisnili še zadnje atome moči in se podali proti vrhu. Do njega pa je prišel Jakob Presečnik je bil eden od govornikov na slavnostni prireditvi (foto: Ciril M. Sem) samo eden. Jani Slemenšek iz Ljubije je bil edini, ki mu je zmanjkalo mlaja prej kot pa moči. Za svoje de- Mlaja je bilo za večino tekmovalcev več, kakor pa njihovih moči, da bi priplezali na vrh (foto: Ciril M. Sem) janje je bil nagrajen z velikim aplavzom, iz oči obiskovalcev pa je bilo razvidno občudovanje in tudi čudenje. Za plezalci so prireditveni prostor zavzeli člani folklorne skupine iz Šmartnega ob Paki, ki so odplesali venček narodnih. Seveda je bil prižgan tudi kres, ki je osvetlil nebo nad prireditvenim prostorom. Ansambel Roberta Goterja, ki je skrbel za vzdušje, je popeljal Mozir-jane do slavnostnega trenutka, ki so ga z besedami pospremili predsed-nik KS Mozirje Roman Čretnik, župan Ivan Suhoveršnik in Jakob Presečnik. Slednji so imeli tudi čast ob polnoči dvigniti evropsko zastavo. Vse to pa je začinil veličasten ognjemet, kakršnega Mozirje še ni videlo. Benjamin Kanjir Območna obrtna zbornica mozirje Pridobili lastne počitniške kapacitete Zgornjesavinjski obrtniki in tudi ostali občani bodo odslej lahko letovali v popolnoma prenovljeni počitniški hišici oziroma apartmaju vTermah Čatež, ki gaje zbornica pred nedavnim kupila od podjetja Elkroj. Člani zbornice so objekt v celoti prenovili in vanj namestili novo opremo (pohištvo v bivalnem in spalnih prostorih, kopalniško opremo, TV, radio, kamin, nadstrešek, vrtno sedežno garnituro). Po besedah predsednika OOZ Mozirje Janija Kakerja bodo cene za letovanje sprejemljive, saj si želijo, da bi bil apartma kaj najbolje izkoriščen. Na zbornici v tem času sicer potekajo priprave na srečanje obrtnikov Zgornje Savinjske doline, ki bo v soboto, 29. maja, všportnem centru Jakop na Ljubnem ob Savinji. Člani OOZ Mozirje se bodo dopoldan pomerili v športnih igrah, ob 16. uri pa se bo pričel zbor obrtnikov, na katerem bo tekla razprava o možnostih za še boljše delovanje zbornice. Zbor na Ljubnem bodo sklenili z družabnim srečanjem. Franci Kotnik _____ ■ ■ ■_________. - ______ ■_______________________y © NAZARJE Prihodnost mladim Župan Ivan Purnat je k dvigu evropske zastave povabil mlado generacijo (foto: Franjo Atelšek) V Nazarjah so vstop Slovenije v Evropsko unijo obeležili z dvigom evropske zastave pred gradom Vrbovec. Slavnostno vzdušje je z igranjem koračnic najprej ustvarila Godba Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Tomaža Gučka, zbranim občanom pa je spregovoril župan Ivan Purnat. Ob zgodovinskem dogodku za Slovenijo je izrazil prepričanje, da prihodnost Evrope pripada mladi generaciji, zato je k dvigu zastave EU povabil os- novnošolko Špelo Tevž iz Kokarij, dijaka Roka Goltnika iz Nazarij in študentko Ano Zakrajšek iz Šmartnega ob Dreti. Po slovenski himni je godba zaigrala še Odo radosti, himno EU, ob kateri je zaplapolala tudi evropska zastava. Udeleženci slovesnosti so nato nazdravili vstopu v Evropsko unijo in se še nekaj časa zadržali v sproščenem druženju pred nazorskim Domom kulture. KF SLAVNOSTNA AKADEMIJA V MOZIRJU Samostojni v Evropo »V Evropo se ne vračamo, saj smo v njej že dolgo,« je bila ena izmed vodilnih misli prireditve, ki je bila na predvečer zgodovinskega trenutka, v katerem je Slovenija vstopila v največjo evropsko povezavo. Sestavljalci programa so pripravili všečno prireditev, skozi katero so se dotaknili korenin Slovenstva in običajev, ki jih bo potrebno odslej še skrbneje ohranjati. Povezovalka programa Ivana Zvipelj je izpostavila vrline, ki so nas popeljale V unijo (foto: Ciril M. Sem) Godba na pihala, ki jo vodi Tomaž Guček, je že pred začetkom na prostoru pred mozirskim kulturnim domom s svojo prisotnostjo nakazala slovesnosttrenutka. Njim je pri- padel tudi začetek s ponosom prepletene prireditve, saj so najprej odigrali slovensko, takoj za tem pa tudi evropsko himno. Otroci so na oder prinesli zastave vseh članic unije, pospremil pa jih je Savinjski trobilni kvartet. Tako nastopajoči kot maloštevilni obiskovalci so z vidnim zadovoljstvom spremljali kvalitetno sestavljen program. Povezovalca programa Ivana Žvipelj in Jure Re-penšek sta izpostavljala vrline, ki so Slovenijo in Slovence popeljale v unijo. Program so poleg že omenjenih izvajali člani vokalne skupine Koledniki, člani folklorne skupine, ki pridno vadijo na Rečici ob Savinji in Tostovršnikova dekleta, ravno tako z Rečice, ki so pokazala, koliko talentov se lahko skriva v eni sami družini. Benjamin Kanjir PRVOMAJSKO SREČANJE DELAVCEV NA GRAŠKI GORI Zahteve po dostojanstvu Prva srečanja delovnih ljudi ob prazniku dela s področja Mislinjske in Šaleške doline so bila organizirana na Paškem Kozjaku že pred četrt stoletja, kasneje pa so Svobodni sindikati prestavili kraj srečanj na Graško Goro, kjer so se pridruževali tudi številni Korošci ter udeleženci iz Zgornje Savinjske doline. Tudi tokratnega shoda delovnih ljudi se je udeležilo precej Zgornjesavinjčanov. Udeleženci prvomajskega srečanja na Graški Gori so se zbrali s Koroške, Šaleške in tudi iz Zgornje Savinjske doline Zbrani množici je spregovorila Metka Roksandič, koordinatorka Slovenskega sindikalnega odbora za evropsko združevanje v ZSSS, Na kratko je spregovorila o delu kot največji dobrini sedanjega časa ter o novi povezanosti dela in kapitala v združeni Evropi z novimi članicami. Dejala je, da »upamo, da bomo bolje živeli, mi in naši otroci, združeni v Evropi, ki zagotavlja človekove pravice in dostojen odnos do dela in delavcev. Z vstopom na enotni trg si obetamo večji napredek in večje zaposlitvene možnosti. Ker smo tudi ljudje in ne le denar in kapital, bomo tudi v prihodnje še bolj glasno poudarjali, da dobiček ne sme prevladati nad pravicami ljudi, sicer bodo delavci zagotovo vzeli temeljne človekove in delavčeve pravice v svoje roke, če delodajalci ne bodo sprevideli, da je dobiček potrebno deliti tudi z njimi. Borba sindikata gre v smer dohitevanja inflacijskih gibanj, torej k zmanjševanju zaostajanja plač, in če ne bodo podpisane tarifne kolektivne pogodbe, se bomo zbrali 26. maja na splošni kolektivni stavki. Imeli bomo takšne pravice, kot sijih bomo priborili. V družbi dežel Evrope pa želim, da bomo še bolj uspešni!« Jože Miklavc Turistično društvo Radmirje prireja degustacijo savinjskih želodcev v nedeljo, 9.5.2004, ob 15. uri v prostorih gostilne Na gmajni. Vabljeni! v______________________________________________________________/ ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM Velika pridobitev za vse Zgornjesavinjčane Denar za investicije delavci javnega zavoda, ki ga vodi Ida Pus-toslemšek Kramer, vedno namenjajo za nakupe nove opreme, ki bolnikom in tudi njim lajšajo delo. Z novimi pridobitvami posodabljajo ambulante, ki s tem postajajo prijaznejše in učinkovitejše. Vsako leto se zato vsaj dvakrat zberejo ob veselih dogodkih, ko predajajo namenu nove aparate ali opremo. Letos so se prvič že zbrali, ?saj so konec aprila uradno predali namenu nov aparat za opravljanje biokemičnih raziskav v nazorskem laboratoriju. Investicija je bila za majhen zavod dokaj zajetna saj je bila vrednostapar-ata okoli sedem milijonovtolarjev. Kljub temu je bila nujna, sajje bil stari aparat popolnoma iztrošen, rezervnih delov ni bilo več moč nabaviti, zato so roke dali stran tudi serviserji. Po poizvedovanjih so našli in kupili nov aparat, kije primeren za upo- rabo v tem laboratoriju. Njegove zmogljivosti zadovoljujejo potrebam, v nekaterih komponentah pa celo presegajo, kar bo v prihodnosti ob izraženih potrebah omogočalo nadaljnji razvoj. Aparat je bistveno boljši od prejš- njega. Vse biokemične raziskave bodo odslej opravljali v nazorskem laboratoriju. Odvzete vzorce odslej BTC LJUBLJANA Skupščina delničarjev bo tako glasovala o predlogu, da se bilančni dobiček v višini 970.649 tisoč SIT razdeli delničarjem za dividende v višini 1600 SIT bruto za delnico v skupnem znesku 359.878.000 SIT, članom nadzornega sveta se kot udeležba na dobičku izplača nagrada v skupni višini 9.721.000 SIT, bilančni dobiček v višini 101.050.000 SIT ostane nerazporejen, bilančni dobiček v višini 500.000.000 SIT pa se razporedi med druge rezerve iz dobička. Nadzorni svet je obravnaval tudi poročilo štiričlanske uprave, ki jo vodi predsednik Jože Mermal, o poslovanju družbe v minulem petletnem mandatu. Uprava BTC je domala ne bo potrebno več pošiljati na preiskave v Celje, kar bo bistveno skrajšalo čas med odvzemom in ugotovljenimi rezultati. Čas preiskav pa se bo skrajšal iz enega dneva na kakšno uro. Aparat je sposoben izvajati še mnoge druge raziskave, ki pa trenutno niso najbolj pogoste. Ob upravičenosti bi zgolj dokupili reagente in spekter obsega dela aparata bi se lahko še povečal. Direktorica Ida Pustoslemšek Kramer je ob predaji novega aparata izrazila svoje upanje, da se bo na njem pojavljalo čim manj napak zaradi finega prahu, ki prihaja iz Glina. Prepričana je namreč, da se večina strojev in računalniške opreme kvari ravno zaradi tega. Benjamin Kanjir vtem času z novimi naložbami, kreiranjem novih vsebin in programov uspela izvesti prostorsko, arhitektonsko, lastniško in celovito poslovno preobrazbo družbe. Uprava je pripravila tudi strategijo razvoja za prihodnjih pet let, iz katere izhaja, da bo družba v prihodnje nadaljevala s programsko in arhitekturno rastjo, izvajala pa bo tudi mednarodne marketinške aktivnosti s ciljem povečanja obiska, tujih obiskovalcev. Nadzorni svet je soglasno sprejel sklep, da se po izteku mandata 18. maja za mandatno obdobje naslednjih petih let imenuje uprava v enaki sestavi kot doslej. Franci Kotnik BANKA CELJE Nove storitve za varčevalce Varčevalne navade v Sloveniji se hitro spreminjajo. Tega se zavedajo tudi v Banki Celje, zato so za svoje komitente pripravili vrsto novih storitev. Preko poslovnih enot in poslovalnic Banke Celje je odslej mogoče varčevati v obliki finančnih naložb v določene vzajemne sklade in pridobiti vse potrebne informacije za sklenitev dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja. Varčevanje v vzajemnih skladihje namenjeno predvsem dinamičnim, ne preveč konzervativnim vlagateljem, ki varčujejo za doseganje čim višjih donosov na vložena sredstva ob sprejemanju določene ravni tveganja. Vzajemni skladi združujejo denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih investirajo v različne vrednostne papirje v okviru vnaprej opredeljenih investicijskih ciljev in politike. Banka Celjeje med ponudniki izbrala dve družbi za upravljanje, in sicer Perspektivo, ki upravlja posebni vzajemni sklad Vizija, in KMB Infond, ki upravlja posebne vzajemne sklade Hrast, S.P.D. in Delniški. Nakup investicijskih kuponov omenjenih vzajem- nih skladov je možen v vseh poslovnih enotah in poslovalnicah Banke Celje, v prihodnje pa nameravajo paleto različnih vzajemnih skladov še razširiti. Sprememba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je uvedla pomembne novosti, ki temeljijo na prostovoljnem pla-čevanju premij zavarovancev in delodajalcev v posebne pokojninske sklade. V Banki Celje so se odločili za sodelovanje s Skupno pokojninsko družbo. Podjetja in podjetniki lahko v vseh poslovnih enotah banke dobijo vse potrebne informacije za sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja z omenjeno pokojninsko družbo. Franci Kotnik Jože Mermal ostaja na čelu uprave Nadzorni svet delniške družbe BTC je na redni seji 22. aprila obravnaval in sprejel poročilo o poslovanju družbe v letu 2003 s priloženim revizorskim poročilom ter predlogom uprave o uporabi bilančnega dobička. OPRAVIČILO V14. številki Savinjskih novic na 15. strani je bii pri receptu za višnjevo torto pri sestavinah pomotoma zapisan kvas namesto kakava v prahu. Tokrat ni ponagajal tiskarski, ampak kuharski škrat. Hvala za razumevanje. I _______________________________________—_________y LJUBNO OB SAVINJI 27. APRIL - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU Svoboda kot vodilo Na predvečer praznika dneva upora proti okupatoiju so člani mozirske krajevne organizacije zveze borcev in udeležencev NOB ob pomoči Občine Mozirje pripravili spominsko proslavo, s katero so počastili praznik upora in 60-letnico osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Kulturni program, v katerem so zazvenele narodne in partizanske pesmi ter koračnice, so sooblikovali godbeniki zgornjesavinjske godbe pod taktirko Tomaža Gučka ter mozirski mešani pevski zbor pod vodstvom Antona Acmana mlajšega. O prazniku in njegovem pomenu za slovenski narod sta spregovorila mozirski župan Ivo Suhoveršnik in Stanislava Borovšak, profesorica zgodovine, ki sta vsak po svoje orisala 27. april in zgodovinske dogodke pred 63 leti, koje okupator zasedel naše ozemlje. Tedaj so se namreč združile politične skupine, ki so uvidele, daje svoboda tista vrednota, ki je ne dobiš v dar, ampak se moraš zanjo boriti. »Hočemo živeli v svobodi brez spon, v miru, sožitju in prijateljstvu. Svoboda naj nam bo vodilo našega življenja,« je vsvojem govoru med drugim poudaril mozirski župan. Marija Sukalo __________________________________/ OBČINSKI SVET MOZIRJE Regionalni podjetniški forum V podjetju Tutela s sedežem všmartnemv Rožni dolini se že pet let zavedajo starega slovenskega pregovora, da na mladih svet stoji. Pred petimi leti so namreč začeli izvajati podjetniške krožke za osnovnošolce, ki so namenjeni učencem zadnje triade osnovnih šol. Več kot na dlani je, da bo po vstopu v EU podjetništvo v Sloveniji še bolj kot doslej igralo odločilno vlogo, za kar je potrebno vzpodbujati predvsem mlade. Tretji regionalni podjetniški forum, na katerem bodo učenci širše celjske regije predstavili svoj poslovni načrt, ki so ga pripravili ob pomoči mentorjev, bodo tokrat pripravili na Ljubnem ob Savinji in sicer 7 maja z otvoritvijo ob 10. uri na OŠ Ljubno ob Savinji. Srečanja se bodo predvidoma udeležili tudi župani občin širše celjske regije, ravnatelji udeleženih šol, podjetniški centri in seveda učenci, ki bodo na svoj način predstavili različne podjetniške ideje, sam projekt pa bo prispeval k intenzivnejšemu uvajanju programov podjetniškega usposabljanja med mladino v naši državi. Savinjčan m • i |a • m Samoprispevek 13. junija 12. redna seja mozirskega občinskega sveta je bila zadnjo aprilsko sredo. Svetniki so sprejeli potrebne akte, s katerimi so omogočili začetek postopkov in izvedbo samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Mozirje. Brez večjih razprav so svetniki sprejeli tudi odlok o zaključnem računu za leto 2003. Sprememba odloka o proračunu za letošnje leto je bila potrebna zaradi dokončanja že začetih investicij in nekaterih novih. Z rebalansom so uskladili odhodke s prihodki, zagotovili pa so tudi potrebna sredstva za delovanje tretjega oddelka vrtca na Rečici ob Savinji. Oddelek namreč nemoteno deluje že od prvega marca letos. S sprejeljem zajetnega svežnja sklepov, odlokov in aktov so postavili temelje za izvedbo referenduma o lokalnem samoprispevku 13. junija letos. Kot je že znano, bodo zbrana sredstva ob pozitivnem rezultatu pomagala pri izgradnji večnamenske dvorane pri OŠ Mozirje in njeno adaptacijo ter dograditev. Drugi projekt, ki bo črpal sredslva iz te postavke, pa bo ureditev mozirskega trškega jedra. Svetniki so sprejeli sklep, da se stavba, v kateri so sedaj upravna enota, nekatere druge službe in občinska uprava, po izgradnji upravne zgradbe v Podrožniku proda najboljšemu ponudniku na dražbi. Upravno stavbo bo gradilo šoštanjsko podjetje Cigrad, do konca letošnjega leta pa mora biti novobjektdokončan do tretje gradbene faze. Benjamin Kanjir SKUPEN PROJEKT ERE IN BTC-JA Era City Skopje Delniški družbi Era iz Velenja in BTC iz Ljubljane sta 21. aprila v Skopju podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri izgradnji poslovno-nakupovalnega središča, ki je s podpisom te omenjene pogodbe dobil tudi že ime Era City Skopje. Kot je znano, je Era večinska lastnica družbe Skopski sejem, z vstopom BTC-ja kot prvega partnerja pa bo najprej določena optimalna pozidava 23 hektarjev velikega območja z upoštevanjem prostorskih, prometnih in tržnih zakonitosti. Obe družbi ocenjujeta, da je lokacija Skopskega sejma idealna za izgradnjo središča po vzoru BTC Cityja v Ljubljani, ki postaja največji evropski nakupovalno-zabaviščni center. BTC bo k projektu povabil tudi svoje dolgoročne poslovne partnerje, ki jih je več kot 600, sicer pa bosta družbi skupaj iskali dolgoročne strateške partnerje. Projekt Era City Skopje je zamišljen kot sklop sejemskih, trgovskih, poslovno-kongresnih in zabaviščnih dejavnosti, ki bodo privabljale množice obiskovalcev. BTC City v Ljubljani je na primer v lanskem letu obiskalo 18 milijonov obiskovalcev, mesto Ljubljana pa ima le nekaj preko 300 tisoč prebivalcev. Franci Kotnik BOGAT MAJSKI PROGRAM V TUŠEVIH NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH Potujoč živalski vrt v Planetu Tuš Celje Planet Tuš Celje bo tudi v maju prizorišče pestrega dogajanja. Poleg ustvarjalnih delavnic za otroke bodo potekale še različne animacije, predstave, nagradna žrebanja, sejem rabljenih koles in opreme terzabavne in športne prireditve. Še posebej zanimiv in privlačen bo obisk družine Kolenc, ki bo v Planet Tuš pripeljala svoj potujoči živalski vrt. Obiskovalci, predvsem otroci, bodo lahko tako spoznavali različne vrste nevsakdanjih živali ter z njimi vzpostavili stik. Vsi gledalci bodo aktivno vključeni v predstavo. Na vodenih delavnicah bodo lahko spoznali kači (udav, rdeči ameriški gož), ježa, želvo, puščavskega skakača, krastačo, cvrčke, legvana, polha, grlico, paličnjake (indijske, avstralske), kunca in največje kopenske polže (ahatnike). Družina Kolenc bo Planet Tuš v Celju obiskala v soboto, 8. maja, med 10. in 12. uro. V maju bodo potekale tudi otroške glasbene prireditve, na katerih se bodo predstavili otroški in mladinski pevski zbori ter glasbene šole. Prireditev »Pesem pomladi« bo v Planetu Tuš Celje potekala v četrtek, 6. maja, ob 18. uri. Na njej bodo nastopili otroški in mladinski pevski zbor OŠ Slivnica pri Celju ter otroški pevski zbor OŠ Hruševec iz Šentjurja. Dan kasneje, 7 maja, prav tako ob 18. uri, se bo obiskovalcem predstavil še orkester kitaristov in harmonikarjev Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur. LP Dela potekajo po načrtih Delavci gradbenega podjetja Vegrad Velenje v teh dneh zaključujejo gradbena dela na prvi polovici večstanovanjskega objekta, ki raste na mestu porušene Brdčke graščine. Vodjagradbišča, gradbeni tehnik Martin Dolšak zagotavlja, da bo objekt predan svojemu namenu v roku, ki ga predvideva pogodba. Objekt je razdeljen na štiri stolpiče. Prva dva so žakjjučilfclo prvega maja. Takoj po prazniku pa jo sledila še montaža strešne kprrstókeije. Prvotni načrt, dose bo v ietoštljerO Iptu zgradila prva polovicaofc^tfa, vdaslednjem letu pa še druguje bilépfétpenjen. Do 31. avgusta morajo biti namreč zaključena vsa dela naprvipolovici. Na ta dan bo tudi tehnični prevzem. Do vselitve bo pripravljenih polovica izmed 43 stanovanj. Obljube župana Ivana Suhoveršnika, da bo na letošnji praznik.Občine Mozirje sredi septembra razdelil ključe najemnikov, torej baj jne: bi bila pod vprašajem. Do vselitve prvih stanovalcev pa bo zgrajena tudi druga polovica objekta. Na njej bo takrat tudi že streha, urejena bo okolica. Edino kar bo še čakalo, bo izvedba notranjih obrtniških del. Trenutno delo po zagotovilih vodje gradbišča za načrtovanim zaostaja okoli pet dni. In to kljub dejstvu, daje za njimi okoli 30 delovnih dni slabega vremena. Zamuda je iz dneva v dan manjša na račun celodnevnega dela petindvajsetih delavcev. Slednji so del gradbene operative, obrtniških delavcev pa še ni. Benjamin Kanjir Do vselitve v večstanovanjski objekt na Brdcah bo pripravljenih polovica Od 43 stanovanj (foto: Benjamin Kanjir) MOZIRJE Obnova ceste v Kolovrat Kot so se v lanskem letu dogovorili krajani zaselka Kolovrats predstavniki Krajevne skupnosti in Občine Mozirje, so koncem lanskega leta, še posebej zavzeto pa v apriiu, pričeli s posodabljanjem vaške ceste. Prejšnja je bila v zelo slabem stanju, ozka in na nekaterih mestih v zimskem času skoraj neprevozna ter nevarna. Rekonstrukcija skoraj 1500 metrov dolgega odseka ceste predvideva v prvi fazi nov ustroj z meteornimi propusti, v letu 2005 pa še položitev asfaltne prevleke. Za gradbena dela so krajani in lastniki zem- Krajani in lastniki zemljišč so k rekonstrukciji ceste poleg denarnih sredstev prispevali tudi prostovoljno delo (foto: Jože Miklavc) VINOGRADNIŠTVO STEYER Prodaja vina v humanitarne namene Znani pridelovalec kakovostnih in vrhunskih vin Danilo Steyer iz Plitvice pri Gornji Radgoni, znan tudi po dišečem tramincu ter klubu ljubiteljev tega vina, ki ima sedež in predsednika v Mozirju (Dani Grudnik), je pred dnevi v svoji vinski kleti pripravil dan odprtih vrat. Skupaj s še tremi vinarji iz tamkajšnjega vinorodnega okoliša je ponudil najboljša vina in celo kakovosten šampanjec. izkupiček od petdesetih prodanih paketov vin z njegovo blagovno znamko je podaril Zvezi društev za cerebralno paralizo Sonček in s tem promocijskemu dogodku dodal še pohvale vredno humanitarno gesto. (foto: Jože Miklavc) Jože Miklavc Danilo Steyer Ijišč že zbrali znatna sredstva, ob sofinanciranju Občine Mozirje pa bo prva faza zaključena že do sredine letošnjega leta. Krajani so poleg denarnih prispevkov pristopili k rekonstrukciji ceste tudi s prostovoljnim delom. Na koncu ceste pred strnjenim naseljem Kolovrat so zgradili več deset metrov dolgo in dva metra visoko obcestno škarpo, ki bo poslej omogočala normalen in varnejši promet. Pri tem so se nekateri domačini izdatno izkazali. Jože Miklavc (TOPLI PODI, PLUTA) KERAMIKA, KAMEN OPAŽI, PREGRADE INTARZIJE, SVETOVA Te!.: 03/588-57-15, Osro: 041/519 737 RAMŠAK s.|». Boštjan, Dobrovlje 4, 3314 Braslovče BOČNA Naj bo pesem vedno na vaših ustih in v vaših srcih V soboto, 24. aprila, sta Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Kulturno društvo Bočna organizirala že 34. območno in medobčinsko revijo odraslih pevskih zborov in skupin Zgornje Savinjske doline. V Bočni je zapel tudi Mešani pevski zbor KD Mozirje (foto: Marija Miklavc) Zapeli so ženski pevski zbor KD Bočna (zborovodja Jože Pustos-lemšek), Joy quartet (Jani Šuligoj), Kvintet Koledniki (Jelka Re-penšek) iz Mozirja, Sirenia (Anita Lakner) z Ljubnega, Fantovs- ka vokalna skupina Žetev (Mitja Venišnik) s svojim prvim nastopom, Mešani pevski zbor KD Mozirje (Anton Acman ml.) ob 30-letnici nastopov, Komorni zbor Viva la musica KD Luče (Matej Jevnišek) ter Moški pevski zbor KD Bočna (Matjaž Železnik). Naj bo pesem vedno na vaših ustih in v vaših srcih, je bilo slišati iz predstavitve MePZ Mozirje, slikovito pa so se predstavile tudi ostale pevske skupine in zbori. Gostitelji, Bočani so sporočili, da bo prihodnje leto v njihovem kraju že stota pevska sezona, predstavnica JS KD Ivana Žvipelj pa seje vsem nastopajočim zahvalila za sodelovanje in jim izročila pisna priznanja. Jože Miklavc SIMPLY CLEVER ŠkodaFabia Clever prihranek do 300.000 SIT @ 0 © 0 klimatska ABS sovoznikova el. pomik naprava zračna blazina prednjih 5 Velja za model Combi 1A TDI ŠKODA FABIA COMBI 1.4 TDI 55 kW Emisija COz Poraba goriva (g/km) (!/I00km) 124 4,6 PSC PRAPROTNIK, Šaleška 15, Velenje, tel: 03 898 32 20 ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA! !! i# z montažo že od Novo NOVO Klimatsko napravo U lahko namestimo v trgovi restavracije, sejne dvorane, namenjena pa je tudi za razkošno domačo rabo. Odlično ogrevanje v prehodnem jesenskem in pomladnem času Lastnosti: L/ Hladilni plin: R407C Hlajenje/gretje jLSgl Sušenje zraka Mešanje zraka Premikajoče se lopute notranje enote Upravljanje z daljinskim upravljalnikom Velik LCD prikazovalnik na daljinskem upravljalcu Vgrajeni protiprašni filtri Ohišje bele barve Tiho skoraj neslišno delovanje Pralni stroj Candy CNE 109 (1000 obratov) Poletne vroče dni - 2 leti garancije naj vam klima iT I”™” ohladi montažo Smo pooblaščeni prodajalec, montažer in serviser klimatskih naprav Gorenje. COTOVLJE 31, 3310 ŽALEC tel.:03/713 34 50, fax:03/713 34 74 e-mail: trgovina.aliansa@aliansa.si Pralni stroj Gorenje WAI581 S (1500 obratov) Hladilnik Gorenje RB 3131 W (š. 50 X v. 85) © GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE in zahtevni požari Katastrofalna suša Lansko leto sta s stališča zgornjesavinjskih gasilcev v veliki večini zaznamovala katastrofalno pomanjkanje pitne vode in obilica požarov. Marsikaterega izmed njih bi bilo mogoče preprečiti, v ospredje ob tem pa prihaja tudi pomanjkljivo samozaščitno delovanje občanov. Predsedniki in predstavniki prostovoljnih društev, ki so povezani v skupno zvezo, so se 24. aprila v prostorih prostovoljnega gasilskega društva iz Nazarij zbrali že deve-tinštiridesetič zapovrstjo. Seznanili so se z delom zveze v preteklem letu in realizacijo nalog z zadnjega zbora. Na njem seje zamenjalo tudi vodstvo zveze, ki jo odtlej vodita predsednik Janko Žuntar in poveljnik Boštjan Cigale. V letu 2003 so gasilci posredova- li v 54 intervencijah. Največ izmed njih so terjali dimniški požari. V teh posredovanjih je sodelovalo 1042 gasilcev, ki so na ta način opravili okoli 500 prostovoljnih ur. Na območju Zgornje Savinjske doline sta bila v preteklem letu dva zahtevnejša požara v gorskem okolju. Enota iz Luč je edina v Sloveniji usposobljena za tovrstna posredovanja, ki so izredno zahtevna in nevarna. Zaradi narave njihovega dela težijo k večjemu sofi- nanciranju s strani države, ki pa zaenkrat nima posluha za te zadeve. Svoje delo so dodobra izpolnili tudi člani tehnično reševalne enote, ki deluje v sklopu PGD Nazarje. Obilica intervencij ob raznih nesrečah iz dneva v dan kaže večjo potrebo po njihovem usposabljanju in dobri opremljenosti. Med stalno izobraževanje prostovoljnih gasilcev sodijo tudi priprave in sodelovanje na tekmovanjih. Na nivoju zveze seje lani članskega tekmovanja udeležilo 40 enot, mladinskega pa 31. Doseženi rezultati so bili zadovoljivi, nekatere enote pa so popel- jali tudi na regijsko in državno tekmovanje. Zaradi mnogih intervencij je veliko občinskih vaj v okviru meseca požarne varnosti odpadlo. Dodatne dejavnosti ob že dodobra obremenjenih gasilcih lahko namreč prinašajo ravno nasprotne učinke od željenih. Novo organizirani komisiji za delo z veterani in mladino bosta na teh dveh področjih postavljali nove smernice delovanja. Oboji pa so potrebni, saj delo brez izkušenj nima pravih temeljev. Delo brez mladih pa je že vnaprej obsojeno na neslavni konec. Benjamin Kanjir KULTURNO DRUŠTVO SLAP Zaključek bralne V tednu praznika slovenske knjige so se na prijetnem srečanju v Osrednji knjižnici Mozirje zbrali tudi člani kulturnega društva Slap, ki v svojih vrstah združuje ljubitelje lepe slovenske besede. Priložnost je bila namenjena razglasitvi prejemnic bralne značke za odrasle ter ogledu same knjižnice. značke za odrasle V okviru bralne značke za odrasle, ki jo je pripravila in vseskozi vodila Ivana Žvipelj, vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je bilo iz ponujenega seznama potrebno prebrati kar deset knjig različnih avtorjev in Primanjkuje Predzadnji petek v aprilu so se v mozirski restavraciji Gaj na svojem rednem občnem zboru sestali izdelovalci želodcev, povezani v Združenje izdelovalcev zgornje-savinjskega želodca. Društvo, ki je bilo ustanovljeno septembra lani in šteje skoraj trideset članov, seje po besedah Bernarde Brezovnik, strokovne tajnice združenja, v preteklem letu posvetilo pridobitvi zaščite geografske označbe Zgornje-savinjski želodec. Specifikacijo za priznanje, namenjeno kmetijskemu ministrstvu, so pripravljali Marija Bezovšek, predsednica Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, član rečiškega turističnega društva Silvo Zdolšek, Stanko Renčelj ter Štefka Goltnik in Bernarda Brezovnik si s tem prislužiti priznanje za opravljeno bralno značko. Do predpisanega datuma je to uspelo trem članicam društva Slap, in sicer Veri Kumprej, navdušeni bralki in literatki, ki je zadano nalogo tudi najprej opravila, Mariji Ročnik, kronistki in jim denarja iz mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS - Zavod Celje). V zbiranje podatkov in raziskavo dela izdelovanja želodcev, od mletja mesa do končnega že sušenega izdelka, ter številne ankete, prikazane v različnih diagramih, je bilo vloženo več kot 140 ur prostovoljnega dela ali skoraj 17 dni. Delo so opravili volontersko, saj ima združenje le malo svojih finančnih sredstev. Že preteklo leto so prošnje za pridobivanje le-teh naslovili na vse občine v dolini, a so, z izjemo mozirske, naleteli na nerazumevanje. Kljub temu pa so uspeli pripraviti odmevno predavanje Priprava mesa in ovitkov za izdelavo želodcev. Marija Šukalo zbirateljici ljudskega gradiva ter Albini Rajter, eni izmed mlajših članic društva. Vse tri prejemnice bralne značke so poleg priznanja s strani Osrednje knjižnice Mozirje prejele še knjižno nagrado ter brezplačno enoletno članarino. Podelitve seje udeležil tudi profesor Vinko Šmajs iz Velenja, mentor skupine in častni član društva, kije v svojem slavnostnem nagovoru spregovoril o velikem pomenu knjige, se ob tem dotaknil tudi vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ohranitve identitete naše pisane besede ter predvsem izrazil veselje nad poslanstvom društva Slap, kije eno redkih literarnih društev na Slovenskem. O razvoju knjižnice na področju Zgornje Savinjske doline in dejavnostih, ki jih le-ta opravlja, je zbrane seznanila Vladimira Planovšek iz Osrednje knjižnice Mozirje, za spodbuditev branja pa v imenu taiste knjižnice vsem ponudila možnost brezplačnega vpisa do konca tekočega leta. Po zahvalnem govoru Rozike Tkavc, predsednice društva Slap je sledil še ogled galerije ter sproščeno druženje ob manjši zakuski. Tatiana Golob ČEBELARSKA DRUŽINA MOZIRJE Sodelovanje s Hrvati Vsakoletno srečanje slovenskih čebelarjev v Celju ne ponuja samo razstavno prodajne možnosti čebelarskega orodja in čebeljih izdelkov, ampak je v prvi vrsti namenjeno povezovanju čebelarjev in družin znotraj katerih delujejo. V Celje že vrsto let prihajajo tudi čebelarji iz sosednje Hrvaške, konkretno z otoka Raba, ki so navezali prijateljske stike s kolegi iz Mozirja. Predsednik mozirskih čebelarjev Ivan Čopar pravi, da imajo s hrvaškimi čebelarji precej skupnih pogledov na nadaljnji razvoj čebelarstva, zato so Hrvate z veseljem sprejeli v Zgornji Savinjski dolini In jim razkazoli naravne in kulturne znamenitosti tega dela Slovenije. Čebelarji s Hvara so predvsem želeli izvedeti, kako deluje Čebelarska zveza Zgornje Savinjske doline, na kakšen način se čebelarske družine financirajo, seveda pa so si ogledali tudi ndčin čebelarjenja v teh krajih. Gre za razliko, pravi Čopar, saj imajo Hrvati svoje čebelje družine v nakladnih panjih. Zgornjesavinjski čebelarji nameravajo vrniti obisk in se seznaniti s pogoji čebelarjenja na jadranskem otoku še to poletje. ______Savinjčan ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA ÌL. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA CIRILA METODA SEMA Z objektivom skozi čas Ciril Metod Sem je v mozirski Slomškovi dvorani postavil na ogled Ciklus fotografij Mlajevci Skozi Čas (foto: Benjamin Kanjir) Le kdo ne pozna Cirila Metoda Sema, ki je domala vse življenje posvetil fotografskim kameram in lovljenju dogodkov skozi objektiv. V njegovem arhivu so zato zabeležene stvari in dogodki, veselje in žalost ter bolj ali manj lepe plati življenja. Marsikateri dogodek, ki se zgodi v Zgornji Savinjski dolini bi bil že davno pozabljen, če ga ne bi namerno ali zgolj naključno ujelo oko fotografske kamere mojstra Cirila Sema. Slednji je vedno tu, pa naj si gre za povabilo ali slučaj, vedno z objektivom v roki, vèdno pripravljen pritisniti na sprožilec. Zaradi te njegove stalnosti skozi dolga leta nastajajo pravcate male enciklopedije zgodovine. Njegova posebnost je beleženje dela raznih organizacij, ki doživljajo vzpone in padce. A njemu za vse to ni mar, pomembni so le motivi in razlogi, zaradi katerih fotografira. Ciklusi, ki nastajajo na ta način, so preneseni na fotografski papir, neme priče dogajanja. Težko zato nekdo reče, kaj je res in kaj ni. Res je to, kar je ovekovečeno, postavljeno na ogled ali pa zgolj v obsežnem arhivu, kjer čaka na ponovno odkritje. V okviru mozirskega krajevnega praznika je Ciril Metod Sem 26. aprila v mozirski Slomškovi dvorani postavil na ogled ciklusfotografij, ki jih je poimenoval Mlajevci skozi čas. Predstavil je delo etnografskega društva Mlajevci, ki se ob različnih priložnostih trudijo s postavljanjem mlajev. Naporno in nevarno delo je fotograf beležil domala 15 let, nastale fotografije pa danes pričajo o požrtvovalnem delu možakarjev, ki jim ni vseeno, v kakšnem kraju živijo. Za vsak večji praznik se zberejo, okrasijo in postavijo najvišje mlaje, ki so nato v ponos ne le njim, ampak vsem, kijih z dolžnim spoštovanjem opazujejo. Višek njihovega dela je bila gotovo obilica mlajev, kije maja 1996 pozdravila svetega očeta. Benjamin Kanjir Občina Luče na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Luče (Uradni list RS, št. 40/2004) za leto 2004 objavlja folklorno in plesno dejavnost, gledališko in lutkovno dejavnost, likovno dejavnost, literarno dejavnost in založništvo, JAVNI RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Luče za leto 2004 v skupnem znesku 2.000.000 SIT. i. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti za leto 2004, kijih bo Občina Luče sofinancirala iz občinskega proračuna. II. PRIJAVA NA RAZPIS Za sofinanciranje se lahko potegujejo naslednji izvajalci kulturnih programov: društva, samostojni ustvarjalci na področju kulture, zasebniki in drugi, ki delujejo na področju ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednotter so njihovi kulturni programi v interesu Občine Luče Pravico do sofinanciranja imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da imajo sedež v Občini Luče, da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih (velja za društva), aktivno delujejo najmanj eno leto, vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih. Občina Luče sofinancira naslednje kulturne dejavnosti: glasbeno dejavnost, filmsko in video produkcijo ter fotografijo, izobraževalno in raziskovalno dejavnost s področja kulture, dejavnost širjenja kulture med občani, nove medije, ter druge vsebine s področja kulture. III. ROK IZVEDBE Programi, ki se sofinancirajo, se morajo izvesti v letu 2004. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2004. IV. PREDLOŽITEV VLOGE Vlagatelji morajo vlogo oddati priporočeno po pošti z datumom oddaje do najkasneje 24. maja 2004 ali na sedežu Občine Luče, Luče 106, 3334 Luče najkasneje do 15.00 ure tega dne. Vlagatelji uveljavljajo sredstva potem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti predložen predpisan obrazec, določen za posamezne namene in predpisana dokumentacija. Obrazci se dobijo na Občini Luče. Kulturna društva, v katerih deluje več sekcij, morajo podati natančen opis programa s časovnim terminom in finančno konstrukcijo programa za vsako sekcijo posebej. Nepravočasno oddanih ponudb komisija ne bo upoštevala. Vloge pošljejo vlagatelji do navedenega roka v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Luče, Luče 106,3334 Luče. Ovojnice morajo biti opremljene z naslovom pošiljatelja in z oznako: 'Ne odpiraj! Javni razpis - kultura'. Odpiranje ponudb bo opravila komisija na sedežu naročnika. Odpiranje ponudb ni javno. Občina Luče župan Ciril Rose l.r. Društvo kmetic'zgornje savinjske doline Izobraževanje - ključ do znanja in osveščenosti V mesecu aprilu, ko na vrata s toplimi žarki že trka pomlad, so v društvu kmetic zaključili s prijetnimi zimskimi druženji, ki so potekala v okviru letošnjega izobraževanja. Kmetijske svetovalke so skupaj z Društvom kmetic Zgornje Savinjske doline tudi letos pripravile številna srečanja po krajevnih aktivih, predavanja ter raznovrstne tečaje. Zelo odmevna in dobro obiskana so bila predavanja zeliščarke iz Društva zeliščarjev Arnika (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec) Fanike Burja z naslovom »Zdravilne rastline v naravi in njihova uporaba« ter predavanje »Zdravo stopalo -zdravo telo, zdrava duša in zdrava misel«, ki ga je vodila višja medicinska sestra - refleksoterape-vtka Janka Prezelj iz Zdravstvenega doma Kamnik. Ena izmed zelo priljubljenih oblik izobraževanja si udeleženke pridobijo veliko novih znanj ter si izmenjajo praktične izkušnje, kijih nato s pridom in v zadovoljstvo svojih družin rade prenašajo v svoja gospodinjstva. Letos so se kmetice na tečajih peciva, ki jih je vodila gospa Košmrlj in so potekali v Dol Suhi, Grušovljah, na Lepi Njivi, v Žek-ovcu, na Ljubnem, v Gornjem Gradu, Novi Štifti in Kokarjah, seznanile s pripravo domačih pit, slanega peciva in hitrega peciva. Zanimiva in dobro obiskana pa sta bila tudi tečaja krašenja Članice aktiva Luče so pod vodstvom Stanka Voriha pridobile nove izkušnje v pripravi in peki najrazličnejših domačih kruhov in pestrih krušnih izdelkov. Dobro obiskani so bili tudi enodnevni kuharski tečaji Marije Bezovšek, ki so potekali po vseh 18 krajevnih aktivih. Na teh tečajih so se udeleženke seznanile s pravilno uporabo jajc v prehrani. V Okonini in na Ljubnem sta potekala posebna tečaja izdelave izdelkov iz lepljenega suhega cvetja, ki ju je vodila Anja Sotošek. V sklopu letošnjega zimskega izobraževanja so zaradi vse večjega zanimanja za različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah organizirali tudi več dnevnih certifikatnih izobraževanj, ki so obvezna za bodoče nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Med najbolj obiskanimi so bili seminar za predelavo mesa, kije potekal v Mozirju, seminar za peko kruha in tečaj za nove nosilce turistične dejavnosti na kmetiji, ki sta bila organizirana za celjsko regijo preko Kmetijskega gozdarskega zavoda Celje. Ker je delo kmetice naporno in zahtevno, vezano tako na dom in družino kot na kmetijo, sta znanje in osebna osveščenost še kako pomembna dejavnika. Zato si kmetice, kljub temu, da njihov delavnik traja ves dan, rade vzamejo čas tudi zase in za svoje izobraževanje. Bernarda Brezovnik Velika družina - veliko skrbi in veselja V nedeljo je mariborski ordinarij dr. Franc Kramberger v gornjegrajski katedrali krstil Tončka (Antona), osmega otroka Petra in Zofije Potočnik. Ni prav pogosto, da zakrament krsta podeljuje škof, zato je bila svečanost toliko bolj pristna in slovesna. Pri Poškruhovin na Križu nad Gornjim Gradom sta oče Peter in mama Zofija vse otroke sprejela z ljubeznijo in odprtostjo za življenje, za kar se jima je škof po končanem obredu prisrčno zahvalil. Njun vzgled naj bi privabil tudi druge starše, da bi se odločali za več otrok. Tako oče Peter kot mama Zofija izhajata iz velikih www,©Ikr@J,si PRALNICA IN KEMIČNA ČISTILNICA V naši čistilnici nudimo storitve pranja oblačil, hišnega tekstila (prti, zavese, ...) in kemičnega čiščenja. Na storitve kemičnega čiščenja vam nudimo 10 % popust. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je v gornjegrajski katedrali krstil Tončka, osmega otroka Petra in Zofije Potočnik (foto EMS) družin, zato je otroški vrvež na Poškruhovi domačiji nekaj povsem normalnega in vsakdanjega. Kopica skrbi in obilica ljubezni si podajata roki, starejši, ki se z enim očesom že ozirajo preko domačega praga, pa so staršem v trdno oporo in pomoč pri varov- anju in vzgoji mlajših bratov in sester. Iz družin, kot je Poškruhova, je v vseh časih in preizkušnjah gnala zdrava slovenska rast, ki bo v drugačnih pogojih življenja še kako težko stala in obstala. MLAJI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI |> • • «s •• Najvisji stoji v Nazarjah Saj ne da bi šlo za tekmovanje, toda podatek je zanimiv. Po zbranih informacijah naj bi najvišji mlaj v času prvomajskih praznikov stal v Nazarjah v neposredni bližini gasilskega doma in prodajalne Tuš. Mlaj so kot po tradiciji postavili člani PGD Nazarje, njegova višina 32 metrov pa naj bi prekašala vse ostale mlaje, ki trenutno stojijo v krajih Zgornje Savinjske doline. KF 32-meterskega velikana so postavili člani PGD Nazarje (foto: KF) gsssm ssassasgaBgagiwB| Zgodovinska veda pravi, daje na hribu Gradišče med Bočno in Gornjim Gradom vsivi davnimi stal grad, o katerem ni več ne duha ne sluha. Precej mlajša zgodovina izpričuje, da so si v polpreteklosti v njegovem vznožju zgradili postojanko cestarji. Čeprav trhla in zmajana še vedno priča o letih, ko cestarska veda še ni dosegla današnje kvalitete. Bog je dal in Bog bo vzel, bi lahko zaključili in odšli, če ne bi za dober pljunek stran ta ista cestarska veda zapustila materi naravi zajeten kup asfalta. Ker je približno znano, daje asfalt mešanica peska in smole, ta pa vsebuje naftne in še kakšne derivatele seveda jasno, da »tržni višek« nikakor ne sodi drugam kot na cesto. Z nekoliko poenostavljeno logiko sije mogoče razlagati, da na naših cestah ni več lukenj in zaplat, ki bi kričale po sanaciji. Resnica seveda ni takšna, vzroke za nepremišljeno dejanje je verjetno potrebno iskati v preveliki količini naročenega asfalta, ki se ga je bilo potrebno po izteku delovnega časa na hitro znebiti. Zgodba za inšpektorje! Savinjčan Ugodni krediti do 24gesee sam Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 83947 71; fax: 03/839 47 72 GRADITELJI POZOR! V mesecu maju vam nudimo akcijske cene: modul bloka, termoizolacij, mavčnih sistemov, premazov, keramičnih ploščic, stavbnega pohištva, strešnih oken VELUX, strešnih kritin: NOVO - BRAMAC PROTEKTOR, ZASTAVE SLO in EU in ostali gradbeni material po najugodnejših cenah: Dostava z avtodyiqalom KER LJUBITE SVOJ DOM Piše: Aleksander Videčnik Že v prejšnji številki smo pričeli z objavo starega članka iz koledarja Družbe svetega Mohorja za leto 1909. Ker gre za zgodovinska dejstva, ki so stoletja mučila naše prednike, bomo stoterno nadaljevali. "Pozneje si je v tej stvari cesar Henrik IV. vzel Karola za zgled inje hotel desetinsko postavo v državi z vso strogostjo izvesti. Leta 1073 se poroča, daje prišel solnograški škof Gebehart v Osoje na Koroškem, da uredi desetino. Voljni ali nevoljni so morali vsi, grofi, plemiči, svetni ljudje in duhovniki se zavezati, da bodo odslej plačevali desetino od svojih pridelkov. Kdor pa ni hotel dajati desetine, moral je odstopiti cerkvi kakšno kmetijo v last. Osojski opat Volfram je tedaj desetino osojskega posestva odkupil z desetimi kmetijami, kijih je prepustil nadškofom. Kaj takega je bilo mogoče izvesti, ker je bilo v državi preveč škofov, ki so poslušali cesarja in ne papeža. Saj so razmere tako daleč dozorele, da je papež Gregor VII. izobčil Henrika iz katoliške cerkve in daje moral Henrik v Kanosi leta 1077 prositi milosti. Cesarje v mnogih krajih nastavljal svoje prijatelje na škofovske sedeže in tem je bilo čestokrat le za denar. Od Henrika so si bili zdenarjem kupili čast in desetinajim je morala te stroške povrniti. Desetina je napravila razdor med ljudstvom in med škofi, odtujila je škofom tudi drugo duhovščino. Kakor so pa poprej vladarji jemali cerkvi staro zemljiško last in jo nadomeščali s prisilno novo desetino, tako so pozneje terjali naprej en del, potem večino desetine zase - to pomeni začetek davkov. Vladar seveda ni mogel vladati brez sredstev, on ni mogel biti brez stalnih dohodkov. Te stalne dohodke so si našli v desetini. Ta davčni sistem je morala udejaniti cerkev, ker bi ljudstvo svojim grofom in knezom davka nikoli ne privolilo. Koje bila desetina uvedena, sije oblasti niso več pustile vzeti, kakor danes davka ne, četudi ljudstvo godrnja. Novi čas je potem desetino odpravil, a uvedel je drugih plačil, ki niso dosti lajša, le da si moderna doba prizadeva iskati denarja pri tistih, ki ga imajo, obdavčiti premožne in olajšati ljudstvo. DESETINA NA KOROŠKEM Ni še dolgo, odkar je desetina odpravljena; najstarejši ljudje seje še spominjajo, a mladi svetjo je popolnoma pozabil. In vendar je tudi v dese- Desetina tinski postavi marsikaj zanimivega in njene uvedbe segajo še v naše vsakdanje življenje, četudi se tega ne zavedamo več. Desetina seje dajala od vsega, kar se mlati ali pobira ("klaub, tresch oder sackh-zehend") se je imenovala. A dajala se ni vselej samo desetina in vselej v žitu. Dajal seje tudi 12. ali 20. snop, torej neki manjši davek. Posestnik, ki bil dolžan desetino plačevati, seje imenoval "pavman." Kadar je hotel pavman iti žeti na svoje polje, moral je skrbno snopje brez razlike zlagati v kopah ali sestaviti snopje pokoncu, rž po deset snopov skupaj, pšenico, oves in ječmen pa po šest. Ajda seje postavljala in se še postavlja po čepih. To sestavljanje se še danes imenuje na levem bregu Drave (Koroška, op. A.V.) "hekrat" in sestav "hekar"; na desnem bregu Drave pa "hajflat" in "hajfl." Nemec ga naziva "Toeckl in toeckeln." Bralci naj upoštevajo, da je članek bil napisan na Koroškem pred toliko in toliko leti in daje prvenstveno opisoval tamkajšnje razmere. Seveda pa v naših krajih ni bilo drugače s to nesrečno desetino. Zanimivo pa je dejstvo, da se je cesar posluževal cerkve za izvedbo tega neljubega postopka. Iskal je pač stalne vire dohodka, te pa bi mu verjetno tedanji uradniki ne mogli zagotoviti, saj so ljudje cerkvi bolj zaupali in jo tudi ubogali. (bomo nadaljevali) naše pripovedi RAKOV ZAKLAD Pokrajina ob Lučnici je glede lepote nekaj posebnega. Danes je seveda bolj poseljena, kot je bila na začetku 19. stoletja, ko seje odigravala resnična zgodba, o kateri bomo pisali. Na Rakovem posestvu je bila jama, ki soji rekli Rakov pekel. Ni bilo daleč od domačije. Tam blizu pa je bila kmetija Sunčnik, na kateri se je rodil pripovedovalec tega dogodka. Kot hlapec se je udinjal pri kmetu Riharju, ime mu je bilo Matevž. Vedno znova je otrokom pripovedoval, kako je še pred prvo svetovno vojno neki goljuf izvabil denar od Rakovih, pa tudi od njegovega očeta, ki si je z olcerskim delom nekaj prištedil. Takole je bilo. Pri Rakovih seje nekoč pojavil lepo oblečen mož, imeli so ga za gospoda. Govoril je zelo prepričljivo in trdil, da pozna skrivnost jame Rakov pekel. Tam da je zlato, le najti ga je treba. On ima izkušnje, ima pa tudi skrivnostno knjigo, tako da bo zagotovo našel zlato. Vsi Raki bodo bogati, nekaj pa bo njegovega za zahtevno delo. Prvi večer, koje prespal pri Raku, je zvečer molil z družino rožni venec, molil je naprej. Rekli so, da je modlil kotškof. Seveda so domači še bolj verjeli njegovim besedam, saj tak gospod, še pobožen povrhu, pač ne more lagati. Naslednji dan je šel v jamo in se po nekaj urah vrnil. Domačim je rekel, da je v njej zagotovo zaklad. Pač gre tu za te vrste zaklad, ki se najde le, če se prej odkrije njegov dvojček, ta pa je v Sarajevu. Prepričal je domače, da so dali prihranjen denar v posebno kovinsko skrinjico, ki jo je imel sseboj. Kajti to je čarobna skrinjica, s katero bo odkril zlato, seveda pa mora biti v njej denar. iščemo etate fotografije Leta 1933 so gornjegrajski gasilci slavili petdesetletnico. Na sliki, ki nam jo je poslal Štefan Pavič iz Gornjega Grada, je tudi gasilska godba. ■HB Vesna Holeček (foto: Benjamin Kanjir) Ena izmed komplementarnih medicinskih ved, ki še išče svoje mesto in priznanje na območju Slovenije, je tudi homeopatija. O načinu zdravljenja, ki upošteva razne temeljne principe, odkrite že pred tisočletji, smo se pogovarjali z magistro farmacije Vesno Holeček iz Mozirja. - Kaj sploh je homeopatija in kdo je homeopat? Homeopatija spada h komplementarni medicini, ki je v svetu zelo razširjena in se uporablja že več kot 200 let. Je način zdravljenja, ki posnema naravne zakone zdravljenja po principu podobnosti. Že Hipokrat je 400 let pred našim štetjem vedel, da neka snov lahko zdravi simptome podobne tistim, kijih povzroči. Ali preprosto, klin se s klinom zbija. Če na primer režemo čebulo, se nam oči solzijo, teče iz nosu, koža peče in pordeči, stanje pa izboljša svež zrak. Podobne simptome dobimo, ko imamo prehlad ali seneni nahod. Pri teh težavah je lahko homeopatsko pripravljena čebula odlično zdravilo. Za razliko od uradne medicine ima homeopatija celosten pristop k zdravljenju bolezni, kar pomeni, da poleg težav na telesni ravni upošteva tudi čustveno in duševno plat bolnika. Je tudi individualna metoda, ker zdravi človeka in ne bolezen. Diagnoza ni pomembna, pač pa tista oseba, ki za neko boleznijo trpi. Glavni cilj homeopatskega zdravljenja je ponovna vzpostavitev notranjega ravnovesja v organizmu. V bistvu gre za spodbujanje lastnih obrambnih in zdravilnih mehanizmov oz. življenjske sile, kot temu rečemo v homeopatiji. Homeopatija je kompleksna metoda zdravljenja in zahteva veliko znanja in veščin stroko- BBBBHHHHBi MAGISTRA FARMACIJE VESNA HOLEČEK, HOMEOPATINJA Homeopatija posnema naravne zakone zdravljenja vnjaka, ki se z njo ukvarja. V osnovi naj bi homeopat imel visoko medicinsko izobrazbo in še dodatno s področja homeopatije. To pa je urejeno različno, od države do države. Sama sem s svojim izobraževanjem začela 1996 leta pri Slovenskem homeopatskem društvu, ki obstaja že dvanajst let. Člani društva so zdravniki, farmacevti, veterinarji in stomatologi. Potrdila o izobraževanju po smernicah ECH (Evropski komite za homeopatijo), ki nam jih je izdalo Avstrijsko homeopatsko društvo, zaenkrat v Sloveniji še niso verificirana, ker niti homeopatija še ni uradno priznana. - V Avstriji je homeopatija nekaj povsem običajnega? Tudi povsod po svetu, posebej v Evropi, Ameriki, Indiji... Nekateri statistični podatki so prav presenetljivi. V Franciji skoraj 40% prebivalstva uporablja homeopatske preparate, stroške delno pokriva zdravstvena zavarovalnica. V Angliji je okrog 35.000 homeopatov in nekaj čisto homeopatskih bolnišnic. V Nemčiji je homeopatija enakopravna z uradno medicino. V Ameriki je prodaja homeopatskih zdravil zelo narasla zadnjih 20 let. Indija pa priznava homeopatijo kot posebno vejo medicine, zato je tam tudi čez 300 tisoč homeopatov. V vseh lekarnah po svetu lahko dobite homeopatska zdravila, pri nas pa vsepovsod, samo v lekarnah ne! - Kakšen je zgodovinski razvoj homeopatije? Ideja o zdravljenju s podobnim sredstvom je zelo stara. Datira še iz časa Hipokrata, ki je trdil, da se bolezen lahko zdravi s podobnim ali nasprotnim sredstvom. Iz slednjega se je razvila sodobna medicina. Podobnostni princip je bil dolgo le teoretična možnost. Tudi poskusi Para-celsusa so bili v 16. stoletju nerazumljeni. Šele na začetku 19. st. je nemškemu zdravniku Samuelu Hahnemannu uspelo položiti temelje klasične homeopatije. Zaradi nezadovoljstva s takratnimi metodami konvencionalnega zdravljenja in po smrti hčerke je opustil svoj poklic in začel prevajati medicinsko literaturo. Razprava o kininovcu, zdravilu za malarijo, ki »zdravi s svojim grenkim okusom« se mu je zdela prav smešna inje zdravilo preskusil na sebi. Vsakokrat, ko gaje zaužitje dobil simptome, značilne za malarijo, ki so po prenehanju jemanja izginili. Sklepal je, da zdravilo, ki pri zdravi osebi povzroči določene simptome, pri bolnem te iste lahko zdravi. Sledila so dolga leta preskušanja raznih zdravil na sebi in prostovoljcih. Zaslovel je po uspešnem zdravljenju epidemije tifusa v času francoske revolucije. Njegovo delo je osnova klasične homeopatije, ki se nenehno dopolnjuje z novimi spoznanji, ki danes že temeljijo na raziskavah v kvantni fiziki dvajsetega stoletja. Hitri tehnološki napredek medicine ter finančni in drugi interesi so za nekaj časa zasenčili homeopatijo, kajti ta s stališča dobička ni bila zanimiva. Toda v začetku 70. let 20. stoletja doživlja svojo renesanso. Zahvala gre Grku Vithoulkasu, ki je nedavno dobil alternativno Nobelovo nagrado za svoje delo. - Kaj je v homeopatiji osnovnega pomena? Vsekakor je to razumevanje pojmov zdravja in bolezni, ki v homeopatiji pomenita dva različ- na stanja življenjske sile. Bolezen je motnja, ki se kaže z določenimi znaki, toda vsak človek jo po svoje doživlja in razume. Torej pri bolezni so vpletene in v interakciji vse tri ravni obstoja človeka (telesna, čustvena in mentalna), zato je potrebno tudi celostno obravnavanje in zdravljenje. Poleg telesnih težav upoštevamo tudi, kaj človek občuti ob tem, kakšne so njegove navade, notranje doživljanje, reakcije na določene dogodke in svojo okolico, prehrano, spanje, sanje, strahove, travme ... Za homeopata je pomembno, da iz obsežne homeopatske anamneze izlušči samo tiste znake, ki so vpadljivi in nenavadni tertako ustvari značilno sliko te osebe. Nato med homeopatskimi zdravili poišče tisto, ki je s svojo sliko znakov najbolj podobno sliki simptomov pacienta. To je osnovni zakon homeopatije - zakon podobnosti. Na njega se navezuje zakon potenciranja in se nanaša na homeopatska zdravila. Teh je okrog 3500. Tukaj gre za poseben način izdelave, pri čem vhodno snov sistematično redčimo in pretresamo (potenciramo). Pri tem zmanjšujemo materialno in povečujemo energetsko V praksi je homeopatija zelo učinkovita pri zdravljenju kroničnih bolezni, ki so trd oreh uradne medicine. To dobro vedo tisti, pri katerih je klasično zdravljenje odpovedalo. vrednost zdravila. Homeopatska zdravila so energetska zdravila in to je eden največjih »misterijev« v homeopatiji, ki ga je moderna fizika razjasnila. - Kako je z učinkovitostjo? Homeopatija se je večkrat dokazala eksperimentalno in klinično, čeprav ni bila predmet večjega znanstvenega zanimanja. Toda v zadnjih desetletjih se pojavljajo resni znanstveni prispevki v priznanih medicinskih časopisih, ki nedvomno kažejo na učinkovitost homeopatskega zdravljenja mnogih bolezni. V praksi je zelo učinkovita pri zdravljenju kroničnih bolezni, ki so trd oreh uradne medicine. To dobro vedo tisti, pri katerih je klasično zdravljenje odpovedalo. Zelo je uporabna tudi v akutnih stanjih (poškodbe, vnetja, prehladi, prebavne motnje...), lahko jo brez bojazni uporabljajo nosečnice in porodnice, zelo dobro se odzivajo otroci, živali in tisti, ki v svojem življenju niso jemali veliko zdravil. Osnovni razlog velike razširjenosti homeopat- ijeje njeno delovanje na pacienta. Spodbuja vitalnost in energijo, pripelje do notranjega ravnovesja, ob tem pa simptomi bolezni izginjajo ali pa se lažje prenašajo. Homeopatija je eden od možnih načinov izboljšanja stanja zdravja! - Kaj pa stranski učinki? Praktično jih ni, če ne štejemo tako imenovano prvo poslabšanje, ki je v bistvu reakcija na zdravilo (in sicer je to dober znak) ali tako imenovani preizkus zdravila (kot način dokazovanja homeopatskih zdravil ali kot posledico nepotrebno dolgega jemanja zdravila). Škodljivega delovanja ni, kajti ko prenehamo jemati zdravilo, tudi takšni simptomi izginejo. Določene snovi so strupene, toda že po 23-kratni razredčitvi raztopina ne vsebuje več niti enega atoma vhodne snovi. S pretresanjem vodne raztopine ostane zapis učinkovine v mediju, pravzaprav njena informacija v energetskem smislu. Kar je najbolj zanimivo, bolj koje zdravilo potencirano, bolj je učinkovito. - Nekateri zdravniki pa homeopatijo vendar- le priporočajo svojim bolnikom. Danes živimo v materialnem svetu. Želimo, da je vse dokazljivo, da se vse da izmeriti. Toda, nismo le materija, smo nekaj več. Homeopatija iz tega izhaja in ravno zaradi tega nerazumevanja izgleda nekako mistična, morda seje celo bojijo. Tudi zdravniki. Pa še v svojih licencah imajo zapisano, da se ne smejo ukvarjati s homeopatijo. Vendar, življenje vedno najde pot in tisti, ki to vedo, delajo po svoji vesti. - Kdaj bo v Sloveniji homeopatija priznana? To, kar se v Sloveniji dogaja, je prav smešno. Že dve leti imamo sprejet Zakon o homeopatskih zdravilih, ki čaka na priznanje homeopatije s strani stroke, da bi zaživel. Govori se, da bodo začeli s prvimi registracijami homeopatskih zdravil že v maju mesecu. Kdaj, kje, kako in kdo se bo lahko uradno ukvarjal s homeopatijo? Kot da tega nihče ne ve. Upam, da bomo kljub vsemu to kmalu zvedeli v dobro vseh tistih, ki bi jim ta način zdravljenja pomagal. Benjamin Kanjir DELOVANJE MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA Pazite se inšpektorja! Konec lanskega leta so zgornjesavinjske občine skupaj z občinami Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj, sprejele odlok o ustanovitvi skupnega organa uprave, imenovanega Medobčinski inšpektorat. Tako v naši dolini že nekaj časa izvajata nadzor cestni in komunalni inšpektor, medtem ko samo parkiranje nadzoruje občinski redar, ki zaenkrat lastnike moteče parkiranih vozil le opozarja. Mozirsko trško jedro se počasi spreminja v veliko kaotično parkirišče. Pešci se ob nekaterih dnevih le stežka prebijajo skozi trg, ponavadi so zaradi ob cesti parkiranih avtomobilov prisiljeni hoditi po samem vozišču, kar lahko hitro pripelje do nezgode. Zato je ustanovitev Medobčinskega inšpektorata, katerega delo bo tudi preprečevanje napačnega parkiranja, vsekakor dobrodošla novost, ki pa jo vendarle zmoti dejstvo, da je parkirnih prostorov v Mozirju enostavno premalo. Kot je povedala Nada Klančnik, tajnik Občine Mozirje, se tega zavedajo tudi na mozirski občini: »Res je, da je v Mozirju premalo parkirnih prostorov, res pa je tudi, da se prostor kar kmalu najde, če so ljudje le malo strpni. Zavedamo se stiske, vendar smo prepričani, da se bo z opravljenimi deli na Podrožniku, kamor se bodo preselile vse občinske službe in tudi javne službe iz stavbeTVD Partizan, sprostilo precej parkirnih prostorov. V sedanji situaciji je pač tako, da največ parkirnih prostorov zavzamemo tisti, ki smo v Mozirju zaposleni, saj naši avtomobili ves dopoldan mirujejo na parkiriščih po vsem Mozirju.« In, ker so na mozirski občini prepričani, da pomanjkanje parkirnih prostorov voznikom le ne daje pravice, da parkirajo kjerkoli se jim pač zazdi in s tem hudo ovirajo pešce, so s pomočjo velenjske redarske službe začeli z uvajanjem lastnega občinskega redarja, ki bo poleg drugih del skrbel tudi za pravilno parkiranje v Mozirju. Delo redarja bo prevzel Ferdo Hrovat, sedanji občinski vzdrževalec, ki nadzor nad parki- ranjem zaenkrat opravlja s pomočjo velenjskih redarjev, obvestilo o prekršku pa je, zataknjeno za vetrobransko steklo svojega nepravilno parkiranega vozila, prejel že marsikateri voznik. Za prekršek je predpisana mandatna kazen 10 tisoč tolarjev, v olajšanje dobitnikovteh obvestil pa gre zaenkrat le za opozorilo, kar je razvidno že iz samega lističa. Kot poudarja Klančnikova, ne gre za željo po kaznovanju voznikov, gre le za dobronamerno opozorilo, da mora biti tudi pešcu omogočena prosta pot, kar v Mozirju marsikdaj ni. Verjetno je nepravilno parkiranje najbolj moteč dejavnik, ki ga opazijo obiskovalci večjih krajev Zgornje Savinjske doline. A kot opozarjajo na Občini Mozirje, prihaja tudi do drugih kršitev v okolju, ki pa na ljudi ne vplivajo neposredno in jim zato niso tako moteče. Tako cestni inšpektor kontrolira urejenost cest, občine opozarja na potrebne sanacije cest in nadzoruje urejenost živih meja, komunalni inšpektor pa je zadolžen za komunalne zadeve, mirujoči promet in divja odlagališča. Zelo prav pa bo prišel tudi občinski redar, saj njegova skrb ne bo samo napačno parkiranje, temveč bo po kasneje sprejetih pravnih podlagah opozarjal tudi lastnike psov na pravilno ravnanje s pasjimi iztrebki, pod nadzorom bo imel tudi način oglaševanja, saj se sedaj precej plakatira tudi na prostorih, ki temu niso namenjeni. Izvajal pa bo tudi nadzor črnih odlagališč, kjer bo poskušal delovati že preventivno, morebitne kršitelje pa odkrivati in kaznovati. Tatiana Golob Preprečevanje napačnega parkiranja v Mozirju bo oteževalo pomanjkanje parkirnega prostora (foto: Ciril M. Sem) MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva 1. žita in žitni izdelki - 4 obroki ali več na dan 2. sadje in zelenjava - 4 obroki ali več na dan 3. meso, ribe, jajca, stročnice - 2 obroka ali več, (ribe vsaj 1 krat na teden, meso do 4 krat) 4. mleko in mlečni izdelki -1 do 2 krat na dan 5. maščobe - 6 do 12 žlic na osebo 6. sladkor - ni potreb Zaželjenoje, da se pri enem obroku ne ponavljajo ista živila ali enak način priprave. Npr. krompirjeva juha in krompir kot priloga ali ocvrto meso in ocvrta sladica. Predvsem pa upoštevamo biološke potrebe družinskih članov. Danes si poglejmo le potrebe po energiji. Energijo merimo v joulih (džulih) ali kalorijah (t kalorija je približno 4,2 joula). Ker smo še vedno bolj navajeni na kalorije, bom uporabljala izraz kalorična vrednost. Potrebe po energiji so odvisne od spola, starosti, telesne teže, dela in tudi temperature. Primer dnevnih potreb po kalorijah prikazujeta tabeli. Potrebe po kalorijah Že več bralcev me je prosilo, naj nekaj več napišem o planiranju prehrane oz. o sestavljanju jedilnikov. Vsi, ki moramo iz dneva v dan skrbeti za prehrano svojih družin, vemo, da je težje sestaviti primeren jedilnik, kot hrano skuhati. Če se odločamo šele zadnji trenutek, kosilo ne bo tako kvalitetno pa tudi naši živci preveč trpijo. Najboljše je, da si jedilnike sestavimo za več dni. Tako kuhamo bolj ekonomično, bolj zdravo in se manj utrudimo. Pri sestavljanju jedilnika izberemo živila iz vseh skupin iz prehrambene piramide. Na 1 kg telesne teže porabijo moški pri lahkem delu 42 kalorij, ženske pa 36 kalorij. Pri težkem delu pa moški cca 54 kalorij in ženske 47 kalorij. Biološke tablice, po katerih si lahko izračunate kalorično vrednost zaužite hrane, najdete v vsaki boljši kuharski knjigi. Kot primer sem izračunala kalorično vrednost dveh celodnevnih jedilnikov. Pri obračunu zaužite hrane ne smemo pozabiti na različne vmesne pogrinjke in priboljške. 1 JEDILNIK: -zajtrk: bela kava (1 dl mleka, 1 žlička sladkorja), ocvrta jajca (2 kom), 1 kos kruha (cca 10 dag) (590 kalorij). - malica: mesena klobasa, kruh, vložena zelenjava (800 kalorij). -kosilo: 1 krožnik goveje juhe z re- zanci, 15 dag svinjske pečenke, 2 zajemalki praženega krompirja, 15 dag zelene solate, skodelica sadne solate, 2 dl vina (1255 kalorij). - pop. malica: jogurt, črn kruh (350 kalorij). - večerja: 1 krožnik zelenjavne enolončnice z mesom, kruh (770 kalorij). SKUPAJ: 3769 KALORIJ 2 JEDILNIK: - zajtrk: čaj z limono, liptovski sir, črn kruh, 1 jabolko ali redkvica (385 kalorij). - malica: jogurt, črn kruh, sadje (390 kalorij) - kosilo: špinačna juha, (12 dag), zrezek na žaru, dušen riž, zelenjavna priloga, solata (815 kalorij). - pop. malica: jabolko, črn kruh (350 kalorij). - večerja: zeljne kepice, solata (340 kalorij). SKUPAJ: 2280 KALORIJ Prvi jedilnik bi bil primeren za mladega moškega, ki opravlja težko fizično delo. Za tiste z lažjim delom ali ženske pa bi za zajtrk postregli le z 1 jajcem in za malico le 1/4 klobase in več zelenjave. Večerjo pa bi postregli brez kruha. Če želimo shujšati, bi morali dnevno zaužiti vsaj 500 kalorij manj hrane. Pri seštevanju kalorij ne smemo pozabiti na zaužite sladke sokove in na alkoholne pijače. 1 dl vina dobimo od 70 - 85 kalorij, odvisno od procentov alkohola in sladkorja v vinu. Če se hrani ali dobri kapljici težko odpovemo, pa poskrbimo za več gibanja, tako da energijo pokurimo. Moški srednje težko delo Starost (leta) Teža (kg) Dnevne potrebe (kalorije) 12- 17 60 2700 18-25 70 2800 26-50 70 2600 51 -70 70 2300 nad 70 68 2000 Ženske srednje težko delo Starost (leta) Teža (kg) Dnevne potrebe (kalorije) 15-18 50 2200 19-25 60 2300 26-50 62 2200 51 -70 62 2000 nad 70 60 1700 Zbiranje in ocenjevanje želodcev Naloge, ki se vodijo v okviru zaščite geografskega porekla blaga, je vsakoletno ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Letos ga bodo izvedli člani Združenja izdelovalcev zgomjesavinjskega želodca, ki v svoje vrste vabijo vse izdelovalce tega suhomesnega proizvoda, da se jim pridružijo. Pristopno izjavo bo moč podpisati ob oddaji želodca ali na prireditvi Pod trško lipo. Ocenjevanje izdelkov bo potekalo v sodelovanju z rečiškim turističnim društvom v soboto, 15. maja. Postopek akcije je dokaj znan: kakor vsako leto bodo tudi letos zgornjesavinjske želodce zbirali dan pred ocenjevanjem, torej v petek, 14. maja. V dopoldanskih urah jih bodo zbirale kmetijske svetovalke v kmetijskih obratih na Ljubnem od 8. do 10. ure, v Lučah od 10. do 12.invGornjem Gradu od 8. do 9. ure ter na sedežu kmetijsko svetovalne službe v Mozirju od 8. do 10. ure; prav tako v petek, 14. maja popoldne od 18. do 21. ure pa bodo zbirali izdelke še v prostorih stare osnovne šole na Rečici ob Savinji. V ocenjevanju lahko sodelujejo izdelovalci iz Zgornje Savinjske doline oziroma z območja Upravne enote Mozirje. Člani strokovne komisije pod vodstvom dr. Stanka Renčelja bodo z delom pričeli v soboto v dopoldanskih urah. Komisija ocenjuje več de- javnikov, najpomembnejši pa je seveda okus želodca. Za kakovostne zgornjesavinjske želodce štejejo izdelki, kijih bo komisija ocenila z več kot 13 točkami. Kot je v navadi, bosta organizatorja tudi letos pripravila razglasitev rezultatov in podelila potrdila za kvalitetni zgornjesavinjski želodec že v soboto, 15. maja, ob 17. uri v prostorih stare osnovne šole. Istočasno pa člani združenja in turističnega društva obveščajo izdelovalcema bodo izdelke vračali v stari osnovni šoli takoj po končani razglasitvi. Ob tem poudarjajo, da se vračajo izdelki, ki bodo na ocenjevanju dosegli manj kot 13 točk, ostale pa bo organizator zadržal kot degustacijski material na razglasitvi in za tradicionalno prireditev Od lipe do prangerja na Večeru pod trško lipo 3. julija, kjer bodo podelili zlate, srebrne in bronaste plakete. Marija Sukalo ANA SKORNŠEK IZ MOZIRJA Zapisana petju, odrskim deskam in kulturi Prosti čas si ljudje zapolnjujemo z različnimi dejavnostmi. Tako tudi Ana Skomšek iz Mozirja, ki se je zapisala petju, odrskim deskam in kulturi. Danes pa vse več časa nameni tudi slikanju na steklo, natančneje na ogledala, in izdelavi ur. Svoje izdelke, narejene z veliko mere okusa in ljubezni, pa največkrat podari svojim prijateljem. »Vse je zapisano v genih. Glas imam po očetu, slikam po mami, odrske deske pa so bile velika ljubezen starih staršev,« mi je dejala ob prihodu, ko sem občudovala negovan vrt in rože. Klepet sredi popoldneva sva komaj časovno uskladili, saj je njen delovnik zelo natrpan. Dopoldan služba, popoldan skrb za očeta in gospodinjstvo, ob večerih pa, skoraj vsak dan v tednu, pevske vaje. Je namreč članica kar treh zborov, mozirskega mešanega in cerkvenega ter šoštanjskega mešanega pevskega zbora Svoboda. »Prepevam, od kar sem se rodila. Sprva sem prepevala v šolskem zboru, veliko narodnih pesmi sta me naučila teta in stric,« se svojih začetkov rada spomni Skornško-va. Z zbori je veliko nastopala doma v Mozirju, po dolini in seveda na gostovanjih po Sloveniji. Med pevkami Svobode je našla dve sorodni duši, prijateljici, ki sta prav tako ljubili narodno pesem in ustanovile so svoj trio, s katerim nastopajo na različnih prireditvah. Pozabljen pušeljc, kot so se same poimenovale, goji narodne, že pozabljene pesmi iz vse Slovenije. Teh seje nabralo že toliko, da so uspele narediti tudi zgoščenko. Za svoje dolgoletno prepevanje je Ana Sko-rnšek prejela zlato Gallusovo priznanje, kar dokazuje, da njena ljubezen do lepe pesmi še kmalu ne bo zamrla. »Druženje med pevci in s pevci poraja pravo prijateljstvo. Smo kot velika družina, ki se veliko smeje in skupaj doživlja prijetne stvari, kadar smo na vajah. Ko pa pride nastop, smo resni in predani delu. Za odrom imam kepo v grlu od treme, ko pa pridem na oder, pozabim na občinstvo,« opisuje svoje dolgoletno prepevanje Ana, ki zatrjuje, da se treme ni nikoli znebila. S plesom seje srečala v Folklorni skupini Oljka iz Šmartnega ob Paki. A po Aninih besedah je to sedaj le spomin na obdobje v njenem življenju in izkušnja več. Blišč odrskih varelu, ki se mu tudi posveča. Še eno ljubezen skriva Ana v svojih genih. To je kuhanje in eksperimentiranje na področju kulinarike, za katerega je prepričana, da ga je podedovala po mamini babici, ki je svoj čas kuhala brčki gospoščini v Mozirju. O kuharskih mojstrovinah Skornškove priča tudi priznanje restavracije Mami za Vlaganje po materinem receptu, kamor je pred leti dala na ocenite svojo Noro zmešano marmelado, v katero je namešala različno sadje. Svoje mojstrovine na področju kulinarike preizkuša ob različnih družinskih praznikih. Njeni ocenjevalci so bratje in sestre z družinami ter seveda oče, saj je, kot zatrjuje, rasla v veliki družini, polni ljubezni, in prav skozi svoje kuharske mojstrovine jo vrača ljudem, ki soji blizu. Marija Sukalo Priljubljena motivika Ane Skornšek je narava in različno cvetje, s katerimi okrasi stenske ure (foto: Marija Šukalo) luči je skusila tudi ob nastopanju v najrazličnejših igrah. Prvič, pred skoraj dvema desetletjema, pod vodstvom Franja Cesarja. S svojim nemirnim duhom in igralskim talentom je zaznamovala Hlapce, Veroniko Deseniško, Vdovo Rošlinko, Pod svobodnim soncem... O njeni »igralski« karieri pričajo številne slike z domačega in tujih odrov, ki sva jih ob pogovoru pregledovali. Ob tem so privreli na dan številni spomini... Zadnjo igro Ugrabili so papeža, v kateri je življenje vdihnila glavni vlogi, so žal zaradi njene bolezni ponovili le trikrat. Danes Skornškova popoldneve velikokrat zapolni s slikanjem in izdelavo stenskih ur. Njena dela, izdelana z veliko truda in ljubezni, so neponovljiva. Občudujejo jih številni prijatelji doma in vtujini. »Ko začnem ustvarjati, potrebujem mir. Tudi nečakinji me ne smeta motiti. Ko pa izdelek »finiširam«, sta prisotni s svojimi ocenami, saj sta moja največja kritika,« se razgovori prijazna sogovornica, ko beseda nanese na izražanje skozi barve, barve, ki izžarevajo njeno toplino in osebnost. Njena priljubljena motivika je narava in različno cvetje. Ker je Skornškova samouk, ji je o slikanju veliko koristnih napotkov posredoval prijatelj Jure Repenšek. Prepričana je, da jih lahko s pridom uporabi tako pri nanosu barv na steklo kot pri ak- Unikatne ure Ane Skornšek obletnice, rojstne © Naročnik: Ana Skornšek, Nove Trate 53, Mozirje Oglasi V Novi Ljubljanski banki .razširjamo ponudbo posojil za nepremičnine; odslej lahko v NLB najamete posojilo za nepremičnine tudi v evrih. Ponujamo vam Evro kredit: • po ugodni obrestni meri, sestavljeni iz dvanajstmesečnega EURIBOR*-ja in nespremenljivega pribitka, ki je odvisen od obsega poslovanja z banko, ročnosti posojila, predhodnega varčevanja in oblike zavarovanja posojila, • s časom odplačevanja za mlade tudi do 30 let, • z vrsto možnosti zavarovanja posojila in • možnostjo življenjskega zavarovanja posojilojemalca. Vse podrobnosti so vam na voljo pri bančnih svetovalcih v vseh poslovalnicah NLB in na spletnem naslovu banke www.nlb.si • EURIBOR je obrestna mera. ki se oblikuje na podlagi medbančne obrestne mere. po kateri so prvovrstne banke znotraj denarne unije pripravljene dati depozit drugi prvovrstni banki za določen čas. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka <*. OBNOVA, POPRAVILO AMERIŠKI IGRALEC (PACINO) POLDRAG KAMEN, BELI DISTEN GLAVNO MESTO JORDANIJE AMERIŠKA PEVKA (TURNER) DEKANOV URAD POPUST, SKONTO PRISTANIŠČE NA CIPRU TROPSKA SMOLA LIČINKA TRAKULJE PODPIS S TREMI ZVEZDICAMI USTANOVIT. SAMOSTANA V SREDNJ. BIZANCU REKA V ITALIJI, TEČE SKOZI FIRENCE KRIČANJE, VPITJE, ... IN KRIK KDOR JE OVADEN SAŠA EINSIED- LER SLOVENSKI PISATELJ (IVAN) KDOR ____________ RESTAVRIRA REKA V HERCEGOV. OTOČEK PRI DUBROVNIKU TRŠA DLAKA RUMENO RJAVA BARVA POKRIVALO IZ OVČJE KOŽE MESTO V ITALIJI INDUSTR. RASTLINA KOSITER POGINULA ŽIVAL (POG.) JEMENSKI POLITIK (HAJDAR ABU BAKR) ARTHUR MEDMET (KRAJŠE) SMEHA GOJEN VRT Z DREVJEM KRILO POSLOPJA ZNAČIL- NOST VIDNEGA ZDRAVILNA RASTLINA KOSTARIŠKI POLITIK (OSCAR) SLOVENSKI SLIKAR (NIKOLAJ) PARK V KENIJI DENAR V ŠPANIJI ZAGOVOR IZOSTANKA PRI POUKU NEKDANJI ITALIJANSKI ATLET TEKAČ (STEFANO) EMILIANO ZAPATA REKA V VIETNAMU RIMSKI HIŠNI BOG SLOVENSKI SLIKAR (ALAPIN) KRALJEV. IZ MAHABHAR. IVAN ČARGO BRUNO TAUT AMERIŠKA IGRALKA (TURNER) AZIJSKA DRŽAVA SLOVENSKI PISATELJ (JANKO) MESTO V ALBANIJI OB SKADRSKEM JEZERU JEZERO V AFRIKI (NJASA) STEFANO MEDERNA SKLEPNI SPEV ZBORA SLOVENSKI ROKOME- NEGATIVNA ELEKTRODA TaŠ (VUGRINEC) TALIJ STAREŠINA, NESTOR VELIKA KAČA, BOA KRATICA AMERIŠKE LETALSKE DRUŽBE LUKNJAČ OAZA V TURKMEN. REPUBLIKI Portal Savinjske doline MINI SLOVARČEK: LARNAKA- pristanišče na Cipru EAST RIVER- vodna pot od Long Islanda do New Yorka DORNIK- Slovenski pisatelj (Ivan) ARIAS- Kostariški politik (Oscar) RDEČA REKA - reka v Vietnamu SKADAR- mesto v Albaniji ob Skadrskem jezeru NAZARJE Sobota, 8.5., ob 20.00 in nedelja, 9.5., ob 17.00: DIVJI V SEDLU-akcijski Režija: Joseph Kahn Igrajo: John Ashker, Max Beesley, Jackson Bolt, Dane Cook, Ice Cube Motorist Cary Ford (Martin Flenderson) se po šestih mesecih vrne v domače mesto, da bi bil spet ob svojem dekletu Shane (Monet Mazur), ki jo je zapustil brez pojasnila, in da bi ÜB: zaključil stare posle. Koje odšel iz mesta,je imel več motor- » 1 jev, ki so bili last Henryja (Matt Schulze), W&i m brezsrčnega preprodajalca drog in voditelja motoristične tolpe Zdraharji. BMhi »TžviiTrgfr Henry pritiska na Forda, da bi dobil nazaj j svoje motorje, ki imajo vtankih nekaj, kar je vredno več kot bencin. Ford mu jih ne vrne, zato mu Henry podtakne umor Jun- iorja, mlajšega brata Treya (Ice Cube), zloglasnega voditelja motoristične tolpe Kosci. ^«š———— Napovednik • Sobota (8. maj), ob 19.00. Kulturni dom Bočna . Pesem pomladi - 9. tradicionalno srečanje pevskih zborov • Sobota (8. maj), ob 8.00. Titov trg Velenje 9. Cvetlični sejem • Nedelja (9. maj), ob 10.00. Dvorana šolskega centra Velenje Košarkarska tekma • Velenje : Nazarje (starejši pionirji) • Ponedeljek (10. maj), ob 19.00. Narodni dom Celje Slavnostna akademija ob 10-obletnici univerze za lil. življenjsko obdobje • Sreda (12. maj), ob 17.00. Muzej novejše zgodovine Celje Otvoritev razstave likovnih del otrok za Plakat miru • Sreda (12. maj), ob 18.00. Velenjski grad Odprtje razstave Šaleška dolina 1941 -1945 • Četrtek (13. maj), ob 17.30. OŠ Anton Aškerc Velenje Košarkarska tekma - Velenje : Nazarje (mlajši pionirji) živali - KUPIM Kupim bikca starega do 14dni.Gsm 041/857-908. Kupim kravo za zakol ali z mlekom. Gsm 031/533-745. ŽIVALI - PRODAM Telička bikca frizika 7 dni starega prodam. Tel. 5841-785. Prodam prašičke Težke od 35-40 kg. Tel. 5844-455. Prodam teličko simentalko staro 8 tednov. Tel. 5841-006. Prodam telico, črno belo in sivko stari 14 dni. Gsm 031/545-304. Prodam kozličke srnaste in burske pasme za pleme ali zakol. Tel. 839-50-14. Teličko starega 10 dni prodam. Tel. 5841-196. Prodam letne pnevmatike uniroyal 165/70/13. Cena 8.500 sit/kom. Gsm 041/293-146. Prodam 3 pare smuči, čevljev -otroške, odrasle. Gsm 031/557-996. Prodam novo traktorsko prikolico za prevoz živine. Gsm 031/776-821. Cepilec za drva hidravlični priklop na traktor prodam. Gsm 031/314-820. Prodam vile za nošenje okroglih bal. Gsm 041/793-278. Prodam puhalnik grič za silažo ali seno po ugodni ceni. Gsm 031/ 638-377. Prodam zelo kakovostne domače savinjske želodce. Gsm 041 /324-409. Prodam teličko sivko staro 10 dni. Gsm 041/783-489. Prodam teličko simentalko staro 10 dni. Tel. 5841-070. DRUGO - PRODAM Prodam mlado goveje meso iz ekološke reje. Gsm 051/325-084. Prodam skuter malaguti firefox f 15, cena po dogovoru. Gsm 041/871-112. Prodam rotacijsko kosilnico sip 135, cena 120.000 sit. Gsm 041/ 453-058. Avtoradio in zvočniki 20.000 sit, sony zvočniki za hi-fi 30.000 sit, KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. woofer infinity nov 800 w 28.000 no stanovanje v Mozirju. Gsm 031 / sit. Gsm 031 /772-486. 346-177. AVTOMOBILI - PRODAM Opel kadet 1,4 s, registriran do avgusta, prevoženih 110.000 km, obnovljen. Cena po dogovoru. Gsm 051/311-857. NEPREMIČNINE - KOMERCIALNA PONUDBA Za znane kupce iščemo hiše, vikende, parcele, stanovanja na celotnem območju Savinjske in Za-drečke doline. Varnost, zanesljivost, strokovnost. Prodam dobro ohranjen osebni avto fiat uno 1.1 ies, 1.1993, rdeče barve. Kupcu podarim še 4 nove letne gume. Gsm 041/963-681. Prodam legacy karavn 4 wd, 100.000 km, klima, abs. Gsm 041 / 889-039. Prodamo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Vologu, parcela 1722 m2, leto izgradnje 1940, voda, elektrika, telefon, asfalt. Cena 16.660.000,00 sit. Prodam škodo favorit, 1. 91. Gsm 040/888-327. Prodamo parcelo za vikend s starejšim objektom v Kolovratu pri Mozirju, 420 m2, sončna lega, voda, eie- DELO ktrika v neposredni bližini. Cena 3.200.000,00 sit. Zaposlim voznika s kategorijami B, C, E za mednarodne prevoze. Gsm 041/648-123. Bremis d.o.o., Promet z nepremičninami, PE Mozirje. Gsm 051/307-035, tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2, 3320 Velenje. NEPREMIČNINE Kupim ali najamem 2,5 ali večsob- MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Jtsz SMB*® eMails J Odgovor Wazarjè OlentaN izka>33a? Üuzni^R'adm ir je; [akcije! Odgovor1 napišiti rial kupovini gäl skupaj s1 švojlmii pbdatkil pbšijitP näi näsfcwT Savinjske1 noyìeèVi Šavmfški cèsta14^ ‘fÉSf Nazarjév __ rfajkašneje' db torkav ’majat 2004Vij|ezüität# žrg&anjai b'örnö' öbfäviNl V priftbdn jìì številkp kp vami Somes' tudi žaštavHf novi nagiidn^^g " Pohitite^zidŠfl^L Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte. Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam. JAVNO PODJETJE ARJE d .0.0. V poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo - vsak delovni dan od 7. do 15. ure - v sredo od 7. do 17. ure in - v petek od 7. do 13. ure Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e-pošta: dom.nazarje@siol.net VAŠ DOM JE Z NAMI PRIJETNEJŠI. co co co o co co co co "O a> > o Q- "O O Nagradna akcija za bralce Savinjskih novic C32F)gO ■ 1| ------------ f Naslov — — onček ite naie novic Savin 4, 3331 ske Mèdi prèvièasni prispèHinJpraxpnirn nè prvi vprašanje (5. avgust evi Ike ŠavFnjškitr növib šmi izžrebali1! rfasfédnjè^' udeleženci Izletäy Térmè SrTovikT ^ | "Vèfal Zvìr; Rečičal ob Savihjl TÌ"^ V maju obdarjamo tretjih pet knjižnic: Osrednjo knjižnico Celje, Knjižnico Mozirje, Mladinsko knjižnico Velenje, Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu in Knjižnico Brežice. Tušev Bisbni dobiček bo tako najmlajšim v petnajstih knjižnicah po Sloveniji omogočil dostop do znanja, interneta in zabave. Kinga, Junga, nma, k nam/ Kjer dobre stvari delamo vsi. Dobrodelno akcijo je omogočil Tušev dobrodelni sklad skupaj z dobavitelji. OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v otroškem kotičku vsak petek, medie. in 19. uro vsako soboto, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro VARSTVO V IGRALNICI vsak dan v tednu Že petnajst Tuševih Bistrih kotičkov v četrtek, 6.5. ob 18. uri PESEM POMLADI Predstavitev osnovnih šol v petek, 7.5. ob 18. uri GLASBA POMLADI Nastop glasbene šole Šentjur v soboto, 8. 5. ob 10. uri <*> DRUŽINA KOLENC: ŽIVE ŽIVALI nje v četrtek, 13.5. ob 18. uri Nagradno žrebanj Otroška glasbena animacija MOJ MEDVEDEK JAKA pet. 14.5. med 16. in 19. uro A Odprto mladinsko šahovsko prvenstvo za pokal TUŠ sob. 15.5. med 10. in 19. uro A Šahovski dvoboj SLOVENIJA - HRVAŠKA v četrtek, 20.5. ob 18. uri SPOZNAJMO DOBROTE KRASA Nagradno žrebanje s podjetjem KRAS in POLONO FURLAN v soboto, 22.5. med 10. in 19. uro SPRETEN KOLESAR, SPRETNA KOLESARKA v četrtek, 27.5. ob 18. url KORAJŽA VELJA & A OTROŠKE PREDSTAVE ŠAHOVSKI DNEVI na PLANETU TUŠ {((• 0801310) www.planet-tus.com Kjer so zvezde doma Celje - skladišče D-Per 7/2004 5000014034,19 COBISS © Pomlad na Planetu Tuš Celje Od 1.5. do 31. 5.2004 ENGROTUŠ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/A, 3000 Celje