Leto LXX
Stev. 25 f
V Ljubljani, v soboto, 31. oktobra I942-XXI
Prezzo — Cena E 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Ur — ne-deljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček rai. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbllcitd Italiana S. A, Milano.
Uhaja vsak dan i|otra| rasen p onedelfca ta dnev« po praznika.
S Uradotllvo Id oprav«! Kopitarjeva 6, L|obl|aoa. e i Redazlonc, Amministrazlonei Kopitarjev« 6, Lobiana. i Telefon «001—4005.
Abbonameotii Me.a 18 Llre| Estero, mete 20 Lire, fcdizione domealca, »nno 34 Lira, fc»tero 50 Lire. C. C. Pj Lubiaoa 10 650 per gli abbo-aamentlt 10.319 pet la Inaerztoni,
Filiale, Novo me« t o.
Concessionaria esclnslva per la pubbllcltft di provenlenza Italiana ed estera: Unione PnbblicitA Italiana S. A, Milana
Bollettino No 887
Forti attacchi nemici validamente contenuti dalle forze delCAsse
39 carri armati distrutti - Tentativo di sbarco presso Marsa Matruh stroncato
II Comando Supremo delle Forze Armate co-inunica:
Ij nemiro ha aneora attaccato con grandi forze blindate le nostre posizioni sul fronte e g i z i a -no senza conseguire alcun risultato. Qualrhe ini-ziale infiltrazione e stala prontamente arginata e eliminata dalle valorose truppe deH'Asse che hanno distrutto, in dura lotta. 30 carri armati. Di quesli tredici ad opera di un battaglione germanico parti-colarmente distintisi.
L'aviazione dell'Asse ha agito a piu riprese sullo schieramento avversario bombardando e mi-tragliando gruppi di mezzi ed ammassamenti di truppe.
In combattimcnto i cacciatori tedesehi abbat-tevano tre velivoli.
Un duplice tentativo di sbarco nella zona di Marsa Matruh e stato stroncato con notevoli perdite per 1'avversario dalPimmediato intervento della difesa e di reparti aerei.
Vojno poročilo it. 887
Sile Osi so junaško zadržale hude sovražne napade
23 tankov uničenih - Izjalovljeni izkrcevalni poskus pri Marsa Matruhu
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Sovražnik je spet brez vsakega uspeha z velikimi oklepnimi silami napadel naše postojanke na ■
egiptovskem bojišču. Nekaj začetnih vdo- H Tokio m	a« nu	__
rov so takoj omejile in izločile junaške osne sile, 5 wi, n nT" ok,,obra' AS' ,°b *«e«nici P°* • - ..... --	=>	siiv, a i,0(|a na ]{lm sta j n po 11 s k i ministrski pred-
sednik general Tojo in zunanji minister Tani poslala Duceju ter italijanskemu zunanjemu ministru pozdravni brzojavki. Poslanica predsednika japonske vlade pravi:
»Ob dvajsetletnici pohoda n« Rim ne morem skrivati svojega občudovanja za številne velike stvaritve, ki jih je fašistovska Italija dopolnila v teh dvajsetih letih, in hkratu želim fašistovski Italiji nadalniega razvoja. Izkoriščam to priliko za poveličevanje trdne volje Italije, Japonske in Nemčije, da bodo stric skupnega sovražnika in po utrjeni vzajemnosti
Slovesen zaključek rimskih svečanosti
Mussolinijev odgovor na Hilterjev pozdrav — čestitke japonske vlade, senata in akademije
Rim, 30. oktobra. AS. Snoči ob IS so znamenja stranke, izobešena na zgodovinskem balkonu Beneške palače za dvajsetletnico pohoda na Bim, odnesli v liktorski dom. Slavne zastave je pozdravilo predpisano trobentanje. nato so jih sneli z balkona in jih odnesli v Beneško palačo med dvema gostima vrstama ljudstva, ki je pozdravljalo po rimsko. Pred njimi je šla godba milice, za njo oddelki milice, skvadristi izpred pohoda na Rim ter gosta vrsta organizirancev GIL-a. Oboroženi oddelki so pozdravili z orožjem. Nato so znamenja nadaljevala pot do liktorske palače in so bile povsod deležna spoštljivega pozdravljanja meščanov. Na Beneškem trgu je množic« Duceju priredila navdušeno manifestacijo vere.
Rim, 30. oktobra. AS. Na Hitlerjevo poslanico je Duce odgovoril takole:
»Zelo prisrčno se Vam, Fiihrer, zahvaljujem za Vaše sporočilo, za to. da sle poslali za-stojistvo. ki ga vodi dr. Ley in za živo sodelovanje narodno socialistične Nemčije pri slav-nostih za prvo dvajsetlecurco fašistovske vladavine.
V tem prccej dolgem in važnem zgodovinskem razdobju je fašistovska vlada skušala rešiti temeljna vprašanja italijanskega ljudstva, to je doseči po mirni io tvorni poti zanj pravico do življenja, toda vselej in povsod je naletela na brezpogojno sovražnost starih bogataških držav, sovražnost, ki sc je sprostila v obleganje po zvezi narodov. Od tega trenutka je bilo vsem jasno, da se morata najini revoluciji strniti v bratski pogodbi o vzajemnosti v miru in v vojni ter sprejeti izzivanje starega sveta.
'I ako naša naroda in naši vojski, združeni z narodnimi vojskami držav trojne zveze, skupaj korakata in se skupaj liorita.
Ni dvoma, da je svetu, ki zastopa preteklost, usojeu zaton in da bo zmaga poplačala naše žrtve In v tej dogmotični gotovosti vam, Fiihrer, pošiljam kar najbolj tovari.ške po-zd rave.	Mussolini.«
ki so v trdi borbi uničile 39 tankov. 13 jih je uničil neki nemški bataljon, ki se je posebno odlikoval.
Osno letalstvo je večkrat delovalo nad nasprotnikovo razvrstitvijo ter ie bombardiralo in obstreljevalo skupine vozil in zbirališče čet. Nemški lovci so v boju sestrelili tri letala.
Dvakrat izkrcevalni poskus v območju Marsa M a t r u h a je bil izjalovljen z izdatnimi izgubami za nasprotnika s takojšnjim nastopom obrambe in letalskih oddelkov.	\
Knez Piemontski - maršal Italije
Napredovanje zaslužnih poveljnikov ob 20 letnici Pohoda na Rim
Ri m, 30. okt. AS. Na dan dvajsetletnice pohoda na Rim je Vel. Kralj in Cesar podpisal o.ilok, 6 katerim na Ducejev predlog povišuje v maršala Italije kneza Pijemont6kega, jx>veljnika južne armadne skupine in nadzornika jjchote.
Bojevniki, ki so imeli prestolonaslednika za poveljnika zahodne armadne skupine ob začetku sedanje vojne in tisti, ki ga imajo zdaj za ljubljenega zapovednika, bodo z upravičenim ponosom zvedeli za visoko priznanje, dano„ prejasr.emu
S kraljevim odlokom, ki Ittdi no6i datum 2S. oktobra, so bili povišani: načelnik glavnega 6tana vojske, general Viktor Ambrosio za armadnega generala, vršilec dolžnosti armadnega admirala, Artur Riccardi, načelnik glavnega stana mornarice, za armadnega admirala, general letalskega oddelka Rino Corso Fougier, načelnik glavnega 6lana letalstva, za generala letalske armade. Razen tega so generali Italo Gariboldi, Marij Vercellino in Kari Geloso, ki so zapovedovali aiv ^zm v vojni, povišani v armadne generale.
Spomenik Brunu Mussoliniju v ?mu
Rim, 20. okt. AS: Na začetku druge 20 letnice režima in obletnice GILa je bil včeraj popoldne odkrit na sedežu zveznega poveljstva GILa, ki so imenuje »Bruno Mussolini«, marmornati doprsni kip junaškega atlantskega kapitana Bruna MusiOlinija. Kip, ki je izdelan iz kararskega mramorja, predstavlja Bruna v letalski uniformi. Kip je postavljen na mramornat podstavek, ki nosi napis: Bruno Mussolini. Smehljajoči obraz svetlega jiogleda bo ovekovečil v generacijah lik-torsko mladine trajni spomin na junaka in jim bo^ v vzpodlnldo, da hodijo po slavni poti fašistične Revolucije.
Poseben tekač je nosil znamenje zveznega poveljstva Rima, medtem ko so avangvardisti nosili črne prapore »M«. V ozadju pa je bila troboj-nica. Častno stražo sta opravljala dva avangvsr-dista iz predletalskik tečajev skupno z dvema mladina Italijankama. Ob straneh kratkega stop-njišča pa so bile razvršene mlade Italijanke. Nasproti jioslop.ju so se razvrstili oboroženi oddelki Balill, avangvardisti in mladi fašisti iz predletal-skjh tečajev s fanfarami. Svečanosti sc je udeležil tudi zvezni poveljnik Rima, ki ga je sprejel zvezni podpoveljnik GILa s šefom zveznega glavnega stana. Navzoči so bili tudi inšpektorji oddelkov, zvezna nadzornica z nadzornicami oddelkov, poveljniki in pod poveljniki GILa ter skupine in osobje zveznega poveljstva.
Zvezni tajnik in duhovnik Giordani, osrednji nadzornik za versko skrbstvo GILa, sta se približala spomeniku, ki je bil odkrit, medtem ko so na znak: Mirno!, ki mu je sledila himna »Gio-vanezza« oboroženi oddelki izkazali čast z orož-
Orkan v Marseilleu
Marseilles, 30. okt. AS. Preteklo noč je bil v
Marseillesu in okolici velik orkan, ki je povzročil veliko škodo in več človekih žrtev. Neko ženo je vihar vrgel v morje. Voda je podrla nasipe in poplavila mnogo stanovanj.
jem in z rimskim pozdravom. Msgr. Giordani je blagoslovil kip junaka in takoj nato je zvezni tajnik z visokim glasom napravil fašistični poziv. Na vzklik: »Atlantski kapitan Bruno Mussolini!« je množica ginjeno in navdušeno odgovorila »Navzoč !c medlem ko so fanfare zaigrale himno Pia-ve. Mlada Italijanka je položila pod doprsni kip, ki je dragoceno delo kiparja Petrona Celestina šopek rož kot poklonitev vse liktorske mladine. Vsi navzoči so nato v mimohodu in z rimskim pozdravom šli mimo kipa.
med tremi narodi uvedle na svetu nov red. Pošiljam svoje čestitke vam, Lkscclenca, in vsemu italijanskemu narodu.
Poslanica japonskega zunanjega ministra pravi:
»Ob dvajsetletnici pohoda na Rim vam, Lkscclenca, pošiljam svoje čestitke ter poudarjam, da je diplomatska politika fašistovske Italije imela vedno namen zagotoviti svetovni mir na temelju pravičnosti. Pri tej priliki še enkrat poudarjam neomajno voljo Italije, Japonske in Nemčije, da bodo se<lnnje trdno sodelovanje še ojačile. d« dosežejo skupni cilj.«
Rim, 30. oktobra. AS. Duce je dobil naslednji brzojavki:
Senat, zvesta in zavedna priča čudovitega dela, ki sle gu storili, da bi italijansko ljudstvo utrdili zu najhujše preskušnje in ga storili vrednega, tla zmaga v najpravičnejši izmed vseli vojn. kar se jih je kdaj bilo. Vam Duce, ob dvajsetletnici pohodu na Rim, pošil ja navdušen pozdrav vere v usodo fašistovske Italije iu v zmagoslavje vzorov revolucije črnih sra|c.
Suardo, predsednik senata.
Ob začetku drugega dvnjsetletja fašistov-skega štetja, ki zagotavlja narodu nova slavna uvel javljenja in zmage, pošilja Italijanska akademija svojemu ustanovniku najtoplejša voščila v nespremenljivi globoki vdanosti in veri.
Fcderzoni.
Vsi sovjetski protinapadi odbiti
čiščenje Stalingrada — Letalski napad na Murman?k
oktobra: Nemško
Hitlerjev slavni stan, 30. vrhovno poveljstvo objavlja:
V	gorah severno in južno od cesto v Tuapse so bili odbiti sovražni protinapadi. Na odseku pri Tereku so sovražno sile, ki jim je napad nemških in romunskih čet prerezal zveze i zaledjem, zaman poskušalo prodreti proti vzhodu.
V	Stalingradu se je nadaljeval napad s podporo strmoglavih letal in očiščeno jc bilo v zadnjih bojih zavzeto ozemlje. Sovražni čolni in ladje na Volgi so pod učinkovitim ognjem našega topništva.
Južno otl mesta so tudi včeraj propadli s tanki podprti razbremenilni napadi iu sicer pred sovjetskimi črtami v obrambnem ognju vseh vrst orožja in pod letalskimi bombnimi napadi.
V	K a s p i š k o m morju jo letalstvo preteklo noč uničilo devet sovražnih prevoznih ladij, med njimi sedem pclrolejskih ladij.
Na <1 o n s k e in bojišču so romunske čete razbilo sovražni napad in zajelo večjo število ujetnikov.
Italijanske fete so odbile sovjetski poskus priti čei reko.
Južno od Ostaškova je letalstvo obstreljevalo postojanko čet in sovražni promet. Dvanajst krajev, polnih čet in gradiva je bilo povečini porušenih.
Na visokem s o v e r n so bili usmerjeni
močni letalski napadi na taborišča sovražnih čet kakor tiuli na mesto in pristanišče Mu rman s k.
Na egiptovskem bojišču je ludi včeraj propadel angleški napad, ki 4)' skušal po močni topniški iu tankovski bitki z močnimi pehotnimi silami izsiliti prehod. Začasni vdori so bili v zagrizenih bo i i li očiščeni otl nemških in italijanskih čet. 3!) sovražnih tankov je bilo uničenih. 1» nemški strelski bataljon, ki je prenesel glavno težo hoja, jo uničil 13 tankov od vseh uničenih •!'.) tankov.
Protiletalsko topništvo in strmoglava letala so preprečila na dveh mestili izveden izkrcevalni poskus pri M a r s a Matruh u.
V noči na 2:1. oktober so nemške zaščitne silo prišle v boj z angleškimi hitrimi čolni v Rokavu, v katerem so bili trije sovražni čolni poškodovani s topovskimi zadetki.
1'ri dnevnih sunkih slabih angleških letalskih sil nad obalo zasedenih vzhodnih področij in nad Nemški zaliv, kakor tudi pri nočnih vznemirjevalnih napadih nad nemško obalno področje, so bili sestreljeni štirje sovražni bombniki.
Helsinki, 50. oktobra: Preteklo noč so sovjetska letala napadla Helsinke in spustila nekaj lvomb. Dodatno poročilo pravi, dn jc število mrtvili majhno. Le tri letala so luliko priletela nad mesto. Ranjenih jc devet civilistov.
Pomen zmage v Nalčiku
Berlin, 30. oktoba. Padec Nalčika, glavnega mesta samostojne kavkaške republike, je posledica zmage ob reki Baksan dne 24. oktobra. Boljševiki so hoteli zadnjih pet dni Netnce ustavili s protinapadi 6vežih treh divizij in nekaj oklepnih oddelkov, ki so imeli ruske in angleške tanke. Zakaj so poslali boljševiki tolikšne sile za obrambo tega mesta? Predvsem zato, ker je Nalčik of>onii steber v Timošenkovi obrambi petrolejskih vrelcev okoli Groznega. Dva druga obrambna stebra te pokrajine sta Ordžinikidze in Mozdok. Nalčik ima zvezo z želez, progo Rostov—Baku, jioleg tega pa ga veže velika avtomobilska cesta s Proklad-njajo .in 'Groznim kakor tudi z Ordžinikidzem. Zakaj so Rusi zgradili veliko avtomobilsko cesto
v to mesto, stisnjeno med gorovje in zakaj so ga zvezali z veliko železn.co med Črnim in Kaspi-kim morjem? Odgovor je lahek: južno od Nalčika 60 vollramovi rudniki, ki so največji v Evropi in morda tudi največji na 6vctu. Ta ruda je neobhodno potrebna za izdelovanje jekla in bo veliko koristila osnim jeklarnam.
Romunske čete so že pred dvemi dnevi pridrle v Nalčik, toda 4S ur so trajale |x>ulične borbe v mestu samem. Trije romunski oddelki po so istočasno prodirali jugovzhodno od mesta* skupno z nemško tankovsko skupino ter zajeli v obroč znatne sovražne 6ile, ki so večinoma že uničene. Prijetih je bilo okoli 7000 ujetnikov.
114
»Barbarigo« se je vrnila
Iz nekega osnega podmorniškega oporišča, 30. okt. AS. Italijanska podmornica »Barbarigo«, ki ji poveljuje komandant Enzo Grossi in ki je 6. oktobva potopila v zahodnih afriških vodah drugo ameriško bojno ladjo vrste »Mississipi«, sc je vrnila v neko atlantsko podmorniško oporišče.
Dr. Goebbels — 45 letnik
Berlin, 30. okt. Včerajšiji berlinski listi 60 objavili lepe članke, posvečene nemškemu propagandnemu ministru dr. Goebbelsu ob priliki njegove 45 letnice. Tisk povzdiguje v dr. Goebbelsu pogumnega Hitlerjevega sodelavca ter vnetega in ne-ulrudljivega razširjevalca narodnosocialistične misli in zmagovalca nad rdečim Berlinom v časih junaške borbe. Listi omenjajo z izrazi občudovanja njegove organizatorične in govorniške zmožnc6ti,
\\
Japonska premoč na Salomonskih otokih.
Vedno večje ameriške izgube — Nemir v Washingtonu in Londonu
Stockholm, 50. oktobra AS: Londonski »Da-gens Nihterjev« dopisnik poroča, da so nova poročila iz Salomonskih otokov naredila velik poplah v angleški javnosti. Londonski vojaški krogi menijo, da je jiostala japonska grožnja proti Avstraliji nova stvarnost. Zelo verjetno jc, da bodo zavezniki še enkrat za dolgo časa prisiljeni k obrambi v jugozahodnem Tihem morju. I-ondonski krogi poročajo med drugim, da se jajionske sile izkrcujejo na otoku Guadal-cauarju, ne da bi jih mogli Amerikanci ovirati. Prav tako je očividna šibkost severnoameriške mornarice v primeri z japonsko mornarico. Pristojni londonski krogi prejemajo v«ak dan poročila o novih ameriških izgubah. Prav nič ne prikrivajo, da so zavezniške sile na Guadalca-narju obkoljene in napadene s treh strani in da je njihov položaj skrajno težak, ker imajo Japonci jiomorsko in letalsko premoč, Z ozirom na vedno težji položaj v južnem Pacifiku so nastale ostre debate o enotnem poveljstvu v 'lihem morju, kajti doslej sta si delila to poveljstvo general Mac Artliur in admiral Nimil/..
Avstralski tisk obtožujo zaveznike, češ, da
so poslali nezadostno pomoč na Salomonske otoke ter po svoje pomaga k vvashingtonskim jioli-tičnim spletkam proti Mac Artliur ju. Pravijo, da je moral Mac Artliur slovesno izjaviti, da nikakor ne namerava kandidirati pri predsedniških volitvah leta 1044, kar je zelo vznemirilo severnoameriške volilee. »Evening Standard« piše, da je bitka pri Salomonskih otokih svetovnega pomena, kajti Guadalcanar je življenjske važnosti za Avstralijo in Novo Zelandijo. Odmevi te bitke se bodo vsekakor v kratkem čutili pri zavezniški mornarici na Bližnjem vzhodu in na Atlantskem morju.
Bucnos Air^s, 50. oktobra AS: Dočim bi zadnja jioročila o sedanjih bojih na Salomonskih otokih rada zmanjšala njihov pomen, pa vendar joovsod v Združenih državah in jx>sebno v Wa-shingtonu narašča bojazen gletle končnega izida te bitke, ki je vedno zagrizenejša in terja težke severnoameriške izgube. Dobropoučeni krogi izjavljajo v opravičilo svojih neuspehov, da imajo Japonci svoja oporišča mnogo bližje bojišča kakor Amerikanci. »Kvvcning Standard« trpko ugotavlja, da 6o lo bitko izzvali Japonci, kar
njegovo neomajno vneto delo v teh usodnih časih v enem izmed najvažnejših ministrstev, ki mu ga je zaupal Hitler.
Turški narodni praznik
Ankara, 30. okt. AS. Predsednik turške republike je včeraj sprejemal v palači narodne skupščine čestitke članov vlade, parlamenta, diplomatskega zbora in vojaških poveljnikov za 19 obletnico ustanovitve republike. Čast je izkazoval bataljon straže. Po končani slovesnosti 6e je predsed-, nik podal na vež bal išče, kjer je pregledal revijo čet. Pri tej priložnosti je imel kratek govor, v katerem je poudaril življenjsko silo organizacije turškega naroda, ki je trdno poroštvo za zmago nad vsemi velikimi težavami z ozirom na končni cilj, ki je dobrobit naroda.
Svojevrsten ultimat Majskega
Lisbona, 30. okt. AS. Iz Londona se je izvedelo, da je sovjetski poslanik Majski izročil angleškemu ministru za vojno izdelavo železno ograjo, ki je bila okoli sovjetskega poslaništva v Londonu in ki bi z ozirom na diplomatsko imuniteto lahko ostala. Majski je pred neštetimi fotografi začel 6am trgati železje. Govoreč delavcem, ki so mu pomagali, je rekel: »Zelo sem vesel, da lahko pomagam k skupnemu vojnemu najioru v upanju, da bo vsaj del angleških izdelkov prišel v Rusijo.« Navzoč je bil tudi odposlanec ministrstva za izdelavo, ki se je zahvalil za dar, zlasti dragocen zdaj, ko je potreba po železju velika. Majskijev dar pa smatrajo za sovjetski ultimat: da naj Anglija pošlje v Rusijo V6aj to. kar bo naredila iz železja okoli sovjetskega poslaništva.
Obletnica španske falange
Madrid, 30. okt. AS. Po celi Španiji praznujejo obletnico ustanovitve falange, ki je bila ustanovljena 29. oktobra 1933. V Madridu je danes velik nastop falangistov in bivših borcev, v gledališču pa bodo v navzočnosti visokih osebnosti proslavili sjioinin na zgodovinski govor Jose Antonia de Rivera.
je znak, da so ohranili pobudo. Neki vvasliing-tonski člankar predvideva, da bodo morale zaradi bitke pri Salomonskih otokih pasti številne glave. \eč udmiralov in generalov bo odstavljenih.
Stroga sodba zaradi lažne ovadbe
Ljubljana, 30. oktobra.
Pristojne vojaške in politične oblasti so nedavno objavile v javnosti opozorilo, da bodo vse one osebe, ki bi brez osnove in lažno oblastem prijavljale ljudi, izročene sodišču, da se proti njim uvede kazensko postopanje in da se primerno kaznujejo. Res je, da so mnogi, maščevalni in zavistni ljudje ovajali njim neljube osebe, da bi se jih iznebili in da bi jim delali neprilike in povzročali škodo. Taka odurna dejanja vsakdo obsoja.
Kazeuski sodnik — poedinee na okrožnem sodišču je v četrtek obravnaval kričeč primer lažne prijave, ki odkriva žalostno sliko družinskega življenja.
Paragraf 130 kazenskega zakona pride redkokdaj na vrelo. Ta paragraf je določen za de-nuncijante, ki ovajajo na lažen in osebno maščevalen način ljudi.
Po tem paragrafu je bila od državnega tožilca dr. Hinka Lučovnika obtožena Pavla Berlotova, poročena šivilja, rojena 13. maja 1120 v Stični na Dolenjskem. Dejanski stan! Dne 16. septembra letos je obtoženka prijavila vojaškemu oblastvu v Ljubljani svojega moža Josipa, da ima na stanovanju pod podom pri peči skrito vojaško puško.
Na to njeno ovadbo je bila odrejena pri možu Josipu Berlotu natančna hišna preiskava, ki je ostala v celem obsegu negativna. Ker je Berlotova navedla lažne in neutemeljene podatke, |o je vojaška oblast nato prijavila sodišču. Pri glavni razpravi je Berlotova kot obtoženka priznala, da je proti možu napravila ovadbo v gornjem smislu. Izgovarjala pa se je zdaj, da je že nad 4 mesece ločena od svojega moža, je pa mogoče, da je mož v tem času oročje odstranil, ni pa mogla povsem odločno vztrajati pri svoji trditvi in zagotovitvi o skritem orožju. Dve priči, ki sta dobro poznali družinske razmere pri Berlotovih, sta povedali, da 6ta si bi-la oba Berlotova že dolgo v sporu in da je obtoženka pričama izjavila, da ne mara za moža in da bo že poskrbela, da pride v zapor, nakar bo stvari poprodala in zapustila Ljubljansko pokrajino. Josip Berlot je izjavil, da ga je žena že trikrat ovadila oblastem in da je imel zato vedno sitnosti. Po končanem dokaznem postopanju je sodnik izrekel sodbo, s katero je bila Pavla Berlotova obsojena na 5 mesecev strogega zapora. To je jedro zanimive razprave! Razprava je pokazala, da je obtoženka delala ovadbe iz gole maščevalnosti in sovraštva.
Partizanski napad na Bizovik klavrno propadel
Bizovik, 2S. oktobra.
V	noči od 21. na ?2. oklobra so partizani izvedli napad na vaško stražo v Bizoviku. Izrabili so megleno in deževno noč in pa bližnji gozd. — Vaška straža je imela 6voj oddelek razdeljen na dve strani v vasi in to so komunisti po svojih obveščevalcih izvedeli že leden dni poprej. Partizani so se prikradli v vas in razmestili strojnice okoli hiše, v kateri je stanovala vaška 6traža.
V	vas so prišli okoli 10. ure zvečer, ob pol enih pa so začeli napadati. Vaško stražo so hoteli presenetiti, toda straže so se med 6eboj hitro obvestili s streljanjem. Da si so bili partizani dokaj številni, s 6vojimi strojnicami in oddelki niso mogli ničesar doseči. Zato so začeli metati na hiše bombe, zažigalnc bombe in jih polivati z bencinom. Na enem kraju se jim je posrečilo hišo zažgati. Toda branilci v hiši so streljali nazaj do tedaj, dokler so se zaradi naraščajočega požara morali umakniti v klet. Partizani pa so streljalj vedno bolj besno in kričali na svoje oddelke ter jih zmerjali, ker niso bili dovolj »j>o-gumni« pri naskoku. Branilci pa so odbijali vse napade z lahkoto. Borba je trajala od pol enih do pol štirih zjutraj. šele tedaj so se branilci umaknili v klet. Partizani so mislili, da so Člani vaške straže mrtvi, zato so se spravili na sosedno hišo, ki so jo najprej jx>polnoma oropali in vse pokradli, kar se je dalo odnesti, s seboj pa od-' vedli mater in hčer. Mater so kmalu izpustili, hčerko pa odvedli v gozd. Predno so odšli iz vasi. so še to hišo zažgali.
Dasi so partizani zelo dolgo napadali, vendar niso od vaške straže nikogar zadeli. Oplaznjen je bil samo en član vaške straže, pa se je nato boril še naprej. — Partizani so morali imeti mnogo žrtev, ker je bilo naslednjega dne vse krvavo, vendar so žrtve odnesli s seboj.
S seboj so odvedli pošteno in pridno dekle Prepeluh Francko, ki 6e še sedaj ni vrnila. Kdor
3bi
Prepoved izdelovanja in prodaje
igrač
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
odreja:
Člen 1. Od dne uveljavitve te naredbe je prepovedano izdelovanje igrač.
Člen 2. Prodaja igrač, ki so že izdelane do dne uveljavitve te naredbe, je dovoljena do 1. marca 1943-XXI.
člen 3. Industrijski in obrtniški izdelovalci in trgovci z igračami so dolžni sestaviti inventar igrač, katere imajo, iu pri tem navesti vse oznake, ki utegnejo biti potrebne z.a razločevanje igrač in določitev njih prodajne cene.
Ta inventar se mora v roku 20 dni od objave te naredbe predložiti v dvojniku Pokrajinskemu korjiorncijskemu svetu, ki en primerek s prevzemnim potrdilom vrne.
Člen 4. Izdelovalci in trgovci z igračami morajo voditi sproti dopolnjen jirejemni in oddajni vpisnik, ki ga mora pred ujx>rabo predpisno potrdili Pokrajinski kor|>oracijski svet.
iN a prejemni strani tega vpisnika morajo vpisati izdelovalci in trgovci podatke o igračah, ki so jih inventariziraili j>o prednjem členu 3: trgovci pa mora jo da jati jiodatke o igračah, ki jih morda pozneje nabavijo.
Na oddajni strani morajo izdelovalci kakor tudi trgovci vpisati jx)datke, nanašajoče se na opravljene prodaje.
Člen 5. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo s kaznimi in po jnistopku iz naredbe z dne 26. januar ja I942-XX št. 8.
Člen 6 Ta naredha stopi v veljavo na 15. dan j>o objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
ve, kaj to pri partizanih pomeni, mora sklepati, da so si partizani naložili na svojo vest zof>et življenje nedolžnega dekleta.
Člani vaške straže pa so se dobro držali in vzdržali vkliub bombam, zažigalnim bombam in bencinu. Niti ene žrtve ni bilo na njihovi strani.
Uničena komunistična tolpa
Ljudstvo se je odloČilo iztrebiti uničevalce našega naroda, Četudi se skrijejo v6i pod zemljo. Tudi tam jih bo dosegla roka pravice. Tako so dobili vojaki iz Otočca h pomočjo kmečkih fantov iz okolice v jami pri Starem gradu blizu St. Petra med ljudstvom znane slovite zločince in ljudske ustrahovalco, ki so se klatili tod in se skrivali po raznih podzemskih jamah. Podzeinlj.ini so bili silno presenečeni, ko so jih obkolili. Ušivi, raztrgani in umazani so prihajali drug za drugim iz jame in se vdajali. 0 kaki borbi ni bilo govora. Ti »borci« so bili »junaki« le nad neoboroženim ljudstvom, nad ženami in otroki, ki so jih klali, streljali, njihove nezavarovane hiše pa oropali, da 60 potem lahko nadaljevali svoje podzemeljsko roparsko življenje.
Tako so se vdali Mirko Florjanlil iz St. Petra, Joie tura, ključavničar iz Zagrada. Alojzij Gre-fforfii, čevijar iz Grčevja, in Vinko Kos iz Novega mesta, sloviti krvolok in zločinec. Tu so ujeli 6e dvoje deklet in družino Sajovic in morilca Pader-iila, ki pa si je sam vzel življenje in so mrtvega potecnili iz jame. V jami 60 seveda našli precej orožja in streliva ter živeža ter propagandnega komunističnega materiala.
V sosednji bližnji jami so ujeli še tri moške, med njimi agilnega partizanskega zaščitnika Medveda Franca iz Češnjic. Vsi ti, razen J. Žureta, so bili že ustreljeni v Št. Petrn. Slovite Kosove prijateljice Slavke Becele niso dobili v jami, pač pa njeno sestro Marijo, ki je prav tako prejela zasluženo plačilo.
Jožeta Žureta, ki je bil med najhudobnej-šimi, so odpeljali v Novo mesto, kjer ga čaka zasluženo plačilo.
Okolico Šmihela pri Novem mestu je stra-hoval sloviti delomržnež partizan Vončinn Janez iz Šmihela. Zločinski tip, ki se je pridružil partizanski »vojski«, je največkrat hodil na Brod in grozil ljudem.
Ko »e je pred dnevi zvečer spet pojavil na Brodu in grozil, ca je neki domačin pobil z vilami, ker ni imel pri sebi drugega orožja. Ljudje so ee kar oddahnili, ko so zvedeli, da je padel ta rokovnjač. Vončino so pokopali z nekim drugim neznanim partizanom, ki je padel v spopadu ob železniški progi pri Birčni vasi, nn šniihelskcm pokopališču.
Znmenjavn bivših jugoslovanskih državnih papirjev za madžarske državne papirje. Dne 21.
oktobra je izšel odlok finančnega madžarske-ga ministra o zamenjavi bivših jugoslovanskih državnih pajiirjev za madžarske državne papirje na Madžarskem. Zamenjani ImkIo notranji in zunanji bivši jugoslovanski državni papirji. Pogoj jc nadalje, da morajo lastniki imeti svoje bivališče na Madžarskem dne I. decembra 'lani. Lastniki vseli pajiirjev bodo dobili v zameno enake madžarske državne zadolžilice kot so jih dobili lastniki nekdanjih češkoslovaških jvipir-jev in sicer delne obligacije 4.5% amortizirati se imnjoče madžarske državne rente iz leta 1941. Obrestovan je teh obligacij se jc začelo s'l. julijem lanskega leta. Zapadejo pa te obligacije najkasneje do 31. decembra 1978. Žrebanja so vsako leto dvakrat. Zamenjava se izvrši jh> tečaju 10 dinarjev za pengii. Tečaj prevzema pa znaša od 42 do 92%. Papirje je oddati do 22. novembra 1942.
Slavnostna številka »Prima Itaea«
Ob 20 letnici pohoda na Rim je izšla izredna številka »Prima linea«. Pod naslovom »Mi smo vedno »jutri«« je na prvi struni mogočna simbolična slika. V članku »Dvajset let trpljenja« je izražena vsa velika vera v Duceja in v fašizem Na drugi in tretji strani opisuje članek vso borbo, ki jo je vodil Duce za dosego zmage fašizma, od začetka revolucije pa do danes. Pod naslovom ».Na poti zgo-dovine« pripoveduje člankar, kako visoko se je dvignila Italija pod vodstvom Duceja in kako verno mil sledi. Dalje je posebna stran posvečena italijanski liktorski mladini in njenemu razvoju, kjer živahne slike najbolje jk>-nazorujejo gorečo delavnost mladine. Poučni in pregledni so članki o korjiorati vizmu, o javnih delili, o kolonizmu, ponazorjene z lejiimi slikami. Bogato je ilustriran članek »Duce in vojna«. Pomembne so besede o fašistični solidarnosti in o fašizmu v vojni. Ob zaključku je posvečena cela stran proslavi Zveze fašijev v I j n bij n ni ob dvajsetletnici jubileja pohoda na Rim. Prikazana je tudi spominska plošča, ki je bila s prisrčno slovesnostjo ml krita v sjiomin padlim fašistom v Ljubljanski fiokrajini.
Sporočilo italijanskega kulturnega zavoda
Zavod za italijansko kulturo sporoča, da se bodo že najavljeni tečaji začeli v četrtek 5. novembra. Priporoča 6e tistim, ki bi ae mo<ili le ob določenih urah udeleževati tečajev, da se čimprej prijavijo in vpišejo, da ne bodo vsi sedeži že prej zasedeni. Kajti za vsak tečaj je število prostorov določeno in tega števila no bo mogoče prekoračitL
Gospodarstvo Inozemski kapital na Hrvatskem
Zagrebški »Ekonomist« prinaša zanimive podatke o inozemskem in tujem kapitalu, ki dela v hrvatskih delniških družbah. Dne 14. junija 1941 se je nahajalo na Hrvatskem 718 delniških družb z glavnico 3.963.7 milij. kun. Od te glavnice se je nahajalo v hrvatskih rokah 2.<X)2.2 milijona kun ali 50.51%. Od ostanka 49.49% jc bilo v rokah nehrvatskih arijcev 39.19%, ne-arijcev 6.93%, neznanega izvora 3.377°. Po skupinah je. znašal hrvatski delež: industrija 47.40% od 2.666.9 milij. kun, trgovina 42.88% od 203 milijone, bnnke 5I.67>, od 688.9 milij in plovba 87.1% od 266.5 milij. kun. Po narodnostih se je nehrvatski kapital razdelil takole: prva številka |xuneni milij. kun. druga odstotni deiež, švicarski 302.3, 7.62, Zedinjene države 224.7, 5.66, Srbija 221.3, 5.58, nemški 179.9, 4.53, angleški 124.1, 3.13, češkomoravski 89.8, 2.26, holandski 73.8, t.%, italijanski 73.8, 1.86. madžarski 59.1, 1.49, slovenski 46.5, 1.18, švedski 26.7, 0.67, francoski 20.3, 0.51, slovaški 19.5, 0.49, belgijski 17.8, 0.45 in razne države 73.4, 1.85%. Vsi ti podatki se nanašajo na stanje sredi junija 1941, v kasnejšem času pa so nastopile gotovo velike izpre-membo, kar je v zvezi z. izločitvijo Židov. Poleg tega jc bilo ustanovljenih tudi mnogo novih družb. Samo v letu 1941 je bilo ustanovljenih 31 delniških družb z glavnico 84.45 milijona kun, v prvi polovici t. I. pa še 26 d. d. z glavnico 24A.1 miHj. kun. Zlasti je zanimiva vedno večja, udeležba države. Sredi leta 1942 je znašal delež, hrvatske države pri 41 v industriji in trgovini poslujočili državah 970 milijonov kun. *
Uljanik, d. d. v Zagrebu zvišuje glavnico od sedanjih 15 na 30 milijonov kun. Polovica dosedanje glavnice je bila vplačana v gotovini. Družba izkorišča najdišča nafte in zemeljskega plina in 6toji v zvezi z družbo Metan, d. d. v Zagrebu.
Posojila za povečanje kmetijske proizvodnje ga Madžarskem. Za izboljšanje zemljišč bo dalo madžarsko liinetijsko ministrstvo na raz.jx>lago kmetovalcev dolgoročna jiosojila na 12 let do zneska 450 pengo za katastralni oral. V prvih dveh letih za taka posojila sploh ne lx> treba plačevati obresti, šele z začetkom tretjega lela začnejo teči obresti, ki bodo znašale 2% in s tem letom začne tudi amortizacija jiosojila. Poleg tega bo država jx>slala zaslon j strokovn jake za proučevan je kmetijskih zemljišč onih kmetovalcev, ki bodo ta zemljišča hoteli izboljšati.
Zuišanie qlrwnicc romunske narodne banke. Romunska narodna banka bo zvišala Glavnico od 500 na 625 milij. lejev.
Japonski koncem Mitsui, ki je bil doslej izključno družinska delniška družba, bo dal zasebnikom na razjx)lago četrtino vse delniške glavnice. Glavnica znaša 300 milijonov jenov.
Novi bankovci v Bolgariji. Bolgarska narodna banka je dala v promet nove bankovce po 500 in 5000 levov izdaje leta 1938.
Portugalska ie imela pri ljudskem štetju dne 31. decembra 1940 7.709.425 prebivalcev. Azori in Madeira štejejo 535.000 prebivaldev. Sama Lizbona je šlela 702.000 prebivalcev.
španska železarska industrija trpi zaradi pomanjkanja premoga. Zaradi tega bodo ustavili obrat 7 visokih peči, tako da jih bo delalo samo 11.
Jožel Liibel
Povest o insulinu
Mnogo zabavnejša so je zdela mrs. Weller-jevi biološka [>ostaja. Sprva se je čudila sama sebi, da ji ni nič storilo, ko je stala v prostoru, Kjer domuje pet tisoč podgan. Sicer so bile resda čedno, jx> tri ali jk> štiri, zaprte v pločevinastih kletkah, razvrščenih v neskončnih dolgih vrstah druga ob drugi in druga vrh druge; udobna so bila njihova stanovališča, da se je tudi njihov značaj udomačil. K al«) pa k I Saj so jim stregli skrbno, ko le kaj, saj so zanje uredili celo posebne hladilnike za jioletje in pečice za zimo.
Tik jiodganjih staj 60 bili hlevi za stotine kuncev; le-lem je bilo v tem oddelku namenjeno jiosebno važno jioslanstvo. Saj so bili tu v pravem pomenu besede poskusni kunci, ki so na njih vsak nov »tovor« insulina preskušali, standardizirali in izmerili.
Samo tenke duri so jih ločile od smrtnih sovražnikov, psov, ki so došle goste pozdravili z oglušujočim la ježem in se lačni senzacije zagnali v inreže kletk, v katerih so bili zaprti kakšn1 dragoceni eksotični eksemplarji v menažeriji, V primeri s hrujKiin v tem prostoru, je bilo v naslednjem prosloru skoraj tiho. Zakaj tu so prebivale opice, ki jim je bilo brščas malo mar ameriških obiskovalcev. Samo ena izmed njih je postala nemirna, da. skoraj neprijazna: biolog, domačin tega oddelka, je prij>ovedoval, da je sklenila ta opica čudaško prijateljstvo z neko belo — podgano, ki ji je bila družica v kletki. Kakor hitro se jima je pridružil kakšen tujec, se jo opica zmerom bala, da prihaja izdajalec, ki ji bo ukradel prijateljico.
Prav nerada se je mrs. Wellerjeva ločila od čudaške dvojice; toda moralo je biti, zakaj šele zdaj jo prišlo glavno na vrsto: izdelovanje insulina.
Pravkar so prestopili prag neko lesenjače z velikimi čebri, jiolnimi neočejenega surovega mesa, prav mastnega, kakDr je gospa dr. VVeller-jeva presodila z gos|K>dinjskim očesom, in nič kaj prida. To so bile »Sieische«, sveže trebušne slinovke, ki jih je vdova lluwe še zmerom dan za dnem pošiljala iz klavnice.
Tik jmleg čebrov je bilo vse polno visokih slamnatih košar, do vrha najiolnjenih z neko suho snovjo, ki je bila videti ko žagovina. To je bil vsedek. ki je ostal od slinavk jio izžetju soka; snov je bila popolnoma suha in kakor iz-lužena. Za klajo in biLa več, zalo so jo rabili le še za gnojenje.
Ožemek, sok torej, so vlivali z denaturira-nim alkoholom v velike steklenice, jk> videzu in obliki podobno steklenicam za vkuhavanje. Razvrščeno so bile jx> surovih lesenih mizah; v mnogih je bil pod rumenkasto plastjo alkohola rjavkast vsedek, v drugih pa bel vsedek na dnu brezbarvne tekočino. V onih je bil prvi ožeinek, še ves onečiščen z heljakovino in z drugimi primesmi; zato je tudi temen; v teh je bil pa že čistejši, zatorej jasen. Brž ko se je tekočina popolnoma zbistrila, ko alkohol ni našel nobene nečistoče več, da bi jo vsrkal, so ga dali izhla-pevati.
V	prosloru, kjer je alkohol Izhlapeval, je bil tako zadušljiv zrak, da bi bil še tako zloglasni pivski beznici v čast. Človeku se je zdelo, da bo postal pijan ko čep, če bi samo nekaj trenutkov ostal v tem ozračju. Drugo za drugim so stala slojala, spominjajoča na knjižne police; v plitve pločevinasto sklede na njih so izlivali tekočino iz onih steklenic. Nekakšen umeten samum ie neprestano vel čeznjo, valujoč topel zrak, ki je sušil alkohol. Kar je potlej ostalo na dnu, je bil bel, kristalast prah.
»In ta dragi alkohol pustite, da ga kar na tisoče litrov izhlapi v nič?« je vprašala mrs. Wel-lerjeva, ki jo je spet premagala gosjiodinjska žilica.
»Da! Poskušali sino že na vse mogoče načine, da bi ga prestregli za kesnejšo rabo. Toda to ga je tako podražilo, da bi še v najdražji lekarni ne bil tako drag.« so ji jiovedali.
»In la beli prašek na dnu?«
»Je insulin!«
V	jvokrajnem laboratoriju jima je neka mlada dama v beli halji, doktorica kemije in prav posebno čislana specialistka za izdelovanje insulina, pokazala polno steklenico tega dragocenega
j prahu.
»To je poldruga kila insulina, je smehljaje se dejala. »Napravili smo ga iz 12.000 kilogramov trebušnih slinavk.«
Dvanajst tisoč kil! Gospa dr. \Vellerjeva se je od začudenja kar za glavo prijela. Njen mož se je pa spomnil, kako je profesor Zuelzer takrat navdušeno zavrisnil, ko mu je zmagoslavno sporočil, da se mu je končno vendar jiosrečilo dobiti sto kil, celih sto kil za predelavol
Toda že se je spet oglasil njun vodja. »Zdaj bi nemara lahko šli dalje.« je dejal. »Kako napravite iz tega praška raztopino, kako z njo polnijo skulice, da so že kar pripravljene za bolnike, to boste videli kasneje v tako imenovanem oddelku za konfekcioniranje. Rad bi vam pa še prej jiokazal, kako insulin preskušajo in mu določijo enote, zastran prave odmere doz.«
(Dalje.)
Sanf® in resntes
Delcasse, francoski zunanji minister, ni nič prikrival, kako je bil razočaran. Izjavil je ruskemu velejx>slaiiiku, da se bo Francija pridružila carjevemu predlogu samo tedaj, ko bo izvedela za točen spored konference. Francija je točno izvajala mirovno pogodijo, ki je bila sklenjena v Frankfurtu, dasi so njena čustva o tem miru znana. Zalo je pač dovolj dokazala, kako ljuln mir. Kdor zahteva več od nje, jc krivičen. Francija ni mogla znova jKKlajati izjave o ozemlju, ki ga je v zadnji vojni izgubila. Ko je Muravjev v Petro-gradu zagotovil francoskemu velejx>slaniku, da Rusi nikakor ne mislijo na razorožitev, ampak samo na omejitev oboroževanja in da se o razorožitvi sploh ne bo govorilo, je Delcasse izjavil, da je zadovoljen.
Toda ruska vlada je menila, da mora storiti še kaj več, da bi bila vlada v Parizu pomirjena. V oktobru so obiskali Pariz Kuropatkin, Muravjev in \Vitte. Tedaj je bila kriza zaradi Fašode na višku. Ruski vojni minister je ugotovil, da so francoski vojaški krogi bili zelo pobiti. Francozi so se 27 let trudili z oboroževanjem, sedaj pa se jim je zd°lo, da bodo vse izgubili. Vojaški jioveljniki so celo dvomili o vrednosti pogodbe, ki je bila leta 1893. sklenjena z Rusijo. Zato jih je bilo težko prepričati, da Francozov niso vprašali za svet, da se ne bi zdelo, da je to franoosko-ruski dogovor, proti kateremu bi se takoj izrekle države trojne zveze (Nemčija, Avstrija, Italija). Kuropatkin je poudarjal, da Rusija ne mara vreči med slaro šaro pogodbo s Francijo, prav tako pa ne mara načenjati vprašanj iz frankfurtskega miru, ali pa ovirati Francije pri oboroževanju. Francozi so se prepričali, da je ruski načrt neškodljiv, toda predsednik republike Faure',je izjavil ruskemu vojnemu ministru: »Mi imamo svoje zadeve in konferenca nas ne sme ovirati, da ,jili po svoje urejamo.«
Jasno je, da bi ruski predlog jiojioinoma propadel, če Nemčija ne bi menila, da bi bilo prav ruski predlog v celoti podpreti.
Nemčija pa je bila tedaj najmogočnejša kontinentalna država. Car se je zato obrnil na nemškega ceesarja, svojega prijatelja. Viljem jo rad podprl zamisel svojega mladega bratranca, dasi je menil, da je vse to čisto navadna utopija. Rusija zbira že leta in leta orožje — je pisal — in gradi železnice samo v strateške namene. V zadnjem času je sestavila obsežen načrt za zgradbo vojne mornarice. Država pa je hirala zaradi slabih letin. Ker v Parizu ni dobivala več j>osojal, se Rusija boji, da bi jo druge države prehitele v oboroževanju in se trudi, da bi to na vsak način preprečila.
Najbrž se nemški cesar niti ni zavedal, kako je bilo to njegovo stališče pravilno. Vendar Viljemovo stališče za sklep nemške vlade ni bilo odločilno. Cesar in Biilovv sta storila vse, da ne bi Rusija jx>stala sovražnica Nemčije. Nisla hotela, da bi bila Nemčija skala v globini morja, ob kateri bi se razbil ruski načrt mirovne konference. Menila sta, da bo Anglija tista, ki bo razbila ruske račune. Viljem jo zato takoj odgovoril carju Nikolaju II. in ga hvalil zaradi njegovih človečanskih zamisli: »Odslej naprej vam bo svet izkazoval čast, tudi če bi praktični del konference propadel.« Cesar je obljubljal, da bo nemška vlada zelo resno proučila vse ruske predloge.
Le malo je mogoče povedati o angleškem uradnem odgovoril na ruski mirovni poziv. Balfour je v odsotnosti Salisburyja vodil zunanje ministrstvo in je najprej izrekel le nekaj naklonjenih besed. Šele v oktobru je angleška vlada pristala na predlog mednarodne konference. Zunanji minister je najprej zahteval od ruske vlado zagotovilo, da na konferenci ne bodo obravnavali nobeno aktualno zadevo, predvsem pa, da ne hodo govorili o razmerah na Kitajskem in v Egiptu. Salisbury je pozval k sebi nemškega velejvislanika in mil rekel, da se mu zdi načrt za mednarodno mirovno konferenco brez vsake »resno podlage«. Tudi če bi države pristale na omejitev oboroževanja, se to dejansko ne bj moglo izvesti.
Angleško javno mnenje ie bilo zelo razdeljeno. Ljubezen do miru in človečanske ideje so bile globoko zasidrane med ljudstvom
Mnogo cerkvenih osebnosti, mnogo vodilnih liberalnih politikov, delavske zveze so se izrekle za sjjored mirovne konference. William Stead, ravnatelj revije »Rewiew of Re\views«, ki je v svoji reviji ustalil temelje za moderno angleško vojno brodovje, je takoj prevzel rusko misel in jo zagovarjal. Bil je velik rusofil ter velik pristaš miru. Zato se je takoj predal organizaciji »mirovne križarske vojne«. V jeseni 1898 je obiskal evropske prestolnice in v Livadi,ji ga je sprejel tudi ruski car. Toda Stead se je vrnil razočaran; izjavil je, da javno mnenje v Evropi še ni godno za mir. Toda v Angliji so se začela razna zborovanja. Gibanje se je opiralo na cerkve in delavske organizacije.
Med tem ko je Stead razplamteval javno mnenje, so angleški politiki bili raznega mnenja. Na Rusijo so mnogi državniki gledali z nezaupanjem, predvsem zaradi vprašanj Daljnega vzhoda. Vodilni angleški ljsti so carjev j>oziv proglašali za veliko hinavščino, s katero je Rusija samo hotela pridobiti na času, da bi se bolj pripravila na bodočo vojno. Nekateri pisatelji so javno izjavljali, da ni res, da bi orožje uničevalo Evrojio (blagostanje v Nemčiji in v Franciji narašča zaradi proizvodnje orožja), drugi pa so zopet pisali, da vojna ni vedno zlo. Anglija ne sme pozabiti na svoje vojaške tradicije, prav tako pa ne sme zatajiti ljubezni do miru.
Rekli smo že, da ljubezen do človeštva ali pa splošna dobrota nista imela nič opraviti v načrtu Nikolaja II. za mirovno konferenco. Ruska vlada se je za načrt odločila iz praktičnih in stvarnih razlogov. Ves svet je bil zmeden in ni vedel, pri čem je. Vedeli so, da je oborožen mir nevaren, toda vedeli so tudi, da je neizvedljiva omejitev oboroževanja. Zato so vsi na Rusijo gledali z nezaupanjem. Zato so se celo bali, da ima Rusija neke posebne načrte, da bo na konferenci načela razna nova vprašanja, in namesto da bi se konferenca končala s splošno pomiritvijo, bi lahko sprožila tolikšne prepire in težave, da bi se končala z vojno, nc pa s splošno pogodbo, ki bi vaeiii porošlvovala mir.
(Dalje.)
Monsignor Alojzij Markež - šestdesetletnik
Danes 30. oktobra obhaja msgr. Alojzij Markež, ekonom zavoda sv. Stanislava v Baragovem semenišču, svoj 60. rojstni dan. Rodbina Marke-žev izvira iz Bohinja. Njegov oče je bit ugleden trgovec z lesom in gostilničar na Jesenicah. Alojzij je obiskoval ljudsko šolo na Jesenicah in v Beljaku, dokončal gimnazijo v Kranju, vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, pel 1. 1906 na Brezjah novo mašo in je po dokončanem bogoslovnem študiju 1. 1907 nastopil službo prefekta zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. Ze kot prefekt je pomagal tedanjemu rektorju Francetu Ušeničniku pri gospodarstvu. Po n jegovem odhodu iz zavoda je postal A. Markež gospodarski upravitelj zavoda in je ostal na tcin mestu do danes.
Kaj vse izraža kratki stavek: »Tri in trideset let ekonom v zavodu sv. Stanislava,« ve le tisti, ki je imel ves ta čas priliko bliže opazovati delo ekonoma Markeža v zavodu sv. Stanislava. Ekonom Markež se je s svojim gospodarskim delom teoretično in praktično kmalu usposobil za veliko ekonomijo. Saj se je pod njegovim vodstvom zavodska ekonomija razširila na vse panoge, ki jih taka hiša potrebuje. Ekonom Markež jc pridobil zavodu nove parcele, postavil novo gospodarsko poslopje, imel mnogo skrbi in truda z napeljavo vodovoda, s centralno kurjavo, z novimi pečmi itd. V stiske in težave je prišel šentviški zavod, ko je 1. 1917 vojaška oblast zasedla skoraj ves zavod za zasilno vojaško bolnišnico. A ekonomovi iznajdljivosti in spretnosti se je posrečilo, da zavod ni trpel zaradi prehrane in da je za dijake dobil potrebne prostore drugje v št. Vidu, tako da šole ni bilo treba prekiniti niti tisti dan, ko se je v zavodu kuhalo za 1200 ljudi.
Čez pet mesecev smo se sešli v Baragovem semenišču kjer nam je g. ekonom uredil novo bivališče tako rekoč iz nič in čez noč. V Bargovem semenišču je bilo treba tako rekoč zavod na novo ustanoviti. Imeli smo le prazne sobe na razpolago, drugega nič. Delavci so prihajali in odhajali, istočasno so prihajali dijaki in v nekaj dnevih je bilo vse potrebno delo dovršeno, luč je svetila, sobe so bile opremljene.
Gospod ekonom Markež Alojzij pa ne skrbi samo za materialni obstoj zavoda sv. Stanislava, ampak njegovo delo jc zelo vidno tudi pri mnogih naših gospodarskih ustanovah in organizacijah; prav po Gregorčičevo: »Ne samo, kar veleva mu stan, — kar more, to mož je storiti dolžan.«
Njegovemu neumornemu delu pa dajejo še posebno vrednost njegove osebne vrline: vzgled-110 duhovsko življenje, njegova nesebičnost in dobrota. Ne samo, da pri svojem delu, s katerim bi se marsikdo lahko na pošten način okoristil, ne išče osebne koristi, ampak kjer le more, pomaga drugim. Koliko jih je, ki jim je z nasvetom in dejanjem pokazal pravo pot v prih'odnjost, jim z lastnimi žrtvami pomagal do gospodarskega napredka in osamosvojitve. Ko-n.ur more, j>omaga, kakor more; njegova pisarna je vedno polna; ekonom mora vse vedeti, vse imeti, kar kdo potrebuje; vsak se nanj
obrača: dijak, uslužbenec, profesor. Vsakemu ustreže, če more. Pri vsej tej obleganosti in zaposlenosti pa vedno ohrani nek blagodejni mir, vedrost, ki vliva zaupanje, nek sokratičen humor, optimizem, ki je tako poireben za družabnost.
priljubljen v naši javnosti. Spoštuje ga vsak Kdor ga pozna, pa naj !>o to človek, ki ima z njim poslovne stike, ali zavodski uslužbenec. Tudi dijaki poznajo njegovo dobroto in priza-nesljivost, dasi jim zaničuje najbolj nepriljubljen predmet: plačevanje letnine.
Vsi njegovi mnogoštevilni znanci in prijatelji kličemo msgr. Alojziju Markežu ob njegovi šestdesetletnici: >Cos|iod ekonom, Bog Vas
Zato je naš g. šestdesetletnik tako znan in I ohrani še mnogo let v službi naroda in zuvodal«
Partizansko ubijanje v Višnji gori
Ze dolgo časa so obetali partizani, da bodo napadli vas Sp. Brezovo pri Višnji gori. Ni jim šlo v račun, da so se jim „ fantje postavili jio robu, da jim niso hoteli več dajati hrane, jih ob vsaki priliki izganjali iz vasi in sc niti eden ni dal pregovoriti, da bi odšel k njim v gozd. Fantje so se z gnusom odvračali, da bi spremljali njihove Jože Radelj, ustreljen od roparske pohode ali partizanske krogle v noči gledali njihove zlo-na 18. oktober v vasi Sp. čine. Brezovo pri Višnji gori. Zato so jim partizani žc dalj časa obljubljali, da se bodo maščevali nad njimi. In njihova grožnja se jc res izpolnila.
V noči na 18. oktober so okoli desete ure zvečer pridrli kot čreda divjih zveri pred vas in začeli z obkoljevanjem. Naredili so zasede in začeli pozivati moške, naj jim izročijo orožje, sicer bodo vse od kraja poklali kot mačke. Toda njih grožnja je bila zastonj. Ljudje so vedeli, kaj bi sledilo, čc bi se vdali. Saj so ne enkrat nli dvakrat, temveč neštetokrat bili priča strašnim prizorom, ko so zvezane, pretepene in oblite s krvjo peljali moške skozi vas in so nato neštetokrat njih oči bile polne groze, ko so videle, da si sami kopljejo grob. Obupni glasovi, kriki in ječanje so jim bili še čisto sveži pred očmi. In prav isto bi se zgodilo tudi z njimi, če bi padli zdaj v roke tem nečlove-
Nova žrtev komunistov
Poleg mnogih drugih, ki so jih zločinski komunisti v letošnjem letu pobili v okolici Brezovice, je bilo sedaj ugotovljeno, da je bii še tudi ubit posestnik Vidmar Ivan iz Pleši-vice. V noči od 29. na 30. avgust so ga partizani s silo odvedli zdoma in nihče ni vedel, kje je. Dolgo časa so domači upali, da vendar niso poštenjaku, ki nikdar ni imel nobenih sovražnikov in nikdar ni storil nikomur nič zlega, storili najhujšega. Na žalost pa so zvedeli šele sedaj, da so ga partizani odvedli v gozd samo zato, da so nad njim izvršili takoj 6inrtno obsodbo. Vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje.
Novo odkrito Groharjevo delo
Ljubljana, oktobra.
Veliki slovenski umetnik, pokojni impresionist Ivan Grohar je bil za svojega življenja izredno plodovit ter je ustvaril celo vrsto odličnih umetnin. Njegova dela pa so imela tako usodo, da je Grohar dobival zanje bore malo, dasi so Ž6 sodobniki prav dobro vedeli za visoko kakovost Groharjeve umetnosti. Dandanes je seznam Groharjevih umetnin kolikor toliko popoln in naši umetnostni zgodovinarji imajo tako rekoč v evidenci vsa Groharjeva dela. Od časa do časa pa se pojavi na našem trgu kaka nova umetnina z Groharjevim podpisom in delana na njegov način. Ljubitelji Groharjeve umetnosti morajo biti zelo oprezni, zakaj po navadi se izkaže, da gre za navaden falzifikat. Taki falzifikati so zelo spretno narejeni in premotijo tudi kakega poznavalca.
Te dni pa se je odločil neki ljubljanski fljubitelj umetnin, da proda neki portret, o katerem je domneval, da je to Groharjevo delo.
Trgovec g. Anion Kos, v čigar salonu je to portret razstavljen, je izrazil domnevo, da gre tokrat res za pristnega Groharja. Vendar je dal pregledati portret mojstru Hihardm Jakopiču, Groharjevemu tovarišu. Jakopič sam dobro pozna Groharjevo umetnost ter je na drugi strani portreta s podpioom potrdil, da gre res za Groharjevo delo, ki je nastalo okoli 1. 1900. Enako se je pri Narodni galeriji sestala komisija naših najboljših poznavalcev Groharja in ta komisija je soglasno potrdila, da je to delo res pristen Grohar. Tudi uradno potrdilo Narodne galerije je sedaj na drugi strani portreta. Tako je nedvomno ugotovljeno, da imamo opravka s pristno Groharjevo umetnino, ki dosedaj naši širši jovno6ti še ni bila znana.
Portret predstavlja starejšega bradatega moža z očali. Portret je odlično ohranjen in predstavlja res lep dokaz velike Groharjeve ustvarjalne 6ile. — Na novo odkrito Groharjevo umetnino opozarjamo vse ljubitelje umetnosti!
škim zverem. Zato so se umaknili v hiše. fantje so zgrabili za puške iu čakali, kaj bo. Po desetih minutah se je zučel boj. Partizani so spočetka mislili planiti v hiše, toda žc prvi streli iz hiš so jim luko preplašili njih junaška srca, da si ni nihče več upal v vas.
Ker se niso mogli znesti drugače, so zažgali posestniku Goršetu kozolec, ki je izven vasi, in je pogorel do tal. Izropali so tudi na samoti stoječo hišo Andrejčkove Micke in odnesli vse, kar se je sploh dalo odtrgati. Zažgali so tudi hlev, ki je popolnoma pogorel. Nesreča je hotela, da je padel zadet od partizanske krogle 20 letni Jože Radelj, odličen katoliški funt, med vaščani najbolj spoštovan in priljubljen. S štirimi funti je namreč šel reševat svojega očeta v domačo hišo, ki stoji nekoliko izven vasi. Videl jc očeta in svoj ljubi rodni dom v nevarnosti pred požigom in ropom, hotel ga je rešiti, čeprav z največjo življenjsko nevarnostjo ali smrtjo. In res. Ko se je približal domu, je nenadoma iz zasede počila partizanska puška in ubila nedolžnega fanta. Komaj se je zgrudil, so že trije planili na ubogo žrtev in ga še mrtvega tolkli. Ker niso mogli nobenega drugega dobiti v roke, so se znesli nad njim. Ubogi fant! Noben partizan si ni upal v vas. Jezni iu preklinjajoč so z dolgimi nosovi morali oditi. Po krvavih sledeh in 1«) nekaterih obupnih klicih se more sklepati, da je padlo vsaj nekaj partizanov. Ljudje sodijo, da je partizanski napad vodil prosluli partizan domači učitelj Turnher. Začudeni se sprašujejo, ali se s takim banditskim divjanjem, pokoljein in požigi osvobaja nnš toliko trpeči narod.
Isto noč so v vasi Dedni dol popolnoma izropali Ahlinovo hišo. Slavne partizanske priložil ic-o, ki so jih ljudje, skriti v bližini, čuli in videli, so kradle denar, živila, obleko, sploh vse, kar jim je prišlo pod roke in odnašale na pripravljene vozove. Pokradli so jim prašiče in pobrali z eno besedo vse, tako da so kot berači nn ccsti. Omuhnovim so odpeljali iz hleva vso živino. Pri Koščaku so ukradli dva pitana vola in premetuli vse pohištvo. Ker fantov niso dobili doma, so odpeljali najmlajšega 14 letnega sina in 20 letnega Borštnarja Alo jzija, o katerih ni več upanju, da bi jih domači še videli. Vsi namreč prav dobro vedo, da zločinski komunistični partizan
»ne jenja prej, dokler ni zadnja sraga
krvi prelita, dokler njih kdo sope,
ki jim bila je vera čez vse draga.«
(Prešeren.)
Ljudstvo je bilo brez orožja in brez obrambe. Zato je moralo z neizmerno bolečino in obupom gledati, kako ropajo njihove domove in poslopja.
In kje so zdaj tisti, ki še danes trdijo in se šopirijo na vsa usta, da še noben purtizan ni niti lasu skrivil kakemu človeku, da so vsa poročila o umorih in požigih izmišljena, da časopisi prinašajo potvorjena poročila, da ljudstvo komaj čaka. kdaj jih pride partizanska roka odrešit, in še druge take neumne beda-stoče, ki jih verjamejo ie tisti, ki so še zmeraj vsega presiti in lagodno sede za kavarniško mizo. Naj pridejo zdaj in si ogledajo izropane hiše in prazne bleve. naj si ogledajo obupane kmečke obraze, ki tik pred zimo ne vedo, kje bi si poiskali vsaj za silo tople obleke in kako bi ob praznih kaščah vsaj kaj malega dobili za nedolžne lačne otroke. Pridite in jKiglejte, potem vam bodo od groze onemela usta in se za vselej zavezali jeziki.
Iz gospodarstva
Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Malej Orehek, trgovini z mešanim blagom v Ljubljani je bil vpisan javni družbenik Orehek Matej ml. in izbrisana njegova prokura. — Izbrisana je bila podružnica Julija Meinla, d. d. v Ljubljani, ker je bila prepuščena Juliju Meinlu, trgovcu v Triesteju.
Ureditev podnajemnin v Italiji. V kratkem bo izšel, kot poroča turinska Stampa, zakon, po katerem bo urejeno vprašanje cen za podnajemnike. Cene sob, oddanih v podnajem, se ne bodo smele zvišati nad stanje, ki jc bilo v veljavi dne 30. julija 1940. Nadalje bo dana možnost revizije najemnin za podnajemnike.
Nevidni svet
Težkoče za razumevanje, ki se mora intclok-tualec z njimi boriti, če se pojavi pred njim, recimo v umetnosti ali filozofskem razmotrivanju, vprašanje nadzemskga, nevidnega, onstranskega, izvirajo večidel iz pomanjkljivega shvačanja tistega, čemur pravimo »vest«. Saj |e vprav vest tisti klic iz nevidnosti, ki ga ni moči preslišali ki z gotovostjo doseže tudi intelektualca, čeprav večkrat proti njegovi volji. Le to ie. da ie navadno preveč brezbrižen, da bi se hotel vprašati, odkod je ta klic.
V Homorjevi »Odisejadi« je govor o tistem kralju, ki ga je iunak epa na svoji vožnji v Trojo prosil smrtonosnega kačjega strupa. ■ Toda on ga ni dal, ker sc je bal večnih bogov.« Ta grški otoški kralj je vedel, čeprav na svoj poganski način, da biva neki nevidni svet.
Čut odgovornosti spričo višjih sil, in čut potrebe, da poslušaš opomine iz nevidnega sveta in da deluješ sporazumno s tem svetom, pa jc moderni človek skoraj povsem izgubil. S tem ie izgubil vsakršno zvezo z onimi, nadzemsko delujočimi silami, ki že njih priznanje samo nodeli temu razccfrancmu življenju celotnost in ploaovitost. Saj je pradomovina nas vseh — nevidni svet.
Ta izguba je predvsem odtod, ker jc človeški spomin tako žalostno opešal Saj bi moral ie sam spomin na izvor zahodne kulture razodeti usodno prvenstvo te skupnosti tudi takemu človeku, ki noče ničesar vedeti o poseganju nev idnega sveta v vidni svet. V Kempčanovi »IIo|i za Kristusom« pravi Bog človeku: »Pozabil si, da ie tvoj grozd iz moje trte«. In zares: Vsa moderna civilizacija, dasi jo svoje delovanje tako enostransko navezala le na ta svet, izhaja v svojih nravnih in duhovnih temeljih še zmeraj iz »trte Kristusove«. Brezvcrslfl in protiverski zagovorniki »človečkih pravic« in »napredka civilizacijo« prav nič ne vedo, koliko so glede na svoje tako hvalisane tostranske dobrino dolžni prav krščanstvu. Vse te dobrine, ki sc današnji intelektualec s svojo samozavestjo, filozofijo in znanstvom opira nanje, imajo svoje korenine v ustanovi Cerkve, kot pozeinski zastopnici nevidnega sveta. Vprav samostani zgodnjega srednjega veka so bili tisti delavci, ki so zrele sadove staro-| veške kulture presadili na neobdelane njive necivilizirane Evrope, in ki so tedanje »barbare« učili brati, pisati in orati.
Odpad od onega nevidnega, temeljnega sveta je imelo za posledico najboli zagonetne pojave. Razvrstitev nravnega sveta sc je razpršila, koder niso več slišali klica iz nevidnosti. Posledice tega »prevrednotenja vrednot« — kakor pravi Nielzscho usod en m 11 prekucuštvu v ocenjevanju vrednot —■ pa vidimo dandanašiji. Kak človek, ki jc moralno na visoki stopnji, utegne v poedinih, mogoče odločilnih primerih ravnati popolnoma nemoralno, ker je izgubil stike z nevidnim svetom, ki |e sicer kot zanesljiv zakonodajalec zmeraj kazal pot njegovemu delovanju. Tako se more pripetili, da sc v kaki družini glavnica globoke pobožnosti, ki jc ondi že stoletja naložena, v kakem potomcu nenadoma iz« maliči v neznansko demonsko silo, ki neposredno pospešuje delovanje podtalnih oblasti. Kako skušajo te podzemske sile večkrat vplivati tudi na najvišje duhove, nam pokaže zgodba o skušnjavcu Kristusovem na tistem mestu, kjer je Zveličarju na ponudbo, da bi sc s pomočjo hudobnega duha, torej brez ozira na neločljivo vez z nevidnim svetom, uveljavil na tem materialnem svetu, A Zve-ličar je odgovoril na to ponudbo z besedami, ki so edino merodajne za ravnanje in zgodovino krščanskega sveta: Poberi sc izpred mene, 6atan!«
Sele takrat, če sc človek trdno drži mogočne skupnosti med vidnim in nevidnim svetom, more pričakovati, da bo kos pozemskim vprašamem. Miselnost pravičnosti, miselnost dolžnosti drug do drugega, odgovornost spričo bližnjega — utegnejo priti na dan le tedaj, če so zakoni nevidnega sveta zares upoštevani. Le navidezno je kraljestvo Kristusovo samo kraljestvo nad tem svetom: v resnici je Kristus tudi Gospod življenja«. Samo On upravlja sile rasti, ki so človeku skrite. Samo njemu je znana skrivnc6t vseh stvariteljskih del na zemlji.	^
Samo zveza z nevidnim svetom zagotavlja vidnemu svetu njegov obstoj.	V.
Nove italijansko-hrvatske železniške tarife bodo 6topile v veljavo dne L novembra. Nove tarife bodo veljale za osebni, prtljažni in blagovni promet. Nadalje pa bodo veljale tudi za tranzitni promet med italijanskimi postajami čez nemška in hrvatska ozemlja.
Reforma delniškega pravn v Bolgariji. Bol-garska vlada je izdelala predlog za reformo delniškega prava v Bolgariji. Za delniške družbe je predpisana minimalna glavnica 1.5 milij« levov, za komanditne pa 0.5 milij. levov. Poleg tega bodo morale vse družbe tudi rezervni sklad, ki bo dosegel višino glavnice. Nadalje predvideva osnutek zaščito malih in man jših delničarjev. Povečana bo odgovornost upravnih in nadzorstvenih 6vetov.	|
KULTURNI OBZORNIK
Bogoslovna knjižnica
Kakor poroča zadnji Vestnih Ljudske knjigarne (št. 8—5), se je ta založba odločila za velikopotezno dejanje: za izdajo sistematične zbirke religioznih in bogoslovnih knjig pod naslovom Bogoslovna knjiinica. Že zdavnaj se je na našem knjižnem trgu čutila potreba po enotni zbirki mojstrov religioznega pisanja vseh časov ter študij o življenju največjih mož svete Cerkve, kakor tudi knjige, ki navajajo religioznega človeka k askezi in bogoljubnem življenju. Zdaj 60 take knjige izhajale samo sporadično, največkrat celo v obliki molitvenikov (n. pr. Hoja za Kristusom, Filoteja itd.), sedaj pa bi se vse to strnilo v sistem pod močnim enotnim vodstvom ter se načrtno prevajalo in pisalo v našem jeziku o najvišjih stvareh: o Bogu in življenju pod zornim kotom onostrah-stva in katoliškega religioznega nazora. Pred leti je začela Mohorjeva knjižnica izdajati Zbrana dela cerkvenih očetov pod uredništvom vseuč. prof. pre-lata Luk man a. Sedaj je to plodno delo v okviru Mohorjeve družbe prenehalo ter se preneslo v okvir te nove, še širše zasnovane knjižne zbirke. Bogoslovna knjižnica bo izhajala v okvirju Ljudske knjigarne pod vrhovnim uredništvom vseuč. prof. prelata dr. Alojzija Odarja ter bo obsegala na leto štiri knjige. Program si je postavila takole: obsegala bo dve seriji. Prvo bo predstavljala že ustanovljena zbirka Izbranih del cerkvenih oietov, ki jih bo urejal dosedanji urednik vseuč. profesor prelat dr. F. Ks. Lukman. Prvi zvezek — Svetega Janeza Krizoetoma izbrani spisi i. zv. v prevodu prof. Lukmana in pokojnega prof. F. Omerza je izšel že pred kratkim (str. 332) v obliki in obsegu prejšnjih zvezkov, ki eo izšli pri Mohorjevi družbi in so že zdavnaj pošli. Zato se bodo ti prejšnji zvezki ponatisnili ter se tako uvrstili v to novo Bbirko. Tako bo zbirka na novo podala Sovretov
prevod sv. Avguština Confesiones (Izpovedi), Apostolske očete in izbrane spise 6v. Ciprijana in 6v. Hijeronima. Za bližnji novi spored pa je dala govore sv. Avguština o Janezovem evangeliju (XLV—CXXXIV) v prevodu dr. Lukmana, modro-slovne spise sv. Avguština v prevodu prof. Strupi.ia ter sv. Avguština De civitate Dei (o božji državi) v prevodu prof. Belca. Nato Izbrane spise grških apologetov IL 6tol. v prevodu dr. Lukmana in pokojnega prof. Omerze ter pokojnega dr. Zupana. Sv. Janeza Krizostoma homilije o Matejevem evangeliju bo priredil dr. A. Čepon, izbrane spise svetega Gregorija iz Nise pa dr. Jere. Te^tulianovi izbrani spisi pa bodo izšli zopet v prevodu dr. Lukmana in pok Omerze. To je nekaj programa te zbirke Izbranih del cerkvenih očetov, ki se je zdaj vključila pod okvir Bogoslovne knjižnice pri Ljudski knjigarni v Ljubljani.
V drugi seriji pa bo ta knjižnica prinašala knjige diTgmatične, apologetiine in ascetiine vsebine, izbrane izmed najvažnejših in najlepših del svetovno znanih avtorjev. Med temi zavzema gotovo prvo mesto veličastna in monumentalna phiio-sophia peraennis sv. Tomaža Akvinskega pod imenom *Summa«. Saj je to največje delo katoliške teološke in filozofske misli, ki bo izšla v tej zbirki v modernem času primerni izdaji ter gotovo odličnem sodobnem prevodu. To delo je naše iz-obraženstvo že zdavnaj potrebovalo v prevodu, kakor ga imajo že vsi drugi evropski moderni narodi. Nadalje so izmed teh ascetičnih in filozofskih katoliških klasikov na sporedu Izbrani spisi sv. Tereze Aviteke, sv. Bernarda, 6v. Janeza od Križa ter sv. Frančiška Šaleškega, pisatelja Filoteje. Izmed modernih bogoslovnih pisateljev in askelov bi prišli v poštev Sertillanges, Scheeben, Garrigou-Lagrange itd.
Posebno pa bo vsebovala ta zbirka življenjepise velikih in svetih mož, domačih in tujih. Kot prvi na programu je življenjepis Ignacija Kno-hleharja, kakor ga je spisal znani hagiograf profesor dr. Fr. Jaklič, ter bo izšla še v tem poslovnem
letu. Nato pa si bodo sledili življenjepisi sv. Avguština (Bertrand), sv. Tomaža (Maritaine), sv. Janeza Vianeya (Trochy), sv. Terezije Avi!ske( Che-valicr) itd.
Tak je torej program te pomembne knjižne založbe, ki je s to zbirko odprla eno največjih zakladnic človeškega duha in svetovne krščanske kulture. Slovenska Matica je svojčas osnovala posebno serijo filozofskih spisov svetovnih filozofov, temu podobno je Ljudska knjigarna začela s predstavniki krščanske filozofije in apologeti krščanske kulture ter religioznosti. Temelj tej filozofski zbirki je postavila v prejšnjem letu z izbranimi deli našega največjega katoliškega sholastičnega filozofa dr. Ušeničnika. Katoliški izobraženci so dela Aleša Ušeničnika uvrstili med temeljne knjižne zbirke svojih družin. Sedaj bodo lahko gradili dalje ter zgradili doma stavbo najbolj temeljnih kvadrov svetovne krščanske kulture.
Bogoslovna knjižnica, ki bo v prvem letu Izdala sv. Janeza Krizostoma 1. zvezek, 6v. Avguština govore o Janezovem evangeliju, Traktate 6v. Ciprijana ter življenjepis Ignacija Knobleharja, je gotovo eno najvažnoj šib podjetij pri nas, ki zasluži posebno
opozorilo in priporočilo.	td.
*
Nemška novela iz ljubljanskega življenja. Lektor Nemške akademije v Ljubljani, dr. Driiner, s svojimi nastopi v okvirju kulturnih prireditev te akademije vedno preseneča. Zdaj z globokimi znanstvenimi predavanji, zdaj recitacijami in izredno smotrnimi izbori iz kulturne preteklosti svojega naroda, zdaj prireja samostojen klavirski koncert, zadnjič pa — v četrtek — je bral svojo lastno novelo iz ljubljanskega življenja pod naslovom »Mati c. in kr. regimenta št. 17«. K prireditvi so bili povabljeni tudi predstavniki slovenskega javnega mnenja. Pisatelj, ki je bival sedaj osem mesecev v Ljubljani ter se je s tem večerom poslovil od našega mesta, odhajajoč na vojaško dolžnost, jc zamislil v to povest o sožitju nemškega in slovenskega življa v našem nie6tu v 1. 1885. do 1920. kot filo-
zofsko utemeljitev nemškega miru v svetu, ki priznava vsem narodom življenje in 6kuša vse razumeti. Slovenska junakinja v noveli, lepa služkinja Frančiška, je prikazana kot izredno simpatično in lepo ter globoko krščansko deklo. Čeprav služkinja, je bila nemškim otrokom vojaškega dostojanstvenika pri regimentu št. 17 prava tovarišica. ln prav, zgodbo tega tovarištva od mladih let dalje pripoveduje tu pisatelj, ki govori po besedah avstrijskega častnika iz 1. 1920 po prvi svetovni vojni v Celovcu, da z njo reši debato o vprašanju: zakaj so se Slovenci borili v Avstriji v svetovni vojni? Ta debata tvori okvir, zgodba pa vsebino novele, ki daje pisatelju mnogo možnosti za filozofske traktate o prijateljskem sožitju nemštva in slovenstva v Ljubljani v zgodovini, o smislu glasbo in politike, o metafizičnem pomenu harmonije, o slovenskem jeziku ter nemškem spoštovanju do njega, kar pokaže glavni junak s tem, da se nauči slovensko, avtor pa s tem, da citira več slovenskih besed ter prevaja celo več narodnih pesmi in melodij (Al' mo boš kaj rada imela?«) itd. Slovenski plesi na Gorenjskem, turizem in debata o globokem katolištvu preproste duše s protestantskim vojaškim sinom so duhovito prikazani ter polnobarvno, dasi je poudarek v filozofskem komentiranju veliko bolj viden kol pa v nazornem oblikovanju življenja. Avtor n.i mogel zaradi določenega časa dokončati novele, tako da ne vemo, kako je rešil problem, ki ga jo stavil v začetku o smislu boja slovenskih vojakov v prvi svetovni vojni. Vsekakor pa je novela lep primer iskrenega prepričanja v možnost nemotenega sožitja slovenskega in nemškega življa na naših tleh ter sploh v možnost bratstva narodov. Dr. Driiner 60 je s svojim delovanjem v Ljubljani izkazal kot velik prijatelj naših krajev. izrazujoS lako v predavanjih kot tudi v tej noveli prepričanje o edinstveni vlogi Ljubljane v sklopu treh kultur ter sodelovanju treh narodov. Njegova novela nuj tudi v leposlovni obliki propagira "to idejo, kateri je on posvetil osem mesecev svojega dela med nami.

Koledar
Sobota, 31. oktobra: Vollienk, škof; Krištof, mučenec; Lueila, devica in mučenica; Antonin, škof: Kvinktin, mučenec.
Nedelja, (. novembra: Vsi sveti; Cezarij, Jnučenec: Cirenija, mučenica; Marija, mučenica.
Lunina sprememba: zadnji krajec I. novembra ob 7.18. llerschel napoveduje megleno vreme.
Novi grobovi
i + V Ljubljani je umrla gospa Marija Čeli roj. Stojčič, žena policijskega agenta. Pogreb lxi v soboto, "it. oktobra / Zal, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim nuše iskreno sožalje!
DRUŽINSKA PRATI K A
ZA LETO 1943
IE IZ$LA in se bo odslej dobivala v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in tratikab
Cena Izvodu L2--
Zahtevajte povsod le našo DRUŽINSKO PRATIKO!
—	Razstava italijanskih vojnih slik v berlinski narodni galeriji. Ob dvajsetletnici pohoda v Rim so v narodni galeriji v Berlinu odprli razstavo italijanskih vojnih slik, ki jo je priredil generalni štab italijanske vojske. Slovesni otvoritvi, ki jo ,e izvršil v imenu Kralja in Cesarja, na povelje Duceja in v zastopstvu kraljevega italijanskega poslanika vojaški ataše general Maras, so prisostvovali številni odlični zastopniki narodno socialistične stranke, države in vojske kakor tudi zastopniki zaveznikov in prijateljskih narodov.
—	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — se prično v sredo 1. novembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šoln. Največja moderno urejena strojepisnim. Učnina zmerna. Poseben oddelek tudi za dijake-inje. — Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, jezike — po želji in izbiri. Novi prospekti s slikami in podrobne informacije na razpolago pri ravnateljstvu. Trgovsko tičiliščp »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15.
—	Nihanje barometra in termometra. Vsi znaki kažejo, da bo lepo jesensko vreme prevladovalo šo precej dni, zlasti meseca novembra. V ozračju se vrste vremenski prevrati in se gibljejo struje, ki se dostikrat v 24. urah menjavajo. V petek zjutraj je bilo nebo prepre-ženo s črnimi oblaki. Podili so se od zahoda, od koder je pihljal tudi mlačnotopel zahodnik, zelo nizki in razcefrani oblaki, ki so nosili s seboj mnogo dežja. Čez nekaj ur so bili razgnani. Črni oblaki so izginili, pojavili so se višje belosivkasti oblaki. Tudi zjasnilo se je kmalu in bilo je dopoldne sončno. Značilno jc dalje, da sta se v zadnjih 24 urah dvignila tako termometer kakor tudi barometer. Jutranji minimum in dnevni temper«ttnrni maksimum sta mnogo višja od prejšnjih dni. V četrtek se je dnevni maksimum povzpel za 2 stopinji višje na + IS", kar je za konec oktobra prav visoko stanje- Jutrnnji minimum se jo v petek prav tako dvignil za dobro poldrugo stopinjo na 1+11.8" C, ko je bilo lani na ta dan povsem hladno. Lani 30. oktobra je bilo zjutraj +0.4°, podnevi pa le +3.2" C. Zadnjega oktobra pa jc živo srebro v toplomeru spet zdrknilo pod ničlo. Barometer se je v jicick zjutraj dvignil na "61.5 mm.
—	Iz sodne dvorane. Na ljubi j. okrožnem sodišču v dvorani št. "9 je sodnik-poedinec v četrtek, 29. t. m. razpravljal nekatere kazenske zadeve, za katere ne velja amnestija od 15. t. m. odnosno glede katerih je še vprašanje, da li spada zadeva pod amnestijo. Zgodba o ukradenem otroškem vozičku, ki jo je kazenski sod-nik-pocdinec obravnaval že 10. t. m-, je bila ta dan končana. Zaradi prestopka tatvine otroškega vozička, vrednega 500 lir, je bil neki Marjan Š. obsojen na t mesec in 15 dni strogega zapora. Železniški delavec Tone M. si je bil 11. aprila 1941 na Veliki petek na Vrhniki prilastil motorno kolo znamke »Puch«, last posestnika in trgovca Franca Petriča. Ob razsulu bivše jugoslovanske vojske se je Petrič pripeljal na Vrhniko in stopil v vojaško skladišče, kjer je bil velikanski drenj in so ljudje raz-našali razno blago. Kolo je prislonil k zidu. Tu ga je dobil Tone Z., ga zasedel in odjadral proti Logatcu. Pozneje so dognali, da si je Tone kolo prisvojil. Sedaj je prišla zadeva motornega kolesa pred sodnika. Tone je bil obsojen na 1 mesec in 15 dni strogega zapora.
—	Nobenega upanja za Jude na Madžarskem. Madžarski ministrski predsednik je imel •te dni govor, v katerem je razpravljaj predvsem o notranjepolitičnih vprašanjih Madžarske. Napovedal je nov zakonski predlog, ki ima naslov »Prispevek Judov k vojnim stroškom« in predvideva obdavčenje judovskega premoženja po ogledu investicijskih prispevkov. Da se pospeši prodaja judovskih posestev pod pet oralov, bo kmetijski minister izdal posebno uredbo. Judovska posestva narl sto oralov bo prevzel v upravo zemljiško-kreditni zavod, V ostalem bodo vsi Judje v starosti od 18 do 50 leta poklicani v delavska taborišča, ne glede nato. če so sposobni za vojaško službo ali ne. Ministrski predsednik je končno poudaril, naj Jurije vzamejo na znanje, da je vsako njihovo upanje odveč.
—	Anatomska po^-bnost. Zdravniki v Asti v Piemontu se bavijo z anatomsko redkostjo, ki so jo ugotovili na nekem bančnem uradniku. Uradnik ima svojstva prežvekovalca, zakaj med želodcem in črevesjem se nahaja nekaka vrečica, kjer se jedila drugič prebavijo.
—	Gojitev krompirja na višini 2000 metrov. Kakor je znano, sc krompir v velikih množinnh lahko prideluje tudi na visoko ležečih krajih, vendar ne višje kakor 1500—1800 m, kjer preneha možnost poijeaeiske kulture. Leto6 pa so
v Ccrviniji nad 2000 m visoko napravili poskusne vrtove in vsadili grah, krompir, sladkorno peso, repo 111 fižol. Krompir je posebno dobro uspel, izkopali so krompirje, ki so bili nad pol kilograma težki. Poskuse bodo prihodnje leto nadaljevali
—	Lev v cerkvi. Razburljiv dogodek se je pripetil v nizozemskem mestu Sittard. Iz cirkusa pobegli velik lev se je pojavil z veličastnim korakom na glavnem trgu. Seveda so vsi ljudje zbežali. Kralj puščave si ie vse ogledal, prišel do mesarske stoinice, si vzel precejš-cn kos mesa in ga mirno požrl. Nato je korakal dalje in prišel do cerkve, v kateri je bila ravno služba božja in so bila vrata odprta. Lahko si mislite, kako so se ljudje v cerkvi prestrašili, ko so zagledali leva, ki ie šel po sredi cerkve proti oltar]u Šele v tem hipu jc maš-nik, ki se je obrnil, z.ipazil leva, ki je cbstal pred stopnicami oltarja. Duh ovnik je pokazal izredno prisebnost duha in neustrašenost. Nadaljeval je sveto daritev, kakor se ne bi ničesar zgodilo. Ko so ljudje po cerkvi videli, da je duhovnik čisto miren, so tudi sami ostali mirni. Duhovnik pa je s tem rešil položoj, ker so medtem že prišli cirkuški ljudje in policija, ki so leva brez posebne težave ujeli in peljali nazaj v cirkus.
—	Konj ostal zvest svojemu gospodarju. Da sc znajo konji dobro orientirati, je pokazal naslednji primer. V nemškem okrožju Htisura je kmet proda! svojega konja trgovcu s konji. Naslednji dan pa je konj izginil s pašnika in je nad dvajset kilometrov daleč prišel spet v svoi stari hlev.
—	Najstarejša človeška lobanja. Te dni je preteklo 35 let, kar so našli spodnjo čeljust nekega pračloveka v gramozni janti pri kraju Mauer, ki je dobil ime »homo heidelbergensis«. Ko je takrat delavcc Daniel H.irtmann z lopato zadel na čeljust, sta se s|xxlnja čeljust in lobanja šc držali skupaj, šele, ko je delavec z lopato vrgel glavo na stran, sta se spodnja čeljust in lobanja ločili. Peščeno skorjo so odstranili deloma mehanično, deloma s kislino. Najdbo, kateri pripisujejo starost okrog pelstotisoč let, so poklonili vseučilišču v Heidelbergu, ki jo od tedaj skrbno čuva v deo-lošketn inštitutu. Na najdišču so postavili kamen z napisom: »Najdišče človeške sjiodnje čeljusti« z datumom Sodijo, da je bil dotični človek iz lovskega rodu, ker je bila okolica Maiter-ja v prastarih časih bogato lovišče, kar sklepajo iz mnogih živalskih ostankov. Ta s|xxlnja čeljust je gotovo najstarejša, kar so jih doslej našli.
—	Zakaj psi tulijo ob zvokih godbe. Večina psov priredi pravi pasji koncert, če v bližini za-doni godba. Prej so mislili, da čutijo psi ob zvokih godbe v svojih občutljivih ušesih bolečine. Danes so pa naravoslovci našli drugo razlago. Po tej razlagi vskočijo psi po nagonu s svojim tule-njem v godbo. Je to še ostanek iz tistih časov, ko so psi živeli še v gozdovih v velikih tropah ln eo vsi začeli divje lajati, ko je vodilni pes zalajal. Še danes lahko opazujemo, če v vasi zalaja kak pes, takoj za njim začno lajati vsi drugi psi v vasi. Pravtako, sodijo, začno psi lajati, ko zaslišijo godbo, če ta lajež ni melodičen, ni njihova krivda.
č£ju&&jGtfta
I Upravifcljstvo I. deške ljudsk? šole nn Ledini sporoča učencem iu staršem, da se bo začel pouk v torek, dne 3. novembra t. 1. Pouk se bo vršil začasno v 1. nadstropju 110 ženski strani drž. učiteljišča, dokler bo šolsko poslopje na Ledini zasedeno. Za učence I. in 11. razreda se prične fouk vsak dan ob 13.30, za učence III. in IV. razreda pa ob 16.11). V. razred I10 imel pouk v šol. poslopju Ledine vsak dan ob 8. uri. Otv< iritvena služba l>ožja bo v torek, dne 3. novembra ob 9. Učcnci se zberejo pred cerkvijo sv. Petra. Pridite gotovo vsi, da boste pravilno o vsem obveščeni. Kdaj se bo začel otroški vrtec, bo še posebej objavljeno.
1 Na koncertu Ljubljanskega komornega tria bomo slišali jioleg komornih skladb, ki so jih napisali Pognani, Mozart in Smetana tudi Lipovško-vo Sonato za violino in klavir, ki bo ta večer doživela svojo prvo. javno izvedbo. Izvajala io bosta violinist Albert Dermelj ob spremijevanju skladatelja samega. Delo jc nastalo pred dobrim mesecem ter je izrazilo klasicistično delo v treh stavkih. Drži so strogo oblik in je v vsem svojem izrazu jako preprosto. Čustvena podlaga za to delo je borba med mrakom in svetlobo, oziroma hrepenenje po rešitvi iz okov težkega vsakdanjega življenja v luč svobodne umetnosti in nrostega razmah,'... Zato izkazujeta zlasti prvi in drugi stavek mnogo resne, deloma žalobne glasbe, medtem ko je v zadnjem stavku nakopičena energija, zagon in trdna volja. Ljubljanski komorni trio, katerega koncert bo v torek 3. novembra ob 18 v ljubljanski filharmonični dvorani, tvorijo gospodjo violinist Dermelj, čelist Šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek. Vstopnice so v predprodaji v knjigami Glasbene Matice.
1 Vpisovanje v višji trgovski tečaj in enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod*, Ljubljana, Domobranska 15, se vrši naknadno še do 10. novembra. Šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. Izrednim sluš.iteljem-iram je dovoljen tudi obisk posameznih "redmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu.
1 V nedeljo, na praznik Vseli svetnfkov, bo ob 16 pojioldne uprizorjen Shakespeare jev »Ilnmlel«. Delo je s svojo vsebino in tehtnostjo misli o skrivnostih življenja in smrti in jio svojem splošnem nastroju v skladu s praznikom. Naslovno vlogo igra Slavko Jan.
1 Aboneute reda A opozarjamo, da bodo imeli v ponedeljek predstavo Grcgorinove igre »Oče naš« ob 16.30.
1 Poglobitev znanja Italijanskega jezika dose-žete, če se vpišete v popoldanski (od 14—15) ali večerni (od 18—1!)) konvcrzaci jski tečaj za tiste, ki so žc kjerkoli obiskovali začetni tečaj, in za samouke. Začetek 2. novembra oh 14 in 18. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16 Mestni trg 17-T. Novi tečaji tudi za začetnike.
1 Nn kupujte gob po hišah. Naš najboljši poznavalec gob g. Anle Beg st. nas je v listih opozoril. da ljudje nabero tudi dosti strupenih in zdravju škodljivih gob ter jih ponujajo naprodaj. Čudi na živilskem trgu so strokovnjaki mestnega tržnega urada letos ža večkrat ugotovili manj vredne, zdravju školjive in strupene cjobe ter seveda zahtevali, dn jih takoj odstranijo. Prodajalke so se zaradi tega sila razburjale iti predrzno izjavljale, dn takih £0!> ne bodo več prinesle pred oči ornanov tržnega urada, pač jih bodo pn prodajale po hišah. Naše prebivalstvo je dobro poučeno, kako nevarne so nekatere cobe, zalo na ne homo o tem vprašanju razpravljali nn široko, temveč opominjamo z vso resnoho našo rrespodi-njc, naj vse v hišo prinesene gobe takoj z vso
odločnostjo zavrnejo, čeprav prodajalko zatrjujejo, da so gobo pravo in dobre. Pri tem pa pripominjamo, da dandanes nabirjo gobe tudi ljudje, ki jih ne poznajo in zato lahko tudi brez slabega namena jioodajajo zdravju škodljivo gobe. Zanesljivo dobre in užitne gobe so naprodaj samo na gobjem trgu pred semniščein, ker so jiod neprestanim nadzorstvom strokovnjakov.
I Jurčič-P. Golta: »Deseti brat«. Dramatizacija romana v 16 slikah z vmesnim branjem. Osebe: deseti brat M. Skrbinšek, Piškav Peček, Kvas Drcnovec, starec Brezigar, deklica J. Boltarjeva, IJolef Lipah, Benjamin Bratina, grajska gospa Gabrijelčičeva, Manii« Levarjeva, Balček Bajde, Marijan Verdonik, Urša Rakar-jeva, Obrščak P. Kovič, Matevžek Košič, kmetje: Gorin-ek. Podgoršek, Blaž, Miha Potokar, France Raztresen, Krjavelj Cesar, Krivec Plut, Krivčevka P. Juvanova, Francka Sancinova, sodnik Nakrst, dr. Vencelj Košuta. Režiser prof. O. Sest. inscenator: inž. h. Franc.
I Gobe na trgu. Zadnji nočni naliv in nato nastop jasnega vremena sta pospešila v četrtek novo rast gob. In ljudje, ki so vešči v gobar-slvu in iskanju dobrih gob, so hiteli v svoje »gozdne parte«, da so pobrali na novo zrasle gobe vseh vrst. Gobji trg pri semenišču je bil v petek dobro založen z nekaterimi gobami, ki so jih ljudje pač kupovali namesto ob petkih navadnih rib, ki jih ni bilo na trgu. Med gobami so prevladovale ježovke in drugo mesto j>o količini so nato zavzemali lepi eebularji, ki so bili res sveži in zdravi. Ježevk je bilo na veliko izbiro. Nekatere ženske so ponujale tudi druge gobe, tako maslenke, sirovke ali bri-novke itd.
I Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo
opravljala od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestna zdravnica dr. Zitko Jožica, Pleleršni-kova ulica štev. 13.
I Za red v tramvaju. S tem naslovom smo to dni brali pritožbo zaradi nereda na tramvaju, ki jk> mnenju pisca nastaja na vsaki postaji zato, ker |K)tniki iz voza ne morejo izstopiti zaradi pritiska onih, ki bi radi vslopili. Odgovor na lo pritožbo je pa kaj pnprost, saj bi to pritožbe sploh ne bilo, če bi se vsi, ki se vozijo z električno cestno železnico, ravnali po tolikokrat ponav-ljanem predpisu, naj izstopajo samo pri sprednjih, vstopajo pa samo pri zadnjih vratih. Dokler se tega ne bomo navadili, je red na tramvaju nemogoč in pritožbe nikdar ne bodo prenehale. Zato zopet ponavljamo in prosimo, naj se potniki v ti.Havajskih .ozovih ravnajo "o predpisu ter vstopajo brez izjeme samo pri zadnjih vratih, se med vožnjo neprestano pomikajo proti sprednjim vratom in samo pri zadnjih vratih izstopajo. Vstopanje pri sprednjih vratih jo prepovedano ter je voznikom tudi naročeno, naj takoj zapro sprednja vrata, ko potniki izstopijo, nato pa nobenemu več ne odpro vrat, ki bi hotel vstopiti spredaj.
1 Pasji kontumac je moralo okrajno glavarstvo Ljtibljana-okolica razglasiti za občine Rudnik, Ig, Šmarje in Dobrunje, ker so na Rudniku |iri nekem psu ugotovili pasjo steklino. Ker ve-lik del teh občin meji na mestno občino ljubljansko in jo zato lahko mogoče, da se navzlic zajx>r-nim ukrepom prenese nevarna steklina tudi na mestno ozemlje, opominjamo vse ljubljanske lastnike psov in mačk, naj skrbno pazijo na te svoie ljubljence. V mestu je še veliko psov in med njimi tudi slabo hranjenih in slabo o.vkriiovanih, to rej preveč, takih revežev, ki se gospodarji zanje no brigajo. Zaradi nevarnosti stekline zato z vsem poudarkom opominjamo lastnike psov in mačk, da svoie živali morajo dobro oskrbovati in jim dajati dosti hrane. Kdor pa tega ne mara ali 110 moro storiti, naj živali ne pusti hirati ter nai jih raje pusti jiokončati, da sestradanim živalim ne bo treba iskati hrane po mestu. Take živali se navadijo |»otepanja in najprej staknejo steklino ter so ljudem najbolj nevarne. Na vsako tako žival, ki se potepa brez nadzorstva, naj prebivalci opozore mestnega koniača ali pa tržno veterinarski oddelek v Mahrovr hiši na Krekovem trgu št. 10. ki bo takoj ukrenil V3e potrebno zu varnost prebivalstva.
mnnimiiD minriiinti^iiiiiiiBiuniumBinBumiiniiniiii ri nmmiafln^ui i^tuiiuiftOTiiuiitninJiiiuiinniiui;!?'!'^,
Ncimntešiuiti!

Vse Šolske knjige
c
■aaasavraeiBiinaBBBBiiiiaai
Naznanila
za ljudske in srednje šole
Vse Šolske potrebšiine
zvezke, peresa, aktovke, bei barij e barvice in ostale potrebščine
dobite najbolj ugodno
v podružnici
»ljudske knUancitc«
(prej Krajec)
1 a s f imnHHimin mi!! mnii mirn mftmiitrmnii n»nwmmtnniim Hnmui utiinniiiuimnnrr; tmBnnjTiuii^niinHBnmm 11
— V Mariboru je unirla 69 letna žena železničarja Katarina Vuk, v mariborski bolnišnici pa 18 letni sedlarski vajenec Aldo Matičič. Dalje je v Mariboru umrla 72 letna starostna rentnica Marija Cirar.
Nesrečo. 15 letna posestnikova hči Marija škcrgec, doma iz št. U ja v Slovenskih goricah je padla in 6i zlomila roko. 10 letnega 6prevodniko-vega sina Jožeta Rozmana s Teznega pri Mariboru je pe6 ugriznil v nogo in so morali dečka prepeljati v mariborsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili svojo pomoč.
Iz Hrvaške
Slovaški teden v Zagrebu. V Zagrebu je bilo ustanovljeno hrvatsko-slovaško društvo, ki bo gojilo živahne stike med obema prijateljskima državama. 29. novembra bo priredilo slovaški teden v Zagrebu, ki bo trajal do 6. decembra.
Najdaljši most v NDH popravljajo. Ko se je umikala bivša jugoslovanska vojska spomladi leta 1941, je pognala v zrak tudi železniški most č?z Savo v Brčkem. Bil je to najdaljši most v NDH, dolg 800 metrov. Ker je most izrednega gosjx>dar-skega pomena, saj omogoča izvoz iz žitorodnih okrajev, zlasti pa izvoz sliv iz Brčkega, so most začasno popravili že leta 1941. Ker je bila lanska zima zelo huda, je led na Savi začasno [»opravljeni most 2 marca letos vnovič podrl. Poleti je bil napravljen zasilen leseni most čez Savo, istočasno pa je začela brodska tovarna vagonov in mostov popravljati stari most. Pokvarjene dele so odmon-tirali in zgradili nove železne nosilne konstrukcije. Iz vode so izvlekli za 10 vagonov železja od starega mosta. Most bo kmalu v celoti [^opravljen, popravilo pa bo veljalo nad 40 milijonov kun.
48.
rSV*:- -!f?rc
IN PRINCESKA JE PRIPOVEDOVALA: KO SEM SE NEKOČ SPREHAJALA PO VRTU, JE STOPIL K MENI BERAČ IN ME PROSIL, NAJ PONESEM KAJ JEDI NJEGOVEMU V GOZDU OBNEMOGLEMU TOVARIŠU.
49.
GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, 81. oktohra ob lfi.30 »Deseti brate. Izven. — Nedelja, 1. novembra ob lfi: »Hamlet-. Izven. — Ponedeljek, 2. novembra ob 16: »Očo naš«. Red A.
Opera: Sobota, 31. oktobra ob lfi: »Don Pa.sqnale«. Prvič v sezoni. Ited Premierski. — Nedelja, 1. novembra ob 16:: »Traviatui. Izvoli. Cene od 21 lir navzdol.
—	Ponedeljek, 2. novembra: Zaprto.
»Oče naš...« bodo ponovili v drnmskem gledališču v ponedeljek 2. novembra — na vernih duš dan. To izredno zanimivo in veliko domače delo zasluži v resnici vso naso pozornost. Podolie iz življenja so prikazane tako resnično, pretresljivo in iepo, da osvajajo vseskozi. Sodelujejo odlični člani Drame. Dame: Maria Vera. Kraljeva, Ukinar-Holtarjeva, Levarjeva, Starčeva, Razbergerjeva, Gabrijelčičeva, Itakarjeva: irospodje: Milan in Vladimir Skrbinšek, P. Kovič. Verdonik, Nakrst, Potokar, Plut, Bratina, Lipah, Kosič, Jlrezigar. Raztresen. V drami sodelujejo tudi otroci, ki nad vse ljubko in ganljivo igrajo svoje vloge. — Dramo je zrežiral avtor Edvard tiregorin, ki nastopa v vlogi IJčenika-Znanca. Predstava bo za red A. Začetek ob lfi iu konec ob 18.45.
RADIO. Sobota, 31. oktohra: 7.30 Pisana glasba
—	8 Napoved časa: poročila v italijanščini — 2.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Na harmoniko igra Vlado Golob — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sin v slovenščini — 1.1.17 Lepe pesmi od včeraj in danes; orkester pesmi vodi dirigent Angelini
—	14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra; vodi dirigent D M Sijanec. Glasba za godalni orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vestilik — 17.15 Koncert basista Fansta Altea — 17.35 Novi orkester vodi dirigent Altea — 17.55 Gospodinjsko predavanje — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valčik - 20 Napoved časa; poročila v Italijanščini — 211.50 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Prenos iz milanske Seale. Casella: tfena - kača. V odmorih: Pie-rlavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini. l'o končani operi: Poročila v italijanščini.
CERKVENA GLASU,\ na praznik Vseh svetnikov in vernih duš — Cerkev sv. Jožefa: Oh 8 slov. sv. maša; izvaja sc Missa in bon. st. Vincentii, zl. A. Mav. Gradual: Timete Dominam in ofert. Justo-rum ammae. zl. A. Foerster. Tantum ergo. zl. T. Griesbaeher. Po maši- Vsi svetniki, zl. St. Premrl, v ponedeljek spomin vernih duš: ob 8 slovesni rekvi-jem. Izvaja se. Missa prn defnnotis v E molu, zl. .los. Gruber. Gradual in traktus. zl. St. Promrl, sckveilca, zl. K. Seyler. Lihera. zl. M Koeh
Cerlev M. II. v Križankah: Ob pol 11 »lov. sveta masa; izvaja sc: Missa in kon. st. Stanislai. zl. dr. A. Chlondovski Gradual: Tunele Dominam in ofert.: .Tustorum animae. zl A. Foorsfer. V zakramentu, zl. F. Kamel Po maši: Vsi svetniki. 7,1. St. Premrl. — Spomin vernih duš. Ob pni 7 slovesen rekviiem. Izvaja se: MU*a pro defunetjs v K molu zl. Jos Oher-steiner. Gradual. trakt in sekvenca, zl. St. Premrl; Libera, zl P Slnzie-Polzer.
LEKARNE, Nočni službo imajo lekarn.?: dr. Pie-eoli. B!eiweisova e. fi, mr. Hočevar, Celovška cesta C2 in mr. Gartus, Moste Zaloška cesta 47.
S Spodnjega štajerskega
V Braslovčah je v starosti S4 let umrl posestnik Lovrenc Plaskan. Pokopali so ga ob veliki udeležbi prebivalstva. Rajni je bil zelo spoštovati mož. delaven kmetovalec in je bil že nn 1 Avstrijo ' izvoljen za župana, kar je 'ostal dolgo vrsto let. 1 NESLA .V. GOZD K BERAČIT,
ŠLA SEM V KUHINJO PO KOSILO IN GA
Rimsko pismo:
Misijonski evharistični kongres v Castclgandolfu
Rim, oktobra
Marsikaj edinstvenega najdete v Rimu. Na to trditev najbrž takoj pristanete, saj ni posebno duhovita in nova. loda si bi radi Kaj bolj stvarnega, resnično zanimivega. Dobro, vam pa povem: V Rimu imamo majhno, recimo žepno izdajo 6veta.
Nič ne pristavljajte dlani k ušesu. Ste čisto prav razumeli, lako majhen je ta svet v malem, da ga lahko spravite v eno samo trinadsiropno palačo in vendar pride pri tem na vsakega prebivalca čedna 6obica. — Da vas ne bom mučil! To je papeško blagoslov je Družba za širjenje vere, »Pontificium Collegium de Propaganda Fide«.
Ste razočarani? Potem nas pridite pogledat: Črnce in Norvežane, Slovence in male Anamite, Kitajce in Jajx>nce. Abesince in sanjave sinove Gangesa in tako dalje, dokler nc boste našteli 37 narodnosti in bi jezikov.
Ce 6te prav radovedni in se mislite odzvati mojemu vabilu kar na vrat na nos. se morale paj* potrudili med zoreče vinograde, v Castel Gondolfo. Sem 6mo se namreč umaknili pred zimsko vročino v senco 6toletnih lip, na božajoči vetrič, ki se z morja zaganja preko nas v Monte Cavo.
In tedaj boste odkrili nov čudež, v teh časih najmanj pričakovan: Ta mali svet je ine<l seboj ix>vezan v ljubezni in bralstvu. Toliko popolnoma različnih značajev, narodnih čutenj in gledani, toliko povodov za medsebojno hladnost ali zelo za odvratnost — in vendar nismo samo mednarodna družba ljudi, ki pač drug drugega obzirno prenašajo in se skušajo razumeti; družina smo, družina povezana v ljubezni, ki vse ume in vse opraviči.
Neskončno lepo je živeli med temi dobrimi ljudmi, tako lepo, da se človeka polasti tapetajoče začudenje:
»Odkod meni vse to?... Človeštvo toliko trpi, sovraži in se kolje, tukaj pa...«
Ob taki misli se zbudi v duši hvaležnost in čut odgovornosti Srce začne iskati poti in sredstev, da bi lahko čim lejiše zahvalilo Boga, ki je ljubeča vez med nami, da bi vsem ljudem izprosila mir in srečo, ki jo uživa samo; da bi dalo oporo in 6inovsko pomoč Velikemu duhovniku na zemlji, sv. očetu, ki no6i v svoji duši bolečino vsega človeštva. Tako je mislil nekoč pred tabernakljem za nas vse p. špiritual. In nenadoma mu je bilo jasno: Evharistični kongres!
*
Zadnje tri tedne je na zavodskih igriščih začela rasti trava. Mesto žoge so roke prijele za sekire in lopate. Mogočni Irec, vodja tehničnega oddelka, je zavihal rokave:
»Dečki, poprimite!« Potem je večkrat zamišljeno obstal in se zazrl v daljavo. Vedel sem, da mu misli že božajo oltar, ki bo zrastel na prostem, slavoloke, zvočnike...
Po hodnikih 6em 6rečaval risarje z velikimi zavitki papirja jxkI pazduho in s čopiči v rokah. Molče so se zapirali v svoje sobe in ko je prefekt športa pri južini nabral igralce za košarko ali nogomet, so smehljaje odgovarjali: »Cez tri tedne!«
Zavod je molčal in delal.
Zadnji teden je deževalo kakor še nikoli. Že sem skoraj zdvomil nad soncem, ko sem dva dni pred začetkom kongresa obstal ob treh duhovnikih, ki so v dežju vkopali stebre za oltar.
»Kaj pa če bodež? Vsako leto je tako. Sedaj nastopi 6labo vreme in ne jsopusti do srede novembra.«
Začudeno me je pogledal dolgi Holandec:
»Dež? Kako neki, če pa imamo evharistični kongres!«
Aloral sem biti zadovoljen s tako vero. Celo Jupiter — Deževnik se je ustrašil in prenehal z nalivom. Zadnji september je zasijal jasen in umit. Nebo svetlo, modro ko Alarijin plašč, morje bleščeče in čisto blizu, kar na dosegljaj. Začudeno 6mo 6i mencali oči in se nato skozi zvezde in mavrice nasmehovali drug drugemu, brez besed. Saj je bilo 6rce že itak premajhno za toliko pričakovanj in blaženih slulenj.
Po|>oldne so sence častitljivih pinij prekrile obširni nasip ob zavodu. V ospredju sta se sklanjali papeška in državna zastava k sliki svetega očeta in evharistivneniu grbu ob govorniškem odru je stal kip Presv. Srca v naravni velikosti.
V prvem nadstropju so se prismejale zastave v večerno sonce. Alajhne in velike, skromne in kričeče bahave, druga ob drugi; brez zavisti in Ijubosumnja so se zapletale in šepetale jesen vseh delov sveta.
Tedaj 6mo odprli težka krilna vrata na ce6to. In so prihajali: Iz Ciampina, Nemija, ALbana, iz Arriccie, Genzane in Alarina in Caslella. Pisana množica je prinesla 6 seboj vonj po zorečih vinogradih in zbranost tihih samostanov, raztresenih tod okoli.
Vsi so prišli. Kmetje iii delavci, škrlat in uniforma, da bi bili z nami ena duša pred Gospodom, ki je kruh vsakršnega žitja.
F,-1- 6e. P0*asi P°lni- v zvočnikih tiho škrablja. Obrazi soo dkriti in razsvetljeni. Čutimo, da je Bog med nami.
Kardinal Fumasoni — Biondi, prefekt Propagande, naš očka, smehljaje prikima pevovodji.
Visoko vztre|3etajo afriški tenorji, globoko pritisne slovanski bas:
»O Kristus, Gospod vseh rodov...« Zavodska himna je to, krik po ljubezni in edinosti bratov in sestra ob papeštvu, ki je nesmrtna skala Kristusova.
Kongres začne rektor mons. Brizi 6 pozdravom in brzojavko sv. očetu: Obljuba vere, pokorščine in ljubezni ter prošnja za apostolski blagoslov, da bi dosegli 6favljen cilj: češčenje Jezusa v Zakramentu in da bi na zemlji sjiet zavladala pravica, mir in ljubezn iz Evharistije, ki je živi neusahljivi vir življenja.
Začetni govor je imel nato nadškof prevzvi-šeni C. Constantini, nakar je bil v zavodski kapeli svečan blagoslov.
S tem smo pričeli študijski del kongresa, ki se je razvil naslednje tri dni takole:
Pridigo pred jutranjo sv. mašo je imel vsakokrat p. Longasi, vrhovni predstojnik Duhovnikov Presv. Zakramenta, ki je s svojo preprosto in tako naravno besedo vodil naše duše vedno bliže k tabernaklju.
Dopoldne smo poslušali po eno predavanje, ki ga je prvi dan govoril nadškof L. Fogar, bivši škof ts*«whi Ta jutranja predavanja so nam predstavili. Evi i a ris t i jo in duhovnika, ki je njen prvi služabnik in delilet.
Popoldne so naši goedje z zanimanjem poslušali pozdrave in pelje v različnih jezikih. Potem pa so nastopili po Iroje iovariši-zavodarji in za-jioredoma podali sliko evharističnega življenja v svoji domovini, uspehe in neuspehe, prednosti in pomankljivosti. Ko smo Evropejci poslušali one iz Kitajske in Anama, nas je jiostalo sram. Koliko bolje razumejo oni neskončno milost in moč Rešnjega Telesa, koliko bolj ga spoštujejo in častijo! »Boste morali kmalu vi pošiljati misijonarje v krščansko Evropo,! je dejal p. De Lorer.zo, tajnik italij. nar. odbora za Evharistične kongrese. Seveda ni povsod tako. V krajih, kjer vlada' pro-
testanti/rem, je tudi pri katoličanih dosti težje doseči zadovoljive uspehe v tej smeri.
Toda ta program je bil le bolj za nas bogo-slovce in duhovnike. Da so prišli na svoj račun tudi laični gosti, je poskrbel vsak večer naslednji predavatelj-laik, ki je govoril o Evharistiji kakor jo mora |X)jmovati in vrednotiti današnji svetni človek, če hočemo, da bo družba našla ravnotežje in božji mir. Da je to mogoče smo žive priče mi tukaj, naš mali svet, »čudež Evharistije«, kakor nam pravijo vsi tisli, ki razumejo našo skrivnostno vez.
Nazadnje pa smo šli v cerkev in Ga profili, naj potrdi v nas in s svojo milostjo ohrani, kar nam je Oez dan |>ovedal. Naj dopolni, česar v svoji omejenosti nismo umeli; da bomo spregledali in mu z zauj>!jivo vdanostjo vračali Ljubezen, ki je vrniti 111 mogoče.
Dnevi so prešli. Vsak večer je bilo več ljudi, kakor da jih nekaj šiloma vleč« v naš svetli dom. Vsak večer je bilo lepše vreme (ce je 6ploh lahko bilo lepše!); saj Marija pač ni mogla drugače, kakor da nas je uslišala. Smo jo preveč zaupno prosili.
V soboto 3. oktobra zvečer so gosti začudeno gledali oltar, ki smo ga postavili za govorniškim odrom. Čemu? Saj je za jutrišnjo sv. mašo pripravljen drugi, spodaj na igrišču! Smehljaje je povedal predsednik, da smo pridali še eno točko, ki je ni na sporedu: Alolitvcna ura na prostem pred izpostavljenim Najsvetejšim.
Ta večer mi bo ostal ne|x>zaben. Sonce je zašlo. Kampanja je bila sam neskončen mir, potopljena v mehko vijolično luč. Okna so plamtela v zadnjih žarkih, ki so rdečili morje, da je bilo ko kri. Zastave so lahno vzdihtevale. Takrat smo prižgali sveče. Beli ornati 60 zamigljali v žarki luči reflektorjev. Alnožica je pripognila kolena pred Kraljem, ki je bil pred nami v zlati ječi, tako ubog in nebogljen in tako dober. Ne. ni mogoče, da bi v takih trenutkih ena sama slaba misel ležala v duši. Ni mogoče, da bi bili še malenkostni in samoljubni Srce joče in vriska in potein čisto tiho in mirno obleži v božjih dlaneh.
Aloj Bog, zakaj ni moč tega dopovedati vsemu svetu?
^ Nagloma pada mrak. Oltar ie vedno bolj bleščeč, množica vidi samo še belo nostijo, vse drugo izginja v blaženi luči. Mor.s. Ottaviani govori o Evharistiji in Alariji.
Znova zapojemo. Ljudje 6e 6koraj zdrznejo.
»Kaj je že konec?«
Da. Zakristan ugaša sveče. Vrnili se moramo spet v vsakdanje življenje, v skrbi in malenkosti. Vse kakor prej. Vendar slutimo v sebi kipenje silne moči, ki bo utešila jok in ublažila bolestno praznoto.
Gostje so že odšli. Na prostranem dvorišču je skoraj tiho. Le dolgi črni talarji šume, nagli koraki drobijo pesek. Pospravljamo. Nekateri imajo še delo s slavoloki. Jutri mora biti s prvo zarjo vse v redu. Aled vrati srečamo kardinala. Ganjen je kakor tedaj, ko nam pripoveduje o. dr. Pitamicu in Paul Claudelu, kako sta v \Vashingtonu bila vsako jutro v njegovi kapeli pri sv. obhajilu.
»Hvala vam. Lepo ste napravili, zelo lepo! Hvala vam za zgled, ki ste mi ga dali s svojo vnetostjo in navdušenjem .,.«
Skozi vrhove pinij in gradnov1 sije jutranje sonce na oltar sredi igrišča. Dva Siamca urejata zadnje malenkceti. Sama sta v štirinajstih dneh napravila oltar v domačem 6logu. Štirje vitki, navpično pisani stebri nosijo nekak baldahin in ostrešje v fantastično zvitih figurah in okraskih.
Ves prostor je obdan z drevjem. Zadnji del nasproti oltarja je že poln ljudi. Aiežikajo v oltar in se ozirajo za zvočniki, ki 6e črnijo v zelenih kronah ko vranja gnezda.
Izza zrele vajde se zasveti zlati križ in potem dolge vnste belih korakov, ki se končavajo v zlatih masnih ornatih in prelatskem škrlatu. Mirno in 6vevano razporeja ogromni črnec iz Tanganjike vso to množico. Prvi ceremonier je in je tega tudi vreden v 6voji veličastni poglavarski drži.
Sv. mašo je daroval nadškof Constantini ob asistenci kardinala-prefekta. Nekaj silnega je v teh mirnih svečanih obredih in koralnem petju skoraj dvestotih bogoslovcev. še veseli Jože iz Kenije, ki grozi, da bo umrl. če mu včasih ne pustimo govoriti, je danes molčeč in resen. Končno ga pa le premaga in me pocuka za rokav:
»Kako je lepo, kajne?«
Toda smo že pri koncu. Prelat bere z visokim glasom:
jPrezvišeni gospod Peter, kardinal Fumasoni-Biondi, podeljuje v imenu 6v. očeta vsem množicam pojoolni odpustek pod navadnimi pogoji. Molite torej...«
Odhajamo. Množica vzklika in vihra in poljublja škrlatni talar.
»Bog vas živi! Bog vam daj srečo! Bog vas ohrani!«
Starček blagoslavlja, kakor ie Krishi6 blagoslavljal jeruzalemsko ljudstvo. Njegov obraz ie ves mlad.
»Saj ne meni, Tebi vzklikajo, o Jezus!« y
spremljali Rešnje Telo po cestah in ulicah, da bo delilo milost in blagoslov.
Procesija začenja pred zavodsko cerkvijo. Visoki po[x>ldan je. Rocca di Papa sije, prilepljena na skalo, ko cukren zakleti grad v izložbi. Albansko jezero lik pod nami lastno valovi. Ladjice so ptice, ki plavajo v drhteči modrini Na drugi strani težko sopejo vinogradi. Kampanja počiva v mehki meglici. Illestenje morja lije visoko v nebo.
Sonce. Sadovi. Mir.
Pred cerkvijo je živahno. Ves trg je poln. Ne-štelo zavodov in samostanov, ustanov in društev z zastavami in v svečanih oblekah.
Počasi se zavrtimo. Vsi Castelli Romani so zastopani v velikem številu. Tik pred baldahinom gre naš zavod; samo duhovnikov v belih plaščih je nad j>etdeset. Drugi smo v korskih. Najsvetejše nosi prevzv. Constantini in pozneje škof L. Drago. Sledijo zastopniki redov, civilne :n cerkvene oblasti s kardinalom-prelektom in potem ogromna množica ljudstva vseh stanov in družabnih stopenj.
Po krasnem hrastovem drevoredu zavijemo na spodnjo cesto, da pridemo postranskih ulicah pred pajieško palačo in zvezdarno, kjer so pripravili ogromen oltar. Prostor med farno cerkvijo in palačo je nabit. Tisoči in_ tisoči |iojo in vzklikajo
Evharističnemu Jezusu. Tu je prvi blagoslov.
Vračamo se jv> glavni ulici. Pri gornjih vratih vstopimo v zavodski vrt, potem v gozd. Tu je prvi slavolok. Kitajci so v pisanosti prekosili sami sebe. Zadovoljno se muzajo, nam pa jemlje oči. /a nas je ta kričavost nek.ij nemogočega, nav.ička-nost in prepolnost. In vendar moramo priznati, da je lepo, zelo lejio in mi kaj takega enostavno ne zmoremo.
Takoj nato so Grki postavili Pročelje Parthe-non.i. Kakšna razlika! Tam kipeča prenasičenost, tu klasična preprostost, ubranost, mir. štirje stebri nosijo nakazano ostrešje. Namesto reliefa v
triptihu je v nekaj potezah narisan simbol k katakomb: riba in košek s krulii. Na tleh je iz rožnih listkov napis v stari grščini: Grčija — kralju kraljev.
Japonci so po 6vojem običaju ob svoji kapelici napravili na obeh straneh poti opaž iz belega platna, prepletenega z rdečimi trakovi in napisi. TikIi cvetoče grmovje, ki nas spremlja že ves čas, jc njihovo delo. Dračje in papir — in vendar imate okus po svetoč'h češnjah.
Kar se tiče jx>drobne izvedbe, so seveda najbolj nežni in tihi Anamiti: Dva slona nosita ogro dje trojnega vhoda. Podboji so izjx)lnjeni s čudovitimi ornamenti in krogi, ki nosijo imena dvajsetih domačih školij. Nad glavnim vhodom jc narisano mučilno orodje * Kalvarije in ono. ki so bili z njimi mučeni njihovi rojaki. Na vsaki strani sta po dva grba škofov domačinov. Na vrhu sc proli sredini vzpenjata dva zmaja (njihov narodni znak) m častita Najsvetejše.
Konec jx>li je ves v trakovih in lampijončkih. Skozi indijski slavolok vstopimo pred glavni oltar Desettfeočglava množica hrumi in kipi, godba igra Nenadoma vse utihne. Aloštranca zablesti v večernem soncu. Zadnji blagoslov. Končali smo.
Tak je bil naš kongres. Toda kam ga naj uvrstimo? Naroden in, saj je bilo toliko narodnosti, kakor doslej še na nobenem. Pa tudi med naroden ne more bili v pravem pomenu. Se zahtevajo zato vse drugače okoliščine in zastopstva. Torej? P. De Lorenzo jo je domislil: Naš kongres je edinstven, pni svoje vrste, sui generis, kakor pravijo lilozoti. Pa to ni važno. Bilo je lepo in tisoče duš se je nekoliko bolj približalo Evharistiji. Se več: ves vet je bil za nami, vsa ljudstva in dežele, ki jim jutri ponei-cmo Gospodovo blago-
vest.
O bratje, kako velik je naš Bog in kako


mmim mmimMm
Na višku smo. Zaključujemo kongres in čutimo. da smo storili še vse premalo. Kljub V6cmu je bilo toliko pomanjkljivosti in človeške slabosti. Toda vse še lahko popravimo, ko borno sedajle
1 graden je hraslu podobno drevo.
Kako začeti z gozdnim tekom? Predno začnete s tekom na dolge proge, morate biti izvrsten pešec; predno zsčnete s sprintom, morate obvladati vztrajni tek na krajše proge z lahkoto kakor da bi se sprehajali. V tem je ključ do uspehov. Za gojitev gozdnega teka si izberite dali^o pot, ki vodi čez polje ali gozd. Prve dni zadostuje, da prehodite progo kakor da bi se Vam silno mudilo, vmes pa se le tu pa tam poženete v dir. Po nekaj dneh takega treninga začnite s tekom, katerega hitrost pa mora biti zmerna. Teči z lahkoto, brez izdatnejšega naprezanja, to je glavno pravilo za začetnika Šele po nekaj tednih takega urjenja sinete dolžino proge, ki znaša v začetku kakih 1300 m. podaljševati. V dobri formi pa boste šele takrat, kadar se boste med tekom pošteno znojili, ne da bi čutili kaj večje težave v dihanju. Poudarjam še enkrat, da ne sme biti trening za Vaša leta (16 let) preveč naporen. Za krepitev mišic in utrjevanje notranjih organov zadostuje, da do-eežete pred zimo zmogljivost za udoben tek na 3000 m. Več ni potrebno in bi bilo v slučaju, če nimate pravilne hrane lahko tudi škodljivo. V hitri hoji se urile vsak dan. v gozdnem ali poljskem teku pa dvakrat na teden. Pred sezono zimskih športov 6e zglasite in mi poročajte o uspehu.
(O. T.)
Ali so se tudi Slovenci udeleževali olimpijskih tekem? Seveda so se jih in tudi z uspehom? O tem nam priča 74 olimpijskih kolajn (zlatih, srebrnih in bronastih) s katerimi so odlikovali naše fante od iarc. Tudi naši lahkoatleti so se udeleževali olimpijskih tekem, vračali pa so se praznih rok, knjti ta vrsta športa še nima pri na6 one tradicije in popularnosti, ki je potrebna za uveljavljanje med najboljšimi na 6vetu. — Glede balkanskih iger pa tole: doslej se jih je vršilo 11 in navadno so odnesli Grki v 6pfošni oceni prvo mesto. Na zadnjih balkanskih igrah v Istambulu 1. 1940 (XI. balkanijada) so dosegli Slovenci tri prva mesta: Košir v teku na 1500 m 4:04.4, Mau-ser v metanju kopja 64.24 m in Stepišnik v metanju kladiv a 54.42 m.	(Z. I. D.)
Ali obstojajo poleg športnega sloga skakanja v višino še kaki drugi? Obstoja tudi »telovadni način« skakanja ali navadna skrčka. Pri leni načinu izvedba 6koka ni svobodna, pač pa vezana na golove predpise. V novejšem času pa skačejo samo še svobodno, kakor je komu lažje. Označevanje posameznih 6logov (vester rol, škotski, ameriški itd.) je prav za prav laično, zakaj v strokovnem oziru poznamo le štiri načine skakanja, ki so odvisni od smeri zaleta in od načina prehoda čez prečko. Značilno za slog, pri katerem se skakač prevali čez prečko ( rol 6til«) je v tem, da se odrine z nogo, ki je prečki bližja, za tem se nekoliko sključen približa prečki, se vodoravno izproži (zgornja 6tran boka je pri tem najvišja točka) in se tako prevali preko prečke. To je tehnika skakanja, 6 katero dosežejo višino čez 2 m. (B. A.)
Kako bi se odločil: ali za tek ali za plavanje? V tekih ste dosegli naslednje uej->ehe: 800 m 2:42.9 (214 točk), 1000 m 3:24.5 (272 točk). 1500 m 5:15 (334 točk), 1609 m 6:11. K temu dodajete še uspeh v troskoku, ki znaša 9.32 m ali 234 točk. Po rezultatih, katere mi navajate iz plavanja pa sodim, da ste imeli tudi v vodnem športu precej uspeha. Pri vprašanju, ali bi 6e odločil za plavanje ali lahko atletiko je važno dvoje: 1. kaj Vas bolj ve-1 seli in 2. kakšne rasti 6te in kako boste rasli v bodoče. Iz rodbinskega tipa in morebitnih šjx>rt-nih uspehov, katere so dosegli Vaši starejši bratje ali sestre boste lahko sklepali, za katero panogo imate več naravne sposobnosti. Ce ste lahke specifične teže in nagnjeni k rejenosli, tedaj je verjetnejše, da boste uspevali v vodi, če pa Va6 bolj
veseli delo »na suhem« in čc ste lahke postave ter dolgih okončin, tedaj so Vam šepetale sojenice ob zibelki nahrže o lahki atletiki. Posvetujte se z izkušenim trenerjem ali pa mi pošljite sliko v kopalni obleki s približnimi antro|x>mctrij*kimi merami odraslih članov družine, da Vam bom lahko svetoval.	(F. S.)
Szilagyjcv čas na 10 km. Odgovor, ki ste ga brali v naši športni posvetovalnici, je čakal na objavo dober teden, med tem pa jc Aladžar Szi-lagv resnično po6tavil boljši rezultat na 10.000 m 30:00,4. Je to izvrstna znamka, ki je tudi meni komaj verjetna, nikdo pa je ni demantiral. — Pomanjkljivosti Borovvikove razpredelnice letošnjih najboljših plavalnih izidov v Evropi ste opazili pravilno. Ne sme Vas pa to presenečati, zakaj športni statističarji, ki spremljajo pestro vrsto najrazličnejših panog, tudi lahko prezrejo to ali ono znamko.	(Isti.)
SkakaCi primitivnih narodov. O skakačih plemena Vatussi v Južni Afriki ste čitali, da skačejo v višino precej čez 2 m. Vse skupaj se Vam no zdi verjetno, zakaj če bi bilo res, bi se pojavili tudi na mednarodnih tekmah in olimpijadan. O primitivnih plemenih v Jtžni Afriki sem nekoč bral, da ima nek glavar osebno stražo samih velikanov, ki so tudi športno zelo izurjeni. Pri raznih zabavah se ta poglavar kaj rad postavlja s svojimi skakači, ki jih postavi v vrsto, najboljši pa skačejo preko njih. Tudi o Watussih mi ni ušlo, da skačejo čez 2 m. O tem poroča tudi znameniti športni učitelj Ralf liokc v Kriimmlovi knjigi o atletiki. Upoštevati pa je treba, da ne skačejo z vodoravnih tal, temveč z mravljišča, ki je visoko 20 cm. lako preskočijo dejansko le 1.S0 m. Verjetno pa je tudi, da je odrivanje z mravljišča prožnejše in da vpliva podobno kot prožna deska. Aled vsemi skakači, ki zmorejo znamke okoli 2 m sem naletel na eno samo ime atleta iz lužn" Afnke-	(C.Z.)
Šport v kratkem

MMWTilBMi'u'
Trgovina ob cesti, ki so io na cjjiptovskem ozemlju uredili italijanski vojaki.
V nedeljo ho v državnem nogometnem prven stvu spet krepko zaškripalo. Državni prvak Rom.i bo igral doma proti Torinu in bo skušal iztisniti obe točki. Trda bo predla tudi Lnziu, ki bo gostoval v Livornu. Tu je doma moštvo, ki letos preseneča in vodi na razpredelnici z dvema točkama naskoka. Bo ros zanimivo zvedeti, če je moral tudi Lazio klonili pred moštvom, ki skrbi lelos za zanimivost na vrhu tabele. V ostalem bodo v nedeljo na sporedu še naslednja srečanja: Viceiiz.i-Milan, Fiorentina-Benetke, Cienova-Liguria. .luvon-tus-Atalante, Ambrosiana-Bologna, Triest.ina-Bari Igrali bodo v mestih, kjer so doma prvo imenovani klubi.
Čudovite deklice nimajo samo na Danskem (saj veste, da mislimo na Ragnhildo), lemvoč tudi na Nizozemskem. Razlika je samo v tem, da je Ragn-hilda šo dekle in da je njena čudovita moč v vodi. Jann.v Blaubers pa je gospa in mati in dela čudež-v lahki atletiki. Gospa ,)annv ima kajpada srečo, da je njen mož pozoren in ljubezniv, povrhu pa je' še — trener njenega k'uba In uspehi, katere je dosegel s svojo izvoljeno učenko, so naslednji: skok v višino 1.65 m (1 cm slabše od svetovnega rekorda Švicarke Pfenningovel); tek na lOOm 11.7 sek.; skok v daljino 6 m; v toku na 80 m čez zapreke pa jo izenačila svetovni in olimpijski rekord Italijanke Testonijeve. Marsikateri moški atlet hi ponosno sukal brke, če bi dosegel njene rezultate. Zanimalo bi nas seveda, kako je z njenim otročičkom; o tem pa poročilo, ki prihaja iz. Amsterdama, na žalost molči.
Lepe atletske uspehe je dosegla loto« tudi Nemka Christol Schulz iz Miinstra. Skočila je 6.04 m v daljavo in 1.58 m v višino, 100 m pa je pretekla v 12.3 sek.
0 Ragnhildi Hoegcrjevi, svetovni rekorderki v plavanju, Čitamo, ...da ni res, pač pa je ros... Nič ni namreč res, da se je naveličala tekmovanja, pač pa poročajo, da se je že dogovorila za bi i živ a gostovanja v zimskih bazenih. V začetku decembra bo plavala na Dunaju, potem pa v Linzu in v Monakovem.
Pred nogometno tekmo med Hrvati in Nemci v Stuttgartu beremo v nemških listih naslednjo: Hrvati so dosegli nedavno na tekmi z Romuni 2:2. potem ko so vodili žo z 2:0. Ta izid pa no velja kol merilo in tudi no oni, ki so ga dosegli proli Monn-kovu (3:2). Hrvati bodo storili vso, da hodo luknje, ki so so pokazalo v njihovem predstavništvu, zamašili. V meddržavni tekmi proti Nemčiji iv morejo Hrvati ničesar zeubiti, lahko pa vso dobi;n če pa bo nemško moštvo močno, kot je bilo • Bernu. ga pa hrvatski costje najbrž no bodo nio;:' tolči. Igrali bodo za Vse svete v Stuttgartu.
Čarovnico so našli
ko"
V nokem barju na Švedskem so nedavno ali truplo neke žensko, ki so jo bili tju; zakopali nekako pred 300 leti. Truplo je inv roke zadaj zvezane. To in drugi znaki pomeni ' da so našli »čarovnico«, ki so jo bili obsodili i' usmrtili v 17. stoletju in jo niso hoteli pokopati v blagoslovljeni zemlji.
A. Fogazzaro:	25
Palača ob jezeru
- Gospod doktoric jo presenečeno vzkliknila Marina.
Dvignila je glavo in zagledala Silla.
Za hip je liamršlla obrvi, nato je znova uprla pogled v šahovnico in dejala s hladnim glasom:
s Kje je doklor?t
»Ne vem, gojiodična.«
»Prosim vas, priprite nekoliko naokn!ce,< je tiho prL'...vila Marina, no da hi ga pogledala.
Silla se je oddaljil od okna, kakor da bi je ne slišal in odšel mimo nje k vratom. Marina ni dvignila glave, a ko je Silla bil že pri vratih, je ponovila še vedno v istem tonu:
»Prosim vas, priprite nekoliko naoknlce.«
Silla se je molču in brez naglice vrnil k oknu, priprl nnoknice in znova krenil k vratom.
»Znate igrati?< je vprašala Marina.
Silla je presenečen obstal.
Končno je dvignila glavo. Vendar pa je zdaj bilo mračno v sobi in ni mogel videti izraza njenih oči. Njen glas jo bil še vedno hladen in brezbrižen. Silla se je priklonil.
Marina je morda pričakovala, dn se ji sam ponudi, da konča partijo, a te ponudba ni bilo. Pokazala mu je torej «lol. ki je stal na nasprotni slrani mizice, z desnico, ne da bi pri tem premaknila glavo. Njena roka ni rekla »prosim«, amnak »dovoljujem«.
Silla se je čuiil brez moči Ali jp omehčan njegov ponos in mu namesto Marino govorila toliko ljubkih stvari prijetna vonjava, ki ga je že nekoč prevzela v galeriji slik? Hotel jo odkloniti, a ni mogel.
»So bojite?« je vprašala Marina.
Silla je sedpl k šahovnici.
»Bojim se, da zmagam, gospodična,« je odvrnil.
Pogledala ga je. Silla je skoraj čutil toploto
njenega obraza. Videl je njene velike in hladne oči, ki so ga vprašale obenem z ustnicami.
»Zakaj so boiile, da zmagate?«
»Ker se no znam narediti manj vrednega, Če to dejansko nisem.«
Za spoznanje je dvignila trepalnice, pogledala šahovnico, približala kazalec k bradi in dejala:
»Začnem jaz.«
Iztegnila je roko in jo držala nekaj Časa nepremično nad figurami. Pramen svetlobe, ki je prihajal skozi priprte naoknice, je osvetljeval njene laso, bledo lice, nežno uho, malo belo roko iztegnjeno nad šahovnico, ki se je v polmraku zdela rožnata in kazala lepo mirijo postavo, ki je bila zaverovana v igro. Silla pa ni bil tako miren. Ko jo je gledal, je nehote misli na lo, da bi jo poljubil ali pa ugriznil. Marina je vzela pešca bele kraljice in ga vrgla v škatlico.
»Ste prepričani, da ste v igri sposobnejši od mene?« ga jo vprašala.
»Ne vem še, kako igrate,« jo odvrnil Silla in prestavil tekača
Ona pa je pogledala sovražnega tekača, se kratko zasmejala in dejala:
»Vidite, jaz pa vem. kako igrate vi. Igrate namreč zelo previdno. Bojile se, da bi zgubili, ne da bi zmagali.«
V tem trenutku je doktor odprl vrata. Ko je zagledal oba igralca, je obstal. Marina se je naredila, kot da ga ne vidi. Tiho jo zopel zaprl vrata.
»Kaj delate?« je dejala Marina z bolj odločnim glasom. »Čemu ne greste ven s kraljico? Zakaj ne napadete odkrito?«
»Saj ne napadam. Zadostuje mi, da se bra-
nim. Verujte mi, markiza, da znam to zelo dobro. Zakaj hočete, da bi napadal?«
»Ker bi vas tako prei pokončala.«
»Kdo vel«
»Poskusite,« je izjavila Marina.
Silla je v veliki pozornosti sklonil glavo nad šahovnico.
Marina jc naredila nepotrpežljivo kretnjo in vstala.
»Nima pomena, da toliko Študirale,« je dejala. « Bodite prepričali', da ne be'« ^n:.. ruli. Ne b»ste zmagali,« je ponovila in z odločno kretnjo zmešala vse figure. »Nobene druge partije še nisem igrala z vami in upam, da ie tudi ne bom.«
»Saj jo tako bol le za vas.«
»Niti bolje niti slabše «
»Brez dvoma,« je dejala sakrastično. »Saj niste prišli semkaj, da bi igrali proti meni. Prišli ste, da študirate z grofom Cezarjem. Kakšen je ta študij?«
Silla je užival, ko jo je videl razdraženo. Bila je to zanj zmaga.
»Te stvari vas gotovo ne zanimajo, markiza,« je odvrnil.
Marina so je za hip zamislila, nato pa je zopet sedla.
Kakšni dvomi, kake spravne misli so ji rojile po glavi? Sklonila je glavo vzela je v roke križec, ki ji je visel na verižici okrog vratu in se poigravala z njim.
»Ali je torej ta študij zelo nizkoten?« je vprašala.
»Nikakor ne.«
»Domnevate torej, da je preveč visok zame?«
»Tega nikakor ne trdim.«
»Na kaj se nanašajo? Na matematiko?«
»Ne.«
»Na metafiziko?
»Ne.«
»Morda gre za okultne vede? Grof ima precej lasnosti čarovnika. Ali se vam ne zdi gospod... cosjiod .., Kako se že imenujete?«
»Silla.«
»Ali se vam ne zdi, gospod Silla?«
»Ne, gospodična.«
»Zelo ste odločni in kratki.«
Nekaj časa je v sobi vladala tišina. Zaslišal se je grofov glas pomešan med glasove drugih ljudi, ki so prihajali po stopnišču navzdol.
Silla se je dvignil.
»Počakajte še nekoliko,« mu je dejala Marina. »Nikakor ne ljubim sfinge. Kaj neki pfišete s stricem?«
»Zelo dolgočasno knjigo.«
»Razumem. A o čem?«
»O politični znanosti.«
»Ste politik?«
»Nekaj boljšega. Umetnik sem.«
»Glasbenik?«
»Zelo duhovite sle, gospodična.«
»Vi pa ste zelo ošabni.«	>
»Morda.«
»S kako pravico?«
Pri teh besedah se je Marina nasmehnila. fcNjen smeh je bil zelo skrivnosten, Silla pa ni začutil strupa.
»Kot povračilo,« je odvrnil, 1 »Oh!« ie vzkliknila Marina.
Njene oči so se jezno zabliskale.
Oba sta v tem trenutku mislila na neko vnaprej določeno vez v njuni bodoči usodi, pa čeprav bi to bila vez nasprotovanja in neprijatelj-stva.
»Je fo-ej res,« je tiho dejala Marina.« da i igrate tukaj v igrate tukaj v Palači neko drugo j partijo?
»Jaz?« je presenečeno vprašal Silla. »Ne vem, ' o čem govorite.«
Inventura zalog mmmm obutve, tekstilnih,
sn kmib izdelkov
V zvezi s početkpm veljavnosti novih oblačilnih Izkaznic (od 1. novembra 1942-XXII) in v zvezi s spremembami določenih enot točk, je Visoki komisariat predpisal inventar zalog racioni-rane obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih j.reci-metov, kovčegov in torb iz kože in usnja o polnoči 31. oktobra 1942-XXI. Inventar ima namen, da ugotovi množine in odgovarjajoče šlevilo točk l*o vrednosti v točkah, kot so določene z novo mistrsko tablico A.
1.	Odveznosti inventure so podvrženi: a) ra-cionirano blago, čegar prodaja je dovoljena; b) blokirano blago, ki se nahaja pri tvrdkah; r) racionirano blagi, ki je last tvrdke, ki se pa iz, katerega koli naslova nahaja pri tretjih osebah, ki niso ob za ne na prijavo (lastno sukno nre-dano v barvarnico, pri konfekcionistih zr. prede-lavo v konfekcije blago, ki je bilo iz katerga koU naslova zaplenjeno iti.).
2.	Inventar se nanaša ..a obutev, tekstilne izdelke. oblačilne predmete, kovčege in torbe iz kože in usnja — končne izdelke, ki nodvrženi racioniranju — tudi . so določeni za izvoz,. V inventar se moraio vpisati tudi tkanine in sirovo prodivo, ki se nahaja pri konfekcionistih, grosi-slih, detajlistih in pri tretjih osebah na račun konfekcionistov samih, grosistov in detajlislov. Izdelovalci konfekcije, bodisi da so industrijej ali obrtniki, morajo dsati v iventar nolr-g konfekcije tudi tkanine, prejico za šivanje, vezenje, krpanje, pripenjanje in trgovsko prejico, ki jo posedujejo.
3.	V inventar ni vpisati predmetov, ki so izdelani in določeni glasom rednih naročilnic za vojaške uprave. Ako bi se prej navedeno blago iz katerih koli razlogov ne uporabilo za prej navedene namene, se bo moralo vpisati v registre prejemov in oddaj v 24 urah od momenta, ko postane razpoložljivo za notranjo potrošnjo.
4.	Inventar morajo sestaviti industrijska in obrtna podjetja (proizvajalci in konfekcionisti), grosisti, grosisti-židl, zastopniki, detajlisti, kroš-iijarji, nadalje uvozna podjetja, tudi če nabavljajo blago izključno iz inozemstva, kakor tudi izvozniki. tudi če prodajajo izključno v inozemstvo.
5.	Inventar se bo moral jtaviti na posebnih obrazcih, ločeno za vsako podjetje, delavnico, skladišče, prodajalniro, branjarijo itd., tudi če so nahajajo v isti občini.
6.	Blago, ki bo 31 oktobra o polnoči na prevozu, bo moralo vpisati v inventar prejemnika, toda samo del, ki bo prispel predno bo inventar predložen Glede v ega blaga, ki bo 31. oktobra o polnoči na prevozu in ki bo dospelo prejemniku šele potem, ko bo že predložil inventar Pokrajinskemu svetu korporacij, bodo morali prejemniki predložiti dne 30. novembra 1042-XXI Pokrajinskemu svetu korporacij dodatno prijavo, in to vedno v treh izvodih.
Prejemniki bodo morali vpisati v gori navedeno dodatno prijavo tudi blago, ki bo na pre-
vozu dne 31. oktobra 1942-XXI in ki ne bo dospelo v njihovo posest dne 30. nov. 1942-XXI, glede katerega so prejeli od pošiljatelja obvestilo o pošiljki polom računa, prodajnega dopisa ali drugega sredstva.
7. Inventarje se mora sestaviti na obrazcih I. M. T. A., kot jih je odredil Comcordit in ki se dobijo pri Združenju trgovcev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani.
Obrazci I. M. T. A. No. '1, 2, 3, 4 in 5 služijo kot analitični seznani inventariziranega blaga, dočim služi obrazec R. I. M. T. A (povzetke) za seštevanje vseh podatkov vpisanih naprej navedenih obrazcih in kot kazalo celotnega položaja, tako glede količine kot vsote točk podjetja, delavnice, skladišča, trgovine ali branjarije, iia katere se nanaša.
Vsi obrazci inventarja sc morajo sestaviti v 3 izvodili.
Tipizirane proizvode so mora vpisati ločeno od netipiziranih v smislu navedb, ki jih vsebujejo obrazci sami.
Vsi trije izvodi inventarja se morajo predati Pokrajinskemu svelu korporacij do 15. novembra 1042-XX I.
En izvod obdrži Pokrajinski svet korporacij.
En izvod bo vrnjen prijavitelju s pečatom Pokrajinskega sveta korporacij in a potrdilom o dnevu predaje.
Prijavitelj bo tretji vrnjeni in od Pokrajinskega sveta korporacij uradno vidirani izvod inventarja shranil in držal na razpolago za kontrolo pristojnih organov.
Prevzemanje odrezkov osebnih
oblačilnih nakaznic
1.	Odrezki s točkami, ki jih imajo prodajalci, ki prodajajo neposredno potrošnikom o poinoči dne 31. oktobra 1942 XXI, se morajo predati Pokrajinskemu svetu korporacij (P. S. K.) ali občinam najkasneje do dne 5. (petega) novembra 1942-XXI. Občino in P. S. K. bodo izstavile provizorična pre-jemna potrdila o prevzemu odrezkov. Občine bodo morale dne 6. novembra poslati P. S. K. vse odrezke točk, ki so jih prevzele v predhodnih petih dneh in glede katerih so izstavile potrdila o prevzemu zainteresiranim prodajalcem.
Odrezki s točkami, ki ne bodo predani v gori določenem terminu, ne bodo imeli več glede dobav nikake vrednosti.
P. S. K. bo v času od dne 15. do 30. novembra 19I2-XX1 izpremenil gori navedena potrdila o prejemu v končne dobavne bone.
2.	V statistične svrhe kakor tudi, da se izogne pomotam, ne bo sprejemal P. S. K. tekom meseca novembra odrezkov s točkami novih oblačilnih izkaznic, ki se bodo uporabljale že od 1. novembra 1942-XXI. Ti odrezki se bodo sprejemali šele po-čenši s 1. decembrom 1942-XXI.
Zdravljenje z avtomatom
Neki nizozemski lekarnar si je dal pred nekaj desetletji patentirati avto mt človeške podobe. Na slehernem delu telesa so bile označene bolezni, ki jih utegne človek ondi imeli, in zraven so bile reže. da si lahko vrgel denar skozi. Na ta način si lahko dobil praške in maže, ki so blagodejno vplivalo na listo bolezen.
Stenica v žepni uri
Stenica ima žilavo življenje. Prirodopisec Brehm pripoveduje, da je imel neki njegov znanec več ko 6 mesecev stenico pod steklom v žepni uri, ne da bi hi'n poginila. Seveda je postala tako tenka ko list papirja.
Petje — čričkov
Na tisoče Japoncev si služi svoj kruh s tem, da gojijo, dresirajo in prodajajo »kušahibarije« — kot je na Japonskem ime čričkom. Živalce se oglašajo s precej enakomerno, a jako čisto in ljubko »godbo«, ki je slišati kot zvončkljanje srebrnih zvončkov, čričke imajo v posebnih kletkah in jih skrbno gojijo.
LJUBLJANSKI
Delavniki: 15-30, 17-30, Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10. 13-30,15-30, 17-30
Ganljiva filmska ilrama po istoimenskem romanu
„Duša, ki se vrača___"
V elavnl vlogi 'ega K ATA LIN KAHADT,
poznnnn iz filma „l"m irajoča pomlad" Vsak dan S predatnve! Ob 14. 1!"50 in 17 40 Konec predstav ob 16*15 fcintl slooa - tel. 27-30
Drama sodohne socialne vsebine
Da, rriilostljivei...
EMMA GRAMATICA Mnrla Denis — Leonardo Corteso kino matica - tel. 22-4»
Sijnjna komedija n očarlllvi ženi, čuda&kemti moJu ter čustvenem mladeniču, ki je veroval v ..veliko ljubezen"
Iigublfena Uu&avna pismo
Alfrel Itasser — Anne-Mnrie Blnnc '<l«lo UNION - TEL. 22-2»
kinu kod el | evo tel. 41-64
Rcmantikn ptvo ljubezni mlndili dekliških src
/alfublfena dekleta
Olinda Bozan — Delia (iarees Senzacionalna nncometna lekma
Nezgoda na stadionu
Lesiie Banks — Greta Gvnt Predstave: nedelja ob 14 in lRHO, oelavnik ob 17
Nove freske so odkrili v stolnici sv. Štefana na Dunaju
Nedavno so bili na Dunaju zaposleni s popravljanjem nekaterih važnejših delov v sloviti cerkvi sv. Štefana. Ob tej priliki so pod reliefi, ki predstavljajo trpljenje Kristusovo, odkrili nove freske iz časa Friderika lil. Tri od teh so prav dobro ohranjene ter prikazujejo »Jezusa pred Pilatom«, »Bičanje« ter »Kronanje s trnjevim vencem«,
_Glcbok pogovor
Prvi telefonski pogovor na tem svetu je bil leta 1801. in sicer sta se jiogovarjala telefonski iznajditelj Filip lieis in njegov prijatelj — in sicer takole: r Kotiii ne žro kumar.« Njegov prijatelj : »To vem tudi jaz, tepec neumni!«
Moški niso smeli jesti tort
Krog leta 1850 je bila v Berlinu neka »ženska slaščičarna r. kamor moški niso smeli. Le če je bila huda sila. jc smel kak moški vstopiti vanjo — a le v družbi ženske.
IN
SOET
(54 letnik) izhaja redno naprej. Naročnina Lir 40'- in se lahko plačuje v obrokih. Št. 1—2 smo
razposlali na ogled. Kdor jo je prejel naj jo pokaže še svojim znancem. Kdor je nima naj jo zahteva pri upravi. Podprite z naročanjem sedaj edino našo leposlovno-kuliurno revijo.
Uprauo: L3UDSHA KN3IGRRNR 0 L3UBL39N1
Pred Škofijo 5 Telefon 25-29

Po težki In mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mati, hčerka, sestra, teta in sinaha, gospa
ČEH MARIJA roj. Stojčič
iena policijskega agenta
25. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blago nepozabno pokojnlce bo v soboto, 31. oktobra 1912, ob 3 popoldne z Zal, lz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. LJubljana,- dne 30. oktobra 1942. Žalujoči:
Vinko, mož, Helena, hčerka In sorodstvo
S. Leopoldina Kersnik-Slott
»Gospa se bo pripeljala!«
Bilo je za moje pete šole; gospo so šli čakat Prinčičevi na južni kolodvor v Goriziji. Vračala se je po velikonočnih počitnicah od svojega brata Gotarda, župnika v Zagorju ob Savi. V Piumi sem čez počitnice ponavljal latinščino z enim fantov n ml učitelj i Prinčiča in šel z njimi na kolodvor. In nn postaji je skočila z voza kakor štiridesetletna žena že nad šestdeset let star« gospa.
Za vse nas, ki smo čakali, je imela pirlie, nič ni pokazala zadrege, da sem jaz nadštevi-len, ker sem bil povabljen že zadnji trenutek, naj pridem v Piumo. Dala mi je pirlie. ki so jih ji dali otroci njenega brata organista Rotta za praznike.
Potem smo se peljali v kočiji. Skozi mesto in drevorede, po mostu čez Isonzo, vrh Fogar-jevega klanca in po ravnem v Piumo. Okna so bila razsvetljena in na cesto je skozi vrata padala iz hiš luč. Tam pred cerkvijo nekje so se v mraku igrali otroci. Pramen svetle luči je padal na cesto. Umaknili so se in pozdravili, neki otrok pa je zavpil materi v hišo:
»Gospa se pelje!«
Tn so vsi vedeli: »gospa« samo, in nič več, ni bila ne nadučiteljeva — kakor je navada,
ne grofica, ki je bila tik pri cerkvi, »gospa« jc bila v Pcvmi edino Kersnik-Rottova.
Nato je jiostala kočija pred šolo, kjer je imela stanovanje v naravi.
,Gospa" je dala kočijažu dve kroni, to je bila dogovorjena voznina, in »nekaj z« cigare«, to je bila trdna navada stare Ljubljančanke. Ljubljančanke? Da, rodila se je L 1849. v židovski ulici, k jer je imel oče Rott, umrl 94 let star trgovino s čevlji.
V sedmi šoli sem bil celo leto pri Prinčiče-vih. Če drugače ne, sva se videla pri mizi. Ob posebnih prilikah: godovih in rojstnih dneh, ob slovesnih praznikih in proslavah je prinesla h kosilu svoje posebno presenečenje. Saj tistikrat tega mlad dijak, vzvišen nad vse. nisem tako cenil, kakor bi moral, to sem začel ceniti šele na Kranjskem.
»Praznike je treba spoštovati, da bodo oni spoštovali tebe!« je uveljavljala svojo ljubljansko pravico po pristno ljubljansko. Da, to je ostalo od Kran.jice nn njej. To in njena ljubosumnost pa ugled poštene in pridne gospe.
In ta slara. do zadnjega hipa sveža in prisebna triinrlevctdesetletna gospa, ki je še vse sama odredila za pogreb, je morala 1. 1915 k svojemu bratu v Zagorje, potem po njegovi smrti k svojima nečakinjama v Konjice in nato k svojemu nečaku ravnatelju meščanske šole Rottu in ravnatelju Slapšaku.
Kdo bi rekel ,da je bila ta mala šibka gospa tako samozavestna in odločna? Bila je vdova po bratrancu pisatelja Kersnika; kot mlad jirofcsor se je 1. 1875 poročil z energično in lejio go«|iodično Rottovo, od leta 1868. učiteljico v Novem mestu.
Po njegovi smrti 1. 1876. je morala spet v službo. Verjetno je šla na Gorizijansko v Cer-nizzo, od tam v Aidtissino, Rifenbergo in nazadnje 1. 1898 v Piumo pri Goriziji zato, da je
bila z oči ljudem, ki so (po znani nevoščljivo-sti) vsaj na tihem privoščili profesorjevi vdovi nesrečo.
Znana je bila po svoji odkriti nravi, znana po svoji pripravljenosti pomagati kjerkoli in kadarkoli. Nobene deputacije niso učitelji napotili k oblastvom, ne da bi šla z njimi profesorjeva vdova Kersnikova, ki je imela po svojem prejšnjem položaju več zvez in več ugleda. Vendar podpisovala se je obenem tudi z dekliškim imenom, ker ni hotela zatajiti imena svojih dekliških dni. Vse to vedo povedati starejši ljudje, ki so bili njeni mlajši tovariši — na-d uči tel j Čibej, štrekelj, Kutin, Križman itd.
Bil a je 44 let v učiteljski službi: o njej ne moreš reči, da ni bila učiteljica z dušo in telesom. Ker ji je sinko umrl še majhen, je prenesla vso svojo ljubezen na druge otroke. Kakor dobre matere tudi nje nikoli nisi videl brez ročnega dela. Ne le, da je šla na počitnice s_ polnimi kovčki dartl za sestro Nino, brata in nečake, je vneto pletla tudi z<i šolo. Njene božičnice so bile zgled okolici. Takrat ni bilo primernih prizorov za šolske odre, zato jih je sama pisala in pošiljala Tomšiču za Vrtec oli dr. Gregorčiču za njegov časopis. Bral sem njene stvari, a danes ne vem več za psevdonim. Česar sama in njena sredstvn niso zmogla, je izprosila zfl učence pri dobrih ljudeh. In za druge prositi je znala: vljudno, n vztrajno in odločno. Ni šla brez daru od hiše, če je šlo za uboge.
L. 1919. je prišla k meni k višjemu šolskemu svetil uredit svojo pokojnino. V'sobo je med njenim obiskom prišel sluga: nam se je zdelo takrat v redu. da je prišel, ne <da bi potrkal.
Da bi videli samo njen pogled, s katerim ga je premerila.
»No pri vas s; sluge pa preveč dovolijo!« je rekla, ko je odšel.
Gospa, od nohta na roki do nohta na nogi gospa!
Obiskal sem jo v marcu 1941. v Konjicah. Pričakoval sem od devetdesetletne starke, da jo bom dobil onemoglo in zavito v odeje na širokem stolu. Nič tega! Sama je prišla odpirat, že po glasu spoznala in povedala, da je ni zapustil spomin, dn dobro sliši in dobro vidi. Za praznike in god mi je pisala: njena pisava devetdesetletne je bila prav taka kot šestdesetlct-ne: nič se ji ni tresla roka in misli je tako logično razvijala, kakor bi bila mlada žena.
Pred smrtjo (26. sept. t. 1.) «em prejel pismo od nečakinje v katerem sporoča ,da je teta še zadnji hip rekla: »če bi gospod Narte vedel, da sem tako bolna, ne bi odfašal z obiskom!« In na kuverti tega pisma je bilo žalostno sporočilo. da je mirno "umrla. Da. če hi bii vedel, da je tako bolna, ne bi bil odlašal z obiskom, kajti »Gospo« je moral vsakdo spoštovati, ki je samo enkrat govoril z njo. Če se pravi: »Vsak palec je mož!«, se lahko reče pri Kersnikovi: »Vsak palec je gospa'«
In to gospo smo pred enim mesecem pokopali.
Pri pogrebu mi je prišlo na misel: »Kakšen bi bil pogreb v Piumi, kjer je poznala vsakega človeka in bi se zgrnila k njeni krsti vsa okolica in učitel.jstvo. kakšen bi bil pogreb v Konjicah^ kjer bi hotel ves okraj in še čez biti na njenem svežem grobu, tako pa je šlo za njo somo nekaj ožjih znancev in prijateljev.
Tudi v krsti je ležala »Gospa«, nič se ji ni poznalo trpljenje zadnje ure, nič starost desetega križa. Kakor K: spala.
Kakor hi bila tudi v krsti vedela, da no sme onu«tili svojega dostojanstva.
Bila je triindevetdesetletna in tudi Iriin-devetdesetletna je bila »Gospa«, kakor sem jo nekoč upodobil v »Gospe Amaliji«.
Narte Velikonja.
Za Ljudsko iiskarno v LJubljani: Jože Kramariu
izdajatelj: Inž. Jože Sodja,
Urednik: Viktor Cenžio