PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini i i Ai. Abb. postale I gruppo “ Lena 1UU 111* Leto XXX. Št. :43 (8749) TRST, sreda, 20. februarja 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DEMANTIRANA POVEZAVA MED POEITIČNIMI KROGI IN PETROEEJEM OB ZAKEJUČKU RAZPRAVE 0 PRORAČUNU V P0SEANSK1 ZBORNICI Rumor je poročal V senatu Giolitti in la Malin o poraznem 0 izjavah ministra De Mite stattiu italijanskega gospodarstva Predsednik vlade poudaril potrebo po čimprejšnji odobritvi zakona o javnem finansiranju političnih strank - Nezadovoljstvo opozicije ob odgovoril ministrskega predsednika po arabskih državah je Ceasescu že obiskal Sirijo, Libanon in Libijo. Moše Dajan bo odstopil s položaja obrambnega ministra TEL AVIV, 19. — Izraelski brambni minister Moše Dajan RIM, 19. — Predsednik vlade Rumor je v senatu odgo-Vdril na vprašanja, ki so jih postavili senatorji vladi v zveza * intervjujem, ki ga je dal minister za industrijo De Mita ^Baškemu dnevniku «Corriere della sera». Uvodoma je Rumor dejal, da bo v bližnji bodočnosti poročal tudi o vPrašanjih> ki zadevajo določitev cene petrolejskih proizvodov v okviru sedanjega delikatnega energetskega položaja, v katerem nahaja država. Rumor je dejal, da je predvsem treba pojasniti, da je De Mita v intervjuju dejal, da ni nikoli izrazil domneve, da bi ?NEL ali druge javne ustanove nnele med svojimi nalogami, Posredno ali neposredno, finan-®ranje političnih strank. V svo-Jem intervjuju naj bi De Mita Poudaril, da je treba rešiti vpra-®?nje financiranja strank v ok-parlamenta, tako da ne bi “ilo mogoče niti sumiti o mo-tebitnih povezavah med gospodarskimi krogi in političnimi sdami. Minister za industrijo di izrazil v svojem intervjuju “klanskemu dnevniku nobene kritike do izvoljenih skupščin, f6 najmanj do parlamenta, ki « nenadomestljiv dejavnik de--Sokrati enega reda. Potem ko je obrazložil izjave mi-Histra za industrijo, je predsednik ylade Rumor dejal, da mora biti delovanje omenjenih javnih ustanov Popolnoma v skladu z nalogami, ki j0? jih določa zakon. Obstaja pa oojstvo, da je javno financiranje Političnih strank izredno pereče yprasanje. Stranke so bistveni de-Javnik demokratičnega življenja, orez njih in njihove aktivne prisot-J»sti ne bi imel pluralizem, na katerem sloni italijanski družbeni red, nobenega smisla. Zato si je treba Postaviti vprašanje njihovega finan-Otfanja, da bi razpršili sleherni «Vem k> morebitne dvoumnosti O -L, Pa njihovih dohodkov. Zato je tre-oa preprečiti vsako možno špekula-oijo o odvisnosti strank od gospodarskih krogov in obenem zbrisati Paako senco, ki bi lahko legla na Pošteno dejavnost upravnih organov države. . Gre za zapletena vprašanja, tudi kor odpira ureditev financiranja ?teank zelo delikatne politične in JUridične probleme. Treba je najti Pravilno pot, je dejal ministrski Predsednik Rumor in pri tem upoštevati izkušnje, ki so jih imele ve-bke demokracije. Vlada je pripravljena proučiti sleherni konkretni Predlog ob upoštevanju težav, v katerih je italijanski proračun. Obe-jjem se zaveda, da je vprašanje tre-“a rešiti na stvarni in odgovorni yovni. Rumor je tudi poudaril, da I® v izjavi, ki jo je dal, ko je par-tement izglasoval zaupnico vladi, Pavedel tudi obvezo nove vlade, da te* Pospešila parlamentarni postopek 2a odobritev zakona o javnem financiranju političnih strank. Preden je spregovoril Rumor je Predsednik senata Spagnoili odloč-n° zavrnil vse obtožbe, ki so jih rama glasila namenila vladi in poetičnim osebnostim v prejšnjih dneh. Uejal je ,ja parlamentarci sprejemajo kritike, katerih namen pa ne Jhte bi ta, da bi blatile parlamen-terni stroj. .Po izjavah ministrskega predsednika Rumorja je vodja komunistične skupine v senatu Perna izrazil svoje nezadovoljstvo ob njegovih izvajanjih. Predvsem, je dejal, predsednik vlade ni določil datuma za razpravo o določitvi cene petrolejskih Proizvodov, čeprav je senat zahte-val, naj vlada ne sprejme nobenega ?višanja cene, dokler ne bodo pojasnjene vse okoliščine petrolejskega škandala. Perna je nadalje izjavil, «a ostajajo še vedno izjave ministra Ge Mite, ki jih ni demantiral niti °n in niti časnikar, ki ga je intervju-J'al. Slednje zadevajo velike vsote, ?* bi bile po mnenju ministra za industrijo potrebne za uradno in jav-[J0 financiranje političnih strank. O-nanem, pravi komunistični predstav-Pik, so izredno resne ministrove iz-da vlada nima moči, da bi določila ceno petrolejskih proizvo-n°v, kar bi bil osnovni element za Uresničitev petrolejskega načrta. Senator Antonicelli, predstavnik :eye neodvisne skupine v senatu ie izjavil, da je Rumor skušal omejite resnost izjav ministra De Mite. Paš da je ta dal popolnoma drugačne izjave. Vlada je morda tako demantirala ministrove besede, smi-sal intervjuja, pa je ostal nespremenjen. Zato je tudi Antonicelli tejavil, da je nezadovoljen z odgovorom ministrskega predsednika Rumorja, ki se ni niti bežno dotaknil bistva vprašanja. 7 Predsednik socialistične skupine Zuccaia pa se je zahvalil za ob-aeŽno poročilo ter je pohvalil vlado za takojšnje pojasnilo, ki je Preprečilo širjenje kvalunkvističnih stališč. izjavil, da ne bo sprejel nobene odgovornosti v novi vladi, ki jo bo sestavila Golda Meir. Meirovi so namreč poverili sestavo nove vlade po političnih volitvah, ki so bile 31. decembra. Kaže, da je odločitev izraelskega obrambnega ministra v zvezi s kritikami, ki jih je bil deležen po zadnji arabsko - izraelski vojni, ko so ga obtožili, da ni znal pravočasno preprečiti egiptovskega prodora čez Sueški prekop. BEOGRAD, 19. — Ob povratku z uradnega obiska po nekaterih državah vzhodne Afrike se je danes finski zunanji minister Karalainen nekaj ur zadržal v Beogradu in se sestal z namestnikom zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakšo Petričem, s katerim je izmenjal misli o nekaterih mednarodnih vprašanjih Danes sklep vlade o podražitvi petrolejskih proizvodov - Zvišale se bodo tudi poštne tarife RIM, 19. — V pričakovanju jutrišnje vladne seje, na kateri bodo odločali o podražitvi bencina in drugih petrolejskih proizvodov ter številnih vrst blaga najnujnejše potrošnje, sta ministra La Malfa in Giolitti ob zaključku razprave o državnem proračunu v poslanski zbornici podala dokaj temačno siiko stanja italijanskega gospodarstva. Med najbolj negativne pojave je sam La Malfa uvrstil tudi nebrzdano naraščanje cen, kar pa se sliši dokaj čudno v trenutku, ko se vlada pripravlja, da «spusti vajeti» cenam s težkimi posledicami za vsakega državljana, še najbolj pa za tiste kategorije, ki imajo najnižje dohodke. La Malfa je v svojem poročilu uvodoma ugotovil, da je Italija država, ki ima največji deficit med industrijskimi državami, ki se je najbolj poslužila posojil, ki je povečala denarno bazo s posledicami za denar in za cene. Italija je tudi niiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitijiuiiii PREDSEDNIK EEONE SPREM «ROMIKA . • JR ginjske doklade, in bi torej njihova podražitev imela širše posledice. Pač pa bo poštna uprava predlagala podražitev za dopisnice (od 20 na 40 lir), za brzojavke (od 600 na 1000 lir za 16 besed) in za ekspresna pisma (od 150 na 250 lir). Prav tako bodo predlagali podražitev tarif za voščila, vizitke ipd. Tajništvo sindikata poštnih delavcev CGIL je že protestiralo proti nameravani podražitvi tarif, ki bi pomenila «nov in odločilen udarec gospodarskemu položaju v državi». KAIRO, 19. — Iz poluradnih virov so sporočili, da bosta predsednika Egipta in Libije Sadat in Gedafi jutri obiskala Saudsko Arabijo, da bi se sestala s kraljem Feisalom. Pogovori med tremi voditelji arabskih držav naj bi prispevali k zbližanju Libije z drugimi arabskimi državami ter k ustvaritvi enotne fronte arabskega sveta. RIM, 19. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu sovjetskega zunanjega ministra Gromi-ka, ki se mudi na uradnem obisku v Italiji. Pogovor, ki se ga je udeležil tudi zunanji minister Moro, je bil posvečen izmenjavi mnenj o dvostranskih odnosih med obema državama in o splošnih pobtičnih problemih s posebnim poudarkom na pomiritvi v Evropi in na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju. Govor je bil tudi o potrebi po pravični in trajni rešitvi bližnjevzhod-ne krize in o petrolejski krizi. Končno je Gromiko potrdil povabilo Le-oneju, naj obišče Sovjetsko zvezo. Gromika je danes sprejel tudi predsednik vlade Rumor. V središču tega pogovora so bila predvsem mednarodno-politična vprašanja in razvoj odnosov med Vzhodom in Zahodom Danes so se nadaljevali tudi pogovori med Gromikom in Morom, ki so bili posvečeni evropski konferenci o varnosti in sodelovanju in dvostranskim odnosom. Slednje vprašanje je bilo šele načeto, zaradi česar sta se ministra domenila, da bosta pogovore v tej zvezi nadaljevala v četrtek. Moro in Gromiko sta tudi podpisala nekatere dvostranske sporazume, ki zadevajo predvsem odprtje nekaterih novih konzulatov ter znanstveno in tehnološko sodelovanje med Italijo in Sovjetsko zvezo. V Vatikanu so medtem potrdili, da bo papež Pavel VI. sprejel Gromika na zasebni avdienci prihodnji četrtek, 21. februarja. (Na sliki: predsednik republike Leone in sovjetski zunanji minister Gromiko med včerajšnjim pogovorom na Kvirinalu). BEJRUT, 19. — V Irak je prispel ha uradni obisk romunski predsednik Ceausescu. Na letališču ga je teočakal, kot poroča iraška tiskovna a8encija, predsednik republiko El ®akr. V okviru svojega potovanja KAIRO, 19. — Kairski dnevnik «Al Gumhuria» poroča, da je sovjetski opravnik poslov v Washing-tonu sporočil egiptovskemu zunanjemu ministru Ismailu Fahrniju, da bo šef moskovske diplomacije Gromiko uradno obiskal Kairo. Do Gromikovega obiska naj bi prišlo prve dni marca. država, ki je lani zabeležila največje povišanje cen in bo letos storila isto. Zakladni minister je dejal, da bi moral deficit državnega proračuna po prvotnih načrtih znašati 7.400 milijard, da pa je bila ta meja kmalu presežena in da je bilo treba predvideti za leto 1974 kar 9.200 milijard deficita. To se je zgodilo predvsem zaradi povečanja deficitov zavodov za socialno skrbstvo državnih uslužbencev in nekaterih avtonomnih ustanov. V to vsoto niso vključeni deficiti krajevnih ustanov, ki ne spadajo v državni proračun, vendar pa črpajo iz sistema kreditov nadaljnjih 2.300 milijard lir. La Malfa je tudi dejal, da pogostoma parlament prisili vlado, da odobri nove izdatke, s čimer pa zgublja možnost, da bi nadzorovala inflacijske pojave. Italijanski ritem naraščanja cen pa vodi tudi k izolaciji na mednarodnem področju. Da bi to preprečili, je dejal zakladni minister, je treba nadomestiti individualno potrošnjo z dejansko kolektivnimi in družbenimi potrošnjami ter nadomestiti zgolj monetarno kupno moč z realno kupno močjo. Minister za proračun Giolitti pa je v svojem posegu omenil težave pri sestavljanju proračuna za leto 1974 tudi zaradi izbruha petrolejske krize. Zaradi novega položaja bo nemogoče doseči cilj 6-odstotnega zvišanja nacionalnega dohodka. Minister je dejal, da vlada pripravlja letni načrt, ki bo terjal od vseh določene žrtve, kar pomeni, da ne bo mogoče uresničiti nekaterih ciljev, ki jih bo treba odložiti. Giolitti je dejal, da glavni cilj vladne politike je omejitev deficita plačilne bilance, ne da bi pri tem prizadeli proizvodnjo, zaposlovanje in naložbe. Po glasovalnih izjavah predstavnikov vseh strank je bil državni proračun za leto 1974 odobren z 252 glasovi proti 312. Zvečer je bil v palači Chigi sesta-. Mk jsa pripravo jutrišnje vladne se-je. Pòleg predsednika Humorja so bili še navzoči ministri La Malfa, Giolitti, Colombo, Gullotti, De Mita in Tanassi. Sam La Malfa je po zaključku sestanka dejal časnikarjem, da so govorili predvsem o cenah živil. Potrdil je tudi, da bo vlada jutri sklenila podražiti bencin. O cenah so razpravljali danes tudi na osrednji komisiji za cene, ki se je sestala na ministrstvu za industrijo. Člani komisije, ki je posvetovalnega značaja, so poslušali poročilo o mednarodnem položaju petrolejskih proizvodov in v tej zvezi pripravili nekaj predlogov za medministrski odbor za cene, kateremu pritiče dokončni sklep o tem vprašanju. Iste predloge bodo seveda proučili tudi na politični ravni na jutrišnji vladni seji. Medtem pa se obeta še nova po dražitev: danes popoldne se je sestal upravni odbor poštne uprave pod predsedstvom ministra Tognija, ki je sklenil predlagati podražitev tarif za nekatere usluge. Podražitve ne zadevajo tarif za navadna pisma, i sprejelo vrsto pomembnih sklepov, ki so vključene v mehanizem dra-1 med njimi deklaracijo o ustanovit- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIUIIIIHIMIIIIIIIIIIIItmillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllUUlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllinillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllU Ameriški državni tajnik H. Kissinger prihodnji teden spet na Bližnjem vzhodu Še/ ameriške diplomacije ho skušal doseči ločitev sil med Izraelci in Sirci Resolucija tržaškega občinskega sveta o globalni zaščiti slovenske manjšine Tržaški občinski svet je včeraj z glasovi vseh svetovalcev razen fašistov sprejel naslednjo resolucijo: Tržaški občinski svet zbran na seji 19. februarja 1974, sklicujoč se in potrjujoč stališča izražena v resoluciji, ki so jo na seji 2. februarja 1973 odobrile vse skupine ustavnega loka, kar zadeva priznanje in polno uresničenje državljanskih in demokratičnih pravic državljanov republike, ki pripadajo slovenski narodnostni manjšini; potrjuje obvezo za najbolj natančno spoštovanje načela, določenega v členu 3 posebnega statuta Dežele Furlanije - Julijske krajine v vsem, kar sodi v njene pristojnosti; potem ko je slišal in sprejel županove izjave glede potrebe zagotovitve globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine z zakonodajnimi in upravnimi dejanji države in dežele na področjih odgovarjajoče pristojnosti in z upravnimi ukrepi krajevnih ustanov; potrjuje v ta namen potrebo, da državni parlament uresniči ustrezne zakonske ukrepe za globalno zaščito pravic slovenske narodnostne manjšine na področju Furlanije - Julijske krajine v okviru uresničitve členov 3 in 6 ustave; obvezuje v ta namen župana in odbor, da podvzameta potrebne korake pri parlamentu im vladi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinn,im,Hlinil,m,,,^ninimninnnm VČERAJ V ČRNOMEEMEM KUUURNEM DOMU Proslava 30-letnice prvega zasedanja SNOS v Črnomlju Podpredsednik SZDLS Zoran Polič o pomenu zgodovinskega zasedanja (Od našesa dopisnika) ČRNOMELJ, 19. — V kulturnem domu v Črnomlju je bila danes osrednja proslava 30. obletnice prvega zasedanja slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Na slavnosti so bih navzpči predstavniki repu-’ upščine, družbeno politični Slo Miške Šk nih organizacij in številni vidni predstavniki Slovenije, med njimi Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Marjan Brecelj, Andrej Marinc, Miha Marinko. Lidija Šent-jurc in drugi. O pomenu prvega zasedanja SNOS, ki je bilo v dneh 19. in 20. februarja 1944. leta v Črnomlju v osvobojeni Beli krajini, je govoril podpredsednik socialistične zveze Slovenije Zoran Polič. V uvodu je poudaril, da pomeni zasedanje dokaz uveljavljanja slovenskega delovnega človeka v graditvi lastne državnosti, ki se je začela z ustanovitvijo Osvobodilne fronte leta 1941. Nadaljnji korak k slovenski državnosti so bili sklepi prvega zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Zasedanje v Črnomlju je povsem odobrilo sklepe obeh zasedanj Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, ki sta bili pred tem v Bihaču in Jajcu. Zasedanje SNOS v Črnomlju je WASHINGTON, 19. — Ameriški predsednik Nixon je sporočil, da bo državni tajnik Henry Kissinger takoj po svojem potovanju v Mehiko, kjer se bo udeležil zasedanja zunanjih ministrov Latinske Amerike, ponovno odpotoval na Blžnji vzhod, da bi prispeval k premostitvi krize med Izraelom in Sirijo, da bi namreč obe državi dosegli sporazum o ločitvi svojih sil na področju Golanskega višavja, Nixon je prebral svoje poročilo ob koncu pogovora, ki ga je imel v Beli hiši z zunanjima ministroma Saudske Arabije Saka-fom in Egipta Fahmijem. Kissinger bo odpotoval na Bližnji vzhod s trojnim ciljem. Za ZDA je najpomembnejši namen potovanja državnega tajnika na tisto področje u-kinitev petrolejskega embarga, ki je še vedno, kljub vsem, sicer dvoumnim, izjavam obeh arabskih ministrov o «dobrih vesteh», v veljavi. V Washingtonu prevladuje že od včeraj mnenje, da bo ukinitev zapore nad izvozom v veljavi le še malo časa. čeprav ni bilo o tem še nobene u-radne izjave niti z ameriške niti z arabske strani. Drugi Kissingerjev cilj je posredovanje med Sirijo in Izraelom za ločitev sil na Golanu, tretji pa čimprejšnje ponovno sklicanje ženevske mirovne konference, katere bi se udeležile vse strani, ki so zapletene v bližnjevzhodni spopad. Po koncu pogovora s predsednikom Neonom je saudski zunanji minister Sakaf izrazil upanje, da se bo na Bližnjem vzhodu kaj kmalu nekaj pripetilo, kar bo pripomoglo k premo- Amenški državni tajnik Kissinger stitvi krize na tistem področju. Njegov egiptovski kolega Fahmi pa je odločno demantiral vesti, ki jih je objavil ameriški dnevni tisk in po katerih naj bi med arabskimi državami vladala velika nasprotja v zvezi z načinom za dosego rešitve bližnje-vzhodnega vprašanja. Fahmi je poudaril, da so sprejeli poglavarji štirih arabskih držav, ki so se prejšnji četrtek sestali v Alžiru, vse sklepe soglasno, potem ko so proučili vse plati obravnavanih vprašanj. Egiptovski zunanji minister je dejal, da med arabskimi državami ni nasprotij. Iz krogov arabskih diplomatov v Washingtonu poročajo, da proučujejo gotavlja, da so komunisti že od nov predlog za rešitev vprašanja izraelskih vojnih ujetnikov v sirskih rokah, po katerem naj bi Sirija izročila seznam ujetnikov Egiptu, ki bi nato posredoval seznam Združenim državam, te pa bi ga končno izročile Izraelcem. Kar zadeva datum Kissingerjevega odhoda na Bližnji vzhod, niso sjx)roči-li nič točnega. Ameriški državni tajnik bo odpotoval v četrtek. 21. februarja v Ciudad Mexico, kjer bo ostal 22. in 23. t.m. in zato predvidevajo. da bo odšel v Sirijo in Izrael prihodnji teden. Dejstvo, da so poglavarji štirih a-rabskih držav ,ki so se udeležili alžirskega vrha, sklenili poslati dva predstavnika v Washington, je povzročilo dokajšen optimizem v Združenih državah, kjer so vsi pričakovali konec petrolejske zapore. Sedaj je jasno, da zahtevajo Arabci tudi ločitev sil na Golanu, preden ponovno odprejo pipe petrolejskih rezervoarjev. Seja vodstva KRI RIM, 19. — Danes se je sestalo vodstvo KPI, kateremu je generalni tajnik Berlinguer poročal o splošnem političnem položaju. Ob zaključku so objavili dokument s predlogi komunistov za obnovitev države in družbe in za premostitev sedanje hude krize. Dokument je v veliki meri posvečen petrolejskemu škandalu in u- vsega začetka opozorih na ta vpra sanja. KPI zahteva naj bi zadevo popolnoma razjasnili, naj bi privedli do konca sedanje preiskave in naj bi bili krivci kaznovani. Dokument ugotavlja, da ne gre samo za vprašanje kazenskega ali sodnega značaja, ampak da je politični problem: namreč problem demokratičnega življenja države. Komunisti zavračajo kvalunkvistič-no kampanjo, s katero bi fašisti hoteli postaviti na zatožno klop demokratični sistem. Degeneracij-ski pojavi ne izhajajo namreč iz ustavnega demokratičnega sistema, ampak nasprotno iz dejstva, da so vlade, v katerih je prevladovala KD, zapustile teren strogega in doslednega izvajanja ustavnih načel Dokument KPI nato obsoja povezave med velikimi monopoli in javno oblastjo ter ugotavlja, da je treba napraviti konec metodi, po kateri je bila vsa oblast osredotočena v rokah maloštevilnih oseb. Zato je treba dati večjo moč parlamentu in vsem izvoljenim telesom ter uresničiti čim širšo decentralizacijo javnega življenja v uvedbo sistema demokratičnega nadzorstva nad vsemi javnimi ustanovami in ustanovami z državno udeležbo ter nad dejavnostjo javne uprave. Končno izraža vodstvo KPI podporo predlogu o javnem financiranju političnih strank, ki ga pa morajo spremljati ukrepi za radikalno odpravo vseh pojavov onesnaženja javnega življenja. vi narodnega odbora osvoboditve Slovenije, ki je pomenil prve zametke slovenske vlade, izjavo o pravicah in dolžnostih slovenskega naroda, sklep o razpisu volitev narodnoosvobodilnih odborov in druge. _Pp besedah Zorana Poliča pomeni čmomeijsko zasedanje pomemben mejnik v zgodovini narodnoosvobo dilnega boja slovenskega naroda, ko je izrazito politično delovanje osvobodilne fronte prerastlo v graditev slovenske državnosti. Polič je pri tem omenjal besede pokojnega Borisa Kidriča, ki je dejal: «Rastemo kot državni narod, ki gradi svojo ožjo slovensko in skupno jugoslovansko ljudsko oblast v neločljivi povezanosti z enako državnimi narodi federativne, bratske in prav zato močne Jugoslavije». Med pomembnimi ukrepi SNOS je bil tudi prenos pristojnosti narodnoosvobodilnega sveta za slovensko Primorje na predsedništvo SNOS oziroma na izvršni odbor Osvobo dilne fronte. S tem je bil storjen pomemben korak k priključitvi nepravično odvzete Primorske k matični domovini, kar pa po vojni, žal, ni bilo popolnoma uresničeno je dejal Polič. Pri tem je poudari) da se je v tistem času osvobodilno gibanje razširilo prav na vse dele slovenskega narodnega ozemlja. Zoran Polič je nato govoril o u-stavnih spremembah v Jugoslaviji rekoč, da bo Socialistična zveza danes imela prav tako pomembno vlogo, kot jo je imela tedaj Osvo bodilna fronta. Naš poglavitni cilj je dejal, je doseči, da bodo delov ni ljudje temeljni nosilci obstoja in razvoja naše skupnosti. DRAGO KOŠMRU ganizacije, nadalje delovne kolektive, šole, hišne svete, krajevne in druge samoupravne skupnosti, da na primeren slavnostni način obeležijo ta pomemben dogodek. Pogovori med slovenskimi in sirskimi sindikalisti LJUBLJANA, 19. — V domu sindikatov v Ljubljani so se predstavniki sindikatov Slovenije dopoldne pogovarjali s člani delegacije Generalne federacije sindikatov Sirije. Predstavniki slovenskih sindikatov so goste iz Sirije seznanili z osnovnimi nalogami sindikatov v Sloveniji in z njihovo novo vlogo glede na spremembe zvezne in republiške ustave. Gostje iz Sirije pa so poudarili pomen sindikatov v prizadevanjih za enotnost delavskega razreda v arabskih državah. DANES '■ ■ 7 ZIS za izvajanje sklepov alžirske konference neuvrščenih BEOGRAD, 19. — Danes je bila pod predsedstvom predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bije-diča prva seja odbora zveznega izvršnega sveta za izvajanje sklepov alžirske konference neuvrščenih na vrhu. Na seji so razpravljali o aktualnih vprašanjih izvajanja sklepov in ukrepov alžirske konference s posebnim ozirom na sedanji mednarodni politični in gospodarski položaj. Odbor je prav tako določil vrsto predlogov, katerih namen je zagotavljanje še intenzivnejšega angažiranja zveznih organov in ostalih družbenih dejavnikov pri izvajanju sklepov alžirske konference. 28. t.m. bo sprejeta nova slovenska ustava LJUBLJANA, 19. — Jugoslovanska zvezna skupščina bo v četrtek sprejela novo jugoslovansko ustavo. Skupščina Slovenije pa bo sprejela novo republiško ustavo 28. februarja. Novi ustavni ureditvi sta zgodovinski mejnik v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in predstavljata sklep nekajletnih prizadevanj za takšno družbeno ureditev, ki omogoča, da delovni človek resnično odloča o sadovih svojega dela. Republiška konferenca Socialistične zveze je zato pozvala vse delovne ljudi in občane, družbeno -politične organizacije ter druge or- Ministrski predsednik Rumor je včeraj v senatu poročal o intervjuju, ki ga je minister za industrijo De Mita dal milanskemu dnevniku «Corriere della sera» ter pojasnil, kateri je bil smisel njegovih izjav. Rumor je obenem odločno demantiral vse glasove o povezavi med političnimi krogi in petrolejskimi indù-strijci ter glasove, po katerih naj bi bil posreden namen ustanove ENEL skrivno financiranje političnih strank. Rumor je zahteval tudi čimprejšnjo odobritev zakona o javnem finasi-ranju strank, da bi v bodoče preprečili take govorice. Vlada bo na današnji seji sklenila zvišati ceno bencina in drugih petrolejskih proizvodov. Govor bo tudi o podražitvi nekaterih vrst blaga najširše potrošnje, kot so olje, konzervirano meso in salama. Danes bi morali odločati (udi o novih u-krepih za varčevanja z bencinom, ki naj nadomestijo sedanjo prepoved zasebnega avtomobilskega prometa ob praznikih. Sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki se mudi na uradnem obisku v Italiji, je včeraj sprejel predsednik republike Leone. Sovjetski gost je bil tudi pri predsedniku vlade Rumorju ter je nadaljeval politične razgovore z ministrom Morom, ki se bodo zaključili v četrtek. Istega dne bo Gromika sprejel tudi papež Pavel VI. Tržaški občinski svet je sinoči o-dobri! z glasovi leve sredine resolucijo o globalni zaščiti Slovencev v deželi Furlaniji • Julijski krajini, ki jm so jo stranke ustavnega loka vsebinsko različno razložile. Na seji občinskega sveta so poleg tega prečita!! pismo odbornika Del Tutta o ostavki, nato pa so zelo dolgo razpravljali o primeru odbornika Gas-perinija. V soboto bo tržaški občinski svet odobril še preostale vložene resolucije in glasoval o spremembi sestava občinskega odbora. Ameriški predsednik Nixon je po pogovoru z arabskima ministroma Sakafom in Fahmijem sporočil, da bo zunanji minister Kissinger prihodnji teden odpotoval na Bližnji vzhod, da bi skušal doseči ločitev med sirskimi in izraelskimi oboroženimi silami na golanski fronti. ŽIVAHNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA VSE STRANKE USTAVNEGA LOKA SO ODOBRILE RESOLUCIJO 0 GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV Različne in Ostavka tudi omejitvene interpretacije globalne zaščite odbornika Del Tutta - «Zadeva» Gasparini Na dnevnem redu seje tržaškega občinskega sveta so bila včeraj številna važna vprašanja: odobritev resolucije o globalni zaščiti Slovencev, ki so jo podpisale vse stranke ustavnega loka, odobritev skupne resolucije o pomorstvu, o-stavka odbornika Del Tutta, zapletena zadeva in sodne prijave v zvezi z odbornikom Gasparinijem in napoved dokončne preureditve občinskega odbora. Resolucijo o globalni zaščiti Slovencev v celoti objavljamo na prvi stremi, podrobnejšo kroniko o posegih občinskih svetovalcev bomo objavili jutri, zato se danes omejimo samo na zelo kratke shematične navedbe. Resolucijo o globalni zaščiti so podprli: Kervin (PSI) je ugotovil, da so časi zreli za popolno globalno zaščito: Spetič (KPI) je podrobneje analiziral vsebinski pomen globalne zaščite in odločno zavrnil povezavo med zaščito in številčnim ugotavljanjem Slovencev; Dolhar (Slovenska skupnost) je svoja izvajanja pričel v slovenščini, in ko ga je župan prekinil, je zahteval dokončno razči-ščenje v zvezi s pravico uporabe slovenskega jezika; Trauner (PLI) se je skliceval na ustavo in na Oxfordsko izjavo o zaščiti jezikovnih manjšin; Rinaldi (KD) je podčrtal politični pomen izjave v zvezi z napadi desnice. Izjava govori o globalni zaščiti, vendar je bila vsebinska razlaga tega pojma različna, saj je župan uvodoma izjavil, da to ne pomeni niti globalnega zakona niti naketa, ker obstajajo glede načina in oblik globalne zaščite različna mnenja. V nabito polni dvorani, kar se redko dogaja, je župan pričel včerajšnjo sejo občinskega sveta s či-tanjem dveh izjav o ostavkah. Najprej je prečital ostavko podžupana socialdemokrata Lonze, ki napoveduje da bo prevzel mesto načelnika svetovalske skupine PSDI in ki v tej zvezi poudarja nove rešitve v duhu odbomiškega gibanja ter sodelovanja «vseh sil, ki so povezane z delovnimi množicami». Nato je župan prečital ostavko odbornika Del Tutta, ki je pojasnil, da je v njegovem primeru šlo za odraz notranjih odnosov v socialistični stranki ter podčrtal posredovalno vlogo deželnih organov stranke. V zaključku tega dela razprave je župan povedal, da bo občinski svet na prihodnji seji, ki bo v soboto, razpravljal in glasoval o spremembah v občinskem odboru, kot V je bilo dogovorjeno na preverjanju med strankami leve sredine. Nato je župan prešel na drugi del razprave, ki se je nanašal na odbornika Gasparinija. Prečital je celo vrsto pisem: pismo župana Gaspariniju, njegov odgovor, pismo župana svetovalcu PRI Fragiacomu, njegov odgovor, ponovno pismo župana Gaspariniju in odgovor Gasparinija. Iz vseh teh pisem ni povsem jasno, kaj se je v resnici dogajalo, izhaja pa, da je župan v nedeljo iz italijanskega dnevnika izvedel ’za obtožbe Gasparinija o poskusu korupcije in da je takoj zahteval pojasnila, ki pa jih ni debil. Ob zaključku tega dolgega čitanja je župan predal pisma občinskemu tajniku z zahtevo, da jih pošlje državnemu pravdniku, ki se že od preteklega petka ukvarja s preiskavo. Na osnovi teh pisem in na osnovi zahtev liberalca Traunerja, da se glasuje o pristojnosti župana, da odvzame pooblastilo odborniku ter se glasuje o zahtevi po občinski preiskovalni komisiji, se je vnela dolga razprava, v katero so posegli predstavniki vseh skupin. Največje zanimanje je seveda obstajalo za neposredno prizadetega načelnika republikanske skupine in tajnika PRI Gargana, ki je povedal, da se je včeraj dopoldne razgovarjal z namestnikom državnega pravdnika D’Onofrijem, kateremu je ponudil polno sodelovanje stranke pri preiskavi in podčrtal zahtevo, da Gasparini pove vse okoliščine, dejstva in imena. Gargano je nadaljeval, da so se republikanci zmotili, da so očitno naredili napako, ko so v svoje vrste sprejeli Gasparinija in da gre v tem primeru za škandalozno dejanje, ki pa nikakor ne zadeva republikanske stranke kot celote. Giuricin (PSI) je z zadovoljstvom sprejel na znanje pismi, ki jih je prečital župan in izrazil solidarnost republikanski stranki. Monfal-con (KPI) je podčrtal, da gre za dolgo zavlačevanje preverjanja in posledice, ki gredo na škodo u-gleda strank in občinskega sveta. V tem ozračju je prišlo do napada desnice, do kvalunkvističnih poskusov in do ošibitve demokratičnega družbenega reda, kar je treba odločno zavrniti. Zavrniti je treba napade na stranke, kot na nositelji-ce ustavnega demokratičnega reda. Monfalcon je podčrtal bistveno razliko med primerom Del Tutta, ki je dokončno rešen, in primerom Gasparinija, kjer gre za o-sebna vprašanja. aumaiiiiiiMHtiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiioiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiimniiitiiiiinii PRED RAZŠIRITVIJO ŠEMPOLAJSKECA POKOPALIŠČA DELEGACIJA PREBIVALCEV PRI ŽUPANU DR. LECIŠI Izročila mu je prošnjo z 230 podpisi, naj občina spremeni načrt - V kratkem sestanek upraviteljev s prebivalstvom V ponedeljek je župan devinsko-nabrežinske občine dr. Drago Legi-ša sprejel delegacijo prebivalcev Šempolaja, Praprota. Prečnika in Trnovce. Delegacija, ki so jo sestavljali Alojz Rogelja, Rudi Grgič, in Ljubo Perčič, je izročila županu pismo z 230 podpisi prebivalcev o-menjenih vasi, v katerem prosijo upravo, naj spremeni načrt za razširitev šempolajskega pokopališča. Pismo se glasa: «Podpisani prebivalci iz Šempolaja, Praprota, Prečnika in Trnovce se obračamo na občinsko upravo z naslednjo prošnjo. Izvedeli smo, da namerava občinska uprava razširiti vaško pokopališče, kar je skrajni čas. Tozadevni načrt (o katerem se z nami ni nihče posvetoval) predvideva raz- OBVESTILO UDELEŽENCEM IZLETA V ŠPANIJO Vse udeležence našega izleta v Španijo — ki tega še niso storili — prosimo, da najkasneje do petka, 22. t. m- poravnajo drugi obrok vpisnine za letošnji izlet. širitev pokopališča proti severni strani ob sedanjem vhodu. Ta rešitev se nam ne zdi najboljša, ker predstavlja odpravo neobhodno potrebnega prostora, ki služi pogrebcem in kot parkirni prostor. Taka rešitev bi terjala le ogromne občinske stroške, upoštevajoč, da je treba odstraniti ne malo skalnatega sveta in ga spet zasipati z zemljo. Miniranje pa bi gotovo poškodovalo grobišča. Da bi se izognili vsem negativnim posledicam, si dovolimo predlagati, naj se pokopališče razširi proti zahodni strani z nasipom spodnje doline. V pričakovanju, da boste vzeli v poštev gornjo prošnjo občanov, vas pozdravljamo.» V odgovoru je župan poudaril željo občinske uprave, da ugodi prebivalcem in zatrdil, da nameravajo njihovo prošnjo vsekakor upoštevati. Dejal je tudi, da bi bilo najprimerneje, da bi občina sklicala sestanek prizadetih prebivalcev, na katerem bi skupaj z upravitelji in predstavniki tehničnega urada proučili razne možnosti razširitve pokopališča. Na sestanku, ki je bil po mnenju delegacije zelo pozitiven, so obravnavali tudi druga vprašanja, ki se tičejo predvsem javnih del v omenjenih treh vaseh. Rinaldi (KD) je zavrnil vse špekulativne posege in dejal, da gre v resnici za napad na stranke, za napad na vse kar naprednega se je ustvarilo v Trstu. Nato so ločeno glasovali: glede pravnega postopka umaknitve po-oolastil odbornikom so se komunisti, Marchesich in Gargano vzdržali, imenovanje preiskovalne komisije pa so zavrnili z glasovi leve sredine (PRI se je vzdržala). V drugem delu seje je župan najprej sporočil, da so bile številne resolucije soglasno sprejete in med njimi tudi resoluciji, ki sta jih predložila svetovalca KPI Spetič o slovenski toponomastiki in dvojezičnih napisih ter resolucija inž. Coste o podrobnih načrtih za Kras. • Jutri ob 20. uri bo v Križu javno zborovanje o naraščanju cen in kopičenju zalog. Govorila bo občinska svetovalka KPI Jole Burlo. JUTRI VES DAN Stavka slovenskega šolskega osebja Odborniki in člani Sindikata slovenske šole zbrani na seji dne 19. februarja so sklenili, da okličejo za četrtek, 21. februarja t.l. celodnevno stavko vsega šolskega osebja na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj. S tem hočejo izraziti svoj ogorčen protest proti oblastem, ki so prepovedale pošolski pouk v slovenskem jeziku v Brdu in Teru v Slovenski Benečiji. S to stavko obenem protestirajo proti stališču vlade, ki pri uresničevanju delegiranih zakonov za ureditev ekonomskega in pravnega položaja šolskega osebja ne izpolnjuje sprejetih obveznosti. Deželni sindikat slovenske šole — Tržaški odsek S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Razpis natečaja za pripravo zgodovine dolinske občine Razširitev smetarske službe - Potrditev odborovih sklepov Na sinočnji seji občinskega sveta dolinske občine so po uvodnih priporočilih svetovalcev manjšine Žu-Ijana in Gerlija za ureditev nekaterih kanalizacij, javnih telefonskih govorilnic, povračila škode, ki so jo povzročile mine ob gradnji tovarne Velikih motorjev in odkritja povzročiteljev smradu na Krmenki soglasno sprejeli sklep o razpisu natečaja za pripravo «zgodovine dolinske občine od obstoja s posebnim ozirom na prizadevanje za dosego pravic Slovencev in borbo delavskega razreda in odporniškega gibanja». Navedeni sklep je izjemne važnosti za sorazmerno ne bogato občino in predvideva 7,500.000 izdatka in sicer 5 milijonov za nagrade avtorjem (3 milijone prva, 1,5 druga in pol milijona tretja nagrada), 2,250.000 za publikacijo in 250.000 za razne honorarje. Vrhu tega bo na voljo še dodatni milijon lir namenjen stroškom za raziskave. Podrobneje o tem bomo se poročali. Ker so bile v dosedanji občinski smetarski službi izvzete osamljene hiše je občinski odbor predložil in prejel pooblastilo, da razširi službo in zaposli potrebno delovno silo. Občinski svet je nato s petnajstimi gla- ailllllllllllllllllUUIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIII Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Soglasno o letošnji sprejet zakonski osnutek pomoči v prid izseljencem Gre za novo nakazilo v višini 460 milijonov lir ■ Priprave za vsedržavno konferenco o izseljenstvu Deželni svet je včeraj soglasno sprejel zakonski osnutek, ki daloča nova finančna sredstva (460 milijonov lir v letošnjem letu) po prejšnjem deželnem zakonu štev. 24 z prava bolnišnice se sedaj pogaja za odkup bližnjega vrta (4.000 kv. m.), da bi na novo pridobljenem zemljišču uredila posebne prostore za 57 umsko zaostalih otrok. «Burlo Ga- dne 26. junija 1970 z naslovom rofolo» razpolaga danes s 600 ležišči; vsako leto opravljajo zdravniki po 50.000 pregledov. Sedanji prostori so že pretesni, tako da je upravni svet zaprosil za dovoljenje, da bi smel zgraditi novo stavbo v skupni prostornini 90.000 kub. metrov. «Ustanovitev deželne izseljenske konzulte in posegi v korist izseljenih delavcev in njihovih družin». V torek so o novi normi spregovorili svetovalci Puppini (MF), Volpe (PSI), Berteli S. (MF), Boschi (MSI), Magrini (KPI), Berteli R. (PLI), Vitale (PSDI) in Štoka (SS), včeraj pa so nastopili še Ermano (PSI), De Cecco (KPI) in Specogna (KD), poročevalec Martinis (KD) in pristojni odbornik Romano. Vsi so izrazili mnenje, da je treba pomagati izseljencem, hkrati pa je večina naglasila, da gre pri tem zakonu le za začasen in omejen poseg, kateremu mora v kratkem slediti krepkejša pobuda. Predstavniki KPI so k zakonskemu besedilu predložili vrsto popravkov, pozneje pa -ko sta bili sprejeti dve skupni resoluciji - so popravke umaknili. Obe omenjeni resoluciji so predložili skupno predstavniki KD, PSI, KPI, PSDI in SS. Prva obvezuje deželni odbor, da bo naročil pristojni komisiji deželnega sveta, naj pripravi vrsto pradlogov za skorajšnjo vsedržavno konferenco o izseljenstvu, da bo po omenjeni konferenci sklical H. deželno konferenco o izseljenstvu in da bo poskrbel za stalnejše stike med deželnimi organi in izseljenskimi organizacijami v tujini. Druga resolucija obvezuje deželni odbor, da bo pripravil širši zakonski osnutek v prid izseljencem in njihovim družinam po predhodnem posvetovanju z izseljenskimi organizacijami in upoštevajoč težave, ki so za izseljene deželane nastale zaradi energetske krize (v nekaterih evropskih deželah so namreč zaradi krize začeli zavračati «zdomce»). To drugo resolucijo so podprle vse svetovalske skupine brez izjeme. Enotnost, do katere je prišlo glede resolucij, je kakor omenjeno prišla do izraza tudi pri končnem glasovanju o novi normi, ki je bila sprejeta soglasno. Nato je deželni svet vzel v razpravo nov zakonski osnutek, ki določa nadaljnja finančna sredstva za posege družbene narave. Razvojni načrti za otroško bolnišnico «Burlo Garofolo» Deželni odbornik Nardini si je včeraj ogledal otroško bolnišnico «Burlo Garofolo». Predstavniki upravnega sveta so odborniku prikazali razvojne načrte bolnišnice: čez štiri-pet mesecev bo začel delovati center za bakteriološke raziskave. U- Pokopališče v šempolaju. Prvotni načrt predvideva odpravo parkirnega prostora, ki ga vidimo na sliki, prebivalci pa se s tem ne strinjajo V petek seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Včeraj se je sestal občinski odbor devinsko - nabrežinske občine. Na seji, ki ji je predsedoval župan Legiša, so sklenili, da bo prihodnja seja občinskega sveta v petek, 22. t.m. ob 9.30 z naslednjim dnevnim redom: Sprejem odstopa celotnega odbora, izvolitev župana, izvolitev odbornikov in izvolitev namestnikov. • Drevi ob 20. uri bo v prostorih PD Barkovlje v Ul. Cerreto 12 javno zborovanje na katerem bodo govorili o stanju izvajanja načrta za hitre cestne povezave, ki ga je odobril predsednik deželnega odbora. Govora bo predvsem o barkovljanski vpadnici. Danes se poročita MAJA DANEU in PETER GRUDEN Mnogo sreče na skupni življenjski poti jima želita SPD Igo Gruden in ŠD Sokol iz Nabrežine. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiHiniiiiiiiiHiiiiiiiKintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii PO HUDI NESREČI PRI BAZOVICI VČERAJ JE PODLEGEL POŠKODBAM TUDI BOLNIČAR CORRADO T0D1SC0 V ponedeljek so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo V tržaški bolnišnici je včeraj popoldne umrl 29-letni Corrado Todisco iz Ul. Pola 72, ki je bil hudo ranjen v nesreči pri Bazovici, ki se je pripetila predsinočnjim. Kot smo že poročali, je Todisco na lažjem ovinku, verjetno zaradi spolzke ceste, zavozil na levo stran cestišča, podrl obcestni kamen in njegov fiat 128 rally se je nekajkrat obrnil, preden se je ustavil na zidu ob križišču državne ceste 14 in ceste, ki vodi v Drago. Med prevozom v bolnišnico je umrla Todiscova sopotnica Vilma Gladi, Todisca pa so pripeljali v bolnišnico v brezupnem stanju. 24 ur se je nezavesten boril s smrtjo, dalj časa pa ni mogel. Todisco in Gladijeva sta bila verjetno službeno na Pesku ali v Groča-ni. Oba sta bila namreč bolničarja tržaške psihiatrične bolnišnice in sta obiskovala bolnike, ki so na zdravljenju na podeželju. Truplo v bazenu Včeraj popoldne okoli 16. ure je upravnica kopališča Ausonia na Trajanovem nabrežju Annamaria Valde-marin obvestila policija, da plava v bazenu kopališča truplo. Na kraj so prišli agenti policijskega komisariata v pristanišču in gasilci, ki so izvlekli truplo nesrečneža iz bazena. Po prvih pregledih je namestnik državnega pravdnika dr. D’Onofrio odredil prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice na razpolago sodnim oblastem. Utopljenec ni imel pri sebi nobenega dokumenta. Vsekakor gre za 35- 40-letnega moškega. Kot kaže, je u-tonil v ponedeljek zvečer, saj truplo ni še začelo razpadati. Bazen je povezan z morjem in zato je zelo verjetno, da so truplo naplavili tokovi. General V. E. Borsi na obisku v Trstu Včeraj je prišel v Trst vrhovni poveljnik finančne straže, general Vittorio Emanuele Borsi iz Parme. V našem mestu so ga sprejeli najvišji predstavniki finančnih straž z generalom Cellentanijem na čelu. Visoki gost je obiskal tudi predsednika prizivnega sodišča dr. Renzija, generalnega vladnega komisarja Di Lorenza, predsednika deželnega odbora odv. Comellija in tržaškega župana inž. Spaccinija. General Borsi bo danes odpotoval v Videm. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Pepelka vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 24. februarja, ob 14.30 v Kulturnem domu v Trstu Zabavni program na odru se prične ob 15.30 Rezervacija miz od jutri, 21. t.m., dalje od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265). BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10 *«-, 30-101, 38 045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 695.— Funt iterling 1.590— Švicarski frank 219,80 Francoski frank 137,75 Nemška marka 257,25 Avstrijski šiling 35,30 Dinar, debeli 42— drobni 42— MENJALNICA vseh tujih valut sovi in tremi vzdržanimi (dva KD, eden PSDI) odobril v organiku mesta prevajalca, ki bo zadolžen tudi za stike z javnostjo. V vrsti potrjenih sklepov so prošnje na deželo Furlanijo - Julijsko krajino za finansiranje kulturnih dejavnosti v občini (10,300.000), za razširitev županstva (30 milijonov), za gradnjo občinske knjižnice v Boljuncu (25 milijonov), za dopolnitev in ureditev športnih naprav (5 milijonov), za ureditev kanalizacije (50 milijonov), za povečanje pokopališča v Ricma-njih (10 milijonov), za obnovitev dotrajanega vodovoda (30 milijonov), 200 milijonov za napeljavo novega plinskega omrežja (metan), 60 milijonov za gradnjo otroškega vrtca v Boljuncu in 25 milijonov za centralne kurjave na še preostalih šolah, Občina Dolina se bo ob 30-let-nici osvoboditve v prihodnjem letu oddolžila prejšnjim in obogatila današnje in prihodnje generacije s funkcionalnim spomenikom odporništvu z izgradnjo spominskega parka ob sedanjem športnem centru. V ta namen bo za 14,542.000 lir kupila 4.307 kv. m zemljišča. Na kraju seje je svet izglasoval občinskemu odboru pooblastilo za upravni postopek pri ureditvi občinske hiše v Ric-manjih, ki bo služila tudi za kulturno dejavnost. Izvršilni načrt predvideva 36,300.000 izdatkov, ki bodo kriti takole: 10,800.000 iz srenj-ske blagajne, 10 milijonov iz odškodnine tržaške občine za postavitev plinskega hranilnika na tleh dolinske občine in s 15,500.000 posojila. Predavanje o pohodu XXX. divizije v Beneško Slovenijo V Slovenskem klubu je sinoči v polni Gregorčičevi dvorani predaval Jože Koren o slavnem drugem pohodu XXX. divizije v Beneško Slovenijo v februarju 1944. leta, torej natanko pred 30 leti, ki se je zaključil prav na včerajšnji dan z veliko bitko 18. brigade na Kolovratu. Predavatelj je najprej orisal položaj partizanskega gibanja na področju Beneške Slovenije pred kapitulacijo Italije, se zadržal pri obrambi tako imenovane «Kobariške republike» in pri usodi novembrski ofenzivi na Matajurju, omenil je nastanje prinh beneških partizanskih čet in bataljonov, drugi del pa je posvetil v celoti pohodu XXX- divizije, ki je trajal Oij 29. januarja do 20. februarja in med katerim so enote XXX. divizije obhodile domala vse kraje Vzhodne in Zahodne Benečije ter Rezije, prodrle do samih vrat Čedada in napadle Fojdo kot najbolj zahodno točko, do katere so kdaj koli prodrle slovenske brigade. Poudaril je velik vojaški pomen tega irohoda, še posebej pa moralno-po-litični pomen, ki ga je imel za nadaljnji razvoj partizanskega in narodnoosvobodilnega gibanja v Beneški Sloveniji. V predavanje, ki je ponazorilo celotno bojno strategijo pohoda, je vpletel tudi nekaj osebnih spominov. Na koncu je predavatelj pokazal še nekaj fotografij s tega pohoda, sicer pa je svoje izvajanje tolmačil tudi s pomočjo zemljevida Beneške Slovenije. Številno občinstvo je pozorno spremljalo izvajanja, ki so ob 30-letnici pohoda izzvenela tudi kot priznanje in zahvala beneškim in drugim borcem, ki so žrtvovali na tem pohodu svoja življenja. • Danes, 20. t.m. bo ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 govorila članica osrednjega vodstva KPI posl. Adriana Sereni na javnem shodu o referendumu. Včeraj-danes Danes, SREDA, 20. februarja LEON Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.38 — Dolžina dneva 10.38 — Luna vzide ob 5.50 in zatone ob 16.09. Jutri, ČETRTEK, 21. februarja IRENA Vreme včeraj: naj višja temperatura 13 stopinj, najnižja 8,6, ob 19. uri 11 stopinj, zračni pritisk 1009,2 mb, narašča, veter 4 km severni, vlaga 80-odst., dežja je padlo 1 mm, nebo 5/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. februarja se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 12 oseb. Umrli so: 82-letni Giovanni Creva-tin, 63-letni Bacio Mathion, 76-letna Maria Teresa Ciana vd. Villar, 78-letni Pietro Pozzeeco, 94-letna Vera Kaučič vd. Benco, 76-lefni Carlo Pre-dolin, 61-letni Giordano Viti, 52-letni Agostino Ronzoni, 86-letni Attilio Fa-bietti, 72-letni Giovanni Gregori, 78-letna Maria Tudor, 85-letna Giovanna Martinelli roj. Tadasich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Pizzul — Cignola, Korzo Italija 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 231-137); Milje (tel. 271 124). Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu gostuje s predstavo F. Bevka - B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac» danes, 20. t. m. ob 20. uri v Postojni in jutri, 21. t. m. ob 20. uri v Idriji. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabare-ten «Dlaka v jajcu» avtorjev M Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Ki ai ja V soboto, 23. februarja ob 19.30 na Škofijah. OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Jutri ob 20. uri ponovitev Puccinijeve opere «Tosca». Dirigent Michelangelo Veltri. Koncerti KITARIST GUERRATO V DVORANI CCA Danes, 20. t. m. ob 20.30 bo v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo 2 v okviru koncertov, za katere je dala pobudo bolniška blagajna glasbenikov v sodelovanju z vsedržavnim sindikatom glasbenikov in CCA, recital mladega tržaškega kitarista En-nia Guerrata, ki je diplomiral na tržaškem konservatoriju pod vodstvom Bruna Tonazzija. Guerrato je že nastopal kot solist in v komornih zasedbah, na RAI, v gledališču Verdi, v Italiji in v tujini. Trenutno poučuje na glasbenem zavodu v Gorici in na konservatoriju v Veroni. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder JAKA ŠTOKA MUTASTI MUZIKANT in NE KLIČI VRAGA (enodejanki) Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: URBAN KODER Besedilo pesmi: ERVIN FRITZ Korepetitor: IGNACIJ OTA Režija: ADRIJAN RUSTJA Danes, 20. februarja ob 10.45 v Finžgarjevem domu na Opčinah Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi danes, 20. t. m. ob 20.30 PREŠERNOVO PROSLAVO Vsi rojaki vljudno vabljeni! Slovensko prosvetno društvo TABOR priredi danes, 20. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelujejo dijaki srednje šole «S. Kosovel», učenci osnovne šole z Opčin ter pevski zbor «Tabor». Vabljeni! PD «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu priredi danes, 20. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Ul. Montecchi 6 PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelujejo Tržaški oktet in člani Slovenskega amaterskega gledališča. PD PROSEK — KONTOVEL priredi v petek, 22. t. m. ob 20. uri v kinu «Iris» PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu je nastop pevskega zbora «Vasilij Mirk», prose-ške godbe, članov amaterskega odra in šolskih otrok. Kino La Cappella Underground 19.00—21.00 «Divorzio all'italiana». Igrata Marcello Mastroianni in Stefania San-drelli. Barvni film. Ariston — I.N.C. Dvorana rezervirana za krožek «U. Barbaro». Nazionale 14.30 «McKlucky, metà uomo, metà odio». Barvni fi!® Igra Buri Reynolds. Excelsior 16.00 «La signora è stata violentata» Barvni film. Igrajo: Pa-mela Tiffin, Carlo Giufrè, Enrico Montesano. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «I demoni». V glavnih vlogah igrata Michael Forest in Paul Carr. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi, Paolo Turco. Ugo D’Alessio, Johnny Dorelli in Anna Karina. Barvni film. Eden 16.00 «Il rompiballe». Barvni film. Igrata Lino Ventura ® Ja" cques Brel. Ritz 16.00 «Polvere di stelle». Barvni ^im. Igrata Monica Vitti in Al- berto Sordi. Aurora 16.30 «Come si distrugge la reputazione del piu grande agente segreto del mondo». Jean Paul Beimondo. Barvni film. Capital 16.30 «Chi ha ucciso Jenny». Barvna kriminalka. Cristallo 16.30 «Psico». Film v režiji Alfreda Hitckoca. Prepovedano mladini pod 16. letom. Impero 16.30 «La sepolta viva». Barvni film. Igra A. Belli. Filodrammatico 16.30 «Le svedesi continuano a baila.'e la mazurka » letto». Barvni ’ilffi. Igrata Birte Tove. Mladini pod 18. letom prepovedane Moderno 16.00 «Mani d’acciaio, furia cinese». Barvni film. Vittorio Veneto 14.30-16.45—19.00- 21.30 «La proprietà non è più un furto». Igra Ugo Tognazzi.. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Se ti incontro ti amaz-zo». Igrata Donai O’Brein in Gon dom Mitchell. Barvna kavbojka. Abbazia 16.00 «Fuori il malloppo». I-grata Claudia Cardinale in Stanley Baker. Barvni film. Astra 16.30 «Il gatto di Broocklyn aspirante detektive». V glavni vlogi Franco Franchi. Barvni film. Radio 16.00 «Il rosso segno della follia». Steve Forsith in Laura Betti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja svoja olja in tempere Jaka Renko. Razstava bo odprta do 2. marca. V galeriji «Forum» v Ul. Corone» mednarodna grafična razstava. V galeriji «Rettori - Tribbio» v starem mestu so odprli razstavo grafike skupine znanih italijanskih likovnikov. V tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canal Piccolo 2 je retrospektivna razstava tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava 1» odprta še danes. Šolske vesti Združenje staršev osnovne šole V Dolini vabi vse, ki jih zanimajo vprašanja razvoja otroka, na predavanje dr. D. Sedmaka «Otrok, njegovi šolski in življenjski problemi in uspehi». Predavanje bo danes, 20. t. m. ob 20. uri v šolskih prostorih. Razna obvestila SPDT priredi v petek, 22. t m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. Ceppa 9-5. planinski večer. Predaval bo dr. Jurij Kunaver o temi: «Hodil po Krasu sem našem in ... fotografiral» ob spremljavi številnih diapozitivov. PD «Vesna» in ŠD «Vesna» prirejata v soboto, 22. in v torek, 25. februarja pustna plesa, v torek popoldne, 25. februarja pa otroško pustno rajanje. GLASBENA MATICA — TRST Jutri, 21. februarja 1974 bo v društvenih prostorih. Ul. R. Manna 29/11 — ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju redni občni zbor Glasbene matice s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, 2. Prečitanje poročil. 3. Diskusija. 4. Volitve. 5. Razno. S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je po tragični nesreči zapustila naša ljubljena in nepozabna hčerka in sestrica PATRICIJA KOŠUTA Pogreb male Patricije bo danes, 20. februarja ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križ na domače pokopališče. Žalujoča družina KOŠUTA in drugo sorodstvo Sv. Križ, 20. februarja 1974 Globoko užaloščeni naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš nepozabni brat, nečak in bratranec PEPI VENIER Pogreb predragega pokojnika bo danes, 20. t m. ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Žalujoča sestra Alma, tete, strici in bratranci Nabrežina, 20. februarja 1974 žalovanju se pridružuje Rudolf Pertot [t ORISKI DNEVNIK TRI DNI V GOSTEH ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORIC SEJA MESTNE SKUPŠČINE PSI Gostoljubje Velenjčanov presenetilo Z zneskom 38 milijonov bodo v Pevmi Preyratmsl(a ^esnita onemogoča povezovanje Gorice z zaledjem pevce dolinskega zbora « V. Vodnik Ogled rudnika in drugih znamenitosti - Velenjčani povabljeni v Dolino Dolinska mladina, ki prireja vsakoletni vaški praznik «Majenco» in v sodelovanju s p. d. Valentin Vod-nik organizira tudi kulturni pro-gram, je imela zadnji dve leti v gosteh «šaleško folklorno skupino» j2 .Velenja. Velenjčani so se v Do-um vedno dobro počutili in so va-Wh Dolinčane, da bi jim gostovanje na kak način povrnili. Lansko leto so dvakrat vabili dolinski zbor, “ Pa je moral vsakokrat gostovale odreči zaradi drugih obvezno-1 svojih članov. Tako je bil ven-arle končno določen datum sreča- sprehod po mestu. Ob 16.30 je bil odhod ter po malici v restavraciji «Jezero» kratka vožnja do bližnjega Šmartna ob Paki, kjer je pevski zbor imel svoj drugi koncert v tamkajšnji dvorani. Čeprav nekoliko u-trujeni so pevci lepo izvedli svoj koncert, ki je navdušil prisotno občinstvo zaradi pestrosti sporeda. Predstavnica prosvetnega društva Šmartno ob Paki se je pevskemu zboru Valentin Vodnik zahvalila in mu podarila šop cvetja; izrazila je željo, da bi se še srečali. V vaški gostilni je bila nato za tos ^5’ •'n f®bruarja 'e" pevce zakuska, na kateri so se spro- ws. Pevci_ so imeli teden dni po- ih:.: i— :_ u.V Prej v občinski telovadnici uspešen oncert in so odpotovali zelo dobro pripravljeni in polni navdušenja. »Premija! Jjh je tudi dolinski pod- jPan Mario Bandi, kot predstaviš občine, v Velenju pa se jim je Pridruži! še Mirko Kapelj, ki je zveM aV^ Slovensko prosvetno Takoj po prihodu v Velenje, kier so Dolinčane sprejeli člani «šaleške loiklorne skupine» s predsednikom «anezom Kraševcem na čelu, so pev-KsPre™li v hotel «Paka», kjer 0 bili nastanjeni vse tri dni. Po st- Ì. zakuski in vaji je imel dolin-Ki zbor nastop v mestni knjižnici okviru petkovih kulturnih veče-ov, ki jih redno prirejajo. Pevce J P^dravil že prej omenjeni pred-ednik folklorne skunine, na kar je or pod vodstvom Ignacija Ote taji odpel svoj program, da je navdu-• 1 številno prisotno občinstvo, ki M “.Ponovitve. Zlasti so navdu-le tržaške narodne, furlanske, ter P®smi s solistoma Darjom Lovriho in Ignacijem Oto. Drugi dan je bil namenjen ogle-u tovarne «Gorenje», obisk pa je /Padel, ker je bila tovarna zapr-a- Zato so pridni organizatorji ta-nj poskrbeli za drugo varianto, ja. razpolago so bili kar trije vo-lcij Andrej, Marjan in Tono, ki so Po želji razdelili skupine na tri de-Prva je z Andrejem šla v rud-jnk, druga na kopanje v ogrevani ^az®n, tretja pa na ogled mestnih tenimivosti. Brez dvoma je bil naj-tenimivejši obisk rudnika, ki pa se 8a niso mogli udeležiti vsi iz var-hostnih razlogov. Tako je šlo v rud-Pte samo deset izletnikov, drugih ooset pa si je medtem ogledalo zu-n?nje obrate, ki so precej razsež-J1’ Rudnik lignita ima namreč kar A500 — delavcev, od teh 3.000 — ru-Jterjev. Tistih deset, ki si je ogledalo rudnik (v popolni rudarski o-Ptevi, s čelado, varnostnimi jeklenkami kisika in debelimi čevlji, ki so 'kseh ožulili) pa je odneslo nenozab-ne vtise iz podzemeljskega sveta. , Rudnik je namreč zelo razsežen te taa okrog 25 kilometrov rovov. Itudar Jože, ki je vozil Dolinčane Pp rudniku in jim razkazoval raz-Jtene načine kopanja premoga, dela v rudniku že 25 let in je seveda bil ^ vsem zelo podkovan. Globoko pod zemljo je knapovski kruh zelo te-in trd ter poln nevarnosti, če-Prav mehanizacija veliko pomaga, ftedarji delajo v treh izmenah in teajo vse mogoče varnostne napra-ye- da preprečijo morebitne nesre-P- Kljub temu pa njihov pozdrav j rečno» odjekne globoko v srcu te vsakega opozarja, da mora biti gteboko pod zemljo zelo previden, aveda povzroča rudarsko delo tudi ehke probleme na površju, ker se a/nlja pogreza in nastajajo jezera, t Plsk rudnika je trajal štiri ure, «ko da so ostale skupine medtem 6 Pokosile in prišle nato v rudnik j.0 postale «rudarje». Ker pa so bi-vsi pevci zbrani in so rudarji rav-.° čakali v prizivnici na izmeno, so ,te Dolinčani zapeli štiri pesmi v Jtevalo, da so si lahko tako zani-obrat ogledali, ter pri tem želi ^«vdušeno priznanje prisotnih ru- Nekateri so nato odšli na velenj- stili, ker je bilo uradnih obveznosti konec, in prepevali do odhoda. Niso pozabili nazdraviti niti Mirku Kaplju, ki se je medtem pridružil, za njegovo odlikovanje, ki ga je prejel v petek zvečer v Ljubljani. Družabnost se je nato nadaljevala do zgodnjih jutranjih ur v hotelu Paka. V nedeljo zjutraj pa so bili ponovno vsi na nogah in neutrudni vodiči so spet popeljali vsak svojo skupino po mestu. Najštevilnejša je šla na grad, kjer so kar tri izredno zanimive muzejske zbirke. Veliko pozornost je pritegnila zlasti Fultova zbirka afriške umetnosti in folklornih predmetov, ki jo je češki umetnik in zbiratelj poklonil mestu Velenje. Ta zbirka je med največjimi na svetu in je zares vredna ogleda, čeprav ni še v celoti razstavljena. Zelo popolna in lepa je seveda muzejska zbirka o rudniku lignita in zeio nazorno ponazoruje delo v rudniku od davnih dni pa do danes. Zanimiva je tudi dokumentacija o NOB, ki je skrbno urejena v treh prostornih halah. Grad sam po sebi ni še dokončno urejen, je pa precej dobro ohranjen in lepo izkoriščen, saj so na dvorišču tudi po letne prireditve. Pred kosilom sta se še sestali vodstvi obeh društev, da bi se domenili o nadaljnjem sodelovanju. Sestanku sta prisostvovala seveda tudi predstavnika SPZ in občine Dolina. Do linčani so povabili «šaleško folklorno skupino» v Dolino ob priliki «Ma-jence», dan poprej pa naj bi imeli ti izredno delavni folkloristi celovečerni nastop ali v Kulturnem domu v Trstu ali kje drugje v tržaški okolici. Velenjčani so vabilo sprejeli in nato predlagali še sodelovanja na drugih kulturnih področjih, ki naj bi se raztegnila tudi na z Velenjem pobratena mesta, predvsem na Subotico in Vrnjačko Banjo. Predlogov je bilo veliko in ker tudi dobre volje ne manjka, je nastala trdna osnov- in veliko možnosti, da se bo sodelovanje še okrepilo. Velenjčani so nato poklonili pevskemu zboru dve lutki v gorenjski na rodni noši, Dolinčani pa sliko svojega zbora. Slovo je bilo zelo težko in ni šlo brez petja v zahvalo na izredno gostoljubnost, kakršne Dolinčani še niso doživeli. Prav zato je bila vožnja nazaj precej otožna in v pričakovanju skorajšnjega svidenja za «Majenco» s številnimi novimi prijatelji iz Velenja. V. L. popravili več občinskih zgradb Razprava o izgradnji goriškega gledališča ■ V petek občinska seja PO ZAKONU ŠTEV. 57 IZ LETA 1971 Dežela brezplačno odstopa nepremičnine krajevnim upravam Tržaška občina bo dobila zemljišči pri Banih in Trebčah in stavbo v Ulici Scompanni Deželni odbor je te dni sprejel prve otipljivejše ukrepe po zakonu št. 57 iz leta 1971 («posebne norme na področju deželnih financ»). Drugi del tega zakona pooblašča namreč deželno upravo, da ostopa brezplačno zemljišča, stavbe in druge nepremičnine, ki jih je sama prejela od države in ki so ji nepotrebne, pokrajinskim in občinskim upravam ter Neodvisnim zavodom za ljudske gradnje (IACP). Krajevne uprave in zavodi za ljudske gradnje pa so dolžni uporabljati take nepremičnine za gradnjo ljudskih stanovanj ali pa za ureditev zelenih površin, parkov oziroma drugih objektov družbene narave. Odbor je na zadnji seji odobril sklep, ki ga je predložil odbornik za finance Coloni in ki ga mora sedaj odobriti še deželni računski dvor, da bo deželna uprava brezplačno odstopila krajevnim u-pravam dvanajst zemljišč in stavbo v Ul. Scomparini 23 v Trstu. Dežela bo odstopila vrsto manjših zemljišč občinskim upravam Ca-stions di Strada, Červinjan, Devin-Nabrežina, Rive d'Arcano. Paluzza, Claut in Tržič (v glavnem gre za zamljišča, po katerih bodo speljali nove ceste), večja zemljišča in stavbo pa bo odstooila občinama Trst in Centa. Tržaška občina bo prejela že omenjeno stavbo v Ul. Scomparini, obsežnejše zemljišče na Čarboli, kjer namerava Acegat postaviti hranilnik za vodo, in dve zemljišči pri Banih (3.200 kv. metrov, bivši obrat «fornace Schil-1 lani») in v Trebčah (5.000 kv. me-ru" ■ trov, bivša protiletalska postojanka). Tako pri Banih kakor tudi pri Trebčah naj bi tržaška občina uredila ljudski park. Sr ad, drugi pa počivat ali na *I1',,,inin,...i.................... OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Gostovanje SKPD Bazovica z Reke v Postojni Nastop pevskega zbora, recitatorske in folklorne skupine okviru februarskih kulturnih tefestacij v spomin Franceta 'terna, je Slovensko KPD «Bazo-a’ na Reki v soboto gostovalo Postojni in s tem vrnilo obisk tenermi pevskemu zboru iz Po-tee. ki je v decembru gostovalo 'terenskem domu na Reki. V bo-ete sporedu so sodelovale razne c*je društva, in sicer mešani ski zbor s solistko Rožico Ko-1 - Cubie, ki ga vodi prof. Raj-ad Hrovat, ki je zapel Prešer-'o «Zdravljico» in «Luna. sije», Janec Jože pa je recitiral Prenovo «Povodni mož». Zatem se mladinska sekcija predstavila z nno recitacijo Mateja Bora «Go-, k narodnimi pesmimi in slo-'skirnj folklornimi plesi v koreo-i J' Sonje Kern - Svobode. . Pomenu slovenskega KPD «Ba-te0» na Reki, in njegovem delo-te v 25 letih obstoja je sprego- I ? ustanoviteljica in častna pred-"tea Zora Ausec, nakar so si s dstavniki postojnskega pevskega 'zrneniali pozdrave, darila in De. Spored je spet zaključil pev-teor. ki je zapel še Adamičevo snegu», Srebotniakovo «Kraško ®n», Ocvirkov «Rožmarin», Gerivo «Lipe su Bakarke*. Preg-«Žunico», Medvedovo «Nazaj Planinski raj» in Venturini je vo tettienje». Postojnska publika je nastopajoče goste z Reke lepo sprejela, nagradila z dolgotrajnimi aplavzi, vzpostavljen je bil prisrčen kontakt, ki je zlasti rojakom v drugi jezikovni sredini tako potreben. Po večerji v hotelu «Jama» se je razvil prisrčen družaben večer s pesmijo in plesom in z obljubo na ponovno srečanje. Z. A. Natečaj pokrajine za 4 socialne asistentke Tržaška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za štiri mesta socialne asistentke, in sicer eno mesto za psihiatrično bolnišnico in tri mesta za središče umskega zdravstva. Prošnje je treba predložiti najpozneje do 12. ure 30. marca letos. Natečaja se lahko udeležijo italijanske državljanke z opravljeno srednjo šolo in z diplomo socialne asistentke, ki še niso dopolnile 35-leta starosti. Za vse nadaljnje informacije je na razpolago urad v Ul. Ceppa 21, 2. nadstropje od 10. do 12. ure vsak ponedeljek, sred-" iu petek. Ustanovitev deželne sekcije združenja ANCI V dvorani tržaškega občinskega sveta bo v torek, 26. februarja, u-stanovni občni zbor deželne sekcije vsedržavnega združenja italijanskih občin ANCI. Statut združenja namreč predvideva razčlenitev združenja po deželnih sekcijah in v ta namen se je pred nedavnim sestal pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo tržaški in miljski župan — predstavnika vsedržavnega sveta ANCI — ter župani nekaterih drugih občin iz videmske, goriške in pordenonske pokrajine. Iz tega se je porodila pobuda za ustanovitev sekcije ANCI tudi v naši deželi, v kar je izvršni svet združenja privolil ter poveril tržaškega župana Spaccinija, da skliče ustanovni občni zbor. Občnemu zboru, ki bo ob 16.30 v dvorani tržaškega občinskega sveta, bo predsedoval predsednik vsedržavnega združenja ANCI odv. Guglielmo Boazzelli, glavno poročilo pa bo imel župan inž. Spaccini na temo «Občine v vsedržavni in deželni stvarnosti». Sledila bo uradna slovesnost ustanovitve deželne sekcije ANCI ter izvolitev glavnega sveta ter nadzornega odbora. Telefonski slušalki plen nočnih tatov Običajni neznanci so včeraj ponoči odnesli iz telefonskih kabin na Trgu tra i Rivi... dve telefonski slušalki. Po anonimnem telefonskem pozivu so prišli včeraj dopoldne na omenjeni trg agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki so poklicali telefonskega tehnika Adriana Roso. Ta je po natančnem pregledu ugotovil, da razen slušalk ne manjka nič. Tatovi niso odnesli ne žetonov iz telefonskega aparata in tudi ne avtomata za žetone. Doma je padla Predvčerajšnjim je v svojem stanovanju padla 73-letna Zachei Bona-via vd. Virgilio iz Vicolo S. Fortunato 11. Ko je prišla k njej občinska asistentka Elsa Italiano, so bila vrata zaprta. Ker je asistentka vedela, da je ženska doma, jo je zaskrbelo, kajti iz notranjosti ni slišala nobenega glasu. Poklicala je policijo in gasilce, ki so prišli v stanovanje skozi okno. Bonavia je ležala na tleh. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je izjavila, da ji je spodrsnilo in je udarila z glavo v vogal omare. Zaradi lažje rane se bo morala zdraviti 8 dni. Dvanajstletni deček žrtev prometne nesreče Dvanajstletni Francesco Vecchio z Istrske ceste 16 je postal včeraj ob 18.20 žrtev prometne nesreče. V bližini svojega bivališča je prečkal ulico, v tistem trenutku pa je privozil fiat 128, ki ga je upravljal 46-letni delavec Giuseppe Dalleaste in Ul. Caravaggio 10. Trčenje je bilo neizogibno. Z rešilnim avtomobilom so ponesrečenega Vecchia prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer se bo moral zdraviti 20 dni zaradi pretresa možganov in verjetnega zloma stegnenice. Kraški pust 1974 sporoča, da bo ob priliki pustnih prireditev o-bratovala «pustna osmica» na Brdini, na Opčinah od četrtka, 21. februarja dalje. Na zadnji seji goriškega občinskega odbora so na predlog župana De Simoneja sklenili, da se občinski svet sestane v petek ob 17.30. Odobrili bodo obračun za leto 1972 ter poslušali poročilo odbornika za finance Ciufarina o proračunu za leto 1974. Župan je nato poročal o svojem potovanju (spremljal ga je odbornik za finance) v Rim, kjer se je na pristojnem ministrstvu pogovarjal o vprašanju uvajanja posebnih pristojbin (prelevmanov) na blage proste cone. Z različnih strani je osvetlil položaj v podjetju Artesac. Odbor je nato obsežno razpravljal o gledališki dvorani v Gorici in o deželnih finančnih posegih za njeno izgradnjo. V nadaljevanju seje so odborniki poročali o svojem opravljenem delu. Tako je Ciufarin poročal o izdatkih za šolstvo, Tomassich o vprašanju pomoči priletnim občanom na domu, Brancati pa o najemu taksijev s šoferjem. Večji del seje so posvetili javnim delom. Odbornik Agati je poročal o izgradnji otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol v okviru izvajanja zakona 167 (o ljudskih gradnjah) na dveh izmed treh področij; v Lečniku in v Podturnu. Odborniki so odobrili načrt za okrepitev javne razsvetljave v ulicah Aquileia, Fa-tebenefratelli, Bolivia, Barca in na Trgu Umberto Saba. Z deželnim prispevkom bodo občinsko zgradbo v Pevmi preuredili za rekreacijske in družbene potrebe, uredili bodo prostore za pošolski pouk ter župnišče; ta dela bodo veljala 38 milijonov. Furlanski ustanovi za gorsko gospodarstvo pa bodo izplačali 14 milijonov lir za popravilo odtočnih kanalov, ki jih je poškodovalo močno deževje leta 1971 v Lečniku. delavcem prehrambne industrije, ki so zahtevali nadzorstvo nad cenami pšenice in pšenične moke. V organizaciji kulturnega krožka «Umanità» bo jutri zvečer ob 20.30 v restavraciji «Belvedere» v Ulici Terzarmata 155 občinski odbornik Ferruccio Fantini govoril o goriš-kem avtoportu. Jutri v Doberdobu sestanek sekcije ANPI in PD «Jezero» Sekcija ANPI iz Doberdoba in odbor prosvetnega društva «Jezero» organizirata jutri, 21. t. m. ob 19.30 na sedežu domačega društva sestanek, na katerem so vabljeni vsi člani obeh organizacij. Na dnevnem redu imajo izvolitev delegatov za izredni kongres ANPI, izvobtev kandidatov za pokrajinski odbor ANPI ter razno. Sestanku bo prisostvoval pokrajinski tajnik borčevske organizacije Giuseppe Lorenzon Peki bodo preučili položaj na svojem področju številnim stavkovnim akcijam, Ki se že dalj časa izmenično vrstijo v državi za obnovo delovnih pogodb, se je pridružila te dni tudi kategorija delavcev v pekarnah. Za izboljšavo mezd in socialne zahteve se zavzemajo tri največje sindikalne organizacije v državi in zanima skupno 40.000 delavcev. Za goriško pokrajino so omenjene sindikalne organizacije sklicale shod vseh pekov za jutri, 21. februarja ob 17.30 na Delavski zbornici v Gorici ter v petek ob isti uri na sedežu CGIL v Tržiču. Pogajanja za obnovo delovne pogodbe pekov so bila prekinjena, ker so delodajalci hoteli izsiliti od vlada dovoljenje za zvišanje cen kruha, zahtevo, ki so jo tri sindikalne organizacije zavrnile. Zadnje čase so lastniki pekarn zaostrili svoje stališče, ker so v nekaterih pokrajinah, med katerimi je tudi goriška, na lastno roko podražili kruh. Poleg tega pa vlada še ni odgovorila V pe(ck v Doberdobu občinska seja V petek, 22. februarja ob 16. uri se v Doberdobu sestane občinski svet. Na dnevnem redu je osem točk in med njimi — takoj po županovih sporočilih — sprememba bilance za leto 1973, razširitev pokopališča v Dolu za 5 milijonov lir, ureditev občinskih cest (10 milijonov lir), ureditev osnovne šole v Dolu s posojilom v znesku 10 milijonov lir pri goriški hranilnici, sklenitev sporazuma s tržiško bolnišnico glede medicinske šolske službe, sprememba pravilnika konzorcija za avtoprevozniško službo, imenovanje preglednikov računov konzorcija ter izplačilo odškodnine upraviteljem. Sestanek med sindikati in delavci v Artesac Prejšnji dan so se v tovarni Artesac sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij, CGIL, CISL in UIL, z delavci obrata, da bi preučili položaj po odločitvi vodstva tovarne, ki je odpustilo vse uslužbence. Na skupščini so delavci izrazili željo, da bi sindikalne organizacije nadaljevale pogajanja z deželnim odborništvom za industrijo. Po mnenju delavcev bi se lahko tudi na drugi način rešilo to vprašanje; vodstvo tovarne naj bi prevzel drug gospodar, ki bi zagotovil zaposlitev vseh uslužbencev, ki so bili odpuščeni. Povedati je treba, da so to v glavnem moški in bi njihova brezposelnost povzročila precejšnje finančne težave njihovim družinam. Ob koncu sestanka so se delavci in sindikati zahvalili tistim, ustanovam in posameznikom, ki so se zavzeli, da bi prišlo do čimprejšnje rešitve v tovarni Artesac. Poseg podtajnika Lepreja, da se zatre fašistično nasilje Ponedeljkove skupščine mestne I državljanom in proti stranki, ter sekcije PSI v Gorici se je udeležil | poziva člane, simpatizerje in vse Sestanek šolskega sindikata zaradi četrtkove stavke Danes ob 17. uri se v Gorici sestane goriški odsek deželnega odbora Sindikata slovenske šole, ki bo razpravljal o bližnji stavki šolskega o-sebja. Po vse' verjetnosti bo odbor zavzel enako stališče kot tržaški odsek. ki ga objavljamo na tržaški strani. V skladu s tem stališčem bo vse osebje vseh vrst slovenskih šol stavkalo v četrtek ves dan. Na možnost proglasitve stavke slovenskih šolnikov v četrtek opozarjamo vse šolsko osebje. tudi senator Bruno Lepre, podtajnik v notranjem ministrstvu. Tajnik sekcije ga je podrobno seznanil s položajem v našem mestu in še zlasti z neofašističnim nasiljem, ki je posebno očitno v zadnjem času. Udeleženci sestanka so prikazali poslabšanje položaja od lanskega novembra dalje ter so odobrili delovanje sekcije in skupine občinskih svetovalcev, ki so opozarjali javnost na politično nasilstvo in dejavnost poklicnih pretepačev, ki ima za cilj rušenje demokratičnega ustavnega reda in omejevanje svobode posameznih državljanov. Osvetljena so bila različna stališča v gledanju na položaj Gorice ob meji in na njeno vlogo v prometnem, gospodarskem in kulturnem odpiranju do držav Vzhodne Evrope. Vloga mostu, ki jo hoče opravljati naše mesto, postaja iz dneva v dan bolj vprašljiva zavoljo reakcionarnih sil, ki hočejo z nasiljem ustvariti napeto ozračje v odnosih s sosednjimi narodi. V svojem poročilu je podtajnik senator Lepre opisal svoje posege pri pristojnih oblasteh ter jih opozoril na nastali položaj. Ponovil je svojo pripravljenost, da nadaljuje v tej smeri ter odpravi nasilje, ki je zavladalo v Gorici. Ob zaključku sestanka so soglasno sprejeli resolucijo, ki so jo poslali tisku, političnim in sindikalnim silam, v kateri se PSI obvezuje, da bo nadaljeval boj na vseh ravneh proti neofašističnemu nasilju, ki se kaže proti demokratičnim ■iiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifii UGOTOVITVE DOMAČEGA PREBIVALSTVA Ob ustvarjanju decentralizacije želijo biti Podgorci samostojni Nedeljskega sestanka s prebivalci so se udeležili zastopniki KPI, PSI in PSDI V gostilni «Zadruga» v Podgori so se v nedeljo zjutraj zbrali domačini in povabljeni zastopniki političnih strank, da bi razpravljali o bližnji ustanovitvi rajonskih konzuli in o problemih, ki s tem v zvezi nastajajo v Podgori. Sestanek so sklicali na pobudo krajevne celice KPI, podgorske sekcije ANPI in domačega nogometnega društva. Uvodne misli je povedal tajnik mestne sekcije KPI Boris Coceani. Dejal je, da krožijo vznemirljive vesti, da nočejo nekatere sile v KD uvesti rajonske konzulte in da bi, po sprejetju pravilnika v občinskem svetu, pričeli poizkusno delovati le dve: v Lečniku in v Stražicah. To ne bi bilo sprejemljivo, kajti demokratična prisotnost v kcnzultah bi morala delovati povsod. Virgilio Drigo, zastopnik podgorskih komunistov, pa je govoril predvsem o predlagani razmejitvi. Zavzel se je za samostojno podgorsko konzulto, Pevma, Oslavje in Štma-ver naj bi sestavljali samostojni rajon. V območje Podgore pa naj bi spadalo tudi ozemlje na južni strani železnice tja do Lečnika, upoštevajoč nekdanje občinske meje in tudi vezi med tamkajšnjimi prebivalci in tistimi v Podgori. Kritizira! je župana, ki ni vprašal ljudi tega področja za mnenje o konzul-ti, omejil se je le na delo, ki so ga opravili občinski funkcionarji. V debato je posegel tudi občinski svetovalec PSDI prof. Zucalli. Povedal je kako si zamišlja konzulte, ki bi morale biti pobudnik in nosilec krajevnih zahtev in teženj, mnenja pa je, da ne sme priti do preveč rajonov, kajti to bi otežilo birokratsko delo občinske uprave. niiiimiiiiiifiiiiMiiiiHiiiiittuiiiiftiiiiiiiiiiifimiimmniHiuiMJiimmiiimiiiiiiiiiMiiimtiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiii PO SESTANKU S ŠOLSKIM SKRBNIKOM Predavanje o Beneški Sloveniji bo v okvira šolske skupščine Interpelacija komunističnih senatorjev ministru za šolstvo Včeraj je goriški skrbnik dr. Im-briani sprejel predstavnike treh višjih slovenskih šol, da bi z di jaki preučil nastali položaj, potem ko je sam pred dnevi prepovedal dijakom, da bi organizirali preda vanje o Benečiji. Pri šolskem skrbniku so bili Fabij Čevdek in Viljem Gergolet za klasični licej «Primož Trubar», Silvan Bevčar in Ivana Jerkič za učiteljišče «Simon Gregorčič» ter Igor Komel in Marko Cotič za trgovsko šolo. Kot smo že pred dnevi pisali, so se dijaki treh višjih šol zmenili, da bi priredih za soboto, 16. t.m. predavanje, na katerem bi govorila Izidor Predan in Dino Del Medico o položaju v Beneški Sloveniji. Podobno predavanje je bilo pred enim mesecem v Trstu. Zaradi tega so dijaki poslali prošnjo šolskemu skrbniku za enako predavanje v Gorici. Ta ni do prejšnjega četrtka dal nobene odobritve, pač pa je poslal sporočilo, da bo sprejel delegacijo treh šol komaj v torek, 19., ker je do takrat zaposlen. V včerajšnjem razgovoru z dijaki je skrbnik povedal, da je za odobritev prošnje pristojno le ministrstvo za šolstvo in ne šolski skrbnik. Dr. Imbriani je še pove- dal, da je podobno prošnjo zavrnil tudi italijanskim dijakom, ko so ga zaprosili za ogled filma «Il delitto Matteotti». Predavanje o Benečiji bi. po mnenju skrbnika, lahko dijaki priredili v okviru šolskega zborovanja. Dijaki namreč imajo enkrat na mesec možnost, da se zberejo na skupščini, kjer lahko razpravljajo o notranjih vprašanjih šole ali priredijo razna poučna predavanja. Šolski skrbnik je delegaciji svetoval, da najbolj številčna šola priredi tako predavanje v okviru šolskega zborovanja in naj nanj povabi ostali dve šoli. Pri tej rešitvi pa je nastalo vprašanje primernega prostora, ki bi sprejel vse dijake treh šol. člani delegacije so zaradi tega predlagali Prosvetno dvorano na Verdijevem korzu. Skrbnik ni te rešitve sprejel in rekel, da se bo danes zjutraj sestal z ravnatelji treh slovenskih šol, da bi dobili primerno dvorano, ki bi sprejela vse dijake. Ob koncu naj še omenimo, da sta dva komunistična senatorja po slala ministru za šolstvo interpe lacijo, v kateri ga vnrašata. če je seznanjen s prepovedjo šolskega skrbnika slovenskim dijakom v Gorici, da bi priredili predavanje o Benečiji. Ni pa bil nasproten samostojni podgorski konzulti. Občinski svetovalec Dellago od PSI pa je dejal, da nastajajo konzulte v trenutku, ko je prišlo do nekakega razkola med prebivalstvom in občinskim svetom. V konzultah bodo ljudje demokratično povedali svoje mnenje ne le o krajevnih problemih, marveč tudi o občinskem proračunu, o regulacijskem načrtu in o političnih vprašanjih. Občina bo morala vse to upoštevati. Konzulte je treba ustanoviti čimprej, ne več zavlačevati z njihovo ustanovitvijo in če ne bodo nekatere krajevne težnje dosežene v tem trenutku, jih bo moč, upoštevajoč pravilnik, spremeniti v bližnji prihodnosti. Podprl je akcijo Podgorcev za samostojni rajon in dejal tudi. da bodo konzulte važne tudi, ker bo prišlo do aktivnejšega nastopa slovenskih prebivalcev. Komunistična občinska svetovalka prof. Pirellova je še povedala, da že obstajajo v nekaterih rajonih nekaki rajonski odbori, ki pa so v glavnem sad dela župnikov. Podobne odbore s širšim obeležjem jo treba še pred ustanovitvijo konzult razširiti in ustanoviti tudi tam kjer jih ni. Iz demokratičnega posvetova-vanja raznih konzult bo prišel pritisk na občinsko upravo in ta ne bo smela ostati gluha na zahteve prebivalstva. Socialistični pokrajinski svetovalec Waltritsch je podprl akcijo Podgorcev za samostojno rajonsko konzulto, saj so vse upravne tvorbe nastale iz dejanske gospodarske in socialne potrebe prebivalstva in današnja realnost ne veže Podgore s Pevmo, Oslavjem in Štmavrom. U-gotovil pa je odsotnost dveh važnih komponent na nedeljskem sestanku, to je zastopnikov KD in SDZ, in bil mnenja, da je treba v zahtevi po samostojnem rajonu doseči enotnost prebivalstva. Dejal pa je, da bodo morali vsi rajoni pričeti istočasno z delom, kajti ljudje v naših vaseh so prav tako vešči samostojnega upravljanja kot tisti v Ločniku in Stražicah, kjer imajo morda v žepu izkaznico krščanske demokracije. Prisotni so po dolgi debati ugotovili, da je treba še pred razpravo v občinskem svetu mobilizirati najširše sloje podgorskega prebivalstva, da podpre zahtevo po samostojnem rajonu. Člani nari/ornega odbora pri kvestorju Zapponcju Predsednika pokrajinskega nadzornega odbora dr. Eldere Bon in člani odbora Vincenzo Marini, Werther de MinelU, Giuliano Gerzelj in dr. Amos Pazzagli so bili 18 t.m. na vljudnostnem obisku pri goriškem kvestorju dr. Pasqualu Zapponeju. Srečanju je prisostvoval tudi načelnik pokrajinskega urada krajevnih ustanov dr. Carlo Garra. Dr. Zappone je odbornike seznanil z nekaterimi vprašanji družbenega življenja v naši pokrajini ter jim je zaželel uspeh pri opravljanju dela. Predsednik se mu je zahvalil za prisrčne besede ter želel uspeh oblastem, ki skrbite za javno varnost. Morje navrglo drugo žrtev brodoloma pred Gradežem Včeraj ob 15. uri je ribič Giorgio Šanson našel na obali tik prekopa Porto Buso truplo 36-letnega Giorgia Cesterja, ribiča, ki je pred dvema tednoma med nevihto na odprtem morju pred Gradežem utonil. Kakor smo poročali, so v tej nesreči, med katero se je ladjica prevrnila in razbila, izgubili življenje trije ribiči, od katerih so dva našli, tretjega pa še ne. Prvega so našli takoj po nesreči, drugega pa včeraj. Potapljači so včeraj našli krmilo in del čolna med preiskovanjem kraja, kjer se je plovilo potopilo. Nesreča upokojenke na Travniku Na Travniku se je včeraj zjutraj precej hudo ponesrečila 68-letna upokojenka Marija Makuc por. Pavšič iz Gorice. Ulica Cappella 26. Ženska je pri cerkvi sv. Ignacija nameravala prečkati cesto, ko je privozil iz Ulice Carducci avtomobil, ki ga je vozil Donato Galli iz Milana, in jo podrl. Pri tem si je pnnesrečenka zlomila desno nogo in se bo zaradi tega morala zdraviti 40 dni. Razna obvestila Slovenska prosvetna zveza in Komisija za doraščajoco mladino pri SKGZ priredita za pustni torek, 26. februarja ob 15. uri v Prosvetni dverani otroško maškarado. Na sporedu bodo predvajanje otroških filmov in zabavne tekme. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Alla Salute. Ul. Cosulich, tel. 72480. politične sile ,naj bodo budne in naj v kali zatrejo provokacije proti demokraciji. Stranka nadalje obsoja fašistične provokacije, ker so nevarne za izvajanje vloge mostu Gorice nasproti sosedom. Delovanje prevratniške desnice škoduje gospodarskim in prometnim stikom z državami Vzhodne Evrope ter onemogoča izmenjavo socialističnih, človeških in kulturnih izkušenj s sosednjimi narodi ter sodelovanje z njimi. Stranka izpričuje svoje pripravljenost za večje odpiranje do vzhodnih držav, odpiranje, ki ga hočejo fašistični nacionalisti zaustaviti proti volji goriškega prebivalstva, ki hoče razvoj demokracije in sodelovanje s sosedi. Predavanja Prosvetno društvo Sovodnje priredi v petek 22. februarja ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma predavanje «Mladostnik in spolnost». Predaval bo dr. Janežič iz Nove Gorice. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v petek, 22. februarja ob 20.30 v klubskih prostorih na Verdijevem korzu drugo predavanje v tej sezoni. Predaval bo prof. Ciril Hubald iz Ljubljane o temi «Preko alpskih prelazov v Švico». Predavanje bo opremljeno s številnimi barvnimi diapozitivi. Kmečka zveza v Gorici vabi kmetovalce iz štandreža na predavanj« inz. Zvonimira Simčiča, ravnatelja in enologa kleti v Dobrovem, na temo «Gojenje črnih vrst grozdja in vinarjenja». Predavanje bo jutri, 21. L m. ob 19.30 na sedežu PD «Oton Župančič». KZ priredi predavanje inž. Gerje-viča in inž. Koste s kmetijskega inštituta v Novi Gorici o gojenju, ter splošno o obdelovanju trte. Predai-anV bo jutri, 21. t.m. gostilni «Pri Pepiju» na Oslavju s pričetkom ob 19.30. Kino Gorica VERDI 17.00-21.30 «Paolo il caldo». G. Giannini in R. Podestà. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 16.00-21.15 «Papillon». S. Mc Queen in D. Hoffman. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Una vita lunga un giorno». M. Reitano in E. Aulin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 16.30—21.30 «Le femmine sono fatte per far l'amore». A. Franck in N. Vald. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30-21.30 «Tarzan in India». Y. Machaney. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30—22.00 «Quello che a-vreste voluto sapere sul sesso ma non avete mai osato chiedere». Bareni film EXCELSIOR 16.00-22.00 «Alto, biondo, con una scarpa nera». Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Gli insospettabili». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Bratje maščevalci», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Ugani kdo pride na večerjo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00 DESKLE «Ljubezenske melodije», a-meriški barvni film ob 19.30. RENČE Prosto. IRVAČINA «Lev med gangsterji», a-meriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. UGOTOVITVE NA SESTANKU V ŠPETRU SLOVENOV Beneška Slovenija med najbolj nerazvitimi področji v državi Zanimivo poročilo arhitekta Di Sopra Vprašanje razvoja Nadiških dolin je bil predmet sestanka županov in svetovalcev sedmih občin Nadiških dolin ter občin Čedad, Torjan in Praprotno. Sestanek je vodil predsednik «skupnosti dolin» Romano Specogna, ki je deželni svetovalec. Odori ga je prof. Ciril Juša, župan občine špeter Slovenov, deželni svetovalec Specogna pa je osvetlil razloge, ki so narekovale njegovo sklicanje. Pri tem je zlasti omenil priprave na ustanovitev gorskih skupnosti, v okviru katerih bò potrebno odstranjevati težave vzhodnega predela videmske pokrajine. Arhitekt Luciano Di Sopra je obsežno govoril o razvojnem načrtu Julijskega predgorja, ki ga je izdelal furlanski zavod za gorsko gospodarstvo. ter podrobneje obravnaval deželno načrtovanje v Nadiških dolinah. Ena izmed najbolj pomembnih u-gotovitev, ki izhaja iz arhitektovega poročila, se nanaša na primerjave o številčnem stanju prebivalstva, ugotovljeno med ljudskima štetjema 1951 in 1961. Po teh podatkih je to področje med najbolj narazvitimi italijanskimi področji ter bi bilo mogoče to nesrečo odpraviti, če bi že takoj v začetku, še pred poja- vom množičnega izseljevanja, sprejeli učinkovite ukrepe za družbenogospodarski razvoj teh krajev. Arhitekt Di Sopra je predlagal soglasno odločitve med različnimi družbenimi silami ter zagotovitev sredstev za izvedbo potrebnih načrtov. Po arhitektovem poročilu se je razvila živahna razprava, med katero so prisotni zagovarjali stališče ,da mora biti področje, ki so ga predstavljali občinski zastopniki, enotno in da mora biti v njem zapopaden tudi Čedad. O razvoju Benečije je bil govor tudi na včerajšnji seji deželnega sveta, na kateri je spregovoril deželni svetovalec Giuseppe Romano Specogna. Poročilo o njegovem posegu objavljamo na drugem mestu. Iz goričkega matičnega urada ROJSTVA: Alenis Lauri, Marco Cattarin. SMRTI: 76-letni upokojenec Francesco Coco, 63-letni trgovec Carli Varli, 89-letna gospodinja Ida Furlan, 33-letni trgovski potnik Giorgio Cerne, 82-letna upokojenka Pasqua Venuti vd. Zorzenon, 65-letni upokojenec Marino Vanon, 72-letna Marcella Martinelli, 81-letni upokojenec Luigi Bernardis, 38-letni skladiščnik Ezio Lo Presti. DUNAJ V PETROLEJSKI DIPLOMACIJI Avstrija zunaj energetske krize Kreisky bo potoval na Bližnji vzhod in Moskvo - Ukinjen dan prepovedi avtomobilske vožnje ■ Zahvaljujoč omejeni hitrosti, januarja nobene smrtne žrtve na cestah V v Kaj je novega v naši sosedi Avstriji? Kot vse evropske dežele, je bila prizadeta od petrolejske krize. V tem ni seveda nobena novost. Novost pa je, da je zdaj v zvezi s to krizo začela z diplomatsko ofenzivo proti evropskemu Vzhodu in arabskemu Bližnjemu vzhodu. Kancler Bruno Kreisky se pripravlja, da maja letos obišče Moskvo. Prav te dni pa je bilo sporočeno, da je Sovjetska zveza pristala na povečanje dobav zemeljskega plina Avstriji za eno tretjino. Načelnik uprave za tekoča goriva, Fauer, je v imenu avstrijskih petrolejskih družb zagotovil te dopolnilne dobave sibirskega plina, čeprav bo zdaj cena višja od dosedanje. Petino njenega uvoza nafte je Avstriji do danes zagotavljala Sovjetska zveza, in to po cenah, ki so bile pred nedavnim izenačene s cenami v deželah OPEČ skupine. Poleg sovjetske nafte se Avstrija trudi, da si zagotovi in poveča nakup romunskega petroleja. Tako je bilo dogovorjeno, da bodo meseca maja na Dunaju pogajanja z državno delegacijo iz Bukarešte. Vzporedno s tem je Dunaj začel z diplomatsko akcijo tudi na Bližnjem vzhodu, da bi se ognil reprizi jesenske energetske krize. Po izbruhu oktobrske vojne na Bližnjem vzhodu je namreč Avstrija bila prva evropska država, za katero so domala usahnile dobave nafte iz sirijskih pristanišč. Odtlej je Dunaj ponovno proučil svojo zunanjo politiko in je namesto prejšnjega proizraelskega stališča raje odprl vrata poslovnemu zbližanju z arabskimi deželami. Kancler Kreisky bo prihodnji mesec odpotoval na Bližnji vzhod, kjer se bo naj prej pogajal v Siriji in Egiptu, zatem še v Izraelu in Jordaniji. Pobudo za to mu je dala Socialistična internacionala (ki združuje zahodne socialistične partije), vendar pričakuje Dunaj, da bodo s tem zagotovljeni tudi avstrijski interesi, zlasti v pogledu dobav zadostnih količin petroleja iz arabskih dežel. Vrhu tega so napovedana potovanja avstrijskih gospodarskih delegacij v Iran, Irak, Alžirijo in Egipt, v tem ko bodo predstavniki avstrijske industrije obiskali Libanon, Sirijo in Jordanijo v zvezi z razvijanjem kooperacije in uspešnejšim plasiranjem avstrijskega industrijskega blaga na arabskih tržiščih. Diplomatski preokret v odnosu do arabskih držav, kakor tudi do drugih dobaviteljev nafte, je Avstriji konec koncev pomagal, da se je izvlekla iz petrolejskega pomanjkanja. Prav te dni so v Avstriji ukinili dan brez avtomobilske vožnje. Minister za trgovino, Staribacher, je avtomobilske voznike osvobodil te prepovedi, ker je Avstrija, za-hvaljuioč samcdisciolini svojih avtomobilistov, v preteklih treh mesecih privarčevala 235.000 ton bencina ter ustvariti vsaj 230.000 ton rezerv tekočih goriv. Kljub temu so oblasti opozorile avtomobi'ske voznike, da s svojih vozil ne odstranijo znaka, ki označuje dan prepovedi vožnje. Verjetno za primer, da bi nove razmere na svetovnem tržišču ponovno ne prisilile deželo na varčevanje. Bencinsko varčevanje je Avstriji zagotovilo tudi nenričakovan in zelo pozitiven rekord: v januariu na avstrijskih avto cestah in vseh državnih cestah ni bilo, zahvaljujoč omejitvi hitrosti na 100 km na uro, izgublieno nobeno človeško življenje. Prejšnje leto, ko hitrost na avstrijskih cestah ni bila omejena, je na avstrijskih cestah v prometnih nesrečah izgubilo življenje 11 oseb. Odstotek prometnih nesreč se je, odkar je hitrost omejena, zmanjšal za poprečno 46 odst., v spodnji Avstriji pa celo za 65 odst. Da bi zavarovala svoje turistične interese, je Avstrija nadalje določila, da bo njen bencin še naprej cenejši od bencina v Zahodni Nemčiji, in to vsaj za en in pol šilinga pri litru. Minister za trgovino, Staribacher, je obljubil, da navadni bencin ne bo dražii od 6,25, su per bencin pa od 6,77 šilinga pri litru. Avtomobilisti iz Zah. Nemčije skušalo to priložnost izkoristiti in v dolgih kolonah prehajalo na avstrijsko stran, da bi na obmejnih bencinskih črpalkah napolnili svoje bencinske rezervoarje s cenejšim gorivom. Seveda Avstrijci to bržkone trenutno izkorišča jo kot nekakšno turistično vabo. Kako dol- go, pa verjetno ni odvisno samo od njih. Čez noč se spet lahko vse zaobrne. Z ZADNJIH PREŠERNOVIH PRAZNOVANJ NA TRŽAŠKEM Proslave pri Domju v Križu in na Colu Značilnost vseh prireditev je, da so na njih nastopili sko-raj izključno mladinci in šolarji. Velik odziv med ljudmi Zaključen festival politične pesmi BERLIN, 19. — V «Friedrich-stadtpalastu» v vzhod. Berlinu se je zaključila enotna prireditev, tako imenovani festival politične pesmi, ki ga je organiziral October club. Prireditve so se udeležili letos ansambli in pevci iz 23 dežel. Med protagoniste letošnje že četrte zaporedne prireditve se štejejo Isabel Parra, Miriam Make-ba in neki čilski ansambel. Velik uspeh sta doživela tudi i-talijanska ansambla «Canzoniere internazionale» ter «Duo di Piade-na». Nastopila sta z ljudskimi popevkami ter s pesmimi socialne in politične vsebine. Posebno prvi ansambel se že dolgo ukvarja s proučevanjem in izvajanjem tradicionalne italijanske narodne glasbe ter s tako imenovano ljudsko kulturo, ki po navadi vsebuje veliko socialnih in drugih družbeno pomembnih motivov. OBJAVLJEN JE LETOŠNJI PROGRAM Veronsko poletje tudi letos bogato Na sporedu tri operna dela s 25 prireditvami, štirje baletni večeri m dva celovečerna koncerta Neverjetno veliko ljudi se je v soboto zvečer zbralo v veliki telovadnici osnovne šole pri Domju, kjer so slavili praznik slovenske kulture, oziroma Prešernovo proslavo. Prireditev so pripravili člani prosvetnega društva «Fran Venturini». Že mnogo pred napovedano uro so prebivalci vsega tega mestnega področja napolnili telovadnico tako, kot še nikoli in prireditev se je začela ob točno napovedani uri, kar po naših društvih, žal, ni v navadi, še pred za -četkom sporeda je godba iz Ric-manj pod vodstvom dirigenta Kri-zanowskega igrala in se tem u-stvarila praznično vzdušje. O slovenskem kulturnem prazniku in še posebej o Francetu Prešernu je na kratko spregovorila domačinka Doriana Kofol, ki je v imenu PD «Fran Venturini» pozdravila številno občinstvo nato med drugim dejala: «Toda slovenski kulturni praznik ni le oddolžitev spominu Prešerna, pač pa hkrati priložnost, da svojo pozornost osredotočimo na stvarnost, skozi katero se prebijamo. Prepričanje, da je bila predvsem kultura oblikovalec naše narodne osebnosti, je prešlo globoko v našo zavest... Za nas, Slovence v zamejstvu, ki kot posamez- VERONA, 19. — Ker se že govori o morebitni uvedbi «izmenične vožnje» ob nedeljah in praznikih, je možno, da bo do srede julija tudi iz našega mesta možno «skočiti» na kako predstavo v Verono, na festival operne in baletne glasbe, ki bo od 13. julija do 25. avgusta. Vodstvo veronske operne sezone sicer še ni dokončno odločilo o »sem programu, vendar je sestavilo okvirni spored, ki .je prav gotovo bogat, kot so pač že nekaj let bogati programi veronske poletne sezone. Vsekakor se bo letošnja že 52. operna sezona v veronski areni začela 13.. julija z opero «Samson in Dalila» skladatelja Camdlla Saint-Saensa. Nato bodo delo ponovili še 20. in 28. julija ter 4., 13. in 18. avgusta. Naslednjega dne, 14. julija, bo na sporedu premiera Puccinijeve «Tosce», ki jo bodo ponovili še 18 , 27. in 13. julija ter 2., 11., 15. in 21. avgusta, tako da bodo delo kar osemkrat ucrizorili. «Aida», ki je bila tudi lani na sporedu, pride na spored v nremierski izvedbi v areni v nedeljo, 21. julija, nakar jo bodo ponovili še osemkrat, in sicer 26. julija ter 3., 6., 10., 14., 17., 22. ter 25. avgusta, tako da bo ta opera kar devetkrat, na programu. Zadnji četrtek julija, in sicer 25. ter v petek, 23. avgusta pa bodo ponovili Žalno mašo, ki jo je občinstvo lani sprejelo z izrednim navdušenjem. Baletu pa so namenjeni štirje večeri. Tokrat bodo pripravili za poletno sezono balet «Giselle» Adolpha Adama in ga bodo uprizorili 9., 16., 20. in 24. avgusta. V glavnih vlogah bosta nastopila Carla Fracci in Paolo Bortoluzzi. Doslej smo omenili le dva vrhunska umetnika, in sicer čudovito Carlo Fracci, ki bo plesala kot Gisella, ob njej pa bo nastopil Paolo Bortoluzzi. Toda v opernih delih, ki smo jih že ottienili, bo nastopila cela vrsta domačih in tujih umetnikov in umetnic. Navedli bomo le glavne interprete treh oper, in sicer v vlogah dirigentov oziroma pevcev ali pevk: Carlo Bergonzi, Renato Bruson, Silvano Carroli, Placido Domingo, Fiorenzo Cossotto, Mignon Dunn, Bonaldo Gaietti, Peter Glossop, Raina Kabaivanska, Gianpiero Ma-stromei, Lilian Molnar, Maria Luisa Nave, Gilbert Py in Mario Sereni. V «Žalni maši», ki jo bodo izva- jali 25. julija in 23. avgusta, bodo kot solisti nastopili Fiorenza Cossotto, Karlo Košuta, Bonaldo Gaietti in Renata Scotto, dirigiral pa bo Gianandrea Gavazzeni. Čeprav bi bilo pričakovati, da se bo zaradi «austerity» ter s tem povezano manjšo «premičnostjo» ljudi zanimanje za prireditev, za veronski festival, skrčilo, so v u-stanovi poudarili, da je prišlo doslej na vodstvo ustanove veliko več naročil kot ob istem času lanskega leta, iz česar izhaja, da bo tudi s te plati veronska prireditev letos še bolj uspela kot lani. V FILMSKIH KROŽKIH Peter Fleischmann: «Jagdszenen aus Niederbayern» Krožek Umberto Barbaro je prikazal premiero zahodnonemškega filma Petra Fleischmanna «Jagd-s/enen aus Niederbayern» (Scene di caccia in Bassa Baviera, 1969), posnetega po drami Martina Gorra, ki je tudi protagonist filma. Gre nedvomno za eno izmed najboljših del nove nemške kinematografije, za film, v katerem ni treba toliko iskati metafore o hitle-rizmu. temveč splošno razmišljanje o zatiralni družbi. Pomembno je zavračanje navidezne skupnosti, katere poveličevanje je bistvo povui*ma in reakcionarne ideologije. Film je pred leti že predvajal v izvirniku tržaški odsek Goethe Instituta, ki se je pa žal zadnja leta usmeril k bolj tradicionalnim filmskim sporedom. niki in kot skupnost živimo v vsakdanjem stiku s petdesetmilijon-skim narodom in v njegovih strukturah in ki nas z vseh strani pritiska njegov vpliv, vjora biti naša, slovenska kultura tisto sredstvo, ki nas bo kot nacionalno bit-nost reševala. Zato pa mora biti ta kultura naša, narodna ljudska kultura.» Svoja izvajanja je Doriana Kofol zaključila z ugotovitvijo, da «prav zato bi moralo praznovanje dneva slovenske kulture izzveneti kot priložnost srečanja vseh Slovencev na tistih o-snovah, ki nas vse združujejo.» Nato se je začel kulturni del programa z nastopom domačega moškega pevskega zbora, ki je pod mojstrsko roko Rudolfa Francia zapel več pesmi začenši z Ipavčevo «Vse mine». Za pevskim zborom je nastopila ricmanjska godba, ki je izvedla «Slovanski svet». Sledil je nastop otrok od Domja in iz Ricmanj, ki obiskujejo osnovno šolo pri Domju. Ti so prisrčno podali več Prešernovih pesmi in tudi pesmi drugih slovenskih pesnikov. Zbor je nato zapel še štiri slovenske pesmi in zaključil kulturni spored in prireditev s Prešernovo «Zdravljico», nakar je godba še naprej igrala koračnice, narodne in partizanske pesmi. Po proslavi so se nastopajoči in del občinstva ustavili na prigrizku in ob kozarcu vina nadaljevali s petjem naših pesmi in se tovariško pomenkovali o naših aktualnostih. M. M. * * * V nedeljo je PD «Vesna» iz Križa priredilo v dvorani Ljudskega doma Prešernovo proslavo. Prešernova proslava je hkrati tudi slovenski kulturni praznik in to je bilo čutiti v nedeljo v Ljudskem domu med številnim občinstvom, posebno ob zaključku, ko je moški pevski zbor «Vesna» zapel Prešernovo «Zdravljico», ki v svojem besedilu govori o bratstvu med narodi pa tudi o naši enotnosti, kar vliva poslušalcu spoštovanje do Prešerna in njegovih pesmi, posredno pa opozarja na naše aktualne probleme, na aktualnosti naroda, ki je od Prešernovih dni do danes izkusil toliko zla in se kljub temu mora še vedno boriti za svoje pravice, za svoj obstoj. Lepo je bilo na proslavi poslušati osnovnošolske otroke, ki so s svežimi glasovi recitirali pesnikove stihe, pa čeprav se masikateri še ni niti zavedel tolikšnega pomena, celo smisla, ki jih posamezni stihi imajo za njih in tudi za odraslega našega človeka, ki je šel skozi dve vojni vihri in šele nato doživel preporod slovenskega naroda. Otroci srednje šole so se predstavili z bolj zahtevnimi recitacijami, ki pa so jih podali z globokim čutom do Prešernove misli in besede, v zavesti, da se tudi v njih samih odpirajo pesnikovi široki pogledi. Skupina deklet je nato v narodnih nošah zapela in zaplesala nekaj narodnih pesmi in plesov, da bi s tem oživila našo navezanost na stare domače tradicije. Mladinska godba na pihala iz Križa je pod taktirko Hermana Sulčiča, zaigrala nekaj narodnih motivov, ki so občinstvo kaj kmalu razživeli, tako da so mladi godbeniki bili na koncu deležni burnega aplavza. Moški zbor PD «Vesna» se je pod veščo roko Frančka Žerjala predstavil v pomnoženi sestavi, kar je vsekakor spedbudno za kriški zbor, ki ima sicer dolgoletno tradicijo. Poslušalca pa je ubrana skladnost, ki jo je oilo čutiti v zborovem izvajanju prijetno prevzela Razveseljivo in vsekakor spod budno je tudi dejstvo, da je mo- Kriška mladina, ki je pripravila program za Prešernovo proslavo Šolarji od Domja in iz Ricmanj, ki so sodelovali na proslavi gel gledalec opaziti na odru samo mladino, od najmlajših šolarčkov do zrelih mladeničev in deklet, ki so s posrečeno zamislijo, namesto tradicionalnega govora o pesniku in slovenskem prazniku, v povezavi programa brali odlomke iz Župančičevih misli o Prešernu. K. KOŠUTA * * * Dramski odsek prosvetnega društva «Kraški dom» je priredil v nedeljo Prešernovo proslavo na temo «Srečanje repentabrske mladine s Prešernom». Pobuda mladih je imela pri vaščanih izreden odmev, tako da prostori stare šole na Colu niso mogli sprejeti vseh, ki bi se bili hoteli udeležiti praznika slovenske kulture. Med občinstvom smo opazili tudi repentabr-skega župana in več občinskih svetovalcev. V kulturnem delu programa so sodelovali samo mladi fantje in dekleta in sicer Francko Mulič, Egon in Darij Guštin, Walter Milič, nadalje Silvano in Nives Guštin, Renzo Milič. Nadja Lazar, Rudko Škabar, Viviana in Marta Purič, Milko Vitez, Tanja Škabar, Sonja Lazar, Bogdan Ravbar, I-renka Tavčar in Valter Purič. Letošnja počastitev Prešernovega dne je bila zares nekaj novega in spodbudnega. Mladini je z nastopom uspelo dokazati, da so Prešernove misli vendarle močnejše od raznih mitov industrijske civilizacije in potrošniške družbe, kot so motorizacija, težnja po golem materialnem blagostanju, močnejše od tega, kar sili danes mladega človeka k odtujevanju od rodne grude. Prešernovo poezijo so mladi fantje in dekleta prikazali kot živo nasprotje naše površinske družbe. Še posebno posrečen je bil zaključek, ko pesnik v svo ji zreli dobi izroča svojo oporoko — Zdravljico, pesem ljubezni do vseh narodov, pesem bratstva in miru. In komu naj bi bila Zdravljica namenjena, če ne mladini? Nastop je pripravila Marinka Pi sani. Njej in vsem, ki so nas presenetili s tem, čeprav kratkim vendar uspelim kulturnim programom, naša iskrena hvala. P. COUA OBRAČUN V POSTOJNI 3. •nilllHIIHMlIllllllllllllllllllllliHItlllllllltlllllllHHIIHIItlllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHimilllHHIIIIMIIflll Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preden se odločite izpeljati neki problem, si zagotovite, da bo ušpe-šen. Ljubosumnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prevzeli si boste težko nalogo, ki vam bo dala bolj malo zadoščenja. Razčistili boste nesporazum v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zavzemite se za posel, ki ni vaš, ki pa bi vam utegnil koristiti. Vaša fantazija je preveč razvita. RAK (od 23.6. do 22.7.) Proti sebi boste imeli zelo sposobne in pripravljene tekmece. Nagle čustvene spremembe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Med delovnimi tovariši bo prišlo do trenja. Ljubljena oseba vam bo izrazila vdanost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preveč na lahko sprejemate sklepe in to se vam pogosto maščuje. V domačem okolju veliko presenečenje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Neka skupna zadeva poslovnega značaja bo težila izključno na vas. Boste pod vplivom ljudi, ki vas nimajo radi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zadovoljite se s stanjem in ne iščite novosti. Čustveni problem boste rešili hladnokrvno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prevzeti boste morali odgovornost predstojnika in si nakopali mnogo preglavic. Preveč ste popustljivi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S sorodniki ne sklepajte poslov, ki bi znali iti po zlu. Dobro razumevanje z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanesite se le na svoje sposobnosti. Odnosi z ljubljeno osebo in nje nim okoljem bodo napeti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobro premislite, preden se odločite za važen korak. Bodite bolj objektivni do tovarišev. SREDA, 20. FEBRUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost Slikanice Bodoči poklici: aeronautica, telekomunikacije in vesolje Vrsta anket, ki jih je pripravil Fulvio Rocco, želi poudariti tiste specializacije, ki bodo v bodoče imele največje možnosti. Potem ko je oddaja obravnavala morebitno dejavnost kemikov, je na široko obdelala tudi delovno območje vesoljskega inženirja, ki ima danes široke možnosti razvoja. Današnja oddaja pa bo govorila o inženirju za telekomunikacije. Ta specializacija ja danes skrajno aktualna in daje neverjetne možnosti razvoja 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Vzgojni problemi JEZIK IN GOVORICA 15.00 - Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Otroci rišejo 17.45 Program za mladino Urluberlù 18.00 Komika z Ben Turpinom 18.15 Tedenska oddaja rnlajših 18.45 Poljudna znanost Odrska umetnost 19.15 Italijanske kronike Kronike dela, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Cartesius Prvo nadaljevanje oddaje o mislecu Cartesiusu Danes se bo TV občinstvo srečalo z njim, ko kot 18-letni mladenič zapusti jezuitski samostan La Fleche in odpotuje v Pariz prav v času, ko je tu bila kulturna obnova na pohodu. Ker mu omejitve svobode niso bile po godu, se Cartesius vključi v vojsko in udeležuje borb 30-letne vojne pod poveljstvom Nassaua. Nato odpotuje v Italijo in Nemčijo, medtem pa v njem dozori njegova «metoda», ki so jo nekateri imenovali tudi funkcionalna racionalnost 22.00 Športna sreda 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 Varietejski spored po želji Oddajo pripravila Leone Mancini in Alberto Testa, vodi pa jo Claudio Lippi. Danes bo na sporedu tretje nadaljevanje te oddaje, ki je baje vzbudila zanimanje velikega odstotka TV gledalcev. Glavni gost, ki bo vodil to oddajo, bo Franco Franchi, ki bo tokrat pripeljal s seboj tudi svoje nečake. Nocoj bo pripravil »msto svojih najboljših improvizacij. Praktično gre prav za improvizacije, kajti predstava sama na sebi ni kdo ve kako pripravljena. In tudi Mino Reitano, ki bo prav tako nastopil, bo moral marsikaj improvizirati, seveda na željo občinstva 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 POLICAJ 202 Film v režiji Roberta Dheryja, v glavnih vlogah Robert Dhery, Diana Dors, Colette Brosset, Jean Carmet, Pierre Dac, Pierre Doris itd. Film «Policaj 202» je komedija. Leta 1964 jo je izpeljal francoski režiser Robert Dhery po sižeju Pierra Tchernia. Gre za zgodbo, ki bi tako po vsebini kot po režiji zaslužila večjo pozornost občinstva, ki pa je ni, zato se sedaj vrača pred občinstvo. Protagonist je mladenič, ki tik pred poroko zapusti Pariz in odpotuje v London na tekmo med Francijo in Anglijo. Med tekmo pa mu neki navijač razbije dva zoba in Robert hoče zobe takoj pred vrnitvijo popraviti in tudi najde primernega zobozdravnika. Toda vtem ko v predsobi čaka na vrsto, si za šalo obleče plašč in čelado policaja, ki je v zobozdravnikovi ordinaciji. In prav tedaj se v sosednem stanovanju nekaj dogaja. In improvizirani policaj Robert ugotovi, da so napadli umetnico Diano Dors. Seveda se izkaže kot policaj in jo reši. S tem pa sproži zavist in akcijo Scotland Varda ... 22.30 Filmske premiere JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 - 10.50 šola Hrast in Slovensko primorje, Promet, Življenje v listnatem gozdu, Grafika na blagu. Predrag in Nenad, Poklicna usme ritev, Marksizem, Matematika, Dihalni organi, Risanke 17.40 Poly in črni diamant Francoski serijski film za mladino 18.10 Obzornik 18.25 Na sedmi stezi: Telesna kultura 19.00 Zabavna glasba Vaš šlager sezone 19.20 Beneško slikarstvo 18. stoletja 19.45 Barvna risanka 20.00 DNEVNIK 20.35 FILM TEDNA: «MONOLOG» Sovjetski barvni film 22.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risani filmi za otroke 20.15 DNEVNIK 20.30 PESEM GOZDOV Italijanski dokumentarni film v barvah 21.45 One in oni Zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba p željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.05 Nove knjige; 21.45 Popevke. TRST 12.10 Plošče; 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeno-govomi spored; 16.20 Domači glasbeniki; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori; 10.10 Otroški kotiček; 12 00 Glasba po željah; 14.00 Samo- upravna praksa; 15.00 Simf. glasba; 17.00 Mladi izvajalci; 17.45 Poje Ditka Haberl; 18.00 Progresi»ma glasba; 19.00 Iz pri- ljubljenih oper; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Ritmi za godala; 21.00 Literarna oddaja; 2115 Pisana glasba; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti pro gram 13.20 Program z E. Monte-sanom; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popol- danska glasba; 18.00 Program s kvartetom Cetra; 19.25 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Armand Lanoux: «Casco d’oro» (radijska drama); 22.15 Trio di Como. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Mia Martini in John Lennon; 8.40 Kako in zakaj?: 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Popevke: 10-35 Glasbeno-govorni spored; 12.40 O-pravljivci; 13.35 Program z W. Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Sestanek petih; 20.45 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: H '*® Dve sopranistki in dva baritonista; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki: 13.00 Glasba skozi čas; 15-15 Haydnova Simfonija štev. 11":. 15.45 Avantgardna glasba; Luig' Nono; 16.30 Telemann in Camera■ 17.25 Enotni razred: Otrokove sanje; 17.40 Glasba izven programa: 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Diplomacija in diplomati: SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, IS-OO’ 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja; Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti: 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz Mozar tove «Figaro ve svatbe»; 15.40 Dva kontrabasista; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Naj narodi poj®' 17.45 Jezikovni pogovori: prof; Mirko Mahnič: 18.00 Aktualnosti- 18.15 S pop ansambli; 18 30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč otroclrJl 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Komorna glasba; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jug. pevci. SMUČANJE NA SP V KLASIČNIH DISCIPLINAH V FALUNU Norvežan zmagal v Magne Myrmo teku na 15 km Neuspeh Švedov - Italijani poprečni, Jugoslovani slabi - Danes ženski tek na 10 km FALUN, 19. — Norvežan Magne Myrmo je zmagal danes v teku na !■> km na svetovnem smučarskem prvenstvu na Švedskem. Današnji dan je pomenil velik poraz Švedov, KOLAJNE Vzhodna Nemčija 2 3 0 Sovjetska zveza 1 0 2 Švedska 1 0 0 Norveška 1 0 0 Češkoslovaška 0 1 0 Finska 0 1 0 Poljska 0 0 2 ki so se uvrstili komaj na 7. mesto, Potem ko so slavili zmago na dvakrat daljši progi. Boj za kolajne je on izredno oster in naporen, o če-nier pričajo minimalne časovne razlike med prvimi tremi uvrščenimi. . drugo mesto se je uvrstil vzhodni Nemec Grimmer, le malo počas-neJki pa je bil Sovjet Ročev. Slabo pa so se tokrat odrezali jugoslovanski tekači, saj so uvrstili kyojega najboljšega predstavnika Dornika komaj na 55. mesto s 4’09” zaostanka za zmagovalcem. Kalan ^ bil 56., Jelenc pa 57. Od italijanskih tekačev je bil najboljši Renzo Gniocchetti, in sicer 23. Na jutrišnjem sporedu bo tek žensk na 10 kin dolgi progi. Vrstni red na cilju: 1. Magne Myrmo (Nor.) 41’39”09 2 Gerhard Grimmer (VN) 41’40,’01 3- Vasilj Ročev (SZ) 41’40”65 4- Juha Mieto (Fin.) 41’47”60 l Oddvar Braa (Nor.) 42’08”30 O- Ivar Formo (Nor.) 42’10”49 '• Sven I.undbaec (Šve.) 42,14”05 "• Gert Klause (VN) St. Henych (ČSSR) l». Juri Sobov (SZ) D- Ivan Garanin (SZ) 12. Sergej Saveljev (SZ) J’- Osmo Karjalainen (Fin.) 42'41”68 M. Jan Faistavr (ČSSR) 42,43”95 ll- Gerd Hessler (VN) 42'44”21 j3- Renzo Chiocchetti (It.) 43’06"70 Roberto Primus (It.) 44'16”11 43. Carlo Favre (It.) 44’16”91 48. Giulio Capitanio (It.) 44’40”P5 SS- Dornik (Jug.) 45,48”09 56. Kalan (Jug.) 45’50”(19 Jelenc (Jug.) 45’57"00 nogomet MILAN, 19. — Jutri bodo na sporedu štiri tekme finalnega dela turnirja za italijanski nogometni 42T5”58 42’33”76 42'35”93 42’39'’37 42’40’’S1 I Nogometaši, ki so v nedeljo padli na krišču, so v hipu spremenili barvo “'»jim dresom: iz vsake barve je “Ostala rjava... kot blato. To se je, ■ned drugimi, pripetilo tudi Brego-vemu nogometašu Samcu pokal in sicer: Atalanta - Milan, Inter - Bologna v skupini A ter Juventus - Palermo in Lazio - Cesena v skupini B. * * * FIRENCE, 19. - Poljska državna nogometna reprezentanca, ki je izločila Anglijo iz svetovnega nogometnega prvenstva, bo v nedeljo nastopila v prijateljski tekmi proti Fiorentini. Tekma bi morala biti precej zanimiva, predvsem za Italijane, saj bo na tribunah nogometnega stadione večina italijanskih reprezentantov, ki bodo čez dober teden odigrali prijateljsko tekmo z Zahodno Nemčijo. * * * TRST, 19. — Tržaški trener Ettore Trevisan, ki se je januarja odrekel mestu trenerja državne nogometne reprezentance Haitija (ki se je uvrstil v finalno kolo svetovnega prvenstva), se bo jutri, 20. t.m. vrnil z letalom v Trst. To je po telefonu sporočil svojim tržaškim prijateljem, katerim je tudi izjavil, da bo v zvezi s svojo na- logo na Haitiju in z dogodki, ki so se spletli okrog njegovega tre-nerstva, podal «senzacionalne izjave». Te dni se je zaključil notranji šahovski turnir med gojenci re-kreatorijev, ki ga je priredil re-kreatorij «U. Saba». V finalnem kolu se je srečalo devet finalistov, zmagal pa je Ennio Giordani («Pit-teri»). Nagrajevanje je bilo v rekrea-toriju «Saba». AVTOMOBILIZEM SAN SEBASTIANO, 19. - Svetovnega prvenstva v kolesarski vožnji čez drn in strn, ki bo v nedeljo v Španiji, se bo udeležilo 14 državnih reprezentanc. Med temi je tudi Italija. Krožna proga tega prvenstva bo merila 2975 metrov, tekmovalci pa jo bodo morah prevoziti devetkrat, v skupni dolžim 26,755 km. NOGOMET V NARASČAJNISKEM PRVENSTVU Zmaga Vesne s pol ducata golov Visok poraz Brega - Union in Gaja remizirala Vesna — Stock 6:1 (5:0) VESNA: Bubnič, Zucca, Švab, Zu-liani, Slatič, Ferluga, Rusjignan, Sosič, Košuta, Zucca, Žerjal (Sedmak). STOCK: Madomia, Dalino, Pau-letta, Paris, Marinelli, Piccar, Pa-gnut, Leonari, Mafrici, Daricelli in P of •poppi SODNIK: Scodellano. Vesna je na blatnem igrišču v Križu premagala šibko enajsterico Stocka. Rezultat priča o veliki razliki med obema enajstericama. «Plavi» so vseskozi napadali in bi lahko še večkrat pretresli mrežo Tržačanov, ki so prišli do častnega zadetka le z enajstmetrovko. Najboljša v kriških vrstah sita bila Russignan, avtor treh zadetkov ter kapetan Zucca, ki se je odlično izkazal v vlogi režiserja. Sandor Gaja — Zaule 2:2 (1:0) GAJA: Ghezzo, Počkar, Stojkovič, Kralj D., Grgič D., Milkovič E., Kralj M., Grgič B„ Milkovič V., Kralj E. in Krizmančič, 12 Malalan, 13 Gojča. ZAULE: Paniconi. Boscin, Lego-vich, Cociancich, Mavresf, Carin, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiitiiiiiiiiiiii NAMIZNI TENIS NA DEŽELNEM PRVENSTVU Krasove igralke osvojile v Gorici devet prvih mest Uspešen nastop je opravil tudi član Sokola Pertot V nedeljo se je v Gorici odvijalo deželno namiznoteniško prvenstvo, katerega se je udeležilo tudi sedem igralk Krasa iz zgoniške občine in dva predstavnika nabrežinskega Sokola. Krasova dekleta so povsem potrdila optimistična pričakovanja, saj so naše predstavnice osvojile kar devet deželnih naslovov, kar predstavlja pravcati rekord. V moški konkurenci je med posamezniki Pertot osvojil dve tretji mesti, medtem ko je v mešanih dvojicah dosegel s Krasovimi dekleti tri prva mesta. Deželno tekmovanje je veljalo tudi kot kvalifikacija za državno namiznoteniško prvenstvo, ki bo prve dni meseca maja v Fiuggiju. Letos so bistveno spremenili sistem določanja številk 'fefaSotUfteliv, ki imajo pravico do nastopa na prvenstvu. Število kvalificiranih je bilo skrče-ho na minimum, saj so se uvrstili le posamezni zmagovalci in kvečjemu še drugouvrščeni na lestvici. Kljub tem poostrenim normam si je pridobilo pravico do nastopa v Fiuggiju kar pet Krasovih deklet in sicer Žigonova, Rebulova ter Blažino-va, ki so med posameznicami osvojile prvo oz. drugo mesto, medtem ko imata Miličeva in Vesnaverjeva (kot prvokategornica in drugokate-gornica) avtomatično pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Na žalost pa se Pertotu ni posrečila kvalifikacija, ker je v mladinski konkurenci zasedel le tretje mesto, ki mu ne omogoča nastopa v Fiuggiju. Za Krasova dekleta je bila to zadnja preizkušnja pred povratnim delom državnega namiznoteniškega prvenstva A lige. ki bo na sporedu to soboto in nedeljo. Krasovke so pokazale, da so v zelo dobri formi in so dosegle nekaj prestižnih zmag z nasprotnicami, ki so jih doslej vedno premagale. Tehnični izidi nedeljskih tekmovanj za državni naslov: Absolutno žensko tekmovanje Blažina — Paris 2:0 (18, 16) Rebula — Eccardi 1:2 (—14, 12, -19) Milič - Brusaferro 2:0 (8, 9) Vesnaver — Blažina 2:0 (10, 12) Žigon — Hauser 2:0 (18, 21) Stubelj - Biggi 0:2 (-10, -12) Milič — Eccardi 2:0 (9, 9) Vesnaver — Žigon 2:1 (—18, 13, 20) Milič - Biggi 2:0 (7, 7) MILIČ - VESNAVER 2:1 (10, -14, 13) Prtu 10) 19) LESTVICA 1. Milič (Kras) 2. Vesnaver (Kras) 3. Žigon (Kras) Tretjekategornice Škrlj — Eccardi 0:2 (6,'6) Stubelj — Brusaferro 2:0 (12, 18) Blažina — Dal Molin 2:0 (14, 9) Žigon — Biggi 2:0 (15, 5) Stubelj — Eccardi 0:2 (—17, —10) Rebula — Blažina 2:1 (—14, 19, 20) Žigon - Eccardi 2:1 (14, -20, 14) Rebula - Paris 2:1 (-15, 17, 21) ŽIGON - REBULA 2:0 (13, 15) LESTVICA 1. Žigon (Kras) 2. Rebula (Kras) 3. Eccardi (Julia) Mladinteb Rebula..— Stubelj 2:0 (9, 12) Rebula — Žigon 2:1 (—18, 20, REBULA -L' BLAŽINA 2:0 (13, LESTVICA 1. Rebula (Kras) 2. Blažina (Kras) 3. Žigon (Kras) Ženske mladinske dvojice Vesnaver - Žigon — Fabbiani - Bor-tolotto 2:0 (7, 10) BLAŽINA - REBULA - VESNAVER ŽIGON 2:0 (16, 20) LESTVICA LESTVICA 1. Blažina in Rebula (Kras) 2. Vesnaver in Žigon (Kras) Mešane mladinske dvojice Žigon - Sanna — Fabbiani - Pado-van 2:0 (13, 15) Žigon - Sanna — Eccardi - Eccardi 2:0 (14, 17) Vesnaver - Pertot — Bortclotti -Martellarli 2:0 (7, 9) VESNAVER - PERTOT — ŽIGON -SANNA 2:0 (15, 16) LESTVICA 1. Vesnaver in Pertot (Kras, Sokol) 2 Žigon in Sanna (Kras, Sokol) Dvojice tretjekategornic REBULA - ŽIGON - BLAŽINA -STUBELJ 2:0 (16, 18) LESTVICA 1. Rebula in Žigon (Kras) 2. Blažina in Stubelj (Kras) Mešane dvojice tretjekategornic Pertot - Žigon — Sanna - Blažina 2:0 (8, 14) PERTOT - ŽIGON - ECCARDI -ECCARDI 2:0 (17, 15) LESTVICA 1. Pertot in Žigon (Sokol, Kras) 2. Eccardi in Eccardi (Julia) 3. Sanna in Blažina (Sokol, Kras) Absolutne mešane dvojice Pertot - Milič — Eccardi — Eccardi 2:0 (10, 9) Sanna - Žigon — Mameli - Paris 2:0 (17, 15) Pertot - Milič — Renni - Biggi 2:0 (20, 20) Sanna - Žigon — Renni - Hauser ().n (_____19) PERTOT - MILIČ - RENNI - HAUSER 2:0 (6, 17) LESTVICA 1. Pertot in Milič (Sokol in Kras) 2 Renni in Hauser (Julia) 3 Sanna in Žigon (Sokol in Kras) Absolutne ženske dvojice Žigon - Rebula — Biggi - Dal Molin 2:1 (—16, 5, 14) Blažina - Stubelj — Paris - Brusaferro 2T (10, -17, 10) . , Žigon - Rebula — Eccardi - Hauser 1:2 (-10, 24, 19) Milič - Vesnaver — Blažina - Stubelj 2:0 (12, 17) MITIČ - VESNAVER - ECCARDI -HAUSER 2:0 (9, 18) LESTVICA 1. Miličeva in Vesnaverjeva (Kras) 2 Eccardi in Hauser (Julia) 3. R,ažina in Stubelj (Kras) Mladinci Sanna — Marini 0:2 (—10, —15) Pertot — Ghessi 2:0 (10, 19) Pertot — Michelazzi 2:0 (15, 19) Pertot — Krizmancic 1:2 LESTVICA 3. Pertot (Sokol) Moške mladinske dvojice Pertot - Sanna — Deiuri - Visentin 2:0 (7, 17) Pertot - Sanna — Eccardi - Pessi-na 1:2 (-12, 17, -22) LESTVICA 3. Pertot in Sanna (Sokol) Tretjekategorniki Sanna - Micheluzzi 0:3 Pertot - Zelochin 3:2 (18, -14, 11, —10, 15) Pertot — Schuster 3:0 (10, 10, 17) Pertot — Cipolat 2:3 LESTVICA 3. Pertot (Sokol) Absolutna moška kategorija Pertot — Settomini 3:1 Sanna — Michelini 0:3 Pertot — Michelini 3:1 Pertot — Zabochin 2:3 LESTVICA 5. - 8. Pertot (Sokol) V absolutnih moških dvojicah je Pertot (Sokol) osvojil skupno z Ma-melijem odlično tretje mesto, medtem ko sta se ista dva igralca uvrstila v dvojicah tretjekategomikov na drugo mesto. - bs - Frangin, Babič, Montrani, Prandi in Milanese. STRELCI: v 14. min. p.p. Krizmančič in v 3. min. d.p. Grgič B. (oba Gaja), v 13. min. d.p. Frangin in v 17. min. d.p. Montrani (oba Zaule). KOTI: 7:3 za Zaule. GLEDALCEV: okrog 20. Naraščajniki kraške Gaje so na težavnem, razmočenem igrišču zasluženo osvojili točko proti tehnično boljšemu nasprotniku iz žavelj, kateremu je samo v finišu uspelo nadoknaditi dva že prejeta gola. Tekma je bila borbena, razburljiva in čeprav je bil teren izredno težaven za igro, smo videli več lepih akcij obeh za boj dokaj razpoloženih nasprotnikov. Tržačani, katerim je u-spelo osvojiti tretje mesto v tekmovanju za «Pokal Pacco», obenem pa so tudi glavni favorit B skupine, so imeli terensko premoč, ustvarili so si nekaj lepih priložnosti, toda Gajine obrambe vseeno niso mogli zlepa presenetiti. «Zeleno-rumeni» so se odlično borih za vsako žogo in so s hitrimi protinapadi ogrožali goste. Prav hiter protinapad je domačinom prinesel zasluženo vodstvo. Milkovič V. je ušele po desnem krilu v kazenski prostor, lepo je podal žogo Krizmančiču, ta pa je neubranljivo presenetil vratarja. Gol je zmedel goste, ki so v nadaljevanju neorganizirano ogrožali gajevski kazenski prostor. že v začetku d.p. se je domačinom posrečilo nepričakovano podvojiti rezultat z B. Grgičem, ki je le po izvedel prosti strel. Domačini so se že veselili zmage, napadalno taktiko so popolnoma prepustili gostom, katerim ni ostalo drugega, kot da pritisnejo na Gajino obrambo, ki je le odbijala žoge na sredino igrišča. Živci «zeleno-rumenih» so popustili in tehnično boljšemu nasprotniku je najorej uspelo izid zmanjšati, nato pa še remizirati. Kljub delnemu spodrsljaju je strat Gaje v naraščajniškem prvenstvu lep in spodbuden uspeh, saj je pokazala, borbenost in požrtvovalnost. Darko Grgič CGS — Union 1:1 (0:0) CGS: Maschietto, Nangano. Dalle Aste, Galli, Brandmayr, Siderini, De Giorgi, Chinnici, Burba, Cociancich, Abrami. UNION: Ballarin, Malalan, Uršič, Del Bosco. Čepar, Lizzi. Ancona, Sassi, Koc, Colja, Krevatin (Deros v 11. d.p.). Strelca: Colja v 4. min. d.p., Chinnici v 9. min. d.p. V prvem kolu naraščajniškega prvenstva 1 so ' Podlonjerci osvojili dragoceno točko v srečanju s tržaškim CGS. Unionovi igralci so pokazali lepo igro, kljub odsotnosti enega izmed svojih najboljših igralcev, Benčiča. V prvem polčasu so zaigrali zelo dobro, saj so bili stalno v napadu in so obstreljevali nasprotna vrata ter večkrat spravili v zagato obrambo CGS. Tudi Tržačani so prikazali precej dobro igro. tako da je bil ves prvi polčas borben in zanimiv. V drugem delu tekmovanja so Podlonjerci zaigrali bolje in so večkrat pritisnili nasprotnika v kazenski prostor. Takoj v začetnih minutah so prišli v vodstvo s Coljo, ki je praktično edini realizator pri podlonjerski enajsterici. Po golu pa je prišlo do ostre reakcije mladih Tržačanov, ki so močno pritisnili in so le pet minut kasneje remizirali iz prostega strela. Do tega je prišlo zaradi prekrška Čeparja nad nasprotnim napadalcem. Igra je bila nato precej uravnovešena, vendar pa je prevečkrat uspelo Tržačanom spraviti podlonjersko obrambo v zagato. Podlonjerci so morali tekmo zaključiti v desetih, ker je bil v zadnjih minutah izključen zaradi nešportnega obnašanja Del Bosco. Mauro Breg — Triestina 0:6 BREG: Krmec, Grizonič, Krevatin, Lovrečič, Kuret D , Polese, Fer-iuga, Bržan, Mauri, Žerjal. TRIESTINA: Mora, Sifanno, Re-bic, Nesich, Bossi, Venier, Lupidi, Zacchigna, Montanesi, Ferfoglia, Verbich, 13 Benetton. SODNIK: Coloniatti. STRELCI: Verbich (2), Crevatin (avtogol) in Kuret (avtogol), Ferfo- glia (2). Za Bregove naraščajnike se je začelo prvenstvo v vzdušju nesloge in nediscipline. «Plavi» so stopili na igrišče v desetih in niso bili kos telesno krepkejšemu nasprotniku, ki se je kar dobro znašel na premočenem igrišču. Triestina se je takoj po začetnem žvižgu pognala v napad in je bila kmalu uspešna. Za Brežane je bil to črn dan, saj so kmalu zakrivili prvi avtogol. Pred koncem polčasa je sodnik izključil kapetana Brega Bržana. Po odmoru se stanje na igrišču ni spremenilo. Tržačani so še nadalje napadali in so bili zopet uspešni z Verbichem. Naši fantje so redkokdaj prekoračili sredino igrišča. Vsekakor niso nikoli resno ogrožali vratarja Triestine. Kmalu nato se je vratar Dolinčanov Krmec ponesrečil in je moral zapustiti igrišče, tako da so nadaljevali tekmo z osmimi igralci. Mauri je prevzel Krm-čevo mesto in se je razmeroma dobro odrezal. «Rdeči» so bili pred koncem tekme še dvakrat uspešni. Peti gol so zabili iz enajstmetrovke, šesti pa je bil avtogol. Tak začetek prvenstva res ni najboljši, upajmo, da se bodo Brežani v nadaljevanju prvenstva bolje izkazali in obnašah. Jolo SMUČANJE V ORGANIZACIJI SPOT Smučarski tečaj bo na Piancavallu Zaradi slabih snežnih razmer in težav z dokumenti za prehod meje, SPDT v nedeljo ne bo priredilo smučarskega teč?ja na Sviščakih. Ker pa ima društvo možnost, da dobi na razpolago 40 sedežev v avtobusu, ki pelje na Fiancavano, bodo to nedeljo na vrsti tečajniki 2., 3. in 4. razreda, ki se dosiej niso zbrisali iz seznama tečajnikov. Če bo SPDT imelo prihodnjo nedeljo podobno priložnost, bodo tedaj na vrsti tečajniki 1. razreda. To nedeljo pridejo na vrsto za tečaj (v spremstvu enega izmed staršev) naslednji tečajniki, ki so poravnali voznino: (Boljunec ob 6. uri): Livij Salvi, Fle:;a Zobec. Ivana, David in Robert Pregare, Henrik Mauri; (Trst - Trg Ulpiano ob 6.15): Štefan in Andrej Pegan, Pavel Magnani, I-gor Gombač,!; Apdrgj Santin, Sara Zobec, Katja Kalc, Aleks Mazzucca in Adrijan Pahor (zadnji trije brez spremljevalcev). (Opčine — na SS 202 ob 6.3Q)i Paride Sosič. (Prosek — Kražda ob 6.45): Dan ja Danieli. Alenka Starc, Peter Mikeli. Saša Ban, Dolores Husu. (Križ — avtobusna postaja ob 6.50): Igor in Edvin Gustinčič in Candotti Robert. Vsi ti tečajniki naj nemudoma sporočijo, če se ne bi mogli udeležiti izleta in sicer do četrtka, od 8.30 do 14. ure v urad ZSŠDI, tel. 31119. V nasprotnem primeru jim ne bodo povrnili denarja. Na njihova mesta ne smejo drugi izletniki, katerim bodo denar povrnili. To nedeljo avtobus ne bo peljal mimo Trebč, zato naj se tamkajšnji tečajniki pripeljejo do Opčin. NAPOLI PREMAGAN V četrtfinalnih srečanjih mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu je včeraj Amsterdam premagal Napoli z 1:0, Fiorentina pa je igrala z Romo neodločeno 1:1. Danes bodo odigrali naslednji povratni četrtfinalni tekmi: Sampdoria — Rangers Glasgow in Lazio — Vojvodina. ATLETIKA GENOVA, 19. — Jutri in v četrtek bo v Genovi peto itahjansko atletsko prvenstvo v dvorani. Letos bo prvenstvo mednarodnega značaja, saj so svojo prisotnost zagotovih nekateri izmed najboljših tujih atletov. POKRAJINSKI TURNIR ŠK Kras pred vsemi po prvih dveh kolih Nihče ni predvideval, da bo toliko udeležencev in organizatorji 1. moštvenega turnirja tržaške pokrajine so se znašli v zagati. Trinajst društev je predstavilo kar dvajset ekip. Organizatorji so se odločili za osem kol, po švicarskem sistemu in že so zatiktakale ure ob štiridesetih šahovnicah. Osemdeset šahistov, ki so se zbrali v nabito polni dvorani, se je sklonilo nad šahovnice in začeli so premikati svoje lesene vo-jake. Še pred osmo uro je bilo partij konec in izčrpani «borci» so se šli odžejat preko ceste v Lukševo gostilno. Po prvih dveh kolih je vrstni red mostov naslednji: 1 Kras 7,0 2 PTT H. 6,5 3. SST (dijaki) 6.0 4. SST L, CS Muggesana, SD Kontcvel I. in Devin-Štivan 5,0 8 Cankar, Costalunga I. in Sudamericana 4,5 11. PTT L, ŠO Primorje in ARCI (Dijaški dom) 4.0 14. ŠD Kontovel IL, CT Amici DS I. in H. 3,0 17. Polet in Costalunga II. 2,0 10 SST II. in Adria Club 1.0 V soboto, 2. marca se bedo od 7. uri zvečer zonet pomerili na Proseku, v 3. in 4. kolu. d a. im iiiiiiiiiiiiiiiii mn iiiiiii n immillili in unii um iiiiiiiininniiiiHiuiiiinii in ni iiiiinniMMiiimmmm*n"» KOŠARKA V PRVENSTVU KADETOV Rekordna zmaga Borovih igralcev To je bila doslej najvišja prvenstvena zmaga slovenske zamejske košarke KADETI Bor — Inter Milje 143:25 (69:11) BOR: Žerjal 22, Vatovec 34, Perko 5, Košuta 26, Bruno Furlan 22, Parovel 19, Renato Furlan 8, Volk 5, Čok 2. INTER MILJE: Pisa, Nicolini, Gelleni Luciano, Apostoli, Prodan 7, Zugna 1, Zecchi 9, Robba 6, Tre-bian 2, Gelleni Sergio. SODNIKA: Pcpazzi in Dalfovo iz PROSTI METI: Inter Milje 5:10, Bor 11:34. PET OSEBNIH NAPAK: Apostoli, Prodan, Zugna in Trebian. Borovi kadeti so poskrbeli za rekordno zmago. V desetih letih naše košarke namreč ne pomnimo tako visoke zmage slovenskega moštva v kakem prvenstvu. Naj omenimo še. da so «plavi» igrali z okrnjeno postavo. Manjkali so namreč Klobas, Ražem, Siega in Mazzucca. Kako si torej lahko razlagamo tako visoko zmago? Miljčani so komaj sestavili ekipo in trenirajo skupaj le štiri mesece, j Poleg tega je ce'otna Borova po-I stava, z Vatovcem na čelu, zaigra Udeleženci prvega pokrajinskega moštvenega Proseku šahovskega turnirja na la izredno zanesljivo in duhovito. S hitrim tempom ter protinapadi in z zbranostjo v obrambi so naši košarkarji popolnoma zmedli domačine, ki so le redko prekoračili sredino igrišča. PRVENSTVO «POMLAD» Ricreatori — Bor 98:78 ( 47:37) BOR: Žerjal 14, Bruno Furlan 14, Perko 12, Volk 4, Parovel 11, Mazzucca 19, Renato Furlan 3. SODNIK: Modolo iz Trsta. PROSTI METI: 1:4. Brez poškodovanih Ražma in Sie-ge ter bolnih Košute in Simčiča je Bor, po predvidevanju, zgubil tekmo z Ricreatori ji. Čeprav so naši košarkarji zgubili z 20 točkami razlike, so s prikazano igro vsekakor zadovoljili. Večkrat so se «približali» nasprotniku tudi na štiri točke razlike. Proti koncu pa jim je pršla sapa in Ricreatori so si tako priigrali visoko prednost ter so tudi :asluženo zmagali. V Borovih vrstah sta bila najboljša Aleks Mazzucca in Franko Perko. Inter 1904 — Polet 99:33 (43:20) POLET: Valter Sosič 4, Andolšek, Taučer 19, Marko Sosič 6, Kahn 2, Ferluga, Leniša SODNIK: Dal Fovo iz Trsta. PROSTI METI: 3:8. Medtem ko so poletovci v prvem polčasu zdržali ritem domačinov, so v drugem delu tekme precej popustili, kar so seveda izkoristili košarkarji Interja 1904, ki so s hitrimi protinapadi le za las zgrešili statico. V Poletovih vrstah se je poznala odsotnost centra Ivana Škabarja, ki bi lahko delno preprečil nasprotnikom pot do koša. V Poletovih vrstah sta dobro zaigrala V. Sosič in Te"čer MLADINCI Polet — Lloyd Adriatico n.o. Tudi tekmo z Lloyd Adriaticom so morali poletovci odgoditi zaradi slabega vremena. Srečanje bi moralo biti na odprtem igrišču na Opčinah. DANES V DOLINI Bor — Sežana Drevi ob 21. uri bo v telovadnici v Dolini prijateljska tekma med člani Bora in Sežane. Bor bo zaigral z naslednjo postavo: Barazzutti, Francia, Kapič, Kralj, Pertot, Klobas, Hrvatič, Oblak, Vatovec, Kravos in Košuta. b. 1. TONE SVETINA Povedali so mu, da Nemci pritiskajo na vse, ki so se pre-Več izpostavili ob plebiscitu, še posebej pa so pritisnili na go-stilničarja. Morda je bil tudi to eden od vzrokov, da se ga 111 nič kaj razveselil zadnjič, ko je bil tukaj poleti. Dekleti sta se kmalu vrnili. Kar vpričo vseh mu je Tinca Planila okoli vratu. «Kako si prišel?! Čez gore, s smučmi? Pa v takem snegu!» «Saj gre hitreje kot po kopnem,» se je pošalil. «To je bil smuk s tako brzino, da me še krogla ne bi ujela!» Tinca je bila iznajdljivo dekle. Domov ga je pripeljala Pfi zadnjem vhodu. Šla sta skozi zatemnjeno vežo, nekako teko kot prvič, ko ga je skrila v svojo sobo. Potem je obrnila ključ in se postavila predenj. «Naj te potipam, da ne bom mislila, da sl duh!» Smejal se je, ko mu je šla z roko skozi kodraste lase. Potem jo je prijel in jo dvignil pod strop. Vsa je bila iz ^be. S poljubi mu je zaprla smeh. Potem sta sedla. «Da si le prišel! Kolikokrat sem sanjala... Prijateljice so mi rekle, da te ne bo več, ko te ni bilo tako dolgo. Obupavala sem. Mislila, da te bo prinesla šele pomlad, ko te ni bilo jeseni. Huda sem bila na očeta, ker mi m pustil, da bi te šla obiskat... Mislila sem že, da sl dobil drugo... «Kajo boš to mislila! Da morda U nisi dobila drugega? «Kaj boš to mislila! Da morda ti nisi dobila drugega? «Kaj te ne mara! če bi se ti oženil z menoj in prišel živet sem na Koroško, bi te imel rad. Takih, ki bi prišli na tiho in tiho tudi odšli, pa je zadosti tudi na Koroškem!» Potem se je zvonko zasmejala: «Danes ga bova ukanila! Ne bom te pokazala, tudi če boš tri dni tukaj. Vidi naj te šele takrat, ko se bova poslavljala.» Dva dni je Tinca plesala okoli njega. Bila je srečna in žareča, stregla mu je kakor bolniku. Jedel je kot mali bog in se zalival z dobro kapljico. Ko je na večer tretjega dne odhajal, sta se srečala z očetom. Mož je bil presenečen. Ni ga sprejel preveč prijazno. Med pogovorom mu je odkrito dejal, da Tinca potrebuje moža, on pa zeta. Joža ni vedel, kaj bi. Zbral je pogum in dejal pred Tinco : «Tokrat sem zadnjikrat nesel glavo naprodaj čez mejo mimo dvojnih zased in straž, če je ne boste pustili k nam na obisk, me ne bo več.» Tinca je zajokala, šele ko je oče obljubil, da bo poleti lahko prišla, se ji je razjasnil obraz in so si stisnili roke. 4 Oče je držal besedo. Sredi poletja je Tinca prišla k Jožu na obisk in namenila sta se v gore, v njegov svet. Medtem ko se je počutila ob srečanjih z njim doma v svoji sobi in postelji, močno, njemu enako ali še celo močnejšo, ker je bila edinka premožnega očeta, on pa delavec, ji je trdnost v njegovem svetu pričela plahneti. Trden si tam, kjer si pognal korenine... Že od materine smrti ji je oče dopovedoval, da bo lahko srečen tisti, ki jo bo dobil, in da je ne bo dal vsakemu, ki bo vrgel oči za njo In tako mu ni bil dober nobeden. To je v njej porodilo željo, da bi izbirala sama. Oče pa tudi ni maral, da bi se hči omožila in šla od doma, zakaj po ženini smrti mu je pomenila vse in živel je le zanjo. Goro, na katero sta bila namenjena, je zagledala skozi veje viharnih macesnov. Orjaška skalna gmota se je poganjala med oblake. Zdelo se ji je, da je tako visoka in nedosegljiva kakor bog in vse njene sanje. Pred vzponom se je počutila majhna in nemočna. Med potjo od postaje do podnožja, poraslega z redkim gozdom, je le malo govoril. Skoraj tuj in spremenjen se ji je zdel. Šele ko sta se ustavila ob potoku, v zavetju skal in drevja, ko jo je brez besed objel in poljubil, se ji je vrnilo zaupanje in vzplamenela ljubezen. Šla sta po slabo shojeni stezi do melišč pod steno. Odvezal je nahrbtnik in izvlekel vrv. Odvil jo je in navezal najprej njo, potem pa še sebe. Dejal ji je: «Skozi to steno bova priplezala na vrh te gore. Šla bova skozi tisto okno, poglej ga!» Stegnil je roko in ji pokazal pod vrhom grebena nad velikim snežiščem plavico, kjer je skozi odprtino tipal sončni pramen. Najraje bi mu bila dejala, naj gresta kam drugam. Toda preveč je hrepenela po njem, da bi ga s svojim strahom razočarala. Pokimala je. Bila je vdana in pokoma. On se je smejal. Ožgan od sonca, močan in veder, ji je vlival zaupanje. Stopil je k njej, jo prijel za boke in jo dvignil kakor igračo. Ko jo je tik ob svojem telesu spustil na tla, jo je poljubil na čelo. «Veš, nekateri se prekrižajo, preden gredo v steno. Za naju, ki sva brez greha, pa je tudi poljub dovolj.» Splezal je po ozki polici, po dokaj razčlenjeni skali navzgor, dokler je bilo kaj vrvi. živčno, nerodno in negotovo je iskala stope in oprimke. Z vsakim metrom višine jo je zalivala reka neznanih občutkov. Takšnih, kakršnih doslej ni poznala. Strah je skušala potlačiti v dno duše. Pa je sam uhajal, čeprav se je zavedala, da je zgoraj on, ki jo varuje, in da ju spaja vrv, ki ju veže tako kot ljubezen, od srca do srca, v dobrem in zlem in v vsem, kar se bo zgodilo. On ni vedel, kaj se godi v njej in z njo. Mislil je, da dekle uživa v plezanju kakor on, da jo je malo strah, kar pa bo kmalu minilo. Njej so se zdeli prvi raztežaji plezanja po mrzli, od jutranje rose vlažni steni odvratni. Vsaka njena celica se je upirala globini, ki je rasila in grozila, da jo potegne vase. Orjaška skalna gmota Prisojnika, izpostavljene police, ki jih ni bilo konca, grobe oblike stebrov, temačni kamini, spolzka snežišča, vse, česar se je dotaknila z rokami, jo je navdajalo s tesnobo, ji zbujalo občutek majhnosti in premo«. Koprnela je od strahu. Vendar njemu, ki jo je s takim veseljem pripeljal v svoj svet, ni hotela pokazati, da jo to početje odbija, da je nič ne privlači in da se ji zdi celo nesmiselno, čim više sta bila, tem bolj je zorel v njej občutek, kako je odvisna od njega. Nenadoma je bil nedosegljivo nad njo. Kako lahkotno je obvladoval ta svet smrti, goljave in krutosti! Svet, kjer ni bilo prostora ne za trave ne za drevje, kjer gospodarita led in hlad ... še slabše se je počutila, ko sta pod velikim strmim snežiščem srečala troje turistov, dva moška in žensko, Id so se vračali in povedali, da je zgoraj led in da se je nekdo pred kratkim ubil. «VI skrbite zase, midva pa se bova pobrigala za naju!» jih je zavrnil Joža. Gledala sta jih, kako so se nerodno spravili čez spodnje snežišče, tam, kjer je on hodil kot po pločniku in s cepinom zasekal stopnje zanjo. Oplašili so jo, čeprav ji je njegov glas vlival zavest, da bo prišla z njim, kamor bo hotel. Ob napeti vrvi so se občutki počasi spreminjali. Postala je bolj spretna, mirno se je prestopala nad prepadi. Bojazni se je primešalo nekaj opojnega. Duša se ji je odpirala kot naročje modrine nad sivimi skalami. (Nadaljevanje sledil Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 Mr — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 20- februarja 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-4536J «ADII» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 20? Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200. finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasir 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo prf oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I< Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska y'" ^ ZTT - Trst V JEKU ŠKANDALA : PETROLEJSKE DRUŽBE - ENEL ■ POLITIČNE STRANKE Predsedniki poslanskih skupin se pogajajo o finansiranju strank Javna kontrola nad dohodki in izdatki strank 0 razdelitvi sredstev na prihodnjih sestankih RIM, 19. — Danes so se sestali na sedežu demokristjanske poslanske skupine v Montecitoriu predsedniki poslanskih skupin ustavnega loka, se pravi vseh političnih strank, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu. Dnevni red dveumega zasedanja je predvideval obravnavo zakonskega osnutka o javnem financiranju političnih strank. Na seji so bili navzoči: predsednik demokristjanske skupine Piccoli, podpredsednik Rognoni, predsednik skupine KPI Natta, predsednik socialistične skupine Mariotti, Cariglia (PSDI). Giono (PLI), Reale (PRI) skupaj s podtajnikom stranke Battaglio in De Marzio (MSI). Ni bil navzoč predsednik mešane skuprine Anderlini, ki je sedaj v inozemstvu. Po seji je bilo objavljeno naslednje sporočilo: «Predsedniki parlamentarnih skupin so se sestali, da bi obravnavali vprašanje javnega financiranja strank. Na sestanku je pilo ugotovljeno bistveno soglasje o nekaterih najvažnejših pobudah zakonskega osnutka, ki ga je predložil poslanec Piccoli ter o nujnosti, da se to vprašanje reši čimprej. Predsedniki parlamentarnih skupin so nadalje smatrali za potrebno, da se proučijo razna druga temeljna vprašanja, kot so reforma delničarskih družb, okrepitev nadzora nad javnimi ustanovami, smotrna revizija trajanja in načinov volilnih kampanj ter izboljšanje postopkov za pooblastila sediščem za kazenski pregon poslancev.» Po seji so predstavniki raznih skupin pedali izjave. Iz vseh v glavnem veje, zadovoljstvo, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. Poudarjeno pa je bilo, da na seji niso obravnavali vprašanja porazdelitve finančnih sredstev raznim strankam. Pogajanja se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh na ravni predsednikov parlamentarnih skupin. ■IIIIIIIIIllUinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIHIlIlHUlllllllllllllllOIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIUIIIIIIII DESNIČARSKE PROVOKACIJE SE MNOŽIJO Hudi fašistični izgredi na vseucdiscm v Rimu in v Palermu Kaže, da mokresi * so pretepači Pet fašistov Rimu streljali s sa-bolnišnici v Palermu RIM, 19. — študenti misovske u-niverzitetne organizacije FUAN — Caravella so danes povzročili vrsto hudih incidentov na rimski univerzi. Kaže, da so desničarski pretepači v enem primeru tudi uporabili strelno orožje in vrgli nekaj petard proti demokratičnim študentom, ki so zborovali v avli fakultete za arhitekturo v Ulici Gramsci. Podobne incidente so desničarski študentje sprovocirali tudi na univerzi v Palermu, a tu so jo pošteno skupili saj jih je moralo kar pet na zdravljenje v bolnišnico Incidenti v Rimu so se začeli na fakulteti za pravosodje, kjer so študenti komunistične univerzitetne sekcije in pripadniki levičarskih izven-parlamentamih organizacij napovedali zborovanje proti obnavljanju fašizma v državi. Ko so se študentje že za čeli zbirati, je petdeseterica fašističnih pretepačev, ki se uradno proglašajo za univerzitetne študente, a se v resnici bavijo le z ustrahovanjem in pretepanjem demokratične mladine, vdrla v fakulteto in napadla prisotne z metom kamenja. Posegli so o-rožniki in policijski agen'i, ki so preprečili hujše spopade. Položaj se je normaliziral šele okrog poldne ko je policija napadla fašiste s solzilni-mi bombami, ker so skušali prebiti varnostni pas, ki so ga varnostne sile ustvarile med nasprotujočima si skupinama. Ko je policija razgnala desničarje in vzpostavila red, je ravnatelj fakultete dr. Nicolò dovolil študentom komunistične sekcije in izvcnparla-mentamih skupin, da začnejo napovedano zborovanje. Ker jim je spodletela provokacija na fakulteti za pravosodje, so se desničarski pretepači odpravili na fakulteto za arhitekturo v Ulici Gramsci. Tu so razbili okenske šipe v vhodni dvorani, vrgli nekaj petard in poškodovali avtomobile, ki so bili parkirani pred fakulteto. Nato so jo napadalci pogumno pobrisali, da bi se izognili reakciji demokratičnih študentov. Po pričevanju teh so fašisti ustrelili nekajkrat s samokresom v zrak, medtem ko so razsajali po fakulteti. Nekaj minut po 13. uri je prišlo do novih incidentov v Ulici Tiburti-na. Tokrat so prišli navzkriž s policijo pripadniki levičarskih izven-parlamentarnih skupin, ki so zahtevali takojšnje odprtje menze v študentovskem naselju, ki jo je uprava univerze zaprla včeraj. Študentje so v znak protesta prekinili promet na Ulici Triburtina. Manifestacija se je mimo odvijala dokler niso nekateri prenapeteži skušali forsirati pregrado Dva ali trije avtomobili so prebili živo steno študentov, a demonstranti so se znesli nad drugimi, ki so skušah prekinili demonstracijo. Pometla je policija, ki je napadla manifestante s solzilnimi bombami. V tem primeru se je agentom «posrečilo» ujeti šest demonstrantov in jih odpel lati na krajevni komisariat. Ostrejši so bib incidenti na palermski univerzi, kjer so se pripadniki študentovskega gibanja spopadli skupino FUAN - Maialino. V spopadih je bilo pet desničarjev ranjenih, od katerih so civa sprejeli bolnišnico s pridržano prognozo. Rektor univerze je poklical policijo, ki je razdelila nasprotujoči si skupini, šest agentov je bilo ranjenih in od teh se bo podčastnik Giannone moral zdraviti dalj časa v bolnišnici »radi domnevnih notranjih poškodb. Vsi predsedniki so v glavnem pristali na Piccolov osnutek, le predstavnik liberalcev Giono je izjavil, da se bo o pristanku posvetoval s svojo skupino, oziroma stranko. Liberalci so postavili glede Piccolo-vega predloga tri vprašanja, oziroma zahteve. Predvsem zahtevajo: 1. da ne bi izglasovanje tega novega zakona služilo za prikriva nje odgovornosti v zvezi z nedavnim škandalom podkupovanja strank s strani petrolejskih mogotcev; 2. zahtevajo še, naj bi se izvajala stroga kontrola nad dohodki in izdatki političnih strank in 3. da bi vzporedno s tem zakonom izdali druge, ki bi stremeli za moralizacijo javnega življenja. Kot je znano, se je o uzakonitvi javnega finansiranja političnih strank razpravljalo že dolga leta. toda šele danes je prišlo do konkretnih pobud s_pričo škandala, ki je nastal zaradi podtalnega finansiranja nekaterih strank s strani petrolejskih mogotcev. Piccolov osnutek predvideva nekaj postavk v zvezi z volivnimi kampanjami in tekočim finansiranjem. 55 milijard lir naj bi šlo za volitve obeh domov, 35 pa za volitve enega samega doma. Za določen odstotek naj bi porazdelili to vsoto v enakih deležih med vse stranke, drugi odstotek pa sorazmerno z glasovi, ki jih je določena stranka imela pri zadnjih volitvah. Osnutek predvideva nadalje letni prispevek 35 milijard lir vsem strankam, in sicer za določen odstotek v enakem deležu, ostali pa sorazmerno z močjo vsake stranke. Stroški za vse te izdatke bi šli na rovaš proračuna parlamenta. Danes v Ženevi začetek mednarodne konference o zaščiti civilnega prebivalstva in vojnih ujetnikov ŽENEVA. 19. — Jutri se bo v Ženevi začela «Diplomatska konferenca o mednarodnem človekoljubnem pravu», katere se bo udeležilo 500 delegatov iz 116 držav. Na konferenci bodo predvsem razpravljali o zakonskih jamstvih, ki naj zavarujejo civilno prebivalstvo in vojne ujetike v primerih vojne. Kot so pokazale zadnje vojne so nekatera določila ženevske konvencije zastarela spričo novih taktik bojevanja in modernega orožja. V začetku konference pa bodo morali delegati rešiti pomembno politično vprašanje. Problem je nastal po zahtevi začasne revolucionarne vietnamske vlade, da se udeleži konference. Podobno zahtevo je vložilo tudi 14 afriških osvobodilnih gibanj, ki so vključena v organizacijo afriške enotnosti, švicarska vlada, je zavrnila njihove prošnje ,češ da je poslala vabila le vladam, ki jih je priznala na podlagi mednarodnega prava. Marsikatera članica mednarodne organizacije Rdečega križa pa se ni soglašala z diskriminacijo VOLITVE ZA PREDSTAVNIŠKI DOM V MICHIGANU Hud poraz republikanskega kandidata GRAND RAPIDS (Michigan), 19. — V volitvah za poslansko zbornico v Grand Rapidsu je demokratski kandidat Richard Vanderveen zmagal z znatno prednostjo pred republikanskim kandidatom Robertom Vanderlaanom. Za demokrata je volilo 50,9 odstotka volivcev, samo 44 odstotkov pa jih je dalo glas republikancu. Rezultat parlamentarnih volitev je zelo značilen, ker odraža stopnjo nezaupanja, ki ga ameriški volivci imajo v predsednika Nixona in njegovo stranko. Grand Rapids so doslej imeli vedno za republikanski volilni fevd, v katerem je kraljeval sedanji podpredsednik Gerald Ford. Na vseh volitvah se je zanj odločilo vsaj 60 odstotkov volivcev. Zaradi afere Watergate pa se je po ložaj spremenil, Vanderlaan je bil poražen, čeprav ga je tudi podpred sednik javno podprl. Takoj po zmagi je Vanderveen izjavil pristašem, ki so ga pozdravili z vzklikanjem «Nixon mora odstopiti», da bo ponesel v Washington njihove zahteve. ................................IIIII1IIIII.»..............................II........ IDEOLOŠKA KAMPANJA V LR KITAJSKI p—•~i' — "