IPoStutna plačana
v jfotovln'
Leto IX9 št. 158
Ljubljana,
8. jul.ja 1928
Cena 2
— ii>ai» ate 4. Kiiitfi. ^
Stane mesečno Dm «5*—; ca tno-umni m Din 4*r— neobmno,
O^ui po tarttu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaiknra ulica iter. $/L Tdeioo St. ao7« in «804, ponoči tudi fe. 1034.
■•kopi«! •• mm milj«.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
fe. 54. — Telefon fe.
:i LJubljana, fe. 4. — Telet011 fe. a«ga
Podniiaid: Maribor, Aleknn« fe. 13 — Celic, Aleksandrova cesta
Ri£n pri postnem ček. zavodu t i
K. u.So - Praha čiato 7&ite« Wkcn, Nr. »05*41. - /
Novi poskusi vladarja za dosego sporazumne rešitve krize
Nadaljevanje konzultacij na dvoru. - Včeraj je vse kazalo na obnovo stare vlade. - Senzacija skupne večerne avdijence šefov parlamentarnih skupin. - Dvojna nočna avdijenca Svetozarja Pribičeviča
Beograd, 7. julija.
Dočim so današnji jutranji listi kot pozitivno objavljali, da stojimo pred obnovo stare vladne koalicije in je tudi dopoldne v beograjskih političnih Ikirogih pre\iadovalo mnenje, da se vršijo pogajanja za vzpostavitev starega režima pod vodstvom novih oseb, so se dejansko pokazali znaki, da se morda pripravlja preokret v smeri zahtev, ki jih je postavila KDK, ali pa vsaj v pravcu, ki bi ne podrl vseh mostov. Zdi se, da so nekateri krogi vendarle pričeli razmišljati o usodepolno-sti odločitev, pred katerimi stoji vsa naša državna politika.
Danes dopoldne se je pojavilo pri Svetozarju Pribičeviču in tudi pri drugih člandih KDK že polno posrednikov in odposlancev iz beograjskih političnih krogov, ki so poskušali vse, da pridobe KDK za popuščanje. Ponovno ponujajo Stepanu Radiču mandat, češ da bi vse stranke sprejele njega kot predsednika, samo da vzame v kabinet tudi predstavnike obeh glavnih srbijan-skih strank, radikale in demokrate.
Odkod te intervencije, ni težko uganiti. Beograjski politiki dobivajo iz notranjosti Srbije vedno ostrejše pozive, da naj se ozirajo tudi na državo in ne samo na svoje stranke. Politik, ki je dobro poučen o mišljenju naroda v Srbiji, je zatrjeval, da bi bila vlada Ste-pana Radiča srbskemu kmetu mnogo bolj simpatična, kakor vlada, kateregakoli demokratskega ali radikalskega prvaka.
Izgleda tudi, da so zadnje dni dospela zelo resna svarila od prijateljev naše države v inozemstvu, naj se za božjo voljo ne poskušajo nasilne solucije, ki bi pomenile ogrožanje vse mednarodne pozicije Jugoslavije. Šele sedaj tudi razumejo gotovi krogi vso resnost razpoloženja v prečanskih krajih in vidijo, kako se situacija od ure do ure zaostruje in kako more nastati katastrofa, ako pride pod kakršnimkoli imenom in vodstvom katerekoli osebe do obnove hegemonističnega režima.
V	vodilnih krogih KDK raznim ponudbam in sugestijam intervencioni-&tov seveda ne pripisujejo nobenega značilnega pomena, smatrajo pa jih vendarle kot znak, da občutijo beograjski krogi v zadnjem trenutku strah pred samim seboj in da se ponekod pojavljajo živahnejši instinkti, o katerih pa se v tem trenutku še daleč ne more reči, da bodo premagali tradicionalna politična nabiranja, katerih izraz je bila Vukičevičeva vlada.
Neposredna okolica Velje Vukičeviča sluti opasnost in se ne počuti več tako sigurne. Zato deluje z vsemi sredstvi, da bi preprečila zdravo solucijo in se tako obdržala na krmilu. To so združeni napori družbe, ki se ravna večinoma po osebnih interesih, to so ljudje, ki se boje, da bi jim odšle mastne sinekure po vodi, politiki, ki mislijo samo na svoje mandate, kompromitirani možje, ki so v strahu, da bi jih ' zdrav režim klical na odgovornost in Izročil sodnijam, profesijonalni pljač-kaši, ki si ne morejo zamisliti, da bi državna blagajna in vse državno gospodarstvo prešlo pod nadzorstvo poštenih ljudi.
Vse, kar je zlega v naši državi, se je združilo v boju za očuvanje sedanjega režima. Da bi prebarvali svoje prave namene, govore, kako bi se kabinet stare koalicije po-mladil in «poprečanil», da bi poklicali vanj več Hrvatov dali Bosni več zastopnikov in tudi Južni Srbiji. Višek te ideje tvori načrt, da bi za šefa take vlade vzeli ne Srbiianca, ampak Slovenca dr. Korošca. Svetozar Pribičevič je to idejo označil kot pravo provokacijo in podčrtal, da bi imenovanje dr. Korošca za predsednika vlade ne pomenilo ničesar drugega, kakor zopetno postavitev Velje Vukičeviča in njegovih zaplečenikov. In drug član KDK je s kruto ironijo dodal, da je lansiranje dr. Koroščeve kandidature 'e tov dokaz popolne politične propalosti režimskih vlastodržcev in med njimi tistih ljudi, ki so tudi krivdo na umoru poslancev KDK naprtili Črnogorcu in se hočejo sedaj za nadaljevanje svoje nesrečne politike skriti za siovensko ime.
V	Beogradu je vladilo danes s;'no depremirano razpoloženje. Povsod se občuti, kako usodepolne so odločitve, ki bodo padle te dni in katerih daleko-
BEOGRAD, 7. julija. Situacija sc je danes do srede popoldneva razvijala naVidez v pravcu, ki ga je po zatrjevanju iz hegemonističnih krogov zavzela sinoči, to je k obnovitvi stare vlade, seveda pa z novimi ljudmi, V avdijenci sta bila sprejeta vodja muslimanov dr. Spaho in zunanji minister dr. Marinko-vič, ves dan pa so se vršila posvetovanja radikalov in demokratov. Dvakrat sta se sestala Aca Stanojevič in Ljuba Davidovič.
Ko so hegemonisti že razpravljali o razdelitvi ministrskih portfeljev, je naenkrat prišla senzacijonalna vest, da je kralj pozval zvečer v skupno avdijenco vse šefe parlamentarnih skupin. Šele pozneje se je izkazalo, da je bil Pribičevič posebej v avdijenci in ne skupaj z drugimi šefi. Z dvora je šel Pribičevič k Radiču, nato pa ob pol 11. drugič v avdijenco, iz katere se je vrnil kmalu po pol 12. uri.
Iz kabineta vladnega predsedstva je bil izdan o avdijenci uradni komunike, ki pomenja najlepšo satisfikacijo KDK za intrige zadnjih dni.
Mandata za sestavo vlade nocoj še ni dobil nihče. Kakor vse kaže, bo padla odločitev šele prve dni prihodnjega tedna, vendar pa ni izključeno, da dobimo že jutri novo vlado ali vsaj mandatarja krone.
Beograd, 7. julija, ob 21. p. Danes so se nadaljevale včeraj pričete konzultacije šefov parlamentarnih skupin. Do večera tudi današnji dan ni prinesel razčiščenja in ob uri, ko to poročamo, ni bil še nikomur poverjen mandat za sestavo vlade. Zdi se, da so naposled tudi beograjski krogi spoznali, da ne gre le za običajno vladno krizo, marveč da preživljamo globoko državno krizo. Četudi se hegemonistični krogi še vedno prizadevajo, da z vztrajanjem pri svojem znanem stališču preprečijo edino možno in pravilno rešitev krize v smislu zahtev KDK. da pride do notranjega pomirjenja in konsolidacije v državi, se merodajni faktorji še vendarle niso mogli odločiti iti kratkomalo preko zahtev KDK ter obnoviti stari režim pod novo firmo. Zvečer ob 8. je pozval kralj v skupno avdijenco vse šefe parlamentarnih skupin, da se še enkrat napravi poskus za dosego sporazuma. Avdijenca ta hip še traja.
Hegemonistične kombinacije
Po včerajšnjih avdijencah Ace Sta-nojeviča, Ljube Davidoviča in dr. Korošca so se že sinoči širile iz vladnih krogov vesti, da je koncentracija defi-nitivno propadla ter da gre sedaj samo še za obnovo dosedanje koalicije, ker da ni nobenega drugega izhoda in ker so se vse dosedaj koalirane stranke izjavile za tako rešitev vladne krize. Zatrjevalo se je, da bo mandat za sestavo koncentracijske vlade po vsej priliki poverjen Aci Stanojeviču, ki pa bi mu bil prideljen Ljuba Davidovič kot namestnik. V vlado pa naj bi prišle povsem nove osebe. Od dosedanjih ministrov bi ostala le minister trgovine dr. Spaho in minister agrarne reforme dr. Vlada Andrič. V enakem smislu poročajo tudi vsi današnji beograjski listi-
Posvetovanja med Stanoje-vičem in Davidovičem
Le Aca Stanojevič si je še tudi danes prizadeval najti možnost za sestavo koncentracijske vlade. Povabil je dopoldne Ljubo Davidoviča na sestanek, da se porazgovori z njim kot predstavnikom druge najmočnejše vladne stranke. Odpeljala sta se ob 9. z avtomobilom iz mesta in se vrnila šele okrog 11. dopoldne. Po tem sestanku pa se je iz hegemonističnih krogov zopet razširila vest, da je za novo vlado že vse gotovo ter da sta se Aca Stanojevič in Ljuba Davidovič zedinila na to, da predlagajo kralju vsi šefi vladnih skupin obnovo dosedanje koalicije. Rešiti da je treba le še vprašanje razdelitve portfeljev. Demokrati bi obdržali ministrstva zunanjih del, prosvete in šum, mesto ministrstva javnih del pa dobili notranje zadeve. Vrh tega bi postal
sežnosti se na žalost široka javnost bolj zaveda, nego tisti srbijanski politiki, ki nosijo odgovornost. Zvečer se je trdilo, da se bo rešitev krize še zavlekla in da imajo računali še z raznimi iznenadenji.
podpredsednik vlade Liuba Davidovič kot minister brez portfelja.
Po svojem sestanku sta se posvetovala Aca Stanojevič z radikalskimi, Ljuba Davidovič pa z demokratskimi politiki. Po konferencah so zatrjevali i demokrati i radikali, dn bo prišlo do obnove stare vlade z novimi osebami.
V	vlado naj bi stopile po možnosti take osebe, ki ne bi že v naprej odbijale opozicije, tako da bi se kasneje, ko se duhovi pomirijo, lahko obnovila pogajanja s KDK.
Po teh konferencah sta se ponovno sestala Ljuba Davidovič in Aca Stanojevič, da bi se, kakor se je zatrjevalo, zedinila glede mandatarja krone.
Spaho v avdijenci
Medtem so se na dvoru nadaljevale konzultacije. Od pol 10. do 11. je bil v avdijenci dr. Spaho, ki pa je bil napram novinarjem zelo rezerviran. Hegemonistični krogi pa so zatrjevali, da je tudi on zastopal v avdijenci stališče, da lahko dosedanje vladne skupine sestavijo novo vlado in nadaljujejo delo v,Narodni skupščini.
V	pričakovanju odločitve
Z veliko nervoznostjo so popoldne vsi politični krogi pričakovali nadaljne-ga razpleta dogodkov. Z dopoldansko avdijenco dr. Spaha so bile konzultacije šefov parlamentarnih skupin zaključene, ker je stališče KDK že znano. Zato se je splošno pričakovalo, da bo že tekom popoldneva prišlo do odločitve ter da bo kralj enemu izmed predstavnikov vladnih strank poveril mandat za sestavo vlade. Na drugi strani pa se ie znova zatrjevalo, da si Aca Stanojevič še vedno prizadeva priti v stike s KDK ter da še vedno nrigo-varja hegemonistom, naj z vztrajanjem pri svojem dosedanjem stališču ne tiralo situacijo na skrajno ostrino. Napovedoval se je v zvezi s tem ponovni sestanek med Ljubo Davidovicem in Aco Stanojevičem. do katerega pa ni prišlo. Pač pa je bil popoldne ob 5. pozvan v avdijenco zunanji minister dr. Marin-kovič, kar je sprožilo vesti, da bo njemu poverjen mandat za sestavo delovne vlade. Dr. Marinkovič je ostal na dvoru do pol 7. zvečer. Novinarjem, ki so ga pričakovali z največjo nestrpnostjo. je odhajajoč z dvora odklonil podrobnejše informacije, pač pa jim je izjavil, da doslej mandat za sestavo vlade ni bil poverjen še nikomur in da ga tudi on nima.
Večerna senzacija
Tem večjo senzacijo je zato vzbudila vest. ki se je bliskovito razširila po vsem mestu, da so bili za ob 7. zvečer pozvani na dvor v skupno avdijenco vsi šefi parlamentarnih skupin. Pri Stepanu Radiču v bolnici se ie pravkan- vršila konferenca med gg Radičem Pribi-čevičem, Joco Jovanovičem. dr Kra-merjem in Vilderjem. ko ie bil pozvan v avdijenco g. Pribičevič. G Pribičevič se je takoj podal na dvor, kjer so se medtem že zbrali gg Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič. dr. Marinkovič, dok. tor Spaho in dr. Korošec. Ob 7.30 so
bili nato vsi šefi parlamentarnih skupin sprejeti v skupno avdijenco.
Splošno se sodi. da je ta razvoj dogodkov pripisovati predvsem dejstvu,
da Stepan Radič s svojima ranjenima tovarišema dr. Pernarjem in Ivanom Gradjo jutri zjutraj zapušča Beograd ter se preseli v Zagreb.
Nočne avdilence voditeljev
Skupna avdijenca šefov vladnih strank. - Zopetna dvakratna avdijenca Svetozarja Pribičeviča
Beograd, 7. julija, p. Za avdijenco šefov vladnih skupin in avdijenco predsednika KDK Svetozarja Pribičeviča je vladalo v prestolnici največje zanimanje. Pred dvorom se je zbrala velika množica občinstva in zlasti novinarjev, ki so z nestrpnostjo pričakovali vesti. Novinarji so se zlasti zbirali okoli poslanca Vilderja. ki je spremil Svetozarja Pribičeviča na dvor, da bi zvedeli, ali je KDK morda svoje stališče spremenila. Pričelo se je govoriti, da sta se Aca Stanojevič in Ljuba Davidovič odločila k skrajnemu popuščanju.
Ob 9.45 je prišel prvi z dvora Svetozar Pribičevič. ki se je v avtomobilu odpeljal s poslancem Vilderjem k Stepanu Radiču na posvetovanje. Svetozar Pribičevič je izjavil novinarjem: «Nocoj morete iti mirno spat. Nihče ne bo sestavil vlade.»
Na vprašanje, ali je bil v skupni avdijenci s šefi vladnih strank, je izjavil: •Nisem bil, bil sem povsem sam s kraljem. Oni so bržkone sedaj pri kralj u.»
Na vprašanje, kdaj potuje S+ Radič v Zagreb, je odvrnil: «Jutri zjutraj.«
Na vprašanje, ali odpotuje tudi on. je Pribičevič odgovoril: «Jaz ostanem še nekoliko dni v Beogradu.«
Konferenca Svetozarja Pribičeviča s Stepanom Radičem je trajala do pol 11. zvečer. Prisostvoval ji je tudi oosla-nec Vilder, nakar se je Svetozar Pribi-
čevič ponovno vrnil na dvor v spremstvu poslancev V. Vilderja in Valerija-na Pribičeviča.
Ob tem času je bila pred dvorom zbrana še vedno velika množica radovednega občinstva.
Ob 10.10 je prišel z dvora dr. Korošec, ki pa ni hotel novinarjem mčesar izjaviti. Med 10.10 in 10.20 je orišcl z dvora Ljuba Davidovič. ki je izjavil: «Večerjaii smo skupaj s kraljem. Ni še nobenega sklepa, nikdo ni dobil mandata.*
Prav tako ie izjavil dr. Voja Marinkovič: «Ni še nobene odločitve.* Pribičevičeva druga avdijenca
Beograd. 7. julija i. Ko so prišli poslanci KDK na dvor. je bil Svetozar Pribičevič takoj sprejet v avdijenci. iz katere se je vrnil par minut po pol 12. Posl. Vilder in Valeriian Pribičevič sta ga čakala na dvoru, kjer se .ie ob tem času mudil tudi šef kabineta ministrskega predsedstva g. Mačetič. ki je nato redigiral in sporočil novinarjem važen službeni komunike, s katerim daje vlada najlepše zadoščenje KDK in njenima voditeljima, katera so danes hegemonisti ponovno obsipali s sumniče-nji. da sta protidržavna elementa, ki hočeta državo razbiti.
Tudi Svetozar Pribičevič je novinarjem potrdil, da nocoi še ni dobil nihče mandata za sestavo vlade in da še nihče ne ve, kako bo kriza rešena.
Polnočni vladni komunike
Zadočenje KDK za klevete hegemonisiov
Beograd, 7. julija, p. Opolnoči je bil | iz predsedstva vlade izdan naslednji komunike:
»Povodom podtikanja, da KDK ni za edinstvo države, temveč da dela za razcepitev, kar so posebno izvajali iz govora gosp. Predavca, se je predsednik KDK, gosp. Svetozar Pribičevič v sporazumu s predsednikom gosp. Stepanom Radičem prijavil v avdijenco pri Nju Vel. kralju in podal naslednjo izjavo:
KDK odklanj.a najbolj energično tudi samo misel, da bi bila proti državi, in izjavlja kategorično, da je z iskrenim zgodovinskim delom svojih prvakov pri ustvaritvi državnega edinstva in s svojim delom med narodom od njegove ustvaritve udejstvovanja dala več do-
kazov in jamstev, da je za državo, kakor oni, ki ji podtikajo da je proti državi. Govori gosp. Predavca, izzvani po načinu uprave v naši državi in po dogodkih v Narodni skupščini ter predlogih, naj se kriza reši z obnovo dosedanjega sistema, so se mogli v najslabšem slučaju tolmačiti kot težnja, da se z legalno izpremembo ustave pride do druge državne ureditve, v kateri bi bila zajamčena ravnopravnost vseh naših krajev in vseh delov naše države. S svojimi propozicijami za reševanje današnje krize je zahtevala KDK le spremembo sistema in ne drugo državo.»
Iz kabineta predsedstva ministrskega sveta v Beogradu 7. julija 1928.
Radie se preseli danes iz Beograda v Zagreb
V Zagrebu mu pripravlja mestno in okoliško prebivalstvo izredno prisrčen in svečan sprejem
Zagreb, 7. julija, n. Stepan Radič, dr. Pernar in Ivan Grandja odpotujejo jutri zjutraj z brzovlakom iz Beograda v Zagreb, karnor prispejo zvečer. Čeprav ni izdan poseben poziv za sprejem, je brez dvoma, da se bo na kolodvoru v Zagrebu zbrala ogromna množica meščanov in seljakov. Po vsej poti od kolodvora pa do stanovanja Stepana Radiča v Hercegovački ulici bodo stali seljaki in seljakinje v narodnih nošah in istotako bodo oblečene v narodne noše tudi zagrebške dame. S Stepanom Radičem bodo prispeli tudi vsi po.slanci KDK. ki se nahajajo v Beogradu, razun onih. ki radi poetične situacije morda še ne bodo mogli odpotovati. Na kolodvoru bosta Radiča, Pernarja in Grandio pozdravili s pesmimi dve pevski društvi. Na peron bodo pustili samo novinarje. Pozdravnih govorov ne bo. ker Stepanu Radiču zdravje še ne pripušča, da bi govoril.
Beograd, 7. julija, i. Jutri v nedeljo zjutraj zapuste Stepan Radič, dr. Pernar in Ivan Grandja bolnico ter se z brzovlakom odpeljejo v Zagreb. KDK je naročila za svojega predsednika in njegova tovariša poseben salonski voz
in spremljali jih bodo nekateri v Beogradu nahajajoči se poslanci ter dva zdravnika.
Stepan Radič se počuti jako dobro, dobil je nazaj vso svojo živahnost ter je danes prvič zapustil svojo bolniško sobo in se podal na hodnik, kjer se je nekaj časa šetai. Prof. dr. Kostič, ki ga je danes še enkrat natančno prejokal, je izjavil, da smejo Radič in njegova dva tovariša oditi na pot.
V Zagrebu se bo Stepan Radič nastanil v. svojem stanovanju na Pantov-čaku ter ostal tamkaj še kakih 10 dni. nato pa se poda bržkone na Bled, kjer bo prebil dobo rekonvalescence. V Beogradu ostane še nekaj časa predsednik Svetozar Pribičevič. ki ima polno pooblastilo, da govori »n postopa tako v imenu celokupne KDK, kakor tudi specijelno v imenu Stepana Radiča. Prihodnji teden se poda tudi Svetozar Pribičevič v Zagreb, kjer se bo najbrže sredi julija vršila plenarna seia poslancev KDK.
Zagreb, 7. julija, č. »Jutarnji list« poroča, da bo Stepana Radiča spremljal na potu v Zagreb prof. dr. Kostič in to na izrecno željo kralja.
f
•JUTRO* it 158
^Svoboden razvoj za prečanske pokrajine!a
Važna politična izjava Stepana Radiča. - Srbijo naj iz-čistijo Srbijanci sami, precanskim pokrajinam pa naj se v okvira Jugoslavije omogoči svoboden razvoj
Zagreb, T. fetlja r. Danilo]« »Novoati« I Ne gre za matedjalni problem t
NeSelJa S. 5TL 1928
Zagreb, 7. W«a r. Današnje »Novoati« jbjavljajo razgovor tvojega dopisnika t St. Radičem t beograjski bolnici. Radič se je p«tU ob tej priliki tudi fotografirati s svojo •oprogo la Jo bfl celo dobro razpoložen. Po fotografiranju Je pričel pripovedovati zagrebškem novinarja:
— Ne Cftam sploh ničesar, nobenfc Mstonr Samo poslanci mi poročajo v najvažnejših gidervah. ZeJo veliko važnost polagam na Io, kar s« bo o teh dogodkih pisalo, ne to-Kko ▼ dnevnih Ustih, kakor v taozerrskili perijodičnfh revijah. Minilo je že 14 dni, pa M «o ie ne more videti. Ko bom prišel v Zagreb, bom pregledal vse natanko. Nekaj ml bodo tudi Stali, tako da bom Imel Jasen pregled odmeva teh dogodkov v svetu.
Ne vem, kak bo tamkaj odmev, toda pri aaa Je odmev strašen. To se ne da popraviti. Tn gre zelo težko. Ta bolnica hna n. pr. državne dotacije 13 in pol milijona dinarjev za isto Itevilo bolniških postelj, ko-kor Jih fcna bolnica nsmlljenih sester v Zagrebu, ki prejema od države samo okoH 6 milijonov dinarjev«. Radič Je nato navedel par kričečih primerov korupcije slabega gospodarstva nato pa nadaljeval:
Nov udarec klerikalnega režima rudarjem
Beograd, 7. julija, d. Vlada je preko ministrstva xa Sume in rudnike izdala rešenje, s katerim se a podlagi ČL 27. Pravilnika o rudarskih blagajnah in na pritožbo Glavne bratovske skladinice v Ljubljani razveljavlja sodba razsodišča rudarskega zavarovanja od 24. maja tega leta. S to sodbo je bilo, kakor znano, ugodeno tožbam rudarskih upokojencev zoper sklep ljubljanske Bratovske skladnice od 27. decembra 1927. ki je povečal vloge v pokojninsko blagajno na 7 odst., podaljšal članski rok na 40 let in zabranil penzijoniranje brez dokazane onemoglosti. Vladno rešenje se sklicuje na trditev, da je re-Šenje ministra šum in rudnikov R. br. 11.624 od '6. decembra 1927„ ki je Glavno bratovsko skladnico pozvalo, da donese navedeni sklep, pravilna dopolnitev starega Pravilnika, četudi ni bila objavljena v »Službenih Novinah*. Najnovejše rešenje ministra je izvršno In se more torej od interesentov izpodbijati samo s pritožbo na Državni svet.
Popolna moralna propalost
SLS
Pod tem naslovom priobčuje v «Kme-tijskem listu» g. dir. I. Rosina, člančič, ki dobro karakterizira pokvarjenost klerikalne stranke. Clančič se glasi:
•Slovenska ljudska stranka se je ob osodepolnem trenutku 20. junija ponašala nekulturno, nepolitično in hlapčevsko ponižujoče.
Če rečem nekulturno, potem stavim to trditev na prvo mesto, ker smo vedno trdili, da srno izmed Hrvatov in Srbov najikulturnejši mi. Ko pa je prišla odločilna preizkušnja, ko je sredi narodnega parlamenta, sredi ljudi, ki jih je izvolil narod in jih poslal vanj, da bi se mu kdaj godilo bolje, ubijal parlamentarec z vzklikom «velika Srbija je v nevarnosti* svoje neoborožene kolege, ni našlo klerikalno politično predstavništvo drugega, kakor da je opso-valo svoje najkrivičneje in najtežje Žaljene politične nasprotnike, Id predstavljajo razen tega še cel svoboden hrvatski narod, z »ljudmi sumljive vrednosti in sumljive moralne kvalitete* (•Slovenec* 21. junija).
Ako smo Slovenci res narod, potem ne - more in ne sme to biti glas Slovenstva. Tako kulturen narod ne govori. In ali je dostojno za kulturni narod, da na najnekulturnejši način sveta smrtno ranjenega vodjo drugega naroda neposredno po zločinu opsuje s histerikom? (•Slovenec* 21. junija). Niti preko od bolesti stisnjenih usten Stepana Radiča, niti iz joka obeh vdov umorjenih poslancev se ni slišala senca očitka ali Žal beseda Srbstvu. Govorili so le o nesreči in nevarnosti, ki jo je treba s povečano ljubeznijo premagati. Ob trenutku, ko so srbski oficirji hodili pove-šene glave, ker se je med Srbstvom našel človek Račičeve kvalitete; v trenutku, ko so srbski odvetniki odklanjali zastopstvo morilca, ker niso mogli in hoteli braniti zločin njegove vrste (Bujalac, Sušic); v trenutku, ko se je eaprepastilo ne le celokupno naše, marveč vse „ evropsko javno mnenje, nismo našli m! Slovenci po našem glavnem političnem predstavltelju drugega kakor psovke, izbrane psovke!
Jaz mislim, da je zgodovinsko nemogoče. da tako ponašanje ne najde svoje kazni. Če smo res narod, če res nismo iztočili pred sto leti polovico svoje srčne krvi, če smo res kulturni In krščanski, potem mora slovenski narod reagirati na tako veliko sramoto, ki mu jo je prizadejalo njegovo politično vodstvo po Slovenski ljudski stranki.*
čudne molitve slovaških Židov
Bratislava, 7. luflrja %. Po raznrh mestih na 6k>va5kem Je bilo zaplenjenih na stotine židovskih motihreimkov, ker so vsebovali molitvice s prošnjami za osvoboditev Slovaške izpod češkega Jarma in obnovitev starega madžarskega kra-ilesftra.
Ne gre za matedjalni problem temveč ca moralnega. V tem so težkoče. Ml se ne bomo več angažirali za ono, kar je nemogoč«. Ne bomo več reševali Srbije pred tem, mogoče pa je hi zato se bomo z vsemi silami angažirali, da bomo pod dinastijo uredili prečanske kraje, da bodo zadovoljni, napredni in srečni. Kar se tiče Srbije, prepuščamo drugim ta Sisifov poseL Čeprav bi radikali ne storili v skupščini tega, kar so, bi pomenilo izroičti državo razstrfu, ako bi Jih pustili na oblasti.
Na vprašanje kaj misli o ostavki vlada, Je Stepan Radič odvrnil:
_ To sedaj ne pomeni mnogo. Pomeo!k>
bi, ako bi se takoj zgodilo. Sedaj nI več v vprašanju izprememba kake osebnosti nego izprememba režima, če ostane sedanja skupščina ln bo vlada sestavljena Iz stranke, iz katere Je izšel morilec, potem bo to katastrofalno. Skupščine nI več, izginla Je z zločinom In nima več moralnih kvalifikacij, da bi sestavljala vlado. Preostaja samo kralj In narod. In to sta dva laktorja, ki morata državo privesti do rešitve, reda In ustavnosti.«
Zborovanje SKS v Mariboru
Včeraj Je prispel v Maribor nar. posl. hi minister n. r. gosp. Ivan Pucelj. V dvorani hotela Kosovo se je vršila seja okrožnega odbora SKS, na kateri se je zbralo lepo število delegatov Iz vseh krajev mariborske oblasti. Tudi Prekmurci in Medjimurci so bili zastopani.
Po otvoritvi zborovanja, kateremu je predsedoval posestnik Rajšp. je povzel besedo posl. Pucelj, ki je podrobno opisal zgodovinski dan 20. junija ter razložil okoliščine, ki nedvomno dokazujejo, da je bil umor v Narodni skupščini pripravljen. Z zanosom je povdarjal, da je srčna kri velikih pokojnikov in ranjencev krvav krst KDK, ki je postala s tem nerazdružljiva. Plediral je za iskreno in odkrito sodelovanje s SDS in njenimi organizacijami v mariborski oblasti.
oP zelo zanimivi debati, v katero so posegli gg. dr. Kukovec, dr. Novačan, dr. Ra-potec, dr. Rosina, Ivan Kirbiš, Emeran Sto-klas in nadučitelj Jarc ter prekmurski in medjimurski delegati, so bile sprejete resolucije sledeče vsebine: 1.) okrožni odbor SKS v Mariboru se z najglobljim spoštovanjem klanja mučeniško preliti krvi naših voditeljev skupščini v borbi za ravnopravnost in svobodo; 2.) nar. poslancu Ivanu Puclju, vodstvu seljačke stranke in KDK se Izreka popolna zaupnica obenem se pošlje predsednikoma KDK gg. Radiču in Pribičeviču pozdravna brzojavka; 8.) zbor se zgraža nad SLS, ki je s svojim sodelovanjem z družbo, iz katere je izšel morilec, globoko ponižala in osramotila polteno ime slovenskega naroda; 4.) izvesti se morajo čim prej svobodne volitve, do katerih morajo organizacije SKS za početi iskreno, intenzivno sodelovanje s SDS.
Lepo uspelo zborovanje Je bilo ob 2. popoldne zaključeno.
Kandidatura dr. Korošca
Beograd, 7. julija, r. V režimskih krogih so včeraj in danes največ razpravljali o zasedbi mesta ministrskega predsednika v slučaju obnove stare hegemonistične vlade. O povratku Velje Vukičeviča na krmilo ni več govora, ker se temu protiviio radikali sami. Zato si Vukičevič in njegovi pristaši prizadevajo, da bi mu našli primernega naslednika, tako da bi ostal režim neizpremenjen in bi bil faktično še vedno Vukičevič gospodar situacije. V zvezi s tem so se širile verzije, da kandidira Vukičevič na predsedniško mesto dr. Korošca.
Današnja <Politika> poroča o Koroščevi kandidaturi med drugim sledeče: <Za enkrat je največ izgledov, da pride o kombinacije z Aca Stanojevičem na čelu. Ce pa bi Aca Stanojevič vztrajal pri svojem sklepu, a odkloni mesto ministrskega predsednika, smatrajo radikali, da bi bil v tem slučaju, slasti pa. če bi se odnošaji z opozicijo še bolj poostrili, najbolj pripravna oseba za ministrskega predsednika dr. Korošec.*
Kakor se vidi, si je dr. Korošec s svojim dosedanjim delovanjem, zlasti pa s svojim nastopom po 20. juniju, pridobil zaupanje beograjskih hegemonistov, tako da ga smatrajo za najprimernejšega naslednika Velje Vukičeviča, pa tudi za dovolj sposobnega, da na cprimeren način> zatre borbo opozicije za enakopravnost v državi.
Beg iz hegemonističnih strank
Zagreb, 7. julija, (n.) Doznava se, da se pripravljajo nadaljni izstopi iz Davidovi« čeve demokratske stranke. Sedaj namerava izstopiti iz stranke večje število mlajših kakor tudi starejših članov, ki so bili že od prvega početka na strani Davidoviča. Danes sta prijavila svoj izstop iz Davi do« vičeve stranke ravnatelj zavarovalne druž* be »Slavije« Mance in inšpektor Vrtljan, kakor tudi večje število pripadnikov go» spodarskih krogov.
Odpor dalmatinskih klerikalcev
Zagreb, 7. julija, (r.) Iz Dubrovnika po» ročajo, da je med volilci klerikalne stran* ke nastalo veliko ogorčenje proti poslan* cu Josipu Bariču, ki je odklonil izstop iz dr. Koroščevega kluba, k čemer so ga po» zvali člani dalmatinskih organizacij HPS. Dubrovniška »Narodna svijest«, klerikalni list, ogorčeno piše proti njemu in dr. Ko* rošcu, vplivni voditelji klerikalne stranke pa naglašajo, da se mora voditi politika v interesu Hrvatov, čeprav za ceno preloma
z dr. Korošcem in Baričem.
*
Oslek, T. Julija d. Katoliški župniki ▼ Baranfl so imeli sestanek, na katerem so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti temu, da spadajo pod beograjsko školijo, d očim so pripadali vedno, tudi pod madžarsko oblastjo, pod dja,kov-sko Škofijo. Zahtevajo, naj se zopet dodele dja- i fc—"M škofiji.
Praznik Savinjske doline
Žalec, 7. jalfca.
Vsa zavedna Savinjska dolina te pripravlja, da proslavi prihodnjo nedeljo 15. t m. na čim bolj svečan način zgodovinski prvi stoverakl tabor, Id •• j« vrSil pred 60 leti v4 Žalcu. Potomci onih prvih slovenskih taboribov, aajxavednejšihmod, ki »o imeli pod kruto avstrijsko vlado pogum pokazati svode slovensko srce in dvigniti slovensko zastavo za svobodo v onem kraju, na katerega je s takim pohlepom gledala potuj čevalna nemška politika, po-toancl teh kremenitih Slovencev hočejo v svoji državi dostojno proslaviti spomin na one lepe Junaške dni.
Klerikalci, ki jim ni ničesar svetega, Id zlorabljajo v svoje umazane strankarske namene najvišje verske ln narodne svetinje, so hoteli tudi to priliko zlorabiti za sebe ta svojo umazano politiko. Te sramote Savinjska dolina ne more pripustiti.
Zaito so se vsi zavedni možje odločili, da oni sami dostojno in spoštljivo proslave ta svetli jubilej. Iz uglednih pristašev KDK v Žalcu, Celju ta okolici se Je sestavil pripravljalni odbor, ki bo organiziral velikopotezno manifestacijo za nedeljo 15. t m. Opozarjamo Že sedaj vse zavedne SavinJ-čane na ta veliki praznik. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene.
Odgovor na odgovor
VCeraJšnjl »Slovenec« Je na karikaturo v petkovi številki našega lista priobčH odgovor, besen in grozeč, poln psovk In klevet, kar vse priča, da Je naša karikatura pogodila bistvo borbenega klerikalizma in mu prizadejala krut, toda zaslužen udarec.
Poanta naše karikature je drastično pokazala, v kako nelep položaj zaide duhovnik, ki ga strankarska strast tako oslepi, da ne vidi perečega kontrasta med novo začasno funkcijo ta svojim stalnim poklicem Tako so jo razumeli vsi; razumeli so Jo prav tudi klerikalci ln ta resnica Jih je spravila v besnost.
Funkcija ministra policije prihaja v vsaki državi najbolj in najčešče v dotiko in konflikte z Javnostjo, zato je naravno minister policije vedno najbolj Izpostavljen javni kritiki, satiri in ironiji. Na podobnih mestih morajo v drugih državah kapacitete svetovnega merila prenašati vse hujše kritike v besedi in sliki. Kdor Je preobčutljiv in nima Mussolinijeve moči, da bi zamašil usta tisku, čigar svobodo jamčijo osnovni zakoni, se ne sme izpostavljati na takem vidnem mestu, zlasti ako njegova oseba ne predstavlja samo ministra policije.
V	našem primeru gre za ministra policije, ki ga v njegovem pravem poklicu ozarja posvečeni značaj. Ta posvečeni značaj je v očeh Javnosti nezdružljiv z raznimi Javnimi funkcijami, česar pa ne uvidijo naši duhovniki, ki so v svojem strankarskem besnilu zabredli tako daleč, da celo mon-sinjor brez pomisleka zapusti cerkev, pri-rodno torišče svojega dela, ter kot najvišji poveljnik orožništva in policije daje in spušča ukaze, katerih posledica je prelivanje človeške krvi.
Noblesse oblige! Kdor tma neizbrisno zna menje ima- obenem dolžnost, da se skrbno ogiblje vsakega posla, ki bi utegnil vreči najmanjšo senco na njegov pravi poklic in značaj. Kdor pa sam tega ozira nima, naj ne pričakuje ozira od drugod.
Mi proti duhovnikom kot takim nikoli nismo vodili boja ta smo vedno povdarjali potrebo, da se duhovnik vrne v cerkev in vrši tam svoje vzvišeno kulturno poslanstvo. Bojujemo se proti politikom in ni naša krivda ako zaboli duhovnika, kadar udarimo po politiku. Kadar bijejo naši nasprotniki po nas, nikoli ne zadenejo tudi duhovnika. Kdo je tedaj kriv tega blaznega absurda, da pri nas duhovnik, oznanjevalec vere ln ljubezni neodpustno združuje svoje visoko poslanstvo s politično funkcijo, ki nosi odgovornost za prelivanje krvi?
V	urejenih državah je minister formalno odgovoren za svoje čine in opustitve parlamenta, minister-duhovnik pa ima še poseb-moralično odgovornost med vernim narodom, ki pričakuje od njega roke blagoslova, ne pa da se pod njegovim ministrovanjem rabi smrtonosno orožje proti narodu in njegovim zastopnikom.
Neizbrisno znamenje se ne da odložiti t formalno dispenzo in kljub dispenzi pada prelita kri na posvečeno obleko, ako Jo nje nosi tel j tako cinično izpostavlja. Preglupo je početje, povzdigovati človeka v deveta nebesa, sliko njegovega dela, ki se odraža v ogledalu kritike, pa preklinjati. Ne razbijajte ogledala, ako je človek kriv.
Mesto, da bi se klerikalci potrkali po prsih in si nasipali na glavo spokornega pepela, pa si povTh še laste pravico, da kličejo na osebno odgovornost ljudi, ki Jih njih srd ne more doseči. Kličejo na pomoč državno oblast, v isti sapi pa sami po beograjskem vzorcu Puniše Račiča groze z nekakšnimi obračuni. Ako bi hoteli na te grožnje odgovoriti po zasluže©ju, zadenemo zopet na duhovnika, ki izdaja »Slovenca«. Pro-kletstvo našega političnega boja Je, da za vsakim napadom tiči duhovnik, ki sam besno napada, zase pa zahteva privileg nedotakljivosti.
Po tej ugotovitv' mirno gledamo obljubljenim »Izrednim obrambenim ukrepom ta protinapadom« v oči, dostavljamo pa, da nam je za »Slovenčevo« bujskarijo osebno odgovoren g. dr. Anton Jeglič, ljubljanski škof, dejanski šef SLS ln vrhovni cenzor Slovenca«.
Radi bančnega poloma obtoženi poslanci
Saralevo, 7. hiHJa n. Danes je okrožno aodišfie
v Sarajevu odločilo, da zahteva od ministrstva pravde izročitev poslancev JMO dr. Bukvi da, dr. Hadžikadiča ta Kurbegoviča. Okrožno sodišče zahteva njihovo izročitev kot bivših članov ! ravnateljstva muslimanske trgovske ta obrtne banke, ki Je propadla. Sodišče jih namerava po- j zvatj oa odgovor radi poloma banke, f
Zagonetna smrt bankirja Lowenstema
Vsakovrstne kombinacije in možnosti, gotovosti pa še nobene. Skrivnostno ponašanje pilota in ostalih potnikov, —- Vrata zrakoplova se niso mogla odpreti. — Ni izključen skrbno pripravljen manever
Berila. 7. fcife. d. »Lokalanzeiger« poroča te Bruslja: Is najrazličnejših vesti o
skrivnostni nesreči bankirja L8wcnsteina se da z gotovostjo reči le toliko, da je vse osobje. ki ga Je spremljalo na poletu, skrajno molčeče ter popolnoma mimo. Posebno nerazumljivo Je dejstvo, zakaj se pilot nI vrnil v Anglijo, ki mu je bila mnogo bližje. Ravno tako se ne da pojasniti, zakaj se nI poslužil brezžične postaje na krovu. Jd ni bila pokvarjena, da bi obvestil prvo postajo o nesreči. Tajnost Je dalje, zakaj pilot do Bruslja ni letel po običajni progi Dover - rt Grisnee. Se bolj sumljivo Pa Je, zakaj j« pristal popolnoma na prostem polju. dočfrn je imel do letališča v Dunkerqueu samo pet minut. Ena izmed strojepisk, ki se le vozila z istim letalom, je izjavila, da o samomoru ne more biti govora, ker so bile financijelne prilike L6-wensteina prav dobre. Ko je dopisnik nekega lista iiz Dunkerciuea stavil naslednje vprašanje, se je približal obema sluga, ki je tudi potoval z letalom, kar Je zadostovalo, da je dama popolnoma utihnila. Sploh je bilo opaziti, da si je sluga sploh zelo prizadeval, da bj odgnal vse. ki se za za-gonetko zanimajo. Tudi angleški novinarji so posvetili dcraodku precejšnjo pozornost. Vsi soglašajo v mnenju, da je L5wensteta takoj po pristanku hitro zapustil letalo ter se nato nezmano kam odpeljal Pariz, 7. julija, d. Verzija, da sa je LB-
wenstelnu res pripetila nezgoda, te ne uje-
pia s poskusom, ki ga je včeraj izvršila nizozemska zrakoplovna družba na letališču v Le Bourgetu. Letalo Fokkerjevega tipa. popolnoma slično onemu, s katerim se je vozil L6wenstein. se je dvignilo in dva monterja sta morala med poletom odpreti zunanja vrata, kar se Jima je posrečilo le z največjim aaoorom in samo za dlan široko. Poskus,je nepobitno dokazal, da je nezgoda Lčvvensteina pod normalnimi okolnostmi nemogoča. Govori se še o majhni verjetnosti, da se Je letalo ravno v trenutku, ko je L6wenstein pritisnil na vrata, zaokrenilo. tako da se je zračni pritisk proti vratom nekoliko zmanjšal ta bi se morda dala lažje odpreti. Vsekakor pa je ta možnost zelo dvomljiva.
Pariz 7. joiliia. d Angleško časopisje izraža domnevo, da Je pilot morda L5wen-steina odložil na kakem neznanem kraju ter tako uprizoril bankirjevo smrt Pariški listi tej kombinaciji nočejo verjeti. »IntTa-sigeant« piše. da bi se bil L5wenstein lahko mnogo lažje na druge načine izgubil za nekaj mesecev. Dasi Je lahko računal, da bodo njegovi ljudje molčali, se vendar ne zdi verjetna da bi bil pilot, ki ie vodil letalo in Je bivši angleški častnik, pripravljen za tako komedijo.
London 7. JutlJa. s. Iskanje L0wen-steinovega trupla Je bilo do 10 dopoldne brezuspešno.
Amundsen izginil brez sledu
Dr. Stresemannov dar za rešitev Amundsena. — Usoden položaj Nobilove skupine. — Nobile o švedskem učenjaku Mal-
greenu
Kingsbaj, 7. julija, g. Stotnik Sora, ki je pred desetimi dnevi odšel na saneh s tremi možmi z <Braganze>, da' bi poiskal taborišče italijanske posadke, se dosedaj še ni vrnil. Smatrajo, da se je izgubil, ker so razmere zelo neugodne. O Amundsenovi usodi še ni nobenih vesti
Udetova ekspedicija na Spitzberge za pomoč italijanski posadki, je bila opuščena, ker ni izgledov, da bi se posrečila. Led ma ploskev, na kateri je sedaj posadka <Italie», ie oddaljena še 5 km od kopnega. Moštvo bi bilo mogoče rešiti s čolni.
Oslo, 7. julija, (be.) Nemški zunanji minister dr. Stresemann je daroval za rešilno ekspedicijo Amundsena 1000 norveških kron.
Rim, 7. Julija, (be.) Ladja <Citt& di Mila-no» poroča: Ledolomilec «Krasin> je prišel zopet malo dalje in je 70 milj oddaljen od Severnega rta Platena. Stotnik Ravasoni se je včeraj dvignil v Tromsa ter s svojim
hidroplanom preletel otok LftrO, rt »evernd
Kyna, Hammerfest in Mehaon ter preiskal vse oblake in fiorde. V Hammerfestu je Ravasoni pristal ter poizvedoval med ribiči o vzrokih govorice, da so našli Amundsena. Ravasoni ni mogel izvedeti ničesar.
Rim, 7. julija, d. Fašistični list <Brillante> prinaša Nobilovo poročilo o švedskem učenjaku Malgreenu. Nobile pripoveduje o njem, da mu je, ko ga je opazil na razvalinah ladjice, žalosten zaklical: <Nam ne preostaja drugega kot smrt!> Po kratkem molku se je učenjak dvignil in pristavil; <Hva-la, general, da me vzamete s seboj.> Pri teh besedah je Šved napravil gesto, ki ni dala dvomiti o njegovem skrajnem naklepu. Nobile mu je v zadnjem trenutku preprečil tragično namero. Nekaj dni pozneje se je Mallengren prostovoljno priključil obema mornariškima častnikoma, da bi šli peš iskat pomoči.
Veliki viharji in naiivi

so razgrajali na Poljskem, v Italiji in v severnih državah
Varšava, 7. julija (lo.) Nad mestom Je divjal grozovit vihair. Tudi mesti Lodx ta Sosnovice sta bili težko prizadeti.
Varšava, 7. julija s. V okraja Opoczyau k včeraj popolnoma pogoreda v&i Odnywcki. Popolnoma uničenih Je 280 stanovanjskih hii ta gospodarskih poslopij. V pLaimenih Je zgorela neika 85-letoa starka.
Milan, 7. julija s. Na ooemtju gornje Italijanskih jezer ta po južnem Tirolskem Je včeraj divjal velik vihar s točo, ki Je povzročil mnogo škode. Posebno so trpeli vinogradi v okolici Griesa pri Bolcanu, ki so popolnoma uničeni. Tudi v dolini Nonsberga je vinska letina uničena. Škoda znaša saimo tokaj več milijonov lir.
IT •	V«	II	VM«
Novi režim v Nemčiji
Nepričakovano močna večina, ki je odobrila deklaracijo nove nemške vlade kaže, da bo življenje Miillerjevega kabineta vendarle daljše, nego je to pogodu nemškim nacijonalcem in njihovim oprodom v raznih taborih. Na vsak način bo preživel poletne počitnice in bo zastopal Nemčijo na rednem jesenskem zasedanju Društva narodov.
Seveda si je Muller-Franken priboril zaupnico na temelju vladnega programa, ki nima na sebi ničesar izrazito in specifično socijalnodemokratskega. Izjavo, ki jo je on prečital pred Reichstagom, bi prav tako lahko podal demokratski ali centrumaškj državni kancelar. Muller-Franken pač ni imel reči ničesar, kar bi dalo klerikalcem in ljudski stranki, ki sicer imajo svoje zastopnike v vladi, a ji niso obljubili podpore, povod za borbo proti novemu Težimu. Brez aktivne podpore obeh teh klubov pa vlada ne bi imela večine v parlamentu.
Zato vidimo, da je bil Mflller v notranjepolitičnem delu vladne deklaracije previden in kratek: govoril Je o tem, da mora biti državna bramba izločena iz političnih in strankarskih borb, napovedoval Je boljšo razdelitev davčnih bremen, upravno ta volilno reformo, preureditev odnošajev med pokrajinami ln centralno vlado, ustanovitev državnega upravnega sodišča itd. Same stvari, ki ne kažejo ničesar dalekosežneža, nikakih izrazito socialističnih ciljev. Navzlic tej programski šibkosti pa se mora nova vlada vseeno zvati levičarska — seveda v nemškem merilu — In izrazito republikanska. Ureditev republikanskega režima ln so-cijalnl napredek bosta našal v Miillerjevem kabinetu zanesljivo oporo.
Mmgo Jasnejša ln odločnejša Je bila vfad-na Izjava v zunanjepolitičnem ožim. Mflller zahteva predčasno izpraznitev Porenja, in revizijo Dawesovega reparacijskega načrta V tem pogledu se njegovo naziranje prav nič ne razlikuje od stališča prejšnjih nemških vlad, v katerih Je bil dr. Strese-mamt zunanji minister. Tudi v vprašanju razorožitve se nemška vlada v ženevi ne bo izpremenila. V vseh teh zahtevah je pač nemški narod enoten. Njegova težnja, da se nru olajšajo posledice poraza y svetovni vojni, je razumljiva in prirodna. Glavno Je, da ne skuša doseči cilja s silo in na škodo evropskega miru.
In baš v tem ozlru se novi nemški režim razlikuje od prejšnjega. Njegov pa- (
Rim, 7. julij« t- V Lombardiji ta gornjem
Poadiižjn so divjadi včeraj veliki viharji. Posebno prizadeti so kraji Varese ta okolica La&a Ma>ggiore. V Varese Je vihar podrl mnogo dreves ter potrgal brzojavne ta telefonske z veze. Odnesel Je dalje streho gledališča ta poškodoval baziliko.
Riga, 7. JuftJa t. Zaradi pooovnili nattvov m
.e-ke Kurlanda ta Dflne zopet močno narastle. Poljska dela, ki so se po zadnjih poplavah komaj dobro pričela, }e bilo treba zopet ustaviti. Posebno prizadete so pokrajine okoli Jezera Lu-ban) in v Južni Lrvlandiji. O težkih škodah zaradi poplav poročajo "tudi iz južne Estonske.
cifizem Je Iskrenejšl ln zanesljivejši. Herman Miiller je svečano Izjavil, da vodi nem ško zunanjo poiitiko volja za miren sporazum in da se Nemčija odreka smislu rs-vanše.
Novi nemški režim ne bo menjal temeljev zunanje politike, pač pa je upati, da bo uspešno razvijal politiko sporazuma naTO-dov iri miru in da bo zlasti forsiral zbliža-nje s Francijo. Izprememba režima v Nemčiji bo v tem primeru morda otvoritev nove ere v povojni zgodovini.
Prekošen italijanski letalski rekord
Berlin, 7. julija, (be.) Letalca Ristič ta Zimmermann, ki sta startala v četrtek ob 4. uri zjutraj v Dessau z letalom W 33 za vztrajnostni svetovni rekord, sta bila danes ob 17. uri še vedno v zraku in sta s tem poletom, ki je trajal do tega trenutka 61 ur, že potolkla svetovni rekord italijanskih, letalcev Ferrarinijev Del Perte za 6 ur in pol. Letalca bosta pristala šele proti ve« čeru.
Koburški gozdovi na Slovaškem
Bratislava 7. julija g. Češkoslovaška vlada 1« opustila načrt, da bi pustila obsežne gozdove koburSkega posestva v držanmi upravi, ker hi bilo treba za vzdrževane prevelikih investicij. Zato je sklenila, da bo te gozdove še Jeseni dala za 4 do 6 let v najem. Gozdovi so tako obsežni, da gre za največji kompleks srednje evropskega gozdnega kompleksa. Izmed inozemskih interesentov se zanimajo za te gozdove Angleži ta Jugosiovenk
Originalen samomorilec
Bratislava, 7. JuiiJa g. Pri Komorno ob Donavo se j« odigral nenavaden prizor. Neki mladenič je korakali v promenadni obleka v Dumtv. Ko le prišel do pasa v vodo, je izvlekel žepno ogdedalo ter se skrbno ogledoval. Nato Je potegnil revolver in si pognal kroglo v glavo. Iz najdenih pisem so ngotovili, da gre za samotno« zaradi nesrečne ljubezni.
»Sveta vojska« v Rusiji
Moskva, 7. julija d. Ruska prodaLkohofaa liga }e stavila aveto sovjetskih komisarjev predlog, naj bi v sovjetski Rusiji v 15 letih tevedK popolno prepoved alkohola. Zaenkrat naj bi se omejila produkcija piva ta žganja. Po 15 letih naj bi bilo v Rusiji sploh prepovedano prodajati alkoholne pijače. Predlog določa, naj bi za ofi-cijelne bankete imela prepoved takojšnjo ve« Uavnost,
Naši Krati UfTlL
Pomlad v Triglavskem narodnem parku
Pod Triglavom, v začetku julija.
Tam doli sezona češenj in pokošeni travniki, tu gori pa prva pomlad cvetja. V Narodnem parku je ravno razcve-la Anemone alpina (mavka) in Viola biflora (rumena vijolica), Veronica lu-tea (jetičnik) gleda iz skalne razpoke, Amelanchier ovalis (božja hrušica) in Sorbus chamaemespilus (breka) sta razvila svoj cvet.
Da, v Narodnem parku pri Sedmerih Jezerih. Dolga in težavna je bila pot, preden je letošnji finančni zakon vendar izrekel, da je 5000 ha nad Komarčo določenih za Triglavski narodni park, kjer bo od sedaj naprej gospodarila le Še mati priroda. tako da lahko rečemo, da je letos v dolini Sedmerih jezer — pomlad v dvojnem smislu.
Od Komarče do Hriberce, od Tičari-ce pa do državne meje ne bo zapela nikdar več sekira in krave in ovce ne bodo več popasle teh bujnih planinskih travnikov. Lov v teh krajih bo prenehal, in divja koza se bo mirno pasla kakor takrat, ko so čuvale še rojenice ta vrt prekrasni.
Ob robu jezer cvete sedaj Soldanella alpina (planinski zvonček) in Caltha al-pestris (planinska kalužnica) raste iz snežne vode (4 C°). Prhnula auricula (jeglič), Gentiana Clusii, Rhodotham-nus chamaecistus (slečnik), Dryas oc-topetala (velesa). Aster bellidiastrum krnčajo skale okrog jezer. Pod Studor-Jem je bilo včeraj na prostoru kakih 80 m nad poldrugi sto zlatih jabolk (Lilium carniolicum) v cvetju, med njimi pa so stale plave perunike (Iris Cen-gialti), ki imajo večje cvete kod vsake naših vrtnih perunik.
Še nebroi drugega planinskega cvetja je tu gori že sedaj v polnem krasu tn sleherno jutro izvabi solnce novo cvetje na dan v dolini Sedmerih jezer — v sedanjem Triglavskem narodnem parkn.	J.
Novomeik ^zanimivosti
Požar v Smoienii vasi. Nezgoda voiaškeza »eroplana. Desetletna deklica nasajena na kol.
Novo mesto. 7. julija.
Predsnočnjim okoli 22.45 je opazilo več pasantov z mosta, ki veže Novo mesto s predmestje Kandijo. močan odsev ognja v smeri proti Smoienii vasi. Tak od so obvestili mestno policijo, nakar je ta s sireno v •mestnem stolpu alarmirala novomeško in kandijsko gasilsko društvo. Obe društvi sta skupaj z orožniki v teku pol ure z največjo naglico odhiteli v označeno smer. Pridružili so se i ima še zasebniki z več avtomobili.
Ko ie prišla pomoč v Smolenjo vas. ki je bila videti vsa v plamenih, so gasilci hoteli napeljati cevi. toda nikjer v bližini ni bilo potrebne vode. Nedaleč odtod teče sicer slatenski ootok, ki pa ie v tej neznosni suši. ki grozi uničiti skoraj vse poljske pridelke, malone docela usahnil. Gasilci bo bili na ta način primorani. da prisostvujejo požaru, ne da bi mogli aktivno Doseči vmes. V ognju sta bila dva velika kozolca. naložena s semensko deteljo in rži o. last posesitnice Frančiške Lenartove in posestnika Janeza Bralca. Pogorela sta do tal z vozovi vred, ki so bili pod kozolcema. Skoda ie znatna, dočim ie bila Lenar-tova zavarovana komaj za 1000 Din, Brulc pa sploh ne. Sreča v nesreči je bila. da ni bilo vetra. V tem primeru bi bila vpepeljena vsa vas. ker so skoraj vse hiše krite s slamo in posebno še okoli in okoli obdane z velikimi skladovnicami suhih drv. Ker sta stala kozolca tik vasi. so bili vaščani pripravljeni na najhujše.
Kakor se govori, nameravajo zgraditri v Smole,ni i vasi moderen vodnjak, ki bo imel dovolj vode. ki jo Smoljčani tako zelo pogrešajo. Zal le. da se še niso sporazumeli glede stroškov. Požar bodi v sva-
rilo. da naj se ne odlaša z zgradbo, ker se utegne pripetiti nesreča, ki ne bo katastrofalna le za dva posestnika, temveč za vse vaščane.
Na ravnini pri Češči vasi je moral pristati na svoji izvidniški službi vojaški aeroplan »Breguet 224«. in sicer radi defekta na motorju. Pri pristanku se je tako poškodoval, da se ni mogel več dvigniti. Oba avijatika pilot - narednik Zorko Ln izvidnik letalski podporočnik Radin sta ostala nepoškodovana.
Ko so ljudje izvedeli za nezgodo so po-liteli številni kopalci na Krki s čolni na kraj nesreče, obenem pa so se zbrale okoli aeroplana množice kmečkega ljudstva, ki so občudovale velikega ptiča. Šele ko je prihitel na telefonično obvestilo aeroplan
»Brandertburg« iz Zagreba z nadomestnimi deli in mehanikom, se ie mogel aeroplan po večurnih popravilih zopet dvignili v zrak. Oba aeroplana sta nato skupaj odletela proti Zagrebu.
Marija Kožarjeva, 10-letna hčerka posestnika Franca Kožarja s Cerovca, je nameravala obrati češnje. Splezala je na drevo in hotela pričeti s trganjem, ko se je nenad a odkrhnila veja. Nesrečno dekletce je priletelo na ošpičen kol. ki se je revici globoko zadri v život. Na obupno kričanje so prihiteli domači, ki so jo krvavečo iz globoke rane sneli s kola. jo obvezah in jo takoj prepeljali v žensko bolnico. Stanje dekletca je opasno in pomilovanja vredno.
Dve anekdoti o mehkem
srcu	;
i.
Bilo Je po beograjskem umoru. V SkofJo
Loko ie prišla mati novomašnika nakupo-vat za novo mašo. S težavo ga je spravila do kruha. Trgovec jei čestita češ. sedaj bo pa že boljše, ker bo »gospod« pomagal.
»A. kaj tisto, saj pravijo, da bo sedaj tako boljše na svetu, ker so one postrelili v Beogradu...«
n.
Na Vače se je vrnil iz Ljubljane trgovec s posebno izdajo »Slov. Naroda«. Moža je grozna vest o umoru v skupščini po trla in ni se mogel zdržati, da ne bi pretresljive novice pokazal domačemu župniku. iti mu ie prihajal nasproti. Župnik čita in se namrdne:
»A, kaj to. saj v Meksiki še duhovne streljajo.. «

Proslava 30-letnega obstoja Rožne doline pri Ljubljani
Rožnodolčani proslavljajo danes 30-letnico nastanka svoje vasi s staroslavnim rožnodolskim sejmom, osmim po vrstnem redu, ki se bo vršil po vsej vasi ter bo velezanimiva in zabavna svojevrstna prireditev, kar priča že njegov pester in obilen program (nastopi ljubljanskih in domačih pevcev, rožnodolska glavnjača, rožnodolski muzej, rožnodolska ,brna\ plezanje na mlaj, tekme najdebelejših in najlepših itd.). Rožnodolčani bodo zopet pokazali, da so »republika«, ki lahko nudi gostom, kar jim bo srce poželelo. Pet godb, porazdeljenih po raznih gostilnah, bo razveseljevalo sejmarje. V lepo Rožno dolino k pestremu sejmu se bodo zbrali številni Ljubljančanje in tudi gostje iz drugih krajev Slovenije, da se porazvesele in izkažejo čast najlepšemu delu bližnje ljubljanske okolice, kateremu, žal, manjka le še nujno potrebni vodovod.
Slovensko prosvetno društvo „Triglav" iz Kragujevca na izletu v Topoli
Kraguievac, 3 julija.
Bilo je divno poletno vidovdansko jutro, ko so štirje avtomobili, okrašeni z zelenjem in zastavicami ter dobro zasedeni s člani našega prosvetnega društva »Triglav« in njihovih rodbin, krenili iz Kragujevca na izlet v Topolo - Oplenac, k grobu pokojnega kralja Petra. Izbrali smo si ta dan, da se poklonimo spominu velikega vladarja in mu na grobnico položimo krasen velik venec. Med popevanjem slovenskih narodnih pesmi, ki so odmevale iz vsakega avtomobila smo skozi lepo Šu-madijo prispeli vedrih lic v Topolo. Po kratkem odmoru smo se napotili na slikoviti griček Oplenac. kjer stoji veličastna cerkev, ki io ie pokc-jni kralj Peter dal zgraditi za mavzolej dinastije Karagjor-gjevičev. Vsa cerkev je impozantna umetnina in se izmed novejših hramov božjih v Evropi odlikuje s posebno lepimi mozaiki, ki krase vse stene in se še vedno izpopolnjujejo. Delo bo trajalo še dve leti.
Podali smo se v dolnji del cerkvene ladje. kjer snivajo svoj večni sen pokojni Karagjorgjeviči. Po ogledu vseh grobnic in vencev je pričela naša mala. prisrčna svečanost. Pevski odsek našega kulturnega društva »Triglav« je zapel med grcbno tišino mnogoštevilnega navzočega občinstva večno lepo »Vigred«. ki se ie prvič glasila ob kraljevem grobu in v Šumadiji vobče. Mnogim navzočim je izvabila solze. Po od-
peti pesmi je vojni kurat Vinodolac opravil opelo, ki ga je zaključil z lepim govorom, nakar je zopet naš pevski odsek z globokim čustvovanjem zapel drugo žalostinko »Blagor mu«.
H grobu velikega kralja je pristopil predsednik »Triglava« France Štajer. Položil je na grobnico velik venec, na čigar prvem traku v slovenskih barvah je bie-stel napis »Slovensko kulturno društvo Triglav v Kragujevcu«, na drugem v državnih barvah in v cirilici pa »Kralju Petru Velikome Oslobodiocu«. Pri tem je izipre-govoril naslednje besede:
— Veliki osvoboditelj, največji kralj! Globoka ljubezen nas je pokrenila. da se v znak neizmerne hvaležnosti, ki Ti jo dolgujemo, poklonimo pred Tvojim večnim bivališčem. Ti, ki si vse svoje življenje, prezirajoč nevarnost in trpljenje, posvetil svojemu narodu, da ga združiš in ujediniš pod svojim žezlom, si s težkim, neumornim delom dosegel svoi cilj. Poznal si naše trpljenje. čutil si z nami vso našo bolest. Ko si pred 25. leti zasede! prestol, si z bolestjo v veliki duši okrenil pogled preko Dunava in Save k sinjemu Jadranu in snežnemu Triglavu, na brate svoje krvi. ki so še bili pod tujcem. Nikoli nas nisi pozabil. Tvoje veliko delo je spremljal božji blagoslov. Mnogo Ti dolgujemo! Zbrani v Tvoji dragi Šumadiji. mi Slovenci izpod Triglava polagamo na Tvoj grob skromen spomin, pri
tem pa so nam srca polna hvaležnosti in ljubezni. Večna Ti slava, veliki naš kralj!...
Vsi navzoči so se pridružili vzkliku »Slava!«, pevski odsek pa je intoniral državno himno, nakar je bila svečanost zaključena. Ginjen je še povzel besedo pravoslavni prota Gužič, ki se je zahvalil predsedniku z vznesenimi besedami.
Ob izhodu iz cerkve nas je slikal naš rojaik Cerne in takoj so se nam pridružili tudi domačini, ki so se zbrali k svečanosti. Dvorni ekonom nas je ljubeznjivo vodil skozi nasade kraljevega posestva do letne vile kralia Aleksandra in do zimske vile obeh kraijevičev. Po ogledu smo se podali na skupno kosilo v Topolo. Popoldne smo priredili pevski koncert. Pod vodstvom mladega Ljubljančana Frania Palme, dijaka VI. razreda vojno - obrtniške šole. smo z odličnim uspehom odpeli: »Trig!av«. »Jadransko morje«. »Sto čutiš«. »Vasovalec«. »Pogled v nedolžno oko« in »Slovenec. Srb, Hrvat«. Pohvale ni manjkalo, saj v Topoli se še ni g'asi!a slovenska pesem. Po končanem pevskem programu pa ie naš glasbeni odsek prav pridno igral razna kola. kar je razpoloženje dvignilo do viška. Bila je lepa domača zabava, pravi izraz medseboine ljubavi. Proti večeru smo se le s težkim srcem odpravili k povratku. Motorji avtomobilov so zopet zabrneli in burno pozdravljanje nas je ločilo od prijazne Topole.

c-i <o
Urejuje najbolje prebavo! Cist) želodec in čreva brzo in ugodiiol 1 omot pa vseij lekarnah Din
Danes predstava ot> 3, Vi 5, 6, % 8 ln 9.
Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani!
Žalostna usoda deklice, ki jo je ljudska zloba vrgla aa ulico.
Državni pravdnih Jordan
Drama po znamenitem romanu lians Landa.
V glavnih vfogah najznamenitejši igralci H. Mlereodorff, Mary Johnson Hd.
Mati po krivem obdolžena zvodništva z lastno hčerko. — Državni pravdnik ?a-literva njeno obsodbo in se zaljubi v hčerko nedolžne žrtve. - Posledice justičnega umora. Znižane letne cene!
KINO IDEAL.

Bogata dolarska dedščina
Sava, 7. julija.
Samoten mlinar v mali grapi, nedaleč od Save, Šuštar po imenu, je dobil pred dnevi sporočilo, da ga iščejo že dalje časa ameriške oblasti zaradi velike dediščine. Gre za približno 200.000 dolarjev, ki jih je zapustil neki njegov oddaljeni sorodnik v Ameriki. Sporočilo je povzročilo po vsej okolici živahne govorice in Šuštarieva rodbina je postala predmet občudovanja in tudi zavidanja.
Ko je prišla do Šuštarjevih prva vest. se je v miru živeča in od živahnega sveta oddaljena družina močno prestrašila, ker čemu neki jih iščejo ameriške oblasti. Bojazen pa se je kmalu prevrgla v veselo presenečenje. Že pred šestimi leti ie umrl v Ameriki njihov »mali« stric, ki jim je zapustil visoko dediščino. Kliub poizvedovanju pa oblasti niso mogle dolgo najti nikar-kega pokojnikovega sorodnika, ki bi bil upravičen, da prevzame težke mošnje. Nu. končno so le iataknili srečnega mlinari-a. Šuštarjevi so po tem takem postali čez noč silni bogataši, kajti dediščina znaša po današnjem denarnem tečaju okroglih 10 milijonov dinarjev. Poleg tega pa dobe tudi obresti za dobo 6 let, kar bo tudi vrglo nekaj milijonov.
Srečna mlinarjeva družina je kajpak dobila na mah veliko prijateljev in občudovalcev. Po savski dolini je naenkrat vse zasanjalo o dolarskih tetah in imovitih stricih. Kdaj pa se bodo Šuštarievi milijoni šteli na roko. zaenkrat še ni znano.
Kolesarski prvak Kosmatin
(ASK Primorje) odpotuje v torek na kolesu iz LJubljane na olimpijado v Amsterdam.
(Glej športno rubriko.)
Trideset let humanega dela
{Ob jubileju kaznilniškega nadučitelja, g.
Miška Cizlja).
Mol ki so mu namenjene te skromne •Tstice, ni znamenit pesnik ali pisatelj, tudi ne slaven izumitelj ali drzen letalec, ki bi delal rekorde v vrtoglavih zračnih višavah in v šest in tridesetih urah premeril ceean. Tih in skromen je, tako neznaten po rvoji osebni reprezentanci, da ga današnji širni svet prav lahko prezre. In vendar mu gre odlično mesto med imeni, ki jih naš narod izgovarja s hvaležnim spoštovanjem.
Dragocen zaklad je dobra knjiga in človek, ki jo je napisal, zasluži navadno več priznnnja kot ga prejme. Dvakrat dragocena je živa beseda, položena kakor zdravo seme v zrahljano srce, ker je neposredna in presajena vsa topla iz duše v dušo ... m
Dne 10. julija 1928. poteče trideset let, od-iar je bil g. Miško Cizelj imenovan na svoje prvo kaznilniško učiteljsko mesto v kaznilnici Kariau v Gradcu.
Učiteljska služba v kaznilnici zahteva dovršenega pedagoga in celega Človeka. Vztrajnost, potrpežljivost, ljubezen, samozata-jevanje, požrtvovalnost in železen moralni odpor so svojstva, brez katerih je kaznil-niški učitelj nemogoč. Pridejo trenutki, ko «e mora z vsemi temi lastnostmi hkrati boriti proti navalu okolnosti ali posameznega slučaja. —
Kaznilnica. Obzidan prostor kakor ograjeno brezno. Kdor strmoglavi vanj, obleži pohabljen na dnu. Koliko jih ve, da leži tam jjonesrečenec! Koliko jih je, ki bi tvegali negotovo reševanje?
Slavljenec Cizelj ni postavljal rekordov v zračne višave. Pogrezal se je v mračne globočine življenja in oznanjal obupanim, zaničevanim, izobčenim, s sramoto pokritim žrlvam zločina Veliko noč.
Kaznilnica. Koliko strahot, bede in gorja vsebuje ta beseda! Kadar izgovorim njeno ime. se mi zdi, da čujem neizprosno žven-iljanje težkih okovov, spojenih t verigo, ki
jo imajo kaznjenci dvignjeno in pritrjeno spredaj k pasu, da se jim ne vleče po tleh... Vidim težke, izmučene korake vkovanih nog in tope, brezizrazne obraze robijašev. Vidim gladne, vdrte oči in uvele postave tistih, ki morajo pokoriti svoja dejanja s po-sienjem, trdimi ležišči in temnicami. Cujem zadirčne ukaze paznikov, loputanie vrat, silovito zaklepanje in tu pa tam boječo, plaho prošnjo jetnika. Spomnim se tisoč malenkosti, ki se ob besedi »kaznilnica« strnejo v moji duši v teman mozaik, iz katerega se oblikujejo pojmi: zakon, kazen, zadoščenje, očiščenie. Nepopisno sirova je ta slika. —
V preprost okvir je zajet ponižen napis »Šola« in obešen nad vhod v kaznilniško učilnico. Šolska soba je to, kakorsno pozna vsak, ki je hodil v osnovno šolo: Dve vrsti klopi, v ospredju oder z mizo. črna deska, kraljeva podoba, razpelo. Po stenah zemljevidi, slike iz prirodopisja in sv. pisma, poučni napisi v cirilici. V ozadju omara, natrpana z muzikalijami. na omari globus in par miniaturnih geometričnih likov. Sto in sto kaznjencev je že prestopilo prag v ta prostor in dvomim, da bi bil kateri med njimi, ki se v tistem hipu ne bi bil spomnil nečesa davno — lepega. Tudi taki, ki so mrzili šolo, zakaj spomnili so se te mržnje in pa tistega, kar jih je bolj mikalo kot šola. Posedli so v klopi in radovedno čakali, kdaj se pokaže tip staromodnega učitelja, kakršnega so se doma tako bali, ker je venomer miril, delal red s palico, samo iz-praševal in sitnaril. Pa je vstopil mož z dobrodušnim obrazom in prijaznimi očmi. Sedel je za mizo in spregovoril. Mehko, ljubeznivo, prijateljsko je spregovoril, da so ponižane duše kazniencev zavzeto prisluhnile. Saj že davno ni kdo tako prizanesljivo občeval i njimi. Mar ne ve, da so zločinci? Kakšne so te besede? O življenju pripoveduje, o poštenih, značajnih ljudeh, o t>odočnosti ... Zglede navaja, opozarja, svari, odpušča, tolaži, vzipodbuja, neti upanje, uči. daje navodila, prepričuje.
»Pa napišite kaj o tem, kar smo danes govorili! Po svoje nap'šite; kakor kdo misli in čuti, tako naj napiše !<
In kaznjenec gre, duševno pokrepčan, po-tolažen, sede ob prostem času na okorni stol v svoji celici in izlije razbičana čuv-stva na kos preprostega papirja, iz kakršnega lepi ves dan vrečice.
Zarečih lic in oči, kakor sramežljive de-vojke, polagajo ti veliki učenci prihodnjo šolsko uro pred smehljajočega se učitelja svoje pismene izdelke. Gospod Cizelj čita, s svinčnikom v roki čita, kima, hvali, mimogrede opozarja na pravopisne napake in končno izlušči iz teh korektur nov. zanimiv program za tisti dan. Kaznjenec ga je morda v svojem spisu nehote opozoril na važno življensko vprašanje. Tako se nizajo etični pogovori v njegovem vzgojnem delovanju že dolgo dobo teh desetletij.
Plemenita vzgojna stremljenja nadučitelja Cizlja se ]>osebno izrazito odražajo v glasbenih nastopih kaznjencev. Glasbeni kult je v kaznilnici obvezen, vendar se doslej ta vzgojni pripomoček v miljeju. ječ vsaj pri nas ni mogel uveljavljati v zaže-
ljenem obsegu, zakaj pogosto menjavanje kaznjencev je oviralo oblikovanje stalnega pevskega ali godbenega zbora. Zato se je n. pr. v mariborski kaznilnici do leta 1926. gojilo večinoma le cerkveno petje. Agilni in za glasbo vneti nadučitelj pa se je že vrsto let bavil z mislijo na povečanje kaznilniškega pevskega zbora in spopolnitev pevskih vaj s posvetnim petjem, predvsem z narodno pesmijo. Z občudovanja vredno voljo je končno zbral trideset kaznjencev, ki naj bi bili pevci.
Ni lahka stvar, s primernimi besedami označiti prve začetke tega »zbora«. Saj je "bilo med njimi nad dve tretjini takih, ki niti osnovnega pojma niso imeli o glasbi ali o večglasnem {Tetju. Poleg tega so bili to večinoma tipi iz najsiroveiših oblik življenja, hudodelci, nevajeni boljšega čuvstvovanja, še manj lepotnih učinkov. V to ledino src je zasadil pogumni pevovodja Cizelj svoj plug in je — uspel. Na široko je razmetal brazde in sejal vanje zlato seme, ki ca je zajemal iz svoje bogate duše ter iz vsebine pesmi. Preprosto, po domsče brez vsakršnih visokodonečih fraz. a očetovsko - navdušujoče kakor zna. je na mojstrski način od-r-iral strmečim očem vrata v skrivnostne hrame Lepote.
Neodoljivi vpliv take šole je moral roditi uspehe. Spomladi 1. 1926. so se začele vaje, jeseni so priredili kaznjenci svoj prvi javili koncert. Gostje so se čudili, kritika je hvalila, a g. Cizelj je žel za svoj požrtvovalni trud zasluženo priznanje z najodličneiših strani. Lanski drugi javni koncert kaznjencev je dal ponovni povod živahnemu razpravljanju v javnosti, v katerem se je zlasti podčrtaval odlični vzgojni pomen takih prireditev. Da se je uvedla v naši državi ta novost najprej v mariborski kaznilnici, je v pretežni meri zasluga neumornega pedagoga g. Miška Cizlja. —
Učiteljska služba v mariborski moški kaznilnici je bila pod prejšnjo državo razdeljena med dve učni moči. V novi državi je bilo drugo učiteljsko mesto kmalu ukinjeno in tako je obvisela ta velevažna služba izključne na ramah sla vi jen če vih. To pomeni dvaj-
set ur rednega šolskega pouka na tedeo, *ri ure pevskih vaj in skoro vsak večer najmanj eno uro poučevanja gosli. A to še ni vse. Vedno še mora najti časa, da gre od celice do celice, od jetnika do jetnika in vrši svoje človekoljubno delo. kakor mu ga narekuje blago srce. Je pravi angel-tol .žnik, ki je otrl že mnogo grenkih solza v zapušče-nosti obupajočim žrtvam.
Edino ravnateljstvo zavoda bi lahko povedalo, kolikokrat je potrkal na vrata hišnega gospodarja in prosil za tega, za onega, ki bi rad, da bi mu dovolili to ali ono, da bi dobil drugo delo itd. V vsem in vedno je najvernejši tolmač številnih želja in potreb jetnikov.
Kaznjenci, ki po prestani kazni zapuščajo zavod, mu pošiljajo pisma, v katerih se na najboljši način, ki ga zamorejo. zahvaljujejo za vse. kar so culi in se naučili pri njem lepega. Svečano obetajo, da se nikoli več ne vrnejo v hišo pokore, a njegovih besed, da takisto ne pozabijo nikoli. Drugi prihajajo osebno, v zadregi mečkajo roko v roki, zardevajo in jecljajo besede zahvale. On pa sprašuje: »Kam, h komu greš? Kako nr-meravaš?« In še pri odhodu svetuje: opij se svobode! Bodi pameten, premaguj
se in — Bog s teboj!«
*
Koliko jih je, ki jih je življenje poslalo na Golgoto trpljenja, da tam izpraznijo uaj-trpkejšo kupo gorja in spoznajo svoj pravi namen! Kako bi zaslepljeni od zla mogli hudodelci iskati dobro, vzvišeno, plemenito, izgubljeno, če bi ne bilo nekoga, ki gre pred njimi s prižgano plamenico modrosti in ljubezni? Ozdravljeni se vračajo med ljudi, polni vere in zaupanja. On pa komaj utegne, da posluša jecljajočo zahvalo dvignjenih duš, zakaj mudi se mu k tistim, ki "čakajo njegove roke, da jih zvesto in varno popelje iz strupenega brezna. Tako se pogreza že trideset let in išče ponesrečence.
Razen hvaležnih njegovih učencev mu žele ob tridesetletnici tudi številni prijafelji:
da bi bila žetev bogata, •ife kjer sejal si zrnca zlata I
•JUTRO. It 158
4
rNečfelJ« a. m. 1928
v Po naših starih gradovih in svetovih
Na sevniškem grada. — Grofica - kmetica. — Kastor, grajski čuva}. — Ro-uantika na klopi t parku. — Tri mlade vrtnarice. — Slava sevnlSkih deklet
Na starodavnem sevniškem gradu, sodu rajhenburškem, ki mu v kamenitih rebrih še danes tiči nekaj železnih topovskih krogel iz turških časov, gospoduje zdaj — sama samcata — neka stara grofica ali grafna, kakor blagoglasne je in izraiziteje pravi naše ljudstvo. Sicer je pa vseeno, kako se reče, saj po ustavi v naši državi itak ni ne grofov ne baronov in celo knezov ne, razen tistih, ki so tam doli v Bosni za selske starešine.
Kako se sedanji sevnUki gospe, ki je bila v svoji mladosti baje zelo lepa, kaj godi, ne vem. Ampak očividno ne ravno slabo, saj pridno kmetuje, kakor sem videl, in prodaja dol v trg tudi mleko. Tako so mi povedali otroci, ki so pri-
/opotafl na grad s kangiicami ln lončki.
Sprejel me je pa Kastor, grajski čuvaj. To je bilo tako: Železna grajska vrata so bila zaklenjena, zunaj sem stal jaz, znotraj na dvorišču pa Kastor. Jaz nisem mogel noter, on pa ne ven. Potem pa je prišlo od nekod neko dekletce z velikim ključem v roki, reklo, da ima v gradu mamo, in odklenilo grajska vrata. Nakar se Kastor ni zakadil vame in mi razparal hlače, kakor je morda dekletce v grozi pričakovalo, asnpa me je s simpatijami pozdravil in povohal, prizajno mahaje s košatim repom. In me je potem vljudno vodil in spremljal okoli po parku. Ček) mrtvo podgano mi je pokazal.
Kastor je lep, velik in dostojen pes, čigar oče je bil bernardinec. In je podedoval od njega gostoljubnost, dobre manire in sploh nekaj svetske kulture. In da ima Kastor na gradu komando, to sem se tudi prepričal. Izza vogala je namreč naenkrat pritekel majhen in neznansko grd pinčer in se silno usajal nad mojim obiskom, 'naus, naus, 'naus! je hripavo bevskal vame kakor med vojno kakšen pruski feklvebel pri ein-kvartirungi, kadar je metal domače ljudi iz hiše. Pa mi je Kastor samo malo pomežiknil, češ «Nič ne maraj. Saj ta «5- ma tukaj nič govoriti!* In je v znak zaničevanja privzdignil nogo — kar čez pinčerja . . .
Kaj bi vam sicer še vedel povedati o sevniškem gradu? Ah, vsi taki-le stari gradovi so si podobni kakor jajce jajcu in so prav za prav dolgočasni. Vsi imajo okrogle stolpe s škripajočimi veternica-roi, črno, z bršljanom obraslo zidovje, temne hodnike, majhna zamrežena okna, ki spominjajo na ječe, in vsi dihajo vlago, trohnobo, turobnost, minust in minljivost
Da ko bi ta stara zidovja zaiala govoriti, potem bi že vedela marsikaj zanimivega povedati. Ampak stara zidovja ce znajo govoriti. To je tisto.
Vsedel sem se tam v parku na klop tn poslušal, kaj stoletna drevesa nad menoj šumijo. In se mi je v moji domišljiji zazdelo da slišim — to sliši človek .vedno, kadar poseda po starih grajskih parkih — slišim tam za grmom španskega bezga ljubezenski šepet lepe grajske gospodične in kodrolasega paža, slišim žvenket čaš in smeh vitezov, po-pivajočih gori v sobanah, slišim izza grajskih hlevov preklinjanje surovih .valp-tov in stok ta škripanje z zobmi 4xlx>£ih tlačanov . . . Lahko je biio kdaj £ ako, lahko pa kdaj tudi drugače. N. pr. da je v 17. stoletju gospodaril na tem .gradu kak vitezek, ki je bil šleva, ki je imel same dolgove in še grdo in hudo gsno povrh, in ki so mu puntarski kmetje nagajali, kier so mu mogli, mu zažgali hleve, valpta pa pretepli in vrgli v Savo. Bog ve, kako je v resnici bilo, to in ono. Stare zidine molčijo, okoli r.jfh pa se poigrava danes fantazija modernega žurnaiista, ki prozaično misli, poetično pa piše. Ali pa narobe. Saj, .prosim vas, če si človek stvari bližje ogleda, izgledajo vse drugače. Piosim vas, fantaziral sem o lepi grajski hčer-Ici iz 16. stoletja, ki je na tej klopi od ljubezni vzdihovala, ko pa sem si klop
tližje ogledal, sem videl, da je komaj ele par let staira.
Saj pravim, z romantiko ni nič, tudi po starih gradovih je ni več. Zato sem pustil sanjarenje ln se s Kastorjem spre-fcajal dalje po širnem grajskem vrtu, ki v terasah pada strmo dol na sevniško stran. Pa sem tam naletel na tri mlade vrtnarice. Tri srčkane deklice v čednih oblekcah in čeveljčkih, ki so delale s tako vnemo, kot bi veljalo vse grede in steze v enem popoldnevu ogrebsti, počistiti in lepo urediti, v zadovoljnost in veselje grajske gospe. Kako so hitele, kako so sukale motičice in grabljice! In nič se razgovarjale, samo delale in hitele . . .
Pa sem se spomnfl. ko sem gledal te
tri pridne čebelice, da sem že slišal o čednostih sevniških deklet. Neka gospodinja namreč doli v Bosni, ki Je bila preizkusila služkinje že iz vseh krajev slovenske domovine, ta mi ni mogla dovoli prehvaliti sevniških deklit, kako so pridne, snažne, sptetne, pohlevne z
majhno plačo zadovoljne Itd. — skratka: pravi biser za hišo.
Zato pa, ljubljanske gospe, če si že-Bte kake dobre pomočnice v gospodinjstvu, svetujem vam, pišite v Sevnico. Pišite še danes.
Josip Fr. Knafllč.
Jubilej zaslužnega zdravnika
Bohinj, ▼ Juliju.
RdMnjci M si lahko očitali nehvalef-oost ako bi prezrli 30-letnico neumornega požrtvovalnega in človekoljubnega delovanja občespoštovanega ln priljubljenega okrožnega zdravnika dr. Alojza Vaceka. Jubilant Je bil rojen dne 11. maja 1870. v Lfbochovicah na Češkem kot sin premožnih staršev. Gimnazijo je dovršil v Li-tomericah. medicinske srud'Je pa v Pragi z odličnim uspehom. Po promocHl Je potoval leto dni šlrom sveta ter končno nastopil dne 30. Junija 1898. službo okrožnega zdravnika v Bohinjski Bistrici. S svoiim obsežnim ln strokovni a Jkim znanjem si je tekom 30 let pridobil splošno zaupanje bohinjskega prebivalstva.
Usužen kakor je, je na razpolago vsakomur in ob vsakem časti. Dr. Vacek pa nI Bohinjcem le Izikušen zdravnik, temveč tudi dober svetovalec v gospodarskih zadevah. Pravi strokovnjak le v vseh gospodarskih panogah. Političnih borb se ne udeležuje, temveč živi svojemu poklicu. Kot pravi Ceh Je zaveden Slovan. Svoll družini je skrben oče, v prijateljskih krogih pa zabaven družabnik. Ob Jubileju kličemo vsi Bohinjci popularnemu in zaslužnemu slavljencu: »Živel med nami še mnogo letU
Preprečena železniška nesreča
Doberšen del železniške proge od Zagorja proti Savi je zelo nevaren radi visokega in visečega skalovja, ki grozi, da se vsak trenutek odtrga. Zadnje dmi se je odtrgala ogromna skala in priletela na železniški tir. Očividec, ki se je vračal v četrtek iz Polšnika v Zagorje, ie zaslišal, ko je prišel do naselja Renke. močno grmenje Pogledal je v stran proti kamenitemu vrhu in opazil, kako se je skala kotalila po grebenu in priletela na železniški tir v bližini čuvajnice štt 585; tu se je razpolovila in zaprla oba železniška tira.
Padec skale, ki je povzročil velik ropot, je k sreči čula tudi hčerka železniškega čuvala št. 585 Antonija Novakova. Odhitela je v smeri bobnenja in kmalu opazila na obeh tirih ležeče skalovje. Ker je ravno prihajal nasproti tovorni vlak iz Zagorja, mu je tekla nasproti in ga ustavila. S pomočjo železniškega osobja so skalo naglo odstranili z obeh tirov, nakar ie vlak čez 10 minut nadaljeval vožnjo. Brzovlak je kmalu nato privozil po drugem tiru in je neovirano zdirjal mimo.
Tihotapska družba s saharinom
Zidani most, 7. junija.
Železniški policiji v Zidanem mostu se je posrečilo izslediti obsežno družbo tihotapcev s saharinom. Družba je razvijala svoj delokrog na progi od Maribora do Zagreba. Saharin, ki so ga prinašali železničarji, so ponajveč razpečavale jajča-rice. Preiskava še ni zaključena, vendar pa je že po doslej zbranem materijalu razvidno, da je družba poslovala izredno pridno.
V kakšnem obsegu se le vršilo tihotapstvo. dokazuje samo dejstvo, da je našel nedavno policijski agent g. Anton Games v Brežicah pri eni sami stranki 5 kg saharina. Jajčarice so ga ponajveč razpečavale med kmečkimi gospodinjami. Ni manjkalo tudi škodoželjnosti in zvite pretkanosti. Tako je pri vlaku na postaji v Vidmu nedavno izročila neka tihotapka kurjaču lokomotive 900 Din, da bi ji dal saharina. Kurjač ji je izročil mesto saharina 5 kg težko vrečico, napolnjeno s pepelom, kar je osleparjena tihotapka ugotovila šele na svojem domu.
Tuji lastnini nevarna Ahasverka
LiubJana. 7. Julija.
Se preden so zjutraj zapeli petelini, je bila Jera že na nogah. Kakor večna popotnica Je švigala od vasi do vasi. se ustavljala tu ali tam m se rada vlezla tudi pod senco košatega drevesa.
Skopčevo Jero dobro poznajo samo ljudje v njenem domačem kraju v Polhovem gradcu. polh ovgraj ski okoličani ter orožniki. V druščini orožnikov se je Jera mudila že mnogokrat Imela je pač to smolo, ker Je tako neznansko nerodnih navad, da ji diši tuja perotnina.
Iz zamazane kuhinje v bajti nad vasjo je čestokrat uhajal prijeten vonj po kokošji pečenki. Ce je ta vonj zavohal orožnik, ni minilo pol ure. pa je že bil v po-setih pri Jeri, ki se je baš mastila z be-drcem. Isti čas Je navadno že tudi jadiko-vala v vasi. tel ali oni, kmečka gospodinja: »Uh. skopec je vzel našo grahko!« In res je bilo tako. samo z razliko da je strašil ta skopec okrog hiše ponoči v človeški obliki.
Kadar Je hodila Skopčeva Jera okrog, takrat so ljudje zaklepali hišna vrata, seveda samo tam, kjer jo poznajo. Jera pa Jo Je rada mahnila tudi daleč proti vrhniški strani, prerokovala na karte in sušila na travnikih mrvo. Pa se le že zgodilo, da se je vtihotapila v to ali ono kmečko stano-raje in prebrskala vse. da je prišla do tuje lastnine.
Ce ni mogla dobiti prenočišCa pri živih ljudeh Je prenočevala tudi kar v družbi duhov na vaških pokopališčih. Zaradi te njene navade so se je ljudje še bolj izogibali.
Zahajala pa le Jera rada tudi v LJubljano in nI dolgo tega, kar so lo potegnili sredi mesta rz nekega dimnika, vso črno in zamazano. Zamazano pa le bilo tudi prej lepo in belo perilo, ki ga je Jera pokradla iz dveh stanovanj.
Pozni obiskovalci vfškega pokopališča so zdaj že nekaj dni opažali čepeti na grobovih neznano starejšo žensko, ki se oči-vidno ni dosti zmenila za njihove radovedne poglede. Podnevi je bilo neznanko videti v vasi. posečujočo hišo za hišo. Več gospodinj je že pred dnevi opaizilo. da so
ofcradene. Zmanjkoval« so kokoši in perilo. ki se je sušilo za hUami. je Izginilo na zagoneten aačin. Obenem se i« Da pojavljala ob popoldnevih na Glincah neznana trgovka s starim perilom in obleko. Id ie prodajala vse t>o izredno nizki ceni...
Nu, in včeraj dopoldne ie stražnik ustavil na Glincah Skoočevo Jero. ki je imela v »punklju« povezano celo zalogo stare obleke, med katero pa sta se valjali tudi dve okrogli piški. ki ju bodo smekli za »bri-tofsko Jero« v Imenitni kuhinji na Miklošičevi cesti.
Žene, dekleta poslužujte se naše narodne poletne noše' Zahtevajte za Dečvo pri vseh trgovch narodno nageljnovo dečvino blago. Naročajte kroje pri Propagandi Dečve, L;ub-ljana.
Dopisi
REČICA PRI LAŠKEM. Pro«tovo«oo gasilno
društvo Rečica pri Laškem s« zahvaljuje tem potom vsem cenjenim gostom in tovarišem gasilcem, ki >o s« udeležili v nedeljo dn« 1. iuHja v tako častnem številu blagoslovitve društvene motorne brizgata« in veseličae prireditve. Posebno zahvalo izreka preč. gosp. dekanu is Laškega za daritev sv. inaše na prostem, govor in blagoslovitev brizgata«, gospei Igričnikovi ta Laškega za kumovanje in naklonjenost, gospodu šolskemu upravitelju Martin Br«tužu »a slavnostni govor; tovarišu župneinu načelniku tri), gasilske župe, vsem praporom, društvom, včlanjenim v župi trboveljski, gasilnim društvom a Zagorja ob Savi ki Celja, zastopniku občine Sv. Krištof, cerkvenemu pevskemu zboru ta Sv. Jede rti mestni godbi ta Radeč za naklonjenost, ter za požrtvovalnost vseh gospa, gospodov, domačih deklet in fantov, kakor tudi vseim darovalcem dobitkov srečoiova ta vsem os talin, ki so na katerikoM način prtskoč® na pomoč društvu, da se Je slavij« tako častno izvršilo. Vsem gasilski: Bog plačaj!	1253
JARENINA. Velika vidovdanska svečanost »e bo vršila 8. t m. ob 8. popoldne v Jarenini pri Mariboru. Igrokazi, spevoigre šolske mladine, svlranje tambur. društva <Obmejni zvon>, pevski zbori, Šotori s kavarno itd. Pristne slovenjegoriške gibanice, kos za en groš. da bo kaj I Vse ▼ prid revne Šolske mladine in <Jugoslovenske Matice*. Dan miru in harmonije! — Jarenina je krasno izletišče tudi za Maribor. Ob pol 2. popoldne vozi vlak na Pesnico in se vrača ob pol 9. zvečer. Od Pesnice do Jarenine Je okroglo pol ure hoda mimo cvetnega gaja in preko rožneea dola.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Glavna kopališka sezona se je že pričela. Dnevno prihajajo kopališki gostje, ki polnijo bolj in bolj gostom namenjena prebivališča. Lepo toplo vreme in krasni solnčni dnevi so zelo ugodni, da se kopališka sezij,a ugodno razvija. V nedeljo 24. junija je priredila topli-ška šestrazredna osnovna šola razstavo dekliških in deških ročnih del ter risarskih izdelkov. V lepo okrašeni Šolski sobi so bila razstavljena dela, ki so jih dovršile učenke in učenci vsakdanje šole. Po stenah so viseli razni, krasno izdelani namizni prti, vezeni v narodnih motivih. Po mizah oa so bili razstavljeni razni predmeti, ki se v vsaki hiši rabijo in ki so okras vsake hiše. Razstavljeni predmeti so dokaz, da se na šoli dekliško in deško ročno delo z uspehom poučuje in da trud učiteljev ni zaman. Tuai risarski izdelki so bili predmet splošnega zanimanja. — Sokolsko društvo priredi v nedeljo, dne 8. julija ob 3. popoldne v Rožeku pri Pod-turnu <piknik> v zabavo kopališkim gostom.
POLJČANE. Ako si se pripeljal kot tujec pred kakimi 40 leti v poletnem Času z vlakom v Poljčane, si se začudil, da izstopa toliko ljudi. Še bolj pa si bil 'znenaden, ko si zagledal pred postajo veliko množico iz-voščkov. čakali so na goste Rogaške Slatine. Z otvoritvijo železnice Grobelno - Rogatec se je vse izpremenilo. Namesto idilične vožnje čez Pečico uporabljajo goste navedeno progo. Postaja Poljčane je bila degradirana, izvoščki so izginili. Marsikateri stari obiskovalec Rogaške Staline pa se še rad spominja tistih lepih časov, ko se je vozil iz Polj-čan po široki cesti čez divno Pečico in milo se mu stori pri srcu ob spominu na nepopisni utis, ko se mu j,e. odprla prvič prekrasna pokrajina onstran Boča. Danes drčijo zlasti ob nedeljah in praznikih čez Pečico, kjer so se nekdaj potila fijakerska kljuseta, hitri avtomobili srečnih ljudi, ki niso odvisni od puste železnice. Ne zavidaj jih, saj si odslej lahko tudi ti privoščiš tako vožnjo z udobnim avtobusom, ki pelje vsak dan od 1. maja do 1. oktobra popoldne ob 2.45 iz Poljčan v Rogaško Slatino, kjer ostane polni dve uri, ravno dovolj časa, da si malce ogle-daš bajni svet in se naužiješ prvorvstne godbe. Posebno bo služil avtobus izvrstno tistim gostom, ki prihajajo preko Ptuja. Namesto da bi se parili v železniških vozovih ter dvakrat prestopali in čakali, se lahko vsedejo v Ptuju ob pol 1. v avtobus, ki jih pripelje čez Ptujsko goro po lepi Dravinjski dolini v Poljčane čez Pečico v treh urah v Rogaško Slatino. \
HOTEDRŠICA. SOS, SOS kličejo Italijani, prikovani na ledenik Severnega ledenega morja; istih klicev se moramo po vsej pravici posluževati tudi mi hotenjski dvolastni-ki. A dočim prinaša onim počasno pa sigurno rešitev ruski medved, pričakujemo mi zaman našega ledolomca cKrasina>, ki bi nam podrl to strašno barikado, ter nam utrl pot do naših zemljišč onstran meje. Tri mesece smo že vklenjeni, sedaj ob košnji pa je naše trpljenje doseglo vrhunec, in če pride rešitev danes, je škoda, ki smo jo utrpeli dosedaj, že ogromna in nepopravlja-va. Boiimo se, da naše merodajue oblasti nimajo pravega razumevanja za naše obupno stanje, ki je skrajno resno in sanacija istega neodložljiva. SOS! Rešite naše gospodarstvo. — Naša >čitalnica< bo priredila dne 5. avgusta, v primeru slabega vremena pa 12. avgusta lepo narodno igro in sicer, radi pomanjkanja strehe, kar pod milim nebom. To obeta biti vrlo zanimivo in priča o žilavosti in vztrajnosti naših igralcev, ki zaslužijo, da jih občinstvo podpira v njihovem stremljenju za — lastno streho.
S Špika
—	Zdravo I
—	Odkod pa Vi prijatelj >
—	S Špika.
—	Pa koliko ste potrebovali?
—	5 ut.
—	Pa ni mogoie! Jaz potrebujem 6-6 */„ četudi sera tre-
niran njem.
Tudi jaz fem preje potreboval toliko časa, ali odkar jemljem redno Ovomaltine potrebujem samo 5 ur, a počutim se kot bi plezal samo 3 ure.
|« najbolje izvor telsiira energije I
Izrežite In pošljite nam:-
P. n.
Dr. A. WANDER d. d. Zagreb
Prosim Vas, pošljite mi banko brezplačen vzorec .OVOMALTINE*.
Ime ln predlme:_______
Stanovanje: __
Kraj:__
Kakšen je v praksi klerikalni socijalizem
Škandalozna uredba o službenem razmerju oblastnih
cestarjev in mostninarjev
Oblastni odbor je razglasil uredbo o službenem razmerju oblastnih cestarjev in mostninarjev. Ta uredba je važna zlasti za Slovenijo, ki potrebuje iz tuj-sko-prometnih ozirov dobre ceste. Cestarji so oni faktor, od katerih je v znatni meri odvisno dobro ali slabo stanje cest. Avtomobilski klub razpisuje celo nagrade za dobro vzdrževanje cest. Potrebno je zato, da je službeno razmerje cestarjev urejeno na način, ki cestarje zadovoljuje in jim daje veselje do deia.
Tega prvega pogoja uredba ne nudi Polna je nesocijalnih določb in Izroča cestarje na milost in nemilost raznim predstojnikom. Politika bo tudi tu igrala glavno vlogo. Kdor SLS ne bo po volji, bo šel. Cestar je javnopraven organ, uživa zaščito zakona in ima braniti važne interese javnosti, zato bi morala ureditev službenega razmerja cestarjev obsegati vse glavne kriterije moderne ureditve službenega razmerja javnih organov.
S svojo uredbo oblastni odbor ni pokazal. da čuti socialno in da hoče dati svojim uslužbencem moderno urejeno službeno razmerje. Predvsem je krivično, da je službeno razmerje le pogodbenega značaja, vsak čas odpovedljivo in to celo samo z rokom 14 dnu Stalnosti v službi torej ni in cestar je vsak dan v nevarnosti, da se bo zameril temu ali onemu oblastnežu od cestnih odborov in bo na cesti. Časopisje SLS kaj rado kriči o socialni zaščiti delavstva, ko pa ima SLS priliko brez finančnih žrtev pravno zaščititi službeno razmerje delavcev in nameščencev, pa pozabi na vse principe in misli le na to, kako obdržati osobje na svoji politični «štangci»
Odpovedni rok ne bi smel biti enoten; odgovarjati bi moral dobi službovanja. Tudi nekateri splošni socialno-politični zakoni imajo osvojen ta princip na pr. zakon o trgovskih pomočnikih. Ta zahteva je socialno povsem utemeljena. Vsakemu delovnemu človeku je zagotoviti stalnost v službi, torej tudi cestarju, ker je tudi človek. SLS hoče biti moderna stranka, toda v praksi je reakcionarna kakor srednjeveški fevdalec. Navaden delavec v modernih državah ne more biti meni nič tebi nič odpuščen, v Sloveni.il more biti pod egido klerikalnega oblastnega odbora Javen organ čez noč vržen na cesto brez vsake disciplinarne preiskave.
Za cestarje je treba uvesti stalnost v službi in razrešitev službenega razmerja se mora urediti na način, ki izključuje vsako strankarsko ali osebno samovoljo. Tudi kazni, od katerih je ena celo popolna ukinitev starostne preskrbnine, se morajo izrekati le po rednem in objektivnem disciplinarnem postopku. Tako kakor si je zamislila SLS postopanje s cestarji, se ne postopa niti z zadnjim hlapcem. V tej uredbi niti eno modernih socijalnih načel ni uveljavljeno.
Da se še bolj podčrta vsa nesocifaltia miselnost oblastnega odbora, je uredba Drezrla tudi starostno nreskrbo cestarjev In ho?e deliti le milost, ko so v delu opešali. Le na prošnjo bo oblastni odbor priznaval pokojnino, torej cestar nima zakonite avtomatične pravice do
pokojnine. Starostna zakonita preskrba delavcev je ena najelementarnejših zahtev in pravic delavstva in moderne družbe, le SLS ie prihranjeno, da to zahtevo hoče obravnavati kot miloščino. V službi ponesrečeni delavec bo dobil preskrbnino, le v okviru finančne možnosti in «po svobodnem pre-vdarku».
S 1. avgustom se cestarji prevedejo na nove službene prejemke. Prejemki se dele na osnovno plačo, na osebno in rodbinsko doklado. Osnovna plača se ravna po letih službe in znaša 100 Din c»/ 400 Din mesečno. Napredovanje vsakih 10 let. Osebna draginjska do-klada 500 Din, rodbinska doklada pa 50 Din za ženo in 30 Din za vsakega otroka. Torej po 25 letih zveste službo Ima cestar komaj 1000 Din prejemkov. To je najbrže klerikalno načelo minimalnih plač.
Uredba o cestarjih more služiti vsakomur za vzorec, kako si SLS praktično predstavlja uveljavljenje svojega sociialnega programa. V tej uredbi se zrcali duh SLS in njenega krščansko-socijalnega programa.
Friedler-jeva »GAMMA« že po 2 — 3 kratili uporabi pierodi lase na glavi, ker zaustavi izpadanje las, odstrani prhljaj, krhkost las in maščobo iz njih. Pri nadaljnji uporabi daje žrv-Ijensko sposobnost hirajočim koreninam las in odgaja poganjke za močne lase, tako da po vsi glavi ponovno zrastejo Lasje- Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh gotovi Dobi se v vsaki lekarni m dro-geri#; v koftkor Je n« dobite, obrnite •« na glavno zastopstvo za vso SKS, drogecija
„Nada", Kolar i Gahrič, Subotlca
Telefon 637	13»
Velika steklenica Din 85, mala stefcl. Din 65
ŽIGOS1
Najboljše, najtrajnejše, zato 13	najcenejše!
•JUTRO« It 158
Nedelj« 8. .VIL 1925
Verujte, če
Prodaja srečk za prvi razred se bo končala jutri opoldne. Kdor še nima srečke, naj povpraša v dopoldanskih ur<jh, morda bo še katera na razpolago.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19.
Srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. z. v LJubljani se dobijo v
Oglasnem o d del- Ekspozituri Jutra v Maribora pa v ko „Jutra" v Pre- v Šiški na Celovški upravi .Večernika", šernovi ulici štev. 4	cesti štev. 53	Aleksandrova c 13
ŽENSKA HVALA
*	Imenovan]« ▼ osnovnošolski službi. Za »talne učitelje, oziroma učiteljice so imenovani: Celestin Perhavec v Trebelj-nem, Matilda Martinčič v Cerknici, Stane Šuler v Kapelah, Elica Lebar v Kostanjevici, Filip Slokan v Hrastniku, Josip Pir-nat v Št. Jerneju, Roža Petelin v Škocjanu, Dragotin Krištof v Vinici in Anton RobiČ v Komendi — vsi v ljubljanski oblasti; Valerija Zorko na Ljubečnem, Ivan Štibler pri Sv. Martinu pod Ptujem, Miroslav Kokalj v Lokovcih, Ivan Stanič na Polzeli, Marija Šuštar v Cernečah, Marija Polak na Ponikvi, Štefan Vrhnjek v Selih, Justina Kotnik - Praznik v Kobiljah, Josipina Može v Prevaijah, Elizabeta Kač v Dobrovniku in Rafaela Trepše v Prodanovcih — vsi v mariborski oblasti.
♦	Poljske dijakinje na Jadranu. Danes prispe v Zagreb, kakor smo že poročali, 26 dijakinj in 4 dijaki iz Poljske pod vodstvom lektorja univerze v Lwowu dr. Frana Crneka. Ko si ogledajo zagrebške znamenitosti. nadaljujejo jutri svoje potovanje na otok livar, kjer ostanejo mesec dni v koloniji ferijalnega saveza skupno z našimi dijaki. Izlet je organizirala Poljsko - Jugo-slovenska liga s sodelovanjem našega ferijalnega saveza.
•	Veterinarska fakulteta ▼ Zagrebu. Na veterinarski fakulteti zagrebške univerze se v prihodnjem študij, letu lahko vpišejo v I. semester abiturijentl gimnazije in abitu-rijemi realne gimnazije; slednji pa le, ako »o opravili izpit zrelosti iz latinskega jezika.
•	Promocija. Na zagrebški univerzi sta
promovirali za magistra farmacije gdčni. Nevina R e b e k in Pavla P o m p e. Čestitamo!
*	Prevzem K astra In Krka ▼ primorsko
oblast Veliki župan primorsko-krajiške oblasti Juraj Kučič je predvčerajšnjim odpotoval v Primorje, kjer se je izvršil prevzem Kastva od ljubljanske v primorsko-krajiško oblast.
*	Materni jezik bodi vam ključ do omike! Kako smo se pod tujim Jarmom morali boriti za pouk v domačem jeziku v šolah, ki smo jih imeli! Logična doslednost zahteva nujno, da se z vso dušo zavzamemo tud! za najvišje ognjišče narodne omike v narodnem jeziku — za lastno univerzo. Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena takole: podporni člani plačajo letno Din 20; redni člani letno Din 50, oziroma Juridščne osebe Din 100 na leto; dobrotniki so oni, ki plačajo na leto Din 500 ali enkrat vsaj Din 5000; ustanovniki plačajo na teto 1000 Din ali enkrat vsaj Din 10.000; pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vsaj Din 50.000. Naslov: Ljubljana, univerza. Poštni ček. rač. št. 12.368.
•	Smrtna kosa. V Kapelah pri Brežicah fe umrl nenadne smrti trgovec in gostilničar g. Ivan Vidmar. Pogreb bo danes ob 15. uri na domače pokopališče. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Odvetnik dr. Liudevit Stiker f. Snoči •mo prejeli nepričakovano vest, da je v Brežicah ob 20. zvečer po kratkem boleha-nju v najlepših moških letih umrl odvetnik g. dr. Ljudevit Stiker. Z njim se poslavlja iz vrst naše inteligence zojet markantna osebnosrt, agilen narodnostni delavec, odličen jurist in srčno dober človek. Velike so zasluge pokojnika posebno za mesto Brežice, katerih novejša zgodovina, posebno iz dobe najburnejših narodnostnih bojev pred vojno ln obnovitvenega dela po prevratu J® najožje vezana na njegovo ime. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil jutri ob 16. Ohranimo mu časten spomin! Spoštovani rodbini naše najgloblje sožalje!
*	Velik nacijonalno - propagandistlčn! fllm. Centralni odbor Narodne odbrane je sklenil, da ob priliki proslave lOIetnice našega narodnega osvobojen j a in ujedinjenja priredi poseben nacijonalno - propagandistlčn! film, ki se bo predvajal po vsej državi ln v inozemstvu. To akcijo Narodne odbrane ]e le toplo pozdraviti. Delo za ta veliki film, prvi te vrste v naši državi, se bo začelo tekom letošnjega leta. Narodna odbrana bo v najkrajšem času razposlala pozive na vse one gospodarske kroge v državi, za katere trfsH, da bi morali biti Te-prezentirani r tem filmu našega narodnega gospodarstva.
•	Naši v Ameriki. Znani slovenski odvetnik v Clevelandu dr. Frank Zutc ]e po dcsekutiroeni odboru demokratične stranke odobren za kandidata za državno zbornico. Zutc Je poznan kot neumoren delavec pri slovenskih droltvih in organizacijah in bi bilo želeti, da pride tudi v parlament države Ohio. Co!Jinwood High višja šola ie največja hi najboljša višja šola v Clevelandu, katero obiskuje nad 3500 dijakov m dijakinj. Na tej šoli je letos slovenska mla-derika Marija Bukovnikova absolvirala 12. razred g Mjtotittm uspebom in je prva
med vsemi. Za ta odlični uspeh Ji Je podeljena nagrada »Friendship Cluba««, kar pomeni, da si lahko izbere katerokoli univerzo v svrho nadaljnih študi in bo vse stroške zanjo za celo leto plačal omenjeni klub. — Bivši pevec ljubljanske opere g. Anton Šu-belj prireja v slovenskih naselbinah Zedi-n j enih držav Severne Amerike koncerte z izrednim uspehom. Nastopa v slovenski narodni noši ter poje večinoma slovenske narodne pesmi, s katerimi fascimira občinstvo. Za našega pevca se izredno zanima ameriška publika. Šubelj je sedaj angažiran pri odlični organizaciji »Adult Education Society< ter nastopi koncertno turo po vseh Zedinjenih državah pred najboljšim ameriškim občinstvom. Angažman ie veljaven za eno leto. Nedelje in praznike pa si Je g. Šubelj rezerviral za naša slovenska društva po raznih ameriških naselbinah. — V Euclidu je pogorela slovenska tovarna »Euclid Foundry<. Zažgala Je baje hudobna roka. škoda se ceni na 50.000 dolarjev, ki pa je krita z zavarovalnino.
dobro pripravljen; zelo hvalevredno je, da si je kvartet priskrbel programe s slovenskim originalom in obenem s posrečenim srbskim prevodom. Moram pa pripomniti, da so domačini pričakovali tudi kako srbsko pesmico. Kvartetu, ki ima začrtano turnejo po celi Južni Srbiji, bi priporočali, da se na to željo ozira, da bo uspeh v vsakem oziru popoln. V nedeljo je kvartet priredil dva koncerta v Kumanovem, vojaškega popoldne ter večernega za meščane. Oba sta uspela sijajno. Tudi tem koncertom je prisostvovalo lepo število Slovencev, ki so iz Skoplja spremljali pevce v Kumano-vo. Med tednom se vrše koncerti še drugod v Srbiji, nakar se kvartet odpelje v Sarajevo in Mostar, od tam pa v Dalmacijo. Vsekakor moramo pozdraviti in priznati veliko požrtvovalnost četvorice, ki si je za skromno plačilo nadela težko nalogo seznaniti Južni del naše države z našo slovensko pesmijo.	K... C.
Naznanjam, da sem preselil
zemljemersko pisarno
v hišo Wolfova ulica št. 10
zadnj trakt II. nadstropje.
Jan Ružička
8568	ob!. po». zemljemerec.
* Ameriški izletniki na povratku. Naši ameriški rojaki, ki so nas posetili tekom letošnje pomladi, so pričeli misliti na vrnitev. Sinoči je z večernim brzovlakom odpotovalo iz Ljubljane preko Jesenic in Pariza 30 ameriških izletnikov - Slovencev. Vkrcali se bodo v Le Havru na sloveči novi brzoparnik francoske linije »Ile de France« (Otok Francije). S povratniki je odpotoval tudi znani ameriški rojak g. Alojzij Škulj, višji uradnik pri Fran Sakser State Bank v New Yorku in sotrudnik pri »Glasu Naroda«, največjem slovenskem dnevniku v Ameriki. Imenovani gospod Je privedel v Jugoslavijo večjo skupino ameriških izletnikov, prepotoval je z gospo soprogo v času svojega poseta z avtomobilom domala vso Jugoslavijo, o čemer bo poročal v ameriških novinah. Srečno pot in na ponovno svidenje!
loterije, katere žrebanje bo 8. septembra t 1. Srečke po 10 Din so naprodaj v vseh podružnicah Jug. Matice v Sloveniji v raznih ljubljanskih trafikah ter pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II. Izžrebane številke bodo objavljene v vseh naših listih. Dobitki se bodo dostavili na dom. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi eno motorno kolo in dvajset navadnih koles solidnega francoskega izdelka. — Jugoslovenski Matici je nakazala tvrdka Fran Kovač v Ljubljani, Turjaški trg 1, znesek 718.22 Din kot procente na korist Jugoslo-venske Matice prodanega čaja in dišav v času prvega polletja 1928. Priporočamo to narodno tvrdko vsem odjemalcem!
*	Izlet v Monakovo In Nurnberg. Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi za svoje-člane, če se jih priglasi vsaj 20, šestdnevni izlet v Monakovo in Nurnberg. V Monakovem ogled mesta, zbirk in okolice, v Nurnbergu ogled mesta in Dtirerjeve jubilejne razstave, eventualno obisk Salzburga. Odhod iz Ljubljane v nedeljo dne 5. avgusta ob 8.49, vrnitev v soboto dne 11. avgusta ob 8.35. Stroški so proračunani na okroglo 2500 Din za osebo. Priglasiti se je do 20. julija pri tajniku društva dr. Stanku 'V urnik u- (Narodni muzej) pismeno ali osebno med 10. in 12. uro dopoldne.
*	Borovnica. Današnjo nedeljo priredi sokolsko društvo javni nastop.	1238
*	Velika agrarna sieparstva v Vojvodini. Iz Subotice poročajo, da so v uradu Agrerne zajednice v Adi prišli te dni na sled velikim zlorabam, defravdacijam in falzifikaci-jam. Državno pravdništvo je prejelo anonimno pismo, ki označuje kot krivca Nikolo Nikoliča, bivšega občinskega kneza' v Adi in Vukašina Vujiča, komisarja Agrarne zajednice. Ta dvojica je baje od leta 1925 do 1927 izvršila v uradu Zajednice mnogo zlorab. defravdacij in falzifikacij. Urad in interesenti so bili na ta način oškodovani za več stotisoč dinarjev. Na podlagi tega anonimnega pisma je preiskovalni sodnik izvršil preiskavo ter dognal, da so navedbe pisma resnične. Osumljenca sta dajala zemljišča v najem, najemnino pa zase pridržala; zemljišča Zajednice sta prodajala, v knjige pa vpisovala osebe, ki jih sploh ni. Zanimivo je, da so vse knjige Agrarne zajednice na zagoneten način izginile, zaradi česar je revizija 5,elo otežkočena.
*	Zakvartal tulih 22.000 Din v Ivankovu ie trgovec Auslander poslal delavca Bera-koviča v Vinkovce z naročilom, da dvigne in mu prinese iz banke 22.000 Din. Berako-vič je denar prevzel, potem pa še! v gostilno, kjer je ves denar zakvartal in zapil.
*	Velik požar v Božjakovini. V četrtek popoldne je na državnem posestvu v Božja kovini nastal požar v šupah, v katerih je bilo spravljenih 20 vagonov sena. Ogenj so zanetili otroci. Gasici iz Zagreba so prihiteli na pomoč s štirimi parnimi brizgalnami ter se jim je končno posrečilo, da so obvarovali pred ognjem ostale šupe. Škoda se ceni na 300.000 Din.
*	Smrt na ulici. V četrtek popoldne, ko je bila v Sarajevu največja vročina, se je vračal domov ravnatelj pomožnih uradov sarajevske policije J. Stanivukovič. Pred poslopjem Zemaljske banke se je zgrudil na tla in kri mu je udarila iz ust in nosa. Neki policijski stražnik mu je priskočil na pomoč in ga prepeljal v bolnico. Pred bolniškim poslopjem je zdravnik ugotovi! smrt. Pokojnik je bil v Sarajevu znan kot korekten uradnik in je bil zaradi tega splošno priljubljen.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tudi Slovenci imejmo svoj humoristični
časopis! Pol leta že izhaja v Ljubljani humoristični in satirični 14dnevnik »Skovir«. Čeprav že v veliki meri ustreza veselega štiva željnim čitateljem, vendar se bo še bolj razvil tako glede besedila kakor zlasti glede ilustracij, če se bo število naročnikov še povečalo. Vsi civilizirani narodi imajo svoje humoristično časopisje, zato ga imejmo tudi Slovenci. Ne smemo kot najbolj civilizirana pokrajina Jugoslavije zaostajati za Srbi in Hrvati. Naročajmo se na edini slovenski humoristični list »Skovir« (uprava v Rožni dolini), ki stane četrtletno le 15 Din, ter mu omogočimo obstoj in razvoj. Vsak dober Slovenec bo pač podpiral razvoj domačega humorističnega tiska, da ne bomo navezani le na tuje časopise te vrste. »Skovir« objavlja roman »Borba za ugrabljeno nevesto« (tragedija ugrabljene mladenke), V zalogi so še vse
doslej izdane številke, nakar opozarjamo interesente, ki hočejo imeti cel letnik. Ne pozabite na edini slovenski humoristični list in naročajte ga!	8604
* Ročna potna torbica, rdečkastorujava, s tremi ključavnicami, vsebujoča spise, fakture, beležke, štampiljks, legitimacije »Udruženja trgovaca i putnika« s fotografijo, ki je za vsakega drugega brez vrednosti, se je izgubila med vožnjo Maribor-Zidani most v četrtek 5. julija v nočnem vlaku 23.25. nekemu uslužbencu brez premoženja ki mora skrbeti za revno družino. Najditelj se prosi, naj jo odda v hotelu »Meran< ali v upravi »Jutra« v Mariboru proti dobri nagradi.	727
zopet redno ordinirz. J
*	Restavracija »Ljubljanski dvor« se daje v najem. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje v »Službenih Novinah« drigi pismeni natečaj za uporabo restavracije »Ljubljanski dvor« v istoimenski paiači v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Licitacija bo 25. t. m. ob 11. v splošnem oddelku omenjene direkcije v III. nadstropju, soba it. 195.
•-Pri želodčnih in črevesnih težkočah, slabem teku, zaprtju, napetosti, zgagi, oslabelosti, bolečinah v čelu, slabostih v želodcu povzročata 1 do 2 čaši naravne »Franz - Josef« grenčice temeljito izpraz-nenje in čiščenje prebavljenih snovi. Izjave raznih bolnic in klinik nam pričajo, da uporaba »Franz - Josef« grenčice zelo uspešno in olajševalno vpliva na zelo bolne ljudi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Profesor Dr. Zalokar
se e vtnil z dopusta in 3597 zopet redno ordinira.
*	Prezgodno staranje žen je često posledica prevelikih naporov pri pranju. Zaradi tega je milijone žen z veseljem seglo po pripomočku, ki je z iznajdbo zajamčeno neškodljivega samodelujočega pralnega sredstva »Persil« znatno zmanjšal delo na dan pranja.	79
*	Proti znojenju nog se uspešno rabi SANOFORM, ki ga dob.mo v vseh lekarnah in drogerijah.	45
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
*	Christofov učni zavod \ LJubljani vpisuje ves mesec julij vsak dan na Domobranski cesti št. 7. — Šolnina nizka, vpisnina 10 Din. Revni učenci imajo popust. 1178
*	Lipovo cvetje kupi in plača najbolje lekarna Bahovec, Ljubljana.	1237
*	Tvrdka Ivan Perdan nas!, v Ljubljani je izročila Ciril - Metodovi družbi Din 1000 kot prispevek od družbinega čaja. Iskrena hvala!	1250
Iz Ljubljane
u— Občinski svet ljubljanski je sklican na dan 10 julija ob 6. popoidne na redno javno sejo. Dnevni red obsega več poročil finančnega odseka, med drugim o prošnji ljubljanskih kinematografov za odpis občinske takse in nadalje glede odkupa in nakupa parcel. Sledilo bo večje število poročil gradbenega odseka, med drugimi o tlako-valnem iu kanalizacijskem programu ter o najetju 10 milijonskega posojila, nadalje gle de raznih gradbenih, komunikacijskih in regulacijskih zadev, glede gradbenih prizivov in glede parcelacij, o izdaji uporabnega dovoljenja za mestne stanovanjske hiše za topničarsko vojašnico, o prizivu dr. Pogačnika in dr. Meglerja v zadevi zgradbe na Miklošičevi cesti. V razpravo pridejo tudi poročila personalnega odseka o raznih prošnjah za zagotovilo sprejema v občinsko zvezo, nadalje poročilo obrtnega odseka o prepovedi krošnjarenja, prodaji slaščic po cestah ter točenju pijač po trgovinah in slednjič poročilo upravnega odbora mestnega vodovoda o napeljavi vodovoda v občino Vič Občinskemu svetu je predloženih tudi več samostojnih predlogov, med drugimi oni obč. odbornika Š t e r k a o ureditvi ulice v Rebri, ureditvi zgodovinskega vodnjaka pri cerkvi sv. Floriiana o napravi hišnih številk in uličnih napisov in o ureditvi razgleda v tivolskem gozdu in obč .odbornika D a c h s a o izpremembi imena Zvonarske ulice. Javni seji bo sledila tajna seja. Na
za gospode, modne potrebščine, sa moveznice v najlepši izberi nudi tvrdka FRAN LUKIC, Stritarjeva ulica.
*	Organiziranje Jugoslovenske kolonije v Franciji. Po inicijativi Jugoslovenskega novinarskega udruženja se je vršil te dni v Parizu sestanek najodličnejših naših državljanov, ki žive v francoskem glavnem mestu. Na sestanku, katerega se je udeležil tudi naš poslanik Spalajkovič, se je vršil razgovor o organizaciji jugoslovenske kolonije v Franciji. Sestanek je v slovenskem jeziku otvorll stari član pariške kolonije g. Rudolf Kavšek. Kot poročevalec odbora Je g. Mato Vučetič naglašal nujno potrebo organizacije vseh Jugoslovenov v Franciji. Za to organizacijo naj se najame primeren lokal, kjer se bodo nahajali tajništvo, čitalnica in biblioteka; osnujejo naj se razne sekcije: za umetnost, tisk in znanost, za obrambo narodnih interesov v inozemstvu, za socijalne potrebe itd. Treba je osnovati pevski zbor, športno sekcijo, potrebno Je glasilo kolonije ter je urediti jugoslovensko kolektivno umetniško Tazstavo v Parizu. Začasnemu odboru je bilo izrečeno priznanje; obenem pa se mu je naročilo, da skliče takoj po poletnih počitnicah občni zbor Jugoslovenov v Parizu, kateremu se bo predložil v odobrenje načrt društvenih pravil.
*	Akademiki! Slušatelji ljubljanske univerze prirede v letošnjih počitnicah letovanje v Baski na otoku Krku pod zelo ugodnimi pogoji. Kdor se želi udeležiti, naj javi svoj naslov do srede 11. julija Svetu slušateljev ljubljanske univerze, socijalna sekcija.
VeUko tombolo
pried S >kolsko društvo na Biedu v nedeljo, 5. avgusta ob 15. tri v zdravil škem parku
Majka in dete sijeta radosti, ker je mesto odvratnega ribjega olja okusni JEMALT prava rešitev. Uživa se tudi poleti s slastjo.
Pravi Kitajec bo jutri in pojutrišnjem 9. in 10. ves dan postregel vsakomur z
brezplačno poizkušnjo
v ledu'ohlajenega in vročega
DAMSKE LETNE OBLEKE
perUne od Din 70 naprej, volneoi delen in po-pelin od Din 220 na-prej, bluze bele ra barvaste od Din 70 naprej, otroške in damske predpasnike v veliki izbiri nudi: r. ta L GORlCAR, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi! 8508
Poizkušnja se vrši v delikatesni trgovini ANT. VERBIČ, STRITARJEVA ULICA, kjer se dobe tudi navodila za edino pravil« no kuhanje čaja.
♦	Defravdacija v občinski upravi v Mo-starju. Občinski blagajnik Cemalovič v Mo-starju je bil te dni aretirna in izročen sodišču, ker se je v blagajni ugotovil primanjkljaj 53.000 Din. Občinski komisar je zaprosil glavno kontrolo v Beogradu, naj delegira strokovnjake, ki naj bi revidirali poslovanje. Zanimivo je, da je naslednje jutro poskušal izvršiti samomor inkasant občine Dimitrij Prština. Našh so ga s prestreljenimi prsi. Zdravniki dvomijo, da bi Priština ostal pri življenju.
*	Zavlačevanje gradbe železnice Roga-tec-Krapina. Gradnja železniške proge Ro-gatec-Krapina napreduje s polževo hitrostjo Kakor pišejo »Novosti« je podjetniku podaljšan rok za dovršitev te proge za šest mesecev. Prvotno je bilo določeno, da se proga že meseca decembra letos izroči javnemu prometu; sedaj pa vse kaže, da bo proga Rogatec-Krapina Izročena prometu šele v prihodnjem poletju.
♦	Dekliška meščanska šola v Kranju. S prihodnjim šolskim letom se bo v Kranju otvorila dekliška meščanska šola in sicer najprej s 1. razredom. Sistemizira se mesto ravnateljice in potrebno število učiteljstva.
*	Jugoslovenska Matica prosi vse rojake da jo podpirajo pri njenem težkem delu za rojak« x suženjstvo, Kuputje srečke njene
♦Slovenska pesem v Skoplju. Iz Skoplja nam pišejo: Vokalni kvartet članov ljubljanske opere, ki ga sestavljajo gg. Jelni-kar, Jarc, Perko in Sekula, je priredil 29. pr. m. v tukajšnjem Narodnem Pozorištu svoj prvi koncert slovenskih narodnih pesmi. Moramo reči, da je ta koncert bil prijetno iznenadenje za skopljanske Slovence, ki so se ga polnoštevilno udeležili, ali tudi pri ostalih mnogobrojnih poslušalcih je slovenska pesem zmagala. Početek koncerta je bil sicer nekam plah, kar je morda pripisati utrujenosti pevcev, ki imajo za seboj dolgo pot iz Ljubljane do Skoplja, ampak že takoj pri drugi pesmi je moralo občinstvo postati pozorno na lepoto naše pesmi ter na prijetne in zdrave glasove naših pevcev. Večer je potekel zelo animirano in gostje so stalno bili aklamirani od strani občinstva tako, da so morali marsikatero pesem ponoviti. Navdušenje pa je prekipelo ob krasnem in efektnem Prelov-čevem četverospevu »Zapoj mi pesem, dekle...«, pri katerem je bariton Perko bil predmet posebne pozornosti. Kakor vedno, je ugaja! Adamičev »Vasovalec«; mnogo aplavza je žel »Vojaški boben« v Ma-roltovi harmonizaciji. Koncert ie bil zelo
AuYixm rsdu to nun* osebo« ndvn, ta-dalj« poročno stanovanjskega odseka o obli ki pogodb z najemniki t mestnih poslopjih, poročila obrtnega odseka o prošnji Družbe elektr. cestne ieL za podelitev koncesije za razširjenje cestnega prometa in o raznih drugih zasebnih prošnjah za podelitev obrtnih koncesij.
o— Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes velefilm »Ponočno solnce« z Laoro la Flante v glavni vlogi. To veliko tragedijo ruskega oficirja si mora ogledati vsakdo. Predstave ob 3, pol 5. 6., pol 8. In 9.
Danes vsi na župni zlet Ljubljanske sokoiske župe v Siškol
o— Stavb išča. Mestni stanovanjsko -gradbeni urad vabi posestnike, ki so lastniki stavbnih parcel na ozemlju mestne občin* ljubljanske, da prijavijo svoja zemljišča v svrho sestavitve seznama stav-bišč. Prijave naj bodo spisane na celi poli pisarniškega papirja, nekolekovane in naj vsebujejo naslednje podatke: Ime lastnika In njegovo stanovanje, številka parcele, ka-tastralna občina, velikost v kvadratmetrih, cesta, ob kateri leži parcela, cena za m' eventualni drugi prodajni pogoji. Prijave naj lastniki vtože pri mestnem stanovanja ako - gradbenem uradu med običajnim oradnim časom v sobi št. 22.
u— Poroka. Danes se bo v šentjakobski cerkvi poročil g. Josip Ivane, sin ugledne papredne trgovske družine iz Sodražice, z gospico Doto Skubicevo, učiteljico na Kopanju, hčerko g. Jaka Skublca, finančnega nadkomisarja v pokoju. Na novi živ-Ijenski poti želimo mlademu, narodno - zavednemu paru obilo sreče!
u— Gospod, ki je včeraj našel v kopall-Iču Koleziji listnico z novinarsko legitimacijo, se prosi, naj jo vrne lastniku za dobro nagrado.
u— Samo Se teden dni nas loči od proslave 1701etnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki se bo vršila na njegovem rojstnem domu pri Kameni« mizi v Zgorji Šiški.
v— Brezplačne 3 slike za legitimacije, če naročite 6 razglednic. Danes reklamno
fotografiranje brezplačno. _ Staut, Gospo-
svetska cesta 1-2.	1251
ti— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek zvečer zadnja pevska vaja (mešan zbor) pred počitnicami in razgovor o bodoči sezoni. Vsi fn vse! — Tajnik.
u— Danes, 8. Julija, veselica pri JerneJn, Sv. Petra cesta 85. Železniška godba, ples!
1249
Danes vsi
na plesno zabavo
ki ■« vrSl na največjem senčnatem vrtu v Bolni dolini v znani gostilni Končan, kjer se bo tožila samo prvovrstna kapljica. Prepričajte sel
8599-a
o— D. M. t Polja. Otvoritev letnega telovadiš ča Sokola se bo vršila v nedeljo 8. t m. ob 15.30 Otvoritev je združena z domačin letnim nastopom, po nastopu velika narodna veselica s plesom Za dobra jedila In pijačo bo skrbel dobro znani vinski trgovec br. Grad iz Zg. Kašlja za poskočnice pa br. godba Sokola I. iz Ljubljane. Prometne zveze na vse kraje zelo ugodne. Pridite v nedeljo vsi v Polje, da se navžijete vseh zemeljsih dobrot in podprete Sokola Polje v materijalnem in duševnem oziru. — Zdravo!
. u— Kam na današnjo nedeljo? Vsi na Orle! Prostovoljno gasilno društvo na Or-lah priredi veliko vrtno veselico. Ples na prostem, bogato opremljeni srečolov, šaljiva pošta. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vsi ste vabljeni. Zmerna pešpot čez Golovec na Orle, od koder je najlepši razgled. K obitoi udeležbi vabi odbor.	1235
u— Na vrtno veselico In prosto zabavo s plesom vabi Podoficirsko podporno društvo za Slovenijo v LJubljani. Prireditev se bo vršila na garnizijskem strelišču, Dolenjska cesta, prihodnjo nedeljo 15. t. m. ob 17. tiri. Vojaška godba.	1252
n— K rožnodoiskl proslavi 30 letnice nam sporoča g. Viktor Jeločnik, da bo pri njem lz prijaznosti razstavila tvrdka A. Razber-ger iz Ljubljane največji gramafon »Elektroda«, angleškega Izvora. Opozarjamo na to vse obiskovalce sejma, ker bo gramofon igral najlepše in najnovejše koncertne točke In zabavne komade.
o— Danes vsi na veliko vrtno veselico k Prepelubu »Pri konjlčkuc v Hradeckega vasi.
n— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina perila, 1 vlom v stolnico, 1 poneverba," 1 poškodba tuje lastnine 1 prestopek obrtnega reda, 2 prestopka pre koračen j a policijske ure, 1 prestopek zgla-ševalnih predpisov, 1 pobeg od doma, 7 prestopkov avtomobilskih predpisov in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji »t^ blH izvršeni 2, ln sfcer obe zaradi beračenja.
n— Slanina nm Je dišala. Vkmri in tatinski obiski V branjevse barake ln stojnice so tudi poleti kaj češči, čeprav se ob tem času zadržuje večina tatov na deželi, kjer Jim gre žito bolj v klasje. Ko je stražnik vršil včeraj ponoči nočno kontrolo stojnic v Šolskem drevoredu je nenadoma opazil, da je hušknfla iz vrste stojnic temna moška senca, ki se je Izgubila v smeri proti Pogačar-jevem trgu. Prišedši bliže je stražnik zapazil stojnico mesarja Albina Hama vlomljeno notri pa odprt zaboj, na katerem je bilo zloženo 8 kg suhe slanine, ki s! Jo Je tat očividno pripravil, da Jo odnese. Pri delu j pa je bil po stražniku moten in Je raje odne- ; sel zdrave pete kakor pa plen.
u— Ukradeno kolo. Svečar Herman Demšar je imel predvčerajšnjim dop. opravka v uradu. Pogrebnega zavoda na Ambroževem tTgu, kjer je postavil svoje 1000 Din ! rredno kolo znamke »Helios« v vežo. Pri- I
Hko pa Je že Izvohal neznan tat koles tn
kolo odpeljal. Takoj uvedene poizvedbe od strani varnostnih organov »o ostale brezuspešne, ugotovljeno je bilo, le da je tat odpeljal kolo v smeri proti Poljanskemu nasipu ln dalje proti Vodmatu,
n— Okraden trgovec. Ko se je vozil trgovec LazaT Dajič iz Varaždina včeraj dopoldne z vlakom iz Maribora proti LJubljani je ugotovil na glavnem kolodvoru, da mu je neznan železniški tat odnesel potno ročno torbo mu ukradel zlato verižloo ter pobral iz suknjiča vso gotovino In dokumente.
n— Siromaščlna. Pretekli petek in soboto sta biH aretirani zaradi beračenja samo dve osebi, kar je za Ljubljano pravi čudež, saj jih privedo navadno sleherni petek na policijsko ravnateljstvo najmanj deset. Na Dunajski cesti je bila prijeta 66 letna boleh-na Katarina A. »čemu beračite?« jo je vpra šal v soboto zjutraj uradnik.. »Prisiljena sem«, je odgovarjala starica. »Sem bolna, prihranke pa sem izgubila v Peskov! hranilnici!« — 60 letni Stipa Jagar doma nekje iz Hrvatske, pa je povedal, da ne dobi nikjer dela in ga je lakota prisilila k beračenju.
Iz Maribora
a— Udružemje rezervnih oficirjev, pododbor Maribor, javlja, da dne 9. t m ne bo nikakaga zbora v, društvenih prostorih, kakor je to nekdo samovoljno najavil.
a— Mariborčani na kulturni razstavi v Brnu. Včerajšnje »Lidove Noviny« poročajo, da se zadnje čase prav hvalevredno množe obiski razstave sodobne kulture v Brnu iz Jugoslavije. V petek so prišli maturanti mariborske gimnazije pod vodstvom prof. Roberta Kende in 15 dijakinj s Sušaka pod vodstvom prof. dr. Majerja. Obe skupini so pozdravili na postaji zastopniki mestnega razstavnega odbora ter CJ-lige. V četrtek pa so prispeli v Brno gojenci srednje vinarske in sadjarske šole iz Maribora pod vodstvom prof. inž. Lukmana. Napovedani so tudi obiski slušateljev filozofske fakultete iz Skoplja in ženske gimnazije iz Zagreba. Bilo bi pa želeti, da bi se Jugoslavija še bolj zanimala za brnsko razstav;©, ki je edina svoje vrste.
a— Odlični češki publicist prof. dr. Vy-blral iz Olomuca, znan kot vnet delavec na polju jugoslovensko - češkoslovaškega prijateljstva ter prevajalec slovenskih pisateljev v češčino, je prispel z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom v Maribor. Dr. Vybiral je v Mariboru posetil nekatere člane JČ-lige ter se bo mudil dalje časa v Sloveniji, da naveže še daljne stike z našimi kulturnimi de'avci. Razen tega namerava kupiti večjo zbirko jugoslovenske li-teraiture za mestno knjižnico v Olomucu.
a— Inž. Tadija Sondermayer je sinoči prispel v Maribor Inž Sondermayer je ravnatelj Društva za zračni promet. S ka-petanom Leonidom Bajdakom je lansko pomlad na Potezu 25 poletel iz Pariza preko vse Evrope, Male Azije, Sirije, Arabije, Mezopotamije, Perzije, Beludžistana do srede Indije v Bomibay ln nazaj v Beograd. Junaška pilota sta preletela progo 14.860 km v4 89 urah. Danes bo imel Maribor priliko pozdraviti slavnega letalca v svoji sredi ter slišati njegovo predavanje ob pol 9. zvečer v kinu Apolo. Maribor bo gotovo dal duška svojemu zanimanju in navdušenju za smelega letalca in za njegovo v.eliko delo pri ustvarjanju naše avi-jatike.
a— Ponesrečen voznik. Voznik Aleksander Veronik je v petek vozil dvo-vprežni voz gramoza skozi Melje. Pred nekim avtomobiloifi sta se mu nenadoma splašila konja ter se zagnala v tako divji dir, da se je z voza sesul gramoz in je z njim vred tudi voznik padel na cesto. Pri padcu si je močno poškodoval levo roko. Bilo bi gotovo še več nesreč, če bi splaše-nega konja ne bil kraj Melja ustavil pogumni in hladnokrvni kleparski pomočnik Anton Sernec.
?7 C*»Ka
e— Protestno zborovanje. Zveza Javnih nameščencev priredi v Celju v nedeljo 8. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu javno prptestno zborovanje proti ukinienju nedeljskega počitka in podaljšanju delovnega časa. Na zboru bodo govorili delegati iz LJubljane, Maribora in Cakovca.
e— Dve leti lz rok v roke. Pred dvema letoma je bilo ukradeno mesarju Ivanu La-porniku kolo Tatvine Lapornik ni priglasil policiji. Pred par dnevi je opazil Laporni-kov brat Anton ob 3. zjutraj na glavnem trgu to kolo, ki ga Je vodil neki Karel Ku-der. Ta je na policiji izpovedal, da mu Je kolo daroval njegov brat France. V nadalinl preiskavi je bilo ugotovljeno, da je kupil kolo Franc Kuder od nekega Ignaca Kol-meria, ta pa od Antona Jesenlanika, ta od Jožefa Ferjina in slednji zopet od nekega Vončine, ki pa je pred enim tednom umri. Kolo Je torej prišlo po tem romanju zopet do pravega lastnika.
T—• Pred razmahom letoviščarstva v kranjskem srezu. Kranjski srez ima velike in ugodne predpogoje, da se tudi letovi* ščarski promet razvije v večji meri kot znatna pridobitna postavka v njegovem go* spodarskem življenju. Že v lanski sezoni je prišlo vse polno letoviščarjev zlasti iz spodniih krajev naše države v Preddvor, Tupaliče, Jezersko, Kranj, na šmarjetno goro nad Kranjem. Naši kraji so ostavili najlepše vtise, klima, gorska in zdravilna, najugodneje vpliva. Mnogi zasebni intere* senti, zavedajoč se pomena letoviščarskega prometa, so se ga letos temeljito lotili. Na Jezerskem so začeli z akciio gradhe eno* družinskih hiš za letoviščarske rodbine. V Preddvoru preurejajo znani Wurzbachov grad. ki ga je kupil neki domačin iz Tupa» lič Tudi v nekaterih drugih okoliških va« seh preurejajo stanovmia za naselitev Ie* toviš^arjev, tako v Predosliah. Umestno bi bilo, da bi se organizirala sistematična propaganda za pritegnitev in naselitev Ie* toviščarjev, katero nai bi vodila v ta na* men ustanovljena institucija.	i
r— V etika planinska prireditev nm Stola. Kranjska podružnica SPD otvori prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. na slovesen način povečano Prešernovo kočo na Stolu (2193 metrov). Lansko leto so dogradili prosto« re za prenočišče, jedilnico in (hrambo enkratnem obsegu dosedanje koče, kar je stalo nad 80.000 dinarjev. Ob tej priliki bo cerkvena blagoslovitev a službo oožjo in planinsko veselica Vabljena so planinska društva iz Slovenije, Zagreba in Celovca.
r— Preprečena nesreča na Kokri. Vroči* na zadnjih dni je zvabila mlado in staro v hladno vodo Kokre in Save. Povsod vla» da najživahnejše vrvenje. Na Kokri b kmalu beležili prvo njeno žrtev. Pod Jur* jevimi pečinami, kjer so že lansko leto re« šili v zadnjem trenutku otroka iz Kokre, so se kopali večinoma otroci. Neka 121et« na deklica, ki ni bila vešča plavanja, se je spustila z mehurjem v giobokejšo vodo ter »e pričela potapljati. Njeno opasnost sta opazila dva učenca osnovne ljudske šole, ki sta jo potegnila že vso onemoglo iz vo« de na obrežje. Naj bo to v svarilo staršem, ki naj ne puščajo dece same brez nadzor* stva v vodo.
Z Jesenic
a— čebelarska podružnica Jesenice pri« redi dne 8. t. m. poučno čebelarsko preda* vanje ob pol 10. pri čebelarju g. Romavhu. K obilni udeležbi vabi odbor.
s— Prošnja železniški direkciji. Z Jesenic vozi dnevno proti Kranjski gori ob 13.10 mešani vlak št 4281 s sedmimi oseb« nimi vozovi, pa je iz nerazumljivih razlo« gov potnikom dostopen samo do Hrušice. Ali ne bi mogla p. n. železniška direkcija ukreniti, da se uvede prevažanje potnikov do Kranjske gore, kar bi bilo v interesu železniške uprave kakor tudi potnikov, po« sebno sedaj, ko je sezija na višku?
s— Vojaški nabori na Jesenicah. V dneh 2., 3. in 4. julija so se vršili v meščanski šoli na Jesenicah vojaški nabori za mlade« niče iz občin Bohinjska Srednja vas, Koro* ška bela, Rateče, Dovje — Mojstrana, Gor* je, Bohinjska Bistrica, Kranjska gora in Jesenice. Kot najbolj zastavni so se izka* zali fantje iz občin Kranjska gora, Gorje in Jesenice, ker je bilo relativno največ potrjenih Pretepov za časa naborov ni bilo nobenih in so se fntje ponašali izred« no dostojno, hreščale so, kakor navadno, zopet harmonike, katere je spremljevalo veselo ukanje miadeničev, predvsem onih, ki so bili spoznani sposobnim za vojaško službo.
Iz Novega mesta
n— Najdeni cekini. Na vrtu mestne hiše je našel predsednik okrožnega sodišča dr. Polonšek 3 avstrijske cekine. Ko so premišljevali, na kakšen način so prišli ti ce» kini na vrt, se je dognalo, da so last ži« vinozdravnika g. Skaleta, kateremu so bili med drugim nedavno ukradeni. Tat jih je, nedvomno v bojazni, da ga zalotijo, vrgel skozi okno na vrt. Uvedena je preiskava.
n— Iz obrtnega tn stavbnega gibanja. V Kandiji si je zgradil nov fotografski atelje g. Gvidon Dolenc. Istotam je otvoril kle* parsko delavnico g. Radko Gorupič. Na* sproti trgovine je otvoril nov brivski sa* Ion g. Jan Kriško. Na Ljubljanski cesti si je osnoval kleparsko in inštalatersko pod* jetje g. Ladislav Košiček. Na Glavnem tr» gu je otvoril novo trgovino z usnjem us» njar g. Franc Penca, trgovino z radijskimi aparati in elektrotehničnimi potrebščinami pa g. Josip Ogrizek. V Žabji vasi si gra* dita hišo gg. Rodič in Penca. V Kandiji pod Grmom si gradi hišo jetniški paznik g. Anton Penca. V Kandiji si je zgradil lično hišo tapetnik in sedlarski mojster g. Franc Pirnar. Z adaptacijo svojih objektov je pričel istotam gostilničar g. Kušlan. V Gotni vasi je adaptiral svojo hišo lesni tr» govec in gostilničar g. Matko, tako da je postala ena najlepših. V Kandiji si je zgra* dil hišo orožnik g. Filip Valantič. Stano* vanjska hiša železniške direkcije nad pre* dorom pri glavarstvu je tudi že pod stre« ho. Na Kapiteljskem marofu so dosedaj deloma zgradili 13 stanovanjskih hiš, spe* ljali do tja cesto in napeljali vodovod.
Iz Litije
i— Sokolska vest. V nedeljo 15. t. m. se bo vršil javni letni nastop litijskega Soko* la. Telovadni oddelki prav bratsko tekmu* jejo, da bo potekla telovadba čim lepše, pa tudi prireditveni odsek je že marljivo na delu. Danes popoldne se bo udeležilo Sokolsko društvo okrožnega zleta v Ljub« ljani, v Šiški, ter vabimo prijatelje iz Litije in okolice, da se nam pridružijo.
i— Ciril Metodov kres. Zvesta svojemu običaju, je prižgala litijska Ciril*Metodova podružnica običajni kres na frtiškem grič« ku. Kresu je prisostvovala velika množica domačinov. OrkesteT litijskih fantov je prav čustveno izvajal nekaj komadov. Pro» ti koncu je vso prireditev nekoliko zmo* til dež, zato so odpadle pevske točke >Li» pe«.
i— Pomanjkljiva razsvetljava na mostu. Na litijskem mostu so v teku obsežna po«
Eravila. Promet se vrši le po drugi strani, i pa je čez noč nezadostno razsvetljena. Predvčerajšnjim zvečer je zadel v stran« sko tramovje neki voznik z lesom. Ker ni mogel spraviti voza iz neljubega položaja, je bil promet dlje časa zaprt. Apeliramo na upravo mostu, naj v bodoče most bolj razsvetli.
Iz Trbovelj
t— Javno vprašanje. Dne 10. t. m. se bo vršil pri Počivavšku v Trbovljah občni zbor Gostilničarske zadruge za Trbovlje, Hrastnik in Dol. Pričakovalo se Je, da bo« do prejeli za občni zbor vabila tudi oni go* stilničarji, ki spadajo letos k dolski občini. Zakaj se to ni zgodilo?
t— Uradni dnevi sreskega poglavarstva se vrše za Trbovlje vsakega 1. in 20. v mesecu, za Hrastnik 10. Ponovno opozarja« mo občane, da se ob priliki uradnih dni sreskega poglavarstva ne obravnavajo sa« mo zadeve, radi katerih so stranke vab* ljene, temveč se sprejemajo tudi prošnje in dajejo potrebna pojasnila v vseh uprav« nih zadevah, ki spadajo v delokrog sreske* ga poglavarstva.
t— Hrastniški drobiž. Delavcu steklarne Ivanu Hlebcu je ukradel neznan tat 200 Din. Orožniki so aretirali potepuha Jurija Kavčiča, doma iz Železnikov. Bil je že več* krat kaznovan zaradi tatvin. Oddali so ga sodišču v Laško.
t— Fond za stavkajoče steklarje znaSa baje samo v Hrastniku 120000 Din. Kakor izvemo, so steklarji pripravljeni, da bodo stavkali 6 mesecev. S stavko je zadovoljno tudi podjetje, ki ima. kakor pravijo, v vseh svojih tovarnah za 18 milijonov Din nakopičenega blaga in hoče izrabiti stavko
v ta namen, da bo reoovirala tovarna V Hrastniku zida steklarna prizidek, v kate* rem si bo postavila novo peč sa barvano stekla
lz Zagorja
s— Izgubljeni vofi. Preteklo aoboto je prignal na sejem posestnik Ignac Burja iz krašnje par 1220 kg težkih volov, ki jih je kupil trgovec Jožef Avbelj is Prevoj pr Lukovici. Burja je prodane vole pustil pret gostilno, kjer je bila druga nakupljena ži« vina, in odšel domov. V ponedeljek se je kupec Avbelj zglasil pri prodajalcu Burji, v trdni veri, da je Burja vole prignal do* mov, ker jih ni bilo med drugo nakuplje* no živino. Avbelj je baje že v Zagorju zvedel, da je neki 201etni fant odgnal kup* ljene vole proti Trbovljam, a se mu vest ni zdela verjetna. Avbelj je javil zagonet« no zadevo orožniški postaji v Trojanah, ki se je brzojavno obrnilo radi informacij na orožništvo v Zagorje. Kljub vestnemu poizvedovanju orožniki niso mogli do* gnati, če so se nahajali enaki voli pred go* stilno kakor tudi ne, da bi jih kao odpe* ljal proti Trbovljam. S preiskavo nadalju* jejo.
Šport
Kolesarska pot prvaka Kosmatina v Amsterdam
Tajnik KoturaSkega Saveza g. Boškovič je pismeno sporočil ASK Primorju, da je prijavil g. Kosmatina v naš kolesarski olimpijski team. Torej bo naš izborni dir* kač vendarle šel v Amsterdam, čeprav je imel pri zadnji izbirni dirki smolo, da se ni plasiral. Odpotoval bo naš dvakratni olimpionik, trikratni prvak Slovenije in mednarodni vozač v torek zjutraj. Potoval bo brez vsake udobnosti ali luksuza — kar na svojem Peugeot*kolesu, kakor se spo« dobi pravemu vozaču in navdušenemu športniku. Tako bo spotoma treniral. Pre* vozil bo dnevno 100 do 150 km in bo vi« del lep del Evrope.
Pot ga vodi iz Ljubljane preko Avstrije, Češke in Nemčije v Holanoija ▼ Amster* dam, kamor mora prispeti nekoliko dni pred 3. avgustom, ko bo start kolesarjev. V Amsterdamu se bo sestal g ostalo našo olimpijsko kolesarsko delegacijo, ki bo od* potovala sredi julija.
Tudi na povratku se bo g. Kosmatin po* ...... " Išel
služil svojeiga kolesa. Odšel pa bo iz Ho* landije še v Anglijo ter se vrnil preko Bel* gije, Francije, Švice in Avstrije domov. Vsa tura bo znašala okrog 12.000 km, ki jih upa g. Kosmatin prevoziti v treh do štirih mesecih.
S tem izletom bo g. Kosmatin končal svojo lOletno dirkalno karijero in bo po* slej startal el na dirkališču.
ASK Prtmorje (tajništvo). Redni letni občni zbor ae vrši po sklepu zadnje seje centralnega odbora v ponedeljek dne 16. julija. Dnevni red običajen. Čas in kraj se še pravočasno objavita. — Tajnik L
Olimpijski vlak za Amsterdam. Is od* bora za propagando IX. olimpijade v Slo« veniji Dne 24. in 26. t. m. ob 9.05 bo šel z Dunaja osebni brzovlak v Amsterdam. Aktivni športniki in službeni delegati pla* čajo za IIL razred Dunaj — Amsterdam 79 šilingov, IL razred 125 šilingov. Na po* vratku plačajo 75 odnosno 116 šilingov, ako potuje vsaj 20 oseb skupno. Za tek* mece in delegate je namenjen vlak 24. t m. Drugi vlak dne 26. t. m. pa je namenjen privatnikom, ki plačajo za IL razred 421 in za IIL razred 327 šilingov. Poleg vožnje je zapopadena v tej ceni prehrana na potu, stanovanje in hrana (brez luneha) v Am» sterdamu in prevoz s kolodvora in na ko« lodvor. Pri doplačilu 30 šiL lahko potuje vsak sam nazaj. Potovanje je določeno na 9 dni. Prijave za aktivne udeležence in de« legate sprejema Medjunarodni odbor za IX. olimpijado, Zagreb, Markov trg 2, pri* jave za privatnike mednarodni potovalni urad Schuckert in Con \Vien L, Schotten* tor, ki pošilja detajlne prospekte. V Ljub* ljani bo sprejemala prijave bržčas tudi pi* sama Putnika, ki se je obrnila na Dunaj po podrobne prospekte
Avtomobilska dirka v Splitu 15. t m. — Izlet v Split. V nedeljo 15. julija t. I. ob 8. uri zjutraj priredi Avtomobilski klub kra« Ijevine SHS, Sekcija Split, IL Jadransko avtomobilsko dirko na progi Split — Gata — Stobreč — Split. Dolžina proge znaša 98 km. Dirka se vrši za nagrado Nj. Veli* čanstva kraljice poleg drugih večjih in manjših nagrad. Dirkama proga je ena naj* zanimivejših v naši državi, ker nudi vse mogoče varijante na tako malem mestu. Od tihih, malih morskih zalivov, živahnih letovišč in kopališč pa do divjih vodopa« dov Cetine, od plodnega polja, bujnih vr* tov pa do kraških vrhov se neprestano nu« dijo novi vtisi tega slikovitega kraja ro* mantične Dalmacije. Ljubljanska sekcija naproša vse člane, ki bi nameravali pose« titi to dirko, da po možnosti takoj obve* ste klubovo tajništvo (tudi telefonično) v svrho nreskrbitve prenočišč. Odhod iz Ljubljane bi bil v petek ob 2. uri popol« dne, zvečer prihod na Plitvička jezera, kjer bi se prenočilo. V soboto ogled Plitvičkih jezer in nadaljevanje vožnje v Split. Pre* nočitev v Splitu. V nedeljo poset dirke, Splita ev. okolice in ponedeljek povratek. Vse natančnejše informacije so na razpo* lago v klubovem tajništvu, Kongresni trg 1» I«
Po sveta
Čudno ni, da Je vro«na zadnjih dni tudi sport-nflc« pognala v vodo. Izjemoma se morajo seveda pripraivUaH na olimpijado iahkoatleH, H jih čaka koncem meseca velika skušnja v Amsterdamu. Po Nemčiji so se viSHa preteklo nedeljo oflrrožna prvenstva, H so pokazala feborne rezultate. — Najboljše uspehe »o dosegli n« 100 m: OeerMng 10.4 (izenačen svetovni rekord!), 200 m: K&rnig 21.5, 400 m: Bflchner 49.9, 80« m: Eitgelhardt 1:56.4, 1500 m: Kra-use 3:57.2, 5000 m: Schaambnr* 15 :27, 10 km: Hnsen 32: 16, 4 X 100: 41.8, 4 X 400: 3 : 21.6, 110 m z zaprekami: Trossbach 15.4. 400 m z zaprekami: Nen-mann 56.2, skok v daljavo: Kochermaim 7.475 m (Dobtrmatm ni starta!!), skok v višino: Huhn 1.85 m, skok ob palici: Beusch 3.77 m, disk: Schaiuffale 44.70 m: kopje: Maack 6224 m. krogla: Ne Mer 14.26 (Hrrschfeld ni metafl!) kladivo: Wennhnger 42.30 itd. Državna prvenstva se vrše 14. in 15 Juliia. Ko to pišemo, pa s« že vrše lahkoaitfetska prvenstva v Angliji. Tamkaj Je zastopanih mno«o olimpijskih kandidatov, predvsem Južnih Afričanov In Avstralcev, ki trenirajo, dalje Nemcev, IfoSjanov ln Francozov. Bo-
mo poročaB bodo napravili! — O Šveda tdvinu Wkle ie dolgo nismo čuti. Lani se j« poškodoval ki sedaj je zopet prvič nastopil v Matangu. Tekel je 2000 m 5:45Ji a se plasira! šele tretji Praivijo, da te bo do Amsterdama ie popravili Italijani so tudi • ie zaključili prvenstvena tekmovanj«. Rezultat kljub ogromni udeležbi oL>j mnogo vredni; edino Facelli je postavil na 200 m z zaprekami nov italijanski rekord v času 25.8. — Madžari so bolj nevarni! Na 35 km so priredili maratonski tek in Oa-tambos Je kot prvd prišel v času 1:49:16, drugi Je bdi Kiraiy (2:06:04). — Pretekli petek so postavili ruda par državnih rekordov, tako n. pr. starfeta 4 krat 100 m v postavi: Rogawby, GerO, Paits Hajda v času 41.8, in dame Kuda v dislcn 33.78 m in krogla 10.26 m ter Luiasz v skoku na daljavo 4.98 m. Dobre labkoa:!e:ske rezultate čitamo tudi z Norveške. V Dronthejum }e amagal Thronaet v kopju z 6220 m, Midt-iyn* v skoku v viSrno s 1.80, v Bergemi pa Je bil pri skoku v daljavo prvi Aast&d s 7.15 m, z diskom Stensrud » 44.41 m in v višino Totn-melstadt z 1.85. V maratonskem teku }e zmagal znani smučar John Stfta v času 2: 52 : 47. — Ko smo že pri Norvežanih, so spomnimo Je svetovnega prvaka v hitrostnem drsanju Berrnta Evensena, ki »o ga tako občadovaJ« v St. Morirtzu. Mož Je še bolj zanimiv saradi tega, ker Je prav dober kolesar in se )e koie-sarskMi febiraih tekem za olimpijado udeležil s takimi uspehi, da bo zastopala Norveško v Amsterdamu — med kolesarjil Disciplini sta navsezadnje vendar nekoliko »orodni, dasi na to dosedaj niti mislili nismo!
Plava&ca Marta NoreKus, t. J. ona ameriška,
kt vedno postavlja nove rekorde, katerkn mi ne verujemo popolnoma, Je po časopisnih vesteh postavila na 400 m prosto zopet nov svetovni rekord v času 5 : 49.6 ter prekosita Ederlovo, (5 : 53. 2). — Kmaia nato }« vrgle zopet svetovni rekord n 220 y prosto s 2 j 43 dve petinki! — Ara« Borg Je znižal »vetovri rekord na 1 miljo na 21 : 18.41
Ko čitamo nova poročila, da s« Je CHekzefe-va, ki ie nedavno preplavala Oibraltarsko ožino, brezuspešno spravila na novo avanturo, k sicer nad morje med Škotsko ia Irsko, nam prihajajo na misel dobre besede resnega avstrijskega športnika, ki Je kritično razmotrrval problem »preplavaoja raznih kanalov*. Glavni moment svake ga takega poskusa Je kw za senzacijo, junakinja plava k Anglije r Francijo, iz Evrope v Afriko itd. Nikdo pa ne pomisli, da je Rokavski zaliv tako natančno preverjen in poznan, da lahko plavalec točeo plava po n ar krajši progi fa mu twH proti valovom lahko pomaga parnik, ki ga spremlja. Gibral-tarska ožina Je nekoliko težavne j ša, v glavnem zaradi tega, ker še ni tako temeljito preiskana. Zakaj se potem plavalci love za takimi senzacijami? Zaradi dobre «zarade»! Eder-lova Je podpisala takoj po uspelem poskusu pogodbo za film, služi sedaj lepe denarje in sploh ne plava več! Tudi Gleitzejeva si je znala zbrati nekaj denarja. Prirejala }e predstave, kjer so Jo kazali kot gibraltarsko čudo; z dohodki Je ustanovila »Dom za star« gospode in gospe«, kjer Je na.Jbrže precej izdatno udeležena. KakoT smo pisali, bo še plavala; ima še premalo. Nemec Vierkfttter, ki Je morda vzel stvar najbolj idealno. Je pozneje zmagal na nekem ameriškem maratonskem plavanju in dobil 30.000 dolarjev. Sedaj ie saniran ta plava samo v pasjih dnevih.
Pred sodniki
Arestantovska zabava
Rudolf in trije Lojzeti so sedeli v zaporih deželnega sodišča v LJubljani. Vsi štirje so delavci. Dne 22. maja letos jih Je odpeljal paznik k davčnemu upravitelju S., da so spravljali pri njem drva v klet. Bili so žejni, a sama niso vedeli kako bi si pomagali. Ko so tako hodili v klet, Je Rudolf, ki Je najbolj podjeten, odklenil vrata kleti, ka Je bila nasproti upraviteljeve 'kleti. Posrečilo se mu Je priti v to tujo klet, tovariši so takoj hiteli za njim. V kleti Je imel svoje stvari dr. Viktor SchiffTer. Kaz-nenci so prišli v klet in videli v njej več steklenic vina in šampanjca. Odnesli so 5 steklenic mezelskega vina iz leta 1911. in 2 steklenici šampanjca. Vsa pijača Je bila vredna nad 1000 Din. Privoščili so si dobro kapljico, a eno steklenico so podaril! svojemu pazniku — dnevni-čarju. Ta nesrečni šampanjec je paznika spravii ob službo in še zaprt bo. Okrepčali so se s pijačo, a danes jim je že žal, saj so se morali zagovarjati pred deželnim sodiščem, kjer Jo Rudolf kot gostitelj dobil 8 mesecev težke Ječ«, prvi Lojze 7 mesecev, ostala dva pa po 6 mesecev.	^
cVede4 sem, da Je ta pijača draga, saj J« bik tudi res dobra, da me bo pa stala kar 8 mesecev ječe, si pa vendar nisem mogei misliti,« Je zagodrnjal Rudolf in sklonjene glava odšel za svojimi tovariši nazaj v zapor.
Urednik «Orjune» oproščen
Pod predsedstvom svetnika Avseca s« fe vršilk danes pred deželnim sodiščem tiskovna razprava proti uredniku »Orjune« Joži Spann zaradi izbruhov fašistične podivjanosti v vorni urednik probčil 2 članka, s katerima Je bH žaljen italijanski krat]. Prvi članek Je izšel 21. novembra 1928. pod naslovom: «Gos tj« italijanskega konzulata,* kjer piše pisec, da »e Ja navzlic najhujšemu ogorčenju našega naroda zaradi izbruhov fašistovske podivjanosti v Trstu vendar naSJo med nami nekaj ljudi, ki m šH preko tega ta se udeležili slavnostne recepcije italijanskega konzulata s proslavo rojstnega dne velikega kralja naroda zmagovalcev m herojev. Drugi članek c dne 6. februarja 1926. pa vsebuje pod naslovom «Ne damo svojih*, naslednji inkriminirani stavek: «Pa makar, da bi bik potem tudi zadušnlca za samim skve ta zmage pijanim diktatorjem Mussolinijem, eM pa celo za velikim kraljem zmagovalcev pri Caporettn aH Vtttorta Venetu!*
Zagovornik dr. CepudeT ie zanikal krivdo, Če3 da članka pač nista naperjena proti «poteo-tatn», katerega se spioh ne namerava fcatiti, temveč da Je tendenca člankov naperjena k proti našim ljudem.
Jože Spam Je bH oproSSen vsake krivd« la kaani, češ da stilizacik člankov ne kaže, da bi se hotelo žaffiti Italijanskega kralja.
Državni pravdnik Je prijavil ničnostno pri. tožbo.
Kretnika fe žalil
Delavec Peter v Dravljah Je bfl začetkom maija letos zelo nataknjen, saj tri Čudno, ker Je bH ob službo. Ko Je prišel na kolodvor. Je kretnik Rok baS spuščal prečnico. Peter ga Je kar na lepem nabrulM: »Prekleta baraba, kaj Ima« pa ti toka) govoriti?« Rok Je namreč Petru čisto mirno dejal, da nai paŽ3, ker pripeije kmalu vlalk. Ko Je Peter že odšel, se rnn Je zdelo zmerjanja še premalo, pobral Je kumea na cesti m ga vrgel Roku v glavo ter ga lahko poškodoval. Peter je preje* zasluženo kazen, sedel bo mesec dni pri ričefcu, pa en dan se bo postil.
o
»JUTRO® it 158
7
Nedelja 8. En, 1928
Iz življenja in
Položi! je funt na pladenj in je odšel zamišljen
m- h cerkve:::
Kako se je odigral dogodek. — Francoske oblasti nočejo izdati potrdila o milijonarje vi smrti.— Smrt je samo fingirana pretveza mult imilijonarj a.
V velikem evropskem svetu se in* tenzivno razpravlja o nesrečnem kon* cu belgijskega bankirja Lowensteina, enega največjih dobičkarjev svetovne ivojne. Letalo, s katerim se je vozil multimilijonar, je startalo v sredo ob 18. uri 8 minut z londonskega letali* šča Croydona. Bilo je namenjeno na belgijska tla, v Haren. Letalo je bil fokkerjev aeroplan s tremi motorji. iVodil ga je pilot Drew z mehanikom Fawcettom. V milijonarjevem spremstvu so se nahajali: njegov privatni tajnik Hodgeson, ena angleška in ena francoska strojepiska, ter bankirjev pluga.
Ko se je letalo oddaljilo približno 5 milj od angleške obale in je vzelo smer proti Dunkerqueu, je Lowen* stein zapustil svoje mesto ter se je podal skozi kabino v ozadje letala. Njegove odsotnosti niso opazili takoj; šele ko ga dolgo ni bilo nazaj, je od* šel Hodgeson v kabinet in je ugotovil, da je Lowenstein nekam izginil. Ta* ko j mu je prišlo na um, da se je m o* rala zgoditi nesreča. Stopil je k pilotu, toda zaradi močnega bučanja prope* lerja, mu ni mogel dopovedati, naj vo* ti zmernejše. Napisal mu je na listek, da je Lowenstein padel v morje.
Pilot je hitro obrnil letalo in oble* tel mesto, kjer se je po tajnikovi do* mnevi pripetila nezgoda. Letalo je bi* jo tedaj, ko je Lowenstein izginil, 1300 m nad morjem. Ker ni bilo videti trupla nikjer v valovih, je letalo kre* nilo dalje ter se je spustilo na tla pri Fortu Mardiiku. Od tam so novico sporočili v Dunkerque, potem pa je letalec naravnal letalo proti Calaisu.
Ondotna policija je nemudoma za* slišala osobje, ki se je vozilo z aero* planom. Ugotovilo se je, da je Lowen* stein zelo dobro poznal svoje letalo, kar .ckoro popolnoma izključuje ne* srečo in potrjuje domnevo o izvrše* nem samomoru.
Preiskavo je vodilo sodišče v Bou* logneu. Izjavilo pa se je za nekompe* tentno, da bi izdalo potrdilo o Lowen* steinovi smrti. Sodišče se sklicuje na dejstvo, da je Lowenstein izginil na morju med Anglijo in Belgijo, na bel* gijskem letalu ter izven teritorijalne cone Francije.
Iz Croydona javljajo, da so pred startom videli, kako si je Lowenstein natančno ogledoval zadnji del aero* planovega trupa, posebno vhod v umi* valnico in vrata za vstop in izstop iz letala. Multimilijonar je svoj aeroplan poznal zelo dobro. Mogoče je izvršil dejanje v duševni zmedenosti, kar je precej verjetno. Posebno še, ker je zadnje čase tožil o močnih bolečinah v glavi in o cesti omotici.
Lowensteinovega trupla doslej še niso našli. Ker je treščilo v vodo iz velikanske višine, je verjetno, da se je pri padcu raztrgalo na drobne kosce in da so ga požrle ribe. Lowensteino* va vdo a je že odredila, naj sj ne* srečno letalo, ki je prineslo njenemu možu smrt, takoj proda.
Lowenstein je imel tucat letal, več jaht, mnogo letovišč v Be'giji, Fran* ciji in Angliji ter na Nemškem. Svoje počitnice je prebil zdaj v tem zdaj v onem kraju.
Dopisnik »United Press« poroča iz Londona, da je preživel finačnik Lo* vvenstein svoj zadnji odmor v neki svoji samotni lovski koči na Angle* škem v grofiji Leicester. V nedeljo zjutraj je šel v katoliško cerkev v Me'-on, ter je prisostvoval tihi maši. Na vernike je napravljal vtis raztr?* senega in duševno odsotnega moža. Cerkovnik, ki je pobiral miloščino, je seveda prišel k njemu in ga je še po« sebej opozoril na pladenj, kamor so verniki polagali denar. Lowenstein je položil nanj bankovec za 1 funt in je zatopljen v svoje misli odšel iz cerkve.
Pariški »Journal« prinaša izjavo ne* kega Lowensteinovega prijatelja, da se je multimilijonar cesto zmotil v vratih tudi v svojem uradu.
»Matin« razpravlja o več hipote* zah, s katerimi skuša rešiti vprašanje misterijoznega izginotja bankirja Lo* wensteina. List ne izključuje možnosti, da je zadeva s padcem iz aeroplana inscenirana in da multimilijonar na Ie» tališču sploh ni vstopil v letalo.
Policijske oblasti so napravile po* skus z odpiranjem vrat na Lowen* steinovem letalu med poletom. Dva strojnika sta skušala med vožnjo z vso močjo odpahniti zunanja vrata in sta storila to le z združenimi močmi, a komaj do polovice. Vendar je bila odprtina tako široka, da bi skozi njo prav lahko izginilo človeško truplo.
Golša in kuharska knjiga
V švicarskem strokovnem tedniku «Schweizer MedizinischeWochenschrift» piše zdravnik dr. Stiner, da je golša predvsem posledica slabe prebave. So načini pripravljanja jedi, ki jo pospešujejo. V romanski Švici je precej redka in tamošnja kuhinja vsebuje mnogo mineralnih snovi, med temi vitamine in jod. Kuhinja v nemški Švici pa zaradi pomanjkanja teh snovi povzroča, da je golša v teh krajih pogost pojav. Način kuhanja pri Nemcih mineralije odstranjuje in vitamine uničuje. Bolj nego znanstvene pridobitve bodo ozdravile ta neprijeten pojav torej predelave kuhinjskih knjig.
Del posadke z ruskega lomilca ledu «Krasina»
f rederlco Boutet:
Nesrečni tat
Ob treh zjutraj je bila kazina prazna ln v hotelu ni gorela več nobena luč. Ljudje so spali.
♦Naprej! Zdaj je 5as!» si je vlival poguma Artur Dia-meaur. Planil je s postelje, kjer je ležal oblečen, in se je bos dotipal do okna. Zunaj je bil še gost somrak. Artur je razločil šelestenje listja na drevesih v parku, čeprav ni videl nikjer nobene krošnje. Vrnil se je k ležišču, odprl škatlo s kiobuki, vzel iz nje cilinder in dve vrvici, ki sta imeli mnogo vozlov. Prvo je tlačil v žep, drugo je privezal na železo ob oknu. Padla je doli in segla do prvega nadstropja.
«Le naprej!» je ponovil Artur in pogoltnil sline, ki so se mu bile nabrale v ustih. Potem se je začel oprezno spuščati v globino.
Srce se mu je stisnilo. Občutek tesnobe se ga je polotil vselej, kadar je bil na delu, ki ga je po svojem prepričanju postavljal v eno virsto z deli velikih umetnikov.
Krasti je bil začel pred petimi leti. Imel je srečo ne le, da ga niso nikoli prijeli — niti osumili ga niso nobene tatvine. Vendar ga je pred .vsako tatvi-
no navdajal strah. To mu je grenilo življenje.
Drugače je bil Artur ljubezniv, dobro vzgojen mladec in je tudi dobro dovršil svoje študije. Na kriva pota ga je baš speljala družba. Med^bogatimi tovariši v zavodu, kjer se je šolal, se je bi! navadil zapravljati, a se ni naučil, kako je treba zaslužiti, da človek živi.
Odslužil je bil vojaški rek v nadi, da ga čaka brezskrbno življenje. A prav tedaj se je zgodilo nekaj, česar ni nikoli pričakoval. Oče je napovedal kon-kurz, družina je bila na cesti. Očeta je zadela kap in Artur je podedoval po njem tri tisoč frankov gotovine ter dva milijona in pol frankov dolgov. Tisočake je spravil, dolgovi mu niso bili mar. Saj je bil človek tistega kova, ki jim je življenje večna zabava in razvedrilo. Delo mu ni dišalo, ker ga ni bil vajen. Bedo je sovražil. Tako se je zgodilo, da je nastopil pot, ki mu sicer ni bila po godu, a mu je vendarle prijala: jel je slepariti in krasti.
Dasi pa ni smatral tatvine in goljufije za nekakšno posebno odliko svojega življenja, je vendarle na tihem želel, da bi mogel pošteno živeti in razpolagati z denarjem, kakor so razpolagali njegovi tovariši in znanci. Nesreča je le hotela, da ga ni že od dvaindvajsetega te-
sveta
Fašistična opereta na račun usmiljene Evrope
Pri rešilnih ekspedicijah za Nobilove žrtve sodeluje 2000 mož.
Prinašamo kratek pregled, ki naj pokaže, koliko ljudi se nesebično udej* stvuje, da bi popravilo zlo enega sa* mega človeka in enega samega režima. • Sedanjih rešilnih ekspedicij v okoli* ci Spitzbergov se udeležuje kakih 20 ladij, približno 24 letal in 11 ekspedi* cij s sanmi. Ljudi, ki sodelujejo pri teh akcijah, je okrog 2000. Posamič se gla* sijo številke tako*le: »Citta di Milano« (it.)	250 mož
»Krasin« s pom. ladjami (rus.) 300 » »Malvgin« (rus.)	120 »
Križarka »Strasbourg« (fr.) 475 » Topovski čoln »Roosevelt« (fr.) 80 » O klopna ladja »Nordenskjold«
(norv.)	300 »
»Braganza« (norv.)	16 »
»Hobby« (norv.)	18 »
»Inger IV.« (norv.)	12 »
»Quest« in »Tanja« (norv.) 34 » »Marita« in »Heimdal« (norv.) 25 » »Mihael Sars« (norv.)	?
»Vesle Kari« (norv.)	?
Moštva na teh ladjah je torej naj* manj 1630 duš.
Letalske ekspedicij e: ® 5 švedskih letal, katerim pove*
ljuje Thornberg	40 mož
Ekspediciji Larsena in Holma 15 » Amundsen*Gilbaud na »Latha*
mu«	5 »
Finsko letalo	4 »
Tri ruska letala Junkersovega
tipa	12 »
Tri italijanska letala	15 »
Dva Daimlerjeva stroja	?
Dva Udetova stroja	?
Ker manjkajo podatki za dve nor* veški ladji ter je posadka »Braganze« in Heimdala mnogo prenizko cenjena, znaša število vseh ljudi, ki iščejo No-bilovih žrtev najmanj 2.000 mož.
Te številke dajejo vpogled v vso akcijo in čisto nazorno kažejo, kaj in koliko so storili Italijani za ponesre. čenče in koliko prispevajo drugi naro* di. Italijani imajo na Spitzbergih samo »Cita di Milano« z 250 možmi in 3 svoja letala s 15 možmi, vsega skupaj torej 265 mož. Ostalih 1735 duš so poslali na pomoč Nobilovim žrtvam drugi narodi. Seveda gredo tudi vsi stroški teh ekspedicij na neitalijanski račun..,
jjgaP^	My
' " V „	'v.	'	.
Ladoumegue,
najboljši francoski tekač na srednje proge, ki ga pošlje Francija kot svojega tekmovalca v tej športni panogi na ollmpijado v Amsterdam.
Un forme
za častnike, džake in narelnike izgo-tavlja po predpisih
že od Din 530 dalje tvrdUa
Drago Schwab, Ljubljana.
Počiščena tla
so želja vsake gospodinje.
4
Zato uporabljajte
Schicht mov Ominol
Čebele in ljudje
Cebelin pik ima lahko različne posledice. V Kansasu se je zgodilo, da je umrl neki šolar, ker ga je pičila ena sama čebela; v isti državi pa je prenesel drug mladič 106 p:lkov brez hudih posledic. V neki cesti v Denverju (Co-lorado) se je v legel roj čebel na ustavljen avto: stražnik je to opazil, spravil je na kratko in odločno ves rod v papirnat škrnicelj ter ga odnesel na straž nico. V Londonu je bil dru-g stražnik v podobnem slučaju manj odločen. Roj se je bil spustil na hodišče. stražnik, pa ki ni imel za takšne priipeijaje nobenega predpisa, je telefoniral na poveljnika stražnice kaj naj napravi. Toda ni vedel sveta in je sporočil zadevo višji instanci. Tako je šla zadeva od instan-oe. dokler se mi ustavila v mmisitrstvu za poljedelstvo. Med tem je bil roj, hvaila bogu, že sam odletel po svojih poslih.
V šestih mesecih 1530 samomorilcev
V prvi polovici letošnjega leta so našteli na Dunaju 1530 samomorilcev in samomorilnih kandidatov. Bilo jih je več nego v vsem letu 1913 in dvakrat toliko nego 1. 1917. Med temi 1530 osebami, ki so se utrudile življenja, je bilo 766 moških in 764 žensk. Samomor je uspel 308 moškim in 199 ženskam. Največ uspelih samomorov je bilo maja meseca (106), najmanj januarja (66). 289 oseb se je zaželelo smrti radi sporov v družini, 421 radi bede, 160 radi bolezni, 160 radi nesrečne ljubezni, 130 v duševni zmedenosti, 36 radi smrti sorodnikov, 33 iz strahu pred kaznijo ali aretacijo. V kakšnih 400 slučajih so ostali vzroki neznani.
L_. -
Akrobatika na aeroplanu
Kakor smo že poročali, se je vršil pred nekaj dnevi v Vincennesu pri Parizu velik mednaroden letalski miting, na katerem se niso letalci izkazali samo z izbornim pilotiranjem svojih aparatov, temveč tudi s čudovitimi akrobacijami, čijih primer nam nudi slika. V ospredju predsedniška tribuna, na kateri sedijo (od leve proti desni): trgovinski minister Bokanowski, vojni minister Painlevč, senator Deloncle, državni predsednik Doumergue, Bai-ley, ravnatelj lista «Intransigeant» in mornariški minister Leygues.
ta nihče zalagal z denarjem, on pa je hotel vedno vzbujati vtis, kakor da ima vsega dovolj in da mu daje denar mati.
Tatvine so mu prinašale denar, vzbujale so pa v njem zelo neprijetne občutke. Laskal si je z uspehi, ker je bil zelo okreten in gibek. Bil je dober telovadec in družba, v kateri je občeval, mu je bila vedno na razpolago z informacijami. Omejeval se je le na boljše hiše in diružine ter na hotele prve vrste. Čuval se je, da ni napravil iz tatinstva vsakdanje obrti; po tujem blagu je segel samo v skrajni sili. Strašno se je bal sramote, da bi ga zasačili. Zato je šel vedno na pot s strahom v duši. Počutil se je kakor kirurg, ki nastavi nož za opasno operacijo na dragocenem življenju. Tatvine so pomagale vzdrževati njegovo ime na dobrem glasu. Ce bi ga sreča enkrat izdala, bi bilo vse to za vselej končano. ^
Topot si je bil izbral za tatinsko področje eno izmed najodličneiših morskih kopališč. Nastanil se je v Grand hotelu in je takoj presodil, da bo njegov plen najbrže Američanka Aurora Simpso-nova.
Ta ženska je nosila lasuljo z zoprnimi umetnimi lasmi, befe zobe, k* so bili takisto t&ts&ii to kričeče pobarvane
ustnice. Bila je vdova, tenka in visoka; v hoteiu so mu povedali, da je bil njen mož trideseekratni milijonar. V družbi je nosila na sebi vedno za več sto tisoč draguljev in bisernine.
Artur je takoj spoznal, da bo ta boga-tinka zanj naravnost idealen pien. Deset dni je obedoval in večerjal ž njo za isto mizo. Spogledoval se je ž njo in je koval načrt, kako bo vdrl v njeno spalnico.
Sklenil se je spustiti do njenega balkona, ki je bil natanko pod njegovim okinom. Američanka je spala pri odprtem oknu; da spi trdno, ni dvomli, ker so mu povedali, da ni slišala pred dnevi, ko so streljali v parku z revolverjem, nobenega strela. Hotel se je na tihem splaziti do njene sobe in jo s kloroformom še bolj omamiti in utrditi v spanju. O drugem ni premišljal. Dija-mante je sklenil skriti med podplate svojih edinih čevljev, ki so bili dvojni in votli.
Z natančnostjo, ki ji ni primere, Je jel Artur izvajati svoj načrt. Spustil se je do balkona gospe Simpsonove in je potihoma odtapljal v spalnico. Ugotovil je tudi. da Američanka močno in globoko diše. Približal se je njeni postelji in zdelo se mu je, da je ni zdramil. Tedajci pa je zasijala mala ročna, žar-
nica. Jarka svetloba mu je udarila v oči. Američanka se je gibko kakor kača vzravnala v postelji in Artur je s strahom spoznal, da meri nanj drobna cev pištole. Petelin je bil napet. Surov glas se je zadri nanj s tujim naglasom:
»Če se le ganete, vas ustrelim!«
Aurora Simpsonova je sedela na postelji. Bila je plešasta, brez trepalnic, brez obrvi in zob, zavijala pa se je v tesen ogrtač z rdečimi trakovi. Lice se ji je svetilo, kakor da ga je pravkar namastila. Strašen je bil pogled na njeno gnusobo.
Zaprepaščen je obstal Artur in da bi se rešil iz strašne neprilike, mu je prišlo na um, da je treba hitro nekaj ukreniti. Sramote ga je lahko oprala samo izjava, da jo ljubi.
»Oprostite... oprostite... neizmerno vas ljubim!« je zajecljal in padel na kolena. In mahoma ga je obšel strah, da bi utegnila smatrati njegove besede za porog. Prebledel je in ni mogel govoriti dalje.
Tedajci se je Američanka izpremeni-la. Postala je nežna. Oči so ji zasijale in na licih ji je zaigral nasmešek, ki bi bil poln miline, da se niso rogale za njim brezzobe čeljusti.
»Predragi — zakaj mi niste tega prej razodeli? Ali vam je bilo treba vdreti
"»"F
«JUTRCh> K. 158
NeSel j a 8. £11. 1928

ŠPORT
Ljubim šport,
Tous les šport« d'6t4 et d* hiver, .[
Ledeni hockey,
Ledeno sodov o kremot
Bob z Bobbyjem,
Germana,
Playing Golf ln Germany ln polo na Brionih.
Jahala sem t Baden<Badnn Ob petih zjutraj po bregu Oose, Na Dunaju sem popeljala Majhen Steyr»avto y pogubljenje, Jadrala lem po Wannskem jezeru, Plavala ob Lidu
In celo na Watzmanna sem splezala (čeprav nerada).
Vozim kolo, Prevračam kozolce. Na led se rada podajam,
Toda še rajši: v nevarnost. Zletela sem
Iz svojega prvega angalmana In s povodnim letalom Iz Trsta v Benetke. Z motornim kolesom sem drevila
po Feldbergu navzdol, Na ostrem ovinku Sem komaj ušla nesreči.
Plešem
Black and White bottom In mnogokomu po nosu.
Igram
KlaviT,
Poker,
Vodno žogo, Zemeljsko žogo, ln teater.
Nekoliko src
Sem pobila knock»out
Smuk!
Carota Neherjevo.
Nova metoda proti sladkorni bolezni
Na berlinski kirurgični kliniki so poskušali že dalj časa z novo operativno metodo, ki pomaga zdravljenju sladkorne bolezni. Ta metoda obstoji v tem, da prevežejo žleze, ki izločujejo sline in sicer one v ušesu in one v trebuhu. Zunanja sekrecija teh žlez se 'tem neha. notranja, to je izločevanje nekega hormona, pa pospeši. Hormon vpliva ovirajoče na tvorjenje sladkorja v telesu. Metoda je torej precej podobna operativnemu Dosežku v delovanje spolne žleze, ki pospešuje pojave telesne mladosti. Eksperimenti z novim pobijanjem sladkorne bolezni še niso zakjučeni, vendar so pokazali že dosedaj velike uspehe.
r» v« I • 1 v
roziralci kac
Verski fanatizem je zmožen najbolj čudnih dejanj, a mohamedanskega fanatizma ne prekosi menda noben dTugi. V Maroku živi posebna kasta ljudi, ki meni, da dela nekaj bogu všečnega, če požira kače. Rvo, kako opisuje neki nemški potovalec slučaj takšne komične odurne pobožrcosti:
«Na nekem trgu v Marakešu, južni prestolnici Maroka, vam začne temnopolt, razcapan domačin blebetati v skupino okolu stoječih ljudi. Neprestan veletok besed se udira iz njegovih tu- ' lečih ust. Ves razburjen prične izkri-Čavati molitve, ki mu napne jo žile na vratu in čelu. Medtem se je zbralo oko-
li njega čim dalje več radovednežev ln
pobožnežev, deloma čepe, deloma stoje in čakajo nadaljnjih dogodkov. Ponavljajo njegove molitve *in predvajajo temu primerne ceremonije. Cudodelnik je sedaj zaplesal in z usti in z rokami nagovarja naraščajočo množico. Končno je potegnil iz umazanega ovoja debelega modrasa. Zvijajočo se žival pokaže vsem naokrog, s pol zadušenim glasom in z najbolj čudnimi kretnjami kliče Alaha in njegovega proroka na pomoč. Telo se mu grozotno strese, rjove in se vede kakor blaznež, potem — vseka svoje dolge, bleščeče bele zobe v vztrepetavajočo in v bolečini zvijajočo se kačo, gnusni grižljaj nato požre. Ves iz sebe nadaljuje peneči se svetnik svojo odurno gostijo, dokler ni stlačil zadnjega kosa v požiralo.«
V gumasti žogi preko Niagare
Kanadec Jan Lussier se je spustil
v	veliki gumasti žogi preko niagarske* ga slapa. 50 minut potem, ko je za* p stil kanadsko obrežje, ga je rešilo iz vode nekaj njegovih prijateljev, in sicer še pravočasno, ker na unijski strani ga je čakala policija z največjim poželenjem, da ga aretira. Lussier je prestal svojo avanturo živ in zdrav, samo malo se je potolkel. Je to tretji človek, ki se je drznil izzivati Nia« garo in jo premagati. Dogodek je opa» zovalo 150.000 ljudi na obeh brego*
vi	h.
KRIŽANKA
			|
			
			
/9			
Pomen besed: Vodoravno: 1. Beseda koncem oče-naša. 3. Vozilo. 6. Država v U. S. A. 8. Reka na Hrvatskem. 9 Oblika posode (krožnika). 10. Industrija. 12 Doba v literaturi. 13. Število. 14. Zelenjava. 16. Sam. 18 športna panoga. 19 Pokrajina na Hrvatskem. 20. Topla alkoholna pijača (k-g).
Navpično: 1 Biblijsko ime. 2. Ka-zatni zaimek. 3. Vprašalni zaimek. 4. Avtomobilska znamka. 5. Država v Ameriki. 6 Artist. 7. Rimski pozdrav: geornet. oblika). 10. ie na glavi. 11. Število. 14. Kar si želi gluhonem. 15. Shramba. 16. Padavina. 7. Suha zemlia na odprtem moriu.
Rešitev križanke »List«.
Vodoravno: 1. ko, 3. list, 5. de, 6. as, 8. bo, 9. in, 11. ep. 13. Ezav. 15 ded, 16. R. U. R.. 17. Etna. 19 on. 20. ga. — Navpično: 1. ki. 2 os. 3. Ie. 4. ta. 5. do, 7. se, 8. beda. 9. Iz. 10. na. 12 park, 13. Eden, 14. vrag. 18. (navzgor) krap.
Kulturni pregled
Kontrasti
Julijski zvezek »Ljubljanskega Zvona"
Ravnokar je Izšla sedma številka naše odlične literarne revije »Ljubljanski Zvon«. Prinaša pesmi Frana Ellerja, t Srečka Kosovela in Ivana Albrechta, Ante Debeliak pa je poslovenil odlomek iz znamenite Racinejeve »Fedre«.
Iz pripovedništva je v tri številki samo nadaljevanje priljubljenega romana Jožeta Pahorja »Serenissimac.
Znarri slovenski filozof trnlv. prof. dr. France Veber, čigar portret je priložen kot umetniška priloga tei Številki, je prispeval filozofski esej <Emocijonalna struktura osebnosti*. V predvojne slovanske kulturne stike nas uvaja razprava dr. Jožeta Glonarja »In memoriam F. E. Korš«, v kateri spoznamo ruskega prevajalca Prešernovih poezij.
Med književnimi poročili ocenjuje Boldu-in Sarija Cankarjevo »Zgodivno likovne umetnosti v zahodni Evropi«, J A. G. V. zvezek Jurčičevih »Zbranih spisov«, .A Debeljak pa Zupančičev prevod B. Sha-wove »Svete Ivane«. Po kratki onazki glede Zupančičeve »Veronike Deseniške< piše Fr. Mesesnel v razstavi Ivane Kobilce.
»Ljubljanski Zvon« se naroča pri upravi, Prešernova ul. 54
Dostojevskega „Idijot"
K zaključku mariborske drame.
Zdi se. da ima tudi mariborsko gledališče, kakor vsi ostali slovenski odri, navado da šele proti koncu sezone vprizar-ja najmočnejše komade. Predlani »Kralja Edipa«, lani Shakespearovo komedijo »KaT hočete«, letos njegovega silnega »Othella« in zdai Dostojevskega »Idijota«. Uprizoritev »Othela« ni uspela, pač pa je treba ugotoviti, da je po splošni sodbi publike in kritike »Idijot« značil višek vse letošnje sezone.
To ogromno delo velikega Rusa je režl-ral sam vodja drame, g. Rado Pregarc, ki je ob enem igral vlogo Rogožina. Dramatizacija rajnega ljublj. režiserja B. Putjate ni ničesar odvzela globokemu in tako značilno ruskemu delu. Pri umetniško zasnovani režiji je iz nje mogoče ustvariti resnična odeTsko umetnino. To je Pregarcu uspelo v polni meri, tako, da je ta »Idijot« postal dogodek za Maribor. Po njegovih vzornih režijah Gogoljevega »Revizorja«. VVedekindove »Glasbe«, Leskov-čevih »Dveh bregov«, da navedem par najboli dognanih del, je mariborsko občinstvo upravičeno pričakovalo mnogo tudi od te uprizoritve. Ni bilo razočarano: notranji zmisel drame, ves za nas ruski tuj milieu. psihološko ozadje in specifični mistični značaj Dostojevskega, vse to nevidno ogrodje tega veiedeia je oživelo pred gledalci, dobilo ie kri in sok in ie postalo dožitvetje. Celotnemu ansamblu
se je poznala magična sila nevidne režiserjeve roke. da se je dvignil, strnil, ojačil in kar spremenil. Intonacija, ritem, harmonična soigra: vse to se je zlilo pod režiserjevim uplivom v neverjetno ubranost stila, ki ni bil več stil, ampak umetniška resničnost, višje življenje.
Pregarc je tudi igral Še Rogožina. Ta surovi in mistično zagonetni tip ruskega nadčloveka, pračloveka, je našel v njem vernega predstavitelja ki ni podal le zunanjosti, le vidnega lika. temveč tudi njegovo notranje značenje, simbol njegove poiave Pregarčev Rogožin je bil tako rusko pojmovan, a tako doživljen, da je postal umljiv celo našemu občutju. Njegova maska je že sama po sebi umotvor zase. Ni čuda, če ie njegova prisotnost na odru vžigala in stopnjevala tempo in intenzivnost vsega igranja. Takih oderskih postav Maribor doslej še ni spoznal mnogo. Pregarcu je k uspehu — i kot finočutne-mu ražiserju i kot globokoumnemu inter-pretu treba čestitati, ob enem pa tuoi mariborskemu gledališču samemu, ki more biti ponosno na tega resnično umetniškega tvorca.
Kneza Miškina - Idijota je postavil g. Zeleznik. Redko kdaj smo videli doslej tega vsestransko uporabnega igralca v tako dovršeni formi. Ni več igral, doživljal je na odru. V skupnih prizorih z Rogoži-nom se ie povspe! do prav umetniško globokih momentov. Težko nalogo stavi igralki vloga Nastasje Filipovne. Ta nam nepojmljiva, rusko široka postava velike blodnice. ki hoče dobro, a dela zlo. ki pogubija svojo dušo s telesom, a hrepeni po visokih idealih — "nudi sijajno priliko igralki, da pokaže vso lestvico čustev od nežne ljubezni do brutalne strasti. Je pa silno težaven problem, posebno mlajši igralki. Odčna Anta Kovačičeva jo je igrala na premiieri. Podala je temperamenten lik, vživela se v svoio vlogo do dna. izdelala figuro nesrečne Nastje do kraia.
Obče priznanje navdušenega občinstva te potrdilo, da si je osvojila srca gledalcev. Našla Je mestoma pretresljivo Iskrene izraze, ki so morali odmevati v slehernem. Z Nastjo ie gdčna Kovačičeva prekosila svojo sijajno vlogo Roje in odlične kreacijo iz »Glasbe«. Aglajo je prav dobro podala gdčna Kraljeva. Ugodno se Je vživela v svojo vlogo ga. Bukšekova (Save-ta Prokofljevna). kar presenetila Je pa ga. Zakrajškova kot Nina Aleksandrovna. lo težko vlogo je odigrala z globokim razumevanjem in iskrenostjo. Med najtežje naloge spada vloga Ganje, ki ga Je prav sijajno kreiral g. Vladimir Skrbinšek. Mnogo obetajoči igralec, ki napreduje od nastopa do nastopa, se ie z njo pokazal v neobičajno prepričevalni izrazitosti. Mar-kanten tip je bil Ferdiščenko. ki ga je igral g. Harastovič. Bil pa je nekam preveč naš in premalo ruski. Nastopili so v ostalih vlogah domala še vsi drugi člani ansambla, tako g. Grom (general Jepan-čin), g. Rasberger (Pticin), gdčna Savino-va (Adelajda). gdčna Udovičeva (Aleksandra). — Pri reprizi je igrala Nastazijo gdčna Starčeva. Pridobila si ie z izdelano igro priznanje, dosegla pa le ni tistega notranjega uspeha, ki ga ta težka vloga skriva v svojem jedru.
Pri predstavi so nastopili tudi nekateri zelo talentirani gojenci Pregarčeve dramske šole. S sigurnostjo in priTodno igro ie presenetil g. Furiian v vlogi Lebedjeva. Tudi g. Nakrst je odigral Koljo z nadpovprečnim uspehom. Videti Je bila vsem gojencem vešča roka učitelja, ki je na uspehe svoje šole lahko že zdaj, po par mesecih zares ponosen.
Predstava »Idijota« je pokazala, da mariborsko občinstvo zna ceniti pravo gledališko umetnost Trikrat ie »Idijot« napolnil hišo do vrha, trikrat ie tragična zgodba razvnemala srce gledalcev v najglobljih globinah. Prošla sezona ie dokaz, da Maribor hoče dobro, res umetniško gledališče in da je tudi dTama zmožna privabiti dovolj hvaležnega občinstva. To zanimanje za dramo je v prvi vrsti zasluga artističnega vodstva g. Pregarca. Želimo mu še mnogo uspehov njemu v čast, Mariboru v užitek.
Izprehod po razstavi sodobne kulture v Brnu
Obširnejše poročjlo o brnski razstavi }e te šlo v 1. Številki, III. knjigi «2iv Ljeuia hi sveta* z dne 6. Julija t. 1.
V proslavo obstoja češkoslovaške republike je bila začetkom junija otvoriena v mo-ravskem središču Brnu «Razstava sodobne kulture*. Organizirali so jo zasebni činitelji v zvezi z državo in s samoupravnimi telesi. Zanimivo je že samo dejstvo, da se ta razstava, ki obsega celo republiko, ni namestila v glavnem mestu — v Pragi — marveč v Brnu. To je lepo priznanje temu procvitajo-čemu industrijskemu mestu, hkrati pa znak, kako skrbi državni center v Pragi za provinco. Brnska cRazstava sodobne kulture* je letošnja atrakcija Češkoslovaške, kakor je razstava svetovnega tiska v Kelmorajnu letošnja <atrakcija> Nemčije. Seveda je •slednja v primeri s prvo znatno večja in širša, ali to, kar vidite v Brnu, je omejeno na obseg Češkoslovaške in je zato zanimivo zlasti za one, ki hočejo spoznati to državo. In na brnski razstavi res spoznaš toliko tega in še več, kakor če bi prebral debele knjige o češkoslovaški republiki. Pa nikar misliti, da je vse to z evropskega vidika provincijalno, da tu vidiš samo nekako posnemanje zapad-njaških vzorcev, smešno kopiranje velikih narodov. Ne. Sodobna kultura na Češkoslovaškem ima dokaj 6amoraslosti; civiliza.-ij-ske tekovine velikih zapadnih narodov dobivajo tu poseben nadih, ustvarja se mnogo tega, česar drugod ni. Tako imaš n. pr. na področju uprave in socijalnega skrbstva veliko izvirnih metod, ki so lahko vzor drugim. Češko šolstvo, češkoslovaška umetna obrt — vse to je na taki višini in je hkrati tako značilno za Čehe, da se zrcali i češkoslovaška kulturna fiziognomija i tovrstna evropska kultura vobče.
Na več ko 16.000 četv. m. obsegajočem zemljišču stoji cela vrsta večjih in manjših paviljonov, nad katere mogočno vstaja centralni paviljon. Niso bili zgrajeni le ad hoo, marveč za trajno uporabo. Mesto Brno in moravska dežela je pridobila z njimi krasno razstavišče in prostor za najrazličnejše prireditve. Ze letos se je nekam pohlevno stisnil v ozadje brnski velesejm, ki ima v tem središču tekstilne industrije lepo bodočnost. Za prirejanje velikih umetniških razstav imajo poslej lepo izbiro med paviljoni, ki eo
krami lmHiiii"^1^ sodobna SeSkoelomJks arhitektura, Bva priča nja modernega duha in visokih stremljenj po atilu današnjega razrovanega časa.
Poaetnik < Razstave »odobng kultur®> t Brnu dobi toliko različnih vtiskov, da kratko in površno ogledovanje, ki ga naredil tako rekoč mimogrede, nikakor ne zadostuje. V glavnem lahko povemo o razstavi to-le:
Prireditelji *> hoteli pokazati, kakšna Je prav za prav celotna kultura češkoslovaške republike. Njih pojmovanje kulture je enotno: nje duhovne manifestacije v umetnjsti in vedi se kažejo v isti vrsti s produkti ma-terijalne civilizacije, vendar pa le ■ takimi, ki so še v neposredni zvezi z intelektualnim in čuvstvenim življenjem na ozemlju republike bivajočih narodov. Vsa razstava je prav za prav mogočen register te kulture: napisi, slike, vzorci, statistične razpredelnice, miniature itd. označujejo najrazličnejše panoge kulturnega stvarjanja in snovanja; o vsem se lahko gledalec pouči skoraj igraje, zakaj vse je silno nazorno, pregledno in jasno. Najprej se po vhodu v glavni paviljon seznaniš s češkoslovaško republiko; v vitrinah in policah so razni danes že zgodovinsko važni dokumenti, literatura v vseh jezikih, slike, — sploh vse, kar je zanimivega v zvezi z osvobojenjem in z ustanovitvijo nove države. Potem lahko hodiš uro ali še več — pa tudi manj, kakor te kaj zanima — mimo najrazličnejšega in smotreno ter nazorno razdeljenega gradiva o vseh mogočih pojavih, ki so v zvezi z narodno kulturo in državnim življenjem. Tu spoznaš, kako ogromno delo je izvršila češkoslovaška republika v teku prvih deset let na področju socijalnega skrbstva, zdravstva, uprave, narodnega gospodarstva, strokovnega šolstva itd. Človek, ki ga zanimajo socijološka vpra-Sanja v čisto konkretnem delu m v rezultatih, ki jih je dosegla sorazmerno majhna, a celo napredna država — in ni li to v našem času najaktualnejši študij? — ima tukaj gradiva za cele ure. Spoznal bo, da se celo ueprijatelj številk včasi težko loči od toli zanimivega statističnega gradiva 1
Vsak posetnik iz naših krajev ostnni v obsežnem oddelku, ki kaže izdelke umetniške obrti. Nisem štel sob, mislim pa, da jih je okrog 50 — vsaka je opremljena z drugačnim pohištvom, vsi mogoči vzorci so tukaj. In kakšni! Ondan mi je rekel odličen slovenski umetnik, ki je videl razstavo; <V Brnu bi se človek marsikaj naučil; ponekdo se odpirajo čisto nove možnosti.* Ni to nekaka «velesejmska> razstava pohištva, marveč izbira mojstrovin mizarske obrti, dokaz visokega nivoja in okusa, sad šolanja in vzgoje. Takisto zanimiv je materijaL, ki so ga razstavile češkoslovaške strokovne šole za steklarstvo in keramiko. Te šole so po večini nemške, ker leže v severni Češkoslovaški. Strokovnjaki pravijo, da se prav v teh dveh panogah težko najde še kje kaj podobnega, saj je češko steklo znano po vsem svetu. Ženske bi imele obilo užitka in zabave s dolgo, pestro razstavo ženskih ročnih del in najrazličnejših drugih izdelkov češkoslovaških ženskih šol itd. V tem obsegu ni mogoče ničesar niti našteti, kamoli poročati o posameznih oddelkih. Pa umetniška razstava! Če se ti ne mudi, imaš za cele ure užitka.
Posetnik gre iz glavnega paviljona v druge, od Čehoslovakov k Nemcem, od Nemcev k Čehoslovakom, tu in tam so vsi skupaj in še Madžari povrh — najraznovrstnejši izdelki ostajajo za njim, produkti duha in rok, divni sadovi dela, — racijonaluega dela. Praga, Brno in moravska dežela, vrtnarstvo, elektrika v agrarnem gospodarstvu, moravska mesta (med nj^mi Zlin z Bato, zanimiv paviljon, ki pričuje o češki amerikanizaciji), razne vede, visoko šolstvo, — vse to gre pred teboj. Ponekod se — kakor pravijo bratje onstran Sotle — cčudom čudiš>. Ta organizacija, ta sistematičnost, pa nazornost in okusni aranžmanl Velik, obsežen paviljon o osnovnem šolstvu: o vseh stopnjah, z vsemi metodami, vzorci, primeri z vseh straoi republike. Češ. šolstvo! Jaz ga občudujem. Tu raste nov narod, najnaprednejši narod srednje Evrope. S Čehi tudi Nemci! Nič jim ne bo treba tožiti: tu bo njihova prava domovina.
Lahko bi pisal le dolgo . . . Nu, h koncu bodi povedano samo to-le: Češkoslovaška je z brnsko razstavo pokazala tako dostojno kulturno višino, da smo vsi stari prijatelji češkoslovaškega naroda ponosni, da smo organizatorju te države vedno zaupali in ga vsikdar čislali kot avantgardista novega, re-alnega, resničnega slovanstva!	B. B.
ponoči v mojo spalnico kot tatu? Obiskali ste me kot napadalec v romanu. Oproščam vam vse. Stopite bliže...«
Artur se je za trenutek vzravnal, a 2e mu je postalo žal, da se je odkupil 8 takimi besedami. Obšla ga je kurja polt in lasje so se mu naježili.
Misel mu je švignila skozi možgane. RekeJ sj je, da ne bo mogel svoje nocojšnje izjave nikoli preboleti. Ko pa se je domislil škandala, aretacije, ječe, zaničevanja vsega sveta in zlomljenega življenja — mu je bilo spet tako, da bi se bil kar sesedel.
Stopil je dva koraka naprej ln trepe-taje od groze je objel nestvor.
To je bil zadnji poskus tatvine, ki ga je izvršil Artur Diameaux. Čez nekaj dni sta stopila z Auroro Simpsonovo pred oltar. Trideset milijonov mu je prinesla v hišo za doto.
Vladimir Levstik: $
General Arlecchino
Italijanski značaj ima dve svojstvi, Vi sta drugo z drugim v fatalnem ne« sklad ju.
Prvič: Italijan ljubi življenje.
To ni nič čudnega. Živeti z italijan« skim nebom nad glavo in uživati po ritmu italijanske krvi je destilirana slast. Kakor hrošču v majnikovem gozdu, je tudi Italijanu ljubša smrt od
te slasti, nego od — vobče kake stra« hote. (In v tem ni čisto osamljen.)
A drugič: Italijan ljubi junaško sla* vo. Rad se veliči v imperatorskih po» zah. Fraze o zavojevanju sveta, dva* tisočletja dedeščina in prokletstvo, mu udarjajo v glavo kakor vino santo.
Toda: kdor hlepi po junaški slavi in zavoj evan ju sveta, tistemu ne sme biti življenja žal. Pot do slave je samo ena: pot moštva. Markirana z italijan« skimi barvami, vodi navadno v harle« kinado. Zakaj moštvo pomeni v vsaki skrajnosti žrtev življenja. In Italija* nov, ki bi jim bilo življenje — la dolce vita — dotorej odveč, je malo. A
Arlechino in Fanfarone sta v sve« tu izven Italije nepopularni figuri. Zla« ati na severu. Čim više ju vodiš izpod južnega solnca proti pustinjam večnih ledov, tem bolj nezmiselna sta videti. V Arktidi ni ušes za Arlechinove bur« ke, ne odmeva za fanafaronade njegovega tovariša.
Zakaj Arktida je kraljestvo smrti. Le prekaljenim dušam se odpira njen beli objem. Odkar so paladini izgini* li s sveta in odkar je zemlja objadra« na in raziskana od iztoka do zapada, je okoli tečajev poslednje zavetje epo« peje.
Izvestja vseli polarnih raziskovalcev so pisana s strašno, pretresljivo suho*
to. Ti možje niso našli ničesar take« ga, o čemer bi bilo moči poviti šopek cvetočih besed ali zagrmeti zvočno frazo. Videli so stvari, ogromne v svoji mrzli mogoti, ki ne pozna usmi* Ijenja. In doživeli so pred vsem eno: zakon moštva, zakon tovarištva do smrti, v katerem ni izjem za nikogar.
Kaj bi v takih krajih povero Arlechino?
V Arktidi, grobišču herojev!
Spustiti Arlechina v Arktido je po« dobno svetoskrunstvo, kakor če bi kdo plesal jazz na grobu neznanega vojnika.
Toda nevenčani cezar fašistovskega Rima se ni spotikal nad tem. Hotel je, da zavihra prapor nove Italije prav na vrhu zemeljske oble. Che vit-toria, che gloria! In — razmeroma — kako po ceni! V Tuniziji so Francozi, v Dalmaciji »porcari barbari«, na se« vernem tečaju pa ni nikogar. Se tjul« njev ni.
In odplul je Nobile s Titino in mo* štvom. »Italia« — kakor Italija: v vi« harje namenjena, a nesposobna, da bi jim kljubovala. Vsa odprava od spred« njega do zadnjega konca en sam fan« tastičen primer šarlatanstva. Le uni« forma generala Nobila je bila pro« pisna.
Eia, alal£! Tresite se, ledene gore, mirujte, viharji, zravnaj se, polarno
morje! Nobile utira pot D' Annunziu, da bo imel sul Pole Nord italiano prekrasen diseorso, ki -ga samo večni ledovi še ne znajo na pamet.
Sveti Oče je prispeval k tej mrtva* ški budalaščini svoj blagoslov. In
križ. In pravega, živega meniha. •
Toda bog polarne burje ni tako po« pusti ji v kakor g. Momčilo Ninčič. Ljubosumno čuva svoje carstvo — in če kdaj prizanese komu, prizanese tistim, ki ne poznajo strahu, kakor on ne po» zna sočutja. Fanfaronade mu ne gredo do živega, harlekinom se ne muza; sam neizmeren, spoštuje le veličino.
Veličine pa, kakor smo videli, v tem primeru ni moglo biti.
In nihče menda ni osupnil, ko se je zgodilo. »Italia« razbita na dvoje, Nobile s svojim štabom igrača vetrov in morskih struj, polovica posadke odne« šena v pogubo, gloria in vittoria prevedena v S. O. S. Vse to je bilo stilno in logično.
Še več. Prvi dnevi so nas obdarili z veliko radostjo. Tisto spontano hitenje na pomoč z vseh strani je svetal dokaz, da ni bilo Človeško bratstvo še nikoli tako iskreno kafoor v desetem letu po najbo1]' nečloveški vojni.
In vse bi bilo v redu — da jih niso našli. Toda Lundborg je priletel do ponesrečencev — in r-«
j Komandant se je vrnil prvi. Svoje ' ljudi je pustil tam. Oči vsega sveta so se upirale vanj. In pred očmi vsega sveta jih je pustil tam...
Svet, ki je doslej smatral za sveto tradicijo, da stopi kapetan poslednji y rešilni čoln, skoraj ne more verjeti. Le počasi ga prevzema veličina dogodka. Le polagoma se oglaša klic:
General Arlechino, kje so tvoji možje?
Italija, kakšne imaš generale?!
Še vedno stoji na ledeni plošči peščica ljudi, ki strme v tečajno belino in čak&jo odrešenja ali smrti.
To je straSna misel. A v primeri z večnostjo ni to nič. Niti zanje same ne. Naj jih otmo ali ne — harlekinada je. končana.
In iz harlekinade štrli, postranska figura, a nebotična v svoii čisti visokosti, samo en herojski lik:
Amundsen. Zmagalec Arfctide in oboževanec petih kontinentov, je odle-tel v pogin, da bi otel klavrno živo stvar, ki jo je v srcu preziral.
Ali so se zgrnili nad njim valovi morja, ali so ga odeli deviški snegovi?
Nihče ne ve.
Toda na orglah polarne vihre, ki je sprejela junakov poslednji dih, bo vekfomaj bučala preko sveta pesem o Arlechinovi sramoti in veličastna Saga o Roaldu Amundsenu.
Kraljestvo mode
Pyjame
Moderna dama je ie davno odložila domačo obleko in nosi doma pyjamo, ki daje vitkemu stasu poseben povdarek( obenem pa ne povzroča ovir v gibanju in kretanju. Py-£ama daje ženski liniji tudi interesa nten izgled in podčrtava osebno noto.
Pyjama, kakršna je sedaj, v modi, ne pretirava ne t obliki ne ▼ barvi. Nosi se skozi ts« leto, poleti in v jeseni, doma in v letovišču ter celo na peščini.
Praviloma je pyjama preprosta, enostavna. V glavnem se drži modne linije, vendar pa ne zavrača vezenin, slikarij ln aplikacij ter celo ne čipk in bort — ampak sprejema ▼se to le z ozirom na eleganco.
Oblika je v glavnem ravna. HlaSe to posnetek moške mode. Le v izrednih primerih so spodaj zadrgnjene po turškem vzorcu. Te oblike pa se poslužujejo samo telo visoke postave z dolgili kraki.
Zgornja partija pyjame nI ravna, kakor pri gospodih, ampak fantastična v kroju in liniji ter posnema v tem oziru dnevno modo. Seveda so tipi zelo različni. Ponekod spominjajo na jumperje, na bluze ter celo na ruske košulje. Koncem koncev pa so to lamo izjeme, ki potrjujejo pravilo.
Blago za pyjamo se ravna po tem, kak-faemu namenu naj vstreza obleka. Za stanovanje nosimo pyjamo iz drugačnega materij ala, kakor za v posteljo. Pyjama za domačo rabo je navadno dekorativna v blagu in nič ne de, če je to blago take vrste, da ee rado zamaže. Pyjama za v posteljo pa mora vedno biti iz pralnega blaga, ,iežna v barvi in nikdar ne kričeča.
Naša skica prinaša štiri vzorce.
Prvi model na levi je iz dvojnega materija]«. Hlače so iz temnega, zgornja partija iz svetlega blaga. Hlače so ravne, v stilu moške mode in čisto enostavne brez vsakršnih našivov. Zgornji del je spredaj potegnjen nekoliko skupaj in se spenja z gumbi, ki dajejo poleg čipkastega materijala na ovratniku in na rokavih temu delu oblake bluzasto podobo.
Sedeča figura prikazuje v zgornjem delu tip kmečke bluze. Hlače so krojene kakor v prvem primeru, dočim je zgornja partija posnetek ruske košulje, garnirana spredaj v sredini, v ovratni partiji in po ramenih navzdol, v pasu in na rokavih. Ti ornamenti so lahko iz volnenega blaga, lahko pa tudi k posebnih svil in učinkujejo apartno.
Dnevna moda propagira predvsem kompletne obleke. Ta princip se je prenesel deloma tudi v pyjamo, ki se, kakor nam kaže slika, da kompletirati z lahnim « gri-njalom, zelo enostavnim, toda tudi zelo dekorativnim. Tak ogrtač je zelo prijeten za sprehode po vrtu, za boravek na terasi ali pa za sprehajanje po peščini.
Ista slika nam kaže pod ogrinjalom zgornjo partijo pyjame s četverokotnim izre-Eom, ki je obrobljena in prepaeana s čisto
temno svilo. Kontrastni učinki so zelo dojm-ljjvi ter ustvarjajo prijetno razpoloženje.
Originalno pyjamo vidimo v četrti -skici, kjer so hlačnice tik nad pležnji elastično zadrgnjene, dočim se zgornja partija pyja-me dokaj tesno ovija života in se zapenja na levi strani v boku. Ta kroj dela moderno damo zelo vitko, najprimernejši je sanj bliščeč materijaL
Sandale
se zadnja leta zopet nosijo in se jih poleti rado poslužuje moško in žensko, staro in mlado. Posebno v kopališčih in letoviščih so najprijetnejše obuvalo, ker je noga v njih zelo voljna ter ne čuti nobene nadloge in nobenega pritiska.
Zgornja risba naše slike prikazuje navad no talcozvano Petrovo sandalo z dvema jermenoma, malone brez pete; na desni vidimo fantastično sandalo z napol visoko peto. spodaj pa imamo tip športne sandale, ki je zaradi zraka preluknjana in porabna tudi za štrapac. V kopališčih in letoviščih se nosijo sandale te vrste lahko tudi na promenadi. Glavno je, da se v bani strinjajo z osnovnil tonam obleke.
Ue Site
alkoholike!
Kafco se mor« alkoholiku (pijancu) skriva} omejiti ali popolnoma odvaditi ga alkoholnih pijač, tako da bolnik teza ne more d i H opaziti. Vam sporoči zastonj ia poštnine prosto tvrdka •
B deoot Štev. 8
Dežnik na potovanju
V prejšnjih časih so si ljudje zele razbijali glavo, kam naj spravijo dežnik na potovanju. Palice in dežnike so nosili v posebnih tulcih, ki dandanes niso več moderni. Najnovejši dežniki so tako napravljeni, da jim lahko odvijeS ročaj, kar skrajša dežnik za celo ped, nakar ga spraviš v kovčeg, kjer ti ne dela nadloge.
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
O. F. P. v LJ. Ponavljamo, kar smo povedali že neštetokrat: kožne bolezni ie treba videti, ker prepogosto niti strokov-njaški opis ne zadošča, da bi se po njeni lahko vedelo za kaj gre. V vašem primeru ni to drugače: tudi ni moči domnevati, kaj je ta izpuščaj povzročilo. Ce ne marate k zdravniku, kar bi bilo najboljše, vam svetujemo, da vzamete kako odvajalno sredstvo. lise pa si namažite z borovim vase-linom (3%nim) ali še boliše z inotiolom. Ce vam ne bo koristilo, škodovalo vam gotovo ne bo. — O. D. J. K. O. Ad 1.) V kritiko diagnoze se ood nobenim pogojem ne spuščamo. Ad 2). Velja isto kot o kožnih boleznih v obče. Po vašem ooisu bolezni dobivamo vtisek. da gre za kako infekcijo, morda anginozno revmatične vrste: (prve bezgavke n^ vratu, nadaljno otekanie drugih žlez. eksantem. temperature, revmatične bolečine itd.) — Držite se zdravnikovih navodil, to bo naisigiirnejše. V sličnlh primerih se lahko poskusi takoi v začetku z večjimi dozami salicilovega natrija ali z omnadinom. Pozneje je malo verjetno, da se da bolp^ei kopirati ali skraišati njena doba. _ G. M. S. v S. Bolezen velja kot trajno neozdravljiva. dasi ne nevarna. Ima tendenco se vedno zopet vračati. Zdravljenje se more izvesti samo .nod zdr?vni5kim nadzorstvom. V poštev orihajajo iniekcije arzenovih preobratov. nadalje v prvi vrsti mazila, ki vsebujejo beli ^reclnltat živega srebra aH žveplo. — G. I. 5. v V. p. C. Vaše bolezni ni moči zdraviti 7 nasveti. Predvsem je treba videti, opazovati io, in sproti ukreniti kar ie treba. Tudi ie stvar kronična, torej trdovratna. Nad?!;e ie verietno. da ste poskusili že vsa običaina zdravi1a Obupati vam ni treba: toda bolezen, dasi ozdravljiva, je kakor rečeno, jako trdovratna in ima naklon večkrat se povrniti. Svetujemo vam. da se odločite za bolnico, ali pa se izročite kakemu strokovnjaku v zdravljen ie — G. A. I. G. Gotovo je stvar tudi na ta način ozdravljiva. Vendar traia precej dolgo in ni brez bolečin Ttidi ni metoda prikladna, da bi se izvaiala doma. ampak samo v bolnicah in sanatoriiih Injekcije same na sebi niso drage, veljati Da morajo kot operacije in zahtevajo posebne vaje, izkušenosti in ročnosti. Izvaiaio te vrste zdravljenie kirurgi. — G. L K. O. Vaše Dismo nam ie Drepozno došlo v roke. Za srbečico uporabliaite inotvol-mazilo. — G .V. B. v LJ. Za zdravega človeka vsekakor. seveda, če so iaica sveža ln nepokvarjena Občutljiv, ali bolehen želodec pa surove beljakovine ne prenaša dobro. Tudi vsebuje rumenjak več maščobe kot se v splošnem misli Najlažje orebavliivo ie trdo kurje iaice. na oire zmečkano v trilnici: brez rumenjaka dokaj boli. kot 2 njim Kot redilo, osobito omešano v mleko. Je seveda prvovrstno. Da bi »posebej« redilo kri. ni moči reči. razen če uvažuiemo. da vss-buje rumenjak precei železa, ki velja kot nabodrilo za zvišano produkcijo krvi. od-nosno, da Igra važno vlogo v sestavi rdečih krvičev. ali boliše rečeno nilhovega rde-čila. takoimenovanega hemoglobina. — G. M. P. Določenega zlasti ne da bi se videlo bolnika nI moči nič povedati. Dozdevno ie stvar v zvezi z endokrinno sekreclio. tako da ostane tudi rontgenizaciia povsem problematična. Morda oošliete bolnika v am-bulatorij živčnega oddelka splošne bolnice v svrho pregleda in preiskave. — G. M. T. v V. Glavobolje temelji brez dvoma na nosnih polipih na katerih trpite, kot ie to ugotovil vaš zdravnik, ki vam ie gotovo
2drave matere,
zdrav *
narod!
Ali je koristno zdravju naših žen, če so sklonjene nad čebrom za pranje in žulijo njih perilo po zastarelem načinu Kako nespametno je to v dobi moderne zdravstvene vede, kako nesmiselno, ko Vam nudiPersil možnost oprati perilo
s samim kuhanjem
snežnobelo in popolnoma čisto!

tudi nasvetoval malenkostno operacijo, da se iznebite svojeglavnega zla. in ž njim tudi drugega. Škoda za denar, ki ga izmeta-vate za praške in druga zdravila. — G. F. M. v T. Solnčenje postane zaradi pogosto se pojavljajočih krvavitev iz pljuč za tu-berkulotike lahko usodepolno in celo v nesrečnih primerih vodi do smrti zbog izkr-valienja. — G. V. S. v Zg. P. Dializat iz vaše domače mesojedke: drosera rotundi-felia. Tudi drug preparat z imenom »Pilka« priporočajo. — G. T. R. v Z. Prejeli Hvala I G. I. S. v S. Za opekline po solnčarici veljajo ista pravila kot za sicer nastale opekline. Mehurje pustite v miru; če so bolečine hude, delajte obkladke z mrzlo vodo, kateri je na 1 liter primešana 1 žlička svinčenega acetata. Sicer naj si bolnica namaže kožo z 2—3% borovim vazelinom. Če bi se pojavil močen glavobol, visoka temperatura, bljuvanje ali delirije, pokličite zdravnika. Proti brezuspešnosti naj bolnica jemlje natrijev
bromat. _ Zdravljenje se na drug način ne
da pospešiti. Posledice so navadno brezpomembne, izjemoma pa tudi lahko ostavlja-jo težke okvare. Solnčenje naj bolnica opusti.
Hadio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw) LANGENBERG (468 m 25 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (DAVENTRV 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw). RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), DAVENTRV (492 m. 12 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw).
Nedelja, 8. VII.: ZAGREB 20.35: Koncert akademskega pevskega društva »Mladost*. Nato lahka glasba. — BRNO 18: Straussove, Saint-Saensove ia Wagnerjeve skladbe. — 19.: Odlomki iz francoskih oper. Nato koncert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 20.15: Koncert Schuberto-vih skladb. Nato koncert ciganske godbe. — LONDON 21.05: Koncert komorne glasbe. — PRAGA 18: Koncert Schubertovih skladb. Nato »ncert godbe na pihala. — DUNAJ 10JO: Kot* cert na orgle. Nato koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — li: Popoldanski koncert orkestra. — 19: Koncert komorne glasbe. — VARŠAVA 20.15: Večerni koncert orkestra in solistov. — STOCKHOLM 20.30: Večerni koncert vojašlkega orkestra.
Pondedeljek, ». VII.: BERLIN 20.30: Orkestralen koncert. — FRANKFURT 21.15: Novej-
še ruske skladbe za klavir. — LANGENBERG 18: Koncert Mozartovih komornih skladb. — 19.20: Joto. Straussova opereta »Netopir«. — STUTTGART 20: Koncert Filhajmoničnega orkestra. (Nabožna glasba.) — ZAGREB 20.30: Prenos iz gledališča. — BRNO 20.30: Prenos koncerta iz Prage. Nato prenos t brnske razstave.
—	BUDIMPEŠTA 12.05: Koncert komorne glasbe. — 17.45: Koncert ciganskega orkestra. — 20: Orkestralen koncert skladb R. Wagnerja. — LONDON 19.45: Pevski koncert. Nato mešan večer. — PRAGA 20.30: Koncert orkestra in solistov. Nato prenos z brnske razstave. — DUNAJ 20.15: Romantična glsaba. — 1. Mozart: »Gledališki ravnatelj*; glasbena komedija v enem dejanju. — 2. Beethoven: »Adelaida®, slika s petjem v enem dejanju. — 3. Schubert: »Domača vojska*; opera v enem dejana u. — VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov. — STOCKHOLM 20.55: Koncert velikih pesmi.
Torek, 10. VII.: BERLIN 21: Pevski koncert. FRANKFURT 19.30: Scenične kantate. (Akademski orkester iz G&ttinga). Nato lahka glasba.
—	STUTTGART 20: Koncert orkestra iu solistov. — ZAGREB 17.30: Koncert orkestra in solistov. — BRNO 19.40: Koncert Foersterjeviih ia Novakovih pesmi. — 20: Klasične Haydnove, Mozartove in Beethovnove skladbe Nato prenos z razstave. — LONDON 19.15: Koncert De-bussyjevih klavirskih skladb Nato mešan večer,
—	PRAOA 19.15: Koncert godbe na pihala. Zabaven večer. — DUNAJ 16.15: Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 20.05: Straussove, Marxove in angleške pesmi. — 20.25: Schuber-tov večeT . — 1. Variacije pesmi »Suhe rože®, za violino hi Matvsr. — 2. Romantična opera »Ro-sam im d a*. — VARŠAVA 18: Koncert poljske glasbe. — 19.50: Prenos opere iz Velikega teatra v Poznanju. — STOCKHOLM 19.30: Večerni koncert skladb za bas in violino.
Pred volitvami
»Kdo te tako vljudno pozdravlja?« »Ne poznani ga.«
»Ah tako, gotovo kakšen kandidat za državni zbor!«
Csh> Dimov:
Na oceana
Za četrti dam je bil ogromen oceanski pamik na poti v Newyorik. Veter je neprenehoma divjal in popotniki so po večini ležali v kajutah, trpeč za morsko boleznijo. Drugi so bledih posinelih okra rov in z motnimi pogledi posedalli po drvamih v dvoranah. Opoldan ni bilo v veliiki jedilnici niti dvajsetine izmed dva itn pol tisoč ljudi, ki so se za dobo enega tedna naselili v tem plavajočem mestu.
Iz prijetnih salonov prvega in drugega razreda so prihajali zvoki klavirja in gosli; majhen orkester ie igral na ipoti med Evropo in Ameriko ljubke valčke in sentimentalne napeve: Njegovo s vir an je je spremljalo žvižganje vetra in zamolklo ropotamje turbine. Nad morskimi globinami je skozi valove enoličnega oceana in pod otožnim, to-gotnim nebom vztrajno hitel ta odlomek Človeškega mesta, ki se ie bil odtrgal od svojega kontinenta in ie plaval Jc drugemu. V spodnjih prostorih — v tretjem razredu — so lžali revni izseljenci. Njih žene so se drgetaje zavijale v stare debele rute. Tu ni bilo čuti zvokov ladijskega orkestra. Govorili so v desetih različnih jezikih .im so vsi ču-
tili, da jim je usocjp. ista.
Lep mladenič, popotnik prvega razreda, oblečen kaj elegantno in moderno, se je naveličal puščobe in je zaradi krajšega časa stopi v tretji razred. Njemu morska bolezen ni mogla do živega; čutil se je mladega, močnega in zdravega, pa je neskrbno hodil sem in tja po parniku. Presenečeno je zrl življenje im vrveinje v tretjem razredu — svet, ki mu je bil tuj. Videl je ruske rrni-žike, laške delavce, Poljake iiz Galicije in Žide iz Bele Rusije, IJtovce. ki so tiho sedeli na svojih kovčegih, Madžare Irce in mračne Fince. Ljudje z najrazličnejših koncev svetov, ki so jih ločile ogromne zemeljske razdalje, ki niso nikdar slišali drug o drugem, so se zdajci našli na ozkem sknpnem prostoru; imeli so isti smoter in po glavah so jim rojile sikoraj iste sanje ...
Popotnik prvega razreda ni preveč razmišljal o tem, kar je videl na tem konou ladje. Ni poznal bede. zato tudi ni imel zanjo čuta in umevania. Z rokami v žepu svojega plašča ie raztreseno zrl oikoli sebe in si počasi krčil pot med temi nemirnimi, sivimi prilkaz-nimi.
Slučajno je bil opazil mlado dekle z velikimi črnimi očmi. Bila ie slabo oblečena; noslja je itenaik poletni plašč in
zaiknpane čevlje. Podolgovat obraz je oči'tov al resnobo in se je videJ starejši nego je utegnilo biti to dekle v resnici. Na ramena so ji padale težke kite bujnih črnih las.
Popotnik je Sel še enkrat mimo nje in jo je pogledal. Dekle mu je ugajalo. Spomnil se je povesti o romantičnih doživljajih med potovanjem.
Obstal je na ograji broda. V obraz nru je udaril veter in vonj po morju. Globoka noč je pokrita, svet in ga zagrnila v temo. Sunkoma je plaval parnik skozi visoke valove.
Blizu ograje je stala tudi ona — m!a-do dekle vitke, prekrasne postave. Mladenič je stopil k nji. Promatral je ne-os na žene, zakrpane čevlje, nemoderno, ceneno Obleko; nato se je dotaiknifl njenega komolca in se je neskrbno nasmehnil:
—	Pojdi z menod!
Užaljena in vznemirjena se }e mlada ženska obrnila kakor da bi mu hotela povedati kakšno ostro besedo: v hipu se je zresnila in je hotela moKe oditi. Ko je stopila dva koraka naprej, mu je rekla:
—	Kako si drznete...
In on je opazil — in sram ga je bilo — solze v njenih očeh: solze ogorčenja in užaljene časti.
Nekaj dni pozneje je dospel pamiik v newyorško pristanišče. Prehodni prebivalci neštetih kajut, palube in ladijskih prostorov so se razšli na vse strani... Človeško morje Amerike jih je požrlo., izginili so... Vsak je šel svoji usodi nasproti.
Minili sita dve leti. Nekega viharnega jesenskega večera je taval mlad človek izžetega obraza in bridko stisnjenih ustnic po Boweryju. Samo trudoma bi bil kdo spoznal v njem tistega mladega in veselega popotnika prvega razreda. Njegova elegantna, po poslednji modi »krojena obleka, je bik zdaj že ponošena in ovratnik zmečkan . . . še vedno je nosil dragocen plašč iz boljših časov... Neusmiljeni Newyork je tudi njega dodobra pretresel.
Mračni, nesnažni Bowery se je polagoma praznil. Preproste trgovine so še bile odprte m so nudile čevlje, perilo in zdravila za pet in dvajset odstotkov ceneje. »Priložnostna« razprodaja, ki je trajala že nekaj let... Po ulicah so se gugati pijanci, zgoraj pa so brzoli vlaki mestne železnice
Čvrsto zavit v svoj plašč }e mladenič hitel domov — v neprijazno stanovanje. Danes je bil slab dan. a jutri tre bo nič boljši. Drgetal je po vsem životu, a me toliko od mraza, kolikor od
utrujenosti im otožnih misli.
Pred izložbo neke drogeriie je stalo dekle v novem, modernem plašču. Njen širok klobuk s peresi ie dajal orekras-rremu podolgovatemu obličju nekam skrivnostno senco. Podmazane oči so se bliščale. Tedaj je mladenič spoznal v nji tisto revno, slkromno deklico iz tretjega razreda, ki jo je bil na palubi oceanskega parnika tako hudo užaiil. Hotel je iti mimo, ker ni želel, da bi ga dekle spoznalo. Povesil je oči in skrii obraz v zavihan plaščev ovratnik. Te-dajci pa je občuitil počasne korake za seboj. Ona ie šla za njim. Ali ga je spoznala? Mar ga je hotela ona nagovoriti?
V tistem hipu ga je nekdo prijel za ikomolec. Jadrno se je obrnil in opazi} njen tuj, ravnodušno nasmehlien pogled. Oboje njih je obstalo. Tedaj je reklo dekle z zbitim. hripavim glasom:
— Pojdi z menoj!...
nakupijo lahko za mal denar nailepše moderne obleke, bluze in prepasnike pri tvrdki Belihar A Velepič. LJUBLJANA, Mestni trg.
Gornji grad leži v gorenjem deki Zadre-Cke doline med Menino in Rogatcem; proti severu in severozahodu prehajajo nizki griči polagoma vedno više v gorovja Rogatca Z njegovimi razrastki, proti jugu pa so takoj Btrma pobočja Menine. Ta zemljepisna lega je precej ugodna, ker zapira pot mrzlim vetrovom. Zato je podnebje tudi ugodno, dasi ima oster in svež zrak, ki ugaja zlasti letovLščarjem. Gornji grad premore sresko poglavarstvo, okrajno sodišče, davčni urad notarijat, dekanijski urad, poštni in brzojavni urad s telefonom, štiri razredno osnov no šolo.
Prvi početki Gornjega grada so zaviti v temno meglo preteklosti. Na strmem griču
»Gradišču« je stal nekdaj grad, o katerem ni več sledu. V razlikovanje gradu Vrhovca pri Nazarjlh so tega imenovali «Got. grad« Vsaka druga razlaga je napačna. Vsa poznejša zgodovina je tesno združena z zgodovino benediktinskega samostana, ki je bil tu ustanovljen v 12 veku. Takrat je spadal gornjegrajski okraj pod krajino »Saunia«, ki je bila del koroške Vojvodine. L. 1140. ie Dvebald (Theobald) Chagere s svojo ženo F ruto po prigovarjanju oglejskega patriiar-ha Peregrina svoje neodvisno posestvo gor-niegraisko (Obbremburch) z vsemi pravicami podaril cerkvi v ta namen, da se ustanovi samostan. O tem je oglejski patrijarh Peregrin, rojen gorotanski vojvoda, dne 7. aprila I. 1140. izdal obširno latinsko listino ter benediktincem še v posest dal dva dela desetine z vsemi novinami župnije »Obbremburch«', ki je obsegala takrat vso sedanjo dekani jo Gornji grad s Sv. Andražem in dva dela desetine »z vsemi novinami župnije Matere Božje v Braslovčah (Fraz-lou). Patrijarh je dal menihom še 10 pristav stoječih na Furlanskem v Budrijah kot fevd da so od tam lahko dobivali soli in olja in 30 »marken« za zidanje samostanskega poslopja. Tako je bil samostan ustanovljen in oskrbljen. Nemški cesar Friderik Rdeče-bradec je v Wiirzburgu 1. 1157. odobri! ta velikodušni čin ustanoviteljev. Prvi benediktinci so prišli najbrže iz Admonta.
Samostansko imetje je polagoma po mno gobrojnih darovih naraslo tako, da ni imelo podložnikov samo v domačem okraju, marveč tudi v kamniškem, braslovškem, šo-štanjskem, kozjanskem okraju i. dr. Leta 1461 pa je bil samostan zatrt. Po smrti opata Kaspara Pinterja — pred njim je bilo vsega 19 opatov — je naznanil cesar Friderik IV. menihom, naj počakajo z volitvijo novega opata, ker namerava cesar ustanoviti škofijo v Ljubljani in jo oskrbeti z dohodki gornjegrajske opatije. Med drugimi nagibi za ravnanje cesarjevo so bi!i gotovo tudi politični, zakaj menihi so bili privrženci celjskih grofov in torej njegovi nasprotniki. Toda menihi se niso zmenili za cesarjevo prepoved, ampak so si izvolili opata prejšnjega priorja, enookega Gregorija Hioiga iz Trebnjega, a cesar je že dne 2. decembra 1461 izdal v Gradcu ustanovno listino za škofijo ljubljansko. Podaril je ljubljanskemu škofu grad Goričane, vrhu tega pa izrazil svojo voljo, naj bi se za škofovo mizo (mensae episcopali) v Ljubljani vtele-sila gornjegrajska Opatija s pridržkom, da v gornjegraiskem samostanu ostane odslej 10 ali 12 reformiranih menihov. Papež je izvedel o vseh teh dogodkih in naročil, naj v njegovem imenu volitev ovrže. Benediktinci z opatom Gregorijem so se upirali še vse leto ter listine, zapisnike, dragocenosti, zlato in srebro, denar, peri'o, posode, orodja, živino in živila spravljali h samostana. Lahko umevamo, da so tudi okoličani marsikaj prisvojili. Prvi škof Žiga Lamberški je našel bivši samostan ves oropan. Prosil je papeža in cesarja, naj posredujeta in pomagata, da se izroči vse samostansko imetje. Ker se to ni dalo drugače doseči, zaradi trdovratnosti menihov in njih privržencev, se je proti njim postopalo s cerkvenimi kaznimi, naposled z izobčenjem. Šele 1. 1463 so se menihi vdali in se pogajali, kako bi se stvar uredila. Pogodili so se končno, da se vse odnešene stvari povrnejo, menihi se vsem pravicam do samostana odpovedo ter vse med prepirom izdane listine pripoznajo za neveljavne. Toda prvi škof Žiga je imel veliko dela in truda, da je dobil vsaj nekaj odnešenih stvari. Nove razmere v samostanu niso več prpjale ostalim menihom. Ko so se pozneje še zbali turških napadov in ni bilo več dovolj živeža, so se s časom porazgubili vsi. Ker se škof ni mogel več nadejati, da se benediktinski samostan obdr-{i, je prosil papeža, naj samostan zatre * odslej namesti 10 ali 12 svetnih duhovnikov iz redno opravljanje službe božie. Papež Ckst IV. je usliša! škofovo prošnjo s pi-s-. . I. 1473. Tako ie nehal benediktinski s-mostan v Corirjem gradu, ki je bil tam 3.*3 let.
Kakor prej z ostalimi menihi so imeli ljub Ijanski škofje sitnosti tudi z novimi podtož-niki, ki so se novemu redu upirali in niso hoteli dajati rajnih davkov. Gornjegrajski okoličani so hoteli maja 1635 graščino napasti in oropati, kakor so bili storili s škofijskima gradoma Vrbovcem in Rudenekom pri Rečici. Prvi tak upor je bil že 1. 1495 za škofa Ravherja, pozneje zopet od !. 1603 do 1607. za škofa Tomaža Hrena, ki je moral prositi papeža za posredovanje in pomoč zoper upornike.
V Gornjem gradu so pogostoma stolovali ljubljanski škofje in vladali od tukaj svojo vladikovino. Gornji grad je imel od škofijskih sinod precej dobička, bolj pa še od
mnogoštevilnega osobja na škofovem dvoru. Že za drugega škofa Ravbarja je bilo dvornih služabnikov okoli 90. Prve hiše v Gornjem gradu izvirajo od samostanskih ali škofijskih služabnikov, kakor kažejo še sedaj ohranjena nekatera hišna imena.
Škofje so imeli kot knezi rimsko-nemške-ga cesarstva v Gornjem gradu sodno pravico (Hals-und Blutgericht), zaradi česar se je tu naselilo mnogo ljudstva. V Homu se še danes vidijo kameni ti ostanki »gavg«. Večinoma so prvi škofje v gornjegraiski cerkvi pokopani. Popolnoma so se škofje preselili v Ljubljano I. 1783, ko ie južna Štajerska za cesarja Jožefa II. pripadla lavan-tinski škofiji.
Ni znano, katerega leta je bil Gornji grad povzdignjen v trg. Ima svoj grb; trolistno deteljo na modrem polju, ki jo zgoraj v obeh kotih zagrinjata beli zagrinjali; vsako zagrinjalo pa ima v sredi po eno zlato zvezdo. Kako je nastal ta grb. tudi ni dognano.
Kakor običajno, so imeli tudi gornjegrajski tržani razne pravice, ki so jih škofje potrjevali drug za drugim. Za dobavo brezplačnega lesa in drv so dobili velik kompleks gozda, ki ga upravlja društvo upravičencev, imenovano »Petelinek«. V trški vodi Drete smejo še danes loviti ribe.
Najimenitnejša posebnost Gornjega gra-
da je veličastna stolnica, Id Je največja cerkev lavantinske vladikovine. Zidana je v baročnem slogu. Med najimenitnejše dragocenosti v cerkvi se smejo prištevati štiri umetniške stranske oltarne slike: Zadnja večerja, Kristusovo rojstvo, Vstajenje in Vnebohod. Naslikal jih je slavni umetnik Martin Joahim Schmid iz Kremsa, zato »Kremser-Schmid« imenovan 1. 1774 in 1778 ki je tedaj slikal tudi na Kranjskem. Cerkev je začel zidati 1. 1752 škof Ernest grof At-tems, dozida! pa jo je njegov naslednik grof Leopold Petazzi 1. 1760. Zidarji so bili večinoma Kranjci. Sedanja cerkev stoji na to rišču prvotne samostanske cerkve, katero so podpirali od 1. 1743. do 1757. Le zvonik, zid?,n 1. 1671., je ostal od stare cerkve, pogreša pa tovariša. Pod cerkvijo so imeli opai in menihi ter ljubljanski škofje svoje grobnice. To izpričujejo mnogi nagrobni spomeniki na južni strani cerkve. Znamenit je posebno KacijanaTjev spomenik.
Impozantna je graščina, ki ima dve nadstropji. Knezoškof Ravbar je ves samostan prezidal ter ga s cerkvijo vred utrdil z močnim obzidjem, s stolpi in globokim jarkom. V sedanjem gradu je luksuzno stanovanje škofovo s kapelo in prostori za urade in sta novanja za uradnike. Med vsemi prostori se odlikuje velika dvorana, ki ima na stropu alegorijo s krasnimi podobami; Camiola se klanja ljubljanskemu škofu, držeča načrt gradu v roki. Od nekdanje utrdbe je ostal samo en stolp. Prav tako je tudi nekdanji jarek popolnoma zasut; v severnem delu rova, ki leži sredi trga je zdaj urejen lep park, ki ga oskrbuje olepševalni klub.
Po poslednjem štetju ie bilo v občini Gor. i^rad 674, v gornjegrajskem srezu pa 16.504 prebivalci. Za promet skrbi poštni avto, ki prihaja od železniške postaje Šmartno ob Paki dvakrat na dan in tudi odhaja dvakrat iz Gornjega grada. Oblastna cesta vodi čez Črnivec v Kamnik. V Gornjem gradu je velika parna žaga. električna razsvetljava in vodovod. V bližini so lepi izprehodi. ture pa najpriročnejše na Menino in Veliki Rogatec. Novim meščanom je največ na tem. da Gornii grad zveže železnica preko Kamnika z Ljubljano.
Ni spoznal lestenca
»To Je zelo nenavadno mesto za umivalnik!«
Iz dolenjske Kostanjevice
Kostanjevica na Dolenjskem
Naše mesto, M je eno izmed najstarejših mest na Kranjskem, je nekako obsojeno na zatišje, ker leži daleč od obeh železnic, ki vežeta Slovenijo s Hrvatsko. Zato o njem le redko kdaj prodre kak glas v širni svet. Vendar je škoda, da ta lepi kotiček naše ožje domovine, M ga je znani zemljepisec prof. Rutar radi njegove ljubke skoro otoške iege imenoval »Kranjske Benetke«, ostaja tako nepoznan vsem, ki iščejo oddiha in odpočitka po dolgo-mesečnem ždenju med mestnimi zidovi.
silo zadostovala ureditev kopali!^ kabin in stopnišča v vodo. Na Farov-skem bi ne bilo potreba urediti basen, ker je dno reke iz prijetnega proda, ki se stopnjema znižuje. Jednostavne naprave bi se gotovo izplačale že v eni sezoni.
Poleg pomanjkanja železniška zve-zeze je danes tujskemu prometu velika ovira tu pomanjkanje stanovanj za tujce. Mesto bi sicer lahko imelo znatno več tujcev.
Pritegniti je treba vsaj majhen del tujskega prometa v Kostanjevico, kajti
Nekdnaji cistercijanski samostan pri Kostanjevici
Zdi se pa. da Kostanjevica vendar postaja priljubljeno letovišče vsem tistim, ki ljubijo mir, tišino in užitek v prosti naravi. Tako bomo imeli čez en mesec že pestro družbo ljubljanskih letoviščnikov; tudi iz Maribora in Zagreba je že nekaj ljubiteljev našega zatišja. Prijetne kopeli v topli in mirni Krki. vožnja po nji, solnčne kopeli in lepi izprehodi v bližnje Gorjance vabijo k nam tujce leto za letom celo iz Avstrije in Nemčije.
Da se izpremeni Kostanjevica v letovišče bi bilo treba seveda še veliko stroškov in truda, vendar bi za prvo
Jutrova" kuhinja za bedno deco v Plovdivu
Kakor smo svoječasno poročali, je «Jutro» izročilo od vsote, ki so jo zbrali njegovi naročniki in čitatelji za žrtve potresne katastrofe na Bolgarskem. 30 tisoč levov v roke episkopu Haritonu v Plovdivu, da osnuje s tem denarjem pod naslovom «Ljubljansko Jutro« za bedno stradajoče deco v Plovdivu«, kuhinjo, kjer bi 20 do 25 otrok tri mesece dobivalo vsak dan dobro, toplo kosilo in večerjo.
Gosp. episkop je rad ustregel tej želji ter osnoval, kakor sporoča našemu uredništvu v pismu z dne 25. junija, pri osnovni šoli sv. Cirila in Metoda v Plovdivu kuhinjo, kjer dobiva 25 siromašnih učencev in učenk te šole vsak dan kosilo in večerjo in to za dobo treh mesecev. Hrano dobiva v tej kuhinji gia-som spiska, ki ga je nam poslal gosp. akotf, ta-le deca: 1. Anka Ljubenova, 2. Vera Cičeva, 3. Nadežda Vasileva, 4.
Anka Petkova, 5. Todorka Popova, 6. Nadežda Manjčeva, 7. M. Ivanova, 8. Delka Pavlova, 9. Nadežda Krtova, 10. Nadka Jankova, 11. Mika Mičkova, 12. Stejčo Tončev, 13. Nedeljko Nejčev, 14. Ljuben Boškov, 15. Luko Nejkov, 16. Boško Skenderov, 17. Jelena Petrova, 18. Boris Tolev, 19. Georgij Štefanov, 20. Mihail Nikolov, 21. Mara Bavčeva, 22. Jelena Laparova, 23. Ivan Davidov, 24. Dimitrija Kostova in 25. Vasilj Geor-gijev.
Gospod episkop je nam obenem poslal sliko dece ,ki dobiva hrano iz naše kuhinje, deco se je dal fotogiafirati tudi Nj. preosveštenstvo mitropolit (nadškof) Maksim. ki je predsednik pomožnega odbora za žrtve potresne katastrofe. Sedi sredi dece. Poleg njega so tajnik metropolije, katehet in upravitelj šole «Sv. Cirila in Metoda*. Med deco so tudi učiteljice te šole.
Mitropolit Maksim je rekel našemu odposlancu takrat, ko je izročil 30.000 levov episkopu Haritonu za ustanovitev « Jutro ve » kuhinje za bedno deco v Plovdivu:
«Brat •Slavjanin! Tisočera ti hvala, povej plemenitim naročnikom in čitate-Ijem «Jutra» v bratski Sloveniji, ki so se spomnili svojih nesrečnih bolgarskih bratov, zadetih od potresne katastrofe, da se jim iz vse duše zahvaljujem kot predsednik pomožnega odbora. Bog jim bogato poplača, ker so pritekli na pomoč bratu v bedi in stiski.»
Episkop Hariton pa zaključuje svoje pisdmo, v katerem je poslal fotografijo plovdivskih «Jutrovčkov» z besedami: «Še enkrat Vas prosim, da sprejmete mojo najiskrenejšo zahvalo in prisrčno željo, da bi bilo bogato povrnjeno vsem, ki so prispevali za kuhinjo pri šoli «Sv. Cirila in Metoda*!»
ta promet bi tudi mesto postavil finančno na noge. Okolica je siromašna in ne more prispevati k potrebam mesta. Dosedanje železniško - prometne zveze, dasi so neugodne, ne bodo dolgo ovira razvoju, kajti naraščajoči avtomobilski promet po celem svetu izpodriva osebni promet po železnici. V ostalem moramo upati, da bodo naši in drugi merodajm činitelji na vsezad-nje le uvideli, da je železnica v krški dolini državna potreba prve vrste, tako v gospodarskem, kakor v vojaškem oziru.
S cesto na Hrvatsko bomo tudi mnogo pridobili, predvsem pa povzdignili naše sejme. Pa je to cesto treba tudi enkrat začeti in ne samo pripravljati ali celo samo obljubljati, kadar so volitve. To se godi že nad 20 let, pa naj bo enkrat dosti tega obetanja. Kredit za cesto je v proračunu, sedaj se govori, da je ta kredit tudi že otvorjen; na odločilnem mestu imamo rojaka, ki so mu podrejeni tehnični uradi, imamo doma v občini lastnega oblastnega poslanca, obenem župana in predsednika cestnega odbora, država pa iira Po svoji Šumski upravi velikanski interes, da se cesta že letos dogradi. Materijal je od Globočic do meje pod Budinjakom takorekoč ob celi progi na razpolago.
Dani so tedaj pogoji, kakor nikjer drugje, čas je sedaj najugodnejši in ljudstvo komaj čaka na večji zaslužek. Naj se omenjeni naš rojak in pa nas oblastni poslanec, ki je obenem naš župan, malo pobrigata tudi za svoj domači kraj. Ona dva poznata naše potrebe in naj jih na merodajnem mestu izneseta.
Cemu se še odlaga, ne razumemo. Ali se ni bati, da bodo krediti zopet romali nazaj v Beograd ali v —. Zbure...?
Tehnične priprave, ki datirajo deloma še iz predvojne dobe, so že davno zaključene, treba je samo izvršitve.
V občinskem odboru se cesta pri vsaki seji omenja in vendar ne pridemo naprej, dasi je vse dozorelo za začetek. Tedaj, ne preveč zlorabljati potrpežljivosti ljudstva, ki je nekaterim vedno v besedah. Z »Ljubček moj« se ne pride nikamor, dasi so se cestne doklade povišale od 200 na. 550%. Tako bi moralo poleg državnega kredita biti tudi še okrajnega denarja, da oblastnega cestnega fonda niti ne omenjamo. Denar je tedaj tu od vseh strani, lokalni faktorji naj se samo malo ganejo, oblastni poslanci pa naj izrabijo svoj vpliv tam, kjer je treba in malo manj za agitacijo.
Če bo oživela cesta, Če pridejo do veljave naše prirodne lepote, si bo pomagala okolica poleg mesta in s prometom bo prišlo poleg zaslužka še dokaj svežega razuma, kakor razumevanja za vse dobro, lepo in koristno.
Letoviščarji lahko dobe ceneno hrano v dobrih gostilnah, ki imajo senčne vrtove in udobne prostore. Postrežba in kuhinja sta priznano izvrstni. Napojila pa jih bo naša domača dolenjska kapljica.
=* «JUTRO» St. 158	—T TP -----------------------------------« ;vii TtPfr^.
«JUTRO» It 158
11
=He3e!J» 8. KTL 1928:
Gospodarstvo
Gospodarstvo Jugoslavije v svojih odnošajih napram inozemstva
V okviru eksuraije naJHh man-stvenlkov in gospodarskih strokovnjakov Je imel zbornični tajnik %. Ivan Mohorič 18. junija v trgovski zbornici t NGrnbergu zanimivo in uspelo predavanje, o katerem so nemški listi (»DfUael-dorfer Nachrichten«, >Franklacher Kurier« In drugi) obširno poročali. Iz predavanja, kateremu je bil namen seznaniti nemlke gospodarske kroge a strukturo na-8ega gospodarstva in z našimi gospodarskimi odnošaji napram inozemstvu, posnemamo naslednje tehtne odstavke. L
Kljub težkočam, ki so nastale po političnem ujedinjenju v jugoslovanskem življenju in kljub neprilikam, ki so se nam pred leti zdele skoro nepremagljive, dane« lahko ugotavljamo, da je bil v prvem desetletju obstoja nove države izvržen dober del težkih nalog. Posrečilo se j,e likvidirati kronične deficite naše zunanje trgovine. Lanskoletna trgovinska bilanca je bila zaradi izredne suše in slabe žetve sicer pasivna, vendar je to smatrati ra izreden in prehoden pojav brez globlje važnosti. V drugi vrsti je omeniti rekonstrukcijo pokvarjene železniške mreže in voznega parka. Od 1. 1919. ie bilo obnovljenih nad 1000 km normalnotirnih, med vojno porušenih in uničenih železnic, izvršena je bila rekonstrukcija nad 600 km glavnih prog, dograjenih je bilo 341 km pred vojno, odnosno med vojno pričetih normalnotirnih in 79 km ozkotirnih prog ter popolnoma nanovo grajenih 176.5 km normalnih in 84 km ozkotirnih železnic.
Vsa ta dela so bila izvršena po večini iz rednih tekočih sredstev državnega proračuna, dasi je bilo potrošeno v ta namen nad 995 milijonov dinarjev. Tretji aktivum je stabiliziranje dinarske valute, ki spada že od druge polovice I. 1925. med najbolj stalne evropske valute. V toku preteklega desetletja se je obnovil tudi skoro ves gospodarski inventar, modernizirala in preuredila so se obstoječa industrijska podjetja in mnogo novih podjetij (zlasti tekstilne stroke) se je k nam priselilo iz inozemstva.
Med pasivne točke naše bilance štejemo dejstvo, da velik del naših obveznosti na-
Sram inozemstvu še ni reguliran, da likvi-acija odnošaiev na podlagi mirovnih pogodb z našimi sosedi še ni izvršena in da z velikim številom držav še nimamo trgovinskih in carinsko - tarifnih pogodb. Predvsem pa je težko breme, da se je naš državni proračun iz skromnih začetkov 1.5 milijarde Din ali 1000 milijonov mark 1. 1919. povečal na preko 12 milijard Din ali 900 milijonov mark, torej na vsoto, ki je dvakrat večja kakor ves obtok novčanie. Težka davčna in »o-cijalna bremena so v zadnjih letih vdušila vso privatno in javno inicijativo. Poplave in slabe letine so splošno depresijo stopnjevale v akutno krizo konsuma. Zaradi intenzi-iikacije kmetijske produkcije naših sosednih držav je nastala tudi kriza našega izvoza, ki je izzvala potrebo preorijentacije naše gospodarske politike.
Jugoslavija je v inozemstva znana kot izr razito agrarna država. Njena površina (24.5 milijonov ha) je nekoliko večja kakor polovica današnje Nemčije. Le 45 4 % skupne površine (11.1 milijona ha) tvori obdelana zemlja; 80.7 % (7.6 milijona ha) odpade na gozdove, dočim predstavlja ostalih 24 % neizkoriščeno površino, ki pa je po pretežni večini rodovitna. Način obdelave zemlje je zelo različen. V severnem delu države prevladuje dosti intenzivno gospodarstvo. Proti jugu pa prihajamo do vedno bolj primitivnih oblik obdelovanja in do nizkih stopenj ekstenzivnega in nabiralnega gospodarstva.
V luči nemških gospodarskih razmer pridejo ogromne razlike v kmetijski produkciji Jugoslavije šele prav do izraza. Tako je n. pr. v Nemčiji s pšenico posejana površina skoro ista kakor v Jugoslaviji, vendar pridela Nemčija na 1 ha 16.2 q, Jugoslavija pa le 8.8 q. Nemškega hektarnega donosa ne dosežejo niti najplodnejši žitorodni kraji (Srem, Banat, Bačka). Donos ovsa je v Nemčiji za 80 % večji kakor v Jugoslaviji in celo pri tobaku prednjači Nemčija za 20 %
Sred Jugoslavijo. Travniškega sena pridela emčija 42.5 q na ha, dočim znaša pri nas donos komaj 20.96 q. Od obdelane zemlje pripada Jugoslaviji komaj nad polovico na njive, v Nemčiji pa skoro tri četrtine. Pet šestin njiv je v Jugoslaviji posejanih s ce-realiiami, od tega zopet nad polovico s koruzo.
Produkcija pšenice Je «na§ala leta 1925.,
torej v normalnem letu, 20.8 milijona q; od tega se je porabilo 65 % za prehrano prebivalstva, 15.6 % za setev in Ie 6.7 % za is-voz. Povprečna letna produkcija koruze znala okrog 30 milijonov q, 1. 1925. je znašala celo 37 milijonov q, od katerih se je porabilo 60 % doma, izvozilo pa se je 13 % ali 8.2 milijona q. V letu 1927. je okroglo 50 % izvozen e pšenice konsumirala Češkoslovaška. Od izvožene koruze konsumira Češkoslovaška dve tretjini skupnega izvoza. Nemčija lani kot konsument našega žita sploh ni prišla v poštev. Kljub dejstvu, da so j,ugo-zapadni predeli države (Črna gora, Bosna, Hercegovina, Dalmacija in Slovenija) glede produkcije cerealij za prehrano prebivalstva pasivni, stoji izvoz cerealij y normalnih letih v naši izvozni trgovini na prvem mestu.
Ta enostranska gospodarska struktura Ju-
Erslavije povzroča, da zadostuje ena slaba tina, ki povzroči izpad v izvozu cerealij, da postane trgovinska bilanca pasivna. Vpliv izvoza cerealij na našo trgovinsko bilanco spoznamo že, če primerjamo izvozne številke zadnjih dveh let. V letu 1927- je n. pr. izvoz pšenice napram 1. 1926. nazadoval od 279.000 na 64.000 ton, odnosno od 846 na 195 milijonov Din. Izvoz koruze se je istočasno zmanjšal od 895.000 na 198.000 ton, odnosno od 1338 na 337 milijonov Din. Lani je izpad ri izvozu cerealij znašal 1 milijardo 656 mi-jonov Din in je navzlic povečanemu izvozu ostalih proizvodov naša trgovinska bilanca zaključila s primanjkljajem 886 milijonov Din ali 65 milijonov mark. Izvoz cerealij predstavlja torej nesigurno postavko naše tdgovinske bilance, ki ie od leta do leta podvržena znatnim izpremembam.
Od ostale obdelane površine oripada 25 % na pašnike. 14.75 % na travnike, 2.26 % na sadovnjake, 1.6 % na vinograde in 1.13 % na vrtove. V primeru z Nemčijo je površina njiv v Nemčiji večja, kakor skupna površi-
E
na Jugoslavije. Površina vrtov t Nemčiji je štirikrat večja, kakor v Jugoslaviji. Površina vinogradov pa je v Jugoslaviji ie enkrat večja, kakor v Nemčiji. Zaradi velike uporabe umetnih gnojil, je tudi pri ostalih kulturah v Nemčiji hektarski donos znatno večji. Tako pridela Jugoslavija le 53 q krompirja na ha, Nemčija pa 108 q; sladkorne pese pridela Nemčija 260 q. Jugoslavija pa samo 154 q na ha.
V vinorodnih krajih Jugoslavije se pridela letno nad 4 milijone hI vina, vendar so jugoslovenska vina po prevratu izgubila nekdanje obširno konsumno tržišče. Znatna aktivna postavka naše zunanje trgovine je iz voz sadja, v glavnem jabolk, čeSpelj in* orehov. Leta 1927. Je znašal aktivum v izvozu sadja 270 milijonov Din. Od tega sadja je šla skoro ena četrtina ▼ Nemčijo. Izvoz sadja odtehta celokupen uvoz kolonijalnega blaga v Jugoslavijo, ki je dosegel lani le 243 milijonov Din.
Položaj na slovenskem lesnem trgu
Tendenca na slovenskem lesnem trgu je dalje čvrsta. Zanimanje Je za izvozno blago in sicer tako v jelovini kakor tudi v bu-kovini. To blago se trenotno najbolj povprašuje iz Splita pa tudi iz Sušaka ter je namenjeno za Albanijo, kjer se s pomočjo italijanskega kapitala mnogo gradi. Ta gradbena dela izvršujejo po večini italijanski podjetniki. Zahteva se, kakor znano, samo lepo manipulirano blago, to je paralelno, oetrorobo, očeljeno in v zadnjem tudi v zvezku zvezano (da se ukrcanje na ladjo vrši hitreje in da se blago ne pokvari). Pri slovenskih producentih se opaža, da so se kljub znani konzervativnosti odložili zadostiti tem zahtevam. S tem Je dana možnost za uspešnejši razvoj izvoza iz Slovenije. Spored no prihaja za izvoz v poštev tudi tesan les (trami, bordonali) za Albanijo in Grčijo. Popraševanie po tramih manjših dimenzij (Jo 5 šestink) je zelo veliko ter se dosežejo tudi ugodne cene (za fco vag. nakl. post. aH Sušak). Prvi zaključki za Albanijo in Grčijo so bili sklenjeni preko ljubljanske borze, nadaljni večji pa še slede. Pri tej priliki bodi tudi omenjeno, da se je v I. polletju t. 1. promet ljubljanske lesne borze napram lanskemu prometu znatno povečal, tako po številu vagonov, kakor tu li po vrednosti blaga. Ta promet pa bi se lahko še znatnejše dvignil, če bi se tudi naši grosisti bolj posluževali borznega poslovanja. Glede na današnje stanje našega izvoza se vedno v večji meri kaže potreba po skupni organizaciji izvoznikov, ki bi imela po vzgledu drugih pokrajin gotov vpliv na enoten razvoj cen.
Jugoslavija pristala na raatno povišanje avstrijskih agrarnih earin. Kakor poročajo z
Dunaja, so pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo tik pred zaključkom. V glavnih točkah Je že dosežen popoln sporazum. Po Informacijah <Neue Freie Preseev je naša delegacija pristala na povišanje avstrijskih carin na živino In meso do višine, ki je v sredini med sedanjimi carinami in med postavkami tretje carinske novele. Če je naša delegacija dejansko In v toliki meri pristala na zahteve Avstrije, potem bo to za živinorejo Slovenije, ki je eden glavnih virov dohodkov našega kmetiistva, nov te žak udarec. Upoštevati Je treba, da so postavke tretje avstrijske carinske novele 2 do 8 krat višje kakor sedaj veljavne carinske postavke. Če vzamemo za podlago povišanja carin na živino sredino med sedaj veljavnimi carinami in carinami tretie carinske novele, tedaj bi znašalo povišanje pri mesnih prašičih 100 % (od 9 na 18 zlat. kron^ pri govedi 100 odstotkov (od 5 na 10 zl. kron) in pri konjih 50 % (od 100 na 150. odnosno od 50 na 75 zlatih kron). Avstrijske koncesije se nanašajo na pristanek za povišanje naših industrijskih carin. Dodatni dogovor k jugoslovensko - avstrijski trgovinski pogod bo vseboval z malimi manj nomembnimi izjemami, skoro izključno znatne carinske poviške.
= Svečana ngtanovltev Francosko - Ineo slovenske trgovinske zbornice. V petek je bila v aPrizu na svečan način ustanovljena Francosko - jugoslovenska trgovska zborni ca. Zborovanje, kateremu so priso°tvovnb najuglednejše francoske in Jugoslovenske osebnosti, je otvoril predsednik zbornice francoski minister Louis Marin, nakar je go voril naš pariški poslanik gosp. ^toalaikovič Med drugimi sta otvoritvi prisostvovala tudi poslanika Češkoslovaške ln Grčije. Nova Francosko - Jugoslovenska trgovska zbornica je nastala Iz nekdanje Francosko - srbske trgovinske zbornice, ki pa po vojni ni več delovala.
= Stanje hmeHskih nasadov ▼ Slo ven Hi Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 7. t. m.: Zelo lepo poletno vreme povzroča da se lepi nasadi normalno razvijajo. V teh nasadih so skoro vse rastline dosegle visokost drogov, oz. žičnsga ogrodia. Rastli na ima obilo panog. Po hmeliski stenici zelo opustošeni nasadi se niso vidno izboljšali in bodo dajali le pičlo letino. Ako bo vročina, ki je nastala zadnje 14 dni. še naprej vplivala na kulture, se bo letina še zmanjšala, ker razstlina že sedaj trpi vsled vročine. Temeljito premočenje zemlje bi bilo nujno potrebno. Stenice so se poizgubile. Od pero-nospore ni sledu. Glede kupčije ni kaj zabeležiti.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spre'ema do 18. t. m. ponudbe glede dobave rvlolita in klingerjevih plošč ter glede položitve hrastovih parketnih deščic. Prometno - koiper-cijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kg bukovega oglja, do 18. t. m. glede oddaje knjig v vezavo, do 19. t. m. glede dobave dvokolesnih lesenih vozičkov in samokolnic, do 20. t. m. glede dobave kaučukastih žigov in lesenih skledic za denar. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. m. glede dobave kaučukovega materijala, do 18. t. m. glede dobave trtnih vrvic in sirovega sukanca. Dne 21. t. m. se bo vršila pri in-tendanturi komande divizdjske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 2200 kg aleve paprike. Pogoji so na vpogled pri omenleni Intendanturl.
VcVik^v*	ie ena
naših	kulturnih
institucij
Položaj na naših borzah
Devisni premet aa ljubljanski borzi 34.61 milijona Din. Vojna škoda popustila.
Ljubljana. 7. Julija.
Ha ljubljanski borzi ie bil pretekli teden devizni {»-omet precej živahen. Skupni tedenski promet je znašal 24.61 milijona Din napram 20.14, 18.96, 18.6 in 281 milijona Din v zadnjih Mirih tednih. Največji je bil promet v devizah na Dunaj, Prago, Curih in Berlin. Deviza na London Je ponovno popustila na od 277.32 na 277.04. Devizi na New-vork in Dunaj pa sta to nekoliko okrepili. Med efekti so bili zaključki ▼ Ljubljanski kreditni po 128 In ▼ Vevčah po 105.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda zopet popustila od 444 — 445.5 na 434, proti koncu tedna pa se je nekoliko okrepila na 435 — 437- Tudi v investicijskem posojilu je bila tendenca slaba. Tečaj je nazadoval od 91.75 koncem zadnjega tedna na 89 — 90; ob zaključku tedna pa se je trgovalo po 90.
Zasebne vrednote so bilo ves teden bolj zanemarjene. Med bančnimi vrednotami je Poljodelska po izvršeni emisiji novih delnic ponovno popustila, in sicer od 18.5 na 17.5. Delnice nove emisije so koncem tedna noti-rale 16 — 16.5. Ostali bančni papirji so se trgovali po nespremenjenih tečajih, in sicer Praštediona po 960 — 952.5. Hipotekama po 59.5 — 60, Jugobanka po 88 — 88.5, Srpska po 145, Kreditna po 85 in Narodna banka po 6850 - 6900.
V industrijskih vrednotah je bilo malo prometa. Lesnoindustrijski papirji so popuščali. Gutmann se je trgoval po 215 do 210 Slavonija pa po 12 do 11.5. Slaveks se Je včeraj nudil po 108. Vevče so se ves teden trgovale nespremenjeno po 105. Tudi za Du-brovačko je bilo malo zanimanja ter Je tečaj nazadoval na 450 — 480. Prav tako je brez zaključka popustila Trboveljska od 489 — 495 koncem zadnjega tedna na 476 do 480.
Devlse In valote.
Ljubljana. (Prosti promet.) London 277.1, Dunai 8.015, Praga 168.5. Curih 1095.6, Milan 298.5, Berlin 13 58.
Efekti.
Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.91, New-york 518.90, London 25.27 in pet osmink Pariz 20.35. Milan 27.25, Praga 15.38, Budimpešta 90.48, Bukarešta 3.18, Sofija 3.745, Vadšava 58.175, Dunaj 73.14.
Dunajska borza ta kmetijske proizvode
'6. t. m.) Na svetovnih tržiščih je tendenca povsem mirna, ker so cenitve letošnje letine vedno ugodnejše in ker se računa s kvalitativno in kvantitativno dobro letino. Kon-sum je povsem rezerviran. Nova jugoslovenska pšenica, 77 kg, se ponuja po 1.73 Kč. baška pa po 1.71 Kč. Ponudniki so znižali ceno domači pšenici. Rž je nazadovala za 75 groSev. V turščici je tendenca nespremenjena, morda eadadi vladajoče suše celo nekoliko prijaznejša. Uradno notirajo: pšenica: domača 43.25 — 48.75, madžarska Tisa 47.25 — 47.75; r £: marchfeldska 41.75—42; t u r S8 i ea: 87 — 87.75; o v e a: domači in češkoslovaški 37.26 — 87.75.
Sokol
Sokol II. se udeleži danes delnega žup> nega deta v Šiški. Zbirališče članstva ▼ krojih in naraščaja ob 3. popoldne pred
Narodnim domom. Ostalo članstvo v civi» lu z znakom. Zdravo.
Sokol /. vabi svoje članstvo, da v čim večjem Številu poeeti prireditvi bratskih 9okolskih društev v Šiški in D. M. v Po» lju. Zdravo! Odbor.
Sokol na Viču javlja, da se bo vršilo ▼ nedeljo 15. julija t l ni Rožniku veliko kresovanje z najrazličnejšim zabavnim sporedom.
HLADILNE OMARE
izolirane s plutom za ppodinjstvo.deliteein mešane izdeluje .VEHA"
umurn *rr
Naši onstran granic
p— Atarezije na Koprščini so bile Kxpe< torišče fašističnega divjanja. Odkrili »o spominsko ploščo onim fašističnim »mučenikom«, ki so prišli oboroženi s puškami v varstva orožnikov za časa državnozbors&ih votitev Marezige, izzvali oa predrzen način prebivalstvo in končno izkupiii, kar so iskali. Domače prebivalstvo je moralo prisostvovati fašistični slavnosd in poslušati slavo spev onim, ki so bi H pri§U nad mirne občane s puškami in gorjačami, da hI streljali na oje te lito pobijati kakor pse. Ko so proti večeru fašistični nasilni razgrajači odšli proti Kopru, se le vas globoko oddahnila.
p— V Komna je na sestanku fašističnega učitelj stva provinci jaha tajnik udr oženja n&glašal, kako je fašistični šoli poverjena oaikvga, da vzgaja drogorodno mladino v Italijanskem, fašističnem duhu, da jo s pomočjo »balilov« la »malih Italijani« veže na fašistično stranko in tako pripravlja državi za fašistične ideale navdušen po-mladek in da tako na vedno ogroženi sveti nedotakljivi meji domovine gradi branik, ob katerem se mora zlomiti tudi najbesnejši naval pre-komejnega barbarstva.
P— Proknratorsld Izpit so naipra-vill dr. Janko Vovk te dr. Jerič iz Trsta, dr. Požru iz Ajdovščine te dr. dlaser iz Gorice.
p— Elektrifikacija tržaških železniških prog. Za elektrifikacijo tržaških dohodnih prog Trst—Of>-čine in Trst—Tržič sta zaprosita pristaniški gospodarski odbor te deželna fašistična zveza. Ba-
je M JavrH še leto« ta elektrifikacija, ki Io I«
smatrati s« pričetek splošne elektrifikacije mednarodnih prog: Trst—Postojna, Trst—Podbrdo in TrfcO.
p— »Midva se ae idava«. V vasi Koprivišče pri Kata oa Kanalskem se k vršila v«!biuu med orožnika te bratoma Okroglič, Id sta se za«
barikadšrala y svoji hiši tako, da Jima dolgo časa ni mogel nitače priti blizu. Pran Okroglič je u sovraštva ranil Antona Cvetrežntka. Zato so ga orožniki hoteli aretirati. Okrogliča sla bila dobro oborožena. Slednjič sta bila v bojo težko ranjena in nato odvedena v goriško bolnico, kjer-je eden umri.
p— Italljanizaclja priimkov. V zadnjem tržaškem seznamu izjeme njenih priimkov čitamo nastoipne značiinejše prevedbe: Baje Bal, Boeo-warth vdova Neža, rojena Dolinar, se rove sedaj Matosti = Vaili, WkMer Ivana vdova Božigiov se zove sedaj Verni—Capodei, Cerne Negrelii, Crntgod Montenero. Debevec Debeli. Glfick Fe-lid, drugi Gluck Fortuna, HoJlstein Oilestind, Kleinscbuster Suttorini, Kragelj Carli, Kravo« Carvi, Kurent Correnti. Lapajoe Lapagna, Ljuba D' Amore, Mrovlje Morelli, Ogrizek GriselH, Po-koray Mokesti, Ravbar Roberti, Tischler Tisceili.
p— John Algilch. Poročali smo, kakor je stopi v pokoj predsednik reškega sodišča John Aig-lich pod pritiskom regnikolsldh sodnikov, ki jih pošilja Rim na predsedniška mesta v julijski krajini. Aiglich je postal odvetnik. Z bolestjo v srca je gledal fašistično početje na Reki te nekoč je povedal oblastnikom v brk, da to, kar delajo, ni v korist kvairnerskih pokrajin te. da si Je odrešitev predstavlja precej drugače. Aiglicha so proglasili za norca m ga odvedli v blazoico. Po prizadevanji! prijateljev je bil končno vendar • izpuščen, nakar Je fašističnim poglavarjem v Rimo razložil, kaj počno na Reki fašistični konzul Host, prefe.kt Vivorio in občinski komisar Piva. Reški fašizem je v razkolo. Nato Je bil Host odstavljen, dobil pa je predsedniško mesto v Javnih skladiščih Baje bosta odžagana tudi Vivorio in Piva. »Blaznemu« Aiglichu je ponn-deoo mesto »podeštata«, katero bi sprejel, ako rimska vlada žzpodni največji del Reki danih obljub.
p— Čudeži m godlfo po azilih »Lege«. Tega
prepričanja Je tržaški »Piccolo«, ki opisuje prireditve ob zaključku šolskega teta po Leg mita azilih. S šolo se vrača stari italijanski značaj krajev, kjer J« »Legin« zavod, gledajo nanj sosedje z željo, da bi imeli tudi v svoji STedi tako žarišče rtalijanstva. V St. Vido pri Vipavi vidno prospeva azil, v Štanjela je azil tekom enega samega teta dosegel višino drugih, začetkom je bilo otrok 10, sedaj jih Je 50. V Krakov-cib je zastopnik »Lege« dr. Petrooio pohvalil duhovnika Cesarja »per la sna cnpera d' italia-nit&«.
Ali ste se že naročili .Ponedeljek"?
na
fM
Vremensko poročilo
Meteorološki *avod » « i»M-m., 7. julija 1928.
Višina barometra 308.8 m
Kraj	Čas	Barom.	Temper.	a Oi T* TŠ *	Smer vetra in brzina v metrih	Oblačno 0—10	Padavine	
							Vi 'a	t mm de 7. nre
opazovanja								
Ljubljana . .		/ »2*0	Id 8	46	E 4	/		
Maribor • ..		/61-3	19		mirno	0		
Zagreb » . . •		762*7	24	56	SE 2»	8		
Beograd • » .	8.	7-7-9	24	38	W 4	0		
Sarajevo ...		7 22	23	65	mirno	0		
Skopi je ....		7 4-5	25	53	mirno	0		
Dubrovnik . .		761-5	2<	64	SW 2	0		
Split . . . i .	7.	761-2	28	03	E 2	0		
«Ko poetanem velik, al bom »težil denar, kakor papaU «Da — te jaz ga bom razdajala kakor mama!»
Solnce vzhaja ob 4.20, zahaja ob 19.49. Luna vzhaja ob 22.55, zahaja ob 8.28. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 25.2 C, najnižja 18.6 C.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Vjužnih Alpah semintja oblačno, morda nevihte.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Normalen vetrič. Nebo jasno, dopoldne nekoliko oblačno. Temperatura od 24 do 31 stopinj. Morje mirno.
tr-	'^/c:. •; •.'* " - i " ^

f H
Globoko potrti naznanjava v imenu vseh ostalih sorodnikov, vsem in vsakomur, ki je poznal njegovo plemenito dušo, da nas je danes ob 20. uri zapustil za vedno naš brezmejno ljubljeni papa in soprog, gospod
odvetnik v Brežicah
ki je po kratki mučni bolezni umrl. Ostavil naju je sami v najini boli.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani v ponedeljek ob 16. uri (4. popoldne) iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Brežicah.
Brežice, dne 7. julija 1928.
V imenu vseh žalujočih ostalih
Mici roj. Schaur, soproga in Vida, hčerka.
•JUTRO* E. 1381
12
: Nedelja 8. TO. 1928
no»
za strope
naročajte le v tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje.

Jos. R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22. Telefon 2513
mi rrrr nmionimiininio
zastopniki
•« Iščejo z* vsa mesta in na deželi t Slo« veniji, kakor tudi Hrvatski u nenadomest« ljiv aparat, ki se ga potrebuje ▼ delikatesnih, mesarskih, restavracijskih in gostilni* ikih obrtih. Aparati se oddajajo direktno ls prve roke. — Interesenti naj javijo na« slove na upravo cjutra* pod značka: Apa» rat	8571
□uuuunnnDLP h o ommiim a
Izpadanje las!

Upadanj« Im la plete m najveija aearete ta mlado in (Ure. V M arab rtm u redno to preprečimo izginejo prhljL garjice, srbel, luskine. maž5oba is nesnaga Neobhodno potrebno «a vsakogar je sa nego lae lotlon
BSPABCBTTBa
od dr. Dorraalns h Ole-Pari«, ker takoj ozdravi epldermls ta« te lasje ponovno poženejo, mehki, gosti in lepi Jamčino vsakemu u uspeh Mnogo zahvalnle Garnitura 60 Din Centifolta kosmet. savod, Zagreb — Ilica br. 87. — Zahtevajte brezplaSne llustrovane pro-apektel	8
„SPECTRUM" d. d.
Inž. Kopista, Dubsky in Krstlč, tvornlca
ogledal in brušenega stekla. LJubljana VH. Medvedova oL 38, teL 343 Zagreb, Beograd, Osiek, Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portatao steklo, malin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene ptoiče, vsteklevanje y med. Pkia, navadni ogledate.	82
Novo!
Novo!
VerCastna nova iznajdba aparata za segrevanje lokalov.
Čast nam je zahvaliti »e za čestitke klW jentov, ki so že aparat dobili, kakor tudi sa pomoč ob početku našega dela.
Izdelava aparatov je bila začeta naglo Jn v kratkem bodo tudi drug« naročbe iz» vršene.
Vsakdo, kdor si želi ta aparat, ga mora naročiti tako, da ga dobi še pred zimo. — Cena aparatu za L 1928 je 120 Din.
Gorivo aparata stane dnevno 3 Din, se dobi povsod, pa ne potrebuje ne drv ne premoga in ni treba skrbeti za zima
Vsakemu aparatu je priloženo navodilo t cirilici m latinici, kako se kuri m ravna i njim (popolnoma priprosta stvar). Aps« rat se kuri s špiritom, ki vsled svojih snovi in regulatorja povzroči strašno toploto. V©» Hkost aparata je: 30 cm višine, 18 cm Širine in je 4 kg težak. Komodno se ga lahko po» \tavi na mizo, na klop, v biro, na stol, d» se prenesti iz sobe v sobo itd. UCinek se» grevanja se začuti že po 3—4 minutah, ta» ko da se soba 60—80 m* naglo segreje, 10 do 15 minut zadostuje, kar bi stalo 0-50 di« narjev. Pol deci špirita enkratna kurjava (3 Din dnevno).
Naročila se izvrSnjejo po redu vknjižbe ln nikogar ni treba skrbeti, vsakdo dobi svoj aparat čez mesec, dva dni aH prej, kakor se pač pomnože delovne sile. Aparat se pošlje po povzetju po železnici ali po pošti.
Vsa naročila sklenjena to leto, veljajo sa te cene in za tekoče leto (četudi se po> draže) napram pogodbi s tovarnarjem. Na tem aparatu se zamore kuhati kava, Saj m pogreti ohlajena jedila, samo treba je lonce pokriti, da prej zavro. Aparat za kuhanje navadnih jedi »e še preizkuša radi obroč« kov in gorečega plina, za kaT je treba več časa, pa se mora tudi dovršiti, naj stanejo preizkušnje pri poškodbi in izdelovanju aparatov kar hočejo do končne izdelave.
S spoštovanjem Petar STOJKOVTO, knjigarnar hi izumitelj, RUMA. SREM.
VELIKO IZBiRS
VINA
ter žganih pijač
33
sadi Vaa
PIVNICARSTVO »OPSKRBA« D. D
Zagreb, Prasfcopaaska sL U.
Ako »KrebakO toroMte Ogleda* sate Meti to ookaiHJ vrst* bres obveze sa kupčijo
Oglas.
Delavnica državnih železnic v Zagrebu prav nujno potrebuje
strusarje
za kovino.
Ponudbe na Upravo Radionice drž. željeznica v Zagrebu. 8562
Rast brade pri damah
to tm nadležne (flaSce OS t&nfc ka pod oazduho as obran
odstranite t a m I na aalprtpro stelši način t molim orelzkoto* al m odstranjevalcem dlak — — Kompletni sam« Din 60 franka ako ooSlete denar naprel.
Koem laboratorij	41
W. ECKHARDT. Ascsbarg. Deotschlsnd. fta*fn»|iirtfr*tr 12 /M.
Zobozdravnika
(Zobotehnika)
želi dobiti večji, s bogati kraj t Sloveniji. Potreba velika, sijajna eksistenca zasigura-na. Sredi trga stanovanje, električna luž, sa samce tudi vsa oskrba takoj na raspolago. Gg. interesenti naj blagovole M sami osebno prepričati ter zvedo naslov ▼ opravi lista.
8603

j	Obnavljamo
■	naSo akcijo cene prodaje, s ka-
■	tero smo toieM v zlmsld sezijl
■
g	najpopolnejši uspeh.
■	Nudimo Vam: 3 m modernega 2	blaga za damske plašče s la pod-
■	logo oo

■
bajno nizki ceni g
Din 396*—
lo to na Šestmesečne obroke!
Oblačilnica JURIJA"
LJubljana, Mestni trg štev. 17-1. telet 2825
čitajte jutri
„Pone9elJek"!
Haia industrija Jenka"
Veliki Zdenci, Hrvatska
nudi najpovoljneje v vsaki količini svoje prvorazredne pro zvode: Čajni maslec »Zdenka*, Trapist - Edamer - Oouda - Ro-madur-Brie- in Cammemberts sire z zaščitnim znakom ».Zdenka". Za večje kraje se iščejo zastopniki. Zahtevajte cenovnike.	7828
ouumuuuiJLji ii on ii n 11 m ittjdol
H
Sprejme ee večja partija
8500«
dobrih tesarjev
ki so izurjeni v napravi betonskih opažev. Gradbeno podjetje Ing. Fran Tavčar d. z o. z., Ljubljana, Breg H
KLAVIRJI.
Tcnraina in zaloga klavirjev - prvovrstnih instrumentov razllinib tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaievanje in popravila za konserva-torlj, Olasbeno Matico in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. Točna postrežba in zmerne cene tudi na obroke
Izdelovatnica klavirjev R. VVARBINEK
Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5./I. 8582
GRAZ, KSrblergasse Nr. 42
telefon St 23—51 Edini privatni zavod za vse operativne. interne porodniške slučaje in
za ženske bolezni. Moderno ureleno. — Višinsko sotnce. roentnen diatermiia — Zdravmkl po lastni volji. — Zmerne cene. — Prospekti na zahteva -101
inni JuuLjnuuuLiuLiuuLiijm i juui
Vodne
avtom, regulatorje, zatvornice, opreme za 3	žage in mline izdeluje in dobavlja
0. F. SCHNEITER, Škofja Loka
podjetje za zgradbo vodnih turbin
Konkurenčne cene! Zahtevajte ponudbe! Prvovrstne reference 1
e*
W
.rrrrrrn rirTriririfoii oii o ti nnrimrinmnnrTT irimrn rinm ii mni m> jul,
Slovenci smo občudovali Svejka najprej ? filma, potem as odru, s sedal ga imamo tudi v knjigi V vrlem vojaka Svejka {s as preproat, s tem bolj očinkovit način osmeSeno vse, kar nas je morilo in mučilo pred prevratom ta v svetovni vojni- militartw»m. Spiceljstvo. vojaSko edravniStvo, ftreberstva renegatstvo ta nadutost mogočnih tepcev in denuneifantov. Dokler bereS «e cabavai smehljaj ta pritrjuješ: »Da, prav tako Is bilo L 1014 ta ves čas med vojno.«
PD8TOLOV8CINB DOBREGA V«UARA SVEJKA v svetovni vojni Je bdala v (ako lični opremi (broširana knjiga velja Din 46, vezana Dio 66)
Knjigarna Tiskovne zadruge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
Dobrs blaeo. prijazna postrežba! Nizke cene!
ARIJA ROGELJ
dobro znana, že 29 let obstoječa manu-fakturna trgovina	' 602
v LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA It 26
vi)Bdno naznanja, da je prejela ut pjietno »ezijo velika izbiro raznovrstnega blaga, kakor svilo, etamin batist cettr okafort Nadalje piiporoča.n veliko zalogu sifona iele modre in rujave kontenine platna za nube, zgo ovijen h oblek, predpasnik ■ v, krasnih bluz, roktvic ii ogavie pavole ln drugih v manufakturuo itruko spad^ ocih stvari. - Imam tudi lepo blago za narodne noie - Ker je moja zaioga povečana iu kei jc muje aaceii oilo it od ncKdaj .cenjene odjemalce z dobrim blagom in pa z majhnim dobitkom postrecl*. sem prepričana, ds >>cde vsakdo pri meni kupil, kdoi bo posetil mojo trgov ■ io — Kdoi še ni moj od emdlec naj se o vsem prepriča
Ni Človeka, U n ne bi lej» cvetje zadivilo. Na-ofiili se boste ta dobili veselje do gojenja cvetk, ako se poslažite Kanipos. -vetličn« hrane, t uporabo dodanega navodila. Ovitek 12.50 ta 42 Dio Bres vsake Škode za rejo perutnine se uporabila že 40 let Koko-prašek za
al pifii le najmanjSo količino, se pozna velik vpthr istega. ZivaJ postane mesnata za peko in pogosto nese jajca NaijsiguraejSe zdravilo proti Živalskim boleznini Univerzalni vtis deluje kot blagoslov perutnini na dvorišču. Ovitek od 10 do 40 Din in 115 Din
Vreče
nove in rabljene vaeh ▼Trt ter
juto za embalažo
ima vedno v zalogi
Mirko Mlakar
LJubljana, Slomškova 11
Pazite na oblekt
ier S veliko, velike iabko prihranit*, te H> laote ei?titf in barvat v kemične oralnieo
ANTON BOC
Lhfbtlaoa. iclenbnrcova allea C/i - tovarna: Vli-Ollnc
cj«e le cene na)nitj>> in najbolj solidna do trrfba
živino. Ce pridenete red
^tocui« ne v leKarnah. Uiu^erijah trgovinah s cvetlicam n semeni. Proti predplačilu razpošiljamo franko. Po po /zetju ne pošljemo. Z. Šumaher, nem. farmacijski labor?
torij Crvenka SHS).	105
pisarne in lokali se oddajo v novi hiši, Miklošičeva cesta višav s hotela Union.	|
Mesečni zaslužek 4.000 — 6.000 Din.
Za prodajo sijajno preizkušenega
elektro - mediciničnega aparata
(nemški državni patent)
ki as lahko razpečava iščem za obisk klinik, sa natorijev, zdravnikov, zobozdravnikov
zastopnika za Slovenijo
ki ie v stanu delovati na lasten račun. Potrebe kapital 15.000 — 20.(00 Din. Ponudbe pod „Hala/229'* na Jugoslov. Rudolf Mosse, Beograd.	3547
>ii zdravja brez Home prelrcve
AS čistite pritisk ta nagibnienje v želodca po jedi, kisel okus v tistih? Ali trpite na zapeld vrtoglavosti in ne-«paajn? Al vas močijo glavobol, bolečine v želodcu to takotnicah ?
Ali inutte kožne izpuščaje ta mozolje, Id to se pojavili vsled »tabe prebave! Uverk« se todl Vi. da preiskuSeoa zdravilna speddaičteta FigoJ-eliksir urejuje prebavo ta Vam povrne zdravje. Figol izdeluje ta pošilja po poŠti proti povzetja s navodilom o uporabi lekarna SEMELJC, Dnbrovnfk 2. 111
Originalni zavojček s 3 steklenicami z omotom ta poStniao vred 106 Dto, 8 rte klenic 245 Dta. a 1 steklenica 40 Din Vlaogobrotne zahvale prihajajo dnevne ■» iscv>«n?ni ičinko PlOOt.A
d Din 150. —
po povzetju 160 Din
Žimnice
(matraoe), posteljne mrele, železne porteje (zložljive), otom&ne, divane ln tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik Krekov trg štev. 7
(poleg Meetnega doma.) 80
tngelben Francbetti
Ljubljana. Donajska e. SO
nriporoia eletrantno urejeno in po w bul oddelek ta
brivnico damsko frlziranje
barvanje ln Izvrševanje lahnih Izdelkov.	106
SELITVE
r mestu is iu detelo strokovno bi najcenejša potom
Slovenia Transport
Ljubljana, MikloSičera eeete 80
Telefon K 2718 80
si oglejte zalogo krasnih brzcšiva-icih strojev, najnovejše Iznajdbe moderne tehnike Na u stroj šivate popolnoma enostavno vsakovrstno blago, našitke in čipke i eikc&k šivom, vejete vezenine, gumbe in gumbnice Pouk v vezenju brezplačen. — Pnxiaia tudi n» obroke. Ceniki franko. »Tribuna« F B L., Ljubljana, Kajiovsta cesta 4.
42

PLANINKA zdravilni čaj jrenavlja. čisti te osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, sla botno delovanje čre ves, napihovanje, obiieuja mokračne Kisline, Jeter, žoles m žolčnj kamen Vzpodbuja apetit to izborno učinkuje pr
arteriosklerozi. • Planlnka« čaj Je pristen v plombiranih jakerih po Din 20 t aaplsom proizvajalci
Lekarna Bahovec Ljubljana, Kong. trg (Dobi se v vseh le karnah )
Mm io ii
mzemer
jugoslovenski državljan, Slovenec, veš5 slovenskega in nemškega jezika, kemični tehnolog, strokovnjak za stavbna gradiva in za knjigovodstvo tehničnih podjetij, va» jen v tehničnih bilancah, z 23Ietno obsežno industrijsko in stavbno izkušnjo v tu« in inozemstvu, samostojen, išče vodilno mesto pri večjem stavbnem ali industrijskem pod« jetju v Sloveniji, Bosni, Dalmaciji ali Sr* bijL — Samo resne ponudbe je nasloviti na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «M. D.»	8593
Pri hudi vročini Vam nudi izborno. hladečo pijačo znani
PiCCOLI-ieu MINOVEG
vkuhan z najfinejšim sladkorjem; je naraven, bres umetne barve in ne vsebuie nikakih kemičnih pridatkov za konser-viranje.
Oddaja na drobno in velik«. CENA NIZKA. Lekarna DR. G. PTCCOLI. Ljubljana.
Dunaiska cesta	S478
..............................................
John Buli" bencinske tablete
za avtomobile, motorna kolesa, bencinske motorje. — Prednosti: Na bencinu se pri« štedi 25—30 % (na 5 I bencina 1 tableta) svečice ostanejo brez saj, stene cilindrov čiste, ventili lažje funkcijonirajo, polna kompresija, motor se lažje požene. — Cena dozi s 100 tabletami Din 160.—w
John Boli" zaščita za steklo
za avtomobile, zrcala, »dravnllka zrcala, očala, izložbe. — Prednosti: Kiti steklo, da ne zamegli pri dežju, od 9opare, snega, me> gle. Steklo, zrcalo ostane popolnoma pro zorno čista — Cena škatljici Din 32—.
John Buli" masa za
(Dichtiragsmssse). — Prednosti: Vijaki oe popuščajo, ker se spoji masa trdo s k o vi« no lo otrdi po montaži ter ne ostane ela* stična. — Cena dozi Din 84.—;
Glavno zastopstvo tvrdke JOHN BULL Ljubljana, poštni predal 286.
Za*topnlki « kavcijami za ljubljansko in mariborsko oblast sa tičejo. 143a
Vsem, ki so v znak spoštovanja in priljubljenosti spremili mojo nepozabno, predobro sestro
Pepco
na njeni zadnji poti, se za vse najprisrčnejše zahvaljujem. Kamnik 5. julija 1928.
Žalujoč brat 8565	Josip Vanosi
Zahvala«
Ob smrti naše drage mame, stare matere, tete in tašče, eosoe
Tereziie Mervič
roj. Faganel
smo prejeli od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočustvovanja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti.
Najprisrčnejša zahvala vsem ki ste se jo spomnili s cvetjem, vsem, k> ste jo spremili na njeni poslednji po-<emeljskl poti. Posebna zahvala uči-ttljstvu in mladini meščanske šele ostalemu učiteljstvu, tržanom. uradnikom in dragim lavnim nameščen cem i. dr. ki ste počastili z udeležb' ori oogrebn sootnin blage pokojnice Bog plačaj posebno pevcem za pre lepe v srce segajoče žalostinke, doma v cerkvi in ob odprtem grobu.
Ža.ujo*'! ostali.
•JUTRO* it. 158
13
: Nedelja 8. SOL 1928
Stanley W«yman:
63
Rdeča kokarda
Roman.
Od tega prizora nisem veliko videl, ker sem se bil ustavil na hodniku. Videl sem le to,-da beguncev ni bilo v teh prostorih; zato »em planil po stopnicah, ki so vodile v drugo nadstropje. Vzlic oeznatnosti moje zamude so me bili drugi že prehiteli Ko sem prispel na hodnik, sem zagledal pred seboj tri neznance, ki so prisluškovali pri nekih vratih. Eden izmed njih me je zagledal in se t ozrl.
»Tukaj so!« je zakričal. »Slišal sem ženski glas! Nazaj!«
Tako govoreč je zavihtil velike železne klešče, da bi razbil vrata.
»Stoj!« sem kriknil tako zapovedujoče, da je nehote pobesil arodje. »Stojte! V ime komiteta vam ukazujem, da pustite ta vrata vi miru. Ostala hiša je vaša. Plenite po njej, kakor komu drago.«
Možje so me nezaupno merili z očmi.
»Strela božja!« je vzrojil eden izmed njih. »Kdo pa si?«
»Odsek za javno blaginjo!« sem odgovoril.
Besnež je dvignil pest in jel psovati.
»Poberite se!« sem za vpil srdito. »Če ne, vas dam vse obesiti!«
»Hu, aristokrat!« me je nahrulil.
In že je povzdignil glas:
»Semkaj, tovariši, semkaj! Aristokrat! Aristokrat!« Je zatulil.
Na te besede je prihrumela po stopnicah dvajsetorica njemu podobnih. Še trenutek in bi me bili zgrabili; a tedaj sem z obupnim pievom planil na tistega s kleščami, iztrgal mu jih iz rok in ga bliskoma pobil na tla.
Obenem pa sem tudi sam izgubil ravnotežje in pal. Preden sem »e utegnil pobrati, me je nekdo tako silovito brcnil s coklo v glavo, da sem skoro omedlel; a vendar sem se pobral in jel udrihati okoli sebe kakor besen, tako da sem potisnil nasprotnike nazaj in si napravil nekaj prostora. Toda v glavi se mi je vrtelo; rdeča megla
mi Je legala na oči in predmeti so plesali okoli mene. Nekdo me Je
potegnil za suknjo. Obrnil sem se kakor slep. Tisti mah me je zadel strahovit udarec — od koga in s čim, še danes ne vem — in zrušil sem se kakor klada. Vsi čuti so me minilL
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Slabo se obrača
Opustošenje Saintalaiškega dvorca je bilo avgusta meseca in orehi so bili še zeleni, ko sem izgubil zavest. Ko pa sem se jel po malem spet osveščati svoje okolice in se mi je vrnila volja do življenja, so bili jeseni že goli in hrasti okrog Sauxa so nalikovali ogromnim rušim glavam. Toda še mnogo dni potlej sem živel zgolj živalsko življenje: jedel sem, pil in spal ter smatral abbdja Benoita, ki je kelčal ob moji postelji, za navaden prirodni pojav. Nazadnje, v poslednjih dneh novembra, je vendarle prišla ura, ko se mi je zjasnilo v glavi, čeprav so vsi, ki so čuli pri meni, skoro že obupa-vali nad menoj; in ko so se moje oči srečale s pogledom vrlega župnika, sem videl, kako se je obrnil v stran in od radosti zajokal.
Čez teden dni sem vedel vse — vso javno in zasebno povest tiste čudne jeseni, ki sem jo brez zavesti preležal v postelji. Ogibaje se stvari, ki bi mi bile šle preveč do živega, mi je abbč Benoit najprej pripovedoval, kaj se je zgodilo v Parizu, v tistih desetih tednih nezaupnega čakanja, ki so nastopili po razdejanju Bastilje: kako so predmestja, ki jih je La Fayette komaj brzdal s svojo narodno stražo, ljubosumno prežala na Versailles, kjer je narodna skupščina neprestano nadzorovala kralja; kakšno pomanjkanje je vladalo v tem težkem času in kako so se vsak dan širile vesi, da pripravlja dvor nasilen udarec; kako je kraljica priredila nesrečni banket, s katerega se je utrnila iskra, ki je užgala smodnik; in naposled, kako so dne 5. oktobra ženske iz tržnic krenile na Ver-sailles ter s silo privele kralja in skupščino v Pariz, kjer je postal vladar jetnik v svoji lastni palači.
»In od tistih dob?« sem dejal, ves bled od presenečenja. »Saj pravite, da smo danes dne 20. novembra?«
»Nič se ni zgodilo,« je odgovoril. »Samo znamenja, ki kažejo na bodočnost.«
»A vendarle?«
Resno Je zmajal z glavo.
»Vse je v narodni straži: to Je eno. Pri nas na Quercyjskem šteje zbor, ki ga je hotel sestaviti gospod Hughes, že nekaj tisoč mož. Zato je tudi vse oboroženo. In ker so lovski zakoni odpravljeni, je vsakdo lovec. In plemstva se je izselilo toliko, da W človek lahko rekel, da ni več plemičev — ali pa, da so vsi plemeniti.«
»A kdo vlada zdaj?«
»Občinski sveti. In koder nI teh, komitetL«
Nehote sem se nasmehnil.
»Kaj pa vaš komitet, gospod župnik?« sem vprašal.
»Jaz ne hodim več vanj,« je odvrnil ln komaj vidno nagrbančU obrvi. »Njegovo poslovanje je za moj okus prehitro. Toda povedati vam imam še hujše stvari.«
»Kaj neki?«
»Dne 4. avgusta je skupščina ukinila cerkveno desetino; še ▼ prvi polovici tega meseca so pripravljali zakon o zaplembi cerkvenih imenj. V tem trenutku je gotovo že sprejet.«
»Kaj mislijo! Ali naj svečeništvo gladu pogine?« sem vzkliknil ogorčeno.	_
»Prav za prav ne,« je odvrnil z otožnim nasmeškom. »Plačevala nas bo država . . . dokler nam bo naklonjena.«
To rekši me je ostavil samega. Zamišljeno sem gledal skozi okno, izkušaje si predstaviti svet, ki me je obdajal, v njegovi novi podobi. Nato mi je Andrč prinesel juho. Pritožil sem se, da je prazna: burja vnanjega življenja, ki so jo bile novice župnikove spustile v mojo sobo, rni je bila vrnila tek in vsa bolniška hrana z zdravii vred se mi je mahoma uprla.
Toda stari sluga je vzel mojo pritožbo za zlo.
»Oh, gospod,« je zagodrnjal, »kaj pa hočete v teh časih, ko zakupniki ne plačujejo več najemnin in so polovici vaših golobov zavili vratove in ga v vsej dežeH ni živega zajca! Dandanes, ko vse lovi in postopa in se kovači ln kroja« postavljajo na konjih ln z mečem ob boku — da, da! — plemstvo pa jo je popihalo ali pa skriva glavo pod blazino -- dandanes ni bogme nič čudnega, da je juha pra<zna! Če gospod vikont rajši pije močno juho, bi bil moral sam pasti svojo kravo, ne pa . . .«
vsestransko verziran, prvovrstne reference išče službe za takoj. Cenj. ponudbe pod .Točnost 95" na oy 1. odd „Jutra"	8549
Kostanjev taninski les
ln smrekove Skorje oziroma creslo plačujem po
najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem na željo akre-
ditivnem plačilu.
Eriiast Marino, Celfe, Zrinjskega iil. 4
Tekion interurban štev 136,
85-6
preselitve
prodajam ure, zlatnino, sre-brnino, briljante, stenske urt
'budilke itd. s 25% popustom
Ivan Pak*ž, Lfubljana, Stari trs 20
Trgovina se preseli 1. avgusta pred Škofijo 15.
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače m čevljarje te ga vsak dom. Preden ti nabavite
stroj, oglejte si to tziednost pri tvrdki
L ud. Baraga, Ljubljene
Šelenburgova ulica 6 1.
Irtzoiatan pouk ft-tatiu »eninctli Telefon št 980. »
na novo preurejeno, z novim gospodarskim poslopjem. Hiša je oddaljena 20 minut od postaje lokalne železnice ter pripravljena za trgovino in gostilno. Zraven spada več oralov njiv, travnika, gozda in vinograda. Pri vinogradu lepa zidana hiša. Cena Din- 300.0ut, Pojasnila daje
Franc Drofenik, Poljčane.
8661
Br. 4081/28.
Jadranska
Straža u Splitu.
Hatječaj.
Jadranska Straža u Splitu raspisuje natječaj za izradu tkice za Pomorski Muzej u Splitu.
Pravo sudjflovania imaju svi arhitekti i inženjeri dr tavliam Krahevine SHS kao i arhitekti i inženjeri slavenskib država koii stalno borave u granicama Kraljevine. Članov ocjenjivačkog suda:
1.	Dr. Ivo Tartaglia, načelnik,
2.	Budislav Stipanovič, direktor pomorske direkciji saobračaja,
3.	Ing. Arh. Edo Ghfln, prof. tehn. škole u Zagrebu
4.	Ing. Arh. Ivan Ivačič, inšpektor tehn. srednje Škole u Zagrebu,
5.	Ing. Vorih Matkovič, direktor tehn. srednje škole u Splitu.
Njihovi zamjenid:
1.	Dr. Ivo Stalio,
2.	Dr. Ivo Rubič
3.	Ing. Arh. Fabjan Kaliterna,
4.	Ing. Vjekoslav Ivaniševič,
5.	Ing. Dane Matošič.
Nagrade su: i. Din 16.00o — II. Din 12.000'— III. Din 8000— Rok prodae je 1. septembra zakliučivo u 12 sati Sekretarijatu Jadranske Straže u Splitu, Ban Jelačičeva uli ca 1. II. kat ili najbližjo! pošti.
Svi potrebiti poiaci za cvaj natječaj motju se dobit; na usmenu di pismenu zamolbu svakog radnog dana u 9 do 12 <at u kancelariji Sekretarijala Jadranske Straže uz cijenu >d Din 100-—
7892
U Splitu, dne 20. juna 1928.
Iz Uprave Jadranske Straže u Splita
Zvitke
(rose)
za računske stroie
ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi
Lud. Baraga, Ljubljana
Selenburgova ulica 6, l. nadstr.
Telefon štev. 2980	6
HrtMlLlOAl MILVJ
je sestavljeno iz najboljših snovi. V svrho. da se občinstvo spozna s tem milom, dobi vsak kupec Dri odjemu tucata Hamllton-mila lepo, dobro namizno uro. Kupci oo komadih dobe kupon In pri nakupa 12 og. komadov dobe namizno uro 1 tucat 120 Din, I komad 10 Din.
Generalno zastopstvo in skladišče za SHS	'7
MAKSO WFTSS ZAGREB PALMOTIČFVA UL. 7.a	rrtpctn	trrftipvnp?;) zastopniku
Kupim parno loKomobilo
s 100 HP v brezhibnem skoro novem stanju, modernega sistema.
Ponudbe na Jugomosse, ZagTeb, Zrinjevac 20 pod značko »Parni stroj".	»545
Čvrdka Srečko Potnik in drug
parna destilacija	$540
LJUBLJANA, Metelkova ulica 13
nudi naravai MALINOVEC in druge sadne soke, sadoe marmelade i. t. d.
Veletrgovina z vinom v Ljubljani iš£e za takojšen
nastop prvovrstnega
kletarja
(j43*
Prosilec mora dokazati, da je dovršil kletarsko šolo in tudi ie dalje časa praktično izvrševal kletarstvo, razumeti se mora iudi na razna vina. Več;e družinsko stanovanje pri tvrdki na razpolago.
Ponudbe na upravo .Jutra" pod šifro: ^Prvovrsten kletar11
Trgovci, kapitalisti pozor!
V ponedeljek, dne 16. julija 1928 se bode pri Okrajnem sodišču v Mariboru ob 9. uri dopoldne v sobi št 27 na dražbi prodala
s trgovino, obsežnimi skladišči in pisarniškimi prostori ter velikim dvoriščem. Hiša je prikladna posebno za špedicijsko podjetje ali pa veletrgovino. Stanovanja in prostori takoj na razpolago. Sodna cenitev Din 670.000*—
Ne zamudite ugodne prilike!	1
Ovokolesa, otroški vozički, šivalni stroji najnovejše iznajdbe, motorji, pneumatika .Mtchelin" (poseben oddelek za popolno popravo). Prodaj« na obroke, llustrovani ceniki Iranko. Cene zelo znižane.
»TRIBUNA44 F. B. L.
tovarna Moles in olrott vozlov
Lmbljana, Karlovska c. št. 4
Ms Zalta t Žilic, trgovina i žeieznino
Ljubljana, Dunajska cesta 11
Cenjenemu občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem z dnem 26. junija 1928 prevzel zgoraj imenovano trgovino kot edini lastnik, katero bodem vodil do 31 decembra 1928 pod zgoraj označenim dosedanjim imenom in dalje na;o pod imenom BOGDAN Ž1LIČ, trgovec z žel znino, Ljubljana,
Duua ska cesta 11. Moj dosedanji družabnik gosp. JOSIP ZALTA je z dnem
26. junija 1928 izstopil kot solastnik. Zahvaljujem se cenj. občinstvu in odjemalcem za dosedanjo izkazano mi naklonjenost in zaupanje, ter prosim, da mi isto ohranile še v nadalje.	8573
Bogdan Žilic, trgovec z žeieznino. Piane. Dunajska L11
V globoki žalosti naznanjamo, da nam ;e nenadoma preminul ljub jeni oče gospod .
Ivan Vidmar
trgovec in gostilničar
Pogreb nepozabnega bo v nedeljo 8. t. m, ob 15 uri iz
h še žalosti na domače pokopališče.
Kapele pri Brežicah, dne 6. julija 1928.
Marija Vidmar, soproga — Ivan Vidmar, Dr. Jote Vidmar, Kari Vidmar, Irma Jerše, Oljia Veble, otroci. 85 »5
Velika banka v Beogradu sprejme
z dovršeno trgovsko akademijo, ki p jleg materinščine popolnoma obvlada nemški ali francoski ter češki jezik in steno grafit a. - Ponudbe na ogl. odd. .Jutra" pod značko . Korespondent 5982".
Izvonredna prilike za nahup moških odločil
Radi prezidave lokala želim izprazniti mojo veliko zalogo. Zato sem se odločil v času od 25. junija do 4. avgusta t 1. prodajati pod lastno ceno
s 30% popustom
od prvotnih, že itak nizkih cen.
Omogočeno Je s tem vsakomur nabaviti si res dobra in lepa oblačila za mal denar ln priporočam ogled mojih izložb v Gosposki ulici št 7.
A. KUNC

•JUTKO* ®t. 158
14
Nedelja 8. VII. 1928
Jfarr&la. in. ura dopis* Ulo&t* auxhK oglasov, j*. postali, nxu OgLasiu, oddtUk J&TRA, LjuHjOJia, Prtlifitova, ul-4. čtJunnu, rcUtuv poftnA. irajuhucLjubifcuia.,št nJja
Talcforb sbujUJzcL 1492
v posredovalni m-soct/aLnc ncuriau.
trgovskega, aLi rddanuvccja. z/ULČaja, uzaka. bisula Vul r-Najtnanjjt, zsustk Vuv ter-. Vnsiojbisui za. ftfro Don. llrt pruiojbi nt, ja. vpo/Lah. obrnem, z naročilom, stetrs*. oglasi, m prtobcyo
Sprtj€fiuuy€ nahhr oglasov zeupru-Lodnjo stcoUko JUTRA *€■ xakijuci dan, prtsL trudom. Ušla, ob f^ uru. Porsufc spnjeti, oplasv bodoprv~ obicfiu tr naslednjo šUutLku usta.
Tclaforu slmUJzcu 2492



Sobarico
in idravo, ■ io-Vr	»pri čevaii sprejme
•o-p Benko, Ijekarna — teman.	22743
Trgovsko v n Jen ko
• 8 razred: •	le.
takoj sprejme !••	•'••»
na oglasni odde
jod »Konfekcija«. 2;i-"
Krepkega učenca
ta kovaško obrt sprejmem takoj Naslov v ogl&snpm •ddeLku »Jutra*. 2258» r
Prodajalko
paJMnlco, pridno in potte-ko, « nekaj kavcije, iščem U režji industrijski kraj T Sloveniji. Ponudbe s sliko in sahtevkom plače na •glasni oddelek »Jutra* pod »Delikatesna trgovina t Trbovljah*.	28404
Učenko
n dameko krojattvo spre}, merm. Ponudbe na ogliani oddelek *Jutra» pod Šifro »Učenka®.	23820
Vajenca
ca kleparsko »bit »prajm«
takoj proti plačila Frane Košenina, klepar, Gline e 4» — pošta Vi*.	22817
Samostojno žensko
lepe zunanjosti, i osebno pravico točenja, iščem za prevzem gostilne, na zelo prometnem kraju dežele. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Prev. •em takoj*.	22289
Delovodjo
Testn^a ta-sneirja aH sedlarskega mojstra iščemo za takoj ali kameje Predno=t Imajo le strokovnjaki Na-»lov pove ogiasni oddelek »Jutra*.	22609
Mehanika
smo dobro verziranega >rejmem T trajno dele. — . .-mene ponudbe na naslov: A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5.
22818
Učenca
•prejme v manufakturno trgovino tvrdka Ivan Cvikl T Ptuju	22607
Stroj, ključavničarja
»anesljivega, treznega in •amostojnega delavca sprejmem v stalno službo. Ponudbe n» oglasni oddeiek »Jutra* pod »Ključavničar* 22577
Knjigjoveškf
pomočnik
verziran ▼ stroki, soliden in trezen, dobi službo Ponudbe na poštni predal 46, Celje, pod Šifro »Knjign-▼eški pomočnik*. 22405
Frizerko
Hčem s 1. avgustom Na-•lor pove oglasni oddelek •Jutra*.	22413
Mesarskega vajenca
■ločnega in iz poštene hiše prejme Verdir Janez. m»-sar in prekajevalec. Tržič. Gorenjsko	22427
Učenca
■točnega, za trgovino me-i&nega blaga in vinotoč, ki je le nekoliko vešč — •prejmem takoj. Ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra* pod šifro »Priden učenec*.
22754
Več pletnjk
iobro Izurjenih sprejme • 1. avgustom Strojna p'etil-lilca A Pongračič, Celje. Gosposka 4.	22690
čevlj. vajenca
fpreime takoj Janko Bo-tS, čevljar v Kranju.
22853
Učenko
tptefrnem takoj ia Hvanje gornjih delov. Naslov pove •alaeni oddelek »Jutra*
22854
Vamsfci horiji
Hišnico
O, sprejmem. — Pv. rijana ulica štev. 23(11.
22845
Magistra farmacije
•a zameno v avgustu išče lekarna ▼ Krškem Oferte »a gornji naslov. 22776
Ročne oblikovalce
■a oblikovanje modelov — iščemo. Samo dobro kvalificirani delavci naj se takoj oglasijo t tovarni »TITAN* i. d., Kamnik.	22785
Vajenca
•a riaSčičarsko in zaedlčar-(ko obrt sprejmem ■ hrano is stanovanjem v hiSi — drugo po dogovoru. — E. Btary, Krško ob Savi.
22783
Ondulerko
m Tontttno sprejme takoj rriti Hutter, brivski salon — Kočevje.	.22789
Žagarja
riostojnega, k venecljan-i elektr. pogonom sprej-Bm Anton Valant. lesna trgorlna. Zaelp-Bled 1.
2278«
Prodajalke
tenfene in spretne sprejme pa-pirna trgovina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva in poštena U. 002*.	22754
Kuharico
ffSe privatna družina. Ponudbe * zahtevki na ravnateljstvo Velike kavarne T Mariboru.	22766
Izurjeno pletiljo
■ večletno prakso, sprej-BM»m s hrano 'n stanovanjem v hiši. PUča po do-grorvoru Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
Stenotipistinjo
t znanjem slovenste ia nemžke stenografije, dobro tlpkarioo, rabim takoj za popoldanske ure. Ponudbe na poštni predal 169 pod « Stroj epis».	22886
Lesna Industrija
na deleli iSfe ta takojlen
nastop mlajšo, »talno. vo-. jaščine prosto, neolenjeno
uradniško moč ( znanjem strojepisja, knjigovodstva in hitrega računanja. Eeflektanti z znanjem tujih jezikov, ki so že bili zaposleni pri lesnih tvriikah, imajo prednost. — Ponudbe x navedbo zahtev in službenih dokumentov •ia oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stalno name-ščenje*.	22897
Strojnega ključavničarja
zanesljivega, z ve8!etoo prakso in dobrimi spričevali, sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na G. F Schneiter, Skofja Loka.	Ž2S78
Nemščino
poučujem. Honorar S Din Naelcv t oglasnem oddelku »Jutra*.	22376
Konverzacfjo
r nemftkom, proti konver-zaeiji r francoskem Jeziku, želi študent. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Konverzacija*.
22793
Gospodična
poučuje nemščino in klavir oo zmerni ceni. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra*.
22841
Kateri učitelj
ali učiteljica
leti slntpno učenje za dru-?i učiteljski izpit. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Izpit*.
22771
K nemški rodbini
če« počitnice bi šla brezplačno absolventinja prvega letnika trg šole, vešča vseh del in domačih opra^ vil (Sivanjs jn ročnega dela), da se priuči nemščini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Rada delam vse*.	22814
Kontoristinjo
začetnico, zmožno nemščine, stanujočo pri svojcih v Ljubljani, sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Nastop takoj*.	22870
Kuharico
z dobrimi spričevali, ne-
množeno. sprejmem z mesečno plačo 400—500 Din n prostim stanovanjem. — Nasiov v oglasnem oddelku r Jutra*.	22801
Prost sedež
na avtomobilu
je s 15. julijem za potnika ^a Hrvatsko in Liko, proti primerni odškodnini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	227S7
Sopotnika
trg. potnika iščem. Potujem z lastnim avtom po eeli državi. Prednost ima-io 9 šoferskim izpitom — Natančne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Kolegijalnost*.	22874
Dobro šiviljo
iščem na dom. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Tatjana*.
22731
Lepa eksistenca
za na dom, s dnevnim zaslužkom 40—50 Din. za izdelovanje važnega življen-skega predmeta. Odjemalci na razpolago. Za navodila je poslati v znamkah 4 Din Potreben kapital 50 Din. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Zivljen-ski predmet*.	22765
Zastopnike
dobro verzirane sprejmemo proti proviziji in stalni plašči. Mesečni zaslužek do 5000 Din. Brez garancije. Dopise s prilogo 1 Din za odgovor na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sigurna eksistenca*.	22811
Pletilja
na Dublet stroj. Išče delo na dom. Naslov t oglas, oddelku »Jutra*. 22858
Pestunjo
sprejmem za čez dan. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22792
Kateri učitelj
aH učiteljica
M hotela k skupnem učenju za H. izpit? — 8tanovanje brezplačno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljana*.	22568
Inštruktorja
iščem za pouk učenca druge gimnazije v vseh prelme-Mh zadnjega tromesičja. — Naslov oddati v og!a,«nem oddelku »Jutra*. 22700
Abiturient realke
poučuje ia ponavljalne izpite iz realnih predmetov in francoščino, po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Abiturient*.	22895
Akademik-fllozof
pripravlja za izpite Iz francoščine in latinščine za zmeren honorar, ev. hrano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Filozof*.
S88»
Prodajalka
dobro izurjena, zmožna voditi trgovino, želi preme-niti službo Najraje gre na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč*.	22680
Strojnik
!>opolnoma verziran tud! v
elektriki — želi nastopiti stalno službo Absolviral je strojno podčastniško šolo mornarice. Na=iov v oglas oddelku »Jutra*. 22747
Hlapec h konjem
ali trg delavec iščp službe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22717
Pekovski pomočnik
mlad, vešč vsega dela. išče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 226.52
Natakarica
srednje starosti — zmožna 5000 Din kavcije, želi *luž Ho v mestu ali na deželi Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*	22637
Natakarica
M* službo za takoj ▼ kaki
iobro idoči gostilni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Natakarica*.
22905
Entlanja
pletenin bi »e rada icnčlla gospodična. Nastor v oglas, oddelku »Jutra*. 22808
Šofer-mehanlk
išče mesta. Nastopi lahko 15. t. m. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22809
Železnlnar
starejša moč teli mesto knjigovodje, poslovodje, zastopnika, potnika ali glično r industrijskem ali trgovskem podjetju — kjerkoli. Cenj. ponudbe pod »Turk* Ljubljana, Gosposka u'ica št. 3/11.	22734
Za mehanika
aH kaj podobnega »e želi
izučiti močan deček, star 14 let, i 7 razr. osn šole, sin železničarja. Naslov ▼ oglaanom oddelka »Jutra* 22875
Poslovodja
leeo« Industrije, i desetletno prakso v mehkem ln trdem losu, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, knjigo vod ja-bilaucist, želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Samostojen*.
22795
Abiturijent gradbene srednje šole
žeJi službe. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gradbenik*.	22896
Lesni strokovnjak
i* produkcijo mehkega lesa ln bukovine, z dolgoletno prakso, navajen samostojnega dela na žagi ln
skladišču, išče mesto poslovodje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Delaven*.	22906
Kontoristinja
zmožna vseh pisarniških del, želi premeniti mesto v Sloveniji, najraje kje na
Gorenjskem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kontoristinja*.	22892
Pletilja začetnica
eli službo za takoj v mestu ali na deželi. Nuslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
S2882
Ključavničar
dobro izvežban v vsakem delu, posebno v stavbnih, išče službo kjerkoli v Sloveniji. Vzame tudi delavnico v najem. Kdor preskrbi službo dobi 100 Din nagrade Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Trezen in zanesljiv*.
Maturant realke
išče kjerkoli primerne službe. Ponudbe pod šifro »Maturant* na oglasni oddelek »Jutra*	22901
Šofer
vešč mehanične in elektr. stroke, 26 let star, vojaščine prost. oženjen, išče stalne službe. — Naslov v oglasnem oddiJku »Jutra* pod »Šofer*.	22797
Pošteno dekle
mla-do In zdravo, išče mesto Datakarice-Z3Četnice v LjubMani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22SS9
Ločenka
srednjih let, želj mesto gospodinje k starejšemu gospodu. Ponndbe na oglasni | oddelek »Jutra* pod šifro 22915 I »Ponižna*	228S6
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaea V Scagnetti v Ljubljani _ za gorenjskim kolodvorom.	36
2 lepa oleandra
kovčeg, 2 fini moški obleki za srednjo postavo in nizke čevlje št. 41 prodn-m Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22723
Športni čoln
prodam. Poizv« se v Flo-rijanski ulici 5/TI. 22S37
National blagajno
(registrirno) štirivrstno. po-r-eni prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
22526
Hrastove parkete
Vam dohavlja najugodneje tovarna Alojzij Kane — Mengeš.	20591
Kompletne pred-tiskarje
po 85 Din (20 šablon) z vso pripravo razpošilja J Podboj, Ljubljana, Sv Petra cesta 95.	22898
Najlepše kolje
eepano in rezano še prodaja tvrdka Straschill in Felber, Maribor, Pristaniška ulica 8.	22491
Razmnoževalni aparat
D. Geetotners Rotarj Cy-
clostyle, izvrstno ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
22887
štelftc toolft flim iioiftoiš©
Izvirna oravijica s slikami za deco.
ŠDlsala tetka Metka.
Strokovnjak
za nogavice
nrvovrsten ohratovodja — Nemec iz ra.jha. 30 let star. išče. ker ima dolgoletne izkušnje za takoj primerno samostojno me=to Poznavalec vseh tkalnih in pletilnih strojev ter blaga, organiza. toričen talent. absolvent nemškp strokovne šole — Sprič-vala in reference na razpolago — Ponudbe nod »No 467» na Radio Reklam Jugoslavija. Ruhotica. poštni pretinac 48.	22574
Lesni manipulant
zmožen tudi pisarniških del. išče stalno službo. — Položi 40.000 Din kavcije Ponudbe pod »Trezen strokovnjak 1» na podružnico »Jutra* v Celju. 22691
Prodajalec
mešane stroke, išče službe. Radi prakse gre tudi eno leto zastonj Ponudbe na naslov: Viktor Kržič. Borovnica 34.	22679
Mladenič
trg. izobražen, absolvent trg. nad. šole. vešč v pisarno spadajočih del, zmožen slovenščine, srbohrv. ;n nemščine, išče primerne službe Gre v vsak večji kraj Jugoslavije Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod šifro »Zanesljiva moč*.	22612
Avto Puch
tipa VIU. šestsedežen. z Bosch razsvetljavo in za-ganjač^m poceni naprodaj Pojasnila daje Valant. Zagorje ob Savi.	22752
Fiat 501
z dvojno karoserijo, ▼ dobrem stanju prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22527
Motorno kolo
Indian s »Skaut* prikolico in kompletno elektr. razsvetljavo. v brezhibnem stanju prodam radi selitve po nizkj ceni. Naslov v og'as oddelku »Jutra*. 22910
A. J. S. motor
model 1928. 350 cm*, vslcd nabave močnejšega tipa proda Gusto Pečnik. Sto-žice štev 47, pošta Ježi"a.
22873
Žensko kolo
CWaffenrad) skoraj novo, prodam. Naslov v oglas.
oddelku »Jutra*.
22716
Moško kolo
malo rabljeno, pisalni stroj »Mignon* (nov) in ročni voziček z diro ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22884
Razno pohištvo
radi selitve ugodno naprodaj na Starem trgu 22/11.
22835
Elegantno spalnico
masivno, novo, prodam r Ljubljani. Naslov t oglas, oddelku »Jutra*. 22393
Bela sobna oprava
stenska ura to zložljiva otomana. radi pomanjkanja prostora ugodno naprodaj. Vprašati med 11. in 3. uro. >Tas!ov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22824
Družabnika
» kapitalom 100.000 Din išče novi valjčni mlin — za začetek obrati. Mlin je v najlepšem kraju Slovenije. Prednost imajo stro kovnjaki s soudeležbo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Novi mlin* 22864

Svileno obleko
-vitlomodro popolnoma novo, krasno, moderen vzo rec, z enakim slamnikom, radi žalovanja prodam »ko-raj za polovično ceno — Istotam naprodaj otroški
športni voziček
Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra*.	22635
Malinovec
zajamčeno naraven, I* domačih gorskih malin, samo z rafinado sladkorjem doma zakuhan, kateri tehta liter 130 dkg. prodajna cena Din 17 kg Malinova pristna oceda (succus) po Din 10 kg Na razpolago imam tudi naravne mineralne vode po konkurenčni ceni. Lovro Rogelj. Vrhnika.	22668
Maline ln borovnice
kupujemo Nakupovale! in prodajalci naj se pravočasno oglasijo pri tvrdki ALKO*. Ljubljana (Koli-zej). Telefon 25-35. 2C694
Zapravliivček
s sedeži ali gig, lahek — enovprežen. kupim. Ponudbe na oglasni oddeltk »Jutra* pod »Za.pravl jiv-ček*.	22849-a
Kuhano maslo
prvovrstno, večjo množino oddam po ugodni ceni Na--'ov pove oglasni oddelak • Jutra*.	22408
Najboljši malinovec
vsako množino — tudi na Irobno nudi »Brezalkoholna produkcija*. Ljubljana, Poljanski nasip štev 10 B.
22464
Dobrega vina
id leta 1928 in 1927 prodam večjo zalogo po znižani ceni Naslov v oglasnem
Hiša
poleg tega še dvoje pošlo
pij, dvorišče in vrt. na prometnem kraju. 6 minut od blagovnega kolodvora, pripravno za skladišča, industrijo ali obrt, radi družinskih razmeT irredno iigodno naprodaj. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Kolodvor*.	22623
Hišo tik Maribora
novozidano. z električno napeljavo ta pogon in razsvetljavo, na lepem prometnem kraju, pripravno za vsako obrt ali veliko stanovanje. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra* 22617
Velika hiša
troinadstropna — moderno zgrajena, v zemljiški knjigi v dveh polovicah vkcii-žena, v na.iprometnejši ulici Sušaka je radi odhoda naprodaj — Omenjena tro-nadstropnda hiša ima 20 stanovanj s 2—3 sobami — namreč vsaka polovica zgradbe ima [>o 10 stanovanj V pritličju vsake polovice sta 2 stanovanji in dvorišče kjer bi se dalo zgraditi velike lokale za trgovino. restavracijo ali slično Cena prvi polovici poslopja 550 noo Din. s drugi polovici 500.000 Din — odnosno vsemu oo-lopju 1.050 000 Din od katere vsote je dolg 500 000 Drž hipotekami banki, ki se odplačuje z 109f letno »kupa j z obrestmi Pri odobritvi posojila je bila hiša cenjena na 2.000 000 Din. — ,\'»«lov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22469
Hiša
4 »obe, kuhinja, klet, oel«
gospodarsko poslopje, lep sadni vrt, njiva, travnik ia gozd, po nizki ceni naprodaj. Pripravno za vsako obrt. 5 minut od kolodvora. Pojasnila se dobijo n* Selu št. 41 pri Ljubljani — pošta Moste.	22839
Novozidano hišo
z 2 sobama, kuhinjo, »hram* bo in velikim vrtom prodam. Pripravno za obrtnU ka ali vpokojenca. Ona nizka, solnčna lega. — A. Cater, čevljar, Brežice 10.
22780
Hiša s trgovino
na deželi, » trg. inventar* j«m in gospodarskim poslopjem naprodaj za 85.000 Din. Dopise pod »Prilo4-nost* na podružnico Jutra v Mariboru.	2276®
Hiša
enodrujlnska, novozidano,
v bližini Ljubljane zel« ugodno naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
22890
Stavbne parcele
lepe, solnčne, majhne, na Podrožniku po nizkj ceni naprodaj. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod šifra «Dege».	22894
Stavbna parcela
večja, je po ugodni eeti
naiprodaj v Ljubljani 7 —i : blizu nove cerkve). Na« slov pove oglasni oddelei »Jutra*.	22794
Hišo v Ljubljani
*li prHm^tju kupim t ee m do 100 OOP Dui m ola čam takoj — Ponudbe n» •>gl»'Bi oddelek »Jutra* pod • Prazna hiša*	2176K
Brivski loka!
v večjem kraju SiovenfJ4 takoj oddam Naslov pov« ugia-sni oddelek »Jutra*
2275»
Dva lokala
prav lepa. zidana, euhi f« svetla, betonirana. 90 a» površine, uporabna u vsako obrt ali skladišče, od-lam takoj na Domobranski '■esti št. 1. Lep dovoz tn prostorno dvorišče 2271J
oddelku »Jutra*.
22784
29.
Komaj pa jame nesrečnež spravljati jajca v malho, zašumi v grmovju in izpod dračja se prikaže velika belouška. Gnezdo je bilo njeno in Cmok si je hotel ponevedoma privoščiti kačjih jajec. Ves prestrašen zakriči, pusti malho z jajci vred in steče čez drn in strn, da mu je pot kar curkoma lil z obraza.
Krojaški pomočn!k
dobro izurjen za veliko delo, išče mesto za takojšen nastop. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 22855
Absolventinja
trg. tečaja, popolna v slovenski, srbohrv. in nemški korespondenci ter slovenski stenografiji in strojepisju, z dobrim spričevalom, išče službo za takoj. — Ponudbe na ogla.sni oddelek »Jutra* pod »Nemka*
22840
Vrtnarski delavec
srednjih let. neoženjen. trezen in marljiv, ki ima čez 15 let strokovne prakse — išče službo za takoj* Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dolgoletna praksa*.	22775
Absolvent prava
t nekoliko bančne prakse, želi primerne službe. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Absolvent prava*. 22788
18.000 Din
dam ▼ podjetje, ki mi nudi službo skladiščnika, potnika ali kaj sličn^ga — Ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra* pod »Takoj denar* 22790
V pisarn'
z neikaj prakse, iščem za-postenja kjerkoli. — Imam dobra spričevala in odsluženo vojaščino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiv uradnik*
22807.
30.
• To vam Je bil divji lov! Razjarjena kača je bila ubogemu Cmoku kmalu za petami in Bog ve, kako bi se mu bilo godilo, da ga ni rešil logar Jež, stari sovražnik kač. Ostro je pogledal belouško, kj je mahoma obstala, besno siknila in odšumela v grmovje. Cmok je od strahu komaj stal na nogah; trepetaje si je otiral pot z obraza in dolgo lovil sapo, preden je bil zmožen odgovarjati na Ježeva vprašanja.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Čeme — juvelir
Ljubljana, Woifova ulica 3
38
Srebrne krone
zlatnike in različno zlato kupuje F Čuden, Prešernova ulica 1.	209
Antikvarično
pohištvo
stare oljnate slike, porcelan, preproge, mineture, srebro, gobeline itd kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »St. 707* 22610
Otroški voziček
poceni prodam. Naslov v oglasnem oduelku »Jutra*.
22819
Ročni voziček
močan, štirikolesen, 30 cm širok ventilator in sadno prešo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22826
Spalnica
kompletna, iz trdega lesa. zofa. razno drugo poh štvo. 2 lepa oleandra, naprodaj na Dunajski cesti 9. leva dvoriščna stavba, i. nadstr Tavčar) Ogled po 6 uri zvečer in v nedeljo ves dan.	2275ti
Moderno jedilnico
••po. po zelo ugodni oem prodam in se priporočam si občinstvu za cenjena naročila vsakovrstnega pohištva Josip Stoifa. mizar -tvo. Krašnja. |>ošta Luko-vica pri Domžalah 22670
Pisarniški inventar
dobro ohranjen in železno blagajno kupim. Ponudbe pod »Inventar* na oglasni oddelek »Jutra*. 22651
Sobno opravo
skoraj novo. šivalni stroj,
tehtnico, ročni voziček in	nrtiTahnika
Štedilnik prodam Ulica na . UrUZaDHIKa vtza št 4.	225S8 i * najmanj 50.000 Din kapi-
tala želim za takoj k ren-
Rentabilno podjetje
detajlno trgovine v een trn Ljubljane naprodaj — elotno ali delne Plačilni [KJgoii ugodni Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra* pod šifro »Ključ do sreče*.
22757
2 hiši
3 orale zemlje, 8 orala
gozda, z velikim inventarjem prodam. — Pojasnila daje Adam Kincl, St. Jurij ob južni železnici. 22686
Enonadstropno hišo
z vrtom prodam v Spodnji
Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Ž2857
Mala hišica
s ca. 6000 m1 zemlje, 6 fcm od postaje Litija, v ravni' ni, takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
22S34
U
Vreče
močne, za oglje, k n p 1 m 600 kom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Sladkorjeve*.	22214
Vinskih sodov
večjo množino, hrastovih,
prvovrstnih, starih ali novih, v velikosti od 25—80 il kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sodi*.	22800
Štedilnik ln peč
dobro ohranjena, naprodaj v Vodmatu Društvena ul št. 21.	22706
Pohištvo
dobro ohranjeno, po telo ugodni ceni naprodaj ▼ Mariboru. Smetanova nI. št. 62, vrata 8. 22613
Oprava
za talon. iz mahagonija. <koro nova in jedilnice iz poliranega hrasta radi preselitve v drugo mesto, poceni naprodaj. Ponudbe na na«'nv Ljubljana, poštni predal 183.	22449
Pisalno mizo
mizico za pisalni stroj in pult kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj*.	22733
Štedilnik
im modelnic (kahelc), peč » krojača, Toplodar, peč na žaganje hi kopalno banjo prodam v Šiški, Pola-kova ulica 7.	22739
« ste-0 X 0.70
Pult
proda jalr: hrastov, kleno vitrino, m, pisalno rr r in pisalni 6troj rs • se :'Te ugodno prodan Nislov r oglasnem oddelku
tabilni trgovini na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22605
Zastopstva
lesnih industrij in drugih tvrdk prevzamem za Dalmacijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Delno vpeljan*. 22609
Z 200.000 Din
pristopim kot družabnik k dobro idočemu podjetju ali trgovini. Pogoj j« prosto stanovanje in hrana za samca. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Din 200.000*.	22832
Družabnika
9 100—150.000 Din išče prvovrsten špecijalist usnjarske stroke. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod rAmerikanski recepti*.
22883
Kapitalistom
se nudi izvrstna prilika za plasiranje denarja. V velikem mestu Vojvodine se prod« radi preselitve kompleks: velika stanovanjska hiša v glavni ulici, tovarniška poslopja, vrt. delež v tovarniški industriji (preletava lesat, kamnolom, kompletno urejena trgovina z vinom, za 1000 hI sodov itd. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «75.000»,	22911
„ Posest
Realitetna pisarna
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
HISO novozidano, rfeoko-pritlično, trgovski lokal. 7 sob, pritikline, 400 m1 vrta, Vodmat, 185.000 D VILO, enonadstr., novozidano, 15 minut od glavne pošte, 950 m» vrta, 2 stanovanja po 2 sobi, kuhinja, pritikline, eno stanovanje soba, kuhinja in pritikline, 250.000 Din— potrebno le 100.000 Din; VILO, po vojni zidano, lepo urejen vrt, garaža, gospodarsko poslopje — mestni del Rožne doline, mesečni donos poleg stanovanja 2750 Din — u 260.000 Din; VILO, novozidaoo, enonadstropno, v bližini bolnice, eno- ali dvostano-vanjsko, 1000 m' vrta — 225.000 Din; HIŠO, enonadstr., Te® stanovanj, dvorižče, Šiška. 190.000 Din; HISO, trinadstropno, blizu Frančiškanskega mostu, več stanovanj, starejša zgradba, 180.000 Din; HISO, enonadstropno, blizu Kongresnega trga, 5 stanovanjskih prostorov in dvrišče, 95.000 Din; HISO, visokopritlično, 800 m« vrta, Šiška 80.000 Din;
HISO, enodrullnsko, 800 m« vrta. Vodmat, 96.000 Din STAVBISCA ob Dunajski cesti: 600—1100 m«, po 20—35 Din, v Trnovem po 20 Din, ob Tržažki cesti po 20—30 Din, v najrazličnejših mestnih delih, v raznih velikostih, po ugodnih cenah; HISO, novozidano, 2 sobi, pritikline, velik vrt — Dev. Mar. v Polju, Din 65.000;
HISO, enonadstr., 8 »ob, 2
kuhinji, pritikline, velika delavnica, dvorišče, korporacijska pravica — Kamnik, 70.000 Din; Poleg tega večje število raznovrstnih kmečkih, gostilniških. trgovskih posestev, ter veleposestva pod najugodnejšimi pogoji in največji izberi.
Majhno trgovino
i mešanim olagom in vino« točem za stoječe gost6 od* iam v najem na zelo prometni točki v Laškem «re» '•u, blizo železnice in to. .'arn*. pripravno sa samra, <i si hoče ustanoviti ek«i« -tenco. Za prevzem blaga e potrebno nekaj kapitala. iJonudbe na ogla« oddelek 'Jutra* pod šifro »30 000*.
22C71
Delavnico
suho in svetlo, veliko okro^ 00 m1, s posebnim prosto-rom za pisarno oddam n* Rimski cesti Pojasnila daje ■los. Vitek. Sv Petra cesta št. 13 (delikatesa). 2259»
Obrtne trg. prostore
s »tanovanjem oddam takoj na glavni prometni eesti r Ljubljani Naslov v osrlas. oddelku »Jutra*. 22590
Pisarniški prostor
' majhnim skladiščem išče« mo Ponudbe pod »St 2889» aa oglaeni oddelek »Jutra* 22524
Lokal
obstoječ iz en« »Ji dvefc sob in majhnega skladišča Iščem t Dol. Logatcu.
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Lokal*.
22381
Lepe svltle prostore
pripravn« z» razne obrti,
zobotehnika. manjšo industrijo. pletarno ali pisarno, v bližini gl. kolodvora oi-dam. V prostorih je elefc. trika, plin tn vodovod Na. slov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22429
Brivnlco
z inventarjem in 2 fUijalM
v prometnem rudniŠkeom kraju prodam zaradi odM>> litve, po zelo nizki cenL Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22809
Lokal
lep, 0 minut od gi. poftt^
z malim inventarjem, oddam. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Lepe izložbe*.	22839
Gostilno
dobro Močo, > enonadvtrotv
no hišo, na periferiji Ljub. ljane ugodno preda Realitetna pisarna, Ljubljana — Kolodvorska 29. 22870-a
Večji lokal
s A3»diičejn in pisarn«, 1 centrv mesta oddam » t, avgustom Vprašati v Gle-dališki ulici 8/IV. 22908
Svetel ln velik lokal
na prometni točki Dunajske ceste, pripraven za trgovino ali pisarno, oddam s 1. avgustom, ozir. zamenjam za manjši lokal ▼ Selentrargovi ali Prešernovi ulici, v neposredni bližini pošte. Vprašanja na predal 169.	22888
Trgovski lokal
za veletrgovino, z dvema prostornima sobama iščem centru mesta za takoj. Ne zahteva se cestna lega. Ponndbe na oglas, cddelek »Jutra* pod »Trgovski lokala,	"
t
«JUTRO» It 158
18
:Ne3elJa 8. RIL 1928
Lep atelje
• bUMMa «d<i*m • L
01«.
jtjoa
irpatoa Tpnitti T 4*lkki alloi 8/'IV.
2 delikates. trgovini
b točlteietf ari Maribora •Sodno naprodaj. Naslov ▼ OgLuineat oddelku »Jutra*
ssnta
k
Veliko klet
»»h«. od-i*m takoj t u]*m T eeotru Maribora Koma-ver, Maribor, Aleksandrova »<wt«i 12.	23611
VInotoč
n*	prometnem kraju
T e»ntr» oddam v aajein odneslo na račun. Ponudb« •a oglasni oddelek J a * rs, pod «3t £80».	SS6S4
Gospodična (šivilja)
tmoSna kavcij«, iti« g o-Stilna na račun. Najraje na deželi. Ponudb« ua oglsanl »ddslek »Jutra* pod šifro
«Go»tpodi6na».	22844
Pek arijo
tein« M 060 vaam« takoj
▼ naje« ali 2/. račun Eec, prvovrsten delaveo. Ponudb« na trpra.ro »Jutra« r Mariboru pod »Pekarna*.
22770
Drogierijo
r večjem m«.fta, na »e!o jr<srwtni oostl, nM druiln, tiii razo ar oddam t na prevzetju blajja.
a oglas. oddelek «Jatrx» pod «Drog»riJ*».
22767
Gostilno
9<Mi*b ▼ najem rm nofaj •sahl 1 osebno pravic«. — (Tasiov ▼ ogUum odd situ «Jutra*.	22913
Trgovino
I adhuikn io manufaktor-
et blagom oddam T ov 1 t na.j!ep*i legi ne Do-Jiikem, ob loietr,:cl L«, p« Izložb*-, velik promet ln fronto stanovanj«. Oddam t »ilogo vred - le kapitala taoofasmu. — Ponudbe na Ovadil oddelek <Jutra* ped »Zaloga*.	22863
Pekarno
Vrnit, tudi u deželi -rsa-pMU t E»j«m ter položim kavcij.-. Ponudb« na ogl. tddclik »Jutra* pod šifro »Pekarna*.	22868
Stanovanje
1, II aH 8 »b ichlnje ta
Kitlklia (kop»Lnic*l Me lita mirna družina — po »olnoflti T eentru mesta. Plača do 2000 Din mesečno Ponudbe n* oglas oddelek »Jutra* pod »St-anovanie 8000».	22697
Stanovanje
I—SI fob 1» pritiklia event. * kopalnico išče višji uradnik (8 odraslo osebe) ca takoj ali poine)« Ponudb* oa oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Zdravo stanovanj« 100».	22529
Stanovanje
▼ lovi biti > 1. avgustom
Oddam Naeior T Ogla* Oddelku »Jutra*. 22000
Stanovanje
Ohetcječ-e li 1 tob, kabineta, kuhinje in pritiklin, »ve nt tudi »amo sobe in pritiklin iJče gospa Hermi-tsa pl Salam on, stanovska dama Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro «3uuiov».r.jfl 2».	22732
Komfortno
stanovanle
4 »■b, kopa tole t ln vseh pri-
fciklin oddam » 1. avgustom T Sp. Šiški, AleJevčeva 29 22213
Stanovanje
I «ob hi kuhinja, t Ljubljani, zamenjam £ enakim T liaribora Naslov v ogl. Oddelku »Jutra*. 22434
Stanovanje
rt te kuhinj« dobi tisti, da 3000 Da naprej, da fca leto uredim. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra*.
23)99
Stanovanje
na ■ tob, «v«a*. k« kuhinj« ttt« a 1. avgujtom
ali L septembrom miren »ikonski par bre« otrok — blizu eeaitnun* Ponudbe aa ia«ai oddelek »Jutra* pod A. L. It 38». 82497
S
Stanovanje
3 M* te kuhinj«, r MOtrm UMU oddam urtemu, ki
odkopi pohištvo. Poomdb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stanovali}« 800».
88806
Kdor potrebuje
1 ali 1 prazni, ozir. opremljeni sobi, naj »e javi — ker t tirnem ve^je stano-▼ajij«. Ponudb« na oglasni oddelak »Jutra* pod iifro «Z. 8.*	22843
t«
Realitetna pisarna
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
od tla Jledeia «taaovanja:
DVOSOBNO, kuhinj*, bal-lx)c, elektrika, parketi, rodovod. Dunajska cesti — 800 Din;
iTIRISOBNO. poMLsk« »o-ba, pritik-line, vi^oko^iri-tliJno, centralno ležtie vile, 1800 Din;
BO BO. kabinet, pritiklin«, kuhinja, proti predplaii-lu triletne najemnine — 10.000 Din;
TRISOBNO, kopalnic*, ttk tramvaja. 1000 Din;
DVOSOBNO, pritli&no — ms-njSi družini. 550 Din;
INOSOBNO, maniardno — kuhinja, pritikline, Pod-rožnik, 350 Din.
tega veC drugih stanovanj ia prevzemnike proti »mernemu honorarju. — Oddajale) stanovanj prijavijo svoja stanovanja popolnoma trezpl.iino v naši pisarni, katera ima veliko Število resnih In plačila »možnih prevzemnikov v »videncL	£2851
Stanovanje
4 sob, kuhinj« te prltfldte oddam t 1. vrgnatoat u Beiigradoat t Bori hi« ▼
I. nadatr. Na raflpolac«
pralnica te kopalnica. Cena 1600 Dte mesečno. Pojasnila daj« £ek«rt, B«o-ijeva MU >9, n. iaadatr.
22877
Stanovanje
I »ob, kuhinj« te
daa aa «no loto bresplat-m tioteoKL, ki ni proti jamstvu posodi 20.000 Din Ponudb« sa pofttni predal 288, Ljubljana.	22871
Stanovanje
1—a sob lo takoj *H * 1.
avgustom, ob Dunajaki «.. Bežigradom, Linhartovi mL
aH 8p Siikl ilč-e Itiri&lAn-
aka družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »ParketU.
Stanovanje
t—• »ob Ml strank* bre«
otrok, v »eotu aU na periferiji m november. Ponudbe na oelaaal oddelek »Jutra* pod 8Uro »Bolnftna
leg»*.
22798
Stanovanje
1—• »ob, kuhte kite U6t stare, ka družin*
ejia
Poni
mdbe
oglaesl oddelek »Jutra* pod
00
<Tl
ričlanek* družina*.
228M
Dva dijaka
rodbin sprejme ▼ ■ so oskrbo dmllna vseučl-lifikega profesorja. V hiši klavir event. tudi pouk T klavirju ln francoščini. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.	22799

Opremljeno sobo
takoj iil i li. avgustom
išče višji uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ldpa sdrava soba 100* 22628
Lepo sobo
s poftvbnim vbodom, t ofeni, električna hič. parket, oddam t IS julijam na Rimski eeeti 7/II Povprašati istotam v ni. nadstr , desno 2 vrata — od 18.—16 pop.
22348
Opremljeno sobo
odd&m s 15. t. m. dvema gospodoma ali gospodičnama na Starem trgu št. 15/1 22624
Prazno sobo
soliden bančni uradnik. Ctetoet prvi pogoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.* pod značko »Cista soba 1899*.	22695
Prazno sobo
z balkonom ln posebnim
vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
22781
Lepo mesečno sobo
oddam v sredini mesta. Naslov t ogla«nem oddelku »Jutra*	22777
Opremljeno sobo
veliko ln zračno, e posebnim vhodom ter električno razsvetljavo oddam s 15. iulijoon solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22774
Opremljeno sobo
v Gledališki ulici oddam solidni uradnici. Ogledati med 12. ln 14. uro. Naslov pove oglaenl oddelek »Jutra*.	22810
Opremljeno sobo
v sredini mepta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22736
Lepo sobo
parketirano ln s električno
razsvetljavo oddam boljši gospodični. Naslov v ogla.s. oddelku »Jutra*. 22773
Lepo zračno sobo
s posebnim vhodom oddam s 1. avgustom za 350 Din. Stan iS Dom, vila Brade?ko - Tržaška cesta. 22900
Veliko sobo
z dvema posteljama, elektriko ln posebnim vhodom oddam na Taboru St. 5/1. Natančneje se Izve tetotam med 8. ln %3. uro. 22859
Sobo
debro opremljeno, sa dr*
gospoda, iščem v centru mresta. Pcnudbe n« oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sob* 22».	22S65
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom hi elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 22847
Opremljeno sobo
ndolmo, solr.čno, prostorno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice — 8 pisalno mizo in elektriko, :5če s 1. avgustom samostojen gospod. Ponudbe na oarlasni oddelek »Jutra* pod »Udobn* soba*.	2281«
•Mm* t
H. MI.
Sobo
■tlel
Prazno sobo
|0ep0<Ujtei a£ vdori br«a otrok a* Poljanski «
k. mpL	—
Opremljeno sobo
lepo, • souporab* kopalnica, posebnim vbodom te elektriko takoj oddam. — Cena po dogovoru. Naslov r oglaeneo oddelku Jutra.
2278S
Opremljeno sobo
* poeeteki vhodoet [daa dren* gospodom* »11 sakonskemu p*rt cres
otrok. Poirv« »e t Florl-janskl ulici K.	22804
(^daa
Dve gospodični
HM* *r «m te saalao
sobico, te »ofo4e t posebnim vhodom. Ponudbe o* oglasni oddelek »Jutra* pod »Poceni te sn*Eno*.
2289»
Elegantno sobo
veliko, »«n*rk*ao, ▼ aort palači, i kopalnice oddam i 1. avgustom prasne ali opremljeno, evsant. kot p&» »arno. Naslov ▼ oglasnem oddeiku »Jutra*. 22908
Opremljeno »obo
lepo, s poMbnte! vhodom Ukoj oddam ▼ Rožni ulloi M. it.	62866
Opremljeno sobo
nirno, i pceebclm vbodom oddaš takoj solidnem« ,-ospodu. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra*. £881
Opremljeno sobo
* elektrik« oddam r 8p.
•. 17. 12796
915kl, Polakova štsrv.
Sobo
»teto, • aepsratntel
oddam xa mesec Julij te
a-rgutf boljši gospodični. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*.	22856
Sobo
lHe gospod v Krakoroa,
Trnovem ali šentjakobskem
okraju. Ponudbe pod šifro »Soliden* n* oglasni oddelek »Jutra*.	22830
Potnik tvrdke R. G. D. g. Urbane
pridite takoj nazaj v Ljubljano. Nujno drugo turo.
22825
Mlad žandar.
podoflclr
želi manja s bcijio gospodično od 18—26 let. Dopise po mogočnoistl s sliko po-sl*ti na oglasni oddelek »Jutra »pod »Janko*
82768
Intel, spremljevalca
išče mlada dam* Dopise ne oglasni oddelek «Jutra> pod »Tudi sam*.	22602
Mladenka
4 lell skupnih Uletov c gospodom, ki Ima motorno kolo i dvema sedežema. — Ponudbe n* oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Tiha sreč**.	22707
Gospodična
srednje starosti, s popolno
opremo, se želi radi pomanjkanja inanstva seznaniti z gospodom državnim aH želez, uradnikom — v svrho žonitve. Vdovol z otroci niso izključeni Ponudbe Ea oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »GlOck*.
22681
Zračno sobo
svetlo, dvoriščno, v eentru mesta iščem za mirno delavnico. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22645
Pozor!
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik nikakih dolgov, ki bi jih kjerkoli napravil moj sin Walter. — Alojzij LadstStter, Dcmžale 22880
3 mladi gospodje
v Franciji, žele znanja i gospodičnami. Starost 24 let. Zenitev ni izključena. Ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Boris, Vet »slav in Dra-
go*.
22333
Gospodična
M Je 6. julija ob «/«9 zvečer sama sedela v kavarni »Zvezda*, t rdečim nagelj-čkom v roki, naj pošlje svoj naslov na oglasni od-lelek »Jutra* pod značko »Mir-amare*.	22779
Mlada gospodična
želi dopisovati z inteligentnim boljšim gospodom, starim dc 26 let. — Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Marija*.
22772
Samostojna dama
srednjih let, išče msnja le
z boljšim, dobro situlranim gospodom. — Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod »Dtekirecija*.	22805
Dva starejša spremljevalca
dobrosrčna inteligent*, »Seva za izprehode. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Veseli prijateljici«. 22903
Gospod
išče simpatično damo, ki bi a naučila modernih plenov. Ponudbe z navedbo honorarja na uro in sliko pod šifro »Ljubljana 234» n* oglasni oddelek «Jntra» 22867
d lii d
BENZIT-NADMILO predstavlja novo stopnjo v fabrikaciji mila. Sestavljeno je iz naj plemenitejših surovin na podlagi patentiranega postopka, ne vsebuje klora, vodnega stekla In kisik vsebujočega belila ter je popolnoma neškodljivo.
BENZIT-NADMILO ne razjeaa niti najfinejših tkanin In ne škoduje barvam. To milo vsebuje izvanredno čistilno sredstvo, katerega druga mila nimajo, čisti brez truda navadne in najfinejše tkanine, volno In svilo ter odstranjuje mastne madeže.
Kakor najfinejše perilo,
pere BE1IZIT-NfiBMlLO tudi najbolj umazano delavsko perilo.
Dobiva M v v»en dro-
gerijah ln trgovinah kolonijalnega blaga
po ceni od Din. 5— za komad.
TVORNICE ZLATOROG MARIBOR
P ER I
BENZIT !
T)
m
D
in
OJ m z
N
H
Elvira in Inge
iščeta dv* mlad* gospod* z« veeelo livljenje. Dopise • sliko n* oglasni oddelek cjutra* pod xna«ko »Elvlr* in Ing«». 22498
Samostojen trgovec
z dobro idočo trgovino, ieli resnega znanja z gospodično, trg. naohraženo I^e resne in neanoninine dopise s sliko pod značko »Cenim samo pridnost* na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani	-----
Kateri gospod
bi skrbel »a preprosto ločenko t dvema otrokoma?
Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Ločenka*
Kateri gospod
Irž. nastavljene« ima veselje poročiti prikupljivo gospodično s posestvom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Mirni dom 29».	28877
Vsled povečanja obrti
m poroStm ■ gospodom, ki
ima nekaj premoženja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr*» pod »Napredek*.
22849
Intel, gospodična
stara 37 let, se želi seznaniti s gospodom, najraje državnim uradnikom — v avrho ženitve. Ima opravo za 2 sobi, kuhinjo in nekaj denarja v goto,vini. — Le resne ponudbe aa ogla*.
oddelek »Jutra* pod iifro »Srečna bodočnost 66*.
»818
401etnl ločen ' obrtnik
išče vdovo ali dekle, t starosti 20—45 let, kateri bi razpolagala z gotovino 10 o 15.000 Din — v svrho skupnega življenja. Ist* se lahko vknjiži na hišo, vred. no 40.000 Din. — Z enim otrokom niso izključene. Cenjene ponndbe na podružnico »Jutra* v Celju pod «Togamir». 28907
Vsi Slovenci
▼ naie Aleksandrovo aa
Krku, ali ae pozabite poseliti nato priljubljeno restavracijo Mart na Orlič. — Novouvedena prvovrstna slovenska kuhinja, z opremljenimi »ohami, veliko dvorano, vrtom in teraso Točenje prima črnih In belih domačih vin, proseka. likerjev itd. Hrana dnevno za osebo 40 Din, soba t 1 ;eljo dnevno 16 Din, ao-> 8 posteljama 88 Din.
•oba • 8 partilfrinl 40 Dte, Otroel lv>4 18 M plačaj* 80 Dte, taksa aa m« kopanje aa osebo 8 Din, otro-ol aa «m kovanje po 1 Din 82904
VIšfl drž. uradnik
iiče sa oddih od 80. telijo do 80. avgusta ta tričlansko družino na Gorenjskem popolno oskrbo. Zračna te breapnJtea lega. Ponudbe« navedbo eene te oddal j e-noetl • kolodvora pod iifro »Gorenjsko* na oglasni oddelek »Jutra* dO 14. t. m.
22887
Slovenski penslon Astorla
▼ Crikvenici M priporoča rojakom Izvrstna kuhinja, lepe »obe t balkoni, eentral-" ~ 6. Pojasnil* d*je cAatorte«, Orikve.
no ležeč. Poj uprav* niča.
22890
iz*
Kratek Srn klavir
Godbenik
iotdo izurjen pianist ■*
solo alt » orkestrom, išče mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Iifro »Pianist*.	22507
A. D. G. harmoniko
trivrstno, skoro novo, poceni proda ali tamenja u kolo Fr. Demšar, SI Ja-vornlk.
Kratek klavir
dobro ohranjen, p o e e a 1 prodam. Naslov t oglas. Oddelka »Jutra*. £2791

4Jk
Volčjega psa
čistokrvnega, 1 leto starega, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
22676
Mladičev pttfarjev
kratkodlakih, čistokrvnih, poleienih 84. maja t. L — prodam. Vpisani v J. E. P. Anton Bchuster, Ljubljana, Mestni trg 26.	22472
Lovskega psička
6 mesecev starega, prodam.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22499
Nemški ovčar
(volčjak) čistokrven, 2 leti star, zelo dober čuvaj, radi selitve telo poceni naprodaj. Več v jahalnici na Bleiweieorl eeeti. 22729
Belgijske zajce
veliko, 8 zajklje c mladiči in samca po primerni oenl prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22830
3 dobermane
z rodovnikom, prodam radi opustitve gojenj* (1 psa in 2 pclcl). Pes je prvovrstno dreslr*n za slediti, iskati in čuvati. Ivan Grilc, goji-telj dobennanov, Ljubljana 24597
Hrastove hlode
leske in frize kupujem proti takojšnjemu plačilu. — Ivan Šiška, tovarna parket n parna žaga, Metelkova ulica 4, Ljubljana. 19844
Bukove hlode
gladke, i rdečim jedrom, od 35 cm debeline _ naprej kupim proti akreditivu. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bukovi hlodi*. 22778
Hrastove plohe
9, 11 in 18 em debele kupim. Takojšen prevzem in plačilo. »Mangart*, poštni predal 43, Ljubljana.
22880
Pozor, peki!
Prodam dobro ohranjen mešalni stroj (Mischmaschlne) na električni ali ročni pogon Cena nizka Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stroj 22*.	22387
Motor
30 HP. na plin in dlnamo 105 voltov, 40 amperjev, s stikalno desko, v najboljšem stanju {»odam. Naslov se Izve ▼ trgovini Lepi pot K. 8, Ljubljana. 22106
Pletllnl stroj
»Ideal* 8/35, rabljen 8 mesece, po ugodni ceni radi pomanjkanja prostora prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22821
Urarska in zlatar« ska popravila
tentuje najceneje ln naj-preoizneje Franc W0lfing, urar, Gosposretaka cesta 12 82815
čiščenje In barvanje
ponočenlh usnjatih suksnj, najceneje te trajno obsto-
ieče. — A. Pregled, Ruie-I ari bor.	22829
Žimnice
predeluj«® po 85 Din. — Pridem tudi na dom. Franc Slavič, tapetnik, delavnica Zabjak 14.	22S91
*Tt
Različno orodje
ia izdelavo eunentnib revi, gladke opeke in žlebnjakor ter razne druge modele m orodje prodam, event. dam tudi t delavnico r najein. Naslov t oglasnem oddelku »Jutr*».	81812
Podnart—Brezje
avtozveza
zopet upoetavljena. Avte čaka vsak dan pri običajnem jutranjem ljubljanskem vlaku. Avto podjetje Bole k Cvenkelj.	22408
Pivo po Din 2 liter
popolnoma pristno glede okusa ln alkohola ln to le samo i* domačo potrebo. Za pojasnilo in navodilo prllolitj v znamkah 2 Din na podružnico »Jutra* r Mariboru pod šifro »Pivo*.
22764
Kateri pečar
se zanima ia isdelovanje čisto belega blaga (Kachel-ware) kapnenja ali obliv, ozir. z* fino mleto glatkino za obliv (bel in barvast) za kolupe ln oblike lt mavca. — Cenjena vprašanja pod »Pečarstvo* na podružnico »Jutra* v Oelju. 22913
10—15 PS
▼ okolici Ljubljane, stalno na razpolago, event • pisarno s souporabo tele-ona, v »redinj mosta. — Ponudbe pod »Ugodna prilika* na oglasni oddelek »Jutra*.	82879
Takojšen zaslužek
se nudi potnikom in zastopnikom s prodajo dobro idočih se-zijskib predmetov na privatne odjemalce v mestu In na deželi— Pojasnila daje : V. Kovač, Sv. Petra nasip št. 17. 147
V • • v •
Lisic;e, polhove kože
in vse droge od divjačine kupuje te tanesljivo dobro plač* D. Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica it. 9.
Elektromotor
186 V., H PH, t transml-sljo te jermen jean, poljsko kovačnlco ln nakovalo, radi selitve ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22822
Slike za legitimacije
ltrriuj« najhitreje fotograf Hugon Hibšer, LJubljana, Valvazorjev trg.	92
Vrvarske izdelke
najboljie kvalitete kupite najceneje r največji vrvar-nl v Jugoslaviji: ToTama motvoza in vrvarna, d. d., Grosuplje pri Ljubljani. — Komisijska zaloga- Prane Palme. Ljubljana, Go«po-tretska cesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 ta Maribor: Korolka 8.	861
Jecljanja
se temeljito in trajno odvadite Najboljša priznanja ai reference od zdravnikov Ln privatnikov Med drugimi »8 posebno hvaležnostjo Vam sporočam, da te it-,»ornem uspehu Vače meto« ie pri mojem nečaku čutim * M. Zupane — »Potrjujem Vam d* mi je bilo v štirih tednih jecljanje popolno odstranjeno.* — M. Lfvoršak. — Prijave vsaki dan od 2.-8 Paul* Kovač, špecijaiistinj* ta govorilno irimna«tiko, Sv. Petra nasip št 17/U.	6566-*
Trlclklje
s skrinjioo te napisom tvrdke, ta prevažanje blaga, pripravne za trgovce, pekarne in mesarije, izdeluje »Tribuna* F B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4.
46
Ta stroj
cTrtnmph«
nadkriljuje
radi »voje eksaktnoctl. to« glad«
tem in sigurnem teka. nai-oripravnejže razvrstitve črk vse dosedanje (troje. —i Poštna direkcij* t Berlina le kupila 600 «Triumpb> •trojev (model 10). — Glav« no zastopstvo ta SlovenljOt
Ludovik Žitnik
meh. delavnica „ Ljubljani
Kolodvorska ul. 26.
Sprejema v špecijalno po« oravljsnje pisalne stroj«. — V zalogi barvni trakovL ogljeni papir, papir, tvltkl O
«JUTRO» R. 158
16
: NeHelJa 8. SU 1928,
Peč »Monolit

©
pea
£Nt auZELJ, UUBUANA Vil. Jernafeva s. L
Ravno tan VoMbor« Bate tarbiM li C o« o vi
Tel. 3253	elektromotorlL	143
Valovite lase!
doaelet« tekom mm a • t >
a neikodljiTim biološkim ■redatvom cORlSOLDE. »d dr. Oorrklne k Cie., Pari* Loiion tudomeKa ujpopol aejša onduliranje — kodri
■Uiajo dolgotrajni ti odporni proti Tlagt Keoado-meatljlvo ca plete in
metu jI to ca pleae in poto-m]t. Din dO.—. OentlfolU koemet carod. Zagreb — Aiea br. 87. — Zahterajt« brezplafine lloatroTan« pro-
■pek ta.
Strokovnjaki so si edini v tem, da s<
mWECK"*
tal« in aparati sa vkuha* vanje najzaneatjivejsi
Tovarniška zaloga ,Weck' pri tvrdk
»FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/i. Celje: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ
r
Do sedaj najcenejša tvrdka v državi,
.ikladisce	22
MEINEL & HEROLD
iovarut kflaaiDu ^ramolonov m baimonik R. Lorger MARIBOR *t. 101-A
Violine od Uin rfčr- d. Kocue iiarmouike ud Din 66 lamburice od Uin 98'- d. Oramoloni od Din 345-
Zahtevajte naft veliki katalog, katerega vam ooSliemo breznlacno.
dela novo nogo. Zadošča, ako te soli za noge -Ki je v inozemstvu ie dolge časa lzborno preizkušena — samo majhno množi* no denemo v lavor, napol □jen s toplo vodo in bolečo nogo 10 do 15 minut v njem namakamo.
Hedtem na en mah prejenja
»tekiost noge, zmečkauine lo mučni pekoči občutki. Bolečine, ki jih povzroča ti&čanje čevljev, takoj prejenjajo.
Daljše namakanje v tej vodi omehča kurja očeta ter otrdelo kožo tako. da ae prav lahko da odstraniti brez noža ali britve. Bodite prepričani, da sv. Roka so! za noge nogo popolnoma obnovi.
-.fllllltA^ 4
Oprosti Vas različnih motitev noge. Hodite lahko kolikor le nočete, po cele ure lahko stojite na enem mestu pa-oe boste občutili niti najmanjšega občutka utrujenosti.
1
Utjecaj nožne, kupelji
Velik zavoj soli sv. Roka slane 16*— Din. Dobiva se po vesh lekarnah in drogerijah. Ako bi je kje ne imeli, obrnite se na drogeriio Oregorič, Ljubljana
Zahtevajte brezplnčn'
CENOVNIH
• 100« slikami'
A. KIFFMANN
Maribor št. ih-b
Pri IvicarsM hronrid ar Lastno Odebovanfe ofcrovll in sestavljanje v (remoe ta Za).
- Din 49'-
■ra m sidro (ankerlca).
nekoliko boljS« izvršitve
S-letoo latnslfo
Ure: Ornega, Joxa ln dr. znamke cenejše nego drugje
Din 64'-
s enim zvoncem. a 2 zvoncema Din _69—. »letno jamstvo Pošiljam po po ž vzet ju. Za neodgovarjajože vrnen denar (ia»t
Zahvala!
Podpisana se tem potom iskreno zahvaljujeva zavarovalni družbi .DUNAV za kulantno izplačilo požarne od škodnine ter imenovano družbo vsem najtopleje priporočava !
Kasaze, 6 julija 1928
Franc in Fani Šuler.


Na čelom svetu ne vzbuja nobeno ime toliko interesa kot ime automobila—Chrysler J V vseh štirih velikih kategorijah Chryslerjevih voz— si pa nobeden ni osvojil simpatij vozača v toliki meri, kot bajni model Chrysler 72. Dolge in nizke linije—prostorna udobnost v karoseriji. Brizantna brzina—115 kilometrov na uro. Tih, neutrudljiv izvor moči. Šest cilindrov s sedmimi širokimi ležaji motorne gredi. Chryslerjeve hidravlične zavore—Vas ne prevarijo nikdar. Izenačijo se same ter primejo močno. Stabilen in elastičen je na najslabših cestah—kar je posledica njegovih krasnih peres v gumijevih blokih. Ni čudno, da Vam vzbuja Chrysler 72 novo veselje v vožnji z automobilom !
OGLEJTE fV IM PREIZKUSITE
cmrrum ra
—BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO!
I v
GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO I W. H. S M T T H , BEOGRAD.
ZASTOPNIŠTVA : LJUBLJANA, — AMERICAN MOTORS, LTD., — ZA LJUBLJANSKO OBLAST, MARIBOR, — AMERICAN
IMPORT CO.,—ZA MARIBORSKO OBLAST.
Cbrysler Sala Corporation, Detroit, U.S.A.

iflTiVrsi:
NESTLE-JEUA
OTROŠKA RSO&A
DELA DECO KREPKO BBS MOČNO

FRANCOSKA LINIJA
Cie. Gle. Transatlantique 57
Za severno Ameriko h) Kanado največji in najlepS brzo-parniki Ha vre—New-York samo S Vi (to čez morje
V Južno Ameriko Argentini-
jo Čhile Urngvay vsak te-ten iz Ha vre. Bordeauz In MarslIHe.
CIE. CTUROFURS-REFUNIS SUD ATLANTIOUF TRANS-PORTS MARIT1MES.
Izvrstna hrana t zbora a postrežba. vino brezplačno.
Vsa pojasnila dale brezplačno zastopnik
Ivan Kraker9 Ljubljana
Kolodvorska ulica 35.
Kupim hišo	\
z dobro trgovino	[
v prometnem kraiu ne predaleč	■
od železnice.	5
Ponudbe na ogl. odd. »Jutra*	|
ped »Najrajši takoj". fc5i4	■
800
-V .■}
Razstava energije v gos-poJarstvu - umetnostna razstava ~ muzikalična slavja - športne sveča nosti - jubilejni vele-sejem - kmetijska razstava - razstava slike mesta
Pojasnila vseh vrst daje
Graz landhausgaue
od 23. infliia ao 31. oktofir
19 2 8
Volneno, belo ln pisano platno
hlačevlno, delene, kambrlke, druk, srajce, kravate, žepne rute. svilene rute. nogavice, dežnike Itd. kupite najcenele pri tvrdkl
ALOJZIJ DROFEN1K. CELJE samo Glavni trg St 9.
Vsakovrstni OSTANKI za polovično ceno.
Trgovski lokal
v Ljubljani z veliko izložbo v sredini mesta
iščem v najem. 85931
Ponudbe na poštni predai 201, Ljubljana.
Munoznano zdravilišča * in odpočluališča.
Peniijonatt Internati Domovi u dečke tn deklic«.
Cen« za celo penzijo sa otroke 140 Str, u odrasle 150 8fr, ki velja u 4 idravili£Ča pri tedenski premenjavL Reference nad 1000 družin. Prospekti (PoStnina ta odgovor.)
BIRO PBNZIJONATOV PESTALOZZL (F6d6ration Internationale de« Penslonats Europžens). Bndapeat V„ AtkotmAny • atr. 4, L Telefon; Terča 242—86
Zdraviližfa to odpotivaJi&a:
1» Madžarskem: Bodapest, Si61ok. V Švici: ženeva* Lansanne* SeuchateJ*, Luzem Montreui* Zuricb* Lugano. St Morita. V Franciji: Paria* Deauville Trouville. Biarritz, Aix les-Baine 3ren»)ble* Evian (Zeaevsko lezero), Chamoniz. Na francoski rl rieri: St. RaphaeL Cannes, Nizza*. Juanie«-Pins. Monte-Carlo Vlenton. V Angliji: Lon-lon* Cambndge* Brigtbon Folkstone
V	Italiji: San Ramo*, ' Nervi Benetke. Bordighera, Opatija Riccione, Rim*, %'eapel*. Palennc, Mpran. V Avstriji: Wien* Zell-am-Zees Llnz* Inebrurk*. Salzburp* V Nemčiji: Berlin*
V	Belgiji: Ostende. V A triki: Alsir Tunia.
Z • Mznamcrvani Irraji so stalni Internati domovi sa dečke >.n deklice (tudi ta odrasle) odprti vse leta DrugI penzijonati » edraviliSžib so odprti le v juliju avgustu ln septembru. Pota *anje v družbi popust (25—50%) direktni ekstra Pullmannov! ^aponl. Cene Internatov v šolskem letu (od 15 septembra dalje) 110 Sfr aa mesec.
40»

Edina voda za usta, ki je na Pariški zdravniški akademiji priznana
Higijensko antiseptična VODA ZA USTA
Ko t O t
najbolje sredstvo za osve ževanje ust, osobito prijetno poleti.
Znižane cene!
Zahtevajte Botot milo za zobe in pasto za zobe.
ki krepi in
zdravi želodec,
je edino
R. Vlahov
odlikovan na vseh svetovnih izložbah
Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
2bt
Čuvajte se ponarejanj!
fvornica ustanovljena leta 1861.
Urejuje Davorin R«vi;cn. izdaj« za KuosomJ <Jotra» AdoU RiboJfcat, Z« Narodno tufcarno O, d. tot oazam arja ttmas. JezerteJu Im mHUa det ^odgovoren Aiojzij Novak. Val t LJabljaa*