Leto XXXVII Št. 43
Murska Sobota 31. oktobra 1985
CENA 40 DIN
NASLOV
PODPORA PROGRAMOM
Delovni ljudje in občani lendavske občine podpirajo predlog referendumskega programa za šolstvo, otroško varstvo in gradnjo osnovnega telefonskega omrežja. Takšna je skupna ocena razprav, ki jih je občinska konferenca SZDL organizirala z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti. Seveda pa so dali v nekaterih krajih tudi pripombe, ki jih bodo v končnem programu skušali upoštevati. Tako so na primer v Črenšovcih predlagali, naj bi v referendumski program v tem kraju zajeli ne le telovadnico, ampak tudi nekaj dodatnih učilnic. Sploh pa občani najbolj podpirajo prizadevanja, da se s samoprispevkom pospeši gradnja telefonije.
O referendumskem programu in o pripravah nanj je bil v ponedeljek tudi govor na seji občinske konference SZDL v Lendavi. Politično delo še ni končano in ponekod bo treba še bolj predstaviti dosežke, ki so rezultat zbiranja denarja s samoprispevkom. To še posebej velja za Lendavo, kjer se bodo hkrati z glasovanjem za občinski samoprispevek odločali še o svojem krajevnem samoprispevku.	s.
1. NOVEMBER - DAN MRTVIH
Tisoč din za šopek
Ali je Pomurje najdražje tudi pri cvetlicah? Iz podatkov, ki smo jih zbrali po vseh cvetličarnah in vrtnarijah v tem delu Slovenije, je razvidno, da smo nekje na sredini. Velike krizanteme stanejo od 150 do 200 dinarjev, pajki po 180 ter nageljni v M. Soboti, Ljutomeru in Gornji Radgoni 80, v Lendavi pa 60 in 70 dinarjev. V Ljutomeru so bili še v ponedeljek brez svežih rož, prav tako brez rož za ureditev grobov — mačeh in marjetic. Podobno je bilo tudi v Gornji Radgoni, v Lendavi pa so imeli le mačehe po 50 dinarjev za kos. V Murski Soboti na tržnici so cene različne: za 100 din 12 kosov, ali za 500 din 8 kosov .. . Ostale drobnocvetne rože stanejo od
150 do 180 dinarjev, vrtnice in gerbere pa tudi čez 200.
Na tržnici imajo tudi veliko zalogo sveč, ki stanejo bd 50 do 400 dinarjev (baje gorijo tudi štiri ali pet dni), lepše in tudi dražje so sveče v trgovini, ki stanejo od 33,38 (!) do 528.50 dinarjev.
(B.P.)
SVEŽ PRIJEM LENDAVSKIH SINDIKATOV
Več kot zgolj rdeč nagelj
Za nič novega ne gre, če so se v občinskem sindikalnem svetu v Lendavi odločili, »da letos prvič organiziramo seminar za delavce, ki vstopajo v Zvezo sindikatov Slovenije«. Novo je to, da so se sploh odločili, kajti doslej je bil na tem področju popoln avtomatizem in je postal delavec, sprejet na določena dela in naloge, hkrati že tudi član sindikata. Tako ni bilo samo v Lendavi, ampak v večini občinskih sindikalnih svetov v Sloveniji.
Skupaj z osnovnimi organizacijami in v sodelovanju z Delavsko univerzo je občinski sindikalni svet pripravil seminar za okrog 150 seminaristov v štirih skupinah, posebej v Turnišču pa za nove delavce v Planiki, Delozi in Toku. Odziv je torej več kot spodbuden, lahko bi rekli presenetljiv, saj so te dni — zavoljo velikega zanimanja — oblikovali še peto skupino (za Elmo in Indip), tako da je vseh blizu 190. Ob tem, da seminar traja devet pedagoških ur, pomeni ta oblika usposabljanja svojevrstno protiutež že uveljavljenim oblikam in načinom usposabljanja v drugih družbenopolitičnih organizacijah, recimo v Zvezi komunistov. Tako bodo torej »Novopečeni« zaposleni v lendavski občini, ki so ta mesec opravili seminar, slovesno sprejeti v delavsko-razredno organizacijo, poleg članske izkaznice in redečega nageljna pa so dobili nekaj koristnih spoznanj, kako in v kolikšni meri je mogoče vplivati na spreminjanje razmer v naši družbeni stvarnosti.
B. Ž.
L ovna sezona je ravno v teh dneh na vrhuncu, vendar so v obeh gojitvenih loviščih — v Fazanu v Beltincih in Kompasu v Gornjih Pe-trovcih — že izpolnili letošnji plan. Tuji lovci, predvem Italijani, Avstrijci, Nemci, pa tudi Švicarji, imajo potrjene rezervacije vse do 15. januarja. Z njimi se neposredno dogovarjajo, v Kompasu pa tudi preko agencije; teh gostov je tudi več kakor prejšnja leta. Fazan je doslej z lovnim turizmom zaslužil 25 milijonov dinarjev, tako da so že sedaj vsi stroški pokriti (tudi dodatni zaradi požara). Odstreljenih je bilo 400 zajcev, 500 jerebic in 3 tisoč fazanov, od velike divjadi pa 100 srnjadi in 3 jeleni. Od 500 tujih gostov so Italijani lovili v glavnem malo poljsko divjad, drugi pa veliko divjad. Več zahtevnejših lovcev (čeprav skupno manj kakor lani) so imeli v Kompasu, kjer so odstrelili 220 srnjadi in 50 jelenov, od teh je bilo nekaj zlatih in srebrnih trofej. Tudi tukaj se je povečal promet šele z oktobrom, ko se je začel lov na večino divjadi. V gojitvenem lovišču Kompas so letos lovili tudi jerebice, največ pa fazane.	B. Peček
NE ZASTOJ, POVEČANJE!
Pred tednom dni so v Szombathelyu odprli razstavo slovenskega gospodarstva. Tokrat je svoje izdelke predstavilo čez 40 organizacij združenega dela, med temi pa tudi zamejsko podjetje Agoerest iz Gorice v Italiji. V Sloveniji pripisujemo velik pomen gospodarskemu sodelovanju, zlasti obmejnemu. Predsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj je na otvoritveni slavnosti med drugim dejal:
»Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se obmejno gospodarsko sodelovanje z LR Madžarsko krepi in da je v zadnjih mesecih ponovno oživelo to sodelovanje, ki je v začetku leta kazalo znake zastoja. Kot pozitivno ocenjujemo dejstvo, da prav sedaj tečejo dogovori med delovnimi organizacijami iz SR Slovenije in Zele-
zne županije o nekaterih novih pobudah za proizvodne kooperacije. Dogovori potekajo tudi o razširitvi sodelovanja v turizmu, kjer se odpirajo nove možnosti.
Na začetku razstave slovenskega gospodarstva v Szombat-helyu smo med številnimi uglednimi gosti zaprosili za izjavo predsednika Izvršnega sveta županije dr. Zoltana Borša. Iz nje povzemamo naslednje:
»To, da so trenutni zastoji v gospodarstvu — rad bi poudaril, da jih na drugih področjih ni — je pogojeno' z marsičim. Toda smatramo, da svoje zadeve urejamo pošteno. Sedanje sodelovanje moramo še bolj poglobiti. Gospodarstvo je posebno področje, tudi v svetovnem merilu ni bleščeče. Vse posledice svetovne krize Slovenci in mi enako
IZ LENDAVSKE OBČINE
Doslej 3073 evidentiranih
V lendavski občini so doslej evidentirali 3073 oseb kot možne kandidate za delegacije. V krajevnih konferencah SZDL so za delegacije interesnih skupnosti evidentirali 1329 oseb, od teh je 374 žensk, 439 občanov neslovenske narodnosti, 254 mladih in 211 članov ZK. Za družbenopolitično skupnost so evidentirali 332 oseb, med katerimi je 79 žensk, 106 pripadnikov drugih narodov, 58 mladih in 75 članov ZK. Evidentiranje v krajevnih konferencah je dokaj-dobro potekalo.
V osnovnih organizacijah zveze sindikatov so skupaj evidentirali 1412 oseb, od teh 1000 za skupščine interesnih skupnosti. Med njimi je 454 žensk, 273 občanov neslovenske narodnosti, 258 je mladih, starih do 27 let, 149 evidentiranih pa. je članov ZK. Za zbore občinske skupščine pa so osnovne organizacije sindikatov evidentirale 412 oseb. Zastopanost žensk je zelo ugodna, saj jih je med evidentiranimi 217, pripadnikov drugih narodov je 108, 79 je mladih in 106 članov ZK.
Seveda pa evidentiranje še niso končali, zlasti pa ne v osnovnih organizacijah zveze sindika-
čutimo. Razumljivo je, da nam ne bo z rožicami postlano, vendar pa lahko naredimo večje korake. Po mojem je današnji dan mejnik v naših odnosih. Se naprej bomo zastopali politiko majhnik korakov, vendar pa moramo reči, kaj in kje mora kdo storiti. Če to lahko izpeljemo, oziroma če bomo imeli dovolj moči, moč pa moramo imeti, kajti gospodarsko smo odvisni drug od drugega, potem bomo veliko naredili. Izbiramo lahko le med dvojim: ali pustimo, da vse propade, ali sodelovanje razvijamo naprej . . .«
Razstavo naših izdelkov, za katero je bilo v Szombathelyu veliko zanimanje, so v nedeljo zaprli.
tov, kajti nekatere še niso poslale poročila o številu evidentiranih. Do konca prejšnjega tedna na občinski konferenci SZDL Lendava še niso prejeli poročil iz Primata, Nafte, Deloze, KZ Lendava, Gradbenika, Gidosa in pošte ter iz nekaterih osnovnih šol. Ker s tem, da je nekdo evidentiran, še ni rečeno, da se bo znašel na kandidatni listi, je še veliko možnosti, da v nadaljnjih postopkih izberemo še ustreznejšo sestavo predlaganih. Je pa tudi res, da že dosedanji izbor ni slab, saj so primerno zastopane ženske, mladina, pripadniki drugih (neslovenskih) narodov: Madžari, Hrvati in drugi, ter seveda člani ZK.	§. S.
ZELENA LUC ZA TRETJI SAMOPRISPEVEK
Na petkovi seji so se člani predsedstva občinske konference SZDL v Murski Soboti največ ukvarjali z oceno javne razprave in razpravo o predlogih in pripombah na osnutek programa za tretji občinski samoprispevek za šolstvo in ceste. Po delno tudi čustveno obarvanih razmišljanjih so se z osnutkom programa strinjali, seznaniti pa se tudi z odzivom na zbore občanov, ki so bili predvsem zavoljo objektivnih, in le v posameznih primerih iz subjektivnih vzrokov, slabše obiskani oziroma sojih morali ponekod ponoviti. (B. Ž.)
Osip članov ZK vendarle opozarja!
V občinski organizaciji Zveze komunistov v Murski Soboti ne beležijo večjega števila izključitev članov. Od leta 1980 dalje so namreč letno črtali iz vrst ZK povprečno šest do sedem komunistov. Pri tem je treba upoštevati tudi samovoljne izstope, ki imajo najrazličnejše vzroke. Za letošnje leto so podatki precej bolj zaskrbljujoči. Občinsko organizacijo Zveze komunistov je zapustilo 45 članov, bodisi zaradi izključitev, izstopov ali kakih drugih pobud. Hkrati pa so v tem obdobju sprejeli v ZK samo 31 članov. To pomeni, da je negativna razlika 14, kar gotovo ni majhno število. Poleg tega je v soboški občini okrog 14 odstotkov takih osnovnih organizacij ZK, ki v zadnjih treh letih niso sprejele nobenega novega člana. Če vemo, da je v občini sedaj 148 osnovnih organizacij ZK, potem si ni težko predstavljati, kaj pomeni to število v družbenopolitičnem delovanju. Čeprav nekateri zatrjujejo, da to še vedno ne predstavlja zaskrbljujočega stanja. Pa vendarle ...
Ob omenjenih podatkih se gotovo velja zamisliti! Enega od vzrokov je treba nedvomno iskati v zaostritvi odgovornosti in večji disciplini osnovnih organizacij ZK in posameznih članov. Osip članov pa je tudi opozorilo, da pri delu s članstvom marsikje niso bili dovolj uspešni. Zveza komunistov ponekod ni dovolj učinkovita in se v zadostni meri ne spopada z vsakodnevnimi problemi in težavami. S tem pa seveda upada zaupanje v zvezo komunistov. Čeprav se ni mogoče znebiti občutka, da gre izstope iz partijskih vrst pripisati tudi karierističnim pobudam posameznikov. Resda so mnogi med njimi bili sprejeti v ZK v znatno ugodnejših družbenih in gospo-
DVOJEZIČEN SIMPOZIJ V LIPNICI NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
Kako tečejo ure na Štajerskem?
Petkova (25. oktobra) dvojezična literarno-glasbena prireditev v dvorcu Retzhof nedaleč od Lipnice na avstrijskem Štajerskem je bila na predvečep avstrijskega državnega praznika in v okviru dvodnevnega simpozija o izobraževanju odraslih strokovnjakov — an-dragogov z obeh strani meje svojevrstno doživetje. Na njej so se predstavili nekateri vidnejši naši in avstrijski kulturni ustvarjalci, izšla pa je tudi posebna številka Upniške revije Lichtungen.
Pobuda za delovno srečanje — prvo te vrste — o temi, ki pomembno vpliva na gospodarski, politični, kulturni in družbeni razvoj obeh dežel, je prišla z avstrijske strani. Nanj so med drugim vabili predstavnike izobraževalnih centrov iz organizacij združenega dela: tovarne duška Ruše, mariborskega Tama, soboške Mure, Zlatoroga in Metalne, vendar udeležba le-teh ni bila kaj prida. Vsekakor pa smemo ugotoviti, da gre za nov kamenček v ' mozaiku sodelovanja med Slovenijo in Štajersko, kar je vred- -no določene pozornosti. Tem bolj, ker naj bi tovrstna izmenjava izkušenj in spoznanj na
darskih razmerah kot so današnje, kar pa ne more biti enostavno opravičilo za izstope članov. Kljub takim dejstvom Zveza komunistov v soboški občini nikakor ni ravnodušna do članov, ki iz kakršnih koli nagibov zapuščajo partijske vrste.
Povsem napačno bi bilo, če b» se v sedanjih razmerah prepustili malodušju in apatičnosti. S konkretnimi akcijami in takojšnjim odzivomi na določena družbena vprašanja se bo nedvomno okrepil ugled Zveze komunistov, ki je v nekaterih delovnih in življenjskih okoljih omajan. To, da so v soboški občini to jesen začeli odločneje delati z osnovnimi organizacijami ZK, gotovo vliva optimizem.	.... , .
Milan Jerse
poklicnem področju izobraževanja odraslih prerasla v tradicijo.
Letošnja tema je za naše sosede še posebno aktualna, saj se podobno kot pri nas veliko ubadajo s problematiko brezposelnosti, kar odpira pereča socialna vprašanja, zlasti med mladimi. Socialna uprava in urad za posredovanje dela v Gradcu .sta v sodelovanju z gospodarskimi dejavniki tačas močno angažirana z organiziranjem izobraževalnih tečajev za brezposelne, da si pridobijo ustrezna znanja in kvalifikacijo. V pogovoru s prof. Karlom Kalcsicsem, vodjo zveznega urada za pospeševanje izobraževanja odraslih na avstrijskem Štajerskem, ki ima sedež • v Gradcu, gredo za te namene znatna denarna sredstva. Iz njegovega uvodnega referata o perspektivah izobraževanja odraslih s štajerskega vidika povzemamo vprašanje: »Zakaj organizacija, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih, r? bi sodelovala pri projektu o zdravstvu, druga ustanova pri varstvu okolja, pri pospeševanju družin, pri pomoči deželam v razvoju in spet druge pri projektu »Obnovimo svojo vas< ali pri uresničevanju prastare želje, da bi se vsak Štajerec naučil tujega jezika?« Ponovil je misel Paola Freireja, ki je imenoval učitelja »politika in umetnika! hkrati, ob koncu pa dodal, da ima izobraževanje opraviti z delom. »Ta posebno kvalificirana delovna mesta je vredno posebej ščititi. Upajmo, da tečejo ure na Štajerskem drugače kot drugje,« je menil Karl Kalcsics.
B. Žunec
aktualno doma in oo svetu
Dvaintridesetletni irski pevec in organizator dvojnega koncerta Live Aid Bob Geldof, ki jebil namenjen lačnim v Afriki je na svojem dvanajstdnevnem potovanju po afriših državah ugotavljal, kam vložiti izkupiček koncerta, ki je dosegel vrednost 8,34 milijarde dinarjev. Geldof pri tem ni varčeval z ostrimi besedami. V evropskem parlamentu, ki se ubada s preobilico mlečnih izdelkov v državah EGS je dejal, da je kmetijska politika EGS »vrhunski idiotizem«, nekega afriškega predsednika na primer pa je vprašal ali je res, da v njegovi državi mučijo ljudi. Na sliki: Geldof med lačnimi v Afriki
VOLKOVI SO LAČNI
Nekoč so mali Beograjčani in njihovi vrstniki iz drugih krajev države imeli prvi praktični pouk iz spoznavanja narave v živalskem vrtu na Kalemegdanu. Danes pa ta ustanova doživlja pravo agonijo in redki obiskovalci se obračajo od kletk, ker ne morejo gledati trpljenja sestradanih in žejnih volkov, lisic, medvedov itd. Občani protestirajo in zahtevajo, naj skrb za živalski vrt prevzame kako drugo mesto. Pred kratkim je o tem razpravljala tudi beograjska »vlada« in slišati je bilo, da uprava nima denarja, da bi kupila 300 kilogramov mesa na dan, kolikor ga potrebuje za prehrano živali.
V beograjskem društvu za zaščito živali pravijo, da je zaradi malomarnosti zaposlenih v nekaj zadnjih letih poginilo osem muf-
Ni je živali na svetu, »ki bi se je človek moral bolj bati od človeka.
MONTAIGNE
Države varšavskega sporazuma so znova potrdile, da si ne prizadevajo za vojaško premoč, hkrati pa ne bodo dovolile, da bi si kdo pridobil takšno premoč aad njimi. Odločno se zavzemajo za zajezitev oboroževalne tekme in za izboljšanje mednarodnih odnosov. Izrekle so tudi nov predlog, naj bi zamznili številčni obseg oboroženih meja, na ravni z dne 1. januarja 1986.
To so najpomembnejše točke deklaracije, ki so jo na koncu dvodnevnega zasedanja politi-čno-posvetovalnega komiteja držav varšavskega sporazuma v Sofiji podpisali voditelji delegacij sedmih socialističnih vzhodnoev-. ropskih drža.v.
Udeleženci zasedanja so skrbno pretehtali razmere v Evropi in izmenjali mnenja o . bistvenih problemih s področja mednarod-
Delegacija prepričevalk
Joanne Woodward, petinpet-desetletna ameriška filmska igralka, ki je prav tako politično angažirana kot njen mož Paul Newman, seje odločila, da bo iz znanih Američank sestavila delegacijo, ki bo prihodnji mesec odpotovala v Ženevo na srečanje Gorbačova in Reagana. Voditelja velesil bodo skušale prepričati, da je nujno, da se svet odreče jedrsken”"!	nAipqacija je
Grožnja razvoju
Problem dolgov se je sprevrgel v neposredno grožnjo razvoju, p^ tudi stabilnosti številnih držav, se pravi, v najpomembnejši politični problem današnjega sveta. Čimprej je treba najti odgovor za skupne gospodarske probleme, da bi se izognili eksploziji posledic, ki bi jih občutil ves svet. Pravica do napredka, miru, enakopravnosti in razvoja, opredeljena v listini Združenih narodov, ni last in privilegij peščice držav.
Človeštvo preživlja enega najbolj dramatičnih in nevarnih obdobij svojega razvoja. Zato s toliko večjim upanjem pričakuje, da se bodo velike sile z rezultati obnovljenih'pogajanj na svetovnem križ-potju odločile za pot varnosti. Četudi so njihova odgovornost in možnosti brez dvoma velike, pa morajo zanesljivo pot v prihodnost zagotoviti vsi. vsaka država v svojem območju in ha svetu nasploh, da bi detant postal vsesplošen proces. (Radovan Vlajkovič, predsednik predsedstva SFRJ pred generalno skupščino OZN ob njeni 40-letni-ci).
lonov, dve zebri, tri kače, krokodil, trije kenguruji, dva slona, dva nosoroga, nilski konj, labod, lama ... Seznam je dolg in ne bi ga navajali v celoti. Živali so zdesetkane, javnost pa se zgraža nad dejstvom, da se vse to doga--ja že več let in da se nikomur ni treba zagovarjati. Na sedmih hektarih se med kalemegdanski-mi zidovi odigrava prava drama. Starejši Beograjčani se spominjajo, da so prve živali prišle že pred vojno, natančneje 12. julija 1936. Takrat so tukajšnji časopisi objavili, da se je jugoslovanska prestolnica »še bolj približala
SPET JEDRSKI POSKUS
V času, ko ves svet pričakuje, da bosta voditelja obeh supersil vsaj za droben korak bliže trajnejšemu miru, ko se bosta v drugi polovici no-bembra srečala v Ženevi, so Francozi na tihomorskem otoku Mururoa opravili že peti letošnji jedrski poskus. Moč eksplozije je bila pet kiloton. Avstralska vlada je v Parizu takoj protestirala, prav tako novozelandska.
Vsekakor bo to dejanje naletelo na odmev tudi v Ženevi.
PODPORA MOSKVI
nih odnosov. Navajajo, da so največ pozornosti namenili nalogam v boju proti nevarnosti jedrske katastrofe in za krepitev miru. Obravnavali so tudi aktualna vprašanja nadaljnjega razvoja sodelovanja med državami članicami vzhodne vojaško-politične zveze na vseh področjih, še posebej kar zadeva znanstvenotehni-čne dosežke. Sklenili so, da bo prihodnje zasedanje politično-posvetovalnega komiteja varšavskega sporazuma v Budimpešti.
Na zasedanju so ugotovili, da se je v zadnjih letih močno zaostrila mednarodna napetost. V zvezi s tem so dejali, da se je »svet približal meji, ko se mu lahko dogajanje izmuzne iz rok«.
Udeleženci zasedanja v Sofiji so vsestransko podprli stališča ZSSR na ženevskih pogajanjih in sovjetsko pobudo, da bi se vele-
že poslala pismo Gorbačovu in Reaganu, v katerem prosijo, naj jih oba voditelja s soprogama sprejmeta, vendar še ni dobila odgovora. »Nepojmljivo je, da za oborožitev zapravljamo vsak dan več, medtem ko v nekaterih predelih sveta ljudje nimajo kaj jesti,« je izjavila Joanne Woodward na tiskovni konferenci v Washingtonu.
Evropi«, ker je tega dne Vlada Ilič, premožni beograjski meščan, slovesno odprl novi živalski vrt.
Danes pristojni pravijo, da za 180 živali ni mogoče skrbeti, ker za kaj takega ni dovolj denarja. Toda že kratek obisk v- tej ustanovi pokaže, da denar le ni vse. Vsakdo lahko vidi, da si zaposleni ne prizadevajo kaj prida za čistočo kletk in bližnjih travnikov. Vse propada, nemirne živali pa kot omamljene krožijo po svojih zaporih; od časa do časa se približajo ograji in gledajo, kot da pomoč pričakujejo od obiskovalcev.
sili dogovorili o popolni prepovedi »udarnega« vesoljskega orožja in o skrčenju jedrskega orožja, ki lahko doseže ozemlje teh držav, za polovico. Podprli so tudi druge, enostranske sovjetske mirovne pobude in pri tem pripomnili, da naj bi se »ZDA zdaj zgledovale po pozitivnem zgledu ZSSR in se odločile za podobne konstruktivne korake«.
žarišču
SAMOPRISPEVEK ALI POSOJILO?
Bi bilo mogoče v Sloveniji razpisati referendum in ljudi vprašati, ali so pripravljeni za boljše ceste, za boljši cestni križ nameniti nekaj več denarja? V tem primeru s samoprispevkom. O tem še nihče ni opravil natančnejših raziskav javnega mnenja, zato ne vemo, kako bi ljudje reagirali, če bi jih tako vprašali. Zato kaže tudi predlog za takšen samoprispevek, ki ga je te dni »spustil v javnost« predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke-Gospodarske banke v Ljubljani Polde Maček. razumeti bolj kot poizkusni balonček za presojo javnega mnenja.
Seveda kaže v to kategorijo javnega strinjanja ali nestrinjanja uvrstitu tudi tako imenovano politično javnost, se pravi različne forume — predvsem seveda v socialistični zvezi, ki bi morala najbolj poprijeti pri takšni akciji, če bi se zanjo res odločili.
Koliko je sploh realno možno načrtovati takšen samoprispevek? Izhajamo lahko recimo iz tega, da je na vsakem sestanku, začenši v krajevnih skupnostih, pa vse naprej do zasedanj občinskih ali celo republiške skupščine prav cestnem posvečenega veliko časa. Ceste so slabe, že zelo neprepustne, saj so se očitno že tudi ljudje kar navadili na drag bencin in se še naprej veliko vozijo. Seveda v glavnem manj kot pred leti, vendar to še ne pomeni, da zato ne potrebujemo boljših cest. Nekako tako kaže razumeti tudi zdajšnje predloge, -da je treba nekaj ukreniti tudi za boljše ceste. Vemo, da zdajšnji denarni viri za kaj takega ne zadoščajo, zlasti pa so preskromni za pogumnejše odločjtve. Spomnimo se samo na to, kako počasi potekajo priprave za resnično gradnjo
LE DESETINA JE
ZADOVOLJNA
globus
Koliko ljudi še uresničuje svojo ustavno pravico, da s svojim delom v normalnem delovnem času zaslužijo za dostojno življenje? Na vprašalnik zagrebškega centra za tržne raziskave je samo 10 odstotkov vprašanih družin odgovorilo pritrdilno, 79 odstotkov družin je menilo, da s prejemki le deloma pokrivajo vse izdatke, 11 odstotkov družin pa je dokazovalo, da si niti z nadurnim delom ali popoldansko obrtjo ne morejo pomagati.
Sicer pa so zdaj razlike med najnižjim in najvišjim OD na Hrvaškem dvajsetkratne. V prvih
Varcujmo z energijo
Energetska kriza traja že nekaj let, klasičnih goriv ni, domačih surovin za energijo imamo premalo, zato nam ne preostane drugega, kot da vsi skrajno varčujemo. Stalna konferenca mest Jugoslavije, v Mariboru je zasedalo njeno predsedstvo, je ugotovila, da so na pomanjkanje energije opozarjali že dalj časa, da so pripravili več strokovnih posvetov in ustanovili sekcije za proizvodnjo in prenos toplotne energije v mestih, da pa se morajo zdaj varčevanja lotiti vsi in celovito.
V mestih, kjer so to tehnično zmogli, so opustili nafto in se začeli greti s plinom, resda pred-
Znani mojster kamere Ivo Eterovič znova in znova »odkriva« Beograd, to sodobno mravljišče, za katerega pravijo, da mu prav zaradi hitrega, in včasih tudi nenačrtnega razvoja, zmanjkuje sape
Karavanškega predora ali koliko zamud je tudi pri gradnji , pomembnejših cestnih odsekov । pri nas. Dejstvo je namreč, da nam na drugi strani že zelo ; zmanjkuje tudi za redno vzdrževanje našega cestnega omrežja, kar še dodatno vpliva na v obotavljivost pri odločanju o večjih cestnih delih (čeprav v bistvu za taka dela združujemo , denar iz dohodka tozdov).
Vse to je povzročilo, da smo ; v Sloveniji že pred več leti razmišljali o tem, da bi ponovili javno posojilo za ceste. Tako posojilo smo pred desetletjem že ob prvi priložnosti zelo uspešno izpeljali, vendar pa se kasneje v Sloveniji pristojni (verjetno predvsem v različnih telesih SZDL) niso opogumili za ponovitev takega posojila. Zdaj je težko govoriti o tem, ali je bila priložnost tedaj zamuje- , na, res pa je, da smo se medtem začeli tudi na drugih področjih bolj obotavljati pri raz- , pisovanju samoprispevkov, še toliko bolj pa torej nevračljivih posojil.
Polde Maček iz Gospodarske banke je te dni javno povedal, da ne vidi možnosti za na- ( daljnje posodabljanje naše ce- ,
devetih mesecih so bili življenjski stroški dražji za 69,3 odstotka, povprečne osebne dohodke pa so povečali za 66,9 odstotka. Podatek dokazuje, da se še naprej slabša gmotni položaj delovnih ljudi, še posebej v šolstvu, ki so mu sicer na zadnjem saborskem zasedanju dodelili I milijardo 220 milijonov dinarjev pomoči za OD učiteljev. Kljub tej saborski injekciji bodo do konca leta v srednjih šolah povprečne osebne dohodke učiteljev lahko povečali na 43.000 dinarjev in na visokih šolah na 52.000 dinarjev mesečno.
vsem uvoženim, vendar ga
je
vsaj dovolj. To so storili v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu. Sarajevu, Beogradu in drugod. Velike kurilnice premoga imajo v Ljubljani, Kragujevcu, Kruševcu in Boru, kombinacijo proizvodnje električne, toplotne in tehnološke energije pa imajo predvsem v manjših mestih: v Titovem Velenju, Tuzli, Lazarevcu, Zenici in Prištini. Energetska kriza je pripeljala tudi do marsikatere neekonomske rešitve, so dejali, saj problema niso reševali na široko, temveč po koščkih, take rešitve-pa so bile, dolgoročno gledano, večkrat izredeno slabe.
stne mreže, še bolj pa za najemanje tujih posojil, če se ne bomo v Sloveniji zavzeli za bogatejše denarne vire. To je sicer geslo, o katerem ne kaže dvomiti, vendar pa tudi doslej ni dalo veliko. V tem času je gotovo neutemeljeno pričakovati, da bi lahko naše gospodarstvo še dodatno obremenili za gradnjo cest, medtem ko tudi vsaj deset let dolga razprava o potrebi po večjem deležu za ceste v ceni motornih goriv ni prinesla ničesar. Cestnine in takse so v tem okviru več ali manj zanemarljiv sestavni del slehernega cestnega finančnega načrta, zato o tem ne kaže izgubljati besed. Kot pravijo v Gospodarski banki, so neutemeljeni pritiski na to banko, da naj pospeši uporabo že odobrenih tujih posojil za naše ceste — tako med drugim tudi 12. posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Banka namreč tega ne more početi, kot se upravičeno brani pred očitki, saj Skupnost za ceste Slovenije v bistvu niti dinarjev za takšno posojilo nima, kaj šele za tečajne razlike, ki jih prinese vsako tako posojilo v tujini. Prav tečajne razlike pa so v zadnjih letih skupnost za ceste potisnile v zelo neugoden položaj, tako da ji je Gospodarska banka morala zapreti tudi žiro račun.
Na drugi strani so se na to pobudo odzvali tudi v skupnosti za ceste, čeprav predsednik njene skupščine Andrej Levi-čnik razmišlja bolj o možnosti, da bi za naše ceste vnovič raz-
GRADEC — Po odkritju glikola v vinu, pivu in sadnih sokovih so sedaj v Avstriji našli glikol tudi v nekaterih vrstah sira firme Schardinger.
TEHERAN — V vzhodnem Iranu so obesili 13 trgovcev, ker so trgovali s prepovedanimi mamili.
TOKIO - Tajfun, ki je pred dnevi zajel Vietnam, je zahteval najmanj 670 človeških življenj, okrog 130 ljudi pa pogrešajo.
MADRID — Španska vlada si prizadeva, da bi ZDA zmanjšale število svojih vojakov v Španiji. Po pogodbi iz leta 1953 imajo ZDA pravico uporabljati štiri vojaška oporišča, v katerih je sedaj 12.545 vojaških oseb in 1669 civilistov.
LIM — Okoli 30 tisoč demonstrantov je korakalo po ulicah perujskega glavnega mesta Lime in zahtevalo od vlade, naj razglasi šestletni moratorij za vse zapadle obveznosti do tujine. »Mednarodnemu denarnemu skladu ne bomo odplačevali dolgov s krvjo ljudstva,« je bilo eno od gesel demonstrantov.
BUDIMPEŠTA - Po napovedih bodo dosegli na Madžarskem letos 8 do 9-odstotno inflacijo, kar bo enkrat več, kot je predvideval tekoči petletni plan.
ATENE - V Grčiji so zamrznili vse plače in napovedali, da bo zamrznitev trajala dve leti.
DUNAJ — V Avstriji so proslavili 30-letnico umika zasedbenih čet z vojaškimi paradami na Dunaju in v vseh deželnih glavnih mestih. Zadnja vojaška parada ob avstrijskem državnem prazniku je bila leta 1965.
HAAG — Nizozemski premier je izjavil, da bo njegova vlada zelo verjetno L novembra sprejela sklep o postavitvi 48 ameriških manevrirnih raket na nizozemskem ozemlju. S tem v zvezi bo Nizozemska najbrž zmanjšala nekatere druge jedrske obveznosti do NATO.
pisali javno, se pravi ljudsko posojilo. Kot pravi, bodo o tem razpravljali v kratkem tudi skupni organi skupnosti za ceste, beseda o tem pa bo nedvomno tekla tudi na drugih mestih. Vsekakor pa cestnega križa ne bomo posodobili v predvidenem času, če si ne bomo tudi tako pomagali, je prepričan Andrej Levičnik. Se bolj to velja nemara tudi za gradnjo predora skozi Karavanke, čeprav v zadnjem času ponovno bolj glasno dodajajo, da bi morali ta projekt obravnavati tudi kot vsejugoslovanskega, za katerega bi pač moral prispevati še kdo poleg Slovenije.
V nedavnem pogovoru z novinarji Dela je predsednik republiškega izvršnega sveta du-šan Šinigoj dejal, da smo se prav v cestnem gospodarstvu znašli v največji zagati. Ob tej priložnosti ni bilo slišati o tem, ali je res mogoče razmišljati o javnem posojilu za ceste (ki bi ga seveda bilo treba vrniti, in to že s kar občutnimi obrestmi) ali pa nevračljivem samoprispevku. Za cestarje bi bila druga možnost mnogo boljša, vprašanje pa je, ali bi jo ljudje tudi sprejeli. Zato se zdi, da bi morali v socialistični zvezi te zamisli natančno pretehtati, ugotoviti tudi morebitni odmev med ljudmi, predvsem pa jasno povedati, kaj bomo dobili, če izpeljemo takšno ali drugačno posojilo za ceste ali pa se tej možnosti odpovemo.
(po GV)
STRAN 2
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985

od tedna
KOMENTIRAMO
• A
MURSKA SOBOTA - Člani predsedstva pomurskega medobčinskega sveta SZDL so na četrtkovi seji obravnavali priprave na novembrsko sejo sveta, kjer bo na dnevnem redu položaj Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost in načrtovanje njegovega razvoja v prihodnje ter problematika cestne dejavnosti. Na kratko so spregovorili še o rebalansu finančnega načrta sveta za leto 1985 in volilnih dejavnostih ter pripravah na letne program-sko-volilne seje frontne organizacije v občinah in krajevnih skupnostih. (B. Ž.)
MURSKA SOBOTA - Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota je v torek, 22. oktobra, obravnaval pripombe in predloge k osnutku referendumskega programa za uvedbo občinskega samoprispevka, ki so se pojavili na zborih občanov od 12. septembra, ko je skupščina sprejela osnutek programa, do 15. oktobra. Zagotovo se bodo pojavile spremembe pri virih financiranja oziroma višini prispevne stopnje, veliko pa je bilo tudi konkretnih predlogov na vsebino referendumskega programa. Ali se bo le-ta spremenil tudi vsebinsko in v kolikšni meri bo odločeno šele po tem, ko bodo te pripombe in predloge obravnavale vse družbenopolitične organizacije in samoupravne skupnosti. Prav tako pa bo treba določiti kriterije za vrstni red gradnje načrtovanih objektov.
LENDAVA — Na seji koordinacijskega odbora za socialna, zdravstvena in solidarnostna vprašanja (le-ta deluje pri občinski konferenci SZDL) je bil podan program dela oddelka delavnic za delo v posebnih razmerah, ki sojo ustanovili pri osnovni šoli Jože Kramar-Juš, spregovorili so tudi o odsotnostih z dela v prvem polletju zaradi bolezni in nesreč pri delu, pomudili pa so se še ob poročilu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
TURNIŠČE — V Turnišču so obnovili kulturni dom, ki je tako usposobljen za razne prireditvena! pa je obisk teh (sicer redkih) bolj klavrn. Morda pa bo občinstvo pritegnil kino? Zdaj so se odločili, da čim prej kupijo projektor, saj se tudi na podeželju spet povečuje zanimanje za veliki ekran in nekatera kina uspešno poslujejo.
VELIKA POLANA - V tem kraju imajo tačas dve gradbišči: trgovsko podjetje Univerza! je investitor samopostrežne trgovine z bifejem, tozd Konfekcija, ki posluje v okviru zagorske Delo-ze, pa gradi večji prizidek, ki bo omogočil razširitev proizvodnje in zaposlitev nekaj deset novih delavcev. Oba objekta bodo dogradili še v tem letu.
MURSKA SOBOTA - Svetlo luč je zagledal že 6. osnutek odloka o uvedbi osuševalnih postopkov (tokrat za Moravske Toplice, Markišavce, Puconce, Nemčavce, Noršince in Lukačev-ce). Investitor je ABC Pomurka oziroma Kmetijska zadruga Pa-
do tedna
RAZISKOVALNA SKUPNOST LENDAVA
VEC SREDSTEV
RAZISKOVALCEM
Število inovacij, ki jih delovne organizacije ali posamezniki prijavljajo pri občinski raziskovalni skupnosti, je vsako leto večje. To je rezultat boljšega nagrajevanja inovatorjev pa tudi umskega potenciala občine, ki je dokaj mo-čan.vNe glede na te pozitivne premike, pa — ugotavljajo v Lendavi — bi strokovnjaki lahko dali še več od sebe, še posebno, če bi se ustrezno povezali v občini oziroma regiji. Morda bo k temu kaj prispevalo predvideno srečanje inovatorjev, ki bi si tako lahko neposredno izmenjali izkušnje in se dogovorili za sodelovanje.
V lanskem letu so delovne organizacije z 0,05-odstotno stopnjo iz dohodka namenile raziskovalni skupnosti 2 milijona 630 tisoč dinarjev. Od tega so največ »pobrali« v Zavodu za ekonomiko Murska Sobota za raziskovalno delo o preustrnju
nonka in KG Rakičan, predvidena vrednost del pa znaša 240 milijonov dinarjev, od tega je 80 odstotkov nepovratnih sredstev in 20 odstotkov bančnih posojil s 23-odstotno obrestno mero za dobo 15 let. Problemi pa se pojavljajo pri delu, po mnenju mnogih že projekti, ki sta jih izdelala VGP Maribor in Projektivni biro Murska Sobota, niso najboljši. Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je zahteval, da mora Zavod za ekonomiko in ur-, banizem preveriti, če je odlok usklajen s prostorskim delom družbenega plana občine Murska Sobota, KG Rakičan in KZ Panon-ka pa morata pripraviti posebno poročilo o izvajanju del in vzdrževanju melioriranih površin.
LENDAVA — Na osnovni šoli Drago Lugarič so slovesno proslavili 40-letnico obstoja in delovanja OZN. Na slovesnosti so bili delegacije mladih iz vseh šol lendavske občine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter klubov OZN. Za učence višjih razredov so pripravili bogat kulturni program, mlajši pa so pred šolo risali zastave članic OZN.
LENDAVA — Predstavniki Zavoda za šolstvo iz Kopra so obiskali osnovno šolo Drago Lugarič v Lendavi. Namen njihovega obiska je bil spoznati delovanje te največje dvojezične osnovne šole v lendavski občini. Prosvetni delavci so prisostovali tudi pouku in se ob koncu obiska pogovorili s predstavniki interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje pripadnikov narodnosti. Gostje z Zavoda za šolstvo iz Kopra so obiskali tudi nekatere druge dvojezične osnovne šole v Pomurju.
RAKIČAN — Sestanka OO ZKS,na katerem so bili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti, se je udeležil član CK ZKJ Petar Gračanin. Govor je bil zlasti o tem, kako so se v osnovni organizaciji ZK pripravili na uresničevanje sklepov 13. in 16. seje centralnega komiteja. V pogovoru je Petar Gračanin izrazil zadovoljstvo nad dosežki komunistov v Rakičanu. Opozoril pa je, da bodo morali več pozornosti nameniti pomlajevanju članstva ZK in njihovemu izobraževanju. Prikazali pa so mu tudi delo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kjer so dokaj dobro organizirani, tarejo pa jih denarne težave.
MURSKA SOBOTA - ob 40-le-tnici OZN je center klubov OZN pri OK ZSMS v grajski dvorani pripravil proslavo. O pomenu praznovanja je spregovorila Ema Baler, vodja centra klubov OZN soboške občine. Z recitalom in glasbenima točkama so se predstavili učenci srednje zdravstvene šole, z zborovskimi pesmimi in literarnimi točkami učenci OŠ Edvard Kardelj iz Murske Sobote, nastopili pa so tudi učenci OŠ Dane Šume-njak-Miran in osnovnošolci iz Rogaševec.
TRIMl.INI — Na sestanku vaškega odbora so analizirali delo v preteklem letu in ugotovili, da so veliko storili za ureditev vaškega doma. V gradnjo so vložili vsa sredstva, ki so jih zbrali s krajevnim samoprispevkom, tako da v celoti ne bodo mogli uresničiti referendumskih načrtov. Del programa, asfaltiranje ceste med Trimlini in industrijsko cono, bodo prenesli v prihodnje srednjeročno obdobje.
gospodarstva (650 tisoč dinarjev), nato v Gorenju Varstroj za razvojno-raziskovalno delo s področja elektrouporovnega varjenja (600 tisoč dinarjev). Nafta je dobila 180 tisoč dinarjev za raziskave o uporabi tople vode iz hladilnega sistema, Elma 200 tisoč dinarjev za novo stikalno napravo, osnovni šoli Genterovci pa so odobrili 90 tisoč dinarjev za poskusno pridelovanje koruze.
Pred kratkim je raziskovalna skupnost razpisala natečaj za nove raziskovalne naloge. Pričakujejo, da bodo strokovnjaki še naprej tuhtali in iskali boljše rešitve, morda celo izumili kaj povsem novega. Vzdušje v večini ozdov jim je naklonjeno, posebno še tam, kjer so za te namene dodelili nekaj več sredstev.
Š. S.
REŠEVANJE ROMSKE PROBLEMATIKE NAZADUJE
Pripravljeno celovito gradivo o problematiki Romov
V SR Sloveniji živi okrog 4700 Romov, od tega jih je kar 55 odstotkov oziroma 2609 v občini Murska Sobota. Čeprav se je v zadnjih dvajsetih letih v soboški občini veliko naredilo za izboljšanje njihovega položaja, pa stvari ostajajo že nekaj let nespremenjene ali celo nazadujejo, čeprav je romska problematika najbolje rešena ravno v občini Murska Sobota. Zato so na pobudi izvršnega sveta strokovni sodelavci Zavoda za šolstvo OE Murska Sobota, skupnosti za zaposlovanje, Zdravstvene postaje Beltinci, skupnih služb sisov, družbenopolitičnih organizacij in Centra za socialno delo pripravili celovito gradivo o romski problematiki.
Podobno gradivo je bilo pripravljeno tudi leta 1981, vendar so se od takrat gospodarske razmere in s tem romski problemi močno zaostrili. Gradivo obravnava socialno-ekonomske razmere Romov v občini Murska Sobota. V njem najdemo demografske podatke, podatke o stanovanjskih razmerah, zaposlenosti, predšolskem varstvu in izobraževanju, navedene so težave pri zaposlovanju Romov, reševanju stanovanjske, cestne in komunalne problematike, vključevanju v telesnokulturno, kulturno, družbenopolitično in samoupravno življenje ter zanimive podatke o zdravstvenem stanju Romov v občini ter o socialnoskrbstvenih storitvah in ukrepih pri reševanju romske problematike. Težko je bilo zbrati vse te podatke, ki so bili pri različnih virih, še posebej pa je bilo natančno delo oteženo zaradi tega, ker uradnih statističnih podatkov o socialnoekonomskih razmerah Romov v soboški občini ni. Tudi podatki
Odločilna vloga kadrovske politike ZK
Gospodarski pokazatelji v devetih mesecih letošnjega leta niso ugodni, saj je proizvodnja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjša za 4 odstotke, zaloge so se skoraj približale vrednosti akumulacije, pri osebnih dohodkih pa za 12 odstotkov zaostajamo v primerjavi s slovenskim povprečjem. Tudi izgube — 410 milijonov dinarjev — opozarjajo, da bo treba storiti odločnejše korake pri premagovanju težav soboškega gospodarstva. Se posebno zato, ker nekateri dobri primeri iz združenega dela kažejo, kako je možno tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah dobro gospodariti. Pri tem spodbuja podatek, da se je v tem obdobju izvoz povečal za 1,2 odstotka, na konvertibilni trg pa celo za 10,5 odstotka. Še vedno prednjačita sozd ABC Pomurka in Mura, pri čemer pa bo treba v prihodnje več skrbi nameniti višjim oblikam zunanjetrgovinske menjave in kooperacijskih poslov.
To je v uvodnem referatu na seji občinskega komiteja zveze komunistov v Murski Soboti, ki se je je udeležil tudi član CK ZKJ Petar Gračanin, med drugim povedal član predsedstva O K ZKS Boris Goljevšček. V daljši razpravi šo člani občinskega komiteja in drugi odgovorni dejavniki soboške občine osvetlili marsikatera področja, ki bodo dobra osnova za pripravo srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov. V te aktivnosti se še posebej vključuje občinska organizacija ZK, ki z delovnimi skupinami obiskuje delovne kolektive, kar je gotovo velikega pomena za medsebojno informiranje in odpravljanje pomanjkljivosti. Zato so v razpravi poudarili, da mora biti ZK bolj vpeta v družbena dogajanja.
Kot rdeča nit se je skozi izvajanja razpravljalcev vlekla zahteva po boljši kadrovski politiki in idejnopolitičnem usposabljanju.V duhu uresničevanja sklepov 16. seje CK ZKJ je tudi izzvenela zahteva po še večjem opiranju na lastne sile, česar si brez dobrih kadrov ni mogoče zamisliti. Tega še zavedajo tudi v občinski partijski organizaciji, kjer v zadnjem času namenjajo vse več pozornosti pomlajevanju članstva. Velja pritrditi besedam izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS Iva Marenka, ki je dejal, da je letošnje leto zaznati resnejše soočanje znotraj ZK. Toda po njegovem mnenju se je treba čim prej otresti zgolj ugotavljanja stanja in se v večji meri lotiti
iz zadnjega popisa prebivalstva niso realni, ker se je velika večina Romov iz naše občine opredelila za Slovence ali Jugoslovane. Popisni podatki kažejo, da se je od predvidenih 2609 opredelilo za Rome le 236 občanov. Tu se odpira nov problem, ki bi ga moral v prvi vrsti rešiti večinski narod oziroma vsi občani soboške občine: zakaj se Romi nočejo opredeliti za Rome, zakaj zanikajo svojo identiteto in hočejo biti enaki enakim (spreminjajo imena in celo priimke). Vzrok je v tem, ker se kot enakovredni občani ne morejo vključiti v družbo, ker jih le-ta ne sprejema. Da je še vedno prisoten (neupravičeno) »zgodovinsko pogojen odpor do Ciganov« se najbolje vidi pri možnostih zaposlovanja Romov. Zaposlitev je dandanes že težko dobiti zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, če pa jo nekdo težje dobi tudi zaradi tega, ker je Rom, pa nas ne sme čuditi. Leta 1981 je iskalo zaposlitev 173 Romov, 1984 leta 289 in septembra 1985 že 306 Romov.
Število zaposlitev se iz leta v leto zmanjšuje, vemo pa, da jih le delo in enakopravno soodločanje o vseh bistvenih vprašanjih lahko napravi enakovredne drugim občanom. Iz tega tudi sledijo nerešene štanovanjske razmere. Od skupno 636 romskih družin jih živi v družbenih stanovanjih le 25, 239 družin živi v zidanih hišah, 252 pa v stavbah, grajenih iz lesa, blata in podobnih, materialov. Le, 24,4 odstotka oziroma 638 od vseh Romov je zaposlenih, le polovica jih je v občini redno zaposlenih za nedoločen čas. Kako torej rešiti najbolj pereče probleme, kakor so stanovanja in ureditev cest in komu
konkretnih akcij, ki bodo prispevale k večji učinkovitosti ZK. Ko je govoril o prizadevanjih za boljšo kakovost hrane — Pomurje namreč zagotavlja tretjino slovenske kmetijske proizvodnje — pa je omenil, da so rezerve tudi v boljši izkoriščenosti kmetijskih zmogljivosti.
V razpravo se je ob koncu seje OK ZKS vključil tudi član CK ZKJ Petar Gračanin, ki je opozoril, da moramo biti pri načrtovanju realni ter da brez proučevanja tržišča in kakovosti izdelkov ne moremo uspeti. Zato je nujno hitrejše dogovarjanje in temeljitejša proučitev posameznih zadev, s katerimi želimo prodreti na svetovni trg. Predvsem pa je potrebno, kot je omenil, več optimizma in prepričanja, da smo sposobni premakniti zadeve, ki ovirajo hitrejši razvoj, česar naj bi se odgovorneje lotili tudi v ZK. V nadaljevanju seje so člani komiteja potrdili stališča predsedstva OK ZKS o postopkih pridobitve parcel ob Ledavi in
NEZANIMANJE RAZSTAVLJALCEV IN OBISKOVALCEV ZA MLEKO 85
KJE V PRIHODNJE?
Zakaj je sejem mleka in mlečnih izdelkov v Mariboru doživel tak neuspeh, so vzroki verjetno različni — gotovo pa je, da bo lahko organiziran še 10. ali 20. sejem (letos je bil že 8.), pa ne bo bistvenih sprememb, če ga bodo prirejali samostojno in vsako leto. Pri pridobivanju mleka ni v tako kratkem času takih bistvenih novosti in sprememb, da bi jih lahko predstavljali vsako leto. Mariborskega sejma nista spremljala strokovni program in ocenjevanje, kakor je to že na vseh drugih sejmih; prvemu je v veliki meri kriv bojkot udeležbe poslovnega združenja Mleko-sim, ocenjevanja pa ni bilo zaradi tega, ker so ga opravili pred kratkim na sejmu v Novem Sadu. Vseh razstavljalcev je bilo le 20, od teh le dva iz sosednje Hrvaške.
Ob poplavi raznovrstnih razstav in sejmov bodo lahko uspeli Je tisti, ki bodo imeli širšo družbeno podporo. O tem so razpravljali tudi člani Gospodarske zbornice Slovenije minuli teden in obenem naredili seznam slovenskih sejmov, ki jih bodo v prihodnje načrtno spremljali in podpirali. Od lju
nale, če niso zaposleni in nimajo osnovnih denarnih sredstev za preživljanje.
V prostorih Centra za socialno delo se prav gotovo obrne največ Romov, saj poleg tega, da jih je le malo zaposlenih, lahko redki uveljavijo pravico do nadomestila za brezposelnost, velika večina Romov, ki so iskalci zaposlitve, pa nima nobenega premoženja niti svojcev, ki bi jih lahko preživljali. Stalno družbeno denarno pomoč prejema 125 Romov, od tega je 54 osebam to edini vir za preživljanje. Center za socialno delo se ne more povsem opreti na eno svojih temeljnih načel: da delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost sebi in svojim družinam predvsem z lastnim delom in dogovorjeno solidarnostjo v okviru svoje delovne organizacije. Kadar gre za Rome, velja izjema: ker ni mogoče drugače, se socialna varnost zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih po določenih merilih in postopkih.
Pripravljeno gradivo o romski problematiki je že obravnaval občinski izvršni svet, v prihodnjih tednih bo obravnavano na vseh občinskih ravneh, objavljeno v Delegatskem Vestniku, nazadnje pa bodo o njem razpravljali tudi zbori skupščine.
Že sedaj pa se odpira nekaj vprašanj, na katera bi morali čimprej najti odgovor: kako izpopolniti otroško varstvo in šolsko vzgojo, vključevati Rome v združeno delo, rešiti stanovanjsko problematiko, organizirati kulturno in širše športno delovanje ter v prvi vrsti usposabljati za delo z Romi ljudi, ki znajo romski jezik. Vse to pa je povezano s pravilno motiviranostjo samih Romov in z zagotavljanjem potrebnega denarja. B Peček
soglašali z ustanovitvijo dveh novih OO ZKS, in sicer v DSSS Panonija in Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Petar Gračanin se je udeležil tudi zbora komunistov KZ Pa-nonka, kjer so jasno opozorili na problematiko kmetijstva. Zavzeli so se za dolgoročne rešitve in večji vpliv gospodarskih zakonitosti. Zaradi nizke akumulativ-nosti kmetijstva in velike razdrobljenosti kmetijskih površin — povprečna kmetija ima le 3 hektarje ter seveda neugodne starostne sestave kmetovalcev, saj je kar 60 odstotkov nosilcev kmetijske proizvodnje v' občini starejših od 55 let, bo treba resno razmišljati o načrtovanju prihodnjega  razvoja. Zato je nujno ustvariti več delovnih mest izven kmetijstva in vključiti več mladih kmetov v vrste ZK. Prav tu pa jih čaka še veliko nalog.
Milan Jerše
bljanskih sejmov so na seznam uvrstili sejem Alpe-Jadran, sejem mode, vina, sodobne elektronike, tehnike za okolje, učil in šolske opreme, lesnopredelovalnih strojev, konfekcijskih strojev in sejem vzorcev tkanin in dodatkov. V Kranju naj bi dobili prednost gozdarsko-kmetijski sejem, sejem civilne zaščite, sejem drobnega gospodarstva in Gorenjski sejem, v Celju obrtni sejem in sejem vse za otroka, v Mariboru ‘sejem transportne in skladiščne opreme ter Vesela jesen, v Gornji Radgoni pa kmetijsko-živilski sejem, gradbeni sejem ter sejem embalaže in pakiranja.
Sejem mleka in mlečnih izdelkov se mora v prihodnje kljub bojkotu Mlekosima obdržati v Sloveniji, kje in v kakšni obliki naj bi ga organizirali, pa naj bi se odločili mlekarji sami. Verjetno je bil ta sejem letos zadnjič v Mariboru oziroma ne bo več organiziran vsako leto. Kje bo v prihodnje, se še ne ve, veljalo pa bi razmišljati tudi o vključitvi predstavitve mleka in mlečnih izdelkov v okvir kmeti jsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni.
B. Peček
0 slepi kuri in »slepem črevesu«
Tudi v drugo sklicana skupščina občinske raziskovalne skupnosti v Murski Soboti ni bila sklepčna. Od 64 delegatov jih je na zasedanje prišlo vsega 23, pa še ti ne ravno ogreti za glasnejša, prizadev-nejša razglabljanja. Tako so spet — hoteli ali ne — imeli glavno besedo sklicatelji skupščine, ki niso skoparili s pikrimi in zajedljivimi na rovaš kilave udeležbe in še bolj kilavega odmeva med navzočimi na seji. Sicer pa ni razlogov za vedrino, saj se že dovolj shiranemu raziskovalnemu dinarju ne obeta nič kaj spodbudnega, bi smeli zapisati ob rob monologom »uradnih govorcev«.
Slišali smo tudi nekaj pripomb na račun osnutkov dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za prihodnjo petletko in dolgoročnega plana do leta 2000. Kot so menili, je zlasti področje energetike, kar zadeva izrabo novih virov, kot je to geotermalna energija, preohlapno, zelo načelno obdelano. Podobno drži za varstvo okolja, kjer so nekaterni-ki že tako ravnodušni, da jih recimo niti množično onesnažene, ponekod docela zastrupljene tekoče vode, ne vržejo s tira. Tudi slepa kura kdaj pa kdaj zrno najde, je bila na-vrženra prispodoba, misleč pri tem na več kot skromno prodajo znanja v izdelkih ali storitvah organizacij združenega dela iz soboške občine na tuja tržišča. Če se bo tako nadaljevalo, res utegnemo vnovič postati nekakšno »slepo črevo«, je strateško razvojno usmeritev Pomurja in Murske Sobote komentiral predsednik soboške občinske raziskovalne skupnosti dr. Aleksander Šiftar. Zaman je spodbujal, naj se delegati oglasijo s svežimi, izvirnimi zamislimi glede prihodnjega srednjeročnega in dolgoročnega razvoja soboške občine. Zdi se, da sta se jih dodobra polotila malodušje in naveličanost, kajti če prav pomnimo, skupščina te skupnosti že dolgo ni bila sklepčna. (Pa ne samo ta!) Ali pa je to preprosto zato, ker so na pragu volitve in delegati samo še čakajo zamenjavo. Morda bi res kazalo pretehtati vprašanje, da bi v prihodnjem mandatu poleg zbora uporabnikov v občinski raziskovalni skupnosti imeli še zbor izvajalcev, podobno kot ga imajo recimo v Lendavi, kjer je kot izvajalska organizacija registrirana raziskovalna enota v Gorenju Varstroju. V soboški občini z registracijo ne bi smelo biti problemov, saj je več organizacij, ki imajo dokajšnja raziskovalna jedra in takorekoč vse pogoje, predvsem pa sta to Živinorejsko-veterinarski zavod in Zavod za ekonomiko in urbanizem.
B. Žunec
LENDAVA
Petnajst vrtin
V bližnjem srednjeročnem obdobju bo temeljna organizacija združenega dela Raziskave nafte in plina pri INA-Nafti Lendava nadaljevala z vrtanjem raziskovalnih vrtin, predvsem v severovzhodnem delu Slovenije. V prihodnjem letu naj bi izvrtali tri vrtine v panonskem delu Slovenije. Problem, ki jih najbolj tare, pa je, komu zaupati vrtanje, saj sami nimajo za to potrebnih strojev. Doslej je vrtalo podjetje INA-Nafta plin iz Zagreba, v teh dneh pa se pojavlja nova možnost, saj bi vrtanje lahko opravili tudi vrtalci s sosednje Madžarske, to bi bilo menda tudi cenejše. Pogovarjajo se tudi z domačimi gradbinci, ker je zaradi pomanjkanja deviz edina možnost za plačilo vrtalnih storitev kompenzacija z Madžarsko. Gradbinci se za delo na Madžarskem zelo zanimajo. Sedaj potekajo tudi raziskovalna dela na območju petišovcev, ugotovili naj bi možnost gradnje podzemnega skladišča plina za potrebe slovenskega plinovodnega omrežja.
Jani D.
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
STRAN 3
• SREČANJE NA POTI VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI
I »POMEMBNO JE, DA SE ZVEZ A
Prvi mož radgonskega okraja zatrjuje, da glede . vzponov in padcev v dozdajš-i njem sodelovanju med občinama Gornja Radgona in Murska Sobota ter okrajem Radgona v Avstriji ni treba na nikogar valiti krivdo, ampak postaviti v ospredje obojestransko prizadevanje.
Četrt stoletja mineva, odkar se je v Gradcu prvič sestala ju-goslovansko-avstrijska komisija v zvezi z uresničevanjem gleichenberškega .sporazuma o ureditvi obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo iz leta 1953 in dopolnilnega sporazuma iz leta 1960. Zanimalo nas je, kako je sporazum vplival na razvoj sodelovanja in povezovanja na tako imenovani lokalni ravni, zato smo za pogovor zaprosili okrajnega glavarja Radgone dr. Konrada Kranicha — to funkcijo so mu zaupali s prvim letošnjim januarjem — ki nas je rade volje sprejel in odgovoril na nekaj vprašanj.
»Razvoj maloobmejnega prometa v teh 25 letih je lahko zgled drugim. Najprej nekaj številčnih podatkov! Do konca letošnjega julija je na devetih mejnih prehodih prestopilo mejo okrog 5,200.000 Avstrijcev in okrog 9 milijonov Jugoslovanov. Če primerjamo število prebivalcev na maloobmejnem območju, pride na okraje Radgona, Feidbach in Fiirsten-feid 61 tisoč prebivalcev, na občine Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lenart pa -okrog 100 tisoč prebivalcev. Primerjava števila prestopov s številom prebivalcev na maloobmejnem območju da razmerje približno 1:1. V okraju Radgona je ta čas veljavnih 5 tisoč maloobmejnih prepustnic in 215 je dvolastnikov iz občin Gornja Radgona, Lenart in Maribor. V okviru lokalnih oblasti v Murski Soboti in Radgoni smo uspeli v nekaj mesecih s skupnimi močmi dodelati način, kako razširiti maloobmejni promet na vse prebivalce ob meji. To je bilo tudi sprejeto kot dodatek k sporazumu o ureditvi obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo na zadnjem zasedanju mešane komisije. (Zasedanje je bilo konec septembra v Mariboru, vendar bodo nekateri predlogi in sklepi začeli veljati šele, ko jih bosta potrdili vladi obeh držav. Op. B. Ž.) Torej so bile lokalne oblasti leto dni pred nte-šano komisijo.«
Kaj sodite o razvoju maloobmejnega sodelovanja v če-trtstoletnem obdobju med občinama Gornja Radgona in Murska Sobota ter okrajem Radgona? Bi lahko navedli vsaj nekatere pomembnejše oblike in načine povezovanja, za katere osebno menite, da so pripomogli h, krepitvi dobrososedskih odnosov?
Sodelovanje z občinama Murska Sobota in Gornja Radgona se je že od samega začetka ugodno razvijalo, čeprav način dela zaradi različnosti naših organov ni bil preprost. Stiki z Mursko Soboto so bili in so še tesni, saj je mešana komisija to občino že od začetka določila kot »kontaktno oblast«. Ta čas je na vseh ravneh obstajala potreba po boljšem sodelovanju. Tako se je na primer rodila zamisel o ustanovitvi maloobmejnega simfoničnega orkestra, ki še danes deluje. V tem obdobju je bilo veliko vsakdanjih človeških problemov rešenih po kratki, nebirokratski poti. Na obeh straneh smo bili vedno pripravljeni, tudi zunaj delovnega časa, za stike in so-
V Hrastje—Moti bo čez pol leta odlagališče polno
Kam potem z radgonskimi odpadki?
Potem ko so naleteli v Turjan-cih na odločen — ne, v Hrastje— Moti pa bo odlagališče smeti zapolnjeno v naslednjih šest mesecih, so komunalne smeti iz radgonske občine ponovno Damoklejev meč v prizadevanjih za ekološko čistost in varstvo okolja.
Odgovorni niso držah križem rok in na zadnji seji radgonskega izvršnega sveta je tekla beseda o osnutku ureditvenega načrta za novo odlagališče, ki so ga pripravili delavci Zavoda za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote. Čeprav imajo zanj načelno soglasje tako vodnega go«,n-'d'""
NE PRETRGA!«
delovanje. Tako je prihajalo do rešitev hitro in brez ovinkov. Je pač tako, da imajo težave in potrebe malega človeka zanj poseben pomen. V pogovorih so bila nenehno navzoča vprašanja kot na primer: razširitev števila mejnih prehodov in graditev carinskih poslopij za mednarodni promet z gradnjo novega mostu čez Muro med Gornjo Radgono in Radgono; čiščenje Kučnice, ki jo zavoljo njenega pomena štejejo za »največjo evropsko reko«, olajšave pri prenosu blaga, denarja in podobnega čez mejo in tako dalje. Pravzaprav ni mogoče prikazati koliko ur, dne-vov-, tednov, celo mesecev je bilo v tem četrtstdletju porabljenih na obeh straneh, torej obojestransko, za maloobmejni promet in obmejno prebivalstvo. Najpomembneje je, da je danes mogoče v tej zvezi na več ravneh videti veliko koristnega in uporabnega. Dejal bi, da je medsebojno dogovarjanje primemo, če pri tem mislimo samo na izdajanje obmejnih prepustnic, sodelovanje mejne milice in organov varnosti kar zadeva potniški promet, da ni večjih čakalnih dob. Vedno smo pripravljeni ugoditi čakajočim, da čim prej opravijo carinske formalnosti. Na kulturnem področju — kot že omenjamo — deluje obmejni simfonični orkester, moram pa tudi spomniti na sodelovanje med pevskimi zbori in šolami. Realna gimnazija iz Radgone in šole iz Murske Sobote so prirejale skupne šolske in športne prireditve in tekmovanja. Šport namreč predstavlja trdno vez. Naj samo spomnim, koliko nogometašev iz Avstrije in Slovenije deluje na tem našem območju.
»Trudim se za dobrososedske odnose med oblastmi in ljudmi na obeh straneh meje, za njihovo ohranjanje in poglabljanje,« je v pogovoru za naš časnik in Radio Murska Sobota poudaril novi okrajni glavar avstrijske Radgone dr. Konrad Kranich.
Zdi se, da je doslej najmanj storjeno pri gospodarskih stikih. Kaj mislite, zakaj in ali so kakšne večje možnosti za sklepanje pogodb blagovne menjave v maloobmejnem prometu in industrijskem sodelovanju? Kakšna je v tem pogledu prihodnost obrata Radenske v Žetincih?
Vprašanje je, kaj razumemo pod gospodarskim sodelovanjem. Kar zadeva trgovino, je bilo po mojem mnenju celo zelo veliko opravljenega, čeprav je prihajalo do težav ob določenih omejitvah s strani države. Med drugim je to odvisno od sestave prebivalstva. V našem okraju je pretežno kmetijsko usmerjeno. Zato se je prav na tem področju v zadnjem obdobju zvrstilo največ stikov, na primer z zamenjavami delegacij. Ne morem mimo vsakoletnih naših razstavljalcev na po
stva (bilo naj bi pri »spodnjem grisu« ob Muri) kot tudi sanitarnih organov, geodetov in tudi Avstrijcev iz Murske komisije in so pepričani, da so našli najustreznejšo rešitev, ne zgolj iz gospodarskega, ampak tudi ekološkega vidika, se zavedajo, da občane zanj ne bodo prepričali zlahka. Zato so se dogovorili, da bodo o tem ponovno spregovorili na prihodnji seji.
Na dlani pa je, da bi bilo najbolj racionalno in ekološko spre-jemljivjo skupno regijsko odlagališče po vzoru avstrijskega v Halbenrainu. Kajti ob energetskih zagatah bi bil tako prido-
murskem sejmu v Gornji Radgoni. Kljub prizadevanjem in začetnim spodbudnim znamenjem po krepitvi in pospeševanju sodelovanja na področju turizma je vse skupaj splavalo po vodi. Josefs Quelle, izvir mineralne vode v Žetincih, ki obratuje v okviru dolgoročne pogodbe z Radensko, daje tukajšnjemu obratu velike možnosti na avstrijskem tržišču. V tej zvezi ni nobenih problemov. Sodelovanje na posameznih gospodarskih področjih, denimo pri obrambi pred točo, pa je kar vzorno. Vsekakor pa je tod veliko izmenjav mnenj, usklajevanj in dogovorov.
Nekje do leta 1975 je bilo sodelovanje med občinama Gornja Radgona in Murska Sobota ter okrajem Radgona zelo plodno in živahno. Po tem letu je tega Občutno mahi. Kako to?
Odnosi ne morejo biti vedno enako intenzivni. So vzponi in, padci. Pomislite samo na zakon! Važno je le, da se zveza ne pretrga in gredo določene zadeve dalje. Nedvomno pa imajo večkratni stiki veliko vrednost. Z naše strani ni nobenih ovir za njihovo povečanje. Ni treba na nikogar valiti krivde, ampak postaviti v ospredje obojestransko prizadevanje. Svoja prizadevanja sem predstavil, ko sem obiskal občine
Murska Sobota, Gornja gona in Lenart. Trudim dobrososedske odnose oblastmi in ljudmi na
Rad-se za med obeh
straneh meje, za njihovo ohranjanje in poglabljanje.
Radi bi vas še vprašali — pa ni nujno, da nam odgovorite — ali je bilo kjerkoli in kadarkoli v vašem okraju sproženo vprašanje o vlogi in položaju, ki ga imajo Slovenci v tako imenovanem Radgonskem kotu? Kaj osebno mislite o tej problematiki?
Pri nas v okraju ni »slovenskega problema«. Kot uslužbenci smo podvrženi zakonu. Politiko delajo politiki. Po mojih izkušnjah lahko ugotovim, da se pri nas vsi počutijo dobro in ni nihče prikrajšan. Vseeno pa imamo aktualen problem s Slovencem oziroma Jugoslovanom, ker smo pred prijateljsko nogometno tekmo Jugoslavija: Avstrija. Vseeno pa problem le ni tolikšen, ker popolnoma zaupamo našemu državnemu selektorju prof. Branku Elsnerju. (Pogovor z okrajnim glavarjem Radgone dr. Konradom Kranichom smo imeli dan pred tekmo, v torek 15. oktobra.)
Naj povzamem! V začetku so bili stiki med oblastmi na obeh straneh pogostejši, vendar je bilo treba takrat opraviti pionirsko delo. Nekateri problemi so danes samoumevni. Morda se tu in tam pojavlja pretirano mnenje, da je na področju maloobmejnega prometa že vse narejeno. Takega mnenja ni mogoče upoštevati ne v imenu obmejnega prebivalstva in ne vse države. Svoj-čas je vladalo medsebojno spoštovanje in izogibali smo se provokacijam. Razumeli smo položaj drugega, predvsem pa spoštovali skupne sklepe in dogovore. Oblasti so po svoji strukturi v službi ljudi, ki jim zaupajo, in tako se morajo tudi obnašati. Ponavljam: politika, kakršnakoli je, je v pristojnosti določenih organov in nima z našim delom nič skupnega. Maloobmejni promet je v preteklih 25 letih v vsakem pogledu svojo nalogo popolnoma izpolnil in naj se v prihodnjih desetletjih še potrdi.
BRANKO ŽUNEC
bljeni bioplin še kako dobrodošel, takšno odlagališče pa tudi ne bi predstavljalo nobene nevarnosti za podtalnico. Čeprav so v vseh občinah načelno zanj, pa se ga v svoji vsi otepajo. Zato so se člani radgonskega občinskega sveta, ko so obravnavali predlog dolgoročnega načrta občine od 1986. do 2.000. zavzeli, da bi to vnesli v družbene načrte v vseh občinah, pa tudi v skupne temelje razvoja Pomurja, ki jih pripravlja Medobčinska gospodarska zbornica (čeprav bilo je tako že zapisano).
V. Paveo
Voziti bi moralo še več takšnih
vlakov!
Koncept nemškega rajha-po-nemčiti slovensko deželo, izgnati 250 .tisoč ljudi in v njihove domove vseliti »čiste« arijce — so podrla človeška srca. Zdaj že po-malem daljnjega junija leta 1941 je krute načrte s svojim spontanim ravnanjem, ki ga rajhovci niso pričakovali, dobesedno raztrgalo srbsko ljudstvo. Z mariborske železniške postaje so tistega mračnega leta transporti razvažali nedolžne slovenske družine, komaj premikajoče se starce in starke, šele rojene otročičke, napredne delavce in izobražence. Skoraj za vsakega tretjega prebivalca med Muro, Dravo in Savo je bilo določeno — izgnanstvo.
Za vsem tem se je skrival velik načrt germanizacije in uničevanja slovenskega ljudstva. Izbrisati domove, zgodovino, tradicijo, kulturo, šole, pripeljati Švabe in rešiti problem. V enem vabilu, ohranjenem in javno objavljenem, je Hitler osebno določil Srbijo kot območje Balkana, kamor je treba poslati Slovence. Velik del Hitlerjevega načrta se je sesul. Srbski narod je kljub grožnjam in veliki propagandi širokega srcain odprtih domov že na prvem koraku pričakal svoje slovenske brate z odkritosrčnostjo in prijateljstvom: »Dobrodošli, bratje Slovenci?«
Hitler v svojih načrtih ni mogel doumeti in predvideti široke duše srbskega človeka, gostoljubnosti in razumevanja za ljudi, ki so prisilno odšli od doma in tam pustili vse. Se na um mu ni prišlo, da bi Slovenec v Srbiji sprejet s pozdravom: »Ali vidiš te sobe, ali vidiš njive, slivove nasade ... bratsko jih bova delila. Pri nas boste svobodni, kolikor smo mi sami svobodni . ..«
NI OSTAL LE SPOMIN
Dvajset let je minilo, ko je iz Slovenije proti Srbiji znova peljal vlak z istimi družinami, vendar tokrat v svobodi. Vsi so vedeli, kam gredo. V najtežjih časih sklenjena prijateljstva so ostala živa. Mnogi so se lahko srečali še dosti pozneje ...
Roman Mecilošek iz Murske Sobote je imel to priložnost prvič leta 1978."Najlepši del mladosti je preživel v Paračinu. Tam so bili njegovi sošolci iz gimnazije, tam so bili, kljub hudim časom, lepi spomini... in tam so po več kot 35 letih še ljudje, med kateri-
PRIPRAVE NA OBČINSKI REFERENDUM V LENDAVSKI OBČINI
Turniška šola je pretesna
V referendumski program občine Lendava je vključena tudi gradnja prizidka k osnovni šoli v Turnišču. Tako naj bi pridobili šest učilnic, telovadnico, kuhinjo z večnamenskim prostorom, garderobe; v delu prizidka, ki bi bil podkleten, pa bi bile shrambe za živila. Predvidevajo, da bo gradnja osnovnega objekta stala 210 milijonov --dinarjev, oprema pa 25 miljonov, skupaj torej 235 milijonov dinarjev. Seveda pa pri
V Turnišču imajo telesno vzgojo v tejle 350 let stari zgradbi, ki jo je močno načel zob časa in je zadrževanje v njej že nevarno za življenje.
Foto: S. S.
zidka k turniški osnovni šoli ne bi v celoti zgradili s sredstvi občinskega samoprispevka. Iz tega sklada bi bilo nakazanih 122 milijonov 500 tisoč dinarjev, krajani oziroma krajevna skupnost bi dala 22 milijonov 500 tisoč dinarjev, poleg tega pa še 10 mili-
Kot ena družina — Vladka Mecilošek (v sredini) med svojimi v Parači-nu.
mi je nekoč gorje spletlo nepozabna prijateljstva. Pod svoj krov so ga sprejeli Radunoviče-vi ...
Poslej so se tako srečevali vsako drugo leto — enkarat v Murski Soboti, drugič v ' Paračinu. Prijateljstvo med Romanom in Mladenom se je preneslo tudi na njuni ženi, na družino Mecilo-škovih in Radunovičevih. Toliko so si imeli vedno povedati, toliko stvari jih je povezovalo. Ime Ra-dunovičeve stare domačije Mu-tnica se je kaj hitro oprijelo tudi kmečke hiše, ki so jo Meciloško-vi kupili na Goričkem. Roman je Mladena navdušil za čebelarstvo, lansko leto so načrtovali celo skupen dopust. Toda življenje ni prenehalo biti kruto. Bolezen in smrt sta preprečila, da bi se še petič srečali.
»Strah me je bilo tega srečanja. Na železniški postaji v Ču-priji se je vlak ustavil točno tam kot leta 1978. Najprej mi je bila pred očmi podoba našega prvega srečanja. Roman s kovčkom in sliko v toki, Vladka nasmejana z velikim šopkom nageljnov ...
Zdaj bo Vladka sama. Zagledam jo z dvema velikima kovčkoma. Pohitimo drug k drugemu. Objem, stisk rok, solze na očeh ... iz srca se nam je odvalil velik, težak kramen. Romanova povezanost s Paračinom in nami je pognala globoke korenine. Prav nič se ni spremenilo. Naši družini ostajata povezani. Midva z ženo in naša Vladka se bomo potrudili, da bodo to nadaljevali naši otroci, vnuki...« pripoveduje Mladen.
Vladka in Ljubinka mu pritrjujeta, tudi mlada Dadunovičeva družina. Ta vlak se ne bo ustavil. Ko bo prva priložnost — morda bo to naslednji vlak — se bodo
jonov, ker bi telovadnico povečali za potrebe občanov; 60 milijonov naj bi dobili od izobraževalne skupnosti Slovenije oziroma iz republiškega proračuna, 20 milijonov pa bi zbrali z združenjem amortizacijskih sredstev šol. Naložba bi torej bila »pokrita«.
Sedaj obiskuje tumiško osnovno šolo 429 učencev. Prihajajo iz Turnišča, Renkovec, Gomilice in Nedelice. Iz leta v leto jih je
več. Tako so letos vpisali 75 novincev, čez nekaj let pa se bo na tej šoli učilo kar 500 otrok. Pravzaprav pa to ne bo največ, saj jih je toliko bilo že pred 25 leti, ko so v Turnišču zgradili novo šolo. Od takrat se je marsikaj spremenilo; zdaj ni mogoče več natrpati
srečali mladi Meciloškovi in Ra-dunovičevi. Povezuje jih še nekaj — oboji imajo približno leto in pol starega vnučka. Izročilo vlaka tako postaja življenje, del ljudi, v njegovih vagonih ni fraz in odtujene politike ...
»Se več takšnih vlakov bi moralo voziti po Jugoslaviji!« v družinskem krogu skupaj z Vladko razmišljajo Radunovičevi. »Skupaj z nami bi nanje morali povabiti tudi tiste, ki o bratstvu in enotnosti mislijo drugače, tiste, ki ne poznajo korenin naših vezi, tiste, ki naši skupnosti ne želijo dobro, tiste ... Dolg nas, ki smo na lastni koži občutili dragocenost te vrednote v naši družbi, je velik — moramo jo znati prenesti na mladi rod, na vse, ki podcenjujejo to, kar imamo. Videti je enostavno, pa vedno ni. Naš vlak nam je v veliko pomoč, zato mora voziti!«
Če ne prej, se bosta družini srečali spet čez dve leti v Murski Soboti. To drži kot pribito, so rekli ob našem obisku. Vmes si bomo pisali, telefonirali, če bo nanesla priložnost, se morda tudi videli. Mladen bo pripravil vse potrebno za ureditev »roštilja« v-Vladkini »Mutnici«, Meciloškovi bodo pomagali s čebelarskimi nasveti ...
In živela bo zgodba o bratstvu med ljudmi in bratstvu med narodi, ki se ne da z ničemer potemniti in nikoli pozabiti, o prijateljstvu, vrednejšem od vseh knjig in zapisov, o ljubezni, plemenitejši od kruha.
(Mira Aleckovič v knjigi Vlak, ki se ne bo ustavil)
Tekst: Irma Benko Foto: Milivoj Ilič
v razred po 50 in več učencev, ker je učno-vzgojni proces pač drugačen. In ker je temu tako, so zdaj težave velike: pouk je organiziran v 17 rednih oddelkih in v 2 oddelkih podaljšanega bivanja. Štirje razredi celo nimajo svojih matičnih učilnic in se vsako uro selijo iz razreda v razred ter iščejo proste učilnice. Sicer pa je pouk organiziran v dveh polnih izmenah. V dopoldanski 215 učencev od 5. do 8. razreda, v popoldanski pa 214 od 1. do 4. razreda.
Turniška šola sicer ima jedilnico, vendar ta meri le , 36 kvadratnih metrov, v njej so mize, ni pa stolov, saj zanje ni prostora. Učenci tako malicajo stoje!
Ob našem obisku pa smo si ogledali tudi »telovadnico«. Skoraj nismo mogli vetjeti, da v tem krajevnem središču ni drugega prostora za telesno vzgojo, kot je 350 let stara stavba. Seveda je neprimerna za telovadnico, kajti piha z vseh strani, strop je nizek, tla razmajana. Še huje je na hodniku tega objekta, kajti zid se ruši, podboji izpadajo ... čudež je, da se doslej še ni zgodila nesreča.
Učenci osnovne šole Turnišče in njihovi učitelji bodo uspešnejši, ko bodo dobili prizidek k »stari« šoli. Idejni projekt je že narejen, oblikovali so tudi že gradbeni odbor, nimajo pa še denarja. Ker bo za gradnjo prizidka polovica sredstev pritekla iz občinskega samoprispevka, ki naj bi ga sprejeli za obdobje 1986—1990, si v krajevni skupnosti Turnišče še posebej želijo uspešen izid decembrskega gla-S0Vanja'	š SOBOČAN
STRAN 4
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
kulturna obzorja
Ob izidu Slovarja beltinskega prekmurskega govora
Pri Pomurski založbi je pred kratkim izšel slovar beltinskega narečja, za katerega je zbiral besede pokojni Feri Novak, kmet iz Beltinec, uredil in dopolnil pa ga je njegov brat, upokojeni univerzitetni profesor dr. Vilko Novak. Ilovar obsega okrog 8000 besed, ki se razlikujejo od književnih slovenskih po obliki, naglasu ali celo pomenu, ko je ta v nare-‘ čnem izrazu bolj pretanjen ali bolj določen in tipičen. V takih primerih so v slovarju ustrezne pomenske zveze, v katerih se vsebina frazeološko pojasni.
Mnoge zapisane besede ljudje že zelo redko uporabljajo ali so jih sploh opustili. Vzroki, da neke besede izginejo iz jezika, so lahko različni, včasih zato, ker neki življenjski načini ne obstajajo več, predvsem kar se tiče materialne kulture, ali pa zato, ker se je spremenilo duhovno, obzorje. V vsakem primeru je vredno, da se s slovarskim zapisom obvarujemo pred izgubo besednega zaklada in v tem je samo ena od vrlin slovarja. Poleg vsega drugega nas obvešča tudi o zgodovini, kulturi in izročilu, ne samo beltinskega okolja. Naslov je izbran tako, da naglaša opredeljenost (o jezikoslovni primernosti naslova tokrat ne razmišljamo). Pravi, da gre za slovar govora in ne jezika, kakor se običajno pišejo slovarji. V strukturalni filozofiji, kar je sprejela tudi večina sodobnega jezikoslovja, je govor živa uporaba jezika. Govor je živi govor, tisti jezikovni znaki, s katerimi se ljudje vsakokrat sporazumevajo. Dalje določa naslov področje slovarja tako, da izmed prekmurskih narečij zajema beltinsko.*
NAREČJA IMAJO SVOJO USODO
<>»*** * •' * * — — -  - II    lil. II< '  .1 —- — W WWW- I' I  "* '.II W
V resnici pa tak slovar nima samo ozkega lokalnega pomena in je zato primemo, da pokažemo tudi na njegovo širšo stran in ga, kot pravijo, postavimo v kontekst širnega sveta.
Časi in vrednotenja se očitno spreminjajo. V obdobju največjega povojnega gospodarskega razmaha so se po svetu uveljavljale trditve da narodne in ljudske kulture niso več pomembne in počasi izginjajo. Vsepovsod bo zavladala tako imenovana planetarna civilizacija, ki bo izbrisala različne kulture in uveljavila novo vrsto internacionalizma: ob kupovanju in uživanju enakih dobrin bomo tudi skupni potrošniki istovrstnih »kulturnih« vrednot. Tako kot po vsem svetu nosijo kavbojke in copate, uživajo enake jedi in pijače, tako ne potrebujemo več besed kot so bregiiše za hlače, punčuli za čevlje, murcija za pijačo in gibice za vrsto pogač. Izročilo in preteklost naj bi bili nevredni krasnega novega sveta, ki prihaja. — Vse to odlično služi za lažje manipuliranje z ljudmi, za to, da bi nam, povsod enako poneumlje- / nim, lahko predajali enake laži in enake nepotrebne izdelke. Domače besede, ki so temelj v sistemu znakov in siihbolov, so s tem tudi osnova za izobraževanje kulturne istovetnosti, samostojnosti in najpriročnejši način za odpor proti takemu izenačevanju in uničevanju.
NAJ CVETI STO CVETOV
Potem se je na različnih koncih sveta nekaj premaknilo. Kitajci so rekli, da naj cveti sto cvetov in prenehali s kulturno revolucijo, Francozi so sklenili izločiti iz jezika tuje izraze, začeli so izhajati’narečni slovarji ob rob potisnjenih družbenih skupin v angloameriških mestih, ki oblikujejo svoje besede, da bi s tem pokazali odpor. Ne samo takšni veliki in še najmanj ogroženi, tudi drugi kulturno osveščeni naro-' di so začeli zbirati in zbirajo narečne besedne zaklada, da bi bila njihova samostojnost trdnejša. Slovenci hočemo v zadnjem času ponovno premisliti smer prihoda na današnje etnično ozemlje (ki se na žalost manjša!) in nekateri trdijo da smo tu že od prej — kot Veneti.
BELTINSKI GOVOR KOT SLOVENSKO NAREČJE
To slednje,-slovensko spraševanje, je tako ali drugače, v potrditev ali zanikanje, povezano z ugotovitvami obeh jezikoslovcev, dr. Jurančiča in dr. Logarja, ki sta napisala strokovno oceno
OHRANITI PRETEKLOST
Na Madžarskem je- oktober Mesec muzejev in spomeniškega •varstva. V okviru tega smo tudi v monoštrskem Lokalnozgodovin-skem in narodnostnem muzeju organizirali naslednje akcije: razstavo z naslovom Porabje v slikah ter predstavili del ljudske obrti, in sicer pletenje košar.
Naša težnja je, da bi v sodelovanju z osnovno šolo v Monoštru organizirali skupine otrok slovenske narodnosti, ki bi se
slovarja. Po mnenju prvega lahko zbrano besedišče spremeni poglede na nastajanje in današnje stanje slovenskega jezika, drugi pa spoznava v zbranem gradivu veliko novega za jezikoslovce in tiste, ki raziskujejo izvore besed — etimologe. Na tem področju je v slovarju opravljeno nemajhno delo. Izvor besede se mestoma zasleduje zelo daleč nazaj, v nekaterih primerih celo do grščine. Mnogo tega pa še seveda ni narejenega, kakor pravi urejevalec sam v predgovoru..
Posebno vredne so pri razlagi dodane fraze, ker se šele iz njih vidi pravi pomen posameznih besed. Za nekatere označitve književna slovenščina namreč nima enakovrednih besed in je bil zato potreben opis v pomenski zvezi. Bogastvo opažanj in posebni življenjski načini prekmurskega človeka so v takih primerih najbolj razvidni in se ponujajo v književno uporabo. Jezik tako postaja posrednik za nove vsebine podoživljanja, pravzaprav vodi do novih drobnih odkritij. Z novimi prispodobami se lahko žlahtni pesniška govorica.
Mnogo frazeologije z metra — ravni jezika, predvsem takšne uporabe v današnjem času, ko življenjske tehnike ob katerih so izrazi nastali ne obstajajo več, ohranjajo pa se izrazi v prenesenih pomenih, bi bilo potrebno dodati. Sem spadajo tudi posne-movalni — onomatopejski izrazi, ki jih ima govor dosti.
Poleg vsega je slovar zanimiv tudi še za sociologe, kulturologe, zgodovinarje in druge. Da je to res in da je bilo z njegovo pripravo in izdajo storjeno zelo koristno dejanje, lahko potrdimo tudi s tem, da naštejemo jezike in narečja, v katerih sta avtorja iskala izvirne oblike. Po eni strani se s tem razkrivajo socialni in kulturni stiki v zgodovini, po drugi pa ustrezno znanstveno delo. Ta narečja in jeziki so: avstrijski, bavarski, francoski, grški, hrvaški, italijanski, kajkavski, latinski, nemški, nemško-koroški, srbohrvaški, srednjevisokonemški, starobeneški, starovisokonemški, tirolski, tržaški, turški. Manjka jidiš, jezik Židov, ki je nastal iz nemškega in slovanskih prvin, iz katereaa se v beltinskem govoru prav fako najde kaka, skorajda nespremenjena beseda, npr. me-šuge — zmešan, nor, iz jidiša meschuggo. Četudi manjka še nekaj desetin drugih besed, ki bi jih bilo ob priložnosti dobro priobčiti, je slovar odličen začetek za tisto, k čemur kliče dr. Novak v spremni besedi: da bi skupaj s slovarjem zgodovinske knjižne prekmurščine, ki ga pripravlja in je izšel pri SAZU, začeli sestavljati tudi slovarje drugih prekmurskih govorov. Razlogov za to je dovolj.	Štefan Smej
udeležile našega programa, saj je znano, da je v zadnjih letih število ljudskih obrtnikov v Porabju močno upadlo. Zato moramo posvetiti več pozornosti še živečim aktivnim obrtnikom.
Nekoč so otroci v družinskem krogu videli, kako so njihovi dedki pletli košare oziroma kako so ženske tkale platno. Sčasoma pa so se kar izučili stroke. S temi ljudskimi obrtmi se danes ukvarjajo le starejši vaščani in lahko se
NIKOLAJ BEER: DEŽEVNO JUTRO NA GORIČKEM, olje, 1985.
Taka je nova podoba akademskega slikarja — rojaka Nikolaja Beera, ki izvira iz Križevec na Goričkem in se tokrat predstavlja v Likovnem razstavišču Ljubljanske — Temeljne pomurske banke v Murski Soboti. Po daljšem iskanju v slikarstvu je spet našel sebe in primarno — barvo.
Večja kulturna izmenjava — boljša ponudba
V Murski Soboti so se pred tednom dni sešli predstavnik: kulturnih skupnosti Murske Sobote in Ljubljane Center. Že sama zamisel o sodelova-nju med slovenskim glavnim mestom in pomursko metropolo na kulturnem področju je več kot spodbudna. Tovrstno sodelovanje med prijateljskima mestoma je še posebef v prid Murski Soboti, saj bodo Pomurci na ta način lahko bolje seznanjeni z novostmi iz republiškega središča.
Predstavniki ljubljanske kulturne skupnosti so ponudili gostovanje na ljubiteljskem in . poklicnem kulturnem področju. Omeniti velja dogovorno gostovanju Šentjakobskega gledališča in eksperimentalnega gledališča Glej pri nas in gostovanje pevskih zborov ter I sodelovanje na literarnem področju. Prav tako so se dogovorili tudi za posvet knjižničarjev in izmenjavo izkušenj na tem področju.
. Naša kulturna skupnost pa je predlagala gostovanje Prekmurskega okteta, pevskega zbora Stefan Kovač, nastope j beltinskih fokioristov, cimba- , listov, tarnburaškega orkestra i j in izmenjavo s področja lite- ] i rarne i» likovne dejavnosti.
Program sodelovanja pa bodo določili 'tudi mladinski predstavniki, od katerih ljubljanski vrstniki še posebej veliko pričakujejo od že potrjenih prekmurskih kulturniških zanesenjakov.	. i
Kulturni skupnosti pa bosta | izmenjevali tudi strokovna gradiva in javna glasila oziroma časopise, da bi se sproti seznanjali z dogodki na kulturnem področju.
Izbrana gostovanja bo potrebno še denarno ovrednotiti, upajmo pa, da dobro zamišljeno sodelovanje ne bo ostalo le na papirju.
Milan Skledar
zgodi, da bomo čez nekaj let našli predmete res samo še v muzejih.
Naša naloga je, da bi še pravočasno zbrali predmete, ki ležijo zanemarjeni na podstrešjih, oziroma da bi anketirali še živeče ljudske obrtnike. Na neki način bi morali obvarovati še stoječe slamnate hiše, ki nam pričajo o naši preteklosti in kulturi prednikov.
Katarina Hirnbk
PREJEMNICA ODLIČJA SVOBODA 85
Irena Barber-Talaber
Odločna in samozavestna, visokorasla ženska svetlih las je in govori svoj materni jezik v okolju, kjer to ni vedno lahko. Ni le kulturnica, čeprav je odličje svoboda 85 prejela s pripisom »zavzeta kulturnica«. Njeno poslanstvo v Porabju, predvsem pa v Dolnjem Seniku, kjer živi na sosednjem Madžarskem, je mnogo širše. Je občinska sekretarka, vendar je tokrat nismo našli na delovnem mestu, ampak doma, in ljubeznivo se je, kljub bolezni, odzvala vabilu na pogovor.
Strinjala se je z uvodno ugotovitvijo, da je to, kar počne, več kot le kulturno poslanstvo in spregovorila o dolgih letih svojega delovanja v Porabju.
»Izrabila sem priložnost, ki mi jo ponuja funkcija občinske sekretarke in tako sem na kulturnem področju kot sicer skušala kar največ narediti. Trideset let je namreč, kar sem aktivna kulturnica, in dvajset, kar delam na občini. V začetku, ko sem se vrnila iz Gyora, kjer sem študirala, sem skupaj z drugimi mladimi v kraju organizirala mnogo kulturnih večerov, kasneje pa pri organizaciji le-teh pomagala tako s sredstvi kot s svojo prisotnostjo.
Veliko sem premišljevala o tem, kako bi. svoj materni jezik (ves čas je govorila v značilnem slovenskem jeziku z goričkim dialektom obarvanim naglasom) ohranila in na kulturnih prireditvah ter dogajanju uspela s pesmimi, plesi, šegami in navadami — skratka z našo kulturno tradicijo. Med mladimi je šlo to nekoliko težje, dosegli pa smo veliko.«
Na vprašanje, kako ji je uspevalo, je dejala, da je to kar težko, saj so šole madžarske, v tovarnah, kjer so mladi zaposleni, se le-ti med seboj pogovarjajo prav tako v madžarskem jeziku, slovensko pa le doma s starimi starši in v skupinah. To so kulturne skupine, kjer plešejo, pojejo, igrajo, skratka vadijo in se med seboj pogovarjajo v maternem jeziku. Najbolj navdušeni pa so, ko lahko pridejo preko meje v Jugoslavijo in izmenjajo besede, nastopajo in se potrjujejo pri svojem matičnem narodu.
Vsakdanji utrip pa je manj svetal, saj jih večino poleg dela v tovarni, če so zaposleni, čaka še delo doma na polju, kajti Porabje je izrazito kmetijsko območje, kjer industrija ni ravno razvita in šele v zadnjih letih so možnosti za zaposlitev že v bližnjem Monoštru. Prej je bilo treba iti dlje, v večja mesta iskat sreče in zaslužka, zdaj pa se izseljevanje spreminja v dnevne in tedenske migracije in k sreči je tistega pra-
vega izseljevanja, ki je Porabce zdesetkalo, vedno manj. Več dela doma pa pomeni tudi manj časa za druge dejavnosti.
Tudi pri Ireni Barber-Talaber je tako. Kako ji je kot ženi in materi ter zaposleni ženski uspelo najti toliko časa, da se je lahke posvetila kulturni dejavnosti, smo jo povprašali.
»Ja,« je zavzdihnila, »veliko zahvale gre pri tem moji družini. Tako mož kot mati, pa tudi takrat še majhen sin, so imeli razumevanje za moje obveznosti in delili delo z menoj, posebej, ko so se vrstili nastopi in gostovanja, tako da sem bila veliko odsotna. Zdaj, ko je pri hiši že snaha, je lažje, prej pa je imel mož veliko več dela.«
To, kako je Irena (Barber kot ženska uspela postati sekretarka občine, pa je posebna zgodovina. Če ji ne očitajo, feminizacije, kajti čeprav je izhodišče kulturno, je njeno delovanje politično, politika pa naj bi bila moška domena, se je glasilo vprašanje, na katerega je skromno odgovorila, da tisto o »moški« politiki velja, da pa je pri njej bilo naključje, povezano s šolanjem v Gyoru in njeno vztrajnostjo (kilometre in kilometre daleč je hodila iz svojih rojstnih Viric vsak dan na delo), posebej pa pripravljenostjo za delo ob vsakem času. Takrat, ko se jih je mnogo izselilo iz Porabja, je njena družina vztrajala in prav je tako, tudi zaradi domače besede pri hiši.
V Dolnjem Seniku 118 se pogovarjajo slovensko, kot smo slišali, ko nam je mož Štefan ponudil kavo in se je mati Terezija' odzvala z nasmehom. Irena Barber pa poleg vseh drugih obveznosti najde še toliko časa, da zapoje domače pesmi v zboru, se udeleži predstav, kot se je na primer oktobrskega gostovanja gledališča Tone Čufar z Jesenic v Porabju, in bere — tudi slovensko — kot smo lahko razbrali iz naslovov naših avtorjev med madžarskimi pisci v njeni bogati „ hišni zbirki. Zanimiva sogovornica je in zaslužna prejemnica odličja svobode 85.
Brigita Bavčar
•kulturni
koledar
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec sta na ogled razstavi Prekmurska	književnost
1945—1985 in Prekmurje — 40 let v svobodi.
V Galeriji Kluba mladih razstavlja svoj slikarski ciklus Gnezda likovnik Gdnter Endre.
V Likovnem razstavišču Lju-bljanske-pomurske banke so razstavljena dela akademskega slikarja Nikolaja Beera.
Pokrajinski muzej v gradu s svojimi zbirkami: arheološko, etnografsko in zbirko NOB je odprt vsak dan (razen v ponedeljek) od 10. do 12. ure.
LENDAVA — V Galeriji Lendava so razstavljena dela likovnih umetnikov iz Županije Zala na sosednjem Madžarskem. Razstava je nastala v okviru maloobmejnih kulturnih stikov med Županijskim svetom, za kulturo žalske županije ter Zavodom za kulturo občine Lendava — delovna enota Galerija.
RADENCI — V Razstavnem paviljonu hotela Radin razstavlja svoja dela Jure Cekuta iz Celja.
»Za razumevanje slikarskih prizadevanj Jureta Cekute je važno poznati njegove izvore, ki segajo na področje dekorativnega poslikavanja keramike. Ti pomenijo zametke kasnejšega slikarskega dela, ki mu je danes že mogoče opredeliti bistvene značilnosti, saj je prehodilo svojo razvojno pot in si zastavilo vrsto samostojnih likovnih nalog. S poslikava-njem keramike, krožnikov in plošč, je Cekuta osvojil tehnologijo, ki jo je še razvil in prilagodil slikanju na platno. Tako uporablja pri svojem slikarstvu mešano tehniko, ki temelji na spajanju oljnatih in akrilnih barv z emajli-nimi. Cekuto je od nekdaj zanimal svet bogatih barv in ornamenta, ki se spontano poraja ob nanašanju gostih slojev barve. Sproščena igra prepletajočih se barv ir. odtenkov ohranja vez med zgodnejšimi poslikavanji keramike in kasnejšim slikarstvom, ki je zaživelo samostojno življenje v svojem mediju,« je zapisano na zloženki, ki je izšla ob odprtju razstave v Radencih.
Delo na sliki je oblikoval svobodni umetnik Janos Nemeth, ki živi in ustvarja v Szombathelyju na sosednjem Madžarskem in je član društva madžarskih likovnih umetnikov ter mednarodne akademije keramikov.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA pri prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so - Ferdo Godina: ZAKLENJENI DOM (Pomurska založba), Vitomil Zupan: LEVITAN (Pomurska založba) in M. Bežan, D. Zajc: BRIDKA LUDVIKOVA BITKA (Mladinska knjiga).
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
STRAN 5
kmetijska panorama
Vlaganja v proizvodn jo se vračajo z visokimi obrestmi
Izteka se zadnje leto tega srednjeročnega obdobja in čeprav je imelo v tem obdobju kmetijstvo prednost, se ta gospodarska panoga zlasti v zadnjih dveh letih srečuje z izrednimi težavami. Po mnenju nekaterih preživljajo posamezne veje kmetijstva celo največjo krizo po vojni, to pa najbolje potrjujejo finančni rezultati. Kljub težavam pa je bil v tem obdobju na področju kmetijstva dosežen tudi pomemben napredek, zlasti pri proizvodnih dosežkih. Kako je zadružno kmetijstvo v radgonski občini izkoristilo ponujene razvojne možnosti in naravne danosti ter kakšni so načrti za novo srednjeročno obdobje? O tem smo se pogovarjali z Jankom Slavičem, direktorjem Kmetijske zadruge Gornja Radgona.
JANKO SLAVIC: Gotovo
smo v tem srednjeročnem obdobju napravili na področju zadružnega kmetijstva v naši občini pomemben korak. Na osnovi sprejetih razvojnih programov smo začeli in dokončali več pomembnih naložb, rezultat le-teh pa je večja proizvodnja, s tem pa tudi večja trž-nost, kar velja tako za poljedelstvo kot za živinorejo. Ob intenzivnem vlaganju v živinorejo smo namreč v tem obdobju posebno pozornost namenjali tudi poljedelstvu, saj želimo pridelati čim več lastne voluminozne krme in letos že načrtujemo, da bomo za potrebe kooperacijske proizvodnje pridelali in odkupili dovolj domače koruze. Najbolj se je tržnost povečala v poljedelstvu, zlasti pri pšenici, kjer smo od 200 ton tržnih presežkov na začetku srednjeročnega obdobja prišli v lanskem letu že na 1.450 ton (letos 100 ton manj), koruze, kjer pred leti tržnosti takorekoč ni bilo, smo lani odkupili 1.200 ton, podobno-pa velja tudi za sladkorno peso, ki je bomo letos pridelali okrog 4.500 ton. Delno smo se v tem obdobju usmerili tudi v pridelavo nekaterih vrtnin, povečuje pa se prav tako pridelava sadja in grozdja. Čeprav se zlasti v zadnjih dveh-letih v živinoreji otepamo z velikimi težavami, se je tudi tu tržnost precej povečala. Zlasti velja to za prašičerejo, kjer se je odkup bekonov povečal s 3000 na 700G glav letno, pri pitanem govedu je to povečanje zaradi težav v zadnjem času manj izrazito, medtem ko se je odkup mleka povečal s 4 na 5,5 milijona litrov letno. Gotovo pa smo v tem obdobju največ naredili pri urejanju kmetijskih površin. V tem srednjeročnem obdobju smo v naši zadrugi prvič začeli z osuševanji, ki jih bomo opravili na okrog 1.500 hektarjih. Ob vsem tem pa ne moremo tudi mimo dograditve sušilnice za žitarice, ki je bila ena največjih pridobitev za našo zadrugo v tem srednjeročnem obdobju.
V Pomurju je velika večina kmetijskih površin še vedno v zasebni lasti, zanjo pa so značilne izredno razdrobljene parcele l in v povprečju zelo majhne kme
TURNIŠČE: cene pujskov
Že nekaj tednov je povpraševanje po pujskih na sejmu v Turnišču večje kot ponudba. Minuli" četrtek so rejci ponujali le 41 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so vse, za par pa je bilo treba odšteti od 12 do 16 tisoč dinarjev.
tije. Kako ta problem čutite na območju vaše zadruge?
JANKO SLAVIC: Povprečna velikost kmetije v naši občini je 3,2 hektarja in tudi za naše kmetije je značilna velika razdrobljenost parcel. S kmetij-skozemljiškimi operacijami, ki jih izvajamo, skušamo to sicer izboljšati, saj skupaj z melioracijami opravljamo tudi komasacije, da bi zemljišča čim bolj zaokrožili. Vendar tudi po komasacijah ne moremo dodeliti vsaki kmetiji zemlje v enem kompleksu, saj nam različne lastnosti tal in oddaljenost tega ne dovoljujeta in tako v večini primerov zaokrožujemo parcele v dveh kompleksih. Moram pa reči, da bo razdrobljenost v naši občini trajala še precej časa in s pozitivno zakonodajo bi morali doseči, da bi zemljo nekmetov obdelovali kmetje ali družbeni sektor. Žal pa promet z zemljišči poteka prepočasi, lani je bilo prodanih le 46 hektarjev kmetijskih zemljišč, več kot polovico teh sta odkupila družbeni sektor in kmetijska zadruga, med temi zemljišči pa je veliko tudi takih, ki niso primerna za intenzivno obdelavo.
Posl&ica neprimernega odnosa do kmetijstva v preteklosti je, da se mladi niso odločali za kmetovanje in temu primerna je tudi starostna struktura na kmetijah. Kakšen je položaj v radgonski občini?
JANKO SLAVIC: Pri nas je to zelo različno. Tam, kjer je izrazita kmetijska proizvodnja, predvsem v Ščavniški dolini, je starostna struktura na srečo boljša in tam imamo sorazmerno mlade kmete. Največ je starih okrog 50 let, ie pa že tudi 'veliko mlajših kmetov. 'Najslabša pa je starostna sestava v Apaški dolini, kar je zgodovinsko pogojeno, saj je tu najmanjša posest in tudi največ ljudi s kmetij je zaposlenih v drugih panogah gospodarstva. Moram pa reči, da se položaj v zadnjem času že izboljšuje, skušamo pa uvajati takšno proizvodnjo, da se bo dalo tudi na manjših kmetijah ustvarjati primeren dohodek. Da se mladi v večji meri odločajo za kmetovanje, je tudi posledica manjših zaposlitvenih možnosti, pa tudi v zadrugi vodimo ustrezno
politiko. Tako smo pred tremi leti v naši občini začeli s štipendiranjem kmečke mladine, ki bo ostala na kmetijah. S tem skušamo doseči, da bi čim več mladih kmetov nadaljevalo šolanje, vsak, ki bo prevzel kmetijo, pa naj bi imel primerno izobrazbo iz kmetijstva. To je še toliko pomembnejše, ker so kmetijske površine omejene in je treba zato na teh površinah pridelati čim več. Ce želimo ta cilj doseči, pa sta potrebna ustrezno znanje in usposobljenost.
Omenili ste večjo proizvodnjo, ki je pogojena z večjo intenzivnostjo pridelovanja. Na tem področju že dosegate nekatere uspehe.
JANKO SLAVIC: Ne morem reči, da rezultatov ni, vendar so še velike rezerve. Kot sem že dejal, je za doseganje večje proizvodnje potrebno ustrezno znanje in doseči moramo, da proizvajalec ne bo samo kmetijec, pač pa tudi ekonomist. Govoriti na pamet, da se proizvodnja ne splača, ni sprejemljivo, pač pa je treba vse to preračunati in se odločiti' za najboljši način. Danes so namreč S' ovine za kmetijstvo postale že tako drage, da je treba resnično vse preračunati, izhajati iz analiz zemlje, krmil in na tej osnovi dodajati gnojila ter preračunavati krmilne obroke. Posebno vlogo pri tem mora odigrati tudi kmetijska pospeševalna služba, ki pa je v naši zadrugi še vedno prešibka. V tem srednjeročnem obdobju nam je uspelo, da deluje v zadrugi II ljudi z višjo in visoko izobrazbo, kar ni malo, je pa zaradi razdrobljenosti kmetij premalo, da bi lahko vse obvladali.
Če v zemljo vlagamo, nam vrača, z visokimi obrestmi. V tem srednjeročnem obdobju so bila vanjo vložena tudi precejšnja družbena sredstva. Se sadovi teh vlaganj že čutijo?
JANKO SLAVIC: Sadovi teh vlaganj se že čutijo in z osuševanji smo zadovoljni mi v
Z raziskavami predelave slame bodo nadaljevali
V Pomurju bodo zastavili vse sile pri iskanju postopkov koriščenja vseh doma pridelanih surovin. Slednje je na posvetu, ki je veljal dogovoru o nadaljnjih aktivnostih predelave slame in koruznice v krmilo in surovo celulozo, poudaril predsednik sestavljene organizacije ABC Pomurka Gusti Grof.
Raziskava ima dva cilja. Ugotoviti uporabnost krmila v praksi, s tem, da se izvrednoti njegova biološka vrednost in ekonomičnost proizvodnje v pomurskem prostoru. Drugi cilj je, da se pripravi inženiring za predelavo slame in koruznice za širši jugoslovanski prostor. Za vključitev v predelavo se zanimata namreč tudi ljutomerski Tehnostroj in mariborski TAM, ki bi v primeru, da bodo raziskave dale pozitivne rezultate, začela skupaj proizvajati mobilne poljske me-šalnice, v katerih bi slamo predelovali kar na kmečkih dvoriščih. Prototip je že izdelan, sicer pa podobne mešalnice, ki so montirane na kamionih, tačas že izdelujejo v Švici. Stroje za predelavo slame in koruznice pa izdelujejo tudi v vzhodnoevropskih državah. Pri nas predelovanju pšenične slame in koruznice doslej nismo namenjali pozornosti. Prve raziskave v tej smeri je s strokovnjaki ABC Pomurka vodil ing. Karel Andreč, ki je slamo in koruzo predeloval v krmilo in celulozo na več kmetijah kooperantov Kmetijske zadruge Pa-
zadrugi in tudi pridelovalci. To potrjuje tudi zanimanje za nove melioracije, saj so ljudje spoznali, da se na urejenih zemljiščih da veliko več pridelati. Tudi večja tržnost, o kateri sem že govoril, je rezultat melioracij, saj se je na teh površinah ponekod ovečala tudi za 5-do 10-krat. Pri tem mislim predvsem na površine, ki so bile prej zamočvirjene, zdaj pa je na njih intenzivna poljedelska ali travniška pridelava. Mi tudi spremljamo pridelavo na urejenih površinah in reči moram, da jih večina upošteva dogovorjene agrotehnične ukrepe. Zavedati pa se moramo, da so melioracije dolgoročna naložba, tudi za prihodnje generacije, in da je to poseg v ureditev zemljišč, zemlja pa je osnovna surovina, ki daje energijo za našega delovnega človeka.
Pred nami je novo srednjeročno obdobje, v katerem bo kmetijstvo še ohranilo prednost. Kako načrtujete razvoj zadružnega kmetijstva v vaši občini?
JANKO SLAVIC: V naslednjem srednjeročnem obdobju bo naša osnovna usmeritev v še večjo intenzifikacijo osnovne travniške in poljedelske pridelave, saj je več lastne krme tudi osnova za razvoj živinoreje. V večje naložbe, razen v urejanje zemljišč, ne bomo šli, saj moramo kar najbolj izkoristiti že zgrajene zmogljivosti, potrebna pa bo že tudi njihova obnova.' V prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtujemo osuševanje na okrog 2000 hektarjih kmetijskih površin, zgraditi pa želimo tudi skladišča oziroma zbirne centre za sadjarstvo. To smo doslej namreč nekoliko zanemarjali, je pa zlasti na obronkih Slovenskih goric veliko možnosti prav za razvoj sadjarstva. V vinogradništvo smo doslej že vlagali, spoznavamo pa, da tudi sadjarstvo lahko daje primeren dohodek na manjših kmetijah. Podpiramo predlog, da se še naprej zbirajo sredstva za povečanje proizvodnje hrane, vendar bi morala biti ta sredstva v republiki enotna in združena, vlagali pa bi jih tja, kjer bi dajala . najboljše dosežke. Težimo tudi k temu, da bi ta sredstva dajali na začetku proizvodnje, ne pa kot zdaj, ko dobijo pridelovalci regres za mineralna gnojila po žetvi, saj bi bil njihov učinek tako mnogo večji. Kot že rečeno, pa nam mora biti osnovna usmeritev večja intenzifikacija, kar tudi pomeni, da ne smemo varčevati pri gnojilih in zaščiti, saj bi si s tem žagali vejo, na kateri sedimo.
Ludvik Kovač
nonka. Krmila so na manjšem številu živali v sodelovanju agronomske fakultete iz Zagreba testirali v Ludbregu, surovo celulozo pa v papirnici Količevo.
Na posvetu v Murski Soboti, ki se ga je poleg kmetijcev, rejcev živine, veterinarjev, predstavnikov MGZ za Pomurje, Tehno-stroja in TAM udeležil še predsednik Medobčinskega sveta ZK za Pomurje Franc Kolarič, so se dogovorili, da z raziskavami nadaljujejo. S poskusi biološko-energetske vrednosti in prebavljivosti vlaknin in beljakovin bodo poskus zastavili v družbenem hlevu KG Rakičan. Med nadaljnjimi poskusi bo morala ekipa strokovnjakov dati odgovor o ekoloških posledicah predelave slame. Ugotoviti bo namreč morala, ali ne bi bilo koristno slamo z gnojevko iz prašičjih farm biološko predelati in jo kot tako vrniti zemlji.'Ob taki predelavi bi pridobili še veliko bioplina. Prav tako bo treba preučiti tudi možnost ali slame in koruzinja ne bi bilo bolje podorati. Odprtih vprašanj je še veliko, nanje pa bodo poskusih dati odgovor strokovnjaki ŽVZ za Pomurje, Zavoda za ekonomiko in urbanizem iz M. Sobote, sodelovali pa bodo tudi zainteresirani strokovnjaki Tehnostroja in TAM. Nosilec raziskovalne naloge oziroma vodja strokovne ekipe je Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje.
Boris Hegeduš
CENJENA, ISKANA IN ODLIKOVANA BORKOVA VINA
Žlahtna vina zorijo v 400 let stari kleti
Nekoč je bila to graščina, toda bolj kot zgradba, ki ji grozi, da se bo kmalu porušila, nas je zanimala klet. Stara je že čez štiristo let, trdna in prava vinska klet, z velikimi lesenimi sodi in značilnim vonjem.
Ko smo stopili v prostor pred kletjo, nam je že udaril v nos vonj po vrenju, kajti ravno v teh dneh mošt zori in se prav počasi spreminja v vino. Kakšno bo letos? Nekateri pravijo, da bo to vinski letnik, kakršnega že dolgo ni bilo, letos pa bo tembolj iskano (še bolj naslednje leto), ker ga je malo.
Eden večjih vinogradnikov na radgonskem območju je Ivan Borko. Je tudi lastnik čudovite kleti, ki smo jo omenili v začetku. Borko pravi, da je v nekih starih dokumentih v Gradcu zasledil, da je stala že 1618. leta, kdaj pa je bila zgrajena, ne ve. Klet bo še zdržala nekaj let, bolj ga skrbi celotna graščina, ki jo je podedoval v šestdesetih letih. Skoda je takega zgodovinskega objekta, da se podira, a za obnovo pod nadzorstvom spomeniškega varstva nima dovolj denarja. Da bi ga porušil in na klet zgradil novo stavbo, pa ne dobi dovoljenja. Zavod za spomeniško varstvo tudi nima denarja, delovnim organizacijam pa se zdi taka naložba predraga.
Če želimo imeti dobro vino, ga je treba ustrezno negovati, zato Ivana Borka iz Gornje Radgone naj-češče najdete v njegovi kleti. Foto: L. Kovač
Ivan Borko je s svojimi vini znan širom po Sloveniji, saj je zanje prejel številna priznanja in odlikovanja. Največje priznanje za dobro vino mu je še vedno, če so z njim zadovoljni gostje, tisti, ki ga pijejo. Sam osebno najbolj ceni beli burgundec, ki je res kakovostno vino, trta pa daje dober hektarski pridelek, predvsem pa ceni še renski rizling in muškatni silvanec. Po teh dveh vinih je tudi največje povpraševanje tistih strank, ki iščejo vrhunska vina. In Borku uspeva »izšolati« vrhunska vina, za to je že strokovnjak z obilo izkušnjami — z vinogradništvom se namreč ukvarja že 28 oziroma 30 let. Prej je delal kot vinogradnik pri kombinatu v Gornji Radgoni, od 1969. pa se je tudi sam podal v vino
DRAGA JAJCA
	M. Sobota	G. Radgona	Ljutomer	Lendava
solata			100	100
zelje b.	64	80	88.80	80
zelje r.	144		105	150
paprika	138	140	125.70	160
paradižnik	117	100		100
kumarice	147			
krompir	47	70		70
špinača	147			
ohrovt	147			150
korenček			60	100
por	148			
čebula	78		80	80
jajčka	28-30	31.50	.33.55	32.50
grozdje	247	220	199.90	. 200
jabolka	100-130	120-150	99-130	100-175
hruške	180	150	182.40	150
limone	550	549		550
mandarine	590	596.20		596
(Te cene so veljale konec prejšnjega tedna)
gradništvo, ker je podedoval to staro zgradbo in zemljo, ki je bila najbolj primerna za vinograde. Sedaj ima vinograd na 3,5 hektarjih, vsega skupaj pa je 10 hektarjev obdelovalne zemlje, tako da je dela kar precej.
1979. leta je Ivan začel sodelovati na vinskih sejmih in vsako leto dobival več priznanj. Kako mu to uspeva, je za kakovostno vino potrebna kakovostna sorta grozdja, pravilna nega vina, primerna klet ali pa vse skupaj? »Pri predelovanju grozdja se držim starih pravil. Tako po starem stiskamo na kmečki >preši<, poleg tega imamo izredno vinsko klet, kakršne ni daleč naokoli. V njej je samo lesena vinska posoda, v kateri vino negujemo. Vseskozi je potrebna nega in čistoča. Ta moj način kletarjenja je pač tak, kot sem se ga naučil pred dobrimi tridesetimi leti«.
V ogromni kleti je prostora za okrog 30 tisoč litrov vina. Letos ga ne bo toliko, čeprav ga je prejšnja leta že bilo do 25 tisoč litrov. Nad letošnjo letino je obupal, količinsko pomeni velik primanjkljaj v sodih, drugo pa je kakovost: »Letošnja trgatev je bila katastrofalna glede na prejšnje letine. Zimska pozeba nas je oškodovala za okrog 60 odstotkov pridelka. Potem je bila še toča, ki je klestila konec julija in tudi zmanjšala pridelek za 30 odstotkov. Kar pa se tiče kakovosti, lahko rečem, da je dobra, saj je bilo v moštu od 16 do 20 odstotkov sladkorja. Lahko celo trdim, da je kakovost boljša kakor pred dvema letoma. Ta letnik je bil visoko kakovosten, vendar mu je manjkalo primerne kisline. Tako jaz osebno menim, da bo letošnji letnik enakovreden, če. ne še boljši — res je matij sladkorja, vendar je zato prijetna kislina, harmonija vina je izredna.«
Borko ima vsak dan več strank, saj je dobro vino iskano kljub zvišani ceni. Pravi, da se drži dveh svojih stalnih strank, s katerima je zadovoljen, pa tudi gostje so zadovoljni, tako da kroga kupcev (večjih) ne misli razširjati. Najslabše se prodajajo rdeča vina, verjetno je to že tradicija, zato jih prodaja zadrugi.
Zlate medalje, ki jih že več let dobiva na vinskih sejmih, še povečujejo povpraševanje po njegovih vinih. V njegovih sodih je še kakšnih 15 tisoč litrov vina letnika 1983 in to bo zdaj ustekleničil. Sicer pa so njegova vina resnično vrhunska, saj se renski rizling, muškatni silvanec, beli burgundec, laški rizling, šipon in traminec, pa tudi žametna črnina, uspešno kosajo z najboljšimi vini v državi.
Bernarda Peček
POGLED v trgovine in na tržnice
STRAN 6
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
šport
X. ŠPORTNE IGRE CARINSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
ENO DRUGO IN DVE SEDMI MESTI ZA CARINARNICO GORNJA RADGONA
Carinarnica Gornja Radgona je bila prvič organizator finalnih športnih iger carinskih delavcev Jugoslavije, ki so bile od petka do nedelje v Murski Soboti in Radencih pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje. Na slovesni otvoritvi 10. jubilejnih športnih iger — na njej so bili poleg tekmovalcev tudi številni gostje, med njimi tudi direktor Zvezne carinske uprave Zvonko Poščič — sta udeležencem izrekla dobrodošlico predsednik osnovne sindikalne organizacije Carinarnice Gornja Radgona Ludvik Moreč in predsednica MS ZSS za Pomurje Mira Markova, pripravili pa so tudi krajši kulturni program.
Na letošnjih športnih igrah carinskih delavcev Jugoslavije v Murski Soboti je sodelovalo 284 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 carinarnic, ki so se uvrstile v sklepni del tekmovanja. Tekmovali so v šestih športnih panogah: namiznem tenisu, keglja-*
nju, streljanju, malem nogometu in šahu (moški) ter odbojki (ženske).“Največ uspeha so imeli delavci Carinarnice Maribor, ki so že tretjič zapored postali skupni zmagovalec ter prejeli prehodni pokal Zvezne carinske uprave in kristalno vazo MS ZSS za Pomurje v trajno last. Predstavniki Carinarnice Gornja Radgona so bili najuspešnej-
ši v odbojki (ženske), kjer so zasedli drugo mesto. V namiznem tenisu in šahu pa so bili sedmi. Kljub sorazmerno kratkemu času so organizatorji dobro izvedli tekmovanja, tako da so se udeleženci zadovoljni vračali v razne kraje Jugoslavije. Naslednje športne igre carinskih delavcev Jugoslavije bodo v Dubrovniku.
F. Maučec
KOŠARKARSKE NOVICE
Začelo se je prvenstvo v slovenski ženski košarkarski ligi. V prvem kolu je Ilirija v Ljubljani premagala Pomurje s 86:65. Koše za Pomurje so dosegle: Koren 28, Govorčin 15, Kardoš 12 in Šiško 10.
V tretjem kolu tekmovanja v območni slovenski moški košarkarski ligi — vzhod je Pomurje premagalo Ptuj z 90:81. Strelci: Merklin 36, Štihec 14, Roškar 12, Juteršnik 11, Titan 7, Šarkanj 2. Radgona pa je premagala Slivnico s 84:67 in zabeležila prvo zmago. Strelci: Fri-dau 33, Lah 16, Škof 12, Horvat 7, Nekrep 6, Roškar 6 in Kumer 2.
V tekmovanju kadetov je Pomurje premagalo Ruše s 95:76 (Feher 33, Gašpar 16, Tušar 14, Štornik 14, Ivanič 6, Banič 8 in Tinev 4) ter Comet s 84:82 (Gašpar 19, Tušar 22, Štornik 16, Banič 12, Andre-jek 7, Hanžekovič 6 in Tinev 1). Kadetinje Pomurja pa so izgubile z Marlesom s 60:80 (Gerič 19, Drožina 16, Kolar in Korošec po 6, Kuharič 5 in Hari 4).
V mednarodni košarkarski tekmi je Pomurje (ženske) premagalo Volan (Zalaegerszeg) s 56:54 (Govorčič 31, Bore 24, Katančič 1).
KONJSKI ŠPORT
Puhar prvi, Slavič peti v ZRN
V Daglfitrgu v ZR Nemčiji je bil primerjalni kasaški dvoboj po petih slovenskih in bavarskih voznikov, ki so tekmovali z izžrebanimi tamkajšnjimi kasači. Prijetno so presenetili slovenski tekmovalci, kar še posebej velja za Branka Puharja iz Veržeja in Marka Slaviča starejšega iz Ključarovec. Čeprav izžrebani kasač Puharja Coburger ni bil med favoriti, je na ciljno črto pritekel na vajetih absolutnega jugoslovanskega rekorderja prvi. Marko Slavič pa je bil s Shepsom Voghtom peti. Povratni dvoboj bo prihodnje leto v Sloveniji.	:-
— NAMIZNI TENIS —--------------------------
ČETRTO MESTO
Tradicionalni, že enajsti Pokal osvoboditve Zadra je letos zbral prav vse najboljše jugoslovanske pionirje. Sobočani, ki so imeli v preteklosti veliko uspeha na tem turnirju, tudi tokrat niso razočarali, čeprav seveda niso ponovili uvrstitev iz preteklih let, ker zdajšnja generacija ne spada v sam jugoslovanski vrh.
V ekipnem delu so v predtekmovalni skupini premagali Bagat s 3:1, Lokomotivo (Vinkovci) s 3:0, v četrtfinalu Varaždin s 3:1 in v polfinalu izgubili z zmagovalcem Vitezom z 1:3. V borbi za tretje mesto so izgubili s Peručico (Foča) z 0:3. Za ekipo sta nastopila Fridrih in Ge-rendaj. Ekipa Radgone — Ori, Rihtarič — ki je prvič sodelovala na tem turnirju, je zasedla enajsto mesto med 24 ekipami. Med posamezniki sta se Fridrih in presenetljivo Ori uvrstila med najboljših 16. Pri mlajših pionirjih se je Rihtarič uvrstil med osmerico.'	M. U.
DEKLETA BOLJŠA
Regijski kvalifikacijski turnir za pionirje in pionirke, ki je bil v Radljah, je zbral 120 igralcev in igralk SV območja in prinesel tudi nekaj dobrih uvrstitev Pomurcem. Med pionirkami je nepričakovano zmagala Breznikova (So.), Koroščeva (Bel.) je zasedla tretje in Vogrinčeva (Rad.) četrto mesto, med osmerico pa sta se uvrstili Horvatova in Maučečeva (obe So.) ter Štotlova (Cven). Pionirji so imeli manj uspeha, kot je bilo pričakovati. Županek je zasedel tretje mčsto, Tratnjek (Bel.) zanj dobro četrto mesto, med osmerico pa so se uvrstili trije Lendavčani: Vidič, Gerič in Utroša. Najboljši s tega turnirja bodo sodelovali na drugem republiškem selekcijskem turnirju. M. U
HOKEJSKE
..NOVICE
Zaradi gostovanja pomurskih hokejistov v ZRN je bila prvenstvena tekma prve zvezne lige — zahod med Concordijo in ABC Pomurko odigrana v Zagrebu med tednom. Zmagala je Concordija s 3:1. Gol za ABC Pomurko je dosegel V. Zelko. Ekipa ABC Pomurke je na četrtem mestu.
Hokejisti ABC Pomurke so sodelovali na turnirju v dvoranskem hokeju v Niirnbergu v ZRN, kjer je sodelovalo 8 moštev. V svoji skupini so izgubili vse tri tekme, in sicer s Cam Niirnbergom s 3:6, s SV Bad Homburgom s 3:10 in s TUS Miinchnom 5:8. Pri ogrevanju so izgubili z ekipo SC Dusseldorf s 3:6 ter zasedli zadnje osmo mesto. To je razumljivo, saj je pri nas tačas sezona na zunanjih igriščih.
Na povabilo zveznega selektorja mladinske reprezentance Jugoslavije se bodo udeležili priprav za meddržavno srečanje v Novem Sadu in Budimpešti trije igralci ABC Pomurke: Vito Fujs, Vito Zelko in Zdenko Lenarčič.	1
Zmagi Mure in Nafte
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura doma premagala Aluminij iz Kidričevega z 2:0. Oba gola je dosegel Skaper. V predtekmi pa so mladinci Mure premagali Aluminij z 8:1. Nogometaši Nafte iz Lendave pa so v tekmovanju območne slovenske nogometne lige vzhod v Brežicah premagali domače moštvo s 3:1. Strelca sta bila Ferencek 2 in Car.
Novi nogometni inštruktorji
ZTKO in MNZ Murska Sobota sta pripravili tečaj za nove nogometne inštruktorje. Tečaj’ je uspešno opravilo 14 kandidatov. Tako se je število nogometnih vaditeljev v soboški občini znatno povečalo.
— ODBOJKA ------------
Četrta zaporedna zmaga Ljutomera
V nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski ligi — vzhodna skupina, je Ljutomer premagal Celje s 3:2 in zabeležil svojo četrto zmago. Odbojkarji Radenec pa so s 3:2 premagali Braslovče. V ženski konkurenci je ekipa Pomurja v zaostali tekmi s Celjeni izgubila z 1:3, izgubila pa je tudi doma tekmo s Prevaljami z 0:3.
— STRELSTVO •----------
Prvo kolo v občinski ligi
Začelo se je tekmovanje članov in pionirjev v občinski strelski ligi Murska Sobota. V članski A ligi je dosegla najboljši rezultat Tišina s 1440 krogi pred Panonijo 1435, Šalovci 1403, SCT 1387 in Graničarjem 1383 krogov. V članski B ligije bila najboljša Ledava iz Skakovec s 1396 krogi pred Tišino B 1346, Gede-rovci 1283, B. Kidrič B 1282 in Noršinci B 1222 krogov. Med posamezniki vodi Bukovec s 379 krogi pred Balaškom 372, Kovačičem 371, Paničem 368 in Turnerjem 367 krogov.
V prvem kolu občinske pionirske lige je zmagala ekipa Norši-nec s 635 krogi pred SCT 595, Šalovci 593, Cankovo 526 in Tišino 505 krogov. Med posamezniki pa vodi Šmidlehner s 165 krogi pred Ivaničem 161, Z. Horvatom 160, A. Horvatom 158 in Balažičem 156 krogov.
PNL
Rezultati — 9. kolo
Rakičan:Veržej 2:0
Renkovci :Dobrovnik 3:0
Bakovci :Črenšovci 1:2
Hotiza:Carda 0:1
Beltinka :Lipa 3:3
Turnišče:Odranci 1:1
Beltinka	9 6 2 1	28:12	14
Crenšovci	9 6 2 1	16:8	14
Odranci	9 5 2 2	19:14	12
Veržej	9 4 3 2	17:9	11
Dobrovnik	9 4 2 3	12:12	10
Rakičan	9 4 14	15:19	9
Hotiza	9 3 2 4	14:14	8
Bakovci	9 3 2 4	15:22	8
Turnišče	9 3 15	19:18	7
Renkovci	9 2 3 4	13:24	7
Lipa	9 13 5	8:15	5
Čarda	9 117	6:15	3
L MNL MS Rezultati — zadnje kolo Pušča :Radgona 1:4 Tišina:Filovci 1:0 Tešanovci:Trornejnik 2:2 Ižakovci :Dokležovje 1:4 • Apače:Ljutomer 4:1 Pušča Tišina 1:2 Tišina	8 7 1 0 19:6			15
Dokležovje	9 7 0 2	45:11	14
Apače	8 4 13	17:28	9
Tromejnik	9 2 4 3	21:20	8
Tešanovci	8 3 2 3	17:16	8
Radgona	9 3 2 4	17:19	8
Ljutomer	8 3 2 3	19:26	8
Ižakovci	9 2 2 5	17:22	6
Filovci	9 2 16	14:22	5
Pušča	9 13 5	12:28	5
L ONL Lendava Rezultati — zadnje kolo Bistrica : Mladost neodigrano Nafta : Kapca 6:4 Mostje : Petišovci 1:2 Kobilje : Nedelica neodigrano Polana : Lakoš 1:1 Polana	9 6 2 1 21:8			14
Petišovci	9 7 0 2	17:10	14
Lakoš	9 5 13	17:11	11
Kapca	9 4 2 3	21:19	10
Bistrica	8 4 0 4	15:14	8
Mostje	9 3 2 4	15:15	8
Mladost	8 2 2 4	11:15	6
Kobilje	8 13 4	10:17	5
Nedelica	8 2 15	6:14	5
Nafta	9 2 16	17:27	5
II. MNL MS — vzhod Zaostale tekme Gančani Prosenjakovci 5:2 Vrelec:Bogojina 2:1 Romah :Križevci 3:0			
II. MNL — zahod
Jesenski del Cankova	6	4	0	2	15:10	8
Šalovci	6	4	0	2	13:8	8
Serdica	6	2	3	1	9:8	7
Hodoš	6	3	1	2	12:13	7
Puconci	6	2	1	3	15:15	5
Rogašovci	6	2	0	4	10:14	4
Grad	6	1	1	4	7:13	3
" --------------------------------------------------------------------
RAZGOVOR Z BLAŽEM DAVIDOVSKIM - TRENERJEM SLOVENSKIH ROKOBORCEV
IZPOPOLNJEVANJE V
SOVJETSKI ZVEZI JE BILO ZELO KORISTNO
Pred kratkim se je vrnil iz Minska v Sovjetski zvezi trener slovenske rokoborske reprezentance in učitelj pomurskih rokoborcev Blažo Davidovski, kjer je bil na enomesečnem strokovnem izpopolnjevanju. Gre za izmenjavo strokovnjakov med Belorusijo in Slovenijo, ki že vrsto let uspešno sodelujeta na najrazličnejših področjih. To je bil tudi povod za kratek pogovor.
POL
Rezultati — L in 2. kolo
Pomurje I -Partizan GR 2:0
Pomurje I- Pomurje II 2:1
Partizan GR—Pomurje II 2:0
Radenci II -Partizan Cven 2:0
Veterani MS Radenci II 0:2
P. Cven - Veterani 1:2
— Kako ocenjujete tovrstna strokovna izpopolnjevanja?
»Zelo sem vesel, da sem se lahko kot prvi iz Slovenije udeležil strokovnega izpopolnjevanja v Minsku v Sovjetski zvezi, kjer je rokoborba najbolj razvita v svetu, tako da se ima človek kaj naučiti. Program izpopolnjevanja je bil izredno zanimiv in privlačen, tako da sem se imel priložnost seznaniti z vrhunskimi dosežki v rokoborbi in njihovo organiziranostjo. Poleg tega sem obiskal inštitute za telesno kulturo v Minsku, kjer je rokoborba med prednostnimi panogami.«
— Kakšen pa je bil sicer program strokovnega izpopolnjevanja?
»Program strokovnega izpopolnjevanja je vseboval 150 ur, od tega kar 114 ur praktičnega dela. Sicer pa sem se seznanil z načrtovanjem treninga in'naj-
BH ROKOMET	MB QSB BH
Ideloza jesenskiI I PRVAK I — V zadnjem kolu tekmovanja v drugi slovenski žen-  ski rokometni ligi je Deloza iz Velike Polane v Sevnici premagala Lisco s 26:18. Najboljše strelke pri Delozi:
I Horvat 9, Vugrinec 5 in Bačvič 4. Rokometašice Deloze I  so tako z 12 točkami postale jesenski prvak.
® V tekmovanju druge slovenske moške rokometne  lige so Bakovci zmagali v Veliki Nedelji z 21:20 in tako
P dobili pomembni točki. Najboljša strelca sta bila Koželj B B in Lebar, ki sta dosegla po 5 golov. Prepričljivo zmago g " so zabeležili rokometaši Kroga doma nad ekipo mari-Lborskega Branika — 26:19. Najboljša strelca pri Krogu: B Varga 8 in Benko 5.
 BB BBBi BH BB  BB
Radgona Četrta
V Murski Soboti in Bukovcih je bilo območno pionirsko rokometno prvenstvo. V Murski Soboti so igrali — Polet : Ormož 8:12, Radgona : Polet 12:12 in Ormož : Radgona 16:14. V Bukovcih pa so bili doseženi naslednji izidi — Bakovci : V. Nedelja 4:13, Krog : Drava 5:18, V. Nedelja : Drava 10:12, Bakovci : Krog 9:5, Krog : V. Nedelja 13:25 ih Drava : Bakovci 17:7. Za tretje mesto je V. Nedelja premagala Radgono 20:8, Ormož pa Dravo za prvo mesto 12:9. Vrstni red: 1. Ormož, 2. Drava, 3. Velika Nedelja, 4. Radgona, 5. Bakovci, 6. Polet in 7. Krog.
Drugi ekipi Bakovec in Kroga
V pomurski moški rokometni ligi so v prvih štirih kolih bili doseženi naslednji rezultati: L kolo — Bakovci II—Toko 29:27, Po-
23:28; IV. kolo — Bakovci 11— Toko (ml.) 40:25, Toko—Bistrica 24:22, Polana—Lendava 38:11.
lana—Krog II 27:28, Lendava— Toko (ml.) 29:21. II. kolo - Toko (ml.)—Bistrica 7:40, Krog II —Lendava 35:23, Toko —Polana 23:27; III. kolo — Polana— " Bakovci II 19:23, Lendava—To-
ko 19:53, Bistrica—Krog II
Bakovci II Krog II Toko Polana Bistrica Lendava
Toko (ml.)
3 3 0 0 29:71 6
3 3 0 0 91:73 6
4 2 0 2 127:97 4
4 2 0 2 111:85 4
3 10 2 85:59 2
4 1 0 3 82:147 2
3 0 0 3 J3:109 0
Radgona in Polana II
V pomurski ženski rokometni ligi so v prvih štirih kolih bili doseženi naslednji rezultati: I. kolo: Indip—Radgona 10:22, Polana II—Toko 25:20; II. kolo: Toko—Indip 22:9, Polana H —Beltinka II 42:4; III. kolo: Indip— Beltinka II 26:1. Radgona—To-
ko 30:8; IV. kolo: Beltinka II— Radgona 2:44, Polana II—Indip 20:12.
Radgona Polana Indip Toko Beltinka II
3 3 0 0 96:20 6
3 3 0 0 87:36 6
4 10 3 57:65 2
3 1 0 2 50:64 2
3 0 0 3 7:112 0
—ROKOBORBA-----------------
Cifer drugi na Dunaju
Na Dunaju je bilo 12. mednarodno tekmovanje v rokoborbi. Udeležilo se ga je 99 tekmovalcev iz Avstrije, z Madžarske in iz Jugoslavije. Med njimi je bilo 6 pomurskih pionirjev, ki so se zopet uveljavili. Najuspešnejši je bil Janez Cifer, ki je v kat. do 56 kg zasedel drugo mesto. V borbi za prvo mesto je s tušem izgubil z domačinom Tomasom. Uspe-
šen je bil tudi Zoran Vukan, ki je v kat. do 37 kg zasedel tretje mesto. To je njegova že trstja kolajna v zadnjem času, kar kaže, da napreduje. G. Tribnik in Bačič sta v kat. do 40 in 56 kg zasedla peti mesti. A. Tribnik je bil osmi, Car pa dvanajsti. Ekipno so pomurski rokoborci zasedli osmo mesto..
B. D.
«—šah--------------------------——
KOVAC na petem mestu
V Radencih je bil mednarodni šahovski turnir, tokrat že šesti po vrsti, na katerem je sodelovalo 24 šahistov. Zmagal je Avstrijec Weu-senbihler s 7 točkami in pol pred Crepanom (Brežice) 7 in Musilom (Maribor) 6,5. Najbolje uvrščeni pomurski šahisti je bil Boris Kovač, član Radenske Pomurje, ki s 5 točkami in pol deli peto do osmo mesto. Drugi pomurski šahisti pa so se uvrstili takole: Lukič 3,5 (17), Zver 3 (18), Gerenčič 3 (20) in Kuhar 2,5 točki (22. mesto). Zadnji turnir v Radencih bo 21. in 22. decembra.
novejšimi raziskavami v rokoborbi. Ogledal sem si nekaj najnovejših filmov s sodobno tehnično-taktično vsebino rokoborbe ter se seznani s šolanjem rokoborskih kadrov. Pogovarjal pa sem se tudi z vodilnimi strokovnjaki o novih projektih raziskav, organiziranosti! in selektivnosti rokoborbe.«
— Rokoborci Sovjetske zveze dosegajo vrhunske rezultate v svetu. Kakšna pa je njihova organiziranost?
»Razvoj rokoborbe v Sovjetski zvezi se začenja v četrtem oziroma petem razredu osnovne šole. Tiste pionirje, ki kažejo nadarjenost, izberejo v rokoborsko šolo, kjer se potem naprej izpopolnjujejo. Najboljši pa potem nadaljujejo izpopolnjevanje v višji in visoki šoli rokoborbe, ter se vključujejo v posamezne klube, med katerimi sta prav gotovo najbolj zna-
na CSKA in Dinamo, tako po množičnosti kot kakovosti. Moram pa povedati, da imajo odlične razmere za vadbo že od pionirjev naprej.«
— S kakšnimi vtisi ste se torej vrnili iz Sovjetske zveze?
»Vrnil sem se izredno zadovoljen in z lepimi vtisi ter obogaten z znanjem, ki ga bom lahko s pridom uporabljal pri vadbi pomurskih in slovenskih rokoborcev. Zadovoljen pa sem bil tudi z gostoljubnostjo, ki so mi jo nudili, kajti pokazali so mi zares vse. kar sem želel.«
Feri Maučec
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
STRAH 7
ne zgodi se vsak dan
KRALJI IN CESARJI - LE DEVICE NE
Pri slovitem britanskem Lloydu bodo zaokrožili že tretje stoletje, odkar se je začelo proti koncu 17. stoletja v gostilni Edwarda Lloyda v Londonu sklepati najrazličnejše posle, se dogovarjati o tovoru na ladjah, o poteh po svetu, cenah in podobnem, kar roji po glavi lastnikom ladij in trgovcem. Ti pogovori in sklepanje poslov v londonski gostilni so začetki ene najbolj uglednih zavarovalniških družb na svetu, pri kateri je mogoče zavarovati, za primeren denar seveda, vse, kar vam pade na pamet, od lepih nog, kraljev, blaga in ustnic do tankerjev in vesoljcev.
Pri Lloydu se je zavaroval francoski cesar Napoleon Bonaparte, svojo zavarovalno polico je imel ruski car Nikolaj IL, pa angleški kralj Edward VIL, če naštejemo slavne kronane glave. Tudi znane filmske dive so si pri Lloydu zavarovale svoje dragocene telesna čare. Joan Crawford si je zavarovala ustnice, Sophia Loren svoje bujne prsi, Bette Davis in Elizabeth Taylor so zavarovale kar vse telo. Da to niso reklamni triki, dokazuje slavna igralka Marlene Dietrich, ki si je dala bojda najlepše noge na svetu zavarovati v vrednosti milijarde dinarjev. Na nekem snemanju je nesrečno padla z odra in si zlomila stegnenico. Pri Lloydu so ne da bi trenili z očesom, izplačali, kar so se zavezali. Neprimerno dražje so bil'- zavarovane
»zlate« noge najslovitejših nogometašev od Maradone in Peleja do Rummeniggeja.
Resnična anekdota pravi, da se pri Lloydu ni uspelo dogovo-.riti o zavarovanju le filmski igralki, znani uničevalki moških srcMae West. Ker z besedami ni mogla pojasniti uradniku, kaj bi rada zavarovala, je temperamentna igralka dvignila krilo do kritične točke in dlje ter poudarila: »Tole tu!« Hladnokrvni uradnik je ljubeznivo pojasnil igralki: »Oprostite, gospodična. Samo dveh reči na zavarujemo: iger na srečo in ženske nedolžnosti.«
Resnična zgodovina Lloyda se pravzaprav začne leta 1714, ko se je že omenjena karavana spremenila v urad za prodajo in licitacije ter za informacije o ladjedelništvu. Pri izmenjavi vesti, ki so bi
le tistikrat pogosto tudi žalostne in uničujoče za trgovce, so poslovneži sklepali stave, ali bo določena ladja varno prepeljala tovor na dogovorjeni cilj, hkrati pa so že začeli z zavarovanjem ladij. Tisto leto je bila ustanovljena Družba Lloyd, od katere se je čez čas izločila istoimenska zavarovalniška družba, ki se je poslej ukvarjala nadvse poslovno in resno z zavarovalništvom in dosegla svetovni uspeh, kakršnega zabeleži poredkoma le malokatera ustanova.
Lloydova dejavnost ne pozna meja in pri sklepanju zavarovalnih pogodb se poslovneži ne ustrašijo nobene novosti. Zadnji primeri kažejo, kako se drznemu in naprednemu zavarovalništvu tudi izgube začno sprevračati v dobiček. Lloyd je zavaroval lan-siranje dveh satelitov, ki pa sta se »izgubila«. Zaradi neuspešnega vesoljskega lansiranja je bil Lloyd ob 105 milijonov dolarjev, kolikor jih je moral izplačati svojemu klientu. Toda pri Lloydu se s tako izgubo niso sprijaznili. Ko so Američani začeli z vesoljskim letalom Discovery pogosteje le
tati v bližnji vesoljski prostor, so Lloydovi poslovneži naročili, naj posadka vesoljskega letala pobere nesrečno lansirana satelita. To je ameriškim vesoljcem uspelo in satelita sta postala Lloydova last. Reševalna akcija jih je stala 5 milijonov dolarjev, toda satelita bodo prodali in izgube skoraj ne bo več. Močno pa je porasel ugled Lloyda. Ta pa nima nikdar previsoke cene!
Zlato pravilo zavarovalništva pri Lloydu je, da se splača zavarovati še tako tvegane stvari. Zato ni nič čudnega, če je mogoče prebrati v poročilih o skoraj vseh največjih nesrečah v novejši zgodovini, da so bile ladje, letala, osebe, premoženje, nafta itd. zavarovani pri Lloydu. Lloyd je zavaroval nesrečni Titanic, tragično uničeni cepelin Hindenburg je imel svojo polico pri Lloydu, tudi Andrea Doria, ki je potonila pred ameriško obalo, je bila zavarovana pri isti družbi. Lloyd je zavaroval tovore in ljudi v ameriški državljanski vojni, v krimski vojni, zavaruje tudi tovore, ki dandanes plujejo po vročem Perzijskem zalivu.
Neki Rex Garror iz britanskega Mickfielda je energetsko krizo vzel tako resno, da je naredil celo uro na vetrni pogon
IMA STIKE
Z ONIM SVETOM
Elisabeth Kroll, petinšti-rideset letna zahodnonemška jasnovidka, imenovana »Aachenska Pitija«, ne bo prišla na sodišče. Porota, ki je pretresla njen primer, je zavrnila predlog tožilstva, da bi proti njej začeli proces zaradi goljufije. Dandanes je toliko ljudi, ki verjamejo v »nadnaravne sposobnosti«, tako je bilo zapisano v utemeljitvi, da Kroliovi ni mogoče dokazati goljufije, saj je povsem mogoče, da je prepričana o svojih darovih. Toda tožilstvo, ki je že pred dvema letoma uvedlo preiskavo proti Kroliovi (takrat je nekaj lahkovernežev ugotovilo, da se izjave »pokojnikov« na njenih magnetofonskih trakovih ne skladajo z dejstvi) je vložilo proti temu sklepu pritožbo. Jasnovidna »Aachenska Pitija«, ki sedaj živi.v Miinchnu, pa je izjavila: »Odleglo mi je, ko sem izvedela, da me ne smejo več Imeti za prevarantko, čeprav bbpred sodiščem prav rada dokazala, da lahko prav zares vzpostavim stike z on-
Milijone let so velikanski plazilci, ki so se silno razplodili na kopnem, letali tudi po zraku. Fosilni ostanki zgovorno pričajo, da so bili izumrli leteči plazilci največja živa bitja, ki so sploh kdaj osvojila zračne višine. Ti leteči velikani so hkrati z drugimi velikani izumrli pred 65 milijoni let. V kratkem pa lahko pričakujemo, da se bo na nebu pojavil nov leteči velikan, do podrobnosti podoben nekdanjim letečim plazilcem.
Mehanskega pterozavra namerava zgraditi in poslati v zrak znani izumitelj, aeronavtični inženir Paul MacCready. Mož seje leta 1979 proslavil po vsem sve-
nJ'
JZ MOJEGA DNEVNIKA
Volilni upravičenci kneževine Liechtenstein bodo konec tega meseca odločali o postavitvi javnega stranišča, ki ne bo nikoli postavljeno, ampak bi lahko bilo postavljeno. Referendum o tej zadevi, ki je pravzaprav ni, je treba opraviti iz načelnih razlogov je odločilo liechtensteinsko, vrhovno sodišče.
Občinski svet prestolnice Vaduza je leta 1982 sklenil, da bo v načrtovanem kultur-
Oktobra leta 1935 so po načrtih Ferninanda Porscheja izdelali prototip avtomobila, ki je bil za tisti čas več kot nenavadnega videza, poleg tega je porabil malo goriva in imel je motor zadaj. Leta 1939 so začeli z redno proizvodnjo, po drui svetovni vojni pa je to simpatično, zanesljivo in razmeroma ceneno vozilo postalo eno od najbolje prodajanih avtomobilov na svetu. Doslej so jih prodali okoli 20 milijonov. Zdaj odhaja v zasluženi pokoj. Izdelujejo pa ga samo že v Braziliji in v Mehiki. V Zvezni republiki Nemčiji so ga nehali izdelovati leta 1978. Evropo zdaj oskrbujeta z njim Brazilija in Mehika, pred dvema mesecema je prispela iz Mehike pošiljka 3150 hroščev.
HROŠČ-PETDESETLETN
LETEČA POŠAST
tu, ko je izdelal prvo letalo, ki je preletelo Rokavski preliv, a ga je pri tem poganjala le moč človekovih mišic. Zdaj si je zadal novo, zelo zanimivo nalogo in upa, da bo svojo mehansko pošast poslal v zrak že prihodnje poletje.
Njegov podvig je zanimiv z več plati. Za biologe je zanimiva obnovitv pterozavra v naravni velikosti, za letalske inženirje pa vprašanje, ali bo naprava take velikosti res lahko letela z mahanjem kril.
Zamisel so lansko leto poleti načelno pretresli strokovnjaki za
nem centru uredil tudi javno stranišče, ker je teh »ustanov« v mestu, ki šteje 28.000 prebivalcev, odločno premalo. Toda temu se je odločno uprla skupuia razjarjenih državljanov, ki so zahtevali referendum in pozneje ves projekt kulturnega doma blokirali. Občinski svet je svoj načrt seveda opustil in sofinanciral javno stranišče v neki veleblagovnici.
Toda referendumski komi-
paleontologijo in letalstvo. Po mnenju 24 strokovnjakov je načrt izvedljiv. In tako se je 20 tehnikov pod vodstvom domiselnega MacCreadyja lotilo uresničevanja zamisli.
V prvih mesecih letošnjega leta so izdelali več manjših modelov pterozavra in jih aerodinamično preskusili v vetrovnikih ter na strehi avtomobila. Nabrali so si dovolj izkušenj za gradnjo precej večjega modela, katerega velikost dosega že polovico velikosti izumrlega pterozavra. Največji predstavniki so merili v razponu kril tudi do 9 metrov. Zgraditi taksna velika krila, ki se morajo povrhu vsega še gibati in mahati ter ponesti model varno po zraku, zares ni lahka naloga. Kot
te s takšno rešitvijo ni bil zadovoljen in je iz »načelnih razlogov« vztrajal, da je treba izvesti ljudsko glasovanje. Zadeva je šla čez vse pritožbene inštance in pristala na vrhovnem sodišču, ki je zagovornikom referenduma dalo prav. Seveda sedaj ne gre več za alternativo »stranišče da ali ne«; Liechtensteinci bodo konec oktobra le odločali, ali bi v kulturnem centru, ki ga ni, trpeli javno stranišče ali ne.
kaže, pa gre Konstruktorjem stvar dobro od rok. Po veliko poskusih in posvetovanjih s paleontologi jim je uspelo natanko spoznati letalske sposobnosti izumrlih plazilcev. Kar je narava uspešno razrešila pred desetinami milijoni let, ni nemogoče uspešno posnemati. Prav raziskovanje letalskih sposobnosti pradavnih letečih pošasti je bil velik izziv za paleontologe, ki so po takšni praktični nalogi ugotovili, da sicer znane živalske vrste kljub vsemu še ne poznajo dovolj. Posebej za potrebe MacCreadyja so se lotili dodatnih študij. Korist je tako obojestranska.
In kdaj bo natančna kopija gigantskega pterozavra poletela? Ze prihodnje leto. Filmarji, ki imajo nos za take reči, že pripravljajo film, v katerem bo vse videti popolnoma naravno, brez trikov in risb.
Usoda vesoljskih podgan
Aprila je v ameriškem raketoplanu challengerju poletelo v vesolje poleg posadke še 24 podgan. Po pristanku na Zemlji so jih skrbno in dolgotrajno opazovali biokemiki s pennsylvanijske univerze. Že kmalu so ugotovili, da
UVIDEVNOST BREZ PRIMERE
— Vsak dan neke nove podražitve. Tega mi je dovolj I Podražitev, upravičena ali ne, potem pa mir!
— Ja, če bi podražili vse na en mah, potem bi kdo od potrošnikov zgubil voljo do življenja ...
Sue Lee (24), pevka in plesalka iz New Orleansa itna na svojih nastopih vedno polne dvorane. Zlobni jeziki pravijo, da bolj zaradi njenih oblek, kot pa zaradi pevskih vrlin.
‘W’'

so podgane izgubile precej mišičnega tkiva, njihove kosti pa so postale krhkejše. Zdaj so ugotovili, da je tudi okrnjeno delovanje hormona rasti. Bojijo se, da se bodo podobne posledice pokazale tudi na vesoljcih.
kcc
OPEKARNA MARIBOR e	“-------------
MariborjStreliška 16 a C® R A RITE L JI I
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km
MONTAŽNI STROPOV! »NORMA«
Telefon
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI	(062) 39-911
Z enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah z gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik Murska Sobota.
STRAN 8
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
za vsakogar nekaj
PRAVNI NASVET
Ce ste si
zaradi vej
Odstranjevanje vej, ki rastejo nad sosednjo nepremičnino, kot vprašanje sosedskega prava, tudi po uveljavitvi zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij urejajo pravna pravila premoženjskega prava. Lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti veje sosedovega drevesa, ki rastejo v zračni prostor njegove nepremičnine, če ga veje motijo. Preden to stori, mora o svoji nameri obvestiti lastnika drevesa in mu dati na voljo primeren rok, da sosed veje sam odstrani. Pravno pravilo čl. 422 ODZ ureja razčlenitev konflikta dveh lastninskih pravic: lastninske pravice lastnika drevesa ter lastninske pravice lastnika sosednjega zemljišča, katere vsebina je tudi gospodarjenje z zračnim prostorom nad tem zemljiščem. Ta konflikt rešuje tako, da lastnik zemljišča lahko gospodari z zračnim prostorom nad njim tudi tako, da z njega odstrani veje sosedovega drevesa.
Če lastnik drevesa prepove ali drugače prepreči lastniku sosednje nepremičnine, da izrabi svojo pravico, to je, da odseka veje, lahko lastnik prizadete nepremičnine s tožbo zahteva dopustitev odstranitve. V tožbi lahko ponudi lastniku drevesa, da v izpolnitvenem roku sam odstrani veje.
Moj mali svet
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA 0 TEMELJIH VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
Nič nas ne sme presenetiti
Zvezna skupščina je 4. oktobra 1985 sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Zakon je začel veljati 12. 10. 1985 na vsem ozemlju Jugoslavije. Za prekrške v prometu bomo v SFRJ morali plačevati večje kazni kot doslej. Kazni za prekrške v prometu bodo odslej od 5-do 7-krat višje. Najnižja kazen bo 500, najvišja pa milijon dinarjev. Najvišje kazni so predvidene za ozde, tozde in njihove odgovorne osebe. Ozdi bodo morali plačati od 100 tisoč do milijon dinarjev, odgovorne osebe pa od 10 tisoč do 150 tisoč dinarjev. Od 4 tisoč do 25 tisoč dinarjev bodo plačevali vozniki, ki ne bodo ustavili poleg na cesti stoječega avtobusa, iz katerega bodo izstopili otroci, tisti, ki bodo vozili na cesti v naselju s hitrostjo, ki je za 50 km na uro večja od dovoljene hitrosti, ki bodo prevozili v križišču s semaforjem rdečo luč, vozniki, ki bodo vozili vinjeni ali bodo odklonili preizkus z alkoskopom, vozniki, ki bodo vozili v času, ko jim je bil izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje določenih kategorij motornih vozil, vozniki, ki bodo vozili v času, ko ne bi smeli voziti.
Kazen je ob povzročeni nevarnosti ali povzročeni prometni nezgodi še večja, od 5 do 30 tisoč dinarjev ali od 30 do 60 dni zapora. Vozniki, ki ne bodo zasenčili luči ob srečanju z drugim vozilom, bodo kaznovani z 2.500 dinarji, prav tako bo enako kaznovan tudi voznik, ki v megli ne bo prižgal predpisanih luči, ki bo vozil na cesti v naselju s hitrostjo, ki je od 10 do 30 km na uro večja od dovoljene hitrosti itd. Kazen 1.500 dinarjev bodo plačali tisti vozniki, ki ne bodo spo-
štovali prometnih znakov za izrečene odredbe stop, parkiranje in ustavljanje prepovedano, prepoved vožnje v smer,kjer je cesta zaprta, in voznik, ki bo vozil vozilo za prevoz otrok in ne bo označeno s posebnim znakom. Kazen 1.000 dinarjev bodo plačali tisti vozniki, ki pri zavijanju ne bodo nakazali smeri, ki bodo parkirali-na postajališčih za vozila javnega prometa, ki bodo ustavljali pred vhodom v stavbo, dvorišče ali garažo itd.
Najnižja kazen je odslej 500 . din za tiste kršitelje, ki med vožnjo ne bodo pripeti z varnostnim
pasom, za pešce, ki bodo prečka li cesto zunaj prehoda za pešce, za voznike, ki bodo zunaj naselja vozili 10 km na uro več od dovoljene hitrosti, pešci, ki bodo zunaj naselja hodili po desni strani itd.
S temi novostmi želimo seznaniti slehernega udeleženca v prometu, predvsem zato, da se naj. vsak vede tako, kot to določajo cestnoprometni predpisi in naj se obnaša tako, da s svojim vedenjem v prometu ne bo spravil v nevarnost sebe ali koga drugega.
Viljem CERPNJAK
Kaj bi bilo, če
r---------------------
RADIO MURSKA SOBOTA
Radio Murska Sobota
ODDAJA 21 232
5 NAJ
Lahko si jih želite:
L A wiew to kili — Duran Duran
2.	We doni need another heroe — Tina Turner
3.	Bolje biti pijan nego star — Plavi orkestar
4.	Ja sam lažljiva — Denis in Denis
5.	Bom in teh USA — Bruce Sprensteen
6.	Tarzan Boy — Baltimora
7.	Bye, bye Barbara — Čudežna polja
8.	Zvečer v mestu — Pankrti
9.	There must be an angel — Eurithmics
10.	Woody boogie — Baltimora
11.	Dober dan — Bazar
12.	Ob šanku — Janez Bončina Benč
13.	Maria Magdalena — Sandra
14.	The power of love — Haey Lewis and the News
15.	Stanje šoka — Zabranjeno pušenje
16.	Navali narod na gostilne — Janez Bončina Benč
17.	Dress you up — Madona
18.	Tema iz filma Rocky
19.	Suada — Plavi orkestar
20.	Cheri, cheri lady — Modern talking
21.	Frankie — Sister Sledge
22.	Little sheila — Slade
23.	My too too — Denise Lassale
24.	19 Paul Hardcastle
25.	Blue night shadow — Two of us
Oddaja bo na sporedu v sredo 3. novembra od 18.00 do 19.00
ANEKDOTE
Italijanska dramska igralka Sarah Ferrati je bila nekoč v družbi,ko je neki povprečen igralec med pogovori o sebi dejal:
»Ne vem, kako je to mogoče: lase imam še čisto črne, brki pa so mi že osiveli.«
Ferratijeva, ki je poslušala, je pripomnila:
»Takoj se vidi, da ste mnogo več delali z usti kot z glavo.«
Benjamin Franklin, fizik in državnik, je rekel prijatelju, ki je vspovsod vodil s seboj soprogo:
»Kdor preveč kaže soprogo ali listnico, je vedno v nevarnosti, da jo kdo prosi na posodo.«
Sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin Je nekoč dejal:
»Svet je res razdeljen na dva strahotno nasprotujoča si sovražna dela: na moške in ženske.«
VAŠ AVTOMOBIL
Vzdrževanje akumulatorja
V teh hladnih dneh je pomembno, kako vzdržujete akumulator vašega avtomobila. Vsaj enkrat na mesec je treba pregledati gladino elektrolita v celicah in po potrebi doliti destilirano vodo. Odvijte vse čepe celic in poglejte, ali je gladina elektrolita nad ploščami, in sicer približno za debelino mezinca nad njimi. Pri nekaterih novejših vrstah akumulatorjev je označena predpisana gladina na ohišju. Za dolivanje uporabljajte destilirano vodo v plastičnih posodah, ki imajo cevast nastavek, da je mogoče vodo natančno dolivati. Voda v takšnih posodah je naprodaj na vseh bencinskih črpalkah. Skrbite, da bo ohišje akumulatorja zmeraj suho in čisto, zlasti  vrhnji del, kjer so čepi in priključna pola. Priključna pola in ka-
belska priključka na polih namažite s tehnično mastjo za akumu- ‘ latorje, tako.boste preprečili oksidacijo. Luknjice v čepih celic morajo biti čiste: očistite jih s tanko žico ali iglo. K vzdrževanju sodi tudi skrb, da je akumulator zmeraj poln. Le tako boste dosegli, da bo akumulator vzdržal štiri leta, kot naj bi bila njegova življenjska doba. Pri avtomobilih, ki vozijo na kratkih mestnih razdaljah, je zlasti pozimi včasih potrebno dodatno polnjenje ' akumulatorja. Zasilen preskus: ko motor teče v praznem teku, prižgite žaromete! Če se bo potenwtb pritisku na plin, svetilnost močno zvečala je akumulator oslabel in ga bo potrebno dopolniti.
RECEPT ZA VAŠO MIZO
Iz knjige Za vsak dom
RIBJI KOTLETI
Orada, brancin, zobatec so odlične bele noe, ki jih lahko pripravimo na več načinov. Večje ribe lahko pripravimo tako, da jih očiščene razrežemo na kotlete, osolimo, pokapamo z limono, povaljamo v olju in počasi pečemo posamezne kose. Pečemo po možnosti v olju. Okrasimo z zelenjavo, paradižnikom, peteršiljem ter serviramo.
VAŠ PRIPIS
NAŠA RISBA
bi recimo v Ljutomerčano-vem tozdu Močna krmila v Ljutomeru nastala močna pra-šnja eksplozija, v kateri bi se porušil del silosov, druge stavbe bi bile poškodovane, ogenj bi zajel sosednja skladišča lesa (marlesov tozd Tovarna pohištva, Ljutomerčanov tozd Les), goreti bi pričelo kurilno olje, poškodovani pa bi bili tudi električni vodniki. Zaradi močnih eksplozij bi bilo poškodovano vodovodno omrežje.
To so le taktična izhodišča, ki sta jih pripravila občinska gasilska zveza Ljutomer in štab operative pomurskih gasilskih zvez. Ta izhodišča pa so teme-
gasilne tehnike, pa najsi gre za gasilne topove ali za uporabo naprave za gašenje z peno, reševanje ponesrečencev, taktično razporeditev posameznih gasilskih enot. .. Zataknilo se je nekje drugje: posamezne gasilske enote še vedno niso enako dobro opremljene, predvsem s sredstvi za zvezo (UKV postaje), zato je bilo alarmiranje in obveščanje oteženo. Posamezni gasilski centri so med seboj relativno dobro povezani — to je pokazala tudi vaja — ko pa bi bilo potrebno poklicati pomoč bližnjih gasilskih društev iz okolice Ljutomera, se je precej zatikalo.
Ijito preskusili tudi na vaji, ki je bila v sredo, 23. oktobra. Z vajo naj bi preverili javljanje in obveščanje ter alarmiranje potrebnih enot, preverjanje izvajanja nalog po načrtu Varstvo pred požari v omenjenih tozdih, preverili naj bi vodenje vaje in posameznih akcij, preskusili gašenje ob pomanjkanju vode (črpanje iz Ščavnice) in seveda hitrost prihoda k požaru. Pri vaji naj bi uporabili tudi vso gasilno tehniko v Pomurju in poleg občinskih centrov (Ljutomer, M. Soboto, Lendava in G. Radgona) naj bi v vaji sodelovala industrijska gasilska društva mesta Ljutomer in primestna društva, v Ljutomeru, svoje znanje pa naj bi pokazali tudi občinski centri v občini Ljutomer. Vaja se je pričela pb predvidenem času, tudi obvestila in sporočila so bila poslana po načrtu. Končna analiza pa kaže na naslednje:
Vse gasilske enote, ki so sodelovale v vaji, so pokazale veliko mero znanja pri uporabi
Še nekaj: čeprav so gasilski centri in nekatera vaška gasilska društva tehnično dobro opremljena, tudi z najsodobnejšo gasilno tehniko, pa bi ob uničenju vodovodnega omrežja (kot je bilo zamišljeno ob vaji) prišlo do težav pri oskrbi z vodo, saj gasilske enote v občini Ljutomer nimajo dovolj ustreznih cevi za prečrpavanje vode iz bližnje Ščavnice.
In ker je bila vaja v okviru meseca požarne varnosti, lahko za zaključek zapišemo naslednje: ob odpravi naštetih pomanjkljivosti smo lahko v celoti zadovoljni in brezskrbni, da bodo gasilci svoje delo — gašenje (tudi največjih) požarov, opravili dobro. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti, da bo preprečevanje požarov in osveščanje delovnih ljudi in drugih občanov še vedno koristnejše kot pa gašenje požarov.
Dušan Loparnik
				BOBBI H9BM		BBBOBi		
SESTAVU MARKO NAPAST	POHLEP-NICA, NENASITNICA	PRVI ZNANI RUSKI VLADAR	ANTIČNA PLOŠČA ZA RAČUNANJE	RUŠA	NIZEK SVET	NEKDANJI JAPONSKI PREMIER	ZNAČAJ	
SLOVENSKI PESNIK (ALOJZ)								
PREDELEK V ČASOPISU	u							
UREJEVALEC IZLOŽB								
PLEMENSKO GOVEDO				L IME ODLIČNA IT. SMUČARKA				
EDVARD KARDELJ			ZNAMENJE MAJHEN CIRKUŠKI KONJ					
ŠUMNIK		IGRALKA ZADORA DEL LONDONA				TONA KOMPLIKACIJA		
TUJE M. IME					ZENICA MOČVIREN SVET			
NEKDANJI TURŠKI VOJAK								
AZIJSKI VELETOK				ZAPOREDNI ČRKI NAŠA POŠTA			moško' IME	
RIMSKA 6			BRAZILSKI NOGOMETAŠ RIMSKA 2					
ŠVICARSKI PISATELJ (»VIA MALA«)			•					
V GLASBI OZNAKA ZA RAZVNETO								
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: podplat, oporoka, mehanik, Irig, TS, lat, Kai, Otero, Sevilla, Tra, ten, I, Ne, Pt, Tajska, element, VK, Asta.
STRAN 9
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
križem kražem po naših šolah
Biserjane
Naša vas se imenuje Biserjane. Ima nekaj več kot 30 hiš. Skozi pelje asfaltirana cesta. Prav zdaj je po njej velik promet, ker uravnavajo strugo potoka. ki teče iz Blaguškega je-zerjL V Qjserjanah je sicer doma večina kmetov. Ukvarjajo se z živinorejo in poljedelstvom. Sedaj pospravljajo jesenske pridelke in sejejo pšenico.
i!	Igor Ketiš, 3. a
“	OŠ 12 talcev,
Videm ob Ščavnici
♦
<MT= žrtve tega časa Majhni smo.
čeprav za velike se imamo, razumni smo, čeprav za nerazumne nas imajo. Spoznavamo, da svet ni takšen, '<ot ga v sanjah vidimo in čutimo, da le s pogumom vse težave zmoremo.
A v mislih naših se zastavljajo vprašanja, zakaj postajamo mi žrtve ravno svojega znanja! Zakaj so vojne?
In zakaj nasilja?
Zakaj so nekateri lačni in zakaj nekateri zlo trpijo?
Pravijo, da čas je dober in pravijo, da ljudje smo slabi, saj svoja znanja, ki jih pridobivamo, v slabe namene izrabljamo.
Ravno zato vse bolj — iz dneva v dan, iz leta v leto — postajamo žrtve tega strašnega in uničljivega časa. Cvetka Kovač, 8. b <	COŠ Gornji Petrovci
RAČUNAJTE NA NAS
Mladi smo še, vendar poskušamo slediti našim vzorom: staršem, učiteljem, herojem . . . Učimo se iz knjig in življenja, smo kritični — še premalo samokritični, a trudimo se, da boste lahko računali na nas! Ob prazniku naše občine tudi mi ocenjujemo naše delo na šoli. Lahko smo ponosni na rezultate, ki jih dosegamo v športu, tekmujemo v šahu, potegujemo se za nagrade J Pl, množično pridobitev bralne značke, udeležujemo se raznih delovnih akcij, pionirskih in taborniških pohodov, zbiramo star papir, pomagamo ostarelim in oslabelim ljudem, obiskujemo pionirsko hranilnico in si pomagamo pri premagovanju učnih težav. Vključujemo se v delovni proces DO naše občine^ To po
meni za nas dvojno korist: spoznavamo proces dela ter se učimo spoštovati trud in delo, na drugi strani pa si tako pridobivamo denar za interesne dejavnosti,' šolske izlete.
Zavedamo se, da naša občina ni bogata. Ponosni pa smo vendarle. da' spada med razvitejše občine v naši republiki. Čeprav majhna je znana po vsej Jugoslaviji in tudi preko meja. To je naša speedway steza in na- njej mednarodne dirke, to je Pomurski sejem. Zdravilišče Radenci in mineralna voda, to so izdelki elektronike, tv antene,, bivalne enote, pianina, dobra vina in radgonska penina. In tudi naš pevski zbor, ki je ponesel pesem in slovensko besedo po vsej domovini in zunaj nje.
O KNJIGI
V MESECU KNJIGE SMO UČENCI 8. A OŠ VERŽEJ ZAPISALI:
•	Knjiga nas uči nesebično ljubiti ljudi in spoštovati njihovo delo. Daniela
•	Knjiga je kakor sreča, kruh in ljubezen.	Martin
•	Če bi bila pisateljica, bi pisala le pustolovske knjige. Knjiga človeka vzgaja, plemeniti in zabava.	Janja
•	Spoznal sem, da je knjiga dobra učiteljica in prijateljica, ki je vredna spoštovanja.	Matej
•	Kakšen učenec, takšna knjiga.	Mojca
Z VLAKOM
Z babico sva se peijaii z motornim vlakom iz Maribora v Ljubljano. Bilo je zelo zabavno. Babica mi je na vlaku kupila sok. Med vožnjo sem tudi brala. Peljali smo se skozi tunel. Zagorele so lučke, zunaj je bila tema.	,
Ko sva se pripeljali v Ljubljano, sem videla veliko vlakov. Na ljubljanski postaji je zelo živahno. Ljudje čakajo, vstopajo in izstopajo. Zelo sem se držala babice, da se ne bi izgubila. Rada se spominjam tega potovanja. Nina žunič
COŠ JOŽE KERENČIČ, Gor. Radgona
ZGODILO
SE JE...
Moj bratranec se je vrnil iz Nemčije. Sedaj obiskuje 4. razred osnovne šole v Murski Soboti. V začetku šolskega leta mu je mama zabičala, naj se potrudi v šoli. Nekega dne je bratranec prišel iz šole in veselo vzkliknil: »Mama, enko sem dobil!« Pozabil je, da so samo v Nemčiji en-ke najboljše ocene, pri nas pa je to vse drugače.	Renata Kozlar
Podružnična OŠ Gaberje
Radi bi povedali še to, da čeprav smo še zelo mladi, dogajanja ne gredo mimo nas. Poskušamo doumeti težo gospodarskih razmer, v katerih je svet, domovina in naša občina. Težko je vam odraslim! Mladi se moramo danes še bolj zavedati, da nas bo samo delo, poštenost ter odpravljanje lastnih napak pripeljalo do boljšega jutri. Nas ni strah! Zato kličemo vam, odraslim:
»Ne ustrašite se težav! Iz dela in naporov naših dedkov in babic je zrasla naša svobodna domovina, dograjevali ste jo vi, naše matere in očetje, nadaljevali bomo mi, vaši sinovi in hčere. Zato RAČUNAJTE NA NAS!« Povzetek misli in želja učencev OŠ Jože Kerenčič,
Gornja Radgona
Sonce nikjer tako lepo
ne vzhaja
Še danes se spominjam tistega lepega junijskega dopoldneva. Bilo je na šoli v Mačkovcih. Toda žal zadnjikrat.
Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem stopila pred tovarišice, sošolce in sošolke ter učence nižjih razredov. Glas se mi je tresel, ko sem začela: »Četrtošolci odhajamo. Tiho in neizbežno mineva čas, ki ga bomo še skupaj prebili z vami. Veliko prekratke bodo te minute, da bi v spominih prehodili dosedanjo pot našega šolanja. Plaho in boječe smo prestopili prag hiše učenosti. Mnogi
med nami so se varno držali materine roke in se le s težavo ločili od nje. Spoznavali smo črke, števila in si bogatili znanje. Le kdo bi lahko z besedami izrazil vse, kar smo lepega doživeli v starih šolskih klopeh. Mnogo generacij jih je že gulilo pred nami, na njih je bila vtisnjena tiha zgodovina otroških skrivnosti. Velikokrat je odmev šolskega zvonca pomenil
strah in trepet, še večkrat pa radost in veselje. V jeseni se bo spet oglasil, toda nas več ne bo na tem dvorišču, ne v razredu. Šolanje bomo nadaljevali v Puconcih.« Še in še bi lahko besede vrele iz srca. Besede v slovo in v zahvalo...
Mineva že tretje leto, odkar se mi je ta dogodek vtisnil na dno srca.
Sedim v sedmem razredu osnovne šole v Puconcih. Lepa, nova in svetla je. Tu nam je dobro, imamo odlične pogoje za delo. Nekaj pa vseeno manjka . . . Misli se mi mnogokrat vračajo na staro šolo v mačkovskem gradu.
Zdi se mi, da sonce nikjer tako lepo ne vzhaja, kakor tam!
Tudi tam je utihnil šolski zvonec. Učenci so se preselili v novo, težko pričakovano šolo. Kdo ve, ali se tudi njihove misli pogosto ne vračajo h gradiču, ki sedaj sameva in bo počasi utonil v senco pozabe. Jovita Lendvaj, 7.b OŠ Štefan Kuhar-Bojan, Puconci
STRAH 10
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
naši kraji in ljudje
-IZ SELA —..............
PREOBLEKLI DOM
JESEN V KUPETINCIH
V marsikaterem kraju so se nekoč z veliko vnemo in navdušenjem lotili gradnje takšnih in drugačnih domov, v katerih so si uredili prostore za družbenopolitično aktivnost, kultur-no-zabavne prireditve, za gasilsko opremo in še za kaj drugega. Kako ponosno in zmagoslavno so jih odpirali* Čez leta pa so ti domovi marsikje postali v breme. Močno jih je namreč najel zob časa in nastajali so problemi, kdo bo domove vzdrževal, obnavljal... Tudi v Selu je bilo tako. No, naposled je vso stvar vzelo v roke gasilsko društvo in letos je tamkajšnji gasilsko-vaški dom dobil drugačno podobo. Popravili so namreč ostrešje, obnovili omete zunanjih sten (fasado) in prostore tudi znotraj prepleskali. Čeprav so precej del opravili prostovoljno — gasilci in tudi drugi krajani — so imeli še okrog 600 tisoč dinarjev izdatkov. Selansko gasilsko društvo je tako dokazalo, da je možno marsikaj postoriti, če je dobra organizacija. Poslej bo njihova glavna skrb namenjena
RANKOVCI IZ SOBOŠKE OBČINE
Načrtujejo vse do leta 1990
Rankovci, ki spadajo v krajevno skupnost Tišina, so ena razvitejših primestnih vasi. Tako kot v večini vasi v Pomurju so tudi v Rankovci h pred kratkim sklicali zbor občanov, na katerem so obravnavali osnutek programa 3. občinskega samoprispevka. Končni sklep s tega zbora je, da je občinski samoprispevek nujen, saj drugače ne bi mogli zgraditi vseh načrtovanih objektov. Rankovčarji in vsa tišin-ska krajevna skupnost imajo zaenkrat probleme s cestami, šolo in vrtcem zadovoljivo rešene — za marsikatere kraje pa so ti problemi še vedno bistvenega pomena in bodo brez občinskega samoprispevka ostali. Zato bodo Rankovčarji podprli glasovanje za 3. občinski samoprispevek, čeprav sami niso vključeni v program — v krajevni skupnosti Tišina bodo iz občinskega samoprispevka prispeva-
Mrtvašnica za 12 milijonov
V tem času so aktualne priprave na občinske in krajevne referendume o samoprispevkih, zato je prav, da zapišemo tudi kaj več o objektih, ki so jih zgradili s tem denarjem. V Turnišču so prav v teh dneh dogradili sodobno mrtvašnico, ki je stala kar 12 milijonov dinarjev. To je seveda precejšnja vsota, vendar so dolgoročno rešili pomanjkanje takega prostora. Bliža se namreč čas, ko bodo tudi na podeželju pokojniki do pogreba v mrliških vežicah.
»Res, naložba ni bila majhna,« nam je povedal predsednik
Jože Lovrenčič, predsednik sveta KS Turnišče.
sveta krajevne skupnosti Turnišče Jože LOVRENČIČ,« toda za tako gradnjo smo se zavestno odločili pred petimi leti na referendumu. Objekt je povsem sodoben, v njem so vsi potrebni prostori, uredili pa smo tudi ozvočenje.«
— Šte zdaj zgradili, kar ste načrtovali?
»Kje pa! V krajevni skupnosti podpiramo prizadevanja za čimprejšnjo dograditev prizidka k osnovni šoli, za kar bomo tudi
Vaško-gasilski dom v Selu je naposled obnovljen. Za to so poskrbeli predvsem gasilci. (Foto: -I. G.)
akciji za nakup primernega gasilskega vozila. Zdaj morajo namreč gasilsko brizgalno prevažati s traktorjem.
»Zato bomo v dogovoru z občinsko gasilsko zvezo Murska Sobota še letos izvedli nabiralno akcijo doma in v okoliških vaseh, obljubili pa so nam tudi dotacijo. Tako upamo, da bo po 60 letih delovanja naše
li denar samo za cesto skozi romsko naselje v Vanči vasi.
Vas Rankovci pa ima že krajevni samoprispevek, ki je glavni vir dohodka. Vseeno so tako zbrana sredstva premajhna za večje naložbe, zato mora takrat priskočiti ' na pomoč vsa krajevna skupnost in vseh osem vasi. Kakor pravi Viktor Kos, so Rankovci zadovoljni s položajem v okviru krajevne skupnosti, saj je med vasmi veliko solidarnosti pri trošenju sredstev in izpolnjevanju nalog iz letnih in srednjeročnih planov. V zadnjih letih so bili največji porabniki sredstev ravno Rankovci, saj so bile vse ceste potrebne temeljite obnove. Tudi za naslednje srednjeročno obdobje imajo Rankovci že izdelane smernice razvoja. Kakor je rekel Koloman Bertalanič, se bodo usmerili le v eno veliko naložbo, to je razširitev vaškega doma.
Sodobna mrtvašnica, ki so jo dogradili te dni.
Foto: S. S.
primaknili svoj delež. Potem je tu Vaški vodovod, za katerega bo potrebno narediti novo zajetje in vodo speljati do glavnega črpališča. Tudi ustreznih asfaltnih prevlek še ni po vseh ulicah pa pločnike bi radi zgradili. Hud problem so tudi odpadne vode; vsaj za središče vasi, kjer so bloki, tovarna in drugo, bo treba prej ali slej urediti primerno čistilno napravo. V Turnnišču si zelo želimo še ustreznejšo trgovino, ki je kljub prizadevanjem ne moremo dobiti.«
— Kako pa je v drugih vaseh, ki spadajo v vašo krajevno skupnost?
»V Gomilicah so preuredili staro šolo in zdaj imajo primeren prostor za sestanke in manjše prireditve. Napeljali so tudi tele-
Med hojo nabirali kostanj
Društvo partizan in ZTKO sta v Gornji- Radgoni pripravili trim pohod na kostanjev piknik v Lastomerce. Med 60 udeleženci je v 2 urah nabrala 12 kg kostanja Nada Harcan. Poleg rekreativ-nega pohoda pa so udeleženci merili sposobnosti v raznih družab- i nih igrah.
gasilsko društvo imelo ustrezne prostore in primerno opremo za požarno varnost. Da bi imeli naslednike, deluje tudi pionirska gasilska desetina,« nam je v pogovoru dejal predsednik selanskih gasilcev Alojz Raj-ner, ki je sicer učitelj na dvojezični osnovni šoli v Prosenjakovcih.
J. G.
Z novo telefonsko centralo na Tišini bodo dobili tudi v Rankovcih vaščani več telefonskih priključkov. Čeprav so eno razvitejših primestnih naselij, pa jih pesti problem, ki je v marsikaterih oddaljenih krajih zadovoljivo rešen — to je trgovina. Pred kratkim je DO Potrošnik tgovino v Vanči vasi zaprla, tako da morajo po osnovna živila, kruh, sladkor in podobno, v več kot tri kilometre oddaljene Gederovce ali na Tišino.
V Rankovcih pogrešajo boljše delo Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij. Z ureditvijo prostora za rekreacijo se je izboljšalo delo mladih, vsi pa upajo, da bo z novimi volitvami in s postavitvijo pravih ljudi na prava mesta zaživelo tudi delo drugih organizacij.
B. Peček
fon, letos pa so asfaltirali odsek ceste, za kar so porabili 400 tisoč dinarjev. V Renkovcih grade vaško-gasilski dom, ki je trenutno v surovem stanju, vendar ga bodo delno še letos usposobili. Tudi v tej vasi so rešili problem telefonije. Enako lahko rečem za Nedeli-co, kjer so prav tako dobili telefon, žal pa letos niso uresničili načrtovane obnove cest. To prenašajo torej v novo obdobje.«
Tako torej v krajevni skupnosti Turnišče. Dosežkov ne manjka, in to predvsem zaradi odločitve delovnih ljudi in občanov, da s svojimi denarnimi prispevki — samoprispevkom — ustvarijo boljše razmere za delo in življenje sebi in rodovom, ki prihajajo.
Š. SOBOČAN
Bregače in globače so žejne
»Okoli polnoči je pričelo padati. Ne, ob pol enih, bil sem buden in poslušal vse do treh, ko je prenehalo deževati. Ja, ponekod bo ta dež pomagal, pri nas je takoj vzklila pšenica, drugod, kjer je zemlja bolj peščena, pa je to le kaplja v morje ...«
Po dolgotrajni suši so bile borne kaplje dežja v noči med preteklim torkom in sredo glavna tema vaških pogovorov tudi v Kupetincih. Tudi tam so bile bregače in globače žejne, skrbno obdelana zemlja pa za večino glavni vir zaslužka v tem hribovskem razvejenem zaselku v videmski krajevni skupnosti. Takole odmaknjena na eni strani meji na gričevnati Murščak, na drugi pa podaja roko Zasadom, vasi v kri-ževski krajevni skupnosti, od katere jo loči le stran asfaltirane ceste, kot da se je vas Kupetinci razblinila med slovenjegoriškimi hribi.
Še pred letom je bila pomembno stičišče ljudi iz okoliških hribov, od takrat, ko so se zaprla vrata zasebne trgovine, pa so Kupetinčani in okoličani izgubili veliko. Sedaj se oskrbujejo, kakor se kdo znajde in mu je prak-tičneje, v Vidmu, Bučečovcih ali v Radencih. Mnenja o vzroku so deljena od teh, da trgovec ifflast-niki niso več našli skupnega jezika, med tem ko je presednik vaškega odbora Jože Rantaša odločen, da so na občini pri tem pokazali premalo posluha.
Za občasne pomenke ostaja še zbiralnica mleka, ki je pri Stanj-kovih že dobro desetletje. Najprej so zbirali mleko kar v kleti, sedaj pa še šesto leto v zato posebnem in primerno urejenem prostoru, ki so ga ob pomoči videmske temeljne zadružne enote zgradili kmetje sami.
»Dnevno se od osemindvajset kmetov iz Murščaka, Zasadov, Kupetinec in dela Bučečovec nabere do 650 litrov mleka. Kar precej v primerjavi z začetki, koga je bilo dnevno nekaj čez sto litrov. Največji porast je v zadnjih dveh letih, kar je po mojem odsev nestabilnih cen pri odkupu živine in predvsem telet,« nam je
—KAPELA—1
Želijo se oskrbovati z zdravo pitno vodo
Velika želja krajanov z območja Radensko-Kapelskega vrha in Ko-bilščaka se počasi a vztrajno uresničuje. DO Radenska meni, da se lahko voda iz vodnega zajetja na tem območju v nočnem času prečrpava v zajetje, od katerega bo vodovodno omrežje vodilo po Radensko-Kapel-skem vrhu in Kobilščaku, kjer je veliko pomanjkanje vodnih virov oz. zdrave vode.
Poteka več akcij: zbiranje naročnikov in prvega prispevka gospodinjstev, pripravljajo lokacijski ogled in potrebno dokumentacijo. Odbor se bo skupaj s predstavniki KS Kapela trudil, da poišče vse možne rešitve, ki bi olajšale gradnjo in omogočile, da bi bila končana v najkrajšem času. Veliko pomoč in razumevanje pričakujejo od predstavnikov občinske skupščine pri pridobitvi potrebnih dovoljenj ob začetku gradnje. Mija
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p.o.
KIV 63305 VRANSKO, TEL. 063/724-010, 724-146, 724-147 ,_	. I _____________Telfeks: 33640 KIV YU____.
Trajnogoreča peč SIGMA TŽ na centralno ogrevanje spada že v železni proizvodni program Kovinske industrije Vransko, ki je bila še pred letom dni tozd Sigme, zdaj pa nastopa doma in v tujini kot samostojna delovna organizacija. Kakovostne lastnosti te peči so če vedno zanimive tako za domače kot za tuje tržišče. Peč je prirejena za vse vrste trdih goriv: premog, les in gorljive odpadke. Obratovalna temperatura vode znaša do 110 stopinj Celzija. Kurišče je prirejeno za vse vrste premoga, lesa in gorljivih odpadkov. Enkratno polnjenje pa zadošča za pet do dvajset ur.
Peč je atestirana po DIN 4702, obratovalna temperatura vode do 110 stopinj Celzija, obratovalni tlak 3 bare, z vstavitvijo ognjeodpornih turbolatorjev v cevi dosežemo minimalno izstopno temperaturo dimnih plinov in optimalen izkoristek zgorevanja. Moč: 45 kW, 35 kW, 25 kW.
Vodnjak, ki so ga leta 1893 izkopali v Kupetincih dvaintrideset metrov globoko, je ponovno dajal dragoceno studenčnico vaščanom in živini.
razložila gospodinja Otilija, ki sprejema mleko. >
Čeprav je v Kupetincih mogoče prave kmete pešteti na prste, pa še ti se zaradi nestabilnih razmer težko usmerjajo — precej vaščanov pa se vozi na delo v Avtoradgono, Radensko, Murin črešnjevski tozd Modo in tudi v Križevske opekarne — je večina zapisanih zemlji. Zato je spomladi zloženih sto hektarjev po opravljenih osuševanjih za kmete velika pridobitev, cena (bo okoli 50 tisoč dinarjev na hektar za dobo 15 let) pa po mišljenju večine sprejemljiva. Še posebno, ker so prišli pri tem do nekaj urejenih vaških cest.
»Vendarle pa marsikaj v tej naši politiki, ne le kmetijski, ni razumljivo. Meni plačajo za kilogram teže bekona 270 dinarjev, v gostilni pa stane porcija pečenke 500 dinarjev. In iz enega kilograma mesa, se dajo narediti naj
Zazidan vhod v trgovino: vsi jo zelo pogrešajo.
Izdelava izolacij na vseh vrstah zamrzovalnikov za glo boko zamrzovanje
ČE VAŠA SKRINJA ZA GLOBOKO ZAMRZOVANJE PREPUŠ ČA VODO, LEDENI Z ZUNANJE STRANI ALI NEPREKINJENO DELUJE, pokličite
servis IZOLACIJE
Slavko Furman
62250 PTUJ, Na postajo 15, telefon (062) 771 637
Z odpravo napake boste podaljšali življenjsko dobo vašega za mrzovalnika, bistveno boste prihranili pri električni energiji ter ohranili živila.
SERVIS DAJE ZA VSE STORITVE TRILETNO GARANCIJO!
manj štiri. Kje je tu logika? Pa tudi z delom veterinarske službe ne morem biti zadovoljen, prav prositi jih moraš, da te obiščejo.« Feliks Balek je zares brez dlake na jeziku.
Pa vendar je dal v pitališče nove živali... Jože Rantaša pa je strnil na kratko še razvojne načrte: »V okviru organizirane akcije v celotni krajevni skupnosti poteka tudi v naši vasi akcija za pridobitev telefonov. Vendar je za-enkrat_ma]p__zanimanja, le štirje. Po predračunski vrednosti naj bi vsak naročnik prispeval po 200 tisoč dinarjev, potrebno pa bo še prostovoljno delo. Drogovi so že do Selišča, sedaj smo na vrsti mi.«	,
Vendar ob tem prav optimističnega obraza ni kazal, čeprav je gotovo, da bi z več dela lahko malce razbremenili denarnice. Telefonska povezava pa bi pomenila za Kupetince pomembno dodatno vez z dolino in središči.
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
STRAN 11
‘ŠELE KO NEKOGA SPOZNAŠ, TI JE LAHKO PRIJATELJ
ROMI - nekaj spoznanj in izkušenj, ki jih imajo VVO z njimi
Romi stalno prebivajo v dveh pomurskih občinah: Murska Sobota in Lendava, ki mejita na Avstrijo, Madžarsko in SR Hrvaško. Preseljevanja aii spreminjanja bivališča skorajda ni več, le Romi iz neposredne okolice Lendave Občasno prehajajo v SR Hrvaško, saj so romski zaselki oddaljeni le nekaj kilometrov.
Ker okolje Romov ni sprejelo takšnih, kot so, so zavestno ali podzavestno začeli spreminjati identiteto, in to predvsem na vidnih znakih oziroma statusnih simbolih: ime, priimek, obleka, vožnje s taksijem, veliki nakupi živil. To pa je precej resno opozorilo okolju (večinskemu narodu), da so se znašli v posebnem položaju, ko so se pripravljeni odpovedati svojim prvobitnim značilnostim, vendar to izražajo na popolnoma napačen način. Obstaja nevarnost, da bodo opustili nekatere pozitivne značilnosti in jih zamenjali za negativnosti sodobnega sveta. Prav v tej fazi bi jim morala družba najbolj pomagati, predvsem z dviganjem zavesti in ohranjanjem značilnosti ter nakazovanjem poti oziroma opozarjanjem na navade, ki bi jih kazalo opustiti aii ohraniti.
Romi kot posa vezniki ali kot populacija nimajo možnosti, da bi se v okolju uveljavili ali izkazali v pozitivnem smislu. Življenjska pot, ki vodi od neuspeha do neuspeha, pa se nujno konča z navzkrižjem, ki je često neugodno za tiste, ki so v manjšini. Romi so torej že sami začeli iskati možnosti, 'da pritegnejo pozornost, vzbudijo zanimanje in občudovanje, pa čeprav z redkimi simboli, na katere pač sami lahko vplivajo. y
Proces postopnega vključevanja predšolskih romskih otrok v
vzgpjno-varstvene organizacije še poteka, uspeh pa je odvisen od stopnje socializiranosti pos-dameznega romskega zaselka oziroma družine. Največ uspehov je bilo doseženih v naselju Pušča, kjer je v vrtec vključenih kar 57 otrok starih od 3 do 7 let. V tem kraju ima vrtec 22-letno tradicijo, kar je veliko pripomoglo k počasni, a uspešni uveljavitvi vzgojno-varstvene organizacije in vzgoje same. Še vedno pa v vrtec niso zajeti vsi otroci omenjene starosti, vpis se izboljša v zadnjem predšolskem obdobju. Dnevai obisk otrok je zelo različen, odvisen od vremena, različnih dogodkov v zaselku in praznikov. Vključevanje Romov v druge vrtce ali romske oddelke v Dolgi vasi in Serdici je še vedno na stopnji prepričevanja staršev in pobiranja otrok po zaselkih s pomočjo različnih socialnih in strokovnih služb. Romi so še v vrtcih na Tišini, v Bodoncih, Puconcih, Črenšovcih in Lendavi. Vsi izhajajo iz več ali manj strnjenih romskih zaselkov, ki se kot celota počasi podrejajo in prilagajajo navadam sosedov. Najbolj problematične pri vključevanju otrok v vrtce so romske družine, ki žive osamljeno ob ne-romskih naseljih (pri Rakovcih, Cankovi, Lendavi). Po zakonu bi morali biti vsi otroci Romov vključeni v pripravo na šolo, a tudi to še ni v celoti uresničeno.
Nekatere otroke, čeprav redke, starši enostavno skrivajo ali povedo, da so premladi, čeprav gre ponavadi za 8 — ali 9—letne otroke iz istih družin.
Doslej so Rome popisovale in prepričevale različne službe, od delavcev WO do občinske soci-"alne službe ali šolske socialne delavke. Nikakršnih izkušenj pa nimamo, kako bi bilo, če bi to evidenco vodil kdo od Romov ali Romi med seboj, posebno pa ne, da bi kdo od Romov vodil akcijo vključevanja otrok v. vrtce na nekoliko višji ravni, kot je roditeljski sestanek, kjer starši vse obljubijo. S tem je mišljeno predvsem, da na našem območju ni Roma ali Rominje, ki bi bil za tako delo tudi strokovno usposobljen, zato vključevanje otrok v vrtce izzveni vedno kot poseg in vmešavanje nekoga drugega v romske zasebne zadeve in zadeve posameznih družin. Obisk socialnega delavca ali delavca WO v romskem zaselku v spremstvu Roma, ki je pripravljen sodelovati, ni isto, kot če bi bila ta naloga zaupana komu izmed Romov.
Obisk otrok v WO je nereden, najboljši je v Pušči. Odvisen je od vremena in dogodkov. Značilno je, da slabo vreme ni tolikšna ovira, da otroci ne bi prišli v vrtec, pač pa je udeležba slabša ob lepem vremenu, predvsem spomladi. Razvit občutek kolektivne pripadnosti se kaže predvsem ob smrti, odhodu k vojakom, bolezni, kar gre pripisati nenehnemu pritisku in ogroženosti do zunaj, na kar se odzivajo z združeva
njem. Tudi take okoliščine negativno vplivajo na obisk otrok v vrtec v obliki dnevnih ali večdnevnih izostankov.
Motivi za vključevanje otrok v vrtce brez posebnega pregovarjanja in prepričevanja staršev so vedno materialnega značaja. Kjer so vrtci, ki vključujejo tom-ske otroke že več časa, starši pošiljajo otroke, čeprav ne redno, le zaradi urejene prehrane in ogrevanih prostorov, delno pa tudi zaradi drugih materialnih dobrin: obleke, obdarovanja za novo leto in druge socialne pomoči. Seveda so tudi izjeme, a jih je lahko prešteti na prste. Večina staršev,Romov v družbeno organizirani vzgoji ne vidi dobrih strani vzgoje, pač pa ima vrtec za ustanovo, kateri morajo črtvovati otroka zaradi določenih materialnih dobrin.
Za starše na splošno ne moremo reči, da bi motivacijsko vplivali na uspešnost šolanja svojih otrok, nekateri otroci šolarji pa si želijo kočati šolo zaradi končnega cilja — usposobiti se za poklic. Motivacijo za šolanje omenjamo zato, ker jo lahko primerjamo z motivacijo druge slovenske populacije, ki je že pri starših zelo močna in so njihovi načrti za prihodnost otrok neskromni, če že ne preambiciozni. V takih primerih pričakujejo starši že od vrtca visoke vzgojno-' izobraževalne uspehe, ki bi pomagali njihovim otrokom doseči cilj. Pri Romih pa je cilj tako odmaknjen in nejasen, da predšolske vzgoje ne pojmujejo kot potrebne za uspešno šolanje, torej tudi redno obiskovanje vrtca ni potrebno.
Pri Romih je opaziti pomanjkljivo časovno orientacijo predvsem pri dolgoročnem načrtovanju (oskrbovanje s kurjavo, hra-
no, obleko). Cilji morajo biti dosegljivi kratkoročno in imeti morajo konkreten učinek. Zato je tem bolj potrebno pozorneje spremljati vsakršen uspeh ali napredovanje otroka, ga izpostaviti in pohvaliti. To ne velja le za
Krvodajalci
ABC POMURKA: Branko Farič (26), Drago Durič (5), Anton Fujs (27), Alojz Serec (2), Ludvik Gomboši (II), Martin Virag (15).
PANONIJA: Franc Duh (8), Franc Fujs (7), Štefan Ritoper (11), Matjan Baranja (8).
SOZD LTH DO THN ŠKOFJA LOKA TOZD VITRINA LJUTOMER, KOLODVORSKA 28
PREKLICUJE
objavo prostih del in nalog vodje obrata in računovodje tozda, ki je bil objavljen, 10. 10. 1985.
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Roga-šovci razpisuje prosta dela in naloge:
— učitelja slovenskega jezika
— srbohrvaščine,
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Začetek dela bo 1. 12. 1985.
Pogoj PRU ali P.
otroke, temveč tudi za starše. Obveščati jih je potrebno o vsaki malenkosti, ki jo je otrok pridobil, zmogel ali opravil, ter jim pojasniti, zakaj mu bo to v prihodnje koristilo.
Jana Kolarič
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
Prometne nezgode v minulem tednu so v glavnem povzročili traktoristi. Jesenska dela so prinesla nove nevarnosti. Na cestah je veliko kmetijskih strojev, promet pa otežuje tudi čedalje gostejša megla. Zato naj so vozniki še posebej pozorni na traktorje, še zlasti takrat, ko jih prehitevajo.
18.	oktobra ob 11.30 še je peljal iz Satahovec proti Krogu po lokalni cesti z osebnim avtomobilom Janez Časar iz Ratkovec. Ko je pripeljal do križišča na prednostno cesto, se ni ustavil, temveč izsilil prednost pred voznico osebnega avtomobila Danico Kranjec iz Gradišča. Prišlo bi do trčenja, če Kranjčeva ne bi zapeljala s ceste. Njeno vozilo se je prevrnilo, voznica pa se je telesno poškodovala. Škode je za 150 tisoč dinarjev.
23.	oktobra ob 10.30 se je na magistralni cesti pri Bratoncih med vožnjo vnel osebni avtomobil Zdenke Šonaja iz Veržeja. Zgorel je sprednji del avtomobila. Škode je za 200 tisoč dinarjev. Vzrok za požar je kratek stik na električni napeljavi.
24.	oktobra ob 11.40 je prišlo do prometne nezgode, ko je voznica traktorja Marta Mekiš iz Pertoče vozila proti Rogaševcem. V Pertoči je z levim smernim kazalcem nakazala smer vožnje. Za
---------------------------— -
NEPOVABLJENIM BRAČEM V GORICAH OB ROB
SOCIALNO OBARVANI »DOLGOPRSTNEŽI«?
Potem ko je mraz razdeseterii letošnji pridelek grozdja v vinogradih, so pičli trgatvi v nekaterih goricah poleg objektivnih prispevali še »subjektivni« vzroki. Vse več je namreč govoric, da so bili ponekod neprijetno presenečeni, ko so ob trgatvi ugotavljali, da je to nekdo v dobri meri že opravil pred njimi. Sicer pa je bilo to ob izjemno visokih letošnjih cenah grozdja in mošta tudi pričakovati.
Vendar pa nočni obisk nekaterih vinogradov na banjškem vrhu kar kliče k temeljitejši, predvsem socialni analizi vzrokov početja dolgoprstnežev. Če zanemarimo ob tem vse šale, ki naj bi tatvine grozdja spremljale (od »zahvalnih« sporočil do tega, da naj bi ponekod na sameme kraju opravili kar celotno trgatev do mošta), ostaja jasno, da se tatiči niso spravili na delo kar tjavdan. Poleg tega, da so gotovo temeljito poznali vinograde, ki so jih »počastili z obiskom«, so očitno oškodovali tiste z vrha lestvice imovitnosti, ki bi si lahko s sicer letošnjim slabšim pridelkom znova skovali lepe denarce.
Naključje ali premišljeno dejanje? Ali pa so morebiti storilci prehiteli razvoj družbe in misleč, da smo že v komunizmu ravnali po načelu — vsakemu po njegovih potrebah?	(vp)
PAZITE SE TRAKTORJEV
njo je pripeljal voznik tovornega avtomobila Štefan Kranjec iz Nuskcve, ki jespregledal vključen smerni kazalec in trčil v traktor. Voznica traktorja se je telesno poškodovala, škode pa je za 500 tisoč dinarjev.
23. oktobra je umrl v soboški bolnišnici za posledicami poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči 11. oktobra, Ciril Marič iz Odranec.
25.	oktobra je v soboški bolnišnici umrla Ana Križman iz Bodonec, ki je dobila 18. oktobra v prometni nesreči hude telesne poškodbe.
25.	oktober: V gozdu ABC Pomurke se je pri podiranju drevja z motorno žago hudo telesno poškodoval Ignac Tratnjek iz Brezovice. Pri podiranju drevja je odžagano drevo padlo na Tratnjeka in ga hudo poškodovalo. Zdravi se v bolnišnici v M. Soboti.
27.	oktobra ob 17.30 seje zgodila prometna nezgoda na regio-  nalni cesti pri Šalovcih. Do prometne nesreče traktorista Franca Škaperja iz Doliča je prišlo zaradi neizkušenosti in morda vinjenosti. Škaper je zapeljal s ceste, traktor pa se je prevrnil nanj. Voznik je na kraju nesreče umrl. Na traktorju ni bilo varnostne kabine in loka.
27.	oktobra ob 10.15 seje voznik traktorja Marjan Ploj iz Podgorja peljal po regionalni cesti iz Apač. K traktorju je imel priključeni dve prikolici, naloženi s koruzo. V Lutvercih se je srečal z voznikom drugega traktorja Milanom Župančičem. Ploju se je zaradi nepravilnega priklopa odpela zadnja prikolica in trčila v Zupančiča, ki se je telesno po-
NA NAŠIH CESTAH PROMETNA VARNOST ŠE VEDNO NA REPU EVROPE
JE ČLOVEK
MANJVREDEN OD CESTE?
V Sloveniji letno umre na cesti za razred otrok — Statistika je daleč od dejanskih — poraznih razmer v prometu — Na pomurskih cestah zaenkrat manj nesreč, vendar ...
Vse dokler ne bomo šli v široko zastavljeno družbeno akcijo, bo divjala na naših cestah prava epidemija. Petindvajset tisoč mrtvih in okoli tristo tisoč poškodovanih v prometu v zadnjih petih letih uvrščajo Jugoslavijo prav na rep prometne varnosti v Evropi. Nič drugače ni v Sloveniji, kjer je ob sicer nekoliko manjšem številu nesreč v devetih mesecih prav porazno stanje pri udeleženih otrokih in mladoletnikih. V republiki vsako leto na-cesti ugasne življenj za razred, število poškodovanih pa bi zapolnilo šolo. Letos je že ugasnilo 14 mladih življenje, največ v mariborski regiji, v Pomurju pa eno.
Čeprav sicer statistični podatki na videz kažejo nekoliko ugodnejše prometne razmere — v Pomurju so bile v prvih osmih mesecih prav spodbudne, zadnja dva meseca pa se močno slabšajo — to ni odraz dejanske prometne varnosti, so menili člani svetov za preventivo in vzgojo iz pomurskih in podravskih občin na posvetovanju v Gornji Radgoni. »In vse dokler bomo lahko mirno živeli s poraznimi številkami cestnih tragedij, se položaj ne more bistveno spremeniti,« je poudaril Ivan Winkler, predsednik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Prav zadnje število mladih žrtev, največ popoldne ali kot sopotnikov, opozarja, da so v svetih skupaj z miličniki pri prizade-
škodoval. Škode je za 140 tisoč dinarjev.
24: oktobra ob 20.30 je izbruhnil požar- na Zapuščeni stanovanjski hiši Aleksandra Šileše iz Markovec. Zgorelo je celotno ostrešje, slama in nekaj orodja. Požar so omejili gasilci iz Markovec, Čepinec in Budinec. Delavci milice sumijo, da je bil požar podtaknjen.
vanjih za boljšo prometno varnost osamljeni. Neustrezna in škodljiva prometna politika pa se kaže v pojmovanju vzrokov, ki kot da jim nočemo odkrito pogledati v obraz. Čeprav dobro vemo, kakšne ceste in vozila premoremo, smo temu naprtili le dva odstotka prometnih nesreč. To kaže, pa tudi vsota odškodnine, daje človeško življenje na cesti premalo cenjeno in da še vedno nismo znali (ali hoteli) narediti niti koraka naprej. Resolucija, ki so jo o tem sprejeli v Zvezni konferenci SZDL sicer za varnost v prometu poleg organov preventive, represij in pregona zavezuje tudi druge dejavnike družbe (vsak čas bo šla v razpravo) in bi morala postati močno orožje vseh, ki jim prometna varnost in s tem človeška življenja, sposobnost za delo in velika materialna in družbena škoda niso deveta skrb.
Kako pa je potrebno malo prometne kulture, da dosežemo boljšo prometno varnost, dokazuje uporaba varnostnih pasov. Analiza, ki so jo pripravili pri republiškem svetu (ni še dokončno obdelana, zato vsi podatki še niso za javnost) potrjuje, da je pas obvaroval veliko število udeležencev v prometnih nezgodah pred poškodbami in najhujšim. Tudi to bi moralo spodbuditi voznike, da bi se redno pripenjali. Zaenkrat počno to le tri petine.
V. Paveo
IMP DO PANONIJA
TOZD BLISK MURSKA SOBOTA
Bjedičeva 3
objavlja
JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnega sredstva:
osebni avtomobil RENAULT 4, leto izdelave 1977, reg. št. MS 577—-91, izklicna cena 100.000 din.
Osnovno sredstvo je vozno. Ogled je možen vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7. do 14. ure.
Dražba bo v sredo, 6. 11.1985, ob 9. uri na sedežu tozda Blisk v M. Soboti, Bjedičeva 3.
Udeleženci morajo pol ure pred začetkom dražbe položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene pri blagajni tozda.
Prometni davek plača kupec v skladu z zakonskimi predpisi.
TOZD
PROIZVODNJA
KREMENČEVEGA PESKA
PUCONCI n. sol. o.
Nagrajenci križanke, ki je bila objavljena v praznični številki Vestnika:
1.	nagrada — 3.00,00 din Ida Trekman, Maistrova 22, Maribor
2.	nagrada Ivanka Stibilj,
Edliherjeva 14, Ljubljana
2.	nagrada , Ivanka Stibilj, Edliherjeva 14 Ljubljana
3.	nagrada Angela Lukinovič šalamenci 39 Puconci
Nagrajenci bodo dobili nagrade po pošti.
DO SOBOTA
TOZD OBRTNIŠTVO
Kopališka 2, Murska Sobota
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavljamo
prosta dela in naloge:
- VODENJE DELOVNE ENOTE KLJUČAVNIČARSKIH, KOVAŠKIH, KLEPARSKIH IN VODOINŠTALATERSKIH DEL.
Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— višja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 60-dnevnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku osem dni od dneva objave na naslov: Sobota, TOZD OBRTNIŠTVO, Kopališka 2, Murska Sobota.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po opravljeni izbiri.
STRAN 12
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
Radijski in televizijski spored od 1. do 7. novembra
PETEK
SOBOTO NEDEUR ~ PONEDELJEK TOREK
SREDO
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKASOBOTA
RADIO
RADIO
____	RADIO	RADIO	RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
PRENOS OSREDNJEGA SLOVENSKEGA SPOREDA
TV LJUBLJANA
10.00 Poročila. 10.05 Ljudske žalostinke, glasbena oddaja. 10.25 Rozi v velikem mestu, zahodnonem-ški film. 11.55 Poročila. 15.00 Poročila. 15.05 Mili-sav Savič: Hči, drama TV Novi Sad. 16.10 Nepomembno in pomembno, 14. — zadnji del nanizanke TV Zagreb, 16.30 Sokoli, I. del angleške lutkovne nadaljevanke. 16.55 Okteti pojo. 17.35 Izlet v mladost, slovaški mladinski film. 20.05 Simonova vojna, angleška dokumentarna oddaja. 21.20 Ne prezrite. 21.35 C. McCullough: Pesem ptic trnovk. 4. del avstralske na-, daljevanke. 22.25 Balada o Narajami, japonski film. 00.30 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Zgodbe iz nepričave, otroška serija. 18.15 Posvetovalnica za starše, izobraževalna oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pregled čez moderni balet, 4. — zadnji del francoskega niza (samo za LJ 2). 20.50 Premor (samo za LJ 2). 21.00 Čoveški faktor, dokumentarna oddaja. Premor. 21.50 Nočni kino: Močnejše od žalosti in bolečine, švedski film (do 23.30).
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 2. novembra (sobotna reportaža, Iz društev, Iskanje-znanje-ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,. 19.00 — Vljučitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 1600 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 *- Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najtepše želje s čestitkam^ in pozdravi, 17.00	— Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21^232)
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 4. novembra
16.00 - Vrtiljak po-
pevkarskih
novosti,
16.00 — Iz domačega
(šport,
Priporočajo
vam ...), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.30 — Aktualno v torek, 5. novembra (gopo-darska tema, Predstavljamo vam ..., Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
glasbenega
arhiva
16.30 — Aktualno v sredo, 6. novembra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — »21-23« — propagandno — glasbena oddaja,
19.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz svetga resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 7. novembra (kultura, iščemo odgovore na vaša vprašanja, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV ZAGREB
8.00 Poročila. 8.05 Otroška matineja —- ponovitev oddaj: 9.30 Pesmi in zgodbe za vas — L Brlič — Ma-žuranič: Gozd Striborov, oddaja TV Zagreb. 9.50 Pio dolini Soče, oddaja TV Zagreb. 10.20 J. Žmavc: Norčije v gledališču, 3. — zadnji del predstave LG Celje. 10.50 Računalništvo II, 9. del angleškega izobraževalnega niza. 11.15 Desetletje uničevanja: V pepelu pragozda, ponovitev. 12.10 Poročila. 14.10 Capljač, za-hodnonemški mladinski film. 15.25 Ljubljana: PJ v rokometu (Z) — Belin-ka:OIimpija:	Voždovac.
16.55 Poročila. 17.00 Skopje: PJ v košarki — Rabo-tnički: Partizan. 18.35 Zgodbe iz življenja rastlin: Ljubezen cvetov, 5. del francoskega dokumentarnega niza. 20.00 Pop satirikon: Slavko Pregl. 20.55 Zrcalo tedna. 21.20 Zdravnica Fran^oise Gailland, francoski film. 23.00 Poročila.
TV LJUBLJANA
8.50 Poročila, 8.55 Otroška matineja, 11.35 625, oddaja za stik z gledalci, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila, 13.55 Mostovi, 14.30 C. McCullough: Pesem ptic trnovk, ponovitev 3. dela avstralske nadaljevanke, 15.20 Videogodba, ponovitev, 16.20 Poročila, 16.25 Cisco pike, ameriški film, 17.50 TV kviz, 18.50 Knjiga, 19.30 TV dnevnik, 19:50 Vreme, 20.00 G. Mihič: Varljivo poletje, 2. del nadaljevnake, TV Beograd, 20.50 Športni pregled, 21.35 Slovenci v zamejstvu, 22.10 Poročila.
8.50 TV v šoli, 10.35 TV v šoli, 12.40 Poročila, 17.30 Poročila, 17.35 Luko.Palje-tak: Miške mačke vrtitačke, oddaja JV Zagreb, 17.55 Oddaja, ki ni okrogla, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Videogodba (za J RT I), 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.10 R. Marshall: Vedno na poti, 6. — zadnji del angleške nadaljevanke, 21.10 Aktualno, 21.50 Naši baletni umetniki: Vojko Vidmar, 22.35 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Beograjski TV program. 18.55 Premor, 19.00 Telesport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Pota spoznanj, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.10 Dinastija, 71. del ameriške nadaljevanke, 22.10 Stereovizija, zabavnoglasbena oddaja (do 23.10).
TV LJUBLJANA
9.00 TV v šoli, 10.35 TV v šoli, 12.30 Poročila, 16.30 Šolska TV, 17.30 Poročila, 17.35 Poletni festival, 18,05 Miti in legende, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Periskop, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.05 Sandi Sitar: Vehovčev Jurij, baron — izvirna TV igra, 21.10 Omizje, 23.15 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Beograd: PJ v hokeju: CZ—Jesenice, prenos (slov, kom.), 19.30 TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Žrebanje Lota, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Zavezniki v partijski dokumentaciji, dokumentarna oddaja, 21.50 Šahovski komentar, 22.10 Znanost in mi, izobraževalna oddaja (do 23.00).
TV LJUBLJANA
1 TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Pravljice, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pearl, 20.50 Zabavna oddaja, 21.35 Dnevnik, 21.50 Po 22. uri.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka: Rabotnički— Partizan, 18.30 Zapuščina za bodočnost, 18.15 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nespretni detektiv (film), 21.35 Dnevnik, 21.50 London
Prvi program
10.20 Poročila, 10,30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Varaždin, 13.30 Govorimo o zdravju, 14.00 Mali koncert, 14.15 Obale, 15.25 Včasih v nedeljo, 17.20 Svobodna.ženska (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Varljivo leto 1968, 20.50 Športni pregled, 21.40 Potopis, 22.10 Dnevnik
Prvi program
8.50 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Podvigi družine Petpetelinčkov, 18.00 Otroški skladatelji, 18.15 Nekoč in sedaj, 18.45 Video-parada, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tamkajšnji pokojnik (drama), 21.00 Svet danes, 21.30 Izbrani trenutek, 21.35 Dnevnik, 21.55 Dok. film.
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 16.10 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Slike iz življenja družine Ivkovič, 18.15 Odprte knjige, 18.45 Naj te vprašam, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme, 20.55 Policaj (film), 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.15 Mrzlo potovanje (film), 15.30 Spored za otroke in mladino, 18.15 Okenska lina — dok. oddaja, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarz-
TV AVSTRIJA
waldska klinika,
21.00
Maurice Chevalier, 22.00 Šport, 22.15 Brez sonca (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.55 Pakistanske tkanine. 10.40 Potepanje po Kubi. 14.40 Šolska TV. 14.55 Pokrajine, ljudje, dialekti. 15.55 Huckleberry Finn, sovj. film. 17.25 Spored za 3 dni. 17.30 Športni muzej. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kramljanje, T. Vitray. 21.15 Moje ime je Gustav Varga. 21.20 Mirovna strategija, literarni spored. 22.30 TV dnevnik, himna.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.05 Poročila, 14.10 Spored za otroke in mladino, 18.00 Tedenski tv spored. 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Na zdaj, gremo, 22.00 Requiem, 23.05 Koroška duša.
Drugi program
18.25 Nogomet, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Med časi (dok. oddaja), 21.55 Šport, 23.30 Le-
Prvi program
10.00 Šport: formula I, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 14.45 Spored za otroke in mladino, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.45 Šport, 22.05 Nočni
studio.
Drugi program
9.00 Matineja, Športno popoldne, Imate radi klasiko?,
15.00
17.00
17.45
18.30
Pop — spominki, Brez nagobčnika, 19.30 Čas
/© ljubljanska banka
Pomuraka banka
TV KOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Bocteur Caraibes, Tf. 14.45 Koncert: A. Vivaldi solistka: Irena Grafenauer. 15.00 Filmi Razseljena oseba. 16.45 Risanke. 17.10 Risanke. 17.30 Šport, 18.00 Skrivnostna »Mapa«, tf. 18.30 Pacific International Airport, Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, inf. oddaja v slov, jeziku. 19.30 TVD stiščišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 Tv nanizanka. 21.40 Dogodki in osebnosti 20. stoletja. 22.40 TVD vsedanes. 22.50 Resnika o Indijancih, film. Igrajo: S. Eliott, J. Whitmore, režija: T T. Heffron.
tališče 80 (film).
Concorde
TV MADŽARSKA ;
v sliki, 20.15 Divja potovanja del Grilla (film), 22.25 Chicago 19.30, 23.15 Ameriška glasbena lestvica.
Prvi program
9.00 Poroiila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Policijska postaja Hill Street, 22.05 Rom — to je človek (dok. film).
Drugi program
17.15 Primer umora Descartes, 18.00 Svet živali, 18.30 Družina Merian, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.00 Novo v kinu. 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Podnajemnik (film),
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18-30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 Dallas, 22.00 Zrcalne slike.
Drugi program
15.45 Iz parlamenta, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Bil! Cosby, 18.30 Družina Merian, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz avstrijskih rekordov, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.25 Pnonovitve do 11.55. 14.20 Direndaj. 15.10 Vikingi, 1. del angleške serije. 15.55 Nogomet, madž. prvenstvo. 17.45 Volkovi, kratki film. 18.05 Pisarjeva pot v podzemlje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Glasbeno TV gledališče; Leo Fali: Pompadour, TV variacija operete. 21.40 Skrivnosti, nizozemski TV film (za starejše od 16 let). 23.20 TV dnevnik, himna.
TV MADŽARSKA
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.20 Dr. Caraibes — Tf. 14.45 Zanimivosti sveta. 15.00 Resnica o in-dijancih, film, igrajo S. Eliott, J. Whitmore, režija R. T. Heffron. 16.55 Risanke. 17.00 Košarka: Jugoslovansko prvenstvo. 18.30 Velike nesreče. 18.55 Tv novice. 19.00 Capitan Luckner, Tf. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Po sledovih naših prednikov, arhe-ol. rubrika. 20.30 Sogno di un valzer, opereta. 22.10 TVD vse-danes, napoved vremena. 22.20 Tihi Don, Tf. 22.45 Glasbena oddaja. 23.10 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja.
8.05 Spored za otroke. 10.10 Ciklus Beethoven, pon. I I.IO Rokomet. 14.10 Za najstnike. 15.00 Napor ved sporeda. 15.30 Okno v nebo, madžarski film. 17.15 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Peneči cian, kriminalka. 21.40 Pevski mojster, pogovor. 22.10 Gala koncert ob 75-letnici dr. J. Siposa. 23.05 Poročila, himna.
16.00 Spominski spored ob 175-letnici rojstva skladateljev Ferenca Erkela. 16.15 Erkel: Svečana Uvertura. 16.25 Liszt: Koncert za klavir. 17.00 Skladbe M. Borsosa. 17.15 Liszt: Preludij in fuga. 17.35 Erkel, madžarski film. 19.55 Poročila. 20.00 Ob 175-letnici skladatelja. 21.05 Brki, plesna igra. 21.30 Deklamacije. 21.40 Žalostinka za B. Bartoka. 21.55 Odlomki* iz skladateljevih oper.
9.00 in 15.15 Šolska TV. 9.55 Tretja meja, nadaljevanka. 16.20 TV univerza. 17.25 Ni bojno poročilo, dokumentarni film. 18.05 Šah mat. 18.25 Spored za 3 dni. 18.30 Diagnoza, reportaže. 19.05 Mini studio 85. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Človek, ki je prišel od daleč, nadaljevanka. 20.55 Studio 85, kulturni tednik. 21.55 Ponujam gospodarstvu. 22.35 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
12.15 »Primomercato« — tržnice, predstavitev in prodaja. 15.00 Pomorske zgodbe. Tf. 16.00 Sinovi sonca, dok. odd. 16.30 Robottino, risanke. 17.00 Goober, risanke. 17.30 Telerama sport. 18.00 Skrivnostna »mapa«, Tf. 18.30 Velike nesreče. 19.00 Nepokorjeno mesto, TV nadaljevanka. 20.30 Kitajec v Scotland yardu, Tf. 21.30 10 italijanskih režiserjev — 10 italijanskih zgodb. 22.30 Tihi Don, Tf. 23.00 Pogled na svet, aktualna odd.
TV KOPER
TVKOPER
14.15 TV novice. 14.20 Dr. Caraibes, Tf. 14.45 Komika. 15.00 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja. 15.45 Glasbena oddaja. 16.30 Robottino, risanke. 17.00 Goober, risanke. 17.30 Telerama sport. 18.00 Zdravnik in otrok, nasveti pediatrov, oddaja v živo. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja, dok. odd. v slov, jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odbojka. 20.30 Športni pregled. 21.00 Splav meduze, film — I. del. 22.00 TVD vse danes, napoved vremena. 22.10 Splav meduze, film - II. del. 22.50 33. festival filmov y gorah.
14.15 TV novice. 14.20 Dr. Caraibes, Tf. 14.45 Zanimivosti sveta; 15.00 Othello, film, igra S. Bondarciuk, režija S. lutikie-vic. 16.45 Robottino, risanke. 17.10 Goober, risanke. 17.30 Telerama sport. 18.00 Skrivnostna mapa. Tf. 18.30 Pacific International Airport, Tf. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja, inform, odd. v slov, jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 V precepu, Tf. 21.40 Explorers, dok. odd. 22.40 TVD vse danes, napoved vremena. 22.50 Galebov otok, TV nadaljevanka. 23.50 Glasbena oddaja.
9.00 TV v šoli, 10.35 TV v šoli, 12.30 Poročila, 17.30 Poročila, 17.35 Prgišče priljubljenih pravljic, 17.50 L. Suhodolčan: Naočnik in Očalnik: Deklamnik v hiši, 18.25 Posavski obzornik, 18.40 Ščepec širnega sveta: Žafran, 4. del angleškega izobraževalnega niza, 19.05 Risanka, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.05 Dokumentarec meseca: Pod listjem (del. n.), 20.45 Film tedna: Balada o vojaku, sovjetski film (č/b), 22.15 TV dnevnik 11, 22.30 Kronika tedna domačega filma v Celju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Flipper, otroška serija, 18.15 Pred pisanim svetom poklicev, izobraževalna serija, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Športna sreda: nogomet Nantes—Partizan, prenos EVR, (slov, kom.), 22.30 TV dnevnik. -
9.00 TV v šoli, 10.35 TV v šoli, 12.00 Poročila, 16.30 Šolska TV, 17.30 Poročila, 17.35 Mlada Zora, narodna pesem, 17.45 H. Ch. Andersen: Deklica z vžigalicami, 17.55 Vladimir Skrbinšek, portret, 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Delegatska tribuna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.10 Tednik, 21.10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 21.20 C. P. Snow: Tujci in bratje, 2. del. 22.15 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Lutkomendija, otroška serija, 18.15 Poljudnoznanstvena serija: Prostorski načrt SRH, 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Tass lahko objavi, 3. del sovjetske nadaljevanke, 21.00 Poročila, 21.05 Šahovski komentar, 21.25 Umetniški večer (do 22.55).
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv v šoli, 17.45 Flipper, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.30 Dnevnik.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Lutkomedija, 18.15 Prostorski načrti SR Hrvaške, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Pot v središče znanja, 22.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TVAVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sicilianski klan (film).
TV MADŽARSKA
9.00 in 14.10 Šolska TV.
10.00 Neukročena trmoglavka, angl, film, pon.
15.25 Steaua Bucuresti —
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Halo tv, 21.50 Alpska saga (nadaljevanka), 23.35 Šah
Drugi program
15.00 Iz parlamenta, 16.15 Šport, 17.30 Računalniški tečaj, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Družina Merian, 19.30 Čas v sliki, 20.15 No-tranje-poiitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.50 Klub 2.
Bp. Honved,
nogomet.
TV MADŽARSKA
18.00 Rezerviran čas. 19.15 Obletnica oktobrske revolucije, praznično voščilo člana politbiroja CK MSDP Pala Lendarda. 20. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Čisto nebo, praznični program. 21.00 Le ena žena, franc, film. 22.35 TV dnevnik, himna.
/Q (ubijanska banka
Pomurska banka
7.55 Moskva: Prenos parade z Rdečega trga ob obletnici oktobrske revolucije. 9.00 Lutkovna igrica. 10.40 Tretja meja, pon. 15.05 Sonce nad gugalnico, češki film. 16.30 Reportaža. 17.35 Popevkarsko prijatelj-' stvo. 19.15 7. november, govor sovjetskega veleposlanika. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Roman z bojišča, sovj. film 21.25 Jaz sem Z. Zsurafsz-ky. 21.35 Bach, nadaljevanka. 22.55 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.20 Dr. Caraibes, Tf. 14.45 Komike. 15.00 Oseka, film, igrajo L. Hayward, D. Patrick, režija Fritz Leng. 16.45 Robottino, risanke. 17.10 Goober, risanke. 17.30 Telerama sport. 18.00 Skrivnostna mapa, Tf. 18.30 Pacific International Airport, Tf. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja, inform, odd. v slov, jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Nogomet, evropski pokali: Nantes: Nantes—Partizan. 22.15 TVD vsedanes, napoved vremena. 22.25 Uspešen dan, film. — Predvideno je še nogometno srečanje: Hajduk- Torino.
I TVKOPER
14.15 TV novice. 14.20 Dr. Caraibes, Tf. 14.45 Zanimivosti sveta. 15.00 Nune, film, igrajo Mari Totoscik, Eva Brass, režija Zoltan Fabri. 16.30 Robottino, risanke. 17.00 Goober, risanke. 17.30 Telerama sport. 18.00 Skrivnostna mapa, Tf. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja, inform, odd. v slov, jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Kulturna panorama. 20.30 Kamen spotike, film, igrajo Bing Crosby, Ann Blyth, režija David Miller. 22.10 TVD vse danes, napoved vremena. 22.20 Eurogol. 22.50 V raju, variete.
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
STRAN 13
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
PRODAJA PO UGODNI CENI TRAKTOR IMT 560 S KABINO
Moč traktorja je 60 KS (43,4 KW)
CENA: 1.240,773 din, DOBAVA TAKOJ
NOVOST: HIDROSTATIČNI VOLAN!
Prodajamo tudi druge tipe traktorjev in priključna orodja. Zagotovljena servisna služba in rezervni -deli!
Informacije po telefonu (069) 74 511 ali 74 691
i_______ GORNJA RADGONA n.sol.o.
zastopnik IMT Beograd za prodajo kmetijske me hanizacije in rezervnih delov
prodam
TRAKTOR STEYR, 18 KM, s priključki (koso, plugom in branami) prodam. Moravske Toplice, Kranjčeva 20, 69221 Martjanci. M-MM
LADO 1300 S, letnik 1982, registrirano do avgusta 1986, zelo dobro ohranjeno in garažirano, prodam. Murska Sobota, Mikloš Kuzmiča 9, telefon 24-280. M-4795
BREJO KRAVO, dobro mlekarico, staro pet let, kontrola A, prodam. Franc Žitek, Rakičan, Panonska 74. M-4797 BALKONSKA VRATA Z ROLETO (80 x 210, cena 25.000 din) in črpalko za kemikalije z elektromotorjem prodam. Petanjci 6 a. M-4798
PEC NA OLJE, črno-beli televi-
zor, električni radiator in omarico za knjige ugodno prodam. Veselinovič, Grajska 9. M-4784
ZASTAVO 128, letnik 1982, prodam po delih. Sercerjevo naselje 2, telefon (069) 23-504. M-4784 ZAMRZOVALNO OMARO, ra-
bljeno eno leto, prodam za
60.000 din. Telefon: 73-204. M-
4788
FORD TAUNUS 20 L, črne barve, letnik 1978, prevoženih 120.000 km, prodam za 900.000 din. Telefon po 17. uri: 23-795. M-4789
STENSKE OBLOGE (hrast in luženi hrast) ugodno prodam. Orban, Miklošičeva 15, telefon: 22-297. M-4790
SD Polet PRIBISLAVEC---------
BLAGOVNO-DENARNA LOTERIJA
Zap. številka	Št. dobitkov	Št. karte
L	100.	79631
2.	99.	27880
3.	98.	112132
4.	97.	75290
5.	96.	57269
6.	95.	48615
7.	94.	77906
8.	93.	29939
9.	92.	36672
10.	91.	16114
11.	90.	46062
12.	89.	40456
13.	88.	20758
14.	87.	124733
15.	86.	42545
16.	85.	125879
17.	84.	4749
18.	83.	107944
19.	82.	68370
20.	81.	69199
21.	80.	126373
22.	79.	5254
23.	78.	106882
24.	77.	10554
25.	76.	83321
26.	75.	23324
27.	74.	25144
28.	73.	84178
29.	72.	139795
30.	71.	52192
31.	70.	9404
32.	69.	137975
33.	68.	130739
34.	67.	3041
35.	66.	66890
36.	65.	14001
37.	64.	54580
38.	63.	39801
39.	62.	65011
40.	61.	100944
41.	60.	38644
42.	59.	115994
43.	58.	75906
44.	57.	111731
45.	56.	138023
46.	55.	124515
47.	54.	143798
48.	53.	693
49.	52.	65697
50.	51.	137489
51.	50.	125647
52.	49.	35944
53.	48.	14079
54.	47.	45182
55.	46.	79294
56.	45.	37690
57.	44.	83330
58.	43.	143910
59.	42.	53957
60.	41.	124173
61.	40.	130560
62.	39.	68112
63.	38.	3359
64.	37.	104466
65.	36.	141333
66.	35.	89433
67.	34.	129764
68.	33.	31563
69.	32.	33573
70.	31.	79156
71.	30.	103106
72.	29.	125643
73.	28.	65041
74.	27.	4681
75.	26.	140346
76.	25.	18676
77.	24.	23781
78.	23.	21075
79.	22.	108676
80.	21.	24158
81.	20.	45490
82.	19.	65492
83.	18.	130445
84.	17.	103749
85.	16.	75
86.	15.	124501
87.	14.	110850
88.	13.	18583
89.	12.	107011
90.	11.	91360
91.	10.	135293
92.	9.	64715
93.	8.	30640
94.	7.	12988
95.	6.	111305
96.	5.	76383
97.	4.	76076
98.	3.	66665
99.	2.	23098
100.	1.	88813
Tolažilne nagrade so dobile vse srečke, ki se končajo s številko 3 (tri). Vse dobitke lahko dobite na stadionu PARK MLADOSTI, Pribislavec, M. Tita 2., do 20. 12. 1985 do 24. ure.
Prvih petnajst dni, do 5. 11. 1985, lahko dvignete dobitke vsak dan od 16.00 do 20.00. Po 5. novembru pa vsako sredo in petek od 16.00 do 19.00.
Vsem, ki tokrat niso imeli sreče, želimo več sreče pri naslednji loteriji.
MOPED AP 4 in 14 M prodam. Vanča vas 18, p. Tišina. M-4791 ZASTAVO 101, starejši letnik, obnovljeno, in kravo, z drugim teletom brejo devet mesecev, prodam. Domajinci 18, p. Cankova. M-4792
ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. Sodišinci 29, p. Tišina. M-4793
OSTREŠJE (11 x 10), pokrito s ploščami, in plinsko-električni štedilnik, star eno leto, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4794
SADIKE CIPRES ZA OGRAJO, visoke 50 cm, večjo količino, prodam. Telefon: 75-681. Le— 448
MERCEDES 1213, prekucnik, letnik 1982, 8 t, registriran do 23. julija 1986, prodam. Gaberje 96. Le-450
DVA KAVČA IN FOTELJA PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4799
STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM ih 1,5 ha obdelovalne zemlje, vse v enem .kosu, prodam. Stavešinci 16, p. Sp. Ivanjci. M-4794 LITOŽELEZNO KAD ZA KOPALNICO PRODAM. Dušan Loparnik, Ljutomer, Ptujska cesta 13. M-DL
ZASTAVO 101, neregistrirano, letnik 1976, v voznem stanju, prodam. Dušan Loparnik, Ljutomer, Ptujska cesta 13. M-DL KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Kovač, Selo 89. M-LK WARTBURG KARAVAN, letnik 1979, prodam. Puževci 39. M-4808
KRAVO, staro šest let, brejo devet mesecev, in telico, staro dve leti, brejo štiri mesece, prodam. Lukač, Bakovci, Prečna 18. M-4811
TRAKTOR FERGUSON S KABINO, 35 KS, prodam. Pozna-novci 41, p. Mačkovci. M-4812
POMIVALNO KORITO s tremi elementi, dve otroški ležišči z vložki in pisalno mizo prodam. Nemčavci 23 a. M-4807
VRTNE ROBNIKE, večjo količino, prodam. Krog, Murska 101. M-4819
rIZGUBUENO —
21. 10, ob 20.30 sem izgubil pomivalno korito med Gradiščem in Cankovo. Poštenega najditelja prosim, da mi ga za nagrado vrne. Šnurer, Gradišče 37 a ali tel. 78-216. M-4824
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, 2 KW, malo rabljeno, ugodno prodam. Žalik, Žižki 18. M-4800
ŠTEDILNIK CALOREX, na trda goriva, prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 13. M-4801 RABLJENE STREŠNIKE (bi-ber — raven in z zarezniki) ugodno prodam. Šinko, Murska Sobota, Miklošičeva 8. M-4802 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, prevoženih 19.000 km, prodam. Makari,. Sercerjevo naselje 26, telefon po 15. uri: 22-107. M-4803
Gostilna ŠIFTAR STRU-KOVCI vabi v petek, soboto in nedeljo na DOMAČE KOLINE.
DOBIMO SE V CAFE BARU TRI J	‘
Lendavska 19/b„ Murska Sobota
KRAVO, staro devet let, brejo sedem mesecev, prodam. Moš-čanci 53. M-4804
TRAKTOR ZETOR, 25 KS, prodam. Rogašovci 44. M-4805 MLADE NEMŠKE OVČARJE PRODAM. Baranja, Vanča vas 62 b, p. Tišina. M-4806 TRAKTOR ZETOR 42 ali ŠTORE 502 prodam. Turnišče, Čevljarska 15. M-4817 WARTBURG KARAVAN, letnik 1976, prodam. Informacije po telefonu 72-595. M-4818
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO FERROTHERM, 35.000 kalorij, z bojlerjem, rabljeno tri sezone, prodam. Telefon: 75-956. M-4813
GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, ugodno prodam. Pucko, Juša Kramarja 24, M. Sobota. M-4814
TRAKTOR ZETOR 4911 PRODAM. Lemerje 40, p. Puconci. M-4815
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 8 ha ZEMLJE, ob asfaltni cesti, blizu M. Sobote, prodam. Informacije po 18. uri: LINZ 9943 732/546683. M-4816 RAZTEGLJIVI DVOSED in ZAMRZOVALNIK LTH, 3801, prodam. Murska Sobota, M. Kuzmiča 35. M-4435
HARMONIKO MELODIJA, 95-basno, prodam. Kupšinci 5 a ali telefon 23-850. M-4821 GLASBENI CENTER GORENJE, 50—70 W, star eno leto, ugodno prodam. Gider, Mojstrska 2, M. Sobota, telefon 24-024. M-4822
TRAKTOR STEYR 180, 30 KS, ugodno prodam. Velika Polana 137. M-4823
TRAKTOR URSUS prodam. Lipa 4. M-4826
LITOŽELEZNO KOPALNO KAD ugodno prodam. Krog, Murska 51, M-4827 HRASTOVA DRVA PRODAM. Murska Sobota, Daneta Šumeti jaka 14. M-4828
GOSTILNA HORVAT-LOVE-
NJAK, POLANA 40 PRI MURSKI SOBOTI, OBVEŠČA CENJENE GOSTE, DA BO GOSTILNA ZAPRTA:
V SREDO IN ČETRTEK, 30. in 31. oktobra, ter v PETEK, 1. novembra.
Cenjenim gostom se spet priporočajo v soboto. Postregli vam bodo z res raznovrstnimi jedmi po naročilu in odlično kapljico.
Za obisk se priporočajo!
ZASTAVO 101 prodam. Jože Štefko, Ivanci 33. M-4829 PRVESNICO s teletom prodam. Pertoci, Rankovci 48. M-4830 POHIŠTVO ZA SPALNICO MONIKA, skoraj novo, ugodno prodam. Ljubo Humar, Stara ul. 2, M. Sobota. M-MM
SOBO V MURSKI SOBOTI IŠČE DIJAKINJA. TELEFON: 23 245, int. 50.
ZAHVALA
15. oktobra nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil dolgoletni prijatelj
RUDI BERAČ
upokojeni letalski mehanik iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Najlepše se zahvaljujemo osebju doma oskrbovancev v Rakičanu za nego v zadnjih letih nje-
	govega življenja.
Hvala vsem za darovano cvetje in vence, govornikoma iz Agroservisa in KS M. Sobota, invalidskemu pevskemu zboru in godbi na pihala.
M. Sobota, 17. oktobra 1985
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
—:-------------------1
Zadnjič so tvoje oči se preko poljan zastrmele, padle koprene so 'bele, srčni utrip je zastal...
ZAHVALA
20. oktobra so v 69. letu starosti omahnile pridne roke in ustavilo se je zlato srce naše drage mame in stare ma-
me
MARJETE SERŠEN
iz Kobilja
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, botrini, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, delovnim kolektivom Integrala — tovorni promet Lendava, Mure tozd Perilo in Gorenja Varstroj Lendava za izrečeno sožalje in darovane vence.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Štefan in Janez, hčerka Anica ter drugo sorodstvo
Ob tebi in s teboj bili kraljevsko smo bogati, ljubezen poosebljal si in varnost, moč, a kar zaspal si v smrt kot trudni cvet, pod noč te naša bolečina povprašuje: Zakaj odšel si. . ?
A. Škerl
V SPOMIN
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisne) iri radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktoija in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din', polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-: 30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne j , številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temelj- i > nega davka od prometa proizvodov.
2. novembra bo minilo Jeto žalosti in bolečine, odkar naju je v cvetu mladosti za vedno zapustil najdražji sin
DRAGO ZELKO
iz Dankovec
Ko stojiva ob tvojem grobu, ne moreva verjeti, da seje po dolgi in neodkriti bolezni ter hudem trpljenju za vedno končala tvoja življenjska pot.
Naš dom je pust in tih brez tebe, brez tvojega milega pogleda in tople besede. Zelo te pogrešava, ostali pa so spomini nate. V najinih srcih živiš in boš živel do konca dni.
Hvala vsem tistim, ki se ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate ,	sveče v spomin na njega, nama pa v tolažbo.
NEUTOLAŽLJIVA MAMA IN OČE
STRAN 14
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
Prodam
'V.'."
ZASTAVO 101, staro tri leta, prevoženih 29.000 km, prodam. Kobilje 28. M-4745
GOSTINSKO OPREMO, rabljeno. prodamo. Murska Sobota. Kidričeva 31. M-4746
RENAULT 4 UGODNO PRODAM. Svetec, Šalovci 145. M-4748
PARCELO V SEBEBORCIH, primerno za gradnjo, prodam. Informacije: Predanovci 10. M-4749
JERMENICO ZA TRAKTOR UN1VERZAL IN RABLJENE PLUGE OLT prodam. Jakob Mlinarič, Grabonoš 67, p. Cerkvenjak. M-4750
LADO, letnik 1976, dobro ohranjeno, prodam. Telefon: 73-040, int. 419. M-4751
SILAŽNI KOMBAJN POTTINGER, rotacijski, in 3-fazno vodovodno črpalko prodam. Mala Polana 28. M-4752
ZASTAVO 750 IN MOTOR ZA ZASTAVO 850, letnik 1980, prodam. Džurinčič, Beltinci, Panonska 7 a. M-4754
TRAKTOR FERGUSON 35. Prosenjakovci 7. M—4755 TRAVNIK NA HOTIZI, 60 a, prodam. Janez Ternar, Hotiza 199, Lendava. M-4757
KOVAŠKO NAKOVALO S SEKALI IN KLADIVOM PRODAM. Murska Sobota, Ciril Metodova 42 a. M-4758
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIC PRODAM. Murska Sobota, Ciril Metodova 42 a. M-4758 a
GLASBENI CENTER SHARP (gramofon, kasetofon radio, zvočniki) prodam za 85.000 din. Telefon popoldne: (069) 23-141. M-4760
'	Dragemu sinu,
bratu in vnuku
|	Francu Čerpnja-
J	'k	ku Motovilec
,	iskreno čestitajo
HHL JHB	za njegov 18.
rojstni dan in za uspešno končano šolo ter mu želijo obilo uspehov v življenju — mama j ati, brat Andrej in stari oče.
KUHINJSKI ŠTEDILNIK, malo rabljen, ugodno prodam. Čer-nelavci, Avnojska 23, telefon: 23-063 M-4761
POČITNIŠKO HIŠICO NA VA-NEČI (na 10-arski parceli sadovnjak, ki že rodi razno sadje od ranih do zimskih sort) prodam ali zamenjam za parcelo ali starejšo hišo v Murski Soboti ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. M-4762
ŠKODA 1100 (tudi po delih) ter novi blatniki in pragi za ŠKODO 1100 naprodaj. Flisar, Markišav-ci 23. M-4764
OSEBNI AVTO OPEL REKORD 1900, letnik 1972, malo karamboliran, prodam. Ogled pri Kozarju, Rožički vrh. M-4765 TRAKTOR IMT 533 (ferguson) prodam. Turnišče, Pod logom 5. M-4767
RENAULT 4, letnik 1977, ugodno prodam. Fartelj, Križevci 80 pri Ljutomeru. M-4768
PEČ NA OLJE PRODAM. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 9. M-4769
VRSTNO HIŠICO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 9. M-4769
DVE NOVI OKNI (140 x 120) KOM BIVAK, trajna zasteklitev, prodam. Tišina 46. M-4769
TRAKTOR STEYR. 15 KS. prodam. Naslov v upravi lista. M — 4771
MEŠANI GOZD V DANKOV-CIH prodam. Telefon: 77-036. M-4772
OSEBNI AVTO FIAT 127 in LADO 1300 SL, novo, prodam. Moravske Toplice, Dolga ul. 61. M-4774
NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO, primerno za počitniško hišico, v Hermancih prodam. Tel 24-545, popoldne. M-4719
OPEL COMMODORE 2,5 S -avtomatik, dobro ohranjen, prodam. Tel. 24-545, popoldne. M-4720
TRAKTOR FERGUSON, starejši, s koso, 35 KS, in kostanjeve hlode prodam. Kovač, Kukeč 25. M-4722
MALE PUJSKE prodam. Tro-povci 8. M-4723
RENAULT 4, letnik 1983, in FORD KARAVAN, letnik 1968, registriran do maja 1986, prodam. Viktor Svetanič, Cankarjevo naselje 2, M. Sobota, tel. 22-312. M-4724
ZASTAVO 101, letnik 1976, neregistrirano, vozno, ugodno prodam. Kobilje 41. M-4725
STAJICO in AVTOMOBILSKI SEDEŽ za dojenčka prodam. Ogled popoldne, Gradišče 1, tel. 76-416. M-4726
PREDSETVENIK RAV METALNA, 220, rabljen eno sezono, prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-4728
ZIMSKE GUME, nove, nerabljene, 165 SR 15, in svinjo za zakol, 250 kg, prodam. Oto Serec, Krašči 30, Cankova. M-4729 JVC T—X2 SYNTESIZER TUNER prodam. Tel. (069) 23-29, popoldan M-4730
MED, domači, cena 500 din/kg, prodam. Pečarovci 47 ali tel. 77-117, popoldne. M-4731
VEČ DESK, debeline 2 cm, primerne za ladijski pod, prodam. Domanjševci 9. M-4732
ŠKODO 120 LS prodam. Telefon 71-023. M-4734
KRAVO, s tretjim teletom brejo sedem mesecev, prodam. Mele 4, p. Radenci. GR-279
KRAVO s teletom, staro pet let, prodam. Lutverci 20. GR-281
ŠKODO Š 100 L PRODAM. Rakičan, Cvetkova 48. M-4776
NEŠKROPLJENA JABOLKA (BOBOVEC, KANADKA) prodam. Kančevci 5. M-4777 TRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam.
Vouri, St. Rozmana 2, telefon: 22-415. M-4778
ELEKTRIČNI IN DODATNI PLINSKI ŠTEDILNIK PRODAM. Murska Sobota, Mojstrska 1, stanovanje 33, telefon: 26-076. M-4779
RENAULT 4, starejši letnik, ugodno prodam. Telefon: 76-624. M-4780
STREŠNO OPEKO FOLC, 1500 kosov, novo in rabljeno, po ugodni ceni prodam. Libanja 2, Ivanjkovci. LE-442
TRAKTOR STEYR, 28 KM (žaba), po zelo ugodni ceni prodam.
Feliks Verbošt, Likavci 25, p,-Ivanjkovci pri Negovi. M-MM PEVSKO OZVOČENJE DIA-VOL PRODAM. Voroš, Bratonci 109. M-4735 TERENSKO VOZILO ZNAMKE ARO 240, letnik 1974, prodam. Informacije: Trajbarič, telefon 24-738. M-4736
DIANO 6, letnik 1977, prodam. Telefon: 77-176. M-4737
TRAKTOR STEYR, 30 KS, ugodno prodam. Polana 20 a. M-4738
PLEMENSKO KOZO ZA NADALJNJO REJO PRODAM. Cena 15.000 din. Boračeva 26 a, p. Radenci. M-4739 TRAJNOGOREČO PEČ KU-PERSBUSCH, skoraj novo, poceni prodam. Zrim, Kuzma 45. M-4740
MEŠANI GOZD NA GORIČKEM, 50 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-4741
BARVNI TELEVIZOR GORENJE (1980) prodam. Ludvik Novak, Murska Sobota, Naselje Jožeta Kerenčiča 20 (za carino). M-4742
MEŠANI GOZD v OTOVCIH PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4782
10 GOVEJIH STOJIŠČ Z REŠETKAMI, malo rabljenih, prodam. Meolic, Mali Bakovci 22. M-4783
>>
Kupim
KOZO, po možnosti brejo, kupim. Naslov v upravi lista. M-4753
ODKUPUJEM KARAMBOL1-RANE ALI DELNO VOZNE AVTOMOBILE TER RAZNE KMETIJSKE STROJE. PONUDBO S PRIMERNO CENO POŠLJITE NA NASLOV: Janko Antolič, Žerovinci 24, 62259 Ivanjkovci. Delovni čas od 11. do 16. ure, v soboto od 9. do 11. ure, telefon: 062 714 113. M-4763
HARMONIKO (prostotonsko) kupim. Franc Bratkovič, Janžev vrh 56 a, p. Radenci. GR-280
sobe
SOBO S KUHINJO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI NUJNO IŠČE MLAD PAR BREZ OTROK. M-4747
SOBO ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Telefon po 20.30: 069 78 035. M-4756
SOBO V MURSKI SOBOTI DAM V NAJEM. Naslov v upravi lista. M-4773
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE VZAMEM V NAJEM. Telefon: SALON SILVA 48 210. M-4775
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 1. letnik KSP, izdanega na SCTPU Murska Sobota, za šolsko leto 1983/1984. Simon Sreš, Bratonci 39 a, p. Beltinci. M-4759
GOSTILNA KOZEL ŽIBERCI PRI APAČAH vabi L, 2. in 3. NOVEMBRA NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO. VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO SO CENJENIM GOSTOM NA VOLJO PIČE. Se priporočajo! M-4770 CISTERNO CREINA, 32001, novo, zamenjam za manjšo, 22001. Pintarič, Plitvički vrh 19, Gornja Radgona. M-4727 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice 06859-3, izdane pri HKS Gornja Radgona. Silvo Dominko, Babinci 22, p. Ljutomer. M-4741
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Barbara Pozderec
roj. Slavič iz Turnišča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvalju jemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju iz Turnišča, posebno sestri Micki Mujdriče-vi, dr. Zadravcu za lajšanje bolečin, g. župniku za' pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede in pevkam za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Turnišče, 17. avgusta 19.85
Žalujoči: mož Matija, hčerka Marija, sinovi Štefan, Jožef in Alojz z družinami, vnuki, pravnuki in brat Jožko z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče, babice in prababice
Terezi je Poredoš
roj. Banfi
Se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in drugim, ki'ste nam pomagali v težkih trenutkih in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane vence in cvetje ter izrečena sožalja.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornicf KS. Hvala medicinskemu in strežnemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za lajšanje bolečin.
Pečarovci, 16. oktober 1985
ŽALUJOČI: hčerki Sidika in Gizika z družinama in drugo sorodstvo
Leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
22. oktobra 1985 je minilo žalostno leto, odkar je za vedno zatisnila svoje trudne oči moja sestra
Marija Horvat
iz Rakičana
Tiho in skromno, kot si živela, si odšla tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine, le mir. Ne morejo te priklicati nazaj ne solze in ne bridka bolečina v naših srcih. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje drobno srce, ostali pa so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
V TIHI ŽALOSTI SESTRA LIZIKA IN PIŠTA
ZAHVALA
Ob prerani in tragični izgubi dragega sina, brata, vnuka in strica
Stanka Lepoše
roj. 27. 4. 1962 iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in lajšali našo bol, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo kolektivom IMP Ljubljana, DO Panonija M. Sobota, IMP Elektro-montaža, IMP Inženiring iz IGALA, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede ob slovesu, stanovalcem stanovanjskega bloka v Mojstrski 2 v M. Soboti, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in družini Pro-sič.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Sobota, 11. oktobra 1985
Žalujoči: mama, oče, sestri Greta in Marija, brat Jože z družinama, stara mama in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Karla Alberta
čevljarskega mojstra iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in šopke, nam izrazili sožalje ter sočustvovali z nami.
Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka v pritličju, ki so mu nudili vso pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala predstavniku Agroservisa za poslovilne besede ob odprtem grobu.
M. Sobota 19. oktobra 1985
Žalujoči: žena Marija in sin Karel z vnukinjo Andrejo
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se,-kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in sorodnika
Ignaca Kolenka
iz Črenšovec
seiskreno zahvaljujemo dr. Carju za.lajšanje bolečin med dolgotrajno boleznijo, g. dekanu in kaplanu za pogrebni obred. Hvala pevskemu zboru, botrini, sorodnikom in sosedom..ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Črenšovci, 20. oktobra 1985
Žalujoči: žena Marija, sinova Ignac in Jože z družinama, hčerka Majda z družino ter bratje in sestre z družinami
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985
STRAN 15
v besedi in sliki
OKROGLA MIZA SOBOŠKIH KLUBOVCEV OZN
KO BI BILO VEČ
MENTORJEV IN
GRADIV
Zelo dobra udeležba na okrogli mizi klubovcev OZN, ki sojo v Murski Soboti pripravili ob jubilejni 40-letnici svetovne organizacije, dokazuje, da je to področje interesnega delovanja mladih zanimivo za širši krog, ne le za okrog sto mladink in mladincev iz soboške občine, ki so se udeležili tokratne okrogle mize, ki jo je pripravil center klubov OZN pri občinski konferenci zveze socialistične mladine. Ti se povezujejo v 14 klubov OZN, večinoma na osnovnih šolah, poleg tega pa so tudi na vseh štirih srednjih šolah in v edini delovni organizaciji doslej, to je v tovarni oblačil in perila Mura. Že teh nekaj podatkov jasno dokazuje, da je delovanje klubov OZN v soboški občini precej razvejano. Po svoji dejavnosti, izstopajo klubi OZN na srednji zdravstveni in srednji kmetijski šoli v Rakičanu ter na osnovnih šolah Edvard Kardelj v Murski Soboti, Bogojini, Rogašovcih in Bakovcih. Brez dvoma je to zaradi dobrega mentorskega dela z mladimi, kar naj bi razširili tudi na druga okolja. Seveda pa je marsikaj odvisno od dobrih učiteljev-mentorjev, ki si prizadevajo na tem področju.
Tudi v minulem obdobju so člani klubov OZN iz soboške občine organizirali vrsto predavanj o aktualnih mednarodnih dogodkih in neuvrščeni politiki naše države, ob pomembnih datumih iz zgodovine svetovne organiza-
MADŽARI JEDO SIROVE
ŠTRUKLJE
Obenem z razstavo slovenskega gospodarstva so se v Szoimbathelyu začeli tudi dnevi slovenske kulinarike. Gostinska delovna organizacija Rudar iz Trbovelj, ki deluje v sklopu ABC Pomurke, je madžarskim ljubiteljem dobrih jedi ponudila značilne slovenske jedi, posebej pa omenjamo zasavske jetmice, orehove in sirove štruklje, rudarsko nabodalo in ljubljanski zrezek.
Revirčani so nam zatrdili, da so uspešno poskrbeli tudi za predstavitev slovenske narod
ČHAVRIKANO LIL
Tak je naslov jugoslovanskega otroškega glasila v romskem jeziku, ki je začelo izhajati v septembru in ima na naslovnici popotnico — srečno. Na dvajsetih straneh se v dveh jezikih — romskem in srbohrvaškem — zvrščajo zanimive informacije in reportaže z izbranimi fotografijami. Že na drugi strani je portret Slobodana Berberskega, pesnika in humanista, ki so ga na prvem svetovnem kongresu Romov v Londonu 1971. leta izvolili za predsednika Svetovne organizacije Romov. Prav tako pa so zanimivi dokumenti, ki pričajo o dejavnosti Romov na Švedskem, v Španiji in nekoč v stari Avstro-Ogrski. Zgodovina Romov, kot svetovnih popotnikov, je prav tako branja vrednu, dopolnilo pa so zgovorne fotografije, izbrane pesmi na vmesnih straneh in reki ter abeceda v romskem zvenu na koncu lične revije, bb
Kar 35 milijonov je stala modernizacija občinske ceste Moravci—Gornji Moravci, ki so jo predali namenu minulo nedeljo. Skoraj 30 odstotkov je prispevala sorazmerno mlada krajevna skupnost Moravske Toplice, ostalo pa SIS za- cestno in komunalno dejavnost. Slavnostna govornika sta bila predsednik sveta KS Franc Magaši in član IS SO Rudi Horvat, za pester kulturni program pa so poskrbeli učenci osnovnih šol Bogojina in Fokovci.
Foto: Janko Stolnik
cije so pripravili številne proslave, razstave in druge akcije, s katerimi so pritegnili širši krog ljudi. Poleg tega so se udeležili raznih manifestacij v okviru mednarodnega leta mladine, natečajev in sodelovali pri številnih humanitarnih akcijah, kot so prodajanje voščilnic in vrečk Unicefa. Udeležili pa so se tudi seminarjev in poletne politične šole, ki jo pripravljajo na republiški ravni.
Čeprav je iz leta v leto manjše zanimanje za najrazličnejše interesne dejavnosti mladih, pa so v soboški občini za zdaj še dokaj zadovoljni z delovanjem klubov OZN. Tare jih predvsem pomanjkanje ustreznega gradiva, ki bi ga lahko uporabili pri pripravi predavanj o delu svetovne organizacije. Zato se morajo marsikdaj znajti po lastnih močeh in poiskati potrebno gradivo v časopisih, knjigah in drugje. To jim seveda odvzema veliko dragocenega časa, zato pričakujejo, da se bo sodelovanje.z zveznim in republiškim centrom klubov OZN v prihodnje izboljšalo, tudi zato, ker prav zdaj načrtujejo izdajanje svojega občinskega glasila. Z raznimi akcijami in zbiranjem denarja v humanitarne in solidarnostne namene pa so mladi iz soboške občine že doslej veliko prispevali k splošni dejavnosti in koristnosti svetovne organizacije-
Milan Jerše
nozabavne glasbe. Iz svojega hotela so pripeljali ansambel Jantar s prikupno pevko Aljo (na fotografiji).
PO SLABIH ŠTIRIH MESECIH DRUŽBENEGA VARSTVA V APAŠKI LINI
TEKOČE POSLOVANJE
Potem ko se so precej časa tudi zaradi subjektivnih vzrokov v temeljni organizaciji Notranja oprema in krhkih vezi med delavci in nekaterimi vodilnimi v Lini Apače otepali z rdečimi številkami, večina zaposlenih pa je prejemala osebne dohodke na meji zajamčenega, vodi to delovno organizacijo od julija začasni kolektivni poslovodni organ, ki so ga sočasno z ukrepom družbenega varstva imenovali delegati radgonskega zbora združenega dela. Čeprav gre za kratek čas, prvi rezultati pri izvajanju sanacijskega programa v tem 262-članskem delovnem kolektivu, članu mariborske sestavljene organizacije Elektroko-vina, niso izostali. Osnovni hibi — delovno nedisciplino in slabe odnose med delom vodilnih in zaposlenimi — je začasno vodstvo odpravilo, tačas pa namenjajo skrb predvsem boljši in smotrnejši organizaciji dela. Prav v teh dneh naj bi pridobili težko pričakovanega dana ZKPO za tehnično-proiz-vodno področje.
Zaostrena odgovornost in mesečno zastavljeni in uresničeni proizvodni načrti se kažejo pri gospodarjenju. V temeljni organizaciji Notranja opre-
Prejšnji teden se je v Radencih na Srednji šoli za gostinstvo in turizem zbralo 40 udeležencev dvodnevnega seminarja o pripravi domačih kmečkih jedi. Olga Godina in Ida Mir (na fotografiji) sta skupaj z učenci pripravljali domače jedi iz Prekmurja in Prlekije, najbolj zanimive pa so bile koline. Dr. Boris Kuhar je imel uvodno predavanje, Karel Horvat pa je govoril o možnosti prodaje domačih jedi v gostinskih lokalih. (B. P.)
RENKOVCI
ZGLOBNIK NOČE PONJE
MLADI GLASOVI
Podobno kot drugi delavci, zaposleni v soboški Muri, jih ima tudi 30 iz Renkovec pravico, da brez večjih težav pridejo na avto-
ŠE NAPREJ SAMOPRISPEVEK
V decembru se izteče 5-letno obdobje, v katerem delovni ljudje krajevne skupnosti Lendava plačujejo samoprispevek za svoje krajevne potrebe. V iztekajočem se obdobju so z združenimi sredstvi začeli graditi letno kc^pa-lišče, uredili so ulično razsvetljavo, asfaltirali nekaj cest, obnovili vaški dom v Trimlinih in drugb.
Kako naprej? Brez samoprispevka tudi v prihodnje ne bo šlo, zato so zdaj začeli akcijo za podaljšanje. Svet krajevne skupnosti predlaga 2-odstotni samoprispevek za obdobje naslednjih petih let. Računajoč sedanjo višino dotoka sredstev predvidevajo, da bodo v petih letih zbrali 95
milijonov dinarjev, od tega bi 20 milijonov namenili za dokončanje, del na javnem letnem kopališču, prav toliko naj bi stalo asfaltiranje Spodnje, Vodne, Ozke, Prešernove, Kidričeve in ulice Prekmurske brigade ter ceste v Trimlinih. Krajevna skupnost naj bi bila s 15 milijoni soinvestitor pri gradnji čistilne naprave in zbirne kanalizacije. Kot svoj delež pri asfaltiranju ceste pri nogometnem igrišču so v krajevni
BUNČANI —-------------
NEKAJ TELEFONOV ŽE LETOS
V Bunčanih so v sorazmerno kratkem času končali z napeljavo telefonskega omrežja. Večino del so. pod strokovnim vodstvom opravili krajani sami. Kar 40 telefonov bodo imeli v vasi, vendar bodo nekatere zaradi utesnjenosti centrale priključili šele prihodnje leto.	— js —
POZITIVNO
Dosedanje ukrepe potrjujejo gospodarski rezultati — Zahtevna dela primerno nagrajena.
ma so v treh mesecih naredili za 105 milijonov izdelkov, do konca leta naj bi jih še za 15 odstotkov več; tako ni bojazni, da v Lini rebalansa plana ne bi dosegli. Tekoče namreč poslujejo pozitivno, če ne bo periodični obračun ob devetih mesecih oziroma zaključni račun brez rdečih številk, bo to izključno na rovaš starih denarnih bremen in precejšne neplačane realizacije.
Ker pa je najpomembnejše, v Lini imajo dela dovolj (s prodajo pa tako ni težav, malce več z izdelavo stružnic in žag v kovinski temeljni organizaciji kot s pianini), in osrednje vprašanje na katerega iščejo odgovor je, kako se organizirati, da ga bodo zmogli opraviti kakovostno in v potrebnem času.. Zavedajo se namreč, da si bodo lahko le na ta način povrnili omajan ugled.
V tej smeri — nagrajevanja dobrega dela — so že naredili pomemben korak. K najtežjim in najzahtevnejšim delom so postavili delavce, ki jih zmorejo, in jih ustrezno nagradili.
bus, ki naj jih odpelje na delo. Pravica je eno, dejansko stanje pa drugačno. Certusov zglobnik, ki vozi v zgodnjih jutranjih urah,
skupnosti predvideli 5 milijonov dinarjev. V prihodnje naj bi nekaj več.sredstev (6 milijonov) namenili za delovanje društev in združenj v krajevni skupnosti. Za gradnjo osnovnega telefonskega omrežja v Kolodvorski in Partizanski ulici ter v Trimlinih naj bi prispevali 4 milijone, za napeljavo ulične razsvetljave v Kolodvorski ulici 6 milijonov, 4 milijone pa nameravajo prispevati kot svoj delež za popravilo gasilskega doma v Lendavi. S tem pa še program predvidenih naložb ni izčrpan. V javni razpravi, ki poteka te dni, bodo prav gotovo podani še novi predlogi.
— SPRETNOSTNE VOŽNJE—----------------------
AMD ŠTEFAN KOVAČ TRETJE
V Murski Soboti je bilo 10. jubilejno tekmovanje v spretnostnih vožnjah avtomobilistov, ki sta ga pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Sava pripravila AMD Štefan Kovač in ZŠAM Murska Sobota. Tekmovanja se je udeležilo 27 avtomobilistov, ki so se pomerili v treh kategorijah. V razredu do 900 ccm je zmagal Mesareč (Celje) z 99 kazenskimi točkami. Najboljši pomurski tekmovalec je bil Števanec (SGP Pomurje) s 138 kaz. točkami na petem mestu. V razredu do 1300 ccm je zopet zmagal Mesareč s 114 kaz. točkami, Forjanič (AMD Štefan Kovač) je bil s 133 kaz. toč. tretji. V razredu nad 1300 ccm pa je zmagal Nemeš iz Murske Sobote s 151 kazenskimi točkami. Ekipno je prvo mesto osvojilo AMD Slavko Šlander iz
Celja, AMD Štefan Kovač iz SGP Pomurje pa četrto.
Murske Sobote je bilo tretje,	Foto: Gider
obenem pa si pospešeno prizadevajo za boljšo strokovno sestavo zaposlenih. Osebni dohodki — povprečni mesečni OD za september je 38.160 dinarjev — so izključno odvisni od rezultatov dela, v zadnjih treh mesecih pa so realno narasli za desetino. Če bodo proizvodni dosežki še boljši in temu primerni gospodarski učinki, bodo še naraščali.
Seveda povsem gladko v Lini še ne gre. V zaostrenih gospodarskih razmerah so si stare obveznosti oprtali na lastna ramena in še naprej jih dajejo likvidnostne težave. Vendar se zlagoma postavljajo na čvrste noge. Pripravljajo gospodarski elaborat o nadaljnji organiziranosti celotne delovne organizacije, ki bo moral zagotoviti optimalni razvoj. Kratkoročne pa tudi dolgoročne uspehe pa pričakujejo od kooperacijske proizvodnje novega pianina z za-hodnonemškim partnerjem. Takšna serijska izdelava bo namenjena predvsem izvozu na konvertibilne trge.
V. Paveo
noče v Renkovce, ampak iz Lipe pripelje le v Turnišče, kjer se obrne in pelje spet nazaj proti Lipi in Murski Soboti. Že res, da Renkovci niso daleč od Turnišča. vendar morajo — ker pač zglobnik zjutraj ob 4.30 ne pripelje v njihovo-vas — zato vstajati še bolj zgodaj in najprej prepešačiti kilometer poti, šele potem se lahko peljejo.
Renkovčani ne morejo sprejeti izgovora, češ da v vasi nimajo ustreznega obračališča,-saj, če se obnesejo drugi avtobusi, bi se lahko tudi »jutranjik«. Možnost je tudi, da bi zglobnik iz Renkovec peljal proti Gančanofn ... Skratka: rešitev je več. Resnici na ljubo naj prenesemo iz Renkovec še tole dopolnitev: iz vasi pelje ob 5.20 navaden avtobus, vendar se delavci, zaposleni v Muri, ne morejo voziti z njim, ker bi zamudili na delo. Potemtakem bo le prav, da zglobnik pripelje zgodaj zjutraj tudi v Renkovce.
Š.S.
PRESKRBA S PITNO VODO V LENDAVI IN OKOLICI
VODA JE, PA JE NI
V minulem sušnem obdobju, ko je v marsikaterem mestu vode zmanjkalo, ker je pač ni bilo v zajemališču, Lendavčani in okoličani niso bili brez nje. Zajema-lišče, ki se napaja neposredno iz potoka Črnca, je dajalo dovolj vode za oskrbo lendavskega vodovoda, na katerega so priključena še nekatera bližnja naselja.
Skupaj 3350 gospodinjstev oziroma družbenih norabnikov vode.
Kljub tem spodbudnim ugotovitvam, pa na nekaterih krakih vodovodnega omrežja včasih zaman odvijajo pipe: vode ni! Že res, da se kakih 15 odstotkov vode porazgubi v vodovodnem omrežju, pravzaprav izven njega, vendar so pripombe občanov iz Kovačeve ulice, kjer so najčešče brez vode, vsejcakor upravičene.
Vzrok naj bi bil rezervoar, iz katerega priteka voda v omenjeno ulico in iz katerega prečrpavajo vodo v še višji rezervoar, ki oskrbuje vodovod v goricah. Gidos obljublja da bo vodovod v Kovačevi ulici priključil na bolj zanesljiv krak lendavskega vodovoda.
Sicer pa naj bi vode zmanjkovalo le, ko dalj časa ni elektrike.
Brez dodatnega pričrpavanja je v rezervoarjih vode za 10 do 12 ur.
V Lendavi se zavedajo pomena zadostnih količin zdrave pitne vode, zato bodo še naprej obnavljali vodovodno omrežje, zlasti na območjih, kjer je to že dotrajalo. Nameravajo tudi razširiti črpališče, načrtujejo nov vodni zbiralnik, pa tudi avtomatizirati nameravajo sistem prečrpoval-nih postaj v goricah, saj jih zdaj ročno vključujejo. Vse to in še marsikaj drugega bo potrebno toliko bolj, ker se bo na ta vodovod najbrž priključil tudi rudnik premoga.
§. S.
BOGOJINA
Festival Glas mladih pevcev Bogojina 85, ki je bil minulo nedeljo, je lepo uspel, ne samo zaradi dobrih nastopov in organizacije prirediteljev, temveč tudi zaradi številnih obiskovalcev, saj so kulturno dvorano napolnili do zadnjega kotička. Prvič so nastopili na festivalu vojaki iz Murske Sobote, s katerimi namerava OO ZSMS Bogojina navezati še tesnejše stike.
Delo strokovne žirije in žirije občinstva je bilo dokaj težavno, saj so bili vsi nastopajoči dobri, ocene pa dokaj visoke. Med trinajstimi nastopajočimi pevci in dvema duetoma je prvo nagrado osvojila Klaudija Lehar iz An-drejec, drugo Sonja Tkalčič z Ravenskega vrha in tretjo Mojca Tkalec iz Beltinec. Nagrado občinstva pa je dobil duet garnizona JLA iz Murske Sobote. Prireditev je vodil Dodo ob spremljavi ansambla Legija.
Drago Ivanič
STRAN 16
VESTNIK 31. OKTOBRA 1985