ugodne (ene
Damske-Vistra obleke
S 32.-
Damske-Evelin obleke
S 45,-
F. Kosdiier
CELOVEC - Klagenfurt St. Ruprecht, Kinoplatz 1
Jlaš tednid^
kulturno -politično glasilo
s v e tov ni h
domačih dogodkov
6. leto / Številka 33
V Celovcu, dne 19. avgusta 1954
Cena 1 šiling
Kdo je kriv?
„Velikonočna tragedija na Dachsteinu”,
,.Štirje utopljeni otroci v Klopinjskem jezeru”, ,.Ponesrečene učenke v neki soteski” ... 'to so pretresljiva poročila, ki so jih pred 'kratkim prinesli naši časopisi. Če 'bi gledali dnevnike drugih držav, Ibi našli podobne debelo tiskane napise. „Kdo je kriv?” vprašujejo prizadeti starši, sprašuje časopisje, hoče vedeti javnost. Ali je res krivec tisti zadnji, ki je v trenutku nesreče bil prisoten pri mladini in je cul tisti grozni klic: „Na pomoč!”?
Nikogar nočemo zagovarjati, a trditi smemo, da tisti zadnji ni edini krivec. Mnogo predhodnih činiteljev je zakrivilo nesrečo, ki bi lahko izostala, če bi se tisti, ki imajo skrb za mladino, zavedali vseh svojih dolžnosti.
Današnja mladina je zelo samostojna, ljubi prostost, sovraži nadzorstvo in ukazovanje. Psihologi nove dobe so otroka razglasili za božanstvo, ki se ga ne smeš dotakniti. Učitelj pri pouku ne sme uporabljati za kazen palice, ker bi bil lahko celo kaznovan. V prejšnjem stoletju je bilo to drugače. Palica je bila v skromnih začetnih šolah važna sovzgojiteljica. časi se spreminjajo, napredujemo iz dneva v dan, palica je izgubila svojo vlogo, mladina pa vseeno ni boljša. Tudi nekateri učitelji niso več po starem kovu. Šola jim je pogosto le prostor, kjer si služijo kruh, ne pa vzgoje-vališče njim zaupanih otrok. Delajo večkrat samo z razumom in premalo s srcem. Učitelj mora vzgojiti otroka v značajnega človeka, ne pa mu posredovati samo po 'šolskem načrtu predpisanega znanja. Tudi učitelj in starši niso v takem medsebojnem razmerju, kot bi bilo potrebno. Starši potegnejo ob neuspehih z otroki, blatijo učitelja, rušijo njegovo avtoriteto in tako škodujejo ugledu učitelja, še bolji pa vzgoji in izobrazbi otroka. Otroci, dandanes v mnogih primerih edinčki, ne znajo ubogati, ne znajo in nočejo se vživeti v skupnost in se podrediti vodstvu.
Tak otrok pride v počitniško taborišče. Često od doma razvajen, neubogljiv, misli, da zdaj; vse sme. S počitnicami so se odprla vrata v neomejeno prostost v divjanje in brezdelje. Nismo proti raznim otroškim počitniškim domovom. Tudi mi kličemo: o-trokom sonca, vode, svežega zraka, tečne hrane in veselja! Toda, nek red mora vladati tudi tu. Takole je pisal graški list o taborišču ob Klopinjskem jezeru: »Otroci so nastanjeni pod šotorom. Dečki in deklice v starosti od 8 do 15 let lahko ves dan delajo, kar hočejo. Tudi ni nobenega predpisa, kdaj se naj kopajo itd. Taboriščni vodja, ki ima pod seboj 170 varovancev ni učitelj, temveč železničar.” In v pogovoru z dopisnikom graškega lista je vodja dejal: „Mi ne poznamo v našem taborišču nobenih predpisov. Avtoritete v strogem pomenu besede ni. Menim, da otroci to vedo ceniti in na tem »otoku srečnih” uživajo 'počitnice brez slehernega pritiska.”
Take so bile dejanske prilike v otroškem taborišču. V jezeru ni bilo meje, do katere bi otroci neplavači smeli iti. V svoji mladostni prešernosti se jih je 18 spravilo na usodni splav, kjer je bilo komaj prostora 'za par ljudi. Zibali so se in bili veseli, a naenkrat se je njih veselje spremenilo v strah in grozo brez meje. Niso mislili na kaj takega. Morda jih nihče ni opozoril na možnost nesreče. Zjutraj najbrž tudi k angelu varuhu niso molili. Brez cilja, brez reda so uživali sončne dni.
In kam je tako »brezvladje v malem” pripeljalo?
Ta slučaj naj nam bo opomin pri našem delu z mladino. Ni odgovoren samo učitelj, samo mati in oče. Vsi smo odgovorni za nesreče, ki zadenejo našo mladino, za prestopke, ki jih bo morda zagrešila. V mladosti uaj se upogne drevesce, otrok naj se vzgaja. Po zapovedi ljubezni do bližnjega pa smo dolžni vsi že otroku storiti dobro, ne
Se bo evropska obrambna skupnost razbila ?
Konferenca zunanjih ministrov v Bruslju se pričenja v težkem vzdušju
Kot je znano, je za danes napovedan začetek konference zunanjih ministrov držav evropske Obrambne skupnosti. Zaradi zadnjih francoskih predlogov so mnogi diplomati in politiki izrazili svoje veliko razočaranje.
V ameriškem zunanjem ministrstvu
so izjavili, da je francoski ministrski predsednik Mendes-France razihil pogodbo o evropski obrambni skupnosti, ki j,e bila ustvarjena z velikim trudom in mnogimi napori. Novi predlogi, ki jih Mendes-France predlaga, so nesprejemljivi, če pa bi bili sprejeti, bi to pomenilo konec evropske obrambne skupnosti. Amerikama' še upajo, da bodo ti1 jpredlogi na konferenci v Bruslju spremenjeni.
Angleški ministrski predsednik Churchill
je povabil ‘k sebi na posvetovanje več vodilnih britanskih diplomatov, med njimi tudi britanska poslanika v Moskvi in v Parizu. V Londonu pričakujejo, da bo tudi zunanji minister Eden, ki se mudi pri nas na Koroškem na dopustu, prekinil svoje počitnice in se vrnil v London. Pričakujejo tudi, da bo Velika Britanija francoski vladi uradno sporočila svoje mnenje, da je nad francoskimi predlogi presenečena in razočarana, ker so ustvarili čisto nov politični ipo-loža j.
Posebni ameriški poslanik
pri odboru evropske obrambne skupnosti v Parizu, David Bruce, je v vsej. naglici prispel v Bonn, kjer je imel razgovore z nemškim kanclerjem Adenauerjem in drugimi nemškimi diplomati. Kaj so govorili, m znano, a v diplomatskih krogih vlada mnenje, da so Amerikanci glede usode evropske obrambne skupnosti zelo zaskrbljeni.
Tudi v Rimu so razočarani
in izjavljajo, da je evropska obrambna skupnost živa potreba in da je ni mogoče
spravljati v kakršnokoli zavisnost odnosov med Vzhodom in Zapadom. Tako je bilo stališče italijanske vlade do sedaj in ostane tudi ob novih francoskih predlogih nespremenjeno.
V Belgiji menijo,
da so francoski predlogi »višek francoske oddvojitve in osamitve”, in imajo namen, rešiti Francijo vseh obveznosti do evropske skupnosti in vsega truda in lastnih odpovedi, ki bi bile za to potrebne. Listi so mnenja, da bodo francoski predlogi poganja še bolj. otežkočili in zavlekli.
V Franciji pazljivo zasledujejo
poročila in stališče vseh petih držav, ki naj bi s Francijo podpisale pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Videti je, da so vse dr-žave-podpisnice v opoziciji proti francoskim predlogom. Tudi v Parizu samem niso soglasno navdušeni za predloge, ki jih je stavil Mendes-France in so mnenja, da bi jih bilo mogoče spremeniti; vendar bi vsaka sprememba zadnjih predlogov povzročila težave pri odobritvi, ki jo mora izreči francoska narodna skupščina.
Bojazen, da so zadnji francoski predlogi v kakršnikoli zvezi z diplomatskimi potezami, ki jih vodijo iz Moskve, je potrjena s poročilom, da je včeraj popoldne prispel z letalom v Pariz
namestnik sovjetskega zunanjega
ministra Višinski.
Na letališču, sta ga sprejela sovjetski poslanik v Parizu in uradni zastopnik francoskega zunanjega ministrstva. Višinski namerava tri dni ostati v Parizu in potem odpotovati v New York. čeprav izjavljajo, da niso v načrtu nikaki sestanki s političnimi osebnostmi, je težko verjetno, da bi se namestnik sovjetskega zunanjega ministra mudil v Parizu v teh dneh mrzlične napetosti brez posebnega namena.
Obisk v Pekingu
Oblastniki v rdeči Kitajski slavijo obisk angleških laburistov pod vodstvom Attleeja s slavnostnimi pojedinami in z veličastnimi sprejemi.
S prav posebnim namenom so Kitajci ravno dan pred prihodom angleške delegacije zahtevali zavzetje otoka Formoze, kjer je nastanjen general Čangkajšek s svojimi vojaki. Znano je namreč, da je Attlee nasprotnik narodne Kitajske, ki jo vodi Čangkajšek, in da želi, da bi Formozo zasedli komunisti. Po njegovem mnenju ovira Formoza, ki jo podpirajo in ščitijo Amerikanci, »ureditev” razmer med Vzhodom in Zapadom. Zdaj poskuša kitajska rdeča vlada s svojimi grožnjami proti Formozi od Attleeja in Velike Britanije doseči, da bi podprli rešitev vprašanja Formoze na način, kot si ga komunisti želijo.
Pri slavnostni pojedini v Pekingu je ministrski predsednik čuenlai izjavil, da so
samo za telo, ampak tudi za dušo. S pravilno vzgojo, s previdnim vodstvom ga moramo obvarovati telesnih nesreč in duševnih padcev.
Po prečitanem morda laže odgovorite, kdo1 je kriv. — Bodimo previdni, ko pošiljamo ali sprejemamo otroke na počitnice. Ne mislimo le na materialne koristi, presodimo nevarnosti, priporočimo jih nebeškim varuhom in glejmo, da 'bodo krepki na telesu in bogatejši na duši stopili v novo šolsko leto.
se odnosi med Veliko Britanijo in rdečo Kitajsko poglobili in da se je brkansko-kitaj-ska trgovina zelo povečala. Temu poklonu je Attlee odgovoril z drugim, ko je izjavil, da želi, da bi vsak narod »si utrdil svoj politični sistem”, torej se strinja s komunistično nasilnostjo, ki jo trpi kitajski narod pod svojimi oblastniki.
Po najnovejših vesteh je sklenila rdeča Kitajska poslati v London svojega oprav-nika poslov. Vzrok temu imenovanju je izboljšanje odnošajev med Anglijo in rdečo Kitajsko.
JUGOVZHODNA AZIJA SE ORGANIZIRA
Dne 6. septembra se bo v mestu Baguio na Filipinskih otokih začela konferenca držav, ki bodo sodelovale pri obrambnem sistemu jugovzhodne Azije.
Ameriško delegacijo bo vodil zunanji minister Dulles, poleg ZDA pa se bodo konference udeležile še naslednje države: Avstralija, Tajska, Filipini, Pakistan, Nova Zelandija, Francija in Velika Britanija.
V razglasu o konferenci stoji, da položaj v jugovzhodni Aziji zahteva ustvaritev varnostne pogodbe na skupnem temelju v soglasju z listino Združenih narodov, da bi bil na ta način zagotovljen mir v tem predelu sveta. Konferenca se bo vršila na podlagi razgovorov prizadetih držav v zadnjih štirih mesecih.
Iz tajništva NSKS
V četrtek, dne 12. avgusta 1954, je ožji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev razpravljal med drugim tudi o listu »Naš tednik — Kronika”. Sklenjeno je bilo vse potrebno, da je takojšnje izhajanje lista na osmih straneh zopet mogoče.
Odbor se je hkrati bavil z delovnim programom jesenske sezone.
KRATKE VESTI
»Kanadski peterčki” so znani po celem svetu. Emilijo Dionne, eno izmed petih sester, je nepričakovano zadela kap in je umrla stara komaj; dvajset let. Ena izmed peterčkov je vstopila pred kratkim v samostan.
Koroški in italijanski trgovski krogi nameravajo v Celovcu zgraditi1 veliko hladilnico za vskladiščenje prevoznega blaga.
Deželni glavar na Gradiščanskem, dr. Lovro Krall, je 'bil ob svoji GO-letnki odlikovan s častno zvezdo za zasluge za republiko Avstrijo. Odlikovanje z dekretom mu je izročil zvezni kancler inž. Raab. Ob tej priliki odlikovancu tudi mi prisrčno čestitamo!
Na Bavarskem že deveti dan stavkajo. O večjih nemirih smo poročali že prejšnji teden. Zdaj se je stanje nekoliko umirilo, vendar stavke še niso ‘končane.
Na Dunaju se je na ;policiji zglasil nek upokojenec in izjavil, da je v telefonski celici na Praterstrasse pozabil svojo aktovko, v kateri je imel 230.000 šilingov. Ko se je spomnil in šel aktovko iskat, je v celici ni več našel. Najditelj se še ni javil.
Drugi del zvišanih plač bodo javni uslužbenci prejeli že 1. oktobra, poroča zvezna vlada.
V Celovcu so na Starem trgu v nedeljo odkrili obnovljeni spomenik ustanovitelja celovškega mesta vojvode Bernarda Špon-hajmskega.
Glavni dobitek vrednostne loterije na celovškem velesejmu j,e zadela srečka 145.733 (avtomobil znamke Steyr-Fiat). Naslednjih 1500 dobitkov so zadele srečke z naslednjimi končnimi številkami:
dobitke po 40,- šil.: 222, 382;
dobitke po 30,- šil.: 321, 798, 047, 310;
dobitke po 20.- šil.: 5G9, 852, 938, 281.
Dobitniki naj se za prejem dobitkov ravnajo po navodilih na hrbtni strani srečke.
Plavalna tekma čez lokavski preliv
Mednarodna plavalna zveza za tekmovanje na dolge proge je zaključila priprave za letošnje plavalne tekme čez Rokavski preliv. če bo vreme ugodno, bo start za- vse pripravljene tekmovalce dne 22. avgusta. Zmagovalec bo prejel nagrado 1.900 funtov šterlingov (približno 150.000 šil.) in srebrni pokal, ki je vreden kakih 1.000 gvi-nej (približno 80.000 šil.). Med tekmovalci je prijavljenih tudi 5 žensk.
DVOJNI PRAZNIK
j c praznovala v sredo 18. avgusta družina dr. Joška Tischlerja. Sin Janko, doktor prava, in gospodična Marica Rojšek sta v sta-roslavni cerkvi v Gospe Sveti sklenila zvezo za življenje. Zakrament sv. zakona jima je podelil g. župnik Tomaž Holmar, ki je obenem blagoslovil 25-letno zvezo g. dr. Joška Tischlerja in njegove soproge. Narodni svet k dvojnemu prazniku iskreno čestita, želeč mnogo božjega blagoslova no-voporočencema in jubilantoma srebrne [>o-roke.
Politični teden
Po svetu ...
Kar je 'bilo pričakovati, se je zgodilo: Ko je Francozom uspelo — čeprav za ceno velikih žrtev — nekako se iznebiti bremena vojne v Indokini, so tudi v političnih odločitvah postali hitrejši, jasnejši in odločnejši. Čez noč je Mendes-France poravnal spor s Tunisom, verjetno bo v kratkem sledilo nekaji sličnega z Marokom.
Oboje pa je bilo v glavnem le notranje-polkično vprašanje Francije in njunih ko-lonijalnih zaveznikov. Vprašanje pristopa Francije k Evropski obrambni pogodbi pa je velikega pomena ,za vso Evropo. Je postalo nekako prestižno vprašanje ameriške politike v Evropi, in svetu, ne glede na to, da bo od odločitve v tem vprašanju zavisel odnos zapadne Evrope do Amerike in Vzhoda.
Francoski pogoji: spremembe sedanjega osnutka Evropske obrambne pogodbe
Od dalekosežnosti teh zahtev zavisi uresničitev vojaške Obrambne zveze, saj bi končno Ob bistveni zvodenitvi namena take zveze postala ta več ali manj nezmožna in tako odveč. Povrh zavisi vse skupaji tudi kolikor toliko od Nemcev, saj bi se v slučaju nove vojne dogodki odvijali v prvi vrsti na njihovem ozemljili. Kot v Franciji je pa tudi v Nemčiji močna opozicija proti Evropski Obrambni pogodbi'. Medtem ko je pri socialistih principielna, je pri skrajnih desničarjih oportunistična1. Ti hočejo izzivati nekakšno izoliranje Nemčije do ostale zapadne Evrope in popolen naslon na Ameriko, nekakšno os. Adenauerjeva vlada zato nima povsem prostih rok in 'že iz notranjepolitičnih razlogov ne more pristati na vsake francoske spreminjevalne predloge, saj je imela veliko težav, da je sedanji osnutek spravila pod streho.
In kakšni so novi francoski pogoji? — Zelo dalekosežni! Vsa Evropa je z napetostjo čakala na sklepe francoske vlade, ki je v zadnjih tednih postala ^znamenita” zaradi svoje radikalnosti. Pomembnost njenih sklepov je pa v tem, da more Skoraj' z gotovostjo računati pri svojih odločitvah na pristanek parlamenta. To pomeni, da hi sprejem francoskih predlogov o spremembi osnutka Evropske obrambne pogodbe s strani prizadetih držav pomenil že tudi ratifikacijo v francoskem parlamentu.
Evropska armada — vključno z nemškimi oddelki naj bo nastanjena v Nemčiji Nemška javnost bo v tem videla praktično vojaško zasedbo zapadne Nemčije po njenih zaveznikih v Evropski obrambni pogodbi. Iz vojaškega stališča pa je francoski predlog razumljiv, če bo treba Evropo braniti, jo je treba na njenih mejah in ne na Pirenejih. To je tudi smisel pogodbe. V ostalem bodo pa Nemci prav v tem mogli dokazati, v koliko so resnično vneti za Pan-evropo in v koliko iso se te ideje oprijeli zgolj, iz razloga, ker jim je služila za njihovo politično in vojaško osamosvojitev.
Pogodba velja samo, dokler so v Evropi ameriške in angleške oborožene sile V splošnem predvideva francoski predlog iste določbe glede trajanja pogodbe, kakršne so v Atlantskem paktu.
Težka vojna industrija naj bo v zaledju
To je nov, za Nemce težko sprejemljiv predlog, ki pa je strategično povsem utemeljen. Industrija, ki maji bi oskrbovala evropsko armado, naj bi bila zato nameščena predvsem v Franciji, v območju morebitne vojne, ne pa tik za fronto. Nemci nasprotno želijo v okviru Evropske obrambne armade obnovitev svoje vojaške industrije.
Vseh francoskih predlogov za spremembo je osem. V bistvu vsebujejo praktična jamstva za francosko varnost preti morebitno nemško nevarnostjo prav tako pa tudi ne spreminjajo smisla in namena Evropske obrambne zveze: močnega vojaškega sklopa kot zavarovanje pred morebitnim napadom iz Vzhoda.
V Bruslju odločajo v teh dneh
Francoska vlada je svoje predloge uradno poslala vsem državam članicam Evropske obrambne zveze; ver jetno bodo te skušale najti kako kompromisno rešitev, saj; bi odklonitev pomenila praktično padec zamisli skupne armade in dokončno zmago sovjetske diplomacije, ki si z vsemi močmi prizadeva preprečiti vojaški blok v zapadni Evropi. Politična javnost z zanimanjem ča-
ka, kako bodo reagirali na dogodke okrog Bruslja v teh važnih dneh.
Za Nemce bi se praktično tudi z odklonitvijo v Bruslju položaj ne spremenil, saj imajo tudi seda ji na svojem ozemlju prav vse zavezniške armade in so prav v teh dneh ■ n. pr. Angleži končali svoje vsakoletne manevre, medtem ko Amerikanci itak neprestano »vadijo”. Povrh pa sta itak izjavili ameriška in angleška vlada, da bodo njihove čete ostale v Nemčiji' do nadaljnjega. Kot protiutež tej izjavi je njihova obljuba, da bodo Zapadno Nemčijo oborožili, če Ibi Francozi ne pristali na Evropsiko obrambno pogodbo. Iz tega vidika gledano, bi se okrog Bruslja in Nemčije pravzaprav ne moglo kaj posebnega zgoditi. Izpad Francije pa bi bil predvsem velikega prestižnega značaja v politični borbi med Vzhodom in Zapadom.
V ostalem je francoska vlada končno izrekla jasno besedo in francoski ministrski predsednik je v radijskem nagovoru francoskemu narodu povedal, naj bo pripravljen na vstop Francije v Evropsko obrambno zvezo, če bodo sprejeti spremenjevalni pogoji, ker je potem mogoča izbira samo še med oboroženo Nemčijo, kjer bodo imeli tudi Francozi kaj; besede ali pa med oboroženo Nemčijo, kjer Francozi sploh ne bodo imeli kaj. govoriti...
Amerikanci so zadovoljni z Balkansko zvezo
Iz izjav ameriških politikov je razvidno to zadovoljstvo. Balkanska vojaška zveza je doprinos k ustaljenosti in varnosti v južno-vzhodni Evropi, ker je Jugoslavijo vključila v varnostni sistem svobodnega sveta.
V sredo, 11. avgusta, je bil na celovškem velesejmu tako zvani jugoslovanski dan”. Zastopnik trgovske zbornice, glavni tajnik inž. Miloš Vehovar, je povabil v jugoslovanski razstavni paviljon časnikarje. Konferenca je potekala prav živahno; zastopniki tiska so mogli vpraševati, zastopniki iz Slovenije pa so odgovarjali.
Razen inž. Vehovarja so Jugoslavijo zastopali še; dr. Ivan Ples od trgovske Zbornice Iz Ljubljane; dr. Zidarič, zastopnik trgovske zbornice Slovenije na Koroškem; g. Miatovič, trgovski ataše Jugoslavije na Dunaju.
Slovenija se je letos že šestič udeležila celovške razstave. Letošnji kontingent v višini treh milijonov šilingov je bil popolnoma izrabljen. V glavnem izvaža Slovenija: sadje, vino, čreva, sadne sbkove, ribje konzerve, zdravilne rastline, med, svinjisko usnje in strojila. Avstrija pa izvaža v Slovenijo predvsem (poljedelske stroje, orodje, nadomestne dele za razne kmetijske stroje in industrijske izdelke.
Zanimivo pa je tudi, da na Vzhodu ni bilo kaj hudega negodovanja ob sklenitvi te zveze. Nasprotno: razne vesti vzbujajo vtis, da so se odnosi med državami te zveze in njih vzhodnimi mejaši izboljšali. Tako bodo med Romunijo in Jugoslavijo spet odprli železniški promet, med Grčijo in Bolgarijo bodo gradili velik most čez reko' Marico, diplomatska zastopstva so postala številnejša itd.
Portugalske čete so zasedle kolonijo Goa
Zadnjič smo poročali, da so indijski prostovoljci vpadli v to portugalsko posest in je prišlo do izmenjave diplomatskih not med Indijo in Portugalsko. Zadnje vesti ]>ovedo, da so prišle (portugalske vojne ladje, obstreljevale neko oporSče, kjer so se ugnezdili uporniki in ga potem zasedle.
Zdaj je na vrsti Indonezija
Borba narodov proti svojim gospodarjem je zajela škoraj: vse kolonije in kar povrsti. Indonezija je nizozemska posest in zdaj je tamošnja domačinska vlada izjavila, da zahteva popolno neodvisnost...
... in pri nas v Avstriji
Čas počitnic je in talko tudi pri nas v Avstriji teče vse bolj mirno. Ni posebnih pretresljivih dogodkov.
Vloga, ki jo je Avstrija napravila
pri svoji štirih varuhih, ni žela uspeha. Zapadne sile so odgovorile, da bi bile pripravljene sodelovati pri komisiji, v kateri bi bila zastopana tudi Avstrija, ne samo štirje ,,Veliki”. — V tej komisiji bi se naj sporazumno reševala vprašanja, ki se tičejo naše države.
Vzhodni stric ipa je odgovoril drugače. Po njegovem mnenju naj; bi ostali kar pri
Zastopniki avstrijskega tiska so se dotaknili 'tudi vprašanja vizumov. Izrazili so željo, da bi bilo potovanje v Jugoslavijo pro-steje in da bi se vizumi sploh odpravili. Zastopniki Jugoslavije so izjavili, da bodo vizumi pocenjeni in da jih bo la/je dobiti. Osebni promet med Jugoslavijo in Avstrijo je zelo narastel. Tako se je samo meseca junija t. 1. mudilo na Dunaju 2000 Jugoslovanov. Kot tujskoprometna država Av-s tri ja za Jugoslovane ne bo cilj potovanja. Isto je pri Italiji, število italijanskih letoviščarjev v Avstriji je vedno manjše kot avstrijskih v Italiji.
Nadalje je bilo govora tudi' o izgraditvi tunela pod Ljubeljem. Ta nova prometna zveza bi zelo ugodno vplivala na trgovino obeh sosednjih dežel. K zboljšanju v tem smislu bi pripomogla tudi uvedba zračne zveze med Celovcem, Ljubljano in Reko.
Celoten potek časnikarske konference je pričal, da sev Celovcu in v Ljubljani resno trudijo za čim večjo trgovsko dejavnost in zboljšanje odnosov na vseh področjih.
starem, kakor je običajno v diplomaciji. Seveda tudi on ne zanika, da bi smela Avstrija sama povedati zraven svoje, vendar bi naj vse to šlo diplomatskim potom. Rusom je na tem, da bi na novi diplomatski konferenci z Zapadom govorili o vseh drugih važnih problemih in tu bi bili mogoče pripravljeni, pri mali Avstriji v tem ali onem tudi popustiti.
Medtem je zasedal tudi spet
zavezniški svet na Dunaju
in napravil enega izmed svojih redkih soglasnih sklepov. Razveljavil je postave, ki jih je parlament sklenil v prid nacijem. Na podlagi teh postav bi naj bilo vsem nacistom, ki so bili pravilno obsojeni, vrnjeno vse premoženje. Tisti, ki so bili v državnih službah, bi dobili pokojnine. Zavezniški svet je utemeljil ta svoj korak s tem, da žrtvam fažizma ni bilo zadosti pomagano in da dotleji ni vzroka, da bi pomagali nacijem, ki so res krivi. Manjši krivci so po večini pa že itak vsi rehabilitirani in gre le za nekatere res kot zločince obsojene. Videti je, da pač tudi zunanji svet z nejevoljo gleda razvoj, pri nas, ko nacisti povsod zopet zasedajo trdna mesta.
Deželna vlada
je pretekli teden na posebni seji razdelila precejšen del denarja iz odobrenega proračuna. Tako dobijo Borovlje za vodne napeljave nad 100.000 šil., Libeliče /a sušenje močvirja 14.000 šil., Grabštanj za zadružno namakalno napravo 15.000 šil. itd. Za posebne izdatke pri gradnji cest so določili 1,200.000 šil. Na prvi pogled res misliš, da je to precej, vendar so vse te vsote v primerjavi s celotnim odobrenim proračunom le malenkostne.
1 ako zvani ,, YV ir tschaf tsf o rde rungs in-stitut” je izdal zopet zelo rožnato
poročilo o našem gospodarstvu.
Še konec spomladi je bilo obratno in so že kar javno govorili o tem, da kaže za letos zelo slabo. Sedanje poročilo omenja, da je zaposlitve dosti, da primanjkuje strokovnih delavcev, da industrija dela s polno paro in da so dobri izgledi. Na tem sektorju padajo tudi cene, medtem pa poročilo pri-pozna, da sta se meso in delno tudi zelenjava še julija podražila. Vendar je v splošnem zavladala stabilnost. Da je gospodarstvo dobro teklo, je razvidno tudi iz tega, da je država prejela proti pričakovanju mnogo več davčnih vplačil, kot je do sedaj bilo običajno.
Razpisali so tudi
volitve v delavsko zbornico.
Do 20. t. m. morajo vsi podjetniki poskrbeti', da delavci izpolnijo listine za volilni imenik. Po časopisih se že začenja vo Lina propaganda. Zaradi jasnosti naj ho povedano, da smejo voliti samo industrijski, obrtni in privatni delavci in nastavljena", ne pa kmetijski delavci in državni nastavljena", ki niso člani delavske zbornice.
Ciper — predmet nove napetosti
Po sporazumu o Suezu in z rešitvijo perzijskega petrolejskega vprašanja so se na srednjem in bližnjem Vzhodu duhovi nekoliko pomirili. A oddih ni trajal dolgo.
Angleška vlada je del svojih čet iz območja Sueškega kanala poslala na Ciper, ki je postal po umaknitvi Angležev iz Egipta še važnejše oporišče, kot je že itak v tem delu Sredozemlja bil. Grška vlada je že večkrat poskušala pričeti razgovore z britansko vlado o priključitvi otoka Cipra h Grčiji a ni uspela s svojimi predlogi. Zato se je odločila1, da bo predložila 'vprašanje Cipra 20. t. m. glavni skupščini Združenih narodov.
Ameriška vlada j c skušala v Atenah posredovati in zadržati to vprašanje, da ne bi prišlo pred Združene narode. Grki pa so trdno odločeni in bi samo angleški pristanek na pogajanja mogel odvrniti novo napetost v Sredozemlju.
Najslavnejši ameriški pridigar pred petdesetimi leti je bil bostonski škof Filip Brooksin. Ko je bil po težki bolezni spet toliko okreval', da je mogel sprejeti obiske, mu je javil svoj obisk tudi vpliven politik, ki je bil znan zaradi svoje sovražnosti do Cerkve. Na politikovo veliko začudenje ga je škof sprejel1, čeprav je sicer vse obiske odklonil.
„Zaka ji sprejmete ravno mene, ko svojim najboljšim prijateljem — kot sem slišal praviti — niste dovolili, dal bi Vas obiskali?” je vprašal škofa.
škof mu je smehljaje odgovoril: »Morda je to zadnja prilika, da Vas še vidim, svoje prijatelje bom itak videl v nebesih.”
Po dolgih obljubah in pričakovanjih se še vedno ne ve, kako bo tržaško vprašanje rešeno. Slišati je bilo, da so samo še majhne razlike glede razmejitve krive, da bi bila pogajanja končana. Zdaj pa prihajajo nove vesti, ki so'bolj; črnoglede in ne obljubljajo več takojšnjega sporazuma.
Italijanski tisk prinaša poročila, da se j,e Jugoslavija odpovedala nekaterim krajem, ki jih je doslej zahtevala in da tako ni nobene ovire za sporazum. Istočasno pa pišejo
Predsednik Eisenhoiver:
Svetovno stanje se je izboljšalo
Predsednik Eisenhower je izjavil v sredo, da je svobodni svet zaradi ugodnega razvijanja svetovnega položaja v zadnjem letu in pol na najboljši poti, da utrdi svoje 'notranje odnošaje tako, da Ibi vsak komunistični napad i/podletel.
če bo ta utrditev pametno izvedena, je nadaljeval predsednik, ne bo prišlo do vojne.
Tako je Eisenhotver izjavil na tedenski tiskovni konferenci, ko so ga vprašali, če mednarodni položaj bolj kaže na vojno ali na mir.
Predsednik je opomnil, da so se v preteklem letu meseca januarja na Koreji in v Indokini še vriši!i :lx>ji. V Perziji je vladal zelo grozeč ipoldžaj, ko so komunisti posku-
Tržaško vprašanje
Časnikarji v jugoslovanskem paviljonu na velesejmu
šali deželo odtrgati od zapadnega tabora. V Egiptu položaj ni bil boljši in tudi v srednji Ameriki je bilo več nevarnih mest.
Eisenhovver je ugotovil, da vsa vprašanja, ki so takrat obstojala, niso bila rešena v popolno zadovoljstvo. Obe takratni vojni sta imeli politično ozadje, ki ni dovoljevalo odločilne ureditve. Tako je imela vsaka rešitev za posledico nezadovoljstvo na tej ali na oni strani.
Položaj v Perziji se je bistveno izboljšal in je upati, da 'bo perzijski vladi mogoče z dohodki oljne industrije zvišati življenjsko raven prebivalstva.
V Egiptu je ,jx>ložaj boljši, kot je. bil kdaj koli prej. In k mednarodnemu stanju v Južni Ameriki ni po predsednikovem mnenju kaj pripomniti.
listi, da ne bo prišlo do podpisa, dokler se predsednik Piccioni ne vrne iz Bruslja s konference držav Evropske obrambne skupnosti.
Po najnovejših vesteh je Tito obiskal Koper, ki leži v coni B. Spremljala sta ga Kardelj in Rankovič. V italijanskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da bi ta obisk utegnil imeti za posledico še nadalnje zavlačevanje sporazuma o Trstu.
sJkitlaviaslL
Z zadnji Številki naSega lista smo se spomnili diamantnomašniškega jubileja pisatelja Franca S. Finžgarja. Danes prinašamo zgodbo „Gozdnc skrivnosti”, ki je izšla v zbirki — Iz mladih dni —. Za uvod v to zbirko je pisatelj to-le napisal:
V	miru in pokoju preživljam stara leta. Lep dan pa me je izvabil na Golovec da bi še enkrat prehodil steze, ki sem jih kot študent prvošolec tolikokrat oblezel za hrošči in metulji. Kako sem imel tedaj tanko uho za naj rahlejše škripanje žužka na drevesu, oko za vsako živo stvar v naravi! In ko sem zdaj — star mož — hodil po Golovcu, se mi je razgrnil svet mladih dni, ki mi ga je prvi začel odgrinjati moj dobri ded s svojimi zgodbami o živalih.
V	lepem spominu nanj sem v duhu vnovič stopil na steze svoje mladosti in obnovil nekaj dedovih zgodb in jim dodal nekaj svojih srečanj z živalmi.
Te vedre zgodbe naj so vam za veselje, pa tudi za pouk, da ne boste hodili po naravi z zavezanimi očmi in gluhimi ušesi. Kdor bi tako hodil, bi zamudil pol lepote in bogastva, ki mu ga ponuja življenje.
Kadar koli me je oče kot dečka kam poslali, mi je vselej naročil: ,,Pa oči s sabo vzemi!” Kratek in važen nauk. Nikoli ga nisem pozabil, tudi v starosti ne. Če sem utegnil iti od doma, iz mestnega prahu in šuma, za nekaj dni v mirno im tiho naravo, sem najrajši hodil po gozdu. Toda ne po izhojenih stezah in izvoženih kolesnicah. Ne. Najrajši po gozdih brez potov. Vselej sem ka j no-vega ogledal. Zdelo se mi je, da so to skrivnostni in nepokvarjeni templji narave.
Ko sem se nekoč počasi in tiho pretikal skozi gozd, sem se ustavil pri samotni stari smreki. Ob njej je (bilo prislonjeno veliko mravljišče. Od te umetno zložene kope so držale tri ceste, po katerih je mrgolelo polno mravelj. Sedel sem in gledal živahne stezice. Po njih so se vračale pridne delavke proti domu. Nobena ni bila prazna. Vsaka je vlekla ali drobno stebelce za oporo v domu ali zrno v kleščah, tudi žužka, gosenico, sladek cvetni listič. Ko so se srečevale s tovarišicami, ki so odhajale šele od doma na bero, so se za hip ustavile, se pobožale s ti-palnicami — menda so se pogovarjale — potem pa naglo odbrzele vsaka v svojo smer.
Ko ves zamišljen ogledujem in občudujem to pridno, delavno ljudstvo, zaslišim čudno vabeč ba-ba-ba. To je glas divje kure! Naše domače kokoši vabijo: ko-ko-ko, divje imajo drugačen klic. Tiho sem obse-del pod grmom za mravljiščem. Klic divje kokoši se je ‘bližal. Kmalu sem jo zagledal, kako je brskala po listju in vabila kakih deset drobnih piščančkov k sebi. Večkrat je prenehala z brskanjem, iztegnila vrat, se o-zrla l bistrim pogledom krog sebe in nadaljevala pot v smeri proti mravljišču. Krit z grmom se nisem ganil. Skoraj dihati si nisem tipal. Koklja z zborom otročičkov je prihajala vedno bliže mravljišču. Tik pred
njim se je ustavila, skrbno premerila s sukajočo se glavo vso okolico, nato pa se odločno lotila doma mravelj. Na vse plati so leteli drdbci te umetelne stavbe. Mravelj se je polastila Zbeganost. Vse je gomazelo in plezalo na divjega roparja: na noge, po perju, na vrat. Koklja se ni zmenila za drobne ugrize mravelj:. Stavba mravljišča je bila hitro razdejana in v toplem dnu se je pokazala zaloga belih jajčkov — bub. Koklja je poklicala družinico in iž,brskala vse belo mravljinjih jajčkov. Piščančki so planili po njih. Mravlje so jim lezle po glavah in no-žicah. Nič zato. Mali drobiž je kljuval im užival. Slovesne gostije ni bilo konec, dokler ni bilo zadnje jajčece pospravljeno v lačnih kljunčkih. Tedaj je koklja oznanila, da je gostije konec, in jih odvedla od razkopane razvaline. Potoma se je drobiž otresal mravelj, ki so mu še gomazele po vratu in po puhastem telesu. Nedaleč od razdejanja se je koklja hipoma ustavila in se sre-po zagledala v neko smer. Ozrl sem se tja. Črn smrček in dva priostrena rjava uhlja sta kukala iz trave. Lisica! sem takoj, ugotovil. Prek majhnega robička se je počasi pokazala vsa njena glava. Koklja je stala nepremično z visoko iztegnjenim vratom. Ko se je lisica potegnila čez robiček, je koklja zahreščala s čudnim glasom. Piščančki so ga umeli: „Skrijte se!” je pomenil.
Kot bi trenil, se je ves tropič otročičev razletel in bliskovito izginil v grmičevju borovnic in druge zelene podrasti pod bukovjem. Koklja pa je pogumno, kar izzivajoče ostala, kjer je bila, sovražno zazrta v plazečo se lisico. Ta se je komaj: vidno pomikala proti koklji, ki se vsa pogumna ni ganila, kakor bi klicala lisico na kora jžo. Kar zbal sem se za kokljo. Mikalo me je, da bi zadegal palico proti lisici, ki ni bila več sedem korakov od ‘koklje. Iz plazeče lege se je lisica dvignila, da bi v skoku planila na kokljo. Tedaj je koklja zavreščala in se
bliskovito s perutmi odmaknila za nekaj korako v. Lisica se j e zopet prihulila k tlom, koklja pa jo je vnovič izzivala s hreščečim glasom. Lisica je vstala in se v dveh skokih zelo približala koklji. Ta se iše ni ganila.
Z odprtini kljunom je grozila roparici, ki se je pripravljala na nov skok. Tedaj se je koklja kričeč spet umaknila, toda le za nekaj korakov in vnovič začela izzivati napadalca. Ta zanimiva igra izzivanja se je še nekajkrat podobno ponovila, dokler nista koklja in lisica prišli čez rdbič in ju nisem več videl. Morda dvakrat, trikrat sem še zaslišal divje hreščeči glas koklje, potem je vse utihnilo.
Kaji sedaj? Ali je drzna koklja le prišla v zobe lisici?
Se sem sedel tiho in opazoval uboge mravljice, ki so se takoj lotile, da bi si popravile razdejano mesto. Ko se dobre četrt ure ni nič ganilo, sem vstal izpod grma in šel iskat piščančke, če jim je roparica lisica umorila mater, jih poberem in odnesem s seboj v kočo. Tako sem sklenil.
Iščem in iščem, ničesar ne najdem. Slednjič zadenem z nogo v rumenkasto kepico. Bil je piščanček, kije ležali vznak in s krempeljci držali na sebi šop suhega bukovega listja. Takoj mi je bilo vse jasno. Na materin klic „skrijte se” so se potaknili po okolici, vsak je zagrabil s krempeljci suhega listja, se ulegel znak in se pokril. Kdo jih je tega naučil? — Zamišljen sem obstal ob tej skrivnosti.
Kar je završalo med bukovim vejevjem. Zviška je priletel;] mati koklja, poklicala piščančke in vse je oživelo in zagomazelo po listju. Pritekli so k nji in se ji stisnili pod peruti. Toda skrbna mati jih je takoj dvignila in odvedla navzdol. Vedela je, da lisica utegne po sledu priti nazaj, ko je videla kokljo, da je odfrčala, in jo vnovič napasti. Zato je morala ljubo družinico speljati v varno zavetje.
Pa še recite, da na svetu ni boja za obstanek!
Zatopljen v misli sem se vrnil v svojo kočo.
svoj čoln v vodo in spet pripeljala poln čolnič otrok na suho.
Ko je nato učitelj število otrok pregledal, je ugotovil, da mu manjkajo štirje otroci. Neki gimmazijski profesor E. K., ki se je nahajal1 kot letoviščar na Klopiinjiskem jezeru, je splaval na kraj nesreče. Temu hvalevrednemu možu se je posrečilo prinesti vse štiri otroke iz globine osmih metrov na suho. Takoj so poklicali tri naj-bližje zdravnike, ki so poskušali1 in se trudili :z najboljšimi sredstvi, toda ni bilo več nobene pomoči; štirje ‘štajerski otroci so bili mrtvi, in sicer 2 deklici, ena stara 11 let, druga 13 in dva fanta, prvi je star 12, drugi pa 14 let.
Kakor je vedel gimnazijski profesor povedati, so bili otroci oklenjeni drug k drugemu po dva in dva skupaj. Najbrž, da so se tisti, ki niso znali plavati poprijeli onih in so se vsi pogreznili v globino.
Za nesrečo neposredno odgovorna oseba, že zgoraj imenovani učitelj., se bo morala zagovarjati pred sodiščem zaradi opustitve potrebnega nadzorstva in ogrožanja telesne varnosti.
2 A Q A N JE
Glasno tuljenje sirene jie naznanilo konec dela v veliki tovarni ..Krasnjajaka Volga . Strogo ih pazljivo so do zob oboroženi pazniki oh izhodu pregledovali odhajajoče delavce, da bi kdo kakih važnih surovin ne odnesel iz tovarne.
Tedaj je prišel mimo s samokolnico (kar-jolo) Štefan Gregorovič. Samokolnica je bila polna žaganja.
„Kaj pelješ tu s seboji domov?” ga je vprašal paznik in nezaupljivo gledal izpod čela.
„Žaganje,” je odgovoril Stefan.
Paznik je napeto dregal v samokolnico. A ni našel v njej drugega kot žaganje in je pustil Štefana mimo.
Naslednji večer se je ponovilo isto — spet j'e prišel Štefan s samokolnico, — spet je paznik .preiskava!, — spet ni našel drugega kot žaganje. Tretji, četrti, peti večer je bilo enako. Po tridesetih dneh se je zazdela pazniku zadeva nenavadna. Vzel je nekaj žaganja v posodo in jo izročil svojemu šefu, da bi žaganje bilo kemično preiskano. Toda kemična preiskava je pokazala ,da. je bilo v posodi le čisto običajno, navadno žaganje.
Večerne preiskave so 'bile enake iz dneva v dan.
Ko paznik šestdeseti večer spet ni ničesar našel pod žaganjem, je prijel Štefana Gre-goroviča za rokav in ga potegnil na stran.
„Poslušaji, batjuška,” mu je izašepetal, „ti mi lahko zaupaš. Meni je itak vseeno in gotovo ne bom izdal nikomur — ampak, vsaj povej mii, kaj vendar kradeš v tovarni?”
Štefan Gregovorič mu je pogledal globoko v oči, dvignil roko k ustom in mu zašepetal v uho:
»Samokolnice, tovariš,” in je odpeljal.
Štirje otroci utonili v Klopinjskem jezeru
Žaloigra v taboru „Kinder£reunde” — 18 otrok na lesenem splavu — 4 mrtvi v osmih metrih globine — poletni gostje na jezeru kot rešilci.
Grozna nesreča se je pripetila v petek, dne 13. avgusta, na Klopinjskem jezeru. Pri počitniški akciji „Kinderfreunde” so utonili štirje otroci, ko se je leseni splav z osemnajstimi otroci na vodi prevrnil.
Omenjeno društvo je poslalo večje število štajerskih otrok na podjunsko jezero. Otroci, stari od 11 do 14 let, so prispeli na Klopinjisko jezero v četrtek, dne 12. avgusta. Lepi dan v petek pa jih je zvabil na vodo. Osemnajst otrok se je vsedlo na splav, ki naj bi bil — vsaj tako je bilo rečeno — popolnoma varen. Pod nadzorstvom učite-
lja Jožefa Planka so se otroci peljali na jezero. Nepričakovano se je prevrnil preob-teženi splav, ko so se otroci začeli zibati.
Vsi otroci' so popadali v vodo, samo trem se je iposrečilo, da so se obdržali na splavu, vsi ostali pa so mahali po vodi proseč za pomoč. Neka štajerska gospodinja. Mari-anne Kiegerl iz Gradca, se je takoj peljala s svojim čolnom k mestu nesreče ter nabasala poln čoln otrok in jih pripeljala na suho. Pri tem reševalnem delu si je ga. Kiegerl nalomila dve rebri. Kljub tem poškodbam in 'bolečinam je pognala še drugič
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
i.
KOROŠKA V STAREM VEKU (1. nadaljevanje)
V istem času so se pa od vzhoda, iz današnje ruske Ukrajine, začele valiti preko spodnje Donave in Karpatov proti Balkanu in v Podonavje goste trume novega naroda, S 1 o v e n o v , med katerimi so bili tudi naši slovenski predniki. Mednje se je pa okoli 1. 5(i(). prikradel silmo bojevit turško-tatar.ski narod Oibrov in si jih en del tudi' podvrgel. Obri so vzdrževali nekaji časa z Longo-bardi celo prijateljsko zvezo, vendar je bilo Longobat-dom sosedstvo z rppaželjnimi Obri skrajno neprijetno. Glede na to so se o veliki noči. 1. 5(18. kratko in malo dvignili, se preselili v gornjo Italijo in tako so ostale vzhodnoalpske in današnje slovenske dežele brez pravega gospodarja.
Kakor iz gornjega pregleda lahko vidimo, so od srede V. do srede VI. stoletja v današnjih slovenskih deželah resda po nekaj, let vladali nad ostanki prvotnega ilirsko-ketskega in po večini latiniziranega 'prebivalstva lažni germanski rodovi, toda oblast vsakega je bila le kratkotrajna in prehodna. Razni nemški zgodovinarji (Kranzmayer, Braumuller, Klebel, Jantsch i. dr.) se sicer v potu svojega obraza trudijo, da bi dokazali trajnost germanske naselitve in oblasti1 v severnih slovenskih de-«4ah od starega veka dalje, toda vsa njih domnevanja in delitve so brez resne znanstvene veljave. Nekateri poskušajo »dokazati” to s čisto napačno razlago krajevnih imen, drugi pa / nekaterimi redkimi predmeti, ki so slučajno zašli v nekatere grobove i/ konca starega veka, toda prav vse pisane listine i/ tistih časov, edine nesporne priče davnih dejstev in dogodkov, nam nepobitno dokazujejo ravno nasprotno. To bolj ali manj odkrito priznavajo celo mnogi vestmi nemški zgodovinarji sami
n. pr. Zeiss, Wahle i. dr.). Noben germanski rod se ni mogel vzdržati na Koroškem niti toliko časa, da bi ustvaril kake lastne naselbine, temveč je predstavljalo njih oblast navadno le nekaj malih raztresenih vojaških posadk, tako da seveda ne more biti niti govora o kakih germanskih naselitvah v teh deželah. Te posadke so namreč ob vsaki premembi gospodarja zopet odšle i/ dežele in ob prihodu Slovencev na Koroško brez sledu izginile za cela stoletja. Pač se je pa vkljub vsem burnim dogodkom teh dveh stoletij žilavo ohranila v teh deželah večina starokrščanskih cerkvenih občin.
II.
PRIHOD SLOVENCEV NA KOROŠKO
Ko so' torej spomladi 1. 568. Lomgobardi zapustili današnje Slovenske dežele, so začeli, iz Podonavja za njimi pritiskati Sloveni, deloma sami, deloma pa v družbi s svojimi gospodarji Obri. Dotlej, so namreč tvorili Slovenci z vsemi ostalimi, današnjimi Jugoslovani vred še skupen narod Slovonov in so se današnje razlike med posameznimi; jugoslovanskimi narodi razvile potem šele počasi v teku naslednjih stoletij.
Predniki današnjih Slovencev so prodirati od vzhoda proti zapadu, deloma, po starih rimskih cestah, deloma pai ob rekah Donavi, Dravi, Savi in Muri ter njih pritokih globoko v vzhodnoalpske doline in čez Kras proti morju. Večkrat so seveda pri tem morali lomiti tudi hud odpor prvotnega prebivalstva, ki je ostalo tam še tudi po odhodu Longobardov. Glavno naseljevanje je trajalo komaj dobrih 30 let, kajti ob koncu VI. stoletju šobili že blizu Lienza na vzhodnem Tirolskem in v Istri.
Šele z zasedbo alpskih pokrajin po Slovencih je v njih tudi dokončno ugasnila stara rimska kultura s prvotnim krščanstvom in rimskimi mesti vred, v rabi so pa seveda še nadalje ostale stare rimske ceste in se je ravno ob njiih razvijalo novo življenje. Enako se je s prihodom Slovencev seveda čisto spremenilo tudi dotedanje gospodar-vko življenje, vendar so se stari Slovenci marsikaj naučili
tudi od prejšnjega prebivalstva, zlasti glede poljedelstva, rudarstva in obrti.
Naš najboljši poznavalec zgodovine srednjega veka, prof. M. Kos, razločuje v glavnem šest velikih tokov, ki so tedaj zasedali novo slovensko ozemlje. Od teh se je prvi pomikal na današnjo Dolenjsko in prodiral preko Krasa na morje in do Furlanije, drugi je zasedel porečje Savinje na štajerskem, današnjo Gorenjsko in porečje Soče na Goriškem, tretji se je razlil po zapadnem delu današnje Gornje štajerske, četrti po vzhodnem delu današnje Srednje štajerske in po Gradiščanski, peti je zasedel večino današnje Spodnje Avstrije in še kos Zgornje Avstrije, a šesti je zavzel skoro vse gornje Podravje z današnjo Koroško.
Nas zanimajo tu seveda predvsem tisti naši pradedje, ki so zasedli vso današnjo Koroško in še precej ozemlja preko njenih meja. Oni so prišli iz treh smeri. Glavni tok je prodirali po že spredaj, omenjeni stari rimski cesti, ki je vodila iz Celja po Mislinjski dolini mimo današnjega Slovenjgradčan Globasnice in skozi Podjuno na Gosposvetsko polje. 'Manjši tok je prišel po dolini Drave med Kozjakom in Pohorjem, a najmanjši iz današnje Srednje štajerske v Labodsko dolino. Na ta način so stari Slovenci gosto naselili najprej Podjuno,, od koder so se razširili potem na današnji velikovški okraj, in počasi prodirali še naprej proti Djekšam in Pustrici.
Glavna slovenska postojanka na Koroškem j,e nastala že zgodaj na Gosposvetskem polju, ki je bito z mestom Virunumom že za časa Rimljanov nekako središče vse Koroške. Tu so se naselili Sloveni vsekakor že okoli leta 580» a zatem sta nastali potem podobni središči še okoli Beljaka in na Lurnslkem polju. Iz Virunuma so namreč prodirati stari Slovenci tudi po ostali, današnji Koroški, eni zasedali Rož, drugi so prodirali po cesti, ki je vodila severno od Vrbskega jezera v današnji Beljak in od tod dalje še na Spital in Lienz, tretji so pa krenili proti 1 rgu (Feldkircbep), posedli ta mošnji okoliš in še dolino gornje Krke okoli Nešave (Gnesav).
(Nadaljevanje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri,
OKROG KATARINE
V	Gonovecah so (popravili znamenja Ambroževi, Posinovi in Miklavčevi; vsi trije križi čakajo blagoslova. G. slikar Jerina je križe lepo in dostojno prenovil in poslikal. Ravno tako čakata blagoslovitve Mačkov in Gojerjev križ na Letini. Sedaji g. Jerina popravlja in slika križe v Breški vasi. Žnidarjev — Čikov križ bo kmalu gotov in Šotorov je pokrit in bo tudi ta teden 'popravljen. Ko minejo žegnanja, bodo g. župnik imeli čas, da jih nam tudi blagoslovijo, da se 'bomo bolj pobožno in spoštljivo pokrižali, ko bomo hodili mimo. če je v fari še kak zanemarjen križ, kar hitro na delo, sedaj še lepo šihujel
BISTRICA - ŠMIHEL
V	nedeljo, 1. avgusta se je poročil Janez Domej, pd. Stoparjev iz Rut pri Bistrici s svojo nevesto Marijo Kap. Poročno mašo so darovali preč. g. kaplan Alojzij Nemec ter zvezali novi par v srečni zakon. Za priči sta bila Ignacij Kočnik iz Kota in Jožef Črešnik iz Libuč.
Veselo ojset pa so imeli pri Likebu. Zvečer se je zbralo posebno veliko mladine iz Bistrice in Šmihela, prišli so na „okne”, da se tako poslovijo od onih, ki zapuščajo svoj samski stan. Oknarji in svatje so bili prav dobre volje, za kar so skrbeli bistriški muzikanti ter Likebova klet in kuhinja. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova v novem stanu!
BISTRICA
Milka Vogel je bila tukaj oklicana trikrat. Poroko pa 'bo imela v St. Gallen v Švici, kjer bo poročila Erika Walter Lohner. Milki želimo obilo sreče v Švici ter v novem stanu!
V nedeljo, 8. avgusta 1954, je bil za našo Bistrico posebno slovesen dan. Imeli smo blagoslovitev novega gasilskega doma in gasilskega avtomobila. Poleg gasilskega doma stoji kapelica, v spomin, da so našli rudo na raznih krajih Pece. Hoteli so pozidati cerkev, a škofijstvo svojčas ni dalo za zidavo tiste cerkve dovoljenja, ker bi bila premajhna za farne potrebe; zato so pozidali samo majhno kapelico, ki še sedaj stoji.
Pri tem križu so postavili lep oltar in ga za nedeljo še lepše okrasili z venci, žele-
Hoover Alfa-pralni stroji,
‘ ^ ■ t

šivalni stroji, kolesa raznih znamk in nadomestni deli, mlini, drobilniki, posncmal-niki, molzni stroji in vsi ostali kmetijski in gospodarski stroji najceneje pri
Johan Lomšek
ST. LIPS, Post EBERNDORF
njem, cvetlicami; oltar je bil kakor za novo mašo pripravljen. Preč. g. župnik so imeli ob deseti uri sveto mašo na prostem pri tem oltarju. Pridigali so tokrat v slovenskem in nemškem jeziku, ker je bilo več gostov, ki bi slovensko ne razumeli. Pokazali so nam, kako je delo gasilca predvsem delo krščanskega usmiljenja do bližnjega. Poudarili so složnost dela pri požarni bram-bi. Svetega Florijana, ki je dika in simbol tega gasilskega doma, so nam postavili kot zgled in vzor krščanske stanovitnosti. „Sve-ti Florijan, obvaruj nas časnega in večnega ognja.” Tako naj bi molili, kadar gremo mimo tega znamenja! Sveto mašo je libuška godba na pihala lepo spremljala, ko je igrala „Haydnovo mašo.” Po maši so blagoslovili g. župnik sliko sv. Florijana, gasilski dom in gasilski avto. S tem je bila cerkvena slovesnost končana. G. župan je ipozdravil vse navzoče ter poročal, kako je prišlo do graditve te hiše, katero je začel delati rajni župan Pirkl. G. okrajni glavar dr. Wagner je odlikoval one mdže, ki so 'že 25 let delovali pri gasilcih, to so g. Kraut, g. Micheu, g. Klade, g. Taibl, g. Novak. Nato je govoril deželni poveljnik gasilcev major Kohla, okrajni povelj n ih Rogy, okrajni glavar dr. Wagner. G. Kraut se je v svojem govoru spomnil rajnih članov požarne brambe in godba je zaigrala „Ich hatt’ einen Kame-raden ...” Nato je sledila parada članov pred častnimi gosti. Velikanski paviljon, ki bi se lahko meril z onimi manjšimi na velesejmu v Celovcu, je vabil častne goste in ljudi na okrepčilo ter gasit žejo; godba pa je klicala k plesu mlado in staro skozi celo noč do ranega jutra. Upamo, da bo požarna bramba krila svoje stroške pri na-
n nas naMmkem
bavi avtomobila. Gasilcem pa želimo, kar jim je želel okrajni glavar, da bi jim malokdaj treba bilo nastopiti v sili in kadar morajo nastopiti, naj; bodo vedno pravočasno na mestu.
STRPNA VAS
Podevovi mladi družini Janezu in Mariji Lampreht so prinesli deklico 16. julija. Pri svetem krstu so ji dali preč. g. kaplan ime Ana. Za botra sta bila Kaspar in Štefanija Lamprecht ipd. Zdovca v Strpni vasi. „Paura” bi še potrebovali pri Podevu!
Družini Janez Sadnek in' Ernestini iz Pudvasa pa so prinesli fantka, ko je bila tukaj na obisku. Na Suhi itak nimajo sedaj gospoda župnika, ko so v bolnici v Wolfs-bergu, pa so kar naši gospod župnik krstili; otroku so dali ime Siegfried, klicali ga bomo pa kar „Fridej”, je bolj, domače.
R1NKOLE
Letošnje žegnanje smo opravili prav slovesno v cerkvi. Prečastiti gospod Franc Krištof, kaplan v tinjski proštiji, mi pa pravimo kar „Kajžrov gospod”, so prišli v našo sredo. Imeli so zjutraj prvo mašo in obilo spovedovanja, bila je moška nedelja, potem pa slovesno pranganje pri katerem so asistirali g. župnik, bogoslovec Miha Krištof ter študentje iz fare, da je bilo vse belo okrog „neba”. Veliko mašo so nam opravili g. župnik, pete litanije in blagoslov pa g. Vinko Zaletel ob asistenci pevcev, da smo imeli četveroglasno petje pri litanijah.
Pod lipo pa smo se letos zabavali kar po domače s petjem, brez godbe. Kdor je hotel priti na račun pri »rajanju", je moral iti v »inozemstvo”, saj so imeli muziko v Kazazah, v Šmihelu, v Pliberku! Žegnanje je bilo res lepo in veselo! Obilo tujcev je privabil ta dan v našo sredo. Letina je bila dobra, zato smo se tem 'bolj z veselim srcem zahvalili Bogu za darove zemlje!
ŽIT ARA VES
V četrtek, dne 12. avgusta, smo spremljali k večnemu počitku Primčevo mater, ki je za vedno zatisnila v starosti 79 let svoje trudne oči v deželni bolnici, dne 10. avgusta.
Rajna mati je bila do zadnjega krepka in pri dobrih močeh. Bila je ugledna in verna mati, ki je lepo in katoliško vzgo jila svojih sedem otrok. Od teh je zgubila tri med drugo svetovno vojno. Rajna mati je bila tako požrtvovalna in dobra, da je prevzela poleg svojih otrok še 5 pastorkov (Stief-kinder) in enega občinskega otroka in jih ravnotako kot svoje vzgojila k lepemu krščanskemu življenju.
Rajna mati se je odlikovala tudi po tem, da je posebno rada romala. Nobena božja pot ji ni bila predolga. S Pmnčevo mamo je umrla zadnja žena, ki je negovala v Žitari vesi vinograd. Tam je bila rojena in preživela vsa leta ter bila tako navezana na svoji kraj, da je z vso močjo ljubila domačo zemljo. Bila je vsa leta naročnica in zvesta bralka »Našega tednika”.
Ker so mislili, da bo še mogoča pomoč, so jo v nedeljo prepeljali v deželno bolnico v Celovec, toda tudi tu ni bilo več pomoči in rešitve in je podlegla svoji bolezni in zaspala v torek zjutraj sladko in mimo v Gospodu. Rajna je želela biti pokopana v Žitari vesi in tako so ji zadnjo željo tudi izpolnili in jo pripeljali iz Celovca domov.
Zahvala: Najprisrčnejša zahvala velja č. g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru iz
Žitare vesi, tki ga je vodil g. Smolnig, in vsem, ki so se udeležili pogreba ter molili za rajno mater.
Žalujoči sorodniki.
DOBRLA VES
Farna družina je sprejela z velikim veseljem v nedeljo 1. avgusta od' fatimskega škofa blagoslovljeni kip brezmadežnega Marijinega Srca in ga spremljala v farno cerkev. Hvaležni smo preč. g. dr. Srečku Zamjenu za posredovanje in trud, da smo dobili tako lepo umetniško izdelano podo-bo Fatimske Kraljice. Marija vabi z razprostrtimi rokami, svoje otroke k pokori, molitvi in spreobrnjenju. Njeno srce je obdano s trnjevo krono, kakor se je prikazala Luciji.
V	nedeljo, dne 22. 8. na praznik brezmadežnega Srca Marijinega bomo v skupnem romarskem shodu pozdravili Fatimsko Gospo brezmadežnega Srca. Vabljeni so verniki iz dekanije in sosednih župnij'. Na predvečer bo ob pol osmih spravna .pobožnost, večerna maša in procesija z lučkami. Spovedovanje.
V	nedeljo 22. 8. ob 6. uri sv. maša, priložnost za sv. spoved. Po prihodu romarjev bo ob 8. uri skupna sv. maša s pridigo, nato slovesna sv. maša, procesija, v kateri bomo spremljali Marijo, stanovski nauki in pete litanije. — Vabljeni!
REMŠENIK
šmarješko žegnanje. — Kakor vsako leto smo tudi letos praznovali 1. avgusta običajno letno žegnanje pri Sv. Marjeti, čeprav ta cerkvica sameva v prav skritem kraju .poti goro Olševo, je prišlo mnogo ljudi, saj je bilo vreme zelo praznično. Ker je v tej cerkvi sv. maša le redko, jo vsaj za žegnanje dekleta posebno lepo okrasijo.
Tako je bilo tudi letos. Prav lepa hvala zato dekletom in ženam. Sicer so letos krasile cerkev v dveh skupinah: ena že v petek zvečer, druga je tisti čas doma pletla vence, da je potem zunaji okrasila pot za pranganje. Hvalevredno ni, da se niso sporazumele, vendar upamo, da se bodo v prihodnje poboljšale. Vsaj pri delu za cerkev ne bi smele hudo misliti o drugih. Lep dan in lepa slovesnost žegnanja, vse to je pomagalo, da so bila prejšnja nesoglasja poravnana in pozabljena.
Streljanje je zelo dvignilo vso našo slovesnost. Nekaterim sicer ni bilo prav všeč, da je bilo letos tudi nekaj mlajših zraven, a streljali' so kljub temu dobro. Prav je, da tudi mladi pridejo pomagat, da bodo ti potem še tudi streljali, ko starejši ne bodo več mogli. Tisto godrnjanje, da so letos pri streljanju bili le šolarji, ni bilo prav nič na mestu.
ŠMARJETA - ŽELINJE
Dalje časa se že nismo več oglasili v našem listu in morebiti je kdo že mislil, da nas je zmanjkalo, kar bi spričo dejstva, da od vseh strani pritiskajo na nas, niti ne bilo čudno. Toda, tako hitro se pa še ne damo! Pa pustimo danes vse to! Bralcem hočemo 'kaj 'bolj prijetnega povedati in sicer to, da smo z našimi farnimi cerkv. pevci napravili na god sv. Ane izlet. Kam pa naj bi se na ta dan v tem Marijinem letu podali drugam, kot pa da obiščemo našo nebeško Mater v njenih svetiščih! Nismo se pa podali v Loško deželo ali na Štajersko, ne, ogledali in spoznavali smo raje naše do-
Sodraževa zlata poroka
Pri bilčovski podružnici se je zbralo dne 8. avgusta veliko ljudi. Tedaj so k Sv. Heleni prišli ljudje iz domače pa tudi sosedne kotmirske župnije. Kakor je v naših krajih navada, na letni semenj se obiščejo sorodniki in v veseli družbi se veselijo in vračajo vabilo svojih sorodnikov. Letos pa se je zbralo tam (posebno veliko ljudi, da i>o-častijo stare Rajnarjeve starše, ki so ta dan obhajali svojo zlato poroko. In to slavje sta oba tudi zaslužila. Leta 1904 sta stala pred poročnim oltarjem in letos je minulo od tega 50 let. Z zlatimi šopki sta stopala spremljana od godbe proti cerkvici, kjer jih je že pričakovailo mnogo ljudstva. Vsi otroci so jih spremljali s svojimi družinami in med peto sv. mašo sta pristopila oba k sv. obhajilu. Po maši sta stopila pred oltar.
kjer ju je domači g. župnik nagovoril in j,ima čestital k tej redki slavnosti. Posebno je poudaril, da obhajata tudi jubilej, da je Rajnarjev oče /e 50 let mežnar pri cerkvici sv. Helene. Z izredno ljubeznijo je opravljal dolgo dobo svojo službo, vabil z zvonovi ljudi k božji službi, zvonil proti nevihti in preganjal nevarnosti toče. Po poroki ju je nagovoril tudi pevovodja Janko Ogris, p. di. Miklavž in ju slavil, da sta s tako ljubeznijo obdelovala domačo grudo in ostala zvesta svojemu narodu. Želel jima je, da bi še nadalje ostala zvesta svoji veri in materinemu jeziku, in bi bila tako zgled vsem. Na Rajnarjevem domu se je potem vršila domača slavnost, kjer so se zbrali vsi sorodniki in v veseli družbi praznovali zlato poroko.
mače Marijine cerkve, katere so naši verni predniki postavili na naših tleh.
Zgodaj zjutraj nas je odpeljal avtobus iz Šmarjete proti Celovcu, od tam pa naprej proti Vrbskemu jezeru. Ob njem stoji na majhnem hribčku, že v hodiški fari podruž-na cerkvica sv. Ane, katere god smo praznovali ta dan. Tukaj so opravili naš preč. g. župnik sv. daritev, med katero so naši pevci navdušeno peli. Zelo posrečena je bila zamisel našega g. župnika,da smo najprej obiskali svetišče sv. Ane. Neki starejši možakar je pripovedoval, da je prišlo v prejšnjih časih na ta dan k sv. Ani šestnajst procesiji. Zaklati so morali en par težkih volov, če so hoteli vse romarje nasititi. Slabi časi pa so se baje bližali, ako je na ta dan na gori zmanjkalo kruha. Danes pa smo našli v cerkvici peščico domačinov, ki so prisostvovali sv. maši, katero so darovali domači g. 'župnik iz Hodiš.
Ko smo se malo okrepčali, nas je vodila pot proti znani Marijini romarski cerkvi na Otoku. G. župnik so imeli na pevce kratek nagovor o pevskem talentu, ki ga je Bog dal vsakemu pevcu.
Ob obali jezera smo se med veselim petjem peljali preko Vrbe in Rožeka mimo Št. Jakoba, čigar cerkev nas je pozdravljala s hribčka v središče Marijinega češčenja zgornjega Roža v Podgorje. Tamošnji dušni pastir preč. g. dr. Hornbdck so nam razkazali in razložili zanimivosti in zgodovino te Marijine božje poti. Tukaj so pevcem g. župnik govorili in jih navduševali za lepo petje. Ni nam treba segati po tujem, imamo sami na j večjii zaklad v naših slovenskih pesmih. Zapeli smo še dve Marijini pesmi, nakar se nam je kar mudilo naprej, kajti na programu je bil še obisk Marijine cerkve na Žihpoljah in Gospe Svete.
Skozi zoreča in delno že požeta žitna polja se je vila naša pot skozi Rožno dolino po humperškem klancu navzgor, od koder je krasen razgled po Rožu in že smo od daleč zagledali meti sadnim drevjem proti nebu vzpenjajoča se vitka stolpa žihppljske cerkve. Tukaj so opravili g. župnik pete li-
V nedeljo, dne 22. avgusta,
VSI V DOLINO NA TONBOLO!
tani je in blagoslov. Preč. gosp. dekan pa so nas vodili po prostorni in lepi cerkvi ter razlagali zanimivosti tega svetišča. Ob 'koncu nas je vodila pot preko Celovca k materi naših cerkva, h Gospe Sveti.
V veselem družabnem krogu smo nato še malo posedeli, da se okrepčamo za zadnji tlel našega izleta — za pot proti domu. Malo utrujeni, a polni lepega doživetja smo dospeli o mraku zopet v šmarjeto, od koder smo se vračali veselo razpoloženi na svoje domove.
Najibo še na tem mestu izrečen prisrčen »Bog plačaj” preč. g. župniku Brumni-ku, ki so nam ta izlet omogočili in skrbeli za brezhiben potek. Kakor tlolbri. oče skrbijo za naš dušni blagor, pripravljeni pa so tudi na velike žrtve, da nam nudijo .pošteno in prijetno razvedrilo. Torej., najlepša hvala!
Želinjčan^
BILČOVS
Pogreb. — Na dan sv. Lorenca smo spremljali k zadnjemu počitku blago Voltanovo mater Barbaro Einspieler. Umrla je v nedeljo 8. avgusta. Rajna je bila žena stare korenine, globoko verna, pa tudi ljubila je zvesto materin jezik. Bila je članica tretjega reda:, in križ tretjega reda jo je spremjal na zadnji poti. Veliko je morala rajna trpeti pa je junaško prenašala vse trpljenje. Ko je bil njen dom v nevarnosti, ga je z močno rolko in Sledljivostjo rešila, da je mogla ostati na svojem domu. Kadar je le •mogla, je prihajala v domačo cerkev, katero je resnično ljubila. Ljubila pa je tudi cerkev božjo in za njo po svojih močeh redno imela odprto roko. Njen pogreb bo ostal vsem v živem spominu, ker je ravno ta dan strašansko lilo, tako' da so bili vsi pogrebci do kože premočeni. Zdaj počiva blizu svojih staršev v grobu svoje 1. 1928 umrle sestre. Naj ji bo Bog za vso njeno ljubezen in skrb mil sodnik in obilen plačnik.
MEDGORJE
Zaradi obnovitvenih del na farni cerkvi v Medgorjah ne bo praznovanje farnega pa-trona sv. Jerneja dne 22. avgusta, ampak je preloženo na naslednjo nedeljo, to je na 29. avgusta.
Župni urad Medgorje
Bolj iko gledamo nazaji v ipreteklost, bolj laihko sklepamo za bodočnost; in če mislimo na to, kaj; (bo z medicino v prihodnjih 25 letih, ne 'bo brez pomena, če pogledamo vsaj 25 let nazaj, in na kratko ugotovimo dejstvo, da je medicina napredovala in da si ogledamo, tudi posledice tega napredka.
Ogromen napredek tega obdobja je sad temeljitega dela na področju bakterij in zajedalcev. Za opazovanje teh majcenih organizmov je bilo treba čakati na zadostno izpopolnitev mikroskopa. Velika imena, ki so s tem v zvezi, so Pasteur, Koch, List er in Roiss. Izkoristili so tudi načelo 'bolezni, ki jih povzročajo razne vrste pomanjkanja in ki ga je prvi [postavil Joseph Lind s svojimi poskusi glede Skorbuta v angleški mornarici leta 1753, ki ga pa ni nihče dokazal vse do. Theolbalda Smitha v začetku našega stoletja.
Z raziska,vanji, ki jih je omogočil razvoj teh načel, smo lahko prišli do vseh sodobnih metod preventivne medicine: tako. na primer do učinkovite zaščite proti davicr, rumeni mrzlici, tifusu in raznim drugim okuženjem; do kontrole bolezni, ki jih povzročajo bakterije kot sta na primer pljučnica in sepsa (zastrupitev), za kar uporabljamo suilfamide, penicilin in druge antibiotike; do zmage nad boleznimi, ki jih povzročaj;© zajedal c i, kot je malarija; do okrepitve zdravja oseb z boleznimi zaradi pomanjkanja kot sta na primer sladkorna bolezen in nevarna malokrvnost, da sploh ne govorimo o odpravljanju obolenj, ki jih povzroča 'pomanjkanje vitaminov, kot je star in znan primer skorbutu o obolenje.
ZAŠČITA PRED VIRUSNIMI OBOLENJI
Splošen pogled na to veličastna zgodbo uspehov nam poikalže, da je bil dosežen naj-bolj; značilen' napredek pri boleznih, ki jih povzročajo človeškemu telesu zunanje klice. Nismo pa dosegli enakega uspeha v 'boju proti patološkim, spremembam, ki nastajajo v čloiVeSkem telesu samem. Bakterije in parazite (zajedalce), ki prihajajo od zunaj, so temeljito preučevali in našli meto-de za njihovo iztrebljanj,©, kontroliranje ter za preprečen j,e in zdravljenje bolezni, katere povzročajo. Imamo pa potem 'še manjše, nevarnejše organizme izven telesa, ki jih imenujemo viruse. Ti so popolnoma parazitski in se ne morejo razmnoževati, ako niso v živi celici.. Na tem področju doseženi uspehi so zelo ome jeni. V 18. stol. je napravil' Jenner svoji prvi umni poskus zaščitne medicine s cepljenjem proti, kozam, eni od virusnih bolezni. Podobne zmage kot je bil, ta njegov poskus, pa še vse do danes niso dosegli pri navadnem prehladu ali influenci, da ne omenimo nevarnih infekcij živčnega sistema, kot je na primer otroška paraliza. Vendar so znanstveniki zdaj, že razčlenili in raziskali problem in upravičeno lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih
J. Š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Koma n
(80. nadaljevanje)
Huda, '/.ima je minila lin komai) je sneg skopnel, so kmetije 'priljielllil za delto. Pomladna sev me čaka. Oves, grah in ijlečmen mora v 'zemljo. Pozno so slavili veliko noč in zato so tudi pozno lovili po ribnikih za drstitev in po ribnikih z odraslimi ribami. Cim-bura jie vedimo r velikim Žalnimamjletn sledili lovu in bi)! vesel', kto se j'e ribarjenje posre-čillo, iko so nalovilH 'kar sto in še več centov rib, najiveč Iknaptoiv, gladkih in laskavih. Pa tudli nitolji, kdaj pa. kdaj celto jegulja,, oistmiž, liniji, tie,nji im mi,Uk so se premetavali v mreži' ali v vrši, kakor in s čimer j,e pač ukazal lihnilkialr lovilti. Najboljl pa so se Putimci vieiseililli ščuke. O slavni ,jj>u timski ščuki” se jle govorilo po vsem širnem kraijju. Billa je Meženji ddllgra in v repni, plavuti je imela vžgano listnica 1848. Tega, leta so jo prvič ujidii lin Iblogve koliko je že bila tedaj' stara. Ob ,vsakem lovu so namjio prežali, jo vrgli na, breg, da isli jto j,e občina ogledala, jlo zamerila in ,sipelt .virglla nazaj v vodo. Za ribami so prilile na vrsto ovce. Ojlagnjjillie so se in niatere ter koštlrflni, so se praipravljialli na ficmilaidanJko strilžcnjto. Z ovčjim gnojem se pogmloiji 'zelju, oivčnjak se na novo mastellijie s čisillo slamo, ovce se skopljiojto in operejo dvakrat za drugim in tedaj, se jiim volna positriižie.
O tem 'preinišl jiuje Cinibura, sedeč v aie-d el jlo poipoldlne pred hišo. Po kosilu se je nai]joitill ven na gotiko. Izvabilo ga je toplo pomllaldknislko sonce. V levici drži pipico, z desnico pa sega za, mehurjem s tobakom.
Napredek medicine v zadnjih 25 letih
(Sir Lionel Whitby, profesor medicine na univerzi Cambridge v Angliji)
25 letih dosežena precejšnja stopnja zaščite proti znatnemu številu virusnih bolezni; čeprav uspeh glede na veliko število različnih virusov ne bo stoodstoten.
Pri teji točki moramo pomisliti, če se položaj, v prihodnjih 25 letih ne ho znatno spremenil. Zanimivo dejstvo je, da izločitev ene bolezni vodi do odkritja ali pojava druge. Bakterije lahko hitro spreminjajo svojo naravo ali se sploh spremenijo, ker se zelo naglo, razmnožujejo. V eni uri lahko tak organizem trikrat dobi vnuke. Popolnoma dognano je, da so se različni organizmi že razvili v vrste, ki so odporne proti sulfa-midom, penicilinu ali streptomicinu. Zato se lahko v prihodnjih 25 letih dogodi, da bodo morali' znanstveniki iskati nove snovi, ki bodo učinkovite 'tudi proti organizmom, kateri ne bodo več občutljivi proti danes znanim lekom.
Najbolj pomembne in številne uspehe so v zadnjih letih dosegli v biokemiji. Mnoga
odkritja na tem področju, naj, bodo znanstvenega ali praktično, 'življenjskega značaja — fiziološkega in patološkega — bodo verjetno v prihodnjih 25 letih praktično uporabljali v vsakdanji medicini tako na področju preprečevanja kot zdravljenja bolezni. Če .bomo 'hoteli rešiti vprašanje 'preprečevanja in zdravljenja degeneracijsikih bolezni, ki imajo svoj; nastanek v telesu samem, bomo morali bolj, kot izdaj poznati kemijo telesa.
Pod boleznimi, ki imajo svoji vzrok v človekovem telesu, mislim na primer degene-racijske spremembe krvnih telesc, kot je poapnenje žil, ali sklepnih in drugih telesnih bolezni, ki jih povzročajo starost, podnebje, način življenja in ne v zadnji vrsti napetost in napor vsakdanjega življenja; tudi rak spada v to vrsto, ker nastaja namreč iz spremenil) v kemiji, telesne celice, če bi lahko spoznali' kemijo te Spremembe, 'bi kmalu našli njen vzrok in način njenega
■...................................
Atomska sila v novi obliki
član ameriške komisije za atomsko silo Joseph Campbell je imel na Rutgersovi univerzi predavanje, v katerem je prikazal take možnosti za uporabo atomske sile, ki nimajo nič opraviti z uničevalino silo atomskih in vodikovih bonih in zato ne pišejo o njih pod celostranskimi senzacionalnimi naslovi na prvih straneh 'listov. Pri taki uporabi atomske sile ni govora o kakih atomskih reaktorjih z neomejeno silo, vendar pa odpira znanosti nova obzorja. Za miroljubno uporabo atomške sile je nešteto možnosti in doslej so komaj; nakalzane.
V ameriški industriji itn gospodarstvu sploh j,e že občutiti učinek atomske sile, je dejal Campbell. Kot primer za to j,e navedel vedno večjo uporabo radioizotopov, kar je doslej, eden najboljl pozitivnih uspehov pri razvojju atomske sile. Radioizotopi so atomi navadnih snovi, na primer natrija, ki jih izpostavijo intenzivnemu izžarevanju. Silo, ki jo iztžarevajo potem ti atomi, lahko uravnavajo, zajemajo in merijo. Tako, predstavljajo raziskovalno sredstvo neprecenljive vrednosti.
Ti radioizotopi imajo dve lastnosti: Mogoče j;ih je namreč točno; ugotoviti in zajeti iz daljave. Na ta način je možno skoraj neomejeno področje njihove uporabe. Mejo pri tem morajo določiti le človekove miselne sposobnosti in iznajdljivost.
Leta 1946 ni bilo v Združenih državah zaposlenih še niti 200 ljudi pri iizdelovamijju naprav za zajemanje atomskega' izžarevanja. Oh 'koncu leta 1952 pa je delovalo že 75 podjetij, ki so izdelovala take naprave. V njih je bilo zaposlenih skupno 2.500 lju-
di. Camlpbell je napovedal, da bodo do leta 1956 dosegli izdelki te industrije letno vrednost 35 milijonov dolarjev.
V Združenih državah je danes 860 indu« sirijskih podjetij, ki uporabljajlo radioizo-tope. Do maja letošn jega leta je odstopila komisija za atomsko silo 47.566 radioizotop-slkih naprav 2.139 prosilcem, industrijskim podjetjem in zdravstvenim ustanovam, v Združenih državah, 2.743 naprav pa so 'poslali v tujino. Doslej ja dobilo ameriške ra-dioizotope 53 držav.
S pomočjo radioizotopov prihrani ameriška industrija okrog 100 milijonov dolarjev na. leto. Čampbell je napovedal, da se bo prihranek v 10 letih povečal na milijardo dolarjev letno in s tem bodo morda konično financirali del celotnega ameriškega načrta za razvoj, atomske sile in oboroževanja.
Glede uporabe radioizotopov v industriji j:e naštel Campbell naslednjič možnosti:
Radiografska kontrola
Z uporabo radioizotopov so doslej lahlko zmanjšali število zračnih mehurčkov v kovinskih 'konstrukcijah in s tem zmanjšali tudi njihove stroške. Industrijska .podjetja lahko kupijo za 50 dolarjev določeno množino kobalta b-60, ki po učinku odgovarja enaki množini radija v vrednosti 25.000 dolarjev. Nepotrebne so postale nerodne naprave za rontgenške žarlke.
Natančno merjenje v industriji, kar je eden največjdh industrijskih problemov. S pomočjo »ukročenega atoma” so iz-(Nadaljevanje na 8. strani)
Mehur je že hudo oguljen in razpraskan.
„Sa|j v hlevu že čaka prašiček,” ,se je spomnili Gimbuira na podlkirmllljenca, določenega za zakol. Mehur zalklainiega pitanca gre h gospodarju. Napihnili! ga bo in ga obesil nad kamin, da se posuši, potem ga 'bo, pa Kepo zmel. Mailjiamka mu ga bo s trakom obrobila in gospodar bo spet imel za vise leto shrambo zia Itiolbak.
Napolnil 'si j'e pipo, jto prižgali in se zagleda! po dvoitiilšču in na vas. Jablane bobovec, Skirebulja, stoldlček, hruška ovsenka, de-kianlka, čalslavkai lin zgodnja jlalktobščica, ki jiih je sam posadil, isio 'posute s popki. Na prvi pogled vidi, da, to niso samo listni popki;, ampak tudi cvletmi, okroglli, naduti, ki skrivajo v sebi cvet in plod. »Glej:, kako sili mezga v mladike,” miirnlo premišljuje Gimibuirla.
Z drevesa na, drevo preskakuj dito njiegove misli iin sc ustavijo tudi na knežjih drevescih. Gospod knez ni pozabil. Zvrhan voz mladih drevesc je poslali v pozni jeseni, v Putini, vtltnar pa je pokazal, kako jih posaditi ih talko so, se vsa pirijteOla in že rastto dh poiljlskiii cesti.
»Toda na Martina jie pozabil,” tarna v duši Giimbora. im žalost mu stilska srce. »Ali jle še med živimi'? Je padel v bojh? Ali, pa ga j|e smrt pokosila v bollnilšnici? Komaj' da bo živ, ker ne da znamenja: življenja oid sebe — u'e ipiše. Govori se, da se bodo .polki vrnili iz Bosne im da jih bodo zamenjali,i drugi. Lari fati! Gospod' župnik iin učitelj, sicer verjameta im nedavno sem to v časopisih bral, toda jaz. tega ne verjamem,,” preudarja' šahi zalse Gimbuira.
Kakor da je iz zemlje zrasel, se nenadoma postavi pred' Cimlburo vojak. — Preden se je kmet o vedel, mu že poljublja roke, ga
objema ih kliče: »Očka,! Očka!”
»Martin, otrok moji, ali si ti, ati pa me oči varajo?”
»Jaz sem, jaz, očka! Včeraj nas je vlak pripeUjal iz Bosinie v Pilsek in dobil sem teden dni dopusta.”
»Jaz pa s'em mastil, da, si mrtev.”
»Eno Ueitto ste nam loto štelo za dVe — in v jtesenli 'bom od&lhžill.”
»Žena, hčerka, Malrjanka,, Marijana, poglejte, 'kakšnega gosta vama peljem,” kliče med' vraltdl Ciimburai.
Ne Spozna malti sina, ne siesltra brata. — Možat jie postal Martin in močan, v obraz je ožgan kot cigan, pod' nosom se mu vihajte brki in glostii lasje sto mu počrneli. Toda ko j|e spregovoril »mamlica”, ga, je mati spoznata, špoznatai ga jle tudi sestra. In veselju ni konca ne kraja.
»Sttecilte po Jalna k Piskom, po Francka k Srnkom in po Verunko k Štabom,” je ve-llel Cimbuta, »naj! po večernicah pridejo vsi k nam;, midva pa bova šila v cerkev, da se Bogu zahvaliva.”
Cimbura jie s svojim sinom Martinom klečali y puitimski cerkvi pri blagoslovu. Gimiburtka! sle jie doma sukala okoli vročega štedilnika. Ma.tiljlana pa je že dvakrat tek La z velikim vrčem v gostilno k Srnkom.
Martin jie bil junak dneva.
Od' nauka, prihajajte sosedje Ik Cimlburo-vim, prihaj|aj,o očatjjle ih matere sinov, kd so pril vojakih ih sto z Martinom bili vpoklicani k dragoncem, topniilčarjem in k drugim vrstam orožja. Danes ima besedo Martin. Cimlburov vojak pripoveduje, kako jle talin odpovedala ktonljlenica, kako se ni> moglo uvellljavultil tolpništvto, iker tam ni bilo bcij|ai na širokem ipollju, ampak četniška voj-
preprečenja. Kemija žive celice je pa talko zamotana, da ni verjetno, da bi celo v 25 le-tib odkrili kaj, več kakor le posamezna njena čuda. Samo pozdraviti je dejstvo, da lahko zamotani sistemi encimov — najbolj enostavne, živeče celice opravijo v delcu sekunde to, kar koma,ji zmorejo vsi laboratoriji in vsi pripomočki biokemičnega sveta z. ogromno uporabo časa, energije in truda — v nekaterih primerih pa sploh ne morejp pomagati.
Vzemimo za .primer snov, kd so jo svoj čas imenovali kompleks F. Imeli so ga za posebno sredstvo za zdravljenje revmatičnega protina in nekaterih alergičnih bolezni. To snov, ki so jo v začetku pridobivali z velikim trudom in dragimi stroški, proizvaja živeča celica lahko in naravno v svoji vsakdanji funkciji1, še več, skoraj' gotovo so podobne snovi samo stopnja v dolgi verigi, za katero lahko živa celica slkuje vse členke v odlomku sekunde, medtem ko človek ne pozna niti narave teh členkov, da o njih izdelavi sploh ne govorimo. Vidimo torej, da lahko študije o vsem tem prej pomagajo najti pot za preprečenje kot za zdravljenje raka in podobnih bolezni, ki jiih .povzročajo nepravilnosti žive celice same.
BEDA NAMESTO MALARIJE
Če bomo na primer lahko popolnoma kontrolirali in odpravili parazitne (bolezni kot je malarija, se pojavlja naslednje vprašanje: kakšno bo čez 25 let število prebivalstva v tistih tropskih deželah z visokim številom rojstev, kjer je na odstotek iprebival-stva, ki je ostalo pri življenju, vedno vplivala ta ali ona bolezen, in je s tem vršila nekako »naravno kontrolo” nad številom ust, ki jih jie bilo treba nasititi? Tako kaj; lahko sodobna medicina s tem, da zmanjšuje umrljivost zaradi malarije, povzroči v razsežnih področjih strah lakote in 'pomanjkanja. Na teh 'področjih Ibosta važnejši plo-dovitost zemlje in marljivost prebivalstva kot bodo važna odkritja medicine.
Iznajdljivost človeka je dala možnost gibanja po zraku s tako hitrostjo, za katero človeško tdo ni zgrajeno. Kdo še danes lahko dvomi o tem, da ne bo čez 25 let treba reševati težak problem zaščite ranljivega človeškega telesa za polete v vesoljstvo? Tedaj bodo prav gotovo izdelovali načrte za take polete, če že poloti sami ne bodo še stvarnost, človeška iznajdljivost na področju atomske energije j;e dala ljudem kljub njihovim omejenim močem možnost uničenja ali opustošenja celih dežel in napraviti obsežna področja nemogoča za človeško bivanje zaradi razkrojevalmih posledic izžarevanj, za živo velico. Možnost je, da se bo torej medicina čez 25 let bolj, zanimala za omejitev posledic človeške blaznosti in zlorabe sadov človeškega uma kot za boj proti naravnim sovražnikom človeštva, V tem primeru bodo vprašanja, ki jih bo treba rešiti, ogromna.
na z netviidlnilmi, dobro.škritim sovražnikom, ki, mu jle dežela podrobno zarana. »Nad dve sito čaisltnilkov in (vleč kot pet tisoč vojlakov je tos|talto tani. Tam ni bilo vode, ne kruha, ničesatr ni bilo. Pešci smo marali zavzemali vršič za vršičem, vas za vasjo,” pripoveduje Martin in opisuje boje pri Žepci, Banja luki, Visokem in Sarajevu. Pripoveduje o naglem sodu, o Vojaških naglih sodiščih, o turški voj1 siki, Trnkih, Turkinjah, o njihovem orolžjlu, sitalntojvamjlh in hišah.
Ves teden pripoveduje, dokler ne poteče dopust in se mora Martin vrniti v vojašnico. Veselo odhajja iin veselo se od njega, po-slatvUljajto domači, Ikajiti vedo, da bo do j|e-sani ojdslliužill in se bo vrnili...
Le oče se nekam težko loči od njega in ga nekam nerad pusti od dama.
»Oh, da bi; žte prišel domov in se lotil dela,” žalostno tožil Martin, mati in Marijana pa presenečeno pogledajlo poeta. Pa kako se začudijo! Ko je takte na klopi' pri mizi sedel pred Maiitilnom, se jte nenadoma vsem zazdel star. Kakor da se jiim j|e na mah posvetilo in da jle llluč palla na gospodarja Giim-buro, tako so nenadoma opazili, da je nje-govte liloe prepreženo z gubami,, lasjle osiveli in ramena upognjena, česar pred tem niso opazili.
Martin in sestra sta se kakor dobra otroka obrnila ik materi, kaji poreče ona k tej spremembi. In oh, kaka sprememba se je zgodila v 'tem tnenultlku tudi na materi. Mati' stoji, ob Istedečetm očetu, žilnate roke ima sklenljjene, koža ata čelu se ji je nabrala v gube in lasje pod ruto ji z ozko prožico ob-robljlajto čelo, sO, sicer Kepo gladki' in na dve strani' počesani', toda zdijo ise, kakor da so z moko ©prašeni.
(Dalje prihodnjič)
NAŠI
Mladini v premislek:
Ti Ut teta
Gotovo je vam znano, kako so kmetje v vinogradu trte obrezovali in vezali. Zakaj to? Da 'bo več sadu. Če 'bi pustili' vse lanskoletne poganjke, bi imeli kmetje poleti veliko sence v vinogradu ali na latniku okrog hiš, toda jeseni nič ali zelo malo grozdja..
Ali ne da nič misliti tdbi, mladi fant in dekle, to opravilo v vinogradu. Ali se ti ne zdi;, da si tudi ti kakor trta? Tvoja mladost je polna poganjikov. Na vse strani rasteš in se širiš. Tvoja duša je polna mladostnega ognja, tvoje srce prekipeva od nemirnih želja, vsa tvoja narava trepeta od sil, ki so v njej in hočejo na dan.
Ali Iboš morda pustil, da bo vse pognalo v te'bi križem kražem, da 'bo imel narod od tebe veliko sence, to j,e hrupa, bahaštva in praznih fraz? Ali pa 'želiš prinašati sad dobrih del, predvsem tudi sad resnega dela v poklicu, ki si si ga ali pa ki si ga boš izbral? Mislim, da ljudi, ki delajo samo senco, imamo dovolj in preveč. Upam, da ti nočeš pomnožiti njihovega števila. — Tedaj pa ti ostane le dvoje: škarje in beka. škarje, da boš rezal poganjke, ki so tvoji pravilni rasti in duhovnemu razvoju v škodo; beko, da boš privezal svojo še omahljivo in šibko mladost na visoke vzore. Ti sam,, kakor si pogumen in drzen, ne moreš še kljubovati vsem težavam, ki jih prinaša s seboj mladost. Zaradi tega kakor potrebuje trta kola, da jo nanj privežejo, tako potrebuješ ti vzorov, da se nanje opreš.
Si se /e ustavil kdaj mladega pomladnega
Visalk človek ima svoji življiepjski cilj.. Nekateri imajo Lepe in svetle ideale pred se-boj;, drugim j|e le za trenutni materialni užitek.
Ne bi bili resnično mladi, če bi bili brez idealov. Mi pa hočemo biti mladi. Mnogo lepih trenutkov doživimo, ko se poglabljamo v 'umetnost, kultunno-tprosvetno življenje itd., ki še 'bo kmalu spet pričelo. Kmalu bo prosvetna sezona tspelt odprla svoja vrata na stežaj in stopili bomo v njeno svetišče. Kdor jjo hoče res občutiti in doživeti, mora biti sam dober in plemenit. Ob lepoti pa tvoje duhovno bogastvo še raste.
Radi bi ustvarili sebi in narodu lepo in veliko živiljenjl&ko pot. Zato moramo ustvar-
IDEALI
jati v kulturnem živlijjenju in biti plemeniti. Saji ije 'Cudli Lahko samo plemenit člo-vek povsem srečen.
Stari so rekli; Modrijan nosi vse svoje s selboljl. Rek Je; več nolsi kot vsi 'petrofejiski mogočneži. Slovenci moremo in moramo Samoi za prvimi. .Nekdo je zapisali: „Glej, da tii srce ne zvene — srce je življenje — vse drugo je oddaljeno zvonjenje.” Oddaljeno zvonjenje, ki ga tudi uho kmalu pozabi.
Zaico bi ipa mi hoteli biti res srčno dobri. Naš končni cilji, ki smo ga že ponovno poudarili v listu, je jasen: biti nova, krščanska slovenska mladina na tem koščku sveta, ki z 'najboljšimi nameni gradi značajne ljudi /ai nesebično službo svojemu narodu.
K.KZ naznanja:
KATOLIŠKO PROSV. DRUŠTVO IZ GLOBASNICE
ponovi v nedeljo, dne 22. avgusta, ob pol 3. uri popoldne v FARNEM DOMU V ŠMARJETI V ROŽU 4 dejansko igro „ S T A R I I L I J A . ” Na-stopil bo tudi globaški mešani pevski zbor.
Vsi od blizu in daleč iskreno vabljeni!
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
jutra ob koncu vinograda, ki so ga pred kratkim obrezali? Videl si, da se trte jočejo. Tako vsaj pravijo, ko se iz svežih zarez cedi spomladi trtin sok.
Glej, tudi to je značilna. Kmet pravi, da trto boli, ko jo obrežejo in da zato joče. Tako je tudi s človekom. Ni prijetno delo samoi/popolnjevanja, popravljanja napak, obsodbe lastnih razvad za mladega človeka. To boli. Toda trta ravno zato, ker joče spomladi, rodi jeseni sladko grozdje. Tako bo tudi s tabo. Samo če boš v mladosti jokal nad svojimi napakami, se trudil, da samega sebe poboljšaš, boš v življenju kaj prida rnož in žena.
KSAVER MEŠKO:
Ob šumenju brez
Pritajeno, otožno so šumele breze ...
Tinica je stopila na vrh. Glasno si jc oddehnila, zasopla, skoro zastokala. Zakaj pot se jc vzpenjala strino navzgor. Vozna cesta jc bila pač zložnejša, a vila se jc daleč naokoli, Tinici pa se je mudilo. Dihala je težko in naglo, da so ji prsi valovile, ko se je vzpela na rob in je obstala.
Z naglim pogledom je pomerila pot po hribu navzdol, kolikor jc ni zakrival in skrival gozd, vozno cesto, vso dolino od konca do konca, veliko belo cesto, ki jc tekla po dolini kakor lep, vesel potok. Vse poljske poti, vse steze je premerila s hrepenečim, željnim pogledom.
Videla jc voz, ki je hitel po dolini, bel konj je vprežen vanj. A je drčal nevzdržno naprej, naglo se oddaljeval. Videla je drug voz, ki je počasi lezel doli proti vasi; visoko je obložen z deskami, ki se veselo in prešerno bele v mlačnem majniškem soncu. Nikjer pa ni zagledala njega, ki ga išče plašno, hrepeneče oko, kopajoče se v solzah, ki so ji močile lice vso pot in so ji polzele zdaj še gosteje po zardelih licih.
»Nikjer ga ni. Ali res ne pride nikoli več?”
»Nikoli več!” je zašiimel v brezah tih odgovor. Zamajala se je proti bližnji brezi in sc naslonila nanjo. Zakaj noge so ji omagovale in omahovale, vse telo se ji je treslo kakor v silni mrzlici.
Iz neder je izvlekla pismo, pisano z velikimi, neokretnimi pismenkami. Pred uro ga je prinesel poštni sel.
Sama jc bila doma, prala je, vsi drugi so bili na polju. Ni na mah umela, kaj pravi pismo, ki ga jc pisal Skalarjev Pavle z Rebra, njen sorodnik, Ivanov sosed. Ko pa se je zavedla vse grozne resnice, je popustila perilo in dom. Zdelo se ji jc, da jo zaduši doma in v ozki dolinici.
Kakor bi jo tirala in suvala nevidna moč, je hitela gori po pešpoti, ki ga je po njej spremljala v jeseni, ko je odhajal.
Na vrhu, med hfezami, naslonjena na vitko belo brezo, je razgrnila pismo. Počasi, zakaj oči so bile polne solz in misli so se ji mešale v bolnem neredu, je brala:
»Draga Tinica!
V začetku svojega slabega pisma te prav lepo pozdravim čez hribe in doline in ti čez vode in polje podajam roko. O tej bi ti mogel sporočiti, da mi je v zimi na straži hudo ozebla. A ker si o tem morebiti že slišala, ne pišem o tem, pišem samo o drugi, še bolj žalostni nesreči. Da ne bom dolgo govoril, ker papir jc drag in še zelo majhen za tak denar, je stvar taka-le: Ivan se jc pred kakimi desetimi dnevi prehladil in je moral leči. Spet drugi pravijo, da je bila bolezen iz vode, ki je tukaj res pasje slaba in še malo je je. Pa naj bo kakor hoče, stvar je taka-le, da je Ivan legel in ni več vstal. Danes popoldne smo ga pokopali. Pogreb je bil zelo lep. Pri nas doma ne bi imel nikoli in nikdar takega, še fajmošter ga nimajo, kadar umrejo. Vendar se mi je siromak zelo smilil. Težko je umiral. Pred smrtjo mi je naročil, naj ti pišem in ti pošljem čez hribe in doline, čez vode in gore tisoč in tisoč pozdravov od umirajočega ženina-vojaka Zelo hudo
1/hiUe c na
Vsi otroci- oa .vasi so se »braTi okoli Mihca. Ta je sedel na kloipi in ipripovedoval. Sam slabi se j!e zdel imeniten, da j|e edini na vasi: vidtel vdl,esejem.
»Molj. stric ima moitomoi ikolo-----” je za-
čel pripovedovati.
»Prava reč!” ga prekine Figovcev Pepe. »Molji štric v Ameriki: ima avto!”
»Pa ti jKtveji!” se nalkremži Mihec. Ali drugi so zavpili': »Tiho bodi, Pepe. Naj pove!”
»Moj Stric ima motorno kolo, pa me je vzel s seboj v Celovec. Kot blisk sva švignila po celstah. V eni uri sva pridirjala v Celovec. Mimo »lintverna” sva švignila ara velesejtem.”
Mihec nadaljuje: »Velesejem je na veli-karnikem ograjenem prostoru. In vanj smeš samo, če plačaš. Zame je plačal stric. Ko sem stopil slkorzi vhod, je talko glasno zatrobilo, da sem se lUsltraBil.”
»Vojiaiki!” vpraša Mlinarjev Tone.
„Ne,” odgovori Mihec. »Radio je trobil. Nekdo je govoril v malo SkatiLjiico, njegov glas pa je elektrika naredila talko močan, da se jte razlegalo po vstem velesejtmu.”
»Eh, če je te res? Kaiko pa veš, da elektrika?" dvomi Mlinarjev.
»Stric je povedal!” pravi Mihec. »Pa saj sem sam videl tisto šlkaflijlico v nekam paviljonu!”
»Kaj pa je paviljon?” vprašajo poslušalci.
„To: so hiše iz lesa:, (kakor 'barake, le lepše. Vse polno je takih paviljonov na desni in levi in po sredi. V eni jie pohištvo, v drugi prodajajo blago za obleke, v tretji avtomobile in kolesa. Vse kar hočeš, vidiš. Se celo gostilna je tam!”
»Pratva reč!” se oglasi: krčmarjev France. »Gostilno: imamo trii tudi!”
»Pa. ne tako, da je za 2.500 ljudi prostora. Ali to ni še inič. Videl sem paviljon z nagačenimi živalmi. Pa to niso bile navadne žiivalii, kakor jih imamo v Mi. Videl sem navadno, ovco, ki ji je bingljala izpod vratu
mu je bilo, da se ne bosta mogla v predpustu vzeti, kakor ste imeli dogovorjeno. Pa kaj hočemo, je že božja volja taka. Dal mi jc tudi lep prstan, ki naj ga tebi izročim. Če se kedaj vrnem iz teh ]>ogan-skili krajev, ti ga prinesem. Če pa tudi jaz tukaj poginem, ga že komu zanesljivemu izročim. Nič preveč ne jokaj, Tinica, že mora tako biti. Pozdravljam vas vse doma in pravim vsem — lahko noč. Tvoj zvesti bratranec
Pavel Skalar.”
Urez moči sc ji je povesila roka s pismom. Oči so ji zaplale naokoli, kakor bi v veliki stiski iskale pomoči. A je od nikoder ni bilo. Le breze so nad njo šumele v pritajenem sočustvu.
Rilo je pred letom, spomladi, v mladem maju. Šla je k teti gori v goro. Pot jo je vedla mimo Smrcč-nikovc hiše. Skoro povsem skrita je bila hiša in vse poslopje med sadnim drevjem. In vse drevje je bilo belo, kakor z novo padlim snegom posuto, tu in tam s krvjo oškropljeno. Po vsem hribu daleč doli pod hišo je cvetelo drevje, v dolge, pravilne vrste zasajeno. Zrak je bil poln toplega, veselega sonca in poln dišave, poln medu.
»Kaj, Tinica, ali ni lepo pri nas?”
Bil je Ivan.
V zadrego jo je spravil, ko se je oglasil tako nenadoma izza plota kraj ceste. Kri je zaplala v lica,
ue-ie^e^nu
peta moga.. Vilctel sem tele z dvema glavama, žrebe-brez nog in 'kozla s tremi rogovi.
Najlepše pa Je izven paviljonov. Tam se ljud je talko prerivaijo, da 'komaj hoidifš. Na obeh straneh (poiti so stojnice. Tam prodajajo- vB,e mogoče: slaščice, pečenice, ražnjiče, igrače. Niti me veš, kam bi gledal. Ln 'koliko s,mesnega seta videl'. Pod 'kostanjem je stala miza1. Na mizi eltol, na stolu pa j;e sedel majmainjSi človek na svetu. Bil j,e star petdeset let, pa talko ma jhen 'ko otrolk.
»Ali maujŠi od mene!” vpraša Kukcev Zdravko, (ki je 'bil najmanjši v razredu.
»Za glavo manjši od tebe!” pove Mihec.
»Ne, tega nisem videl,” odkima Mihec, nasvetu?” vpraša Mlinarjev Tone.
„Ne, tega nisem videl,” odkima Mihec »Ali videl' siem Bosanca, ki Je gotovo naj1-močnejiši človdk na svetu. Klicali so ga Ste-vo. Na glavi j le nosil rdečo 'kapo kakor Turki. Do pasu pa-je bil ves gol.”
»Kaj pa je delal?” vpraša Tone.
»Tole jie naredil. Na velik 'tovorni avto j'e posadil vse polno otrok, privezal avto z vrvijo, vtaknil vrv med zobe in talko vlekel samo iz zobmi avto z otroci, vred za sabo.”
»Kaj pa vrtiljaka, ni bilo nobenega vrtiljaka?” poizveduje mali Zdravko. — »še več Iko eden! Pa ne le vrtiljak. Električni avti, stojnice za streljanje in kaj vem kaj; še vse. Naijjbollji imenitni pa so bili komedijanti. Posebno tisti;, (ki j g prižgal' cigareto, jo vrgel v zrak in jo ujel spet v usta. še bol ji čudežen pa je bil coprnik.”
»Kaji j,e copral?” so sri čudili' poslušalci.
»Pa še (kako! Lovil j,e denar kar iz zraka. Pokazali je roko — pravno: /grabil je ]x» zraku — roka polna denarja, še k imeni je prišel' in copral. Prišel je s prazno posodo o|d mene. Prijel me je za nos — in — cink, cink, so začeli kapati šilingi iz moljega no t|u v posodo.
»Ne, kaj takega!” so se čudili vsi poslušalci in stekli na stoje domove, kajti mra-Čilo se je že.
od hoda navzgor rožnato razgreta. A ko mu je pogledala v dobri, prijazno sc smehljajoči obraz, jo je zadrega precej minila. Veselo se jc nasmehnila, s srcem in s toplo besedo pritrdila:
„l*a res lepo. Nisem še videla toliko drevja obenem v cvetju. Kako čudno lepo cveti!”
»Tako kakor ti, Tinica. Tudi ti si sam sneg in kri.”
Sc bolj so ji zardela lica, zagorela ji v čudni, neznani vročini.
»Le norčuj se, Ivan.”
»Kaj bi se norčeval! Le sveto resnico govorim.”
N.e dolgo potem so se dogovorili in so določili, da bo poroka v predpustu.
Približala se jc jesen. Z njo jc nenadoma prišlo povelje, da mora Ivan v vojake, ogroženo domovino branit. Kmalu je pisal, da so ga ]>oslali na mejo, a jim obečali, da bodo šli čez kratke tedne domov. Iz tednov so postali meseci, iz mesecev večnost.
In zdaj ga ne bo več. Nikoli več. V tujini, daleč od nje, brez nje je odšel v večnost...
Plašne oči so ji z grozo begale naokrog in iskale, kje bi bil kdo, ki bi je v tej strašni uri priskočil na pomoč, podprl jo z ljubečo, tolažečo besedo.
Nikjer nikogar. Le breze šume pritajeno in žalostno ...
MLADINA PIŠE:
(fkdaiiice.
Dolgo je že, (kar sem bil privič v gledališču. To jie bil poseben dogodek zame. V dvorani je billb pollho ljudi, govorili so pritajeno, drugače kakor doma ali v gostilni. Nato zvonec in zaistor se Je dvignil. Komaj sem opazil, da je medtem nastala tema.
Prestavljen sidrn bil v povsem nov svet. Živel sem Življenje Ijiudi na odru, bil sem jim blizu, da sem čutil vsak njihov utrip. Gledal' san lepo 'življenje in poslušal besedo, Iki je bila dobra kakor malterinai. Nekaj lepega san takrat doživel'. Ko isem odhajal domov, san bil zamišljen in sem malo govoril.
Od takrat do danes san bil v gledališču že večkrat. Videl sem vsemogoče drame domačih in tujih pisateljev. Videl sem veseloigre in traged ijje, (poslušal sem opere in bil priča veselih qperet. Danes mi je jasno, da ima gledališče čudovito moč, s katero priklene človeka nase. Da je gledališče lahko velika kulturna ustanova, če opravlja svojo kulturno poslanstvo.
Knjiga je moja zaupna prijateljica. Ko sem sam, se poglobim vanjo, ko si jo najbolj, želim; v dolgih večerih 'bdim nad mislijo pisateljevo. Režiser, igralci in scenograf pa se skupno zamislijo v pisateljevo besedo, prodro globoko v umetnino in nam pripravijo predstavo. Igratei zažive vsak svojo podobo — in v gledališču gledam žive ljudi pred seboj. V knjigi me zanima zgodba, a v gledališču nestrpno pričakujem, kako se bo končalo življenje na> odru, kajti tu žive, trpe in se vesele živi ljudje. V gledališču prisluškujem (besedi, naglasu in ritmu in tej melodiji besede primerjam svojo govorico.
Film mi v 'bežnih slikah kaže dogodke. A to so samo slike. Povsem me prepriča film samo tedaj, če mi pokaže skrite lepote daljnih pokrajin, do katerih ne morem. Tega mi old'er ne more dati, to tudi njegov namen ni. A govor, intimnost in resničnost v filmu daleč zaostaja za gledališčem.
če se ni gledališče izneverilo svoji nalogi, more človeka osrečiti. Zakaj gledališče je hram lepote, glasnik resnice, vrelec dobrote in tolažbe in je znanilec ljubezni. Ne pozira' samo enih ljudi, ampak vse brez izjeme. Zajema viso bogato narodovo vsebino, vse njegovo kulturno bogastvo in najboljša in najgloblja spoznanja narodov sveta. Ve, da kultura ni od včeraj, ampak je vsota (kul,turnega dela naših (prednikov v vseh stoletjih.
Zato iz pravega gledališča odhajamo srečni zaradi lepote, ki smo jo uživali; pravičnejši in vserazumevajoči, ker smo se približali resnici; boljši in plemenitejši zaradi dobrote, ki smo jo spoznali in zaradi ljubezni', ki nas je ogrela; Mešeni iln pomirjeni, ker nam je govorila tolažba svojo dobro 'besedo.
Mladi smo zagovorniki svobodnega, kulturnega narodnega- 'življenja.
L. S.
Lovska
(poklonjeno obieskim lovcem)
Oh, lovci veseli, v gozd so hiteli.
Kam so hiteli? Kaj so videli?
Nič, nič, nič! Bil je le en majhen ptič In lovci so stali, se ptičku smejali; vsi zajčki so ostali in so se smejali, so lovcem dejali:
Zdaj le domov, končan je lov!
Lisica vesela, krast je hotela.
Kure je štela, šest jih je vzela.
Ham, bara, bani! Petelin ostal jc sam Zagleda to dekla, po lovce je tekla, lisica jc stekla, v brlog se privlekla, lisjaku je rekla:
Z.daj pojdi jest, saj kur jc šest!
Domov so veseli lovci pripeli.
Puške so sneli, perje so šteli.
Kaj? kaj? kaj? Kaj pa to pomeni naj!'
In dekla šepeče: Oh, takšne nesreče!
Kmetica priteče; oh, kaj pa naj speče!
In lovcem pa reče:
Zdaj kur več ni, oh, lovci, vi, vi! —
Valentin Polanšek
Kaj je to:	Ti imaš, jaz imam, Bog pa
nima?
(etajg)
Katero ieto je najkrajše?
(oio[ o.\o\)
V zemljo gleda, v nebo vpije, krščen je, pa nima duše?
. ,	(»oaz)
Katera voda je draga?
(esauii.td uuia anutaisj of t^ ‘ms; ] )
Resen položaj kmetijstva za železno zaveso
T.iislk ddžel za železno zaveso je začel silno napadati ikomunistifino ibirokracijo zaradi resnega položaja kmetijstva v teh deželah, ki je zelo podoben ipoldžajiu v Sovjetski zve-zi.
Tako objavlja v Bukarešti' izhajajoča „Scanteia” v svoji številki z dne 28. julija, da so v velikih dkrajih 'žetev, zlasti pa mla-čev in okopavanje v zaostanku, časopis dostavlja, da kot vzrok navajajo veliko deževje, vendar trdi, da je glavna krivda za to »nebrlžnost oblastev”. Med drugimi navaja neko državno posestvo v okolici Galaca, češ da so pustili na polju zgniti velike količine ovsa, ki ga niso poželi. Zahteva, da je treba hitro prisiliti kmete, da omlatijo svoje žito in izročijo predpisane dajatve državi, pri čemur morajo postaviti straže, ki bodo ,,noč in dan” pri mlačvi in ki bodo preprečile salbotaže.
Tudi na češkoslovaškem je birokracija predmet napadov. Govornik na nedavnem kongresu češke ‘partije je priznal, da je vzrok kmetijskega zastoja tudi to, da so od-
S KOLESI
V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji — tudi na obroke pri
NIEMIEZ & RIEPL
poprsvljalnica in nadomestni deli
VELIKOVEC - V0LKERMARKT
dajni 'prisilni predpisi preveč zamotani, da bi jih lahko kmetovalec razumel. Pri' preračunavanju mesnih oddaj je na primer okoli 130 'možnosti. Kmetje so' prepričani, da je ta zamotanost samo zato napravljena, da vsakogar zmešajo.
Večina kolhozov na češkoslovaškem ne more izpolniti načrta o prisilnih oddajah. Zdaj obiskujejo vasi posebne skupine ko-
miuinistav, ki skušajo prepričati kmeta, da mora oddati velike količine pridelka, ki so mu jih predpisali. Prigovarjanje pa ne zaleže dosti in zato- kmetom, ki niso oddali predpisanih dajatev, grozijo s preselitvijo na neobljudena področja.
Tudi v sovjetski coni Nemčije je komunistična birokracija predmet splošnih napadov. Po radiu so prenašali pogovor z nekim vaškim kmetom, ki je izjavil, da žetev zelo ovirajo birokrati. Letos kmetje niso smeli oddajati žita krajevnim izfbi ral iščem !kot v prejšnjih letih, ampak ga morajo voziti v okrožni center, kar pomeni za vas s 160 kmeti izgubo 320 delovnih dni.
Varšavski radio se je pred kratkim pritoževal, da imajo pač v skladiščih v Gdanskem žetvene in kosilne stroje, v vaseh pa takih strojev ni dobiti.
V	Albaniji je poljedelsko ministrstvo izdalo poročilo o stanju žetve, iiz katerega je razvidno, da ogrdža pridelek v nekaterih okrajih zastoj, v obdelovanju poljai. Nekatere kmetijske zadruge se branijo mehaini-iziranega Obdelovanja, ministrstvo poziva traktorske postaje, naj| bolje organizirajo svoje delo.
Na Madžarskem je prišlo do resnih napak na področju .mehaniziram j a kmetij stva, piše komunistični kmetijiski strokovnjak Ferenc Luka v tedniku „Tarsadamli Szem-ly”; pritožuje se, da so traktorske postaje letos pri obdelovanju zemlje pomagale manj kot v ,prejšnjih letih.
V	komunistični Bolgariji je mlačev v tako velikem zastoju, da so morali odrediti mlatenje »pomoči in podnevi”, piše »Rahot-ničesko Delo”, ki graja »počasnost” v organiziranju mlačve. Napada funkcionarje partije in kmetijiske uradnike, da so podcenjevali važnost milačve.
Zdi se, da komunistični tisk v vseh sovjetskih podi ožn iški h deželah priznava, da povzroča poleg odpora kmetov proti komunističnemu režimu lastna birokracija resen zastoj na važnem kmetijskem področju.
Povečanje britanskega izvoza v Jugoslavijo
Iz pregleda o Ibritanški zunanji trgovini, hi ga je nedavno izdalo britansko trgovinsko ministrstvo je razvidno, da je Velika Britanija v prvih petih mesecih letošnjega leta izvozila v Jugoslavijo blaga v vrednosti' 3,95 milijonov funtov šterlingov proti 2,67 milijonom funtov šterlingov v istem razdobju lanskega leta. Britanski uvoiz iz Jugoslavije pa je padel od 3,80 milijona funtov šterlingov na 3,23 milijonov funtov Ster-lingov v prvih petih mesecih letošnjega leta.
Pregled navaja naslednjo razpredelnico
izvoženega in uvoženega šterlingih:	t blaga v	funtih
	Januar — Maj	
Britanski uvoz iz Jugoslavije	1953	1954
žitarice	—	441,998
krma	33.459	7.654
les	2,365.403	1,119.453
razna tekstilna vlakna in odpadki	—		4.496
izdelki iz lesa in plutovine,		
vazno pohištvo	234.058	225.306
kovine	652.044	353.820
Britanski izvoz v Jugoslavijo kemikalije	423.083	266.719
gumijevi izdelki	92.584	192.454
Za plugom
Od pomladi do jeseni trudi se z menoj moj plug, celo leto je pri meni kakor najzvestejši drug.
Rije prst in brazde reže ter rahlja jih dan na dan; ruje, trga, kar doseže, ostro brušen in sklepati.
Nad oralom v zraku pluje dih življenja — božji Duh.
Slednja vas sc zahvaljuje plugu za vsakdanji kruh.
Med trpljenjem in napori v soncu plug sc lesketa; če počiva že ob zori »a napade kvarna rja.
širna zemlja ga pozdravlja, zgrinja se mu zlati zor, a oranje blagoslavlja sveti kmetič Izidor.
Limbarski
bombažna preja in izdelki	24.457	6.908
železo in jeklo	59.902	147.812
kovine	120.795	65.834
kovinski izdelki	82.356	219.475
stroji, razen električnih	718.034	1,032.468
električni stroji in oprema	295.864	644.916
cestna vozila in letala	200.201	658.429
v poštnih zavojih poslano blago	166.140	191.020
Število ameriških potnikov v Evropo narašča
Veliki potovalni urad »American Express Campany” objavlja svoje ugotovitve, sestavljene na podlagi poročil 17 središč tujskega prometa. Po teh poročilih je videti, da j,e število ameriških izletnikov v Evropo v glavnem isto kot prejšnja leta, izdane denarne vsote z.a ta potovanja v Evropo pa so nižje od' preteklih.
Več kot doslej je bilo letos Amerikancev v mestih Pariz, Dublin, Edinburg in Ko-penhagen, približno enako število kot lani jih je bilo v Londonu, Madridu, Rimu, Florenci, Cannes-u, Amsterdamu in v Atenah. število izletnikov je nazadovalo v mestih Briissel, Ženeva, Luzern, Luga.no, N izza in Zurich.
Letošnji1 izletniki so predvsem ljudje iz preprostejših slojev, zato je tudi skupna vsota ipotroženega denarja nižja kot lansko leto.
Nov gradbeni material
V Washinigtonu se bo v oktobru vršilo posvetovanje gospodarstvenikov in strokovnjakov, da bi proučili nove možnosti za uporabo gradbenega materiala iz umetne smole. Tega posvetovanja se bodo udeležili v večjem številu tudi priznani kemiki, prireja pa ga posvetovalni urad za gradbeno raziskovanje.
100 evropskih zdravnikov gre lahko v Ameriko
AmeriSki urad za načrte v inozemstvu je objavil sporočilo, da bo 100 evropskih zdravnikov moglo priti! v Ameriko na posebne nadaljevalne tečaje. Namen celotne akcije je poživitev izmenjave poročil na medicinskem področju med ZDA in zapadnimi evropskimi deželami.
Našim gospodinjam
Poznaš rman, kralja zdravilnih rastlin?
Rman (krvavmilk, Jermanec, škoreča, škro-folvec, ruljia in iskorocdl) ivšebujle velike zdravilne vredn osti. Ge bi se illjiudlje tega za vedah, bi ga ne niahjlkalo pri nobeni hiši. Ako hodimo poleti ob travnikih, vidimo rman Skata j, povsod v (velikih množinah. Zaradi svojih, na |MSe 'Strani daleč naokrog razpletenih korenin, Se bujjno širi iin množi. Steblo je pokončno in nekoliko' kosmato, listi so suličasti in nareži jan L, cveti pa so bdi ali rdečkasti.
Rman lahko nabiramo Skozi vse poletje. Oboje, list in cvet sita velike zdravilne vred-nostil. Cvetne glavice posušimo najbolje v senci, prav tako tudi liste, da obdrže svojo barvo ih tudi svojo mdč. Suho listje in cvetje Shranimo na suhem prostoru v papir-naltih ovojih ali v zaprtih posodah in škatlah, dane izgube svojih zdravilih ih snovi in da ne »plesne.
Rman vsebuje precej, eteričnega olja in še mnogo drugih, predvsem grenkih snovi. Ako zmečkamo liste med prsti, začutimo jak, oster diuh, ki nekoliko spominja na kaifro.
Rmanu pripisujejo zelo mnogo zdravilnih uspehov. Zelo blagodejno vpliva na krvni obtok in nai kri samo, kar ga opravin čuje kolt izborno zdravilo pri motnjah organov, pri revmatizmu, ter pri krvavitvi pljuč, črevesja, maternice in mehurja, kakor tudi pri zlati žili ali hemeroidih. V novejšem času ga posebno livailijo kot zdravilo pri izmeni 'Snovi.
Bolniki, ki trpe na slabih živcih, nevraste-nji, nervoznem utripanju srca, nespečnosti in na sklerozi, se počutijo sčasoma zelo po-miirjehi im olknejpčatnii, ako so dalj čaisa jemali rman. Tuldii' pri zasliženih pljučih ali pri bronhialnem katarju, pri jetiki in pljučnici, riman oldliičho deluje. Dobro je, če v tem primeru dodam©, rmanu tudi nekoliko lapuha, tropotca, Ihčnilkai in vijolice.
Rman vsebuje poleg omenjenih snovi Se dbuige za zdraSvjjie neobhodho potrebne sestavne dele, ki pa jih natančno še ne poznamo. Raistlinislke snovi, ki jih najdemo pri rmanu, delujejo kot vitamini in hormoni
na kri in njeno kroženje. Kri je nosilka viseli teh r/dravillnih drobcev ih jih prinaša v vsako stahico' in vsak organ. Na ta način obnavlja', čisti ih olsvežuje celotni organizem.
Kako pa uživamo rman? Najbolje v obliki čaja! Eno 'žlico posušenih listov (tudi cvetov) samo poparimo, da bi z dolgim kuhanjem ne uničili preveč vitaminov ih hlapnih olji. Nato odstavimo in pustimo lonček pokrit nai robu štedilnika, približno 10—15 m ih ut, da topla voda počasi izvleče vse važne sestavine iz rastline. Tak čaj pijemo po dva do' trikrat na' dan pO' eno skodelico', po možnosti na prazen želodec. Pri-poročljivo pa je, da dodamo rmanu š'e nekoliko griževrnjlaka (tavffiantrož), nekaj' šentjanževke, mete in preslice, kadarkoli ga pi-jemoi pri omenjenih boleznih, razen pljučnih, za 'katere velja že preji omenjena mešanica'zjdravillnih roli.
N aji bi ne maj kal rman v nobeni hiši!
KUHINJSKA MOLITEV
Preprosta mati se je takole pogovorila z Bogom:
»Gospod loncev in ponev in vseh posod! Nimam časa, da bi postala svetnica, ko pripravljam sto in sto stvari, ko bedim ]»ozno v noč, ko dremljem ob mračni luči, ali ko Z molitvijo napadam nebesa za svoj drobiž. Zato pa me napravi za svetnico, da bom pripravila dober obed, in skrbno umija posodo.
Imeti bi seveda morala Martine roke in Marijine misli. Včasih se mi to posreči. Kadar snažim čevlje, mislim na Tvoje sandale. Na Tvoje stopinje mislim, ko čistim tla. Sprejmi, Gospod, to moje revno premišljevanje, saj za kaj daljšega skoraj ni časti!
Gospod, ogrej celo kuhinjo s svojo ljubeznijo in razsvetli jo s svojim mirom. Odpusti mi, če včasih preveč skrbim za posvetno, in daj mi, tki se bom odvadila godrnjati. Ti, ki si čudež naredil, da si množico nasitil in je nisi upal lačne pustiti od sebe, sprejmi mojo službo, saj delam za Tebe, zaradi Tebe in po Tvojem zgledu!”
Kuhinja
Dobri k ro mpirjevi cm o k i z drobnjake m. — Mešaj 10 minut v skledi 2 žlici kisle smetane, eno jajce, priden! dva srednje debela nastrgana krompirja, žlico pšeničnega zdroba, pokrij in pusti stati eno uro. Nato priden! 2 v vodi napojeni žemlji ali kruh, 2 žlici krušnih drobtin, polno žlico moke in žlico drobno zrezanega drobnjaka. Vse skupaj dobro zmešaj in napravi iz tega testa 5 cmokov, katere počasi kuhaj pokrite v zavreli, slani vodi pol ure. Kuhane prereži čez pol in jih zabeli z razgretimi ocvirki ali z mastjo, v kateri si zarumenila žlico krušnih drobtin. Postavi cmoke kot samotojno jed s kislim zeljem ali janeževo omako na mizo.
Vegetarijanski krompir. — Kuhaj četrt ure C srednje debelili, opranih krompirjev, kuhane
odcedi in olupi. Vlij v kozo 3 žlice olja, priden! na drobno zrezano čebulo in mešaj, da čebula malo zarumeni. Nato prideni olupljeni in na listke zrezani krompir, ki ga posoli, potresi z žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja in zalij z zajemalko zelenjadne ali goveje juhe. Na ognjišču krompir narahlo premešaj.
Stročji fižol s smetano. — Krožnik mladega fižola osnaži in ga zreži na poševne rezanec. Razgrej v kozi 2 žlici olja, stresi vanj fižol in 2—3 stroke sesekljanega česna, ga pokrij in duši. Od časa do časa prilij žlico tople vode. Ko se fižol zmehča, ga potresi s pol žlice moke in duši šc minuto. Nato prilij zajemalko krompirjevke ali druge juhe, potresi z žlico drohnozrezanega zelenega peteršilja, osoli in kuhaj še nekaj minut.
Teh tečajev se morejo udeležiti specialisti in raziskovalci in tudi mlajši zdravniki, če dokažejo svojo sposobnost. Tečaji' bodo trajali 6 mesecev za specialiste in izkušene zdravnike, ki si bodo ogledali lahko v krajšem času novosti v ameriški medicini, za mlajše zdravnike pa so predvideni tečaji, 'ki bodo trajali 3 leta. Na ta način bo možna obojestranska izmenjava novih dognanj im izkustev v zdravniški praksi.
Denarno plat je prevzel v svojo skrb Ameriški urad za načrte v inozemstvu. Posebni odbori bodo v deželah, ki pridejo za to akcijo v poštev, izbirali soglasno z glavnim uradom v Parizu udeležence teh tečajev.
Nov način spravljanja krompirja
Kot iporočajo, so uspeli poskusi za spravljanje krompirja. 18 mesecev je ostal krompir popolnoma svež, brez kali1 in ne da bi postal mehak in uvel, ko so ga izpostavili atomskemu izžarevanju radioaktivnega kobalta'.
Novi način nameravajo uporabiti v velikih skladiščih krompirja.
BODOČE POTREBE PAPIRJA
Organizacija UNESCO je izdala pred kra tkim poroči lo o previden ih potrebah pa-
pirja v prihodnjih desetih letih. Poročilo je bilo sestavljeno v približnih številkah za leta 1955, 1960 im 1965 za vse dežele sveta.
Cenitve so izvršili na podlagi ugotovitev o izobrazbi in nepismenosti, o domači proizvodnji papirja v vsaki deželi in o političnem in gospodarskem razvoju.
POHIŠTVO V STAREM SLOGU - TAPECIRANO POHIŠTVO - DEKORACIJE
(Velika izbira! - iZmente cene!
P R A U S E
Plovec, Bahnhofstrasse 8, Fleischmarkt 9
Poročilo pravi, da bo svetovna potreba rotacijskega papirja v letu 1965 znašala več kot 15,5 milijonov ton. Zanimiva je naslednja preglednica:
Kanada in ZDA bodo porabile 7,774.000 ton papirja Evropa brez Sovjetske zveze 3,914.000
Daljnji Vzhod	1,024.000
Sovjetska zveza	1,000.000
Latinska Amerika	893.000
Oceanija	370.000
Južna srednja Azija	191.000
Afrika	179.000
Jugovzhodna Azija	137.000
Bližnji in Srednji Vzhod	56,000
Atomska sila v novi obliki
(Nadaljevanje s 5. strani)
poipolnili novo vrsto natančnega inerjenjia, pri katerem obstreljujejo kovine ali druge snovi z elektroni in merijo njihovo debelino in trdoto po tem, s kako silo se elektroni odlbijajo od njih. Campbell je napovedal, da bodo uporalbljiali to ali ono vrsto takih merilnih naprav skoraj; pri vsakem proizvodnem procesu, kjer j;e potrebno točno vskladiti en material z drugim.
Nadziranje pretakanja po cevovodih
S tem, da dodajo radioizotope ratenim vrstam petroleja v cevovodih, lahko točno nadzirajo pretakanje po njih. Že doslej so prihranili z radioiizotopskim nadziranjem .pretakanja po cevovodih nad pol milijona dblarjiev letno.
Z radioizotopi odkrivajo tudi ,.puščanje” raznih zaprtih napeljav s tekočinami, n. pr. vodovodov, iza kar je bilo da/daj potrebno drago iskanje.
Radioizotope uporabljajo tudi za mešanje barv. Dodajo jih različnim ibarvilom, ki jih nato zmešajo, in če je vsota radioaktivnosti v mešanici takšna, kot bi morala biti, jie dokazano, da so pravilno porazdelili barvila.
Zdaj uporabljajo radioizotope tudi za ugotavljanje gostote, za odpravljanje statične elektrike pri tiskanju, za merjenje izrabe strojev in za neštete druge stvari.
Prav posebno velike možnosti se odpirajo atomski sili v poljedelstvu. „Prvikrat v zgodovini smo morda na potu do tega, da bomo odkrili skrivnost fotosinteze, to je, kako izkoriščajo rastline sončno svetlobo in zemlje ter ju izpreminjajo v snov,” je rekel Caimipbell. Morda bo tako mogoče iztrebiti razne rastlinske ibolezmi n. pr. rastlinsko rjo, ki povzročijo vsako leto samo v Združenih državah na stotine milijonov dolar-
jev škode, koliko pa šele v drugih, poljedelsko manj; naprednih državah.
Ameriška komisija za atomsko silo izpopolnjuje v sodelovanju z drugimi državnimi ustanovami tudi metode, po katerih bo s pomočjo radioaktivnosti mogoče za dalje časa obvarovati živila in preprečiti razmnoževanje bakterij, ki uničujejo meso, konzervirana živila, zjelenjavo in druga hranila. Campbell je izrazil prepričanje, da bo mogoče počasi rešiti tudi druge .probleme, kar bo vse v večjo blaginjo človeštva.
NOVA TEHNIKA OPERACIJE SRCA
Zadnja številka revije Britanske zdravniške zveze, „Family Dootor”, poroča o novi tehniki srčnih operacij, ki so jo uvedli pri otrocih v Združenih državah in Veliki Britaniji, po kateri predhodno ohladijo temperaturo bolnikovega telesa.
Z ohladitvijo telesa se kroženje krvi ustavi toliko časa, da je mogoče izvesti zamotano srčno operacijo. „Čudno je — piše član-kar —- da so v mnogih državah zdravniki pri operacijah vedno predvsem pazili na to, da je hilo bolnikovo telo toplo, danes pa njegovo telo pred operacijo ohladijo na določeno temperaturo brez vsake nevarnosti, da bi si bolnik nakopal pljučnico oziroma se nevarno prehladil. Po tem novem procesu ohladitve telesa so sedaj možne tudi najbolj komplicirane operacije, katerih si naši predniki niso nikdar niti najmanj predstavljali.”
ŽIVALSKA STANOVANJA
Niso samo ljudje edina bitja na naši zemlji, ki si umejo graditi stanovanja. Tudi živali, in sicer od najvišj.ih db najnižjih vrst, so v tem pravi veščaki. Posebno poljske miši, ki jih gotovo vsi poznate, se odlikujejo v stavbeni stroki po svoji iznajdljivosti in bistroumnosti. Te živalce žive vedno v družinah po več članov kakor mi ljudje. Vsaka družina si napravi pod zemljo ugodno stanovanje, ki je s hodniki in rovi zvezano s
60. DUNAJSKI MEDNARODNI SEJEM
Od 12. do 19. septembra 1954
Moda, luksus, gospodinjstvo, vsakdanje potrebščine, tehnika, stroji, posode, orodje, kmetijska in gozdarska razstava, vpogled v živinorejo, prehrana in nasladilo, pokušnja vin, razstava „tehnika v gos|w>dinj-stvu”, posebna razstava „prva avstrijska vožnja na Himalajo 1954”
razstava rož
Oficielna udeležba iz inozemstva
Znižana voznina na železnicah in avtobusih za 25%. — Sejemske izkaznice pri deželnih trgovskih zbornicah, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah in pri prodajalnicah, ki so označene z lepaki.
Brez SCHLEPPE-piva bi žeja biva
Poletna razprodaja blaga Najboljše kvalitetno blago po globoko znižanih cenah. Tudi blago za perilo in posteljnina jako poceni pri priznani tvrdki Stoffhaus Joh. Tschernitz CELOVEC - KLAGENFURT, Neuer Platz Tudi slovenska postrežba!		Plašči iz balonske svile, dežni in za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMAN, Celovec-KIagen-furt, Volkermarkter Str. 16.
		Vsi godbeni instrumenti! Najboljše kvalitete in najcenejše samo pri Musikhaus Paludnik, Celovec, 8.-Mai-Strasse 20. — Na ob-
KINO	štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico s kurjavo na les ali elektriko, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, št. Vid na Glini - St. Veit a. d. Glan, obisk in ponudba brezplačno.	roke.
		Gummistrumpfe fiir Krampfadern und geschtvollene Beine, GUMMI-MATRATZEN, GUMMISTIEFEL, KEGELKUGELN aus GUMMI GUMMIHAUS WIEDNER, KLAGENFURT, Bahnhofstrasse - Lid-inannskvgasse.
CELOVEC-KLAGENFURT STADTTHEATER Od 20. do 26. 8.: „Der brennende Pfcil” (3-D-barvni film)		
PRECHTL Od 20. do 23. 8.: „Femandcl als IVarenhausdedektiv” (ni za mladino). Od 24. do 26. 8.: »Meuschcn im Hotel”.		
	Modroce, tapecirano pohištvo, dobro in poceni samo pri proizvajalcu Johann Ortner, Beljak, Wid-mangasse 31 ter Ringmauergasse Nr. 11.	
		Vrtno pohištvo. Naslonjači, sončniki v vseh cenah in izvedbah Tjltomf Celovec - KLAGENFURT Obstplatz 2 LIENZ, Rosengasse 2 Bogato skladišče vzorcev
DOBRLA VES 21. 8. ob 20.30 in 22. 8. ob 17. uri: „Auf der grtinen VViesc” 25. 8. ob 20.30 „Der Brigant”, barvni film (ni za mladino).	Elektriini komfortza kuhinjo in gotpodinjttvo za tebe, za mene, za vsel HAAS & CO. CELOVEC, Bahnhofstr. 3	
Lcderbekleidung nur beim Erzeu-ger. VVernisdi Friedrich, Villach, [taliener Strasse 22. — Qualitat entscheidetl		
sosednimi stanovanji. Preko poletja si poljske miši izkopljejo v bližini svojega stanovanja pravcata skladišča in jih napolnijo z jabolki, klasjem, žitnimi zrni in drugo hrano; posebno se pa založijo z orehi in z lešniki, katere zelo ljubijo. V prostorih, ki v njih prebivajo, si napravijo udobne posteljice iz volne ali perja in tu v miru pričakujejo pomladi, ki jih vzdrami k novemu življenju.
VELIKA BRITANIJA NA EVROPSKIH VELESEJMIH
Razstava izbranega britanskega blaga na raznih razstavah in velesejmih je samo eden izmed dokazov, da je Velika Britanija trdno odločena zadovoljiti spreminjajoči se okus sveta. Glavna vodilna sila pri teh prizadevanjih, kako prikazati kupujočemu ol)-činstvu sveta in splošni javnosti sploh, da proizvaja britanska industrija moderne in lepe izdelke, je Svet za industrijske osnutke. Svet je sprejel nalogo gospodarstvenikov, ki so nedavno javno izjavili, da »moderno življenje ni niti ameriški niti skandinavski monopol”.
Obiskovalci sejma sv. Erika v Stockholmu (od 28. avgusta do 12. septembra), 23. mednarodnega sejma v Smirni (3. do 14. septembra), 19. mednarodnega velesejma v Solunu (od 5. do 25. septembra), mednarod-
nega velesejma v Zagrebu (3. do 14. septembra) in kanadske državne razstave v Torontu (27. avgusta do 11. septembra), na katerih uradno razstavlja tudi Velika Britanija, bodo lahko videli, da je uradni paviljon na vseh teh razstavnih prireditvah obsežen prikaz potrošnega blaga na vedno visoki ravni. Na teh sejmih in velesejmih ho Velika Britanija razstavljala lončene izdelke, rezala, tkanine, kuhinjske predmete in električne gospodinjske aparate.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Ponedeljek, 23. avgusta: 14.30—14.40 Poročila, objave. — 14.40—15.00 Okno v svet. — Torek: 24. avgusta: 14.30—14.38 Poročila, objave. 14,38—14.45 Zdravniški vedež: O glivičnih kožnih boleznih. — 14.45—15.00 Duete A. Atenskega, P. I. Čajkovskega, A. Glazunova in A. Grečaninova pojeta Nada Vidmar in Bogdana Stritar. Pri klavirju: Dana Hubad.
—	18.30—19.00 Slovenske pesmi pojejo znani solisti. Sreda 25. avgusta: 14.30—14.40 Poročila objave. — 14.40—15.00 Z.a ženo in družino. — četrtek, 26. avgusta: 14.30-14.40 Poročila, objave. - 14.40-15.00 Operne arije. — 18.30—18.50 Za našo vas. — Petek, 27. avgusta: 14.30—14.40 Poročila, objave. — 14.40— 15.00 M. Jezernik: »Medvedek Godrnjavček”. — Sobota, 28. avgusta: 08.30—09.30 ,,Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca”. — Nedelja, 29. avgusta: 07.00 do 07.05 Duhovni nagovor. — 07.05-08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
Štedilnike peči za pralne kotle
Parilnike, emajlirano posodo kakor hišne in kuhinjske priprave dobite ugodno pri
FRANZ NAPOTNIK
trgovina z železjem, barvami, sredstvi za zaščito zelišč — Veletrgovina za gradbeni material
CELOVEC-KLAGENFURT, Priesterhausgasse 24 Telefon 34-47
Lakiranje avtomobilov
Oblazinjenje avtomobilov
Nylonske varstvene obklade Plahte
v vseh izvedbah dobavlja in izvršuje
(Xeovq Steiner
CELOVEC, Volkermarkter Ring 5 Telefon 52-46
Tapetniška delavnica
JOSIP MAIRITSCH
| CELOVEC, Priesterhausgasse 1,
'^Jj tnodroci, oblazinjeno pohištvo, prepričajte se sami. Solidna in točna postrežba, dam tudi na obroke.
Krischke & Co.
CELOVEC - KLAGENFURT, 8.-Mai-Strasse 3 in Neuer Platz 12
HODROCI
3-delni, 90X190, platneni gradi s
la afrikom polnjen	S	289,—
Isti s podlogo iz vate	S	320.—
KOVTRI
(prešite odeje), na roko šivani, veliki,
trpežno blago, dvobarvni	š	139.—
s klotom na obeh straneh, belo vato,
dvobarvni	Š	169,—
Kovtri iz svilenega brokata žc za	š	229.—
POSTELJNO PERJE za kg za vzglavnike	Š 31.50, 37.80, 24.50
Perje za blazine (pernice) čisto belo Š 56.— Pol-puh, najfinejši	š	89.60
PERNICE
185X1-0 velike, zajamčeno neprodušni inlct, s 3 kg čistega dobrega perja, posebno poc. š 279.50 BLAZINE '
iz neprodušnega inleta 60X80 cm z 1.5 kg perja polnjene	Š 73.90, 83.30, 59.80
Od 9. avgusta dalje velika
Razprodaja!
Na poletne stvari, kopalne potrebščine in ostanke pri perilu, pleteninah in trikotaži
10 do SOI. popusta
W A L C H E R
Poletne obleke, kostume, bluze, čedne dečve, kopalne obleke priporoča
CELOVEC, lO.-Oktobcr-Strasse 2
Naša poceni poletna prodaja se je začela!
l)n ppende ktot'
TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN
tituli:
O Poletne igrače O Obleke za deklice O Kopalne garderobe O Obleke za fante O Narodne noše O Otroške vozičke
po tiaitiižjih o e mili
CELOVEC, OBSTPLATZ
Hiša dobrega pohištva
4 PREDNOSTI:
1 Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2 Najboljše in najcenejše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3 Plačila na obroke brez obresti 4 Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom
STADLERMUBEL
CELOVEC — Klagenfurt, Thcatergasse 4
IK0FLEX la
Novar 3.5 — Prontor Sv šil. 1701
V I l l A C H
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR
KLAGENFURT, Feldraarschal-Konrad-Pl. 1
| POZOI1, POZDI1! Ti1, velika odprodaja “ oT^s ia ^Miiudiadm am<HeitstKt!l!iga6rk,turt Po 501. znižaiueren! j
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: ..Naš tednik". Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. - Lastnik in Ud* jatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sad jak. - Tiska tiskarna Druibe »v. Mohona. vsi v Celovcu. Viktringer Ring 26. - Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.