IZ KS DOBROVA V štirih letih 25.000 udarniških ur Krajevna skupnost Dobrova slavi krajevni praznik sedmega maja. Že pred osrednjo slove-snostjo - v soboto, 8. maja zvečer - so se pomerili športniki. Tekmovali so v nogometu, šahu, stre-ljanju. namiznem tenisu in košarki in vsa prva mesta so letos »pobrali« Dobrovčani. Na osrednji slovesnosti, ki se je letos zaradi bolezni v zboru niso mogli udeležiti pevci z Av-strijske Koroške, so sodelovali folkloristi in pevci domačega kulturno-umetniškega društva in učen-ci dobrovške osnovne šole. Tako kot vsako leto, so na Dobrovi tudi letos podelili nekaterim najza-služnejšim krajanom bronasta priznanja OF, ki so jih prejeli: Marija Sojer, Pavle Hudnik, Franc Florjan, Vital Eržen, Marjan Trojer, Franc Jerala, Poldka Bernik, Vida Križman, Vito Valentinčič, Vinko Ognjavec. Letošnji dobitniki krajevnih priznanj so bili: Anica Rus, Filip Dolinar, Franc Vrhovec, Jovan Maks ml., Pavla Ciuha, Brigita Svete, Janez Zadnikar, Dušan Otorepec, Vinko Dobnikar in Janez Dolinar. Krajevni praznik na Dobrovi je bil letos obar-van še nekoliko drugače, saj so v krajevni skupno-sti ob tej priložnosti »potegnili črto« pod štirilet-nim mandatnim obdobjem vseh organov krajevne skupnosti. Takorekoč čez nekaj dni bodo volitve za nove člane krajevne samouprave. Dolg seznam opravljenega dela v teh štirih letih je dokaz, da so v krajevni skupnosti pridno delali. Za napredek so poleg denarnih prispevkov kraja-ni prispevali preko 25 tisoč udarniških ur. To je uraden podatek, vendar na Dobrovi pravijo, da okrog 5000 ur sploh ni zabeleženih. Tako so na Dobrovi dogradili primarno kanali-zacijsko mrežo in celotno sekundarno omrežje, asfaltirali poti, modernizirali cesto in zgradili nov most v Peklu, modernizirali in asfaltirali cesto skozi Podsmreko, obnovili ali na novo zgradili mostove v Brezju pri Korunu, pri Tomšiču in v Razorih, dobili javno medkrajevno govorilnico, zgradili in obnovili lokalna vodovoda v Brezjih in Komaniji, dogradili črpalno postajo za oskrbo višjega dela kfajevne skupnosti z vodo, zgradili avtobusne postaje in odmikališča na Dobrovi, pri Martinu, Razorih (2) in pri Vodometu, modemi-zirali in razširili splošno ambulanto ter na novo zgradili in opremili zobno ambulanto, zgradili pri-zidek k osnovni šoli na Dobrovi, obnovili gasilski dom na Dobrovi, dogradili gasilski dom v Pod-smreki, zgradili partizanski dom na Ključu in obnovili Gavgarjevo hišo v Hrstenicah in v njej uredili muzej NOB, poleg tega pa so naredili tudi prvi del velikega nogometnega igrišča v Gaberjah. Večina krajanov Dobrove - od okrog 2000 jih je zaposlenih polovica - se vozi na delo v Ljublja-no in njeno okolico ali na Vrhniko, saj gospodar-skih delovnih organizacij v KS nimajo. Veliko možnosti za razvoj pa ponuja kmetijstvo, vendar je čistih kmetov morda le še okrog 100. Težave, ki jih na Dobrovi imajo z varovanjem dobre obdelo-valne zemlje, vsi dobro poznamo. Tudi to, da vedno več občanov želi na tem območju zgraditi svojo hišo, vemo, pa tudi, da je bolj malo takih, ki si streho nad glavo postavljajo z dokumentacijo v roki, zato pa veliko tistih, ki gradijo na črno. Pred novim vodstvom krajevne skupnosti bo torej tež-ka naloga, saj bi bil skrajni čas, da bi se v naši občini nehali pogovarjati o. naraščanju števila črnih gradenj in bl našli način, da bi gradili z vsemi potrebnimi dovoljenji v roki in tam, kjer ne bomo sami sebi odžirali kruha. Brez dvoma je ^ """""^ ~~~™ "v Na Dobrovi so si 7. maj lzbrali za svoj krajevni praznik v spomin na slavne dni NOB. Letos je namreč minilo že 40 let od tistega 7. maja, ko je okrog 30 članov narodne zaščite iz Hrastenic, Hruševa, Gaberij in Šujice - pod vodstvom domači-na Franca Riharja-Radovana - zadalo okupatorju hud udarec. Enota narodne zaščite je Italijanom, ki so se vračali s spopada na Ključu, postavila zasedo. Po uradnih italijanskih poročilih je imel oku-pator v spopadu hude izgube: 36 mrtvih vojakov, 118 za boj onesposobljenih voja-kov, ki so izgubili sedem tovornih in en osebni avtomobil. namreč tudi na dobrovskem območju veliko loka-cij, kjer bi si občani lahko postavili hišo, pa jim zaradi bolj zahtevne lege lokacija ne ugaja. Seveda pa bo novo vodstvo krajevne skupnosti imelo še eno težko nalogo. Delovni uspehi v zadnjih štirih letih bodo za krajane merilo delav-nosti novega vodstva — pa tudi njegove sposobno-sti. Predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Potočnik ima zagotovo prav, ko pravi, da so bili morda v krajevni skupnosti preskromni. Z vsem kar so naredili, bi se namreč res lahko pohvalili in hvalili. Očitno pa je, da so raje delali, kot da bi uspehe obešali na veliki zvon.