19. štev.
V Kranju, dne 13. maja 1916.
Leto IV.
zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K p—. Za vse druge države in Ameriko K 5 60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. ta dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Nemška ofenziva na Francoskem.
Ljuti boji zapadno od Maase.
Berolin, 6. maja.
Jugo-vzhodno in južno od Armentieresa so bila podvzetja naših patrulj uspešna. Vjeli smo nekaj mož in vplenili 2 strojni puški in 2 metali min. Pri Givenchi en Gohellu smo gladko zavrnili angleški napad na nekatere od nas zasedene vdr-tine. Severo-vzhodno od Vienne le Chateau (Argoni) se je večje francosko podvzetje ponesrečilo po bližinskem boju.
Na levem bregu Maase se nadaljujejo artiljerijski in infanterijski boji jugo-vzhodno od Hau-courta. Prinesli so zopet nekaj uspehov, pa se niso popolnoma končali.
Južno od Warnetona je narednik Franki dne 4. maja zbil neki angleški dvokrovnik ter s tem izločil iz boja svoje četrto sovražno letalo. Nj. Veličanstvo je dalo Svojemu priznanju uspehom izbornega letalca izraza s tem, da ga je imenovalo za častnika.
Jugo-vzhodno od Didenhofna je moralo neko angleško letalo pristati. Letalci so bili vjeti. Vsled nenadne nevihte se je odtrgalo včeraj zvečer večje število francoskih priveznih zrakoplovov ter plavalo nad našimi črtami. Nad 15 jih je bilo doslej spravljenih.
Berolin, 7. maja.
Zapadno od Maase se boj tudi včeraj še ni končal. Zlasti je močno delovala artiljerija na obeh straneh. Vzhodno od reke se je zjutraj ponesrečil francoski napad v okolici pristave Thiaumont. Na več točkah ostalih front smo zavrnili sovražne iz-vidne oddelke. Neka nemška patrulja je pripeljala južno od Lihonsa nekaj vjetih.
Angleški podmorski čoln „E 31" potopljen. — Nemški zrakoplov „L 7" izgubljen.
Berolin, 7. maja.
Pred flandrsko obalo smo 5. maja popoldne zbili v zračnem boju s sodelovanjem neke naše
torpedovke sovražno letalo. Dospele angleške bojne sile so preprečile rešitev letalcev. Nadalje je neka naša torpedovka 6. maje pred flandrsko obalo vplenila neko nepoškodovano angleško letalo ter vjela oba častnika. Zapadno od Hornsriffa smo z ognjem svojih ladij potopili 5. maja zjutraj angleški podmorski čoln „E 31u. Zrakoplov „L 7" se iz izvidnega poleta ni vrnil. Glasom uradne objave angleške admiralitete, so ga 4. maja uničile angleške pomorske bojne sile v Severnem morju.
Uničen Žeppelin.
London 6. maja. Admiraliteta javlja: Blizu šlezviškega obrežja je eno naših lahkih križarskih brodovij uničilo zeppelinsko zračno ladjo.
Ymuiden, 6. maja. Sem došel ribiški parnik poroča, da je bil včeraj ob 11. dopoldne priča boju med brodovjem 21 vojnih ladij in med enim Zep-pelinom osem milj zapadno kornriffske ladje-sve-tilke. Žeppelin je napadel brodovje, ki se je takoj razšlo. Dve vojni ladji sta ostali v bližini. Zračna ladja je z zadnjega dela dvakrat ustrelila, kolikor se je videlo, brez učinka. Nato je ena vojnih ladij trikrat ustrelila na Zeppelina, ki se je umaknil. Dvignil se je, a bil je najbrže zadet, ker je deset minut po pasiranju ribiškega parnika nastala veli-j kanska eksplozija in je zračna ladja padla v morje. Ribiški parnik je poskusil, se približati potapljajoči se zračni ladji, toda angleške ladje tega niso dovolile.
Nemci zavzeli vse francoske pozicije na višini 304.
Berolin, 8. maja.
Operacije, ki so jih zadnje dni na levem bregu Maase izvečine izvedli hrabri Pomoranci pod velikimi težkočami, pa z majhnimi izgubami so imele uspeh. Kljub trdovratnemu odporu in silnim protisunkom sovražnika, smo vzeli ves sistem jarkov na severnem pobočju višine 304 ter potisnili svoje črte na vrh sam. Sovražnik je imel izredno velike krvave izgube, tako da smo vjeli neranjenih sovražnikov samo 40 častnikov in 1280 mož. Tudi pri razbremenilnih sunkih proti našim pozicijam na zapadnem pobočju Mort Homma, smo ga povsod z velikimi izgubami zavrnili. Na vzhodnem bregu so se razvili na obeh straneh pristave Thiaumont
Vladimir Korolenko.
Brez besede.
Dalje. VI.
„Zid! Res in resničen, strela naj me udari, če to ni žid," zakliče hipno Dyma in kaže na gospoda z okroglim klobukom in kratkim, slabim suknjičem. Dasiravno je stal poleg njega mlad, fino oblečen gospodič, ki ni prav čisto nič izgledal židovsko, je tudi Matvej. ko se je gospod obrnil, takoj spoznal, da je to Žid. In celo še ruski žid, morda iz Mohileva ali iz Sitomira, Minska ali Smolenska, ki je pravkar prišel na sejm in se oblekel le v mestno obleko.
Razveselila sta se ob pogledu tega človeka, kakor da je njiju lastni brat. Ko je žid zagledal bele halje in visoke kučme iz ovčje kožuhovine, je tudi prišel pozdravljaje bliže.
„Čestitam k prihodu. Kako se počuti gospoda moja! Videl sem takoj, da morajo biti to rojaki."
„A kaj," pravi Dyma z zmagonosnim pogledom. „Ali nisem pravil? To je vendar dobro ljudstvo. Kjer ga rabiš, ga takoj dobiš. Dober dan, gospod žid, ker ne vem, kako naj vas kličem."
.0, pred časom so me klicali za Boruha, sedaj pa se pišem za Borka, mister Bork, na uslugo," reče žid in si gladi z vidnim zadovoljstvom brke.
„Da bi te! No pa poslušaj, Berko . . .*
„Mister Bork," popravlja žid s še večjim ponosom.
„Torej, radi mene mister, če hočeš to vse-kako imeti . . . Kje pa je tu dobra gostilna, ne predraga in tudi ne preslaba ? Zakaj, dasi sva tudi le v navadnih haljah, vendar nisva docela kmeta .. . samostojna . . . Poleg tega pa je, kakor vidiš, mlado dekle z nama . . ."
„No, ali morda ne znam sam razločevati, s kom imam opraviti?" odgovori diplomatski mister Bork. „Kaj pa mislite o meni? Phe! Mister Bork je neumne?, mister Bork ne pozna ljudi? Ali to vama pa moram tudi povedati: vajina velika sreča je bila, da sta se takoj seznanila z mister Borkom, j Saj ne grem vsak dan v pristan, čemu bi tudi vsak j dan hodil v pristan? ... Pri meni pa najdeta takoj pripravno streho in za gospodično je tudi lepa sobica na razpolago, skupno z mojo hčerko."
„Ah, vidite, kako je to dobro," reče Dyma in pogleda krog sebe, kakor bi bil on sam našel mi-stra Borka. „Pelji nas torej v tvojo gostilno."
„Morda pa vzamete še svojo prtljago seboj ?"
„E, kakšno prtljago! Resnici na ljubo, imamo vse tu pri nas."
„Hm, to ni ravno mnogo. John!" zakliče mlademu možu, ki je bil torej res njegov sin. „Kaj pa stojiš in prodajaš zijala? Take the luggage of Miss!"
Mladi mož ni bil prevzeten, to se je videlo. Spoštljivo se je odkril, odvzel Ani culico in vsi trije so zapustili pristan.
Šli so čez cesto ter zavili v drugo, ki se je zdela došlim, kakor kak brlog. Temne, visoke hiše z ozkimi vhodi in v polovični višini hiš ob celi cesti na stebrih sloneči stolp, ki je jemal ves po» gled na nebo.
ljuti boji, v katerih je vrgef sovražnik vzhodno od pristave našim četam nasproti med drugim zamorce. Njih napad se je z izgubo 300 vjetih ponesrečil.
Pri opisanih bojih smo konstatirali nadaljne nove francoske čete. Tako je uporabil sovražnik v pokrajini ob Maasi, če štejemo tudi po dopolnitvi v drugič v boj poslane čete. silo 51 divizij ter tako uporabil obilo dvakrat toliko čet, kakor smo jih poslali v boj mi kot napadalci.
Z ostale fronte ni poročati o posebnih dogodkih razen o spretnih podvzetjih patrulj v okolici Thiepvala in Flireya.
Dva francoska dvokrovnika sta padla po zračnem boju nad koto de Froil Terre goreča na tla.
Boji za višino 304.
Berolin, 9. maja.
Zapadno bojišče.
V zvezi z uspehi na višini 304 smo naskočili več sovražnih jarkov južno od Termitskega vrha južno od Haucourta. Sovražni poskus z uporabo močnih sil zavzeti na 304 izgubljeno ozemlje nazaj, se je s težkimi izgubami za njega, ponesrečil. Ravno tako malo uspeha so imeli francoski napadi na vzhodnem bregu Maase v okolici pristave Thiaumont. Število francoskih vjetnikov od tam se je zvišalo na 3 častnike, 375 mož in 16 ranjenih. Vplenili smo 9 strojnih pušk. Z ostalih front ni poročati ničesar posebnega, razen o pa-truljskih podvzetjih, ki so bila za nas uspešna.
Pomorska bitka med 2 nemškima torpedovkatna in 5 angleškimi rušilci.
Berolin, 9. maja
Povodom izvidne vožnje sta imeli dve naši torpcdovki severno od Ostenda, dne 8. maja dopoldne kratko bitko s 5 angleškimi rušilci, pri čemer je bil en rušilec težko poškodovan od naše artiljerije. Naši torpedovki sta se v dobrem stanju vrnili v pristanišče.
Nadaljni uspehi Nemcev na francoski frnnti.
Berolin, 10. maja.
V Argonih je poskusil sovražnik po neki raz-1 strelitvi vdreti v naše jarke, zavrnili smo ga. Ju-
„Oh, gospod Bog! Sveta Mati božja!„ zakri-či hipno Ana prestrašena in zagrabi Matvejevo roko.
„Vse, kar živi, hvali Gospoda," si mis!i Matvej, „kaj pa je zopet to"?
„Aj, aj, kaj pa ste se tako prestrašili," reče žid. „Saj to je le vlak, no, no, le pojdite . . . pustite vlak, da ide svojo pot, mi pa pojdimo svojo. Saj nas pusti v miru in mi pustimo njega v miru. Tu je, da vam povem taka dežela, da ni izgubljati časa."
In mister Bork je korakal urno naprej. Tudi Loziščani so šli žnjifn, a neprijetno jim je bilo dovolj. Stebri krog in krog so se tresli, cesta je donela, na stropu je žvenketalo železje in tik nad glavami Loziščanov je drvil železniški vlak. Z odprtimi usti so zijali, kako je vlak, zvijajoč se, kakor kača, krenil okoli vogla, pri čemur se je skoro obreznil ob okna hiš, ter frčal dalje skozi zrak.
Našim Loziščanom, ki so bili dosedaj vajeni le šumenja domačih gozdov, šepetanja trsja ob tihi rečici Lozovaja in na škripanje kolesja po stepah, se je zdelo, da so prišli v sredino vic. Hiše tako visoke, da ti je padla kučma raz glavo, če si pogledal na streho. Ce si se ozrl nazaj, so štrleli nasproti jambori ladij, kakor ostanki zgorelega gozda, če si pa pogledal kvišku odimljeno nebo in še na pol zakrito po železniških napravah, zbog katerih je vladal doli na cesti le mrak. Spredaj pa si videl frčati od ulice do ulice že drugi vlak in zrak je prenapolnjen sopihanja, stokanja, rožljanja in žvižganja lokomotiv.
(Dalje.)
gozapadno od višine 304 smo sovražne sprednje čete potisnili delj nazaj ter odstranili neko poljsko stražo. Svoje pozicije na višini smo nadalje izgradili.
Nemški letalci so obložili tovarniške naprave y_Dombaslu in Raonu L' Etape izdatno z bombami.
Ljuti boji pri Mort Hommu.
Berolin, 11. maja.
Nemška letala so obložila Dunkerque in železniške naprave pri Adinkerquu z bombami.
Na zapadnem bregu Maase so Francozi popoldne napadli naše pozicije pri Mort Hommu, zvečer pa jugovzhodno od višine 304. Obakrat se je njih napad razbil v ognju strojnih pušk in zapornem ognju artiljerije z velikimi izgubami za sovražnika. Neka bavarska patrulja je v gozdu Carmard vjela 45 Francozov. Število v bojih od 4. maja naprej za višino 304 vjetih neranjenih sovražnikov in mrtvih se je zvišalo na 53 častnikov in 1515 mož
Na vzhodnem bregu Maase so se vršili v okolici gozda Caillette vso noč boji z ročnimi granatami. Francoski napad v tem gozdu smo zavrnili.
Letalski napad na Yorkshire.
„Petit Parisien" poroča o letalskem napadu na Yorkshire, da je napravil zelo veliko škodo. Zlasti mesto Yorkshire je močno trpelo, ker so zrakoplovi cele ure krožili nad središčem mesta. Ponekod je izbruhnil požar in če bi ne bilo začelo deževati, bi bilo pač vse mesto zgorelo. Prebivalstva se je polastila strašna panika. Neugodno vreme je oviralo delovanje artiljerije in obrambna služba je popolnoma odpovedala. Napad je mesto popolnoma presenetil. Tudi velike industrijske naprave v okolici so močne trpele. Cenzura je prepovedala, poročati o številu mrtvih in ranjenih.
Vojna z Italijo.
Odbiti napadi na Rombon.
Dunaj, G. maja.
Bojna delavnost je bila v splošnem majhna. Zavrnili smo sovražni protinapad na pozicijo na Rombonu, ki smo jo vzeli. Pregnali smo Italijane iz njihovih eksponiranih jarkov na visoki planoti Lafraun, severno od naše utrdbe Lusern.
Dunaj, 7. maja.
Malo bojnega delovanja. Položaj neizpreme-
n|en.
Boji ob soški fronti.
Dunaj.8. maja.
Posamezni deli goriškega mostišča in prostor pri Sv. Martinu so stali včeraj od časa do časa pod topovskim ognjem. Zapadno od cerkve v tem kraju smo z mogočno eksplozijo mine uničili del sovražne pozicije. Italijani so imeli pri tem velike izgube. Na severnem oobočju hriba Sv. Mihaela so vzele naše čete majhno sovr. oporišče. Naši letalci so metali mnogo bomb na nasprotmkovo taborišče pri Chioprisu. jugo-zapadno od Kormina.
Na več odsekih tirolske vzhodne fronte in pri Rivi je prišlo do živahnega artilerijskega ognja.
Boji na soški fronti.
Dunaj, 10. maja.
Sovražnik je že včeraj živahnejše obstreljeval posamezne dele goriškega mostišča in Dober-dobske visoke planote, danes zjutraj pa je poskusil več napadov na Sv. Martin, ki smo jih vse zavrnili. Tudi ob koroški in vzhodnotirolski fronti je prišlo mestoma do večje artiljerijske delavnosti.
Artiljerijski boji na italijanski fronti.
Dunaj, 11. maja.
Zvišana artiljerijska delavnost je trajala na večini točk fronte tudi včeraj; zlasti živahna je bila v odseku Dolomitov med Peutelsteinom in Buchensteinom.
Neki italijanski letalec je vrgel dopoldne 2 bombi na trg in stolni trg v Gorici. Pri tem sta bili 2 civilni osebi ubiti in 33 ranjenih .
Italijanske oficirske izgube.
Budimpešta, 8. maja. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Povsem zanesljiva, skoro pa ore-nizko računajoča privatna statistika o italijanskih oficirskih izgubah, 4<i se vodi po italijanskih listih, doseza sedaj število 3000; med temi je 5 generalov, 63 polkovnikov in podpolkovnikov, 104 majorji, 544 stotnikov.
Ruska ofenziva.
Rusko bojišče.
Dunaj, 6. maja.
Čete armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda so pregnale jugozapadno od Oljke Ruse iz nekega neposredno pred fronto ležečega gozda.
Ruske torpedovke so obstreljevale danes zjutraj brez uspeha severovzhodno obal Kurlandije med Rojanom in Markgrafnom.
Berolin, 11. maja.
Severno od kolodvora Selburg smo naskočili 500 m sovražne pozicije. Pri tem smo vjeli 309 neranjenih sovražnikov. Vplenili smo nekaj strojnih pušk in metal min.
Bivši ruski vojni minister obtožen.
Na predlog senatorja Sogorodskega, ki je dolžil bivšega ruskega vojnega ministra Suhomli-nova zlorabe oblasti, zločinske malomarnosti, prikrivanja resnice v njegovih poročilih in veleizdaje, je bil Suhomlinov aretiran in v Petro Pavlovi trdnjavi interniran. Baje je brezdvomno dognano, da je Suhomlinov dobival in delil naravnost ogromne podkupnine. Pri vojaških dobavah je imel celo or- | ganizacijo za goljufije. Obtožen je tudi veleizdaje, ker je bil baje sporazumljen s podpolkovnikom i Mjasojedovom, ki je bil zaradi veleizdaje ustreljen, j Zlasti pa se mu očita, da po njegovi krivdi Rusija ni bila pripravljena na vojno.
Napetost med Švedsko in Rusijo.
Ruski listi se bavijo podrobno s švedskim oboroževanjem. Samo za artiljerijo in zrakoplovstvo namerava Švedska izdati 60 milijonov kron. Švedska namerava graditi krmilne zrakoplove, znamenje, da ima ofenzivne namene. Listi opozarjajo, da more imeti švedsko oboroževanje le eno ost, ki je naperjena proti Rusiji.
Izjave generala Brusilova.
Pariški „Journar poroča iz Petrograda, da je izjavil Brusilov, da je položaj za entento ugodnejši kakor kedaj in zmaga gotova, tudi če se vojna še zavleče. Angleška blokada in nova angleška armada bosta konec vojne pospešila. Ruska armada proti Avstro-Oogrski je pripravljena in bogato opremljena s težko artiljerijo.
Nova ruska vojska.
Ko so se naše in nemške armade lansko jesen ustavile v stalnih pozicijah v Rusiji, se je pri čelo novo organiziranje ruske vojske za veliko pomladansko ofenzivo leta 191 G. Vodil je to delo general Polivanov. Rusija je izrabila skoraj vse J svoje rezerve ter postavila na bojišče vojsko, ki je kvantitativno največja v tej vojni. Glasom vojaških podatkov je štela ta nova ruska vojska 1. marca 60 armadnih zborov ali 2 milijona mož. Od teh 60 armadnih zborov je 45 regularnih čet, 2 zbora turkestanskih čet, 4 sibirski zbori, 5 kavkaskih zborov, 2 zbora garde in 1 zbor grenadirjev. Poleg tega ima ruska vojska še za več zborov kozaških formacij. To so ruske čete, J<i so določene za fronto. Nadalje pa ustvarjajo Rusi za fronto še veliko rezervo, ki šteje po istih poročilih zopet 2 milijona mož. Reorganizacija artiljerije je deloma že izvedena ter ima Rusija zadosti topov in municije. Premikanje čet in njih zbiranje za fronto pa še nikakor ni končano.
Na Balkanu.
Sestreljen Žeppelin.
Berolin, 6. maja.
Neki naš zrakoplov se s poleta v Solun ni vrnil. Glasom angleškega poročila je bil zbit in zažgan.
Francosko uradno poročilo z makedonskd fronte.
5. maja. Orijentska armada. Dne 5. maja ob 2. popoldne so topovi aliiranih brodovij sestrelili Zeppelina, ki je priletel nad Solun. Žeppelin je padel goreč v reko Vardar.
London, 6. maja. Viceadmiral pl. Robeck poroča : Preostali posadke pri Solunu sestreljenega Zeppelina, 4 oficirji in 8 mož, so bili vjeti.
Francozi  so  zasedli   železnico  Solun—Florina, mesto Florina ter aretirali avstro-ogrskega konzularnega tajnika.
Atene, 6. maja. Tri francoske kompanije so vkorakale danes opoldne v Florino, potem ko so razdrle brzojavne in telefonske zveze. Pod vodstvom špijonov so vdrli vojaki v razne 'hiše ter aretirali približno 12 grških podanikov, češ, da vohunijo ali pa da preskrbljujejo bolgarske in nemške čete z živili. Prijeli so tudi tajnika avstro-ogrskega konzulata v Bitolju, ki se je ravno vračal s službenega potovanja iz Aten. Grške lokalne oblasti so protestirale ter zahtevale, da se jih vjet-niki izroČe. Francoski častniki pa so izjavili, da postopajo po ukazu ter so aretirane osebe odpeljali.
Grška vlada bo vložila ugovor. Avstrijski poslanik v Atenah bo protestiral proti aretaciji konzularnega tajnika na nevtralnih tleh. ,
„Četverozveza je sklenila Grško prisiliti."
Kopenhagen, 11. maja.
Petrogradski listi objavljajo 5. t. m. naslednje sporočilo tiskovnega urada: Grška vlada dosedaj
ni dovolila, da se srbske čete prevažajo skozi Grško. Grška vlada utemeljuje svoje odklanjajoče stališče s tem, da pravi, da se boji okuženja in da bi zahteval transport na ozkotirni železnici Pa-tras—Larisa preveč časa. Jasno pa je, da se Grška predvsem boji Nemčije. Države četverozveze so sklenile Grško prisiliti, da ustreže njihovim zahtevam. Energično postopanje ententnih držav odgovorja želji difinitivno pojasniti grške načrte-Poslaniki četverozveze so dobili nalog, da postopajo v sporazumu s poveljniki četverpzveznih čet na Grškem.
Kriza na Grškem.
Poročila iz Sofije pravijo, da je položaj na Grškem slej ko prej resen. Grška vlada se pripravlja na vse eventualnosti. Storjeni so primerni ukrepi. Vsi mostovi in tuneli so zastraženi. Ruski, angleški in italijanski poslanik so bili pri kralju v skupni avdijenci, ter so mu naznanili, da vztraja četverozveza soiidarično pri svojih zahtevah in da grozi Grški velika nevarnost, ako tem zahtevam ne ustreže. Kralj je hladno odgovoril, da so politične zadeve stvar njegove vlade, kateri povsem zaupa.
Srbska vlada v Solunu.
Berlinski listi poročajo: Srbska vlada se namerava preseliti v Solun. Grška vlada je sklenila se z vsemi sredstvi upreti temu načrtu.
Nemška nota Ameriki.
4. t. m. zvečer je izročila nemška vlada ameriškemu veleposlaniku odgovor na Wilsonov ultimatum. Wilsonova nota je zavzela stališče, da je poraba podmorskih čolnov za uničevanje sovražne trgovine . . . popolnoma nezdružljiva z načeli človečnosti, z davno veljavnimi neprerekanimi pravicami nevtralcev in s svetimi predpravicami nekom-batantov. Ultimatum je izjavil: „Ako bi cesarska vlada zdaj in nemudoma ne izjavila in ne povzročila, da opusti sedanje metode podmorske vojne proti potniškim in tovornim ladjam, potem vlada Zedinjenih držav ne more imeti druge izbere, kakor da popolnoma pretrga diplomatične zveze z nemško vlado."
Po temeljitem preudarku je nemška vlada označila v svojem odgovoru svoje stališče napram VVilsonovim „humanitarnim" principom o nedopu-stnosti podmorske vojne proti trgovskim ladjam, ter naznanila, v koliko je pripravljena, ustreči ameriški zahtevi. Nemčija se nc more principijelno odreči porabi podmorskih čolnov v boju proti trgovskim ladjam, pač pa je ukazala poveljnikom svojih podmornic, da morajo v hndnfr pr^fonati po predpisih mednarodnega prava in da ne smejo uničevati trgovskih ladij brez svarila in ne da bi rešili na njih se nahajajoče ljudi, izvzemši ako bi se ladje, upirale ali pa skušale bežati. Nemški odgovor ne razločuje v tem oziru niti med oboroženimi in neoboroženimi, niti med nevtralnimi in sovražnimi trgovskimi ladjami, namiguje pa, da je Nemčija le tedaj pripravljena k tem koncesijam, ako se Anglija odreče svojim, mednarodno pravo kršečim metodam, s katerimi hoče Nemčijo izstradati.
Amerika vzela nemško noto na znanje.
Kakor je bilo pričakovati, je Amerika vzela nemški odgovor na znanje. Nikdo ni trdil, da se bo zgodilo to brez pridržkov in brezpogojno in sebeprevara bi bila smatrati nemško amerikansko zadevo že za popolnoma poravnano. Amerikanska nota tolmači nemški odgovor v najširšem smislu. Vlada Zjedinjenih držav smatra, da se hoče Nemčija omejiti v bodoče zgolj na bojevanje proti bojnim silam Četverozveze, da bodo torej njeni podmorski čolni v bodoče torpedirali le vojne ladje in (toliko Amerika menda že prizna, akoravno tega izrecno ne pove) le take druge ladje, ki neposredno služijo sovražnim vojnim silam. Nemško napoved poostrene podmorske vojne z dne 4. februarja 1915. smatra amerikanska vlada za preklicano. Nemškega pridržka glede Anglije ne priznava, temveč ga zavrača v precej ostrili besedah.
Z amerikanskim odgovorom je nastalo v sporu med Zedinjenimi državami in Nemčijo nekako diplomatično premirje. Upajmo, da se posreči doseči med obema državama trajni sporazum.
Utis ameriške note v Nemčiji. — Ameriška nota je bila izročena včeraj.
Berolin, K), maja.
Ameriška nota je prispela dopoldne na ameriško veleposlaništvo, nakar jo je veleposlanik Gerard opoldne izročil nemški vladi.
Nemški krogi smatrajo spor za poravnan.
Berolin, 10. maja.
Politični krogi izjavljajo, da je ameriški odgovor v glavnem dokaz, da je nevarnost preloma z Ameriko odstranjena. Wilsonov protest proti pogojni izvršitvi koncesije, ki jo vsebuje nemška nota, se označuje kot nepotreben, ker nemška nota ne stavlja nobenega pogoja, temveč gre le za pridržek.
Komentar državnega tajnika Lansinga.
VVashington, 9. maja.
Reuter. Čim je bila nota Nemčiji brzojavno odposlana, je objavil državni tajnik Lansing izjavo, da se peča nemški odgovor večinoma z zadevami, o katerih Amerika ne more razpravljati z nemško vlado. Bistvena vsebina nemškega odgovora pa je, da se je Nemčija ameriškemu ugovoru vdala. Dokler se bo Nemčija ravnala po svojih izjavah, nimajo Zedinjene države nobenega vzroka za konflikt, vendar pa se mora urediti še vprašanje naših izgub, povzročenih vsled kršenja ameriških pravic s strani poveljnikov nemških podmorskih čolnov, ki so postopali v smislu prejšnje nemške politike. Naše diference z Anglijo ne morejo biti predmet razpravljanja z Nemčijo, konstatiram pa naj, da nastopamo napram angleški vladi tako, kakor smo z ozirom na izrecne pogodbene obveznosti napram vladi (kateri?) brezdvomno dolžni postopati.
Uradna publikacija amerikanske note.
Berlin, 11. maja. Uradna „Nordeutsche Allge-meine Zeitung" publicira besedilo amerikanske note, ki je bila dne 10. t. m. izročena nemškemu zunanjemu uradu. Besedilo odgovarja svoječasne-mu sporočilu Reuterjevega urada.
Položaj ni popolnoma razjasnjen.
„Berliner Tagblatt" piše o položaju, ki je nastal vsled amerikanskega odgovora:
Situvacija ni popolnoma razjasnjena in popolna zajamčena sigurnost ni dosežena. To vedo tudi največji optimisti. Ali bo mogoče nemško-ame-rikanski mir, ki je sedaj prav nezanesljiv, zopet utrditi? Na to vprašanje bi se dalo odgovarjati le z modrimi izreki, kakršne je dajal delfijski orakel.
Nemčija ne bo odgovorila.
Berlin, 11 maja. „Berliner Tagblatt" piše: Z včerajšnjim amerikanskim odgovorom je izmenjava not med Zedinjenimi državami in Nemčijo zaenkrat pač zaključena. Kakor čujemo, nemška vlada Ameriki ne bo odgovorila, ker zato ni pravega povoda.
Četrto vojno posojilo.
Le še nekaj dni je čas za podpisovanje četrtega vojnega posojila. V tem času je treba izkoristiti ne le vsak dan, nego vsako uro, da se s čim največjim uspehom vojnega posojila pred vsem svetom posvedoči, kako je denarna sila avstrijskega prebivalstva in kako goreč je njegov patrijoti-zem. Avstrijsko prebivalstvo je trdno odločeno, da poskrbi svoji armadi vse, kar treba za zmagovito končanje vojne.
2e so podpisane ogromne vsote. Pred vojno se pač ri nikomur sanjalo, da so v naši državi denarne sile tako velike. Zdaj se šele kaže, koliko premoženja je pridnost in varčnost prebivalstva nagromadila.
Izkušnja uči. da se pri javnih posojilih ravno zadnje dni subskripcijskega roka največ podpiše. Tudi pri tretjem vojnem posojilu je bilo ravno zadnji teden subskribcijsue dobe največ podpisanega in nekaj dni pred koncem podpisovanja so bile en sam dopoldan podpisane kar štiri milijarde.
Vojno posojilo daje možnost, da lahko vsakdo svoj denar še za večje obresti naloži, kakor jih more dobili v denarnih zavodih. Kdor kupi drž. rento, ki se bo amortizirala, bo dobival O1 e odstotne obresti in če bo njegov papir kmalu izžreban, tudi 7 odstotkov. Kdor prevzame za večji znesek blagajniških izkaznic, dobi (r (1.
To so ugodnosti, ki jih sedaj ni dobiti pri nobenem denarnem zavodu. Naj torej vsakdo po: rabi ugodno priliko in naj podpiše, kar more največ vojnega posojila. S tem bo koristil sebi in celokupnosti ter bo povrh še pomagal, da se hitro in srečno konča sedanja vojna.
Razglas.
Iz poročil, ki prihajajo okrajnemu glavarstvu o napovedanju podpisovanja četrtega vojnega posojila je žal |)osneti, da zanimanje za stvar ni toliko kolikor bi se po vsej pravici z ozirom na gmotni stan zlasti kmetskega prebivalstva smelo pričakovati. Marsikateri prav ugleden in premožen posestnik še ni storil svoje dolžnosti in se odteguje podpisu z raznimi izgovori. Večkrat se sliši zlasti izgovor, da je doba 40 let predolga in da kmet ne utegne toliko časa čakati na svoj dem.r. Ta izgovor pa je poj)olnoma neutemeljen in prazen, kajti vsakdo zamore vsak čas svojo obligacijo v denar spraviti, ako jo proda ali pa zastavi. Po vojski se bosta industrija in trgovina dvignili, naše narodno gospodarstvo se bo razširilo, vsled česar se nam obeta splošno blagostanje, vsakdo bo hotel svoj denar kolikor mogoče dobič-kanosno naložiti, vsled česar bo popraševanje po visokoobrestnih državnih papirjih kaj živahno. Kdor izmed lastnikov obligacij vojnega posojila si bo
pred časom želel svoj denar nazaj, ga bo vsakčas lahko pri vsakem denarnem zavodu dobil. Proč tedaj s vsako sebičnostjo in brezbrižnostjo ter bo-I lazljivostjo. Ponos vsake meščanske in kmečke : hiše, vsakega trgovca in obrtnika bodi obligacija ; četrtega vojnega posojila. Glas gre po deželi, da j pri hranilnici in posojilnici v Vipavi, tedaj v kraju , ki se glede blagostanja prebivalstva z našim celo j bogatim   gorenjskim   kmetovalcem   še primer-I jati ne da, 53 strank podpisalo 265.000 K. In pri j nas? Rok za podpis četrtega vojnega posojila poteka. Kar se je doslej zamudilo, naj se nemudoma popravi.
C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 12. maja 1916.
DNEVNE VESTI.
Novi generalobersti. Cesar je imenoval za generaloberste: generala kavalerije Franca Rohra, j generala  infanterije  Friderika  barona Georgija, ! generala  kavalerije  pl. Bohm - Ermollija, Karla barona Pflanzer - Baltina, Viktorja Dankla, gene-' rala infanterije Svetozara Boroeviča, generala ka-■ valerije Karla Terszvanskega de Nadas ter fcm. Puhala pl. Brlog.
Prvi avstrijski veliki admiral. Cesar je usta-i novil dne 4. maja mornariško šaržo velikega ad-j mirala v II. činovnem razredu, ki odgovarja šarži j generalobersta. Za prvega velikega admirala je imenoval cesar admirala Antona Hausa.
Veliki admiral Anton Haus. Avstro - Ogrska ' pozdravlja z veseljem svojega prvega velikega admirala. Njegovo ime je bilo že v mirnih časih : visoko cenjeno, doma in v inozemstvu, odkar je i izbruhnila vojna z Italijo, slovi po vsem svetu. — ; Anton Haus je bil rojen 13. junija 1853 v Tolminu, leta 1869. je vstopil v mornarico kot kadet, leta 1882. je postal poročnik linijske ladje, kot kapitan je ob nemirih na Kitajskem poveljeval ladji „Ce-| sarica in kraljica Marija Terezija". Njegove izredne I sposobnosti v službi na morju, kakor v predstoj-i n'ištvu prezidijalne pisarne mornariškega oddelka, i ki so mu dale obilo priznanj in odlikovanj, so se I pokazale v drugi  mirovni konferenci v Haagu, i kjer je svojo nalogo kot delegat mornariškega poveljstva rešil z največjo spretnostjo. Leta 1913. , je bil imenovan za mornariškega poveljnika, nato za admirala, sedaj za velikega admirala. Anton Haus je v mornarici nadvse priljubljen poveljnik. Z našo deželo ga vežejo mnoge zveze. Veliki I admiral Haus govori in piše tudi prav dobro slo-i venski.
Novi deželni predsednik grof Attems je pri-; spel 8. t. m. v Ljubljano. Kakor poroča uradni list, je deželni predsednik že prevzel vodstvo deželne i politične uprave.
Sekcijski šef grof Rudolf Chorinskv je dne
9. t. in. s svojo gospo soprogo zapustil Ljubljano in odpotoval z brzovlakom ob pol 12. na Dunaj, j Na kolodvoru s® se poslovili od njega bivši deželni predsednik baron Schvvarz z gospo soprogo, novi deželni predsednik grof Attems z vsemi uradniki deželne vlade, dalje zastopniki deželnega odbora, župan dr. Tavčar, kakor tudi razna druga gospoda.
Imenovanja. Poročnik Franc Alič je imenovan c. in kr. nadporočnikom pri 2. bosansko-i hercegovinskenl pešpolku, poročnik Franc Pleško I pa  c. kr.  nadporočnikom  pri   27. domobr. peš-jx)lku.
Maturo so napravili na tukajšnji Franc Josi-; pa gimnaziji dne 10. t. m. letošnji ostnošolci i Ivan Kern, Franc Krenner in Boris Pire.
Teden Rdečega križa v Kranju se je obne-I sel nad vse pričakovanje dobro. Nabralo, priigralo in skupilo se je lepe svote, tako da znaša čisti prebitek K 356-L50, od katerega se je oddalo K 443 — za članarino tukajšnji podružnici Rdečega križa.
Predstava v Ljudskem domu je nesla K 71 94 Predstava v Kino „Talija"......„ 186'50
! Po dijaštvu nabrana članarina . . . „ 443'— Po dijaštvu nabrani enkratni pispevki .  „ 141 —
Znaki in cvetke........594'24
Dame nabrale s polarni........„ 995'26
i Tombola..............„ 77512
Koncert v prejšnji sokolski dvorani . .  „ 357'50
K 356456
Ker pa še niso vsi znaki razprodani in jih še nekaj pride po pošti, odposlala se bo vsota potem, ko bodo še ti vnovčeni, najkasneje j a do konca meseca. Tem potom bodi izrečena tudi najsrčnejša
I zahvala vsem, ki so pripomogli, da je cela prireditev tako ugodno uspela, posebno pa. cenjenim
j damam, ki so pobirale po polah, ljudskošolski mladini, ki je prodajala znake in nabirala dobitke za tombolo, dijaštvu, ki je raznašalo in pobiralo pole za pristop k društvu, Marijini družbi za prireditev predstave v Ljudskem domu, gospodu c. kr. okr.
I sodniku O. Devu za krasno uspeli koncert, gosp. Fr. Ks. Sajovicu za  prepustitev  v Kino „Talija"
I ter prostovoljnemu in gasilnemu društvu, katerega
; člani so prodajali znake in ki je vodilo vso tom-
bolo. Največja zahvala pa slavnemu občinstvu, ki je prispevalo v svesti si svoje patrijotične dolžnosti radevolje in odprtih rok ter tako pripomoglo k lepemu uspehu.  Odbor za Teden Rdečega križa.
Dobrodelni koncert, ki ga nam je priredila tuk. podružnica „Rdečega križa" dne 7. t. m. v akustični dvorani gospe Omerse, je potekel v vsakem oziru v izredno zadovoljnost. V teh težkih časih, polnih nemira in skrbi, se človek rad zateče k duševnemu razvedrilu, ki nam daruje uteho in tolažbo. Ta koncert nam je zjasnil in in olajšal srce, da so njega učinki za dalj časa blagodejno krožili nad našim čelom. Kvišku srca, v deželo je prišla pomlad, prinesla vam je primul in vijolic i.i slavčka gostolenje, nam je v različnih varijantah ljubko zabičavala in prepevala gospa Mira Costaperaria, sama slavček z veselim srcem. S svojim petjem zna ona človeka k sebi prikleniti, ker mu vse tako razumljivo, naravno in srebr-nočisto pripoveduje in dopove. In pa „Zagorski zvonovi?" So li kedaj milejše iz vaškib lin odme-! vali, kakor iz njenih prsi? — Da poseda gospica ! Dana Kobler opiljeno tehniko in ognjevit tempe-I rament nam je namignila s točkami, ki si jih je j izbrala: Bolero (Liszt) in Harlekinada (Rahmani-noff). Igrala jih je na klavirju z vsem ognjem svoje mlade duše, z lahkoto in eleganco, ki ne pozna ne težav ne bridkosti. Gospod J. Rijavec je bil izborno disponiran. V napevih „Don Juana", „Tosce" in „Aideu je prišla mogočnost in sijajnost njegovega neugnanega tenorja do polne veljave. Pogumen mora biti pevec, ki se loti težkih La-jevčevih skladb „Norčeve jesenske pesmi" in „0, da deklic". Pesmi zahtevate poleg obsežnega glasu živo muzikalično deklamacijo in fraziranje. Vse to je pogodil g. Rijavec z umetniškim čustvom. Vspeh vseh proizvajajočih umetnikov je bil popoln in resničen, stopnjevalen in viharen, da je moral vsakdo izmed njih k dodatkom poseči. Ne smemo zamolčati gospice Kobler in g. Deva, ki sta prav stvarno in resno preskrbela spremljevanje na klavirju. Dvorana je bila malodane razprodana. Cisti dobiček, namenjen za „Rdeći križ" znaša nad 400 kron, gotovo lepa svota, ako se uvažuje, da je občinstvo že ves teden v ta namen prispevalo. Med gosti smo opazili gg. okr. glavarja Schittnika, dekana Koblerja, podpolkovnika Milavca, gimn. ravnatelja Fajdigo, mnogo častnikov, častniško odposlanstvo iz Škofje Loke in mnogo drugih.
Dijaška kuhinja v Kranju. Od I' aprila do 4. maja so darovali: Gospica Katinka Jugovič: 15 K, meščani za april: 74 K, prof. zbor: 31'2 K. Vsem darovalcem iskrena hvala! Odbor.
Umrla je v Gradcu dne 11. t. m. gospa Simona dr. Linhartova roj. Recher,
Izkopavanje in prevažanje trupel. Glasom razpisa c. kr. deželne vlade z dne 3. majnika t. I. št. 15.005 je c. in kr. vrhovno armadno poveljstvo iz zdravstvenih ozirov prepovedalo vsak izkop ali prevoz trupel padlih vojakov ali za boleznimi ali za ranami umrlih oseb od 1. majnika do dne 1. oktobra t. 1.
Prepoved tihotapstva s pismi. Ker se imajo vojaške osebe posluževati pri pošiljanju kart, pisem in zavojev v zaledje le c. in kr. vojne pošte, so civilne osebe, ki sodelujejo pri tem, da se pošiljajo te poštne pošiljatve na kak drug način, pri takozvanem tihotapstvu s pismi, kaznive in zakrivijo lahko pod okoliščinami hudodelstvo pripomoči k vojaškemu hudodelstvu po § 316 voj. kaz. zak., ki spada v območju armade na bojnem polju pod naglo sodbo, sicer so pa najmanjše kazni, ki jih dolete po ces. naredbi z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, denarne globe do 200 K, ali zapor do 14 dni. Pred vsakim sodelovanjem na katerikoli si bodi način pri tihotapstvu s pismi, se tedaj naj-resnejše svari.
Ugodnosti za pašo v državnih gozdovih, ki so bile dovoljene za leto 1915 so sedaj tudi za leto 1916 podaljšane. Te ugodnosti pome:ijajo skrajno mejo, preko katere se ne sme posegati v smislu gozdopolicijskega reda. Prizadeti krogi se vabijo, da se smotreno poslužujejo navedene ugodnosti za pašo v državnih gozdovih.
Dijak išče uporabo klavirja. Več pove inserat.
Patriotično nabiranje predmetov iz cina in svinca, ki nič nc zaležejo. Glasom razpisa ministrstva za nauk in bogočastje si prizadeva vojna uorava, ki ima skrbeti za potrebščine v vojni stoječih čet, odpomoči čim dalje"večjemu pomanjkanju cina. Ker vsled preprečenega uvoza ni mogoče dobiti dovolj surovin, je treba posebno pozornost obrniti na že izdelane predmete in njih odpadke, ki nič ne zaležejo in se proč vržejo. Da se občinstvo kolikor mogoče varuje, se bodo predmeti ki so v rabi, šele v skrajni sili odvzeli, prej pa se bo skušalo izkoristiti v veliki množini se nahajajoče že iz rabe izločene in zavržene predmete. Ker je imelo lansko nabiranje kovin nad vse pričakovanje ugoden uspeh, namerava vojna uprapa letos prirediti nabiranje iz cina in svinca napravljene tube, zavoje, stanijolni papir (srebrni papir) in slično. Dandanes prihaja mnogo izdelkov, kosme-tičnih priprav, živil in kemičnih predmetov itd. v promet, ki se nahajajo v tubah, zavitkih in ovojih iz cina ali svinca. Tem tubam, ki so navadno narejene iz prav dobrega materiala, ne prisoja nihče nikake vrednosti, in se brez pomisleka pomečejo
proč. Nabiranje teh predmetov bi dalo znatne množine svinca in cina. Pri tem poslu bi zopet imelo učiteljstvo in šolska mladina poglavitno nalogo. Nabiralo pa se ne bo od hiše do hiše ampak po navodilih učiteljstva bo mladina doma in morda tudi pri sosednih družinah nabirala navedene predmete. Nabrano blago bode mladina oddala za to določenega dne v šoli, kjer se bo vse potrebno ukrenilo, da se izroči svojemu namenu.
Prepoved pospešenega prodajanja tkanega, pletenega in vezanega blaga. Po ministrskem ukazu z dne 5. maja 1916 je prepovedana vsaka priredba, ki ima namen pospešiti prodajo tkanega, pletenega in vezanega blaga. Prepovedane so za označeno blago zlasti vse razprodaje brez razlike, ali spadajo pod zakon o razprodajah ali ne. Prepovedane so nadalje takozvane inventurne in sezonske prodaje, priredbe takozvanih serijskih tednov in dni, tednov in dni za ostanke, nadalje „beli tedni" in „beli dnevi", propagandni in reklamni tedni in dnevi, nadalje prodaje blaga v partijah ter prostovoljne dražbe brez razlike, ali se vrše
javno ali je dostop k dražbam dovoljen le takim, ki so bili posebej povabljeni. Prepovedane so vsake vrste oznanila, okrožnice, pozivi, hvalitve v pismih ali tiskovinah. Prepovedano je tudi razpošiljanje in javno nabiranje takih objav. Za prepovedano hva-litev je smatrati tudi napovedovanje in izobešanje napisov, ki navajajo znižane ali inventurne cene. Izjeme more dovoliti c. kr. trgovinsko ministrstvo v posebnega ozira vrednih primerih, tako na pri mer če gre za smrt, prenehanje kupčije, konkurz. Ta prepoved ne prizadeva pravice zastavnega upnika in drugih upnikov, da smejo dati stvari javno prodat. Ta prepoved tudi ne prizadeva prodaj po določilih člena 343 trgovinskega zakonika. Zavodi in podjetja, ki po svoji uredbi javno prodajajo zastavljene stvari kakor na primer zastavljalnice, so dolžni, da vsak termin, ob katerem pride na prodaj blago, ki je više označeno, tri tedne prej pismeno naznanijo c. kr. trgovinskemu ministrstvu ter hkratu navedejo vrsto in množino blaga. Prestopki tega ukaza se kaznujejo z globo do 500 K ali zaporom do 6 mesecev.
Kovaški premog
prodaja tvrd ka
20
.Merkur' v Kranju.
|f  IliiSlIf ^e Pr°ti primerni odškod-IIIJ Uli nini pri kaki družini v Kranju
uporabo klavirja
za nekaj ur na teden.
Cenjene ponudbe čim preja na upravništvo 21 „Save" pod št. 483.
§9
KINO IDEAL V LJUBLJANI.
Otvoritev vrta!
Otvoritev vrta!
tO
.— o -a
«# o
XI ■•
°e
■• N
S 2
-i o.
■O B
oo
za 3 dneue: od sobote 13. do 15. maja:
Najlepša in najboljša drama sezije:
ARTUR IMHOFF.
Drama v 6 dejanjih po istoimenskem romanu Hansa Landa. V glavnih vlogah znani umetniki: ERICH KAISER-TITZ in LOTA NEUMANN. — Dolgost 1800 m. Predvajanje traja ll/8 ure.
Učinkovit spored za 3 dneve: od torka 16. do IS. maja.
Najlepši napeto zanimivi kriminalni roman v seziji:
i GOLLIHOV DNEVNIH, i
Kriminalni roman v 4 dejanjih sestavil Kari Schneider. — Uprizoril Rihard Eichberg. — V glavni vlogi Valter Steinbock. — Dolgost 1780 m. — Predvajanje traja P/g ure.
i 1 Petek 19. maja: Posebni večer:
BHSHERUILSHI MEDVED.
Detektivski roman v 3 dejanjih. Sestavil in vprizoril Herry Piel. I! Cadnja predstava ob ugodnem vremenu na vrtu !!
OO
99
3 O.
<s rt>
• a
<
■o £
mi N •■
:. o o*
9
5 —
S* a
(D
/?=================^
jj Najboljša kosa sedanjosti jj
jorciiska kosi
katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor je že kosil ali poskusil srebrno-jekleno »Gorenjsko koso", jo bode vsakemu najtopieje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero se jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z »Gorenjsko koso",
naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v
II II
(j Prvi gorenjski raipošiljalni
IVAN SAVNIK, KRANJ.
n n n u
„GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva tudi za  ženske,  ker je lahka kot pero.
60 65 70 75 80 cm 6        6'/,        7        7'/,        8 pesti
2 60, 270, 280, 290,  3 — K
17 24-4
Da je »GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh avstro-ogrskih deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem.
II II I I I I I I I
2 52-19
Najstarejša trgovina
Ferde Saiovic
v Kranju
(poprej J- C- Pleiweiss)
priporoča
svojo bogato zalogo
sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, Sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti.
Snežne kape, trebušnike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših viorcev.
zlati nauki
za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIAN-om„ se krepča, Zmeraj dober tek imat
Če želodec godrnjaj
Pij „FLORIAN~a", pa neha!
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
II. 9 50—2
:  Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovena zadruga s neomejeno zaveso v LJUBLJANI
•a
2.
M
N
E
N
registrovena zadruga s neomejeno zaveso v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
6 52-16
73
m
N
rt s
N Bi
ET o.
8
mu
I
■
A
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.