Poštnina plačana v gotovini. Slo/emki Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, z o. j. * List izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ulica 2. — Telefon št. 196 hmeljar Leto XI. Celje, 18. aprila 1940 Štev. 8 Vojna in hmelj Znano je, da vojna bolj ali manj preobrne vse gospodarstvo in da iu seveda tudi hmelj ni izvzet. V vojni so potrebni razni zasilni ukrepi in, kakor vidimo, so biti potrebni v sedanji vojni že tudi v gospodarstvu s hmeljem v Nemčiji. Nemčija v svojem sedanjem sestavu pridela mnogo več hmelja, kakor pa ga more porabiti njena lastna pivovarska industrija. Ker pa ji je izvoz v države, ki uvažajo največ žlahtnega hmelja, skoro popolnoma onemogočen, zaenkrat nima kam s hmeljem, ki ga pridela preko lastne potrebe. Poleg lega pa iudi potrebuje čim več zemlje za pridelovanje živeža. Zato je smatrala za potrebno, da svoj pridelek hmelja zniža. Podobno je bilo tudi v zadnji svetovni vojni, ko se je površina nasadov v vseh okoliših iz istega razloga znatno znižala, pa ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod. Prav zaradi tega pa je nastopilo po vojni veliko pomanjkanje hmelja in je tako prišlo do tiste dobre konjunkture, ki nam je še danes v spominu. Zato pa Nemčija sedaj ne namerava skrčiti površine svojih nasadov, temveč le znižati pridelek, ki ga bo v slučaju potrebe lahko takoj zopet povečala. Tako je sedaj v Nemčiji že izšla uredba, po kateri je vsak hmeljar obvezan, da 15 % površine svojih hmeljskih nasadov letos ne izkoristi, to se Vabilo na redno letno skupščino, ki jo ima Hmeljarska zadruga z o. j. v četrtek 2. maja t. L ob 8, uri dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu po običajnem dnevnem redu. V primeru nesklepčnosti se vrši istotam pol ure pozneje druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Pristop k skupščini imajo samo člani zadruge. Vabilo na hmeljarski tabor, ki ga priredi Hmeljarska zadruga z o. j. v četrtek dne 2. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. Na dnevnem redu je razprava o položaju našega hmeljarstva in novi uredbi o hmelju. Vabljeni vsi hmeljarji. pravi, da hmelja sploh ne napelje ali pa da v isti izmeri popolnoma izkrči ostarele nasade. V zadnjem primeru lahko nasadi namesto izkrčenega ostarelega enako površino novega hmelja, ki letos itak ne bo dal nobenega pridelka; seveda pa pri tem nihče ne sme prekoračiti določene površine nasadov. V prvem primeru pa lahko hmelj tudi napelje, vendar le na največ 1 m visoke opore, kar je priporočljivo in celo koristno zaradi tega, da se rastlina le kolikor toliko razvije in lažje normalno izživi, vendar pa ne sme dati nobenega pridelka. Če se bo kdo pregrešil proti tej odredbi, mu bodo zaplenili ves pridelek hmelja in ga še kaznovali. Prvotno je bila izdana ta odredba le za Nemčijo, sedaj pa je raztegnjena že tudi na Češkomoravsko, kjer so že prej morali podobno kakor v sudetskih krajih skrčiti površino svojih nasadov za 40 % od površine v letu 1929. Kakor iz navedenega razvidno, v Nemčiji zaenkrat nikakor še ne nameravajo skrčiti površine hmeljskih nasadov, temveč le znižati letos pridelek za 15 %. Kakor hitro bo izvoz zopet mogoč, se bo tudi Nemčija takoj zopet pojavila s svojim odvišnim pridelkom hmelja na svetovnih tržiščih. Seveda pa je tako začasno znižanje pridelka brez skrčenja površine hmeljskih nasadov mogoče eno leto, več let zaporedoma pa to najbrž ne bo šlo. Sicer je že mogoče, da se hmelj ne napelje letos v enem nasadu in prihodnje leto zopet ne v drugem, toda preveč gospodarsko to ne bo, gojiti na obširnih površinah dobre orne zemlje hmelj, ki ne bo dal nobenega pridelka, tem manj, če je potrebno pridelovati živež v čim večjem obsegu. Je že res, da se v takih nasadih, kjer hmelj ne bo napeljan, lahko izkorišča zemljo tudi še za pridelovanje drugih sadežev, vendar se pri tem zemlje nikdar ne more izrabiti v polnem obsegu. Tako se bo začasno znižanje pridelka hmelja obneslo le, če vojna ne bo dolgo trajala, v nasprotnem primeru pa bo že treba poseči po izdatnejših ukrepih. Naši obiralci Že lani smo pisali o tem, da hmeljarstvo ne nudi koristi samo hmeljarjem in hmeljarskim krajem, temveč posredno še mnogo bolj zanesljivo koristi najrevnejšim slojem prebivalstva iz nehme-ljarskih krajev, od koder leto za letom prihaja v času obiranja hmelja na tisoče in tisoče obiralcev, predvsem ženskih, obirat hmelj v naše hmeljske okoliše. Tedaj smo priobčiti tudi precej točno statistiko, koliko obiralcev in iz katerih krajev je prišlo v letu 1938 obirat hmelj. Po tej statistiki smo zaposlili 7753 tujih obiralcev, vendar smo takoj pripomnili, da jih zaposlimo normalno okoli 10.000; v letu 1938 smo namreč imeli izredno pičlo letino in zato razumljivo potrebovali tudi manj obiralcev. V naslednjem priobčujemo slično statistiko za lansko leto. Pripomniti pa moramo, da tudi lani nismo zaposlili 'toliko tujih obiralcev, kakor v normalnih letih. Ker je prav tedaj, ko je pričelo obiranje hmelja, že pretila izbruhniti svetovna vojna, mnogo naročenih obiralcev namreč ni prišlo, mnogo pa se jih je že na potu vrnilo. Zato je tudi bilo lani deloma pomanjkanje obiralcev in se je sem ter tja zato obiranje zavleklo. Vkljub temu pa smo zaposlili lani skupno 9890 tujih obiralcev, in to iz naslednjih okrajev in občin: Dravska banovi i n a : Celje: Brežice: Celje 62 Artiče 17 Dramlje 62 Bizeljsko 68 Frankolovo 60 Blanca 94 Kalobje 71 Brežice 161 Nova cerkev 40 Čatež 22 Slivnica 118 Lomno 9 Sv. Jurij ob juž. žel. 60 Pišece 89 Šmartno v Rožni dolini 11 Podsreda 35 Teharje 11 Rajhenburg 85 Velika Pirešica 15 Senovo 18 Vojnik - trg 54 Sevnica 60 564 Sromlje 13 Dravograd: Videm 57 Dravograd 10 Zabukovje 33 Muta 22 761 Prevalje 15 Remšnik 66 Ljutomer: Vuhred 20 Križevci pri Ljutomeru 2 Vuzenica 39 Ljutomer 9 Gornji grad: 172 Mala Nedelja 4 15 Gornji grad 59 Maribor desni breg; Ljubno 18 Fram 8 Rečica ob Savinji 31 Hoče 2 Kamnik: 108 Laporje 2 Makole 252 Blagovica 7 Maribor 10 Kamnik 18 Poljčane 176 Krašnja 5 Rače 12 Lukovica 31 Sp. Polskava 31 Moravče 64 Slivnica pri Mariboru 12 Motnik 13 Slovenska Bistrica 38 Radomlje 2 Sv. Lovrenc na Pohorju 2 Šmartno v Tuhinju 33 Šmartno na Pohorju 3 Trojane 15 Maribor levi breg: 548 Zg. Tuhinj 39 Sv. Rupert Konjice: 227 6 Zg. Sv. Kungota 3 Loče 205 Oplotnica 13 Novo mesto: 9 Slovenske Konjice 103 Bela cerkev 29 Zreče 15 Brusnice 11 Krško: 336 Dvor Novo mesto 4 16 Boštanj 16 Orehovica 12 Bučka 16 Velika Loka 36 Cerklje ob Krki 49 Kostanjevica 24 Ptuj: 108 Krško 210 Cirkovce 20 Leskovec 145 Dornava 4 Mokronog 16 Hajdina 10 Radeče 8 Leskovec 34 Raka 96 Ormož 40 Studenec 89 Podlehnik 26 Škocijan pri Mokronogu 33 Polenšak 28 Št. Janž 99 Ptuj 189 Št. Jernej 67 Ptujska gora 85 Št. Rupert 1 Slovenja vas 22 Tržišče 22 Sv. Barbara v Halozah 82 Laško: 891 Sv. Lenart Sv. Lovrenc na Drav. p. 75 47 Hrastnik - Dol 2 Sv. Marjeta v Halozah 194 Jurklošter 18 Sv. Marko 156 Laško 39 Sv. Tomaž 7 Loka pri Zidanem mostu 23 Sv. Vid pri Ptuju 88 Sv. Krištof 26 Št. Janž na Drav. polju 59 Trbovlje 154 Velika Nedelja 203 Litija: 262 Zavrč 113 Kresnice 2 1482 Litija 30 Slovenjgradec; Primskovo 28 Mislinja 34 Šmartno pri Litiji 23 Podgorje 6 Zagorje 174 Slovenjgradec 121 Škale 11 Ljubljana: 257 Šoštanj 36 Dobrova 4 Šmartno pri Slovenjgr. 71 Ljubljana 2 Topolšica 14 Slivnica - Žalna 1 Velenje 15 7 308 Šmarje pri Jelšah; Tuhelj 93 Kostrivnica 43 Vinagora 43 Kozje 32 Zaluže 8 Pilštanj 297 Krapina; 235 Planina pri Sevnici 85 Podčetrtek 162 Djurmanec 85 Polje ob Sotli 78 Veliki Lipoglav 5 Ponikva 70 90 Preloge 3 Pregrada: Pristava 103 Desinič 642 Rogatec 212 Dubravica 12 Rogaška Slatina 46 Gorjakova 65 Stoprce 66 Hum ob Sotli 232 Sv. Peter pod Sv. gorami 92 Kaštel 6 Sv. Štefan 151 Košnica 8 Šmarje pri Jelšah 319 Kraljevac 25 Zibika 75 Poredek 12 Žetale 44 Pregrada 213 Žusem 99 Zagorsko selo 195 1977 1410 Dravska ban. skupno 8032 Varaždin: Uratno 38 Savska banovina: Voča 47 Klanjec: Vinica 38 Golovec 18 123 Klanjec 57 Milana 16 Savska banov, skupno 1858 Zaposleni pa so bili v letu 1939 obiralci v na- slednjih občinah našega hmeljskega okoliša: Braslovče 1260 Šoštanj 1 Dobrna 92 Šmartno ob Paki 130 Gomilsko 654 Št. Andraž 209 Griže 33 Št. Janž na Peči 118 Marenberg 528 Velika Pirešica 229 Petrovče 372 Vojnik - trg 101 Polzela 865 Vransko 89 Sv. Jurij ob Taboru 392 Vuhred 1 Sv. Pavel pri Preboldu 516 Žalec 2641 Sv. Peter v Sav. dolini 1532 Škofja vas 127 9890 Kakor dz navedenega, vsekakor zanimivega pregleda razvidno, prihaja največ obiralcev iz okrajev Šmarje pri Jelšah, Ptuja ter Krškega in pa iz sosednje Hrvaiske, predvsem iz okraja Pregrada. Največ tujih obiralcev seveda zaposli vsako leto le ožji hmeljski okoliš, naša Savinjska dolina, predvsem občine Žalec, Sv. Peter in Braslovče. Po zanesljivih statističnih podatkih smo pridelali lani okroglo 19.000 stotov suhega hmelja, to je kakih 3,000,000 mernikov svežega, ker lani blago ni bilo baš težko. Ker znaša običajna mezda obiralcem 1,50 din od mernika, smo izplačali torej za obiranje hmelja okroglo 4,500.000 din; stroški obiranja pa so seveda še precej večji, ker vsak obiralec poleg mezde dobi tudi dobro in tečno hrano. Če računamo, da so hmeljarji z domačimi obiralci obrali le kakih 10 % celokupnega pridelka, je povprečno vsak tuji obiralec zaslužil lani v raz- meroma kratkem času skoro 410 din poleg dobre hrane in večinoma tudi brezplačne vožnje po železnici. In kakor sezonski delavci odhajajo letno v žitorodne kraje ter se z dobrim zaslužkom vračajo domov, prav tako prihajajo tudi hmeljski obiralci letno iz najbolj siromašnih krajev naše domovine k nam obirat hmelj, da dobro zaslužijo in si opomorejo. Razno V Anglijo nismo izvozili v času od 1.1. do 31. VIII. lanskega leta prav nič hmelja, dočim v isti dobi predlanskega leta 3720 stotov v vrednosti 6,104.000 din; skupno pa smo izvozili celo lansko leto v Anglijo le 60 stotov hmelja v vrednosti 102.000 din, dočim v predlanskem letu 8390 stotov v vrednosti 15,839.000 din. Kakor iz tega razvidno, je lani zaradi vojnih homatij naš izvoz hmelja v Anglijo skoraj popolnoma prenehal. Površina hmeljskih nasadov na Češkomoravskem bo znašala po izvršeni skrčitvi, o kateri smo že poročali, skupno še 3443 ha, in sicer v češkem okolišu Žatec 2584 ha ali 75,1 Roudnice 745 ha ali 21,6 % in Tršice 114 ha ali 3,3 %. V primeri z letom 1929, ko je bila površina nasadov v teh krajih največja, je sedaj zmanjšana v okoliših Žatec in Roudnice za 41,7 % in Tršice za 28,3 %. Objave Mešano umetno gnojilo KAS za polno spomladansko gnojenje hmelja, posebej za hmelj pripravljena mešanica kalijevega sulfata z amonsulfatom in superfosfatom, je že prispelo in ga vsi, ki so ga naročili pri Hmeljarski zadrugi, lahko že dobe. V ta namen naj se oglasijo v zadružni pisarni v Celju, kjer dobe potrebno nakaznico, da potem gnojilo na skladišču v Celju prevzamejo. Ker v skladišču primanjkuje prostora, naj pride vsak po naročeno gnojilo čimprej. Po vreče naj pridejo vsi, ki so dobavili svoj hmelj Hmeljarski zadrugi v lastnih vrečah, čimprej, najpozneje pa do konca tekočega meseca. Vreče se dobe v zadružnem skladišču v Žalcu, vendar se izdajajo samo ob torkih in petkih. Brez obračunskega listka se vreče ne izdajajo. Hmeljarska poročila Savinjska dolina; Obrezovanje hmelja je v glavnem končano ter se sedaj še dobavljajo ter pripravljajo in deloma tudi že postavljajo hmeljevke. Vreme za spomladansko vegetacijo ni prav nič ugodno, ker je še vedno prehladno in deloma tudi že presuho. Vojvodina; Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v polnem teku, le v hmeljiščih, ki so bila poplavljena, še vedno niso mogla prav pričeti. Nemčija; Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so vkljub dolgotrajni zimi končno le pričela. — Na tržišču pri mirni tendenci notira lanski pridelek, četudi deloma le bolj nominalno, nespremenjeno 2,72—4,80 RM, to je po našem klirinškem tečaju 40—72 din za kg. Češkomoravska: V hmeljiščih polagoma pričenjajo z odkopavanjem in obrezovanjem. — Tržišče je slej ko prej mirno, vendar je bilo zadnji čas nekaj več prometa po nespremenjenih cenah 20—30 K, to je po našem klirinškem tečaju 30—45 din za kg. Sicer pa je po zadnjih ugotovitvah neprodano v prvi roki le še kakih 1500 stotov lanskega češkega žateškega pridelka; prvovrstnega je med tem le kakih 25 %. Belgija: Na tržišču je tendenca razmeroma mirna, cene pa so ostale nominalno nespremenjene. Amerika: V hmeljski kupčiji prevladuje mirno razpoloženje, tembolj, ker je zadnji čas konsum piva začel padati. Vkljub mirni tendenci pa so ostale cene v glavnem nespremenjene, četudi so deloma le bolj nominalne. Splošno: Iz ostalih okolišev ni nobenih izčrpnejših poročil. Hranilnica Dravske banovine Celje — Ljubljana — Maribor Pupilarno uaren zaucč. □ brestouanje najugodnejše. Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNICA iv lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupale tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena. o prejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice HMELJARSKA ZADRUGA z o. j. nudi svojini članom po najugodnejših cenah priznano prvovrstne Holderjeve škropilnice vseh w vrst, traktorje za oranje in okopavanje, razna Skladišče Žalec sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev itd.