A

\3^lN%/
kPRU(\
^fSiSfk
n
pciično-zafiavni Ihl o pcboSami za ohmmm bzužim.
Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu.
Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st.
Dopise, naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." v Rojanu pri Trslu, štev. 3. Pošlno-kranilničnega računa štev. 864.139.
Brusni kamen.
(Povest. — Spisal I. F. Starogorski.)
I.
Eno onih lepili junijskih nedelj je bilo. Navadno gredo ljudje ob tem Sasu raje k prvim mašam, ker je hladneje kakor potem.
Po polu, ki je pe jal od cerkve v vas Pa-kitjo sta koraka a počasi, pušeč iz pipe, dva že postarana možaka. Prvi, gospodar in kmet pri Cetinu. Mihel Cetina, drugi njegov mejaš in sosed, tud trden kmet, Urli Vrlin. Pomenkova a sta se med seb j kakor se pomenjkujejo so edje.
„Ako Bog da blagoslova in odvrne nezg do, bo letos let na, da bo veselje,' pravi Vrl n inpo-kašlja. „Dež moči o pravem času, da ni premokro, ne presuho. Vse raste, kakor b vlekel iz zemlje Krompir cvete, da je milina gledati, žito in pšenica imata klasje, kakor ženski jeziki Dobra letina bo. sosed !“
.Kdaj začneš s košnjo* vpraša Čet:n in pogleda po nebesnem svodu. Mislil sem, da bi jutri oni travnik zraven tvojega. Trava je človeku do pa u in gosta In vreme bo menda osta'o tako!? Ono za Rakitjem pa na zadnje. Tam ima še čas i asti !“
.Tudi jaz ne bom odlagal 1 Čas k šnje je tu in treba napraviti prostor za otavo.... Khm, klini.... Ne vem — kašelj se n e loti že več dni? p
„Naj ti napravijo ženske lipov čaj s tavžent-rožami Lani je mene tudi prijel, pa sem ga od-piavil!“
.Saj ga pijem, pa ne pomaga nič! Za sta rost ne pomaga nič in če spijem vse tavžentrože z lipovim čajem.
,Nii, tako hudo ni,* de zadovoljno Cetin in potegne par gostih dimov. ,Z menoj se še ne gre, kdor si bodil*
Prihodnja številka
„Do sedaj sem bil tudi jaz še vedno čvrs in še nisem za plot Vendar čutim, da nisem več to, kar sem bil! Primaruha, ali še pomniš ? Vse je bilo naše !“
Urh Vrlin se je zravnal, kakor bi mu spomini na mlada leta povrnili nekdanje moči.
.Gotovo, še se spominjam 1" do Cetin. .Sedaj so pa drugi na tistih mesili! Premišljal sem že. bi i ne bilo bolje, ako bi odložil gospodarstvo v čile. mlade roke ! ? Ubijal sem se dovolj dol o 1 Kaj meniš, sosed?"
.Tako je! Stari dnevi so zato, da si človek i dpočije, ne pa. da se muči! Imaš sina, ki ti ne bo delal sramote pri gospodarstvu in imenu! Brez skrbi mu lahko daš ključe !“
.Resnica, sosed, ne da bi se hvalil! Vendar rečem, da sem storil svojo dolžnost v vzgoji otrok ! Vsi trije so dobri! Barbika je že dobro spravljena in ji dobro gre, Jože ima belega kruha dovolj in Silvester naj gospodari na očetovem domu 1“
Zadovoljno je potegni^iz pipe, pljunil in nadaljeval.
,Nu pri tebi pa tudi ni drugače! Res je škoda Tilke, da je umrla, ampak ne tuguj ! Je že tako odredba b žja, da jedni umrje mladi, drugi stari! Franica pa bo dobila snubačev, da ne boš vedel, komu bi jo dal, hehe.. . !*
.Kaj pa hočem," je dejal Urh zadovoljno kimaje .Jurju dam kmetijo, Franica pa naj ,-i poišče drug dom! S.ve. jaz je ne bom silil vzemi tega ali tega, ali onega ! Kakor si postelje, tako spi! Naj si zvoli po svojem srcu, samo, da bo srečna in da se ne bo pritoževala. Razume se, da mora voliti iz poštene hiše!"
Isto pravim tudi jaz ! Brez ljubezni ni prave sreče in zadovoljnosti! Siliti otrok nimam pravice in to vem sam, da denar ne stori srečnega. Sicer pa. kakor mladina misli, ki še ne ve, kako se živi po
izide 24. novembra.
svetu, ne bom dovoljeval ! To ti no gleda na dragega, kakor na lepoto in brhkost! Saj veš, kako je ? ! Mislijo celo, da se da kamenje na cesti tudi jesti! *
Starca — gospodarja sta korakala počasi in naložila vnovič.
„Veš, Urh/ reče Mihel, „meni se dozdeva, da se tvko malce čez ograjo bolj lepo pogledata moj Silvester in tvoja Franica, kakor se gledajo sosedi! Večkrat sem ju videl in zadnjič mi je rekla stara : veš, je rekla, naš Silvester in sosedova Fianica se rada vidita! Jaz sem dejal: mi, naj se pa! Ve, babnice, tako vse najprej zvo-hate !	- Sosed, po pravici rečeno, bodi že tako
ali tako, saj je med nama in ostane med nama, ako je to res, jaz mu ne bora branil! Kaj praviš ?
.Tudi meni je naša že pravila, da Franica malo prerada pogleduje k Cetinu. Radi mene, ako je tako, naj se pa vzameta, mi! Saj slabe gospodinje ne bo dobil in ti ne slabe sinahe!*
Moža sta premišljala v ak svojo in se ločila.
.Srečno I Ako boš kosil jutri, le mnogo na* kosi! je zaklical Urh.
.Bog daj !‘ je odvrnil Mihel — --
Domov prišedši je Urh bolj zvedavo pogledal svojo hčer, ki se je sukala pred ogledalom in že tretjič vezala svilen robec, ker ji ni h del prav stati. Dekle je nehote zardelo, menda samo ni vedelo zakaj. Ali jo je pa očetovo oko zalotilo pri kaki skrivni misli ? ! Urh se je nasmehnil in se še potem, ko je odš a Franica v cerkev, nasmejal glasneje, tako je bil vesel hčerke.
Mihe' pa je djal doma pipo v zapeček, sedel in globoko oddahnil.
. „Tako je, ako je človek star! Komaj prestavlja noge in če ga ne zdela vročina, ga stare zima. Eno in drugo ni kaj prida! Zato pa rečem, Silvester/ je dejal in dvignil palec, „da sem sit gospodarstva! Premi li vso stvar, potem se oženi, če hočeš! Ako ne, pa si kuhaj sam, peri sam, gospodinji ali gospodari sam ! Jaz sem dovolj dolgo ! Si čul ! ?“
»Čul sem že/ odvrne Silvester. »Ali ne vem, sem li že dovolj sposoben za to?l“
„IIa, sposoben ! Misliš morebiti, da te bom hodil še iz groba učit ! Glej ga ! Ko sem bil jaz v tvojih letih, sem z veseljem prijel za delo in gospodaril, da je kaj ! In prigospodaril tudi, kakor vidiš! Hehe, moj dragi, Cetin ni kar tako ! Zato pa stvar dobro premisli in kmalu !"
»Bom že!“ odvrne Silvester in odide.
»Hehe D se je Mihel večkrat nasmejal, ko je izpil vino, ki je ostalo od včeraj.
II.
Bilo je nekega večera v majniku, toraj nekaj dnevov prej. kakor sta se pogovarjala soseda
o svojih otrocih. Silvester, krepek mladenič n priden, je šfl iz mesta. Hodil je plačevat davke, ker oče ni rad hodil dolgo pot. Bil je dobre volje in ga je malo preveč srknd, kar pa sevela ni zameriti mlademu človeku, če si ga včasi malo preveč privošči; Silvester ni bil pivec in se ga je hitre nalezel Bila je že tema, ko je prišel v vas
Prijeten nočni hlad je uplival dobrodejno na razgreto glavo, zrak je bil nasičen lepega vonja cvetlic in drugega cvetja. On pa je ugibal razna vprašanja, 'tudi o lastnem gospodai stvu .. Potem bi si vzel deklico za ženo, deklico — sosedovo Franico. Zadnjič mu je dejala, da bo njegova in nobenega drugega in da ga ima rada. Veselo se smejoč je stopal proti domu. V žepu je imei nekaj sladčic v papir zavitih — za Franico V jutru ga je videla iti se norčevala, naj ji nekaj prinese. On ji je pa v resnici prinesel! Potem je kupil nov brusni kamen. Košnja se bliža, koso že ima, kamen je kupil danes . .. Šel bo kosit k sosedovim, Franica pomagat sušit k njim.. Pri takih mislih mu je bilo prijetno pri srcu. — Stariši se tudi ne bodo protivili, in na jesen ali po zimi bi bila lahko poroka. Seveda, ako oče od ožijo gospodarstvo, kakor so rekli parkrat že ! ?
—	Sedaj mu pa šine nekaj v glavo, čas ima, priliko tudi?! Pod okno k Franici, da ji da sladčice!
—	In zavil je k sosedovim. Pes je za ajal, pa spoznal Silvestra ter se potegnil v svoje ležišče, kot bi hotel reči:
f
tTi že smeš, ti, pa nobeden drug/
Pod oknom je obstal in ugibal.
«Se bo oglasila ali ne ! ? Trmasta je, kakor njen oče in malo prehitro se vjezi 1 Nii, brez napak ni nikdo ! Sicer pa, zakaj bi se jezila, če jo pokličem! Malo ji bom ponagajal!'1
Fianica pa še ni spala. Mislila je o vsem in ničem, kakor ljudje, ki se čutijo zadovoljne in jih ne tare skrb. Vsekako so te ji porajale v duši podobe, zavite v tanko, prozorno meglo. In te podobe so morale biti vabljive, ker se je smehljala. Morebiti podobe bodočih gradov nad, snovane večidel s sosedovim Silvestrom. Rada ga je imela Franica, sosedovega Silvestra. Včasi je mislila, da je greh. Ali čista, prava ljubezen ni prepovedana, ker je Bog sam ljubezen. Zatirati pa z kone narave, jim kljubovati, je toliko, kakor gaziti svojo srečo.
Iz teh domišlij jo vzbudi trkanje na okno.
»Franica, ali spiš ?• je klica glas.
»Kaj pa je?* vpraša dekle in odpre okno. Spoznala je Silvestra. »Kaj si prinesel ?"
»Ugani!'1 se pošali Silvester.
»Nič, to bo menda najbolj uganjeno ! Rad bi se norčeval! ?“ je rekla malo nevoljno, ker je
opazila, da je več pil, kot bi mora'. In takega ni marala videti.
,Veš, kaj se pravi norčevati? Ako te zvežem v vrečo in potem jamem klicati, da prideš ven !‘
Vže vidim, da imaš danes dober jezik,“ reče pikro
Silvester ni opazil tega.
.Ako bi bil dober, ga odmah pojem,“ odvrne Silvester.
„Ne vgan.jaj burk ! Meni se mudi spati, ker sem utrujena!"
»Počakaj no! —Veš, Franica, saj mi ne zameriš 1 Ugani, kaj sem ti prinesel, dobiš še potem po'jub p > vrhu !“
»Obdrži si ga raje,“ se je nasmejala „Ugi-bala ne bom, ker ne uganem ! Povej, če imaš kaj! ?“
.Franica, najlepše bi bilo, če bi se kmalu poročila! Ne bi mi trebalo stati pri oknu!*
„To si prinesel?!*
„Meni se zdi, da nocoj nimaš dobre besede za mene H
.Ker bi jo takoj pojedel, ako bi jo imela,•' se na meje d kle,
Silvester se je prijel za okno in ji gledal v obraz.
»Naj ti pomagam uganiti! —Nekaj sladkega ,e, da si namažeš jezik!*
„ Sladkor ?*
»Kaj še! Tega bi lahko kupil doma!1
Nekaj hipov sta molčala, zroč si v oči nato reče Silvester.
»Vidim, da ne uganeš in ker moram domov, pa pogledi! Jutri mi poveš, če si jezna nam-1, da sem se spomnil nate!*
Izvlekel je iz žepa nekaj v papir zavitega in dal dekletu. Vošči še lahko noč in odide.
Franica je zaprla okno in legla. Ni mislila nocoj pogledati. Ali ta preklicana ženska radovednost ne da miru. »Kaj neki je v zavitku ?» To ji je rojilo po glavi in ni mogla zaspati. Ko-nečno je vstala, napravila luč in jela razvijati.
Razvijala je počasi, da bi kaj ne polomila. Ko odstrani zavitek, se prikaže njenim očem nekaj temnosivega. Vzame v roko, da bolje vidi.
Obraz ji spremeni barvo, oči jezno zažare. Iz ust pa privre glas:
»Tako me osmešiti, ha! Brusni kamen mi prinese to motovilo in se še potem roga, da si namažem jezik in mu jutri povem, če sem jezna nanj ? ! — Nezaslišano !. .. O povem mu, da bo vedel; tako se pa tudi ue dam, čeprav je sosedov Silvester! Ako bi se rad norčeval, naj si poišče druge ! ‘
Dolgo se je še jezila Franica v postelji, da jo je dragi tako osmešil Tudi solze so se ji pri-
kazale v očeh. Doprinesti ji kaj takega, to se ji je zdelo neodpustljivo — —
Drugi dan na vse zgodaj je Franica nekaj plela v vrtu, odkoder se je videlo na dvorišče Cetina. Silvester je pa nekaj delal pri plugu. Stopil je k ograji in jo pekli al. Ni se odzvala.
. Sment ti! Franica, kaj pa je, mi, da se nočeš oglasiti?!*
»Da bi me zopet zasmehoval, kakor sinoči,“ je odvrnila jezno.
•Saj nisem! Ne tajim, da bi ga ne imel malo pod klobukom, ampak zasmehoval te nisem ! To vse si samo domišljuješ, kar ni lepo, Franica ! ?»
„Koga ? Zdaj naj še ne bo lepo, če me užališ tako grdo ? Priti iz mesta nalašč pod okno in z raznimi pomenljivimi besedami dati nekaj, kakor bi bila res klepetulja, ali kaj ! ? Potem pa naj bi
se smejala?----- Vem tudi, čemu si to napravil!?
Mar sem se ti vsiljevala ? ‘ —
Sedaj je pa S Ivestru š nilo nekaj v glavo. Kaj, ko bi sinoči prenaglo delal in bi mesto sladčic dal brusni kamen ? Skočil je v sobo, da se prepriča in na svojo osupnjenost je videl, da je res. N kaj vročega mu šlo po telesu in lezlo po žilah k srcu. Hotel se je opravičiti, pa dekle je ponosno obrnilo hrbet m odšlo iz vrta. . ..
To je pa speklo Silvestra. Vsak človek se lahko pregreši in še pravični, pravijo, sedemkrat na dan pade.
»Klanjal se pa ji menda vendar ne bom, kali ?» je dejal sam pri sebi. , Saj ni prineez nja, ne kaka druga plemkinja, ampak kmetsko dekle, kakor sem jaz kmetski fam. Ako misli, da je sama na svetu, ji hočem dok-zati, da se presneto moti! Za Cetina se pulijo neveste, ha!“ ..
In od sedaj naprej je bilo končano ozko pri ateljstvo. Pozdravljala sta se hladno, kakor bi se komaj poznala. Seveda se ni nikjer nič zvedelo, ker nista marala, da bi ju vlačili po čeljustih oni ljudje, ki jim je poklic klepetanje in opravljanje.
Vsekako je Si vester nehote mislil na Franico in jo opazoval, ko je delala v vrtu, ali drugje, si pritrjeval, da ni nič kaj posebnega na nji, in da še takšno tudi najde. Ali pozabiti je ni mogel.
Franica pa, ko ji je polegla m volja, je videla, kako se je prenaglila v sodbi. Pa prositi odpuščenja, tega ni hotela, ker bi trpel njen ponos. Rajše trpi! Ej, kolikokrat je zrla zamišljeno k Četinovi hiši, si predstavljala, da so še drugi mladeniči lepši in se tako tolažila in varala sama sebe. Pa pozabiti vsekako ni mog a tega Silvestra
Kaj je bilo to, ki je napolnjevala oboja srca ? Ali kes ; morebiti tiha prošnja za sporazumljenje ? Mar je bilo ono čustvo ki je dalo hrano in pro-
štor podobama, koji nista hoteli vec proč, čustvo ljubezni, ki se je miloma vzbujalo in pretilo z nesrečo celega življenja, ako poslušata svojo nelepo trmo in se ne sprijaznita zopet V Nekaj je moralo biti, ker trpela sta oba. —
III.
Drugi dan po nedelji, ko se je še komaj videlo, so že rezali Getinovi kosci po travniku. Razkoračeni so mahali jednakomerno in cvetke in trava je klonila smrtni kosi. Vmes je zavriskal kateri in brusil koso, kar s> je mešalo z jedna-komernim «rsk, rsk» kose, zvoneč k pogrebu travi zeleni Ko je vzplavalo sobice na vesoljni prostor, je bilo pol travnika pokošenega. Trava je ležda v plasteh, kakor v hudi bitki vojaki na bojišču. Lesketala je še na nji zadnja, smrtna rosa, ki je ginila čim dalje bolj pred solčnimi žarki.
Ženske so prišle i.a travnik z grabljami, v belih rokavcih*) in kratkimi krili do gležnjev, ter prinesle koscem južine. Same so se pa sprav le, da jednakomerno razgrnejo pokošeno travo, da se bolje in hitreje suši
Še ni zvonilo poldan, že je bil travnik pokošen. Po obedu, ki je zelo obilen in raznovrsten, že stara navada prebivalcev Slovenskih goric, je odšlo nekaj koscev domov, da pripravijo in sklep-Ijejo kose za drugi dan, za drugega gospodarja. Nekateri so pa ostali, da pomagajo obračati sušečo se travo.
Razun mladine je bilo tudi več priletnih, kakor Blaž, Dominik, in drugi, ki so bili stalni delavci pri Cetinu. Ti so ostali še drugi dan
Starost pa ima vedno prednost povsod In pri Cetinu tudi niso delali izjeme. Zato so veljale tukaj največ šale in dovtipi starejših. Posebno Blaž Gobec jih je imel polno kapo, ki ga je. spremljala po leti in po zimi in Dominik Žejen mu je pomagal. Razume se, da je bil vedno vrišč med ženstvom, ki se je smejalo vsa i stvari, kakor če bi razpodil jato lastavic.
.Tako je dandanes," je menil Rlaž, .da nam že babnice ukazujejo !". .
„Kje vam pa kdo sili v ospredje/ se je odzval nek ženski glas.
„Kje ? — Povsod! Vse hočejo vedeti bolje in jezik jim miga, kakor psičku repek ! — Babe so babe. .. P
,,No .. ali ni res ? Sicer je to že od Adama in Eve sem taka šega. Vendar ta »o hudo ni bilo, kakor dandanašnji.*
Med dekleti je zavrelo : jele so se hudovati...
Seno se je pa sušilo pod vročimi solnčnimi žarki, da je bilo veselje. Jutri bo suho —
Ko so prišli drugo jutro na travnik da zopet
*) jopice.
obrnejo napol suho travo so našli na Vrlinovem travniku kosce in druge, ki so delali. Oboji so se pozdravili veselo.
Ravnokar je prinesla Franica južino. Posedli so na kupe iz trave nanošene, v sredo skledo se prekrižali in jeli zajemati. Getinovi so pa razmetavali. Ko so bili gotovi so tudi pos1 rili.
Silvester je skrivaj opazoval Franico. Z belo jopico, s pisanim do gležnjev dolgim krilom, v sredi ■/. dvema belima roboma, z belo pikastim predpasnikom, koketno nazaj zataknjenim, se je sukala krog koscev Oble ti a s je prav dražestno prilegala njenemu telesu, da j- bila videti prav lepa. Rumen, s črnimi pikami posuti robec na glavi ji je senčil lice pred pekočim solncem. In da bi vi videli to lice?!... Ej, mičen obraze . bi zagledali, malce podolgovat; žive rjave oči so ljubeznjivo švigale sem in tja. Ustnice, kakor najlepše dozorele jagode, so ji krožile na smeh in tu pa tam pokazale bele zobe. 116, bila je prava ne pokvarjena podoba slovenske kmetske deklice. — In vse to je videl Silvester ter si predstavljal druge. Moral je nehote priznati, da je lepa in da takšne ne najde nikjer, saj po svojem okusu ne.
Franici pa, ki je tako ošabno odpravila sosedovega, se ni godilo nič bolje. Hej, kolikokrat je že švignilo oko k mi strani, kjer je sedel Sil-v ster, rt sen in zamišljen Vedela je zakaj in dobro se ji je zdelo in ob enem je obžalovala. Bila je kakor otrok, ki bi rad vse igrače, katera vidi.
Med tem se je seveda razvijal pogovor med obojnimi delavci.
,.Kaj, Jakob/ je klical Blaž, „kaj dela stara doma, he ?“
.Pusti babe, Rlaž, pusti ! Saj vem, da ti je hudo, odkar si udovec •'
, Kakor psu, ki je srečno snedel ukradeno klobaso/ je rekel Domin k
• Sij ni res! Dolg čas mi je pač, po moji rajnci! Bog jo reši vic!»
rKaj?'1 so se smejale ženske. ,.Kako pa veste, da je v vicah ?“
.Tako ! Povem vam ! Moja rajnca je bila dobra žena, razumela se je na vse, le malo preveč je bila stroga. Zato si je niso upali djati v pekel, ker bi poboljšala vse hudirje. V nebesih so se pa bali, da bi ne dobili prestrogih postav. Nekam pa mora priti! V mesec skočiti ni mogla, ker je že kovač na njem Pa je šla v vice!“
.Pogodil si jo I* reče Jakob, .pogodil, kakor lovec zajca, ko je padel le pes !“
„Bolj vsekako, kakor ti, ki si mislil dati koruzo v malin pa si zanesel bob. Stara pa te je potem učila novih litanij!*
.Kaj bosta, ho!? Pustita pri miru kače, pa jo! Itaje povejta, kje ga srknemo v nedeljo?,!*
«Ako ti, Dominik, prištevaš ženske med kače, potem ne veš, kako je svet ustvarjen,* reče Jakob „Ali ne veš, da kača ravno ženske najbolj sovraži V
..Da, moja rajnca mi je pravila,* reče Blaž. »Rekla je: »ti Blaž, kača, to je najhujša sovražnica ljudi, posebno pa ženske!* „To pa zato, ker ji je Gospod Bog zažugal in dejal, da bo postavil soviaštvo med ženo in kačo in da bo žena kači glavo strla kača pa ženino peto zalezovala!' Da, moja tajnca je mnogo vedela. Dejala je še, da zato ne more nobena ženska ubiti kače. „To se pravi," je rekla, ubije jo že, ampak ta še mrtva zasleduje njeno peto.*
.Bedarije," so zamrmral mlajš, pa tako, da Blaž ni slišal, ker bi potem bilo po njih.
Lojzika pa je rekla: »Vidite tako nas je Bog post vil nad druge ljudi... »
..... ter nad vse egiptovske nadloge,* odvrne porogljivo Blaž.
„Prešmentani dedci, kako jim teče danes,* so se hudovale ostale.
.Zakaj pa potem ne morete biti brez nas? Zakaj nas vedno gledate ?-‘ je rekla Franica, ki se je tudi pomešala v razgovor. Silvestru se je zdelo, da je zazvenel z!at
.Zakaj pa ženske moške ?" reče Dominik.
.Nam je dovoljeno, vam pa ne," odvrne
jedna,
»Kaj?* se razkoračita Blaž in Jakob vsak pri svojem koncu.
Lojzika pa stopi naprej, se malo pripogne in podpre ob bok.
«Ko je Hog ust aril človeka, ga je n pravil iz ilovice, to je iz zemlje! Bil je Adam, toraj moški! Zato imate gledati zemljo iz česa sbj in nič druzega! 1 Žena pa je iz moškega rebra. Zato mora gledati njega! Ali sedaj veste ? ! Recite, da np res tako ? !»
Zadovoljno so se nasmejale dekleta tej lo-g ki, posebn , ker so videle, da so se spogledali moški, kot bi se vprašali : kaj sedaj ? Nii, Blažu se je obioz raztegnil v čuden smeh in dajal je iz sebe glasove, kakor če razpodijo koklji piščeta in rekel je :
„Tako, oho. . . — tako ! K v oj o reč človek vsak čas sme pogle ati!“ Nato je zgrabil koso in jel brusiti
.Pustimo jih!* so se jezile. .Dedec je dedec! Svojo trdi, če prav ni res!*
.Yiš?! Ali nisem ž; pravil da je bilo v mojih časih boljše .. saj pravim — mar ni res, Jakob ? ‘
.Gotovo, da je 1“ —
Med vsem temi dovtipi in zbadljivkami sta se pa vedno postrani pogledovala Silvester in Fran ca.
.Nesrečni brusni kamen! Cernu sem ga moral ravno takrat kupiti ,je mislil Silvester.
..Zakaj sem ravnala tako? Go'ovb se je zmotil P se je kesala Franica. Govoriti pa ni nobeden hotel začeti prvi.
(Konec prihodnjič.)
Večerni zvon.
(Speval — II.)
1. ‘2.
Tužno milo se razlega glas zvona nocoj okrog, ko že mrak večerni lega tja čez hribe, plan in log.
3.
Vidi cerkvico prijazno, kamor ga vodila je skrbna mati, a on pazno molil z njo molitvice.
5.
„Kje si srečna zlata doba, kje ste mati dobra mi ? Vas že krije tema groba, tu več videli vas ni !;‘
Sluša potnik, ki v nižavi tili koraka in potrt, duh mu blodi po daljavi, a pogled mu gori vprt.
4.
V duhu zre presrečne dneve, ko je kot pastirček mlad pel vesele tod napeve : ni še znal za tugo, jad.
6.
Zvon le poje in odmeva, potniku meči srce, . . . prsi mrzle mu ogreva,
. . . vabi iz oči solze . . .
<r




Dva dni po Čičariji.
(Potopisne črtice. Piše Zvonko )
Bilo je lansko leto prve dni septembra. Še se spominjam : zadnji dnevi augusta so bili radi preobilnega dežja ka/ hladni in m slih smo daje poletu i vročina žemninula pa smo se varali: kajti scince je dobilo zopet zgubljeno moč.
Pondeljek je bil pust dan — deževalo je ves dan kakor da bi lilo iz škafa. Postajal mi je dolg čas doma. Kako bi si ga pregnal ? Zvečer mi je prišlo v glavo — jutri pojdem 1 Kam ? Ne-vem ; kamor pride ! Pojdem, pa bo ! Se že po poti zmislim kam. Toraj jutri odidem ob vsakem vremenu.
Drugi dan je bilo krasno jutro. Nebo je bilo jasno in čisto kot nvrje. Slavec je že davno žvrgolel v grmu; saj ta žival menda celo noč poje.. .
Krenil sem na postajo v Boršt, da se popeljem do Kozine. Hitel sem, da so vrabci pred menoj leteli in čivkali, da sem postal nervozen, ko sem se spomnil onega Slavca, ki je tako lepo pel; pa sem si mislil, vsi pliči ne morejo jednako peti.
Sobice je dobrodejno napajalo s svojimi sladko - zlatimi žarki poljske cvetlice, ti so se skoraj vidno obračale za njim, ki jim je dajalo življenja in moči.
Iz postaje Boršt se lepo vidijo soline in i e-kaj istrskih va‘ic. Spomnil sem se tu tega tožnega kraja — posebno pa na Čičarijo, ki je najbolj tužen del Istre, in sklenil ogledali si to stran. Vstopil sem v kupe in prav k nekim železničarjem, ki so mlatili nemščino — a bili so naše krvi. Da, da narodnega ponosa še nam manjka! Je bolj vnobel , če govorimo nemšk , oziroma italijansko ! Žalostno, a resnično .. . !
Na poti proti Materiji srečam pogreb. Kakor je bilo videti iz sprevoda, je bil pokojnik premožna in čislana oseba. Kako lepo navado imajo tudi ljudje pri pogrebih. Vsi gredo odkriti in mislijo. In žalosten sem bil. ko sem se spomnil na naše sprevode.
Dospel sem do prijazne vasi Obrov, ki je kake 3 ure oddaljena od Kozine in leži na poli ki pelje v Reko. Ta cesta leži med Čiči, na severni levi strani pa so Brkini. Vas Obrov pa leži na obeh straneh ce.'te ; je torej čičja in brkinska.
Lepa cesta vodi iz reške ceste proti jugu - -v sredino Čičarije Prva vas ob tej cesti na čičjih tleh je Golac. Ima lično župno cerkvico. Iz Golca ni nobenega razgleda, ker leži v nekem kotlu. Vendar je vas prijazna, ker je okolica še precej obraščena in zelena Prebivalci govorijo mešano slovensko s lirvatskim.
Nad Golcem se vzdiguje s travo obraščen hrib Zabnik. Visok je 1024 m. Na vrhu ima studenec, ki se nikdar ne posuši. Okolo Zabnika se vije pot v sosedno Vas — Vodice. Pot je dolga, kraj je samoten — skoraj strašen. Vodice, ki so od Golca oddaljene dve uri, so velika še precej čedna vas. Vodičani, ki so prvi Čiči, imajo šolo in tudi pošto. Cerkev pa je zelo revna in siromašna.
Solnce je zahajalo k) sem odhajal iz Vodic Vsa okolica se mi je zdela kakor v ognju. Zahajajoče solnce je obsevalo s svojimi krvavo rude-čimi žarki belo čirje kamenje. In tega je polna Čičarija. Do Golca je podoben našemu Krasu. Od Golca naprej pa je svet ves drugačen.
Čičarija nima gozdov ; nima nobene doline, nobene vode. Pokriva jo le golo belo in sivo kamenje, ki te na solncu skoraj slepi. Tupatam so brinjevi grmi in le redke skupine hrastov. Sploh
so le gola tla. Kamenje je že skozi stoletja golo in izluženo, razorano in razpokano Ler podobno ostrim zobovom.
Okrogle dolinice še opazijo še-le, ko se pride prav blizu. V njih se nahaja malo rudeče zemlje, katero siromašno ljudstvo marljivo obdeluje.
Rastlinstvo se je navzelo kamene barve : siva trava, siva žalbija stoji le posamezno. Pač pa daje diš ča trava izvrstno krmo za živino, posebno za ovce. Teb imajo Čiči mnogo.
Vendar pa se nahajajo tudi večje koti ne, v katerih cvete kaj lepo ž>to in zelenijo travniki. Najrodovitnejša taka kotlina je rpii Lauišču. Ta kotlina daje pridelkov, da se živijo prebivalci treh malih bližnjih vasi. Čiči pridelajo nekaj žita, krompirja in zelja. Krompir je glavni pridelek, in če ta ne obrodi, so Čiči v veliki *mižeriji», kakor pravijo oni
Čičarija je, kakor omenjeno, najsiromašnejsi del Istre. Vleče se 57 km daleč in 15 km na široko — od goriško istrske meje pa do reškega zaliva. Pravi Čiči pa prebivajo v sledečih vaseh : Muhe, Žejane Brgud, Golac, Vodice, Lanišče, Brest, Slum. Blizu kranjske meje govore slovensko, drugi pa hrvatsko V Munah in Žejanah govoiijo še zdaj rumunski ali čiribirski. Najbrže so Čiribirci prišli iz Dalmacije. Njih tip kaže tupatam na neko mešanje z romanskim plemen m. Življenje, noša, šege Čičev so podobne hrvaškim, in tudi narodne pesmi pojo le hrvaške.
Čudno ime Čič, kajne ? Morda pride beseda «Čič» id besede ,čiča“, ki pomeni ,.stric“, ker se Čiči s to besedo pozdravljajo in nagovarjajo.
Kakor sem že omenil, se Čiči pečajo s poljedelstvom, kjer je le količkaj plodne zemlje. Ženske so skoraj vedno na polju. 1’ri poljskem delu pojo Čiči pesmi — ki so navadno žalostnih in melanholičnih napevov Sploh so se mi zdeli Čiči nekam otožni — in zelo so se razveselili, ko sem jih nagovori in vprašal po letini. Čiči -navadno ne odgovarjajo s samim „da“ ali „ne“, ampak vselej pristavijo: »ajda, gospodine-1, ali pa: aj ne, gospodine, tor j kakor Francozi.
Poleg poljedelstva se pečajo tudi z ovčjerejo. Povsod se sreča pastirja s piščalko v ustih, katero igra po načinu, ki je le Čiču lasten Največ se sliši žalostnih melodij. Milo se mi je storilo pri srcu, ko sem slišal malega, bosega dečka, kije žvižgal lepo žalostno pesem. Nekam proseče se je razlegalo tja v mrak. Iz pesmi je odmevala dečkova nedo!žna duša in nepokvarjeno srce. V pesmi je bila izražena vsa ona beda in revščina, ki tare uboge Čiče. In tako kratkočasijo in razveseljujejo čičji pastirji sebe in svojo zvesto družbo, čedo ovac in psa.
Ženske so videti pridne, kajti ne pomagajo samo možu na polju, in pri živinoreji - ampak tudi pleto in tko od svoje nežne mladosti obleko za možke in ženske
Tudi jesiharji so Čiči, ki tovorijo daleč i o
sveu.
Vsak petek peljejo oglje v Trst. Ob takih prilikah se lahko opazuje njih nošo To pa ne bodem opisoval, ker je Tržačanom dobro znana.
Le to naj omenim, da imajo dobro poznane „opanjke,“ možki ozke hlače, ženske kratka krila. Zelo so Čičke zaljubljene v okraske pri oblekah, v čipke in veznino. ... Na nedrih imajo rade prišite zvezdice, srčke.. . . Obleka je iz zelo debelega sukna Pa si jih oglejte natančneje, ko pripeljejo «karbuna» v Trst.
Sicer pa se govori, da so Čiči malo dobri. Saj še tukaj pri nas imajo ljudje nekak strah pred njimi, in niso nič kaj priljubljeni. Meni se zdi, da se jim s tem dela krivico. Res, nekdaj ni bilo varno hoditi po Čičariji, posebno po noči, kajti hiše, vasi so zelo redko posejane in poti so samotne in strašne. A Čiči so se poboljšali. Ne morijo in ne ropajo več kakor nekdaj. Posebno so se trudili Francozi začetkom zadnjega stoletja, da bi jih poboljšali Očistili so takrat res zloglasno Čičarijo takozvanih cestnih roparjev. Vsakega, ki so ga zasačili, so obesili na drevo ob cesti v strašilo drugim. Sedaj pa niso več taki, ampak imel sem priliko občudovati njihovo po-strežljivost in uljudnost, kakoršne pri nas pogrešamo : Na treh mestih od vasice Dane proti Brestu sem zgrešil pot in tema je že bila; tako da sem bil res v skrbeh Vprašal sem dva dečka, ki sta na oslih nesl i krompir domov. Ustavila sta živali in mi uljudno pokazala, kod naj grem, da pridem na px-avo pot Iz srca sem poplačal uljudnost nu\ lih Čičkov ; pri tem pa se spomnil uljudnost! naših otrok....
In zopet sem zašel. K sreči sem srečal moža, ki mi je pokazal pot skozi gozd. Ojstro kamenje je škripalo pod nogami, ko sem jo mahal na hrib Zbevnica 1014 m. visok. K - sem dospel na vrh, je pihal mrzel veter. Zrak je bil čist in suh, česar je v Čičariji mnogo- Radi tega je ozračje zelo zdravo.
Dohitel sem malega dečka, pastirja, ki je gnal živino iz Zbovnice v Brest. Vprašal sem ga, je-li daleč do Bresta in mi je o govoril :	Još pol ure,
gospodine.* Pr povedoval mi je, da mu je mati umrla in da ima samo očeta. Rekel mi je, da večkrat trpi lakoto in da hodi v šolo, katero drži njihov .dobri gospodine “ Zasmilil se mi je ubogi deček, ki je bil tako uljuden in prijazen
Zato, da so otroci dobri, pa skrbi ondotna duhovščina, ki se žrtvuje osobito za blagor mla-
dine Ker glavarstvo noče dati učitelja, za'to sam duhovnik poučuje otroke. Tako sem dospel v Brest, ki leži pod visokim hribom, pod velikimi stenami. Mislil sem, da sem kje v planinah. Vas je še precej velika Pred malo leti je bila ustanovljena župnija. Sedaj imajo Brestani krasno ce kev, ki bi niti Trstu ne delala sramote. Okinčana je tudi kaj lepo. Kar ima, vse so vaščani darovali, nekaj možje, nekaj fantje, drugo dekleta itd Lep vzgled vernega ljudstva, sem si mislil — in se spomnil naših krajev. Z veselim srcem sem se vračal iz Čičarije. Dobil sem vsaj pojm o deželi, ki je res tužna in revna. Ljudstvo sem kolikortoliko spoznal in se mi ne zdi tako slabo, kakor se o njemu govori. Na vsak način pa ljudstvu manjka šole. V to poklicane oblasti, dajte nam, .posebno pa Čičem, šole in Čiči bodo postali še boljši.“ Šole jim dajte in učiteljev — in ne „Lege“ podpirati in denar v Italijo pošiljati. Zato pa, vrli Slovenci, če so Čiči tupatam napačni, odpustite jim, ker niso oni krivi, ampak surovosti Čičev so krivi oni, ki jim kratijo šole 1!
Čez Buzet, Sočergo, Sv. Anton sem prišel v Koper. Vstopil sem na železnico, da se popeljem v Trst. A naletel sem na italijansko druhal, ki je, kakor le oni znajo, prodajala svojo omiko. Mislil sem jim reči: ,.Čiči so bolj omikani od Vas.“
K o 1 e d a r č <e rt.
November.
12. XIt. pobiiikoštna nedelja. (Evangelij : Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Varstvo Dev. Marije. Martin, pap. muč.: Livin, šk. muč. — Danes je ščep o h 0. u r i 9’ z j u t r a j. P o h r i b i h s n e g, pri nas mraz. — 13. pondeljek. Stanislav Kostka, sp.; Didak, sp.
—	14. torek. Jozefat Kuač. šk., m.; Serapijon, m. — 15. sreda. Leopold, vojvoda ; Jedert, dev. — 16. četrtek. Ed-mund, šk.; Otmar, apat. — 17. petek. Gregorij; šk.; Vik-muč. — 18. sobota. Odon, opat; Evgen, sp.; Hilda.
19. XXIII. pobiiikoštna nedelja. (Evangelij : Jezus obudi Jajrovo hčer.) Elizabeta, kr.; OnOjan, pap., m. — 20. pondeljek. Feliks Vel. sp.; Edmund; kralj. — Danes je zadnji krajec ob 2. uri zjutraj. Kjuč napoved uje s n e-g in vi h ar. Bomo videli, če bo ros. — 21. torek. Darovanje Mar. D.; Kolumban. sp,
—	22. sreda Cecilija, dav. muč; Maver. muč. — četrtek Klemen, pap muč.; — 24. petek. Janez o 1 križa, sp.; Hri-zogon, muč. — 25. sobota. Katarina, dev. muč.. Jukunda, muč.

Podpirajtc i^Dzužinofsccfct
PPz ijct IcCja ‘‘ c: z t et zočniito /
J3ela slana je belila . . . .
(K sliki — speval Zvonimir Masle.)
»Bela slana je belila, mesečna je bila noč, jaz pa sem se zasolzila danes jutro cvetke zroč ....
Vse, oh, vse so konec vzele, prej cvetočih jasnih lic; pomorjene so zbledele vse povešenih glavic!
Kot pobeljen grob dozdeva se mi svet prostran brez njih, težka žal srce preveva, in težak po njih je vzdih . ... !
»Hčerka, hčerka, le ne toži, to narave zakon je : smrt po svetit vedno, kroži, a za njo življenje gre . . . !
In življenje spet pripelje roje ljubljenih cvetic, in ob njih ti spet veselje zažai elo bo raz lic!
A zato skrbneje pazi cvetje tvojih čednosti, da nanj slana ne dolazi in srca ne — pobeli .... /»
Kaj pravi politika?
Avstrija-Ogrsko. Iz vseh dežel in iz večjih mest prihajajo glasovi o mogočnem gibanju za splošno in jednako volilno pravico.
To gibanje se ne bo dalo več ustaviti. Odločujoči laktorji h )do morali kaj ukr niti v tem o-ziru. Govor se, da bo ministrski predsednik baron Gautsch v prvi seji državnega zbora ki se zopet snide dne 28 nov. označil vladino stališče z ozirom na razširjenje volilne pravice. Toda, če bo to razširjenje le polovičarsko in če bo ostal še prin-
cip zastarelih privil gijev, je go ovo, da to ne bo zadovoljilo brezpiavnih državljanov in miru no bo V Pragi so bile velikanske demonstracije za volilno reformo. Ker je policija p stopala jako strogo, so začeli demonstrantje lučati na njo kamenje. Spopadli so se in tekla je po ulicah zlate Prahe kri. Nastopilo je tudi vojaštvo; vlada je pomnožila praško posadko. Nemiri so - se ponav-1 ali več dni. Sedaj ja vlada zagrozila, da bo nad Prago obsedno stanje, če ne bodo prenehali nemiri. Dijaki čeških višjih šol štrajkajo, — Tudi na Dunaju so se spopadli demonstrantje s poli-
cijo. Na Dunajski univerzi so bili izgredi med dijaki raznih narodnosti. Tudi olj tej priliki se kaže, da mora ljudstvo, predno izsili iz rok to-šče politične svoboščine ali pravice ki jim gre po božjem in naravnem pravu, plačati tako predrznost* s krvavimi žrtvami. — Nad vse zanimiva je bila v kranjskem deže’nem zbora razprava za splošno in jednako volino reformo. Ob-čudova i je treba pogum, vztrajnost in živahnost katoliško narodnih poslancev, potegajočih se za pravice ljudstva —- Baron Fejervari je vlovil za svoj novi program, ki ga je razlo/il pred deputa-cijo svojih volivcev, le bore malo privržencev, ker prav jo, da je tak program vsaj v kratkih letih neizpeljiv. Govoii se že o možu o Szellu, ki bi poskusil svojo srečo z opozicijo. Ogrska vlada pjredloži dne 19. dec. ogrski zbornici zakonski načrt o splošni n tajni volilni pravici
Rusija. Naenkrat se je bil razširil štrajk že lezničarjev na vseh ruskih železnicah. Škoda je bila velikanska, Petrograd in Moskva sta bil prerezana od drugega sveta ; pričelo je že primanjkovati živeža. Prišlo je do vpopadov med policijo in vojaštvom in demostranti, mnogo 'judi je bilo ubitih, na stotine ranjenih. Uzrok temu štrajku pa ni bil toliko zbol,sanje gmotnih razmer delav čevih, ampak so bili politični vzroki. Delavstvo je bilo razburjeno, ker ni dobilo volilne pravice za državno dumo. Najbolj je hujskalo delavstvo h štrajku Židovstvo. Zato je dal car ljustvu ustavo. Ljudstvo je z veseljem spreje o carjev manifest, štrajk je ponehal Ali miru vendar le šeni. Ljudska nevolja se je obrnila sedaj proti Židom, katere smatrajo za provzročitelje vseh nesreč, ki so zadele v zadnjem času Rusijo. Kdor seje veter, žanje vihar. — Witte je imenovan ministerskim predsednRo>n. Car je izdal tudi poseben deželni red za Finsko. Tudi tu je ljudstvo z veliko radostjo praznovalo ta dan, ki je začetek novega, svobodnega življenja.
Drugi kraji. Črnogorski knez Nikola je dovolil svojim podložnikom ustavo. — Ker se turški sultan brani sprejeti predlog reform financ za Ma-cedonijo, kakor to zahtevajo evropske velevlasti, bodo poalale te le na nasvet Avstrije svoje bro-dovje v turške vode, demonstrirat

cMohoFjo^i J
Spomnite se družbe svetega Cirila in Metodija !

oo
NAŠA DRUŠTVA,
Za Marijin dom seje nabralo od ig. g.—n.\io. igof.
Rvn i Stokelj K 10)50	Marija Šutar K 25-10
Fran. Kosec , 60.—	Terez. Zobec „ 3()‘—
Neža Šumaj „ 561—	Marija Stanič „ 20' —
Jož Katera „ 74 —	Ivanka Makuč „ 38‘—
Ivanka Gaeta , 25 —	Fran. Guštin , 30'— Skupaj = 458-60 Kr.
Pristopili so : a) kot	ustauovniki po 20 Kr.
Antonija Gregorič,	M. N. 50 Kr.
Apolonija Žagar,	1. P.
Jožefa Sever,	Terezija Jurko,
Ivana Stokelj,	Katarina Pibernik,
Luc. Smolnikar (v drugič), Kristina Vrulih,	
Marija Morel,	Ivana Prelc,
b) kot redni	udje po 2 Kr.
Fračiška Hlad,	Lucija Vovk,
Karola Kosmina,	Katarina Kastelic,
Helena Med ešček,	Ana Jagodnik,
Terezija Tomažič,	Katarina Skilan,
Ana Batagelj,	Katarina Vidaia,
Jož. Blagonja 10'Kr.	Marija Gedak,
Jož. Kališnik, 0	„	Katarina Gombač.
ivana Rihtar, 4	„	Jožefa Skilan,
G. S. 10 Kr.	Marija Ujčič,
Karola Sado 5 Kr.	Terezija Kocijan ič,
Ana Markura 10 Kr.	Marija Škerjanc,
Ivan Kastelic,	Uršula Švagelj,
Marija Ščuka,	Katarina Bernetič,
Ana Krebel,	Ana Kovač,
Frančiška Kromar 4 Kr.	Frančiška Sardoč 5 Kr.
Katarina Puš 4 Kr.	Amalija Doljak 5 Kr.
Margarita Zurk, Katarina Baic,	Jožefa Arh 3 Kr.
c) kot podporni udje po 1 Kr. Marija Urbančič,	Marija Simončič,
Uršula Ban,	Helena Snebelj.
Eduard Saflher Val. Zvvitter 1 Kr. Marija Rupnik H50 Kr. U. S. 1 Kr.
Jakob Gomilšak 5 Kr. Anotonija Črnigoj 2 Kr. A. D. 4 Kr. lledv ga Tušar 10 Kr. Marija Omaher 5 Kr. Angela Lavtižar 2 Kr.
Frančiška Čebula 1 Kr. Jožefa Slavec 1 Kr. Josipa N. 1 Kr.
Marija K. 1 Kr.
N. N. 2-10 Kr.
Neža Leban 20 Kr.
N. N. 2 Kr.
Mar. Grandič 0 40 Kr, M. G. 0 00 Kr.
Ana Hervatin 1 Kr.
Darovali so: 10 Kr.
«Zavod sv. Nikolaja* za brezposelne služkinje v Trstu. Dne 22. oktobra se je vršil v zavodu izvanreden občni zbor z dnevnim redom: 1. Volitev novega odbora in 2. slučajnosti.
Zborovanja se je udeležilo izvanredno veliko zborovalk, narodnih gospa in deklet. V odbor so bile enoglasno izvoljene sledeče gospe in gospiee: Karla Ponikvarjeva, predsednica; Roža dr. Gre-gorinova, podpredsednica ; Olga Sancin in Marija Kovač tajnici ; Marija Žitnik, voditeljica notrajne uprave in Lucija Sere, njena namestnica ; Rezika Gruden in Tončka Čarga pregledovalki računov; častiti g. J. A. Budin, duhovni voditelj. Odbornice; Ema Bartelj, Franica Balista, Kunigunda Blatnik, Katinka Cotič, Marija Čarga, Marica Forcesin, Mara in Lota Gregorič, Jelislava Gulič, Maša Grom, Antonija Grakli, Marija Istinič, Angela Jan, Katinka Jugovič, Uršika Kan, Milka Mankoč, Ivanka Mrakuža, Ana Mišič, Antonija Pondelak, Nežika Reselj, Nežika Reven, Zinka dr. Rybafševa, Lojzika Štoka, Marija Sancin, Amalija Vidmar in Karolina Zadnik. Na predlog č. g, J. A. Budina se je sklenilo ustanoviti .Čebelico* — hranilnico, da donašajo dekleta po stotinkah, kar so prihranile, a vsa ta svota se naloži v Tržaško hranilnico in posojilnico. Tudi ta predlog je bil enoglasno vsprejet z navdušenjem.
Da je bila ,Čebelica ' potrebna, znači že t«', da so dekleta tekom 9. dni, prinesla 257 K. 90 st., koj ;-se je naložilo v hranilnici.
Novci so tu gotovi, če tudi dekle izgubi knjižico, lahko prejme svoj uložek, a za jamstvo je odgovoren sjm zavod sv. Nikolaja. Tedaj, dekleta, le pridno nesite in hranite, da bode .Čebelica’1 res polna pridnih nosilk pa tudi stotakov.
Ni treba naštevati kakega velikega pomena je zavod za uboga dekleta v tako velikem, a tudi nevarnem mestu kot je Trst. Tu se za dekleta skrbi po materinsko, tu najdejo zavetišča in tudi službe. Zavod objtoji že 7 let in v tem času se jih je sprejelo nad 0’500. Dnevno jih je sedaj 30
do 40. Novi, navedeni odbor, to je naše plemenite,, narodno gospe so se združile z dekleti in vse te nam jamčijo, v kakih rokah je sedaj zavod sv. Nikolaja.
Odbor si je nadel veliko in važno nalogo : notranjo upravo hoče urediti tako, da bode zavod v vsem tudi v zdravstvenem obziru, odgovarjal potrebam naših deklet; naročilo se je že mnogo potrebščin.
A temu delavnemu odboru je treba tudi človekoljubnih src, da pomagajo izvršiti ideje, treba je denarja. Tedaj Slovenke in Slovenci, spominjajte se .Zavoda sv. Nikolaja “ Tudi slavna županstva naj se ob letnih bilancah spominjajo tega prekoristnega zavoda v Trstu
.Zavod sv. Nikolaja" bodi vsem Slovencem širom naše domov ne vedno v spominu. Tu se ohranjujejo, učijo, vadijo v vsem dobrem, da ostanejo zveste veri a zveste tudi svojemu narodu.
Novi odbor, pa naj vstrajno deluje, da bode Zavod v notrajnem in zunajnem obziru res pravo zavetišče brezposelnih služkinj v Trstu.
V to pomozi Bog 1
Pomota. Zadnjič se je vrinila uredništvu na tem mestu neljuba pomota. V članku 'tZalivala« se bi moralo glasiti .v imenu družabnic• mesto ,v imenu vseh Marijinih sester “ kar naj izvolijo cenjeni čitatelji oprostiti. Saj so gotove vse dru-žabnice, bodisi .sestre1 ali .hčere’’ Marijine, presojene duha hvaležnosti do svojega dobrega voditelja. Vsi tržaški Slovenci želimo gotovo, da bi vladala med obema oddelkama vedno lepa sloga in ljubezen.-V tem je družbina moč.
Tržaška ženska Marijina družba bo imela svoj redni mesečni shod dne 28. t. m. S tem shodom začnejo v družbi tudi duhovne vaje.
Dekliška Marijina družba pri sv. Ivanu bo imela prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m. svoj redni občni zbor. V pored : 1) poročilo v sedanjem stanju družbe, 2) volitev novega odbora, 3) slučajnosti. Občni zbor se b j vršil v Marij nem domu.
žic
(Osebna vest.) Dr. Just Pertot, sin gospo la Dr. Simona Pertota, se je vrnil iz Pule, kjer je bil delj časa vladin odposlanec za raziskovanje in pobijanje malarije (mrzlice), ter bo v našem mestu samosfalno izvrševal zdravniško službo.
(Nagle smrti) je umrl na pra ni< vseh svetnikov č. g. Martin Malenšek, župnik sv. Petra v Ljubljani. Popoldne ga je že zbrano ljudstvo pričakovalo na prižnico, pa ga ni bilo. Bil je mrtev
v svojem stanova ju. Zadela ga je srčna kap. Bil je zelo goreč duhovnik in od vseh spoštovan. N. v. m. p I
f (Primož Pakiž). Dne 28. oktobra zjutraj je umrl v Ribnici nagle smrti kranjski deželni posl. in posestnik g. Primož Pakiž Pokojnik je bil skoraj 32 let deželni poslanec in starosta v deželnem zboru kranjskem.
(Nov ravnatelj tržaške mestne kapele) (petja
in godbe) je postal g. Pajnich, dosedaj organist pri sv. Antonu Novem v Trstu. Mož je vnet za koralno (pristno cerkveno) petje.
(V prvem cvetju mladosti) je zapustila to solzno dolino dne 27 okt. Mira Vouk, vrla pevka zbora ženske Marijine družbe v Trstu. Ni še bila stara 15 let, pa je bila že ponos tega pevskega zbora. Upamo, da peva sedaj Marijino slavo v nebesih.
(Škof dr. Mahnič) na Krki je izdal pismo, v katerem odločno zavrača časopisje, ki liturgično vprašanje politično zlorablja
(Dar.) Čč. gg dohovniki zbrani na dekanijski konferenci v Podgradu so poslali v podporo „Druž. Prijatelja" Kr. 12.30 v zavesti, da časopisi na katoliški podlagi so nujno potrebni za kulturni in narodni razvoj slovenskega ljudstva. Bog plati! Da bi to še drugi posnemali!
(Število birmancev in birmank) na zadnjem birmovanju: Krbune 102, Poz 100, Čepič 103. Šumberg 171, Kršan 10', Kozljak 79, Brdo 82, Šušnjevica 117, Boljun 70, Vranja 90, Dolenjavas 104. Skupaj 1244.
(Carle Caprin) Ta mož protiavstrijskega mišljenja je umrl lani, v Trstu. Ob priliki oblet ice pa so mu postavi i minulo soboto tržaški Italijani (boljši seveda n°) v ljuds-em v<tu doprsen bronast kip. Te je značilno za tržaške razmere. Sicer pa pravijo, da ni bila udeležba mnogoštevilna.
(Otvoritev „Uniona“ v Ljubljani.) V soboto so otvorili v Ljubljani nov velikanski hotel, ki odgovarja, kakor je trdil sam ljubljanski župan g. Hribar, vsem najmodernejšim zahtevam n kakorš-nega ni od Dunaja do globokega juga. To krasno stavbo je s zidal konzorcij, kateremu je stal na čelu g. dr. Vinko Gregorič. V tem vel kanskem poslopju se nahaja tudi krasna in moderno opremljena kavarna. Poleg tega bodo v njem nastanjena tudi različna narodna društva..
(Iz Kozjega na Štajerskem) nam poročajo, da je napravil letošnji zgodni sneg silno škodo na sadnem drevju. Snega je padlo meter visoko. Ven-ga je topli jug stopil v enem tednu. V tem kraju so pridelali letos prav izvrsten mošt.
(Iz selške doline na Kranjskem.) Zimo imamo tu. Nenavadno zgodaj nas je letos obiskala ta kruta go podovalka. Padlo je precej snega, ki ja .zlasti na sadnem drevju naredil precej škode.
Mnogo se sedaj govori o nameravani železnici po naši dolini od Šioijeloke do Železnikov. Naš vrli župan in dežel i poslanec g. Fr. Demšar je priredil že več shodov, na katerih je pojasnjeval .navzočim ko isti železnice po selški dolini. Za nekaj let se bo ž leznica gotovo gradila.
Pri sv. Lenartu se ustanovita dne 12. novembra mlademška in dekliška Marijina daužba.
Kakor te čuje, namerava g. župnik ustanoviti tudi izobraževalno društvo. Bog daj, da se to kmalu uremiči.
(Novo parobrodno društvo ) V biskupskem posestvu Kanajtu na otoku Krku se je vršil 17. m. m. shod za ustanovitev hrvatskega parobrodnega društva. Na shod je prišlo okoli tristo udeležencev raznih družabnih slojev, med njimi tudi ugledni narodni voditelj dr. Matko Laginja in diugi. Na shodu se je sklenilo ustanoviti lastno „Avstro-hrvatsko parobrodno društvo na delnice* s sedežem na Krku. Osnovna glavnica iznaša pol milijona kron in so pokrije izključno iz domačega denarja. Delnice bodo v znesku 50 K., kar bode om gočilo udeležitev tudi revnemu kmetu in vleči od podjetja koristi. Čestitamo !
(Avstrijska pomorska plovitba.) Že večkrat se je po listih in sejali tožilo, da se avstrijko pa-robrodarstvo preveč zanemarja. V novejšem času je tudi v lem že napredek. Društvo za povspe-ševanjc avstrijske plovitbe je začelo izdajati svoje glasilo: „Die Fiagge*. Mesečnik stane -na leto le G kron in je zelo zanimiv.
(Za slepce) bomo morali Slovenci kaj kmalu imeti svoj lasten zavod Sedaj ga še nimamo, zato pa so tudi slepi otroci ali popolnoma zanemarjeni, ali pa morajo obiskovati sličen nemški zavod v Linču. Tam pa je letna taksa za ptu e otroke (150 gld) veliko večja nego za domačine (GO gld). Na Kranjskem so žo neke ustanove za slepce n. pr. ustmova barona Fietnika in pa „ilirki fond."
V	slučaju, da bi prišlo kmalu do sloven-kega zavoda za slspce, imeli t i kaj dobro učiteljico v ostbi nekega izvrstnega slovenskega dekleta, ki se sedaj nahaja v linškem zavodu.
V	imenu slep il slovenskih olrok polagamo vsem domoljubom to zadevo na srce.
(Družba sv. Mohorja) je letos zakasnila s pošiljanjem knjig, ker je vsled slabega vremena nekaj časa vstavljen promet na železnicah.
(Sto in štiri dekleta) je rešila in spravila v poštene službe „variiiiija deklet" N. H. (od meseca marca, do sedaj, ko to pišemo). Odbor „Vin-cencove družbe" za varstvo brez spremstva potujočih deklet deluje dobro, ka or nam priča število rešenih deklet. Slovenske gospe in go pice, tu Vas čaka mnoga, mnog) krščanskega dela. To se pravi delovati za narod 1 Posnemajte to gorečo varhinjo deklet!
(Štiri milijone kilogramov) tehta veliki obok železniškega mosta pri Solkanu. Napravljen je iz nabrežinskegt kamenja.
(Mnogo vina) so pridelali letos v Dalmaciji. Niti starejši ljudje ne pametijo tako dobre letine. Nekateri, ki niso imeli posode, so prodajali svoje vino celo po IG K hektoliter.
(Umrl je) v Gradcu vseu iliščni profesor, člen gospodske zbornice, dvorni, svetovalec dr. Arnold vit. Luschin
(Na graškem vseučilišču) je bil dne 4. t. m. slovesno umeš en novi rektor Holl.
(V zalogi tiskarno družbe sv. Mohorja v Celovcu) se dobijo krasne platnice za knjigo .Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini", spisal Jernej pl. Andrejka, po ceni K. 1.— za 1 komad po pošti 30 vin. več.
(Novo razprodaje) našega lista je spreje'a to-bakarna Karl Schmelzer pri južnem kolodvoru.
(Sredstvo proti pijančevanju) Norveške oblast-nije so iznašle to le sredstvo proti pijančevanju. Navadnega in nepoboljšljivega pijanca zapro in mu ne dajo drugega nego kruh in vino. Prvi dan ugaja pijancu taka In ana. Čez osem dni pa se je tako naveliča, da ne more vina niti ' eč pokusiti
(2a splošno, enako in tajno volilno pravico) bo v nedeljo, .12. t. m, ob 10. uri dopoldne velik shod v Trstu v veliki dvorani .Narodnega Doma * Ta opravičena zahteva po popolni volilni pravici odmeva bolj in bolj v najširših krogli in kaže s tem, da je postala že, živa potreba Njeno uve Ijavljenje bode odpravilo zastarele in krivične razmere in razjasnilo lice zapuščenih pokrajin. Posebnega pomena bo vsekako za gospodarski razvoj. Tega gibanja ni moč več zaustaviti ker pravica mora zmagati Udeležba bo gotovo ogromna.
(Povodenj.) Ljubljansko barje je na več mestih poplavljeno. Bednemu prebivalstvu dovajajo živež v čolnih Tudi Sava je močno nara tla. Krka je poplavila več vasi. V Novem mestu ni bilo že 25 let tako visoke vode. Neka pekarna je pol metra pod vodo.
F»C250I? !
Neki Gergolet, zastopnik parobrodnega društva Z na v Švici, je razposlal po nekaterih krajih Istre in mogoče tudi drugod vabila za izseljevanje v S. Pavlo v južni Ameriki, češ da tamošnja vlada ponuja v svrho k Ionizacije mnogo ugodnosti , o-Ijedelskim izseljencem. Gori imenovani zastopnik ponuja ce'o pro-ti vozni listek za take izseljene; in njih rodbine.
Žalibog, nekateri ljudje verujejo in so se od ločili na vsak način odriniti v Amerik''
Družba si’. Rafaela za varstvo izseljencev v Irstu je poizvedela, da je omenjeni Gergolet nevaren slepar. Ta človek je bil svoj čas agent za trgovino z dekleti v Vidmu na Laškem, a tamošnja vlada ga je pregnala. Tudi v Avstriji ne sme bivati.
Prosimo torej naše ljudi naj ne gredo na limanice temu čl >V'ku, ker se jim goto'o ne bo dobro godila Tudi izseljevanje v južno Ameriko je še zmiraj za odsvetovati, ker je združeno z veliki nevarnostmi v vsakem oziru.
Opomba. Pro imo bratske liste, naj ponatisnejo ta opomin.
Kot zastopnik družbe sv. Rafaela za varstvo deklet in za varstvo izseljencev v Trstu pojde na katoliški shod na Dunaj g Ludovik Dean, poverjenik iste dražbe, ki bo poročal o dosedanjem delovanju tržaške p »družnice
Moška Marijina družba ima svoj redni shod v nedeljo 12 t m. ob 5»/a v navadnih prostorih. Pri tem shodu bode volitev načelništva. Možje in mladeniči, ki se žele vpisati v družbo, naj se oglasijo pri g. Furlan u, duh pom. pri novem sv. Antonu.
UGANKE.
Rešitev injank priobčenih v zadnji številki : 1) celo tele, 2) laž, 3) 16 let.
Prav so jih rešili; Janez Benedik v Kovtah pri Sv. Lenartu; Mihael Puslišek na Zdolah; Frančišek Debevc na Kožljeku; Hrovatin Jožef na Opčinah in Števo Erman v Št. Vidu.
Obljubljeno darilo jo prejel takrat Šteoo Erman.
V.V
'H
JNT o v <e
u £6. n 1* <e >

n
1)	Besedica kratka iz treh črk obstoji,
ti nekaj predstavlja kar vsak si želi; in ako besedico čitaš nazaj velikega mesta se spomniš tedaj.
(Albin Kjuder)
2)	Kdo povračuje tepenje z dobroto ?
(Stevo Erman.)
3)	V bregu sedim
in ves dan kadim
(Janez. Benedik )
Čas zglasitve za navadno darilo do 22. t m.
Drobtine.
Kmečki stan nazaduje v Italiji. Če ne more uhogi kmetič plačati davka, mu vzame davčna uprava — kakor znano - njegovo imetje. Tako se godi nesrečnemu kmetu več ali manj povsod, toda malo kje tako, kakor v Italiji. V tej državi je namreč davčna uprava izpodiia v zadnjih 14 letih nič manj kot 250.000 davkoplačevavcev iz njihovih bornih kočic. Davek, ki bi ga bili morali plačati dotični kmetiči, je navadno zelo majhen (v enem slučaju se je šlo za 65 stotink) in vendarle ga ne zmorejo. Kmetovalci torej strašno nazadujejo v ..srečni Italiji." In naša irredenta bi nas hotela tu i privesti k taki sreči! Lepi prijatelji naroda to!
Posnemanja vredno povelje je izdal poveljnik 15 avstrijskega armadnega zbora fcm. pl. Albori. V povelju poziva častnike, naj z vojaškimi novinci, ki niso vajeni vojaškega življenja, lepo in znnjvečjo potrpežljivostjo postopajo.
Listnici*. uredništva.
Števo E. Vaše burke ni?mo zavrgli in Vam kmalu ustrežemo.