POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Celje - skladišče D-Per g Brez znoja in truda 1 usoda je huda. 70/1987 1 1119870445,3 COBISS a LETO LVII MAREC ŠT. 3 - 1987 GLASILO SOZD HMEZAD. KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE ★ KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA * KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje ★ SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče * VRTNARSTVO Celje ★ KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * INŽENIRING * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA ★ CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CELJSKE MLEKARNE Celje * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec * MINERVA Zabukovica * GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec ★ AGRINA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana ★ TAJFUN Planina * INTERNA BANKA HMEZAD ★ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec, DS Služba pravne pomoči in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD Letošnja planska predvidevanja Če hočemo oceniti predvidevanja za 1987. leto, je nujno predhodno podati vsaj grobo sliko lanskega poslovanja. Lansko leto je bilo leto gospodarskih težav in leto naporov, da bi te težave ublažili. Obseg proizvodnje je stagniral oz. nazadoval, izvoz se je zmanjšal, proizvodnost ni rastla , ,. . „ . 1 ' (Nadal)evanie na 2. strani) SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V mesecu marcu 1987 naj bi se začela javna razprava o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu. Bistvene spremembe po posameznih poglavjih so: V temeljnih določbah ZZD ostaja sporno vprašanje, ali naj se črta 215. člen ZZD. Ta člen določa, da narodi in narodnosti v republikah oz. AP, organizirani v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih svobodno odločajo o svojem delu, rezultatih dela... Nekateri menijo, da se s temi določbami v bistvu opredeljuje načelo suverenosti, to pa naj bi bila ustavna materija, kar ne spada v ZZD. Na področju dohodkovnih odnosov so bistvene novosti v realnem vrednotenju sredstev in realnejši amortizaciji, kar naj omogoča smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, zlasti pa tudi enostavno reprodukcijo. V ZZD bodo povzete rešitve, ki so bile v decembru 1986 uveljavljene v zakonu o celotnem prihodku in dohodku. Razmerja med OZD, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev in tistimi, ki se ukvarjajo z materialno proizvodnjo, so sproščena in bo sklepanje sporazuma obvezno le v primeru, če se s sodelovanjem dosega najmanj dve tretjini vrednosti letnega obsega proizvodnje ali storitev v posamezni organizaciji. Na področju povezovanja osebnega dela z družbenim je precej novosti. Delovne skupnosti delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, se razširjajo na vsa področja intelektualnih storitev. Zadružništvo se razširja praktično na vse dejavnosti, tudi na zadruge za intelektualne storitve. (Nadaljevanje na 2. strani) DOGOVORJENE NALOGE TUDI URESNIČENE Zaradi usklajevanja aktivnosti med DPO, samoupravnimi organi in poslovodstvom se mesečno sestaja politična koordinacija SOZD. Na zadnjem sklicu so se člani koordinacije dogovorili za določene aktivnosti, katere je potrebno izvesti v prvih treh mesecih tega leta. Dogovorjene naloge (sklici vodstev DPO SOZD, delavskega sveta SOZD, obravnava nalog s področja SLO in DS in nekatere druge aktivnosti) so realizirane v celoti. ZKS in ZSMS Več za aktivnost mladih Predsedstvo akcijske konference ZKS SOZD Hmezad in predsedstvo koordinacijske konference ZSMS SOZD Hmezad sta na skupni seji februarja obravnavala problematiko dela mladih v SOZD in DO članicah SOZD. Dogovorjeno je bilo, da morata obe družbenopolitični organizaciji storiti več za večjo aktivnost mladih tako v ZSMS kot v drugih DPO in samoupravnih organih. Vsem osnovnim organizacijam ZK in ZSMS v DO članicah SOZD je bil podan predlog, da se prav tako sestanejo vodstva obeh DPO z namenom, da obravnavajo problematiko dela ZSMS v teh sredinah. Koordinacijska konferenca ZSMS SOZD Hmezad pa mora čimprej organizirati načrtovan seminar. B. P. IZ VSEBINE 3. stran: Ukrep družbenega var- stva v KK Šmarje podaljšan 4. stran: Delal bom čim bolje za vse organizacije Priloga za hmeljarstvo: Gibanje ekvivalentnih in dejanskih odkupnih cen hmelja v obdobju 1978-86 5. stran: Intenzivno pridelovanje koruze 6. stran: Krofi, krofi 8. stran: Razpis letovanj 10. AGROSKI je bil 27. II. v Kranjski gori pod pokroviteljstvom in organizacijo Emone Ljubljana. Več v prihodnjem Hmeljarju. Hmezadovo tekmovanje in igre na snegu bodo sredi marca. Ženskam iskrene čestitke za 8. marec! MEDNARODNI PRAZNIK DAN ŽENA Iranska in Iraška mati želim v miru vama zaspati. Brez letal, ki nosijo mrtvaški prt, in namesto žita sejejo smrt. Koliko vajinih sinov, ki morajo v borbo, želi si rodni krov. Zakaj polnijo jarki se z mrliči, beda in trpljenje udarja z biči, a velesile so biriči. Pijavke, ki sesajo vašo kri, ponujajo orožje, ceno plačujete vi. Bogate so, a nimajo kaj dati: zato ne sovražita se Iraška in Iranska mati. Dobrič pod globokim snegom. Kmalu bo pomlad. MC Letošnja planska predvidevanja (Nadaljevanje s 1. strani) Proizvedenega je bilo: hmelja 2731 ton, kar je 12 56 manj kot v letu 1985; goveda za zakol 4382 ton oz. 4 56 manj; bekonov 802 toni, 21 % več; brojlerjev 15.998 ton, 12 % več; mleka 37.021 tisoč litrov, 3 56 več; hmelja je bilo prodanega 3772 ton, 12 % manj; mesa in mesnih izdelkov 6815 ton, 18 56 manj; mleka je bilo predelanega 51.839 tisoč litrov, 2 56 več; Plastičnih cevi in spojnih elementov je bilo prodanih 3873 ton, 6 56 manj; kmetijske mehanizacije je bilo prodane 3 % manj; gostinske storitve so bile v stagnaciji; trgovina je zaostajala za letom 1985. Izvoz je bil po količinah skoraj povsod manjši: hmelja 2845 ton, 18 % manj valilna jajca 6.195 tisoč komadov, 20 56 manj, perutninskega mesa 478 ton, 33 56 manj, goveda 75 ton, le ena desetina, plastaičnih cevi 569 ton, 17 56 manj. Več je bilo izvoženega medu, kmetijske mehanizacije in rezervnih delov ter gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Ocenjeni izvoz v letu 1986, ki naj bi dosegel 13.372 tisoč $, je večji od planiranega zaradi ugodnejšega tečaja evropskih valut do $ dolarja kot v letu 1985. Ocena finančne uspešnosti je boljša kot ocena obsega proizvodnje in prodaje. Celotni prihodek je dosegel 100 milijard din, če je odraz porasta cen in ne proizvodnje. Večji je le za 79 56. Porabljena sredstva znašajo 85 milijard din, porast pa 72 56. To je omogočilo nekaj večjo ekonomičnost, ki je bila v 1986. letu 1,18, oz. 4 % večja. Dohodek znaša 15 in pol milijarde din, kar je za 130 56 več in čisti dohodek 10 milijard, ozioroma za 170 56 več kot v letu 1985. Del čistega dohodka za osebne dohodke je znašal 8,7 milijarde din, 128 56 več. Ostanek čistega dohodka, ki je bil razporejen v sklade skupne porabe in za akumulacijo je znašal 2 milijardi in je 73 56 več kot predhodno leto. Izgube je 487 milijonov din, kar je 40 56 izgube v letu 1985. Izvajanje sanacijskih programov je najuspešnejše v Mlekarni, čeravno je še vedno predvidena izguba. V KZ Ilirska Bistrica izgube ne predvidevajo več, a organizacijska oblika še ni dorečena. V KK Šmarje in DO Gostinstvu programov niso uresničili v celoti. Ob takem izhodišču je s planom za leto 1987 predvideno povečanje obsega proizvodnje in prodaje, boljša ekonomičnost, usklajena rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka in večanje ostanka čistega dohodka skladno z rastjo inflacije. Proizvodnja in prodaja pomembnejših proizvodov z indeksom na oceno 1986. je naslednja: - hmelj 3387 ton, ind. 124 - jabolka 3045 ton, ind. 86 - govedo za zakol 4933 ton, ind. 112 -bekoni 1263 ton, ind. 158 - brojlerji 16.103 toin, ind. 101 - - mleko 38.503 tisoč litrov, ind. 104 - prodaja hmelja 3660 ton, ind. 97 - mesa in mesnih izdelkov 7.338 ton, indeks 106 - perutninsko meso 8.950 ton, ind. 110 - mleka v predelavo 55.897 tisoč litrov, ind. 107 - plastičnih cevi 4.380 ton, ind. 113 - pri kmetijski mehanizaciji je predviden indeks 103 - pri gostinskih storitvah je predviden indeks tudi 103 - trgovina (nosilec je Agrina) predvideva indeks 105. Tak plan izkazuje visok porast kmetijske proizvodnje, umirjenejšo rast v industriji in gostinstvu, pri tem pa so količine dokaj usklajene s srednjeročnim planom. Večja proizvodnja je predvidena v glavnem na račun boljše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Izvoz bo v globalu v letu 1987 večji kot v letu 1986. Na tuji trg bo pro- dano: hmelja iz DO Hmezada 1956 ton, indeks 90 jabolk 150 ton, indeks 122 valilnih jajc 10.000 tisoč komadov, indeks 161 perutninskega mesa 1.000 ton, indeks 209 goveda 245 ton, indeks 326 plastičnih cevi 742 ton, indeks 130 medu 440 ton, indeks 110 gozdnih sadežev v vrednosti 1.465 tisoč $, ind. 57. V planiranem obdobju ponovno oživljamo izvoz mesa in plastičnih cevi, manjši bo obseg izvoza hmelja, povečujemo pa tudi izvoz ostalih kmetijskih pridelkov (sadje, sadike, volna in drugo). Planiran izvoz predvideva 14.990 tisoč $ ah 12 56 več kot preteklo leto. Plan formiranja in delitve celotnega prihodka in dohodka za prihodnje leto predvideva naslednje vrednosti: Celotni prihodek 163.872 mio din, ind. 162 Porabljena sredstva 136.001 mio din, ind. 159 Dohodek 27.871 mio din, ind. 177 Obveznosti iz dohodka 5.374 mio din, ind. 177 Cisti dohodek 18.302 mio din, ind. 177 Del ČD za osebne dohodke 14.969 mio din, ind. 171 Ostanek čistega dohodka 3.333 mio din, ind. 207 Te vrednosti so rezultat različnih predvidevanj po delovnih organizacijah, ki v globalu izražajo pričakovano hitrejšo rast cen kot cen rep-romateriala in ostalih materialnih stroškov, večjo ekonomičnost, ki bo boljša za skoraj 2 56, hitrejšo rast dohodka kot celotnega prihodka, nespremenjeno razmerje med dohodkom in obveznostmi iz dohodka, osebni dohodki bodo rastli nekoliko počasneje kot dohodek, ostanek čistega dohodka je predviden enkrat večji. Izgobo predvideva le Mlekarna v višini 90 milijonov din. Izdelan plan za leto 1987 je smelo postavljen in bo potrebno vložiti mnogo naporov za njegovo uresničitev. Marijan Drobne Spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu (Nadaljevanje s 1. strani) Pogodbene organizacije združenega dela niso dosegle razmaha, ocenjevalci menijo, da predvsem zato, ker je slabo rešen problem revalorizacije vloženih sredstev. Spremembe ZZD uveljavljajo načelo revalorizacije sredstev. OZD bi lahko določene dele svojega delovnega procesa, ki za njih ni več aktiven (poslovalnice, črpalke, odkupne postaje) s posebno pogodbo dale v upravljanje občanom, lahko pa bi se tudi sklenila začasna delovna razmerja. Na področju organiziranosti združenega dela se omejuje družbenopolitične skupnosti pri ustanavljanju organizacij s področja materialne proizvodnje. Za statusne spremembe se predpisujejo elaborati. Poenostavljena so nekatera pravila o izločanju, predvideno pa je tudi prenehanje lastnosti združene organizacije v širših asociacijah, če udeleženec sporazuma trajneje ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pomembno novost pomeni oblikovanje začasne delovne enote, ki se oblikujejo z delavci različnih OZD, ki sodelujejo pri skupnem projektu. Na področju delovnih razmerij se uveljavlja pravilo, da se v aktu o razvidu del in nalog lahko določita največ dve stopnji strokovne izobrazbe za določena dela in naloge. Zaradi precejšnjega problema nezaposlenosti v nekaterih republikah in pokrajinah se uvaja obvezen sprejem kandidatov brž, ko izpolnjujejo pogoje, kar je v nasprotju z načelom kadrovske selekcije. Z zakonom se širše odpira poskusno delo, ki pa je lahko največ 6 mesecev. Individualni poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili lahko v primerih, določenih v samoupravnih splošnih aktih v skladu z zakonom, odloči o začasni razporeditvi na druga dela in naloge, o delu daljšem od polnega delovnega časa, o plačanem in neplačanem dopustu, izreka ukrepe za lažje kršitve delovnih obveznosti, o začasnem suspenzu. Predvideva se disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja za vrsto kršitev, če je bila povzročena ah bi bila lahko povzročena večja škoda, ogroženo življenje ah zdravje delavcev ah če je bistveno moten proces dela ah vteženo poslovanje. Glede družbenih sredstev se uveljavlja načelo njihove mobilnosti. Neaktivi-rana osnovna in obratna sredstva je po- trebno dati v začasno uporabo drugi organizaciji ah za stalno prevesti, dati v zakup, pa tudi odtujiti fizičnim osebam. Predvideva se tudi sprememba, da temeljne organizacije odgovarjajo neomejeno solidarno za obveze DO, če ni predvideno, da odgovarjajo sohdamo omejeno. Na področju samoupravnega odločanja je precej novosti v smeri racionalizacije. Predvidene spremembe opredeljujejo, kdaj je obvezen referendum (samoupravni sporazum o združevanju dela v TO, o združitvi v DO in SOZD, o statutih in statusnih spremembah, srednjeročnih planih ter o osnovah in merilih za dehtev sredstev za osebne dohodke). Zbor delavcev je pretežno namenjen delovanju delegatskega sistema Delavski svet TO se bolj zavezuje nasproti DO. Če pride do konflikta med poslovodnimi organi, sprejme odločitev poslovodni organ na ravni DO ah SOZD z veljavnostjo 90 dni. Za področje združevalnih razmerij -samoupravno sporazumevanje o združevanju dela in sredstev - naj bi izšel poseben zakon. Uveljavlja se možnost skupnih samoupravnih splošnih aktov na ravni DO ah SOZD. Obstajajo tudi predlogi, naj bi se zadružništvo in sploh problematika osebnega dela uredili z zveznim zakonom, ker sedanje spremembe v ZZD ne razrešujejo vseh spornih vprašanj. Povzeto po GV, št 6/87 N. Rojc Srečanje kmetijskih inženirjev in tehnikov Redna letna skupščina in 4. srečanje kmetijskih inženirjev in tehnikov DKITT bo 19. in 20. marca 1987 v Mariboru v organizaciji mariborskega društva. Kot že prejšnja leta bo srečanje imelo tematsko obeležje. Poleg splošnih problemov delovanja naših društev bomo obravnavali problem izobraževanja in pospeševalnega dela. PREDLOG ZA SPREMEMBO USTAVE SFRJ Delegati zveznega zbora skupščine SFRJ so 11. februarja letos podprli predlog predsedstva Jugoslavije, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ in ga dali v javno razpravo. Pobuda, da je treba kritično analizirati delovanje našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja je bila dana že pred petimi leti na 12. kongresu ZKS in ima temelj v Kritični analizi delovanja političnega sistema. Namen sprememb je omogočiti hitrejši razvoj proizvodnih sil in samoupravnih odnosov, popolneje uveljaviti položaj združenega dela, spoštovanje ekonomskih zakonitosti, delovanje enotnega jugoslovanskega trga. Omejiti je potrebno preširoko zakonodajo in delovanje vseh nosilcev ekonomskega in političnega sistema. Prav tako je treba krepiti enakopravnost narodov in narodnosti naše skupnosti. Ustavne spremembe morajo prispevati tudi k popolnejšemu in učinkovitejšemu uresničevanju ustavnosti in zakonitosti, ki je pogoj za stabilnost sistema samoupravljanja in razvoj socialističnega humanizma. Temeljna načela ustave SFRJ se v izhodišču ne spreminjajo. V spremembah ustave bo več govora o obveznostih in odgovornostih posameznikov in organizacij združenega dela. Predlog sprememb se nanaša na nekatera za nas pomembna področja: spodbuja vlaganja sredstva občanov v naše gospodarstvo, zahteva stabilen družbenoekonomski položaj kmetov in obravnava smotrnosti povečanja agrarnega maksimuma. Spreminjanje ustave je vedno izjemen politični dogodek. Ustava je Magna Charta, velika listina, ki razkriva bistvo vsake družbe, določa položaj vsakega posameznika nasproti družbi. Podeljuje jim pravice in svoboščine, opredeljuje njihove dolžnosti v družbi, katere pripadniki so. Slavko Košenina Aktivna politična dejavnost. Izvršni odbor aktiva upokojencev SOZD Hmezad je imel razširjeno sejo s predsedniki sekcij aktiva in razpravljal o aktivnostih, o predlogu sprememb Pravilnika svojega aktiva in o letnem zboru. KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE Ukrep družbenega varstva še eno leto V Hmezadovem Kmetijskem kombinatu v Šmarju se je lani poslovanje bistveno izboljšalo, toda še vedno niso bile odpravljene vse motnje in zato je šmarska občinska skupščina sklenila ponovno uvesti ukrep družbenega varstva še za eno leto. Največ pozornosti in prizadevanj so lani v kombinatu namenili finančni sanaciji. Zmanjšali so stroške za obresti in izboljšali plačilno sposobnost. Izguba je zato realno manjša za 75 odstotkov, oziroma za okoli 220 milijonov dinarjev, kar je tudi manj kot so planira- li. Kot predvidevajo, bo za pokrivanje le-te precej problemov predvsem zaradi naraščajočih izgub v slovenskem gospodarstvu in nelikvidnosti republiškega rezervnega sklada. Med lanskim ukrepom družbenega varstva so v Kmetijskem kombinatu Šmarje odpravili ključna žarišča izgube, predvsem na farmi Hanjsko in reorganizirali so trgovsko mrežo. Na področju tehnološke sanacije so ukrepe zastavili bolj dolgoročno. Prvi rezultati le-te so bili vidni že lani. Predvsem v lastni proizvodnji se je proizvodnja bistveno povečala, medtem ko je bila kooperacijska le nekaj nad ni- Med obiskom v Sloveniji se je dr. Leopold Leskovar, starosta argentinskih hmeljarjev, pogovarjal tudi z našimi predstavniki. Na fotografiji: dr. Leopold Leskovar (desni) pri predsedniku PO mg. Vladu Gorišku. IMENOVANJA Delavski svet DO Mlekarna Arja vas je na dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenoval: - Ivanko Kragl, pravnico iz Žalca, Šilihova 3 - vodenje področja kadrovskih in splošnih zadev; -Urško Vopnjak, dipl. ing. živilske tehnologije iz Ložnice 2 a, Žalec - vodenje kontrole kakovosti. Delavski svet DO Strojna TOZD Grames je na dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenoval: - Franca Jurgeca, strojnega tehnika iz Dobrteše vasi 87 b, Šempeter - vodenje DE Oskrba; - Slavka Delakorda, strojnega delovodjo iz Kajuhove 11, Celje - vodenje DE Servis; - Petra Novaka, avtomehanika iz Griž - vodenje DE Nizke gradnje; - Maksimiljana Kača, Strojnega tehnika iz Prebolda 86 - vodenje razvoja. vojem predlanskega leta. Z boljšim delom so za ta del proizvodnje ustvarili boljše pogoje za hitrejšo rast v prihodnjih letih. Sanacijski program, ki ga je izdelal začasni poslovodni organ, opredeljuje izvajanje nekaterih ukrepov za triletno obdobje. Med temi so tudi predvidena reorganizacije in učinkovita kadrovska politika. Prvi korak na teh področjih so naredili že lani, kadrovsko strukturo so delno že izboljšali z zaposlovanjem višje in visoko izobraženih delavcev. Poleg tega so združili tozd Kmetijska preskrba v TOK, v prihodnje pa bodo pripravili še predlog mikro organiziranosti vseh tozdov Kmetijskega kombinata v Šmarju. Ukrep družbenega varstva bo vodil Zlatko Hohnjec, člani začasnega poslovodnega organa pa so še: Zdravko Počivalšek, Franc Bokalič in Vinko Stiplovšek. -mn. RAZMIŠLJANJA OB PRAZNIKU ŽENA O Dnevu žena, prazniku, ki naj bi ga žene proslavile dostojno, so razmišljale Hmezadove delavke: Jožica Stropnik, referent dolgoročnih kreditov, Interna banka: Lepo je, da se na ta dan nameni več pozornosti delovni ženski, ki sicer ni zapostavljena in manjvredna, kot je bila včasih, od nje pa se zahteva, da stori čimveč tako na delovnem mestu kot v službi. Mislim, da je današnje dni vsaka lahko toliko emancipi-rana, kot sama želi. Dan žena bi morali povsod dostojno proslaviti, sem pa proti temu, da se toliko denarja namenja za razna veseljačenja. Zdenka Doberšek, vodja splošno kadrovskega sektorja, Tajfun Sevnica: Praznik žena bi morali ohraniti, saj nam veliko pomeni. Toda večjo pozornost bi si zaslužile ne samo za ta dan temveč vse dni v letu. V delovnih organizacijah bi morali kljub denarnim težavam najti in nameniti denar za praznovanje. V naši DO imamo ta dan tudi dela prost dan. V celoti pa še nismo dobile statusa, ki bi nam pripadal. Ker smo po službi obremenjene še z delom za družino. Ne moremo kandidirati na vsa delovna mesta tako kot moški. Zaradi teh obveznosti ženske niso toliko družbeno politično aktivne. Amalija Mlaker, administrator, Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica: Po moje se na žene vse preveč spomnimo le za njihov praznik. Takrat se trgovine izpraznijo, ker moški takrat pokupijo veliko število daril. Vse ostale dni pa se to le bolj malo pozna. Mislim, da bi se morali najprej spremeniti odnos moški ženska in v delovnih organizacijah naj bi imele pobude žensk enako vrednost. Se zmeraj je bolj sprejemljivo, če je predsednik sindikata moški, in veliko jih je, ki mislijo, da ženske niso sposobne za takšne naloge. Irena Krajnc, vrtnarka, Vrtnarstvo Celje: Mislim, da ni potrebno, da bi kakorkoli spreminjali smisel in pomen praznika. Lepo je, da se takrat praznuje. Več pozornosti pa bi morali nameniti starejšim delavkam in upokojenkam. Zaradi dejavnosti, vrtnarstva, so v naši delovni organizaciji zaposlene pretežno ženske. Opažam, da se tudi fantje v zadnjih letih odločajo za vrtnarski poklic. Toda še vedno velja železno pravilo, da morajo biti cvetličarji samo ženske. Kakorkoli že, vsaj na naš praznik naj bi bile vredne nekoliko več. Čeprav moramo v tistih dneh najbolj delati in ustvarimo veliko prometa s prodajo cvetja... -mn. JOVAN OSTOJIČ: DELAL BOM ČIM BOLJE ZA VSE ORGANIZACIJE Za racionalnejše in učinkovitejše poslovanje so se Hmezadove organizacije odločile za ustanovitev skupnega predstavništva v Beogradu. S tem se bodo zmanjšali stroški za urejanje razne dokumentacije pri zveznih organih, veliko laže bo pri organizaciji raznih poslov. Vodstvo predstavništva je prevzel Jovan Ostojič, ki mu Hmezad že nekaj let ni več neznanka. Dobri dve leti je delal kot beograjski predstavnik Export-im-porta v Žalcu, še pred tem pa je sodeloval z Agrino in Tovarno močnih krmil. S slovenskimi organizacijami je začel sodelovati že pred dobrimi desetimi leti in zato mu te odgovorne naloge ne bo težko opravljati. O svojih načrtih in o sedanjem sodelovanju je Jovan Ostojič povedal: »Leta 1976 sem bil predstavnik Elektrotehne in že takrat sem spoznal direktorja Agrine in prizadeval sem si, da je ta organizacija dobila kredit za gradnjo silosov. Prvi posli so bili samo prijateljska pomoč, uredil sem na primer, da je Hmezad izvozil tudi koruzo. To je bil pravzaprav kompenzacijski posel med Hmezadom in Elektrotehno. Na zunanjetrgovinskem področju sem veliko pridobil, ko sem postal predstavnik Hmezadove organizacije Export-import. Poleg urejanja dokumentacije potrebne za izvoz in uvoz, smo začeli sodelovati z dotlej manj znanimi tržišči. Med uspešnejšimi posli je bil tudi izvoz lesa v Italijo in izvoz brinja Tako je bil Hmezad naj večji izvoznik. Ob ustanovitvi skupnega predstavništva v Beogradu bi želel predvsem vzpostaviti boljše sodelovanje z vzhodno evropskimi deželami tudi na področju hmelja, ki ga v zadnjem času spremlja precej problemov na zahodnoevropskem tržišču. Poleg tega sem se že dogovarjal s Celjsko mesno industrijo, ki naj bi se oskrbovala preko velikih sistemov. Ta organizacija naj bi ponovno začela izvažati v Grčijo. Veliko možnosti vidim tudi s prodajo Gramesovih namakalnih sistemov. Predvsem si bom prizadeval, da bom koordinirano delal za vse Hmezadove organizacije in bom tako predstavljal podaljšano roko tako na domačem kot tujem tržišču. Poleg tega moje možnosti za pridobitev raznih dokumentov pri zvezni administraciji niso majhne, kar sem dokazal že v preteklih letih. Koliko bom uspel na vseh drugih področjih, ne vem, upam le, da bom načrte, ki sem si jih zastavil, uspešno uresničil Vsekakor si najbolj želim, da bi Hmezad ob vsakem času dostojno predstavljal.« -mn. Hranilno-kreditna služba ODOBRILI VEČ KREDITOV ZA NAKUP KMETIJSKE MEHANIZACIJE Znesek hranilnih vlog v Hranilno kreditni službi v Žalcu se bo, kot pričakujejo, bistveno povečal, ko bodo varčevalcem omogočili poslovanje s tekočimi računi. Kot kaže, se bo to zgodilo še letos, saj v Hmezadu pospešeno uvajamo računalniško obdelavo podatkov, dopolnjen pa bo tudi Zakon o hranilno kreditnem poslovanju. S sedanjim načinom poslovanja hranilno kreditna služba ne more nuditi poslovanja s tekočimi računi tako kot banke, in nemalokrat se dogaja, da delavci, ki prejemajo osebne dohodke pri tej službi, že ob izplačilnem dnevu dvignejo svoj osebni dohodek v celoti. Ob koncu lanskega leta je imelo 26 tisoč varčevalcev nad 25 milijonov dinarjev hranilnih vlog, to pa je le 88 odstotkov več kot predlansko leto. Prednosti Hranilno kreditne službe so pomembne zlasti za kmete kooperante. V njeno poslovanje so vključeni vsi odkupi in z zbiranjem tega denarja lahko kmetom za kredit nudijo nižjo obrestno mero kot banke. Dve leti v Hranilno kreditni službi kreditirajo stanovanjsko gradnjo kmetov in delavcev. Lani so za tovrstne namene odobrili okoli 56 milijonov dinarjev. Pogoji za dodelitev posojil so podobni kot pri bankah. V zadnjih letih je naraščala tudi vrednost odobrenih kreditov za naložbe v kmetijstvo. Toda zgrajenih je bilo manj objektov, posojilojemalci so namreč koristili kredite za nakup kmetijske mehanizacije. -mn. Od 1. januarja dalje posluje Hranilno kreditna služba v Žalcu tudi popoldne in sicer do 17. ure. Vsem vlagateljem priporočajo, da izkoristijo to prednost. nn^^nn| INTENZIVNO PRIDELOVANJE KORUZE Na teh dveh slikovnih prikazih je posredovana le tehnologija v grobem. Tako pri pripravi tal in gnojenju je seveda možnih še več variant. Posebno pri varstvu je potrebno poznati še predhodno kulturo in se za izbor herbicidov in insekticidov odločiti predvsem na podlagi spremljanja razvoja koruze, plevelov in škodljivcev. Zato naj slikovni prikaz služi za okvir in spremljanje izvajanja navodil, ki bodo v pisni obliki izhajala med samo rastjo koruze. Hkrati vam za lažjo odločitev pri PRAVOČASNI nabavi semena za leto 1987 posredujemo naslednji izbor: TABELA: Izbor priporočenih hibridov koruze za zrnje in silažo v letu 1987 za pod' ročje Savinjske doline KULTIVAR Primernost zrnje silaža Tip zrnja Višina rastlin v cm Zrnje s 14% vlage v t/ha Silaža v t/ha 1. Bc 175 X _ z 234 5,69 _ 2. Bc 183 X - PT 224 5,29 - 3. ZPTC 196 X X PT 237 6,43 54,30 4. Bc 28-11 X - PT 235 6,13 - 5. P 38-39 (Dea) X X PT 247 8,12 - 6. Bc 278 X X Z 256 8,48 - Bc 264 X X Z 247 6,81 56,29 7. OSSK 247 X X z 244 6,83 56,92 8. P 39-25 (Mirna) - X z 280 (9,25) - 9. ZPSC 37-t - X PT 267 (8.49) 57,76 10. OSSK 377 - X Z 269 (7,73) 59,47 11. Bc 318 - X Z 271 . .- 59,66 12. Bc 462 - X PT 220 - 57,65 13. P 39-01 (Eva) - X Z 286 (9,77) - Vsi kultivarji so napisani po vrstnem redu dozorevanja, tj. od najkrajše (1) do najdaljše (13) dobe rasti. Z = zobanka PT = poltrdinka Opombe: Bc 175 in Bc 183 ZPT 196 ali 192 Bc 28-11 Bc 264 P 38-39, Bc 278 OSSK 247 P 39-25 ZPSC 37-t OSSK 377 in Bc 318 Bc 462 in P 39-01 obrobni, težki predeli in po stmišču ječmena in pšenice hriboviti, obrobni predeli in na toplih legah samo po stmišču ječmena za zrnje (prašiči) predvsem na obrobju za zrnje na večini zemljišč za zrnje na večini zemljišč in za silažo na obrobju za zrnje in silažo na večini zemljišč za silažo za silažo, vendar ne na zemljiščih, ki rada trpijo sušo samo za silažo, obe z veliko mase samo za Silažo na lažjih in toplih tleh IGN01EUJEI m 1hq imoinosi ali • I možnost Mtvckianij JOt/ho jji _ . gnojevka 35 m*/ha + ToifNAt -