Uto LXIV_Mtefai pT»?gn« v gotorin!__V Ljubljani, v nedeljo, dne 6. decembra 1836 Štev. 281 a Cena 2 Din ' * 1 1 —^—■ i * Naročnina mesečne ^^ ___ a ^■■■IM^^BB^ _ Cek. račun: Ljub« P Din. za i nožem* il*o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <»<> Din, ca Inozemstvo 120 Din SLO VEMEC liana it 10 650 in 10.349 ca inseratei Sarajevo št* 7563. Ze ;reb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uredništvo je » ^IHBmH^F' ^ ■AHhMBltf' Kopitarjevi ai.WUI jeva 6. telefon 2993 Telefoni eredaiitvas dnevna sluiba 2090 — nočna 2996, 2994 ia 20?» ■ lakaja rtak dan sjatraj, razea ponedeljka ia daeva po prazniku ■SSSSSSSSSfiSSSSSSS* Ali bo Edvard VIII. odstopil Anglija razdeljena v dva tabora Položaj bo razčiščen v ponedeljek Izpreobrnitev »Dvomim, da bi bil v kaki drugi deželi, pa naj bo tudi Hitlerjeva Nemčija, duh manj svoboden, bolj tlačen, bolj ustrahovan in bolj podjarmi jen.« Andre Gide: »Vrnitev iz Sovjetske Rusije«. S to celotno sodbo, katero jc rodilo večletno bivanje v USSA, je Andre Gide odbornik svetovne Zveze revolucionarnih pisateljev, častni gost rdeče republike in eden velikih literarnih malikov za svetovno levičarsko razunuii-štvo, razbil vse utvare o kulturnem in duhovnem raju v sovjeski Rusiji. »Vrnitev iz USSA«, ki jo jc izdal pred kratkim, je seznam duhovnih in zunanjih razočaranj, katera je v sovjetski državi doživel zapadnjuški svobodomiselni inteligent. To razočaranje ni prenesetljivo po vsem, kar so doživeli že pred Gideom drugi romantični obiskovalci povojne Rusije. Njegova odkritja in opazovanja se ujemajo z dognanji ljudi, ki nimajo tako mističnega literarnega imena. Vendar so važnejša od drugih pričevan j zato, ker je vse levičarsko razumništvo in kultu rnjaštvo pričakovalo od Gidea po vrnitvi zadnje, avtoritativne potrditve za svojo romantično rdečo kulturno vero Kulturni marksizem jc danes postal tudi v nekem delu naše literature inačica za absolutno svobodnost umetnosti, čeprav je ta misel Ic potvorba markističnega kulturnega ideala in pomeni le zadnje zatočišče za preživljajoči se, zmedeni in razkrojeni kulturni liberalizem Tega ostanki hočejo v svoji objestnosti in kričavosti biti močni zlasti pri naš, kjer o liberalnem kulturnem programu ni več sledu in so vsi količkaj tvorni kulturni ljudje mlajšega rodu v svojem podedovanem hrepenenju po modernosti in po tem. da bi bili »boljši«, koketno presedlali na levo (prim. »Ljubljanski Zvon«, »Sodobnost«.) Ni tega zadnji kriv Ande Gide, ki ga je pri nas in drugod liberalna kulturna plast izbrala za svojega vzornika. Napori za ustanovitev marksistične »progresivne« kulture so nekaj let živeli od plakatnih fraz, od katerih ni ostalo niti odmeva. Književnost je po priznanju levičarskih pisateljskih kongresov z izčrpavanjem propagandne realnosti prila v slepo vrtenje, druge punoge so danes na istem. Moskovsko Hudožestveno gledališče, ki ga vodijo po starih, umetniških načelih, ni moglo za svoj letošnji program v sovjetski dramatski proizvodnji najti niti enega novega dela. ki bi zaslužilo, da pride nn njegov program. Maksim Gorkij je tisto veliko reprez.cn-tistično ime ruske, a ne sovjetske, književnosti, s katerim je mogoče simulirati veličino ustvarjalne tvornosti, toda Gorkij je sodobnik zadn jih velikih carskih Rusov in bi danes lahko živel in uspeval kjerkoli ne le v USSR. Vemo. da je marksizem v svoii propagandi zmeraj poudarjal kot enega prvih pogojev za zmago levičarsko knjižno ustvarjanje, novo literaturo, fronte progresivnih pisateljev. Toda za uspeh vsega tega jc treba imen, dane šc bolj kakor prej, ko so dejanske vrednote veljale več kakor firme. Teh imen sovjetska književnost in umetnost nima. Po drugi strani se ie hkratu zapadna, zgolj oblikovna brezosnovna kultura razkrajala v fantastičnih slogih, abnormalnostih, bizarnem indi-vidualiz.mil, v ilustriran ju psiholoških in pol-ziianstvenili špekulacij, se odtujevala od okolja, kateremu bi se morala dajati in porajala celo v svojih tvorcih utrujenost, resignacijo, obup. Del teh se jc rešil v priznanje osnov svoje duhovnosti, del jih jc obupal, del pa jc konec vseli mfld iskal novega dražila in ga našel v prolctnr-skem kulturnem idealu. S tem betoni iz dolgočasja se počenja veliko evropsko preseljevanje liberalne inteligence v salonski, kulturni marksizem, ki je v teh ljudeh prav tako nerealen iu romantičen, kakor osladna zanesenost za rusko nli havajsko originalnost. Ni dvoma, da je bilo med njimi dokaj poštenih, nad vsem razočaranih iskalcev, toda večinomu je bila modna masa, ki se ji zdi za malo, da bi se v svojem razvoju vračala, marveč rajši propada, da v Evropi ustarja razpoloženje za nove rdeče dobe, ta epi-gon»ka vojska, ki živi brez samostojnega ustvarjanja. je začela delati kulturne vzore in preroke iz vseh ljudi, ki so kdaj pokazali, da so nezadovoljni. Tudi ona je hotela za svoje po-trjenje imen; inion kakršno je ime Andreja Gidea. . Andre Gide je najizrazitejši tip zapadnjaka individualističnega umetnika, ki ne pozna ne v življenju, ne v ustvarjanju kaj meja, niti ne ozi-rov na ideje, na gibala dob, na okolico, ki veže, na karkoli, kar sc ne lesketa v gnili svetlobi, ki jo meče njegov genijalni Jaz. Ilipcrkultiviran, egoističen, nezadovoljen, kapriciozen duh, ki jc preromal vse duhovne postaje od mistike do pan-seksualizma v večnem lovu za nečem, česar nimajo in česar ne verujejo drugi. Njegovo književno delo je čudovito pozlačena bolestnost, ra-njenost. perverznost, zraven oblikovana mojstrovina. nabita z duhovitostmi in s čudovito [>ošte-nostjo in odkritost io do sumega sebe. Vse to je Gideu prineslo naslov mojstra, toda ne tolikega, da bi lahko bil še voditelj. Njegove ime jc bilo dragocena pridobitev za kulturni marksizem. Gide jc umetnik, ki jc mislil in živel zmeraj kot li+orat in nikdar kot revolueijonnr: nikdar mu ni bilo do tega, da bi mu kdo sledil. Bil je revolucijonarni meščan v tem smislu dn je uničeval v svojem delu moralne in socialne oblike, ki Jih libe.rnlni meščanski razred žc zdavnaj dejansko ni priznal. Za svoje prepričanje ni šel nikdar v pregnanstvo ali v stisko, njegov realizem se jc sukal v ra/ikošnem ozračju njegovega stanovanja v Parizu. Po svoji anarhistično individualistični duhovni usmerjenosti je Gide v bistvu nasprotnik markizma. Zato je pred nekaj leti svet presenetila njegova slovesna izjava, da se »čuti levičarja in lovca za zmago svetovne revolucije.« To je bila zadnja frapantna. presenetljiva gosta dolgočasenogn gospoda Gidea ki je vzbudila silno pozornost, napade, opravičevanja. Gi- (Od našega poročevalca.) London, 4. decembra. Zadeva med kraljem Edvardom VIII. in dvakrat ločeno go. Simpsonovo postaja čedalje bolj resna, ima-pa globoke korenine. Gre za nasprotje med dvema, ali, če hočete, še več, činiteljima angleškega imperija: na eni strani je anglikanska Cerkev, aristokracija in p a r I a 111 c n t, ki predstavlja mnenje bogatega meščanskega sloja kakor tudi takozvanega maio-meščanslva — na drugi strani so takozvani nižji sloji ljudstva, ki sc sedaj že očito in brez dvoma pod vplivom levičarske opozicije postavlja odločno in ponekod skoro grozeče na stran kralja. Kakor vidimo, gre tukaj za dve miselnosti«, ki sta ludi že doslej večkrat pokazali, da se borita za to, katera bo v Angliji končno zmagala, ki pa še nikoli nista prišli med seboj v tako globoko nasprotje, kakor sla sedaj, ko je vprašanje odnošajev med Edvardom VIII. in žensko, ki nima, kakor se je pokazalo, nobenih po- tradicije, prišlo do toc«e, na se mora kralj odpovedati nameravanemu zakonu s Simpsonovo ali pa odstopiti. Množica pred kraljevo palačo Kakšno je mnenje širokih slojev takozvanega nižjega ljudstva, najbolj razbere, kdor prisostvuje množici, ki sedaj stalno oblega kraljevo palačo, takozvani Ruckingham Palače, tudi takrat, kadar kralja ni doma. Dočim stoje ljudje pred palačo kraljice matere in yorškega vojvode ter njegove žene le v manjšem številu, ne da bi se veliko spuščali v komentarje, ampak pasejo samo svojo radovednost, pa je množica pred buckinghanisko palačo živahna in razburjena in vsak čas izbruhne v navdušene manifestacije za kralja. Kraljica mati in yorški vojvoda namreč, ki bi zasedel angleški prestol, ako bi se mu Edvard VIII. odpovedal, zakonu kralja s Simpsonovo odločno nasprotujejo; zato se tudi ne sliši nobeno ploskanje in vzkli-kanje, ako se pojavi avtomobil s kraljico ali z yorškim vojvodo in vojvodinjo, ki se sicer, kakor pravi anglešik aristokrat, obnašajo čisto mirno, kakor da se ni zgodilo ničesar posebnega, tako da kraljica v ničemer ni spremenila dnevnega reda svojega vsakdanjega življenja. Množica pred Bu-ekinghanioni pa ne govori o ničemer drugem kakor o kralju, sc huduje na vlado in jo preklinja, posebno ostre in v tein slučaju brez dvoma neupravičene opazke padajo na račun anglikanske Cerkve, seveda pa tudi nc prizanašajo aristokraciji. Pri tem sc vidi, da so sloji, ki pred hueking-liamsko palačo vsak čas pojejo narodno himno, vsem znano pesem iz strelskih jarkov »II c' s a v c r y g o o cl j o 11 v f e I I o w« (On je fest in dober fant), ki jo je Edvard VIII. pri nastopih bojevnikov tudi sam velikokrat pel, in izbruhnejo v vzklike »Živijo kralj! Hočemo kralja Edvarda!« in podobno pod vplivom gesel, ki prihajajo iz socialističnega tabora, kjer je vodja delavske opozicije, major Atlce, odločno na strani kralja, dasi tudi delavska stranka stoji na stališču, da sc inora poroka kralja z go. Simpsonovo na vsak način izvršili Ic v soglasju s parlamentom. Stanley Rahhvin angleški ministrski predsednik de jc molčal in sc vživljal v novo svojo modo, za katero sc je zavzel iskreno — toda njegovo litcrurna delo ne kaže dosti sledu o preusmeritvi. Nesporno je, da je ta korak rodil zanj dobre sadove. Sovjeti so dovolili produjo njegovih prej prepovedanih knjig, za|>uiliii levičarski kulturni svet pu je sprejel Gidea za svojegu literarnega pollioga, njegovemu zgledu so sledili diijtje iu pri nas vsi, ki so ga malikovali kot najčistejšo kristalizacijo umetniškega individua-lizmn. Gide je nastopal, polemiziral, pisal proglase in nazadnje poromul v deželo svojih sanj, Rusijo. Toda pozabil je nehati misliti kol liternt in začeti misliti kot revoluei jomir. Pozabil jc. da bi prenehal bili Evropejec. Francocz, humanist, eiviliziranec. kar bi bilo potrebno za zborovodjo proletarske književnosti. Ostal jc liternt v Rusiji, še več, ostal je v Rusiji še zmeraj zoprni njak in individualistični umetnik, duhovni človek, ki mu ni v USSR preostalo drugega, kakor. Ko mentorji malega človeka Nekateri v tej množici tudi ne prizanašajo parlamentu in vladi, o kateri sodijo, da stoji pod vplivom visoke anglikanske duhovščine, aristo-kratov in sploh vseh onih, ki se upirajo novim strujam in težnjam v britanskem imperiju. Pravijo: naš kralj je veren, ni pa puritanec, in ljubi življenje, dočim anglikanski kier prepoveduje peti, piti in ljubiti. Seveda pa ti ljudje pozabljajo, da v danem slučaju, kar se namreč liče poroke z go. Simpsonovo, nc gre toliko za včasih v resnici pretirane puritanske nazore anglikanske Cerkve, ampak za dejstvo, da anglikanska Cerkev v tem slučaju varuje nespremenljiva moralna načela krščanskega občestva sploh, da se kralj ne more veljavno poročiti z žensko, ki jc dvakrat ločena in šc živita ubit ujena moža. To je pa stvar, ki sicer nima nobenega vpliva na mcntaliteto kakšnih siin-patizerjev skrajnega marksizma, pač pa jc inero-dajna za veliko večino angleškega naroda in jc tudi v delavskih slojih šc vedno dosti močna. Pikre opazke, ki padajo proti angleški aristokraciji, da so zgraža nad odnošaji med kraljem in Simpsonovo, sama pa da daje neprestano povod za največje moralne škandale, v katerih celo igra vlogo največja perverznost, so v mnogih slučajih res zelo opravičene, ker zadenejo značilno moralno hinav-ščino angleške višje družbe, se pa seveda ne morejo posploševati. So elementi, ki ljudstvo naravnost iiujskajo, češ da jc vsa zadeva delo onih krogov, ki hi sc radi znebili Kdvarda VIII., ker sočustvuje z delavskim ljudstvom in je nedavno London, 5. dec. b. »D a i I y M a i 1« ter ostali veliki londonski jutranji listi so naenkrat popolnoma spremenili način svojega dosedanjpga pisanja. To so storili brez dvoma pod pritiskom javnega mnenja, ki se nagiba vedno bolj na kraljevo stran. Neprestano prihajajo ogromne pošiljke pisem Nj. Vel. kralju Edverdu VIII., enako pa prihajajo neprestano brzojavke iste vsebine: »Zono, ki jo ljubite vi, jo bomo ljubili tudi mi. Položaj se je popolnoma spremenil in kralj bo lahko našel osebo, ki bi prevzela sestavo nove vlade, če bi Baldwin podal demisiio. Najznačilnejša je akcija Winstona Churchilla, ki je sklenil, da bo sestavil novo vlado in predložil parlamentu vse zakone, ki bodo potrebni v zvezi s kraljevo ženitbo. Na strani Winstona Churchilla pa sta baje tudi notranji minister sir John Simon in vojni minister Cooper. Toda ta namera nima nobenega praktičnega izgleda. Od vseh londonskih časopisov vodi samo še »Times« odkrito borbo proti kraljevi žetiilbi. V svoji današnji jutranji izdaji piše: »Vlada jc prepričana, da njeno stališče delijo tudi vlade tlomini-jonov, ki smatrajo, da bi kraljeva ženitba s Simpsonovo razžalila največji del državljanov britanskega imperija, kar hi pomenilo hud udarec za monarhijo. Zaradi tega se težave nc bodo mogle prebroditi legislativnim polom.« Potrebni zakonski predlog, čc bi bil predložen parlamentu, nc bo lako lahko sprejet, ker bo opozicija zelo močna. Parlament danes obžaluje, da jc ta težek faktor prenesen v javno življenje v trenutku, ko je najbolj potreben notranji mir. Jutranji »I) a i I y II c r a I cl« ugotavlja, da jo nevarnost kraljeve abdikaeijc vedno manjša. Kraljevi prijatelji so svetovali vladarju, naj se ne prenagli v svojih sklepih, ki jih pozneje nc bo mogoče več popraviti, temveč naj počaka, da ho narod popolnoma na njegovi strani. Isto stališče, ki ga zavzema »Dailv Mail , zastopata tudi »Daily E x p r e s s« in »E v e n i n g N e w s«. Ti listi tudi ugotavl jajo, da je kraljica mati naklonjena izvoljenki njenega sina Edvarda in da goji do nje materinsko ljubezen kot edini ženi, ki se ji je edini posrečilo prenašali breme na njegovem visokem in odgovornem mestu. Popolnoma drugačno pa je stališče kraljevih bratov, zlasti prestolonaslednika vojvode od Yorka, ki je izjavil, da bo v slučaju ženitbe kralja Edvarda VIII. z Simpsonovo za vse večne čase zapustil Anglijo. Z isto mislijo se bavila tudi netila dva kraljeva brata, ki sta obiskala davi kraljico-mater ter se z njo dolgo razgovarjala. London, 4. dec. AA. (Havas). Vlada Ih> imela danes dopoldne ob 10 sejo, na kateri bo proučila da dan za dnem doživlja razočaranja v svojem zadnjem zaletu. V Rusiji je molčal in tisoči levičarskih razumnikov na svetu so priča,kovili velikega razodetju o Rusiji od njega. To razodetje jc prišlo v knjigi Retour de i USSR«. Knjiga ima simboličen naslov. Andre Gide se je z njo vrnil i z zadnje utopije in razočaral svet s sodbo, ki pomeni najhujše razočaranje za oboževalce nilskega sovjetskega razodetja. Gide je odkril v Itusiji sužnost duha, nad katero toži v Evropi generacija levičarskih razumnikov. Sužnost. ki je zapodili človek ne more razumeti in šc manj sprejeti Andre Gide. veliki mojster neuklonljivosti, je Stalinu morul pošiljati |>ozdravne brzojuve iz Goorgi je, kukor jih pošil ja Marinetli Mussolini ju. Marinetti ni razočaral nikogar. Gide je razočaral stotisoče, ne zato ker se je že \ Rusiji spreobrnil 011, marveč ker je potegnil za\ivso izpred prolelar-skega kulturnega templ ja kjer gori svoboda kol očitno osramotil vlado, ko je odšel med gladujočo brezposelne rudarje v \Vallesu, izjavljajoč: »No sme sc pustiti, da bi od gladu umrla ena dvanajstimi angleškega naroda,« dočim vlada izjavlja, du proti brezposelnosti nc more storili ničesar... Kralj je storil v tem oziru seveda prav in ves pošteni napredni svet v Angliji pozdravlja njegovo zanimanje za blagor ljudstva, predvsem pa onih slojev, ki so najbolj izrabljeni. Vendar pa ne bo držalo ljudsko mnenje, dn vlada in tisti, ki odločno vztrajajo na ustavnem parlamentarizmu v Angliji, hočejo izrabiti sedanjo priliko, da sc odstrani kralj, ki jo tem krogom neprijeten, ker sc baje preveč vtika v politične zadeve in skušu hoditi v važnih vprašanjih imperija svojo lastno pot. Odgovornost za imperij Vsi razsodili ljudje so nasprotno prepričani, da hočejo Angliji dobro samo ti, ki hočejo preprečiti, da tii storil kralj korak, ki lahko izzove najdalekosežnejše posledice. Treba je pomislili, da je danes kralj, oziroma k r o 11 a 11 a j 111 o č -nejša vez, ki veže angleški imperij v celoto. Da nc govorimo n Ircih, ki imperija sploh več nc priznavajo, sla K a n a d a in A v -stralija zvezani z imperijem samo po kraljevi osebi. Znano pa je, da Kanada in Avstralija nc odobravata kraljeve namere, pa tudi Indija, ki se danes šteje že kot doininijon, se upira taki kršilvi tradicije. So nekateri, ki celo pravijo, da I bi mogel resen spor med kraljem in veliko večino parlamenta privesti do takega položaja, da bi bila celota britanskega imperija resno ogrožena. izjavo, ki jo bo dala na seji parlamenta v ponedeljek, ko bo sporočila tudi podrobne odgovore angleških dominionov. Dvomijo, da bodo odgovori dominionov v skladu 7. deklaracijami, ki jih je dal včeraj popoldne Rahhvin v parlamentu. Nadškof canlerburyski je prispel snoči v Bel-vedere, kjer ga je Nj. Vel. kralj sprejel v polurni avdijenci. Ministrski svet se je sestal danes ob 11. Ministrski predsednik Raldwin je poročal kabinetu o svojem včerajšnjem pogovoru z Nj. Vel. kieljem Edvardom. Seja je trajala 40 minut. Ministrski svet se bo vnovič sestal v ponedeljek ob 11.30, Pred tem najbrže ne bo seje vlade. Uradno poročilo pravi, da se bo vlada sestala šele v ponedeljek dopoldne. Tukajšnji politični krogi tolmačijo uradno poročilo na ta način, da čez nedeljo ne bodo nastali nobeni novi momenti v razvoju sedanjega položaja. Delavska stranka podpira Baldiv!nn Najznačilnejši dogodek v Angliji jc bil v toku včerajšnjega dne sklep delavske slranke, da bo v ustavnem sporu podpirala vlado g. Baldvvina. Za ta sklep jc bilo nierodajiio stališče, da delavska stranka nc more prevzeti nase odgovornosti za posledice, ki bi mogle nastati iz tega spora. Stanje sv, očeta Rim, 5. dec. AA. (Reuter) Zaradi bolezni sv, očeta so avdijence za nedoločen čas odpovedane. Papežu oteka noga. V Vatikanu se vrše posli docela redno in okolica sv. očeta ne kaže vznemir-|enosti. Čeprav je sv. oče nekoliko obolel, nadaljuje svoje delo v svoji knjižnici. Poklicani trije zdravniki, ki so skrbno pregledali papeža, so izjavili, da mu je potreben počitek, vendar pa glede na splošno zdravstveno stanje ne bo treba izdajati bullelinov. Nov proces v Moshvi Pariz, 5. decembra, b. »Petit Parisien - poroča iz Moskve, da se bo že te dni pričel senzacionalni proces proti Radeku, Pjatakovu, Ugljanovu. 34-Nemcem in nekaterim drugim političnim osumljencem. Med obtoženimi jo ludi prof. dr. VVorms, pastor Slreck, neki profesor nemške gimnazije v Moskvi in ga. Schvvarz, ki je bila zaposlena prt >Interturistuc. žrtev države, pritiska, ideologije — kakor kjerkoli pod soncem »V Sovjetski Rusiji jo za vselej in vekomaj dovoljeno imeli o čemerkoli samo eno mnenje Ljudje pa imajo svoj duh /e tako izmaličen, do jim je vse to lahko... Kadar se človek rozgovarja z enim Rusom, se mu zdi, da se razgovarjo z vsemi, fzmaličcnje duha se začenja z nežnim dotin jstvom ... Po tolikih mesecih naporov, po toliko letih bi človek vendar imel pravico, da se vpraša, ali bodo koneeo koncev vendarle malce dvignili glave?.. Ne morete stopiti v sobo, kjer prebivajo ljudje, da ne bi v njej videli Stalinove slike na sieuj. nedvomno na tistem mestu, kjer je bila nekdaj krono. Noj lc lo čaščenje, ljubezen ali strah — kaj vem. zmeraj in povsod še samo on.« Andre Gide ni zatajil tega, kar je odkril v Rusiji. Vrnil se je iz. njo iz marksizma. Ostal je Se enkrat pošten do sebe. dn je lo povedal. Ali mu bodo sledile tudi njegove literarne sence pri nas. Razburjeni tisk nagovarja hral'a naj ne odstopi Delbos o Mali zvezi: ,Računamo z nienimi potrebami4 Pariz, 5. decembra. AA. Havas: Delbos je v svojem govoru rekel v Mali zvezi naslednje: Varnost in mir, ki nas navdajata, vodita nase odnošajc i Malo zvezo, ki >o zmeraj » polni meri prijateljski in slone nu recipročni varnosti kakor je to bilo predvideno v naših obvezah. Ker vemo, da igrajo gospodarski in finančni oziri v življenju narodov prav tako veliko vlogo kot politični oziri. smo se potrudili, da poboljšamo izmenjavo blaga z vsemi tremi državami tega bloka in da računamo i njihovimi potrebami. V tej sineri smo dosegli že lepe uspehe in v bodoče hočemo to delo šc razširiti in uspehi se bodo kmalu pokazali. Pakt, ki nas druži s Sovjetsko Rusijo, je pakt miru, ki mu nobene politične strasti ne morejo njegove veljave vzeti. Poslanec Paul Re-naud je pravkar izjavil, da bi bila vlada z večjo protikoir.unistično smer;o še bolj kvalificirana, da izvede irancosko-sovjclski pakt. V to dvomim. O Poljski je Delbos izjavil tole: Z njo nas veže prijateljstvo. V njej nismo izgubili ne svojih zaveznikov, ne svojih prijateljev. Tistim, ki govore o nekakšni osamljenosti Francije, morem odgovoriti, da smo lahko ponosni na bilanco narodov, ki so naši prijatelji. Delbos nato poudarja željo, da bi se Francija in Italija zbližali. O Nemčiji je dejal tole: Ni je stvari, ki bi bila za mir v Evropi toli potrebna, kakor zbližanje med Francijo in N e m č i j o , ki sta se na bojiščih naučili druga drugo spoštovali. Sporazum je mogoč na podlagi načela o nevmešavanju v zadeve drugih držav. Zbližanje je mogoče tudi zato, ker nikoli nismo mislili na kakšno hegemonijo ali obkrožitev in ker bi mogli skupno delati pri gospodarski obnovi Ev- Antonescu poj de v Berlin Kako v Berlinu razlagajo politični pomen obiska Berlin, 5. decembra. TO. Iz verodostojnih virov poročajo, da pričakujejo v kratkem obiska romunskega zunanjega ministra Antonesca, ki jc prijavil svoj uradni obisk nemški vladi. Dan njegovega prihoda se ni natančno določen. Tukaj smatrajo ta obisk romunskega državnika, ki je še nedavno uradno zaporedoma obiskal Prago, Belgrad in Varšavo kot značilen dokaz, da so je zunanja politika v vzhodni Evropi temeljito spremenila. Antonesrovo potovanje ima političen pomen prvega reda in hoče očividno prikazati, da se vzhodnoevropske države nočejo vezati na nobene bloke, marveč želijo z vsemi gojiti dobre politične in gospodarsko odnošaje, pri tem pa storiti vse potrebno, da same sebe proti zunanjim nevarnostim zavarujejo. V Berlinu tudi zatrjujejo, da bo Antonescu pripeljal s seboj t Berlin večje število gospodarskih strokovnjakov, iz česar se da sklepati, da se bodo pri tej priložnosti obravnavali tndi gospodarski problemi, ki jih je nedavno sprožil gospodarski diktator Nemčije dr. Schncht, ko je obiskal balkanske države predno je šel v Turčijo, Perzijo in Irak. rope in pri razorožitvi. Pogajanja, ki si jih želimo z Nemčijo, naj bi se vršila v tem smislu. Pariz, 5. dec. c. Danes je v zunanjepolitični debati govoril znani desničarski publicist in eden mlajših voditeljev francoskih desničarskih strank Henry de Kerilis govoril tako spretno, da so mu ploskali vsi poslanci v parlamentu, vštevši tudi komuniste. Kerilis je rekel v svojem govoru, da se mora pogodba s sovjeti epopolniti samo tako, da bi imela čisto vojaški pomen. Glede Španije je rekel, da Francija nikdar ne bi mogla dopustiti, da bi Španija postala vazalska država bodisi sovjetske Rusije, ali pa Italije ali pa Nemčije. Za Francijo sta danes največja sovražnika komunizem in fašizem, ker oba zastrupljata mednarodno življenje tako, da je zmeraj možna katastrofa. Na koncu je Kerilis izjavil, naj se ves svet zaveda, da bodo vsi Francozi kot en mož korakali tudi za vlado ljudske fronte, če bi Francija bila napadena. Rdeči prodali Španijo Moskvi za po! milijarde pezet Ponesrečena ofenziva rdečih Berlin, 5. dec. TG. Nemško časopisje na široko razlaga lajno pogodbo, ki sta jo podpisala predsednik rdeče španske vlade Largo Caballero in sovjetski poslanik pri rdeči vladi v Valenciji Mojzes Rosenberg. Bistvo te pogodbe je, da se je sovjetska vlndn obvezala, da bo izključno ona sama dobavljala potrebno orožje za rdečo špansko armado in da bo ona sama organizirala in oborožila posebno armado tujih prostovoljcev, ki se bodo šli borili na strani rdečih miličnikov. Sovjetska vlada jc prevzela tudi vsa jamstva za varno dostavitev orožja na fronto. Mojzes Rosenberg pa je v imenu sovjetov zahteval in od Cnballera tudi dobil pristanek, da sme sovjetska Rusija obdržati zase pol milijarde pezet v zlatu, vsota, ki je bila odnesena iz zakladnice državne banko v Madridu in »sprav« Ijena na varno* o do svoje smrti. — Pokojnik se je do pred par leti pečal s posebnim veseljem s čebelarstvom. — Pogreb rajnega gospoda Im> v Lahovičah v ponedeljek, dne 7. decembra ob 10 dopoldne. R. I. P. I Dr. Stojadinovič v Nišu Niš, 4. decembra. AA. Davi se je 7. brzini vlakom pripeljal v Niš s svojo gospo predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič in se je takoj odpeljal v tobačno tovarno, kjer ga je sprejel ravnatelj Aritonovič in mu razkazal vse oddelke tovarne. Predsednik je ostal v tovarni okoli dve uri, nato je pa odšel v mostovsko delavnico, kjer ga jo. sprejel šef delavnice inž. Vlajkovič. Predsednik si je ogledoval tovarno okoli eno uro. nato si je pa ogledal železniško delavnico, kjer ga je sprejel upravnik A. Jovič. Po ogledu se ie ob 13.30 odpeljal v bansko palačo. Ban moravskn banovine jc njemu na čast priredil v banski palači svečano kosilo, ki so se ga udeležili tudi armadni general J. Kostič, župan D. Zivkovič, generalni ravnatelj monopolske uprave g. Rašič. banov pomočnik g. Paštrovič in več uglednih osebnosti. Ob 16.30 sta dr. Milan Stoja-dinovič in njegova gospa obiskala go. Cvetkovič, nato sta se pa odpeljala v Niško Banjo, kjer so jima priredili večerjo v vili odvetnika Momčila .lankoviča. Ponoči ob 1.30 je dr. Stojadinovič odpotoval nazaj v Belgrad. Zadnie občinske volitve Belgrad, 5, dec. m. Jutri bodo zadnje občinske volitve v donavski in vardanski banovini in v 76 občinah dravske banovine. Volivna borba je najbolj živahna v donavski banovini. Zato je pričakovati v tej banovini veliko volivno udeležbo. Prav tako v vardarski banovini. Po poročilih je razpoloženje prebivalstva v teh banovinah takšno, da bo JRZ žela lep uspeh. Volitve v mestno zastopstvo Pred nekaj dnevi smo poročali, da bodo na pomlad drugo leto najbrž volitve v zastopstva samostojnih mest. Po natančnejših poročilih pa smo Izvedeli, da bodo te volitve v začetku marca. Kmalu po teh volitvah naj bi bile ie volitve v banovinska zastopstva. Izmišljena „izjava" predsednika vlade Belgrad, 5. dec. AA. Intervju, ki ga je prinesel današnji »Petit Parisien« in ki naj bi izviral od predsednika vlade in zun. ministra dr. Milana Stojadinoviča, in ki ga je baje dal poročevalcem italijanskih listov, je popolnoma izmišljen. Osebne vesti Belgrad. 5. dec. m. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič jo danes dopoldne sprejel madžarskega poslanika von Alta, ki je ob tej priliki predstavil dr. StojadinOviču šefa madžarske delegacije, ki vodi pogajanja pri nas za sklenitev nove trgovinske pogodbe, g. Nikula. Belgrad, 5. dec. m. Prestavljen je dosedanji ljudskošolski verouč.itelj g. Alojzij Planlarič iz Bol-grada na ljudsko šolo v Kočevje. Belgrad, 5. dec. m. Prestavljeni so po potrebi službe: za vršilca dolžnosti inženjerski poročnik Josip Gomzi, za intendanta 8. topniškega polka podporočnik Jožef Butkovič in za vršilca dolžnosti poveljnika bregalniške avtomobilske čete pehotni kapetan II. razr. Anton Metelko. Belgrajske vesti Belgrad, 5. dec. AA. Naša parlamentarna delegacija sc je s svojim voditeljem Stevanom Čiri-čem vrnila iz Bukarešte, kjer se je udeležila proslav romunskega narodnega praznika. Belgrad, 5. dec. m. Med člani Društva lastnikov belgrujskih hiš in zemljišč ter belgrajsko občino je prišlo do spora radi nove uredbe, ki jo je belgrajska občina sprejela in s katero je zvišala takso zn preveč porabljeno votlo. Društvo je svoje člane pozvalo, naj občini ne plačajo teh poviškov. Kor bo radi tega spora moglo priti do toga, da bo mestna občina prisiljena zapreti vodo. je verjetno, da se bo v sfKir vmnšala tudi oblast in stvar pravično rešila. Znano je, da belgrajski hišni jiosest-n i k i dolgujejo za vodo mestni občini 28 milijonov dinarjev. Belgrad, 5. dec. m. Na tukajšnjem okrajnem sodišču je bil danes podpisan sporazum med belgrajsko občino in Osrednjim uradom za zavarova nje delavcev v Zagrebu zaradi najetja posojila 30 milijonov Din. ki ga bo belgrajska občina dobila pri SUZORn. Belgrajska občina bo porabila to posojilo za plačilo dolgov v znesku 11 milijonov Din OUZD v Belgradu, ostali del posojila pa bo občina porabila za zidavo pet novih ljudskih šol in za razširitev dveh ostalih ljudskih šol, dalje za otroško zavetišče ter ambulanco in dovršitev mrtvašnice. Trgovinska pogodba s Francijo Belgrad, 5. dec. m. Po težavnh, ki so se pojavile pri pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodil«, med našo državo jn Francijo, je sedaj prišlo nied obema delegacijama do sporazuma. Baza nove trgovinske pogodile je mnogo širša ml one. ki so jo predlagali francoski delegati, ter bo njen rili traj- nejša zagotovitev izmenjave pridelkov med Jugo slavijo in Francijo. Obe delegaciji proučujeta samo še podrobnosti. Podpisana bo 10. decembra. Pmlpi sal jo bo trgovinski minister dr. Vrhanič in Iran roški trgovinski minister Bnstiil. Pri obolenjih vsled prehlada, kakor pri hripi, nadalje pri Irganju udov, bolečinah v boku, pri glavo- iti zobobolu jemljemo »Nibol« fablete Bahovec. Toda tudi pri reumi, gihtu m išiasu ublažujejo bolečine Proti bolečinam vzemite iorej še danes NIBOL lnbleie Bahovec Zahtevajte v lekarnah izrccno prave Nibol tablele Bahovec v originalnih steklc-ničicah, 20 tablet 20 Din ali 40 tablet 34 Din, z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. bahovec, Ljubljana. S. br. 17816/35. Domači odmevi Odprto pismo Celje, S. decembra. gospodu Leopoldu Brudermann, podpredsedniku trgovskega združenja v Slov. Konjicah in tovarišem trgovcem v odgovor na ^odprto pismom v Jutru« z dne 5. decembra 1936. Nisem zagrešil ničesar, kar hi utemeljevalo zahtevo v »Jutru« podpisanega tovariša. Z mirno vestjo gledam na potek poizvedb, Vi pa, tovariši, pričakujte sodnega poziva radi obrekovanja. Stvar je v teku. Ker pa vem, da je to samo politična gonja, ker se nisem udinjal takozvani »gospodarski listi« (JNS, kar vendar zopet moti razrešitev župana Križniča), pričakujem, dn bo znalo ljudstvo to ceniti in se zavedati svoje dolžnosti. Reklo bo: »Svoji k svojim«. Suncr Martin, trgovec in predsednik trgovskega združenja v Slov. Konjicah. Neobjavljeno pismo dr. Mačka Minister Dragiša Cvetkovič je na zborovanju v Gornjem Milanovcu dejal, da ima b. HSS dr. Maček popolnoma jasno stališče do narodnega edinstva in državne celote in da torej med njim in drugo stranjo, ki prihaja v poštev pri naši notranji ureditvi ali preureditvi, ni nobenih razlik, razen v pojmovanju notranje državne uprave. K tej ugotovitvi dodaja včerajšnji »Hrvatski dnevnike »Ob tej izjavi Dragiše Cvetkoviča je treba imeti pred očmi tudi zelo značilno pismo, ki ga je te dni odposlal dr. Maček v zvezi z občinskimi volitvami. V tem pismu, ki je zelo karakteristično in važno, je dr. Maček razložil svoje stališče na naiiu, ki ne dopušča nobenega dvoma več, Če torej upoštevamo ta govor Dragiše Cvetkovia in pismo dr. Mačka, je položaj popolnoma jasen.« Pisma samega, ki naj bi odstranilo vse dvome in nejasnosti, pa v javnosti še nismo mogli zaslediti. Posrečen korak volilcev Po volitvah v zetski banovini je tamošnji ban izjavil, da je vsa zetska banovina trdno združena v ideji državnega in narodnega edinstva. Ker še ni daleč za nami doba, ko so bili državljani razdeljeni v pristaše državnega in narodnega edinstva (to so bili »državotvorni«) in nasprotnike (to so bili »protidržavni elementi«), bi človek mislil, da so imeli v zetski banovini plebiscit za državo aH pa proti državi. Toda ne, bile so navadne občinske volitve, kjer gre zato, kdo naj bo v bodočih treh letih župan. Če torej danes ban sam ugotavlja, da so se državljani Izrekli za državno edinstvo, je to dokaz, da so se tam vodile občinske volitve v znamenju plebiscita, da so na eni strani kandidirali tisti, ki so za edinstvo države in naroda, na drugi strani pa tisti, ki so proti in da so se državljani k sreči izrekli za prvo stran. Že večkrat pa smo rekli, da je to razlikovanje zlonamerno in v stiski za opravičilo svojega nepotrebnega in škodljivega obstoja vpeljala samo JNS in da je po celi državi padlo v prah, kakor hitro je JNS izgubila oblast. Po tem takem so »protidržavnl elementi« samo še v zetski banovini, pa še tam v manjšini. Za zetsko banovino bi bila torej JNS še kar potrebna, saj je ta najbolj znala braniti državo pred »protidržav-nimi elementi«, celo tam, kjer jih ni bilo. Menda njeno državljansko-vzgojno delo tudi tam ne bi odpovedalo, kjer so se izjemoma ohranili do današnjega dne. Zahvala Dolžnost mi veleva, dase tem potom zahvalim požarnim brambam, ki so si pridobile neprecenljive zasluge a tem, da so z uspešnim nastopom lo-kalizirale požar, ki je izbruhnil dne 5. t m. ob pol 7 zjutraj v moji tovarni. MokronoSka gasilska č*ta je bila par trenutkov po Izbruhu požara in danem signalu na licu mesta. Pod spretnim vodstvom g. Frana Majcena in g. Ivana Šetine se jo moštvo »dlično izkazalo. Delali so naporno in kljub nevarnosti neumorno ter roko v roki z mojim tehničnim porsonalom in delavci, katerih požrtvovalnost naj posebej naglasim. Tem skupnim naporom je uspelo, da je bil požar kmalu zatrt. Navedeno dejstvo najbolj ocenjuje visoko moralo gasilcev in mojih uslužbencev. Motorna brizgalna in ostalo gasilsko orodje je tudi brezhibno funkcioniralo. Gasilska četa iz Sv. Roka je prisila na mesto po/^ra z brzino, ki je nerazumljiva, lahko pomi-Rlimo, da je imela na razpolago samo konjsko vprego. Posegla je hitro in spretno v akcijo in je bila domači četi v močno oporo. Moja iskrena zahvala naj velja požarnima hrambama iz Mirne in Št. Ruperla, ki sta točno prispeli na lice mesta, kakor tudi onim iz Trebnjega. Sevnice, Velike Loke in Novega mesta, ki so bile že na potu. Zahvaljujem se trgovcu g. Franu Štrebu in g. cest. nadzorniku Francu ftkoforeu, ki sta odbrzela z motornim kolesom.da alarmirata sosedne požarne hrambe, enako g. načelniku Antonu Rutarju, ki jo ob prvem signalu sireno iz Instno inicijativo obveHtil one ob železniški progi. Naj poudarjam usltižfiost gospodične poštarice in poštarja, ki sta kljub rani tiri uspela, da pokličeta gasilce. Zn-hvnla gg. orožnikom, ki so posegli v akcijo iu nudili vso pomoč. Prijetno me Je dojmila požrtvovalna pomoč, kt so jo nudili vsi tržnni. Skratka: Vsem, prav vsem, ki so pripomogli, da se jc preprečil« še večja požarna katastrofa, moja iskrena zahvala. Mokronog. 5. decembra 1936. Savel Kalin, lastnik mokronoske tovarne __usnja. Cena ni merodajna pač pa kvaliteta. G I N A L N E O R I Polar m Hatag S V E T I L K E nudijo to, kar se od njih pri* čakuje. PETR0-LUX k. d. Zagreb, Ssitljtns »11» 9 . Telsfcr 72M Varujte se manj vrednih posnetkov) Nova prosvetna dvorana v Ljubljani Blagoslovitev in otvoritev študijskega zavoda „Collegium Seraphicum" in frančiškanske dvorane Na frančiškanskem vrtu, prav v središču me- ] sta, jc nastala mogočna stavba, zazidanih je 14.750 ; kub. metrov in 830 m5 površine — C o i t e g i u m ' Seraphicum in nad pasažo velika dvorana, : ki naj služi tako župnijskim organizacijam kakor kulturni Ljubljani. Nad vhodom pasaže, kjer stoji tako izredno posrečeno delo akad. kiparja Borisa Kalina: sv. Frančišek Asiški, blesti pozdrav frančiškanskega reda: PAX ET BON UM - MIR IN DOBRO. Tako po Frančiškanski ulici kakor po vsej dolžini pasaže so nameščeni odlično urejeni trgovski lokali, nekateri naravnost z izbranim okusom opremljeni. Teh lokalov je devet. Pasaža žal še ni predrta v Prešernovo ulico, vkljub temu, da je do tja le nekaj metrov. Zdi se nam, da manjka dobre volje, zakaj mesto bi s tem brez dvoma pridobilo in živahni promet prav na vogalu ob glavni pošti bi bil znatno razbremenjen. Marsikdo je sprva imel pomisleke sredi mesta zidati velik kolegij za mladino. Toda sedaj, ko stoji pred nami ponosna in lepa resničnost, pomislekov ni več. Samostanska dalekovidnost je računala: eentrum mesta ostane — tu so šole, tu je univerza, tu je vseučiliška biblioteka; čas je zlato, zato tu študijsko središče. V kolegiju se nahaja namreč konvikt, ki obsega prostor za 40 dijakov z vsemi udobnostmi, ki ga zahteva sodobno urejeni zavod. Spalnice so svetle in zračne, do skrajnosti praktično urejene in možnost najbolj negovane čistoče s krasnimi kopalnicami in prhami skrbno upoštevana. Dnevni prostor, kjer se dijaki uče, je tako odlično urejen, da je res veselje pogledati to oblikovanje in uporabnost prostora. V drugem in tretjem nadstropju se nahaja pravi kolegij — kle-rikat provincije sv. Križa. Celic je 82, obenem prostor za p. magistra in prostorna soba za relcre-, acijo. V tretjem nadstropju je na vrtno stran velika terasa za sončenje in za študij, obenem prirejena za cvetlični okras na vrtno stran. Še podstrešje je izrabljeno in tudi tam je dana možnost, da se napravijo poleg že obstoječih celic še majhne mansarde s poševnimi okenci. Pozabiti ne smemo, da je v Frančiškanski ul. še poseben vhod, ki je namenjen za kuhinjske prostore in za karitativno pisarno. Elizabetna in Vin-cencijeva konferenca za župnijo Marijinega Oznanjenja sta namreč tako preobloženi z delom, da župna pisarna skoraj ni bila več urad, temveč le še zavetišče za vse mogoče težave ... Stranke so seveda pri tem trpele in se tudi pritoževale zaradi dolgega čakanja. Niso bili redki dnevi, da je bilo eno samo dopoldne do 110 ljudi na ta na- j čin odpravljenih. Sedaj bodo članice in člani za obe konferenci izmenoma na razpolago strankam, da bo ludi karitativno delo karmoč smotreno ure- Boris Kalin: Služabnik božji Janez Dun Skot, OFM, imenovan Doctor subtilis. jeno. Pori pisarno je nameščena tudi posebna ku-kinja za onemogle in stare ljudi. Prostora je za 24 osel). Vhod v konvikt sani je v pasaži, pod pasažo samo so kleti, na eni strani za trgovine, na drugi strani za hišne potrebe. V kletnih prostorih j je tudi velika naprava za centralno kurjavo. Nad j pasažo, na vrtno stran, se nahaja 22.50 in dolga < in 11.30 in široka dvorana z balkonom in galerijo. Prostora je v dvorani za era 800—860 ljudi. Dvorana sama je izredno okusno opremljena, vendar to ui razkošje, ki je nesmotreno, temveč le skrb za kar večji) uporabnost in domačnost dvorane. Brez dvoma je tudi v tem dalekovidnost stavbnega gospodarju iii volja arhitekta, dn se napravi prostor, ki i>o res služil svojemu namenu. Tako žup-nim organizacijam kakor tudi kulturnim potrebam Ljubljane, lako za koncerte kakor tudi za prireditve ljudskega odra, Kat .akcije, III. reda, kon-gregacij, lo je za ljudstvo, ne samo za izbrance •vefa. Strop je ves v kasetah, enako je z gladko orehovi no opažena stena na obeh galerijah balkonov in ve« parter. Oder sam je opremljen z vsemi tehničnimi pripomočki, ki so potrebni za dostojno igranje večjih iger in tudi s posebno Razsodite školjko za koncertne prireditve. Predprostor pred dvorano je opremljen z zrcali, stene so lepe oranžne barve, v stranski steni je utopljen poseben okvir, od strani lepo osvetljen, in kaže nekaj svojevrstnega — napis: »Sveta si zemlja slovenska«, in pod napisom zemljevid vsega slovenskega ozemlja.. Dvorana in predprostor sta kurjena s toplim zrakom, ta naprava ima prednost enakomerne toplote in možnost dvorano v vročih mesecih tudi s posebno napravo prijetno hladiti. Za odrom so iz pasaže dostopni prostori s posebnim stopniščem, sejne sobe za posamezne organizacije. Prav v podstrešju je lična mansarda, urejena kot šivalnica za Elizabetno konferenco. Tu Ik)<1o pridne roke odloženo obleko urejale, popravljale, da pride tudi še tako skromen dar do veljave. Ob tej priliki moramo poudariti, da je ljubljanska frančiškanska župnija največja v celi pro-vinciji in ker je obenem študijsko središče, naj ima redovna mladina kar pred očmi vzorno urejeno župnijo in dušno pastirsko delo z vsemi sodobnimi pripomočki od socialnega skrbstva do prosvetnih večerov. Svečana otvoritev danes popoldne je namenjena ne samo frančiškanski župniji, temveč Ljubljani kot celoti in je obenem tudi izraz volje, kako hoče red očetov frančiškanov po navodilu svetega očeta Frančiška: >;Non solum sibi vivere, sed et aliis proficere« — ne samo samim sebi živeti, temveč tudi drugim koristiti, slej ko prej uravnati svoje delo. Še nekaj besed bodi posvečenih arhitektu ing. Ladu Khamu, ki je to stavbo v celoti zamislil in jo |>o ideji stavbnega gospodarja mojstrsko završil. Stavbna dela je vršila tvrdka Miroslav Zupan, tesarska, mizarska, steklarska, pleskarska in železna dela so bila razdeljena med odlične in priznane ljubljanske mojstre. Vrtna stran, ki pa zaradi klavzure ni dostopna ljubljanskemu občinstvu, ima pa kot |K>selmost devet mask. ki so nameščene nad dvoranskimi okni, in prekrasen kip Janeza Dun Škota (Boris Kalin), velikega učenika frančiškanskega reda in zagovornika Brezmadežnega spočetja. -Pod dvoranskimi okni desno od kipa Škofovega pa blesti napis, vzet iz preroka Danijela: »Tisti pa. ki jih innogo poučujejo v modrosti. resnici, dobroti in lepoti, se bodo svetili kakor zvezde na nebu vse večne čase.« Fasada, ki gleda proti Miklošičevi cesti, pa nosi morda najbolj dovršeno delo akad. Borisa Kalina kip naše Ljubo Gospe z Jezusom v naročju. Kip sain brez podstavka meri 2.60 ni. Podstavek objema napis: »Naša ljubezen Tebi Gospa.« Naj božje dete s svojo ljubo materjo blagoslovi vse one, ki so Collegium Seraphicum zamislili, ki so premagovali ovire, ustvarjali in delali zanj sko-/.i dolge mesece in leta in naj bo to delo v rast mlademu cvetju na frančiškanskih vrtovih. Mnogok/atno povečano Na levi okorna, ostro-roba zmes navadne zobne kreme, na desni fina, skrbno zmleta zmes Sargovega Kalodonta. Ako pomislite,koliko morajo zdržati zobje s čiščenjem ne samovenemletu,temveč vvsem življenju,tedaj ne boste več odlašali da uporabljate vedno Sargov Kalodont. Kajti pri Sargovem Kalodontu veste: izredno fina sestavina polira zobno sklenino zares prizanesljivo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga v naši državi vsebuje edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči nevarni zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin. Pozorl Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. SARGOV Delo jim dajmo - ne podpor Ljubljana, 2. decembra. Ko smo pred dnevi napisali članek o potrebi pobijanja brezposelnosti in delomržnistva z zaposlitvijo in o tem, da naj bi se ukinile podpore, smo se zavedali, da bomo zadeli v gotovih krogih na odpor. Že takoj istega dne, ko je članek izšel, so razni socialistični voditelji in strokovni tajniki, ki predstavljajo delavstvo v plenuniu Delavske zbornice, z vsemi mogočimi argumenti pobijali idejo delovnih taborišč in delavskih bataljonov, češ, da so protisocialni, nehumani, nedemokratični in da bi škodovali mezdam redno zaposlenih delavcev. Govorili so tudi o ponižanju dela, ki mora biti svobodno in neprisiljeno. V nedeljo pa so socialistične strokovne organizacije sklicale celo zborovanje v Delavsko zbornico. Ker je ideja uvedbe obveznega dela izšla od dr Voršiča iu dr. Adle-šiča, poroča o tem zborovanju z naslado torkovo »Jutro«, ki trdi z velikim naslovom »Brezposelni delavci odbijajo načrt delavskih bataljonov in delavskih taliorišč«. Na zborovanju je bil glavni govornik mestni svetnik g. Likar, ki je kritiziral socialno politiko mestne občine. Gospodje socialisti so v bridki zmoti. V en koš mečejo brezposelnost in delomržnost in vendar je med njima znatna razlika. Brezposelni je tisti, ki bi rad delal, pa ne dobi dela, deloniržnež je pa tisti, ki noče za delo prijeti, tudi, če se mu delo ponudi, pa se raj« preživljn z beračenjem, z nadlegovanjem in s kriminalnimi prestopki. Naših socialistov izkušnje njihovih somišljenikov po drugih državah niso prav ničesar naučile, ker socialisti, ki se predstavljajo za zastopnike delomržnih ljudi, ne vedo, da so bili prav Ii elementi glavni kader demokraciji sovražnih gibanj in da so ti uničili po nekaterih državah demokracijo in s tem seveda tudi socialistične stranke! Kaj je bolj moralnega, kakor pa delavcu mesto podpore dati delo. čeprav minimalno mezdo 20—25 Din na dan in mu s tem vrniti občutek, da si je svoj kruh sam zaslužil. Resnični brezposelni bo za tako delo rad prijel, deloniržnež pa se bo tega dela izogibal. Razumemo, da se nekateri socialistični voditelji boje, ker bi s tem izgubili zadnji vpliv nad brezposelnimi. Kaj takega se seveda na mestnem socialnem uradu ne bo nikoli več dogajalo, ko so pripadniki neke strokovne organizacije na stopnicah v Mestnem domu vpraševali trume prosilcev, ali imajo članske izkaznice te in te organizacije.. Govorniki, ki zabavljajo čez delavska tabori- Slovenci v Franciji poslušajo radio Ljubljana in se zahvaljujejo za lene pozdrave Merlebach, 3. decembra. Opozorjeni po zadnji številki »Rafaela« in po našem izseljenskem duhovniku, ki nas je še v cerkvi opozoril na radijski večer za izseljence, smo komaj čakali pri aparatih, da slišimo zopet besedo iz domovine. Ker je bila jasna noč, smo takoj vedeli. da ne bomo |>rav dobro slišali. Sedeli smo v topi i kuhinji dve slovenski in ena francoska družina. Izseljenski večer je otvori Ciril Metodov zbor s krasnimi pesmimi nekaj čez 9 (tam 10). Ker sta (Toslušala pesmi dva navdušena pevca našega daleč naokrog znanega pevskega društva »Triglava«, smo z vso pazljivostjo sledili petju. Takoj v .prvi pesmi nam je bilo jasno, da ima imenovani zbor sijajne moči in da mora imeti dobrega dirigenta, njemu in celemu zboru najprisrčnejša naša zahvala! Prvo in drugo pesem smo slišali prav dobro — dasi je neka italijanska postaja neprestano motila oddajo, tretjo pesem (kdaj Zveličar prišel bo) pa nam je naenkrat »burja« vzela — slišali smo začetek in konec. Četrta nam ni bila prav znana — ko smo jo pa slišali, smo se takoj navdušili zanjo in jo bo naš cerkveni zbor če ne lelos — pa drugo leto tudi za|iel. Oglasil se je nato naš priljubljeni vseučiliški profesor gosp. ar Slavič. Takoj s pozdravom nas je spravil v dobro voljo: Dober večer — Bog daj! Kot bi bili doma smo odgovorili - Bog daj, Bog daj! Izborno ste govorili, gospod profesor! Z od prtimi ustmi in ušesi smo jvifiiušali da nam nc bi ušla kaak beseda. Ko ste nam govorili o našem dišečem kruhu in belem mleku, so se nam res »sline cedile«, ker tu ni dober ne kruh, ne mleko. Ko sle nam govorili o Izraelcih v Babilonski sužnjosti, smo sklonili glave in s kimanjem potrjevali resničnost vaših besed. Samo ene niste zadeli: Harmonik in citer pa le nismo še obesili na vrbe! Slovenci si z njimi lajšamo tudi v tujini svoje te/ko življenje. V naši okolici imamo precej dobrih harmonikarjev in citrašev — mnoge restavracije so izključno na naše muzikanle navezane. Francozi nas |x>znajo kol velike ljubitelje petja in glasbe — tako, da pravijo, da Slovenci še umreti nc morejo brez muzike. 1'rav dobro ste nato. gosji. |irolesor, |k>-hvalili Rafaelovo družbo! Ona je vzbudila zanimanje za nas v domovini — za na stori vse, kar more, zato se iz srca zahvaljujemo! Gosp. profesorju, ki je s tako ljubeznijo govoril z nami — našo posebno prisrčno zahvalo' Med tem se je nebo pooblačilo, motnje so sko ro prenehale — slišali smo prav dobro zopet Ciril Metodov zbor, nato pa še drag? otročiče. katerim prav tako čestitamo in se jim zahvaljujemo in enako krasnim predvajanjem radijskega orkestra. Vsem. ki so omogočili in kakorkoli sodelovali pri tem večeru — iiot-ebno Radiooddajni jiostaji za njeno veliko pozornost do nas kličemo hvaležni: Bog plačaj! in sporočamo njim in vsem rojakom najlepše pozdrave! Delavec med delavci. — Prt /nprtjn motnjah v nrebnvl vrp mite /.jutro,i nn prazen želodec kozaree ua ravue »Franz-Josef itri-nrice*. šča in delavske bataljone, ne vedo za noben drug izhod, temveč zahtevajo le podpore za brezposelne. Le poglejmo, kaj je dolga brezposelnost napravila iz množice delomržnežev: po ljubljanskih ulicah vedno vidimo vse [mino propadlih elementov, ki sleherni vinar zapravijo za gorilni š|>irit, ga mešajo z vodo in lo brozgo potem jiijo Sleherni se zgraža nad vodenjem teh ljudi, ki polegajo |io jarkih, ol> belem dnevu kvantajo in preklinjajo ier nadlegujejo pešce Za te ljudi se torej bojo socialisti, du jih ne bi mestna občina ali banovina spravila v delovna taborišča, kjer bi jili odvadili gorilnega špirita in privadili zopet dela. Nihče ni proti socialnim |>odi>oram za onemogle, za družine, za otroke, za reveže, in vemo, da so sedanje podjiore vse premajhne. Toda. da bi zdravim moškim javne j)od|)ore dajale jioluho, ko čaka toliko dela, je pa več kol |>reveč zahtevano. Ustvariti moramo lak sistem, socialnega skrbstva, da bo sleherni, kdor more delati, delo tudi dobil, bodisi prostovoljno, zagrizeni deloniržnež pa prisiljeno. Ako je mestna vrtnarija odpustila nekaj delavcev zaradi pomanjkanju kreditov, je to obžalovanja vredno in ravno zato zahtevamo, naj gredo vse socialne podpore, ki jih prejemujo odrasli zdravi moški, izključno v fond javnih del, s katerimi naj se financirajo dela j)C ljubljanskih parkih in vrtovih, jio cestiščih in takih napravah, kjer to delo ne bi konkuriralo redno zaposlenemu delavstvu. Redno delavstvo se kljub socialistični demagogiji zaveda, da I>i tako delo ne škodovalo mezdam redno zaposlenih delavcev, temveč nas|>rotno: s pritegnitvijo brezposelnih in delomržnežev k javnim delom bi se zmanjšal pritisk delavstva na delovnem trgu in delodajalci bodo tako prisiljeni plačevali svojim delavcem boljše mezde, ko ne hodo na ulicah videli več loliko brezposelnih, ki sedaj najbolj ogrožajo delavske mezde. Zlati jubilej Kmetijske šole na Grmu Kakor je naš lisi nedavno že jioročal, |>raznuje Kmetijska šola na Grmu |>r Novem mestu v nedeljo, dne 13. decembra slovesno svojo 50 letnico. Zavod se za ta jiomembni praznik skrbno |)riprav-Ija. Po določenem sjx)icdu se proslava |>rične žc prejšnji dan s slovesno mašo zadušnico za vse |X)-kojne ravnatelj, učitelje iu učence v farni cerkvi v Šmihelu. Zvečer istega dime bo šolsko poslopje — stara grrnska graščina — slavnostno razsvetljeno; glavna proslava bo pa naslednji dan. dne 13. decembra ii se bo pričela ob pol 1! s slovesno slu/bo božjo v Šmihelu; nato bo ogled zavoda in njegovih naprav in skupno spominsko slikanje, končalo se bo pa s skupnim kosilom. Ravnateljstvo je pripravilo obširno jubilejno |>oročilo o razvju in delu šole od ustanovitve dalje ki bo obsegalo celo knjigo in imelo zaradi odličnih sodelavcev umetniško in zgodovisko vrednost. Grrnska kmetijska šola v poln i meri zasluži, da se njen zlati jubilej čim slovesneje |iroslavi. Saj je od ustanovitve dalje edini kmečki slrokovni vzgojni zavod v bivši Kranjski in |ioznejši ljubljanski oblasti za kmečke mladiče, ki bodo |iozneje postali gospodarji na svojih domovih. Poleg lega pa tudi med vsemi |>odobnimi ustanovami edini na slovenski zemlji, ki je bi! ves čas popolnoma slovenski tudi v bivši monarhiji, kar je treba šc |io-febej naglasiti. Ponosno število blizu 1000 absolventov. ki so v ogromni večini ostali zvesti svojemu poklicu in so danes večji del dobri, vzgledni gospodarji, je zadosti močen razlog, da se proslava čim slovesneje izvrši. Vsi, ki so kdaj živeli pod široko streho grmske-ga gradu, so iskreno vabljeni, da s svojo navzočnostjo jiovečajo sijaj slavnostnega dne. Pa naj liodo učitelji in učenci. Ta dan je njihov praznik. Prav jiosebno bi bilo na mestu, da kar v strnjeni vr.sti pridejo bivši učenci prvega povojnega desetletja. Na noge tedaj! Ce vaš nekdanji skupni dom praznuje tako pomemben praznik, sc lo ne sme zgoditi brez vas, ki vam je zavod namenjen! Da bo pa mogoče vse pol robno pripraviti, mora vodsivo šole vedeti koliko bo udeležencev — gostov. Zato jc treba, da vsak takoj sede in napiše na ravnateljstvo karte z naznanilom, da jiride. Cal ie samo šc do 8. I. m. Vrata grmske kmetijske šole so od|>rta: pridite! Drobne novice Koledar Nedelja, 6. decembra: (2. adventna nedelja). Miklavž (Nikolaj), škof; Leoncija. Ponedeljek, 7. decembra: Ambrozij, škof in cerkveni učenik; Urban, škof. Novi grobovi + Magistralni ravnatelj v. p. g. Ivan Lauter je včeraj zjutraj ob K3 za vedno zatisnil svoje oči. Pokojnik, ki je svoj čas služboval pri dunajski policiji in so ga kot strokovnjaka poklicali na ljubljanski magistrat, je bil odličen in nad vse vesten in nepristranski uradnik, pa tudi dober šef svojim podrejenim. Zato je bil vsesplošno spoštovan in upoštevan. — Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, 7. decembra ob 'A3 popoldne izpred mrtvašnice na Stari poti 2 na pokopališče k Sv. Križu. — Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sožalje! -f- V Galiciji pri Celju je umrla po kratki bolezni gospa Nežka Videmšek, roj. Rezman, šivilja. — Pogreb bo v ponedeljek ob 10. — Naj v miru počiva! + Pri Sv. Primožu pri Sv. Juriju ob f. i. je umrla gospa Uršula U r 1 e b , posestnica. Pokojna je bila dobra krščanska mati, ki je vzgojila enajst otrok, od katerih je eden župnik na Dobrni. Naj ji bo Vsemogočni za vsa njena dobra dela bogat plačnik. Pogreb bo v ponedeljek, dne 7. decembra ob 10 dopoldne iz hiše žalosti pri Sv Primožu na pokopališče v Sv. Juriju ob j. ž. Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne ves(1 = Poročila sta se v litijski župni cerkvi vrla prosvetarja in cerkvena pevca g. Franci P r e t n e r in gdč. Angelca Kos. Za priči sta bili litijski župan g. Hinko Lebinger in predilniški mojster g. Tone Jelnikar. Poročne obrede je opravil gosp. župnik Vinko Lovšin. — Pri poročnem obredu so cerkveni pevci s kora zapeli svojima dolgoletnima sodelavcema krasno naštudirani poročni pesmi. Mladoporočencema želimo V60 srečo. — Na električnem oddelku univerze kralja Alekandra I. v Ljubljani so bili diplomirani za inženirje elektrotehnike gg. Črnigoj Adolf iz Ljubljane, Koželj Marijan iz Ljubljane in V u -g a Odon iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! = Iz banovinske službe: Banovinski svetnik Pokom Ivan pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani je bil napredoval v IV. skupino 1. stopnje, — Banovinski učitelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu Vr«k Karol je napreboval v VII. položajno skupino. — Banovinski tehnični pristav inž. Šoberl Adolf pri sreskem cestnem odboru v Celju je bil premeščen k sreskemu cestnemu odboru Maribor. — Tehniški uradniški pripravnik pri sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah je bil premeščen k sreskemu cestnemu odboru Celje. — Za banovinskega uradniškega pripravnika - veterinarja je bil postavljen za sodni okraj Mokronog Dolenc Milan 6 sedežem istotam. — Zogmajer Ana, banovinska uradnica pri zdrav, domu v Mariboru je bila premeščena v splošno bolnico Maribor. — Upokojeni so bili: Muhič Ignac, zvaničnik pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Ljubljani. Križan Janko, agrarni uradnik VIII. položajne skupine; Šmauc Franc, sluga pri okrajnem načel-sFvu v Ljutomeru. služka, kar je za naše delavstvo hud udarec. — Upajmo pa, da se bo obratnemu ravnatelju g. Josipu Donthu le posrečilo najti za te odpuščene delavce v doglednem času dela in kruha, da ne bodo v zimskem času ostali brez zaslužka na cesti, ker smo prepričani, da bo centrala v Zagrebu in na Dunaju le uvidela, da pri malo dobri volji in manjšemu dobičku lahko vzdrži polno obratovanje, kar bi prišlo v dobro ne samo delavstvu, ampak tudi tujemu kapitalu, ki je investiran v litijski predilnici in šentpavelski tkalnici. — Društveni koledarčki za l. 1987. so pravi priročni kažipot slehernemu društvenemu delavcu. Vsebina je letos samo praktična, obsega vsa navodila za knjižničarje dalje glede prireditev, glede prireditev, gledž avtorskih taks, glavne nasvete za opremo odra itd. Društveniki, segajte po svojih koledarčkih! Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, vendar more vsak žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADEN SKO z rdečimi srci! — Dekanijski odbor prosvetnih društev za de-kanijo Moravče bo ustanovljen v sredo, dne 9. decembra ob 10 dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Moravčah. Tega sestanka naj se udeležijo predsedniki in tajniki prosvetnih društev moravške de-kanije. — Božične razglednice iz založništva Prosvetne zveze so na razpolago v 2 izdajah. Zahtevajte po vseh trgovinah in trafikah za božič in novo leto. Trgovci in oni, ki razjpečajo do 100 komadov razglednic, dobe običajen popust. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joseiove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ofc-t. ro«. S. br. 30474/35. — Knjig« za izseljence zbira Prosvetna zveza v Ljubljani. Lani se je posrečilo zbrati 8 zabojev knjig, katere je Zveza poslala izseljeniškim društvom kot božični dar. Od vseh strani se oglašajo naši izseljenci s prošnjo, pošljite nam slovenskih knjig in listov. Preglejmo svoje knjižnice in poklonimo književni dar za naše izseljence. Na željo I>ošlje Prosvetna zveza iskat knjige tudi na dom, sicer pa sprejema Prosvetna zveza darove od 8 do 12 in od 2 do 7. — Najcenejši naknp manufakturnega blaga • Jos. Petkosig, Ljubljana, Stari trg 4. Jogoslav. Beiersdort & Co. d. s, o. J. Maribor — Cenjene naročnike, ki so v zadnjih dneh I prejeli ponovne pismene opomine na plačilo zaostankov na naročnini, vljudno opozarjamo, da bomo list pošiljali samo še do 10. t. m., ako dotlej ne ne bodo poravnani zaostanki iz prejšnjih mesecev. Vse prizadete prosimo, da upoštevajo ta zadnji opomin. — Dekanijski prosvetni odbori se bodo osnovali v nedeljo 6. t. m. ob 9 dopoldne v Kranju za dekanijo Kranj, v sredo 9. t. m. ob pol 10 v j Šmartnem pri Litiji za dekanijo Šmartno, v so- i boto 12. t. m. ob 9 dopoldne na Vrhniki, za dekanijo Vrhnika, naslednjo sredo, 16. decembra v Cerknici, za dekanijo Cerknica. Društva omenjenih dekanij naj pošljejo svoje predsednike in tajnike na ustanovni občni zbor. 07'MUnfJ'i trajno a »eo|o ln man|Se odra. Ker razulm prosvetnim ln Rasilitklm aruMvtm ne morem poseoel odgovariatl, sooroCam, da po 41i|»m tri kn)i£* 7. v?em1 avtorskimi pravicami sn ceno Din 160.-. TINKO K0*2t, CIKK0TCI, Branilo pol|». — SPD in oskrbniki. Pod tem naslovom je »flan SPD* apeliral na odbor Osrednjega društva SPI), da naj revidira svoj sklep glede oskrbništva Cojzove koče. Pisec te notice je bil netočno Informiran o dejanskem položaju in o vzrokih, zakaj je prejel odpoved oskrbnik g. ErJavSek Franc: če bi se bil dotični član SPI) potrudil v prostore društva, katerega član je. bi bil dobil točna pojasnila. Osrednje društvo se ozira vedno in povsod le na sploSno korist planinstva ter ne bn nikdar podpiralo osebnih koristi posameznika. Zaradi lega vabi pisca dotične notice, ki je bila priobčena v »Slovencu« dne 1. dec. t. 1„ da se izvoli oglasiti v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti, kjer prejme vsa podrobna pojasnila o tehtnih razlogih, ki so povzročili izpremembo v oskrbništvu Cojzove koče. — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — 300 knjig »II. evharistlčni kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 19S5«. 800 velikih knjig o ljubljanskem evharističnem kongresu (vrednost vsake knjige 160 Din) je določenih za nagrade pri velikem srečolovu, ki bo v nedeljo, dne 20. dec. tega leta. Po vsej Sloveniji kupujejo srečke z največjim zanimanjem in upanjem. Srečke so pio 2 Din. Ponekod so organizirali prodajo po raznih društvih. Na več krajih z uspehom raznašajo srečke otroci. Za razprodajo so primerne tudi zimske društvene prireditve. V Ljubljani se dobijo srečke pri Prosvetni zvezi, pri Kolodvorskem misijonu, na samostanskih portah in v nekaterih trgovinah. Prodajalci naj skrbijo, da pride denar za prodane srečke do začetka srečkanja (20. dec.) upravi sre-čolova v Grobljah pri Domžalah. Prav tako vse nerazprodane srečke. V Grobljah se naročajo tudi nove srečke. — Vinski sejem v Ivanjkovcih bo letos v torek, dne 19. januarja 1987. Te sejme prireja vinarska zadruga »Jeruzalemčan« in ta bo že dvanajsti. Ivanjkovci so v 9redini ljutomersko-ormoškega vinskega okoliša in na sejmu se smejo j>onuditi le vina iz tega okoliša. Letošnje vino se prav le|K> razvija in je izvrstno. Pridelek je res bil majhen, vendar je še toliko zalog, da si bo lahko vsak interesent primerno zbral. KORN i z 1 e t n a pisarna v Ljubljani, hotel Slon, tel. 2645, priredi v prihodnjem letu zanimiva Rotovanja v Benetke, ico, Monte Carlo, Rim, Grossglockner, Salzkamergut, Pariz (4 krat), Češka, Dolomiti, Maria Zeli, Sarajevo, Dubrovnik, poleg navedenih pa še več krajših potovanj po tu-zemstvu, ki jih bomo pravočasno najavili. Pomnite, Okornovi avtoizleti so prijetni, zabavni, poučni, polni udobnosti in ceneni. Zahtevajte podrobnejša pojasnilal — Naši gostje — kako jim strežemo, spisala S. M. D. Kump, učiteljica gosipodinjske šole. Ima 63 strani in 66 slik in stane v platno vezana 45 dinarjev. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v gospodinjski literaturi vsake gospodinje, to je o strežbi (servi-ianju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine — bankete, čajanke ali v domačem krogu med prijatelji in znanci. Knjigo toplo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam in bivšim učenkam gospodinjskih šol in tečajev ter nata-taricam in natakarjem. — Pogrešan. Dne 21. novembra 1936 je grede v šolo 13 letni učenec III. razreda višje narodne šole Adolf Knafelj, stanujoč na Koroški cesti št. 15 v Ljubljani, neznano kam odšel. Deček je majhne postave, blond, kratko ostriženih las in sivih oči. Oblečen v siv jopič, kratko rjavo obrabljeno suknjo, kratke (do kolen) črne hlače, karirasto sivo srajco in sive čevlje na zadrgo. Deček se nahaja nekje na deželi pri kmetih. Komur je o fantu kaj znano, je naprošen da obvesti starše. ...in ker se z njimi marsikatera jed hitro in lahko pripravi, so »Pekatete - Jajnine« gospodinjam kaj dobro 'došle, — Z. Prelovčeva nova nagrobnica »Vse na svetu mine« (III. izdaja) se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Besedilo skladbe je pogrebnemu obredu jjrimerno, uglasbitev resna in za izvajanje netežka. — Če enkrat izgubiš zobe, je vsako jadikova-nje zastonj, zato jih čuvaj dokler je še čaa s priznano ClMEAN zobno kremo. — Ljudske igre: ^Crna žena«, »Za grunt« in »Carski 6el« naročajte na naslov: Redenšek Ivan, Domžale. Igre priporočamo. — Skakalnico v Planici morajo priznati kot največjo na svetu, istotako pa morajo priznati, da je CIMEAN zobna krema najjx>polnejša za nego zob. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE — LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA DO ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRA V SKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. — Poštne radio - prijave se v zadnjem času znatno množe Največ jib je z znamko PHILIPS. — PROTEUS v elegantnia vezavi je najlepše božično darilo! Cena letnika 7f> Din. Naroča se pri Prirodoslovnem društvu. Dosedanji naročniki F a lahko izroče kompletne letnike v vezavo bodisi rirodoslov. društvu, bodisi knjigoveznici Zabjek, Dalmatinova 10. Vezava stane 15 Din. Dol pri Hrastniku Miklavževo obdarovanje otrok naše lare bo danes takoj po večernicah. Vsi otroci bodo enako obdarovai in 6icer otroci hrastniške dekliške, dolske, turške in kalske šole Vsi z zanimanjem pričakujejo današnjega veselega dirindaja v dvorani. To bo res, kakoi kaže veliko farno veselje. Marijina proslava. Na praznik v torek bodo dekleta igrala v dvorani novo igro, ki jo je priredil Davorin Petančič: Žena s srcem. Zanimal bo predvsem govorski zbor in jwvsem nova scenerija. Farna univerza ne bo imela predavanja prihodnjo nedeljo, temveč v nedeljo dne 20 decembra. Snov bo iz medicine, v6top samo za odrasle. Za to predavanje vlada že sedaj veliko zanimanje ne samo po Dolu. temveč tudi v sosednjih farah in še jx>sebno med delavci v Hrastniku. Volitve, ki so pri nas danes, ne razburjajo ljudi. Večina je zadovoljna z gosp. Malovrhom, le skrajni želijo, da bi kompromisa ne bilo. Kdo ima prav, bo jx>kazala bodočnost. Proti revmatizmu, protinu, išijasu,boleznim vsled prehlada, glavobolu pomagalo znane Togal-tablete preizkušene v tu in inozemstvu. Dobivajo se v vseh lekarnah' Regislr. S. br. 1347 24.1. 11136. Za pet tihih minut »Ubogim se blagovest oznanja; in blagor mil, kdor se nad menoj ne spotakneU — Blago-ocst se oznanjuje sicer vsem, toda sprejemajo jo samo *ubogi>. Kdo so to? Mar tisti, ki jih najprej mislimo, ko slišimo to besedo? Evangelij sam nam daje pojasnilo. V svojem govoru na neki galilejski gori, kjer je razglasil osnovno postavo svojega kraljestva, je Jezus dejal: illln-gor ubogim o duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo/« Domovinska pravica o božjem kraljestvu terja, da človek, ki jo hoče pridobiti, ose dobrine ocenjuje po njih pravi vrednosti; vse dobrine: duhovne in materialne, večne in časne; terja, da v svojem mišljenju in življenju višjim daje prednost pred nižjimi, absolutnim pred relativnimi: terja, da sredstev ne stavi tja, kjer mora stati namen in namena ne podreja sredstvom. — t In blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakneU Mnogi, premnogi se nad Zveličarjem spotikajo vprav zaradi te terjatve, ker oklepajo svoje življenje v tesne meje toslranosti, ker najvišjih duhovnih dobrin, zlasti nadnaravnih duhovnih dobrin, ne cenijo ali jih celo tajijo. — >7.akaj mnogi, o katerih sem vam že večkrat rekel, zdaj pa celo jokajo pravim, žive kot sovražniki križa Kristusovega; njih konec je pogubljenje, njih bog trebuh in slava v njih osramočen ju; oni mislijo posvetnot (Fil 3, 18, .19). >Nebeško kraljestvo trpi silo in silni ga ote-majo.t Ne tisti, ki so kakor trst, ki ga veter maje, tudi ne tisti, 'ki o zemeljskih dobrinah te ali one vrste iščejo svojo največjo srečo, marveč tisti, ki pogumno gledajo v oči čisti resnici o življenju in smrti, o minljivosti in večnosti, in po njej uravnavajo svoje življenje. K občinskim votitvam v Konjicah Sobotno »Jutro« poroča na drugi strani, da je poslal razrešeni župan g. Križnič na »Sloven-čeva« poročila uredništvu »Slovenca« popravek. Ker uredništvo tega popravka še ni sprejelo, posnemamo ugotovitve poj>ravka po sobotnem J.lu-tru«, kjer navaja, da je bil saldo iz 1. 1933 v znesku 2708 Din vknjižen na strani deveti. Mi to prav radi verjamemo. Želeli bi le še to, da bi povedal g. Križnic, kje je vpisal ta saldo v i naslednjem letu 1934. Nadalje mu prav tako radi verjamemo, da je bil prispevek banske uprav«,;* znesku 20.000 Din vknjižen na strani 20. Vendar ne hi škodovalo, če bi nam g. Križnič hotel sporočiti, pod katerim datumom je bila la vknjižba na 20. strani izvršena. Vemo namreč, da je bil prispevek nakazan v aprilu t. 1. V petkovem poročilu je tudi »Slovenec« popolnoma jasno napisal, da je bila podpora banske uprave vknji-žena v blagajniško knjigo, seveda na izrecno zahtevo iu ob prisotnosti revizorja šele v mesecu novembru, najbrž na strani 20., kakor to jroroča g. Križnič. Prav tako je res, da je g. Križnič [>o-ložil preostanek gotovine blagajne kmetijskega odbora v gotovini. Je pa seveda tudi res, da je pred tem hotel dati namesto gotovine dve zasebni hranilni knjižici za garancijo in da je gotovino prinesel šele drugi dan, potem, ko se revizor s hranilnimi knjižicami ni zadovoljil. Na »Jutrovo« radovednost, če bo »Slovenec« popravek g. Križnica priobčil pred volitvami, pa vljudno sporočamo, da na žalost »Slovenec« tega ne more storili, ker popravka še ni prejel. V pričakovanju, da bomo prejeli popravek, v katerem bo napisano seveda le to, kar je res. in izpuščeno- vse, kar res ne bi bilo všeč g. Križniču, obljubljamo v naprej, da ga bomo priobčili takoj, ko ga prejmemo. Litija K brisanju gosp. Petra Živkoviča kot častnega občana litijske občine. Poročali smo, da je od ljudstva z ogromno večino izvoljeni občinski odbor trške občine Litija na svoji zadnji seji soglasno sklenil brisati častno občanstvo sedanjemu predsedniku JNS gosp. Petru Živkoviču. Radi tega se je brez vsake jratrebe najprej razburilo glavno glasilo slovenske JNS — »Jutro«, ki je napadlo načelnika kluba občinskih odbornikov JRZ gosp." Edo Glaviča, ki je brisanje predlagal. Za njim sc ie oglasil še »Slovenski Narod«, ki seveda jx> svojem jiojmovanju ocenjuje ta skleiJ litijskega občinskega odbora kot otročarijo, češ ali nimajo litijski občinski očetje nič pametnejšega za sklepati, ter je svojo odvišno kritiko še zabelil z neokusnim ocvirkom, češ da je ravno Živkovič pripomogel bivšemu »nacionalistu« Glaviču do belega kruha. Da bo ta zadeva jx>jasnena tudi onim, katerim ta sklep litijskega ljudskega parlamenta iz razumljivih razlogov ni jx> godu, ugotavljamo, da je bivši JNS arski občinski odbor, ki je bil izvoljen leta 1933 pri znanih občinskih volitvah le z nasiljem in pa ker 60 takratnega nosilca ojiozicijske liste in bivšega sedanjega ljudskega župana Hinko Lebingerja s tremi orožniki eakortirali in konlinirali tri tedne pred volitvami v Ptuj, pred dobrim pol letotn radi kaprice in nagajivosti izvolil Petra Živkoviča za častnega občana litijske občine, čeprav niso mogli navsti niti ene njegove zasluge za občino. Jasno je. da je moral od ljudstva izvoljeni občinski odbor ta iz strankarske nagajivosti slorjcn sklep razveljavit'-kar sc je zgodilo ob spontani volji vseh 22 navzočih občinskih odbornikov ter ta sklep prav gotovo odobrava 98% litijskega prebivalstva. —• Nedvomno je pač dejstvo, da sedanja občinska uprava ne more trpeti v svojem imeniku častnega občanstva predsednika JNS 6tranke, ki je gospodarsko in politično zavozila državo Smrtna kosa. Na dan svojega godu je umrl po daljšem bolehanju dolgoletni predilniški delavec, 70 letni Andrej Šular. Pokojni oče Andrej je bil zaradi svoje skromnosti in vedrega značaja vsesplošno priljubljen in sjHištovan. To je izpričal tudi njegov pogreb na litijsko žup no pokopališče, kamor ga je spremila izredno dolga vrsta pogreb-cev. Ob odprtem grobu so mu zapeli litijski pevci v slovo. Zapušča ženo in otroke, katere je kol skrben oče spravil k dobremu kruhu. Pokojnemu naj sveti večna luč, žalujočim naše iskreno sožaljel Z Miklavževega sejma Stroški i,150.000 Din konstrukcijo, ki naj bi nosila železobetonski lok med gradnjo. Ta leseni oder sega celih 15 m visoko nad površino Ljubljanice. Pred 14 dnevi so že zabetonirali ves železobetonski lok in navpične vezi, zadnji teden pa so zabetonirali mostišče. Ker je bil železobetonski most zgrajen s posebnim su-percementom, ki dobi že v nekaj dnevih izredno trdnost, bo v kratkem mogoče mostni lok razopa-žiti, s čemer bo tudi odpravljena vsaka nevarnost, če bi slučajno nastopila povodenj. Poleg slaščic je na Miklavževem sejmu naprodaj tudi polno lepih igrač. — Konjiči so seveda prav posebna atrakcija za mladino. > VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Most čez Ljubljanico v Podpeči Most bo še to zimo dograjen — Gradbene težave radi barja Stroški 1,150.000 Din Tako bo izgledal novi železobetonski most čez Ljubljanico v Podpeči. Ljubljana, 4. decembra. Kdor je bil kdaj v muzeju v Ljubljani, si je lahko ogledal model 6tavb na koleh, kakršne so gradili prebivalci, ki so se naselili na Barju. Vsakdo je z upavičenim občudovanjem gledal na čudne zgradbe, ki eo stale na dolgih kolih v močvirju, odrezane od 6uhega sveta in varne pred napadom sovražnika in divjih zveri. Res vse priznanje zasluži ta starodavna stavbanska umetnost, od katere eo se nam ohranili le še prepereli tramovi; tem večje občudovanje pa zasluži zato, ker 60 tedanji graditelji kljub temu, da niso poznali niti najmanjših izsledkov tega, kar nam je dala današnja znanost in tehnika, našli edini način, ki omogoča graditev na takem močvirnem svetu. Nagajivo barje Ali ni presenetljivo dejstvo, da tudi še dandanes na močvirjih in barjih gradimo v glavnem na isti način, kakor so gradili nekdan|i praprebivalci barja pred .tisoč in tisoč leti. Vsak poizkus, graditi stavbe na močvirnem svetu na drug način, se izkaže kot neprimerno težji in dražji. To so izkusili tudi graditelji južne železnice, ki so gradili čez barje velikanski železniški nasip, v katerega so nametali prave gore kamenja. Posebno hude težave pa so imeli ob železniškem mostu čez Ljubljanico. Ko so zgradili prvotni nasip na obeh bregovih Ljubljanice ter bili prepričani, da bo zadosti močan, da bo lahko nosil železniški most čez Ljubljanico, se je ta začel polagoma sesedati in 6esedel s časom kar za cela dva metra. Če bi bil tedaj most že zgrajen, bi bil poleg nasipa uničen tudi most. Tako so pa graditelji zopet začeli dovažati velikanske množine kamenja, ki so ga nasipali krog in krog nasipa in s tem preprečili, da bi se mehka barjanska zemlja izmikala na vse strani pod težo nasipa in tako omogočila, da bi se nasip zopet začel pogrezati v globino. Tako iim je končno tudi uspelo, da so postavili most. Kljub temu pa se je most s časom zopet začel sesedati in 1. 1896. so ga morali izmenjali z lažjim, čez katerega še dandanes drdra železnica. V splošnem pa eo vse druge zgradbe na barju, ali izredno lahke, ali pa so njihovi temelji postavljeni, kakor nekdaj na kolih — pilotih. Most pri Podpeči Dosedanji leseni most čez Ljubljanico pri Podpeči je bil skrajno neprimeren in slaboten. Vsaka večja povodenj Ljubljanice je grozila, da ga bo podrla in tako prekinila eno izmed redkih zvez obeh bregov Ljubljanice. Zato se je banska uprava v letošnjem letu odločila, da zgradi čez Ljubljanico v Podpeči nov železobetonski most in v zvezi z njim uredi tudi v njegovi bližini okrog 300 m banovinske ceste. Preden se je banska uprava lotila dela, so bila izvršena na obeh begovih poizkusna vrtanja do 30 m globoko. Vrtanja so pokazala, da svet ni sposoben, da bi nosil večje teže. Poleg običajnih temeljev se je bilo treba torej zopet odločiti za stari princip stavb na koleh. Nameravali so globoko pod temelje zabiti veliko število pilotov, na katere bi šele zgradili pravi temelj za opornike mostu. Za most čez Ljubljanico v Podpeči je bil izdelan načrt, po katerem bi se novi most nadvse lepo prilegel v pokrajinsko sliko tamošnje ravnine. Ko so začeli zabijati prve poskusne pilote v barjansko zemljo, so ugotovili, da bodo ti koli zmožni nositi še mnogo manj, kakor so prvotno računali. Zaradi tega je bilo treba opustiti tudi prvoten načrt mostu in se odločiti za most, ki bo čim lažji. Stavbna družba, ki je prevzela graditev tega mostu je nato izdelala načrt za tak most, ki je skoraj za polovico lažji od prejšnjega, pri čemer pa seveda ne more upoštevati vseh estetskih momentov. Zagatne stene Sredi marca je Stavbna družba začela z graditvijo mostu in se lotila najprej opornikov. Na obeh bregovih Ljubljanice so začeli zabijati debele plohe, ki naj bi sestavljali razsežne zagatne stene, med katerimi bi nato betonirali temelje. Dočim na levem bregu Ljubljanice izvršitev zagatne stene ni naletela na nikakršne posebne ovire, so na desnem bregu nekako ob starodavnem podpeškem pristanišču, kjer že leta in leta nakladajo čolne e pod- pečanom naleteli na skoraj nepremagljive ovire. Ko so začeli namreč zabijati v mehko zemljo debele, nad 6 metrov dolge plohe, 60 ti naleteli nekaj metrov pod zemljo na velike skale. Ker se skale niso hotele umakniti, ni bilo mogoče plohov zabijati naprej. V teku dolgih let so namreč ob nakladanju podpečana na čolne stresli v strugo in na obrežje precejšnje množine kamenja. To kamenje se je v mehki zemlji pogrezalo in končno obviselo v blatu, približno 1 do 2 metra pod površino Ljubljanice. Ker tudi z odkopavanjem ni bilo mogoče spraviti takih kamenitih blokov s pota, so jih končno razbijali in vrtali s pneymaličnimi kladivi in svedri in celo razstreljevali. Z železom okovani plohi so nato razbite skale odrinili ler se z lahkoto pogrezali naprej v globočino. Temelji Ko sta bili končno postavljeni obe zagatni steni so delavci odkopali v njih barjansko zemljo 6 metrov globoko. S tem so odkopali prostor za bodoče betonske temelje mostnih opornikov. Ker pa svet ne bi mogel nositi opornikov, so v obsegu zagatne stene začeli najprej zabijati pilote. Za vsak temelj mostnega opornika je bil na razpolago v zagatni steni odkopani pravokotnik, ki je bil dolg 12 m, šiok pa 7 m. V ta pravokotnik so na obeh 6traneh zabili po 72 15 m dolgih pilotov. Kako veliki so bili ti piloti, si moremo predstavljati, če pomislimo, da je vsak od njih imel nad 1 kub. meter lesa in je tehtal skoraj 1000 kg. Ko so bili vsi piloti zabiti, so nanje betonirali dober meter debelo železobetonsko ploščo, na kateri naj bi šele stal pravi opornik mostu. Opornik mostu se je seveda takoj nad ploščo zožil in segal 6 m visoko do mostu. Celotni temelji novega mostu segajo torej nad 21 m globoko pod most. Saj stojijo temelji na 15 m dolgih pilotih, ki segajo torej globoko pod najgloblje dno Ljubljanice, ki je na tem kraju 7 do 9 metrov globoko. Železobetonski lok Do konca avgusta sta bila zgrajena oba železo-betonska opornika. Sedaj je bilo potrebno pripraviti vse potrebno za zgradbo mostu samega. Čez celo strugo Ljubljanice so med obema opornikoma začeli postavljati oder, ki naj bi nosil med beto-niranjem železobetonski lok mosta. Ker ima pa dno Ljubljanice prav tako majhno nosilnost, kakor bregovi, so morali tudi ta oder zopet postaviti na koleh. Zato so uporabili 19 do 20 m dolge in 80 cm debele pilote, ki so jih vse zabili v strugo Ljubljanice tako, da so gledali približno 1 m nad vodo. Kljub temu da ima most razpetino 42 in pol metra, so zaradi slabe nosilnosti dna morali zabiti skoraj kol pri kolu ter tako porabili 77 pilotov. Ko je bil oder postavljen, so začeli graditi leseno, nosilno Sedaj zgrajeni most je tako zvani most z lokom in natezno vezjo. Kakor kaže skica mosta, 6e od obeh opornikov vzpenjata na vsakem robu mosta dva mogočna železobetonska loka čez reko. Iz teh nosilnih lokov gredo navpični stebri, na katerih visi železobetonska podloga ceste, ki vodi čez most. V lej železobetonski podlagi so vložene številne 4 cm debele okrogle železne palice, ki vežejo oba opornika. Od tod tudi ime: natezna vez. Železobetonski lok mosta pritiska namreč na oporlnike tako, da bi jih razmaknil, tega pa ne dopuste prav te železne vezi, ki 60 zaradi tega obremenjene z natego. V kratkem bodo glavna dela končana in bo treba Ie še urediti dovozno cesto na obeh straneh. Pri gradbi je sodelovalo povprečno 30 delavcev. Vsa gradbena dela so izvršena solidno in vestno pod osebnim vodstvom inž. Umeka od Stavbne družbe in nadzorstvom banske uprave. Most bo z odkupom sveta vred veljal okrog 1,150.000 Din in sta k gradbenim stroškom prispevala po polovico banovina in okrajni cestni odbor. S tem mostom bomo dobili važno in sigurno zvezo čez Ljubljanico, ki bo pomembna zlasti zaradi tega, ker bo varna pred vsako povodnijo. Prodaja šib in korohačev gre kar dobro izpoil rok. Zanimivo je zlasti, da so mali prodajalci napravili kar poseben prodajni kurtcl ler določili enotne prodajne rene. Neobvezno si oglejte klobuke in razne zimske čepice za gospode in dečke pri znani tvrdki Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg 14, 1000 mož na shodu JRZ v Škofji Loki V četrtek zvečer je bil shod JRZ za škofjo Loko in Staro Loko v društveni dvorani v škofji Loki. Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vase vse somišljenike. Najprej je govoril r. Franc Debeljak, ki je v imenu stranke otvoril politični shod in pozdravil vse navzoče, zlasti pa našega rojaka ministra dr. Miha Kreka. Najprej je predlagal, da se našemu preizkušenemu voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu pošlje brzojavni pozdrav ter zagotovilo neomajne zvestobe in vdanosti, (iovornik je dejal, da imajo ravno volitve 6. decembra poleg svojega odločilnega pomena v upravi občine tudi narodnostni in velik državni pomen. V nedeljo bodo svobodne volitve Saj je v dravski banovini bilo doslej izvršenih nad 300 občinskih volitev in nikjer niso metali predstavnike nasprotnih list iz volivnega lokala, kakor so lo naredili v Škofji Loki z dr. Viljkom Fajdigo. Nikjer niso napeljevali vrvi pred vhod na volišče, da niso nasprotniki niojjli na volišče, kakor se je zgodilo v Stari Loki itd. Volitve bodo javne, toda ker vemo in smo trdno prepričani, da nas naš voditelj dr. Anton Korošec vodi po pravi poti, bomo z največjim veseljem javno glasovali in mu izkazali zahvalo, zaupanje in zvestobo. Ako mi vsa javna dela, izvršena v jietili letih pod režimom JNS v našem okraju seštejemo, ne odtehtajo teh, ki so bila izvršena pod vlado dr. Stojadinoviča. Koliko se je naredilo v Škofji Loki in Stari Loki, koliko se bo še naredilo v naslednjem lclu, saj če površno seštejemo, dobimo lepo številko 150.000 Din. Najbolj pa moramo biti hvaležni dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, našemu banu dr. Natlačeni) za našo upravno samostojnost. Saj je tudi dr Kramer obljubil Ločanoin samostojni okraj, čc dobi v svoje roke dve tretini vseh občin. Dobili so jih, kakor sami dobro veste, toda tedaj je nekdo dejal: Prej ho Loka dobila lenienat, kakor samostojni okraj! Kolikega pomena je za Loko sedanja upravna samostojnost, je, mislim, Pogled na novi most v Podpeči. Slika jasno kaže ves ogromni leseni opaž, v katerem ae sedaj {e utrjuje zabelonirani železobetonski lok in mostišče. vsakemu jasno. Končam s pozivom na vse: Zvestobo za zvestobo, naj v Škofji Loki ne bo nobenega, ki se volitev ne bi udeležil radi ene same liste in naj v sosednji Stari Loki ne Im nobenega, ki ne hi oddal glasu za nosilca liste J i! Z Avguština Ivana Vsi skupno pa gremo na volišče in bomo tam javno izkazali zaupanje in zvestobo in zahvalo našemu neumornemu voditelju dr. Antonu Korošcu, katerega naj Hog živil« Za tem je povzel besedo g Planina, ki je izvajal: Spominjam se prosvetnega dne pred 5 leti, ko smo bili radi slovenske zastavice preganjani, ko smo jo morali odstraniti in nismo smeli zborovati. Naš sedanji ban ui smel govoriti. Zapirali so nam jirosvetne domove in naš prosvetni kino. Spominjam se jsvoliode' zadnjih volitev. Kes ni preostalo drugega, kot da se v taki svobodi izvoljeni občinski odborniki razženejo. Nas ne bo v nedeljo strah izj)ovedati izida volitev in ne bo nam treba čakati vojaškega kordona. Nato pa je sledil govor ministra dr. Kreka, ki je govoril najprej o diktaturi in demokraciji sploh, nato |>a prešel na jugoslovansko JNS-diktaluro ter podrobno opisal njeno delovanje in usodne |iusle-ilico tega delovanja, (iovornik je orisal današnji politični fioložaj, navajal, kaj vse je izvršila sedanja vlada, da popravi grehe JNS-arskega režima. Končno je govornik pozval vse volivce, naj v nedeljo izrazijo svoje zaupanje dr. Korošcu s tem, da gredo vsi do zadnjega na volišče in tam oddajo svoje glasove za listo ,lltZ. Na svetovno razstavo v Pariz 1937 Priprave za našo Mudijsko ekskurzijo potekajo popolnoma nemoteno in v redu Iz dosedanjih pismenih prijav je razvidno, da se udeleži tega izleta v ogromni večini inteligenca, ki smatra to priliko za najboljšo pa tudi najcenejšo priložnost ogledati si svetovno in kolonijalno razstavo, poleg tega pa tudi vse ostale kulturne in druge zanimivosti, ki so s tem v zvezi. Najnovejša poročila iz Pariza zatrjujejo, da bo prihodnja razstava, na katero potujemo tudi mi, po obsegu in zanimivostih prekašala vse dosedanje in da nam bo pri tej priliki dana možnost videti — toliko in v taki meri, da si tega niti misilti ne moremo. Koga naj bi potemtakem ne zanimal ves svet, ki bo tedaj zbran v nad štiri milijonskem Parizu, kjer bo na enem samem mestu zbrana umetnost, kultura in sploh vse, kar je do danes ustvaril človeški duh v tej ali oni obliki? Na razna vprašanja sledeče: Ta teden zapade drugi obrok v znesku Din 250, katere je nakazali po položnici, ki smo jo vsakemu poslali. Prosimo, da pišete imena točno in čitljivo in sicer vedno ono ime, za katerega je bil nakazan oz. vplačan prvi obrok, ker nam s'cci pri knjiženju delate težkoče. Odrezke vplačil skrbno hranite, ker služijo vsakomur kot legitimaciia. Zasigurani so nam lako ugodni vozovi na železnici, kakršne smo imeli pri jetošnji ekskurziji v Berlin. Ponovno poudarjamo, da bomo v vlaku, kakor tudi sicer vse udeležcnce porazdelili tako, da bodo skupaj oni, ki to žele. Prijave sprejema Jože Hvale, Ljubljana, Mi-klniičeva 10. Istotam se dobe tudi prospekti ekskurzije. Prijavite se« — Vod«ivv žaftotnhi si za i/o odlični slovenski slikar Božidar Jakac odprl občinstvu v Jakopičevem paviljonu svojo novo razstavo. Umetniški ugled Božidarja Jakca je znan v vsej javnosti ter bo danes občinstvo prav gotovo v velikem številu pri otvoritvi razstave. Jakac razstavlja tokrat svoje slike, ki jih je napravil na svojem potovanju po Norveškem in pa slike slovenskih krajev. Razstavil bo tudi nekaj portretov. Božidar Jakac je znan kot izvrsten po-krajinar in portretist. Občinstvo opozarjamo na lo umetniško razstavo! Moje zobe čuva zobna krema C! M E AN 1 Prvi javni nastop gluhonemih. Kakor smo že objavili, bodo nastopili danes popoldne ob 4. v dvorani Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu igralci iz Društva gluhonemih v Ljubljani, ki obhaja te dni petletnico svojega obstoja. Javnost se bo gotovo zanimala za to svojevrstno prireditev in dokazala razumevanje za njihov večmesečni trud. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo v Mestnem domu od pol 11. do pol 13. I Miklavžev večer v Rokodelskem domu. Drevi ob sedmih bo v Rokodelskem domu, Konienskc-ulica 12. Miklavžev večer rokodelskega društva. Na sporedu so pevske in tamburaške točke, nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje. Darovi se sprejemajo danes ves dan v Rokodelskem domu. Ondi sc dobivajo ludi vstopnice v predprodaji. Prav vljudno vabimo občinstvo, da drevi napolni dvorano Rokodelskega doma. Proti mrazu /e Lutz-peč I Kino Kodeljevo igra danes ob 5 in 8 Jesenski manevri in Bosenska rapsodija, ob 3 le Bosen-ska rapsodija. I Proslava Brezmadežne na Kodeljevem. Vabijo se vsi člani ln članice prosvete, da se udeleže proslave Brezmadežni, ki jo priredita dekliški in ženski odsek Salez. prosvete na Kodeljevem dne 8. decembra ob 7 zvečer v lepo prenovljeni društveni dvorani. 1 Za ponedeljek, 14. dec. napovedani koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta je vsled koncerta pianista Antona Trosta preložen in se bo vršil pravtam (v dvorani Serafinskega kolegija) v petek 18. t m. 1 Bežigrajsko pevsko društvo priredi v ponedeljek, dne 7. decembra ob 8 zvečer koncert v novi dvorani osnovne šole za Bežigradom. Spored jc iz redno zanimiv zbor dobro izvežban. Vse prijatelje lepega petja vabimo. 1 Miklavžev koncert bo danes popoldne pri Keršiču v Spodnji Šiški v novoopremljenem salonu. Začetek ob 4. — Pepe bo postregel a prvovstnimi krvavicami in pečenicami ter izbornim novim cvičkom. 1 Spolna vzgoja, je bil naslov predavanju, ki ga je imel 4. t. m. g. dr. A. Brecelj v verandni dvorani hotela Union. O kočljivi tvarini je mojstrsko predaval g. predavatelj pred polno dvorano poslušalcev, kar je dokaz, da so tudi taka predavanja potrebna, ki prihajajo iz ust zdravnika ili vzgojitelja. — Prihodnje predavanje bo v sredo 9. decembra ob 8 zvečer v verandni dvorani, in sicer predava g. dr. K. Capuder: O Hitlerjevi osebnosti in njegovem boju. — Ker je v petek zvečer koncert v glavni dvorani Uniona, zato smo bili prisiljeni prestaviti predavanje že na sredo, na kar opozarjamo vse obiskovalce prosvetnih večerov. 1 Skalaški film »V kraljestvu zlatoroga« danes kot matineja v kinu Union! Opozarjamo planince in vse ljubitelje naših prelepih krajev na današnjo »matinejo« v kinu Union, kjer bodo videli naš nepozabni film »V kraljestvu zlatoroga«. Film je prvo naše večje domače delo, ki je tudi v inozemstvu močno reprezentiralo lepoto naše države in s ponosom smo čitali odlične inozemske ocene o tem našem filmskem prvencu. Vsi tisti, ki z dušo in srcem posečajo našo lepo Gorenjsko, naj pohile danes v kino Union in si ogledajo še enkrat vse lepote in čare zlatorogovega kraljestva. Predstava se vrši ob 11 dopoldne pri najnižjih cenah 3.50 in 5.50 din za osebo. mažlč Gabrijel: »Kako o a s t a n o ednini« tn raste los-. Pomem najbolj razMrjernejru izdelka žive prirode v krogotoku trnovi. Druitvo vljudno vabi obftinstivo k obilni udole&hi. 1 Filmsko alpinistično jnedavanje TK Skala, ki se bo vršilo dne 9. dee.ombra ob 20 v dvorani Dolaivske ■/.boriiiice, bo obravnavalo temo pod naslovom: »V akali. ledu in »nogu«. Znam/i alpimiKt Kaj-1 PmppinKnr i Dunaja, ki Je v Idubljatfii ie iimol dobro napela predavanja. bo ponaaorH to zanimivo temo v živi hI lik i x odlično ««riqo amaterskega filma. V krasnih posnetkih mun bo pokaoai sik upi 110 Kavkaza, Monte Itozc lin Bo-fineye. Tn slike, ki so v estetskem oeiru lapoiiolnjeme, bodo pokazale tudi izredno z-amiimivc nkKponijirnme ple-znjlne položaje, ta kaitonih bo razvidno, do kaikčne vi-Siiie sc je danes že povz,j>e!a alipiiniMtlč.na tehuika. 1 Nočno shiibo imajo lekarne: danes: mr. Ba/kar-čiič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Mtklofličeva ceeta 211 in mr. Gartn«, Moste; jmtni: mr. SnSn.ik, Marijini trg 5; mr. Karailt, Gosposvetiska cesla 10 im mc. Bohimec ded.. Rimska cesta 31. Cerkveni vestnih It. Vnanja Marijina kongregaeija pri vriullnkah v Ljubi javi ima v torek nn praaniik Bremniaideiine zjutraj ob tničetrl na 6 »kuipno sv. obhauilo Ln sv. mnžo. Popoldne ob 14 pa slovesen shod. Pridite v obilnem šte-villu. — Voditelj. DublšansKc glfrtnUSie DRAMA - Začetek ob 20. Nedelja, 6. decembra ob 15: (/boga Ančka. Nastop »ve. tnpra Miklavža. Mladinska predstava. Izvem. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 30: Korajia veljal Pre-mierski abonma. Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto. OPEKA - Začetek nb 20. Nedelja, I! decembra oh 15: .•fpropoi, kaj dela Anduiat Izvoli. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: La Boheme. Izven. Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto. 'Doma in gospod! Za flojič si kupite eleganten plašč ali suknjo ter domače ali jutranje obleke pri £ukič, Stritarjeva ulica, kjer so cene izjemno tnijane. 1 Advokat dr. Andrej Druškovič je preselil svojo pisarno v Tavčarjevo ulico 11. 1 Spominjajte se izmed potrebnih najpotrebnejših in najbednejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, Gradišče 7. 1 Državna tkalnica Sarajevo je razstavila svoja ročna dela perzijskih in bosanskih preprog v času od 6. do 31. decembra na Tyrševi cesti 8 pri .ŠesticL v Ljubljani. Prodaja se tudi na dolgoročna odplačila. 1 Vztrajna samomorilka. Predsnočnjim so pripeljali v ljubljansko bolnišnico neko blizu 50 letno žensko iz Zelene jame, ki je zaužila strup. V bolnišnici so ji izprati želodec ter odslovili. Danes pa je morala bolnišnica isto žensko sprejeti ponovno, ker si je v samomorilnem namenu prerezala žile. Ženska je slaboumna ler si domišlja, da mora v smrt. K NO UftiOtf MaMneia v nedeljo ob 11. uri in ponedeljek ob 14'15 uri. Alpinsk. veletilm „V kraljestvu Zlatoroga" Najlepši posnetki iz Goreniske in naših Alp Cene 3 50 in 5 50 Din 1 Tatinsko dekle. Zanimiv primer tatvine koles je ugotovila ljubljanska policija. Stražnik je namreč ustavil na cesti mlado gospodično, ki se je vozila s kolesom. Vprašal jo je za knjižico, toda kolesarske knjižice ni imela ter jo je zato stražnik odvedel na policijsko ujiravo. Tam so ugotovili, da je gospodična, ki je bila drugače zaposlena kot natakarica v neki gostilni, ukradla kolo pred p°' leta Mileni Zajčevi. evidenčno številko pa je ukradla nekemu drugemu kolesarju. Policija je kolo že vrnila pravi lastnici, tatinsko dekle pa je obdržala. — Obenem jo policija aretirala tudi nekega moškega, ki je ukradel kolo v Domžalah, obenem pa ga policija sumi tudi raznih in zelo številnih tatvin koles v okolici Ljubljane in Domžal. Cerkvena glasba v stomici Danes na praznik sv. Nikolaja se bo v stolnici pri pontifikalni škofovi maši izvajala — o priliki cerkvenega patrncinija — Jos Rheinbergerjeva slovesna latinska maša v C-duru za mešani zbor, orkester in orgle. Gradual Koersterjev, Sancte Ni-colae Chlondov. Pred mašo Premrlova pesem, po maši pesem >Pozdravljen sveti Nikolaj* Brede šček-Orlove. * 1 Katoliško druitvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v lorr«k dne. 8. decembra na Marijin pray.ntk v K rižanski eerkvi sv. mašo b »kupnini obhajilom. I n sv. maii lx> pol društveni povski zbor. Pričetek je točno ob 7 zjutraj. Društvo vabi vse člane, pomočnike in mojstre, k udeležbi. . 1 I'sem. tjegličevcem« bo nosd Miklavž v čotrtek 10 decembra oh 8 zvečer v Rokodelskem domu. 1 Na Rakovniku obišče Miklavž oratorijanee in njihove prijatelje danes ob i«d petih in ob osmih zve. čer. Oriitorijiunc.l bodo počastili tega svojega prijatelja z operem Miklavža čakamo . Nastopilo ho vsega preko dvajset angelskega drobiža iai nekaj drugih nebešeannv, pa tudi preko deset članov peklenske sodrge s samim Iiuciferjem — lorej le.pn spremstvo. Prazen Miklavž ne ho priftel — lo je gotovo, preobložen pa najbrž tudi ne. _ Y,se _ nobeščanc, ze.mljn.110 Im pekle.nAčko — bo vodil skladatelj gosp. dr. Jerko Gržlnčlfi. 1 Sentpeterska prosvetno druitvo obvešča svoje čftlne, da bo v torek nn praznik ob 7 zjutraj skupna sv. maša z obhajilom Prosimo, pokažite sivojo katoliško zavednost in se udeležite v čiinvočjem Številu. - Popoldne ob 1 l>o igralska družim a našega društva gostovala v Hru.fiei z narodno itrro. katero je spisal g. Narte Vnllkonja, Vinarska polena . Cisti dobiček je naine- 11 Ion za dostojen dom katoliške, prosvete — Sv. Peter. Obenem obveščamo, da smo z nabiranjem prispevkov i.n novi dom že pričeli. Upravičeni i pobirati prispevke «0 pa le t.l»t.l, ki vam dajo potrdilo 7,a znesek, katerega dartinote v obliki kuponov r iigom fientpeterskega prosvetnega društva I Dekliški In Senskl odsek Salezijanske prosvete na Kodeljevem priredita na praznik 8. deocmbrn pro. slavo Brezmadežni ob 7 7,ve'er. Člani in č-lanilce vabljeni. Dan os ob (i zvočeir generalna vajn. — Vse točnol Duhovni vodja. 1 Kino Kodeljevo igra dame« ob 5 tn 8 In jutri oh 8 dvojni spored: Jesenski manevri« in »Bneensko razsodijo.; danes ob 3 le Bosemsko rapsodijo-. 1 Mlad bolgarski dirigent Bojan Ikononiov, ki bo dirigiral prvii letošnji simfonični koncert. Ijnhljnnsk« Filharmonije, ho zmstopan v sporedu tlidl h svojo simfonijo 7J1 vol i H orkester. Ikononiov, ki se Je Mnl t.udii v Frninelji, je v glasbenem cw.lrn postni popoln Francoz ter ima vse njegovo delo peičat francoske šole, to Je jasnost in preciznost Z lepimi napeli i jc nastopal do sedaj v svotl domovini In v Franciji kot dirigent velikih orkestralnih skupili. Skladbe njegove pn «e Igrajo zelo pogostokrnt tndi v Franel.ll In Španiji Vstopnice so v p r« tip rod nji v knjigarni Glasb mm; Matice, 1 V ciklusu predavanj, k,i jih prireja Prirndoslnvno druitvo v dvorani Pelavske zbornice, bo predaval v oonedotjok, dne 7. deenmbra ob 20 lintv. asistent To- Maribor m Mladina proslavlja Brezmadežno. Mladinski praznik 8. decembra bodo proslavile dijaške kon-gregacije tudi lelos 7, vso slovesnostjo. Ponedeljek 7. t. m. zvečer je namenjen obnovi duha. Ob 18. bo v cerkvi sv. Alojzija večerna pobožnost, govor in priložnost za sv. spoved. V torek, na praznik dne 8. decembra, bo ob pol 7. zjutraj v cerkvi sv. Alojzija sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob 10. bo v torek v dvorani na Aleksandrovi 6 zborovanje dijaških kongregacij. Zvečer točno ob 20. bo v isti dvorani slavnostna akademija. Na programu je pesem mornarjev »Morski zvezdi«, pozdrav, pevske točke »Jezus je majhen- (Adamič) in koral »Ave Marija«, ki ju fMije moški zbor dijaške kongregacije, potem »Brezmadežna«, živa slika z deklamacijo in petjem, ki jo izvaja kongregacija dijakinj pri šolskih sestrah. Po odmoru je tro-dejanska igra »Ivonik«. Vstopnina: 1.—3. vrsta 10 Din, 4.-7. vrsta 8 Din, ostale 5 Din, stojišča 2 Din. Začetek točno ob 20., konec ob 22. Iskreno vabimo k prireditvi vse, ki se zanimajo za delo kongregacijske mladine. m M1KLAV2 KUPUJE V CIRILOVIH KNJIGARNAH. 111 Stare korenino pod rušo. Včeraj so umrli v Mariboru kar štiri osemdesetletnice. Na Aleksandrovi cesti 47 je ugrabila smrt 89-letno vdovo Marijo Mally, v Gregorčičevi 18 je umrla v starosti 83 let zasebnica Katarina Majhen, v Praprotnikovi 21 v Krčevini zasebnica Matilda Pohl, stara 87 let in v bolnišnici 87-letna Margareta Sokol. Razen teh je umrl v bolnišnici še 66-letni posestnik Ivan Marksl. Naj počivajo v miru! POllSŠtVO najfinejše in naicenejše, dobite lahko tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami pri Ernestu ZELENKU, Maribor, Ulica X. oktobra it. 5 111 Policija o cestnem prometu. Predstojništvo mestne policije je izdalo razglas, v katerem opozarja na naraščajoče šlevilo neupoštevanja določil cestno-politijskega reda. Hoja je dovoljena samo po hodnikih in pešpotih, ne pa po cesti. Na vozišče sme stopiti pešec le, kadar hoče prekoračiti ceste. Ne. smejo se za prekoračenje ceste uporabljati križišča. Prekoračenje se sme izvršiti vedno naglo, previdno in v najkrajši smeri — t. j. pravokotno na smer ceste. m Abiturijenti kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu iz 1. 1926-27 so vabljeni, da se udeležijo proslave ob 550-letnici obstoja grmske šole, ki se vrši 12. in 13. decembra na Grmu pri Novem meslu. Ob tej priliki bo tudi razgovor o 10-letnici odhoda tega ietnika iz šole. m Prodajamo svetilke, lestence in aparate za gospodinjstvo jx> zelo nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom za Božič brezobvezuo našo zalogo, kjer boste gotovo našli tudi za sebe kaj primernega. Prodajalna MP, Aleksandrova 13, Maribor. m Združeni zasebni in trgovinski nameščenci imajo v četrtek. 10. t. m. zvečer ob 20 v hotelu »Zainorc« svoj sestanek. m 0 konzorciju novega tednika »Neodvisnost« nam sporočajo, da ni glavni finanser lista grafolog g. Kartnah iz Žalca, ki je samo član nadzorstva, v katerem je še 9 drugih oseb iz Maribora. G. Tum-pej ni član konzorcija. m 18-milijonsko posojilo pred občinskim svetom. Mestni župan dr. Juvan je sklical sejo občinskega sveta za jutri v ponedeljek ob pol 19. Na dnevnem redu je sklep o najetju posojila pri državni hipotekami banki v znesku 18 milijonov Din v svrho sanacije Mestne hranilnice. HmifP naBlonlafte in vie tapetniške Izdelke ■■UUV.l*, T solidni izdelavi natceneje pri Novolt, Maribor, Noro«Ha «.». veinnjsh« T m Obrtno gibanje. V preteklem mesecu je bilo izdanih 12 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa 10. m Za igro »Osojski motne«, ki jo igra Ljudski oder danes ob 17, so nabavljeni popolnoma novi zgodovinski kostumi, prirejena je nova scenerija. Pri igri sodeluje moški zbor »Maribora« in zbor fanfnr. Pridite 1 m S vprašanjem preimenovanja mariborskih ulic se je bavil poseben odbor, sestavljen iz članov mestnega gradbenega odbora in občinskega grad-hpnega odseka. Razpravljal je o konkretnem predlogu ter pooblastil mestni gradbeni odbor in prof. Basa, da izdelata drfinitiven predlog, v katerem pa naj se po možnosti upošteva obstoječe stanje. 111 Polenovko namočeno, dnevno svežo, dobite v trgovini Skaza, Glavni trg. Rotovž. otvoritev Iritovlne, ne podlet|a ' med številnimi drugimi, marveč prave tpedlalae Iritovlne daril, ki Izpolni vse VaSe telje Pirfumsrlla. umstni obrt, Hal »ajsnl prsdmitl. H m Smuške ture na Pohorju — popis, navodila, karta, koledar, prva pomoč — Din 2.—. Naročite v Tiskarni sv. Cirila. m Vse vrste zimskega obuvala v veliki izbiri in najboljši kvaliteti. Prijx>roča se cenjenim odjemalcem trgovina VVregg, Slovenska 5. m Koiuhovina v veliki izbiri in strokovna izdelava pri S e m k o, krznar, Gosposka ulica 37. Moeibctske otednliiie MlllltttllMHINmONi Nedelja, f. decembra ob 15: Ciganski primat. Znižane oene. — Ob 20: Pohujšanje v dolini šentfiorijan-ski. Globoko anjžanc cone. Zadnjič. Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto. Celie c Praznik Brezmadežne praznuje celjska mladina tudi letos z vso iskreno pobožnostjo in Marijini slavi primerno zunanjo svečanostjo. V ponedeljek popoldne bo v farni cerkvi splošno spove-dovanje mladine. Ob 6 zvečer bodo v Marijini cerkvi večernice s kratko pridigo in petimi Lavre-tanskimi litanijami. V torek zjutraj ob pol 7 bo v Marijini cerkvi prazniški nagovor, sveta maša, med katero bo prepeval zbor Celjskega Zvona, med sv. mašo pa skupno sv. obhajilo. Popoldne se vrši točno ob pol 4 v veliki dvorani Ljudske posojilnice slavnostna akademija v počastitev Brezmadežne. Prirede jo kakor običajno vsako leto dijaki kongreganisti. Na sporedu so: Morski Zvezdi — zbor in orkester, Marija in naš čas — govori kongreganist osmošolec, venček Slomškovih pesmi — mešani zbor in orkester, koračnira mladih borcev, Bodi nam pozdravljena — simbolična vaja, violinski solo s spremljavo klavirja, Moč molitve — slika. Ti, o Marija — poje vsa dvorana. Vsako leto je ta akademija žela splošno priznanje, tudi letos ne bo nikomur žal, kdor se je udeleži. Članice dekliške kongregacije in apologetskega krožka imajo tridnevno duhovno pripravo na Marijin praznik, nocoj ob 7 se vrši v kapeli čč. šolskih sester drug nagovor. c Jalenov »Dom« na celjskem odru. Poselska zveza v Celju vprizori danes ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma Jalenovo dramo iDom«. Vsem prijateljem naših služkinj obisk naj-topleje priporočamo. c Odlikovanje na celjski pošti. Na celjski pošti so bili ob priliki praznika Narodnega zedinjenja odlikovani za zvesto službovanje: podurad-nik g. Franc Vrabič z zlato medaljo; brzojavni mojster g. Ivan Svenšek in poduradnik g. Blaž Cepuš pa s srebrno medaljo. Vsem odlikovanemu uaše čestitke! cCeljski šahovski klub je pod spretnim vodstvom prof. g. Sivcova končal svoj splošni turnir. Največ točk in sicer 10H si je priboril g. Josip Grašer, toda izven konkurence. Sledi g. Schnei-der z 9!4 točkami (kot zmagovalec turnirja), g. Modic ml. 8 in g. Gorinšek s 7 točkami. Vsi omenjeni so si priborili pravico igrati v glavnem turnirju, katerega bo klub kmalu razpisal. V torek, dne 8. t. m., bo igralo drugo moštvo prijateljsko tekmo s šahovskim odsekom dijaškega društva Sloga in sicer ob 9 dopoldne na 12 deskah v Narodnem domu. c Netočno poročanje. »Jutro« omenja v svojem poročilu o koncertu v proslavo narodnega praznika v Celjskem domu dne 1. decembra med drugim tudi tole: >Zbor je izvajal 14 novejših pesmi raznih slovenskih skladateljev. Te pesmi v Celju Se niso bile izvajane.« Resnici na ljubo pripominjamo, da to poročilo ni točno, ker je »Celjski Zvoni 4 pesmi in sicer A. Jobst, Svatba na poljani, E. Adamič, Ciganska posmehulja. P. Jereb, Crn mož in A. Lajovič, Ples kralja Matjaža št. I izvajal v Celju na svojih koncertih že pred leti in sicer z velikim uspehom. c Teharje. Z današnjo nedeljo odpre Prosvetno društvo v kaplaniji na Teharjih čitalnico, v kateri bo redno na razpolago nad 20 časopisov iti drugih listov. Čitalnica bo odprta v bodoče redno vsako nedeljo od prve sv. maše naprej in je vsem dostopna. Na razpolago so vsem tudi knjige iz društvene knjižnice, ki je sedaj na novo preurejena in založena z mnogimi lepimi knjigami, primernimi za zimske večere. c Tri žrtve nesreč. Šrot Ivan, delavec v štor-ski železarni, je padel pod voz, naložen z drvmi in je dobil pri tem težke notranje poškodbe. — Štusu Jerneju, delavcu v tovarni Pyrota jc pri delu eksplodirala raketa; Štus se je opekel po rokah in obrazu. — 7 letna pos. hči Ribič Amalija iz Latkove vasi pri Št. Pavlu se je doma polila s kavo po glavi in desni roki in se močno opekla. c Kino Metropol. Danes ob 16, 18.15, 20.30 »Grad H u b e r t u s«. Ob 10.15 in 14 matineja »Bedni I. del«. Jutri ob 16 matineja ?Bedni II. dek, ob 18.15, 20.30 planinski film -.Beli p e k e k. Piul Dr. Stuhec — 40 let zdravnik v Ptuju. Te dni poteka 40 let odkar sc je naselil v Ptuju gocp. dr. Bela Stuhec kot mlad slovenski zdravnik. — Prinesel je seboj odlično medicinsko znanje; saj je bil po končanih študijah še več let zdravnik na kliniki v Ciradat. Posebno pa je bil izvežban kot porodničar. V obširnem ptujskem okraju je dobil kmalu prilike dovolj, da se je v tej tako odgovorni panogi zdravilstva s polnim ue))ehom uveljavil. Spoznal pa je tudi velik pomen zobozdravstva za ljudsko zdravje. Z vso vestnostjo in obširnim znanjem se je oprijel tudi te stroke ter postal eden naših prvih in uvaževanih zobozdravnikov, ki je tudi zobozdravilstvu posvetil vso paznjo kot znanosti. Danes po 40 letih je gosp. dr. Stuhec v pojmovanju svojega poklica še ves mladeniški. le ravno tako na višku sodobne medicine, kakor j« bil, ko je za puščal kliniko. Pa naj si bo to splošna medicina, ali pa teoretske in tehnične pridobitve v zoi»zdrav-stvu, ali pa novodobno pojmovanje socialne medicine. Saj je ravno pod njegovim predsedstvom Proti-tuberkulozna liga v Ptuju kot ena prvih v Sloveniji ustanovila dispanzer, to najjačje novodobno orožje v boju proti socialnemu zlu — jetiki. Prinesel pa je v Ptuj poleg svojega znanja svoj sončni značaj In slovensko pesem. Marsikatero našo pesem so slišali Ptujčani prvič zapeto z njegovim baritonom. znanim kmalu daleč na okoli. Naj Boir ohrani gosp. doktorja njegovemu jx>klicu. njegovi družini in Ptujčanom še mnogo leti Miklavž kupuje v Cirilov!. Letalo samo leti, ker je Letalec pobegnil iz letala Iz Pariza poročajo o tera-lc rekordnem letu francoskega vojaškega letala, iz katerega je pobegnil pilot, nakar je letalo ostalo v zraku 1500 m visoko ter je letelo naprej, nakar je 70 kilometrov daleč nekje padlo na tla. Stvar se je zgodila, kakor poročajo: Francoski letalski učenec je letel v svojem letalu 1500 metrov visoko. V tisti višini pa je mladi vojak menda izgubil pogum in zaupanje v svoje letalske sposobnosti. Trdno je bil prepričan, da ne bo mogel brez nesreče priti zopet nazaj. Zato je kratkomalo »izstopil« iz letečega letala s pomočjo svojega padala ter je res srečno prijadral na zemljo. Ko je bil na tleh, je bil seveda silno začuden, ker za njim ni prišlo tudi letalo, kakor je za gotovo pričakoval. Možakar je gledal za svojim letalom ter se je še bolj čudil, ko je videl, da letalo mirno nadaljuje svojo pot, kakor bi ga vodil on sam, ali pa še bolje. Letalski gojenec je to novico takoj sporočil letalskemu taborišču v Bourgesu. Poročilo nič ne pove, kaj so tam rekli junaškemu pilotu, naglasa samo, da so vsak hip pričakovali, da bo letalo treščilo na zemljo. Toda od nikoder ni hotelo biti tega poročila. Šele čez dve uri je prišla telefonska novica, da se je letalo spustilo na tla v parku graščine St. Augustin pri Moulinsu. Graščak je poročal, da je gledal letalo, kako je delj časa kro- Brodolomca: »Hvala Bogu! Tamkaj 6e znamenje kulture! Ali vidiš bojno ladjo?« bliža Kraljičina se moži Ilolandska prestolonaslednica Julijana se bo 7. januarja poročila z nemškim princem Bernardom Lippe-Biesterfeldom. Za to poroko se vsa holand-ska dežela vneto pripravlja. Nevesta je že določila, katere družice jo bodo spremljale k oltarju. Poleg svoje nekdanje sošolke, ki je meščanskega rodu, jo bodo spremljale same visoke plemkinje. Med drugimi beremo imena vojvodinje Vojislave iz Me-klenburga ter ruske princezinje Cirile Cirilovne. Med ženinovimi tovariši pa beremo med drugimi ime princa Windischgratza ter mnogo drugih. Nevestina mati je povabila vse tovariše in družice na slavnostno večerjo na predvečer poroke. Drugi dan ob 11. dopoldne pa se bosta ženin in nevesta v zlati kočiji odpeljala pred palačo mestnega magistrata, kjer bosta najprvo civilno poročena, kakor to veleva holandska postava. Nato se bodo svatje odpeljali v cerkev sv. Jakoba, kjer bo izvršil cerkveno poroko dvorni pridigar Welter, kateri je princezinjo pred 27 leti tudi krstil v isti cerkvi. Po poroki se bosta novoporočenca odpeljala na ženitovanjsko potovanje na Škotsko. Kakor poročajo listi, je veliko zanimanje za obleko kraljevske neveste. Morda vsaj ženskim bralkam ustrežemo, Čg jim povemo, da bo nevestina obleka oranžne barve, saj je ta barva tudi rodovinska barva ho-landske kraljevske hiše, ki je iz rodu Oranje-Nassau. Več pa o nevestini obleki časopisi ne pišejo, češ, da nevesta sama noče prezgodaj izdati svoje. skrivnosti. Sodnik šoferju: »Zakaj pa ste levo roko moleli iz vozil, zavili pa ste potem na desno?« Šofer: >Ker sem levičar, gospod sodnik!« žilo nad nejgovim gradom ter ga večkrat obkrožilo. Nekajkratov se mu je zazdelo, da se je letalo skušalo spustiti na zemljo, vendar se je v zadnjem hipu znova dvignilo kvišku. Nato je vnovič krožilo nad gradom. Nazadnje pa se je letalo zapletlo med vejevje dreves v parku ter je padlo na tla. Vsi v skrbeh za usodo nesrečne posadke so graščinski ljudje prihiteli reševat nesrečneže. Lahko si mislimo, kako so bili začudeni, ko izpod letala niso mogli nikogar rešiti. Ko je ta novica prišla v letalsko taborišče, je letalski gojenec sedel pri večerji. Takega menda že ne bodo več pustili na letalo. Zemlja gre kakor slaba ara Dva učenjaka sta izračunala, da se naša zemlja okoli svoje osi ne vrti vedno z enako hitrostjo. Včasih prehiteva, včasih pa zaostaja. Razlika v njeni naglici pa je seveda tako majhna, da je doslej niso mogle spoznati niti najboljše ure. Šele s pomočjo najnovejših ur se je dalo ugotoviti to prehitevanje in zaostajanje. V zadnjih dveh letih je zemlja v svojem vrtenju napravila skoro za celo 6ekundo(!) razlike. Električni stol za perutnino V Ameriki sta dva tehnika iznašla in dala patentirati napravo, s katero je mogoče perutnino i>zaklati« z elektriko, da žival pri tem prav nič ne trpi. Ta stroj je baje tako pripraven, da po njem močno povprašujejo. Tekoči trak nese žival v posebno celico, kjer jo v hipu pokonča 1000 voltov močan električni tok. Predsednik finske republike P. E. Svinhufvud 1k> 15. t. ni. praznoval 75 letnico svojega rojstva. Za finskega predsednika je bil izvoljen lela 1931 ter velja na Finskem za nenavadno priljubljenega državnika in politika. Ogla« j« rcgistr. pod S Št 1153 od 17. XII. 1915. Poveljnik mednarodne legije Poročevalec United Press v Madridu poroča: General Emil Kleber, poveljnik mednarodne legije, me je sprejel v svojem glavnem stanu v severnem sektorju madridske fronte ter mi je na kratko opisal svoje življenje, polno pustolovščin. Šest čevljev visoki ter krepki častnik, ki je kljub svojim mladim 40 letom že ves osivel, mi je pripovedoval, da je hodil v šolo v Avstriji in Nemčiji. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je študiral medicino na Dunaju. Kot vojni prostovoljec je vstopit v honvedski pehotni polk. S tem polkom je tri leta prebil na ruski fronti. Postal je poveljnik čete, je bil večkrat ranjen ter je bil nazadnje odlikovan Iz življenja čarovnika Fregolija Umetnik v spreminjanju V Viareggio v Italiji je umrl znani umetnik iz varijetejev, ki je slovel po veliki spretnosti v spreminjanju. Pisal se je Leopold Fragoli ter je bil 69 let star. Fregoli je dolga desetletja slovel po vseh velikih varijetejih kot pravi čarovnik. Naravnost ge-nijalno je znal spreminjati svojo zunanjost, kar se je. zgodilo v nekaj sekundah. Kako je delal, še danes ni natančno znano. Vsekakor si je dal delati nalašč za to primerne obleke. Nekoč je dal na oder postaviti stolpič, na katerem je gorela ulična svetilka. Kot eleganten gospod je prišel na oder mimo tega stolpiča ter bral časopis. Ko se je prikazal na oni strani stolpiča, je bil pa že preoblečen v častitljivo damo. Da je mogel svojo skrivnost bolj skrivati, je dal obleke delati samo svojim najožjim zaupnikom ter služabnikom. Imel pa je veliko sodelavcev. Ko je nekoč na Dunaju pred natlačenim Karlovim gledališčem delal svoje umetnije, mu je pri tem pomagalo 40 asistentov, kakor je Imenoval svoje pomočnike. Ko je bil Fregoli še mlad, se je kot vojak moral udeležiti ahesinske vojske. Abesinci so ga ujeli. Fregoli pa jim je začel kazati svoje umetnije, kar je Abesince tako preplašilo, da so ga kot čarovnika takoj izpustili. Ko se je Fregoli mudil prvič na Dunaju, se je tole zgodilo: Karlovo gledališče je bilo polno ter se je tudi vse dobro zabavalo, ko so se na odru igrali veseli in žalostni komadi. Ko pa je zastor padel, se je za ves obilni plosk zahvalil samo en igralec: Mlad lep fant, ki se je tam priklanjal, kakor bi hotel reči, da je vse osebe on sam igral. To pa je Dunajčane razburilo. Začeli so klicati: »Ne damo se imeti za norca! To je igrala cela igralska družba, ne pa samo en človek !c Začeli so že žvižgati, ko je izza zavese stopil Fregolijev gledališki agent Minkus. Ta je ljudem sporočil, da je Fregoli vse vloge obenem res sam igral. Ker pa mu ne verjamejo, bo dodal še en komad, da bodo vsi videli, da je res samo on na odru. Stari milijarder čaka smrti Kako preživlja svojih 97 let stari Hocftefeller Leta 1929 je stari ameriški milijarder Rocke-feller obhajal svojo 90 letnico ter je pri tej priliki rekel, da je namen njegovega življenja ta, da dočaka še svojo 100 letnico. In res je stari Rocke-feller bil takrat za svoja leta še živahen mož, ki je vsak dan bral dnevne novice, se zanimal za borzo, za kupčije ter je vsak dan posvetil nekaj ur svoji priljubljeni igri v prosti naravi golf. Od tistega časa je minilo že sedem let. In v teh sedmih letih ee je tudi stari milijarder močno spremenil. Kakor opisuje Rockefellerjevo življenje sedaj pisatelj, ki je tega bogatega starca videl od blizu, stari milijarder ne hrepeni po nobeni stvari na svetu več. Sam za se živi v svoj isobici, ločen od vsega sveta ter ga ohranja živega samo še najboljša medicinska veda. Pisec piše: Živi sam zase v sobi zgornjega nadstropja svojega zimskega gradiča na Floridi. Njegovo življenje je omejeno na tiste ozke štiri stene. Tamkaj sedeva in sanja srečne sanje, tamkaj se peča s čisto navadnimi zadevami. Že je dal slovo svoji vroči želji in svojemu trdnemu sklepu, da hoče vsekakor postati 100 let star. To pa se mu danes ne zdi več lako važno, kakor se mu je zdelo nekdaj. Še leta 1929 se mu je zdelo, da bi do 100. leta podaljšano življenje bilo desetletje polno oblasti nad svetom. Danes pa na to gleda čisto drugače. Danes on ve, dn 100 let starosti pomeni zanj le še to, da bo sedel na svojem stolu, ležal v svoji postelji, 3 leta še več kakor doslej, ter da bo en ban podoben drugemu v svoji enoličnosti, ko je navezan le na potnoč svojega strežaja. Ta skrb zvestega strežaja pa je možu, ki je nekdaj bil mogočen in slaven, kakor menda nobeden drugi človek na zemlji, pa je poslala tudi zanj prava mukn. Tak stari mož nikakor ni več necininren. Mi več igre golla, ni več voženj z avtomobilom, ne Uganka in odgovor. >Koliko mišjih repov je treba, da bi z njimi zvezal zemljo in luno?« (Samo enega, če je Ie zadosti dolg.) • Tujec: »Ali se morda ni v tej vasi rodil kak imeniten pesnik?« »Domačin: »Mislim, da ne, vsaj teh osem let, kar tukaj prebivam, gotovo nel< more se več sprehajati po svojem krasnem vrtu, ne more več sprejemati obiskov, ne more več hoditi v kino. Njegova elegantna obleka visi tam, kakor bi spadala v muzej. Na obešalniku visita njegovi dve lasulji, na katerih se leskečejo lasje, kakor bi bili iz srebra, saj sta stali kakih 20.000 dinarjev. On pa sedi tamkaj na stolu, sam sebi že dovolj ali celo morda že odveč, miren in brez slehernih želja, vendar po obrazu in duhu še čudovito svež, ter potrpežljivo čaka, kdaj se steče tudi njegova zadnja ura ... Ko se je nato zaslor na novo dvignil, so bile vse kulise spremenjene. Stene in vrata so bile iz prozorne tančice, skozi katere se je dobro videlo, kaj se zadaj dogaja. Za prozornimi stenami je stalo sedem slug, ki so bili oblečeni v rdeče frake. Nekateri so imeli v rokah kose obleke. Ženska, oblečena v bel delovni plašč, je na mizi gladila lasulje. Naenkrat so gledalci videli sedmega slugo, ki je počasi stopil k vratom, stopil na oder ler se približal stranskim vratom na odru, skozi katera je prišel, ali bi »njegova ekscelencat mogla sprejeti nekega prosilca. Sluga je počasi zopet odšel skozi srednja vrata. Komaj pa so se za njim zaprla vrata, že so videli gledalci skozi prozorno steno, kako sta dva sluga planila k onemu: eden ga je zgrabil za ovratnik, drugi pa za pas od hlač. V istem hipu je tako napadeni že dirjal za odrom skozi vrsto ivojih slug, oblečen samo v čevlje, nogavice in palne hlačke. Roki je široko razprostrl ter med rsto služabnikov dirjal za odrom proti oni sobi, Ifjer je sedel njegova eksrelenca. In že je stopil na oder stari »gospod ekscelencat ter tožil, koliko dela mu dajo take avdijence. Tresočega koraka je capljal k nasprotnim vratom, kjer so ga že čakale roke slug, nakar se je v Istem hipu vrnil skozi srednja vrata debel meščan, ki je predse ponavljal svojo prošnjo, katero naj bi izrekel ekscelenci. Tako je Fregoli nepopisno naglo menjaval ' svoje obleke. Še bol j pa je vse začudilo, kako je v tako kratkem času spremenil tudi svoj obraz, da nikdar ni bil podoben prejšnjemu. Obleke in lasulje so mu samo pomagale ljudem dokazati, kako naglo se zna sam spremeniti. Ko je pred mnogo leti gostoval v Trstu, je imel seboj 107 oblek, katere je razkazal nekaterim zaupnim ljudem. Začel je s 4 oblekami, katere si je sam sešil. Tako je spočetka nastopal po italijanskih mestih v gostilnah in kavarnah. Ko je končal, je s krožnikom v roki hodil pobirat prispevke od gostov. Obleke so bile tako narejene, kakor so narejene otroške obleke. Treba je bilo le naglo vtakniti roke v rokave, posebne vzmeti, katere so bile všite v obleko, so nato same zaprle gumbe na suknji in telovniku. Tudi hlače so so dale tako obleči, da je pritisnil blago le na sprednji del noge, pa se je hlačnica že sama zaprla zadaj. Seveda so mu njegovi ljudje znali izvrstno pomagati. Zato pa jih je pozneje tudi imenitno plačeval. 0 počitnicah je vsakemu dal še posebno doklado, da se je na počitnicah lahko bolje imel. Eden izmed njegovih slug je nekoč podedoval nekaj premoženja, ta denar je porabil za to, da si je nabavil nekaj take obleke, kakršno je imel Fregoli. Ta se je pisal Bernardi. Po zunanje je Bernardi skoraj dosegel Fregolija, po igranju pa ga nikdar ni mogel, ker je bil Fregoli nenavaden igralski talent. Ko je Fregoli letošnjega 27. nov. umrl v svoji vili v Viareggio, je umrl kot bogat človek. s srebrno kolajno za hrabrost. Kleber, ki gladko govori nemško, angleško in rusko, toda slabo tolče špansko, je dalje pripovedoval, da je obsikal Kanado in Združene države, od koder je z ameriško ekspedicijo odšel v Vzhodno Sibirijo. Tam je ušel k Rusom ter je kot pešec stopil v rdečo armado. Kmalu pa so ga povišali, najprvo za poveljnika bataljona, potem pa za poveljnika brigade. V vrstah rdeče armade se je bojeval do leta 1921, nakar se je vrnil v Kanado, kjer je postal državljan. Kakih 6 let je tukaj vodil komunistično propagando. Potem pa je bil povabljen od kitajske komunistične stranke, naj pride na Kitajsko, kjer je bil imenovan za generala ter se je 3 leta bojeval zoper Japonce. Ko se je tamkaj končalo, se je vrnil v Združene države ter nato v Evropo, kjer se je ves posvetil komunistični propagandi. Septembra meseca pa je prišel na Špansko. Kleber je nazadnje pripovedoval, da je njegova četa sestavljena iz liberalcev, socialistov in komunistov, iz delavcev, časnikarjev, akademikov in poklicnih vojakov, ki so kot begunci prišli na Špansko Zdravnik: »Ali imate dober tek?' Bolnik: >Ne vedno, gospod doktor!« Zdravnik: »Kdaj na primer ga nimate? Bolnik: »Takoj |h> jedi že nek pmrd O 1-Iju, kakor: pisatelj gosp. F. S. Finžgar, uredniki gg. 'lerseglav, dr. Ahcin. Javornik, j>ravni referent OUZD gosp. Smersu i. dr. Vsebina predavanj je silno zanimiva: krščanstvo in sodobna socialna vprašanja, komunizem in boljševizem. Delavska zavarovanja, ob 20 letnici ruske revolucije, sodobna Španija itd. Začetek vsak večer ob pol 8. Tečaj se bo vršil v osnovni šoli na Ježici. Vsi, ki se zanimate za socialna vprašanja naše dobe, vabljeni. Vstop prost. Komenda Na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra t. 1. bomo po popoldanski službi božji ob 3 blagoslovili temeljni kamen za prosvetni dom v Komendi. Misel zgraditi novi prosvetni dom smo gojili že dolgo, letos pa je ta misel f>os1ala dejanje. Zavedamo se velikih žrtev, ki jih bo treba še doprinesiti za zgradbo mogočnega in vsem društvenim potrebami odgovarjajočega doma. Imamo skromno, začasno dvorano ua razpolago, vendar pa 6i želimo zgradili svoj lasten dom. ki naj bo naše zbirališče in vzga-jališče. Nimamo jx»sebnih sredstev na razpolago, odvisni smo od požrtvovalnosti naših članov in od prispevkov naših dobrotnikov. To so naši fondi; idealizem naših ljudi, dober namen in božja pomoč, zato smo trdno prepričani, da bomo srečno zgradili dom, ki je nam Komenčanom nujno potreben in sicer dom, ki bo vsej naši prosvetni organizaciji lahko v jxmos, vzor dom, ki bo služil vsem potrebam našega gospodarskega in kulturnega udejstvovanja. Prijatelji slovenske katoliške pro6vrte, pridite na ta dan v našo lepo in znano Komenndo, pridite na to skromno, pa za vse naše prosvetno življenje tako jiomembno slavnost, ko bomo polagali, ko bomo blagoslavljali temeljni kamen zgradbi, ki bo žarišče prave verske in slovenske omike in izobrazbe v Komendi in okolici. Vič Na praznik Brezmadežne bodo marijanske kongregacije priredile ob 0 zvečer v Društvenem domu na Glincah svečano akademijo. Sj>ored obsega poleg recitacij in simboličnih vaj tudi nastop opernega solista in našega rojaka g. Franzla, ki bo zapel solo-spev. Ker so vsakoletne akademije na ta dan res pravi izraz čuvstvovanja naše mladine, pričakujemo, da bodo starši in ostali obiskali to prireditev. (irndaščico od Vojnovičeve tovarne proti Viču prične mestna občina regulirati še ta teden in bo zaposlila pred vsem brez|>ose]iie družinske očete. Delo je čakalo na uresničitev dolgih 12 let in se imamo občinskemu svetu, pred vsem pa delegaciji z Viča, zahvaliti, da bo Gradaščica koučno regulirana. JRZ je pretekle tedne imela tri sestanke po voliščih, ki so dobro uspeli in pokazali, da se Vičani niso izneverili svojemu mišljenju. V vztrajnosti je zmaga! Dev. Marija v Polju Tukajšnja krajevna Kmečka zveza priredi strokovni tečaj, ki bo trajal od 6. do 12. decembra. Na programu so predavanja o kmečki stanovski zavesti, stanovski organizaciji, živino-zdravstvu, o kmečkih organizacijah v drugih državah, o uporabi umetnih gnojil in o konjereji. Predavanja bodo v šoli ln nc v prosvetnem domu, kot je bilo pomotoma objavljeno v »Domoljubu«. K predavanjem so vabljeni vsi kmetje brez razlike, a člani Kmečke zveze naj smatrajo za svojo dolžnost, da se bodo predavanj polnoštev ilno udeleževali! Tržič UsMičenje križa ▼ občinskih prostorih. Dolga leta so tržiški občani hodili v uradne prostore občine, kjer nI bilo nobenega božjega znamenja. Le i v kotu posvetovalnice je stalo majhno razpelo za j službene zaprisege Nekateri občani so že v letih največjega povojnega bla 'ostanja sami zbrali precejšnjo vsoto denarja in kupili so umetniško sliko Križanega ki nnj bi krasi'® umetniš e prostore. Lep dar sicer na občini ni bil naravnost zavrnjen, toda prazni izgovori so pokazali mišljenje tedanjega g. župana in n:egovih sodelavcev. Darovalci so lepo sliko pač morali odnesti in poklonili so jo v shrambo domačemu s>rotišču Viticencijžve konference. Tam je slika shranjena in visela bo pač enkrr,t v novem občinskem domu. Z novimi gospodarji je pa prišel na našo občino tudi Bog. Pretekli četrtek se je vršila zvečer prva seja po prevzemni, ki je pokazala, kako resno se uživlja zlasti nova uprava v vse občinske potrebe. Pred pričetkom je pozval g. župan Janez Majeršič navzočega g. žiipnika in občinskega odbornika Aniona Vovka, da je blagoslovil dva lepa križa. Lefsla sta med zelenjem in svečami na županovi predsedniški mi- j zi, vsi odborniki so pri blagoslovitvi spoštljivo stali in takoj po blagoslovitvi sta bila obešena v posvetovalnici in v pisarni na častni masti. Ču-iemo, da so gospodje člani občinske uprave sami ta dva križa kupili in so to smatrali za svojo častno zadevo. Tako je prav! Križu naj daje čast vsaka oblast! Tek zedinjenja se je vršil preteklo nedeljo. Nastopili so vsi tržiški športni klubi. Občinski po-, kal, za katerega so tekli, je dobil že drugič član i SK Planine vrli Rok Hladnik. Mučno je bilo pri I teku to, da je neki član drugega kluba, ki rad i poudarja svoj viteški značaj, podstavil Hladniku I nogo in ga je tudi ranil. Kljub temu je bil Hladnik ; prvi. To je dalo povod, da bo sestavljen poseben pravilnik za dosego občinskega pokala. Praznik Brezmadežne je posebej dan Mariji-I nih kongregacij. Po popoldanski slovesnosti v cerkvi priredijo dekleta lepo prireditev v dvorani. Je to že več let ena najlepših prireditev v Tržiču in I vse kaže, da bo letos še prav posebej nekaj izrednega. too- \e 111 9tr isVei Metlika Delegati Jgsl.-čsl. lig Pragi v Praga. 3. decembra. Svečani koncert v proslavo jugoslovanskega narodnega praznika v Občinskem domu v glasbeni Smetanovi dvorani je imel značaj najiskrenejše manifestacije ljubezni dveh narodov oz. dveh držav. Protektorat nad koncertom je prevzel predsednik republike dr. E. Beneš, ki se je tudi osebno z gosfio soprogo v spremstvu šefa protokola udeležil prireditve. Poleg njega smo videli tudi min. predsednika dr. Hodža, ministra zunanjih zadev dr. K. Krofto, min. prosvete dr. Frankega, min. poslanika Protiča, senatorja Klofača, v mestni loži pa g. primatorja Baxo s soprogo. Udeležba je bila ogromna tako da je bila vsa dvorana polna, dasi so lože veljale 300 Kč ter je bila najcenejša vstopnica 8 Kč. Češkoslovaška vojska, zastopniki tujih držav, vsa odličnejša praška družba in prijatelji naše države so se zbrali v lepo okrašeni dvorani, kjer je na odru igral orkester, obstoječ iz 75 godbenikov. Po himnah so spregovorili tople besede nn račun češkoslovaško-jugoslovanske vzajemnost najprej zunanji min. dr. Krof t a, ki je podal zgodovinski razvoj stikov današnjih političnih zaveznikov, ki tvorijo Malo antanto. Za njim je govoril naš poslanik 1'rotič, ki je v češčini razvijal mlsli-vodnice, ki usmerjajo iskreno medsebojno zavezništvo v skupno obrambo evropskega miru. V imenu jugoslovansko-češkoslovaških lig so go- vorili predsedniki belgrajske, zagrebške in ljubljanske lige gg. M i 1 o š e v i č. B o g u n o v i č in S t a r č (slovensko in češko). Vsem je odgovoril v lepi srbohrvaščini praški predsednik dr. Zenkl v obširnem govoru, ki so ga udeleženci dobili že prej v roke v češčini, razvijajoč zgodovino medsebojnih stikov. Po viharnem navdušenju je Slovenec, direktor ljubljanske opere g. Polič, dirigiral z velikim uspehom Smetanovo simfonijo. Po koncertu se je v nasprotnih dvoranah razvila prisrčna zabava, ki je trajala iiozno v noč. V sredo dopoldne si je delegacija ogledala znamenitosti Prage, med katere — polog zgodovinskih spomenikov Hrndčanov, katedrale in magistrata, ki so jih udeleženci že davno gledali, spada iz najnovejšega časa zlasti »Pamatnik odboje«' — spomenik revolucije (legijonarski muzej) na Zižkovu. Na gričku, kjer je svoj čas enooki Žižka premagal nasprotnike češtva, so postavili Panteon največjih čeških duhov, v podvznožju pa zgradili v zadnjih letih muzej, ki naj še poznim rodovom priča o junaštvu teh, ki so v letih strašne svetovne vojne na novo zgradili razpadlo Češkoslovaško državo. Delegacijo je sprejel v avli muzeja genernl R. Medek, veliki legijonarski pesnik. Posebno vodstvo častnikov-legijonarjev je razlagalo dragocene spomine na Masarykovo lnaffijo. na trpljenje ljudstva doma. na ustvarjanje legij in njih boje v Italiji, nn Frnnroskem, na Ruskem, na Srbskem, njihovo anabasis: dolgo pot preko vse Sibirije, da, celo okoli sveta. Lep oddelek je tudi posvečen jugoslovanskim borcem za svobodo, ki ira krase | odlični bronasti kipi kralja Aleksandra, Petra, dalje Pašiča itd., delo rojaka kiparja Ivaničeviča, ki živi v Pragi in se je pridružil delegaciji. Od muzeja pelje lepa pot navkreber k vrhu hriba, katerega celotno jiovršino zavzema velikanski spomenik Zižkovu in Neznanemu vojaku in vsem velikim možem češkoslovaškega naroda, ogromni Pantheon, ki bo pa dograjen š^le 1. 1938. Vsa stavba iz čistega granita obsega slavnostno dvorano ter-m a v zo 1 e j, počivališče češkoslovaških »kraljev« duha. V sredini mavzoleja grade posebno kapelico za truplo njega, ki je ustvaril novo državo, katere stene obdajajo reliefi iz zgodovine Žižkovih bojev ter Masarykov prihod v Prago 1. 1918. Vse naokoli pa so grobnice in mestn v steni za žare s pepelom teh mož, ki so zaslužni za domovino. Človek ima vtis, da so tako samo še faraoni gradili grobnice zase v obliki ogromnih piramid! Češki narod bo z uresničenjem te vele-ogromne zamisli postavil spomenik svoji zgodovini, svoji kulturi, duhovni rasti, češkoslovaškemu geniju sploh. Z avtobusi se je nato peljala delegacija preko vseh 11 okrajev »glavnega mesta Velike Prage«, da je lahko dobila vtis njenega veličastva. Ob 1. pa Je dal župan g. dr. B a x a kosilo v Občinskem domu, sedaj v Riegrovi dvorani. Po obedu pa so se peljali gostje v Krč blizu Prage, da si oglodajo »Ma.iarykove domet, same mestne socialne naprave, narejene )K) iniciativi predsednika praške ligo, načelnika socialnega oddelka pri mestu g. dr. P. Z e n k 1 a. ki je delegaciji priredil tudi prisrčno čainnkn. Prosvetno društvo, ki je bilo v Metliki zaradi svoje živahne delavnosti razpuščeno s posebnim dekretom, ni /.lejia moglo priti do zopetne oživitve. Dne 22. novembra pa se je jx>d predsedstvom gosp. Ignacija Korena vršil ustanovni občni zbor. Gospodinjski tečaj. Zadnja leta Bela Krajina kulturno in gospodarsko zelo napreduje. Da je lo resnično dejstvo, kaže veliko zanimanje za nadaljevalno kmetijsko šolo in gospodinjske tečaje. Prosvetno društvo v Lokvici je priredilo v prostorih Hranilnice in jx>sojilnice v Metliki gospodinjski lečaj, ki sta ga vodili gdč. Marija Z bogu r in Olga Kovačič. Udeleževalo se ga je 23 deklet (od teh so bile tri iz Zumberka) in 80. novembra je bil slovesen sklep. Ker so taki tečaji velikega pomena za kinetska dekleta, gre banske uprava našemu prebivalstvu zelo na roko. Odobrila je še en tečaj, za katerega se je priglasilo nad 50 deklet in se bo pričel 10. decembra. Banski upravi, ki kaže toliko zanimanje za podpiranje naših gosjio-darskih in gospodinjskih teženj, izrekajo prireditelji tečaja svojo toplo zalivalo. Ljutomer Sv. Miklavž. Danes popoldne ob pol 4 pride sv. Miklavž v Katoliški aom. Darove še jjobira do 3 popoldne. Na praznik Brezmadežne, v torek, dne 8. decembra, je v Katoliškem domu akademija katoliških organizacij. Ljubitelji mladine, pridite! Artice pri Brežicah Prosvetno društvo Artiče bo gostovalo v nedeljo dne 13. decembra ob 3 popoldne v gasilskem domu v 7.akatii pri Brežicah z igro »Podrti križ« iz današnjih dni v 4. dejanjih. Vsi prijatelji društva vljudno vabljeni. De?o proti tuberkulozi Te dni je izšla četrta številka nlasila Narodne protituherkulozne lige, ki je posvečena kritiki jiroUtuberkulozncga tedna, ki je trajal od 17. do 24. maja t. 1. — Našo javnost, ki s simpatijami spremlja težnje Narodne protituherkulozne ii;;e, bo usjieh letošnjega protiluberkuloznoga tedna nedvomno zanimal. Pri letošnjem protituberkuloznem tednu (ptl) je sodelovala vsa naša javnost in vse slovensko časopisje. Najbolj posrečena misel v letošnjem ptt je bila golovo pritegnitev šolstva v to delo. Na vse šole v naši I anovini so bili poslani dinarski listki, ki naj bi jih razprodali naši otroci. Na vsakega učitelja je bilo poslanih po 50 listkov. Univerza se vabilu ni odzvala, od 12 srednjih šol se jih je odzvalo 7, nabrali so 1917 Din, od 15 strokovnih šol re jih je odzvalo 8 in so nabrali 407 dinarjev, od 26 meščanskih šol se jih je odzvalo 10 (1391 Din). Osnovne šole pa stoje daleč pred vsemi. Od 770 osnovnih šol se jih je odzvalo 429 in so učenci teh šol nabrali 45.940 Din. Nekatere šole so poslale celo več denarja, kot so prejele listkov, in sicer so to: Rova p. Radomlje, Zg. Dolina p. Tržič, Št. Vid pri Brdu, Ilotederšica. Ze-le7tiiki, Lesce, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, Kropa, Kokra. Podsreda, Javorniški Rovt, Gornja Rečica pri Laškem, Bregi p. Kočevska Reka, Ma-rijanišče, Lichtenturn in I. mestna deška — vse tri iz Ljubljane, špitalič. Vidi se, da so darovali tisti sloji naroda, ki imajo najmanj denarja in to samo po tistih šolah, kjer so se učitelji zavzeli za akcijo. Poleg vplačil za dinarske listke je dobila liga v ptt še razna darila, razpečavala je dr. Ncu-bauerjevo brošuro, tablice z napisom »Ne pljuvaj na tla« in koleke, vršile so se razne prireditve itd. Denarni uspeh vseh teh prireditev je znašal čistih 69.532 Din. Ni to sicer veliko, ali vendar Je razveseljiv začetek. Pri še boljši propagandi se bo ta vsota prihodnje leto gotovo podvojila. Posebno jiomembna je odločna beseda o danes tako modernih počitniških kolonijah, s katerimi se pečajo prav intenzivno mnoge ustanovo, pa tudi protituherkulozne lige. O tem čitamo na strani 61 sledeče: Ne bi hoteli ojiorekati ideji počitniških domov, toda pod kompetenco protituberkuloznili lig prav gotovo ne spada pošiljanje slabotne ali pa zdrave dece na morje in v gore, dokler nimamo denarja, da bi pošiljali že obolele, ne pa samo ogrožene (»ogrožen« je nedefiniran in zato jako raztezljiv pojem) na mesta kamor spadajo. Kadar bodo vsi Slovenci, ki so bolni na pljučih, imeli zagotovljeno bolniško posteljo, pa nam bo denar še preostajal, no. potem se bomo s pravico brigali na reprezentativen način za »ogrožene«. _ Marsikdo se ne bo strinjal z vsebino teh vrstic, toda kdor vidi vsak dan obupno mizorijo tuberkuloznih bolnikov radi pomanjkanja gmotnih sredstev, na drugi strani pa bere obračun neke lige, ki je izdala 10.000 Din za počitniške kolonije, medtem ko ista liga odpravi prošnje tuberkulos-nih bolnikov s 50 Din, mora priti do gornjih zaključkov. Golovo pa bi ptt zgubil ves svoj pomen, če bi se izkupiček nabiralne akcije pri ligah porabil v take reprezentativne namene samo zalo, da bi videli vsi meščani, kako »požrtvovalno« skrbi liga za njihove otroke. Vsak Slovenec mora biti vesel dela naših protituberkuloznili lig in požrtvovalnosti raznih oseb, ki vse svoje moči posvečajo tako za d«» važnemu vprašanju, kot je borba nroti jetiki. K. V £ T v n Dela slovenskih umetnikov za Narodno skupščino Fr. Gorše: »Kmetijstvo« in »Industrija«. Naši Časopisi so že poročali, da so slovenski umetniki dosegli lep uspeh v Belgradu ob priliki ocenjevanja poslanih načrtov za okrasitev nove Narodno skupščino. Tedaj so naši dnevniki dogodek samo registrirali oziroma mu skušali dati pomen, ki mu gre, z raznimi intervjuvi in slikami nagrajenih umetnikov, pri čemer se je zgodila celo ta napaka, da je bil priobčen model kipa (Kocelj), ki sploh ni bil niti od daleč nagrajen. Na kakšen način je prišlo do te pomote, ki bi utegnila vreči nedol ro luč na žirijo (predsednik Cirič ter strokovnjaki: Kašanin, direktor muzeja v Belgradu, Derocco, docent teh. fakultete, Krasnov, arhitekt, Šenoa, direktor umet. akademije v Zagrebu, Ro-saindič, kipar in dr. Štele, konservator v Ljubljani), ne vemo, vsekakor pa bi naša javnost hotela poznati vsaj nekaj teh del, ki so dosegla tako časten uspeh pri belgrajskem razsodišču in bi ga lahko še boljšega, da so umetniki sami vzeli zadevo resneje, kakor pa so jo. Dejstvo, da je več kot četrtina vseh nagrad (400.000 din) odpadla na slovenske lik. umetnike, moremo smatrati samo za dobro znamenje slov. umetnosti, za njen visoki ni- vo ter resnost, ki preko vseh eksperimentov tvori like vredne reprezentančnih prostorov Narodne skupščine. Nagrajeni so bili sledeči slovenski likovni umetniki slikarja Tone Kralj in Rajko Slaper-nik, ter kiparji France Gorše, Tine Kos in I^ojze Dolinar. Od teh so dobili naročila izdelati svoje načrte tudi v materijalu predvsem Rajko Slapernik (tri slike, med njimi freska v veliki sprejemni dvorani »Ustoličenje«), Tine Kos (velik lik panonskega kneza Koclja) in Franco Gorše (alegorija »Industrije« in »Kmetijstva«), Te zadnje skice prinašamo danes v noši rubriki, do jih tako predstavimo širšemu občinstvu, ki želi videti like, ki bodo krasili odslej dom našega narodnega in ljudskega zastopništva. Ze prej pa smo priobčili tudi fotografijo največjega slovenskega osnutka, namreč Toneta Kralja načrt za okrasitev glavne skupščinske dvorane, ki je dobila drugo nagrado. Ob priliki teh nagrad bi pribili samo eno: predsedstvo Narodne skupščine je pravilno čutilo dolžnost, da bodi vsak reprezentančni prostor obenem tudi predstavitelj domače umetnosti, ter da je zato predvsem država poklicana — ter seveda tudi vse samoupravne oblasti — da store vse, kar je mogoče zanjo. Le ob znatni podpori poklicanih kulturnih činiteljev more umetnost — kakršnakoli — rasti ter tako izražati čim popolneje „ čuvstva naroda v barvi in liku — kakor tudi v besedi in zvoku itd. Umetnost je duša narodal Materijalni stan današnjih naših umetnikov pa je tak, da jim ga nihče ne zavida, in čuditi se moramo, da jih njihov idealizem ter vera v umetnost, ljubezen do barv in lika ter sveta služba poklicu in človeku še drži v delu, dasi jim ne stoji občinstvo ob strani kot bi moralo. Kakor so se pri nas pokazala znamenja, so se naše samoupravne oblasti začele zavedati dolžnosti do slovenske umetnosti, zaradi razmer pa še ne v taki meri, kakor bi bilo j želeti. Zato smo zduj lahko samo veseli, da se je tudi država kot taka zavedela dolžnosti do vseh umetnikov-državljanov ter za svoje velike uradne prostore naročila dela iz vse države ter jih tudi po vrednosti razdelila. Posebno to zadnje je znak nove umetnostne politike, o kateri bi le želeli, da bi se tako postopalo pri vseh javnih vsedržavnih naročilih. Opozorili bi mestna zastopstva na še večjo okrasitev trgov in parkov s kipi domačih umetnikov in z njihovimi slikami svojih lokalov, ter tudi občinstvo, naj pri novih stavbah ne pozablja na likovno okrasitev fasad, in sploh notranjih prostorov. Tako ne bodo naši umetniki radi svojih neizrabljenih umetniških zmožnosti prisiljeni gla-dovati in predčasno umirati Usoda Groharjev se v našem narodu ne sme nikdar več ponoviti, če hočemo veljati kot kulturen narod, ki prav tako kot svojo besedo, ljubi tudi svoj svojevrsten lik, občutek barve in podobe, ter tudi žrtvuje zanj, kar more. td. jezikih in se izraža na tisoč načinov. Slabo bi bilo, Če bi smatrali ta pojav za golo revolto zoper obstoječe forme. V svojem notranjem bistvu predstavlja samo upor zoper zakone, ki je vanje ukle-nila umetnost mentaliteta prirodoslovskega nazora, nastalega v renesanci. Tedaj so se umetnosti jeli predpisovati kot norme vsi isti zakoni, ki veljajo tudi v fizikalnem svetu (zračna in linearna perspektiva. anatomija itd.), ki pa kratijo občutno notranjo prvotno namembnost in avtonomnost umetniškega izraza Umetnost se je izza renesanse postopoma poznanstvenjala, ni bila več predmet spontanega doživljanja, kolikor laboratorijski objekt in studijski primer. Tudi naše razmerje do nje se je spremenilo v tem smislu, da smo jo le še presojali, po kakšnih kategorijah dela (ploskev, prostor), ne pa, kateri je njen končni izraz. Dokaz temu je najboljše dejstvo, da je vsak dan ogromna množica ljudi na delu, ki z znanstvenimi aparati secirajo vse stare umetnosti, a imajo jako malo odnosov do moderne, in tudi 6tare ne doživljajo kot umetnostno aktualnost, temveč le kot predmet znanstvenega interesa. Zoper to nezdravo stanje se dandanes borita obadva interesiranca, to jo moderna umetnost na eni in umetnostna zgodovina na drugi strani. Umetnost se skuša bolj in bolj otresti tiranije prirodoslovnih naziranj, po katerih naj bi bila naturalistična podoba sveta edini raison d'etre umetnine. Umetnost ima svoje zakone in svoje cilje, ki jih je treba ostvariti, namreč pretrestl in prepričati umetniškega človeka, to pa se na drugi strani ne bo moglo zgoditi prej, dokler ne bomo popolnoma opustili starih navad, presojanja novih stvari po pretekli, zlasti renesančni in naturalistični estetiki. Gledati moramo, da bomo doživeli in spoznali pomen sodobne' umetnostne spremembe, katere smisel je, da brez zmožnosti doživljanja Bodobne umetnosti tudi nobena stara umetnost za človeka ne eksistira. Resnično tvoja, moja, naša je Bsmo današnja umetnost in nobena pretekla in če je ta slabša od prejšnjih, je znamenje, da smo tudi mi zaostali za našimi predniki. Sodobna umetnost nam to skuša na vso mogoče načine dopovedati: razdrla je vse tradicijonalne oblike, zmedla nam je vse estetske pojme in sodbe, norčuje se iz nas in to upravičeno, ker visimo na historičnih sodbah in vrednotenjih. Mnogo je anarhije in kaosa in vendar je zinisel prejasen. Umetnina je v prvi vrsti živa in aktualna podoba trenutno dogajajočih se življenjskih in duhovnih procesov in kdor živi sredi njih ter ž njimi, mu bo poleg vsega tudi spoznanje preteklih umetnin navrženo. Ne bo pa tako, če leže stvari obratno. R. Ložar. Očetje in sinovi Komedija Viljema Wernerja »Na ledeni plošči«, ki jo dajejo zdaj v Narodnem gledališču v Ljubljani, obravnava večno snov »očetov in sinov«, s popolnoma sodobnimi motivi, kakor so kino, nogomet, brezposelnost itd. Pri razgovorih o tem delu in njegovem jedru sem se spomnil nemške razprave Kurta K. T. Waisa »Das Vater-Sohn-Motiv in der Dichtung« (v dveh delih izšlo v zbirki Stoff- und Motivgeschichte der deutschen Literatur. 1931, 10. zv.). Imenovano delo zasleduje pesniški motiv na njegovi poti v literaturi. Motiv je vzbudil splošno zanimanje šele v najnovejšem času in to predvsem radi psihoanalitične teze o Ojdipovem kompleksu, kakor tudi radi naravnost epidemič-nega uporabljanja pri najmlajših pesnikih. VVais raziskuje in pokaže, kako se pojavlja tudi motiv očetov in sinov menjaje zdaj v svoji konservativni zdaj v svoji revolucionarni obliki, prav kakor se menjajo v zgodovini duhovnega razvoja dobe reakcij in revolucij. Konflikt očetov in sinov ter študij tega motiva je odkrilo šele '20. stol. Problematiko medsebojnega razmerja očeta in sina je raziskoval predvsem Freud, polne pa so je tudi moderne literature vseh narodov. Freud je to večno vprašanje rešil po svoje: do nasprotstva med očetom in sinovi pride radi krvosramnega nagnenja sina do matere, nastane lorej neka tekmovalna borba z očetom. Freud poskuša svoje trditve dokazati na Ojdipu, Hamletu in drugih primerih. Ravno na navedenih dveh primerih pa je trditev zgrešena, saj pri prvem gre za nezavedno ravnanje, j>ri drugem pa je borba s stricem, ne z očetom. Seveda, Freud ni natančen in ga to ne moti. Zaenkrat se je treba torej zadovoljiti samo z opazovanjem zanimive ]>lime in oseke v literaturi, ukcije in reakcije, spoštovanja in boja proti avktoriteti v literarnih dobah. In to je lepo za nas opravil in napisal \Vais, seveda predvsem z ozirom na nemško literaturo. Do 13. st. je v glavnem poznana le pesem o Hildebrandu in Madubrandu. V 13. stoletju pa nastopijo punlarski sinovi, stoletje samo se naravnost imenuje doba razkolnikov. Sledi doba tja do Sha-kespearja, v kateri prevladuje latinska šolska lirama z religiozno alegorijo, oče-sin = Bog - Človek. Znane so iz tega časa številne predelavo svetopisemskega spokorniškega motiva o »izgubljenem« in zopet najdenem sinu. V prosveti jenstvu prevladuje boj proti tiranskemu očetu. »VVertherjev« čas zopet preklinja sina, ki je brez spoštovanja. Za dobo »Viharnikov« v 70 letih, ki je s svojo mlado generacijo stremela |>o svobodi, po večjem priznanju individualnosti, zveni kar čudno, da so bili polni navdušenja za starčka, ki s svojo vzvišeno modrostjo mirno gleda na življenje. Sledi Rajko Slapernik: Ustoličenje (velika sprejemna dvorana). Umetnina in stil Obiskovalec in ljubitelj umetnosti sta se navadila, da pri razmotrivanju umetnin preteklih dob neprestano uporabljata izraze kot »romanski«, »gotski«, »renesančni«, »baročni« stil itd. Ta navada jima je prišla tako v meso in kri, da imenujeta kip pred seboj »gotski«, sliko »renesančno« in fresko na cerkvenem stropu nad glavo »baročno« še preden sta prišla na dno temu, kar posamezna slika ali kip predstavlja. To ni nič čudnega. Če natančno premislimo, smo o teh »stilih« že jako mnogo brali in ko hodimo po galerijah in muzejih, nehote mislimo, da vse te neštevilne umetnine nimajo drugega dela in namena kot da so ali gotske ali baročne ali rokokojske in podobno. V resnici pa si pod omenjenimi pojmi le malokdo kaj konkretnega predstavlja, zlasti še ne laik, ker ti pojmi niso njegova zasluga. Napravila, uvedla in razširila jih je marveč znanost, veda o umetnosti. Da bi nepregledno tvarino in obilno množico individualnih umetnin kolikor mogoče izenostavil, jo napravil pregledno ter znanstveno uporabno, je bil umetnostni historik prisiljen seči po takih splošnih pojmih, katerih lastnosti so skupne čim večjemu številu umetnin, iti po takih sistemih, v katere gre brez velikega nasilja in v zmislu znanstvenih zahtev čim več individualnih ali stvarnih enot — vse radi tega, da bi postala tvarina znanstveno dostopnn in za metodo racionalno prirejena. Znanost brez takih splošnih pojmov, sistemov in tipov sploh ne more izhajati, ker bi se sicer razkrojila v kazuistiko ali dialektiko posameznih slučajev. Zdaj pa, ko jih je uvedla, te pojme, ni ušla drugi nevarnosti, namreč da spričo njih popolnoma prezre individuutn kot tak, posamezno umetnino. In ta nevarnost se je od znanosti preselila v veliki meri tudi na laičnega gledalca Tista prva konstatacija, ki jo človek v mnogih, premnogih primerih napravi pred staro sliko aii kipom, se glasi, da je umetnina ali gotska ali kako drugačna; če tega glodalec ni konstatiral, se je najbolj verjetno vprašal, kateremu izmed omenjenih stilov umetnina pripada. Mi mu tega ne smemo zameriti; kajti knkor v mnogočem, je tudi v tem pogledu slabo poučen in ni sam kriv. Saj končno nekaj, neki del umetnine on s svojim doživetjem kljub temu zagrabi — ker umetnina je prav zanesljivo poleg drugega tudi »gotska«, tudi haročna :, vendar to ni njeno vse. Zalo je tembolj pravilno, če rečemo, da bi po takem gledanju človek prej doživel iu spoznal bistvo, to je esenco tega, kar je »gotsko«, »baročno« itd. itd., kot pa enkratno in individualno bistvo umetnine same. Znanost je podrejena razvoju, in spoznanje ni v vseh časih eno in isto. Spreminjajo se tudi metode, pojmi, cilji in podobno. Ti »gotski«, »romanski« in drugi stili so v svojem bistvu tipi ali sistemi stare, če ne stare, pa vsaj starejše šole. A prišli so novi ljudje, novi časi, ž njimi novi problemi. Znanost je šla iskat novih splošnih pojmov in oblik, ki bi enako kot na pr. »gotski stil« obsegale in obsegle čini več umetnin, čini več njihovih lastnosti. Med najvažnejše take nove tipe smemo šteti izraze kot so »ploskoviti in prostorni stil«, »plastični in slikoviti stil«, »tektonski in dinamični stil« in podobno. Bila je doba, ko človek ni mogel biti na višku časa, če ni pred umetnino vzkliknil, da je izraz ali ploskovitega ali slikovitega ali še katerega drugega stila. Ker so umetnostni raziskovalci do teh novih tipov prišli na podlagi starih in konkretnih umetnin, je bilo kaj naravno, da je človek, ki je umetnino doživljal z vidika teh stilov, od nje marsikaj ujel, spoznal tn doživel, a jedro tega je bila kaj malo verjetno umetnina kot celota. Narobe: videli, doživljali in spoznavali smo bistvo ploskovitih, plastičnih, tektonskih, slikovitih itd. stilov ter smo v tem dosegli doslej ne|ioznano stopnjo akribije in jasnovidnosti — pod rotTanii pa nam je uhajala umetnina kot taka, umetnina kot organizem, umetnina kot zadeva umetniškega doživljanja in ustvarjanja. Z istimi merili je stopil obiskovalec tudi pred moderno umetnost in .-.e vprašal najprej, kateremu slilu pripada posamezna umetnina. »Gotški in romanski stii tu nista bila več uporabna, tembolj pa razni |>loskovili, idealistični in drugi stili. In s letni je gledalec v prvi vrsti sodil vse te različne moderne umetnine od impresionizma dn kuhizma. Toda uspeh je bil malenkosten. Kajti: Pridobljeni večji del nn umetninah starili dot), ti pojmi že radi tega niso mogli priti do živega moderni umetnosti, ker je ta jela čimdalje bolj opuščati orga-nično zaključenost preteklih stilov in mešati vse stile med seboj Ce pa nahajamo v delu enega in istega umetnika in v eni in isti umetnini poleg izrazite ploskve tinti izrazit prostor, kaj naj mi potem še pomeni simbol ploskovitega stila -, če pa ga prostor istočasno zaniktije in uničuje. In tega poslednjega dejstva si iz organizma moderne umetnosti ni mogoče odmisliti. Puha modernega umetnostnega ustvarjanja je objel denionizem. ki lo. nn čemer se umetnos! gradi, sproti uničuje, ki istočasno govori v vseh Tine Kos: Knez Kocelj ter nagrajen osnutek »Prosveta«. generacija francoske revolucije, ki sc zopet bori proti očetu-tiranu. Tu je treba omeniti Angleža P. B. Shelley-ja, »poslednjega in najplemenitejšega sina francoske revolucije«, borca proti jialriarhalni avtoriteti. V drami »The Cenci« odklanja družinskega očeta svetego očeta in Boga Očeta (prim. pozneje \Verflov roman z motivom očetje-slnovil). Shelley je ateist iu načelen borec proti avtoriteti. Njegov boj se je začel z osebnim sjioroin z očetom. Romantika je v splošnem literaturi vrnila kult staršev. Realizem je nasprotno jirinesel najhujše zaničevanje očeta, največje poveličevanje sina. Naj zadostuje neknj imen in naslovov: Spilleler, lleine, Dostojevski (Bratje Knramazovi), Turgenjev (Očetje in sinovi). Strindberg. Ibsen, Butler i. dr. Tnko si naprej sledijo tudi moderne struje, ki pn so v svojih izraznih zmožnostih mnogo raz-sežnejše in motiv očetov in sinov ne more več služiti zn oznako vse dobe Motiv očntov iu sinov je bil odvisen od zgodovinsko relativnega duha dobe: 1. bile so epohe, ko je prevladoval revolu- cionarni duh časa, prebujenje mladih sil, 2. sledile so jim običajno epohe pomirjenja, ko je zmagoval duh časa, ki je spoštoval tradicijo in starost. Komedija »Na ledeni plošči« se ne bavi toliko z osebno borbo očeta in sinov, kakor z razliko v morali starega in novega sveta. Zmaga morala novega sveta, vendar se zdi preizkušenemu, staremu očetu, da je ta morala nn nevarni »ledeni plošči«. Stanek Leopold. Ja ceh Malczeivski — tretjerednik Poleg Wyspiariskega je nedvomno eden največjih poljskih slikarjev Jacok Mnlczewski, ki je umrl pred nekoliko leti. Zdaj je o njem napisala krakovska pesnica in slikaricn Michalina Jano-szeuska knjigo sjiominov z naslovom: \Vielki terc-jare (Veliki tretjerednik), Poznan, založba Katoliške akcije, kjer opisuje tega velikega slikarja kakor asketa v anekdotah, ki spominjajo na svetniške legende. Slikar se je vse življenje ironiziral, toda v tej ironiji odkriva pisateljica frančiškansko srce, ki mu je dalo, da je legel v meniški obleki j kot tretjerednik v grob. Pisateljica sporoča več po-| drobnosti iz njegovega življenja, njegove izjave o umetnosti in posameznih delih, kar vse ima pomen za umetnostne zgodovinarje, nad vsem tem pa se dviga velika religiozna postava človeka, ki | je živel iz vere ter iskal srčnega miru in umetniškega navdiha v njej. Malczevvski spada torej I med tiste moderniste začetkom stoletja, ki so iz dekadence našli v duhovno gledanje na svet ter živeli iz mistike, ki je znak velikih in svetih ljudi. IVoue knjige DELA OTONA ŽUPANČIČA. — I. zvezek: Mlada pota (str. 190), U. zvezek: V zarje Vidove, »Iz pisanic« in »Lahkih nog naokrog«. Ciciban, Sto ugank. Paherki, Jerala, Epigrami in napisi (str 223), III. zvezek: Noč na verno duše, Veronika Doseniška. Iz nenapisane komedije (str. 211). Uredil Josip Vidmar, opremil Marko Zupančič. Založila Akaedmska založba v Ljubljani. KNJIGE SLOVENSKE MATICE zn 1. 1930.: Izidor Cankar: Zgodovina umetnosti v zahodni Evropi. III. del: Od 1. 1100 do 1. 1546. 1. snojiič: liazvoj stila v italijanski renesansi. M. Cervantes: Bistroumni plemič don Kihot iz Manče. Poslove-! tiil Stanko Lchcn. Druga knjiga (str. 351). Tretja ( knjiga (str. 350). Milica Stupan: Težko vzgojljivi otroci. Mnribor (str. 150). Umetnost na grobeh. Nabral in uredil Ivan Albrecht. Cena 15 Din. Ferdo Dclak: Rokovnjari. Romantična odrska zgodba v sedmih slikali. Cena 20 Din. Edvard Gregorin: Kralj z neba. Sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja z branjem besede božje, pesmi psalmistov in blagovesti, ki so oznanja v imenu Gospodovem. Cena 15 Din. Janez CiRler: Srečo v nesreči. (Cvetje iz do-dačih in tujih logov.) Priredil dr. R. Kolarič. »Blaže in Nežica«, kulturno pedagoški pomen Slomškovega dela. Iruiuguralna disertacija. Napisal Vinko »rumen. Maribor 1930. Str. 128. Utiraj ptsnika llajnea nn pesnika Ljerinontova. Inauguralna disertacija. Mihael M. Orthaber. Užice 1936. (Cir.l Str. 95. Jugoslawische Literatur im Morgenhlntt (2. I. 1 — 31 XII. 1935), dr. II. Viukovič. Zagreb, str. 46. Zmijski Skot, spisala F. Martinfif (nagrajeni roman Društva hrvatskih književnika), Zagreb, str. 174. Sirola-Deželič-Sertič: Kolede. (Obradeni hrvatski godišnji običaji), Zagreb, Društvo sv. Jero-nima. Str. 96. Čecli mc7,i Jihoslnvanv (srskocharvatsky). — A. Beringer - J. Pavliček Praha, str. 100. Istina o išpanjolskoj. — »Jeronimsko svijetlo«, sp. L B. Cena 1 Din. Zagreb. H. Sionkiewiei: Na polju slave. Prev. dr. F. Blnički. Knjižnica dobrih romana. Zagreb. Str. 228. Josip Vandot: Kekec t naših gori. I. del: Na hudi poti. Samozaložba. Str. 157. REDNE KNJIGE DRUŠTVA SV. JERONIMA za I. 1937. Mil. Mayer: Poslednji svoga roda. Komati iz hrvatske prošlosti. Dr. I. Koprič: Majka i dojenče. Blaško Rnjič: Bunjovčioo. (Grlice.) Luis Valas: Ben Ilur. Zlntna knjiga. Beograd. (Cir.) Kreši mir Kovačevič: Smjeh naš svagdanji. (Novele.) Zagreb. Ivo l^endič: Angclusi (pesmi). Zagreb. Din 35. Družinska Prsti za leto 1937 se dob va za ceno Din 5-— po vseh knjigarnah in trgovinah. Zahtevajte povsod Pratiko s podobo sv. Družine. Posebei opozarjamo na nagradno uganko in knjižna darila MLADI SLOVENEC Miklavževo Mladi Slovenci in Janez FičSirič (Ob razvitju novega prapora) (Nadaljevanje.) O. K. Naš Miklavž je siva brada znana mu je pamet mlada, pa nikomur ne zameri, če ga prosi v dobri veri. | Za mehkužne in sladkačc nosi knjige in igrače — a za nas so oklopnjaki, avioni. tanki, vlaki. Kdor pa ni za prid in rabo, naj ga parkelj vzame s sabo, L-rna straža — hop — hop — hop! — nosi ven ničvredni trop. Zmaj rešitelj (Resnična zgodba.) Po navadi so na Kitajskem poletja zelo deževna. Tudi tisto leto ni bilo nič drugače Dež je lil mesece dolgo in reke so prestopile bregove. Sredi kitajskega veletoka Rumene reke je stal majhen otok ki ga je narasiLa voda odrezala od drugega sveta Na njem je prebivala vdova s tremi otroki. Kitajci so skromni ljudje m družina bi se že kako pretolkla skozi te nezgode, da ni nekega lepega dne mati zbolela. Vsak dan ji je bilo huje Pomoči . pa od nikoder. Po zdravnika ni bilo mogoče poslati . tn tudi nihče ne bi mogel prinesti zdravil. Ni ga bilo človeka namreč, ki bi se upal čez deročo reko na osamljeni otok. Najstarejši sin Jan g pa je bil prebrisan dečko in je znal najti pot iz zagate. Spomnil se je, kako je prejšnja leta z vaškim! otroci spuščal zmaje v zrak. V glavi se mo je porodil sijajen načrt. N.i dolgo premišljeval, ampak se je koj spravil na delo. Razcepil j« bambusovo palico na dvoje in jo tenko in gladko ostružit. Pritrdil je nanjo ogrodje iz vt-bovine in ga prevlekel s trdim papirjem Ko je bil rmaj narejen, je prevažal na rep lniste k. na katerega ■jtf napisal: »Moja mati je bolna. Pošljite z zmajem zdravila!« Odšel je k reki. ki se je kalna in grozeča valila med otokom in vasjo na drugem obrežju. Jang je spustil zmaja v zrak. Zmaj se je dvignil visoko pod nebo in Jang ga je spretno krmaril rez reko Dolgo se ie vrvica, na kateri ie bil privezan, odvijala, preden je zmaj dosegel oddaljeni breg. Počasi se je na drugi strani spustil na tla. Vaščani so opazili belega ptiča m videli znamenja. ki jih je dajal Jang iz daljave. Našli so listek i-n se med seboj [»svetovali. Ker so v vasi vedeli, kakšno bolezen ima Jangova mati, so odposlali sla k bližnjemu zdravniku. Zdravnik je poslušal in predpisal zdravilo. Sel se ie vrnil z zdravilom v vas. Vaščani so privezali zdravilo na zmaja in Jang ga je potegnil nazaj na otok Še večkrat je napravil zmaj takšno pot čez Rumeno reko in zdravje Jairgove matere se je vidno boljšalo. Se preden je voda odtekla, je bila mat; že zdrava. Tako sta prebrisani Jang in njegov zmaj rešila materi življenje ... Začaran krog. Učiteljica- »Sirarn te bodi Janezek, vedno hodiš v šolo nepočesan.« — »Nimam glavnika.« — »Pa si ga izposodi od očeta.« — »Oče pa las nima.« Najlepše Miklavževo darilo i. V predmestju stoji lesena baraka. Kakor stara beračica se stiska med debla visokih kostanjev. Skozi razjioke lesenih sten piha ledena sapa v notranjščino. Tudi streli* ie že vsa raztrgana, vsa luknjičasta. V lepih pomladnih dneh se že še prebije kako. Zdaj pa ni več sonca, ni več pomladi. Težke deževne kaplje padajo raz strop in močijo vse: skrinjo, posteljo in mizo. še nekaj tednov — in segnili bodo jx>slednji ostanki pohištva. Vide! sem deklico, ki je šla mimo. Gosposko je bila oblečena in imela je velike, kakor jezero sinje oči Začudeno je obstala pred beraškiin domom in pocukala gospo. ki je šla z njo narahlo za rokav: »Mamica, ali je to hlevček za ovce? Kje pa je pastirček?« »Ne, to ni hlevček za ovce,« je odgovorila gosfva m se veselo nasmehnila »Tukaj stanujejo ljudje.« »Ljudje?« se je začudila deklica in široko odprla oči... Mnogo jih hodi mimo. Nekateri imajo vesele, brezskrbne obraze, mnogim pa leži trudna žalost v očeh. Vidijo in razumejo vse, pa ne morejo pomagati. Molče objamejo barako s pogledom in težko jim je pri srcu. Vedo: tod je sama beda. sama žalost doma In potem pospešijo korake, da j.iim mračna slrka čimprej izgine izpred oči. 2. Zarja je zaprla zlato oko nad vrhovi daljnih gora. Temne sence se kakor strahovi plazijo vsepovsod. V baraki ni luči ne tople peči, ni sladkega otroškega kramljanja. Okoli nje in v njej sami je vse tako tiho, tako tiho. Otožne otroške oči strmijo v temo in sanjarijo. Nocoj je Miklavžev večer. Po širokih, razsvetljenih mestnih ulicah se vozi. Vse polno lepih reči ima s seboj: lesene konjičke, punčke z živimi očmi. vozičke kosmale medvedke, kužke. fige. orehe, ro 4. PRIZOR. Prejšnji. Brez Janeza Fičfiriča in njegovih dveh spremljevalcev. I. Deček (za odhajajočim): Ta bi prodal tudi lastno mater. IL Deček: Za dvajset srebrnikov kot Judež Iškarijot! III. Deček: Malo bi ga morali vsekakor pre-mikastiti! I. Deček: Zato je pa tako predrzen, ker ve, da ga ne bomo. II. Deček: Preveč potrpežljivi smo. III. Deček (pokaže s palcem na čelo). Najbrž nima vseh koleščkov v redu. drugače nam ne bi V6ega razblebetal. I. Deček (zamahne omalovažujoče z roko): Ni vredno izgubljati besed. Fantje, raje eno zapojmo II. Deček: Pa res. Tisto našo! Dečki (vsevprek): Pa jo dajmo! I. Deček (se postave prednje kot pevovodja in di znak). Dečki (zapojo v zboru): Krivce za klobukom, nagelj rdeč v gumbnici — takšni smo mi fantje, ki slovenske smo krvi. Krivci 60 poguma nam ponosno znamenje, nagelj znak ljubezni vroče, kakor plamen je. Tri stvari nam drage so ko ptičkam šumni log in ko rožam sonce: mati, domovina, Bog! Deklice (navdušeno zaploskajo): Bravo! Bravo! Prva deklica: Dekleta, zdaj pa zapoimo še me svojo! (Se postavi prednic kot ptvovodkinja.) Deklice v nar. nošah (z deklicami; v nar. barvah v sredini, zapojo po napevu nar. pesmi »Zakaj ste me dali na visoke gore«): Slovenska sem mlada, ljubim svoj dom. do groba ostala zvesta mu bom. prav zares. Za dom in za mamo bo v prsih srce utripalo gorko do zadnjega dne, prav zares. Dečki (navdušeno zaploskajo): Bravo! Bravo! 5. PRIZOR. Prejšnji. Deček s harmoniko. Deček s harmoniko (pride z desne, dvigne klobuček in zavriska); Ujuh! I. Deček: O, harmonikar je prišel. Bog te živi, Tone! Vsi dečki: Bog te živi! II. Deček (prešerno udari s peto ob tla): Ujuh! Zdaj bo jm veselo. Ali se bomo zavrteli! (Se zavrti) III. Deček (ponudi harmonikarju stol): Na, kar semkaj sedi. Boš eno urezal. II. Deček (posnema igranje harmonike): Tisto daj: mtadra. nitadra! Harmonikar: Te pa ne znam. II. Deček: Pa daj tisto: ridel, didel. didel, di! Harmonikar: To pa še manj. I. Deček (drugemu dečku): Tak, daj no že mir! Bo že sam zaigral. Dečki in deklice v nar. nošah (se razvrstijo okoli harmonikarja). Harmonikar (zaigra narodno pesem): O moj preljubi, dragi dom ... Deklice v nar. barvah (izvajajo zraven simbo lične vaje ali rajajo). I., II. in III. deček (ko je pesem končana, se slovesne postavijo v ospredje odra in zadekla-mirajo): Mi smo iz zemlje slovenske zrastli kot majniški zvončki. Boter in botrca draga — tukaj so naši poklončki! (Se priklonijo.) žiiče pomaranče, sladkorčke ... Pred visokimi mestnimi hišami se ustavi kočija, s« ustavi avtomobil. Častitljivi nebeški gost izstopi in izgine s spremstvom v vežo. Povsod, kjer potrka s svojo srebrno palico, se naseli božja sreča. V to temno, samotno predmestno ulico gosposka kočija ne zavozi nikoli. Tudi Miklavževa ne. Morda sivolasi poslanec božji ne ve, da je ta be-raška koliba - tudi človeški dom? O, prav gotovo ne ve. Kako bi mogel drugače pozabiti IvanČka in njegovo mater? V mračnem kotu barake, med kupom slame m raztrganih cunj leži Ivančkova mati Težko diha in njen obraz je jiodoben obrazu mrliča: ves je upadel m bled. Dolgoletno trpljenje je zarisalo vanj astre sledove. In njene roke... Tako drobne so, tako bele. kakor da še niso nikoli imele pekočih žuljev. Hudo je Ivančkovi materi nocoj: bolna je in brez vsega, še suhega kruha nima v omari. Njene misli romajo nekam daleč. Vsak večer znova prero-majo križev jx>t svojega življenja m vsak dan so bolj trudne in žalostne. Pred tremi leti je mož odromal v svet. Doma je zaslužil malo. a kar je zaslužil, je zapravil v družbi kvartopircev in pijancev Pozno v noč se je vračal domov Večkrat je pretepal oba: njo in Ivančka. Ivanček leži v nasprotnem kotu barake na per-giišču trde slame in se trese od mraza. Visoko čez obraz si je potegnil odejo. Pa vse nič ne pomaga. Mraz sili do njega kakor lačna zver Ne more. ne more zaspati. Misli na Miklavža .. Sredi zlate Miklavževe noči se mu prikaže v sanjah angel. Ljubeče se skloni k njemu in ga vpraša: »Ivanček, sirota, [>ovej, kaj imaš rajši: da ti Miklavž vrre očeta, ali da ti prinese zvrhan koš lepih reči?« Ivanček ni prav nič v zadregi za odgovor. Takole odgovor' božjemu angelu: »Očeta naj mi vrne! Tako sama sva zdaj z materjo. Joj, včasih me je kar strah. Lahko se zgodi. i da se »redi črne noči priklati hiidohen razbojnik in nama odreže glavo. Očka ie močan in naju bo branil. Naj mi ga vrne dobri Miklavž!« Deklice v nar. barvah (dvignejo šopke, stopijo naprej in zadeklamirajo): Samo s skromnim šopkom cvetja vam prihajamo nasproti, tisoč sanj, želji in upov pa nas spremlja na tej poti. (Pokažejo prapor.). Prapor novi — stre slovenskih živ, mogočen plamen je. Na| resnice in lepote bo nam sveto znamenje! Vsi dečki in deklice (napol obrnjeni k pra-jx>ru): K novim vrelcem, k novim zarjam vodi, prapor, nas v daljave, zvesto služi domovini v znamenju miru in sprave! Deklice v nar. barvah (stopijo z odra in izročijo botru in botrci svoje šopke, in sicer botru modrega in rdečega, botrci pa belega). Dečki in deklice (medtem zapojo ob spremlje-vanju harmonike nar. pesem): Na Slovenskem je fletno, so visoke gori, so bistri studenci in bele cesti. Deklice v nar. barvah (se postavijo v ospredje odra. obrnjene proti občinstvu, in sicer deklica v belem na levi skrajni konec odra, deklica v modrem i v sredo, deklica v rdečem pa na desni skrajni konec odra; izza nedrij potegnejo robčke: prva belega, druga modrega, tretja rdečega, in matiljajo v pozdrav). Deklice v narodnih nošah (se primejo za roke in pojoč zarajajo): La—la, la—la, la, la—la, la—la, la, la—la, la, la, la. la ... Dečki (stojijo v ozadju, po taktu ploskajo v dlani i>n pojo z deklicami). I. Deček (na koncu pesmi dvigne klobuček m zakriči na vse grlo): Bog živi naš novi prapor! Vsi (navdušeno, dcklice z dvignjenimi rokami, dečki z dvignjenimi klobučki): Živijoooo! II. Deček: Bog živi botra in botrcol Vsi: Živijoooo! III. Deček: Bog živi naSo Aepo slovensko zemljo! Vsi: Živijoooo! (Med vzklikanjem, vriskanjem in dviganjem klobučkov odhajajo na desno.) Deklice v nar. barvah (odhajajo zadnje; odhajajoč mahajo z robčki v slovo). Konec. Za mlade risarje Kako pravimo — in kako bi bilo v resniel... Ce kdo komu kaj pouzma ali kako drugače pride navskriž s policijo ir sodnijo, ga zapro v ječo. Ljudje pa potem pravijo: »Pod ključem je!« Kako čuden prizor bi bil, če bi kdo v resnici sedel l>od ključem, nam kaže slika, ki jo je narisal Tugomir Sušnik, dijak 11. razr. gimn. v Zagrebu. Tudi res! V šoli so govorili o velelniku. Pri uporabi je dal učitelj nalogo: »Zapovej konju, naj potegne voz!« — Petrček: »HijoU Božji angel se dobrohotno nasmehne in svečano reče: »Ivanček, sirota, izbral «i si najboljši daTl« 3. Zarja je spet odprla zlate okolo nad vrhovi daljnih gora. Miklavževo jutro se je prebudilo. Ivanček si pomane oči. vstane in se zavzame, ko vidi, kako mama stoji ob železni peči in kuha kavo. »Ali nisi več bolna?« jo povpraša. »Samo malo še,« 6e nasmehne mati m ga poboža po razmršeniih laseh. Trk! Trk! zdajci nekdo močno potrka na duri. Ivanček in mati se zdrzneta. Le kdo naj bi hodil k njima ob tej zgodnji jutranji uri? Trk! Trk! »Bog ve če ni parkelj?« zaskrbi Ivančka. »Bog ve če me ni prišel spet kdo tirjat?« zaskrbi njegove mater. Trk! Trk! potrka znova na duri in globok moški glas zaikliče: »Odprite!« S tresočo se roko zavrti mati ključ. Vrata se odipro in tedaj--- Ivanček komaj diha od prenesečenja. St-mi neznanemu možu. ki stoji na pragu, v bledi obraz, strmi v njegove trudne oč' — in se spomni nočnih sanj. V hi|>u je ves v solzah. »Očka!« zakriči io se mu vrže okoli vratu. 4. Kako čudovito se je zgodilo vse to! Skorajda tako kot v pravljici Ivanček sedi na očetovih kolenih, mati sedi zraven, posluša moža in je srečna. Zdi se ji._ da sanja. »... in kar čez noč. ob uri, ko sem mislil, da je že vse končano, in sem imel samo še smrt pred očmi. je prišlo pismo iz Amerike Umr! mi je brat in mi zapustil vse. Hej, Ivanček, zdaj nismo več berači. Kupili si bomo lepo hišico in živeli v njej veselo in brez skrbi do konca dni.« Ivančkove oči so tx>1ne sonca. Strmi v očeta n ie srečen, presrečen da so se uresničile nočne sanje, kaj im. vse drugo mar! Najlenše mu je prinesel Miklavž vrnil mu je očeta. Znamke pripovedujejo Kaj je doživeta poljska znamka Na svet sem prišla v Varšavi, glavnem mesta Poljske. Iz velikanske tiskarne so me • prijateljicami prmesli na lesen voziček. Kolesa so zaropotala po cestnem tlaku in droben tnožiček nas je odpeljal na [»stajo. Na postaji smo ležali ves teden v mrazu in temi. Premetavali so nas sem in tja po pustem skladišču. Po dolgem času se nas je usmilil železniški uslužbenec in nas prenesel v vagon. Lokomotiva nas je odpeljala v Lvov. Iz Lvova so nas odpeljali v Krakov, nekdanjo prestolnico. Nekdo nas je zaprl v gorko sobo. Ko so nas vzeli iz zaboja, smo videle, da smo v poštni sobi, v družbi treh uradnikov. Eden izmed njih nas je položil na pisalno mizo, kjer sem ležala dva dni. Tretji dan se je oglasil pri okenca neki duhovnik. Uradnik me je odtrgal iz družbe in me izročil gospodu. Ta me je takoj nalepil na belo pismo in me dal s pismom nazaj uradniku, ki me je spet položil na mizo in me udaril z nekim okroglim predmetom tako, da se mi še zdaj poznajo črni obrisi. Cez pol ure so me zagnali t vrečo, vrečo so vrgli najprej v avtomobil, potem pa v vlak. Vozila sem se zelo dolgo. V moji družbi so bite same ponosne angleške in italijanske znamke. N* neki postaji je nekdo dvignil vrečo in nas odnesel v zaprt avtomobil. Avtomobil je zdrčal po širokih ccstah in ulicah, ter se nazadnje ustavil pred veliko palačo, na kateri je bilo napisano: »GLAVNA POŠTA V LJUBLJANI«. Srečna sem bila, da sem prišla k tvojim slovanskim sestram v prelepo Sk>venij<>. Spet so ma odpeljali nazaj na postajo, $ postaje pa sem M peljala z vlakom še kakšnih petnajst minut Vlak se je ustavil. Na tej postaji sem brala: »POSTAJA DOMŽALE« Kmalu sem prišla v roke nekemu možu, ki me je z drugimi jugoslovanskimi znamkami odpeljal proti pošti Lukov ica. V Lukovici so nas vzeli iz vreče in udarili na pismo poštni pečat Potem pa sem romala v torbi naprej do pomožne pošte Blagovica. Tam je upraviteljica pošte torbo odprla ia me vzela ven. Sama je odprla Si smo in ga brala, ker je bilo naslovljeno nanjo, lene je izrezala z ovitka in me nalepila v veliko knjigo. Ko sem se malo razgledala, sem videla, da sem v družbi samih poljskih tovarišic. Iztuh-tala sem, da sem v album« znamk. Mislim, da ie moja pot končana in da bon zdaj v miru živela sredi svojih poljskih tovariš ac. Kaj je doživeta jugoslovanska znamka Jaz sem jugoslovanska znamka. Beli dan sem zagledala v Belgradu, glavnem mestu Jugoslavije. Kakor sem slišala od nekega stavca, me ni dobil v roke »tiskarski škrat*. Sicer ne vem, Ica je to, bo pa gotovo nekaj hudega. V tiskarni so nas naložili v zaboje in nas odpeljali na vlak. Dolgo smo se vozile. Vožnja je bila sicer prijetna, toda naš zaboj je bil spodnji in smo morale držati na sebi še sedem zabojev. Od dolge vožnje sem postala trudna in zaspana. Začela sem kimati ia dremati, nazadnje pa sem trdno zaspala. Zbudilo me je govorjenje. Pogledala sem ofcoft sebe in opuila, da sem v neki tratila. Po omarah io policah je ležalo vse polno časopisov, razglednic in cigaret. Trafikant je govoril z nekim možem, ki pa je kmalu odšel PriAd je deček, ki me jc kupiL Kar ponosna sem bila, ko je odštel zame 1 dinar in 50 par. Ko pa je tekel čez cesto, me ie izgubil. Znašla sem se na mrzlih tleh. Kmalu bi bila omedlela. Pa nisem dolgo ostala na tleh. Pobral me je neki večji deček. Nesel me je domov in me nalepil v zvezek, v katerem je bilo še polno mojih tovarišic iz Francije, Romunije, Bolgarija, Anglije m drugih krajev. Na zvezku je bil napisan na6lov: Zbirka znamk. Last Valentina Albina. Tako sem izvedela, kako je dečku ime in da sem v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije. V tem zvezka sem še zdaj in se mi kar dobro podi. Pa ie drugič NI Valentin Albin. di jak I. razr. Id. gimn. v Ljubljani. ZA 2IDANO VOLJO Prem eteaes Janezek sreča Tončka ln ga zaprosi: »Tonček, daj, posodi mi pet dinarjev!« >Prav rad, samo toliko časa počakaj, da se vrnem iz Belgrada,« odgovori Tonček. »Kdaj boš pa šel v Belgrad?« ga vpraša Janezek. »Nikoli, ampak kadar se vrnem odtam, ti gotovo posodim denar!« se odreže Tonček. Čuden gostilničar Neki gospod vpraša gostilničarja: »Kaj imate za jesti?« Gostilničar začne naštevati: >Imam svinjska glavo, goveji jezik, telečje srce ...« Gospod ga jezno prekine: »Nisem vas vpraSal, kakšni ste, ampak kaj imate sa jesti U Čudna Navihani Janko: »Jažek, ah žc veft, da kfl v ljubljanski bolnišnici neki revež že ktini dni, pa ga še niso pokopali.« Jože k: »To p« ni lepo. Zakaj ga pa no&eja pokopati?« Janke: >Zato, ker Se ni umrl!« Ogenj brei dima Metka je zbolela. Imela je hudo vročino. Ko je prišla teta na obisk, ji je mama potožila: »Ne vem, kaj bo z Metko. Vsa je v ognju 1« Metkina mlajša sestrica Ančka je mamo začudeno pogledala in jo vprašala: »Pa kako to. da ni videti nobenega dima?l< Niso bogati Oče Je pripovedoval teti, kako so sosedovi bogati. »Nikar ne verjemi, teta!« se oglasi Francek. »Zakaj j>a ne?« se začudi teta. »Včeraj sem gledal k njim skozi okno in videl, da dva igrata na enem samem klavirju 1« Za božič bomo pospravljali. Takole si pripravi« lestvico za dela. ki iih moraš izvršiti na zgornji stopnici. na tkanino ali na krpo. ki z njo nato madež tako dolgo drgnemo, da se posuši. Tako pride na madež navadno sicer dovolj topila, da sc madež raztopi. ne pa dovolj da bi sc izpral Po lahkem in hitro hlapečein snažilnem 6reds'vu se zato madež kaj rad razleze po blagu, tvoreč toliko osovražene umazane kolobarje. Deloma s« »o zgodi zato, ker je s topilom oprano mesto večinama čistejše ko ostalo blago Pri nekaterih vrstah blaga se 6 takim snaženjem sploh ne moreš izogniti kolobarjem Tedaj je najbolje, da odparaš blago do šiva m vsega namočiš. V kemičnih čistilnicah nikdar ne-izpirajo le madeža, temveč perejo vedno vse blago s paro čistilnega sredstva. 3. K či6tilskiin predstvom spada tudi salmijak, bolje »saimijakov cvet«, pravilno pa amonij a k. Z njim snažijo nekatere gospodinje, slično kakor z bencinom, najrazličnejše madeže, predvsem pa mastne. Z uspehom so baje zadovoljne do prvega likanja. Včasih se pa zopet pojavijo madeži. To pa zato, ker amonijak ni topilo za mast, za druge madeže je pa celo slabši od vode. Nekateri mastni madeži se z dolgotrajnim mencanjem i amonija-kom na površini sicer spremene v milo, ki se z vodo izpereio. popolnoma pa ne odstraniš z njim masti. Zato prileze časih madež spet v obleko. Nima pa amonijak samo te slabe Lastnosti, da skoraj ne čisti bolje od vode; amonijak še načenja živalsko tkaničie (volno in svilo) ia tudi barvo blaga lahko uniči. ŠTEDILNIKI, 2ELEZNIN A FRANC GOLOB LJUBLJANA WOLFOVA 8 — Kuhana, zmečkana jabolka obtežijo želodec. Ce jih pa pomešamo i zmešanim krompirjem, to lahko prebavljiva. Ribje olje? Tolikokrat čitatno. da naj slabotni otroci pijejo ribje olje. Kaj vsebuje, da ga tako priporočajo? Ribje olje vsebuje vse one najvažnejše vitamine, ki slišimo, da ga ta in oni otrok ne prenese. Večkrat pa slišimo, da ga ta oni otrok ne prenese. Otroku ga moramo pač pravilno dali. Nekatere matere otroka vprav mučijo z ribjim oljem Ta tišči otroka za nosnico in mu vliva žlico olja v usta; druga polije olje na kruh. tretja zabeli solato z njim. Ce tako ravnamo. se ne smemo čuditi, če ie otroku potem slabo in ga bruha. Vzemi pa majhno skodelico in daj vanjo tri polne žlice mleka, kave ali kakava in žlico ribjega olja. 1 o dobro premešaj in otrok bo vse to rad izpil; ko izptje naj vzame še sladkorček v usta. — Uspeh ribjega olja je rm čudovit: otrok se kar razcvete. — Ribje olje moram imeli spravljena na hladnem .sicer postane žaltavo. To olje pa koristi lud- odraslim in stari ljudje naj bi ga jemali ko otroci, da se okrepijo. Slišati 90 pa tudi glasovi, ki trdijo, da je uživanje presnega masla še boljše in da so začeli ribje olje priporočat: in uvajati vprav dežele, ki vse presno maslo in sploh mleko, izvažajo in spravljajo v denar. Vprav o sicer tako napredni Danski je slišati, da ima slabotne, rahitične otroke, ker ne daje svojim otrokom presnega masla, marveč ga prodaj« in da otroci hirajo, a kupčija cvete. Kaj je potem boljše? Preveč umno mlekarstvo ali zdravi otroci? NOfOST CnV^^ S _J MANUFAKTUKA | »Pazi se! Pomisli na svojih 0000 otrok!« Božično pecivo Sladke prestiet. Vzameš 375 gramov moke in jo pomešaš • 100 grami presnega masla, dodaš šc 125 gramov sladkorja, 1 jajce in vanilijevega slad >ja in napraviš iz tega testo. Pustiš ga počivati. Potein izoblikuješ prestice, jih rumeno opečeš in obli ješ s polivko iz 150 gr presejanega sladkorja, 2 /lici vode in dodaš 2 žlici limonovega soka in vse dobro premešaš. Pihonlna svinjina (za kosilo in večerjo). Kupiš 30 do dkg svinjskega stegna brez kosti. Meso opereš. stolčeš in obribaš s soljo, s pol strokom česna in v ponvi, ki je malo višja ko meso, opeoeš svinjino v malo masti na obeh straneh. Potem doliješ toliko vode, da je meso pokrito in 2 do 3 žlice paradižnikove mezge. Nato pokriješ, dušiš na štedilniku in obračaš meso, dokler ne izhlapi mokrota. Potem vzameš meso ven, omaki doliješ malo vode in pustiš, da prevrč. Meso razrežeš na tenke kose in ga razpoložiš po vroči skledi in obiiješ / omako. Mesene rezine obdaš s krompirjevim pirejem; krog vsakega kosa po kolobar pireja. izrez na hrbtu, vlečka. — Moda si je izposodila vzorce tudi od narodnih noš, in sicer od bretonske, dske in španske. — Bretonski so privihani klo-i, ohlapne jopice, izpod katerih je videti uvezen telovnik, predvsem pa žametasti vzorci na suknu. Od Poljakinje smo vzeli visoke kučme in kratke, s krznom obšite kočeinajke Španski so klobuki bo-lero in jopice bolero, ki so s krznom obšite. da se prilegajo severnemu podnebju. Pleteno - na roke narejeno Sedanje pletenine so likovite (plastične). Odkar si je moda pletenin osvojila tudi tako zvane popoldanske in celo večerne obleke, se trudimo, da ima mo tudi zanje primerne vzorce, ki so vprav dehte-če-slikoviti, ki vsebujejo tudi zlate in srebrne svilene niti Na drugi strani pa so vzorci za pletenine tudi iz debele volne z jako slikovitimi vložki in ki vplivajo ko valovite črte položnih holniov sredi cvetočih travnikov in žitnih njiv. — Tudi zveza dveh vrst različnih pletenih vzorcev v enem in istem ino- Otroški zimski plašči Deški plašč (M. 1), ki hna le eno vre+o gumbov, ie narejen po uovem športnem načinu, ima ukrivljen naplečnik in prešite gube, ki vrh pasu zijajo. Kupiš 150 cm blaga v širini 140 cm. — St. 2 je do brade zapet plašč, ki ima naplečnik. žepe in pas in je za deklico 7—8 let. Nov je način zapenjanja. ki j« skoraj prav ob strani, zato padata oba dela spre- daj dvoino. Potrebuješ 140 cm blaga v širini 140 a. — Prav lep je zimski plašč št 3 iz rdečega suk-oa za majhne deklice 3 —5 let. Za vratom je pokon- čen, oizek ovratnik. Kupiš 130 an blaga, ki je široko JtrsU*. 140 cm. — Iz križastega blaga je dekliški plašč št. 4, ki nima spredaj pasu, pač pa zadaj, kjer je tudi razpučšena guba (glej zadešnjo sliko!) Kupiš za 10—12-letno deklico 180 cm blaga v širini 130 cm. — St. 5 pa je deški plašč (12 -13 leti. ki se dvoj nato zapenja in je v kroju ranglan. Blago, ki ga kupiš 200 cm. naj bo trpežno in široko 130 cm. — Vsi ti plašči so primerni za božična darila. Naredi jih obilne, da se lahko podaljšajo, kakor morajo biti sploh vse otroške obleke narejene! Otrok - dar božji Oospodaraka beda nasprotuje otroku: tako pravijo tudi v mestu kikor na deželi. Vendar večinoma ne govorijo tako reveži, ampak ljudje, ki bi mogli večje število otrok vzgojiti, jih pravilno prehraniti in dobro preskrbeti. Čudovito pa j«, kako obdari Bog vprav poznejše otroke z bogatimi darovi, kakor bi hotel že na tem svetu poplačati staršem premnoge skrbi, nadloge in žrtve. Zatorej je narobe, če pravimo: čim manj otrok je, tem bolj so sposobni za življenje! Mimo tega je pa za prve otroke dosti bolje, če zrastejo sreai več sester in bratov, dasi ie revščina v hiši. To blagodejno vpliva na izoblikovanje značaja in jih usposablja za delavne in poštene ljudi. V dokaz tem besedam navajamo nekaj zgledov: Johan Sebastian Bach, veliki svetovni glasbenik ladatelj, je bil najmlajši otrok družine, kjer je bilo osem otrok. Slavni socialni delavec, veliki škof Ketteler je bil šesti med devetimi otroki. Slavni irski voditelj katoličanov, 0'Connel, je bil iz družine desetih otrok. Duhoviti iznajditelj optičnih instrumentov, Frauenholer. je bil deseti otrok nekega revnega steklarja. Sveta Hildegarda, ena največjih in najduhovi-tejših svetnic, ki je spisala več znanstvenih del, je bila prav tako deseti otrok v družini in Handel, slavni skladatelj tudi. Veliki Napoleon pa je bil trinajsti otrok v družini! Sveta Katarina je bila tri in dvajseti otrok iz družine pet in dvajsetih otrok. Sveti Ignacij, ustanovitelj jezuitov, eden izmed najizrazitejših osebnosti v zgodovini človeštva, je bil najmlajši sin družine s trinajstimi otroki. Sveti Klemen Marija Hol-bauer je bil dvanajsti otrok in dvanajsti je bil tudi veliki skladatelj Haydn. Miklavž" fe nosil Pri nas nosi samo Miklavž. Ne poznamo božičnih daril od prej, pač pa smo si to navado privzeli od mestnih šeg. — Navzlic temu pa je še vedno za slovenske otroke najvažnejši »Miklavž« — V navadi so tako zvani »Miklavževi večeri«, ki so pa razvada tz mest in tujih dežela. Ce že mora biti Svetovni zgodovinar Gregorovius je bil najmlajši izmed osmih otrok Dominikanec Bouaven-tura, slavni pridigar, je bil trinajsti otrok. Siemens, svetovno znani industrijalec električnih naprav, je bil iz družine štirinajstih otrok. Sveti Frančišek ksaverij je najmlajši član družine, ki je imela sedem otrok in Marquette, drzni najditelj veletoka Mississippija, je bil najmlajši otrok izmed šestih otrok. Sveta Terezija Deteta Jezusa je bila izmed devetih otrok zadnji otrok. Kakšna odgovornost bi bila to za ves katoliški svel. če bi bili starši preprečili porod tega otroka! Gorres. ki mu je dejal Napoleon peta velesila na svetu, je bil osmi otrok. Papež Pij X., bodoči svetnik, izhaja iz ubožne družine devetih otrok. Veliki škof Fenelon, je bil trinajsti otrok. Angleški škof Vaughan Salfordski je bil zadnji med devetimi otroki, izmed katerih je bilo šest bratov duhovnikov in tri sestre redovnice. Eden izmed bratov je bil slavni kardinal in nadškot west-minstrski. drugi brat nadškof v avstralskem glavnem mestu Sidneyu. Tudi pri nas znani, mnogo čislani ljudski pisatelj Albin Stolz je bil trinajsti otrok. Benjamin Franklin, slavni iznajditelj pa sedemnajsti otrok revnega mlinarja. Ce prebiramo podatke naših velikih ljudi, so skoraj vsi otroci revnih družin, ki so imeli po več otrok. Tudi naši voditelji so torej iz družin, kjer ni bilo blagostanja, pač pa obilo blagoslova z otroki. Kakšno krasno plačilo za vse te starše, ki so svoje otroke sprejeli kot darove svojega Stvarnika: poslednji je postal največkrat najlepša krona, blagoslov za Cerkev in državo, časih za ves svet. bavajo z igračami, proslavljajo dobroto sv. Miklavža; ves večer je tih, domač praznik: je prvi sveti večer, prvi božični praznik! Ohranimo si ga, ker je nai! _ Različni modni vplivi Moda zavisi od raznih vplivov. Izposoja si od preteklosti, da bi bi si ohranila ravnovesje. Toda preteklost ji je zapustila toliko različnih sporni nov, da je izbira jako težka. Tako pa moda ni prav nič izbirala, marveč je pograbila to iz te dobe, ono iz one, ko v kaki izposojevalnici za maškeradne obleke. Tako moremo v velikem svetu videti gosposke ženske, ki je ta ko kaka markiza z dvora Ludvika XV., ona ko modna dama tako zvane direkto-rijske dobe (ko je vladal v Franciji direktorij — pred Napoleonom), ta spet kot Španka, ona kot Poljakinja. To bi bilo jako raznovrstno, če bi ne bila v vsaki obleki — Parižanka. Od grške mode si je letošnja moda izposodila zgri-bane tunike, ki so vrh ozkih, iz podloge narejenih kril in pa drapirano (spotegnjeno) obleko, ki jo pod prsi držijo cvetlične kite skupaj. Od 18 stoletja si je moda izposodila obleko francoske garde. Na lovke iste dobe spominja pokrivalo na tri vogale (trovogelnik), dalje še jopo, ki je v pasu jako zažeta in ima narazen štrleče škrice in še velike, privihane manšete na rokavih in s krznom obšite robove. - Vpliv direktorija vidimo v modi redingote. (Tak plašč smo v oktobru priobčili na tem mestu). Tudi leta 1880 00 so prispevala današnji mo di. zlasti za večerne obleke: to so kitajski rokavi, Miklavžev večer, imeitno ga doma! Ali naj Miklavž prinese darila zvečer, slično kakor to delajo ob bo žičnem drevesen, ali pa naj prinese zjutraj. Večer v domačem krogu je ko sveti večer. Otroci se za- Pravilni zaboj za spravljanje krompirja. Zaboj narediš kar doma! Pletena jopica po novem kroju: na ramah, rokavih in prsih so vidni vzorci paličastega pletenja. delu, ko ni niti potrebno, da menjamo barve, je prav novodobno, česar doslej še nismo imeli. Tako je na pritnor naprsni del kakega pletenega telovnika v vzorcih kvadratov, a ovratnik in hrbet sta povsem gladka, rokavi pa imajo široko, likovilo progo. Ali pa je ovratnik prepleten z ozkimi, pletenimi trakovi, ki so vanje uvezene majcene zvezdice. Za take linese, ki 60 ko nalašč za tiste, ki vidijo tudi v zunajosti kos »duše«, ni treba kakih kričečih barv. saj vplivajo že sami s seboj elegantno. S|>ort, ki ie bival časih le v sivini, se je v oble kah poživil. Mnogo je tu zelenih odtenkov in rjastih in modrih. S temi preluknjanimi nogavicami razveseliš sina-športnikal Prali bomo Pralna sredstva delimo na tri skupine: 1. So sredstva, ki mehanično odstranjujejo ne snago iz tkanin, lo je milo v kosih in luskinah. Milo dela med mencanjem peno, ki jemlje uma zanost iz blaga. Milo ki se ne pen1, tudi ne čisti. Dobro milo ne razjeda nobene tkanrie. Med pranjem z milom se blago uniči le toliko. I > likor se obrabi izvzemši seveda, če blago sploh ne prenese namakanja v vodi, ne da bi se poškodovalo. Z Sredstva, ki raztopijo nesnago. Najvažnejše tako sredstvo je voda, nato še bencin in stična, najlažja mineralna olja. kloroform itd. V domači uporabi snažimo tkanine s temi sredstvi (izvzemši z vodo) tako. da kanemo nekaj kapljic takih tekočin Naš domači zdravnik M. M. — Lj. Hrapave roke imate pozimi navzlic pazljivosti in mazanju z glicerinom? Hrapave roke so značilne za pridno gospodinjo, ki si da dosti opraviti s kuho in perilom. Nosite pri vsakem mokrem ali umazanem delu gumaste gospodinjske rokavice, znotraj posute s smukcem; za umivanje ne rabite jedkega mila, marveč kako »mastno« milo, še bolie pa je, da si čistite roke z oljem ali bencinom. Mokre roke si vsakikrat dobro osušite z oti-račo. zvečer si jih še odrgnite z vinskim cvetom in posujte s smukcem, zjutraj p»a si jih namažite, zlasti ce ne marate gumastih rokavic, z »nebeško mažo«, ki je sestavljenna iz kitove masti, voska in mande-ljevega olja. Dobite jo najiiravljeno v lekarnah in mirodilnicah. Ista. Vnetje mišic v nogi (mendia je tisto tkzv. mišični revmatizem v bedru) vas muči, vroče kopeli vplivajo neugodno na vaše šibko srce, drgnjenje vain tudi ne pomaga dovolj. Vsekakor bi trebalo ugotoviti, ali je prizadeta res mišica ali živec, ali žila in kako, ali ne tiči za krajevno boleznijo kakšna splošna (n. pr. sladkorna, protin ali dr.). V obče de toplota dobro, dajo se napraviti vroče kopeli ali obkladki za ud brez motenj za srce. Za utiranje je sto in več raznih maž in cvetov vsako sredstvo pomaga v kakšnem primeru, ni pa nobenega za vse primere, ki so podobni, a zelo različni. A. Š. — B. Kana med prsti na nogi, kamor.se je zadrla ječmenova resa. se vam gnoji že pet let? Čudna zadeva! Kako naj vam pomagam jaz na daljavo, ko ne vidim vaše rane in ne vein, ali je od takrat kaj obtičalo v njej ali se vam gnoji kost ali je samo navadna razjedbina, kakor večkrat pri zanemarjenih ali potečih se nogah. Če res ne zmorete nekaj kovačev za pregled pri domačem zdravniku, dajte si napraviti pri občinskem uradu izkaz o svoji nepremožnosti in napotite se v ambulatorij kirurškega oddelka. J. P. — Lj. Lišajev na licu je nešteto vrst, ki se zdravijo zelo različno in navadno z lekarniškimi pri[x>močki. Kako naj uganem vrsto vašega lišaja na daljavo, kako naj vas zdravim, ko ne priobčujein zdravniških predpisov za zdravila na tem mestu iz načelnih razlogov? Cemu se obračate v taki zadevi drugam, ko imate zdravniško [>omoč in zdravila ta-korekoč brezplačno na voljo? Isti. Temnorumenkasta polt vas moti? Temnejše kože ste po rodu, pred leti vas je prijela zlatenica, zdaj se vas drži še malo — ali slabokrvnost in ta pisana združena trojica vzbuja pri vaših znancih skrb za vaše zdravje, dasi se sam ne počutite sla; bo. Zdi 6e mi tako od daleč, da zunanji videz ni brez pomena in domnevam, da delovanje vaših jeter, prevažnega droba za prebavo in presnovo, ni v redu. Da ne pride do hujših in tudi nevarnih motenj, pojdite nemudoma k zdravniku, ki morda sam posku«i z zdravljenjem ali vas napoti naravnost v bolnišnico, kjer se ugotovi dejansko stanje in določi načrtno zdravljenje s prehrano in zdravili. Pa ne odlašajte več! M. K. — Z. Okužene knjige, ki jih je imel po rokah ietičnik malo pred smrtjo, treba ali sežgati ali razKužiti. Vsaka bolnišnica, vsaka večja mestna uprava in vsako okrajno glavarstvo mora imeti raz-kuževalca, ki vam to opravilo izvrši zanesljivo in če ne brezplačno, za neznatno pristojbino. I. J. — Lj. Devetletno zasliženje grla se vam ne jx>pravi ne z grgljanjem nc z vdihavanjem raznih od zdravnika predpisanih pripomočkov? Vi se čudite, da se bolezen vleče tako na dolgo in ne poslabša, kakor pri drugih, jaz se čudim vam. da pričakujete od mene, da vam tako zastarelo 6itno6t odpravim, ko vas prav nič ne poznam in ne moreni slutiti, kaj vam povzroča to trajno vnetje v goltu ali poklicno opravilo ali kajenje ali katera druga življenjska škodljivost ali razvada. Jaz imam opraviti s svojim goltom prav toliko let, kakor jih imate vi letos; kadar presega nadlega znosne meje, pijem vroče mleko z rogaško ali radensko slatino. Kadar 6cm kaj dalj na morju, me nadlega popusti, da po-zabim nanjo. Isti. O srbenju na glavi in izp>adaniu las — šele čez pol leta. kakor sem se zarekel zadnjič. B. M. — Al. Zdravila brez dejanske potrebe jemati je nespametno in nevarno početje. Ne morem presoditi, ali je vaše poročilo verodostojno ali izmišljeno, vem pa da je vsako poseganje v naravno dogajanje usodno. Če se počutite prav. ni treba ni-kakšnega zdravljenja, če se vam ne zdi kaj v redu, obrnite se za nasvet do bližnjega zdravnika; na svojo fiest in zlasti ne na podlagi svojih predsodkov ne rabite niti »poznanih in priznanih čajev«! Saj so tudi čaji zdravila in časih nevarna zdravila, če je njih uživanje neumestno B. B. — M. Kila na popku se ozdravi pri do-jencu ali malem otroku brez operacije s povezava-njem. Pri odraslem in delovnem človeku so vse, tudi najbolj umetne obveze brezuspešne m navadno kvarne. Umestna je samo operacija, ki je brez nevarnosti in navadno uspešna, ako se odpravijo vzroki trebušni napetosti (zaprtost, vetrovnost, zama-ščenost itd.). M. M. — L Naraščanje moda pri možu, ki ima na drugostranskem stegnu krčne žile, je morda nasledek krčnih žil na tistem mestu, morda pa čisto kaj drugega. Skrbna zdravniška preiskava je potreb-na, da se določi bistvo bolezni in način primernega zdravljenja Krčne žile se dajo časih izrezali, časih pa tudi z vbrizgavanjem pripraviti do usahnjenja, kakor je pač njih lega in oblika Kajenje menda ni posebno kvarno v takih primeriti, pomembnejše je morebitno neredno in nezadostno iztrebljenje Ista. Mraz vas izredno hude zdeluje da vas boli kar ves život? Zdaj na zimo ne kaže pričeti z utrjevanjem. Svetujem vam čvrstega gibanja na pro stem obliki korakanja, morda tudi smučanja ali drsanja ali hoje na lov Ista. Zivliensko srčnost da oznanjujejo in širijo naši zdravniški nasveti, ki so vam pomagali že preko mareikatere zdravstvene težave? Prav! Življenje je boj, ki v njem zmagujejo srčni ljudje. Za ohranitev zdravja treba 6rčnega bojevanja, za dosego in vrnitev izgubljenega zdravja treba včasih še več, tvegane drznosti! Srečno in srčno! M. B. — M. O vnetju notranjih spolovil bi moral napisati obširno razpravo, daljšo kakor je vsa »Slovenčeva« nedeljska številka, ako bi hotel odgovoriti na nešteta vaša vprašanja In ves ta obsežni odgovor bi bil brez uporabne vrednosti, ker bi ne bil več kakor jx>gojno ugibanje. Saj vas kar nič ne poznam, vaše poročanje jc netočno, kar je vsekakor čudno po dvoletnem zdravljenju, da še vedno ugib-ljete, ali je bil vzrok bolezni prehlad ali okužba, ali ni morda rak na jajčniku, kakor vas je oplašila neko poljudna knjiga, ali je bolezen 6ploh ozdravna ali smete še upati na potomstvo itd. Na vsa ta in druga vprašanja naj vam odgovori zdravnik, ki vas je imel jx> rokah toliko časa, on naj določi, ali treba še drugačnega zdravljenja, morda v bolnišnici ali na kliniki ali v kakšnem zdravilišču. Vaš zbegani dopis vzbuja v meni stimnjo, da vam treba živeno-duševnega zdravljenja dosti bolj kakor telesnega. Ista. Vzročno zdravljenje je takšno, ki skuša odpraviti vzroke bolezni. Za ugotovitev rokov treba predvsem nejx>srednega zdravniškega pregleda ali opazovanja. F. š. — Lj. Ponovne možganske kapi se bojite, ker vas je letos že malce oplazila? Ne morem na daljavo presoditi, če je upravičen vaš strah. Tudi možganske kapi je več vrst, pri eni pokajo kake žile. da se razliva kri v možgane, pri drugi se maše žile, da odmre del možganov, ki ne dobiva več hrane, pri tretji se napravlja v možganih kakšno od drugod iz telesa zaneseno vnetje ali morda tudi nova tvorba. Kako je pri vas, ne vem, napoved glede bodočnosti naj vam napravi zdravnik, ki vas ima po rokah že več let. Pa ne plašite se preveč! Sredi največjega dela je zadela slavnega Pasterja kap. Opomogel se je in svoje edinstveno delo nadaljeval več let, dokler ga ni zadela drugič. Tudi j>o drugem udarcu se ni dal ugnati in je vodil svoj svetovno znani zavod čvrsto naprej. Tretja kap ga je zrušila sredi dela. Vrli mož, morda največji dobrotnik človeštva, je odložil svoj »zasluženi pokoj« na poznejši čas. R. R. — N. Mlad mož in gostilna je za vas. mlado ženo, nepovoljna, zanj pa nevarna združba. Zadeva je vsekakor resna, ker odločilna za usodo obeh. Z moledovanjem ali očitovanjem ali celo kajenjem ne opravite nič, pač pa poslabšate položaj obema, najbolj sebi. Napravite vse, kar le morete, da mti bodo večeri doma prijetni ali všečni, pwva bite, če se da. njegovo družbo k sebi, ali pa pojdite časih ž njim v gostilno in se udeležujte »zabav« pivske bratovščine če ne z vnemo, pa vsaj z dobrohotnostjo. Muhe se love na kapljo medu, a ne na <=od kisa AAalo modra je mlada žena, ki ne zna ukrotiti svojega možička. Pravni nasveti Zastarana terjatev. P. P. Lj. Tožen ste na plačilo ostanka kupnine za manufakturo, ki ste jo pred petimi leti predrago kupili in le deloma plačali. Vprašate, če morate iti k razpravi ali pa 6e lahko pošljete ženo, ker ste mnenja, da je terjatev zastarana. — Ce ste vi toženi, morate ob določeni uri osebno pristopiti k sodišču. Lahko pošljete tudi pooblaščenca, vendar se mora ta izkazati s kolekova-nim pismenim pooblastilom. Ce je preteklo več kot tri leta, odkar ste bili k plačilu opominjani, potem je dolg zastarati. Zastaranje terjatve morate pri sodišču izrecno ugovarjati. Pobotnice o izplačilu dote. T. M. Z. B. Svojim sestram hočete izplačati doto. Vprašate, če lahko pobotnice napravite sami doma, ali jih pa mora napraviti notar. — Doma napravljena in od prejemnice podpisana jjobotnica služi lahko kot odkaz, da je prejemnica na pobotnici označeno vsoto prejela. Ce pa hočete da ne bi sestre po smrti staršev uveljavljale še kako pravico dc dolžnega deleža, oziroma ne ne bi od vas zahtevale dopolnitev dolžnega dtleža, potem morajo take pobotnice biti napravljene pred notarjem v obliki notarskega zapisa. Vloga o zaščitenem zavodu. A. T. Lj. Svetujemo vam. da napravi vlagateljica posebno prošnjo na komisarja zavoda, da se ji z ozirom na njeno starost in bolezen izplača vsa| akontacija na račun bodočih izplačil. Ce bi ti zneski ne zadostovali, ne bo kazalo drugega, kot vlogo pod ceno prodati. Za tako škodo vlagateljev zaenkrat nihče ne jamči. Radi navidezne štednje staršev prikrajšani otroci. D I. B. Oče in mati sta izročila sinu hišo. Dogovorjeno je bilo. da bodo ostali otroci imeli 6-avico do stanovanja v hiši, dokler se ne poroče. vema bratoma se ie brat-prevzemnik zavezal izplačati doto. Pogodba je bila napravljena po nekem zakotnem pisarju, ki je oskrbel tudi prepis liiše na sima, vendar brez vknjižbe bremen v korist ostalih bratov. Prevzemnik je najel na hišo 50.000 Din posojila. Nato se je prevzemnik poročil in dal na svoio ženo prepisat polovico hiše. Takrat so ostali bratje šele zvedeli da njihove pravice niso vknjižene. Sedaj namerava brat-prevzemnik s svojo .................................................................ODREZITF ...................................milnim ^SL0YM€!Y SVETOVALEC'' | odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim ie priložen tale odrezek | ,Slovenec', 6. decembra 1936 § iiimiiuiiu .u........................................................................................iiiiiniiiirc ženo hišo prodati in bi bralje ostali brez stanova nja. Vprašate, če to lahko preprečijo. — Svoječasno zamudo bo težko fjopravili. Ce svakinja ne pusti vknjižbe pravice stanovanja v korist bratov, se ta |)ravica na njeno polovico sploh ne da vknjižiti, na bratovo polovico pa le v vrstnem redu za najetim posojilom. Oškodovanim bratom bo preo6tala-le odškodninska tožba proti bratu, ki protidogovorno ni dal vknjižiti njihovih pravic, prodaje hiše p>a ne morejo preprečiti. Ce bi pogodbo napravil notar, gotovo ne bi ostali bratje prikrajšani. Napeljava elektrike v stanovanju. D. M. Lj. V stanovanje ste napeljali elektriko brez posebnega dogovora s hišnim gospodarjem. Sedaj, ko se boste izselili, noče gos|xiaar prevzeti napeljave. Vprašate, če smete od nove stranke zahtevati malo od škodnmo za to, oziroma, če lahko napeljavo odstranite. — Lahko se z novo stranko pogodite glede napeljave, siliti jo pa k temu ne morete. Pravico imate napeljavo odstraniti, seveda morate zidovje in stene pustiti v takem stanju kot ste jih vi pre-vzeli, sicer odgovarjate hišnemu gosjiodarju za vso povzročeno škodo. Pomotoma posekana bora. N. A. K. B. Najeli ste dva sekača da vam [»sekata nekaj dreves v gozdu. Sla sta sekat in posekala poleg j>ravih še dva bora preko meje na sosedovem svetu. Sosed ne mara posekanih borov niti noče, da si v zameno na vašem svetil izbere dva druga bora temveč zahteva odškodnino v denarju 500 Din, čej>rav sta posekana bora vredna le 100 Din. Ponudili ste mu plačilo odškodnine po dnevni tržni ceni, pa je to odklonil. Vprašate, kako bi iztekla pravda. — Sosedu morale povrniti škodo, ki sta mu jo napravila vaša delavca. Višino škode bi sodišče določilo po zaslišanju izvedencev. Da si prihranite pravdne stroške, pošljite sosedu toliko, kolikor izvedenci ce nijo škodo. Ce sosed denarja ne bi hotel sprejeti ga položite j>ri sodišču. Izterjevanje rentnine od dolžnika. F. J. Naš državljan. ki biva v inozemstvu, je posodil svojemu sorodniku proti vknjižbi na posestvo večjo vsoto denarja. Davčna uprava 'erja rentnino od dolžnika mesto od upnika. Ali upravičeno? — Po zakonu o neposrednih davkih mora plačati rentnino dolžnik, če upnik ki ie davčni zavezanec, ne stanuje na našem ozemlju. Dolžnik bo seveda odbil rentnino od obresti, ki jih ima p>!ačati upniku. V tem primeru je dolžnik tudi zavezan za upnika predložiti davčno prijavo. Zavarovan pri »Feriksu«. J. D Obrnite se na društvo »Feniksovih« zavarovancev, ki se je usta novilo v Ljubljani Objava tuje pesmi. R. N Radi bi neko pesem nekoliko predelano in z drugačnim naslovom ob- javili v drugem listu, kakor je bila ista prvič objavljena. Ali je to dovoljeno? — Po zakonu o zaščiti avtorske pravice spada v avtorjevo izključno pravico tudi ponovna izdaja njegovega dela v prvotni ali drugi obliki. Drugačno ravaame je kaznivo. Izplačilo hranilne vloge. A. Z. Ako se hranilnica ni okoristila s predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov, vam mora vlogo izplačati po pravilni odpovedi. Drugače pa po odplačilnem načrtu, ki ga ji je, ali ga ji bo odobrilo ministrstvo. Vzdrževanje sestre. L. P. Žalostno je, č« bolma in za delo nespodobna sestra, ki ima več bratov in sester iskati pomoči v občini. Res je p>o pravu niste dolžni vzdrževati, toda če ji že morate dajati stanovanja v hiši, ki ste jo s posestvom pre-vzeli po materi, boste menda znali tudi njeno j>re-hrano urediti. Ne bo ravno v čast bratom, ki 60 delazmožni, če bo morala njihova sestra od hiše do hiše, da se pireživi. Odločitev o občinski podpori pa spada v delokrog občinskega odbora. Nesnaga v stanovanju in na dvorišču. M. J. Obvestite vendar hišnega gospodarja, ki bo menda že znal napraviti red. Ce pa tega ne stori in ne morete prenašati nereda ki ga |x>vzroča sosednja stranka, ki z nesnago ogroža zdravje vaših otrok, se pa izselite Kamnosek. V. J. Zvedeli boste pri okrajnem glavarstvu, kako vam je postopati. Zato se tja obrnite. — Olede drugega vprašanja vam moremo le reči, da velja to, kar so se dogovorili Če se bo v primeru 6|x>ra dalo dokazati, da je bila vsebina dogovora takšna, kakor trdite vi, boste morda pred sodiščem uspeli. Razširitev ceste po regulacijskem načrtu. K. A. Kupili ste stavbno parcelo. Občina zahteva razširitev ceste od štirih na šest metrov, kakor je določeno po regulaoijskem načrtu, ki je obstojal že ob času prodaje parcele. Vprašate kdo je dolžan plačati zemljo, ki jo morate odstopiti? — Po predpisih gradbenega zakona morajo lastnik, ki parcelirajo svoje zemljišče, odstopiti občini brezplačno in neobremenjeno zemljišče, določeno z načrtom, fci je f»otrebno za javne prometne jx>trebe. Neprevidno ste ravnali, ko ste kupovali parcelo in niste ugotovili, koliko meri zemljišče, ki ga je bil že vaš prednik dolžan odstopiti. Ni vam bilo treba tudi tega zemljišča kupovati. Kmetska zaščita. J. Al. V hranilnici ste dolžni 1000 Din ki ste jih najeli leta 1931. Radi bi plačali ves dolg Vprašate, ali se vam bo tudi v tem primeru zvišal za jx>lovieo. — Znižanje dolga bo izvršila Privilegirana agrarna banka pa p>odlagi listin in podatkov, ki jih ji bodo izročile hranilnice in posojilnice. Ko boste prejeli odlok o znižanju, lahko tudi pred rokom določenim po uredbi o likvidaciji prometnih dolgov poplačate ves dolg — torej znižani Neveljaven zakon K. D. 1936. Poročiti se nameravate z ločencem, čigar prva žena še živi. Vprašate, ali bo vaš nameravani zakem veljaven in ali boste imeli po moževi smrti pravico do pokojnine. — Ce je bil zakon ločenca 6 prvo ženo sklenjen po rim. kat obredu, potem se ločenec ne more pri nas v drugič veljavno poročiti, dokler živi njegova ločena žena. Tudn prestop v drugo vero ne zbriše tega zakondskega zadržka, ker se vez veljavnega zakona med katoliškimi osebami more razvezati le s smrtjo enega zakonca. Če se pa le na kak način s tem ločencem poročite, pa ni izključeno, da ne bi po njegovi smrti obe vdovi morali med seboj deliti moževo pokojnino. Kdo plača dedne pristojbine? C. J. Lj. Vaš brat je v oporoki zapustil nekemu znancu 5000 Din, ki ste jih morali vi plačati kot deduč. Razne pristojbine od tega zneska znesejo 725 Din. Vprašate, kdo trpi te pristojbine- ali vi kot dedič, kn ste vsoto 5000 Din že izplačali, ali znanec, ki je dobil 5000 Din. — Odločilna je oporoka. Če je tam zapisano, da morete znancu izplačati čistih 5000 Din. brez vsakega odbitka, potem morate pristojbine trpeti sami, če pa je znanec dobil le vol/ilo v znesku 5000 Din, potem se vse na to volilo odpadajoče pristojbine morejo odšteti, tako da ima znanec pravico le do zneska 4275 Din. Kar ste plačali na pristojbinah lahko od volilojemnika terjate nazaj. Tožba radi neizplačane mezde. »Bojan«. Vprašate, ali lahko tožite skižbodajalca, ker vam ni pri odpustu iz 6lužbe plačal ustno pogojene mezde. — Čeprav nimate pismene pogodbe, lahko 6lužbodajal-ca tožite za ustno pogojeno mezdo. Če ni bilo pri dogovoru nobenih prič prisotnih, bo pač moralo sodišče o zatrjevalnem dogovoru zaslišati obe stranki: vas in službodajalca. Stvar sodišča bo, da odloči, komu gre vera: vam ali službodajalcu. Tožiti morate pri domačem okrajnem sodišču. Na dediščini prikrajšani sestri. R. H. M. Ce je mati dvema hčerkama manj določila v oporoki kot ostalim otrokom, potem smeta obe sestri še tekom treh let po materini smrti zahtevati od oslalih dedičev dopolnitev nujnega deleža. Ce je med tem umrl brat, ki je bil glavni dedič, lahko obe sestri tožita zapuščino sedaj umrla brata na dopolnitev nujnega deleža Stroške te pravde morata začasno trpieti obe sestri. Če bo tožba uspeš n a. bo morala plačati zapuščina pokojnega brata dopolnitev nujnega deleža in vse pravdne stroške. Nas delavec Naša propaganda Vsak narod dela zase propagando na svoj t a-čin. Čim bolj raste razlika v nazorih, bolj svojevrstna je tudi narodova propaganda. S čim naj propagiramo zase mi, maloštevilni in revni Slovenci? Naše edino propagandno sredstvo je in ostane naša knjiga, naša pisana beseda. Naša pisana beseda se je zelo razvila. Le žal, da ni strnjena in enotna po duhu kot možna po številu pismenih proizvodov. Žal. da se nudi našim ljudem, ki so po ogromni večini še slovensko in krščansko zavedni, toliko nezdravega čtiva. in da pada število naročnikov naše najstarejše slovenske AAohorjeve družbe, ki je bila vsa predvojna leta najmočnejši steber slovenstva. Res, da je marsikje doma kriza in brezposelnost, vendar pa obeh nadlog marsikje tudi še ni, pa kljub temu |x>grešanio v istem krogu knjig navedene družbe. Svobodomiselci propagirajo svojo Vodnikovo, marksisti Cankarjevo založbo. Drugih založb naj ne omenimo. Vsi ti poganjki na ljudsko založnem književnem polju imajo svoj nainen. to je širiti svoj duh med ljudstvo In da ga razširjajo, to lahko čutimo. Svobodomiselstvo in razkrajajoči marksizem imata j>recejšen upliv na ljudi — po zaslugi svoje knjige. Ali naj držimo roke križem, mi katoličani, mi delavci? Nikakor ne! Če napovedujemo nasprotni ideji boj. ga moramo izvajati povsod, tudi pri knjigi. Zato ne sme biti našega človeka, ki ne bi bil naročnik knjig Mohorjeve družbe. Izdaje svobodomiselnih družb in založb, ki širijo razrednobojne ten-cence, sovraštvo med razredi ter druge razne teorije socializmov vse po vrstah pa odklanjajo. Mohorjevi družbi moramo priznati, da razume duh časa in potrebe delavstva. To je jjokazal že lanski koledar, ki je letos v tej smeri še naprednejši. Vse razprave po vrsti: Direndaj... Naše gospodarske težave. Kako priti do kruha, izražajo skrb za delavske probleme. Znanstvena knjiga Elektrika, ki je poljudno pisana, je za delavstvo zelo važna. Ostale knjige so splošnega pomena. Za drugo leto je napovedana celo socialna povesi Bajtarji kot knjiga iz redne izdaje. Odpadel je torej očitek, ki se je včasih slišal, da Mohorjeva knjiga nič ne piše za delavstvo. Če pokazuje družba za nas toliko razumevanja, pokažimo ga še mi zanjo Kdor še ni, naj postane njen naročnik! Mesto, da podpiramo založbe, katerih knjige smešijo krščanstvo, Cerkev krščansko-soci-alno gibanje in vse. kar je nam sveto, postanimo Mohorjani! Pokažimo, da smo delavci in nameščenci zaveden del kulturnega krščanskega naroda! Kaj je ,,enotna Ironta prolelarijala"? Geslo o »enotni fronti proletarijala« so iznašli komunisti. Na komunističnem kongresu leta 1923 je sodrng Zinovjev, ki je bil letos ustreljen, takrat .na je bil še v velikih časteh, poročal o mednarodnem položaju Navajal ie, da mora vsled razkroja kanj-talističnega gospodarstva, propada meščanskega jja;-cifizma in brezidejnosti reakcije priti do svetovne revolucije, pred katero bo vojna Proti združitvi socialističnih internacional postavlja enotno fronto proletarijata. Po Zinovjevem to ni enostavna volilna ali parlamentarna kombinacija niti ni orga-nična zveza z drugimi delavskimi strankami, temveč je »vodstvo delavskih mas v bojih za vsakdanji kruh« in spadajo torej v njo anarhisti, sindikalisti, komunisti, socialisti in tudi skromni krščanski socialisti. Ta fronta ni reformizem, temveč je priprava nfas za socialno revolucijo. Zanjo pa je mogoče pridobiti jjroletarijat le, če se vodi boj za ekistenčne delavske zahteve.« (»Socialna misel«, leto 1923, str. 47.) To navajamo zato, da bo vsakomur jasno, ker vsiljujejo tisti, ki med delavstvom agitirajo za take enotne fronte, popolnama drugačne pojme o njih. Delavci vidimo, da dela vsak, kdor se ogreva med nami za enotne in skupne fronte, za komunizem in njegovo strahovlado. Za komunizem naj nesemo na prodaj svojo kožo na oltar svetovne socialne revolucije in naj tako sami sebi pripravljamo sužnost v državnem kapitalizmu. Da bo pa komunizem trdnejši, moramo še prej porušiti cerkve, duhovnike, redovnike in redovnice poklati, Boga pa izbrisati. Enotne fronte in njihove priganjače moramo zato krščanski delavci ostro odklanjati in ne dopustiti, da bi šarili med nami s svojimi zablodami. Kmetijski nasveti Saditev sadnega drevja. Na severnem delu Ljub- I Ijane nameravani zasaditi parcelo z jablanami, hru- i škanii, slivami, in češnjami. Prosim nasvetujte mi, katere sorte naj sadim. Obenem sporočite, kdaj je najprimernejši čas sajenja, kako velike jame naj izkopljem in kakšni gnoj naj uporabljam? F. F. Lj. — Za ljubljansko sadno okrožje so predvidene v sadnem izboru sledeče sorte jablan, baumannova reneta, gdanski robač, šarlaniovski, pisani kardinal in onlario. Poleg teh sort lahko sadite še: prinčevo jabolko, gambovec, porenski krivopecelj, boikovo jabolko in šampanjsko reneto. Od hrušk je kot rana sorta priporočljiva, klappovka. kot nekaj poznejša zoreča: amanliška za nje, dozoreva hardijevka, potem boskovka, za zimo pa vam bo prav dobro rodila pastorjevka. Od sliv in češpelj so priporočljive sledeče: biihlska rana in domača cešplja, potem zelena renklota, kirkejeva sliva ter ontario sliva. Od črešenj pa imate precejšnjo izbiro. Priporočamo vam po času dozorevajoče sorte, ki so dovolj ro dovitne ter glede zemlje in lege razmeroma precej skromne: kassinova rana, ki zori začetkom junija, kunzejeva. ki zori v sredini junija, in hedeltinška orjaška, k- dozoreva koncem junija. Začetkom julija dozoreva napoleonova hrustavka, v drugi polovici julija pa sehneiderjeva. pozna hrustavka in začetkom avgusta biittnerjeva pozna hrustavka. Vse zgoraj omenjene sorte se vam priporočajo za saditev visokodebelnega sadnega nasada. Kar se tiče saditve se vam priporoča jesenska saditev če pa niste še v^e pripravili za saditev, potem pa skoplji-te jame v jeseni in saditev izvršite spomladi. Jame morajo biti skopane (jO cm globoko in 2 m široko. Ako je pa zemeljska plast tenka in je pod to plastjo pesek, bi bilo umestno, da skopljete 3 m široke m 1 m globol e dre\e-ne jame. Te jame zasujete z dobrt. in čisto njivsko zemljo Kar se tiče gnoja, vam prijioročaino. da uporabljate le dober star pre-jierel gnoj,s katerim gnojite, ko sadite. Gnoj ne sme priti tia korenine, temveč ga poiresetc po celi povrniti' drevesne jame šele leda j ko ste drevesne korenine že |>okriii z zemljo ali pa sc boijše s kompostom. Nerodovitnost drevja. Imam v vrtu veliko sadnega drevja starega okrog 30 let, ki pa zelo slabo rodi. Zemlja je ilovnata, skoraj hrez apna, gnojeno najbrž še sploh ni bilo. Drevesca — največ jablan še dobro izgledajo. Kako naj jim pomagam, da bodo bolje uspievale in več rodile? B. J, Pr. — Vzrok nerodovitnosti drevja je največkrat pomanjkanje hrane v zemlji. Večkrat je vzrok tudi slab cvetni prah nekaterih sort, ki ni zmožen oplojevanja. Nadaljnji vzroki 60 pomanjkanje čebelic-razna-šalk cvetnega prahu, naravna nerodovitnost drevesa (|jodedovana nerodovitnost), neprimerna lega, nepravilno ravnanje z drevjem itd. Verjetno je, da vašemu drevju primanjkuje hrane, zato se vam svetuje, da pognojite cel sadovnjak s hlevskim gnojem. Na 1 ha t. j. 10.000 m' bi morali uporabiti vsaj 60 vozov hlevskega gnoja. Gnoj potrosite med vrstami vsaj 2 m proč od drevja in ga že sedaj v jeseni globoko podorjite. Prvo leto sadite lahko med vi staini kakšno okopavino, a bodoče leto za-sejte zemljišče s primerno travno mešanico. Na ta način boste zemljišče zboljšali tako, da vam bo drevje boljše uspevalo, a da boste imeli pod drevjem lejjc travo. Namesto da orjete. lahko izkopljete vsaj 1 m širok in 30 cm globok jarek pod kapom krone. Jarek zapolnite z gnojem in pokrijte z zemljo. Ce pa nimate dovolj hlev. gnoja, pa up>orabite umetni gnoj na isti način kakor hlevski tako, da pride na vsako drevo okrog 6 kg mešanega gnojila, nitrofoskala Spomladi je dobro, da zemljišče pognojite z apnenim prahom Za lažje oplojevanje naj vam skrbijo čebelice Zato je dobro, da imate spomladi nekje v bližini sadovnjaka par panjev čebel. Sadno drevje, ki bi kljub temu ne rodilo, je naj-' boljše, da precepite z drugimi bolj rodovitnimi sortami. Sadni izbor za dravsko banovino določa za vaš okoliš sledeče sorte- kanada, boskopski ko-smač. ontario, krivopiecelj, jonatan, baumannova reneta, mošanckar, london peping in zlata parmena. Ali ste že poravnali naročnino? T al rman Bilo je zimskega dne in povsod je ležal sneg, ko sta se Beta in Mina, dve 6tari perici, ki 6ta skupaj stanovali, vračali utrujeni in lačni domov. Podvizali sta se, da bi že skoraj uživali slastno kavo doma pri topli peči. Mokro dračje, ki sta z njim opoldne pokrili ogenj, je bilo treba samo odmakniti, pa je čez pet minut že vrela voda v kot-liču Nobene žive duše ni bilo več na ce6li in ničesar ni bilo čuti ko škripanje njunih korakov po snegu. A ko 6ta prišli zadaj mimo cerkve, sta se mahoma zdrznili in druga drugo prijeli za roko in sta prisluhnili. Iz temnega kola nekega težkega podpornega stebra se je oglašalo milo ječanje, ko da bi vekalo novorojeno dete. Strahoma sta se spogledali in sta stekli dalie, kolikor sta le mogli. Toda otroški glas 6e je jokal glasneje, proseče, presunljivo. Cim bolj sta tekli, tem glasnejše je bilo vekanje Bilo je, ko da je ta glas prav tik njunih ušes. In glas je bil siinejši ko njun strah. Zakaj, te dve ženici sta bili dve stari materi. A njun otroci so bili mrtvi in da bi pozabili na o6amelost in bridkost, sta stanovali skupaj v isti hiši in sta gospodinjili ko dve sestri. Staro srce inalere ee je ob kričanju iznova prebudilo. Saj — ali ni bil to otročiček, ki je ležal nekje ves zapuščen in beden? Obstali sla in ne da bi se bili kaj zmenili, sta se obrnili in šli nazaj, tako je obe prevzelo sočutje in materinska ljubezen. In giei, ondi v debelemu snegu, ves v krpah in cunjah, je ležal prav majhen novorojeni otročiček. Ječal je in ne-ljogljivo iztezal ročice po zraku, ko da prc»i toplote in hrane. »Ojej, ojej, ubogi črviček,« sta vzklikali ženici, ln medtem ko sta ga skupno vzdignili, sta mu dajali obe najsladkejša iniena. »Daj, da ga jaz nesem!« »Ne. jaz ga bom!« Neili sta ga izmenjaje. zdaj Beta zdaj Mina in ga pritiskali k sebi pod toplim plaščem. Zdelo se je da se je otrok pomiril. Ah, kako sta bili obe stari ženi veseli! Kakšne lepe in brhke sanje so jima napolnili srce na tisti kratki poti od cerkve do stanovanja! Otrok v hiši! Naj-tknček! Pa še tia predvečer pred božičem! Brez dvoma prinaša srečo in božji blagoslov! Z ljubeznijo in skrbjo ga bosta tolažili in negovali. Za sonce bo v hiši! Z dušo in telesom se bosta zavzeli zanj in na stara leta jima bo sijala radost in sreča. Prišedši domov, sla koj prižgali luč. razbrskali žerjavico in pristavili že topli lonček k ognju. Medtem ko je Beta r*stovala otroka in ga skušala potešiti z ljubkimi besedami in toplimi rokami, se je Mina vneto trudila 6 pripravljanjem juhe iz mleka, sladkorja in belih drobtinic. Zaeno je pripravljala močnik iz krompirja in presnega masla. Kako sta se smejali, ko je otrok tako hlastno požiral! Kako je bil lačen! Ko ni bilo več juhe, je otrok kričaje zahteval še in še in tud,i krompirjev močnik je do najmajše kapljice izginil iz lončka. »Zdaj ga dajva na najino posteljo,« je de-jela Mina, »saj je že topla steklenica v njej.« Toda otrok je kričal še huje: »Ali je mogoče bolan? Nemara je še lačen,« sta 6e skrbljivo iz-praševali. »Mogoče so zobe,« je rekla Beta. »Poglej vendar, saj že ima zobe,« je vzkliknila Mina. »a prejle jih še ni imel!« »Saj res,« je pripomnila Beta, »in kako je otrok zdaj težak!« »In kakšne dolge prste ima!« »Poglej noge, te noge, ki so tako velike ko kakega možakarja!« Obe ženi sta začudeno in z vedno večjo grozo opazovali otroka. Bil je pač tiho, a čudovito se je vedel. Grizel si je ustnice, zaprl oči in zveral se je, krčevito zvijal, 6e pretegoval ko človek, ki bi se rad iznebil svojih nevidnih vezi. Sopihal je, za-rdeval in posinel in žile na sencih in na utripajočem vratu so ee debelo nabrekle, medtem ko se je znoj v kapljicah lesketal na čelu. Komolci in kolena so pokali v neznani, mogočni sili. Medtem je bilo čudovito bitje zmeraj večje in večje — ko otrok petih, šestih, desetih let. Od strahu si obe stari ženici nista znali pomagati, bili sta ko hiomi. Beta je dejala, da bo otrok kar odplaval, a ni imela moči, da bi ga obdržala. Rastel je kar dalje in iznenada je skočil iz njenega naročja, skakljal, plesal, rastel in rastel. Strgal si je plenice s telesa in pred njima je stal odrasel moški. In ko je rastel, je ra6lla z njim vred tudi obleka. Ko se je njegova glava dotaknila stropa, se je zasmejal, da so žvenkefale šipe v oknih. Videti je bil ko osem-najstletni fant in ko je ploskal z rokami, je smeje se zapel pesem vpričo obeh, do smrti prestrašenih žensk: »Hvala vama za prehrano, nikoli mi ne bo pač dano pozabiti vajino matere 6rce. Jaz sem Ta-trman sam. kazni in darila dam!« Medtem je vzel iz žepa par škornjev, vtaknil vanje 6voje noge, odprl okno in stopil na cesto. In je rastel in rastel, da se je z glavo dvigal nad strehe. Roke je vtaknil v lino zvonika, potresel je zvon in njegov glas je grmel skozi tišino mesteca, da so se stresle 6trene in je sneg padal s slemen. Tako je stopal dalje in je izginil v noč. Obe ženi sta se tesno tiščali druga druge in molili: »Kuge, lakote, vojske in Tatrmana, reši nas, o Gospod!« Domenili sta se, da ne bosta o tem dogodku nikomur črhnili besedice, saj bi se jima nemara še smejali! Zvečer se nista upali nikoli več na cesto in delali sta in hiteli s pranjem, da bi bili še pred večerom gotovi in šli hitro domov, zakaj, brez dvoma bi bili umrli, če bi bili še kdaj našli kje kakega otroka. Cez nekaj dni sta bili pri trgoval in ondi je bila tudi Petkova Marjana, skopa, 6tara ženica. Pravkar je pripovedovala, kako je tisti večer pred božičem slišala vekati nekega otroka za cerkvijo. »A jaz sem ga kar pustila, kjer je bil! Ce so take brezsrčne matere na svetu, ki nimajo poguma, da bi prehrainile svoje otroke, naj se tudi drugi ljudje ne zmenijo za to.« Beta in Mitia sta molčali ko grob. A glej, na novega leta dan. ko sta prišli od prve maše domov, sta zagledali na pragu vrečo krompirja, vrečo premoga, velik zavoj presnega masla, vrč mleka in škatlo sladkorja. Na vratih pa je bilo s kredo napisano: »Srečno novo leto vama želi Tatrman!« — Nista se upali dotakniti teh reči. Zdaj sta morali vse povedati sosedom. In vsi so jima svetovali, naj se ničesar ne dotakneta, saj je bilo V6e brez dvoma le norčija tega dolgega stra šila. Ni minilo pet minut, pa se je že pojavil stražnik, da bi si vse zapisal. »Al. nista naročili tega in tega blaga?« — »Ne.« — »In ga tudi nista ukradli?« — »Nel« — »Potem vzamem vse v imenu postave s seboj. Zakon ne verjame v nobene tatr-mane in strahove. Ce v 24 urali ne bo nihče prišel po te stvari, jih bomo razdelili med reveže!« Vse so naložili na voziček in odpeljali v stražnico. Nihče ni. prišel v 24 urah po blago in razdelili so ga med reveže, bolnike in stražnike. A drugi dan. ko 6l-nil, da sem se vsak večer vdano in ponižno spomnil Stvarnika in svojo dušo izročil angelu varuhu v varstvo, kakor da bi mi kdo vse to za pokoro naložil. V6i smo bili taki in vsi smo imeli ljubezen, dokler ni kanilo v naša srca krlito spoznanje ... Tudi tiste dni 60 tulili v gluho noč. Strah me je bilo, ker so nti že prej govorili, da me bodo vzeli. Jaz sem jim seveda vse verjel in 6e čedalje bolj bal tistega večera, ko bodo zarožljale verige in se bo pokazal tisti —I Spominjam 6e, da mi celo jed ni več tako teknila od prevelikih skrbi in vsakikrat sem šele pozno v noč zatisnil oči. A še v sanjah nisem imel miru. Vsako najmanjšo pregreho so mi očitali. če sem bil jaz kriv ali ne. Prišel je tisti večer. Težak nirak se je spustu nad vas, ki je bedela v nemirnem pričakovanje mi-klavževanja. Ze za vse hiše sem zvedel, kje bodo spustili parkelina. Pri nas je pa oče govoril, da jih ne bomo, sai bomo lahko šli k sosedovim. Jaz sem se globoko oddahnil, jx>vrhu pa še trdno sklenil, da ne grem nikamor. Očeta še ni bilo iz tovarne. Šest proč je že bilo. Zdaj pa zdaj se je utrgalo v noč tisto, kar me je tako pretreslo: parkelj je zatulil in jaz sem se začel tresti kakor šiba v deročem jx>toku. Mati je prišla s svetilko i2 hleva in za sabo zaklenila težka vežna vrata. Meni je nekai zašepnilo: Zdaj si varen, ne bo jih. Pa kljub temu me je vsak najmanjši šum in hrup prestrašil. Sedel sem v kuhinji za mizo. Nekdo je pridrsal po pottetenju. »Jezus, Marija, so že...« sem si dejal. Pa k sreči je prritisnil na kljuko oče in se6tra tnu je šla odpirat. Pošalil se je z mano: Zdajle bodo vsak čas tule. sem jih že tam na mo3tu srečal, pa mu nisem hotel na videz nič verjeti. Povečerjali smo. Vem. da se sladkega turščinega močnika skoraj nisem dotaknil. Kot bi pričakoval, da bo z mano nocoj še velika — ne vem kaj — sprememba, recimo; morda v glavi, morda v srcu — kaj vem, ampak sprememba bo... Po večerji se je oče nekam zmuzal. Nič ni6em opazil, kam je šel. Drugi smo ostali v kuhinji in zdelo se mi je. da imamo vsi strah pred hudobci — še naša dobra in tiha mati, ki je bila nocoj mojemu srcu tako blizu, samo ne vem, če je ona to občutila: »Bum, bum. bum...« »Brrrrrrr ...« »Cin, cin, cin ...« »Moj Bogi Jezus, Marija, kaj pa je to ...« Kakor da bi padal v omotico. Sam nisem vedel, kaj se okoli mene godi Zunaj na podstenjti je na moč rožljalo in obenem inilodoneče cingljalo kakor ob velikonočni procesiji, vmes pa so se Irgali surovi glasovi samih peklenskih bitij, listi hip so se že vrata nastežaj odprla in sprevod je napolnil vso vežo. Kaj je bilo z mano tisti trenutek, še danes ne vem. Kot bi se zbudil iz težkega spanja, sem sedel v hiši tam v kotu na peči in kakor vkovan zrl v temo. Niti dihati si nisem upal — kot bi me kdo za grlo tiščal. Zdajci se prikaže v hišo visoka postava, močne roke me |X)tegnejo s peči in zaplaval sem kakor janček na očetove rame. Zamižal sem. ko me je ponesel skozi vrišč in hrušč v 'kuhinjo, kjer je sedelo za mizo več sosedovih in naši, spredaj pa je stal svečano sam sveti Miklavž in njegovo spremstvo. Oče mc je jx>sadil za mizo in takoj je planil predme neki kosmatinec, zavihtel nad glavo ležko verigo, grobo zarenčal in — jo; meni— že me je držal za drobno roko. še hip in po meni bo... Na vso moč sem zakričal in se potem ves drgetajoč drl, kot bi me živega rezali. Parkelj — velik in širok je bil. kosmat in dolg rep mu je zadaj mahal — je pa brezumiljeno rjul vame: Tičnica, tič-nica, a, a, — brrrrr .. »Ma ...« sem se zvil in se obupno ozrl v očeta, pa ni nič pomagalo. Se privoščil mi je. Po vsej sili me je hotela hudoba tisti večer odnesti s seboj. Pa k sreči sem se iztrgal iz dolgih kosmatin in se kakor iz krempljev pognal na varno ravno tisti hi p, ko je hotel pristopiti oče in odgnati zlobnega nepridiprava. ki je zdaj še zmeraj kakor žival renčaj in prežal na zaželeni plen. Sploh ne vem. kako da sem zdajci imel pred sabo kup sladkih suhih hrušk, krhljev in jabolk, ro-žičev in orehov. Kakor da bi me pobožala božja roka. sem se počutil, ko je začela vsa ta ogromna dru-hal odhajati. Ne morem povedati, koliko strahu sem tisti večer doživel in dejal sem sam pri sebi, da me jc res Bog kaznoval, ker sem imel tičnioo — da, ta misel mi je polnila dušo, da sem verjel vsem, ko so me dražali |x)tcm še ve« večer: No. ali imaš zdaj zadosti? Aha, zakaj f« imaš tičnjoo. saj smo ti zmeraj pravili, da se ne sme ptiče lovili — no, prav, prav, pa bi nas ubogal. Ves objokan in izmučen kakor po prestanem pretepu sem legel in dolgo v noč nisetn mogel zaspati. Okoli mene je še zmeraj V6e šumelo, rjulo in boječe cingljalo. Na trudno glavo so mi frlotaje legale nemirne in skrbi polne misli, ki se jih nisem mogel ubraniti. Kaj sem vendar storil, sem se spraševal kakor neveren grešnik da so me hoteli kar odnesti! Pa samo zavoljo tiste uboge tičnice, ki je bila moje največje veselje. Koliko dopoldnevov sem preživel kakor 6trasten lovec: tih sem bil, nikomur nisem pravil o svojem plenu; ko sem pa nalovil polno Kletko najrazličnejših živalic (nič se mi niso re-vice smilile): senic šč/nkovcev kljtmačev in še drugih, ki sem jim kar sam dajal vsa mogoča imena, tedaj sem pa obesil kletko zunaj na zid in se šopiril kakor bogalin: Vse to je moje... In zdaj? Nocoj — moj Bog — še mislil nisem na to. Nocoj si me pa prijel za račun, kaznoval si me! Pozno sem zatisnil oči. Tisto noč se mi je neprestano sanjalo o ličnici. Drugo jutro, ko so sstre planile vsaka k svojemu peharju po Miklavžev dar, sem jaz stopil v šupo — nihče me ni opazil — poiskal sekiro in v sveti jezi tičnioo — moje največje veselje — razklal. Ni se mi smilila, kaj še! Potlej sem začutil v srcu mir kot pozneje, ko sem stopil od spovedi: v mladi, tako dobri duši se je naselila tihota in od tistega dne nisem več lovil tičev. Ivan Ogrin. SIN Mladi Snjolfur se je v tesni lopi usedel poleg 6voiega mrtvega očeta. Truden je Dil in lačen in toliko, da ni zadremal. Tedaj se mu je iznova prikradla misel, odkod naj vzame denar za po-greb in ta misel ga je popolnoma v/dramila. Iznenada pa se je spomnil rešitve in nato še ene. Takoj ga jc minila utrujenost, kot bi jo kdo odpihnil. Kot bi trenil, je bil že zunaj lope in nato na poti za v vas. Kar naravnost |>roti trgovčevi hiši je krenil in še pogledal ni drugih hiš, ki je šel mimo njih in zato tudi ni opazil, da ljudje niso nič kaj prijazno zrli za njim. »Tole fante nima prav nič srca, niti solze ne jiofoči za svojim očetom.« so dejali. — Ko je prispel do trgovčeve hiše. je šel koj v štacuno in je pomočnika vljudno vprašal, ali bi mogel govoriti s trgovcem. Pomočnik ga je precej ostro pomeril od glave do nog, a slednjič je le stopil k vratom pisarne in je |*)trkal. Takoj se je prikazal trgovec, pozorno je premotril mladega Snjolfura in ga povabil, naj vstop.. Mladi Snjolliir je položil čepico na mizo v šlactini in je vstopi! v trgovčevo pisarno »No, fant. kaj bi rad?« je vprašal trgovec. Mladi Snjolfur bi bil skoraj ob ves pogum. A ohrabril se je in je zrelo in resno odvrnil: »Saj veš. da je naše pristanišč boljše ko tvoje za tisto barko.« Trgovec se je moral nehote nasmehniti stvarnemu glasi in i>reudarni resnob. dvanajstletnega Snjolfura. »Da. slišal sem praviti,« je odgovoril in tudi on je nehote govoril s kupčijskim glasom »Ce bi dovolil tvoji barki, da bi letos poleti uporabljala naše pristanišče,« je mladi Snjolfur nadaljeval, »koliko bi mi ti plačal najemnine?« »Al bi ne bilo bolje, da bi ti odkupil tisti kos sveta?« je vprašal irgovec in se trudil, da bi skril smehljaj. »Ne,« je odvrnil mladi Snjolfur. »potem pa ne bi imel nič več kam iti.« «Pa saj tako in tako ne boš mogel ostati tain zunaj! Saj ti tega ne bodo dovolili.« »Poleti bi si postavil kočo. In dotlej, imam lopo, ki si jo pa lahko pripravim za bivanje. A saj sem izgubil starega Snjolfura, očeta, in šc čoln i ii tako ne bom mogel to polelje loviti rib. Zato bi ti rad oddal v najem tisti kos zemlje za pristajanje tvoje barke, če želiš in mi kaj plačaš za to. Odondot morejo v vsakem vremenu ven na morje. Le pomisli na lansko poletje, kolikokrat so morali tvoji ostati doma, a mi smo lahko odveslali na lov. Zato je tako. mi je dejal oče, stari Snjolfur, ker tvoje pristanišče ni tako pripravno ko naše.«. »Koliko najemnine bi hotel imeti za to poletje?« je vprašal trgovec. »O, le toliko, da bi stari Snjolfur dobil krsto in bi bil pokopan. ker bi sicer morala občina utr-peti te stroške.« Trgovec ie vstal in fantu segel v roko. »Velja! i a z bon' [»skrbel za krsto in za vse drugo. Kar rez skrbi bodi!« Trgovec je odšel k vratom, ko da bi fanta spremil ven. A mladi Snojlfur je obstal. čej>rav je zapazil trgovčevo namero. Ni še izvršil svoje naloge. »Kdaj pa pripluje pomladanska ladja z blagom zate?« je resno in j>reudarno vprašal ko prej. »Mislim, da pojufrišjim ali v leh dneh.« je odgovoril trgovec in si mislil: Kaj pa zdaj hoče? Motril je dvanajstletnega fantka kakor bi razvozlaval uganko. »Ali ne jTotrebuješ tedaj kakega fanta, da teka sem in tja po oj>ravkih? Kakor lani?« je vprašal mladi Snjolfur in ga mimo pogledal. (Nadaljevanje na 14. strani.) LEPOTE NASE ZEMLJE IIIHIlItlllHItHIUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIlItlllMIlItMIlItlllllltlllllllllllllllMIHIIIIIMIIIIIIHIIIIIIItIHIIIIItHIIIII Pariz ponoči" Kdo ne pozna »Hyde Park-a« v Londonu? Tako prostrana zelena oaza sredi hiš, palač, dima, prahu in bencinskih izpuhkov človeku res dobro dene. V tem širnem gaju se uveljavlja v soboto in nedeljo tista »svobodn govora« ki so nanjo Angleži in Amerikanci tako ponosni. Verska, socijalna in politična vprašanja obravnavajo tam konmetenfni in nekompetentni govorniki »The holy Bible« (Sveto pismo), »India freedom speaker« (govornik za svobodo Indije) »For the Jeys being persecuted m Germany« (Za preganjane jude v Nemčiji) proti vivisekciji, za svetovni mir, proti smnni kazni, že ženske pravice (kakor da bi Anglije že itak ne vladale ženske!) Takoj drugi dan po mojem prihodu v London me je g. Mordan povabil 6 seboj v Hyde Park. »Prepričali se boste tam, kako prazna je vaša kontinentalna bajka o redkobesednem Angležu.« Mr. Mordan je izreden dolgin, navezan na pipo in na fisa buldoga. dasiravno advokat, je naivnež in čudak kakor je naivna in čudaška vsa tista prekrasna rasa, s katero je Bog obljudil Anglijo, ta »dragoceni kamen v srebrnem morju«. Spoznal sem ga v Parizu, kjer sva oba obiskovala predavanja na diplomatski šoli, s to malo razliko, da je njega pri izhodu čakal njegov šofer z »Rolls Royce« avtom, ja? pa sem se vkrcal v metro ([podzemeljska železnicai kakor se spodobi za študenta ki ima večkrat opravka v Mont de Pidte (zastavljalnica) kakor v »Banque de France«. Tisto nedeljo popoldne sva torej prišla v llyde Park. Dan je bil lep in okoli govornikov 6e je gnetlo poslušalcev kakor malokdaj. Le s težavo sva prodirala skozi množico. Previdno sem sledil svojemu prijatelju, sledeč svoji usodi, njegovim ramenom in komolcem Množica ljudstva naju je skoraj navdajala z občutkom neskončnosti. Toda še za neskončnost trdi Einstein, da ni brez meja. In lako tudi midva nisva slednjič mogla več naprej. Zakaj so poslušalci tako ljubosumni na svoja mesta in zakaj so tako sovražni novodošlecetn. da ne puste nikogar več zraven? Cujem silen, osoren glas. Od daleč zagledam govornika, skoraj črnega, s perjem v laseh, oble- čenega v čudno haljo, ki je spominjala hkrati na Afriko in na staro Grčijo. »To je »Princ Honolulu« mi zašepeta g. Mordan. »Abesinec je, ne neumen človek.« »Malo ga lahko poslušava.« Tako sem čiri, da se ie naš »speaker« (govornik) kot mal deček, sprehajal ob obali Rdečega morja in srečal angleškega mornarja ki mu je dal kos prekajenega mesa in lonček marmelade. To je zadostovalo, da se je fantiček odločil da gre z njim in se izuči mornarskega poklica. Dorasel mornar je prišel v Hamburg in dobil službo v nekem cirkusu. »Ein eehter Kannibale« (pravi kanibal) tako je bilo napisano na kletki, nič boljši od onih levjih. Moral je kričati izgovarjati nerazumljive besede pačiti obraz in groziti gledalcem. Nekoč ko je bil brez posla, ga je ustavil nemški policist. »Kaj, jaz sem vendar Nemec! Dokaz: moji lasje so črni, moji zobje so beli in — (pokazal je jeziki moj jezik je rdeč!«1 V svetovni vojski je služil v angleški armadi in še boril pri Ypresu za »Britich Empire«, za »roslbeaf lwo vegetables and for Yorkorire pud-ding« (za britski imperij, za rosbif, 2 prikuhi in za Yorkshire puding). Pravi slavospev je zapel naš princ Honolulu Franciji, kjer ni nobenih predsodkov proti črnini in rumenim rasjim, kjer človek vidi zamorca generala in Indokitajca konzula. Da se je Abesinec dotaknil Francije, jc bilo odločilno za nadaljni potek najine nedelje »A propos — pravi Mordan. Ali se še spominjate najinih akademskih let v Parizu? Za danes imava »Hyde Park-a« zadosti. Ali ne bi šla v Pariz? Jutri se vrneva.« Obiščem ga v Londonu, on pa mi predlaga Pariz I Nehote mi je prišlo na misel, kar 6em večkrat čul iz francoskih ust. da logika ni bila še nikdar angleška čednost. Vseeno, le |iojaiva v Pariz. Lepo je hitro menjati atmosfero. Kakor bi trenil nas moderna prometna sredstva prestavijo v drug okoliš, med druge ljudi, v drug zrak, drugo nebo, druge navade in drugo mentaliteto. Montparnasse v Parizu je republika zase. Bo hemski generalni štah je že davno zapustil Moiit-martre in ga prepustil tujim turistom in tujim plesalkam, 1 Nekdanje barve nemške zastave. »Cafč du Dome«. »Cafd de la Coupole«. In še manjši anonimni lokali. Tam sfa ponočevala že Verlaine in Baudelaire, tja se je zatekel Oskar Wilde. tam še živi spomin na markizo Paivo, na Lenina, na Izadoro Dun-can.. V monfparnaški lokal stopi soliden meščan ponižno in oprezno. Stisne se v kak kotiček in pazi, da ne vzbudi pozornosti. Bohenvi 60 tako strupeno zbadljivi ljudje! Ce ugledajc redoljubnost, vzdržnost in krepostno zavijanje oči. jim je kakor da bi biku pokazal rdečo ruto. Z Mordanoni sva obsedela v taki pivnici. V Angliji samo pivo tukaj žlahtna francoska vina, aperititi, likerji; po stenah slike, čudne in hiper-moderne, gledaš pa ne veš, ali je to jajce v ponvi ali sonce, ki se potaplja v morje; nekatere vzbujajo vtis, da se je njih umetnik igral s šestilom in kvadratom, druge zopet, da so se slikarju po nerodnosti prevrnili na platno piskrčki z najrazličnejšimi barvami. Ce ti to ali ono ni všeč. je boljše, da ne izustiš sodbe. Pri mizah sede modrijani, umetniki in literati starega in novega sveta, vsi preverjeni, da jim bo Pariz prinesel slavo »vsled edinstvenega in izjem nega talennta.« ki ga \Varšava. San Francisko ali Tokio nt znajo ceniti Samega sebe ne slišiš sredi vsestranske debate o Konfuciju, Michelangelu, Napoleonu, Victor Hu-go-ju, Wagnerju, fakirjih, teozofih. o vplivu zamorskih lesorezov na moderno kiparstvo, komunizma na fašizem, o mikrokozmu, o makrokozmu, o modrosti stvarstva in o lepoti kao6a vesoljne anarhije. »Nimava sreče!« je vzkliknil g. Mordan, »Debate sem sil že iz Hyde Parka. Rad bi kaj doživel. Ura je dve jiopolnoči. Se imava čas za »Tourneč de,- grands ducs«. (Tako imennujejo v Parizu obisk apaških beznic, ki ga potovalne agencije organizirajo za doživetij željne turiste v spremstvu civilnih policistov.) S taksijem 6va hitro pri Operi, kjer že čaka avtobus z napisom »Pariš at night« (»Pariz ponoči«.) Med zbranimi turisti prevladuje anglosaški in skandinavski element Ogledali si bodo burne nižine apaških beznic. da se bodo bolje zavedali vrednosti severne kreposti Že smo na trgu »Baslille«. Avtobus nas počaka, mi pa zavijemo po ozki. temačni ulici, ki gre nekoliko navzdol. Mala kavarna z rdeče razsvetljenimi okni. Zraven sumljiva gostilna Vse s-knpaj res nekam cigansko, apaško. Stopimo v kavarno, ki je obenem pivnica in plesišče. Vodnik nas razpo-sadi po klopeh ob strani. Harmonike, klavir, vi-joline. A paši v lakastih čevljih, z rdečimi šali okoli vratu in s čepicami na gjavi. Dekleta večinoma črna in vsa razposajena, se vrte z dovršeno spretnostjo. Strežeta nam gosjxxlarjevi hčeri. Starejša, ne-prekosljivo elegantna, duhovitega obraza, je znamenita vedeževalka. Kljub svetlorumeno [obarvanim lasem ni prav nič podobna angeljčku. Mlajša ima sladko, šarmantno glavico, obleko in nastop pridne študentke iz province, je pa izvanredna nipnolizerka, bajno privlačno bitje, ki se neusmiljeno igra z moškimi čuvstvi. foj, kaj pa je to! Krik. kakor ga zmore samo ženska v silni grozi. V apaševi roki se blešči nož, ostali plesalci in plesalke se razkrope, ostane sredi plesisča samo še strašna dvojica. Norveška miss poleg naju se je onesvetila. Rc-vica ne ve, da je vse domenjeno, da so najeli a paša, da bo vihtel nož in da bo Mile Nenette dobila nagrado za 6voje kričanje! S tem se pač privabi tujce. Kaj pa je zopet to? Na pragu so se pojavili štirje gospodje z naperjenimi revolverji. Hautles-mains!« (kvišku roke!) zakriči eden izmed njih. Policijska racija! A paši se ne dajo kar tako. V trenutku nastane tema. Ko detektivi z gospodarjevo pomočjo zopet razsvetle sobo smo v njej samo še turisti, gospodarjeva družina in policisti. Ta presneta stranska vrata! Z Mordanom nama niso delali nobenih sitnosti in sva odšla proti »Bastille« trgu, vesela, čeprav je bilo najbrž tud' to domenjeno. »Sedaj je čas da pogledam vozni red za v Anglijo.« pravi Mordan in seže v žep. Ni voznega reda! Ni listnice z denarjem! »To pa ni bilo domenjeno!« je flegmatično za-nirniral. »Cigareta me bo potolažila.« Ni dozel »No. vse bi še potrpel, toda izginil mi je tudi tisli lepi vžigalnik v podobi srca, ki mi ga je moja »fianeče« (zaročenka) prinesla iz Berlina. To je najhujši udarec!« Potem naj še kdo reče, da Angleži niso sentimentalni! Dr. I. C. »Že, a moral bi imeti vsaj štirinajst tet,« je odvrnil trgovec in moral se je zasmejati. »Ali greš malo ven?« ga je vprašal mladi Snjolfur — zdelo se je. ko da je pričakoval tak trgovčev odgovor Trgovec je zmajal z glavo, a mu je smehljaje 6e sledd na dvorišče. Mladi Snjolfur je šel molče naprej do nekega kamna, ondi se je sklonil, vrgel rokavice stran in ie visoko dvignil kamen in ga spet spustil na tla. Nato se je obrnil k trgovcu in dejal: »Tegale pa oni, ki si ga intel lani, ni zmogel —. sem večkrat videl, kako ga je skušal dvigniti.« Trgovec se je smehljal. »Ce si tako močan, te bom pa vzel. čeprav še nimaš pravih let.« »Pa bom dobival presrbo pri tebi in isto plačo ko prejšnji?« je vprašal mladi Snjolfur. »Seveda; vse dobiš,« je odvrnil trgovec. »Dobro. Tedaj ne bom občini v breme,« je dejal Snjolfur olajšano »Če more človek sam skrbeti za prehrano in obleko, ni treba biti na občinske stroške,« je do-kazovaje dodal. Potem je vzel čepico in je dal trgovcu roko. kakor je videval 6vojega očeta »Zbogom, pojutrišnjim pa pridem.« »Stopi za trenutek še noter,« ga je povabil trgovec, ki je šel najprej do kuhinje, spustil Snjol-fura vanjo in je dejal dekli, ki je bila pri kuhi: »Ali nimaš kaj za tegale fanta?« Snjolfur pa je odločno stresel z glavo. »Ali nisi lačen?« ga je vprašal trgovec. »Sem,« je odvrnil Snjolfur. Skoraj bi mu bil glas odpovedal in lepi voni po jedeh mu je podvojil lakoto. Vendar se je obotavljal. »To je miloščina in tega ne maram.« Trgovec se je mahoma zresnil — jako zresnil. Pristopil je k fantu, pobožal ga je po laseh, prikimal dekli, češ, naj kaj prinese, in je vzel fanta s seboj v sobo »Ti si brez dvoma že videl, da je tvoj oče, kadar je dobil kak obisk, ponudil gostu skodelico kave; ali ne?« »Res je,« je odvrnil Snjolfur. »No, vidiš!« Gostom je treba postreči. In če gost to odkloni, nismo več prijatelji. Zatorej boš z menoj jedel, razumeš? Saj si me ti obiskal in midva sva 6c pogovorila o važnih rečeh, ki jih ne bo moči urediti, če nočeš biti moj gost.« »Potem bom pa že moral,« je zavdihnil Snjolfur. Nekaj časa je zamišljeno sedel, potem je resnobno spregovoril: »Človek mora vedno paziti, da da vsakomur svoje, da ni nikogar ničesar dolžan in vse drugo naj prepusti Bogu.« » V redu — to so resnične besede,« je odvrnil trgovec in je moral vzeti robec iz žepa, zakaj, jokal in smejal se je, vse obenem. »To je kri,« je zamrmral, glasno pa je povzel: »Bog te blagoslovi, dragi moj fant!« tn je pobožal mladega Snjolfura. Ta je i začudenjem opazil, da je trgovec ganjen. Za hip ga je molče opazoval Nato je dejal: »Stari Snjolfur, moj oče, se ni nikoli jokal,« in čez hip je dodal: »Tudi jaz se nisem jokal, odkar sem bil majhen ... Rad bi se bil jokal, ko sem videl, da je bil tnoj oče mrtev. Pa sem se bal, da mu to ne bi bilo všeč. Zato se pa rajši nisem...« Iznenada pa je mladi Snjolfur zaihtel in se vrgel trgovcu v naročje. (Gunar Gunnarsson, iz njegove najnovejše zbirke »Goreči kamen«, kjer ta islandski pisatelj popisuje doživetja iz svoje islandske domovine.) Razvezano snopie Kai je bila črepinjska sodba? V stari Grčiji se je končalo tiranstvo in 60 uvedli pop>olno demokracijo po zaslugi Klistena (510 pred Kr.), je uveljavil Solomonovo ustavo in jo še bolj zdemokratiziral. Klisten je poskrbel dalje tudi za to, da bi si nihče ne pridobil prevelike oblasti al: celo tiranstva. Zato je uvedel ostraki-zem ali črepinjsko sodbo (ostrakismos): kdor je bil na sumu, da 6tremi po samovladi, tega so izgnali za 10 let iz Aten, če je zapisalo najmanj 6000 državljanov njegovo ime na črepinje. Vendar pa izgnanec s tem ni izgubil svoje časti, pravice ali imetje. Izgnali so časih tudi svoje najboljše može. Odkod ime cezar? Ko je v 3. stoletju |x> Kr. prenehalo starodavno mesto Rim biti središče države, ker Dickle-cijan stoloval v Nikomediji. Maksimian pa v Milanu. sta po dogovoru izvolila še vsak svojega na mestnika z naslovom »caesar«: cazarja naj bi bila tudi naslednika na prestolih. S tetn sta nasledstvo uredila, ker bi se cezarji kot prestolonasledniki vzgajali in bi se tako uredilo prestolonasledstvo. Kaj je »ognjeni telefon"? Ko so naše dežele napadali Turki, je bilo treba urediti poročevalsko službo. Na hrvaško-turški meji so bili ogledniki, ki so opazovali gibanje turških oddelkov, in brzi sli so nato preko Hrvaške odnašali poročilo v slovenske dežele Cim je tako sel dospel do kakega gradu, so takoj topiči opozorili prebivalstvo na nevarnost A to poročeva-nje se je spričo naglega prodiranja turških oddel kov izkazalo za prepočasno Zato so uvedi tako zvani »ognjeni telefon«. Na višjih gorah so od hrvaško turške meje pa globoko v slovenske dežele pripravil grmade lesa za »kresove«. Cim se je v bližini pojavil Turek je na prvi gor. zagorel kres in zagrmeli so topiči. Tako so bili opozorjeni na nevarnost najbližji prebivalci. Pa tudi stražnik pri sosednji grmadi je takoj zažgal kres in topiče; isto so storili naslednji, tako da je v najkrajšem času opozorilo na nevarnost dospelo do skrajnih mej. Jelačičev sabor Leta 1848 so bile na avstrijskih tleh tri velike slovanske skupščine. V prvi polovici maja je bila velika srbska skupščina v Sremskih Karlovcih, konec maja je bil vseslovanski shod v Pragi, ki je bil pa razgnan. Takrat se je sestal hrvaški sabor. Listi so poročali: »Otvoritev zagrebškega sabora je (sedaj) najvažnejši pojav vse naše politike; odslej se obračajo oči vseh Slovanov v Zagreb, med Jugoslovane.« Ta zbor je bil 27.junija 1848. Otvoril ga je ban Jelačič. Na sabor je bil pozval tudi zostopnike ostalih avstrijskih Slovanov. Sabor bi postal po § 8. uredbe o sezivu sabora nekak državni zbor avstrijskih južnih Slovanov. Srbohrvaška enotnost je na tem saboru postala živa podoba: srb6ki pa-trijarh Rajačič je ustoličil bana Jelačiča. — Tudi Cehi so z radostjo sprejeli Jelačičevo vabilo in so na hrvaški sabor poslali Karla Jeromira Erbera in Viljema Lambla. Slovake je zastopal Hurban. Mi Slovenci nismo imeli narodnega odbora in tako tndi ne zastopnikov za vse slovenske dežele na hrvaškem saboru, pač pa je graška »Slovenija« po slala na zagrebški sabor Vrazovega prijatelja dr. Kočevaria, ki pa nt govoril v slovenskem jeziku na saboru. Nagradna križanica „Rešitev" pošljite najkasneie do četrtka opoldne na „Uredništvo Slovenca" tn označite na kuverti „Križanica". Vsak četrtek ob treh popoldne /e žrebanie. V pismu naj bo samo izrezma križanica iz „Sloverca" in znamka za en dinar. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad Izzreban bodo dobivali „Slovenca" meste dni brezplačno. Besedo se začno pri številki, nehajo pri debeli črti ter pomenijo: Vodoravno: 2 in 67 otroška želja na današnji dan, 14 ploskovna mera, 16 čevljarska potrebščina, 17 nasprotno miru, 18 izraz pri kartah. 19 izraz pri šahu, 21 mohainedimski bog, 23 gibanje vojske, 24 domača žival, 25 tujka za zavetišče, 27 druga beseda za okolico, 28 goveja krma, 29 ima vsaka stvar, 31 grški junak, 32 lepo obnašanje. 34 dvakrat isti soglasnik, 35 matematični izraz. 37 težaški delavec, 39 izraz bolečine, 40 del voza, 42 domača žival, 44 zastonjsko delo, 46 fonetična črka, 47 vrsta kazni. 48 svetopisemska oseba, 50 redek dvopar-kljar. 51 vodna žival, 52 kazaški poveljnik, 54 poljski pridelek, 56 jugoslovanska reka, 57 steber države. 58 vrsta plevela, 60 oblika vode, 61 potrdilna členica. 62 tenka kožica 64 zemliepisni izraz, 66 kra-tica za približno, 67 glej 2 vodoravno. Navpično: 1 vrsta vetra, 3 kratica za vdan, 4 tujka za dobo, 5 del človeka, 6 Odisejev otok, 7 predlog s tožilnikom, 8 veznik, 9 univerzite tn slušatelj, 10 dalmatinsko mesto, 11 druga beseda za podobo, 12 ploskovna mera, 13 poljski pridelek, 15 del njive, 18 vrsta glodalcev, 20 moško krstno ime, 22 gozdno drevo, 23 znan hraber vojak, 24 majhen hrib, 26 nelepa poteza v značaju. 28 slovenski pisatelj, 29 geometrična obliko, 30 dolžinska mera, 32 bodeča rastlina, 33 ud izumrlega naroda, 36 ka-znlni zaimek, 38 slovanska pijača, 41 vrsta tekočine, 42 gozdna rastlina. 43 bližnji sorodnik. 44 moško krstno ime. 45 tujka za poziv, 46 majhen kip, 48 evropsko glavno mesto, 49 domača beseda za park. 51 kovina v surovem stanju. 52 del molitve, 53 dru ga beseda za upanj-). 55 svetopisemska oseba, 57 draga tekočina, 59 železniške tračnice. 62 kratica za lekarniški nasiov, 63 izraz pri kurlah, 61 uikalna členica, 65 grška črka. Kurenčhuva Nešha ma tud beseda Dons b vam rada puvedala kej ud svetga Meklauža, pa se nč na spurninam ti6teh času, ke sem mela še s svet-mu Meklaužam za upraut. Jest na vem kuku je tu, de se midva s 6vetmu Meklaužam nisva mogla nekol prou dober zastopt. Jest sem ga mela scer zmeri rada. koker mam rada use svetnike. Sveta Neška pa še puse-ben ke je moja patrona. Ampak svet Me-klauž je mou pa že ud nekdej ena piika name, če prou sem se zmeri vorng zadržala. Cakte, vam bom puvedala, kuku je ta reč. Kene, tsite čase, ke sem bla jest stara tkula ukul osem let, in sem bla prou fletna punčka, koker sa Ide guvurl Tekat je pršou ene par dni pred 6vetem Meklaužam en gespud k nam, in je prosu mama, če b me pusti, de b šla na Meklaužu večer, ke ga boja prredl, za angelčka. Moja mama se je kar ud samga vesela začela ublezvat, ke je slišala, kakšna čast bo nena hčerka duletela. Sevede, men se je pa tud dober zdel, de bom enkat angelček. Punavad m duma zmeri prauja, de sem iz vražiga repa izsekana. »Kar uzemite ja,« je rekla mama. »Bela ublek-ca ma tku še ud birme. Ce ji naredete še kašne re-petnice i/ zlatega puperja,, na glava pa zlata kron-ca, pa bo angelček tertiik. Men je tu kar prou. Se ja bom saj za en večer znebila, de m na bo duma sitnast predajala. Jest se bom kar uddehnila.« Sevede. mene ni nubeden prašu, al čem bit angelček, al ne. Kar tku sa zglihal zame, koker za kašna kura na plac. Mama m je še tisi dan začela delat ke< ene použe pu glau, de b bla še bi an-gelčkein pudobna. Ke m je pol pred Meklaužuvem večeram pubrala ene puperje vn z las, sem bla pa res taka, kot kasen kuštrun. Pa takem angelčkem, koker jih malaja, sem bla tud precej pudobna. Ke m je mama še ta bela ublekca ublekla, sem bla pa res tku luštna, de m je začeu kar srce puskakvat, ke 6em se u špegu pugledala. Preden 6e je začeu Meklaužu večer, sa m naredi še zlate repetničke. Kronce pa nisem marala, ke sem se bala. de b m krauželčku na pumečkal. Meklauž je biu že čist fertik, sam parklne sa še rep prvezal, men dal pa ena korbca pouhna cukerčku pa peško tu u roka, pa sma šli u dvurana med utručičke. Jest sem caplala s korbca za Meklaužam, de ie mou cukerčke pr rukah za utručičke ker 6a znal molt. Kaj reče tehnika? Petrolejshi vodi iz Mezopotamije do Sredozemskega morja Dostikrat se govori in piše o ogromnih petro-lejskih bogastvih, ki so vzhodno od Tigri6a, bogastva, ki često pišejo v novi dobi zgodovino. Izkorišča jih ameriški, angleški in francoski kapital z imenom »Iraška petrolejska družba«. Za dobička nosno pridobivanje je največje važnosti, da se petrolej v čim krajšem času in na čim cenejši način spravi do obale in odtod v Evropo, predvsem v Francijo Zato je zgradila družba orjaške cevne vode. po katerih se neprestano pretaka nafta. Iz Kirkukija, kjer je središče petrolejskih najdišč, sta položena dva voda, ki dosezata obalo Sredozemskega morja pri Tripoliju oziroma pri Haifi. Petrolej teče po ceveh, ki imajo 30,5 cm premera, s hitrostjo 3,5 km na uro. Dnevno lahko priteče do obale 12.000 ton petroleja. Železne cevi so položene 90 cm globoko v zemljo tako da se prepreči raztezanje, ki bi nastalo radi menjajoče se toplote. Prvi vod je dolg 850 km in se vzpne na prehodu čez Libanon v višino 800 m nad morsko gladino. Drugi vod doseže največjo nadmorsko višino 900 m in prečka dolino Jordane 270 m pod morsko gladino Relativna višinska razlika, ki jo morajo premagati črpalke, je 1170 metrov. Petrolej, ki ga dobivajo iz zemjle, vsebuje 1/40 svoje prostornine plinov. Te pline mu odvzamejo preden pride v cevi, tako da ga iz kotla z visokim tlakom spuščajo v kotel z nizkim tlakom. Pline, ki jih dobijo na ta način, sežigajo. Cevi so začeli polagati leta 1932 in sicer iz Kirkukija. Tripolia in Haife. Za gradnjo je imela družba po vsej dolžini vode na razpolago 30 m širok pas ozemlja. Na vsakih 100 km 6o postavili skladiščne jpostaje. kamor so pripeljali cevi in gradbeni materijal s posebnimi avtomobili. V Kirku-kiju so morali zgraditi tvornico za popravljanje avtomobilskih |Mievmatik in rafinerijo, ki je dajala potrebna pogonska sredstva za gradnjo. Po staje so bile medseboj zvezane s telefonom in brezžičnim brzojavom. Odtod so tudi preskrbovali delavce z vodo. Da so spravili vodo do teh postaj, so položili 530 km vodovodnih cevi. Pri gradnnji je sodelovalo 400 belih in 14.600 domačinov. Posamezne kolone so sestojale iz 25 do 30 inženjerjev in 250 do 1200 delavcev. V6ako delavsko taborišče je imelo svojo kuhinjo, centralo za razsvetljavo, bolnišnico in prostor za orodje. Prav tako velikopotezne so naprave v pristaniščih Tripoliu in Haifi. V Tripoliu so zgradili 15 cistern, ki vsebujejo 6ktipaj 15.000 ton petroleja. Cisterne so 60 m nad morjem, tako da teče potrolej z lastno težo pr ukrcavanju na ladje. Cisterne polnijo s posebnimi črpalkami, ki dajo 500 ton petroleja na uro. Zgraditi je bilo treba posebne pomole, ki segajo 1300 do 1650 m v morje. Na vsakem pomolu so po tri cevi za petrolej, s premerom 30 cm. V Haifi so postavili 10 cistern. Ker je ozemlje nizko, črpajo petrolej v ladje s črbalkamt. V Haifi lahko ukrcajo 1000 ton, v Tripoliu po 1770 ton petroleja na uro. Materijal za ta ogromna tehnična dela so nabavile nemške francoske, belgijske, angleške iti atnerikan6ke tovarne. Kmečko orodje v zlogovnici. Iz zlogov: ca. ca ce. ce, ce. dle. do, du, dvo. e, e. go, ha, ir, je, jo, ka, ka, ki, kol, kse, ku, Ii. ma, ni, ni, ni, ni, nik, nji. noj, o, oj, ot, pu, ra. rov, se. selj. taj, to trh, ve. sestavi 15 besed naslednjega pomena: 1 vrsta lesene posode, 2 glinasta posoda. 3 vrsta kozelca. 4 kmečki voz, 5 domača žival, 6 del pluga. 7 kmečko orodje, 8 majhen sod, 9 del voza 10 vrsta vozila. U del vozn. 12 kmečko orodje, 13 ne priljubljen človek na kmetih, 14 mizarsko orglic 15 domače hlače. Prve črke ti povedo pregovor. Sevede parke! je mogu pa ustal zadi nek skrit, de je biu Meklauže za usak slučaj na razpulagajne. En čas je šla usa reč še precej gladku. Ke sem jest vidla, de mam čezdali mn cukerčku u korbe in sem se začela bat, de jih zatne na bo prou nč ustal, če prou znam bi molt, koker usi tist utroc. ke sa cukerčke dtibl, sem jih pa še jesi začela na skrvej iz korbce jemat in u usta mašit tulk časa, de je bla korbca prazna. Vite. iu je biu pa za Meklauža hedu naroden, ke je biu še tulk utrok, cukrčku pa nč. Zdej s Meklauž ni mogu drgač pumagat, koker de je utručičkem še en kratek govor držu in jiin prpuroču. de nej boja priden, pa boja drug let cukerčku dubl. Ke utručičkem ta ubluba ni bila ušeč, in b mel raj cukerčke, sa začel pa tku tult in cvilt pu dvuran, de sva ja mogla midva z Meklaužam kar hiter pupihat. Ke sva prišla enkat na oder in se skrila za ku-lisne, me je pa prašu Meklauž: »Ti Neška, kam sa pršli pa cukerčki. de jiih je tku hiter zmankal?« — »Kam nek? Jest 6em jih snedla,« sem mu jest čist kurajžen udguvarila. »Sej sem jest tud cen čas, ke sem za vam hudila, natihem mulila, pa cukerčke jedla No al nisem pol tud jest cukerčku zasležila?« — »Veš kaj, Neška, tku pužrešneh angelčku pa mi na morma nucat Kar dam pejd,« m je še reku, uzeu korbca pa repetnice in m hrbet ubrnu. Vite, tekat 6em se mende jest Meklauže zamerla, de me ni več ubrajtu. Cakte, vam bom jest še puvedala koga se m je prec drug let spet za Meklauža zgudiJ. Sej pravem, jest mam ena strašna smola na svet. Jest mislem, de sem mela tud že preh smola, preden sem na svet pršla. Puglejte, drug let, ke nisem šla nekamer več za angelčka, sem kar duma nastauh Meklauže ta nar veči skleda, kar sma jih mel pr hiš. Preden sem se zvečer ulegla u pojstla, sem na6taula skleda na miza, zraven sem pa pulužila en cegelček in gor napisala use, kar b rada mela. de b na biu treba svetmu Meklauže preveč štederat s kum b m ta narbl uisre-gu. Asten, jest sem šla kulker mugoče svetmu Meklauže na roka. zatu 6em se troštala de bo svet Meklauž tu upušteva, in m še več prnesu, koker sem napisala. Pa je biu use drgač. Za usak sučaj sem tist večer preden sem zaspala, zmulila še pusebi za svetga Meklauža ene par učenašu. Tku, de sem mislela, de m na more faliit. Ke sem se pol enkat preke jutre mal zbedila, me je pa začeu tku ferbec martrat, de sem se sku-bacala pukonc in začela škilt ke preke miz. Ke je biu čist tema, 6em razlučila miza, pa skleda tud. Kuga je not u skled, se pa ni videl. Sevede, mene pa skleda ni dost zanimala, ampak tist b rada vidla, kuga je not u skled. Zatu mi ni druzga kazal, koker de usianem in se lepti natihem j>rplazem pu useh štereh du mize. Nu, in tku sent tla naredit. Kar naenkat pa prau »štrbunk«, in jest sem ležala pud miza, na men razbita skleda, ukul mene pa use pouhen eneh kugel. »Ježešmarija! Utrok je padu!« je zarjula mama, de sa kar šipe zašklepetale. Skučila hiter pukonc in začela šlataf ukul sebe pu tleh. Ke u teme ni mogla kunštatirat. kuga use leži na tleh je holt pržgala sveča im pusvetila pud miza. Ke je mene zagledala usa putoučena na tleh. na men razbita skleda, ukul mene pa pouhen krumpirja, se je kar prjela za glava in začela tku žalasten zdehvat, de me ja kar srce zabolu. »Ti mrcina grda! U kum bom pa jest kruh delala ke s m skleda razbila? Tku b te načufala, de b mela zadost.« in tku naprej je mama jamrala, dokler se jini mal jeza uhladila. Koker je pa zagledala moja glava usa u bulah,' me je začela po močt in mrzle ubkladke n» glava devat. Pol me je pa nazaj u pojstla pulužila, de b se prespala. Vite. tekat sem je pa Meklauž tku zamerti. de mu nisem neko več nastaula. Kua mu pa čem na-staiilat? Krumpirja mama, hvala Bugit, zmeri za sprut, če prou nam gre zavle večneh obcttgu precej trda. No, keder nam gespudje tud kntmnirja na boja več prvušil, se bom pa 6pet na svetga Meklauža ubrnila in se mu za puinuč prpuručila. K. N. Sah Danes prinašamo iz turnirja v Nottinghaimi partijo med našim velemojstrom dr. Vidmarjem in svetovnim prvakom dr. Euvejein. Dr. Vidmar je zaigral dobro, toda je pri razpletu pogrešil in dr. Euve je na fin način prišel v piednost. Dr. Vidmar : dr. Euve. 1. d2—d4, d7—d5. 2. c2—c4, c7—c6. 3. Sgl— f3, Sg8—f6. 4. Sbl—c3, d5Xc4. 5. a2-a4. Lc8- f5 (Dr. Euve je za svoj mateh z dr. Aljehinom dobro preštudiral slovansko obrambo v damskem gambitu, katero sedaj zelo pogosto uporablja, in sicer z uspehom). 6. S3—e5 (dr. Vidmar se je odločil za ostro nadaljevanje. Manj ostro, toda bolj solidno je na tem mestu e2—e3, ker vodi pri točni igri do male prednosli za belega), SbS-d7. 7. Se5Xc4, Dd8—c7 (pripravlja e7—e5). 8. g2—g3, e7—e5. 9. d4Xe5, Sd7Xe5. 10. Lcl—f4, Sf6-d7. 11. Lft-g2. Ta8-dS. 12. Ddl-cl. f7—f6. 13. 0-0. Lf5-e6. 14. Sc4Xe5. Sd7Xe5. 15. a4—a5 (črni je igral otvoritev zelo precizno in je izkoristil dobro v6ako možnost, zgraditi si solidno jx>zicijo. Beli sedaj za ceno težke oelabitvs, a pešca skuša črnega še bolj potisniti v delenzivo), a7—a6 16. Sc3—e4, LI8- b4. 17. Se4--c5 (prisili lovca e6 na c8. ker grozi tudi LXe5 in SXb7), Le6—c8. 18. Tal —a4 (interesanten poizkus izkoristiti prednosti v prostoru za napad na črnega kralja. Napad je osnovan v tem. ker so črne figure vezane), Lb4Xa5. 19. Sc5—d3, 0—0 (črnemu je le uspelo, da je razvil svoje figure). 20 Lg2—e4 (beli je obdržal inicijativo in partija postane sedaj izredno zanimiva), La5— b6. 21. Del — c2! (grozi LX h7+ in prisili črnega na oslabitev pozicije kralja), g7—g5. 22. Lc4Xh7+ (tukaj bi bila bolji LXe5 fXe5, SXe5 Dc7Xe5, Dc2-b3+ i.n beli bi obdržal dobro pozicijo), Dc7Xh7. 23. Lf4Xe5. Lb6—a7! (to je beli spregledal. Črni pride sedaj do inicijative). 24. Le5—c3, b7—b5. 25. Ta4—al, c6—c5. 26. Dc2— cl, c5—c4. 27. Sd3—el, Lc7—b7 (črni je zelo učinkovito postavil svoje figure in beli nima nobene prave igre več, ker je pritisk črnih lovcev presilen). 28. Sel—f3. g5—g4. 29. Sf3—g5 (najsilnejša grožnja črnega je Dh7—e4, proti kateri ni nobene obrambe), Dh7—15! in beli se je vdal, ker izgubi figuro v brezupni poziciji. Vremenska uganka za december. Delopust. življenje, inventar, detektiv, Erjavec prigodnica, medenjak. obodar žilavost. čebelica, semenišče, konalnica. plemenitaš. ujetništvo. Rja-vina, mostiščar. Radovljica, odmiranje, Prlekija, bičevnik. Temenica. Vzemi iz vsake besede po dve zaroredni črki, le iz enajste samo eno, da dobiš vremenski | re-govor za december. Poravnajte naročnino! Gospodarstvo Naše konzumno zadružništvo Občni 7,bor L delavskega konzumnega društva v Ljubljani, ki je bil pretočeno nedeljo, je potekel v najlepši harmoniji. Zbranih je bilo 65 delegatov in dolegatinj. Zlrorovanje je vodil načelnik, univerzitetni profesor g. dr. Gosar. Ravnatelj Alojzij Kocmur je v svojem poročilu poudarjal splošno obubožanje malega človeka, čigar dohodki so so stalno krčili, kar je prišlo do izraza tudi v naraščajotom zadolževanju. Pred petimi leti je znašalo letno gotovinsko izkupilo en milijon več kot prodaja na up. Razmerje se je pa stalno slabšalo, tako da danes oddaja na up nadkriljuje gotovinsko prodajo. Tudi statistika soc. zavarovanja kaže jasno na vzroke tega stanja. Tekom pet let je padlo v naši banovini število soc. zavarovancev za 10%, v vseh drugih banovinah samo za pol odstotka. Vso mizerijo pa poslabšuje še dotok novih brezposelnih iz drugih delov države in Italije. Kazalec, kaže sicer nekoliko navzgor, vendar je treba Sloveniji nujne gospodarske odpomoči. Delavec, ki zasluži le 3 Din na uro, je slab kon-zument in še slabši plačnik. Poslovanje zadruge je povoljno in aktivno. Ker jo pa bila ta bilanca obremenjena s triletnim družbenim davkom z dokladami v okroglem znesku 300.000 Din, izkazuje kljub aktivnemu poslovnemu zaključku 270.687 Din primanjkljaja, ki se bo odpisal od rezervnega zaklada v znesku Din 1,365.873.—. Položaj zadruge je pa kljub temu prvovrsten, ker poseduje v rezervnem zakladu, v računu blagovnega popusta in nadvrednosti hiš še vedno okroglo 3 milijone lastnega premoženja, približno 1 milijon članskega imetja v deležih in deležni rezervi, ki se ne obrestuje, 2 in pol milij. hranilnih vlog članov in uslužbencev ter samo okroglo pol milijona tujih tekočih računov. Zaradi družbenega davka, ki jn prišel kot novo nepričakovano breme, je bila sprejeta naslednja resolucija: Občni zbor I. del. konz. društva v Ljubljani ugotavlja, da so konzumne zadruge v svojem poslovanju omejene na promet r. lastnimi člani, kljub temu pa morajo plačevati ravno take davke kakor zasebna trgovina, ki glede svojih odjemalcev ni v ničemer omejena. Poleg tega so konzumne zadruge podvržene javnemu polaganju računov, katerih zasebni trgovini ni treba polagati. Zaradi lega so konzumne zadruge občutno prizadete in pomeni la davčna obremenitev zanje očividno krivico. Bilo bi zato nujno potrebno, da se ta krivica popravi na ta način, da se konzumnim društvom zopet prizna pravica do oprostitve družbenega davka, kakor so jo imele pred uveljavljenjem zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z. dne 18. februarja 1034. V ta namen naj se čl. 76 zakona o neposrednih davkih izpremcni tako, da se prodaja luksuznega blaga in prodaja alkoholnih pijač izbriše kot pogoj za priznanje davčne oprostitve. Soglasno je bila sklenjena načelstvu razrež-niea, nadzorstvu, posebno č. g. Ignaciju Zaplotniku pa posebna zahvala za njegovo vestno vršitev dolžnosti nadzornika knjigovodstva in presojanje rač. zaključka. izvoljeno je hilo ponovno dosedanje načel-stvo in nadzorstvo z načelnikom g. dr. Andrejem Gosarjem in preds. nadzorstva g. J. Gostinčarjem. Posetite razstavo cvička dne 9.dec. ! Gospodarski položaj v oktobru Narodna banka je pravkar izdala svoje mesečno statistično poročil oo goložaju našega gospodarstva v oktobru, iz katerega posnemamo naslednje podatke: Devizni in valutni promet na naših borzah, ki je oživel že septembra, je še bolj oživel in je znašal 305 (septembra 299) milij. din. Tudi efektni promet je narastel od 25 na 31 milij. od septembra na oktober ter je s to svoto najvišji v tekočem letu in dosega lanski decembrski promet. Tudi tečajev glavnih papirjev ®o bili v oktobru višji kot v novembru in so znašali: vojna škoda 368.63 (septembra 366.17), 7% investicijsko posojilo 64.53 (84.42), agrarji 48.87 (48.37), begluške obveznice 68.57 (68.86). Indeks cen na debelo narašča že od julija dalje. Skupni indeks je narastel od septembra na oktober od 67. na 68.9, od tega indeks rastlinskih proizvodov od 60.4 na 64.3, indeks živine in proizvodov pa ee je zmanjšaj od 64.9 na 64.7, indeks mineralnih proizvodov je ostal neizpremenien na 80,8, občutno pa se je povišal indeks industrijskih proizvodov od 69.2 71.1. Tudi cene na drobno so narasle v Belgradu, Zagrebu in Skoplju, dočim so v Ljubljani neznatno popustile. Indeks je znašal v oktobru (v oklepajih podatki za september): Belgrad 79.8 (78.2), Zagreb 80.1 (79.5), Ljubljana 82.1 (82.2) in Skoplje 87.1 (85.1). STANJE VLOG Od 1. septembra do 1. oiktobra eo se vloge v naših denarnih zavodih povečale od 10.579 na 10.622 milij., torej za 43 milij., dočim so se v septembru zmanjšale za 23 milij. din. Samo vloge pri 20 zasebnih velikih bankah 6o se v oktobru zmanjšale za 33 milij., v septembru za 16 milij. din. Gotovina pri 20 bankah je narasla od 256 na koncu avgusta na 289 septembra in 310 oktobra. Posojila so se zmanjšala v septembru od 4.088 na 4.081, v oktobru pa so narasla na 4.110 milij. din. število natovorjenih vagonov je naraslo od 155.000 v septembru na 171.00 v oktobru, dočim je znašalo oktobra lani 170.000. Promet državne rečne plovbe se je povečal ,kar dokazuje povečanje števila kilometrskih ton od 85 na 95 milij. od septembra na oktober. Stanje naših kliringov V dobi od 26, novembra do 3. decembra se ie klirinški saldo v prometu z Nemčijo povečal od 16.6 na 17.9 milij. mark, zadnje izvršeno izplačilo ima št. 10.237 z dne 31. julija 1935. V italijanskem kliringu je saldo padel od 49.15 na 49 milij. lir. Bolgarski kliring izkazuje saldo 691.000 Din v našo korist. Najlepše in najtrajnejše božično darilo je ura znamke: Vpisi v trgovinski register: Predovič Rudolf, trgovinski obrt izvoza živine itd. v Ljubljani, Av-topodjetje Magister, družba z o. z., Ljubljana (poslovodji Magister Franc in Frančiška), glavnica 305.000 din, aporli in Industrija volnenih izdelkov Peter Majdič, d. z o. z., SkofjB Vas pri Celju, glavnica 250.000 din, od le vsote sla prevzela družbenika Paljaga Doša 245.000 in Paljaga Drago 5.000 din, poslovodji Paljaga Deša in Paljaga Drago, industrijalca v Mariboru, istočasno je bila izbrisana tvrdka Industrija volnenih izdelkov Peter Majdič, Celje, zaradi prenosa na drugega last-nika. Indeks con v Franriji ustaljen. Od 14. do 21. novembra se je indeks cen v Franciji povišal od 466 na 467, od tega je za domače proizvode ostal neizpremenjen na 197, za uvožene pn so jo povišal od 411 na 415. Avstrijski šiling. Naprošeni smo, da objavimo, da avstrijska zvezna vlada v smislu svoje politike ne bo uvedla turističnega kliringa po vzorcu drugih držav niti ne bo uvedla kaj podobnega. Tako je računali, da se bo pozimi turistični promet razvijal na podlagi sedanje vrednosti avstrijskega šilinga. pri Kostanjevici V zvezi s tem opozarjajo merodajni dunajski krogi, da more Avstrija tudi še pri vzdrževanju sedanje mednarodne vrednosti šilinga konkurirati v mednarodnem turističnem prometu, ker je že pred leti primerno znižala vrednost šilinga. Poljski državni dolg in devalvacija v zahodni Evropi. Poljska parlamentarna komisija za kontrolo državnih dolgov jc v svoji zadnji seji ugotovila stanje poljskega državnega dolga dne 1. oktobra 1936 na 4.601.9 milij. zlatov, od tega odpade na notranji dolg 1,740.9 na zunanje dolgove pa 2.921.0 milij. zlatov. Državne garancije so nadalje znašale dne 1. oktobra 1.735.9 milij. Notranji dolg se je od 1. aprila do 1. oktobra nekoliko povečal, znatno pa se je zmanjšal zunanji dolg in sicer v pol leta za 387.9 milij. zlatov in sicer v glavnem (za 365 milij. zlatov) radi devalvacij tujih valut. Borza Dne 5. decembra 1936. Denar Ta leden je znašal promet na ljubljanski borzi 3.71 milij. Din v primeri s 2.807, 3.986, 3.873 in 2.655 milij. Din v prejšnjih tednih. > , Na belgrajskem zasebnem deviznem tržišču so po poročilu tednika »Narodno blagostanje«: tečaji ostali neizpremenjeni: funt 240.50, dolar 49.10, fr. frank 2.30 in švicarski frank 11.30. Curih. Belgrad 10, Pariz 20.2775, London 21.3225, Newyork 438.125, Bruselj 73.60, Milan 22.925, Amsterdam 236.70, Berlin 175, Dunaj 77.25 (84.30), S točk h ol m 109.95, Oslo 107.15, Kopenha-gen 95.20, Praga 15.38, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.41, Bucnos-Aires 1.255. Vrednostni papirji Dunaj, 5. dec. Poslovanje je bilo danes mirno, tečaji pa so se razvijali neenotno. Naložbeni trg je bil prijazen in je večina tečajev zabeležila jx>ve-čanje. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranske obligacije 72.35 (71.9), delnice: Narodna banka 176.50 (175.50), Do-navsko-savsko-jadranska železnica 17.85 (17.80), Steg 38.35 (32.80), Siemens-Schuckert 154.25 (154.50), Steweag 30.66 (30), Magnesit 95.40 (94), Trboveljska 26.65 (27.20), Alpine 35.40 (35.65), Kranjska industrijska družba — (23.75), Steyer-Daimler-Puch 238 (238), Leykam 42.50 (v četrtek 42.50), Semperit 56.90 (57.70). Žitni trg Chicago. Pšenica: maj 120.75, julij 107.50, december 125; koruza julij 97, december 107.625; winip. pšenica: maj 113.75, julij 111.75; oves: maj 46.25, december 46.50. Živina Mariborski svinjski sejem, dne 4. decembra. Na svinjski sejem je bilo pri|>eljanih 126 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 65—95 din, 7—9 tednov stari komad 115—140 din, 3—4 mesece stari komad 160—220, 5—7 mesecev stari komad 245—340 din, 8—10 mesecev 365—520 din, 1 leto 570—900 din, 1 kg žive teže 5—6.50, 1 kg mrtve teže 7.50—10 din. Prodanih je bilo 49 svinj. Loče pri Potjčanah Občinski odbor društva Rdečega križa v Lo-čah si je nadel nalogo, da priredi v nedeljo, dne 20. deccmbra t. 1. f>o vcčemicah v šolskih prostorih božičnioo, ter bode ob tej priliki obdaroval najrevnejše šolske otroke s toplini perilom in drugim. Ker društvo šele komaj dohro leto obstoji, okolica je pa sama na sebi revna, apelira odbor na naklonjenost širše javnosti, zn kar se že v naprej zahvaljuje. Tri smrtnonevarne poškodbe Ljubljana, 5. decembra. Danes je ljubljanska bolnišnica sprejela Irl jionosrcčencc, ki so vsi smrtno nevarno ranjeni. Prvi je 41otni Milan Benedičlč, sin skladiščnika v Železnikih. Malček se jo pri zajtrku polil z vrelo kavo ter se nevarno opekel po telesu. — Na hribu Bezuljaku pri Cerknici je drugimi gozdnimi delavci delal tudi 37 letni Oregor Urhas. Na ledenih tleh mu je spodrsnilo, tako da jc padol ter si s sekiro presekal glavo. — Na Jesenicah je padel z elektrovoda 20 letni elektromonter Maks Jaklič. Dobil Je smrtno nevarne poškodbe v prsih in v trebušni votlini. Do nocoj so vsi trije poškodovanci v stanju agonije. Spoti Turnir ŽSK Hermesa danes popoldne — igrišče llermes. ob 13. IIKRMKS : SLOVAN, ob 14.30 LJUBLJANA : REKA. Kot prvo kolo turnirja Heroitva se vršita dane« dve tekmi med gornjimi nasprotniki. Način turnirskega tekmovanja je med nami prav za prav še prav malo popularen. Ce pa se malo ozremo po svetu in zasledujemo tekmovanja v drugih državah, bomo opazili, da je ravno med Angleži način pokalnega tekmovanja zelo f>opularen in dostikrat celo mnogo bolj zanimiv, kot pa večne borbe 7.a točke. llermes je izrabil lepo jesensko vreme Ier razpisal za svoj turnir ličen pokal, ki ga prejme zmagovalec v finalni tekmi, ki se vrši prihodnjo nedeljo. V turnirju nastopijo, kakor vidimo, naše najmočnejše enajstorice, počenši od našega ligaša, pa do ostalih treh zastojmikov naše podzvezne iige, lako da je več kot gotovo, da bo naše občinstvo prisostvovalo ti dve nedelji reviji naših najboljših nogometašev. Ker je tudi vstopnina prav nizka, vabimo naše šjKirtno občinstvo, da turnir jKiseti v čim večjem številu. Tekmovanje za Zimski pokal Ž.-SK llermes razpisuje nog. tekme za zimski pokal, katerega je daroval bivši ban g. dr. D. Puc. Klubi, ki želijo sodelovati v tem tekmovanju, naj pošljejo svoje prijave do 10. t. ni. na £SI< llermes, Ljubljana VII. Po tem roku došle prijave se no bodo ujioštevalo. Projiozicije ostanejo iste kakor prejšnja leta. Zanimivosti iz jugoslovanske zimsko-športne zveze, važne zlasti za klube Tronorj i. .17.9,7, Je oskrlieln za letošnjo »umsko sezono trenerja za loke 111 »Icer Fincu Leona K o r h o -n c n a , ki ho pričel v našo lir/;IVO IC decembra t. I. im prevzel trening v Ratečah ah nn Pokljuki Dalje ,|e oskrebelfl zveza trenerja 7.(1 skoke iin sicer Norvežana Knintn O <1 J H nn sen a, Iri bo iisto tako prišel v Jugoslavijo pred Božičem im prevzel treniing v Planici in 110 možnosti j,udi nn drugih ška.k alinea h. Avstrijska zvez« je obljubila oskrbeti čimprej trenerja, tn smuk tii »tatom. I a o 7. e m s k u t o k m o v n n i a. Zveza se udeleži po svojih tekmovalcih sledečih iinozeinski,h tekmovanj : a) 01I JI. januarja Hu 7. februarja 1937 pn-von«tva češkoslovaške im slovant^keira prvenstva, hI ska.kialmo tekme K1 ncre-ifurtcr Skikluha 7. februarja 1937 (.po niožnost.il, e) sveto vil etra prvenstva v Chnjniomixu dne 11. 1I0 18. februarja 1OT7, <11 pel alk nn I eni skiih 7iimsko.športnih iger v Zeli atm Seo od 1. do 7. felnu.-irja 1937. r r i j a v e tekmovalcev Vsi lriiihi »e po-7irvajo, da Trrem potoni svodih jiodr.ver, najkasneje do 8. decembra 193fi naznanijo one tekmovalce, o katorih men liil o, da M bili sposobni udeležiti se interna o! oral. nih tekem z označbo posameznih dikc.iiplin ter VoliiiVi in Valeri čas bi jiin najbolje ustrezal r.a trening, da »« tTcminoi nato čimiprej razpišejo. Poročilo o tekmah. Ponovno se pozivajo kilnihi, da tiuiko.i po izvršenih tetem-ah pošljejo porodilo n teknili potom svoje pod7,vczc wraii. Fotografski posnetki. Zveza tn tajski promet, odnosno ePntruiik' na ponm-n« naprošata, da tima dopošljomo propagandni materUal. ki je potreben, da bode znimtemliraM turi~t.n im Športnik« v imo-zoms/lvTi 7,a obirsk nnSih krajev v bodo« rimski so7oni. Predvsem zanimalo Zvemo 7.a tujski proniot. posnellki 7iiimsikih me. tivov naših krajev. Zato vas pozivnino, dn n-ani pošljete nekjii fotografskih posnetlioov krntiev, Vri spadajo v vaš delokrog, kaiere bi poteim stamli na rnzpolngo našim tujsko-prometnim org.ani7,ue.ijaim v svrho pro-iMgiamde v inozemstvu. Izvedbo državnega prvenstva v a 1 fi s k i k o ni h i ti a e i j i je sklenila Zvo»a na predlog tehničnega odseka premisliti Zagrebški rim-sko-športni podr.vezn. Tekmovanje se vrši IS. im 17. januarja 1937 v MrVopliiu. 0 1 an ar i n a. Klubi se opozarjajo, d« je članarina 7.a sezilio 193*/37 zapadla že s 1. Oktobrom t. t. v plačilo tp se na/prošnjo, da isto čimprej poravnajo. Pravila. Mimistrstvo za telesno vzgojo naroda j« 7, odlokom hr. 504-' 7. dme 19 avgusta 193« potrdilo spremenjen« pravila .1ZSZ v oblillri, kmkor so biila spre-jeita na redmi glaivni skupščini 7, dne 17 novembra 1935. Pravila smo dali rnizmmožiiiti im jih priložimo Vol pritogn naši prihodnji oknninir.i. Na I. kongresu z-trn^ko-športnih delavcev, ki ne j« VTHiil dne 25. oktobra 193fi v IjjuJ>]jfl-ni, sc jc olurav-tvaival predlog, naj bi se la pravila vnovič iz/pretiionilo, d,a se da širše 7.n»novanemu delovanju .1ZSZ tudi v praa-iliiih priimernega imrnma, predvsem kar se, liirfSe de. jitve Titmskega dela, t.niko pri Zvw,i, katkiir pri |kn1-7,ve»ab. Stk1«nilo se je, naj se tudi osnutek teli sprememb stavi članstvu na razpolago im lwnio ludi tej žeijii kongresa ustregli s prihodnjo okrožnico. O predlaganih spremembah bo P" dokončno odjočevnja šele prihodnja rodna gljivna »kiipfi&kia, t.nko da bo v teku smrtjo dana našemu članstvu vsestra/nsika možnost predlagane aprememrhe v vseh iletnjliJi proučiti. Smuško -učiteljski tečaj. Zlor smo-Skriti učiteljev bo imvodel v 7,n.čntku letošnje sezone (čim Zfupado dovolj snega) smnško-učiteljski t.eč.aj. Ta tečaj ho trajal 11 e, da prijavijo v ta tečaj vsaj enega svojega člana, ki bi imel veselje im sr>'woim<,st učenje Minuškega športa. Pravico udeležiti se tečaja limajo vni pripadniki klubov, ki »o člami Zvrne ter so stari 91 let. V prijavi je naiventi: Ime. im priimek, lelo in dam poj.stv«. poklic, točen naslov, katere jerznko govori, kaitcreg« kluba odnosno podKve/« je, član, koliiko let smuča, ali je tnkmo\-alec alii funkcionar v klubu oziroma porlzvrai l«r vojmi čin. Seznam učne tvarine, 7,ve/,ni nčud načrt terr zvra. na pravilu in inraviilniiki se dobe proti primerni od-škodnimi v zvezni pisarni. Opozarjamo pa, rla ima vodja tečaja prtu vioo vsakogar, ki no bi iierfeiktmo obvladal osnovnih likov .sniučenja, imločiiti to. točaja. NadaiUe so ne bo nikdar pripustil Jt teoretičnemu In prakiičneniu ixpitu. kdor se predhodno ni udeležil smuško-učileljskegn tečaja. Klube prosimo ter pozivamo, da po možnosti čimprej 7ri objavi rezultatov mladinskih tekem ne objavlja imen zmsgovulrev, temveč noj sc ohjuA-i saniio skupine. Vse podzvze in člane pozivamo, da naj čimprej javijo sestavo svojih mladinskih odsekov im vse mla- dinske prireditve, posolmo trs\aje im udeležbo pri wtih. Zveznega mlariiimskega prvenstva letos ne bo. Zdrav steni od s o k. Vse podaveze lm klubu naproftanno, da nam iloimšljejo ločila poročili« o dosedanji zdravstveni službi 7. navedbo kdo jo je vršil in ali je pripravljen vršiti Jo še nadalje ter 7. narcdlio ali so v društvu samiaritani ali drufri primerno i»ver, bamii 61 ani. Prireditve Osrednjega društva SPD za Božič Hrepeneče pogledujemo proti nebu im si v dnu srca i al i 1UO, da bi začolo nebo deliti svoje belo l»o. gnstvo po planinah in dolinah. Pri potrlodu na belo 7-iLsnežene \-rhovo s skrbjo računamo, kje honio letos upravljali svoja smuAka apota , da se bomo čini 1*111 naužili /.roku. sonca in suega. Skopa zima HiTui žu neknj let d<»siedtio nagaja. Za Božič priTedi Osredmjc društvo SPD več smučarskih točnjev, kjer bo vsak 11 ru-.nl prijetno druž-bo Icr prano božično razipoloženje in mnogo rasivedrlla na sniureh. Pri Sv. Janezu oh Bohinjskem ie/eru bo smuški tečaj za 7n>'-elTiiike im manj teveibaue; številna smnška vežhullšč.i v okolici Sv. Janeza bodo vsakomur dobrodošla. V Domu na Koninl so pričeli smuški tečaji že 1. decembra ter bodo trajali do maja. \ Domu na Kommi so pričeli smuški tečaji že 1. decembra Icr l>odo trajali do maja. Položni 1 hriboviti svet na Konnii nudi smučarju lahko iu trajo i.rjete v najblžjo okolico, smučaj-joni začetuikoiu pa iioložna eiiniška vežl»a.liščn. Pri triglavHkiti jeaicrill so t» vtšII za Božič snmčurskl krniarski tiViaj za iivežbane Hiuučarje, ki brezhibno obvladajo loke Im zavore. Vsakdo Ihi lahko na«el /a Božič sobi primerno 7-atočišče. povsod dovoli razvedrilu Ko se ti bo zahotelo rimskega sonca, goreskega pok«ija, belih vrhov, snega, ki sc pruši (ssl smučmi, ko Iktš začutil nemir v svojem srcu, žiiljnn gora in do-z 1 vetij, spomni se na navedeno prireditve ter so prijavi v psarni SPD. IJuNiana, Aleksandrova cesta 4/1. OBČNI ZBOR SK ILIRIJE. rr»v. nouiu odboru. 4. Volitve upravnega iai revizijskega cvlbora ter ru/.sodišču. 5. Sklepanje o i»roru. s iio.li.isi najmanj lfl do glasovaja upravičenih članov, vsaj fl dni prej obetnin zborom, fi. Spremembe pral il. 7. IMočite\ v.pis. nline, ustanovnino iu člunarmc. V slučaju tesklepčnoBt.i, se I« vršil i>ol ure 1« prvotno določenem času nov olični /,l«or 7. islini dnevnim redom toda ne glede na število prisotnih članov (>bčnemu 7.horu imajo v smislu Mu hov I ti pravil pravico prisostvovati vsi člani, (ilnsovnino pravico imajo ustanovni člani iu redni čin,ni, ki «0 p.™,vnal1 č.lananmo zn leto 193C. Kraj, kjer «0 ho občni /,hor vršinil, bo pravočasno objavljen. Smili t,-i tečaj na Rakitni. Državna šol.-,ka Ts.likLiui. ka v Uiuhljiiini priredi kakor vsako leto tudi letos v času božičnih i>očHuic v svojem počitniškem .lomu na Rakitni Hmuftki tečaj r.a Šolsko mladino. Prijave sprejema vodstvo šolske poliiMi.ni.ke, (Modailiška ulica 7/T do 19. decembra od » d.i 12. kjer sc dobijo tudi ostale tm formacije. Smulki tečaji na Ko/eah. S[>oroča se, da lio v donrn na Kofeah za božiiVio praznike nn rn/iiolago smuški učitelji. Takoj po praznikih pn se bodo vršili smuški tečaji in siccr iiaj]ir«j desetdineNTii oii 1. januarja do 10. januarja 1937; za njim pa več sedemdnevnih tečajev, dokler in kadar bodo snežne prilike ugodne. Udeleženci imajo polovično vožnjo. - Za prar.nike bislo v kapelici vsa* dan »v. maše, na sv. večer pa polnočnima. Smučarski klub Ljubljana. Ponedeljek nh 91 In v domski sobi kavarno limone zanimivo predavani« o smučarstvii za članice. Vabimo ves članice, da se tega predavanja udeleže v čim večjem številu in rta privedejo prijateljico smučarskega Športa. — Vsled toga ho ta dan seja tehnii'iniya odhorn «ele ob 21 (m odpade sicer redno predavani,! za čl®io tehničnega odliora. Ob tej priliki ponovno vabimo vso ono, ki niso v tehničnem odboru a žele polagati sodniške iT.pitc da se udeležijo rodnih predavanj vsak ponedllok oh 21 1« sejah tehničnega odbora istotam. Hiklavževanje plavalne sekcije SK Ilirije. Danes ob 18. priredi plavalna sekcija SK Ilirijo v spodnji dvorani hotela Miklič miklavzevanje i* svoje člane in v|>eljane goste. Svetovno nogometno prvenstvo v Parizu. _ Tekmovanje za pokal Male Antante. v katerem bedo sodelovale Jugoslavija, Romnuija in Češkoslovaška. odobreno. — V Krankfurtu je zasedal te dni izvršilni odbor FIF-e. Manjkala sta samo odbornika Španije in Norveške, dočim so bili navzoči vsi ostali odborniki, iu sicer: predsednik It imet (Francija), podpredsednik Seldrayers (Belgija) ter Mauro (Italija), ing. Fischer (Madjarska), dr. Bauvvens (Nemčija), prof. Pelikan (Češkoslovaška), Lotsy (Nizozemska) ter glavni tajnik dr. Schricker. Na tem zasedanju, ki je trajalo polnih sedein ur, so obravnavali predvsem organizacijo svetovnega prvenstva leta 1938. Izvolili so komisijo, ki mora do 15. februarja 1937 izdelati poročilo glede športne organizacije, dalje finančno plat in vse ostale stvari v podrobnostih, kakor nastanitev moštev itd. Francozi so predlagali, da hi se vršilo to prvenstvo od 4. do 19. junija 1938. 7,a propagando in r.a osnovanje pomožnega fonda predlagajo, da bi v juniju prihodnjega leta igrali dve izbrani evropski moštvi. Cas in kraj tega srečanja se ho kasneje objavil. — lz FIF-e jc izstopil Peru. na novo pa je pristopil Salvador. — Daljo je bilo oh tej priliki napravljenih nekaj prav in-teresantnih sklepov. Ce jc bil na primer kak igralec izključen pri meddržavni tekmi, ga jo avtomatično smatrati za susjiendiranega vse dotlej, dokler ona državna zveza, h kateri ta igralec pripada ne podvzame primernih korakov. Sodnik, ki Jc tega igralca izključil, je dolžan podati tekom 48 ur poročilo o vzrokih tega koraka do-tični državni nogometni zvezi. Ta pa mora tako FIF-o kakor tudi druge državne zveze obventiti, kako je bil igralec kaznovan. To velja poleg meddržavnih tekem tudi za mednarodne klubske ter tekme reprezentanc. — Končno je FIF-a tudi odobrila tekmovanje za pokal Male antante, kjer bodo sodelovale Jugoslavija, CeSkoslovaška in Romunija. V malih oglasih velja vsako beseda Din f—; zenltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- KINO UNION Schubert operete Danes premiera lepe ln popularne Pri treh mladenkah Paul Horbiger, Oretl Hieimer, Else E.ster, Marija Anaergast ln Sv. Petrovič Monumentalnl velefllm ,,Dle WUstenleg ion" Med dvema zastavama Kouald Oolraan, Claudette ColOert, Viktor Me Laglen Ob 11. dop. Drl cenah Kardinal Dirhplipu 3 60 lnB 60 Din matineja Kltneiieu ■SEfancHOi Najlepši film. ki nam predočuie tragedijo habsLuiike dinastije Mayerling CHARLES B0YEK - DAN1ELLE DARRIEUX pJueHifave i 21. wu. nrr» m »T^ Kar potrka}! — Le naprejt Kaj žel>š si, nam povej. Službe so na razpolago, tn iskanje Hi predrago. Vinicarja s t—5 delovnimi močmi sprejmem. Nastop takoj ali z novim letom. — Dr. Marcius, Vodolo 28, Sv. Peter pri Mariboru. (b) Prodajalca za maloprodajo žive perutnine in jajc, za mesto Ljubljana, Zagreb, Iščem. Dober in siguren zaslužek. Kavcije in prostora zmožni naj pošljejo ponudbe upravi »Slov.« pod »3000« št. 17065. (b) Iščemo v vseli večjih krajih osebo, ki bi prevzela filiaiko ter zalogo blaga za svoj okraj z večjo okolico. — (Warenvertricbsdepot). -Mesečni dohodki do 0000 Din. — Pojasnila: Wido, Klagenfurt, Avstrija, (b Ličar specialist za lakiranje pohištva, se takoj sprejme. Matakovič, Karlovac. (b) Mizarskega pomočnika za fino delo sprejmem, in pomočnika, ki je vajen obenem moder, strojev. Jurij Pollak, Kranj. Več tkalskih mojstrov ki popolnoma obvladajo avtomatske tkalske stroje in stroje z nastavki (An-bauautomaten), se sprejme. Ponudbe z natančnimi podatki ln zahtevki upravi »Slovenca« pod št. 18025. (bi Sprejmem potnika ki obiskuje trgovine z mešanim blagom v vseh mestih Slovenije za sa-moprodajo potrebnega predmeta. Naslov v upr. »Slov « pod št. 18058. b Pletiljo v svojim strojem, sprejmem takoj. Naslov v upr. -Slov.« pod št. 18016. (b) Dobra kuharica pridna, poštena, vajena hišnih del. se sprejmo k majhni družini. Naslov v upravi >.Slovenca« pod št. 18027. (b) Izurjeno pletiljo na Links - links - stroj — takoj sprejmem. - Lazar M., Rimska cesta 21 a. (b Služkinjo za kuho in vsa hišna dela, ter dekle, ki zna šivati, najraje z dežele -sprejme dobro družina v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Strogo poštena« št. P 18007. (b) Za planinski dom kompletno opremljen, blizu Ljubljane, se nujno Išče oskrbnik, bodisi začasno proti določeni odškodnini aH za trajno. -Samo prvovrstne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Planinski dom« 18101. b RrrFfrTi ranči Težko biti je brez kruha, glad rnuri samo lenuha. S par vrsticami pobaraj, vse dobil boš, — nii ne mara]. Dekle z dežele želi službo kot pomoč gospodinji, v mestu ali na deželi, kjerkoli. Poštena in ubogljiva. — Naslov v vseh podružnicah »Slov.« pod št. 17915. (a) Kot pomoč gospodinji želim službo ; tudi za vsa druga dela. — Peterka, Kokošje 4, p. Dob, Domžale. (a) 3000 Din dobi, kdor mi preskrbi službo sluge, skladiščnika ali podobno. Naslov v upravi »SI.« pod štev. 17823. (a) Mlad fant Absolvent srednjo tehn. šole, prost vojaščine, Iščo službo v mizarstvu. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17792. | šifro »Kranj 100« 17945. Miklavž nosi pri vsakem nakupu nad CA« še do 8. decembra 1936 &JIM vil/ " i' wsr91 Dvodružinska hiša In velik vrt kot stavblšče - naprodaj. Potrebna vsota 80.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1860. (p) Lepo posestvo 4000 m« sveta, kamnolom. Industrijsko podežel. mesto, zelo ugodno naprodaj. Takoj 10.000 Din. — Ponudbe upravi »Si.« pod »Redka prilika« 17913. p V Brežicah ln okolici so naprodaj hišo, stavblšča, vinogradi sadovnjaki, gozdovi tn zaokroženi deli Attemsove-tja veleposestva. Vprašati Ing. Miklau O., Brežice Travnik ugoden za vinograd, sad-jerejo, njivo, ugodno prodam. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p) pri Ivrdki F. I. Goričar Ljubljana Sv. Petra cesta 29 in 30 ismnai Ce hočeš mojster biti. začni se mlad učiti Na stara leti boš vesrt oglasom našim hvalo pel. Trgovski učenec pošten, lz dobre hiše, se sprejme za trgovino z mešanim blagom. Pogoj: 3 do 4 mešč. šole. Ponudbe upravi »Slov.« v Celju pod šifro »V. K. Žalec« št. 18002. (vi Trgovskega učenca zdravega, iz poštene hiše, sprejme trgovina mešanega blaga Adolf Gra-cer, Središče ob Dravi, v Učenka z dežele krščanskih staršev — se sprejme v trgovino. Ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovlje. (v) Sprejmem učenko v trgovino mešan, blaga na deželo. Pogoj : vsaj 4 razr. meščan, šole in nemški jezik. Lastnoročne oferte z detaljnlml navedbami na upravo Slovenca pod št. 18059. (v) MR. BAHOVEC H^ka Zimska brana in premalo gibanja sla v zimskem času cesto vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljenie, črevesna obolenja, splošno in prehitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. Planinka čaj-Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah in drogerijah izrecno le »Planinka« čaj-Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20'—, polovičnih paketih po Din 12'— in poskusnih vrečicah po Din 3'50. Pišite po brezplačen vzorček proizvajalcu: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubliana, Kongresni trg 12. S. hr. 29550/35. Denar — sveta vladarI Le plačaj par oglasov, pa kmalu zla'ih časov zašije tebi tar. Kmečko zaščito vse posle, Informacije obračune In revizije za upnike ln dolžnike, znižbo dolgov Vam strokovno zadovolji vo uredi Komercijalna pisarna Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ull ca 7. (Za odgovor prllo žite znamke 5 Din.) (d) Hranilne knjižice podeželskih hranilnic članic Zadružne zveze ln knjižic Ljudske posojilnice ljubljanske kupimo Plačamo takoj v gotovini po najvišji ceni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrija d. d.« 17753. Poravnave plalanje dolgov posredovani« kreditov In gotovine naložbe Kapitala, zaMitne ureditve, davtne napovedi in vao drugo trgovsko gospodarske posle izvide in lIlMnlSho mnenia odaala koncesljonlrana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) Stev. 7. Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev Izposlujem naj-kulantneje takoj v gotovini. AL. PLANINSEK. Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. - Telefon 35-10 DENARNE POSLE vsake vrsto Izvršujem točno in kulantno. Izterjevanje dolgov. - Inkaso menic. Posojila vseh vrst Rudolf Zore • Ljubljana GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38-10. - 1'rlložlle znamke. Posojila pod najugodnejšimi pogoji dobijo uradniki na plačilo, hišni posestniki, kmetje Itd. Pojasnila dobite z prednakazllom 10 Din znamk pri Kredit, Zagreb, Draškovičeva 16. Za posojilo 30.000 Din oddam za maj kompletno dvosobno sončno stanovanje ob Dunajski cesti pri cerkvi. Posojilo sigurno, vračilo mesečno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tudi knjižice« P 18102. Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA. Javlja, da Jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice. Posestva Posestvo dela ti skrbiI Oglas tvoj kupca brž dobi. /1 če t) skrbeh st za denar, boš hišo kupil gospodari Večje hiše trgovske In stanovanjsko, z dobrim donosom, v LJubljani in na periferiji. Lepe vile ono- ozlr. dvodružinske. Komfortne, po ugodnih cenah, hipoteko za prevzeti Posestva po vsej dravski banovini, v različnih cenah ln velikostih. ugodne lege. Stavbne parcele v centru LJubljane tn na peri ferijj proda Pristavec Franjo LJubljana. Erjavčeva cesta 4 a. Telefon 23-81 Nasproti dramskega gledališča. Stanovanjska hiša nova, 10 min. od kolodvora Domžale, ugodno naprodaj. Pri hiši Je lep vrt, njiva v Izmeri 2500 m*, pripravno za obrt ali za upokojenca. Polzve se pri F. Vodoplvec, Domžale. Hiša z ograjenim vrtom blizu Savinjske doline — naprodaj. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. Posestvo srednje veliko, poslopja v dobrem stanju, 20 min. od Ptuja, ugodno naprodaj. Skorba 33, p. Ptuj. Hišo 9 strank, glavno križišče cest, primerno za zdravnika ali trgovca, ugodno prodam. Koleno, Tržaška št. 5, nasproti Primorske, Maribor. (p) Posestniki! za svoje resne Interesente potrebujem različne hiše, vile, stavbne parcele in posestva. Prodajo Izvršim v največji tajnosti. — Pristavec Franjo Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a. (p) Majhno kmečko posestvo v Strohomerju, p. Ig — prodam. - Novozgrajena hiša sestoji iz stanovanja, hleva in velike delavnice, pripravne tudi za obrtnika. Pod isto streho je še svinjak, listnica ln stranišče. — Več se izve v Mestni hranilnici ljubljan. med uradnimi urami. (p) Hišo z dobra vpeljano pekari-jo, blizu Ljubljane, prodam. Pripravna tudi za upokojence. Potreben kapital 15.000 Din, drugo lahko na male obroke. -Istotam naprodaj delilni pekovski stroj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 17884. (p) Stavbna parcela na Ježlei - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18787. (p) Lepo posestvo blizu Golnika, ugodno naprodaj, in to celotno ali pa samo poslopja z velikim sadnim vrtom zase. Vrt ln hiša sta na jako lepi legi, ter blizu šole ln cerkvo. Vse zemljiške parcelo morijo nad 11 ha. Več o tem pove L. Rebolj, realltetna pisarna v Kranju. (p) Enonadstropno hišo v centru St. Vida n. Lj. št. 61, oddaueno ono minuto od tramvajsko postaje - prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18093. (p> Posestv; na Križnem vrhu pri Poljčanah, na lepi legi -„... naprodaj. Naslov v po-'n) I družnici »Slov.« v Celju. Redka priložnost! Velika ln lepa enonad-stropna trgov, hiša z lepim velikim vrtom, na najlepšem in prometnem kraju v Hotedršici, blizu držav, meje, je lz proste roke naprodaj. Pripravna Je za trgovino, gostilno, mesarijo ali pekarljo. Hiša so nahaja v zelo dobrem stanju ter lepimi prostori. Sodno cenjena je bila 80.000 Din. Kdor se zanima, si lahko imenovano hišo št. 5 ogleda ln se zglasi pdl oskrbniku g. Karlu Brusu, pos. v Hotedršici štev. 39 do 15. decembra 1936. (p) Posestvo blizu Rimskih topile, z novo hišo ln gospodarskim poslopjem, 6 oralov sadonosnlkov in njiv, okoli 300 jabolk-mladlk, že rodovitnih, naprodaj za ceno 65.000 Din. Natančne poizvedbe pri Vldeč-niku, Rečica, Laško, (p) Dvostanovanjsko hišo 10 minut od Kranja — Prlmskovo 127, prodam za 26.000 Din. (p) Lesni trgovci, pozor! Pod zelo ugodnimi pogoji so proda.v Ptuju na prometni točki stanovanj, hiša z gospod, poslopjem in skladiščem za les ter z velikim prostorom za zalogo lesa. primernim tudi za napravo žage. Plačilo je mogoče s hranil, vlogami Mestno hranilnice v Mariboru ln mesečnem odplačilu. Ev. se odda tudi v najem. -Za nadaljnjo informacijo povprašati pod: »Lesna trgovina« štev. 18038 na upravo »Slovenca«. (p) Hiša z dobro vpeljano gostilno in trgovino v bližnji mariborski okolici je radi družinskih razmer naprodaj. Ponudbe pod »140 tisoč« upravi »Slovenra« v Mariboru. (p) Stavbišča pri kolodvoru Limbuš ln na Teznem po 6 Din proda Sarfer, Maribor, Vrtna 12, pisarna. (p) Hišico z vrtom in njivo, v severnem delu Ljubljane, ugod. prodam. Interesenti naj svoj naslov sporoče upravi lista pod »Proti takojšnjemu plačilu« 17997. (p) Hišno posestvo z gostilno in pripadajočim zemljiščem, na Viču št. 90, ki spada pod Ljubljano, naprodaj. Pojasnila daje notar dr. Kievl Josip v Ljubljani, Dalmatinova ulica 3. (p) I«™« Mojster si in obrtnik in ielii si odjemalcev: Nič nc smeš prezirati naših prečastHih bralcev. Izvršujem vsa v mizarsko stroko spadajoča dela: spalnice, jedilnice, kuhinjsko oprave. — Sprejemam vsakovrstna popravila po najnižjih cenah; tudi na obroke ali hranilno knjižico. Ilitl, mizarstvo na Ižanski cesti 18. (1) Poceni izdeluje pohištvo od navadne do najfinejše moderne Izdelavo. Oprema trgovin ln gostilniških sob po last-n 1 h načrtih. 8 p e c I a I -n a delavnica za popravila antičnega pohištva vseh b I o g o v. Zadostuje dopisnica In Vaa obiščemo. Mizarstvo Venturini Ludvik Uršlčov stradon št. 60. oB Ižanski cesti. Ljubljana. Steznike trebušne pasove in nedrčke izdelujem po meri po ameriških In francoskih krojih. Na željo pridem na dom. - Atelje Terezija Kranjc, Ljubljana, Mosto, Društvena 23. (r); Damske pSašce ia jesen in zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez, v cenah od Din 240 — do 580— v veliki izbiri nudi F. I. GORIČAR. Liubljana SV. PETRA CESTA STEV. 29 Plašče izdelujemo tudi po meril Prijatelj, kam pa na vse ill'idajl Prodajat, kar imam naprodaj Poslušaj' Kdot pri nas ponu/i, proda t lahkoto in sa — iudi. Kislo zelje, repa novo prvovrstno, in glavo za sarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurončnl ceni GUSTAV ER K LAVE C Ljubljana Kodeljevo, Povšetova 10, telef. 25-91 Različne (opite in iietke Vam nudi po ugodnih cenah šil imenc Hin.o Tyrševa c. 5 prejknjigarna Turk Prvovrstni Stanovski premog (jak 6000 Italorlj, brez žlindre lil smradu) do stavljam na dom vsake količino. 100 kg od 32 Din Maribor Kopališka ulica IC Telefon 27-14. nasprot mestnega kopališča. Miklavževa darila! Najprimernejša: damske torbice, aktovko ter vse ta^etnj^ke izdelke najceneje pri G. Mešiček, Tržaška cesta 1, Maribor DobroidDča gostilna ln mesarija, nnjpromet-nejšl prostor Ljubljane, naprodaj. Realltetna pisarna, Ljubljana, Wolfo-va 1. (1) Motorno kolo »Pucli'< 220 ccm, radio aparat ln moško kolo - poceni pro-dnm. — Ambrož, Zorkov-ska c. 18, Fobrežje pri Mariboru. (1) Resnica je da so kovčki, ročne, šolske in tolletne torbice, aktovke, listnico, denarnice, tobačntce, gainaše. nahrbtniki itd. — najprl mernejša Miklavževa darila Dobe se pri Ivanu Kravosu, Maribor Aleksandrova cesta 3. Galanterijo, pletenine, nogavice, čipke, parlumeri-jo, papir, dežnike, kravate, šivalne potrebščine itd dobite po nizkih cenah Maribor, Glavni trg 14 (rotovž) VINA ic Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Važe pivce najbolj 1 Parketno voščilo odprto, dobro In puceni nudi Oroslnv Dolenec, Ljubljana, Wolfova ul. 10 Usnjate suknjiče »d Din 4M— do 580 — dobite pri Fr. Zalokar Mengei 41 Vino stari letnik, več polov njakov, tudi sadjevec — prodam. Dr. Marcius, Vo-dolo 28, Sv. Peter pri Mariboru. (1) Ploščice za štedilnike In oblogo sten — dobite najceneje pri zastopniku »Somag« \Vandplatten — Ljubljana, Tyr*eva 33. 1 Poljskih tračnic prodam več komadov. — Ponudbe upravi »Slov.» pod »T« št. 17958. (D Božični dar! Za boljše spoznanje naših prvovrstnih mesnih konzerv, razpošiljamo do Božiča po zelo ugodnih cenah pakete, ki vsebujejo 12 različnih mesnih konzerv ln rolšunko. TI zavitki Imajo netto 4 ln pol kg ter stanejo po povzetju 80 Din, ako se pošlje znesek naprej, 75 dinarjev (številka našega računa pri poštni hranilnici v Belgradu: 52.657), franko vsaka postaja. Herz in sin tovarna salam in konzerv i B a n a t s k l Karlovac F AS AN UjUU^MP^i dvojnopoševni brivski oparot s POVIŠANIM pokrovom in britvico » F A S A N - ROSTFREI« Dobi se v finejših trgovinah Naprodaj kompletna zbirka odločb najvišjega sodišča na Dunaju. Glaser ln Unger. - posteljne mrožo, železne zložljive postelje, otoma-ne. dlvane In tapetniške Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapclnik. Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime, cvllha za modroce ln blaga za prevleke pohištva. okovje za stavbe ln po nlštvo. klel Itd., Izberete najceneje tudi na hranil ne knjižice pri »Jeklo« LJubljana. Start trg Otroški voziček siv, skoro nov, lep, močan, prodam. — Cesta na Rožnik 43. (1) Ure verižice, prstane, uhane kupite najbolj ugodno pri Josip Janko, Kamnik, nasproti farne cerkve. -Podružnica v Mariboru, I Jurčičeva 8. (1) Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč. Ne bodite neprijatelj samemu sebi I Obolenja pri meni ali bolečine pri mesečni čiSči (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj. Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost) 7 Ali hočete biti vitki? - Potem morete uporabljati HERSAN CAJ. Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu (tfihtu), č« to ni potrebno ? HERSAN ČAJ je sredstvo, ki Vam lahko olaiša muke. HERSAN CAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da j« HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter ^n ledvic? , HERSAN ČAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pn: »RADIOSAN«. ZAGREB, DUKLJANINOVA ULICA 1 Reg. bf. 13834 IS33 __ velika izbira smularskih čevljev Zalokar Ljubljana, Mestni trg 19. Titni cepiči petih čndes grozdja Usnjene plašče, suknjiče Itd. dobite najboljše pri : Cortanc, Črnuče 71. O) Ključavničarsko orodje naprodaj; delavnica na raziiglngo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17888. (1) »SINGER« »PFAFF« šivalni stroji, malo rabljeni, In kolesa vsoh vrst - po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske erk-ve). — Staro jemljemo v račun. za damske obleke in plašče SVILA IN VSE DRUGO BLAGO Velika izbira, nizke cena I B. »pri škofu« LJUBLJANA Lingarjeva ulica Medarska ulici Pred škoiijo 2a red, obvestila — 13.15 Kar iimamo, to vam damo (plošče po željah) — 16.00 2enska ura: Sodobna kuiebika družiaia (ga. Kranja Brodarjeva) — lfi.-U Koncert na harmoniki, igra g. Milan stalite — 17.00 Kmot. ura: Prva immiioč pri živini (g Alojzij Higier, veter, nadsvotnlk) — 17.20 Koncert zbora bailadaijk -KilkIiui- — 16.30 Nokaj giaabetuili slik (plošče) — 19.00 Cas, vreme, poročila, siiored, obvestila _ 19.311 Mat', ura: Med našimi sonarodnjaiki na Daljnem vzodu (dr. Vlašič i?. Bgda) — 19.50 Slovenska ura: 1. liirod jo svotje sročo kovač (g. imapokitor prof. Ivan Do-Ifflic): 2. Jožo Pogačnik: Domača zomlija« — Peseui v alorih iavaja rad. dramč društvo); 3. Koncert povskoga kvnrtotu jc (plošče) — 14.00 Vroine. !>or/.a — 18.00 Zdravniška ura< Zdrava pitna voda Ig. ilr. Anton Brccelj) — 18.30 LnJo: Namouma, orkestralna auiita (ploščo) — 18.40 Ivan Cankar in slo. vonsko gledajliščc (g. Ciril Debevec, režiser Nair. glod.) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nas. ura: Jugoslov. kmotiijstvo lota 1936 (Zaričič iz Zgb) — 20.00 Komorna glasba za dva klarineta ln fagot (gg. Franc Vlachy, Janko Umek, Gnati I.ai>ornik) — 20.50 Koncert Radijskega orkestra — 22.00 Cas, vrome, poro. ffila, spored — 22.15 Glasba lin pesmice za oddih (plošče). Dragi programit Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«. Nedelja, 6. decembra. Belgrad: 19.50 Narodne pesmi. — 20.35 Operetni odlomki. — 22.20 Ksilofon. — 23 Kavarniška godba. — '/.agreb: 20 Taimburice. — 20.30 Plošče. — 21 Finski koncert. — 21.30 Lahka glasim. — 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 20.05 igte. — 22.:» Violina. — 23.10 Jazz. — Trst—Milan: 20.40 Opereta. — 22.30 Plesna glasba. — Itim—Bari: 17 Simfonični koncert. — ■ji.4 OlgTH. — 22.40 Koralni koncert. — Praga: 19.50 Policijski orkester. — 20.35 Ljudski koncert. — 21.35 Igra. — 22.35 Vojaška godba. — Berlin—Bratislava: 20 Operni koncert. — Konigsbcrg— Hamburg: 20 Orkestralni iin vokalni koncert. — Lipsko—KOln: 20 Paul Linokejov večor. Ponedeljek, 7. dcccmbra. Belgrad: 20 Opera. — Zagreli: 20 liolgrad. — Dunaj: 20 Narodne posini. — 21 Simfonični koncert. — 22.20 Stairi dunajski časi. — Trst- Milan: 17.15 Plesna glasba. — 20.40 Vokalni in instrumentalni koncert. — 22.30 Plesna glasba. — Rim —Bari: 20.40 Milan. — 21.50 Violončelo. — 32.40 Plosnn plasba. — Praga: 19.30 Igra. — 20.40 Orkestralni koncert. — 32.30 Plošče. — 23 Pianlaski koncert. — Varšava: 19.30 Lahka ciasbn. — 20.30 Schubertov koncert. — 22 Simfonični koncert. — 23 Plosnc plošče. — Berlin: 20.10 Zu»bavni koncert. — Kiinigsbcrg: 20.10 Patriotske fan. t.a«ijc. — 21 Avstrijska glasba. — Hamburg: 20.10 Mo. %airtov koncert. — Lipsko: 30.10 Italijansko-ogr^ki ve'er. — Stutlgart: 30.10 Plesna glasi«. — Beromiinster: 20.05 Baski vočer. — Strassbou.ru: 21.30 Stirnšburška filharmonija. Stanovanja Od Ljubljane pa do Kranja tožen iščeš stanovanja, le zakaj nc inserirašl Trisobno stanovanje oddam takoj. — Stari trg št. 17-1. (fi) Trisobno stanovanje komfortno, oddam. Strelska ulica 22. (č) Dvosobno stanovanje suho, podpritlično, s kopalnico in plinom, v novi vili oddam s 1. januarjem ali prej. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17994. (č) Stanovanje enosobno, suteren, se odda. Milčinskega št. 73 — Šiška. (C) Enosobno stanovanje s pritikiinaml in lep lokal za skladišče se odda. Pod ježami 17. (č) Trisobno stanovanje poceni oddam takoj. StO-žice 127, Dunajska c. č Večsobno stanovanje oddam v Krlževnlški ul. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18121. (čl Komfortno stanovanje sončno, s centralno kurjavo in vrtom, primerno za sanica z gospodinjstvom ali rodbino 2—3 oseb, oddam dobro sltu-iranl stranki s 1. februarjem v bližini univerze. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Tisoč« 17996. V vili se takoj odda aH pozneje stanovanje 4 sob. kopalnice in drugih pritlklln. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18073. (č) Dvoje stanovanj enosobno in dvosobno, prostorni, takoj poceni odda Tribuč, Gllnce, Tržaška 6, telefon 26-05. (č Dvosobno stanovanje podpritlično, suho, sončno, event. tudi garažo -oddam takoj ali s februarjem blizu glavnega kolodvora. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18103. (č) Enostanovanjska »hišica« se odda. Poizse se: Kavarna »Prešeren«. (č) Berite Slovenca- in oglašujte v njem.' nrpffff?!! Rad — na svoje - bi začel toda, kjer je stanovanje t Oe pogledaš sni najem.t pa je rešen.j vprašanje IŠČEJO: Trgovino mešanega blaga v industrijskem kraju — vzamem v najem takoj ali pozneje. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Promet 30.000« št. P 17985. (m) ODDAJO: Delavnico Mostni trg 9, dvorišče, približno 4.50 x 8, oddam za mirno obrt solidnemu obrtniku. (n) Lokal poraben kot delavnica, skladišče, ozir. enosobno stanovanje - suh, svetel In prostoren, takoj oddam. — Stojkovič, Grudnovo nabrežje 23. (n) Gostilno in mesarijo na prometni cesti, oddam v najem ozir. prodam. -Ponudbe upravi »Si.« pod »Gostilna« št. 18081. (n* Naj bo zima. naj bo leto. sobico imaš najeto, p.ačaš zanjo sto dinarjev, pa si v miru — brez viharjev Gostilna na deželi, se odda v najem natakarici pod ugodnimi pogoji. Poizve se: Celovška cesta 80. (n) Trgovina mešanega blaga stara, v manjšem podeželskem mestu, na najlepšem prometnem prostoru, se z vso zalogo da v najem In pod ceno proda. - Le plačila zmožni reflcktanti se upoštevajo. Ponudbe upravi »Slov.« v Ljubljani pod šifro » Zanesljiva eksistenca « št. 18043. (n) Kavarna na Jesenicah se odda na račun. Pismene ponudbe upravi »SI.« pod šifro »Prometni kraj« št. 18068. tn) + Vdani v načrte Vsemogočnega sporočamo, da je božji Pastir poklical k sebi danes ob 2 popoldne preč. gospoda Valentina Jakelja župnika v pokoju Pokopali bomo dobrega gospoda v ponedeljek, dne 7. decembra 1936 ob 10 dopoldne v Lahovčah. Spominjajmo se ga vsak dan pri svojih molitvah. L a h o v i č e , dne 5. decembra 1936. ^ Vaščani iz Lahov č. IŠČEJO: Sobico s hrano v bližini Celja, iščem zn takoj. Naslov v podrti-in. »Slov.« v Celju pod i80'i 6 ODDAJO: Prazno sobo oddam. Stara pot 1. rija Jelenlč. Ma-(s) Lepo opremljeno sobo vhod s stopnjlšča, event. s telefonom - takoj oddam. Zrinjskega c. 15-1. ogled od 1—2. Cs) Prazno sobo odda M. Suhadolnik, Pred škofijo št. 3-II. levo. (s) Sobo s posebnim vhodom dvema posteljama, oddam. Traven, Iiolezljska št. 19. (s) se naglo bliža. Zato si hitro preskrbite razno manufakturno blago, katero Vam nudi v veliki izbiri in po ugodni ceni ODlattlnica za Slovenijo Llubllana, Turseva cesta 29 (Hiša Gospodarske zveze) Državnim uradnikom nudimo blago tudi na mesečne obroke. Do preklica nudimo blago deloma tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze v Liubljani. Posebno priporočljivo! Hofmanova »Razfasa sv. rožnega venca" s priporočilom škofa Barage Mehko vezana Din 10"— v platno vezana Din 15"— Sv. Terezija, Deteta Jezusa, cudodelka naših dni Mehko vezana Din 15'— v platno vezana Din 20— H. NIČMAN, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Prazno sobo veliko, parketlrano, s posebnim vhodom, oddam. -Friškovec št. 6. (s) + Vsemogočni Gospodar življenja je poklical danes ob 2 pop. k sebi svojega zvestega delavca, preč. gospoda Valentina Jakelja župnika v pokoju Pogreb pokojnega gospoda bo v ponedeljek, 7. decembra ob 10 dopoldne v Lahovčah. Priporočamo ga v molitev. Cerklje, dne 5. decembra 1936. Grašič Jožel, č. kanonik; Černilec Janez, župnik; Cvelbar Jože, kaplan. II Živali ii 21 vali in Hvalice ti delajo veselje če nimaš jih, oglasi se, mi spolnimo ti želje. Ilirskega ovčarja z rodovnikom, kateremu lahko brez skrbi zaupate milijonsko premoženje -si kupite, če se bojite roparjev. Naslov prodajalca v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1851. Družinska PraEika za leto 1937 se dobiva za ceno Din 5-— po vseh knjigarnah in trgovinah. Zahtevajte povsod Pratiko s podobo sv. Družine. Posebej opozarjamo na nagradno uganko in knjižna darila Medmurske konje čiste ln poltežke, za delo, kobile in skopljence, kakor tudi konje za kočije ln ježo, preskrbi najceneje in zajamčeno Julio Hoffmann agencija za konje CAKOVEC - MEDMURJE Odlična čuvajka pslca, čisto črna, stara 15 mesecev, ceno naprodaj dobremu gospodarju. Naslov: Kamnik, Graben 25 Pfco čistokrven, nemški bokser šest mesecev star, že nekoliko dresiran, naprodaj - M. Slamberger, Rožna dolina, Cesta VI. št. 43 + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po dolgoletnem trpljenju odšel po plačilo" naš preč. gospod Valentin Jakelj žnpnik v pokoja Pogreb našega dobrega gospoda bo v ponedeljek, dno 7. decembra 1936 ob 10 dopoldne v Lahovčah. Spominjajmo se ga v hvaležni molitvi. Dovje-Mojstrana, dne 5. decembra 1930. Družini: Jakelj, Levstik. Naročajte in čitajte naša katoliška dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom« Zahvala vsem. ki so z nami vred žalovali za mojo ljubo ženo in nepozabno mamico, gospo Marijo Rojina vsem onim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem pevcem, ki so ji zapeli pod vodstvom g. dr. Dolinarja zadnjo pesem v slovo. Najiskrenejša zalivala g. dr. Volavšku, ki ji je vsa dolga leta lajšal trpljenje in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin, iskrena zahvalal Ljubljana, dne 6. decembra 1936. Anton Rojina in otroci + V GLOBOKI ŽALOSTI NAZNANJAMO, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAS NADVSE LJUBLJENI SOPROG, OCE, STARI OCE, STRIC, SVAK IN TAST, GOSPOD IVAN LAUTER MAGISTRATNI PODRAVNATELJ V POKOJU « MUČNI DNE 5. DECEMBRA OB POL TREH ZJUTRAJ, PO DALJŠI BOLEZNI, PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE. POGREB BLAGEGA POKOJNIKA BO V PONEDELJEK, DNE 7. DECEMBRA 1036, OB POL TREH POPOLDNE, IZPRED MRLIŠKE VEŽE - STARA POT ŠT. 2 - NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. PROSIMO TIHEGA SOZALJA. LJUBLJANA, WIEN, NEW ARK USA, DNE 5. DECEMBRA 1936. BREZ POSEBNEGA OBVESTILA. ŽALUJOČI OSTALI, Za mal denar! • ORION 33, trocevni super • Dovršena konstrukcija z specijalnim kondenzatorjem za kratke valove, popolnoma brez mikrofonije • Z malim številom cevi — izvrstni rezultati • Velik dinamični zvočnik z eksponencijal-membrano • Luksuzna izdeljava, velika skala • Nova TUNGSRAM trioda-heksoda omogoča apso-lutno konstantnost i dovršeno izenačenje fadinga • Prodaja tudi na dolgoročna odplačila ORION RADIO, r. z. z o. z., Ljubljana; • RADIO RADIO VAL, Ljubljana - Celje; Josip WIPPLINGER, Maribor M. Krašovec, Jesenice • I. Guček, Zidani most J. Ktenovšek, Trbovlje ■ St. Engelsberger, Tržič ■ J. Ogrizek, Novo mesto Janez Nemecz, Murska Sobota LJUDSKA POSOJILNICA I LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo NiKloSlCevo cesto Sle*. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/0. \ Tinček in Tonček spet v Afriki 226. Tinčkova smola. S takšno vnemo in močjo je Tinček razbijal po bobnu, da je naravnost čudež, da se boben ni razbil. In bi se bil nemara vse dobro m srečno izteklo, da se mu ni pripetila majhna nezgoda. Notranjščino debla je bila že vsa preperela — kar na lepem so Tinčku zmanjkala tla pod nogami. Ves prestrašen je zakrilil z rokami, potem pa je izginil v votlini drevesnega debla. Medtem so se Pigmejci z ugrabljeno kraljico že približali drevesu. Lahko si mislite, kako veselo iznenadeni so bili, ko se jim je skozi odprtino drevesnega debla nenadoma zakotalil mladi bobnar naravnost pod noge. »Tinček, za božjo voljo, kaj pa ti tukaj delaš?« je prestrašeno kriknila kraljica. »Saj vidišl« je zastokal Tinček. »Smola me preganja. Namesto, da bi rešil tebe, sem pa še sam padel v past ...« Pigmejci so se škodoželjno režali in divje kričali v svojem pre-čudnem jeziku: »Jum, jum — bum, buml He, he, he. ..« Tinček je skočil na noge in jo hotel pobrisati. A že ga je nemilo zgrabilo desetero rok. Bil je ujet. Staro lito železo w> kupim po najvišji ceni, plačljivo takoj ŽELEIOLI VARNA SMOLE DOBROVA PRI LJUBLJANI - Telefon 38-34 Otvoritveno naznanilo T Dovoljujem si vljudno sporočati, da sem svojo špecerijsko in kolonialno trgovino, katero sem vodil skozi 30 let v Frankopanski ulici štev. 55 preselil v Stolno ulico Stev. 4, preje Schmidl. Potrudil sc bodem svoje spoštovane odjemalce vedno s svežim blagom solidno in točno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti. Istočasno sporočam, da bodem vodil v moji trgovini tudi vse vrste najboljše in izbrane perutnine ter divjačine po najsolidnejših cenah. Za obilen obisk sc vljudno priporoča Franc Travisan, Špecerijska in kolonialna trgovina Maribor, Stolna ulica štev. 4 Nabavila sem si te krasne zavese v specijalnem oddelku tvrdke A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA Mladega zdravnika ki bi se hotel v svojem prostem času posvetiti propagandi pri gg. zdravnikih v Ljubljani, iSče kemično-farmacevtno podjetje. Obširne pismene ponudbe pod št. 44849 na A'oma Company d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. Ona je srečna, ker so njene noge lepše, več je ne bole in izginila so kurja očesa! S periščem soli sv. Roka v topli kopeli za noge je popolnoma odpravila bodljiva kurja očesa, bolečine v nogah, ozebline, utrujenost, izmučenost, kakor tudi bolečine v sklepih in otekline, tako da z.opet občuti lagodie v nogah. S toplo kopeljo soli sv. Roka se kurja očesa omehčajo in zrahljajo, da jih zamorete iztrebiti samo s prsti obenem z bodljivim strženom Na tem mestu nastane stalno normalna mehka koža Noge postanejo vitke, močne, naravno majhne in nova moč in življenska radost polje po vsem telesu, Samo sol sv. Roka daje mnogo drobceno penečega se kisikal SAMO PRAVA KOPEL] SV. ROKA odpravi bolečine Dobiva se po Din 9, Din 16, in z'asti priporočilni izdatni rodbinski zavitek & Din 26. Razpis Občina Braslovčc, okraj Celje, razpisuje mesto občinskega delovodje. Domačini imajo prednost. • Pravilno kottovasc prošnje, opremljene z listinami I H) čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbenncih, je vložiti do 30. decembra. Uprava občine Braslovče. Ljudska posojilnico V Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo V nov) lastni palači sprejema hranilne vloge in Jih obrestuje najbolje Denar |e pri nfef naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-seslnikov z vsem svojim premoženjem. JOSIP NAGER Marmor, Mlhlosifevo 4 izdeluje dragulje in zlatnino. Priporoča se za predelovanie briljantnega ter drugega zlatega nakita. VeSte strokovno delo po zmerni ceni. V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi naso dobro mamo Uršulo Urteb roj. Korošec dne 4. decembra ob pol 12. uri v 74. letu starosti. Pogreb nepozabne mame bo v ponedeljek, 7. decembra 1936 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Sv, Primožu na župno pokopališče. Sv. Jurij ob j. ž., dne 4, decembra 1936. Žalujoči mož Urleb Valentin; Jožei, Jakob in Franc, sinovi; Marija, Neža in Katarina, hčerke, in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo naše drage nepozabne sestre, sestrične, svakinje in tehce, gospodične Neike Klun učiteljice, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami čuvstvovali in nas tolažili v prebridki uri. Zahvaljujemo se čč. sestram za spremstvo iz bolnišnice, nadalje se ««hvaliujemo čč. duhovščini, vsem gg. zdravnikom za njih trud v Ribnici, Leonišču in bolnišnici ter čč. sestram za strežbo, vsem, ki so jo obiskovali v njeni bolezni in ji lajšali njeno trpljenje. Zahvaljujemo se g. upravitelju Kmetu za ganljiv poslovilni govor pred hišo žalosti, dalje g. nadzorniku Peterlinu iz Kočevja in gospodični zastopnici kongregacije iz Lichtenthurna za v srce segajoča poslovilna govora ob odprtem grobu. Ge. Debe-Ijakovi in učenkam za lepo in ganljivo petje pred hišo in ob grobu. Predsedniku in društvu U. J. U. iz Kočevja ter šolam v Ribnici in Dolenjivasi za prekrasne vence in častno spremstvo. Vsem ostalim darovalcem vencev, šopkov in vsem, k: ste zanjo darovali sv. maše. Vsem šolskim tovariSicam in tovarišem, ki sle v lako obilnem številu prihiteli od blizu tn daleč. Ribniški Marijini družbi za udeležbo z zastavo, vsem, ki ste nam uslmeno ali pismeno ter po svojem zastopstvu izrazili iskreno sožalje. Prisrčna hvala vsem, ki ste prišli iz raznih daljnih krajev, Ljubljane, Črnomlja. Fare, Broda, Kuželja itd., vsem, ki ste jo prišli kropit v lako ogromnem številu in jo spremili na njeni zadnji poti, vsem, prav vsem prisrčna zahvala in hvaležni Bog plačaj I Ribnica, dne 5. 12. 1936. Žalujoči o,tali. Koze divjih zajcev vsako množino kupufe nafdražje TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« ŠKOFJA LOKA KLAVIRJI! V zalogi tudi zmeraj preigrani klavirji in pianini Zelo zmerne cenel — Prodaja na ugodna mesečna odplačila! Vsakovrstna popravila in uglaševanja strokovnjaško! M. ROPAŠ • CELJE Stalna zaloga prvovrstnih svetovnih znamk, kakor: „ST I N G L" „HOFMANN" „F0RSTER" „PET R O F" „E H R B A R" Ne same tal ... . i« fV Naš čaj je najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAS CAJ dobite v špee. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI. iSM OtroSM vozički na]- Dvokoleaa. Šivalni stroji novejših modelov motorji, trlclkljl, pogrozljlvl Po zelo n'ik< ceni! Ceniki (tanko! ..TRIBUNA" r. BATJEl, LJUBLJANA, KarlovSka % Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Konrad GOlOgrOIlC MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje teb-uične nasvete in pojasnila. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče som ie mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|ak, lekarnar, Sisak Varujte« potvorb Zaščitni znak V^t*/ Znani SALVAT-ČAJ proti žolčmm kamnom in boleznim žolčnega mehur-ia se dobiva pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. Ogl reg. S. br. 27870. RazpoSiilamo prlma: Bosanske suhe slive 10 kg......Din 62'— Bosanske suhe slive SO kg......Din 220'— Očiščene orehe bele 5 kg Din 80'— Očiščene orehe bele 20 kg . . . , , . Din 820'— Očiščene orehe bele 30 kg......Din 405'— Orehe v luščinah, letošnje 50 kg ... Din 250'— Vse Iranko voznina povzetjem bto/nto. Agenlura PranflC — Tuzla Knjige zaloibe „HramM so po svoji lepi vsebini in lični oprenri najprimernejše darilo ob vsaki priliki. :: Izvirna dela Miška Kranjca, katera so bila nagrajena s Prešernovo na- prevodov nudi čitateljem po- gled v svetovno književnost. V prevodu naših naj-oljših prevajalcev O. Župančiča, VI. Levstika in drugih so izšla do sedaj dela: L. N. Tolstoj: Vsta-iennje; A. Tolstoj: Peter Veliki I. in II. del; Gogolj: Mrtve duše; Balzac: Teta Liza in Oče Goriot; Flau-bert: Gospa Bovaryjeva in druge. :: Knjige se lahko naroče tudi proti plačilu v mesečnih obrokih pri upr. založbe »Hram«, Ljubljana, Florijanska 14. Kdo vam bo sporočil vse novice Iz (ujlne. hfer biva nad 350.000 naših rolahov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zato je naj bolje, oko si takoj naročite mesečnik Jzselfenshl vestnih Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še danes na naslov: Uprava Izseljenskega vesfnlha Rafaela, Ljnbltana, Turševa 52 KARITAS Največje ljudsko zavarovanje V zadnjem času smo izplačali cele zavarov. vsote med drugimi tudi po smrti sledečih članov: Žibret Blaž, posestnik, Jesenik 32, Idič Mihael, posestnik, Topolovci 14, Držanič Blaž, posestnik, Stari grad 18, p. Zdole pri Brežicah, Novak Marija, gospodinja, Ljubljana, Vodnikova 18, Podbregar Ivan, zasebnik, Polzela - Breg, Hiti Jernej, kovaški mojster, Grahovo pri Cerknici 16, Kodrun Marija, zasebnica, Podgorje pri Velenju 28, Tratnik Jože, Laze 6 3, p. Št. Ilj pri Velenju, Zorko Anton, posestnik, Vransko Kogej Pavel, orožniški narednik, Št. Rupert na Dolenjskem, 23, Ščuka Ivan, zaseb., Križe pri Tržiču 2, Župec Jožef, usnjar, Tržič, pod Virjem 1, Andrejak Mihael, posestnik, Podutik 13, p. Št. Vid nad Ljubljano, Polak Alojzija, viničarka, Veličane 32, p. Ivanjkovci, KošakMinka, pos., ŠkofjaLoka, Nunska 14, Domenig Anton, železničar, Podnart 12, Zaletel Helena, Ljubljana, Livada 3 itd. Brezplačna pojasnila in navodila za vse vrste zavarovanja dobite pri: KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS, Maribor, Orožnova nlica 8. Zahtevajte povsod PRISTNI ZDRAVSTVENI LIKER izdelek veležganjarne in rastlinske destilacije FRANC ZALETEL ST. VID NAD LJUBLJANO Pletenine so res poceni pri TRPINU. Oglejte si izložbe! Maribor, Vetrinjska 15. Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne cLd., Ljubljana 8ALDA-KONTE STRACE - JOURNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO OBODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBKJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE ZLATO Roman. — Spisal Blaise Cendrars. Naslednje jutro sem do podrobnosti razdelil delo svojim delavskim četam in som ob sedmih odjezdil z doma v sjjremstvu peščice vojakov in cowboya. Žo smo p rob r zel i polovico pota, ki sc vije proti Colomi, ko smo zagledali konja brez jzedeca. Nekoliko dalje smo opazili Mar-shnlla, ki je pritaval iz gozda. Vihar ga je bil zadržal, du ni mogel v noči dalje. Bij jc ves premražcn.in izstradan. Toda bil je še vedno zelo razburjen. Vsi skupaj smo odjezdili dalje in dospeli na označen eldorado. Nebo sc jc pooblačilo. Proti večeru smo sc napotili do bregov kanala, ki jc bil zaradi dežju popolnoma preplavljen. Ukazal som odpreti z.atvornice; v trenutku jo bil kanul prazen in stopili smo v strugo, du bi poiskali zlata. Ros smo našli mnogo koščkov, Mr. Marslinll in nekateri delavci pa so mi prinesli šc nekaj debelejših zrn. Dojal som jim, da bom dal, čim bom v Kaliforniji utegnil, ]>reliti jih v jirstun, kar som pozneje tudi res storil. Napraviti sem dal pečatnik, ki so mi vonj. kor nisem imel nobenega grba. vtisnili založniško znamenje mojega očeta. Fe-niksa, ki grize samega sebe, znotraj jin napis: Prvo zlato odkrito januarju 1o sreči. Potoni pa jo prišla sodrga i" se nam pridružila. Začeli so kuhati žganje in se seznanili z mojimi ljudmi. Ra/.drl sem šotor in se umaknil više v gorovje. Toda zaman. Ti vragi so nam bili povsod za petami. Nič več nisem mogel ovirati svojih ubogih Indijooeev in otofanov. ila se ne bi opijanili s tem novim ooojiloin. /n ilolo niso bili več sj)o-sobni Samo pili so in korkali. Zaigrali so vso mezdo in že nabrano zlato Jaz pa sem moral z visoke core glodati, kako pustošijo ropi in požari to čudovito deželo, ki som jo ustvaril s tolikim naporom. Tja v svojo samoto som slišal strelo iz pušk in mrmranje množic, ki so se valilo z znpadu. V zalivu pa je zrustlo i/, tal neznano mesto, ki se je večalo iz rineva v dan, in morje je bilo kar polno ladij. Nič več- nisem mogel vzdržati. Vrnil sem sc v svojo trdnjavico in odpustil iz službe vse, ki so mo zapustili in me niso hoteli več: spremljati. Razdrl som vse pogodbe in kupčije. Bil sem na tleh. Nastavil sem upravitelja nad inojimi posestvi in sem, ne meneč sc za rojiarsko sodrgo, ki se je raz-koručola nn moji zemlji, odpotoval "po Pernati roki v moj vinograd, da bi videl, kako uspeva trta. S seboj sem vzel le nekaj Indijancev, ki sem,jih bil vzgojil še sam. O, če bi mogel do kraju uresničiti vse svojo načrte, bi v nujkraj-šem času postal najbogatejši mož sveta, ali odkritje zlata me je oropalo vsega, du sem popolnoma obubožal. VI U. t", junija 18+8. jc odpotoval poveljnik MuSv son. novi ameriški guverner ,iz Monte Reva, du bi sc sam prepričal, če so fantastično govorice o zlatih žilah v dohni Sacramonta resnično. 20. junija je dospel v San Francisco. Ta nekoč tako cvetoč kraj, jo bil zduj čisto zapuščen in prazen. Vse moško prebivalstvo jc odšlo na zlata polja. »Tretjega juliju«, tako stoji v njegovem poročilu, ^sino dospeli v Fort Suter. Vsi mlini so bili zaprti. Neštevilno črede volov in konj so se pasle po koruznih in žitnih poljih. Vse ograde in stajo smo našli ruzdrte. I*arme so samo šc kup razvalin, iz katerih puhti neznosen smrad. V fortu pa vse — živo! Velike ladje in pinase izkrcavajo in natovarjajo blago vseli vrst. Pred velikim obmejnim zidom 6e vrsti voz za vozom. Dolge karavano prihajajo in odhajajo. Mesečna najemnina za ono samo sobico znaša sto dolar-I jev, za skromno, enonadstropno hišo pn kar petsto dolarjev. Kovač in ključavničar, ki sta še v službi pri Suterju, zaslužita vsak dan blizu jietdoset dolarjev. Urednik: Viktor CenfiC. Izdajatelj: Ivan Makove«.