»Srčni« koncert pianista Mirana Devetaka Pravni položaj manjšin v Avstriji Andrea Massi o »mejah popolnosti« Tine Maze Primorski Št. 140 (20.768) leto LXIX. Usoda vlade povezana z usodo Viteza Dušan Udovič Da Lettova vlada ne bo zgled politične harmonije in usklajenosti, smo vedeli že ob njenem nastopu. Samo izredne razmere lahko porodijo tako nenaravno zavezništvo dveh nasprotujočih interesnih svetov, posebno v Italiji, državi z opešano demokratično zrelostjo in šibkim zaupanjem v institucije. Sedaj gre predvsem za to, ali bo vladi uspelo konkretizirati tistih nekaj osnovnih točk in nujnih ukrepov na področjih gospodarskega zagona, dela, davčne razbremenitve, volilnega zakona. Glede vsega tega je bilo doslej, če izvzamemo včerajšnje ukrepe, veliko zmede in obljub, v glavnem pa odlašanj. Medtem je javni dolg Italije dosegel nov rekord (2041 mi-ljard evrov!) Davek Imu j e trenutno le zamrznjen, a se ne ve, kako bo z njim; povišek količnika davka Iva je odložen za par mesecev; učinkovitih ukrepov za gospodarski zagon še ni, glede zaposlovanja mladih pa ostaja zaenkrat v glavnem pri apelu na Evropsko skupnost. Dejstvo je, da so državne blagajne prazne in minister Saccomanni ne ve, kje bi staknil osem milijard, da bi zadostil kategoričnim zahtevam Ljudstva svobode, da se Imu odpravi in Iva ne poviša (glede davka Iva so stališča sicer transverzalna). Stebrov svoje uspešne volilne kampanje si Berlusconi pač ne pusti porušiti. To njegovo demagogijo mora vlada zdaj plačevati. Letta lahko še tako spretno zatrjuje, da ga Cavaliere ne pogojuje, a težko je zanikati to, kar je vsak dan bolj očitno. V prihajajočem tednu čaka Lettovo vlado vsekakor pomembna, morebiti celo odločilna preizkušnja. Ne gre namreč pozabiti, da je Berlusconijeva podpora vladi tesno vezana na potek njegovih sodnih peripetij. V sredo, 19. junija, naj bi ustavno sodišče razsodilo o tem, ali je bil Berlusconi pred temi leti upravičeno (zaradi tedanje funkcije) odsoten na prvostopenjskem procesu milanskega sodišča, ki ga je pred kratkim obsodilo na štiri leta zapora. Če bodo sodniki Barlusconiju dali prav, se bo ves postopek moral začeti znova, kar pomeni da bo njegova krivda zastarala. Če pa bo prevladala sodba v korist milanskega sodišča, ki takrat Vitezu ni priznalo upravičene odsotnosti, bo o Berlusconi-jevi usodi jeseni dokončno razsodilo kasacijsko sodišče, ki bo moralo potrditi ali ne obsodbo na štiri leta zapora. Lahko je predvidevati, da se bo usoda vlade v primeru Vitezu neugodne razsodbe krepko zamajala, če ne bo že kar zapečatena. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s saboj Snami aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 16. JUNIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , teheran - Zasuk na predsedniških volitvah V Iranu zmagal reformist Rohani italija - Vlada Ukrepi za rast r RIM - Ministrski svet je sinoči odobril obsežen odlok, ki naj bi - po vladni nameri - pripomogel h gospodarski rasti države. Med sprejetimi ukrepi gre izpostaviti normo, ki prepoveduje rubljenje stanovanja ali hiše, če prestopnik nima drugega bivališča. Nadalje je pomemben ukrep, ki bo omogočil podjetjem koriščenje posojil po znižani obrestni meri za nakup novih tehnoloških strojev in drugih proizvodnih naprav. Skupni sklad znaša 5 milijard evrov, posamezno podjetje pa bo lahko deležno posojila do največ 2 milijonov evrov. Drugi ukrepi posegajo na področje davkov, gradbeništva, šolstva, univerze in poenostavitve birokratskih postopkov. Na 2. strani Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certlflclrana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama BČ V ■ or Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 tržaška knjigarna - Ob nevarnosti zaprtja Med strankami raste zaskrbljenost TRST - Vest, da bi lahko Tržaška knjigarna prekinila obratovanje, je močno stresla mestno javnost. Po množičnem literarnem maratonu, ki je potekal pred tednom dni, se je pod podporno peticijo že podpisalo preko 250 strank, marsikdo pa se sprašuje, kako bi lahko konkretneje pomagal edini slovenski knjigar- ni v mestnem središču. Najbolj domiselni so upraviteljici Ilde Košuta tudi iznesli nekatere predloge, na primer nabirko, s katero bi javnost vsaj eno leto krila najemnino za knjigarniške prostore. Lastnica prostorov je kot znano Jadranska finančna družba. Na 4. strani TEHERAN - Zmagovalec predsedniških volitev v Iranu je kandidat re-formistov Hasan Rohani, ki je že v prvem krogu dobil več kot 50 odstotkov glasov. Za naslednika Mahmuda Ahma-dinedžada se je potegovalo šest kandidatov, od tega jih je bilo pet iz konservativnega tabora.Volilna udeležba je bila 72-odstotna, za zmago v prvem krogu pa je moral kandidat zbrali najmanj 50 odstotkov glasov. Nekdanji vodja iranskih jedrskih pogajalcev Rohani je dobil 50,68 odstotka glasov. V ospredju predvolilne kampanje sta bila jedrski program in slabe gospodarske razmere. Slednje so tako konservativni kot edini reformistični kandidat pripisovali jedrski politiki Ahmadinedžada. V Iranu beležijo prek 40-odstotno inflacijo, vrednost nacionalne valute pa se je prepolovila. Na 2. strani Parkiranje na tržaškem Krasu: prve pol ure predvidoma zastonj Na 3. strani Šolski uspehi dijakov zavoda Štefan Na 5. strani V Gorici čezmejna krvodajalska akcija Na 14. strani V Gabrjah dvojni jubilej društva Skala Na 17. strani non solo materassi TRŽIČ ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 Delovni čas: pon. 15.45 - 19.30 tor. - sob. 9.30 - 13.00 in 15.45 - 19.30 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD IttflDO VZGLAVNIKI H f 100% lateks €66,00 k €19,80 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memoiyfoam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915,oo €549,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00 ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00 9771124666007 2 Nedelja, 16. junija 2013 ITALIJA, SVET / iran - Zasuk za krmilom islamske države Reformist Hasan Rohani novi iranski predsednik TEHERAN - Zmagovalec predsedniških volitev v Iranu je kandidat reformistov Hasan Rohani, ki je že v prvem krogu dobil več kot 50 odstotkov glasov. Za naslednika Mahmuda Ahmadinedžada se je potegovalo šest kandidatov, od tega jih je bilo pet iz konservativnega tabora.Volilna udeležba je bila 72-odstotna, za zmago v prvem krogu pa je moral kandidat zbrali najmanj 50 odstotkov glasov.Nekdanji vodja iranskih jedrskih pogajalcev Rohani je dobil 50,68 odstotka glasov, je sporočilo notranje ministrstvo po preštetju vseh glasovnic. Takoj po objavi novice je med Rohanijevimi privrženci v Teheranu izbruhnilo veliko navdušenje. Pred sedežem njegovega volilnega štaba pa se je zbralo na tisoče ljudi. Rohani velja za zmernega kandidata s podporo reformistov. Z zahodnimi vladami želi skleniti dogovor glede iranskega jedrskega programa, ker želi, kot je pojasnjeval pred volitvami, državo potegniti iz mednarodne izolacije. Kljub temu pa opazovalci poudarjajo, da njegova zmaga ne bo prinesla popolne spremembe iranske politike, saj so strateška vprašanja, kot so jedrski program in mednarodni odnosi, v pristojnosti vrhovnega vodje Alija Hameneja. V ospredju predvolilne kampanje sta bila iranski jedrski program in slabe gospodarske razmere. Slednje so tako konservativni kot edini reformisti-čni kandidat pripisovali jedrski politiki Ahmadi-nedžada. V Iranu beležijo prek 40-odstotno inflacijo, vrednost nacionalne valute pa se je prepolovila. Rohanija sta podpirala dva nekdanja predsednika, Mohamed Hatami in Akbar Hašemi Rafsandžani. Novi predsednik je bil rojen leta 1948 v osrednjem delu države, 20 let je bil član parlamenta, od tega osem let njegov podpredsednik. Leta 2003 ga je predsednik Hatami imenoval za glavnega jedrskega pogajalca. S tega položaja je odstopil kmalu po prihodu predsednika Ahmadinedžada, vzrok so bila nesoglasja med njima. Rohani je nato kritiziral predsednikovo politiko, češ da pogajanj ne bi smeli voditi na način, ki državo vodi v politično osamitev in gospodarsko krizo. Kot je poudarjal med kampanjo, dosedanji predsednik ne obvlada umetnosti diplomacije, temveč je s svojo militantno retoriko državo pripeljal na rob vojne. A tudi Rohani je v predvolilni kampanji dal vedeti, da se jedrskemu programu ne namerava odpovedati. Kljub temu pa ni popolnoma izključil niti pogajanj z največjim iranskim sovražnikom, ZDA. Novi predsednik, ki bo položaj prevzel avgusta, ima doktorat pravne fakultete univerze v Glasgowu, je poročen in ima štiri otroke. (STA) Novi iranski predsednik Hasan Rohani (desno) v Teheranu obkrožen od podpornikov ansa italija - Vlada Enrica Lette odobrila pričakovani odlok Ukrepi za rast RIM - Italijanska vlada je sinoči vzela v pretres odlok, ki naj bi zagotovil državi pričakovano gospodarsko rast. V 80 členih je zaobjetih cel kup ukrepov, s katerimi naj bi - tako je pričakovati - dali kisika izmozganemu italijanskemu gospodarstvu in vse bolj siromašnim družinam. Ukrepi zadevajo davčno področje, infrastrukturo, gradbeni sektor, energijo, šolstvo, univerzo in poenostavitev birokratskih postopkov. Na sodnem področju bo spet stopilo v veljavo obvezno civilno posredovanje, ki naj bi v petih letih privedlo do črtanja kakega milijona procesov. Odlok naj bi posegel tudi na področje računov za energijo; slednji naj bi bili po novem nižji, podjetja pa bodo deležna posojil z olajšavami; poenostavljeni bodo tudi postopki, ki sedaj zavirajo delovanje podjetij. Veliko novost predstavljajo ukrepi, ki se tičejo izterjevalnice Equitalia. Vlada je odobrila člen, po katerem ne bo mogoče več zarubiti stanovanja ali hiše v primerih, ko gre za edino stanovanje ali hišo družine. Nadalje bodo prišli na svoj račun tudi dolžniki, ki morajo poravnati svoj dolg izterjevalnici Equitalia. Doslej so ga lahko plačali po obrokih, po drugem neplačanem obroku pa je ta možnost odpadla. Po novem bodo lahko izkoristili do osem obrokov za izplačilo dolga. Drugo novost predstavlja tudi ukrep o prispevkih podjetjem za nakup strojev. Sklad znaša 5 milijard evrov, posamezna podjetja bodo lahko prejela posojilo po znižani obrestni meri do 2 milijonov evrov. Pred vladno sejo se je predsednik vlade Enrico Letta sestal s predsednikom evropske komisije Manuelom Josejem Barrosom. Pogovarjala sta se o gospodarskih ukrepih, ki so potrebni, da se zajezi mladinsko brezposelnost. V ta namen so potrebna tako državna sredstva kot tudi evropski prispevki, sta poudarila, Letta pa je potrdil, da bo Italija sprejela potrebne ukrepe za zajezitev državnega dolga. Barroso (levo) in Letta sta se smeje rokovala ansa pakistan - 11 mrtvih Atentat na študentke ISLAMABAD - V Pakistanu je v bombnem napadu na avtobus življenje izgubilo vsaj 11 študentk, še najmanj 17 pa jih je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v mestu Kveta na jugozahodu države, ko so študentke vstopale na avtobus tamkajšnje ženske univerze Sardar Bahadur Kan. Po prvih ugotovitvah oblasti je bil eksploziv podtaknjen v avtobusu. Kmalu zatem pa je v bolnišnici, kamor so vozili žrtve prvega napada, odjeknila še ena eksplozija, v kateri je umrlo še enajst ljudi, več je bilo ranjenih. Druge podrobnosti o tem napadu niso znane. Sicer pa so prav tako danes v isti provinci uporniki uničili zgodovinsko hišo, v kateri je nekoč prebival oče pakistanskega naroda Mohamed Ali Džina. Nekdanjo rezidenco, ki je danes muzej, so napadli z raketnimi granatami, zaradi česar je eno-nadstropno leseno stavbo zajel ogenj. Življenje je v napadu izgubil policist, zadolžen za varovanje, požar pa je uničil dele stavbe, je dejal policijski uradnik Muhamed Tahir. Stavba je stara več kot 120 let. (STA) turčija - Danes naj zapustijo trg Taksim! Ergodanov ultimat protestnikom ISTANBUL - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je včeraj protestnikom v parku Gezi in na trgu Taksim v Carigradu dal do danes čas, da zapustijo trg in park, kjer so se pred dobrima dvema tednoma začeli protesti, ki so se nato razširili po vsej državi. »Jutri (danes, op. ur) imamo v Istambulu javno srečanje. In jasno povem: če trg Taksim ne bo prazen, ga bodo morale izprazniti varnostne sile,« je na srečanju svojih privržencev v Ankari dejal Erdogan. Že sinoči pa so policijske sile s solzivcem posegli na trgu. Erdogan je sicer v petek pristal na ustavitev načrtov za urbanistične spremembe v parku, ki so bile povod za proteste, obenem pa je protestnike pozval, naj park zapustijo. Protestniki pa so vso minulo noč v parku razpravljali o odzivu na to po- tezo in sklenili, da je njihovo gibanje večje od boja za ohranitev parka. Včeraj so sporočili, da bodo nadaljevali upor »v luči krivic in nepoštenja v državi«. Od 31. maja so se protesti zaradi nasilnega posredovanja policije proti protestnikom, ki so nasprotovali pozidavi parka Gezi v Istambulu, razširili po vsej Turčiji. Protestniki so ogorčeni nad policijskim nasiljem, vladi pa očitajo tudi, da postaja preveč avtoritarna in da poskuša ustavno sekularni Turčiji vsiliti islamistične reforme. V protestih je doslej umrlo pet ljudi, poškodovanih pa jih je približno 7.500. Erdogan je protestnike v prvih odzivih zmerjal z vandali in tujimi plačanci, šele po dveh tednih je pokazal pripravljenost na pogajanja z njimi. (STA) belfast - Včeraj Protest proti G8 BELFAST - Več sto demonstrantov se je včeraj zbralo v Belfastu in protestiralo proti vrhu G8, ki se začne v jutri. Center mesta so v strahu pred izgredi zavarovali z močno policijsko navzočnostjo. Po ocenah policistov se je zbralo kakih 1.500 ljudi, vključno z okoljevarstveniki in predstavniki sindikatov. Zaenkrat izgredov ni bilo; popoldne so protestniki izpeljali zborovanje in koncert, ki so ga pripravile organizacije za boj proti svetovni lakoti. Skupino osmih industrijsko najbolj razvitih držav G8 sestavljajo ZDA, Rusija, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada in Italija. Skupini od januarja letos predseduje Velika Britanija. Gostitelj, britanski premier David Cameron, je za vrh izbral tri glavne teme. To so ukrepi za učinkovitejše pobiranje davkov, liberalizacija svetovne trgovine in spodbujanje večje preglednosti s strani podjetij in držav. Na političnem polju pa bo prevladovala Sirija. Sluga ustrelil profesorico verouka, ker ga je zavrnila RAGUSA - Priletni sluga je s petimi streli v trebuh ubil profesorico verouka. Zgodilo se je včeraj dopoldne na šolskem zavodu Pappalardo v kraju Vittoria pri Ragusi. Moški, 69-letni Salvatore Lo Presti, oče petih otrok, ki bi moral čez slab mesec v pokoj, je policiji po aretaciji povedal, da je 54-letno profesorico Giovanno Nobile ubil, ker ga je bila zavrnila. Včeraj jo je pričakal v tajništvu, potem ko ga je vnovič zavrnila, ji je sledil po stopnicah, ji uperil pištolo in petkrat sprožil v trebuh. Profesorico so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je malo po opoldnevu umrla. Prefekt aretiran zaradi kraje RIM - V Rimu so v petek aretirali nekdanjega namestnika vodje službe za obveščanje in notranjo varnost Francesca La Motto, ki naj bi notranjemu ministrstvu ukradel deset milijonov evrov. Iz sklada, namenjenega za vzdrževanje verskih objektov, ki ga je upravljal med letoma 2003 in 2006, naj bi La Motta denar prenakazal na račun v Švici s pomočjo svojega bratranca. La Motta se je marca upokojil, a je še delal za agencijo kot svetovalec. Pod drobnogledom preiskovalcev je bil več tednov. Sodnik, ki je odredil aretacijo, je dejanja La Motte označil za "izredno resna". Šlo naj bi za "nezaslišano žalitev" Italijanov, ki trpijo pod strogimi varčevalnimi ukrepi vlade. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 16. junija 2013 1 5 V Bazovici, na Opčinah in na Proseku Prve pol ure parkiranja zastonj Parkiranje proti plačilu bo stopilo v veljavo z novim prometnim načrtom - V treh vaseh parkirnina 0,60 evra na uro Vprašanje novih parkirnih prostorov proti plačilu je odjeknilo na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta. V sredo se bo v tržaškem občinskem svetu začela razprava o novem prometnem načrtu, ki med drugim predvideva tudi uvedbo plačevanja parkirnine v nekaterih središčnih ulicah v Bazovici, na Opčinah in na Proseku. Mestna uprava je na številnih predhodnih srečanjih s krajani pojasnila, da je uvedba novih parkirnih prostorov v teh treh kraških vaseh potrebna, da bi zagotovili bolj tekoč promet in da bi se izognili divjemu parkiranju. Parkirnina naj bi znašala 0,60 evra na uro. Domačini so z dokajšnjo mero slabe volje sprejeli nov ukrep, zahtevali pa so, naj bi bila vsaj prva ura parkiranja zastonj. Odbornica za promet Elena Marchigiani in vodje občinskih uradov so na sestankih z domačini zavrnili to možnost, a oba kraška rajonska sveta nista vrgla puške v koruzo. Vztrajala sta pri zahtevi o brezplačni prvi uri parkiranja. Na torkovi seji vzhodnokraškega rajonskega sveta je svetnik Demokratske stranke Matej Iscra poročal o srečanju s predstavniki občine, na katerem je bil prav govor o novem prometnem načrtu in o uvedbi parkiranja proti plačilu na Krasu. Pritisk obeh kraških rajonskih svetov je bil očitno tako učinkovit, da so vodje urada za promet omilili svoje stališče in vsaj delno sprejeli predlog domačinov. Prve pol ure parkiranja v Bazovici, na Opčinah in na Proseku bo zastonj. K novemu prometnemu načrtu bo predložen amandma, ki naj bi omogočil to olajšavo. V treh kraških vaseh bodo uvedli skupno 305 parkirnih prostorov proti plačilu: 165 na Opčinah in po 70 v Bazovici in na Proseku. V Bazovici bodo uredili nove parkirne prostore v Grudnovi in v Kettejevi ulici, na Op-činah na Proseški ulici, na Narodni ulici, na Dunajski cesti in v Ul. Salici ter v Ul. od Narodne ulice do Ul. Ricrea-torio, na Proseku pa na ulici, ki pelje skozi vas v smeri proti Križu. M.K. Na cesti, ki pelje skozi Prosek, bodo uvedli parkirnino kroma APrimorski ~ dnevnik Jutri štiriurna stavka uslužbencev podjetja AcegasAps v vodovodnem in plinskem sektorju Uslužbenci podjetja AcegasAps zaposleni v vodovodnem in plinskem sektorju bodo jutri stavkali prve štiri ure svojega delovnega urnika, v četrtek, 20. junija, pa bodo stavkali še nadaljnji dve uri, vedno ob začetku delovne izmene. Stavko so oklica-le sindikalne organizacije Cgil, Cisl, Uil. Ob urah stavke ne bo mogoče zagotoviti vseh predvidenih služb, zagotovljene pa bodo nujne službe, tiste, ki so predvidene po zakonskih normah, so zapisale sindikalne organizacije v svojem tiskovnem sporočilu. Talna signalizacija Občina Trst obvešča, da bodo od jutri do četrtka, 20. junija, v nočnih urah (od 21. do 6. ure zjutraj) opravili vzdrževalna dela na talni signalizaciji v ulicah Moreri, Villan de Bacchino, Hiusti, Montorsino, Sara Davis, Cordaroli, Tor San Piero, Giacinti, Ginestre, Udine, trg Belvedere, Pauliana, SanfAnastasio, Rittmeyer, Ghiberti, trg Li-bertà, trg Casali, Commerciale. mestno središče - Nov prehod čez Kanal Most James Joyce (ali Ponte curto) Vrsto kulturnih prireditev v spomin na slovitega irskega pisatelja, ki je več let živel v Trstu Znameniti irski pisatelj James Joyce, ki je več let živel in ustvarjal v Trstu, je v mestu dobil svoj most, ki so ga nekateri takoj po postavitvi prekrstili v »Ponte curto« (Kratki most). Uradni naziv strukture je sicer »Pasaža JoycePonte curto«. Most v čast književniku je poimenoval župan Roberto Cosolini, sledila je gledališka predstava Calipso na osnovi besedila romana Ulysses. Joyce je v presledkih živel v Trstu med letoma 1904 in 1920. Irskega pisatelja se v teh dneh spominjajo v številnih mestih v Italiji in Evropi, današnji dan je dan posvečen irskemu romanopiscu. V muzeju Sartorio je včeraj opoldne o slavnem Ircu govoril John McCourth, zvečer sta bili plesna predstava z naslovom BodyunTitled (avtorica in izvajalka Daša Grgič) in gledališka uprizoritev Rapsodija za Joy-cea. Ob novem mostu-pasaži bo drevi ob 19. uri koncert tradicionalne irske glasbe s skupino Wooden Legs, občinska galerija na Velikem trgu pa gosti del razstave Roberta Berryja, preostali tri deli razstave pa so na ogled v Pulju, Dublinu in New Yorku. Razstava bo na ogled do 7. julija vsak dan med 10. in 13. uro ter med 17. in 20.uro.). politika - Novo gibanje Civilna akcija za ustavo Sedaj že bivši sodnik Ingroia začel novo pot brez levih strank Danes že nekdanji sodnik Antonio Ingroia je po negativni izkušnji na parlamentarnih volitvah začel novo politično pot. Po razpadu Državljanske revolucije je ustanovil gibanje Civilna akcija za ustavo, ki je v kavarni Knulp včeraj doživela tržaški krst, čeprav ob odsotnosti Ingroie. Kot je poudarila Claudia Cernigoj, se novo gibanje predstavlja kot edina resna leva opozicija vladi Enrica Lette, »saj demago-ško ter populističo Gibanje 5 zvezd ne moremo smatrati za resno parlamentarno opozicijo.« Bivši protimafijski tožilec v Pa-lermu je novo politično pot ubral brez komunističnih strank SKP in SIK, ki z veliko težavo iščeta skupni politični jezik po klavrno propadlem poskusu Državljanske revolucije. Višji sodni svet je Ingroio, ki je tožilsko funkcijo opravljal 25 let, po volitvah premestil na sodišče v Aosto, kjer se je prišlek takoj sprl z načelnico tamkajšnjega tožilstva Marilindo Mineccio, nakar se je odločil za dokončno slovo od sodstva. Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Govornice na včerajšnji predstavitvi novega gibanja Antonia Ingroie kroma 4 Nedelja, 16. junija 2013 TRST / kriza tržaške knjigarne - Veliko zanimanje med strankami Med predlogi ura slovenščine in nabirka za (visoko) najemnino Teden dni po solidarnostnem literarnem maratonu, ki je 8. junija privabil v Tržaško knjigarno pravo množico ljudi, se marsikdo sprašuje, kako lahko »bolj konkretno« pomaga edini slovenski knjigarni v mestu, ki ji, kot znano, preti zaprtje. Kot pravi upraviteljica Ilde Košuta, ji je vprašanje marsikdo postavil preko telefona ali elektronske pošte, drugi so se osebno zglasili v pritličnih prostorih v Ulici San Francesco, kjer je že preko 250 ljudi podpisalo peticijo v podporo knjigarni. Seveda bi se najpreprostejši odgovor glasil »z nakupom vagona knjig«, nekatere stranke pa so se domislile tudi alternativnih pobud. Tako se je na primer Tanja Seganti, ki italijanske someščane redno poučuje slovenski jezik, ponudila, da na dvorišču Tržaške knjigarne priredi brezplačno lekcijo slovenščine (najverjetneje 25. junija). Upokojena profesorica italijanskega jezika in književnosti Marija Kacin pa predlaga javno nabir-ko. »Solidarnost je nekaj zelo lepega, spodbudnega in človeku dobro dene, Tržaško knjigarno pa lahko rešimo samo s konkretno akcijo,« nam je povedala med včerajšnjim naključnim srečanjem, ko je v sestrini družbi prišla v knjigarno po svež izvod ljubljanskega Dela. Prof. Kacin predlaga, da bi se člani manjšine in seveda tudi italijanski someščani, ki niso vezani na skromen mesečni dohodek, obvezali vsaj eno leto kriti najemninske stroške. »Odpreti bi morali tekoči račun, vsak pa bi po svojih zmogljivostih nakazal denar za knjigarno. Slovenski pregovor pravi: kdor hoče - temu ni nič težko; kdor noče - vse.« Knjigarna je najemnica Jadranske finančne družbe, lastnice stavbe v Ulici San Francesco. Zanimivo, da je JFD istočasno tudi večinska lastnica knjigarne (preostalih 10% je v lasti knjižne založbe Založništvo tržaškega tiska). Najemnina bremeni letno bilanco Tržaške knjigarne (uradno je to družba z omejeno odgovornostjo - SRL) za 40.000 evrov. Tudi z ozi- Lastnica Tržaške knjigarne in prostorov je Jadranska finančna družba kroma rom na to, da se TK ne nahaja v strogem mestnem središču, saj se »epicenter« mestnega življenja v zadnjih letih omejuje na Ulico San Nicolo, Korzo, Borzni trg, je mesečna najemnina v višini 3.300€ previsoka, meni upraviteljica. Prodaja je v zadnjih mesecih znatno padla: delno zaradi vsesplošne krize, delno pa tudi zato, ker se po mestnem predelu, v katerem se nahaja knjigarna, sprehaja vse manj ljudi. Upraviteljica Ilde tudi trdi, da bi se morali enkrat že odlo- čiti, ali knjigarno obravnavamo kot trgovski obrat ali kot kulturno ustanovo: v tem drugem primeru bi morala biti deležna javne podpore tako kot ostale manjšinske ustanove, ki nudijo kak kulturni servis (na primer gledališče, glasbene šole, časopisi). Ne nazadnje se v Tržaški knjigarni redno vrstijo srečanja z avtorji in likovnimi ustvarjalci. Kdor hoče, temu ni nič težko, pravi profesorica Kacin. (pd) Marino Marsič manjšina - Predlog SKGZ »Odsek za zgodovino inSIori k Svetemu Ivanu, NŠK v Narodni dom« Dejavnosti pokrajinskega odbora SKGZ za Tržaško kažejo na usklajenost pri zasledovanju smernic, ki jih je določil ob začetku mandata. Odbor, ki ga vodi Marino Marsič, je svoje delovanje usmeril tako v krepitev odnosov s članicami kot v navezovanje stikov z javnimi upravami, piše v sporočilu za javnost. V preteklih mesecih so potekala srečanja z občinskimi upravami tržaške pokrajine, ter s pokrajinsko upravo. Nadgradnja teh srečanj predstavlja skupno soočenje z upravitelji, ki je potekalo na sedežu SKGZ pred nekaj tedni. Opravljeno delo bo odbor v naslednjih mesecih nadgradil s srečanji z obmejnimi javnimi upravami v Sloveniji. Gojenje odnosov s temi subjekti je usmerjeno še zlasti v ustvarjanje zavesti o prostoru, ki ponuja širši in tudi slovenski narodni skupnosti v Italiji marsikatero vprašanje: od uplinjevalnika, do elektrovoda, od naravovastvenih omejitev ozemlja do hitre železnice ter izvajanja določil zaščitnega zakona. S tem v zvezi je odbor SKGZ mnenja, da gre reševati ta vprašanja s strokovno pomočjo izvedencev (javnih upraviteljev oz. profesionalcev. Odnosi s članicami so se usmerili v neposredno soočanje o aktualnih problematikah, prvenstveno s pokrajinskim odborom Zveze slovenskih kulturnih društev. V kratkem bodo sledila še srečanja z ostalimi članicami. Odbor SKGZ ni moral mimo težav, ki pestijo pomembne organizacije v Trstu. Kriza NŠK in Tržaške knjigarne ne sili le k solidarnosti do upraviteljev, zaposlenih in obiskovalcev teh ustanov, temveč tudi k razmišljanju o reorganizaciji dejavnosti in čimprejšnji rešitvi prostorskih problemov. V dogovoru z zainteresiranimi subjekti gre računati na Narodni dom pri Sv. Ivanu, kjer naj bi se našel prostor za Odsek za zgodovino NŠK in Slori. V tem kontekstu je odbor mnenja, da bi morali ob novih političnih razmerah, kjer so danes vse krajevne uprave bolj naklonjene slovenski narodni skupnosti, postaviti zlasti Deželi vprašanje Narodnega doma v Ulici Filzi. V tej zgodovinski stavbi bi se po mnenju SKGZ lahko kvalitetno razvijala Narodna in študijska knjižnica, ob njej pa tudi druge primarne ustanove Slovencev v Italiji. kontovel - AcegasAps opravil analizo vode Mlaka kemijsko čista V Mlaki ni zaznati znakov onesnaženja - Omejena prisotnost fekalij Kontovelska Mlaka kroma Voda kontovelske Mlake ni onesnažena. Vsaj s kemijskega vidika ne. Tako zagotavlja direktor laboratorija za analize direkcije za kakovost in okoljska potrdila podjetja AcegasAps Stefano Piselli. Konec maja je poslal tržaškemu občinskemu odborniku za okolje Umbertu Laureniju podatke o analizah vode konto-velske Mlake, ki jih je bil opravil njegov laboratorij. Odmerek vode kontovelske Mlake je 3. aprila letos zajel tehnik laboratorija za analize Lorenzo Milic. Vreme je bilo jasno, je zapisano v poročilu. V analiziranem odmerku vode ni bilo zaznati znakov onesnaženja. Kaže celo na nekolikšno pomanjkanje dušika in fosforja. Organska vsebina je nizka, opaziti pa je bilo zelo omejeno prisotnost fekalij, iz česar je mogoče sklepati, da je podtalnica, ki priteka v Mlako, prišla v stik z odplakami, ki so - zaradi pomanjkanja kanalizacije -spuščene v podzemlje. Okoljsko onesnaženje je na povsem normalni ravni, je še zapisano v poročilu, kar preprosto pomeni, da je kontovelska Mlaka dejansko čista. Srečanje Kmečke zveze za male proizvajalce Kmečka zveza vabi člane na srečanje, ki ga prireja Tržaško zdravstveno podjetje ASS n.1 - Triestina, na katerem bo direktor službe za varnost v prehrani, za higieno in javno veterinarstvo Malio Palei predstavil projekt na temo Mali krajevni proizvajalci. Projekt, ki zadeva predvsem praši-čerejce in proizvajalce suhih mesnin, spada v širši program ki je že v teku na deželni ravni. V projektu so predvidene različne aktivnosti, med drugimi tudi promocija posameznih vključenih kmetij, organizacija tečajev in nudenje obveznih analiz na mesnih proizvodih. Srečanje bo v jutri ob 17. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio št. 2. Mednarodni dan afriškega otroka V okviru mednarodnega dne afriškega otroka prireja danes ob 16. uri neprofitna organizacija Donne Africa praznik v vrtu v Ul. S. Michele. Vabljeni so otroci in starši, na sporedu bodo igre in družabnost tako za otroke kot za odrasle. Policijski nadzor v Sesljanskem zalivu Tržaška policija bo ob koncih tedna opravila celo vrsto nadzorov v Se-sljanskem zalivu, da bi preprečila morebitne nočne ekscese. Ze prejšnjo noč so med nadzorom legitimirali kakih trideset oseb, večinoma mladih italijanskih državljanov, niso pa ugotovili nobene nepravilnosti. Vztrajal je, naj kupi prstan V petek dopoldne je v Ul. Gessi moški hotel prepričati gospo, naj kupi njegov zlat prstan. Zenska je zavrnila ponudbo, a moški je tako nesramno vztrajal, da je bila ženska prisiljena poklicati policijo. Ko so agenti prispeli, se je moški skušal oddaljiti. Policisti so se pognali za njim, ko so ga dohiteli, pa se jim je začel moški upirati. Le s težavo so ga umirili in odpeljali na kvesturo, kjer so ugotovili njegovo istovetnost. 25-letni romunski državljan S.S.M. je bil že znan silam javnega reda zaradi podobnih prekrškov. Prijavili so ga sodnim organom zaradi upiranja javnemu funkcionarju, obvestili pa so tudi urad za priseljence. Ta je izdal nalog o izgonu iz države. Po zakonskih normah se bo moral Romun v roku 30 dni javiti italijanskemu konzularnemu predstavništvu v Romuniji kot dokaz, da je zapustil italijansko ozemlje. Vprašljivo pa je, ali bo to res storil ... ob toplem vremenu - Včeraj dopoldne in popoldne Roji čebel in os Tržaški gasilci so opravili kar 16 posegov za odstranitev rojev - Preplah med ljudmi Čebele in ose so jo včeraj pošteno zagodle tržaškim gasilcem. Od dopoldanskih ur do srede popoldneva so morali opraviti kar 16 posegov zaradi rojev čebel in os, ki so se nevarno raz-besneli po številnih mestnih ulicah. Dežurni pri gasilski službi je pojasnil, da je očitno nenaden val toplega vremena »spodbudil« čebele in ose, da so se - po dolgih mesecih hladnejšega vremena - privoščile »skupinske polete« po mestu in predmestju. Tako so občani opazili roje čebel in os ob drevju, ob hišah, ob okenskih policah, ob zabojnikih. Mnogi so se prestrašili, ker so se nahajali roji v neposredni bližini ljudi, čebele in ose so nevarno poletavale, prestrašeni ljudje so se jim skušali izogniti. Zato ni čudno, da so občani poklicali na pomoč gasilce. Telefon na gasilskem sedežu je nekaj ur dejansko stalno brnel. Gasilske posadke so v sedmih urah posegli, da bi odstranili roje čebel in os v Ul. Capodistria, v Ul. Valmaura, v Naselju sv. Sergija, na Rebri za Greto, v Ul. Far-neto, v Ul. Zovenzoni, na Trgu Piazza Piccola, v Ul. Kandler, na Trgu Giarizzole, v Ul. Zanel-la, v Ul. Tesa, v Ul. Felluga, na stopnišku Bong-hi, v Ul. Salvi, v Ul. S. Pantaleone in nazadnje na območju karabinjerske postaje pred vhodom v Miramarski park. Vsak poseg so morali izpeljati zelo previdno, da ne bi še bolj razdražili žuželk, paziti pa so morali tudi, da se radovedni ljudje niso preveč približali, da jih ne bi čebele in ose napadle. Naposled se je vse izteklo brez kakih zapletov. / TRST Nedelja, 16. junija 2013 5 šolstvo - Znani končni učni uspehi dijakov vseh slovenskih višjih šol Izidi na zavodu Štefan S končnimi učnimi uspehi dijakinj in dijakov Državnega izobraževalnega zavoda Jožef Štefan zaključujemo objavo letošnjih izidov. Vsem dijakom želimo prijetne počitnice, maturantom in tistim, ki bodo morali ob koncu poletja polagati »popravne izpite«, pa tudi zvrhano mero sreče! Državni izobraževalni zavod Jožef Štefan Biotehnološka smer 1. KB razred - izdelali so: Kevin Bržan (7,1), Ivan Grgic (7,2), Nejc Kravos (7,2), Rok Samsa (6,5), Ivan Suppani (7,1). Eni dijakinji je bilo ocenjevanje preloženo. 2. KB razred - izdelali so: Luca Antler (6,5), Kristian Castellani (8,5), Alek-sandar Mandič (7,5), Andrej Pernarcich (6,7), Vera Sturman (7,5), Andrej Žerjal (8,5). Enemu dijaku je bilo ocenjevanje preloženo. 3. KB razred - izdelali so: Frances-ca Carli (6,7), Tjaša DellAnno (7,2), Valentina Paoletti (8,7), Giada Sardo (6,6), Chantal Zeriali (7,2). Trem dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. kultura - Večer Pavle Merku jutri v DSI Predstavitev nove knjige Jutri zvečer bo v Društvu slovenskih izobražencev prva slovenska predstavitev najnovejšega dela Pavleta Merkuja o imenih ljudi in krajev v srednjeveških registrih Kapitlja pri Sv.Justu. Knjiga, z italijanskim naslovom Nomi di persone e luoghi nei registri me-dievali del Capitolo di San Giusto, je izšla pred nekaj meseci pri založbi društva Deputazione di Sto-ria e Patria per la Venezia Giulia. Delo prikazuje zgodovinsko obdobje od 1307 di 1406 in obravnava večinoma še neobdelano arhivsko gradivo iz srednjeveškega življenja mesta. Pavle Merku je avtor, s katerim se sreča marsikateri študent zgodovine. S transkripcijo plemiških pisem, ki sta si jih izmenjavali ženski, plemkinji in še v slovenščini za povrh, je porušil marsikatero trditev o plemstvu na slovenskem ozemlju. Živahni pogovori, kjer je neposredni kontakt zamenjalo pismo, so potekali med materjo, ki se je starala, in njeno hčerjo živečo v Trstu, poročeno s tržaškim meščanom in v njenih najboljših letih, ko so se ji rojevali otroci. Tudi zadnja Merkujeva knjiga ponuja podobne primerjave ravno zaradi predmeta preučevanja. Trst je sedež škofije in kot tak ima številne povezave s starimi župnijami, ki sodijo pod to škofijo, npr. Košana. Ima pa stike tudi na eni strani z Istro (ti potekajo tako z bližnjim Koprom, kot Piranom) na drugi pa s širšim zaledjem ob najpomembnejših poteh po ozemljih patriarha: Sežana, Lokev, Postojna, Cerknica, Stična. Podatki, ki jih mora bralec seveda šele začeti interpretirati, so plod dolgotrajnega dela, so odraz etnične heterogenosti območja in so zato veliko več kot zgolj pripomoček tistim, ki bodo preučevali srednjeveške dokumente tržaške škofije. Knjigo Pavleta Merkuja bo jutri zvečer predstavila v Peter-linovi dvorani dr. Dragica Čeč, docentka na fakulteti za huma-nistiko koprske univerze. Začetek ob 20.30. 4. KBT razred - izdelali so: Martina Bresciani (7,4), Mirko Juretic (8,2). Dvema dijakinjama je bilo ocenjevanje preloženo. Ena dijakinja ni izdelala. Elektronska smer 1. E razred - izdelali so: Dimitri Ca-covich (8,7), Matija Furlan (7,1), Marco Persegatti (6,8), Ivan Roici (7,2), Devan Što-ka (9,4), Matej Udovic (6,5). Štirim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. En dijak ni izdelal. 2. E razred - izdelali so: Tommy Budin (7,5), Enrico Genzo (6,4), Luka Gia-comini (7,5), Manuel Kosovel (6,8), Daniel Tritta (7,8), Kristian Vidali (7,4), Emil Zu-balic (7,8). Trema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. 3. E razred - izdelali so: Ilja Kocijančič (7,5), Henrik Leghissa (9,1), Patrik Racman (7,4), Jan Starec (7,1). Trem dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 4. TEI razred - izdelali so: Albert Kerpan (8,0), Erik Rebula (7,6), Stefano Simeoni (7,4), Martin Sternad (7,4), Henrik Sturman (7,7). Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. 5. TEI razred: k državnemu izpitu je bilo pripuščenih 5 dijakov. Mehanska smer 1. M razred - izdelali so: Giulio Crasso (7,2), Aleksander Daneu (6,6), Ivan Kocman (7,5), Tomaž Križmančič (6.5), Patrik Pregarc (6,6). Štirim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. En dijak ni izdelal. 2. M razred - izdelal je Willi Saina (6.6). Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. 3. M razred - izdelali so: Igor Carli (8,3), Tomaž Milic (6,7), Peter Sosič (7,0). Trem dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 4. TMI razred - izdelali so: Natan Cettolo (6,9), Teo Chemelli (7,2), Patrick Milic (7,2), Martin Milič (8,1), Matija Mil-kovic (6,7), Erik Mozan (6,4), Gregor Skupek (6,7). Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. 5. TMI razred: k državnemu izpitu je bilo pripuščenih 9 dijakov. Radovedni obrazi si ogledujejo pravkar izobešene izide . kroma kultura - Srečanje ZSKD z društvi ob koncu sezone Kulturni aperitiv Pozdrav deželnega predsednika ZSKD Igorja Tute in pokrajinske predsednice Živke Persič ' v^H^^H Pri razvijanju društvenih dejavno- sti je zelo pomemben trenutek tudi druženje. Pretekli četrtek je pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev za tržaško pokrajino priredil srečanje z društvi ob koncu sezone prav v smislu sproščenega druženja. Na vabilo na aperitiv z naslovom, ki je potekal v dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, so se odzvala številna društva. Večerno srečanje z naslovom »Med iskrenimi ljudmi« je pozdravil tudi deželni predsednik ZSKD Igor Tuta, ki je uvodoma nagovoril prisotne. Izpostavil je tudi sam pomen skupnega trenutka pri vsakem društvenem delovanju. Sledil je nagovor pokrajinske predsednice ZSKD Živke Persič, ki je prisotnim predstavila septemberski projekt ZSKD v tržaškem mestnem središču. Ob tem je poudarila, da se je za nekatera društva sezona zaključila, veliko pa jih bo priredilo tudi poletne pobude, katerim je zaželela veliko uspeha. (mlis) Kulturni aperitiv pod kostanji Prosvetnega doma na Opčinah kroma zanimiva prireditev - Še danes v središču vasi Konjeniki, turnirji in stojnice vabijo v srednjeveški Devin Z okroglo mizo, ki je skušala osvetliti, kakšno je bilo življenje v Devinu in njegovi okolici med 10. in 15. stoletjem, (numizmatik Andrej Štekar je na primer spregovoril o denarju, ki so ga takrat uporabljali na Slovenskem) se je v petek zvečer pričela tridnevna prireditev Devin na Hugonovem dvoru; pod pokroviteljstvom domače občinske uprave jo prireja združenje trgovcev Devin Nabrežina Morje. Kdor se je včeraj popoldne sprehodil po Devinu, je skočil v srednji vek, to pomeni sedemsto ali celo tisoč let nazaj. Po vaških ulicah in okrog Jadranskega zavoda Združenega sveta so stopali oboroženi konjeniki v značilnih oblačilih, ki so tudi uprizorili razne srednjeveške igre in boje. Na stojnicah so prodajali krajevne proizvode, srednjeveški obrtniki pa so radovednežem prikazovali, kako so nekoč izdelovali črnilo, ali keramične izdelke. Podobno bo danes, ko bodo stojnice odprli že ob 10. uri. Ves dan so predvideni nastopi srednjeveških gledališčnikov, med 15. in 17. uro bo spet čas za bojevniške veščine, ob 18.30 pa je predviden zaključni mimohod po devinskih ulicah. Nocojšnji Mikser na slovenski TV RAI o 50-letnici Dežele FJK TRST - Na Slovenski televiziji RAI bo nocoj ob 20.50 na sporedu mesečnik Mikser. Rdeča nit tokratnega pogovora v studiu bo 50 let posebnega statuta Furlanije-Julijske krajine. Dežela že leta ni več to, kar je bila takoj po vojni do padca berlinskega zidu, in sicer zadnji obrambni stolp pred vzhodnim socialističnim blokom, dežela med najbolj perifernimi, ki si je določeno mero bogastva in blagostanja prislužila prav na račun te lege. Geopolitična slika je danes zelo spremenjena in že nekaj let se sprašujemo, če je dežela sposobna najti nove vsebine in izzive za nadaljnji razvoj. Odgovore na ta vprašanja bodo v pogovoru z voditeljico Alenko Florenin skušali ponuditi Dario Peric, Miloš Čotar, Neva Caris, Joško Sirk in Fabrizio Polojaz. Ponovitev bo na sporedu v četrtek, 20. junija, ob 20.50, po tv dnevniku. Občina Dolina: letovanje za ostarele Občina Dolina - Odborništvo za socialno službo organizira od 8. do 15. septembra 2013 letovanje v Rimini-ju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v anagrafskem uradu od torka, 18. junija, do petka, 28. junija, s sledečim urnikom: od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah popoldne tudi od 14.30 do 16.45. Letovanje je namenjeno občanom s stalnim bivališčem v občini Dolina. Zaradi proračunskih zahtev morajo udeleženci plačati celoten znesek letovanja in niso več deležni podpor na osnovi višine lastnih dohodkov. Nastanitev v hotelu je predvidena v dvoposteljnih sobah. Danes podelijo 13. Štrekljevo nagrado Jasni Majdi Peršolja V Gorjanskem, rojstnem kraju jezikoslovca, slavista, publicista, etnologa in zbiratelja ljudskega blaga Karla Štreklja, bodo danes ob 17. uri podelili 13. Štrekljevo nagrado. Tokrat jo bo prejela Jasna Majda Peršolja, upokojena učiteljica zgodovine in likovne vzgoje, ki je ob poučevanju našla čas tudi za zbiranje ljudskega blaga in iskanje zgodovinskih virov. Po običaju bodo nagrado podelili na Štrekljevem borjaču v Gorjanskem, v primeru slabega vremena pa bo prireditev v dvorani. 6 Nedelja, 16. junija 2013 TRST / šolstvo - Otroški vrtec V Barkovljah je pisana otroška druščina pela, plesala in recitirala S prisrčno zaključno prireditvijo so se pretekli teden od šolskega leta poslovili tudi otroci barkovljanskega vrtca. Pisana druščina skoraj 20-tih otrok je pela, plesala in recitirala, rdeča nit njihovega nastopa pa je bilo morje, ki so mu v vrtcu skozi vse leto posvečali veliko pozornosti. Vzgojiteljici Magda Pertot in Marina Brecelj sta otrokom povedali, kdo vse živi v morju, kaj pomeni gibanje morja, pri katerem se menjavata plima in oseka, malčki pa so spoznali tudi vlogo kapitanov in ribičev, brez katerih si morja sploh ne moremo predstavljati. V za to priložnost okrašeni dvorani barkovljanskega kulturnega društva so starši nestrpno pričakovali svoje otroke, ki so na prizorišče prikorakali s papirnatimi lutkami, ki so upodabljale morske živalice. Hobotnice, morske zvezde in morski konjički so za uvod zapeli pesmico Zaplula je bar-čica moja. V nadaljevanju smo prisluhnili še drugim prisrčnim pesmicam, ki so jih otroci zapeli brezhibno in uglašeno. Zabavna in hudomušna je bila pesmica o kapitanu, katerega ladja se je potopila. Naj povemo, da je nastopajoče na klavirju spremljala zborovodkinja Aleksandra Pertot, ki vedno rada priskoči na pomoč barkovljan-skim šolarjem in malčkom. Lepe melodije so na trenutke zamenjale recitacije otrok, najbolj ganljiv pa je bil tisti del prireditve, ko so se od sošolcev in sošolk poslovili "mini maturantje'. Pred občinstvom so se pred- Malčki barkovljanskega otroškega vrtca na prireditvi ob koncu šolskega leta stavili štiri deklice in dva dečka, ki so enoglasno dejali, da se zelo veselijo šole. Bar-kovljanski osnovni šoli so se poklonili s posebno pesmico. Odhajajočim malčkom sta nato vzgojiteljici podelili še diplome in klobuke, ki so si jih pridno nadeli na glave. Za konec so otroci nastopili še vsi skupaj in zapeli pesem Počitnice so tu. Po bučnem aplavzu so se mini maturantje vrnili na prizorišče in na veselje staršev zapeli še pesmico Mi smo mini maturantje. S čudovito zapeto pesmico, ki je otroci letos sploh niso vadili, se je končala zaključna prireditev. V glasnem vrišču razigranih otrok in prijetnem druženju s starši je sledila še pogostitev, ki je lepo dopolnila poseben trenutek za starše. (sč) mladi - V sredo Kdo bo zmagovalec zlatega zrna? V sredo bo znano, kdo je zmagovalec letošnje nagrade za zlato zrno. Nagrado od leta 2008 podeljuje sklad Sergija Tončiča z namenom, da bi spodbujal ustvarjalnost med mladimi Slovenci iz Furlanije Julijske krajine. Doslej so jo prejeli filmski režiser Martin Turk, likovnik Ivan Žer-jal, glasbenik Igor Zobin in zborovodja Mateja Černic. Žirija, ki ji predseduje pesnik Marko Kravos (sicer tudi predsednik Tončičevega sklada), je pred nekaj tedni razglasila nominirance za nagrado. Ti so hornistka Jasna Komar, gledališka igralka Lara Komar, gledališki igralec Jure Kopušar in filmski režiser Martin Turk. Vsak nominiranec prejme nagrado v višini 500 evrov prejemnik ali prejemnica nagrade zlato zrno pa 2.000€ in umetniško plastiko beneške umetnice Luise Tomase-tig. Letošnjega zmagovalca ali zmagovalko bodo kot omenjeno razglasili v sredo, 19. junija, ob 17.30 v Narodnem domu. Prireditev bo s svojim nastopom obogatil goriški zbor Bodeča neža, ki ga vodi Mateja Černic, dobitnica zlatega zrna 2011. Sklad Sergija Tončiča nosi ime po 20-letnem fantu, sinu odvetnika Franeta Tončiča. Ustanovljen je bil leta 1952, opira pa se predvsem na sredstva, ki sta jih zapustila odvetnik Ton-čič, gospa Ema Tomažič in drugi posamezniki ter na javne prispevke. Med njegovimi smotri je vedno bilo podpiranje mladih izobražencev in socialno šibkejših dijakov. Z ustanovitvijo nagrade zlato zrno se je njegovo zanimanje usmerilo tudi na področje mladinske ustvarjalnosti. Po zimskem še šola poletnega obrezovanja Po velikem uspehu, ki ga je doživela Šola obrezovanja v zimskem obdobju, Ad formandum prireja v juliju Šolo poletnega obrezovanja. Rez sadnega drevja je zelo pomembno opravilo. S tem drevesa ohranjamo »mladostna«, spodbujamo njihovo rodnost in ohranjamo vzgojitveno obliko. Seveda preden se lotimo kakršnegakoli dela moramo poznati rodni les in osnovne zakonitosti rasti, da ne bi z našimi posegi v sadovnjakih naredili več škode kot koristi. Čas obrezovanja sadnih dreves zelo vpliva na rast. Zgodnja rez pospeši rast, zato drevesa hitreje odganjajo, kar lahko predstavlja problem pri spomladanskih pozebah. S pozno zimsko rezjo pa nekoliko omilimo bujno rast novih poganjkov. Pravilno obrezovanje je še posebej pomembno pri mladem drevju, saj s primerno vzgojo oblikujemo ogrodne veje z rodnim lesom. Šola poletnega obrezovanja traja 6 ur, tečaj je razdeljen na dva dela: 2 uri v razredu, v katerih bo potekal uvod v tehnike obrezovanja, in 4 ure na polju - praktični del tečaja z obrezovanjem v živo sadnih dreves. Prvo srečanje bo 1. julija 2013 ob 18.uri. Tečaj vodi Natascia Riggi. Prijave zbirajo na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adformandum.org). Tečaj bodo izvedli ob zadostnem številu prijav. Več informacij na www.adformandum.org in na socialnih omrežjih Facebook in Twitter. mavhinje - Zadnji pozdrav Slovo od domačina Venceslava Legiše AcegasAps Società del Gruppo Hera PREKINITEV DOBAVE PITNE VODE Obveščamo Vas, da bo zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju, v ponedeljek 17. junija 2013 med 08.30 in 10.00 uro, lahko prišlo do precejšnjega padca vodnega tlaka in do morebitnih prekinitev dobave pitne vode v naslednjih območjih: • Vsi objekti locirani ob pokrajinski cesti SP1 Kras od hišne številke 5 do vključno hišne številke 32/2 na Padričah v smeri Bazovice • Cesta proti igriščem za golf • Območje Sinhrotrona • Bazovica Ob ponovni vzpostavitvi oskrbe s pitno vodo je priporočljivo, da pustite, da voda teče za nekaj minut, dokler ne postane popolnoma čista. Opravičujemo seVam za morebitne nevšečnosti ACECAS-APS S.p.A. Družba je podvržena vodstvu in koordinaciji družbe HERA S.p.A. ACECAS-APS S.p.A. Societa' soggetta all attivita di direzione e coordinamento di HERA S.p.A. Na mavhinjskem pokopališču so se minulo soboto poslovili od domačina, zavednega antifašista Venceslava Legiše, ki je odšel konec maja. Pokončno, tako kot je živel. Rojen je bil v Cerovljah 17. septembra 1920, Mariji in Antonu Legiša, v domačiji »pr B'dgarjevih«. Bil je najmlajši od štirih otrok. Obiskoval je mav-hinjsko osnovno šolo v času, ko so izvajali Gentilejevo šolsko reformo. Učiteljica iz Kalabrije, ki ga je poučevala, ni znala besedice po slovensko, učenci pa nobene besede po italijansko. Pri štirinajstih letih je odšel v tržiško ladjedelnico, kjer se je izučil za kovača. Delal pa je tudi doma, saj so imeli veliko kmetijo. Pri dvajsetih so ga vpoklicali v italijansko vojaško mornarico v Brindisi, kjer je preživel 23 mesecev. Ker so v Tržiču potrebovali specializirano delovno silo za gradnjo novih vojaških ladij, so ga leta 1942 poklicali nazaj. V ladjedelnici je delal do decembra 1943. Tedaj je sklenil, da se pridruži partizanom, podobno sta v času vojne storila oba brata, Jože in Miro. V partizanske vrste je vstopil v Velikem dolu, dodelili so ga v udarni bataljon Kosovelove brigade. Udeležil se je več bitk: na Colu, Črnem vrhu, Čavnu, v Trnovskem gozdu, ob Soči. Poleti 1944 je ščitil konvoj ranjencev iz primorskih partizanskih bolnišnic na Notranjsko, kjer so jih vkrcali na zavezniška letala. Avgusta 1944, ko so požgali Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medjo-vas, je bil v Štanjelu, kjer je nemočno opazoval dim, ki se je valil s pogorišča. Najlepše spomine pa je imel na osvoboditev Trsta, 1. maja 1945, pri katerem je sodelovala tudi njegova enota. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 16. junija 2013 BENO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 12.54 in zatone ob 1.00 Jutri, PONEDELJEK, 17. junija 2013 DOLFE VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,3 stopinje C, zračni tlak 1014,3 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, veter 2 km na uro sever, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,4 stopinje C. OKLICI: Matteo Norbedo in Roberta Poz-zi Mucelli, Luca Pelizon in Alexia Fonta-not, Fabio Soranno Crevatin in Romalisse Ngoufack Tsague, Sorin-Vasile Criste in Elena-Cristina Damian, Matteo Natali in Stefania Cantagalli, Gabriele Piazza in Serena Marcon, Alessio Perosa in Patrizia Di Mola, Vassilli Sugan in Elena Seffino, Daniel Zerjul in Alice Ursic, Emiliano Po-stogna in Isabella Rapisarda, Pavel Križ-man in Mateja Bogatec, Robert Scerni in Sara Bevilacqua, Matteo Fegino in Ales-sia Callegaris, Maurizio Molinari in Elizabeth Urbanaz, Rodolfo Barbieri in Mihaela Ciochina, Andrea Cappella in Elisa Valenti, Andrea Kompare in Catrina Gan-ziuc, Maurizio Santoriello in Ilaria Liut, Alessandro Segalla in Angela Maria Del-dossi, Michele Del Zotto in Elisabetta Brot-to, Lorenzo Glavici in Paola Zerauschek. [13 Lekarne Venceslav Legiša Po zaključku vojnih operacij se ni vrnil takoj domov. Poslali so ga namreč v Ljubljano in Split, šele potem je lahko prišel v Cerovlje. Zaposlitev je našel v tržaškem pristanišču, kjer se je vključil v sindikalno gibanje, se udeležil prvih stavk in protestov ter izgubil službo. Potem je delal za gradbeno podjetje, vedno v ladjedelnici, nazadnje pa v štivan-ski papirnici, kjer je ostal do upokojitve. V prvih povojnih letih je vodil vaško partijsko sekcijo. Leta 1957 se je poročil z Vido Se-molič. Živela sta na njenem domu v Mavhinjah in imela dve hčeri: Lio in Gra-cijo. Kasneje sta si zgradila nov dom v Vižovljah in tam živela do smrti. Leta 1980 je predsedstvo Jugoslavije odlikovalo Venceslava Legišo z redom za hrabrost v boju proti skupnemu sovražniku in za prispevek k osvoboditvi Jugoslavije. Leta 1984 pa je prejel častno diplomo italijanske republike kot partizanski borec v boju za svobodo 19431945. Odšel je oče, nono, delaven in vztrajen človek, član VZPI, do zadnjega ponosen na svojo izbiro sredi najhujše vojne vihre. (I. V.) Nedelja, 16. junija 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Zavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. / TRST Nedelja, 16. junija 2013 7 Ü Čestitke Iskreno ti čestitamo in voščimo vse najboljše ter mnogo zdravja za tvojih prvih 40 let, dragi MARTIN. Vsi tvoji najbližji. m Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 3«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quan-do meno te lo aspetti«. ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Il ministro«. CINECITY - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Hates - House at the end of the street«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Nien-te puo' fermarci«; 15.40, 18.45, 19.40, 21.50 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45, 22.15 »Una notte da leoni 3«; 19.10, 21.45 »Fast & Furious 6«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; 15.30, 17.35 »Epic«; 15.15, 17.10 »Monster & Co. 3D«. FELLINI - 16.00, 19.20 »Paulette«; 17.30, 21.00 »Tutti pazzi per Rose«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Il fondamentalista riluttante«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40 »Epic«; 18.15, 20.00, 21.40 »Killer in viaggio«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.45, 16.05, 20.20 »Čas po zemlji«; 12.40, 18.20, 21.00 »Hitri in drzni 6«; 16.30, 20.10 »Izhod«; 18.15, 20.40 »Mojstri iluzij«; 17.30 »Najboljša ponudba«; 14.30, 18.10, 19.00, 21.10 »Prekrokana noč 3«; 12.20, 13.50, 16.00, 18.10 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 11.30, 13.20, 15.20, 16.50 »Skrivnostni varuhi gozda«; 20.30 »Veliki Gatsby 3D«; 12.00, 16.10 »Zambezija«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Tutto tutto, niente niente«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »After Earth«; Dvorana 3: 16.30, 20.30, 22.15 »Ha-tes - House at the end of the street«; 18.30, 21.00 »Il grande Gatsby«; Dvorana 4: 15.30, 17.00 »Monster & Co.«; 18.40 »Niente puo' fermarci«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. Darujte za sklad Bubnic Magajna www.primorski.eu/bubnicmagajna/ ¿Pogzeêno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »After Earth - Do-po la fine del mondo«; Dvorana 2: 15.00, 17.00 »Monster & Co. 3D«; 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 3«; Dvorana 3: 15.00, 18.00, 21.10 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 4: 15.45, 17.45, 20.10, 22.15 »Solo Dio perdona - Only god forgives«; Dvorana 5: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Quando meno te lo aspetti«. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na in-fo@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). □ Obvestila OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ek-spresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00. LEICESTER od 3. do 10. avgusta: znan-stveno-kulturni inštitut Mandala, v okviru projekta 4.3 Mladi v Akciji, vabi mladega udeleženca/ko (20-35 let) na seminar o socialnih pravicah manjšin, ki bo potekal v angleščini. Zainteresi-rani/e naj pošljejo CV in motivacijsko pismo na mandalainstitute@gmail.com najkasneje do danes, 16. junija. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZSKD za osnovnošolce »Mala akademija estetske vzgoje« bodo od 27. do 31. avgusta v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču (SLO). Za informacije in vpisovanja so na razpolago uradi ZSKD (040-635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.0018.00: prvi 17.-21. junij; drugi 1.-5. julij; tretji 15.-19. julij; četrti 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. OČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za dopust od ponedeljka, 17. do vključno četrtka, 20. junija. SLORI - razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 17. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 18. junija, ob 20.45 redna pevska vaja. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 19. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ONAV - Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina, vabi na večer posvečen Lambruscom, ki bo potekal v sredo, 19. junija, ob 20.00 v restavraciji v pristanišču Sv. Roka v Miljah. Informacije in vpis na tel.: 333-9857776 in trie-ste@onav.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST vabi člane in vse slovenske čebelarje, ki bi se radi vključili v društvo, na srečanje, ki bo v četrtek, 20. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. ORATORIJ V MARIJANIŠČU: za osnovno šolo počitniški dnevi bodo potekali od ponedeljka 1., do vključno petka, 5. julija. Začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden dan kopanja na morju, dan izleta v planine in 3 dni dejavnosti v Marijanišču. Ostale informacije in vpisovanje do 20. junija na tel. 335-8186940. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v drugem sklicanju v četrtek, 20. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. KD SLOVAN s Padrič, v sodelovanju s ŠZ Gaja, organizira 13. nočni orientacijski tek Lov na mrjasca, ki bo v petek, 21. junija, na Padričah. Letošnja novost je lažja družinska proga. Obvezna je predprijava po e-pošti: kdslovan@gmail.com. Informacije na tel. 349-7386823. KD SLOVAN vabi na Kresovanje 2013, ki bo Zad za kalom na Padričah. V petek, 21. junija, ob 21.45 13. nočni orientacijski pohod. V soboto, 22. junija, koncert pevskih zborov Rečan iz Beneške Slovenije in Slovan-Skala s Padrič in iz Gropade. V nedeljo, 23. junija, ob 10.00 ex tempore za otroke. Ob 19.00 razstava svetoivanskih venčkov. Ob 21.00 nagrajevanje nočnega orientacijskega pohoda in igrica »Kresna noč« v izvedbi vaških otrok (režija Andrej Ri-smondo in Andraž Mermolja). SKD GRAD OD BANOV vabi na nabiranje poljskega cvetja. Zbirališče v Stajah v soboto, 22. junija, ob 8. uri ter ob 16. uri v društvenih prostorih za pletenje svetoivanskih venčkov. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 23. junija, od 20.30 v Šempolaj (pri kalu) na tradicionalno kresovanje. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapa-na na sedežu na Padričah. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na praznik župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstni-ka v ponedeljek, 24. junija, k slovesni sv. maši ob 20. uri. Sv. mašo bo daroval upokojeni škof, msgr. Evgen Ravignani. FOTOVIDEO TRST 80 organizira »Za-četniški tečaj fotografije«, od 24. junija do 6. julija. Informacije na www.trst80.com ali na tel. 347-7937748 (Mirna). Vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Namenjeni so osnovnošolcem, ki znajo plavati, poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.0017.00: 24. junij-5. julij; 8.-19. julij; 22. ju-lij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bodo likovne delavnice za otroke »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in ori-gami« z umetnikom Leonardom Cal-vom in Alenko Deklic potekale: od 25. do 28. junija, 9.00-11.30 na Opčinah, Villaggio del Fanciullo; od 2. do 5. julija, 9.00-11.30 v Miljah. Info na tel. 040774586, 338-3476253, 333-4784293. Delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom pa bo potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040774586 ali 333-4784293. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do srede, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuo-le-solstvo@sandorligo-dolina.it. SSO sklicuje zasedanje Izrednega občnega zbora, ki bo v sredo, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v dvorani Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Zasedanje Deželnega sveta pa bo vedno v sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba nadaljevala v juniju ob torkih od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi brezplačno poskusili pilates vadbo. ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev. KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ARTEDEN JUNIOR - Umetniške delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu Artedna, ki ga prireja SKD Lonjer-Katinara, se bodo odvijale od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave na tel. 338-4409922 (Emma) ali na emmali-na.marinelli@yahoo.it. PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki bo od 1. julija do 7. septembra v Bazovici, v sodelovanju z ZSŠDI-jem. Vpišete se lahko v uradu (Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 13.00 in ob sredah od 12.30 do 16.00) ali preko www.melanieklein.org. SKD VIGRED organizira od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, poletno delavnico »V naravi se radi igramo! Z igro, petjem, glasbo, plesom, itd... se skupaj naučimo kako lahko za bolj zdravo in čisto okolje tudi mi otroci poskrbimo« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, na pokritem prostoru pod vrtcem v Šempolaju. Mentorji: Kim Furlan, Jelka Bogatec, Serena Picco in Aljoša Saksida. Urnik: od 7.45 do 13.30. Prijave in info na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in oderske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v pre-stolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 347-1621659, in-fo@accademialiricasantacroce.com. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala- lan@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com t Mirno je zaspala Lidia Samec vd. Salvi Žalostno vest sporoča Nivea Od nje se bomo poslovili v sredo, 19. junija, od 10. do 12. ure v ulici Costa-lunga. Sledila bo sveta maša ob 12.30 v cerkvi v Boljuncu in pokop na domačem pokopališču. Boljunec, 16. junija 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Draga teta Lidia, ostala boš vedno v naših srcih. Bruna, Paolo in Walter Ob izgubi drage Lidie sočustvuje z Niveo Tatjana z družino t Zapustila nas je Sara Fornazarič vd. Slama Po pogrebu sporoča žalostno vest sin Sandi s Kingo, Leom, Karolino in Filipom Dunaj, 16. junija 2013 Priznano pogrebno podjetje Preschern Žalovanju za drago Saro se pridružujemo Franka, Eva z Markom, Erika, Sebastjan, Luka, Matija in Andrej Za drago Saro žalujejo družine Slama, Pahor in Petaros ZAHVALA Irene Visintin vd. Bogatec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina Nabrežina, Križ, 16. junija 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Venceslav Legiša (Veno) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega. Posebna zahvala VZPI-ANPI, gospodu Ivanu Vogriču za poslovilne besede in zboru Rdeča zvezda. Svojci Vižovlje, 16. junija 2013 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 16. junija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / športni center DANES SKD France Prešeren Boljunec vabi na praznovanje 110-letnice društva PREŠERNO 110 LET V petek, 21.06., od 20.00 ure dalje na dvorišču društvenega bara na G na, koncert mladih ustvarjalcev in žur s skupinama COLOURED SVVEAT in BLACK MAMBA ROCKEXPLOSION. V soboto, 22.06., ob 21.00 uri na dvorišču društvenega bara na G'rici, glasbeno-gledališka predstava GRAND POK! Izvajajo 3 virtuozni ustvarjalci iz Slovenije, režija Marko Bratuš; sledi glasbena zabava v živo s skupino KLAPA IZ BREGA. V nedeljo, 23.06, ob 15.00 uri, DRUŠTVENE IGRE na JAMI: športno/kultu rno/zabavno tekmovanje med vasmi Iz Brega; ob 20.00 nagrajevanje iger in natečaja Ex-tempore, nastop harmonikarja MARKA HATLAKA bivšega člana skupine Terrafolk in domače moške pevske skupine "Fantje pod Latnikom" pevovodja Manuel Purger; sledi tradicionalni svetoivanski kres na Jami M Izleti SKD Lipa Bazovica PESEM NA MZARJU 2013 Otroški pevski zbor AMSL0MŠEK Moška pevska skupina UPA Mešani pevski zbor UPA KRAŠKA PIHALNA GODBA iz Sežane danes 16. junija 2013 ob 20.45 na Mzarju SKD Primorsko - Mačkolje, Turistično društvo Porton - Zazid v sodelovanju z VZPI-ANPI Sekcija Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabijo na Čas spomina SLOVESNOST ob 70-letnici usmrtitve desetih Mačkoljanov na Lipniku, 30-letnici postavitve spomenika padlim v Zazidu in deseti izvedbi pohoda na Lipnik. Prireditev bo v NEDELJO, 23.6.2013. Ob 8.00 zbor pohodnlkov v Zazidu. Ob 11.30 krajša slovesnost na Lipniku. Ob 15.00 OSREDNJA PROSLAVA v Zazidu. Nastopajo: otroci iz Zazida, Nonet Primorsko in Godba na pihala Breg. Slavnostni govornik dr. BORUT KLABJAN. Vljudno vabljeni! OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 8. do 15. septembra letovanje v Rimini za občane s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki so dopolnili 60. leto. Vpisovanje bo v Ana-grafskem uradu od torka, 18., do petka, 28. junija. Urnik: torek-petek od 8.30 do 12.15; ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva Konferenca vabita na izlet v Celje v sredo, 26. junija: ogled mestnih znamenitosti in Starega gradu, kosilo v domu sv. Jožefa z ogledom kraja. Info in vpisovanje do 20. junija: 040-225468 (zvečer), 3471444057 (Vera), 347-5469662 (Ivica). KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija sta na razpolago enoposteljna in dvoposteljna soba. Zainteresirani naj čimprej pokličejo na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. FANTOVSKA IN DEKLIŠKA in Pustni odbor iz Boršta in Zabrežca organizirata v soboto, 6. julija, voden izlet po Istri z ogledom treh znanih kleti v Groznjanu in Momjanu. Informacije na tel. 334-8228994 (Boris) in 3463012323 (Aleksija). KRU.T vabi v nedeljo, 7. julija, na voden izlet na odkrivanje malih skrivnosti Sevnice in okolice. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T vabi na avtobusni izlet v Pariz, od 20. do 25. julija, z vodenim ogledom znamenitosti francoske prestolnice, obiskom Versaillesa in na po-vratku postanek s krajšim ogledom sa-voiskega Chambery. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. prej do novice www.primorski.eu1 H Prireditve ENOTEKA V ZGONIKU: do danes, 16. junija, bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni. RIBICE klekljarska skupina SKD Lipa iz Bazovice obvešča, da je v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici še danes, 16. junija, odprta razstava »Ples v maskah«, 9.00-12.30 in 17.00-20.30. SKD LI PA iz Bazovice prireja danes, 16. junija, ob 20.45 na vaškem trgu M'zar-ju zaključni koncert »Pesem na M'zar-ju«. Sodelujejo otroški zbor Slomšek, MePZ in MoVS Lipa ter pihalni orkester Kraška pihalna godba iz Sežane. V slučaju slabega vremena bo koncert v dvorani Športnega centra Zarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 17. junija, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev knjige Pavleta Merkuja »Nomi di persone e luoghi nei registri medioevali del Capitolo di San Giusto in Trieste«. O delu bo spregovorila prof. Dragica Čeč z Univerze na Primorskem. KMEČKA ZVEZA vabi člane na srečanje, ki ga prireja Tržaško zdravstveno podjetje za predstavitev projekta »Mali lokalni proizvajalci«. Srečanje bo v ponedeljek, 17. junija, ob 17. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio št. 2. DUHOVSKA ZVEZA vabi na predavanje dr. Jožeta Bajzeka »Moj boj za osebno vero« v sredo, 19. junija, ob 20. uri v domu v Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu. KRIŠKI TEDEN: SKD Vesna, v sodelovanju z ZSKD, vabi na niz prireditev: v sredo, 19. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu »Podobe Križa« - fotografska razstava Lorenza Bogatca -Bruži in pokušnja vin kriških vino- BrjjjflB Srti J: LflrM i 1'jm'T v?ti pilri v P^lMliriDV(j dvprina DaniH-KijevJ i, Ntl pMtlflcJ l-iJf i-btjigB PdffaEd IJidfciVjur iNami di pereone e luoghi nei registri medmevali del Ca pitale di SanCiuslD in TriiHtu O delu bo ¡.pregovorila proF. Dragica ¿«i z Ifniverie ruPimofikem Začetek ob 20.30 SKD SLOVENEC vabi na MLADINSKI KULTURNI VEČER v četrtek, 20.6.2013, ob 21.00 Park Hribenca - Zabrežec Spored: MlPZ TONČKA ČOK iz Lonjerja dirigent M. Purger Mladinska dramska skupina BREG z igro CIRKUS Z DIVJEGA ZAHODA režija B. HRVATIČ gradnikov. Katalogi fotografij na ogled v gostilni La Lampara, v barih Andre, pri Bojani in v Bennigan's pubu 1902; v nedeljo, 23. junija, v sodelovanju s Š.D. Mladina, pohod po ledinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Kala, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina - Karalic pri Pro-cesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade. UNINT - Umetniška šola z umetnikom Leonardom Calvom in Alenko Deklic vabi na konferenco »Avantgarda umetnosti na začetku 20. stoletja: Umetniki, ki so spremenili svet« v sredo, 19. junija, ob 19.00 na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. 333-4236902, 040-2602395. FOTOVIDEO TRST80 vabi v četrtek, 20. junija, ob 18.30 v picerijo na Opčinah, Proseška ul. 35, na otvoritev fotografske razstave Gina Dal Cola z naslovom »Dolomitsko cvetje«. SKD SLOVENEC vabi v četrtek, 20. junija, ob 21.00 v park Hribenca v Zabrežec na Mladinski kulturni večer. Sodelujeta Mlpz Tončka Čok iz Lonjer-ja pod vodstvom M. Purgerja in mladinska dramska skupina Breg z igro Z. Petana »Cirkus z divjega zahoda« v režiji B. Hrvatič. ZTT IN KNJIŽNICA KOMEN vabita na pesniški večer s Cirilom Zlobcem in koncert dua Martina in Marko Feri. Dogodek bo v četrtek, 20. junija, ob 19.00 pri Davidu in Martini, Volčji Grad pri Komnu, 54. PREŠERNO 110 LET: SKD F. Prešeren Boljunec vabi na niz prireditev ob praznovanju obletnice društva: v petek, 21. junija, od 20. ure dalje na dvorišču društvenega bara na G'rici, koncert mladih ustvarjalcev in žur s skupinama Coloured Sweat in Black Mamba Rockexplosion; v soboto, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara na G'rici, glasbeno-gledali-ška predstava Grand pok! v izvedbi treh virtuoznih ustvarjalcev iz Slovenije in v režiji Marka Bratuša, sledi glasbena zabava v živo s skupino Kla-pa iz Brega; v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri društvene igre na jami: športno/kulturno/zabavno tekmovanje med vasmi iz Brega, ob 20.00 nagrajevanje iger in natečaja Ex-tempore, nastop harmonikarja Marka Hatlaka, bivšega člana skupine Terrafolk in domače moške pevske skupine »Fantje pod Latnikom« pod vodstvom Manuela Purgerja, sledi prižig tradicionalnega svetoivanskega kresa na Jami. SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 21. junija, ob 20.30 na »Svetoivanski večer pod zvezdami« s Tambura-škim Ansamblom SKD France Prešeren iz Boljunca. Večer bo popestrila Ingrid Verk. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo »Country night Trebče pod zvezdami« v petek, 21. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah z nastopom plesne skupine društva American Country Dance Trieste. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi skupaj z župnijo v soboto, 22. junija, ob 20. uri na predstavo Krojač za dame, v izvedbi Gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Igra bo v dvorani Mladinskega doma in sodi v okvir praznovanja župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika. SKD BARKOVLJE IN GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabita na koncert Pod zvezdami: Nova Filharmonija - Toc-cata&fuga. Dirigent Simon Perčič. V nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Koncert je omogočila ZKB. V primeru slabega vremena koncert odpade. Informacije za vstop na tel. št.: 338-7845845 ali 040-415797. SKD BARKOVLJE, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v torek, 25. junija, na Pozdrav počitnicam. Nastopili bodo mladinci Glasbene Kambrce ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Začetek ob 20. uri. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine -Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist; dirigent -Aljoša Tavčar); četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato positivo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaret-ske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Girotondo d'Arpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri, v slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-le-tnice godbe, vabi na »Jubilejni koncert« na vrtu Ljudskega doma v Trebčah v nedeljo, 30. junija, ob 20. uri. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20.30 na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3384966680 ali 040-910393. 44-LETNIK išče katerokoli delo. Tel. št.: 340-8356877. PODARIMO mucke. Tel. št. 040213701. PRODAM STANOVANJE v celoti opremljeno in dobro ohranjeno, 70 kv.m., v lepem zelenem okolju (Pod-lonjer). Plačilo po dogovoru. Tel. št.: 338-1464643. PRODAM diationično štirivrstno harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g za 1200,00 evrov. Tel. št.: 335-8123791. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete, nudi pomoč pri učenju osnovnošolskim otrokom. Tel. 340-9732328. VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure). S Poslovni oglasi KMETIJSKO PODJETJE OTA Boljunec 600 nudi ekstradeviško oljčno olje. Urnik: petek 16.00-18.00, sobota 10.00-12.00. Tel.333-8487255, 333-5450076 VELIKA AKCIJA: PELETI 220eur/T, DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-68143831 334 2200566 GOSTILNA NA KRASU išče kuharico/kuharja. Tel.:3454648151 NUDIM POMOČ STAREJŠIM OSEBAM na domu. Tel.388-2566862 Marina SLOVENKA SREDNJIH LET išče delo kot HIŠNA POMOČNICA. Tel.00386-(0)41-823040 Bil Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040299450. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Toplo vabljeni! V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040-208451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak, na ogled razstava Čarobna nitka. Tel. 040-200782. V REPNU na Orešju je odprta osmica. Toplo vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Furlan. Tel. št.: 040-229293. Loterija 15. junija 2013 Bari 6 58 7 74 51 Cagliari 49 8 19 89 6 Firence 61 17 45 59 39 Genova 61 78 7 63 51 Milan 56 40 90 86 53 Neapelj 13 68 43 75 67 Palermo 89 59 67 11 85 Rim 90 8 85 36 59 Turin 43 78 17 40 31 Benetke 63 84 13 65 36 Nazionale 40 38 56 20 5 St. 72 15 19 33 35 62 68 jolly40 Nagradni sklad 2.115.656,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 39.173.073,15 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 63.469,71 € 874 dobitnikov s 4 točkami 366,01 € 33.260 dobitnikov s 3 točkami 19,15 € Superstar 54 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 36.601,00 € 170 dobitnikov s 3 točkami 1.915,00 € 2.731 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.019 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.248 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ALPE-JADRAN Nedelja, 16. junija 2013 9 Zanimiva in aktualna okrogla miza v Tinjah Avstrija ne more biti ponosna na pravni položaj svojih manjšin TINJE/CELOVEC - Pravni položaj avstrijskih narodnih skupnosti ostaja nezadovoljiv in nedorečen - tudi po ureditvi vprašanja dvojezične topografije in uradnega jezika na Koroškem z ustavnim zakonom, ki ga je julija 2011 izglasoval avstrijski parlament, potem ko je bil 26. aprila istega leta dosežen politični kompromis o postavitvi dvojezičnih tabel v 164 dvojezičnih krajih na južnem Koroškem. Avstrija zato tudi ne more biti ponosna na ureditev manjšinskih pravic svojih manjšin, je na okrogli mizi v Tinjah poudaril celovški odvetnik Rudi Vouk kot predstavnik slovenske manjšine na Koroškem na po-diju. Z njim so za skupno mizo še sedeli vodja ustavne službe urada zveznega kanclerja Gerhard Hesse, vodja biroja za mednarodno pravo v avstrijskem zunanjem ministrstvu veleposlanik Helmut Tichy, ter članica južnotirolske vlade in podpredsednica Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Martha Stocker, diskusijo pa je vodil ugledni strokovnjak za mednarodno pravo Gerhard Haf- Za manjšine je treba še veliko storiti Vouk je v svojem posegu uvodoma dejal, da se je po ureditvi vprašanja dvojezične topografije leta 2011 sicer zaključilo desetletja dolgo nerešeno poglavje, ki je bremenilo politično vzdušje in sožitje v deželi. Toda dejstvo, da so koroški Slovenci z ureditvijo dobili 71 dodatnih krajev z dvojezično oznako in da se je izboljšalo vzdušje v deželi, še ni razlog, da bi se politiki na zvezni kot deželni ravni ne več čutili zavezani, da je treba še veliko storiti za slovensko manjšino na Koroškem oz. tudi ostale manjšine v Avstriji, še posebej tiste, ki živijo na Dunaju (Čehi, Slovaki, Hrvati). Poleg številnih nepravičnostih in ku-rioznih izsledkih v zvezi s kompromisom pri tablah, še posebej pa na področju uradnega jezika na južnem Koroškem, je Vouk opozoril tudi (propadle) poskuse, najti skupni imenovalec za nov zakon o narodnih skupnostih v Avstriji. Vsi ti poskusi da so propadli predvsem zaradi tega, ker je manjkala resnična pripravljenost zvezne kot tudi deželne politike za pošteno in manjšino naklonjeno ureditev, je poudaril Vouk, ki je obenem tudi kritiziral „nedejavne« politične krovne organizacije koroških Slovencev. Močna opora kritičnim izvajanjem odvetnika Vouka je bila članica južnoti-rolske vlade in podpredsednica Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Martha Stocker. Kot zastopnica nemško govorečih Južnih Tirolcev v Itali- »Poletni fotoutrip« se vrača med bralce. Dajte duška svoji fantaziji in fotografski žilici. Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali povežite se na našo spletno stran in nam posvetite enega svojih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. £8 Pojdite torej na počitnice s Primorskim! ji je pozvala matično Avstrijo, naj v sodelovanju s svojimi manjšinami izdela novelo zakona o narodnih skupnostih, ki bo ši-rokogrudna, sodobna in evropejska. Še posebej je opozorila na potrebo po narodnostnem sosvetu za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja ter samostojnem zastopstvu koroških Slovencev v koroškem deželnem zboru kot ga imajo npr. Ladin-ci v deželnem zboru v Bocnu. Manjši mednarodni pritisk na Avstrijo Vodja ustavne službe urada zveznega kanclerja Gerhard Hesse je številnim poslušalcem v tinjskem domu tolmačil ureditev dvojezične topografije iz leta 2011 in pri tem še posebej poudaril, da je z ureditvijo vprašanja dvojezične topografije in uradnega jezika v ustavnem rangu povezano, da v Avstriji zdaj velja novi zakon o narodnih skupinah, ne pa več 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP). Glede ukinitve narodnostnega sosveta za Slovence pa je menil, da ga je nadomestila posebna komisija, ki jo je imenoval zvezni kancler in ki vladi svetuje v zadevi razdelitve finančnih podpor inštitucijam in društvom slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Glede (propadle) novele zakona o narodnih skupinah pa je Hesse dodal, da bo to zadeva, katere se bo morala lotiti nova zvezna vlada na Dunaju po državnozborskih volitvah 28. septembra letos v Avstriji. Vodja biroja za mednarodno pravo v avstrijskem zunanjem ministrstvu, veleposlanik Helmut Tichy, je v zvezi z ureditvijo vprašanje dvojezičnih tabel dejal, da se je mednarodni pritisk na Avstrijo občutno zmanjšal. Priznal pa je tudi, da mora Avstrija še marsikaj storiti za svoje manjšine oz. narodne skupnosti, kar potrjujejo stališča številnih mednarodnih ustanov in organizacij, ki v rednih presledkih nadzorujejo stanje manjšinskih oz. človekovih pravic v Avstriji. Razprava zrcalila nelagodje med Slovenci V razpravi, ki je močno zrcalila ne-lagodje glede pravnega in siceršnjega položaja slovenske manjšine na Koroškem in tudi ostalih manjšin v Avstriji, je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko podprl zahtevo Vouka in tudi številnih manjšinskih organizacij, med njimi Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju, po manjšinam dejansko naklonjeni in širokogrudni noveli zakona o narodnih skupinah. Prav tako je izrazil pričakovanje, da se v novi koroški deželni ustavi, ki jo želi nova koroška vladna koalicija, sestavljena iz socialdemokratov (SPO), ljudske stranke (OVP) in Zelenih, sprejeti leta 2014, prvič in primerno upoštevajo tudi koroški Slovenci. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je priznal, da je bila ureditev tabel iz leta 2011 celo „korak nazaj», ki pa je deželo razbremenil. Zato si koroški Slovenci od Avstrije in tudi dežele Koroške pričakujejo, da se bosta v bodočnosti bolj naklonjeni težnjam slovenske manjšine na Koroškem. Ugledni pravnik in priznani politik avstrijske ljudske stranke (OVP) Heinrich Neisser, ki je avstrijske manjšine aktivno podprl v njihovih na koncu uspešnih prizadevanjih, da preprečijo povsem sporni vladni predlog o noveli zakona o narodnih skupnostih, je za zaključek okrogle mize pozval avstrijske manjšine, naj se ne dajo spet poriniti na rob pozornosti, temveč da s številnimi pobudami opozarjajo nase in na nerešena vprašanja. (il) Govorniki na okrogli mizi o avstrijski manjšinski politiki v Tinjah na Koroškem amatersko gledališče - Veliko pričakovanje za priljubljeno prireditev Od sobote na trgu v Mavhinjah deseti festival gledaliških skupin ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN MAVHINJE - Festival amaterskih dramskih skupin, ki se odvija vsaki dve leti v organizaciji športno kulturnega društva Cerovlje - Mavhinje, praznuje letos deseto, jubilejno obletnico. Festival se bo začel v soboto, 22. junija in bo trajal dva tedna, torej do nedelje, 7.julija. Zamisel o festivalu se je porodila leta 1994 ob 50-letnici požiga štirih vasi (Cerovlje, Mavhinje, Vižovlje in Medja vas), ko je društvo ustanovilo dramsko skupino in pod mentorstvom Maje Lapornik uprizorilo predstavo Uporni plameni. Dramska dejavnost je bila dokaj uspešna in ideja o festivalu, ki bi ponudil možnost vsem zamejskim amaterskim dramskim skupinam, da se predstavijo, je postajala vse bolj zanimiva in konkretna. Zamisel festivala se je nekaterim zdela prekrhka drugim pa je bil to velik izziv, ki se mu niso hoteli odreči. Prevladala pa je gotovo pogumna odločitev, da se s to pobudo ovrednoti delo številnih amaterjev gledaliških odrov. Odborniki so si zavihali rokave in z ogromno prostovoljnega dela je 29. junija 1995 pod mavhinjskimi kostanji, na odru postavljenem na trgu pred cerkvijo, stekla prva izvedba festivala. V letih je prišlo do manjših sprememb, ki so bile usmerjene k temu, da se dodatno izboljša kvaliteto festivala in da se delo amaterskih skupin dvigne na višjo raven. Danes lahko rečemo, da je festival amaterskih dramskih skupin zelo priljubljena pobuda in trenutek, ki ga vse amaterske dramske skupine nestrpno pričakujejo, saj imajo možnost, da svoje delo prikažejo širši publiki in gledališkim strokovnjakom, ki to ocenjujejo. Festival je namreč že od vsega začetka tekmovalnega značaja. Vsako igro ovrednoti žirija, ki jo bodo tudi letos sestavljali trije člani.Tako kot v prejšnji izvedbi, bodo tudi tokrat podelili nagrade za prvo, drugo in tretje me- RAZPORED PREDSTAV NA FESTIVALU SOBOTA, 22. 6. 2013 20.30 ZAČETEK FESTIVALA - Pozdravi 21.15 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež - CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO NEDELJA, 23. 6. 2013 20.30 Otroška dramska skupina Tamara Petaros - TORTA ZA MAMO šT. 5 21.15 Tik Tak Teater - PRAVLJICE (ZA ODRASLE) PONEDELJEK, 24. 6. 2013 20.00 Studio art - ODVZNOTER-NAVZVEN (izven konkurence) 21.30 ŠKD Cerovlje Mavhinje - ČOKOLADNE SANJE TOREK, 25. 6. 2013 20.30 Srednješolska skupina Jaka Štoka - MOJCA POKRAJCULJA 21.30 Beneško gledališče - STAROST NAS NA STRAŠE SREDA, 26. 6. 2013 20.45 MTKB & Sorodniki - TRI MALE RAČKE 21.30 SKD Tabor - BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU ČETRTEK, 27. 6. 2013 20.30 Osnovnošolska skupina SDD Jaka Štoka - FANTOM IN KULTURNI DOM ALI DUHEC V PROSEŠKEM GLEDALIŠČU 21.15 Gledališka skupina SKD Hrast Doberdob - DOBERDOBSKI DI(V)JAKI 22.00 Gledališka skupina O' Klapa - ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE PETEK, 28. 6. 2013 18.00 Barvana Klapa VZS Sklad Mitja Čuk - ALI BO GRETA IMELA NOVO MAJČKO? 20.00 Otroška dramska skupina Breg - VEČERNE PRAVLJICE OLE-LUK-OIEJA 21.15 Slovenski oder - JURČEK SOBOTA, 29. 6. 2013 20.15 Lutkovna skupina Ladjica - PODKOVANA ŽABA 20.45 Lutkarji iz Devina - HRUŠKE GOR, HRUŠKE DOL 21.15 Mladinska dramska skupina Breg - CIRKUS Z DIVJEGA ZAHODA 22.00 Odrasla skupina Mosp-a - 11. a.m.: BRANČ PRI NAS NEDELJA, 30. 6. 2013 19.30 Otroški občinski vrtec Šempolaj - PETER IN SANJE (izven konkurence) 20.30 Mi se gremo gledališče (SKD Vigred) - GLEDALIŠKA SUPERMINEŠTRA 21.30 Dramska družina F.B. Sedej - UMOR V VILI ROUNG TOREK, 2. 7. 2013 21.15 Kud grešni kozli - (u)TRI(n)KI SREDA, 3. 7. 2013 20.15 Mladinska gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba - KROJAČ ZA DAME 21.30 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež - AH, TI KAVALIRJI PETEK, 5. 7. 2013 20.30 Mladinska skupina Mosp-a - KRVAVI BOG 21.30 PupesKrasa - PUPESKRASAKABARET (izven konkurence) SOBOTA, 6. 7. 2013 20.30 Gledališka skupina KPD Šmihel (Avstrija) - KDO ČAKA NA KONEC V TRIKOJU 21.30 RITA IN HELENA (gostovanje) NEDELJA, 7. 7. 2013 21.00 SLAVNOSTNI ZAKLJUČNI VEČER Z NAGRAJEVANJEM sto iz vsake kategorije. Kategorije so tri: otroška (igralci do vključno letnika 1999), mladinska (igralci do vključno letnika 1991) in odrasla. Komisija bo imela tudi možnost podeliti posebna priznanja izstopajočim dosežkom. Ne smemo pozabiti na nagrado občinstva, ki večer za večerom, v velikem številu sledi in ocenjuje predstave. Deseti festival amaterskih dramskih skupin se bo, kot rečeno, pričel v Mav-hinjah prihodnjo soboto ob 20.30, prvo predstavo Cvetje hvaležno odklanjamo bo uprizoril dramski odsek prosvetnega društva Standrež. Slavnostni zaključni večer z nagrajevanjem bo v nedeljo, 7.ju-lija. Medijski sponzor prireditve je Primorski dnevnik. ner 10 Nedelja, 16. junija 2013 TEDENSKI POUDAREK / RAZMIŠLJANJE OB ZADNJIH DOGAJANJIH V TURČIJI Gre za demokracijo in svobodo, ne pa za nekaj dreves v parku Bojan brezigar obelov nagrajenec za književnost Or-han Pamuk je zagotovo eden tistih ljudi, ki so znatno prispevali k ugledu Turčije v Evropi in v svetu. Turki in Turčija namreč tega ugleda niso imeli, Turek je bila marsikje žaljivka, »Ali govorim turško« je spraševal naš učitelj v osnovni šoli, ko ga mulci nismo hoteli razumeti. Zgodbe o Carigradu, o Sveti Sofiji, ki so jo spremenili v mošejo, o turških vpadih, o križarskih vojnah, pa še o Martinu Krpanu, o Juriju Kozjaku ... to sta naši slovenski zgodbi, so nas vseskozi spremljale v črnobeli tehniki. »Naši« so bili vedno dobri, na pravi strani. Nekoč se je zgodovina pisala na tak način. Verjetno je Umberto Eco v svojem Baudolinu prvič razkril drugo plat križarskih vojn in nas vsaj delno odlepil od v glavo vtepene predstave o dogajanjih na skrajnem jugu Balkana. Dolga leta enosmernega komuniciranja so temeljila tudi na dejstvu, da se je Turčija v prvi svetovni vojni povezala z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, v drugi svetovni vojni pa se je za zaveznike opredelila šele februarja 1945, ko so imeli že zmago v žepu. So pa tudi drugi dejavniki, ki jih ne moremo pripisati kaki propagandi: genocid nad Armenci med prvo svetovno vojno, ko so Turki prisilno raz-selili veliko ozemlje in prisilili Armence, da so peš prehodili na stotine kilometrov; na desettisoče jih je takrat umrlo in Turčija tega genocida še danes ne priznava; še več, s sankcijami grozi državam, ki ta dejanja označujejo kot genocid. In potem, po koncu prve svetovne vojne, so Turki požgali del Izmir-ja, v katerem so živeli Grki in Armenci. Tudi tu je bilo na tisoče mrtvih, mesto je gorelo dva tedna in prebivalci so bili potisnjeni na obalo, od koder se niso imeli kam umakniti. Nenazadnje so tu še Kurdi, ki desetletja terjajo svojo avtonomijo, nekateri celo lastno državo. Območje, na katerem živijo, je zaostalo, Turčija jim ne priznava pravic in ima jih za teroriste. V vojnem muzeju v Istanbulu je fotografija turških žrtev oboroženega spopada s Kurdi, ki jih v napisu nad sliko enostavno nazivajo teroristi. Kurdi so velik narod z veliko smolo: da namreč živi na območju, ki je bogato z nafto, Delijo si ga Turčija, Irak, delno Iran in Sirija, prav naravno bogastvo tega ozemlja pa je največja ovira za izpolnitev stoletnih sanj kurdskega naroda, lastne države. Turčija ni država, ki bi se ponašala z zagotavljanjem človekovih pravic. Je država z največjim številom obsodb Evropskega sodišča za človekove pravice, krepko preko 1.500 jih je že, ne izpolnjuje jih in to še otežkoča njeno stanje. Vse to so negativne oznake. Upravičeno bi se torej lahko vprašali, zakaj je Turčija tako trdno zasidrana v zahodnih zavezništvih, kako je možno, da je kandidatka za članstvo v Evropski uniji in je tudi dolgoletna članica atlantskega zavezništva NATO. Odgovor je dokaj enostaven. Zgodovina jasno kaže, da se zavezništva oblikujejo po interesih in ne temeljijo na vrednotah. Slednje so le deklarativne, ne pa dejanske. Turčija je država z veliko večino islamskega prebivalstva, je tudi strateško umeščena na Bližnjem vzhodu. Njene sosede so Libanon, Sirija, Iran in Irak, bila je tudi Sovjetska zveza, sedaj sta to Armenija in Gruzija, pa v Evropi večna sovražnika Grčija in Bolgarija. Za zahodno zavezništvo je Turčija strateškega pomena in ZDA so bile pripravljene zamižati na obe očesi, ko je šlo za človekove pravice. Tega niso počeli samo v Turčiji, odnosi s Kitajsko po pokolu na trgu Tienanmen so najzgovornejši primer politike, ki bi ji z zelo omiljenimi besedami lahko rekli pragmatičen pristop k problemu človekovih pravic. Vendar to ni vse. Turčija je bila sposobna velikih sprememb. Po pekočem porazu v prvi svetovni vojni, ko je otomansko cesarstvo izgubilo velik del svojega ozemlja, je njen voditelj Mustafa Kemal, znan kot Ataturk, oče Turčije, v nekaj letih spremenil državo. Odpravil je sultanat, ustanovil republiko, premestil prestolnico iz Istanbula v Ankaro, uvedel sekularno državo, spremenil pisavo in uvedel latinico. Noben državnik na svetu ni bil sposoben tolikšnih sprememb v tako kratkem času, in to po dejansko zelo mirni poti. Turčija je že leta 1933 zagotovila ženskam volilno pravico, veliko prej kot nekatere evropske države. Seveda, bilo je nekaj protestov, tudi nekaj žrtev, a vse skupaj drobiž, če le pomislimo na domet sprememb. Turčija je postala moderna država evropskega tipa, kot je tudi Perzija v tistem času postajala moderna država evropskega tipa. Zgodovina obeh držav ni vodila v isto smer. Perzija, ki jo je dinastija Pahlavijev preimenovala v Iran, je šla svojo pot, v diktaturo in nato v revolucijo, ki je privedla na oblast islamski kler, Turčija pa je postala se-kularna država, kjer je bila vojska po ustavi čuvaj te značilnosti in se je uveljavilo nekakšno ravnotežje med vojsko in politično oblastjo. Turčija je bi- la edina država, v kateri je bil državni udar ustavna kategorija. In zgodilo se je, da je kar štirikrat, v letih 1960, 1971, 1980 in 1997, vojska prevzela oblast za nekaj časa in jo potem z volitvami zopet vrnila politiki. Vse to se je dogajalo z blagoslovom ZDA in Zahoda nasploh, tako kot se ZDA niso pretirano sekirale, ko je leta 1974 turška vojska zavzela severni del Cipra, kjer je ostala vse do danes. Skratka, sekularna Turčija je bila ves ta čas steber Zahoda in taka je ostala. In je še vedno. To so znali Turki dobro izkoristiti in tudi dobro vnovčiti. Med prvimi so se v Sredozemlju začeli ukva-rajati s turizmom in Istanbul je že pred desetletji postal zelo cenjena turistična destinacija. Tuji gostje so bili dobro sprejeti, vseskozi zaželeni in z obiskom tudi zadovoljni. Letovišča ob Sredozemlju so zaživela, tja so začeli prihajati turisti z vse Evrope, država je postala dokaj varna, urejena, javni prevozi funkcionalni. Kar nič se ne smejte, turška letalska družba Turkish airlines je bila v zadnjih treh letih razglašena za najboljšo letalsko družbo v Evropi. Da, Turki. Tisti, ki »govorijo turško«, kot je pravil moj učitelj. Turška mladina je izobražena. Država ogromno vlaga v znanje in Turčija v teh letih uvaja tablične računalnike v vse osnovne šole. Da, vsak otrok bo namesto učbenika brezplačno prejel tablični računalnik, okno v svet v vseh šolskih klopeh. V Istanbulu se z ljudmi mirno pogovarjaš v angleščini. Ne samo v hotelih, tudi na ulici, v trgovinah, na tržnici. Ne samo s tistimi, ki imajo opravka s turisti. Pa tudi nemščina in ruščina sta vidno prisotni na ulicah. Istanbul je moderno evropsko velemesto, po številu prebivalcev največje v Evropi (če štejemo tudi del na azijski obali), kjer javni prevozi delujejo, kjer te taksisti ne osleparijo (možne do izjeme) in kjer se ljudje dobro počutijo. Istanbul je islamsko mesto, ki spoštuje druge religije in ohranja svojo krščansko bizantinsko tradicijo. Pustimo za trenutek Istanbul ob strani in vrnimo se v leto 2003, ko je islamska Stranka za pravičnost in razvoj pod vodstvom Recepa Tayyipa Er-dogana zmagala na volitvah in prevzela oblast v državi. Erdogan je državo dodatno moderniziral, bil je izrazito proevropski predsednik, podpisal je sporazum o začetku pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Turčija je gospodarsko cvetela in se z rastjo prerinila v evropski vrh. Seveda je bil Erdogan zelo previden, saj ima ustavno sodišče v Turčiji pravico, da prepove vsako stranko, ki bi ogrožala sekularno državo. O tem je sodišče razsojalo leta 2008 in razsodilo, da je Erdoganova stranka skladna z ustavnimi določili. To pa je za Erdogana predstavljajo veliko zeleno luč da je začel s počasnimi reformami v smeri večje prisotnosti islama v družbi. Že to, da se je njegova soproga dosledno pojavljala z ruto na glavi, je bil pomemben znak. Ukrepov je bilo veliko, a nobeden tako očiten, da bi bodel v oči. Vse do zadnje prepovedi pitja alkoholnih pijač na javnih prostorih. Turki niso alkoholiki. Med svojimi kar nekaj potovanji po Turčiji res nisem opazil prekomernega pitja, nikjer ekscesov v javnosti. So pa to prepoved občutili kot jemanje dela svobode, tiste, ki jim jo je zagotovil Ataturk. Mladi Turki imajo vsi sodobne telefone, vsi so aktivno vključeni v moderen način življenja, zanje koraki nazaj niso pojmljivi. In tako se je utrgalo. Slučajno zaradi sečnje dreves v parku Gezi. Če se ne bi tam, bi se nekje drugje. V teh dneh večkrat slišim primerjavo med trgom Tahrir v Kairu in trgom Taksim v Istanbulu. Resnično, primerjave ni. Nobene. Če ne te, da danes mladim ljudem, ki si želijo svobode, ni več mogoče ukazovati. Na trgu Tahrir so se mladi upirali diktaturi, prišli so z dežja pod lap. Na trgu Taksim se mladi borijo za ohranitev tega, kar že imajo, svobode. Tega, kar jim je dal Ataturk s sekularno državo. Mladi se ne borijo za nekaj novega, borijo se za ohranitev tistega, kar že imajo. Berem, da je Erdogan prepovedal medijem poročanje o nemirih in jim zagrozil z visokimi globami. In tu se zopet povrnem k nobelovcu Or-hanu Pamuku in njegovi knjigi Istanbul. Prerez mesta, ki ga daje ta knjiga, je res enkraten; v njej vidiš življenje in slediš njegovim spremembam. Pamuk po mojem mnenju sicer zaostaja za Irfanom Orgo in njegovim Portretom turške družine, ki prav tako opisuje življenje v Istanbulu, spremembe, ki so nastajale in kako so se ob njih spreminjali ljudje. No v Istanbulu Orhana Pamuka (knjiga je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Sanje) je tudi zgodba ko-lumnista Ahmeta Rasima. Ob koncu 19. stoletja, ko je bil še mlad novinarski pripravnik, je v njegovo pisarno vdrl moški v vojaškem suknjiču in ga s silo odpeljal k sultanovemu glavnemu tajniku. Slednji ga je nahrulil in mu zagrozil z besedami »Glavo bi ti morali vreči v možnar in jo zmečkati v kašo«. Pred seboj je imel pesem, objavljeno v časopisu, ki se je v refrenu spraševala, ali bo prišla pomlad. Mladi Rasim je moral zbrati veliko poguma, da je sogovorniku dopovedal, da ni on avtor tiste pesmi. Erdoganova prepoved poročanja o demonstracijah me je pripravila do tega, da sem zopet vzel v roke Pa-mukovo knjigo in v njej našel to zabeležko. Pa tudi, da ne gre za nekaj dreves v parku Gezi, ampak za veliko več, za prihodnost Turčije, za vprašanje, ali bo država sposobna nadaljevati po poti demokracije, svobode in modernosti, ki jo je tako vi-zionarsko pred 90 leti zarisal Ataturk, ali jo bo nerazumevanje teh načel pahnilo v čas, ko je sultanov tajnik zaradi nedolžnih verzov s smrtjo grozil mlademu novinarju. / KMETIJSTVO Nedelja, 16. junija 2013 1 1 obvezno zatiranje ameriškega škržata Boj proti prenašalcu zlate trsne rumenice Med nevarnejša obolenja vinske trte spadajo rumenice, ki so neozdravljive. Med temi je najnevarnejša zlata trsna rumenica, ki je opazna predvsem v poletnem času, ko listi belih sort najprej rahlo porumenijo, nato pa dobijo zlato barvo, ki zajame tudi listne žile. Pri rdečih sortah pa se listi obarvajo rdečkasto ter postanejo trdi in lomljivi. Z ministrskim odlokom z dne 31. maja 2000 je postalo zatiranje zlate trsne rumenice in njenega prenašalca ameriškega škržata (Schaphoideus titanus) obvezno. Deželna služba za varstvo rastlin je osvojila tozadevni državni normativ, ki določa zatiralne posege proti prenašalcu zlate trsne rumenice. Ta bolezen se namreč širi preko omenjene žuželke, ki jo prenaša iz obolenih trt na zdrave, zato je prisotnost okuženih trt v vinogradu nevaren vir okužbe. Pri tem velja poudariti, da se na srečo bolezen ne prenaša z rezjo trte, tako zimske kot zelene. Prenaša pa se, čeprav v manjši meri, z vegetativnim razmnoževanjem trte (npr. s cepljenjem). Na Tržaškem ni bilo še primerov tega obolenja, strokovnjaki pa so opazili rastočo prisotnost ameriškega škržata, prenašalca rumenice. Zato je obveznost enkratnega škropljenja proti škržatu utemeljena. Utemeljenost pa je še večja, če upoštevamo, da se je zlata trsna rumenica pojavila že pred leti v Sloveniji na obmejnem območju. Slovenska služba za varstvo rastlin je sicer sprejela hitre in učinkovite ukrepe za zajezitev širjenja bolezni, kljub temu pa še obstaja ta možnost zaradi prisotnosti prenašalca. Najučinkovitejše sredstvo je torej, kot že poudarjeno, njegovo zatiranje. Izkušnje so namreč pokazale, da so bile posledice zaradi obolenja po zlati trsni rumenici zelo hude, kjer vinogradniki niso opravili nobenega posega proti škržatu. Veliko manj posledic je bilo, kjer so ukrepali zatiralno, nobenega primera obolenja pa ni bilo, kjer so škropili preventivno. Zato vabimo naše vinogradnike, naj opravijo obvezni preventivni škropilni poseg proti škržatu, ker s tem zavarujejo svoje vinograde in preprečijo širjenje na druge. Za vinogradnike, ki ga ne opravijo, so predvidene administrativne sankcije. Vinogradnik ima za zatiranje škržata dve možnosti: škorpiti prodi mladim štadijem prenašalca ali proti odrasli žuželki. V prvem primeru Deželna služba za varstvo rastlin svetuje, da opravimo poseg do 23. junija t.l. in vsekakor po koncu cvetenja, s sredstvi na osnovi BU-PROFEZINA (Applaud) ali INDOK-SAKARBA (Steward, Stocker). V vinogradih, kjer je fenološka faza zakasnje-na, lahko poseg opravimo teden kasneje. V primeru, da se odločimo za drugo možnost oz. uporabo zatiralnih sredstev proti odraslim žuželkam, bomo poseg opravili pozneje. Na osnovi dosedanjih opazovanj bo treba ta poseg izvršiti predvidoma proti koncu junija ali začetku julija. O tem bomo sicer točneje poročali na osnovi navodil, ki jih bo s tem v zvezi posredovala Deželna služba za varstvo rastlin. Za poseg bomo uporabili sredstva na podlagi ene izmed sledečih učinkovin, za katere navajamo v oklepaju nekaj komercialnih imen: CLORPIRIFOS - METIL (Cleaner, Etifos, Kukar 22, Reldan 22 ipd.), CLORPIRIFOS (Dursban 75 WG), ETOFENPROX (Trebon), TIAMETO-XAM (Actara 25 WG), PIRETRO (Pi-retro verde, Biopiren Plus). Vabimo vse vinogradnike, da se, ne glede na obseg svojih vinogradov, strogo držijo navodil v zvezi z ukrepi proti širjenju trsne rumenice, tako kar zadeva uporabljiva sredstva kot čas škropljenja. Pri škorpljenju bodimo pozorni, da ne zastrupljamo čebel in drugih žuželk. Zato nujno opravimo odkos cvetočih rastlin pred škropilnim posegom. Za morebitne doatne informacije in pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Kmečko zvezo (tel. 040 362941) ali na Deželno službo za varstvo rastlin v Trstu, Scala dei Cappuc-cini št.1 (tel. 040 3771111). Svetovalna služba KZ v sodelovanju ZKB ob vlažnem vremenu Glivične bolezni se lotijo paradižnika in krompirja Paradižnik je ena najbolj razširjenih vrtnin po naših vrtovih. V tem času rastlinice že rastejo v zelenjadnem vrtu. Ker je letos vreme še posebno vlažno, se lahko začenjajo širiti razne bolezni glivičnega ali bakterijskega izvora. Med najbolj razširjenimi in nevarnimi bolezni paradižnika je PERONOSPORA, ki se širi predvsem v posebno vlažnih pomladih, kot je letošnja. Znanstveno jo imenujemo Phytophtora infestans. Bolezni pravimo tudi KROMPIRJEVA PLESEN, saj napade poleg paradižnika tudi krompir, včasih papriko, jajčevec in ostale plo-dovke. Bolezenski znaki se na paradižniku pojavijo najprej na listih v obliki madežev. Slednji pozneje potemnijo in se posušijo. Ob visoki vlagi se bolezen razširi na vso rastlino. Prav tako se madeži pojavijo na še zelenih plodovih, ki pozneje gnijejo. Sprva so madeži na plodovih svetli, skoraj prozorni. Včasih lahko nastanejo trda, rjava, globoka in udrta mesta. Na steblu se pojavijo temne podolgovate proge. Ob močnem napadu izgledajo rastline zaradi temne barve listov kot ožgane. Gliva živi v zemlji dalj časa časa in bolezen se pojavi ob ugodnih podnebnih razmerah. Na krompirju se na robu listov pojavijo rumene pege, kmalu porjavijo in se naglo večajo. Ob vlažnem in toplem vremenu se na spodnji strani listov pojavijo belkaste prevleke. Kmalu se bolezen razširi na vso rastlino, posebno ob visoki vlagi. Poškodbe se širijo od robov in vrhov listov na njihove ploskve. Ob suhem vremenu se listi posušijo, ob vlažnem naglo odmirajo in dišijo po plesni. Na plodovih in gomoljih nastanejo globoka trda, rjava in udrta mesta. V primeru zelo visoke vlage gomolji gnijejo. Preventivno se branimo proti pe-ronospori tako, da rastlin ne sadimo pre-gosto in da ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. Pazimo tudi, da pri zalivanju ne močimo listov. Preventivno pomaga tudi pokrivanje tal s plastično folijo. V primeru, da paradižnik gojimo pod tunelom, moramo slednjega dobro zrači- vabilo na »večerjo na travniku« Nadiške doline v mesečini, glasba in izvrstna domača hrana Za podrobnejše informacije in rezervacijo lahko pokličete urade Kmečke zveze v Čedadu (0432 703119) ali po e-mailu kz.cedad@libero.it. V primeru slabega vremena bo "Večerja na travniku" teden kasneje in sicer 27. junija. SREDNJE - Nadiške doline v mesečini, tradicionalne domače jedi, ki jim dajejo zelišča poseben okus, dobro vino in kmečki proizvodi ob živahni glasbi tria Etnoploč. Vse to ponuja "Večerja na travniku" (Na fotografiji prizor z lanske izvedbe), ki jo tudi letos v Srednjem prireja Kmečka zveza v sodelovanju s Trgovinsko zbornico iz Vidma in z Združenjem don Evgen Blan-kin. V četrtek, 20. junija, ob 20. uri, bodo ljubitelje domače kuhinje in dobrega vina pogostili kuharji in kuharice go- stiln Sale e Pepe (Srednje), Gastaldia dAntro (Landar), Pri Škofu/Al vescovo (Podbonesec), La casa delle rondini (Duge), Da Walter (Utana). Posamezne jedi bo dopolnjevalo vino petih pridelovalcev, ki so člani Združenja Schiop-pettino iz Praprotnega. Ob sladicah pa bo mogoče okusiti Picolit združenja vinogradnikov iz Savorgnana, ki letos prvič sodelujejo na tej enogastronom-ski pobudi. Svoje domače proizvode in pridelke pa bodo med "Večerjo na travniku" ponujali Giordano Snidaro, Silvia Floram, Giorgio Guion, Antonella Flo-reancig, Gabriella Marzaro, Giuseppe Specogna, Stefania Copi in pridelovalec iz Avš pri Livku. Potrebna je predhodna rezervacija. Večerja, ki bo v zunanjih prosotrih in stoje, stane 40 evrov. Za podrobnejše informacije in rezervacijo lahko pokličete urade Kmečke zveze v Čedadu (0432 703119) ali po e-mailu kz.ce-dad@libero.it. V primeru slabega vremena bo "Večerja na travniku" teden kasneje in sicer 27. junija. ti. Narediti moramo vse, da zemlja ni pretirano vlažna. To velja tudi po setvi, posevkov pa ne zalivamo zvečer. S škropljenjem začnemo brž, ko opazimo prve znake bolezni. Nato škropimo približno vsakih 6 do 12 dni, odvisno od škropila. Uporabljamo v glavnem bakrove pripravke, kot na primer oksiklorure. Za prva škropljenja do začetka cvetenja lahko uporabljamo tudi ditiokarbamate (MANZEB, DIT-HANE, R6, ANTRACOL). Slednji imajo karenčno dobo do 28 dni. Zato jih najraje uporabimo le do začetka cvetenja. Tudi z bakrovimi pripravki moramo biti previdni, saj imajo karenčno dobo 20 dni. Ko pa paradižniki dozorevajo in v primeru močnejšega napada, poberemo vse dozorele ali skoraj dozorele plodove in nato škropimo s pripravki na podlagi chlortalonila (NOTAR, DACONIL), ki imajo karenčno dobo le 7 dni. Slednje priporočamo tudi pri zadnjem škropljenju. Pri vmesnih škropljenjih lahko uporabimo tudi sistemi-ke, vendar moramo zadnje škropljenje opraviti s površinskimi pripravki. Zelo važno je vsekakor, da s škropljenji začnemo, ko so rastlinice še majhne. Za krompir veljajo ista navodila. Paradižnik lahko napadeta tudi okrogla LISTNA PEGAVOST (Septoria lycopersici) in ČRNA PEGAVOST (Alternaria porri). Pri prvi se na listih pojavijo 2 do 3 cm okroglasti madeži, ki so večkrat obrobljeni s temnejšo barvo. Le poredkoma se madeži pojavijo tudi na sadežih. V primeru črne pegavosti pa se na listih odraslih rastlin pojavijo madeži različnih oblik in velikosti. Na sadežih se pojavijo črni madeži, najpogosteje v bližini peclja, v obliki koncentričnih krogov. Črna pegavost se pojavi v vseh fazah razvoja rastline. Pri obeh boleznih veljajo ista navodila za škropljenje, kot pri pe-ronospori. S škropljenjem začnemo, ko opazimo prve bolezenske znake. V primeru hudega napada moramo v prihodnjih letih kolobariti. Učinkovito je tudi po končanem gojenju pobrati in uničiti vse ostanke rastlin. Paradižnik je podvržen še nekaterim drugim boleznim, kot na primer TROHNENJE PLODOV (Fusarium oxi-sporum) in pa UVELOST LISTJA (Ver-ticillum). Pri obeh boleznih listi porumenijo, kmalu nato se cela rastlina posuši in odmre. Proti tema dvema boleznima lahko ukrepamo le preventivno, z uporabo odpornih rastlin ali razkuženih semen. Posebno važno je, da naslednje leto kolobarimo. Ker ti dve bolezni na-padeta tudi ostale plodovke, kolobarimo tudi slednje. Da se vrne paradižnik na isto površino, moramo počakati vsaj 3 - 4 leta. Učinkovito je tudi odstranjevanje bolnih rastlin. Le v primeru večjih površin je koristno razkuževanje zemlje z vročo paro ali drugimi sredstvi. V primeru letošnjega napada teh dveh bolezni, je najbolje, da pravočasno povprašamo v trgovini o razpoložljivosti odpornih sort za naslednje leto. Magda Šturman 12 Nedelja, 16. junija 2013 EKSKURZIJA OŠ GRBEC - STEPANČIČ / V petek, 12. aprila smo šli s šolo na izlet. Bilo je grdo vreme. Z avtobusom smo se peljali v Sežano. Ko smo izstopili je deževalo. Slišala sem, kako kaplje padajo na tla. Šli smo pod streho in pojedli malico. Moj sendvič je bil dober. Po malici smo šli v knjižnico Srečka Kosovela. V knjižnici nas je sprejela knjižničarka, Maja ki nas je pospremila v prvo nadstropje. Tam je soba za otroke in čitalnica. Na ekranu nam je pokazala slike: kako postanem član knjižnice, kje so podružnice sežanske knjižnice, in kako so knjige označene. Knjige so razvrščene po začetnici pisateljevega priimka. Potem, za olajšati iskanje, so na knjige dali nalepke-pikto-grame, ki kažejo, v katero zvrst spada knjiga. Na primer: fantastične knjige so označili z zmajčkom, bontonske knjige so označili s soncem... Nazadnje so nam dovolili, da si izposodimo knjige. Sposodila sem si knjigo Gospodar Prstanov II. Potem nam je prebrala pravljico "Lev v knjižnici". Zgodba je bila zabavna. Ko smo hodili proti avtobusu, se je Giorgi strgal čevelj. Peljali smo se v Lipico. V Lipici je pihal veter in je š vedno deževalo. Tam nas je čakala gospa Viktorija in nas vodila do galerije Avgusta Černigoja. Na razstavi smo videli tehnike linoreza, grafike, olja, akvarele, tempere, kolaž, lesorez, portrete, avtoportrete in moderne umetnosti. V kotu so v stekleni omari na ogled Černigojeva oblačila, očala, čepica, barvice in čopiči. Potem smo šli pod neko streho in pojedli kosilo. Po kosilu nam je ostalo precej časa za igranje. Ker je deževalo in je bilo vse mokro, so nam v restavraciji dali na razpolago eno sobo. Ponudili so nam tudi topel čaj. Potem nas je gospa Viki vodila do cerkve, kjer nam je povedala zgodovino Lipicancev. Na začetku so bili debeli kraški konji. Za vojno so kupili hitre konje in jih mešali z domačimi. Tako so postali Lipicanci. Obstaja pet družin konjev: Pluto, Napolitano, Conversano,Maestoso in Singlary. Do četrtega leta živijo z mamo kot divji konji. Kobila žrebi ponoči in je breja enajst mesecev in teden dni (približno 333 dni). Po četrtem letu gredo žrebci v šolo in jih ločijo od mame. Nato smo šli v muzej Lipikum, kjer smo videli okostja konjev. Vodička nam je povedala, da konji potrebujejo podkev, da se jim ne prehitro izrabi kopitna roževina. Izvedeli smo tudi, kdo je zaposlen v kobilarni: veterinar, kovač, konjar in jahač. Videli smo torbo z instrumenti veterinarja. Zidovi v muzeju so poslikani s konjskimi bogovi. V sobi smo si ogledali film, ki je prikazoval, kako sta se kobila in žrebec spoznala. V filmu je tudi najstarejši konj Lipicanec, ki je star 30 let, za čo-veka je to 90 let. Ko smo šli iz muzeja, smo si ogledali najstarejši hlev, kjer so žrebci, nato pa smo si ogledali še kočije. Pred odhodom, smo šli še na predstavo konjev. Predstava je bila zanimiva Imela je pet delov. Peti del je bil najlepši: konji so skakali od tal na dveh nogah. Ta izlet je bil zelo lep in zanimiv. Rada bi se še vrnila. Matilda Ko smo prišli v Sežano, si nam je pokazala vso knji; tudi malo igrali. Potem smo se odpeljali v ne smemo preveč približ stavo konjev, ki so plesali ne bi konji prestrašili in z Desiree Zjutraj smo šli v Sežano, ' za majhne otroke, za nas s simboli po vrsti vsebine Pozneje nam je knjižniča Sposodila sem si knjigo. " sodile knjige z mojo član Pozneje smo šli v Lipico. jatelj Srečka Kosovela. Nč vencev. Razstavljeni so lil Po kosilu smo šli v muzej Pozneje smo šli na preds' nikoli videla konja, ki ska V petek, 12. aprila smo šli na šolski izlet. Dobili smo se pri vhodu v Rižarno ob 7.45.Ko smo odpotovali, smo videlo samo hiše. Po krajšem času smo prišli na Kras in videli nekaj vasi. Peljali smo se v Sežano. Ko smo prišli, nas je šofer pustil na avtobusni postaji. Ustavili smo se za malico pod streho, ker je deževalo. Po malici smo šli v Kosovelovo knjižnico. Knjižničarka Maja nam je pokazala različne sekcije knjižnice: prostor za odrasle, za otroke, dojenčke in čitalnico. Ob posnetku nam je knjižničarka razložila, kako so razdeljene knjige. S pomočjo znakov, lažje poiščemo knjige, ki si jih želimo izposoditi. Na primer z znakom C so označene knjige za otroke od 9 do 13 let , znak M imajo mladinske knjige primerne za mladino od 13 let dalje. Knjižničarka nam je tudi povedala, da so sežanska knjižnica ima tudi podružnice v bližnjih vaseh. Potem nam je prebrala pravljico "Lev v knjižnici". Po končani pravljici smo si lahko ogledali knjižnico in si izposodili kjige. Ko smo odšli, smo se odpeljali z avtobusom do Lipice. V Lipici nas je čakala vodička in nas pospremila na ogled Černigojeve razstave. Tam smo videli izdelke iz lesa, linoreze, grafike, olja, akvarele, tempere, kolaže, moderne slike in avtoportrete. Po razstavi smo kosili in se igrali. Kosili smo pod streho, ker je deževalo. Po kosilu smo šli do restavracije, kjer so nam dodelili sobico in ponudili čaj. Stole in mize v sobi smo pomaknili, da smo imeli več prostora za igro. Ob treh nas je čakala vodička Viktorija in nam povedala program ogleda. Najprej smo šli v muzej Lipikum, potem v konjušnico in nazadnje smo si ogledali še predstavo. V muzeju smo videli slike Hamiltona, posnetek in okostja prednika današnjega konja ter okostje današnjega. Še vedno je deževalo. Zato nas je vodička pospremila v cerkvico, kjer nam je povedala nekaj o konjušnici in Lipicancih. Prvi konji Lipicanci niso bili beli, ampak tudi rjavi in črni. Najstarejša konjušnica je v starem centru Lipice. Zgradili so jo leta 1750. V njej so meli konje za vojno. V hlevu smo morali biti tihi in mirni, da se nebi konji prestrašili. Po končanem ogledu konjušnice smo šli na predstavo. Predstava je trajala petinštirideset minut in je imela pet točk. Po končani predstavi smo se z avtobusom odpeljali v Trst. Adriana EKSKURZIJA OŠ GRBEC - STEPANČIČ Nedelja, 16. junija 2013 13 mo pomalicali. Potem smo šli v Kosovelovo knjižnico.. Gospa knjižničarka žnico in nam prebrala knjigo" Lev v knjižnici". V sobici za otroke smo se Lipico. Z vodičko smo si šli ogledat konje. Vodička nas je opozorila, da se ati, ker se konji lahko prestrašijo in zbežijo. Ogledali smo si tudi predi, skakali in hodili v ritmu. Vsi gledalci smo morali biti mirni in tihi, da se motili. v Kosovelovo knjižnico. Takoj smo šli v prvo nadstropje. Videli smo sobo in za odrasle. Knjižničarka Maja nam je povedala, da knjige so označene ?: zabavne, fantastične, strašne... rka prebrala zgodbo "Lev v knjižnici". Bila je zelo, zelo lepa in poučna. Fudi moje sošolke Adriana, Giorgia, Carlotta, Matilda in Chantal so si izpo-sko izkaznico. Najlepše mi je bilo, ko nam je knjižničarka brala zgodbo. Najprej smo šli na ogled Černigojeve razstave. Avgust Černigoj je bil pri) razstavi smo videli tudi slike Franceta Prešerna in drugih imenitnih Slo-norezi, grafike, olja, akvareli in kolaži. Nato smo šli v hlev pogledat konje. Lipikum in v prostor s kočijami. tavo. Bila je zelo zanimiva. Najbolj všeč mi je bila zadnja točka, ker nisem če od tal na dveh nogah. Rossella Dragi dnevnik, v petek smo šli na izlet v Sežano in Lipico. Odpeljali smo se najprej na ogled Kosovelove knjižnice. Knjižničarka nam je povedala, da sežanska knjižnica im atudi podružnične knjižnice v Divači, na Kozini in v Komnu. Pokazala nam je piktograme s katerimi so označene razne zvrsti knjig. Prebrala nam je pravljico "Lev v knjižnici". Potem smo z avtobusom šli v Lipico, kjer nas je čakala vodička. Vodila nas je do galerije Avgusta Černigoja. Vidli smo njegove akte, linoreze, avtoportrete, grafike, risbe, olja, akvarele in tempere. Po kosilu nas je vodička pospremila v Muzej, kjer smo videli okostja treh konjev. Konji so živeli v davnih časih. Prvi konji so hodili s tremi prsti, ki so postali cokel. V muzeju smo si ogledali tudi dva filma o konjih. Izvedeli smo, da kobila je noseča enajst mesecev in žrebi ponoči. Zre-biček preživi prva štiri leta z mamo- kobilo. Potem ju ločijo, ker takrat je žrebe odrsel konj. V kobilartni imajo pet moških družin: Pluto, Napolitano, Conversano, Maestoso in Siglary. Vsi konji menjajp dlako dvakrat v letu. Povalijo se temni, ko odrastejo, pa jim zraste bela dlaka. Potem nas je vodička vodila na ogled kočij. Videli smo nove kočije, stare, kočije za treninge, za maratono, turistično in taxi. Dragi dnevnik, vse mi je bilo všeč in rada bi se vrnila, vedi, ker je bilo zelo zanimivo. Chantal V petek smo šli z avtobusom v Sežano na voden ogled Kosovelove knjižnice. Tam nas je čakala knjižničarka Maja. Pokazala nam je in razložila, kako postanemo člani knjižnice, kako so knjige spravljene na policah, kje so druge podružnice knjižnice. Nato nam je prebrala zanimivo zgodbo o levu, ki je obiskal knjižnico. Izposodila sem si tudi knjigo z Rossellino izkaznico. Izvedela sem, da knjige si izposodiš za en mesec, DVD-je pa za en teden. Izposojo lahko tudi podaljšaš. Število knjig in DVD-jev ni omejeno. Ko smo pozdravili knjižničarko, smo šli do avtobusa in se odpeljali v Lipico. Dokler je prišla vodička, smo nekaj pojedli. Z vodičko smo šli v stavbo, kjer je stalna Černi-gojeva razstava. Ogledali smo si linoreze, grafike, collage, tempere, lesoreze, akvarele, olja in avtoportrete. Ko smo šli ven je bilo mrzlo, zato smo šli v neko dvorano, v restavracijo in nas pogostili s toplim čajem. Ob treh smo šli v Muzej Lipicanca, kjer smo izvedeli veliko zanimivosti o konjih. Kobila žrebi po 11 mesecih in tednu dni. Do četrtega leta so mladiči prosti. Zrebeta gredo v šolo pri štirih letih in jih ločijo od mame. V Lipici je več družin konjev: Pluto, Napolitano, Conversano, Maestoso, Sigary. Nazadnje smo si ogledali predstavo konjev, ki mi je bila zelo všeč. Konji so me prav presenetili. Po končani predstavi smo se zbrali pri avtobusu in odšli v Trst. Zelo sem se zabavala. Carlotta / Francija bo uvedla dvojezični pouk za svoje manjšine 1 4 Nedelja, 16. junija 2013 MANJŠINE Poročilo zunanjega ministrstva ZDA o človekovih pravicah Grške oblasti ne spoštujejo temeljnih pravic manjšin Na slikah, pod naslovom turški protestni grafit v Komotiniju, glavnem mestu Vzhodne Trakije; spodaj desno sedež Evr4opskega parlamenta v Strasbourgu Tudi dnevniki jezikovnih manjšin v kampanji Evropskega parlamenta CITOYEN - NAŠ EVROPSKI KOTIČEK Ameriško zunanje ministrstvo je pred kratkim objavilo poročilo o spoštovanju človekovih pravic v svetu za leto 2012. V tem poročilu namenja posebno pozornost Grčiji in njenemu odnosu do turške manjšine v Zahodni Trakiji; ta odnos ocenjuje kot diskriminacijo, če zlasti glede priznavanja identitete te manjšine. Poročilo uvodoma ugotavlja, da si avtohtona turška manjšina v severovzhodni Grčiji prizadeva, da hi jo država priznala kot »manjšino« ali kot »jezikovno manjšino«, medtem, ko Grčija uradno priznava samo »muslimansko manjšino«, o kateri je govor v Lausanski mirovni pogodbi med Grčijo in Turčijo leta 1923. Poročilo izrecno opozarja na prepoved rabe besede Turki oziroma pridevnika turški v nazivu organizacij in društev in da Grčija ne izvaja razsodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je razsodilo v prid uradnih nazivov organizacij »Dom makedonske kulture« in »Zveza Turkov v Xanthiju«. Če več, nedavna razsodba grškega vrhovnega sodišča v aprilu letos potrjuje stališča Grčije in določa, da razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s priznanjem Zveze Turkov v Xanthiju ni zavezujoča. Ameriško zunanje ministrstvo se je obregnilo tudi ob grško zakonodajo o elektronskih sredstvih obveščanja, ki med drugim določa, da mora biti najmanj 25 odstotkov vseh sporedov v grškem jeziku, določa pa tudi najmanjše število zaposlenih, najmanjši kapital za ustanovitev takega medija in obvezno 24-urno oddajanje. Ameriško poročilo se pri tem sklicuje na stališče predstavnika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi OVSE, ki je že pred leti zahteval poenostavitev pogojev za elektronske medije v Grčiji, opozoril na velike težave, s katerimi se srečujejo nizkocenovne manjšinske radijske postaje, ki jim oblasti nočejo izdati dovoljenja za oddajanje ter je izrecno opozoril, da je ogrožen pluralizem medijev v Grčiji. Poročilo tudi opozarja na vladno politiko na področju zakonodaje o družini in o državljanskih pravicah z ozirom na »Muslimansko manjšino v Trakiji«. V skladu s politiko države je islamsko pravo priznano kot temelj za poroke med muslimani, ki jih lahko obhajajo muftiji, ki jih imenuje država. V poročilu opozarjajo, da je vloga žene v družini zapostavljena, na kar je že opozorila tudi ameriška državna komisija za človekove pravice, ki je priporočila grški vladi, naj pristojnosti muftijev omeji na verska vprašanja in naj ne jemlje islamskega prava kot referenčne točke za pravne odnose. Z današnjim dnem uvajamo v Primorskem dnevniku novo rubriko, ki bo bralce in obiskovalce naše spletne strani spremljala leto dni, do konca maja prihodnjega leta. Uvajamo jo v okviru programa CITOYEN, s katerim želi Evropski parlament opozarjati javnost na svoje dejavnosti in prepričati državljane držav članic Evropske unije, naj se udeležijo volitev evropskega parlamenta, ki bodo 5. junija 2014. S tem programom želi Evropski parlament nadomestiti del kampanje, s katero je ob vsakih evropskih volitvah opozoril nase in na pomen udeležbe na evropskih volitvah. Tokrat bo kampanja bolj fleksibilna, udeležencem projekta je prepuščena večja svoboda izbire z namenom, da svojemu občinstvu predstavijo tiste tematike, ki so za specifično občinstvo najzanimivejše. Zveza manjšinskih dnevnikov v Evropi MIDAS je prijavila projekt z namenom, da opozori javnost še zlasti na tiste dejavnosti Evropskega parlamenta, ki so najzanimivejše za evropsko problematiko. K projektu je pristopilo 7 dnevnikov iz 6 držav (Italije, Nemčije, Romunije, Finske, Madžarske in Katalonije), projekt pa koordinira Evropska akademija iz Bočna, kjer je tudi osrednja pisarna združenja Midas. Projekt bo stal 130.000 evrov, od katerih zagotavlja Evropski parlament 70 odstotkov, 30 odstotkov pa posamezni udeleženci, predvsem v obliki novinarskega dela. Namen tega projekta je, da manjšinski dnevnik seznanijo svoje bralce z delom, ki ga je Evropski parlament v teh 40 letih (prvič je bil namreč izvoljen leta 1974) opravil v korist jezikovnih in narodnih manjšin, pa tudi na področju človekovih pravic, enakopravnosti, večjezičnosti in večkultur-nosti v Evropi. V zapisih bo tako govor o teh 40 letih zgodovine Evropskega parlamenta, o dokumentih, ki jih je ta skupščina sprejela v korist manjšin, seveda pa tudi o perspektivah za prihodnji mandat. O tem bodo govorili tudi evropski poslanci; program sicer ni namenjen izrecni volilni kampanji, vendar seveda omogoča sedanjim poslancem, da povejo svoje mnenje in da volivce seznanijo z delom, ki so ga opravili. Francoski parlament je prejšnji teden sprejel zelo pomemben popravek k zakonu o šolstvu, ki dopušča dvoje-zilčno šolanje, torej šole, kjer poleg v francoščini poteka pouk v enem od regionalnih jezikov. S to besedo namreč Francozi imenujejo manjšinske jezike, to je predvsem bretonščino, okcitanščino, baskovščino, katalonščino in alzaško nemščino. Francija manjšin ne priznava, francoska ustava določa, da je francoščina »jezik republike«, to določilo pa so v 90. letih prejšnjega stoletja sprejeli z namenom, da zajezijo prodiranje angleščine, dejansko pa je začela država ta člen uporabljati za obnemogočanje zaščite manjšinskih jezikov. Sedaj pa je zakon o šolstvu prvič v zgodovini Francije priznal »regionalnim jezikom« pravico do izobraževanja. Gre za dvojezične šole, zakon pa določa, da morajo šolske oblasti obvestiti družine, da obstaja možnost dvojezičnega pouka. Takih določil v francoski zakonodaji še ni bilo; nekatere manjšine so sa- Članki, ki jih boste brali v tej rubriki, želijo torej predstaviti nekaj ključnih okoliščin z namenom, da volivce prepričajo, da je smiselno, da se udeležijo evropskih volitev. Leta 1974 so bile volitve Evropskega parlamenta nekaj zelo pomembnega; ljudje so o tej skupščini odločali prvič in zato je naravno, da je vladalo zanje precejšnje zanimanje. S časom je to zanimanje upadlo, tudi glede na dejstvo, da so države članice puščale evropskemu parlamentu sorazmerno malo resničnih pristojnosti. V zadnjih letih pa te pristojnosti naraščajo. Tako je za prihodnje leto predvidena tudi novost, da bodo državljani posredno volili predsednika Evropske komisije. Tega imena sicer verjetno ne bo na glasovnici, evropske stranke pa bodo svoje kandidate za predsednika komisije predstavile pred volitvami in volivci bodo torej tokrat res izbirali. To je pomembna novost, ki daje evropskim volitvam drugačen, visoko politične pomen. Sicer pa te novosti temeljijo na me organizirale (in plačale) zasebne šole, ki so dosegle tudi priznanje spričeval, vendar je nad njimi vedno kot Da-moklejev meč lebdela restriktivna državna zakonodaja. Novo besedilo govori o jezikih, ki so sestavni del izročila Francije in na njihov pouk v regijah, kjer so ti jeziki v rabi. Nadalje besedilo določa, da je pouk teh jezikov dovoljen v vseh razredih na osnovi sporazuma med državo in krajevnimi skupnostmi. Starši se bodo lahko prostovoljno odločali o vpisu svojih otrok k pouku manjšinskih jezikov, predvideni pa sta dve obliki: samo pouk jezika manjšin kot predmeta in pravi dvojezični pouk, kjer bo poučevanje vseh predmetov potekalo v obeh jezikih. In tu je še določilo, da morajo biti družine seznanjene s temi možnostmi. Končno pa zakon dovoljuje učiteljem nižjih razredov, da uporabljajo besede v teh jezikih, kadar ocenijo, da je to potrebno za pravilno razlago vsebin v razredu. dejstvu, da je evroskeptikov čedalje več in da je zaradi hude gospodarske in finančne krize zavezanost evropskim načelom med prebivalstvom v zadnjih letih upadla. Iz prepričanja, da za Evropo, ki šteje v sedanji povezavi komaj nekaj več kot 500 milijonov ljudi, ni druge poti kot skupno gospodarsko načrtovanje, pa tudi, da mora Evropske unija ostati jedro uveljavljanja človekovih pravic in demokratičnih svoboščin, so se velike evropske politične stranke odločile, da namenijo Evropskemu parlamentu posebno pozornost, ker gre za edino neposredno izvoljeno telo na ravni celine. Program Citoyen je eden izmed ukrepov, ki so jih sprejeli s tem ciljem. Dejstvo, da so v ta program vključili tudi dnevnike, ki izhajajo v manjšinskih jezikih, kaže na pozornost, ki jo želi v času priprav na volitve Evropski parlament nameniti tudi manjšim skupnostim, tistim, ki s svojimi maloštevilnimi glasovi ne bodo odločale o zmagi na volitvah, ampak predstavljajo izseke družbe, ki so bili dolga leta zapostavljeni. Nizozemski parlament v v• i «i r • •• i • • «i zaščitil frizijski jezik Dobra novica prihaja tokrat iz Fri-zije. Poslanska zbornica, spodnji dom nizozemskega parlamenta, je odobrila zakon o frizijskem jeziku. Tiskovni predstavnik nizozemske vlade je ob tem poudaril, da gre za pomemben korak v prizadevanjih za zagotovitev Frizijcem večjih jezikovnih pravic. Zakon o frizijskem jeziku (Wet Gebruik Friese Tal) temelji na jezikovni zakonodaji, ki so jo pred leti sprejeli v Walesu. Frizijski jezik uveljavlja v sodstvu in v javni upravi. Poleg tega zakon dokončno potrjuje obstoječi upravni sporazum o frizijskem jeziku, ki ga je frizijska province pred leti sklenila z osrednjo nizozemsko vlado, vendar ni bil nikoli uradno potrjen. Upravni sporazum določa jezikovno politiko za frizijski jezik na vseh področjih, o kateri je govor v Evropski listini za regionalne ali manjšinske jezike, določa pa tudi finančni okvir, s ka- #FRYSK terim bo pokrajina lahko izvajala jezikovno politiko. Čeprav zadeva novi zakon samo rabo frizijščine v pravosodju in v javni upravi, posega s tem, da osvaja sporazum s frizijsko provinco, tudi na številne druga področja zaščite jezika. To so dosegli predvsem z intenzivnim delom uprave frizijske province, ki je že dolga leta steber vseh prizadevanj za uveljavljanje frizijščine. Zakon je prejšnji teden odobrila poslanska zbornica in sedaj ga mora potrditi še senat. V Friziji so prepričani, da se bo to godilo v kratkem in bo zakon začel veljati z januarjem prihodnjega leta. Nedelja, 16. junija 2013 1 5 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica-nova gorica - Uspešna čezmejna krvodajalska akcija na skupnem trgu Demografski padec ogroža krvodajalstvo »Na Goriškem je krvodajalstvo zelo razvito in v zadnjih letih nismo beležili posebnega upada števila darovanj. Krize krvodajalstva v tem trenutku v Gorici ni, skrbi pa nas prihodnost. Mladih, ki se približajo krvodajalstvu, je namreč manj kot nekoč, brez generacijske zamenjave pa tvegamo, da se bomo v bodočnosti ponovno soočali s pomanjkanjem krvi. Problem ni v tem, da bi mladini primanjkovalo človekoljubnega čuta: grožnja je predvsem demografski padec.« Tako pravi Marco Fonzar, podpredsednik goriškega združenja krvodajalcev »Remo Uria Mulloni«, ki je včeraj na skupnem trgu obeh Goric priredilo tretji čezmejni praznik krvodajalstva. Soorganizator pobude, ki poteka po pokroviteljstvom predsednika republike in - po novem - tudi Evropskega parlamenta, je območno združenje Rdečega križa Nova Gorica, sodelujejo pa tudi goriško medobčinsko združenje prostovoljnih krvodajalcev, transfuzijski oddelek goriškega zdravstvenega podjetja in druge ustanove. Kot v minulih letih je na Trgu Transalpina delovala krvodajalska postaja. Kri je darovalo 31 slovenskih in italijanskih državljanov: med njimi sta bila tudi goriška pokrajinska odbornica Bianca Della Pietra in deželni svetnik Rodolfo Ziberna. »Pobuda, ki poteka na skupnem trgu, ki ga je nekoč delila meja, ima simbolen pomen. Človekoljubje ne pozna pregrad in ideologije,« pravi Fon-zar, ob katerem so prisotne pozdravili goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, goriški podžupan Roberto Sartori, predsednik goriške medobčinske zveze krvodajalcev Feliciano Medeot, koordinator deželnega transfuzijskega oddelka Vincenzo De Ange-lis in Dušan Ambrožič, predsednik Območnega združenja Rdečega križa Nova Gorica. »Tam, kjer se je med vojno prelivala kri, jo danes darujemo,« je povedal Ambrožič. Delovanje krvodajalske postaje, kjer so pomoč krvodajalcem nudili predstavniki transfuzijskih oddelkov iz Gorice, Nove Gorice in Ljubljane, so spremljale druge pobude. Nastopili so člani folklorne skupine Danzerini di Lucinico in krminski pihalni orkester, prvič pa so v program čezmejne krvodajalske akcije vključili tudi prireditev »Gorica in Nova Gorica s kolesom«, pri kateri je sodelovalo okrog 100 kolesarjev. Na trgu so imela svojo stojnico številna združenja prostovoljcev, prisotni pa so bili tudi nekateri predstavniki združenj krvodajalcev iz Doberdoba in Sovodenj. Darovanje krvi med včerajšnjo čezmejno akcijo bumbaca Vsako leto se prireditve udeležuje predsednik doberdobskih krvodajalcev Aldo Jarc, ki je izpostavil, da v Doberdobu v zadnjih letih beležijo porast števila krvodajalk in krvodajalcev, med katerimi so tudi mladi. »Z razliko od nekaterih drugih sekcij pri nas ni upada,« pravi Jarc, ki pa je kritičen do zdravstvenega podjetja, ki je v zadnjih letih v okviru varčevalnih ukrepov okrnilo storitve, do katerih so imeli krvodajalci pravico. »Nekoč smo imeli krvodajalci ob vsakem darovanju pravico do brezplačnih krvnih analiz, zdaj pa le enkrat letno. Na ta način seveda ne spodbujajo ljudi k darovanju,« pravi Jarc, istega mnenja pa je tudi Štefan Tomsič, predsednik sovodenjske sekcije, kjer imajo okrog 200 aktivnih krvodajalcev. »Leto 2011 je bilo po številu darovanj rekordno, lani pa smo imeli rahel upad. Velike krize ne beležimo, pogrešamo pa mlade pod 30. letom,« je povedal Tomsič. tržič - Zbirajo sredstva za novo napravo Rak na danki vse bolj razširjen Tržiški odbor za zdravstveno preventivo CPS si že dalj časa prizadeva, da bi nabavil posebno napravo za rektoskopijo in pa kolo-noskopijo, ki stane 65 tisoč evrov. Goriško zdravstveno podjetje se je že aktiviralo in vsaj delno finančno pomoč poiskalo pri Fundaciji Goriške hranilnice, ki bi lahko krila polovico te vsote. Ostalo pa je torej treba poiskati drugje. Doslej so člani odbora že priredili nekaj srečanj in ogledov gledaliških predstav, na katerih so zbrali 6.213 evrov. Podobni gledališki pobudi pa naj bi zaživeli tudi 26. junija in 2. julija v avditoriju gledališča Marin v Gradežu, medtem ko je 20. junija ob 17.30 v avditoriju tržiške bolnišnice San Polo napovedano srečanje o raku debelega črevesa in danke. Rak debelega črevesa in danke je na Goriškem žal vse bolj razširjen in je med najpogostejšimi vzroki smrti, tako med moškimi kot ženskami, opozarja direktor kirurške enote tržiške bolnišnice Alessandro Balani. V zgodnjem obdobju pa je tako kot vsa ostala rakasta obolenja ozdravljiva bolezen. Ravno zaradi tega spodbujajo zdravniki ljudi naj opravijo onkološki pregled oz. t.i. »screening« tudi ob neznačilnih znakih. Ta rak namreč v začetni fazi ne daje značilnih simptomov, ni ga začutiti ali prepoznati, zato ga mnogi imenujejo tudi tihi rak. Zaradi tega prihajajo ljudje navadno k zdravniku prepozno in zdravljenje ni vedno uspešno. Dežela Furlanija-Julijska krajina je že pred leti uvedla tovrstni pregled za populacijo med 50. in 70. letom starosti, ki predvideva preverjanje prisotnosti krvi v blatu in posledično morebitno ko-lonoskopijo. Po podatkih, s katerimi je postregel Balani, so leta 2009 v Tržiču na pregled povabili 1600 oseb, odzvalo pa se jih je le 50 odstotkov; to število pa se je lani dvignilo na 65 odstotkov. Opozoriti velja, da so lani zdravniki pri 30 odstotkih pregledanih oseb našli sledi krvi v blatu in izrastke oz. t.i. polipe ali predrakave spremembe, ki se lahko razvijejo v raka; pri 20 osebah pa so zasledili žal raka. Kolonoskopija prav gotovo ne velja za enega izmed najprijetnej-ših pregledov, zdravniki pa opozarjajo, da lahko kakovostni in sodobni tehnološki pripomočki veliko pripomorejo k boljšemu izvajanju pregleda. Kdor bi rad prispeval pri nakupu posebne naprave za opravljanje tovrstnih pregledov, lahko svojo denarno pomoč nakaže na račun Zadružne banke Šta-rancan in Vileš - IBAN IT46 Z088 7764 6600 0000 0334 644, na naslov »Prevenzione Sanitaria ospedale San Polo«. APrimorski ~ dnevnik tržič - Bolnišnica V centru za dializo se bodo zdravili tudi bolniki s Krasa V tržiški bolnišnici bodo v sredo, 19. junija, uradno predali namenu obnovljen, pravzaprav razširjen oddelek za nefrologijo in dializo. Sedanjim dvanajstim bolniškim posteljam so dodali novih šest, saj je potreba po tovrstnih zdravstvenih storitvah vse večja. Sporazum med tržaškim in goriškim zdravstvenim podjetjem ter tržaškim bolnišnično-univerzitetnim podjetjem predvideva namreč, da se bolniki z ledvično odpovedjo s tržaškega Krasa zdravijo v tržiškem centru za dializo, do katerega se veliko prej pripeljejo kot pa do tržaške glavne oz. katinar-ske bolnišnice; pomnožitev števila ležišč pa bo nedvomno koristila tudi bolnikom z Goriškega. Dela so v glavnem zaobjela pritlične prostore oddelka A tržiške bolnišnice, kjer so razširili obstoječe prostore oddelka za nefrologijo in dializo. Poskrbeli so za ureditev novih 6 ležišč, tako da razpolaga oddelek sedaj z 18 bolniškimi posteljami. Hkrati so uredili tudi dve ambulanti, zdravniško sobico, čakalnico, slačilnico za osebje, vhod za bolnike s slačilnico in kopalnico, sobo za počitek, shrambo za čisto perilo in eno za umazano ter sobo za tehnične pripomočke. Seveda so poskrbeli za namestitev novih oken, ki zagotavljajo toplotno in zvočno zaščito, obnovili sistem klimatizacije in ogrevanja, posodobili in razširili sistem razsvetljave, namestili so novo opremo, preverili delovanje protipožarnega sistema ter obnovili talne obloge, spuščene strope in seveda osvežili barvo sten. Tržiški oddelek za dializo se lahko ponaša z najsodobnejšo dializno tehnologijo. Dela, ki so se začela 31. decembra lani, so se zaključila 15. maja: trajala so natanko 132 dni, se pravi toliko, kolikor jih je bilo predvidenih. Delovanje centra je bilo prekinjeno le za štiri tedne, tako da so se v tem času bolniki morali odpeljati na dializo v goriško bolnišnico. Skupno so obnovitvena dela zahtevala 720 tisoč evrov, pri čemer velja opozoriti, da so prihranili celo 35 tisoč evrov, ki jih je prvotni projekt predvideval. doberdob - Obračun za leto 2012 Na zeleni veji Lansko leto zaključili z upravnim presežkom 73.223 evrov Doberdobska občina je lansko leto zaključila z upravnim presežkom 73.223 evrov. Če se nekoliko poglobimo v ta podatek, izhaja, da temelji presežek na dveh postavkah, in sicer na upravljanju ostankov vrednih 97.948 evrov, in na upravljanju pristojnosti za leto 2012, kjer pa beležijo izgubo v vsoti 24.724 evrov. Vzroke tega negativnega upravljanja pristojnosti za leto 2012 gre iskati predvsem v nižjih prihodkih dodatnega davka na dohodke Irpef. Doslej so namreč vsako leto beležili pri postavki pozitiven predznak: 25.656 evrov leta 2009, 16.604 evrov leta 2010 oz. celo 53.037 evrov leta 2011. Dejansko izhaja torej presežek iz dobrega upravljanja z ostanki. V končno vsoto 97.948 evra je vključen tudi neuporabljeni upravni presežek iz leta 2011, se pravi 19.943,18 evra, razlika pa je vsekakor pozitivna: 78.005,52 evra; aktivnih ostankov je 535,48 evra, medtem ko je pasivnih 77.470,04 evra. Pasivni ostanki izhajajo v glavnem iz stroškov za osebje (7.979 evrov), iz nudenja uslug, se pravi urbanistika, javna razsvetljava, tehnični urad, glavno tajništvo (24.338 evrov), iz transferjev - urbanistika in šolska pomoč (19.448 evrov) ter drugih manjših zneskov (za skupnih 2.419 evrov). Črtani so bili ostanki namenjeni investicijam (načrtovanje in ceste), ki so bili financirani z lastnimi sredstvi v znesku 23.286 evrov. Opozoriti velja, da so omejili stroške za osebje, saj je na podlagi deželnega finančnega zakona iz leta 2009, in sicer 12. člena deželnega zakona št.17 z dne 30. decembra 2008 predvideno, da celotni strošek osebja v letu 2012 ne sme preseči tistega iz leta 2010. Obračun je občinski svet odobril na zasedanju v sredo, 5. junija, brez večjih težav. Pri tem naj dodamo, da je večina v občinskem svetu dokument podprla, medtem ko so se svetniki opozicije vzdržali. Park fundacije Coronini Kromberg - Drev. XX. Septembra 14 - GORICA Petek, 21. junija 2013 Program: od 19.30 dalje NAZDRAVIMO POLETJU - Enogastronomski dogodek V organizaciji Združenja proizvajalcev rebule Oslavije Predstavijo se šest kleti in domači gostinci ob 21. uri KONCERT Informacije in prodaja vstopnic Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0039 0481 531445 kcl.bratuz@libero.it Kulturni dom tel. 0039 0481 33288 info@kulturnidom.it V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem centru Lojze Bratuž Organizatorji: glasbena matica V sodelovanju: K r „ 1 SBbíl SNG Nova Kulturni dom Gorica Nova Gorica 16 Nedelja, 16. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR gorica - V okviru Snovanj koncert pianista Mirana Devetaka Glasbeni poklon iz srca za človeka, ki je bil srce Goriški pianist Miran Devetak -drugi diplomant v zgodovini Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, se je po skorajda dvajsetih letih vrnil na goriški oder. Klavirski recital posvečen spominu preminulega ravnatelja Silvana Kerševana je le eden iz niza v organizaciji centra Emil Ko-mel ob prvi obletnici smrti te posebne in nepozabne osebnosti, ki je krojila več desetletij glasbeno življenje na tem področju. Miran Devetak je pričel svojo glasbeno pot na centru Emil Komel in spomini na tisti čas so prepojeni z lepimi občutki in toplino, kot ju je doživljal še kot nadobudni mladi glasbenik. Pozornost, ki so mu jo posvečali profesorji, je bila edinstvena. Izobraževanje ga je popeljalo v tujino, tam pa je bil soočen z drugačnim življenjem, veliko bolj trdim in hladnim. Srečal pa je veliko novih prijateljev in glasbenikov, ki so mu pomagali, ga navdihovali, ustvarjalno spodbujali. Posebno mesto pa seveda imajo vsi njegovi profesorji, pri katerih je poglabljal znanje na študijih v Franciji, Belgiji, Nemčiji in seveda Sloveniji ter Italiji. Ob profesorici Heleni Plesni-čar, ki je skrbela za njegov glasbeni razvoj, zasedata posebno mesto tudi profesorica Marija Šaver in njen sin, pianist Benjamin Šaver, kateri mu je pri dvanajstih letih približal svet klavirja, da ga je vzljubil in nikdar zapustil. Miranu Devetaku se je v Franciji uspelo zaposliti na državni šoli v Sar-cellesu, kar se morda sliši samoumevno, pa vendarle ni. Francoska družba je eli-tistična, zaprta in rezervirana za svoje »zvezde«. Pianist ima za seboj vrsto koncertov v Franciji, Španiji, na Portugalskem in portugalskih otoških kolonijah (Azori, Antili). V Evropi je odmeven njegov projekt, ki nastaja v sodelovanju s slikarjem Manuelom D'Oli-varesom »Meteorologija za klavir«, s katerim bo v tem letu krenil tudi izven evropskih meja. Življenjski dosežki so zveneči. Njegov klavirski koncert v Palači Attems Petzenstein pa je vse njegove odlike potrdil. Večer v okviru cikla Snovanja je bil posvečen spominu na Silvana Kerševa-na. Izbor skladb je na svoj način podčrtal ravnateljev značaj kot ga je doživljal in ohranil v spominu pianist, zrcalil pa je tudi življenjsko izkušnjo pianista. Tako se je koncertni program delil na dva dela: prvi je bil posvečen Italiji, drugi Franciji. V prvem delu je Miran Devetak predstavil šest odlomkov iz Lisztove klavirske trilogije Leta romanja, ki opisujejo popotovanje po Italiji, kjer se je skladatelj med drugim navdihoval in navduševal pri umetninah renesančnih slikarjev Rafaela in Michelangela. To je zahtevna glasba tako za poslušalce kot tudi interpreta. Liszt je ponudil v svojih delih veliko mest, ki so izrazito ponazarjale posameznikov boj s samim seboj, svojo nizkotno platjo in željo po očiščenju. Trenutki odrešenja se kot žarek zasvetijo v gmoti izredno virtuoz-nega glasbenega gradiva, ki pri poslušalcu in pianistu terja kontinuirano zbranost. Interpretacija Mirana Deve-taka je bila tako kot sama glasba: brezkompromisna. Odlikovale so jo neizu-metničeno fraziranje, čiste linije brez čustvenega niansiranja, ki bi pri poslušalcih spodbudile nežna občutenja, odklon od plehkega šarma in objektiven odmik prevelikemu osebnemu vpletanju v izvedbo - Miran Devetak je glasbo Lisz-ta izrazil z vsej njeni virtuozni veličini. Povedno najmočnejša je bila Fantasia quasi Sonata »Branje Danteja«, ki je zaz-venela kot mogočna, dramatična medi- tacija, metafizično sporočilo o človekovem elementarnem eksistencialnem vprašanju. Glasba na Petrarcove sonete je izzvenela bolj lirično, prepredena z vsakodnevnimi vzdušji, kot sta hrepenenje in otožnost. Miran Devetak je z Lisztom pokazal izredno interpretati-vno in duhovno moč. V drugem delu so dela francoskih skladateljev Gabirela Faureja, Olivierja Messiaena in Claudea Debussyja - pomembnih ustvarjalcev francoskega 20. stoletja, ki so vsak na svoj način zaznamovali samosvojo glasbeno govorico, nekoliko razrahljali poglobljena filozofska razmišljanja Lisztovih umetnin. Prav Faurejev Nocturno je pianist izvajal dan pred smrtjo ravnatelja Silvana Kerševana in s tem nekako začrtal spomin nanj, kot je nato storil z mogočno glasbo in samo igro. To je bil poklon iz srca za človeka, ki je bil srce. Metka Sulic Pianist Miran Devetak (zgoraj); udeleženci koncerta (desno) bumbaca jamlje - Prihodnjo soboto četrti memorial Martina se bodo spomnili s košarkarskim turnirjem S tretjega memoriala Martin Semolič Kremenjakovci pripravljajo novo pobudo: v soboto, 23. junija, bodo izvedli četrti turnir v spomin na Martina Semoliča. Skoraj osem-najstletni fant se je pred desetimi leti ponesrečil in izgubil življenje na cesti skoraj blizu doma. Ker je bil tudi sam košarkar, se ga bodo spomnili s košarkarskim turnirjem, ki ga bodo izvedli s pomočjo bivšega Kremenjakovega predsednika, Marka Kojanca. Na jameljskem igrišču ob večnamenskem kulturnem središču se bodo borile za zmago štiri ekipe under 19: Jadran, Bor, Breg in Gorizia-na. Pričetek bo ob 15. uri. Ob koncu, približno ob 21. uri, bosta potekali nagrajevanje in seveda pogostitev igralcev. Tudi za gledalce in navijače bo poskrbljena jedača in pijača. Po turnirju se bodo vsi prisotni, igralci, gledalci in Kremenjakovci podali k Bufetu, kjer bodo prižgali sve-toivanski kres. Tu se bodo še vsi posladkali v veseli družbi. Ob deževnem vremenu Kremenjakovci turnirja ne bodo izvedli. Damjan Nacini gorica - Nacini V forum Slovencev v SEL hočejo privabiti nove člane »Delovanje hočemo okrepiti in v stranko vključiti nove ljudi.« Tako pravi Damjan Naci-ni, ki je bil pred nekaj tedni imenovan na pokrajinskega koordinatorja foruma Slovencev v stranki Svoboda, ekologija, levica (SEL). »V kratkem bomo skupaj z deželnim koordinatorjem foruma Davidom Peri-cem priredili tri informativna srečanja, in sicer v Špetru v Benečiji, v Gorici in Zgoniku, da bi ljudem predstavili našo stranko,« pravi Nacini in pojasnjuje, da se približno desetina članov goriškega foruma precej redno srečuje na strankinem sedežu v Ulici Bellinzona v Gorici. Po treh predstavitvenih srečanjih pri goriškem forumu načrtujejo organizacijo soočenja o slovenskem šolstvu v Italiji, ki mu je treba po mnenju Na-cinija posvetiti izredno pozornost, saj je ravno od šol v veliki meri odvisna prihodnost slovenske narodne skupnosti na Goriškem, Tržaškem in Vi-demskem. Damjan Nacini je po rodu iz Dola, vendar stanuje v Gorici. Star je 42 let; po poklicu je gasilec, aktiven je tudi v sindikatu CGIL. Pohod na Triglav in izlet na Pokljuko / Sekcija VZPI-ANPI z Vrha in občina Sovodnje prirejata enodnevni izlet na Pokljuko v soboto, 13. julija, kjer bo preko 2000 ljudi pričakovalo udeležence spominskega pohoda na Triglav. Teh je vsako leto preko 600 in med njimi bo tudi 20 Vrhovcev in Goričanov. Po končanem kulturnem programu bo še postanek v Kranju, kjer si bodo izletniki ogledali votline pod mestom, ki so bile med drugo svetovno vojno zaklonišča. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovodnje, Štandrež, Pod-goro in dalje. Vpisujejo Damjan Vižin-tin (tel. 349-8249237), Gianluca Berlot (tel. 335-6617460) in Saverij Rožič (tel. 0481-390688) do nedelje, 30. junija. Brez slovenske maše V cerkvici na Subidi letos poleti ne bo slovenske maše. Vzrok boleče, a neizogibne odločitve, je pomanjkanje duhovniških poklicev, ki je za slovensko bogoslužje na Goriškem čedalje hujši problem. Števerjanski župnik Mirko Butkovič, ki je že kot vikar v Krminu skrbel za Slovence na Krminskem in je vsako nedeljo maševal v cerkvi Svetega križa, bo do prvega septembra odsoten, trenutno pa ni nikogar, ki bi ga lahko nadomeščal. Zadnjo slovensko mašo je v duhovnem centru Slovencev na Krminskem daroval duhovnik Karel Bolčina, štandreški župnik, ki mu je nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli zaupal tudi nalogo, da nadomešča Bu-tkoviča na mestu župnijskega administratorja v Števerjanu. Občinski praznik v Sovodnjah V Sovodnjah se bo danes nadaljeval občinski praznik. Ob 18.30 bo v Kulturnem domu slavnostna seja občinskega sveta. Ob govoru županje Alenke Florenin bodo podeljena priznanja zaslužnim občanom, nagrajeni pa bodo tudi razsta-vljalci vina, olja, medu, kruha in guban-ce. Učencema sovodenjske in vrhovske šole, ki sta se najbolje odrezala na natečaju prometne vzgoje, bodo izročili kolesi, polnoletnikom pa bodo poklonili ustavo. Kulturni program bodo oblikovali gojenci SCGV Komel in goriške Glasbene matice. Program se bo nadaljeval na Peči, kjer bo popoldne nogometni turnir cicibanov. Ob 18. uri bodo nagradili udeležence likovne delavnice in turnirja, ob 20. uri bo nastop kotalkarjev in plesalcev društva Vipava. Večer bo sklenil ples s skupino Arena. Od jutri Štabeach Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža prireja 22. moški in ženski nogometni turni »Štabeach 2013« na cementnem igrišču kulturnega doma Bu-dal v Štandrežu. Turnir se bo začel jutri in se zaključil 29. junija. Tekme se bodo zvrstile med 18. in 23. uro; informacije po tel. 329-0913340 (Maja Peterin). V Ronkah o ženskah V okviru niza »Il giardino degli incon-tri-Srečanja v parku« bo v torek, 18. junija, ob 18. uri na trgu pred knjižnico v Ronkah predstavitev knjige »Se tutte le donne« Laile Wadia. Srečanje, ki se ga bo udeležila novinarka Arianna Boria, bo vodila Margherita Reguitti. Na ogled bodo fotografije Donata La Groie in Massimiliana Leopardija, za popestritev bo poskrbela plesna šola Cenacolo Arabesque. 11. Dan ekonomije V palači De Bassa v Gorici bo jutri potekal 11. Dan ekonomije, ki ga prirejajo Trgovinske zbornice FJK. Ob 11. uri bo v dvorani Verdi spregovoril Giovanni Da Pozzo, predsednik deželne zveze Union-camere, nato pa se bo z mladimi podjetniki pogovarjal odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai. Pred razpravo bo udeležence nagovoril podpredsednik dežele Sergio Bolzonello. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 16. junija 2013 17 gabrje - Sto let društva in trideset let pevskega zbora Trdni kot Skala, jubilej kulture in petja To, da stoletnice ali tridesetletnice kakršnekoli dejavnosti ne vsebujejo patetike, je lepo doživetje. Takšno je bilo v petek zvečer na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah, kjer so pripravili prireditev v počastitev treh desetletij delovanja pevskega zbora in sto let društvenega življenja. Slednja obletnica je dejansko potekala že pred štirimi leti, a zasnova za proslavo se je iz vrste vzrokov zavlekla do letošnje pomladi. Ker je ob tej priliki izšla tudi knjiga z dokumentacijo vseh mogočih dejavnosti, je zamik pač opravičljiv. Na večeru so sodelovali pevski zbor Skala pod taktirko Zulejke Deve-tak, recitatorki Katerina Citter in Romina Cijan, člana društvenega odbora Robert Juren, ki je knjigi napisal tudi uvodne misli, in Mauro Juren, harmonikar Nanut Tomaž, nekdanje pe-vovodkinje, povabljeni gostje s pozdravi in voščili ter okrog devetdeset poslušalcev. Slednji so poleg krajanov prišli od vsepovsod: iz Števerjana in Podgore, iz Sovodenj in Doberdoba, iz sosednje Rupe in iz Renč... Osrednja in najdaljša točka je bila predstavitev nove knjige z naslovom »Trdni kot skala«, kar se v Gabrjah ne nanaša na neko anonimno kraško skalo, kakršnih je nešteto nad vasjo, temveč jo predstavlja v skupni zavesti krajevni spomenik: ogromen apnenčast monolit, ki kot nekakšen menhir bdi nad vasjo. Pred leti so ga pridričali do mesta, kjer sedaj spominja na medvojni upor. Seveda je knjigo predstavil sam avtor Vili Prinčič, ki okroglo desetletje poje v gabrskem zboru kljub temu, da prebiva na desnem bregu Soče, Gabrje pa so tik Vipave. Med predstavitvijo publikacije, o kateri bomo v prihodnosti še kaj objavili, je na zidnem platnu pokazal del posnetkov, ki so v njej prikazani. Široko pahljačo dogodkov je vsebinsko in časovno razgrnil pred gledalce: začetke dejavnosti, izlete, gostovanja, tekmovanja v košnji in malem nogometu, pustne vozove, nastope na Sardiniji, Kranju, Škofji Loki, Wellsu... spuste po Vipavi, predstavitve knjig, pobude pod skupnim naslovom »Da ne bi pozabili«, Koncerte na borjaču, Primorsko Moški pevski zbor Skala med petkovim večerom poje, miklavževanja, postavljanje mlaja, Prešernove proslave, pohode, umetniške razstave... Na koncu prikaza je ploskanje prisotnih izražalo zadovoljstvo nad vsemi dejavnostmi in nad dejstvom, da so sedaj za vselej zbrane na enem mestu v knjigi, ki jo je tiskala Grafica Goriziana, izdalo pa samo društvo. Po kulturnem sporedu v dveh pevskih sklopih, v okviru katerih je najbolj prisrčno izpadla nekakšna zdravi-ca s trkanjem vinskih kozarcev - Prešernovo Zdravljico so zapeli prav na koncu (kako to, da nihče ne vstane ob poslušanju slovenske državne himne?) - so nastopili s pozdravi in voščili številni gostje. Županja Alenka Flo-renin je v imenu uprave in posebej od-bornice za kulturo Vesne Primožič podčrtala in pohvalila društveno skrb za srčno kulturo in za krajevni zdrav ponos; izročila je spominsko plaketo. Vesna Tomšič je posegla dvakrat: v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev in v vlogi pokrajinske odbornice. Opozorila je na pojav relativno majhne krajevne skupnosti (v Gabrjah živi okrog 140 prebivalcev), ki je sposob- na sveže ustvarjalnosti, in nagradila društvo s plaketo. Walter Bandelj je pozdravil za SSO, organizacijo, ki jo kot pokrajinski predsednik zastopa. Sledili so zastopniki in zastopnice društev iz Jamelj, Rupe, Boršta, Sovodenj, Doberdoba. Med predstavniki slovenskega javnega življenja sta bila prisotna tudi Julijan Čavdek in Livio Semolič. Priznanja so prejeli sedanji pevci in pet pevovodkinj, izvod knjige pa vsi prisotni nekdanji pevci (12) in gostje. V prvem nadstropju društvenega sedeža je sledilo množično druženje nastopajočih in obiskovalcev. (a.r.) gorica - Knjiga Ljubezen in spolnost Kaj je zaljubljenost? Kaj je ljubezen? Kdaj v razmerju pride do krize? Zakaj smo ljubosumni in kako lahko odkrijemo ali nas partner vara? Kakšne so psihološke zakonitosti ravnanja moških in žensk v ljubezenskem razmerju? Kdor želi izvedeti odgovore na omenjena vprašanja, se lahko v torek, 18. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici udeleži srečanja z dr. Luigijem Varanellijem iz Trsta, avtorjem knjige »Vse, kar hočem vedeti o tebi: psihologija ljubezni in spolnega življenja«. Luigi Varanelli je plodovit pisec in ustvarjalec, ki pri svojem poklicnem delu združuje znanja prava in psihologije. Tako je bil prvi, ki je v Sloveniji pisal o posttravmat-ski stresni motnji v povezavi s škodnim dogodkom in odškodnino, prav tako med prvimi preučuje pravna vprašanja vzročnosti v sodobni medicini, predvsem v psihiatriji, pri čemer uporablja povsem nove pristope in metode. V pravno znanost vključuje znanja psihologije in obratno ter tako obe področji bogati z novimi spoznanji. Je zagovornik evolucijske psihologije, pri čemer teorije in teze evolucijskih psihologov povezuje s spoznanji in odkritji nevroznanstvenikov. Psihološka spoznanja iz vsakdanjega življenja nadgrajuje s strokovnim izobraževanjem na Fakulteti za psihologijo v Trstu, kjer preučuje miselne procese pri odločanju sodnikov v sodnih postopkih, s čimer zaključuje študij. V okviru praktičnega dela v psihiatrični bolnišnici Begunje pa se je podrobneje ukvarjal s konkretnimi psihoterapevtski-mi metodami in klinično diagnostiko. Vara-nelli je avtor vrste strokovnih člankov in del s področja pravnih znanosti, pričujoče knjižno delo pa je njegov prvenec na področju psihologije. Torkovo srečanje prirejata Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja. Vstop bo prost. doberdob - Ob 45-letnici Hrasta Violinistični koncert in zborovski večer Ob 45. obletnici delovanja prireja društvo Hrast iz Doberdoba v sodelovanju z župnijsko skupnostjo in s SCGV Emil Komel dva glasbena večera. Prvi koncert bo v sredo, 19. junija, o 20.45 v cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopil bo talentirani violinist Aleš Lavrenčič, ki je že večkrat posegel po pomembnih državnih in mednarodnih priznanjih. Leta 2010 in 2012 je je na natečaju Certamen musicum v Štarancanu osvojil prvo mesto s točkovanjem 100/100. Na mednarodnem natečaju »Giovani musicisti« v Povolettu je leta 2011 osvojil absolutno 1. mesto. Nazadnje je maja letos na vsedržavnem tekmovanju v Palmanovi osvojil 1. mesto med 750 tekmovalci z oceno 100/100 in posebno pohvalo. Aleš bo v sodelovanju z bratom Jurijem (1. mesto na tekmovanju Certamen musicum 2013 v Štarancanu in 2. mesto na mednarodnem tekmovanju v Povolettu 2011) in ob klavirski spremljavi očeta Hilarija oblikoval celovečerni koncert z zahtevnim programom, ki vključuje raznolik zgodovinski razpon skladateljev vse od Bacha do Schuberta in Paganinija ter številnih drugih. V soboto, 22. junija, ob 20.30 pa bo na vrsti zborovski večer na odprtem pred župnijsko dvorano. Šlo bo za povsem domač večer, saj ga bodo oblikovali pevski sestavi izključno iz Doberdoba. Otroško radoživost bodo najprej predstavili malčki iz otroškega zbora Mali veseljaki pod vodstvom Mateje Jarc in Tamare Podveršič. Otroško štafetno palico bodo prevzeli nekoliko »starejši« Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič. Koncert bosta nato zaokrožila še mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča in ženska vokalna skupina Jezero pod taktirko Daria Bertinazzija, ki bosta poustvarila skozi ljudsko pesem vzdušje vaškega praznika. Program bodo povezovali člani mladinskega dramskega odseka društva Hrast pod vodstvom Jasmin Podveršič. Po koncertu bo priložnostni prigrizek spremljala novonastala skupina Pršpiljana barka iz Doberdoba . (ač) goriska brda - Gostinstvo in turizem Parada češnjevih jedi Briški gostinci se povezujejo, da bi privabili nove goste - Češnjam bo sledil goriški radič Zamisel, da se nekateri gostinci iz Goriških Brd letos povežejo in skupaj pripravijo ter promovirajo mesec češ-njevih jedi, ki se bo iztekel 24. junija, je obrodila bogate sadove. Zadovoljni so tako oni kot njihovi gostje, ki so vedno znova presenečeni nad tem, kje vse se da češnje uporabiti: te namreč niso okusne le v sladicah, ampak se odlično spajajo tudi z mesnimi jedmi, ješprenjem, skratka, v Brdih so uspešno pokazali, da se da tipičnemu pridelku vdihniti dodano vrednost, ki presega zgolj obcestno prodajo na kilograme. »Najprej smo ponujali le češnjeve sladice, letos smo prvič z njimi pripravili tudi glavne jedi kot so svinjski file s češnjevim pivom ali goveji medaljon s češnjami. Gostje so novo ponudbo zelo dobro sprejeli, tudi njim je všeč nov izziv,« pravi Štefan Horvat, namestnik vodje strežbe v restavraciji Venko v Ne-blem, kjer sicer obstoječi jedilni list glede na sezono stalno dopolnjujejo z dodatno ponudbo: spomladi so to bile jedi s šparglji, češnjam bo sledil goriški radič. »Vsi, ki so doslej poskusili te češnjeve jedi, so bili zelo zadovoljni,« pravi Horvat. »Pri nas imamo ponudbo češnjevih jedi že nekaj let, letos smo se pridružili tej skupni pobudi, ki se mi zdi zelo dobra, in naš jedilnik še bolj izpopolnili, tako da ves vključuje češnjeve jedi. Ta jedilnik predstavljamo samostojno in lahko povem, da ni ene mize, ki ne bi česa izbrala iz njega,« dodaja Mirela Peresin iz kmečkega turizma Breg pri Golem Brdu, kjer so že znani po ješprenju s češnjami in rukolo. »Mi smo res imeli izjemen odziv. Včasih je ta tolikšen, da nam češenj v kuhinji celo zmanjka in mora kateri od nas hitro v sadovnjak po dodatne,« v smehu dodaja Peresinova, ki se strinja, da ravno vključevanje avtoh- Češnjeve jedi fotok.m. tonih sestavin dela gostinsko ponudbo v Brdih zanimivo in drugačno od drugih. »Mi uporabljamo veliko tega, kar se najde v naši okolici - od divjih zelišč, divjih špargljev, regrata. Mislim, da je to nekaj preprostega, lepega, kar se lahko vsestransko uporablja, zagotovo pa je to tisto, kar navduši in zaradi česar smo v Brdih lahko drugačni od drugih,« dodaja. »Brda ponujajo marsikaj - od oljčnega olja, vina, gostinske ponudbe, zabaviščnih dejavnosti, raznih prireditev. Pogrešamo pa predvsem neko ponudbo, na primer vodne komplekse, ki bi podaljšalo dobo bivanja in sezono v Brdih,« dodaja Nina Gorjan, organizatorka marketinga v kompleksu Venko. Da je za uspeh posameznika ključna skupna promocija in sodelovanje vseh, ki se na tak ali drugačen način ukvarja s turizmom, se strinjata tako Horvat kot Peresinova. »Marsikdo se niti ne zaveda, kaj pomeni sodelovanje. Ko pride tujec v te kraje, ni rečeno, da se bo ustavil ravno pri nas, a kjerkoli se bo, bo odnesel s seboj sporočilo - ne o naši restavraciji, temveč o kraju, okolju. Če bi se vsak zavedal tega, kaj pomeni združevanje in skupno predstavljanje. To je za vse dobro! Sebičnost ne vodi nikamor, sploh pa danes. Sami zase ne prestavljamo nič, skupaj pa veliko. Letos je v to skupno ponudbo in promocijo vpetih enajst briških lokalov. Dobro bi bilo, da bi se jih v prihodnje pridružilo čim več,« je prepričan Horvat, ki enako razmišlja tudi o povezovanju z gostinci in turističnimi ponudniki čez mejo, na italijansko stran Brd. Doslej so nekaj stikov s tamkajšnjimi vinarji že imeli, kar se je dobro obneslo, pravi. »Povezovanje med nami je nujno,« pristavlja Mirela Peresin, »obenem pa je dobro ponuditi roko tudi na italijansko stran. Saj se je začelo, povezovanje, a je treba še veliko graditi na tem. Ne moremo se mi predstavljati kot Brda, oni kot Collio, to se mora predstavljati širši množici kot ena enota. Saj smo konec koncev ista pokrajina. Naša turistična kmetija je na taki poziciji, da imamo veliko sodelovanja čez mejo, kar se prenočišč tiče, z vinarji. Izkušnja je zelo pozitivna. Moram pa povedati, da smo mi naredili prvi korak. Ko se je odprla meja, sem kar šla k njim. Najprej smo se samo "gledali', nikoli poznali. ko pa sem enkrat pristopila, je bil odziv izreden.« (km) 18 Nedelja, 16. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.00 - 22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 20.30 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 3: 14.50 - 16.30 »Monsters & Co.«; 18.15 - 20.10 - 22.10 »Pau-lette«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.00 - 22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 2: 15.00 - 17.00 »Monsters & Co.« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 3«. Dvorana 3: 15.00 - 18.00 - 21.10 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 4: 15.45 - 17.45 - 20.15 -22.15 »Solo Dio perdona - Only God forgives«. Dvorana 5: 15.20 - 17.30 - 20.00 -22.10 »Quando meno te lo aspetti«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »After Earth - Dopo la fine del mon-do«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Monsters & Co.«; 19.20 - 21.00 »USA vs. John Lennon«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«. Dvorana 2: 17.30 »Monsters & Co.« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »USA vs John Lennon«. Dvorana 3: 18.00 - 21.10 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Solo Dio perdona - Only God forgives«. Dvorana 5: 18.00 - 21.00 »Dies irae«. Koncerti GLASBENA PRIREDITEV »FESTIN-CORO« bo potekala danes, 16. junija, cel dan na odprtem v znamenitih krajih centra Gradišča. Nastopilo bo sedemnajst zborov naše dežele. GLASBENO ZDRUŽENJE ARCADIA prireja danes, 16. junija, ob 21. uri v občinskem parku v Turjaku koncert Federica Gona, ki bo nastopil s svojim delom »Dalle rive dell'Isonzo«. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO F. B. SEDEJ vabi na koncert »Jubilate Deo« danes, 16. junija, ob 11.15 (po maši) v župnijski cerkvi v Števerjanu. Oblikujejo MePZ F. B. Sedej, Erika Bersenda - harfa, vodi Aleksandra Pertot. Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 18. junija, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na i o-stanjevici v Novi Gorici bo nastopil Godalni kvartet Nova. SKUPINA PERPETUUM JAZZILE iz Ljubljane bo nastopila v petek, 21. junija, ob 21. uri v parku Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Koncert sodi v pobudo goriških slovenskih kulturnih in družbeno-poli-tičnih organizacij z naslovom »Nazdravimo poletju«. Pred koncertom bo ob 19.30 enogastronomski dogodek s pokušnjo vin in prigrizkov lokalnih vinogradnikov in gostinskih lokalov. Ob slabem vremenu bo koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Vstopnice bodo v prodaji v uradih Centra Bratuž in Kulturnega doma v Gorici. »LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« bo potek do 20. julija: v parku pesnikov (Parco dei Poeti) v Krminu bo v soboto, 22. junija, ob 21. uri nastop skupine Bachi da pietra; več na www.do-bialab.net. SNOVANJA 2013: v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici koncert s podelitvijo štipendij mladih glasbenikom z naslovom »Solo & orkester«; nastopili bodo violinist Črtomir Šiškovič, pianist Giuseppe Guarrera, simfonični orkester Arsa-telier, dirigira Marco Feruglio. H Šolske vesti 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje od 17. junija dalje v Dijaškem domu, po tel. 0481533495 do zasedbe mest. DIJAŠKI DOM GORICA obvešča, da bo ponovno začel delovati v ponedeljek, 17. junija, s programom poletnega središča in športne šole; vpisovanja in informacije od 17. junija dalje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu od 17. junija dalje (tel. 0481533495 in www.dijaskidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) od 17. junija dalje po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 328-1511463 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da potekajo do 21. junija »Poletni izzivi« za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). S Poslovni oglasi VELIKA AKCIJA: PELETI 220eur/T, DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-68143831 334 2200566 S Mali oglasi POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica; tel. 00386-40272290. H Čestitke GAJA, jutri boš 18. rojstni dan praznovala. Vse najlepše ti želimo. Tvoj nasmeh vsak dan na lepše spremeni, ker nekaj posebnega si!!! Mama, tata, Gregor in vsi, ki te imajo radi. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. Obvestila LETNIKI 1973 IZ ŠTANDREZA, OBČIN SOVODNJE, DOBERDOB IN ŠTE-VERJAN bodo za praznovanje prvih 40 let šli na kratek izlet v soboto, 29. junija, ob 14. uri iz Sovodenj; vpis in informacije po tel. 339-7484533 (Dolores) najkasneje do 18. junija. INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre-stovca in Debele griže. ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija letos družabno srečanje; kraj in ura bosta naknadno sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. LEICESTER 3.-10. AVGUST: znanstve-no-kulturni inštitut Mandala išče 1 mladega udeleženca/ko (20-35 let) za seminar o socialnih pravicah manjšin. Delovni jezik angleščina, 70% potnih stroškov in 100% nastanitve krije projekt (4.3 Mladi v Akciji). Zainteresira-ni/e naj pošljejo CV in motivacijsko pismo na mandalainstitute@gmail.com najkasneje do 16. junija. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata danes, 16. junija, turnir za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. Nastopile bodo mažoretke iz Doberdoba. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na volilni občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu v dvoranI društva, Rimska ulica 24 v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK prireja redni občni zbor v torek, 2. julija, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna za leto 2012 in proračuna za leto 2013, pozdravi gostov, razprava, razno. M Izleti KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija sta na razpolago enoposteljna in dvoposteljna soba; informacije in vpisovanje čimprej v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12.ure, krut.go@tis-cali.it ali pa na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija tri izlete v Verono: 22. junija za ogled opere »La Traviata«; 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »LAida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE obvešča, da bo adhod avtobusa za izlet v Gardaland v soboto, 22. junija, ob 7. uri pred cerkvijo v So-vodnjah; informacije po tel. 3403423087. SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju z CTS prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v Idrijo in ogled Divjega ter Cerkniškega jezera v nedeljo, 23. junija; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija. IS Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi vse aktivne športnike, športne navdušence in sovaščane na »Igre rajonov 2013 - 1. srečanje Štandrežcev - Pilošče, Klanci, Rojce, Jeremitišče in Plac« na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu v nedeljo, 23. junija od 9. ure do večera. Na igre za otroke in odrasle se je treba prijaviti do 17. junija po tel. 3290913340 (Maja Peterin). VELIKI BAZAR V PARKU IN ŠPORTNA PRIREDITEV bosta potekali danes, 16. junija, med 10. in 18. uro v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. Ob košarkarskem in odbojkarskem turnirju bo brez denarja potekala izmenjava predmetov, idej, čustev talentov, časa; vstop prost, informacije po tel. 347-7166009 (Fabio). KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi aktivne športnike in športne navdušence na 22. moški in ženski nogometni turni »Štabeach 2013« na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu od 17. do 29. junija med 18. in 23. uro; informacije po tel. 329-0913340 (Maja Peterin). V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 17. junija, med 16.30 in 18. uro pesniško srečanje z naslovom »Spensierata-mente: versi in liberta«. »PERCORSI DI-VERSI« - srečanja s prostim vstopom z branjem poezij, glasbo in gladališkimi delavnicami v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 18. in 25. junija ter 2. julija gledališke delavnice z Donatom Acamporo in Ano Saksi-da; 8. julija srečanje s Fabianom Al-berghettijem, glasba Giancarla Lom- -/ bardija; 15. julija srečanje z Robertom Cesconom in Luigino Lorenzini, glasba tria Paolo Gregorig; 22. julija srečanje z Lussio Di Nanis in Fulviom Segatom, glasba Mattea Bucciola; 29. julija srečanje z Guidom Cupani-jem in Antoniom Di Biasiom, glasba Sandra Bucciola. Ob zaključku vsakega srečanja kdor želi bo lahko prebral svoja dela; 7. oktobra bo zaključna družabnost z videoprojekcijo srečanj. Informacije po tel. 3288292437 (Valter) in tel. 328-8381969 (Eleonora). GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na filmski junij 2013 v gradu Krom-berk 18. junija, ob 21. uri s projekcijo filmov »Prunele« in »Bombyx« avtorja Alojza Vuge. JAVNO SREČANJE NA TEMO DELA IN MLADIH, ki se z vse večjimi težavami dokopajo do zaposlitve, bo potekalo v gostilni Primožič na Drevoredu 20. septembra v Gorici v torek, 18. junija, ob 17. uri. Spregovorila bosta sindikalista Gian Paolo Patta in Matteo Gaddi iz vsedržavnega vodstva CGIL. Pobudnika srečanja sta Damjan Nacini in Roberto Criscitiel-lo. GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba vabi v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v župnijsko dvorano v Doberdobu na zaključno prireditev. Nastopajo skupina otrok iz vrtca Čriček, Mala godba na pihala Kras in mažo-retna skupina Kras. Gost večera bo srbska folklorna skupina Sloga iz Nove Gorice. SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sklicuje občni zbor v četrtek, 20. junija, ob 19. uri v gostilni pri »Pri Miljotu« v Doberdobu, Devetaki 2. Sledil bo pogovor o novih plačilnih sredstvih in elektronskem denarju, ki ga bo vodil prof. Stefano Miani, docent na ekonomski fakulteti Videmske univerze. V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU bo v četrtek, 20. junija, ob 18. uri predstavitev knjige Angela Ferracutija »Il costo della vita. Storia di una tragedia operaia«. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Gabriele Polo. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno kresovanje v Selcah v petek, 21. junija, od 20.30 dalje. Ob prireditvi bo tudi nagrajevanje najlepših svetoivanskih vencev. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR prireja v soboto, 22. junija, ob 21. uri v kmečkem turizmu Al diaul v Moraru. Claudio Dornik bo predstavil Verdijevo opero »Attila«, ki bo na programu v gledališču Verdi v Trstu. AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, v dvorani KD Jezero v Doberdobu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, odobritev bilance in volitve za obnovitev novega odbora. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO bo potekal v petek, 28. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Kulturni program bodo izoblikovali MePZ F.B. Sedej, sodelovali bodo Igor Ga-brovec, krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve in Svet slovenskih organizacij. Pogrebi JUTRI V KRMINU: 9.55, Paola Taus (sestra Andreina) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. JUTRI V KOPRIVNEM: 14.00, Domenico Vecchiet (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi drage mame MARIJE REJEC KOGOJ izrekamo iskreno sožalje Lucijanu, Frankotu in Joškotu. PD Štandrež / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 16. junija 2013 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Dok.: Questa non e una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 MixItalia 8.45 Dok.: Quark Atlante - Im-magini dal pianeta 9.05 Dreams Road 2012 9.55 Linea Verde Orizzonti Estate 10.30 A sua immagine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.30 17.00, 20.00 Dnevnik 14.00 Film: Il mio cuore dice si 16.35 Nad.: La piccola moschea nella prateria 17.05 Nad.: Nero Wolfe 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 Nogomet: Confederations Cup, Mehika - Italija 23.40 Nogomet: Confederations Cup, Španija -Urugvaj V^ Rai Due 23.35 Film: 007 - La morte puo atten-dere ^ Rai Tre IRIS Nedelja, 16. junija Iris, ob 21.05 u Rete 4 7.45 Media shopping 8.15 Nan.: Vita da strega 9.20 Slow Tour - Italiani non per caso 10.00 Sv. Maša 11.0012.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 14.00 Dnevnik 14.40 Donnav-ventura 15.55 Film: Il marchese del Grillo (kom.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: I pila-stri della terra 23.50 Film: L'ultimo inqui-sitore (dram.) Canale S 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Vite sull'onda 9.20 New Art Attack 10.00 Dok.: Voyage Factory 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.30 Serija: La nave dei sogni 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Nan.: Delitti in Paradiso 14.45 Nan.: Il commissario Herzog 15.45 Film: Squadra Omicidi - Istambul 17.15 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Film: Il coraggio di Luz 19.35 Nan.: Lasko 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Fi-ve-0 v Italia 1 7.10 Film: Guardia, ladro e cameriera 8.35 Film: L'impiegato 10.10 Nad.: Doc Martin 11.00 Scatole cinesi 11.30 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.0018.00 Dnevnik 14.30 Mini Ritratti 15.05 Film: Ecuclide era un bugiardo 16.30 Film: Camille 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Nan.: The Defenders 21.05 Film: Bright Star (rom., VB, '09) 23.15 Dnevnik in deželni dnevnik 23.30 Film: Beyond La 7 Le relazioni pericolose ZDA, 1988 Režija: Stephen Frears Igrajo: Glenn Close, John Malkovich, Michelle Pfeifer Plemkinja Marteuil in plemič Valmont se na pariškem dvoru pred francosko revolucijo blazno dolgočasita. Dneve enoličnega aristokratskega vsakdana si krajšata z igricami moči in zapeljevanja. Svojo pozornost namenita Cecile in Dancenyju mladenki in mladeniču, katerih mladost se jima zdi posebej privlačna. Ko pa se Valmont ob uspešnem zapeljevanju najbolj krepostne mlade plemkinje nenačrtovano zaljubi, se sproži plaz maščevanj, podtikanj in razkritij, ki se končajo na najhujši način... ^ Tele 4 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.10 Film: La vecchia fattoria (kom.) 10.50 Dok.: La vita dei mammiferi 12.00 Mela-verde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Dov'e mia figlia? 16.40 Guinness - Lo show dei record 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.00 Voci in piazza 9.00 Adunata Trivene-ta degli Alpini 15.0019.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 23.00 Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.50 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Alpski večer 2013, 2. del, pon. 15.00 Nad.: Prva damska detektivska agencija 15.55 Nan.: Rex 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nad.: Mali širni svet 20.40 Film: Notting Hill (kom., i. J. Roberts) 22.55 Biagio Antonacci - Vita da palco 23.55 Film: Mind the Men! - Nella mente degli uomini (kom.) 6.20 Nad.: Deja vu 7.40 Risanke 10.45 Mo-tociklizem: Moto3, VN Katalonije (Barcelona), prenos dirke 12.00 Dnevnik 12.15 Motociklizem: Moto2, VN Katalonije (Barcelona), prenos dirke 13.10 Sport Mediaset XXL14.00 Motociklizem: MotoGP, VN Katalonije (Barcelona), prenos dirke 15.00 Fuori giri 15.50 Film: Piccoli campioni 18.00 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.35 Film: Crocodile Dundee (akc.) 21.25 Film: Alla deriva (tri-ler) 23.20 Film: Snakes on a plane (triler) LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Film: Little Nicky - Un diavolo a Manhattan 12.30 Dok.: Due South 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Trapezio (pust.) 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barna-by 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Film: Il giurato (dram.) 23.40 Tg La7 Sport VREDNO OGLEDA pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.35 Film: Je ali ni? 12.25 Nad.: Castle 13.25 Serija: Nova ameriška restavracija 14.20 Serija: Čari molekularne kuhinje 15.20 Serija: Kuharska žilica 15.45 Serija: Ljubezen skozi želodec 16.20 Film: Počitnice na soncu 18.10 Nan.: Za-beljeno po ameriško 18.55 24UR - novice 20.00 Slovenija ima talent 23.20 Film: Kupid in Cate A Kanal A 8.05 Film: Bud Spencer - Misija Kondor 9.45 Serija: Posel mojega življenja 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.00 Motocikli-zem: MotoGP - dirka VN Katalonije 15.20 Film: Koko sem prišel na univerzo 17.00 Serija: Posel mojega življenja 17.55 Pazi, kamera! 18.30 Odklop 19.30 Serija: Semafor 20.00 Film: Poraženci 21.45 Nad.: Budva na morski peni 22.55 Film: Odplavljena 18.10 Dok. serija: Gozdovi Slovenije 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.40 Dok. film: Admiral 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Nad.: Kifeljc |r Slovenija 2 6.50 Skozi čas 6.55 Dnavajst 8.00 Globus 8.30 Alpe-Donava-Jadran 9.00 Glasbena matineja 11.20 Žogarija - Mostar 11.55 Kajak kanu, spust - svetovno prvenstvo: ekipna tekma - prve vožnje, prenos 13.30 22.50 Reportaža: Kolesarstvo - Dirka po Sloveniji 13.55 Kajak kanu, spust - svetovno prvenstvo: ekipna tekma - druge vožnje, prenos 15.30 Nogomet - pokal konfederacij: Brazilija : Japonska, posnetek 17.15 Športni izziv 17.45 Rokomet - kvalifikacije za evropsko prvenstvo: Slovenija : Belo-rusija, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. feljton: Dobri stari časi 20.50 Nogomet - pokal konfederacij: Mehika : Italija, prenos 21.50 Žrebanje Super Lota 23.20 Kratki film: Nerazumljivosti 23.30 Kratki film: Zakaj jih nisem vse postrelil? (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.20 11.15, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Nogomet: Confederations Cup 16.00 Io che amo solo te 16.30 „Q" 17.15 L'appuntamento 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 21.45 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Rokomet 20.55 Nogomet: Confederations Cup 22.50 Blue hole 23.20 Alpe Jadran 23.55 Nogomet: Confederations Cup Tv Primorka 15.0017.00 Tv prodajno okno 15.30Kme-tijski razgledi z Dolenjske 16.00 Žogarija v Dravogradu 16.30 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 17.30 Zgodbe o glasbi 18.45 Besede miru 19.15 Pravljica 19.25 Duhovna misel 19.30 22.30 Tedenski pregled 20.00 Med nami 21.00 Na kavi z Gian-nijem 21.30 Mozaik za gluhe in naglušne 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Vi-deostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da vedere e assaporare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luoghi e tradizio-ni/Speciali/Detto tra noi in musica; 15.00 E... state freschi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elettronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luog-hi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 So-noricamente Puglia, 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeli- čansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjem tednu bo vaša samozavest šibka. Bodite pozorni, saj bodo nekateri sodelavci poskušali izkoristiti vašo nizko raven energije. Vreme bo močno vplivalo na vaše počutje. irn^* BIK 21.4.-20.5.: S pozitivno energijo in inovativnostjo boste pomagali bližnjemu, ki se lahko v prihodnjih dneh znajde v težavah. Veliko časa boste preživeli v družbi otrok, s katerimi se boste dobro ujeli. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Neuspeh na delovnem mestu naj vas še bolj motivira, da se potrudite. Poskušajte se posvetiti svojim napakam, nadrejenega pa prosite za nasvet. S partnerjem se bosta lepo ujela. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Ne vznemir-«« jajte se zaradi nepotrebnih malenkosti, ampak raje več pozornosti namenite pomembnim obveznostim. Zaradi dela v službi v zadnjem času zapostavljate družino. y^ LEV 23.7.-23.8.: Dobra ideja (^^r vas bo rešila pred nepotrebnim delom v službi. Iznajdljivost bo morda opazil tudi nadrejeni. Ljubezen: samski v spoznavanju oseb ne bodite preveč zadržani. DEVICA 24.8.-22.9.: Oseba, ki ^^ ste ji zelo zaupali, vas bo z nepričakovanim dejanjem močno presenetila. Pazite, da ne boste prehitro naredili zaključka, ampak se raje dobro pozanimajte o okoliščinah. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pre-^ ^ den sprejmete odločitev glede dopusta, skrbno pretehtajte vse možnosti. Na delovnem mestu bo za vas pomembno, da se boste postavili zase in vztrajali pri svojih odločitvah. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaše splošno počutje se bo v prihodnjih dneh poslabšalo. Morda bi bilo najbolje, da načrtovane počitnice prestavite za kakšen teden in prej uredite na področju zdravja. STRELEC 23.11.-21.12.: Prizanesite bližnjim s pretirano natančnostjo ter naprej pometite pred svojim pragom. Rutinska opravila v službi vas bodo spravljala v slabo voljo in vam jemala energijo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Slaba organizacija na delovnem mestu vas lahko spravi v neroden položaj. Službi do nadaljnjega posvetite več časa in energije, nato si privoščite miren konec tedna z najdražjimi. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V odnosu do prijateljev ne bodite svojeglavi, ampak raje večkrat popustite pri svojih zahtevah. Poskrbite, da se bodo ljudje v vaši okolici počutili prijetno in sproščeno. RIBI 20.2.-20.3.: Morda je čas, da na svet okoli sebe začnete gledati bolj optimistično. Vaše miselne sposobnosti bodo odlične, kar uporabite pri opravljanju težjih miselnih izzivov na delovnem mestu. 20 Nedelja, 16. junija 2013 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 7.00 Protestantesimo 7.30 Risanke 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 11.25 Nan.: Il no-stro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 15.25 Nan.: Blue Bloods 16.10 Nad.: Revenge 16.55 Nan.: Guardia Costiera 17.50 Dnevnik 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Cold Case 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nan.: Criminal minds 23.45 Made in Sud ^ Rai Tre V Italia 1 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 17.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Ho sposato uno sbirro 15.10 Film: Diagnosi d'amore 17.15 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Confederations Cup, Tahiti - Nigerija 23.25 Aktualno: Porta a Porta 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 10.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Sport mediaset 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.05 Simpso-novi 14.30 Nan.: What's my destiny dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.30 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.15 Nan.: The middle 17.45 Kviz: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Nad.: Covert affairs La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Coffe break 11.00 Otto e mezzo 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Film: Jane Doe 18.10 Nan.: The District 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita 23.45 Omnibus notte 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 9.10 Agora - Brontolo 10.15 La storia siamo noi 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Tgr LIS 15.00 Nad.: Ponderosa ^ Tele 4 15.45 Film: Indian - La grande sfi- da 17.45 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio mari-to! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Il viaggio 22.55 I Dieci Comandamenti u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Ieri e og-gi in Tv 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportel- 10 di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nan.: My life 17.00 Nad.: Suor Therese 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - 11 Quotidiano 21.10 Quinta colonna 0.00 Film: Virus 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Dok.: Mira-coli degli animali 9.10 Film: Alisa - Segui il tuo cuore 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Nad.: Secreto de puer-te viejo 15.40 Pomeriggio cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 23.15 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Pupetta - Il coraggio e la pas- 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Musa Tv 13.00 Ri-cette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.15 Nan.: Poliziotti con il cuore 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 II caffe dello sport 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 6.25 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.1515.40,18.35 Risanke in risane nanizanke 11.10 Dok.: Megabiti energije 11.30 Potepanja 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Skrivnosti muzejskih zakladov 18.05 Nad.: Strasti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Podoba podobe 23.40 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 0.05 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.35 23.15 Odd.: Točka 13.20 Na lepše 14.10 Dok.: Admiral 15.05 Kaj govoriš? 15.20 Dok. odd.: Človeška elektrarna 16.20 Dober dan, Koroška! 16.50 To bo moj poklic 17.25 Prava ideja! 17.55 Nogomet - pokal konfederacij: Španija : Urugvaj, posnetek 19.45 Žrebanje 3x3 plus 6 19.55 Nad.: Dediščina Evrope 20.50 Nogomet -pokal konfederacij: Tahiti : Nigerija, prenos 22.50 Razred zase (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 10.3010.30 Poročila 11.50 Slovenci Evropejci 12.00 15. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Soočenje kandidatov za rektorja ljubljanske univerze 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.55 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Una coppia perfetta 16.15 Vesolje je... 16.45 Istra in... 17.15 Istrska potovanja 18.00 Žogarija 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 21.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.50 Šport 19.30 Ciak Junior 19.55 Nautilus 20.25 Artevisione 20.55 Nogomet: Confederations Cup 23.20 Presek 23.30 Lynx Magazin Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Med nami 21.00 Na kavi z Giannijem 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 7.00 Nad.: Biser 8.35 Nan.: Pod eno streho 9.35 10.40, 11.50 Tv Prodaja 9.50 18.05 Nad.: Larina izbira 10.55 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nad.: Beverly Hills 90210 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Pod eno streho 15.00 Nan.: Chuck 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Počitnice družine Johnson 21.50 24UR - zvečer 22.20 Nad.: Downton Abbey 23.30 Nad.: Nadarjeni mož Kanal A 6.0016.30, 18.00, 19.45 Svet 6.30 Naj posnetki z interneta 6.55 Risanke 8.30 13.45 Nan.: Vsi moji moški 8.55 Nan.: Will in Grace 9.2516.35 Serija: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Počitnice na soncu 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Porotnica 22.10 Film: Zazna- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 12. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo ple-sat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Ho- VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 17.junija UMI Rai 2, ob 01.50 Camera con vista Velika Britanija 1985 Režija: James Ivory Igrajo: Helena Bonham Carter, Meg- gie Smith, Julian Sands in Daniel Day- Lewis Po istoimenskem romanu E. M. For-stera, je James Ivory filmsko predstavil zgodbo o Lucy in njeni spremljevalki, starejši sestrični Charlotte. Ko angleški obiskovalki prispeta v Italijo, ugotovita v hotelu v Firencah, da so ju namestili v sobo brez razgleda. Starokopitna Charlotte takoj zažene vik in krik. Sobo z razgledom jima ponudita nekoliko čudaška gospod Emerson in njegov sin George. Na izletu na prečudovito to-skansko podeželje prismuknjeni George oživi, ter med ječmenovimi polji poljubi Lucy. Charlotte prepriča zmedeno Lucy, da je to neprimerno, zato že naslednji dan odideta v Rim. Leto kasneje spoznamo Lucy, ki je zaročena z nerodnim in nenaravnim Cecilom. Vendar pa je njena sreča skaljena, ko v mesto pride George in z njim spomini na Firence. roskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Scon-finando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. w Nedelja, 16. junija 2013 1 5 Italija na Maracani proti Mehiki RIO DE JANEIRO - Italija bo danes začela svojo pot v Pokalu konfederacij, generalki za nogometno SP 2014. V otvoritveni tekmi na prenovljenem stadionu Maracana se bo pred skoraj 80.000 gledalci (vstopnice so razprodane) v tekmi skupine A pomerila z neugodno Mehiko. Na tem stadionu je Italija nazadnje igrala pred 57 leti. Zadnji prijateljski nastop proti Haitiju je bil za Italijo razočaranje. Bo danes (ob 21. uri) drugače? Sinočnji izid: Brazilija - Japonska 3:0 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Under 21: finale Italija-Španija PETAH TIQVA - Italijanska nogometna reprezentanca do 21 bo sedmič nastopila v finalu evropskega prvenstva mladih. Sinoči je v polfinalu s tesnim 1:0 premagala Nizozemsko, njen torkov nasprotnik v finalu (ob 19. uri) pa bo Španija, ki je s 3:0 (prehuda kazen za nasprotnike) odpravila Norveško. »Azzurri« so se večji del tekme proti Nizozemcem branili, odločilni gol pa je v zadnjih minutah igre dosegel Borini. alpsko smučanje - Andrea Massi o novi sezoni Tine Maze Pot do popolnosti Tina Maze, najuspešnejša smučarska lanske sezone, bo letos prvič nastopala v drugačni vlogi: doslej je druge zasledovala, letos pa bo ostalim zgled in vodilna smučarske karavane. Tako razmišlja tudi vodja ekipe in glavni trener Andrea Massi. Cilji ostajajo tudi v naslednji sezoni visoki: v ekipi Team to aMaze želijo še korak dlje, skratka, nadaljevati pot do popolnosti. Priprave so že v polnem teku po programu zadnjih petih let. »Večjih težav ni, v delu je kontinuiteta in ni večjih sprememb,« je potrdil Massi, ki je program delno prilagodil tudi sponzorskim obveznostim: »To spada k igri: prilagodili smo se. Sicer so bili vsi sponzorji že obveščeni, kdaj je Tina na razpolago.« Zdaj so vse obveznosti že mimo, tako da je lahko slovenska šampionka povsem osredotočena na priprave. Lani ste v pripravljalno vadbo vključevali tudi kolesarstvo in plezanje. Ali bo tako tudi letos? Kolesarjenje je bilo vedno prisotno, vendar v nasprotju z ostalimi smučarji je tega manj, obenem pa Tina kolesari izključno z gorskim kolesom. Plezanje je bolj dodatek k treningu, skratka, ni glavna jed, ampak le priloga. Koliko dni ste že preživeli na snegu? Nazadnje ste bili na Stelviu, opremo ste tudi že testirali ... Spomladi Tina smuča relativno malo, glavni del spomladanskega treninga je kondicijska vadba. Težko bi tekmovalec, ki kot Tina tekmuje v vseh disciplinah in na tako visoki ravni, spomladi treniral kvalitetno na snegu. Tina se mora v tem času predvsem re-generirati, fizično in psihično. Na sneg se v tem obdobju odpravimo trikrat: prvič na testiranja, nato je na vrsti tehnika v prostem smučanju, zadnji trening, ki bo ta konec meseca ali v začetku julija, pa bo že uvodni trening pred vadbo na južni polobli. Tu bomo v bistvu preverjali formo pred pripravami. Kakšno je razmerje med kon-dijcisko vadbo in snežnimi treningi? Tačas je približno 85 % kondicij-ske vadbe, ostalo pa je smučanje. Smučamo, da prekinemo vadbo kon-dicije in predvsem zato, da se stopalo spet prilagodi smučarskemu čevlju. Zamenjave v ekipi so že javne. Kako se je Mazejeva ujela z novim trenerjem Walterjem Ronconijem? Nov trener je moj pomočnik, tako, kot je bil pomočnik Magoni. Ron-coni je razumel, kako deluje ekipa. Zadolžen bo za linije v hitrih disciplinah, prepustil mu bom tudi ogled in taktiko na tekmi. Je bivši trener Španke Marie Jose Rienda Contreras in bivši serviser Massimiliana Blardoneja. Poznava se že več let in že večkrat sva sodelovala, večjih težav torej ni. Zakaj ste poiskali oziroma spet našli trenerja v Italiji? Nobenih predsodkov ni. Izbral sem ga delno zaradi kontinuitete, pa Andrea Massi: olimpijsko zlato in slalomski globus so lahko dodaten izziv za Tino Maze v sezoni 2013/2014 tudi zato, ker mi ga je priporočil serviser Vianello, ključni človek v moji ekipi. Vianello je namreč moja desna roka; letos se je izkazal ne samo kot strokovnjak za materiale, ampak je sodeloval v timu tudi kot trener, saj je tudi on opravil trenerski izpit. V ekipi si želim sinergije in mislim, da smo jo dobili. Ko omenjate kontinuiteto, na kaj mislite? Dve leti pridobiva Tina informacije v tujem jeziku - italijanščini. To je do zdaj delovalo in tega nočem spremeniti. Iskal sem skratka rešitev, ki bi bila čim manj travmatična. Kontinuiteta je tudi v metodi, saj ne bi bilo priporočljivo dobiti trenerja, ki bi razmišljal drugače in bi hotel narediti nekaj čisto drugačnega. Dobiti moraš sodelavca, ki ne revolucionira tvojega načina dela, ampak ga razume. Ali fizioterapevtka Nežka Po-ljanšek ostaja? Kar se mene tiče, je potrjena. Zanjo je bila sezona zelo stresna, saj ni bila vajena vrhunskega športa. S takimi stresnimi trenutki se bo sicer morala soočiti še naprej, sicer pa je kot fi-zioterapevtka vrhunska. Vi ste jo potrdili, je ona sprejela ponudbo? To je še stvar dogovora. Mislim, da bodo stvari šle pod streho. Letos se v povezavi z vašo ekipo prvič omenja tudi demonstratorja Sandija Murovca. Zakaj? S Sandijem Murovcem sodelujeva že več let. Razumeva se. Upam si reči, da je eden najboljših demonstratorjev na svetu, ne le ko demonstrira, ampak tudi v tem, kako sodeluje s trenerskim delom ekipe. Zakaj se ga omenja? Ker se najbrž v Sloveniji išče povezava med slovenskim smučanjem in nami. Zgleda, da hočemo »ukrasti« Tino, kar sploh ni res. Murovec in jaz sva živ dokaz, da se da sodelovati. Zal pa sva izjema, saj sodelovanja z drugimi trenerji ni, ne glede na zastavo in kulturo. Kaj lahko Murovec prispeva k smučanju Mazejeve? Pri tehniki je Mazejeva na meji popolnosti, z Murovcem pa smo iskali in iščemo rezerve. Te so še v slalomu in v določenih položajih. Hkrati pa mislim, da ni dobro, če športnik 365 dni posluša vedno isti zvonec, to sem v tem primeru jaz. Tekmovalec tako stagnira. Zelo važno je tudi, da se ne nasiti trenerja, zato je potrebno zade- vo osvežiti, dobiti tudi druge povratne informacije. Ali je končni cilj enak lanskemu? Cilji se niso spremenili, stremimo vedno k boljšemu. Morda se sliši nekoliko čudno, vendar je mogoče še napredovati. To seveda ne predpostavlja, da bo Tina boljša v skupnem seštevku, kjer je že letos osvojila rekordno število točk, vendar pomeni, da lahko izpili še določene stvari. Vemo, kaj manjka v slalomu in hitrih disciplinah. Veleslaloma, kjer je bila perfekcio-nistka, pa ne bomo zanemarili in se zadovoljili s tem, kar smo dosegli. V letošnji sezoni bodo na vrsti tudi olimpijske igre ... Zlata kolajna je cilj tekmovalke, ki je osvojila že vse. Med cilji bi omenil še slalomski globus. Skratka, ciljev je veliko. Navadno pravijo, da je težje ponoviti rezultat kot ga prvič doseči. Se s tem strinjate? To velja bolj za Paganinija, jaz pa nisem dober v glasbi. On ni ponavljal. Mislim, da je ponovitev rezultatov nenazadnje bolj psihološka igra. Ne bo lahko. Če nam bo uspelo ponoviti tako sezono, bo to enkraten rezultat. Sicer pa se otepam razmišljanja o tem, kaj je bilo, ampak raje usmerjam pogled vnaprej. Taktike ni, smučanje ni šport, kjer bi lahko ciljali samo na eno tekmo. Bo Mazejeva tudi letos trenirala v Gorici? Da, tam so dobri pogoji, ne potrebujeva laboratorijev ali privatnih telovadnic. Tina trenira namreč z istimi pripomočki kot rekreativci. Zdaj sicer primanjkuje malo miru, ker Tino vsi že poznajo, zato včasih odideva v telovadnico. Ko trenirava na stadionu, pa jo lahko drugi opazujejo. Nimava nobenih skrivnosti. Veronika Sossa APrimorski ~ dnevnik nogomet Apolloni ima tudi slovenske pomočnike PARMA - ND Gorica in FC Parma, kluba po dogovoru tesno sodelujeta, sta včeraj tudi uradno potrdila, da je Luigi Apolloni, nekdanji nogometaš Parme, novi trener slovenskega prvoligaša iz Nove Gorice. Bil je tudi italijanski repre-zentant pod vodstvom selektorja Arriga Sacchija. Strah, da bodo strokovni štab sestavljali izključno Italijani, se je pokazal za odvečnega. Pomočnika bosta dva, poleg Bruna Redolfija bo to tudi Miran Srebrnič. Massimilano Nardecchia bo skrbel za fizično pripravo igralcev, Borut Mavrič pa je trener vratarjev. NK Gorica je s pripravami začel včeraj v Collecchiu pri Parmi. Tam bo do 29. junija. Izvrstna Rodičeva NOVA GORICA - Snežana Rodič je prvi dan tekmovanj na atletskem pokalu Slovenije v troskoku zmagala in z izvrstnim izidom 14,58 metra dosegla normo A (14,40 m) za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo med 10. in 18. avgustom v Moskvi. S tem se je tudi izenačila na četrtem mestu po izidih sezone na svetu. KOŠARKA - Finale končnice A1-lige, 3. tekma: Siena - Roma 89:81 (stanje 2:1). MOTOGP - Španec Dani Pe-drosa (Honda) bo današnjo dirko motociklističnega SP v domači Barceloni začel s prvega mesta v elitnem razredu motoGP. Valentino Rossi, najhitrejši na prostem treningu, si je privozil če sedmo izhodišče. DOPING - Jamajško atletinjo Veronico Campbell-Brown, svetovno prvakinjo v teku na 200 metrov in olimpijsko prvakinjo v letih 2004 in 2008, so ujeli pri jemanju nedovoljenih poživil. ODLIČNA - Slovenska gorska kolesarka Tanja Žakelj je na tretji dirki za svetovni pokal v Val di Soleju znova stopila na najvišjo stopničko in s tem zadržala belo majico vodilne tekmovalke. RUGBI - Prijateljska tekma: Otoki Samoa - Italija 39:10. FERRARI - V 90. letu starosti je umrl Jose Pepe Gonzales. Leta 1951 je na VN Vel. Britanije priboril Ferrariju prvo zmago v formuli ena. kolesarstvo - Dirka Po Sloveniji Rogina kralj Vršiča Hrvaški kolesar Adria Mobila si je z zmago v kraljevski etapi bržkone že zagotovil dirko KRANJSKA GORA - Hrvaški kolesar Radoslav Rogina, član Adrie Mobila, je zmagovalec kraljevske etape na letošnji kolesarski dirki po Sloveniji s startom v Škofji Loki in ciljem na 1611 metrov visokem Vršiču. Z zmago bo Rogina, novi vodilni v skupnem seštevku, danes bržkone tudi zmagovalec dirke. Drugo mesto na dirki je osvojil mladi kolesar ljubljanske Radenske Jan Polanc z zaostankom dobre pol minute, še nekaj sekund več je zaostal Nemec Patrick Sinkewitz, pred dirko za mnoge prvi favorit. Tadej Valjavec na četrtem mestu je zaostal dobro minuto. Rogina si je zmago priboril z napadom pet kilometrov pred ciljem, ko je skočil iz vodilne skupine, v kateri so bili še Sinkewitz, Polanc, Valjavec in Italijan Angelo Pagani. Med zasledovalci sta počasi odpadla še Italijan in Valjavec. Ze pred vzponom na Sorico je ušlo 11 kolesarjev, med njimi tudi Matej Mugerli, Primož Roglič, Jure Bitenc, Jan Tratnik in Luka Pibernik. Na prvem gorskem cilju je imel največ moči Mu-gerli, ki je dobil tudi leteči cilj v Tolminu. Vodilna skupina je v ostrem ritmu in ob vzponu na Livške Ravne začela raz- padati. Na drugem gorskem cilju na Livških Ravnah je imel med vodilno trojko največ moči nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič. V dolini Soče je leteči cilj v Bovcu pripadel Kristijan Fajtu, glavnina pa je pred zadnjim vzponom ujela vodilne. Minimalno prednost je imel le Italijan Matteo Rabottini. Ob vzponu po vršiških serpentinah so se karte pomešale na novo, največ moči v zadnjih petih kilometrih pa je imel zmagovalec Rogina, Sinklewitz, ki mu je sledil najdlje, je porabil preveč moči in moral v zadnjih metrih predse spustiti tudi mladega Polanca. PO ŠVICI - Slovak Peter Sagan je zmagovalec osme etape kolesarske dirke po Švici. V ciljnem sprintu ugnal Italijana Danieleja Bennatija in Belgijca Philippa Gilberta. Skupno vodstvo je zadržal Švicar Mathias Frank (BMC). ŠAH - V 3. nadstropju trgovinskega centra Torri d'Eu-ropa bo danes med 10.30 in 17. uro šahovsko srečanje za mladinske kategorije, ki ga skupaj organizirata tržaška Accade-mia degli Scacchi s svojo dvojezično sekcijo na Opčinah in ljubljansko društvo Caissa. 22 Nedelja, 16. junija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / nogomet - Danes ob 16. uri na stadionu Rocco v Trstu Dan-D za Triestino Za napredovanje v D-ligo zadostuje tržaškemu moštvu neodločen izid 0:0 - Se bo obrestovalo tudi delo Miloša Tula? Najbolj znan dan D je gotovo tisti, ko so se 6. junija 1944 med drugo svetovno vojno zavezniške sile izkrcale v Normandiji, a zadnje čase, zlasti v nekaterih filmih, je tudi nekaj zelo negativnega, ko visi na nitki sma usoda sveta. Danes pa bi lahko za Triestino dan D postal dan, ki se ga bo vredno zapomniti, saj bo pomenil ravno napredovanje v D-ligo. Drevi (s pričetkom ob 16. uri) bo na Roccu na sporedu povratna tekma finala končnice za napredovanje med Triestino in piemontskim Pro Dronerom. Ekipi sta se pred tednom dni razšli pri izidu 1:1, kar pomeni, da bo Triestina napredovala v primeru zmage ali neodločenega izida 0:0. Ob izidu 1:1 bi se tekma nadaljevala s podaljški in nato morebitnimi enajstmetrovkami. Trener Triestine Maurizio Costanti-ni je cel teden svaril svoje. Pred tako pomembnim nastopom bi se lahko marsikomu tresle noge, saj se je v preteklosti že zgodilo, da se je nasprotnik pred večtisočgla-vo množico razigral, medtem ko so domači igralci pogoreli. Prav zato je precej pozornosti namenil psihološki pripravi tekme. S fizičnega vidika prihaja na dan dobro delo kondicijskega trenerja Miloša Tula (na sliki), saj so že na prvi tekmi igralci Triestine v primerjavi z nasprotniki pokazali boljšo vzdržljivost. V postavi naj ne bi prišlo do sprememb. Edini dvom zadeva desno roko edine prave špice napada Arabonija: Da Ros je v prednosti pred Franciosijem, ki bi lahko prav prišel v drugem polčasu proti bolj utrujenim nasprotnikom. Tudi med navijači vlada precejšnje pričakovanje, čeprav gre za tekmo elitne lige. Na dveh predprodajnih mestih so že odtrgali približno dvatisoč vstopnic (v prodaji so tudi danes zjutraj na sedežu organiziranih navijačev in seveda pred samo tekmo na blagajnah stadiona Rocco), tako da ni izključeno, da si bo današnjo tekmo ogledalo tudi do 5.000 gledalcev. Kot se navijači radi spominjajo 9. junija 2002, ko je Trie-stini v Lucci uspel povratek v B-ligo, morda bo 16. junij 2013 pomenil za tržaško ekipo začetek preporoda. (I.F.) odbojka - Prihodnji teden kaj več o članskih ekipah Zamrznitev Šele prihodnji teden bo morda kaj več znanega o prihodnosti naših najboljših članskih odbojkarskih ekipah. Položaj pri Slogi Tabor, Valu Soči in Olympii je tako rekoč zamrznjen. Za blokado je, poleg negotove finančne slike, predvsem »kriva« Olympia, saj je prav od potez, ki jih bo povleklo goriško društvo, v marsičem odvisna tudi sestava drugih ekip naših društev. Olympia je namreč na razpotju, saj je v igri več hipotez: obdržati ekipo, takšno kot je; jo okrepiti in naskakovati napredovanje v B2-ligo (vendar, ali bi se v njej nato lahko obdržala?); pustiti nekaterim igralcem, da odidejo in se zadovoljiti z manj odmevno sezono od minule; se povezati z Valom Sočo (v Štan-drežu, kjer so, kot kaže, vsi igralci pripravljeni ostati, takšni rešitvi menda ne nasprotujejo) in na ta način sestaviti pravo reprezentanco naših goriških društev ali s pomočjo deželne zveze obnoviti neko mladinsko reprezentanco, kakršna je že obstajala pred dvema sezonama, in z njo direktno nastopiti v B2-ligi? Na poteze matičnega kluba čaka tudi podajalec Filip Hle-de, ki je kot posojeni igralec Olympie igral v minuli sezoni za Slogo Tabor. Se bo vrnil v Gorico ali bo še igral v Repnu? Če ga v Repnu ne bo, se bo morala za spremembe odločiti tudi Sloga Tabor. Podajalca ima sicer že v hiši, to je Ambrož Peterlin, vendar bi v tem primeru najbrž potrebovala še enega sprejemalca. Filip Hlede med Olympio in Slogo Tabor kroma motociklizem - Misano Emili bo začel s tretjega mesta Na današnji tretji dirki motociklistične Trofeje Honda CBR 600 na dirkališču v kraju Misanu Adriaticu bo pro-seški dirkač Mitja Emili začel s 3. mesta (1:42,879). Pred njim sta se na kvalifikacijah uvrstila mladi Emanuele Pusceddu (1:42,473) ter veteran Diego Giugovaz (1:42,605), sicer najnevarnejši zasledovalec Emilija, ki po dveh dirkah vodi na skupni prvenstveni lestvici z 18 točkami prednosti. V prvem jutranjem krogu je tržaški predstavnik kluba Tecnica Moto iz Bergama doživel tudi padec (brez posledic), tako da je dosegel tretji čas. V popoldanskem drugem krogu kvalifikacij je Emili svoj čas izboljšal, ni pa izboljšal tudi uvrstitve. »Mislim, da bi lahko dosegel pole position, vendar me je na predzadnjem ovinku upočasnil dirkač pred mano,« je pojasnil Emili. Pred današnjo dirko je vsekakor optimist. »Pusced-du je na kvalifikacijah zelo hiter, med dirko pa je bil doslej nekoliko slabši. Če je med mano in Giugovazem še nekdo, ki lahko osvaja točke, je zame vsekakor to dobro,« je povedal Emili, ki pa hkrati ve, da bo moral v boju za osvojitev končnega prvega mesta najbrž vsaj še enkrat stopiti na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. V Misanu je prišlo včeraj v kategoriji superstock 600 tudi do padca, po katerem se je hudo ponesrečila Italijanmka Alessia Polita (27 let), ki je utrpela več zlomov. Zdravi se v ceseni. Zdravnike skrbi zlasti njena hrbtenica. občni zbor SK Brdina: Nov kombi otežil proračun Smučarski klub Brdina ima delno prenovljen odbor. Imenovali so ga na petkovem občnem zboru na Opčinah, na katerem je osrednje poročilo podal predsednik Marko Piccini. Pozval je člane, naj priskočijo klubu na pomoč v naslednjih klubskih akcijah za pridobitev sredstev, saj je nabava prepo-trebnega kombija še otežila društveni proračun. V na splošno pozitivni sezoni, v kateri so bili tudi organizatorji različnih tekem, med drugim tudi Zamejskega smučarskega prvenstva, so se prvič soočili tudi s težko odločitvijo, da so morali sredi sezone zamenjati trenerja starejše skupine tekmovalcev, vendar so kljub temu izpeljali sezono do konca, izhaja iz predsedniškega poročila. Poročilo so podali tudi tajnica Sabina Slavec, blagajničarka Vanja Cerniava in član nadzornega odbora William Peric. Novi odbor: Marko Piccini, Vanja Cerniava, Sabina Slavec, Andrej Don, Roberto Goruppi, Tanja Kalin, Renato Kalin, Tatjana Čač in Giulio Taucer. Nadzorni odbor: William Peric, Paolo Kalc. OBCNI ZBOR Pozitivna slika ŠD Sokol Petkov občni zbor ŠD Sokol ni bil volilnega značaja. V svojem obsežnem poročilu je predsednik Savo Ušaj lahko z zadovoljstvom ugotovil, da društvo spet pridobiva na teži, njegovo delovanje pa je spet zelo obsežno. V minuli tekmovalni sezoni smo opravili 200 tekem in več kot 900 treningov,« je zapisal Ušaj. Tako obsežno delovanje se je odvijalo v štirih različnih vadbenih prostorih. Ušaj je vnovič pozval občinsko upravo, naj ob obnovitvi pogodbe z društvom za upravljanje telovadnice poskrbi za izboljševalna zunanja dela, opozoril pa je na prostorsko stisko. Z uresničitvijo naselja Por-topiccolo (500 stanovanj) se bodo potrebe gotovo povečale, zato je čas, da Občina razmisli o gradnji novih objektov. Za največje zadoščenje je Ušaj imel letos nastop kakih 30 prostovoljcev pri ureditvi odprtega igrišča v vasi. Takšne udarniške vneme pri nas že dolgo nismo videli,« je zapisal Ušaj. Druga poročila so podali Igor Škjerl (košarka), Cirila Kralj (odbojka), Milka Pahor (blagajniško) in Niko Pertot (nadzorni odbor). □ Obvestila AŠD BREG obvešča, da bo občni zbor v sredo, 19. junija, ob 20.30, v mali dvorani gledališča Franceta Prešerna v Boljuncu. AŠZ JADRAN sklicuje v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, redni volilni občni zbor. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.3017.00). informacije in prijave: Nastja 3497597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA TRSTA, ŠZ BOR, DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA in ZSŠDI organizirajo športni kamp za otroke od 6. do 10. leta na Stadionu 1. maja v Trstu. Prvi teden: 8.-12. julij, drugi teden: 15.-19. julij. Informacije in vpisi: ŠZ Bor, 04051377, e-pošta: urad.bor@gmail.com; Dijaški dom, 040573141, urad@dijaski.it. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 328-1511463 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it. AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/ KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka, 17. junija do petka 21. junija 2013 in druga izmena do ponedeljka 24. junija do petka 28. junija. Info: Erik Piccini -340/4685153, e-mail: poletkosarka@libero.it AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil prof. Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti. Odvijal se bo od torka, 2. julija do vključno sobote 6. julija od 8. do 13. ure, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 3402477933 (prof.D.Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali erimic65@tiscali.it odbojka - 6. memorial Bratov Špacapan v organizaciji ŠZ Olympia Pokal prvič ostal doma Olympia v finalu gladko premagala Mosso - Derbi zaključnih žog za 3. mesto - Vogrič »Vsi prihajajo radi na turnir« Domača Olympia je zmagovalec celotedenskega 6. memoriala Bratov Petra in Mirka Špacapana, ki ga je v Slovenskem športnem centru v Gorici, v sodelovanju z ZSŠDI, organiziralo Športno združenje Olympia. Gostitelj se je uspeha na svojem turnirju veselil prvič. Nasledil je Slogo, zmagovalko prejšnjih štirih izvedb, prvo pa je osvojila novogoriška Prvačina. Sicer je memorial nadaljevanje Pokala Petra Špacapana, ki je doživel 26 izvedb, zmagovalec zadnje pa je bila Sloga. Turnir na odprtem igrišču pred dvorano Mirka Špacapana za slovenske in goriške odbojkarske ekipe je zdaj že več kot nenadomestljivo po sezonsko srečanje, ki po naporni dvoranski sezoni predstavlja za vse udeležence lepo osvežitev. Zadnji dan je bila najprej na vrsti tekma za 3. mesto med Slogo in Valom Sočo. Trža-čan so gladko osvojili prvi set, Val Soča pa se je v drugem setu pobral in tudi vodil. Zmagovalec je set dobil na razliko. Vse zaključne žoge, vključno s prvo in razen ene, je imela Sloga, zmagala pa je šele z izidom 33:31! Finale med Olympio in okrepljeno Mosso, za katero sta igrala tudi nekdanji prvoligaš Snidero in močen center Vivila Zorat, se je sicer končal po štirih setih, toda premoč Olympia je bila dokaj gladka. Popustila je namreč le v 3. setu, kar je v odbojki po vodstvu z 2:0 skoraj fiziološko. Z osvojitvijo turnirja (in pokala Kmečke banke) je mlada domača ekipa kronala nadvse uspešno sezono. Sledilo je nagrajevanje, podelje-valki priznanj sta bili Mirkova vdova Manuele s hčerko Angelico. Za najboljšega tolkača je bil imenovan Jernej Terpin, najboljši podajalec je bil Samuel Princi, najboljši libero Štefan Čavdek (vsi Olympia), najboljši igralec pa Giancarlo Snidero (Mossa). »Tudi letos je bilo prijetno. Prvič nam je uspelo zbrati na turnirju res vse slovenske in goriške ekipe, saj se je memoriala prvič udeležila tudi Torriana. Skupaj je nastopilo devet ekip in skoraj 100 igralcev. Vsak večer so se igralci dlje zadrževali tudi po tekmah, saj smo imeli na voljo bar s pijačo in prigrizki. Vtis imam, da vsi res prihajajo radi,« je bil zadovoljen s potekom turnirja duša odbojkarskega odseka ŠZ Olympia Andrej Vogrič. (ak) Izida zadnjega dne, za 3. mesto - Sloga - Val 2:0 (25:11, 33:31), finale: Olympia - Mossa: 3:1 (25:18, 25:22, 16:25, 25:21) Kapetan Olympie Matija Komjanc prejema pokal za zmagovalca PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 16. junija 2013 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA OPČINE Prosvetni dom Poletje pod kostanjem 2013 Prosvetni dom V četrtek, 4. julija ob 20.30 Večer posvečen filmu / Il lato positivo, režija David O. Russell V petek, 12. julija ob 20.30 Kabaretni večer / Flavio Furian & Maxino in tečajniki kabaretske delavnice _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Mali oder V petek, 21. junija, ob 10.00 Gregor Vitez: »Antonon«. Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica Ploščad pred SNG Nova Gorica V soboto, 29. junija, ob 21.30 eVenti Verticali: »Iskani«. / Vstop prost. V sredo, 3. julija, ob 19.30 Compagnie Mobil, Nizozemska: »Sulky M 1« / Vstop prost. V petek, 5. julija ob 19.30 ŠUGLA, Slovenija: »SEE-PPPP - Specialna elitna enota za povzročanje panike, parano-je in pritiska«. / Vstop prost. ŠTANJEL V nedeljo, 23. junija, ob 21.00 Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. LJUBLJANA Slovensko Mladinsko Gledališče Danes, 16. junija, ob 18.00 Josip Van-dot, Draga Potočnjak in Olga Grad: »Kekec«. / ob 20.00 / Ljubomir Bur-kovic: »Kasandra«. V sredo, 19. junija, ob 21.00 Norman Allen: »Zadnji ples Nižinskega«. V četrtek, 20. junija, ob 20.00 James Joyce: »Ljubezen v pismih - Pisma Nori«. V petek, 21. junija, ob 20.00 Vincent van Gogh: »Ljubezen v pismih - Pisma Theu«. V soboto, 22. junija, ob 20.00 Slavko Grum: »Ljubezen v pismih - Pisma Joži«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TREBČE V nedeljo, 30. junija, ob 20.00 bo Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma. OPČINE Poletje pod kostanjem 2013 Prosvetni dom V četrtek, 27. junija ob 20.30 Pihalni orkester Ricmanje / Poletni operni večer ... in ne samo, Monica Cesar - so-pranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist in Aljoša Tavčar - dirigent V četrtek, 18. julija ob 20.30 Koncert keltske glasbe / Wandering Harps BRIŠČIKI V petek, 5. julija, ob 21.00 Goran Bre-govic, najbolj prepoznaven balkanski glasbenik se spet vrača v naše kraje in na Guco na Krasu z njegovim Orke-streom za poroke in pogrebe. Kot predskupina igra ansambel Kal (gipsy band). _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V petek, 28. junija ob 21.00 Veliki koncert Gibonni, zvezda hrvaške glasbe, svojevrstni crossover popa in rocka z elementi mediteranskega melosa, označujejo edinstvena melanhonija ter intimni in angažirani teksti. LJUBLJANA 61. Ljubljana festival Kongresni trg V četrtek, 27. junija ob 21.30Ars elec- tronica / glasbeno vizuelni performans, dirigent Ivan Repušič, Orkester Purpur in Akademski zbor Ivan Goran Kovačič, na sporedu Bruckner, Wagner in Čajkovski. V petek, 28. junija ob 21.00 2cellos / Luka Šulič in Stjepan Hauser Križanke V ponedeljek, 1. julija ob 21.00 Romeo in Julija / balet, dirigent mladen Tarbuk, Balet SNG Maribor, Orkester Slovenske filharmonije, glasba Sergej Pro-kofjev V torek, 2. julija ob 20.00 Aura / Poprock projekt v izvedbi Beloruskega državnega plesnega ansambla Koroški Slovenska filharmonija V sredo, 3. julija ob 20.00 Bernarda Fink in Marcos Fink / Večer samospevov RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN V Kraški hiši je na ogled razstava Klav-dija Palčiča Veter v (šk)oljki - Poklon Marku Kravosu, na ogled bo do nedelje, 23. junija. Ogled je možen ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ZGONIK V enoteki bodo še danes, 16. junija razstavljena umetniška dela fotografa Ca-ludia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20):še danes je na ogled razstava unikatne keramike Ivana Skubina Razstava bo odprta v Galeriji Kulturnega po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako svic. - franc. pisatelj (claude) sodo Število primorski dnevnik, tvoj dnevnik ameriški igralec in pevec (vic) kdor nima domovine, brezdomec otroška bolezen, varičele filatelist vile na pol danski sahist (bent) "praznični" kartonček z imenom lastnika italijanska filmska igralka gramatica sl. tiskovna agencija elektronska cigareta nekdanji kubanski politik (raul) sestav več strojev 100 luknjač henrik ibsen krvni sorodnik po očetovi strani zgodaj zrelo sadje 3 enake karte pri pokru lado leskovar gradbeniška obrt enakost v pravicah zelenica v puščavi španski spolnik mesto v iranu / klic na pomoč finski atlet (lasse) izletniki, popotniki tolkala vulkanska rudnina sive barve lennonova vdova (yoko) bodeč plevel gnetljiva surovina mesto v piemontu delavnica navadnoz brusilnico beri primorski dnevnik dejanje; uradna listina biblijski očak slovenska rep. liga fr. desnič. organizacija fr. dramatik (eugene) sin boginje gee v grški mitologiji kem. znak za telur kratek, liričen spis vtisnjen znak, podoba na novcu italijanski kemik, nobelovec (giulio) italijanski šovman teocoli Španski nogometaš, ... del horno največji italijanski pesnik ameriški farmar mesto v Španiji delež družabnika, vloga andrej zamejic roparski delfin jadranski otok angl. pevec cocker rt najugu Španije stara ženska kem. znak za erbij anton aškerc zrak (narečno) francoski komik in režiser (jacques) dovoljeni rok za izpolnitev plačila national railway equipment kajnov brat grški bog vetrov radioaktiven element sovjetska cia ameriški filmski režiser dodelitev po načrtu ital. pri-trdilnica francosko letovišče ob azurni obali nekdanji finski voznik formule 1 kis nekdanja avstrijska smučarka (elfi) tolstojeva junakinja karenina ameriški filmski režiser kazan adam bohorič / onassisov vzdevek SLOVARČEK - ALORA = mesto v Španiji • ANAR = mesto v Iranu • ANTAIOS = nepremagljiv sin Gee • ASIER = španski nogometaš • EGIG = elektronska cigareta (krajše) • NAO = rt na jugu Španije • ROA = kubanski politik 24 Nedelja, 16. junija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Nad južno polovico Evrope je šibko območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena vremenska fronta se zadržuje nad Alpami. S šibkim jugozahodnikom k nam priteka dokaj topel in postopno nekoliko bolj vlažen zrak. V_A V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo jasno vreme; pihali bodo krajevni vetrovi. V nižinskem pasu bo v glavnem zmerno oblačno in popoldne vroče. V hribih bo dopoldne lepo jasno vreme, popoldne pa spremenljivo z verjetnimi krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. Proti večeru so možne nevihte tudi v zgornji nižini. Večinoma sončno bo, popoldne in zvečer bodo predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji posamezne nevihte. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C. V ponedeljek in v torek bo pretežno jasno vreme. Vroče bo in soparno. V hribovitem svetu bo popoldne možna kakšna vročinska nevihta. V ponedeljek in v torek bo sončno in vroče. 2000 m ..........14 2500 m ..........10 2864 m ...........6 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8,5 in v gorah do 10. Študija razkrila indijske gene princa Williama LONDON - Britanski princ William, drugi v vrsti za britanski prestol, ima tudi indijske korenine, je ugotovila študija univerze v Edinburgu. Njegov DNK so namreč povezali z žensko, ki je bila vsaj pol Indijka. Doslej so raziskovalci domnevali, da je bila Eliza Kewark, Williamova pra-pra-pra-pra-pra-prababica, Armenka. Raziskava pa je razkrila, da je bila vsaj pol Indijka, je prvi poročal časnik The Times. Indijski geni so se nato s pomočjo mitohondrijskega DNK, ki se deduje le po ženski liniji, prenašali prek njenih ženskih potomk vse do Frances Roche, ki se je poročila z Earlom Spencerjem in rodila mamo britanskih princev Williama in Harryja, priljubljeno princeso Diano. (STA) V Londonu s parado obeležili rojstni dan kraljice Elizabete LONDON - V Londonu je bilo včeraj vse v znamenju proslave 87. rojstnega dne britanske kraljice Elizabete II. Več kot 1000 vojakov, konjenikov in glasbenikov je svoje veščine prikazalo na tradicionalni paradi, na kateri pa je morala Elizabeta uživati brez moža, princa Philipa, ki je v bolnišnici. V kočiji se je na parado podala v družbi svojega bratranca. Med konjeniki na paradi sta bila tudi Elizabetin sin in prestolonaslednik princ Charles ter kraljičin vnuk princ William. Visoko noseča Williamova žena Kate si je parado ogledala v družbi princa Harryja in Charlesove žene Camille. (STA) NORVEŠKA - Česa takega ne pozna nobena druga evropska država Enoletno služenje vojske bo kmalu veljalo tudi za ženske Norvežanke lahko prostovoljno vojsko služijo že od leta 1976 in trenutno predstavljajo desetino vseh nabornikov ZDA - Frank Gorenc se je rodil v Ljubljani Poveljnik zračnih sil Nato bo ameriški Slovenec NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je senatu predlagal, naj za novega poveljnika ameriških zračnih sil v Evropi in Afriki, ki je hkrati tudi poveljnik zračnih sil zveze Nato, imenuje generalpodpolkovnika Franka Gorenca. V primeru senatne potrditve bo Gorenc trem generalskim zvezdicam pridal še eno in bo napredoval na položaj generala. Na sedežu poveljstva Natovih zračnih sil v nemškem Ram-steinu bo zamenjal generala Phillipa Breedlova, ki je maja prevzel položaj vrhovnega poveljnika zveze Nato. Frank Gorenc se je rodil leta 1957 v Ljubljani. Ko je bil star štiri leta, se je s staršema in štiri leta starejšim bratom, prav tako generalom ameriških zračnih sil Stanleyjem Gorencem, preselil v ZDA, v Milwaukee v zvezni državi Wisconsin. Stanley Gorenc, ki si je v karieri prav tako kot brat pri- OSLO - Norveška bo kmalu postala edina država v Evropi, kjer bo služenje vojaškega roka veljalo tudi za ženske. Tako je v petek sklenil norveški parlament, kjer so predlog levosredinske vlade podprle vse stranke razen manjše krščansko-demokratske stranke. Predvidoma z letom 2015 bo tako enoletno služenje vojske na Norveškem veljalo tudi za ženske. Kot je sporočila norveška vlada, je ta odločitev korak na poti do enakopravnosti spolov, poleg tega pa bo zagotovila večjo raznolikost kompetenc znotraj vojske. Vlada se za ta korak ni odločila, ker bi primanjkovalo kandidatov za služenje vojske. Vsako leto jih namreč namesto 60.000, kolikor jih je na voljo za služenje, vpokličejo le od 8000 do 10.000. Kandidate sicer izbirajo glede na njihove fizične in psihične sposobnosti, upoštevajo pa tudi motivacijo posameznika. "To je zgodovinski dan," je dejala obrambna ministrica Anne-Grete Stroem-Erichsen in opozorila, da na Norveškem prav ta teden obeležujejo stoletnico uvedbe volilne pravice za ženske. Norvežanke lahko prostovoljno vojsko služijo že od leta 1976 in trenutno predstavljajo desetino vseh nabornikov. Cilj je, da bi bilo do leta 2020 v vojski nabornic 20 odstotkov. Medtem ko Evropi služenje vojaščine za ženske nikjer ni obvezno, je v svetu takih držav le nekaj, med drugim Izrael. (STA) ZDA - Pesem »Happy Birthday to You« na sodišču Tožba proti avtorski pravici nad melodijo za rojstni dan NEW YORK - Pesem "Happy Birthday to You", ki jo v različnih izvedbah prepevajo v številnih svetovnih jezikih, tudi v slovenščini (Vse najboljše za te), je v New Yorku postala predmet pravnega spora. Sliši se neverjetno, vendar je slavna pesem avtorsko zaščitena in obstaja podjetje, ki zanjo računa. Avtorske pravice nad pesmijo si lasti podjetje Warner/Chappell Music, ki za uporabo računa 1500 dolarjev, v primeru nepooblaščene uporabe pa zahteva od- škodnino v višini 150.000 dolarjev. Produkcijsko podjetje "Good Morning to You" (GMTY) je za avtorsko zaščito slavne pesmi izvedelo, ko je želelo o njej posneti dokumentarni film. Vodilne pri GMTY je to tako razkurilo, da so na zveznem sodišču v New Yorku vložili tožbo z zahtevo, da se avtorska pravica razveljavi, podjetje Warner/Chappell Music pa naj vrne milijone dolarjev, ki si jih je doslej nabralo s trženjem pravic za pesem. (STA) služil številna odlikovanja, se je upokojil s činom generalmajorja. Frank Gorenc se je za vojaško kariero navdušil med obiskom brata na Ameriški zračni akademiji v Colorado Springsu, kjer je leta 1979 tudi sam diplomiral. Časopis Milwaukee Journal Sentinel poroča, da je brata na akademijo spravil nekdanji kongresnik iz Wisconsina Clement Zablocki, ki ju je sponzoriral. Po šolanju je postal inženir in vojaški pilot, v svoji karieri pa je doslej opravil okrog 4500 ur letenja, večinoma z lovskimi letali F-15. Hitro je napredoval po lestvici zračnih sil. Čin brigadirja je dobil oktobra leta 2005, ko je poveljeval enoti v Iraku, februarja 2008 je napredoval v generalmajorja, avgusta leta 2009 pa je že dobil čin generalpodpolkovnika. Trenutno zavzema položaj tretjega človeka v štabu ameriških zračnih sil v Washingtonu. (STA)