Političen list za slovenski narod. Po poStl prejemau veljd: Za eelo leto predpIaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., zaisetrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Tcljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30.fc„,za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veu Tj.ti.^ na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino jrejema opravništvo (administracija) in ekspediclja, Semeniške ulice št. 2. KaznaHila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enki at: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 7 LjuNjani, v ponedeljek 29. decembra 1884. I^etiiilt XII. "Slabilo na iiaročbo. „SLO\Ei\EC", edini slovenski konscrTativni dnevnik, nastopi s 1. jamivarjem 1885 XIII. leta svojega izhajanja. Ker je mnogim č. g. naročnikom sedaj naročnina pri kraji, prosimo jiii uljudno, naj jo izvolijo o pravem času ponoviti, da se jim bo zamogel list tudi zanaprej redno pošiljati. Ob enem naj pa, kakor do sedaj, tako tudi na dalje blagovoljno po ustrajnem razširjanji list podpirajo. „Slovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal: Za celo leto . , , . 13 gl. _ kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. « pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „ Opravništvo „Hlovenca". Konec leta 1884. Kdor bode pisal zgodovino leta 1884 ne bode imel zaznamovati krvavih vojska v Evropi, pač pa bode vedel povedati o hudi morivki, ki je prepotovala Francosko in Laško, in je sedaj potihnila, ali spi zimsko spanje in se pripravlja na pogubno potovanje bodočo spomlad, kdo nam more tega povedati. Ako pa v Evropi ni bilo hudih vojska, bili so pa Evropejci v drugih delih sveta zapleteni v hude vojske; Francozje hočejo učiti Kitajce, naj pogodbe spoinujejo, a Kitajci si mislijo, kdo vas je klical v naše kraje, Angležem pa dela preglavico Mahdi, krivi prerok, kakor ga imenujejo. Potem ko je bilo dvoje armad pokončanih, poslali so Gordona tje brez armade, a s težkim tovorom zlata, sedaj morajo pa ponj iti z veliko armado. Kakor je vsa vojska v Egiptu in v Sudanu nam zavita v nekako tmino, tako tudi o konečnem namenu Angleža ne moremo nič gotovega reči. Vendar toliko smemo reči, Egipt je Angležem važen zarad Indije, ako jim ne bode mogoče postaviti domače vlade njim vdano, bodo pa sami neposredno vladali po teh krajih — ako ne pridejo nenavadni prigodki vmes. — Kakor v 16. stoletji Amerika, tako danes obrača Afrika oči vsega sveta na-se. Od severa in juga, od vzhoda in zahoda silijo Evropejci v kraje jim dosihmal neznane, po nekodi pot kažejo, po nekodi pa so precej prvi za trgovci in zemljepotniki oznanovalci sv. evangelija. Onkraj velikega morja v zedinjenih državah severne Amerike je letos prodrla stranka demokratov s svojim kandidatom, ki bodo menda potrebil pijavke iz telesa severnih držav. Ker že govorimo o državnih goljufih, naj povemo, da se še morda nikoli ni slišalo o tako velikanskih izueverjenjih, kakor ravno preteklo leto. Dasiravno ima vsaka dežela svoje goljufe in tatove, vendar morda Rusija vse prekosi, ker bere se, da je neki Ivan Eikov pri Skopinski banki v 19 letih 13 milijonov rubljev izneveril. V deželi, kjer je kaj tacega mogoče, se ne bodemo čudili nihilistom. Sploh se mora to leto imenovati doba anarhistov. Ne, kakor da bi se bili še ie letos začeli, marveč njih delovanje prihaja letos očitno. V mislih imamo sodnijsko obravnavo z nihilisti, ki so hoteli spominek nemških zmag v Nieder\valdu razrušiti, ž njim vred pogubiti nemškega cesarja in njegovo spremstvo. V Avstriji pa, ko so jim gnjezdo razdrli na Dunaji, razšli so se po državi in se prikazujejo tii in tam. Žal, da so tudi na Kranjskem imeli svoje mreže razpete, in so deželo oneCastili s svojim toliko predrznim, kakor abotnim rogoviljenjem in ravnanjem. Belgija se jo sicer rešila jarma, v kterega so jo več let vpregali liberalci, a ko so morali frama-soni odstopiti od vlade, žugali so z vstajo. Kralj je nekaj odjenjal, a bržkone s tem ni vstregel ne ti, ne uni stranki. Polovičarji nikdar mnogo, dandanes pa nič ne opravijo. Švedski kralj je letos imel preglavico z upor- nimi Norvežani, ki bi se menda najraje popolnoma ločili od Švedov. Prusija pa ni zadovoljna, da ima v Evropi povsod prvo besedo, tudi v Afriki se hoče razširiti. V Berolinu je bil shod, kjer so se posvetovali zarad krajev ob reki Kongo, ki bi imeli odprti biti vsem kulturnim narodom. Prusija pa se je že vsedla na zahodnem bregu Afrike; Anglija, preveč zapletena v Sudanu, mora gledati, kako si Nemčija tal pridobiva v Afriki in Avstraliji. Sicer pa pravijo nekteri: Anglija je že prekoračila vrhunec slave in moči, ter peša; v osrednji Aziji so jo prehiteli Rusi, pridobivši za-se narode mejaše v Indiji, v mornarstvu so jo prekosili Francozje, Nemčija se vriva na mejo njenih naselbin v Afriki in Avstraliji, a sama se je zapletla v Egiptu in Sudanu, da se ne more ganiti. Toda počakajmo, kako se vozel razveže. Angleška politika je bila dosihmal nedosegljiva in skrivnostna; tega kar namerava, ne pove, in svet iznenadi z. nepričakovanimi dovršivnimi dejanji. Tisto je pa res, na svetu je vse nestanovitno in minljivo, kar je sedaj na vrhu, bode čez nekaj časa nizdolu. Angleška, ki gospodari po vseh petih delih svetil, ima gotovo tii in tam kake nepriličnosti. Huje ko vse drugo pa slabi Angleško nezadovoljna Irska dežela, agrarne razmere in neznana revščina poleg neizmernega bogastva. Pred reformacijo na Angleškem niso poznali uboštvenega vprašanja; a odpravili so samostane, zemljišča so pokupili veliki posestniki, iz polja so napravili pašnike in koder so nekdaj stanovali poljedelci, tje hodi angleška aristokracija na lov v pustine in samote, a oglasili so se tudi nihilisti, ki bi svet, ako mogoče, napolnili z razvalinami posutih gradov in mest. Novo leto ne bode toraj prineslo Angleški vladi drugega, nego mnogih skrbi in sitnosti. Ako prehodimo vso Evropo, ne bodemo imeli nič veselega poročati. Mir je sicer bil na površji, a znotraj hudo vr^, tii in tam bruhne ogenj, a brž so pripravljeni ognjegasci na vladarskih stolih potlačiti ga in pomiriti ljudstvo, lahkomiselnemu svetu pa kažejo LISTEK. »Dvanajsterim večerom" dodatek. (Daljo.) Tudi ne sme biti pesnik, kakor pijanec, ki izgubi zdravo pamet. In bodi navdušenje njegovo še tako veliko, vendar toliko trezen mora biti, da karkoli in v kterikoli obliki govori, ve, kaj govori in ftli se zlaga z resnico ali ne. Navdušenje, pravo, blago navdušenje, je le duševno navdušenje, ki izvira iz čistega spoznanja viših resnic in iz ljubezni do viših idealov; iu akoravno so v človeku temu duševnemu navdušenju primeša tudi čutnost, mora vendar ta pokorna biti prvemu, in kakor brž čutno navdušenje premaga duševno, luč duha oteinni, to je pa človeku nedostojno, ker tako se da premoči od niže čutnosti in se odpove razumnosti, v kteri obstoji njegova dostojnost in prednost pred živali; tak pesnik je podoben nesrečnemu pijancu, ki ne more ne misliti, ne prosto hoteti, no pametno govoriti. Ako je pa tako navdušenje človeku nedostojno in poniževalno, recimo, da pesnik mora biti, ako hoče obvarovati dostojnost človeško, kar je dolžan vsakdo, da mora biti trezno — navdušen: le to trezno navdušenje je dovoljeno. V takem navdušenji pa si je v svesti, kaj misli in govori, ve tudi, se li to zlaga z zakoni resnice ali ne. A pesnik, trdim, mora še bolj vesten biti, ko vsak drug pisatelj, da resnici zvest ostane in se varuje celo sence, ktere koli zmote, bolj pazljiv kot učenjak, ki v strogo znanstveni obliki razodeva ljudem svoje nazore; pesnik namreč, kakor umetnik sploh, skuša več ali manj dopadati in se tako priljubiti, njegova oblika mora mikavna in vabljiva biti, da se prikupi; učenjak govori naravnost razumu, oblika vabljiva ali .e, navadno suha in pusta, je skoro popolnoma pristranska, le razlogi veljajo, ktere podaje razumu v dokaz tega, kar trdi; tukaj ne vpljiva na razum lepa oblika, tako da lahko trezen ostane iii z jasnim očesom resnici v obraz gleda, ter nepristrano sodi. A drugače je pri pesniku, ki se po mikavni obliki, po skladnem izbranem govoru prej skrivno vkrade v srce in potem, ko je to očaral, potegne za seboj tudi razum, tako da slednji se vidi skoraj vselej ne-vedoma vjetega srčnim čutom vzbujenim od glasu pesnikovega. In tedaj ni več tako lahko razuma oprostiti od oblasti srca, ker vsakdo ve, kako mogočno je v človeku srce in čuti njegovi, ti-le na- vadno človeka vodijo, iu kjer je čut srca, tam so tudi misli, tam vse duševno življenje. Pesnik vlovil je tudi razum pridobivši si srce, in akoravno morda razum spozna napačnost nazorov pesnikovih, nam je vendar težko dejanstveno priznati resnico, ker ranjeno srce in v njem razburjeni čuti vlečejo ga na nasprotno stran. In tako se zgodi, da z razumom lahko reče: Video meliora proboqne, s srcem pa mora tožiti: deteriora sequor. A prav zarad tega, ker pesnik najpred vpljiva na nežnišo iu šibkejšo stran človeške narave, ktera se tako lahko gane iu rani, mora paziti, da v pesnih izraža čiste in zdrave, z resnico zlagajoče se ideje, ako neče srca ostrupiti. Že marsikakega mladeniča, preljubi Mirko, našel sem v največe zmote zapeljanega po pesnikih. In prepričan sem, da bi nikdar ne bili prišli do tako krivih nazorov, ako bi jih bili v drugačni, recimo v prozni neolikani obliki pred oči dobili. A pesnik kakor Sirena s svojo vabljivo in očarovalno obliko, ki ušesu tako močno ugaja, zvabil jih je in speljal s poti resnice. Čira veči je pesnik in čim popolniša pesni njegove oblika, tem nevarniši je za nevednega mladeniča; premagan namreč po prvem utisu pesniško obliko in morda po vsi pravici občudovaje to oblikovno dovršenost, se pesniku kakor nezmollji- strašil in nevarnosti tam, od koder jim ničesa niS hudega ne preti, kakor n. pr. Bismark, ki se jezi in toliko hrupa napravlja z&rad 20.000 mark, kterih mu ui privolil državni zbor za tretjega ravnatelja v ministerstvu zunanjih zadev; časopisi obirajo kost, ktero je Bismark med nje vrgel, a ne gledajo na obravnave z anarhisti in njih strahovita izpovedanja, a tudi nočejo vedeti o tem, da po vseh vojašnicah stikujejo po anarhističnih spisih; ruska vlada pa misli pretečo nevarnost odvrniti s tem, da je v pregnanstvo poslala govornika podlahiških unitov pred sv. Očetom. Anarhisti, najnevarniši sovražniki v Evropi se gotovo takemu prizadevanju na mero-dajnih mesUh v pest smejajo, in ti bolje poznajo svojega sovražnika, kakor vlade, zato sovražijo vero in vse kar je z njo v zvezi. Politični pregled. v Ljubljani, 29. decembra. Sfotranje dežele. Volitve v trgovinske sbornice jele so pologoma celo Avstrijo zanimati. Posebno živahno je pa to gibanje na severu po Moravi in okoli Dunaja. Kakor je telegraf že poročal, propadlo je do sedaj mogočno nemčurstvo v moravski trgovinski kamori. V Brnski trgovinski zbornici so se do sedaj mnogo več pečali za razširjanje in gojitev nemščine in nemškutarskega duha, kakor pa za trgovinske koristi dežele. Predbožične nove volitve so pa kakor blisk iz jasnega porušile to krepko trdnjavo nemčurstva, kajti izvoljeni so sedaj možje, ki so najprej trgovci in obrtniki in potem še le politiki. Tudi glede politike se je na bolje obrnilo, kajti po dveh desetletjih nemškega nasilstva prišlo je ondi gospodarstvo Čehom v roke! (Vlada je potem volitve trgovinske in obrtne zbornice ovrgla.) Pa ne le na Moravskem, tudi na Dunaji je borba za trgovinsko zbornico znamenita; tukaj se sicer ne bori narodnost proti narodnosti, pač pa si stoje nasproti semiti in antisemiti (židje in kristjani.) Danes teden imeli so volitve za poskus, pri kterih ni veliko manjkalo, da bi se ne bil začel pretep. Petdeset antisemitov prišlo je na volišče pod vodstvom Holomeyevim, ter so zahtevali, da naj se izvoli nov volilni odbor. Pri glasovanji so propadli, na kar so takoj jeli židovske govornike pri govorih motiti. Nek Vrabec, kterega so antisemiti tudi zmotili, zakliče: „Antisemit Holomej naj se obnaša dostojno". Holomej mu je pa rekel: „Vodja Židov, Vrabec, naj se spravi venkaj! tukaj ni zanj pro-.stora". Vrabec je zopet čivknil: „Rajši sem vodja Židom, ki se dostojno obnašajo, kakor pa antisemitov" itd. — Po trgovinskih zbornicah se sicer le polagoma daniti pričenja, ali dani se pa vendar-le neprestano. Druga za drugo zametuje dosedanjo nemško lice svoje in se jame svetu v pravi luči kazati. Dvajset let skoraj gospodarili in skrbeli so za nekorist dežele blizo da po vseh deželah Avstrije nemškutarji po trgovinskih zbornicah, dokler se jih niso otresle polagoma druga za drugo trgovinske zbornice Pražska, Plzenjska, Budžjeviška in naša domača. Eavno tukaj, kjer je bilo dolgo časa na dnevnem redu, da je inteligencija in kapital v nemških rokah, pokazala se je narodna sila tako mogočna, kakor se je človek niti nadjal ni! Volitve v inoravsko tre/ovinsko uhornico v Brnu je vlada zavrgla in nove razpisala, ker se je več nemškim volilcem odvzela pasivna volilna pravica, ktere po postavi nimajo. V ada pravi, da mora aktivna volilna pravica imeti ravnotežje s pa- sivno, volilci morajo pa o tem pravočasno podučeni biti. Kakor so se poslednje volitve izvršile, je večina na češki strani in sicer je voljenih bilo 26 Čehov in 22 Nemcev. Češki krogi oporekajo, da bi smela vlada volitve zavreči in nove razpisati, ker to nikakor ni njena zadeva, pač pak ima to pravico do-tična volilna komisija; kar ta izreče in določi glede volitev, to veljil in proti temu ni ugovora in ne pritožbe. Tak slučaj, pravijo, da je nastopil v Brnu. Vlada se sicer sklicuje na to, da volitve niso bile pravočasno oklicane, toda vprašanje je, če ji bo to kaj pomagalo. Ugovor se bode vložil in prav verjetno je, da bodo volitve veljavne obstale. O zopetnem o^ivljenji JosipiniSva, t. j. akademije za izgojo vojaških zdravnikov, imeli so posvetovanje v Budapeštu pri naučnem ministru in so se vsi strokovnjaki tako izrekli, da bi bila zopetna vstanova take akademije predraga. Naj se toraj rajši vstanove na posameznih vseučiliščih konvikti, po kterih se bodo vojaški zdravniki izgojevali; le tam naj se vadijo mladi gojenci razun strokovnih vednosti tudi v vojaških znanostih in da se bodo rajši tjekaj oglašali, naj se jim štipendije zvišajo in druge dobrine podele. Danes se je sešel zopet hrvaSki deželni mhor v Zagrebu, da dovoli jladi potrebščine za prve kvatre po novem letu. če tudi je v jeseni, kedar je bil deželni zbor vstavil svoje delovanje, Strossmajerjeva stranka izrekla, da se ne bo poprej vdeležila zborovih sej, dokler se Starčevičanskim izključenim poslancem ne popravi krivica, ki se jim je zgodila, se je omenjena stranka zmerne opozicije vendar-le premislila in se bo sej vdeleževala, kar je popolnoma prav. Pasivna politika nikjer ni toliko pogubna, kakor ravno na mestu, kjer se določajo blagor in koristi dežele. Tuaiije države. Jiismtirk namerava, kakor se govori, ob priliki svojega potovanja po evropejskem jugu obiskati tudi Pariz, oziroma sedanjega francoskega prvega ministra Perryja, s kterim sta si dobra prijatelja. Francoski listi se ga pa kar od kraja branijo, kakor hudobe, in pravijo, čem dalje je Bismark od Pariza, tem boljše za Francoze in francoski narod. „Na-djamo se, pravi „Justice", da nas je v Parizu po-slednjekrat obiskal leta 1871 (oblega Pariza). Dnevi pomirja, in tedaj, ko so Nemci zmagonosno prišli v glavno mesto francoske dežele, bili so, nadjamo se, za do tal ponižani Pariz poslednji dnevi teptanja francoskega naroda." Eadikalni časniki pa še hujše Bisarka napadajo in vlado odgovorno delajo za vse, kar bi se nerodnega zgoditi utegnilo, ako bi železni kancler v resnici obiskal francosko metropolo ob Seni. Le pomi.slimo, koliko vriša in škandala zgodilo se je tadaj, ko se je iz Berolina vračaje španjski kralj Alfonz v Parizu pomudil in vendar so si Spanjoli in Francozi mnogo bolji prijatelji, nego Francozi in Nemci. Kaj je toraj še le pričakovati, ako bi semkaj prišel mož, ki je v naši deželi tolikanj ponižanja, toliko prelivanja krvi, tolikanj revščine provzročil in na glavo nakopal. Kdo bi bil vstani prevzeti odgovornost, da se temu možu ne bo kaj hujšega zgodilo, kakor se je Alfonsu, ki se je bil šel z Nemci bratit! Bismark bo pa morda tudi sam tolikanj previden, da ne bo hodil v Levov brlog, ki bi mu vsaj kožo dostojanstva razpraskal, če bi mu že ne storil druzega žalega. Dardanele in Rusijo imeli smo posebno letos že večkrat na dnevnem redu. So po itikarji, ki trdijo, da si Rusija vedno prizadeva, kako bi se dala ovreči določba, ki je morske ožine dardauelske in ob Bosporu po Turkih Ru.som zaprla in dotični možaki trdijo, da pač za Eusijo ni kmalo želje, ki bi jo tako srčno gojila, kakor ravno ona proste vožnje skozi Dardanele v Črno morje in venknj. Čudil se bo pa vsak, kdor ruske novine v roko vemu in nedosežnemu slepo vda in ker je v obliki dovršen, misli, da je tudi v nazorih pravi učenik resnice. In tak pesnik je ravno oni, o kterem sem ti, dragi Mirko, v tem pismu tako obširno govoril, toda, kakor .sem rekel ne v vseh, ampak le v n^?-kterih pesnih. Ker da ste mu beseda in oblika čarobni in omamljivi, o tem še dvomiti ni, in kdor bi hotel drugače trditi, bi ga jaz še ne poslušal ne. A ravno zato so nektere njegovih pesnij neskušnim nevarne, in sicer tem bolj, ker'niso nikjer oni krivi pesimistični nazori tako jasno izraženi, da bi jih človek koj na prvi pogled upoznal. Sam si videl, koliko sem moral preiskovati in dokazovati, predno sera dokazal, da so res omenjeni krivi nauki v njih izraženi. Nevarnost teh pesnij pa poveča pri nas še to, da je pesnik tako nezmerno slavljen in sicer ne le od strani onih, ki so že dovolj pokazali, da so omenjeni krivi nazori njim lastni, ampak tudi od onih, ki pri nas zagovarjajo krščanske principe. Da, kar sem rekel, v polni svesti ponavljam, veri naši, resnici in nravi nevarniših pesni pri Slovencih težko najdeš, kakor so nektere pri našem pesniku. Naj 60 le enkrat v mlado občutljivo srce, globoko zasadi oni prokleti „Človeka nikar!" imel boš gotovo prej ali pozneje najhujšega pesimista. Tako je v stanu pesnik mladeniča okužiti — in kdo ve ali ni še nobenega okužil? kdo ve?? — Toda čas bi mi bil skoraj končati, kaj ne da, Mirko. Vendar pa bi rad še enkrat našim pesnikom in pisateljem, posebno leposlovcem, priporočil naj-večo previdnost. Da ponovim spet, kar sem že rekel, umetnosti naloga je človeštvo povzdigovati in blažiti, zategadel stoji pravi umetnik nad drugimi navadnimi ljudmi, rekel bi, kakor nekak prerok ali učenik. In naj bi nikdar ne vspozabil tega odličnega stališča, na kterega stavlja ga že splošni čut človeštva. Nad drugimi stoje in vendar med njimi živeč, druži on dva sveta, realnega in idealnega. Stoji v tej niži zemeljski realnosti, a gleda ob enem vzorni svet idej in večnih resnic. Naloga njegova je, ljudem, ki se v skrbeh za posvetno tako hitro in lahko poživinijo in postanejo neobčutljivi za vse, kar je vzornega, v mični vabljivi obliki kazati višo ideje v vzornih podobah, da se od časa do časa njihovo oko obrne od nizke zemlje in zamakne v nebeško lepoto in se tako srce navduši za nekaj vi-šega, nego je to, kar na zemlji nahaja. (Daljo prih.) vzame, kajti ondi bral bo ravno narobe. Rusom pod milim nebom nič bolj ne vgaja, kakor da jim vožnjo po ondašnjih morskih ožinah turški topovi čuvajo. Se nikdar, pravijo, jim ni prišlo na misel, da bi bili na to le mislili, še manj pa, da bi bili skušali do-tične določila predrugačiti. Edino, kar so si ondi želeli, je prosto prevaževanje hudodelcev v iztočne azijaške naselbine, ki so se navadno po suhem preko Azije tjekaj pošiljali, kar je bilo silno dolgočasno in drago. Sedaj so se pa s Turčijo toliko pogodili, da je ona dovolila vožnjo parnikom, ki hudodelce vozijo, da jim bo mogoče potem preko rudečega morja v iztočno Azijo priti. Samo to so Rusi imeti hotli, in to so tudi dosegli. Več, pravijo, da si ne žele. Bomo videli! Pravijo, da človek večo slast še le dobi, kedar je že jesti začel. Veliko si prizadevajo angleški listi, da bi v zvezi s turškimi vtajih ali če že tega ne, vsaj kolikor bi se dalo pomanjšati grozovitosti, ki se po Macedoniji god6, toda ves napor je zastonj. Oglasili so se sedaj tudi Rusi, ki vsi soglasno dokazujejo po svojih listih, da tiste grozovitosti nikakor niso pretirane, pač pak še rajši premalo živo naslikane. Da Angleži o taistih ničesar ne vedo, ali bolj prav vedeti nočejo, naj se zahvalijo svojemu konzulu Bluntu, o kterem pravijo, da je še bolj turški kakor Turki sami in da ničesar huje ne sovraži nego macedonskih Bolgarov. Dobro da se je zanimanje za zatirano rajo macedonsko po Rusiji začelo. Rusi so leta 1876 svojo kri ravno tako za Macedonijo prelivali, kakor pa za Bolgarijo, Srbijo in Rumunijo, ter so ji v mirovni pogodbi pri sv. Štefanu ravno tako določili samostalnost in varnost življenja in imetja, kakor ostalim trem deželam. Da se to ni zgodilo, zahvaliti se imajo Macedonci sa-mogoltnim Angležem, ki so na Berolinskem shodu znali zastavo tako obrniti, da so Macedonci še vedno ostali, kar so bili, tlačena turška raja. Toda še hujši časi prišli so sedaj za nje. Turki jeli so jih sovražiti in so sklenili polagoma ali jih pomoriti in tako vničiti jih, ali pa po vstrajnih krivicah in nasilstvu pripraviti jih tako daleč, da se bodo Bolgari izseljevati jeli in bo Macedoniji sčasoma ostala, kar je bila, turška izsesana dežela. Morda bodo Rusi na to silili in če ne bo šlo z lepo, pritisnili bodo z mečem v roki, da se Macedonija oslobodi turškega nasilstva in se ondi preljivanje krvi vstavi. Italija se je jela gibati. Poročali smo že, da ima namen dva svojih parnikov v zapadno Afriko, poslati, tjekaj, kjer Kongo vali svoje temne valove proti morju. Ta ekspedicija se je sedaj vresničila in bota dva parnika menda še v tem mesecu iz Genove tjekaj odrinila in sicer parnika nGaribaldi" in „Vespucci" pod zapovedništvom kapitana Oecchija. Spremljevalo jih bo 300( pomorščakov in 40 častnikov, ter bodo tudi 8 topov s saboj imeli. Skušali bodo prodreti v daljne in še malo poznane notranje kraje ob Kongu ležeče, po kterih razun Stanleya ni še ravno mnogo ljudi brodilo. Ekspedicija bo jadrala do ustja ob Lagosu, kjer se bota velika parnika vstavila in bo kapitan Cecchi male parnike zakuriti dal, s kterimi ob Kongu pojadra proti kata-raktom (vodopadom ali slapovom). Blizo poldrugo leto mislijo ondi ostati ter se edino le z vednostjo baviti; pa tudi na politiko ne bodo pozabili. Navdušenost med laško mladino je tolika za to Kongo-ekspedicijo, da se je več kakor 100 mladenčev oglasilo, da bi smeli ekspedicijo spremljevati, pa jih niso pustili, ker bi tolika četa stroške zdatno povišala, v drugi vr.sti pa tudi varnost v deželi ni še tolikošna, da bi se brez skrbi ljudstvo samo sebi prepustilo. Izvirni dopisi. Iz Celja, 25. decembra. (Božična vcselica.) Kakor smo poročali, priredilo je „Katoliško podporno društvo" dne 21. decembra t. I. ob 3. uri popoludne božično veselico v poslopji čč. šolskih sester. Vkljub slabemu vremenu se je bila prostorna šolska sobana napolnila s precejšnim številom dru-štvenikov in prijateljev mladine. Izpod zalo okinčanega, z raznim sadjem, sladkarijami in blestičjem povešenega drevesca, na kterem je naposled zabrlelo obilo žarnih lučic v radostno zabavo otroško, smehljalo se je ljubeznjivo iz voska krasno vpodobljeno detece, Sina božjega v bornih jaslicah predstavljajoče, ki je prišel v odrešenje človeštva na svet. Zlatolaso detece s premilim obrazom, ki te nehote opomni nebeške milote božjega Deteta, drži prenežno desnico k blagoslovljenju povzdignjeno, z levo ročico pa pestuje snežno-belo ovčico v krilu mu ležečo. Kaj ginljivi pogled! — Krog drevesca so bila razpoložena razna darila. Tu si videl lepo število toplih čevljecev, gorkih fantovskih in dekliških oblačil, zagiavnih, pregrijalnih in zavratnih rut, plctilne volne, nogovic itd. Iz prostranega koša rudečila so se okusna jabolka, čakajo razdeljevanja med mladino. Šolska mladež iz obeh okoličanskih slovenskih učilnic bila je zbrana v stranski šolski sobi iz ktere peljajo zelo prostrana stranska vrata v prej imenovano izbo. Že pri zidanji poslopja mislilo se je namreč na enake svečanosti. Iz te stranske izbe so vsi otroci lahko gledali v sobo z božičnim drevescem. Tukaj so, pod vodstvom in izvanredno umetnim spremljevanjem na harmonijo v. č. g. kateheta L. Hudovernika tudi učenke kaj ginljivo nektere božične pesnice zapele. Veselica se je pričela s pesmico: „Kar je že dolgo želel svet". Po dokončanem rajsko milem petji, vstopijo in prednašajo, čvrsto in razumljivo po vrsti in sicer: učenka Svet,A. vezani besedi „0 Božiču", učenec končii v prozi: „Kar dobrega storiš, pri Bogu plačilo dobiš"; in Kranjc Marija, pesmico: „V plameni se žari visoko nebo". Na to so zapele pevkinje ravno to pesmico „V plameni", tako railo, da so bili vsi pričujoči ginjeni nad prijetnim otroškim petjem. Učenka Dimec M. prednaša na to v nevezani besedi: „0d kod navada, da o Božiču jaslice stavimo". Ravno tako učenec Kopinšek: „lfako se je Ivan učil latinski". Med tem ko so učenke zapele krasno božično pesmico: „Pridite molit Jezusa" — vstopi in prednaša učenka Eibežl A. v vezani besedi: „Pomen božičnega drevesca", prav hvalevredno. Pred razdeljevanjem se razloži otrokom duhovni pomen božičnih darov, se opozorijo otroci na preveliko srečo, da so postali po včlovečenim Sinu božjem božji otroci, ki so vsled tega mnogo srečnejši že v tem življenji od ajdovskih otrok. Izrekla se je tudi v ime „Katol. podpornega društva" naj-prisrčnejša zahvala vsem blagim dobrotnikom! Sedaj se prične razdeljevanje oblačil. Gospa Vašič Eegina razdeli pripravljena darila, v prvi vrsti fantom potem pa deklicam. Veselje obdarovanih je bilo neizrekljivo! Tii in tam zalesketala se je hvaležno solzica po velem obrazu ubožne matere, videče, kako radostno stiska njen sinček ali hčerka dobljeni dar na svoja prsa. Obdarovanih je bilo 162 fantov in deklet. Naj-ubožnejši dobili so obleko in čevijice, da zamorejo o svetih božičnih praznikih priti v cerkev, ter prositi Dete božje Gvetega blagoslova za vse premile dobrotnike. Vsa darila ki so se razdelila, vredna so okoli 300 gld. Naposled stopi učenka Lapornik na oder ter v svojem in v imenu obdarovanih vsem nazvočim kakor tudi nepričujočim dobrotnikom, posebno pa prevzvišenemu knezuškofu Jakobu Maksimilijanu za vse prejete milodare prav gorko hvalo izreče, pre-blage dobrotnike iskreno poprosi, naj bodo tudi za-naprej naklonjeni revni pa hvaležni mladini, kar jim Bog povrni! Iz Celja, 27. decembra. {Iz oJcoličansJcega šol-sTicga sveta.) Drugod se za te stvari malo brigate, kdo je načelnik šolskemu svetu in kdo njegov namestnik. Toda pri nas je druga. Tukaj se moramo res boriti proti močnim našim nasprotnikom, ki so po čudnih potih prišli do oblasti v naši lepi Celjski okolici. Kakor ste že naznanili, je zdajšnji občinski odbor v Celjski okolici namesto izžrebanih treh udov krajnega šolskega sveta, ki so bili sami Slovenci, volil 3 pristaše nemškoliberalne stranke, namreč gg.: Tr. Mathes-a, Stibenegg-a in posestnika v Celjski okolici Mravlaka. Vseh članov okrajnega šolskega sveta je osem. Ker je šolski nadzornik g. Bobisut, dasi rojen Slovenec Žavčan, odločen privrženec nem-žkoliberalne stranke, imajo po tem takem v šolskem svetu Slovenci 4 glasove, a nemškoliberalci tudi 4. Bili smo jako radovedni, kdo bo novi načelnik in kdo njegov name.stnik v šolskem svetu. Odvetniški pisar Stibenegg se je že dalje časa sem obnašal kot glavar okoličanske šole; je celo beračil pri nekem slovenskem udu šolskega sveta za milost, da bi le-ta njemu dal pri volitvi novega načelnika svoj glas; vedli smo toraj, da hočejo nemškutarji Stibenegga izvoliti za načelnika. Pri tej priliki naj omenim, da služba šolskega načelnika sploh ni kaj prijetnega. Če hočeš priti nehotiS v sovraštvo z ljudmi, le daj se izvoliti načelnikom šolskemu svetu. Kajti kot predsednik te korporacije moraš dostokrat stariše opominjati, celo kaznovati, da svoje otroke pošiljajo v šolo. In če tega ne storiš, zapadeš sam denarni kazni, ktero ti dekretira okrajni šolski svet. Ni čuda toraj, da naši štirje možje, ki so že do zdaj sedeli v šolskem svetu za Celjsko okolico, niso hoteli sprejeti te častne službe. Toda nemškoliberalnega pisarja pa tudi niso mogli izvoliti za svojega glavarja. Od-unajska borza. (Telegrafieno poročilo.) 20, decembra. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „,,„„, 4^ avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro ....... Ces. cekini....... Francoski napoleond...... Nemške marke...... Od 27. decembra. Ogerska zlata renta 6% „ 4f„ . . . . „ papirna renta 5% ... Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. „ Liinderbanke..... „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... „ Trainway-društva velj. 170 gi. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. , „ 1860 . 500 „ 1864 . . 100 ., 1864 . . 50 ;, . . . 100 „ . . . -.iO „ 10 .. 81 gl. 82 „ 103 „ 96 „ 853 „ 289 123 5 9 60 ■)!> 75 80 85 80 20 77 73V, 20 kr. ' /v „ Državne srečke iz Kreditne srečke Ljubljanske srečke Kudolfove srečke . . . . , Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . „ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. 124 gl. 95 „ fO „ 95 „ W „ 565 , 307 „ 207 „ 125 ., 134 „ 169 „ 168 „ 178 „ 23 „ 18 „ 110 „ 105 „ 104 „ 05 85 35 75 90 25 50 75 80 25 70 50 kr. Tržaško tržuo poročilo. Kava: Santos po 51 gl., Rio 47, St. Domingo 50, Portorico86, Cejlon 70—125, biserna 96, Java 63, Mokka 93-100. Sladkor po 16—22.50 gld. Dišave: poper 93 gl., žbice 73. Južno sadje: dateljni 28, fige iz Kalamate 15, iz Smirne 38, rozine 13 pomoranče 2.50 limone 1.30 za vsak zaboj, rožiči 6, mandeljni 80. Olj o: laško 70—105gl., albansko 40—46, dalmatinsko 45, angleško 35.50, petrolej 10.75. Kože: juhtovina 260, podplatje 130—140, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 20 gl. Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-.ska 110. Bombaž: amerikan.ski 75, indiški 54. Jezice po 35—27 gl. Mast: maslo 95—100, angleška 53, ogerska 59, špeh 56. Žito: pšenica ruska 8.25—8.75, laška 9.25, koruza 6.50, rž 7, oves 7, fižol 10, grah 13—15, viž laški 15—21, indiški 12.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov. Krščanski nauk za (Prvo in drugo Šolsko leto.) Sostavil Simon katehet. Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofljstva Ljubljanskega. Druzega natisa. Cena: mehko vezan 12 kr., trdo vezan 16 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. J. pl. Ti-iiLkoczy, lekar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodec. kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankauje slasti pi-I jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, ua jetrih iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. v Ljubljani pri J. pl. jeden tucat. Svax*Uo: Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rljaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk(iczj -ju. Eazpošiljava se le Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-iiii ter reniiatizem, trganje 2>o udih, bolečine v Icriii ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite ild., malo časa če so nilii, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cretii sopcr trganje po dr. Maliču" z zračen stoječim znamenjem; 1 steki. 50 kr. Go.spodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na iirotiuskl bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje liujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličer protlnski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. Jn res, imel je čudovit vspeb, da so so po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečiu. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Mallčev protlnski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčuišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani Franc >Tn(f, (39) posestnik v Šmarji p. Celji. Plaiitil MM m itraiisltl, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. .oG kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. I*oiimhljevo (l>or»)c]i) najboljše vrste, izborno zoper brainore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otek i ne. 1 stckl. 00 kr. Saliciliia ustna voda, aroniiitična, vpliva oživljajoče, zapročl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, C. Ic. i>i'iv., no smele bi se v nijedneui gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpiijnnili mlili, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s (5 škatljami 1 gl. 5 kr. liazpošiljava so le jedon zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. — Naročila z dežele isvrše se ialoj V lekarni pri „Nainoro{j;ii Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani ii