itusd <Ufl7
Ti — i, «
GLASILO SLOVENUtCE ^ARODNB >ODPORNE JEDNOTE
i rsdailkt la nprevailki pr« ■tort t Mir «. UvUak ev.
Offloe ef H>BiiMiii IM? io. Uvilil« iti, r«Uj>hoeei u*i4ili 4IU.
TT
LETO—YEAR XV. ^ST	Cttoa^ H^ poadoJjok, 1* junija (Juno 19) 1M2.	STKV.-NUMBKR I«.
SŽgn*^«*^ lili, Al »I O*. I, »ITi ilUM — Ji— 14. tStS.
Odločilni dnevi za rudarje se bližajo.
železniški delavci, ld nnmerevujo zastavkati 1. julija, iščejo alijanco s rudarji, aHjanco, ki bo neknj štela. Konferenca med voditelji železniških unij in rudarjev r Cincinnatiju. Ako se zedinijo sa enotno fronto, bo prve dni julijn blizu poldrugi miljon deluvcev v stavki. Velike demonstracije stavkarjev v Zapadni Virginiji.
hbsdi nr prorm — wmi s
uzdami, gosi s profitil
New York, N. T. — (Fedbreted Prem;) — Železniške dntfbe po vsej dešeli zniševejo meadesvajim delevcem. Medtem pe Meaniška družbe New Vork Ceutrsl poroČe, de je ne redile v prtjšaje4 letu tistega dobidka m,m,mL**' J« $8.93 ne delnieo. NorthernPacific je iatočaano naredile KMH^ isi« »ra dotike, oziroma prlblišno tri miljone dolarjev več kot v letu
•	Cincinnati, 0. — Unije železniških delevcev ,ki so v stavkovnem gibanju, ao zadnji petek atorile prvi volni korak za akupno defan zivno akcijo z rudarji vred. Berth M. Jevrell, predaednik departmen-ta železničarakih unij v Ameriški deleveki federaciji, je bil pooblaščen po izvrševalnih odbornikih tireh organizacij, da povabi voditelje premogarjev na ekupno konferenco}-povabljene eo tudi vae oetala unije železniških delavcev kakor tudi štiri velike bratovščine lelezničerjcv.
Namen konference ja — kakor Se omenjeno — obrambna alijanca železniških delavcev in rudarjev. $ nkčelu je bila alijanca še uata-novljena v zadnjem februarju, toda takrat ni pomehila nič. Predstavniki železničarjev in rudarjev eo ai obljubili vzajemno pomoč v alučaju potrebe, niao pa oklenili ničesar, kakšna naj bo pomoč.
To vrzel nameravajo zdaj zamašiti in dati alijanci meeo in kri. Ako se to zgodi, tedaj bo 1. julija eli por dni pozneje 1,800,000 delevcev v atavki — 600,000 rudarjev in 1,200,000 železniških delav-cev — keterih program bo akupen.
V soboto je prišel John L. Le-uris, predeednik orgenizacije rudarjev, v Cincinnati in takoj eo ee vršili mnogi oeetanki, ki eo ee nadaljevali v nedeljo. ^ Chicage, lil. -»J£.kakinih škrip* cih so operatorji, dokazuje dejstvo, da ao laatniki takozvane odprte jame v Leaterju in Sher-woodu nebreli v Chicagu par ato mož in jih poaleli na delo v aprem-stvu privetnih atrelcev, ki ao .oboroženi e strojnicami.
To jc prvi poekua obratovanja ha polju premoga v Illinoiau odkar traja etevka že tretji meaec. Kakor poročajo iz Herrina, 111., ei laatniki omenjenih jam ne bodo doati pomogli o čikaškimi stavko-kosi.
Morgentovm, W. Va. — Velike demonstracije atavkujočih rudarjev in njihovih žena ter hčera — akupaj je bilo okrog 1500 demon-at rento v — eo ac vršile zadnje dni pred premogovnikom Št. 1 Devia Ooal kompanije. Demonatracije eo bile mirne. Nevzočih je bilo veliko število detektivov, toda niao motili rudarjev. Okrejni pravdnik Po-eten, ki jc bil aem navzoč Je dejel, da niao etevkarji kršili nobenega zakona. Ugovarjal jc le temu, ker eo ruderji e evojim pohodom uata-Vili promet ne ceati.
Demonatracije ao bile organizirane proti stavkokazom, katero so rudarji pozivali, dš opuste delo in se pridružijo stavki. Nekaj stsvko kaaov as je odzvalo; rudsrji upa jo, de pridobe šc druge ns njihovo štren.
•	Privatni kompanljski policaj Willizm C. Tennant je bil napaden na cesti, ko se je vozil v svto-mobilu sgodsj zjutrsj zadnji torek. Napedelci ao ga pretepli in mu vseli rsvolver ln puško. Ten-nant ne posns napedeleev in nihče ni bil eretiren. Oblasti ao pozneje dognale, de ni imel dovoljenja za etrelao orošje.
POLOŽAJ STAVKU-JOClH RUDARJEV V PENNSYLVftNIJI.
Vrste stavkarjev oo neomajne na celi črti v tretjem meseou štrajka. . .
ZMAGA ALI POEAZ ZAVISI OD NOVOORGAMEEflLAKIH RUDARJEV.
Crcsaon, Ps. — (Feder. Prež*. A rt Bhields.) — Vrsto stavkujočih rudarjev v centralni Pennayl vsniji ao čvrate dvanajsti teden stavke kakor so. bile prvo dni v boju za ohrsno organizacije in John Brophy, voditelj rudarjev, je prepričan, da bo prej izgine kup premoga kot bo konec atavke.
Več ko 60,000 premogarjev je udeleženih v tej veliki bitki Pennaylvani ji; 43,000 rudarjev je bilo že prej organiziranih v štiri najatih okrajih, iz katerih eeetoj distrikt organizacije, približno 20,000 je pa organiziranih med stavko iz okraja Somereet in delov okrajev Cembria ter India ne. Nekaj jih je tudi v vzhodnem
to so jasmo povedali sa budarjbv s an ttaoitmoa polja
ako dva storita bmox&
mnnam * mama sasmIA^mleMMeA M
uro, ivi momsTo. i
To jo pokaaalo postopanje organizaciji Udevikih pakovikih 1 delavcev.
Nter Tork, iT. T.- (Federated
Preee), — To in maroikatere dru go mesto, je preprečeno,z "veri! nuni" prodajalnami, posebnp gro-cerijami ln mesnicami. Njih kon kurence je Ljrtrlvila msrsiketoroge malega trgovca sli mesarja pe svetu itftrgovlne. JCeder se jI "ve-rižne" prodajalniška orgeniseci ja odločila, da dobi trgovirio v gotovi soseščini, je . ponudila lokal nemu trgovcu niako ceno za njegovo trgovino. Ako je trgoveo odklonil ponudbo, je orgen(saeija pričela konkurirati z nizkimi cenami, dokler ni spravile trgovea iz trgovine/ali ga je pe celo pahnila v bankrot. Ali ete le kd|j slišali eli čitnlj, de je bile kateri "verižna" prodajalniška korpo rscijs obtošens, da je kršila prš v
proti nji uvedlo kazensko pooto*
panje!
delu okraja Woatmoreland.
Od začetka atavke > eaa po- Prsd nekaj tedni je bil reva*
rnoet obrnjena na bivše neuuCj- tgk poizkuš neprevljen tukaj v
BLAtZNA PROHIBIOLJA.
Philadelphia, Pa. — Zadnji pe tek ee js na tuksjšnji železniški tovorni posUji odmešil velik sod vina, ki je bil na potu v New Vork. Voz ja skočil s tira in sod, jevniki in s pomočjo aplofaega gi
zornost
ške rudarje, od keterih je takora koč odvisna zmaga ali poraz. Kakor nounijaki dclavci v okraju Fayette, zapadna Pennsylvanija, in kakor val neunijaki rudarji v Pennaylvaniji — isvzemši v delo okreja Westmoreland -- tsko so tudi neunijski rudsrji v centrslni Pcnnsylvsniji stopili v stavko. Ve-čina njih je ssštrsjkala v prvih dveh tednih in potem eo v kratkih preeledkih eledili drugi; edine skebeka aredišče, ki kej štejejo, ato Vintondale in Colver v okraju Cambria, kjer je vaega akupaj 550 rudarjev, in Hellwood v okraju Indiana z 250 rudarji.
Vintondale, ki.jo pred'kratkim zaslovel vzled surovega napada na A. G. Hayee, newyorškega odvetnika in saetopnika "American Ci-vil Libertiee Union", salaga e premogom Lackavranna Steel kompenijo v Buffalu, dočim je Heilvrood laatnina Bethlehem Minea korpo-racije, podrušnice jeklarakega tru-ete s enekim imenom. V teh treh krajih rudarji še niso organizirani, ali produkeija je kljub temu padla kot, n. pr. v Vintondalu, kjer lokomotive prevešajo prazne vagone semintja. Veliko rudarjev je pustilo delo, drugi pa delajo z nekaka prieiljenootjo.
Največji udarec jo etevka sa* vdala Cambria Hteel kom peni ji, ki ima tovarne v Johnetoarnu hi okolici. Odkar počiva pet veliki* premogovnikov v Cambriji, je produkcija jekla padla na polovieo; naročila, ki ao bila odolšene se bo-dočnost, ao popolnoma izgubljene V dveh premogovnikih skušsjo nadaljevati z delom e pomočjo 75 do 150 etavkokazov, ki so večinoma jeklarski delavci in nimajo pojnm o rudarstvo.
Rudniki eambrljekega jeklar-akega t raste ao unijonisiraaL Organizacija je to še bUe, toda veliki jeklarski štrajk leta 1919. jo jo uničil. Ruderji v Cembrtji oo bo-
V katerem je bilo 50,000 galonov vina, ae je ovtoosatično odprl. De-lavei v blišnji tovarni ae takoj za dnhali pijačo in v trenotku je bile velika množica zbrana okrog aoda Sod je imel napia "alkohol" in prestrašeni prohibiški agent je ao pritekli in vpili, da je v sodu leeni alkohol — amrtonoani strup. Toda nosovi nepovebljenih gostov so sneli, kaj je, ia ssbava ae je nade Ijeva toliko čaaa, da ai ostalo dragega t aoda kakor vineki duh.
■rji ie bodo km predloga za znižanje mezde.
zahtevajo
in
ni
*#w Tork, ST. T. (Fšderated ). — Zaatepnlkl rudarjev t entmcitnsgs polja so šepet in od lOČan obvestili saatopnikO premo goVaiških podjetnikov, de ne tiH do uvešsvsli predloge se snilsnje mezde. izjsvo so podstt, ko so pričele zopet seje me/, d nega pod odloke. *	*-«Hr
Ruderji zahtevajo e 8wril de lesnik, popolno priznanje organi zseije iri da ae aeHen^a y mezda amatra za predmet diakunlje o me zdi in navzgor.
Odkar trajajo kofttecnee, ni bil pološej Še teko kritičen. Ako podjetniki ne odnekkJq od evojc zahteve, de ae aeetfvi razsodišče iz oaab, o -keterih met o ji prepri šsnje, de bodo odločile proti ru darjem, se suspensijs dcls ishko spremeni v stsvko, kitara bo te daj isrsvnene, kadfr as izrevns spor ns polju mehltega premoga Rudarji pravijo V svojem od govoru, ds . predlog sa ustsnovl-tov razsodiiča, V katerega noj predsednik Imenuje č^ane, ne po ve detf jlireno, kej bo.namen tega razsodiftie.« J. f
Podjetnici še nioo odgovorili na odgovor sc»topnikfv riulsrjev.
Naj bd odgovor kakršen hoče, ruderji m bedo drlafl treh gUv
tltrustjsnski zakon, eli da * j<fnl*» točk, katere navajajo v evo-
p jem odgovoru. Od podjetnikov je zde j odtisne, ako so it^tro sklene novo pogodbe. Pramog..ki je tvo-
as lAspa okli od kstere ao podjetnik! priča ko. vali Čudešfj, se krči vedno bolj in bolj. To 'opazujejo tudi podjetniki in, sfiegodel je njilu trmogle-vost nerasumljivs. Zdi.se, de ne-lelČ nočejo odnehati, dokler ne nastane pomanjkanje premoga.
ligiliKI OBNIRAL PROTI
STUASOPBR ZAMORSKI 01TI V NRMOlJI
Berlin, 18. jun. —General Allen. vrhovni poveljnik ameriških čet v okupiranem delu Nemčije, je laja-vil v razgovoru s smeriškimi po ročevslel v tuksjšnjsm ameriškem poaleništvu, ds je prisotnost sa-morskih vojsških čet ob Renu ln kjerkoli v Evropi sramota ss civi-lizecijo. Francije js tists, ki lotu napol barbarake zamorec pod orodjem v Nemčiji. Allen je deljc rekel, da je gross misliti ns okups-cijo Kuhrs.
THHNTJE SE BOJE GLASOVALNIH STROJEV.
SRANIJO si JIH B UGOVORI.
RAZNIMI
Dokler nioo na voliščlk uvedeni glaoovalni stroji, je sa tamanlta igrača popraviti izid volitev.
banja rudarjev bodo sdaj obdr sili organizacijo za vaako cene
Boj sa ohraao U organizacije kakor tudi one v Hoaseraetu. kjer je 12.000 premogarjev v uniji, bo najhujši hoj ob koneu atavke. Po-.delavel godim, kl ee bo nenošola na te oko I aaeeeli delati flše. bo trdo delo, toda rudarji iz-jevljejo. da ne bo mira. dokler ne zo priznana njihova orgenlaaeija.
ftetpelošen je med nove organ i-ziraaiml rudarji is do»»ee. Tnpar (Dalje na i
pekarski Industriji. Mesto velike verižne" prodejelničko orgenl-sscijc S dobro, rsjeno denarno mošnjieo ja bile Unija Židovskih pekovskih delaveev. ki le ja ps-služila te vrete konkurenčnega boje. Neki Kes Sehloolnger. pekov-aki mojater na 29 Avenue C. M je norČcvel is orgsnisscije pekovskih delevcev jn je izjevil, da ne nestevi organiziranih pskovskih delavcev. Ns to je orgenisscijs pekovskih delaveev odprle pokorno, poleg je pa le snišsls eene.
In kej mislits, ksj sa sgodilof Stvor, ki je bile "eli right", ko oo jo isvrlili privstni biznilki interesi, js poetele nepečne v trenotku, ko oo jo podvsell orgsnisirani dslevel. Soklesinger je apeliral na Samuel Uutermyerja, sns-negs odvetniki, ki ee nekej česa trudi, da oadTsvi sedanji gospo-damki red in ga ohrani. In eeve-da je apelirel tudi na drlavnega prevdtaikei Nekaj minut je minilo in Jaeob Goldetone, unljekl or-gsnisstor, jI Is prejel neročilo, da noj zapre pekarne. %
Unije je nvelevele neročHe,flo# da oklenila je, da ga Ignorira. Zdaj jo velike fjototd eVtožils sedem in trideeet odbornikov Unije lldoveklh pekovskih deleveev. Ob-toženi eo, de se hoteli s seroto o-nemogoč iti trgovino. L.
Kempenje proti deleveki naUi je spremljala sele vrsta člankov v čeeopioju. v keterih eo član kar ji trdili, da člani Unije šidovekih p#kov«kih delaveev prejemajo ne teden odiaOde Sl*» mesda. Pred Loekvoedov komite j jt> pHftii tndi židovski pekovski mojstri in so prišali. da šidoeskl pekovski ds-lovci saelnšije povprslno 171 ns teden. Ko eo odvetniki pričeli iz-preševsti Morse Prankele. ured nike "Medietorjo", gloode Ii-doveklk pekovskih mojetrev. je prietel. da je IfdS. de psejemajo Udovaki pekovski delsvd v Broo kljmu po ara no teden, doeirevno eo prejemsli vOUks manj. Dejal je, de ee je zsestd, tods mezds aaiua tedes. Ns aj«
NASHJBVAKJ1 VOJ ZIMLJliOnr jb PO! OHO.
OV MA
Sydney, M- S. Ws)os. — A v-strslski minisg-ski predsednik Hughm pravi, de neeeljsvanjs do. slutenih vojekov ne zemljiščih nI bil uspeh. Potrošenih ja bilo $250. 000,000. de se noeeli 25,000 do-slušanih vojakov.
Zdaj priznajo ofieijelne, de eo ismed pet naeeljenih vojakov tri. je vojaki pustiji zemljišče, da o-sune semljlšče. Tisti, kl so ostsli na ssmljjllik, ns kslsjo nobene-gs napredka. Postavili sp. jih ns kmetijo, ne da bi kaj raaumeli o kmetijstvu.	a i,
Veliko doolnleaih vojakov v Avatralijl je hrag deli in njih što-vilo ae množi.	> "
VRfflMM V WISOOKSDIU.
Otty, s. w Silni vstrovpl vrtineo je« divjkl skozi Itiri okraje v '*pariprm Wieeon-sinu in ruAl in podiral drevje, kile, braojavne ln telifonična drogove. Atevlio mrtvil eeeb cenijo ne leat, res jenih pa na eto.
Vetrovni vrtine« ste epremljele deževni neliv ki toča, Okoli dvs sto (IrauirakSfe poslopij je v raz vslinsk in vstike živine je nblto. ftkods znala okoli miljone dolar-jev.
New Tork, N. Y. — Tamanlt skemu dvorcu ni menda nobena refi tako zoperna na svetu, kot glaaovelnl atroji. Dokler nI teh proklicanih strojev na voliščih, ae izid gloaovanje lehko popravi v interesu tsmsnitov. Po stsrl mo todi, to je brez glssovalnih atro jev, ao tamanitje akozl leta in leta kradli nasprotnim atrankam gla eove, da ja bilo veaelje. Ta man i tja ao akorej izključno odločevali, kdo bo sedel v občinskem svetu a 11 pa v državni legialaturi. Kadar je zmegal oposloljonslni ksndi dat, je bilo ssnj oddsnih toliko glssov, da tudi temsnitske tat vi ne glsaovnie in volilne slepsrlja niao mogle spremeniti izide gleso vonja.
Torej nI nobeno šudo, oko ee tamanitje poetevljejo po robu ^ prati u vedenju glasovalnih atro-jav. Zavedajo ss psč, ds je moš Temsnitskegs dvorca adrobljena v trenotku, ko ae uvedejo za voli tve glaaovelnl atroji, ker bodo stroji tako registrirali glasove, kot bodo oddani ze kandidate.
Državni tajnik Lyons je obve-stil tamanltsko mestno adminl. strecljo, de mora uveati glasovalne atroje tako, kot je oklenila le. gialatura In še tega ne etorl, tedaj jih nakupi aem. To je delo Devid Hirschfeldu, mestnemu pro> računskemu komisarju povod, da je plaal državnemu tajniku hyon-eu, da bo taško razlošil viaoko ea-no njegovim prijeteljem, kar ao atroji po 1900 predragi. Piamo je piaeno v pravem očetoftkem svarilnem tonu.
Temanitja ao molšell o eanl, dokler eo ae lahko poelušili drugih erodatev, da ao preprešili nakup efrojev. ZdeJ eo vae drum sred-atve obrabljena in n« drše več In teko ao prišla nassdnjs "visoka" seno ne vrsto. Kej prids ss "v|. sokimi" eensmi ns vrsto, sko ns bodo imele pričskovsnegs učinka, ja |s aeveda uganke, ker temanitja nikomur ne obešejo avojih skrivnosti na noa. Va ae le toliko, de ae temanitja na bodo podali te-ho hitro, ampak bojevali ae bodo proti nvedenju glaaovalnih atro. jev, dokler imejo upanje, da jih lakko zadrše. Vaak zadržek je ss tsaunite velike pridobitev,
Moslednlk 8kan*je >
Ahmadebed. Indije, 17. jun.' -
Kvereli, vodja nokoopOretietične.
se gibanje r Indiji, ki je noaledll
fJhaodije, kateri je v je Ml
„ .	.1 , .oboojen na iste dni pooetrenega
govo nesreče je pe moral ^iMat. ! „ M	g|oh,
da ao bile atrašss sazssers v pe- _ _	___
ksraiški isdaetriji. predaš so MI	1	r
Dele vel ao primeri s aseadsmi dragih delov-
jat ur je*v in rbeijšaU ee tudi deiovse U-
dnevno la pmjmili ss maaj ko re. Ali vso to os krvršilf e pomoč
dvajset dolarjev na tedea.	jo ovoje dsftsns srsaoizeeije po ku-
Po Izjavi Mon V " .i oda. člana dem bojo s poekovekimi' podjet
ekoekotlve Ualje lidevekik pekov siki. ki ao jik hoteli ss vodke e*so
aklfc dsbvssv,;0fs|H#(pskov«ki »bdrlstl 0 stenk sušeajskik ras
dela vei preeej viooko smsdo v merah.
BELGIJI JE OBRNILA HRBET FRANCIJI V HMi.
mmmmmrnmmm^mmr^
Vss drla ve, Isvssmlt Franoiio, ea ■ drienUe. da bodo konfartialo s ruskimi delegati.
LITVIMOV BO VODa RUSKO KOMISIJO.
Haag, llolandija, 18. jun. ~ Belgija, sa katero aa je Frenoija i oliko tepla v Uonovi, je sdej obf-niltt Franciji hrbet in podprla pro« gram Velike Britanije. Dev.etitf dvajset drŽav, ki au zdaj zOstopš* ue v llaai|u, je sklenilo, da ac udč« leše konference s ruaklml boljle-viki, edins Francija jo bila pro^i. Francoski zastopnik Cherles' Bo« noist je dejal, da ae rtzervira, dokler na dubi končnih navodil Is Purizs.	.
Ts sklep se smstre ze velik trhunf Lioyde (leorga, ki kontro-lira haašku konfervnou, Čeprav nt uavsoč.—Zadnjo ae ao pošle mrcl organiziranjem konfereuee. Mile državo io doaegle, da podkomisije Atejejo trinajst nemcato enajst čla« nuv ,taku da bodo imele več as* atepstva. Imcuuvane ao bile til podkomisije.
Angleži, ao dosegli, da delegetje ne bodo pripravil i nobenih deta j-Hrenih načrtov ss rešitev ruskih problemov. Vai zaključki v llasgu bodo predlošeni vladam v potrditev) to pomeui, da aklepl haeške konference niao obvestil In dole« satje nimajo poalanllklh moči, da bi zaključili nekej ,kar bi veaalo njihove vlade. To volje tudi sa Ruse, ki pridejtf aem 20. junije. Ameriški opazovale! pravijo, de je konforenee valed tega brez pomena in no bo drugega kakor debat-ni klub.
V treh odackih ali podkomlel-jah, ki bodo po vrati ae počele s ruskimi dolgovi, privatno loetnino in kredltfcimijo tftčlno Angleži,
Italijani, Japomd, Belg.jei in Ho-loBidel. Francozi ao tudi ukljušenl, ako franeoaka vlada umakne svoje pogoje, ds mors Rusija prej preklicati svojo spomenico s dne U. meje, predno sa Francijo udeleži konference v Haagu.
ftmnlkarski poročevalci eo do* bili svojo sobo v Mirovni palači« Angleži so nsjbolj liberalni aa* flrsm reporterjem j obljubili so, da Imdo vsek den dvakrat dojeli po* poročile o poteku konforenee snffleškim ln ameriškim poroča-valeem.
UPORNI VOJAKI v mm OD PUSOBMI
Msw Tork, M. T. - Prijetelji svobodne Indije imejo organizirano svojo časnikarsko agencijo. Ta ageaeija jim poročo v brzojavki iz Iliderabedo, de ee vejekl puntajo v hiderebedski armadi in de ao Ind i Jaki vojaki v službo do-aučih knezov pripravljeni na re-volto. ker Mebatma Gandhija ne ispuste is ječa ia ker brit ski vo. jski in uradniki ne zopuste Indf*
je.
"Nedsvno niso boleli suličsrji prvoge eeeorakega polke obleči u niforme. ker so bili pod vplivom indijskih re vol oeioae rje v", pravi brsojevke. "Rigularna Infenterl« ja — nizam v lliderabadu — je prevzela prva vrete auličerjev in nisem je odredil, de se tskoj od puota ne pok o rs I vojeki."
Brsojevke pravi dslje. ds je bi lo odpuščenih 210 saličerjev od prvege io 200 sullčerjev drugega oolke.
MUT A MI DOVOLILA PRBUKAVB.

Bron 11 a jo parkrat in stekla ga cesti.	.
Bluefield, W. Vs. - Depntij-
ski čerif II. L. Belly js sUl ne 0S& sti in prašal na tihotapee, kl nn-
sljo eli vozijo opojne pijače, IM (t po aaatl ja prijezdil Bili BUa-kenship na svoji muli. Šerifa aŠ je zdelo, ds ni vss v redu In S^* stavil ja lilankenahipa. BIH jo vljudno atr»pil s muls in rsksl de. putiju, ko je izvedel, kej hoče, da naj preišč« mulo, Od aedlo ata itrleli dobro nabaaanl biaagi, "A-ha, tukojle notri nejdem, ker j» ičem", ai je najbrž mialll depntij, kajti prlatopil je k muli, da preišče bisagl. Komaj ee Ja pe de« putlj dotaknil biaege, Jc mula skočile pokonel, perkret je bra« nila in atekla je doli po eaetl. De* putij ja takoj spoinel, do mnlo ne doteče in poizkusil je avojo ar#« čo a samokresom. Zadal Je mulo, a mula je tekla in takta. Napravila je Štiri milje in ko ee jo pri* bližala meji Kentuekyja ee je zgrudile na tla.
lilankenship tudi ni oalal na mestu. Pomeril je pot proti dr-ievoi meji In bit je preje v Kes-tuekyju. predao je deputij dospel do meje.
nADBBUDHA NOSRKA
■aaard, Ry — IS letaa Kaeei
Pass je ustrelilo svojega 55 letnega očeta, ker jo ja ozmerjal zaradi Ijubčeka. Krogla je zadela o-četa v glavo. Dekleta so aretirali.
lOkteagi, m okoliea. V toroflH
Ileeao. Mi velike spremembe peraturi, Zmerni vzhoda!
.....J —. i ' ^as m
P R O S V E T Al»"»tt
GLASILO SLOVENSKE NASOPIH POOTOKNE iEPI
MUa IlM^NSKe NARODI KSbMIHI JIM

Coao sglsssv po dogovors. RokspM — — nrsSsJs.
HsroJrlsa OnJ.nJJrioro (Izveš &i£gs> ŠIJJ	I5JJ so
loto inf 1.26 U tri mesece; Chlcsgo IC.60 ss Isto, $8 21 SS pol Isto. I SS tri OMSOCO, lo OS ISSSSSIOlOS |8 00.
"P R O S V E T A"
SSS7-SS S«.	A
"IH E E N LI 6HTENHEN T"
Org— #1 tlf SU»—U N«tl»—I
6JSJ wy »L iC^ST
jbwription o $« 60. s
: United Jteteo (esoept Chieoge) onS Csssds 91 psry«5r;
Cktcsgo >6 60, opd foroign coontrioo M-00 psr jrssr.
"MEMBER of The FEDERATED PREM"
Dsls« f MUMiiii m. nsni do vosi >s l|
MUfi list.
ZAKAJ NE ODPRAVIMO VZROKOV?
Senator Borah je pri neki razpravi v senatu omenil, da je sedem držav iskalo informacijo o strupenih plinih v Ameriki, dasiravno je bil na washingtonski konferenci napravljen sporazum, da se strupeni plini odpravijo.
Strupeni plini so bili nepoznana reč v vojskovanju do zadnje evropejske vojne. Nekaj je bilo slišati o strupenih plinih v burski vojni, ko so se Buri pritožili, da Angleži vporabljajo liditne bombe, ki raziirjajo strupene pline, ko se razpočijo. Znano je, da protest Burov ni ničesar zalegel in da so angleške čete še nadalje streljale z lidit-nimi granatami na burske postojanke in bursko vojsko.
V evropejski vojni so pa hkratu pričeli vsi vporabljatl strupene pline in skoraj na vseh frontah. Zadnja je stopila v vojno Amerika. Ameriški strupeni plin je bilo težko odkriti. Bil je brez vonja, brez barve in okusa. Zelo težko ga je bilo odkriti. Vojna je bila dovojevana in kemičarji so šli na delo in spopolnili strupene pline. Nekoč je bilo celo poročano, da so odkrili tako strupene pline, da lahko par letalcev vse umori v nekaj urah in v tako velikem mestu, kot je Chicago. Samoposebi se razume, da so pričela prihajati v Ameriko vprašanja o tem plinu. .
Strupeni plini naj se odpravijo v prihodnji vojni I Tako govore dobrijani, ki pravijo, da naj bo vojna "človeška". Ali je sploh katera vojna človeška? Ali je sploh mogoče kateri državi zabraniti vporabo strupenih plinov, ako pride do vojne in se bojuje za svoj obstanek, kot pravijo narodni ekonomi? Vojna ni nobena človeška, pa tudi nemogoče je predpisati eni ali drugi državi, kakšnega orožja naj se posluži v vojni. Pred izbruhom evropske vojne so postali razni dogovori glede vojskovanja, ko so pa pričeli grmeti rtopovi, so bili ti dogovori pozabljeni. Vsaka država se je poslužila tistega orožja, katerega je smatrala najbolj učinkovitim, da porazi nasprotnika. Posluževali se niso le strupenih plinov, ampak metali so tudi ogenj drug na drugega, tako da so Vojaki goreli kot žive baklje.
Torej je treba odpraviti vojne, ako hočemo, da se odpravi vojskovanje s strupenimi plini in drugim takim sorodnim orožjem?! Toda kako? Dokler imamo kapitalistični način proizvodnje in se države pulijo za tujezem-ske trge, kako naj se preprečijo vojne? Nekateri pravijo s mednarodnim tribunalom. Dobrot Kaj bo pa mednarodni tribunal storil, ako se ena ali več držav ne bo hotelo podvreči njegovemu izreku? Na razpolago bo imel bojkot, blokado, kar je že pol vojne, navsezadnje pa orožje. Torej bo zopet vojna.
Ako se hočejo odpraviti vojne in vporaba takega orožja, kot so strupeni plini, tedaj se morajo odpraviti vzroki, ki povzročajo vojne. Človek, ki kriči, da m naj odpravijo strupeni plini in vojne, pridrže naj se pa vsrbki, ki jih povzročajo, je podoben človeku, ki bi rad ofral kožuh, zmočiti ga pa noče. -
Nekateri seveda še danes trdijo, da so narodni interesi povzročili evropsko vojno, ko je jasno kot beli dan, do so vojno povzročili gospodarski interesi raznih držav, ki so udarili drug ob drugega na Bližnjem vztoku. Tudi o drugih vojnah, ki so se vršile pred evropsko vojno, je snano, da so učinkovali gospodarski interesi, da to ae sanetile.
Dokler bomo vztrajali pri kapitalističnem načinu blagovne produkcije in distribucije, bodo postojali vzroki za vojne. Iz tega spoznanja sledi, da morajo saj takozvane civilizirane države odpraviti produkcijo in distribucijo blaga za profit in ju nadomestiti s produkcijo in distribucijo blaga za ljudske potrebe, da se med njimi odpravijo varoki za bodoče vojne. Z drugimi besedami to pomeni, da je treba odpraviti kapitalizem in ga nadomestiti s socializmom.
Dobri in človekoljubni ljudje, ki pripadajo k republikanski ali demokratski ali kateri drugi meščanski stranki, katerim teče mrzel znoj raz čelo. ako slišijo, da bodo v bodoči vojni vporabili strupene pline, pa nočejo ničeaar slišati, da ae kapitalistični način blagovne produkcije ln distribucije nadomesti s socialističnim. Zaradi Uga tudi njih gromenje proti ntnipenim plinom ali proti bodočim vojnam nima nobene vrednosti.
ISokebesfcporta, Pa.-Pred psr Isti sfts*&tsl, ds Um dele« ns za padaj v flriavi Waahington, mestu .Seattlgj val$o piščance po brezžičnem brsojgvu. Začel sem misliti, ksko bi bitt ta mogoče, medtem' pa aU jo prišel v roke Ust is n^vorške drlavs, ds so Ionske |e pričele doblvsti otroke po brea|i&»em brzojavu. Is Port-Mantis v Oregonu ss v listu pissli, ds imsjb jsjee v isobiljei, ker jih jim' potfja kokošja drulins po brezžiČgjra brzojavu. Čudežna porodilo! Dopisnih? frosveti, št. 103 pa js prekosil vsa t* poročila, ksjti ogf js iznsšel nov način sa-njsrenjs. Bas je, da ss jo mučil in preo^lj«« kako bi mogel ts šadodHen aparat izpopolniti. Dolgo Je dslAl poizkušnje, nazadnje ps ss ma je'posrečilo, ds js ssnjtj po brezžičnem brsojsvu, Ali ni bil srečen tisti, ki je prvi plessl po) novp iznajdenem zanje Inem aparata? tn kdo mislite, ds js HO ta aatftnikf Ns bom rs-
kel, da'jo bU kdo ismed vss či-tsteljev, nikdo drugi ni bil tisti srečen človek kot jss Mm. 8 tem js rsšoao, da ao vsi dosedanji rekordi pobiti. l,i , <
Stavka v tukaJMt "okoliei je rsvnotspi kot jei bils v prvih dneki rezan v Ezportu delsjo dvs sli f nsjeteži, ki pa mislim, ds aoToljaki ia dobijo sn želszniŠfci vos. prsiaoga vsski drugi dan. ftp.tegs večinoms pripeljejo itfMega Claridga, ker i-majo rove/prevrtana iz hodnika v hodnik^ To torej na more
škodovati. ry wh
Pred psr /dnevi amo dobili eno nsjvečiih ntoinijskihi-MnjaV v o-krsju Vest&orelandu, Ps., to je takosv|A "0Undard Shaft". Kateri kompa^iji pripada, mi ni snsno.. Zsatsfvkalo j* približno 800 rudarjevi Zmagsse torej nagiba a^r naša stran, jkt psr tednov vztrajnosti, ps bo nsša. Brat js, vsdrlimo Šs ta kratek Čss in šoli bomo ssd svojegs truds. Kapitajliatl-Kineunijskih premogovnih polj* #o le lata in leta pletli bi«, s'katerim ^ nas tepli; sedaj |>a so usta hoteli potisniti ns glavo Ife trnjevo krono. Tods dslsvskl trpini' niso Več mogli prenašati strslnc muke, zsgnsli so glssno zahtevo, da js postsl vss lv<jf pozoren, vrgli mučeniško krono rdi^ita ia sbili m, ki jih js ttftfmti titsetlstjs ter gs o-braUi i nasprotno stn0r. Ako bodo tord kapitalisti temeni, so temu asišVJbriti, kukaj pa so spletli tskd iiošsn bil.
Še takrat, bratje, 'aotrplnl, vz-držimo in* zmaga bo na*s. Nsj ne bo odpadnikov *v» nslih vrstah. Stojmd Vd4o* ramo oh rami in i / vo j ujmo ta'boj, ki se bije na življenje in safcjrt premogsrjev v Zdrulefih drisvsh. Ta boj nam js za daj i, sko imo sdini in združeni. 64 bodo rsdi vprašali kapi-tslisti, koliko js *Vredsn sad naše-srn t ruds, zato moramo mi aedsj vprašaji, koliko je vTediMt ena tona premoga, ki jo želimo kupiti. Naše jfeslo naj bo: Zmagati ali umreti (•* — Wsstmorslandski stavkaš.	/•,
T „ i,;. ,
' y_ v .
Dysr, Wi VSk '-— se nofie nihče aglssitl is naMk ssgorskih hrihov^ie zopet Oglsslm. Rojaki mords gnialijo. lis qss'ni veš, ker ni nikakefa,g)aau is nsŠe naselbine. Čs ilovek premisli nsš polo-šaj bl rsa moril priznsti. ds se skorsj 've splaŠs oglsšati ae v javnoati. Ker* rsvnotoliko je, ds šivimo. JCkr so-tiše orgsnizscije, -mo popolnoma mrtvi ssto so tudi delovni pogoji doksj slsbi. O brstujegio ^orkj vsski dan, ako le vrenji dopuščs, če pa ni pravega vrsmens,! nI mogoče delati v gozdu, .rrsTtga vremens pri nss ni. ker ^deluje neprestano, skorsj bl lshjio r^kelt trideset dni ns messe. Vssk^sl lshko misli, koliko potltnis'imsmo potemtskem.
Ns ksk (fo-ikranek ni misliti, tudi čs hi nam dopollslo vreme, ds drlsmo irs^i dan. Nič bi ne mogli prihraniti isvasmši šnljev ns rok|, kajti gospodje podjetniki d oblo vedo, kako > trebs po-stopsti\z neargsnlslrsnimi delsv-si, da ji as pristrsdsjo kskegs dolsrja,,, ^
Kavno v tsksm položaju ao tudi rojaki v bližnji / nsselbini 1 h. M".r>rfffis tsr 00 po mojem mnenji eeld nI slabšem kakor ■I. Ko fsSi os askajal piinuli me ase v om*o.k"i naaolkini. ao mi je videlo javaauje s tamkajšnjimi delavef kakor a zločine! ns okrsj nik eestali sli soantr rssdu. Hs BM tolika so ju.koljšsm, ds niata-
nssslbini ps sU pri tsksm delu samo pa dva in szorsts rsbiti rsvnotoliko orodja pri delu kot tu v Dyerja, kjer nas js po pot skupsj. Ko Um nalošita dva mola vso orodje na ramo, kolikor ga rabita pri delu, ota že tsko obložena, da se zemljs udaja pod nogami. Plačo pa imajo na Cheat-bridgu tako, da ss v rssniei orodja ne splsšs nositi ps oni densr. Delsjo po 10 ur ns dsn v skalnatem -gorovju, kjer je eelo bivanje samo preeej naporno. Pri vsem tem dobijo zs 10 ur dels po $3.20. Priganjači so vedno zs'njimi, ds ni mogoče nikomur počiti ni tre-jautka.
Tsko se godi sedaj, ko je eelo nekaj organizirsnegs delavatva, ksj bi bilo ps tedsj, če bi sploh ne bil noben orgsnizirsu. če bo isgubljens sedsnjs stavki, premogarjev, bomo morsli delsti Še dsljše delsvnike zs dolar ali slišno nlsčico ns dsn. Poleg tegs'nss bodo pretepsvali z bikovko. Ko-likor razvidim iz čaaopiaja, delavci nimajo poaebno velikega u-panja na dober izid atavke. Žal da je še mnogo delavstvs, ki js lojslno podjetništvu vzlic temu, ds js izkoriščsno čezdslje bolj. Posebno v naši državi vidim mnogo delavcev, ki se sploh nič ns sanimsjo sa stsvko in je še večina neorgsniziranih. Delo opravljajo sedaj, ko ae njihovi bratje borijo za boljši obatanek. V tej stavki po nsši državi produeirsjo še več premogs nego si gs pred stsvko in če bi bili povsod tsko nszadnjaški kot ao v Zapadni Virginiji, bi bilo organiziranemu delavstvu nemogoče misliti ns ksko zmsgo.
Rojaki, delavci, ki ste še vedno zvesti kompsnijsm in obrstu-jete v rovih, poberite vsše krampe in lopate ter pridrušite ae avo-
jim brstom, ki se bore tudi zs
viB' • _
Pred psr tedni je tu preminul rojsk Frank Tavchsr, stsr kakih 38 let, doma nekje s Tolminskegs okrsjs ns Primorskem. V stsrem krsju. zapušča ženo in več o* trok. Vzrok zmrti je preobilo zav-žitje strupenega alkohola, ki ga je v tej državi kakor vode, odkar ao vpeljali zloveščo prohibicijo. ~ Popotnik Tončs.
Stara navada ae zdi, ds je res že lozns srajca, kar se je pokazalo poaebno tu, ko ao korakali dne 15. junija fantje na "zapadni hribček99 hi ae tam zabavali po stari navadi. — Pozdrav vaem atavkirjemt —• A. B.
javna govornica.
■ ii i
Glaaovl članov S. N. P. J. in čitataljav Proaveto.
S pota po Trinidadu, Oolo. —
Tukajšnje razmere ao še povolj-ne za najeteže, ki delajo vsski dsn. Nikomur ne avetujem, da pride aem zs delom. Morlejr, Primero in Vsldes imajo že preveč "prostovoljnih delavcev". Zavedni atavkarji naj bi objavili vaa njihova imena, ko bo prišel zato pravi čaa. Vem, da jim je med njimi dolga vrsta Slovencev na Primeru in Morleyju in doati njih spada tudi k SNPJ. Z njimi naj ae atrogo postopa po prsvilih.
Ns Somersetu pišejo, ds niao MJeteŽi, temveč ao junaki. Mi žc vemo, za kake jnnake jih smatramo. Drugič bom prišel na urad kompanije v Primeru in vprašal superintendenta, kdo so vsi oni, ki oprsvljsjo delo, ps jim bom v javnosti natančno popiaal. — Stavkar.
N.M kot bi s« nekdo izdajal, kateri edini jo zmožen naa odrešiti Opisuje, koliko ssslombo ims v toh krajih ter da ga podpirajo eelo napredni in radikalni premo-gsrji. To ss mi ps s&alo čudno zdi, kajti večkrat vidim dopise iz Herminijs, s od njih so redki v "G. N.". Nsvsdno je dopis ▼ "G. N." tam samo tedaj, kadar ae kdo pripravi na napad. Toda še vseeno so redki dopisi is premo-gsrskih naaelbin v tem liatu, ds ims Peter Zgsgs vedno dovolj dels, ds ssmsši tiste luknje. Ko tsko visoko nsglsša, ksko velikansko število naročnikov ima "G. N.", akoravno vedno kritisirsjo čez njegs, ne pomisli, ds nprsv-ništvo "G. N.", pošiljs mesece in mesece svojim nekdsnjim naročnikom list, ne da bi ae ns njega zopet naročili, ksr v nsjveč slu-čsjih ne plsčsjo. Kaj taksga bi ns mogel storiti noben nsprsdni list v Ameriki "G. N.M, seveds lshko ksj tskegs stori, ssj njega lastnik je drlsvni bsnkir.
Dopisnik nikakor ne more za-popasti, zsksj rojski po Združenih drisvsh podpirsjo Proletsrca s prostovoljnimi prispevki, s vendsr ae ne naroČe nanj. Dopisnik nsj bo prepričsn, ds Proletsreo ns bo propsdel, dssl on to želi. Četudi je on .v resnici kdsj dsl zraven ksk cent, bi mu svetovni, da tega v listih ne oponsšs, ni lepo oponsšstl ksr enkrst človek da. Pravi, da so veliki nsprednja-ki oni, ki se oglsšsjo v "G. N.", "nsj Več jem slovenskem dnevniku", ksjti Šele s tem se Izve res-nics, Proletsrcs nsmreč ne čits niti 20 odstotkov Slovencev. Če bi se bil dopisnik Uko kot o "G. N." izrszil o Prosveti, bi bil do bil brezdvomno preeej somišljeni kov, ker v reanici je le Prosvets nsjvečji dnevnik v Ameriki in kar je glsvno, jo delsvaki list. Stsri pregovor prsvl, ds se prijs telj pozna v neareČi in v tem apo-znamo, da je Proavets v resnici nsšs, ker izksssla ss js kot nsj boljšs ssgovornics mezdnega delavatva. Dollnost slehernega na ročnika je, da jo priporoča svojim prijsteljem, ki ie niso nanjo naročeni.
Dopisnik ni.pozsbil izraziti želje, da bi bil rsd slišni govoriti sodruga Pogoreloa, "ds bi jim bil kaj raztolmačil na unijskl se ji, kjer so govorili ssmo sngleški govorniki U. H. W." Radi te seje
i Olinton, Ind. — Iz nsše naselbine nimam kaj posebnega poročati. Stavka poteka mirno, leli-mo pa le, da bi - čimprej končals: * tudi meni strslno Isl, ds m
sem vedel, ds bi gs bil pozvsl te-lefonično. Ko je pri nu nsstopil sodrug Pogorsleo je prvo govoril sngleško, ksr je nsprsvilo dober utis ns vse tuksjšnje stsvkarje, dasi so rssnih nsrodnostl Odobravali so njegov govor kakor maloksteremu unijakemu govorniku, aaj le njegov naatop je kazal, da govori s prepričsnjem in resnico. Ko je lepo orissl današnji aiatem, mialim, da je marsikomu odprl oči, ds ss bo pričel ss-vedsti, čsprsv o U. M. W. of A. govornik ni mnogo povedal. — Poročevalec.
jo na aagsk privezanih Mesnih ka Mialim. ds hi bils veliko bolj
Ploaaant Vallaj, Pa. — Stavka v vrestmorelandakem okraju poteka še dokaj mirno, aamo dru-šbe ai tu pa Um prizadevajo nadaljevati s.delom po nsjeteših, ksr ps jim ne uspevs. Kskor se isrslsjo rudniški delovodje imsjo trikrstno izgubo, ker morsjo po leg nsjetežev imeti še veliko število deputijev.
Poročati bi imel veliko, ksko se O. C. Co., ponaša s svojim vi-težtvom ali ker mi je ravno prišel list "G. N.", št. 125 in aem v njem opazil dopia iz Herminijs, Ps.. se js trebs mslo ustaviti pri tsm. Dopisnik v njem se zaletava ob steno, pri koneu dopisa pa v sodruga Cbarlejr Pogorelea. Ne vem. kako da so je<Wd naa 81o-
venee urinila ona grda napaka, j vam pa Io, da na proetoru kot da Uko radi kritiairamo čss vss. smo taksj, se van ne izplsčs u-ksr js v korist nsšemu nspsed stsnoviti loksls. ker največ dels
Pitoalm, Pa. — Ne vem, če je že bil kdaj dopia iz tega kraja, in kolikor mi je znano, tudi Slovencev ni v tem meatecu. Večina delavcev je zaposlena pri We-atinghouae Electric and Mfg Co. ter pri železnici. Tudi več malih premogorovov je tu, ki pa ne rabijo več kakor po 10 do 30 ljudi in v splošnem produeirsjo premog zs zssebnike. Eden teh rovov je Isst Grimmer Cosl Co., kjer sem jss ssposlen od 8. sprils 1920. Lsnsko leto ts rov ni o-brstovsl eelo poletje in šel aem vprsšst ss delo v White Vsllej, a gs nisem dobil. Delo dobiti lsnsko leto ni bilo tsko lshks stvsr doli v "Beli dolini", ps tudi vprsšsti nisem hotel, daai bl ga bil morda dobil. Ko ao tu sopet pričali s obrstom koneem svgu-sts, Isni, sem prišel spet nszsj in sem bil ves čss tu zsposlen. čersv-no sem včssih šel pogledst doli v "Belo dolino". Dels tsm nisem isksl.
Med priblilsjočo se atavko ao ae pričeli tudi tu pogovarjati, da oatanejo zunaj, s teden dni prej je laatnik rova zvedel za njihov namen ln valedtegs vaem ukszsl opoldne is rova v "kovsčnioo". Okoli 20 se nss je zbrslo Um. Ns-govoril nss je sledeče» "Slišsl sem. ds se nsmersvste pridružiti sUvki, ki jo sklieuje orgsnissei js U. M. W of A. Nisem nssprot nik unije, ker bil sem tudi jaz enkrat dslavee in razumem, da j# to za delavee potrebno.
Odpravite glavni vzrok za bodoče vojne in vojne bodo	* P*	so eelojie. če bi sdrušeni zapeli ksko pe
odpravljene med civiliziranimi narodi, z njimi vred pa tudi	IfEf^iSTZ!!^^
gtruDoni Dlini in dniirn taVn n^lU	•■®P*J	ks podirajo drv Dopisnik SO predvsem sslsU v
■župani pum in drugo Uko orožje.	'vsss si prt laganja hlodov; v oni'Proletsrrs. pole« pa hvali
od 20 do 30 ljudi. Ssmi lshko is-prev idite. ds tu ns morete uspeti Čeprav mi prizasmo unijo, ksr vss js premslo. Plačali pa bomo G.ifsesns kot plsčs unija. Storite
kar hočeU, lahko aa jim pridruži, te, čo pa hočeU tudi jth^o i d«. Im nadaljujete, želim vaš odgovor in vam dam 15 minut šsaa, d* se pogovorite. Tu sem jas omenil, ds bi bilo skorsj boljše, ds bi ns-daljevali s delom, ker zs lokal u. sUnoviti nss ni dovolj in bi se ne isplačslo. Tudi sem omsnil, da sem lo delal pod unijo dvakrat, kar je res koristno in potrebno, • ds bi bils povzod, sU ss tu nas ni dovolj, da bi imeli uapeh."
Laatnik rovs in supsriatsndent aU ae nsto odstrsnils, medtem ps ao navzoči sklenili ds zastav, ksjo. Ko sU se vrnils so mr. Grimmu odgovorili ds ssaUvks-mo. Odgovoril je, ds je dobro, ds bo zaprl rov in odila sU. To je bilo teden dni prej kot so drugi zsstsvkall Rov je bil ssprt do 17. sprils. Rsvno pred tem geta bil neksj dni v "Beli dolini" in bs! 17. zjutrsj prišel domov, to je sjutrsj, rsvno ko so pričeli de-Uti. Ns delu so bili samo Štirje.
Drugi dsn, dne 18. sprils, aU prišla apet lastnik rova in ravnatelj v naše barake, kjer nss ja nsseljenih šest peči ar j ev po turodnosti so drugi Rusi — in re-kls sts, da moramo na delo ali pa ven. Odgovorili smo, da^ne gremo delat, laatnik * pa nsA ja dsl teden dni odlogs. Bili smo do-ms eeli teden, medtem jih je bilo vsski dsn več ns delu in ko ja 25. apet prišel, ae je onih pet odločilo za delo in s njimi aem šel še jaz.
Delali smo Uden dni, ps zopet postsli nezadovoljni valed teža, ker pri vsskem vozičku nsložene-gs premogs je vzel 4 do 6 odstotkov. Sklenili smo sssUvksti in drugi dan takoj priŠU is sovs. Tudi to pot je bil superintendent Ukoj zrsven in vpraŠsl, kaj je vzrok, da smo prišli van. Nihče se ni upsl reči besedice, nsto sem jsz izjsvil, ds preveč jemlje pri tehtsnju. Zavrnil me ja, nsj do-ksžem, drugače, ds me ds zspre-ti, drugi ps so molčsli. Kdor hoče, lshko gre z njim, je rekel, da bo videl, kako tehtfjo premog. Tudi tedaj so vsi molčsli, jaz pa sem ae podal z njim in videl sem vie. Vprsšsl me je, če imsm ksj zs reči. Nisem mu mogel ugovarjati in rekel, ds je vse dobro, ker bil sem ssm in bi lshko imel sitnosti.
Drugi dan jih jc bilo 14 ns de. lu, nss 6 v barakah ps smo osts-U doma. Vsak dan je bil nsd ns-mi, nsj gremo delat, sU ps ven, zs ksr pa ce nismo zmenili. Proti koncu maja je spet prišel in rekel, kdor ns bo 1. junljs pri delu, da bo moral ven. Vaeh pet mojih tovftrHev je aklenišo, da gredo na delo, jaz ps sem ostsl ssm, ki pa tudi nisem mogel ničessr storiti, da aem končno še! delat. Drugače bi tudi ne mogel,več tu dobiti delo, če bi šel proč od tu, kar pa ne msrsm, ker tu mi ugs-
ja.
To vae pišem, da bodo čitatelji Prosvete imeli malo več pojma o razmerah, kakoršne ao v reanici, ne take kot piše nekdo v št. 126 Prosvete z dne 31. maja, kjer me nekdo napada. Jas nisem nss-protnik unije, temveč šelim, ds bi bila popolna zmaga čim prej pridobljena za rudarje. Rad bi bil, da bi ae tudi tu hoteli drugI pridružiti uniji In atavkarjem, pa če nočejo, kaj morem pomagati aam. Če stavkam iUk a tem na koriatiuf, a če bi ne mialll tu oaU-ti, bi ae podal doli v "Belo dolino" k stavkar jem, pa mi tu bolj dopade, zato moram delati, ako hočem tu ostati.
Oni, ki ga omenja dopianik is White Valleyja, da ^e priaostvo-vsl vsem, ksr aem jss govoril, ps rečem le toliko, ds ne rszume angleščino in aploh ničeasr ni rs-zumel. Piaee onega dopiss je sicer pisal izvrstno vse drugo, ls rsdi moje osebe bi bilo boljše, ds bi se bil prej informirsl, ker ns besede drugih se ni dobro preveč zsnsšati. Vsako atvsr je trebs videti ns lsstne oči in prepričati as, ps ne bo nikjer toliko prepirov in sovrsštvs. Tudi vssk nsj bi predvsem pometel pred svojim prs-gom, pa bo povsod čisto. Kot še nikdsr prej, tsko tudi sedsj nisem nssprotnik unije. Dslsti ps sem primorsn, ker dragsčp Izgubim delo prf tej drulbl, tods jsz hočem ostsU v tej nsselbini Ce bi tu zsstsvksll, ne bi IzoeUl, ksr ps dvomim, ds bi to prišlo, ker tu nI sloge med rudsrji; čsprsv bi nss neksj IzosUlo, bi večino delala in moral! bl ssve ns delo sli ps ven.
želim, ds hi sedsnjs sUvks prinesla zmsgo radarski orgsni-zsji in v celoti nsjboljfc uspeha. Vsem rojskom po Ameriki pos-drsv. — F. C
iz mrni svetu
(Federated Prsss.)
o konvencije Isacrtški dskvsks
federacije. Zagovorniki induetri-jslnega unijonizma so bili sopet porsleni v petek, ko ie propadle resolucije so uvedbo ene same linijske inamke sa vso federacijo, podpredsednik Woll je počival delegate, da "enkrat sa vselej potlačijo to vprašanje". — Konvencija' je dovolila poveljniku Ameriške legije McNiderju, da je nagovoril delegate in aagovarjal legijo. Rekel je med drugim, pa legija ni nasprotna delavskim organizeei jem.
Stavka v Mehiki. V glavnem mestu Mehike je zaztavkalo okrog 30.000 delavčev. Prvi ao bili v stavki nameščenci eeetnoželeznitke družbe in nato so sledila simpati Ške stavke telefonskih ualuiben cev, pekov, tekatilcev in sladšči čerjev, ki ao člani Splošne delavske zveze rdečih unij. Stavka je mirna. Vladni krogi pravijo, da so podjetniki issvali stavko s namenom, da bi škodili vladi, katera se pravkar pogaja o finančniki Nevr Torku. — SUvks oljnih de-Isvcev v Campechu, Jukatan, je končana s tmago delavcev.—Mornarski in prisUnlščni delavci Vera Crusu so se pokpteli in prenehali a stavko. Drugi dslsvci Še sUvksjo.
Brutalno postopanje s delavci v Saaru. — Celo konservativne nemške krftčanako-eocijalne unije sp se neveličsle šikan in ifkorišča nje v splošnem od francosks vla de, katera ei je po okupaciji doline Saar prilastila ondotne premogov nike. Vlada hoče ponovno znižati mezdo rudarjev. Omenjene unije ao poelale pritožbo na francoako vlado proti nezaslišani potretnost franeqske uprave. Kjer je prej sa dostoval eden nemški uradnik, eo zdaj štirje ali pet irancoekih, ki imajo tako vieoke pleče, ds si lah ko kupujejo gradove, medtem ko ruderji Šive v neznoeni bedi. Fran cozi postopejo s nemškimi rudarji kot z živino. Podaljšujejo jim de lavmk, stalne mezde in rudar je (Spuščen za vsako malenkost Unije epelirajo na francoeko vla-do»da naj upelje sposobno upravo ako hoče, da se bodo rudniki is-plačevali.
vilo vešbejočih kadetov aa aaor* narieo in armado. Pa tudi ŠUvilo državljanske armade ae zniža. Oe-o viaoko plačani oficirji odidejo v pokoj.
Tisti, ki bodo odpuščeni U armade in Uko izgube clušbo, napadajo ztrašno vlado, ker vpdlte-ra ljudsko voljo po znišanju o-brambnih sil. Podedmiral Duma-reaq, ki se je umeknil kot poveljnik avstralske mornariee, je rekel, da "ae sramuje dežele'1, ker je snilaia proračun za mornarico in ker Avatralija več potroši za športne Igre ln druge zabave kot za obrambo dežele.
Neki general, ki ae tudi umakne iz zluibe, je proteetiral, da ee porine med eUro in obrabljeno šaro ssmo zaradi tega, da ae u-streJe ljudski volji. DrugI gene-reli seveda tudi tako sodijo in se silno jeze, ker vlsds odneha v ta kih ssdevsh.
Razne vesti.
TUJI KUKLUKSOVOI PEI-JITI.
"Kukluksovci ass oevobode", ss bshsjo, ko so v kaši.
Ohicago, HI. — Zgodsj sjutraj ob štirih je podil po Archerjevi cesti avtomobil s hitrico več ko šestdeset milj v uri. Ksulu so bi li za avtomobilom polieaji na mo-torcikljih in ga dohiteli. Veliko je bilo razočarenjc policajev, ko ao v evtomobilu našli samokres in korobsčs z devetimi jermeni in evinčehimi krogi jami aa koncu. Vprašali ao, kaj to pomeni. Neznanci eo povedali, da so kukluk sovci in da ao bili v Morrian, IU. da pomagajo tam kaznovati neke ga zdravnika dr. Muttera, ker je alabo ravnal s nekim ' dekletom štirikrat ao ae le peljeli, da jim zdravnik pride v paat, a veelej ao pot napravili eaetonj.
Zdravnik Muttera izjavlja, da je poveet o dekletu izmišljena. O par.il je prejšnjo noč, da mu zledi avtomobil. Ko se je približal domu, so skočili iz njega trije neznanci, ki so ga kotali pritirati v svoj evtomobfl. Zdrevnik je pri loiil vsakemu nesnsneu par krepkih hunk in je izginil v hišo. Od kuklukeoveev je pa le dalj časa prejemal grozilna pizma.
Kukltikeovci so povedsli svoja lm<na ia rekli so s "Klan je mo-Kolen in ne bo dovolil, da trpii
to, kar smo storili."
V Ckieago ee jik prigaali štir-j' policaji, ki eo jik sssegii med Arpom in Juetice Psrkom. Ves dogodek zdaj preiskujejo svezae oblsstL
avstralski obrambni
■VIT JI FMIČML 8TKDITI.
— Av
'tralaki obrambni svet je izdi načrt za štedeaje v raaaik ' »robnik depertmentik. Vzrok temu je ieketi v premejkaik vso teh. ki so dovoljene za obrambo. Po novem načrta ee zaiša tudi moštvo v mornarici. Moštva ee 'niža v ermednem. leUlekrm ia mornariškem departmeata. De P«ri«eati ee združijo, de ee teke znižajo .troški. Zniža so tudi Ito-
| ušililčik. Za medicinske študije je aamo pripravni oa. Vrši ae pe še agitacija, da ae študije podal j šajo na štiri leU. Dijaki, ki eU-nujejo v Chicagu, ne plačajo šolnine na meetnem učilišču. Kadar >odo uvedene štiriletne študije, bo to velika odpomoč . aa ainove delavskih sUrišsv, ksr jim ne bo treba pUčevati viaoko šolnine. Zdaj morajo dijaki odhajati na u-niverze Chicago, Northvrectern, Illinois ia druge, kjer merajo plačati šolnino.
Novo učilišče ee zgradi na za-padnl strani mesu, da bo lahko središče sa vse dijake.
8T0T906 DOLARJEV SA RAZUMI Mimln UMU*. |
ameriški kapitalisti 10 boj ss odprto delavnioo v Mehiko.
Tampico, Mehika. — (Fedcr. Prem.) — W. F. Pat on, pomožni upravitelj parobrodne družbe Ward Lina, ki ima aedež v New Torku, je dejal Nicku Oonzaleeu, voditelju tukajšnje organizacije prlatanlŠČnih delavcev, da ima sto-tisoč dolarjev ln še več, če bo treba, sa razbitje ssprte delavnice v Tampicu.
predsednik korporaoiji zahtbva odstranitbv jus-tlonloa tajnika.
Nevr Tork, N. T. (Federated Press).—Rsglsnd Momand, pred sodnik Preesure Lighting kompa nije, jc pleel predsedniku Hsrdln gu pismo, v ksterem pravi, da je justični tajnik Dsughertjr, ker je sadržal kszenzko postopenje pro ti osmim členom trpsU za izde lovanje plinakih klobučkov, sa krivil aleparski poizkus, da se va ra smeriŠko ljudstvo.
Momand je s tem odposlal le dvoje pisem, ki sta jih nepiaala člana veleporote, katera je trn stovee obdolžila. Pismi priporoča ta, ds se s akcijo kmalu prične. Pred nekaj tedni je skuUl a pi smom vplivati na Danghertjrja, da prične s kasenskim postopanjem Ker ni dobil odgovora, je let i Washington. Zdi se, ds ni bil pri jstsljsko sprejet. In sledilo je pi smo predsedniku Hardingu.
dva kanrmoa usko&la
Jolkt, ni — Ira Walker ja bU obsojen od enega leta v dosmrtno ječo saredl ropa. Chsrles Conway je Imel preeedeti pet in dvajset let zaradi vloma. Oba eta preplezala vrata, kjer vodijo železniški tiri na kaznilniško dvorišča in is-ginila sta sa bližnjimi hišami.
Msstflja plačuje.
I Pariz, .18. jun. — Nemčija je včeraj plačala reparaaljeki komlel ji meeečno kvoto 50 miljonov zlatih mark vojne odškodnine.
MonarhisUčne intriga v Mesiji.
Berlin, 17- jun. - "Dle Frei-heit", glazilo stranka neodvisnih socialistov, svari nemško delov-etvo, da se pripravlja nov monar-histični puč v Nemčiji. List pile, da je is saneeljlvih virov poučen, da mnoge organizacije bivših vojakov, ki nosijo Imena Hinden-burg, Ludendorf, Verbeck itd., aa meravajo pričati • protirevolucijo sa strmoglavljenje republike dne 28. junija. Monarhisti so kupUi štirinajst Unkov, katere imajo ekrlte v Westfaliji. V gibanje ao saplste-ne tudi mnoge enote sedanje nem Ške narodne garde.
List dslje svari vlado, da bo prelivanje krvi veliko večje kskor jo bilo leU 1919., ako se oblasti Ukoj ne zganejo in saduše ssrotc.
novice mmm.
MLADINSKA D1LAVSKA U-OA SI OSNTJJB V OHIOAOU.
Ohioago, I1L — Mladinska de-lavaka liga bo obdrlavala svojo konvencijo v Chicsgu. Ob tej priliki ss napravi poizkus, da ze organizira deleveka mledina v Chicagu in okolici. Tajnik lige je O. Oswald, štev. 8803 S. Oaklejr Av., Chicago, 111. Na konvenciji bodo imele svojs zaatopnike tudi razne delevske strokovne orgenizacijc in delavsks politične orgenizacijc, ki priznajo razredni boj.
Konvencija prične drugega julija ln pe bo obdršavala v dvorani Labor Ljreeum, 2788 Hireeh Blvd.
Na tej konvenciji ss bo razpravljalo o predlogih, ki se'pred-loše narodni konvenciji Mledinsks delsvsks lige, ki ee bo obdržavala v Nevr Torku.
KAJ JI VAOABOVDAiA?
Independenoc, Kana. — V Cher-rjrvslu so prijeli sedem poljekik deUvcev, ko ao se peljali v družbi drugih na tovornem vUku. Tek eedem je pripadelo k orgenizeeiji I. W. W., drugi nieo pripadali k nobeni dele veki organ izeei ji ia aieo bili nadlegovaai. Tek eedem deUveev jc bilo sdsj spoznsnik krivim vagabondaže. Vsak dela-vee je bil oboo jen na šestmesečno ječo in pet eto dolarjev denerne globe. To je msksimslns kezen. Odvetnik Joka J. Caraej vloži priziv proti obeodbl.
gA UGlLlMB V OHIOAOU SI ZAKADI NOVO POSLOPJI.
OkieefO, AL — Čikalka meetna
občina je odprU svoje učilišče še IcU 1911 v aeptembru. Dijaki ao dobivali v ajem podak le ive leti, na kar eo morali tretje ia Četrte leto dokoačeti aa keterl dragi a-aiverzi. Dijaki ao aa aaaožili od leU do leta ia proetori ee posuli pretočni. Dne 20. junija se položi vogelni kamen sa nove poelopje. V ačilišča bodo podočevali inže-airatvo, avebodne umetnosti. me-diciao, sobosdrevniAtvo pravo, trgovino In uprava. Amdije bode trajale acmo dve leti ia di jeki bo-!do morali kot adaj dokončevati leve je študije aa drugih aaiversak
Priprava aa vojno s sovjetsko Busijo.
Čičerin, vodja ruske delegael je je na genovski konferenci is pregovoril tudi s razmerah v Ju goaUvlji in ob taj priliki prečiUl štiri dokumente, ki potrjujejo ekcijo eerietičnege generala WrangU proti eovjeteki Rusiji. Te dokumenU, ki dokasujajo, da se ja pripravljate Pašlševa vlada m popolno mobilisaeijo, eo objavili inosemski listi, potem pa tudi naši oposicionelai list, med ka-terimi navajam! predvsem bel-grajski "Novi List" s dne 22. meja. Uspeh objave teh dokumentov je bli ogromen. Čičerin je | njihovo pomočjo doeegel, da eo v Bolgariji WrangloVce lepo raaoroliU ter jih le okoli 100.-000 pognali preko meje. Kakor je že sneno, je general Wrangel takoj odpoelal bolgaraki vladi protestno brzojavno noto. NekaUri listi so priobčili beeodUo te note ter jo razlagali v tem emislu, da računa general Wrangel na našo podporo pri morebitni protiakci-ji. Zato ja pretekli petek sunanje ministrstvo objavilo potom Pree-biroja sledeči komunike t
"Pooblaščeni isjavljamo, da kraljeva vlada ni prejela nikake-ga telegreata, ki naj bi ga bil general Wrangel fektlčno poslal bolgarski vladi Is tekste tega telegrama naj bi se dalo oklepati, da more general Wrangel fektiŠ-no računati na nešo pomoč pri is* vršitvi svoje akeije. To tolauše-nje je po pol nosu krivo.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bi nlkder ia vnobenem slučaju mogla dopustiti, da bi kdorkolisibodi ia kjerkoli ne našem osemljn pripravljal kako oborošeno akcijo proti drtevl a katero Živimo v mira in s katero šeliau> aiveti v miru. , Oeneral Wrangel niti niasa, niti ne more isseti oborožene sile v aaši drževi, niti ne more naša drŽava trpeti, da bi obetojale na nešem osemlju kaka oborožena ails. Nela država bi Uko oborožene čilo, lo bi ee ssicla shirati as našem osamijo, takoj resgaela."
Belgrajeka vlada seveda sopet preklicttjc po evoji stari aevadi. toda ker poensmo njene trike, jI ae bomo verjeli So nsm psi Pr# . _ dobro saeae lajeve zunanjega mi- j n*no*n aletra Niačiše la pe predmetne dejetva, ki eo razvidna todi is ale-dečik C«Vnnovih dokumentov i
ministru Rusije sa pogajanja a ministrskim predsednikom kraljevine 8H8.
Dejetva, ki slede, morajo biti temelj n|«ajaajcm.
L U poročila, ki amo ga prejeli od nuik egentov kekor tudi is oaih poročil, ki nem jih je dal ne razpolago arbakl glavni ŠUb, je razvidno, da rumanaka država abaolutao ni doraatla nalogi, ki amo ai jo aaaUvili, za laaa pogajanj pred zaključkom sporaau ma. Ce je že ssdovoljao napredovala veled blagodejnih naptfov franeoekega vojnega odpoalan-stva materielnoct naie armade, pa ni napredovala morala, ki bi ji mogli mnogo očiUti! Narod je utrujen ia ei želi miru. Skoro bo nemogoče mialiti na vojno, poaeb-no pa po dveh eli treh tednih trajajočega sovražnega stanje, ko bi šle rumunsks lete skoal prvi ogenj.
2. Ker moremo le rečunltl s ne aadoctno moralo, moramo tudi računati s neuspehi ia poelediea-asi teh neuspehov. Teko bi najmanjši umik v notranjost Do brudže in približevanje rdečih let k bolgareki msji iasval Ukoj ko-muniatični državni prevrat v 8o-llji in potem naeionallatllal državni prevrat v evropskem delu turške, Madžarska bi ee v takih okoliščinah aelo sumljivo vedle in lahko bi sopet naleteli na dogodke, ki ao nam la tivo v spominu is leU 1919. Zaradi tega je pololaj u Jugoelavijo salo kritičen in namesto moblllsaeije do-brobrovoljoov, ki je le itek garantirana v sporazumu, bi morala Jugoslavija lavaati popolno mobilisaeijo in pravcati vojna opere-olje. ,
Za Franoijo pomenijo seveda te okolnoeti padanje njenega upliva v centralni Evropi, aa dru^e drŽave pa nove preizkušnje. Da bi ee jim izognili, je abeolutno po trebno t
a)	Ds se pobriga franooska vla da za rumunako armado ia da napne vae svoja moši za njeno čimvečjo kakovost.
b)	Vslsd absolutne nemogočno sti doeeči vaa to pred kratkim la som, ki le preoetaja pred otvoritvijo sovražnih odnošejev, je tre-he pričeti predvsem a reorgsnizs cijo ruske armade, in aicer naj vpliva franeoeka vladat
m) Da bo rumunaka vlada opre mile 15,0()0 mol ruska araty4a» je v Rumunijl.	«a<r orn
b) Da pozove vlado male an-lante in Medžareke za dovoljenje nadzorovanja ruzkik dobrovolj cev po ruaklh vojnih atašejih'
e) Da doaeše od bolgarske vla de ukinjenjc propagsnda, ki ds-morelislre čete rusks ermede, te ko de so nam nekstfre še odrekle pokorščino.
d)	Da začasno do prsjsma de-narje od agentov Rusljs v Wssh ingtonu, odobri kradite s potrebnim kratkim rokom sa vadrševe-nje ln pripravljanje u bolno stenje 18.000 mol.
e)	Ministrski predssdnik kraljevine 8H8 naj bo prepričan, da trdno upamo, apominjajoč se njegova bresmsjnc ljubezni" do Rn sije, de bo ustregel nešim neme ram ter dovolil prevos slitnih čet, okoli 7000 po številu is Bolgsr-sks v krsljsvino. Obenem todi s-psmo, da bo podprl aelo prošnjo freneoekl vlsdi, ki je v dobrobit jugoelovansksga naroda.
Podpisani Oeneral- lajtaant.
II.
Franeoekemu vojnemu ministru.
Zelo zeupno.
fief glavnega štabe, vrhovni komandant, 90. aprila 1922.
Vaša visoka ekaeelenea!
Po naredbi vrhovnega komandante Wrangla, ml jc čeet nežna-niti Vam, da je etevil danee 20. aprila, general-lajtnant Holm-sen, franeoekemu vojnema ministrstvu predloge, ocnovane v po-gejenjik s ministrskim predeed-nikom Pešičem, ki jik pe Vi le počnete. Vrkovnl komandant je odredil de ee ne j revna general-Isjtnent Holmeen po Velik nava-dilik. Na šeljo vrhovnega koaua danta Wrangla Vae aaprošamo, da bi nem aporolfll ob priliki ea! denja s ministrom Romunije, v koliko je bil general ssdovdjCa s prijaznim sprejemom v B«-1 gradu od Njenega Veličanstva kraljice Rumaaije. Izvolite ee prepričati a mojem epoitovenju la
General lajtneat Miler Njegovi visoki ekaeelenei, g. Ooureu.
III.
Zelo zeapae.
Wraagiev generaiai Ksk v po- *ef glsvaege štcbc. vrhovni gajanju e PešMeve vlade.	koaundaat. 20. eprile 1922.
Zelo seapao. Vaša ekaseUneel Priložene Aef glevaegc štabe, vrhovni!Vem pošiljam navodilo sa pege-komaadaat Wranglove anuade.jjanje s ministrskim pradeedni-S. eprtia 1922. it. 947. Navodila'kom kraljevine SMS. Id amo jik
Sloieitka Narodni

a. aprile
Pdptraa Jriiiti
. lf. Jvalja 1SST v vi iHiftsia«

GLAVNI STAN. SSST-SS SO. LAWNDALa AVS., CHICAGO, ILLINOIS.
lavrlavalni odbor:
UPRAVNI ODSEKi " Predeedelk Vle««.t Celeker. a^preMelk Aedre« VMH.k. a. P, Bes SS, M»u«i, Pe.. gl. teialk M« t tke« Terk. tojelk kelellkaaa ad SU, Nevek. gl klsMjelk hXm VearUk. are^eik «U«iU Je*TXav< eevitelj «U.IU FlUp (Mlu.
POROTNI OOSBKi	«	, -
Jak« UedwnreW, reeieedBlk. SOS W. Hey »I, Spetegfleld, IU., Martin-tal—ikar. Bes STO. H.rkertee, Okle, Pred A. Vtdee, Beš STS, Siv. Mm,
S^lLjStrtll1** 19>>	Oatšek. 410 W. Ner 9«^
BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKBOSJCt Blas Nevsk. ered^delk. SSST-SS 8. Lawadale Av^_ CUmm, III.
VZHODNO OKROUE, J...b Amkeešlš. Bes SOC, M«ee lu. Pa.
Jake OreftelJ. SSS E. IS? t k St., Clavaleed, O. ZAPADNO OKROŽJI. Aetee šelar, Bee 104. Or^s. Kaa. , ee Je«ae .
Mae Mar«, la 1SS. ItekL Ml«. . .. imneMl I
» šelar. Bes 104, Oveea. Kan., ee jagasapad. Mate. Bea ISO, Boki, Mlaa.. ea iiiimmM. t»«el, S4SS 9. Wleakeater »U MarterTUlek.
Nadsornl odbori
Freek Zelts. predsednik. S1S4 Sa. Cre«f«rd Ave., Skleege. RI. Preak •aer Ave., Cleveleed, O, WUIiem Sltter, SSOS ŠL Clair »U
Cteveleed, 01
Zdrvftitvani odbori .
Predaedelki Preak Aleš, 8184 Se. Caavferd Ave., CMeege, IU. Jalka Ova«, Mil W. tOtk 9|y flC^a. jg. Jas. Slrak. IIS1 R. aSrd St . Clavalaed. Okle. VBNOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, CtOS St. Clair AvM Clevelaad, O.
POZOR I...... Kereapeedeeee a gl. edkeralM, M dele je v glei
ae vrli lakelei
VSA PISMA, ki ae aeaeleJe aa posle et. Predsedalitve 9. N. P. J.. SSST-SS 8a. Utredele Ave., Ckloage, lit
VSE EADEVB BOLNIŠKE PODPOR g SE NASLOVE. BelaMke taj« alltve 8. N. P. J., SSS7-SS Se. Lew«4ale Ave., Ckleea^ IU.
DRNABNE POSILJATVE IN STVABI, U se Mšeje al. lavrievelaeta . re la Jadeata rekle se eealevei TaJaUtve 8. N. P. J„ SSST-SS Se. Lava* cele Ave., Cklssge, III.
VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI m pelRjaJe aa •aslevi BleaajeUtve S. N. P. J.. SSST-SS Se. Levmdele Ave., CklseteTlIl. Vse prlleAke elaSa eesleveeje v gl. IcvfŠevalaem odker« se aaj pai
VM prlslrl ee gl. Postal ajUak m mJ peiUJaje aa naslovi Joka Uadev vreed, 419 W. Nay Si., Sprieglleld, lil
Vsi dopisi la drugI tplsi« eeeeaelle, egleal, aarešalae la splek vae kar ^ v^e^ala.lle«c|adaata,je*J se pelUJe aa aaalevt Tresvem", SSST4S
poalall miniatru Huaije v BeS grad. Caat mi je obveetiti Vae, da je isdel vrhovni komsndant Wraugel povelje da stopimo v sveso a francoskim vojnim ministrstvom in da dosežemo čimprej pismeno odobrenje gorenjega ministrstva sa predloge pod 2. a), b) in a). Kakor hitro boate dobili to odobrenje, obvestits tskoj or-donančne častniks vrhovnega komandante, ki bodo čakali v Pari-su na Važe aapovedi. Po isvršenl Vaši misiji, je odredil vrhova! komsndant, ds se ravnate i
a)	po navodilih g. Oirss, pred-ssdniks kenferenee poslsnlkbv, katerem^ ja vrhovni komaqdsnt podelil približno Isto nslogo.
b)	po isjsvi miniatrakege pred-sedniks goap. PuŠiča, ki jo ponovno obljubil Btrandmanu, miniatru Ruaije v Belgradn, da be o vsem tem, kskor hitro bo prispel v Genovo, podrobno obveetil predsednika francoeke delegacije in pa šefa tehničnega oddelka glavnega štaba, polkovnika Boš-koviče, ki se bo nstačno pomenil o akeijl s šefom frsnooakegs voj-nega odposlsništvs. Prosim, ds bi ml brzojsvno sporočili prejem tega nlsms. Isvolits se prepričati o mojem spoštovsnju in udsnosti.
Podpissn i general * Isjtnsnt Miler. Nselovljeno . Njegovi eke-eelencl general-lajtnantu Holm-ssnu.
IV.
Poslaništvo Rusije v Psrizu.
Zelo zaupno. Vaša ekscelenea! Po minlatM Racije v Bel gradu in sporočilu generala Holmsena, morate brasdvomno že vedeti o popolnem uepehu pogsnj s frsnsosko vlado. Veled dogodkov v Oenovi smatram raspoloženjs francoska vlade v Oenovi sa tako povoljno, de aem prcpričsn, ds bi sprejela le druge podobne predloge. Trebe se je potruditi, da bomo imel! čimvel koristi is tsga raspolole-nja ia da preprečimo težkoče ni-eanja o podrobnoatih V. N. Btrandmanu Ce vrhovni komandant miali. da bi bilo dobro pomiti ae še ustmenJ, bi prišel prihodnji teden v Belgred. Seveda se bi ameti o vaem tem vedeti laaopiai, žeto pa ae bi amela trajati amja odsotnost vel kot pet eli Icet dni. Izvrši! aem z velikim sedevoljstvom Željo vrhovnegs komendsnta in apoVišam ministra Romunske generalovo spoštovanje. Izvolite se preprišati e majem epoštovanju ia udaaostl.
Nepodpissno
Neclovljeao Njegovi ekeeetraei veneral la j t na nt u Mllerju.
popijejo mariborski
Bvojčaa ae meribor-ski frančiškani prosili m<*tno «1. čina .nej o<lpiše devek od litrov vina, ki eo ge v preteklem leta popili v k Miru Kakor je videti iz tega. freačlškeni nls« revčki, le celo neeprotno trdimo Samo radovedni smo, koliko po pijejo v njihovih vinogradih jse brezdelne oMe od dela upognjeni — viničarjit — O, luštne je v klo-št m kakor v oštarlji!
poloftaj stavnjooli »v.
darjhv v pikmbtlva-NIJI.
(Nsdeljevanje s prvo straaL) *
tam je isjems. V nekaterih krajih Somerseta je slabo reapololenje( toda v Wladberju, ki ja ključ tega okraje, se rudsrjl drle dobro.
Nadaljevanje atavka ja odviano v največji mer! od živil, strehe in denarja, Za poeamesniks, ki ao v stiskali, skrbs lokalna organiss« cije) ampak v Pennaylvanijl jo do-«tl krajev, kjer je bila dolga bres-posehiost le pred atavko in tem si mlada unijo Be morejo pomagati Pot rent\a je sunanje pomoč. Tak kraj je Hroad Top v okršjema liodfonl ln iiuntington, kjer živi okrog U000 prcmoKsrjsv. Približno 080 družin Živi Že leto dni od milolčina, Jq)tn Brephjr je idej ns ohišju teh krajev, ds srsnžira vso potrebno za podpi.ro. Organizacija je preekrbcla 760 šotorov sa ruda^ jo s drušltteml ki sb bili isgnani is kompenljekih hiš. Mnogi so nešli zavetje pri farmsrjlh in drugih delavcih, ki imsjo svoja lastna stanovanja.
RtavkokaŠko slo je nadlelne, tode ni le neverno. Operatorji ne morejo dobiti od nikoder večjega števila izurjenih rudarjev, ker je etavke splošne. V W!ndborju jo bilo 780 stsvkokssov, ki ao prišU od zunaj, toda osUlo jih ja komaj sto, drugi so odnesli pete, ker nlea bili sa rabo. Pološaj sa rudarja v Psonejrlvaniji je torej v splošnem dober.
NAZVAMILO DT ZAHVALA, c
znancem in prijeteljem Hrom A* «■ marlke žaloetno vcet, da je naglo J smrti umrl moj soprog ia oče
JULZU8 MARIVOlO
v starodtl 99 let> Pogreb ee je vršil is hiše laloet! dne 9. junija, 1922. Lepa hvala Mr> in Mrs. Ko- ; šak za podarjene cvetljlec. Knaka se zahvalim tudi Mr. la Mm. Br-žen, P. Soeijalu in Mai7 Koelokar, . klso ms tolažili v žalostni nri. Mo- . ja iskrena hvsls člsnom društva "živela Ilirija" št. 132, S. N. P. J. kakor tudi članom društva It. 99, , J. K. J. Meja najlepša kvale šla-nom društev za podarjene kresno venec in veliko vdelelbo pri pogrebu. Tukaj zapušča mene žalujočo soproge ia dva še ne preskrb I jena otroka v etaroeti 2% in 9 Id. Polivaj mirno v medel ame-riškl zrmlji! žalujoča oetela Karo lina MarlolM soproga In dva otroka- Roundup, Moal.
sa rojaka Alola Dramll po domačo Jakobčkov, vaa Doba, (ara Acat-vld, Dolenjeko Nekaj sele val-nega mu Imam sporočati, naj ee prijavi na mej naslov Rojake prooim, da mi eporoče njegov naslovi bom (r lo hvelcžrti. Naslovi Toajr Blatnik, P. O. Bos 999, Panama, lil
OTOK ZAKLADOV.
Čudoviti doživljaji malo** Juto aa robem ia aa morju.
Angleško spisal R. L. Stcvenson. Poslovenil J. M.
(Konce.)
Povedati moram, da se je Silver popolnoma svobodno gibal, in kljub vsakdanjemu zbadanju ee je zdelo, da se zopet čuti popolnoma doraslega in prijateljskega alulabnika. In v reonici je bilo znamenito, kako dobro je prena-iel naše preži ran je in o kako nc-utrudljivo vljudnostjo oe je okušal sprijazniti z vsemi. Vendar mislim, da nihče nI ravnal ž njim bolje kot s psom; le Ben Gunn se ge jo ie vedno močno bol in jez, ki sem mu moral biti v rconici nekoliko hvaldtcn, čeravno aem imel cclo vzrok ie alabie misliti o njem, ker aem ga videl, kako jc na planoti koval novo izdajatvo. Zdravnik mu jc precej osorno od govoril:
"Pijani so, sli nori." *
"Prsv imete, gospod," jo odvrnil Silver, "in je prov vseeno vem in meni."
"Mislim ds okoro ne zahtevate od mene, ds vss imenujem uemi-ljenegs človeke," je odgovoril porogljivo sdrsvnik, "in rsdi tega bi vss potegnile mojs čustvs neko liko presenetiti, goepod Silver. Ksjti če bi bil preprlčsn, ds norč, — kakor aem prepričan, da inta eden mrzlico — bi takoj zapustil to k?sj in jim ne glede ns veako nevernost prinesel pomoč ovoje vednoeti."
"Oproelte prosim gospod, to bi bilo zelo nspsčno," je dejal Slikar. "Izgubili bi svojo dragoccno življenje, zanesite se na to. Jaz sem sedsj popolnoms ns vsii strani in ns bi rsd videl, ds bi se družba zmsnjisls, ko vidim, koli. ko vsm morsm biti hvsležcn. Tods ti možje tsm bi ne mogli držo ti beeede — ne, niti če bi hoteli, in ksr jc več, oni nc bi mogli zaupati, kot vi."
"No", je rekel zdravnik, "otc pa vi možak, ki zna držati beee-do, da, vsi vemo ksko."
Potem nismo mnogo več čuli o teh treh roparjih; enkrat amo ee sliisli strel is puike in amo mieli-li, da oo na lovu. Imeli amo po-evetovanje glede njih in emo oklenili, da jih moramo pustiti na otoku v veliko veselje Bens Gunna. Pustili amo jim streljivs in smod niks, oso I j ene kozlovine, nekoliko zdrsvil in drugih potrebščin, oro djs, obleke, jedro, ki smo gs imeli odveč dve tri vrvi in ns posebno zdrsvnikovo željo precejšnjo me ro tobaka.
To ja bilo nekako nože zadnje dejanje na otoku. Zaklad je bil že vee na ladji, vzeli smo precej vode in oetanek kozlovine za elučaj kake ncereče. Teko amo nekega lepega jutra dvignili eidro in odrinili iz Severnega sslivs; vrh jsmbore ae jo vils ists zastava, kstero je kspitsn rszvil v ost rogu in pod kstero amo ae bojevali.
Izpostavljenci so nss morsli pozorneje opszovsti, kot smo mislili. Ns potu akozi ožino smo se marali držati zelo blizu južnega brega 1- il tam amo videli vae tri, ko eo J k U^li akupaj no nekem peičenem pomolu in milo proeeče dvigali svoje roke. Noe jo močno ganilo, ker emo jih pustili v tej neereči; vendar niamo mogli preneeti se enega upora in vzeti jih domov, kjer oo jih čakale vialice. Zdravnik jih je nagovoril ter jim pove dal o zalogi, ki smo jo pustili zs-nje in kje jo morejo nsjti. Oni so nss ps ie nsdslje klicali po imenih ter nae v božjem imenu prosili, do noj bi imeli usmiljenje ž njimi ter jih ne pustili umreti v takem kraju.
Ko so videli, da je vozilo ladja evojo pot dalje in oe je vedno oddaljevala iz sliine daljave, je eden izmed njih — ne vem, kdo je bil — skočil s hripavim krikom na noge, potegnil puško k remi ter uotrelil; krogi ja je žvižgalo mimo Silverjeve glave in predrla glavno jadro.
Po tem dogodku amo stopili v zavetje ograje, in ko sem čes malo čaeo zopet pogledal izss njo, jih inbilo več ns svojem meetu in polčen pomol nsm je v naraščajoči dsljsvi kmalu izginil izpred oči. S tem je bil konec veemu in proti poldnevu ae je v moje nc-
popisljivo veselje pogreznil tudi najvišji vrh Otoks zakladov v modro morje.
Nsm je tsko zelo primsnjkovslo mož, do je moral vsak no krovu pomagati — aamo kapitan je ležal na zadnjem delu ledje in dejal evoja povelja; četudi mu je bilo žc precej bolje, je veeeno še potreboval miru. Obrnili amo se proti najbližjemu pristanišču španske Amerike, kajti brez novih mor narjev si nismo upali voziti narev-noet domov, in zato smo bili vsled nasprotnih vetrov in nekoliko večjih viharjev popolnoms isčrpsni, ko smo dospeli tjs.
Solnce je rsvno zahajalo, ko smo vrgli sidro v zelo lepem, okoli in okoli od zemlje obdenem pristanišču; na meetu ao naa obdali Čolni polni zamorcev, mehikanskih Indijancev in mulatov, ki so pro-dsjsli asdje in zelenjsvo in se po-nujsli, ds se potepljsjo zs mal denar. Zdravnik in sodnik ata stopila na suho, da prebijeta tam večer, ter sta vzela mene s seboj. Kmslu sts se seznsnils s kapitanom neke angleške bojne ladje, se zsčels pogovsrjsti šls ž njim ns njegovo lsdjo in se, ds povem ns krstko, tsko dobro zsbsvsls, ds se je že ovitol dan ko ata se zopet vrnila na Hiepanilo.
Ben Gunn jet bil na krovu in kakor hitro nas je zsgledsl nsm je začel o čudovitim obrazi pripovedovati novo zgodbo. Silver je popihal t Izpoetavljeni je pripustil, ds je v mslem čolnu pred nekoliko ursmi skrivaj odžel; in sedai nsm je zagotavljal, da je atoril radi tega, da nsm ohrsni naše življenje, ki bi bilo gotovo izgubljeno, če bi ts "mož z eno/ nogo" oetsl ns krovu. Vender to ni bilo vae. Pomorski ropar ni odšel praznih rok. Neopaženo je prežagal ateno ter vzel eno izmed vrečic zlata vredno morebiti tri ali štlri-ato ginej, da ai pomaga na svojih nsdsljnlh potovsnjih.
Mialim, ds smo bili vai veseli, ds smo ae gs tako po ceni iznebili.
No, nsj končsm svojo poveet! Nsjeli amo nekoliko mornerjev, imeli ugodno vožnjo ln Hiapanio la je doepels v Briatol rsvno, ko je gospod Blandy začel misliti,, ds bi priprsvil pomožno lsdjo. Samo
r. M. DostojevsldJ:
BESI
Roman v treh delih.
LŠA
Preložil Vladimir Levstik.
(Dsl je.)
"To oe pravi, da ne morete aami pomagati pri porodu; saj ne mialim tega; starko hočem, starko, bobniče proelm, strežnice služkinje 1"
"Starko pošljem, le morebiti ne takoj. Če hočete, bi nameeto nje..."
"Ob, nI mogoče; zdaj grem po Virginsko, babico."
"Podla boba I"
"O da, Kirilov ,todo najboljša je v vsem meetu I O da, vso to brez pobošnosti, bres veselja, s gnusom, zmerjanjem in bogokletstvom spričo tako velike skrivnosti, kakor je rojstvo novega bitja!... Oh, ona ga že sdaj preklinja!..."
"Akohočete, bom jas..."
"Nc, ne; le dokler se ne Vrnem — o, Virginsko privlečeni, nej stene kar hoče 1 o- etopite ko-terikret na moje otopnice in poeluiajte tiho, ali noter nikarte, da jo ne preetraiite .noter ne hoditi, proelm vaa, samo poslušejte, za veak neerečni elučaj. Na, če bi bila okrajna aila, tedaj vatopite."
"Razumem. Denarja imam Še rubelj, nate. Jutri aem mislil kokoš, zdaj je nočem. Tecite naglo, tecite, kar morete. Samovar bo voo noč."
Kirilov ni vodel nlčeaer o naklepih soper Satova. po tudi nikoli prej ni olišol, kako velika ne-varnoot mu preti. Vedel je, eomo, da ima neke ota-ro račune a "temi ljudmi", in daai je bil deloma aem zapleten v to reč, so bila navodila, kl jih Jc dobil is Inozemstva glede Aetova, vendar selo površne, kakor ao vobče ničesar ni udeležil od blisu. In zadnji čao je puotil vse te resne nalogo, odvif ll se od slehernega posla, zlasti pa Že od "ekupne stvari", ter živel samo premtžljevsnju. Čeprav je Pjotr Vcrhovenskij pri oejl povebil Liputlno h K i rilo vu, prepričat ao, da vssme v danem trenotku Aetovljevo zadevo neoe, vender ni sinil v razgovoru a Kirilovim niti beeedice o ftetovu, ie nomlg. nil mu ni, ker oo mu gotovo ni odelo politično, Kfc rilov som po tudi ne soneeljiv. Odložil je to do jutri. ko bo vee opravljeno in bo potemtakem tudt Kirilovu "vseeno" — vsaj kakor al je Pjotr Sto. peeovič predstavljal tega človeka. Uputin je celo opazil, da ni podla valic obljubi nobena beeede o Aetovu, t odo bil Jo preveč preveč reoburjen, do bi bil mogel protestirati.
Kakor vihra je drevil ftetov v Mravljinčjo ulico, prekllnjeje pot, kl oe mu je sdcla bres konca ia kroje.
Dolgo je morel trkati pri Virglnakem; vei oo žs devno speli. Tode ftetov je bres ceremonij na vsomoč udaril po okniei. Priklenjeni pee ae d v« rtiču ss js trgal in srdito Ujel. pei vae ulice oo povseli sa njim.
"Kaj trkate ln kaj bi radit" ee je aečul ne-zadnje pri oknu mehki in spričo "šalitvo" eno rasama kratki gta« Virgtnakaga.
Okniee je saikripsle m lleiee ne nji se je od. prte.
"Kdo je .hakirn falott" j« hudobno aevraMel
"želi t vi" že čieto primerni ženski gles stare devl-ce, oorodniee Virginskega.	v~
MJas, ftatov; žens se je vrnile k meni in prsv-ksr rodi..."	i
"Nsj rodi; glejte, ds se spravit* 1"
"Po Arino Prrfhorovno sem prišel; bres nje
ne grem nikamor!"
"Ona nc more hoditi k vaskomur. Ponoči jo poaebno prekze ... Poberite ae k Makšcjevi in ne predrznite se več rszbijstil" je regljsl rszjsrjeni ženski glaa.
Slišalo ae je, kako jo Virginskij prigovarjat toda otara devica ga jc pehala otran in oe ni hotela umekniti.
"Nikamor ne grem!" je sopet kriknil Satov.
"Počakajte, le počakajte I" je zaklical nazadnje Virginskij, ugnavši devico. "Proeim vaa, Satov, počakajte pet minut, da zbudim Arino Pro-horovno; dajte prosim, ne trkajte in ne kričite... O, kako otrašno je vse tal"
Ceo pet ncokončnih dolgih minut sc jc prika-sala Arino Prohorovna.
"2ena je prišla k vam t" oe je zaelišal iz linice njen glas, ki v začudenje Satova nikakor ni bil jezen, aamo poveljujoč kakor navadno; toda Arino Prohorovna oploh ni znala govoriti drugače.
"Da, žena; rodi."
"Morje Ignstjcvnet"
"Da, Morja Ignatjevna; kdo drugi ko Morja Ignotjovnar'
Zavladal je molk. Satov je čakal. V hiši oo šepetali med seboj.
"Ali je Že dolgo tul" je zopet vpražala mo-dom Virginskaja.
"Nocoj je prižle, ob osmih svečer. Zs Boge, pod višajte se!"
Spet so čepet sli, kskor ds se neko j poovetu-
jejo.
"Cujtc, ali oe no motite f Vaa jc oama poslala pomet"
"No. ni me poelola po voo f ono hoče bobnlco. navadno žensko, da mi ne bi napravila .otročkov Toda no bojte se, plačam vam vee."
"Dobro, pridem, Če ie plačate ali ne. vedno sem oenila neodvisna čuvatvo Marje Ignotjevne, čeprav me one mogoče več ne pomni. Imate najpotrebnejše etverif"
"Ničeaar nimem, toda vse bo, vae bo,.."
"Tudi v ljudeh je nekaj velikodušni" je premišljol Sotov na poti k Ljemšinu. "Človek in njegovo prepričanja ota marsikdaj dvoje, kakor so zdL Mogoče sem v mnogem kriv pred njimi!... Vol amo krivi, vol amo grešili — da bi le vei opo-znali tol,...M
Pri LJamŠinu nI bilo treba dolgo trkati; v sa-čudenje prišleca je takoj odprl linlco. Vilic svoj« nssaupnostl in vednemu otrahu aa sdravje je bil skočil s postelje boo in v sami srajci, v nevaraoeti, de oe prebledi. Toda Ljamšitiovo tenkoelušnoet In naglico ota imeli poeeben vsrak: razburjenje, v ka-teram ee je vrnil o seje "naših", ln trejet, hi ge je otraeol ob teh mislih voo večer, mu nista dala sa-tieniti očesa; neprestano mu je bilo, hehor de sto-je ne pragu nerabljeni, voo prej ho dobrodošli g*, otjo... Vest o Aetovljt ovadbi ga je najbolj mn-čile... la odojri, kekor nalašč, je nekdo teko strešno gtaeno potrkal na akno!
(Dalje prihodnjič.)
pet mož oe je vrnilo od onih, ki so odrinili no morje. ''Pijača in vr#g sta pobrala ootoio," in še celo prav imenitno, čeravno oe nam ni godi lo tako olabo, kakor oni ladji o kateri oo prepevali, da oe je od petinsedemdesetih mornarjev vr nil samo eden!
Voakdo jo dobil bogat delež ze klada ter go vporabljal modro sli nespametno, kakor je bila ravno njegova narava. Kopiten Smolelt oe vozi več po morju. Graj ima denar in je vetopil v pomorsko šolo. Sedaj je podčastnik in deloma laatnik lepe ladje; poleg tona je oženjen in družinski oče. Kar sc tiče Bena Gunna, je dobil tisoč funtov Šterlingov, katere je sli zsprsvil sli zgubil v treh tednih, sli bolj natančno povedano devetnajetih dneh, kajti dvajsetega je že sopet prišel prožit. Dali oo mu meeto vratarja prav ono, česar ae jc no otoku tako zelo 6 treaal; še vedno je živ in zelo priljubljen pri dečakih, čeravno kot nekak norček, in je v nede-jeh in praznikih imeniten pevec r cerkvi
O Silver ju nismo več čuli. Ts atrsšni enonogi mornar je izginil; mislim, ds je našel avojo ataro nko in živi mogoče prijetno ob nje in kapH&ne Fllnta. U-pajmo, da je tako, kajti njegovo upanje na prijetnoet na drugem svetu je bilo zelo skromno.
Srebro o palicah in Orožje ae še vedno nshsjs tom, kjer go je zakopal Flint, veaj kolikor je meni znano, in bo radi meno ležalo tam na vekov veke. Niti s voli niti z nsjmočnejšimi vrvmi bi me nO mogel priveeti nazaj no prokleti otok in najhujše aanje, ki }lh ke-daj imam, oo one, ko čiijem, kako oe morje zaganja v njegovo obrežje ali pa kadar v opanju nenadno kviško planem ter mi doni po ušesih ostri glss kapitana Flin-to: "Pijeetril Pijaatri!"
Zakaj so listi naših rastlin ravno zeleni?
Zamislimo oi temnico, popolnoma zatemnjeno eobo, in v njenem zidu luknjico, ki akozi njo vpada ozko eolnčno žarkovje. To žorkov-je združimo v zbiralni leči in gs propustimo akozi trioglato, stekleno, prisno. Zs prismo postavimo ssslon od bele lepenke, da preetre-žemo iz prizme idoče, odklonjeno žarkovje. Kaj vidimo aedaj? Na zaolonu opazimo lepo barvano mavrico, v kateri naše oko razločuje oedem glavnih barv, ki oo prelivajo ena v drugo ,in oicer v sledeči vrsti: rdeče »oranžno, rumeno, zeleno, avetlomodro temnomodro in vijoličaato, Ta barvani trak i-menujemo spektrum eolčne svetlobe.
Solnčna in vsaka podobna ovet-loba oe imenuje bela ovetloba. Steklena prizma razkloni (razdeli) belo oolnčno svetlobo v barvne svetlobe, ki jih zovemo tudi spektralne svetlobe. S tem je dokazano, da je bela oolnčna ovetloba ae-stavljena lz raznobarvnih žarkov. V apektrumu ae pa nahajajo še toatran rdeče berve infrardeče, o-noatran vijoličaato pa ultravljoll-čaate barve, ki oo po za naše oko nevidne.
Čemu omo to povedali f
V naravi aami oe nahajajo tudi druga teleoa in onovi, ki imajo del
Veliko potnikov.
ODMAJA
V STARI K
t«ilb rajakav. VI HMnjni bdjb »fri
••radi
tavali.
IZ STARSCA KRAJA U
prttU O* 1. MU«	vačja
Mavlla aavih prlooljancov. Ah« Mil« trti VI dahlli kaka mU "a t«d«J m*i pUJf pa m-feljM >»«»4wm paj*aalla.
PRI POŠILJANJU DRNAR-JA m mmmd
H ki NMft
lastnosti, kakor smo jo videli pri otekleni prizmi. In oicer imamo te leee, ki nekatere spektralne barve vpijajo, drugo pa propuščajo ali jih odbijajo. Bela teleoa odbijajo vee berve, črna jih pa vee vpijajo. Barvo da teleeu le ono spektralna barve ,ki jo telo odbija ali propu-šča, ker samo ta zadene naše oko. ■V listih rastlin se nahajajo rasen drugih tudi zelena barvila, ki jih o skupnim imenom nazivljemo klorofil ali listno zelenilo. Klorofil ima lootnoot in v listih nalogo, da vpije nekatere oolnčne barve in jih izpremeni v toplo,to, ki služi m opojanje ogljikove kieline z vodo in s tem za tvorbo škroba, ki jc prvi proizvod asimilacije ali usvu-janja. Škrob potrebuje rastlina m gradnjo ovojego telesa in za hrano.
Raetline usvajajo ogljikov dvo* kis (aaimiiirajo) lc v svetlobi, torej navadno podnevu. Svetli zlasti rumeni aolnčni žarki pospešujejo navajanje. — Brez aolnca torej ni raatlinake rasti, brez rastiln&ke hrane po ni ljudi, ne živali; solnce jc torej vir veemu življenju. Klorofil je ,kakor rečeno, zelen, zelen zato, ker propušča zeleno spektralno barvo. Nastane pa vprašanje, zakaj je klorofil ravno selen, ali bolje, zakaj propušča ravno zeleno bervo, nedelje, katere barve klorofil vpija in zakaj druge barve propušča f
Klorofil propušča vae ultravijo-ličoote in infrardeče barve, ker leži v njih 80% celokupne aojnčne toplote, če bi liati vpili te l ar ve, bi oe tako močno ugreli, da bi zgoreli. Klorofil uerkava aamo vidne spektralne barve, a niti teh vaeh, ker je njih toplota še vedno prevelika.
Solnčno žarkovje se tekom dneva menja in različno zadeva raot-line. Zjutraj in zvečer pada nepo-oredno na nje, preko dneva pa najprej na zemljo in šele odbito žarkovje udarja ob raatline. Pravimo, da atoje raatline zjutraj in zvečer v neposredni, čez dan pa v razpršeni svetlobi. V razpršeni oolnčnl svetlobi izrabljujejo rastline naj-, več modro barvo, zeleno pa propu
fcčajo; v neposredni evetlobi, t0rt, zjutraj in zvečer pa vpijajo najJJ rdečo barvo, e zeleno prcputf«j. zeleno barvo, zaradi tega Ee vidj, našemu očeau seleni.
lz tegs rszvidimo, da je ztlnjj barva liatu najprimernejša, ker al mogočuje zadostno izrabljan* solnčne svetlobe, nc da bi pHg, raatline v nevarnoat za svoj obatoi V8lcd prevelike množine toplota — Inž. V. Sadar.
StV/EROVA ZDRAVILA VZORZOJril)
ZDRAVJE V QkUZINAH
r«,nt>
ncideijt
5 E VER«*'s HA!H POMAOE
ffttH
Vprašajte y/ Ulv«ri|«l|.
<VN( H<
DONALDSON
M-M.«l>ltaga ----* ---- ,,|„ m% aj.julLI
nsiaivepi svvmvuo	sss pemiai«
NarolKo	Hatak takoj. Gotovo Jo
^^^	aH k Jo S Uso.
VINO DAMO ZASTONJ
• * ■	, i . v, i <
V Jut oalavijo, Bolrarako, Rotnunako la Ogorako pro ko Dubrovnika in Bok«.
CAMERONIA................Juli S.
Volnja ateno S100. — Davak II. Sotoanlea do LJubljana —10.
Proko Charboursa vrako TOREK
MAUSSTANIA	AQUITANIA
BRRENOARIA Voinja ateno lltt. — Davtk II. Solonnloa 4o Ljubljano 111.11.
Za kuhanje piva doma •
imamo v zalogi slad, hmslj, sladkor in vss druge potrebščine. Poskusite is ae prepričejte, da je doma pri ns* kuhani vedno le nejboljii in nsjcs* nsjši. Dobiti je tndi zbirko sodov, steklenic in rsznih loneev, itd.
Mi vam dostavimo naročilo po po. šti, točno v vse kraja.
Grocerijam, slsdčičarjem in v pro. dajalne želcznine damo primeren popust pri vsčjih naroČilih. Piiite ps informacije na:
FRANK OGLAR,
0401 Ssperior Ambm, ClcroUnd, O.
EMIL KISS, bankir,
133 Seeoad Ava., NEW YORK, N. Y.
Z ASTOPNISTVO
D. D« Zograb, Prvo Hrvataka Stadlonlc«. Zograb,
la njlk »oSmSeta v JnaoaUvlji.
IapUSuJa v gotovom AMBRIŠKEM dolarju ▼ dinarjih Im kronah pT/mv aterem kraju '
POTOM POSTE IN BRZOJAVNO.
SIPKARTE SA VSS
PRODAJAM
unije.
VAM PRBSKBMM BOJAEE STAREGA KRAJA.
IS
VSE B AN CM B
OBAVLJAM
POSLE.
PREJEMAM DENAB NA VLOGE IN PLAČUJEM 4% OBRESTI.
EMIL KISS, bankir,
133 Seaoad A ve.. NEW YORK, M. Y.
rojak pajk je
V trgovini nad 16 let. na tisoče dolarjev rezpošlje blege po.eeli Ameriki pa se nI nikdar slišalo da ni vsak dobil pošteno blago. Kdor od nas snkrst kupi, še kopi. Pošilja bresplačne ceniks po eeli Ameriki sa ura, zlatnina, srebrnina, diamante, prstsne, dalje prava slasne Columbia gramofona, slovanske in v vseh drugih jezikih gramofonske ploščs, zastava, rsgalije, kapa i. t. d.
On je adini pravi sastopnik v Conemaugh, Ps., ss Columbia gramofone in plošče.
* En aem poskus in prspričali sa bodete. •/
IVAN PAJK, 24 Mam St, Conemaugh, Pa,
//////////f//////.•//<//,
p^oj.1.
MM I«
Vaas asS *n ••J* SoeaJ vaalei,
S MMV,
SLOVENSKO BANKO
aauaifoe
70 — 9th Ave^ NEW YORK cmr.
NAJHITREJŠA POTNIŠKA POSTREŽBA
Is NEW YORKA V TEST (Via Nspulj) s Ameriškim poštnini parnikom PHILADELPHIA, plvja julije 1. (Medkrov 15,000 ton).
Pernik PhiUdelphia je en najhitrejših, večjih in tsvrstno vrsjsnih pa mikov med Nsw Yorškimi in eradosamakimi poslovanju Prvi, drugi in tretji ras rad, isvrstne tretjega rasreda ksbi-ns s 2 in 4 prostori. Dosti vina pri vsakem obedu. *
Za ceno in rezervacijo prijavite se pri/domačemu zastopniku sli na pri
J. Dvjrer, Cm oral A|aat, ISO Broadwar, Naw York.
K. W. Kaaapf,
Con oral A«aat, ISO Ca«. W«at*r» Paa. Agt* CMICAOO. ILL.
120
U Salte S«..
Vsak prerideq vlage tel j vpošleve prt naložitvi avojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite Vaše prihrane pri nae na <
Special Interesi Account
€€
Pf
■Hvala ta pradaaill v pmlni mmrL SIGURNOST vlaga Vam je aa v aakritj«* a aaJMjliail amm MeU DOHODEK pa immmU 4% mm
Vlaga ea
lahka aataaj« e 10. jallja aWootajaaaa
aa vMija
L
Frank Siksir State Bank
GUvno zaetopetvo JADRANSKE BANKE 2 Cortlandt Street	New York City