ZA in PROTI letališču na deponiji
ZA
Ko urbanisti (ne vsi!) ugotavljajo, da smo letališče v Mostah prehitro zaprli ima Ljubljana resnično take težave kam z novim vsaj športnim letališčem.
Ljubljanski urbanistični zavod je izdelal 12 možnih lokacij, ki bi odgovarjale mestnim po-trebam. Vse je kazalo, da bo letališče vzdolž avtoceste od Brezovice do Loga sprejeto. Pa ni šlo! Protest ljudi in avtoceste. Zbrali so drugo lokacijo ob Ižanski oziroma Matenski cesti. Tu-di tu ni šlo! Uprli so se zaščitniki in ljubitelji Barja, pa še lovci, ribiči, ptičarji ter ljudje itd.. Osebno sem v 60. letih, ko so strokovnjaki po ponovnih poplavah, na posebnem posvetovanju ugotovili, da se brez predora ali prekopa poplav na Barju ne bomo reSili. Tedaj sem po zelo pesimističnem gledanju na reševanje Barja zrisal skico »Nova Ljubljana«, kjer sem že vrisal mest-ni športni zračni center in vse ostalo primerno za tista leta življenja Ljubljane in sveta. Toda mest-ne potrebe so narekovale, da smo ravno na te površine navozili do 12 metrov visoke kupe smeti ter tako zgradili velik otok iz smeti, ki sicer že obvlada vso neposredno ravno okolico Ljubljanskega barja.
Strokovnjaki študirajo in nam predlagajo, ka-ko bi te površine smeti zavarovali, da voda ne bi pronicala v nižje sloje, kjer je še čista pitna voda. V sklopu teh problemov so se pojavili
letalski entuzijasti, ki so znova nakazali željo, da bi sedaj na tem velikem otoku smeti zgradili potrebam primerno športno in verjetno tudi he-likoptrsko letališče. Da pa bo javnost obveščena sem tako zrisal na smeteh eno izmed variant za letališče, ki pa že sedaj nima veliko zagovorni-kov. Čas naj tudi to lokacijo razčisti.
CIRIL STANIČ
PROJI
Gradnja športnega letališča na Ljubljanskem barju bi bila popolnoma dovolj za trajni hrup nad glavami naših krajanov. Treba je pomisliti, da bi letališče funkcioniralo tako rekoč sredi naselja. Za letalo pomeni pot od ene do druge krajevne skupnosti le nekaj sekund. Hrup bi ostajal tako rekoč enak.
Športno letališče pomeni dviganje in pristaja-nje vlečnih letal za jadralce in treninge letalcev na športnih letalih.
Že v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo na to letališče preselil del letališča iz Lesc, saj se morajo številni Ijubitelji športnega letenja voziti iz Ljubljane na Gorenjsko. Odtod do gradnje ali tzgradnje piste za »lažja« reaktiv-'na letala za potrebe gospodarstva in politikov je samo majhen korak. Razen tega lahko pričaku-jemo, da bi se tja preselil tudi del helikoptrske baze, saj povsem realno lahko pričakujemo na-gel razrast števila helikopterjev za razne name-ne, ki v Ljubljani nimajo kje pristajati. Verietno
bi dobili tak prostor tudi balonarji in ob določe-nih urah, ko ne bi s svojo elektroniko motili rednega prometa, tudi modelarji in raketarji.
Tako letališče seveda ne more brez športnih letalskih mitingov, medsebojne izmenjave letal-skih poletov ostalih špOrtnih letališč. Spričo vse-ga tega raoramo povedati sledeče:
1. Stanovalci Murgel, Trnovega, Zelene poti, Krakovega, Rožne doline in drugi, moramo že več kot desetletje živeti v povsem degradiranem okolju, ki so nam ga vsilili z velikansko deponijo odpadkov tik pred našimi vrati. Dolga leta ni nihče resno ukrepal, da bi postavil nanjo sodob-ne naprave, ki bi preprečevale smrad, katerega zlasti ob slabem vremenu vonjajo celo na Prulah in na Vrhovcih. Zdaj naj bi nam eno onesnaže-nje zamenjali z drugim, prav tako neprijetnim in škodljivim.
2.  Letališče s »tako ugodno lego« bi se zelo kmalu širilo in to kljub zagotovilim načrtoval-cev, da gre le za nepomemben objekt.
3.  Letala vseh vrst bi morala manevrirati tik nad našimi hišami, močno bi se povečalo tvega-nje padcev letal na zgradbe - tudi zaradi pove-
čane megle v tem delu mesta. Bodoči lahki potniški promet bi terjal tudi nočno vzletanje in pristajanje, saj je jasno, da npr. na jutranji lon-donski sestanek ne bodo leteli že prejSnji dan.
4.  Še najmanj pomembno je, da na Barju gnezdijo ali pa se ustavljajo številne redke ptice, ki jih hrup verjetno ne bi pregnaJ. O tem bi vedeli povedati kaj več ornitologi.
5. Ker bodo investitorji zanesljivo minimalizi-rali svoje načrte, ne smemo nasedati strokovnim podatkom o »neškodljivih in nenevarnih« deci-belih, o nezamegljenosti ozračja (»analize« in strokovne ekspertize Hidrometeorološkega za-voda bodo brez dvoma dokazale, da tu ni nič več megle kot na Brniku), o »ropotuljicah«, ki »oživljajo« nebo, o tem, kako prestolnica potre-buje najmanj športno letališče, o tem, da so z Barja že itak pregnali modelarje, o tem, da pomeni tak objekt idealno saniranje deponije — seveda na račun našega zdravja, da bodo -letala pristajala samo z manj obljudene barjan-ske strani (veter bo seveda pihal vedno tako kot bodo ukazali investitorji)...
PETER LIKAR