Sflflr ■ - pj Največji ilov^uki dnevnik M «c f Zadušenih državah > |1| Ijl Velja za vse leto... $3J50 Ml | Za pol leta......%2M ¥ GLAS NARODA List slovenskih delaycev v Ameriki. The largest Slovenian Daily ■4 in the United States :- i-——^——y Issued tnearj translation flUtl with th*» pontnutRter at N*w Turk on Not. 10. 1017, a* requir**! by th» Act of Oct. C. 151T. Petrograd, 9. novembra. — 4 4 Nameravamo ponuditi takojšnje trimesečno premirje, med katerim bodo izvoljeni zastopnik i vseli narodov in ne diplomati poskusili r< -iti vprašanje miru", j«* rekel vodja maksiinalistov Ni-holaj Lenin v svojem govoru pred delavskim in vojaškim kongresom. Ponujamo te |>ogoje, — je dodal, — toda pripravljeni smo razmejevati vsako mirovno ponudbo, ne glede na to, od kod prihaja. Ponujamo pravičen mir, toda ne sprejmemo krivičnih pogojev. Kevoliu-jonarni odbor, kateremu je pomagala vojaška -am i zija, se je jiolastil vseh vladnih uradov v Moskvi. To |)oroeiio je prejel ameriški poslanik v Petrogradu David IFraneis od ameriškega generalnega konzula v Moskvi. Poročilo dodaja, da so razmere v mestu mirne. Danes so prišla v Petrograd poročila, da je general Kornilov pobegnil iz zapora. Revoluejonarni odbor je sklenil, da zapre Komilova v trdnjavi sv. Petra in Pavla, da ga pozneje postavijo pred sodišče. -*» ov Takoj po revoluciji je Kerenski zaprl Kornilova, toda poskušal ni, da bi ga postavil pred sodišče. Kongres je izital na armado sledečo proklainacijo: — Poživljamo vojake v strelnih jarkih, da naj bodo cuječi in trdni. Kongres pričakuje, da bo revolucjonarna armada branila revolucijo proti vakemu imperialističnemu poskusu tako dolgo, da nova vlada doseže demokratičen mir, katerega bo ponudila naravnost vsem narodom. Vlada bo napravila primerne korake, da se armadi zagotove vse potrebščine in z energično rekvizicijo višjih razredov bo vlada izboljšala ekonomični položaj vojaških družin. Vlada vojaških in delavskih delegatov zagotavlja povračilo vseh privatnih, državnih in cerkvenih posestev kmetskim odborom. Jamčila bo vsem narodnostim, ki prebivajo v Rusiji, pravico, da njihovi sinovi določijo sami svojo srečo. Komilova, Kerenskijeva in Kaledinova stranka in druge poskušajo poslati čete proti Petrogradit, toda nekateri oddelki, ki so bili s Kerenskim, so že prešli na stran naroda, ki se je uprl. Vojaki, uprite se odporu od strani Kerenskega ki je pristai Kornilova. Vi železničarji, vstavite čete, katere I loče poslati Kerenski v Petrograd. — Lenin, v delavski obleki, sedi med sejo kongresa na vzvišenem prostoru z Leonom Troekim, Kaminevom in drugimi voditelji boljše vi kov. Rinooi so določili cilje in sklepe vojaškega revolucionarnega odbora in so sledeči: — Opustitev smrtne kazni; taLojšnja izpustitev vojakov, katere je dala zapreti Kerenskijeva vlada za politične pregreške; vsi člani Kerenski jevega kabineta se morajo zapreti in vsi revoluejonarni odbori so prejeli povelje da aretirajo Kerenskega in kaznujejo one, ki so mu pomagali pri begu. — Danes gori vprašanje o miru, — je rekel Lenin, — zato je prvo delo, katero more pričeti viada, da ponudi vsem narodom demokratičen mir ki ne sloni na aneksijah in odškodnini. Tak mir se ne sme skleniti z diplomacijo, temveč z zastopniki naroda. Lenin pravi, da misli pod aneksijo nasilna osvojitev kateregakoli ozemlja prej ali sedaj brez dovoljenja naroda. Pred tri nadstropnim poslopjem, kjer zboruje delavski in vojaški kongres, je več strojnih pušk, en poljski top in močna straža infanterije. Obsežna dvorana Smolniske-ga zavoda ji napolnjena delegatov; največ je vojakov. — Med kmečkimi delegati sedi tudi mnogo mornarjev. Poslušalci predstavljajo resen značaj. Dasiravno je navzočih več strank soejalistov, vendar niso razdeljeni po sedežih in levico in desnico. Na vzvišenem prostoru sedi Trocki, skrbno oblečen, zmagoslavno se smehljajoč, in — J^enin, miren, rezerviran in zamišljen ter gdč. Kolotny, mlada, privlačna in resna. * Gdč. je med komisjouarji, katere je izvolil revoluejonarni odbor. Njo je odbor imenoval za začasno zastopnico urada za javno blagostanje. Mark Urič, komisar zunanjih zadev, je uradnik, s katerim morajo občevati tuji poslaniki kajti prejšnji zunanji minister Terešcenko se nahaja v zaporu. Poročilo iz finskega glavnegk mesta Helsingforsa pra-d, da so se delegati baltiškega brodovja in armadni n Nov. 10, 11117, as required by the Act of Oct. 0, 1JH7. Italjftniki glavni stan. S. nov. — rra desetletja v la Vi ltaljanov. (Zakasnelo poročilo.) — Na kon-j Taka invazija gre prav do srca zer ter izrabil to priliko, bi se mogoče rusko situacijo umirilo ter s tem onemogočilo naval na Italijo. Ni je bilo niti posamezne zavezniške akcije, izvzemal bitko pri Marne, katero bi se lahko smatralo za velik napadalni udarec. Zavezniki niso organizirani, da bi zapoceli in izvedli velike načrte. Mesto, da bi gledali vnaprej ter delali naerte oa širši podlagi, se umaknejo, kjerkoli se pojavi pri- ferenei zastopnikov Anglije, Fran- prmcipu narodnosti ter je tudi ;po-jti«k, in posledica tega je ponavadi, eije in Italije se je sklenilo, da se ttsnila tevtanski klin oh eeli južni Ida ostnejo za par dni ali par ted- juzni stvori stalni med zavezniški voja- črti Jadranskega morja. »ki odbor. I S tem pa se pojavlja tudi težko \ novem odboru bo tudi pene- vprašanje, «e se bo Nemeija pola-ral Oadoma, ki je bil izza začetka stHa končno cele-a o^mlia Itali-vojne vrhovni poveljnik italjaii-jje ob Jadranskem morju * prktai >ke armade. [nišči in mornariškimi postojan- Razen Cadorne bosta v odboru kami ter R uresničila svoj cilj. tudi general Foch, štabm šef fran- ,la postane-tako sila v Sredozem-eoskega vojnega ministrstva in skem kot v Severne'm morju Hughes Wiison, član angleškega generalnega štaba. Generala liiaza smatrajo kot ene<»a najuposobnejših italjanskih poveljnikov. Več let je bi! v zvezi z generalnim štabom. Doma je iz južne Italije. Berlin, Nemčija, 9. novembra. — Avstrijske in nemške čete so si izsilile prehod preko reke L i vence ter tudi izvojevale zmago ob sred Vse to pa bi se lahko zgodilo, če bi zaveznike potisnili Nemci in Avstrijci s Furlanske planote. To pa naj bi bilo obenem svari nov za Nemci. Zgolj lokalne in politične zadeve cepijo zavezniška ministrstva t*1** odvajajo pozornost o,;l večjih dogodkov. Ne da bi se vpoštevalo številne prejšnje izgubljene prilike, bi moralo sedanje ogrožanje v Italiji s svojim resnim značajem združiti končno zavezniške sile da si predlo že načrt, soglasno s katerim bi se lahko spoznalo vojni položaj kor celoto ter koncentriralo sile s pogledom v bodočnost z originalnost- Separatni mir? OOO RADIKALCI BODO BREZ ODLAŠANJA PONUDILI SEPARATNI MIR. — DELALI BODO S POMOČJO NEMŠKIH AGENTOV. — ZANAŠAJO SE NA VOJAKE, KI SO ŽE SITI VOJNE. — USODA RUSKEGA NARODA JE V ROKAH VOJAŠTVA NA BOJNEM POLJU. — MOŽNOST KOALICIJE MED KERENSKIM IN KORNILOVIM. -OOO- lo za zaveznike, da ni izgubljati 1er udarno si,° kot razumemo v nobenega časa za ojač^nje, končen J A meriki te stvari triranje in vzporedenje zavezniških si!. . .Rim, Italija, 9. novembra. — Tekom včerajšnjega dne smo na- njem teku Taljmenta, kjer je velik. dal^al/ * umikanjem .sy°iih oddelek laskih čet zadržaval pro diranje Nemcev in Avstrijcev, do-čiroeila . ... , .. *.. . ških in avstrijskih armad, ki so!so popolnoma neprimerna ter pro- ° -T w ^ 36 vpadle v Italijo, predstavlja se-1 računana, da se napravi vHiko zlo. t TJIZ J? ' ^ daj fronto nekako 35 milj v oza- fS tem. da se ugotavlja, kako zavez- ^ mT°Tral° ^odov^no spnstoti na dju ter ob reki Taljment, .ločim'niki ne vpoštevajo vojaškega polo- t^Tl ^ p "P*" se poizvedovalne čete nahljajo o^žaja v Italiji, ter da sleinji ne En° ^ ^ 8t sem do deset milj zapadno od reke dajejo pomoči ki jo Italija zahte-, Par^ Frajlcijaj 9. novembra. _ z namenom, da najdejo točke, kjer va- * vs«h teh zagotovolih ni niti o- .. . ... . .. .. j.. J * . ' J ^ r» -m , .bmoci smo vpnzorili v Argonih bi se jim nudilo najmanj odpora. Pi«ce resniee. Poročilo, da so ma-' < n„nadnv ravnA.kfl se sovražnika velikanske je neum-J^.11^n,h , ^T no pretiravanje. ^ ua le/ef bre^ Mozele v bh* T. t- o . «'zini gozad Avocourta ter smo za- Jum, Italija, 8. novembra. —J - - . . (Poročilo posebnega poročevalca , pQ jjjJj^ V* — pravi včerajšnje oficielno poročilo. Večji oddelki so se umaknili, , A _ . . , . ne da bi jih pri tem nadlegoval ^ostDlh ^bosumnosti ki znacijf, | tivropo in vse zavezniške dežele so pet sovražnih aeroplanov. London, Anglija, 9. novembra V pretekli noči, je bilo izdano naslednje oficielno poročilo: Danes je izšlo v angleškem časopisju poročilo poročevalca "Ass. Press" pri laškem armadnem glavnem stanu. Zapadno bojišče. True translation filed with the post master at New York on Nov. 10, !.)17, Tr , ... , • , • , I aš required by the Act of Oct. 6, t017. V tem poročilu se objavlja, da! T „. . ... A . morajo storiti zavezniki nekaj več G.L°.nd0n» Augllja'.19- novembra, kot pa dajati zagotovila, ter da S/n®cl vPrif0^ uspešen naje treba ojačenja glede ljudi in sk^k V3*odno Hargigcourta. mnnif>iifl s... i v sredo so nasa nizko leteča le- tala oddala več strelov na sovražne čete in transporte in tekom dneva so vrgla več bomb na sovražne kope in kritja. Tekom noči je bilo vrženih na sovražna letališča v Gontrode in S£. Denis Westrem več kot tri to m? bomb. Bombardirali so tndi že- Vse to proizvaja manjše spopade, vendar pa se še ni pričela do-zdaj glavna bitka. Reka Livenca, za katero so sc umaknili Italjani, je le ena serija zaporednih obrambnih črt. Italjan-ska armada ima še vedno v rezer- New York Times"). — Moja o- bombardiranju so ___ . ^ . . . . Nemci vprizorili dva napada na S2Z- P?rJUJeJ°.Ze VTerie ^ Postojanke v gozdu C h an me . ,, „ . w ^ , da rriJna ?°treba Verdunu. Ta dva napada sta v, oddelke vojakov, ki pa seveda osredotočenih metod pn vojevanju biIa ^^ Sovražnik ^^ ve. čutijo učinkovanje, povzročeno te vojne. \ bistvu je ta vojna naj- l v j-o-.u* vsled zadnjega umikanja glavne večje trgovsko podjetje, kar se armad«. VeHka ojačenja, bi v se- ' jih je kdaj pod vzelo in doeim vrši like izgube. V gorenji Alzaciji je na« oddelek vdrl v nemške zakope severo- danjem trenutku nudila nepre. ; nemški kajzer svojo službo kot z&padno od Bisela v okrajll Se cenljivo pomoč m sicer po mnenju tako igra vsak imedzaveznikov ^ Pot ko ^ eiskalt pogtL pmnanih vojaških izvedencev. |vec ali manj svojo lastoo separat- janke> pt>ružili utrdbe . ^J^ Sedaj se je prv»c zgodilo, da no ulogo. Kljub neizmernim virom m&ier^ ^ se vsi ^ vojaki vr zavzemajo nemške sile ozemlje, na so zavezniki razpravljali o kritic furlanskih planotah, ki so najbolj nih odločitvah ter slednje savla-vzhodni del Beneške, ter so že dol- čevali, dokler se ni izgubilo nude- liili v svoje postojanke. Angleži v Mezopotamiji. y • 1 • • • • m •■ • 1 •■ • •• True translation filed with the poet v oi&Kif voini uietniKi. sorodDiKL onis-master at sew y°a °° ^ wn, * * * ' ' 7 « » a« required by the Act of Oct. ft, 1»17. frAlli in Tftonri London, Anglija, 9. novembra. 4Hfllf» Vojni urad naznanja, da so Angle- OOO ži 6. novembra zavzeli Tikxit ob . Tlgrisu, 90 milj severozapadno od Po8krbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angle- Bagdada, škem, v Rusiji in Italiji. I Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali 3L0v^^a^toiKAMSEI • pismor katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvr- bomo aa£eU takoj raspoitijstl, te-titij na ta lu^in nam pomagate sestaviti pravilni naslov, koriiitro dobimo poMboo K wnwwA wfjfrjrfi nj«. Sojaka in narofetiko ftmtmo. True translation filed with the postmaster at New York on Nov. 10. 1017 as required by tbe Act of Oct. >1. 1917. Washington, D. C., 9. novembra. — Privatne informacije v Washingtonu se na gibljejo mnenju, da bodo maksl-malistični nasledniki Kerenskega sklenili ?, Xemcijo separatni niir. Načrt je, pogajati se za separaten mir, potem pa iti k armadi, katero bodo poskušali pregovQriti z vsakovrstnimi obljubami, da bo šla domov. I"speh tega gibanja je odvisen od tega, ako bo armada za to pridobljena. Naglica je pri tem največjega pome--na. Naroda se motajo polastiti s presenečenjem, da bo nje govi želji po miru vstreženo. Estremisti bodo tudi pričeli z vso naglico, kajti gotovo je, da so v stiku z nemškimi agenti. Prevzeli so veliko igro. ko obljubljajo narodu, da mu bodo dali kar zahteva in da ga bodo bogato poplačali, ako sprejme njih državno drznost. Toda resnica je, da je vsakdo, kar se tiče Rusije, v temi. Nikdo ne pozna pravega mišljenja ruskega naroda in ruskega vojaka. Od odgovora na to vprašanje je odvisen pomen sedanjega državnega preobrata. Brez dvoma je za sedaj samo krajevnega pomena. — Mogoče se bo razširil, mogoče bo ostal omejen. Vse je odvisno od ruskega značaja. Odvisno je od tega, kako je Rus že utrujen vsled vojne in kako bo sprejel igro, katero sedaj igrajo maksimalisti. V nekaj dnevih se bo pokazalo, ako bo načrt maksi-malistov deloval ali ne. Končni izid je odvisen od — armade. Nikdo pa ne ve, koliko so delavski m vojaški defegati vplivali na vojake. -\ko ima armada isti pojem časti, kakor tedaj, ko je izsilila strmoglavljenje Roinanovičev, potem bo skoroWovo postavila v Moskvi diktaturo, ki bo kmalu končala delo petrograjske tolpe, ki je pod vplivom Nemčije. Ako pa je armada pri volji, da sprejme hitri mir. katerega morejo revolucjonarji ponuditi, ako ga že niso ponudili, potem bo šla Rusija iz vojne. Mnogi mislijo, da je edina rešitev Rusije v vojaški diktaturi in zdaj čutijo, da je bila storjena napaka, da ni bilo Kornilovo gibanje podpirano. Dejstva o tem gibanju je težko dobiti. Vse. kar vemo, je to, da je naša vlada sta Ha na strani Kerenskega v t*1 j krizi. Vsakdo se lahko spominja, kako je javno naznanila posojilo in drugo pomoč. Mogoče se ima Kerenski zahvaliti naši vladi, da je ostal na krmilu. Zavezniške vlade so že izs^ibile vero v Kerenskega in mislijo, da je mogoče spraviti Rusijo na kolena samo potom vojaške kontrole pod kozaškim generalom. Najboljši dokaz kozaške zvestobe je njihcva zahte-I ^a, da se mora strogo postopati proti boljševikom. Naša i vlada pa se je oklenila Kerenskega iz razloga, ki je bolj Sentimentalen kot pa praktičen; iz razloga, ki izhaja iz j idealizma o besedi "demokracija". + Prevladuje pa še upanje, da maksimalisti ne bodo mogli razširiti svojo moč po celi deželi. Boje se pa, da bo j prelite mnogo krvi in narod bo še bolj demoraliziran pred-i no bo iz zmešnjav zrastla sila, ki bo mogla obvladati situ-■ acijo. Državni department in ruski poslanik sta brez ofi-cjelnih poročil iz Rusije. Ker so brzojavne črte v rokah radikaleev, zato je nemogoče dobiti jasna sliko o pravem položaju. Ako kontrola brzojavov ovira tudi odpošiljanje poročil ameriškega poslanika in drugih drplomatičnih zastopnikov, ni znano. Domnevanje, da bo nova moč v Petrogradu le malo časa na krmilu, sloui na dejstviu da so kozaki, ki so največja ruska vojaška sila, vedno podpirali strogo konservativno vlado. V nekaterih krogih so mnenja, da bo Kerenski, ki je zbežal iz Petrograda, ako se mu posreči, da pridobi na svojo stran generala Kornilova, katerega podpirajo kozaki, bo lahko v Moskvi postavil novo in še močnejšo vlado, kjer bo lahko računal na lojalnost in večino prebivalstva stare prestolnice. Edina zapreka takemu uspehu bi mogla biti v tem, da je general Kornilov užaljen vsled ravnanja od strani Kerenskega, ki je v istem času omahoval med radikalci in konservativci, in bo odklonil svojo pomoč negotovemu voditelju. Ker so se tudi boljševiki izrekli za demokratičen mir, ki je nasproten nemški ideji, zato bo nemogoče, da bi Nemčija sprejela od maksimalistov tako mirovno ponudbo ali pa premirje, ki bi slonelo na taki podlagi. Pa tudi v slučaju, da Nemčija sklene separatni mir z maksimalisti, bodo centralne države morale držati na ru-ski meji veliko vojaške moč, kajti maksimalisti MMRAfiMtti ^ LAS NARODA, 10. NOV. 1917. PSP VQLAS NAPODA" (Slovenian Daily.) Owned and published by ths SLOVENIC PUBLISHING COMPANY F13 BENBDIK. Tretrorer. Place of Buulneaa of the corporation and addre^es of Above officer«: Ki Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New YorkOty, 3. Y. _ Na celo leto TelJa Ust ca Ameriko I Za celo leto aa mesto New York |5.00 Id Ctnudo....................|3 Be' Za pol leu ta mesto New York.. 3.00 Za ix >1 leta .................... 2.00 Za četrt let* *a mesto New York l_50 Za trt leta .................. 1.00 Za Inosemgtro at celo leto...... fl.00 _•tlLAS NAHODA" iahaja v«ak dan livzemžl nedelj in praznikov, "GLAS NARODA** ("Voice of the People") leaned every day except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.50. _Advertisement oo agreement._ _, Doplal bres podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj te blagovoli poilljatl po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov proximo, da m> nam tudi prejšnja klvallKe "fF"*"', da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom In poftiljatram naredite ta naslov: -GLAS NARODA** Cortlandt *t..__New York City. Telefou: 2876 Cortlandt. Preobrat v Rusiji. -ooo- (From The New York Times.) ooo ! t t rjiii-hit i. n flknl w ith the ? master at New York on Nov. 10, 1K17, a*. required by the Act of Oct. 6. 11+17. Hf-itev vprašanja, katero je Korenski zavlačeval, je iu\in«Vval t*diuole on. Bilo je jasno, da prn bo 10 zavlačevanje nadlegovalo, če ne uničilo. Kadar si stojita nasproti anarhija in red, si ni mogo-misliti drugega možnega izida kot boj na življenje in Anarhija ne more sklepati kompromisov z redom, in obratno i udi nt- r»d z anarhijo. Korenski jp sknsal napraviti iz oboli silo, ki bi skupno delovala. Kdina posledica zavlačevanja eksplozije pa je bila, da jo ta eksplozija tem večja. Ker pa Korenski najbrž ni mogel odvrniti neizogib-jh ja konflikta s Tt in, da je zapiral pred njim oči, je bila le ♦ •na stvar, katero je mogel izvršiti s tem svojim postopanjem in to je tudi izvršil. Lahko bi bi dal anarhiji prednost, ko bi se ne moglo nadalje zavlačevati boja in to je tudi storil, dasiravno < V bi bil sprejel izzivanje v trenutku, ko so mu vrgli itn «1 iuIfojno rokavico, bi imel red več prilike za uspeh. Anarhija bi bila mogočo zmagala, vendar pa bi ne iitn i.i vr!ikan>lvih prednosti, katere s«> ji lj>evikov in da je pozval vojaštvo, naj razkropi to k upsrino. Prav gotovo je res, ori in vse njegove žrtve O bile zaman. Zastonj je vprizoril svoje veliko potovanje o.-» bojno črto, zastonj o)>ominjal čete na njih dolžnost ter jih |>ovedel sam v junaški, a brezkoristni boj. Vsaka stvar namreč, katero je storil ali poskusil storiti. je bila podminiraiia <*! njega samega. Anarhija je zahtevala le časa in tega ji je dal Kerenski v polni meri. tJoiil se je proti anarhiji, a l>oriI se je proti njej kot ribič v neki j>ovest i iz Tisoč in ene noči, ki se je boril z mečem proti povodu ji. Kerenski je bil v zadnjem času bolj pripravljen pri-n »znavati neizbežni boj kot pa jo bil v pričetku svoje vla-I pal je, da se bo dalo doseči kompromis, a ni pri tem • »zumel, tla noče anarhija nikakega kompromisa. < hi ni hotel proglasiti boljševikov za stoječe izven po-1 tave ter izdati poziv na armado, da jih zatre. < >n ni hotel pričeti z inicijativo, da bi se poučil o raz-1»Močenju v armadi. Vojaški j>oveljniki so mu prostovoljno. prinašali informacije, da bi ga podpirali, a on ni na podlagi teh zagotovil odredil ničesar potrebnega. V navzočnosti naraščajoče ustaje spominja v številnih ozirih na Roberspierre-a, moža francoske revolucije, moža teorij in besed, ne pa dejanj. Ironija usode tega moža je bila, da ga je prijela nasprotujoča stranka prav v trenutku, ko je hotel podpisati predolgo odlašano povelje J m aretacijo njegovih nasprotnikov. Kakfceu obseg bo imela zmaga boljševikov, ne bomo ! •^pRfr" . - .. ■ bJi „, & _ i! •. < . , - - • - * — w - —.....- . . I^m^m^^c a, .1-i še izvedeli v taka kratkem časp. Oni kontrolirajo sredstva ter dobivamo mi le take informacije, ki so njim povleči. V zadnjem času je bilo opaziti več znamenj, da stvari izven Petrograda ne stoje zanje tako sijajno kot v glavnem mestu samem. Lenin pa, ki je inkarnaeija nove vlade, je izvršil premeten udarec s tem, da je takoj proglasil izročitev -zemlje v roke kmetov ter poravnavo ekonomske krize. Opozicija je morda prav tako zelo za te stvari kot so boljševilvi, a ta izjava spravlja slednje v afirmativo, do-čim se nalaga breme dokazov na nasprotnike. Kmet, ki ni bil preveč prijazen svetu delegatov delavcev in vojakov, naj bi pa ostal vsaj neodločen. To je bil drzen in nevaren udarec, s katerim se je skušalo potisniti klino prav v srce sil reda. Ki nam treba v posebnem izvajati, kakšna nesreča bi bila za stvar zaveznikov zmaga bolj še vikov. Z mirom, ki ga predlagajo, bi bilo oproščenih 147 nemških divizij, katere bi vrgli na zapad. Obenem pa bi se rešilo živilski problem v Nemčiji. Boljševiki sicer izjavljajo, a ni resnično, da bi mogla ostati Rusija popolnoma nevtralna v tej vojni in separaten mir bi gotovo pomagal centralnim zaveznikom. -ooo- Trockl in Lenin. (Prom The New York Times.) True translation filed with the postmaster at New York on Nov. 1 1917, as required by the Act of Oct. bo mogoče stavka trajala dolgo časa, Ako bodo pa delavci še nadalje tako vstrajali, kakor so do sedaj, potem bo zmaga na naši strani. Torej, rojaki Slovenci, bodite pozorni, ker družbe zelo razpošiljajo oglase za delavce. Oglasi se •jlase, da neučeni delavci 'dobe! plače 7na uro, učeni delavci pa j po $1 na uro. In še več podobnih laži kro-ži naokrog. Torej še enkrat: Pozor! Proč od Cam asa i?ii Fait; petera so zdržema do Ri-henberga. Ob vznožju teh hribov je Vipavska dolina. Približno po sa-ediui Krasa se razteza druga -vrsta hribov, kateri sso primeroatia visirki in k«t nalašč pripravni za obrambo cele*a Kj^sa. Seveda pride v po&tev streljanje s lopovi. Po vsem K.ra«u polno malih hribov in tako mislim, da je Trst nemogoče zavzeti. Meni o šele zop.-t pričelo s pogozdovanjem. Vem, da je mnogo Kraševcev, ki so bolj zmožni pisanja kot jaz. Veselilo bi me. ako hi se ta ali oni kdaj oglasil v "t»lasu Naroda". Pozdrav vsem rojakom, po>eb-•no pa K ruše v cen n. L. Colj, civilni ujetnik. Rusija bo nadaljevala vojno. Trne traaslatlon filed witli the post mastpr at New York on Nov. 10. 1917, as required by the Act of Oct. l!U7. . , , . - , i Pariz, Francija, 7. novembra. — Oregon City, dokler je stavka Vn • ' , . 1 VT , , , . Michael Stružnik, stavkar 'No \ruspkl Planik MakJakov je ' prišel v Pariz. V pogovoru s poro __„ - _ , čevalcem "Tempsa" je rekel, da Ocean Palls, B. C.. Canada. o, , t . ' . , v va . Rusija naglo uvideva potrebo, ki Naj mi bo dovoljeno. t master at New York oo Nov. 10. 1»17, as required by the Act of Oct. «, 1I»17. I-ondon, Anglga, 7. novembra Iz sraočnega poročila angleške admiralitete je razvrdno, da se je število potopljenih trgovskih pfcr-nikov v preteklem tednu zmanjšalo. Potopljenih je bilo samo S trgovskih ladij nad 1600 ton in 1 ladje pocl to tonažo. Bim, Italija, 7. novembra. — Izgube laških ladij preteklega tedna po podmorskih čolnih v vseh morjih znašajo dva pa mika. pod 1500 ton in tri jadrnice pod KKj ton. Pari^ Francija, 7. novembra.— Izgube francoskih iadij prejšnjega tedna je ena ladja nad 1600 ton in ena ladja pod to tonažo. na svetu. En stroj bo naredil 65 vanje lokomotiv v Philadelphiji, ton papirja 204 paice širokega v | Pr.. so iz go t ovil e te dni 72 loko-24. urah. Delavcev pri nas manj- motiv za zavezniške železnice, kaka, ker je majhna plača. Delave.- t ere bodo takoj poslane na Fran-zasluži po 35c na uro. Mnogo je cosko. Tovarne, v katerih dela 20 Japoncev, ki delajo po 25 do 27 tisoč mož. delajo s polno paro. tain pol centa na uro. "Sva samo ko da bo mogoče izgotoviti v e-dva Slovenca, več pa je Polj a'o v nem lelu ,'5600 lokomotiv Prete-in. ltaljanov: tudi Indijcev je čeno leto so jih izgotovili «amo precej. | insri in leta lf»or> ko so tovarne Prvega oktobra jc postala Bri- obratovale tudi s polno paro, pa tish Columbia suha: zdaj pijemo 2666. V bodoče se bo torej izde-sanio še jabolčiiik. - | lalo po več kot en tisoč strojev na V decembru bodo poklicali v leto več kakor kdaj poprej, prisikio vojaško službo 25 tiso;-mož v suirosti od 20 do ct let. Kdor se bo branil, ali pa pobeguii in ga bodo vjeli, bo kaznovan s 5 let težkega dela. Nikakor ne morem najti, ki bi se ogreval za vojno Vsakdo govori samo. kako bi se odtegnil vojaščine. Za vojno, agitirajo sermo. Italja-ni: sami pa ne gTetlo. V zatlnjem ča»u f;e mnogo co-vori o slovenskem narodu, kateremu hočejo dati svobodo. Ako bi bilo temu res tako, bi bili IMiko Ltfiha že davno vstaviti, da ne bi razbijal slovenskega sveta. Do aclaj smo bili mi ubogi Primorci pelo kolo Avstrije, zdaj nas bo tlačil pa Italjan. Kakor smo bili zaničevani pod avstrijsko vlado, tako bomo tudi pod laško. Ne dobite niti enega Krašovca, ki bi se potegoval za Avstrijo, kajti storila ni za nje še nič. Ako bi kdaj kaj skrbela za Kras, tedaj ne bi bilo treba kraškim ženam no se prične pri Kostanjevici; tukaj se namreč prieno hribi, ki pa niso visoki. Prvi hrib je SLUŽBO DOBI Slovenka pri družini za varovati otroke. Dobra služba za dekle ali udovo, čeprav ima enega otroka. Mrs. Helen Rostochar, 220 BroomfieJd St., Hoboken, N. J. 3x Kje je Rus? Rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kdo kvaj ve o mojih dveh bratih, ki sc že nahajata dva iu pol letia v ruskem ujet-ništvu. Imena sta ANTON in JAKOB JERMAN, doma sta iz Most pri Kamniku. Če mi bo kdo kaj poroto o njiju,, mu bom selo hvaležen, re pa sama črtat* to objavo, naj se mi pa oglasita na ta naslov: Joseph Jerman, Bos 14, Oriai^ Qlinoas, U. & America. " (&-1&—U) Povišanje poštnih pristojbin. -OOO- Opozarjamo vse čitatelje, kakor tudi ostale rojake, da je poštnina od 2. novembra naprej sledeča: Za pisma in druge pošiljatve po prvem razredu izvezemši lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente za vsako unčo, ali pa del unče. Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo, ali del unče. Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki se naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah, nadalje v Canado, Cubo, Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem. Za dopisnice in razglednice znaša poštnina 2 cen- " , .ii w ............ —•• . I»IUII-IM.IJII wmtm^maw^iiwwniwf BLAS NARODA. 40. KOV 191T Nauki italjanskega poraza. Trpljenje Poljske. -ooo (From "The Eveoaog Mail".) -ooo Trti« translation filed with t h* post [ munskem v pretekli .jeseni, pono- is&ittr at Nnr Torti os Nov. 10. 1»17. M required by the Act at Oct. 0, 1«?. Ko »em zapustil italjanako fronto to poletje ter se vrnil v Zdruiene države, je obstajalo do-sti upanja, d* se bodo nahajale čete »ftoK-rald Cadonte v jeseni v boljšem položaja kot »o se nahajale kdaj poprej. Res je bilo par odsekov fronte, kjer je primanjkovalo težkih topov. Bilo je tudi precej vznemirjenja tflede načina, kako spraviti m določen« mesta, potrebno mu-taiciio, kajti ni bilo dosti prem o pa na razpolago. Nob«iega dvoma pa ni bilo glede tega, da bodo l/tal jam pri konečuem sodelovanju z zavezniki premagali vse tež-koče ter y.avr*iia uničenj«* avstrijskih armnd na težki gorati fronti. Na kako nesrečen m atrašen način pa se je celi prizor izpre-ineuil! Avstrijei so dobili novega pogoiua. Veliko ozemlja je ibflo izgubljenega, dasiravno ni yo prve važnosti in prvega pomena. Bolj važno pa je, da se je morado žrtvovati veliko junaokih življenj in da j« vtH sovražnik veliko ile-vilo jetnikov. V duhu vidim ozke nliee malega 'm starinskega Vidma (lTdi-ne», kjer »era se nahajal pri iita-Ijanskem vrla v i lom armacku-m stanu, in te ulice so polne n^naovih in avstrijskih vojakov, ponosnih lia iy*h zmago t«r brutalnih proti poeuincmu italjanskcmn narodu. Vidim ttbdi cele reke beguncev, ki «e pomikajo naprej preko velike benetke planjave, in vidim starinska mesta ter druge reke kot sem jih videl najprvo v Franciji. nato na Poljskem, poizneje v ruakih baltiških provincah ter na Rti munskem. \ udira, kako so ceste prenapolnjene in zastavljene, do&m « vo-jafki transporti prizadevajo priboriti si pot »kozi gnečo. Vidim preplavile ženske, jokajočo ne de^o, starr mo#e, ki morejo komaj ved Uot vleči »ebe na-prey, da*ira\-no željni, da bi storili kaj dobrega za »labo in trpele krog njih. I*ah.ko M predstavljani razburjenje in opurfenje generalnega fttaba vspri^o odhoda k Vidma. DvaJcrat mi je bila dodeljena sreča, da vidim »lične stvari. Ko so prepodili ruakega velikega knera Nikolaja, vrhovnega po vili v Italiji. Kako se je zgodilo to? Zakaj se je vojna sreča na ta« ko tragičen načao preobrnila? Zdi se mi, da je vztok rumun-skega poraza isfti, ki je tudi povzročil to obžalovanja vredno nesrečo na*e zaveznice Italije. Ta vzrok pa je pomanjkanje zadostne ko-ordinacije vseh zavezniških sil, pomanjkanje popolne ko-operacije ali popolnega sodelovanja, ki je edino v stanu prinesti uspeh v vojni. Skušal sem opozoriti javnost na te slabo točko v našem boju, dokler je ležala v agoniji Kumun-ska. Pošiljal sem domov brzojavke ter izjavljal, da je privoljenje, da stopi Rumunska v vojno nepripravljena in d«, sledi nato svojemu lastnemu načrtu, naravnost iymiamje nesreče, ki-naj >>i se o-prijela naiih bander. Vpraševal sem, kaj je delal zaveomiski vojni s\ et v Parizu. To je vprašanje, ki ga stavljam tudi se sedaj. Ta .z&veznia&ki vojni svet se je oživotvorilo izrecno v namenu, da ne prepreči »lične katastrofe, kot so zadale Romunsko ter sedaj Italijo. Netmi so bili vedno v posesti neizmerne pridnosti, ki je obstajala v centralni in enotni kontroli vseh sil, ki so biLe spLoh na razpolago. Ko je stopila. BuJgarsku na stran centralnih zaveznikov, so storili Nemci vse, da ojacijo odporno silo Bulgarsse m nato se ji je dodelilo prav določeno nalogo. Ko so Nemci skuaaJi napotiti K umrujLsko, da stopi v vojno na njih strani, so ji obljubili vse, kar bi potrebovala glede vojnega mate ri j ala, s čemur bi se Rumun&ko izpremenilo v bojni »troj prve vrste. Stavili so celo predlog, da ■dajo Ruinunski na razpolago ge nerala (katerih so res potrebovali), nadalje častnike, ki bi nadzorovali tehnično službo v vojni, ar-tilerijo, avijatiko, kopanje' za kopov ter metanje bourub. Obljubilo seje konečno dva nemška armad -na zbora, ki naj bi okrepila domače čete. True translation filed with the p< t master at New York on Nor. 10, 1917, as required by t be Act of Oct. 3. 1917. Zurich, Švica, 8. novembra. — Predsednik rešilnega poljskega odbora v Varšavi, princ Sapjeha, se sedaj nahaja v Švici, da naprosi Ameriški Rdeči kriz za takojšnjo denarno pomoč, da se pomaga stradajoči Poljski. To naj bi bil dodatek hrani, katero poskuša ameriški Rdeči križ s pomočjo ameriškega državnega depart-menta, poslati poljKkim otrokom, ki trpijo veliko pomanjkanje. Prinesel je s seboj statistiko, iz katere je razvidno, da so med otro- no, ne pa kot eelo vrsto sep;u*at-nih zapletljajev. \ «oaf da je nemogoče imenovati posameznega generala, ki bi razpolagal s eelo vojaško silo zavezr-nikov, kot razpolaga general Im-dendorft* z vsemi silami centralnih zaveta! iko v. Vsi rajam pa pri naziranju, da je treba, takoj prices i z ustanovi jen jem zavezniškega generalnega štaba, kjer bi bile Zdruiene države. Aniglija, Francija in Italija enako zastopane in kamor bi lahko drugi vojskujoč: sA narodi odposlali posvetujoč-? častnike. Je m kl bl ■trani na|->redujočih MacUeaiseno- vih Čet v poletju 1915, je čisto enostavno ravutul naprej vlak, v katerem je živel s Mvojim spremstvom in *tuboiu. Vlak .««» je nahajal v gwdu, ki ga je skrival pred nedobrodošlo pozornostjo bil v poMsti zadostne avtoritete, bi nikdar ne dovolil, da bi se zgo-i se smelo dovoliti, da bi ta udaree, katerega je na svoj umani mojstrski način vpri-zoril Maekensen, padel na Italijo. Mi vai smo venieli, da se Nemčjja pripravlja na ta udaree. Ne vem, če so ltaljani v resnioi tako odločno in obupno prosili za pomoč, kot se izjavlja sedaj, vcc-dar pa mislim, da bi zanje sploh ne bilo potrebno procati za katerokoli pomot- j: zavezniške strani. <"'e bi vodili zavezniki vojno naprej kot i-eloto, no pa kot serijo različnih vojn, bi ne bilo potrebno za vuiheno izmed zavezniških ao-mad, da sploh ijrosi za kako so stroj, vlak je odsopihsl ter se ni prej »istavil. dokler ni dospel do Mogileva, kjer se nahaja ruski glavtki »tni* od onega časa naprej. Itsg kralja Ferdinanda in ru-Stumskega «rtavueg% stanu iz vasi, ki je legala trideset milj od Bukarešte, katero so .:aaedli Nemci: ni b«l tako lahek. Vse priprave »o m« vri tU z drv jo naglieo in prav v tadujMm trenutku. Na eesitath. letcih v bl i Ž iti i, so ne na dan odhoda genemlntita 4taba opozorili, da m nahajajo nemške kavalerij-i Ske pstrnle v n^prairediii bližini. JVihodnjj dan je šla nemška ka-! Valerij* teh e^taJi, a armadni P0®0"'- 1'otrehe vsake posarmezne RliMvni Muri je bil že daleC proč. Nikaks bran« u generalni štab Spominjau se, kako sem se nahajal na železniški j^taji v Plo-eiti, ka je »tvdisčr rtununske pe-trolejake industrije. V to mesto js dospel x vlakom ruminaaki ge iifT&Jni štab. Bilo je kroy aedmi vr. J*z sem zapustil glav-par ur prej ter ar o Jot2 Polanc. Lsaema, Pa. to ekeBosi ante* Ooolnlk. Moon Bon, Pn.^ Frank lUM bi fi Podmilšek. Jakoblch, Z. Jakabe. Klarlch Mat . I Magister. Bes#ng, Fn. ta ekattcn: Fr. Spenar t Koprlvftek. Hteetra, Pn,: Anton Hren. Schifrer. Tyre, Pa. ta akoBca: Alola Tolar« Weal Newten, Pn.: Joalp Joran. WIHock, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah In okofien: J. Ka*« W. Tooele. Utah: Anton PalCW. Black flhaieni. Waak.: «. Porenta. Dsvla, W. Vs. In akoBoai Jo?; roeich In John TarlelJ. Thcasse, W. Va. in akalfaai A ! Eorenchan. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon to Joeip Tratnik. Sheboygan, Wla.: Anton He, Joha Stampfel In Herinin Svetlin. West Allia, Wla.: Anton Dealar 3 j Frank Skok. Bock Serines. Wvs.: Frank ItotaM arinadc hi se videlo vnaprej ter odredilo iemu primerne korake. Take udaree, kot jiii je irvede! Macynseu, t»i se vkiedo vnaprej ter jih primertu) pariraio. MaLeri-jal bi i*, pošiljalo ua mesta,' kjer bi bil najborj |>otreb««i. Ljndl to jr vojake, hi «e pridelj^alo tej aH oni irouti, in sieer brce oziri na narodnost. priliko videti v treh letih vojne, da se je ta naer* izvrstno obne-sel. Vsled t dp a se zdi meni bistve no za zaveenik**. da ustvarijo ali VH*j vprrar^iio (po«ilcu»e, kako u-stvariti slamo centralno povelj-■srtvo, ik dejauislci obstaja na strani '»»vraiuiiva. T^-žkoče pri tem ho vresi.jci velike. Nemčija postopa s svojimi a»%«-zniki kot c vazalnima državami. 8vojo voljo jim naravnost vai-H. Avstrija, Turčija aai Bulframka SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. i . Basen koledarskega,dela ima še sledečo vsebino: kar se jim znpoiv? naša strani pa se bo kot enaki in vaiedjm. načrt. Ta »tab ho moral dok>-jtega je lahloo umevno, da bi sejčki, koliko mora doprinesti vsak j pojavile velike teikaee, če bi se posa mesni ton f m rili, in kako tok-j s naaJo oirvotviorrti enoten nnErt tika mora casledovadi. Mi potre- -^Zif^^TTbi r *****^ Pesem. Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Pramik v Petelinji vasi. Prag. Problem Alzacije Lotarinške. Ukradeno pismo. Bed. Veliki dobitek. Bazno o otrocih. Doživljaj francoskega žurnalista. Veniselos. O postanka koledarja. Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplani. Baska revolucija. Program ruske socijalistične stranke. Aforixmi Normalni potek ruske revolucije. Busija. Nemški cilji in Busija. Padec rodbine Bomanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara. Čudne pogrebne določbe.. Album. Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj sa gospodinje. Sala. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company m 82 GOBTLANDT STREET, NEW YOBK CITY, N. Y. \mmmmmmmzm&t -J ... .... p - ■ ^P'J. _ rHlAS NAftOPA, 10. NOV. 191 Slovensko Republikansko Združenje. SEDEŽ V CHICAGI, ILL. Izvrševalni odbor: Frank Boatich, Filip Godina, Frank Kerže, Martin V. Konda, Stbin Kristan, Anton »T. Terbovec, Jože Zavertnrk. Nadzorni odbor: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranie. Centralni odbor: John Ermenc, Ivan A. Kaker, Ivan Kusar, Anton Motz, Frank Mravlja, ,Taeob Muha, Matt Pogorele, John Eezel, Joseph SteblaJ, Frank Savs, Frank I'dorieh, Andrew Vidrich, Stefan Zabrie, Leo Za krajsek. Anton Zlogar. (OPOMBA. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj še »e niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s Temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov *a pisma in denarne pošiljatve je bledeči: Anton J. Terbovec, P. O.. No. 1, Cieero, III.) Slovenskemu Repub. Združenju so se dosedaj pridružile sledeče organizacije: Slovanska Narodna Podporna Jed nota; zastopnika: Anton J. Terbovee in Matt Petrovič. .Jugoslovanska Katoliška Jednota; zastopnika: Anton Motz in Matt Pogorele. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza; zastopnika: Frank I'oxtieh in Anton Zlogar. Slov en^ko Podporno Drait vo sv. Barbare in Slovanska Delavska Podporna Zveča; zastopnika: Andrew Vidrich in Ivan A. Kaker. Jugoslovanska Podporna Zveza "Sloga"; zastopnika: John Er-mene in John Rezel. Slovenski Delavski Sokol "Chicago"; zastopnik: Ivan Kušar. Slovenska sekcija Modern Woodman v Chicagi; zastopnik: Joseph Stebla j. S!oven*ka sekcija Jgoslovanske Socialistične Zveze; zastopnika: Filip God i na in Frank Sava. Društvo Slovenija i . S. I*. H. J.; zastopnik: Frank Udovieh. Slovensko samostojno mladenisko podporno društvo Danica v Chicagi; zastopnik: Frank Mravlja. Slovenski Socialistični Klub ;samostojen) in Slovenska Čitalnica v Milwaukee, Wis.; zastopnik: Leo Zakrajaek. Zveza **Slovenski Izobraževalni Dom", Franklin, Pa.; zastopnik Stefan Zabrie. Slovenski Tamburaški in Pevski Zbor "Lira" v Chicagi; zastop nik: Jacob Muha. Glasila S. B. Z. so sledeči listi: "Prosveta", zastopnik: Jože Zavertnik; "Glas Naroda", zastopnik: Ludvik Benedik; "(ila> Svobode". zastopnik: Martin V. Konda; "Proletarec", zastopnik: Etbin Kristan; '* Slovenija", zastopnik: Frank Veranič: "tW, zastopnik: Frank Kerže. Povest iz srednjega veka. ' nikogar več izuna-j varujočega ostrezja. Koeija.ii ravno hoče od okna, ko se nenadoma odpro vrata pod »jim in venkaj stopi njegov oče. Sin t>rM, da ta pozna očetova boja velja čemu posebnemu, da ga torej tudi skoraij ne bo . nazaj. In to anal tudi prežene skrb, ki ga je ves čas do zdaj še težila. — skrb namreč, kako bo neopazen od o-eeta odhajal nocoj. Kakorhitro mu tedaj oč- izpred oči izgine v temi. odmakne se od okna in pripravi za odhod. Se enkrat ozrši se po svoji mili sobi, vošči jej poglasno "z Bogom", da tožno odjekne, potem pa hiti ven, najjprvo poklieat še patra Lazara, potlej pa ž njim napotit se proti Karneku, da ga poroči še to noč. tem času je bilo v gradu že precej živahnega gibanju. Vse družinstvo, srčno vesele«"* se no- Zdravili zoper kašelj. Kadar potrebujete zdravilo zoper kalcij, tedaj potrebujete dobrega. Ntkoli m ne bos te zmotili, če zahtevate dobro preiskuieno in učinkovite zdravilo, znano Jcot Severa's 1 Balsam for Lungs Amerikanci v ognju. -000- Boj z "Nez persez" Indijanci. -ooo- Ker nosijo lepot i č nik i nekega indijanskega plemena živečega v Idaho in Washington!!, nek okras v nosu, so stnri francoski traperji, to je lovci za dragoceno divjačino, imenovali celo pleme s priimkom "Nez persez1', — to je 4 * predrt i nosovi". To indijansko pleme se je spravilo v Lapwal reserva-cijo v severnem Idaho. V onem času pa se je'našlo na tej ivservaciji zlato in na tisoče belih mož, ki niso vpoštevali nikakih postav, je pričelo vreti v reservaciji v blaznem naporu, da si v kratkem času pripomorejo do bogastva in tali koga življenja. Vsled tega je seveda tudi prišlo do spopadov z Indijanci. Dejanski se je zavrsila cela serija spopadov. Načelnik ali glavar teh Indijancev, Joseph, si je zastonj prizadeval, da bi ohranil mir. Končno pa sta on in njegovo pleme zapustila preplavljeno reservacijo ter naprosila vlado, naj posije to indijansko pleme nazaj v njegovo prejšnje domov je. Ta indijanski glavar »je bil pravi vojni ženij ter največji general ali poveljnik med Indijanci, sličen v svojem nastopu Napoleonu. Po celili mesecih pogajanj je ameriški general Ho-kard s 400 kavaleristi Združenih držav napadel to indijansko pleme v neki zaseki pri Clearwater. To se je zgodilo dne 11. julija 1877. Skozi šest dni so branili Indijanci to zaseko ter se borili proti belcem kot divje mačke. Sedmega dne pa niso mogli še nadalje vzdržati svojih pozicij ter se pod vodstvom glavara Josepha umaknili ter se izognili objemu ameriške kavalerije. Indijanci so bežali nato v del dežele, o kateri se je domnevalo, da je nedostopna za bele ljudi. General Howard pa se tega ni ustrašil, temveč jih začel nasprotno zasledovati. Zasledovanje je postalo boj na begu, ki je trajal več kot dva meseca in kojega posameznostim je sledil celi svet z največjim zanimanjem. Drugi ameriški general, "Phil" Sheridan, je bil izvrsten strateg. Boril se je z najboljšimi ter proti najboljšim generalom, ki so živeli v onem času. Klub temu pa se je izrazil glede vojnih dejanj glavarja Josepha na sledeči naČili: — .T° ?e eua najbolj čudovitih indijanskih vojn, X. Kar je Koerjan po tako nenavadnih naključjih dospel do svoje. nepričakovane, zorne sreče, do zaroke s Trebuščakovo hčerjo, živel je jako nemirno, v vednem upu in str aim boreč se s raa s seboj. Hudo ga je bolela v srce zavest, da je njegov oie zaklet sovražnik njemu najdražjih oseb. To je tem huje bolelo Kocijana, k< r je zelo ljubil svojega očeta in dobro čutil, koliko bridke nevolje in muke iim on prizadeva, kar so bili po Tiktaku izvedeli o njegovi skrivnosti, ko pa pustiti ljubijeaie neveste Ide vendar ne more in nikdar ne more^ to čuti! Ta očetova. tiho preteča nevolja mu dan in noč kakor težek kamen leži na srreu tor ga r. a vdaja s hudo skrbjo, kaj bo. Za trdno v sve^ti »i je namreč, da bo njegov oče napel vse skrajne sile. izaprečiti mu zvezo. katero on namerava za vselej coj*nje slovesnosti, je bilo že pri-skleniti s Trebuščakovo hčerjo., pravilo spodobno postrežbo pri- ... In kakor tudi ugiba in preudarja.i hajajočin.a gostoma in ju zdaj že ** že konw- ***** Y krvnihj kako bi začel, da bi oČeui manj • težko pričakovalo. TVebuščak sam ralakah P° tWl» Izpade Ido in za jeze in žalosti prizadel, sam sebi .je .pohajal po zalo okrašeni svat- lase omwJ1 nam j* pisal: "J«z priporočam Tsik»-mu, da kupi Severe va. zdrav i I ju, ker so dobra, posebno Severu v Balzam za pljuča. Boljilb ni. Moji otroci so imeli hud kaj« S j In posit islll smo razna zdravila, toda tt« Ja bilo t&staaj. Ko ubo pa kupili Severer Balzam za pijnS* y kaietj zrinil po par popit klh." » - nGteamo: "Žalim nekaj za moj katelj. Navadil« m zahUvati zdravilo po njegovem polnem im«u, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspeino zdravil k&ielj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kaftelj, kot na pr. kaželj pri influenci. vnetju sapnika, oslovskem kailju. hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke. Cena 28 in 00 centov. — V lekarnah vsepovsod. ft Geld and Crip Tablets Cfieeerove Tableto zopar prehlad« in hripo) so znane, da preženejo prehlad v o«;km Item času. Severeva družinska zdravila so naprodaj * lekarnah vsepovsod. Zahtevajte " Severe i a" prnji-hovem polnem imenu, če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravno,t od w. F. SEVERA CO., Mar Rapids, low« Dober svetE (Odlomki iz pisma.) eilj njegovih vernih želja nvu je ljubljwe hčere prihodnjo srečo rovnieo!'' m ostane nepremakljiv. V teh stiskah mu čas toliko hitreje poteka in zazori dan, za kateri je Trebušeak odločil hčerine - - -----, —M------- , . . ----------» «—— poroko ter dal pripraviti vse kar! ^d žarko razsrvitljenim. z než- mappma 1>a zfJW«- P1^ tlst» tolikokrat videla pri Vas. ko ste treba, da se on sam v mali družbi evetkami okrašenim oltar- mrtev. obleži. Nato se vsa z oblečenimi rokavicami in s klo-svojih najdražjih, obhajajo ženi-1 j«u jc m'lada nevesta v snežno- druhaI slc°71 VTat* Kg'nete na pi-o- bukom na glavi stopili pred zrea-tovanje, še enkrat vedro veseli' ^lem, avato^kem odelu klečala P016™ Pa po /apadni stram j0 predno ste odsH z doma____ bili te^aj mladi, samo mladi in ne 4'še mladi"; lili razumete t Bili ste lep mladenič,'trden, ognjevit. Vaša polt je bila sveža, ofii Živahne, in bili .sto nevtrudljivi... Imeli ste Se neko vrsti duševne nedolžnosti. Moj dragi, jaz sem bila Va-fia prva "ženska iz boljših krogov ''. Toda danes, prijatelj, so vse S Vase dobre lastnosti močno osla bele, in mislim, nekatere tudi že izginile. Moj Bog. jaz bi Vas zara-|di tega ne ljubila nič manj. Jaz | sem se z Vami postarala; vedno [ste mi bili Paul prvega dneva; »treba je bilo močnega udarca, ka-korSen me je zadel danes zjutraj, da sem se prebudila iz sanj ter začela resno razmišljati o Vas, česar sem se včeraj še branila. Skratka: to, kar ljubim na Vas I danes, to je najina inlado«^. najina mlada ljubezen. 1 Toda ona. moj ljubljeni prijatelj. Ona, ki je pravkar prišla mlada in sveža i* samostanskega penzijonata v avenue Hoche, — kaj upa, kaj pričakuje od VaR ona? Gotovo to. kar sem jaz. ko s°m Vas ljnbila, pri Vns še našla, to, kar Vam zdaj manjka, česar Vam pa jaz ne zamerim, ker ste izgubili z menoj vred: mladost!... Zahtevala bo od Vas v««- ono. kar sfe dali meni, — zahtevala bo radost ljubezni, hrezskrbnost, sve-žost telesa, veselost. Mesto tega ji bodete nudili Ijvibčka, ki je ie zelo skop, ki so mu zdravstveni in blagor izročil zanesljivim ro- 'ri ^f.*11}. P^-kay«^ 1'°- Poglejte se v zrcalo, dragi pri- oziri več kakor Ijuln-zen. ki je gle-kam nadepolnega in čislanega J*1 . .! 12 zak®tia ln jatelj, — toda opazujte se natanč- blaziran iti ima ultra- ndadeniča. Ije grajska kapelica jc J™5' nesreeni Idi v kri- no kritično, ne z onim samoljub- melanholično v.^lost, NV tajite podaj«la miren, ganljiv prizor. ^^11 razb^;roka Poh*Je ljenim ^^^ t^ga! Ha je bila najina ljubezen še včasih vesela, to je bilo posledica tega. da so naju opajati spomini; j v Vašem dragt-m malem stanova- Borgantove gore drvi navzdol. Poglejte se dobro! Videli bodete "j" v ®ti<*i Ballu «o najin smeh in potem pa priljubljeneanu Karne-jin v tiHi molitvi prosila blago- , 1 m m svojim najbližjim, iznever- siova za resni, bližajoči se trenu- ' kohk® POf^eje mladi ženm moža, ki je brezdvomno močne po- "ajinn poljubi s,- vis. ii v zraku, jenim sosedom da slovo za vselej, tek. — Aocijan Mavnn m pater La*ar stave; toda glavo ima nekoliko in zato J" mogoče, da sva se S težkim srcem, kakor še nikoli Kar se v tem splošnem pričeko- PnsPeta ^hodnlv Platl plešasto, oči lahko skaljene, kožo vedno čutila mlada. Zato ste se v življenju, je hodil Koeijan po-[vanju razlegne neznan, pritlikav- ?<>re. pr(>tl Kar zacujeta prav mal(> *a vendar !e ovonoio. tudi po vseh svojih poskusih, biti ročnega gori popu- ziti želodec ima STOje muhe znali. bu, pod kate- nevralpija se Vam pojavlja i Kaj se torej z«iaj zgodi? Vašo nega dvorišča neznana druhal K1^2"1 P^pad. Uzrsi se pnkrat a]i dvakrat na teden Toda booskušnja bila popol-jbiti — beživa, beživa se skrit V' noma brezuspešna. Že ga prešine j Ali ipredno se še obrneta kam, volja, > hudobno, da. Spopadel Se je Z glavarjem Jošephom pri Wisdom Ri- fo položiti roko na ramo pa — že Kakor večina moSkih Bto zmožni. ver in sicer dne 9. avgusta ter potisnil Indijance nazaj. — «* ni v«! OdkrehnU se mn j« bil narduWi« do skrajnosti« dekli. "™n; °0D" Kmalu pa se je njegov napad izpremenil v obupno obram- " ^ ' JL'^V . b.b peLdv« ^ ,., ^^ ho ter nato v splošno umikanje. Gibbon je naletel pri tem ^f ^v tihi moUtW « ^J^TtT^o Petintrid^efetnih. da Pa žal na bolj izurjenega m sposobnega poveljnika. ivzdi^™ o« p^tl ^T oS« in žalite poSteno žensko, tud' «• - In eod kritjem moči je nadaljeval glavar Joseph s svo- soVprcpad ' vidi dve tranli r« P" kateri Vam ni mogo.V dvomiti R*' t,fe ^ a,s- v,as b».v"fa ffna' k| jim umikanjem. Tedaj pa je prišel Howard na pomoč s giWi. o njeni ljnbesni in zvestobi. Toda i"'"ov"r,,;'1 d™.» ijub»zn. svojimi ojačenji in lov za Indijanci se je iznova pričel. ! Siv. star pastir ki pod ^ "-"vliam.Ha dostVam boZZo' ^ita"niTta Dne 20. avgusta se je Joseph zopet obrnil proti svo- tT'ob^en^S ^ ^ « ° TtUl po- V"m ves, čeprav bo ona jim zasieaovaieem, Ja niso niti najmanj pričakovali, da se la^rx^i.^ _ » • vdariati • Vi ste Htib*vnivi n« molčala in ne bo ine'-sar zahtevala. bo ustavil pri svojem begu. Druge primere'i>eJd"J °fibali- Jako prej Uničil je vladno živilsko in municijsko kolono ter na- copernice |ne najdem in upam, da pač ta a ^ ')0IT-t1- * pravil veliko škodo Predno pa so se mogli nepripravlje- Zadnja * ^a Ida - ^ ^bii ta" kakor ^ bm m vojaki zopet zbrati, je ze varno pobegnil s svojimi Ijud- ^ , k? - Vas pričela iju- mi' "Z. --^--naklon i en ost do Vaa ^ SIhvpV <,0. bltl jaz... In ^ i, moj dragi Paul. Pri svojem umikanju je izbiral vedno najbolj težka pota za belega moža. Končno je dospel do Yellowstone ▼ OGNJU. parka, docim so mu ameriški kavaleristi tesno sledili. V bližini Clark's Fork, v Yellowstone, so zadeli A-merikanci na svoje sosvražnike in na tem mestu se je u-' nela dne 13. septembra ostra bitka. Indij'anci so imeli v tem boju velike izgube, a kar je bilo še najhujše, so izgu-bili velik del svojih majhnih konj, od katerih je bil odvi- = sen končni uspeh umikanja. Prvotna ideja Josepha je bila, da bi se to indijansko , - " V — ----—---.1 — ^ . JV UMHJ uv IV/ min jauonu Kftrno jin je kdaj izvojevalo na ameriških tleh. Indijanci pleme iznebilo zasledovalcev ter nastanilo v kaki divji po-! sn skozi relo to vojno kazali pogum in izurjenost, ki je iz- j krajini, kjer bi lahko živelo v miru. Ko pa je videl, da ne ;,; n. -...... , .. --^Bniilf, stm-' ---......... ..... . ... V UUHtiU. V ognju rdečem vaa žari se svilena ti otomama, u škrlatnih tulipanov kače z želi sikajo. .Sikajo, ovirajo se rož ognjenih, rož razkošnih, i a pohotno zvija, plete se strupeni kolobar. V belih roloaih ves gorim ti in drhtim v opojni slasti — naj utrgam "vroči plamen, tvojih nedrij sladki cvet. Kot bi opij v težkih valih lil v srce mi pUuneneče — trudna strast v naročju tvojem me objela je nocoj. Ali zunaj... ▼ vročem mraku kriki in ječanje bolno — skoro noC soparno^ temno črne senc« blodijo... ..'•t"t ... .i- . ^ ;; ' * -L*. ^mS, yi M -,--- . naklonjenost do Vaa, če človek go- ° . 4 . vori z Vami. Vedno najdete bese- vmete^k .svojnii starim od- de, katerih ni mogoče smatrati za nosa^m- kl bodo "a ^ as- neodkritosrčne, vedno imate na 1)8 da prepričana s^-m. da se jeziku poklone. ki so ljudem pri- k meni. To prepričanje po- jetni. S smehljajem na ustnicah, z vzroča, da se ne čutim posebno ne-Ijubeznijo v očeh in morebiti z srečne. Zakaj to tajiti T N'ekoliko ljubeznijo tudi v srcu varate člo- nevozna sem, če mislim na malo veka. deklico, ki Vas bo objemala s svo- Pravkar sem prečitala onih pet Jimi drobnimi rokami, in na to, a9i šest pisem, katere ste mi pisali kako £i bodete Vi nekaj tednov v Scheveningea, pisma, katera ste prizadevali, da bi jo ljubili---- pisali med tem, ko ste dvorili svoji ^ na gled > na bodočnost nevesti. — Pravopisne napake so sem ^rez skrbi. Oženite se, moj v njih, toda kljub temu so krasni, dobri prijatelj, in poskusite biti ... Tak je torej v deloti ženin, wefeni; jaz Vam dovoljujem. Edi-ki naj ga ljubi in obožuje gospiea »o. tesar Vas prosim v imenu na-Claire Lavalette. Slišim Vas, kako iinp ljubezni, j to-le: Ka- mi z užaljenim glasom ugovarjate: korhitro sklenete varati svojo že- "Vraf, ne govorite o tem ženi- no, mislite na me---- nu toliko slabega, moja draga. Zdi Zakaj se kje drugje poskušati je Vam 8&mim ugajal «*ečo, ko veste, da je vae brez boljše Bes je, Paul, ugajali ste mi. Tu- l*****1''' \ ^ PtUl' V di ne tajim, da sem bila, kakor ste Vaio m m0-J0 komt bo' če Svojo ae nekoč izrajui, "van za telebana P^vo nezvestobo prihranite Svoji j ▼ Vsa." Toda ne pozabite, da ste stari priateljici. A prLAS naroda, 10. nov. 1917. # Jan Marija Plojhar. Češki spisal Julij Zayer, Slovenska-HrvatskaZveza v Združenih Državah Ameriških in Canadi. Ustanovljena 1. januar- ia 1913 v Calumet Inkorporirana 11. junija Michigan. ''^^SlP' 1916 V GLAVNI ODBOR: Pr*4atuiilk: FRANK GRKOORICH, Box 29, DodaevlUe, Mlcb. PedprcdiwdnUc: GEORGE KOTZE, m Grant Avenue. Eveleth, Minn. Prrl tajnik: ANTON GESHEL, Rorjro Block, Calumet, Micto. Za pisci k*r: MATH IAS OZAN1CH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARB AN AS, First National Bank, Calumet, Mick. NADZORNI ODBOR: L aadaernik: ANTON GERZIN. CLlsholm. Minn. II. nadxornlk: JOHN B, MALNAR, Calumet, Mich. 111. nad sun, i k : TA C L bilALTZ, 20» Seventh St-, Gala met. Mlch. POROTNI ODBOR: I. porotnik: MATH. 7.GONC. Box 423 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MlUELlO, Calumet, Mich. HI. (lorotbik: FRA\K LEVSTIK. Box 10.1, Aurora, Mln* POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMB1CH, 417 Osreola St., Ijurlum Mlek EC KAK STEFANEC, Calumet, M kit. MARKO JOTICH. < alumet. Mirh. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR JOHN S STEFANKZ. 268Vi First Avenue, Milwaukee, Wis. ODVETNIK: ANTHONY LUCAS, Calumet, Mlch. Opomha-Vx* dopisovanja. kakor tudi spremembe Manor in članic naj iwftUJajo na jr!aviw>*a tajnika: Anton Geshel. Slovenk- Croatian Union. Borgo Itl,« k. 5th St.. Calumet. Mich. Denarne poWIjatve naj «e pofilljajo na blagajnika: Vincent Arbanaa Flmt National Bank. Calumet, Mich. Pranje m novo pristopi* člane in članice naj ae pošiljajo na vrhovnega travnika : John S. Štefane«. 268^» First Ave., Milwaukee Wla \*e pritožbe naj >e pofilljajo na predsednika porotneea odbora-Matb Z*«*-, Box 423, Ely, Minn. Uradno glasilo: GLAS NARODA. IMENIK KRAJEVNIH DBU8TEV, SPADAJOČIH K SLOVENSKO HRVATSKI ZVEZL DruStvo sv. Jotefa it. 1 v Calumet, Mlch. — Predsednik: Joseph Vert In; tajnik: Joseph Stefanec ml., 8th St., Calumet, Mich.; blagajnik: John Sunlč — Druitvena aeja rwkn iVtrto nedeljo V mesecu. Društvo *nr. Matije Rtev. 2 v Baltic. Mleh. — Predsednik: Paul Lukanieh: j tajnik: Joseph Panlan. Box 27, Soutli Rang»», Mlch.; blagajnik: Math. D. Likov kh. — Društvena seja vsako prvo ■nedeljo v mesecu. DruStvo sv. FrančlSka Rt. 5 v Man>> Mtque, Mich. — Predsednik: Frank Pa- i pet; tajnik: Štefan Geshel. 229 Ced,ir1 St.; blagajnik: George Gonshe. — Društvena seja vsako drugo nedeljo v mesecu. I, DruRtvo sv. Nikole fit. 6 v Calumet.' Mich. — Predsednik: Math. Žaltz; ta] nlk: Anton P. Bttf.lč, 4807 Red Jacket Shaft Ixx-atlon: tiUijrajnik : I.uka Šte-fanec. — Dru»tvi flHKHn^^, ^ bolezni. T i ^/W* Hydrocele ali kilo zdravim !i Z ^^^pHK ^ \ v 30 urah in bres operacije. I t n Boimiri mehurja radi kata- t A Jc rib nastanejo bolezni v križu in 1 t ^ hrbtu in ostale bolezni te vrste S f - zdravim z gotovost jo. I 1 ▲T^^^r^ kevmatizem, trganje, t 1 ^ |l zasttopljknje kavi, bo. t I ^fiS^^ LBČINE. OTEKLINE, ŠKBO- i T ^ FLE ZN DftUOE KOŽNE BO- t f i LEZN2, ki nastanejo radi na. f f \ * y \ \ čiste krvi, eadravim v kratkem a 7 ' čara, da ni potrebno ležati Jas I f Slovenski adravnik. rabim 606 in 904 a krvna bo- k S lesni | ♦ Uradnae ura: Vsak daa od 9.,nra sjntraj do 8. nre I 4 svafier; t petkih ad i. aiutrad do 5. popoldne; ob nedeljah od j t 9. zjutraj do & jpepeMna, 1 i Dr. KOLEt, 638 PENN. AYE., f FITT»EUEOH, PA. J "Delaj, kakor se ti zljubi, je odgovorila Katarina. ''Mislim pa, da ne pride; prosila sem Nino. naj mu odsvetuje.*' 4*Ah, ti bolest moje duše", jt kliknila Suntarella, ''zakaj, pa zakaj?" Pa je dvignila roki nad giavo ter jih zarila v lase. in njene oči so sršele. Katarine niso prestrašile tra^ič-'ne kretnje, iskre v očeh niti ne vzkriki. Poznala jo je, zato je o-stala miina. { "Ne mogla bi se navaditi tujca v hiši; vznemirja me to"', je rekla preprosto in odkrito. | *'Saj bi niti ne videla, ko ima posebno stopnišče! In če bi vas kedaj zagledal na vrtu ali na terasi, kaj pa za to T Vam se ni treba skrivati, on se meni ne zdi lju-dojed. Nasprotno. Je ljubezniv, zelo! In ko sem to stvar omenila gospej Nini, povejte, ali ste bila takrat tudi proti mojemu naer tu?" Katarina ni odgovorila. 1 Mislila je, da s tem molčanjem pritrjuje, da popušča. "Gluho so dela", se je jezila stara sama v sebi, ker si je napačno raztolmačila molk. "ako je čudna! Ce jo razumem, dasi jo po znam od detinjstva, naj se ne ime nujem Assuuta Palmieri in naj me ne čislajo kot verno katoličanko!" Jezna je odšla, Katarina je gle-r dala za njo 7 usmevom, ki je izražal trdno vero v blizko pomirje-nje, potem je brisala svojo omarico iz ebenovine mirno dalje. Od-K prla jo je: znotraj je bil v sredi nekakšen tabernakelj in na obeh T straneh nekoliko predalcev eno • nad dnipim. V dno tabemaklja je ft bila vdelana prelepa podoba, predstavljajoča Judito pred spečim 6 Holofernom. Jndita, vsa iz slono- - vine, je dvigala zlat meč z obemn rokama k odločilnemu udarcu. 0 Mečev ostri konec se je bil slučajno izluščil in je štrlel iz ebenovi- r ne; vbodel je Katarino v prst ta- 1 ko, da je slabo vzkriknila. Nikdar ; ni bila poprej opazila, kaj se jt ' zgodilo s tem mečem. Vzela je no žiček, da bi spravila ž njim odu- - ščeno zlato nazaj do pristojnega i fino izdelanega prostorčka, todf. 3 nožiček ji je izpodrsnil in se zasa dil globoko med oba stebriča Ho • 1 ofernovega šatorčka v špranjo, k je tudi nikdar poprej ni videla i Misleč, da bo v njej kaj zaležane ga prahu, je potegnila z nožičem ' po špranji navzdol, a tu je prišla • na odpor. Dotaknivši se ga, je za-' slišala da je zaškrtnilo fino pero in zelo presenečena je izpregledala. , da vsa ta podoba ni bila drugega - nc^o vratca, ki se se sedaj prvi-: krat odprla pred njo. Ne ona, ne 1 mati ni nikdar slutila o njih. J V prostoru, ki ga je bila zapa-e> žila za njimi, je ležalo nekaj oru- 7 menelega papirja in ploščata Ška-" tla iz lepenka. Radovedno jo je is-v vlekla ter sla ž njo k oknn, jo od-[j prla, in v solncu je zalesketal pred l- njo cel zaklad zlata! Bil je tu ve-3 nec, spleten iz cvetic, ki so bile na- rejene iz zlate pločevine, tanke ka-~ kor papir, potem veriziea in dve 1 zapestnici. Izdelava teh dragotin v je bila občudovanja vredna, oči-u vidno so nastale v etmških do-1 bah. . ~ i Monsi$rnor Asftueci je bil goreč .nabiralec, obdaril je vse muzeje v [. Italiji, bil je velik starinoslovec in a tako priznan učenjak, posebno št. j kot jezikoslovec, da je bila njego-(va slava prodrla i v samostan Tri-t nita. in nekoč so mu dobre sestre L. pri njegovem tamka.šujem posetu j zvonile z vsemi zvonovi hvale in 0 občudovanja. o' "Kateremu muzeju pripada pač ;ta dragocenost", je pomislila Ka-f- tarina, ko se je probudila iz prese-e nečenja, in je pogledala na škatlin pokrov. j Kakšno presenečenje jo je čakali lo tukaj! Z lastno monsignorovo » roko je stalo tam napisano: "Svo-j ji dragi nečakinji Katarini de So a ranesi. Njen poročni nakit. Želim, 1 da bi i njim nakičena šla k oltar-* ju." -j "Moj dobri strieek!" je kliknl--fla gin jena Katarina. "Glej, imela . sem toplega prijatelja, o katerem i skoraj nisem vedela." lj Položila si je venec na glavo, o besila verižico krog vratu, osnaži-la je roki ter si pripela zapestni-Jci. Potem je gledala nase v velikem i ogledalu, zaradi starosti malo o jtenmelem, tako da je njen obraz i kakor skozi meglo ali skozi paj- - čolan zrl nanjo. To je bilo čudno! - Zdelo se ji je, da si v teh dragocenostih ni podobna, da v tem nakit-ju ni bila ona, ampak zgoilj privi- ? dek. Malce se je stresla, potem je ' šla, nakičena kakor kraljica, zopet - k omariei ter vzela orumeneli list - ki je ležal pod škatljo. Odprla ga - je in čitala. V njem se je nahajalo sporočilo - o najdbi onega zaklada. i Monsignore Aatueci je pisal: 1 "Te dragotine sem našel v etru-> škexu grobu blizu mesta Chiusi ? Tudi grob, v katerem so ležale - sem zasledil sam. Ko smo vstopili 1 so mrliči razpadli v prah, precej - ko se jih je dotaknil zrak, ki je k vdrl z: nami vred. To je morala bi . ti grobnica kakšnega lukumona - tako bogato je bil pokrit njen lastnik z zlatim nakitom in brona-»tim orožjem. Podaril sem to muzeju svojega rojstnega mesta. ; Drugi mrlič je bil žena ali paf hči lukumova. Ne vem, v koliko ae vara moja domišljija: videl sem \ to telo samo trenotek, predno je' razpadla, toda zdelo se mi je, da! sem videl krasno in mlado žensko, loeira je bil oni prvi mrlič starec,, /saj po trditvi mojega tovariša, igar oči so za hip ujele ono prvo .ruplo. » l Nisem mogel drugače, popustil 1 sam vajeti svoji obrazotvornostL Pri obedu v mestu Chiusi sem si v 1 radostni razburjenosti ob tem ple-. nu sestavil kratek roman: ona 1 mlada, krasna deklica je bila za- - aoMia in ljubeča — šla je prosto- 1 voljno za njim v sened in temo, žr-. tvovala se je, je umrla ž njim."j Katarina je končala in list ji je . malone padel iz rok, na vsem tele-: - su se je tresla od neke praznover- - ne groze, mraz je čutila na čelu, -'na prsih, na rokah kjer so se na l hajale dragotine, zdelo se ji je. - kakor bi ta mrtva deklica segala - nanjo, ji očitala, da je zakrivila v - njenem grobu svetokradež, in bi 1 jo za kazen vlekla do onega gr* 1 ba, v temo, v naročje smrti. Hite- - Ia je k oknu na solnce, da bi jo o- - grelo. Zaprla je oči. a videla se je še vedno kot fantom v onem o- 5 temnelem ogledalu. Rada bi bila ; snela nakitje, pa si ni upala seči nanj. V tem je zaslišala trkanje na| duri. Prestrašila se je, hitro jo j snela venec, verižico in zapestni-! ci, jih spravila v naročje in prikrila z obleko. Kdo bi to mogel biti? 1 "Noter!" je na drugo trkanje tiho pozvala. Duri 50 se odprle in Suntarella je vstopila z gospodom Plojhar-jem. Srečala ga je 11a stopnišču, ko je bila jezna zapustila Katarino. Pravkar se je bil pripeljal in pozdravila ga je precej s svojim' najslajšim usmevom. Smatrala ga je za svojega zaveznika. j Uslužljivo je prinesla od nekod! sveženj starih, zarjavelih kljuee\ in peljala ga je po prevotzu k vra-1 tom, ki so držala do vrtnega, eno-j nadstropnega paviljona. Tam so1 bile tri velike in svetle Sobe, o-premljene s staromodnim pohištvom, ki so ga bili nanesli iz vsega doma, iz vseh sob brez prebivalcev, izpod strehe, iz temnih čnmnat. , ) Zračne in solnčne svetlobe polne sobe so precej ugajale gospodu Plojharjn, očaral ga je pogled na vrt in daleč tja čezenj po široki valoviti kampanji, kjer je z oken videl v daljavi kipeti tri ogromne, osamele, temne pinije v nebosklon. Eno teh sob s o vabili kdaj gotovo za slikarsko delavnico, o tem je pričalo ogromno okno. ki je segalo skoraj do stropa, in je bilo oči-viduo prodrto zaradi svetlobe, da se je od zgoraj lila noter. \ "To je bila delavnica?" je vpra-šal mladi mož. "Bila je pred leti. Rajna gospa grofica je ustrežljivo dala nekoč to stanovanje v najem nekemu slikarju, ki jo je lepo prosil zanje", ie pravila Suntarella. "t'strežiji vo. Ni ji šlo za tiste borne franke najemnine, tako kakor danes kon-tesi Katarini ni do njih." i Dobra Suntarella je že pozabila, kako je pri gospej Giovannini odkritosrčno govorila o slabih časih pred tem samim tujcem, ki se je sedaj pogajala žnjim. On pa ji jt z nemim kimanjem glave pritrjeval. ' J Pozneje mi je bilo to stanova- nje odkazano za nekakšen preži-vek", je nadaljevala Suntarella. "toda Čemu ga potrebujem? Imam kraj kontesine krasno sobo; saj bi 1 ji bilo dolgočasno, ko bi stanovala i sama. Dom je velik in skoraj pra Jzen. Mimo naju dveh ne stanuje tu nih Se nego Pranetsco. dober človek, naš —" Obmolknila je. j (Dalje prihodnji«). Rojaki naročajte m na "Gina Naroda". največji slovenski dnevnik v Združenih državah. PAIN-EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in ^^ =f nadlogah. H Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na II 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane ■ iste kakovosti in da enako učinkuje. H S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo Z isto S močjo tudi JDbite. Nikar se dajte premotiti z niijo ® ceno ničvreunih ponaredb. B Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je H tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro ZDamko, a na besedo Loxol in na naše ime. g Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-B nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-^ ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. ^^^ F. AD. RICHTER & CO. ifc^ 74-SO Washington Street, New York vTV NOVE SLOVENSKA Columbia plošče za mesec oktober, poje Slov. pevsko društvo iz New Yorka. E 3492 (Zagorska 7K (Kako bom ?jubila 1 DC E 3493 (Odpiraj dekle kamrico (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba za ples: E 1640 (Jubilejski Sokolski marš (Mar5 Q~kola drugi ' E 1123 (Suast*-* ima polka 7Rp (Krasni dijaški valček ' ^ E 548 (Glasni Predu marš -rc* (Sousedska mazurka ' To so rekordi z petjem in godbo, ter Vas stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25c., skupno $4.00. Imam vse v zalogi in jih odpošljem • prvi dan vsakemu kdor pošlje svoto $4.00. Na naročilo brez denarja se ne pošlje blaga. Naročite te rekorde pri vašem ro-jaku: j 1 g IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh. Pa. • L*" * B 'ii a j siUX;^:.: j iSJ.gtrjr^a-sjsasae^aaaisjM Vestna zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In ^^^^^ t t Čisto po praviei. kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in I JM 4 posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — l«| Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin (Ptl in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati ZffrPsS* ~ VSak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora Mnfij r,uIi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se KSJH^H temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost JfrgjggM in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od- jemalca. H TRINER-JEV IBM »triiki Elixir greikega viia ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bo.ezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima i^vor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za- BSmBI HHHnlOStale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene TRINEM ■ kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče ^jASRfiZStfa* I™10' Pri ^Prtj^ neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni Ioslabelosti ter P" posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja , ■ žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo plin^, se bo ^HTER-WlME Ivsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. 4 * I V vseh lekarnah. K I TRINERJEV LINIMENT ^ESIUmi ^v I Pro^re vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, ^ I nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč f ^TTpd'vYIH* % I hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, vaiMiacvo ^ I napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od- H0RKE V1M0 lstrani utrujenost. V vseh lekarnah. * JOtCFH THIN® I TRIHE&-JEV AM TIP URIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti-I optično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na ^^^^BBBB^^^^^^ mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prut — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. ASHUH) IIEh SNICACO, ILL T Man •• - ILOTII8XO ' _J ^PjkA podp. druitvo j Mvigl svste Barbare -1 I-^ li ZEDIN JSNE DRŽAVE 8EVERNE IMiitn Bedei: FOREST CITY, PA. GLAVNI GRADNIKI: rwAmmAmn t F. S. TAC CHAR, «74 Ahmj Ar«, Rock Sprtega. W f«. PodprwlMdalk: JAKOB I>OLENC, box 181, Brougbtoa, Pa. Tajnik: FRANK PAVTjOTCIC. ho* «47 Forest City. Pa. Ponoini tajnik: AVGC8T GOHlftA, box »10, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MAJUN&Č, SHOft St. Clair Are., Cleveland, Oni«. P<«koaitl blajeajntk In r*ur«lk : ANT H'H'HEVAR, RFD. No li box 27. Brtdcefort. OUe NADZORNI ODBOR: Predsednik aads. odbora: JOSIP PETERNUL, box BO. WUlock, Pa. 1. aadnornlk: JERNEJ HAFNER, box 85. Burdtne. P*, t. Mdaornlk : IVAN GROftELJ, 883 E. ISTtb Rt.. Cleveland. OftU. POROTNI ODBOR: Predsednik poreA odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, Mineral, Kana L porotnik: FRANC TEROPČIČ. K. F. D. No. 3, box 14«, Fort BmltU, Ark, S. porotnik: JOSIP GOLOB, 191« Ho. 14tb St., Spriagftefcl. IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP T. GRAHEK- 843 K. Ohio Plttabarg*. Pa, Uradno glasilo: "G I .AS NARODA", 82 Cortlsndt St, Na« Tork. N. X. Orajron društva, odraot njtb o redni kl so naproAeol poMlJatl ras Oe-plse dlrrktno ne glamess tajnika in nikogar drugega. Denar naj ee pa po-Bije edino poten pofttnlh, ekspreenlb ali bančnih denarnih nakazale, nikakor pe nr potoni privatnih fefcor. ua naslov: Frank Pavlor«*!, Farmers * Miners National Bank. Foreet CUy, Pe V ■ tacajo, de oposljo droit veni tajniki prt poro«lin glavnegs tajnika kake poniei.JklJlvootl. naj to nrandona namenijo a redu glav. tajnika, da stssaore nspsko popra vid. (SLAS NAHODA, 10. NOV. 19 U- Ko je namreč postil jem odpri dvakrat zaklenjeno škr?njo, v kateri so bili ekspresni zaboji ter denar, je opazil Wiles med paketi riiaj-hen usnjat kovČegr- — Oh, ali imate tukaj notri tudi prtljago privatnih oseb? —- je vzkliknil začuden. — Ne vedno —- je odvrnil postiljon. — Kako to? — Zakaj delate izjemo? — To je moja stvar. — Jaz cem gospodar pošte in lahko napravim karkoli se mi poljubi. — Potemtakem morajo biti v kovčegu zelo dragoceni predmeti. — Ta kovčeg je lost onega gospoda, ki sedi poleg vas. — Kaj je notri, niti sam ne vem in men.la ludi ni treba, da hi še vi vedeli. Wiles ga je okorno pogledal. — Kaj me pa gledate, prokleto? — Ali bi mi zopet radi splasili konje? Scle ko je Tatcher energično posegel vmes, je postil jon utihnil. Četrti dan vožnje, ko se jo nahajala družba na neki visoki planoti, je nastal silen vihar. Konji so skozi visok sneg komaj privlekli pošto do prihodnje postaje. Del potuikov je zahteval sani. češ, da z vozom nikamor ne pride jo. Yuba BiH je bil pa odločno proli temu. — Kolesa so boljša — jih j*1 prepričeval. — Ali mislite, da danes vprvie vozim? — Kaj sani! — Kaj bodo sani! — Vsaka sapica jih prevrne. Tat«*her je bil odločno na njegovi strani in mu je pritrjeval v vseh ozirih. — Kdor hoče ostati tukaj, naj tukaj ostane — j<* končal Bili prerekanje — in kdor hoče vzeti sani. naj jh vzame. — Tam v skednju so sani. — Kdor se pa hoče peljati z menoj in s svežo priprego. temu ne bo žal. (Dalje prihodnjič). Srebrna ruda. KALIFORNIJSKA POVEST Spisal: Bret Harte 15 (.Vadal je vanje.) Dvanajsto poglavje. TEKMOVANJE ZA MAJNO. K>»yaly Tatrhrr j«' d«*lul od zore do mraka. — Ona mlaaa slika-» i*a. m kat. ro j< od zadetka tako zelo zanimal, je mahoma izgubila zanj ve*, svoj ča*. JMal je le za majno iu z vsemi silami skušal povspečiti, da bi n«j*itla %*ečje dobička. Carmen je to prav dobro opazila, in se ni posebno žalostila. — Mikala »n vedno Ih»Ij izpopolnjeval* v svoji umetnosti. siik^ je pro.tajaia v San Francisco in dobivala zanje precejšnje hvote denarja. — To j«» j,- 1»- bolj podžgalo. KiiimIo i.ti u» >t j** slišalo, da j«* Carmen <»dšU iz onega kraja. dov.»!a ta izguba ni jm^, htio bob-la, kajti, kot že rečeno, imel je do si i drugih *krbi kot da bi se brigal za ženske. NVk**ga <1 »-«-** s»b«-r«krga dn«- pa dobil i r. VVa-hingtona brzojavko bledeč«* vsebine: — Pridu « takoj v Wa»kuftfrton! Carmen de Ilaro. Ko se je otresel pr- Bister pogled—s — rdeča lica so znaki popolnega zdravja m popolne moči. Povesene o$i. blede lica. negotova hoja so znaki, la niste zdrav, da vam manjka moči, ki bi jo fciorali imeti. Na vas je torej ležeče, da boste zopet močan, zdrav, da imate zopet bister pogled in rdeča lica. Vse kaj morate storili, je to. da naročite za 1 dolar eno ali za 5 dolarjev šest škatelj JUVITO TABLETE in hvalili bosie oni dan. ko ste to napravili. Ako hočete pošiljatev za varovano, pošljite 10c. več. Naslov: JUVITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA. Rojake v ruskem ujetništvu prosim, če bi bilo komu kaj znano, kje se nahaja AVtJUST (JRK tiORClC, doma iz Dvora j>ri Žužemberku na Dolenjskem Sln/.il je pri 17. pr-špolku; v kolikor i.oi jc znano, je bil ujet takog v počet ku vojne mesec« avgusta 1914 v Galiciji. Od takrat nismo nič culi o njem. Ker bi jako radi izvedeli za i\ieg;i >'jf*govi bratje in sestra ter so rodxiiki. zatorej bomo- jako hvaležni za vr.ako naznanilo o njem, ali naj se pa sam oglasi, če bo izvedel za to naznanilo, svojemu bratn: Michael Gregorčič, R. F. D. No. 2, Box 20. Bridgeport, Ohio. t*. S. America. (9-12—11) Rojake v ruskem in italjanskem ujetništvu p rosim, ako kdo ve kaj poročati o mojih treh prijateljih FRANC I" J J KOŽAR, PRIMO ŽU GO 1 »REJ in JANEZU ČE BULJ. Doma so \si iz Voklega pri Kranju na Gorenjskem. Kdor kaj ve. naj md poroča, ali naj se mi pa sami oglasijo mi naslov: John Oebalj, 1026 East 61. St., Cleveland, Ohio, U. S. America. (8-10—11^ Obeta) jc kot da bi bil vkopan v zemljo. -pmrsttVajSi g« j«* za-ela |»ei"-i v^r.t Kaj dela v Washingtouu? — Zakaj se jf ravno zdaj sj>om-lol* tanj* — On j*> je zanemaril. — 1'revcč jo je zanemaril. — Kaj »•»ore ona zato, če ni on prijatelj njenega strica? V i«\i °j> žalosti h, bil kmalo prezrl pismo, ki jf ležalo na mi-Hi!« jf piiuto njegovega pra^^ln^ga zagovornika v Wiish-ingtonn. Konei* pi«.ma s*- je glasil ? Morda bi bilo potrebno, ,la bi tudi vi prišli sem. — Tukaj j«* K<«^'onii»n in par drugih. — Baje je tukaj tudi n* i k mja Viktorija Gariije. — .laz je še nisem videl. l*ra. da je dekli.-a lep* in zapeljiva. — Začela je loviti po->!anee in s.euaU»r> iu jih ima baje par že či*io na svoji strani. Tatcher je vts ogorč«*n vrgel pismo v kot. Potovanje je bilo v onih ča*ih z«'lo teža\ no. — Ker . ni bila še grajena železnica preko «-el.-ga kontingenta. *e je moral človek voditi deloma po lokalnih železnicah. «leloma [ta s Vsem potnikom j*- bil posebno znan posttljon Vuba Bili. star mo/iček, ki j.- znal ve»ln«» kaj tejwga povifiati in >e ni nikdar .loigo-čanil. Tatcherju je ponudil »edez poleg sebe. — Ne "m, če. bo prav mu sem via«i ,da je ta sedež naj.-, n.-u jro>poa iz r>acrametHa. _ fo-| leg tega je še posebej plačal zanj. — Kaj me to briga? — Jaz >cni gospodar in jaz odkazujem sedeže. — V vozu uaj bo , če se že ravno hoče voziti, pri meni pa ne bo sedel in ne bo. — Jaz tega človeka ne morem trpeti in ga ne morem. Ko smo se zadnjič nekoliko vstavili, je šel mimo kobile in jo pogledal s svojim levim očesom. — Kobila >e ga je tako prestrašila, da bi bilfc kmalo zdivjala. — Saj pravim, nesateri ljudje imajo zlodja v sebi. — On je vendar plačal, in je jM»temtakem sedež njegov. — Plačal je v poštnem uradu, toda zunaj sena jaz gospodar. — Seveda, seveda, čisto prav imate. — Vi »te kakor kapitan na ladji in kot strojevodja na železnici. — Vsak ugovor lahko smatrate za upor. Ker je začelo -nežiti. je stopil tudi Tatcher v poštni voz. — Samo poleg Ui-kegu človeka, ki je sedel v kotu, je bilo še malo prostora. _ Ta človek je bil Wiles. Tateher ni niti >lutif, da sedi poleg svojega najhujšega sovražnika. ... _ — Ali bom imel dolgo čast potovati % vami? —je vprašal WHes po prvetu pozdravu. — Jaz sem namenjen v Washington. — Da, v Washingtonu je lepo, posebno tedaj, ko se vrši zasedanje kongresa — je govoril Wiles, misleč, da bo še kaj več izvedel od svojega sopotnika. — Jaz potujem po trgovskih opravkih — je odvrnil Tatcher -i- Tudi jaz grem iz istega vzroka. — Težava je težava, ker je potov s u je tako utrudljivo. „ — Da res, človek se mora naveličati. V Pme Tree Crossing se je nekaj pripetilo, vsled česnr je bil po- Kje se nahaja moj brat JOHN KOROŠEC, ki je bil prej v Humbert. Pa.. Box Prosim ira, da mi pošlj*- I.jO rulrijev. Pošiljajte mi >"Glas Naroda ', za kateresra naj plača moj bra* Naslov: Matija Korošec, vojen linpljennvj avstrijsko j arm H, < istrogorsk. Zemskmja uprava. Voronežrikaja gub., Russia. »10 13—11) Rad aaen privatno In zaupno. « DOCTOR COWDRICK, Specialist <047 East 9th Street 4th Floor Betw. Euclid A Proapect, Cleraland, O. U^aSwo W! on ealavtilklh oP S. ur» zlutral So a avegor. Ob iwMlih sa «a. «•*«. PROŠNJA IN P0JA8NIL0. NAZNANILO. Kmetovalci m mesarji. k»t*-r: »olj«-jo živino, lahko prodajo raz-lovrstne kože po primerni ceni lovenski nmjarni. Pripeljite ko-;e aH pa otidaljeni pišite nam. Se priporočamo Hie N ottiiighani Uide & l^eatlier Company, 19112 Shawnee Ave.. Cleveland. (27-10 :*.10,17,24-11) Ohio. if. laskeea ujetništva po.^iiia svojim prijateljem svoj naslov tudi John Kramar, doma iz Sv. Kriia na Dolenjskem. Nrslov je: Jolianti Kramar, No. 16475, s< i i dat o. 4 Reparto Stretti 13 7, Asmara. Sardogna, Italia. (10 13—11) Rojake sirom Amerike, posebno pa one v Milwaukee. Wis , prosimo. Dvoraek Johan % No. 323687 * Fonda Joe No. 326806 \ QrgmkBW ^ Jankovie Mihaof 33Q68C Ka^telie Jokn No. 46706 K obi John ^. No. 260628 KovoS Frank No. 260641 Kozel Louis No. 323307 Knlovie Josip No. 880772 htnmxm Jo^p No. 44656 " Meden John No. 881014 Merkun Ante * No. 881366 Mikolieh John No. 828262. Oawald Late Pin tar • No. 330843 Ranch Math. No. 260622 Ream an Frank No. 44296 Samide Frank No. 380721 Sinčič John No. 880762 SponiM Real No. 328894 Sparmblek Jo« No. 830661 Starčevič Johan' No. 331070 Tehler Anm No. 828896 Turk Charlaa No. 880861 Tludk hba No. 2006*7 kl jo pooblaščen aprejemati naročnino so "Glaa Naroda" in ipdajati tozadevna potrdila. On jo prod M ie večkrat prepotoval države, v katerih ao na£ rojaki nooeljani in jepoveoddobropoenaa. Upstijo, da mm. bodo Bi rojaki t vaeh osi " ll^ieni^^—__