MDllM pIllAMU v gotovtaL Leto XVIIIm št. 212 Ljubljana, sobota 11. septembra 1937 Cena 2 Din upiavoistvo, ujuDtjtma, tuialljeva ulica A — reiefou St. 8122, 8123, 3124. 312d, 8120. Inaeratnj oddeteK: LJubljana, Seten-burgova UL 6 — TeL 1392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka olica St. 13 — reiefOD St. 2455. Podružnica Celje: K oceno va uL St i Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana St. 11.842, Praga čislo 78.180, W!en St 105 24L Sredozemska kriza Zadnje tedne je nastala v Sredozemlju zaradi španskih dogodkov in v neposredni zvezi ž njimi napetost, ki nas precej spominja na ono izza abesinske afere. Ozadje je drugačno, problemi pa so isti. Kakor je tedaj Velika Britanija posegla v višek napetosti s sklenitvijo posebne sredozemske pogodbe o medsebojni pomoči, tako sta se tudi sredi sedanje sredozemske napetosti zatekli francoska in angleška diplomacija k podobnemu sredstvu, ko sta se odločili za sklicanje sredozemske konference. Po zamisli Pariza in Londona naj bi se nova konferenca omejila v prvi fazi samo na najnujnejše delo za ohranitev miru v sredozemskem bazenu. S tem bi se španski krizi odvzela sedanja ostrina in bi se nato morda vendarle našla osnova tudi za kak širši sredozemski sporazum. Piratstvo, ki se je v poslednjem času razvilo v zapadni in celo v vzhodni polovici Sredozemskega morja, začenja že resno ogražati vso plovbo po tem morju. Najnovejši incidenti z nekaterimi angleškimi in sovjetskimi parniki vzbujajo med diplomati upravičeno zaskrbljenost. Razumljivi sta zlasti zaskrbljenost in vznemirjenost, ki se polaščata Pariza in Londona. Sredozemski problem se pred njima tudi to not oo^vlja kot tipični prostorni, strateški problem Obe ga tudi presojata predvsem s te^a vidika. Sedanje piratstvo resno ograža tako francoske zveze z Afriko kakor an gleške od Gibraltarja proti Daljnemu vzhodu. Angleška zaskrbljenost je tem večja, ker je izbruh japonsko-kitajske vojne na mah silno prizadel angleške interese tudi ob Pacifiku. Tako se ob enem nerešenem problemu kopičijo novi in vprašanje obrambe in zavarovanja interesov velikega britanskega imperija postaja od dne do dne bolj kočljivo. Ves ta neugodni razvoj zahteva naglp odločitve. Na napade »neznanih« podmornic je Anglija že reagirala s povečanjem svoje sredozemske mornarice toda za zavarovanje imperija so potrebni še drugi koraki. Priprave nanie pa zahtevaio časa. Ob primernem upoštevanju te okolnostl Iažfe razumemo angleško previdnost, da ne rečemo neodločnost v mnogih tekočih zadevah, v katerih je prizadet prestiž britanskega imperija. Tedaj tudi razumemo. zakaj se Anglija tako krčevito in s tolikšno ljubeznijo opri jemlje slehernega novega pomirjevalnega ali za vlačevalnega predloga. Eden izmed takih predlogov je najnovejši francoski predlog o sklicanju posebne konference vseh sredozemskih držav, ki naj bi se čimprej sporazumele glede skupnih ukrepov za zavarovanje plovbe v Sredozemlju in za preprečenje nadaljnjih piratskih podvigov, ki so v polnem nasprotju z veljavnimi mednarodnimi določbami. Program konference je potemtakem čisto neposreden, zajem-ljiv. Njen neposredni namen ni morda sklenitev kakega političnega pakta med sredozemskimi državami, temveč zgolj tehnični sporazum o ukrepih proti piratom, in to brez ozira na njihovo pripadnost k tej ali oni državi. To, kar želita Francija in Anglija praktično doseči s svojo pobudo o sredozemski konferenci, se dejansko omejuje samo na omiljenje napetosti, ki je nastala v Sredozemlju v zvezi z najnovejšim razpletom španskih dogodkov. Obema je kot neposredni cilj še vedno pred očmi samo omejitev španske državljanske vojne, da bi zaradi nje ne nastala nevarnost za njuna pota v kolonije. Toda tudi ta skromnost je danes že tako komplicirana, da utegnejo nastati na novi konferenci najmanj enake težkoče, kakor so se že pojavile na londonskih zasedanjih odbora za nevmeša-vanje, ki je že nekaj časa popolnoma mrtev. Vprašanje italijanskega in nemškega sodelovanja, ki je po poslednjih odgovorih obeh vlad izključeno, bo tudi tu paraliziralo sleherno pobudo ostalih dveh velesil, ako se tudi onidve ne odločita za samostojne in odločne ukrepe v obrambo svojih interesov. 2e v preliminarnih razgovorih med Londonom in Parizom se je pojavilo kočljivo vprašanje, koga naj Francija in Anglija povabita na konferenco: samo sredozemske države ali tudi one, ki posredno meje na Sredozemlje, torej Rumunijo in Rusijo, ali pa celo samo nekatere sredozemske države. Rusija, Španija in Nemčija so povzročale največje težave. Prva je na dogodkih v Sredozemlju nedvomno močno interesi-rana, toda njeno sodelovanje je odbilo Italijo in Nemčijo. Španija je razcepljena v dva tabora: kateri naj pride v poštev? Povabilo smo valencijski vladi bi odbilo Italijo in Nemčijo; povabilo obema španskima taboroma pa bi pomenilo indirektno priznanje Francove vlade kot vojskujoče se stranke. Zato ni bil povabljen noben španski zastopnik. Sodelovanje Italije brez Nemčije, dasi ta ni sredozemska država in tudi nima tam svojih posebnih interesov, bi pomenilo v sedanji mednarodni konste-laciji afront proti osi Rim - Berlin. Sovjetska nota v Rimu je položaj še bolj TEŽKI DNEVI ZA ŽENEVO V ospredju sedanjega zasedanja Društva narodov sta pritožbi Kitajske in Valencije •v Ženeva, 10. septembra, o. Davi ob 11. se je za zaprtimi vrati pričelo redno zasedanje sveta Društva narodov. Zasedanju predseduje vodja španske delegacije, predsednik republikanske vlade Negrin. Na današnji seji je bil določen samo dnevni red. Med drugim sta na dnevnem redu kitajski protest zaradi vpada Japoncev na kitajsko ozemlje in španski protest proti Italiji zaradi njenega posrednega ali neposrednega sodelovanja pri p^slečlnjih incidentih na Sredozemskem morju. Zanimivo je, da se je zbralo v Ženevi tudi zelo mnogo Japoncev in da je japonski poslanik v Bernu sodeloval pri današnji seji sveta Društva narodov kot opazovalec po zgledu ameriškega poslanika v Bemu. ki že vsa leta prisostvuje zasedanjem sveta in skupščine Društva narodov ter poroča o njih v Wnsh>nTa, IT. fif. 1937. Gobbels o glavnih sovražnikih Nemčije Poziv nemškega propagandnega ministra vsej Evropi za borbo proti židovstvu in boljševištvu Berlin, 10. septembra, b. Na nacističnem kongresu v Niirnbergu je imel propagandni minister dr. Gobbels govor, v katerem je z vso ostrostjo nastopil proti vsem sovražnikom nemškega nacizma. Izvajal je med drugim: Mednarodni boljševizem nepričakovano hitro narašča. Nemški nacisti so še vedno obsojeni, da pridigajo svoj klic vpijočega v puščavi. Tako zvana valencijska vlada ni nikaka vlada, temveč samo izvršni komite boljševiške organizacije. Rdeča Španija ni nikaka država v mednarodnopravnem smislu, temveč nasilno od španskega naroda odključeno ozemlje, ki ga bodo legalni zastopniki prave Španije kmalu spet osvojili. Absurdno je očitati Nemčiji, da želi uvesti v Španiji narodni socializem, si tam zagotoviti potrebne vplive ter končno anek-tirati nekatere španske pokrajine. Nemčija ne bo nikdar dopustila, da bi si komunistična internacionala ustvarila na zapadu kako operacijsko bazo. Zato je po našem mnenju priznanje pravic vojskujoče se stranke generalu Francu nekaj več kakor navadno diplomatsko dejanje, kajti nastop rdečih v Španiji predstavlja samo eno izmed faz od Moskve napovedane svetovne revolucije. V boljševizmu se židovstvo uveljavlja kot njegova inkarnacija. To, kar se dogaja v Španiji, zbuja grozo in odpor. V Španiji niso več na delu ljudje, temveč satani, ki so nad svet spustili nerazumljivo in tajin-stveno usodo, da bi bičali in trpinčili narode, da bi jih po tej poti spravili do drugačnega prepričanja. Gobbels je nato prešel na fantastične številke o oboroževanju Rusije in o njenih podporah rdečim v Valenciji. V tej zvezi je obdolžil tudi Češkoslovaško, da podpira to rusko akcijo. V vrsti držav, ki podpirajo rdečo Španijo, pa je navedel tudi Francijo, Anglijo, Holandsko in celo Švico. Silno se čudi, da sta se znani indijski pesnik Ra-bindranat Tagore in canterburyjski škof izrekla za rdečo špansko vlado in celo izjavila, da valencijska vlada ni protiverska. Res pa je, je nadaljeval Gobbels, da je bilo v Španiji umorjenih 17.000 duhovnikov in 11 škofov, v Rusiji pa celo 42.000. Cerkve bi morale biti hvaležne Hitlerju, da jih skuša obvarovati pred njihovimi sovražniki. Namesto tega neprestano posegajo na pri knezu namestniku Beograd, 10. septembra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadi-novič je v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Dragana Protiča odpotoval na Bled. Dopoldne ga je v gradu na Brdu sprejel v avdijenci Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Vojvoda Vttkovic f Beograd, 10. septembra, o. Na Cetinju je bil danes svečano pokopan bivši brigadir črnogorske vojske vojvoda Miijutin Vukovič, ki se je pred dvema dnevoma ponesrečil z avtomobilom na cesti iz Kotora na Cetinje. Vojvoda Vukovič je bil brat zadnje črnogorske kraljice Milene in stric sedanje italijanske kraljice Jelene. Profesorji pri ministru prosvete Beograd, 10. septembra, o. Včeraj in danes je bila v Beogradu seja centralnega odbora Jugoslovenskega profesorskega društva. Seji je predsedoval podpredsednik Marink ovič, ker je bil predsednik Kneže-vič pred kratkim upokojen. Po zaključku seje so člani centralnega odbora obiskali prosvetnega ministra Stošoviča. Razgovor z ministrom je trajal cele tri ure. Predložili so mu resolucijo, v kateri zahtevajo za profesorje stalnost v službi, avtomatično napredovanje ter ureditev vprašanja šolskih knjig, itd. Minister jim je odgovo-voril, da vsekakor želi sodelovati s profesorskim društvom in da bo njegove zahteve pozorno proučil. Odhod Inž« šneler ja iz Zagreba Zagreb, 10. septembra, o. Danes opoldne je odpotoval iz Zagreba v Beograd novi pomočnik prometnega ministra inž. Mato šneler, dosedanja direktor zagrebške železniške direkcije, železničarji so mu priredili naravnost manifestativno odhodnico. že snoči se je vršil poslovilni večer, ki se ga je udeležilo okrog 300 ljudi. Danes opoldne pa se je na postaji zbralo več tisoč železničarjev, ki so prirejali velike ovacije svojemu dosedanjemu šefu. Tudi na drugih postajah zagrebške direkcije so železničarji z godbami na čelu pozdravljali inž šnelerja. Zagrebški železničarji so ob tej priliki ustanovili podporno društvo Mato šneler. Šneler sam je bil izvoljen za njegovega častnega člana in ustanovnika. Zagrebški listi pravijo, da je inž. šneler v Zagrebu užival splošne simpatije, ker je znal vedno ščititi železničarja pred vsakim političnim preganjanjem. Koncert mariborskih harmonikarjev v Beogradu Beograd, 10. septembra, p. Mariborski mladi harmonkarji, ki nameravajo odpotovati v Ameriko na večjo turnejo, bodo pred tem priredili v Beogradu dva koncerta v okviru ustmenih dečjih novin in sicer 18. t. m. Koncerta bosta v dvorani Kolarčeve ljudske univerze. Nova reforma v proizvodnji cigaret Sarajevo, 10. septembra, o. Kakor se je zvedelo, namerava monopolska uprava umakniti iz prometa vse vrste cigaret, razen cigaret Drina. Vardar. Morava in Drava. Cigarete Drava bodo znatno zboljšane. tako da bodo po kvaliteti med sedanjimi cigaretami Zeta in Ibar. Nove cigarete Drava se ^Ssk, predajale po 8 komadov za 1 Din. državno področje in izvršujejo dejanja, ki so nasprotna tako njihovemu nauku, kakor njihovemu resničnemu poslanstvu. Vseh španskih grozodejstev so krivi samo Zidje, ti uničevalci kulture, parasiti narodov in kvas vsega razdiranja. Zid je plastični demon človeškega propada. Nepojmljivo je, da tega zapadni liberalizem ne vidi. V Hitlerjevem imenu pozivam vse narode Evrope v boj proti mednarodnemu boljševizmu, proti židovskemu boljševizmu. V Nemčiji je ta boj zmagoslavno že izvojevan, v Italiji, na Japonskem, v Avstriji, na Madžarskem, Poljskem, v Braziliji in Turčiji pa se uspešno vrši. »Evropa, zbudi se!«, je zaključil Gobbels svoje ideološke izpade proti nasprotnikom nemškega nacizma. Schmidt pri Gorfngu Dunaj, 10. septembra, b. Avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt je nenadoma odpotoval v Berlin. Dunajski listi so najprej objavili samo kratko vest, da gre za ureditev nekih Schmidtovih osebnih zadev v Nemčiji, da nima obi.sk nikakega političnega pomena in da se bo dr. Schmidt že v soboto spet vrnil na Dunaj. Danes pa je izšlo uradno sporočilo, ki potrjuje domneve o Schmidtovem sestanku z generalom Goringom in napoveduje njegov povratek. V političnih krogih spravljajo Schmidtov obisk v zvezo z napovedanim Mussolinije-vim obiskom v Nemčiji kot nekakšno informativno potovanje, ki naj služi avčtrij-sko-nemški izmenjavi misli o sedanjem mednarodnem položaju. Doznava se nadalje. da je Schmidt odpotoval v Berlin na izrecno Šohuschniggovo željo. Razgovor z generalom Goringom je bil, kakor pravi poročilo. zelo prijateljski. Poostreno nadzorstvo cb avstrljsko-nemški meji Dunaj, 10. septembra, o. V poslednjih dneh so pričele obmejne oblasti izvajati poostreno nadzorstvo nad potniki, ki potujejo v Nemčijo. Mnogim so bili odvzeti potni listi. Kakor trdijo, se je moralo vrniti 50° potnikov z obmejnih postaj nazaj v svoje kraje. Pravijo, da je ta akcija avstrijske policije v zvezi z nurnberškim kongresom narodne socialistične stranke. ZMižanje med Madžarsko in MA Budimpešta, 10. septembra, b. Včeraj je madžarski zunanji minister pred svojim odhodom v Ženevo sprejel v daljši avdienci madžarskega poslanika na rumunskem dvoru dr. Bardossvja, ki mu je poročal o svojih sinajskih razgovorih z zunanjimi ministri držav Male antante. Kmalu nato se je dr. Bard»ssy podal tudi k ministrskemu predsedniku Daranvju. V političnih krogih pripisujejo tem razgovorom velik pomen, ker sodijo, da so v neposredni zvezi s poslednjimi vestmi o bližnjem sporazumu med Madžarsko in Malo antanto. Kakor znano, se bodo zadevna pogajanja nadaljevala v Ženevi. Danes se je celo izvedelo, da je ru-munski zunanji minister odnesel s seboj v Ženevo že povsem konkretne predloge za zbližanje in pomirjenje med Madžarsko in njenimi sosedami iz Male antante. V uradnih kroeih izražajo zadovoljstvo nad pravkar srečno zaključenimi pogajanji za novo trgovsko pogodbo s Češkoslovaško, ki je že parafirana. Van Zeeiand dobil zadoščenje Bruselj, 10. septembra. AA. Senat je davi po celonooni seji sprejel resolucijo, ki daje popolno zadoščenje predsedniku vlade Van Zeelandu zaradi napadov opozicije. V političnih krogih govore, da misli Van Zeeiand, čeprav je v parlamentu dobil popolno zadoščenje za neupravičene napade v zvezi z Narodno banko, že jeseni odstopiti in se sploh umakniti iz političnega življenja. Nuncij Pelegrinetti pri papežu Rim, 10. septembra, o. Papež je davi sprejel v avdienco nuncija msgr. Pelegrinettija, ki mu je poročal o položaju in poslednjih političnih dogodkih v Jugoslaviji. Maršal Petain v Švici Bern, 10. septembra. AA. Maršal Petain, ki je prisostvoval švicarskim manevrom, je danes obiskal predsednika švicarske konfederacije. Opoldne trnu je priredil francoski poslanik obed, ki so se ga udeležili tudi predsednik Švice in člani zveznega sveta. Ustanovitev društva slepih intelektualcev Beograd, 10. septembra, p. Snoči je bila v Domu slepih kralja Aleksadra v Zemunu ustanovna skupščina društva slepih intelektualcev in gospodarstvenikov. Za predsednika je bil izvoljen upokojeni podpolkovnik Lujo Lovrič. Pred koncem meseca bo v Beogradu prvi vseslovanski kongres slepih intelektualcev, na katerem bo ustanovljena njihova vseslovanska zveza. Kongresa se bodo poleg naših udeležili tudi Češkoslovaški, poljski in bolgarski zastopniki. Udruženje se namerava včlaniti v balkansko in v mednarodno zvezo slepih intelektualcev. Zagrebški dnevnik naprodaj Zagreb, 10. septembra, o. »Narodne no-vine«, službeni list banske uprave, so objavile oglas uprave konkurzne mase Jugoslo-venske štampe d. d., da se bo prodal dnevnik »Morgenblatt«, ki je sedaj last Jugo-štampe. Interesenti morajo v roku 8 dni po objavi tega oglasa predložiti konkurzni upravi obvezne pismene ponudbe. Vsa potrebna pojasnila dobe pri Josipu Lakata-šu, namestn:ku konkurzneea upravitelja. I Beležke Skepsa krščansko socialnega glasila Tednik krščanskih socialistov »Delavska tiavica« piše o akciji za novi ljubljanski olodvor. Po njegovem mnenju bo ta akcija kmalu zaspala, kalkor so zaspale doslej vse akcije za rešitev raznih perečih vprašanj v Slovenij"'. Pisali so,« pravi med drugim lisrt, »da mora postati poglobitev ljubljanskega kolodvora vsenarodna zadeva, potem bo pa uspeh. Sedaj pa že čitamo, da bo treba vso stvar napraviti stopnjema, češ da je izvršitev v eni potezi predraga. Čudno je to! Pri nas v Sloveniji dvigamo zadnja leta vse mogoče akcije: za boln;šni-co, za univerzo, za medicinsko fakulteto, za to in ono železnico in cesto itd. Skoraj za vsako pero je že treba akcije. Dobimo pa na vse pritiske komaj več ko — figo. Od drugod ne slišimo o nobenih akcijah in narodnih zadevah, ampak samo o načrtih in odobrenih kreditih, o polaganju temeljnih kamnov in pa o otvoritvah. Zakaj taka razlika?« Odgovor na to vprašanje je čisto enostaven in je gospodom okrog Delavske pravice ravno tako dobro znan kakor vsej ostali javnosti, ki zna z lastnimi očm: gledati. »Raje brez knjige, kakor prevod iz srbohrvaščine" Pod tem naslovom piše celjska »Nova doba« v svoji zadnji številki; »Slovenec« se je v uvodniku od srede 8. septembra zopet široko razpisal o stiskah naše srednje šole in pomanjkanju potrebnih slovenskih učbenikov. JNS je naravno zopet kriva in odgovorna, da jih še nimamo. Bog bodi zahvaljen, da JNS še vedno živi, četudi smo jo že tolikokrat pokopali. Kdo bi naj bil sicer odgovoren za nesrečo in zlo! »Slovenec« je v velikih skrbeh, kako izgleda, slovenski študent, ki pride iz take srednje šole in kakšne narodnosti je pravzaprav taka amfibija. Iz naš© srednje šole ne bodo več prihajali Slovenci in Slovenke, ampak neka čudna dvo- ali trobitja. Smo v začetku novega šolskega leta in od povsod prihajajo poročila, kako silno je zopet letos naraslo število dijaštva v naših srednjih šolah. V svojih izvajanjih pravi »Slovenec«, da moramo načelno odkloniti vsak slovenski prevod srbohrvaških učnih knjig, ker ne moremo dopustiti pri mladini občutka manjvrednosti, da bi ji solili pamet profesorji bratskih narodov. V kolikor torej res nimamo slovenskih učnih knjig za srednje šole, bodo pač naši študentje spet pisali med poukom, doma potem poskušali prepisovati čitljivo in na lepše, da si tako ustvarijo neko površno in nezadostno nadomestilo za manjkajočo učno knjigo. čez dober mesec se začnejo tudi predavanja na naši slovenski univerzi v Ljubljani. Tudi tam nam v izvestnih panogah primanjkuje znanstvenih učnih slovenskih pripomočkov. Univerze v Zagrebu in Beogradu so mnogo starejše in danes že lahko rečemo, da razpolagajo z bogato znanstveno literaturo, seveda srbskohrvatsko. Po načelu in receptu, ki naj se uvede v srednje šole, se tudi slovenska akademska mladina ne sme poniževati pred brati in se naslanjati na njihova znanstvena dela in učne knjige, zato pa mora segati izključno po nemških znanstvenih delih in nemških učnih knjigah, v kolikor še nimamo lastnih slovenskih. Po »Slovenčevi« teoriji o narodnem duhu in slovenskem ponosu je tako prav, pa naj se muči in trpi slovenski študent , brez učne knjige, ali pa sega po nemški, Konference v Zagrebu Kakor nam poročajo iz Zagreba, je včeraj prispel tja znani staroradikalni prvak dr. Laza Markovič. Imel je več sestankov z voditelji zagrebške združene opozicije, z avtomobilom pa se je peljal tudi v Kupi-nec k dr. Mačku, s katerim se je delj časa razgovarjal. Markovičev obisk spravljajo v zvezo z znanimi vestmi o novi akciji za tesnejše sodelovanje med zagrebško in beograjsko združeno opozicijo. V enako zvezo spravljajo nekateri tudi informacijo, ki je prišla danes iz dr. Mačkove okolice, da se bo namreč dr. Maček že v ponedeljek vrnil v Zagreb. Po drugih vesteh pa bo ostal v Zagrebu samo par dni, potem pa se odpeljal v Rogaško Slatino, kjer se bo zdravil dva do tri tedne. Razočaranje iz Relgije Čitatelji se bodo še spominjali, kako silen porar. so pred m eci doživeli belgijski fašisti, reksisti, pri naknadnih par-a^ien-tarnih volitvah v Bruslju. Reksisti tega udarca niso mogli preboleti. Njihov razvoj se je ustavil in je začel, kakor soglasno ugotavljajo vsa poročila, vidno hirati. Voditelja Degrella drug za drugim zapuščajo njegovi sodelavci. Degrelle je zaradi tega zelo hud in je tem »nezvestim« napisal zelo oster članek. V njem pravi, da ni na nikogar navezan in da se nima nikomur za ničesar zahvaliti, pač pa se morajo drugi zahvaliti njemu za vse, kar so postali. Nato napoveduje: »Dosedaj v reksističnem pokretu ni bilo diktature, odslej pa jo bom pričel res izvajati. Odstranil bom iz svoje ol"olice vsakogar, ki se mi ne bo slepo pokoril. kakor za vržem ponošen klobuk ali pošvedrane čevlje.« Razpadanje reksističnega pokreta bo vzbudilo tudi med nekaterimi Slovenci veliko razočaranje in obžalovanje, saj sta na primer »Slovenec« in »Slovenski dom« ponovno z zelo toplimi simpatijami pisala o belgijskih fašistih in jim pela prave slavospeve. Pa še več, nekateri njuni mladi prijatelji so bili tako navdušeni, da so šli, seveda ne na svoje stroške, osebno v Belgijo študirat s-reksistični čudež«, da bi po njegovem vzoru poskušali prerod iti tudi slovenske fante. Njihovo razočaranje je zato pač razumljivo. Ranjaluška »Otadžbina" v novih rokah Ponovno smo že poročali o pisanju ba-njaluškega tednika »Otadžbine«, ki ostro nastopa proti znanim predlogom zagrebških intelektualcev glede nove ureditve države. »Otadžbina« se protivi morebitnemu ukinjenju vrbaske banovine in obnovi nekdanje Bosne in Hercegovine s Sarajevom kot glavnim mestom. Med lastniki »Otadž-1 bine« je bil eden najvplivnejši prota Kec-manovič, voditelj Pribičevičevcev v vrba-ski banovini in ugleden član vodstva zagrebške združene opozicije Mačkovski li- Prepovedana slovenska kulturna prireditev na Koroškem 6 Koroškega nam pišejo: »Koroški Slovenec« je v svoji Številki 1. t. m. prinesel na čelu lista sledečo kratko notico: »Pevska in tamburaška prireditev v škofičah, določena za popoldne Male Gospojnice' (8. sept.), se vsled nepredvidenih težkoč ne vrši. Novi termin prireditve z istim sporedom javimo v do-glednem času. Pevce, tamburaše, kakor tudi vse prijatelje našega kulturnega živ. ljenja prosimo še nadaljnje discipline in naklonjenosti. Osrednji odbor Slov. prosvetne zveze.« Iz navedenega obvestila ni mogoče posneti, zakaj se prireditev na določeni dan ni mogla vršiti. Lahko bi se -sklepalo, da je nastala napaka v organizaciji ah celo, da se je pojavil kak nesporazum med samimi prireditelji. Ker je bila prireditev zamišljena kot velika kulturna manifestacija za velik kos slovenske Koroške, do vsekakor zanimivo, kako komentirajo domačini v škofičah nastalo spremembo. Znano je, da se je lani približno v istem času vršila ravnotam podobna kulturna prireditev. Ogromni uspeh je razburil okoliške narodne odpadnike in Nemce in posledica te rezdraženosti je bil umor slovenskega pevca Miheja Habiha, ki so ga na poti proti domu zahrbtno napadli in pobili do smrti, čeprav je sodišče odločno zanikalo, da bi bili pri tem uboju kakršnikoli nacionalni momenti igrali vlogo, je vendar upravičen sum, da je oblastem lanski dogodek služil kot dobrodošel povod, da bi v bodoče ne dovoljevale podobnih prireditev. In res potrjujejo škofičani, da so oblasti prireditev prepovedale. Med drugim navajajo, da oblast utemeljuje svoj postopek s tem, d'2< je večina prebivalstva prireditvi sovražno razpoložena in da zato oblast ne more prevzeti odgovornosti za mir in red. Poleg tega se baje sklicuje na to, da to ni bila več kulturna prireditev, temveč slovenska nacionalna propaganda, ker se je pričakovala velika udeležba. Kako stojijo v resnici stvari? Prireditev je bila od vsega početka zamišljena kot počastitev slovenske koroške pesmi, šest pevskih zborov z blizu 100 pevci se je vneto pripravljalo za ta nastop, sedem tamburaških zborov se je z enako vnemo vadilo v ta namen. Za tako delo je treba idealizma in požrtvovalnosti. Kljub napornemu delu na polju so se fantje in dekleta vestno vadili in vse okoliško prebivalstvo je že nestrpno čakalo dneva prireditve. Kako je mogoče s tem dejstvom spraviti v sklad zagovor oblasti, da je »večina prebivalstva prireditvi sovražno razpoložena«? Kar se tiče domačinov samih, bi imeli od prireditve veliko gospodarsko korist. Baje je bil čisti dohodek namenjen občini. K temu pride skupiček v javnih lokalih, ki ga gotovo ni mogoče podcenjevati: tisoč gostov za majhno vas že nekaj pomeni. Zato je splošno prepričanje, da so si domačini prireditev v tem obsegu izrecno želeli, tembolj ker so nastopi nemških društev v tem pogledu odločno razočarali. Celo ko so svoječasno z velikim pompom organizirali prenos iz škofič po vseh avstrijskih radijskih postajah, se je zbralo vsega 40 ljudi... Kako pa je s »slovensko propagando«? Kskor (pripovedujejo škofičani, so imeli namen povabiti na prireditev tudi predsednika zvezne republike Miklasa, ako bi se v tem času še nahajal na letovanju ob Vrbskem jezeru, Iz tega je razviden izrazit kulturen značaj prireditve, če pa odsev slovenske kulture naravno vpliva na narodno samozavest, se to najbrže še ne more imenovati »slovenska propaganda«. Je pa še nekaj drugih zanimivih okol- sti so ga zaradi pisanja njegovega lista seveda hudo napadali. Ni znano, ali se prota Kecmanovič s pisanjem lista strinja, ali pa je morda z zahtevo po spremembi tega pisanja ostal med lastniki v manjšini. Dejstvo je, da je pisala »Otadžbina« še dalje v istem duhu. Sedaj pa poročajo, da je prota Kecmanovič izstopil iz njenega izdajateljskega konzorcija. Namesto njega so vstopili v konzorcij nekateri predstavniki jugoslovenske politične ideologije, med nji-m: tudi Djoika Koljevic, predsednik bano-vinskega odbora JNS za vrbasko banovino. Proces brez konca Po treh mesecih se je v sredo nadaljevala pred sarajevskim sodiščem razprava po tožbi poslanca prote Milana Božiča proti sarajevskemu nadškofu dr. Šariču. Prota Božič je tožil nadškofa dr. Šariča zaradi klevete, ker je v svojem pismu sv. stolici napisal med dnugim, da On (Božič) »mrzi katolike in katoiičanstvo«. Sodnik je ponovno poskusil doseči poravnavo med oljema strankama, njegova prizadevanja pa so bila zaman, ker je zastopnik obtoženega nadškofa odklanjal izjavo, da njegov klijent ni hotel žaliti Božiča. Na razpravi v sredo ie bilo največ govora o tem, dali odgovarja prepis inkriminirane-ga pisma, ki ga je izročil tožencu neki bosanski frančiškan, originalu ali ne. Po dolgih dvogovorih zastopnikov tožitelja in obtoženca je sodnik zaključil razpravo in napovedal sodbo za prihodnji dan. Na veliko presenečenje sarajevske javnosti, ki je pozorno zasledovala potek tega procesa,, ki je stvarno samo odsev borbe med sarajevskim nadškofom dr. Saričem in bosanskimi frančiškani, pa je sodišče sodbo znova od-godilo. Postavilo se je na 6taližče, da ne more izreči sodbe- dokler ne dobi originalnega pisma nadškofa dr. Sariča Vatikanu. Original bo skušalo pribaviti sodišče preko ministrstva pravde in ministrstva za zunanje zadeve. Seveda pa bo ostalo samo pri poskusu, ker je znano, da vatikanska diplomacija, kakor tudi vse ostale na svetu ne dajejo aktov iz svojih arhivov na vpogled ne svojim in še manj tujim državljanom. Madžarske šolske zahteve Novosadski listi poročajo, da se je oglasila pri namestniku bana dunavske banovine večja deputacija voditeljev madžarske narodne manjšine. Izročila je banu spomenico, ki vsebuje madžarske šolske zahteve. Nanašajo se predvsem na otvoritev cele vrste novih madžarskih osnovnih šol in pa na otvoritev madžarske paralelke na učiteljišču v Beogradu. Spomenica pravi, da Madžari s polnim zaupanjem pričakujejo izpolnitve svojih zahtev, ker izkazujejo vladi dr. Stojadinoviča in JRZ lojalno vso svo-io podooro. nosti, ki postavljajo prepoved žkofiške prireditve v prav posebno luč. Istočasno, ko je bila prepovedana slovenska kulturna prireditev, je bilo dovoljeno izrazito propagandistično Zborovanje ce&ovgk.eg-a »Heimatbunda« dne 4. in 5. septembra v št. Jakobu v Rožu, torej čisto slovenskem okolju, čeprav je bilo to čisto navadno politično zborovanje koroškega hitlerjan-stv*a tn so v tujskoprometni sezoni vsa politična zborovanja prepovedana, jp bila vendar prireditev v Št. Jakobu dovoljena, dočim so oblasti slovensko kulturno prireditev enostavno prepovedale. Tu nI nekaj v redu. Glede Koroške še vedno ni jasnosti, ali to deželo vlada Hei-matbund alf deželna vlada. Bilo bi želeti, da bi koroška deželna vlada k temu vprašanju povedala svoje mnenje. Pri vsem tem pa je popolnoma nera<-zumljivo zadržanje »Koroškega Slovenca«, ki o tako delikatnesm slučaju spodobno molči. Zdi se, da gre njegova lojalnost do avstrijskih oblasti in države le že predaleč. Kajti proti krivici se je treba boriti, pa čeprav bi bilo težko in neprijetno. Ali pa so bili za tako postopanje mero-dajni posebni vidiki, ki jih ne poznamo? Orožniki pobirajo slovenske knjige na Koroškem Z Bmcev na Koroškem na poročajo • značilnem primeru, ki meče kaj čudno hič na polit'ko narodnega pomirjenja, kakršno po svojem zatrjevanju izvajajo avstrijske oblasti. V počitnicah so slovenski študentje razdelili nekaj slovenskih otroških knjig, ker otroci nimajo nikakega slovenskega čtiva. Razume se, da so bile knjige skoz in skoz nedolžne, brez vsake politične primesi. Kljub temu so se pred kratkim zgila-sili orožniki v vseh hišah, o katerih so domnevali, da imajo kako podarjeno knjigo. Pobrali so knjige in jih zaplenili. Pojasnila niso mogli ali niso hoteli dati nikakega. Poljska : Avstrija 1:0 Druga igra je bila zaradi dežja prekinjena Dunaj, 10. septembra. w. Danes se je tukaj začel teniški dvoboj za srednjeevropski pokal med Poljsko in Avstrijo. V prvem singlu je Poljak Wittmann zmagal nad Avstrijcem Redlom v tr,eh se tih s 6:1, 7:5 in 6:2. — Drugi sing;le, ki sta ga igrala domači v. Bawarowski in PoJjak Hebda, je bil pri stanju 6:1, 6:2, 1:1 za Bawaiw-skega, zaradi dežja prekinjen. Stanje je torej po prvem dnevu 1:0 za Poljsko. (Glej tudi odstavek o teh tekmah v športni rubriki. Op. ur.) 1$ letna deklica je šla pod vlak Maribor, 10. septemhra. V bližini železniške postaje Pragerskega se je pripetil snoči tragičen dogodek. V 'trenotku, ko je prihajal iz Slovenske Bistrice proti Pragerskemu tovorni vlak je skočila pod vlakova kolesa neka deklica. Lokomotiva jo je zgrabila in vrgla ob železniški nasip, kjer je obležala nezavestna v mlaki krvi. Ljudje, ki so bili priča tragičnega dogodka, so poskrbeli, da je bila nesrečnica ne-mudno prepeljana v mariborsko bolnico. Gre za 131etno Danico Jelškovo iz Jesenic. Deklica je po vsem telesu hudo poškodovana, tako da je njeno stanje zelo kritično. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Domnevajo pa, da je skočila Danica pod vlak zaradi tega, ker ni bila sprejeta na meščansko šolo. Smrt pod vlakom Pt-uj. 10. septembra Potniški vlak, ki odhaja ob 22.45 iz Ptuja proti Cakoveu, je snoči v bližini železniškega viadukta na Rogozniški cesti do smrti .povozil doslej še neznanega moškega. Lokomotiva mu je odrezala obe nogi. na glavi pa mu je počila lobanja. Bil je takoj mrtev. Železničar g. Trebše. ki .je imel službo v bližnji čuvajnici, je videl, kako se je tik pred prihodom vlaka vrgla, na tir temna postava. Bilo pa je že prekasno, da bi priskočil tja ali pa ustavil vlak. Obvestil je potem železniško postajo, od koder je prišla uradna komisija, da ugotovi, kaj se je zgodilo. Mestni fizik dr. Brumen je odredil prevoz trupla v mrtvašnico mestnega pokopališča. Pri mrtvecu niso našli nobenih dokumentov, iz raznih znamenj pa domnevajo. da gre za nekega čevljarja iz okolice. Po vseh okoliščinah, kako je prišel nesrečne? ob življenje, je treba sklepati, da je izvršil samomor. Iz državne službe Beograd, 10. septembra, p. V upravni službi so napredovali za pristave v 8. polo-žajni skupin: Igor Puc v Krškem, Matej Šega v Dravogradu in Janko Stadler v Kranju. — V sodni službi so premeščeni kan-celisti Josip Gregorič iz Laškega v Celje, Josip Sadonja iz Murske Sobote v Velike Lašče. Angela Pucelj iz Novega mesta v Lož, Fran Rigler iz R:bnice v Ljubljano. Angela Obran iz Sevnice v Ormož po lastni prošnji, po službeni potrebi pa Irena Apa-tič iz Dolnje Lendave v Ribnico in Fran Hotizl iz Maribora v Sevnico. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Severno polovico Evrope zajema globoka depresija z oblačnim in deževnim vremenom. Sekundama depresija je nastala nad severno Italijo in nad Češkoslovaško ter povzroča oblačno :'n deževno vreme v srednji Evropi, Alpah in Sudetih. Suh zrak z jasnim vremenom ima le še Balkanski polotok. V Jugoslaviji je jasno v vsej kraljevini, le na skrajnem severozapadu se je začelo oblačiti. Nekoliko dežja je bilo samo v okolici Bitolja. Temperatura brez velike spremembe. Najmžja temperatura Plevlje 8, najvišja Mostar 34 C. Zemunska vremenska napoved: Postopno poslabšanje vremena. Oblaki prodirajo s severozahoda na jugovzhod in bodo najbrže zajeli vso državo. Tu pa tam bodo nevihte s hudimi plohami. Toplota bo znatno padla, posebno v zahodni polovici Zagrebški: Pričakovati je oblačnega in deževnega vremena. Temperature se bodo dvignile zarad: južnih vetrov. Dunajska: Zelo hladno deževno vrenj®, Letošnja odkritja okoli Ptuja Izkopavanje sta uspešno vodila dr. • r Evropski znanstveniki z generalnim tajnikom Angleškega geografskega društva g. Cra\vfordom na čelu so nedavno obiskali Ptuj in si ogledali letošnje izkopanine ter se pomudili tudi v ptujskih katakombah pri čaši rujnega... O njihovem obisku smo poročali v »Jutru« 8. t. m. Ptuj, 10. septembra Prav uspešno je Muzejsko društvo v Ptuju zaključilo svoja letošnja arheološka izkopavanja, ki jih je kr. banska uprava v Ljubljani izdatno podprla. Mnogo brezpo-eelnih je dobilo za nekaj časa delo, a tudi Muzejsko društvo gleda z velikim zadovoljstvom na svoje uspehe. Obisk mednarodnih znanstvenikov arheologov in geografov je ponovno pokazal, da mestni Ferkov muzej v Ptuju uživa po pravici svoj sloves y znanstvenem svetu. Vodstvo arheoloških izkopavanj je bilo V rokah priznanega strokovnjaka in starega našega prijatelja dr. Mihovila Abrami-ča, ravnatelja drž. arheološkega muzeja v Splitu. Minoritski konvent v Ptuju je s hvalevrednim razumevanjem dal Muzejskemu društvu celo obdelane njive za mestnim pokopališčem na razpolago. Tu so pri rigolanju zadeli na rimske ostanke in tukaj je že L 1898/99 našel V. Kohaut 26 skeletnih in 159 žarovnih grobov. Odkril je nadalje mnogo mramornatih plošč, razbitih opek, lončeno posodo in druge keramične izdelke. Najlepša je bila glinasta matrika, ki nam predstavlja boga rodovitnosti in vina Baechusa. Upodobljen je kot mož v zrelih letih z dolgo in izrazito brado ter gostimi lasmi na glavi V desnici drži vrček pod vinsko trto, v levici pa tyrsovo palico. Na levi opazimo še z grozdjem obloženo vinsko trto. Zanimivi so bili ostanki neke sohe, deli razbitega, sarkofaga, razne opeke različne oblike in velikosti in porušeno rimsko zidovje. Blizu pokopališčnega zida so odkopali debel rimski zid iz rečnega kamenja, ki pa se je izgubljal med njivami. Vse te najdbe so Muzejskemu društvu dale povod, da se je delo začelo prav na tem mestu. Okostja iz rimskih časov Dvoje dolgih podzkusnih rovov je izkopal dr. Abramič skoraj v neposredni bližini pokopališčnega zida. V zapadnem so bile najdbe skromne, tem bogatejše pa v severnem, kjer je zadel na ostanke pepel-natih grobov s fragmenti najrazličnejših posod. Odkopal je tudi mnogo okostij, ki so bila orientirana proti vzhodu in zapadu. Razen konice železne sulice, skromnega prstana in obeska niso imeli pokojniki nikakih pridatkov. Te najdbe in fragmenti ogromnega sarkofaga iz barbarskega marmorja nam potrjujejo, da datira grobišče iz najkasnejše rimske dobe. V južnem delu poskusnega rova je izkopal dr. Abramič nekaj novejših okostij. Izmed lobanj je bila ena celo pri obdukciji razžagana na dva dela. Verjetno so jih pokopali ob nalezljivi bolezni ali vojni, ker so okostja zmetana v jamo brez reda po pet in šest skupaj. Uporniki pod Napoleonom Neka skoraj neopažena najdba je bila vendar zanimiva. V krpici je bilo zavitih več avstrijskih novcev iz Napoleonove dobe. Najstarejši ljudje pripovedujejo, da so bili tu pokopani vojaki husarskega polka, ki so bili ustreljeni po prekem sodu zaradi upornosti. Kakor je še danes navada, da vojaškim obsojencem pri odvzemu šarže potrgajo vsa odlikovanja, znake in gumbe, se je tudi to zgodilo verjetno s temi, ker razen krpice z novci, ki jih je imel revež v žepu, ni bilo pri okostjih nikake najdbe. Starost novcev, večinoma iz leta 1800, bi se skladala z ljudsko govorico, a tudi s starostjo okostij. Mnogokrat poroča ljudski glas o dogodkih, o katerih molčijo pisana poročila. Kimska vila s centralno kurjavo ze blizu potoka Grajene so odkopali dobro ohranjeno zidovje rimske podeželske vile iz II. ali III. stoletja po Kr. Severni del tega poslopja je imel obliko podolgovate dvorane s proti zapadu obrnjeno pol-krožno apsido. Dolžina znaša približno 16.80 m, širina pa 4,60 m. Ostanki kvadra tastih opek nam dokazujejo, da so tu stali stebri takozvanih »suspensurae«, ki so nekoč nosile vzdignjeni pod. V praefu-riju naloženi ogenj oziroma topli zrak je krožil skozi te suspensurae in ogreval pod. Topli zrak je tudi krožil skozi tubulae ob stenah ter tako enakomerno ogreval ves prostor, torej v današnjem smislu prava centralna kurjava. Tubulae so bile pritrjene pod ometom s tako zvanimi T žeblji, ki so ležale med ruševinami. Omet na tu-bulah je bil poslikali s preprostim liniar-nim vzorcem v beli, zeleni in rdeči barvi. Vse te najdbe, posebno pa ogrejevalne naprave nam povedo, da je pred nami imo-vitnejša villa rustica s kopališčem ali termami, ki jih sedaj v takem obsegu iz starega Poetovija že niso odkopali. Na sledovih rimske ceste V istem času je raziskoval s pomočjo podpore kr. banske uprave ptujski domačin, dr. Balduin Sarai univ. prof. v Ljubljani, jugovzhodni del Panorame, kjer je že 1.1911. dy. Abramič odkril cel kompleks rimskih poslopij in cesto. Posebno lepi so bili takrat najdeni reliefi Kabirov in mramornati fragmenti mnogih rimskih božanstev. V bližini je 1.1913. dr. Saria nadaljeval ta izkopavanja ter odkopal še nekaj rimskih poslopij in fragmente neke kultne posode s kačjimi ročaji. Zanimiv je bil tudi mošnjiček z rimskimi novci in prstani iz dobe cesarja Trajana in Anto-nina Pija. Da izpopolni svoja takratna razi skavanj a, je dr. Saria letos napravil v sedlu med Panoramo in grajskim hribom dolg poskusni rov. Tu nekje je vodila tudi rimska cesta Poetovio — Savaria in točno fiksiranje te ceste je bil tudi namen letošnjih del. V teku stoletij je voda nano-sila ogromne množine zemlje, da v globini treh metrov o cesti še ni bilo sledu. Pač pa je ob vznožju hriba odkopal temelje in dr. Saria ! velikega poslopja, ki so bili zidani iz lepih kvadrov. Ponekod je bdi zid celo 90 cm debel. Verjetno je poslopje rimsko svetišče ali druga javna zgradba, kajti tako solidnih zidov še niso odkrili v Poetoviju. Zaradi sestanka arheologov in geografov v Ptuju so bila dela trenutno ustavljena, a se bodo kmalu nadaljevala, da se rešijo vsa stavljena vprašanja. Približno na sredi Panorame je bfla dobra kanalizacija iz opek, ki so označene s pečatom Q S P; to je bila v Poetoviju zelo znana tovarna. Kanal zasledujemo po hribu navzdol tja do temeljev prej opisanega poslopja. Ob njem opazimo dobro zidane ostanke rimskih hiš in cesto, ki verjetno vodi do neke od dr. Abramiča leta 1913. odkrite ceste. Zdi se, da je bila Panorama v rimski dobi pokrita z večjimi stavbnimi kompleksi, katerih ceste so se pravokotno križale. Tudi tukaj je bilo mnogo razbitih posod, skled, krožnikov in drugega. Prav lepa je mala bronasta fibula-zaponka v obliki golobčka. Novci so večinoma dobro ohranjeni, najbolj pa srednja bronca cesarja Dioklecijana. Še eno odkritje Ob koncu vse priznanje in zahvala gg. direktorju dr. Abramiču in prof. Sari ji, ki sta tako uspešno vodila letošnja izkopavanja, kr. banski upravi za vsestransko podporo, mrnoritskemu konventu in g. grofu Herbersteinu, ki sta omogočila na svojih zemljiščih izkopavanja. Še niso dela dovršena, ko so javili iz mesta nove rimske najdbe, tako iz Prešernove ulice št. 12, kjer so v Kolarčevi hiši našli večji odlomek lepega rimskega napisa, verjetno nagrobnega. Ohranjena so le nekatera imena ...S. Val... ►..ET. VO... ... A/ELIA ... (Aelia ali Aemilianus) Dalje so iz zidovja stare vojašnice v Panonski ulici izluščili del rimskega sarkofaga iz pohorskega mramorja, ki predstavlja krilatega genija. To je delo nadpovprečnega mojstra. Ponovno so v zadnjem času zadeli pri prezidavah ali ob drugih prilikah na znatne rimske najdbe, ki so jih iz nevednosti razbili ali uničili. Muzejsko društvo prosi, naj siične najdbe takoj javijo Muzejskemu društvu ah v mestnem Ferkovem muzeju, kajti mnogokrat bi znanost bila ob dragocene izsledke in taka izguba bi bila za vedno nepopravljiva. A S. Ostanki centralne kurjave v kopališča rimske vile za ptujskim mestnim pokopališčem Cene človeške krvi v Ljubljani so precej različne, vendar pa precej nizke Ljubljana, 10. septembra. O krvodajalcih, tej najbolj originalni in značilni stroki, kar so jih leta gospodarske krize spravila na dan, se je nedavno še mnogo in pogostokrat razpravljalo v dnevnem tisku, zadnji čas pa se je zanimanje zanje poleglo, kakor da v njihovem svetu ni n;č več novega. V resnici pa so naši krvodajalci še zmerom v težkem »mezdnem boju«, če smemo tako imenovati uve-ljavljenje njihovih zahtev, kar se tiče višine nagrade za oddano kri, prehrane in drugih pravic, ki so v zvezi s tehniko krvodajalskega dela. Kakor nam poročajo krvodajalci sam\ veljajo v Ljubljani naslednje cene na krvnem tržišču: Leonišče (mišljene so nagrade za vsako transfuzijo) 400 din, Slajmerjev dom 150 din, ženska bolnišnica 300 din, Splošna državna bolnišnica 250 din. V ba-novinski bolnišn;ci v Celju in Mariboru plačujeta po teh informacijah za vsako oddajo po 300 do 400 din. Količina dragocenega življenjskega soka, ki jo krvodajalec vsakokrat potoči iz svojih žil, se giblje od 200 do 600 kub. cm Kakor v ženski, tako je bila tud: v splošni bolnišnici še do prve polovice lanskega leta v navadi nagrada ABANO-TERME (Padua) revmatizem in artritis. Italije svetovnoznana blatna kopališča. — Kure za protin, ishias, Zdravilišč ni zavod hotel MENEGOLLL — Vse kure v hiši. Vsakovrsten komfort. — Garaža. 300 dm za vsako transfuzijo, krvodajalec pa je imel po vsaki oddaji obenem pravico do izdatnega kosila v kuhinji bolnišnice. Ko so se v upravi zavoda izvrš;le neke spremembe, pa se je cena krvi nenadoma znižala od 3CK) na 200 din, krvodajalcem pa je bila odvzeta tudi pravica do obeda. Takrat so skušali možje, ki se rekrutirajo iz samih brezposelnih delavcev, uveljaviti svoje pravice s štrajkom, k; pa ni mogel uspeti, ker so morali namesto »poklicnih« prodajalcev krvi vskočiti uslužbenci bolnišnice. Tako so se krvodajalci vdali, stavili so kiruškerau oddelku spet na razpolago svojo kri, hkrafcu pa so vlož:li na upravo prošnjo, naj se jim priznajo stare pravice. Prošnja je ostala zaman. Ko je lani prišel minister za socialno politiko in narodno zdravje v Ljubljano, so ga krvodajalci pričakali pred vrati bolni-šnvce in mu potožili svoje gorje. Minister jim je tedaj obljubil, da bodo za vsako oddajo krvi spet prijemali po 300 din, in je odredil, naj banska uprava nakaže vsakemu izmed njih enkratno podporo. Toda nova tarifa je bila samo 14 dni v veljavi, potem pa so se plačevale transfuzije spet samo po 200 din. Ta cena je ostala v veljavi do prihoda novega upravnika, ki je zvišal nagrado na 250 din, obenem pa je dovolil, | da smejo krvodajalci prejemati od pacientov tudi napitnine, ki se gibljejo včasih od 50 do 100 din, kakor je pač človek premožen in radodaren. Toda kmalu so začeli prihajati spet trši Ukrep;. Sprejemanje napitnine je bilo prepovedano, vrhu tega pa je bil krvodajailcem zabranjen vstop v bolnišnico. Čakati morajo zunaj pred porto, da jih, kadar zdravnik potrebuje koga izmed njih. pokliče vratar. A kakor povsod na svertiu, se je tudi v tej vrsti modernega prometa vgnezd;La protekcija, da krvodajalci niso deležni ne vrstnega reda ne pravice. Vseh krvodajalcev je v Ljubljani zdaj okrog 50, samih delavcev brez posla. Več ko polovica izmed injih je družinskih očetov, ki stanujejo s kupi otrok po raztrganih barakah, po kletnih in podstrešnih stanovanj ;h na periferiji. Želja njih vseh je, da bi se jim kri plačala spet po 300 din, ali pa da bi jo plačali po količini, dinar za kubični centimeter, kakor jo plačujejo v Zagrebu in Beogradu. Prav tako si žele, da bi smel', zdravnikovega poziva čakati na vrtu bolnišnice, da bi jim ne bilo treba postavati na cesti pred vrati m da bi jim vrstni red odločali zdravniki sami. Njihova beda je velika in njihove želje so majhne, pa jim bo najbrž uprava bolnišnice lahko ustregla. Proslava zlatega Jubileja »Lipe« Litija, 10. septembra. To nedeljo bo proslavila litijska »Lipa« 501etnico obstoja. Društvo je bilo ustanovljeno 1885. leta, zlati jubilej bi imel biti že pred 2 letoma, pa je tedaj v društvu poje-njavalo delovanje. Lani je vzel stvar v roke novi pevovodja ravnatelj meščanske šole g. Vlado Roječ in »Lipa« je spet oze-lenela. Zdaj je pomlajena in skrbno pripravljena, da utrdi svoj dobri sloves iz prejšnjih let. Med ustanovitelji je bila dvanajstorica Litijanov s takratnim nadučiteljem g. Ce-pudrom. Še danes so prva pravila »Litijskega pevskega društva«, kakor so imenovali pevsko edinico takrat, vredna pazljivega čitanja. Ime »Lipa« so prevzeli naši pevci malo pred svetovno vojno, ko je bil pri nas podjetni društveni delavec, ravnatelj zemljiške knjige g. Špende, zdaj gospodar Slovenske matice v Ljubljani. Med najbolj zaslužnimi člani je Peter Jereb, ki istočasno praznuje svojo 701etnico. Na nedeljskem koncertu bo »Lipa« izvajala njegovi skladbi »Jutrnjo« in »Svatbo na morju«. Vsi sodelujoči zbori iz Zasavja in Ljubljane pa bodo zapeli jubilantovo »O kresu«. Sedanjo društveno upravo vodi skrbni predsednik g. Franjo Hribar, predilniški nadmojster. Pevovodja Roječ pa je znan kot vnet glasbenik že iz Št. Janža na Dolenjskem in z Rakeka, kjer je vodil pevska zbora sokolskih društev. Tudi na naši meščanski šoli je ustanovil krepak mladinski zbor in tamburaše, ki so že večkrat javno nastopili, ob koncu lanskega šolskega leta pa so dostojno predstavili Litijo tudi v ljubljanskem radiu. Nedeljska proslava bo popoldne. »Lipa« bo sprejela zunanje goste pri obeh popoldanskih vlakih iz zidanmoške in ljubljanske strani. Ob 15. bo v Sokolskem domu slavnostni koncert, zatem pa bo veselica. Sodeloval bo salonski orkester pod vodstvom učitelja g. Milana Pertota. Tudi za telesni blagor bodo naše gospe in gospodične pohvalno skrbele. (Prijateljem dobre kapljice pa povemo na uho, da bo vin-ce iz dolenjskih vinogradov brnskega profesorja dr. Mihajla Rostoharja, ki ima na Goleku pri Krškem vzorne vinograde)... »Lipi« želimo, da stopa s svojo pevsko četo po nove lavorike tudi v bodočnosti. Pevsko javnost pa vabimo k nedeljski proslavi, ki naj da javno priznanje vsem požrtvovalnim pevcem in pevkam. Cigana vlomilca streljata s karabisiko Poljčane, 9. septembra. V Cigoncih pri Slovenski Bistrici stoji ob cesti znana Tkaučeva gostilna, kamor izletnik?, in domačini prav radi zahajajo. V torek sta se prikradla tja okrog polnoči dva povsem nezaželjena gosta ln prav malo je manjkalo, da nista povzročila smrti mladega gostilničarjevoga sina Milana. Vlomilca sta nameravala vdreti v klet, kjer sta se nadejala obilnega plena. Ravnokar sta se pripravila, da vlomita vrata, ko ju je zmot;l domači sin, ki se jc pripeljal s kolesom domov iz Slovenske Bistrice, kjer je uslužben kot sodni uradnik. Ko ju je našel pred kletjo, na zadnji strani hiše in ju vprašal, kaj tam iščeta, sta mu odgovorila: »Žejna sva in bi rada pila.« Sin se je razhudil, češ, da je vhod v gostilno spredaj, *m ju je nagnal. Tedaj sta ga neznan- | ca napadla z latami in ga podrla na tla. Ko se je nato sklonil do kolesa po pumpo, s katero se je hotel napadalcev ubraniti, je eden od njiju ustrelil nanj z vojaško karabiniko, ki jo je imel pri sebi. Prestre-lil je mlademu Tkaucu obe nogi. Oddal je nanj še dva strela, ki pa sta na srečo zgrešila. Streli so zbud;Ii domače in sosede, ki so prihiteli pogledat, kaj se godi. Pred j kletjo so našli okrvavljenega sina. Čim so j mu nudili prvo pomoč, je bil prepeljan v bolnišnico. K sreči njegove poškodbe niso smrtonosne. O storilcih, k' sta takoj po strelih pobegnila, takrat že ni biio več ne duha ne sluha. Orožniki so pozneje ugotovili, da sta to bila dva cigana, ki sta pobegnila v smeri proti Črešnjevcu. M. Fuchs: in črnih cestah v švic* Intermezzo o Ljubljani Bolzano je mesto s čisto južnjaškim značajem: med palmami, oleandri in drugim južn;m drevjem in grmi se skrivajo gosposke hiše in vik, povsod je polno parkov s senčnimi klopmi in vodometi, po ulicah v sredini mesta se vrstijo stojnice s sadjem ko da bi bil semanji dan. Breskve, melone, marelice, f;ge in vse mogoče sadje lahko kupiš tu za smešno malo drobiža: za kilogram breskev na primer sva dala 80 centesimov. Tudi druga hrana ni draga; ko sva hodila po mestu in si ogledovala poleg drugih tudi izložbe delikates in podobnih zadev, sva ;mela vtis, da življenje tu ne more biti dražje ko recimo v Ljubljani. Popoldne sva se šla pokrep-čat v mlekarno: za liter mleka in dve ogromni žemlji sva plačala liro in pol. Vino je po dve liri liter, boljše po tri, — škoda, da ne ostaneva tu delj... Prav za prav pa b; bilo pravilneje Bolzano imenovati po nemško Bozen, zakaj italijanščine se sliši tu razmeroma malo. Ne le na cesti, v trgovinah, po najrazličnejših lokalih se govori le nemški. Tudi pozdravljajo se ljudje po nemško; namesto »salu te«, ki sva ga poslušala na potovanju vse do tu, si vzklikajo znanci »Heil!« Mogoče si drugo besedo, ki spada k temu pozdravu, zraven samo mislijo? Tudi »griiss gott« pogosto slišiva, toda ti dve besedici izgovarjajo tako svojevrstno, da se nama vedno zdi ko da bi slišala »Kriegs-gott!«, kar je čisto v redu, saj tu vendar n;smo med nikakimi pacifisti... Življenjski tempo je v Bolzanu živahnejši ko v Ljubljani, dasi mesto ni mnogo manjše od nje. Pa to je vendar povsem razumljivo: ljubljanska idiličnost in po- časnost bi najbrže ne izginila tudi če b; bila Ljubljana dvakrat tolikšna! Ah, Ljubljana je tako mirna, tako tiha! In kar je glavno: tako počasna, nikamor hiteča! Srečati v Ljubljani človeka, ki se mu nekam mudi — kakšna redkost! Pisatelju, ki b; hotel opisati Ljubljano, ali pa novinarju, ki bi želel napisati o njej reportažo, bi se rodila na papirju prava, pristna idila, op^si drugih mest njene velikosti pa bi bili romance, himne, ditirambi! Priti iz razgibanega sveta v Ljubljano se pravi, doživeti z vso silo »problem«: kaj bi bilo z Ljubljano, če bi ne ;mela svojih študentov? Ali niso študentje v Ljubljani edino, kar ji še brani, da ne izumre? Vedno se mi je čudno zdelo, če sem slišal, da hodijo Ljubljančani poleti »na deželo.« Nikoli nisem razumel, po kaj prav za prav gredo tja, ko imajo vendar v Ljubljani vse, kar ima slovenski kmet: miru na pretek čistega zraka povsod, sadja, ze-. lenjave in zelenja, tisočero prilik za počitek ?n oddih... Razvedrila res ni mnogo tu, za razvedrilo je v Ljubljani razmeroma težko najti, toda kdo za vraga reflektira na resno razvedrilo od onih, ki hočejo poleti Ljubljane na deželo, kjer ga je prav tako malo ko tu? Sliši se tudi, da hodijo nekateri radi na kmete tudi zato, da uganjajo kakih 14 dni »za spremembo« kmeta: najzabavnejše kmečko delo se jim zdi menda sušenje sena. Toda zaradi tega nikakor še ni potrebno zapustiti Ljubljano: kadar v tivolskem parku kosijo travnike, se jim lahko ponudijo za pomagače, in njihovim nagonom bo v polni meri zadoščeno ... Prav nasprotno bi bilo umestne ie: da bi namreč tisti, ki imajo v rokah skrb za tuj-siki promet, izdal' prospekte o Ljubljani s približno takim-le besedilom: »Posetite Ljubljano, mesto miru in pokoja! Tu si boste temeljito odpočili živce, zakaj v Ljubljani je tramvaj edino prometno sredstvo, ki dela ropot. A še ta je primeroma skromen — kar je čisto v skladu z življenjskim stilom našega mesta! Posetite nas — odhajali boste sveži in zadovoljni!« Seveda bi moral; tak in podoben tujsko-prometni material poslati v inozemstvo: vedno so bili tujci tisti, ki jim je veljala slovenska skrb in prizadevnost! In ljudem, ki bi sledil; temu klicu in prihajali v slovensko kulturno središče, bi se resnično zdelo, da so prišli v kako vas in v miru, ki ga je mogoče najti na vasi samo še v nedeljo popoldne ... — Mogoče pa je Bolzano v teh poletnih dneh prav zaradi tujcev tako živ in razg:ban! Morebiti je tudi to mesto brez tujcev tako idilično kakor Ljubljana, in mogoče so se tudi mestni očetje bolzanski poslužili besed, kakršnih bi se naj Ljubljančani, če hočejo, da bi njihovo mesto malo oživelo — vsaj poleti, ko ne delajo vrveža študentje ... Naj bo kakorkoli: Bolzano je raj za turiste! Posebno za tiste, ki prihajajo preko Brennerja, m drugih prelazov na jug, za tiste, ki gredo preko Merana čez Bozen niže doli v Italijo. Merano! Bolzano! In vina, ki se pridelujejo tod! Povsod sama trta, — kakor hitro si iz mesta, se ne spoznaš več in ne najdeš poti izmed teh bnajd! Ko sva se napotila drugega dne po ozk!, dolgi ravnini na jug proti San Michelu, sva hodila ves dan med trtami. Solnce je krepko žgalo in bilo nama je toplo kakor že dolgo ne; bilo je tisto pravo južno solnce, ki ga potrebuje trta, da je vino krepko. Toda še ena »značilna rastlina« se je pojavila med trto: koruza. »Seveda!« se je spomnM Jo. »Ni samo vino slavno, tudi italijanska polenta je slavna! To je vendar italijanska narodna jed!« — Proti popoldnevu je postajalo vedno bolj soparno in nebo se je rahlo zameglilo. Z naju je kar teklo, zatorej sva zavila proti Adiži in se na bregu slekla. Jo se je takoj spustil v reko, jaz pa, ki se mi zdi vsaka voda razen morja premrzla, sem se »hla-d;l« in močil bolj zmerno, bolj »preudarno.« Ko sva jo čila m spočita zopet ubrala po poti med polji, so se začele meglice zbirati, gostiti in temniti: vedela sva takoj, da današnji dan ne bo minil brez dežja. Kako uro pred San Michelom naju res ujame ploha, pa kakor vedno doslej, sva se tud: to pot rešila neprostovoljne kopeli še precej suha: pod široko pristrešje velikega gospodarskega poslopja so se pravkar zatekali številni hlajx>i in dekle, ki jih je mokrota pregnala od dela. Bilo je smeha in vika m krika, midva pa, ki n:sva razumela zafrkacij, ki so se z njimi vneto obmetavali, sva se držala resno in molčala. Menda so že sami brez pojasnil spoznali, da sva tujca in da ne znava njehovega jezika, zato so naju pust:li v miru. Le mladina, kar je je bilo, se je takoj zbrala v polkrogu okoli naju in naju zavzeto motrila ... Preden se je zvedrilo, se je nebo popolnoma porumenilo; megle, ki so se spet spuščale po pobočjih hribov, so živo rumeno žarele. Vsa pokrajina se je lesketala v mokrem zlatu, zahajajoče solnce je odsevalo povsod: na obrazu, v očeh, na rokah, na deblih, na vlažnih trtnih l'stih, na modrikastih skalah ob cesti, na šipah redkih hiš. Vse se je bleščalo, jemalo vid in polagoma temnelo. Ko so se odsevi spremenili v temnomodro večerno valovanje, sva prispela v San Michele. »JUTRO« št 212 : Sobota. 11. IX. 1937. Čast nam je vabiti vljudno Vaše blagorodje na premijero »AMACONK«, operete v treh dejanjih in triindvajsetih slikah. Po motivih V. Parme glasbeno priredil Anton Balatka, besedilo po Borumu napisala Vera Balatkova. Predstava se vrši v soboto XI. septembra ter se ponovi 12. septembra t. L ob 20. uri v Narodnem gledališču v Ljubljani. Domače vesti * Odkritje spominskega stebra pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Dne 19. septembra t. 1. bo pred rojstno hišo pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja v Poljanah nad Škofjo Loko odkrit spominski steber s pisateljevim bronastim poprsjem. Pobudo za postavitev spominskega stebra je dala pred leti Slovenska matica, izvršitev pa so omogočili 6 svojimi prispevki poleg Matice predvsem mestna občina ljubljanska, _ Odvetniška flbornica in Ljubljanska kreditna banka. Spominski steber bo postavljen po zamisli prof. arhitekta Plečnika, pisateljev portret je izdelal akad. kipar Božidar Pengov. Spored odkritja dne 19. t. m. je naslednji: ob tričetrt na 9. dopoldne poklonitev na grobu pisatelja dr. Ivana Tavčarja na Visokem Ob pol 10. dopoldne sprejem gostov v Poljanah, ob 10. dopoldne služba božja v župni cerkvi. ob 11. slavnostno^ odkritje spominskega stebra pred Tavčarjevo rojstno hišo. Udeležence pozdravi poljanski župan Ivan Debeljak. nato govori uvodno besedo predsednik Slovenske matice dr. Dragotin Lončar, slavnostni govor pa go-vori slovstveni zgodovinar prof. dr. Anton Slorlnjak. Slede pozdravi zastopnikov raznih kulturnih društev, petje, poklonitev vencev itd. Udeleženci naj pridejo k odkritju v civilnih oblekah. Vabimo v6e. da se slav* nostnesa orlkritia udeleže ter počaste spomin velikega slovenskega pisatelja in zaslužna?« nolitika dr. Tvnna Tavčarja. * Upokojitve In odlikovanja v vojski in mornarici. Upokojen in v rezervo preveden Je artiljerijski tehnični general Mili-voj Joksimovič. Na lastno prošnjo je upokojen kapet?n fregate Josip Meniga. Da-Ijie so upokojeni: strokovni podpolkovnik mornarice Jura j Pregel, nižji Vojaški čl-novnik prve stopnje Fran Rupnik, vojni pisar III. stopnje Ivan Mavrič in kapetan fregate Anton Gardm. Z redom sv Save IV. stopnje je odlikovan strokovni podpolkovnik Jura j Pregel. Samo še dva dni velesejma Lutz peči. Ljubljana VIL, tel. 32-52 * Lepa jesenska sezona na Jadranu. Izredno lepi jesenski dnevi so privabili na Jadran poleg posameznikov številne skupine domačih in tujih izletnikov. Zlasti biva v Dalmaciji mnogo uglednih gostov iz Anglije in severnih evropskih držav. Razni potniški uradi poročajo iz inozemstva, da je zanimanje za Jadran spet zraslo in da se lahko nadejamo ugodne jesenske sezone na Jadranu. * Sestanek koroških borcev za gornje-grajski srez bo v nedeljo 19. septembra ob 10. uri po službi božji v Petkovi gostilni na Ljubnem. Na sestanku bo poročal predsednik dr. Mejak o del,u in posebej o vprašanju dobrovolistva za koroške borce. Koroški borci, udeležite se tega sestanka in pri-vedite s 6eboj tovariše, ki še niso organizirani. * Prometna ovira. Od Črnuškega mostu do Trzina stoje ob državni cesti kamni od-rivači, ki ločijo v presledkih cesto od poti za pešce in kolesarje. Z odstranitvijo teh kamnov bi pridobili do poldrugi meter ceste zlasti na ovinkih, ki so spričo velikega prometa potrebni temeljite regulacije. Na banovinskih cestah povsod z veliko vnemo in precejšnjimi žrtvami ravnajo ovinke, da odstranijo &leherno nevarnost za promet, zato bi bilo prav in v redu, da bi se na tej važni prometni cesti posvetilo nekoliko pozornosti obema ovinkoma, med Črnučami in Trzinom. Žene morejo po večkratni nosečnosti z dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg 8. ar. 1& 485/86 * Izboljšanje ceste v Radomlje. Iz Radomelj poročajo: Banovinska cesta, ki vodi iz Preserja proti Radomljam, zavije pri 1.8 km v ostrem ovinku, ki ga bodo zdaj odpravili s temeljito regulacijo Tudi druga prometna ovira na tej cesti, leseni most čez Kamniško Bistrico, bo odpravljena. Cestni odbor je sklenil vstaviti v prihodnji proračun kredit za železobetonski most, ki bo stal nad 200.000 din. * Enodnevni izlet na Koroško 12. septembra, dvodnevni izlet v Tnet 15. in 16. septembra in dvodnevni izlet v Gorico in Trst 18. in 19. septembra priredi Okorn. iz-letna pisarna, hotel Slon, tel. 26-45, vhod iz Prešernove ulice. Prijavite se čim prej. * Pogrešan vojak. Dne 6. septembra je odšel neznanokam trgovski pomočnik Vladimir Pritekelj, ki služi kadrski rok v I. pla minskem polku v 2. četi v Škofji Loki. Odšel je od doma v vojaški uniformi ter je rekel, da gre v škofjo Loko. Tam se pa še do danes ni javil. Ima kaplarski čin, označen na rokavu. Kdor kaj ve o njem, naj javi to policiji ali orožniški postaji ali pa njiegovi materi na naslov: Pritekelj Albina, Ljubljana 7. Pod gozdom št. 2. * Berač je ubil in oropal berača. Grozovit zločin se je zgodil v nekem predmestju Subotice. Osemdesetletni berač Luka Po-ljakovič je s sekiro ubil svojega tovariša sedemdesetletnega Miho Roganova. To je bil navaden roparski umor. Sosedje so ponoči čuli kako sta se silovito prepirala zaradi nekih petdeset dinarjev. Komisija je ugotovila, da je bil Rogan ubit s petimi udarci sekire. Poljakovič je star zločinec, ki je bil že kaznovan zaradi uboja. Za enkrat se še skriva. * Na smrt obsojena in pomiloščena. V Jagodini je bila Radmila Mihajlovičeva obsojena na vešala, ker je spravila svojega moža s sveta. In sicer je s svojim lju-bavnikom Nedeljkom Pavlicem moža ponoči zadavila, nato pa truplo prenesla v gnojno jamo. Preiskava je dognala, da je bil v gnusno zaroto zapleten tudi Radmilin ljubavnik Borisav Lukič. Kasacijsko sodišče je Radmill znižalo smrtno kazen na dvajset let ječe, dočim se bosta oba njena ljubavnika do smrti pokorila za zapahi. * Žrtev maskiranih razbojnikov. V vasi Cuntiču pri Petrinji blizu frančiškanske ga samostana je šest maskiranih razbojnikov ponoči vpadlo v hišo premožnega posestnika Nikolaja Boltušiča. V sobi sta spala stari gospodar in petnajstletna hčerka. Gospodar se je prebudil ob ropotu. Ko so vrata popustila, je nastala borba na življenje in smrt. Odjeknilo je par strelov iz samokresa in Boltužič je obležal z razbito glavo V smrtnem strahu je začela hčerka vpiti na pomoč. Pod silo razbojnikov, ki so jo privezali k postelji, je morala umolkniti. Razbojniki so našli dvajset dinarjev Zaman so raziskovali hišo in mučili dekle. Naposled so izginili v noč Šele zjutraj se je dekle rešilo s postelje in pohitelo k sosedom, ti pa k orožnikom. Komisija je ugotovila, da je bil Boltužič ustreljen z dumdum kroglo, ki mu je razbila glavo. Boltužič je nekaj dni prej dvignil v banki 100.000 din, ki jih je pa iz previdnosti shranil pri nekem svojem znancu in so tako ostali razbojniki brez plena. * Harmonike Meinei & Herold se tudi le: tos razstavljajo na velesejmu. Oglejte si najnovejše modele. Izboljšana kvaliteta. Čudili se boste nizkim cenam. * Za vsak dan univerzalni informativni priročnik za ženski svet, najnovejša edicija Tiskovne založbe, o. r. z. z o. z. Dospel je II. del. Vsakdo si jo lahko ogleda na Ljubljanskem velesejmu, paviljon F in K, kakor tudi pri knjigotržcih. * Velike važnosti je mednarodni jezik esperanto. Nova učna knjiga esperanta za šole, tečaje in samouke je v tisku. Spisal io je prof. Rudolf Rakuša. drž. dipl. učitelj esperanta. Cena 16 din. Naročila sprejema izdajatelj: Klub esperantistov, Ljubljana. * Vpisovanje v drž. priznano trgovsko učiliste Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15, je redno vsak dan dopoldne in popoldne do 16. septembra. Letos je otvorjena še ena nova učilnica, zato se lahko sprejme še večje število dijakov in dijakinj. Otvori se tudi nova edinstvena strojepisnima g 25 pisalnimi stroji. Tukajšnji zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije in izobrazuje učence-ke za vsakovrstne pisarniške službe in za samostojno vodstvo trgovskih podjetij. Izpričevala so odobrena od ministrstva in služijo tudi za dokaz dovršene vojenske dobe in poldrugega leta pomočniške prakse. Poučujejo profesorji srednjih, trgovskih in drugih šol. Pojasnila daje ravnateljstvo, na željo pošilja brezplačna šolska naznanila. Pišite ponje. Zavod je znan kot eden izmed najsolidnejših tako glede strokovnega pouka. ki je na sodobni višini, kakor tudi glede zmerne šolnine. Lastno šolsko poslopje! * Tovarna JOS. REICI1 sprejema mihko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LfuMjane u— Stavbno gibanje. Pri Bati v Selen-burgovi ulici je gradbeno podjetje inž. Jos. Dedek pričelo izkopavati temelje za stavbo, v kateri bo nameščen kino, in sicer zadaj za hišo trgovca Rojine na Aleksandrovi cesti. Stari prostori za kino »Ideak bodo v rabi še vso letošnjo zimo. Na tem dvorišču, s katerega so docela pospravili vse mogoče kolibe in shrambe, ki so poslednji čas služile raznim obrtnikom Kot delavnice, je bil nekdaj prostoren restavracijski vrt, zasajen s košatimi kostanji. Ljubljanska gospoda in gostje hotela »pri Mali-ču« so kaj radi hodili tjakaj senčit in krep-čat se z dobrim pivom. Opustil je hotel nekdanji lastnik Deghenzi. — Lastnik hiše št. 27. na Emonski cesti g. R. Puh je letos dogradil svojo lično stavbo in se vselil vanjo. Zdaj so začeli podirati poleg te novozgrajene staro poslopje s številko 22 v Gradaški ulici. Ta hišica je nizka in pomaknjena nekoliko izven regulacijske črte. Tako izginja zopet kos starega Krakovega. — V Cerkveni ulici štev. 19. je pekovski mojster Anton Gmajnar postavil novo moderno parno pekarno in preuredil skoro vse notranje prostore. — Na Gruberejvem nabrežju št. 6 je zgradila Zidarska zadruga dvoriščni prizidek. Ta vila je last Karla Ceča, ravnatelja Jugoslovanske tiskarne, ki je že precej kar najbolj umno in pregledno uredil svoj vrt, da ga ogleduje vsak iz-prehajalec. — Tudi na Daxovi vili na Pru-iah št. 23 so se dlje časa mudili zidarji in opravili več manjših popravil. — Novo fasado sta dobili hiši v Prešernovi ulici št. 7 in na Karlovški cesti štev. 30, (trgovca Lupše). u— Uprava Hubadove župe objavlja: Pevsko društvo »Lipa« v Litiji prosiavi to nedeljo svoj zlati jubilej ter 70 letnico svojega dolgoletnega pevovodje Petra Jereba s koncertom ob 15. uri, ko nastopi več okoliških in ljubljanskih pevskih zborov. Vabimo društva, da Se v celoti ali v zastopstvu udeleže te pomembne proslave. u— Dvoje hudih nesreč. Mimo drugih ranjencev so včeraj mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek tudi 48Ietnega sodnega oficiala Antona Kogeja iz Mokronoga in 141etnega sina žeiezničarskega upokojenca Josipa Frica iz Trbovelj. Kogej ŽREBANJE DRŽAVNE RAZR. LOTERIJE dne 9* septembra 1937. Din 3.000.— št.: 24.844, Din 1.000.— št.: 5.843, 5.859, 10.887, 15.752, 24.826, 24.852, 83.098, 46.196, 89.867, 95.737, ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6 je tako nesrečno padel po stopnicah, da si je pretresel možgane, mladi Fric pa je doma pri pospravljanju drv padel pod voz, da mu je iel ves težki tovor čez trebuh. Stanje obeh ranjencev je resno. u— Joie Anžur bo izročen sodiSiu. Na kriminalnem oddelku policijske uprave so nekaj dni poizkušali zasliševati Jožeta An-žurja, ki je bil v torek popoldne aretiran na senožetih onkraj Zaloga zaradi suma, da je umoril in oropal kolodvorskega slugo Josipa Ostreža. Anžur je v svojih odgovorih izredno previden in skop, tako da na kakšno priznanje ni bilo računati. Ker so se pri sodišču zadnji čas nabrale Se nekatere druge kriminalne zadeve na njegov rovaš — oblastva so ga iskala zaradi večjega števila izvršenih in poizkušenih vlomov — bo policija te dni aretiranca izročila sodišču, da se bo vsa preiskava osredotočila tam. PreisFkovalni 6odnik bo zaslišal tudi vse priče, ki so po roparskem umoru v Zalogu videle sumljivega neznanca na begu proti Zadobrovi. n— Aretacija dveh mladih kolesarjev v Višnji gori. Višnjegorski orožniki so pred dnevi aretirali dva mladoletna fanta iz Ljubljane, ki sta na precej sumljiv način ponujala naprodaj kolo. Ko so ju orožniki povprašali, od kod in kako, sta po kratkem oklevanju priznala, da sta v zadnjem času v Ljubljani pokradla neznanim lastnikom osem koles in jih potem prodala na deželi. Policijska uprava je orožnike v Višnji gori naprosila, naj ji mlada kolesarja izroče, da v podrobnostih razišče njune tatinske podvige. u— Nov grob. Na Bleiweisovi cesti št. 5 je umrla gospa Ivana Hubadova, vdova gimnazijskega ravnatelja, mati g. dr. Josipa Hubada, načelnika upravnega oddelka kr. banske uprave ter gospe Tince Golije-ve, soproge predsednika apelacijskega sodišča. Ugledno pokojnico bodo jutri ob 16. spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu. Bodi plemeniti gospej ohranjen lep spomin, žalujočim družinam izrekamo odkritosrčno sožaljel Za dijaka za samo Din 20.— 1 kom toiletnega mila, 1 kom mila za britje, 1 steklenico kolonjske vode, 1 kom zobne kreme, 1 kom glavnik, 1 kom vazelin, 1 kom šampon, 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po ček. položnici št. 13285 na naš naslov in mi Vam poštno-obratno franko pošljemo. Cadet Box vel. 4.5x6 s trem! filmi samo Din 99--" Se priporoča Foto parfumerija ln galanterija Foto Tourist Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA a 8, ali podružnica PREŠERNOVA 9. u— Križ-kraž, časopis s slovenskimi križankami, Je izšel in je v prodaji v trafikah. Izdajatelj je Josip DaneS, naS znani gledališki igralec, ureja pa Rajko Kos. Prva številka je prav pestra, ima 15 križank, nekaj ilustracij in za gledališke odre Šaljiv nastop »Težave z milijonom«. V prvi Številki je tudi nagradna križanka »Daj-damc Rok za to križanko je podaljšan do 22. septembra. Časopis, ki bo izhajal vsakega 1. in 15. v mesecu, bo obravnaval tudi gledališka vprašanja. Druga številka bo izšla 15. septembra z novo nagradno križanko. Uredništvo je v Vegovi ulici 12-1. u— Državni konservatorij začne redni pouk v četrtek 16. t m. Do tega dne se sprejemajo tudi gojenci za vse oddelke in letnike v šolskem letu 1937/38, prav tako je tudi še vedno mogoč vpis v šolo Glasbene Matice. — Opozarjamo na otvoritev jezikovnega tečaja v področju Glasbene Matice ljubljanske, ki ga bo imel režiser Ciril Debevec od 15. t. m. dalje. Tečaj se otvori, če se priglasi vsaj 10—15 interesentov. Toliko poslušalcev bo imela 1 skupina, ki bo uživala pouk enkrat na teden po 2 uri in sicer v zgodnjem večernem času. u— Telovadni tečaji. Privatni telovadni tečaji za dame in gospode, ki so vzbudili obilo zanimanja, so lansko leto prav dobro uspeli in dokazali potrebo te nove ustanove. V telesno — vzgojnem pogledu so tečaji docela dosegli svoj smoter ter so bili celo podaljšani preko nameravanega termina. Tečajniki so redno posečali telovadne ure, ki so v prijetni domačnosti med delom skoraj vedno prehitro minevale. Vsem, ki se zanimajo za letošnje telovadne tečaje, objavljamo še nekaj podrobnosti. Tečaji so namenjeni vsem onim, ki naj jim bo gimnastika telesno in duševno razvedrilo in zdravstvena potreba. Kdor hoče imeti lepo telesno držo, lahno hojo, prožne vezi in muskulaturo, kdor hoče utrditi svoje zdravje, uravnati telesno težo naravnim potom ter spraviti v red delovanje notranjih organov, kakor tudi vzgojiti si voljo in vztrajnost, — ta naj sa odloči za sistematsko telovadbo po modernem sistemu individualne fizične zaposlitve pod vodstvom izkušenega stro-kovnjaka. Tečaji se vrše po trikrat tedensko, vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer od 6. ure dalje, ločeno za dame in gospode v malih skupinah. Vsaka telovadna ura traja 50 minut neprekinjenega dela. Po telovadbi je na razpolago topla, mrzla voda v umivalnikih in prhah. Tečaje vodi po modernih metodah strokovni telovadni učitelj Josip Kozak. Tečaji se prično 15. septembra v prenovljeni telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti. Prijave in pojasnila v navedenih dneh od 6. do 8. zvečer v telovadnici. u— Šolsko leto na drž. konc. trgovskem učilišču Christofovem učnem zavodu v Ljubljani, Domobranska cesta 15, se prične 14. septembra. Tega dne se zbero učenci v šolskih prostorih. Dne 15. septembra bo otvoritvena služba božja, 16. septembra pa redni pouk. Ker je letos otvorjena še ena nova učilnica, se sprejme še večje število dijakinj in dijakov. Vpisovanje traja do 16. septembra redno vsak dan. Šolnina zmerna! u— Z£pi9 do čsl. doplrtovacl školjr v Ljubljani kon& se v pond«U 13. IX. 1937 v 15 hod. v budovS m&stsk6ho lycea, Blei-weisova 23, u— Za Bežigradom bodo v nedeljo 12. t. m. oživele 6tare ljubljanske gostilne. Ta dan priredi namreč tamkajšnja gaM'ska četa veliko veselico na prostoru Sokola III olj Tjrševi cesti pod devizo »Stare birtije v Ljubljani«. Gasilci bodo dokazali, da ne znajo gasiti samo požara, temveč tudi žejo svojega bljižnjega. Kdor se hoče zabavati ob zvokih prietavske godbe ali celo zaplesati, kdor si hoče za zmerno ceno privezati dušo, naj pride ob 16. na veselični prostor, kjer ga bodo v njegovo zadovoljstvo z veseljem sprejeli člani gasilske čete Ljubljana — severni del. u— Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah bo 14. t. m. ob 20. na osnovni šoli v Mostah. Vodstvo. u— Upravni odbor trgovskega učilišča Christofovega učnega zavoda ▼ Ljubljani javlja, da konzorcij tega zavoda ni istoveten z nobenim konzorcijem kake slične šole in tudi nima z njim nobenih stikov. Tukajšnji zavod upravlja 6in dosedanjega lastnika in ravnatelja. Iz Celja KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 18.15 nov, v Celju še neprikazan film »TARZAN«. — Ob 20.30 krasen film »NA STAREM DUNAJU«. V glavni vlogi Paul HOrbiger kot dunajski kočijaž. o— Konferenca o razdoititvi Kmetov. Ljubljanska podružnica Privilegirane agrarne banke bo priredila v nedeljo 19. t. m. ob 8. zjutraj v risalnici drž. deške meščanske šole v Celju konferenco, katere cilj je, da se vsem interesentom pravilno raztolmači uredba o likvidaciji kmečkih dolgov in vse njene nejasnosti, kar bo v korist kmetom dolžnikom in bivšim njihovim upnikom, zlasti kreditnim zadrugam. Konferenca bo izrecno za celjski srez, zato naj se je udeležijo v čim večjem številu tudi sami dolžniki kmetje. e— Regulacija Hudinje v Novi cerkvi. Vodna zadruga v Novi cerkvi je prosila sresko načelstvo v Celju za vodopravno dovoljenje za delno regulacijo Hudinje v Novi cerkvi med jezom posestnika Samca in potokom Dobrnščico, da se preprečijo vsakoletne poplave na obrežnih njivah in travnikih. Zaradi velikega naravnega padca Hudinje je predvidenih 16 pragov. Zadevna komisijska poizvedba in obravnava bo v ponedeljek 13. t. m. s sestankom ob 9. dopoldne pri občinskem uradu v Novi cerkvi. e— Naval na celjsko gimnazijo je letos tako velik, da bo zavod štel 27 razredov, od teh bo imelo dopoldanski pouk 17 oddelkov, 10 oddelkov pa bo imelo pouk popoldne. Vpisanih je doslej 752 učencev in 370 učenk, skupaj 1122. Na posamezne razrede odpade; I. razred 2.r>9 (88 deklic), II. r. 186 (76), III. r. 189 (68). IV. r. 153 (45), V. r. 123 (38), VI. r. 93 (23), VIT. r. 63 (17), VIII. r. 52 (15 deklic). Za ogromno število učencev bo treba otvoriti v I. razredu pet oddelkov, po štiri oddelke od II. do IV. razreda, po tri oddelke v V. in VI. razredu in po dva oddelka v VII in VIII. razredu. Zavod bo štel letos tri oddelke in 91 učencev več nego v preteklem šolskem letu. Ogromni naval na edini srednješolski zavod v Celju za celo široko celjsko okrožje in stalno naraščajoče število učencev zahteva nujno ustanovitev in otvoritev še ene popoine gimnazije v Celju. Dolžnost merodajnih in odločujočih krogov je, da temu vprašanju posvetijo vso skrb. e— Gostiiničarska strokovna nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje bo v petek 17. t. m. od 14. do 15. v pisarni deške meščanske šole. e— Planinske postojanke v Savinjskih Alpah bodo oskrbovane še ves september. Kocbekov dom na Korošici ln Aleksandrov dom v Logarski dolini bodo zaprli 28. t. m. Ta dan bodo zaprli tudi Frischau-fov dom na Okrešlju, vendar bo ta postojanka še ves mesec oktober oskrbovana ob sobotah in nedeljah. Za obisk planin je jesenski čas najlepši. e— Težka nesreča otroka- V Lembergu pri Novi cerkvi je padla truga za pesek na triletnega dninarjevega sinčka Franca Mohoriča in mu preklala lobanjsko bazo. Težko poškodovanega otroka so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora V počastitev spomina blagopokojne-ga šolskega upravitelja v pokoju Lukmn-na Ivana je darovala rodbina Brinškova iz Maribora namesto venca na grob znesek 200 din v prid siromašnim pobreškim šolarjem, za kar se upraviteljstvo te šole naj-iskreneje zahvaljuje. a— Spominsko slavje prebitja solunske fronte bo v sredo 15. t. m. ob 10.30 na Trgu svobode, v slučaju slabega vremena na unionski verandi. Spominsko svečanost, zdiruženo s parastosom za padle junake, priredi Udruženje rezervnih častnikov in bojevnikov. a— Nezgoda na Pohorju. Ugledni stavbenik inž. V. Šlajmer si je v nedeljo pogledal hišo ravnatelja dr. Kovačeca pri Mariborski koči. Ko je zapuščal stavbo, mu j3 spodrsnilo in si je pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom. Odpremili so ga v dr. Cerničev sanatorij. G. inž. Šlajmerja želimo čim prejšnje okrevanje._ Primarij Dr. LUTMAN ne ordinira do 4« X. 1937« a— Fantovska bitka. Pred neko gostilno v Marenbergu 60 se spoprijeli delavci, ki so zaposleni pri obiranju hmelja. Na kraju bitke sta obležala nezavestna 271et-ni delavec Franc Novak, ki je dobil hude poškodbe na glavi, in 261etni delavec Avgust Svečak, ki je bil zaboden z nožem v prsa. Oba ranjenca so odpreimili v bolnico, dočim so orožniki aretirali nekega 2tlet-nega Ivana Ileca in 821etnega Petra Cafu-to in ju odpeljali v zapore tukajšnjega 60-disča. a— Razpis gledališkega abonmaja. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje abonma za sezono 1937-38. Abonma je veljaven za 22 predstav, 14 dramskih, 7 operetnih oziroma opernih in en koncert, ter pomeni velik popust proti večernim cenam. Plačuje se v 8 obrokih, ki so sorazmerno nižji napram lanskim sedmim. Cene za v«ak mesečni obrok so: ložni sedeži po 47, 33. 27, 17. Za uradnike 39. 28, 24, 12. Parketni sedeži po 42, 33, 27. Za uradnike 36. 28, 25, Balkonski sedeži no 42, 83, 25. 20. Za uradnike 26, 28, 21, 16. Galerijski sedeži 21. 17. 12. Za uradnike 17, 12, 8. Pobe se tudi bloki za 14 dramskih in 7 glasbenih predstav. Izvzete »o le predstave z označbo -»Izven«. Cene blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonmanu. Pri-glase sprejema dnevna blagajna, ki je odprta dnevno od 9. do pol 13. In od 15. do 17. ure. ob nedeljah in praznikih od 10. do pol 13. ure. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži do 18. septembra. Abonma je neprenosljiv in med sezono neodpovedlji* 1 * K I N t J * , ™ MATICA Danlelle Darrieuz poznana lz nepozabnih filmov »Mayerllng« in »Taras Bulba« r najnovejšem filmu velikega veselja in brig mladosti... KLUB ZALJUBLJENIH DEKLET LOGA Veliki kriminalni film ZA CENO ŽIVLJENJA Carl Ludwig Diel, Kitty Jantzen, Theo Lingen UNION TEL' 22-21 Premiera pustolovskega romana KOZAK IN SLAVČEK v glavnih vlogah; Svetislav Petrovič in Jarmila Novotna. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 urL a_ Razpisano je mesto šefa dermatolo- škega-venerološkega oddelka banoviroske bolnice v Mariboru, odnosno vršilca dolžnosti šefa oddelka. Prošnje se vlože pri kr. banski upravi do 20. septembra. a— Na motornem kolesu v Libijo in Egipt. Za danes v soboto ob 4. zjutraj je bil napovedan start znanih mariborskih športnikov motociklistov inž. R. Lotza ter Alfonza Vresnika, ki se po nalogu tvrd-ke NSU podajata na 7.000 km dolgo vožnjo iz Maribora preko Milana in Livorna v Tu-nis in od tam do libijsko-egiptske meje. Pri tej rekordni vožnji uporabljata motorno kolo NSU 500 coni s prikolico. a— Rdeči petelin v Slovenskih goricah. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje posestnika Petra Goloba v Zgornji Rečici v Slov. goricah ter ga vpepelil. a— Na Pristanu še vedno tli. V četrtek okoli 19. je zopet pričelo tleti v starem mestnem stolpu na Pristanu. Gasilci so takoj izvršili svojo dolnžost. Nujno potrebno bi bilo. da se končno vsi odpadki spravijo iz stolpa. a— Po Smetanovi ulici strašijo vlomilci in tatovi. V noči na petek so se pojavili v Smetanovi ulici 52 zlikovci, ki so odnesli poštnemu zvaničniku Srečku Kunvaldu perilo v vrednosti nad 1000 din. drugim stran kam pa razne druge predmete. a— Mestna policija razglaša: Da se prepreči pijančevanje in izgredi vojaških re-grutov o priliki vpiklica v stalni kader, odreja policija na podlagi Čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi, da se od 1. do 3. oktobra 1937 vojaškim obveznikom v Mariboru ne sme točiti in prodajati alkoholnih pijač. Prestopki bodo kaznovani z denarno kaznijo 10 do 500 din, oziroma z zaporom 1 do 10 dni. Ta naredba stopi v veljavo 30. 6eptembra in velja do 4. oktobra. a— Tajna seja malega senata. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne v tajni razpravi vršil epilog tragičnega dogodka, ki se je pripetil dne 10. julija 1937 na državni cesti v Počehovi, ko je obležal v mlaki krvi delavec Adolf Bornik, ki so ga sicer takoj odpremili v bolnico, kjer pa je zaradi izkrvavljenja dva dni pozneje umrl. Pod obtožbo, da je zakrivil smrt pokojnega Adolfa Bornika, se je moral zagovarjati komaj 181etni Drago K., ki je bil zaradi prekoračenja silobrana obsojm na 8 leta in 1 mesec strogega zapora. Po odslužitvi kazni bo K. še eno leto rod nadzorstvom. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino bo predvajal do nedelje muzikalno veseloigro »Vila lutk« z Magdo Schneiderjevo in Paulom Horbiger-jem. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju bo predvajal drevi in jutri ob 16. in 20. film »Povratek k sreči«. Kot dodatek Foxove novosti m »Veseli dodo«. RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. stoodstotni češki film »Marrša«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto in nedeljo 11. in 12. t. m. velefilm »Prisega in ljubezen« z Birglom in Knot-ckovo v glavnih vlogah. Film je iz poljskih osvofbolilnih bojev v 1. 1830. Med dodatki tudi glasbeni film »Čuda varieteja« in PaTamountov zvočni tednik. Sledi velefilm »Cesar Kalifornije«. Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj. V soboto 11. t. m. ob 20. in v nedeljo 12. t. m, ob pol 19. in pol 21. »Lumpacij vagabund«. V glavni vlogi Paul Horbirger. Kot dodatek bomo pred-, vajalj ob sobotah in nedeljah Fosov ted-• nik in film o naši državi. Iz Tržiča jf— Kino bo predvajal v soboto in ned^-ljo (11. in 12. t. m.) letalski film »Jekleni orli«. Vremenska poročila Dozdevno vreme v septembru po stoletnem koledarju Dan je dolg 13 ur 46 minut do 11 ur 46 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 40 minut S. 11. Erna, Milan N. 12. Ime Marije P. krajec ob 21.57 P. 13. Frančiš. K. T. 14. Povišanje sv. Križa S. 15. Nikomed C. 16. Ljudmila P. 17. Lambert S. 18.Irena N. 19. Januarij P. 20. Evstahij Ščip ob 12.32 T. 21. Matevž S. 22. Mavriclj C. 23. Tekla deževno lepo deževno toplo, lepo sončno vreme močno deževje in vztrajno vedro, stanovitno jesensko vreme s hladnimi nočmi »JUTRO« št. 212 ; Sotiota. 11. IX. 1937. Ob otvoritvi beograjskega velesejma Beograd, 9. septembra. V središču smo, pa se pri nas dela vse na veliko, na debelo. Vendar se nočemo bahati, pa se zato zadovoljujemo s čisto navadnim »beograjskim sejmom«, dočim »velesejem« prepuščamo vam Ljubljančanom, »zbor« pa Zagrebčanom. Mi Beograjčani smo skromni, ker vemo, da sami s svojimi lastnimi močmi težko kaj izpre-vrtimo. Toda imamo srečo in se zavedamo, da stoji za nami vsa naša velika domovina i svojo v središču vedno odprto roko, pa zato kakor v vsakem drugem pogledu, tudi kar se tiče vašega »sejma«, smatramo, da moremo in smemo biti ob vsej svoji skromnosti toliko in toliko pred vami. Je pa prav za prav resnica, da smo ml Beograjčani, kar se tiče »sejma«, vsaj v časovnem pogledu ostali precej daleč za Ljubljano in Zagrebom, ki slavita sedaj že prav častitljive jubileje, odkar sta si po svoji lastni iniciativi in s svojimi lastnimi močmi, duševnimi in gmotnimi, ustvarila svoje velesejme, žarišča svoje obrtne, industrijske, poljedelske, pa tudi duševne, književne, umetniške, vobče vse narodne proizvodnje, ki naj kažejo, kaj zmorejo podjetni duh, krepka volja in napredno znanie našega naroda. Skoro istočasno kakor v Ljubljani in Zagrebu se ie pričel tudi v Beogradu snovati velesejem. Toda ni bilo prave volje zani. Gospodarski svet v Beogradu se je razdelil v dva odločno si nasprotna tabora. Beograjska »čaršiia«, trgovstvo, je bila v veliki večini odločno nasprotna velesejmu, ker si ni od njega obetala nikakršne koristi. Beograjski trgovec, ki zalaga s svojim blagom podeželje, si od »velesejma« obeta samo izgubo »mušterij«, odiemalcev, ker bi odjemalec mogel najti na sejmu morda cenejšega in uslužnejšega dobavitelja. Industrija nasprotno je bila gotovo od vsega začetka za velesejem. Poljedelstvo vseh strok pa je bilo precej desinte-resirano. Žitna trgovina itak ni v rokah malega proizvajalca in niti ne velikega, temveč v rokah prekupca. pa nai je državno privilegiran ali pa ne. In tako skoro vse ostalo, kar ie za izvoz. Na drobno, za domačo porabo, pa najde prodajalec kupca in kupec prodaialca. kjer in kakor ga potrebuje. brez velesejma. zlasti pa, če je že ravno treba, na krajevnih poljedelskih razstavah. sadnih, vinskih živinskih itd. Tako je pač bilo, da v Beogradu kljub prizadevanju nekaterih krogov nikakor ni moglo priti do ustanovitve velesejma. Ko so se pa naposled vendarle premagale spo-četne težave in se je tudi ustanovila po zgledu Ljubljane in Zagreba velesejmska družba, je prišla poleg gmotnih težav še težava z velesejmskim prostorom Par let je veljalo, naj bi velesejem dobil prostor v spodnji trdnjavi, nad izlivom Save v Dunav, češ da bi bil tu dovoz kar najpri-pravnejši z obeh strani, po suhem, po železnici ter po vodi po Savi in Dunavu. Toda vmes so prišle razne ovire, pa se Je naposled določil za velesejem prostor na levi, zemunski obali Save, med železniško progo in novo cesto Beograd - Zemun, v tako imenovanem Novem Beogradu. Najnovejša krilatica, da mora biti Beograd. kakor je politično, tudi gospodarsko središče države, je omehčala tudi poslednje nasprotnike beograjskega velesejma in našla zadovoljivega odmeva tudi tam, kjer znajo Beograjčani potrkati zmeraj, kadar gre za dober cvenk. Kar se ni zmoglo iz zasebnih sredstev, je postalo mogoče s pomočjo vlade, ki je prispevala kar šestnajst milijonov. Ljubljana in Zagreb se lahko ponašata, da sta si ustvarila svoj »velesejem« in »zbor« sama s svojimi lastnimi močmi, Beogradu se ni bilo treba boriti s takimi nadlogami. Današnje sejmišče, ki leži na levi savski obali takoj onstran zemunskega mostu in obsega 130.000 kvadratnih metrov, je menda komaj polovica onega ozemlja, ki je namenjeno sejmišču v njegovem polnem obsegu, kakor bo postopno zgrajeno v dveh, treh letih. Vhoda sta dva: z zemun-ske ceste in izpod zemunskega mostu. Glavni prometni žili sta obe diagonali. Ob njih se vrste paviljoni: pet domačih (ma-nufaktura, konfekcija, težka industrija, živila, pijače in avtomobili), dalje po en Italijanski, češkoslovaški, rumunski in madžarski paviljon. Sredi razstavnega prostora je okroglo dvonadstropno poslopje z visokim steklenim stolpom, od koder bo razsvetljeval razstavo vrteč se svetilnik, v pritličju pa bodo nameščeni poštni In razni informacijski uradi. Sejmski urad je v ličnem belem poslopju takoj na desni za glavnim vhodom. Ko sem si včeraj ogledoval sejmišče, tri dni pred otvoritvijo, je bilo vse šele na pol dovršeno. Toda dela se z veliko naglico in marsikaj bo še do otvoritve gotovo. Po sejmskih cestah in potih sopihajo parni valjarji po gramozu. Otvoritev se bo izvršila v soboto, 11. t. m. Kolikor bo dovršeno dotlej, bo pač dovršeno, ostalo pa se dovrši naknadno. Samo da je storjen začetek. Da vlada v takih okoliščinah precejšnja nervoza, je pač razumljivo. Je pač vsak začetek težak. To veste v Ljubljani in Zagrebu, pa naj vedo tudi v Beogradu, dasi z olajšavo, ki je pri vas ne poznate. —ss. rstvo ©bilje sta denarnem trgu nilnici in Narodni banki (v miljonih Din): Zadnji mesečni izkaz Poštne hranilnice za mesec avgust zaznamuje ponovno povečanje hranilnih vlog na knjižice, in sicer za 15 na 1148 milijonov Din. Pri tem stanju so bile vloge za 217 milijonov višje nego lani ob koncu avgusta. V znatnem obsegu pa so se tudi v avgustu povečale čekovne vloge, ki so že v prejšnjih mesecih stalno naraščale. Ob koncu julija so čekovne vloge že dosegle izredno višino 1676 milijonov Din, v teku avgusta pa so se nadalje dvignile za 48 milijonov, ki so znašale ob koncu meseca 1724 milijonov. Prejšnja leta so se čekovne vloge ob koncu avgusta gibale nekaj nad 1 milijardo Din, letos pa je skupna vsota naglo narasla za preko 600 milijonov. Znano je. da Poštna hranilnica na čekovne vloge ne plačuje nikakih obresti in je jasno, da pomeni to ogromno povečanje čekovnih vlog kopičenje brezposelnih gotovinskih sredstev, kajti obseg plačilnega prometa se navzlic delnemu zboljšanju gospodarske konjunkture ni mnogo povečal. Ce še upoštevamo žirovne vloge pri Narodni banki, ki se prav tako ne obrestujejo, tedaj dobimo naslednjo sliko o gibanju razpoložljivih gotovinskih sredstev na čekovnih in žirovnih računih pri Poštni hra- Cekovne vloge žirovne vloge pri Pošt. hran. pri Nar. banki 31. avg. 1933. 1083 597 « « 1934. 1026 529 « « 1935. 1174 709 « « 1936. 1105 811 « « 1937. 1724 1162 Do lanskega leta nam kaže gornja primerjava še prilično normalen razvoj. Čekovne vloge so se gibale stalno na višini nekaj nad 1 milijardo, žirovne vloge pri Narodni banki pa so polagoma naraščale v zvezi s povečano likvidnostjo na denarnem trgu. Letos pa vidimo, da se je skupna vsota čekovnih vlog pri Poštni hranilnici in žirovnih vlog pri Narodni banki povečala od lanskih 1916 na 2886 milijonov, torej za 970 milijonov ali za preko 50%. četudi upoštevamo, da so denarna sredstva, ki jih Poštna hranilnica nalaga na žirovnem računu pri Narodni banki, dvakrat šteta, vendar vidimo, da se je skupna vsota razpoložljivih brezobrestno naloženih denarnih sredstev povečala za približno pol milijarde. Naravno je, da tako stanje ne more biti trajno in da je v glavnem refleks naraslega denarnega obtoka. Pred zaključkom velesejma Tudi v teku tedna je na velesejmu živahen promet Bližamo se zaključku letošnjega jesenskega velesejma. Medtem ko je bil uspeh novinarske razstave na valesejmu od prvega dne zasiguran, se ja uspeh velesejem-skega dela prireditve izkazal šele v tekočem tednu. Naši trgovci, industrijci in obrtniki, ki so razstavili svoje proizvode na velesejmu, bodo z uspehom vsekakor zadovoljni. Pohištveni mizarji, ki «o na svoji tradicionalni razstavi pokazali svoja vzorne izdelke, eo v zadnjih dneh napravili prav lepe kupcijske sklepe; vzporedno pa beležijo tudi lepe uspehe tapetniki in prodajalci praprog. Kupčija s stroji je bila ves čas razmeroma živahna. Mnogo je bilo prodanih mizarskih strojev in raznih kmetijskih strojev (slamoreznic, stiskalnic, črpalk plugov, mlatilnic, sadnih mlinov itd.). Glede na sezono je bilo prodanih prav lepo število radijskih aparatov in so skoro vsi razstavljalci prav zadovoljni, čeprav je konkurenca prav občutna. Nadaljnji sezonski artikli so pači, ki so bile prodane v lepem številu. Z dosedanjimi kupčijami so zadovoljni tudi obrtniki, ki so razstavili svoje blago v okviru skupne razstave pod okriljem Zavoda za pospeševanje obrti. Veliko je zanimanje za nove lončarske in keramične izdelke, zlasti za lepe vaze lončarjev iz Komande. Ribničani pa so prodali precej svoje suhe robe. Ugodne kupčije so nadalje zabeležili prodajalci bižuterije, tor-barji, izdelovalci pletenih stolov in sličnih predmetov in izdelovalci likerjev in žganja. Končno je omeniti izdelovalce vozov in lestev, ter razne izdelovalce živil, zlasti naše sirarne, ki so vei zabeležili zadovoljiva kupčije. Navzlic dežju je bil poset včeraj prav zadovoljiv. Na velesejmu je bilo veliko število ljudskih in meščanskih šol, polag gospodinjskih in obrtno nadaljevalnih sol. Prireditev pa so si ogledali tudi na5i vojaki pod vodstvom oficirjev. Posetnike velesejma ponovno opozarjamo na velesejmski kino, ki ima dnevno predstave ob pol 4. in pol 7. in na velesejmski variete, ki prireja predstave vsak dan ob 5. in pol 9. Važna trgovinska pogajanja V Dubrovniku se je včeraj pričelo zasedanje etalnaga nemško-jugoelovenskega gospodarskega odbora. NaSo delegacijo vodi pomočnik ministra g. Milivoj Pilja. Namen tega zasedanja je, da se razčistijo vsa tekoča vprašanja, ki so v zvezi z našim trgovinskim prometom z Nemčijo. Situacija gleda naše trgovine z Nemčijo se Je letos znatno spremenila. Klirinški saldo Je nazadoval skoro na polovico in naša trgovina z Nemčijo je postala precej pasivna. Potrebno je odstraniti nekatere pomanjkljivosti berlinskaga aranžmana, ki so ee pokazale v praksi. Zaradi nizkih cen, ki jih nudijo Nemci, nismo mogli izkoristiti kontingentov za živino in sadje. Kakor zatrjujejo, bo ukinjena dosedanja določba, da mora biti naš izvoz v Nemčijo po vrednosti za 10% manjši nego naš uvoz iz Nemčije (to načelo j a bilo postavljeno zaradi tega, da se zmanjša narasli klirinški saldo). Prizadevanje Nemcev pa gre predvsem za tem, da dobe od nas čim več pšenice. Pri zadnjem zasadanju v Dresdenu smo Nemcem obljubili dobaviti na leto 10.000 vagonov pšenice in 5000 vagonov koruze ali pa pšenice. NaSa obveznost je seveda pogojna, to se pravi, da je odvisna od letine. Kar pa letos pridelek ni tako obilen, kakor je bil lani, je verjetno, da bomo dobavili Nemčiji manj pšenica in koruze, kakor smo obljubili v Dresdenu. Našo delagacijo tvorita poleg pomočnika zunanjega ministra Milivoja Pilje, načelnik trgovinskega ministrstva dr. Lazarevič in viceguverner Narodne banke dr. Belin. Nemško delegacijo pa vodi pri teh pogajanjih načelnik trgovinskaga ministrstva Otio Sarnow s svojim spremstvom. Nemška delegacija se je do zadnjega mudila v Italiji. Gospodarski, zlasti pa tujsko-prometni krogi kažejo veliko zanimanje za rezultate teh Pogajanj. Včeraj se je odpeljala v Pariz naša delegacija za trgovinska pogajanja s Francijo, ki se bodo pričela 13. t m. Namen teh pogajanj je, da sa razčisti vprašanje plačilnega prometa. V zvezi z obojestransko odpovedjo klirinške pogodbe, ki je potekla koncem avgusta. Drugo važno vprašanje pa je določitev novih kontingentov zlasti za km> tijske pridelke in les. Vprašanje kontingentov pa je ozko povečano z vprašanjem plačilnega prometa. Naše prizadavanje gre predvsem za tem, da dosežemo tako povečanje kontingentov za uvoz našega blaga v Francijo, da bo prišlo do popolne izravnave plačilna bilance, kar pomeni, da mora biti naš izvoz v Francijo za toliko večji, kolikor znašajo naša finančna plačila v Franciji. Našo delegacijo vodi načelnik zunanjega ministrstva dr. Sava Obradovič, delegacijo pa tvorijo Jovan Radulovič, načelnik carinskega oddelka v finančnem ministrstvu, Edo Markovič generalni ravnatelj Prizada, BranjaLtc, višji svetnik ministrstva za gozdove in rudnike, Rado Stepano-vač, svetnik zunanjega ministrstva in Mio-drag Ugričič, inšpektor Narodne banke. Gospodarske vesti = Preferenca za avstrijski les v Franciji in ra poljski les v Nemčiji. Iz Pariza poročajo, da je 1. septembra stopil v veljavo francosko-avstrijski sporazum glede carinskih ugodnosti za avstrijski les. Kakor zatrjujejo je Francija po tem sporazumu odobrila Avstriji za rezan les poleg doseda-njaga kontingenta 2700 vagonov še dopolnilni kontingent 5300 vagonov, za katerega veljajo enake carinske in prevozne ugodnosti. — Iz Diisseldorfa poročajo, da je pri zasedanju nemško-poljskega gospodarekaga odbora prišlo do sporazuma, po katerem to Nemčija priznala pri uvozu poljskega igličastega lesa v Nemčijo znižanje uvozne carine od 2.50 na 1.50 mark «a kg, če »9 bo cena temu poljskemu lesu držala v določenem okviru. = Železnica Varažcfln — Koprivnica bo dograjena do konca septembra. Dela na gradnji proge Varaždin — Koprivnica sedaj naglo napredujejo. V odseku, ki se gra-di od Varaždina, je treba položiti še 4 in pol kilometre tira. V odseku, ki ee gradi od Koprivnice, pa je trelba položiti še 6 km tira. Oba odseka bodo spojin do konca »septembra, = Noro tekstilno podjetje. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev delniške družbe »Tvornica trikotaže in rokavic Posavina« v Beogradu z delniško glavnico 5 milijonov Din. ~ HMELJ = Slaba hmeljska letina v Vojvodini. Srednjeevropski urad za hmelj v Zatcu (ČSR) poroča, da znaša letos pridelek hmelja v Bački komaj 6000 starih etotov nasproti 32.000 etotom v lanskem letu. Ker je tudi na Poljskem pridelek izredno slab, v vseh ostalih okoliših v Evropi pa zaostaja za lanskim letom, računajo, da bodo hmeljarji letošnji pridelek lahko prodali po boljših cenah. = živahna hmeljska kupčija r Nemčiji. Češka sekcija žateškega hmeljekega združenja objavlja informacije, ki jih je prejela iz Nemčije gleda razvoja hmeljske trgovine Te informacije pravijo, da se je hmeljska kupčija razvila izredno živahno. Največji nemški okoliš Hallertau je do 70% razprodan. Cene so se dvignila za 20 mark pri starem stotu. Kakor zatrjujejo, odstotek prodanega hmelja že 25 let v tem času ni dosegel letošnje višine. Borze 10. septembra. Na ljubljanski borzi eo se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.42, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškim privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.40, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 30.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.80, v Beogradu 12.74 in v Zagrebu 12.76, odnosno za 15. november 12.76. Na zagrebškem afektnem tržišču je Vojna Skoda pri živahnejši tendenci notirala 407.50—408 (v Beogradu je HI promet po 408—409.50). Do zaključkov pa je prišlo v 7°/o Blairovem posojilu po 84.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2389.66—2404.26, Berlin 1739.53—1758.40, Bruselj 730.94 do 736.—, Curih 996.45 —1003.52, London 214.31-216.36, New York 4307.25—4343.56, Pariz 156.77—158.30, Praga 151.43—152.54, Trst 227.44—230.52. Curih. Beograd 10, Pariz 15.40, London 21.5225, New Y0rk 435.3750, Bruselj 73.30, Milan 22.90, Amsterdam 239.50, Barlin 171.60, Dunaj 79.50, Stockholm 110.95, Oslo 108.15, Kobenhavn 96.07, Praga 15.20, Var- šava 82.25, Budimpešta 86.14, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407.50—408, 4*/» agrarne 53050—54, 4*/. severna agrarne 51.50—52, 6*/» begluške 76.50 den., 6»/« dalm. agrarne 75 den., 7»/» invest. 92. dan., 7% invest. 92 den., 7*/» stabiliz. 86 den., 7*/« Drl hip. banka 100 den., 7•/• Blair 84.50-«, 8% Blair 93.50 den.; delnice: PAB 196 den., Trboveljska 275 bi., Gutmann 45—55, Šečerana Osijak 185—197, Osječka ljevaonica 200 bi., Du-brovačka 400—420, Oceania 275 den., Jadranska 400 den., Danica 200 den. Beograd. Vojna škoda 408.25—408.50 (408—409.50), za dec. 407—408 (407), 4% severne agrarne 52.75—53.25, 6"/» begluške 75.50 dan (75.50), 6®/o dalm. agrarne 75.25 den. (75), 7% stabiliz. — (86), 7°/o Blair 84.75—85.90, 8»/o Blair 93.50-94.75, PAB 200 den (200). Blagovna tržiSča ŽITO + Chieago, 10. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 107, za dec. 109, za maj 111.30; koruza: za sept. 105.25, za dac. 63.125. + Winnipeg, 10. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 128.75, za dec. 125.75. + Novosadska blagovna borza (10. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): haška 173 — 175; banatska 169 — 170; baška ladja Tisa 179 — 181; ladja Bege) 178 — 180: sremska 77/78 kg 174 — 175; slavonska 77/78 kg 178 — 178. Koruza: baška in sremska 92 — 94; banatska 90 — 92. Oves: baški, sremski in slavonski 106 — 108. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in »romski 63/64 kg 125 — 127.50. Moka: baška in sremska »0g« in »Ogg« 270 — 280; »2« 250 — 260; >5« 230 — 240; »6c 210 — 220; »7« 170 — 180; »8« 125 — 150. OtrObi: baški sremski in banatski v vrečah 88 — 93. Fižol: baški beli brez vreč 200 — 205. Budimpešta, 10. septembra. AA. Italijanski maršal Badoglio bo ob koncu meseca prišel na Madžarsko, kjer se to udeležil več lovov. BOMBAŽ + Liverpool, 9. septembra. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključani tečaji: za sept. 5.28 (prejšnji 5.85), za dec. 5.31 (5.25) za maj 5.43 (5.38). -I- Newvork, 9. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 9.12 (9.08), za dec. 9.13 (9.04), za marc 9.17 (9.19). ŽIVINA + Mariborski svinjski sejm. Na svinjski 6ejem 10. t. m. v Mariboru ja bilo pripeljanih 300 svinj. Cene so bile za 5 do 6teden-6ke prasce 90 do 110 din, za 7 do 9teden-ske 100 do 120 din, za 3do 4mesečne 140 do 170 din, za 5 do 7mesečna 215 do 340, za 8 do lOmesečne 350 do 440, za lletne 650 do 740 din za komad. Svinje so se prodajale po 6 do 7.50 din za kg žive teže in po 9 do 11 din za kg mrtve teže. Prodanih je bilo 79 rilcev. S P O R T Prva tekma v ligi doma Jutri bo SK Ljubljana prvič nastopila pred domačo publiko, in sicer proti sarajevski Slaviji Tretje kolo v ligi nam prinaša razen zagrebškega in beograjskega lokalnega »der-byja« prvi nastop našega SK Ljubljane pred domačo publiko. V goste nam prihajajo simpatični igralci sarajevske SLavije, ponos kršne Bosne. Na lastnem terenu pred sarajevsko publiko ni kluba v ligi, ki bi jim bil kos. Igrajo enostaven nogomet brez velikih fines, efekten v zaključnih potezah t. j. strelu na gol. Duša tega moštva je velikan, branilec Zago-rec, 6trah in trepet vseh napadalcev, Raj-lič pa je najboljši igralec in strelec v napadu. Našim fantom se nudi prilika, da izvle-čejo iz te borbe ves izkupiček. Ali jim bo to uspelo? 0 tem ugiba armada ljubiteljev slovenskega nogometa. Postava ni dokončno sestavljena, zdi pa se, da bode Ljubljana poslala v boj enajstorico: Pogačnik, ali Logar, Hassl ali Jug. BertonceljI, Slapar, Pupo, Boncelj, Janežič, Lah, Pepček, Žitnik I, Tičar. Od našega zastopnika zahtevamo, da zaigra z elanom in voljo do zmage. Sebična žilica, ki se javlja pri posameznikih v igri, mora izginiti v korist skupnosti. Nedeljski obiskovalci pa morajo s pravilnim podžigom podpreti naše borce, gostujoče moštvo m sodnika pa naj ne motijo z vzkliki. Pokažimo, da imamo športno vzgojeno publiko, ki spoštuje goste. Trojni spored na igrišču Jadrana Jutri s pričetkom ob 8. se otvori novo prvenstveno kolo ljubljanskega I. in II. razreda. Kot prvi par nastopita na igrišču Jadrana Mladika in Slavija, nato pa se predstavita Kranj in Mars. V tretji tekmi prideta na igrišče Reka in Jadran. Slednja moštvi sta popolnoma izenačeni z raznimi odlikami. Kolikor je Reka bolj rutinirana. toliko je Jadran bolj ambiciozen. Na igrišču Jadrana bo torej jutri zelo vroče. To bo revija šestih moštev v prvenstveni borbi, ki je vsekakor vredna obiska. Na igrišču Hermesa pa še bosta takrat tudi za prvenstvene točke dajala Slovan in Svoboda. Lahkoatletski miting v Mariboru Na svojem igrišču je priredil SK Rapid na praznik popoldne lahkoatletski miting, kateraga so se udeležili atleti SK Železničarja, SK Maratona, ljubljanske Ilirije in SK Rapida. Vsega je startalo nad 80 lahko-atletov in so bili rezultati v posameznih disciplinah naslednji: Tek 60 m juniorji A: 1. Ante (Maraton) 8.8, 2. Roje (M) 8.9, 3. Heli (R) 9.1. Tek 100 m jun. C: 1. Skok (2) 12.4 2. Xandl (R) 12.8, 3. Filipi? (M) 12.9. Tek 3000 m: 1. Zupan (2) 10.07, 2. Seid-ler (R) 10.59. Disk, jun. A: 1. Ante (M) 25.47, 2. Hali (R) 25.15, 3. Martin (R) 22.05. Disk, jun.B. 1. Rado (M) 31.31, 2. Mlaker (2) 30.31, 3. Vrtačnik (2) 26.67, Disk jun. C: 1. Lužar (M) 37.17, 2. Filipič (M) 34.25, 3. Gregoro-vič (2) 33.95. Disk sen.: 1. Radič (R) 32.09, 2. Smerdel (M) 29.60, 3. Lipovšek (M) 29.17 Tek 1000 m, jun. C: 1. Hanzi (R) 2.56.4, 2. Stojnšek (M) 2.58.7, 3. Rotner (2). Tek 1000 m jun. B: 1. Gerardi (R) 3.11.9, 2. Krajnc (2). Skok v višino, sen.: 1. Oroecy (I) 1.65, 2. Smerdel (M) 1.60, 3. Krajnčič (2) 1.60. Skok v višino jun. C: 1. Lužar (M) 1.65, 2. Hanzi (R) 1.60, Filipič (M) 1.55 m. Skok v višino jun. A: 1. Heli (R) 1.30, 2. Ante (M) 1.30, 3. Martin (R) 1.25. Tek 400 m sen.: 1. Miihleisen (R) 56.5, 2. 2erak (M) 56.5, 3. Košir (M) 59.5, 4. Hofer (R) 60.7. Tek 100 m, sen.: 1. Musnik (R) 12, 2. Miihleisen (R) 12.1, 3. Monderer (R) 12.4. V nekaj vrstah Na praznik dne 8. t m. so bile v radovljiškem kopal;šču tekme za gorenjski pokal, ki ga je I. 1933 razpisalo Tujskoprometno društvo v Radovljici. Prvi dve leti so ga imeli v shrambi Kranjčani, sedaj pa je že trikrat zaporedoma ostal v Radovljici in zato tudi prešel v trajno last njenega kluba. Na letošnj;h tekmah je bilo Okrog 40 tekmovalcev iz Radovljice in Kranja. Jesenice je zastopal samo en tekmovalec, čigar uspeh je tem večji, ker je prispel šele v zadnjem hipu na start. Čudimo se, da Jesenice na te tekme niso poslale močnejšega zastopstva. Zmagovalci v posamezn;h točkah so bili: na 50 m prosto, moški: Schwab (J) 32, na 50 m prsno moški: Jaklič (R) 37.2, na 50 m prosto, ženske: Triller (R) 46, v štafeti 4 X 50 prosto, moški: Kranj I 2:19.1, v skokih z deske: Sadar (R) 31, v skokih s stolpa pa Ješe (R) 9 točk. Zaključno stanje točk je bilo: Radovljica 117, Kranj 79, Jesenice 16. Jutrišnjo tekmo med Gradjanskim in Haikom v Zagrebu bo sodU italijanski sodnik Ciamberlini, edini, ki so ga naši klubi v tem kolu pozvali iz inozemstva. Prihodnjo nedeljo bo v Zagrebu medmestna tekma Zagreb—Sofija. Podsavezni ka-petan ima za sestavo zagrebškega moštva na razpolago 18 igralcev, glede katerh pa se še ni dokončno odločil. Prav tako tudi ni določena sofijska reprezentanca. V Zagrebu se je v četrtek začel nacionalni teniški turnir, na katerem nastopa nad 120 igralcev belega športa obojega spola. Splošno pozornost je na teh tekmah vzbudil junior Smerdu, član ljubljanske Ilirije, ki je v A-skup:ni najprej odpravil močnega igralca Mohra, v B-skupini Penkalo, v juniorski skupini pa Savatiča. Njegov najlepši uspeh pa je bila zmaga nad Frobejem, prav tako pa je odpravil tudi Lhotko. Smerdu ju, ki je zdaj šele 16 let star, obetajo v , tej športni panogi veliko bodočnost. | Na Dunaju se začne danes teniški dvoboj za srednjeevropski pokal med Avstrijo in Poljsko, med katerima je slednja edina, k5 dozdaj v teh tekmah še ni izgubila nobene tofike. Pristaviti pa je treba, da tudi še ni igrala z glavnimi nasprotniki. Po neodločenem izidu med nami in Čehi je s;tuacija naslednja: 1. čehoslovaška 5, 2. Poljska 4, 3. Jugoslavija 3. 4. in 5. Avstrija in Madžarska z 1, zadnja pa Italija brez točke. O prvih srečanjih med Avstrijci in Poljaki v tej konkurenci poročamo med brzojavnimi vestmi. Na kolesarske dirke r Novem mestu, ki jih jutri priredi v večjem stilu kolesarsko društvo »Dolenje«, se odpeljejo dirkači in funkcionarji ljubljanske podzveze z dolenjskim vlakom ob 7.50. Zbirališče pred glavnim kolodvorom Ob pol 8. Začetek dirk bo ob 14. — Kolesarska podzveza »Ljubljana«. SK Ljubljana. Igralci, ki nastopijo v nedeljski ligini tekmi, naj bodo drevi ob 19.30 pred Emono. Juniorji igrajo predtekmo. Točno ob 14.30 naj bodo v garderobi. Postave so na običajnem mestu. Opozarjajo te vei aktivni igralci, da morajo biti jutri najkasneje do 15.30 na igrišču. Vhod je pri prvi blagajni. Pozneje ne bo smel nihče na igrišče brez vstopnice. SK Slavija. Drev; ob 20. strogo dbvezen sestanek vseh nogometašev pri Marinšku. Važno zaradi jutrišnje tekme, ki se igra že ob 8. Vsi točno in sigurno! Tekma bal in carjev med starimi rivali od »Leva« in »šiške« bo v nedeljo ob 9. zjutraj na vrtu šlibirjeve gostilne, Jerne-jeva cesta 24. v Šiški. Ker je pričakovati ostre borbe, priporočajo balinarji obojestranskim kibicem mirno kri. Naše gledališče Sobota, 11. septembra: Amaconke. Premiera operete. Izven. Nedelja,!2. septembra: V slučaju lepega vremena ob 20. uri: »Cavalleria ru-6ticana« pred Glasbeno Matico. Izven. Cene od 20 din navzdol. V slučaju dežja ob 20.; j Amaconke« v operi. Izven. Ponedeljek, 13. septembra: Zaprto. »Amaconke« je naslov Parma-Balatkove oparete, katere premiera bo danes. Dejanje 6e godi za časa ruske carice Katarine ter slika na humoren in nadvse veder način ustanovitev ženske garde. V opereti nastopa tudi carica Katarina (ga. Avgusta Danilova) in Patjomkin (g. Zupan), ki •»sezida« zgodovinsko znana »Potjomkinove vasi« na zavzetem ozemlju. Glavno žensko partijo poje ga. Poličeva, nadalje sodelujejo ge. Ribičeva, Kogejeva in Smrkoljeva ter gg. Gorski, Peček, Dranovec in Frelih. Popolnoma nove dekoracije in kostumi ter originalni baleti bodo dali delu prikupen okvir. V nedeljo bo v primeru lepega vremena ob 20. pred poslopjem Glasbene Matice re-priza opere »Cavalleria rusticana«. Delo je imelo v torek prodoren usp« h, h kateremu so pripomogli solisti, zbor in orkester. Ugodna akustika in primerno oko';e sta podprla slikovitost izvajanj prizorov. Ker vlada za to pradstavo spričo uspeha, ki ga je žela, živahno zanimanje, opozarjamo p. n. občinstvo, naj si pravočasno zagotovi ugodne prostore. V primeru slabega vremena bodo izvajali v nedeljo zvečer v opari Parma-Balatkovo operelo »Amacon-ke«, ki obeta postati posebno živahna in slikovita predstava. •"»jutro« n. 512 * 6 SoSola, IT. K. T937. Kitajski oklopnl vlak Žena nekega trgovca iz Recklingshausna v Nemčiji je izvedela, da se je njen mož z nekim dekletom zmenil za avtomobilsko vožnjo. Sklenila je, da bo dvojico presenetila flagranti« in se je odpeljala z avtomobilom za zakonolomcema. Z 80 km na uro je moža prehitela in se je postavila tako pred njegovo vozilo, da je zavozil v neko drevo. Nje voz je treščil nato v brzojavni drog. Vsa krvava od steklenih drobcev je nato planila ljubosumna žena iz vozila, stekla k možu in dekletu, ki sta ostala nepoškodovana, in jima med vp:t-jem in psovanjem prisolik po nekoliko zaušnic. se bo vršila konferenca zaradi gusarskih napadov na ladje v Sredozemskem morju. Ta slika nam kaže košček Nyona Jabolčna dleta Z otvoritve osme balkanijade v- **ni so otvorili v Bukarešti VUI. balkanijado. Na sliki vidimo »trobentače«, ki naznanjajo prihod atletov Tragedija dvojčkov Dva brata, advokata, sta živela v slogi in miru, dokler ni med njiju stopila ženska ... Tom in Henry Sharkey, brata dvojčka, 6ta imela v ameriškem mestu Denverju odvetniško pisarno, ki je dobro uspevala, že bolj nego zavoljo svojih odvetniških poslov sta se morala zahvaliti za svojo popularnost dejstvu, da sta si bila neverjetno podobna. Ta njiju podobnost je šla tako daleč, da ju celo njiju najožji prijatelji niso mogli razlikovati. V šoli in v poklicu sta zavoljo tega zašla pogostoma v tragikomične položaje. Podobnost je jima nazadnje postala usodna, ker je bila pravi vzrok tragedije, o kateri poročajo sedaj ameriški listi. Pred nekoliko meseci so v Denverju odprli nov cirkus njegova lastnika in obenem zvezdnica vsega podjetja je bila umetna jahalka Bessie Boltova. Urediti je morala neko težavno pravno zadevo in se je obrnila do obeh bratov, o katerih je slišala, da imata sijajne zveze. Njena lepota in dražest je napravila na oba brata velik vtis. Zaljubila sta se vanjo. Rivaliteta v ljubezni je povzročila v njiju medsebojnem razmerju prvič razdor. Dotlej sta bila najboljša brata in tovariša. A tudi Bessie je zašla v težak duševni konflikt. Ni vedela enostavno, za katerega izmed obeh bratov naj se odloči. Oba sta ji ugajala, če bi šlo samo za enega moža, tedaj bi ne oklevala niti sekundo. A sedaj je doživljala razdvojenost, ki je bila obenem tragična in groteskna. Ljubila je moža po imenu Sharkey, ni se pa mogla odločiti, da-li veljajo njena čustva Henryju ali Tomu. Saj obeh niti razliko- vati ni znala. Končno je prišel trenutek, ki so Se ga vsi trije bali; eden izmed bratov jo je zaprosil za roko. Bessie je pristala, da postane njegove žena. Nekoliko dni pozneje ji je drugi brat zastavil vprašanje, dali bi se ne poročila čez mesec dni. Pristala je s poljubom tudi na to. šele potem se je v svojo grozo zavedla, da se je z enim izmed obeh bratov zaročila. Ni preostaja-lo nič drugega, nego da je potem še enkrat govorila z njim in mu dejala, da ne more po svoji vesti obeh bratov razdvojiti. Rajši se odpove poroki. Tom in Henry sta se preveč ljubila, da bi za trajno prenašala to medsebojno na-sprotstvo. Prosila sta svojo »zaročenko«, naj izreče odločilno besedo. Bessie pa se ni mogla odločiti in je vso stvar prelagala od dneva v dan. Sedaj pa je prišlo do tragedije, ki so se je vsi že dolgo bali. Popolnoma neznano je, kaj se je odigralo med obema bratoma in cirkuško zvezdo. Nekega večera pa so sosedje zaslišali strašne krike iz stanovanja obeh odvetnikov. Vlomili so vrata in so našli enega izmed bratov popolnoma zmedenega. Njegov brat je ležal mrtev v jedilnici, poleg njega je bila lepa Bessie. Bila sta mrtva od strelov od samokresov. Preiskava do danes ni mogla dognati, kako se je odigrala tragedija. Ni znano, da-li gre za dvojni umor ali samomor, niti tega ne vedo, kdo izmed obeh bratov je mrtev. Tistega, ki je vstal živ, so morali namreč oddati v norišnico. Ne v Montreuxu, temveč v Nyonu Če še ne veš, zdaj izveš: da ee bo udeležil jesenskih manevrov madžarske vojske šef italijanskega generalnega štaiba general Pasini in več drugin visokih častnikov italijanske vojske; ^ da so neznani tatovi vlomili pri papeževem ceremonijarju, Arboriju Melli-Santeliji, ter odnesli iz njegove pisalne mize sto tisoč lir gotovine; . da je izgubila japonska mornarica v bojih s Kitajci doslej 22 letal; da se Angleži že dolgo trudijo, da bi izpodrinili črni frak s plavim frakom. a tega ne morejo izvesti, ker so simpatije frakar-jev v pretežni meri na »črni« strani; da je vlada Teksasa uvedla posebno davščino za reklame na pokopališčih; da imajo v malem kalifornijskem mestecu Torresu cerkev s kopališčem, to pa zato. ker leži Torres v bližini znane Doline smrti; da je maharadža iz Mysora dal ukaz, naj njegov zlati avtomobil prelijejo v čisto zlato, kovino prodajo, izkupiček p? porabijo za gradnjo moderne bolnišnice. Maharadža ima poleg zlatega avtomobila še 23 voz, med njimi šest srebrnih; da zavaruje neka njujorška zavarovalni-za ljudi proti ženitvenim sleparjem. Oškodovanec prejme, če ženin in nevesta ne držita obljube, polno odškodnino; da se je v bližini Pulia primerila nesreča v ondotriem premogovniku. 3 izletu v Loreni: d,a bo noroka eeriptekega kralja Faruka že letos 21. oktobra; da se je posrrP7uila italijanska podmornica »Foca« pri Tarantu 108 m globoko in je ostala pod vodo vsega skupaj 45 minut; Ljubosumnost z 80 km na uro Castiglioni — velik slepar Pripravil je skladatelja Kienzla ob vse prihranke za starost Dunajsko državno pravdništvo je uvedlo kazensko preiskavo proti proslulemu finančniku Camillu Castiglioniju, in sicer zavoljo sleparstva. Castiglionija je ovadila dunajska velika banka Creditanstalt-Bankverein, ki jo je mož zaplel v svoj umazani zločin. Pred nekoliko leti je Castiglioni na nekem postajališču cestne železnice srečal starega skladatelja »Evamgeljnika«, Kienzla. Začudil se je, da se sivolasi glasbenik vozi s cestno železnico in se mu je ponu- I dil, da bo njegovo imetje koristno naložil. Kienzl je v svoji neizkušenosti svoje imetje četrt milijona šilingov res izročil Castiglioniju. Kot protivrednost mu je fi-svojo terjatev napram zgoraj omenjeni svojoi terjatev napram zgoraj omenjeni banki. Ta terjatev naj bi znašala poldrugi milijon šilingov. Kienzl pa ni videl ne svojega denarja več, ne denarja, ki bi ga moral Castiglioni baje dobiti od banke. Razprava o tej stvari se bo vršila v drugi polovici tega meseca in zbuja v javnosti ve-I liko zanimanje. Berlin šest noči v temi Dolge vaje proti letalskim napadom iz zraka Neslana hrana Kaznilnica v Liptoru (Delaware) je uvedla ncvo metodo proti upornim kaznjencem. V bodoče bo vsak tak kaznjenec namesto normalne hrane dobival jed brez soli. Praksa js pokazala, da se ta metoda sijajno obnese. Po tr?h, štirih dneh so postali še tako uporni jetniki krotki kakor ovce ter so izjavili paznikom, da bodo vse ubogali in storili, če jim vodstvo kaznilni.v postreže zopet z normalno soljeno hrano. Strupenjača ji je rešila življenje Neka Angležinja v Hunputu v Indiji je zdresirala majhno naočarko tako, da ji sledi na vsak korak. Te dni je v hišo Angležinje vlomil neki razbojnik. V trenutku, ko je hotel razbojnik žensko zaklati, je planila nanj kača in ga pičila v nogo. Zločinec je svojo žrtev izpustil, tri minute pozneje je bil mrtev. Začetek jeseni Japonci uporabljajo v vojni proti Kitajcem najmodernejše tehnične pridobitve, toda tudi Kitajci nočejo zaostati za svojim sovražnikom. Tudi oni imajo na razpolago oklopne vlake za, napadanje Japoncev stolnici priredili takšno vajo, toda mesto so za temnili samo za eno noč, oziroma samo do polnoči. Prebivalstva pa se je zavoljo nameravanega daljšega trajanja vaj polastil nenrr, ker si ga ne zna razlagati in se boji, da bo prišlo do težkih motenj vsega javnega in zasebnega življenja. Promet se sicer ne bo uikinil in tudi gledališča, kinematografi ter druga zabavišča ter javni lokal:' bodo obratovali, obratovati pa bodo morali tako, da njih luči na zunaj ne bo videti. Gotovo je, da se bodo tujci Berlina v tem času izogibali. Med zatemnitvijo je pričakovati tudi alarmov, da se bližajo letala, na kar bo moralo vse preb;vaIstvo zbežati v stanovanja oziroma zaklone, trgovine se bodo morale zapreti in promet se bo ustavil. Lepaki, ki so jih dale oblasti vsepovsod nalepiti, imajo o tem zelo stroge odredbe, ki dovoljujejo izjemo skoraj samo za bolnike, dojenčke in strežno osebje. ŠIRITE »J U T R O«! španski premier v Parizu Poročilo s Severnega tečaja Ruska postaja na Severnem tečaju poroča, da se je ozračje v njeni okolici ob koncu avgusta segrelo, v začetku septembra pa je nastopil mraz 7 stopinj pod ničlo. Začelo je tudi hudo mesti. Radiotelegrafist Krenkl išče s signali letalca Levanevskega, toda doslej brez vsakega uspeha. Na postaji je pripravljeno vse za letala, ki bodo Levanevskega '"skala. Letališče, ki ga je poletno vreme precej pokvarilo, so spet uredili, razpoke in luknje v ledu so zadelali z novim snegom. Snežni zameti zadnjih dni, ki segajo mestoma dva do tri metre v višino, so to delo zelo ov;rali. Na Severnem tečaju vejejo sedaj hudi vetrovi in ledna plošča, na kateri biva eks-pedicfja, plava proti jugu. Postaja na Ru-dolfovem otoku svari letalce, da bi v sedanjem slabem vremenu letali proti Severnemu tečaju. Vso Nansenovo deželo, bivšo Deželo Franca Jožefa, zakriva gosta megla. proti črevesnim boleznini Star, preprost in preizkušen pripomoček Vsakovrstne bolezni črevesja, ki jih spremljajo večinoma driske, bljuvanja in 6labosti, se pogostoma upirajo vsem zdravilom. Zato je malo čudno, da se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja način zdravljenja, ki bi na prvi pogled ne bil priporočljiv za odpravo črevesnega katarja in njegovih pojavov. Gre za uživanje sirovih jabolk v vsakovrstnih oblikah. Že po enem, dveh dneh je opaziti po jabolkih znatno zboljšanje bolnikovega stanja. Mučne, včasih nenehne driske postanejo bolj redke, iztrebki dobe spet svojo običajno obliko. Če zdravnik priporoči čisto dieto z jabolki, se bolniki običajno upirajo zavoljo tega, ker so ljudje navajeni ta pripomoček uporabljati le za urejevanje črevesnega delovanja v popolnoma nasprotnem smislu. Bolniki se v svojem oslabelem stenju zato boje, da bi se jim to stanje še bolj poslab- S kongresa narodnih socialistov v Niirnbergu šalo. Plri strogi jabolčni dieti, to je brez vsakega drugega dodatka, pa nastopa popolnoma nasprotni učinek, namreč pomiritev črevesnih funkcij. Pri odraslih osebah in otrocih se težke infekcije v črevesih po dieti s sirovimi jabolki tako uspešno zatirajo, da že po nekoliko dnevih ni opaziti nobenih povzročiteljev bolezni več. Za to dieto so uporabna le zrela, sirova jabolka, ki j«b je Ireba skrbno olupiti in najbolje tud; nastrgati v kašo s steklenim strgalom. V skladu z bolnikovim stanjem niha količina jabolk, ki naj jih bolnik dnevno použije, med pol in poldrugim kilogramom. Ta količina za glad in žejo v splošnem zadostuje, če pa bolezen bolniku odvaja zelo mnogo vode, tako da je telo popolnoma izsušeno, tedaj se da žeja ponoči odpravljati z neoskjemm čajem. Uspeh tega zdravljenja zavisi bistveno od tega, da ne zaužije bolnik nobene druge hrane razen jabolk. Ko se pokaže izboljšanje, je treba vriniti dan ali dva s posredovalno hrano, šele potem khko preidemo na običajno bolniško hrano. Če nam uspe bolnka prepričati, da ne more imeti jabolčna dieta, kakršno smo opisali, nobenih škodljivih posledic za njegovo stanje, tedaj je uspeh skoraj zagotovljen. Posebno prijetno je pri tej dieti to. da jo khko izvršimo doma in brez vsake nevarnosti. Predsednik španske vlade Negrin je te dni pristal na letališču Le Bourget in je odpotoval v Pariz, kjer je konferiral s franco« skimi državniki ANEKDOTA Ko je bil Bernard Shaw še urednik podlistka nekega londonskega dnevnika, je prišel potem, ko je bil ves dan čital knjige m p;sal kritike, zvečer v neko družbo. Neka dama ga je tu vprašala, kateri je njegov najljubši pisatelj. »Horace Tuggle«, je odgovoril Shaw. »Tuggle?« se je začudik dama. »Tega pa nisem še prav nič čitala.« — »Jaz tudi ne,« je dejal Shaw, »zato pa je tudi moj najljubši pisatelj.« VSAK DAN ENA Vsakoletni kongres nar. soc. stranke v Niirnbergu je prireditev v veleparadnem stilu, s čemer priča že prihod Hitlerja v kongresno mesto Točno plačul •Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino »Ti, dvigni nekoliko više, podstavil sem namreč nogo...« (»Everybodys weekly«) škodljivi metulji Letalci čudovite vztrajnosti, obenem prenašalci kužnih bolezni — Metulji, ki so preleteli Atlantski ocean davno pred Lindberghom Angleški turisti, ki so skušali priti na vrh Mounte Everesta, so naleteli še v višini 7000 m na metulje tropskih vrst, ki bi jih v tej ledeni višini v resnici ne pričakovali. Izkazalo se je, da so metulji izvrstni letalci čudovite vztrajnosti, ki ne zmorejo samo velikih višin, temveč tudi velike razdalje. Vsekako so preleteli Atlantski ocean že davno pred Lindberghom. Rdeči admiral, ameriški metulj, preživlja svoje poletne počitnice n. pr. vedno v Evropi, in »poslikana dama«, afriški metulj, obiskuje i'to tako našo celino. Ob angleški o;bali opazujejo včasih velikanske roje metuljev. Kakor ogromna, debela mavrica lete milijarde živali preko Rokav skega preliva. Mnoge teh živali zelo dolgih prog ne morejo obvladati z lastno močjo. S prese- nečenjem so odkrili, da uporabljajo pri svo jih potovanjih tudi najmodernejše promet no sredstvo, letalo, številne žuželke, ki čx> jih v zadnjih letih našli v Zapadni Indiji, niso megle priti na drug način preko Pacifika. Na letališu v Honoluluju so našli moskite na krilih letal, ki so priletela iz Kalifornije. S tem nastajajo seveda tudi razni težki problemi, žuželke prenašajo namreč vsakovrstne nalezljive bolezni. To se je pokazalo n. pr. na ta način, da so tuje žuželke uničile v mnogih ozemljih letino s tem, da so prenašale žitne bolezni. Ameriške oblasti so zato odredile, da je treba vsako transpacifiško letalo skrbno preiskati, če dobe kakšno tujo žuželko, ki prenaša bolezni, postavijo vse letalo v karanteno in ga desinficirajo. Na Angleškem nameravajo v varstvo domačega polje-deljstva sprejeti slične ukreipe. oznanja prva divjačina, ki jo prinašajo z lova V Berlinu priredijo v času od 20. do 26. t. m. velike vežbe za zaščito pred letakki-mi napadi. V tem času bo štir milijonsko mesto šest noči zaporedoma ovito v popolno temo. Že pred dvema letoma so v nemški pre- »JUTRO« št. :212 === ===== :S6bola, lf. IX. 1937* VIDEN NASTAVEK Zeleno »magično oko« Vam omogoča viden nastavek. Nič več ni potrebno, da po sluhu nastavljate svoj aparat. Danes lahko vidite, da li je sprejemnik točno nastavljen na postajo! Oglejte si pri najbližjem Philips radio-trgovcu novo »Simfonijsko serijo 38«. — Prepričali se boste o nenadkriljivosti novih Philipsov Stamenkovič in šinkovčeva po 15 let robi je Razpravi o umoru v čabračah je prisostvovalo številno občinstvo Ljubljana, 10. septembra. V veliki dvorani kazenskega senata ljubljanskega okrožnega sodišča je bila danes že na vse zgodaj zjutraj velika gneča. Veliki kazenski senat, ki so ga pod predsedstvom s. o. s. Ivana Breliha sestavljali gg. s. o. s. Anton Avsec, Rajko Le-derhas, Karel Javoršek in Fran Gorečan, je sodil obtožencema 40-letnemu bivšemu graničarju Ivanu Stamenkoviču, ki je pristojen v Dragovlje v moravski banovini, in njegovi ljubici 44-letni Katarini šinkov-čevi iz čabrač pri škofji Loki. Ozadje procesa je zavratni umor posestnika in mlinarja Janeza Šinkovca iz čabrač, moža obtoženke Katarine, ki je bil izvršen v večernih urah 25. maja letos. Stamenkovič je obtožen, da je izvršil ta umor po zrelem preudarku, Katarina pa, da je svojega priležnika k temu umoru nagovarjala, da bi spravila s poti moža, ki je bil v nadlego njunemu razmerju. Stamenkoviča je zagovarjal odvetnik dr. Schley, Katarino pa dr. Tavčar. Dbt ožitica pripoveduje Vsekakor zelo zanimivi eo razlogi, ki eo nujno vodili do strašnega nočnega napada obtoženca Stamenkoviča na moža svoje ljubice Katarine. Katerinin zakon z umorjenim možem že od vsega početka ni bil srečen. Obtožnica odkriva v razlogih zakonsko sožitje tako. da je bilo podobno peklu. Kakor pravi obtožnica, so bili sporov, ki so nastajali skozi leta med pokojnim Janezom in dvema sinovoma Jankom in Mikom na eni strani in ženo in materjo Katarino na drugi strani, pa tudi marsikaterih pretepov krivi predvsem Katarinini skoki preko zakonskega plotu. Ivan Stamenkovič Bila je zelo živahna in je marsikdaj ofo-meje zakonske zvestobe v zabavah, ki že na oko niso bile več nedolžne. Popoln polom pa je doživel Janezov zakon s Katrino, ko je ta v 1. 1933. prvič srečala današnjega soobtoženca Stamenkoviča, ki je takrat služil pri graničarjih na Gorenjskem. Prav nič se nista menila za domače. Cim globlje sta se pogrezala v svoje radosti, tembolj jima je postajal v napotje Katari-nin mož. Ker je bil Stamenkovič itak ločen od svoje žene, sta že od vsega početka tehtala, da bi bilo najbolje, če Katarina zapusti neljubljenega moža in prične novo življenje s svojim izvoljencem. Ker pa od moža ni mogla dobiti na hiši ji zapisane dote 40.000 din. se ji je že po prvem letu razmerja s Stamenkovičem porodila misel, da bi moža nasilno spravila za vedno 6 poti. s tem da bi ga umorila. Bila je celo tako neprevidna, da je to svojo namero, ki sprva morda ni bila več kakor vroča želja, izpovedovala svoji služkinji. Ko pa se je s služkinjo sprla, je ta vse izdala. Na Šinkovčevo prijavo je sledila disciplinska preiskava proti Stamenkoviču, ki so ga zaradi dokazanega dogovarjanja k umoru takoj premestili v Srbijo. Katarinina divfa narava je ogražala življenja Nadalje omenja oiMožnica, da je Katarinina divja narava dovolj izpričana z njenimi nastopi v domači hiši. Nihče si ni bil varen življenja. Ob najneznatnejM priliki, najmanj vrednem prepiru, je pograbila nož ali sekiro, kar ji je bilo pač pri roki. Nekoč je v prepiru napadla z nožem moža in hlapca Jožeta Platišo, ob neki drugi priliki je s sekiro ohlajala svojo neugnano jezo nad mizo in jo razbila. Drugič se je spet polotila spečega moža. ki ga je pričela daviti. »Čakaj, hudič, te bom že ubila!«, je bil možu v prepirih vsakdanji kruh. Tako je šlo iz dneva v dan. Zaradi večino hujših prepirov sta z mnžem načela podajanja za ločitev nemogočega zakona, v katerem zlasti Katarin?« ni kazala veselja, da bi z malo dobre volje poravnala težave, ki so rasle iz dneva v dan. Čeprav ie prišlo že do ločitvenp nravde. vendar!« do ločitve sarne. ki bi hHa utegnila rešiti Šinkovcu življenje, ni prišlo. Potem se ie sožitie zakoncem še zaostrilo, tembolj, ker je Katarina vedno boli silila v moža nai ii izplača doto. a se on za to ni mogel odločiti. Kakor sta trdila oba obtoženca v preiskavi, sta drug drugemu prigovarjala zaradi tega, naj bi se rešila moža. Iz Firota je prišel morit Nenadno je bil Stamenkovič premeščen v Pirot. Kmalu nato je bil zaradi neredno-sti odpuščen iz službe in je ostal brez sredstev. Takoj je začel svojo ljubico Katarino pismeno terjati, naj mu povrne okrog 39.000 din, kolikor se jih je nabralo v času, ko Katarine ni hotel več vzdrževati njen mož. Ker se Katarina tem pozivom ni odzvala, je Stamenkovič priromal v Slovenijo in v noči od 24. na 25. maja potrkal na njeno okno. Odšla sta na pomenek v gozd. kjer je Stamenkovič ponovil svojo terjatev, hkrati pa ji je ponovno prigovarjal. naj bi se rešila moža. Ko je drugo jutro vprašal, kako se je odločila, je v Katarini dokončno dozorel sklep, da bo treba moža spraviti s poti. Stamenkoviču je dejala, da mora to storiti za vsako ceno, ob enem pa mu je izdala tudi moževo navado, kdaj odhaja zvečer v mlin. Povedala mu je še. kje bo dobil lopato ali sekiro. Ker se Stamenkovič še zmerom ni mogel odločiti, ga- je nagovarjala še ves torek popoldne Ker pa je bi] Stamenkovič tudi prepričan, da je izgubil službo zaradi Šinkovčeve pritožbe na ministrstvo in je bil v denarni stiski, se je vdal. Zahrbten napad ob ropotanju stop V torek okrog devetih zvečer je prišel Stamenkovič iz gozda, v katerem se je skrival pred ljudmi, da bi ne zvedeli za njegov nenadni povratek. Pri mlinu je našel ob deske prislonjeno lopato. S to oborožen, je skozi okno oprezoval za najugodnejšo priložnostjo, da napade svojo žrtev Ko je opazil, da Šinkovec pri 6topah pretresa kašo, se je splazil v mlin. Ob ropotu stop ga Šinkovec ni moge] slišati. In ko se je Šinkovec zatopljen v svoje delo sklanjal nad sitom,-je morilec zavihtel lopato nad njegovo glavo. • Padli so trije težki udarci, pod katerim se je žrtev nezavestno zgrudila in takoj na to izdihnila. Tajna so bila njuna zadnja pota Kakor obtoženca nista skrivala svojega razmerja, tako je Katarina zelo tankovestno prikrivala svoje zveze s Stamenkovičem po njegovem odhodu v Pirot. Se vest-neje je pazila na to, da bi ostal njegov povratek povsem njuna skrivnost. Dasi bi ji prej ne bilo mar prenočiti svojega Ijub-čka v svoji soibi, ga je v noči prvega sestanka poslala v gozd na prenočevanje in ga oskrbela z odejo in prehrano, da mu je bilo lažje pričakati dokončne odločitve, ki je podpisala smrtno obsodbo nadležnemu možu. Ko je bil že na poti k mlinu, da prestreže Šinkovčevo nit življenja. pravi Stamenkovič da je takoj postal pozoren na lopato. Obtoženkina sinova, ki sta kakor običajno v tem času že spala v hiši, ko je bilo očetovo življenje v nevarnosti, sta tudi izpovedala, da je tista nesrečna lopata zjutraj pred usodnim večerom izginila, zvečer pa se je nenadno spet pojavila na svojem starem mestu. Po umoru Ko je sin Janko-dragega dne po umoru prišel materi povedat, da je oče umorjen, se sploh ni vznemirila. Le mirno je rekla, da mu ona ni želela smrti. Umorjenca tudi ni šla pogledat. V preiskavi pred sodiščem pa je takoj izjavila,, da nihče drugi ni umori] njenega moža, kakor Stamenkovič. Tudi je takoj. čim se je Stamenkovič pojavil spet v Cabračah. sežgala vsa njegova pisma in je tudi trdila, da se z njim ni več sestala, odkar je pcsleclnjič prišel k njej pod okno. Svojega moža je slikala kot nasilneža. pijanca in lenuha, ki jo je vedno pretepal. Vsi sosedje pa nasprotno trle. da je bil pokojnik trezen in delaven mož. ki je celo mirno prenaša] ženino nezvestobo in se je razburil šele tedaj, ko je ta postala le preočitna. Večkrat je tudi tožil, da se svoje žene boji. ker sluti, rh <*p /r* hoče iznebiti. Potek razprave še dokaj mirno sta obtoženca pričakovala pričetka razprave. Le Katarini se je tu pa tam poznala maihna nervoznost, med tem ko ie državni tožilec dr. Fellacher či-tal obtožnico. Občinstvo, kateremu je bil dejanski stan zločina še dobro v spominu, pa je z veliko nestrpnostjo čakalo, kako se bosta obtoženca zagovarjala. Lopata, s katero je obtoženec pobil nesrečnega Šinkovca, ie bila deležna velike pozornosti in marsikdo se je vprašal, kako je mogel Stamenkovič, ki je zelo šibke postave in ie bil videti precei neodločne narave, storiti tako strašno dejanie. Nr srrrotno pa je bila videti Katarina zelo odločna. Morilec razbremenjuje ljubico Najprej je predsednik zaslišal obtoženca. Zasliševanje je bilo zelo podrobno. Toda medtem ko je Stamenkovič v teku preiskave ves čas izpovedal, da ga je k umora nagovorila šinkovčeva žena Katarina, je danes pred senatom te trditve opustil. Podrobno je sicer opisoval odnošaje s Katarino v prvih letih poznanstva, toda ko se je zasliševanje približalo usodnim zadnjim dnem pred umorom, je začel trditi, da se ničesar več ne spominja. Priznal je sicer, da sta se po njegovem povratku v Cabrače sestajala s Katarino, ki mu je v gozd prinašala jedila, trdil pa je, da se ne spominja, da bi bila ob tej priliki, kakor je trdila obtožnica, omenjala moža in tuhtala, kako bi se ga znebila. Tudi ne ve, da bi ga bila Katarina k temu nagovarjala. Pravil je, da se sploh ni zavedal že takoj po povratku v čabrače, kaj počenja, še najmanj pa, kako je prišlo do umora Pač je zahteval od Katarine tudi denar, ki pa mu ga ni hotela dati. Ve le, da je po umoru šel peš do postaje Rateč, kjer je prenočil. Ves čas ga je tresla huda mrzlica, ki mu jo je povzročala malarija. Odpeljal se je drugega dne v Zagreb. Na predsednikovo vprašanje, ali S6 je kaj domislil, kaj je napravil, je zatrjeval, da se groznega dejanja sploh ni zavedel, tudi ne, ko se je že peljal z vlakom v Zagreb. Le ves čas je nečesa pričakoval, ni pa vedel, kaj. šele v petek, ko se je na vse zgodaj zjutraj prebudil, mu je prišlo vse na misel in napisal je pismo Katarini ter ji sporočil, da je prišel iz Pirota, da je hudo bolan in da leži v bolnišnici. Dejansko pa je prišel iz čabrač. »Ali ste vedeli, da boste ubili Šinkovca, ko ste udarjali po njem?« »Nič nisem vedel!« »Kako da ste vzdrževali razmerje z žensko, ki je bila celo starejša od vas in je imela dorasle otroke?« »Ona me je zavedla, že od 1. 1935. sem ji stalno dajal po 600 din, prej pa že manjše zneske. Vsega skupaj 30.000 din.« »Ali zahtevate, da vam denar vrne?« »Vsekako!« Tako je Stamenkovič v glavnem spremenil svoje izjave iz preiskave, katere so bile glavna podlaga za obtožbo njegove Katarina Šinkovčeva ljubice. Kakor je izhajalo iz njegovega današnjega zagovora, je bil njegov glavni namen s povratkom osebno doseči, da bi mu Katarina vrnila njegove izdatke, ki jih je imel s preživljenjem in kupovanjem obleke zanjo. Katarina se neskrbno smehlja »Se čutite krivi?« se je nato obrnil predsednik h Katarini. »Ne!« je lagodno smehljaje se odgovorila Katarina, ki je odločno premagala prve trenotke nervoznosti. S tankim piska-vim glasom, ki je mestoma prehajal od zapeljivega kramljanja v kričavo odločnost, je nadaljevala: »Samo toliko sem kriva, da sem ga imela (Stamenkoviča). On je mene spravil v nesrečo, ne pa jaz svojega moža in njega.« Potem je v podrobnostih razložila svoj zakon s pokojnikom. Kakor pri vsakem odgovoru na predsednikovo vprašanje je tudi na vprašanje, ali je vzela moža iz simpatije in ljubezni, zategnila svoj omalovažujoči: »Aah, kje neki! Jerof me je silil. Trpel ni on, pač pa jaz. Hiša je bila prezadolžena. Mnogo sem delala in garala, nisem se zabavala. 2e štirinajst dni po poroki me je pretepel.« Obtoženka se je neprestano smehljala in neprestano ravnala svoj robček na mizi pred sodniki, kakor bi ne bila stala pred njimi pod hudo obtožbo. Kakor bi bila prijateljicam razlagala nedolžne doživljaje. Povedala je, da je že od 1. 1928. zaklepala svojo sobo pred možem, ker ji je očital, da je bolna. V dvorani se je med njenim zasliševanjem resnoba, ki je vladala še med Sta-menkovičevim zagovorom, polagoma začela prevračati v tragikomedijo. Občinstvu je obtoženka nudila pravi teater, ki je še boli večal njeno samozavest v zagovoru. Zagovor je postajal mestoma že skoro nesramno odkrit, da je moral predsednik opozarjati njo m groziti tudi občinstvu, da bo dal izprazniti dvorano. Odločno je zanikala, da hi bila ona zalezovala Stamenkoviča, še manj da ga bi bila kdajkoli nagovarjala, naj spravi moža s poti, Spoznala sta se, ko je iskal njihovo služkinjo. Ko pa je hotel njo poljubiti, medtem ko se je mož odstranil, ga je nagnala k njej, češ: Saj si prišel k njej, ne pa k meni.« Predsednik: »Ali ste ga vi nagovarjali?« Na to vprašanje mu je gladko odgovo- rila: »Saj veste, da moški ženske nagovarjajo, ne pa ženske moških!« »Nista si obljubila zvestobe?« Kakor se je ob vsaki priliki med zagovorom postavila na stališče, da zanjo kot poročeno ženo kaj takega nikako ni prišlo v poštev, je tudi ob tej priliki dejala: »Kakšno zvestobo neki, saj sem imela moža!« »Zakaj ste torej imeli Stamenkoviča?« »Zakaj neki, če ne za spolne odnošaje!« »Ali niste vedeli, da je poročen in da tudi njemu to ni bilo dovoljeno?« »Nič nisem vedela, jaz ga po tem nisem spraševala.« Priznala pa je, da se je odpeljala za njim k svoji sestri v Pančevo, ko je šel na dopust. Mož je za to izvedel. »AU vas je zmerjal?« »Aah, saj veste da!« se je zasmejala. Ko je pravila o poskusu ločitve, ki ga je sama pokrenila, je pritrdila sodniku: »Da, res je bila škoda, da sva se poglihala!« Zelo odločno pa je trdila, da Stamenkoviču dolguje kvečjemu 7000 din. To da natančno ve. Nikdar da ji ni on kupoval oblek. »Sama sem si jo kupovala«, in po kratkem premoru: »Da, za njegov denar.« Priznala je tudi, da je moral mož sam skrbeti za gospodinjstvo in tudi kuhati, ker ona ni hotela delati zaradi prepirov. V hiši da je bil vedno »šunder«, ker so se prepirali. Posebno, odkar se je spoznala s Stamenkovičem, ki mu je sledila tudi za dalje časa na njegovo novo službeno mesto, ko je bil prestavljen. Pa se je vrnila, ker jo je nabil. Potem ji je tudi pisal iz Pirota in jo vprašal, kdaj misli zapustiti svojega moža. Da bi mu čim učinkoviteje odgovorila, je zadnjo nedeljo pred umorom popoldne poiskala neko žensko, kateri je naročila, naj napiše vroče ljubezensko pismo, pa tudi to, da se namerava končati, ker ji ni več obstanka pri možu. Pa tako naj napiše, da bo dedca speklo! še preden pa je tisto pismo, ki ga je potem prepisovala pozno v noč, moglo dohiteti Stamenkoviča, se je ta sam pojavil, ko je že legla. Ni ga takoj spoznala, ker je bil v civilu. Opravila se je in šla, kamor ji je naročil. V gozdu sta se potem pogovarjala in on jo je terjal za denar. Ker se je ves tresel in imel plave ustnice, si je mislila, da je lačen. Zato se je vrnila domov in mu prinesla nekaj hrane in 500 din. Po tem sestanku ni več govorila z njim, ostala dva dneva pred umorom pa je spet delala m pomagala na domačiji. V torek popoldne se je poslednjič z možem sprla, ker mu je očitala, da je ukradel uro in 500 din, ki so ji ostali od tisočaka. Ker je zanikal, da bi vzel poleg ure, ki je bila tako njegova, tudi denar, mu je zgrozila, da mu bo pa kaj iz hleva prodala. »Kaj pa sem drugega hotela!« se je smejala. Tako je govorila neprestano v lahkotnem tonu in prav nič ni pomagalo, da so jo sodniki ostro prijemali. Mir je v dvorani med občinstvom nastal šele, ko je predsednik proti poldnevu pričel zasliševati priče. A zabave še ni bilo konec, ker se je kot prva priča pojavila zelo zgovorna specialistka za ljubezenska pisma Marija Primožičeva, ki ji je bilo naročeno, naj napiše tisto pismo, ki »bo dedca vžgalo«. Ta je izpovedala, da sama ni mogla brati Stamenkovičevega pisma ker srbščine ni razumela, zato je to opravila Katarina, da bi se ona bolje spoznala na to, kaj in kako naj odgovori. Ob Stamen-kovičevem stavku, naj se reši moža, in ob njenem vprašanju, kaj misli storiti, je Katarina samo pomignila z rameni. Pismo je bilo stilizirano zelo sladko, kakor pismo zaljubljenega dekleta na mladega fanta. Ko je Primožičeva končala, se je videlo, da si z njo ne bodo več kaj pomagali. Na pragu iz dvorane je priča pozdravila: »Zbogom, no!«, pa odšla. Sinova obtožujeta mater Medtem ko je bila Katarina še zelo samozavestna pri pričevanju hlapca Jožeta Platiše, ki je trdil, da je tudi njega poskušala zapeljati, pa je postala malo bolj tiha, ko sta prišla na vrsto njen 23 letni sin Janko, ki zdaj upravlja posestvo, in njen drugi sin, 17-letni Mirko. Oba sta izpovedala, da se jima nikdar ni zdelo, da bi uživala materino ljubezen. Nasprotno pa se je zanju brigal oče, ki je bil zelo delaven in jima je včasih dejal, da se z njimi in njih domačijo ne bo dobro končalo. Starejši Janko je nekoč prepodil Stamenkoviča iz materine spalnice in mu zagrozil, da ga bo ovadil. Ko je bil starejši sin pri vojakih, je mlajši po očetovem naročilu res nekoč napisal prijavo na orožni-ško postajo in ministrstvo. Za Jankov odnos do matere je bilo značilno, da jo je med pričevanjem le redko imenoval besedo mater. »Ta« se je prepirala, »ta« je metala za njimi sekire, nože, bruse, kar je pač imela pri roki. Ob 14. uri je nato predsednik senata prekinil razpravo, ki se je potem nadaljevala ob 16. Zaključek razprave V teku popoldanske razprave je predsednik senata zaslišal še naslednje priče: Marijo Jelovčan. ki je hodila k Sinkovičevim v ta-brh. služkinjo Vero Miklavčevo ter ofito-ženkino polsestro Ivano Pintar. Končno je bil zaslišan še sodni izvedenec g. dr. Be-zič o obtoženčevem zdravstvenem stanju in njegovi trditvi, da je zagrešil zločin pod vplivom malarije. Dr. Bezič je izjavil, da je možna taka depresija pred ali po napadu te bolezni, nikakor pa ne med napadom. Nato je državni tožilec, p katerim 6ta se strinjala tudi oba branilca obtožencev, predlagal izvedbo nekaterih novih dokazov, kar oa ie senat zavrnil. | Ob 19. je pričel govoriti državni tofcfleo, ki je zahteval za oba obtoženca najstrožjo kazen. Okrog 20. ure se je senat po govorih obeh branilcev dr. Sehleya in dr. Tavčarja umaknil k posvetovanju. Sodlia Ko je po tričetrtumem posvetovanju predsednik razglasil sodbo, sta jo oba obtoženca negibno pričakovala. Oba sta bila spoznana za kriva, in to Stamenkovič premišljenega umora, Katarina pa zavestne in premišljene nasnove k temu dajanju. Zaradi zločinstva proti življenju sta bila oba obsojena vsak na 15 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obema se v kazen vštejeta pripor in preiskovalni zapor. V razlogih razsodbe je predsednik senata poudaril, da je krivda Stamenkoviča dokazana po njegovem priznanju in v zvezi s podatki dokaznega postopanja. Sodišče pa ni moglo verjeti njegovemu zagovoru, da bi se zaradi bolezenskih vzrokov ne mogsl zavedati! svojega nehanja. Nasprotno vse njegovo obnašanje pred umorom dokazuje, da je d?lal zavestno in z zrelim preudarkom, saj je očitno, da je poskrbel, da se vsi sledovi njegovega prihoda v Sloveniio in njegovega bivanja v Cabračah zabrišejo. Prav tako pa so tudi jasni motivi umora. Ti motivi so denar, ki ga je izdal Katarini, in pa posebno nagnjenj s do nje, iz katerega se da sklepati, da je morda nameraval stalno živeti z njo. Olajšilno 6ta njegovo priznanje in njegova dosedanja neoporečnost, obtežilna pa je nasilnost pri izvršitvi umora. Glede Katarine pa velja, da je kljub trdovratnemu zanikanju tudi njena krivda za nasnovo dokazana, in sicer po prvotnem Stamenkovičevem obremenjevanju, pa tudi po izpovedih prič, ki so jo naslikale kot nasilno žensko, ki je vsega zmožna. Vsa njena osebnost priča, da je bila ona spirl-tus agens strahovitega zločina. Olajšilna je njena dosedanja neoporečnost, zelo ob-tožilno pa dejstvo, da je nagovarjala k umoru lastnega moža. Na predsednikovo vprašanje, ali sta razumela razsodbo, se je Katarina bežno nasmehnila, on pa se je le zanimal, ali mu bo treba kaj plačati. Ko mu je sodnik pojasnil, da so vsi stroški pri obeh neizterljivi, sta oba sprejela sodbo in nista ugovarjala. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Kulturni pregled Parma-Balatka: Caričine amaconke Pred menoj sta partituri »Caričinih gina-conk«, Parmova in Balatkova, izvirnik in predelava. Tako malo sta si slični, da le tu in tam vešče oko razbere med gostimi sistemi isti motiv, isto melodijo. Kopica vprašanj nastaja ob njiju primerjavi in isto toliko tehtnih odgovorov, čemu takšna razlika, predvsem pa zakaj si je izbral dirigent Balatka ravno Parmovo delo. čeprav gre Parmi svojstveno mesto v slovenski glasbi, bi morda mnogo bolj ustregel prenovljeni »slovenski« opereti kak Ipavic posebno, ako se naslanjamo pri presojanju glasb, del na tiste prvine, ki smo jih do danes izluščili in spoznali kot pristno slovenske. — Rekel bi v odgovor: zato, ker opereta, posebno tista, za katero se navdušuje širše občinstvo, žal, tudi že pri nas, zahteva mnogo tistega, kar baš nd (tipično jza Slovlence, namreč, zlikan ost in gibčnost. V Parmo- vi glasbi pa je polno lahkega, da, prelahkega, kar je plod stikov med lahkono-gim Dunajem in prepevajočo Italijo, stikov, ki se jih Parma ni otresel, niti o njih mnogo razmišljeval, ker bi sicer toliko takega ne bil napisal. Vsekakor je Balatki treba šteti r sa-slugo, da se je oprijel Parmovega dela, posebno ker njegovo stališče glede predelave ni bilo lahko. Carične amaconke niso v svoji prvotni koncepciji niti tekstno niti glasbeno — sodeč po današnjih oder-skih zahtevah — dovolj zanimive in privlačne. Uspeh tudi pri širšem občinstvu je prvi pogoj za obstanek gledališča fax bo ostal, dokler bo delovalo v današnjih razmerah. Zato Balatka ni ostal pri glasbi Amaconk in ni le preinstrumentiral vse delo od početka do kraja za današnji orkester in njegov zvok. šel je mnogo dalje. Jemal je iz »Amacomk« ono, ki je po njegovem okusu najbolj uporabno, dodajal iz operet »Nečak«, »Venerin hram« m »Zaročenec v škripcih« ter se toliko vživel v značaj te glasbe, da je tam, kjer je predelan libreto po ge. Balatkovi zahteval kaj novega, v pomanjkanju primernega celo pridejal iz lastnega. Ves ta glasbeni material je nanovo razvrstil, predelal in prepredel, poslužujoč se izdatno svojega dirigentskega in kompozicijskega znanja. Izvedba bo pokazala v koliko se mu je posrečilo, združiti staro z novejšim. Muzikalnih novotarij v zmislu moderne ne smemo iskati v tej Balatkovi predelavi. Saj bi bil z njih uporabo prišel v protislovja s Parmovo metodiko! Kar pa je razvidno iz partiture Že vnaprej, bodi tu podčrtano: Parmova živahnost in lahkotnost je ostala, tempo je pospešen, zvok orkestra je povsod barvi tejši, apartnejši in popolnejši, pa tudi zbor in predvsem balet sta izdatneje izrabljena. Ni dvoma, da bo dobra vprizoritev, ki za njo skrbi ga Balatkova doprinesla mnogo k že storjenemu. p. a Kupujte domače blago 2 ziz ?s »cmnr« 8 : Sotiota. n. IX. 1937. RaSael Sabatini: 61 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Nelkaj trenutkov je bleda in odločna stala pred njim, nato se je mahoma spustila na divao, kakor da bi ji bila volja omagala. S studom je potegnila pladenj predse. Obotavljala se je, kakor da bi nečesa iskala; ker ni našla, je na pol zaničljivo, na pol proseče dvignila oči do njega. »Ali naj s prsti trgam meso?« Pritajeno se je zasmejal, in oči so mu nezaupljivo blisnile, toda njegov glas je bil miren: »Frero-kova postava ne dovoljuje človeku, da bi onesnaževal meso ali kruh z dotikom noža. Ne bo drugače, lcakor da rabiš roke, ki jih imaš od Boga...« »Ali se mi rogaš s prerokom in njegovimi postavami? Kaj mi pomenijo? Če že moram jesti, hočem jesti po krščanski navadi.« Dozdevno pregovorjen, je izdrl krasno bodalo izza pasu in ga ravnodušno vrgel na blazine: »Prav, pomagaj si s temle.« Z globokim vzdihom se je vrgla na orožje. »Vendar že nekaj, za kar ti morem biti hvaležna!« je vzkliknila in si uprla ost bodala v prsi. A gusar se je bil po bliskovito spustil na koleno, in njegovi prsti so ji tako silno stisnili zapestje, da ji je ves komolec mahoma ohromel. Sakr el Bahr se ji je sklonil s temnim obrazom prav do lica in se ji zasmejal v oči: »Kaj si v resnici mislila, da ti zaupam? Da me boš mkamila s to nenadno poslušnostjo? Lahko bi že vedela, da nisem norec. Samo tvoj pogum sem hotel preizkusiti.« »Zdaj ga poznaš,« je odgovorila; »tudi moj namen poznaš.« »Posvarjen sem in bom znal paziti!« Prezirljivo ga je pogledala, a za prezir je bila njena rdečica pretemna: »Ali je tako težko pre-striči nit življenja? Ali ni še drugih možnosti smrti mimo noža ? Moje telo lahko zvežeš in prisiliš, a moje volje ne moreš... Bodi prepričan, da si se ukanil! Delaš se gospodarja življenja in smrti. Puhlo bahanje! Vse, čemur moreš zapovedaiti, je smrt.« Lahki korala so prihajali po stopnicah, in preden je Sakr el Bahr našel prave besede za odgovor, je stopil preden Ali z nepričakovano novico, da želi neka ženska nujno govoriti z njim. »Ženska?« je vprašal in nagrbančil čelo. »Naza-renfea, hočeš reči?« »Ne, o gospodar! Muslimanka,« je bil še pre-senetljivejši odgovor. »Muslimanka? To ni mogoče!« Temna postava je kakor senca smuknila čez prag na ploščad. Od glave do nog je bila oblečena v črnino; koprena, tolikšna kakor plašč, je delala njene oblike nerazločne. Ali je jezno zarojil nad njo: »Kaj ti nisem ukazal, da čakaj spodaj, ti hči nesramnosti? Skrivaj se je prikradla za menoj, o gospodar. Ali jo zapodim?« »Naj ostane,« je rekel Saikr el Bahr. »Pusti naju sama.« Nekaj v tej črni, negibni postavi je zbujalo njegov sum. Misel se mu skoraj ni zdela verjetna! Toda spomnil se je Ajuba el Samina, kako se je dopoldne gnal za Rozamumdo. Čakal je, da bi gostja izpregovorila in se dala spoznati, a postava je negibno čakala, dokler ni glas Alijevih korakov zamrl. Tedaj se je zdramila iz otrplosti. Ne meneč se za dolžno udržljivost svojega spola, je storila nekaj, česar ne bi storila nikoli nobena pravover-nica: odgrnila je črno kopreno ter pokazala Sakr el Bahru Fenzilejin bledi obraz in njene zapeljive oči. Dasi je tega že pričakoval, je vendar odskočil. »Fenzile! Kakšna blaznost!« Mirno si je paševa žena spet popravila pajčolan. »Da se upaš priti v mojo hišo,« je Sakr el Bahr nadaljeval, »in še takole! Če tvoj gospodar to zve, kako se bo godilo tebi in meni? Odtod, ženska, domov!« »Asad ne bo ničesar zvedel, ako mu sam ne poveš,« je odgovrila Fenzile, »in opravičevati se mi pred teboj ni treba, saj nisva ne ti ne jaz rojena v moslemski veri.« »Tedaj v Allahovem imenu brž povej, čemu si prišla, da tem hitreje spet odideš!« Pokazala je na Rozamundo: »Za tole sužnjo gre. Moj vezir je imel nalog, naj jo kupi zame na semnju. Menda je zbudila tvoje poželjenje, in nore$ se je dal predražiti.« »Nu?« »Kaj ne, da mi jo prepustiš za toliko, kolikor te je stala?« Pritajen strah ji je drhtel v glasu. »Globoko me žalosti, da ti moram odbiti to že-željo, o Fenzile. Ne prodam je.« »Oh, počakaj!« je vzkliknila. »Cena, ki si jb plačal, je bila visoka, višja, nego jo je kdaj kdo odštel za sužnjo, a meni se je hoče, vtepla sem si v glavo, da jo moram imeti. Plačam ti tri tisoč fi-lipov.« Kakšni peklenski naklepi ji neki rojijo po glavi? je pomislil. Nato je zategnjeno vprašal: »Tri tisoč fillipov mi ponujaš? Samo, da ustrežeš svoji muhi? Kaj se skriva za to drago muho?« »Zelja, da bi jo imela,« je bil njen ogibljM odgovor. »In odkod izvira to hrepenenje po nji?« je brezobzirno vrtal Sakr el Bahr. »Preveč vprašanj zadajaš!« je nestrpno vzkliknila. On je pa skomignil z rameni in se nasmehnil. »Ti pa preskopo odgovarjaš nanje.« Fenzile si je uprla roke v boke in mu pogledala naravnost v oči. Le nerazločno je videl skozi pajčolan lesket njenega pogleda. »Še enkrat, Oliver reis, ali mi jo prepustiš za tri tisoč filipov?« »Še enkrat — — ne.« CENE MALIM OGLASOM Po 60 par ca besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki i£6ejo služb. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanj« naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din S.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka DlH Je* ▼ IMIflmkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer ee zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih (»glasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, Ljubljana« Službo dobi 8«Mdt 1 Din 4»«ek I Dut U ilfno tU lajanje iu«l«v> | Di*. H»)m»»j*l in**ak 17 Din. Vzgojiteljico perfekti.o v nemščini, najrajši absolventko uftiteljižča iiiSem k trem otrokom v gta rosti 5—30 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po-i inatko »Ljubiteljica otroke. 22596 1 Krojaško pomočnico dobro iivežbaao, sprejmem takoj. 'i i žar, Kranj. 23637-a Postrežnico vajeno vseh hišnih del, — išfem takoj. Sokolska 12 — (Prule) L nadstropje. 22623-1 Natakarico servirko strokovno iiobraženo, t& večjo restavracijo, iščem za takoj. Služba stalna. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 22628 1- Konfekcijonarje krojaške mojstre ta izdelavo boljše iflmske konfek cije. ki samostojno krojijo, sprejmemo. Večji obrat in stalno deio. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konfekcija«. 22660-1 Prvovrstno modistinio sprejmem takoj ta »talno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 757«. 32678-1 3 čevljarske pomočnike 3 šteparlco in pregibalko — sprejme takoj A. Cernilec, Kranj. 22665 1 Poslovodjo večje podružnice na deželi, samskesa. s popolnim znanjem mannfakture, špece-rije, galanterije in želez-nine prikupnega, z neoporečno preteklostjo, zmožnega položiti kavcijo, sprejmem takoj ali najpozneje do 1. oktobra t. 1 Ponudbe s točno navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Vesten poslovodja«. 223931 Zaslužek Za šivanje plaščev kostimov in oblek ee pri poroča na dom prvovrstna krojačica. Florjanska nI. 9 v mlekarni. 32668-2 Tkalski mojster Jugosloven, 30 let, z desetletno praks« v hlačevim, belo ter pisano blago, izu-čen mehanik, sposoben ter dober poznavalec statev želi nnve stalne službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22631-2 Brivec - frizer z mojstrsk'm izpitom, ižf-e službo ali brivnico v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22689-2 Izurjena perica ki zna dobro prati, išče stalno službo brez brane in stanovanja v Ljubljani. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 22652-2 Vajenci(ke) tW<*da I Din la»el 8 Uu» i» Šifro ti* t*tam» oldne za honorar al- tudi hrano po dogovoru. Pripravljam privatiste na malo maturo. Pouk na stanovanju, grem tml; na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diplomiran filozof«. 22657 4 Diplomirana filozofka sprejema v skupinah aH po samič dečke n deklice iz osnovne šole za pouk v francoščini in jih tako pripravlja za gimnazijo. Naslov v vseh poblovaln cah Jutra. 2-3475-4 G. Th. Rothman: In ŠILONOSKA Nove pustolovščine 108 Ko voz pridrdra, se ohrabrim in skočim. Hkratu vržem tudi lonec za barvo dol, ker moram imeti roke proste, ko priletim na voz. Redar sedi še vedno ob drevesu, ne da bi kaj slutil! Upajmo, da se vse srečno konča... Živali BamtU 1 LHu Jave* a DUk. za šifro ali lajanje a**lov» S Din. Ntjminjl) tn«»ei t7 Din. Radioaparat 6-cevni »Standard«, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22634-9 Ai>to, moto B-arila 1 Du> lavek 3 Du> i» šifro »II lajanje ojaIov« 3 Din. Najmanjil tnesei 17 Din. DKW motocikle ima v zalogi Motor Im port. dr. z o. z. Ljub ijana Tyrševa c. 35. 21771 10 Kolo Adler (Dreigang) s prestavami, — skoro novo, prodam. Naslov v vseh poslovaln-cab Jutra. 22667 10 Avtobus ali 144 do ? tonsko tovorno šasijo, kupim. Ponudbe s točnim opsom na Cebokli, Maribor, Glavni trg 9 22713-10 Kupim Beseda l Dm lavek S Du u šifro Ul lajanj« naslova 6 Din. Najmanjši tn?««* 17 Din. Spalnico kupim kompletno, snažno m dobro ohranjeno. Kos. Poljanska cesta 20, pritličje, levo, Ljubljana. 22716-7 Ekscenter prešo za 40—70 ton pritiska, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekscenter«. 22640 7 Kupim hrastov rezan material in pragove, smreko* rezan les tudi cele produkcije. Sprejmejo se nakupovalci. Ponudbe pod »Eksportna dobava« na Aloma Companjr d. z o. z. Ljubljana. 226067 Hranilne knjižice /rednostne T»i>trje vnovčuje po najboljš- fc> takoj šnjemn Izplar Ju Izposluje vse bančne lenarne. kreditne ln olagovne posle na jku. < ntnojo Alojzij Planinšek trg ag. bančnih poslov, Ljubljana. Beethovnova oL 14/1.. telefon 85 10. 80 16 Beseda 1 D.n. javek 3 Din za šifra ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D;n Parno pekarno v Ljubljari, oddamo v najem. »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 35. 22643-17 Posfst B»seda 1 Din .lavek 8 Dm u> šifro »ti lajanje aasiova 5 Din. Najmanjši u>«*«t 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev go tdov. trgovska s staoo *anjsk:b b š ter vil ma naprodaj 'raanen. strokov a- izobražen p»«irdovalec Kunavei Ludvik 0»ta 29 >ktrbra S, leJefon 37 3S Pooblaščeni fra-lltel) in sodni cenit«! J •• nasvete ■>re»,pl»ftno a« rupaiaira 60 2t Enodružinsko hišo 7. vrtom vzamem v najem za novem ber. Prednost imajo ob tramvajski liniji. Ponudbe na J. Strnad, Friškovec 1. JS-17 Beseda I Din lavsk S Din rj> lifro tli lajanje naslova t Din Naimanjšl znesek 17 Din. Enosob. stanovanje v pritličju, oddam 1. oktobra mirni stranki. Lepo-dvorska 3 pni hišniku. 23675-21 Komfortno stanovanje trisobno s kabinetom, iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod šifro »Točno plačujem«. 23685-21a Dijaške sobe B*M tale, podjetja, kapital, te-nltve in sa vse drago H A B I O Podroben program ljubljanske In vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »N a š V a i«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Nedelja 12. septembra Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanska cerkve. —9.45: Verski govor (dr. C. Potočnik). — 10: Radijski rokester. — 11: Prenos otvoritve I. umetnostne razstave kluba »Neodvisnih«. — 11.30: Otroška ura (vodi Manica Romanova). — 12: Duet bratov Golobov. — 13: Cas, vr?me, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Roncert koloraturne operne pevke gdč. Pavle Bergotove, pri klavirju Darko Zupanič. — 16: Za kratek čas (kvartet Fantje na vasi in mandolini-stični trio). 17: Rmetijska ura: Pripravimo se na trgatev (g. F. Rafol). — 17.30: Tok-ma harmonikarjev z velesejma. — 18: K dijski orkester. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura Od plemena do narodne nacije (S. Djokič). — 19.50: Plesne točke (plošče). — 20.05: Prenos Leharjevega večera z I>unaja. — 21.45: Plošče. — 22: Čas, vreme, poročila, 6pored. — 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma. Beograd 17: Narodna glasba. — 20: Pester glasbeni program. — 23: Ples. — Zagreb 17: Plošče. — 20.05: Rakor Ljubljana. — 22.20: Ples. — Praga 19.15: Lahka godba. — 20.20: Operetni večer. — 22.35: Ples. _ Varšava 19.20: Lahka glasba. — 21: Zabaven program. — 22: Pesmi in plošče. — Dunaj 11.45: Simf. koncert. — 13: Lahka elasba — 15.40: Romorni koncert — 16.40: Piošče. — 18: Spevoigra. — 19.30 Violinske skladbe. — 20.05: Večer Lehar-jeve glasbe. — 21.45: Plošče. — 22.30: Plesna muzika. —Berlin 19.15: Godalni kvintet. — 20.10: Z niirnberškega kongresa. — 22.30: Orkester in kino orgle. — Miinohen 19.40: Lahka glasba. — 20.10: Rakor Berlin. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 18.45: Plošče. — 20.10 Rakor Berlin. — 24: Iz sodobnih oper. Vsak Jutrov naročnik je v slučaju smrtne nezgode zavarovan za 10.000 dinarjev f Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se j^, danes preselila v večnost dobro pripravljena na pot naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa IVANA HUBAD VDOVA GIMNAZIJSKEGA RAVNATELJA. Pogreb naše nepozabne mame bo v nedeljo, dne 12. septembra t. 1. ob 16. uri iz hiše žalosti, Bleiweisova cesta št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, dne 10. septembra 1937. DR. JOSIP HUBAD, načelnik upravnega oddelka kraljevske banske uprave, sin; MIRA HUBAD, roj. SLANC, snaha; MIRA, SLAVA, DARJA in JOŠKO HUBAD, MAKIKA GOL1A, vnuki in vnukinje. TINCA GOL1A, hči; DR. VLADIMIR GOLI A, predsednik apelacijskega sodišča, zet; r . Urejuje Davorin Ravljea, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Fran Jeran, Ysi s Ljubljani,