Vreme Prostor 1 za promocijo Nepreslišano NAROČNIK Str. 35 - Vrtnim, vratnim Mercator Ti vražji fantje na jeklenih konjičkih Str. 3 - V Gornji Radgoni odprli 41. mednarodni kmetijsko-živilski sejem »Življenje« ob onesnaženi reki v evropskem prostoru Otvoritev je bila v znamenju aktualnih dogajanj v slovenskem kmetijskem prostoru, saj mimo njih ni mogel slavnostni govornik, predsednik slovenske vlade Anton Rop, nanje pa je v svojem nagovoru opozoril tudi kmetijski minister Franc But 359,oo sit Ponudba velja do prodaje zalog. Sprva bo sončno, nato pa pretežno^ oblačno z^bčaspi-mi padavinami. edamec , 99D.on SIT (tantltia kg v kosu, Ljubljanske mlekarne cena za kg, Mercator Str. 14 - Krajema skupnost Stročja vas Župan in poslanec jim je obljubil novo šolo MLEKO 3,2% m.m Liuhliangke mlekarne m i.1,11 j Murska Sobota, 28. avgust 2003, leto LV, št. 35, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit poglej in odpotuj! Ščavnica ^.olada, 1 liter Ljubljanske mlekarne SIT a utek Igralstvo jo usodo Roboks O/emelj nin» umetnih prt« orange light Fructal. Ajdovščina ll,en slabe volje, Všečne bo bolje. SOLATA KRISTALKA cena za kg. Mercator NEKTARINE cena za kg. Mercator 339,oo sit LETNA JABOLKA cena za kg. Mercator 215,00 SIT g [odo Ščav-lco zaiezili? 2 AKTUALNO 28.avgust 2003 - Iliff Komentar Vlak stoji na končni postaji Otvoritev in selitev dveh soboških podjetij, cestnega in vodnega, na obrobje v Lipovce in še naprej stabilna rast podjetniške verige okrog [nteringa, ne glede na notranje afere, ki se dogajajo okrog lastniških deležev, kaže na to, da Pomurje le ni čisto brez perspektive. Veriga dokazuje, da tudi kadri le niso tak problem. Kljub napovedim o selitvi investicijske dejavnosti, predvsem na področju gradbeništva, iz pomurskega okolja, ta le ni taka, da Pomurje od tega ne bi imelo posrednih učinkov. Hkrati pa je dejstvo da je veriga posegla na tista razvojna področja, ki jih ‘guru« sistema Stanko PolaniČ definira kot ključne razvojne točke Pomurja. Kmetijstvo je logično povezal od pridelave do predelave, gradbeništvo razvija v smeri izkoriščanja naravnih danosti za proizvodnjo gradbenih materialov, s prevzemom Vivata v stečaju pa posega na področje turizma. Ob tem pa ne gre prezreti močnega finančnega servisa, ki ga sistem postopoma razvija. Toda če je to ena praktična linija pomurskega razvoja, se spet odpira druga, ki kaže drugo podobo prostora in ki je danes tema politike in forumov'1 Te dni sem dobil v roke zapisnik seje, ki so jo sklicali kmetje, ki se ne strinjajo, da bi zadruge prevzela ljubljanska Zadružna kmečka družba. Muči jih predvsem, da naj bi omenjena družba dobila denar iz državnega proračuna, sami pa bi ostali brez zadruge Gledano z njihovimi očmi imajo morda prav in tudi sam sem se nekoč nagibal k temu, da gre za odtok akumulacije iz Prekmurja k Prešernovemu spomeniku. To bi zagovarjal še danes, če bi bila slika ekonomsko res tako čista, kot jo poskuša prikazati omenjena skupina. Toda žal ni taka, prej bi lahko zapisal, da gre za katastrofalen odnos kmetov in tudi prizadetih do zadruge in zadružne last nine predvsem pri upravljanju te zadruge in njeni uporabi za zaščito kmetovega ekonomskega interesa. Kljub kakovostnemu Zadružnemu zakonu, kije ob jasno definirani vlogi zadruge in maksimalni zaščiti kmetijskih vložkov iz preteklosti, v predelovalni industriji tega niso znali in hoteli izkoristiti. Sedanji zadružniki niso znali izkoristiti tega, kar so z zakonom dobili kot solidno osnovo za prilagoditev novemu sistemu Morda bo zvenelo ostro in kot upor proti domačemu kmetu, ki ga v tem letu res mlati vse po glavi, je pa dejstvo, da so topčiderski Časi, ko so ti kmetje, ki so pretežno današnji zadružniki, pri zadrugah bili deležni pretežno ugodnosti, ki jih je država kanalizirala v kmetijstvo prek zadrug, minili. Trditev, da so bili zgledni partnerji zadrug, ne bo ravno držala. Po drugi strani so zadruge v preteklosti s svežim kapitalom napajali predvsem mali kmetje in polkmetje, ki jim zadruga velikih bonitet nikoli ni dajala. Zgodilo pa se je še nekaj, namreč tem malim kmetom ni bilo dano, da bi postali lastniki zadrug, z gospodarsko krizo pa so tudi sami vse manj potrebovali zadrugo. V glavah velikih pa se ni ravno veliko spremenilo in so v zadrugi še naprej iskali koristi in jo kapitalsko izčrpavali z odloženimi plačili reprodukcijskih materialov, ne da bi prodajali prek zadruge. Prvifinančni šok so rešili s prodajo lastniških deležev, naslednjega s finančno pomočjo države za sanacijo in sedaj so spet razpisi za razvoj zadružništva in še jih bo nekaj tudi evropskih, ki pa jih več ne bodo deležni. Ali pač? Že sedaj so imeli v rokah vse vzvode, da bi lahko prevzem preprečili Če so člani upravnega odbora glasovali v nasprotju z njihovimi interesi, je tu izredni občni zbor, na katerem bi lahko zaščitili svoj poslovni interes, pa tega niso storili. Žal dokler prej omenjena skupina, ki poskuša zaščititi prekmursko zadružništvo, ne bo začela razumevati zadružništva nekoliko drugače, temu pač ni rešitve Povedano drugače, če je vlak z zadrugami že v Ljubljani, zakaj potem ne bi ustanovili novih zadrug in začeli z ničle. Tu pa se zgodba že zaključuje, ker pri taki zadrugi je treba nekaj dati in ne samo jemati. Vprašanje pa je tudi, zakaj ne iščejo stika s prej omenjeno skupino in se ne vključujejo v njeno agroživilsko verigo. jv Aktualni pogovor s prometnim ministrom Gradimo optimalno Čeprav so ga na drugih prireditvah večkrat zaman čakali, je prometni minister Jakob Presečnik večino navzočih presenetil s svojim sobotnim obiskom v Lipovcih. To je bila tudi priložnost za nekaj vprašanj. G. minister, ste prišli na otvoritev zaradi cestnega in vodnogospodarskega podjetja ali zaradi g. Polani-ča? »Torej... zaradi cestnega podjetja pa tudi zaradi vodarjev. Tako cestarji kot vodarji zelo dobro sodelujejo, fa dela morajo biti vedno opravljena z roko v roki in sodelovanje med tema dvema vejama gospodarstva je vsaj v obdobju gradnje avtocest izjemno dobro. Mislim, da se z razvojem avtocestnega omrežja in povečevanjem del na tem področju daje možnost tudi vodnemu gospodarstvu, da kljub pomanjkanju sredstev v proračunu uredi vodne probleme na območjih tras avtocest in državnih cest.« Za urejanje vodotokov namenja proračun veliko manj denarja kot v preteklosti. Zanima me, ali je tudi kje drugje v Sloveniji tak primer združevanja podjetij ali pa je to vzorčni primer? »Takega primera, kolikor vem, ni. Pomembno je, da se gospodarstvo v Pomurju združuje, predvsem gradbeništvo, ker razdrobljeno ne more konkurirati preostali slovenski gradbeni ope-rativi. Na ta način se bo primerno usposobilo in pripravilo, da bo sodelovalo na razpisih, ki jih objavlja država.« AH bodo v prihodnjem letu V tem delu Slovenije razpisi za nadaljnjo gradnjo avtoceste, na ka tere se bodo gradbeniki lahko prijavili? »Naša gradbena operativa se ne more prijavljati samo na območjih, kjer ima sedež. Tudi pomurska gradbena operativa se bo morala prijavljati za dela na drugih območjih. Verjetno pa Prekmurce in Prleke bolj zanima, kaj se bo dogajalo v Prekmurju: letos odpiramo tale odsek Minister za promet R Slovenije Jakob Presečnik. Foto: Jure Zauneker Vučja vas-Belcinci, dela se bodo nadaljevala in tudi z rebalansom nacionalnega programa skušamo to doseči. Pričakujem, da bo vladni predlog rebalansa nacionalnega programa v državnem zboru sprejet.« Koncesije dokončno odpa- VESTNIK Podjetje 2* uifemrtinjt * Ul. i.^aha 13. M.Sc-tuli VESTNIK »Koncesije so izredno?^ matične, kajti objekt^ liko prometa, da bi v normalnem Času tU‘H 1 zato bomo poskušali načine pridobivati s« ta gradnja ne bo zasl ■ G. minister, “• toceste že od vaška jih je intenzivnopi^ ’■ pa bodo imeli t *1 letu zgrajeno‘d" cestno povezat'0’ vedno nimanioa ga križa. Kuki'** imate ob tent? »Mi gradimo ru možnosti in razvoj gospodars^' takšen tempo f len. Če se bomo kov, ki smo si jih - - ' spremembo grama, bo tokarp««^1 ’ izvajanja teh del « Verjetno vas op-'* da celotna regiji:1' ker ni avtoceste? “V Sloveniji se ^0^' mati ne samo za to, dP । usposobimo Prekmurju, ampak tudi drugi ukrepi, da* stanek regije ornih * k dejo? V Lendavi spominska j plošča Mihalyu Hajo^i Kakasdiju ~— Na pročelju hiše v Glavni ulici v Lendavi I so odkrili spominsko ploščo Mihalyu Hajo- . _ su Kakasdiju, človeku, ki je veliko prispe- K so odkrili spominsko ploščo Mihalyu Hajo- su Kakasdiju, človeku, ki je veliko prispe- val k razvoju mesta in vzponu meščanstva v tedanji Dolnji Lendavi, Spominsko ploščo so postavili na zgradbo, kjer je družina Hajosevih prebivala. V Lendavo se je preselil leta 1872, ko se je kraj začel razvijati iz preprostega trga v okrajno središče. Kot okrajno središče je takrat kraj dobil tudi okrajno sodišče in Hajos je prevzel delo fM- - tase * krom« MEŠČANSKI hAZVOj i J Dan sv. Stefana praznovali tudi pomurski Madžari H Osrednja slovesnost pomurskih Madžarov ob največjem madžarskem narodnem prazniku, dnevu svetega Štefana, ki je bil prvi madžarski kralj in velikega pomena za dovino, je bila v sredo, 20. avgusta, v Lendavi. Slovesnost se je začela v cerkvi svete Katarine, kjer so v glasbenem programu nastopili operni pevci iz Budimpešte, ki so zapeli odlomke iz rock opere Kralj Štefan - Istvan, a kiraly in nekatera druga znana madžarska glasbena dela. Sledila je sveta maša v cerkvi sv Katrarine, nato pa so še položili vence pri spomeniku sv. Štefana, ki so ga lani postavili v središču Lendave. Pomen svetega Štefana za madžarsko zgodovino je v slavno- V cerkvi v Lendavi so ob slovesnosti zapeli operni pevci iz Budimpešte. stnem nagovoru poudaril tudi predsednik . Pomurja. Praznovanje so sklenili s slove- organizacije pomurskih Madžarov Gyorgy Tomka, ki je spregovoril tudi o sedanjih težavah madžarske manjšine, ki je povezana s splošnimi gospodarskimi težavami snim sprejemom v hotelu Elizabeta, ki ga je za goste pripravil madžarski veleposlanik v Sloveniji Gabor Bagi J. Ga. Spominska plošča je postavljena na rem delu Lendave. J ' H' ' okrajnega odvetnika. Obenem P jg? no vključil v življenje kraja in vil gasilsko društvo, katerega 1 skorajda štirideset let. Bil je tu teljev hranilnice in imel železnice skozi Lendavo. Med11, (1 še pri ustanovitvi in defjno0'1’ ,4^»! £ štva, bralnega društva in Spominsko ploščo sta dal’ f’ '’'^-inn^jp1 dava in madžarske narodnostne' veniji, portret pa je naredil a-Lendave Ferenc Kiraly. d?*’ -‘ Nasledniki Hajosa Kaka«'-1' ; Lendavi, mfed njimi tudi vnuk . bil prvi veleposlanik džarskem. V produkciji n-’1 "^)MPc * ?j/. izvedbi študija madžarske nastaja tudi dokumentarni n portret Mihalva Hajosa Kakas ‘P mierno prikazali sredi sepie,a A '1 USTNIK-28. avgust 2003 AKTUALNO 3 it * •Gornji Radgoni odprli 41. mednarodni kmetijsko-živllski sejem Komentar Prostor za promocijo v evropskem prostoru Sh^,’ev bila v zname-^^unili dogajanj v slo-a ® kmetijskem prosto-1,1(1 njih ni mogel sla-Jovornik, predsednik : v'ade Anton Rop, Sm-V Svo’em nagovo-kmetijski mi-številnih gostov o j 80 minul° soboto ^nii m 8°n' s'ovesno odprli ednar°dm kmetijsko-ni' ; na pragu zdru-.! 1 ''" ' Pet0 ^e’et- Van*a '° optimistično M promocijo b'li PrcP°z' Evrope. 1.460 H “ 21 držav predsta-Sin niJnovejše iz-osežke na področju ‘ > Fv^stva’ kur tretjina >8^ površin pa je letos Sih ^if^^nini razstavam. ■ osiednja pozornost Znamkam in prireji ’Mih. L"“ mesa, v vzorčnih novosti ra-sejemsko prire-bogat program 1*1:1 ^^JV-i'i'inposvetO-JS, na| hi dobili tudi najbolj ključna vpra-kmetijstva in zelo pomemben dan za šole 'ovsod 9-letni program krvniku in Odrancih še ne v nove prostore, na Cankovi K^tomeru pa z nekajdnevno zamudo skoraj) tu-kAe,. ’ košnje šolsko dobi- “oslej poskusni J L, Ptii , . i^t? ijL 1 devetletna osno-V'Kv večini cv' j ' zgodnejši l"doPo1 L pJtril mesecev staji bo poučeva- ^abko tudi uči-Ur pouka bo so-' 1,11 učiteljica, ki V^k ^'’iteliica pred-^"vr, zmmjrho upisno. io 4? 1X111 ne ‘prC(1 Stevilčnih ocen - \ ’Ju ucut načrti, ki st°PnP ^^tPri\urniia,prime' ttlh starosti. , Hh: ■ Jtr| znanja, kot Sr.i phn ° bivanje r ni’ K dose- 01 ceEo za tiste učen- Sl.. učence višjih '"lin/^entalnem in ^‘Pravljeni ta-^^jetn inučen- Letošnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem je zadnji pred pristopom Slovenije k Evropski uniji, zato je tudi priložnost, da preveri mo pripravljenost slovenskega agroživilstva na spremembe, ki jih prinaša vključitev v zahtevni skupni evropski trg, je v otvoritvenem nagovoru poudaril predsednik slovenske vlade Anton Rop. Zavrnil je trditve tistih, ki pravijo, da Slovenija nima enotnega pogje- cem dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje snovi, za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja; več časa torej za pogovore in vzpostavljanje pristnejšega stika med učiteljem in učencem (večja vzgojna vloga učitelja). Učenci začnejo, podobno kot v drugih evropskih državah, z učenjem tujega jezika v četrtem razredu, torej pri približno 10 letih, drugi tuji jezik pa si lahko izberejo v zadnjih treh letih kot izbirni predmet. Enakost izobraževalnih možnosti za vse učence bo zagotovljena z nacionalnimi preizkusi znanja. Ob zaključku prvega vz-gojno-izobraževainega obdobja se bo preverjalo doseganje standardov znanja pri slovenskem jeziku in matematiki, ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja pa pri slovenskem jeziku, matematiki in tujem jeziku. Rezultati preverjanja znanja bodo predstavljali le dodatno in objektivno informacijo o doseženem znanju posameznega učenca oz. učenke in se ne bodo smeli uporabljati v druge namene. Učenci se za ta preverjanja odločajo prostovoljno. Ob zaključku devetletne Šole se bo v kombinaciji z učiteljevo oceno znanje preverjalo tudi z nacionalnimi preizkusi, in sicer ali učenci dosegajo v učnih načrtih opredeljene standarde znanja, ki so potrebni za zaključek 9-letne osnovne šole. Učenci opravljajo preverjanje pri treh predmetih. da na razvoj tega področja, saj po njegovem imamo strategijo, ki se je udejanjila tudi s končanjem uspešnih predpristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Do 1 maja, ko bomo vstopili v Evropsko unijo, je za kmetijstvo zelo pomembno in občutljivo obdobje, od ukrepov, ki smo jih doslej sprejemali, pa bo odvisno, kako bomo uspeli preživeti prvo obdobje konkurence po pristopu. Bistvena novost so tudi trije izbirni predmeti v zadnjem triletju (večja skrb za nadarjene učence, učence z učnimi težavami ...) ter nivojski pouk (zunanja diferenciacija učencev) v 8. in 9 razredu pri slovenskem jeziku, matematiki in tujem jeziku Vse to je bilo doslej preizkušeno. Večinoma so bile ugotovljene dobre strani, a tudi nekatere slabosti, ki jih je treba odpraviti. Največji posegi v osnovnošolski prostor v Pomurju so bili potrebni v Ljutomeru, na Cankovi, v Dobrovniku in Odrancih. Povsod so se morali namreč lotiti dozidav (tudi rekonstrukcij) učnih prostorov. Do srede, ko smo zaključevali z delom redakcije, je bilo v glavnem vse pripravljeno za preselitev v nove prostore na Cankovi, v Ljutomeru bodo lahko storili to z nekajdnevno zamudo, v Odrancih in Dobrovniku pa šele okrog 15. oktobra. Do takrat so morali poiskati začasne rešitve. Tako bo v Dobrovniku pouk na štirih lokacijah - v vrtcu, kulturnem domu, stanovanjskem bloku in prostorih podjetja Ortovita. Ko bo to za njimi, pa bodo imeli zares dobre razmere za vzgojno-izobraže-valno delo. To pa jim je seveda v uteho, da bodo vzdržali. Jože Graj Kmalu sc bo izkazalo, katere kmetije in živilsko pred el oval n a podjetja so sposobna za tekmovanje s svojimi evropskimi konkurenti, je poudaril predsednik Rop, ob tem pa izrazil tudi zaskrbljenost zaradi trenutnih razmer, ki jih prinaša letošnja suša. Vlada je za blažitev razmer že sprejela nekatere ukrepe, pripravlja tudi vse potrebno, da se letos akontacije neposrednih plačil izplačajo že v oktobru. še letos pa naj bi prizadeti dobili akontacije za odpravo posledic suse. Po besedah kmetijskega ministra Franca Buta je do pristopa k Evropski uniji še osem mesecev trdega dela, da bi ta korak preživeli s čim manj pretresi. Pri nas smo lahko zadovoljni, da smo kot edini med pristopnicami dovolj zgodaj začeli z izvajanjem reforme, in zato že imamo evropsko primerljivo kmetijsko politiko Do vstopa pa moramo še zagotoviti, da bo čim več podjetij živilsko-predelovalne industrije lahko trgovalo na celotnem trgu Evropske unije. Po Butovih besedah bo letošnja jesen pomembna tudi zaradi solidarnosti, saj so pred nami koraki, ki jih moramo narediti, da bodo vsaj delno omiljene katastrofalne posledice suše, ki je tako kot malokdaj doslej uničevala pridelke, marsikje pa načela tudi voljo do kmetovanja. Večina strokovnih posvetovanj in predavanj na letošnjem sejmu, ki bo v soboto še zadnjič odprl vrata, je tako ali drugače povezanih z vstopanjem Slovenije v Evropsko unijo, do včeraj pa si je sejem že ogledalo okoli 60 tisoč obiskovalcev Ludvik Kovač Ocenjevanje kmetijske mehanizacije Dva šampionska naslova Dan pred otvoritvijo letošnjega mednarodnega kme-tijsko-živilskega sejma so opravili še zadnje letošnje ocenjevanje v okviru te sejemske prireditve. Posebna strokovna komisija je ocenila kmetijsko mehanizacijo in opremo, med 44 razstavljenimi izdelki pa je dvema dodelila naziv šampiona. Za nov izdelek domače proizvodnje si je Letošnja suša, ki je dobila v Sloveniji katastrofalne razsežnosti in je gotovo najhujša, kar jo pomnijo kme-tijci, postavlja pred največjo preizkušnjo tako kmete kot državo. Prve zato, ker se v sedanjih razmerah že sprašujejo, kako sploh preživeti, državo pa zato, ker je od nje veliko odvisno, ali bodo kmetje sploh lahko preživeli. Letošnja suša je namreč že tretja v zadnjih štirih letih in njene posledice so zato toliko hujše. V boju za preživetje so kmetje do zdaj izčrpali tako rekoč vse rezerve in zdaj resnično nimajo več kje vzeti. Ob sanaciji suše in drugih elementarnih nesreč v kmetijstvu v letih 2000 in 2001 lahko zapišemo, da seje država odzvala dokaj hitro in solidno. Čeprav tudi takrat ni šlo povsem brezhibno in brez nepravilnosti, so kmetje dobili povrnjene vsaj nekaj škode, ki so jo povzročile naravne nesreče. Vseh sredstev, kijih je za obe leti država z zakonom namenila za povračilo škode, nikoli niso dobili in mnoge pritožbe oškodovancev so za vselej obležale v predalih tistih, ki bi morali poskrbeti za spoštovanje zakonitosti. Je pač tako, da je v vsaki nesreči nekdo prizadet, pa se zaradi tega nikomur ne skrivi niti lasu. Sanacijo posledic letošnjih naravnih nesreč v kmetijstvu ureja po- Kdo iz kmetov brije norce? seben sistemski zakon, ki so ga poslanci sprejeli tik pred parlamentarnimi počitnicami. Sprejetje bil po hitrem postopku, saj vladajoča koalicija ni želela, da bi sanacijo letošnje suše reševal interventni zakon, ki ga je predlagala opozicija, in kar se sprejema v naglici, običajno ni najboljše, zato tudi za ta zakon lahko zapišemo, da ni najboljši. Praksa bo takšno trditev potrdila ali ovrgla. Je pač tako, da se da tudi zelo dober zakon slabo izpeljati ali nasprotno. Naj bo kakor koli že, dejstvo je, da je kmetijstvo pred katastrofo, zato potrebuje takojšnjo pomoč. Sistemski zakon hitrega ukrepanja ne zagotavlja in v tem je njegova slabost. Interventni zakoni so bili boljši, saj so omogočali takojšnje posredovanje, zagotavljali pa so tudi vir sredstev za sanacijo škode. Sistemski zakon bo zato moral doživeti spremembe, ki pa sanacije trenutnih razmer ne morejo več zagotovili Odgovorni v vladi priznavajo, daje kmetijstvo utrpelo katastrofo, saj so se o tem lahko prepričali tudi na terenu. Tudi z obljubami, da je treba poskrbeti za sanacijo posledic, ne skoparijo, vendar se bojimo, da se bo pri njih v glavnem ustavilo. Denarja za takojšnje ukrepanje ni in vprašanje je, ali ga bodo zagotovili tudi v proračunu za prihodnje leto, Izvozne stimulacije za živino in koruza iz blagovnih rezerv naj bi bile že akontacija pomoči prizadetim, zatrjujejo v vladi, vendar je vprašanje, kaj bo ta pomoč pomenila za prizadete. Koruza iz blagovnih rezerv ni poceni, pravijo živinorejci, saj jo bodo morali plačati po 29 tolarjev za kilogram, ko prištejejo še DDV in druge stroške, pa se bo gibala gotovo okoli 35 tolarjev ali več. Pri izračunu letošnje škode naj bi koruzo obračunali po 22 tolarjev za kilogram!Je tu sploh še kaj logike!' Pa še na nekaj pri tem ne kaže pozabiti. Prizadeti pravijo, da so v neenakopravnem položaju, saj so akontacije pomoči, če je to sploh kakšna pomoč, deležni le živinorejci, škodo pa so utrpeli vsi kmetje. Poljedelci si zaradi izpada pridelka in dohodka že zastavljajo vprašanje, kaj bo z jesensko setvijo. Pridelek pšenice je bil prepolovljen, ponekod se ga skorajda ni splačalo pospravljati, podobno je s koruzo in sladkorno peso. Katastrofo doživljajo tudi vinogradniki in sadjarji, ki letos čutijo tudi posledice prejšnjih suš, posledice letošnje pa bodo še v prihodnjih letih Tudi o kmetijski zavarovalnici, kije bila v preteklosti že velikokrat omenjana in bi lahko bistveno prispevala k sanaciji posledic, še vedno ni ne duha ne sluha. Prav tako ne o odpravljanju vzrokov suše. Morda bodo razprave o tem zdaj ponovno oživele, vendar se bojimo, da bodo potem, ko bo katastrofa mimo, ponovno pojenjale. Tako kot je bilo že velikokrat v preteklosti. Kaže, da so tisti, ki so v državi na oblasti, spoznali, da se s kmeti da početi, kar se jim zahoče. Včasih jim sicer popustijo živci, pripravijo kakšen protestni shod ali »štrajk*, za kakšen dan zaprejo meje, nato pa je spet vse po starem. Pred volitvami pa jim spet natrosijo nekoliko več obljub in vse ostane po starem. Oblast se ne spreminja, kmeto v pa je vedno manj. Ludvik Kovač šampionski naslov prislužil bočni rotacijski kosilnik ROTO 310 S podjetja SIP Strojna industrija iz Šempetra, med tujimi proizvodi pa je ta naslov pripadel traktorju FENDT Favorit 930, ki ga pri nas zastopa in prodaja Interexport. Z zlatimi medaljami je komisija nagradila 25 izdelkov, 16 izdelkom je podelila srebrne in petim izdelkom srebrne medalje. Med dobitniki zlatih medalj sta tudi PS Agrooprema iz Murske Sobote za traktorja John Deere 6240 Premium in John Deere 5820, za teleskopski nakladalnik John Deere 3800 in za plug Kuhn Vari Ma-stc 121 4ET ter za enoosno traktorsko prikolico EP 5001 in za hribovski trosilnik hlevskega gnoja Minifex 550 Tehnostroja H&P L. K. LOKALNA SCENA 28. avgust 2003 - HSU ' TEMPIRANO Milan Kerman, župan občine Beltinci, o polletni realizaciji občinskega proračuna: -Kažejo se določena odstopa- nja, predvsem pri nekaterih postavkah, ki smo jih mogoče nevešče planirali v premajhnem znesku, določene zadeve pa so prišle na novo, na kar nismo računali. Ni pa nekih bistvenih odstopanj. Največje odstopanje je seveda pri odškodninah za , veterinarske storitve, to je prt psih, ki nam delajo probleme. Potepuške pse namreč lovijo in jih odženejo v zavetišče ali veterinarski zavod, zato se pojavljajo določeni stroški, kijih nismo planirali, zakon pa jih je preložil na ramena občine. Nekoliko več denarja smo porabili tudi za vzdrževanje službenih vozil; mogoče se je v prejšnjih letih v to manj vlagalo, upoštevati pa je treba tudi njihovo starost.« Boris Lebar, predsednik krajevne skupnosti Stročja vas: »Tega, koliko imamo še neasfaltiranih poti, vam ne morem povedati, Čeprav bi to želeli izvedeti, in sicer iz dveh razlogov, ker je podpisana koncesija o vzdrževanju in ker nikakor ne moremo ugotoviti, katere ceste mora vzdrževati koncesionar in koliko jih mora vzdrževati krajevna skupnost.« Miroslav Blaževič, trener nogometašev Mure, vse jemlje kot avanturo: »Sine. vse je avantura. Zaskrbljuje pa neučinko- vitost, saj smo spet imeli festival zapravljenih priložnosti« Jakob Presečnik, Minister za promet R Slovenije ’•Pričakujem, da bo približno tak nacionalni program, kakršnega je dala Vlada RS na zadnji seji v državni zbor, tudi sprejet.-Bomo pa poskušali na vsak način ta nacionalni program ne samo realizirat, ampak se bo treba zavzemati, da se predvsem na odsekih, kakršen je prekmurski in v smeri od Maribora proti Zagrebu, poskušajo z dodatnimi sredstvi roki premakniti bliže. Matej Kraner, napadeni Ljutomerčan: »Nobenega ne poznam. Eden je sicer bil rdečelasec, druga dva pa sta imela čr ne lase. Menda so policiji poznani, zato jih je najbrž tudi tako hitro ujela. Seveda se sprašujem, kako je z našo varnostjo, ko pa te - ne da bi slutil kaj hudega - lahko napadejo in premlatijo v nedeljskem dopoldnevu« Marjana Jazbec, sobodajalka študentom v Mariboru na Vilharjevi. »Izkušnje s študenti so dobre, sploh s Pomurci, zato je tudi k oglasu dodala pogoj, da išče dekle iz teh krajev. Je pa problem, ker nekateri študentje bivajo v sobi le en mesec ali dva, potem pa dobijo sobo v študentskem domu ali pustijo študij in je treba ponovno iskati stanovalce.« Z modernizacijo je postala cesta med Logarovci in Boreči zelo promet Prepoved nadaljevanja vožnje na lokalnih cestah ni mogoča Ne le Tondachovi šoferji, tudi številni drugi se vozijo tam, kjer se ne bi smeli V današnjem hitrem življenju se nam vedno nekam mudi, in Če le moremo, izkoristimo najrazličnejšemu bližnjice, da pridemo do svojega cilja. Tudi šoferji osebnih ali tovornih vozil izkoristijo cestne bližnjice, čeprav tega vedno ne bi smeli. Lokalna cesta med Boreči in Logarovci, ki je bila pred časom makadamska, je danes modernizirana in zelo prometna, vsekakor pa za marsikaterega voznika na relaciji Ptuj-Murska Sobota bližnjica. Čeprav je promet po njej prepovedan za tovorna vozila, se na njej znajdejo številna tovorna vozila najrazličnejših registrskih tablic. Cesta, ki povezuje naselji Logarovci in Boreči, je ravna in pelje skozi gozd, zato je tudi hitrost včasih večja od dovoljene. Krajani obeh vasi se pritožujejo, da večji promet zelo hitro uničuje Francoska delegacija obiskala Ljudsko univerzo Želimo navezati stike Cankova zadolžitev Včeraj je obiskala Ljudsko univerzo Murska Sobota delegacija Ljudske univerze Francije. Ogledali so si in spoznavali so različne oblike izobraževanja, ki potekajo pri nas, ter jih primerjali s svojimi. Sprejela jih je direktorica Ljudske univerze Lilijana Grof s strokovnimi sodelavkami, ki so jim podrobneje predstavile različne oblike in možnosti izobraževanja doslej in tudi v letošnji 44. sezoni izobraževanja. V okviru spoznavanja načinov dodatnega izobraževanja in navezovanja stikov z različnimi izobraževalnimi centri v Evropi je petnajstčlanska francoska delegacija obiskala tudi Slovenijo Da bi Čim bolje spoznali možnosti izobraževanja odraslih v naši deželi, so si ogledali nekaj Ljudskih univerz, bili so v Novem mestu in Kopru, ustavili pa so se tudi v murskosoboški. Sprejela jih je Lilijana Grof, direktorica Ljudske univerze, s strokovnimi sodelavkami, ki so gostom podrobneje predstavile različne oblike in možnosti izobraževanja. Soboška ljudska univerza tudi v letošnji 44 sezoni ponuja možnosti pridobivanja, nadgrajevanja in obnavljanja znanja na različnih izobrazbenih stopnjah. Izobraževa- Pomanjkanje pitne vode na Moravskem Vrhu k" . r.„.v ™ ............- Nekateri zalivajo celo vinograd Pristojni želijo problem rešiti dolgoročno Pitna voda je najdragocenejša stvar in prav bi bilo, če bi z njo ravnali odgovorneje kot marsikdaj delamo. Še zlasti v tem sušnem obdobju bi se tega morali zavedati. Opozorila o pomanjkanju pitne vode, o neuporabi pitne vode za zalivanje rož, pranje avtomobilov in podobno, marsikdo ne vzame resno. Nasprotno se zgodi, ko vode res zmanjkuje. To se že lep čas dogaja na Moravskem Vrhu pri M. Nedelji. Že dober mesec morajo na novo narejen asfalt kot tudi cesto skozi naselja, Še zlasti pa jih je strah, da se zgodi kakšna prometna nezgoda. Otroke, ki se vozijo s kolesi ali hodijo peš v šolo v Križevce, je treba vedno opozarjati na previdnost, najmlajše pa je treba vedno nadzorovati, da ne odidejo z dvorišča na cesto. V naselju Boreči je opekarniško podjetje Tondach. katerega šoferji so razen enega vsi samostojni prevozniki, s katerimi ima podjetje pogodbo. Le-ti naj bi vozili po omenjeni cesti, čeprav jim to ni dovoljeno. Direktor Tondacha Križevci Jožef Štrakl pravi, da vsak šofer ve, kje se mora peljati, in za to dobi tudi plačane potne stroške. Kje se v resnici vozijo Tondachovi šoferji, ne ve, saj popolne kontrole nad njimi ne morejo izvajati. Vodstvo podjetja je letos aprila vsem pogodbenim in zaposlenemu šoferju izdalo odločbo, v kateri je prepove Francoski delegaciji so predstavili načine in možnosti dodatnega in dopolnilnega izobraževanja pri nas. Foto: A. N. R. R. nje je namenjeno različnim generacijam, najmlajši pa lahko začnejo že pri štirih letih Ogledali so si rudi prostore in se seznanili s širitvijo in prenovo le-teh. »Zelo nas je presenetila pestrost in kakovost programov vaše ljudske univerze J je ob tem povedal Louis Caul-Futy, predsednik Nacionalne zveze za Ljudsko univerzo za Francijo in vodja delegacije tz Savoje, predela, ki leži na meji Švico in gasilci dovažati vodo, da jo imajo krajani za najnujnešo potrebo. V krajevni skupnosti Mala Nedelja imajo nekaj vaških zajetij, ki pa niso priključena na javno vodno zajetje občine Ljutomer. Vodo imajo zato veliko cenejšo, a jim je tudi hitreje zmanjka V Moravskem Vrhu že dober mesec gasilci po potrebi dovažajo vodo. Zaradi pomanjkanja krajani nimajo vode od 8.00 do 16.00 in od 2030 do 6 00 O problematiki so se na povabilo občine Ljutomer sestali predsta- dana uporaba omenjene ceste z zahtevo, da upoštevajo pogodbo, ki zahteva izvajanje del oziroma storitev v skladu z ustrezno zakonodajo. »Glede na slednje vsak šofer ve, po katerih cestah se sme voziti in kako bo naročilo za dostavo blaga izvedel,* je povedal Štrakl. Če bi za določenega šoferja dobil informacijo, da ga je policija mandatno kaznovala zaradi prepovedi vožnje tovornih vozil po cesti, bi tudi sam poskrbel za določene sankcije. Policijske patrulje občasno nadzorujejo promet na omenjeni cesti in zelo hitro ustavijo enega ali dva šoferja tovornih vozil, nakar se promet na cesti povsem umiri, saj si šoferji prek telefonskih ali drugih zvez hitro sporočijo, da bližnjica ni priporočljiva. Za marsikaterega šoferja ali celo delodajalca pa 10.000 tolarjev ni prevelika kazen, če je hitrejša dostava blaga pomembnejša in dobičkonosnejša. Italijo. Gostje so pojasnili, da se izvaja izobraževanje v Franciji v okviru različnih organizacij in ni vse v rokah ene organizacije, koc je pri nas. Toda njihova univerza ne želi biti del trga, ampak želijo prerasti te okvirje, zato je njihov osnovi in najpomembnejši cilj, da dvignejo zavest in zavedanje ljudi o tem, kako pomembno je izobraževanje. A, Nana Rituper Rodež vniki občine, krajevne skupnosti in Stano-vanjsko-komunalnega podjetja Ljutomer, Ker se v teh krajih že več let pojavlja problem oskrbe z vodo, so se dogovorili, da bodo poizkušali najti dolgoročno rešitev. Konec tega meseca bodo delavci komunalnega podjetja na terenu evidentirali trenutno situacijo in potem predlagali rešitev, Predsednik Krajevne skupnosti M. Nedelja Vinko Vajda zagovarja idejo, da bi se povezali vodni zajetji M. Nedelja in Moravski Vrh. Prvo zajetje je imelo namreč do sedaj vedno dovolj vode M. Nedelja pa bi se povezala z ljutomerskim javnim zajetjem v Radoslavcih, vendar samo ob r Krajani se o tem le H‘j vedo, kam naj se pritožijo 1: : ~. skrbijo za varnost krajanov,r ■ vseeno, po kakšnih cestah njihovi ljudje, se vsake toliko 1 zi s problematiko obrnejo 1 f Razen občasnih nadzorov p11 cija kaj več ne more storiti ] cija kaj več ne more storiti.h ' j _ p.( Postaje mejne policije 1 |iK Žibrat je povedal, da so v'' letu mandatno kaznovali I® kov tovornih vozil, ker so v lokalni cesti Logarovo-Bon ' problem zaradi meje s sosedni®’ /e cesta Razkrižje- ČrenŠovoPj som pa je bila zaradi gramozom zelo problematic03 « sta Bunčani-Vucja vas. Ih *" vračali in jim prepovedali vožnje, pa zaradi drugih mogoče, pravi Žibrat. za kanalizaci Z letošnjim rebulan'1,1 skega proračuna so >e Povečali zlasti zaradi zemljišča za gradnji1 P^J obnovljeni osnovni ' kovi, 2ato so se odhod*0 zemljišča pove-, -r,™ treh na deset Prihodki so se pove» J" nepovratnih sredstev J *J f r in vodovod. Pri sle T ročno zadolži za 1 rJjji milijonov tolarjev h njene kanalizacije Treba je vedeti, <*3 J i lans naravnan tako, ■ ' jem potrebnega ranje na razpis za Ki 1 ,; > cijo in nepovratna vanje z biomaso nac3' ' ni šoli, ki bo nate« ga šolskega leta. I, J« v* — pomanjkanju vode, bo minilo še nekaj ČJ^- . ribe rešitve, dežja pJ 11 ' zato morajo prebivalci h J pitno vodo zelo krajani, tudi lastniki kraj pridejo le občasno.J uporabljajo le za najndl'' . ko to opozorilo ne velj3 j bi zalival celo svoj vin® t1',' teh zadnjih dneh, ko ’ ,1^ ^ zjutraj celo rahla ros3-1 ^,1 ‘ kalo vode, pa kaže tud’ * krajani v vročih dt»r,r p* L S j k Ih rože in vrtove I WIL28. avgust 2003 LOKALNA SCENA ^otok Murica ima le odpadne vode Term Banovci Čistilna naprava naj bi ugotavljala neoporečnost ^dotoka je le nepretočnost vode ?B,a Banovci in LJ^^ajben vodotok, hitrica (nekateri lv«|o Mirica ali v ^'»urotka), ki je po J*1*1*« potoka in 11 termalnega ko- pališča izsušen, od kopališča naprej pa po njem teče odpadna voda Term Banovci. Čeprav je velika suša in marsikateri vodotok ni videti tak, kot bi moral biti, je Murica včasih zelo umazana, še zla- lahko zaradi tople vode iz Term Banovci ali sušnega obdobja. ' i/anje slovenskih radioamaterjev v Nemčavcih ■ 'ekmurci se ne dajo presenetiti J . krstitvi ponovno močno zmagal Jože Herman, ekipa Franca Slavica iz Puconec tretja I ---------------------——----------------------- Vl,Ue.infL’ sl°venskih .^’športno- E? M \ ' M rski ^oti. h MbT PriPraUjj|n S.Se^^TVklu XLMJi ’‘^''nosre Si **'‘3 Polc8 sloven- • dn° več ra- Na' . i. u K Predvsem ** kk“ J V®iti i. °' skkPanje /‘../’•l,, n vezi. klub’e tudi ' ‘‘'M $ državnih . , "»amaterjev. k 1lh naslovih na različnih tekmovanjih in tudi na tekmovanju, ki so ga sami pripravili, se niso dali presenetiti Letos so se pomerili v petnajstih kategorijah, v skupni uvrstitvi med L. K. conec sti v gozdu od čistilne naprave Term Banovci do mostu ceste Banovci-Grlava. V Termah Banovci trdijo, da voda nima nobenega smradu, je pa problem, da ni pretočna, za kar naj bi bili delno krivi tudi krajani sami, ker naj bi vodotok zasipavali. V vodotoku sta v tem sušnem obdobju le geotermalna voda in bazenska termalna voda Term Banovci, ki teče prek oh-lajevalnega sistema. Za izpuščanje vode imajo Terme Banovci tudi dovoljenje, čistilna naprava pa vodo tudi očisti. Monitoring izvaja Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Inštitut za varstvo okolja. Na podlagi inšpekcijskega pregleda morajo Terme Banovci do 30. novembra letos izvesti le sanacijo zaradi prekoračitve temperature vode. Kot je povedala inšpektorica za okolje Romana Šumak, je po opravljenih meritvah temperatura vode nekajkrat presegla 30 stopinj. Kot je povedala vodja Term Banovci Lea Hoffman, pa bodo v naslednjem letu za odpadne vode uredili lagune. V njih naj bi »Življenje« ob hudo onesnaženi reki (2) Bodo Ščavnico zajezili? Table z okostnjaki To, da je rečica Ščavnica zelo onesnažena, saj se vanjo izteka ljutomerska kanalizacija, že dolgo ni novica dneva, so pa novost table, ki so se pred kratkim pojavile na ščavniških mostovih in drugod, s slikami posamezniki pa je ponovno prepričljivo zmagal Jože Herman iz Murske Sohpte pred Robijem Vilharjem iz Ljubljane in Alojzom Poberajem iz Kopra. Med ekipa- živele določene vrste rib, kar bi bil dokaz, da čistilna naprava rabi svojemu namenu in da voda ni škodljiva Trenutno se pri tako nizkem vodostaju vode in nepretočnosti bojijo, da bo prišla voda nazaj v kopališče. Kdo je pristojen za sanacijo celotnega vodotoka, se ne ve. Občini Veržej in Ljutomer o tem ne vesta nič, Terme Banovci pravijo, da imajo na svojem zemljišču urejeno vse tako, kot je treba, od kopališča naprej pa naj bi bil po zadnjih meritvah regulacijski potok last tistih lastnikov kmetijskih zemljišč, ki segajo do potoka. V Termah Banovci zatrjujejo, da voda ni onesnažena, tako domačini kot gostje kopališča, ki se sprehajajo po gozdnih ali poljskih poteh za kopališčem, pa lahko potrdijo, da pogled na vodotok včasih ni lep. Marsikaterega gosta pa moti tudi vonj gnojnice, ki jo vozijo kmetje na svoje njive v bližini kopališča in jo gostje vohajo celo pri kosilu. Dragica Heric, foto: D. H. okostnjakov in napisi, da je Ščavnica smrtno nevarna za ljudi in živali. Kdorkoli jih je že postavil, ne pretirava. Poročali smo že, da se je ob koncu julija sestal na izredni seji občinski svet občine Razkrižje ter sprejel določene sklepe in ugotovitve v zvezi z veliko onesnaženostjo Ščavnice Na ministra za okolje in prostor Janeza mi je prvo mesto zasedla ekipa Braneta Zemljaka iz Vrhnike pred radioklubom iz Laškega in ekipo Franca Slavica iz Pu- Beltinska občina je praznovala Nagrajenci Izidor Horvat, Avgust Farkaš in Ludvik Prša V znamenju zgodovinske obletnice Ob sedmem občinskem prazniku so pred občinsko zgradbo v Beltincih pripravili slovesnost, na kateri so prvič izobesili tudi novo občinsko zastavo in grb. Slavnostni govor je imel župan Milan Kerman, ki je orisal zgodovinski pomen tega praznika. Celoten program je potekal v znamenju obletnice priključitve Prekmurja k nekdanji Jugoslaviji, pri čemer so uporabili številne citate iz Jeričeve knjige. Slavja so se udeležili tudi župani sosednjih občin, državni svetnik Marjan Maučec, načelnik Upravne enote Murska Sobota Geza Farkaš in drugi. Osrednji dogodek je bil vsekakor podelitev občinskih priznanj Priznanje so posmrtno podelili slikarju samouku Izidorju Horvatu - Izaku iz Lipovec, ki je pred 11 leti ustanovil društvo za napredek umetnosti Aquila. Bil pa je tudi pobudnik mednarodne slikarske kolonije, ko jo je vodil celo desetletje. Občinsko priznanje so izročili Avgustu Farkašu iz Beltinec, ki • že vrsto let zelo uspešno in vidno deluje na celotnem območju beltinske občine Kot zelo uspešnega in dobrega ravnatelja OŠ Beltinci ga poznajo ljudem širom po Sloveniji, saj so učenci te šolske ustanove s svojim znanjem vedno dosegali lepe rezultate tudi v republiškem merilu. Tudi 86-letni Ludvik Prša iz Ižakovec je prejemnik občinskega priznanja. Odlikoval se je z delovanjem v društvu upokojencev, kjer je bil dolgoletni podpredsednik, in krajevni skupnosti, kar 60 Let pa je bil aktiven gasilec. V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor Štefana Kueharja iz Bratonec, moški pevski zbor KUD Dolinec iz Gančan, uveljavljena mlada beltinska harmonikarja, mlada folklorna skupina iz Ižakovec in recitatorke iz Dokležovja ter združena godba na pihala iz Beltinec in Turnišča. Milan Jerše Kopača, glavno inšpektorico RS za okolje in prostor Bojano Pohar in v, d glavne zdravstvene inšpektorice RS Dunjo Sever so poslali poseben apel za pomoč in posredovanje. Povabili so jih tudi na obisk, da bi se tako neposredno prepričali, v kakšnem smradu živijo ljudje ob rečici, in kako neprijetno se počutijo tisti, ki pridejo sem od drugod. V mislih imamo turiste, ki začenjajo obiskovati razkriške energetske točke Okrcali so tudi ljutomerskega župana in poslanca Jožefa Špindlerja, ki je na 3. ekološkem shodu 29 junija 2002 obljubil, da bo Občina Ljutomer začela z gradnjo čistilne naprave in da jo bodo dogradili v letu 2004. Nekaj dni potem naj bi to podkrepil Še tako, da bi pokazal načrte. Zaenkrat od vsega tega ni nič. Župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič je povedal, da se ljubljanska gospoda ni odzvala povabilu na neposredni ogled, in dodal, da pa bi gotova prišla, če bi jo povabili na kako otvoritev, rokovanje, fotografiranje ...Je pa minister za okolje in prostor Ko-• pač poslal pismo, v katerem piše, da mu je zadeva s Ščavnico znana, in navaja, da je začetek gradnje ljutomerske čistilne naprave predviden do konca tega leta, končali pa naj bi jo predvidoma do konca prihodnjega leta. To pa po mnenju razkriškega župana ni nobeno zagotovilo, ampak nekaj, kar se lahko zgodi, še bolj verjetno pa ne (zlasti dokončanje gradnje). Iz istega vira menda tudi izhaja, da občina Ljutomer že ima gradbeno dovoljenje in se poteguje za denar na ustreznem razpisu Reagirala naj bi tudi glavna zdravstvena inšpektorica, ki je o pismu občinskega sveta občine Razkrižje obvestila regijsko inšpektorico, ta pa lokalno... Sicer Tabla z okostnjakom je tudi na raz-kriškem mostu čez Ščavnico, pod katerim žal ne teče voda z ribicami, ampak je to mrtva reka, nevarna ljudem in živatim. - Foto: Š. S. pa ljudje s porečja Ščavnice ne tožijo le zaradi zasvinjane vode, ampak zaradi »dišav«, ki jih morajo vdihavati. Dokler se gradnja ljutomerske čistilne ne začne, je med prizadetimi ljudmi veliko gneva, zato so mogoči tudi »nekontrolirani« ukrepi. Table, ki opozarjajo na smrtno nevarnost, so že nekaj takega. Na občini Razkrižje ne vedo, kdo jih je postavil. Nekomu je pač prekipelo in tudi na ta način opozarja na nevzdržnost »življenja* ob rečici, ki je nekoč poplavljala in povzročala določene težave, v zadnjih nekaj letih pa greni življenje zaradi neznosnega smradu, v sedanjem sušnem obdobju pa se tudi ustavlja, ker je še bolj »prijetno«. Med ljudmi pa je »v zraku« tudi predlog, da bi strugo Ščavnice nekje za Ljutomerom kar zasipali in tako onemogočili, da bi se umazanija še naprej stekala skozi del vasi ljutomerske, predvsem pa razkriške občine. Tik pred koncem redakcije pa smo prejeli sporočilo občinskega odbora LDS Razkrižje, v katerem je zapisano, da bo danes, 28 avgusta, ob 20. uri v gostišču Marinka na Veščici pogovor z županom občine Jožefom Špindlerjem o gradnji čistilne naprave Sporočilo je poslal Peter Nelec, Š. S. J GOSPODARSTVO Ustanavljajo Turistični kolesarski grozd Za večjo prepoznavnost m sopomoc Kolesarska pot na zemljevidu in kolesarji na cestah za pokrajino ne pomenijo kaj dosti, če tega nežna na pravi način izkoristiti Razvojni center Lendava in podjetje Miracolo iz Črenšo-vec sta se odločila, da spodbudita podjetnike In zasebnike in v okviru projekta Razvoj lokalnih grozdov v Sloveniji Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo ustanovita Turistični kolesarski grozd. Koordinatorka projekta Mateja Pavletič iz Regionalnega centra Lendava je prepričana, da bodo z ustanovitvijo prvega tovrstnega grozda v Pomurju ne le spodbujali podjetniško konkurenčnost, ampak bodo tudi poskrbeli za večjo prepoznavnost okolja in pokrajine ter izboljšali turistično ponudbo. In kaj pomeni vključevanje v Turistični kolesarski grozd konkretno za podjetja. Mateja Pavletič pojasnjuje: »Vključitev v grozd in povezovanje podjetij po sistemu grozdenja omogočata podjetjem mnoge prednosti, zlasti pa zniževanje stroškov s skupnim izvajanjem določenih poslovnih funkcij, npr. trženje, nabava, transport, promocija, nato povečevanje učinkovitosti podjetij, boljši in hitrejši dostop do informacij, specializiranih znanj in tehnologij, podpornih institucij ter racionalizacijo poslovanja, povečujeta rast, razvoj in kompetentnejši nastop podjetja na domačem in tujem trgu, spodbujata inovativnost in odpirata nove poslovne priložnosti * S temnamenom, torej da bi jih čim bolje seznanili s prednostmi povezovanja, bodo konec avgusta za vse zainteresirane organizirali srečanje. Na njem bodo lahko potencialni sodelujoči partnerji tudi povedali svoja pričakovanja od načrtovanega Turističnega kolesarskega grozda. Vsekakor je tako za pokrajino kot za kolesarje (ki jih je vedno več iz Slovenije in tujine) dobrodošlo in nujno, da se povežejo preveč lokalne (vaške, občinske) kolesarske poti in da se organizira ponudba ob njih. Najprej je treba nekaj ponuditi in šele nato pričakovati plačilo. Takšno pravilo velja pač povsod. Bernarda B. Peček Vzorčno združevanje gradbenih podjetij 28.avgust 2003 - VESW I i Da ne bodo le privesek! Beltinska občina dobila skoraj 200 novih delovnih mest - Se bodo podjetja selila iz murskosoboške občine? V soboto so odprli v Lipovcih, v neposredni bližini Pomgradove betonarne ob železniški postaji, nove prostore, Odslej bosta tam imeli svoj sedež dve podjetji, ki sta se tako ne le preselili iz skorajda mestnega središča, ampak tudi iz MO M. Sobota. voznega parka ter skladiščenje materiala za opravljanje zimske službe in vodnih del omogoča sodobno vodenje in organiziranje poslov. Izvajalec del, ki so bila končana v štirih mesecih, je bil SGP Pomgrad s podizvajalci, vrednost pa je 470 milijonov tolarjev. Otvoritve se je udeležil vseh razpisih za dela, ki jih raz-pisujejp država, občine in nasploh gospodarstvo. Združevanje gradbene operative v Pomurju je pozitivno naravnano in omogoča, da vodno, gradbeno in cestno gospodarstvo ni samo privesek drugih firm v Sloveniji in zu- |uiuui|j Trak pred novo skupno poslovno zgradbo cestnega m vodnogospodarskega podjetja so prerezali prometni ministerjakon Presečnik, Janez Horvat (direktor Cestnega podjetja M, Sobota) in Jože Dominko (direktor Vodnogospodarskega podjetja) * Janez Horvat je na ■; usoda čaka lokacijo ne-baze v Lipovcih, kije^ -J stnega sodjeUeMi -združitvi in selitvi te dejaj ' cijo ob Bakovski ces» ^ na in v sramoto občni ■ »Parcela je še vt^o podjetja M šohtria '"-ajdi nimamo konkretne ga bomo obdržali. Kar-- ,^11 baze-pred letl J® še v letih, ko je bilo5 6l)fy podjetje v sestavi CP r/» dično je soboško P™ M.rnin^.a^^^ prodaje matični fit T(J gubilo tožbo nasodiscu sko leto poravnali ske občine na tej K hs h Si h "k G h , Tudi v prihodnje bosta poslovali Cestno podjetje Murska Sobota in Vodnogospodarsko podjetje ločeno, čeprav bodo pisarne v isti zgradbi in stroji pod isto streho. Selitev je več kot logična, kajti lokacije v stanovanjskem in trgovskem delu mesta za tovrstno dejavnost niso primerne. Toda takšne poteze lahko potegne le skupni večinski lastnik, to pa je trenutno največja gradbena firma v severovzhodni Sloveniji SGP Pomgrad. 850 kvadratnih metrov poslovnih prostorov ter 3000 kvadratnih metrov prostorov za potrebe tudi slovenski minister za promet Jakob Presečnik, ki je prav tako stopil za mikrofon: »To je priznanje ža obe firmi, da bosta v prihodnje v sodelovanju in s skupnimi prostori poskrbeli za to, da se ta del gradbeništva v Pomurju združi in tako usposobi za večjo konkurenčnost na nanjih firm, ki le pomaga pri izvajanju, ampak da aktivno sodeluje pri pridobitvi del,* Župan Občine Beltinci Milan Kerman je poudaril pomen pridobitve novih delovnih mest za njihovo občino, želi pa si tudi nadaljnjega razvoja in širitve in-dustrijsko-gradbene cone beltin- site oocme 1« vcih. »Upam, da mr besede ministra g . gradnje b? dobro peli, da bo ta del' žen hitrejšegar^' । valno službo za / pr ste pa že imanto da!KermanmsiPr v kulturnem P' stopili mladi cimW“ risti iz Beltince -i Bernal Kato: Juri Cestno podjetje M. Sobota ima začetke v letu 1952 , ko je poslovalo še kot enota Cestnega po' samostojno podjetje seje oblikovalo šele leta 1990, lastninsko pa preoblikovalo Šele 1997- -1_ nost podjetja je gradnja in vzdrževanje cest. Trenutno je 117 zaposlenih, letna realizacija pa ' Vodnogospodarsko podjetje Mura izhaja iz nekdanje vodne skupnosti Drava - Mura, družbe pa je pridobilo leta 1998. Njegova osnovna dejavnost je vzdrževanje in urejanje vodotokov, z gradnjo kanalizacijskih sistemov. Zaposluje 51 delavcev, letna realizacija pa je znašala 1,1 n11"^ Cestno podjetje Murska Sobota še ni pripojilo VG Mura Na prste jim je stopila država Posel bo, če bo prej sama unovčila svoje premoženje - zadržala vpliv ali pobrala denar? Skupščina cestnega podjetja Murska Sobota, v katerem je večinski 68-odstotni lastnik SGP Pomgrad, manjši delničarji pa so še javno podjetje Vodno gospodarstvo Mura, občini Murska Sobota in Ljutomer ter zaposleni, je dala soglasje k pogodbi o pripojitvi družbe VG Mura in tako k spremembam in dopolnitvam statuta družbe. Skupščina je bila tudi v VG Mura, vendar so tu odločanje o pripojitvi preložili na izredno skupščino. ki bo čez dober mesec, Pripojitev na način, kot sta si ga zamislila SGP Pomgrad, ki ima v družbi VG Mura 4 l-odstotni lastniški delež, in direktor Jože Dominko s 13,7-odstotnim deležem, je namreč ustavila država, pravzaprav resorno ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Slednje ima v svojih rokah kontrolni delež premoženja, dobrih 25 odstotkov, kar po- meni, da bodo statusne spremembe družbe lahko speljali le z njenim soglasjem. Jože Dominko je prepričan, da jim bo, kot je dejal, ministrstvo stalo obstrani Čeprav Jože Dominko, ki je pri vsej zgodbi velikih s svojim premoženjem le manj pomembna figura, naivno trosi puhlice o naklonjenosti ministrstva, so jo - če jeje sploh kaj bilo - pokopali s scenarijem pripojitve, v katerem so očitno računali na avgustovsko nepozornost države in po katerem bi slednja potegnila krajši konec. Pa je očitno niso »obrnili« S pripojitvijo VG Mura k Cestnemu podjetju Murska Sobota bi se namreč osnovni kapital slednjega povečal s skoraj 224 milijonov na dobrih 388 milijonov tolarjev. Zaradi povečanja osnovnega kapitala naj bi prevzemna družba, torej Cestno podjetje Murska Sobota, na novo izdala 164.539 navadnih delnic v nominalni vrednosti 164.539-000 tolarjev in potem z zamenjavo premoženja v določenem razmerju speljala prevzem. S tem pa bi se delež države, ki ima v prevzeti družbi četrtino premoženja, v novi družbi močno zmanjšal na dobrih deset odstotkov, tako da bi ostala brez besede pri odločanju o najpomembnejših zadevah To pa resornemu ministrstvu očitno ni ušlo. Opravljeni prevzem naj bi sovpadal s selitvijo dejavnosti cestnega in vodnega podjetja v nove poslovne prostore in na novo loka- Ključ do uspešnega prevzema je torej v rešitvi lastniškega položaja države v razširjeni družbi, ki si od nje po zakonu o vodah obeta tudi koncesijo. Vsaj tako napoveduje Jože Dominko, oo svojih pričakovanjih direktor nove družbe. O tem, kako se odločajo v Ljubljani, je že mogoče slišati neuradne informacije, in sicer, daje finančno ministrstvo pripravljeno skleniti posel, zavira pa ministrstvo za okolje. Na tehtnici sta najverjetneje dve možnosti, ali država v podjetju z lastniškim deležem zadrži svoj vpliv ali pa jo akterji izplačajo in si tako zgladijo pot prevzema. V obeti primerih pa gre za nekaj, na kar scenaristi prevzete in prevzemne družbe niso računali in za kar bodo nekoga morda celo klicali na odgovornost. cijo v Lipovcih, slovesnost pa je počastil ■ očitno ne brez razloga -sam minister za promet Jakob Presečnik. In kaj naj bi imela selitev opraviti s prevzemom? Z najetim posojilom je nove poslovne prostore gradilo le Cestno podjetje Murska Sobota, s pripojitvijo VG Mura pa bi plačevanje obveznosti prevzelo združeno podjetje. Zmanjšali bi se tudi stroški poslovanja, delno z ugotavljanjem presežnih delavcev, in še kaj Sedaj pa se vse to odlaga, v najboljšem primeru za mesec dni. Sicer pa avtorji zamisli o povezavi vodnega in cestnega podjetja niso ti, ki jo sedaj izpeljujejo. Cestno podjetje Murska Sobota je vodarje hotelo prevzeti že marca 2001, saj je direktor cestnega podjetja Marijan Pucko v tem videl dobro razvojno možnost. Takrat je namreč finančni minister Anton Rop objavil namero države, da bo s prodajo svojega premoženja polni- «**3 1» la proračunski pri"1’ dj /c družba w ‘-1’''"'^ Slav pohitela svojega premožen- ' J Ujetju Vodno gospod^'I je le-to znašalo *1 ' V prodaj pa je bil H delež odškodnini J kova namera o nak I odi deležev je H «3 k “^75^ Polaničuin— -jac- v Jože Dominko.^ 7 Sobota jot"10 ,. ji midbofinancndP / pnacena naj dskivred«^^ prodali tndi jie^Ljl VGMura,^^. ", ni paket delni^.ijr1.^ napovedi m njimi ustavil n Leto za tem VGMurap^.^p^ Murska Sobota v v prevzetem P odstotka im13 J % C fton&o nflnpicf®'jrt za dosego"1* gi deleža prevzemniki} Ijrimza^ ' in- .1 L goobsežnejse^^ negascen^^^ a tila, ki pa g/ zadržala drža * inmm7 28. avgust 2003 GOSPODARSTVO toalidov so se rešili s stečajem podjetja Agrar storitve ! Bodo s terjatvami obrali še stečajno maso? ^ovitelji niso dali premoženja, država pa ne statusa invalidsko podjetje Podjetnika Šijanec od Treh Kraljev Ob pekarni še kavarna in slaščičarna Nova pridobitev v benediški obrtniški coni storatve, d. o. wia zryL"’ kovati prvega , na,u,° p* k' ,3S,ni^o poveza k**1® Rakičan, SGP ’ “^nn?VO । Hura in Cestno pod- Mia,'nvaHde. Ti so । I'”,’lihahpredstav- vseh za-■ 11 2aradi manjše /7«* m bolniških ^menili njihovo ' Prezaposlitvi so na '' ■ nekaterih us- 1' ^-"i.ij ■.«: delavci, ^iu« na Cestnem S°b°ta Prav vsi> »h 1 l,ulr pravice, kot družbi SGP ^sttstv,,' ' ' Pri pristojnem ^.^""''‘^•r.hcnopo-a ^tus invalidske S »H-.".""J'" ker tega niso •,4Q' Vcs°kega odstotka Mthf Ul'i'n zat0Paniz' hj, opravljenih ' jni.i izgube po-$ r "Užbenikl na skup-tJ,f5 sklep, da 1 Predlog za stečaj. Sklep o tem je murskosoboško sodišče objavilo tridesetega junija. K uradnim razlogom za uvedbo stečaja pa je vendarle treba dodati nekaj pojasnil. Država k predlaganemu programu za ustanovitev invalidskega podjetja ni dala soglasja, ker podjetje, ki je opravljalo zgolj storitve za svoje ustanovitelje, ni imelo nobenega premoženja. In ker ustanovitelji niso pristali na to, da družbo »obogatijo« s premoženjem, tudi država ni dala soglasja za ustanovitev invalidskega podjetja. To pravilo pa ni ravno takrat kar padlo z neba in so usta- novitelji družbi Agrar storitve morali zanj vedeti že, ko so invalidne delavce prezaposlovali v novo družbo. To govori v prid domnevi, da so ustanovitelji stečaj kot možno pot, da se odkrižajo neproduktivnih delavcev, dopuščali že ob ustanovitvi družbe. Sodišče je torej presodilo, da je podjetje, ki je opravljalo zgolj storitve za svoje ustanovitelje - pa še te naj bi bile po razlagi slednjih zanje predrage •, zrelo za stečaj, ki ga vodi stečajni upravitelj Milorad Vidovič. Narok za preizkus terjatev bo trinajstega oktobra, ob de- lavcih, ki bodo kot svojo terjatev prijavili neizplačane plače, stroške prehrane in razliko za regres, lahko kot upniki nastopijo tudi ustanovitelji družbe, in sicer tako za ustanovni kapital, ki je znašal 5 milijonov tolarjev, kot za dana posojila, ki so jih dali za plače delavcem. Rok za prijavo še ni potekel, zato stečajni upravitelj o prijavljenih terjatvah še ne more govoriti. Pojasnil pa je, da je verjetnost poplačila ustanovitvenega vložka minimalna, saj se glede na pravice upnikov ta poplačuje nazadnje, če seveda v stečajni masi sploh še ostane kaj denarja Drugače pa je ob prijavi terjatev za dana posojili Ali se bodo ustanovitelji družbe Agrar storitve zanjo odločili in tako še zmanjšali možnost poplačila delavcev, je povsem odvisno od njihove volje, bolje rečeno čuta do delavcev, ki se v vsej zgodbi, ki jo je narekoval profit, čutijo opeharjene. Stečaj pa jih bo še bolj prizadel, Če v stečajnem postopku ne bodo poplačani tako, kot sami pričakujejo, kajti obljube o izplačilu na primer odpravnin, ki so jim jih delodajalci dajali ob prezaposlitvi, niso predmet stečajnega postopka. Majda Horvat Dom tehnike že naprodaj na Gorenjskem za žemlje, Prekmurju za vino? I' , nce se je v začet-Onii ' “ 'i o tem. da je v Živil Bran- sosedu, laV '* * " Pr°dal trgov! ^^fr^'iorlrnzem-1,1 polovico »ral s pekarski- ‘'„1 . zamenjavav 1,1 ra posel sk-|)onudbe. Novihotel pdti do 1 načelnih izjav predsednika nadzornega sveta Živil Zorana Boškoviča, niso uspeli dobiti. Tako kot smo ostali praznih rok tudi v našem uredništvu. Prejšnji teden, še pred novinarji Financ, smo sc namreč spraševal^ enako: zakaj prodaje brez javne ponudbe, in to trgovin, ki so poslovno na zelo zanimivih lokacijah in zato tudi tržno zanimive To, da Živila razprodajajo premoženje prevzetega Potrošnika, da bi ob slabem poslovanja rešila svojo kožo, je znano, za poslovni svet pa je zanimivo še to, da to počno po tihem. Netransparentnost kupčij namreč lahko vzbuja sum O tihih prodajah Živil, nazadnje trgovine Dom tehnike, smo iz redakcije Vestnika vprašanja naslovili na upravo Živil Branku Remicu pa tudi predsedniku nadzornega sveta Zoranu Boškoviču, Tihe prodaje bi namreč morale zanimati prav lastnike, ki ravno ta Čas zbirajo ponudbe za prodajo 55-od-stotnega lastniškega deleža kranjske trgovske družbe, ki je postala s prevzenfbm Potrošnika tudi murskosoboška. (Po navedbah av- strijskega časopisja naj bi se za nakup zanimali avstrijski trgovski verigi Billa in Aldi ter Lindi iz nemške trgovske verige, po poročanju domačega pa naj bi na informativni razpis prišli dve ponudbi, iz Italije in z Dunaja) Do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli, omenjena pa sta bila nedosegljiva. To pa že daje slutiti, da bodo zadevo razčiščevali doma, kar je v svoji izjavi za Finance z besedami »zadevo bomo vsekakor proučili« že napovedal Zoran Boškovič. S stavkom, da so v fazi oblikovanja mehanizmov, ki bodo opredelili metode in postopke pri dezinvestiranju, pa je razkril tudi to, da je uprava s prodajami očitno prehitela nadzornike. In ker je kupca Doma tehnike, Marka Slaviča, ki je letos spomladi od Živil že kupil trgovino z gradbenim materialom v industrijski coni v Murski Soboti, tudi pri omenjenem poslu finančno servisiral Feniks Murska Sobota, ta pa kupljeno po delih že prodaja novim lastnikom, smo vprašanja o verižni trgovini in vlogi Feniksa pri tem naslovih tudi na upravo Nove Ljubljanske banke. Iz njihove službe za stike z javnostmi so nam sporočili, da so vprašanja posredovali odgovornim, g Salobirju iz družbe NLB Leasing, ki nastopa kot lastnik družbe Feniks, in da odgovore lahko pričakujemo prihodnji teden, ko se bo imenovani vrnil z dopusta. M. H, Ob desetletnici Pekarne Šijanec, ki je v lasti Viktorije in Franca Šijanca in deluje pri Sv. Treh Kraljih pri Benediktu, so odprli v obrtno-industrijski coni v Benediktu nove prostore prve slaščičarne in kavarne. V zgrabi, ki so jo zgradili v manj kot enem letu, bo v prihodnosti tudi pekarna, ki jo bodo preselili iz stanovanjske hiše pri Sv. Treh Kraljih. Slovesna otvoritev, kateri je sledilo več sto njihovih odjemalcev in gostov, je potekala brez velikih nagovorov Po kulturnem programu, kjer so zapele Ljudske pevke Društva upokojencev Lenart in se predstavile mazoretke iz Osnovne šole Benedikt, je nove prostore blagoslovil domači župnik Ivan Zajnkovič. Trak na vhodu v slaščičarno in kavarno pa je prerezala v navzočnosti hčerke Tadeje in , moža Franca Viktorija Šijanec, ki je vse prisotne povabila, da si ogledajo prostore in se poveselijo ob njihovih izdelkih in glasbi narodnozabavnega ansambla Sluvenskogoriški fantje. Z odprtjem slaščičarne in kavarne je dobil Benedikt popolno gostinsko turistično ponudbo in se tako uvrstil v dobro razvit turistični kraj. Tukaj si lahko turisti ogledajo znamenito cerkev sv. Benedikta ki naj bi jo obiskala brata Ciril in Metod, podružnično cerkev Sv. treh kraljev ter znamenite slatinske vrelce in rimske gomile ob pokopališču v Benediktu. Ludvik Kramberger OS Sv. Jurij ob Ščavnici Od kod vzeti denar? Tako so se na torkovi večerni seji spraševali svetniki občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ko so obravnavali poslovno poročilo Ljudske univerze Gornja Radgona za leto 2002. Njen direktor dr. Ivan Rihtarič je namreč naštel vrsto problemov, povezanih s financiranjem tega javnega zavoda, ki je minulo leto sklenil z 8 milijoni tolarjev izgube. Neizpoi njene obveznosti, kamor je treba prišteti tudi amortizacijske stroške, naj bi poravnale občine ustanoviteljice Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Slednja naj bi na ta račun dolgovala dober milijon tolarjev, ki pa jih, kot je bilo rečeno v dokaj burni razpravi, ne bo mogla poravnati. Apelirali so, da se lastniške zadeve čimprej uredijo z vpisom v zemljiško knjigo, kajti problem nerešene delitvene bilance med omenjenimi tremi občinami se vleče kot jara kača. Veliko ugodneje je bilo sprejeto letno poročilo Glasbene šole Gornja Radgona, ker so lastniška razmerja urejena in ni izgub. Podobno velja za OŠ Janka Šlebingerja. So pa svetniki po hitrem postopku sprejeli sklep o prenehanju veljavnosti odloka o višini povračil za uporabo javnih poti v občini. Ker se odmera traktorskih taks ne izvaja že od leta 2001, odlok, ki je bil objavljen v Uradnem listu, pa ni nikoli zaživel v praksi, je bila taka odločitev pričakovana. Milan Jerše Kompas MTS v Pomurju Odkar je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep oz. pogoj EU, da s septembrom 2001 ukine prostocarinske prodajalne, se je v Kompasu MTS začel boj za preživetje Najhuje je bilo v Šentilju in Juriju, saj so morali trgovine zaradi naraščajoče izgube zapreti. Res pa je, da večjih stresov ni bilo, ker so se že nekaj časa pripravljali na nove razmere pri poslovanju. Tudi v pomurskih trgovinah Kompasa MTS je bilo v najboljših časih 150 zaposlenih, lani sredi leta pa 75. Kompas mejni in turistični servis Slovenije, ki se ne ukvarja le s trgovino, ampak tudi s špedicijo, menjalništvom in gostinsko ponudbo, je lansko prvo polletje zaključil s 26,1 milijona izgube, letos pa so polletno poslovanje sklenili s 35,5 milijona tolarjev dobička. Najbolj veseli so, da je pozitivno poslovala trgovska dejavnost, čeprav opažajo velik upad prodaje predvsem v trgovinah ob meji s Hrvaško (predvsem v Istri), kar je posledica odprtja velikih nakupovalnih centrov. V severovzhodni Sloveniji so trgovine in enote Kompas MTS Podružnica Gornja Radgona v Gornji Radgoni, Gederovcih, na Sotini, Hodošu, Dolgi vasi in Središču ob Dravi. Zaenkrat so prostocarinske prodajalne še na Hodošu in v Dolgi vasi, maja 2004 pa tudi teh ne bo več, ampak bodo vse navadne trgovine z imenom Kompas Shop. Z ureditvijo novih mejnih prehodov na meji s Hrvaško si obetajo tudi izboljšanje razmer za svojo dejavnost. B. B. P. 8 KMETIJSTVO 28. avgust 2003-Vtilll Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Kmetovalec Ljutomer artikel cena v tolarjih motoma žaga Solo 3.6 102.100,00 motoma žaga Solo 3 79.900,00 posode lnox: 250 litrov 31.320,00 300 litrov 45.200,00 pvc sodb______________ 50 litrov 3.840,00 100 litrov 4.925,00 stekleni baloni: 5 litrov 648,00 10 litrov 1.165,00 15 litrov 1.635,00 20 litrov 1.881,00 25 litrov 2.100,00 34 litrov 2.693,00 54 litrov 3.730,00 brzoparilniki: 604itreki 102.374,10 ostalo; potopna črpalka TP 80 S 31.850,00 potopnačrpalkaTS300 15.900,00 potopna črpalka 25 22.752,00 ročni lušči lec koruze 16.720,00 reporeznica 42.638,00 samokolnica 9.030,00 samokolnica za silažo 15.490.00 SKZ Martjanci, prodajalna Bogojina artikel cena v tolarjih motoma žaga Stihi 039 142.800,00 motoma žaga Stihi 029 117.600,00 100 litrov 19.159,00 500 litrov 2 ventila 50.859,60 3 00 litrov 2 ventil a 37.107,60 600 litrov 3 ventili 62.017,00 300 litrov 3 ventili 43.784,00 pvc sodi: 350 litrov 4.900,00 50 litrov za zelje 1.335,00 100 litrov za zelje 2.748,00 500 litrov 6.720,00 700 litrov 10.800,00 ------------<—“ stekleni baloni: 5 litrov----752,00 10 litrov 1.247,00 20 litrov 2.097,00 34 litrov 3.008,00 54 litrov 3.524,00 brzoparilniki; 80-lltrski inox 40.200,00 100-litrski inox 42.577,90 ostalo: potopna črpalka 400 A 15.780,00 potopna črpalka 1000 A 38,750,00 potopna črpalka BG M 25 19.989,60 pretočna črpalka BG M 30 26.001,60 filter za vinos črpalko, 9-ploščni 58.899,60 samokolnica 5.930,00 V Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pospešeno delajo pri projektu Subvencije 2^ Subvencije letos ze oktobra? Za njihovo izplačilo bo vlada zagotovila likvidnost proračuna V Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki že nekaj let izvaja projekt subvencij v kmetijstvu, so opravili že precej dela za subvencije za leto 2003. Po besedah Sonje Bukovec, direktorice Agencije, naj bi že ta teden vnesli v računalnik vse potrebne podatke o upravičencih letošnjih subvencij, tiste, katerih vloge niso popolne, pa bodo pozvali, da jih dopolnijo. Upravičenci naj bi dobili prva izplačila letošnjih subvencij že oktobra. - Zgodnejše izplačilo dela letošnjih subvencij je obljubil tudi predsednik vlade mag. Anton Rop, saj bo po njegovem vlada zagotovila likvidnost proračuna, od agencije pa bo predvsem odvisno, kdaj bodo upravičenci denar tudi dobili. Suša, ki je dobila letos katastrofalne razsež- nosti in je že tretja v zadnjih štirih letih, je namreč povzročila ogromno Škodo v kmetijstvu in močno načela likvidnostno sposobnost kmetov, saj zaradi izpada dohodkov mnogi ne bodo mogli opraviti jesenske setve. Zgodnejše izplačilo subvencij je Sicer del pomoči prizadetim, vendar bo po besedah Bukovčeve sanacijo škode po suši treba reševati na druge načine. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je razdelila v lanskem letu za kmetijstvo 19,8 milijarde tolarjev subvencij, največji delež teh sredstev pa sta dobili podravska in pomurska regija. Podravje je dobilo 3,7 milijarde tolarjev ali 19 odstotkov vseh sredstev, ki jih je država lani namenila za subvencije, kmetje v Pomurju pa so prejeli 3,3 milijarde tolarjev ali 17 odstotkov vseh sredstev. Tako v Podravju kot Pomurju so izplačali največji delež sredstev za neposredna plačila na površino, medtem ko so v drugih regijah največ sredstev izplačali za živali. Ob subvencijah za kmetijstvo je namenila agencija lani 5,15 milijarde tolarjev tudi za izvozne spodbude, me- dtem ko je letos za to izplačala že 4,62 milijarde tolarjev. Agencija je doslej objavila tri razpise za pridobitev predpristopne pomoči Evropske unije iz programa Sapard, iz naslova prvih dveh razpisov pa je že razdelila 2,9 milijarde tolarjev, od tega dve milijardi tolarjev evropskih in 900 milijonov tolarjev domačih proračunskih sred- štev. Za tretji razpis, b • omilil pogoje za prideta dstev jz programa besedah Sonje cijo prejeli kar I IC’H® pravi pa je že četrti razpjW objavljen v začetkuseptrf temu pa bo sledil V teh dneh imajo vagr veliko dela tudi s po®^ tom po letošnji katastrof ši, saj so odgovorni dOjlB vsega potrebnega £4'1^ ruze iz hllgtnmhrtll1’ J , v Dozorevanje grozdja in napoved trgatve■ za rane in srednje pozne sorte « Spremljanje dozorevanja grozdja - Prekmurski vinorodni okoliš Datum vzorčenja: - rane sorte: 22. 8. 2000,20.8.2002,19.8.2003 - srednje pozne sorte: 22. 8. 2000, 20. 8. 2002, 19. 8 2003 - pozne sorte: 29. 8. 2000, 27. 8. 2002, 19. 8. 2003 A Ko so ljudje enotni in pripravljeni sodelovati Vino in vinogradi povezujejo krajane Kislina v g/l Sorta Masa 100 jagod v g Oe 100 2002 2003 2000 _ 2002 Rizvanec 154,7 174,9 1215 810 553 610 6,4 11$ 551 M- otonel 2195 253.5 1835 82,0 515 723 8,8 4> _1& ■ 4 DitlOt llfl.6 165.7 UM £55 610 74,S 9.4 5.Q? 87.6 60.0 80.0 8.6 15,0 TjJ _ 124 - S. pinot 11L4 129.4 82.5 66.5 T6J 6.1 9,6 184 2. silvanec 1512 155,8 171,3 795 50.0 76.0 7.2 17.1 8,92 J3L Kerner 1182 146,4 114.2 80.5 515 67.0 12 118 _ 7,55 ■ Sauvignon 146.4 150.5 133.8 923 60.4 77.2 7.0 14.8 8,28 _ M- Traminec 133,4 163,3 141,8 85.5 67.5 78.0 6.0 10.4 5J8 R- muškat 180.2 182.2 153,4 815 58.0 74.0 _L6 13,9 7,20 .JA- Modri pinot 196 4 120.1 126,6 85.0 643 78.0 63 11.3 6,75 _1A- Modra frankinia 180.0 191.8 189.8 74.5 60,0 68,0 110 123 L. RIZLING m 141.7 1203 78,2 58,5 65,3 6.9 11.7 8.10_ .121- R. RIZLINjL 137,0 132.7 1356 73.8 58,0 6^8 8,0 15,5 9,20_ _ 3J4. • ŠIPON _207.0 188.5 1950 _Z40. 56,0 . __65,5_ 8,4 15,6 10.70—M ■ Na podlagi izmerjenih vrednosti in dejstva, da so bile v dneh od 19. do 26. avgusta ugodne v■1 sladkorne stopnje takšne, da dovoljujejo trgatev za namizna in kakovostna vina, zato je pcobi-’ - ■ jjd izdala dovoljenje za trgatev ranih sort (rizvanec in muškat Otone!) in srednje poznih sort (beli Pinot'' 0 tt' pinot, zel en (silvanec, sauvignon, traminec in rumeni muškat) od 30. avgusta 2003 dalje. Izje^r rjff modri pinot in modra frankinja, za katere dovoljenje še ni izdano.Kljub izdanemu dovoljenju vinogma1*' ne hitijo s trgatvijo, ker je zdravstveno stanje grozdja ugodno, če bo dež, pa se lahko teža jagod po* Spremljanje dozorevanja grozdja - Ljutomersko-Ormoške goric6 Datum vzorčenja: - rane sorte: 22.8 2000, 20. 8. 2002,19.8.2003 - srednje pozne sorte: 22.8. 2000, 20.8. 2002,19. 8. 2003 ■ pozne sorte: 29. 8. 2000, 27. 8. 2002, 19. 8, 2003 Masa 100 iaeoj v 8 Oe Sorta . Hanina 2002 20.02. 2003 2000 2002 2003 2000 2002 2003 229,9 221.7 262.2 77.5 54,5 £7.5 6.6 10.6 5,2 50,5_ IZ5 _______121___U 4£_. _7,4_._ _7,2„- M. otonel 195, £ .1318__2£2.S_ _735__J95 ill 5,4_____115 1 oirot J&9 .182.7__185.1 . 84.5 .59.0 TU 6.9 . JJ.g Chardonnay____174.2___179.5__225.1___51I_ JUL__________55-2_ _12___13.1 Zh silvanec 205 4 203 2 2013 85.0 fil 5 735 7.3 13.7 kgmer 201,8 178.8 2312 84,0 545 80.0 7.9 13.2 7,2. . 3^- ' Sauvignon 1843 180.3 130.5.. 89,8 62.4 79.4 —Z.0 143 Traminec 192,1 202,? 92,0 665 845 6.6 12.3 5 - 3*5; ' ' 257.1 260.7 91,0 66,0 81£ 7.1 116 . 61- Modri pinot 1311 17RK 175 D 85,5 695 745 6.6_ 10.8 L RIZLING 144.0 169.6 126.3 £5.0 57,4 76.5 7.0 12.7 — R. RIZLING 1510 165.3 150.0 83.0 65,4 .15,7 7.4 15.1 8,0-- ŠIPON 262.0 270,4 219.8 Ml _ 58. Q_. 67,3 9.6 16,6 Dovoljenje za trgatev za rane sorte (ranina, rizvanec in mgškat otonel) in srednje pozne sorte sivi pinot, zeleni silvanec, sauvignon, traminec, rumeni muškat in kerner) velja od 28. avgusta Spremljanje dozorevanja grozdja - Radgonsko-Kapelske Č°rlc Datum vzorčenja: ■ rane sorte: 22.8. 2000, 20. 8 2002, 19. 8. 2003 Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek (21. avgusta) so na sejmu v Turnišču prodajali 37 pujskov, starih do 11 tednov in težkih od 24 do 30 kilogramov. Prodali so jih le enajst, za žival pa so zahtevali od 9.500 do 11 500 tolarjev. Letošnje tradicionalno dviganje klopotca in zabavno druženje, ki je bilo na najvišjem vrhu in hkrati v središču vasice Sovjak, je še posebej potrdilo, kako enotni in složni so vsi krajani omenjene vasice v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Prav zato ne preseneča, da so se na tokratnem srečanju zbrali skoraj vsi krajani, stari in mladi, vinogradniki in tisti, ki nimajo lastnih vinogradov. Prišli so tudi gostje od drugod, celo iz Maribora (Zafošnik, Belogalvec...), predstavniki vinskega dvora pa članice Kulturnega društva Križevci In mnogi drugi. Pri dviganju klopotca sta imela glavno besedo 18-letni Jože Kocuvan, sin znanega vinogradnika Jakoba Kocuvana, ter gospodar Anton Golnar. Vsekakor je bil najbolj vesel in zadovoljen »duhovni« vodja večine tovrstnih dogodkov Jakob Kocuvan, katerega najbolj veseli, da so se krajani poenotili in da povsod odlično sodelujejo. In ravno tej enotnosti pri urejanju oskrbe z vodo gre zahvala, da tudi v tem sušnem poletju na Sovjaku nimajo težav s pomanjkanjem vode. Sicer pa nekaj več kot 20 vinogradnikov iz Sovjaka pridela letno okoli 400.000 litrov vina, ki ga lahko ponudijo tudi najzahtevnejšim potrošnikom. In ravno največ ga tudi prodajo zahtevnim kupcem, in to buteljčnega po več kot zadovoljivi ceni. ob ■ srednje pozne sorte: 20 8. 2000, 28.8 2002., 19. 8. 2003 ■ pozne sorte: 29. 8. 2000, 27. 8. 2002, 19. 8. 2003 Masa 100 iagod v g 0« Kislina v i I/l - Sorta Ranina M 2002 2003 2000 94.5 2002 685 2003 85,0 2000 6.5 2002 85 2001 U- Rizvanec 168.3 187,5 157.6 76.0 63.0 695 6.3 9,5 _5X- M. otonel 220.0 222.9 197.7 82,0 U5 67.5 5.8 11.4 H- B. pinot 1415 175,3 167.4 805 565 79.0 13.7 Chardonnay 141.3 174,8 162.8 73.2 615 79.8 9.9 14.1 U- S. pinot m 162.3 129.0 84,0 62.5 785 7,0 125 .61 2. silvanec 150,1 ?f)fi,2 173,7 725 50,0 745 7.1 m Ji Kerner 181.8 195.0 160.0 77.0 615 72,0 8.7 13.6 71 Sauvignon 142,8 150,2 156.0 84.0 555 77,2 75 15.8 _M- Traminec 125.0 163,5 153.0 855 66,0 fi.8 10.6 Ji- R. muškat 149.6 165.0 170.1 815 545 84,5. 8,7 12.7 Ji- M. pinot 182.6 166,7 184.4 785 585 . 72.5 9,7 15,4 _JX- L. RIZLING 133,0 146.3 134.4 79,0 60.0 70,6 . 8,3 115 R. RIZLING 133,0, „ 143.9 138,3 75,6 62.0 67,2 9.1 15,0 675 10,0 ŠIPON . 255.0 239.8 211.0________(&4_____£4,0____675 10,0 16,£ _ 1U Dovoljenje za trgatev ranih in srednje poznih sort, razen sorte kerner in modri pinot, je od 29- ^IP1 KGZ Murska Sobota, Oddelek KSS, Ernest Novak un4> I «81 fjt sof ift Po naših znanih poteh Učilni videz slovenskega kmečkega prebivalstva * v Zanimiva, poučna in visoko ka kovostna prireditev f di I* ijka Panonska »bela deklica« iz Bele Krajine Štajerke so same barvale blago v »močvirnih muzah«. Tudi prekmurske noše so različne in zanimive. Posebnost ženske koroške noše so naglavne kapice ali »koroške avbice«. Beltinci in Folklorna skupina KD Miška Kranjca Velika Polana, Štajersko je predstavljalo Folklorno društvo Košuta Poljčane, Koroško Foklorna skupina KD Prežihovega Voranca z Raven na Koroškem, Istro so predstavili plesalci Folklorne skupine Mandrač iz Kopra, Gorenjsko Folklorna skupina Triglav Jesenice, Belo krajino Folklorna skupina Dragatuš in Dolenjsko Folklorna skupina Vidovo. V zadnjih desetletjih je oblačilni videz po zaslugi strokovnjakov Marije Makarovič, Angelesa Baša in Janje Zagar kar dobro raziskan in kar precej folklornih skupin si je dalo narediti kostume (noše) na osnovi znanstvenih obravnav. Izdelava takšnih kostumov je zelo draga - tudi ena originalna prekmurska noša stane več kot 100 tisoč tolarjev, čeprav je med vsemi videti še najbolj preprosta. Le redkokatera država se lahko pohvali s takšno pestrostjo različnih noš, saj delimo slovensko ozemlje glede oblačilnega videza na tri območja (alpsko, mediteransko in panonsko), znotraj teh pa so še različne podizvedbe. Bernarda B. Peček štirih desetletjih so se na Pomurskem sejmu odločili, p ar^do kmečkih običajev s po dvesto sodelujočimi na '•^ih zamenjajo s strokovno etnološko in folklorno pireditvijo Aiji Ureditev, ki je bila po Pa«d,PO8<>f' 'k'k-",ta^’s*začelaob 1 Pra'a paša za oči. , ■’ i !'11' skupin iz vse Slove- oblačila, takršna k med 18. in 20. sto- L’"' n . Organizatorji te nove Jaklič (Pomurski ■piling '^o(Venera) in Vale-Dediščina H:?,' ' S^dnja je skupaj z obj n' ■'1 vodila celotno pri-1 li/u'1 lt oc* pove-• . r" in glasbo kot tudi L '' ni sodelavec je bil Bo-/ program pa je bil . Uvfr Podrobne strokovne s ' 'nih vrst noš (oblačil) L 'n.,k,h P"kra|m Prek .Folklorna skupina K.'ne novice S ” '*0^1 'l 's1 >dek konec avgusta, ki za-\ v Pomurju, je vsekakor Siveči sekm v Gornji Radgoni. Obisk ’i.Xir. । družin v Pomurju kot vsako let-k X čedalje dražji. Deset tisočakov ogledati in kaj malega pojesti in spiti Ker se število gostinskih lokalov povečuje (zdaj so že skoraj v celoti obkrožili sejmišče), bi pričakovali, da bodo cene konkurenčne, vendar je ravno nasprotno. Temu ustrezna je bila tudi nedeljska zasedenost nekaterih gostilniških miz, še posebej, ker je mogoče kupiti ohlajeno pijačo v plastenkah skoraj na vsakem koraku! Že po tradiciji so najbolj iskane originalne »južne« specialitete - ponudniki so si letos omislili popestritev s pravimi folkloristi iz krajev, od koder izhajajo njihove korenine. Razporeditev nekaterih razstavnih prostorov je letos drugačna kot prej, kar je posledica novega načina predstavljanja goveje živine. V nekdanjih hlevih so našli prostor razni zanimivi projekti (zdrava hrana, goričke žgane ' J s* Prireditve Filovci - V nedeljo bosta v Filo-vskem gaju proščenje in sejem izdelkov domače obrti. Grad - V nedeljo ob 13. uri bo v gradu pri Gradu na Goričkem sklepna prireditev delovne skupine Domača kuhinja, kjer bodo kuhali kulinarične dobrote po domačih receptih pijače in sadje). Tudi Pomurska turistična zveza na svojem prostoru predstavlja ponudbo Pomurja, že drugo leto pa organizirano nastopajo pomurski rokodelci. Vsekakor bi bil učinek pomurske predstavitve mnogo večji, če bi se organizirali in nastopili vsaj v eni hali, če ne že kar na povezanem velikem razstavnem prostoru. Na naslednjih fotografijah predstavljamo nedeljske zanimivosti: Gostuje, če si hoče sejem zgolj Analnih glasbilih so si z igranjem napolnili klobuk. Hiša pomurskih rokodelcevje vredna vse pohvale. Na razstavnem prostoru Pomurske turistične zveze se je predstavila tudi Občina Grad. 10 KRONIKA 28.avgust 2003 — M Zgodilo seje... Pota in stranpota mladih Med 20. in 25. avgustom se je zgodilo na območju Pomurja 45 prometnih nesreč, v katerih se je 20 ljudi lažje poškodovalo, dva človeka hudo, dva pa sta umrla. Prva prometna nesreča s tragičnimi posledicami se je zgodila v Četrtek, 21. avgusta, ob 1730 na Panonski ulici v Gornji Radgoni. Avtomobilist petmdevetdesetletni Franc Horvat iz Apač je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pripeljal z avtom iz nasprotne smeri 49-letniJ. Ž. iz Borec pri Križevcih. Vozili sta silovito trčili in oba voznika sta obstala vkleščena v njiju. Izvlekli so ju go m je radgonski gasilci in reševalni vozili so ju odpeljali v bolnico Franc Horvat, ki je dobil posebno hude poškodbe, je med prevozom umrl. J Ž. pa si hude poškodbe zdravi v bolnici. O drugi smrtni nesreči, ki pa se je zgodila v ponedeljek, 25. avgusta, poročamo posebej. Huda prometna nesreča je bila v soboto, 23 avgusta, ob 6.40 v Murski Soboti. Voznica osebnega avta je v križišču izsiljevala prednost in trčila v osebni avto drugega avtomobilista, čigar sopotnica se je potem hudo poškodovala, na vozilih pa je škode za 1300.000 tolarjev. V zadnjih dneh pa je bilo tudi veliko nesreč, posledice pa niso ravno hude. Poglejmo! V Ljutomeru sta se v osebnem avtu poškodovali dve osebi. Nesreča je posledica vožnje v prekratki varnostni razdalji. - V prleški metropoli se je zgodila tudi nesreča, ker je neki avtomobilist med vzvratno vožnjo trčil v voznika kolesa z motorjem. - V Murski Soboti pa je voznik kolesa z motorjem vozil prehitro in trčil v kolesarko. - Na cesti Petišovci-Lendava pa je voznik tovornega avta med nepravilno vzvratno vožnjo trčil v kolesarko. - V Lendavi je voznica osebnega avta zaradi vožnje po levi strani vozišča trčila v voznika kolesa z motorjem. - Iz Noršinec pri Ljutomeru smo prejeli novičko, da je voznik osebnega avta zaradi vožnje po nasprotnem smernem vozišču čelno trčil v drug avto in oba voznika ter sopotnik so se lažje poškodovali, materialna škoda pa znaša 600.000 tolarjev. - V Slaptincih je avtomobilist, ki naj bi imel »pod kapo« 1,63 promila alkohola, zapeljal s ceste, pri čemer je nastalo za 350.000 tolarjev škode, voznik in sopotnik pa sta se lažje poškodovala - Na glavni cesti I reda izven Tišine je avto mo bili s tka, ki je vozila z neprimerno hitrostjo, zapeljala na nasprotno smerno vozišče in trčila v drug osebni avto ter se poškodovala. Na vozilih pa je škode za 700.000 tolarje. - V Dolnjem Lakošu je voznik osebnega avta vozil prehitro, zato je zapeljal v obcestni jarek. Škode je za milijon tolarjev, voznik in trije sopotniki pa so imeli še srečo, saj so se le lažje poškodovali Š.S. Pubeci so preskočili kovinsko ograjo I Mati Marija jih je okarala Zgodilo se je v nedeljskem dopoldnevu v juliju. Kraj dogodka: Ljutomer. Marija Kraner z Ormoške ceste v Ljutomeru je sicer stara že 88 let, kljub temu pa se še ne da: še naprej se trudi biti živahna in dobro vidi. Tako tudi ni prezrla neprijetnega nedeljskega dogodka. »Okrog desete ure sem sedela na verandi in se ozirala po vrtu, ki je med hišo in Ormoško cesto. Nenadoma sem opazila trojico mladeničev, ki so šli po Ormoški cesti iz smeri Jeruzalemske ceste Nenadoma so se ustavili in začeli zvijati zgornje konce naše vrtne ograje. Pokarala sem jih, naj tega vendar ne počnejo. Potem pa so se zapodili proti sinu, ki je bil zunaj na drugem koncu vrta.« Tako je povedala mati Marija. Brž je dodala, da v njeni mladosti ni bilo tako, saj so že mladi morali delati; zdaj pa tudi tisti, ki jim delo ne diši, dobivajo nadomestila za nezaposlenost, pa imajo dovolj časa za pohajkovanje. V smeri, odkoder so prihajali Matej Kraner z Ormoške ceste v Ljutomeru nam je pokazal ograjo, ki so se je lotili pubeci, potem pa sojo preskočili in se zapodili proti njemu. - Foto; Š. S. pubeci, je disko. Ali so ko je ura kazala deset, pnW od tam ali iz kakega -Hi kala, m znano, . bili (ze dopoldi^ ' dtem ko je med d mi poreci P^;> neea »dvoboja«, j vanju »pubeci so pr«*1 .) se zapodili pr°n ®e . . .a so pomislih, da Ji u, Eden od njih je “J liček, ki ga nikovem nasadu in s pestmi so se sp til. Prišlo jedometa^.r Tako smo j^1'o|k deem sta prišli« . e mati Marija m« nečakinja And«!’ ^ policijo KosonP da postaja,«« . > velika kovinskaoS y ‘i izginili-Pozneje so odšli v lokal pr' .^ postaji, osebni avto. Tam ki so prišli z«1" . ,martcama', našli , — ji* ill in K M t® h Sogovornik 54-letoiJ ner, katerega je kolegi' '' J škodbah odpeljal v ■'CN Ptuj, nam je poka-d m' Ust z zapisanimi pošta-- ' so mu jih piiTZtočih nedeljskega dopolun/’UN^I-, be po glavi, pruni n’ . j-kj in po levi roki. Sledr^ b hujše, ker se še m P"^1' ,.k hudi prometni nefttš1 K - iA*. h treh let. Na Goričkem se že dolgo ni zgodilo Trojčki v Budincih Pri Žlebičevih v Budincih, ki imajo svojo domačijo skoraj ob meji z Madžarsko, še kar vztrajajo s kmetijsko dejavnostjo, in tako tudi z živino v hlevu, čeprav se jim to že več let ne splača. Ampak tako so navajeni in nekaj časa še nameravajo vztrajati. Trenutno imajo v hlevu kar sedem glav živine - dve kravi, brejo telico, bika in tri teleta - trojčke. Pred dobrim tednom dni jih je skotila krava z imenom Cvetka. »Vedela sem, da bo kotila. Ko sem jo otipavala, sem ugotovila, da ima trt mehurje. Nisem vedela, kaj je zdaj to. Rekla sem vnukinji Danijeli, naj steče k sosedovim po pomoč. Nikogar ni bilo doma. Še preden seje Danijela vrnila, je prvo tele že prišlo na svet. Na srečo pa je pritekla v hlev snaha Jožefa, tako da smo lahko vsedri pomagale kravi pri kotitvi drugega teleta. Krava je kmalu nato vstala in začela jesti, me pa smo jo pomolzle. Toda čez čas je krava spet legla in videle smo, da bo skotila še enega ,• nam je povedala starejši gospodinja Marija. Česa takega še ni doživela. Kasneje so poklicali tudi živinozdravnika, kajti zdelo sem jim je, da s kravo nekaj v redu. In res je imela vročino. Zdaj je že kolikor toliko zdrava. Seveda pa nima dovolj mleka za vse tri svoje »otroke« - dve telički in enega telička -, zato bodo morali kupovati mleko v prabu. Teleta pa so se že kar dobro navadila na sesanje iz umetnih seskov. Ko bodo dosegla določeno starost in težo, jih bodo prodali, kajti v hlevu ni prostora za nov privez, pa tudi krme jim močno primanjkuje zaradi suše. Jože Graj Trojčki so se že kar navadili na 15-letno Danijelo, kijih lahko boža. Če ni drugega doma, jih tudi nasiti in postori v hlevu še vse drugo, kar je potrebno. Foto:J. G. Bistrica: dvanajsta žrtev V preteklem tednu - med 18. in 24. avgustom - se je zgodilo v Sloveniji 171 prometnih nesreč, v katerih.se je poškodovalo 214 ljudi, štirje pa so umrli. Smrt tudi letos neusmiljeno ko- . si na pomurskih cestah, saj je doslej umrlo v prometu dvanajst ljudi. Nazadnje (?) je prišlo do take nesreče v ponedeljek, 25. avgusta, ob 15 20. Iz smeri Dolnja Bistrica se je v smeri Gornje Bistrice peljal z osebnim avtom Opel Astra 74-letni Štefan Nemec iz Dolnjega Lakoša, ki pa že dolgo živi na Nizozemskem V križišču cest Srednja Bistrica-Gornja Bistrica oziroma Razkrižje-ČrenŠovci (pri zaprtem gostišču Hollyday) očitno ni upošteval prometnega znaka stop in je zapeljal na prednostno cesto, po kateri je prav v tistem času pripeljal iz razkriške smeri tovornjak, ki ga je vozil 28-letni D. T z območja UE Lendava. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem se je nesrečni avtomobilist tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl, sopotnica pa se je poškodovala lažje Na kraj dogodka je prišla reševalna ekipa Zdravstvenega doma Lendava ter ekipa Gasilskega društva Nafta zaradi izreza poškodovanca iz avia. Gmotna Škoda na vozilih znaša 1.400.000 tolarjev. Foto: Š. S. Vlomilci, tatovi... Iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka pri Gradu so izginila različna oblačila in igračke. - Že spet je nekdo vlomil v Zvezdin diskont v Beltincih in odnesel večjo količino cigaret. -V Fikšincih je nepridiprav razbil steklo na gasilskem domu. Gasilec že ni bil! - Z gradbišča v Dolgi vasi so neznanci ukradli več različnih cevi in CP Maribor oškodovali za 60.000 tolarjev. Delovni nesreči Prejšnji četrtek se je v nekem podjetju v Gornji Radgoni pokvaril delovni stroj viličar, nakar je delavec dvignil sprednje vilice in hotel odpraviti napako. A, glej ga, zlomka, vilice so se nenadoma spustile in padle na delavca 1q ga lažje poškodovale. Še hujša nesreča pa se je zgodila v nedeljo, 24. avgusta, na njivi s koruzo zunaj Ključaro-vec. Voznik samohodnega kom- bajna je v Času, ko so traktoristi odpeljali narezano koruzo, nameraval nabrusiti rezalne nože. Dvignil je torej kovinski pokrov in pričel z brušenjem. Zaradi tresljajev mu je na desno roko padel pokrov in mu roko pritisnil ob nože, ki so mu jo odrezali v sredini podlahti. Takoj so ga odpeljali v soboško bolnišnico, vendar je 24-letni fant ostal brez desne roke. treh let. Na Policijski upri« Boca so nekaj dni po Ormoški cesti sporočilci jem, da so kaznivega ‘^1, L ml jeni: 23-letm S K, in2rletni$.P.,vsizob^ [I ravne enote Ljutomer ■ »Nobenega ne pot’ d je sicer bil rdečelasec.^J pa sta imela črne !ase N J policiji poznani, zarif tudi tako hitro u/eh y sprašujem, kako v ' lJ^jl stjo, ko pa te hudega - lahko napari mlatijo v nedel/skri11 vu,« je upravičeno Matej Kraner, ki poškodb (in tudiul1 na pregled pred ko lidsko upokojitev č 1 * trenerjevima n- Besedo je spri Marija, ki je spet dim (brerihlitešem)^ nato pa povedala Ban ustavil pred ^^2/^ denič z motorjev/m * .jr in zdelo se ji te, k'',J. \ 'r ........ S krat je d da iz varnost -c ' j Matej se je ga dopusta na Lbromlpo^^^ Čanje s fanti z - l* telesnih H j USNIK-28. avgust 2003 KULTURA 11 literarni večer v okviru Košičevih dnevov {^Mlinarič: »Storili smo napako in se začeli sramovati ruralnih korenin...« iL dnevi kulture, %vi,V Sojini, Filovcih, Bukovniki, so hkodna5‘ av8usta> trajali j Ustili literar-likovne delavnice, , Poteh kulturne de- V kšinr’Z*,avc’ predava-Kfc^rHnsekaj. . °Wčevi dnevi so ^vn»U *etnici roistva H^?nekdan^8abo' Upnika ter Ijubi-in pisatelja ^/^‘^iču se je poklonil Kr,“lcri1 esejist iona-Mlinarič na ’^i.. ,terarnem večeru, ki ki । Cj žuPnijskem dvo-« , . -Nmi Okrog trideset S iei^: ^or se jih je i^un s ,8al°zanimivo Sni ' " Pomurskega m \ji, navadah in njegovi 1KJ/11 'inr Mlinarič, av- ^ejev Ranljiva reka ,lcr Pesniških zbirk . ' 1 |e menil, da je k. Urski človek s pode- želja vse možnosti za bogato duhovno in ustvarjalno življenje, vendar pa je v nekem trenutku naredil napako s tem, da se je začel sramovati svojih ruralnih korenin, in tako ostal še bolj odrinjen na obrobju. »Pravzaprav večina mestnih ljudi hrepeni po nekem podeželskem življenju, vaščani pa smo jim začeli zavidati mestno življenje, zato nekaj podobnega poskušamo ustvariti na podeželju. To pa prinaša raz- klanost v duha prekmurskega podeželana.« Mlinarič prav tako meni, da mladim ljudem danes manjka neki duhovni voditelj, ki bi jim znova odprl pot do resničnih vrednot. Profesor Jože Vugrinec, ki je na literarnem večeru prebral uvodne besede in je tudi član pripravljalnega odbora Košičevih dnevov, pa je dodal, da prekmurskemu človeku manjka samozavesti, kar pa je zgodovinska posledica, saj so zanimivo C0? zbirke Triglava in PAC-a J^išle so mi ^ze v oči« J1 Pokrajinskega muzeja so predstavili ka 'kt -.. r stalne zbirke soboške območne enote Zava-%./,Klav in Kluba PAC V(1I| Č ’ukovostna dela pomurskih avtorjev, kot so Nikolaj k ^dafjau Gumilar, Zdenko Huzjan, Ignac Meden, ukoRajnar, Jože Denko, Robert Černelč, Igor Banfi, En-Huš drugih slovenskih likovnih ustvarjalcev (Gu- >1^" yt-^ Kunst, Zmago Jeraj, Slavko Tihec ...). Razstava del -J ., ' ’>d 27. maja, o njej smo poročali tudi v Vestniku, ' ^ajo pričujočega kataloga. Z izborom vrhunskih Nmetnikoi nku/j let a so v Zavarovalnici Triglav in ne J " Usriariti stalno zbirko, prt čemer so želeli zajeti vse č.^^urske S|ikarje. FK . e^nnker, 1983-1998 i 80 mi Prišle v oč' Bilten ie Ulično ° 'e k,'’’Ra k> jo bomo z veseljem izročili vsakemu LXp’it to bo stopil v naše prostore Zahvaljujem se Sandiju KVi 'f' '?h|rJl1 'U 1,1 za Kalerij0 PAČ’ je bil zadovoljen EV^hst^^1 1,1" ' o vsakem posameznem umetniku je v je Ust”s Janez Balažič: »Vez med ekonomsko močjo in bVdj |x> to deviza za prihodnost tn da bomo znali J","' Ji n' Plhajajix' ir I trendom. Sandi Červek je z izborom boksni kvaliteti in je ustvaril razstavo, ki najbolj živi ' i 1 |c pr' besedilih v katalogu sodelovala še pre- za fotografije je poskrbel Dušan Anto" T**l. Atelje za črko in sliko, za tisk pa jxidjetje TJPG, se skozi obdobja na teh tleh zadrževali različni osvajalci ali okupatorji. Sedaj fizičnega pritiska ni več, zato pa je tu centralizacija z Ljubljano kot gravitacijskim centrom. Vse informacije o letošnjih Košičevih dnevih se lahko dobijo v brošuri, ki jo je izdalo v nakladi 700 izvodov Kulturno društvo Jožefa Košiča iz Bogojine, besedila pa je zbral in uredil prav Jože Vugrinec. T. K. Vinogradi obeh bregov Mure Mednarodno likovno kolonijo Vinogradi obeh bregov Mure so prvič organizirali pred devetimi leti z namenom povezovanja slovenske in avstrijske Radgone tudi na kulturnem področju. Rezultate letošnje kolonije so v soboto razstavili na gornjeradgonskem kmetijsko-živiiskem sejmu. Deveta likovna kolonija, na kateri so nastala razstavljena delaje letos potekala med 2. in 6 Julijem v Bad Radkersburgu. Na razstavi svoja dela predstavljajo slovenski in avstrijski likovniki Alois Bresnik, Edith Maria Keckeis, Christa Nicki - Wlodkowski, Adolf Pen, Johana Platzl, Helga Ruschitz - Czigler, Vlado Sagadin, Stojan špecel, Franz Tropper in Vinko Železnikar. Čeprav so si nekateri avtoiji pri svojem ustvarjanju vzeli tokrat nekoliko več svobode, je na celotni razstavi še vedno poudarek na tematskem vodilu, torej vinogradi in vinogradništvo obeh bregov Mure. Gre za precej pester in raznolik pristop z bogato paltto irjspiracij, ki jih dajeta vinorodno okolje in vino. Razstavo sta odprla direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in slovenska vinska kraljica Simona Štraus. Likovno kolonijo sta vodila Adolf Pen s slovenske in Alois Bresnik z avstrijske strani Mure, ob organizatorjih, Pomurskem sejmu in obeh Radgonah, pa je • bil glavni pokrovitelj glavar Radkersburga dr. Peter Frank. - J. Ga. Michai Viewegh: Čudoviti pasji časi Zanimiva in shr-Ijiva uspešnica Kraj dogajanja: Praga - Sazava Čas dogajanja: od praške pomladi do perestrojke Dogajalna zgodba: kako so Kvi-do in njegova družina preživeli pasje Čase Uspešnico izjemno priljubljenega češkega pisatelja, ki je izšla leta 1992 in bila odslej prevedena v 18 tujih jezikov, je v slovenščina prevedla Nives Vidrih, izdala pa založba Sanje In nič zato, da smo jo dobili deset let po izidu. Za bralca bo vedno zanimiva, tako zaradi časa in prostora kot zaradi zgodbe in imenitnega pripovednega sloga - pripovedovalec je namreč Kvido, otrok in pozneje mladenič, ki podaja svoj vidik hudega dogajanja v hudih časih, stranske osebe pa so razen redkih izjem njegovi sorodniki, s katerimi skozi te Čase potuje. Doba od leta 1968, ko so Rusi zadušili praško pomlad in spet zavladali z železno roko, pa do perestrojke in svobode je opisana s posebnim, lahko bi rekli pri-• smuknjenim humorjem, saj pisatelj, tako kot mnogi, ve, da se da takšne čase preživeti le, če jih ne vzameš čisto resno. Spomnimo se, da je Cervantes najbolj smešno knjigo vseh časov napisal v ječi, da o znamenitem pisateljevem rojaku Švejku sploh ne govorimo Ker če hude stvari vzamemo preveč resno, te enostavno zlomijo in požrejo, opozarja pisatelj v svoji knjigi skozi pripoved izjemno nadarjenega otroka in pozneje mladeniča Kvida, ki kot pisateljev dvojnik pripoveduje o treh stvareh: kako je bilo takrat z njegovo simpatično in rahlo premaknjeno družino, kako je potekalo njegovo osebno in družabno čustveno življenje in kako je o tej svoji družini pisal roman Čudoviti pasji časi. Delo ni preprosto, Kvida sili, da nenehno niha med resničnostjo, ustvarjalno svobodo in pritiski tečnega urednika, ki ga ima za preveč nekonvencionalnega in mu nenehno govori, naj v literaturi išče »delavca«. Kvidova starša sta namreč izobraženca in v srečnem praškem otroštvu je bil Kvido - pameten, očalast in debel - deležen maksi malne ljubezni ob minimalnem vložku. Za njegovo naklonjenost so se poleg očeta in matere tepli še dve babici in dva dedka. V to idilo pa so butnile reforme Oče inženir in mati pravnica sta morala zapustiti Prago in oditi na deželo delat v steklarno. Svet se je postavil na glavo, vse je postalo nepredvidljivo in čudno - kot v komediji absurda, ko ne veš, ali bi se smejal ali jokal. Vodilna ginekologinja je morala prodajati vstopnice v kinu, psihiater je bil zaposlen kot kurjač, družbo pa so vodili neizobraženi podrepniki, vse je bilo treba začeti znova. Tudi Kvidov oče si je mukoma začel »delati kariero« v zaostali Sazavi, a kaj, ko ga je pokopalo znanstvo z disidentskim pisateljem in je pristal v vratarnici svojega podjetja. Leta za tem se mu je pridružil še Kvido, ki je sklenil, da ne bo opravil študija, ampak bo vse življenje samo pisal, kar je očeta dokončno strlo. A tudi pasji časi so minili, ruska perestrojka je tudi na Češkem omogočila žametno revolucijo Za Kvidovega očeta je prišla svoboda je prepozno - to, da svet vre, ga je pustilo nezainteresiranega, njegova depresija je bila pregloboka. Njegovi mučitelji pa so se malo potuhnili in se nato olastninili. Nastopajoče osebe so vsekakor vredne, da se seznanimo z njimi: rahločutna in velikodušna pisateljeva mati, od porazov strti oče, učeni dedekjiri, mdarski dedek Josef, babici Liba in Vera in seveda Jaruška - Kvidovo dekle, ki jo je spoznal in vzljubil že v otroškem vrtcu. Življenje je torej teklo tudi v pasjih časih, mestoma je bilo celo zelo lepo, mestoma tudi zelo grdo, in Če ne bi jemal zadev s smešne strani, bi človek moral tuliti od besa in nemoči. To pa samo jemlje moči pri malih ljudeh, pri malih ljudeh gre preprosto pač le za preživetje. Tem bolje, Če se kaj spremeni, saj realista čudeži nikoli ne presenetijo, pravi Kvido Bea Baboš Logar Koncert komornega zbora Orfej v župnijski cerkvi v Ljutomeru Komorni zbor Orfej Ljutomer se pripravlja na mednarodni festival zborovske glasbe v Španiji. V okviru priprav so se v nedeljo, 24. avgusta, pred stavili v cerkvi sv. J. Krstnika v ljutomeru. Predstavili so se s 16 pesmimi, med katerimi so bile cerkvene, slovenske narodne in umetne ter črnske. Začelisostremiskladbami Jakoba Gallusa Camiolusa, sledili pa sta skladbi iz romantike. V drugem sklopu so se pevci predstavili s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi, ki so jih popestrili z dvema španskima. Koncertni večer so sklenili z dvema črnskima pesmima, zadnjo pesem pa so zapeli skupaj z gosti večera. Gostje koncerta so bili Liljana Novak, profesorica glasbe v Parizu, Samir Azzeh, dijak srednje glasbene šole v Ljubljani, in francoska sopranistka Šeherezada, kijev Franciji znana pod psevdonimom Zlati glas. Naslednji koncert Orfeja v okviru priprav na mednarodni festival v Španiji bo v soboto, 30. avgusta, v atriju mestne hiše v Ljutomeru, ko bo poudarek na jazzovski glasbi, saj bodo kot gostje nastopih mladi jazzovski glasbeniki skupine Long-Meter. - Dragica Heric T. K. 12 (IZ)BRANO 28. avgust 2003 - VEST« Barometer Litovski romarji tudi skozi ledavsko dolino Janez Horvat, direktor Cestnega podjetja, ob otvoritvi poslovnih prostorov v Lipovcih še ni bil direktor združenega Cestnega in Vodnega podjetja, kar je bila želja večinskih lastnikov. Dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo, je odprla blagovne rezerve s koruzo kot pomoč kmetom. Cena koruze je zares ugodna, saj bo ta znašala skupaj z DDV in manipulativnimi stroški kar 35 tolarjev Boris Vlaj, kmet iz Vada-rec, poskuša storiti vse, da bi reši! soboško zadrugo izpod oklepa Zadružne kmečke družbe, vendar je očitno, da bo problem po politični poti težko rešljiv. Georg Suban, predsednik NK Mure in pokrovitelj Kopra, naj bi imel večji dobiček ob porazu Mure, kot bi ga imel z zmago. To naj bi kazale stave na srbskih stavnicah, ki naj bi dale velike dobičke ob zmagi Kopra. Suban je podjetnik, ki deluje na tem trgu. Sonja Bukovec, direktorica Agencije za kmetijske trge, zagotavlja, da so podatki za subvencije računalniško obdelani, zato bo denar na voljo že oktobra, Od Litve do Vatikana pes Pot ob Ledavi, ki sojo litovski romarji prehodili prejšnjo sredo, je zelo majhen del tistega, kar so že prehodili in kar jih še čaka Sedemindvajset žensk in pet moških, večinoma starih od petdeset do šestdeset let, le trije so mlajši od trideset let, so se odločili, da bodo na svojevrsten način čestitali papežu Janezu Pavelu II. ob njegovi 25-letnicipapeževa-nja, ki jo bo praznoval 16. oktobra. Tako so se podali na pot s sporočilom miru, ljubezni in sprave že 7. junija iz litovskega glavnega mesta Vilna. Litva je, čeprav je nekoč spadala pod rusko oblast in se je takrat v njej razširila pravoslavna vera, vedno gravitirala k skandinavskim deželam, zato je danes v njej poleg pravoslavnih vernikov večina katoličanov, nekaj pa je tudi protestantov. Pot jih je nato vodila skozi Poljsko, Slovaško in Avstrijo ter jih še bo skozi Slovenijo in Italijo vse do Rima. Na poti jih sicer spremlja avtobus, s katerim se bodo vrnili domov, medtem ko jim tja grede vozi le obleko in druge potrebne stvari za pot Dnevno prehodijo tudi do štirideset kilometrov. Večina jih je oblečena v litovske narodne noše, kar jim v tej vročini še dodatno oteži pot, vendar, kot kaže, so zelo predani temu, da bodo do 14. oktobra peš prišli v Vatikan in Čestitali papežu. Ne ovirata jih niti vročina niti promet, čeprav večinoma pešačijo po glavnih cestah, niti to, da nimajo nobenega stika z domom. Ker gre seveda za velike fizične in tudi psihične napore, romarji svoje misli skozi vso pot zatopijo v molitev in pesem, da jim hitreje mine Vsake toliko časa imajo tudi kratek postanek po župnijah v državah skozi katere hodijo Pot je namreč dobro organizirana, saj so župnije, ki so jih in ki jih še bodo obiskali, dobile pred meseci natančen pro- 1 že pred dvema ■ gram, kdaj bodo romarji šli mimo. Ponekod le kosijo in se okrepčajo, drugod pa tudi prespijo. Prejšnji teden so tako na mejnem prehodu Kuzma prestopili v Slovenijo, kjer so jih pričakali naši verniki. Večji postanek jih je čakal v pertoški župniji, kjer so obedovali in se pozneje podali naprej do Cankove, kjer so tudi prespali. Naslednji dan so nadaljevali pot do Radenec, skozi Gornjo Radgono in naprej po Sloveniji do Italije Ko so vstopili v Slovenijo, so prehodili že okrog 1900 kilometrov in imeli za sabo petinsedemdeset potovalnih dni. Čaka pa jih še okrog 1200 kilometrov. O skupini romarjev je treba povedati še to, da jih je večina desetih dneh pr^ ’^ '( ucscun r «« obliki križa Gre' ljudi kmečkega rodu t sijo velik križ, kip ni ter vatikansko, tl«** vo države, skozi j^’ Poleg teh pa še eno, italijanščini pl«’P* pomeni mir Besedilo m *1 »i it h Državno sekasko tekmovanje Gozdarji iz Nazarij najboljši Pomurski gozda rji so se v primerjavi z lanskim letom tokrat bolj potrudili in izboljšali končni rezultat 52 tekmoval cev j e te km oval o v šestih disciplinah popravilih profesionalnih gozdarskih delavcev. Letos so imeli dve novi disciplini: zamenjava »meča« in precizni rez. V okviru 41. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je potekalo v nedeljo 5- državno sekasko tekmovanje za lastnike gozdov. Tekmovanja sekačev, predstavitev gozdnih prometnic in »gozdarska« tekmovanja za obiskovalce so pritegnila čez dan več kot tri tisoč gledalcev. Južni del sejmišča je namenjen oddihu; tu so vzorčni vrtovi, ribnik, park pa tudi gozdarska brunarica in poligon za se-kaško tekmovanje za lastnike gozdov. Letos ga je Zavod za gozdove Slovenije organiziral petič, njegov namen pa je, preizkusiti spretnosti, ki so potrebne za učinkovito in varno delo pri sečnji v gozdovih. Motiv za dosego čim boljših rezultatov so diplome pa tudi lepe nagrade; na primer za prvo mesto je zmagovalec prejel kar motorno žago. Na nedeljskem tekmovanju je tekmovalo 52 tekmovalcev oziroma 17 ekip v šestih disciplinah. Lani se je pomerilo 13 ekip, pomurski tekmovalci pa se niso ravno najbolje odrezali. Letos je bil rezultat nekoliko boljši, saj so dosegli ekipno četrto mesto, posamično pa so bili rezultati naslednji: Željko Šalamun, ki je bil tudi lani najboljši pomurski tekmovalec, se je uvrstil na 11. mesto, Boštjan Fekonja je dosegel 20. mesto, Gregor Bec pa 21. Ekipno so bili najboljši tekmovalci OE Nazarje I, nato OE Na- zarje II, Krpana iz Postojne, OE Murska Sobota in OE Bled. Najboljši državni sekač je Anton Planinšek iz Nazarij. Bernarda B. Peček KMETUSK0-ŽIVII.Skl SEJKff r 2003 \ Velika zlata medalja Majcen se ne da in zbira podp’5® Pred upravno zgradbo Pomurskega sejma v Gornji kmetijsko-živilskega sejma prav gotovo opazili »novost ■ kefjgjfF. som ima postavljeno mizico Franc Majcen, ki zbira >’i" kqC \ da bi »izbrisani« dobili vrnjeno premoženje in odškod . ga takšne zahteve nekdanjih okupatorjev še posebej po'®’ . se vsi še dobro spomnijo, kakšno razdejanje so pripacm', obmejnem mestu.Tisočpodpisovžeimazbranih,jeza j,-?:-, * pridobil še nekaj več, ker so nekateri slano čitljivi - Pra* j,; w ga na dan otvoritve odstranili izpred upravne stavbe, J predsednika vlade in kmetijskega ministra. - bbp u k V k k h 080 22 66 Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega ©M*1 Z Magno dobite več ... možnost plači Pl 'Rol d.d I iurlj.i'M. TXuMi^J ■ Ml MJ, I.juWAim eli zakladi neokrnjene narave BomurskE ^ILEKARNU Šest velikih zlatih medalj POMURSKE MLEKARNE, d.r :,VlcC ki bo upravi Ječala v razrede Pri a lev V razrede se bosta abr"tf'mesečni doho-^mskega člana v pri-^'t, mesečno Mod? '^slenega v Sloveniji U1 kr*la klanja od ’ 'lvahšču V prvi razred pr1 katerih znaša bm-na družin-hc ni x'J 15 ^stoikov pov-trm bo ministr-vncioniralo 50 odstot-vozovnice. V drugi raz- gotski domovi v Ljubljani in Mariboru tudi letos prejeli veliko prošenj asebniki si ponovno manejo roke postne liste do 15. septembra dl <^esec september, S^dentje višjih let- • Opravi,i s svoji ‘Zveznostmi. I Novinci pa bo- J pP')s(trhp“ za svoje * ‘'t teden je še zadnji rok if ^tska Za bivanic v ‘ L^ittvji lb*movih in gle- L Cakaiočih na da Povedali pri štu-»v v Ljubljani, klhV^kat >na cenq Poste,je ■uttazr, tisoč tolarjev, ki' “h it-'/'f, r'postelj. K 41 4 novince 180(1, Su^^d-ar podalIvanje bi ši^Sen? Pa bo od 1800 IH .X., ’Prostih le kakih Preostale pa .97 "1,5l|^a let.« , ° novih prošenj i Ncr/0 ’escni okrog ■ ‘k/7,.. ' moralo iskati F %,^ltr7v' 11 *zbiro ima’ 'h., ’"c , ’toliške in dijaš-SvNH7r’e skupaj 120 " z; '' poiskala kar ' ■bil, v J| v Mariboru Iz ' Cn,sLih domov, ' Cene postelj od red sodijo tisti, katerih bruto mesečni dohodek na družinskega člana znaša nad 15 do 30 odstotkov povprečne plače; ti bodo prejemali 30 odstotkov subvencije. Upravičenci, pri katerih znaša dohodek nad 30 do 55 odstotkov plače, bodo prejemali 17-odstotno subvencijo, vsi dru- VLOGA ZA DODELITEV 5UBVEHCUC K CENI MESEČNE VOZOVNICE Umi <**«*>« Mvotstn MU. Wmcc Ul** * »'H*»o**l črtani N wc4enc podati* to 1. CO UprxiAvi »k’" iOOai. M UvdHMv *0» Mr ptpM« M ti aUttodKy till« -(epMrctrw IZp4MTwčrMC w vomnIc«. k rn -»at-fc podatki HMdite najprej wtivrt r» C BijMrt ta iUMntle dtp1' M rtwvjii« ’» M, o««** vraoMkeetwemppreMltJ pvWiM utt*c kdor«00 a J 5 ft Stat'd S. brv» OetoMsKvtmM rt*! r Vilteo 1 neučiof. IM Aral roteča 0e4e*» pMjprčno Mo * « ntfUNM 6 M* odtotBc« avolkcm iiu. iytn( po«Ml gi z več kot 55-odstotno višino povprečne plače pa 7-odstotno subvencijo. Višina subvencije pa se bo v vsakem razredu zvišala za 10 odstotkov pri nad 40- do 60-kilometrski oddaljenosti stal- 11 pa do 17 tisoč tolarjev, so nam sporočili, da letos razpola- gajo z 2153 posteljami Od tega jih je 650 za novince, od katerih jih bo jeseni prostih le 300, preostale pa do konča študijskega leta Ker pa je prišlo novih prošenj okrog 1718, bo torej jeseni okrog 1400 študentov iskalo dni ge rešitve, ali v zasebnih domovih, kot je restavracija Tomi, Terme Maribor in Zavod Antona Martina Slomška, kjer je skupaj prostih okrog dvesto postelj, ali pa pri zasebnikih. Za vse prosilce v obeh mestih se bodo do 15 septembra oblikovale prednostne liste, za te pa bodo kriteriji enaki kot vsako leto - učni uspeh, oddaljenost in materialno stanje. Kljub vsemu je iz zgornjih podatkov razvidno, da bo letos ponovno veliko zasebnikov sprejelo študente in kot večkrat slišimo komentarje, bodo nekateri s pridom izkoristili stisko novincev O tem, kje in kako do sobe pri zasebnikih, lahko dobijo Študentje informacije prek oglasov ali pri agencijah, ki pa zaračunavajo. Zastonj informacije za Ljubljano med drugimi že enajsto leto ponuja Študentski servis na Borštnikovem trgu 2. Tam pravijo, da so informacije o sobah vsak nega prebivališča od kraja Šolanja in za 20 odstotkov pri več kot 60-kilometrski oddaljenosti In kaj morajo dijaki, vajenci in študenti storiti, da pridejo do subvencije? Kot so nam povedali pri enem od prevoznikov, to je pri Avtobusnem prometu Murska Sobota, morajo izpolniti vlo OpOWbV: « *&*»»«■ fctvUnto »*H*« UeM Mfcft go, ki jo dobijo na šolah ali na spletni strani šolskega ministrstva. Ta je sestavljena iz treh de- • lov. V prvem morajo izpolniti podatke o šolanju, ki jih potrdijo šole, v drugem so podatki o ma Težave študentov zaradi postelj bo rešila le čimprejšnja zgraditev novih študentskih domov. dan sveže. V bazi imajo okrog tisoč lastnikov, ki pri njih vsako leto objavljajo informacije, ob največjem vrhuncu, to je septembra, pa naj bi imeli v bazi vsak dan informacije o 140 prostih sobah. Sicer prostih sob nimajo objavljenih na spletni strani, jih je pa mogoče poklicati terialnem stanju, ki jih podpišejo starši in jih ministrstvo lahko preveri, v tretjem delu pa so podatki o relaciji prevoza, ki ga potrdi prevoznik. Vsak dijak, študent ali vajenec bo dobil vsaj 7-odstotno subvencijo, če izpolni samo prvi del. Tudi do sedaj je namreč bilo tako, da so prevozniku morali dostaviti potrdilo o šolanju. Za kaj več pa je treba izpolniti predvsem drugi del vlo V V M Jih driMU M pw**'c 1 • rtU«o c mmimr. k« (* Malt preopar. ge, na podlagi katerega bo prevoznik določil razred subvencije. Vsak upravičenec bo potem dobil tudi kartico, na kateri bo pisalo, koliko subvencije ima, s katero bo lahko mesečno kupoval vsak dan od 7 00 do 15.00 in na dan jih pokliče več kot petdeset iskalcev. Za Maribor pa dajejo zastonj informacije poleg drugih v Kamrici, ki deluje prek Študentske organizacije Maribor. Avgusta so dnevno poklicali vsaj trije iskalci, obišče pa jih tja do deset. Pri vozovnice. Končna cena vozovnice bo tako odvisna od komercialnega popusta prevoznika, ta je za vse upravičence pri istem prevozniku enak, in od prejete subvencije, ki je odvisna od kriterijev po novem pravilniku. Tak pravilnik je ministrstvo pred tedni ocenilo kot zelo ugodnega za upravičence, toda s tem se niso vsi strinjali. Novi pravilnik je najprej predvideval, da bodo vsi tisti, ki dobivajo štipendije in k njim dodatek za prevoz, od države dobili ne glede na materialno stanje le 7-odstotno subvencijo. To bi pomenilo, da bi ti upravičenci prejemali enajst odstotkov manj subvencije kot prejšnja leta. Ker pa gre tukaj večinoma za socialne štipendije (rok za oddajo vlog je 5. september za dijake in 3. oktober za študente), torej tudi za socialno ogrožene dijake in študente, bi bili ravno najrevnejši na slabšem. Zato so pred dnevi na ministrstvu spremenili ta člen in določili, da bodo prejemniki dodatka za prevoz v štipendijah prejemali 17-odstorno subvencijo, ki se lahko tudi poviša glede na materialno stanje po pravilniku. Kljub tej spremembi bo naslednji teden verjetno veliko negodovanja med dijaki in starši, saj so o spremembah slabo obveščeni Veliko več dela kot do sedaj pa bodo imeli tudi prevozniki, saj bodo morali sami pregledati vloge in preračunavati po pravilniku odmerjeno subvencijo. C. K. njih so sobe objavljene tudi na spletni strani (www,šoum.si), kjer je v bazi podatkov vedno okrog sedemdeset prostih sob. Cene najemnin pri zasebnikih so zelo različne. V Mariboru se gibljejo od petnajst do trideset tisoč tolarjev, zraven pa so še stroški. V Ljubljani pa so te Še višje, od 25 tisoč do 40 tisoč tolarjev in seveda stroški. Ker bodo zasebniki najverjetneje septembra zelo iskani, smo se tudi pogovarjali z naključno lastnico stanovanja Marjano Jazbec, ki oddaja sobe v Mariboru na Vilharjevi Kot pravi, oddaja sobe že četrto leto To počne, ker so se otroci preselili drugam, hiša pa je precej velika. Trenutno išče eno študentko, saj so tri že pri njej. Izkušnje s Študenti so dobre, sploh s Pomurci, zato je tudi k oglasu dodala pogoj, da išče dekle iz teh krajev. Je pa problem, ker nekateri študentje bivajo v sobi le en mesec ali dva, potem pa dobijo sobo v študentskem domu ali pustijo študij in je treba stanovalce ponovno iskati. Seveda pa bodo še nekateri študentje, ki bodo bivali pri zasebnikih s subvencijo, ki so se v roku prijavili na razpis, dobivali subvencije v višini devet tisoč tolarjev. V Ljubljani jih bo letos lahko na novo prejemalo 900 študentov, v Mariboru pa 210 C. K, Barometer Stanko Ivanušič se zaveda, da odgovorni iz države ne bodo prišli na ogled zasmrajene Ščavnice, če pa bi imel kako otvoritev, se mu tega ne bi bilo treba bati. David Tetitkovič, mlad pianist iz Kobilja, na lastni koži čuti, kaj so omejene možnosti. Kljub talentu še nima primernega klavirja za vadbo. Vse to pa ga ne odvrača od zavzete vadbe in nastopanja. Dr. Ivan Rihtarič, direk tor gornjeradgonske Ljudske univerze, ima podaljšan mandat, ima pa tudi probleme, saj mora pokriti osemmilijonsko izgubo te ustanove Evgen Sapač, kmečki aktivist, ugotavlja, da je edini vložek države v pomurski razvoj le še vlaganje v udobno počutje represivnih organov. Jože Herman tudi letos ni dovolil presenečenja med slovenskimi radioamaterji in je ponovno pristal na vrhu. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 28. avgust 2003-VBlM Sedemdeset let PGD Ropoča Gasilska dejavnost v vasi Ropoča, kije ena manjših pomurskih vasi, je že vrsto let dobro organizirana. Predvsem so v ospredju rezultati njihove tekmovalne enote, kije pred desetletjem dosegala in tudi danes še dosega izredne uspehe tako v domači regiji kot tudi širom po Sloveniji in v sosednjih državah. Skrbijo pa tudi za svojo primarno dejavnost, to je gašenje požarov, saj so glede na svojo majhnost in skromna sredstva opremljeni s sodobno gasilko cisterno in s še enim prevoznim sredstvom. Kljub temu pa na srečo požarov v njihovi okolici ni bilo mnogo, je pa cisterna še kako uporabna za dovoz zelo potrebne čiste pitne vode, kije primanjkuje domačim gospodinjstvom. PGD Ropoča seje svojega dolgoletnega delovanja spomnila pred dnevi, ko so s proslavo počastili sedemdesetletnico društva. Ob tej priliki so pred gasilskim domom priredili kratek kulturni program, katerega seje poleg obiskovalcev udeležilo tudi veliko gasilskih enot iz sosednjih vasi. Nekaj dni pred tem pa so zvestim Članom podelili gasilska priznanja, med katerimi je treba omeniti predvsem tisto za sedemdesetletno delovanje, ki ga je prejel domačin Štefan Flisar. - Besedilo in foto: C. K. Krajevna skupnost Stročja vas Župan in poslanec jim je obljubil novo šolo Vaške igre v Gaberju V počastitev 19- praznika krajevne skupnosti Gaberje sta pripravila domače kulturno društvo Zarja in svet krajevne skupnosti sprevod po vasi, krajši kulturni program in vaške igre. Na devetih vozovih so prikazali različne domače običaje, kot so ličkanje koruze, Čiščenje buč, ribištvo, razna ročna dela, žganjekuha ... Sprevod sta popestrila še kombajn m gasilsko vozilo. Po govoru predsednika KS Gaberje Jožeta Ropoša so se predstavili člani domačega kulturnega društva: otroška folklorna skupina, madžarski pevski zbor, recitatorji in mlade pevke: Tjaša, Barbara in Patricija. Gostoval je tudi ljudski pevski zbor Šmarnice iz Mostja -Banute. V vaških igrah so se pomerile skupine, ki so štele po pet članov ali več. Člani skupin so bili iz posameznih ulic Gaberja (Glavne, Gornje in Spodnje ulice ter Kolonije in Marofa), prav tako so se imenovale tudi skupine. Tekmovalci so se poskusili v vlečenju vrvi, metanju žoge v vedro, skakanju v vrečah, pobiranju jabolk iz posode, v kateri je bila voda, nošenju kozarca na glavi, polnega s koruzo, žaganju hloda... Ob koncu je strokovna žirija ob pomoči sodnika razglasila vrstni red tekmovalnih skupin in jim podelila nagrade. Tako so prvo mesto zasedli tekmovalci Marofa, drugo mesto skupina Gornje ulice, tretje mesto sta si delili Kolonija in Spodnja ulica, najmanj točk pa je zbrala Glavna ulica. Druženje se je nato nadaljevalo do zgodnjih jutranjih ur z domačim ansamblom Millennium. ' Z Romuni, Madžari in Ukrajinci Videli radensko slatino in spoznali Buzinsko Slatino Čeprav letos zaradi majhne formalne napake niso uspeli s skupnim projektom, so pomurski, madžarski, ukrajinski in romunski okoljevarstveniki nadaljevali z druženjem V četrtek, 14, avgusta, so na novinarski konferenci v prostorih Zvezde v Murski Soboti predstavili dosedanje dejavnosti Pomurskega ekološkega centra in ZEGS v meddržavnem sodelovanju nevladnih organizacij Slovenije, Hrvaške in Madžarske pri var-stvu okolja in izvajanju določenih projektov. Gostje iz Madžarske so se tudi letos udeležili minikonference na že lani dogovorjeno temo o mineralnih vodah in izvirih v Sloveniji in Madžarskem, čeprav PEC iz Murske Sobote in Geo -Environ (vodi ga dr. Imre Toth) Tatjana Bogdan letos s projektom nista uspela na razpisu. Razlika je v tem, da so bile bivanjske razmere skromnejše in da nimajo denarja za večje raziskovanje ali izdajo pisnega gradiva. To pa ne pomeni, da je bilo bivanje od 13- do 16. avgusta pri gostoljubnih domačinih v Križevcih na Goričkem kaj slabše ali manj zanimivo, nasprotno - za goste iz tujine je takšno bivanje še zanimivejše od prenočevanja v hotelu. Kljub pomanjkanju sredstev so izvedli tudi letošnje srečanje ter tako ohranili stike s kolegi iz Ukrajine, Romunije in Madžarske. Pod strokovnim vodstvom so si ogledali polnjenje mi- Krajevna skupnost Stročja vas vključuje sedem vasi: Stročja vas, Pristava, Globoka, Presika, Nunska Graba, Rinčetova Graba in Podgra-dje, v njih pa živi okoli sedemsto prebivalcev. Krajani so večinoma zaposleni v Ljutomeru ali se ukvarjajo s kmetijstvom, v krajevni skupnosti pa deluje tudi nekaj obrtnikov. Je torej ena večjih krajevnih skupnosti v ljutomerski občini in nasploh. Zaradi osnovne šole in manjšega vrtca, ki deluje v sklopu šole, je Stročja vas njeno središče. Imajo ceste, za katere ne vedo, kdo jih bo vzdrževal Krajevna skupnost Stročja vas je v prejšnjem obdobju dobro Krajevna skupnost bo vztrajala, da na tem travniku postavijo obljubljeno novo šolo. skrbela za modernizacijo in vzdrževanje cest, za kar so sredstva zbirali s krajevnim samoprispevkom, ki se je iztekel julija lani. neralne vode v Radenski, nato pa še spoznali nekoč zelo mondeno romunsko letovišče Bu-zinska Slatina. Lansko srečanje so pripravili v Ukrajini, kjer so prav tako govorili o vodi, predvsem o poplavnih vodah. Tam izvirata tudi Bela in Črna Tisa. Tokrat pa so tudi sklenili, da se bodo prihodnje leto ponovno srečali v Temisvaru v Romuniji. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo fotografij Slike iz narave Evgena Titana, upokojenega profesorja, ki je bil kolegom iz tujine ves čas gostovanja v veliko pomoč. Bernarda B. Peček Globoke jame ra cesti, ki vodi do vrtca in osnovne šole. Občina nima denarja za obnovo. Letno so tako zbrali do 16 milijonov tolarjev, s tem denarjem pa so že lahko načrtovali večje investicije. »Nekaj denarja nam je še ostalo, imamo pa tudi prihodek od prispevka za stavbna zemljišča za lansko leto, ki pa zadostuje le za plačevanje tekočih zadev,« je povedal o omejenih možnosti delovanja krajevne skupnosti zaradi skromnih finančnih sredstev predsednik krajevne skupnosti Boris Lebar, ki je to funkcijo prevzel lansko jesen Zaradi tega ne načrtujejo več- jih vlaganj in so denar, kolikor Krajevna ga je še ostalo od samoprispevka, večinoma porabili za nasutje gramoza po še n e asfalti ranih poteh. Prijavili pa so se tudi na razpis za sofinanciranje ukrepov prostorskega urejanja po programih celostnega razvoja podeželja obnove vasi (CRPOV), kt je bil objavljen maja letos. Če bodo denar dobili, bodo kmalu potegnili asfalt proti Vardove-mu gradu v dolžini štiristo metrov, kot obveznost iz prejšnjega obdobja pa jim je ostala tudi obnova mostu čez Ščavnico v Zagrejnco. »Koliko poti pripada za vzdrževanje krajevni skupnosti in koliko kqncesionarju. nimamo podatkov Pričakujemo, da bomo te podatke v kratkem dobili od lastnika, občine Ljutomer,« je povedal sogovornik. Čeprav so da si kot poslanec m more dovolili, da bi ■ Jp ' do prelomil. Male sole ■' reč otrokom veliko od velikih centrov, ki i'1 \ liko težje obvladovati,«!^ dal sogovornik, ki se>>'' j bo bo; za šolo, ki so ji/" I j dovini že nekajkrat p13 ukiniti, še zelo trd. J Ravnateljici šole je .'d- 1 krajevne skupnosti toval, da se pri občini J za ustanovitev noveg's'^ nega odbora. namreč pričakuje, da ‘° bor seznanjal s potreb vnostmi, ne pa da hi " čez čas kdo očital, da s morali narediti, sami ' vedeli niso prišle uradno vse krajevne ceste v pristojnost občin, so ostale še javne poti, katerih lastništvo še vedno ni urejeno. In četudi so jim na občini obljubili, da bodo imeli kmalu na vpogled natančne mapne kopije, jih je koncesionar že seznanil, da je denar za vzdrževanja pošel. Ni ga pa niti v občinski malhi, Čeprav bi bila obnove nujno potrebna popolnoma uničena cesta v dolžini okoli petdeset metrov do vrtca in poslopja šole, kjer poteka pouk prvih štirih razfedov. skupnost vztraja, da šola ostane Osnovna šola Stročja vas deluje namreč zaradi prostorske stiske na dveh lokacijah, zato pa naj bi v prihodnje zgradili novo šolo. Tako vsaj piše v občinskih načrtih, zanjo pa je tudi že kupljeno zemljišče in pripravljen idejni načrt. A ker v Ljutomeru že poteka zelo obsežna in draga obnova šolskega poslopja, so vedno glasnejši predlogi, da šole v Stročji vasi ne bi gradili, ampak staro zaprli, otroci pa bi obiskovali šolo v Ljutomeru. »Krajevna skupnost bo vztrajala, da šola v Stročji vasi ostane. To je pred časom v svojih izjavah zagotovil tudi Jožef Špindler, ki je začetek gradnje napovedal že za leto 2004. Mislim, Društev za ducat In več V krajevni vas deluje trina/st daje skupnosti velik1 1 ^ii-za razgibano drusn1'"" žabno življenje. Tega bi bilo seveda j, bi bilo odmevne^ -kot doslej znali se povezati, je pnT*' ’ J U' dnik krajevne skuP1^^1 Lebar. Tako pa svojo stran, da po""^ danosti svoji vasi p/ povzdigujejo njen-1 , r ca je zapisana ' gasilstvu, zelo druga društva. I1ir' r Stvo Ptičar iz Str#' ‘ kratkim kraj otep''1' ^u1' j nimi pozdravnim' \ ,. 1' svojih prireditvah p ' . turistično dnisn"' ve, babice pa so prleških babičin' napisale oživljanj kar bo privabilo1 roke. Prav zato skupnost poleg' rov v najem 'f u’v:1 ji’1^ ju sedaj opretnjV' j in^ebijihlahki>^ po'^i s™, ki U-«* nosti, na želim "" J temu dabu'"^^ sti speljala turi''^j.r bda res povez0'" y dal sogovornik- M se bodo po njej že prihodnje l^^p1 mnik - 28. avgust 2003 IZ NAŠIH KRAJEV 15 ribič in njegov som "i j ' v ^an RD Gornja Radgona, Tt 'c 11,61 veliko nbiško srečo, ko je v Srarnozmci ujel soma, ■JL? Pa ne samo teža, 3iS'. je velika, karje razvidno Jetije, -Foto: F. Kuhar Obisk pri vas doma Marica in Franc to je lušten par Mlečni kontrolor s fotoapratom in harmoniko Zelo prijetno sem se počutil pri Tratnikovih v Bučečovcih, ko so mi povedali, da so že več desetletij naročniki Vestnika in da to nameravajo še ostati. »Prekmurčan naj še kar prihaja k hiši,« je dejala Marica, žena Franca Tratnika. Mislila je seveda na Vestnik »Ne le da sem bralec, ampak sem bil večkrat na Ve-stnikovih izletih. Tam sem tudi veliko fotografiral in pozneje po vaseh raznašal fotografije,« je dodal Franc. V pogovoru sem zaznal, da je bil svojčas kar velik amaterski fotograf. Zamenjal je več fotoaparatov Nekoč je enega kupil celo na kredit, tako drag je bil za tedanje čase. Stare je predal znanemu soboškemu foto- * sr F F J [^iri vode: bogastvo! p ko so 19?9. leta Po-HErv cen,er’ZEOS . Envirion iz Madžarske **“tpno izjavo o sode-80 v letu 2000 s pomo kJ 8a i« z njihovo hi ((’"Prijavila občina Salo-ttpi; '^^li *n popisovali izvi-'r i' lahko dobite «1 438 342 š, S. Srečanje radenskih upokojencev - v ospredju je bilo druženje Množično obiskana prireditev upokojencev iz občine Radenci, ki je potekala pri lovskem domu Jež, je minila v zares prijetnem vzdušju. Dopoldne so najprej preizkusili moči v streljanju z zračno puško, ribištvu, pikadu, kegljanju, kolesarjenju in pohodništvu. Kmalu po poldnevu pa seje začel kulturno-zabavm program s piknikom. Sodelovali so: humorist Korenov Lujzek, Micika in Franček ter novoustanovljen pevski sekstet, ki je predstavil tudi novo himno radenskih upokojencev. V družabnih igrah so se pomerili člani Suha tMuča mIim, pilimo, ctnan kg v kosu Celjske roesnhe, Ce|e Kanu«. ceru za kg Mercator MirtaMi Srtak, v pokukati, »ak-pak., ceMahiakosi HP, Nova Garic* Rrtttfudni jogurt Vli ali VM, 2101,3 okusi: breskev, jagodi, bauna Ljub lanske mi rti me • Italija Akcijska ponudba velja v vseb Mercatorjevih in ir anilinih prodajalnah od 29. S. do 7. 9. 2003 oziroma do prodaje lalog. Cene so v SIT. ♦ Poslovni sistem Mercator, d.d-. Dunajska 107. 1000 Ljubljana. Brez dvoma Mercator^^ur sosed -e IB AtidBČ'. 1.134- san® L J n Šoli X?9- 8. do 7. 9. 2003 Franc Tratnik tu in tam zaigra na staro frajtonarico. - Foto; Š. S. grafu, ki ima muzejsko fotografsko zbirko. Crno-bele fotografije je vrsto let izdeloval sam. Franc je od nekod prinesel harmoniko s častitljivo letnico izdelave in zaigral nekaj taktov, čeprav mu je ljubše, ko igra kdo drug, kajti potem lahko pleše. »Zares sem velik ljubitelj plesa. Pa ne samo klasike, ampak tudi latinskoameriških plesov. Ker za te zdaj, ko sem že nekoliko starejši, nimam soplesalke, plešem le Še v vaški folklorni skupini iz Bučečovec in tudi pri KUD-u Bubla Radenci. V obeh mi je soplesalka kar žena. Marica, ki je tudi pevka v skupini ljudskih pevcev, je razkrila, da se je naučila plesati na kožuhanju, Franc pa je hodil na plesni tečaj, zato ne pleše le polk in valčkov. Tratnikova imata tri hčerke: Renato, ki je natakarica, Marjano in Jožico, ki sta tekstilni tehnici, ter sina Branka, ki se je izučil za kuharja. Vsi so si ustvarili družine. Po svojih močeh pa otrokom - imata tudi šest vnukov - še naprej pomagata. Franc je zdaj že nekaj let upokojenec. Bil je namreč vrsto let mlečni kontrolor, končal pa je kmetijsko srednjo šolo v Rakičanu društev upokojencev in invalidov, nato pa je bila zabava s plesom ob zvokih dua Tanje in Dušana Kodriča. Osem ekip pa je medtem skuhalo svinjski paprikas. Kot je dejala predsednica Društva upokojencev Radenci Breda Žnidarič, naj bi to srečanje, kjer je v ospredju druženje, postalo tradicionalno. S to željo sta se ji pridružila tudi predsednik pomurskih upokojencev Mirko Lebarič in radenski podžupan Zlatko Mir, ki je poudaril, da je ravno upokojensko društvo s 605 člani najaktivnejše med 40 društvi v občini. - Milan Jerše Slavljenka iz Selišč: 90-letna Frančiška Vereš Korenine iz naših krajev Frančiška jih ima devetdeset Frančiška Vereš iz Selišč je ena od sedmih najstarejših občank svetojurijske občine. Rodila se je 13. julija 1913. leta, kar pomeni, da je sredi prejšnjega meseca dopolnila 90 let svojega življenja. Ni ji bilo lahko, saj je zgodaj izgubila očeta, potem pa se je skoraj sama prebijala skozi življenje z delom na kmetiji. Rodila sta se ji hčerka Frančiška in sin Alojz. Ona je odšla na delo v Nemčijo, on pa je že med pokojnimi. Živela je skupaj s sestro in bratom, ki sta tudi dočakala lepo starost. Sedaj svoja leta preživlja ob vnukovi družini in v hiši, ki sta jo zgradila hčerka in mož. Onadva imata sina in dve hčeri in vsi so si ustvarili družine. Vsi imajo radi mater in babico, tudi prababico Frančiško in zanjo lepo skrbijo. Ob njenem življenjskem jubileju so pripravili veliko slavje, na katero so povabili sorodnike in sosede. Udeležila se ga je tudi predsednica vaškega odbora ga Marta Postružnik in v imenu vasi izročila slavljenki Frančiški Vereš šopek rož, ji čestitala ter zaželela zdravja in še mnogo let. š. s. Gradišče: ribiški car Ob ribnikih pri Gradišču je bilo tradicionalno tekmovanje za ribiškega carja. Za naslov se je potegovalo 38 moških in ena ženska. Med tistimi, ki so ulovili največ rib, so: Mirko Božič (6.300 gramov), Davor Božič (6.150) in Bojan Božič (5.400 gramov), vsi člani RD Murska Sobota. Ribiški car za leto 2003 pa je postal Franc Trta n, član TE Tišina, ki je ul ovil 3.860 gramov rib. Seveda si je obl ekel carska oblačila, nadel krono in v roke vzel palico. Dobil pa je tudi praktično darilo. - Foto: F. Kuhar k 16 MULARIJA 28,avgust2003-VESTlM |l Nogomet Slovenski nogometni dres je zeleno-bele barve. V reprezentanci igrajo: Zlatko Zahovič, Nastja Čeh, Sandi Knavs, JVIile Ačimovič, Sebastjan Cimerotič, Miran Pavlin in drugi. Njihov trener je Bojan Prašnikar, Ko bom večji, bom tudi jaz igral nogomet. Treniral bom pri NK Mura. Gregor Farič, 2. c, OŠ HI M. Sobota Leteči svinčnik Nekega dne sem šel po vaški poti v šolo. Na tleh sem zagledal lep svinčnik. Pobral sem ga in dal v torbo. Doma nisem mogel verjeti, da mi je svinčnik pisal domače naloge. Reševal in risal je tudi po delovnih zvezkih. Bil mi je zelo pri srcu. Vendar veselje ni trajalo dolgo, kajti leteči svinčnik je nenadoma odletel in izginil v noč. Aleš Zver, 1. raz., OŠ Odranci Lačen krokodil Krokodilje zagledal plen in si takoj nabrusil zobe. Žrtev ni opazila krokodila, zato jo je hitro ujel in pospravil. Nato se je'ulegel in čakal na nove ljudi, kajti neprestano je bil lačen. Niko Rac, 3. raz., OŠ Gornja Radgona Koktajl V posebno posodo dam zdravilne rastline: meto, meliso, žajbelj in kamilico. Dodam dve žlici medu. Močne stresem. Dodam še en kozarec vina in spet močno stresem. Dodam sesekljano jabolko, na koncu pa še sladko smetano. Vse skupaj še enkrat pretresem. Tako sem dobil dober koktajl. Ponudil sem ga sošolcem na praznovanju rojstnega dneva. Vsem je bil všeč. Kristian Štoti, 2. raz., OŠ Sv. Jurij Kako Je bilo v soli nekoč Imam prababico, ki živi pri nas. Pripovedovala mi je, kako je bilo nekoč v šoli. Otroci niso imeli torb in ne zvezkov. Uporabljali so le posebno tablico, kredo in gobico za brt-sanje. V šoli je bila velika tabla, . Na njej so se učili pisati. Učitelji so bili strožji kot danes, Doroteja Barbarič, 2. raz., OŠ Cankova S kolesom po Prekmurju Včasih si želimo potovati v tuje kraje. Ob gledanju posnetkov se nam zdi, kako je drugje lepo. Pri tem pa pozabljamo, da včasih ne poznamo dobro niti sosednjih krajev. Z mamo in sestrami že nekaj let kolesarimo. Vsako nedeljo se podamo v drugo vas. Iz ulice v utico počasi odkrivamo zanimivosti in vidimo tudi marsikaj lepega. Povsod so trgovine, gostilne, obrtniki... Pravih kmetij je malo. Za urejenimi vrtovi živijo v lepih hišah uslužbenci. Če si vzameš malo več časa in posedeš ob ribniku, opazuješ fazane ..., lahko marsikaj izveš; se vrneš v preteklost, občutiš sedanjost in se zazreš v prihodnost. Prevozile smo že vse tri Bistrice, Razkrižje in tako naprej. Tudi s kolesom se daleč pride. Marija Sarjaš, 5. raz., OŠ F. Prešerna Črensovci Srna lepa je žival, če se dotakneš mladiča, zelo ti bo žal. Težko jo je poiskati, saj zna hitro bežati. Srnjak je njen mož, če se mu približaš, takoj zbeži proč. Rok Stojanovič, 4. c, OŠ Gornja Radgona Konjiček Med nevihto tam daleč privekal je na svet žrebiček mlad in iep. Kmalu živahen je postal, na paši metulja je lovil, k mamici svoji se je privil. Katja Bedek, 4. raz., OŠ Gornji Petrovci Ko je hudo, me pokliči! 08^)113 v 1" □flu uj« ■ CtaNvj ' j t Srna 1 I obleče hlače na glavo, srajco na noge, čevlje mi da na rDh ,, noge, okoli nog pa mi zavije šal. Ko sem hotela hoditi, sed1 P mi je tekla kri iz nosa. Spet sem jo hotela vreči v koš-približala, sem zagledala; da so bile vse omare, hladilnik, rT1 ■ Na počitnicah pri čarovnici Bil sem na počitnicah pri Čarovnici. Ime ji je bilo Hudobnica. Učila me je čarati. Živela je v velikem temnem gradu. Vedno je grmelo in se bliskalo, drugje pa je sijalo sonce. Bifa sva zelo dobra prijatelja. Ko je kuhala vse mogoče užitne in strupene napitke, sem se tudi jaz veliko naučil. Nekega dne mi je ponudila svoj čarobni napitek, a jaz sem ga odklonil, Ona gaje popila, potem pa meje začarala v žabo. Še sreča, da meje naučila čarati, tako da sem se lahko začaral nazaj v človeka. Ona pa se mi je na ves glas smejala. To me je razjezilo, zato sem odšel domov. Mama je bila zelo vesela, ko sem se vrnil. Nekaj časa sva se pogovarjala, nato pa sem jo začaral v žabo in se ji na ves glas smejal, tako kot se je čarovnica meni. Še dolgo bi se smejal, če ne bi od smeha počil. In tako je moje pravljice konec. Aljaž Makovec, 3. a, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Moj prosti čas Ko imam prosti čas, se igram z računalnikom. Igram se tudi z žogo, se vozim ali hodim po dvorišču. Tadeja Vouri V prostem času se igram z žogo, berem Ciciban, gledam risanke intiar-vam barvanke. Zelo rad se vozim-z avtom in igram z računalnikom. Včasih pa mamici pomagam zalivati rože. Tilen Rogač Igram se z žogo, spim in grem včasih k sosedu. Imam psa in hodiva skupaj na sprehod. Igram se tudi z računalnikom in gledam televizijo. Mlrljam Gjureč Svoj prosti čas preživim večinoma doma. Z bratom se igrava, včasih pa se tudi učiva. Pomagam tudi mamici. Prinesem ji drva, grem v trgovino ali k sosedovim. Barvam barvanko, oblikujem razne stvari iz plastelina in si ogledujem enciklopedije. Žan Hull Vsi učenci 1. razreda OŠ Kuzma S Moje počitnice Torba me je nesla v narobe šolo Ko sem Šla v prvi razred, smo si s starši šli ogledat torbo. ■ nah smo pogledali, vendar mi nobena ni bila všeč. Zvečer spala, ker sem bila zelo utrujena. Nekje sredi noči pa sej®$ .. neverjetnega. Neko dekle, kije bilo oblečeno v tanko teči lopati prineslo torbo. Bila je neverjetno lepa. Bila je ^^if je bilo najlepše, imela je oči, usta, nos, roki in noge. Na nojk1 dovite čevlje. Mislila sem, da samo sanjam. Ko sem se Pre°L dela to torbo pri meni v sobi. Veste, kako meje razjezilo, ležala na mojem belem kavču. A kot da to ne bi bilo dovolj, . no pogledala, je odšla na mojo posteljo, ki je bila vsa čista bele barve. Vrgla sem jo v koš in nanj dala mizo, stole, hlo11 ' !tli^ j Odšla sem gledat televizijo. Ko je bil film najbolj napet, prid Letos sem počitnice preživel nekoliko drugače. Oče je v zimskih mesecih sodeloval v oddaji Radia Murski val Zdravo, sosed, zdravo. Za nagrado je dobil konectedenski paket v hotelu Cerkno v Cerknem. Znal je veliko odgovorov, zato je tudi mama dobila nagrado - ogled muzeja v Kobaridu in kosilo v tamkajšnji gostilni. Konec julija smo se vračali iz Lucije, kjer smo preživeli pet dni in se kopali. Ati je na poti domov zavil proti Kobaridu. Tam smo si ogledali kobariški muzej prve svetovne vojne. Moj pradedek seje v prvi svetovni vojni tudi boril na hribih okrog reke Soče. Pozdravil nas je tudi direktor muzeja. Nato smo odšli na kosilo. V gostilni Kotlar so nas lepo sprejeli in pogostili z dobrotami, ki smo sijih izbrali. Za spomin smo se tudi fotografirali. Ogledali smo sl tudi pokopališče italijanskih vojakov. Prespali smo v hotelu Cerkno v Cerknem. To je zelo lep hotel z lepimi sobami. Imeli smo se zelo lepo. Tako lepo nam na dopustu že dolgo ni bilo, toliko prijaznosti in gostoljubnosti pa tudi že dolgo nismo bili deležni .Tako pravita mama in ati, midva s sestro Matejo pa upava, da bo ati dobil še kakšno nagrado, kajti tudi midva sva se imela lepo. Janez Kolar, OŠ III MS Janezek se drži de V Lancovi vasi je doma daleč naokrog znani harn* Franc Lukman. Nekoč je igral v narodnozabavnem ■ zdaj pa vzame v roke harmoniko, ko je treba komu za !■ . praznik ali pa zaigra za svojo dušo. Nastopil je tudi n1 vanju za zlato harmoniko Ljubečne v Branoslavcih. je spremljal tudi 2-letni vnuk Janezek, ki takoj steče * ko zasliši njegovo harmoniko. Vse kaže, da bo tudi on nikar. - Foto: N. J. Vlak pripoveduje Sem vlak in drvim skozi pokrajino. Potniki na P°s 11 zvočnika, da se približujem postaji. Ko vstopijo v moj® ■ počasi poslovim in odpeljem dalje. Iz mestnega vrv®za podeželje, kjer lahko opazujem ljudi, kako delajo na vljajo me z mahanjem, jaz pa jim zapiskam v skozi gozd. Ustavim se na naslednji postaji, kjer vstopT niki in že drvim novim dogodivščinam naproti. . $ot Sandra Vavtar, 3. raz. 0s < njem. Začudila sem se, kako je prišla torba iz koša. . Končno sem se pravilno oblekla in hotela v šolo. Torbo s ramena, ona pa je zlezla dol in rekla, naj grem za njo. Pre . Tekli sva skozi velik gozd. Ko sva prišli na drugi konec go^U,,^ nenavadno šolo. Imela je oči, da čisto prave oči, in govorila F <0 morali v 7. nadstropje, saj je tam prvi razred. Tudi miz® dči. Bilo je lepo. Že petič je zazvonil zvonec, šole pa je bi|0 Anja Kreslin, OŠ Prežihovega * * * , Moja torba je res zmešana. Ne morem verjeti, da je tako z, / mi prinese čistilo za posodo in mi reče, naj jo očistim. "H31 smejem. »Jaz da bi te s tem čistilom oprala! Nikoli! Saj boš । ' trov dolga usta. Si pozabila, da si bolna?« "Ne, ne,« je odg°vC' i;/ sva se. Naenkrat seje moja torba začela jokati. Zasmrkal®^,// rekla; »Moj zobav, av. Boli me!« Stekla sem po kolo, vzela ■ • ^i k zobozdravniku. Potrkala sem na vrata. Odprla je medicin® šala sem jo, ali lahko vstopiva. Rekla je, da lahko. Torbo ,p g’ stol poleg zobozdravnika. Rekla sem, da mojo čudno torbo D y zobozdravnik pogledal torbi v usta in se ustrašil. »Oh, to ne ■ nadoma izgovoril. »Takoj bom izpulil ta zob.« Zobozdravniki6' ■ in torbi izpulil zob. Torba je grdo zavreščala: »Av! Boli!« ŽO' । J Zobozdravnik je torbo pohvalil, ker je bila pogumna, in Usedla sem se na kolo in odhitela s torbo. Doma nama j® j':1| slastno večerjo. Najedli sva se in odšli spat. Torba je zasp® Ane Mari Duh, OŠ Prežihovega S ^IHIK~28 avgust 2003 PISMA/OGLASI 17 smo Zadružni dom nikoli ni M last vaške skupnosti - odgovor 1^'”' M Matija Žižek, direktor Splošne kmetijske zadruge v 4^ *' JtTjirii, prispevku ■’Zadružni dom nikoli ni bil last vaške Vestniku dne 10. 7. 2003, obrača na mene kot . ■ i svetnika ali pa celo kot gospodarstvenika. Z t 'eseljem govoril na vsa zastavljena vprašanja, trditve in tudi namigo-^2''n' okoliščine to dopuščale, sicer pa se bom v tem sestavku t'"rl'411 občinskega svetnika. 1,1 X Žižka rad opozoril da so formulacije Gospod Nerad, K ti 0 a s A vam pa vseeno rad razložil...» ali pa ■ Nimate razčiščenih poj-in dnnjhtv , v principu žaljive, bile pa so običajne v nekem dru .,, & posebej to velja, ker nikjer, niti na seji občinskega sveta niti ' nmi članku, nisem z nobeno besedico omenil, da so mi stvari, o * jttsne EL. '' nepotrebnem navaja številne podatke število čla- upanjem sistemu je popolnoma irelevantno, saj je jasno, * ddhstvo tako rekoč obvezno. Tudi kopija potrdila o plačilu 1 ■ twe^w vložka v zadrugo gospoda Klekia, Spoštovanega črenšo-। kt m । , , ., /, . > prijazno posredoval), govori le o Če p ž jL zadruge v prejšnjem sistemu. •'* tr omenja Klekia, bi lahko navedel tudi številne sodbe v pn,,'i župniku Hermanu, ker mu ni uspelo oddatipredpi ' 1 kmetijskih pridelkov v našo zadrugo, lahko bi navedel tudi '' ''1 '^nt 1 korist zadruge. Vsem, ki sl upajo logično razmišlja-drvim,, jasno, kdo je največ prispeval k imetju zadruge I t4 ti' najveČjo korist od tega imetja. nepotrebnem izgublja energijo z dokazovanjem o korekt- novoustanovljeno zadrugo. Danes se postavlja 1 /".o.oi.m j,1, zadruga deluje v interesu vseh kmetov in ali se poslanstvom. Sam lahko rečem, da trgovina in finančni %li r'"''"’..........o zadruge pa tudi ekonomsko uspešna ne mo- ' finskega svetnika pa me predvsem močno skrbi dejstvo, N p,, " F’klanov zadruge obvladuje poslovanje zadruge, posred- G politiko. . navaifi ■ svojem prispevku tudi dolg v višini kupnine za kino-|*i fi'1 !r"< porajajo vprašanja: na podlagi kakšnih krite-C posoja tako visoke zneske, kakšno garancijo zahteva Sv, kakšne obresti obračunava, koliko članov zadruge /n •, '' ^'e3e,oposojilo in v kakšni višini, ati akti zadruge to omo-I Zgovoren za propadle naložbe zadruge. Ti pojmi so za ’ " 1 Razčiščeni, pojavljajo se sami od sebe, predvsem pa jih .J ,, ’ r,^X Žižek s svojim pisanjem. ^btg pri sanaciji Deloze, o katerih g. Žižek namiguje v ^^‘^arnili moralnopolitično neoporečnih aktivistov s sez-I k., ‘ lahko rečem naslednje: Letu Ws je bilo jasno, da po- *3 Ki • obliki ne more preživeti Podjetje je imelo globoko nega- 1 . dolvor ha br.t hila rpoti^arihl Naš čili ip hit I B11'i WJ Pa kot je bila celoletna realizacija. Naš cilj je M, l'Mjpolovici takrat zaposlenih. To seje tudi zgodilo (Šene rS'rti । - - * - - '^e // no ten. prostoru danes po vsej verjetnosti le skladišče. Parkirišč? r najboljšem primeru pa trgovina z nekaj zaposleni- k- / „ ' 'bink.. ki naj bi vzpodbudil g. Žižka k pisanju, pa je našle, upom kinodvorane na predlog zadruge je občinski proračun f b“'' *''* »tilijonov SIT Oblikovana Interesna koalicija v * vzpodbuja mešanje občinskih in osebnih interesov. ■t 1 ■ lahko zgodi, da Občina kupi logamico, pa ne ve, kaj ■. '• da so ponudbe na javnih razpisih sumljivo usklajene, da Iščejo možnosti za povečan vpis v vrtec, posebno otrok y a Socia^nim statusom (kar vzpodbuja priseljevanje), čeprav l'n. 1 f’>s obremeni občinski proračun najmanj za milijon , l"oieljavljan}u njihovih pravic iz obveznega zdra- | vstvenega zavarovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije i Območna enota Murska Sobota direktor Ivan TIBAUT, univ. dipl. inž. I Na kratko... Otrok se je opekel Dvanajstletnik iz Bogojine se je v Motvarjevcih »igral« z vžigalnikom v bližini posode z bencinom, ki se je pdtem vžgal in zajel fantova oblačila. Čeprav je ogenj pogasil domačin, so posledice hude: ogenj je otroka opekel skoraj po celem telesu in v mariborski bolnišnici se borijo za njegovo življenje. Oh, ta štedilnik! Gospodinja iz Kocljeve utice v M. Soboti je v dopoldanskem času vključila električni štedilnik, potem pa odšla iz stanovanja. Kmalu potem je »zadišalo«: v kuhinji je začela tleti oprema Še ob pravem času je nekdo poklical gasilce. Pridržali so jih O kršitvah javnega reda in miru nekaj časa nismo pisali, kar pa ne pomeni, da jih ni. Preberite, kako je bilo med 21. in 25- avgustom’ V omenjenem obdobju so občani in drugi prijavili policiji 28 kršitev javnega reda, od tega 14 na javnih mestih in prav tako 14 v zasebnih prostorih. Večina, 25 kršilcev, se je po prihodu policije pomirila, trije pa ne, zato so jih odvedli v treznilnico. Prav vsi pa bodo dobili »račune« od sodnikov za prekrške. Tiskali so denar Na območju Upravne enote so obravnavali mladoletne S. S., S. B., B B. in D. K, ki so osumljeni ponarejanja denarja, kar je seveda kaznivo. Uporabili so seveda sodobno računalniško opremo in potem »printali« tisočake in pettisočake Kar šlo je, zatikalo pa se je pri uno-včevanju. Naposled so kriminalisti-zbrali dovolj dokazov, odkrili »tiskarno« in zasegli opremo, napisali pa bodo tudi ovadbo državnemu tožilstvu. Samomor ni uspel 324etni G. Š. iz Murske Sobote, ki čaka na začetek glavne obravnave v murskosoboškem zaporu zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebi, mlajši od 15 let, je skušal narediti samomor Zaužit naj bi več pomirjevalnih tablet. Najprej so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, nato pa v psihiatrično bolnišnico v Ormož Gre za učitelja na eni od podružničnih šol na Goričkem, ki se mu očita spolna zloraba dveh otrok, sicer ne v šoli, kjer je bil zaposlen, ampak v kraju bivanja M. J. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/03), določil Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 26/95, 31/97, 9/99-Odločba US in 31/03) in Sklepa občinskega sveta Občine Grad Občina Grad objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnega stanovanja v najem L Občina Grad razpisuje pogoje in merila za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Stanovanje v večstanovanjskem objektu pri Gradu je vseljivo takoj. II. Razpisuje se 1 prosto stanovanje: • 1 enosobno stanovanje v skupni izmeri 40,27 m2, III. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE STANOVANJA Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da ima prosilec stalno bivališče v občini Grad najmanj en mesec; 2. da se mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom za dodelitev neprofitnega stanovanja gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem; 3. da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi v letu dni pred razpisom: • za enega člana gospodinjstva - za dva člana gospodinjstva • za tri člane gospodinjstva - za štiri člane gospodinjstva - za pel m več članov 80% 50% 20% 5% največ do povprečne plače v državi 4. da prosilec in ožji družinski elani niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določilih stanovanjskega zakona; 5. da prosilec m ožji družinski člani niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše oziroma stanovanja; 6. da doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (razen listih najemnikov socialnih stanovanj, za katere je bito ugotovljeno, da niso več upravičenci do socialnega stanovanja). IV. VLOŽITEV ZAHTEVKA IN DOKAZILA Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci na Občinski upravi občine Grad, Grad 172,9264 Grad. Vlogi je treba priložiti še naslednje listine: kratek življenjepis, • potrdilo o državljanstvu, potrdilo o katastrskem dohodku, - potrdilo oz. izvid ustrezne zdravniške komisije o morebitni invalidnosti, - najemno oz. podnajemno pogodbo, potrdilo o lastništvu ali drugo dokazilo o stanovanju, v katerem stanuje, - potrdilo o strokovni izobrazbi (maturitetno spričevalo, diploma itd.). Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Podatke o stalnem bivališču, številu družinskih članov ter dobi stalnega bivanja v občini Grad potrdi pristojna upravna enota. Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti najkasneje do vključno ll. septembra 2003 na občinsko upiavo Občine Grad. Občina Grad RAZPIS za podelitev zlatih štipendij Mestne občine Murska Sobota Pomurska izobraževalna fundacija ZNANJE ZA RAZVOJ v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, ki je za štipendije zagotovila sredstva, razpisuje namenske štipendije nadarjenim študentom. Predmet razpisa; I. Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem II. Namenske kadrovske štipendije Oblike štipendij: I. Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem: PIE bo delodajalcem z območja MO M. Sobota, ki bodo razpisali kadrovske štipendije, le-te sofinancirala v višini 75 % štipendije. II. Namenske kadrovske štipendije: PIT bo podelila namenske kadrovske štipendije nadarjenim študentom s stalnim bivališčem na območju MO M. Sobota za deficitarne studijske smeri. Splošne določbe (velja za I. in II.): Štipendije so razpisane za šolsko leto 2003/2004. Prioritetna lista prejemnikov m višina štipendij se določi v skladu z ustreznim Pravilnikom, ki je priloga tega razpisa. Skupno število razpisanih štipendij je 40. Prednost imajo prosilci štipendij pod zaporedno številko I. Pogoji: a) za delodajalce (sofinanciranje kadrovskih štipendij): ■ imeti sedež na območju MO Murska Sobota, - s štipendistom skleniti pogodbo, v kateri se medsebojno obvežeta za redno delovno razmerje po končanem študiju, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja, - biti vsaj bronasti sponzor PIF. b) za študente: - imajo stalno bivališče na območju MO Murska Sobota, -so redno vpisani, 4 - ob vpisu v prvi letnik dodiplomskega študija niso Starejši od 23 let, - imajo povprečno oceno vsaj 7,5 (prav dober srednješolski uspeh za študente 1.letnika), - so pripravljeni kot sodelavci sodelovati pri projektih, ki jih razpiše PIF ali MOMS, • ne prejemajo kakšne druge štipendije ali niso zaposleni. Štipendist se s prejemanjem štipendije obveže: ■ da bo vsako leto vsaj 1 mesec opravljal počitniško prakso pri štipenditorju, - da bo po koncu študija sklenil redno delovno razmerje $ štipenditorjem ali dni gim delodajalcem na območju MO Murska Sobota, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja, da PIF poda polletno in letno poročilo o poteku študija. Rok za oddajo vlog je 30. september 2003 na naslov. FUNDACIJA ZNANJE ZA RAZVOJ - PIF, Lendavska 28, Rakičan, 9000 Murska Sobota. Razpisna dokumentacija in pravilniki so objavljeni na spletni strani fundacije: www.pif-ms.org. Vloga se šteje za popolno, če vsebuje vse zahtevane priloge. Morebitne dodatne informacije o razpisu lahko dobite po elektronski pošti tundacija.pif@rra-mura.siali po tel. št.; 031372 392 (Sabina). Fundacija Znanje za razvoj 18 SPORT 28. avgust 2003-ykm Nogometna liga Sl.mobil Rezultati 6. kroga: Mura -Koper 0 : 1 (0 : 0), Olimpija -Drava 1 : 0 (1: 0), Dravograd -Šmartno 1:4(1 : 2), CMC Publikum - Primorje 2 : 4 (2 : 1), Maribor PL - Ljubljana 2 : 1 (0 : l), Gorica - Domžale 3 : 0 (3 : 0). Primorje Koper Maribor PL Gorica KO Olimpija CMC Publikum Šmartno Mura Domžale Dravograd Drava Ljubljana 6 6 6 6 6 6 6 5 6 6 6 4 4 3 2 3 2 3 2 2 1 2 1 2 0 1 1 1 0 1 0 1 1 1 1 3 3 4 4 5 5 20:8 6:1 10:9 14:5 13:4 12:10 11:10 10:13 4:16 6:13 7:14 5:15 13 13 13 11 11 11 7 7 6 4 3 3 Pari 7. kroga: Drava - Gorica, Koper - Olimpija, Primorje - Mura, Šmartno - Publikum, Domžale - Maribor, Ljubljana - Dravograd. Pokalni nogomet Segrap Makoter prepričljivo Rezultati 1. kroga za pokal NZS na območju MNZ Murska Sobota: Kerna - Šalovci 3 : 0, Segrap Makoter - Goričanka 8:0, Slatina - Bogojina 2 : 1, Dokle-žovje - Hodoš 1:4, Rotunda -Roma 2 : 5, Rakičan - Motvarjevci 4:6, Bratonci - KŠ Serdica 4: 2, Apače - Cankova 5 : 0, Grad - Lipa 1: 3, Gančani so bili prosti. M. J. Hladna prha v Fazaneriji Mura-Koper 0:1(0:0) Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, gledalcev 3,000, sodnik Kandare (Ljubljana). Mura: Pejkovič, Kožulj, Lunder, Fridl, Mejač (Mesarič), Erni-ša, Žilavec, BunjevčeviČ, Vogrinčič, O bili novic, Kokol Koper: Hasič, Gunjač, Ščulac, Poljšak, Hadžič, Kovačevič (Ra-dovac), Vitagliano, Božič (Benedejčič) Božičič, Trenevski, Jakomin (Bogatinov). Pričakovanja privržencev soboškega prvoligaša Mure, da bo- Modelarstvo Bagari evropski prvak! 17-lctni Boštjan Bagari iz Rakičana je osvojil na evropskem prvenstvu modelarjev v okolici Varšave naslov evropskega mladinskega prvaka. Bil je najboljši v kategoriji velikih modelov F-l/A Velik uspeh je s tretjim mestom dopolnil 18-letni Andrej Cigut iz Martjanec. Oba sta član Aerokluba Murska Sobota V ekipni konkurenci je slovenska mladinska reprezentanca, za katero je nastopil poleg Bagarija in Ciguta še Novome-ščan Staš Stankovič, prejela srebrno odličje. M. J. do premagali nogometaše Kopra, so se izjalovila. Minimalni poraz je toliko bolj boleč, saj so prikazali dokaj slabo in nepovezano igro, ki ne vliva kakega večjega zaupanja. Tudi Vogrinčič in Erniša, ki sta po dolgem .času igrala od začetka, nista bila ustrezni zamenjavi. Po začetnem pritisku domačinov, ki so nastopili v novih črno-belih dresih, na katerih so bile rdeče številke slabo vidne, so gostje uprizorili nekaj nevarnih napadov, ki pa jih niso izkoristili. Tako sta se znašla v 26. minuti Koprčan Jakomin in Murin vratar Pejkovič iz oči v oči, vendar je slednji uspel ubraniti žogo. V drugem polčasu so domači nogometaši skušali popraviti slab vtis iz prvega polčasa, vendar jim igra ni in ni šla. Tudi najbolj agilni napadalec Obilinovič ni zmogel pravega udarca, zato je ostala mreža gostov do konca tekme nedotaknjena Edini zadetek so dosegli igralci Kopra v 55. minuti, ko je Jakomin izkoristil napako Kožulja in od blizu matiral Pejkoviča. Deset minut kasneje je dobil Kožulj, ki je bil tragični junak tekme, še drugi rumeni karton, kar je pomenilo izključitev. Giro Blaževič, trener Mure: »Moji fantje niso izkoristili premoči na igrišču, po drugi strani pa smo prejeli gol in zasluženo izgubili. Res je, da smo nastopili brez treh poškodovanih - Ipavca, Tisnikarja in Peršiča -, toda to ni opravičilo. Verjamem, da bo z Rakovičem, Sulejmanovjčem in Radosavljevičem bistveno bolje.« Milivoj Bračun, trener Kopra: »Bili smo pod velikim pritiskom, češ da bomo tekmo predali, toda tako Koper kot Mura sta dokazala, da se lahko igra pošteno in korektno.« Milan Jerše Nogomet Okrepitvi še Radosavljevič in Sulejmanovič Nogometni klub Mura iz Murske Sobote se je na začetku tedna okrepil še z dvema odličnima nogometašema To sta zvezni igralec Aleksander Radosavljevič, občasni slovenski reprezentant, ki je nazadnje igral v ruskem klubu Šimik, in obrambni igralec Amir Sulej-manovič, ki je prestopil iz belgijskega Genta. Tako bosta v nedeljo v Ajdovščini proti Primorju lahko zaigrala napadalec Ermin Rakovič in Amir Sulejmanovič-, medtem ko Radosavljevič še čaka na certifikat. M. J. Pokal NZS Mura z Nafto Na sedežu Nogometne zveze Slovenije so izžrebali partM^^ nala slovenskega nogometnega pokala. Tekme bodo 17- sep«® igrah pa bodo: Nafta - Mura, Dravograd - Domžale, Paloma . nice, Koper/Primorje - Bela krajina, KD Olimpija - Ljiihbm^ Posavje/Maribor - Drava, Rudar Velenje - Gorica, Factor -blikum. In kako komentirajo žreb pri obeh pomurskih rivalih, pomerila v Lendavi? Mihajlo Petrovič, trener Mure, I11-’ ’’ pomočnik: »Znano mi je rivalstvo med Nafto in Muro Kljup 'J rangih tekmovanja to ne bo lahek zalogaj. Seveda smo11,1 ‘ bom zadovoljni, saj bo ambient pravi, stroški pa majhni. ' ni odveč, priložnost pa je tu in Mura ima velike ambicijo w kalnem tekmovanju, ki prav tako vodi v Evropo.« Tomislav Toth, trener Nafte: »Ob 100-letnici kluba iflfpy 2. SNL smo si želeli vsaj v pokalu atraktivnega nasprotij' tihoma upali, da bo to Mura, ki je največji magnet zaljubita meta v Lendavi in okolici Seveda je Mura velik favorit, tohl*^ tekmovanja pogosto postrežejo s presenečenji. Priprav maksimalno, to pa je tudi največ, kar lahko obljubimo« f j 4 » 4 <1 ■ Kolesarski maraton Tri srca Ponašajo se z novim rekordom Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci je pripravila nadvse uspešno osrednjo rekreativno kolesarsko prireditev v Pomurju, 23. kolesarski maraton Tri srca 2003. Pohvalijo se lahko z rekordno udeležbo 1.625 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Slovaške. Start in cilj je bil pri lovskem domu Jež. Na voljo so bile tri proge, in sicer mali maraton na 27 km (dva vzpona), maraton Tri srca na 70 km skozi lepe kraje in vzpone po Radgonsko-Kapelskih goricah (sedem vzponov) in manj zahtevna srednja proga Tri srca brez mehurčkov na 54 km (štirje vzponi). Za maratonce so dobro poskrbeli z osvežilnimi pijačami Radenske, močno malico in dodatnim presenečenjem za udeležence, ki so eno od prog prevozili v kolesarski majici z napisom Izvir. Podelili so tudi pokale Najmlajši maratonec je bil 5-letni Vito Vodenik iz Gornje Radgone, največ članov na maratonu pa je prijavila družina Kukovič iz Vuzenice. Najštevilčnejša je bila ekipa PD Triglav Predanovci s 44 maratonci, ekipa Mure iz Murske Sobote pa je prijavila 34 udeležencev. Najstarejši maratonec je bil 84-letni Alojz Fajdiga iz Maribora, najstarejša udeleženka pa 75-letna Tončka Stanek iz Radenec. Milan JerŠe, foto: J. Z. Nogomet 3. SNL - vzhod, 3. krog: Križevci - Bistrica 1: 0 (1:0) 450 gledalcev, sodnik Vrbanec (Ptuj), strelec Časar (27). Beltinci - Tromejnik 1:2 (1: 2) 200 gledalcev, sodnik Gostenčnik (Maribor), strelci: 0:1 Čontala (5), 1:1 Antolin (37), 1: 2 Dravec (45). Veržej - Arcont Radgona 5:0 250 gledalcev, sodnik Felbar (Hotiza), strelci: 1 : 0 Vidmar (8), 2 : 0 Puhar (22), 3 • 0 Mertuek (25), 4:0 Kovačec (63), 5:0 Sunčič (86). Turnišče - Bakovci 0: 2 (0 : 0) 150 gledalcev, sodnik Vesenjak (Ptuj), strelca: 0:1 Zavec (66), 0:2 Sabotin (67). Čarda - Nafta 2:2 (0:1) 300 gledalcev, sodnik Tratnjek (M. Sobota), strelci: 0:1 P. Gerenčer (30), 1:1 Kerec(62), 1:2 B Gerenčer (64), 2:2 R. Becendijaš (83). Črenšovci - Odranci 1:3 (0:1) 300 gledalcev, sodnik Mihelič (Vo- ličina), strelci: 0 :1 Zver (17), 0 : 2 Gostan (72), 0:3 Gostan (74), 1:3 Kavaš (80). Hotiza - Tišina 0 :2 (0 :1) 150 gledalcev, sodnik Klinc (Ptuj), strelec: 0:1 Vrečič, 0:2 Vrečič. Vodi ekipa Križevec z devetimi točkami pred Tromejnikom in Tišino s po 7 točkami. V 4. krogu bodo igrali: Bistrica -Arcont Radgona, Tromejnik - Veržej, Tišina - Beltinci, Odranci - Hotiza, Nafta - Črenšovci. Bakovci -Čarda, Križevci - Turnišče. V 3 krogu 3- slovenske mladinske lige vzhod pa so igrali: Turnišče -Bakovci 1:4, Črenšovci - Odranci 2 :5, Hotiza - Tišina 0:1, Križevci -Bistrica 4:0, Beltinci - Tromejnik 4 : 2, Veržej - Arcont Radgona 2 :4. Vodi Arcont Radgona z 9 točkami pred Odranci, Tišino, Križevci, Čardo in Beltinci (vsi 6 točk). 1. MNL Lendava Rezultati 1. kroga: Dobrovnik - Polana 1:0, Mostje - Veterani Tur- nišče 2:2, Čentiba - Renkovci 4 : 0, Nedelica - Petišovci 3 : 2, Panonija - Olimpija D. vas 3 : 0? prost Tip Tours Kobilje. 1. MNL M. Sobota Rezultati 1. kroga: Rakičan - Roma 1 : 4, Serdica - Segrap Makoter 1:4, Ižakovci - Bogojina 2 : 0, Grad - Šalovci 1: 0, Lipa -Goričanka 2:4, Kerna - Apače 2:0. In še mladinci: Rakičan -Roma 11:1, Serdica - Segrap 2 : 12, Ižakovci - Bogojina 4 :6, Grad - Šalovci 4 :0, Lipa - Goričanka 1:3, Kerna - Apače 1 : 3. 2. MNL Lendava Rezultati 1. kroga. Dolina - Nafta veterani 1:1, Graničar - Kapca 0:2, Žitkovci prosti. 2. MNL M. Sobota Pušča - Dokležovje 1:0, Slatina -Motvarjevci 0:0, Rotunda - Cankova 2:3, Hodoš - Bratonci 1:0. Ženski nogomet Toča zadetkov v Filovcih V prvem krogu državnega prvenstva za ženske so ŽNK Maribor - ŽNK Krka Novo mesto 0 16 (0 7), ZS Dol - ŽNK Domžale 2 : 1 (2 : 0) in ŽNK Pomurje Len Fil°'" Velesovo 14 : 0 (4 0), ŽNK Skale pa so bde proste. Igrišče ŠRC Filovci, 50 gledalcev, sodnik Mertik (OdraflU .^i va ŽNK Pomurje Len: Horvat (Pucko), Baranja JR (Maučec), Ploj (Hozjan), Nemec, Novak, Ladinek ( Puhan, Glavač, Zver, Korpič. V uvodni tekmi nove tekmovalne sezone je prvoligaš2 Pomurje Len Filovci s kar 14:0 odpravila igralke Krpič, ki je pred tekmo dobila pokal NZS kot najboljša S’• detkovi slovenske lige, je zadela kar sedemkrat, mlada Kp : Mateja Zver je prispevala pet zadetkov, dva pa Andreja ' so potrdile, da bodo v letošnji sezoni igrale vidno vlog0 krogu bo ŽNK Pomurje Len gostoval v Domžalah. j Rokoborba 4 d IH * in t: K 4 *1 * Cilj: med osmerico najboljših nasvetu Pred odhodom slovenske reprezentance na za mladince v rokoborbi grško-rimskega sloga, ki ■' , poteka v Carigradu, je Rokoborska zveza Slovenije 1 ^tiWn pripravila tiskovno konferenco. Nastopila bosta Kuhar v kategoriji do 84 kilogramov in Mitja Sedm spremlja pa ju trener Rade Bačič. Kot so povedali, so imeli zelo dobre priprave, m* Zrenjaninu, kjer so vadili skupaj z reprezentanti - 1111 na enotedenskih pripravah v Murski Soboti pa so goS nike Moldavije. Na prvenstvi;, kjer nastopa rekordno število 46«1 ' j 56 držav, pričakujejo uvrstitev med osem najboljših bila vsekakor velika spodbuda pred mladinskim ' 'f' stvom, ki bo od 15. do 17. julija 2004 v Murski Sobo11 .^jld pa se bodo začele kvalifikacije za nastopanje na m1 prihodnje leto v Atenah. , Nočni ulični tek v Kobilju Brus pred Grabarjem CILJ START V Kobilju je tradicionalni n°L' pokal Pomurja i® bj sta ga organizi^'.1 jiptl( bije ob sodeloval '-j komiteja - ZdN J zvez. Pri članih K Bojan Brusih* n uO som 30:19 pr^ ‘ . |jii^1 (Terme 3000). nom Horvatom < . Pri članicah je , tar (TSRadens^. (Vy, pred Anko -i 32.24. m Mid * prvi Matej ' ^med^^ red) Mateja pri Ljutomeru V pjO1 “i«'-.....n>,'K ževci), pri m’31 /K Urška Man . Med cicibani je Tj Penhofer (Os i * k 1: * I - 'i * »SINIH - 28. avgust 2003 SPORT 19 Športni obraz st’ »Priti med deset najboljših na svetu!« * r * jli fr o* ,< IV*” Colubovlč, rojen 5 lJ-KZ ^‘rr Tenis cluba ■m,*1sc ic s tcnisom tij ‘I"1 s šestimi leti Kot . ,ni K hitro napredoval, z tj) J 1! pa ie « igral na pr-“lu k" m n u bilodevet •W pni turnir za pokal 4»^, a v Domžalah Kot rePtezentancc se KUm 1 u ki bo 20 septembra v * pa je napredovalo le Vlwn^'JV žmagal je Jablonski BucAuwskini m Hlibom . // , sta zbrala po 13 točk. Sledita . 1i^. ' 1 13, in Smolinski (Nemči-rk° so zaznamovali številni ' 11 sreči končali brez poškodb. M. J., foto: J. Z. J-------------------- L dirke v Ljutomeru J J t z k I i? e F i q8rada Pomurskega sejma gre v Šentjernej . . t-im. 1 90 1 7 Pprh dirko to Hrv 1 ? J^tr ■ 4 hipodromu ''’^iaclirlu h bi p pr’Praviti na štadio-, v Gornji Radgoni v ^t^'^isko/lviNkL-ga (KK Liu-K. k Km v|ia>ec štadiona CStaL "C1 nista uspela V^lfc U - i V^'n*1 toški 'dn mr vjpl i? Jh sporeda je na-^i^^naivcč^Oiz - 1 fr so tekmovali Ss brez konkurence * Bistrica je pripravilo državno prvenstvo v spustu % ri,ostu Petanjci-Radenci do mostu Bistrica-Razkrižje v Prvj ^ometrov. Pomerili so se člani, članice, mladinci in ’ ’ t 2 1 '' Sprejeli medalje F h Bal»žic 1,33,46,2. Marko Podgorelec 1,36,53,3. Simon Bistrica); mladinci: 1. Gregor Brovinski (Ljubljana) < ' i J Lakovič (Ljubljana) 1,47,47; starejši dečki: 1. Daniel 0^.'lrHSi’?L' m,aJši dečki; 1. Jure Podlogar (Ljubljana) 35,59; mlajše ’ k (Ljubljana) 36,51; turisti: 1. Branko Bohnec 33,57,2. Le°n Ščrbič (vsi Bistrica) 38,06; veterani: 1. Andrej Utrosa ik'CSinci’.^noivat (Mura) 34,07. Kanu člani: 1 Borut Horvat (Mura) , toiajn’?• Urban Jarc (Ljubljana) 1,43,56; kanu dvosed: 1. Sustar-mlajši dečki: 1. Gašper Kojek (Ljubljana) 43,54; tunsti ' (obOii r (Petanjci) 35,02,2. Graj - Graj 37,50,3. Bohnec -•strica). Milan Jerše, foto: J. Z. V kategoriji do 14 let je dosegel tretje mesto na slovenskem državnem prvenstvu in postal podprvak v dvojicah. Na mednarodni sceni je pokazal svoje teniško znanje in se uvrstil na 49. mesto evropske jakostne lestvice. V kategoriji do 14 let je na domači jakostni lestvici prvi. Kot član državne reprezentance je nastopal na evropskem ekipnem dvoranskem prvenstvu do 14 let v Torinu, na evropskem ekipnem poletnem prvenstvu v francoskem Lagordu in na evropskem posamičnem prvenstvu v Vichy-ju (Francija). Zdaj je Zoran star 15 let in bo kmalu začel obiskovati drugi letnik športnega oddelka gimnazije v Murski Soboti. Dokaj uspešno je začel nastopati v kategoriji do na 1600 metrov dolgi stezi z av- toštartom. Osrednjo dirko za veliko nagrado Pomurskega sejma je dobil Simon Bele s Pascal Lobellom iz Šentjerneja. Ljutomerčani so zasedli pet prvih mest, prvič sploh pa sta slavila 4-letni Luka na vajetih Saše Kukolja in Lets Go (Vlado Žnidarič). Uvrstitve tekmovalcev KK Ljutomer v 1 dirki za 2-letnike: l. Sara MS (M Sla- 16 let Na svojem prvem turnirju v Sloveniji v Krškem je izgubil šele v finalu. Na evropski ravni je prispel do osmine finala. Neverjeten uspeh pa je dosegel na Bergantovem memorialu v Mariboru, kjer se je iz kvalifikacij prebil do finala in klonil šele v igri proti Bolgaru. Junija letos je na državnem prvenstvu zasedel tretje mesto v posamični konkurenci do 16 let, v dvojicah pa je postal celo zmagovalec. Nato je nastopil na močnem mednarodnem turnirju v Čakovcu, kjer je prišel do četrtfinala. Velik uspeh je dosegel na julijskem mednarodnem turnirju v avstrijskem Kremsu, saj je postal zmagovalec, na nedavnem avgustovskem turnirju v nemškem Ulmu pa se je prebil do osmine finala. vič) 1:20,1, 2. Perla (J Osterc) 1:20,3, 3. Ines (M. Sonaja) 1:21,4, 2. dirka za 3- do 12-letnike, zaslužek do 100.000 SIT: 1. Luka (S. Kukolj, Ljutomer) 1:18,8, 3-dirka za 3- do 12-letnike, zaslužek do 250.000 SIT: Let s Go (Žnidarič) 1:20,6, 2 Formula AS (S. Slavič), 4. dirka za 3- do 12-letnike, zaslužek do 500.000 SIT: 1. Denver MS (M. Slavič) 1:18,8, 2. Art November (Jo. Sagaj ml.) 1:19,1, V Evropi je trenutno na 30. mestu. Na jakostni lestvici Teniške zveze Slovenije pa v kategoriji do 16 let, čeprav je leto mlajši, trenutno zaseda 4. mesto. Do letošnjega maja je bil njegov trener Neven Brodar iz Murskega Središča. Zdaj je to funkcijo prevzel njegov starejši brat Marko, nekdanji igralec tenisa, ki ima ustrezno licenco. Je njegov stalni spremljevalec na tekmovanjih, zato ga tudi najbolj pozna. Ogromno trenira in tudi izostaja od pouka, kar pa kot dober učenec uspešno nadomesti. »Ko imam prosti čas, se večinoma učim. Spodbudo za igranje tenisa sem dobil od brata. Običajno treniram pet ur dnevno. V tenisu vidim največje zadovoljstvo in veselje. Želim postati poklicni igralec tenisa, in da bi enkrat prišel med deset najboljših na svetu! Moj vzornik je bil Pete Sampras,« pravi Zoran. In kakšno je mnenje njegovega trenerja? »Lahko rečem, da je popolna osebnost, čeprav je v puberteti. Volje za delo mu nikoli ne zmanjka. Je vztrajen in predan temu športu. Glede na svoja leta je dokaj visok, saj meri 184 centimetrov. Odlikuje ga dober servis, izboljšati pa bo treba še njegovo Nogomet Prestižna zmaga Slovencev Igrala sta tudi Cipot in Rakovič Stadion v Fazaneriji v Murski Soboti je bil sredi prejšnjega tedna prizorišče mednarodne prijateljske tekme med Slovenijo in Madžarsko. Slovenska reprezentanca je prekinila neugodno tra- 5. dirka za 3- do 12-letnike, zaslužek do 800.000 SIT: 1 koks Way (D. Heric) 1:17,7, 2. Daisy MS (M Slavič) 1:17,9, 3.Lea Trtice (Murota) 1:18,0,6. dirka VN Pomurskega sejma za 3- do 12-letnike, zaslužek do 1,500 000 SIT: 4. Fidelia (S. Seršen) 1:17,0,7, dirka za 3- do 12-letnike: 2 Inter (Zorko, Ljutomer) 1:15,0. N. Šoštarič Velik teniški up Zoran Golubovič. Foto: M. J. hitrost. Udarce v glavnem obvlada, zato ga čaka le garanje, če želi res uspeti. Čaka naju rudi izboljšanje taktike in prilagoditev nasprotnikom« Kot resna prošnja pa so izzvenele besede Zoranovega očeta Branka, ki je predsednik kluba, menedžer, logist in še kaj. »V 15. letu starosti se je treba odločiti, ali nadaljevati program turnirjev tako kakovostno, kakor ga imajo njegovi evropski vrstniki, ali pa končati kariero, saj v vrhunskem športu polovičarstva ni. Naš cilj je, zagotoviti sredstva za nastope na tekmovanjih povsem svetu. Vsa dicijo dveh porazov pred leti na tem igrišču in prvič slavila v pripravljalni tekmi pred nadaljevanjem kvalifikacij za evropsko prvenstvo, v katerih v začetku septembra gosti Izrael in Francijo. Premagala je namreč madžarsko reprezentanco z 2 :1 (1:0). Pred 4.500 gledalci sta za našo reprezentanco, v kateri sta zaigrala tudi Fabijan Cipot in novopečeni »Muraš« Ermin Rakovič, ki je vstopil v igro šele v zadnji minuti, zadela v polno Sukalo v 3- in Cime-rotič v 76. minuti, za Madžare pa M. Fehcr v 90. minuti. Slovenija: Simeunovič, Cipot (Vugdalič), Karič (Cesar), Knaus, Atletika Odlični pomurski atleti Atletski klub Pomurje - PDU iz Murske Sobote je pripravil na stadionu pri prvi osemletki že 4. tradicionalno srečanje ekip Nastopilo je okrog 136 atletov in atletinj s Ptuja, Čakovca, Nedelisča, Zalaegersze-ga, Lipnice in Murske Sobote. Rezultati v moški konkurenci - 100 m: 1. Nino Posavec (Nedelišče) 11,4,2. Gregor Kranjec (Pomurje) 11,5; 300 m: T. Posavec (Nedelišče) 37,2; 800 m: 1. Mario Oprešnik ( Lipnica) 1 59,6, 2 David Horvat (Pomurje) 2:00,5; 3 000 m; 1 Andrej Mihohi (Čakovec) 9:16,9; 4 x 100 m. 1. Zalaegerszeg 45,4,2. Pomurje 45,7; daljina: 1 Robi Kreft (Pomurje) 631 cm; krogla; 1. Goran Oreški (Nedelišče) 12,54 m; višina: 1 Dejan Dokleja (Čakovec) 1.90,2.-3 Dejan Čeleš (Pomurje) 1.70; ženske -100 m; 1. Tina Jureš (Pomurje) 12,5; 300 m: 1 .2. TinaJureš (Pomurje) in Marija Hižtnan (Čakovec) 42,4; 800 m: 1 Natalija Zbull (Ptuj) 2:18,6,3. Urška Rindrer (Pomurje) 2:33,5; 1 500 m 1. Natalija Zbull (Ptuj) 4:52,1,3 Saša Jerič (Pomurje) 6:15,3; 4 x 100 m: 1 Pomurje 51,6; daljina 1 Nina Kolarič (Ptuj) 5.23; krogla. 1 Eszter Ba lazsicz (Zalaegerszeg) 13.03; višina: 1 Maja Mlinarič (Ptuj) 1.65,2 Karmen Grnjak (Pomurje) 1.60. V skupnem vrstnem redu je zmagal AK Pomurje - PDU z 80 točkami pred Zalaegcrszegom, 68, in Čakovcem, 67. Pomurci so bili prvi tudi v moški in ženski konkurenci. Milan Jerše tekmovanja, ki so tako fizični kot psihični napor, zahtevajo zelo dobro psihofizično pripravljenega tekmovalca, zato smo angažirali kondicijskega trenerja in kondicijske priprave izvajamo po strokovnem programu Po mnenju domačih in tujih strokovnjakov je Zoran že dovolj dober, da lahko začne nastope na turnirjih svetovnega ranga za tenisače do 18 let (ITF). Ker so stroški nastopanja na turnirjih iz leta v leto višji, si brez sponzorske denarne pomoči ne moremo zamisliti nadaljnjega razvoja vrhunskega tenisača.« Milan Jerše Sukalo (A. Kapic), Ceh (Žlogar), Šiljak (Cimerotič), Zahovič, Šnofl, Ačimovič (Rakovič), Sešlar (Pavlin). Madžarska: Kiraly (Vegh), C. Fehcr (Boer), Dragomer, Low (Fuzi), Jubar, Lipcsei, Szabics (M. Feher), Dardai (Farkaš), Kenesei (Kovacs), Lisztes, Gera. Omeniti velja, da je v 70. minuti našemu kapetanu Zahoviču avstrijski sodnik Sowa pokazal drugi rumeni karton, kar je pomenilo izključitev. Kljub temu so naši nogometaši uprizorili sijajen fi-niš, ki je zvesto občinstvo dvignil na noge Milan Jerše 20 OGLASI 28. avgust 2003 — vEsni Male oglase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do 1 5.30, za objavo v četrtek je treba oddati oglas v ponedeljek do 15.30. CENIK: - mali oglasi - do 80 znakov 1.785.00 sit - mali oglasi - vsak naslednji znak 23,00 sit - zavezanci za ddv, s. p. - dodatek + 20 % - poudarjen tisk - dodatek + 50 % - naslov/šifra v upravi lista - 2.500,00 Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-odstotni ddv. motorna vozila LADO RIVO, 1300, neregistrirano, vozno, dobro ohranjeno, cena 30.000 SIT, prodam. Tel.: 041 277 046. ml7060 R 5 CAMPUS, letnik 1988, reg. do 26. 1. 2004, ugodno prodam. Tel.: 040 329 874. ml7118 živali NESNICE, mlade, hisex, rjave, graha-ste in Črne, tik pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja, plačaš 10, dobiš 11. Prodaja FARMA PRI MOSTU - Vzre-jallšče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Bežno-vci, tel,: 549 10 25, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 553 11 48. gostilna Čeh, Nedehca, tel.: 573 51 53. m!7068 SVINJO, težko več kot 150 kg, prodam. Tel.: 55112 64. ml7080 PUJSKE, švedske pasme, prodam. Tel.: 553 13 30. ml7088 AKCIJSKA PRODAJA ENOLETNIH R-JAV1H KOKOŠI, nesnic za zakol ali nadaljnjo rejo. 20 kosov za 1.000 SIT. Farma Bučečovci, tel.: 041 652 916. ml7091 PUJSKE prodam. Tel.: 031 570 856. ml7093 BELE PIŠČANCE ZA ZAKOL lahko naročite po tel.: 031 781 558. Večje količine dostavimo. ml7101 PUJSKE, težke od 20 do 25 kg. prodam. Tel: 551 14 47. mi7105 LOKAL, primeren za frizersko dejavnost, damo v najem. Tel.: 031 553 651. ml7058 VINOGRAD v Lendavskih Goricah, lepa lega, 6 arov, zidanica 6 x 4 m, cena 700.000 SIT, prodam. Tel.: 576 13 30. m 17092 NOČNI BAR, RESTAVRACIJO, PIZZE-RIJO, SOBE ZA GOSTE s kopalnicami oddam ali sprejmem sovlagatelja, kupim pa hišo ali gradbeno parcelo v Prekmurju. Tel.: 051 214 190, www.beli-grad.4t.com. ml7099 STANOVANJE, 47 m2, pritličje, opremljeno, v centru M. Sobote, prodam. Tel.: 041 668 982. ml7102 1.5 SOBNO STANOVANJE (52 m2} in VRSTNO HIŠO v M. Soboti prodam. Tel.: 041 429 007. ml7121 Naprodaj je 3-sobno stanovanje v Radencih, 76mž, staro 30 let. FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska ulica 8, 9000 Murska Sobota. Tel.: 02/522 35 33, GSM 051 311805 kmet, mehanizacija KOSILNICO LAVERDO diesel, v brezhibnem stanju, prodam za 80.000 SIT. TeL: 041 793 383. ml7073 CEPILEC DRV na hidravliko ali sveder prodam. Možna dostava. Tel.: 031 687 638. ml7086 PREVOZNO SUŠILNICO ZA KORUZO prodam. TeL: 041505 705. ml7094 SILOKOMBAJN SK 80 S, mate rabljen, 50 do 60 ur, prodam. Tel: 576 12 51. ml7129 kmet, pridelki NESNICE RJAVE, GRAHASTE, zagotovljena takojšnja nesnost. Možnost dostave. VZREJA NESNIC TIBAOT, Babin-ci 49, tel.:582 14 01. ml7106 KRAVO, staro 7 let, tik pred telitvijo, prodam. Krašči 1, tel.: 540 14 67. ml7130 posesti KORUZO, poltrdinko, naravno sušeno, ugodno prodam. Tel.: 584 84 86. m17087 KVALITETNO BELO MEŠANO VINO (chardony, Šipon, rizling) iz Lendavskih goric prodam po 150 SIT. Tel.: 031677 136. m!7090 V BELTINCIH prodamo novo pritlično hišo (100 m2) na parceli 9,65 ara. Tel:. 041 705 067. ml6614 DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTIZI Z veliko parcelo prodajo. Primerno tudi za Obrt. Tel.: 004^ 69 34 46 80. ml6882 HIŠO blizu Moravskih Toplic ugodno prodam. Tel.: 031 693 621, ml7O65 GROZDJE, chardonay in beli pinot, ugodno prodamo. Tel.: 041 933 585, 548 15 14, ml7125 2 toni KORUZE, lahko manjše količine, prodam. Tel.: 587 18 66. ml7126 .ŽLAHTNO VINO, večje količine, z diplomo, prodamo. Plačilo na 6-mesečni odlog. Dogovor doma v Gerlincih 109. m17076 DAMIR BANFI s. P., vesčica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE k POKOPALIŠČ JN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZ NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KlV PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TFl7 (02) 53 48 ODO, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SO8OTA Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. Tel.:02/54210 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 KES - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, $. p. Ribiška pot la, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 KOMUNALA podjetje, d. o. o. Kopališka ul. 2. Murska Sobota D. E POGREBNIŠTVO teleten: 02/6213? 00 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041/631 443 Osmrtnice za fizične osebe: 2 kol x 7 cm - 16.520,00 sit 2 kol x 8 cm - 18.880,00 sit 2 kol x 8 cm - 21.240,00 sit 2 kol x 10 cm - 23.600,00 sit 2 kol x 11 cm - 25 960,00 sit Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta. Dodatek za fotografijo 4.000,00 sit. razno PREKLICUJEM VELJAVNOST HK št, 27777-2, HKS Panonka, na ime Franc Vučklfi, Rakičan, Panonska 8, M. Sobota. m!7067 STISKALNICO ZA GROZDJE, 100 I, mlin za grozdje, prodam. Lipa 48, tel.: 54112 37. ml7085 PLINSKE PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO JUNKERS, 11 in 18 KW, malo rabljene, ugodno prodam. Tet.: 041 500 722. ml7096 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 2000/01 Srednje šole kmetijske mehanizacije v Mariboru, kmetijsko gospodarski tehnik,na ime Dejan Raduha, Turnišče, Pod logom 19. m 17066 srečanja NAJUSPEŠNEJŠI PRI POSREDOVANJU STIKOV ZA NEVEZANE. Člani stari od 24 do 80 let. ■Ženitna posredovalnica« v Zdravilnem dotiku, Majda Šiftar, s. p., Gede-rovska 14 Černelavci, tel.. 52118 28. m!7097 M več tvojega smehljaja, ne trpljenja ne bolečin, dom je prazen, ker tebe, draga mama, med nami ni. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta Jožefa Partl iz Pertoče 58 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje, in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in gasilskemu društvu Pertoča. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Bolelo te je, Stanko, a zdaj si tam, kjer ni bolečin in ne trpljenja in ti boš za vedno v naših srcih ostal z vsem, kar si v življenju dobrega nam dal. Za vse ti, Stanko - hvala! ZAHVALA V 39. lem nas je za vedno zapustil dragi sin, brat in stric Stanislav Magdič iz Renkovec 143 Ob tem žalostnem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno sosedi Pavlini, ter vsem, ki ste nam stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji pod ter izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Žalujoči • vsi tvoji Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA V 61. letu nas je zapustila draga mama, oma, sestra in snaha Helena Meckar iz Sotine 110 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke in sveče ter nam izrekli iskreno sožalje. Žalujoči vsi, ki sojo imeli radi Po svobodi je hrepenelo, po luči, sreči ti srce, k resnici priti je želelo -izpolnil Bog ti je želje. (Gregorčič) ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 54. letu za vedno zapusti naš dragi mož, oče, sin, tast, brat, stric in svak Ludvik Vogrinčič iz Tropovec Bolečino v srcu nam v teh žalostnih trenutkih lajša spozii^ da vas je mnogo, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in' njegova izguba prizadela. Iskrena hvala vsem prijateljem, sorodnikom in ziianceffl« ga obiskovali med boleznijo in nam nesebično pow Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo Pr’^ zadnji poti, nam izrekli besede sožalja, darovali za interni oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota,* ‘ vence in sveče. Hvala družinama Alojza in Stefana Varge in ožjemu soro vaša pomoč je za nas neprecenljiva Posebna hvala Štefanu Horvatu, dr. med., in internega oddelka za požrtvovalno nego, skrb, za vse ■ spodbude in tolažbe v najtežjih trenutkih ter osebni Nadi Šavel Švagelj, dr. med., za dolgoletno zdravljenj Hvala sodelavcem UE Murska Sobota in sodelavcem M® oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Hvala tudi g. župniku Ivanu Kranjcu za prelep pogrebni cerkvenim pevcem in MePZ Štefana Kovača za> nl|u 1 ■ stinke, g Vladu Kranjcu za besede slovesa in pogre • Banfi. * J Vsi, ki srno te imeli radi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za zapustila ljubljena maroa, tas ’ sestra in sorodnica Marija Škodnik roj. Švajgelj iz Ciril-Metodove 58 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem> ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ■ • r Rakica0 Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice v * za zdravljenje in skrbno nego med njeno težko ■ ter vsem dobrim sosedom in sorodniko111’ ki so nam ves čas stali ob strani. Hvala g. Merklinu za besede zadnjega g. kaplanu za opravljen obred in pevcem za °1T .g, cer vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadrl* P Žalujoča hčerka z družino s Ljubezen in mir sta ravnotežje, je drugo " ZAHVALA jpli V 68. letu starosti nas je Julijana Nov^ iz Bratonec 166 Hvala vsem, ki ste za časa njenega življenja znali ceniti nle jo spoštovali in imeli radi Hvala Vam, ki ste jo spremili na zadnji p00, zanjo molili, darovali za maše, cvetje in druge dobre namene ISKRENA HVALA VSEM! Mož Alojz in hči Erika WlIK z 28. avgust 2003 Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec, po isti poti, koder odhajaš, prihajaš nazaj, med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (Tone Kuntner) ZAHVALA letu nas je zapustila naša draga žena, mama, in omica Marija Žabot roj. Kranjec iz Dolnje Bistrice 25 ^či 'zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Fbj"11 prijateljem in znancem, ki ste nam v trenu-in obupa stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv •" v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje ?''VJIJ župniku g. Geriču za pogrebni obred, pevcem za g. Romanu za besede slovesa in pogrebništvu L- Ferenčak. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti Žalujoči: ‘^ac, sin Ignac z ženo in hčerka Stanka z družino omica - pogrešata te tvoja vnuka: Sandi in Tomaž V SPOMIN V SPOMIN 2. septembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in sestra Ko tvoje si želim bližine, grem tja v tihi dom tišine. Tam srce se mimo zjoče, ker verjeti noče, da te več med nami ni. h ' vsem> k’ se je $e radi spominjate, ji prižigate ' Prinašate cvetje in postojite ob njenem grobu. Žalujoči vsi tvoji najdražji Marija Kerman roj. Domonkoš iz Filovec 14 septembra bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Štefan Kerman Iz Filovec Ir' ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem grobu ter prižgete svečo v spomin. Vs/ tvoji Ni več vajinega smehljaja, le trud in delo vajinih pridnih rok ostaja. Ko zaželimo vajine si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. V SPOMIN 31 avgusta bo minilo bridko leto žalosti od takrat, ko je žalost ponovno vstopila med nas in nam vzela nadvse ljubečo mamo, maco in staro maco Marijo Jerič iz Gančan m Sevajo tri boleča leta žalosti od takrat, ko nas je ^Pustil ljubeči oče, dedi in pradedi Ivan Jeric iz Gančan S solzami v očeh prihajamo k vajinemu grobu, polni lepih spominov, dobrote in ljubezni, ki sta nam jo dajala v vajinem življenju. Za vse vama -iskrena hvala! ? bolečino v srcu - vsi vajini! Nasmeh in tvoja dobra volja vsakogar osrečiti sta znala Ni več besed in ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 50. letu zapustil naš dragi mož, ati, brat, svak, stric, sorodnik in prijatelj Jože Meolic -Meho iz Bakovec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijatelju Gustiju in njegovi družini, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter v druge namene, in vsem, ki ste našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu prelatu Poredošu in gospodu Robiju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS g. Kamili in govorniku Pomurke MI za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Živil • Blagovnice in Šopinga, NK Bakovci, soigralcem namiznega tenisa, vojnim veteranom in za odigrano Tišino. Žalujoči njegovi najdražji Kogar imaš rad. nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN Antonu Maroši iz Melinec 160 Minili sta dve žalostni leti, odkar, dragi sin in brat, v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo. Vsi njegovi Ko tvoje si želim bližine, grem tja, v tihi dom tišine. Tam srce se mirno zjoče, ker verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 23 avgusta mineva Šest let od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in babica Marija Farkaš iz Rakičana Če bi te*solza obudila, ne bi tebe, draga žena, črna zemlja krila. Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. .. Psi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalečJe... V SPOMIN 31 avgusta mineva 5 let od našega slovesa od tebe, draga an j a Branka Nedič iz Murske Sobote Vsi njeni Brez nje in njene dobrote, velike delavnosti, številnih načrtov ostajamo siromašnejši, naša druženja pa ostajajo brez topline, ki jo je vedno razdajala. ZAHVALA Izgubili smo našo drago mamo, babico in sestro Marijo Lang iz Nuskove 7 Odšla je tiho, dostojanstveno, tako, kot sta bila vse njeno življenje in njen zadnji boj z neozdravljivo boleznijo Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali med boleznijo, vsem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku, in vsem, ki so darovali vence, sveče in za dobre namene. Žalujoči vsi njeni Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi. Le kdo pozabil tvoje zlato bi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN 24 avgusta sta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustila draga žena in mama Štefanija Novak iz Strukovec Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo in se ustavite ob njenem grobu ter ji poklonite misel, svečo in cvetje. Žalujoči: mož Feri in hčerka Blanka Nihče ne ve, kaj želel si si takrat, morda vsaj še eno pomlad... V SPOMIN Minilo je leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak Ernest Dragotin Šparaš iz Zenkovec 19 Iskrena hvala za vsako lepo misel in spomin nanj, za vsak obisk na njegovem poslednjem domu, za darovan cvet in prižgano svečo. Vst, ki smo te imeli radi Ni te več, s teboj živimo, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Danes minevajo tri leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast, dedek in stric Marko Majcen iz Ižakovec 155 Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje ter sc poklonite njegovemu spominu i Vsi njegovi in lučka ljubezni naj vedno gori in moj nasmeh vam še v srcih živi. V SPOMIN Minevajo tri leta od takrat, ko nas je zapustila draga Brigita Car iz Dobrovnika Iskrena hvala vsem, ki s prižgano svečko in cvetom počastite spomin nanjo Vsi njeni 22 OGLASI 28.avgust 2003 - VESI« NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. o. O. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: plačilne kartice, osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 120 dni kopanja že od 8.000 sit dalje Mesečne in sezonske vstopnice za športnorekreacijski center: OTROCI (od~7 do~151et} DIJAKI tN ŠTUDENTI ODRASLI____________ Mesečna vstop. 5.000 sit Mesečna vstop 8.00C sit Mesečna vstop 11.000 sit Sezonska vstop. 8.000 sit Sezonska vstop 14.000 sit Sezonska vstop. 17.000 sit Kofsanj« • koallom aamo 1 800 »it. RELAX TURIZEM Slovenska 25.9000 M. Sobota. 02 530 37 80 Slovenija, Hrvaška, BiH, Črna gora, Albanija in Italija Organizirani avtobusni in letalski prevozi na Hrvaško, v BiH, Črno goro in Albanijo Turčija, Tunizija, Grilja, Španija. Bolgarija ZAHTEVAJTE BREZPLAČNE KATALOGE! UGODNI KREDITI DO 6 LET Za vse zaposlene in upokojence! Možnost □bremenitve OD prek 1/3, stari kredit ni ovira. VIVA, posredništvo in trgovina, Matej Prapotnik, s. p„ Pivkova ul. 19, 2250 Ptuj, PE Cafova 4, 2000 Maribor Tel. 02/25 25 152, GSM: 041 32 59 23 FISA nepremičnine, d. o. o., N^nfOfjai 16 Lendavska ulica 8,9000 2 Murska sobota. 3-sobno stanova- Tei.:02/5223533, nje v Radencih, iejrwl črIm GSM 051311805 76m2, staro 30 let PREROKOVANJE ONIKS Naročila a «sebn, cbisl ih predplačila • 01/410.41,11 SKUTtNA WJOOuJlH PREMtOWlCOf M Najboljši v akciji! od 22. 8. do 13. 9. 2003 oz. do prodaje zalog G14.990 SIT Barvni tiskalnik Inkjet, EPSON, STYLUS C 42 UX Brizgalno črnilni, A4, ločljivost 1.440 dpi, hitrost črnobelega tiskanja n str./min in barvnega 5,5 str./min, priloženi črna in barvna kartuša s črnili. I A89.990SIT 1 ‘ Whebni računalnik,----- STEEL, BASIC 1700 Matična plošča Shuttle Via P4 z vgrajeno zvočno kartico, procesor Intel Celeron 1,7 CHz, pomnilnik 12« MB, trdi disk 40 CB, CO RW + OVD, Ce For« 2, 64 M6, JV-OUT, modem. 74.990 SIT LCD monitor, SAMSUNG, SM 152 V Diagonala 15", ločljivo« I 024 x 768, svetilnost 250 cd/m, kontrast 300:1. ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE! Možnost nakupa na 12 obrokov’ 149.990 SIT Osebni računalnik, PCX, PENTIUM 4 2.4 Matična plošča QDi PlatmiX2E* 6A P4 i845E, procesor Intel Pentium 4 2.4 CHz, pomnilnik 256 MB, PC 333, trdi disk 80 GB 7200 ATA TOO, CD RW, Ce Force 4 MX 440, 64 MB, zvočna kartica 5.1 integrirana, modem. 29.990 SIT Monitor, BENQ, V772 Diagonala 17". narečja ločljivost 1.280x1.024 pri 67 Hz, frekvenca osveževanja od 50 do 120 Hz. 1.690 SIT Komplet praznih \u/ CD plošč, PRINCO 25 kosov, hitrost zapisa 48 x 80 min, 700 MB. MEDIAFIN, d- o-o- Trgovina in fina« 031 797 715,031 UGODNA GOTOVINSKA^ do 300.000.00 SIT na U’y ugodna hipotekarna POSOJILA do posoUJi poklifite in »7* "L ' :' Sara ndjB' ITVT li 1 V Merkurjevem trgovskem centru MERKURDOM, Plese 1, Murska Sobota, tel.: 02 53026 30 MERKURDOM ur-NON STOP VEDEŽEVANJE TANJA KURILNO OLJE,. PREMO6 možnosti P^' KURIVO • VESTNIK lahko na večini pošt v « bencinskih servi^ v vseh trgovinah i' P«4ftw u mlormiranlr. 1 L 11 II XI h ill lot 2tu05 $11/0,5 mm n 44-73 18655 Sir/min 3 tud. KtNI • V ŽIVO GARAŽNA VRATA* INDUSTRIJSKA VRATA DVORIŠČNA VRATA • ZAPORNICE DALJINSKI POGONI M. Sobota, Ul. Mikloia Kuzmiča 13 tel: 02/53 51 13 Maribor, Dupleška c.10 tol : 02/430 0 141 BETONARNA PETELIN: PE G. RADGONA PE PUCONCI tel.: 02/56 43 060 tel.: 02/54 59 590 Pisarna tel.: 02/22 96 570 BETON IN BETONSKI IZDELKI INDUSTBIJ®^^ TRIDOM Robert Sima, n« 031 290 228 . sestico do nagrade Štiri sobote zapored, 6., 13., 20. in 27. septembra 2003, bo med 11. in 12.30potekala nagradna igra, v kateri bomo metali kocke za lepe nagrade. Pogoj za sodelovanje so kuponi z žigi, ki ste jih zbrali ob predložitvi računov iz Europarka v višini 10.000 SIT ali več v tekočem tednu. Potem potrebujete le še nekaj sreče in darilni boni Europarka bodo vaši. S pravili se seznanite pri informacijski pisarni Europarka. - Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov NSW - 28. avgust 2003 NAPOVEDNIK 0 Spored na radiu Murski val 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz i' ftrr h, - 05 00 Vedro v dobro jutro, Si-gladu Bojan Kos (vreme, ceste, vic, K p! i'''P W Mariborsko pismo, Asja Matjaž -fis-M ° aktualnosti - °? 00 Poročila - 09.10 L H Relax - 09.45 Kultura in šport ob kon- ■T™ Ih (KI Poročila - 10 05 Obvestila - 10.45 ' 1 * H 15 Zamurjenci, ka- ■ 1 Radiča. Džoužija, Berte in Marka -K^^BBC - 12 05 Obvestila - 12.30 Od '111' Poročila - 1315 1 oseba ed t. •'* ' ''lijmo vam. nova glasba -^'s' H« C«,’ . w minut i:i °^mcv* •n poročila Brstih - |- n, i 4 Im . '17 30 Murski L IH Al F*’*!« Glasbene ' IJV Mladi val TT*”* Timotej r” počitniška - 20 00 Ugasni televizor, Prre prostore! - 24.00 SNOP ^unt - 05.00 Dobro jutro v soboto! 09.15 Poletna sobota - 10 00 Po ‘Mih ' " Obv«tila - 10.30 Pomurka - 11 00 k ti,, 1 * Potepajte se z nami - 11.45 Me- °dda,a ' 12 00 ‘ ■a. n " 12.30 Nagrada tedenskega spon-1(5 00 Poročila -p rbi ednine- * 14 05 U ' ’^15 Oddaja 1530 I ’•Hu"’1 JP<>rocila- l^ek ^če- ^^avi - 20.00 Slovenija, od kdaj lepo- ^liOp'41 zabavne in nagradne igre - c * K /144, C st“ - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz narodnozabavne glasba našega srca i '^it ” '',|v P,lr" Fin^a iMa i, t nai - Vitezi celjski Strici " C’Mhr. Marička - Goter 1'1 Slovenec - Show band Klobuk Ans Viharnik \JJ°bmurske K***" \' 2 metra pomladi a#chett Rciishy jX?'11’-IM,.,,., n.,,, strani - Gnila jajca [ T ( prav’ strup - Blanka Keršič M ’Muh00®asb,'nc- založbe Mandarina o./ '1,le Prejme Tadeja Gregorlnčič, . ovJ°. Glavna 32, Beltinci. 'i Ln‘ »asi* do ponedeljka, 1. septem-\ Murski val. Ulica arhitekta No- ursk» Sobota za glasbene lestvice. Delimo vstopnice za kino Kupon št 35 - odgovore pošljite do torka, 2. septembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arti. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: delimo.vstopnice@email.si Arnold Schwarzenegger kandidira za guvernerja Kalifornije, našo nagrado pa prejme Judita Škodnik, Gederovci 22,9251 Tišina Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Koliko delov Terminatorjaje bilo posnetih doslej? s NEDELJA, 31. avgust - 05.00 Vedro v nedeljsko jutro - 07.30 Panonski odmevi, oddaja o porabskih Slovencih (Silva E6ry) - 08.00 Misel in čas, duhovna misel pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamurjenci -09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10 30 Nedeljska kuhinja: Naj... domačija, prenos iz Črenšovec www.murski-val.com, gumb Kontakt v živo in 537 17 10 - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce (Silva E6ry) - 13 30 Najiepse želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.15 Na narodni farmi: izbor narodnozabavnih skladbic -(Oddaja BBC) -20.00 Lujzekova nedeljska ordinacija - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 1. september 05 00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous) - 07 40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Oaj, kak san zliifto (analiza sobotne tekme) -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18 00 MV DUR - 19 00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Domača plošča, gostovanje pomurskega glasbenika - 21,05 nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 2. september - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Specialiteta tedna - 11.00 Poročila - 1 h 15 Kratki stik - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila- 13.15 1 oseba ednine - 13 30 Helios - 14.00 Poročila - 14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17 20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Nevenka Emri, Anica Kološa, Bojan Rajk) - 19 00 Poročila - 19.15 Eti ta je muzika-20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP r > . SREDA, 3- september - 0$ 00 Vedro v dobro jutro -07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča -10.00 Poročila - 10,05 Obvestila - 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Trn v peti, vrnitev Nataše Brulc Šijlar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12 00 Poročila BBC 12.05 Obvestila- 12 15 Putra 12.30 Intervju - 13.00 Poročila -1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Igrajte se: z mislijo, izvirno uganko, povejte glasbeno željo! - 19 00 Poročila -19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko morski val, mediteranska glasba, nagradne igre, Simona Špindler- 24 00 SNOP ČETRTEK, 4. september - 05.00 Lepo jutro v družbi Nataše Brulc Šiftar in Dejana Fujsa - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09 15 Kuharski nasvet Branka Časarja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Mali oglasi - 11 00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12 05 Obvestila - 14 00 Poročila - 1315 1 oseba ednine - 14 00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24.00 SNOP Kino Kupon za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Pošilja Lepe želje Rojstne dneve praznujejo: Tina Bunderla, Damijan Skerlak in Darinka Bokan. Iskrene cesti ’ tke, trdno zdravje, predvsem pa veliko ljubezni - člani ŠD Šulinci. Dragemu Frančku Kolariču iz Bučkovecpri Mali Nedelji prisrčno čestitamo ob visokem jubileju in mu želimo trdno zdravje ter kličemo še na mnoga leta - vsi njegovi domači, tudi iz Los Angelesa in Gradca. Tretji rojstni dan praznuje draga sestrica Kornelija Zelko iz Črenšovec. Čestitam in želim, da bi bila v svojem otroštvu vesela, zdrava in srečna - Valentina z domačimi Sestrici Korneliji, ki praznuje tretji rojstni dan, želim vse najboljše in da bi bila vse življenje srečna - sestra Klementina Dragi mami Rozaliji Voršič Želim vse naj lepše ob njenem rojstnem dnevu - sin Silvo z Lidijo. Petinšestdeseti rojstni dan je praznoval naš dragi sorodnik Koloman Dervarič iz Bodonec. Iskreno mu čestitamo in želimo, da bi bil zdrav in vesel ter da bi še naprej uspešno kmetoval -sorodniki iz Domžal. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij .. ia račun pri Ljubljanski baaki: 023404019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO’ Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Murska Sobota Četrtek, 28. avgusta: ob 18.00 ameriška komedija Podri jo, mrho francosko, ob 20.00 ameriški znanstvenofantastični akcijski film Hulk Petek, 29. avgusta: ob 18.00 Hulk, ob 20.30 Podri jo, mrho francosko Sobota, 30. avgusta: ob 18.00 Podri jo, mrho francosko, ob 20.00 Hulk Nedelja, 31. avgusta: ob 18.00 Hulk, ob 20.30 ameriški znanstvenofantastični film Terminator 3: Vstaja strojev Ljutomer Sobota, 30. avgusta: ob 20 00 nemška mladinska komedija Tečnoba v hlačah Nedelja, 31. avgusta: ob 20.00 ameriška akcijska srhljivka Prehitri in predrzni Gornja Radgona V mesecu avgustu 2003 predstav ne bo! Koledar prireditev * koncert MURSKA SOBOTA V sredo, 3- septembra, ob 21. uri bosta v M1KK-u nastopili skupini Bilge Pump (avant/post/ rock) in Brown Owl (post/punk/rock) iz angleškega mesta Leeds BELTINCI V soboto, 30. avgusta, bodo na Mladinskem festivalu v parku nastopile skupine Zaklonišče prepeva. Boardwalk Casino, Avantgarda in InSane. LENDAVA - V soboto, 30. avgusta, ob 18. uri bodo na festivalu Adijo poletje nastopile skupine: Illusions, Juff, Clone Age, Polona & Gušti, Big Foot Mama, Prijavo kazalište ter DJ Berti. - V petek, 29. avgusta, ob 19. uri bo nastopil v športnorekreacijskem centru hotela Lipa madžarski pevec Lajcsi Lagzi v programu Slovo od poletja. IVANCI V nedeljo, 31 avgusta, ob 16. uri bo pri kapeli koncert vokalne skupine Bel Canto iz Murske Sobote. DOLNJA BISTRICA V petek, 29- avgusta, bo v disku Fortuna soboška skupina D’Kwaschen Retashy proslavila svoj 100 nastop. DOGODEK LENDAVA Od 20. avgusta do 10. septembra bo na grajskem dvorišču in v notranjosti gradu Mednarodna likovna kolonija Lendava, ki se je udeležujejo umetniki iz Turčije, Madžarske in Slovenije. Predstavitev ustvarjenih del bo v novembru LIPOVCI V petek in soboto, 29- in 30. avgusta, se bo pri vaškem domu zgodil Festivalček mladih ustvarjalcev Lipovci 2003 Petek: 16.00 Delavnice (gledališka, likovna, ročna dela), 19.00 Predstavitev mladih glasbenikov in plesalcev; Gledališki prizorček, 20.00 Nastop glasbene skupine Feeling. Sobota: 18.00 Karaoke; Rajanje z Bicojem. HODOŠ V nedeljo, 31- avgusta, ob 11. uri bo v dvorani občine razstava XIII. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. GRAD V nedeljo 31 - avgusta, ob 13. uri bo v prostorih gradu razstava kulinarike krajinskega parka treh dežel, kasneje pa sledi nastop Jasmina Stavrosa. PEČAROVCI V nedeljo, 31 avgusta, bo otvoritev gasilskega muzeja. PREDAVANJE BOGOJINA V petek, 29. avgusta, ob 20. uri bo v dvorani kulturnega doma potopisno predavanje Po poteh Marka Pola avtorja Oskarja Habjaniča iz Murske Sobote. FILOVCI V soboto, 30. avgusta, ob 20. uri bo v vaško-gasilskem domu predavanje Zemlja pod našimi nogami arheologa Branka Kerma-na. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. V preddverju grajske dvorane je na ogled fotografska razstava fotoklubov iz treh mest: Ingolstadta, Durdevca in Murske Sobote. V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Biseri sveta avtorja Boštjana Kačičnika. LJUTOMER V Domu kulture je na ogled razstava Sto let organiziranega športa v Ljutomeru. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do septembra na ogled razstava In Passing enajstih umetnikov iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, ZDA in Bolgarije. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Ptdietfe n tnhmhanje.9-< Ul. a. Novaka 13, Muiska Sobota ZADNJA STRAN 28. avgust 2003 AVGUŠTIN Podelitev priznanj K EMA ZAMURJENCI ljubljanska banka Domače dobrote Podružnic« Pomurje Ansambel STRICI Zanimiv tabor za osnovnošolce na OŠ v Crenšovcih kolesu idbinec- znani gra- Iskali« so energijo vanbk^vici Učencem seje zdelo delo v taboru zanimivo in koristno. Foto: Zdenko Temlin fin a n Zlati ribici Štrkovl varčna v in številka ulica Pomota II pošta On pa: »Ribica, ne seri Pri kosilu datum Naročnino želim plačevati [obkroži]: Ob naročilu dobite a} po položnici - letno b) po položnici - polletno c] po položnici - trimesečno 1. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 23 minut, zašlo pa ob 19. uri in 40 minut. Dan bo dolg le malo več kot 13 ur. 3. sep tembra ob 14. uri in 35 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. gejzir, r Mim* 1 nalkev Soboška p-ino l^1 sub*^w kaminu k Znam imenu voljni Z' krat šei Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. V temi kinodvorane se strastno poljubljata starejši moški in mnogo mlajša gospodična. V navalu strasti gospodu pade lasulja. Še vedno v strastnem objemu z eno roko išče lasuljo. Z roko zaide pod mini krilo. »Tu je, tu je,« zašepeta gospodična. »Vraga je tu,« zaškriplje gospod z zobmi, »moja ima prečko na desni strani.« Sinek pri kosilu vpraša očeta: »Ati zakaj sl se poročil z mamo?« Oče ves jezen vstane od mize, pogleda ženo in pove: »Vidiš, zdaj že malemu ni več jasno!« ki bo znani na HALASOVI domačiji v CRENŠOVCIH, Za logom 18 »Plavam, ko naenkrat zagledam trnek in na njem slastega črva. Kot vedno, ga želim čimprej pojesti.« »Pa najbrž nisi Od tega debela.« »Počakaj, da ti povem do konca. Tako me naenkrat ulovi Haso. Kot običajno mu povem: Naj ti izpolnim tri Na osnovni šoli Franceta Prešerna v Crenšovcih se je prejšnji teden zbralo petnajst učencev osnovnih šol iz Dobrovnika, Črenšovec, Lendave, Odranec in Velike Polane, ki jih je zanimala vsebina prvega tabora z naslovom Energija, kje si. Njihovi cilji, ki jih je posebej opredelil vodja tabora Vlado Žalik (ob sodelovanju mentorjev Zdenka Temlina, Jelke Pal, Boštjana Škafarja in Karmen Škafar), so bili, ugotoviti, kako poteka pridobivanje energije s pomočjo vode, vetra in sonca, ter spoznati možnosti varčevanja z energijo. Ob tem so si zadali tudi nalogo, mlade poučiti in jim dati znanje o alternativnih virih energije in o možnostih varčevanja pri njeni uporabi ter tudi nadgraditi znanje učencev, ki so si ga pridobili v Šoli, s praktičnimi primeri. In kako je vse skupaj potekalo? Potem ko so se nekoliko bolje spoznali, so se podali na pot Se srečata zlati ribici. »Joj, kako si zredila. Kaj se ti je zgodi pokušino no izbirajo spoznavanja najbližjih energetskih virov - na Staro Goro, kjer stoji mlin na veter, v Veržej, kjer poganja mlinsko kolo reka Mura, in k bistriškemu mlinarju Kolenku, ki uporablja električni tok iz omrežja, bili pa so tudi na taborjenju pri potočnem Cope-kovem mlinu v Mali Polani. Sledile so teme o varčevanju z energijo na splošno in v gospodinjstvu, življenju v vodi in posledicah onesnaževanja industrije ter delu Astronomskega društva Krnica. Ob pomoči staršev udeležencev tabora, nekaterih obrtnikov in drugih posameznikov (bilo je šestnajst zunanjih sodelavcev) so izdelali tudi učila, s katerimi so izvajali določene meritve. Vse to se je zdelo učencem zelo zanimivo in koristno. »Prihodnje leto bomo spet organizirali podoben tabor z nekaterimi novimi temami,« je ob koncu vidno zadovoljen povedal Vlado Žalik. ime in priimek: Na Gorenjske"1 še živijo, ker soP renski banki. vini Ll^ji^ tudi njeni vo . plačan nekoč bem center. poštna številka: davčna številka štiri izvode časopisa brezplačno. Krnski povila be moravskih samo še »N m-'-'" - ioontr»|en* ; ki lZcasadrugev Ficko. -^Siliti NAJ... DOMAČIJA 2003 v nedeljo, 31. avgusta 2003, ob 14. uri Radgončanu namesto n , tako ir*1* w šujejo- . Ker poslan«h a|, J no jasf1 ° p wga drral za • ''S-W nrvo resno P* . sn j ; BS«»' / nrvi '-ah' Pomota Učiteljica vpraša učenca: »Kaj pomeni to, da včeraj pomotoma nisi prišel v šolo?« »Ko sem se zjutraj zbudil, sem namesto okna odprl omaro. Bilo je temno, pa sem šel nazaj spat.« Vic poslala: Sandra Sobočan, Brezovica 36, V. Polana Lijiomnr.kf" »i.y ■ ; ie X“'A' ato^ Ščavnice, 0nOldWsir- J Pozornost novemu naročniku: previel"' 1 ind r dn^' klet- Muirs' Lendava,k|) VESTNIKOV KOLEDAR TONDACH NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); 28. avgust, četrtek 29. avgust, petek, JANEZ 30. avgust, sobota, ROZA 31. avgust, nedelja. RAJKO 1. september, ponedeljek, TILEN 2. september, torek, ŠTEFAN 3. september, sreda. DORA Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 27. avgust 2003 država ožii. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 234,2350 234,9398 235,6446 Hrvaška HRK 191 1 31,3983 31,4928 31,5873 Madž HUF 348 1 0,9131 0,9158 0,9185 Švica CHF 756 1 152,2193 152,6773 153,1353 V. Brit. GBP 826 1 338,8326 339,8522 340,8718 ZDA USD 840 1 216,6636 217,3155 217,9674