— 86 - Učenca gresta na tuje. Vesela igra za otroke v dveh dejanjih. (Priobčila M. Stegnar 0 s o b e : Franee, ^ . T ' } ucenca. Lenart, / Ogljar. Učitelj. PEKVI PEIZOE. (Igra se verši v sobi. France sedi sam za inizo pri odpertej knjigi.) France. (Zapre knjigo ter vstane izza mize.) Kako prelep potopis, ki ga sem bral v tej knjižici! Prav za prav bi moral izdelati računsko nalogo; pa kaj naloga? rajše prebiram o Afriki in Ameriki. Oj kako rad bi videl široko morje in parobrode, ki plavajo tja v tuje dežele! Da bi vendar že skorej dorastel in mogel iti po daljnem svetu! Treba bi mi ne bilo učiti se računice, pisanja, risanja, slovnice in poleg tega še cel6 nemškega jezika, ki ga tako težko loinim. lloj prijatelj Lenart mi je nedavno iz šole doni(5v grede zaupal, da inisli po-begniti na tuje, in to zategadelj, ker ga ni dneva, da ne bi bil kaznovan v šoli. DKUGI PEIZOR. Lenart (pride skozi duri). Dober dan France! Ali si sam? France. Kakor vidiš sam sem. Moji starši so ravno iz doma. S čim ti morem postreči? Lenart. Z ničenmr, ljubi moj! Prišel sem le, da se ti potožim, kako nesrečen sein vendar jaz. Učitelj mora posebno piko imefci name. Le pomisli, včeraj sem bil kaznovan, predvčerajšnem tudi in denes sem bil zopet zapert. In kaj bode jutri? gotovo me čaka zopet kaka nova kazen! Tega že ni kraja niti konca. France. To je pač žalostno, dasiravno si vsega tega največ le sam kriv. Lenart. Veš kaj naredim? — Jaz pobegnem. France (radovedno). I kam pa? Gotovo k strijcu v Rovte. Lenart. 0 ne! dalje bodera šel po velikej cesti naravnost v Planino. I ! -87- F r a n c e. Kaj, v Planino ? ! i Lenart. Da, da, v Planiuo in potem dalje proti Terstu. France (čude se). Proti Terstu, kjer se vidijo velike ladije na morji? Lenart. Tak<5 je! Veš kaj, ljubi France? — Pojdi z mano; idiva skupaj po daljnem svetu! Ali tiho; ne izpregovori niti besedice nikomur o najinej naineri. Pobegniti hočeva skupaj. France. Ke umejem te. Povej vendar bolj razločno kam? Lenart. I nu, jaz mislim v Aineriko, kjer ferfrajo krasni metuljčki in se najde toliko prelepih morskih školjk. France. Kjer v velikih družbah po drevji plezajo pisane papige in sinešne opice. Da, da, tudi mene mika tja; ali iz vsega tega ne bode nič, dragi moj Lenavt. Le pomisli, da morava še v šolo, in da v štirnajstib dneh bode javno šolsko izprašavanje. Lenavt. RaVno zato pa tudi pobegneva v Ameriko. Potem se nama ne bode treba učiti in pripravljati za skušnjo. Tudi delati nama ne bode treba, ker v Ameriki delajo le sužnji. Videl boš, da kmalu postaneva bogatina, pa si kupiva konja za ježo. Franee. Ljnbi moj Lenart! Pač rae vse to navdaja z veseljem. Oj Amerika, Amerika!-------Ali poinisli, Amerika je daleč daleč čez rnorje! Lenart. Nikar se no boj! vsaj ne pojdeva p&i. V Terstu se prikupfva mornarjem in vzeli nas bodo na ladijo. Mornarji so dobri ljudje in malo pro-storčka nana bodo že dali, da se odpeljeva po morji. France. In videla bova morske some, velike morske ribe in korale. — Ali stoj, preljubi moj; kje pa dobiva novcev za potovanje ? Lenart. Koliko imaš ti v svojej škrinjici? France. Dva srebernjaka. Enega mi je dal moj kerstni kum, druzega sera dobil pri sv. birmi. Lenart. In jaz imam osem dvajsetic, ki se svetijo kakor solnce. S temi uovci prideva lehko daleč. V Ameriki pa novcev tako ne potrebujeva, ker tam bodeva zastonj jedla sladke mandeljne, subo grozdje, dateljne in smokve. Vse to sadje raste tam ob cestah ia na germovjih. France. 0 kako mi serce bije! Že v duhu vidim široko inorje, lepe in visoke palme, različne živali, žlahtno kamenje in vsakoverstne školjke, katerih si bodem polno škrinjico nabral. — Poslušaj me tedaj, Lenart! (Pritisne ga k seti, pogleda okolu sebe, ako ga niliče ne vidi, potein iau tiho na uho pošepta) pripravljen sem s taboj pobegniti v daljno Ameriko. Lenart. Dobro tedaj! Ali kmalu morava oditi. Veš kaj? iŠe denes! - Koj! France. Mislim, da se ravno tako ne mudi. Lenart. Glej, vreme je denes kakor nalašč za potovanje. Plaaiaa ni daleč od tukaj, kakor sem to videl na zemljevidu. Zvečer sva že lehko v Pla-nini in jutri se podava dalje proti Terstu. France. Kako vesel sem, da se bodo moje želje izpolnile. 0 da bi vendar že bil v Terstu; tam, kjer plavajo vojne ladije po širokem jadranskem morji. — Kaj ne, Lenart? po poti se bova pa pogovarjala o zlatih kčpah, smešnih opicah, fazanih in o lami, kakoršno je imel Eobinson v svojej koči — Lenart. In o raznih uruzih rečžh, kar nam bode ravno prišlo na misel. oe — Ali pazi, to te prosim, da se ne izdaš ter tiho smukneva iz doma. — Zdaj te pa morain malo zapustiti, kmalu pridem nazaj. Med tem pa pripravi svoj zveženj in palico, da se nama ne bode treba obotavljati. •' France. Kaj pa čem vzeti saboj? Leaart. Vzemi eno čisto srajco in dvoje nogavic. — Podvizaj se! za četert me sem zopet tukaj. Z Bogom! (poda mu roko.) (Pri vratih se zopet nazaj oterne rekoč): Ne pozabi shranjenih nOVCev VZeti saboj. ^Odide.) TRETJI PRIZOR. Franee (sam). Juhe, to bode veselje! Potoval bodem v daljni svet, če-sar sem si že davno želel. — Ali moji dobri starši? Kaj poreko neki, kedar me bodo pogrešili? — Videl boin Terst, vozil se bom po morji; morda tudi vihar nastane, ki bode ladijo metal sim ter tja po morji. — Po noči bo sve-tila luna na nebu; kak prijeten pogled po morji! — Da, da, jaz grem. Tukaj je srajca in nogavice (vzame je iz omare). Povezati je moram v zveženj! (Spravlja oboje v razgerujeno ruto.) 0 kako čudno mi je pri serci! Da bi uas le nihče ne zapazil! — To knjižico vzamem tudi saboj. — Glejte, kmalu bi bil novce pozabil, ill ti SO vendav glavna stvar. (Gre po svojo puščico, vsuje denar na mizo in ga prešteje.) Tak'5, VSe je prav; zdaj pa le v zveženj! (Zavije puščico v zveženj.) Kak zemljevid bi nama bil tudi potreben. Vzeti ga moram, da bova gledala, kje leži Amerika, da ne zaideva na poti. (Poišoe zemljevid in ga spravi v zveženj.) — Škornje so tudi poddelaue; ravao prav, da nii ne bode treba tako kmalu za-nje skerbeti. Julie, to bode veselje! Živijo Aruerika! (Skače sim ter tja po soti.) ČETERTI PRIZOR. (Lenart nastopi z umazano srajco, klotuk ima na glavi se širokimi okraji, zveženj na herbtu in dve veliki palici v roki.) Lenart. Tukaj-le sem! Živa duša me ni videla. Prinesel sem tudi tebi popotno palico. Ali si že napravljen? ,, Franee. Vse je v redu! Lenart. Pojdi še v kuhinjo in vzemi nekoliko koruna; pekla ga bova na poti. (France odide.) Leiiart (položi zveženj na mizo in ga popravlja). Tako! bolj terdd ga je treba povezati, da mi kaj \en ne izpade. Nu zdaj je vse dobro. — To bode jutri gledal učitelj debelo, ko me ne bode v šolo. Starši ine bodo pač iskali, pa — ne morem pomagati, jaz bodem že daleč iz doina. Kruha imam, hvala Bogii, in tudi osem dvajsetic je dobro shranjemh v zvežnji. F r a IIC e (prinese pohio skledo koruna). Tukaj je korun. (Spravljata ga v zvežnje.) Lenart. Skoči še po malo soli, da si bova kovun solila. France. Kmalu bode tukaj. (Odide v kahinjo.) Lenart. Dobra bi bila tudi kaka klobasa. Pa vsaj jo lehko v. Planini kupiva. Nekaj sira imam tudi v zvežnji, ta se aama bode prav dobro prilegal. France (pride iz kuhiDJe). Tllkaj je sol. (Sprav]ja jo r zveženj.) — 89 — Lenart. Zdaj pa le urno! (pomaga Francetu zveženj čez rami zadeti). Na, tukaj imaš palico! Franee (napravljen). Oj Lenart! to je meni nekako težko pvi serei. Lenart (suue ga). Ti si mevža a ne korenjak! Zdaj ko je treba odriniti, začel si se pomišljevati. A16, al6! na noge! Palico v roke in zveženj čez ranio. Hitiva, da prideva poprej v Ameriko. France (postane bolj pogumen). Naj pa bo! (Vdari Lenartu v roko.) A16, prosta sva! Lenart. In šola je na kSlu. Kazni ue bojira se več in tudi nalog ne bode mi več treba pisati. Tega sem si že davno želel. — Nu, zdaj pa le poj-diva, da naju kedtf ne zapazi. Starši ne vad<5 še nič o najinem pobegu. Iz Amerike še le jim bova pisala. To bodo gledali debelo. France. Veš kaj? gospodu učitelju pa pošljeva belo papigo. Lenart. Jaz inu pošljein rajše opico, katero naj vprihodnje uiesto mene kaznuje. France. Kaj ne, jutri pa bova že v Tevstu? Lenart. Ako Bog da, vozila se bova že po morji. (Poje): Z Bogom kujige, šola, Tse! Proste imam zdaj roke; Kmalu nese lad'ja me Cez valove in morje! France (poje:) Kmalu svet se nov odpre Pač veselo bo serce, Ko bo gledalo oko Novi svet Ameriko. (Primeta se pod pasho in pojeta skupaj:) A — b — c — d — e — f — g Brate zdaj pa na morje! A-b — c — d — e — f — k Živijo Amerika! (pr»v tiho) '" Amerika! Amerika! (Odideta naglo skozi vrata. — Zagrinjalo pade.) PEKVI PEIZOK. (Gozd. — Na levo oglarnica. Na vsakoj strani kak štor ali kamen. Na desno velik hrast.) Ogljar (pride na levo iz gozda). Bodi Bog zahvaljen, zopet je eno delo pri kraji! Res je, da sem se trudil in potil, pa delal sem vendar z veselim sercem. — Akoravno sem ločen od posvetnega hmpa in prebivam v samoti zeleuega gozda, vendar sem popolnoma srečen in uživara dokaj veselja. Ogljar seni, po-Steno se živim in to mi je dosti. (Poje).- — 90 — Ves teden se trudiin, Če nimam le preveč Ce kdo zanieuje Si žulim roke; Na rami nadlog, Ogljarski moj stau, V nedeljo hladim si Vcrtim so in vriskam Ta nima al serca Glavico, serce. Ce ravno sem vbog. Al nima možgan. (Gre 7 svojo kočo in zapre duri za saboj.) ft'1/: DRUGI PEIZOE. (France pride ves trnden in zdelan ter se vsode na štor na levej strani. Kmalu za njini prido tudi Lenart piav nemarno napravljen; mesto klobuka ima umazano in razt(