Nissan o. Wei str. 3 sunny vas čaka 1 Si rnislite, kako bi bilo, kakšen učinek bi imelo visenie na križu za zgodovino krščanstva in za Zgodovino zahodne civilizacije nasploh, če bi se na križu viseči Kristus na zbadljivke zasmehovalcev odzval drugače, kot se je? Ce bi se z njimi zadiskutiral. fn bi na porogljive opazke, češ stopi s križa, drugim si pomagal, sam sebi'pa ne moreš, začel odgovarjati. Morem stopiti s križa, vendar ne smem, ker se potem ne bi izpolnilo, kar je zapisano. Ce bi takole tožil. Kaj praviš, da se moro spolniti pismo? To praviš ti, ki si delal proti pismu, ki si ga vedno razlagat drugače, kot se mora? Množici se ne odgovarja z besedami, s prepričevanjem, množici se odgovarja z gestami, je rekel Nietzsche. Ko pride čas, je potrebno vstati s križa vsakdanjosti m iti negotovemu naproti, naproti tistemu, o čemer v pismu nič ne piše. ,Mi večina, ki nismo politiki, smo množica. Spet enkrat je prišlo tako daleč, da si mora množica na prva vprašanja odgovoriti sama. Množica množici. Pustimo tukaj ob strani, kako si odgovarja množica, kakšni so mehanizmi tega odgovarjanja, kdo jih sproža in kdo v resnici oblikuje odgovore, ki potem pridejo, kot da bi prišli sami od sebe. V resnici pa so jih množici navdihniti veliki duhovi, beri: veliki prisluškovalci duha ča.sa in tokov zgodovine. Zanima nas, na kaj in kako si lahko odgovorimo mi kot množica. Temu vprašanju se lahko posvetimo, ker je očitno, da stvari po večini vendarle tečejo tako, kot morajo. Ne, to ni fatalizem, ni stepa vera v eshatolo-škost zgodovine, niti i/ sveto poslanstvo parlamenta. To ni I < Nnka Sobota, 25. mana 1933 • Lato XLV • Št. 12 • Cna 75 SIT ZS2 i t mit....: J .s " I ti it še te zimske dlake, potem pa me gospodar povabi v to svojo pločevinasto j pomladnim soncem razgreje tako, da bi lahko v njej pekel jajca. Pa tako bi sredi pasjih dni! Ne čisto pravih sicer, toda vroče je pasje. Se pred dobrim iti prijalo, če bi me povabili kam na toplo, da bi si pogrel premrl pasji život. i® nesrečne živali, njih pa ni nihče fotografiral. Kaj šele, da bi jim u bikci, svinje, žrebeta in piščanci, ki jih pozimi in poleti vozijo na odprtih •^^mtonov...« ssm p- Od 29^ 'VELETRGOVINA GRADBENIŠTVA J. do 2. 4.1993 V GORNJI ^RADGONI ™ sejmu v hali B; I 1 krila hi fiiCKdul. izolacijski trakovi iz | | n«: ^'rnnikf (izdelana za izvoz), apno, j centri;*''' kopalniški program Kotpasan, ’ " •'urjavo in keramične ploščice ^ZNIŽANI , gNLa15a„50L n pogo)i vam v Času sejma "'HO vam v času sejma ^^Nima (K niaterial tudi v prodajalnah: TIŠINA, PETROVCI, | žprrtzovn TISI ^''EZNiN A i^OL. SLAVEČI KURIVO IN \|A fcj Vr\univk> 11'* 1 LES POHIŠTVO IN I železnina BELTINCI, IT I .1. t ' MesTie r I 1 I i i Ne '^OviNA ^^OHidite priiožno^i! Priloga vse o gradnji POLdOaPSKRBA POHITIVA IvEUKAJZBIRAPOHTsTVA! ZAIM pnnSTVA, MMn« ■Tržaik2 65. VEGROS SHOPPING CENTER’ ŠALOIII UMiKJ, MMUS« Ruška 104, tel (062) 10261^ trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 Vse za spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih! Stopiti s križa ponovitev stare bolezni, najbolj znane iz časov vzhodnoevropske povojne »izgradnje«, ko je veljalo, da je potrebno žrtvovati ljudi, mogoče celo generacije, da bi se spolnilo pismo. Zakaj i pisno je, da nas na koncu čaka raj na zemlji. Ne, to ni to. Za nekaj drugega gre. i Poglejmo na kratko neki slovenski zgled. V nedavno objavljenem dnevniku je Ciril Ribičič, eden vodilnih slovenskih prenoviteljev in potemtakem pripadnik družine tistih, ki so tukaj I sami vladali več kot štirideset let, zapisal, kaj vse so skušali t' času prve Drnovškove vlade, ki je bila pravzaprav nekakšno medvladje, narediti, da ne bi na oblast znova prišla desnica. Kako neverjetno, vsaj na prvi pogled. Ali je mogoče, da neki razumnik, kajti to Ribičič vsekakor je, ne vidi nujnosti političnega ritma. Nujnosti, da se obe krili politične ptice nekako uravnoteženo razpenjata v zgodovinski prostor države? Ne vidi I I tega, kar je tako jasno izrekel nekdanji francoski socialistični premier Michet Rocard po nedavnem porazu francoske levice j na volitvah? Rekel je, da je bila največja napaka levičine j politike arogantnost in dolgotrajna ielja po oblasti, po »monopolu na moralnosti. Kdor hoče še in še trajajoča oblast, si prEvaja monopol na moralnost. Tudi če spreminja svoje koncepte vladanja in je enkrat v ekonomskem pogledu bolj sociali-.stičen in drugič spet bolj liberalen. Politično življenje zahteva menjavo ritmov. Na francoskih volitvah je izgubil tudi socialistični finančni minister, ki je vodit čisto desničarsko denarno politiko s trdim tečajem. Vendar pa glejmo! Stvari se tukaj v tej državi postavljajo na svoje mesto. Prva resna kriza druge Drnovškove viade, ki je nastala ob sprejemanju interventnega iakona o plačah, je bolj ----------------------—..............o- ---------i-------■ !-----/ ali manj mimo. Tudi, če ne predvsem po zaslugi prenoviteljskega manevra, ki je zmedel sindikate. Kajti niti slučajno zdaj m čas za poslušanje sindikatov, ker so le-ti po svojem bistvu antigospodarni. Toliko boli .tcveda Usti- ki ne izhajajo iz stanov-sko-cehovske tradicije, temveč iz duha socializma. Sindikati morajo seveda biti antigospodarni, saj bi sicer kapitaEka sla »izcuzala« množice. Toda prav zaradi tega jih je od časa do časa potrebna postaviti v najbolj daljni kot. Skrb za socialno državo mora (odgovorno) prevzeti država Kor trda in dobronamerna vzgojiteljica. Slovenski parlament deluje, kljub vsemu. Kaže, da si bodo poslanci zmanjšali plače in tako pokazali Z gestami. Gre za to, da si z gestami odgovori tudi množica. Stopiti mora s sladkega križa preteklosti in hodili naproti tistemu, o čemer L* starih pi.smih nič ne piše. Zdaj ni čas za diskusijo, čas je za geste. Stefan smej Utrip mejnih 9 mest G. -S Radgone in Radgone M J ll Nafta v vladnih rokah Vesfniko^ ko/edar c 1* VREME V) 25. marec, čemek, Minka 26. marec, petek, Larisa 27. marec, sobota. Rupert 28. marec, nedelja, Bojan 29, marec, ponedeljek. Bertold 30. marec, torek, Bogo 31. marec, sreda. Benjamin Ob koncu tedna bo Pregovor spremenljivo oblačno Če je Ruperta jasno. nebo, bo malega srpana ravno tako. Oblačno z občasnimi padavinami. Hladneje bo. JI m i / / ■ ■ ! \ / / B a^ \\ stran 2 vestnik, 25. tiiarca 1^ II aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ UVBLJ.ANA - Na povabilo predsednika Milana Kučana se je mudil rta tridnevnem zasebnem obisku v Sloveniji italijanski senator Francesco Cossiga, nekdanji predsednik Italije. Sprejel ga je tudi predsednik vlade dr, Janez Drnovšek, s katerim sta se pogovarjala o odnosih med državama, ki so dobri, čeprav so tudi skrajna stališča, ki zamegljujejo pravo podobo. "Visokemu italijanskemu gostu je predsednik Kučan podelil najvišje slovensko priznanje - zlati znak svobode. ■ LJC’BLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle Je sprejel ministrskega svetnika dr. Hansa Mayerja, ki je v bavarskem državnem uradu odgovoren za dvostransko sodelovanje s Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Poljsko. ■ LJUBLJANA - Na uradnem obisku v Sloveniji sta se mudila predsednik samostojnih sindikatov Makedonije Živko Tolev-ski m predsednik sindikata kovinarjev Makedonije Aleksa Kiprov-ski, ki ju je sprejel predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Poglavitna tema pogovora je bilo sodelovanje med sindikatoma, to pa je tudi prva stik med sindikatoma po razpadu nekdanje Jugoslavije. ■ LJUBLJANA - Slovenija in Avstrija sta tudi formalno sklenili nov sporazum o medsebojni odpravi vizumov, ki predvideva možnost, da bodo Avstrijci in Slovenci lahko prehajali državno mejo samo z osebno izkaznico. Sporazum morata državi še ratificirati, zato bo v praksi začel veljati sredi poletja, ■ LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je na posvetu z ekonomisti dejal, da bo leto 1993 odločilno za uspeh gospodarske reforme, uvedbo tržnega gospodarstva ter uveljavitev Slovenije v Evropski skupnosti. Dejal je, da bo vlada vztrajala pri svoji politiki in da ne bo popuščala različnim pritiskom. Ob slovensko-hrvaški meji Nepotrebna nesoglasja Med ljudmi, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji, to pa velja ludi za mejo med Pomuijem (delom občine Ljutomer in Lendava) in Medžimuijem (delom občine Čakovec), je v zadnjem č‘a,vu dokaj napeto. Tudi boj za mejo Najprej so se odnosi skalili med ljudmi na območju Razkrižja in Strigove. ker je večina faranov raz-kriske župnije, h kateri spada tudi del hrvaških vasi Banfi in Jalšovec, zahtevala slovensko bogoslužje in priključitev župnije k mariborski Škofiji. Župnik Siaviček (Hrvat) in turne in Novahovcu (skupaj nekaj čez 200 hektarjev), Ali tu res ni potrebna spremba meje, tako da bi potekala po naravni ločnici, to je po reki Muri? Ko smo se o tem pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta občine Čakovec Antonom Jurincem, kateri zato tudi težave. O njih nam je pripovedoval Franc Šumenja k s Hotize, ki se vozi z brodom čez Muro v vinograd, na njive in v gozd. Ondan mu je eden od hrvaških obiskovalcev očital, češ da preveč .šverca' na njihovo stran Peljal pa je samo stvari, ki jih je potreboval v vinogradu To ga je tako prizadelo, da se večkrat raje pelje čez mejni prehod Petišovci-Mursko Središče, Martin Lebar. gradov, vsi so iz Sloveniji' I graoov, vsi so iz kaj bližnjimi hrvaškimi pa smo na lastne stroške ^| vodovodovno omrežje j^t dovozno cesto, ki je tida pUd , Zdaj predstavniki hrvaške cerkvene PO SVETU ■ TEHERAN - Po vsem Iranu so bile velike demonstracije v znamenje svetovnega dneva Jeruzalema, Duhovni vodja islamske republike Hamnei je prebivalstvo pozval, naj v Cim večjem številu podpre Palestince v njihovem boju proti sionističnemu režimu, ■ BRAT1SLA"VA - Odstopil je minister za gospodarstvo in vodja Slovaške nacionalne stranke Černak, Vzrok za takšno ministrovo odločitev je bilo iinenovanje novega slovaškega obrambnega ministra, ki mu Slovaška nacionalna stranka očita komunistično preteklost, ■ VV.ASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton je med pogovorom s predsednikom Evropske komisije Delorsom izrazil prepričanje, da trgovinske vojne med ZDA in Evropo ne bo, ■ LONDON - Črnogorski predsednik Bulatovič je britansko vlado zaprosil za pomoč pri odpravi ukrepov, ki so jih Združeni narodi uvedli proti njegovi republiki. Britanski zunanji minister Hurd pa Je Bulatoviču povedal, da se o odpravi ukrepov ni mogoče pogovarjati, dokler bosanski Srbi ne bodo podpisali in spoštovali mednarodnega mirovnega načrta o BiH. ■ RIM - Italija pogojuje podporo za sodelovanje Slovenije z Evropsko skupnostjo z vrnitvijo nepremičnin istrskim beguncem. Slovenski zunanji minister Ix>Jze Peterle Je ob tem izjavil, da Slovenija ni pripravljena sprejeti takega načina komuniciranja, kljub lemu pa se bo udeležila prihodnjega kroga pogajanj v Rimu. ■ Z.AGREB - Tiskovni predstavnik Unproforja Je potrdil, da so hrvaške oborožene sile pri Sisku prešle reko Savo in zasedle velik del tamkajšnjega t.i. rožnatega območja. Po mnenju Unproforja gre za grobo kršitev "Vanceovega in Ownovega mirovnega načrta ter resolucij OZN. ■ ANKARA - Vodja turških Kurdov Okalan Je izjavil, da so Kurdi pripravljeni končati 9 let trajajočo vojno, če bo Turčija sprejela njihovo ponudbo za mir in pogajanja. Turški premier Demirel pa je že sporočil, da se Ankara z njimi ne namerava pogajati, ■ RIM - Slovenski veleposlanik v Italiji Marko Kosin je predsedniku republike Malte izročil poverilna pisma in tako postal prvi slovenski veleposlanik v tej otoški državi. Sedež diplomatskega predstavništva bo v RJmu. ■ BEOGRAD - Zunanje ministrstvo tako imenovane Jugoslavije je prek nemškega veleposlanika v Beogradu sporočilo, da je uvedlo vizume za nemške državljane. ■ "VVASHINGTON - Ameriški predstavniški dom je z veliko večino sprejel načrt za spodbujanje gospodarstva, kot ga Je predlagal predsednik Clinton. Za splošno resolucijo, ki povzema poglavitne točke gospodarskega programa, se Je izreklo 243 poslancev, proti jih je bilo 183. Resolucija predvideva predvsem proračunski prihranek v višini 510 milijard dolarjev v naslednjih petih letih. ■ GAZA - "V zadnjih dneh so se zopet zaostrili spopadi med palestinskimi demonstranti in izraelsko vojsko na zasedenih ozemljih. Še dodatno pa Je ozračje naelektreno, ker se Je iztekal muslimanski sveti mesec ramazan, tako da je bil izraelski premier Rabin celo prisiljen za dva dni skrajšati svoj obisk v ZDA. ■ SREBRENICA - Konvoj OZN je vendarle prispel v ta de! vzhodne Bosne. Pripeljal je 175 ton hrane in zdravil. Konvoj je čaka! na meji s Srbijo devet dni, pot pa Je nadaljeval šele tedaj, ko je v Mali Zvornik prispel poveljnik modrih čelad, general Morillon, in osebno posredoval pri srbskih oblasteh, da so konvoju pod njegovim vodstvom dovolile nadaljevati pot v Srebrenico. ■ BRATISLA"V'A - Slovaški predsednik Michal Kovač je sprejel predlog ministrskega predsednika Vladimirja Mečiarja in odstavil zunanjega ministra Milana Knažka, ki svojega mesta ni hotel zapustiti prostovoljno. Spor med donedavnima tesnima sodelavcema Mečiarjem in Knažkom, ki Je bil tudi podpredsednik vlade in vladajoče stranke, je tlel že nekaj mesecev. ■ SUHUMI - Potem ko Je gruzinski predsednik Eduard Ševard-nadze izjavil, da se je med Rusijo in Gruzijo vnela prava vojna, se razmere v zahodni Gruziji, natančneje v Abhaziji, slabšajo. Nad tem območjem naj bi gruzinska protiletalska obramba sestrelila najsodobnejši ruski lovski bombnik. ■ -MOSKVA - Ruski predsednik Jelcin je v govoru prek TV sporočil, da Je podpisal ukaz o uvedbi posebnih predsedniških pooblastil. S tem naj bi odvzel moč parlamentu, ki je še starega sklica, in hkrati zagotovil referendum, na katerem bi se ljudstvo konec aprila izrekalo o reformah in novi volilni zakonodaji. Jelcin je uvede! najmehkejšo različico izrednega stanja, ki pa ga ustava ne predvideva. Prav v tem Je temeljna nevarnost, ki jo lahko izkoristi nasprotujoča opozicija. n oblasti v Zagrebu pa so se temu zoperstavljali in med drugim izjavljali, da je Razkrižje del njihovega ozemlja. Poleg prizadevanj za slovenščino v cerkvi se je tako .vnel’ tudi boj za mejo na tem območju med Slovenijo in Hrvaško Prebivalci Gibine. Safarskega, Razkrižja, Veščice, Koprive in Globoke kajpak niso hoteli niti slišati, da bi jih morebiti priključili k hrvaški državi. Nasprotno pa so si nekateri na območju Strigove prizadevali, da bi spadali k Sloveniji, tako kot je bilo to v letih 1932 do vključno 1946, razen med vojno, ko so ta predel okupirali .Madžari, Zaradi velikega pritiska nanje, označevali so jih za izdajalce, pa so morah skoraj povsem utihniti. Strasti so se medtem nekoliko umirile ali vsaj potuhnile. Kdor pa je bil na Jožefovo na tradicionalnem proščenju v Strigovi, je lahko slišal tudi takšna ali drugačna negodovanja nekaterih domačinov. Spodaj podpisanemu avtorju (Se dve priči) PREHAJANJE ZBLENB MEJE - Pred osamo^ojifvijo SIo-vetiije m Hrvaške so l^ko prehajali Ijt^fc iz ene v drugo republiko domaJs povsod - po vseh cestah, koiovtMJSi «t pešpoteh. Zdaj je <«veda drugače. Prehod čez tako imesoivano'zeleno mejo je dovoljen samo dvolastnikom, kt pa morajo imeti pri sebi uraden (wbnt dokument s fohjgrafijo in potrdilo O dWMtniSfvn pristojnega občinskega upravnega organa. "V tem potrdilu marata biti Številki parcele in osebnega doknmenia, na podfagl kalnega Je bilo izdano potrdilo, pa tudi kruj, kjer je parcela. želene iiieje do posestev dvolastnika je (skupaj z njim) dovoljen tudi družinskim članom in delavcem, ki pa morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Tistega, ki se ne drži teh pravil aj ga delavci organov za notranje zadeve zalotijo pri kršitvi, ptedhg^ v postopek sodniku za prekrške. Doslej so kršitelje večinoma le opozarjali. Do pogo- ■ stih tiegalnih prehodov meje in tihotapljenja (podatek smo dobili na UNZ M, Sobota) prihaja tudi med Hotizo in Sv, Martinom na Muri, kjer vozi čez Muro brod. krat neprevozna, ■ .m plačali vsako lete nemških mark takse Z4 vls' Naša parcela meri in če bi bila letina kat j(i| lahko dobili od 900 do I J vina. Če bi prodali ves P' ^,1 poravnali stroške za ..jrij gnojilo, izdatke za elek'^ in Se marsikaj drugega ut' te takso, potem nara ne i^, skoraj nlČ. Dela pa sp smeli računati. r#I Hrvaškem nesmiselno ini<: Podobno ugotavlja ^.ii drugih vinogradnikov strica, ki so imeli v zvezi' > strica, ki so imeli v zvezi protestni shod, 5c P''^i •, 1'^ skupina terjala na otu-' davi, da posreduje in zanje. Na shodu pa CHIIJV • CIIN/VJV* p-’- ,, vsi odložijo plačilo čen čas in da se f' «11 Uti 3 lil M a prispevki, kot veljajo. ržavljane Sprejeli so ’ fF (Ja njihove vinske 5 ; niso ,kliče za otitnor.; s driavljane. Sprejeli a TIRANA - >'i tridnevnem obisku generalni sekretar zveze Nato Wouijiui. v Albaniji se je mudi! nam je med drugim povedal, da bi bilo res najbolje, če bi mejo ,potegnili’ po Muri, vendar je potrebno prej natančno izmeriti hrvaška in slovenska zemljišča na obeh straneh, da ne bi bila katera stran odškodovana. S tem se seveda kaže strinjati. Če pa morebiti ne bo do- je mimogrede prišla na uho opazka seženo soglasje, se lahko zgodi, da ' ■ ■ — '■ 1^0 hrvaška zastava zaplapolala pri ,sami zajebani Slovenci' ■'Kii,, J; *. Sl f t t Martin Lebar s Hotize (vinogradnik) in Damir Oletič iz Žahnika (občasno pomaga voziti brod) želita, da bi se lahko ljudje tamkaj še naprej srečevali in bili prijatelji kot v minulih letih. Meja bi morala biti na Muri Medtem so se začela med Slovenijo in Hrvaško pogajanja o določitvi meddržavne meje. Te dni smo lahko videli delavce Geodetskega zavoda Ljubljana tudi pri Murskem Središču, v Kotu, na Hotizi, Raz-križju in Se v drugih obmejnih krajih vse tja do Koga, Njihov vodja se je med drugim povzpel tudi na zvonik razkriške cerkve, da je lahko bolje opazoval mejne točke m drugo, kar je naloga geodetov. Po dvodnevnem zasedanju slovensko-hrvaških izvedencev o mejah v Za-grehu pa smo lahko slišali skope izjave, da so doseg)! soglasje o meddržavni meji na območjih "Varaždina, Čakovca, Ivanjca in Krapine (11 mejnih območij). Potemtakem ni spornih vprašanj tudi glede pomursko- medžimurske Hotizi tik ob glavni cesti Murska Subota-Lendava (na dvorišču čemernih izdelkov podjetnika Balažič). Tam mimo vodi tudi pot do broda na Muri, ki povezuje Hotizo 5 hrvaškim krajem Sveti Martin na Muri. Ali se potem ljudje morda ne bodo smeli več neovirano zbirati pri brodu ob Muri, ki je tudi prijetna izletniška točka? Na Jožefovo smo bili tudi tam. Malo pred nami so se odpeljali čez Muro hrvaški policisti, ki so najbrž kontrolirali potnike in obiskovalce. .Pomožni’ brodar Damir Oletič iz bližnje hrvaške vasi Žabnik nam je povedal, da se ljudje z ene in druge strani meje zaenkrat Se vedno dokaj množično zbirajo pri brodu, kjer lahko posedijo, kaj spijejo ali tudi prigriznejo. Večkrat jim pečejo oziroma cvrejo ribe, meso in krom- ALfMZ lEREBiC, predsednik izvršnega sveta SO Lendava; »V zveri 3 tem problemom acm osetmo klical upravo za družbene prihodke občine Čakovec, da bi jim posredoval naše videnje, zlasti pa stališče, da aaši vinogradniki niisiajo tamkaj počitniških hiš, ampak zgolj vinske kleti. Direktoija R’ bilo, njegova namestnica pa mi je odvrnila, da so po itjihovem zakonu tietiase-Ijene stavbe ,kuče za odinw’ m da so torej naši protesti jsraan. Kljub vsemu smo popisali skupno pritožbo tn izjavo ter |o v petek odnesli v Čakovec. Ze prejšnji ponedeljek pa sva se o tem pro- blemu pogovarjala tudi s predsednikom IS občine Čakovec Anto- nom Jurincem, kt je bil na obiska v Lendavi. Med drugim šem mu povedat, da bo naša občina oziroma Slovenija morala sprejeti povratne ukrepe, če ne bo prišlo do sprejemljivega dogovora. V tem primeru bo prizadetih Se več njihovih lastnikov vinogradov pri nas. saj smo ugotovili, da jih je samo v lendavski občini okrog 200. Mtsogi so si celo na črno postavili vinske kleti.« mejne ločnice. To je vsekakor dobra novica. Najbrž pa bo v praksi vseeno prihajalo do problemov Najtrši orehi bodo vsekakor tako imenovani hrvaški jeziki na delih ozemlja, ki segajo čez Muro, in sicer pri Hotizi, Kapci. Kotu, Gaberju, Lakošu, Petišovcih in Murski šumi (skupaj okrog 900 hektarjev zemljišč), pa tudi slovenski jeziki. ki segajo čez Murt? pri.Lpp- i šini. Pekienici. Miklavcu. Pod- pir. Obiskovalci se vozijo z brodom zdaj na to. zdaj na drugo stran, običajno pa je živahnejše na desnem bregu, kjer so manjši gostinski lokal, studenec s hladno vodo in Se kaj. Če bi se strogo držali pravil gibanja v obmejnem prostoru, pa bi tja lahko prišli s hotiSke strani samo tisti, ki imajo potrdila, da so dvolastniki, kajti ta predel,- na obeh straneh Mure - je pa ozemlju hrvaške države. Včasih imajo lU- prav tako s Hotize, pa doslej še ni doživel kaj neprijetnega, čeprav se zelo pogosto vozi z brodom. Ni pa seveda tako, kot je bilo pred osa-mostvojitvijo Slovenije in Hrvaške, saj ne sme Čez Muro, če nima s sabo potrdila o dvolastništvu Kot se še dobro spominja, pa je bil glavni tok reke Mure nekoč 300 do 300 metrov bolj proti Hotizi, tako da je bila tedaj brodarska hišica celo na slovenski strani Strugo so spremenili z regulacijo. Martin je tudi menil, da ne bi smeli dovoliti, da bi se ljudje ob meji sprli, ker to ne bi bilo dobro za tnkogav. Tudi Damir je menil, da se mora prijateljstvo ohranjati še naprej izvodni objekti, saj j’"' 'I Oderuške takse ali nacionalizacija? Medsebojni odnosi med ljudmi ob meji in tudi širše pa so se spet zelo poslabšali te dni, ko je Hrvaška (njihove uprave za družbene prihodke) poslala večini slovenskih lastnikov vinogradov oziroma vinskih kleti na njihovi strani odločbe za plačilo taks za zgradbe za dopust (,odmor’), počitniške hiše (,udma-rališta'), cestna motoma vozila in plovne objekte. "Višine taks so namreč tako visoke (od 500 do 2.0(X) nemških mark v protivrednosti hrvaških dinarjev), da se je marsikdo prijel za glavo. Najbolj pa sc zdi našim vinogradnikom krivično in nestrokovno, da so njihove vinske kleti označili kot ,zgrade za odmor’, saj to vendar ni res. Tako rekoč nihče jih ni zgradil za to. da bi hodil tja na dopust, ampak uporabljajo bivalne prostore le tedaj, ko morajo kaj postoriti v vinogradu, pa vmes posedejo, da kaj prigriznejo in spijejo, kleti pa imajo seveda za shranjevanje pijače in orodja. DRAGO IHDERMAN iz Gor- nje Bistrice: uNaŠ vinograd je te nekaj metrov od mejne črte med Slovenijo in Hrvaško. Tudi mi smo si seveda pred leti postavili klet, nad njo pa je okrog 30 kvadratnih izvuuiii uijj<;mi. ’“jj i za tlelo (kletarjenjej. ustrezni občinski J pri miHMiistvu za * iiiif Republike Slovenije, ( občinskih organih ® Kot nam je poved a - ' Ilir,. 7 imrave jjfi za t Diru z davčne uprave j dava, sama en hrvaški .u tj plačuje takso -ima v lendavski občijn, , le 1 ..500 tolarjev - ^4 h druge lastnike ' pa 50 bivalni prostori J kvadratnih metrov, pa j ! ima v kvadratnih metrov, pa ■ • j Podobno kot v so se zgrozili nad I čilo taks tudi vi i ni treba plačati. Jetit)'; i.*)) plačati, to pa ni. fe 11 k u ..- -J) Iv Ne Pti( ^1 Iti tia h “L .S- Vinograd in vinska klet Hidermanovih r.a RHzkriš)“^*,g^/' Zfl 29 kvadratnih metrov bivalnih proMorov naj hi 478JMH) hrvaških dinaijev takse. Potem se vinog’'^^^ imeti. metrov bivalnih prostorov, ki jih uporabljamo za krajši počitek med delom. Zelo redko pa se zgodi, da bi tam ludi prespali, kaj Šele, da bi bilo to naše dopustniško mesto. Za zgraditev kleti smo si pridobili vsa potrebna soglasja in dovoljenja na občini Čakovec in sprva smo morali plačevati tudi prispevke za njihove komunalne storitve, čeprav nismo bili deležni i^obcne. Skypaj Jiugiiiii lastniki tuk.iisiijili vino- l| da hi mu imetja r- . I- ,«ilC . s ................ ".i® večina zauuni— ,]cr ,'441 (manj kot oderuške m l-slovenske objektov pts"^ za izboljšanje *, Določala. ,, , I . Jtllzl * . ..til Res je. da ■■■ nje gospodarsl^^ večina zaposl^'’^.^,!:); položaja ■J {Ikn^ naenrd^i^^ Besedilo in 19^ marca 1993 stran 3 J 1»^ '4 aktualno doma Pomurje brez vizije Milan Kučan je »srednji del svojega obiska ''^ala na razmisleku o prihodnosti pokrajine, kije razvoja. Trend se nadaljuje tudi po ** 'a Politlrn "r najodgovornejšim delom gospodar- dodelan^ ®hte Štirih pomurskih občin je bilo očitno, da elita 'Odnosi*^ velikega navdušenja za razmislek biua ii(t» J P*^t>iJnosti < "lavi ni nokn "J™"' preunusnn v siovensKi H* "*>«na inPredsednik tokrat ni skival svojega lokalpatri-^'‘1 "jvgove predstavami rojakov o prihodnosti tudi " pokrajin, pred očmi javnosti ni mogel preriti. .'^sednik J!S ‘i' sveta ob Muri in njenih prednostih v slovenski kratkoročni ukrepi, strategija razvoja pa mora čim prej priti v skupščinske klopi in po sprejemu jo bo morala upoštevati vsakršna vlada. Madžarska danes uvaža mleko in Miro Steržaj glede na razmere v mlekarstvu ne izključuje tega tudi stično govoril o pomurskem turizmu. Letos naj bi presegli 500 tisoč prenočitev in iztržili do 40 milijonov mark. Največje ovire turističnemu razcvetu pokrajine so prometna infrastruktura, sedanja posojilna politika in onesnaženost okolja. Za Štefana Hajdinjaka je osnovni problem gospodarska struktura. Po njem kmetijstvo ne more biti vlečni konj, pri- ložnost so le izvozne dejavno- ^edsednik "sl nad Soslovi območne zbor- 9'8“* je potar- f^]i,nez3 rsa, kot so ste- f 85«» ^aanjšan obseg za 12 odsiot- h tf' proizvod-Doseda- SnLjvani; ni .. •* |B v novih razme- ‘'is« inflih. Tudi dilcmr. skupni r*' Voh"?'?'' «ploih po- ■*’. 'aies.iL ’ to v sedaniih v ii-'* J" povezavah, sedanjih ■r laCTnju inb '> pri Z v^POtle^^nr.J P® 4 “^jSe liiiH^ ■ najodgo- iir-J# K3j ^1 w. J*? sti. 'n neza thimo zaradi tiezainteresirano- ^•a*ič i, rul slo- r Slovel W bilo Po-površin, B*! ??■ zelenja- 'u dopo nil- '‘i' zavm^ Slavič je 7 5S!h-‘*'SUŠitudiK Z ii «>"13 V > P'«ledice S' ''i Jih n '"d' obče^n P^meravajc iebuT'^*'^'^ "aj-p^2'' ‘kritičen “ "J|| |O Ev- Po.; ^''ticen L,-n kmetij- V Sloveniji. Herbert Šefer je zelo optimi- v kmetij- MILAN KUČAN: Ta pogovor mi ni potrdil, da ima Pomurje razvojno vizijo, tudi ne. da obstoji predstava in potreba o tem, Sam to potrebo vidim tako zavoljo sanacije obstoječih razmer kot zaradi razvoja. Postavlja se mi tudi vprašanje, ali pomurska regija Seje ali je ni. Dejstvo pa je. da je to najmanj razvito slovensko območje in da se v zadnjem desetletju razkorak samo Se povečuje. Ocenjene razvojne možnosti so v primeijavi z drugimi slovenskimi območji obetavne. Pomurje je označeno kot perspektivna regija, kar je utemeljeno s podatki, ampak od tu naprej bo največ odvisno od sposobnosti in pobude okolja samega. Mnenja sera, da brez jasne predstave o našem prihodnjem razvoju ne gre, in to velja tudi za slovensko državo. Ce je naša strateška opredelitev članstvo v Evropski skupnosti, potem Slovenija mora biti sposobna sprejeti standarde evropske grupacije. Dejstvo je, da bo sosednja Avstrija kmalu v Evropski skupnosti, to pa bo spremenilo kakovost meje med državama. Po novem bo to meja pred protekcionističnim evropskim trgom in državo, ki je zunaj te grupacije. Slovenija pa ima težave že pri sklepanju kooperacijskega sporazuma z ES /enakega je že imela Jugoslavija/, ker temu iz političnih razlogov nasprotuje Italija. Naša pot v kakovostne mednarodne integracije bo težja, kot smo mislili, saj nas pečat nekdanje jugoslovanske republike zelo močno spremlja. In na drugi strani imamo mejo s Hrvaško, ki je meja med vojno in mirom. Ne vemo, kako dolgo bo to stanje 5e trajalo in nimamo odgovora, kako bo po tera. Tudi to so okviri, v katerih Pomurje nenadoma dobiva i drugačen položaj in prednosti. V tem kontekstu so nujne j nekatere strateške odločitve, ki niso možne zgolj na podjetni! ški ravni. Regija, ki bo sposobna dojeti svoje prednosti in jih PO |”h' ' ii promovirati doma in v mednarodnih okvirih, ne more biti p sieaice | obsojena na zaostaianie. Nujni so l obsojena na zaostajanje. srečanje Je po- IZ ^0 že tra- Ti po-krtieie J* bdl?v * V Časii a,. le erifi Sasu Av- sebojij«. K?'>Pt,d^«*enib :«dn? Slede da poveza- 5e |1(rkta . ' k Tla f soseščini mcijc, sti. Pomurje je v Sloveniji v neenakopravnem položaju - država je reševala železarne in podobne bolnike, do kmetijstva in težav deviznih varčevalcev, kar je najbolj prizadelo Pomurje, pa nima posluha. Za-, voljo tega je pokrajina ob vsaj: 60 milijonov mark. Božo Ku-; harič se je zavzel za sprostitev! zakona o stečajih in za e ko-nAmcLri ■ t/Vi ! nomsko politiko, ki bo spodbu- jala izvoz. Dr. Etelka Korpič Horvat je nasprotovala zakonu o zamrznitvi plač, ki je pred uveljavitvijo povzročil velika izplačila v v negospodarstvu in slabo stoječih podjetjih. Skrbi jo tudi lastninjenje, zlasti množica revizijskih zahtevkov, kar napoveduje množično po-državljenje, državna lastnina pa še nikomur ni prinesla blaginje. Ludvik Bratuša vidi naj- večji problem v pravnem neredu in finančni disciplini. finančni disciplini. Alojzu Jerebicu pa razmislek o prihodnosti onemogočajo nerešljivi tekoči problemi lendavskega gospodarstva. Po njem se iz regije Se vedno odliva akumulacija, tudi zaradi nerealnih cen naftnih derivatov. Štefan Pavlinjek vidi prihodnost v obrti in podjetništvu, ki ju država mora spodbuditi z ukrepi ekonomske politike. Tako imenovana demografska posojila so se izrodila brez učinkov. Dr. Jože Magdič je zahteval takojšnjo ureditev mejnega prehoda v Lendavi, Miloš Ošlaj pa je bil kritičen do državne energetske politike, ki uničuje tudi lendavsko Nafto. Janko Halb je menil, da so časi socialističnega planiranja na srečo mimo. Rudi Cipot pa se je zavzel za skupno iskanje formule za preustroj gospodarstva. Pomurje bi po njegovem lahko bila brezcarinska cona in morali bi znati izkoristiti tudi vse druge strateške geografske prednosti. Pomurcev pač ni mogoče izseliti, v tej svoji pokrajini morajo živeti in preži- veti. I. Benko županom Alojzom Vogrinčičem se drug od drugega aciji tako na naši kot na njihovi strani. Naše sosede zanima vse, kar se godi pri nas. Računajo tudi na vlaganje kapitala na naši strani, vendar moramo prej urediti privatizacijo. Predlogov imajo vedno dovolj. Mi pa računamo zlasti na razvoj turizma in trgovine. Ob vsa- te potrebe ne čutijo, saj smo se mi vedno prilagajali njim, tudi glede jezika. Mislim, da je poslovni interes vedno večji in s tem tudi potreba po znanju slovenskega jezika. Zlasti pa moramo doseči, da bo večje spoštovanje Slovencev, ki živijo v tem kotu ob meji. Nisem upravnih m inSpekcijskihj Ko birokrat na prste stopi! (3 ) v mojem uvodniku Ko birokrat na prste stopi sploh ni Slo za navidezno skrb za ljudi, kot ml to očita trenutno Se podpredsednica soboške vlade g. Bavčarjeva. Na primeru imenovanja oz, neimenovanja ravnatelja soboških vrtcev in vzporedno s tem ponovno profesionalizacijo predsednika skupščine sem le odslikal stanje učinkovitosti oziroma neučinkovitosti odločanja v soboškem parlamentu, To da nosi odgovornost za zaplete pri imenovanju ravnatelja tudi iz- vršna oblast torej vlada oziroma pristojni minister za družbene dejavnosti, trdim še sedaj, ne glede na svojo provincialnost. Politik s profesionalno in moralno držo v primeru neuspeha pač odstopi s položaja, ki ga ima, v kolikor ne uspe bodisi v komisiji ali parlamentu s svojimi strokovnimi argumenti. Toda očitno je, da teh strokovnih argumentov za tega ali onega kandidata sploh ni bilo. Še toliko bolj je vprašljivo vztrajanje g, Bavčarjeve na funkciji podpredsednice vlade ob tolikokrat spodletelem imenovanju ravnatelja. ker predpostavljam, da ima dovolj strokovnih argumentov, za tega ali onega kandidata še posebej zaradi lega, »ker je njena stroka novinarstvo in na Kanalu 10 testira javnost zato, ker ji je njeno mnenje v pomoč pri odločanju v izvršnem svetu«, kot sama navaja. Da gre pri imenovanju ravnatelja za nonSalantnost politike do tega problema, je nesporno dejstvo. In ravno ta nonšalantnost in neodgovornost politike bo prej ali slej pripeljala do katastrofalnih posledic v vrtcih, in to po zaslugi politike. Naj na tem mestu spomnim na probleme, ki jih je že zakuhala politika v družbenih dejavnostih in so svojevrstna značilnost soboške občine. Spomnimo se samo srednješolskega centra, ko sicer politika ni nastopala v vlogi formalnega lastnika, ampak je v njem imela popoln nadzor in vse vzvode vpliva in moči. Vemo, do kam je pripeljala omenjeni center licemernost politike in njena neodgovornost, ki jo je imela v skladu z vplivom in močjo. Nekaj podobnega se dogaja v primeru vrtcev, ko je ravnanje politike toliko bolj vprašljivo, saj nastopa v vlogi formalnega lastnika omenjene institucije. (Prej ali slej bodo prišli na dan skrhani medsebojni odnosi v kolektivu), oblastniki pa si bodo kljub svoji odgovornosti ponovno umivali roke. Ker gre za konkreten problem tu in zdaj, se mi zdi nesmiselno tudi sklicevanje g, Bavčarjeve na to, da je v preteklosti spremljala dogajanje v vrtcu kot novinarka in funkcionarka v nekdanji skupnosti otroškega varstva. Za konec pa še to: zaenkrat Se ne potrebujem nasvetov, na kakšen način naj se lotevam pisanja o problemih na lokalni ravni. Kajti njeni nasveti me spominjajo na že nekoč uveljavljeni vzorec žuganja v preoblečeni podobi. Nekoč je bil namreč sporen TON, danes pa neprisotnost na kraju dogodka. In še to, če je oblast nekaj votlega, znotraj pa nič ni, potem se mi sploh zastavlja vprašanje, čemu je namenjena. Ali pa ravno zaradi tega v skupšni ni nobenega problema pri sprejemanju odločitev, ko gre za delitev stolčkov bodisi vladnih funkcionarjev ali župana. J. VOTEK Bo morala ostati ,čma varianta’? čeprav ni bilo predvideno, da bo izvršni svet občinske skupščine v Ljutomeru (na seji prejšnji torek) ,obdeloval’ tudi Projekt Mala Nedelja, so se o njem kar precej razgovorili. Nekateri člani so se spraševali, ali ni šlo preveč denatja za študijo, ki jo je pripravilo podjetje INPO, in zakaj omenjena študija ne nakazuje več konkretnih rešitev za spodbujanje razvoja krajevnih skupnosti Mala Nedelja in Radoslavci. In kaj sedaj, ko je projekt, taksen kot i« trnnrnn nranr^vliAn'* je, končno pripravljen? Predsednik izvršnega sveta Ludvik‘Bratuša je ovrgel večino očitkov, saj gre po njegovem za dokaj zahteven projekt, ki ni bil narejen na ,blef’, kot se to rado dogaja, in da je cena (okrog 12-0CX) DEM) smešno nizka. Med tamkajšnjimi ljudmi je nastal precejšen delovni nemir in nekateri se celo bojijo, kaj vse bo treba delati. Že to je korak naprej od mrtvila. To je tudi edini širši projekt, s katerim lahko konkurirajo za republiška razvojna sredstva. Nekateri programi pa so celo že stekli (pridelovanje vrtnin, turistične kmetije). služb, kako pobirajo davke. Disciplina je tam na vseh področjih večja, to se pozna tudi v urejenosti in čistosti mesta. Pri nas je ponudba blaga preskromna, zlasti bi lahko ponudili več v turizmu, pri tem pa nam manjka prijaznosti in ustrežljivosti. Mi se premalo zavedamo, da ima gost vedno prav. Pridnost pri delu pa je vrlina naših ljudi in so kot de- Sestavni del tega projekta je tudi zgraditev nove šole pri Mali Nedelji. Temeljni kamen so položili že lani in se odločili, da bodo letos zagotovo začeli z gradbenimi deli. V ta namen so v občinskem proračunu predvideli 30 milijonov tolarjev (okrog 6 milijonov SIT pa naj bi bilo amortizacijskih sredstev), to pa je Se zdaleč premalo, da bi lahko začeli graditi. Občinski proračun ne zmore večje zadolžitve, zato si bomo z vsemi močmi prizadevali, da bi dobili denar za 50- odstotno soudeležbo iz republiškega sklada za demografsko ogrožena območja. pa zadovoljen z njihovim ravnanjem na meji, saj našim ljudem žigosajo potne liste ob vsakem prestopu meje. Na vprašanje odgovorijo le. da imajo taka navodila predpostavljenih. Na meji imam občutek, da nas še vedno obravnavajo kot del Balkana. Kaj se Gornja Radgona lahko nauči od Radgone in nasprotno: si želite, da da bi bila Gornja Radgona tudi tako urejena in trgovsko zanimiva kot sosednje mesto? »Vedno se lahko učimo drug od drugega; od njih se lahko veliko naučimo o privatni iniciativi in iznajdljivosti. Kajti gospodarsko tekmovanje je neizprosno. kar vidimo v sosednjem mestu, kjer dnevno propadajo in rastejo trgovine, Za naše ljudi je Radgona nakupovalni center, čeprav večkrat tolarjev (okrog 6 milijo- I lavci pri njih zelo cenjeni.« Ali Mura ločuje ali povezuje ljudi v obeh mestih - kako Je bilo do sedaj, kako naj bo v prihodnje? Ko so na omenjeni seji govorili o tem problemu, je bila omenjena tudi .črna varianta’ občinskega proračuna. To bi pomenilo da republiškega denarja za šolo pri Mali Nedelji letos ne bo Morda pa bo le drugače? JOŽE GRAJ Strani; Avstrijo, hašim po- S"-? U^^^^ajo iil?''J^, so- i ^11*: 'tiri' v gospo- *J tjIj Sh ■. ''edno in ne 'Venije. 1! ■ 'I JVSt o . ».''»rAi '"■n f . kdo kdo ' c "Jilijen ^'^elja Župan Gornje Radgone Alojz Vogrinčič p. 'U| po stra- la pre- se ''•^fjala? * j' ( L', 'JI SrftX ■ *e- je ■-^■situ- kem srečanju pa je govor tudi o onesnaževanju okolice Iz farme v Podgradu. To je težak problem, ki presega naše lokalne možnosti. Že večkrat sem predlagal, da bi na njihovih šolah uvedli pouk slovenščine za tiste, ki'tti' ^f^kultutivno); sami sičer kako- prodajajo tudi manj vostno blago. Mi smo za njih zanimivi le, če smo cenejSi, si- r^r p^''he. Naš zanima pred- »Mura je naravna pregrada že sama po sebi; povezuje nas sicer most v Radgoni, menim pa, da povezanost ni taka, kot bi si želeli. Smo Se daleč od tega, da bi mejo prestopali z osebnimi izkaznicami. Tačas je na avstrijski strani režim strožji kot pri nas. Formalnosti na meji bi morale biti bolj sproščene, zlasti za nas, ki živimo ob meji. 2 odnosom na pragu (meji) vsak čuti, koliko je dobrodošel pri sosedu. Prijazen pozdrav na meji pogrešamo tako pri naših kot pri njihovih carinikih. Menimo, da se povezava krepi in da nas bo Naredimo še zadnji poskus: zaprosimo Srbe na/ nehajo z vojno I vsem Organizifanosr I njihovih jezikovna.' pregrada manj ločevala.« ■ vedno VANi ■Ml- z/ 0WEN NAIVNEŽA i I '.i; k stran 4 vestnik, 25jnaroa1^ gospodarstvo Usoda Mesne Nafta v vladnih rokah I industrije Pomurka še negotova Od zadnje zamenjave v vrhu vodstva Mesne industrije Pomurka je minil le poldrugi teden, zato je v lem trenutku Še težko komenti- Nafta ob tej ceni ali dnevnih izgubah lahko vzdrži še mesec dni, je dejal direktor Miloš Ošlaj. Rafinerija dela s VS-odstotno zmogljivostjo in kljub zmanjšani proizvodnji imajo vsak dan 7,5 milijona tolarjev izgube, to je posledica cenovnih nesorazmerij, je dejal direktor (sedaj Še) družbenega podjetja. V razgovoru pa Iudi to: »Proizvodnjo smo zmanjšali zaradi različnih razlogov, ne samo zaradi tega, ker imamo probleme s ceno.« ral) dogajanja v tem podjetju, dejstvo pa je, da je $ prevzemom direktorske funkcije Milan Bratkovič zagrizel v trd oreh, na katerem si je poJomilu zobe že nekaj njegovih predhodnikov. Težave v tem podjetju namreč niso od danes ali od včeraj, pač pa segajo že deset ali celo več let nazaj. Pravzaprav bi si upal trditi, da so se težave začele porajati že z načrtovanjem nove tovarne s predimen-ztoniranimi predelovalnimi zmogljivostmi. Nove tovarne mesnih izdelkov takrat niso gradili le za potrebe pomurske živinoreje, pač pa naj bi bila surovinska ošiniva zanjo veliko širša. Razmere so bile ' takrat seveda drugačne, saj se spominjam, daje bila v sedemdesetih letih ideja o zapiranju manjših komunalnih klavnic, v Sloveniji pa naj bi ostalo le nekaj velikih klavnic. Takšna je bila takrat slovenska politika, zato odločitve o gradnji takšne mesne industrije v Murski Soboti takratnim pomurskim gospodarstvenikom in politikom ne smemo zameriti, saj jim je uspelo doseči največ, kar se je dalo. Cena surovine ali nafte, lendavska rafinerija jo dobi po naftovodu preko Hrvaške s Siska ter po drugem kraku iz Rusije, je trenutno 143 dolarjev za določene rafinerijske de j a vnesti, «ie rekel Miloš Ošlaj. »Ce me sprašujete, ali se bo Nafta sesula v dveh, treh mesecih, mislim, da bo Nafta kot tono, cena njihove predelave jedro ost rala, neodvisno od tone nafte je 31 dolarjev (obe tega, kateri deli bodo odpisani sta trenutni evropski ceni), drobnoprodajna cena naftnih ali ne. Nafta ima svoje programe in bo tudi preživela. Se- derivatov pa je pri nas za 50 sutje Nafte bi tudi pomenilo, odstotkov nižja kot v evropskih z nasmehom rečeno, sesutje državah. Država torej določa velikega dela industrije v ob- ceno naftnih derivatov, na kar Nafta nima vpliva. Nafta s svojimi derivati zadovoljuje do 30 čini in to ne da ni dopustno, to enostavno ni možno. Mi se Se vedno obnašamo odstotkov slovenskega trga, poslovno in vprašanje, ki ga mi »Glede na to in pa, ker smo jx»stavljamo, je vprašanje ce- Razmere so se od takrat do danes bistveno spremenile in prav od tu izhajajo vse posledice, ki zdaj bremenijo Mesno industrijo Pomurka. Kakšna je bila zasedenost klavniških zmogljivosti ves čas delovanja nove tovarne, bi se dalo ugotoviti iz poslovnih poročil, vendar največkrat niso bile v celoti izkoriščene. Morda lo. ne velja za nekatere konice ob sezonah, te pa so bile vzrok za dodatno zaposlovanje delavcev, ki se zdaj pojavljajo kot trajni presežki. Prav presežki delavcev pa so ob likvidnostnih težavah največje breme, ki je Mesno industrijo Pomurka pripeljalo na rob preživetja. Če bo podjetje hotelo preživeti, bodo potrebni nekateri radikalni ukrepi in na njih se bo preizkušala moč novega direktorja Milana Bratkoviča. V nekoliko ugodnejšem položaju od predhodnikov je zato, ker je podjetje v večinski lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in bo zato nekatere odločitve laže izpeljati kot do zdaj, ko jih je moral potrjevati še delavski svet podjetja. Nekaj upanja, da bo Pomurka vendarle preživela, zdaj je, vendar se ob tem ne bo dalo izogniti nekaterim bolečim posledicam. Te bi bile vsekakor manjše, če bi ustrezno ukrepali žc pred poldrugim letom, ko so razmere izbile sodu dno in so se manifestirale predvsem v nezadovoljstvu delavcev in nezaupnici takratnemu vodstvu podjetja. Lahko bi celo zapisal, da je to potekalo »na ulici«, slabo pa so se takrat izkazali predvsem upniki, ki so imeli v rokah platno in škarje in bi z ustreznimi ukrepi lahko razvoj dogodkov v Mesni industriji speljali v pravi tok, posledice pa bi bile veliko milejše, kot bodo zdaj. Ne bomo ponavljali vsega, kar se je potem dogajalo v tem 1300- članskem delovnem kolektivu, očitna pa je predvsem škoda, ki jo je Mestu industriji povzročilo vodjtvo. ki ga je poosebljal direktor Dušan Šiftar, Rešiti vprašanje likvidnosti in zaposlenosti Mesna industrija Pomurka je lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 960 milijoni tolarjev izgube, vendar so v upravnem odboru ugotovili, da vodstvo na čelu z direktorjem Milanom Vrečičem »ni odgovorno za izgubo, saj je v kritičnih trenutkih s svojim delovanjem omogočalo, da Pomurka sploh ostane na tržišču« (citirano iz sporočila za javnost, ki ga je podpisal predsednik UO MI Pomurka Walter Nemec, op. p.). Tej trditvi ne gre ! oporekati, vseeno pa ne moremo mimo opazke, da se tudi to vodstvo ni lotevalo reševanja nekaterih najbolj perečih problemov. V mislih imamo predvsem presežne delavce, ki nesporno ohsta- jajo, vendar se v Strahu, da bi vodstvo doletela usoda ekipe Dragana Salavca. s tem niso upali ukvarjati. Je pa nesporno, da so tudi ti delavci, ki so bili med letom dobršen det časa na čakanju, prispevali svoj delež k izgubi v Mesni industriji. Fa se vrnimo k temi, ki sem jo zapisal uvodoma, oziroma k razmišljanju o tem. ali bo Milanu Bratkoviču uspelo sanirati Mesno industrijo Pomurka. Ne moremo zanikati, da nima izkušenj. saj se je doslej že ukvarjal z nekaterimi problematičnimi firmami. Tako je kot stečajni upravitelj s prisilno poravnavo končal stečajna postopka v 'Avtoradgoni in Panoniji in kot sam pravi, premoženja pn tem niso razprodali. Tudi za sanacijo razmer v Pomurki se je odločil zato, da bi našli rešitve za nakopičene težave, ne pa da bi podjetje likvidirali. O tem ne kaže dvomiti, saj verjetno tudi ni v interesu države, ki je večinski lastnik, da bi Pomurka propadla. Vprašanje je le, če bo tako kmalu možno postaviti vse stvari na svoje mesto. Milan Bratkovič je namreč sklenil pogodbo za delo v Pomurki do konca leta 1993. prvo četrtletje pa je že za nami. Skladu Republike Slovenije za razvoj sc je že pred zamenjavo direktorja uspelo dogovorili z nekaterimi največjimi upniki o reprogramiranju dolgov (z nekaterimi se Se dogovarjajo), s čimer bodo omilili likvidnostne težave, sklad pa naj bi Pomurki zagotovil tudi sredstva za tekoče poslovanje. Če se bo vse to zgodilo in Če bodo na voljo nabavni in prodajni trgi, bi se razmere lahko začele normalizirati. Nerealno pa je pričakovati polno zasedenost proizvodnih zmogljivosti in prav to bo najtrši oreh za Milana Bratkoviča m njegovo ekifio. Že po grobih ocenah bo v sedanjih razmerah zaposlenost potrebno zmanjšati za 36 do 46 odstotkov, kakšna bo reakcija zaposlenih, pa je težko napovedati. Ob zagotavljanju likvidnosti in zmanjšanem številu zaposlenih bi Mesna industrija kratkoročno sicer lahko pozitivno poslovala, pa tudi brez tekoče izgube v letu 1993, kot obljublja Milan Bratkovič, ostaja pa vprašanje, kako bo v naslednjih letih. Poldruga milijarda tolarjev odloženih dolgov in Se terjatve upnikov, s katerimi se niso dogovorili za reprogramiranje, je namreč preveliko breme za podjetje, ki se otepa še z oteženimi razmerami na tržišču. Zapišimo. da dolguje Pomurka samo Pomurski banki 900 milijonov tolarjev, ki jih bo morala po enoletnem moratoriju vrniti v petih letih, sicer s polovično 12-odstotno realno obrestno mero, vendar ustrezno revalorizirano, Tu pa so Se drugi upniki in ne bo presenečenje, če se bodo težave Že čez leto dni ponovile. Tudi s prodajo družb trženja (o tem se že govori) dolgov ne bodo pokrili, pa tudi sicer je vprašanje, ah je pametno prodali tiste dele podjetja, ki še prinašajo dohodek. V kateri smeri torej iskati rešitve? Ena od možnosti je. da upniki svoje terjatve prenesejo v lastninske deleže, vendar večina upnikov za to ne kaže pravega zanimanja. Je že tako, da je boljši vrabec v roki kot golob na strehi, saj jim zdaj obresti prinašajo več, kot bi jim soudeležba pri dobičku. Toda če se bodo razmere v Pomurki ponovno zaostrile do konca, bodo morali upniki pozabiti na dobršen del svojih terjatev. In tako smo spet na začetku zgodbe, katere razplet oziroma zaplet se je začel pred poldrugim letom. 'zJ'. > .-i ' LUDVIK KOVAČ T - proizvodnjo znižati na 75 odstotkov, si vsak lahko izračuna, da to ni tako velik premik, ki bi lahko bistveno vplival oskrbo tržišča,« na novnih nesorazmerij glede na ceno surovine, ne glede na proizvodnjo. Naša proizvodnja je na evropski ravni in po evropskih cenah. Pravo vprašanje je. Je usoda Nafte v državnih zakaj je energija, kjer bi mo- rokah ali odvisna od odločitev rala biti draga, tako poceni. odgovornih v vladi, se bodo Najdražja je tista energija, ki je uspeli dogovoriti za drugačno ceno, ugodnejšo za lendavsko rafinerijo? Ali pa je v ozadju ni. Je samo vprašanje, ali vlada dovoli, da naprej normalno po- vpraSanje (ključno), ali nam je slujemo - govorim o rafineriji v državi refinerija potreba in ali mora biti prav v lendavskem potrebuje. - ali pa bo rekla, da je tu ne koncu, je nacionalnega in strateškega pomena? »Zelo hitro bo vlada morala povedati. Če ne bo rekla DA, potem NE pomeni likvidacijo — V razgovorih vam torej vlada Še ni rekla nič dokončnega? Zaenkrat je situacija taka. ministrov dobili pisno zagotovilo, da niso proti rafineriji v Lendavi. Nihče ni rekel, da bo dal finančno podporo, daleč od tega, To je svar poslovnih odločitev, hkrati pa je treba povedati, da je lokacija strateškega pomena. In o tem se bo vlada morala odločiti DA ali NE, ali bodo proizvajali normalno naprej, tudi s cenovnimi razmerji, ali pa bomo rekli, da tega ne zmoremo več. - Kakšna je vloga Petrola, Je res, da nima interesa, da bi rafinerija v Lendavi ostala, oziroma da mu je v interesu, da bi Nafta propadla? . Upam, da ne, vendar mislim, da je prava trditev, da je Petrol za nas dober poslovni partner. Od nas jemlje večino derivatov in imamo urejene odnose glede denarnih in materialnih tokov, — Poiznavalci menijo, da bi Nafta že pred tremi leti morala odpustiti določeno Število delavcev kot tehnoloških presežkov, vendar ste jih prav vi zadržali r podjetju? Pred leti smo v Nafti govorili o tem, da nas je preveč, vendar je prava številka takšna, da imamo v tem trenutku v obratu 6,4 odstotka sredstev v plačah in likvidacija 30 ali 50 odstotkov delavcev ne bi prinesla nobenega pametnega finančnega učinka. Treba pa je tudi vedeti, da smo poskušali zadržati cclost- nost podjetja, tudi zaposlenih. in zadnji dve leti smo to ohranili. F - Ali boste sedaj čali delavce? Presežni delavci so teh začasnih presežkov ^j| postali trajni. Zaenkral izbirali med tujci in po potnih listih seveda. I naredila zakonodaja. naredila zakonodaja. _ Direktor Nafte Milt^ je s tem mislil na dolo^’ kona o zaposlovanju katerem si bodo Dti naS katerem si bodo pn sleni tujci morali prc« Lt,XJVI r J brom ponovno _ za lahko zaprosi, ali pa delodajalec. »Za nas lovno dovoljenje. ‘f ber junij, to pomeui. bomo zaprosili za del^* ,, Ik voljenja. Podjetje ne zelo do teh delavcev obveznosti.« boK not*” V (Opomba pisca: izgube delovnega hrt'!' pravnina, poD letni ose«' . hodek iz podjetja, narno nadomestilo z tJ zaposlovanje.) . -H - Dogovarjate , . kup rafinerije iz To je ena od niožnn^ . . ' . . .1 4rt it j' bližja, kot so bile dr»^< drobneje o tem ne P voriti, pogovarjamo^1 redimo rekonstrukcij^^ rije, da izpolnimo ..[j,.-kakovosti za naslednji ” j MAJDA HO""! Posojilo MI Soboški izvršni svet je M^ann Bratkoviču, ki je prevzel vodenje Mesne industrije Pomurka, zastavil vprašanje, kako ho s kratkoročnim posojilom Mesne Industrije, ki si ga je ngjela P" Zadružni kmetijsld banki. Zanj je namreč občina dala jamstvo. (Govoriti A 45 mibjonih.) Milana Bratkoviču so še dejali, da občina ne more prevzeli od-govomosti, čeprav je dala fonnatno zagotovilo za od-piačevanje posojila. Rok za začetek od^aČevanja posojila je namreč že potekel. NovouncHOvaBi vodja Mesne Industr^ Je zagotovil, da bo narediJ vse, da obetno resi garancjje, da se bo z banko poskušal dogovoriti o posojila ter dodal, da če bi obžinfl dala lo po-sojdo, bi to pomenilo ne samo verbalno ali besedno, ampak dejansko, finančno pomoč ob^e podjetja. Kako uspešen bo vodja Mtesne industrije pri pogovorih z banko o reprogramiranju tudi tega dolga, saj je podpredsednik izvršnega sveta Janko Halb dodal, da so na banki povedali, da bodo rigorozni, ker Sklad nima posluha za stare dolgove podjetij? O posojilu so se pogovarjali na seji izvršnega sveta, ko so imeli na dnevnem redu tudi točko o informaciji o prenehanju potreb po de tu delavcev v podjetju Mesna industrija. O tem niso razpravljali, saj je Milan Bratkovič dejal, da ni za to, da bi sedaj govorili samo o presežnih delavcih, saj pripravljajo celosten sanacijski program, ki zajema tudi to vprašanje. Na izvršnem svetu bi lahko razpravljali takrat, ko bo na mizi celosten sanacijski program Mesne industrije. Godal pa je Se, da sociala v podjetju nima prostora, kar je povedal že tudi sindikatom in sedmi siti. Janko Halb pa je dodal, da občina sedaj vendar nastopa kot inštitut socialne pomoči, saj je lastnik , Mfinq indt(Strije ^nn jn občine toiiko ne zanima t .eboiKiaiCUcmuturtJ ■□ISJbT. da smo mi od dveh prejšnjih nost poojetja, luoi zaposieum, - ji Pitna voda ni pitna ' Jože Tkalec, vendar Ni naključje, da je Društvo za varstvo okolja Pomurja organiziralo svoj letni občini zbor prav v Gornji Radgoni. S to potezo so hoteli po eni strani opozoriti in spodbuditi Gornjeradgončane, da bi se vključevali v delo naravovarstvenikov, po drugi strani pa jih opozoriti na njihove pereče probleme. Skrajni čas. D podatkov dr. Levačičeve so izvedeli, da že dve leti pijejo skrajno oporečno vodo, ki ni primerna za nosečnice in dojenčke. Zakaj tega nismo izvedeli prej? Nekateri najodgovornejši v vladi so vedeli prav dobro, kaj se dogaja, toda prejšnji sanitarni inšpektor (Jože Tkalec) je bil nemočen in osamljen. Društvo za varstvo okolja Pomurja je 17. marca sklicalo občni zbor v Gornji Radgoni, na katerem so ponovno potrdili staro vodstvo pod vodstvom dr. Stefana G ruš kov-njaka. Nato so v polni zadružni dvorani spregovorili Se o problematiki pitne vode v občini Gornja Radgona. Prvi predavatelj prof. Stefan Smej je govoril o onesnaževanju in morali, odnosu do starega avta in povišano koncentracijo: Mestni vodovod G. Radgona 1993 jan. minim. 12,0 maks. 14,5 feb, KlJ 11,7 mar. 12,0 15,0 Vaški in šolski vodovod Apače 1993 1993 VV ŠV jan. 18,0 24,0 feb. 753 18,8 mar. 14,0 neuporabnih gospodinjskih aparatov, krznenih plaščev, starih baterij...ko bomo imeli pravi odnos do teh in podobnih stvari, bomo začeli zares skrbeti za okolje; tudi ljudje moramo poslati »živali«: ko jim grozi nevarnost, se združijo. Dr. Levačič-Turkova je nato s konkretnimi podatki opozorila navzoče, da v občini Gornja Radgona že dve leti pijejo oporečno vodo, saj je v njej vsebnost nitratov nad dovoljeno mero, V občini z 21,344 prebivalci jih je 38,7 odstotka priključenih na mestni vodovod, 18,7 odstotka na 32 vaških vodovodov in 19,1 odstotka na individualne vodovode, Ti so tudi zdravstveno nadzorovani, okrog 24 odstotkov prebivalcev v občini Gornja Radgona pa Se vedno pije vodo iz hišnih vodnjakov, ki niso nadzorovani. Za bakteriološko analizo so odvzeli 500 vzorcev; največ neprimernih (29 in 28 odstotkov) je bilo vzorcev iz individualnih in vaških vodovodov. Nasprotno pa je bilo pri sanitar-no-kemiiSnih analizah; od 222 odvzetih vzorcev je bilo največ neprimernih (77,6 odstotka) iz mestnega vodovoda, 54,5 iz vaških in 61, odstotka iz individualnih vodovodov. Po mnenju dr. Levačiče ve so glavni vzrok povečanih koncentracij nitratov v gornjerad-gonskih vodovodih divja in neurejena odlagališča, ponikoval-nice za odplake, obcestni jarki, opuščeni vodnjaki ter aktivne in opuščene gramoznice. Glavni vzrok je vsekakor nekontrolirano gnojenje z umetnimi in naravnimi gnojili. To je že skušal preprečiti inšpektor volj velike podpore m-J krajevnih oblasti, j so zelo nevarna so zelo nevarna । Se aktivna odlaga nalnih odpadkov, » , pred leti vozili tud’ j, . rtiH. .'J pivu IVU padke iz tovarn - fR Dovoljena meja koncentra- ■-'i-:'_.... '.. Irt .. f rt njeradgonsKi občini pa so/ ič januarja 1990. leta prvič opažilr c k s n ii in Avtoradgone. . Apač, 300 metrov p/ zajetja, je z zemlpjp# prejšnje odlagališče/", tudi v leSanske kd i)ij čino iz tovarnišk'-. tako da je tudi nega vodovoda * vprašljivo. Nujno f e leti vozili vso skati novo vodno ,n ' ■ i# a d n neprimerno tudi , vnilrn zaietie vodno zajetje - pred njim je tako nevarno o nii' diistdPr b, k n- h Ldikvr iivviuH'-' ■ munalnih (in nadknv v HraStiC". P’ padkov v Hrastje' OKOV v mtis.j- .. r, Naravovarstveni^ t tudi enotnega potrebno čim It 1 pUUClHIM Ulil« I zorovaii gradnj° ’ sriurnov. buj«Inn se bo tudi z ..: kopa v a nje m t/' tako stihijsko P*' pred 15 leti z izs^^ izl bernaep* v Soboti vige najemnine in drage komunalne štorij Podjetje Komunala je imelo lansko milijonov izgube, ki pa je soboška občina it bo poravnala. Čeprav je, kot je povedal izvršnega sveta Janko Halb, občina kot Pl skrbeti za lo javno podjetje, je upravni predlagal povišanje cen komunalnih storitev- d dosegle vsaj raven enostavne reprodukcije- ti "jofl da hi se voda za gospodinjstva ptrfražila xa za 55 odstotkov. Soboški izvini svet je daJ , jjilU povišanje cen, kajti o povišanju cen komun® o^oiSa ministrstvo za ekonomske odnose djetje Komunala bo torej ministrstvu posla’® podražitev komunalnih storitev, seveda s S' - J I privoljenjem občinskega izvršnega sveta. V pristojnosti občinskih vlad pa je, da udo neprofitnih najemnin. In soboški izvršni \ predlagano povečanje najemnine za 4 prav toliko aprila. Najemnina za stanovanji; ifjHi 54 kvadratnih metrov, bo odslej nekaj tolarjev. O dvigu neprofitne najemnine bodo, .jSptjp: LaBtnik;t^nLTiii]ij„ki se I-jurJo'; .nuni . ' 1. ■ . .dojoča občinski,izvrSoi s-veJj X SVitt J' " [ k^l 9J3 25, marca 1993 stran 5 J rJ. gospodarstvo ^^jektanti železniške proge proti Madžarski o načrtovani progi in razpravah Proga za boljši ŽERAK; Ne. ni Še odločeno, Potrebno je definirati mejni režim, To je sedaj stvar investitorja in republiških ji avljenjski standard! razgrnjeni načrti za novo železniško progo od . B. n«'«' lelcatiSko progo od v Mutsli Martinja io do meje z Madžarsko. Javne razprave so ) “WEf(, Žennv^L-'*' Sulincih, kamor so pri.šli tudi vašeani iz Martinja, C^' l*®P«lnn Stanjevec. V Murski Soboti je razprava izzvenela kot n« * slavnem železniški progi (poteg g. Srake so razpravljali stanovalci iz neuosredne bližine železnKe n mu,!. et.? '“linčih tl stanovalci iz neposredne bližine železnlšLe pm^i, '“Jinclbnai L*. ucj/usicuijc muiiitr £eiirxui».tf pcn^i, ^|l ** f<|J drugače; svoje pripombe in zahteve so ie prij pocbl] železniške proge pa so prveivjvd z Kraditfii ce J, “ ^7 * le '?“**ljšanjem preostalih kmetijskih jenrjjiišč. Marsikje S ti#; pjfl di’ oiK- ns*" id#'. nišUi JL napačne informacije, da bodo zaradi železniške r Puconcih bo potrebno porušili le en starejši ’ ““peto na I ‘'^ndar bodo zgradili novega; v Murski Soboti sta ^d>!n i^viki le dva objekta, eden Je last ŽCnja, dngL pa ®ndar so se z lastnikom že dogovorili. Ker .so hite w '"“poto t»Seh, v Murski Soboti sta *** lastnikom že dogovorili. Ker so bile javne zah??* napad na opravljeno delo načrtovalcev in '’*““akoBravn *' '*** dodatnih različicah, projektanti menijo, da so '^tavJiaipe"' novinarji da so prisluhnili le najbolj kritič- ji&i v Vest?: tudi argumentom projektantov. Odločili smo niku damo »niihovih npt minul«. nnlnninGr .la nHa/vv,,.. Dim lIP * 'TMinl »njihovih pet minul«, priložnost, da odeovo- J";*;' ■ sogovorniki m> bili: UUBO »A K Iglirvni Projektivnega podje||a Ljubljana - S^), DUŠAN K'PfoJ. STOJAN RAŽENJ ^^“iKrtaJ in jam miartlvt' IčiMidi u urbanizem KOVAČ (urhanistka, projekktantka llVBi Zavoda n ii" Predisn ■ ^6d: IJuiSEana s, - ino. pa naj bo o -txs< Turri-In spet dela Lastnik pričakuje trinajstmilijonsko podporo ministrstva za delo Ljutomersko podjetje Turri-Jn, katerega večinski lastnik je družina Turri iz Italije, je po šestih mesecih spet začelo z delom. Delo je spet dobilo le še 62 od 73 delavk, šest so namreč določili za presežne delavke, po lastnikovih besedah po kriteriju kakovosti dela, nekaj jih je prostovoljno ostalo doma, nekaj pa jih je delalo samo začasno ali po pogodbi. Delajo že od 18. februarja, čeprav še niso dobile polovice plače za vse mesece nazaj, ko je podjetje mirovalo, kot jim je obljubil Vittorio Tuni. Obljuba še vedno velja, je na tiskovni konferenci izjavil večinski lastnik iz Italije, delavke pa so dotlej dobile samo po 20 tisoč tolarjev akontacije, in to je »iz svojega žepa potegnil« gospod Turri. Zaradi blokade žiroračuna izplačila namreč niso možna. Kako podjetje potem sploh lahko posluje, če ima blokiran žiroračun, je bilo novinarsko vprašanje, na katerega je gospod Turri odgovori, da pač posluje. Povedal je tudi, da so sedaj največji problemi prav finančne narave, saj je podjetje skoraj pol leta mirovalo, izplačila plač ni bilo in računi so se nabirali, »Te dolgove bo treba na neki način poravnati, nekaj s pomočjo ministrstva za delo, nekaj tudi z lastno udeležbo, saj želimo, da bi v podjetju izdelovali cel ali končni izdelek. Program, ki ga izvajamo, je program prekvalifikacije delavcev, da bi z izdelki prišli v srednjekakovostni razred, saj verjamemo, da je to tisti razred, ki ne pozna krize,« Podjetje naj bi imelo za okoli 30 milijonov tolarjev dolgov, vendar lastnik podjetja tega ni mogel potrditi. Dejal je, da resnično ne ve, koliko so dolžni, saj ima vse podatke računovodja, gotovo pa se vrednost dolgov ni povečala, in da so nekaj neplačanih obveznosti že tudi poravnali. Na ministrstvo ali Zavod za zaposlovanje so spet dali vlogo za pridobitev državnega denarja za prekvalifikacijo delavcev, in sicer za 13 milijonov, dogovarjajo pa se tudi s skladom za razvoj drobnega gospodarstva, ki naj bi dal jamstvo za najem bančnega posojila, ki so ga zaprosili pri Ljubljanski banki,Tako bi lahko deblokirali žiroračun in delavkam izplačali plačo, »Če jamstva ne bo dal sklad, ga bom dal spet sam, ker vetja- ' mem v to podjetje. Sedaj smo tu in imamo dobre programe in dobre pogodbe, zato optimistično lahko gledamo v prihodnost,« je dejal Vittorio Turri, »In zakaj ste se sploh odločili, da spet začnete proizvodnjo v tem podjetju,« je bilo novinarsko vprašanje, »Rad bi pojasnil, zakaj je podjetje mirovalo tako dolgo. Cenovni nismo bili konkurenčni in celotno tržišče je bilo v krizi. In če je tržišče v krizi, tudi če nekdo ima denar, da ne bo vložil v dejavnost. Zato ponavljam, celotna evropska situacija se je spremenila. Naša kriza, v kateri se je znašlo podjetje, ima vzroke tudi v tem, da smo delali samo za izvoz in samo za italijansko tržišče, kot veste pa tudi zaradi tečaja,« , Ob naslednji krizi na evropskem trgu več ne boste ustavili proizvodnje? »Odvisno od delavk, če se spomnite, smo delo in naročila imeli, delavke pa so stavkale, čeprav so bile seznanjene s tem. Stvar je v tem, ali sc verjame v to, kar se dela, ali ne,« In gospod Turri je prepričan, da razen peščice delavk, ki po njegovih besedah nimajo interesa, da bi podjetje obstalo, druge delavke, občinske strukture, banka, ministrstvo za delo imajo interes, da bo to podjetje nadaljevalo delo, S čim lahko jamčite, da so vaše podpisane pogodbe dobre in da začeta proizvodnja spet ne bo samo za kratek čas? »Pogodbe se podpisujejo dvakrat na leto, na žalost pa smo v proizvodnjo vstopili z zamudo, saj dokončujemo proizvodnjo za poletno sezono. Sedanja proizvodnja pa je test, preizkušnja za nadaljnje delo. Če se bomo držali rokov, če ne bo stavk, če bo kakovost primerna in delo dobro opravljeno, potem lahko pričakujemo podpis jesenskih pogodb,«je odgovoril sogovornik. MAJDA HORVAT upravnih organov (carine, policije, inšpektorjev) in železnice, da se odločijo, kje bo skupna železniška mejna postaja, da bo omogočen Čim hitrejši pre-' tok. Tukaj marsikdo poreče: mi železnice ne potrebujemo, potrebuje Jo Slovenija. Kako bi jim_ odgovorili? ŽERAK: Vem, podobno je bilo z murskimi elektrarnami, ko so rekli, mi elektrarn ne potrebujemo, potrebujemo pa elektriko. Posameznika lahko razumeš, da tako govori, ne moreš pa na tak način voditi razprave! ŽAJC: Tam mi je tudi nekdo rekel: Kaj pa Če bi Slo čez tvoje dvorišče! Pa kaj, bi pač Slo! Toda jaz bi poskusil iz tega dobiti čim več, izkoristiti to, To pa je potem stvar dogovora, ne pa stvar načelne odločitve: pustimo to in pika. Pri vsaki taki gradnji ljudje nekaj dobijo. Uspešnost je odvisna od sposobnosti dogovarjanja, Mislim, da s tem ne bodo nič izgubili, nikoli ni bilo rečeno, da tukaj nikoli več ne bo proge, nasprotno, vedno se je govorilo, da nekoč tukaj proga bo. In navsezadnje: boljše možnosti za rešitev tovornega prometa, ki se sedaj vali po pomurskih cestah, v prihodnosti resda ni. BERNARDA B. PEČEK UUBO ŽERAK: »Moram povedali - ker se hočejo vsi zgledovati po Evropi - da Je takšna proga, kakršna je predvidena tukaj, v Evropi že nadstandard. V Evropi so tudi pri 160 kilometrih na uro nivojska križanja, ki so zavarovana $ semafoiji ali zapornicaiui, Mi pa smo Šli tukaj v nadstandard in pristali na podvoze že v prvi etapi; tudi regionalno cesto smo križali z nadvozom, tako da so tukiy vsi očitki odveč. Takšnega standarda, kot je predviden tukaj, v Sloveniji ni .* ORl: Pokopališče neposredno ne bo prizadeto, je pa res onemogočena njegova širitev, vendar ne samo zaradi železnice, O njegovi selitvi v Soboto razmišljamo že dlje časa, o tem je narejena tudi prostorska dokumentacija. Kar pa se gozda tiče, je mogoče to postajo v prvi etapi narediti nekoliko manjšo in žrtvovati le štiri hektarje. Do 65 prebodov oziroma križišč z železnico dovolj varnih? KOVAČ:To niso le križišča s cestami, 65 je vseh srečanj, križanj, poti, dovozov do kmetijskih zemljišč. Cestnih križanj *5? I I J- ■'"JUQ strr.1" proučili in ■ ■■ 110«:? .“.^ehko (IV ■ dj m ,, -------Naš cilj je manj škode, ,.Speljana skozi ^ejih na- ne podira. Zato s-stiiii in reči: I h k." talfP, žpU,’? nasuli >>“ h - z eno razli- tecimo želeli tiarediii nadvoz. močno ■ zgraditi vse tam lAi ^^eltinec do l>'.i Dr .._ . da Ob * EtTr ra upoštevanju bo. puslaja. razvijal na načrtov bi To ? "‘UrSiRoj J* fl 7>' je re- hollSc k 7 bi so So-''Udi v I '■‘uso. bi »V minulih mesecih so v železniškem Projektivnem podjetju Ljubljana končali idejni projekt za približno 23 kilometrov dolgo progo do madžarske meje, ki naj bi potekata od Murske Sohtue prek Goričkega do Szentgott-harda. To razmeroma obsežno in zahtevno delo so v celoti opravili z računalnikom in s tem na najboljši možni način teshiali novo programsko opremo,,. Zaradi hitrosti je možno obdelati več razlii^c in se tako laže približati ideahiemu poteku trase.,,« (Glasilo slovenskih žleznte NA$A PROGA, 2/ lM3,3tT,13,) .1 ■ [R 'ntiCa t.. Ml izRui,,.____________ U! talcu^■azprava Mar- Milino za obsto- ■ koncu m P™cgniiti x/cr- / M ir V je po- Makov je “Ptavičeno y IhK. W ih, f. e 'UV nove tuliko ze pod zera- je kvečjemu devet na vsej trasi, od tega bo proga križala cesto dvakrat v predoru. ZAJC: V prvi etapi bodo podvozi tam, kjer je to seveda mogoče. Če se zgradi proga, po kateri poteka promet neprekinjeno, je težko narediti podvoz, promet namreč mora potekati. Vsa dela, ki so s tem povezana, so tako peklensko draga in zahtevna. Kar je bilo možno glede na konfiguracijo terena, smo predvideli v podvozu. Druga etapa predvideva vsa zunajnivojska križanja še z nadvozi. Kdaj bo ta druga etapa, ne vem, verjetno takrat, ko bomo vedeli, kolikšna bo končna frekvenca. So pri načrtovanju upoštevane ekološke zahteve? ŽERAK: Mi smo dolžni upoštevati tehnične standarde, prav tako pa so znane vse zahteve iz Evrope, da sc mora hrup zmanjšati do dovoljene mere. Prav gotovo bodo ekološke zahteve! Pravim, da nam je zgled Evropa in bomo to tudi upoštevali. Vse to bo pač podražilo naložbo, ampak prosim: to je pač potreba, to je pravica ljudi, da to zahtevajo! Bo pač potrebno tudi v to ugrizniti, ne? Sem za to, da se posameznika upošteva, vendar pa je odločilno večinsko mnenje, Končno se posameznika lahko tudi preseli in se mu da boljša lokacija, ŽAJC: Tukaj so to pravi mi-kroposegi v primerjavi S tistim, kar se dogaja pri gradnji avtocest. _ RAŽENJ: Za avtocesto je potrebno 24 do 25 metrov širine, za enotirno železnico le 11 metrov, ŽERAK: Imam nekaj primerjalnih podatkov med cesto in železnico. Na primer pri železnici je poraba energije v pot- niškem prometu trikrat manjša, v tovornem prometu 8,7*krat manjša, poraba prostora je 2- do 3-krat manjša. posebne škodljive emisije v potniškem prometu so 8,3-krat manjše, v tovornem prometu pa so na železnici kar 30-krat manjše kot na cesti. Ste seznanjeni z načrti na oni strani meje? Tudi tam so menda že imeli razprave? ŽERAK: Na oni strani čakajo na koncesionarje. Dejansko bi morali to opraviti že do konca lanskega leta, razpisati natečaj za pridobitev koncesije, da bi potem ta koncesionar delal vse to, kar delamo sedaj mi. Pri njih obstaja ie programsko-idejna študija, to, kar smo mi imeli prej. Mi smo korak pred njimi, saj imamo že idejni projekt. Oni trdijo, da nimajo denarja, in Čakajo na koncesionarja, ki bi potem financiral vse od projekta dalje. DUŠAN ZAJC: »Na razpfavah so vsi dobrodošli. Cilj je, da se izoblikuje neko končno mnenje. Vendar pa naj bodo na razpravah kon-struklivni predlogi, razprave pravilno vodene, ker če tega ni, gre vse v stihij«, v prepričevanje. Mislim, da ni nihče sp«so.sben p«i-skati rešitve v petih minutah. Na tej razpravi pa sem doživel, da seje izlilo vse listo, kar Je ljudi bolelo štirideset let, ko hkrati govorijo še O avtocesti, vodnih zajetjih.. ZAJC: Moramo pa pove- dati, da so sc projektanti dogovorili za nekatere stične točke, proga ni speljana kar tako. Ce- ■ ’I— 'J • , , prav oni projekta še nimajo. smo mi stično točko z njimi že uskladili Kaj oa gledp mejne postaje, Je ie odločeno, na kateri strani bo? ( JANA KOVAČ: »Projektauti smo že prej uhiskali svet krajevne skupnosti v Sulineih in vodstvo Je vse ljudi na zboru občanov seznanilo z načrti. Tam gre proga p« dolini, kjer Je še močvirje - oni hočejo, da se to izsuši. Zahtevajo tudi potniška post^ališča ter obnovljene tu asfaltirane ceste.« Odprli najsodobnejši bencinski servis v Pomurju OMV-ISTRA na pravi poti Murska Sobota je v ponedeljek, 22. marca, dobila novo bencinsko črpalko, ki je pravzaprav bencinski servis za leto 2(HH). Samopostrežni način točenja bencina bo le ena od storitev na tem servisu; poleg tega bodo opravljali manjša popravila avtov, v veliki trgovini bodo šoferji lahko kupili vse potrebno za avtomobil in potovanje, na voljo pa bo tudi avtopraVinica in vulkanizerstvo. Janko Kosmina, glavni di- | rektor OMV-ISTRE (trgo- f vine z nafto in naftnimi deri- I vati), d.0,0., Koper je na ti- F skovni konferenci pred otvo- 1 ritvijo poudaril, da njihova i družba ni tuja, ampak je to • domača družba, v kateri je le ■ soudeležen tuji kapital; 50 | odstotkov kapitala je vložil I holding ISTRABENZ, 40 OMV in 10 odstotkov INA. : Opozoril je na velike težave, s katerimi se srečujejo pri pridobivanju lokacij za gradnjo svojih objektov, kar je posledica nerazumevanja konkure-nece in krajevnih oblasti. Že v 80 letih so bili navzoči v celotni Sloveniji, vendar so se niorali umaknili zaradi pritiska in monopolnega obnašanja Petrola, Odslej se več ne nameravajo umikati; že sedaj so navzoči na 22 odstotkih slovenskega trga, v prihodnjih Štirih letih bodo »zav- zeli« še 15 odstotkov trga. usmerili pa se bodo predvsem na poti, ki bodo v prihodnosti še kako pomembne: proti I 'L I L Vrednost investicije na Lendavski cesti pred AMD-jem in BTC-jem (torej v smeri proti Hodošu) je 2.2 milijona nemških mark. Njihov glavni interes je kakovostno opravljena storitev, čim manjši Vi «t ] Jordan Klabjan, namestnik glavnega direktoija družbe OM- V-ISTRA, je prerezal trak na novem bencinskem servisu na Lendavski cesti v Murski Soboti. vzhodu. Cilj njihovega zanimanja je tudi relacija Ptu-j-Ormož-Lendava, Namestnik glavnega direktorja Jordan RIabjan je povedal, da so z deli začeli 15, oktobra in jih končali v slabih petih mesecih; projekte so zaupali Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, izvajanje del pa POM-GRADU prav tako iz Murske Sobote. stroški in skrb za ekologijo. Seveda pa bo v prihodnje priljubljenost četrte bencinske črpalke v Murski Soboti odvisna od najemnika prostorov, domačina Alberta Šiftarja, in sodelavcev. Bencinski servis bo odprt od 6, do 22, ure, če bo potrebno pa tudi do 24, ure, Bernarda B, Peček Foto; Nataša Juhnov 11 stran 6 vestnik, 25. marca 1$ 6 .. odmevi L L. r I I 2 zavarovalne družbe Adriatic Vas obveSeamo, da ' lahko na področju Štajerske, Prekmurja in Prlekije vsa naša kakovostna zavarovanja (Življenjsko, nezgodno, premoženjsko, kmetijsko, avtomobilsko, transportno-kreditno, stanovanjsko, rentno, prostovoljno zdravstveno) sklepate v naslednjih poslovnih enotah in pooblaščenih agencijah; • ADRIATIC PE MARIBOR, Partizanska 3-5, Maribor, tel 062 24 693 in 29 937 (vsak dan od 7h do 15h, ob sredah do 17h) • agencija MARIBOR, Partizanska 3-5 Maribor (vsak dan od 12h do 18h, ob sobotah od 8h do 13h) • agencija GRAL, Glavni trg nb, Maribor, tel 062 23 771 • agencija BORI, Borci za severno mejo 34, Maribor, tei 062 306 824 • agencija ZAPIS, Jocova 74, Maribor, tel 062 104 431 • agencija MOŽIČ, Črešnjevec 15a, Selnica ob Draoi, tel 062 671 129 • agencija ANTAZA, Kraigherjeva 25, Kidričevo, tel 062 796 010 • agencija BONUS, Trg svobode 24, Slovenshj Bistrica, tel 062 811 948 • agencija ZAVA, Miklošičeva 12, Ptuj, tel 062 301 513 • agencija ZAAL, Kraigherjeva 19a, Lenart, tel 062 721 221 3 • ADRIATIC MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 28,2 Murska Sobota, tel 069 32 133 in 31 134 • agencija PAZA, Lendavska 39a, Murska Sobota, tel 069 33 000 Dobrodošli. Adriatic Ven, dagu bo ob strani štab dobra zavarovalnica n’‘^l Ljubljanskega Prihodnost farme Nemščak - fatamorgan^ Oelašam se zaradi članka gospoda Smeja, kije bil objavljen 25. 2. 1993 I. Dne 18. 11. 1992 odklonil iz- »Takšen OD se izpU^'’)®^! Oglašam se zaradi članka gospoda Smeja, ki je bil objavljen 25. 2. 1993 v vašem tedniku. Želel bi pojasniti prave razloge, zaradi katerih sem dobil odpoved. V KG Rakičan sem bil zaporen kot dipl, veterinar od 1.8.1979. leta. 1.1. 1980. sem bil sprejet za nedoločen Čas na delovno mesto vodje rcpniduk-cije. Osnoval sem ekipo za umetno osemenjevanje svinj, ustrezno opremil laboratorij uspešno izpfdnjeval ddovne obveznusti. Na novozgrajeni farmi v Nemščaku leta 1980 smo ugotovili nekaj tehnoloških napak, katere smo poskn.sili odpraviti. Najbolj kritična tehnološka pomanjkljivost je bila neustrezna reja plemenskih merjascev v eksploataciji: - neustrezni (premajhni) bivalni boksi. - bivanje na rešetkah brez ste-Ij«, - boksi brez izpustov. Glede na neustrezne razmere bivanja smo iskali in našli rešitev V starem hlevu za goveje pitance nje, čeprav smo vedeli, da je bilo leto 1992 visoko profitabilno. Ko so imeli drugi proizvodni profitni centri v podjetju težave z majhnimi pridelki zaradi suše, je v proizvodnji prašičev razmerje med ceno koruze in prodajno ceno prašičev govorilo o zelo profitni proizvodnji. Spraševali smo se, zakaj se sredstva. pridobljena na našem profitnem centru, ne vračajo v vzdrzeva- vršitev delovnega naloga, s tem da je odklonil prevoz živih prašičkov na Biotehniško fakulteto v Ljubljano; 2. Dne 19. II. 1992 neupravičeno izostal z dela; 3. Istega dne kot zgoraj v podjetju LEK v Ljubljani ob tem ko se je predhodno predstavil za zastopnika tujega podjetja, ponujal veterinarska zdravila in s tem opravljal delo v drugi organizaciji brez dovoljenja podjetja; 4. Od 1. 8. 1992 do 30, 11, 1992 večkrat predčasno odšel z dela brez dovoljenja nadrejenega. Ta predlog disciplinski komisiji je bil podan 7. 12. 1992. 30. 12, 1992 sem dobil dopolnitev predloga za uvedbo disciplinskega po- vsakem pri metu > ___I..- . toiju v 1.,_... J. podjetje posluje z izgubo- idjetje posluje z izguuv- । Gospod direktor-dipl- i ie primeta'®,j | dič meni, da ralno prodati svojim 19 brejih mladic iz c^no farme po ceni za dice, ki so namenjene P J?" c nimivo bi bilo slišati ninnvo oi ono snsai‘ rektorja Smodiča na : lahko vsakdo kupi brej« I ' osnovne črede. □u O morali takšnega; ’ " razpravljah_ i;(^ I n i^n gIžLJL £lJilJVCJX(tL;iJ Žavah dosledao tgjo^evajo to saj tuth oaSi Iju-dje, ki so o^t na tuje, dobivajo za sodelovanj s partizanskim osvobochlnim gi-bat^em poMteie prizna’™!-nine dižave, kjer trenutno biv^. RazoSarani so tudi nad tem, da so izgubili ugodnosti, ^asti v zdravstvenem varstvu, zahtevajo pa tudi za^tovitev pravične ot^o^'ne za trpljenje med okupacijo. To naj bi plačala NemS^a, sicer bodo zahtevah 10 odstotkov kupnine pri privatizacij na-Sih podjetij. V ta namen so že ostanoviK odbor i^nan- • cev, ki Živijo v IjuftMnerski občini. Hkrati hirajo podatke o ljudeh, ki st bili izseljeni ali odpeljani na pri- j silno delo v Nemčijo. Madžarsko. Srijtjo, Bosno, Hrvaško ali kam drt^am. Ne pozabijo pa tudi omeniti, da je naša država sicer resda prevzela skrb za vzdrževa-' nje pomembnejših spomenikov iz NOB, pri delitvi denarja pa je na borce preprosto pozabila. Vsi ti primeri naj bi po mnenju ljutomerskih borcev škodili ugledu Slovenije v svetu, saj svetovne borčevske in veteranske orga- nizacije. ki povezujejo okrog 65 milijonov članov, pozorno spremljajo razvoj dogodkov pri nas. Skrbi pa jih tudi razvoj dogodkov na ’ Balkanu in odnos sveta do tega perečega vprašanja. Kot navajajo borci, so se sami borili za svet brez vojn in nasilja, žal pa se človek in Človeštvo ne učita na grenkih izkušnjah preteklosti. MILAN JERŠE Vestnils Z, Če je Anica Mikuš Kos v uvodu zapisala, da iskreno upajo, da knjiga ne bo potrebna v kaki prihodnji vojni, pa je vendar zaradi vojne priza- ■ i ir / / delih še mnogo otrok, 5w*#i irfj^ so tudi pri nas kot O beguncih pri nas, pomagati, predvsem otrot j govori zadnji de1 knjige. j)l|l A' /J i I I J i I l' i I. I I t I a "1 Iz knjige Oltomo narisana risbica dečka, ki joče, negotov, brei tal pod seboj, je prav tako bridko sporočilo o Deček si je pomagal tako, da je med seboj in oSf®' svetom postavil mejo - obda) seje s preprosto črto. trJ"! Ravnatelji pri Gradu Inovativni lončarji Osnovno šolo pri Gradu obiskuje okrog 370 učenčev iz 15 poganja en električni vasi. Ko so na učiteljskem zboru analizirali uresničevaiije Rekli bi lahko, da 1® j. Programa življenja In dela šole, so med drugim ugotavljali, da hova inovacija, za imajo sicer precej interesnih dejavnosti, zlastni športnih in največ zaslug Karel Sai® električn' I kulturnih, premalo pa je poskrbljeno za razvijanje politehnične vzgoje oziroma za dejavnosti, s katerimi bi ravijali pri učenciti spretnosti za življenjsko rabo. To je tudi v nasprotju s poklicnimi odločitvami osmošolcev. Da bi jim omogočili uspešnejše vključevanje v uk. pouk interesnih dejavnosti pa dvignili na višjo raven, so se odločili za obogatitev .tehničnih’ dejavnosti. Tako že zelo uspešno deluje tudi lončarski krožek, ki ga vodi učitelj tehnične vzgoje in fizike Karel Šalamon Ko je ravnatelj graške ose- F mletke Matija Žižek razmišljal, kaj naj poudari na ak- j tivu ravnateljev OŠ občine i M. Sobota kot posebnost njihove šole, se je odločil prav za lončarski in likovni kro- nezadostno povezanost'med Zdaj je delo pri kro^^. mivejSe in večjaje vosi izdelkov, Žal pa , |fl primerne peči za pa so j'o medtem Že i^i' Učiteljem in učenci, nezado- r „v7e1 aktiv rž''’^r( voljivo disciplino in še neka- o dejavnost kazali že tudi v „ oddaji Klub Klobuk- | j storiti? O tem da bi kupili več delovnih miz, niso razmišljali zaradi pomanjkanja denarja. Pa so tuhtali in računali, nazadnje pa jim je uspelo narediti na mizi 5 ^teten, ki jih žek. In to je bilo res zanimivo u videti. Najprej so začeli delati le z enim vretenom, s pomočjo katerega so otroci oblikovali izdelke iz gline, To ni bila ravno posrečena oblika dela, u saj je v skupini lahko delal samo eden, zato sta bila izkoristek Časa in konkreten re- in Skem velesejmu O njih pa se bo pt^'' ■■ še večkrat slišalo. S š ll h b. tl i) 1 17:^ -'.J' jU ' xJ'. .■i , , ,» i <■ " tj 4 n t ............. —---------- - Skupina graških šolatjev za lončarsko mizo na zultat slaba. Šlo je tudi za inovacija njihovega krožka oziroma mentoij^ premalo sistematično delo, mona. (Posnetek: J. G.) Prejeli smo Ce bi prej vedeli Na članek, objavljen v Vestniku 11. 3. 1993 z gornjim naslovom, bi rada dodala nekaj podatkov, da bo podoba OŠ IV celovitejša in ne bi prišlo do eventueimh nesporazumov. Zares je večina naših učencev »praviloma« uspešna in končna OŠ, v kolikor osvoji znanja predpisana s Predmetnikom in učnim načrtom za osnovne šole s prilagojenim programom, ki letos zaključuje s prenovo v osmem razredu. Otrok, ki ima ob znižanih intelektualnih sposobnostih Še dodatno SPECIFIČNO MOTNJO, ki je izrazita pri pouku matematike oziroma slovenskega jezika, se uspo- sablja po NAČRTU INDIVIDUALNEM USPOSABLJANJA. V njem specialni pedagog poišče in določi tista sredstva, metode in oblike učnovzgojnega dela, s katerim dosega pri učencu boljše rezul- tate. Hkrati v njem postavi za učenca izobraževalne cilje, cilje za razvoj grobe in fine ročne moto- r1kd,'VodpraVi' g6v6mih'’fn'6tfenj. -,asooaltiega. vedenja^'korekcije' te- Je>3tritilneprajvtliic6ti- itdt Vse .»nje ' ■ V I e I [] I v k bj i! , St te Z ri _ .J je 'S . Jrt " ...rt. 4 iii . V i ril k J na Pti k, redki. Osmošolci se vključujejo v Srednjo strojno in tekstilno šolo, ker drugih smeri v Murski Soboti ni. Žal! OŠ IV obiskujejo učenci od blizu m daleč. Naš šolski okoliš je celotno območje občine M. Sobota. Za malega »nadebudneža« je vožnja z avtobusom od daleč zgodaj zjutraj zares obremenjujoča. Za take učence in učenke, ki doma nimajo jKigojev za domače delo in igro, smo pred tremi leti z velikimi težavami le uspeli oblikovati prvo vzgojno skupino v Dijaškem domu (danes imamo dve kombinirani skupini.) V ponedeljek pridejo v Šolo, v petek pod vodstvom specialnega pedagoga, vstopijo na avtobus in se vračajo domov. Čez teden, pa v toplem zavetju in strokovni pomoči specialnega pedagoga realizirajo domače zadolžitve, urijo svoje ročne spretnosti, dajo duška Igri in zabavi. Radi imajo svoj »drugi dom«, pri pouku so uspešnejši, starši in spccia!ni,j?eda- ' gogi/pa.zsdpvoljnL. l. , ■ , i lin š čim smo nezadovoljni? 1- ’ i Poleg že omenjenih je tu Je wsla pfnpvj^i, za,,j.globalu0. za^ljučpo ' groNgoTUjvjn£4Kat£rjmJ n^LfltUf-oceno. Odličnjaki so zelo, zelo nim le Se dva. Najprej je to niateri- Odličnjaki so zelo, zelo alni položaj liti Jeno akontacijo pokrijemo le -i voda (elektrika, -sredstva, prehraj'^ s kredo in k II rip kriti Ji* . ™.., - I .c-' J s prosvetnih delavc®' jtO v, č. un en^^z^I t,s m a ne moreš krit’ Vanja, težko koval .»otroku Potem je tu pa je to o kateri pa bo « J t), potrebno poveda’ ,i.» . njo besedo In ne na h gačni kot ostali r, beremo, i‘ačoria j-d tj igramo in žab^va , Potrebujemo 'b, nas »karajoče« naloga pozabi, P *t||. potrpežljivosti smo rastreseni^„^si"(i sjj, potrebujemo, ■ [Jt' - ■ nas sprejme'^ , j.T Ne želimo živh^, T '. . . □□ b ' ■ .. ob'drugiji; marVeč z dTUgif^Ljii! V :|grt,l uCehjtl'’’' , )■ ■ ■ -u *' ' .1. ■■ Si 1^ ^|!njiS-^^niarca 1993 stran 9 t(»* ! ■*l tol-ti' iS' kulturna obzoija Novice iz kulture kulture - Marec je že po imenu tebr' kulturo na piano, čeprav tudi "t m slab. Februarja slavijo svojo kulturo Slovenci, P^je za mesec svoje kulture letos razglasila madžar-n3rOnnrK:»i ' . _ . ... Marne ska imeni pHLisi iz Lendave. Kaj ima to opraviti mescev? Latinsko februare, od česar pride fe-iščei očiščevati - Slovenci preko svoje kulture P^^D^Iajenje; marca so stari Latini Sli na hnhnj*' zunaj Rima in se pripravljali na nove ^"wie; Madžari,............. ' ' -L kulture vsako leto spraviti k novim pohodom za svoje identitete. arueim j® '' '"'tsecu madžarske kulture med ugodilo naslednje: v lendavskem gradu jc bila od- '' Železni županiji; od mad-dvpct '"‘"tstrstva za kulturo so lendavski madžari dobili rilk? forintov bruar, M;i' sanjanje V Če hočejo preživeti, se morajo sredi dalip za gradnjo kulturnega doma in tako - “ prireditve do prireditve. Meseca ponedeljek, 22. marca je bil v sklopu na ko. ''’™žarslte kulture v soboški galeriji literarni večer. „ '^aierem ■ ■ - PrektKitirsifi Robi’ Prav so sodelovali madžarski in slovenski, torej pesniki in pisatelji: Feri Lainšček, Milan Vin-'ert Felix-Titan, Lajos Bencc, Bati-Konc Zsuz- Sara u . J^cus-iitan, Laios bencc, bati-Konc /suz-* Ti V^^^ Albert, Sandor Szunyogh. *'^itfa soboški galeriji, v petek, 19. delom javnostjo potegnili Črto pod lanskim eai ^^..^'^^''^nili s programom letošnjega. Letos bo piastilee dejavnosti 11. mednarodni bienale male ^-6 dpt . 29. oktobra, na njem pa bo sodelo- 4, "S*! držav. 3. ■'Plavati I'kovna razstava, ki je 1990. začela maie^ bila odprta v petek, SceiKi„ ' ^'''■ojem rojstnem mestu, v soboški galeriji. B?S^|\«bmočj: J - S J p. bub- " la razstavlja Jožef Muhovič, z Dolenjske jP^^^iksr ■ Franc Vozel, s Koroške Jože P’'ckmurja Ignac Meden, z Obale Andraž mariborskega a k vari ja-terarij a ^mkaiš' *ztaelu storil redko kulturno dejanje. ^'li v iitn. obali bo morju izročil dve morski želvi, ki sta v ujetniStvi morju izročil dve morski želvi, ki sta u v mariborskem akvariju-terariju. Š. Smej CnS' £ v galeriji Medikoss / - Danijel v Davidovih vrtovih Ul* "ir ■ J L !■' ifi e « Za zeleni jezik (32) (O prevzetih besedah v slovenskem knjižnem jeziku: hjundaj ali hyundai?) J I J i I I Na koncu prejšnjega zapisa, v katerem smo ob primeru ■ f i' r ,1* Ib ' 1^’ < ■$ Kn igra Beltinska banda, takrat v neki topli, zdaj že zdavnaj zasuti in vse gorkote oropani brazdi znova stopa mlad orač, ki mu bos palec pušča odtise v mehki zemlji; takrat v neki izbi lo isto jutro, ko je orač pustil krave pred plužnimi koki, da kar stojijo in gledajo dehteje zemlje, neko dekle ve, da on ne oije in ne pluži, da misli samo nanjtt; takrat se v tem razrvanem svetu po zaraslih stezah spet .sprehajajo zaljubljenci in drugi v neskončno srečo zabkrdeli zemljani; takrat v vročičnih krčmah nezadovoljni iskalci plačane ljubezni zahtevajo denar nazaj; takrat se bregovi jezer, potokov in vlažnih globeli znova obarvajo v barvo spominčic; lakral se od bridke solze nenadoma zdrobi kamen pod napuščem hiše, v kateri nekdo nekoga objokuje... takrat, ko igra Beltinska banda, takrat duša pleše in odreveni, vriska in joče. Recenzija FILM ART FEST četrtič Bohemsko življenje Režiser Aki Kaurismaki, po romanu »Prizori iz življenja bohemov«. Predstava je bila v petek, 19, marca 1993, v kinu »Park« v M. Soboti. 'tis I L,,*'*'* I'" * radensJiEm tnueln Hudin upr^tljam tBiI kF “ pulek, 19, maiTJl 19913, udlHla rBP4avi dik F JVi Tliarcfl uu|iTiai ’ kar I-dliu-pH Logaija. V cndiČKUl olutjic Ilaviilo-i naslov razstave, je obiskovalce na umetnosl- £ B povabil umeiainiiH zgodovinar in I 1(^' ■*- sliš' recitalom, kakrduh na otvoritevah pogosto, če sploh, jf potem nasto|ril i| Kos, zatem je muziciral trio na brenkalih j šole. h tod 'h slilr\ docent za H ^11 > ALU, I "^el in ustvarjal " otvoritev ni ' n* ■ Ra i,. ■ otvoritev ni i ^^i"Sar, bole- r k) ooste) raz' ?n bil kh 'D tl,a; ■ ''^^0 deistvii i/ »n. 'Udi pogosto dejstvu nagra- I ? L"^^ol'ko Stili- "■dorobi zadnieva p ■■ 1iii?l '" ^^dnjega j nekaj 1 "'t" »■ in h, , ' """Sttelo na ik^ moe ‘l^Dico i- "'i' I branil na svetopi- in snge- Ptav tako ^uzanino ne- :r. sta la Su-"'■anila kri- ' ' i tem , "=m vorai.,-;.. ''PtaSanju (lahko) v neki faktični v zadregi, ker mu stilizirano listje, ki spominja na zelenilo iz začetkov stvarjenja, ne gre skupaj s kulturo prepovedi. Ko je na avtomobilov znamke Hyundai pojasnili rabo velike in male začetnice pri zapisovanju imen industrijskih izdelkov, nas je pojasnjevanje nekako samodejno (po nareku predmeta samega) pripeljalo do vprašanja t.i. prevzetih besed in njihovega življenja v slovenskem jeziku. Noben narod namreč ni vase zaprt/izoliran sistem, ampak živi v vsakodnevnih splošno človeških, gospodarskih. kulturnih, znanstvenih ipd. stikih z drugimi narodi. Seveda ‘ se vse to odraža tudi v jeziku, predvsem v besedju/leksiki. Poleg domačih/av(ohlonih besed sestavljajo namreč vsak jezik tudi t.i. prevzete besede in besedne zveze, ki med gospodarsko in duhovno izmenjavo prihajajo vanj iz drugih jezikov. Seveda prevzete besede v prevzemajočem jeziku največkrat ne živijo v prvotni podobi, ampak si jih le-ta različno prilagaja: v izgovoru, v pisavi, oblikoslovno, skladenjsko. (Koliko in kako jih nadomesti z lastnimi, pa je odvisno od njegove notranje moči, prožnosti in živosti, pa tudi od jezikovne zavesti njegovih uporabnikov!) O stop- njah prilagojenosti prevzetih besed smo v rubriki nekaj Zgodba filma, kije posnet v črno-beli tehniki, puteka v Parizu. Za t.i. sprožilni moment poskrbi pisatelj Marcel Mart, ki ga zaradi neplačanih računov najemnik vrže iz stanovanja. Razen lega od njega zahteva plačilo zapadlih dolgov. Marcel se izvija na razne načine, trdi, da mora v banko po denar itd. Medtem se v njegovo, zdaj že bivše stanovanje, naseli nov stanovalec. Ta je po poklicu glasbenik. Marcel se lega dne v gostilni sreča s slikarjem Rudolfom, albanskim državljanom, kateri ilegalno živi v Franciji. Povabi ga s seboj na dom (slikar se namreč izkaže za mirtiljubnegu in ustrežljivega človeka), kjer pa seveda najdeta že novega stanovalca. Kljub temu sklenejo, da bodo to noč prespali vsi skupaj. Glasbenik in Marcel nato ostaneta in živita še naprej v tem stanovanju. Rudolfe pa tidide na svoje stanovanje. K svojima prijateljema prihaja samo slikat. "Vsem trem seveda kronično primanjkuje dcnaija in s tem tudi materialnih sredstev. Znajti se skušajo na različne načine. Duhovit in poln humoija je prizor, ko Marcel nujno .potrebuje črn suknjič, da bi lahko šel na založbo, kjer hi mu nali zaposlitev. Kiivno v tem ca.su pride k njim petičnež, ki hoče naročiti svoj portret, na sebi pa ima ravno tak suknjič. Slikar mu priporoča, da bi se naj slikal v domači halji, Marcel pa bi medlem obesil suknjič nekje zunaj. Marcel si ga zemlii Se rastlo drevje seveda obleče in odide na založbo, vrne pa sc še ravno ob pravem J ... J času, da lahko z lažjo o tem, kako je nesel suknjič v Čistilnico, vsi n^lega že pisali, pa ne bo odveč, če to Sc nekoliko razširimo. Besede in besedne zveze, ki imajo izgovorne, pisne, oblikoslovne in skladenjske lastnosti kakor izvorne besede, imenujemo dlatne. Te so dokaj redke in so stilno opazne (npr. Herr, first tady, ab urhe condita, Pantha rhei). Večino prevzetih besed pa si slovenski knjižni jezik bolj ali manj hitro prilagodi do stopnje poleitatne besede (oblikoslovno podomačenje lastnih imen, npr. Schiller Schilter/a), tujke (govorno in/ali pisno podomačenje občnih imen, npr. show showa, jazz jazzu) in izposojenke (popolnoma poslovenjene občne besede, npr. kultura, džezva) ali podomačene besede (poslovenjena lastna imena, npr. Zevs, Petrarka). Opisana delitev je povzeta po 161. in 162. Členu SP90 (str. 27), moramo pa dodati, da obstajajo tudi drugačni teoretični modeli prevzemanja in je opisana delitev plod trenutnega (in »uzakonjenega«) dogovora. Izhajajoč iz predstavljenega modela pa lahko ob stavku Vozim se s hyundaijern, s katerim smo ponazarjali eno od pravopisnih pravil v prejšnjem Članku in ga jemljemo za izhodišče tudi tokrat, ugotovimo tole: beseda »hyundai« je v tem primeru občno ime (označuje vrsto, ne znamko avtomobila), zato ni pravzaprav nobenega razloga, da je ne bi prilagodili do stopnje izposojenke in je zapisali takole: Vozim se s hjundajem. To je slovenski knjižni jezik že storil npr. s folksvagnom (primer SSKJ I, A-H, str, 642). Proces podomačevanja prevzete besede ima kljub temu, da ga je mogoče včasih umetno vzpodbuditi, svojo logiko. Le-to uravnavajo znotraj in zunajjeztkovni dejavniki. Zno-trajjezikovni dejavniki izvirajo iz zakonitosti jezika samega, torej iz globinskih načel, ki so se izoblikovala v njem samem v stoletjih razvoja. Zunajjezikovni dejavniki pa posegajo v ta proces iz neprestano spreminjajoče se stvarnosti (sodobna informacijska družba, bliskovit razvoj znanosti in tehnike itn.) in nanje jezik kot sistem ne vpliva. Ob notranji pomenski strukturi prevzete besede (slovenščina npr. ne ustvarja svojih pomenskih silnic ob izrazih za jedi in sadeže, razen redkih izjem), konkretnosti pojma in drugem je takšen zunajjezikovni dejavnik tudi razširjenost/frek-ventnost predmeta / pojavnosti, ki ga/jo prevzeta beseda poimenuje. Zato naj tokrat zaključimo z zunajjezikovno željo, da bi se naš gospodarski položaj sčasoma toliko izboljšal, da bi namesto škode, ki je bila v minulem letu na s takšnim listjem, zadovoljitev spolnega nagona Se ni bila prepovedana .,, Zaradi znane neprevedljivo-sti slikarske govorice v jezik besed, zaradi česar je vsako teoretiziranje o sporočilu slike obsojeno na gibanje v krogu. povzemimo Se Betsabejino zgodbo. Kralj David je bil na sprehodu po strehi svoje palače. Tam spodaj je na sosednjem vrtu uzrl lepo ženo, ki se je kopala. Bila je Betsabeja, žena Hetejca Urija. Poslal je sle, da so Betsabeja privedli k njemu in »je bil pri njej«. Druga Samuelova knjiga, 11. 4. Moža Urija pa je bil velel kot vojščaka postaviti v prve vrste, da so ga ubili pred obzidjem Tebesa, Davidovi vrtovi so bili spet polnejši radosti. Stefan smej KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in Študijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure. V ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure. LENDAVA: Knjižnica je otlprta v ponedeljek, sredo in petek oil 8. do IH. ure, oh sobotah pa (X1 H. do 12. ure. Vsak dan', raten nedelje, je' odprta tudi Čilalfiiea.-i'i ■ " S I ’ <.' n -L /■ ’ I trije »mušketiiji« zaslužijo še dodatnih 40 frankov. Slovenskem najbolj prodajan avtomobil, lo postal hjundaj. ' Potem bomo to ime zagotovo podomačili do stopnje izpo- ' FRANCI JUST Ko se slikar nekega večera vrne v svoje stanovanje, sreča pred vrati neko žensko, ki se predstavi kot prijateljica njegove sosede. Slikar ji pove, da njegove sosede ni in ji ponudi, naj prespi kar pri njem. Sam pa s psom Boudelairom prespi na nekem pokopališču. Zjutraj z n a grobni k a‘u k rade cvetje, da bi ga nesel svoji izvoljenki, a žalosten ugotovi, da je ženska že odšla. Čez nekaj časa pa jo vendarle odkrije kot natakarico v neki gostilni. Zdaj se med njima splete trdnejša vez, Mimi, tako je namreč ime ženski, se preseli k njemu. A ker nesreča nikoli ne počiva, se zgodi to: Ko ravnokar doseže bogat izkupiček za portret, mu denar ukradejo, policija pa zahteva njegov potni list. Ker ugotovi, da ta ni pravi, ga izžene iz Francije. Rudolfe to sprejme, a kmalu se skrit v avtomobilskem prtljažniku vrne nazaj. Ves čas seveda ne preneha njegova zveza z Marcelom in glasbenikom. V času njegove ocLsoinosti se Mimi spoprijatelji z nekim drugim človekom, a kakor hitro ugotovi, da se je njen prijatelj vrnil, pride spel k njemu. Denarne stiske vseh treh Mimi trpi, a vztraja. Medtem tudi Marcel spozna dekle, ki pa ga hitro zapusti, ko ugotovi, kakšen tič je. Mimi znova sreča svojega nekdanjega ljubimca in kot kaže, bo tokrat zares zapustila Rudolfa. A ne za dolgo. Vrne se izčrpana in bolna, vseeno pa srečna, da lahko živi med »bohemi«, Rudolfe in Marcel prodata svoje stvaritve, da lahko plačata stroške njenega zdravljenja. Vendar ne pomaga. Mimi umre na začetku pomladi, Rudolfe je prepozno prinesel šopek prvih pomladnih cvetlic - njeno poslednjo željo. Kljub določenim komičnim elementom film kot celota ni komičen, pa tudi tragičen ne. Vsa komičnost in tragičnost se sproti sproščata v ironijo in cinizem. Čeprav se nesreče vrstijo druga za drugo, gledalec ne more čustvovati z junaki ali jih celo pomilovati. Zdi protagonistov, se medtem na- ■ riija,'^di daljujcjo. Kakor hitro kateri iz- । saiPf z|o( medrnjih zasluži nekaj denarjo, " " ' gfl 'že takoj tudi zapravijo. . I :| 'D -J ' J» :|.'H se. (najbolj jasno je to vidno pri Mimi) da si želijo takšne usode, da bi tudi, če bi se jim ponujala lepa priložnost, začeti drugačno življenje, raje ostali pri sedanjem. Bohemi pač hočejo ostati bohemi. pa Čeprav umazani, lačni in vedno brez denarja. In ravno v tem je iro- [ JULIJANA VORdS 1 V lem zapisu smo poleg SP90 izhajali iz dognanj Ljudmile Bokal v zapisu Tipološke značilnosri novih besed v pubJicisiiČnem jeziku (Književni listi Dela, Ljubljana, 25. februarja 1993> kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zhicka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od Id. do 12. ure. MURSKA SOBOTA: v galeriji je 3. tnedregionalna likovna razstava, na kateri sodc-' Injejo likovni umetniki iz celjske. dolenjske, gorenjske in koroške regije, Prekmurja, Slovenske obale in Zasavja. Razstava bo odprta do 11. aprila. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna likovna razstava del udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja in razstava OLORIS. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu je razstava na temo Obnova dvorcev Železne županije. LENDAVA: V gradu je odprta spominska soba slikarja in kiparja Gy6rgya Zale. RADENCI: V galeriji Medi-kossje odprta razstava del akademskega slikarja IjojietaTo- PRIREDITVE MURSKA SOBOTA; V soboškem kinu bo 26. in 27. marca oh 17. uri in 28. marca ob 16. uri film Hrestač. V UllTOMERIJ bo V so- boto, 27. marca 1993, ob 19. uri nastopal New Sv/ing kvartet. črenSovci, 28. marca ob 18. uri. kinodvorana: občinsko srečanje folklornih skupin. Petek, 26. marca, ob 21.30 v hotelu Zvezda nastopa skupina Ljubljana jazz selection; Pero Ogrin trobenta, Dejan Pečenko klavir, Čarli Novak bas, Dragan Gajič bobni. Organizator Društvo glasbenikov Prekmurja PIANISTKA ERNA LUKAČ nastopa v petek, 26, marca, ob 19.30 v soboški grajski dvorani. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Petra Michael. Achmiihle: Vrtni leksikon. DZS Miriam Polunin in Kristopher Robinss; '■ 'Naravna; lekarna, Domus An- ■ ' ^at*)a. I drej'Stritar;‘110 izfctov po‘slo- _ - VenskihgofaH, SitlBTta .C. C V 1 . TU '' ! - ».?' • ‘ ' 1 stran 10 vestnik, 25. marcaj^ nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokrat pričenjam tedensko poročanje s 16, 3, in zaključujem z 22. 3. 1993. V tem tednu večjih pretresov na trgu vrednostnih papirjev ni bilo, na trgu delnic je še vedno čutiti mrtvilo, tečaji delnic še vedno rahlo padajo, tečaji večine obveznic pa še nekoliko naraščajo. Uvrščena kotacija I - obveznice Borzni tečaj obveznice RS 1 je 16. 3, prekoračil tečaj predhodnega dne in sicer 114,8, prometa s to obveznico pa je bilo za 5438 lotov. Naslednjega dne je njen tečaj porasel na 115.1 pri prometu 7897 lotov, na tem nivoju pa se je zadržal tudi vse naslednje dni. ko je bilo za 784 lotov prometa v četrtek, za kar 9589 lotov v petek in 1091 lotov v ponedeljek. Enotni tečaj RSL 1 (O) - z izkoriščeno davčno olajšavo, ki je kar mesec dni stabilno vztrajal na 110,0, je 18, 3. porasel za 0,5 odstotne točke (110,5), ko je bilo za 30 lotov prometa, naslednjega dne pa rahlo porasel na 110,6 pri 154 lotih prometa, V ponedeljek je bil po istem tečaju sklenjen aplikacijski posel s 17 loti te obveznice. RSL 2 je 16. 3. zabeležila porast enotnega tečaja za I odstotno točko in sicer iz 93,0 na 94,0, ko Je bilo s to obveznico za 1537 lotov prometa, naslednjega dne je njen enotni tečaj ostal nespremenjen, prometa pa je bilo za 881 lotov. V četrtek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 94,1 (595 lotov), da bi v petek padel na 93,9 pri 803 lotih prometa, v ponedeljek pa na 93.7 pri 130 lotiti prometa. Z RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil sklenjen posel le s 4 loti te obveznice 22. 3., njen enotni tečaj pa je poskočil za 1 od-stotrto točko iz 88,0 na 89,0. Uvrščena kotacija 11 - obveznice 16. 3. je enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana porasel za 0,5 odstotne točke na 95,8, ko Je bilo za 233 lotov prometa z njo. naslednjega dne padel na 95,7 (408 lotov), v Četrtek pa na 95,5 pri prometu 480 lotov, V petek je bilo s to obveznico za 93 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je ostal na istem nivoju, kot predhodnega dne. 19. 3. je zamenjalo lastnika 10 lotov obveznice Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo, enotni tečaj pa se tudi tokrat ni spremenil in Je tako ostal na 90,0. Uvrščena kotacija II - delnice Z delnico LEK. se Je v tem tednu trgovalo šele 18. 3,, njen enotni tečaj pa Je tudi tokrat padel in sicer iz 13065 na 12825, prometa z njo pa Je bilo za 60 lotov. Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je 16. 3. jjadei za 0,4 odstotne točke na 94,5, ko Je bilo za 831 lotov prometa z njo. Naslednjega dne Je bil prijavljen aplikacijski posel z 42 loti te obveznice f« rahlo povišanem tečaju 94,6. V četrtelc Je njen tečaj poskočil na 95.1 (581 lotov prometa), v petek pa rahlo padel na 94,9, ko je bilo za 1359 MM ■ O ir Z w o M n A << prvih »«rc j 'I DEVIZNA HRANILNA KNJIŽICA, S KATERO LAHKO POSLUJETE TUDI V AVSTRIJI 2 našo devizno hranilno knjižico lahko poslujete v vseh enotah CREDITANSTALT - NOVE BANKE v Sloveniji, in če se odločite, tudi v enotah CREDITANSTALT v Avstriji. Gotovinska vplačila in izplačila na devizno knjižico so v neomejenih zneskih. V enotah v Avstriji opravi banka v primeru, da dvigujete znesek večji od 7.000,00 ATS ali 1.000,00 DEM predhodno primerjavo stanja z matično enoto v Sloveniji. Vabimo vas. da'.se odločite za devizno varčevanje pri naši banki, saj liaš rhotd pravi: Z NAMI DO USPEHA! po tečaju 45,0, z Rogaško pa v tem tednu ni bilo prometa. Prosti trg - detnke Tečaj delnice Dadas Je tudi v tem tednu rahlo naraščal. Tako je 16. 3. porasel iz 22575 na 22600, ko Je bilo za 4 lote prometa, naslednjega dne na 22683 (41 lotov), v četrtek pa na 23017 pri 15 lotih prometa. V ponedeljek Je bit prijavljen aplikacijski posel z 1 lotom te delnice po tečaju 23100. 16.3. se Je po tednu dni ponovno trgovalo z delnico MK Založba, njen tečaj Je rahlo porasel iz 2792 na 2308. prometa pa Je bilo za 1114 lotov. Naslednjega dnfe je bilo s to delnico za 20 lotov prometa, njen enotni tečaj pa Je rahlo padel na 2800,- Z delnico NIKA se je v tem tednu prvič trgovalo 18. 3., njen tečaj pa je padel iz 34675 na 32123, ko je bilo za 52 lotov prometa z njo. Naslednjega dne je njen tečaj porasel na 34293 pri 43 lotih prometa. 17,3. se je po tednu dni ponovno trgovalo z prednostno delnico Rogaška, prometa Je bilo le za 2(1 lotov, njen tečaj pa je rahlo porasel iz 2443 na 2450. Enotni tečaj redne delnice SKB je po tedenskem premoru, ko se ni trgovalo z njo, kar precej nihal. Tako Je 16, 3. sicer porasel iz 11400 na 11545 pri 53 lotih prometa, da bi že naslednjega dne padel na 10732, ko Je bilo za 880 lotov prometa z njo. V četrtek je njen enotni tečaj sicer ponovno porasel na 11700 (20 lotov prometa), da bi naslednjega dne ponovno padel, tokrat na 10700, ko Je bilo za 190 lotov aplikacijskih poslov. Tudi tečaj prednostne delnice SKB Je v tem tednu nihal. Tako je 16, 3. njen tečaj padel iz 12544 na 12240, ko je bilo za 86 lotov prometa z njo, naslednjega dne padel na 12226 pri 37 lotih prometa, v Četrtek pa na 12141 (350 lotov). V petek Je bil z 12 loti te delnice prijavljen aplikacijski posel po tečaju 12226, v ponedeljek pa z 62 loti te delnice po tečaju 11645, kar predstavlja najnižji tečaj te delnice od njene zamenjave in ponovne kotači je. Kratkoročni vrednostni papirji 17. 3. je zamenjalo lastnika 14 lotov 60-dnevnili blagajniških zapisov Banke Slovenije po tečaju 65,13 in 4 loti 120-dnevnih blagajniških zapisov BS po tečaju 65,33. V četrtek je bil prijavljen aplikacijski posel z 1 lotom 120-dnevnega zapisa BS po tečaju 65,5. »Dvojčki« z zapadlostjo IS. 3, Čeprav so ti dvojčki že zapadli. Se vedno zasledimo trgovanje z njimi. Tako Je bil 19. 3. prijavljen aplikacijski posel z S loti tolarskega dela malega dvojčka po tečaju 123.5 ter 17. 3. z 8 loti deviznega dela malega dvojčka po tečaju 123.5, »Dvojčki« z zapadlostjo 10, 6. S kompleti malih dvojčkov je bil 17. 3. prijavljen aplikacijski posel z 29 loti po tečaju 124,7, s kompleti velikih dvojčkov pa Je bil prijavljen aplikacijski posel 16. 3. po tečaju 123.1. ko je lastnika zamenjalo 13 lotov le-teh in v petek, ko je 1 lot zamenjal lastnika po tečaju 124,2. S tolarskimi deli dvojčkov se Je trgovalo 16. 3. in sicer s 112 malimi loti po tečaju 123,3 ter s 139 velikimi loti po tečaju 123,1. Naslednjega dne sta se tečaja malih in velikih lotov ponovno izenačila na 123,5. prometa pa je bilo za 30 malih in 40 velikih lotov. V petek, ko se je s tolarskimi deli ponovno trgovalo, pa Je bilo za 40 malih lotov prometa po tečaju 123,6 in 33 velikih lotov prometa po tečaju 123,4. V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 56 malimi loti, za 22 lotov prometa pa Je bilo z velikimi loti, enotni tečaj pa Je bil tokrat tako za male kot za velike lote 123,6, Devizni deli dvojčkov so se 16. 3. prodajali po enakem tečaju kot predhodnega dne in sicer po 123,4, prometa pa je bilo za 17 malih in 117 velikih lotov. Naslednjega dne Je tečaj malih lotov porasel na 123,9, prometa pa Je bilo za 30 lotov, enotni tečaj velikih lotov pa je porasel na 124.1, ko je bilo za 70 lotov prometa, V četrtek se je trgovalo le z velikimi loti deviznih delov dvojčkov, katerih tečaj je porasel na 125.1 (4 loti). V petek pa je bilo za 113 malih lotov prometa po tečaju 124,6 in 224 velikih lotov prometa po tečaju 124,8. Za kar 1 odstotno točko sta se tečaja malih in velikih lotov razlikovala v ponedeljek, ko je bit s 63 malimi loti prijavljen aplikacijski posel po tečaju 124,:, za 138 velikih lotov prometa pa se je izoblikoval enotni Odhod k Zdravniku Kaj vse spada v pravice iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za paket nadstandard Enoposteljna soba v bolnišnici ali zdravilišču s televi-zoijetn in telefonom. Bolnišnica oziroma zdravilišče, ki se želi potegovati za izvajanje tega paketa, mora dati ponudbo zanj ali se javiti na razpis za te programe. V njej Zavodu za zdravstveno zavarovanje morajo predstaviti svoje možnosti za izvajanje teh pravic. Če ima bolnik vplačan paket nadstandard, vendar oddelek ali zdravilišče vsega, kar sodi vanj, bolniku ne more ponuditi, se le-ta lahko odloči za zdravljenje drugje, torej tam, kjer imajo možnost za izvajanje nadstandardnega programa. Zavod za zdavstveno zavarovanje namreč bolnišnici ali zdravilišču za zavarovance plača račune zdravljenje in nadstandardne storitve. Enoposteljno sobo s televizorjem in telefonom lahko zahtevajo tisti zavarovanci, ki so se zavarovali za paket nadstandard ali pa so pripravljeni plačati razliko v ceni. To velja tudi za zdravilišča, pa čeprav je tu višji standard običajen, to pomeni, da je zavarovanec dolžan sam plačati razliko v ceni ali se dodatno Nihče pa zavarovanca ne more prisiliti v to, da sprejme enoposteljno sobo in da poravna razliho. Prav tako zdravilišče in bolnišnica ne smeta zaračunavati razlike zavarovancu, ki mora ležati v enoposteljni sobi zaradi določenega posega, ali če drugje nimajo prostora. Možnost bivanja enega od svojcev v bolniški ali zdraviliški sobi. Tudi to sodi v paket nad-standard, pravica pa obsega možnost bivanja zavarovančevega svojca v isti bolniški sobi, kot je zavarovanec. Vsebinsko je to podobno najemu hotelske sobe, saj pomeni možnost prenočevanja oziroma bivanja svojca v bolnišnici oziroma zdravilišču in zajtrk. Svojci so zakonec, starši, otroci in drugi. datno nemedicinsko os^J zavarovanec, ki je vplačaj ket nadstandard, lahko V teva. ne da bi hkrati enoposteljno sobo. 5 Zavarovanci, ki so s®^ stovoljno zavarovali ž® nadstandard, lahko o® J voda za zdravstveno/^ vanje pričakujejo ludi./^ bo plačal pripomočke e* Sih materialov. Iz naslov’^ veznega zdravstvenega rovanja imajo zavan^"^ pravico dobiti funkci®^^ ustrezen, na trgu dos®S^ najcenejSi pripomoč®**; -J janje tega načela pa težavno in višji standaro^f mogoče vnaprej pa tudi ne določit' 3. v vrednosti. Primer® h*™! obravnavati posaititčo^^-j Zavarovanec s nadstandard lahko I 1 Dodatna nemedicinska nega , postrežba in prehrana v času zdravljenja v bolnišnici alt zdravilišču Dodatna nemedicinska prostovoljno zavarovati. nega pomeni, da si zavarovanec v sobo lahko naroči topli napitek, sokove, kavo ali druge nealkoholne pijače ter pospravljanje sobe. Zavarovanec si lahko izbere tudi drugačno prehrano. Če to seveda ni v nasprotju z zdravnikovimi navodili, to pa ne pomeni. da si lahko naroi^ dodatne obroke hrane. “ Do- Želji obišče tudi ni njegov osebni zdravnika, s za zdravstveno nima sklenjene cialista, tudi brez osebnega zdravnika- '3 moma pa lahko J k zdravniku ati na zdra v tujino brez P’'®®P'^ običajnega postopka britev takega jjM cer pa skladno z J Splošnih pogojev i voljno zdravstveno nje. !» F' Karasi, ki jih scuke ne morejo požreti Ure in ure presedijo, prestojij« II J LL tečajna 125,2. “ 'ftjnCka^Božinovič- in precepijo za vodami. Tak« se v njihovem jeziku reče: »za vodo«, ne pri vodi. »Pri vodi« pravijo tisti, ki mislijo najprej na kopno, ki mislijo bot kopneni (Judje. Ime zanje, ki se jim pravi ribiči, pa pride od rib. Ribe pa živijo v vodi. Onkraj vode, tam kjer se Voda neha, je »za vodo«. Potrpežljivi so in veliko vsega opazijo. V življenju za vodo, v vodi, nad njo. Skoraj bi si upali staviti, daje kateri od njih opazil že tudi to, kat so pred kratkim odkrili švedski znanstveniki. Zanimivost iz življenja karasov, rib tz rodu kra-poveev, ki zrastejo največ tja do enega kilograma. Karasi imajo lastnost, tako so ugotovili bi logi na švedski univerzi v Lundu, ki jim Jo lahko zavidajo vsi bodibilderji. V nekaj tednih si lahko zelo okrepijo mišice na hrbtu, tako da postanejo širši in Jih ščuke ne morejo spraviti po gobcu navzdol. Biologi so opazovali in merili karase v dveh mlakah, v eno so vložili poželjivo ščuko, v drugi pa so karasi živeli brez svoje naravne sovražnice. Po dvanajstih tednih je bil povprečen 14 centimetrov dolg karaš iz mlake s Ščuko širok 5,9 centimetra, medtem ko Je bil prebivalec mlake brez Ščuke širok le 4,4 centimetra. Prosto po Darwinu: v boju za preživetje se organizmi spreminjajo, prilagajajo in branijo. Dokler na koncu ne pride ščuka z do-voH Širokim gobcem. Ščuka z najbolj razprtim gobcem, ki plava po naših vodah in požira vse. od ščuk do karasov. Je onesnaženje. Ribiči, ki so dobri in potrpežljivi opazovalci, so seveda Že zdavnaj opazili tudi to. Ker pa so tudi zelo potrpežljivi, se dolgo niso oglašali. Zdaj se skupaj z oglašanjem že spravljajo tudi k akcijam - kot se temu reče v žargonu ribiških družin. »Imamo pa tudi ribiče, ki jih je potrebno dati v narekovaj,« Je preteklo sredo. 17. februarja, na sestanku murskosoboškega in bakovskega odbora temeljne enote Ribiške družine M. Sobota dejal arhitekt Guldinskij. predsednik soboške temeljne enote. Za ribiči v narekovajih za vodo ostajajo plastične vrečke, škatle in druge osta-, line. Gospod GoldinskiJ Je tudi od-borni k v soboški skupščini. tn ko je 3^; ul i 'S r , • si na zadnjem zasedanju slišal, kaj o ribičih in ekologih, seveda po krivem, govorijo okoličani akumulacijskega Jezera na Kraščih. kjer Je zajezena Ledava, je rekel, da Je čas za akcijo. S to državo in njenim delovanjem Je seveda nekaj vražje narobe, Če gorički odbornik v soboški občinski skupščini pravi, da so za zamuljenje ledavskega Jezera na Kraščih pristojni ekologi, oziroma če ekologe imenujemo s političnim imenom zeleni, ter ribiči. »Te akumulacije na Kraščih niso naredili zato, da bi se sčasoma zamuljila. marveč'zato, da bi dlje Časa služila v splošno dobro«. Ivan Dolgov, član soboške ribiške družine. Je na ribiškem sestanku menil, da so načrtovalci in graditelji morali misliti tudi na zamuljenje in da naj se zdaj od tam nekje, iz nekega birokratskega rokava, zbeza denar za odstranjevanje mulja. Nima pa Dolgov nič proti, te ribiči pri zadevi sodelujejo, V soboški skupščini bodo skupaj z zelenimi opozorili, da je ledavsko aku-mualcijsko Jezero nastalo kot vodni zbiralnik in zadrževalnik, Sele pozneje Je postalo ribolovna voda. Zato njegova zamuljitev zadeva tudi vodno gospodarstvo in kmetijstvo. Očistiti ga je potrebno z denarjem. ki ga davkoplačevalci plačujejo za varavovanje pred poplavami. za gospodarjenje z vodo, za izboljševanje kmetijskih zemljišč. Naložen mulj pa bi bil morda primeren za izboljševanje prsti na njivah. Obale rek, potokov, jezer, mlak in zajetij so zasmetene. »Spet , bomo očistili bregove in okolico zajetja na Kraščih, odpeljali bomo smeti, toda tam lansko leto ni bilo samo deset tudi veliko drug'l' 'L Šlevunee je biSke družine. Z vilnih ribičev, v a ! žini- Jih je Čez 71W' krašicega jezera 1^ J tisoč ribolovnih drugih, ki prihajaj® JsiiJ zoriti na turistične lahko prineslo ■‘[(I čeno okolico. ' tiče tudi domači oo - J p' tiče tudi neizkoro** priložnost, ^li^a Le kako bodo i zagrabiti Hitovi"® |i(‘J tudi njim nom oziroma lik-n more pogoltati je j Tam pri BakoV^^7 struga, od Mur®^^ Joč rokav, struga, ki Jo stveniki po pr'8®^- lilt^ in ukrepih sobO’-in zelenih spravi" nje, revitalizirali^^ trebnega denaija' bliSkega žepa.I pravi nekdanji P Vili Žižek. ,,fir , '“Ku^a”^' jeva struga. bodo ktos v spet priredili bodo »burašje- kilt’ JF Bf bodo »biirasjc ristno demonstt' '.j,jeS'L »pauSe« in drug ' rial polagali tara-.jj ■ krat po dolgihSl-bodo v Kuharje' meravajo, ta^®,T tako se pretok vode. B® Tam za vodo jjl l| iS'. 25. marca stran 11 W* imu, sobota, 21 mani U GORNJA RADGONA, den 27. Maiz 1993 II POZDRAV SOS II >■ 4 d srečanje meščanov ■ slovenske in avstrijske Radgone ■ 9<00 - srečanje pihalnih orkestrov na mostu čez Muro ’ in tn' koncert pihalnih orkestrov pred marketom 10.30 • pMdrav županov pred marketom 114)0 - Sprejem učiteljev in učencev iz avstrijske Radgone _______na osnovni šoli iOU 1 der NACH*! AB GBIIT DEN nicujjj OasZiisammAntrAfipn unn rion RiiMem " ■ »■ Das Zusammentreffen von den Biirgem aus Bad Radkersburg und Gornja Radgona 9.00 • Die Begegnung von den Blaskapetlen auf der Brucke uber die Mur 9.00 • Das Promenadekonzert der Blaskapellen vor dem Supermarkt 10.00 - Die BegrOOung der beiden Burgemeister vor dem Supermarkt 11.00 - Der Empfang aer Lehrer und der Schiller aus Bad Radkersburg in derGrundschule hi*' ŠPORTNA TEKMOVANJ^ |SPORTVVETTKAMPFE t#*. .,0 J ti' 11* ajll J OO - mali nogomet v telovadnici osnovne šole v Gornji Radgoni 1^ m' telovadnici osnovne šole v Gornji Radgoni 3.00 - odbojka (moški) v telovadnici osnovne šote v Gornji Radgoni Inn' oiali telovadnici osnovne šole v Gornji Radgoni 1 nn' * ®'^*ojski Radgoni 14 v restavraciji Vikend v Radencih 15 fin' konferenca v hotelu Grozd v Gornji Radgoni 17 možnostih gospodarskega sodelovanja ■ ■ družabni večer meščanov obeh mest v ŠPORTNI DVORANI V RADENCIH fj ol j n/ ,^tJpiČek • nastop folklornih skupin * nastop tamburašev • kviz Koliko se poznamo * ples z ansamblom Avantura in Weinland Sexteft * družabne igre ' kabaret Murskega vala fAAAA/i 11.00- HallenfuBball im Tumsaal von der Grundschule in G, Radgona 14.00 - Volleyball (Damenj im Tumsaal von der Grundschule in G. Radgona 15,00 - V6lleyball (Herren) im Tumsaal von der Grundschule in G. Radgona 11.00 -Tischtennis im kleinen Tumsaal von der Grundschule in G. Radgona 13.00 - Hallentennis in Bad Radkersbuig 15.00 - Kegeln auf der Kegelbahn vom Restaurant "Vikend" in Radenci 14.30 - Pressekonferenz im hotel 'Grozd" in G. Radgona 15.00 - Gespržch am runden Tisch Ober die MdglichkeiteR der vvirtschaftlichen Zusammenarbeit 17.00 • Gesellschaftsabend der Burger aus den beiden Stadten im neuen Tumsaal in Radenci • Auhritt von den Fdklorgruppen • Auhritt von den Tamburizza-Spielem .99 • Quiz TOe gutkennen wiruns?' od vstopnic je namenjen dograditvi telovadnice JtK’ K .Cifer J • /anz mit den Gruppen Avantura und Weinland Sextett • Geseliscfiaftsspiele • Kabareti von "Murski val" Der Reingewinn ist ftir den Ausbau der Tumhalle bestimnit. 'I^KROVrTEU SREČANJA OMV - ISTRA KOPER I I a .OMPA. ■aSi 0 5 j'/; Ip f' i N '■ '(i* f' f. ■ ,1 J. 7 J' !■' OMV-ISTRA Za vas na mejnih prehodih gornja RADGONA, GEDEROVCI, KUZMA, DOLGA VAS DUTY FREE SHOP 8-20 TURISTIČNI SERVIS INFORMACIJE POTOVALNA AGENCIJA 0-24 MENJALNICA ŠPEDICIJA 0-24 RESTAVRACIJA PIVNICA 7-22 Pričakujemo vas vsak dan tudi ob nedeljah. Telefon {+38j 6961 741. I i = ■■ ^fiiu o-^^. ■' l d.o.o. KOPER Odpiramo novo sodobno samopostrežno BENCINSKO ČRPALKO na Lendavski ulici v Murski Soboti. Oskrbeli vas bomo z vsem potrebnim za prijetno in varnn vnžnjo. Nudimo vam: - kvalitetno, vendar CENEJŠE GORIVO - vrhunska motorna olja (akcijska prodaja do 4. aprila cenejših olj, firm OMV-MAPETROL IN INA Zagreb) - vse za avtomobil in sopotnike - hrano, pijačo in pripravljene napitke ter niz ostalega blaga za naš dom. Posebna ponudba: - moderna avtopralnica - vulkanizerska delavnica ZA VAS IN VAŠE ZADOVOUSTVO VEČ KOT LE POLNJENJE GORIVA! -'S 1- . . « K 'F H :|B^ H »Zv i;'! .'. n 1 i 1 V /t ■ 4 t, -/'r 1 ' ' f •MV ( t ■iV '/ stran 12 radi;* Gornja I SJl slabih d^jii Ji *! 8?t* . v' I? y .. -, Naš servis opravlja montažo, balansiranja vseh vrst gum. To delo opravlja dobro ik strokovna ekipa. Pri nas najdete tudi vse vrste platišč za vs^ dodatki od čistil, olja... spadajo v naš X^| Lahko nas /e najti! Od mejnega prehoda smo oddaljeni le borih 7 kilometrov ob gla^^^ M proti Halbenrainu. ffEU- UNO GEBRAVCi NEIFENPAt^ v- stran 13 1993 ata I \ / ' I i I John« »or -■ « Wieser je di- avstrijski <*«?. ii do- ------občini tefe-«ro. .prt Ce,t lO,« nafl je to ' doda. seveda veliko potem X '''=*1KO hoS pristavi, kot n ""P''®®'"*’ ®'rokartizirano- izirano- J* Pc^ncic vi isko in ,1 'Pilo??'"'' med av- '-i-ikri Radgono, »To u !'«li So Iti jo se ini,. hlod M ■■področju osnov- so I tivno. Upati je potrebno, da bodo ljudje nekatere sprejeli, ko bodo Želeli. Pozorni moramo bili na odmev pri ljudeh. Doslej je bilo tako, po krivdi obeh strani, da se nobeno srečanje, ki smo ga po uradni poti pripravili, ni izteklo s širšim odmevom. Ni bilo dovolj intenzivno.« Vprašanje: »Bodiva torej konkretna. Ali v Bad Radkers-burgu je kino?« J. Wieser: »Ne, ni ga, in to je že en problem Vprašanje: »V Radgoni je, Ali si lahko predstavljate, da bi vaši Radgončani hodili v kino v slovensko Radgono?« J. VVieser: »Lahko si. Če bi bili to nemški filmi.« ko gredo naši tja. obiskovalci ne gredo z njimi. Res nismo prišli daleč.« Vprašanje: »Vaša osnovna pridobotna dejavnost je turizem. Kaj pa turistov si ne bi izmenjevali?« J. Wieser: »Kako da ne. Samo turistom je potrebno to povedati. Mi v zadnjem Času zelo pospešujemo tako imenovani kolesarski turizem. Zavestno smo na zemljevide kolesarskih in sprehajalnih stez vrisali tudi poti, ki peljejo na ono stran meje. Mejo prekoračujoči turizem, kot vidite, ki je za nas, za našo ponudbo obogatitev. Zakaj naši turisti ne bi obi- I I vprašanje: »Seveda ob J Ii J J sto je usmerjeno v trgovanje. S svojimi trgovinami računa na skali tudi vinskega območja kupce iz Slovenije in Hrvaške predpostavki, da se filmi izbirajo s sodelovanjem. Kot veste, imajo filmi pri nas podnapise. Od vas bi lahko hodili gledat angleške filme vsaj tisti, ki ta jezik razumejo.« J. Wieser: »Že, toda za gledanje tujejezičnih filmov naši ljudje niso dovolj jezikovno ' 'J V *3 s 3 J ‘Ofall. Kaj 'ino Je neki ^8 skupne T-kub"'®"'’'®-u- i turo se « se- P°S'- da k, ” 'id. 'eij ' ^mo I ’ t«ga nega- izobraženi. Si pač raje naredijo udobno in doma po televiziji gledajo filme.« Vprašanje: »To so vsekakor ovire, to je očitno, Ali pa obstaja neko področje kulture, na katerem bi vzajemnost v kon-zumiranju kulturnih dobrin najlaže potekala? Je to mogoče folklora? « J. Wieser: »Da, to bi že lahko bilo. In brž ko se pokaže priložnost, se tovrstno sodelovanje pravzaprav zgodi. Ko smo imeli muzejski praznik, kot temu pri nas rečemo, smo povabnili foklorno skupino tz Gornje Radgone. Težava pa Je v tem primeru spet, da folklorna skupina pride, skorajda nihče pa ne pride z njo na prireditev. Obratno pa je tudi res. okrog Jeruzalema ter murskih logov vse tja do Veržeja in Se in še od dalje. Vprašanje: »Pravite, da je Radkersburg usmer- ima od države vodeno gospodarstvo. Vaša in naša država morata samo ustvariti okvirne možnosti, do vsega drugega bi prišlo na zasebno pobudo.« Vprašanje: »Vaša država tudi ne naroča kakšnih gospodarskih oziroma tržnih raziskav o naših razmerah, ki bi jih potem ponudila avstrijskih vlagateljem?« W. Reiter; »Država omogoča okvirne možnosti, potem nastt^jo zbornice, zastopstva, ki jih imajo podjetja, in stvari preverjajo, ali bo šlo ali ne bo šlo. Pri nas imamo tudi že investicijske družbe, neodvisne od vlade in države, ki ustanavljajo podje^a. Odločujoča pa je pobuda zasebnika, podjetnika.« da jih ločujemo, ker jih hočemo čim več reciklirati. Imeti želimo Čim manj odlagališč, ne samo iz gospodarskih razlogov, ker je njihova gradnja draga, marveč tudi iz ekoloških razlogov, ker je njihovo obvladova- nje težko.« Potem župan na- dalje? Vaših hribovitih prede- jen v trgovanje, W. Reiter: »...da, pa tudi v turizem.« Vprašanje: »Ce bi se torej želel pogovaijati s kom, ki bi lov... Goričkega, da.« »Ne smejte se, prosim,«je rekel gospod Wiescr, ko sva se pogovarjala o po liti Čnou pravnih rečeh, »a naše občine šte- govoril o svojih siceršnjih po-tejo okrog 2000 prebivalcev, djetniških izkustvih, ki jih ima ........................... z novimi slovenskimi razme- medtem ko so vaše, kolikor vem, za tam okrog najmanj 25.000 ljudi velike. Zato z vami mnogokrat ne moremo v ko- rami, kam bi moral iti, v Leib-nitz, v Gradec?« W. Reiter: »Kar se trgovine tiče, je Radkersburg že pravi rak. Saj jih Se niste razdelili na , _ __ manjše, mar ne?«Ne, nismo Jih naslov. V splošnem pa je sc- še, pripravljamo novo krajevno veda bolje, Ce se pogovarjate s predstavniki večjih področij. Vprašanje: »Pogovarjajva se neko močnejše sodelovanje torej o trgovini. Veste vi ........................... morda za kakega vašega tr- samoupravo, dokaj po avstrij- skem vzorcu. »Da, ampak med tremi, štirimi občinami pa kar zagotovite, to ne bi bilo slabo.« govca, ki bi nameraval pri nas Pobuda išče pobud« Gospod Wcrner Leiter je neprofesionalni župan Rad- > kersburga, sicer je ravnatelj osnovne Sole. Vprašanje: »Vt ste človek iz 1 politike, kako je takole tukaj L od blizu in iz tega zornega kota I videti Slovenija, zdaj po poli- I CiČnih spremembah?« I Wcrner Reiter: »Vsekakor I je videti, da se Je veliko in bi- I stveno spremenilo, tako v poli- I ličnem smislu kakor tudi v na- I Činu, kako se ljudje lotevajo | stvari. Ljudje so se zasebno E spremenili, prej niso kazali in E izražali nobenih pobud, zdaj se E osamosvajajo. Začnejo usta- | navijati podjetja, ponujati ser- | visne storitve.« f Vprašanje; »Govorite zdaj | on nekih zapažnjih vašega po- | djetniškega sloja, ki začenja I močneje sodelovati z našo sira- L njo, ali pa govorite bolj kot poznavalec naših notranjih razmer, kot politik?' W. Reiter: « »Gospodarski položaj v Radkersbiirgu je kajpada nekoliko specifičen, me- lUlFFEISEN^ iti •nFi 1 IN SVETUJEMO 1 *’’’'®iseBliank 1^ " ^^nnenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju ljudi bad radkersburg - klOch Vprašanje: »Mi seveda upamo, da bomo z naše strani vlagali tudi pri vas. Kar pa se vas tiče, menite, da ste o naših pogojih in razmerah dovolj obveščeni?« W. Reiter: »Mislim, da smo. Vse pa je nekoliko zasenčeno z vojno v Bosni. Da pa se kapital ne preliva tako hitro, kot bi vi mogoče pričakovali, je razumljivo. Gospodarska demokracija se mora razviti, človek, ki je delal in živel v drugih razmerah, se mora spremeniti.« Vprašanje: »Ali pa je mogoče v vsej zadevi tudi Se kaj drugega. Kaj če vi v Avstriji niste Cisto gotovi, da je z nafo drobno razlaga, kako je ločeno zbiranje odpadkov urejeno, kakšne so posode, kako osveščajo ljudi.« »Dvakrat letno imamo dan, ko pobiramo posebne odpadke, baterijske dene in druge posebno škodljive odpadke, «pripoveduje župan Reiter. Zdi se, da Je njegovo županovanje predvsem ekološko. »To je pomembno tudi za turizem, našo glavno pridobitno dejavnost, veste.« Vprašanje: »Kakšno korist pa imajo od turizma recimo kmetje? Znano je, da imate vi tukaj zdraviliške hotele, tako kot mi pri nas. Toda to se tiče predvsem zaposelnih v teh hotelih.« W. Reiter: »Dvakrat tedensko je pred zdraviliikimi hoteli kmečki sejem, na katerem kmetje turistom in drugim prodajajo svoje pridelke. Vsak četrtek je tak sejem tudi v Mur-gassu.r Za prebujanje pobud in sožitje kultur Po dvanajsti uri opoldne je Bad Radkersburg še najbolj podoben kakšnemu latinsko- ^aša BANKAI I /1! banka - DOBRODOŠLI PRI NAS! z vsemi informacijami in 'X- l ri L k ■ Pri nas tega ni več niti na proščen^ m semnjih dneva, v avstrijski Radgoni je vsak četrtek. Kmečki sejem kot iaaz kmečke zasebne pobude. Svinjo za prodajo zakoljejo doma, prekadijo, naredijo krvavice, klobase, tlačenko m tako »dopotnjen« pridelek prhajo; enako naredijo, recimo, s pšenico in slivami: iz zn^ moka, iz moke testo, vanj pa slivova marmelada, kar znese za en »buht« (rogljič) 8 šilingov. »Ne, ne kupnj^ samo meščani Radgone, veliko pokupijo tudi turisti, ki odhajajo iz našega zdravilišča, po več kolačev kruha, krvavice, prekajena rebra,« je rekla kmetica. »Kako pa je z dovoljenjem? Potrdila o higienski neoporečnosti, sanitarni pregledi in te reči?« »Kako to mislite, kaj naj bi? O, to imamo nr^no, rtabka, (o sploh ni težava!« zgraditi nakupovalni center? Ali pa je tako, da naše kupce Še naprej pričakujejo zgolj sem, k njim pa ne gredo? « W. Reiter: »Vidite, laka odločitev vsebuje zelo natančna vprašanja o tem, kako lahko neki trgovec, ki bi zgradil nakupovalni center pri vas, gospodarsko zavaruje svoje podjetje, kako lahko od vas odnese kapital, ali bo to gospodarsko sploh uspešno?« Vprašanje: »Mislite, da so vaši trgovci že opravili takšne kalkulacije?« W. Reiter: »Prepričan sem, da so jih že. Prav tako sem prepričan, da ne bo več dolgo, ko bo do tega prišlo.« Vprašanje: »Vse to je seveda prepuščeno zasebni pobudi, država nima nobenih načrtov, po katerih bi kupovala Slovenijo in iz nje vozila bogastvo?« W. Reiter: »Brž ko bi v to posegla država, bi stvar propadla. Vi veste, kakšne učinke delovno moralo in z našo dediščino socializma mogoče z dovolj veliko verjetnostjo kovati kapital. Kaj če ste premalo drzni in podjetniški? Najbrž pa vendarle ne morete dvomiti o naši pridnosti?« W. Reher; »To ne, ker je znano, da so mnogi vaši ljudje po svetu zelo uspešni. Vse skupaj je samo poslovno vprašanje. Trajalo pa bo leta, da se bo vzpostavilo stabilno in (rajno razmerje. Pri vas morajo biti zagotovljene zakonske osnove za zasebništvo in podjetništvo.« Med najinim pogovorom je k županu pristopil neki moški in mu povedal, da bo župan ta in ta. s katerim se bosta pogovarjala o odpadkih, prišel ob tej in tq uri. Vprašal sem gospoda Reiteija. če načrtujejo kakšna nova odlagališča in kje. W. Reiter: »Vsa niša prizadevanja so usmerjena k temu, da se odpadkom ize^ibamo in ameriškemu mestecu med popoldanskim počitkom. Brez bielih in drugačnih golobov. Ulice se izpraznijo, na klopi na glavnem tr^ mirno sedi nekaj šolaijev. Kivija, pomaranč in vreščeče pisanih kosov obleke ni več na stojnicah pred trgovinami. Po načinu, kako nosi plastično vrečko v rokah, bi tisto tamle lahko bil zapozneli kupec z one strani meje. Zaspano mestece z redkimi mimoidočimi, Pri nas je nenehno vrvež, mi še iščemo, avstrijski sosedje so nekoliko povlečeni vase in zadovoljni. Ta dva življenjska utripa bi bilo dobro nekako komple-mentirati. V obojestransko dobro. Saj sta v resnici samo dve plati ene srednjeevropske duše; v nas je več neurejenega ene zagona, v njih več preračunane samovšečnosti, mi imamo anarhični in vitalni življenjski stil, oni izkustva. 11 ŠTCFAN SMEJ 1 stran 14 vestnik, 25. marca Iz župnijskih kronik: Tišina (28) podlistki Ze v 14. stoletju romarski kraj V župnijo Marijinega rojstva spadajo: Gradišče, Tropovci, Tišina. Petanjci, Murski Petrovci, strani irt celotna cerkev sta bili tlakovani z opeko. Med cerkvenimi Sodišinci. Cede rove i, Krajna, paramenti (liturgična oblačila, SGP Gradbenik p.o. Lendava, Kranjčeva 6, na osnovi sklepa delavskega sveta objavlja DRAŽBO naslednjih odpisanih osnovnih sredstev: Rankovci. Vanča vas in Knpšinci. Gre za eno najstarejših pomurskih župnij, saj domnevajo, da je nastala že v 12. stoletju. Tišina je bila več stoletij romarski kraj. Sedanje število vasi je skorajda enako prvotnemu obsegu župnije. Nekdanja poimenovanja krajev »Leta 1233 se na območju današnjih Petanjec javljata rodovini Pe-tenye in Ndasd, ki si delita posest na tem ozemlju, ki jo je po prodajno kupni pogodbi rodovina Petenye prepustila rodovini Nadasd. Ni dvoma, da je bilo to območje v 13. stoletju že naseljeno. Naseljenost ozemlja tišinske župnije v 14. stoletju se more primerjati že z današnjim stanjem. Leta 1366 se omenjajo vasi: Gradišče, Tropovci, Tišina. Petrovci, Sodišinci, Stanehna (Gederovci), Svetehna (Krajna), Ivanča vas, Hrenkovci (Rankovci), Kupšinci, Mesynch (Mešnice, zaselek ob tišinski cerkvi) in Kupert vas (vas Rupret - Skakovci). Število naselij v 14. stoletju je bilo enako današnjemu, krajevnih imen pa je bilo še več. le prebivalcev je v po-, sameznih krajih sorazmerno manj. Glede na naseljenost teh krajev v 14. stoletju, in ker to območje ni bilo podrejeno nobeni sosednji župniji, moremo z gotovostjo sklepati, da je tišinska župnija v 14, stoletju že obstajala, To trditev še podkrepljuje cerkev, ki je takrat že stala.« sta zapisala dr. Ivan Zelko in sedanji tišinski župnik lanez Gregor, »Leta 1347 se v neposredni soseščini Petanjec omenja Marijina cerkev v kraju Mesynch, tudi Miys-niche, ki je istovetna z današnjo tišmsko cerkvijo. Toda nikakor ne mislimo, da je tišinska župnija nastala šele v 14, stoletju. Starejša je vsaj za 200 let. Njena cerkev je bila prvotno posvetna Marijinemu vnebovzetju kot dve najstarejši prekmurski cerkvi: pri Gradu in v Turnišču, Možno je, da je sedanja cerkvena ladja ostanek tiste cerkve, ki je obstajala že v 14. stoletju.« oprema) in perilom so bili še 1 monštranca, 3 kelihi in svinčen kozarec s podobo vina za obhajanje vernikov. Vizitacijski zapisnik IZ leta 1698 pravi, da so kruh in vino tako za daritev kot za obha-jance dolžni prispevati župljani. V vizitacijskem zapisniku iz leta 1756 pa piše, da je glavni oltar posvečen Mariji, eden stranskih oltarjev v sv. Barbari, drugi pa je oltar sv. Antona Padova n skega, postaviti pa sta ga dala (1737. leta) Peter in Pavel Mlinarič. Glavni oltarje dal znova postavili 1756. leta cerkveni patron Peter Szapary. Tako vsaj piše v vizitacijskem zapisniku iz leta 1778. Iz istega vira tudi zvemo, da je bilo tedaj v župniji 1254 katoličanov in 450 evangeličanov. Tabernakelj na glavnem oltarju je bit lesen m pozlačen. rodil v Pertoči, na Tišini pa je bil župnik v letih 1776-1781. Nasledil ga je Franc Ksaver Cipot, doma iz Mlajtinec. in sicer v letih 1782-1824. Bil je goreč dušni pastir. Janoš Zbiti se je narodi! v Turnišču, župnik na Tišini pa je bil v letih 1824-1826. Za njim je prišel Jožef Marič, ki je bil doma v Krogu, na Tišini pa je bil od 1826. do 1851. leta. Pokopali so ga na Tišini pred cerkvijo med dvema opornikoma prezbiterija. V cerkveni zid pa so vdelali ploščo z napisom: Josephus Marjes 1826-1852. Marko Kolenko pa je bil Bistričan, Nasledil je umrlega Mariča in ostal tišinski župnik do božiča 1388, leta. Iz zgodovinskih podatkov je možno razbrati, da je župnijo prevzel v zelo slabem stanju. Tako cerkev naj ne bi bila obnavljana ze sto let, v župnišču pa ni bilo mogoče stanovati, zato je dal letih Prenova v 16. $tole^u . 1 5 1854-1855 sezidati novo župnišče. Za silo je dal obnoviti tudi cerkev. Žal pa je leta 1859 težko zbolel in ni okreval do smrti. Zaradi bolezni tudi ni mogel več pridigati. je zdaj daritveni oltar, obrnjen proli ljudstvu; ogrevanje cerkve, prenovljeni stari oltarji, ozvočenje in sodobna osvetlitev, nov križev pot, varnostne naprave... Veliko dela (in denarja) je šlo za novo veroučno učilnico, ki pa je večnamenska in - velika. Župnik Gregor je poskrbel tudi za obnovo orgel, izdelanih pred 100 leti. To delo so opravili 1991. leta strokovnjaki orglarske delavnice iz Hoč pri Mariboru. Na območju tišinske fare so obnovili vse kapelice in druga verska znamenja. Pa še to! Iz tišinske župnije so od leta 1880 do 1993 tile duhovniki: Jože Štiblar, Matija Mitnjek, Alojz Klekl, Alojz Pivar, Viktor Žbiil, Štefan Kocjan, Jože Klekl mlajši, Jože Klekl starejši. Alojz Flegar, Matija Nemec, Jože Vrečič, Alojz Šoštarec, JanoŠ Kuhar, Franc Diin-dek, dr. Alojz Serec, Jože Hauko, Štefan Ratnik, dr. Franc Rogač, ki je bil celo škof v PeČuju... živeči duhovniki pa so: Jože Sošta-rcc, Janez Šoštarec, Alojz Gabor. Alojz Rainik, Jože Gider in Fredi Mlinarič, ki je imel novo mašo 7. 1 sanitarni kontejner, letnik 1987 2. bager G-1000, letnik 1982 3. žerjav P-14 Pohorc, letnik 1970 4. kamion FAP 16/16. prekucnik, letnik 1984 5. bager BN 80-traktor, letnik 1904 6. Vugo 55, letnik 1980 izklicna cena 10.000.90 sn 040.000.00 sil 400.000,00 sn 1,000.000,00 sn 350.000,00 sn 100.000.00 sn Dražba bo v sredo. 31. 3, 1993. ob 12. uri v prostorih SGP Gradbenik v Kolodvorski ulici v Lendavi. Pravico sodelovanja na dražbi imajo vse fizične in pravne osat«, i ki uro pred pričetkom položijo varščino v višini 10% izklicne Vsa navedena osnovna sredstva se prodajo po načelu videli kupljeno. Prometni davek plača kupec. Ogled vseh sredstev je dve uri pred dražbo. Vsem, ki ne uspejo, se 0“ varščina vrnila. MATERINSKI 200 i'«1 lA i ■ .11 i Znamenita (in nekdaj tudi romarska) cerkev Marijinega rojstva na Tišini. Posnetek: N. J. Knjig za nedeljsko branje evangelijev cerkev ni imela. To samo dokazuje, kako je bilo potrebno, da je Mikloš Kuzmič leta 1780 izdal knjigo Sveti evangeliomi. Je pa imela cerkev 3 zvonove. Največji je tehtal 8 centov in je bil posvečen sv. Jurju, srednji, težak 5 centov, je bil posvečen sv. Mihaelu, najmanjši zvon pa je tehtal 3 cente in je bil posvečen sv. Antonu. Vojaki so 19J6. leta, ko je bila prva sve-lovna vojna, vrgli iz zvonika na tla 3 tišinske zvonove, težke 950, 508 Gospoda Zelko in Gregor pa sta ugotovila, da je tiSinska cerkev doživela po letu 1500, torej v 16. stoletju. prenovo. Tedaj so dozidali današnje mogočno svetišče, ki je v slogu pozne gotike. V nekaterih starejših poročilih se omenja Sara Szechy. soboška grofica, kot dobrotnica cerkve. Gotovo Je, da je bilo svetišče tišinske cerkve zgra‘ jeno s pomočjo pristojne zemljiške -gospode, ki je imela svoj sedež ’ v Soboti, to je Szechyjeva rodbina. Prvotno je bil zvonik nad svetiščem. in 199 kilogramov, in jih (livarji) pretopili v topovske krogle. Pustili pa so jim 296-kilogramski zvon, ki je še zdaj v cerkvenem zvoniku; nadomestne zvonove, ki tehtajo 1050, 531 in 278 kilogramov, pa so dah uliti 1923, leta v livarni inženirja Biihla v Mariboru. Dr, Franc Ivan6cy Franc Ivanocy je zelo znana prekmurska osebnost. Rodil se je 1857. leta v iv a novci h. Njegovi starši so bili Adam Kodela in Rozalija Hujs. Iz te rodbine izhaja več . duhovnikov ivan6cyev. Zaradi spoštovanja do njih je prevzel pri- imek Ivan6cy. v Sombotelu je bra- ■ 1 nil doktorsko disertacijo Sveto pi- . smo in klinopisni spomeniki. Nekaj -Časa je bil kaplan v Soboti, nato so ; ga poklicali v sombotelsko bogo- i slovje za prefekta in ga imenovali ■ julija 1991. ŠTEFAN SOBOČAN A'- ■ Ji ■ .. I 1| tl »Leta 1683 so bili Turki, ki so oblegali Dunaj, premagani. Tedaj so prodirale za njimi zmagovite čete, ki so prav tako kot oni povzročile ljudstvu marsikatero nevšečnost in nasilje. V teh prevratih je bila tiSinska cerkev zelo prizadeta, saj jo je zajel požar. Zgoreli so strop v cerkvi in seveda celotno ostrešje z zvonikom nad svetiščem. Zgorela je tudi oprema v cerkvi, leseni deti oltarjev, klopi, lesene podobe in cerkvena obleka,« berem v zapiskih omenjenih avtorjev. Prvo in najbolj potrebno popravilo je bilo leta 1685 in nato spet leta 1698. Tedaj so postavili cerkveni ladji zidan obok in obnovili streho nad cerkvijo ter sezidali nov zvonik za zahodni strani ladje, ki je Še danes. Leta 1698 je imela cerkev tri kamnite oltarje, toda uporaben je bil le glavni. Pokopališče je bilo okrog cerkve in obdano z leseno ograjo. V cerkvi je bilo več kript (grobnic). Zakristija na severni Vsak četrtek Predikanti in župniki »Kmalu po letu 1590, ko je duhovščina v dekaniji prekinila z gy-orskim katoliškim škofom in se pridružila duhovščini v Železni in So-pronski županiji, ki se je oklenila verske novotarije in si izvolila svojo lastno cerkveno predstojni-štvo v osebi superintendanta, je na TiSmi poleg versko nezvestega župnika ostal katoliški veri zvest kaplan Frane,« piše v kroniki tišinske župnije. Njena avtorja pa nista mogla dognati imena tišinskih župnikov v srednjem veku, ampak šele imena prvih predikantov (evangeli-čanskihduhovnikov). »Prvi po imenu znani predikant je bil Bamabaš. ki je pastiroval na Tišini v začetku 17. stoletja. Njegov naslednik je bit Mihael Allodi-ator, rodom iz Sobote, Naslednja pastorja sta bila Tomaž Križan (1630) in Jurij Bajs (1651). Leta 1670 je bila Tišina Še v protestantskih rokah, kajti 14. novembra je bil tam okrajni protestantski sht^ (sinoda), katerega se je udeležil protestantski škof Štefan Szenezi. ki je posvetil dva prekmurska duhovnika: enega za Velike Dolence, drugega za Selo. Po podatkih vizi-tacijskega zapisnika iz leta 1698 je bila tišinska cerJtev odvzeta lutera-nom okoli leta 1673. Popravilo cerkve leta 1685 so izvedli že katoličani.« Prvi znani tišinski župnik po rekatolizaciji cerkve je hil v letih 1692-1714 Ivan Tomec iz Karlovca. Nasledil ga je Štefan Lutar, ki je vodil župnijo v letih Vestnik 1734-1756. Zapomnili so si ga tudi po tem, da je vse svoje prihranke pred smrtjo izročil župniji. Simon za profesorja dogmatike. Toda velika ljubezen do slovenskega ljudstva ga je zopet privedla med rojake, V tišinski župniji je deloval od 1899. leta do svoje smrti 29, avgusta 1913. leta. Pokopan je v rojstni župniji pri sv. Benediktu. Na tišini je skrbel za duhovno življenje, širil pobožnost lezusovega srca..., pospeševal je ljudsko petje, zagovarjal pravico uporabe maternega jezika pri poučevanju verouka. Na novo je izdal Kuzmičev molitvenik Molitvena knjiga, poskrbel za druge knjige, širil nabožne knjige, posebno Mohorjeve. Bil je borec za narodove pravice. Sprožil je narodnostno vprašanje in s tem napovedal razvoj dogodkov v Prekmurju, ki se je končal po prvi svetovni vojni z združitvijo naše pokrajine s preostalimi Slovenci... Žal prostor ne dopušča, da bi navedel vsa njegova dela v korist cerkve in slovenstva. 8, septembra 1957, ko so slavili njegovo 100-letnico, so mu na južni strani cerkve odkrili spominsko ploščo s temle napisom: Dr. Franc Ivan6cy, župnik, dekan in č kanonik, 1857-1913, župnik te cerkve. / Božjega hrama lepoto ljubil goreče ! versko vnemo Siril z besedo domačo / narod s knjigo slovensko budil in učil ! branil pravice njegove neustrašno. / Začel je tudi pisati kroniko Tišinske župnije, s čimer je postavil temelj, na katerem so potem nadaljevali nasledniki. Prvi za njim je bil Rudolf Vadovič, doma v Podmericu na Slovaškem. Na Tišino je prišel za župnika 1913. in ostal do 1922. leta. Jožef Krantz je bil doma v nekem kraju na Gradiščanskem v Avstriji, na Tišini pa je služboval v letih 1922-1942. V Času njegovega poslanstva je župnija dala veliko duhovnikov in nekaj redovnic, Jožef Gutman, ki se je rodil v Bogojini, je bil na Tišini kaplan, nato je (po Krantzevi smrti) postal župnijski upravitelj, nato pa župnik, vendar le za krajši čas, kajti prišel je madžarski duhovnik dr. Franz Ha-rangozo, ki je župnijo upravljal do 1945. leta. Janez Gregor, sedanji tišinski župnik. pa je doma iz Murske Sobote. Najprej (1936-1941) je bil kaplan v Brestanici, tedaj pa so ga vpoklicali v vojsko in pristal je v nemškem ujetništvu, kjer je ostal do 27. avgusta 1941. Po vrnitvi je bil kaplan v Csakvaru na Madžarskem, od 1. septembra 1942 do 1, septembra 1943 je bil kaplan v Beltincih. nato pa kaplan na Tišini. Po odhodu dr, Harangozoja je postal upravitelj; 26. avgusta je postal župnik, leta 1971 pa še dekan soboške dekanije. Veliko prostora bi porabil. Če bi navajal vse, kar je dobrega (v duhovnem in siceršnjem) naredil za svojo župnijo. Pa vendarle: nove (izrezljane) omare i i Tl = p.? Salopek .(1756“ 1.759) je priSel na. v (pretesni) zakristiji; elektrifika- Tišino naravnost iz gyprskega bogoslovja, Jurij Baltazar Rafaj iz .cija cerkve, župnišča in gospodar-, skega poslopja, 'obnovljeni so Prosečke vasi je župnikova! v letih “ streha cerkve, pročeje,"strelovod, 1759-1773. Stefan Portoci se je nar ' " “ ' notranjost,, zlasti pa svetiSCo, JejeH prispevajte ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom. Karunova 16 A, Ljubljana. štev 50101-603-43533 HVALA! JANEZ v I Del Ladislavove legende, v kateri nastopa ogrsko dekle, je mogoče razumeti v smislu antičnega in tudi bibličnega izročila. Omenili smo že primere, kot je zgodba TA" W o Priamu in Tizbi? vendar Je v enem delu, torej tistem, ko je mogoče sorodnosti iskati v dogovorjenem, vnaprej sklenjenem načrtu pobega ljubimcev. Interpretacija po tem vzorcu je mogoča, toda pomensko rešitev kaže, da je mojster vnesel v ta del zgodbe priliko, ki v turniški upodobitvi aludira na starozavezni motiv Judite in Holo-ferna.^ V krščanski ikonografiji je motiv osvoboditve zavojevane mladenke pogosta snov upodabljanja, gotovo pa je najbolj znan primer sv. Jurija in Marjetice. Zgodba z ogrskim dekletom zato daje več interpretativnih možnosti, npr. kot zmago dobrega nad zlim, naposled pa bi lahko - po psihoanalitičnem obrazcu - obglavljenje Kumana, kar je kajpada storilo samo dekle, razumeli kot kastracijo, kot odvzemanje moške moči. Najsi gre za takšno ah drugačno pomensko razlago, je vendarle potrebno priznati, da se je Akvila s tem razkril kot kakovosten, tankočuten interpret zgodbe, ki velja v siceršnji ikonografiji sv, Ladislava za svojevrstno, turni^ki primer pa pomeni izjemo, po kateri se slikarija uvršča med izvirne likovne rešitve Ladislavove legende in velja v kulturnozgodovinskem smislu kot en-ki^tna. Ciklus prizorov Ladislavove legende se nadaljuje na severni polovici slavoločne stene. Tu je z leve najprej naslikan motiv Ladislava izbero za kralja. Dogajanje je postavljeno med dva stolpa, to je v delavničinem opusu dokaj pogost motiv. Upodobljeni manifestirajo neke vrste dogovor, posvet, to pa naposled potrjuje ludi napis Con.ti-hum.^ Drugi prizor, postavljen v kako- vos t no zasnovano arbiiekturno okolje, kaže motiv Kronanje Ladislava za kralja. Kronanje poteka pod trilistnim baldahinom, na vsak način pa je slikar želel slikano arhitekturo zasnovati kot pogled v triladijsko baziliko. Na prizorišču je torej videli spredaj klečečega Ladislava, ob njem pa so zbrani Škofje s spremstvom. Motiv priča, daje za njim stala neka italijanska predloga, k( je delavnico Janeza Ak-vjle zašla jzjuezpane rokopisne knjige. Prizor spremlja napis.. er čoroiiafiii ejf t>lea)l(ii)x Liniislinitit p4er)ilfronrj’,defez. ' [ ^3' ■ Vi V' b*l ' s ■I' ■T •' J ■■ ) lu l.-l M I J ( ■lu------:-- . J - ■ . — -------------------- Turnišče, slavulučnu stena, Ladislava izberejo za ■fj/: f lumisce, siavoiucna Mena, L.duiMuva Kronanje Ladislava za kralja (desno>, Janez Akvila i Ob Kronanju je fragmentarni prizor, ki kaže boj pred arhitektur- Ob tej je videti nie^ nim ozadjem. Pred razgibano stolpno arhitekturo je videti tudi prekrižane sulice. Prizor naj bi ponazarjal motiv Prijetja kralja Salv-muna,’ in sicer to posredno dokazuje tudi napis Rex Salomain). Cez vso najviSjo površino južne slavoločne polovice je naslikana pripovedno razgibana kompozicija Kitke s Kumani oz. boj Ogrov zvojsko kneza Kumanov Kuteska.^ V gneči bojujočih se vojska, v prepletu vojaško opravljenih konjenikov, ki bodisi streljajo z loki, na-perjajo sulice ali predse tiščijo koničaste sulice, je zgolj zaradi svetniškega nimba opazen tudi kralj Ladislav, ki nad glavo dviga bojno sekiro. O bitki s Kumani, na strani katerih se je boril tudi prebegli kralj Salomon, priča tudi dolgi napis diicc(m) cujnanor(um) p(ro) atidicorio veneni(n)t el p(re)liahan! ciitmf b(ea)iii rege Ladislao ilague salomolitj evasil, muhi pari-erti(n)i. Na južni ladijski steni kaže prvi prizor motiv Ladislava, ki da zidali baziliko v Varadu (danes Oradea v Romuniji). Z leve jc videti skupino vojščakov, ki jih vodi sv. Ladislav, na desni pa je naslikana gotska bazilika, na katero je naslonjena dolga lestev, po kateri se vzpenja služabnik s stavbnim členom, ki ga bo predal stavbarju na vrhu stolpa, Nad upOdpblrJijo izpi,- , sano besedilo beitifiu,) Leidiihf^ies) ’ edificauit eeeKeiijam... potriujc, j dJ gre zh.kipodftbitev iz kronikal-nega izročila^ ____________________ broma, ki vpenjata lok, s svetniškimi iha in p"’^i:M' ■! f r vana meniha in P"’*’’ ; kaže, kako pušča*"'** niha. Dogajanje * j bilo 1' isn ie : i dolgo časa m t , v zadnjem času je zlati, da gre v personifikacijo vojvotk^j^^i pri puščavniku pa naslednika sv. v r>'.l f' za vojvodo Ahnosa ' se v prid Kolomanu kr^^ dal zato, ker je bil k' stvom bolj priljublicf- t ^i t Iv' 1 1 (Nadaljevanji F | Opombe I Ovid, Metamorfoze r Judita 13, 14-21. ’ Emii Marutii, D’e T’-" y IZ-J 'ie als ungaiischei Nauv"' /..i ----1--------- merkungen zu seiect' fiX j| 14.“15. Jh., Acta " , Hungancae, 33. bud""! 14.“15. Jh. 228 ’ Prav tam. ’ Prav lam * Prav tam. VESTNIK r**' I a r ri f i t .1 Ji 'i k v^tnik, 25. marca 1993 stran 15 odsevi mladosti 1 I Srečanje s klarinetistom 3^1j smo se učenci vseh drugih razredov. Učenec Dra-Zdovc nam je predstavil glasbilo klarinet. Sestavljajo Sj ustnik z lesenim jezičkom, sodček in glavni del. Povedal je. da ie četrto leto obiskuje glasbeno Solo. Vsak dan i® nastopal tudi v Murski nil^ pa bo šel na republiško tekmovanje v Kam-nam je zaigral Uspavanko in druge pesmice. Vsi Učenci 2.b OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Mačka, ki gleda televizijo Bil sem na počitnicah pri starih starših. Bilo je okrog božiča in zunaj je bila mrzla noč. Ležal sem pred televizorjem in v sobo je pravkar stopila stara mama, za njo pa se je prikradla Še muca, ki se je takoj napotila k meni na kavč in v moje naročje. Po televiziji so predvajali risanke z miškami. Muca nekaj časa leži, potem pa kar naenkrat začne gledati televizijo in sunkovito obračati glavo sem ter tja, kot so paČ po ekranu tekale njene sovražnice, S staro mamo sva planila v smeh, vendar se muca ni dala motiti. Ko pa st seje dotaknil, je zapihata, kot pač mačka zna. Po koncu risanke je »prebrala« še člane režiserske ekipe in zopet zadremala. Po tistem večeru je Se večkrat gledala televizijo, ampak vedno samo risanke. Z očetom pa zelo rada rešuje križanke. Ko oče predolgo premišljuje, ga večkrat s tačko opomni, naj nadaljuje. A morda kdo ve, kaj je narobe z mojo mačko? Ce ve, naj mi to nemudoma sporoči, prosim! ft /itm SAMO PTIČAR, 6. a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci % 4/ Ali veste? — I Ptice I '&I4K/ K 0 AWt4i/ (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M, Sobota) Je zadnji, vendar vedno prihaja pred prvim - to je seveda zadnji dan v mesecu (lahko tudi v tednu ali letu), 4 dopisnice s kuponi in pravilnim odgovorom nam je poslala tudi Ivanka Balažič iz GajSevec. Tako je imela tudi veČ možnosti (za srečo) pri Žrebanju. Pa še splačalo se ji je! Dobitek (lesena skrinjica) je vreden okrog 1.800 SIT, KUPON št. 30 Ali veste, kateri sesalci znajo tudi letali? Odgovore pošljite najkasneje do 31. marca na naŠ naslov, priložite ali nalepite kupon in pripišite »Ali veste«. ^ami Utr &‘j<>zna >1. frie odpelješ v poste- prijetne ^^ino zbudiš. Za materinski dan Ko se zbudim, se mami nasmejim, ji dobro jutro zaielim, in k topli mizi pohitim. nzSrln p.p. 45 61000 Ljubljana (061)301-573 (061) 271-135 (068) 46-568 d.0.0. Srn likajo Ajt- li'^'"' ^.^'^Sajam, Zarek, ♦* pcd. 2* *'««a Kaštrun, 5. a OŠ Bogojina Wtelj J 1 ^9 (e ^^°^^aje le, s?'« ^“^Paš svoje večne 5'«* 'j ež| Vir J se s te~ Jri it M •Jtl S« ji je pogub-fA inta bolno ^‘^lienje brez srni- < ‘‘- 6, c OŠ Tišina Oje J 7!, ^vet S da bo > je irji,. 1, ' oo **''**“ ni S' Srt), Mil smo tdpf k u'*' P'f' mleko. h lep ■ Shio sc Tudi mamica hiti, hiti, saj v sluibo se ji mudi; trenutek ali dva, poljubček mi Še da in topel dom zapustiva oba. Ko se zi>ečeri, v hiši polno, polno je skrbi; vsak v svojem kotu (epi, in s svojim delom hiti. Večerja je prijeten čas, dobra volja je pri nas, zdaj je pravi, pravi Čas, da utrujene postelje vzamejo nas. Skupinsko delo učencev 3. b OŠ Črenšovci Moja dežela širna polja, travniki, gozdovi, malo morja, več gora, ceste, reke, potoki... to je moja Slovenija, majhna, a lepa vsa. Varujmo jo pred tujci in vsemi neprijatelji, če kdo oskruni jo, oskrunil bo domovino mmo. NATAŠA GERIČ, 7, ',tr OŠ Črenšovci O energiji - Kadar imamo naravoslovni dan, se veliko naučim, ker je delo zelo pestro. - Zanimivi so zunanji sodelavci, ki se zelo trudijo, da bi nas čimveč naučili. - Seznanil sem se s problemom ozonske plasti v ozračju. - Spoznal sem, da moramo varčevati z energijo, in to vedno in povsod, - Mislim, da bi moralo biti več naravoslovnih dni, da bi se vsi naučili NA- RAVO BOLJ VARO- VATJ. SPOŠTOVATI IN NE PRETIRANO IZKO- L RIŠČATI, ™ Križevci ' I Učenci. 5, r. OŠ .Beltinci TAK-GARI) JE USTNIK ZA TRAJNO UPORABO. ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kadili' Če pa se vam tozdi nemogoče, se zaščitite TAR-GARD IAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97% Škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike m nima filtra - zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kaSeljv. preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh in najpomembnejše: raziskave So pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobile jKžleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD Sc prozornega. pri katerem boste lahko opazovali nje-flovo delovanje KADILCU JE TAR-CARD POTREBNEJSl OD VŽIGALNIKA^ 6W SIT + rrr stroški KADILCI POZOR! Se nekaj za vas, NIKIJ-STOr. za kadilce. Kd« ne pozna dražečega, suhega kašlja kadilcev? Ta kašelj je posledica stalnega draženja sluznice dihalnih puli s cigaretnim dimom. Poleg TAR-GARD-a. ki zmanjšuje koliaino škodtjivih snovi v cigaretnem dimu, smo vam pripravili še čaj. NAROČILNICA J Ime in priimek: Ulica in št. Poštna it- in kraj t«wKIKrmS i I I hOSOvTAB-GAFtO L___I toStvdKGER n kosov tiNfrSUMGlZ^ ! Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p.p. 61000 Ljubljana •• 1 I k h Neko jutro sem stal pri balkonskem oknu in opazoval ptice. Prve so priletele sinice. Bile so že kar domače. Brez strahu so se podale v krmilnico, si vzele sončnično seme ter ga na balkonski o^aji olupile in pojedle. Kmalu so začeli prihajati vrabčki. Pri njih mi ne ugaja to, da vedno naredijo velik nered v krmilnici in zmečejo veliko semen na tla. Čisto nasprotje so zelene, kalin in dlesk. ki ostanejo dlje časa na krmilni mizici. Kljuvajo seme za semenom, kot da bi prežvekovali. Zrnje, ki ga vrabci raztrosijo po tleh, pridno pobirata Sčinkavec in pinoža, saj raje kljuvata s tal kot s pogrnjene mize. Nekatere siničke pa si vzamejo seme, ga odnesejo na bližnje drevo in skrijejo pod ljubje. Pravi skopuh je brglez, ki lahko v enem samem dnevu uskladišči tudi nad sto semen. Oče mi je povedal, da večino teh semen brglez tudi najde. Kadar je pri krmilnici preveč ptic, postane razburljivo. Med Sčinkavci je najbolj napadalen zelenec, ki grozi tako, da razširi rep in dvigne krila. Takrat se lepo vidi rumena barva na repnih peresih in zlatorumeni robovi letalnih peres. Ker vem, da bi pticam škodovalo, če bi za nekaj dni prekinil hranjenje, jih redno krmim. Ob koncu marca bom začel obroke zmanjševati, saj se bodo ptice takrat lahko začele hraniti v naravi. Sredi aprila pa jih bom lahko prenehal hraniti. GORAN OBAL, 5, a OŠ 11 M. Sobota ČANG-ŠLANG shujševalni čaj GINGER čaj za moško vitalnost «S I iS r A « St TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik KING-KONG NIKO-STOP Čaj za kadilce KING-KONG, UUBITE se brez skrbi! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa ni prave prodaje kondomov, čeprav so ti Je vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ’ Zato ker kupca prisilijo k obotavljanju. Te skrbi izginejo. Če kupite KINC-KONG. ker: zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah) * zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri roki • pri nakupu KING-KONfjA lahko veliko prihranite. Ne verjamete? Poskusite! KING KONG je komplei 50 kondomov medenjaki?!? V raztopim meda; popularni Komplet vam poJljemo po pošti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne ielile imamo reJiiev: napišite svoje ime in priimek, namesto naslova pa post restante, poJtno Številko in mesto. S tem bo vse reSeno. vaS KING-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti. Plačate po povzetju Embalaža je nevtralna SIT + PTT stroški ČANG-ŠLANG, čaj za zmanjševanje telesne teže. Naj bo vaSe geslo: ZDRAVJE. VITKOST, USPEH. in.. GINGER, ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE PIJEJO MOŠKI F Caj GINGER je sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili, da so ohranili vhkost do poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. Navodilo: vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzite. Čaj poljubno sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2,5 dl (polovico pripravljene količine). Caj deluje postopno, zalo ne boste občutili učinka že po prvi skodelici. Po nekaj dneh pa boste opazili, da je sploSna napeiosl popustila , da trdno spile in da ste prijetno umirjeni, Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjšajte uživanje čaja na dva- do trikrat na teden 699 SIT + PTT stroški DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta-modele. ki jih predstavljajo _______________________ ima malo Cindy Cravrford NINA RICCl Iman, YVES SAINT LAURENT Isabeto Rosellini. Podjetje DŽIRLO išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljajo v reklamnih spotih na TV in časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd ). Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: lep in zdrav videz • zanimiv nastop ’ uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivost * psihološka pripravljenost za breme statusa znane osebnosti * pripravljenost za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. Vsa dekleta, ki jih to zanima- naj pošljejo dve fotografiji (obraz in lelo) s Čim več podatki na naslov: Džirlo, d, o o p n 45 6100(11 iuhliana Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo bomo izbrali še 5 deklet. Iti bodo članice skupine DEKLETA DŽIRLO Ontavhala hortn maneken s ke.siorilve za najbolj znana podjetja k Sloveniji. Avstriji. Nemčiji. Španiji inv drugih evropskih državah, v v , V medijih REVLON npr. )> ( IŽSOR VS^ft DEKL.H|- OPR'AVI LASfTOIK PODJETJA G DŽIRLO O^^bNo, . I I' * Gostovanjih zboravUUNAJSKl UKCKI Ljubljani. 27. maja 1993; in V ManboriJe^ 2B. maja J993. ' 1 1 stran 16 vestnik, 25. marca Sguash Atletika šport Reinet pokalni zmagovalec Prvi turnir v Pomuiju V Murski Soboti in Veržeju je potekat 5. državni turnir v squashu, na katerem je sodelovalo 43 tekmovalcev in tekmovalk. Uspešen organizator prvega takega tuniitja v Pomurju je bil squash klub Point iz Veržeja. V ženski konkurenci je zmagala Nuša Slabe iz Mengša, od poiuurskili tekmovalk je bila Tadeja Hanžekovič iz Veržeja 4., njena sestra Situuna 6.. Karmen Babič (vse Veržej) pa 7. V moški konkurenci je bil prvi Peter Janežič iz .Mengša, sicer vodilni na slovenski jakostni lestvici, drugo mesto je zasedel Goran Vučkovič iz Novega mesta, odličen tretji pa je bil Damir Bežan iz Veržeja, ki si deli 2. mesto na jakostni lestvici. Med 16 najboljših sta se uvrstila tudi Simon Lendvaj in Štefan Sever. Grabar v svetovni eliti V Ferrari v Italiji je bil mali maraton na 21 kilometrov, ki se ga je udeležilo več tisoč tekmovalcev z vsega sveta. Zmagal je znani Kenijec Cheromei. edini pomurski predstavnik Geza Grabar, ki Je tekmovat za Tekaško sekcijo Radenska, pa se jc v močni konkurenci uvrstil na odlično 13. mesto in dosegel osebni rekord 1:06,49. Badminton____________________________________________ Torok in Petkovičeva NK Remei iz Gornje Radgone Je pokalni zmagovalec Nogom«® pj iirs^lfn V finnlm ip nrpmnanT NK Pj^rdo i Murska Sobota. V finalni tekmi je premagal NK Čardo 1 -■ -laskavega naslova so odigrali 6 tekem, najbolj odmevne pa so bile proti RogaŠovcem in Beltransu. Pomurska nogometna liga v 1 kolu spomladanskega nadaljevanja prvenstva v 1 Sobota so igrali takole: Čarda - Dokležovje 1:1. GanČaui -Lipa - Rakičan 2:2, Tišina - Bratonci 1:0, Ljutomer - Šalovci 1:2-- Puconci 5:1 in Cankova - Remet 2:1, Vodita Tišina in b[li**S USPEL TURNIR - Čeprav jc bilo prvič v Pomurju, je tekmovanje v squashu vzbudilo precejšnjo pozornost. V Murski Soboti, od koder je naš posnetek, pa so ustanovili nov klub. Foto: N. Juhnov Veterani za zelenimi mizami Ljubljanska območna namiztiotcniŠka zveza prireja državno prvenstvo za veteranke in veterane v naslednjih kategorijah: moški - 30 do 40 let, 40-50 let in aad 60 let. Ženske pu lIlCZrLU IvJriJd vJmUU[ LJo 1 IVlUrbKd JjUUCjezj/* Ivan Miluko (Radenci). Najboljši bodo sodelovali na dt^ v Radovljici. Sindikalni veleslalom na pred Čosičem (GR), pri starejših deklicah, kjer so ekipno zmagale Rad-gončanke, pa je bila v skupini C L KaStrunova pred Tuševo (obe GR) in Husarjevo (MS), v skupini A + B pa 1 Zadravec (MS), 2. Tuš (GR) in 3. Crnkovič (MS). Zmagali so Se Stefanec pri starejših mladincih A. Gaber pf-;,mlajših mladinkah A + B-fiVče prifStarej^L mladifilšah. A. JaJfovljevič ,____________________.. . prj Starpiši)! mladinkah' A (v^i MSJi.ter Giab (Kuzma) prj ičlatphr. B in ^^Aiitolin (OŠ Radenci). Med mošk I I<' I Območni svet Zveze svobodnih sindikatov Pomurja JJ % 1C1 G tekmovanja v veleslalomu na Golici v Avstriji, ki ■ , ■ J .rc 1 . . J.., •/ i,.!, 1 PrJ siaimsill miavilisau' n tviil ivujtici [V.aivur. m 2. v kategonj. do 65 kg. tretji mesti pa sta zasedla VehaN(60 kg) m Kerec* pn članicah A-tB. Ekipno so bili prvi tud, mlajši mladinci ' t./8 kg). . Sli 1 1 .1 fc i t I, c, A I. i J i Gornje Radgone in mlajše mladinf:? Murske Sobore.j jj sjianjali ’ > J ,• 1 K tekmovalk in tekmovalcev. Med ženskami je skupi*"!1 iri [rfj zmagala Damjana Ploj (OŠ p.adenci),-v skupini nucl ■ J.—l-(OŠ Rad-Cl). :.kd im: je skupim do 35^‘ ff- j (Mura), do 45 let je bil najuspešnejši Tugo FTajman (M** ff ..fcžf :imi 'I k 93i 25. fr>yca 1993 stran 17 r__> Šport j začetkom i 3.SNL ■"^-l |Df*| J." H- Cflji 'femi X' prvenstva v 3. goitietni ligi so se med pomurskimi predstavniki igralci Nugomet- ®eHrww ii Verieja. imrChX 1 .. . . 3 IH«? časedii t- '""Sto, to od- tufb skušali ob- To * "^^^U^vanju tekmo-lehnifni P,‘’EOvoru potrdil W namrei! h r <«* £ i S id«. * 'Priprave »1 50 "ittni n tl T Š J S? tf ■. n :■ i’ ž 5’3 131 3«' nadaljevanje TaiT doma in . PriniaJ„5’° ha enoteden- 'r Ankaranu. Po A l' S Ii' h’ bH ^^tiovoljni, nas "J" P^’ V ■'aSim T' Kosii"m'’“"3.''" igralcem ""M časa A??‘^tn ti Muro, ■ ta Žadovo/-' * ■.A ^'gažirannpf etoseda- tltvi'’."Finkov?’?' r'';--”- G ift^tštoi^, ''^padalcev, . “hfevna Postaj, 'spolom, za J’ Papirničar, Od pr- il smo Jožetom nastopil, in PogreSa zlasti pa za na- / I 'rim '' 20. so različni I 1 j J S tem, da bi NK Rugašovci predstavljal Goričko v Sloveniji. S pripravami smo začeli 26. januarja, pri čemer sem računal, da bi imeli Igralci približno 40 treningov in bi v tem času odigrali 10 prijateljskih tekem. Tako bi sc lahko pripravljali na to, da ne bi izpadli iz lige. V L prvem delu smo igrali uspešnejše na gostovanjih kot na domačem igrišču. Vzrok za to vidim v neizkušenosti vodstvenega kadra v klubu in nogometašev. Mi smo tako rekoč v treh sezonah presko- RAZPORED TEKEM III. DNL XIV- kolo - 27- 3- 93 SL Gradec IŽAKOVCI ROGAŠOVCI Lipa Papirničar Kovinar Pohorje Kob Market : Pobrežje : BELTRANS : Hmezad : Impoi : Caissa : Rače XV. kolo 3. 4. 93 Pohorje Rače Caissa Impol Hmezad BELTRANS Pobrežje : Sl. Gradec : Kovinar : Papirničar : Lipa : ROGAŠOVCI : IŽAKOVCI : Kob Market XVI. kolo - 10- 4. 93 dalj njega razpleta tekmovanja bo zagotovo najbolj odvisen Start, ko se v prvih dveh kolih srečamo s prekmurskima ligaSema - najprej gostujemo v RogaSovcih, zatem pa gostimo Ižakovce. Spodrsljaja na domačem igrišču si skorajda ne smemo privoSčiti. medtem ko bo z gostovanj potrebno prinesti kako točko. Menim, da smo sposobni ponoviti jesenski nastop, to pa bi moralo zadostovati za osvojitev naslova prvaka. Upam, da nc bomo ponovili lanske pomladi, ko smo se od 2. lige poslovili zaradi nesrečnih kvalifikacij. Mislim, da si Veržej in sedanje moStvo zaslužita mesto Sl- Gradec Kob Market IŽAKOVCI ROGAŠOVCI Lipa Papirničar Kovinar : Pobrežje : BELTRANS : Hmezad : Impol : Caissa ; Rače ; Pohorje XVII. kolo-17, 4,93 Kovinar Pohorje Rače Caissa Impol Hmezad BELTRANS : Sl. Gradec : Papirničar : Lipa : ROGAŠOVCI : IŽAKOVCI : Kob Market : Pobrežje XVIII. kolo ~ 24. 4. 93 drugoligaški konkurenci.« (N. Šoštarič) V Na Goričkem je edina Športna ekipa, ki nastopa v 3. državni nogometni ligi. Nogometni klub Ko-gašovci. Po jesenskem delu so bili med 14 moštvi na solidnem 8. mestu. O pripravah, kadrovskih spremembah in načrtih moštva v drugem delu prvenstva smo se pogovarjali s trenerjem Jožetom Gabrom. »Kot okrepitev za spomladanski del prvenstva smo dobili igralca NK JiakiČan Donšo in NK Cankova Kacjana, S tem smo izpopolnili del moštva, vseeno pa je to po mojem mnenju premalo, kajti igralski kader je za to ligo prešibak. Sprva seveda nismo računali čili tri tekmovalne razrede, od najnižjega do višjega, igralci pa so ostali v glavnem isti. Zato doma psihično nismo mogli prenesti bremena, da igramo proti Aluminiju, Kovinarju itd, V spomladanskem delu igramo doma eno tekmo več kot jeseni. Že v 1, kolu nadaljeva- V ^IW*0WED itola 1, SNL: T!*” n m iiHli .iiiieiiiji HNIbio in "^ 2:2. Maribor Branik - pn iROŠNIK 11, Koper (V?’'''' , _______________ «2osmos LjublJ; 'iSJO, >:t. MUHA - PiiliHkum Jfl, Steklar - Živila kal; "'"'ttoelem ~ Kompas Holidays 2.-0. ISS Železničar ... risE^’'"'L..-_.a?bena od 64 na.» jana - SCT Olinti^pi LO, Rudar rb< 'rit I moramu p5M-rt''nf' u.eotoviti, da ni ■^cufi napovedi. Tokrat bo skušal pravilno tendav^v 3- državni ftoptmeiBi ligi znari športni ■"rane Bobovec. Odloči! se je takole- A 1^1 ■ 1 ! li! I ! St. Gradec Pobrežje Kob Market IŽAKOVCI ROGAŠOVCI Lipa Papirničar : BELTRANS : Hmezad : Impol : Caissa : Rače : Pohorje : Kovinar XIX. kolo - 1. 5. 93 Pari 3. ISS Železničar-NAFTA 2- ETI Elektroelement-Steklar 3. Živila Naklo-MURA 4. Publikum-Rudar (V.) 5. Belvedur Izola - Slovan Mavrica (>• Kompas Holidays - AM Cosmos Ljubljana 7. SCT Olimpija-Koper 8, Studio D-Maribor Branik POTROŠNIK-Gorica 10. Avtobum-GlDOSTURNiŠČE 11. IŽAKOVCI-Pobrežje 1 12. ROGAŠOVCI-BELTRANS Napoved št. 21 ■"M; “ Mtlb - Surklai 6. 7 ''^dUr -1^7 Mavrica L L?" “ ■^‘ov ' ’■ •'»> k 1 li^J^oper Gorica Ljublj; luna I ht Pobrežje TURNIŠČE I^ELTRans Sli, V =------------------- ^liiikj jc|/ ’’■ rJttpisnici du sobote, 27. 1, .1 a ci " Silovenst, 41. ' r. 'j| :i ' I . I :u' Jip 1 1 It (I 1 0 1 2 1 1 1 (I Tip I I I dl I I marca, na F il.iJI : b’ I I. l.d 1 ; -.1 r -1 .f I I I I i ''"■"dl f nja bo derbi z Beltransom v Roga-Šovcih. Tu ni nikakršnih predsodkov, kdo je boljši, zato se nikoli ne ve, kakšen bo rezultat na tekmi. Ob koncu prvenstva računamo na uvrstitev okrog 8. oziroma 10, mesta,« Po jesenskem delu tekmovanja v 3. nogometni ligi je moštvo NK Ižekuvci zasedlo 5. mesto s čimer so dokaj zadovoljni, čeprav jc sprva kazalo Se na boljšo uvrstitev, saj so po nekaj kolih celo vodili. Kot novinci v ligi pa so gotovo opravičili pričakovanja ljubiteljev nogometa. Zvonko Senica, predsednik NK Ižakovci, liani je povedal naslednje: »Prišlo je 6 novih igralcev, od tega trije iz N K Potrošnik fZrim, Šeruga in GruSkov-njak), po en pa iz Naltc (Kustec), CrenSovec (Kolarič) in Dokležovja (Lopert), pa fudi novi trener Zoran Cirkvenčič. Po doseženih rezultatih v prijateljskih tekmah lahko upamo Se na večje uspehe kot v jesenskem delu prvenstva. Upamo, da se bomo uvrstili med prve tri ali Štiri ekipe. Imeli smo veliko srečo, da smo v naše vrste dobili trenerja Zorana Cirkven-čiča. T ega smo zelo veseli, dosedanji rezultati pa kažejo, da.sta način dela in odnos do igre boljša,« MILAN JERŠE Beltrans - Središče 2:0 v pripravah na nadaljevanje tek iiiovanja v 3. SNL so nogomeia.ši veržejskega Beltransa premagali goste" iz Središča ob Dravi- Oba gola je dal Bruncc. Papirničar Kovinar Rače Caissa Impol Hmezad Pohorje : Sl, Graced : Lipa : IŽAKOVCI : Kob Market : Pobrežje : BELTRANS : ROGAŠOVCI XX. kolo - 8. 5. 93 Sl, Gradec BELTRANS Pobrežje Kob Market IŽAKOVCI ROGAŠOVCI Lipa : Hmezad : Impol : Caissa : Rače : Pohorje : Kovinar : Papirničar XXI. kolo-15. 5. 93 Lipa Papirničar Kovinar Pohorje Rače Caissa trn pol XXII. kolo Sl. Gradec Hmezad BELTRANS Pobrežje Kob Market IŽAKOVCI ROGAŠOVCI : St. Gradec : ROGAŠOVCI : IŽAKOVCI : Kob Market : Pobrežje :BELTRANS ; Hrrrezad - 22. 5. 93 : Impol : Caissa : Rače : Pohorje : Kovinar : Papirničar I : Lipa XXIII. kolo - 29. 5. 93 ROGAŠOVCI Lipa Papirničar Kovinar Pohorje Rače Caissa : Sl. Gradec ; IŽAKOVCI : Kob Market : Pobrežje :BELTRANS : Hmezad : Impol XXIV. kolo - 5, 6. 93 Sl. Gradec Impol Hmezad BELTRANS Pobrežje Kob Market IŽAKOVCI : Caissa : Rače : Pohorje : Kovinar : Papirničar : Lipa : ROGAŠOVCI XXV. kolo-12. 6. 93 IŽAKOVCI ROGAŠOVCI Lipa Papirničar Kovinar Pohorje Rače : Sl. Gradec : Kob Market : Pobrežje :BELTRANS : Hmezad : Impol : Caissa XXVI, kolo-19. 6. 93 Sl. Gradec Caissa Impol Hmezad BELTRANS Pobrežje Kob Market : Rače : Pohorje : Kovinar : Papirničar : Lipa : ROGAŠOVCI : IŽAKOVCI Gidos Turnišče - SET Vevče 7:1 2. kolu nadaljevanja prvenstva Nogometaši Gidosa so se v 2. kolu nadaljevanja prvenstva v 2. ligi izkazali z učinkovitostjo na domačem igrišču. V polno so namreč zadeli kal T-krai.'NajučinktAit^jŠi'je-bit Marjam 'Dommkb S 3 zadetki, Robi 'Teniaii le daJ'2 goluLpoti^kiiaf pa šta'3Č ižitd strelce vpisdla BojaifRoiis in Nt!n6'Koe*'čš.'Nogotnc'iifši'Gidb5a flth^ (riočlcnmii ,nd 1,- nktUu. V Ha Jed (ljfim,kold.pagostujejfo'priAVtofjumu, 'Ih- - i .i- - . - - Nogometni komentar Hura za Evropo Novi trener soboške Mure Miloš Soškič je uspešno začel svojo trenersko kariero pred domačim občinstvom. Sobočani so namreč povsem zasluzeno premagali celjski Publikum Vse pa jc bilo v bistvu odločeno ze v prvem polčasu, ko so domači kar trikrat zadeli v polno. Priložnosti je bilo sicer še več, toda boljša učinkovitost moštva v primerjavi s prvima dvema koloma je vendarle spodbudna. Žal pa je drugi polčas skazi! ugodnejšo oceno srečanja, zato so gledalci marsikdaj upravičeno negodovali nad prikazano igro. Nezanimiva nogometna predstava v drugih 45 minutah daje slutiti, da sta se moštvi zadovoljili z doseženim rezultatom. Edino zrelo priložnost so imeli gostje tik pred koncem tekme, vendar je dobro usmerjeno žogo ustavila vratnica, Le redkokdaj pa se zgodi, da sta igralca izključena po prijavi delegata tekme, to se jc namreč pripetilo ob polčasu, ko sta se v slačilnici sprla domači igralec Ilič in Beširovič iz Celja, Tega je dotlej uspešno ustavljal Breznik, ki se je kot izrazit napadalec znašel v povsem drugi vlogi. Kaže pa, daje ta izključitev vplivala bolj na Murino igro, saj je bil Ilič dotlej med boljšimi igralci srečanja Hkrati smo se prepričali, da Murini nogometaši ne morejo ves čas vzdržati ostrega tempa, še zlasti ne v drugem polčasu, kar je velika pomanjkljivost moštva, ki se nadeja uvrstitve na evropsko tekmovanje. Zdaj zaostaja za drugouvrščenim Mariborom Branikom le za točko, zato se obeta do konca prvenstva zanimiv boj. Da je žoga okrogla pravem pomenu besede in da je nehvaležno vnaprej napovedovati izid kateregakoli srečanja v 1. državni nogometni ligi, najbolj nazorno dokazuje primer beltinskega Potrošnika Potem ko v prejšnjem kolu na domačem igrišču niso mogli streti žilavega odpora Koprčanov, ki so iz Beltinec odnesli obe točki, so tokrat presenetili favorizirano moštvo Maribora Branika na njegovem igrišču. V Ljudskem vrtu so namreč Beltinčani zasluženo osvojili zlata vredno točko za obstanek v ligi. Resda so Mariborčani igrali slabo in neambiciozno ter brez pravih idej, kar pa ne zmanjšuje uspeha Potrošnika. Odprta igra BeltinČa-nov je dala slutiti, da želijo čiraprej popraviti neprijeten spodrsljaj iz prejšnjega kola. To se jim je tudi obrestovalo, ko je Potrošnik prek Miloševiča, kar je njegov prvi gol v dresu Beltinčanov v L SNL, celo povedel. Gostitelji pa so se morali močno potruditi, da so še v 1. polčasu izenačili. Tudi v 2, polčasu nogometaš j Potrošnika niso odnehali z napadi, saj so imeli več od igre kot tekmeci. Žal pa Potrošniku ni uspelo povesti prek Miloševiča, ker je mariborski vratar s skrajnimi napor preprečil najhujše in še večje presenečenje v Ljudskem vrtu. Zanimivo je, da so imeli gostitelji v tem delu igre le eno zrelo priložnost. Do konca srečanja je imel Potrošnik Še dve stoodstotni priložnosti in le sreča ter vratar Dabanovič sta rešila domače nogometaše pred prvim porazom v spomladanskem nadaljevanju prvenstva V 1. ligi. Lendavski nogometaši pa so še enkrat razočarali pred domačim občin- stvom. Nafta tone vse nižje in skorajda ni več upanja za njeno rešitev pred izpadom iz konkurence najboljših slovenskih nogometašev. Do vodilnega zadetka Nafte so gledalci spremljali dokaj raztrgano igro, pomembnejša nasprotnikova noga kot žoga. Štirje rumeni in en rdeči v kateri je bila karton so zadostno opozorilo, da se z grobo igro ne da doceči kaj posebnega. Vodilni gol Nafte, ko je spretni Herceg opazil, da je gostujoči vratar Zupan siabo postavljen in je s kakih 30 metrov poslal žogo čezenj v prazno mrežo, je dai upanje, da bodo gostitelji zanesljivo zmagali. Toda komaj so Goričani krenili s središča igrišča, že je bilo 1:1. Po izenačenju so gostje uredili svoje vrste in postajali vse nevarnejši, čeprav so imeli domačini Še nekaj lepih priložnosti, ki sta jih zapravila Bubek in Šabjan. Kljub desetim igralcem pa so igralci Gotice uspeli celo povesti iz enajstmetrovke v zadnji minuti prvega polčasa. Iz 2, polčasa velja razen obojestranske grobosti omeniti le 54. minuto, ko se sodnikova piščalka ni oglasila po očitnem prekršku nad Hranilovičem. Zato slovo domačega občinstva s sodniško trojko ni bilo nič kaj prijateljsko. Še enkrat pa se je pokazalo, da se ne kaže zanašati zgolj na sodniške odločitve, ampak je treba z igro dokazati svojo premoč. Do konca ligaškega tekmovanja je Se 14 kol. zato bo še veliko priložnosti za dokazovanje. MILAN JERŠE Polovičen izkupiček Pred okrog 2 tisoč gledalci je soboška Mura zasluženo premagala celjski Publikum s 3:0 (3:0). Po medlem začetku so v drugi polovici L polčasa gostitelji zaigrali napadalneje, in to se jim je obrestovalo v 23. minuti, ko je iz enajstmetrovke po nespretnem posredovanju Stancarja z roko v kazenskem prostoru zadel Breznik. V naslednjih minutah pa se je izkazal Belec, ki je v 3(1. in 32. minuti dokončno zapečatil usodo Celjanov. Po odličnih predložkih Cenerja in Cifra je z udarcem žoge z glavo premagal odličnega Koželja. Iz drugega polčasa velja omeniti le močan strel Romiha v 86, minuti, vendar je zadel prečko. Maribor Branik - Potrošnik 1:1 (1:1). Prvi gol je dal v 21. minuti Miloševič, ki je skočil najvišje in z glavo poslal žogo v desni gornji kot nemočnega domačega vratarja. Vijoličasti so izenačili v 31. minuti, ko je Kotnik iz prostega strela s približno 18 metrov mimo živega zidu zadel mrežo Potrošnika. Priložnosti Beltinčanov, ki sojih imeli v 42., 44., 53. in 77, minuti, dokazujejo, da so bili bliže zmagi kot gostitelji Nafta - Gorica 1:2 (1:2). Kot zanimivost omenimo, da se je tekma začela s skoraj 10-minutno zamudo zaradi nepravilne višine vratnic. Nafta je povedla v 13. mjnuti, ko je Herceg z več kot 30 metrov z lobom presenetil Zupana. Že v naslednji minuti pa so gostje po napaki domače obrambe izenačili prek Debenjaka. Ta je dosegel tudi drugi gol za Goričane v 45 minuti iz enajstmetrovke, ko so ga podrli v kazenskem ds I ■' ■ 1=^ .,.4j 1^^ *■' * «r- *■ h 'sJ' . ■■ L 7' " MURA SE NE DA - Čeprav Sobočani tudi tokrat niso povsem zadovoljili številnega občinstva, je zaznati nekatere premike v iEri, Foto-N.Juhnov " ‘ prostoru. Zaradi neorganizirane igre kaže 2. polčas hitro pozabiti, nc tudi 54. minute, ko jc sodnik Frece iz Ljubljane Nafto oškodoval enajstmetrovko. Pa še ocene nogometašev: ne pa za MURA: Irgolič 7, Cifer 8, Slavic 7. Ilič 7, Breznik 7, Jančar 7 Belec 8. Emeršič 7, Gutalj 6 (Cirkvenčič -), Cener 8, Taneski 7. POTROŠNIK: Stankovič 6, Godina 7, Čontaia 7, David 7 Jančič 8 Mundjar 7s Miloševič 7,-Baranja 6- ('Tratnjek- 71 Črnko 6 ' .6 (Prekizit6)s Skaper 7« '' [i H ' * । । - nafta! 'Kusek 6,'Hbrvat Požgaj-7 (Hozj; Drvarič 7, Žalik 6. Šabjan 6, Hranilovič 6, “ ■t 1 I Hartman II n ■an 6j, Nbvak 6,-Salvel S, Bubek 6, Herceg 7 (BaSa bji MILAN JERŠE stran 18 vestnik, 2^, marca^; iz naših krajev ■ PINCE - V obmejnih Pincah že nekaj let deluje folklorna skupina. Vaje vodi Dezso Nemeth iz Zalaegerszega enkrat tedensko, Doslej so plesalci že večkrat nastopili na raznih prireditvah v domovini, udeležili pa so se tudi folk Iomega srečanja na Madžarskem. Vodja plesne skupine je Magda Jaklin. ki je tudi predsednica tamkajšnjega kulturnega društva, (I. P.) ■ TEŠANOVCI - Gasilci bodo kmalu očistili protipožarne vodne bazene, pospravili divja odlagališča odpadkov ter prekrili gasilski dom. Seveda se bodo tudi urili v gasilskih veščinah Društvo ima 60 članov, ki so vključeni v dve moški ter eno žensko in pionirsko desetino. Zelo dejavni so bili lani, ko so v sušnem obdobju oskrbovali z vodo krajane v zaselku Jelovškov breg in Vučji Gomili. V minulem letu so še uredili garažo za avtocisterno in pomagali pri gradnji prostorov radiokluba. Novi predsednik je Franc Kučan, (G, G.) ■ PETIŠOVCI - V lendavski občini so zelo delavna madžarska kulturna društva, v katerih pa ne le plešejo, ampak delajo še kaj drugega. Tako poteka pod »patronatom« petišovskega društva tečaj ročnih del, ki ga obiskuje lepo število žena in deklet. Poučuje jih učiteljica iz Madžarske. Napovedujejo razstavo del, zato bo verjetno zanimivo videti, 'česa so se oziroma se še bodo naučile. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - V minulem letu je radgonska matična knjižnica, ki deluje v sestavi ljudske univerze, izposodila 2.118 izposojevalcem kar 24.485 knjig. Največ so jih brali odrasli (16.337). Precejšnje je bilo tudi povpraševanje po videokasetah, saj si jih je izposodilo 2.163 članov knjižnice. Letos naj bi dobila knjižnica več prostorov, saj je v načrtu nadzidava stavbe, ki jo bodo prekrili s klasično streho, saj sedanja prepušča, to pa so občutile tudi knjige. (F. KI.) ■ NEDELICA - Kabelska televizija prihaja tudi v Nedelico. Za novost se je odločilo nekaj čez 90 gospodinjstev. Kable naj bi napeljevali delavci podjetja Rading iz Gornje Radgone. Tako bo tudi v tej vasi ščasoraa manj strešnih »okraskov« (anten), le čas, ko naj bi se to zgodilo, se zdi nekam odmaknjen. Z deli naj bi končali namreč šele septem bra. Glede na to, da bo Nedelica priključena na turniški kabelski sistem, je nerazumljivo, zakaj se bodo dela tako zavlekla. Je vzrok obročno plačevanje tistih 900 mark? (J. Ž.) ■ LJUTOMER - Krkin obrat Isis v Ljutomeru je poskrbel za obnovo nekdanje hiše pesnikov očeta Cvetka in sina Manka Golarja. Dela so potekala po strokovnih navodilih spomeniškega varstva. Ljutomerska tovarnica pa pričakuje, da bo matično podjetje končno »pognalo« program izdelave veterinarskih zdravil in drugih veterinarskih izdelkov, ki je nekako rezerviran za prleško metropolo. (S. S.) ■ GORNJA RADGONA - V iztekajoči se sezoni bo sklenilo izobraževanje za gasilske podčastnike 68 in za gasilske častnike 30 gasilcev radgonske občine. Izobraževanje poteka v okviru občinske gasilske zveze. V občini je v 34 gasilskih društvih 2,300 članov. (F. KI.) ■ KOG - Znani vinogradnik Franc Čurin s Koga je imel tako imenovano ledeno trgatev 26. decembra, naslednjič je grozdje trgal 17. januaija na Antonovo, zadnjič pa je trgal 10. marca na praznik štiridesetih mučencev, zato je (bodoče) vino poimenoval po njih. V moštu je bilo 40 odstotkov sladkorja. (Š. S.) ■ KOBILJE - Na letošnjem občnem zboru gasilskega društva je bilo zelo slovesno, saj so se ga udeležili predstavniki gasilcev iz sosednjih društev, prišli pa so tudi gostje iz madžarske vasi Zalabaksa in iz Trbovelj. Ugodno so ocenili lansko delo, za letos pa so si zadali le-le naloge: poskrbeti za večjo požarno varnost z očiščenjem vaških vodnjakov, kupiti je treba sodobnejšo motorno brizgalno in blagosloviti gasilski dom. (K. Š.) ■ MURSKA SOBOTA -- Po nekaj letih naj bi na Goričkem organizirali tabor Rdečega križa Slovenije, ki je nekakšen nadomestek nekdaj znanih brigad Rdečega križa. Takšen tabor se je uveljavil v ilirskobistriški občini. Tabor na Goričkem naj bi bil v poletnih mesecih, imel pa naj bi socialno vsebino, to pomeni, da bi udeleženci posvečali pozornost otrokom beguncev, organizirali naj bi predšolsko varstvo begunskih in domačih otrok ter poskrbeli za socialno in zdravstveno ogroženo prebivalstvo. (G, G.) ■ ČENTIBA - V začetku tega leta jim je uspelo sprejeti krajevni samoprispevek, na kar so ponosni, saj v teh težkih časih marsikje drugod tako glasovanje ne uspe. V Čentibi denar zbirajo za dokončanje mrliške vežice, ureditev pokopališča in njegove okolice, radi pa bi čimprej tudi ulično razsvetljavo. (J. Z.) ■ MURSKA SOBOTA - Prostovoljno krvodaj‘alstvo, ki praznuje letos v Sloveniji 40-letnico, je razvito tudi v Pomurju. Na transfuzijskem oddelku bolnišnice v Rakičanu odvzemajo kri ob torkih in četrtkih. Največ krvodajalcev je seveda iz soboške občine, saj je naj večja, S tega območja je dalo lani 3.257 krvodajalcev 1.895 litrov krvi. V jubilejnem letu bo dobil vsak krvodajalec drobno spominsko darilo. (G. G.) ■ LENDAVA - Nekdanja zveza rezervnih vojaških starešin se je v lanskem letu preimenovala v zvezo častnikov. Obramba in zaščita naše države sta ostali najpomembnejši nalogi te organizacije, ki naj bi bila nestrankarska. Predsedstvo zveze častnikov občine Lendava je te dni poslalo vsem nekdanjim članom zveze rezervnih vojaških starešin pismo, s katerim jih seznanja z novo organizacijo, predlaga vključitev vanjo in napoveduje programsko konferenco, ki bo proti koncu marca. (J. D.) Ponosni so na vrtec V Gaberju imajo vrtec že doigo časa. Zgradili so ga tik ob stari Šoli, v kateri še danes poteka pouk za nižje razrede. Gaberški vrtec obiskujejo otroci iz Kapce, Kota ter Gornjega in Dolnjega LakoSa. Strokovnjaki so ugotovili, da je vrtec potreben obnove, da bi bilo otroško varstvo boljše in da bi otroci laže prebrodili prehod iz vrtca v šoio. Celotna obnova je stala 25 milijonov tolarjev, od tega so vaščani omenjenih vasi prispevali 1,4 milijona tolarjev, preostali znesek pa sta prispevali občina in država. Letos bodo s prostovoljnim delom uredili še okolico. V Gaberju, ki je sicer lepo urejena vas, bodo uredili tudi gasilsko-vaški dom. Pričakujejo pa posodobitev magistralne ceste, da bi lahko uredili tudi pločnike. JD Spet na Razkrila Iz Rima se nic, s smetisca pa Ali je na Razkrižjii kaj novega? Če se vprašanje nanaša na ,razvpito’ temo cerkev-žiipnik Slaviček-slovensko bogoslužje, bi lahko rekli, daje skoraj vse po starem. O dekretu, s katerim naj bi najvišja cerkvena oblast v Vatikanu priključila razkriško župnijo mariborski škofiji, zaenkrat ni še nobenega glasu. Kako je to mogoče, ko pa je njihov nuncij (odposlanec Svetega očeta) Celato obljubil raz-kriškim faranom, da bo ta zadeva urejena v zelo kratkem času?! Ta obljuba je tudi odločilno vplivala, da so , od pečatili’ cerkvena vrata. Kaže pa, da so tudi v Vatikanu administrativni mlini z zelo počasnimi kolesi. Stanje pa je kljub vsemu boljše, saj imajo ob nedeljah slovenske maše in z ljutomerskim kaplanom Maijan Rolo se lahko dogovorijo za vse druge cerkvene obrede v slovenščini (krst, poroka, pogreb). Župnik Slaviček pa ima Se naprej maše (vsak dan) in vse drugo v hrvaščini. Slišali smo, daje ondan potožil zaradi preskromne navzočnosti .njegovih’ vernikov, češ da zaradi tega ne bo mogel shajati. Prav tako smo slišali, da naj bi nekdo prejšnji ponedeljek oropal tamkajšnje župnišče. Nekateri namigujejo, da je v ozadju tudi, da psi ponoči raznosijo kože in druge mesne .dobrote’, tako da morajo pospravljati še za njimi. »Ko sem poklical sanitarno inšpektorico v Ljutomeru, mi je dejala, naj pazim na pse in prijavim, čigavi so. Zdaj naj delam še to?!« Horvatovi tudi sumijo, daje smetišče (so)krivo. ker se je zelo poslabšala kakovost vode da poteka omrežje po našem posestvu. Glede na vse to in zaradi smetišča, ki je prav gotovo vsaj delno krivo za poslabšanje vode v lastnem zajetju, sem zaprosil občino, da bi me oprostili plačila prispevka za soglasje ob priključitvi na vaški vodovod, pa sem dobil negativen odgovor, češ da ni bila priložena kemična analiza. Sanitarna inšpektorica pa me je celo nahrulila, ker da izsiljujem in da pri nas nikoli nismo imeli dobre vode. Ne vem, kako so jo potem lahko brez skrbi pili moji starši, njihovi predniki in do pred nekaj leti tudi moja družina!« • • * Ker je bilo vse ugovstj^l zastonj, so Horvatovi že plačali skoraj 35.000 ig. za soglasje in nekaj . tolarjev KomunalnC'S^| vanjskemu podjetju ki je upravitelj omrežja, ■ bodo priključili na skup®' I dovod. fl En problem bo s kako pa bo s smetiščeffl, ne ve. Čeprav so glasni f®’, domačini, sanitarna ne bi smela kar tako A- .' 1 1 I t i I rok. Zaskrbeti pa bi । koga drugega. Zapisal •1 r I i kaj drugega, sicer pa naj ugotovijo pristojne službe. to Kdo odmetava mesne ,dobrote’? Drugi namen našega obiska na Razkrižju pa je bil, preveriti sporočilo, da nekaj smrdi skoraj sredi vasi. In tako nas je pripeljala pot k vaškemu kovaču Antonu Horvatu (lani je pravzaprav obesil obrt na klin, saj so mu davščine in druge dajatve pobrale skoraj ves zaslužek), ki ga smrad še najbolj ogroža. Nekaj 10 metrov od njegove domačije je namreč vaško smetišče. Namesto neškodljivih smeti, predvsem odpadnega gradbenega materiala. s katerim naj bi sosedu Stojku (odselil se je v novo hišo) zavozili večjo grapo oziroma jarek, ljudje vozijo ali prinašajo tjakaj vse mogoče stvari, tudi svinjske kože, noge. Čreva, crknjene kure, stara škropiva in Se vse mogoče druge odpadke. Prav gotovo bi kaj takega vznemirjalo vsakega, če bi se to dogajalo v bližini njegove domačije. Kadar je malo topleje, pri Horvatovih večkrat precej zaudarja po smetiSčnem smradu. Dogaja se Ulice dobile 1I116113 V krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi bo 14 ulic kmalu dobilo imena, Ta krajevna skupnbst sega od Dolge vasi do čentibe in zajema vse vinogradniško območje za, Lendavo ter ima ulice, ki so raztresene po gričkih tega območja. Nekoč pred vojno so ulice že imele imena, celo n-go-vino so imeli. Tokratnega poimenovanja ulic se bodo lotili tako, da bodo ulicam dali stara imena krajev^ ki so. zapisana v katastru ali bodo ulice dobile imena, ki živijo med ljudmi. V povojnem času je tudi na ob-moi^u krajevne skupnosti zraslo veliko novih hiš. tudi nekatere ceste so bile asfaltirane, skratka, lendavske gorice so se odprle za vse ljudi in za turizem, ki se iz leta v leto bolj uveljavlja, JD Vsak četrtek Vestnik lit i||l liJ isi F' .t o v • Af S; V ..■■i-' :« ■ -S! A ^41 SJH' t,’. : It L f 1: ! 2 I t( >T''' A O' " - ■ Na vaškem odlagališču odpadkov je še vse kaj drugega kot smeti za zasipavanje jarka. zadovoljni so potepuški psi, ki najdejo tamkaj precej svinjskih kož, nog in drugih mesniO Doklej? v njihovem vodovodnem zajetju. Lani so jo dali v analizo Zavodu za zdravstveno medicino in higieno v jurski Soboti in odgovorili so jim, da je bakteriološko neprimerna zaradi povečanega Števila kaliformnih bakt er ij fekalne ga izvora, streptokov in vseh živih bakterij. To jih je seveda zelo prestrašilo, Koga pa ne bi? Odločili so se, da se priključijo na vaški vodovod. »Ko smo ga gradili, smo mi že imeli svoje zajetje, s katerim smo bili dokaj zadovoljni. Kljub temu smo poskrbeli za izkop 5(1 metrov dolgega jarka za vodovodno cev in v ta namen smo plačevali tudi samoprispevek. Dovolili smo tudi. ■' S( ■ J ii dl b ‘0 h 1 v gramoznici v Murskih Črncih, ki je last T glamvAiiivi v ivtutaMiii n.i jc idi Rankovec, si lahko ogledate trinajst labodov. I vt je privabilo tudi oko fotoaparata. Res lep pogR<** ..[fl ata. Res lep pogR**' .,E^t Foto: ANDREJA Pismo z Afrike Dober mesec je potovalo njeno pismo iz črne Afrike, natančneje iz Zambije na naslov našega tednika. Spomnila se nas je, pa tudi domačih, znancev, podjetij in zasebnikov z našega konca, ki Zambija, dežela ravnice, Slabih cest (er odprtih, prijetnih in gostoljubnih ljudi, od nas drugačnih po barvi kože. ko poskušaš spozid^-^ aw5rJ, pt/east ,;iP^ malce spominja na nosf meti in tudi (a del njihove n™ sti. , Prekmurje. S skupino študentov spoznavam ljudi in kra- so prispevali za njeno pot, ter jjrta ie dva meseca. Prvih ne- Prek mulja, Erika Zelko, študentka medicine. Jeseni kaj tednov smo delali r univerzitetni bolnišnici v I.u- smo tudi na naših .straneh saki, kjer smo se seznanili predstavili njeno pot, vendar j tropsko medicino in tukajš-“ ■ ’ " '' ' 'T njimi razmerami, sicer pa več ne bo odveč še nekaj besed za uvod. Na medicinski fakulteti deluje študentska sekcija za tretji svet, katere članica je postala tudi Erika Zelko iz Črenšovec, Konec lanskega leta je tretja skupina Studen- o tem, ko se vrnem, pa tudi o vračih, tradicionalnih afriških zdravnikih, ki sem jih obiskala in so det Afrike in domačinov. In to nam je težko razumeti, še posebej, ko vidimo, da s svojimi pri- tov, v kateri je tudi naša štu- jemi dostikrat škodijo, Sele dentka, odšla v Zambijo, denar za to pa so si morali zbrati sami ali si poiskati donatorje. Erika Zelko je za pomoč zaprosila tudi nekatera naša po- djetja in zasebnike. Akcijo študentov medicinske fakul- tete so predstavili tudi Sve- , lovni zdravstveni organiza- 1 ciji. ki jo je zelo dobro oce- ; nila. MH '■ ■ Zikomo! Svoje kratko sporočilo za- , ' čenjam s pozdravom domačinov, ki pa ima več pomenov: dobrodošli, prosim, na svidenje in hvala. Sedaj srna v jt n/5/lfCi V Župnije Naugoitih . #.. _« fiur/I.. ■ J ir JI Slovenija, v misianar Janez Prekmurja. t i, rrcKmurja, । p r ' Naj bo ■' v glavi pa je ', jenih vtisov, mi^ti , ,iiFi ' kov. Sončni in in otroški nasnteh t* ' r mrzlo Prekmurja- i flrtA** ( I 1, »I 'M .f t S c t c C ? 9® 25. marca 1993 stran 19 i iz naših krajev 'I z Ivanom Korenom .1 Bukvama v Račjaku I "^šlh^Lirf 1111 smo se zavedli dragoceno.sti, ki .smo jih imeli na smo jih dali »zbiralcem« ali pa rce THE liOCTOlLS GONE, ^j| * Problem je v naši majhnosti r fiafi /n '■ ^<^kaipatriofizmu, resiortulni p?* J« A/jz/r*«/! /Ve?" Iv . fie ta v, jtiih, v 'stv 'Pe pretvarjati in ne bodimo ličenj ujimi, Ici jih pregnali ž ostanejo, mi smo lako ali m ,„,,ev . ^timozaverovani, da ne polre-R nekateri gosjro- “ ‘^^^tJle?! V;, ki veste odgovor 's- iit ^?.'‘^‘tnje; kaj šele, da bi vam "rt trtii čudaki kot so doktorji rv ■ ‘Z fenomen odhoda znan- ? > i?*'' ^thiino na naslednji, siali- ‘'rijH za soreieio idokaranoi. fegijo na naslednji, stati-0 hf .7 sprejelo (dokazano), značilnosti) vsake stadij ''‘^^P^redijo po principu ' I' f obliki Gaussove krivu- . ■ etc. ^''^'tosii in inercije, krivulje pov- ^'rttciD^iA^ ilusirarivna primera. im glav h. itir rj.x P" “ ('Ce tkrJe. s.' ■'■’||iwb.,c I s le. jtarrif/čne plati ne Po teti ne bo odstopala od nekaj glav bo precej i ki ^^*^lein ... 7' (preostali odstoikij. ‘šobraženosli neke popu-da je iez Jvr? da je t,___ ‘"'"krt srednje šote. Zeto malo ''on^aHrJ, le nekaj razredov - Ji^ inL 'nke /“"'■"ra nr nettaj razreaov a ^1- ”” tistih, ki imajo primerov te razvidno za '«jue .; it 1 kj^nn J sre; grafična ponazoritev bi in poenostavila. /»renosa! ga bom pslho- povezanosi z vsem zgodi to, da se večine povprečnih posameznikov sploh ne opazi. Opazimo samo tiste, ki nekako niso povprečni pa naj bo to v takem ah drugačnem smislu, v pozitivnem ali v negativnem smislu.. .. m kar je drugačno je večinskemu, povprečnemu človeku tuje in moleče; motnje pa je potrebno odstranili oz-se jih izogibali! Večinski Človek se počuti ogroženega od vsega kar je drugačno, drugačnost mu povzroča nemir, na vprašanja zakaj je nekdo ali nekaj drugačno Sl ob svojem povprečnem znanju ne zna rtajli odgovora, pojavi se konflikt in temu se je v takem primeru bolje izogniti, če ga Že rešiti ni moČ. Rešitev konflikta pa je v odstranitvi drtigačnossi, motečno-sti... ctc. In tako funkcionirajo družbene silnice Že stoletja in stoletja. Družba sama po sebi teži k izenačitvi razlik, k zlitju v povprečnost, k umiritvi, tafco kot vzvaliijoi^o vodo teli k. londitvit (oko kot sonce leži k ugasnitvi. In vendar se tega procesa, ki nenehno leži k umiritvi in izenačitvi, ne bi mogli zavedati, če ne bi obstajali stalni moleči vplivi drugačnosti, nepovprečnosli, ki lem procesom dajejo nov in nov zagon, jih dvigujejo na vedno višji. 5//... etc. V nekaterih včuda- drugačni nivo! Spomnimo se samo kov« v zgodovini človeštva, ki so bili tako moteči, da jih je povprečnost kmalu izločila. Najpomembnejši je vsekakor bil Jezus Kristus; koliko problemov je povzročil lakral veljavnemu mišljenju, pa dalje Kopernik, Galileo Galilei, ...in Še mnogi; skratka zgodovina se je dogajala m Še mnogi; skratka zgo-uor.i.i. ,.1 N spomnimo po teh drugačnežih, ki so vzvalovali povprečne množice jim ponudili vedno nov proces umirjanja tn izenace-r „ . ..._____ki7/t rizj/r^nkt/J lirrt fJK/nUUm -ivzr -...z £ , vanja. Drugačnost, nepovprečnosi je bila potrebna in ie lo ie danes saj je nekaj najboli naravnega, je vzvod dogajanja, brez nje bi vse skupaj bilo le ena velika sivina, ki ie sivim ne bi ustrezata^ In natanko ta fenomen je listi čigar »žrtve« so naii doktorji znanosti m čigar »žrtve« smo mt, ki smo ' . ___ J n Ji' »rtfj rtf zavedati, da se ne bomo ostali tu: in lega se moramo ....... . čez 3(1 let ponovno masovno pokesali v grajski dvorani za svojo majhnost ob srečanju z naslednjo generacijo, generacijami, za regijo izgubljenih doktorjev znanosti! . , . . Zatorej naj ne ostane le pri tem srečanju, ki se je Zgodilo S. februarja 93 (vse priznanje organiza-^rjii), naj bo to šele začetek novega procesa nit višjem nivoju v zgodovini naše regije; v >i^oinem primeru bo lo srečanje ostalo v spominu le kot slaba inačica Roncij Pilai-ovega opranja rok. KDG JE SEDAJ NA POTEZI? .Stojan Habjanič, M. Sobota Zopet grožnje železničaijev o ukinitvi vlakov Vsako leto, ko nam Železničarji za konec maja o iikt- I obrale, kaierih storitev bi danes že lahko ceneje opravljal privatni sektor. Res je, da Železniški potniški promet upada in to ne saiTio na manj razvitih področjih. Veliko od tega pa so si železničarji ludi sami krivi. Taka je pa tudi v Prekmurju ter Prlekiji. Najprej je že pred mnogimi leti lakralna »kavčičeva vladar ukinila potniški pro- met med Ljutomerom in Gornjo Radgono, ob enem pa tudi močno zreducirala ostali potnižki promet . Sloveniji, ler povezave med notranjostjo Slovenije in žirže proti notranjosti Jugoslavije. V poznejših letih pa so ie bile skoraj vsako lelo kake spremembe. Enkrat so nekatere vlake na posameznih progah v relaciji Trbovlje-Ljutomer. Za varno potovanje Z vlakom na tej 170 km dolgi relaciji pa sem za povratno karto plačal toliko, kot v gostilni za tri litre vina. Dosti boljše pa že ni tudi danes za železnico. Gospodje po.slanci in svetniki iz Pomurja ter Prlekije ter občinske vlade iz te regije ne pustite, da nam Že pridobljene pravice do železnice ne odvzamejo, ter, da že iz centra moči naprej pometajo z nami. Ivan Muhič , Sp. Kamenžčak IS Ljutomer Odgovor na poslansko pobudo SKD za znižanje prispevne stopnje ukinili, potem pa jih zopet uvedli in l. d. V potniških vlakih pa so ukinili (udi vagon za potniško prtljago, kolesa in drugo težjo prtljago. Ljudje so se radi do vhodne postaje pripeljati s kolesom, istega dali na vlak in potem zopet s kolesom do cilja ter povratno. Koncem maja lanskega leta pa je uprava železnic iz Ljubljane ukinita Poinurcem zadnjo hitro železniško povezavo med Mursko Soboto in Koprom z ukinitvijo brzega vlaka MURA-expres. Sicer ta povezava Se obstoja, vendar manj kvalitetna ter z dvakratnim prestopom, najprej v Ormožu, nato pa Se čez 15 minul v Pragerskem. Za Pomurce pa bi bito verjetno bolj ugodno. Če bi MURA-expres ponovno uvedli ter raje ukinili kak potniški vlak Murska Sobota-Or-mož. Pomurci bi bili tudi veseli direktne /rovezave med Mursko Soboto in Mariborom ter Ljubljano in to brez dvakratnega prestopanja v Ormožu in nato Še v Pragerskem. Nekoč so se Pomurci ter Prleki radi voziti Z vlakom, pa najsi-bo po nakupih v Mursko Soboto ali pa v Ljutomer oz. še prej v Radgono, odkoder pa so lahko v četrt ure prišli ludi peš v sosednjo Avstrijsko Radgono. Radi so obiskovati ludi zdravilišče Radenske ter termalno kopališče v Banovcih, sedaj pa je vse to prepuščeno cestnemu potniškemu prometu. V ta namen pa so tudi obiski v zdraviliščih manjši. če pa že železniška uprava v Ljubljani trdi, da je treba Pomurcem ler Prlekom ponovno ukinili jiosa-mezne vlake ter Še bolj poslabšati povezavo z notranjostjo Slovenije in to z izgovorom, da'so vlaki na posameznih progah nerentabilni, potem pa naj tudi kmetijski proizvajalci teh regij rečejo, da je ludi za njih pšenica, živina, sladkorna pesa, vino in. t. d. prepoceni in nerentabilno ler naj zahtevajo za razvitejši predel Slovenije višje cene. Železničarji naj raje ponovno uvedejo potniški promet med Ljutomerom in Radgono ter malo bolj prisluhnejo potrebam Pomurja ler Prlekije s trudom so naši očetje v nekdanji kraljevski Jugoslaviji izgradili železnico med Mursko Soboto in Ormožom ter Ljutomerom in Radgono saj je Že takratna oblast uvidela, da nas železnica popelje v svet, da ljudi povezuje, da je to narodno bogastvo ter kulturna dediščina, ki bi naj .služila tudi vsem poznejšim rodovom. Za vso Slovenijo naj železnica uvede enotne tarife in naj ne prešteva več števila potnikov na posameznih vlakih. Tarife pa naj prilagodi tržnim cenovnim odnosom, saj vendar za potnika potovanje z vlakom pomeni varnejšo vožnjo. To je pa tudi nekaj vredno in nekaj stane. Res pa je ludi, da je bila železnica mnoga lela zapostavljena, ter, da jih je v dobi admmisiralivnega socializma cene diktirala Ljubljana ler Beograd. V vašem Časopisu Vestnik, smo zasledili pobudo skupine SKD o znižanju prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje kmetov, katera na zadnjem zasedanja Državnega zbora ni bila sprejeta. Poslanska skupina SLS, je v zvezi z omenjeno problematiko celo dvakrat predlagala znižanje prispevne stopnje. 1. dne 22. januarja 1993 smo vložili amandma s katerim smo predlagali znižanje prispevne siopnje, kjer je merilo K D in lo iz siopnje 22 na 15%. V obrazložitvi omenjenega amandmaja smo povedali, da ta prispevek plačujejo samo kmetje, katerim je kmetijslvo edina dejavnost in da to za določene kmetije pomeni izredno obremenitev, tudi do 11(1. MO SIT na teto. Gmenjeni amandma je bil v Državnem zboru zavrnjen za vsega enim glasom večine in sicer 35 Za in 36 PROTI. Z zavrnitvijo omenjenega amandmaja je bit tudi na našo pobudo vendar sprejet kompromisni amandma, kjer je bita znižana prispevna stopnja od 22 % KD na IS. Ob predlogu za ponovno znižanje skupne prispevne stopnje za zaposlene od 14,45 na 13,40, lo je za 1,05 %>, smo ponovno vložiti amandma, za znižanje prispevne stopnje od 1S% na 15% KD. Ta amandma smo vtižili 23. 3. 1993. Na zasedanju Državnega zbora v mesecu februarju smo o omenjenem amandmaju razpravljali tudi na Odboru za kreditno monetarni sistem in finance in dobili na odboru podporo za znižanje prispevne siopnje s 5 glasovi ZA in 4 PROTI. Na žalost la amandma ni bit izglasovan na Državnem zboru. Terčka odloka o spremembah prispevnih stopnjah je bila šele na 37 mestu dnevnega reda. Glasovanje o našem amandmaju in tudi o amandmaju SKD je bilo v poznih večernih urah, zaradi tega je že precej poslancev SKD manjkalo, njihove vrste so bile razredčene, poslanci SLS smo bili prisotni skoraj v celoti. Pred glasovanjem o amandmaju se je razvijala burna razprava med poslanci SLS, ki so amandma podpirali in poslanci Liberalne stranke ter Združene tiste, ki so amandma zavračali. Na žalost je za .sprejetje tega amandmaja manjkalo 5 glasov. Za amandma je glasovalo 28 poslancev, proti jih je bito pa 32. Z ozirom na lo, da je ta obremenitev za kmete velika, tako da marsikateri kmet ne more plačali prispevka za zdravstveno zavarovanje, bomo tudi v bodoče delali na tem, da se ta prispevna stopnja zniža vsaj na 15 %, kjer je merilo KD. Na ta način fiupm J.mji^ tfiih-1.1^™ red nam vedno Sro^'1'^ Zvi poJmezitb ■■ (tihm - v» .. ifrt /o za dfih iKrVMOj bilni Take grožnje poznamo------------ . Posebno na manj razvitih področjih kaj radi grozijo, da bodo itak Že redko železniško -zavm še bolj zreducirali. Se vedno se gredo po sitni »lozdovski« politiki ko sije lahko vsak pokrajinski TOZD ugotavljal svojo reiiiabilnosl. Nič pa ne omenjajo svojo prezaposlei.ost m s tem nizko nost dela, ter številne Ih skoraj ifefioirčhrfe Sirim\ke-1 rkrrv. i ‘etiia; N tako vseobsežna, opravil! 'fo ■ hrv? 'na ;p ■ t I ■ I X edini dohpdek,lažje prejliveli •>. ) I Alojz Metelko TT7 T stran 20 vestnik, 25. marca jj ui £ 5^ 1'5.3 H “ rt > 1'^ c ivi E e 'X' rt rt 00 > E o n 8'=' P ' 5i ■ ■3 = = televizijski spored od 26. marca do 1, aprila I& K P H &B1 Z UJ > o Vi 5: E«^ In ® I 2:;^ I •r ? 3 ' rt 'd 2 &£ — is rt > oo A H ž s« 2 'rt' Š .iS S" 2Š^7 |51£2P g ft c Ul rt n o A P sSi; p to s T ~ A 3 “ o 3 i" P ^;t:'77š s -K ra ■=^I<3b 3 A A ■£'S A o to > < Ul s ii z UJ > o to p £ 3 u Si § ss @0 I i I ^8 VfiS aa G?^ < tis eE: § ■Z Ul > O <0 > ^81S|^pa?^ ^717h^^H S gs;‘ 7q ' ”^''7 1 €'s« o bS =37 sS “"<2 - ‘ ■ ' ■= ™ 3i I o «-2^ S._ .r.-’ -■fr sgii:c^. i I\1 S 1 I < ra3:'ra — g-S^rt^-j; a« -L1-7 - - •;, ■" A " rt O c: tu o O’i =5 .; S¥> 2 Si ' 7 P ' ib , S.-“ - 00 S *'^ rt M □c RS N Bi =■5'^ š 2 S S g I I 'š... 2 = B ^3 2 g v s spi- co3r-il^r-2AtEO rtib-iHi-M 3 — E-^O 3 rt -J I 2 ' 'O J 5 I 2j 5n £ v o 'O .ILr rt ^“Svno S' rt < Vi a < o < S > s,IVoR 213 .; . -z -o > S.S 0(1'= rt bjZ .--' b --^s^ ?e2«^ ' p > ' ■.-'=■ oil - a o' .igi 5 a , 3-| j! e B &S 2 - -3 , ' js-v s - 5 “ R bi ;; ' ,p-R s -S “ i = *,F.2 ž..«.l«riR’“ =■ “■^■S7 B Tat sl',s-3332 im.ij'"™'- ' 7 _ — ■“ X .- lO A ' . .2 £.!(■■■ g>g ' mo-a ■■ ' iJS 2 B !šK-š;8š5sJ’' <1 ■■ --< - v: ^iHbO S Q • '* • I ■- l=- «» ' - rt-zrfiA^ — vt o -*t'S — = ?M ■ jš iri rt s ? ■ ' .!> t fi-:.i ■5S"S?i-= ■ El: -2 o^io^-j, !'8^»Kh(dK K:=Pfeivay -* A rt * I - _3' H O Og S ■S z ti— . ® 2 A 15 7.1= n;< ' -i a -aJ A ' ’ »žS-sb*- s I ■C rt sl --7 p a ' o;7 g£ž'g 'SfSrg.g g-S-eS s š-B ra Vb c 2 5 u ra ' 2 "Z B:-„ ■ g4’»l ' '^§>',5^ EiŠgzig.b-sSba.?:^ ' ^’''<>g /^dJivS« A p 1 2S sP^■s ■ S rt ,;5 , 5O c<,a.s Q S- .> b^ rt A (3 ' £ Ii e;r:8 2^|'8 i* N -2. 6 vX| M V) > f ST- A C A c A £j QC £ '■ V C e "U -S flj M _-7|i o E^O'- ^rivtO C> '^iCo-ŽŽ C.S £ S -f == 2 3 rt rt X ® £p''’^4Jlirt >£ 5 IS 3 rt > $ 5 - -. ^ - - .. - -L, M-2 I s o p s = bS i ^ - ■■ i "i I.5 .2,0 £.3 p g c s = .j g 2,s-7'S.i3^Xi5-^7.§gi > oo i; fl-L A o 0 ® 7s •a ■ v, X A 3 o 2^53g-^i!;i 2£^ -8 = Š ■ ’ “ cS.: s =■= £ C A A 3 o > c « ■C o p rt z 00 O.CLr j c/t W •o so I S : I ffS I o5-0 p.>-s 13"' M -rf ■ Xk 1''! ■ K 3 : O _:g ' !-□ "ErtflPi L - „ ,. pj 2 'a^o* 3 o sr ■=; > J H « &® 8,i.^2 5|s’3g-5ri2tg^|^^,E |naB (>; X 5 t£ -crS iNtLitO'S 1 1 rvaOO o c > Si. 1 I« '^E o r"" 1:. □ I L o A r- rt ° ps: o - o li ■ rt “ s f"’ ■b. N rt c ?3 ,bJ 2 p' sl rt 2 a 3 'HO N rt ^3 “J* 0-- P-PoOtt^L d 5-*J S Ob to I .Si.b5« I =-». 1 o-»"^- C I rt A rt " c! Li i. S"-^ -i t/ , A A is:? E ' ® 5 3 2=^*^7“ fa£222^t -r □ 12 o — ■*< 3*^' • O A* 1 ;2.2 g 3 > ,S 4p «3 rt j2,rt 9A.A '^H^-5'P 5rg^U.SEr? ■ ,-b "■- s.a --3 rt 4 . _ i.e8SS J.. — — pS A ~ oo V 7 > A A o 3 rt O rt H ?• g f 'S .2 S 'S S-fij 2 ^2 JiK^S’Sut£Srt z z c I ;gOt .-t SijbS .Š-' rt is 1 I S l' &’=’^ ' 5 3O S I « o«J ■■• fcrt i 7 T. . c 2 A A IZ CM I 2^-; 3 i:'b(!?7=p ■^7 -bo^sa.ess^S'« ^es,3Pl3.l<'-,= "’■“ =E^^'J=??‘ ■ Ti^ rtQ ??r9^ _ . „ M? l7®h"S-C3|S5 rt oOi a I -:£bS <* S5S S' rt .2 Ul i 4 A < Vi X ,2 PR " s- g_;2,g o. j; S A A * u -at ,2 .3 'rt I A rt > 3 _ J* J. £.2? F ,« u« g>.i 5 7S «5 • • A bu c ’ 5 Z ■ * ' I (M Q 3 .«. A " .rt rt 77| 'ž-5s7 sb^S r rt rt £ ?• vt ” 2 ri p tis » 3^^ A a® ■" 2" jbC" S’' pS B ''■ 1 IR o-1 ■ aa-raSs-ss , F br * I s ■O> sli: “bi O Qb A £ A O |L L n ■a rt - s ■ fi.“ j; 2 2 g -i, = 5 « o. a .= E ul > CQ' — — o 4J - - «R IS I C O — V u SbO a k.2-2 “ A — rt -tWbi:^vvi td.l ra N * E ;rt'fUi * +4 X □ ?® '' — ** Z Z- t ' = + rt 3 > rt rt iX 3 -s?3" Bs "-s ssiž ' g — A rt A ' vt V.i____. -2,^ ® ?S g g rt I □ Boto s Jg ' -o ■"K'^ E .3 « "2 X ** M ® -=^ S I 3^ f X I ut 8' - 5 It rt c > o -~ ut Sk h A li “ r^ _ 3£ 'C Zk ni S ii I A Vi p "> 'l » e A c p N b, u < X I :=-§ 51^; 2 o » 3 si ' 'š' Q.SS rt ._ Si’i PR A rt ■^ — S ^■^L; ‘N Q < cT—ILi'®*""' -ZirtB, ( 0-c—'E fAm,d-p’ S|l'2f§3S?,S ,PE —č feSS I-" EiE^" o S <= <=a.3g3' ' .2,5^’"^ ■“ bSiM O rt rt ^ ■= ‘H F >5 S C A 3 '2 = ± f*l o N A »J ut E ^=^- I rt o y vi I w _i S2^ '■š "a ' 1-i ;2?8»K5&g So; S "Ta 1-1 i5Ki’Ss-; Vi > < > A C X _ s S“iS^2_“ „ .7.n^^4l , E Ir5 ' ?f iš a5^l5 rt^ 3 --šl^'=3§.Sg. " s “ ^4 v M ■ ■^1'; t rfnooort^kViO .__ 6 « ,_ - - ■-' ' 2“gFjR e C--M 7 1.2 . =■§ . , 2.0-210 e O' > s ^6 I w - ^‘V s« I o g« « i-ii žBs 12 t -b.a ki e 'J9'«‘1 +4 'p-, Iff » r4 N J—I. A “ — *d — i^b >_— VtOb^ ? 4> -3r^b . X 1"» p b-R g s *= S- ’ iS s £7; iiap^ŠB l^-ocSri-S-c-Pcr-2b7“Gii- I SQC2jS'cSo> 3 S. N Č..S ■v -• rt "5® rt r 3 S a= S E t 2 6 (M ri ' » • . 3 41 sgsSs.’ 1^; 4) *j 2 5' J". 315 .c -‘'f Si < ? it ■^^5 5L--® i* ® o 0^ -vt «' = < z UJ > o Vi > z Ul > o Vi e z UJ > o to P «vt dL -s £ e tiiz ’ .2 2 H 3 _ X z O S o >o *** A nt v-i wi ™ ' O C rt I SS 1 S~ S''-' . A A S« č5 5“-’S-°- & '” , 2'M'e'ribDN I O o EJa 2 S. « SbH «:!;§, 3= sn gg-sgs-gs ,3 . 7;S.iC.izcrr^^NM ' S > IZ er-o gR Cu I ,brt C rt ijt ■_■ l^B. p "P JZ" 1 s g g B ^S-O2 h rt S O\ so 1 .*i^’S (fl* I F ’ 00'S .7^ , -a iS18? ■5.0'1.^;= s g S'S'e7,b| B ^‘2 , .u _ g -g ■ - “±S S,^='fr^RP 8,2i p « t - v -' b ■ s „ 1 5'3'£'’p'S'=^7iJ j I o'ra,g7 ' „sj ' — -p> jSb^IUInVivfl c "■g E^Sfb?« ,ti.-Jl.«.E|<''b k — b. c ''i ' b;^¥ a I ='eS p ra Š,Im= SgBŠlili" ^2q i ;s.u.;-oT3gjr ©S" ^.3^X o A A 3 .ft bo I 1 s I*; I 2 o-'f> tn vt -2^,3833____ 6 s|2E,^flHi e 2 P . Ji u «> SS I I a" o p 2848&«a.S8a| — frS“,2Si28b3 2, ’ ' ^ ' ' S > 'O §«2^.gb2-.iC? ^7.5 - ”"3 ' c co o o _ ‘'''^ 5.;e (£ “ rt .0 |”7rtO— O AP mi I ' JiTi^rtiS — — b-k i-2-ssSSS ga "”* vt L! rt asg2:a.E g:^g g ■2 >0 ’ .SiLbS ,= e 'ooip'5,25>r:” rt -5 38 ss siais 3(m ood'^ A 2^ g Vf -p J. Irt Q T3 o ■*£ 1 ■E A rrr ’rt 2 - 41 r« .. S v) A ■O ^.1. i.T= ,;;:■ “3 '-r bi^ rd .rt — 'C RM "ob 3 ^>rttrtrt . 'Z O a-oM -Skiž 5c? = 5 8-^Sp^e| "rt“ ^7 o« i'ti, ( 4i I '^o .^,5,3. « 3 ?- ^2 p r v’? N K ” r: C J 4* A I. 3“ £ g 3 A I A > ' .2 > X o^-S I ^^£■5 > 3 J S b .§ ■^7>N e:: š£>.s®' ^^ = 75S(?ss7.pS 'R"^ n “ L- .K 5 'Sb e , i_..i I 2 Q a 2 ibicoS” i.b.t S ■6 -2,2 = ™ c"0 2 •i .■? 2 r ? c 'i- - ._ ’ • • - 5SfeSS5“3Z7 rt^S' 'D£^> -bP-t ■^- —7- - s*^ ' 5,^ .-« _ tp .t — -'■' S nr. iJia = ■ " ® 13 vt ■ 3 TS 2 E. K o - c e 5 A 5\ n “■" f =«'^ S">2 , ' S rt .A rt • "^ E ;£ S c ' ■‘‘□12 § al -c “i C rM -I " w t - = ' I rt f 4Q O vt JT ' rj" rt rt rt ■" - ^- .2', 8 C ._8'§o2^,go il T 5 o I g" ■- —p'’ «’■ O fl eS c 3 ji t^£,. 2 2 I Er^ I Vt >" > *> .—* »£ '"^^Š-So 'S 7« Zif 2 « 7* ? ' § ■ o r*^ Ir <» T"* ■!** A *'*' ' ' p J Ov 00 Os ■“ ■a 11 ' ' a ■ g S S „ = S«-BS ,55-5 _g=3i!:,«Š-S J L I w ® = ,2 S ir. Q I:?. — oitc-i p „ ■o O N Ck vt - *^sss "■’ S«2 =.- U > 3 Vi > < > A .;pE_:o233 : 1 5 *; . i-_ 5 h t: ni ■3 S m -z-B^ a* a-S c Ij7= = I g "S ^5 rt A H tZ b— - s 3 A^ ŠT I £ 3 ;7 eSg,/5 = R7ee^S=2aor ' s®:a2a rn- - -LN A*^ ” E^rt,_Qoo—' — 'C I ” “^ '3 -ij ' d r I p-. d C rt rt 11^8 CM 3 A rt 6 i. pS^S* v *» > X N (U • Jli o I 3^ -i 2 s « R .C; .gM 3 « o. rt M F P 'S^T i rt c X ■‘pž Si:3 g >-37 2.S ° vt O- > '5 "P = 2 3 ''^p I m 'C J£ 3 rt Ul N A - :2ž y"? s > c I — , vt ._ ^ .^ 41 Ul rj rt &4 o « iibs ' ^ ■= E S 9^ I 2 o,-?c E a" 3i=. I I JH ' ' O BO s. A Ul "I— v rt e.2,2 K j; . .2,Ji 3 •■• bp : ST u S"o = CSos I - S ;5.2g S jf”*/? S SJS-2 -S5?s - o 52^- 2 ?-i-r-^ go- I 'g 3 A “■"2'sl;!-S rt I fl i EZ ■iFI 1 I «u,_-a- 7 2is i-b, «ri I 2 — 00^ 91 P b 'E i-b > J E ' ' -2 ž 2 i M 'A —b 5 = .3 3b _____ gi^::3T^««<5 ■ y I _■£ go I Si c ? 7 Ž s? ; ~ - - . ' jj8'B -'a N^i i-p” S.R-S-6 — S-'* = "tj 5 ■i=Xijo-o»"JS'=' .2s3 = vi < sš^ li £ I ■o'U S D M, 1 rt bO fi-p,- t Q 06 a U 3 5 rt o 3 TS * n E o5ž č 3-^2; n ** X -, o ■ I ■K-d 'E SSSšsUsSf - ' 8.2-5BFJii7 gfi2®> ';|r p rt 3 c I A S“' O- CU cn G «> p I i I S ih h:; 9! jO " t r i J 4 ut - JL « AiATC 4tSS'''^lS UiPhl--"S di^ e rt® - S'S'*35 6R'-§s3i!E7"4r g 'aR -E t? - ^1' I b- /b *> rt A 13p ps?” o — ;;e oo Ro 2š^'^ c;S''ra*n ' p®^^ S t; jiS s® I s .s S „ *■■ -''G 2 ■“ bb^ l5SS''!o’o8 p 17 e ^873-7^9 15^x9'= — « 5 s rt 2 Ji A 8 7"0ir i* o « ® 3«S l 3 11 ss a-š 3 C rt 13 Crt h| Ut :z J rt — E to Uj r>M wr dj — — _ b-j -' b B “ S 7 '-S-«' ' 'š ^Ul”! u ^--ra, .i Ul rt c o j5 .E I Skd, to _ B. ■-■sSs^Ir b^; 0.2. CX> A A--**t C; c sB 3 V) t 2 a ' —iZ « iztZ o B. rt rt 3 "■ ^ O N rt S’ ■- ■ 3 rt ^5^:2 SSŠ 1-7 O '^“ r' - c oo rt rt ■- J jil i p B R n rt P< 2w^« o ’I = U 3 tSS! g p » ” E ' ^ *■ ■- oQ 2 ’ 2 2 -o2^ I |e A -' K 3 -k* .E V w X 11 4 o € I A • O f - 3 ' “'ii: * •*rt 1 s o I r— y/•■ ' C^bo—.2 fc^odv? ž;..i4ir3J^ ■o rt o p rt T*t rt 5 1-2 p li I ] JI ^32^S®gr-2 ut ? k rt t 'O <-“ 3-2 O -p I CO-ri c 1 X ni .CO ■1'1 2 7-S 1^ sS« ■o 5-1 P= 2 E I .2 S 'n rt rt*« J < o .“o -s «m s’‘r s^- »■ri ibZ :5 Z o E^.. '5 c a co > p v- ' "O rt a A O a|“5:3 ®b3 Sa X Ul 'o VI CN •3£^:U,gS'^p -„2ib .^,!^a,2Q :i c S ri 00 rt AJ - rt " *O irt S.2 » > X o.;: ^ • :3 5 X ■*! 'O Vi ■ 1 $ Lb « ¥ ir <1 .5O25i^ _J c ■f I;; ..-c .. rt-t — l■D^Ei'yu --^ = »^.“. SUEfegl ■iE'-Wbt,„POi,ra;32 . PP'=*'§.^.^_ P J^Cra—— b. ’"’«£« = § ^^'-'Vsž.^sssl":^, 'b' IfSL .;3“:!ofi-Po.2 l^bg p 3-5 s '■3 ”2 2 ,3,0 £ .^ '5 ® H z . .O V ■i A © A X 2 JC t rt b“l — ,0» nf5 2< 5 a . P °. ° I .gS I '[’£> I p !i =§2g&| rt J*. . , i-r >> gR v Ul 2 ' > ,s Le^ojr^ ■ - gorj g c i ■ “ !g.7- -- rt P -iz ■s X It o c oi hi Ja§ "h s f 3 rt rt 3 5 n «.3« p S iZ r< 2 o <* gč?,, /a ^a'?£.ass&s : aS|-;i - - ■ - I ai I L I I I S; p S5 2 o« I A TD o rt s s $ o A :MFi2L2£gž?R! a.^ I . u 2 p o 3 v> 73 sS= K 51 > bl^ o rt A A A-----------------. 3 Vt ii-S I , ■^S| 3 ’ 3 A * JI A '-I S-’; N -2 "1 rtfl 2 O č iJ ■ Ot A I .2L,rti5^2:’*viA ; = S,'2-> 1=^02 -- - ■■ p =! _ = '58rš ^^°R:|.2pS;.r;= ^□fTbCJbSi I r-rtlC* £ 7 T I o c ' ' j-t /-t rt 3 rt S:*riSi.>»7g.3 7 ^<'5-<^- ■- ■ -’ m ^1 *■ "/3 I !2 5 S « A,a Jrf Ul rt rt M y = t« “'“^ A =' ' c= ?i.'p'' -i tbS o u j43 gg S8 s i Ji I rt , jf 'Sr- —S ® d. S v S}'^ c ,5p^Sp2SSr,'|R3 2h sS 3^®>S c i SS , iS?€,t'^i85 ‘ S S A TD ' t«'^'b o 1 - -Olg o 7 S**^ ** _______:“. s s I O i ■ P I '5.'c S'-7 ~" &iS » 3 « " r- ■ c i « 5 'bO d- tZ) S r — .C. Jd V-PC-sl z. E 3 O S Ob .ji,2i 5 i ''f 3 6 iiK^k ' 2'^8 .iijsT: s« a 8'j a,-g.tep fla‘yr$‘7a, l'^!-zn3-i^> - Li «bi-H7-S--2 9.t^se-1 = I n ■F 3 '-' c s.? “ 5§ 3 • 1= ss o « 5 = g = Q E 'S n &b2 5 ra Ji P S raSTo^NS? '2 O=r Z?Svt icflj c »-1.28 "’'® SCZi r' ■^'’ 5 ' t 2 A Ta .S S o: N V. -J M- 2 I 5 2 ’ " *‘ ■" .5 , 8«3SRo._5-d55 o-Jj JgjSg-až^o"’ ' s n I I Ibi .5 r: S - 3 ^aE='^ A''^“"bi: C-trto — C>v>AO3,^ A |W>fi-.Et**? ,’*^aS ■f ,b r 5 -S^n gj “"■O^ A _ « “Sili. 1 ' ' = c-e7!c;‘§ g 2,'E s .3.- rt A I "■ O C —*■ rt I s rt rt A i rt I rt' E < Vi tc. rN O < '_, A ibO z r. rt E 7* S' -k •owiE'zii-in;» ' -53-S-Sg^^^52 I jb?.§■■§ E-g-s, s S 5a — 'R-.g.s.fj'" e "^Sl7^5,^ ,. S3 sJ.aSsI* 2""^ T ' B.* _ ' t ' u ,2^ bS -S .T ZJ •-■ ' i: , “"a.; = 5 J t R13 . —N -b as! s^5 § ": I a.” 5=“ Q-T7t d g^N 2 IJ rt -■EU io^i^ s ■f^^B s ra_ i , PSi "SiSK,--3^^5', f ■i l57.sls'^^'ji.' A < < rt ;> z " « 2 > -; p 2 5ig n j; g ri v. ' 3 _ 3£c bXA-=;N*A !1e;........ . .=^ rt- ■ 2 rt rt ' iC - _. _ s ’ c X 3 a"’ ? s ^2 G S rt s ” '5^.2 7l^.U7 I s i_ A . M :>k rt S 'J-j,; I Crt-t rt «3 s-a.g E S 5 Z^-brt.fflO^iVti^ - - 7. *■’ E 10 rt A as «3 4dv_ '"'^A.^Ub39X? ®T , S g B.?'g 1 g g2&S?; ■'i T" S7ct! J<'Z’o45 _-b..j»il Š3375°Po.2"5p,2g.2 Za 3'1-1 I _ 00 V) Vt d- VI I ' g 2 J. ■ « o">p£5c'' .5?^ I > o « E P® ' ra W P u bc si' -" ■ c I *-S-iZj 'S S J rt A f X &!2 X C* ® rt (/i > * 2i *. ■-. 'a ut s I o >šl ®"7 .3S-2 ■r 2 B I ' T. J B J JbZ ,— rZ. A I p-t g.e; ■N 5 2 - '5 ^ 7* K £:? _ w o s to r'r'3 -t tl- -s ■ uOO ' rtVtAjd »'5 = = 3'S'Srz č = N Ei^?, v rt .^1 5 « . S« A -“Q“ Ss;«: o sf; =4" "■ S .« o o ” w > iJ Ob 1 S? 2 ■ ‘ 62: rt rt^-s ’ c--I" ' 1^. B.5.O i S l-gp S Š ■3 .p a-o £ - x;b § L— 'O S ' 3 LLj ni rt A '® e: n A fi ? 2 p.pp - 5 <: 5 I — — i-i £ 3 —— o t 0; £ I £cj{ a rt ■3 3 3 ■■3e£«> I J z .1 = s :l £ ” - -— — RR o c g E 9 rt IZ> A)’- -'a^S SS^T'- E'; ■3’'-* 00'3' O = _ Ul o ZX’” , 2« e — , “■ I . 5 ffl ,,; ■: 7 S DO''' ■3,« b- A 2£±2-sq i i nž7 _^,^§£.gš12S Oa*r>rbi*n O b^ib27^^Q=^ I !Z i-s ■ t* k 3 ij. o;Sg‘C?S2Ag|^ ' s^gT; I I 52.. S I go £S S“ rt 1^ rt -rt bj < M rt A — rt A vt S = — ' ' P . E ' rt A <> S rt > • F’ I w rt .E Ul SpiJsg-^-s? 3H'SS >< i« 3Vi ±CLC rtO^S J vt A O ztS MM' :2 T?t P rt 00 bUl"^^ !-,■'■* 41”.=: vj h--n 7:žS?iJ;a«;7 L _ rt TJi Ste''? H Ba« .o£e^«-rt — ■ i aa E 6 t * >-g E X s sz * p -7ll^§^'BSž!7r nl7i7ib^, rt rt > -lir ^23 = 'B7!2jg'2.S , eV 3 .a.^ s s >-■ s -3* rt ,a'" S Lu 3 ii .rfa U ® I I *s I g r-b 5 o "‘S 1 ±.««I< o r I sg^ls« ihi > A c " . t 1 iA'P Ct, I ;.S rt rt SaF..4P<4'? 5 «-S S5 ■¥ '5 P il.'- rar a. E J 8 5 Jrt 5 E 8 €2 ■ - t- - a7?"o;> ‘ 7^7s o > o c ■=<} g 2^ I 2 S o . '^^■ObiSS o 0’5*^ . _j} e 9 ' 1 ,. itž.2 ' io22 .S' ,g 2.5-p £ u" P “Ig O K -^KrtJ^b-b 6« zT’;^ & ?T ' rt P2 ** -« ” rt r-b^,—b .§s;;g'jb8- OD A E I v. I . .p v d 7 a'=S'^.ac t3ES;$2|i’a72 iep-?;^ I i" "I i” SB K I -viAo^rt^iirJ bs g § ^" s*" “ ' ■cS - «^3 , £2 t ;8,§ 'F- 1 b_ A Ja: 3 ,ii < u Vi a I E f ■ut 3 - b^ 3 - rt I i_ z p. □ Z jT ' M-a — „ px - -E^Hv. ^7,3'^i2 I ® r. Ib £■=■ £ J ' =1 2 ' ^-^2 'sr,«> '5^.z r; p p .š p 3 J 7 S n O 5 pR g^- Ul _ - A v. KS .. £ = P -i 'I ■^. ■£ “"* iJ^ s?; I % ■i k »i X O D & rt ,A o ,3 I 11*-^ Sl^ A i- - “ .- p'-' > £ p rt .■^ £ - -“-So i:'btQ£ 1 _ *3£X,Xi«, E --T B-^^7 3 vt A Vi s p X e s 2 g 0,5 2-“ CA 32 rt i M- _■ 3 J ' A.i. 3 Č ■3 rt f3b b ri 'J '“ I e ''^ 'Si rt ^ c s s s > " I 'f p- ■2 O.& 2,“ b ■ il A ■s > c 42 " f^ 'E rt 3 Sil rt 3 .M ■"eš>gsi — mE^d S-Esiot ■— ’-' “ > g z £? ^ g rtT- -!□ 5 £;s ” c 5 3J,Z5 ' ' V2-S, rt tg « a •a rt A >rt‘3rj.rtr- ur O-^TD « ' s - ~ - p £ 5 p g s A • ±1 ' _ t ^r-b A > H i "BS 3 1^75® E< I .1 ' * ■ "“'p is .8”®’s 2'-'i"'S'C §,£ .M -rst et 'lO J 1 c^ u 1 < I :3 ..^ iS? I— Pl 3 ■bp 1^' A □ §': rt ■'t. —I “f ** 1/ -* • • ' -ggVEfssn^iisii O Sč 3 «1 A rt .i.E 5 I I £ £ I j< ni> I ' ..ii- oOb .a': c 7 B.si 0,7'” ” 55 1 B ' ?1 c I o rt rt <1 g J! = -Ž 'F1 “ w ' 3 ' N E A A lA t □ X 3 ■ c A 3±; 3 -■S!?«’ Si C ^ ■- B yX « A O M vt ■3 rt § A_'. 3 fc* rti’ 8« ® i I O ' ^ « A i.-. _ s ii ■M-Dzt-nO t S 5 ■ 'S . s.’ 5,.“ , I 01- o rt : is =* 5 3 E ,_ "rt A rt S5 s -C £ O 6. 3vt o vt .4 2 o rto z ” ' 2 i c rt tJ • ■ .b5= ' 1 3 I M rt z iC rt ^ • : lA :■ e^S KEli 3 s s s .= " fl pžS.pSao-egs * A N S4i^S^gW^ r ' rt v 5 E s — — vt I ' ’ rt 5 T ^2 5* “ , -5313^ Zz e . 'raji j™ e^s'li^ ' 17 ,— 3 * l-S 1-aSi^ Cb o ' efl « ’= kk Ut g, - rg‘_3 5; “■i-H-JisB-SrtA -'-'’«:ji'34{,OA 25 lodm^U'^-^ 8^177^'- 2 s 3 'F '3 5 A 1^ 3 0^ ^\O I ■ » k« — k-b . ■ -1 — __ _b lui i-k rt 0 £ 3 rt— 513 d e E O >C A o t, ■rt t Vt -u '[-Ig u < m X I 5PH cfl ' E ^ ■= 'S A p £Q’Hg.N7i A b—I O K — . I rt t V'! --< E "^=3^1 m!/ 3,1 , O _> 2«JgS '""§c7 ■“? tSe-n.HB " p JZ ' 3,"*^ — 3 R 2 P ! - '~ -2‘s“s|’K7g§ 'SEf’«;:® «?£e" 5 . R'E«.S7 ►Trt ;i I b “ t' , — ' oo N > r4 -'Sl □ u '^a«s Ul h “ u:;^v>O'c*" — goow^^^g'~',SS4' I E.72S'^-o-g č -:ačo — EjS igSa;;! .S5 'Tsa^go^S 2ai-J«bq 3 B?£5 i s i "^b2pi^r3O_:« 'Sli 3 = '2“ ■ — «,V E Q ip e O^ .E-BpSrŠskC N A Z'^ b_ * 1,4 zstK^E V X ° ■e -Q;z o -b vi » “ „ rt $ J o o o vt ’N □ S & ■ Tl i rt 1 I d. 2 I O" 08.' " 3 = '5-r-; > ’C t ut p X ' I 2; 5 '1 o 7B2S'|i° •573-0 u« L JS rt > 3 .1^ A '£'0 rt rt '•? . 5 ■= r A ■= £ A 5 SS '^.i o rt ..= I S« 2" p-B „2 3.3 j-SBiB^BS, - - = i=g™ I ■ 73o;^^^S=zS.3.E.|£a-iE 1,7.j-,i5* , , c^ E ®"Q I t. O I ; S^Jg I 1 vt s a rt C X * S ■5 § X.^ * M- —. ;S»'O rt « 3 ii O O I O « rt A rt-*-iZ £ ^ f Qb-(/)'QT: 'iftS** sis^.£:^|s®|s ^Q.|S rOXH*-3co O t/i > < > o. v> '2 -o I rt P- I ‘C o -k o _ rtj L= o "S o J cucZ) 3 2 A -1 rt E 'C ■s s ' o-S g ■u ♦ .-I F f-! — I uTnv _ • -' č Ul 1* — I s s.3, H SSuP.B .,rt S*AbZ*.> X bb- if 1 p ^7 t; 'O X VI -itf ./■o s^ -a,—. . .M‘S ^i^h^T- ■§8 I t-s •S A 5i g 5’H ' =n L7Žl<--SFf' ' s pžž"' ' - • Tj-E|lsž::sss|g “s-gsa^B-s »3^ Pl I -5 E 3 A o — ■? 5 ■ I sSo p® s-^ £'H5-'&s r(iS'"Q fe 2 jj p S® ? s I ^■2 SJ »Si* i?21 i.!* I« itt r f" l.g to I f L 9»! ^^^25. marca 1993 stran 21 kronika š d 6 u F o f o I ■ v cestnem prometu Akcija na Jožefovo Vlomi in tatvine v času med 13, in 15. marcem je nezanec vlomil v stavbo telcsiio-vzgojnega društva '! 9 T anuaija in februariu je bilu na ubmtičju Pomutja 62 pro- policisti preverjali ali ne gre bil h '' Lat er ih je 6 oseb izgubilo življenje, 16 jih je proslavljanje Jožefovega na PoF ■ Poškodovanih, 41) pa jih je utrpelo lažje poškodbe, račun prometne varnosti :av- 11 so napisali v teh dveh mesecih 254 predlogov za nega reda in miru ter drugih tl n.. pri sodniku za prekrške, izrekli pa s« tudi veliko zakonov. "‘»ndatnib kazni. p , f . . ... kazni In kako so ukrepaii? I?’ ▻ p a r r ■i id ji, I V Gornji Radgoni. Kaže, da je Slo za objestneža, saj je prerezal več žog in tako povzročil za 20.000 tolarjev škode. 15. marca je nekdo s silo odprl enokrilno okno veroučne učilnice na župnišču v Raz- križju, se pritihotapil v . . , župnij- sko pisarno in ukradel 150 ^■r mark, 24.000 tolarjev in 50.000 hrvaških dinarjev. Iz gospodinjine spalnice pa je sunil ročno V obeh delih akcije so preverili 1100 ureležencev v prometu in dobri četrtini voznikov so izrekli na kraju samem denarne kazni, 64 voznikov pa jc »zvozilo« zgolj z opozorilom zaradi manjših kršitev. Čeprav so petkovo akcijo vnaprej napovedali, se (najmanj) 63 voznikov ni menilo za omejitev hitrosti na določenih odsekih. Toliko so jih namreč odkrili z radarjema. Kar zadeva preverjanje vinjenosti voznikov, naj zapišemo, da so preveč maliganov od- '■ ,’3t, , in Lendavo. Akcija je Preleki ■pridno,, kršimo »I v tem letu imela sicer dva dela. Tako so Hetne nr J cestnopro- med 13. in 20. uro {poleg he-io v -^^cija- ki so likopterskega nadzora) 1° V netpTVn''' m so likopterskega nadzora) na Žetovm ■' (fia JO' več mestih z dvema radar- tioškp ' policisti so- GNZ m republiške po- ______________________,.......... prometne policije, jc krat tudi v civilnih oblačilih) '-6..................... prispevala, da bo tila v i: "'"''Telo b he Le-ta ii 1Z jema merili hitrost vožnje motornih vozil; policisti (to- nujna; pa so povrh Še oprezali za vozniki, ki so prehitevali na nesreč. Pro- nedovoljen način, vozili ne- so nadzo- helikopterjal "'aEistraiV^' P''edvsem nad njo rLh ' Radgono. Mursko So- pripeti z varnostnimi pasovi in izsiljevali prednost. V drugem delu akcije, ki se je začela po 20. uri, in je trajala do 3, ure naslednjega dne, pa so krili pri 24. Š. S. uro in 3,000 tolarjev. Policisti policijskega od- ^^sreca i( ^s^****^*^®*” križišču I* OnnldTiA J* I S^.Wne seje Da lini Gančan peljala il * M),«?PreSerovi ' ''' s Dre? u. v kn- ii' I i-E 'IC; ih' & t»a.] 2^ 1 in v kri- upoštevala je zaprla pot Gejanu Kološu 1 Praviuse je pri-i „ 4 vozničine leve ^■''OOtohr ?’%dn”>;;’.'’'^dopastase ^ejan Kološa Tb .. ilik.-.!.. ? ' '■I na za in Initiia Zrini prostem take malomarnosti vnamejo tudi stavbe. Vnovično opozorilo na nevarnost torej ni odveč. Previdnost je potrebna zlasti v vetrovnem vremenu. Torej: čc že morate kuriti, poleni ostanite ob ognju tako dolgo, da zgori vse. Cesar ste se hoteli na ta način znebiti, na koncu pa kurišče polijte z vodo. Če bi bil previden Jože G, od Grada, ne bi nastala večja gmotna škoda. 16. marca je namreč kuril suho travo na svojem travniku v bližini delka v Radencih utemeljeno sumijo, da je 16, marca J, Ž, z Janževega Vrha vlomil v zapuščeno stanovanjsko hišo v OČeslavcifi, katere lastnicva je K, H, iz Biserjan, Odnesel naj bi premoženje, vredno 30,000 tolarjev. V nedeljo. 21. marca, med 0.15 in 3. uro, je Franc G. iz Branoslavec odvzel osebni ZLATOPOROČENCA KRAMAR - V Velikopolanski župniji sta v družinskem krogu praznovala zlato poroko zakonca Kramar iz Velike Polane. Poročila sta se leta 1943 na Hotizi, Štefan, rojen 1919, leta, je bil kmetovalec, ob tem si je vseskozi prizadeval za blaginjo kmeta, obenem pa tudi za celotni razvoj krajevne skupnosti Polana. Življenjska družica Agata, rojena 1923, je gospodinjila in vzgajala otroke. Štefan je bil med drugo svetovno vojno mobiliziran v madžarsko vojsko. Pravita, da so jima bili časi težki, pa tudi lepi, ic s trdno kmečko voljo in delom sta prebrodila marsikateri »žuijav« problem. Danes ponosno govorita o svojih šestih otrocih (eden je umrl), v veliko veselje pa jima je trinajst vnukov. Na jesen življenja živita pri hčerki Olgi, avto znank), s katero je bil v družbi. Policisti so avto našli na storilčevem domu in ga vrnili lastnici. Zoper storilce so napisali kazensko ovadbo. Tekst in foto: J. Ž. vec, občina Ormož, orožje, za katerega pa nima dovoljenja. Potem ko so dobili od sodnika za prekrške odredbo za hišno preiskavo, so šli v akcijo. Našli so doma izdelano puško za izstreljevanje lovskih nabojev - Šiber, Orožje so seveda zasegli, »orožarja« pa prijavili. Kršitve javnega miru Policisti iz oddelka v Roga-šovcih so pridržali do iztrezni-tve K. A, od Grada, ker je v vaški gostilni pod učinkom alkohola kršil javni red in mir. Delavci policijske postaje Ljutomer so privedli za določen čas v ustrezen prostor J, S. iz Babitiec, ki je bil doma preveč glasen in grozil materi. _ 21. marca ob 0,15 je Martin Z. iz Trnja pred gostinskim lokalom v Trnju z lesenim koloni vinjen napadel policista poli-cisjke postaje Lendava in ga telesno poškodoval. Policist je ob pomoči sodelavca napadalca obvladal in mu preprečil nadaljevanje kršitve. Priveden je bil na postajo v Lendavo in zadržan do iztreznitve, napisali pa so tudi kazensko ovadbo. Nogometaši Kapce so oSkodvani za 15,000 tolarjev. Tolikšna je namreč škoda, ki jo je v noči z 20, na 21. marec povzročil neznanec, ki je s kovinsko palico odprl klubske prostore ter ukradel Športno opremo in alkoholne pijače. motorna vozila 126 1*, letnik 1988, junij, prevoženih 66.000 km. ugodno prodam Tej ; 76 297, Bogar. nil589 FIAT 126 F. letnik 1980 prodam Tel : 24 220. ml5Sl LADO KIVO 1300. letnik 1988, prevoženih 24 000 km, prodam Tel.: 22 135 m 1582 ZASTAVO 101 v celoti ali po delih prodam. TeSanovci 96. mE5S3 LADO 1200. letnik 1984, prevoženih 49.000 km. z dodatno opremo, zelo ugodno prodam. M. Sobota. Kaiuhova 40. ml5?7 FIAT 126, letnik 1978, vožen do septembra, z rezervnimi deli, prodam Tel ; 24 288. ml6l6 JUGO 55. letnik 1989, registnran do 1 3. 1994, prodam Tel : 56 098. ]nl604 MOTORNO KOLO za motocross ka-vasaki KX 25(3, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. Norbert Črnko. Sotina 34, 69262 Roga Sovci tnl611 ZASTAVO 750 LE^ registrirano do konca leta, prodam. Šalovci 120, zvečer. ml6l4 AUDI «0 TURBO DIZEL CD, letnik 1991, prodam. Tel.: 61 970 trli 61 256 m-ds ZASTAVO 101, letnik 1990, prodam. Tel : 51 159 ml648 ZASTAVO 101, letnik 1977. registrirano do 1994/3, ugodno prodam. Tel.: 46 708 ali Gradišče 3 b, po 15. uri m 1669 TOVORNI AVrO IMT MERCEDES DIZEL, dvoosni, prodam po delih ali v celoti. Gederovci 19. 1111670 ZASTAVO 101, letnik 1978, obnovljeno, lepo ohranjeno, prodam 1.500 DEM Urisk, Dobrovnik 251 e m343 MOPED APN 7 prodam. Zelena 14, M. Sobota, tel.: 26 093. m 1651 VUGO SKALO 55. letnik 1988, prevo Jenih 39.000 km, rahlo karambolirano, ugodno prodam. Dobrovnik 160, tel.: 79 050. ml652 LADO KARAVAN, letnik 1986, pre voženih 56.000 km, prodam za 3.500 DEM in električno gradbeno omarico Strogi tudi im Madžarskem Na Madžarskem se je na-povečalo števiio motornih vozil, zato pa je tudi vedno več prometiiiih ne-ss-et. Da bi zsježili naraščanje, |e vlada sprejela določene ukrepe. Ker se i^odi pri naših sosedih največ nesreč v naseljih, so hitrost gozda. Ogenj se je razširil na podrast mešanega gozda in zajel površino okrog 600 kvadratnih metrov. Požar so ob pomoči domačinov pogasili gasilci okoliških vasi. Zasegli orožje 16. marca so policisti in cariniki z mejnega prehoda v Gornji Radgoni našli v osebnem avtu Ratka Ž. iz Osijeka 4400 različnih nabojev in 400 gramov razstreliva trotih Vse to so opozarja na požarov M , d prostem. I*! -tu''mese-3 L "■3™, grd' . .azlicnih ori- "I . hu. “ad-.. ■ m Dt , •5* , mI]'jYx r lazliCnih pri- ogenj ne- J P- !t ih« IS Da Rp V^iror-li lis l Sl' h 1' I, it P. hF: ;l ŽH V njih omejili na 50 kilom- niu zasegli in ga predlagali pa se zaradi ^^terinski v kaznovanje. Policisti policijske postaje Ljutomer so pri delu na terenu zvedeli, da ima M. Z. iz Rako- trov na uro. Vsa vozila moTajo imet! med vožnjo zunaj naselij prižgane lu<^ tudi podnevi. Nadzor nad prometom je stro^, krepko pa so poviSaH prodam. Tet: 70 507. mi603 GOLF JX. bencin. letnik 89. in J, D večer v Ljutomeru ''^bi danes, v četrtek. 25. marca, ob ^-.gnet' v Ljutomeru na materinski večer, ita ■''"^sver 'k akademska slikarka Maria Jako- Iji.ijo nj„'j ' bodo obiskovalci spoznali ne le s pred-del družine, ampak tudi ob ogledu njenih prikazana v galeriji. Umetnica je f^osiej ■ Po likovnem opremljanju sakralnih objek-samostojnih razstav. Na slovesnosti Pozopj^^''',biievu bodo vse obiskovalke deležne po-oisanH.jfcvt.. ,u_ v "Han. “‘»n l('ilLi piC.t,7*fies>ir - - ^Ij pa bodo Redni 'lkC"TJ oiganizatorja, morebitni prostovoljni da-pa bodo za dobrodelne namene. M, k. Misijon v Lendavi Od 19, do 28, marca imajo v lendavski župniji misijon, ki so ga poimenovali »Z lučjo vere v naS čas«. V tem času so svete maše v slovenskem in madžarskem jeziku, misijonarji pa so že ali pa še bodo imeli pogovore z zakonci, mladino, otroki, učitelji in vzgoji- telji. StarSi, zakonci in mladi se bodo tudi srečali s katoliškim zdravnikom. Pripravljajo tudi predavanje na temo Kristjan v novi demokraciji. Pred začetkom misijonskih dni je župnija razposlala vsem vernikom program pogovorov. Verniki se bodo z duhovnimi odposlanci srečevali predvsem v Lendavi, a tudi v Pincah, Gaberju in Dolini, J. D. prevozi po cestah ulj ..- r-- Is i^h h, I?h{Zakon o cesiah) izdajajo 3 >*hrvi>ZL pu voit kal egi v ^''je saJ®, h n unidnili pKvipfih pih Dovoljenje se izda na pod Hil » h uovo- ...................... pu va;t kalegoriziranili ‘ (občine Murska Sitbula, Lendava, I.p-Ib Za izredni prevoz se šteje vsak (isti “Puj s tnvornni prekoračuje dovoljene gaba- lagi pisne vloge (obrazec zanjo dobite pri cestnem podjetju) NaJ. I>OL- PKEKORAČITEV NAJ- !C j , ^'OOin P’‘'’^'opnil ■OOtn '^'‘''^'opnikoni VEČJE DOVOLJENE VIŠINE: za vsa vozila in tovore z več kot 4,0 m prosilca. Vlogi je potrebno priložiti: - skico vozila s tovorom ali delovnega stroja - predlog opravljanja izrednega prevoza glede na progo - izjavo, da je delavec, ki pravico preveriti natančnost podatkov iz vloge. Iz cestno-varstvenih in prometnovarstve-nih razlogov lahko upravljalec ceste določi drugo prevozno pot, kot jo je navedel prosilec. Izredni prevozi sc ne smejo izvajati ob megli, nalivu, moč- R 4 TLI. letnik L985. prodam. Puconci 187. m 1641 OPEL KADETT C. avtomatic A353 90, in APN 6 s smerokazi, 87. prodam. Krajnc, Črnci 23, Apače, tel.; 118 m4(}32 VISO 11 KE, Jetnik 1986. 80,000 km, prodam TeL: 62 2CWS m4035 UNO 45, karambolirnn. motor za registracijo, prodam. Tel.: 65 753, tn4037 NISAN PRIMERO L6. staro 2 leti, rdeče barve, ugodno prodam. Tel 22 860. m 1654 KADETT L6 DIZEL, Jetnik 86/7, 4 vrata, moder, prevoženih 54.000 km, prodam Zadružna 2, Černelavci pri M. Sobota. m 1657 JUGO 45, prevoženih 32.000 km, in pubalnik Tajfun prodam, G. Petrovci 43. m 1501 ZASTAVO 850. registrirano do aprila 1994. prodam. Tel.: 82 254, m4833 ViSO 2 LLLUE rahlo katambolirano, neregistrirano. Jetnik 1982. poceni prO’ dam. Te 1,1 82 727, m4832 JUGO 45, letnik 3989/10. rdeče barve, registriran, prodam. Tel.i 80 087 m4837 posesti arov zemljišča, zazidljivega, v Strti-kovcih. ob asfaltni cesti, prodam. Tel.' 49 188, zvečer tn]615 V VERŽEJU prodam stanovanjsko hišo s 154 m- uporabne površine in gospodarsko poslopje v izmeri 120 na parceli velikosti 523 m-nedaleč od magistralne ceste M. Sobota-Ljutomer in termalnega kopališča Banovci. Gospodarsko poslopje je primerno tudi za obrtno ali proizvodno dejavnost. Infor-tnaeije po 20. uri po tel Štev 063 411 465. mpf * VtNOGRAD in parcelo v Lendavi pri gradu, sončna lega, prodam. Tel,- 76 740. m 153 4 4S a rt. v njive v A paski kotlini prodam Tel.: 061 442 410. ml66I STANOVANJSKO HiSO do IV. gradbene faze v Čemelavcih, na 7,20-arski parceli, prodam Možna gospodarska dejavnost. Tel : 32 348. dopoldan m-pf VINOGUAD Bogojini. 500 trsov. prodam. Bogojina 22. nil535 ■ STANOVANJE ALI GARSONJERO v Murski Soboti najamem. Tet: 22 365, popoldan. ml655 'uo sodeluje v spremstvu, stro- a>t ^01 o IT-Kt, It t; i več kot ^LjE^jg naj-Šl- IcUdirL- '^'^hani: ■ D '^niiaeiio ■T.rj, frekoraCitev VEČJE NAJ- nOVOUENE OBREMENITVE: na cestah z omejitvijo 6 ton na os - skupne teže več kot 24 ton na cestah z omejitvijo 8 ton na os - skupne teže več kot 32 ton kovno usposobljen Vlogo za izdajo dovoljenja vloži prosilec najmanj 7 dni pred prevozom, dovoljenje se lahko izda za največ 30 koledarskih dni, ko gre za prevoz enakih tovorov z enakimi vozili, vendar je število prevozov omejeno. V nasprotnem se dovoljenje izda za vsak prevoz posebej. Če je potrebno pridobiti še soglasje ministrstva za nem vetru, sneženju. Prevozi tudi ne potekajo ob koncu tedna in med prazniki. Vsako vozilo spremstva prejemnika dovoljenja mora imeti TRGOVINA VAM PONUJA PO UGODNIH CENAH: NAJBOLJ ZALOŽENA TRGOVINA Z AVTODEU V POMURJU AKCIJSKA PRODAJA - AVTOPREVLEKE tipsko tablo z napisom - VETROBRANSKA KLA za vsa vozila STE- že za 4.200,00 SIT - AVTOPREPROGE Škorpijon za vaš avto: 1 grt. na cestah z omejitvijo 10 ton ■ . . . os —skupne težekot 40 ton, to pa ne velja za objekte ” ’ “ ' ČnToSt6V&r - notranje zadeve (spremstvo policije), je ti^č£s '14 dni pred »IZREDNI PREVOZ« in rumene rotacijske luči. Vse široke tovore in knaetijsko mehanizacijo je potrebno vidno označiti. Na vsa druga vprašanja dobite odgovore pri izdajatelju dovoljenja za IZREDNI PREVOZ. - IZPUŠNE LONCE (za vse tipe avtomobilov, tudi za PE- {4 kosi) že za 3.588,00 SIT UGEOT, OPEL, BWW, FORD, MERCEDES, RE- - OKRASNI POKROVI KOLES 1 grt (4 kosi) že Od 2.355,00 SIT - CASTROL GTX 51 1.872,00 SIT NAULT5, GOLF, LADO) ZASTAVO, DELTA53I DELTA51 I 635,00 SIT 231,00 SIT , šrc^no - wj*ijo vjnt ;icli prevozom. Cestno podjetje Murska So- rzdajatelj ’ dovbljtnj^ ■ imh" Ndfdl' ’ - REZERVNE DELE za DAIHATSU, ZASTAVO, RENAULT, GOLF, LADO, 126 P OPEL ■L»rfctfsko naselje 31 -t4:T)69 31Ž50 ' PRflDAJA VOZIL: - PRODAJA ' VOZIL DA- ihatsu, fiat, TOVOTA, LADA Samara ' DAIHATSU SCHARADE cena: 1^,2a0£^M, SIT , Informacije: 069 31 250. Ii _1 J stran 22 vestnik, 25. marca GRADBE.no parcelo 22 arov. v Puconcih, prodam Ernest KutoŠ, Puconci 33, ' inl622 OGRAJEN SADOVNJAK NA VA-NEČI pTCkdam, Tel : 23 03S m 1642 V POMLRJU (M. Sobota. Lendava, LjutotneT. Radenci. Radgona) in drugje prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo, zamenjujemo hiše, stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele, po-slovno-;gos tinske prostore, kmetijske SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo rta 3, 7 in 13 obrokov, rtorma-bije: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. poMSiK gozdove,.. Velika izbira. Ugodne cene, obročno odplačilo Dill, d.o.o., Arhitekta Novaka 4 (stara kirur- KOMBAJN ZMAJ. Univeizak ugodno prodam, tek: 23 403. ml61S obračalnik sip ŠEMPETER grabljišče 2 m, prodam. Okoslavci 33, p Videm ob Ščavnici. ml66S gija). tel.: 23 666 m-pf ENODRUŽINSKO STAREJŠO živali KJSOg z vrtom, v Murski Soboti, prodam. Tel.: 21 603 m 1571 stanovanji v centru m, so. BOTE. 30 in 38m-, prodam. Tel ■ 23 337. m 1634 SO-aršku njivo v bližini Dokležovja prodam Ravenska 6. Beltinci m!607 PARCELO V DOLINI, 23 arov, zgornji del parcele zasajen s 300 vinskimi tnami (laški rizling, beli pinot) na betonskih stebrih prodam Tel.: 21 832. m 1656 PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova N.A GORIČKEM, v Dankovcih 44. prodam zazidljivo parcelo in 16 000m-zemljišča. skupaj ali posamezno Tel : 061 769 004, od 7. do 20. ure. m-pf VINOGRAD V LENDAVSKIH GO-RIC.AH. 46 arov, s kletjo in vso opremo na mirni lokaciji, na tepem mestu, vodovod, asfaltna cesta, elektrika, prodam in dam v najem 102m- za skladišče. Tel.: 76 275. m2b43 NOVEJŠO HIŠO v Beltincih prodam. Infonnaaje pri odvetniku Jožetu Ral-niku, M. Sobota m 1395 MLADA DRUŽINA najame stanovanje v Murski Soboti Možnost predplačila. Tel.: 21 438 ml629 ENOSOBNO DO I,S-SOBNO STANOVANJE v Murski Soboti kupim. Tel.: 23 436 inl632 ■ VINOGRAD, starejši, in njivo, 43 arov, primemo za vinograd ali sadovnjak v Vadarcih, prodam. Tei.: 23 777. m 1633 PLOHE, DESKE 114.000 SlT/m3) IN LADIJSKI POD (lmV400 SIT) prodam. Dostava na dom brezplačna. Anton Lesjak, Dobojska 13, Celje. fl!1573 1,5 HA PRETEŽNO BOROVO-VEGA GOZDA v Piosečki vasi prodam Avgust Kuplen Polana 21. tel.; 23 610. 01349 NEDOGRAJENO POČITNIŠKO HIŠICO na Vaneči prodam Tel.: 24 634 ml645 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote, komfortno, 35m-, kabelska televizija, telefon, ogrevanje z geotermalno vodo, 1. nadstropje, južna stran, prodam. Tel.: 24 087. m 1623 MALE IN MALO VEČJE PUJSKE PRODAM Franc Jelenovec, Krog, Murska 9. m 1658 KOKOŠI, nesnice, rjave. Šestmesečne, tik pred nesnostjo prodajamo. Tek: 32 401 m 1484 KR.AVO. od 7 do 10 let. brejo nad 3 mesece ali po telitvi, kupim. Tek; 49 240 po 18. uri. ml6W PUJSKE prodam Petanjci 3 ali tek: 46 732. m 1636 KRAVO, staro 4 leta, s teletom, prodam. Kovačeve! 12. m 1580 MLADE NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Tek: 48 323. ml660 VISOKO BREJO MLADO SVINJO druga brejost, prodam. Dolnja Bistrica 158 b. m 1637 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam Krog, Murska 43. m 1650 KRAVO, staro 10 let, brejo 5 mesecev, z kontrolo A. prodam. Trimlini 58, Lendava, m 2354 MLADO BREJO KRAVO prodam Dokležovje, Glavna ulica 45, ml590 ŽREBIČKO, pasme noričanka, staro 2 leti, prodam. Tek; 45 426. ml601 ČEBELJE DRUŽINE z AŽ panji pri> dam. Lipa 106 a. m 1610 KOZE, smaste, prodam, od 12.000 do 15.000 SIT Nevenka Muhič, Herce-govščak 42. G. Radgona, Dovoz iz Lo-manoš pri Gostilni. m4039 PUJSKE prodam Andrejci 34, tek: 48 139. ml667 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super rjave, uvoz iz Republike Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi lOjatčic. dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice BenCec, Bakovci, tek; 43 070, ali pri Darinki Zamuda, zidarstvo, Galušak 6, tel.: 68 044, mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super rjave, uvoz IZ Republike nernCije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 430 SIT. Vsak, ki kupi 20 jatčic dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Ti bij a Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393 ali v gostilni Železen. Beznovci, tel.: 49 025. mpp PRIKOLICO za prevoz živine in avto-prikolico prodam, tek: 60 590 m 4033 GRANITNI KAMEN. 2m', prodam. Tek; 65 753, m-t038 PEVSKO OZVOČENJE Montarbo, 100 W, bobne Amati ter trubo, znamke Amati, prodam. Štefan Balažič, Ren-kovci 128. p, Turnišče. ml574 Prekfic: Preklicujem veljavnost HK št. 22366-1, izdane pri HKS Panonka na ime Ignac Sadi, D. Slaveči 147. ml663 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala I. II. in 11. letnika, izdanega na SCTPU M. Sobota Vasja Gornjak, Dalmatinova 2. Radenci. ml666 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala. izdanega pri StTTPU - smer zidarstvo. leta 1976, 23. junija, Lenarčič Stefan, Čepinci 99. mi 600 PRIKOLICO za osebni avio prodam. GanČani 38 a. m 1587 Preklic: Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 9257-9. izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Jožef Kerčmar, G. Petrovci 79. itil588 UGODNA PRODAJA: za odrasle in otroke - kavbojke od 1.500-2.300 SIT. copate od 1.000 do 2.500 SIT, trenirke od 1.000 do 2.5(X) SIT. svilene trenirke od 2,000 do 2.900 SIT. Trgovina Rugelj. Čemelavci. tek; 32 920. m 1620 DESKO za planiranje njivskih površin in stroj za ličkanje koruze prodam. Tei : 49 247. ml671 TOČILNO MIZO (»ŠANK«) s hlajenjem, »repro jsolico za Sankora«. zidne obloge ter strop nad »Sankom«, primeren za gasilska društva ali turistično kmetijo, vse v dobrem stanju, prodamo. Tel.: 68 327. m 1593 ŠTEDILNIK GORENJE za centralno ogrevanje, malo rabljen, in bojler. 80 k kombinirani, centralna, elektrika prodam in trosilnik umetnega gnojila Cre-ina, 600 kg, zamenjam za manjšega. ml596 VSE VRSTE RABLJENIH IN NOVIH NES HOLAND KOMBAJNOV, rezervne dele, zagotovljena servisna dela in zelo ugodne cene. Prospekti in vsa nadaljnja pojasnila na tek: 99 43 315 26120 do 6. ure zjutraj in po 22. uri zvečer, tudi v slovenščini na Ime Anton Kern. GOSPODINJE! Ce vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F, HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6. Kuzma, tel,: 55071 Popravilo zgaranetjo na vašem domu. KUHARICO IN NATAKARICO iščemo. Gostilna ZELENI GAJ, Fokovci, alt Podjetje VEM, Gregorčičeva 49, M. Sobota, tel.: 24 306. ml663 NATAKARICO ali priučeno dekle takoj žaposlim Bistro Vogrinčič, Perioča. tel.: 57 166. m 1398 OKREPČEVALNICA BISTRICA ta* koj zaposli naiakanco Drugo po dogovoru Tel.: 70 292 alt 70 290. ml6,S3 Storitve FRIZERSTVO .PICOLO«, rHiz,eiv7i VIJ vega VorancB 5, M. Sobota, ™"'j se priporoča s svojini - »trajna« od 1,500 SIT naprej. od 300 SIT in frizura s fenom t“ SIT. ml620 , t POLAGAMO LADIJSKI POh šene stenske in stropne ugodni ceni Pokličite 062 6dc ’ ■ IZDELUJEM nosilce pogonsKt traktorsko rotacijsko kosilruc--Tel : 062 656 329 ali 656298 mJ4J , STROJNI OMETI BAUMIT:^ in dobavo materialov lahko kmetijska mehanizacija razno Ljubezen, delo in trpljenje bilo vaSe je življenje. Nam ostala je prazmna in velika bolečina. V 71. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in tašča ITALIJANSKO ROTACIJSKO SA- MOHODNO KOSILNICO MUR- RAY, 4,5 KS, na tri čeke, skoraj novo, prodam. Tel.: 23 712. ' m 1569 OBRAČALNIK SIP ugodno prodam. Franc Jelenovec. Murska 9, Krog ml658 DV0BRA2DN1 PLUG TOMO VINKO VIČ prodam Matilda Teršek, Lu-rverci 64, Apače. m-U)34 TRAKTROR FERGUSON 35 dobro ohranjen, prodam. Ona po dogovoru Viktor Kukovec, KurSinci 36 a, Mala Nedelja. m343 TRAKTOR IMT 533 DE LUKE prodam. Tel.: 26 090. m 1576 OBRAČALNIK za seno Panonija prodam Gabetjč 156 ml649 KOPAČ, enodelni za riko RN 1, nov, prodam 10 % ceneje. Motvarjevci 6, m 1612 SEJALNICO ZA KORUZO BECKER. 4-tedno, malo rabljeno, v Stru-kovcib 54. prodam. m 1647 KOMBAJN EPPLE MOBIL 211 z mercedesov™ motorjem 240 D prodam Tel : 77 ISO m2545 KMETUSKE STROJE, kuhinjsko pohištvo. rezervoar za olje, mini pečico in posodo prodam Tel.: 042 844 143. Ie2553 TRAKTOR ZETOR 52-11 in štiridelne brane prodam. Satahovci 33. ml540 TRAKTORJA ZETOR 39-11 IN 35-11 S, svanburg. letnik 1979. prevoženih 65.000 km. prodam Jože Rous. Ivana 70. p. Bogojina m 1635 ROTACIJSKO KOSO za IMT prodam. Tet.; 66 060 ni1638 TRAKTOR TOMO VlNKOVlC, tip TV420. prodam. Pečarovci 35 c, tel.: 31 043. ml«l KOSILNICO BCS. s sedežem in mremo. ter priveze za 7 glav živine jSddam. Vlado Vučko. Razkritje 13 a. (tl.- 89164. ■ _ ■ miSJg- X . _ SENO prodam Sebeborci 4. ml630 SUŠILNI STROJ GORENJE za j^rilo . nujno prodam. Grosman, Turjanski Vrh . 2. Radenci. . m4f)36 ■ BARVNI TV IN VIDEOREKORDER ■ prodam Tel.; 32 649. m 1665 SLAMO, balirano, prodam. Tel.; 24 343 ali Nemčavci 25. ml617 PEČ DERBI na trda goriva, skoraj novo, in žensko kolo Pony, malo tab-Ijeno, ugodno prodam. Pavla Trstenjak, Turjanski Vrh 5 Radenci. mi546 GARAŽNA LESENA VRATA rabljena. ugodno prodam, tek; 22 995. m 1608 SEMENSKI KROMPIR prodam. Tel.: 42 131. inl639 TERVOL. trdi, 4 in 5 cm. ugodno prodam Tel.: 24 929 ml626 DIATONIČNO HARMONIKO. 3-krat uglašeno, prodam. Krajna 26. m]1624 KUHINJSKO KREDENCO (200), Štedilnik na drva (60 x 90) in zamrzovalno skrinjo (60 1) prodam. Tek: 22 631, Murgelj, Slomškova 68/1. m 1605 KABUENE OLJNE GORILNICE RAZLIČNIH ZNAMK, servisno pregledane. od 250 do 600 DEM, ter cen-iralno peč na olje, 27 OOO kak s črpalko Wtlo in bojlerjem (750 DEM) prodam. Brigita Novak. Vučja vas 2. tek: 82 587. dopoldan m4841 dva SODA, 500 1, prodam Tel.: 89 076. m4834 HLADILNIK, 225 I, prodam Zorana Velnarja 16, M. Sobota, tek; 26 589. inl6O6 .MIZARSKO MIZO prodam Vidonei 63 mlbOl Preklic! Preklicujem veljavnost HK St. 10177-4. izdane pri KZ Panonka M. Solsota. Jože Zadravec. GanČani 97. ml593 HIPOTEKARNI AVSTRIJSKI KREDITI za pravne in fizične osebe 300 000 ATS. (samo za območje Po- SENO IN SEMENSKI JEČMEN prodam in dam v najem posestvo s hišo. Frančiška Muler. Dragotina 16. ml 594 BARVNI TV ISKRA in pralni stroj Gorenje, oba brezhibna, prodam vsakega za lO.OfB SIT. Ogled možen vsak dan po 16. uri. razen sobote. Jožica GomboSi. A. Novaka 19, M. Sobota, m 1644 UGODNA prodaja;:: Nagrobne sveče - največje 120 SIT. dišeče in plavajoče sveče od 30 - 100 SIT. Trgovina Rugelj, Černelavci, tel.: 32 920. m 1620 TRISED (možnost ležišča), dva fotelja in en divan po zelo ugodni ceni prodam. Mladinska ulica 62, tek; 23 644. ml621 ROLETE, ŽALUZDE, LAMELNE ZAVESE - popravljamo in montiramo. Rugelj, Cemelavci, le! ; 32 920, m 1620 STvrian, d o o , Lenart Obišf‘i GRADBENEM SEJMU RADGONI Tel : 062 724 W- V I I; delo IZREDEN ZASLUŽEK tudi v prostem času s prodajo tržno zaniinivih artiklov Pogoj: lasten prevoz. Tel : 062 644 336, po 30. uri. tnli75 K DOBIČKONOSNEMU TRGOVSK- KEML’ PODJETNIŠTVU vabim vse samostojnosti in materialne neodvisnosti željne posameznike Informacije: Ti-bor Horvath, Teleki u. 1,8800 Nag^ka-nizsa, Hungaria. m2536 KUHAKJ,A takoj zaposlim v Avstriji. Pogoj: znanje nemškega jezika. Tel : 9943 3176 201. ml643 KUHARJ.A takoj zaposlim v Bad Gle-ichebnberku. Pogoj: znanje nemškega jezika. Tel.: 9943 3159 2328. ml597 MLADO DEKLE za fotografiranje aktov iščem. Dober honorar Sara Moor. p.p. 36, 62204 Miklavž. itipf IŠČEMO VEČ DEKLET od 18 do 30 let, urejenega videza, za strežbo v biStroju in diskoteki Don Juan v Dolnji Bistrici. Dajemo stanovanje in dobro plačilo. Tel.; 069 70 262 ah 062 776 120. po 20. uri. ni343 ZAHVALA Marta Matjašec iz Velike Polane 86 a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, bratu z družino, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in za svete maše. Posebna hvala g. dekanu F. Kodili za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu VVO iz Lendave in Aksi iz Murske Sobote. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči; sin Štefan ter hčerke Marija, Kozina, Anka in Darinka X družinami vedno ZAHVALA V 20. letu nas je tragično za U najlepSih letih si odSta v tujino, a domov vrnita si se mrtva. Bolečina v naših sre ih je neizmerna in dokler bomo Uveli, boš Živeta Uidi ti. zapustila naša ljuba hčerka, sestra in sestrična Suzana Bedek iz Kovačevec 5 Z globoko hvaležnostjo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, nas tolažili v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji prerani poti, Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem graške cerkvene skupine za odpete žalostinke, g. Anici za ganljive besede pri odprtem grobu, mladini iz Kovačevec, posebno hvala sošolki Danijeli Drvarič za ganljive besede slovesa, Hvala pogrebuištvu Ivana Vrbnjaka iz Gornje Radgone, kije našo drago Suzano pripeljalo domov Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, posebno tistim iz Avstrije. Žalujoči: tvoja ljuba mama, brat Drago, bratranci, sestrične in botrina 724 707 od 8. do l5. ure. m-pt Oh, kaka je hiša prazna, odkar te. mama, v njej več ni, pr e; bila tako prijazna, zdaj pusta ram sta ji . ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno naša draga mama, stara mama in sesiri Marija Nemec iz Ivanovec 66 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sose^^ znancem in prijaieljem, ki so nam v težkih trenutkih sočustvovah 7 namh nam ustno in pisno izrazili sožalje - darovali v dobrodelne namene terjo vtako velikem številu pospremili ............................................................ ).!č zadnjemu počitku Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni pevcem iz Ratkovec za odpete žalostinke. ZahvaJjujemo oskrbovancev v Rakičanu ter zdravstvenemu osebju, sosedoffi’ vim, Čemelovim, Horvatovim. Pečovnikovirn, Vučkovim, Sep^ PorSevim. Iskrena hvala I Ivanovci. 7. marca L993 Zalujvei vsi njeni Solze, ialost, bolečina te budila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. SPOMIN 17. marca mineva leto odkar nas je tiho zapustil ljubeči Aleksander Lazar iz Šulinec Iskrena hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu žaios”; nas vsta’ iiit' pri njegovem grobu, mu prinašate rože in prižigate Žalujoči njegovi najdražji 1^'. 11 ZAHVALA !«■ s'-' I V 81. letu starosti nas je draga žena, mama, tašča ' mama Klara Gašpa<‘‘^ iz Kobilja 23 »i Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom-botrini, ki so nam pomagali in izrekli sožalje, darovsi' jjjjf šopke, za svete maše in druge namene ter drago mamo i! mili na zadnji poti. Posebna hvala medicinskem^ Dobrovnika, Posebna hvala g. župniku za lep pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Stanku poslovilne besede. Vsem Se enkrat - hvala- i Žalujoči; mož Peter, hčerka Marija z možem Jože*®”*’ Boris in vnukinja Slava z Marjanom Utihnil /e Ivoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneč več. ZAHVALA Franc Štefanec-Pir^^ Silva, Tomaž in vsi, ki so te imeli rati' !, 1 J • !■’ J ■ J. 5!!5®ln!K_25. marca 1993 stran 23 »I tis [UK I ■Vi b." E^ETBeS 1 b el< «11 Itd- t? ttl" uri i!; [.K . I f/c/o ki n/it/en/e At/c* ci o/e /e ž/vl/f/t/e, ni?jw Ojjfafa jc prajjrtimt tu rdika ho/ečinžj. Le x>ee i^r. AaAo /»o/t, Ao i'i?č /e f/L ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene. mame, stare mame iri taSče Lidije Filo roj, Lucu iz Adrijaiiec iii^l ™ ^^hvaljujcnio vsem sorodnikom, dobrim sosedom, boirini. daroval^ znancem, ki $ie nam pisno in ustno izrazili sožalje ter obiska,i' cvetje, ki ga je srčno ljubila. Mvala vsem, ki ste jo . ■rI njeno boleznijo, Hvala g. duhovniku Ernišu za lep pogrebni PosnreJfT*^^- i” vsem, ki ste jo v tako velikem Številu 'It na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala' obred Adrijand, J6, 3. (993 Vm» ki smo ju imeli neizmerno rttdl J' iskreno zah Dolgost življenja našega je kratka... ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica Milana Martinuzzija čevljarskegu mojstra v pokoju iz Murske Sobote A 1 I I ( 1 I f ^^Injip^f vsem, ki so ga pospremili na njegovi "'Ji hvala g, župniku Režonji in pevcem cerkve- oddelku v M. Soboti, posebno se doktorju Starcu, g. Eriki Hertl zn izrečene pošlo-dc, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan- “^ijtČK žena Jožica, L jL; kV eem. sin Milan, hčerka Jožica z družinama ler družil sorodstvo Zakaj odšel st sam na pot neznano, doma zapustil si družino žalostno in samo. Za tabo so ostati le sledovi tvojih pridnih rok, katere pomnil bo še pozni rod. ZAHVALA V 46. letu starosti nas Je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in skrbni mož. oče in brat Viktor Koller iz Domajinec 1 ■ se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim navdih-pnjateljem^ sovaščanom m znancem, hi W r^^Riili nA pomagali in ga v tako velikem Scevilu ntprnn I Tnzlrtii r^nti h HnrjL C krt L n h>ikli J obred, pevceni za odpete ialosliolir ui ^ederju za poslovilne besede nh odprtem bo; nize v ii.iJ 1* - njegovi prerani zadnji poti, darovali sence, Ssipkc nam pa izrekli sožalje Posebna hvala g pogrebni obred, pevce ni za odpete ialoslidke ui firmi Neubauer iz Gradca, razredničarki in b razreda OŠ Cankova in NK Cankova. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! - - '"“fija, sinova Andrej in Aleksander, bral Alojz družino in drugo sorodstvo hlekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem. Vendar ni bilo lako, onemela so tvoja usta, zastal je tvoj korak, ustavilo se je tvoje plemenito srce, v našem praznem domu ostale so sledi tvojih pridnih in marljivih rok. ZAHVALA v 79. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče ter stari oče iii tast ^Litija Horvat iz Žižkov 71 ii!“'9iti AUii ' ■ zahvaljujemo . i ■ soč, , ‘ ''"čanoni, ki so nam v težkih trenutkih ^nkL^^in™2 nami num ' -Pl vscjn sorodnikom. nami, nam izrekli sožalje, darovali -,u —un|i r, maše tet ga v velikem Številu pospremili ' ■ Posebna hvala g. kaplanoma za pogrebni '* ___ialostiiikc, društvu upokojencev, ■ ZG£]i Ka, OrAVzAmslzi t n Kjirbrsrii 'KS (I "■ H *«iwaiiuiiv. liju^^vu iipšJN.ii.rjeiJGCv, tui govorniku g. Matiju Žižku za J Qdl grobu. Hvalu tudi zdravslvenemu ^liij. ,. ■Lendava, botrini in dobrim sosedom. ^lllU, s. K.i’ . M,rl v, L sin Marjan, hčerke Vida, Slava in J vnuki Mateja, Bitka, Mirči, Sabino, 'hi-J.: Tina, brata Jože In Ignac ter .sestri m Cedlii« ■, Cecilija z družinami. r ZAHVALA V 55. letu nas je zapustil dragi mož in oče Naš dom je tih in prazen, ker tebe več med namt m. Naj 1' 5ri'ih naših spomin nate . še Živil I v ! .*■ Sl>. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra in babica Barbara Šeruga s Tišine 63 Ob boleči izgubi se zahvaliujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše, g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter govorniku g. Bratkoviču za ganljive besede slovesa. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka Bolnišnice v M. Soboti, Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti! Vsi njeni 1 n Franc Podlesek iz Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami, Hvala osebju kirurgije za trud, duhovniku pa za pogrebni obred. Vsem še enkrat - hvala! Žalujoči vsi njcf^ovi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije tz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe veČ med nami ni. ZAHVALA V 87. letu starosti nas Je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Matija Ratnik ii Vanče vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence. Šopke, za sv, mašo in izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in sodelavcem podjetja Pomorski tisk,oddelek KartonažaOvset M. Sobota, PZC-ja M. Sobota in ABANKE, eksp. M. Sobota. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli rodi! Truplo rvo/e zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, bolečin več ne rrpiš, dom je prazen in ato fen, ker le več med nami ni. ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena. mama, tašča in babica Marija Trboča roj. Houbur iz Turnišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem ler vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalosti n ke in govorniku. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Jožef, olrtrci Anton, Jože, Cecilija, Avgust, Nada in Mirko z družinami I I Vzemi v naročje ga zemljica mati, čeprav le miru mu moreč dati, da se bo sinek spočil, kot pri nama v naročju bt bi/. ZAHVALA Umrl je naš ljubi sinček in bratec Domen Štesl Ob boleči in nenatlomestljivi izgubi se iskreno zahvalju- jemo vsem, bi so se borili za njegovo mlado življenje in nam bili v kakršnokoli oporo v težkih dneh med njegovo boleznijo. Hvala tudi vsem, bi so ga v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu počitku, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi i c ' JVi smrt ttsto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so kraj in čas. V SPOMIN Minevata dve leti, odkar nas je zapustil mož, oče, tast in dedek Ludvik Šavel iz Tešanovec 99 Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi njegovi l I '1 ( r V 84. letu starosti nas Je za vedno zapustila draga žena. mama, babica in prababica i Julijana Novak iz Tropovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke in za sv. maše ter jo v lako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, domačim gasilcem in g. Banfiju za pogrebne storitve. žalujoči vsi, ki smo te imeli radi I r ! r i i Zaman je bi! ivoj boj, zaman vsi dnevi tvojega življenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ob boleči izgubi naše drage hčerke in sestre Marije Serec ii Murskih Črnec se‘v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste Jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše. Posebna hvala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Tobijevi. g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede slovesa. Z bolečino v srcu vsi njeni Epffissas S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti.« znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Le kolikokrat bo treba še oditi in oh poti za vselej pustiti drobec srea. Po dolgi, težki in tragični bolezni Je odšel od nas naš dragi oče in dedek Franc Štefanec Pimi roj. 19. 5.1947 v Lendavi PogreSali ga hotno vsi, ki smo ga imeli radi. Žalujuči: hčerki Iris in Helena ter vnuk Enis NI Miha Vodenik, radgonski predsednik občinske vlade, je pred skupno prireditvijo svoje in sosednje avstrijske Radgone za južnoštajerski avstrijski časopis Folkišer beobahter na vprašanje, kdo je lahko v Sloveniji izvoljen za občinskega predsednika izvršnega sveta. izjavil: »Pri nas politična usme- ; ntev ni pomembna, pomemben । je inteligenčni kvocient. Spod- | nji prag za izvolitev je tako visok inteligenčni kvocient, da z njim dosežeš in celo prebodeš ptico v letu. Moj osebni je takšen. da z njim zmorem narediti Še več - mehurčke, ki uhajajo iz radgonske penine, lahko z gibkim in hitrim umom spravim nazaj v penino, zato mi je med drugim uspelo, da sem utišal pisca tračkoluntne Radgonski mehurčki Zdaj se pisec peni v lastnem soku.« * * + »Dovolj sem inteligenten, da upam kandidirati za mandatarja soboške vlade brez vati- kanske ali ,44 je kontintemovske rekel Slavku poilpore, , Šveuda-Kasputin, dr. med. vet, (imenovan tudi »doktor medved«). »Edino, kar nti je žal, je to, da do soboške občinske zgradbe ni plovne poti, tako pa bom moral na zasedanje skupščine, kjer se bo volilo novega mandatarja, priti tako kot moja tekmeca Halb in Pitz. po suhem. Drugega ne bom imel z njima nič skupnega.« Švenda-Kasputin je na vprašanje, kdo bo novi soboški minister za kmetijstvo, odgovoril: I “Kljub priporočilom najbolje obveščenega državljana prek-tnursko-prleške republike Ml-lana Verdeva. ki mi za to mesto | priporoča Cilko Sukič, bo to še I vnaprej ostala skrivnost. Nič | niinani proti gospe Cilki, avtorici knjige Od bujle repe do l gibanice, ne zaupam pa Ver-devu. ki je Sukičevo iz profesorice kuhanja v svojem časopisu lnform(biro)ator razglasil za kmetijsko pospeševal ko, založbo, ki je ta bestseler izdala, pa je iz Venere spremenil v Ži-vinorejsko-veterinarski zavod. Ko je skupina okrog Marka Pogačnika, tvorca slovenskega grba in čudodelnika, zadnjo šo- boto na seansi za nekaj decime- ■ trov dvignila soboški grad s temeljev in so zidarji začeli pripravljati novo izolacijo, je profesorici kemije na tehniški šoli Silvi Perš spodrsnilo in grad je treščil nazaj. Hujšega m bilo, le enemu od zidarjev je vkleščilo na pol pokajeno cigareto med temelje in zid. Cigareta noče, ugasniti. Kljub litanijam in drugim ek-zoreističnim postopkom se so-' boškemu gospodu župniku, skupaj z vdanim občestvom, ni posrečilo! Žalostni vernik Je Prezidiju sporočil, da je hudobna sila denar za orgle v župni cerkvi spremenila v nov beemve. I' v Gornji Radgoni kmalu tržnica I dolgo, do njihove uresničitve pa bo prišlo končno v tem letu. Delavci obrtnika in podjetnika Franca Mlinariča (na posnetku) te dni postavljajo še lesene prodajalne za zelenjavo, ribe in drugo blago, ki ga sedaj v li^ovinah pogrešajo. Poleg nove tržnice bo dobila Gornja Radgona tudi parkirni prostor. BBP Berite Lendavski pereči \ Pozdravljeni' Potem ko so mrla. Knjiiico pa seveda H mo/i prijatelji iz Kamenščic zve- hrani, Heludi te dni pridno o J deli, da je njihove sonarodnjake skuje lendavski misijon. B je njihove sonorodnj/tki v Pušči obiskat predsednik Milan, so se mi prišli položil. Čutijo se riamreČ manjvredne. (Po-jiolažil sem jih. da je šlo zgolj 5kt4je misijofi^ za v/jitdnosfni. nadomesrn/ V misiji, (od)postanstva, f^ ...^ tudi lendavski naftarji- Wi prej so kupiti poljsko rafnk^ potem so jo po direktivi 50 «če bo rdeči magister Ben-kič fZL) spravil podse vse soboške apoteke, tudi tisto pri soboški bolnici. bom svojim pa- cientom predpisoval samo zdravila iz nebeške apoteke, 'j samo Čaje m druga naravna po- I inagala.» je izjavil doktor Jože Magdič, svetnik v državnem svetu (SKD). Takoj ko je Andrej Hrastelj-CigariJos zvedel za prepričljivo zmago francoske desnice, je na Prezidij p-“i-“,...ei„^.„i..i:i,„ prekmursko-prieške ■. republike naslovil pismo s pe- J čatom državnega svetnika. v katerem zahteva, da se Hapu-blika preimenuje v Ilirsko pro-i vinco in sprejme za uradni jezik I francoščino. Nimfomanke v Preiidijti so predlog podprle. Poslanec Siffar-Čarll. ki mu I . je na parceli izbruhnil naftni ' vrelec, je Prezidij vprašal, če se i lahko, kljub omejeni pridobitni ' dejavnosti, skloni in bogastvo I . zajema, Prezidij Se tuhta. j EESEDAlfl KORJt Središče mesta Gornja Radgona se je šele v zadnjih 25 letih razvilo v mini nakupovalni center. Ce so imeli Gomjeradgončani na voljo več prorlajalii z živili, pa so ves čas p4>grešali tržnico. Načrti za ureditev tržnice v srerlišču mesta (za občin-^o zgradb«) obstajajo že Vestnik obisk, saj ni mogel priti, ko so izbirali romsko mišico. Obiskovalcem sem predlagat, naj čimprej prenehajo s starimi običaji, ki jih lahko pripeljejo tudi za rešetke, in poprimejo za deto. Bit sem konkreten: ponudil sem čiščenje bližnjega gozdiča, da bi se tako oskrbeli s kurjavo, pa mi je eden izmed njih zabrusil: Tisto nšumo« smo že očistili pozimi, ko je bilo hladno; zdaj, ko pa je začelo zeleneti, se lahko tam te ljubimol Saj res ljubezen je bita, je in bo (tudi, ko tebe in mene več rte bol), zato temu prodali Kitajčkom, nakar naredili študije, ki kaiejo, bita prečiščevalnica nujno, . .. ------- Ig lahko gredo vsi krave pas'-nar ja za novo upostrajenjer zalo ideja za nakup rabljeid , nadske ^mašinerijer. zaupnih virov sem zvetk',^ pridejo predstavniki 1^ Turbo 5. aprila v ^--čndava^ naj bi se na kraju -čarnem varjaii o poslu. V dobrin i komunističnih časih, pa rti , 4 se loži tudi marsikatereitai niku, bi bito narobe: čani bi šli v Kanado i” J*!., ! plefTien ifemu dejanju nisem Cene sadja i in zelenjave VRSTA Jabolka Hruške Mandarine Pomaanče Limone Banane Kivi Krompir Solata Čebula česen J Korenje Zelje Jajca Orehova jedrca I H ntŽMCA 100.00 139.00 14000 «0.00 160.00 99.00 14000 2001» M,tn 400100 149l00 I3M ZELENJAVA POmiHKA 7B,00 KKUN 14IUB MLOO 125.00 latu 1IIU0 34JB zaun 4Gjn 32000 9000 11O00 1100 IZOOlOO Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov so minulo nedeljo prodajalci pripeljali 81 vozil, prodali pa le 5. Zitamka avtumobita Opel Vectra L8 CT R Clio 1.4 RN R 18 TU R4GTL VW Passat 1 6 CL Hundav Poni LS Audi 100 CC Alfa 33 4x4 1.5 Alfa 33 1.3 S Fiat Croma Golf D Ladia Riva 1300 Letnik Prevoženih km 1991 1991 1984 1985 1989 1990 1985 1987 1987 1988 1986 1988 Nissan Sunny 1-6 SLX 1987 Zastava 101 Jugo 55 Alfa 33 1.5 VL 1990 1990 1991 10.000 29.500 131.000 77.000 29.000 48.000 109.000 66.000 64.000 151.000 82-000 45.000 68.000 44.000 30.500 34.000 Cena 30.000 dem' 17.000 DEM 6.600 DEM 3.600 DEM 22.000 DEM 12.000 DEM 13.000 DEM 11.700 DEM 10.000 DEM 12.000 DEM 10.800 DEM 5.500 DEM 11.200 DEM 6.000 DEM 5.750 DEM 17.500 DEM oporekat. Je dobro, da vsaj tisti, ki jim deto ne diši (in to še zdaleč niso le omenjeni znanci), skrbe za prirastek prebivalstva, saj oni, ki se ogrebejo«, v postelji zgolj smrčijo. Priložnost za (Še) manjše delovne napore se ponuja delavcem Nafte, kajti vse več naj bi bito tako imenovanih dvojčkov. Ne gre za otroka iste matere, rojena drug za drugim, ampak za dva dvojčka, od katerih je eden z leve, drugi pa z desne strani Mure. Še bot j nazorno: za dvojčka, od katerih je eden Prekmurec, drugi pa Medžimu-rec. Na določenih delovnih nalogah in opravilih (oh, kako lep opis stanja, kjer človek včasih »zabušavarl) sta dva človeka zato, da bi se (drugi) dvojček čimprej priučil in nadomestil ustrokovnjakar iz Medžimurja, ki ne bi dobil delovnega dovoljenja. Kriteriji se torej spreminjajo. Vrsto let je namreč veljalo, da je imel prednost listi, ki je imel rdečo knjižico. Vsaj tako mi je rekel Geza, ki ni tvegal klasičnega izstopa, am/^k je počakat, da je organizacija od- rnogrede) ogledati Še slapove. Nekaj pa mi ori, ,, trmjrZti^ plava, r ., ii9: ne gre v kmečko glava:. zdaj predelajo 570.000 ■ 2.4641 2.780 2,500 2.585 2.500 2.300 2.251 2.000 3,^5* r* 3 S ! tli - '•4 120 let tradicije /o Pomurska bank® id^l L Vaša domaš® Menjalniški leč^ Ponmiske haoke z dne 23. mirra 1993, lečq' 3. 1993 ud 4M».«1. .Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 23. mjirci 1993 od IKI-*®' Državi Avstrija Francija Nemčija Ital^a Švica ZDA Enula tuu 100 100 100 inv 1 Kanku Slorenije ‘KH.IHIZI 1.0,1105 6,339,8448 6,5459 6.fl67,9S39 103,6945 Naknp TOLARSKA \ ARČKVAIA k i v la v k pt ka ‘c h (n lui : nil I ke Is SSt llij I W! K 'a 90(1,00 1,839,00 6.460,00 6?3tl 6Žm,oo II J te 1 -ir J . [IftI Poj ( 1 ‘isti N kt, bomo poslati potrdilo, na podlagi katerega bo dobil v trgovini blago v vrednosti 40.000 tolarjev. Čestitamo! Tu pa je že naslednje vprašanje, na katerega čakamo odgovor do torka, 30. marca 1993, Kupone, prilepljene na dopisnico, pošljite na naslov: Uprava Vestnika, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, Seveda pa lahko še pošljete tudi kupone iz prejšnjih številk, ki pa jih bomo dali v boben za glavno žrebanje Tja odlagamo tudi vse kupone na dopisnicah, ki niso izžrebani v tedenskem žrebanju. Veliko sreče! trdna vrednost vvaSih rokah! Ne dovolite, da Vam inflacija zmanjšuje prihrankov. Ponujamo Vam rešitev: tolarsko varčevalno knjižico-Sredstva na tej varčevalni knjižici niso’ - a pl-' obrestovali pa vam jih bomo po enotni obf^ kot veljajo za vezani enomesečni depozit, mesečni rasti drobnoprodajnilUr'^^’ Edini pogoj za tolarsko varčevalno knjiŽ'^*^^ ■ .’...' rs/JA rsrik4 v Ct^ imate na njej vedno najmanj 200 DEM '' protivrednosti. Dvigov ni treba napov^ vnaprej, le posamezen polog mora bili 15 dni. kflJ' L * (i- P« 5)-ift ■m K h *■ nit *! dt f 5 1» II-ic (if fr, J* * K rt-'jK P« a* •It Ji if) “f; i/ k* ir z D IKTNIK Ss,'taniš - sraunja 'Plnh VZPODBUJANJE INVESTICIJSKEGA TRGA ponedeljek, 29, 3. 1993, od 13,30 do 16.00 ure G. RADGONA - sejem / dvorana 3 STAH0AR0I2ACUA V GRADBENIŠTVU EKOLOŠKO PRIJAZNI IN ENERGETSKO VARŠNI POSTOPKI V 6RAB- i BENIŠTVU I torek, 30. 3. 1993, od 10,00 do 13,00 ure G. RADGONA - sejem / dvorana 1, 3 I GRADNJA IN VZDRŽEVANJE PROMETNIC I ifA 11 Auirn iiAUEV UADcniHn t ucdbiii KAJ LAHKO DANES NAREDIMO Z NEPRAVO ARHITEKTURO IZOBRAŽEVANJE ZA GRADBENE POKUCE sreda, 31. 3. 1993, od 10.00 do 13.00 ure G. RADGONA - sejem Z dvorana 1, 2, 3 I ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V GRADBENIŠTVO i SONČNA VAS Četrtek, 1. 4. 1993, od 10,00 do 13. ure ■< G. RADGONA - sejem / dvorana 1, 3 UPORABA RAČUNALNIKOV V GRADBENIŠTVU n £ ž CQ a < Ct L? 2 Program strokovnih posvetovanj om I petek, 2. 4. 1993, od 10.00 do 13.00 ure G. RADGONA - sejem / dvorana 3 LJUBO DOMA, KDOR GA IMA "Zdi se gospod Ori, ne timre bn, lahko le va. direktor Mp ^ieDa(i.,°^'’Ko in urbani-b,f“'''>tni zadevo hudo in urban i- -V, lAi __ ••• "»rJlini " koi 1 tako™-'?" ."*««"’• ekolog. da po- Katastrof,Cn^" >.<, “N. tako zelo, ven- el t t t Ori: »Naš človek je vzel najcenejši projekt, na primer tistega (xl biroja. »Naš stan«, beograjski načrt jiiše. Občina jc to popečatila, potem pa je nastopil mojster in rekel, kaj boš s stopnicami tukaj, naredi jih tako. Na občinah pa so bili v teh organih zaposleni kakršni so bili, največ s srednješolsko izobrazbo, včasih pijani, videli so projekt, streha je bila tako postavljena, in so popečatili,« Pogovor z direktorjem soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem (ZEU) gospodom Orijem je bil daljši. In dvakrat potreben. Najprej zato, ker se je gospod Ori s piscem, ki je istočasno tudi odbornik v soboški občinski skupščini, želel pogovoriti o namenu njegovega nastopa na nedavnem zasedanju občinske skupščine Na tem lascdnaju naj bi pisec zahteval ukinitev Zavoda, To ni res in to jc potrebno javno povedati. Drugič zato, ker se začenja gradbena sezona in če sc ta razlog združi s prvim, je seveda Se enkrat očitno, da je potrebno stvar pojasniti. Pisec je pojasnjeval, da ima kot odbornik po eni strani imuniteto in ni razloga, da bi karkoli prekliceval, povrhu pa tega niti smel ne bi, ker ima po drugi strani nekakšen od-borniSki imperativ, ki mi veleva, da na le stvari opozarja. Vsaka gradnja, tudi zasebna je javna sivar, ker s svojim fizičnim obstojem označuje skupni kulturni prostor, Da pa se jc napačno urbaniziralo, to pa je menda vidno, mar ne? (iri: »To obdobje kulurnoumei-niSko res ne bo moglo hiti visoko ovrednoteno, nc pri nas in ne v vzhodni Evropi. Manj katastrofično pa vidim vse skupaj zaradi socialnih sprememb, ki so se tukaj dogajale. Nikjer drugje se ni toliko zidalo. Do sprejema interventnega zakona smo bili edini zagovorniki zaščite kmetijskih površin pred pozidavo. Ni res, da bi kmetje ščitili zemljo, ker jim je hilo kmetijstvo postranska stvar. Živeli so od drugih dejavnosti.« Vpra.šaiijc: »Kako pa potem, da se jc tudi Sobota tako mučno zasnovala?« Ori; »Sobota je morala prevzeti nase zaostanek v urbanizacij s k ih gibanjih." Vprašanje: »Vi sle torej brez krivde?« Ori: »Mi svoj del krivde lahko priznamo, vendar je la krivda zelo melj določal vse. Ne boste menda rekli, da so tukaj politiki določali, kako se bo urejala vas?« Ori: »Tudi to, kako se je urejala vas, izhaja iz politične atmosfere. Imeli smo javne razprave na vaseh, s »prizadetimi občani«. Prišli smo tja. določali smo meje vasi, njeno ureditev. Včasi je malo manjkalo, da nas vaščani tam na sklicu niso pretepli, češ da mi ne dovolimo širitev vasi na vse štiri strani, ker imajo oni tam njive in bi tam zidali. Na razpravi so bili samo takšni, tisti z roba, ki so želeli tam zidati delavske hiše. Nismo .se torej jjogo-varjaii o razvoju vasi. Ni bilo zemljiške politike.« Vprašanje: »Toda glejte, politika kljub temu ni rekla, takšen tip hiše naj se gradi!« Ori: »Kar se tipa tiče, naš Zavod tega ni določal, predpisoval Je samo projektantske pogoje, ki se jih je tisti, ki je iia občini izdajal dovoljenja držal ali ne.« Vprašanje: »Zakaj ste potem vi kot Zavod pristali na to umazano igro? Zakaj se niste temu uprli? Bili ste vendar in ste še vedno naj-močneja intelektualna skupnost za te reči.« Ori: »Mi nikoli nismo vedeli, kakšen projekt bo naročnik vzel in nikoli nismo imeli možnosti, da bi ta projekt videli,« Vprašanje: »Kaj pa mislite, kaj jc moglo voditi nekega projektanta, da je tukaj plasiral hiše iz organov ni biio v nobeni stroki kot V tej.« Vprašanje; »Zdaj vas moram vprašati, kaj k temu, da so vam vedrili in oblačili tisti, ki niso bili arhitekti, etika?« Dri: , pravi vaSa poklicna »Pravi, da smo imeli dobite s kemikalijami napojene padavine vztrajno jedkajo; drevje ob hišah je tam, kjer so posadili visokorasle sorte, čedalje višje, nihče pa še ni videl nelepe stavbe, če je bila obdana z drevjem; sploh pa na stavbe lega čas in jih vključuje v kulturno krajino, ki je pač taka, kakršna je. Čas, ta vse spravlja na svoje mesto Prijahajo pa novi graditelji, ki si zaradi prihodnjih rodov in zaradi sebe ne bodo mogli privoSčiti, da bi gradili neekološko in v nasprotju s izročilom kulturne krajine. Ni več mogoče čakati, da Čas dogradi, kar je bilo napak zgrajeno. Gospod Ori je prepričan, da ZEU sledi duhu Časa in da vedo koncipirati naselja, ki bodo ustrezala tem novim zahte- ogromne probleme.« iz vsega tega res ne izhaja, da bi lahko koga naravnost obsodili za urabanistične zmote. Saj tudi pomagalo ne bi. Očitati pa smemo, to celo moramo. Novo zgrajene hiše so med tem postale domovi in tako od znotraj so si jih ljudje naredili Čisto domačne. Od zunaj pa je kakor se vzame in kakor kje. Zob in kolo časa delujeta in lepšata. Neprimerno salonitno kritino bo potrebno kmalu zamenjati, ker jo so- primerih i -5* "I _______________ Mo na smo enem dvorišču I pre = rentre Preselit, de- bi bitu A.®t[ibL. m?: v , .. bi bilo h te. .«l /..'(■t, da bV snahi takSni, so mi rekli. f J? ' J " ■ niiu jc oče S^KJa, Potem, ^učelo smrdeti ' »Me - , Ih! '“lio naroči I. a, " driin; Ptav nasprotno ^'5 bili preveč 'JopuSčali vse. f" “ ‘P”. lA' gr,"’ n-’prcjkoL p,^. Si^- Poten, J-”?'?'«' naselje >™i'; '«hkS fg;, -■ I svet ^Iti :ir, I« prej liciL pqu projekti. If 1 '1 niste v imenu tri zapovedi V . (L' '^^Al. k?* A , ' 111» ‘»nrS',« učil er sem po ^inieru bi lahko .. ■'- Slin., "'■'re V ‘Sl h;.' hTM.,«* Kikl.. Si, ■ ki bi 'KOiaii kot 20 .tl f 1. I ' ^''rr bili 'n 30 leti za te J. i* .It ■ 'I 1 t I vam. Stefan smej FOTO: JOŽE GRAJ A. zelo majhna v primerjavi s celotno krivdo. Sploh pa jc treba oceniti, kaj jc krivda, ugotoviti, kaj naj bi sploh to biio, krivda. Vprašanje: »To pa lahko ugotoviva, da lukaj ni tako, kot bi v na- kolekcije: »Naš stan«? Je bila to črtnem urbaniziranju moralo biti, Nc kar se tiče urbanizacije vasi in nc kar sc tiče mestne urbanizacije," , Ort: »S tem se lahko strinjava, vendiir to ni kaj dosti drugače kot v vsej naši ljubi domovini. To pomeni, da la takoimenovana krivda ne izhaja od cnc firme, ki jc v Soboti lako in tako slabo delala, ampak da to izhaja iz celega zgodovinskega konteksta." Vprašanje: »Hočete reči, da je bil sistem tak, da ni bilo mogoče, da bi kje prevladalo neko loka listič no čustvo, na k a loka list ičn a njegova strokovna deformiranost, ali pa je tukaj res bilo kakšno politično ozadje, je šlo morda za poskus nekakšne panjugoslovanske stavbne unifikacije?« Ori: »Tega ne bi tako definiral. Šlo jc za čisto golo zaslužkarstvo oziroma komercialni interes.« Vprašanje; »Ampak glejte, tak koniericalni interes je normalen v tržnem gospodarstvu, nc pa v so- cialističiiem s takoimetiovanimi estetika. Nc morem verjeti, da je bil tukaj tak potilieni sistem kot recimo v nekdanji SZ, kjer jc Kre- planskimi dokumenti. Zakaj se potem kaj tako zablodelega ni uveljavilo v Avstriji?« Ori: »Naš Zavod za to gotovo ni kriv Kriv je upravni organ.« Vprašanje: »V upravnem organu niso sedeli arhitekti?« (iri: »Na žalost ne. Mislim da tako slabega ekipiranja upravnih 1 II t I ■sa. X ‘... u - II Za vas in z vami bomo tudi na 7. gradbenem sejmu v Gornji Badgoni od 29. 3. do 2. 4. 1993 Z/l/kV Mu/sJd Vil 84,6 MSi Sobets Poiščite nas na sejemskem prostoru Agrotehnike v središču sejma. uj stran 26 vestnik, 25. marca gradbena priloga ,l ZA KUPCE Z GOTOVINO POPUST J novolil- nova vas p.o. na blokah podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov NOVA VAS 56,61385 NOVA VAS SLOVENIJA telefon: 061/798-060. 798-008. 866-234. 866-319. 866-779, telefox: 061/798-011 ■ . ^i'-. if I s Li:- - gg I M ®RA0[BEWE©A [M/S\TEl^Bi8iLA \ GRADNJA ŽALEC ' I Sr TOPLOTNO-IZOLACy$KI SiS^MI NOVOUTA SO: - odlični toplotni in zvočni izolatorji - trajni ler odporni proti škodljivcem in staranju - pozarnovarni - zagotavljajo ugodne mikroklimatske razmere biva- nja I - enostavni za uporabo in vgradnjo ■ - ponujamo tudi opremo za hladiiništvo ter protipožarno zaščito I zunnMTE ramnE ter DflDAniE informacme OBI&ČITE N.flS NA SEJMU GRADBENIŠTVA V GORNJI RADGONI TER SEJMU SVOBODA BIVANJA V LJUBLJANI. ZA KUPCE Z GOTOVINO POPUST BREZA LIPA iW - SCHIEDEL DIMNIKI vseh profilov in različnih kombinacij - SANACIJE DIMNIKOV z nerjavečo pločevino, brez posega v konstnjkcijo stavbe - NOTRANJI KAMINI - VRTNI KAMINI - BETONSKA GALANTERIJA SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO, MONTIRAMO .x; Laikova vas 45 b, 63312 PREBOLD ul.: 063/701-011 fax; I zQiCQ] J >K\A - VRAT.A - Sr.NČn A 1 Watt = o, 860 kcaf/h 1 kcal/h = 1,163 Watt igiTTO^nJnnTigi TRGOTRANS podjetje za notranjo in zunanjo trgovino in transpoft j d.o.o. Bučečovci 9, 69242 Križ^ C o f ■ c >u C B 3 AJM profil iz umetne snovi 50 Stabilni in odporni zoper udarce, ne prevajajo elektrike, so negorljivi, imajo obstojno barvo in so odporni zoper (industrijsko) onesnaženi zrak. Skoraj brezmejna trajnost, odlična zvočna in toplotna izolacija. C o O Na barvanje okna lahko pozabite. Vsi izdelki so opremljeni z okovjem prouvodnja . iksovina WINK HAUS za katero imamo tudi zastopstvo. Generalno zastopstvo za odlične RADIATORJE “KORAD" Export-{mport na debato bi drotoo I Koz}td( nad Fesnjco 2» TafaldRi Pesnic« , „ . ssfr-ag ZVONKO NOVAK telefon; 069/87039. telefaks; 069/87039 VES GRADBENI MATERIAL' p o g nj d TJ O veliki modul 6/1 mali modul 3/1 stropna polnila, velika montažni nosilci do 3,60 m montažni nosilci od 3,80 do 5,60 m montažni nosilci 5,80 m montažni nosilci od 6 do 6,40 m montažne preklade armaturne mreže * vreča cementa, 450 * maltit 2^ 2^ 29^' i 23^ 5^r' 3^' 45^’ 4^ ------------------------------------------------- Pri nas kupljeno blago vam bomo BREZPLAČNO , NA DOM, ne glede na oddaljenost, Informacije: telefon; 069/87 039 3® I ll lip bled I I Obnovitvena okna Intro 100 ’ ^7 1; LOŽ na sejmu gradbeništva v gornji RADGONI : T T) i I .■i I I L . i! i' h J I I JI 3' s? (. i’ I* 1. c' r do 10 % gotovinskega sejemskega popusta • VRATA VSEH VRST • OKNA furnirane in masivne OBLOGE • OPAŽNE PLOŠČE • MASIVNO POHIŠTVO PLOŠČE ZA POHIŠTVO Obiščite nas v trgovini Lip Bled v Murski Soboti, Cvetkova 1 a, tel. 069/22 941. belinka 4« i^' 'V' is i s Prednosti: • prihranek energije • hrup ostaja zunaj • več stekla - več svetlobe • trajnost - velika stabilnost • enostavno ravnanje • brez vzdrževanja • vse po naročilu M ■•i ■1? Strešna okna 77 -4 ■ ' ■ »j ■*. so 520 in SO 320 LOŽ Belinkin sistem za zaščito lesa na MOS 92 Kakovost življenja se kboušuje z uporabo okolju ■prijaznih, naravnih snovi v b toJ’' *'®Zdravn^ živimfl, je vse bolj onesnaže-hovp L,"?''’ iskati nove tehno-^inki se t ''^•^ovosti. zavedamo, zato skrbno Ta sredstev za zaščito lesa hih^lit) izdelkov s čim manjšo Nj topil in čim bolj neeporeč- ir ■ ' - na^ajo namreč vse ooij ® sionnT.'^ vodni osnovi; njihov trg P*^daja tovrstnih presega 650 milijo- /"vct Sfedslev HI iafc^iv se namreč vse bolj v Belinki smo prvi korak v to smer naredili že pred dvema letoma, ko smo dali na tržišče našo prvo ekološko barvo za les. V letošnjem letu pa prihajata še dva izdelka, ki sta tako kot predhodna VIRGA na vodni osnovi. To sta akrilna lazora AMBIENT, ki je namenjena zaščiti in dekorativnemu oplemenitenju lesa znotraj stavbe ter PARKETNI LAK. i lete. '<■• llhvi- * 1 f Akrilna tazura je že v fazi preizkušanja, ko so jo testirali številni arhitekti in obrtniki, vzbuja zanimanje, predvsem s svojo barvitostjo in široko barvno lestvico, ki se preliva od zelo živih, do svetlih in prijetno pastelnih tonov, ki pogumno sledijo svetovnim trendom v oblikovanju in arhitekturi in tako omogočajo višjo raven kulture bivanja. Mnogo svetlobe, Ztaka in sonca -tudi prostora za udoben razgled KOVINOPLASTIKA £Q2 SLOVENIJA 61385 STARI TRG PRI LOŽU, tel.: 061/707 422, TELEGRAM: KOVINOPLASTIKA LOŽ TELEKS: 31 563 YU LOŽ, TELEFAKS: 061/708466 l>elinka , ^bient V" t, i 1 i i j , twMnka I IHVI ■ I Vsi ti naši izdelki so rezultat naj novejši h tehnoloških dognanj v svetu ter lastnega znanja in dice na zdravje obrtnikov, še posebej parketar-jev, za katere se ve, da imajo že v zelo zgodnji starosti vidne posledice svojega dela. Vendar žal raziskave tržišča kažejo, da smo kljub prizadevanju nekaterih proizvajalcev, ki ponujajo tudi ekološke izdelke daleč premalo ekološko usmerjeni, in se premalo zavedamo pomena svojega lastnega zdravja in kakovosti okolja. Ko smo na primer povprašali, katere lastnosti so pomembne pri odločanju za nakup ati uporabo sredstev za zaščito lesa, je bila ekološka sprejemljivost sorazmerno nizko ocenjena. Pri potrošnikih je 4% takih, ki se jim zdi ekologija pomembna, pri arhitektih (0%, medlem, ko je izkušenj. Za zdaj smo ludi edini proizvajalci pri obrtnikih znatno višji odstotek, skoraj 30%. sredstev za zaščito lesa pri nas, ki smo si za kar je razumljivo saj so izvajalci del. Nove smeri v razvoju in najsodobnejše kompo* nente pri obeh izdelkih, omogočajo izredno hitro sušenje, kar je velika pridobitev, saj lahko naredimo več premazov v enem dnevu Pomembria izboljšava je tudi njihova povečana kemijska in A svetlobna obstojnost, kar zmanjšuje rumenenje j , --------------------------- oremaza še posebej brezbarvnega in svetlejših vsebujeta organskih topil, zelo olajšata težke ekološko osveščenost in tako izboljšali osnovo ’ pogoje dela in odpravljata vse negativne posle- okolja in bivanja. ekološki izdelek pridobili originalni nemški znak -.modri angel- vsekakor verjamemo in tudi skušamo razvijati skrbnejši odnos do lesa in okolja Zave- AMBIENT in PARKETNI LAK, sta izdelka, ki bt damo pa se, da bo potrebno še veliko naporov in ju moral bili vesel vsak obrtnik. Saj s tem, ko ne vlaganj v vzgojo tržišča, da bi dosegli večjo pogoje dela in odpravljata vse negativne posle- I I V znamenju okolju prijaznega je tudi Belinkin razstavni prostor na SEJMU GRADBENIŠTVA IN GRADBENE OPREME V GORNJI RADGONI od 29. marca do 2. aprila 1993, Predstavljali bomo naše izdelke in svetovali o zaščiti lesa. Možen bo tudi nakup po ugodnih sejemskih cenah. Veseli bomo vašega obiska! s , t-.( i . ’ ' ' t i I I ŽIČNI IZDELKI STROJEGRADNJA VLADO MIHALIČ, dipl.ing. 69240 LJUTOMER - Stročja vas 63/b a> - Izdelujemo univerzalna^ žična pletiva in rebraste mreže^ iz pocinkane žice. - Univerzalna žična pletiva iz plastificlrane žice s 25-letno garancijo. ® n n - Pesjaki, montažni - plastificirana žica za vinograde -m^žeod 100 SIT - svetujemo in positušamo zadovoljiti vsako vašo željo dobava v dogovorjenem roku PODROBNEJŠE INFORMACIJE PO ■ TELEFONU: (069)82373 /VASE 40-LETWE IZKUŠNJE -JAMSTVO ZA VAŠE ZADOVOUSTVO GRADBENO PODJETJE HORVAT d.o.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Obrtna ulica 15, 69000 MURSKA SOBOTA telefon; 32636 OD ŽARNICE DO ELEKTRIČNE OMARICE - VSE KAR POTREBUJETE ZA ELEKTROINŠTALACIJE: - kabel za priklop po 450 SIT - žarnice že od 46 SIT - doze ze od 7,70 SIT - dvotarifni števec, trifazni 20.300 SIT ~ stikala, vtičnice - žice vseh vrst rn kabli - vodotesna stikala že od 403,50 SIT - električne omarice, notranje in zunanje, že od 16.246 SIT - telefoni po 7.760 SIT - telefonski kabli - prenapetostna zaščita za avdio- in videotehniko I T i k, 1 I - varovalke 6 do 25 A po 94,50 SIT ~ stikalne ure 11.110 SIT । J: Jg; ** r 1 I* n *. /r t 1 - razni električni. - trezorji na ključ # - indikator stikala^^ kopalnico po l '■ TAKO POCENI UHKtf SAMO P« OD 1. DO 15. APRILA 10% ZNIŽANJE CEN- TEKMO JEKEBIt Panonska 6, Odranci, telefon: 70 552 specializiiauB trgovina za vodovodne inštalarv' i in centralno kurjavo Rankovci 52, 69251 THina telefon/telefaks: (069) 46607 - GRADNJA VSEH VRST OBJEKTOV NA KLJUČ VRSTE ADAPTAGU I Hotel ZVEZDA IN SOBOŠKI GRAD (na sliki) sta naš ponos, saj smo ju prenovili in obnovili Ml - gradbeno podjetje HOR VA T, * l n l^l! PONUJAMO VAM: P Ir T I ,l ji L, ^d t i - GRADNJA GOSPODARSKIH POSLOPIJ: svinjaki, hlevi za ; Živino P KERAMiČARSKA ' DELA ■} 'I & I i ■' PRIPOROČAMO SE! - peči za centralno kurjavo TVT in FERROTHERM - radiatorje AKLIMAT, tip M že v prodaji - baterije Armal - krogelni ventili KOVINA IN IZ UVOZA - raztezne posode VARIŠ, CIMLET - vse vrste bakrenih cevi v palicah in kolutu - oljne gorilnike LIBELA - časovne sobne DANFOS — rezervoarje za olje - motorje mešalnega - solarne bojlerje TVT - obtočne Črpalke IMP GEUNDFOS radiatorje VOGEL IN J 1___1________a.__ - kopalne in pršne kadi - ves preostali vodovodbi^jp^ material za centralno * ' UGODNO ] - plačilo stremi čeki brez obresti UGODNEJŠE - gotovinsko plačilo s 5- do 7-odstotnim P*’^ •ial Inajugodnejš^ - na vašo željo vam pri nas kupljeni — J kakovostno vgradimo s samo 3^-odstotmn' obračunanim davkom. VEDNO UGODNI NAKUPI - SO NAKUPI V NAŠI TB^ i I iiestrii<25. marca 1993 stran 29 » |:^ USKOK P I« 1 J I I 1 I ) I ! H ji i i' i* p i n svoj T gradbena priloga h OlepsftjlL d Uk 1 s I OBIŠČITE NAS VHALIA MERKUR KRANJ, d. d. na sejmu GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV '1 b’ § M s »■S® i- la 'AaB'’ ■ ■ .1» H k s v da« leUt«*"” i' resicam' • • ’ - c. 3S^ v Gornji Radgoni od 29. marca do 2. aprila 1993 Predstavljamo vam novosti v našem prodajnem programu GRADBENIH MATERIALOV J STROJEV ZA GRADBENIŠTVO, ROČNEGA ZIDARSKEGA ORODJA, PRITRDILNIH MATERIALOV g s 1.2 gradbena in instalacijska dejavnost; obrt ter storitve LENDAVA, p.o. idos LENDAVA TELEFAKS: 069,75-254 TELEFON: h.c: 069/75-055, 76-055 ^5^ najcelostnejših izvajalcev kompletnih projektov 8Frarf#\^ "'** "fiu fiayct?/fn ^iv/jvaiizv ter inštalacijskih def v Sloveniji. Za nami so t opra^//erta dela in objekti širom po Sloveniji, na | 'a6l._ ^'"^'fUOIfTO Opl Madžarskem, Poljskem in v Nemčiji. ^'*’^^ari8kem poslujemo z našim podjetjem GIDOS-H.na Hrvaškem pa z GIDOS-CFtO. iiosti podjefia; Odgovorni delavci za poslovno-komercialno dogovarjanje: • Direktor podjetja, Štefan TRATNJEK, telefon: 75 420 M «1 s S; s fi ^5 vodja projektov, '^bei " K< ‘^ai “^onipletnih projektov • Pomočnik direktorja Dragotin JUROVIČ, telefon: 75 420 • Pomočnik direktorja za Madžarsko in direktor dela dela %'^'Sa'ska "V in kamnoseška Se “ Vf ^’*'^inih*?^^'®'^^’’oinštalacij in L GIDOS-H, Jože KOVAČ • Pomočnik direktorja za ekonomiko in finance, Jože HANC, telefon: 75 055 • Keramičarsko-kamnoseška dela dir. Ladislav JAKLOVIČ, telefon: 76 169 PE: • Gradbena in obrtniška dela dir. PE: Ignac I • KRALJIČ, telefon: 75 169 Elektroinštalacijska dela dir. PE: Robert GAL, telefon: 75 169 •jurska dela polaaanie * Strojne inštalacije dir. PE: Duro VARŠIČ, j '^■'dga obrtniKkA riPia telefon: 75169 1 ODrtniska dela Mizarska dela dir. PE: Karel BANFI, telefon.-75 3 tSSSi^' .{ J' H*"** » ‘.fei l »I B" 055 ,< * stran 30 vestnik, 25. marca 1_^ ne zgodi se vsak dan j, ■ ■■ ■' I . . •J i[ ■ - Ki-: K' s' a H J . 'Tl iS I ? 11 . N • ' i' -'1 ’1’S J "K . f„'t ■Kj-: !7 f 1'^ .- 'f i j.f. S' 'r-1' p' '■1 -č.' . .i Vsakemu, ki obišče Manhattan v New Vorku, ni znano, da tu gradijo naj večjo gotsko katedralo lia svetu. Poimenovali so jo po evangelistu Janezu. Cerkev je dolga IkO metrov, 40 metrov daljša kot kdinska stolnica. Svetišče so začeli graditi leta 1K92. Uradno je katedrala svetega Janeza sedež škofa episkopalne cerkve, ameriške veje anglikanske državne cerkve. V resnici pa je odprta vsem veram. Po sto let trajajoči gradnji cerkev še vedno nima predvidenih treh zvonikov, obeh prečnih ladij in strehe kora. Katedralo naj bi dokončali v nasJednjiti desetih letih. nnAjiniuiJUkUMsnJUOvuvti Ka plin z gnoj^nice vo loviti, Bela že dugo zna. Eto je pa čtiv po radiji z zvočnoga pijsma z Mer ibora, k a v Ameriki s/o najetij pa prenapravili avtpje tak k a majo Podatke mdjo» pogonsk o gorivo namesto benz ma pl in- ka 59 tou fejst dobro majo tan par bilou tudi, jetero avtojof n-a- plin. nuca, ka ŽB ka tudi takžo (nodrijo. je pn nas Si Oveni j i Povejdano ni kak napravo je tou 2aj se pravi Avto na plinski pogon, pa tli nekia nouva stvar. Bela ae je ma lo nej od Čemerouf razpoCo. Vej je pa njegot pajdaš Ernek avto na plinski pogon mov e tl repu&liki 3e 70. leta. kalkulatoron okoli odo^ D'wd kedn^ rdčuno, naboji je z pA je, prekmurskoj mov svojon avtoji plinsko napravo, plač nekiin ja, pa rttd 1 in n&j , 2a pl insko bomjDo, pa se je vozo 2 t iston Časi« Na lalost najfalej^in gorivon v Evropi, t" se te idnouk Budape^to, pA tan tramvaj nj egof stisno, ka so nj&ga pa zdavanjsko Jd-imaj avto vo tak pelo fkup Liki srečo je mov, ka je plinska bomba cEj 1 a potegnoli. ostala. Benzin njemi nej mov. SredA X je pa tijdi nej vo steko, ka je nej tramvaj bombe zatoo, ka ga je bi Ernek e4de zdaj buv t kakion siOirskon st isno, delovnoj probi. Bela si misli, ka so tej. 1sger i ka 5e Zdaj pJinskin pogonon iAlijO, Erneki patent fk radnoli. so, naj njin ga Boug poiegnja pravi 8ela» Vej dugo I nj = u s plinon nedo vozili- Zakoj Erni plinski oj au. ne^Ce ovaditi. Beja je pa seedno gvG4en, sigdar tudi Amerikanci nej houkSi □ d pogon ka s Ci se 50 nas . Brat D2ouŽi OVEN Ona: Prihajaš v obdobje popoldne harmonije s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more pokvarib občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na tvojem videzu ler razpoloženju in kaj hitro bodo rezultab tudi drugje. On: Do prijateljice boš začel čutiti tudi riekaj več kot samo prijateljstvo. Vprašanje pa je, ati bo za stvar tudi ona. Vsekakor se ti obeta izredno zanimiv konec tedna, zato se nikakor ne boš odločil. BIK Ona: Posrečil se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda kaj hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. A kljub temu boš preživela prav prijetne urice. On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel življenja še v čem -drugem, ne samo v trenutnih zaposlitvah. DVOJČKA Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v izredno ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, in to ti bo zelo povečalo krog prijateljev. In kdo ve: nKrgoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več! On: Kljub superiornemu počutju se b ne piše prav nič dobrega. V poslovnem življenju se ti bo pripetila nerodna nezgoda, ki pa te bo stala veliko več, kot si sposoben prenesli. Pohiti in reši, kar se da rešiti. RAK Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On: Obdobje zabav bo počasi nrinilo, zato je pravi čas, da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš poleno zmotil. ■ . r Bik Herman bo smel imeti potomce Nizozemski parlament je sklenil, da sme bik Herman, ki so ga vzgojili v inštitutu za raziskovanje živali, razmnoževali. Je prvi genetsko manipulirani bik na svetu, V sebi ima različico človeškega gena, ki spodbuja izločanje laktofcrina. pomembnega sestavnega dela obrambe pred okužbami. Veterinarji se nadejajo, da bo laktoferin pri bikovih potomkah preprečeval nastanek bolečega vnetja vimena, manipulatorji genov pa tudi, da bi utegnili iz mleka njegovih potomk pridobiti človeški lektoferin, s katerim bi se na primer pri bolnikih z aidsom uspešneje bojevali proti pogostim Črevesnim vnetjem. ' r ii Živi fosil v reki Jangee Znanstveniki kitajskega inštituta za umetno reprodukcijo rib so v reki Jangee ujeli velikanskega jesetra, dolgega 5,2 metra in težkega 500 kilogramov. Strokovnjaki so prepričani, da je star sto let. Kitajski jeseter je zaščitena živalska vrsta. Pravijo mu tudi »živi fosil«, kar pomeni korak nazaj v evoluciji. Riba utegne priti v Guinnessovo knjigo rekordov, v kateri je doslej kot največja, ki so jo ujeli v sladki vodi, navedena morskemu zmaju podobna riba s severa Tajske. Dolga je bila tri metre, tehtala pa je 242 kilogramov. L, Novo dvofazno zdravljenje raka Britansko združenje za tx)j proti raku je naznanilo novo obliko zdravljenja raka v dveh etapah, ki naj bi uničevalo rakaste celice, ne da bi pri tem poškodovalo zdrave. Združenje jc podpisalo pogodbo s farmacevtsko družbo Zeneca. ki naj bi prevzela razvijanje in klinično preskušanje novega postc^tka na vef^em številu ljudi. Nov postopek naj bi bil zlasti uspešen pri zdravljenju tumorjev globoko v človeškem telesu, na primer pri raku na črevesju in na pljučih, ki jih je najtežje zdraviti. V prvi etapi naj bi bolniku vbrizgali protitelesa, ki bi v rakavo tkivo vnesla encim, ki ga ni v človeškem telesu. Nekaj ur pozneje bi mu vbrizgali zdravilo, ki je za zdrave celice neškodljivo, postane pa aktivno, ko naleti na encim. Sprošča snov, ki uničuje rakaste celice. Odmerek tega zdravila, ki ga prenese organizem, je lahko veliko ve^"i kot pri doslej uporabljanih zdravilih, saj napada Ic rakaste celice. Dvofazno zdravljenje se je pokazalo za uspešno v laboratorijih in pri nekaterih bolnikih, ki so jih zdravili v londonski bolnišnici Royal Free Hospital, Mini humoreska Zgodba o neumnosti Za vse naše težave vedno krivimo druge. To velja lako za posameznike kot za družbo pa vse tam do države. Za vse naše težave pa so vedno krivi le trije popolnoma subjektivni razlogi. Prvi je neumnost. Tu se ne da veliko storiti, le sadno izobraževanje lahko omili posledice. Druga dva razJoga sta lenoba in malomarnost, ki pa sla stvar vsakega posameznika. Tisti redki posamezniki, ki jim je prihranjen prvi vzrok in uspejo premagati ostala dva, so lahko uspešni na vseh področjih. Družbe in države pa se morajo vedno spoprijeti Z vsemi tremi, šele potem so lahko uspešne. BORIVOJ REPE zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Kako rastejo otroci? 1 i Znanstveniki s pennsylvanske univerze, ki jih je vodil*-« Michaeli Lampl, so ugotovili, da trditev, da otroci »zrastej® iez noč«, ki so jo imeli doslej za nepreverjeno Ijuds^ f ■>.* JV ■■■xv.aa uVHrxvj 'V- T L J V xx v -,p • modrost, drži. Dojenček lahko v 24 urah zraste za ,, 2 centimetra. Znanstveniki trdijo, da majhen otrok IV"- "J Času 2*1 , do 63 dni ne raste, potem pa se v kratkem č„. potegne. V obdobju pred vnovično rastjo je skoraj siten, razdražljiv, nemiren in lačen. Znanstveniki soops^®", vali 31 otrok v prvih 21 mesecih življenja. Dojenčke s® meriti vsak dan. I I f t Kavica za dobro iutro I- Kava T. mmom in zastonjkarska kava Ko sem, skoraj Še otrok, prvič prišel v službo, nisem imel še niti trideset let. Delal sem v oddelku, kjer sta vladala dva zmaja. Tako se mi ni niti sa- njalo, da ljudje pijejo v službi kavo. Oba zmaja, šefica in njena zaupnica, sta hodili na kavo drugam. Edi je hodil v bife na kavo z rumom, gospod Vogelnik pa ni pil kave, ker je prebolel infarkt. Tako sem kot novorojenec nedolžen hodil v službo, ne da bi pit kavo. To je trajalo tri leta. Potem sem zamenjat službo, delal sem v oddelku, kjer je bilo poleg mene še kakšnih ducat Žensk. Tu sem končno prišel do spoznanja, da se v službi pije kava. Kasneje sem delal Še v tura tični firmi Vetrnica in nazadnje v gradbeni firmi Dah-papa. V vseh teh letih službovanja sem spoznal na kupe navadnih kavopivcev in nekaj izrednih. Že prej sem omenil sodelavca Edija, sicer dosti starejšega, vendar dobrega prijatelja. On je bil eden prvih velikih, skoraj bi rekel klasičnih kavopivcev. Imel pa je majhno osebnostno značilnost. Skupaj sva delata prvi službi J enako tudi v drugi. Ko sva prvič šla skupaj na kavo, je naročil: »Dve kavici, eno z rumom, boš tudi ti rum?« »Prav,« sem odgovoril. Potem sva naročila še enkrat, Edi seveda z rumom. Kakor sem pozneje spoznat, je Edi spil takšnih kav kar nekaj na dan. Moja druga služba je bita firma A v to vijak, lam pridno pili kavico. Tu sem spoznal simpatično dekle, Mico, ki je bila drugi veliki klasični kavopivec. Prvo kavo je spila v svoji pisarni, potem se je napotita na obhod, od pisarne do pisarne. Ko je vstopila, je pozdravila in vpraSala: » Vam je 1 ;I1 mogoče ostal kakšen Dežurna »kofetarica’’ ■ !« »kojetarictt'’ ponavadi adso'^.f JI J-rtZ/IU «■ «-«•*► 'T »Nič hudega,« »Ne.« »tvic nuaega,« i~ »Bom pa spda 'V ' ___Ju ■ imtll . opravičujem rn&rvtanti”' slom za »zoc«. VsekakoN’^ kavi, ki jo pijejo i®, tarji, o usedlini res govora. To je vedno v- ■ slom za »zoc«. J bo »zoc«.) ijP o Mici je krožita da jo vsak moški lahl^ kavo. Drugače mori»r^' oseba je na z mano na kavo?« rzu" Ji voriia pritrdilno^ kave dovolj in če je lic peljala do če je l/ niei‘ .Jrfi Mica končata v njep ^\^l je najbrž Šlo zgolj za a J Spet se bomo l ■ d X* f j-» L ■ ■ i ■ d-Jzt b J P-r/J/l . ušla vili pri slavistih, kdo pomislil, da tar« ni lepa. Lahko ht vopivec, jezikom in lepa, t^annv - ..n kar bi bilo nad <^',^1 ■irH H tani«. Jaz sam sem ■ . ■ klicu majhna riba, ^j| pa spoštujem vebkti velikane l ... 'It.Keilz resnične iFtrdfUtritr r j sodi tudi Frančišek, ' lavec v firmi Dah-pttll.j^^ti dnevi, ko sva s Frart službenem potovaaitt^ pet, šest kavic, tudi je ponavadi pričeto gliii pred očmi, vsaki naslednji bolj p 1 zavesti. a,.- Med kofeiarji pit vrane in črne dje, ki zelo radi ii^ £ I I -J-, _ jo drugi kupijo, jejo, pomijejo veda ponudijo, ovca pa naenkrat več kave, ko bi jti' in opraviti vse dtvP, sam. TakJne vrste flZ 1 t smehljajoči se Saf<^ I r ] 5 1 Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več skr. In nikar se ne zanašaj rta tisto, česar sploh ni. On: Tekanje okoli U sicer ugaja, toda tvoji domači ga imajo že precej nad glavo. Pomisli vsaj tu in tam tudi na tiste, ki te imajo radi. Partner se ti je začel oddaljevab, zato se raje malo bolj potrudi - vsaj kar se bče ljubezni. > Ona: Neko spogledovanje bo sicer uspešrH), vendar pa raje dvakrat premtsli, preden se boš odločilia za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skuprMt zabavo, vendar toš imela povsem drugačne načrte. On: Vse irrta svoje meje - tvoj problem pa je v lem, da jih ne znaš pravilno določib. Partrteika si lahko kaj hitro premisli, potem pa b bo še žal izrečenih besed. Odidi raje v naravo in o vsem skupaj pošteno razmisli. Ona: Spomnila se boš rtekdanje priložnosb irt se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj še vedm podobno razpoložen kot nekoč. Toda polrebrto bo nekaj truda, to pa je odvisno samo od tebe. On: Žilica ti ne bo dala miru, vse dokler ne boš tudi ti poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnosti na svojo idejo, njena realizacija pa bo ostala predvsem na tebi samem. STRELEC' Ona: Prijateljeva naklonjertosl se četek trajnejše zveze, v kateri bosta užival r leljica te bo povabila na prijeten klepet, kje * razjasnile mnoge skrivnosti iz preteklosti- On: Še vedno si ne boš uspel razložili O?)j\-ijs- KOZOROO VODNAR Ona: Zadnje čase poslušaš le glas rsn ku rm Aa h! tfkULldl** .Ja^ vendar pa bi ne bilo slabo, če bi razum. Sedaj je pravi Čas, da si tudi ti I, Sedaj je pravi čas, da si tudi ti i ne^lnvni ijsrw>h ki hi ti vsekakor l0 . ...^ J manjši poslovni uspeh, ki bi ti vsekakor le On: Zdravstvenim težavam se bodo finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka^^ kar precej seči v žep. in to se ti bo še dolgo PJjirf Se partner lahko kaj posumi in že bodo W ■ t i J t 3 6 J k i i J l s I ! \_/i I. Oc voui lu Qi I la LJU4 u^poi I , J--ijp' ' odločitve, ki ti je dodobra zagrenila j ... ■ : _ X. .»_x : llertfr*' / UUiVbiivo, HI u JO uiRJUUia x.ayit?« prenehaj s tuhtanjem in se posveti preostalo. Čaka te prav prijetno preseneča Ona: Prišel bo trenutek, ko se boš mot^ ^il^i ::.zš -z: vama. Nikar se ne obotavljaj, ampak s® * Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar odločili med dvema sicer enako svoji glavi, On: Če se boš precenjeval, se ti labko t* boš zamerit precej vplivnemu človeku, k ..ji . prav prefinjeno maščevati. Tudi s p*'! poravnanih ravno vseh računov, zato s0 tl Sl h 0 J I Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skup^ je potrebrro pogledali z malo bolj optimističnimi očrni, pa bodo tudi rezultati veliko botjši. Obeta so ti precej »vroča- avantura, ki le bo dodobra izčrp^. On: Povsem po sreči so boš izmazal iz zelo trepri-jetne situacije, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim dogovorom v pht»dnje izognil Je že res, da je tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počneš, ptetiravanje. ■. bo več! RIBI Ona: Ce tako želenega vabila še i | rabila Se "“"Tar«) ,* I bo tl žal. 5 2pir, ki ti 1, Toda vpraadi® .J I » stori prvi korak sama in ne _ _ . boš zapletla v manjši prepir, ki ti bO nekatere prijetne posledice On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna | s prenagli, ampak poskusi obvladati ne prenagli, ampak poskusi obvladati fle ti bo v prihodnosti še kako ' tinaočrtam kot tudi popolnoma zasabn®” F ■, I t- , » . . 1 3S ^^MSjnarca 1993 stran 31 za vsakogar nekaj ' ^8kšno razsvetljavo? Kako čistimo tla? Sir! jc neposredna f direktna^ osvetlitev n red sohe. Gnmiiasta talna ohlofra* Vzdrževanie ie Telo lahko II J'5nuba D J ] k v Zelenjava v prehrani Zelenjavo so vzgajati že v začetku človeške zgodovine. V prehrani je nenadomestljiva zaradi številnih vitaminov, mineralnih snovi, ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, organskih kislin in aromatičnih snovi, ki zelenjavi dajejo različen okus. Zelenjava je nujna v prehrani zaradi odstranjevanja škodljivih vplivov kislin, ki nastajajo v organizmu zaradi večjih količin mesa, jajc, masti, belega kruha, sira tn drugih živil, ker vsebuje bazne (alkalne) spojine natrija, kalija in kalcija ter drugih elementov. Od hranljivih snovi večje energetske vrednosti vsebuje zelenjava največ ogljikovih hidratov, manj beljakovin in neznatne količine maščob. Ogljikovi hidrati so zlasti v sladkorju, Skreftm in celulozi. Največje količine sladkorja vsebujejo dinja, lubenica in rdeča pesa (10—13 odstotkov), zatem pa korenček, koleraba, paprika, paradižnik, bučke, zelje itd. Veliko sladkorja imajo tudi grah, redkev, redkvica, oljna repica in Česen. Poleg krompirja vsebujejo večje količine škroba stročji fižol, grah in paradižnik, medtem ko je količina celuloze v sveži in tehnološko zreli zelenjavi neznatna. Največ beljakovin imajo grah, stročji fižol, Česen, špinača, krompir, beluši, repa, čebula in zelje. Hranljiva vrednost zelenjave je zmanjšana zaradi vode (80-90 odstotkov), kljub temu pa se nekatere vrste zelenjave odlikujejo z relativno visoko energetsko vrednostjo. Glede na sestavo se živila delijo na kisla in bazna. Kisla so naslednja: meso, jajca, sir, kruh (prevladuje minimalna kislost), bazna pa so mleko, zelenjava in sadje (prevladuje alkalnost). Zdrava hrana vsebuje določene količine baznih spojin, ki so potrebne za zmanjšanje učinkovitosti kislin, ki nastajajo v organizmu. Skoraj vsa zelenjava, zlasti kumare, špinača, paradižnik, koleraba, hren, korenček, zelena, solata, ohrovt in zelje, vsebuje večje količine baznih mineralnih snovi. Zelenjava ima za organizem nujne mineralne soli: fosfor, železo, kalcij idr. Cvetača, špinača, korenček, čebula, solata in zelena imajo večje kolitine kalcija, železo pa vsebujejo špinača, solata, lubenice in beluši. Večje količine fosforja pa so v grahu, kumarah. Špinači, bučkah in korenčku. Pri teni organizem laže sprejema soli iz zelenjave kot pa iz zdravil, to pa je zlasti pomembno za zdravo prehrano otrok in bolehnih. Poseben okus dajejo zelenjavi sladkor, organske kisline in aromatske snovi (eterična olja). Med organskimi kislinami so zastopane oksalna, limonina in jabolčna. Gotjušlčna olja, ki vsebujejo tudi aromatske snovi, najdemo v vseh vrstah zelenjave iz družine Cruciferae, kot so cvetača, ohrovt, zelje, repa, redkvica itd. Eterična olja pa so v čebuli in Česnu. Terpentinske aromatske snovi imajo korenček, peteršilj, zelena, koper, navadni rebri n ec itd. Poseben okus zelenjave nadraži žleze za izločanje in tako pomaga pri prebavi »težkih« sestavin hrane. Dodaten okus zelenjavi, pospešuje pa tudi tek, daje kapsaicin, ki ga najdemo v ostri papriki. Celuloza v zelenjavi pa učinkovito deluje na gibanje mišičevja v črevesju. Zelenjava ima posebno vrednost zaradi veliko vitaminov, ki so nujni za rast in razvoj organizma. Najpogosteje so to vitamini A, B. C in E. Največje pomanjkanje vitaminov se opazi v drugi polovici zime in zgodnji pomladi. Prehrambena vrednost zelenjave je odvisna tudi od načina porabe oziroma priprave, Največjo ima sveža zelenjava, saj se s kuhanjem vrednost hranljivih sestavin zmanjša, V glavnem se uporabljajo sveže solate: endivija, cikorija, redkvica, mlada čebula, drobnjak itd. Sveže in predelane uživamo paradižnik, kumare, dinje, lubenice, papriko itd., predelane pa kolerabo, repo, bučke, peso, grah, bob, stroi^i fižol, beluše idr. Da bi se hranljive sestavine čimbolj ohranile, je treba pri pripravi jedi upoštevati: 1. Očiščene in narezane zelenjave pred kuhanjem ne namakajte v vodi. 2, Vode, v kateri ste kuhali zelenjavo, ne zavrzite, ker se na ta način izgubi visok odstotek mineralnih soli, ampak jo kaže porabiti za pripravo jedi, 3. Zelenjavo kaže po možnosti kuhati v pari ali v čim manjši količini vode, ker se tako najbolj očuva njena prehrambena vrednost. Jc neposredna (direktna) osvetlitev predsobe. IšlhL * VMU« vrvtii««/ V3VVIII«||.,V picuauuc. ■" skozi steH skozi stekla na vrarih, skozi steklena vrata otnetna Predelnih zidov drugih stanovanjskih prostorov, srn takšna, da prehod med i® svetilka 2 ulice v hišo ni preoster. Najbolje je, da Naravna"^** ali ob njem na obeh straneh. ®>bna dn» vsakega prostora mora biti približno po- “ unevni svetlobi nn^inn -Zi. 9i: Naravna Gumijasta talna obloga: Vzdrževanje je zelo lahko, PovrSje te predelnih zidov drugih stanovanjskih prostorov. barvesvetlobo sestavljajo vse spek-Ko ni H kotu prodirajo v notranjščino skozi ■'tilab^ T svetlobe, moramo uporabljati umetne vire '' električna energija. Električna razsvet- '■itev popolnoma ustrezati željam in potrebam stano- ■^'Oro tn Draviinn .t..-----------------.i;_______ } ."^ftezati tak^ pravilno urejena stanovanjska razsvetljava * I ^'B.lsil^n.t barvi, moči in po načinu uporabe raznim i I ti' ■tf ■tf ti k' s n ji ■j at i* Pl mora Anti, idcIce te in po načinu uporabe raznim potre- ^kljene i slepiti. Dobra vidljivost in pravilno ■ C>andan ' ''•J - zlasti ko delamo pri luči pozno ‘^'^nte sj ^^S^^^zinah ponujajo najrazličnejše svetilke, prostor fe k najbolj ustrezajo. Eno od pravil je, da je mora biti osvetliti z eno glavno, osrednjo lučjo. Glavna najmočnejša. ^4 -f »•J ii I V ,i H' i.' ž ! I I I Glasbene lestvice <11 6 k J KNOW - Del Amiiri ^TlJttrLj.^l^kE- Fischer 7 lAV “'^'PisdlerZ “ Rod Sicwar( lil 11 1WT«NITE-R.E.M. Zabavne glasbe L As, ----- -----------------* .AImAsGodecia LCEKRAJE-Sokoli S jplit 'iNtn, Godec in Davor PeiraS - Ib,' Kreslin z hando - Kcgina GLASBE —L.. J. . —J ir^'LEM Mira Klinca ^vis. Roberta Zupana N, i"' f**" snovi je brez por, zato se tudi nikjer ne nabira prah ati nesnaga. Pomivamo z mlačno vodo (z dodatkom detergenta) in nato zloS-Čimo S parketnim loščilom. Tla iz plastičnih snovi: so zelo priporočljiva, ker jih je mogoče hitro in zlahka vzdrževati. Pomivamo jih z mlačno vodo, splakujemo pa s čisto vodo. Cementni tlak, teraco in keramične ploščice je zelo lahko vzdrževati. Lahko jih brišete z vlažnimi krpami ali gobami ter pomivate z mrzlo vodo. Občasno je takšna tla dobro pomili z mlačno vodo, v kateri smo raztopili detergent. Loščenje ni priporočljivo, ker na takšnem tlaku zelo drsi. 6. NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno geslo je; OD BUJTE REPE DO GIBANICE Nagrade prejmejo: L Stefan Perkič, Gradišče 21. 69251 Tišina 2. Janko Idič, Mladinska 26, Bakovci, 69000 Murska Sobota 3, Marjeta Fujs, Pečarovci 112, 69202 Mačkovci Knjigo OD BUJTE REPE DO GIBANICE boste pre- jeli po pošti. ČESTITAMO! Kuhajte z nami Jetra s prekajeno slanino Živalska jetra so zgrajena iz krhkih in kratkih vlaken ter so razmeroma močno prekrvavljena. Zaradi tega je potreben drugačen način priprave, Razlika med pripravo jeter in drugih mesnin je v tem, da moramo jetra pripravljati na zelo vroči maščobo in da smo med pripravo poleg, ker se sicer rade izsušijo. Jetra solimo, ko so gotova, in jih takoj ponudimo. Čas priprave je kratek. Za današnji način priprave potrebujemo: 4 večje rezine prekajene slanine, 4 zrezke telečjih ali svinjskih jeter, 4 debelejše rezine olupljenih jabolk. Prekajeno slanino opečemo v razgreti ponvi na obeh straneh, da svetlo potjavi in odda nekaj maščobe. Pečeno slanino potegnemo k robu ponve. Iz očiščenih in olupljenih jabolk odrežemo 4 debelejše rezine, peSČiSCe izrežemo in jabolčna kolesca pri robu ponve na maščobi z obeh strani rdeče zapečemo. Medtem odrežemo 4 ne predebele jetrne zrezke in jih v sredini ponve naglo zapečemo, nato z lopatico obrnemo in spečemo do konca. Na jetra naložimo spečeno slanino, na slanino položimo kolesca jabolk in takoj ponudimo. Zraven damo gorčico in krompirjev pire. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94.6 MHz {dopoldne tudi SV 648 KHz /M4y M«« U* Pctclt - 5.40 - Prebujajte sc i nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemSčini in madžarSCini -7,45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.!0 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9 30 N5TSNMV - 10.00 Poročila - 10,30 Kabaret - 11,15 Od petka do petka - 12,00 Poročila BBC - 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.00 Akt^lno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - t6.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.430 Pororila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Subofn - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druj^ jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčtni, nemSčini in madžarščini - 7.40 Trireca ?-99 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali uglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10 (X) Poročila - 10.40 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinaistih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Aktualno-15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 1740 An^eS^na - P.M Mah oglasi - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami m pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija . Nedcdja - 8 00 Začenjamo nov dan... - 8.10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8.45 To hi morali biti kabaret - 9.10 Misel m to - 9^M Srečanje na Murskem-valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.(» Poročila - 2.^ Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minute kmetoval« - I3.M . . .. , b' □‘.a.....! i-___L,»i _ 1Oln PztrnAila RRr — <4 (VI 7.40 Tržnica - R.OO 18,30 Poročila BBC - 19.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi -Vključujemo Radio Slovenija _____. . , _ „ Punedetlek - 5,40 Prebujajte se z nami -7.00 Druga lut^nja krotitka - 7^30 Informacije v ^uve-i^ni, nen^im in ma^at^m - 7^5 Poroteko zvočno pismo lUdiC v ...................„-rt k* 1- 1 * /L ic -8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8,30 Mah oglasi - 9,15 Lropa’v enem tednu - 16.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo - 12 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinaistih - 13,30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15,30 Dogodki .n odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Potočila - 17.00 Bdo J« «koč - 17,30 Spon - 18,00 S krančakon, cekion, pa z maielof - lestvica narodno- -17,30 Šport - 18,30 Potočila BBC - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija zabavne glasbe - 18.30 Potočila BBC - ivjAi vKijucujemo .sduiu auivoi,^ Torek - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga juiranja kronika - 7.30 Infurmaciiev slovenščini, nemščini in rnadža^ 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV -8.30 Kost/gost dneva - 9.15 v,a »»rta™ 1J*L IZ —a^tr 11 IC kifni« GuXne nov IN OTOK VALEIFTIH PRPAONK ESEROV -'^B.OO Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 i^tualno 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema Himildnevi - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepS-e želje s Čestitkami m Zdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.«« Vl^nfnjemo Radio Slovenija ^nu - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga juiranja kronika - 7.30 E ■■'N'. MkBZ4(rt ? s v .'s?* 'BEZNI-Ans, Mak JEZERO V ■hb **hskst vpA mit "M BVilov Murski rd, ta glasbene Icstvkcu Informacije v slovenSčitti. nemSčini in madžarščini — 7.45 Zagrebško zvočno 5'i* ‘^ji ‘^.12 '^rtho: J ' 'hii, oasiov nismo - 8 00 Poročila - 8.1« Dopoldne na MV - 8.3« Mah o^asi - 9.15 iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni uti^ - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvanamo i utn;«'‘>stp - 3.W Djines do trinaistih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Doc^krin^mevi - 16.25 Obve^la - 16.30 Poročila - 17.00 PosluSamo vas - ?7yo MalHrS^i ' '«•<» Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 VkliuCuiemD Radio Sbvemja „„ _ .............. ČETRTtK - 40 Prebujajte se i na mi — 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Informacije v'slovenSčini. nemSčiriHn madžar^ni - 735 S^tu^metijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8. W ^poldne na M V - 8 30 Kost/^ dneva - 9 15 Sedem veličastnili - 10 00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mah oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z urnetnoajo -13.00 Danes do trinajstih -^13 30 Popoldne tia MV --14.00J^tualno, - 15,30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvesti la - 16 M Poročila - 17 (» Tema KANADSKI POKRAJINI ONTARIO NAVDUŠENOST. GOREČNOST NORVEŠKA REKA ZMKAVr -J 17 30 To sem jaz - 18.00 Najlq>Se zelje s čestitkami in popoldiieva - . pozdravi - 18,30 Poročilo BBC ČEŠKI PISAIELI (ALOISI EDVARD KOCBEK TEŽA EMBALAŽE REŠIT^ PKl^h^ KRIŽANKE,,,- Vodpraviio: niBvrsk, Anerikit,. a«""’ ''‘N, Ribn, Itaka. R. š/talmi, th«; TAM, vendeta, Olessen. stran 32 vestnik, 25. marcaj^ Jnrz I I 1 ^1 i' gradbena priloga HODL LANDTECHNIKces m.b.H. A-8483 Deutsch Goritz S pitz 10 Tel. 03474/271 Stati on Mureck KicNierir Sfri B 68 'Jetvmdol £ 66 i Bid Gltviffihtcg I a j ijj L ■ I . 1.1 -BBBilj SGP POMGRAD d. o. o. PRODAJA NOVIH LOKALOV 1* /c DeiMith-Gontj Bad \---------i-jzur II Vuv GOSdM B 69 Hatanrlti \ l| i I Domači sejem vsega, kar kmetje potrebujejo Razstava novih in rabljenih strojev od petka, 19. marca, do nedelje, 28. marca, v firmi v Spitzu pri Deutsch Goritzu. , Lehner - betonski silosi za zrnje, prevlečeni s poliestrom, greznice za gnojnico Mus Majt - drobilniki za zrnje, polžni transporterji za zrnje, I ušči iniki za koruzo, freze za silažo od 1,5 m do 8 m 0, mešalniki Mus Ley - drobilniki za žito, kompletne naprave za mletje in mešanje, kašče in silosi za žito, računalniško vodene naprave za doziranje Schauer-stojišča za govedo in svinje, naprave za odstranjevanje gnoja, računalniško vodene naprave Knoche - predsetveniki od 2,2 m do 8,4 m širine Knoche - kultivatorji, enovaljni ali dvovaljni rahljalniki zemlje Eberhardt - dvolemežni obračalni plugi s hidravličnim obračanjem Eberhardt - vrtavkaste brane z drobilnikom zemlje z nazobčanim ali paličastim valjem Rex Malin - štiriredni okopalniki za koruzo z napravo za dognojevanje in sekljainikom plevela ali brez njiju Husguarna - motorne žage, nahrbtne motorne kosilnice z vsem priborom Claas, štiriredni obiralnik koruze s frezo za koruzinje. Kombajn Massey Eerguson, tip 520, 100 KS, s kabino, širina kose 3 m, s štirirednim obiralnikom koruze. Kombajn Epple Mobil, tip 940, 75 KS, širina kose 3 m, s trirednitn obiralnikom koruze. Ugodna razprodaja razstavljenih strojev in demonstracijskih naprav ter več kot 200 v delavnici preskušenih rabljenih strojev, npr. nakladalnikov, motornih kosilnic, trosilnikov gnoja, plugov, traktorjev itn. IN STANOVANJ V RADENCIH: i [ Obiščite nas, strokovno vam bomo svetovali! ] - zbiramo interesente za gradnjo lokalov (gostinstvo, trgovina, mirna obrt, pisarne) in stanovanj (garsonjere, eno- dvo- in trisobna stanovanja) v središču Radencev. Začetek gradnje aprila 1993. INFORMACIJE: SGP POMGRAD - VISOKOGRADNJE KOMERCIALNA SLUŽBA Tel.: 32 740, 21 685 Telefaks: 32244 "-p- aw>g°-^ /S J BaM IBS ID D ■« I Od 19. do 28. marca, 1993: domači sejem pri firmi Kmetijska tehnika Hodi v Spitzu Specialist za kmetijske stroje Hodi v Spitzu pri Deutsch Go-ritzu predstavlja na domačem sejmu od 19. do 28. marca celoten program kmetijskih strojev. E3E3E3HE3E] D.O.O. rslOVA GORICA Pletilstvo in Šiviljstvo - elektronika ~ svetovanje - prodaja I Pri firmi v Spitzu si lahko ogledate motorne kosilnice, prekucnike, trosilnike gnoja, predsetve-nike, meSalnike, freze, okopal-nike za koruzo, druge kmetijske stroje in naprave ter rabljene' stroje, ki 50 jih preskusili v delavnici. Ponujajo tudi obračalne pluge in krožne brane Eberhardt z odličnimi lastnostmi, obračalne pluge Eberhardt s serijskimi avtomatskimi regulatorji vlečne točke, tremi širinami, kolu tast im črtalom, in predlušČilnike (nastavljive po višini in strani) ter zelo učinkovite obračalne cilindre Duomat s 138-letni mi izkušnjami v kmetijstvu. Vnavkste brane Eberhardt so zelo učinkovite naprave za povečanje pridelka z nazobčanim ali paliča-stim valjem in delovno širino od 1,5m do 6m, zelo stabilne in z dolgo življenjsko dobo zaradi posebnega mikrolegiranega jekla. Kultivatorje in predsetve-nike Knoche prodajajo v delovni širini od J ,6m do 8,4 m. Vse naprave so izdelane za najve^e CASE.POCLAIN gradbeni stroji HIAB dvigala KATO avtodvigala ČASE traktorji CLARK,TCM viličarji komunalni stroji kmetijski stroji hlevski aparati opiema za delavnice rezervni deli Obiščite nas na sejmu GRADBENIŠTVA v Gornji Radgoni od 29.marca do 2.apr1la. Pokličite nas v Novo Gorico na telefon/fax: 065/ 25 156, 23 632 alt 23 440. .obremenitve in učinkovitost, imajo pa petletno garancijo. POSEBEN POPUST - GRADBENI SEJE^^ Dobropis 100,- ATS pri nakupu za več kot 1006.- ATS. Veljavnost: od 29. 3. do 2. 4, 1993. Odprto od S. do 18. ure. Šivalni in pletilni stroji BROTHER Dobavni i*ok I tuden, predplačilo najmanj 20%. Prcjiea za kvačkanje, super kakovost, 42.- .4TS, 10 kosov, 378,- .4TS- NISMO NA GRADBENEM SEJMU! Sukanci - volna - blago za ročna dela J: Hermann S. RAUSCHER, Hauptplatz 2,1. Stock, tel. 0347059,8490 Bad Radke^^ PROIZVODNI PROGRAM TELEFON: 85'^^" V prodajni program so uvrstili tudi novo serijo slamoreznic in naprav za nasilij. Program dopolnjujejo motorne kosilnice in nahrbtne kosilnice znamke Hus-quama. Paleta kosilnic Husqu-arna seže od 2,2 do 7 KS s popolnoma avtomatsko verižno zavoro in mazanjem verige ter dolžino rezila od 38 do 70cm. Imajo tudi veliko ponudbo motornih žag in frez. Freze ponujajo z delovno širino od 30 do 70em. Zaradi zelo znižanih cen, zanesljivega servisi ranja, svetovanja stran- kam in takojšnje dobave se firma Kmetijska tehnika Hodi veseli mnogih zadovoljnih in zvestih strank. GIP VEGRAD, p.o. Prešernova 9 a 63320 Velenje SEKTOR DOM 101 OBRTNIKI - PODJETNIKI UGODNA PRODAJA Ponujamo vam program lahke montažne betonske konstrukcije Velak za izdelavo delavnic, pisarn tn podobnih objektov (razpon konstrukcije od lOm do 16m, svetla višina prostorov do 5 m) HITRA IZDELAVA IN MONTAŽA! CENA ZELO UGODNA - že Od 50 DEM/m^! Informacije po tel.; 063/853932, 063/856645, telefax 063/853881 imofiT DRAl/OGRAD PTT in električni drogovi, vrtne ograje, okroglice, polokroglice, bruna, polbruna, sedežne garniture, klopi za parke, cvetlična korita, ležalniki, kompost-niki, podnice, tlakovci, igrala za igrišča in parke, vrtne hišice, oglasne deske, trimske steze... 85-086 j komerciala ’ 85-307 ,.3; DIREKTOR; .- tehnične .. SLUŽBE; 85-2«j, TELEFAK: 85-498 ' VL i t, A 3 ygg^^25. marca 1993 stran 33 I I gradbena priloga > I I 1^: yi Ji I ( z i« ] i Spoštovani kupci! aprila. (IcSnS mednarodni sejem ^"P^ENIŠTVA in gradbene opreme £marca do 2. v prooram bomo razstavljali sanitarna kabina variš raztezna posoda c VARFLEK O PC Maribor, d.o.o. trgovina MURSKA SOBOTA Markišavska 9 Telefon: 21 396, 32402, 32403 ir a»«5aus* prostorov lahko «> LGM 3 ZDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA NAKUPE PRI NAS! UGODNA PONUDBA - IZOLACIJSKI MATERIALI (lervol, izotekt, izotem) - ARMATURNE MREŽE - PARKET CEVNI RADIATORJI MONCER - SANITARNA KERAMIKA - LEPILA ZA KERAMIKO Rsdistorje MONCER odlikuje 'sorazmerno visoka zmogljivost ogrevanja, no zavzamejo dosti prostora. Na voljo so v 4 osnovnih barvah (beU, modri, rde«l, rumenIJ, po želji kupca tudi v drugih barvnih niansah. I« PRDIZVOOHJA SANITAftNlH CEUC - SIPOREKS - IZRAVNALNA MASA LINEA LENDAVA eSZSPLaiHteva d.o.o. pm)ia>;o o - RAZSTAVLJAMO KLINKER v v KERAMIČNE PLOSCICE V - KERAMIČNE v v PLOSCICE IN SANITARNO KERAMIKO - OPEČNE IZDELKE - KLINKER FASADNO OPEKO sa JELOVICA Šk.Loka, Kidričeva 58, tel.064/631-241, fax/632-261 Ii u il f * 9 i > ! PRENOVO STAVBNEGA POHIŠTVA IN ENAKE PftODAJNE POGOJE VAM ZAGOTAVLJAMO V SODELOVANJU S POSLOVNIMI PARTNEBJI PRODAJNI PROGRAM termopan in vezana okna ter balkonska vrata, pol-kna, rolete, žaluzije in vhodna vrata z montažo na objektu ter notranja vrata in strešna okna PRODAJNA MESTA LOGATEC, Prodajni salon KOPER. Trček Viktor PIVKA. Sedmak SEŽANA. Preskrba IZOLA, Javor NOVA GORICA, ABC GORIŠKA BRDA-ŠMARTNO, Magic home CELJE. Hoby-tes Slovenijales, Zidanškova MARIBOR. Dorbi SP, DUPLEK. Kemdi VIPAVA »LESDOM« (061 741 711) 06641790, 061 768073 067 51 049 067 31 751 066 61 460 06525012 065 45134 06332144 06325017 062 510901 062 681 320 06565459 Sejemski popusti! 0 1 e I I I I I J ZA BOLJŠO STREKJ NAD GLAV^ 0RHT8. OKIMHENilliN HNB 6ARNMRE IK 0R0llKNfiPR@6RH(li S".: ZaBaVBNO Pfi8ŠTW0 'J ■S Ti Id v«)Ja 2a pogotfbii in »fnii on v»eh (taiih L«LURSXA inkafjev325, tel.: 11 f j Industrija montažnih objektov Prijati jeva 12, £8210 Trebnje, Sli’'* Tel.; 068/44-321, faz; 068/44-5^^ o trimo t. I 1 fO »•'S' ^tnik, 25, marca 1993 stran 35 S” gradbena priloga ; b. S !<■ ■ KOVINOTEHNA - GRADBENI MATERIAL sUČno kmetijsko in trgovsko podjetje Pr> "-(ta**"*® na sejmu gradbeništva Gornja Radgona od 29, 3, do 2. 4, 1993, HALA B - RAZSTAVNI PROSTOR 212 i J 1 F k* I "Ogata ponudba vsega gradbenega materiala po izredno ugodnih cenah. Katere, žene, Skrene čestitke ob ^^TERINSKEM PRAZNIKE! O O Slovenski kriianski demokrati Murska Sobota I OBIŠČITE NAS! DP Mura Tovarna moških oblačil Murska sobota išče za delo v svoji proizvodni enoti v Lendavi več S s«™” «82^ naprave Objavi LJUTOMERU VFC e DELOVNA MESTA P^i KV stavbnih kleparjev hTr'- •'V m: PV.. ... ^Več hzc stavbni klepnr z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. nedoločen čas s polnim delovnim ''a objavljenih pogojev pošljite v 8 dneh po 'f’^a'^iio ur PAJNHART, Splošno kleparstvo, vodot- mstaiarii;' rAJNHART, Splošno kleparstvo, vodor air?;’Jj''”’^'ske naprave, 69242 KRIŽEVCI PRI LJU-.,7 ogiEBne od TS. do 16. um po telet., Št. vil 87 ?aa ' šivilj Zaželena je končana poklicna šola za konfekci-oniranje oz. kakovostno znanje šivanja. Kandidati bodo opravljali preskus izurjenosti v šivanju. Prijave sprejema kadrovska služba Mure do 2. aprila 1993. zunanja trgovina, Mariborska?, Celje Telefon: 063 441 245, int.176,411256 Ugodna prodaja PIANINOV: BELARUS 125.000,00 SIT I i II VABIMO VAS NA 7. MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA V GORNJO RADGONO OD 29. 3. DO 2. 4. ’93 I ^RVjČJAN^EMTRŽIŠČU: ""'"eralno " VITAMINSKE MEŠANICE, PRILAGOJENE NAČINU PREHRANE za krave molznice reja seno. '••ienih Kr^min traKna sHaia in trava •'fave in h,«. in breje telice siieia, $eno in 4 5 6 ^^runa koruza dodatek doma piipravtienemu močnemu krmilu iz koruze za poletni ias dodatek doma pripravljenemu krmilu iz pesnih rezance* za poletni čas dodatek doma pripravljenemu popolnemu močnemu krmilu za mleko za pražiče nAVIMIN 2 oOTovni obfok litno zrnje •optimalno izkoriščanje doma pridelane krme •večja proizvodnja _ »boljše zdravstveno stanje nŽECJA GOSPODARHOSTREJE Ink ljuMjana veterina cena je brez prometnega davka Garancija 1 leto. Možnost plačila na 4 obroke ali 5 % popust ob gotovinskem plačilu. Prepričajte se, da smo! lIpc if MATERINSKI A PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! AKCIJSKA PROnAJA IZDBUCOV I SAMsmrG ' - TV APARATI ; že Od 35,637,00 SIT ! - VIDEOREKORDERJI Že od 36,963,00 SIT - GLASBENI STOLPI že od 46,440,50 SET — možnost ptadUa na S čeke ali po sistemu llzlng. V Commerce, d. o. o., Murska Sobota. Slomškova 36, 69000 Murska Sobota TeleforVtelefafcs; (069) 31-170 , iploTOi Č8S: od 7.30 do 15. ure. i't t T ' 'I - i f .1 VSEM, KI SE BOSTE ODLOČILI ZA NAKUP NAŠIH IZDELKOV, DAJEMO 15-ODSTOTNI SEJEMSKI POPUST. PRIČAKUJEMO VAS V HALI A ^SALONIT ANHOVO OPEKARNA LENDAVA, d.o.o, DOLGA VAS 42 Objavlja prosta dela delovnega mesta pravno splošno kadrovskih opravil za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pogoji: VII, ali VI. stopnja pravne smeri s tremi oz. petimi leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Kandidati naj pošljejo prošnje in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Opekarna Lendava, d.o.o. Dolga vas 42 69220 Lendava. ■ -zf JL ® jsnnsiituin 'DODATEK H KRMI za preprečevanje drisk pri pujskih, prašičih, teletih, govedu, perutnini, kuncih irt drugih domačih živalih JI j * V * . I prašek je povsem naraven izvleček pridobljen iz zdravega kostanjevega lesa. Izdelan je rra podlagi stoletnih izkušenj pri uporabi tanina v živinoreji. nima karence ■ meso in mieko živali je za ljudi primerno brez omeji Ive. pOi do zdrave hrane 8eWMCA3i™ 8£«HICA SLOVEMUA teteton: OGOe I 02 500, OZ 646 teletai; 0608 / 82 616 ■. t l ■ K ■ ■■ S k I stran 36 vestnik, 25. marcaj^ vestnik /7\elel'za razpisno komisijo- na naslov: ZADRUŽNA HRANILNO-KREDITNA PAN-AGRA Murska Sobota, Plese 1, objavlja razpis za - VODJO RAČUNOVODSTVA Pogoji: - visoka ali višja šola ustrezne smeri - najmanj tri leta delovnih izkušenj pri ustreznih delih - rok prijave 8 dni od objave - možnost zaposlitve takoj Vsi interesenti pošljite prijave na gornji naslov. MURSKA SOBOTA CIrif-Metodova ul. 50 Tel.: 32501 Akcijska prodaja Modeksovih izdelkov: SLUŽBA LJUTOMER-KRI- ŽEVCl, Glavni trg 3a, Ljutomer, v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu 2HKS, upravnega odbora Mandat za navedena dela in naloge traja 4 leta. KOVINOPLASTIKA" ~ Pavlinjek ing.Stefan, Ing Irena MURSKA SOBOTA, TEMI.INOVA4, TELEFON: 069/32-174, 21-903 Cenjene stranke obveščamo, da režemo pleksi stekla za traktorske kabine. Po po* trebi jih tudi vstavimo. Prvi požirek naredimo z zaprtimi očmi, drugega s priprtimi, tretjega pa s široko nasmejanimi očmi • V • dekliški kompleti in fantovske obleke, primerne za birmo • ženska krila • minikrila • bermude MURSKA SOBOTA Stomškova 55. tel,: 32502 • moške in žensk® usnjene jop« • bombažne tnaP • pulover)' I" drugi tekstilni izdelki proizvoonja.trgovina, VELEPRODAJNO SKLADIŠČE. UPRAVA MURSKA SOBOTA. Lendavska 290 (bivša Platana), teh: 32500 Odprto Ob delavnikih od 7. ao IG 30 ure Priporočamo nakup izdelkov iz naše proizvodnje: • mehčalec BI MOLAN • šampon za lasa BI MAV »tekočina za pomivanje posode BIMAT ter peneča se kopel SIMOSAN □ 'I n R S;- I Nič lažjega!? p M F s. •• p L t tl. t, E. K,- PIVOVARNA LAŠKO I H* H® S A ‘J «ii I