Celje - skladišče D-Per 539/1970 1119700444,4 COBISS Q K Številka 4 Lete VI. sept. 1970 GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV - TRBOVLJE re i b b i ■ v. n n n Polemične razprave o problemih premogovništva trajajo v Sloveniji že dalje časa. V bistvu gre pri tem za uveljavitev mesta premogovništva v slovenskem gospodarstvu in energetiki. Modernizacija slovenske industrije je v perspektivi osnovana v glavnem na drugih virih energije (plin, nafta), ki pomenijo v tehnološkem procesu posameznih panog industrije prav gotovo napredek in v nekaterih primerih tudi nujnost uvedbe, ki je pogojena s storilnostjo in kvaliteto izdelkov proizvodnje. V mnogih primerih pa gre pri opuščanju uporabe premoga za uporabo dražjega vira energije izključno za ogrevanje ali proizvodnjo pare. Takšna usmeritev seveda ni osnovana na zakonih ekonomike, temveč na osnovi zelo nizkega procenta stroškov za energijo v lastni ceni proizvoda, pri čemer tudi podražitev v takšni postavki ne pomeni kakršnokoli zmanjšanje akumula-tivnosti proizvodnje. V široki potrošnji so premogovniki, proizvajalci gospodinjske opreme in trgovina precej opravili z uvajanjem trajnožarnih peči. Dejstvo je, da je strošek za kurjenje s premogom v trajnožarni peči bistveno nižji od uporabe oljne peči. Obe peči imata približno enak izkoristek toplote, vendar je cena za kalorijo v premogu bistveno nižja od cene za kalorijo v kurilnem olju. Res je sicer, da je pri trajnožarni peči treba odstranjevati pepel in peč čistiti, kar pa še vedno ne predstavlja pomembnejše pomanjkljivosti proti bistveno večji ceni kurilnega olja. Zato se uporaba trajnožarnih peči še vedno zelo širi in verjetno bo možno z njimi obdržati široko potrošnjo navezano na u-porabo premoga. Možno pa je računati celo na povečanje uporabe premoga v tej vrsti potrošnje. Tretja in po količini največja u-poraba je v proizvodnji električne energije in deloma v proizvodnji tople vode za ogrevanje. V Sloveniji bo za te namene v letu 1972 uporabljeno cca 58%, dočim sedaj uporabijo cca 40% celotne proizvodnje premoga. Tudi tu zaznamujemo v zadnjem času različne dileme v na-dalnji usmeritvi porabe premoga za proizvodnjo električne energije. Vsi smo priča polemikam v dnevnem časopisju v zvezi z usmeritvijo v gradnjo nuklearne elektrarne oziroma dileme, kako nadoknaditi primanjkljaj med porabo in proizvodnjo električne energije, ki bo nastal v letu 1974 oziroma 1975. Pri reševanju tega vprašanja prihaja v poštev izgradnja termoelektrarn in hidroelektrarn, oziroma možnost u-voza električne energije iz drugih republik, nikakor pa ne izgradnja nuklearne elektrarne. Z ozirom na potrebni čas izgradnje in uvajanje proizvodnje ta ne more nadoknaditi že omenjenega primanjkljaja, v letih 1974 oziroma 1975. Seveda pa nastaja vprašanje ali je pod sedanjimi pogoji, cena za kcal, takšen plasman premoga za premogovnike v nadaljnjem obdobju sploh še zanimiv in ekonomsko upravičen. Iz teh odnosov sledijo na eni strani prizadevanja premogovnikov, da bi ohranili svoje pozicije v vseh treh področjih plasmana, na drugi strani pa prizadevanja proizvajalcev ostalih virov energije (plin, nafta), da razširijo uporabo teh virov energije. Pri tem je seveda jasno, da bo udeležba premoga kot vira energije v procentualnem odnosu vedno manjša, toda istočasno ob vedno večji porabi vseh vrst energetskih virov. Zato je tudi predvideno v perspektivnem razvoju proizvodnje premoga, da naj bi ta o-stala na približno enaki višini kot danes. Torej načeloma ni zadržkov za nadaljnjo proizvodnjo, pa tudi za programiranje nadaljnjega razvoja proizvodnje premoga. Vendar ob vsem tem ugotavljamo, da se sistemsko vendarle ne rešujejo problemi premogovništva na ustrezen in učinkovit način. Res je sicer, da obstajajo problemi v različnih panogah slovenske industrije. Toda v tej panogi industrije je udeležba živega dela izredno visoka. Že v preteklosti je negotovost perspektive in sedanje zaostajanje v modernizaciji tehnologije proizvodnega procesa pripomoglo, da kljub pomembnemu dvigovanju storilnosti pri de- Podpredsednik republiške skupščine SRS tov. Marjan Orožen je spregovoril na proslavi dneva rudarjev, dne 2. 7. 1970 v Hrastniku Foto: Milan Cerinšek lu nastopa zaostajanje v osebnih dohodkih zaposlenih, odliv delovne sile in vprašanje možnosti nadomestitve strojev v procesu proizvodnje, kar je po drugi strani povezano s finančnimi sredstvi, ki jih premogovniki sami nimajo zadosti. Nemogoče je tudi pričakovati, da bi bila ta panoga industrije ob svoji zelo nizki akumulativnosti sposobna prenesti boj, ki ga narekujejo tržne zakonitosti. V prvi vrsti je torej v našem gospodarskem sistemu potrebno reči, za kakšno ceno smo pripravljeni še kupovati premog kot vir energije. To je v sedanjem položaju ne- nehnega naraščanja tako proizvodnih kot življenjskih stroškov nujno potrebno, če hočemo ohraniti takšne razmere v proizvodnji premoga, ki naj zagotovijo razvoj. Brez planiranja razvoja je namreč vsako podjetje obsojeno na stagnacijo oziroma propad. V gospodarskem sistemu je nujno potrebno zagotoviti sredstva za nadaljnji razvoj modernizacije proizvodnje premoga, če hočemo ugotoviti, da brez proizvodnje premoga slovensko gospodarstvo ne bo moglo obstojati. Istočasno je potrebno tudi v samem sistemu zagotoviti zakonske ukrepe, ki naj tej panogi industrije dajejo možnost določenih naj večjih ugodnosti, pri čemer bi morali upoštevati prakso nekaterih drugih zelo razvitih držav. Na noben način ni za premogovništvo s slabim finančnim potencialom sprejemljiva popolna liberalizacija v okviru tržnega gospodarstva, če niso pri tem rešena določena gospodarska vprašanja, katera smo zgoraj navedli. Res je sicer, da mnoge stvari že vsa leta ponavljamo, vendar pa je tudi res, da stanje v slovenskem premogovništvu še nikoli ni bilo tako kritično kot je danes. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. IZVLEČEK IZ POSLOVNEGA POROČILA ZA PRVO POLLETJE 1970 Značilno za I. polletje je to, da se je fluktuaoija zaposlenih v primerjavi z lanskim letom precej povečala. Na novo je bilo sprejetih 304, podjetje pa je zapustilo 365 delavcev tako, da je skupno število vseh zaposlenih nižje za 61 oseb (začetkom leta 4723, koncem junija 4662). Znižanje zaposlenih beležimo predvsem v osnovni dejavnosti: _______1, 1, 1970 30. 6. 1970 razlika jama 2.570 2.459 —111 zunaj 1.510 1.502 — 8 skupaj 4.080 3.961 —119 V drugih djavnostih, predvsem pri obratu za specialna rudarska dela, se je stalež zaposlenih povečal od 643 na 701, torej za 58 oseb. To znižanje in veliko število iz-ostalih (povprečno 17.9 %, lani 16.4 %) je negativno vplivalo na izpolnjevanje proizvodnih in finančnih načrtov. Podjetje kot celota proizvodnega načrta za I. polletje ni doseglo: Lastna cena za enoto proizvoda znaša 79,44 din/ton in je za 5,79 din višja od one v I. polletju 1969. Na drugi strani pa je povprečna prodajna cena višja za 5,81 ton tako, da smo povišane proizvodne stroške na vseh treh rudnikih izenačili z višjo prodajno ceno. Rudnika Hrastnik in Trbovlje sta proizvodne stroške krila iz izkupička za prodan premog, dočim izkazuje rudnik Zagorje višjo lastno ceno od prodajne; primerjava v din'ton: rudnik prodajna lastna razlika cena cena rudnik planirano Hrastnik — ton 321.000 Trbovlje — ton 292.000 Zagorje — ton 284.000 R š C — ton 22.000 Skupaj — ton 919.000 V primerjavi s proizvodnjo premoga v I. polletju 1969 pa je letošnja proizvodnja nižja za več kot 40.000 ton. Res pa je tudi, da je na nižjo proizvodnjo vplivala uvedba 42-urnega delovnega tedna v začetku aprila, saj se je število delovnih dni znižalo na 145 (lani v I. polletju 152 2/3 na rudnikih Hrastnik in Trbovlje oziroma 156 1/3 na rudniku Zagorje). Nižje doseganje proizvodnje je povzročilo tudi to, da ne moremo dobavljati našim odjemalcem pogodbenih količin premoga in izkazujemo v tem pogledu precejšnje zaostanke. Velja omeniti, da vlada v tem letu na tržišču premoga veliko pomanjkanje, tako da bo tudi pri rednem doseganju proizvodnih načrtov težko zadostiti vsem potrebam in željam kupcev. Uspeh pa beležimo pri produktivnosti dela, saj so vse storitve na doseženo razlika 332.340 + 11.340 306.550 + 14.550 253.310 — 30.690 18.900 — 3.100 911.100 — 7.900 vseh rudnikih višje, kar je razvidno iz naslednje primerjave: ton/delavnik indeks ______ 1969_____________1970______ jamska 2,93 3,20 111,3 obratna 2,42 2,73 112,8 rudniška 2,04 2,29 112,3 Rudniki so znižali tudi porabo specifičnih vrst materiala, razen e-lektrične energije, ki je nekoliko višja: 1969 1970 indeks jamski les m3/10001 14 10 71,4 krajniki m/t 0,92 0,73 79,3 razstrel. gr/t 166 160 96,4 električni tok kWh/t 22,56 23,27 103,1 Precej težav smo imeli z nabavo jamskega lesa. Posebno kritično je bilo v zimskih mesecih. Isto velja za preskrbo s proizvodi črne metalurgjie. Hrastnik 86,06 80,63 +5,43 Trbovlje 63,59 60,55 +3,04 Zagorje 94,15 100,75 —6,60 Z P T 80,66 79,44 +1,22 V končanem rezultatu je zaključila osnovna dejavnost poslovanje v I. polletju 1970 pozitivno. V pogledu delitve ostanka dohodka na osebne dohodke in sklade, pa finančnega načrta nismo izpolnili. V obravnavanem obračunskem razdobju smo se borili z velikimi težavami zaradi (ne) likvidnosti podjetja. Terjatve do kupcev premoga so sicer znižane, vendar pa ne zaradi boljšega plačevanja računov, temveč v prvi vrsti zaradi izredno nizke proizvodnje (in seveda tudi prodaje) v zadnjih mesecih. Na znižanje terjatev je vplivala tudi multilateralna kompenzacija preko zagrebške gospodarske banke, ki je na eni strani znižala naše terjatve do kupcev premoga, na drugi pa povečala naše dobroimetje pri dobaviteljih materiala. Velik vpliv na poslabšano likvidnost pa ima zaključevanje investicijskih del po sanacijskem programu in pričetek nekaterih del ter nabav opreme po investicijskem programu razvoja. V ta namen smo morali uporabiti denarna sredstva amortizacije, ki smo jih dotlej u- porabljali kot redna obratna sredstva. O tem problemu je bilo že govora v prejšnjih sestavkih glasila Srečno in ga ne bi ponavljali. Po programu uporabe amortizacije smo porabili v I. polletju le 46,5 % predvidenih letnih izdatkov (od načrtovalnih 17.622,4 tisoč din porabljeno 8202,1 tisoč din). Vendar se te številke nanašajo na že kontirame stroške na ustrezne investicijske postavke, ne vsebujejo pa razne plačane avanse (predujme) dobaviteljem opreme in izvajalcem investicijskih del, ter na o-premo in investicijski material, ki se nahaja še na zalogi, vendar pa so dobave že plačane. Vseh teh ne-izkazanih izdatkov iz amortizacije je za približno 3,5 milijonov din. Dejasko smo porabili v I. polletju za 1,7 milijonov din amortizacije več, kot smo pa jo v tem času dosegli. Druge proizvodne dejavnosti so zaključile I. polletje uspešno, kar velja predvsem za obrat za specialna rudarska dela. Pri tem obratu so bila v juliju 1.1. obračunana dela na gradbišču Bor, zato rezultat tega gradbišča v I. polletju ni zajet, temveč ga bomo upoštevali v juliju; na delitev dohodka je vplival ugodno. V odstotkih izraženo, so dosegle proizvodne dejavnosti finančni načrt I. polletja takole: osnovna dejavnost OSRD GRAMAT Avtopark H Ph N celotni dohodek 105,1 89,0 79,6 97,5 102,4 materialni stroški 111,1 88,4 77,6 94,9 106,9 dohodek 101,6 89,2 82,2 106,7 99,7 obveznosti iz dohodka 115,3 63,7 131,8 158,6 107,6 dohodek za razdelitev 100,1 93,4 77,9 98,7 98,9 brutto OD 103,1 92,0 84,7 103,1 101,7 stanovanjski prispevek 106,1 88,7 78,3 100,0 103,7 bruto skladi 41,0 104,2 63,6 48,5 57,3 Načrta razdelitve dohodka, ra- kot celota pri doseganju ostanka zen pri obratu za specialna rudar- dohodka za sklade zaostaja. Izpol- ska dela, nismo dosegli in ker je nitev oziroma doseganje finančne- velika večina vseh vrednosti vklju- ga načrta delitve dohodka je na- čena v osnovno dejavnost, podjetje slednje (v %): osnovna dejavnost OSRD GRAMAT Avtopark ZPT plan. dos. plan. dos. plan. dos. plan. dos. plan. dos. brutto OD 91,7 94.4 83.9 82.6 66.0 71.7 88.6 92.5 90.2 92,8 stanov, prisp. 3,3 3,5 3,4 3,2 2,6 2,7 3,5 3,6 3,3 3,5 brutto skladi 5,0 2,1 12,7 14,2 31,4 25,6 7,9 3,9 6,5 3,7 Ostale dejavnosti, za katere u-gotavljamo rezultate poslovanja, so: rudarski šolski center, menze in počitniški domovi, so z dohodki pokrili izdatke. Zaenkrat pa to ne velja za počitniške domove, kjer pa prave sezone v I. polletju še ni bilo. Podjetje je z vsemi dejavnostmi doseglo v I. polletju 1970 naslednjo delitev celotnega dohodka in dohodka ( v 000 din): celotni dohodek 106.830,3 materialni stroški 43.557,7 dohodek 63.272,6 obveznosti iz dohodka 6.817,6 dohodek za razdelitev 56.455,0 brutto OD 52.487,4 stanovanjski prispevek 1.970,8 brutto skladi 1.996,8 delitev dohodka v %: brutto OD 93,0 stanovanjski prispevek 3,5 brutto skladi 3,5 Sredstva skladov upravljamo v namene, za katera so po statutu namenjena in to na temelju sklepov samoupravnih organov. Rezervni sklad in sklad skupne porabe imamo delno izposojen za obratna sredstva. To začasno notranje posojilo bomo morali do konca leta skladom vrniti. Realnejša primerjava mesečnih osebnih dohodkov je s I. polletjem 1969 nekoliko otežkočena glede na prehod na 42-urni delovni teden. Za dejansko opravljene delavnike izračunano na koledarske delovne dni, so znašali netto mesečni osebni dohodki brez nadomestil za državne praznike in letne dopuste, vendar z upoštevanjem dodatkov za nadurno, nedeljsko in nočno delo: Odšla je! Z možem sta se nekaj skregala, pa je žena rekla, da gre stran od njega. Mož jo je pogovarjal in prigovarjal, celo vrata je zaklenil. Vendar ženska mora narediti svoje. Ker ni mogla skozi vrata, je zlezla skozi okno in odšla domov k mami. Toda glej, moža ni bilo ponjo, da bi jo odpeljal nazaj k sebi. Minil je dan, dva, teden, mesec, moža od nikoder. Zato je poslal oče pošto po moža, naj pride ponjo. »To pa ne, je dejal mož«, nisem jo nagnal. Kar sama naj pride nazaj po isti poti, kot je odšla, pa bo vse v redu«. In kaj je hotela žena? Ponižno je prišla nazaj. Ker so bila vhodna vrata zaklenjena, je na veliko veselje sosedov spet zlezla skozi okno v kuhinjo. Od doma in moža pa ni šla nikdar več. Stroj za napredovanje prog F 6-A v svoji funkciji delovna enota L polletje 1970 I. polletje 1969 indeks 1969=100 Hrastnik 1.327,63 1.198,61 110,8 Trbovlje 1.347,23 1.209,76 111,4 Zagorje 1.151,07 1.062,84 108,3 skupni prevoz 1.149,30 1.015,22 113,2 separacija Trbovlje 1.002,30 916,94 109,3 separacija Zagorje 1.010,44 919,98 109,8 SRD Trbovlje 1.215,28 1.077,54 112,8 elektroobrat Trbovlje 1.217,85 1.069,43 113,9 delavnica Hrastnik 1.214,86 1.038,36 117,0 nabavni oddelek (skladišča) 1.073,33 962,03 111,6 uprava ZPT 1.351,49 1.265,74 106,8 osnovna dejavnost 1.228,07 1.111,48 110,5 OSRD 1.475,81 1.448,11 101,9 GRAMAT Trbovlje 1.003,49 901,24 111,3 avtopark Trbovlje 1.236,04 1.109,20 111,4 Iz tega kratkega pregleda poslovanja podjetja v I. polletju 1970 je razvidno, da so vse dejavnosti zaključile obračunsko razdobje sicer brez izgube, finančni načrt delitve dohodka pa ni bil dosežen. Očitno je, da je pri osnovni dejavnosti odvisno izpolnjevanje finančnega načrta predvsem od doseganja količinske proizvodnje. Čim večja je količina izkopanega in prodanega premoga, tem boljše je stanje likvidnosti podjetja, ima pa razumljivo tudi ugoden vpliv na višino osebnih dohodkov in skladov. Roman Turnšek Problematika premogovništva v revirjih Dne 12. junija 1.1. je bila v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah skupna seja odbornikov občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Na seji so obravnavali perečo problematiko rudarstva v revirjih. Seje so se udeležili poleg odbornikov vseh treh občinskih skupščin tudi republiški in zvezni poslanci iz našega območja, nadalje predsednik gospodarskega zbora SRS Tone Bole, zastopnik republiškega sekretariata za gospodarstvo SRS, predstavnica KBH Ljubljana in Jože Globačnik, predsednik republiškega odbora sindikata rudarjev, ostali povabljenci iz vrst raznih republiških institucij pa so svoj izostanek opravičili. Dnevni red seje je obsegal le eno točko in to: problematika premogovništva v revirjih in investicijska vlaganja v obdobju 1970— 1975. Na seji je podal obširno poročilo glavni direktor Zasavskih premogovnikov Albert Ivančič, dipl. inž. rud., v razpravi pa so sodelovali še Bogdan Šteh, dipl. oec., načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Trbovlje, Ivan Rupnik, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Hrastnik, Anton Čebin, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Zagorje ob Savi, Martin Mlinar, poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine SRS, Milan Kožuh, zvezni poslanec, inž. Zupan iz Zagorja, Marija Justinek, predstavnica kreditne banke in hranilnice Ljubljana, Tone Bole, predsednik gospodarskega zbora SRS, Brane Vipotnik, predsednik občinske skupščine Zagorje ob Savi pa je prebral predlog zaključkov. Odborniki so soglasno brez pripomb sprejeli naslednje zaključke: 1) občinske skupščine ugotavljajo, da je premogovništvo v vseh treh občinah še vedno ena od zelo pomembnih proizvodnih dejavnosti, saj je v njegovi neposredni odvisnosti preko 4.700 zaposlenih oziro- ma okrog 18.800 prebivalcev Zasavja; Eksploatabilne zaloge premoga, ki obstojajo in tudi možnost povečanja sedanje proizvodnje, dajejo osnovo za bodoči obstoj in nadaljnji razvoj premogovništva v Zasavju; 2) vse močnejši in hitrejši tempo razvoj"a ostale ekstraktivne industrije ter drugih panog gospodarstva v slovenskem in jugoslovanskem prostoru in pospešeno u-vajanje najsodobnejše tehnologijev produkcijske procese, narekujejo premogovništvu Zasavja enakovredno vključevanje v obstoječe produkcij sko-tržne razmere z vso potrebno in nujno ekonomsko zagnanostjo.. Zaloge premoga, ekonomsko-ge-ografska lega ter sedanji doseženi komercialni plasman premoga zagotavljajo možnosti razvoja zasavskega premogovništva, vse pa ob novih vlaganjih oziroma dopolnilnih investicijah v modernizacijo proizvodnje in nadaljnje povečanje produktivnosti dela; 3) integracija Zasavskih premogovnikov daje sicer pozitivne poslovne rezultate, ki pa se ne odražajo toliko v sedanjih finančnih u-spehih, ampak bolj v realnih možnostih širšega programiranja in projektiranja razvoja celotnega premogovnega bazena Zasavja. S tem je omogočen enotnejši in kompleksnejši pristop občinskih skupščin k sodelovanju za reševanje problematike premogovništva na ožjem in širšem prostoru Zasavja; 4) občinske skupščine ugotavljajo, da so bila dosedanja vlaganja v premogovništvo Zasavja mnogo premajhna, zato je bila akumulacija kapitala podjetja minimalna, nepomembna in tudi neučinkovita, posledica temu je nezadovoljiva reprodukcija in rast razvoja zasavske premogovne industrije; v verižni posledici pa sledijo problemi gospodarskega značaja, neskladnosti v vprašanjih o razmerju med delom in plačilom oziroma neskladnosti pri nagrajevanju po delu, psihična depresija rudarjev samoupravljal-cev in ne navsezadnje občasni pojavi socialnostne demagogije, kot družbeno škodljivega pojava; 5) za postopno realizacijo sprejetega programa nadaljnjega obstoja in razvoja ter s tem v zvezi doseganja boljših poslovnih uspehov in enakomernost razvoja na vseh treh eksploatacijskih področjih je neogibno potrebna družbena pomoč v obliki finančnih oziroma kreditnih sredstev. Sprejeti program o-pravičuje predvidene naložbe. Rezultati dosedanjih, sicer skromnih vlaganj pa dajejo garancijo za u-pravičenost naložb; 6) investicijski program Zasavskih premogovnikov se po vsebini vključuje v ocene in zadevna predvidevanja srednjeročnega ter dolgoročnega načrta nadaljnjega razvoja gospodarstva SRS in tudi u-pošteva intenci] e gospodarske reforme. Poudarek je dan^ modernizaciji produkcije in povečanje produktivnosti dela. Realizacija sedanjega programa je le ena izmed etap predvidene izgradnje in adaptacije Zasavskih premogovnikov. Zato bo potrebna učinkovita pomoč tudi pri nadaljnji etažni izgradnji novih kapacitet. Podporo in pomoč upravičeno pričakujejo premogovniki tudi od vseh pristojnih republiških organov, republiških organizmov, poslovnih denarnih zavodov in ne navsezadnje družbeno-političnih organizacij ; 7) v predvidevanjih dolgoročnega koncepta razvoja je potrebno bolj določeno začrtati osnovna razmerja v porabi posameznih energetskih virov in predvideti uporabo premoga predvsem v proizvodnji električne energije. Ker je del kapacitet za proizvodnjo električne energije v Trbovljah zastarel, je predvideti nadomestitev z moder- nejšo in ekonomičnejšo enoto. Spremeniti je treba orientacijo v osnutku dolgoročnega koncepta razvoja SRS, ti premoga kot energetskega vira za koriščenje v proizvodnji električne energije sploh ne upošteva, v nasprotnem primeru pa prikazati utemeljeno in jasno odločitev za preusmeritev premogovnih kapacitet v Zasavju v druge dejavnosti; 8) osebni dohodki v premogovništvu Zasavja so pod nivojem povprečja ostale industrije. Tako stanje onemogoča dotok delovne sile, ki naj bi po kvaliteti in kvantiteti ustrezala vsem zahtevam nadaljnjega razvoja. Boljša opremljenost in višja produktivnost naj omogočita tudi večji dohodek, ki naj bo v prid višjim osebnim dohodkom v premogovništvu. Skrajni čas je za pravilnejše družbeno vrednotenje rudarskega dela ob znanih težkih pogojih dela; 9) občinske skupščine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi se zavezujejo, da bodo vsaka po svojih močeh in po potrebi tudi skupno podpirale vsa prizadevanja v smislu nadaljnje gospodarske krepitve premogovnikov v Zasavju in podjetja kot celote; 10) občinske skupščine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi priporočajo Zasavskim premogovnikom-Trbovlje, da tudi v bodoče intenzivno skrbijo za nadaljnjo rast produktivnosti s čim smotrnejšim vlaganjem v modernizacijo osnovne proizvodnje in stranskih dejavnosti, ter sodelujejo z občinami pri odpiranju novih delovnih mest; 11) nekatera vprašanja oziroma zaključki naše seje ne bodo le pred-met razprav v Sloveniji, temveč tudi v zveznih organih in zvezni skupščini, zato želimo, da naši predstavniki v skupščinskih organih v republiškem in zveznem merilu intenzivno sodelujejo v razpravah in oblikovanju stališč, katerim naj bo osnova današnja razprava in predloženi zaključki; 12) k razpravam o družbenem dogovarjanju glede bodoče ureditve slovenskega in jugoslovanskega e-lektrogospodarstva naj se organizirano vključijo tudi premogovniki v organizme samoupravljanja tega področja, ker so za njegovo organizacijo kot surovinska baza živ-Ijensko zainteresirani; 13) občinske skupščine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi energično podpirajo upravičeno zahtevo po sistemski ureditvi položaja premogovništva. Smatramo, da je sedanja obravnava te problematike predvsem preventivnega značaja, vsako zavlačevanje ali odlaganje rešitve tega vprašanja pa bi v perspektivi lahko imelo resnejše posledice, ker ne bi več omogočilo razprave o modernizaciji, temveč lahko nastopijo pogoji, ti bi zahtevali le sanacijske ukrepe. Izobraževanje in kadrovska politika Izobraževanje v delovnih organizacijah ima svojo tradicijo. Sega namreč v obdobje, ko so še prenašali znanja na nove delavce z najbolj primitivnimi oblikami in metodami. Ne moremo trditi, da se ob nastanku podjetij delavci v njih niso izobraževali in da niso izkušeni svojega znanja prenašali na manj izkušene. Razlika je le ta, da želimo danes za izobraževanje v delovnih organizacijah postaviti sistem, organizirati in čimbolj posodobiti izobraževalne procese, uporabiti najsodobnejše učne metode ter oblike. Le tako bomo v najkrajšem času in z najmanjšimi napori izobrazili in usposobili ljudi za potrebe delovnih mest. Cesto se postavlja vprašanje, zakaj potrebujemo tudi v delovnih organizacijah poseben sistem izobraževanja, ko pa nam strokovne šole vendarle dajejo in bodo tudi v bodoče dajale še več strokovnega kadra, ki bo bolje izobražen in usposobljen. Naj navedemo samo nekaj razlogov za smotrnost izobraževanja v delovnih organizacijah: — vsaka delovna organizacija ima svoje posebnosti in zahteve; del izobraževalne vsebine je vedno tudi tak, kakršnega ne daje nobena strokovna šola; — široka znanja, ki jih strokovni kadri dobivajo v šolah, so učinkovita le takrat, ko jih znajo ti kadri prilagoditi in adaptirati v svoji delovni organizaciji; — izobraževanje v delovni organizaciji lahko zajame velik krog interesentov, ki jih strokovne šole nikoli ne bodo zmogle zajeti. Zato je tak način izobraževanja tudi izredno ekonomičen; — delovna organizacija lahko določi tista specifična znanja, ki so za opravljanje dela v tej organizaciji potrebna; — delovno usposobljenost lahko strokovni kadri dobijo le na delovnih mestih in na način, ki je organizacijsko in pedagoško najustreznejši; — vsako podjetje ima izredno veliko potreb po dopolnilnem izobraževanju, prekvalifikacijah, priučevanju ipd. To izobraževanje poteka najhitreje in najceneje v okviru samega podjetja; — mnogi strokovnjaki s področja proučevanja dela trdijo, da je delovna sposobnost glavni faktor produktivnosti, ta pa je v veliki meri rezultat stalnega i-zobraževanja in usposabljanja vseh članov kolektiva. Kadrovska politika je del poslovne politike delovne organizacije. Njena dejavnost prav tako zadovoljuje del potreb podjetja. Kadrovska politika določenega podjetja se uresničuje in izvršuje v kadrovski službi, razen tega pa tudi v vseh drugih dejavnostih podjetja. Kadrovska politika je izredno razvejana dejavnost, ki posega na področja zdravstva in zaščite članov delovne skupnosti, skrbi za družbeni standard, rešuje probleme sprejemanja in odpuščanja članov kolektiva, proučuje psihološke in sociološke probleme itd. Eno zelo zahtevnih področij kadrovske problematike je tudi izobraževanje. Izobraževanje je torej del kadrovske politike in sektor kadrovske službe. Povezanost in neločljivost kadrovske politike nam postane bolj jasna, če se ozremo na načela, ki jih želimo uresničevati v sistemu izobraževanja v delovni organizaciji. 1) izobraževanje v podjetju mora zadovoljevati potrebe in zahteve le-tega, 2) glavne smernice za izobraževanje naj da poslovna politika, 3) da mora svojim članom posredovati splošna družbeno-eko-nomska, strokOvno-praktična in strokovno-teoretična znanja, 4) izobraževanje mora zajeti vse člane delovnega kolektiva, 5) izobraževanje mora izhajati iz trenutnih in perspektivnih potreb ali zahtev podjetja; 6) izobraževanje mora biti organi-• zirano, 7) izobraževanje mora biti ekonomično, 8) pri izobraževanju je treba uporabljati ustrezne učne metode in pripomočke, 9) stalno je treba spremljati in ugotavljati rezultate izobraževanja, 10) v izobraževalni proces je treba vključiti ustrezno usposobljene učne kadre. Ta načela skušamo po svojih močeh in finančnih zmožnostih u-resničevati tudi v naši delovni skupnosti. Vse pogosteje se na dnevnih redih sej in zasedanj samoupravnih organov ter strokovnih služb pojavljajo vprašanja, ki zadevajo področje izobraževanja in kadrovske problematike. Rudar. šol. center, ki mu je podjetje zaupalo organizacijo in vodenje izobraževanja, iz leta v leto razširja in dopolnjuje svojo dejavnost, sledi sodobnim tokovom na področju metodologije poučevanja, troši znatna sredstva za nabavo ustreznih učnih pripomočkov in ne nazadnje, vključuje v izobraževalni proces vse več strokovno u-sposobljenih učnih kadrov. Izobraževanje v okviru našega podjetja je odraz poslovne politike podjetja, katere osnovne smernice so podane v vsakoletnem načrtu. Podrobneje pa določa potrebe in zahteve po izobraževanju načrt kadrov, ki je sestavni del delovnega načrta. V grobem bi lahko dejavnost rudarskega šolskega centra razdelili na dvoje področij: — izobraževanje mladine za poklic jamskega kopača v poklicni rudarski šoli v Zagorju, — izobraževanje odraslih. V letu 1969 je bilo samo za štipendije, študijske pomoči, šolnine in nagrade učencev poklicnih šol porabljeno cca 250.000,00 din. Številka je dokaj visoka, vendar moramo i-meti pred očmi dejastvo, da smo imeli v preteklem letu 45 štipendistov in 57 prejemnikov študijske pomoči. Poleg tega pa je podjetje plačevalo šolnino 33 delavcem za izredni študij. Po programu bi moralo v šolskem letu 1969/70 zaključiti šolanje 7 visokošolcev (4 štipendisti, 3 prejemniki študijske pomoči) in 24 dijakov in učencev poklicnih šol (6 štipendistov, 18 prejemnikov študijske pomoči). Odbor za zaposlovanje in izobraževanje našega podjetja je na svoji 3. seji, dne 4. 8. 1970 odobril izplačevanje štipendij za šolsko leto 1970/71 9 kandidatom in študijske pomoči 22 prosilcem. Prosilcev je bilo še enkrat več, vendar odbor v težavah, ki tarejo podjetje zadnje mesece, ni mogel biti bolj širokogruden in je pozitivno rešil le tiste vloge, ki so se nanašale na razpisane štipendije in smeri študija, ki bodo v perspektivi dale kadre. ki jih bo mogoče ustrezno zaposliti pri ZPT. Dejavnost rudarskega šolskega centra je bila že od februarja naprej usmerjena k propagandi za večji vpis v poklicno rudarsko šolo. Pri tem operativnem delu je bil angažiran celotni kolektiv RŠC, pri delu pa so se posluževali različnih sredstev informiranja: fil- mov o rudarstvu, predavanj, izdelanih prospektov, ciklostiranega gradiva, oglasov v lokalnih radijskih postajah, letakov itd. Uspehi te akcije se že kažejo, saj se je že do 4. avgusta prijavilo za vpis v poklicno rudarsko šolo 90 kandidatov, prijave pa še vedno prihajajo. O delu oddelka za izobraževanje odraslih bomo objavili prispevek v naslednji številki. Vladimir Sihur Učinek vloženih sredstev za varstvo pri deln Varno delo je tisti neločljivi element proizvodnje, ki pri človekovih prizadevanjih, da doseže čimvečjo produktivnost, izrabo delovnih zmogljivosti, sproščenost ljudi in delovno vzdušje, ustvarja tozadevne pogoje. Varstvo pri delu je torej dinamična ustvarjalna funkcija, s širokim delokrogom, ki zajema tehnične, zdravstvene in socialne ukrepe, s katerimi se dosegajo varni delovni pogoji in katere težišče je v delovni organizaciji sami. Če bi zavoljo tako širokega delokroga varstva pri delu, učinek merili le po vloženih sredstvih, bi dobili le delen rezultat tistega dela te dejavnosti, ki z osebnimi in drugimi zaščitnimi sredstvi preprečuje poškodbe in obolenja. Ker pa ta sredstva, vložena v osebno zaščito, niso majhna in namen članka ni obravnavanje celotne učinkovitosti službe varstva pri delu, bodo ti delni podatki služili le za presojo koristnosti sedanjih in bodočih vlaganj v osebno zaščito ljudi.. Da bi podali jasen pregled vloženih sredstev, tabelarično navajamo vložena sredstva in posledično tudi rezultat, ki je razviden v številu nezgod v odvisnosti s proizvodnjo, če ta dva faktorja nista rezultat tehničnih izboljšav in izboljšanja delovnih pogojev. Proizvodnja, število nezgod in vložena sredstva v osebno zaščito (brez rudnika Zagorje): leto 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 proizvodnja-ton 917.000 919.000 969.000 1,090.000 1,108.000 1,134.000 1,180.000 število nezgod 1.439 1.591 1.869 1.698 1.835 1.824 1.800 vložena sredstva v osebno zaščito 148.495,59 510.209,07 347.394,90 348.646,63 261,364,97 308.388,53 287.485,50 leto 1964 1965 1966 1967 1968 1969 proizvodnja-ton 1,226.000 1,202.000 1,192.000 1,150.000 1,199.000 1,263.000 število nezgod 1.676 1.440 1.290 961 853 864 vložena sredstva v osebno zaščito 371.326,86 390.382,27 446.305,43 438.987,04 515.356,72 576.955,76 Iz tabele je razviden enakomeren in stalen porast proizvodnje od leta 1957 dalje in obenem tudi porast nezgod vse do leta 1963. Po tem letu se zaradi splošnega uvajanja modernih odkopnih metod v rudnikih Trbovlje-Hrastnik število nezgod najprej ustali, od leta 1966 pa občutno zmanjšuje. Vložena sredstva v osebno zaščito se sicer od leta do leta spreminjajo, v bistvu pa so stalna. Spre-memtie so odvisne od posameznih rokov porabe, ki jih določa pravilnik o razdeljevanju osebnih zaščitnih sredstev, rahel porast pa od zvišanja nabavnih cen ter uvedbe novih zaščitnih sredstev. Iz tega lahko sklepamo, da vložena sredstva za osebno zaščito niso imela odločilnega vpliva na znižanje števila ne- zgod, temveč je to znižanje predvsem rezultat tehničnih ukrepov. Jasnejšo sliko o učinkovanju zaščitnih sredstev, dobimo s primerjavo obdobij, ko so različna oseb- Število nezgod po delih telesa v %: 1953 31.44 14.15 14.15 1954 32.02 13.94 16.82 1955 31.38 17.94 14.57 1968 33.00 13.60 12.48 1969 28.80 14.00 17.50 1968 32.50 15.40 26.00 na zaščitna sredstva pričeli uporabljati z onimi brez uporabe. V ta namen koristimo podatke iz leta 1953 do 1955 in jih v tabeli primerjamo z leti 1968 in 1969: 13.62 8.47 8.21 9.96 10.67 8.18 8.18 11.37 10.81 7.67 7.67 10.02 12.80 9.00 6.80 12.40 12.90 5.76 5.46 15.40 8 6.4 8.37 rudniki Slovenije leto prsti rok roke stopalo noge glava trup Precejšen del sredstev za osebno zaščito odpade na zaščito nog. Gumijasti škornji, ki so jih pri rudniku Trbovlje-Hrastnik uporabljali že od leta 1945 dalje s tako velikim odstotkom poškodb stopala, pač ne predstavlja dovolj ne zaščite proti mehanskim poškodbam. Nasprotno, opažamo celo povečanje glivičnih obolenj, kot posledico vlažne gumijaste obutve. Za zaščito rok in prstov v zadnjih letih uporabljamo usnjene rokavice. Iz tabele je razvidno, da tudi ta zaščita ni dovolj učinkovita. Prsti in zapestje so pri rudarskem delu izpostavljeni moč- nejšim mehaničnim udarcem, katere rokavica le delno zaščiti. Znani pa so tudi primeri, ko opuščajo ukrepe, v katere kombinaciji je rokavica učinkovita zaščita (npr. spenjanje vozičkov). Zaščito oči smo v letu 1968 izvedli s ščitnikom, ki je montiran v rudarski čeladi. Uspeh je opazen na-pram letu 1953 in tudi v republiškem merilu. Zaščita glave z rudarskimi čeladami je napram letu 1953 boljša, vendar ne zaradi kakovosti, temveč zaradi načina dela in boljših pogojev (delo pod celino). Iz navedenega lahko povzame- mo, da je podjetje vložilo in še vlaga precejšnja sredstva za osebno zaščito zaposlenih, da pa vsa ta sredstva niso učinkovita (gumijasta obutev, rokavice). Nasprotno pa zmanjšanje nezgod občutno upada s tehničnimi ukrepi in stalnim izboljševanjem delovnih pogojev. Sledeč intencijam zakona o varstvu pri delu se nam tu razkriva pravilna smer učinkovite zaščite pri delu pri čemer je treba predvsem urediti delovne pogoje, zaščitna sredstva pa njim čimbolj prilagoditi. Emil Kohne, dipl. inž. rud. Gibanje nekaterih pomembnih pokazalcev Ko govorimo o gospodarjenju in rezultatih gospodarjenja, ko si postavljamo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne gospodarske načrte, se poslužujemo vedno potreb in analiz ter njih pokazalcev preteklega obdobja in trenutnega stanja. Pri tem iščemo tiste variante gospodarjenja, ki zanesljivo vodijo k optimalnim finančnim rezultatom, ob upoštevanju normalnega gibanja pokazalcev, ki so odraz dobrega gospodarjenja. Običajno pogoji gospodarjenja na katere lahko vplivamo člani kolektiva kot posamezniki neposredno na delovnem mestu, posredno pa z aktivnostjo med člani kolektiva in v samoupravnih organih. Bistven vpliv na pogoje in na gospodarjenje pa imajo strokovne službe v podjetju. Včasih pa na pogoje in rezultate odločilno vplivajo negativna gibanja nekaterih pomembnih pokazalcev, ki se gibljejo odvisno od raznih zunanjih vplivov, katerim pa včasih nismo kos tudi ob najboljši volji in z največjimi napori. V naslednjem želim prikazati gibanja nekaterih pokazalcev, ki so dovolj pomembna, da se ob njih zamislimo in dovolj zgovorna, da jih je mogoče razumeti brez posebnih komentarjev. Posledice takih gibanj že močno občutimo. Če ne bo korenitih sprememb, predvsem tudi zunanjih vplivov, potem je razlaga prihodnosti razumljiva in jasna. Eden zelo pomembnih pokazalcev je gibanje staleža zaposlenih. V našem podjetju se je gibal takole: stalež zaposlenih na stalež zaposlenih na leto jamskih obratih ostalih obratih število indeks število indeks 1966 3.742 100,00 1.139 100,00 1970 2.961 79,12 1.050 92,36 razlika —781 —20,88 —89 —7,64 1969 3.178 100,00 1.096 100,00 1970 2.961 93,17 1.052 96,00 razlika —217 —6,83 —44 —4,00 Prikaz gibartja —rudniška storitev Z.P.T. stalež - izkoristek koled. fonda DIAGRAM F ton/del DIAGRAM A Gibanje staleža Jamski, ostali: stalež ostalih jamski stalež Legen da ---------rud. storitev --------- stalež .......... izkoristek koled. fonda - jamski stale} - stalež v ostalih enotah Upadanje staleža brez škodljivih posledic za podjetje in kolektiv je obratno pogojeno s hitrim naraščanjem storitev, ob najmanj istih količinah proizvodnje. Ali smo v stanju to dosegati in če smo, kako? Nesorazmerno upadanje staleža, znatno hitreje v proizvodnih obratih kot v ostalih, pa problem staleža še povečuje (diagram A). Vsa gospodarska in predvsem finančna predvidevanja so narekovala sprejetje še višjega proizvodnega načrta kot smo ga sprejeli ob upoštevanju tehnične in proizvodne zmogljivosti za leto 1970. Na o-snovi takih potreb in tudi pogojev obratovanja (skrajšan delovni teden) je bil izdelan načrt odkopnih delavnikov skupaj in na delovni dan. Pa poglejmo, kaj smo bili v stanju doseči letos v prvem polletju (diagram B). HUMOR V Zagorju je bila procesija. Lepo so molih litanije, Gospod naprej, farani pa so odpevali. Gospod se je spotaknil, ob velik kamen in ker ga je ujezilo, je po nemško zaklel »Frflufte Stein« (prekleti kamen). Farani pa so pobožno odpeli »Prosi za nas«. Nek zdravnik v Zagorju je imel navado, da je nad vsakim pacientom takoj zavpil »slecite se!« Nekoč je prišel k njemu starejši zgaran rudar. In že je zdravnik zavpil nad njim »slecite se!« Možakar se je pokorno slekel do golega. »Kaj vam fali?«, je dejal zdravnik, »Oh, nič,« je dejal možakar, »samo drva sem vam pripeljal.« DIAGRAM B Indeks - stalez,- jama zunaj doseganje plan.odkop, delavnikov 1969 100 1970 dosegamo 96sfalež ostalih, enot/'' 93-17 stalež jam, otirata v dosegamo plan odkop, del.82-- plan odkapnih delavnikov 1970 100 X X Odkopni delavniki in odkopna storitev: odkopni delavniki'dan______________ odkopna storitev delovna enota dose- ženo 1969 plan 1970 dose- ženo I-VI. 1970 do 1969 razlika do plana ton del. 1969 1970 ton del. rudnik Hrastnik 245 269 233 —12 —28 8,38 9,54 rudnik Trbovlje 217 263 184 —33 —73 8,73 10,97 rudnik Zagorje 197 259 231 + 34 —20 8,12 7,00 ZP—T 659 791 648 —11 —121 8,42 9,04 Indeksi 100,- ■ 120,- - 98,3 100,- - 107,40 100,- - 81,9 Gibanje staleža-primerjava z odkopnimi delavniki na dan v letu 1969: delovna stalež zaposlenih Števil° odkopmh delavnikov enota ------------------------------------------------------------------- 1969 1970 razi. 1969 1970 razlika rudnik Hrastnik 999 951 —48 245 233 —12 rudnik Trbovlje 798 741 —57 217 184 —33 rudnik Zagorje 1381 1269 —112 197 231 + 34 ZP—T 3178 2961 —217 659 648 —11 Število delavnikov na pripravah v premogu: povprečno na dan rudniki od I—VI. 1970 Hrastnik Trhovlie Zagorje ZP — T plan 41 13 44 98 dose- ženo 21 32 40 93 razlika -20 + 19 —4 —5 Gibanje rudniških storitev: delovna 1969 1970 indeks storitev 1969= T X,T 7n 100 I'VL 70 indeks storitev enota ton/del. I-VI na I.-III. rudnik Hrastnik 2,03 2,30 113,30 3,31 99,57 rudnik Trbovlje 2,62 3,18 121,37 3,39 93,80 rudnik Zagorje 1,65 1,71 103,64 1,74 98,27 ZP—T 2,03 2,29 112,80 2,36 97,03 Doseganje in poraba omortizacije v I. polletju 1970 V poslovnem poročilu za I. polletje 1970, je omenjen le tisti znesek porabljene amortizacije, ki se nanaša na predvidene izdatke po programu uporabe amortizacijskih sredstev. Niso pa upoštevani izdatki za nabavljeno in še neobračuna-no opremo in investicijski material, za plačilo raznih avansov (predujmov) in izločitve sredstev za investicije na posebne račune pri SDK in bankah, za lastno udeležbo pri najetju sanacijskega posojila in za plačilo anuitet. Če upoštevamo še vse te izdatke, je poraba amortizacijskih sredstev neprimerno večja, kot je prikazana za redno zamenjavo osnovnih sredstev. V I. polletju 1970 smo dosegli v vseh proizvodnih dejavnostih skupno 9,314.900 din amortizacije. Dosežena vsota pa ni zadoščala za kritje vseh izdatkov, ki so znašali: — za redno zamenjavo 8,202.100 din —- za udeležbo pri sanacijskih kreditih 1,192.500 din — za anuitete 936.100 din Skupaj 10,330.700 din Razlika med razpoložljivo in porabljeno amortizacijo znaša torej 1,015.800 din. Ta primanjkljaj pa se poveča še za naslednje vrednosti, ki pa niso obračunane: — povečanje zalog opreme in investicijskega materiala 2,265.400 din — povečanje plačanih neobračunanih avansov, izročitve in razni depoziti 918.400 din Skupaj 3,183.800 din Prihranki iz preteklih let poleg letos dosežene amortizacije niso mogli pokriti vseh izdatkov tako, da izkazujemo koncem junija za približno 1,7 milijonov din negativne razlike. Po posameznih delovnih enotah je bilo doseganje in poraba amortizacije naslednja: Rudnik Hrastnik Din doseženo 2,317.800 porabljeno: — zamenjava 1,004.300 — sanacija 107.500 — anuitete 156.000 1,267.800 manj porabljeno 1,050.000 Rudnik Trbovlje doseženo porabljeno: — zamenjava — anuitete 1,272.000 156.000 1,842.900 1,428.000 manj porabljeno 414.900 Rudniške storitve so v primerjavi z letom 1969 porasle znatno bolj kot odkopne storitve, kar je pripisati hitrejšemu upadanju neproduktivnih delavnikov, čeprav se je stalež na jamskih obratih znižal bolj kot na ostalih obratih. V dragem trimesečju, ko smo uvedli proste sobote, pa so se v primerjavi s prvim trimesečjem, Elektrostrojni obrat 4,97 Rudnik Trbovlje 2,37 Skupni prevoz Trbovlje 1,87 Nabavni oddelek-lesno sklad. 1,52 Rudnik Zagorje 1,28 Separacija Trbovlje 1,19 Separacija Zagorje 1,16 Rudnik Hrastnik 1,14 Upravno-prodajna režija 0,85 Z P T 1,42 dosežene storitve znižale za prvo polletje od 2,36 na 2,29 ton/delavnik. K takšni situaciji so precej pripomogli plačani delavniki ob prostih sobotah. To ugotovitev potrjuje podatek, da je bilo od sedmih prostih sobot povprečno na zaposlenega plačanih v delovni e-noti: Pripomba: v plačanih prostih sobotah so všteti tudi plačani letni dopusti na proste sobote DIAGRAM C Plačanih delavnikov na zaposlenega na proste sobote od & IV -30. VI. 1970 Pripomba : v plačanih sobotah so tudi letni dopusti ob prostih sobotah Iz vrstnega reda po številu plačanih sobot je razvidno, da ima rudnik Hrastnik najmanj plačanih sobot in zato najmanjše znižanje rudniške storitve v drugem trimesečju. Rudnik Zagorje več plačanih delavnikov ob prostih sobotah in ima zato večje znižanje rudniške storitve. Med rudniki ima rudnik Trbovlje največ plačanih delavnikov ob sicer prostih sobotah in ima največje znižanje rudniške storitve v dragem trimesečju, čeprav to ni edini razlog. Prav gotovo pa Rudnik Zagorje doseženo porabljeno: —- zamenjava 3,334.800 — anuitete 624.000 več porabljeno 2,598.700 3,958.800 1,360.100 Separacija doseženo porabljeno: — zamenjava 2,045.100 ■— sanacija 1,085.000 več porabljeno 1,426.300 3,130.100 1,703.800 Elektrostrojni obrat doseženo 96.100 porabljeno za zamenjavo 9.900 manj porabljeno _ _ 86200 Druge enote v osnovni dejavnosti doseženo — žaga 25.000 — laboratorij 8.100 — uprava 88.800 — prejete zakupnine 135.100 porabljeno______________ 257.000 222.800 manj porabljeno 34.200 Poleg navedenih zneskov smo porabili v osnovni dejavnosti še 92.500 din za nakup opreme, ki ne služi direktno enemu obratu, tem- več vsem enotam. Iz prednjega pregleda je razvidno, da vrednost vlaganj v separacijo in obrate rudnika Zagorje narašča. To je pa razumljivo, saj so dela po sanacijskem programu v zaključnih fazah. Za podražitve in dodatna dela kreditov nimamo in moramo njih vrednost v celoti plačati iz lastne amortizacije. Stranske dejavnosti Obrat za specialna radarska dela doseženo 334.000 — porabljeno_______________32.700 manj porabljeno __ 301.300 IBBUlAli 881 v • ' i Za obrat za specialna radarska dela nabavljamo opremo iz odobrenega triletnega kredita, za kar smo že v letu 1969 položili 30 %-no lastno udeležbo v znesku 334.000 din. GRAMAT doseženo 187.800 — porabljeno — Vse investicije na tem obratu financiramo iz odobrenih bančnih kreditov, za kar smo morali že lani (za opekarno) in letos (za, kamnolom) vplačati lastno udeležbo. Ustrezni znesek je prikazan v skupni vsoti avansov, izločitev in raznih depozitov (v začetku tega sestavka). Avtopark doseženo 254.300 — porabljeno 188.000 manj porabljeno 66.300 Rudarski šolski center, menze in počitniški domovi ustvarjajo lastno amortizacijo. Za porabo le-te nimamo sestavljenega letnega načrta, marveč se uporablja po vsakokratni potrebi in posebnih sklepih organov samoupravljanja. Roman Turnšek se je rudniška storitev na ZPT zni- nja koledarskih dni glede na pro-žala odvisno od različnega korišče- duktivne in neproduktivne enote. Koriščenje koledarskih dni v % (koledarski fond je 365 dni. Neizkoriščen fond so nedelje, prazniki, proste sobote, vsi izostali, dopusti in bolani) delovna enota 1969 % 1970 % indeks 1969=100 Elektrostrojni obrat 78,94 75,77 95,98 Separacija Zagorje 76,87 71,44 92,94 Separacija Trbovlje 74,95 73,01 97,41 Upravno-prodajna režija 73,70 72,45 98,30 Skupni prevoz Trbovlje 73,38 71,13 96,93 Rudnik Zagorje 72,94 69,05 94,67 Nabavni oddelekdesno skladišče 72,41 67,52 93,25 Rudnik Hrastnik 71,55 68,80 96,16 Rudnik Trbovlje 69,75 67,98 97,46 ZPT 72,48 69,39 95,74 Tudi iz pregleda koriščenja ko- stih sobotah (diagrami C, D, E, F). ledarskega fonda je razvidno, da opravljajo neproizvodne enote več Koledarski fond ZPT smo izko- delavnikov ob sicer prostih dnevih riščali predvsem na račun zniževa- in vrstnega reda ni spremenilo niti nja nedeljskega in nadurnega dela obratovanje na proizvodnji ob pro- v korist boljših rudniških storitev: leto_________________izkoristek v % delovnih dni v letu na zaposlenega 1966 74,84 273,20 1967 73,21 267,20 1968 71,08 260,15 1969 72,48 264,50 1970 I-III 75,30 274,80 Pripomba: delovni dni v le- 1970 IV-VI 63,48 231,70 tu 1970, če bi tako kot do 1970 I-VI 69,39 253,30 slej koristili fond vse leto Iz primerjave delavnikov na 1000 1970, so razvidna razmerja doseže- ton proizvodnje med rudniki v le- nih uspehov v naporih za dosega- tih 1959 — 1968 — in od I. do VI. nje čimbolj ših storitev: (delavniki za storitev brez separacije in drugih) na 1000 ton: Trbovlje Hrastnik Zagorje leto delav- niki indeks Trbovlje = 100 delav- niki indeks Trbovlje = 100 delav- niki indeks Trbovlje = 100 1959 635 100,00 688 108,35 705 111,02 1968 374 100,00 384 102,67 546 145,99 1970 267 100,00 336 125,84 531 198,88 '3 1959 100,00 100,00 100,00 iS 1968 58,90 100,00 55,81 100,00 77,45 100,00 c 1970 42,05 71,39 48,84 87,50 75,32 97,25 PRIKAZ GIBANJA - obratne storitve stalež- izkoristek koleri, fonda ton/del Indeks 1966 •100 / diagrame diagram D / diagram E HMSTNIK TRBOVLJE / Zagorje Legenda ______________obrat .storitev ton/del --------------statez --------------izkoristek Med. fonda Marsikdo se vpraša, čemu ti pokazale!, stanje v podjetju se običajno prikaže s čistimi finančnimi pokazalci. Ob navedenih ugotovit- vah finančni podatki niso potrebni. Vsakemu je lahko takoj v vsem jasno, ker je iz podatkov razvidno, da smo kljub skrajno neugodnemu gibanju staleža (zaradi zunanjih vplivov) dosegli v storitvah vidne uspehe in kljub temu pristali v prvem polletju na skrajni meji rentabilnosti pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku 1.228,00 din na zaposlenega. Kljub uspehom, ki jih dosegamo v pogledu storitev in ki jih bo v perspektivi z nekaterimi u-krepi mogoče še izboljšati, ne moremo in ne bomo mogli dosegati zadovoljivih proizvodnih in finančnih rezultatov in zato ne ustreznih osebnih dohodkov, če ne bomo v stanju preprečiti tako močnega odhoda delovne sile. Glavna vzroka upadanja staleža sta težki pogoji dela in nizki osebni dohodki. Vemo, da pogoje dela v rudarstvu ne moremo napraviti privlačne, zato je treba posvetiti še večjo skrb osebnim dohodkom. Rešitev problema bo torej treba iskati v vseh pokazalcih, ki lahko vplivajo na višino osebnih dohodkov, upravičeno tudi v prodajni ceni premoga. Vilko Kovač TUDI TO SE NAM LAHKO PRIPETI Z Janezom, ki je bil prvič v jami, sva delala na krovni strani B odkopa. Ravno sem mu pripovedoval o grozotah, ki jih včasih počenjajo v jami PERKMANDELCI, ko je pristopil k nama inštruktor in nama dejal, da se morava umakniti v progo, ker bodo na talni strani streljali. Ko je prvič počilo, me je Janez ves v strahu vprašal: »Kaj pa pomeni ta pok?« »Vidiš, zdajle perkmandelce streljajo«, sem pojasnil. »Kako pa jih streljajo?« »Z enim starim topom, ki ga imajo že skoraj sto let v jami«. V tem času je počilo drugič. »Koliko jih pa je?« je bil radoveden Janez. »Kakih deset jih še bo, zdajle so gotovo že močno razdraženi. Vzemi kramp v roke in če boš katerega videl, ga daj kar s krampom po glavi, sicer te še lahko raztrga!« Počilo je tretjič, on pa je odvrgel kramp in pričel bežati po progi. Komaj sem ga ujel in ga z muko privlekel nazaj. Za obrambo sem mu ponovno dal kramp v roke, on pa je stal tako in s strahom čakal, od kod se bo približal kakšen perkmandelc, da ga s prvim u-darcem pokonča. Ko so odstrelili talni del odkopa, sva se vrnila na delovišče. Ampak sem »nasankal«. Jaz, ne Janez. Cel šiht ga nisem pripravil k delu, delati sem moral sam, on pa je s krampom v roki čakal... Franc Gerečnik (iz glasila Naša obzorja 2/69) Nekaj o geologiji v Zasavju »Čas beži« ... to je v svoji govorici verjetno izrazil že pračlovek. Nam pa se zdi, da beži čas vedno hitreje. Kar naprej mam ga zmanjkuje. Naša zemlja je že zelo, zelo stara, nekaj milijard let. To je tako dolga doba, da si jo težko prav predstavljamo. V svoji mladosti je bila Zemlja zapuščena in prazna — brez življenja. Šele koncem prve polovice poslednje milijarde let so se pojavile prve živali v začetnih, enostavnih oblikah življenja. Rastlinstvo se je seveda začelo nekaj sto milijonov let prej. Računamo, da obstoji človeški rod na Zemlji okrog 20.000 let. Torej je trajal razvoj preko 500 milijonov let od praživa-li do pogojev za nastop inteligenčnega bitja. Ne spreminja pa se samo življenje na zemlji, tudi zemeljska površina se neprestano spreminja. Na to mislimo v glavnem, kadar govorimo o geologiji. Naše življenje je veliko prekratko, da bi lahko neposredno opazovali geološke spremembe. Saj tudi ne vidimo nobene spremembe, če bi vgradili v mogočno stolpnico le en opečni zidak. Spremembe opazimo šele, ko je recimo dozidano novo nadstropje. To pa bi v zemeljski zgodovini pomenilo lahko nekaj deset milijonov let. Geološka časovna merila torej niso leta, niti stoletja, ampak milijoni let. Na morsko in jezersko dno se neprestano usdejo usedline (sedimenti), ki jih reke prinašajo vanj in jih vodni tokovi prenašajo na velike razdalje. Z njimi padajo na dno tudi odmrle rastline in predvsem živali. Nekaj teh ostankov (fosilov) se je ohranilo vse do današnjih dni. Z njihovo pomočjo proučujemo zemeljsko zgodovino in jo delimo na različna obdobja. Pretežna večina vseh kamenin, ki danes sestavljajo zemeljsko površino je nastala iz morskih ali pa sladkovodnih sedimentov. Iz tega sledi, da je bila skoraj vsa zemeljska površina prej ali kasneje pod vodno gladino. Najzanimivejše poglavje geologije v Zasavju je pač obdobje, ko je nastal premog. Približno 170 milijonov let je stara srednjetriadna podlaga dolomitov, apnencev in psevdozilskih skladov. Od tedaj pa vse do sredine terciarja se na tem področju niso ohranili nobeni sedimenti, čeprav so bili med tem naši kraji pretežno pod morsko gladino. Nekaj več kot 30 milijonov let je že minilo, kar so bile v naših krajih (Moravče, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Laško) obsežne, rahlo valovite obalne pokrajine ob obrežju Panonskega morja, ki je obsegalo vso sedanjo severno Hrvaško, severno Srbijo in Madžarsko. Kratke reke so ob nalivih preplavljale in zapolnjevale plitve doline s prodniki iz apnenca, dolomita in jih zalivale z izluženo glino psevdozilskih skladov. V višjih plateh je vedno manj kameni tih vložkov, vedno več pa je čiste gline. Pokrajina je tako dobila obliko precej široke ravnine, v kateri je v zadnjem štadiju sedimentacije spodnje soteške plasti nastalo močvirje. V njem so se sedimentirale gline z znatno primesjo organskih snovi (črna talnina). Končno je tu nastalo gozdno močvirje, ki je dajalo snov za nastanek premogovega sloja. Tla močvirja so se neprestano in prav počasi pogrezala, tako hitro, da je pretežna količina odmrlih rastlin ostala prekrita s kislo močvirno vodo in je močvirni gozd lahko vedno še rastel iznad vodne gladine. Tako stanje je moralo na nekaterih mestih močvirja trajati zelo dolgo, da se je nabrala okrog 100 m debela plast rastlinskih ostankov. Pri njihovem pretvarjanju v premog se je debelina plasti približno trikrat zmanjšala. Ob pomanjkanju kisika rastline pod vodo ne zgnijejo, ampak se pod vplivom bakterij počasi pretvarjajo v šoto. Tak primer imamo na Lij ubij anskem barju, kjer je šotišče znano še iz rimljanskih časov. Šota postaja pod vplivom pritiska in temperature sčasoma lignit, nato rjavi premog, črni premog in končno antracit, ki je skoraj čisti ogljik. Seveda imamo tu v mislih geološka časovna merila. No, naše premogišče je v Stadiju rjavega premoga. Na Dolu in zlasti v Laškem je ta razvoj že prešel polovico in se bliža štadiju črnega premoga. Ko se je začelo močvirje hitreje pogrezati, je močvirni gozd prešel v globljo močvaro, kjer je bilo vedno manj snovi za organske sedimente. Začel se je usedati lapor, ki je v začetku še poln organskih primesi (črna krovnina), navzgor pa postaja vedno svetlejši, dokler ne preide v fino pasovit rjav krovni lapor. Jezerska voda je morala biti zelo mirna, da so se ohranili tako fini pasovi svetlejšega in temnejšega laporja. Ozemlje se je vse bolj pogrezalo in končno ga je preplavilo Panonsko morje. Zato imamo zvezan prehod sladkovodnih sedimentov sivega krovnega laporja v oligocensko morsko glino zelenikasto sive barve, ki je zato tudi kratko rečeno sivica. Ta ima podobne fizikalne lastnosti kot talna glina, zato se ju na hitro težko loči in ju marsikdo zamenjuje. Njuni izpirki pa se pod stereomikro-skopom na prvi pogled ločijo. Še tako bela talna glina ima fina zrnca črne premoške snovi, medtem, ko jih morska glina seveda ne more imeti. Zato pa ima sivica vse polno ostankov hišic enoceličnih morskih živalic iz skupine numu-litov. Po sedimentaciji sivice nastopi kratka prekinitev — ozemlje se dvigne, da morje odteče, nato pa zopet potoni in se začno sedimen-tirati govške plasti. To so zeleni glavkonitski peščenjaki z vložki li-totamnijskega apnenca. Barjanski rastlinski ostanki so vedno globlje pod površino. Sedaj so že stari blizu 10 milijonov let. Morska glina jih neprodušno izolira od zunanjega sveta. Pritisk novih sedimentov vedno bolj narašča, temperatura se z globino tudi počasi veča. Nato nastopi nova prekinitev sedimentacije, za^ njo pa se usedejo laške plasti (laški lapor, li-totamnijski apnenec, _ prod). Brez prekinitve se za njimi usedajo še polslani sedimenti sarmata. Sedaj manjka le še 9 milijonov let do današnjih dni (glej sliko 1). Kmalu nato pa se že dolgo trajajoče gubanje in dviganje Alp v sedanje višine prenese še na alpsko predgorje v Zasavju. Šele v tem obdobju se vse naštete plasti s triadno podlago vred močno nagubajo, prelomijo, narinejo... To naj bi bil glavni vzrok, da je premog tako naglo pooglenel (veliki pritiski pri deformaciji terena) in da niso sloji ravni, temveč nagubani, prelomljeni, narinjeni. Najvažnejša naloga pred šestimi leti ustanovljene geološke službe pri našem podjetju je torej študira-nje komplicirane tektonike stojišča premoga. Iz profitov širokočelnih odkopov in geoloških podatkov iz raznih prog se da marsikaj sklepati. Kjer je teh podatkov premalo, se poslužujemo raziskovalnega vrtanja ali raziskovalnih prog. Za zaključek naj opišem še, kako smo prebijali prečnico na V. obzorju jame Ojstro. Prečnico smo pognali iz smerne obzorne proge, ki gre od jaška Ojstro proti zahodu, najprej po morski glini in preide v krovni lapor. Na ordinati 2823, od koder smo začeli s prečnico proti severu, je križišče v rjavem (krovnem laporju. Že po nekaj metrih prečnice se pojavi nariv: prišli smo v »črno krovnino«, ki položno pada proti severu. Naša geološka služba je predhodno podrobno proučila profil po tej prečnici iz vrtin in rudarskih del v njeni okolici. Čimbolj je prečnica prodirala proti severu, toliko bolj siva in vedno bolj glinasta je postajala hribina. Bili smo namreč v krovnini Javor sloja, ki se spušča proti severovzhodu. Prišli smo že na prehod k morski glini, ki je na videz podobna talni glini. Zato so bili nekateri v dvomih o pravilnosti naših domnev. Vendar pa smo tik pred koncem leta 1966 po nekaj metrov de- beli prelomni coni zadeli v premog Plasti ležijo tu praktično horizontalno, ker smo zadeli v dno kadu-nje, ki povezuje Zapadno polje — sever z Žapadnim poljem — jug. Potem so zopet vsi pričakovali, da bomo po premogu zadeli v tal-mno. Prognoza geološke službe pa je bila krovnina, ponovno tanjši premogov sloj in šele potem talna glina. Nadaljevanje prečnice proti severu je pokazalo, da je bil profil principielno pravilno preštudiran, le po lokaciji in debelini plasti so bila odstopanja v mejah nekaj metrov, ponekod tudi desetic metrov. Druga takih študij je v jami Hrastnik povezava C polja s Talnim skladom, potem premogov stoj južno od Vzhodne A kope in sedaj v jami Ojstro podrobna raziskava Javor sloja na višini V. obzorja. Za take študije je potrebno poglobljeno spoznavanje geoloških prilik, ki zahteva dobro predstavo in interpretacijo različnih podatkov. Za vse to pa je potreben tudi čas, ki nam vse prehitro uhaja izpod rok, čeprav se geološko dogajanje poigrava s tisočletji in stoti-sočletji. Anton Bregant, dipl. inž. rud. Napredovanje del na gradbišču OSRD v Nikšiču Že iz prvega članka, objavljenega v Srečno, je znano, da gradbišče Biočki Stan leži na nadmorski višini 1500 m in je 27km oddaljeno od Nikšiča. Komunikacijska zveza je zelo slaba, posebno v jeseni in pozimi, ko se prične deževna doba. Telefonske zveze nimamo, investitor pa obljubuje radijsko zvezo s kratkovalovnimi oddajniki. Na Kutskem brdu, ki je 6 km oddaljen od našega gradbišča, že obstoja dnevni kop in jama za pridobivanje boksitne rude. Prav tako že obstoja dnevni kop Štitovo, ki pa je oddaljen 13 km od našega gradbišča. Praktično smo popolnoma navezani sami nase. Poleg tega imamo tudi lasten dovod električne energije 35 kV. Ne bom opisoval priprav, ki so potrebne, da se gradbišče formira. S temi smo pričeli v septembru 1969. leta. Priključek električne e-nergije smo dobili šele 20. decembra 1969 leta. Dotedaj smo delali pri karbidnih svetilkah in petrolejkah. V prvi polovici decembra 1969 je že zapadlo 1 m snega, ki pa je v nekaj dneh skoraj skopnel tako, da v decembru 1969 in januarju 1970 nismo imeli posebnih težav s transporti. Omeniti moram, da smo si že prej pripravili zaloge glavnih materialov (eksploziva, vžigalnikov, svedrov itd.), vendar je kljub temu še potrebno večkrat na teden pripeljati kako stvar. Pozimi je namreč 6 km ceste od Kutskega br-da do Biočkega Stana v naši oskrbi, ker na tej relaciji pozimi ne vozijo tovornjaki investitorja. Težave s snegom so sc začele v prvi polovici februarja letošnjega leta. Postopoma je zapadlo 3 m snega, tako da je bito nemogoče obdržati Jedilnica in kuhinja ekipe na gradbišču OSRD v Nikšiču — marec 1970 Foto: inž. Franc Starman prostor komunikacijsko zvezo. Tudi, če smo uspeli splužiti cesto z buldožerjem Caterpillar D8, je bila pot prosta morda le za kak dan, nato pa jo je zopet zamedlo. Najhujše pa je bilo 6. marca, ko nam je vihar s snežnim metežem podrl nekaj stebrov daljnovoda 35 kV in smo morali z deli prekiniti ter poslati moštvo domov. Medtem, ko je bilo moštvo doma, sem ponovno organiziral pluženje ceste, da smo lahko transportirali nove stebre in je potem Elektrodistribucija Nikšič v mesecu marcu popravila daljnovod. Če si hotel v tem času priti na gradbišče, je bilo potrebno presmučati 6 km. Iz tega obdobja izvirajo tudi fotografije. Z deli smo ponovno pričeli 8. aprila, pravzaprav še v precej težavnih prilikah. Snega je bilo še 1.5 m, vendar je hitro skopnel. Treba je upoštevati, da so bili pred vhodom v rov zameti, visoki 4 m. Z mesecem majem smo začeli normalno obratovati in smo napredovali do konca julija v tunelu na koti +1480 m, 750 m od vhoda. Prvi del tunela v dolžini 180 m je dvo-tir in profil 11.72 m2, preostala dolžina pa enotirni profil 6.3 m2. Hribina je izredno trd talninski apnenec tako, da znaša poraba Vitezita 205.5 kg/m3 zrasle hribine. Omeniti moram, da smo koncem maja montirali nakladalne vozove Shuttle-car Hagglunds, 2 enoti, vsaka po 9.0 m3. Te naprave nam prihranijo čas in delo, ki je sicer potreben pri klasičnem načinu izmenjave praznih in polnih vozičkov ob priliki nakladanja z mehansko nakladalno lopato. Seveda smo s tem, da smo nabavili Hagglunds storili samo prvi korak k mehanizaciji napredovanja prog. Dobiti moramo večji nakladalec, namesto Eimco 12B vsaj Eimco 22 ali 25, če že ne Salzgitter HL400 ali Joy-Hagglunds. Poleg tega imamo prelahko lokomotivo. Potrebovali bi vsaj 6 ton težko. Za dosego maksimalnih napredkov, ki so bili doseženi v Evropi (15 — 20 m/dan) je potrebno mehanizirati tudi vrtanje. Danes i-mamo na razpolago jumbo mini-rodno 500, z dvema hidravličnima podaj alnima napravama, prav primerna naprava za manjše profile. Tudi z izgradnjo jaška 0 4.6, ki naj bi povezoval horizont +1480 m in glavni izvozni horizont +1215 m, smo že napredovali. Do konca julija je bil izdelan del jaška od kote + 1480 do kote +1505 m, v teku pa je tudi prebitje navozišča na koti + 1480 m. Na dokončen dvotirni profil izdelujejo tudi oblomno progo okrog jaška na horizontu +1480 m. Z našim delom pravzaprav nismo zadovoljni, ker bi hoteli pokazati še kaj več. Imamo pa objektivne težave, ki nekoliko opravičujejo naše delo. Še vedno nimamo glavnega projekta in med delom dostikrat nismo vedeli, kaj bomo delali naslednji teden. Od projektantskega zavoda dobivamo skice občasno. Zaradi neviht imamo izpade električne energije, ki trajajo tudi 24 ur. Poleg tega imamo težave pri dostavi nujno potrebnega materiala, kar pa je splošni jugoslovanski problem. Franc Starman, dipl. inž. rud. Problematika avtoparka Za normalen potek proizvodnje premoga in ostalih dejavnosti ima podjetje organiziran, poleg prometa z lokomotivami, promet s tovornimi in osebnimi avtomobili. Iz istih razlogov ima podjetje v posesti tudi samohodne delovne stroje (buldožerje, nakladalce, viličarje in vlačilce). Kljub temu, da je znaten del voznega parka (osebni avtomobili) in samohodnih delovnih strojev v raznih delovnih enotah, upravljata z večino avtomobilov, predvsem s tovornimi avtomobili, samostojna enota avtopark v Trbovljah in enota avtopark pri rudniku Zagorje. Organizacija upravljanja z avtomobili in delovnimi stroji se je odvijala ustrezno sprotnim potrebam, v glavnem potrebam tehničnih zmogljivosti za nemoteno obratovanje vseh ostalih dejavnosti. Tako sta v podjetju sedaj dva avto- parka popolnoma različnih organizacijskih oblik z različnim obračunom. Medtem, ko je avtopark Trbovlje samostojna delovna enota s svojim obračunom, je avtopark Zagorje delovna enota osnovne dejavnosti v smislu jamskega skupnega prevoza za rudnika Trbovlje-Hrast-nik, pri rudniku Zagorje. Obračun dohodka odnosno osebnega dohodka sloni na povprečku osebnega dohodka 100 %-nega kopaškega delavnika rudnika Zagorje. Zaradi vedno aktualnejšega vprašanja ekonomske upravičenosti obstoječe organizacije dveh avtopar-kov ter različnih kompetenc pri u-pravljanju s samohodnimi delovnimi stroji in nekaterimi avtomobili, je nujno potrebno opraviti analizo sedanjega poslovanja ter na osnovi te izdelati predlog za boljšo organizacijo, odnosno boljše poslova- nje v obstoječi organizaciji dveh avtoparkov. Slabosti poslovanja se kažejo predvsem v slabem izkoriščanju prevoznih zmogljivosti. Na avtopar-ku Trbovlje še posebno, če ga primerjamo z avtoparkom Zagorje. To pa niti ni odvisno od same organizacijske oblike avtoparkov. Običajne posledice tako deljene organizacije enakega dela, če se pri tem ne ugotavlja skupnega uspeha ali ne ugotavlja dohodek v odvisnosti od tega, so: 1) neenotna poslovna politika, 2) slabša izkoriščenost zmogljivosti 3) višji režijski stroški: a) administrativni in tehnični uslužbenci, b) skladiščna služba-zaloge, c) remontne delavnice, 4) različnost sistemov nagrajevanja (ni materialne vzpodbude za boljše skupino delo). V našem primeru, ko so storitve avtoparkov namenjene v glavnem lastnemu podjetju in se tudi značaj dela po posameznih področjih ne menja, ne moremo zasledovati posebne poslovne politike in je zato v obstoječi organizacijski obliki toliko ne pogrešamo. Kljub temu pa bi se morali pri obravnavanju kapacitet bolj naslanjati na strokovno obdelane analize potreb, tipizacijo vozil, optimizacijo zmog-Ijnvosti po številu avtomobilov in nosilnosti posameznih vozil ter kapacitet ostalih delovnih strojev, na kalkulacije stroškov, na razpoložljive in v bodoče potrebne kadre in podobno. Na osnovi strokovno obdelanih analiz se je treba odločiti, ali omogočiti za vsako ceno rentabilno poslovanje avtoparka kot delovne e-note, z najnižjimi konkurenčnimi cenami uslug, ali za druge dražje rezervne zmogljivosti avtoparka, ko se koristi lastnega avtoparka odražajo v takojšnjih, hitrih in kvalitetnejših storitvah pri nespremenjeni organizaciji, predvsem v prvi izmeni. V tem primeru so stroški avtoparka vkalkulirani v stroške osnovne dejavnosti. Najboljšo možno Analiza rešitev naj bi dosegli z boljšo organizacijo in optimizacijo obeh skrajnih izhodišč. Iz analize izkoriščanja tovornih avtomobilov je razvidno, da je izkoriščenost vozil v obeh avtopar-kil zelo različna. V glavnem pa je izkoriščenost različna v avtoparkih bolj zaradi slučaja kot organizacije dela, ker je v glavnem odvisna od značaja storitev odnosno različnih potreb. Usluge oziroma storitve avtoparka Zagorje so pretežni del stalni prevozi premoga ali jalovine na istih relacijah v vseh treh izmenah. Usluge avtoparka Trbovlje osnovni dejavnosti se nanašajo v razmerju 80 : 20 na stalne in občasne vožnje. Vendar so tudi stalne vožnje samo v dopoldanski izmeni in se ne ponavljajo vedno v enakih časovnih obdobjih. Izkoristek zmogljivosti je tako v avtopar-ku Trbovlje minimalen, zadovoljiv pa ni niti v Zagorju. Analiza izkoriščenosti tovornih avtomobilov nam ob obstoječih razmerah, t. j. da dela avtopark Zagorje redno v treh izmenah z večjim delom zmogljivosti, avtopark Trbovlje pa le v prvi izmeni, daje naslednje ugotovitve: izkoriščanja tovornih avtomobilov (enega meseca): Tek. Elemejri Trbovlje Zagorje ZPT A — Kapacitete 1) število kamionov ob inventuri 2) skupna nosilnost kamionov v tonah 3) povprečna nosilnost kamionov B — Delo kamionov 4) avtodnevi vseh kamionov (avtodan 24 ur) 5) avtodnevi urejenih vozil 6) od tega na delu 7) v garaži brez dela 8) ure dela vseh vozil skupaj 9) skupno prevoženi km 10) prevoženi km s tovorom 11) prevožen tovor v tonah 12) prevoženo ton/km C — analiza 13) število zaposlenih šofer. 14) koefic. izkorišč. voz. parka (6:5) 15) povpreč del. čas. enega vozila na delu (8:6) 16) povpreč. kilometraža vozila na delu (9:6) 17) koefic. izkorišč. pod bremenom (10:9) 18) koefic. izkorišč. nosolnosti 12 19) koefic. tehnične brezhibnosti (5:4) 16 11 27 86.50 108 194,50 5.04 9,80 7,2 442 320 762 364 291 655 364 247 611 — 27 27 2.912 3.638 6.550 30.500 27.790 58.290 21.346 14.531 35.977 9.160 57.424 66.584 106.730 178.056 284.786 17 18 35 100 88 93,2 5,25 14,70 10,70 83,80 112,30 95,50 69,50 52,40 61,50 69,50 65,40 68,00 82,40 91,00 86,00 Število šoferjev na en tovorni avtomobil: Trbovlje 1,06 — Zagorje 1,63. Pri enaki izkoriščenosti avtoparka bi v avtoparku Trbovlje na 16 tovornih avtomobilov zaposlili lahko še najmanj 9 šoferjev. Koeficient izkoriščanja voznega parka (avtodnevi vozil na delu: avtodnevi vseh vozil-urejenih) kaže, da je prav zaradi izredne dinamike občasnih voženj izkoristek voznega parka v Trbovljah 100»/», v Zagorju pa le 88 %. Povprečni delovni čas vozila na delu (ure dela vseh vozil skupaj: avtodnevi urejenih vozil na delu) je v Trbovljah 5 ur 15 minut, v Zagorju pa 14 ur 42 minut. Z upoštevanjem pogojev dela (tri izmensko in enoizmensko obratovanje) ugotavljamo, da je povprečni delovni čas vozila na delu 5 ur 15 minut, 65.7% ene izmene v Trbovljah, 14 ur 42 minut pa 57 %> treh izmen v Zagorju. Pri povprečno prevoženih km vozila na delu, je na uro dela v Trbovljah 10.5 km, v Zagorju le 4.7 km. Na avtodan v Trbovljah 83.5 km, v Zagorju 112.3 km. Iz tega po-kazalca je razvidno, da opravijo kamioni na delu v Trbovljah večjo kilometražo kot v Zagorju v razmerju 1 : 2,24. Iz, v istih razlogov je koeficient izkoriščanja kamionov pod bremenom Trbovlje 69.50, v Zagorju 52.40. V koeficientu izkoriščanja nosilnosti ni bistvene razlike med avto-parkoma. V Trbovljah je koeficient 69.50 nekoliko boljši, kot v Zagorju 65.40. Boljši koeficient izkor. pod bremenom in boljši izkoristek nosilnosti sta v Trbovljah boljša zaradi značaja prevozov (možnih je več kombinacij polnih voženj v obe smeri kot pa v avtoparku Zagorje pri stalnih vožnjah premoga in jalovine). Iz analize izkoriščanja zmogljivosti avtoparkov lahko povzamemo naslednji zaključek: a) izkoriščanje kamionov je v avtoparku Zagorje po časovni angažiranost znatno večje v kot v Trbovljah (v razmerju 1:2,8). U-poštevajoč možnosti triizmenske-ga obratovanja pa izkoriščanje kljub temu ni zadovoljivo; b) izkoriščanje kamionov avtoparka Trbovlje je znatno slabše, ker se obratuje v glavnem le v eni izmeni, četudi je izkoriščanje zmogljivosti v času obratovanja boljše kot v avtoparku Zagorje. Če primerjamo ugotovitve še s posplošenim normativom kamionskega avtoprevozništva, da je kamion rentabilen, če prevozi v enem letu najmanj 25.000 km, potem dobimo tale zaključek: avtopark kamionov kilometrov km/kam/leto 25.000=100 Trbovlje 16 366.000 22.900 91,5 Zagorje 11 333.480 30.300 121,0 Skupaj 27 699.480 25.900 103,5 Vsi pokazalci kažejo na velike neizkoriščene zmogljivosti obeh av-toparkov. Finančno poslovanje o-beh avtoparkov se giblje na meji rentabilnosti, kar je posledica tako ugotovljenih dejstev in se ujema z mejo rentabilnosti ocenjeno na minimalno prevoženih 25.000 km letno. Iz opisa obstoječega stanja je razvidno, da sta se delovni enoti — avtoparka — v zmogljivosti, po vrsti vozil, po opremljenosti in organiziranosti, razvijali povsem ločeno in kar najbolj ustrezajoče po- trebam svojih osnovnih enot, -rudniku Trbovlje in Hrastnik ter rudniku Zagorje. Vse od integracije rudnikov dalje, so razen tu in tam kakšnega dogovarjanja, ni iskalo boljše organizacije, ki bi izhajala .iz bolj ali manj strokovne analize. Vsi pokazalci analize sedanje organizacijske oblike in poslovanja kažejo, da je smotrno iskati za boljše poslovanje, takšno izboljšanje sedanje organizacije ali samo takšno organizacijsko obliko združenega avtoparka, s katero bo zagotov- ljeno boljše izkoriščanje prevoznih in ostalih zmogljivosti z nižjimi ali najmanj enakimi stalnimi stroški. S tem bo zagotovljen tudi boljši finančni rezultat, ki se ne bo v celoti odražal samo v knjigovodskih podatkih avtoparka, temveč bo i-mel svoj posredni vpliv na proizvodni in finančni rezultat celotnega podjetja. Ne glede na to, kakšna naj bo oblika bodoče organizacije avtoparka, se mora poenotiti administrativno poslovanje in obračun, tako da bodo med avtoparki primerljivi tudi vsi finančni pokazalci. Končni cilj boljše organizacije ali boljšega poslovanja avtoparkov mora biti ta, da dosežemo boljši gospodarski rezultat celotnega podjetja in ne le posameznega avtoparka kot delovne enote. Vilko Kovač Samoupravni organi in v zadnjem razdobju Osrednji delavski svet in kolektivni izvršilni organi-odbori so imeli od sredine junija pa do sredine avgusta 1.1. večje število sej, na katerih so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: 1) Na 3. seji odbora za ekonomsko-tehnlčne zadeve, dne 26. 6. 1970: — na podlagi posebne ugotovitve je izenačil dve delovni mesti revirnih poslovodij na rudniku Hrastnik, s podobnimi delovnimi mesti na ostalih dveh rudnikih, — potrdil je predlog o izročtvi spominskega darila jubilantom dela za 30 (moški) in 25-let dela (ženske) pri našem podjetju; nagrade-zapestne ure so bile podeljene na proslavi dneva rudarjev, dne 2. 7. 1970 v delavskem domu v Hrastniku, — v svet splošne bolnice v Trbovljah je bil imenovan za naslednjo mandatno dobo, ki traja štiri leta, Emil Kohne, dipl. inž. ra., glavni varnostni inženir, kot predstavnik našega podjetja, — odobril je preknjižbo inventurnih razlik na elektrostrojnem oddelku rudnika Hrastnik V zvezi s primopredajo skladiščne službe, — odobril je prevzem obveznosti do prejetega stanovanjskega po-posojila iz skada za gradnjo in adaptacijo stanovanj borcem NOB za rudniško stanovanjsko hišo Trg revolucije 6, — soglašal je z ocenjeno vrednostjo odpadnega materiala izločene zgradbe sesalke v Kisovcu, — odobril je nabavo televizijskega sprejemnika za samski dom v Zagorju, — odobril je izločitev nekaterih dotrajanih in tehnološko zastarelih osnovnih sredstev na posameznih enotah, — odobril je Francu Škrinarju gradnjo stanovanjske hiše na delu rudniškega zemljišča pod O-strim vrhom, — ugodno je rešil še nekaj drugih prošenj in pritožb, nekaj jih je zavrnil, nekatere pa odstopil v reševanje dragim službam, — potrdil je finančni obračun in delitev dohodka za razdobje januar—maj t. L; naročil je, da je treba čimpreje likvidirati deponijo premoga na jašku Loke v Zagorju ter da je treba uvesti ustaljen način povprečnega o-sebnega dohodka, — sklenil je, da morajo delovne e-note spričo težav oziroma slabše situacije v podjetju poostriti delovno disciplino in izvesti koordinacijo v proizvodnem pro- njihovo delo cesu v zvezi s kadrovsko zasedbo določenih delovnih mest; s tem v zvezi je sprejel še nekatere drage sklepe, ki se nanašajo na boljše izkoriščanje odprtih kapacitet in dostavo jamskih vozičkov, — soglašal je z osnutkom pravilnika o urejanju delovnih razmerij delavcev ZPT — OSRD, razporejenih na delu v tujini, z manjšo dopolnitvijo, — izvesti je potrebne ukrepe v zvezi z visokim številom izostankov zaradi bolezenskih in dragih izostankov z dela; .... - .. . - :■ : :: 2) Na 1. seji odbora za izume in racionalizacije, dne 27. 6. 1970: — seznanil se je s svojimi obveznostmi, ki mu jih nalaga statut podjetja, Dvorana novozgrajenega delavskega doma v dneva rudarjev. Hrastniku je bila nabito polna na proslavi dne 2. julija 1970 Foto: Milan Cerinšek — odobril je po predhodni proučitvi izplačilo nagrad šestim članom delovne skupnosti za predlagane in sprejete tehnične izboljšave. Nagrade so bile odobrene tovarišem: Ključevšku_ I-vanu iz rudnika Zagorje, Flajsu Ivanu iz rudnika Hrastnik, Cizelj u Dragotu iz rudnika Trbovlje, Brinarju Ivanu iz elektro-strojnega obrata, Ašiču Alojzu iz rudnika Hrastnik in Jamniku Zvonetu iz elektrostrojnega obrata Trbovlje in podeljene na proslavi dneva rudarjev, dne 2. 7. 1970; 3) Na 1. seji odbora za varstvo pri delu in socialno-zdravstveno varstvo, dne 10. 7. 1970: — proučil je svoje obveznosti in dolžnosti, ki mu jih nalaga statut podjetja, — potrdil je poročilo glavnega varnostnega inženirja o analizi stanja varstva pri delu v podjetju, — sklenil je, da morajo kadrovske službe enot obvezno izvajati določila člena 8 pravilnika o izplačevanju nadomestil za primere bolezni oziroma nezgod, — na prihodnji seji bo obravnaval program dela tega odbora za letošnje leto, — v primeru nezgode tov. Homška bo zadevo ponovno obravnaval potem, ko bo zbral dodatne podatke, — pripravil je predlog za osrednji delavski svet, da odobri sredstva za izvedbo sistematičnega ginekološkega pregleda vseh zaposlenih žensk pri ZPT preko zdravstvenega doma Zasavje, — odstopil je vlogo občinskega odbora rdečega križa Trbovlje delovnim enotam na področju Trbovelj, da zavzamejo svoje sta-Išče glede včlanjenja^ v to orga-nizacjo oziroma plačevanja članarine po posameznih članih delovne skupnosti, — sklenil je priporočiti delavskemu svetu rudnika Trbovlje, da prouči možnost sodelovanja pri adaptaciji stanovanja za delovnega invalida, ki bi se zaposlil kot hišnik in kurjač na šoli A-lojza Hohkrauta v Trbovljah; 4) Na 1. seji odbora za splošni ljudski odpor, dne 9. 7. 1970: — odbor je razpravljal o organizaciji narodne obrambe v podjetju in s tem v zvezi sprejel nekatere sklepe, 'kd jih bodo odgovorni tovariši morali izvesti, — za urejevanje izredno široke problematike v zvezi z narodno o-brambo je potrebno, da se v podjetju odpre posebno delovno mesto »referent za narodno obrambo«, ki bi imel na skrbi številne naloge, ki jih nalagajo zakonski predpisi in razna navodila pristojnih oblasti; Predsednik odbora za zaposlovanje in izobraževanje tov. Ludvik Zalokar je izročil denarne nagrade trem učencem osnovnih šol, ki so napisali najboljše prispevke na temo: Zasavski premogovniki - 25 let dela v svobodi Foto: Milan Cerinšek 5) Na 5. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 13. 7. 1970: •— potrdil je poročilo o izvajanju sklepov, iki so bili sprejeti na zadnjih dveh zasedanjih, — revizijski oddelek je dobil nalogo, da pregleda na vseh delovnih enotah izvajanje pravilnika o delitvi osebnih dohodkov s tem, da ugotovi, če eventualno nagrajujejo svoje sodelavce z ve-merilih, ki niso v skladu z veljavnim pravilnikom, — sprejel je statut podjetja z določenimi spremembami in dopolnitvami, — potrdil je poročilo o doseganju in delitvi dohodka za vse dejavnosti podjetja za čas od 1. 1. do 31. 5. 1970, — odobril je obratovanje na dela proste sobote v juliju, da bi na ta način izboljšali situacijo v pogledu boljše proizvodnje na vseh treh rudnikih, — odobril je najetje kredita pri republiškemu rezervnem skladu gospodarskih organizacij v višini 3,500.000,00 din z odplačilnim rokom do 15. decembra 1970. — izvolil je tovariša Antona Prosenca, predsednika osrednjega delavskega sveta ZPT ter Jožeta Zorčiča, inž. org. dela, namestnika glavnega direktorja, kot delegata na II. kongresu samoupravi j alcev v Sarajevu, ki bo v letu 1971, — sprejel je pravilnik o urejanju delovnih razmerij delavcev ZPT — OSRD, razporejenih na delo v tujini, z manjšo dopolnitvijo, — obravnaval je pismo delavskega sveta rudnika Hrastnik, ki se nanaša na reševanje proizvodne problematike, s posebnim oziro- ma na odpravo ozkih grl pri skupnem prevozu, — odobril je uvedbo novega delovnega mesta »referent za narodno obrambo pri ZPT« in to na predlog odbora za splošni ljudski odpor, — sprejeli so na znanje informacijo glavnega direktorja o akcijah podjetja, ki se nanašajo na informacije in posredovanja pri raznih republiških in zveznih institucijah zaradi težavne situacije premogovništva; 6) Na 4. seji odbora za ekonomsko-tehnične zadeve, dne 21. 7. 1970: — odobril je odpis oziroma izločitev nekaterih osnovnih sredstev na rudnikih Hrastnik in Trbovlje, — na znanje je sprejel poročilo o rezultatih službenega potovanja, ki sta ga opravila Klenovšek Srečko, dipl. inž. rud., direktor obrata za specialna rudarska dela in Šikovec Rudolf, dipl. inž. rud., vodja razvojnega oddelka, v Alžirijo v času od 23. 6. do 4. 7. 1970, — potrdil je poslovno poročilo in polletno bilanco za I. polletje 1970 za vse dejavnosti podjetja; ob tej priliki je sprejel nekaj sklepov, za katere izvedbo so bile zadolžene posamezne strokovne službe in 'se nanašajo na porabo električnega toka, problematiko izostankov z dela, aktiviranje investicijskih objektov, ke-mijsko-tehnološki laboratorij, o-brat Kotredež rudnika Zagorje in drugo, — potrdil je poročilo o porabi a-mortizacijskih sredstev za I. polletje 1970 in poročilo o poteku investicijskih del za to razdobje, — sklenil je, da morajo strokovne službe zagotoviti po predhodnem dogovoru nemoteno obratovanje nove seperacije; 7) Na 6. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 27. 7. 1970: — potrdil je poslovno poročilo ter doseganje in delitev dohodka in bilanco za I. polletje 1970, za vse dejavnosti podjetja, — obravnaval je še dve vlogi, ki sta se nanašali na odškodninski zahtevek in dodelitev stanovanja, vendar pa ni sprejel nobenega sklepa, — odobril je enkratni sistematični ginekološki pregled vseh zaposlenih žensk pri ZPT na stroške podjetja; organizacijo in izvedbo tega pregleda ima na skrbi služba varstva pri delu, — odobril je spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sicer tisto poglavje, ki se nanaša na pridobitev pravice do spominskega darila, t. j. zapestne ure po 30 oziroma 25-letnem delu pri podjetju, — sprejel je še manjšo spremembo pravilnika o delovnih razmerjih, ki se nanaša na zaposlovanje mladoletnih delavcev in na postopek v primerih, ko delavci samovoljno prenehajo z delom, zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka, — sklenil je, da je treba mladoletne delavce obvezno vezati na zaposlitev v jami po dopolnjenem 18. letu starosti, — pravni sektor je dobil nalogo, da v sodelovanju z delovnimi e-noitami dosledno in pravočasno vlaga odškodninske zahtevke proti tistim delavcem, ki samovoljno prenehajo z delom v podjetju; 8) Na 3. seji odbora za zaposlovanje in izobraževanje, dne 4. 8. 1970: — odobril je izplačevanje štipendij od naslednjega šolskega leta dalje devetim prosilcem, hkrati pa je odobril študijsko pomoč dvaindvajsetim prosilcem za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah, — odobril je vključitev v uk z naslednjim šolskim letom kandidate za izučitev kvalificiranega kovinarja, kvalificiranega elektrikarja in kvalificiranega avtoe- lektrikarja oziroma avtomehani-karja, — sprejeli so tudi določila, ki naj jih vsebuje učna pogodba in se nanašajo na medsebojne obveznosti podjetja in staršev oziroma vajencev, — pooblastil je direktorja kadrovskega sektorja in vodjo rudarskega šolskega centra ZPT, da osebno posredujeta pri pristojnem zavodu za zaposlovanje v BiH zaradi nadaljnjega vključevanja učencev v uk pri rudarskem šolskem centru, — obravnaval je še vloge o predčasnih razrešitvah delovnih razmerij in črtanju pripravniškega staža, — sklenil je, da vajenci v času šolskih počitnic, ko ne stanujejo v domu radarskega šolskega centra, ne plačajo oskrbnine v višini 180,00 din, — pooblastil je kadrovski sektor, da na vse bodoče prošnje za dodelitev štipendije in študijske pomoči odgovarja samostojno, brez obravnavanja na odborovi seji, ker so razpoložljiva sredstva izčrpana oziroma razdeljena. Tine Lenarčič Gradnja individualnih stanovanjskih hiš Naše podjetje že vrsto let pomaga članom lastne delovne skupnosti pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš s tem, da jim odobrava v okviru možnosti posojila pod razmeroma ugodnimi pogoji. Tudi v letošnjem letu je bil objavljen razpis s posebno okrožnico, z dne 12. marca. Razpisana je bila možnost najetja posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo članom naše delovne skupnosti za vsa tri področja, t. j. za področje Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Po tem razpisu so imeli prednost pri dodelitvi posojila tisti prosilci iz vrst članov delovne skupnosti, ki bodo še v letošnjem letu izpraznili rudniško stanovanje in se v celoti preselili v lastno hišo oziroma lastno stanovanje. Sicer pa so prišli v poštev za dodelitev posojila tudi o-stali prosilci, če so si pridobili pravočasno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Ti dve listini sta namreč tudi osnova za sklenitev ustrezne posojilne pogodbe. Prosilci za dodelitev posojila so morali v svoji prošnji navesti, kje so zaposleni, kje grade oziroma kje nameravajo graditi sveti o hišo, v kakšni fazi se-gradnja hiše nahaja, koliko posojila so že prejeli in iz kakšnih virov, koliko sredstev bi še potrebovali za dokončanje, približen rok vselitve v lastno hišo ter, če prosilec poseduje rudniško ali kako drugo stanovanje. Za dodelitev kredita je bila na podlagi vloženih prošenj imenova- na s strani upravnega odbora prejšnje mandatne dobe, posebna tričlanska komisija, ki je imela nalogo preveriti zbrane podatke in odločati o višini posojila. Okvirni znesek posojila je bil hkrati določen na 45.000,00 din. Ta znesek pa prosilec lahko koristi v treh letih, t. j. v treh obrokih. Sredstva za dajanje posojil za — iz sklada skupne porabe podjetja — iz vplačanih anuitet za individualno stanovanjsko izgradnjo iz prejšnjih let — vračila danih posojil-anuitete (IGM, TEVE Zagorje) — iz dela sredstev sklada skupne porabe, ki ga je odstopil delavski svet rudnika Trbovlje — iz ostanka sredstev za stanovanj- sko izgradnjo oz. vplačane amortizacije stanovanj od stanovanjskega podjetja Zagorje_________ Skupaj Ta sredstva so bila s strani komisije porazdeljena upravičenim prosilcem. Pri svoji odločitvi se je komisija opirala na razpisne pogoje ter na sredstva, ki so bila formirana za dajanje posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo ter individualno stanovanjsko izgradnjo se formirajo pri podjetju iz različnih virov, tako iz dela sklada skupne porabe, iz vplačanih anuitet za posojila iz prejšnjih let ter iz ostanka sredstev za stanovanjsko izgradnjo. V letu 1970 so iz teh virov na razpolago za individualno stanovanjsko izgradnjo, naslednja sredstva: 100.000. 00 50.000,00 — 32.600,00 60.000,00 — — 100.000,00 460.000. 00 182.600,00 večje adaptacije po posameznih območjih. Za letošnje leto so prejeli posojilo za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš naslednji člani naše delovne skupnosti: Vir sredstev Področje rudnika Trbovlje-Hrastnik Zagorje 300.000,00 1) s področja Hrastnika: Babič Justin 5.000,00 din Čeperlin Sandi inž. Dolanc Boris Debelak Lado inž. Erman Silvin Grobelnik Anton Hafner Alojz Hotko Ivan Jager Ivan Klemen Ivan Klenovšek Ivan Kirn Ivan Lapornik Franc Majcen Franc Pust Emil Ramšak Anton Šubič Alojz Tabor Jože Tojnko Ivan Tršek Julij Trbovc Ferdo Skupaj 10.000,00 din 5.000,00 din 10.000,00 din 10.000,00 din 5.000,00 din 10.000,00 din 10.000,00 din 5.000,00 din 5.000,00 din 10.000,00 din 10.000. 00 din 5.000,00 din 20.000. 00 din 10.000. 00 din 10.000. 00 din 5.000,00 din 15.000. 00 din 10.000. 00 din 15.000. 00 din 5.000. 00 din 190.000,00 din 2) s področja Trbovelj: Ajdišek Matija inž. Berger Ivan Bratun Stanko Bigman Rezi 5.000,00 din 10.000. 00 din 5.000,00 din 15.000. 00 din Ceferin Viktor Drnovšek Milan Drnovšek Ivan Fele Jože Gotal Juro Hvala Franc Hrovatič Anton Jerman Jože Klenovšek Viktor Kovač Ljudmila Kovač Janez Pucelj Anton Starc Gabrijela Savšek Martin Senčar Berta inž. Ušeničnik Matija Matko Franc Vrtačnik Frida 15.000,00 din 15.000. 00 din 10.000. 00 din 15.000. 00 din 5.000. 00 din 10.000. 00 din 4.000. 00 din 10.000. 00 din 15.000. 00 din 10.000. 00 din 10.000,00 din 10.000. 00 din 15.000. 00 din 10.000. 00 din 5.000. 00 din 15.000. 00 din 10.000. 00 din 10.000,00 din Skupaj 229.000,00 din 3) s področja Zagorja: Baloh Franc Beja Rafael inž. Flisek Bogdan Govejšek Ernest Gošte Roman Juvan Janez inž. Kovač Pavel 15.000,00 din 5.000,00 din 15.000. 00 din 20.000. 00 din 5.000. 00 din 5.000,00 din 20.000,00 din Kreča Franc Košak Jože Lovrač Slavko Mam Tone inž. Mlinar Franc Medved Jože Marinko Tomaž Močilnikar Karel Omahne Franc Ržišnik Mirko Radej Andrej Smrkolj Alojz Štibernik Bojan 5.000,00 din 10.000,00 din 5.000,00 din 5.000,00 din 5.000,00 din 5.000. 00 din 10.000. 00 din 10.000. 00 din 15.000. 00 din 5.000,00 din 15.000. 00 din 10.000. 00 din 5.000,00 din Skupaj 190.000,00 din V celoti je bilo razdeljenih 609.000,00 din. Vsak posojilojemalec je na temelju odločitve komisije sklenil v pravnem sektorju podjetja ustrezno posojilno pogodbo. Prepričani smo lahko, da je tak način sodelovanja podjetja pri reševanju stanovanjske stiske povsem opravičljiv, saj podjetje pride na ta način do prostih stanovanj, katere je možno nato dodeliti dmgim številnim prosilcem iz vrst članov delovne skupnosti. Proslava ob dnevu rudarjev Na proslavi dneva rudarjev v hrastniškem delavskem domu, je sodelovala rudarska godba iz Hrastnika pod vodstvom dirigenta Staneta Plahute ter nekateri zabavni ansambli iz Zasavja Foto: Milan Cerinšek V četrtek, 2. julija 1970 je bila od 18. pa do 20. ure proslava letošnjega dneva rudarjev v novozgrajenem delavskem domu na Logu v Hrastniku. Proslave se je udeležilo preko 400 članov naše delovne skupnosti ter povabljenih gostov iz vseh treh zasavskih občinskih skupščin, občinskih konferenc ZK, občinskih konferenc SZDL, občinskih sindikalnih svetov ter republiški in zvezni poslanci za naše območje. Proslavi je prisostvoval tudi podpredsednik republiške skupščine SRS tovariš Marjan Orožen. Program proslave je potekal takole: Za uvod je zaigrala rudarska godba Svobode I iz Hrastnika Staneta Plahute »Rudarsko koračnico«, nato je imel slavnostni govor predsednik osrednjega delavskega sveta ZPT tovariš Anton Prosenc, za njim je govoril tovariš Marjan Orožen, podpredsednik republiške skupščine SRS, o raznih aktualnih problemih. Za njegovim govorom je rudarska godba zaigrala dve skladbi tamburaši rudarskih gasilcev iz Trbovelj so izvedli kratek koncert štirih skladb. Tovariš Vlado Sihur, direktor kadrovskega sektorja podjetja, je prebral kratko obvestilo o letošnji podelitvi spominskih darll-zapestnih ur članom delovne skupnosti, ki so prebili pri delu v podjetju 30 let (moški) oziroma 25 let (ženske) dela. Tine Jelen iz Trbovelj je s svojim ansamblom zaigral tri skladbe, nato pa je tovariš Rado Kantužar, predsednik rudniškega odbora sindikata rudarjev — ROS-a podelil športne pokale zmagovalnim ekipam iz posameznih delovnih enot ZPT, ki so si v medsebojnem tekmovanju pred dnevom rudarjev priborile prvo mesto. Kvintet glasbene šole iz Trbovelj je zaigral tri skladbe, zatem pa je tovariš Drago Borišek, dipl. inž. rud., kot predsednik odbora za izume in tehnične izboljšave, podelil nagrade in priznanja šestim članom za sprejete tehnične izboljšave. Rudarska godba iz Hrastnika je izvedla skladbo Kri-stofer-Plahuta: Danaide, nato pa je predsednik odbora za zaposlovanje in izobraževanje tovariš Ludvik Zalokar podelil nagrade za najboljše šolske naloge, ki so jih napisali u-čenci iz osnovnih šol heroja Rajka v Hrastniku in osnovne šole Tončke Ceč iz Trbovelj na temo: Zasavski premogovniki-25 let dela v svobodi. Pogrešali smo prispevke šole Toneta Okrogarja iz Zagorja. Ansambel Veseli rudarji iz Trbo- Predsednik rudniškega odbora sindikata rudarjev-ROS tov. Rado Kantužar, je izročil pred Slavnikom zmagovalnih ekip športne trofeje, ob zaključku tekmovanj disciplinah pred letošnjim dnevom rudarjev porušene domovine in v času izgradnje naše samoupravne družbe, dali svoja življenja. Vsi navzoči so počastili njihov spomin. Na kratko je orisal razvoj revirjev v zadnjih letih, prispevek rudarjev k razvoju naše družbe, omenil je vodilno vlogo Partije pri našem vsestranskem razvoju, pričetek razvijanja samoupravnega sistema v letu 1950, progresivno moč samoup-ravljalcev, ki se kaže v zelo razvejanem samoupravljanju v podjetju ter o težnjah celotne 'delovne skupnosti in vodstva podjetja za nadaljnji uspešni razvoj podjetja in izboljšanje pogojev zaposlenih. V svojem govoru je dejal: »čeprav kolektiv Zasavskih premogovnikov v danem trenutku vseh teh teženj, potreb in zahtev ne more izpolniti, pa pritisk njihovih zahtev vendarle pozitivno vpliva na celoten kolektiv in razvoj. Kajti, če danes določenih teženj rn novih zahtev ni mogoče uresničiti, jih bo mogoče jutri, pojutrišnjem ali v bližnji perspektivi. raznih športnihDosedanji razvoj premogovništva, Foto: Milan Cerinšek ,*.zla:sti. razvoj modernizacije in teh-ktA nologije, novih _ mvesticijskih vla- velj so zaigrali tri skladbe, vmes pa sta tovariša Irena Kavšek in tovariš Ivo Trbovc iz Hrastnika prebrala tri nagrajene prispevke na prednjo temo. Ansambel Janez Mah-koviča iz Zagorja je zaigral štiri skladbe, nato pa je rudarska godba iz Hrastnika zaključila proslavo. Pred zaključkom so prejeli predstavniki posameznih ansamblov skupno z zahvalo za sodelovanje, šopek nageljnov. Po končani proslavi so direktorji oziroma vodje delovnih enot razdelili jubilantom dela zapestne ure in jim ob tej priliki čestitali ter se zahvalili za dolgoletno delo v podjetju. Udeležence iz Trbovelj in Zagorja so odpeljali na domove najeti avtobusi. Scenarij in vezni tekst za proslavo je pripravil Jože Skrinar. Vezni tekst je brala Slavica Potušek iz rudnika Hrastnik, organizacijo proslave pa je imel na skrbi splošni sektor podjetja. Nagrade po 100,00 din za najboljše prispevke, ki so jih napisali učenci osnovnih šol, so prejeli Her-ta Podmenik, učenka iz osnovne šole heroja Rajka iz Hrastnika, Franci Kadunc, učenec iz osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj in Stane Šterbucelj, učenec iz osnovne šole na Dolu pri Hrastniku. Ekipe iz posameznih delovnih enot so v času od do 30. junija 1970 tekmovale v naslednjih športnih disciplinah: nogomet, namizni tenis, kegljanje, streljanje in šah. Organizacijo športnih tekmovanj je imela na skrbi posebna komisija, ki so jo sestavljali referenti za šport in rekreacijo sindikalnih podružnic ZP in rudniškega odbora sindikata. Ta je določala delegate, glavne sodnike, stranske sodnike, igrišča, sestavo moštev, prevoz, kraj in čas posameznih tekem in ostalo. V slavnostnem govoru je predsednik osrednjega delavskega sveta tovariš Tone Prosenc omenil, da ob prazniku slovenskih rudarjev praznujemo hkrati tudi občinski praznik občine Hrastnik, praznik borcev NOB, 25-letnico osvoboditve jugoslovanskih narodov, 20-let-nico izvolitve prvih delavskih svetov, ter 100-letnico rojstva V. I. Lenina. Poudaril je, da je v štirih letih narodno-osvobodilnega boja padlo 832 rudarjev iz vseh treh zasavskih rudnikov, zato je prav, da se jih ob tej priliki spomnimo skupno s tistimi sodelavci-mdarji, ki so v času obnove in izgradnje gary, so potrdili pravilnost naše politike na tem področju. Pod vplivom vseh teh sprememb in naporov našega kolektiva sta proizvodnja in storilnost v nenehnem porastu«. Nazadnje pa je čestital celotnemu kolektivu Zasavskih premogovnikov-Trbovlje ob dnevu rudarjev z željo da, bi dosegali v bodoče še boljše rezultate pri gospodarjenju in upravljanju. Hkrati je čestital tudi vsem borcem NOB iz vrst naše delovne skupnosti in zasavskih občin ob prazniku dneva borcev ter občanom Hrastnika ob njihovem občinskem prazniku. T. L. Ob koncu proslave ob dnevu rudarjev so prejeli predstavniki vseh sodelujočih .ansamblov v dar šopek rdečih nageljnov Foto: Milan Cerinšek Spominsko darilo Na proslavi dneva rudarjev, dne 2. julija 1970, v novozgrajenem delavskem domu v Hrastniku, so bile podeljene zapestne ure članom naše delovne skupnosti, ki so dopolnili neprekinjeno 30 let dela pri podjetju (moški) oziroma 25 let dela (ženske). Predlog za izročitev zapestnih ur je pripravila posebna komisija na podlagi gradiva, ki so ga poslale tej komosiji posamezne delovne enote. Dokončno pa ga je potrdil odbor za ekonomsko4ehnične zadeve ZPT na svoji seji dne 26. 6. 1970. Po posameznih delovnih enotah je prejelo v dar zapestne ure naslednje število sodelavcev: Direktor rudnika Trbovlje inž. Cveto Majdič je podelil zapestne ure jubilantom Iz rudnika Trbovlje, dne 2. 7. 1970 v Hrastniku Foto: Milan Cerinšek rudnik Krastnik moški 36 ženske 1 skupaj 37 ' rudnik Trbovlje 59 2 61 rudnik Zagorje 75 — 75 separacija Trbovlje 12 4 16 separacija Zagorje 4 1 5 obrat za specialna rudarska dela 4 — 4 elektrostrojni obrat 2 — 2 avtopark • 1 1 2 nabavni oddelek 3 1 4 rudarski šolski center 9 8 13 uprava ZPT 5 8 13 SKUPAJ 210 18 228 Zapestne ure so nagrajencem izročili ob krajšem nagovoru direktorji oziroma vodje delovnih enot. iz rudnika Hrastnik: Bedenik Ivan, Borovšak Franc, Brun- Zapestne ure so prejeli: ček Miha, Denovnik Stane L, Do- Direktor rudnika Hrastnik inž. Ivan Petrov je podelil zapestne ure jubilantom dela iz rudnika Hrastnik, v sejni sobi novega delavskega doma v Hrastniku Foto: Milan Cerinšek linšek Matija, Dornik Viktor, Dornik Matija, Fijačko Štefan, Gričar Alojz, Hribšek Franc, Imperl Franc, Jazbec Drago, Jerebičnik Vera, Kaluža Alojz L, Kaluža Filip, Kastelic Miha, Močilar Kazimir, Mohor Vid, Gričnik Miha, Pirih Anton, Potisek Jože, Povhe Peter, Rotar Martin, Selič Ivan, Selič Jakob, Sršen Pavel, Šeško Albin, Šergan Karel, Škrbine Matevž, Šuntajs Franc, Šentjurc Boris, Tabor Jože, Tršek Julij,x Trbovc Ferdo, Zdovc Anton, Zupan Mirko, Zavrašek Alojz; iz rudnika Trbovlje: Ajdišek Matija, Brinovec Alojz, Bočko Ivan, Brečko Franc, Brundič Martin, Ceglar Alojz, Čeperlin Anton, Černe Ignac, Dolinšek Anton, Dobrovoljni Franc, Dolar Franc L, Frol Filip, Gajšek Leopold, Grivec Jože, Groblar Ludvik, Golja Ivan, Grčar Herman, Gračner Ivan, Gracar Jože, Gregorič Anton, Hribar Franc II., Jakš Ivan, Kartuš Jože, Koželj Ivan, Kozmus Jakob, Kmetič Jože, Križnik Martin, Murko Konrad, Martinčič Ivan, Mlinarič Franc, Mrežar Karel, Komlanc Rudolf, Kastelic Ivan, Arhar Zofija, Novak Jože, Oblak Rajko, Prevolnik Milan, Prosenc Franc, Plahuta Jože, Rupnik Silvo, Novak Vlado, Šipek Franc, Starček Marija, Štrovs Franc, Šeremet Alojz, Traunšek Leopold, Tomažič Janez, Tomažin Stanko, Učakar Franc, Vengust Martin, Volaj Albin, Zaman Ignac, Železnik Alojz, Žibret Ivan III., Železnik Slavko, Žlak Hubert, Žibret Franc, Žibret Lovro, Žagar Ivan I., Lenarčič Ivan, Šuligoj Feliks; iz rudnika Zagorje: Arh Ciril, Arh Jože 5., Anžur Leopold, Baš Alojz 3., Baš Anton, Baš Ludvik 4., Baš Viktor, Bergant I-van, Borišek Jože 2., Borišek Alojz 7., Božič Alojz, Brečko Ivan, Brvar Albin, Brzin Ivan, Bukovšek Vinko, Burja Franc 3., Ceglar Anton, Cilenšek Jože, Cirar Ciril 2., Cukjati Stane 2., Drnovšek Jože 21.., Drnovšek Janez 35., Drobne Anton, Golč-nik Bernard, Gorenc Alojz 4., Gro, šelj Franc 10., Hančič Jože, Hribar Peter, Ivič Drago, Jan Jože, Jerman Vinko, Jere Leopold, Jerin Franc, Jesenšek Franc L, Juvan Viktor 2., Kaliope Ivan, Kavzar Jože, Keršič Stanislav, Kokalj Ernest, Kolenc A-lojz L, Kos Ladislav L, Kovač Ivan 15., Klančišar Franc 9., Lavrin Leopold, Lebar Jože 7., Lokar Hinko, Majdič Pavel, Mars Martin, Medvešek Franc 4., Medvešek Leopold, Mikelj Ciril, Murene Franc, Ocepek Konrad, Ocepek Slavko, Oven Stanko, Prah Anton, Prosenc Franc 10., Polc Franc 4., Režun Janez, Slakan, Ivan, Sušnik Franc 2., Veteršek Jože, Vozelj Vladislav, Vrtačnik Valentin, Zajc Stanislav 2., Zmrzlak Alojz 3., Žaubi Leopold, žužek Rudolf, Cvirn Dušan, Grčar Stanislav, Lovrač Bogomir, Prosenc Rudolf, Plahuta Ivan, Rupar Marjan, Rog-lič Ivan 5.; iz separacije Trbovlje: Bonča Silvo, Florjane Ivan, Kastelic Jože, Kotar Ivan, Kovač Franc, Medved Justa, Pajer Karel, Polutnik Angela, Počeha Jože, Ravnikar Drago, Selan Ivan, Tomc Veronika, Tomažič Magda, Zupan Franc, Be-bar Ivan, Tomšič Emil; iz separacije Zagorje: Koder Tomaž, Popotnik Ivan, Slapar Stane, Strajner Stane, Žohar Erna; iz obrata za specialna rudarska dela: Drobnič Franc, Lakner Milan, Klančišar Ivan, Erjavec Alojz; iz elektrostrojnega obrata: Zakonjšek Vinko, Razpotnik Štefan; iz avtoparka: Kurnik Elza, Šentjurc Ervin; iz nabavnega oddelka: žuža Rozalija, Jere Stane, Zidar Franc, Ocepek Jakob; iz rudarskega šolskega centra: Ačkun Beno, Balantič Lado, Brvar Alojz, Kalšek Vili, Remenih Franc, Roglič Leopold, Savšek Martin, Uršič Albert, Vodenik Jernej; iz uprave ZPT: Berčič Marija, Cerinšek Ivica, Hostnik Ana, Hržica Silva, Kralje Stane, Matkovič Silva, Podlogar Leopold, Polutnik Jože, Povše Ivan, Savšek Vera, Vigele Jelka, Železnik Heda, Kišek Alojz. Vsem nagrajencem naše čestitke ob prejemu nagrade! T. L. za tehnične izboljšave Priznanja Tudi na letošnji proslavi dneva rudarjev, dne 2. 7. 1970 v Hrastniku, so bila izročena pismena priznanja in izplačane denarne nagrade članom delovne skupnosti ZPT, ki so predlagali razne tehnične izboljšave oziroma racionalizacije za razne delovne postopke, orodja in stroje. Njihove predloge je preveril na svoji seji odbor za izume in tehnične izboljšave, kot kolektivni izvršilni organ podjetja ter ugotovil gospodarsko vrednost posameznih predlaganih tehničnih izboljšav. Pri določanju višine nagrad se je odbor poslužil obstoječega pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah pri ZPT. Predsednik odbora za izume in tehnične izboljšave tovariš Drago Borišek, dipl. inž. rad., je na proslavi dneva rudarjev izročil pismena priznanja in denarne nagrade naslednjim tovarišem: 1) Ključevšek Ivan, strugar v strojni delavnici obrata Kotredež rudnika Zagorje, je prejel pismeno priznanje in enkrato denarno nagrado v višini 1.000,00 za predlagano in osvojeno izboljšavo pri izdelavi naprave za izdelovanje ploščatih prirobnic za zračilne cevi in zavoj ne drče, profila 630 mm. Naprava je konstrukcijsko enostavna in uporabna za naše podjetje. 2) Flajs Ivan, strugar v delavnici rudnika Hrastnik, je prejel pismeno priznanje in enkratno denarno nagrado v višini 1.000,00 din za predlagano in osvojeno napravo, ki služi za porezovanje navojev za objemke, ki se uporabljajo pri vseh vrstah TH podporja v jami. 3) Cizej Drago, ključavničar na obratu GRAMAT rudnika Trbovlje, je prejel pismeno priznanje in enkratno denarno nagrado v znesku 700,00 din za predlagano in osvojeno konstrukcijo jeklene zvezde za grobi mlin na opekami našega podjetja. S to napravo je možno obdelovati gline tudi s tršimi vložki kamenja. 4) Brinar Ivan, elektrikar na elek-trostrojnem obratu v Trbovljah, je prejel pismeno priznanje in enkratno denarno nagrado v višini 500,00 din za izdelano novo stikalo za električno troley lokomotivo z na novo vgrajenim bimetalom. Ta preprečuje pogoste okvare zaradi preobremintve lokomotive. 5) Ašič Alojz, elektrikar na rudniku Hrastnik, je prejel pismeno priznanje in enkratno denarno nagrado v višini 500,00 din za izdelano pripravo za enostavno in varno demontažo izrabljenih akumulatorskih celic. To predstavlja precejšen prihranek pri nabavi akumulatorskih celic za aku lokomotive. 6) Jamnik Zvone, orodjar na elek-trostrojnem obratu v Trbovljah, je prejel pismeno priznanje in enkratno denarno nagrado v višini 300,00 din za izdelane nastavke za uporabo dveh baterijskih vložkov po 1.5 V za bencinske varnostne svetilke na električni vžig. Vsi navzoči na rudarski proslavi so s ploskanjem nagradili še posebej vsakega predlagatelja in nagrajenca ter s tem dali priznanje vse naše delovne skupnosti k njihovemu ra-cionalizatorskemu delu. Želeti je le, da bi osvojene tehnične izboljšave dejansko v naših enotah tudi uvedli in stalno uporabljali. K čestitkam celotnega kolektiva se pridružuje tudi uredniški odbor našega glasila! T. L. Predsednik odbora za izume in tehnične izboljšave inž. Drago Borišek je [izročil šestim članom delovne skupnosti ZPT prznanja in nagrade za osvojene tehnične izboljšave Foto: Milan Cerinšek Skupinska nesreča na gradbišču OSRD v Nikšiču Dne 31. julija 1970 se je pri rudarskih delih na gradbišču obrata za specialna rudarska dela ZPT v Nikšiču pripetila skupinska nesreča, pri kateri sta se smrtno ponesrečila strelec Stojkovič Svetomir in kopač Krnc Vinko, medtem ko je bil kopaški pomočnik Golubovič Žarko le lažje poškodovan. Obrat za specialna rudarska dela našega podjetja izvaja v bližini Nikšiča vsa odpiralna dela za bodoči rudnik boksita. V izdelavi je glavna obzorna proga v dolžini cca 750 m. Dela izvajajo na nadmorski višini 1400 m v apnencih in območju, ki spada v Jugoslaviji v predel močnejših atmosferskih praznenj. Tega dne so bili na delovišču, to je pri napredovanju proge, zaposleni trije ljudje in so do 16. ure že pripravili vse potrebno za odstrelitev. V ta namen je bilo v profilu proge 2.85 x 2.35 m že izvrtano 36 vrtin, nabitih z razstrelivom (Vite-zit). Električne detonatorje (polse-kunde) so že tudi pravilno povezali v srednji in za dokončno neveza-vo na strelni vod je do enega priključka manjkalo približno 2 m ži- ce. Ker je bilo mesto odstreljevanja zaradi varnosti in močnega detonacijskega pritiska odrejeno 200 m za deloviščem, je strelec Stojkovič čas, v katerem naj bi pomočnik Golubovič prinesel potrebno žico, izkoristil za kontrolo naveze z Ohmetrom. Zaradi velike razdalje je bilo običajno, da so kontrolo naveze izvajali na delovišču. Ko se je pomočnik Golubovič vračal z žico in prispel na razdaljo 20 m do delovišča, je sledila eksplozija. Pri ogledu delovišča naslednjega dne je bilo ugotovljeno, da sta bila strelec in kopač v trenutku eksplozije obrnjena proti delovišču, da sta pa s preizkušanjem naveze verjetno že končala. Ohmmeter je bil obešen Stojkoviču preko ramena. Od vseh nabitih vrtin, ki kažejo sledove, da so bile v seriji povezane, je eksplodiralo samo 18 in to v nedoločenem zaporedju. Stanovalci so izjavili, da je okrog 16. ure v nevihti večkrat udarila strela v predel, kjer se nahaja proga. Pri analizi nesreče in njenih vzrokov smo morali izključiti vsa- ko možnost električnega izvora, ki naj bi nekontrolirano vžgal mine, razen možnosti elektromagnetne e-nergije pri udaru strele, ki se je od ustja po sistemu valovoda mogla prenesti do delovišča. Primer je podoben nesreči v rudniku Pičanj (Istarski ugljenokopi), ki je bil izčrpno raziskan in za katerega je na podlagi tehnične dokumentacije tudi privzeta možnost takega vžiga. V našem primeru je skozi celotno navezo moral _ steči oslabljen električni tok, z 'jakostjo izpod 1 A. Ta je vžgal le nekatere električne detonatorje, ki so imeli manjši odpor. Možnost takih nesreč upoštevajo tudi predpisi v čl. 4. 1. 4. 9. (predpisi za električne postroje v rudnikih s podzemno eksploatacijo), ki dopuščajo odstreljevalna dela v jami, ki je neposredno vezana s površino, z uporabo električnih detonatorjev le takrat, ko na površini ni atmosferskih zlivanj. Zaključek: 1) električna energija atmosferskih praznenj se v jamo, ki ima neposredno vezo s površino (proga, vpadnik) lahko prenaša z elektromagnetnim valovanjem; 2) v času neviht je treba vsa dela z električnimi detonatorji opustiti, če pa je delovišče za odstrel j evanj e, ko se bliža nevihta že pripravljeno, se morajo ljudje umakniti na varno mesto; 3) ne glede na posebne primere, ki jih navajajo predpisi, je umestno uvesti ravnanje z električnimi detonatorji le takrat, ko smo jih že pri prevzemu v skladišču kratko spojili. Emil Kohne, dipl. inž. rud. Za slabo voljo... »Sem slišal, da imate sedaj okna v jami oziroma na čelu«, je dejal nek Ljubljančan kmalu po svobodi, ko so nam hodili »pomagat« v jamo kopat premog«. »Seveda« je dejal gospodar čela, samo skozi nje se ne vidi, meter sedemdeset ga izkoplješ« (premoga), pa zagledaš drugega (premog)«. —o— Pas za večerjo! Janez je prišel opoldan precej nasekan iz gostilne domov. Ker ni bilo kosila, ki mu ga žena za kazen ni skuhala, jo je za »hec« mahnil s pasom in odšel na šiht. Ko pa se je zvečer vrnil iz šihta, pa ni bilo žene nikjer, toda večerja je bila na mizi. Ker je bil lačen, se jo je pohlepno lotil, vendar ni in ni mu šlo iz ust. Ko je bolje pogledal kaj večerja, je videl v olju, kisu, čebuli in česnu razrezan pas, s katerim je opoldan »božal« ženo. Koga obtoževati? Menza v delovni enoti rudnika Zagorje posluje s samostojnim obračunom v okviru Zasavskih premogovnikov.. Kot vsaka enota s samostojnim obračunom, moramo tudi mi kriti vse poslovne stroške, vključno seveda tudi osebne dohodke enaindvajsetim zaposlenim. Menim, da v vseh treh rudniških menzah — v Trbovljah, v Hrastniku ali pa v Zagorju, nastopajo približno enake težave. Težave so predvsem v nestabilnosti in stalnem naraščanju cen prehrambenih proizvodov. Tudi ob prostem času človeka silijo misli k vprašanju, ali bo pri nas kdaj temu konec. Vse izkušnje, ki sem si jih pridobil v enem letu kot vodja menze na rudniku Zagorje, mi ne zadoščajo, kako obdržati oziroma zadovoljiti pe-Sčico abonentov s pripravljenimi jedili, obenem pa zagotoviti vsem za, poslenim v menzi košček, poudarjam, samo košček zasluženega kruha v bodoče. Lahko je osebe na novo sprejemati v delovno razmerje, težje pa je nekomu povedati, da se mora zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje oziroma poslovanja skrčiti tudi obseg poslovanja menze, da je zaupano delo vestno opravljal. Kljub podražitvam prehrambenih artiklov do omenjenih resnih problemov, ki so izrazitejši v zadnjih mesecih, ne bi prišlo, če bi bil premog še vedno tako potreben jugoslovanskemu gospodarstvu, kot je bil pred leti, ko je vsa jugoslovanska industrija težko pričakovala vsak vagon »črnega diamanta«. Nekoliko sem se odtujil od opisa poslovanja rudniške menze, toda vse to znatno vpliva tudi na obstoj rudniških menz. Zakaj ? Nizki osebni dohodki in nekoliko nižja življenjska raven zaposlenih na večini jugoslovanskih premogovnikov sili ne le preprostega rudarja, da si poišče delovno mesto v drugih gospodarskih organizacijah ali ustanovah, z višjimi mesečnimi prejemki namreč kader z višjo ali visoko šolsko izobrazbo. Lahko pa mislimo, da je zavest in občutek pripadnosti slehernega člana kolektiva do obstoja podjetja večja, kot pa mesečni osebni dohodek, ki mu je osnova za njegov obstoj. Trditev nekaterih, da je med rudarji zavladalo nekoliko malodušje oziroma, da je tempo dela v upadanju, je popolnoma zgrešena. Eno pa si moramo biti na jasnem, tisoč rudarjev ne more pri isti mehanizaciji in pod istimi odkopnimi pogoji, proizvesti tolikšno količino premoga kot tisoč sto rudarjev. Pogosto prekinjanje delovnega razmerja, predvsem zaradi nizkih o-sebnih dohodkov na našem podjetju, ki je bilo naj izrazitej še v mesecu juliju t. L, je povzročilo sam- skim domovom, kakor tudi rudniškim menzam občutne težave. Namreč, vse odhajajoče delovne moči so bile v glavnem samci in pa delno tudi poročeni, ki imajo ožje svojce izven območja Zagorja in nimajo nobenih zadržkov, da si poiščejo ugodnejšo zaposlitev. Zaradi teh težav je samo v menzi Toplice število abonentov padlo od 70 na 40. Pri tako nizkem številu abonentov je nemogoče pričakovati zadovoljiv finančni uspeh, ker je zmo- gljivost menze, glede na število zaposlenih v menzi Toplice za 100 a-bonentov. Sedanje število abonentov pa v nobenem primeru ne more pokriti vse režije ali bolje rečeno, zagotoviti sedmim zaposlenim osebam njihove osebne dohodke. Da je temu res tako, naj za primer navedem zanimive podatke zadnjih sedmih mesecev, kako občutno upadajo sredstva za kritje režije zaradi nizkega števila abonentov. Mesec Mesečna realizacija Materialni stroški (prehrambeni artikli) Sredstva za kritje režije januar 43.837,50 30.489,50 13.348,00 februar 49.491,10 34.424,20 15.066,90 marec 55.193,20 37.813,40 17.379,80 april 51.004,60 35.128,70 15.875,90 maj 46.186,35 32.571,90 13.614,45 junij 43.850,95 30.722,80 13.128,15 julij 33.235,55 24.704,10 8.531,45 Mar so temu zmanjšanju skup- pa pričakujemo delno izboljšanje. nega dohodka v mesecu juliju kri- Po vesteh vodstva rudarskega šol- vi zaposleni v menzi? skega centra pričakujejo dotok več- V vseh šestih mesecih je bilo jega števila novih rudarskih vajen- poslovanje rudniške menze v Za- cev, zato bo menza v Kisovcu zo- gorju pozitivno. Pereča meseca sta pet pričela polno obratovati. bila le julij in avgust. V septembru Jože Dolar V številki 3/70 našega glasila, je bil objavljen prispevek ing. Mlakarja o novi težkotekočinski separaciji našega podjetja v Trbovljah. Shema TT procesa Iz tehničnih razlogov je izostala objava sheme procesa pranja premoga v novi separaciji, zato to shemo naknadno objavljamo. z Drewboy -ji (ločerje na 3 produMt} vmesni p.. -h jalov. Rovni premog jeiovina odcejeval l vmesni i produkti magnetit Bidon 1 BidonI ___________________________________________! črpalka zn magnetitno suspenzijo crpclka črpalka MOJ PRVI ŠIHT (reportažni zapis) Pripovedoval vam bom tako kot je v resnici bilo. Po prihodu na rudarsko šolo sem vedel, da bo nekega dne napočil dan, ko bom krenil prvič v jamo. Kot prvi letnik sem trikrat tedensko delal na praktičnem pouku na zunanjih deloviščih in pravzaprav niti pomislil nisem, da sem rudar. Dan je sledil dnevu. Ko smo zaključili prvi letnik sem vedno pogosteje mislil na jamo. Vsak dan sem opazoval starejše sošolce in prisluškoval njihovemu razgovoru. Včasih se je kdo obrnil proti meni in rekel: »Ej, kdaj boš ti knap kot jaz!« Gledal sem jih kako prihajajo umazani iz jame in s hrupom drvijo proti kopalnici. To se je ponavljalo vsak dan. Zdaj pa je nastopil trenutek, ko sem razmišljal: nisem več prvi letnik, zdaj pa bo kmalu. Prvi letnik sem končal in še vedno delam zunaj! Kako to? Večkrat se je z nami pošalil nadzornik Tekavčič, da bo nas vse, ki smo veliki, poslal na poizkušnjo v jamo. Res je bilo, ni šala. Tistega dne sem bil dodeljen v lamparno. Po »šihtu« me je ustavil Garan (Lozančič) in rekel: »Jutri se javi za jamo, pa bomo skupaj na našem pasu«. Kot bi bil potres v meni. Ni pa mi šlo v račun, da vsako jutro, ko nadzornik razporeja na delovišča vse, kar je »jamskega«, tako vneto ostaja zadaj in se skriva. Vprašal sem Jesenška, zakaj tako. »Zato, da bi me pustil zunaj«. Vprašal sem tudi Miroslava in mi je postregel z odgovorom: »Da me ne dodeli k Vrtačniku, on je najstrožji«. Končno sem se odločil, da grem od vseh novincev prvi v jamo. Bila je sobota, datum ne bom nikoli pozabil — 19. 7. 1969. Zjutraj sem prišel na »šiht«, bluzo in delovne hlače so mi pa ukradli. V zbiralnico sem prišel v vsakodnevni obleki. Nadzornik Tekavčič me je pisano pogledal: »Kje pa imaš delovno obleko?« »Ukradli so mi jo — v kopalnici«, sem pojasnil. »Subašič, poišči ti hlače in bluzo, pa pridi popoldne na delo!« V glavi mi je zašumelo. Ko je bilo vse razporejeno, se mi je še enkrat nasmehnil in odšel. Razmišljal sem. Ne, plavega nočem, ničesar drugega mi ne preostane kot, da storim po njegovem predlogu. Odšel sem v internat in dobil drugo delovno obleko. Ostale »stare knape« sem spraševal o tem in onem — kdaj začnejo delati, kateri inštruktor je najhujši in po- dobno. Pojasnjevali so mi, kako je v jami, ponazarjali podobo s prstom po zidu, sloje, drugo etažo, odkop. Razumel nisem mnogo, a sem se strinjal. Pa naj bo tako kot pravijo! Popoldanski čas odhoda se je hitro približal. Ko sem prišel v kopalnico, sem se opremil. Gerečnik mi je pokazal, kako se fatrola drži, da si moram napolniti čutarico s čajem in da moram oditi v lamparno po jamsko svetilko. Tako sem bil končno pripravljen. Razporejal je na delovišča nadzornik Potparič in ravno mene je dodelil tistemu, za katerega pravijo, da je najstrožji inštruktor. Nekdo od ostalih inštruktorjev je namignil name in rekel: »Pazi na tegale, ta je prvič ...« Molčal _ sem kot riba. Krenili smo, Gajič je bil ob meni in mi potrpežljivo odgovarjal na vsa radovedna vprašanja. Zadaj je nekdo zavpil iz skupine: »Kje si, gremo?« — Nisem se zmenil za opazko, priznam pa, da mi je bilo nekam tesno pri srcu. Prišli smo do mesta, kjer smo morali čakati na kletko. Ko sem stopil vanjo, so me vsi radovedno opazovah. Bil sem v središču pozornosti. Na kletki je bilo živo, v ušesih mi je hotelo vse počiti od strašnega ropota in vmešanih glasov. Nikogar nisem razumel niti besedice, pa čeprav sem bil z licem obrnjen proti njemu. Nekaj so mi govorili, a nisem razumel. Morda bi me bilo še bolj strah, če bi jih razumel. Obstali smo na četrtem obzorju m zatem že krenili po progi proti zame neznanemu delovišču. Povedati vam moram, da sem že od nekdaj zelo velik, zato sem hodil upognjen ponekod je bilo zelo nizko. Kljub temu nisem štel, kolikokrat sem z glavo udaril v strop, še do-bro, da je bila na njej čelada, si-cer bi imel na moj »prvi šiht« že nezgodo. Spravljati smo morali les. Videl sem, kako so vsi manjši od mene marljivo nosili stojke proti jašku. Nisem hotel biti slabši od njih. Ko sem kmalu zatem za hip obstal pri jašku, se je naenkrat zaslišalo močno brnenje motorja. Od kot pa to? Gledal sem j‘ašek — ničesar. »Odmakni se no vendar, zdaj bomo fedrali!« J Po končanem spravilu smo odšli po lestvi, ki ji ni bilo konca. Ko sem prisopihal na vrh, sem vprašal Šapino, če je to odkop. »Ne, to je proga«. Glasno se mi je zasmejal. Gajič mi je otovoril stojko na rame. Bila je težka, da se mi je zdelo, da mi bodo oči izpadle iz jamic, a trmasto sem vztrajal vse do odkopa. Začeli smo z delom na odkopu. Zame je bilo vse neznano in kar naučiti se nisem mogel, kako je mogoče, da strop ne pade na nas. To sem vprašal tudi inštruktorja, ki mi je takoj postregel z odgovorom: »Vse ob pravem času, vse se boš naučil. Zdaj pa vzemi lopato in začni filat, jaz ti bom pa kopal«. Zgrabil sem, da je bilo kaj. Inštruktor je kopal, jaz pa sem vihtel lopato. Videl sem, da me opazuje pri delu. Delala sva okrog pol ure in kar oddahnil sem si, ko je odšel naprej po progi. Ves čas sem čutil njegove poglede na sebi, zato se je lopata tudi nekajkrat zataknila. Na čelo so zdrsele kaplje. K meni je pristopil Šapina in mi rekel: »Ajde, Subašič, z menoj moraš greva po zaboj!« Kaj sem hotel, ubogal sem ga. Kmalu mi je s prstom pokazal na zaboj in rekel, da ga moram odnesti na odkop. Premaknil ga nisem niti za milimeter, kaj šele, da bi ga dvignil. Niti vedel nisem, kaj je v njem. Šapina pa se mi je režal v obraz. Zelo me je razjezilo in hotel sem oditi: »Pazi se, pokazati se moraš že prvi šiht, pa si za vse leto zagotoviš dobro oceno. E, Subašič... tudi sam sem ravnal po nasvetu drugih, ko sem bil še novinec«. Morda je imel prav. Na odkopu me je pričakoval inštruktor: »Kod pa si hodil?« »S Šapino sem...« »Samo mene moraš poslušati, vzemi lopato in tole pospravi!« No, zdaj pa imam. Navsezadnje sem ga pa še polomil. Končno smo prenehali z delom. Bil sem utrujen, da sem komaj stal na nogah. Znojne kaplje so mi zdrsele po hrbtu in šele, ko smo bili zunaj, sem videl, da sem edini tako moker, še danes ne vem ali od dela ali od treme. Slišal sem, da v jami hitro mine čas, a meni se je zdela cela večnost. Oddahnil sem si, ko sem zagledal nebo nad seboj. Pred očmi so mi zaplesale tiste risbe s prstom po steni o jamskih progah, spomnil sem se neštetih zgodb, ki so jih pripovedovali fantje v internatu. Z zadoščenjem pa sem se spomnil, da pridejo jeseni novinci v internat. Komaj sem čakal, da sem prvemu rekel: »Ej, kdaj boš ti knap kot jaz ...«. Hasan Subašič (iz glasila Naša obzorja 2/69) d Lep poletni dan je. Sonce je že visoko na nebu in drevesa pozibava lahen vetrič. Čakam na avtobus in minute se mi zdijo neznansko dolge. Na postaji je veliko ljudi, med njimi tudi nekaj starcev. Njihovi obrazi so dolgi, glave plešaste, iz oči pa jim žari sreča. Izza ovinka pripelje avtobus in že sedim na velikem sedežu. Poleg mene sedi starček. Ves čas mu pogled uhaja skozi okno. Rahlo zmajuje z glavo in momlja: »Kako se je vse spremenilo«? »Zanima me, če ste bili rudar?« sem ga vprašala. »Da, da bil sem rudar. Kopal sem že pred vojno v hrastniškem, zagorskem in trboveljskem rudniku«, je začel svojo pripoved. »Garal sem kot črna živina od jutra pa tja do večera. Hotel sem skromno živeti, tako da bi lahko rekel: vsaj kruha mi ni manjkalo. Pa mi ga je. V rudniku sem začel delati, ko sem imel dvanajst let. Tudi moj oče je bil rudar. Le medlo se ga spominjam. Star sem bil šest let, ko ga je ubilo v jami. Z materjo sva stala pred rudnikom. Na nosilih so bila pokrita telesa. Žene so med opečenimi, u-mazanimi trupli spoznale svoje može in jokale. Tudi moja mati je jokala, me stiskala k sebi in rekla: »Oglej si ga, da boš vedel, kako je umrl tvoj oče!« Potem je hitro preteklo 6 let in že sem se znašel med rudarji. Mami sem prinašal denar, da sva se lahko preživljala. Takrat je bilo važno samo to, da si živel.« Starčkovo pripoved sem poslušala tako napeto, da še videla nisem, kako se nama je približal sprevodnik. »Do Ljubljane, prosim!« sem rekla. Dobila sem vozovnico. Potem je sopotnik molčal. Drevesa, ki so rasla ob poti .so bežala mimo. »Kako pa je bilo med vojno?« sem ga. vprašala. Starec je bil srečen, saj je lahko povedal, kaj vse se je takrat godilo. »Takrat je bilo še slabše. Povsod gestapo; ti pa koplji. Udeleževal sem se delavskih zborovanj, seveda skrivaj. Tu smo govorili o socializmu, o boljših časih, ki. bodo prišli. Prvi maj smo preživljali v hribih. Tam je bilo zelo lepo. Peli smo, govorili o svojih težavah. Nekoč nas je gestapo zalotil. Mojo mamo so odvlekli na policijo in jo hoteli prisiliti, da bi izdala neko tajno geslo. Imela je slabo srce, zato je umrla. Materina smrt me je prizadela. Takrat sem bil že v partizanih. Napadli smo sovražnika, medtem, ko so naši tovariši kopali v rudniku. V hosti sem se nalezel revmatizma tako, da še sedaj večkrat ne morem premakniti roke. Toda prebili smo se skozi to vojno. Zmagoslavje je bilo veliko. Vrnil sem se domov. Tu nisem našel nikogar. Eno leto trdega dela je minilo in poročil sem se. Žena mi je rodila tri otroke. Tudi ta- krat sem delal ves dan s krampom v rokah, toda vedel sem, za kaj delam. Nekaj let po vojni smo dobili hrano samo na karte. Časi so se izboljšali in leta 1956 so me upokojili. Dobivam pokojnino, ki pa ni preveč obilna. Tudi moja sinova delata v rudniku.« Vedela sem, da je zadovoljen tudi z njima. Pripeljala sva se v Ljubljano. Starčka nisem več srečala. Uresničila se je napoved, da bodo prišli boljši časi tudi za rudarje. Klopčič je napisal: »Saj vendar mora priti —- ni hudič!« In res je prišlo lepše življenje. Marjana Zdovc osnovna šola heroja Rajka Hrastnik Pripomba uredništva: Marjana Zdovc je napisala gornji prispevek v okviru vabila podjetja, da napišejo učenci osnovnih šol heroja Rajka iz Hrastnika, Tončke Čeč iz Trbovelj in Toneta Okrogarja iz Zagorja, t. j. šol nad katerimi ima podjetje preko vseh treh rudnikov patronat, prispevke na temo: Zasavski premogovniki-25 let dela v svobodi. Objavljeni prispevek ni ustrezal razpisani temi, zato ga ni bilo mogoče uvrstiti med nagrajene prispevke. Zaradi njegove kvalitete pa ga objavljamo v glasilu Srečno z namenom, da se z vsebino seznanijo vsi bravci našega lista. Predsednik osrednjega delavskega sveta ZPT tov. Anton Prosenc je imel slavnostni govor na proslavi dneva rudarjev, dne 2. 7. v novem delavskem domu v Hrastniku Foto: Milan Cerinšek Nova kuhinja v splošni bolnici Dne 23. julija 1970 so v splošni bolnici v Trbovljah imeli manjše slavje. Na ta dan so namreč otvo-rili na novo urejeno centralno kuhinjo in zgradbi otroškega oddelka te bolnice ter odprli dvigalo za prevoz pacientov v osrednji zgradbi. Slovesnost, na katero so povabili tudi predstavnike posameznih delovnih skupnosti iz Zasavja, je odprl direktor splošne bolnice Dr. Jože Kerstein. V svojem pozdravnem nagovoru je razčlenil vrsto o-koliščin, ki so narekovale izvedbo določenih adaptacijskih del, ki jih je bilo treba izvesti predvsem v-korist bolnikov iz našega območja. Pred dvemi leti je bila na istem mestu proslava ob otvoritvi novega prizidka in rekonstrukcije levega krila stare zgradbe. S svojimi deli so v zadnjem času nadaljevali ob pomoči in solidarnosti občanov, samoupravnih organov posameznih gospodarskih in drugih delovnih organizacij. Dela so opravili v okviru 10-letnega programa razvoja bolniške in specialistične ambulantne službe v Zasavju. Po sprejetem programu je treba doseči tak razvoj zdravstvene službe v Zasavju, da bo le-ta sposobna zadostiti potrebam občanov v naših krajih na vseh tistih področjih, ki so v mejah dejavnosti splošne bolnice, strokovne sposobnosti zdravstvenega osebja ter da so tako po strokovni, kakor tudi po ekonomski strani utemeljene. Program adaptacijskih del je v zadnjem obdobju obsegal izgradnjo osebnega dvigala za prevoz bolnikov in sanacijo kuhinjskih obratov. V prvem in drugem nadstropju stare zgradbe je 106 bolniških postelj, operativni aseptični prostori kirurškega oddelka pa so s svojimi 56 bolniškimi posteljami sicer v pritličju. Bolnike so prenašali po stopnišču iz drugega in prvega nadstropja na rentgenske preiskave v pritličju in nazaj, kar je bilo doslej razmeroma zelo težko, predvsem za žensko strežniško osebje. Poseben problem je v splošni bolnici predstavljala kuhinja. Ko so se s 1. januarjem 1968 integrirali, je imela splošna bolnica tri kuhinje in sicer eno kuhinjo iz leta 1925 v osrednji zgradbi, ki ni ustrezala niti po tehniški, niti po higienski strani, kuhinjo v zgradbi otroškega oddelka in kuhinjo v zgradbi zdravstvenega doma Zagorje za potrebe oddelkov bolnice v Zagorju. Po izvedeni rekonstrukciji so na novo uredili osrednjo kuhinjo v zgradbi otroškega oddelka. S tem so zagotovili hiter in higienski transport hrane iz centralnega kuhinjskega o-brata na vse oddelke. Preostali del kuhinje so opustili. Sredstva za ureditev osrednje kuhinje in dvigala za bolnike je v glavnem prispevala splošna bolnica sama, gospodarske organizacije iz Trbovelj, deloma pa tudi iz Hrastnika, Zagorja in Sevnice. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana pa je dal na razpolago določeno posojilo tako za adaptacijo prostorov, kakor tudi za nabavo novih instrumentov in aparatur. V splošni bolnici v Trbovljah se je v letu 1969 zdravilo 6798 pacientov, kar predstavlja skoraj eno šestino vseh prebivalcev zasavskih občin. Povprečna dnevna zasedenost posteljnega fonda je znašala, kljub kratki povprečni ležalni dobi, 12 dni na bolnika. Izkoriščenost razpoložljivih postelj je znašala 95,13 %, kar je daleč nad običajnimi standardi, ki so v veljavi po svetu. Iz tega je razvidno, da je pritisk na bolnico zelo močan in da so kapacitete bolnice glede na obseg in značaj Zasavja, premajhne. Vodstvo tega zavoda, kakor tudi samoupravni organi, imajo skupno z gradbenim odborom, katerega vodi tovariš Milan Kožuh, v načrtu izvedbo še nekaterih del, s katerimi bodo omogočili dodatno izboljšanje pogojev dela za zdravstveno in strežniško osebje, predvsem pa za bolnike. Dosedanjo kuhinjo v osrednji zgradbi nameravajo preurediti predvsem za potrebe kirurške ambulante, čeravno ta varianta ni najbolj idealna. S tem bodo vsaj do neke mere omogočili normalnejše delo te ambulante ter preprečili čakanje in mešanje bolniških ter ambulantnih pacientov. Pridobili bodo prostor ob sedanjem rentgenu ter ustvarili minimalne pogoje za razvoj fizioterapije za bolnike, ki se zdravijo v bolnici. S to rešitvijo pa še ne bo rešen problem intemi-stične, diabetične in ginekološke ambulante. Glede na to, da imajo v splošni bolnici enega naj starejših rengen-skih aparatov (star je 31 let) in da je njegova zmogljivost ter obseg dela majhna in da so določene storitve na njem prepovedane, imajo v načrtu nabavo novega rentgenskega aparata. Temu ustrezno bi bilo treba urediti tudi prostore za rentgen Zgraditi nameravajo tudi bunker za kisik, ker je dosedanji premajhen. Poleg tega imajo v načrtu tudi nabavo novejših aparatov, ki so potrebni za današnje zahteve diagnostike in terapije. UrediU bodo tudi okolico, kanalizacijo in asfaltirali okoliško cesto ter dvorišče, ker sedanji promet okrog zgradbe zelo praši prostore v bolnici. V splošni bolnici so prepričani, da bodo delovne organizacije iz Zasavja tudi v bodoče pomagale pri uresničitvi kratkoročnega programa del in s tem omogočile normalnejše in znosnejše delo bolnikom, kakor tudi zdravstvenemu osebju. Za dosedanjo pomoč in sodelovanje pa se vsem podjetjem in posameznikom toplo zahvaljujejo. ' % Xžj H ’ \ Naše podjetje je pred kratkim nabavilo pri avstrijski firmi Oesterreichische-Alpine Montan-gesellschaft stroj za napredovanje prog. S tem strojem bodo v jamah našega podjetja pripomogli k hitrejšemu napredku del Ml^di rudaril. Srečno! V petek 19. junija 1970 je bila v delavskem domu v Zagorju svečana podelitev zaključnih spričeval mladim rudarjem — kopačem. V rudarske vrste je stopilo štirideset mladih ljudi. Za to svečanost so tudi sami pripravili krajši kulturni program, vanj so vključili Loški glas, recitatorje, z veznim tekstom pa so se spomnili svetlih tradicij rudarstva, njegove revolucionarne vloge, deleža pri izgradnji domovine ter izrazili želje, da hočejo slediti plemenitim vzorom starejših stanovskih tovarišev. Svečanost je pričela rudarska himna Stan rudarski; v zbrani pozornosti so se vtapljali zvoki in besede v srca navzočih. Nato je vodja rudarskega šolskega centra Pavel Kovač, dipl. inž. rud., pozdravil navzoče goste iz vseh enot Zasavskih premogovnikov, člane kolektiva rudarskega šolskega centra ter slavljence — mlade rudarje. Članom kolektiva se je zahvalil za vloženo delo, združenim ZPT za sodelovanje pri izvajanju šolskega programa, mladim rudarjem pa je zaželel, čimboljših rezultatov na delovnih mestih. Loški glas je potem udeležencem lepo zapel pesmi Zdravo in Domovina, recitatorja pa sta reciti-tirala dve delavski pesmi. Pred svečano razdelitvijo zaključnih spričeval je v imenu Zasavskih jpremo-govnikov-Trbovl j e spregovoril tehniški direktor Adolf Jermol, dipl. inž. .rud. Poudaril je, da mladi rudarji stopajo v kolektiv ljudi, kjer je bilo vedno doma tovarištvo, so- lidarnost, pogum in neustrašenost. »Starejši tovariši odhajajo v zasluženi pokoj in vi jih boste morali nadomestiti na delovnih mestih. Spoznavati se boste morali z dosežki najnovejše tehnike, kajti leta prinaša napredek in uspehe, u-pr avl j ati pa jo mora človek, ki nekaj zna — to boste vi. Izkazali se boste lahko doma, pa tudi na specialnih deloviščih obrata za specialna rudarska dela. Računamo z vašim deležem pri delu in vas zato v imenu ZPT pozdravljam z rudarskim Srečno in sprejemam v rudarske vrste«, je zaključil svoj svečani govor inž. Jermol. Na osrednji svečanosti dneva sta nato tehnični direktor ZPT A-dolf Jermol, dipl. inž. rud. ter vodja rudarskega šolskega centra Pavel Kovač, dipl. inž. rud., podelila zaključna spričevala štiridesetim rudarjem. Stiski rok, nagelj ček v gumbnici in vzradoščeni obrazi so pričali, da so srečni. Loški glas je slavljence počastil s pesmijo Delavski pozdrav. Mladi rudarji so se zatem v skupnem slavju zlili s svojimi starejšimi stanovskimi tovariši, obujali spomine in kovali načrte za prihodnost. Pesem se je utrinjala s pesmijo. Veselje je trajalo precej dolgo; zakaj tudi ne, tak dogodek je zanje samo enkrat v življenju. Vlado Garantini HUMOR Prva pomoč v jami! Ko smo v jami še zasekovali (šremali), kar se gotovo vsi starejši rudarji še spominjajo, so morali vsi zasekovalci nositi s seboj v jamo na delovno mesto kanglico z oljem za mazanje zasekoval-nh strojev. Ilinčičev Ludvik pa te kanglice ni hotel nositi v roki, zato je riski-ral svojo čutarico in namesto grenke črne kave nosil v njej s seboj olje za mazanje svojega zasekoval-nega stroja. Seveda je to hranil v svojem žepu zraven kruha, ki ga je imel za malico. Medtem se je pripetilo v Južni Globoki, da je pri zaseko vanju mojemu kameradu padel velik »Štok« na glavo, ga zbil na tla in ga onesvestil. »Hudiča« je vpil gospodar čela, »kdo ima kofe, da bomo dedca zbrihtali« in že je planil k Ilinči-čevemu »reklcu«, vzel iz njega čutarico s kavo in zlil vso njeno vsebino mojemu »kameradu« v usta. Ta pa se je takoj »zbrihtal« in poslal vso vsebino nazaj od koder je prišla. Bilo je sicer strojno olje, vendar je pomagalo. Možakar je bil rešen! Vodja rudarskega šolskega centra inž. Pavle Kovač je govoril ob podelitvi zaključnih spri- čeval mladim rudar j em-kopačem v zagorskem delavskem domu Svečana podelitev zaključnih spričeval mladim rudar j em-kopačem. Iz slovestnosti 19. 6. 1970 v dvorani delavskega doma Zagorje Hrastnik in Trbovlje ležita VIL potresne jakosti Makarska, Litija in tragediji Skopja in Banja Luke so štirje kruti opomini, da moramo Jugoslovani računati s potresi. Slovenija pri potresni nevarnosti ni izvzeta. Zelo znani sta prelomnici severno (pod Konjiško goro) in južna (ob Savinji pri Zidanem mostu) od Celja. Večje potrese pri nas v Jugoslaviji zaznamujemo že od leta 1502 dalje, ko je tega leta potres prizadel Zagreb. V Ljubljani pa sta bila večja potresa 26. marca 1511 in 14. aprila 1895. leta. Skopje je doživelo strašen potres 26. julija 1963, ki je zahteval 1100 žrtev in končno, potres osme stopnje je prizadel Banja Luko 26. in 27. oktobra 1969. _ V takih katastrofah se ljudje zbirajo v gručah in z grozo v očeh opazujejo, kako se jim domovi spreminjajo v prah. V hišah so še njihovi svojci. Kaj bo z njimi? Bodo ostali živi ali bodo izpod ruševin potegnili le še trupla? To -so lahko samo razmišljanja ljudi ob vsakem potresu, ki jih naravno zajame preplah in strah pred to strahotno naravno silo, ki se ji ob danem trenutku ni moč upirati. Ljudje si pomagajo z begom. Zato se moramo pravočasno zavarovati pred potresi. To velja tudi za seizmično območje Hrastnika in Trbovelj z naselji. To kaže, da smo tam, kjer moramo graditi objekte tako varno, da bi lahko brez velikih -posledic prestali potres VIII. stopnje. Pri tem pa je še u-poštevati, da geološka sestava tal v Hrastniku in v Trbovljah ni najbolj ugodna. Vemo pa, da je v praksi nekoliko drugače, saj večina investitorjev ne gradi svojih zgradb tako kot se to zahteva za potresno območje. Republiška odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih je izšla že leta 1963, še pred tragedijo v Skopju. Sestavni del omenjene odredbe je seizmološki zemljevid, ki ga je leta 1950 za Slovenijo izdelal Seizmološki zavod iz Beograda. Ta zemljevid je sicer še začasen, vendar nazorno prikazuje sliko, v katerih območjih potresne jakosti ležijo posamezna mesta in kraji v Sloveniji. Seizmološki zemljevid Slovenije Navedel bom le nekatere izmed 1. teh in Sicer: — v območju IX. potresne jakosti ležijo Most na Soči, Tolmin, Ljubljana, Kranj, Mengeš, Vodice, Rimske Toplice, Laško in območje okrog Čateža ter Beltinc v Prekmurju; — v območju VIII. potresne jakosti ležijo Cerkno, Podbrdo, Vojsko, Trnovo, Ilirska Bistrica, Podgrad, Škofja Loka, del Ljubljanskega barja, Domžale, Zidani most, Radeče, Krško, Maribor, Ruše, Ljutomer, Kozjak in Ptuj; — v območju VII. potresne jakosti ležijo Postojna, Vrhnika, Idrija, Bled, Jesenice, Novo mesto, Hrastnik, Trbovlje, Rogaška Slatina, Pragersko in Radenci. Prikazani seizmološki zemljevid je bil kažipot za seizmološko rajoni-zacijo, ki pa je stvar mnogo podrobnejših in temeljitih študij. Na tem mestu pa je potrebno omeniti, da je ta karta seizmičnih območij sestavni del odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. Iz tega sledi, da se gradbeni objekti, ki leže v območjih VIL, Vlil. in IX. potresne jakosti po MERCALLI-CANCANI SIEBERGOVI skali, morajo dimenzionirati in izvajati za pogoje v potrebnih območjih. V zvezi s tem veljajo naslednja pravila: Pravila za VII. stopnjo seizmič-nosti in za dobra temeljna tla, ne glede na kvaliteto temeljnih tal, se uporabljajo tudi za območje z manjšo stopnjo seizmič-nosti (na primer za VI. ali V. stopnjo potresne jakosti). To pa zato, da ne bi prišlo do nepredvidenih situacij. 2. Začasni objekt, ki ni namenjen za zbiranje ljudi, se dimenzionira po prvi nižji stopnji seizmič-nosti od stopnje, v kateri je začasen objekt. 3. Za vse objekte do 25 m višine nad zemljo ali za objekt do vključno 7 etaž nad zemljo je obvezna dodatna računska kontrola napetosti za primer potresa po približni metodi. — Za višje objekte je treba izvesti računsko kontrolo napetosti po točnejši metodi. — Pri objektih takega pomena, kjer potres očitno ne predstavlja nevarnosti ter pri zidanih objektih, ki so konstruirani pravilno za seizmična območja, lahko poseben računski dokaz potresne varnosti odpade. 4.. Izračun potresnih vplivov in konstruiranje zgradbe se lahko izvede tudi po drugačnih principih, če so znanstveno utemeljeni ali teoretično in eiksperimen-talno preverjeni. na območju I. Izračuni obremenitvene sile potresa Vpliv potresov na zgradbo se izračuna tako, da se upošteva obremenitev zgradbe z vodoravnimi silami, ki delujejo v višini stropnih konstrukcij ali pa v težiščih mas zgradbe, če je zgradba brez etažne zasnove. Osnova za izračun je normalna povprečna obtežba objekta, ki mora ustrezati verjetni obremenitvi v primeru potresa. Pri visoikih zgradbah se šteje za normalno povprečno obtežbo objekta stalna in polovico koristne obtežbe brez vetra. Za rezervoarje, cisterne, bunkerje, silose in podobno je treba jemati v račun polno koristno obtežbo medtem, ko se mostovi računajo samo s stalno obtežbo. Dosedanje analize na tem področju so pokazale, da moramo pri izračunih potresnega koficienta posebno paziti pri konstrukcijah z majhno sposobnostjo dušenja nihanj kot so npr. tovarniški dimniki, visoki stebri, jekleni drogovi. Pri teh konstrukcijah moramo varnost pred potresno silo povečati s faktorjem z velikostjo 1,6. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da so navedeni le najosnovnejši elementi računskih operacij za določitev potresne sile medtem, ko zahteva to področje mnogo več znanja iz višje matematike in podrobnejših študij. Dejstvo pa je, da so prav izračuni dinamičnosti potresnega koficienta osnovna podlaga za izdelavo navodil za gradnje objektov v seizmičnih območjih. II. Navodila za konstruiranje in izvedbo gradbenih objektov V potresnih območjih S preventivnimi ukrepi se v veliki meri lahko zavarujemo pred potresi. Če bomo upoštevali dejstvo, da moramo objekte graditi tako varno, da bi lahko brez velikih posledic prestal potres VIII. potresne jakosti, potem bomo pri izvedbi objektov zagotovo upoštevali naslednja pravila: — pri konstruiranju in izvedbi objektov je treba težiti za tem, da bodo naj večje teže zgradbe koncentrirane v spodnjih etažah, višja nadstropja pa naj bodo čim manj obremenjena, tako z lastno kot koristno obtežbo; — če deli objekta po obremenitvah temeljnih tal med seboj bi- stveno razlikujejo, je treba take dele med seboj delitirati; — konstruktivna zasnova objektov naj bo čim enostavnejša ter čimbolj jasna; — temeljenje objektov naj bo brezhibno. Medsebojno vezani temelji imajo prednost pred pasovnimi temelji; — delitacijske rege morajo biti čim širše, čim višji je objekt in čim večji stopnji potresa je izpostavljen; — lesene in jeklene konstrukcije morajo biti zelo močno zavarovane proti horizontalnim obremenitvam, da bodo predvidoma zdržale tudi horizontalne akcije nihajočih zidanih čelnih sten ter nihajočih dimnikov. Prosto stoječe stene morajo biti dobro zasidrane v ostrešju, dimniki pa morajo imeti možnost pred ognjevarnim naslonitvam na ostrešje. Pazljivo je izdelati ležišča proti premaknitvi; — zunanje polnilne stene (v jeklenih ogrodjih in skeletih) morajo biti opremljene z vezmi, ki preprečujejo izpadanje. To velja tudi za lesna ogrodja »štum-berk«; — leseni stropovi so dovoljeni le za stavbe dveh etaž (visoko pritlična družinska hiša); — stropniki morajo biti zasidrani v železno betonsko vez; — zidovje posamezne etaže mora biti enakomerno izkoriščeno, izogibati se je treba uporabi različnega gradbenega materiala; — namestitev posameznih beton- skih slopov z večjimi razponami (med okni) je potresno nevarno; — gradbeni sistem nosilnega zidovja naj bo čimbolj čist, tako v tlorisu etaž, kakor v navpični koordinaciji med etažami; — glavno in ojačevalno zidovje se mora graditi istočasno ter v vsaki etaži povezati z vezmi v monolitno celoto. Izjemoma se smejo graditi posamezne stene pozneje, če je s posebnimi tehničnimi merami zajamčena enakovrednost istočasne zidave; — predelane stene, ki se grade pozneje, kot nosilno zidovje in o-stale konstrukcije, morajo biti spodaj, zgoraj in ob straneh spojene; — opečni zidovi debeline 12 cm naj imajo čim manj odprtin; — odprtine v nenosilnih in nosilnih zidovih morajo imeti primemo razporeditev; — dimenzije slopov, ki ostanejo med odprtinami naj bodo take, da bo diagonala med odprtinami imela pravilni naklon. Tako velja to razmerje za VII. potresno stopnjo 10 : 2, za VIII. 10 : 3 in IX. 10 : 5. a) Zidne vezi Vrh vsake etaže mora biti zgrajena zidna vez ojačenega betona. Širina vezi mora biti enaka širini zidu, morebiti zmanjšani za toplotno izolacijo. Pri montažnih stropovih je odvisna minimalna višina vezi in koli- čina železne armature od števila etaž, dolžne zgradbe in potresne jakosti. , Če je vez kombinirana z nosilcem, okvirom ali z monolitno stropno ploščo se dopušča toleranca, da se armaturi po statičnem računu doda še polovica armature. Pri lesenih stropih in stropih iz jeklenih traverz, je treba armirano betonske vezi pojačati za 50 % tako glede kvalitete betona, kakor tudi glede količine betonskega železa, če so etaže višje od 3,25 m, je treba vezi sorazmerno okrepiti. Pri o-bokanih stropovih morajo biti vezi dimenzionirane tako, da nosijo polno horizontalno akcijo stropov, ki je najbolj nevarna ob priliki potresa. Čelno zidovje v podstrešjih je treba zavarovati z vezmi v sklopno zgornjo vez. Zgornja vez mora biti skrbno zasidrana v ostrešje, samo ostrešje pa dimenzionirano na potresne sile. Pri IX. potresni stopnji je nadstrešno čelno zidovje opustiti, temveč se mora podstrešje zaključiti v leseni ali drugačni lahki ter prožni zvedbi. b) Izvedba ostalih konstrukcij Graditev vpetih stopnic, balkonov, podestov, napuščev in podobno je dopustna le, če so monolitno povezani v strop, da ne obremenjujejo zidovja z vrtilnimi momenti. Stopnice morajo biti praviloma grajene kot samostojna ploščna konstrukcija. Vpetje posameznih elementov se dopušča le pri potresnih kategorijah VII. in VIII. v zidu de- beline najmanj 38 cm, da previs ne presega 1,25 m pri VII. in 0,90 m pri VIII. potresni stopnji. Dekorativne napušče in izstopajoče okraske na fasadah je opuščati, če se pa zaradi pomena zgradbe že morajo izvesti, jih je treba dobro zasidrati v zidovje, v območju IX. potresne stopnje so prepovedani. Kakršnokoli zidanje konstrukcij v previs, ni dovoljeno. c) Zgradbe, zidane iz kamna Zidovje zidano iz kamna, mora biti na določenih višinah zravnano ter povezano z dodatno vezjo jakosti 50 % normalno predpisane veza. To velja predvsem za zidovje, zidano iz neobdelanega kamna. Pri zidanju v kamnu pravilnih oblik veljajo analogno pravila zidanja v opeki normalnega formata 25 x 12 x 6,5 cm. Pri računu je treba upoštevati tisto vrsto opečnih zidov, ki ustreza nosilnosti zidu iz drugačnih zidakov. Zidovje iz neojačenega betona mora imeti vezi, kakor opečno zidovje. Priporoča se diagonalna povezava po statičnem računu, posebno pri potresno nevarni coni IX. stopnje. S primernim armiranjem je mogoče doseči pri betonskih zidovih zelo veliko stabilnost, zato zanje omejitev etaž ne velja. Če je torej kletno zidovje iz betona ter je to zidovje predpisano povezano z vezmi, se ta kletna etaža ne šteje v omejitev. Dimniško zidovje mora biti čim bliže slemenu tako, da ne bo štrlelo vsoko nad streho. To zdovje se mora okrepiti z vezmi pri potresni stopnji VIII. na 2,5 m višine z armaturo 4 0 6 mm, pri stopnji IX. pa na 1,2 m višine z armaturo 4 0 8 mm. Razen tega se pri potresni stopnji IX. (Rimske Toplice) priporoča navpično armiran j e s 0 8 mm na razdaljo 25 cm, tega ukrepa pri VII. potresni stopnji ni potrebno izvršiti. To so le nekatera splošna priporočila za gradnjo objektov v seizmičnih območjih, ki pa jih moramo v praksi dosledno upoštevati. IH. Izvrševanje preventivnih nkrepov Glede na to, da po seizmološki karti ležita mesti Hrastnik in Trbovlje z naselji v območju VII. potresne jakosti je prav, da upoštevamo in izvajamo republiške predpise o dimenzioniranju in izvajanju gradbenih objektov na tem območju. Ne bi bilo odveč razmišljati o tem ali smo doslej vse storili pri novih gradnjah, rekonstrukcijah o-ziroma adaptacijah gradbenih objektov glede stabilnosti in varnosti teh objektov pred potresi. Če temu ni tako, je še vedno čas, da v zvezi s tem podvzamemo ustrezne ukrepe. Za pomembnejše objek- te bi bilo vsekakor priporočljivo izvršiti računske kontrole v skladu z omenjeno odredbo o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov na potresnih območjih. Ugotovljeni rezultati bi bili dokaz, kako bi posamezni objekti v primeru potresa VII. ali VIII. jakosti lahko klubovali pred znano strahotno naravno silo, ki se ji v danih trenutkih ni moč upirati. Na podlagi temeljnih analiz in študij o stanju obstoječih objektov, bi se lahko podvzeli tudi ustrezni sanacijski ukrepi, če bi stanje to zahtevalo. V tem primeru gre za obstoječe objekte, medtem, ko bi morali biti pri novih gradnjah še neprimerno ostrejšiJPri tem gre v prvi vrsti za projekte, ki bodo vsklajeni s pogoji gradnje na seizmičnih predelih, kar v načrtih, ki jih investitorji sami izdelajo ni zaslediti, ker se običajno statičnemu računu ne polaga skoraj nobene važnosti. Zaradi tega bi bilo prav, da se takih projektov izogibamo, to velja tako za večje objekte v družbenem sektorju, kot tudi za same družinske stanovanjske hiše. Iz tega seizmološkega zemljevida je razvidno, da je bila Makedonija do leta 1950 največkrat prizadeta s potresi IX. stopnje, nato Hrvatska, Srbija itd. Krogi s središčem v Banja Luki prikazujejo obseg ozemlja, na katerem so bili 26. in 27. oktobra 1969 zaznamovani potresi manjše Od leta 1963, ko je izšla omenjena odredba, se zahteva na področju projektiranja in izvedbe gradbenih objektov, mnogo več vestnosti in odgovornosti kot kdajkoli poprej. Iz tega izhaja, če se bomo vsi zavedali, da se nahajamo na seiz-meničnem območju, potem bomo gradili objekte tako varno, da bi lahko brez velikih posledic prestali potres celo VIII. stopnje. Da je temu resnica, imamo primer banjaluške džamije Feredije in muzeja, kjer sta ti zgradbi kljubovali potresu osme stopnje, tako da ju prvi nedeljski potresni sunek ni poškodoval. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je bila džamija Feredija zgrajena pred 100 leti. Priznati je treba, da so že pred 100 leti gradbeni strokovnjaki posvetili pomembnim zgradbam veliko pozornost, saj so jih gradili tako varno in solidno, da so lahko še po 100 letih kljubovale VIII. potresni stopnji. Tega bi se morali danes še posebno zavedati, če upoštevamo, da je gradbena tehnika od tega časa napredovala in že dosegla industrijsko stopnjo razvoja. jakosti zaradi potresa VIII. stopnje v Banja Luki. Zaključek iz tega je lahko samo eden. Pred potresi se moramo v največji meri zavarovati s solidno in strokovno gradnjo gradbenih objektov ter pri tem upoštevati, da se lahko le na tak način upiramo strahotni naravni sili. Jože Prikeršnik Zemljevid Jugoslavije s potresi IX. stopnje v***« Slovenija *• * Vojvodina mi -MVI SAD Hrvatska1 -----'Taraievo# Hercegovina* s;opjE *4* ^ Makedonija * POTRESI II.STOPHJE V LETIH 3B1-I9S0 Lažje bomo razumeli Pisce člankov oziroma prispevkov za naš časopis pogosto prosimo, da napišejo prispevke v jeziku, ki nam je blizu, to je, da bodo lahko razumljivi in brez tujih besed. V večini primerov je tej prošnji možno ustreči, včasih pa tudi ne. Zato odpiramo posebno rubriko, v kateri bomo nekatere tuje izraze — tujke, ki se pojavljajo v tej številki, skušali obrazložiti z domačimi izrazi: analiza — razčlemba na sestavine, dele tipizacija — razvrstitev po vrstah, značilnostih optimum — najboljše oziroma najugodnejše razmerje kapaciteta — zmogljivost kalkulacija — predračun, približni račun, preudarjen j e konkurenca — tekmovanje (n. pr. v športu itd.) relacija — razdalja, razmerje, odnos koefecient — v odstotkih izražen pribitek ali odbitek; stalni faktor kombinacija — sestava, načrt, zamisel rentabilnost — donosnost komunikacija — naznanilo, občevanje, povezanost investicija — vlaganje denarja, naložba Eimco — nakladalni stroj firme Eimoo mehanizacija — uvajanje strojev v proizvodnjo hidravličen — na vodni pogon, delujoč s pritiskom ali gibanjem vode profil — pogled s strani, presek, prerez, zgoščen, plastičen oris osebnosti ipd. horizont — obzorje, razgledanost, manjša geološka plast z istimi osnovnimi fosili prmitven — nepopoln, nerazvit, neuglajen, preprost proces — tok, v katerem se kaj dogaja, spreminja, nastaja specifičen — poseben, svojevrsten, izrazit, značilen psihologija — znanost o zakonih duševnega življenja in duševnih pojavih ter procesih sociologija — družboslovje, nauk o razvojnih zakonih človeške družbe in družbenih pojavih propaganda — načrtno širjenje naukov, idej, teorij, snubljenje kupcev projekt — načrt, osnutek, zamisel, namera dokumentacija — dokazovanje, u-temeljevanje, celotnost dokumentov, listin, poročil atmosfera — ozračje, zračna plast okrog zemeljske oble polemika — peresni časopisni boj med dvema ali več osebami kalorija, cal — enota za merjenje toplote, množino toplote kilokalorija, kcal — kilogramska kalorija pozicija — lega, položaj, mesto— družbeni položaj, telesna drža, stanje, razporeditev, postavka plasman — namestitev, vlaganje, prodaja, uvrstitev, perspektiva — pogled naprej, upi za prihodnje, slika predmeta v daljavi, pogled v daljavo akumulacija — zbiranje, nabiranje, uporabljanje presežne vrednosti kot kapital ali spreminjanje le-te v kapital planirati — načrtovati, ravnati (n. pr. zemljišče) stagnacija — zas tajanje, zastoj, mrtvilo liberalizacija — sprostitev česa, odprava, omejitev inteligenca — izobraženstvo, razumništvo, duševni delavci, umnost bistroumnost geologija — nauk o nastanku, razvoju in sestavi zemeljske skorje ter procesih, ki se v njej dogajajo sediment — gošča, usedek, sesedek stadij — časovno obdobje, faza v določenem razvoju antracit — najboljši črni premog z veliko kaloričnostjo deformacija — spreminjanje normalne oblike, maličenje, pačenje cona — pas, ozemlje s kakimi geografskimi značilnostmi interpretacija — razlaga, tolmačenje besedila negativen — nikalen, zanikujoč, odklonilen, slab, neugoden, v matematiki manjši od ničle (—) pozitiven — dognan, jasen, dejan- V času od 1. junija do 31. julija 1970 ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: DELOVNA ENOTA RUDNIK HRASTNIK Junij sprejeti: Kordon Danica — pomožna kuharica, Mrak Vladimir — jamski vozač, Kranjc Ivan — jamski vozač, Nemec Marjan — jamski vozač, Zupanc Franc — jamski vozač, Toplič Ibrahim — jamski kopač, Pavlica Slobodan — jamski kopač, Penici Roman — jamski kopač, Marič Risto — jamski kopač, Stanič Jože — kopač, Laca Mihaj-lo — jamski vozač, Bedenik Branko — jamski kopač, Gajič Miro — s ki, potrdilen, stvaren, v matematiki večji od ničle (+) stabilen — stalen, trden, trajen, u-ravnovešen, ustaljen abonent — naročnik, predplačnik, odjemalec amortizacija — postopno odplačevanje dolga z obrestmi, odpisovanje dolga, odpisovanje vrednosti informacija — obvestilo, sporočilo, pouk, pojasnilo manifestacija — očitovanje, razode-vanje, javno izražanje, javen nastop množic z izražanjem simpatij, solidarnosti objektiven — nepristranski, stvaren, pravičen koncentracija — osredotočenje, u-sreditev kontinuiran — nepretrgan, zvezan fond — sklad, zaloga, osnova registracija — popis, zapis nečesa adaptacija — ureditev, preureditev, prenovitev diagnoza — spoznava in označitev bolezni terapija — zdravljenje bolezni ali posameznih organov intenziven — napet, okrepljen, stopnjevan, razgiban ekstenziven — širen, obsežen, raztezen v širino dimenzija — razsežnost teles, mera, izmera vertikalen — navpičen, pokončen horizontalen — vodoraven koordinacija — smoterna uskladitev, enakost ali izravnana v stopnji ali položaju toleranca — strpnost do drugih na-ziranj, dopusten odstotek od predpisane mere, teže itd. jamski kopač, Motoh Milan — jamski kopač, Sivko Drago — jamski kopač; Julij — sprejeti: Petrovšek Jože — ključavničar, Laznik Maks — ključavničar, Stopin-šek Drago — jamski vozač, Jovan Alojz — učni kopač, Potrata Ernest — jamski vozač, Ivanc Boris — ključavničar, Volavšek Anton — jamski kopač, Zandar Ivan — jamski vozač, Bastič Alojz — ključavničar; Junij — odšli: Jazbinšek Rajko — jamski vozač, sporazumna prekinitev; Dakič Ste-vo — jamski kopač, v JLA, Trupina Luka — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Povše Gregor — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Gam- Kadrovske vesti šek Mirko — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Gregorinčič Stanko — jamski kopač, umrl; Julij — odišli: Stradar Stane —• jamski kopač, u-pokojen; Majdič Leopold — gl. jamski poslovodja, upokojen, Habe Janez — jamski kopač, inv. upokojen, Velikonja Štefan — jamski kopač, prekvalifikacija; Šantej Franc — jamski vozač, sporazumna prekinitev; Mesojedec Ivan — jamski kopač, smrtna nezgoda; Venger Miha — jamski vozač, sporazumna prekinitev; Marič Risto — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Glinšek Viktor — učni kopač, samovoljna prekinitev; DELOVNA ENOTA RUDNIK TRBOVLJE Junij — sprejeti Krafogel Ana — servirka, Mlač Jožica — servirka, Jazbinšek Milan — jamski vozač, Durič Slavo-Ijub — jamski vozač, Razboršek Heda — opek. delavka, Paveljšek Ferdo — opek. delavec, Flis Milan — opek. delavec, Jukič Nikola —-opek. delavec, Simunič Juro — o-pek. delavec, Plevčak Juro — opek. delavec, Alič Anton -— opek. delavec, Kotar Zdravko — opek. delavec, Gracar Irena — opek. delavka, Petaver Sašo — opek. delavec, Zidar Anton — opek. delavec, Zalaznik Boris — opek. delavec, Zorko Franc — jamski kopač, Čebin Martin — jamski kopač, Povod-nik Ivan jamski kopač, Lozančič Maksim — jamski kopač, Amšek Dušan — opek. delavec, Bokalj Milan — opek. delavec. Mlakar Boris — opek. delavec, Bizjak Mirko — opek. delavec, Vene Janez — opek. delavec, Strmole Samo — opek. delavec, Jakič Jusuf — jamski kopač, Bec Silverij — jamski kopač, Centrih Jože — kop. pomočnik, Lipovec Darko — kop. pomočnik, Srčič Jože — jamski kopač, Habjančič Venčeslav — jamski kopač, Romih Štefan — jamski vozač, Dobravc Roman —- zun. delavec. Puško Milan — jamski kopač, Selšek Zvone — jamski kopač, Glavan Jože — zun. delavec, Jevševar Franc — zun. delavec; Julij — sprejeti: Avsec Mirko — zun. delavec, Draksler Rajko —• jamski kopač, Špenge Franc — jamski kopač, Završnik Franc — zun. delavec, Bukovšek Ferdo — opek. delavec, Dornik Karel — opek. delavec, Jager Jože — opek. delavec, Kundija Štefan — opek. delavec, Knific Andrej — o-pek delavec, Oberžan Vero — opek. delavec. Cede Peter — zun. delavec, Kotnik Albert — jamski vozač, Koritnik Gvido — opek. delavec, Bučar Jože — zun. delavec, Dijanič Štefan — jamski kopač, Zidar Anton — opek. delavec, Gorobinko Ivan — opek. delavec, Vidmar Andrej — opek. delavec, Špan Rudolf — opek. delavec, Ribič Anton — o-pek. delavec, Potočnik Jože — jamski vozač, Strmole Samo — opek. delavec; Junij — odišli: Žalar Hermina — opek. delavka, odpoved v poskusni dobi s strani podjetja; Bastič Jože — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Gert Bojan — jamski kopač, v JLA; Oplotnik Rado — jamski kopač, v JLA; Raušelj Jože — učni kopač, inv. upokojen; Menkovič Ervin — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Jevševar Franc — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Zgorelec Anton — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Glavač Ljudmila — o-pek. delavka, sporazumna prekinitev; Kranjc Anton — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Mund j ar Božidar — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Plevčak Juro — o-pek. delavec, potek prakse; Simunič Juro — opek. delavec, potek prakse; Premec Berta — opek. delavka, odpoved v poskusni dobi s strani podjetja; Julij — odišli: Žibert Filip — strojnik, upokojen; Škrinjar Martin — jamski kopač, upokojen; Božič Anton —■ jamski vozač, samovoljna prekinitev; Lipovec Darko — kop. pomočnik, odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Vene Janez — opek. delavec, potek prakse; Zidar Anton — opek. delavec, potek prakse; Selčan Viljem — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Arnšek Dušan — o-pek. delavec, potek prakse; Krafogel Ana — servirka, odpoved v poskusni dobi s strani delavke; Mi-kerevič Veseljko — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Gracar Irena — opek. delavka, potek prakse; Hribar Maks — ključavničar, samovoljna prekinitev; Alič Anton — opek. delavec, potek prakse; Petaver Sašo — opek. delavec, potek prakse; Kundija Štefan — opek. delavec, potek prakse; Bajcar Alojz — opek. delavec, samovoljna prekinitev; čerinovič Ibro — opek. delavec, sporazumna prekinitev; Gaberc Anton — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Žagar Nikolaj — zun. delavec, sporazumna prekinitev; Kotar Zdravko — opek. delavec, potek prakse; Strmole Samo — opek. delavec, potek prakse; Vučilovski Bariča — opek. delavka, sporazumna prekinitev; Izgoršek Jože — jamski kopač, upokojen; Zafirovič Kemal — opek. delavec, samovoljna prekinitev; Mlakar Boris — o-pek. delavec, potek prakse; DELOVNA ENOTA RUDNIK ZAGORJE Junij — sprejeti: Leben Stane — jamski vozač, Prašnikar Alojz — jamski vozač, Pajič Marinko — jamski kopač, Gerečnik Franc — jamski kopač, Jesenšek Boris — jamski kopač, Mahnič Dragomir — jamski kopač. Hudič Zlatko — jamski kopač, Damjanovič Drago — jamski kopač, Lončar Anton — jamski kopač, Bračič Andrej — jamski kopač, Zorko Darko — jamski kopač, Juvan Marko — jamski kopač, Majdič Franc — jamski kopač, Pučnik Janko — jamski kopač, Videtič Anton — jamski kop. pomočnik; Julij — sprejeti: Ocepek Jože — ključavničar, Džam-bič Ibrahim — jamski vozač, Vozelj Franc — jamski vozač, Puklo-vec Štefan — jamski kopač, Mikuš Miloš — jamski kopač, Sadinek Janez — jamski kopač, Golobinek Roman — jamski kopač, Halilovič Ibro — jamski vozač, Borštnar Franc — jamski vozač, Šink Viktor — jamski vozač, Hančič Anton — socialni delavec, Bajrektarovič Sa-valija — jamski vozač; Junij — odišli: Kos Valentin — jamski kopač, upokojen; Pakračič Janko — jamski vozač, sporazumna prekinitev; Ja-šarevič Hasan — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Grahovec Vlado — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Iljaž Marjan — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Ar-dalič Rajko — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Huremkič Rifed — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Rakita Rado — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Zvonar Savo — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Ajkunič Muharem — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Hagič Ahmed — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Guzijan Pero — jamski kopač, samovoljna prekinitev; Prašnikar Viktor — kop. pomočnik, samovoljna prekinitev; Mijič Nedjo —• jamski vozač, samovoljna prekinitev; Hadjič Razim — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Dugalič Alija — jamski vozač, samovoljna prekinitev; Omer-hodjič Čamil — kop. pomočnik, samovoljna prekinitev; Petrič Štefan — str. nadzornik, sporazumna prekinitev; Vodenik Božo — jamski vozač, v JLA; Kos Milan — strugar v JLA; Joger Ivan — jamski kopač, sporazumna prekinitev. Glasilo »SREČNO« izdaja podjetje Zasavski premogovniki — Trbovlje,Trg revolucije 12. Izhaja vsaka dva meseca Glasilo ureja uredniški odbor: Babič Rado, Kohne Emil, dipl. inž. rud.. Kovač Vilko, Kralj Martin, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Prosenc Anton, Savšek Janko. Tehnični urednik: Lenarčič Tine Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. inž. rud. Tiska: Papirkonf ekci j a, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 3000 izvodov.