Političen list za slovenski narod.
P* polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1« gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja triatopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
Štev. 118.
V Ljubljani, v petek 17. maja 1889.
Letiiilt XYII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 10. maja.
Plemeniti lenuhi.
Ze v torek prišla je kot zadnja točka dnevnega reda na vrsto razprava o Dietrichsteinovem fidej-komisu. Levičarji načeloma pospešujejo razkosavanje zemljišč ter so vsled tega nasprotniki vsakatere postave, ki ovira ali zabranjuje tako razkosavanje. Zato nasprotujejo tudi vsakateremu novemu lidej-komisu. V torek sta bila prevzela poslanca Pol a k in Krona wetter nalogo oporekati postavi, po kateri naj bi se neko posestvo na Moravskem pridružilo Dietrichsteinovemu fidejkomisu. Ali način, kako sta reševala to svojo nalogo, mora se gnusiti vsakemu poštenemu človeku. Polak je o plemstvu govoril, kakor da bi bili plemenitaši zgolj malopridni postopači in lenuhi, ki niso za nobeno rabo in delo, ampak kakor troti le vživajo, kar so drugi s svojim trudom pridobili.
Še grše je govoril Kron a wetter, trdeč, da ima človek samo do tega pravico, kar si sam pridobi, in da bi ne smel nihče nič podedovati. To je tisto socijalistiško načelo, ki pravi, da vsaka lastnina je tatvina; ali Kronawetter dejanjsko vendar ne ravna po tem načelu, ker bi moral sicer svojo hišo na Dunaji prepustiti za socijalistiško vojašnico, kar pa mu ne pride na misel. Kaj lahko je komunist biti v besedah, težko pa v dejanji.
Tretji govornik je bil Stein wen d er, ki je pa rekel, da načeloma ne nasprotuje iidejkomisom, da marveč želi nekaj enakega tudi za kmečki stan, pač pa ni prav, da posestniki fidejkomisov ne plačujejo ekvivalentnega davka. Nasvetuje torej resolucijo, ki vladi naroča vpeljavo takega davka; ali Steinwender se v tem moti; dotičui posestniki zato ne plačujejo ekvivalenta, ker morajo vsakokrat, kadar po smrti posestnikovi iidejkomis preide v drugo last. plačevati dedno pristojbino in prepis, kakor vsak drug lastnik. Zato je bila od Steiuwendra na-8vetovana resolucija po pravici odklonjena.
Neslanim napadom prej omenjenih govornikov je krepko in prav viteško že v torek odgovarjal minister Schonborn, včeraj pa se je zdelo tudi Plenerju potrebno njima nasproti stopiti in potolažiti na levi strani sedeče plemenitaše, ki so bili po omenjenih govorih jako užaljeni. Ali posledice se je Plener izognil in je s svojimi glasoval zoper Iidejkomis, ki je po glasovanji po imenih obveljal s 147 glasovi proti 107.
Zabava Blochova.
Po rešitvi nekaterih manjših reči prišla je na vrsto volitev židovskega poslanca Blocha, od katere so si nekateri poslanci obetali veliko zabave, zlasti, odkar je bil Smolka sitno nadlegovanje levičarjev glede te volitve odklonil s hudomušno opazko: Najprej delo, potem zabavo! Pa bilo je prav malo zabave in veliko več dolzega časa. Poročevalec, levičar dr. Weeber, je sicer priznaval, da se je vršilo več nepostavnosti, ali vendar ne takih, da bi se mogla volitev ovreči. Poljski poslanci so pojasnjevali dogodke pri volitvi rekši, da jim je vse eno, kdo je bil izvoljen, da se pa za volitev potegujejo zato, ker se postavno ne more zanikati. Antisemit Kaiser je sicer napadal veljavnost in Chlumecky je priporočal, naj se obravnava preloži, ali ta predlog je bil s 145 glasovi proti 56 zavržen in zatem volitev Blochova s 135 glasovi proti 71 potrjena.
Zvečer bi bila imela biti volitev za delegacije, pa Jaworski je predlagal, naj ne bo zvečer nobene seje, ker je trajala dnevna seja do polupetili popoludne. Ta predlog sicer Čehom ni bil všeč, ker bi bili kaj radi že sinoči sklenili in odrinili v Prago, kjer danes obhajajo praznik sv. Janeza, ali večina mu je pritrdila in tako je bila zadnja seja odločena za danes.
Interpelacije.
V pričetku današnje seje odgovarjali so ministri Taafle, Dunajevski, Baci[uehem in Falkenhajn na celo vrsto interpelacij, med katerimi ste bili tudi Carnerijeva zaradi posvetne oblasti papeževo in interpelacije zaradi upora tramvajskih kočijažev. Od-
govora levičarjem nista ugajala. Gledč papeža je minister rekel, da vlada nima nobenega vzroka zbornici razlagati, kako ona sodi o posvetni oblasti papeževi. Oba odgovora objavimo v celoti po steno-grafičnem zapisniku.
Ko se je izvršila volitev za novi kazenski odsek in potrdila včeraj sklenjena zakona v tretjem branji, pričele so se volitve za delegacije in izvršile po navadnem redu. Za Gorico se poslanec Jordan samega sebe kot namestnika ni hotel voliti, ker sta pa poslanca Tonkli in Hohenlohe odšla k velikemu shodu avstrijsko-ogerskega LIoyda v Trst, se je vsled tega primerilo, da je bil dr. Tonkli za delegata izbran z 2 glasovoma, za namestnika pa poslanec Jordan z euim glasom, kateri je oddal grof Ojronini.
Rešene so bile še nekatere volitve, proti katerim ni bilo nobenega ugovora in nekaj manjših reči; potem predsednik ob dveh sklene sejo z naznanilom, da se državni zbor zopet snide še-le na jesen.
Govor poslanca pl. Tonklija
v državno-zborski seji dne 15. marca 1889.
(Konce.)
Ugovarjalo se mi je, in sicer v vojaških krogih, da bi bila železnica čez Predil preblizo italijanske meje ter bi jo tedaj v slučaji mogli z one strani razrušiti. Temu nasproti moram naglašati, da sicer nimamo uradnih podatkov o zvezi z Italijo, toda po matematičnem načelu, da sta dve velikosti, ki sta tretji enaki, tudi mej seboj enaki, sklepam, da mora biti Avstrija, ker je zaveznica Nemčije, Nemčija pa zaveznica Italije, tudi zaveznica Italije. V tem siučaji pa je odstranjena vsaka nevarnost, ki bi pretila iz tega, da bi bila železnica preblizo italijanske meje. Kajti sosed naš je naš najboljši prijatelj, tedaj nas tudi ne bo motil v naših koristih. Ne glede pa na to morem povdarjati, da sploh ni te nevarnosti, kajti iz Italije sta le dva pota z železnico čez Predil v soško dolino, prvi pri Malbo-retu, drugi pa čez Stupico, Robič-Koborid. Prvi dohod zapira prodilski nasip, drugi pa mora zapreti
LISTEK.
Zavetišče.
(Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.)
(Dalje.)
Ko so se razšli iz Tople knezi, vitezi s svojimi družinami v svoje gradove in trdnjavice, ostali so na gradu najožji sorodniki. Starček Sezima z mnogimi znamenji starosti in trpljenja na obrazu, pa vendar le precej močan mož, Dobroslava, verna družica njegovega življenja, ljubeznjivega obraza, ki je pričal o dobrem srcu. Nasproti starišem je sedela čvrsta, zdrava mladina. Ivoj v sredi poročenca: Hro-znata z ženo Vojslavo.
Ilroznata je bil mož krepko postave, jeklenih udov, s plemenitimi potezami na obrazu. Gosti lasje so mu padali na ramena. Veliko, bliščeče se oko se je obračalo hitro in z gotovostjo, ter pričalo o notranji prepričanosti in hitrosti. Z močjo in hrabrostjo se je vjemala resnost in ponižnost. Ilroznata jo bil oblečen kot vitez z mečem ob boku ua lepo okrašenem jermenu, v oklep, svilnato suknjo in bel-
kast krežlec. Kakor se tenka vejica vije ob mogočnem hrastu, tako se je nagibala mlada soproga Voj-slava k svojemu ljubljenemu možu. Nekaka bol je obdajala še zdaj rudečo lice. Saj je morala zgodaj, v mladih letih zapustiti svojo rojstno hišo v šumečem stolnem mestu, ter slediti svojemu ljubljenemu soprogu sem — v zapuščeni kraj. Gospa Vojslava je pritrjevala včasi z neizrekljivo sladkim pogledom soprogovim besedam. Govorili so ravno o starejši Sezimovi hčeri Vojslavi , ki je bila prišla urno iz Krakova na poroko, ter morala zdaj misliti na vrnitev.
„Težko te puščam, draga hči, v tem jesenskem vremenu. Pota so nevarna, čeprav ima človek močno spremstvo", reče Sezima, ter pogleda skozi okno proti s snegom pokritim gozdom.
„Ostani pri nas dolgo, svakinja", prosi mlada gospa.
„Dolžnost ne pozua izjem. Ljubi soprog bi me zastonj čakal in se z;i-me bal. Moram, čeprav bi ostala rada dolgo, dolgo časa na rojstnem gradu. Nekateremu je všeč v velikih šumečih mestih, a jaz bi jako rada zamenila Krakovo s tem tihim krajem."
„V Pragi je tako krasno iu v naši hiši je bilo tako prijetno", toži Hroznatova soproga.
„Ne bo ti dolg čas pri nas, ne", meni knez. „Seveda, zdaj po zimi no bo nič prijetnega v tem zakotji, pa spomladi, ko je vse pokrito z dišečimi cvetlicami, ko je po gozdih polno ptičev, jezera vabijo voziti se po tihi vodi, ko je dosti lovov iu petja po njivah, ko vse vriska, veseli se in uka, takrat je kaj prijetno, kaj ljubo sedeti na stolpu ali sprehajati se pod svodom košatih dreves. Hroznatova dolžnost bo, da ti tudi zdaj no bo dolg čas in da boš srečno dočakala spomladi. Tudi Judita ti bo priljudna tovarišica.
Mlajša Sezimova hči je skočila z naslonjača med okni in objela mlado bratovo soprogo. Bila je jako brhka deklica. „Kaj ne, da bove verui iu neločljivi tovarišici?"
„V radosti in žalosti, draga prijateljica."
„Ako ti bo dolg čas, pojdemo v družinsko sobo iu Rizek nam bo pripovedoval skušnje iz svojega življenja, ali pa zaigrala ti bom na citre in zapela pesem o rožici. Ne bo ti dolg čas, ne."
Judita in Hroznatova soproga ste bili koj neločljiu prijateljici. Ilroznata je zavidal skoro svoji srečni sestri,
nasip, ki se bo moral napraviti pri Iiobiču ob italijanski meji. Ta, kakor sem že rekel v delegacijah, se bo moral zgraditi," ker sicer ne moremo zavarovati svojih sedanjih cest.
Soška cesta vodi na Koroško Ur se razceplja pri Tolminu na Kranjsko skozi bažko dolino. Drug» pa gre od sv. Lucije v idrijski dolini v poljansko dolino in Loko na eni strani, na drugi pa v Idrijo. Druga državna cesta vodi od Koborida v Italijo ia pelje čez Robič ob reki Nediži v Staro Mesto.
Ravno pri ovinku reke Nediže v Italijo, pri Robiči, je soteska, kjer se mora napraviti nasip, da se zapre vhod od Vidma čez Staro Mesto v Koborid in v soško dolino.
Oe se ne napravi ta nasip, ne pomagajo nam nič mnoge ceste v soški dolini, ker more italijanska sovražna armada plauiti iz Vidma čez Staro Mesto v soško dolino in odtod nemoteno po dveh cestah skozi baško in idrijsko dolino v srce kranjske dežele.
Zgraditi se mora tedaj nasip pri Robiči. Če se pa to zgodi, potem pa tudi Italija ne bo mogla razrušiti s svoje strani te železuice.
Z zahvalo visoki vladi moram konstatovati, da se vsaj glede voznih cest nekaj let sem trudi zravnati in razširiti konkurenčne in okrajne ceste, ter, v kolikor je potrebno, popraviti edino zvezo mej Gorico in Koroško, cesto skozi soško dolino. Toda s to cesto še nismo pri kraji. Sedaj je cesta taka, da morejo vozniki razven soteske mej Gorico in Kobo-ridom brez predprege prevažati blago. Toda tukaj je velika ovira. To je trnovski hrib, ki je tako strm, da se potrebuje pri vožnji navzgor proti Bovcu dvakratna in celo trikratna konjska moč, pri vožnji navzdol pa se morajo podložiti coklje in verige, če nočejo ljudje in voz biti v nevarnosti, da se prevrnejo v Sočo. Večkrat sem visoki vladi v proračunskem odseku priporočeval in pojasnjeval, kako nujno je potrebno, da se prične s popravljanjem mej Koboridom in Serpenico-Zago. Odgovorilo se mi je že lani, da je nekov proračun, po katerem bi stale te poprave 170.000 gld.
Dalje se mi je zagotovilo, da se bo letos izvršil vsaj eden del teh poprav, toda žalibog moram konstatovati, da se mi je v proračunskem odseku letos odgovorilo, da visoko c. kr. namestništvo v Trstu ni predložilo nadrobnih načrtov in proračunov in da je to edini zadržek, vsled katerega se ni vstavil primeren znesek za popravo te ceste.
Opozoriti moram visoko vlado, da je že minolo poletje ta cesta zahtevala človeško žrtev, kajti mej vožnjo od Trnovega do Koborida so se konji nekega voza splašili, zavora jih ni mogla vzdržati, se je pretrgala, voznik je padel pod voz ter so ga morali prenesti potem v Koborid, kjer je v kratkem času izdihnil svojo dušo.
Tam, kjer so ti nevarni kraji, da celo človeško življenje ni varno, dokazana je menda potreba teh poprav, visoko vlado pa prosim, naj se vendar resno poprime tega ter zahteva od visokega namestništva v Trstu pravočasno predložitev nadrobnih načrtov, da se bodo mogli vsaj za prihodnje leto določiti primerni zneski. (Dobro! Dobro! na desnici.) Pojasnil sem važnost te ceste v vojaškem oziru ter dokazal, ker nimamo železnice, ki bi nas vezala s Korošso in Kranjsko čez Tolmin in Staro Mesto v
„Prevdarimo zdaj najprej, kako bi odpeljali najlažje Vojslavo v Krakov. V gozdih ni varno, volkovi se že zdaj glasijo. Eno Vojslavo si pridržimo, druga pa mora za soprogom", zasmeje se Sezima.
„Naj spremlja Rizek družino, on pozna že svet in ne boji se najljutejših volkov. Če prav je star, njegov svet velja mnogo. Pa dasitudi je 70 let star, ne da se, junaka Kitko je vrgel kakor bi trenil raz konja."
„Izvrsten svet, Rizek te bo rad spremljal in ostane lahko čez zimo v Krakovu."
„Potem nam bo vsaj kaj pripovedoval o Poljakih. Z njimi bo prišel uekolikokrat v dotiko; ne da si tudi na tujem miru."
Hroznata je vodil mlado gospo po gradu, da vse dobro pregleda, kako močni so nasipi, kako visoki so stolpi, kakšen vrt pri stolpu, kje so shranjene zaloge orožja za vojsko. Judita je bila vedno poleg nove tovarišice. Sezimova hči ni mogla dolgo dobiti sočutne duše, kateri bi bila naklonjena s celim srcem, in zdaj je poznala v novi svakinji vse lastnosti, katere je pripisovala sama pri sebi verni tovarišici.
„Odtod je prekrasen razgled!" pravi Vojslava,
Italijo, kar bi bilo najkrajša pot, da se morajo popraviti cesto, ki naj nadomestujejo železnico, kajti sicer imamo v Italijo le južno l«tynico, ki bi pa v potrebi gotovo ne mojpa previjati ljudi in voj-akfiteg« gradivo. Poleg tega pa proaim, le pomislite, da se oa eni strani pričenja r Gorici, na drugi strani v Tržiči planjava, da je pa eno ali dve milji odtod meja, da je tam odprto mof{e, da gre od Nabrezine naprej železnica tik morijcega nabrežja in jo morejo tedaj razstreljavati vojne ladije in jo napraviti nesposobno za vojaške namene. Navadna proga je ta, ki vodi od Logatca čez Idrijo, Sv. Lucijo, in potem iz Loke skozi poljansko in baško dolino na eni strani v Cirkno, na drugi strani v Tolmin, tretja pa je koroška po soški dolini. Idrijska cesta bi se v slučaji potrebe mogla najprej rabiti, in ravno ta je v najslabšem stanji. Le pomislite, da je od Sv. Lucije ob Soči do Girknega ob Idrici tesno ob hribu cesta dolga osem milj, da okraj Cirkno, ki je na polovico zgradil to cesto in jo vzdržuje, broji komaj 8000 duš, da plačuje ta okraj velike priklade za vzdržavanje cest v dobrem stanji, in da se jako trudita okraja Tolmin in Cirkno, da bi usposobila to cesto za večje vozove, kar se jima pa vendar ne more posrečiti.
Pri gradjenju te ceste so se morali deloma postaviti bastjonski zidovi iz rečne struge, deloma pa razstreljavati granitne pečine, in ker so bila denarna sredstva vzlic velikim žrtvam vendarle pre-pičla, zadovoljni so morali biti, da so napravili cesto le za majhne vozove. Ker so pa ovinki jako pogosti, tesni so tako, da štirivprežni voz nima prostora. Cesta je tako ozka, da ne more po njej iti kolona štirih mož in da se ne more voziti po njej top s šestimi konji. Tudi z obljubljeno državno podporo ne bo mogoče, temeljito v tem oziru zbolj-šati cesto; treba bo tedaj, kar sem že enkrat po-vdarjal in visoki vladi priporočal, naj resno premisli, ali bi ne bilo bolje, ko bi se cesta proglasila za državno.
To priporočam visoki vladi v prevdarek, ker je v prvi vrsti vojaške važnosti.
Preidem še k cesti, ki vodi od Koborida v Italijo, od Starega Sela v Breginj in Logje. Tudi za to so se že dovolile podpore, ter priporočam visoki vladi, naj pomaga v tem oziru tamošnjemu prebivalstvu ter obljubi za prihodnje leto podporo, da se bo že enkrat izvršila ta cesta, ki je samo poldrugo miljo dolga.
Kratka je sicer, toda zgraditi se bo moralo več mostov, ker je tam mnogo hudournikov.
Zadnja cesta, katero priporočam visoki vladi, je takoimenovana dunajska cesta, ona namreč, ki vodi iz Gorice čez Ajdovščino in Vipavo v Postojino. Tudi ta je velike vojaške važnosti; kajti v slučaji, ko bi odpovedala južna železnica na Krasu, rabiti bi morali vojaki to cesto tako za prodiranje, kakor za umakovanje.
Bojazljivo in malostno se je poskusilo, da bi se popravila ta cesta, in sicer lansko leto o priliki silnih stavb.
Pri Ajšovici se je dovolilo 8000 gld. ter se je nekoliko popravila cesta, opozoriti pa moram tu gospode iz stavbinskega urada, naj pazijo na to, kako se tukaj postopa.
ko so prišli vrh stolpa, odkoder je gledal čuvaj okrog in okrog po kraju, da bi vsako sumljivo in nevarno gibanje naznanil na gradu. „Od tukaj še-le vidimo svet. Z dvorišča se vidijo le gosti gozdi."
Hroznata se je postavil poleg dobre soproge ter se zagledal z veseljem v širni kraj, če prav je poznal povsod vsako kočo, vsako loko in vsako drevo na polji. Hrozuato je to veselilo, kar je bilo Vojslavi ljubo in drago.
„Tukaj veje hladen veter", opomni Judita ter začne preiskavati svakinjino obleko, če je dovelj gorka in topla.
„Tam so Nezdice", pripoveduje Hroznata ženi, „zraven Hermanovice, tu moli Kramolin kvišku in tam v daljavi Potnov. Proti jugo-zahodu so veliki ribniki, skozi katere teče reka Topla. Od Manetina pelje deželna steza, po kateri smo prišli iz Prage. Pelje proti Sanci in Žandovi. Tam se dviguje Stražnica, odkoder dobivamo znamenje, ko se bliža sovražnik. Silno koristno mesto za nas!"
„Seveda — za nas", prikima Vojslava.
„Kaj praviš — za nas?"
„Da, za nas. Ti-le gosti gozdi nas sicer varujejo, lepšajo naš kraj, delajo v mnogem oziru
Za vzor imamo italijanske' ceste; izvedene so ravno, brez hribov. Poglejmo p» naše ceste, in videli bodemo, da so polne ovinkov in „paragrafov".
V Gorici je neki natiinženžr, ki si je naravnost stavil nalog, da izvršuje vse poprave v obliki „paragrafa"; ali pa vsaj s kakim oviokoin. Očital sem mu že to, rekoč: „Gospod! To ne gre; dobiti morete priimek .inženir ovinkov'." (Veselost na desnici.)
Toda to ni nič pomagalo. Kavno pn Ajšovici je kratek pa strm hrib, ki ima dva oddelka. Kaj je storil inženor z 8000 gld.? Šel je pri eni strani noter, napravil ovinak, ter je prišel na vrhu drugega hriba vun; hrib je moral ostati.
Če so to „poprave", potem pa sploh ne vem, kaj so poprave. Ta cesta je zaradi industrijskih naprav v Ajdovščini velike važnosti. Tam so: ena predilnica, dva, mlina, ena fužina in neštevilne žage, ki dobivajo in obdelavajo les iz erarnega trnovskega gozda. Toda ta cesta nujno potrebuje poprave na mnogih krajih. Tu je del med Šempasom in Črnico, potem med Vrtovinom in Potokom, konečno pa proga med Skiljami in Cesto. Vse te ovire se morejo s 40.000 gld. odstraniti. Tega zneska ne tirjam naenkrat v enem letu. Ko bi ga pa visoka vlada razdelila na štiri leta, dobili bi v štirih letih tako cesto, da bi se lahko brez predprege vršilo prevažanje od Ajdovščine do Gorice in narobe.
Ker so našo kronovino zadele razne nezgode, ki so jako škodovale blagostanju; ker ne moremo upati, da bodemo v kratkem dobili železnico čez Predil, vsled katere bi se mogla porabiti izborna vodna moč Soče za industrijske naprave in bi pridno in delavno ljudstvo našlo zaslužek, konečno pa bi tudi mnogo tujcev posebno iz Trsta obiskovalo krasna letovišča v Tolminu, Sv. Luciji, Koboridu in Bovcu, priporočam visoki vladi, naj vsaj resno misli na to, da se bo vdružila idrijska cesta ter se s tem le nekoliko pomagalo ljudstvu. (Odobravanje na desnici.)
Politični pregled.
V L j u b lj an\ 17. maja. IVotranj« dežele.
Predvčeraj so nemško-liberalni učitelji v Gradci praznovali fiOletni obstanek šolske postave. Slavnostni govor je bil ponižen, obiskovalcev malo — niti eden katoliški duhovnik, pač pa protestantski senijor iu židovski rabbi. Zvečer, pri kupici vina, je v „Annensiile" odkritosrčno rekel neki učitelj: „Mej nemškim in rimskim duhom je propad, čez kateri ni mogoče postaviti mostu." Te besede so obudile burno odobravanje ostalih vdeležencev. Če kdo trdi, da novošegna šola deluje v tem smislu, hitro se čuje z liberalne strani: „To je obrekovanje!" Sedaj so pa gospodje to slovesno sami priznali, kar je nam popolnoma ljubo, ker so sedaj protivniki verske šole vsaj pokazali svoj pravi obraz.
Gospodska zbornica je za potrditev proračuna potrebovala toliko minut, kolikor zbornica poslancev tednov, akoravno ne more nikdo trditi, da v gospodski zbornici ni nasprotnih strank. Gospodje gospodske zbornice imajo večinoma dolgo vrsto bojnih parlamentarnih let za seboj, ravno zaradi tega pa se ogibljejo praznemu rožljanju z orožjem. Danes ima menda zadnjo sejo tega zasedanja.
Ogcrski naučni minister Csakjj bo vkratkem odstopil. Vzrok nam je povedala že brzojavka. Sedaj se je pokazalo, da sta on in Fabinyi že
gospodi kratek čas, a temu-le ljudstvu v vaseh, katero si ti imenoval, ne koristijo mnogo."
Hroznata je začuden pogledal svojo soprogo. Kdo je povedal te besede njegovi ženi? Kaj! gospa, odgojena na bogatih dvorih, se briga za podložnike, za sužnje, kateri so podvrženi svojemu gospodarju z dušo in telesom? Gospa iz imenitnega češkega rodu skrbi za revno ljudstvo?
„Zakaj naj bi bili gozdi nam v korist in ljudstvu v škodo?" vprašal je Hroznata, ker ni mogel svojega začudenja tajiti.
„Kako živijo ljudje po selih in vaseh?"
„Prav imaš; že davno sem mislil na to, po-vdarjal sem, pa oče noče slišati, da bi se nekaj gozda posekalo. Število podložnikov raste, zemlja ne moro dati vsem dovolj živeža. Dobro si povedala, da veliko gozdov ljudem ni v korist; pa povej mi, kdo te je opozoril na to?"
„Samo mi je prišlo na misel. Za reveže sem že doma skrbela, ko je razsajala lakota med pra/.ko revščino. Pri nas v hiši je bilo tako imenovano samostansko zavetišče. Kdor je bil lačen, je prišel ter se nasitil. Nihče ni prosil, a če je bilo le mogoče, ui bil n;hče odvmjeu. Pogostoma sem
pri orožni razpravi silila v Tiszo, naj se odpove. Pravijo, da bo Csaky pri sedanjih razmerah rad odložil svoj portlolj.
Tnanje držav©.
Srbski metropolit Mihael je pred svojim odhodom iz Pdterburga doživel izredno čast. „Nord" poroča: Osem dni sem je poslopje srbskega poslaništva, v katerem biva metropolit, polno obiskovalcev. Vsakdo hoče biti sprejet, če tudi le nekaj tre-notkov, visoki dostojanstveniki, navadni ljudje iz naroda, vojaki, mnihi itd. Visoki starček napravi na vsakega s svojo prijaznostjo najboljši vtis. Dopisnik „Nordu" ga je obiskal v dan, ko je car sprejel me-tropolita. Slednji je rekel, da so ga jako potolažile in okrepile besede carjeve. Zadnji dan so se vršile po službi božji v kazanski stolici molitve za srečno povrnitev metropolitovo v domovino.
Kakor nam je poročala brzojavka, sprejel je nemški cesar odposlance rudarskih delavcev, ki niso dosegli prav nič. Cesar je pred vsem naglašal nepostavnost delavskega gibanja, pretil je celo za gotove slučaje, gledd razmerja med delavci in delodajalci se je izjavil pa jako pridržno in hladno. Vodja odposlancev se je takoj po avdijenci požuril naglašati, da delavci vstrajajo pri svojih prvotnih tirjatvah. — Iz Vratislave se poroča: V vvalden-burškem premogarskem okraji znaša število straj-kovcev 6000; ti zahtevajo 30°/Ono povišanje plače in deseturno delo na dan. Delavcem v rudniku „Glflckhillf" se je to dovolilo proti temu, da takoj prično delati.
V italijanski zbornici je neki irredentovec mej burnim odobravanjem radikalcev napadel „pasjo politiko" Crispijevo nasproti Avstriji in Nemčiji, „ki bo z izzivanjem Francije spravila Italijo v propad". Pri teh besedah je navstal grozen ropot v zbornici. Predsednik je govornika opozoril na avstrijsko prijateljstvo do Italije, toda ta je zakričal: „Italijanski narod noče uičesa vedeti o avstrijskem prijateljstvu." Potem je napadal afriško politiko, katera baje hoče pomagati le avstrijskemu Lloydu, ter je imenoval Menelika krvoloka italijanskega državnega zaklada. Predsednik ga je zaradi tega pozval k redu, ker je Menelik zaveznik italijanski ter se kot tak ne sme javno razžaljevati. Z eno besedo: „Italijani so prav ljube/.njivi zavezniki." — Kmetje v Arlunu in Gasorezzu so začeli razdirati hiše, pleniti in silno postopati z ljudmi. Mej njimi iu vojaki je navstal krvav boj, v katerem je bilo na obeh straneh več usmrtenih iu ranjenih.
Havasovo izvestje poroča iz španjske prestolnice: V zadnji zbornični seji se je pokazal razdor mej večino. Parlamentarni položaj se ne bo mogel vzdržati. Postopanje predsednikovo v zbornici večini vedno bolj preseda. Parlamentarna zarota zoper vlado se je jasno dokazala. Canovas, ki je do-sedaj dobrohotno ravnal nasproti ministerskemu predsedniku Sagasti, prestopil je zoper njega v ostro opozicijo.
Nedavno se je v švedski prestolnici vršil so-cijalno-demokratski shod. Tem povodom je vlada zbornici predložila postaven načrt, ki poostruje do-tične določbe kazenskega zakonika. Prva zbornica je predlogo sprejela s 83 glasovi proti 25, druga zbornica pa s 114 proti 95 glasovom, toda predru-gačeno. Ako se ne bo doseglo sporazumljenje mej obema zbornicama, propadla bo v smislu ustave vladna predloga.
Iz Kajire se poroča: Mahdi je poslal egipt-skemu kedivu pismo, v katerem ponosno proslavlja zmago dervišev zoper Abesince. Priložen je bil list kraljice Viktorije kralju Janezu, kateri se je našel po bitki pri Metammehu v šotoru kralja Janeza.
govorila s tem ali onim in spoznala človeško bedo v pravem pomenu besede."
Hroznata je ravno tako podpiral reveže, zato je hvaležno pogledal soprogo; v tem oziru mu bo zaželjena družica in tovarišica. Ce čuti z ljudstvom, če ima dobro srce, potem si ie izvolil dobro, usmiljeno soprogo, plemenitega srca in redkega značaja.
„Oster veter veje tukaj", je opomnila vnovič Judita. „Pojdimo doli. V topli sobi si lahko vse povesta. Lahko bi se prehladila."
„Ali je veliko revežev tukaj?" je vprašala še Vojslava.
„Razun nekaterih bogatejših gospodarjev stanujejo tukaj samo revni ljudje, živijo se z drvar-jenjem in gospodarstvom na skromnih poljih. Toda svoje revščine ne čutijo, srečni so v svoji pripro-stosti."
Na ponovljeno Juditino opominjevanje so stopili vsi korak za korakom s stolpa po širokih, deloma slabih stopnjicah. Med potjo so se še pogovarjali o podložnikih. Vojslava je povpraševala natanko o vseh okoliščinah. Mislila je, da jej bo na gradu dolg čas, in glej! nova pot se jej je odprla za premišljevanje in pogovor.	(Dalje sledi.)
Izvirni dopisi.
Iz Komende, 13. maja. V nedeljo dne 12. t. m. imeli smo tukaj prelepo cerkveno slavnost blagoslov-ljenja sv. križevega pota. V ta namen došel je sem častiti oče Konštantin iz Kamnika. Opravilo pričelo se je ob 9. uri dopoludne z običajnim sprevodom, v kojem sta nosila po dva in dva „fanta" vsak po jedno podobo, dočim sta pri vsakej podobi po dve deklici svetili. Ko je dospel sprevod v cerkev, imel je č. oče primeren nagovor, v kojem je prav temeljito razložil pomen, pričetek in koristi tega prekrasnega bogočastja katoliških kristijanov. Po končanem blagoslovu in obešanju podob na določena mesta bil je zopet drugi govor in nato slovesna služba božja z zahvalno pesmijo. Popoludne po šmarnicah pa je bilo drugo blagoslovljenje prejšnjega križevega pota komendskega v bližnji cerkvi sv. Se-bastijana v Mostah. Tudi ta križev pot odnesli so mošenški fantje v družbi deklet v lepem sprevodu v svojo podružno cerkev. Novi križevi pot je zopet blesteč biser v kroni kraljice komendske fare: cerkve sv. Petra v Komendi, za kojo novo napravo gre v prvej vrsti vsa zasluga tukajšnjemu č. g. župniku, kojega vsestranska marljivost za olepšanje hiše božje je že tako znana in čislana povsodi. Omeniti pa je tudi hvalevredno mojstra, ki sta dala novemu kri-ževemu potu tako krasno lice. Dobro znani slikar gosp. Koželj v Kamniku uresil je na platno v jako milobnej kompoziciji s finim koloritom teh 14 srce topečih prizorov iz mučnega trpljenja Izveličarjevega, dočim je g. Vurnik, oziroma njegovi nasledniki v Radovljici jako ukusno izrezbaril in fino pozlatil potrebne okvirje. Ni nam namen kritikovati, a toliko z lahko vestjo rečemo: da delo hvali obadva mojstra.
—č.
Z Roba, 8. maja. Prebudila se je konečno narava iz zimskega spanja. Željno pričakovana prijetna pomlad je nastopila v svoji divni krasoti! —
Dasiravno pri nas ni bila preveč huda zima, vendar se nam je dolga zdela. Sicer smo tudi tukaj imeli izvanredno lep advent, pa tudi še prve dni januarija nič snega, potem pa se dolgo ni hotel posloviti od nas. April pa „muhast" kakor vedno, nagajal je z dežjem. Ljudje so že začeli tarnati: kdaj bodo kaj v zemljo dejali. Zadnje dni je bilo vendar toliko bolje, da so mogli začeti polje obdelavati.
Živino zdaj tudi že gonijo na pašo; mnogim je krma pošla in jo morajo drago kupovati.
Vsakdo se pač raduje vesele pomladi!
Prihodnje poletje praznovala se bode tukaj stoletnica obstanka župnije in ob enem blagoslovljenje novega križevega pota. Bližje hočem poročati, ko bode natančneje določeno. Konečno naj še omenim, da nas je Bog obvaroval vsakaterih nalezljivih bo-iezui v pretekli zimi, dočim so po Dolenjskem in Gorenjskem razsajale grozovite osepnice. Začele so se prikazovati že tudi v naši sosednji župniji ško-cijanski, a dalje se niso širile in tudi tam so se koncem preteklega meseca nahajale le v posameznih slučajih. Zdaj ni čuti več, da bi bil na novo kdo obolel. Bog daj, da se že vendar enkrat od vseh do-tičnih krajev poslovi popolnoma ta smrtonosna kuga in da nas še v prihodnje milostljivo pred njo obvaruje!	—a.
Iz Št. Jerneja, 13. maja. Prejšnji, večletni naš č. g. župnik J. Vovk so se dne 5. maja prav ganljivo poslovili od svojih župljanov. Drugi dan so prišli novi župnik, č. g. Fettich Frankheim. Zupljani so jih prav častno sprejeli, na čelu jim požarna bramba z godbo, šolska mladina z gg. učitelji. V imenu mladine jih je nagovorila belo oblečena učenka, g. nadučitelj in predsednik krajnemu šolskemu svetu. G. župnik so se vsem preprijazno zahvalili. Dne 12. maja so slovesno nastopili svojo novo službo; pri tej priliki se je zbralo 13 duhovniških gg. tovarišev in mnogo ljudstva Vsi želimo, da bi se izpolnile srčne besede slavnostnega govornika, prečast. g. dekana dr. Sterbenca, in nam Bog ohranil novega g. župnika mnogo let!
Dnevne novice.
(„Matice Slovenske") XXIV. redni veliki zbor bode v sredo dne 5. junija 18S9 ob 4. uri popoludne v mestni dvorani. — Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. — 2. Račun o društvenem nov-čnem gospodarstvu v dobi od 1. januarija do 31.decembra 1888 1. — 3. Volitev treh računskih presojevalcev. (§. 9. a. dr. pravil.) — 4. Proračun za 1. 1890. — 5. Letno poročilo o odborovem delo-
vanji v d6bi od 1. aprila 1888 do 31. maja 1889 L — 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. Vsled smrti, odpovedi po § 12. dr. pravil imajo izstopiti iz odbora: Gg. f Cigale Matej, Grasselli Peter, Praprotnik Andrej, f Raič Anton, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Šuman Josip, Vavrii Ivan, Vo-dušek Matej in Zupančič Anton. V odboru pa še ostanejo: Gg. Bartel Anton, dr. Dolenec Hinko, Flis Ivan, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Frane, dr. Jarc Anton, Kermavner Valentin, Kersnik Janko, Kržič Anton, dr. Lampe Franc, Leveč Franc, Majciger Ivan, Marn Josip, Pleteršnik Maks, dr. Poklukar Josip, dr. Požar Lovro, Robič Luka, Senekovič Andr., dr. Sket Jak., Šubic Ivan, Šuklje Franc, dr. Šust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Ivan, Vilhar Ivan, \Viesthaler Franc, Zupančič Vilibald, dr. Zupanec Jernej in Žolgar Mihael. Vsaj 16 odbornikov mora po 12. dr. pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3 točka) se vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom tako, da ni suma zaradi kake prevare. — 7. Posamezni predlogi in nasveti.
(C. kr. kmetijska družba kranjska) ima občni zbor v četrtek dne 23. maja 1889. 1. ob '/,9 uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. — Vspored: 1. Prvomestnik prične zborovanje. — 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora v I. 1888. — 3. Predložitev družbenega računa za leto 1888. in proračuna za leto 1890. (Račun in proračun do-pošljeta se gg. družabnikom še ob pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.) — 4. Volitev družbinega predsednika. — 5. Imenovanje tajnika na podlagi § 12. novih družbenih pravil. — 6. Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izsto-pivših gg. odbornikov H. barona Lazarinija, cesarskega svetnika J. Murnika in vodje Frana Povšeta. — 7. Poročila in predlogi odbora, med temi tudi predlog, kako ravnati z drevjem, ki je vzgojeno v družbeni drevesnici. — 8. Poročila in predlogi podružnic. — 9. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. — Opomba: Glavni odbor vabi vse gospode, ki se bodo vdeležili občnega zbora, naj si blagovolijo na dan zborovanja popoludne ob 4. uri vkupno ogledati nasade na družbiuem poskusnem vrtu.
(Rimski grobovi.) Iz Krškega se nam poroča, da je znani g. Jernej Pečnik meseca aprila in prve dni maja odkril zopet več rimskih grobov na širnem drnovskem polji pri Krškem, kjer leže ostanki starega mesta Noviodumima. Vsi grobovi so iz 4. stoletja po Kr.; trupla so cela, kosti dobro ohranjene, ker ležč pokopane v lepem pesku ob štirih rimskih cestah, ki so vodile v mesto. Prva trupla so bila sežgana, sedaj pa odkopavajo cela. Tudi starine pri celih truplih se ločijo od prejšnjih ter so iz časov Licinija, Maksencija, Konstanc-ija, Konstantina in sinov. Ljudje so bili pagaui, kar spričujejo izkopane starine. Odrasli so bili pokopani seženj globoko. Navadno je pri vsakem mrliču rudeče pobarvan pisker, skleda ali vrček, ki stoji pri glavi ali nogah. Večkrat izkopljejo tudi kako svetilko, ki pa se loči od onih v prvih stoletjih. Tudi steklenice se dobe. Pri ženskih truplih leži vsakovrstno lepotičje: zapestnice, uhani, igle itd. Izkopali so doslej 100 mrličev, nad 30 vsakovrstnih lončenih posod, mnogo zapestnic, uhanov, igel, zapon, prstanov, ostrog. Mnogo teh starin je g. J. Pečnik poslal deželnemu muzeju.
(Ogenj.) V torek zvečer malo predpoluuočjo je pogorel Podbrdom v moravški župniji hlev pri „Ro-tarji". Posestnik je bil zavarovan za 500 gld.; škode utegne biti 500 do 600 gld. Kako je ogenj nastal, ni znano.
(Nevihta.) V petek, dne 10. t. m., je bila huda nevihta okoli Celja. Na južni strani gradti in drugih krajih so se utrgali plazovi. V nevarnosti so bile celo nekatere hiše, da jih plaz poruši.
(Društvo „Sokol") v Ljubljani je razposlalo letno poročilo za minolo leto. Tajnik poroča o delovanji društva v miuolem letu. Dohodkov je imelo društvo 4537 gld. 29 kr., troškov z vštetim saldom ravno toliko. Največ je stala društvena petindvajset-letnica, namreč 2497 gld. 50 kr. Udov šteje „Sokol" 19 častnih, 204 podporne in izvršujoče in 12 vnanjih.
(Državni poslanec dr. Kokoschinegg) je v državnem zboru do pravosodnjega ministra stavil prošnjo.
naj se okrožno sodišče premesti iz Celja v Maribor. „SI. Gospodar" pripomui, da je ta misel sicer do)ara, toda prepozna, ker še ni dolgo, ko je vlada sama hotela premestiti okrožno sodišče, toda mariborski mestni očetje niso pripravili primernih prostorov.
(Občinski zastop v Itačini) je imenoval č. g. župnika Frana Auguština in g. učitelja Josipa Sedlaka radi občnih zaslug Častnima občanoma.
(Praznik!) V torek, dno 14. maja ob dvajsetletnici nove šolske postave so imele vsled ukaza krajnega šolskega sveta v Mariboru vse ljudske šole praznik. „SI. Gosp." dostavi: Ce je šolski svet z ukazom komu ugodil, tega ne vemo, ali otrokom je bilo gotovo po volji.
(Neslanost.) V Marenbergu so možje tako srečni, da znajo v okrajnem šolskem svetu samo nemški. Slovenskih tiskovin ne trpe v svoji šoli.
(Akademično društvo „Triglav" v Gradci) je volilo v odbor drugega tečaja sledeče gospode: Josip Kotnik, stud. ¡ur., predsednik; Josip Rakež, stud. med., podpredsednik; Valentin Korun, stud. phil., tajnik; Jaroslav Žitek, stud. med., blagajnik; Ivan Jenko, stud. med., knjižničar; Josip Žmavc, stud. ¡ur., gospodar; Fran Krančič, stud. iur., namestnik.
(„Slovenskega Pravnika") je izšla peta številka z naslednjo vsebino: Dr. Majaron: „f Matej Cigale". — E.: „Legitimatio ad causam" pa „Legitimatio ad processum". — Dr. Fran Zupane: ,Iz sodno-zdravniške prakse". — „Iz pravosodne prakse". — „Iz zemlje-knjižne prakse". — „Načrt novega kazenskega zakona". — „Književna poročila". — „Drobne vesti".
(Duhovniške premeinbe v lavantinski škofiji.) Čast. gosp. Franc Dovnik, profesor bogoslovja v Mariboru, je postal podravnatelj v tamošnjem semenišču. — Čast. gosp. Gregor Presečni k, kapelan v Poličanab, je prevzel oskrbovanje te župnije.
(Grof Ilartenau), bivši knez bolgarski Aleksander, se je včeraj s soprogo pripeljal iz Milana v Gradec.
Raznoterosti.
—	Kar je iskal, to je našel. „Vi pa niti niste tako neumni, kakor bi Vas sodil človek."
—	„No, vidite, to je ravno razloček mej Vami in menoj."
—	Nič drugače! „Dragi prijatelj, kako se Ti je pa godilo pri prvi predstavi Tvoje igre?" — „Občinstvo me je moralo smatrati za Schillerja!"
—	„Kako to?" — „No, saj Ti je znano, kako je Schiller rad imel — gnjila jabolka."
—	Le vedno trgovec! Samuel Feigelstock (stopivši v sobo zdravnikovo): „Gospod doktor, jaz imam katar, toda več ko pet goldinarjev ne sme stati."
—	Dobra opazovalka. Dve prijateljici se srečate po daljšem času. Prva vpraša drugo: „ ... In kaj pa dela Tvoj papa?" — „Vse, kar hoče mama."
Telegrami.
Berolin, 17. maja. Kakor poročajo listi, pretrgale so se poravnavne obravnave glede vestfalijskega štrajka, kor jo rudarski ravnatelj Krabler kar naprej odklonil vsako pogajanje, drugi lastniki pa so se izjavili, da ne morejo obravnavati brez Krablerja.
Hohenschwangau, 17. maja. Kraljeva mati je zjutraj umrla,
a rt Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakoinora v mm	toplomer» po Celziju			
16	7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zvec.	7310 730-3 7310	1STÏÏ-20-2 170	si. svzli. si. zap. brezv.	jasno oblačno n	2-00 dež
Umrli bo:
15. maja. Ana Dacar, hišnega posestnika hči, 2 leti, Tržaška cesta 35, škarlatiea in davica.
Tujci.
15. maja.
Pri Malidu: vitez pl. Guggenthal iz Gorice. — Ivan Krose, trgovec, iz Olomuca. — dr. Perišič, zdravnik, s soprogo, iz Starega Trga.
Pri Slonu: Fischer, soproga notarja, iz Mokronoga. — liotter, inženčr, iz Gradca. — Walter, Hofmeister, Strindlor, Kressart z Dunaja.
Pri Južnem, kolodvoru: Kobrovey iz Trsta. — Surič iz Linca.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 17-6°, in 3'3° nad normaloin.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 17. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85	gl. 90	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	86	„	20	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „	—	„
Papirna renta, davka prosta......100 „	85	„
Akcije avstr.-ogerske banke......903	„	—	„
Kreditne akcije ....................305	„	75	„
London.............118	„	15	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond..................9	„	39	„
Cesarski cekini ....................5	„	60	„
Nemške marke ..........57	„	75	„
t
(iloboko užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo našo nepo-zabljivo soprogo, oziroma mater, staro mater, sestro in teto, gospo
Marijo Bahovec roj. Štrukelj
danes ob 6. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu njene starosti v boljše življenje poklicati.
Pogreb bode v soboto dne 18. maja ob polusedmih zvečer iz lastne hiše, sv. Florijana ulice št. 9, k sv. Krištofu.
Svete maše zadušuice brale se bodo v raznih cerkvah.
Nepozabljivo pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
LJUBLJANA, 10. maja 1880.
(O	Rodbina Bahovec.
0°)	Maj vspe&nejša
F. čistilna mineralna voda
rane Josipova grenčica,
— priporočena od I. zdravniških velja-, kov zaradi gotovega in pri tem la-•^M^fpfAgodnega vspeha, ne neprijetnega |V; ^lil^iSjokusa in tudi pri trajajoči rabi brez CCr^^t^ slabih nasledkov. Majhen popitek. t	Zaloga pri Mihaelu Kastnerju in
Petru Lassniku v Ljubljani.
Ravnateljstvo v li ud i ni pest i.
S
Brata Eberl,
izdelovalen oljnatih barv, flrnežcr, lakov X in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
Kij »■ R> ■ J ik
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja Mil it. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnata barv« v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenein oljnatem tirneži najfineje nariban« in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	(10)
BC Cenilce na znhtevanjo.
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =—
na Dunaj i VII., Zicglergasse 27.
Zastopnik Franc Brückner.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
I
®
Krščanska in slovnaska konkurenca!!!

(10-7)
Prečastita duhovščina, krščanski in slovenski učitelji in meščani se uljudno prosijo, naj kolikor moč podpirajo to solidno, ceno, edino krščansko in slovansko konkurenco!

!
Poletno „kamgarnasto" blago
za moške obleke, elegantno, trajno in pristno-pralno, 60 cm. široko. Za eno obleko 6"2 metra le 3 gl.
Brnsko sukneno blago
le dobre vrste: 310 m. za 1 obleko 3 50 3-10 m. „ 1 „ 5-3-10 m. „ boljšo „ 7-80 310 m. „ lino „ 9'50 310 m. „najfinejšo,, 1250
Brnsko blago za suknje
2'10 m. za zgornjo suknjo 6'30 210m. „ „fino „ 8 40 2 10 in. „ „ najfinejšo 12.60 '
Črno blago za obleke
za duhovnike in salonske opravo
1-20 in. dosking za hlače 8 50 1'20 m. perneiine suknja
in telovnik 7 20 Vse, kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska konkurenca tud;, in sicer bolje in ceneje.
Za ženske oprave
gladko blago v vseh barvah kašmir 10 m.	4 50 i
volnat atlas 10 in. 6-50 1
Pralno poletno blago kreton najlepši obrazci
10 m. 2 80 | satin najlepši obrazci
10 m. 3 — drajdrat, siv, svetel in teman ^ 10 in. I. 3 50, II. 2-80 i
Za domačo rabo: Domače platno 29 vati.4/, 4'20 „ 29 vatlov r,/4 5-50 šifon lin 29 vatlov 5 50 „ srednji 29 vatlov 4 50 kraljevska tkanina 29 vatlov 'I, 5-80
„ 29 vatlov bU ''50 ! kanafas pristno-barvan
29 vatlov 6 — oksford pristno-barvan
29 vatlov 4-50 servijete 6 kom.	120 1
Vso, kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska konkurenca tudi, in sicer boljo in ceneje.
Krščanska konkurenca:
• DnW'hl» k' naj s0 izvrsé proti poštnemu povzetju,
0	IH- < pošljejo naj se pod naslovom: Erste îîsterr.
i • hcliörd.couccss. Ilandcls-Auskuiil'ts-ltureauin Urlliin.
1
Tukaj naj se zahtevajo tudi obrazci in ceniki.
•NMMe0MI«*»MMI«NNHI«MMê
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatije Sonlac (Gironde). Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bruselj 1880, London 1884. Iznajdeno leta	P° P»jorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev(ponekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje ; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustroženio našim p. n. čitateljem, opozorujč na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
ivrdka m®mm B?ir
Rue Croix de Segiicj 100 & l'is.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajali»ieah dišav.	(39)
Diseldorfske oljnate barve v tubah.
ADOLF HAUPTMANN
Akvarelne barve
mokre in suhe.
prva kranjska tovarna	< £
^oljnatih barv, firneža lis laka-* J8|
: ' v (5) Ljubljaui.
'Pisarna in zaloga: Šolslii «lvevoreci <> (semeniščno poslopjo). i* S Filijala: Slonov« ulice lO-tU	S;
S£ priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim lnl-^ £ zarjem, likarjcin kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne t izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
aj r
5S>
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje.
Kupovalcem večjih množin
Perstene, mineralne in kemične barve.

prednostne cene.
4 Vse vrsto slikarskih in i likflrskih čopičev in slikarske patrone.