^¦F Zlata ptičica. fl »(Pripovcdlsa.) ^M lavko je imel sestrico, Zorico po imenu. Drug drugega sta zelo ljubila^ in starišem sta bila poslušna na vsako besedo. Drug brez drugega bi ne bila mogla jesti niti piti, tudi igrati bi se ne bila raogla, če bi ne bila vedno skupaj. Bratec ni nikoli razžalil sestrice, a sestrica je negovala bratca, kakor neguje mati svoje ncžno dete. Tudi njiju stariši so se zelo radovali, da se otroka tako lepo umejeta in rada iraata. Nekega dne je Zoriea naglo obolela. Bratec Slavko se joče ter vedno liodi okolo Zorifiine posteljice. Vsak čas jo vpraša, ako jej je vže kaj odleglo, ter jo prosi, naj mu pove, če morda česa želi. Obljubuje jej, da jej hoče, kadar ozdravi, narediti to in ono, ter jo vedno poprašuje, če bode vže kmalu zopet zdrava. Vsak večer je molil k Bogu, da bi mu ozdravil preljubo sestrico. Oče so mnogo trošiJi na zdravnika in zdravila, a mati so vse noči pre-bdeli pri posteljici bolne bferke, a]i Ijubi Bog je vse drugače obrnil. Za neko-liko dni je umrla Zoriea. Dobri roditelji zdaj niso več imeli nežne hčerke ia tudi bratec Slavko ni imel več Ijubeznive sestrice. 0 kako sta jokala oie in mati, a najbolj se je jokal ubogi Slavko. In zakopali so nežno Zorico. Bratec je britko žaloval ter po vrtu, gozdu ia Jivadah iskal najlepših evetic, da bi jc nosil na pokopališče in ž njimi kinčal Zoričin grobek. Kadar koli je nesel evetice na pokopališee, vselej je molil k Bogu, jokal se in žaloval po sestriei, kakor bi jo hotel oživeti in iz groba prikJicati. * * Bil je krasen poletni večer. Slavko se je zopet spominal svoje mrtve sestrice in molil za njo oj tako gorko . . . gorko . . . V tem hipu začuje prekrasno pefje in zdi se mu, kakor bi to petje piihajaio iz vrta. Takoj hiti na vrt, od kodar se je slišalo petje, in -- o čudo! na veji nekega drevesa ugleda prekrasno zlato ptifico. Slavku se ptičica ze]6 dopade, ker zna tako sladko in prijetno peti ter jo želi vjeti. Naglo skoči v hišo, prinese mrežico, s katero se ptičice love, l-azpne jo, nastavi vabo, a on se skrije za gnn. da bi počakal in videl, ali se bode zlata ptičica vjela ali ne. Ptičica zagleda vabo, vzleti na njo, kavsne s kljuučkom po njej, mrežica se sproži, in — zlata ptičica se vjame. Veselo skoči Slavko izza grina, vzame ptičico v roko, rahlo jo pogladi in reče: „0 ne boj se mo, ptičica zlata! Lepo hočem zate skrbeti a ti mi bodeš zato lepo pela in me razveseljevala. Zatorej nikar se rne ne boj, ptieica moja zlata!" In glej čuda! Ptieica izpregovori in pravi: »Pusti rae, pusti, dobri moj Slavko! Ako me izpustiš, hočem ti povedati, kjeje tvoja sestrica Zorica." — ,,Ali ti morda veš za mojo sestrico? Nii povej mi, povej, kje je moja ljuba sestrica," reče veselo Slavko. Zlata ptieica si s kljunekorn izpuli zlafco peresce iz peroti, poda peresee Slavku in mu reče: ,,S tem pereseeni pojdi datee tja v zeleni gozd. Pojdi tako daleč, da ne bodeš več šlišal zvonov zvoniti iz domačega zvonika. Kadar prideš tja, našel bodeš veliko votlino v sivem skalovji. Ničesar se ne boj, in kar naravnost pojdi v votlino! Notri so trojna vrata: železna, srebrna in zlata. Vrata so zaklenjena, ali kakor hitro se jih dotakneš z mojim perescem, odprla se ti bodo in prišel bodeš do svoje sestriee Zorice." To rekši, zapela je ptič-ica in odletela. Slavko takoj otide v gozd. Šel je dalee in daleč po gozdu, tako daleč, kjer ga še nikoli poprej ni bilo. Slišal je zvonore iz domačega zvonika, zatorej je šel še dalje in dalje. Kolikor globokeje je bil v gozdu, toliko slabeji je postajal glas domačih zvonov, dokler se tudi ta glas ni popolnera izgubil. Tega je bil Slavko zelo vesel, ker je vedel, da je zdaj vže na onem kraji, kjer je votlina, skozi katero se pride do njegove sestriee Zorice. Veselo se ozre na okoli in glej! ondii med gostim drevjem in grmovjem ugleda votlino. Takoj krene proti njej. V votlini je bila gosta tema ia zelo je bilo strah ubozega SJavka. Ali kadar se je spomnil Ijnbe sestriee, bal se ni nobeuega strahu in poguinno ,je stopal dalje. Tipal je z rokama okolo sebe in zatipal železna vrata. Ko se jih dotakne z zlatim perescem, takoj se rau odpro. Šel je dalje skozi vrata in prišel v drugo še večjo votlino, ki je bila mnogo svetlejša od prve. Gre dalje in pride do srebrnih vrat. Vrata so bila zaprta, ali takoj se mu odpro, ko se jih pritakne z zlatim perescem. Zdaj pride v tretjo svitlo votlino, kjer so bila zlata vrata. Tudi teh se pritakne z zlatim perescem in tudi ta se mu odpro. Ko stopi skozi vrata, bil je na velikem širokem polji. Nekoliko dalje idoč, pride pred velikansko jezero, kateremu ni bilo nikjer videti kraja. Ead bi bil jezero obhodiJ, ali ni mogel, ker je bilo preveliko. Zatorej sede na bfeg in premišljuje, kaj mu je storiti. Ne dolgo in v hipu začuje prekrasno petje. Slavko posluša in zdi se mu, da postaja petje veduo glasaeje. V daljavi na jezeru se zdaj prikaže veliko število ladjic. Ladjice so so približale in Slavko zapazi v njih veselo družbo deklie krasotic. Slavko si je takoj mislil, da tukaj mora biti tudi njegova sestrica. Vže so ladjice priplule do brega in Slavko se je čudil krasoti neznanib. mu deklic: vse so imele zlate lase in so bile v srebrnih oblekah. Ladjice so bile podobne velikim bisernim Skoljkaiu. Jedna iz med deklie vpraša Slavka, kaj da išče tukaj. ,,Iščein sestro Zorico," odgovori Slavko. ,,Tvoje sestrice ni med nami; ona je še jako daleč od tukaj. Nu ako želiš, prepeljemo te preko jezera in ti pokažemo pot do tvoje sestrice." 3* 44 '^^^^^B Kdo bi bil tega bolj vesel kakor Slavko! Naglo skoči v jedno ladjico in deklice krasotice zaveslajo od brega. Vso pot po jezeru so lepo pele. Dolgo so se vozili a končno vender dospeli na drugo stran jezera. Slavko brž skoči iz ladjiee na suho ter hiti dalje po poti, ki je biJa posuta s samim srebrnim peskom. Ni še dolgo hodil, kar ugleda, kako se ne daleč od njega nekaj blesti. Zdi se mu, da je drevo od samega suhega zlata. In ni se varal. Za malo (v'asa je bil vže v prokrasnem vrtu, v katerem je raslo različno sladko ovočje, kakeršnega Slavko «e nikoli ni videJ. Vsako ovoeno drevo je imelo srebrno listje, a rodilo je sarae zlate plodovc. Okolo dreves so cvetele prekrasne cve-tice. Tudi takih cvetic Slavko poprej še nikoli ni videl. Steblo jim je bilo srebrno, listi zlati, in po cvetji se je blestelo, kakor jutranja rosa, samo drago kamenje in biseri. Okolo dreves so letale zlate ptieice. ravno take, kakeršna ona, ki mu je bila dala zlato peresce. Slavko gre dalje in zopet zapazi veliko število deklie krasotic. Zdelo se mu je, kakor da bi bil v raji. Deklice so prelepo pele in z biserno vodo zalivale prekrasne evetiee, druge si so spletale šopke, a tretje si s šopki kitile svoje zlate lase. In same zlate ptičice so priletavale deklicam na glave, rarae in roke. Deklice so vprašale Slavka, kdo je in zakaj je tu sem prišel. Slavko I jim je odgovoril, da si išče Zorico. ¦ ,,Ees je tvoja sestrica tukaj pri uas, ali ravno zdaj je ni med nami. I Pojdi lnalo dalje, ondu jo najdeš." ¦ Slavko gre dalje. Zdajci se mu nekaj zasveti pred očmi. Pred seboj vidi veliko palačo od sainega zlata; biJa je pokrita s srebrno streho. čudeč se tej prikazni, pride do zlate palače. Nadejal se je, da tukaj gotovo najde Zorico. Stopi po prekrasnih stopuicah. in pride do ziatih vrat. Vrata se mu odpro in zdaj se mu še le piikaže nov svet, podoben nebe.škemu raju. Ves osupel je stal poleg vrat. Malo po malo se je začel vender zavedati. Bila je to velika, zelo velika dvorana, okinčana z zlatom, biseri in dra-girai karneni ter razuolikimi prekrasnirai in lepo dehtečimi cveticami. Dvorana je bila polua dečkov in deklic krasotic, Vso je po dvorani vrvelo, pelo iu se igralo, negovalo iu milovalo. Slavko je zagledal tudi svojo sestrico Zorico. Ves vesel ,je priskočiJ k njej in jo zaeel objemati in poljubovati. Tudi Zorica je objela in poljubila svojega bratca. Oba sta bila zdaj srečna. Vesela družba potegne zdaj tudi Slavka v ssvoje kolo, in tudi on raora ž njirai igrati, peti, plesati in skakati. Kadar se je vže do sita naigral, spomnil se je, da mora Zorico domov k materi poljati; zatorej jej reče: rSestrica draga! Zdaj morava domov^ker te mati vže težko pričakujejo. Vedno so žalostni, od kar nas si zapustila; noč in dan se jožejo po tebi.' Pojdi, greva k materi! 0 kako bodo veseli!" ,,Jaz ne raorem domov, Slavko moj dragi," reče mu Zorica. Morala bi poprej prositi našo kraljieo za dovoljenje." ,,Nu pa me pelji k njej," rcče Slavko, nprositi jo hočem jaz, da to pusti." Zorica prime bratca za roko in ga pelje skozi uinogo prekrasnih dvoran naravnost pred kraljico. Kraljica je sedela na prestolu, ki se je odseval kakor solnce; obleka jej je sijala od sarnih sijajnik zvezd, a na glavi jej je blestela krona. 35 Ko kraljica Zorico ugleda, vpraša jo: ,,Koga si, heorka ljuba, tu sem k meni pripeljala?" ' ,,To je moj bratec Slavko," reče Zorica. BNu, Slavko, pridi bliže sem k meni," reče rau kraljica. Slavko stopi bliže; kraljica ga prime za roko in rahlo pogladi po licu. nIn čimu si prišel k rneni?" vpraša ga kraljica. ,,Prišel sem po sestrico Zorico," odgovori Slavko. BTvojej sestrici je tukaj pri meni lepše in boljše, nego li doma," reče kraljica. ,,Da, dii, to vidim, da je njej tukaj lepše, ali jaz ne morem biti brez nje." MSinek moj dragi! ali ona ne more nikoli vee od tukaj," reče mu kraljica. Zdajci se začnc Slavko jokati in jokajoč prosi kraljico, naj mu pusti Zorieo. ,,.Iaz ne morem biti nikakor brez njo," jeclja Slavko. ,,Vedno se jočem. po njej. Pa tudi moja mila mati niraajo miru ne pokoja, odkar nas je za-pustila Zorica. Jočejo se noč in dan po njej. Prosim, !epo prosim, dajte mi Zorico nazaj, ako ne, moja ]juba mati bodo nmrli od žaiosti." Kraljica pogleda bratca in sestrico tor reeo naposled: nZorica! aJi bi rada šJa z bratcem?" ,,Rada. o rada, pa samo za toliko časa, da bi videla in potolažila svojo dobro mater. Rekla bi jim samo to, kako je meni tnkaj lepo in dobro, in takoj bi se povrnila." Na to reče kraljica: .,Ker tako zelo ljubiš svojo mater, bodi ti svobodno in pojdi domov, da jo vidiš in potolažiš, a toliko mi glej, da se mi skoraj povrneš. In ti, Slavko, tukaj imaš sostrico, da jo popelješ k raateri. 0 koliko voselje za dobrega Slavka! Takoj prime Zorico za roko in jo pelje domov. Peljal jo je skozi prclep vrt in prišla sta do jezera, preko katerega so ju prepeljaJe deklice krasotice, šla sta preko velikega polja skozi zlata, srebrna in železna vrata, potem skozi gozd in — prišla sta naposled domov k preljubej materi. Kadar Slavko mater zagleda, vže iz rlaleč jim naproti zavpije: nMama draga! našel sem Zorico. Evo je, poglejte!" * * In stegnil je Slavko roki po zraku, kakor bi hotel objeti milo si sestrico. AJi žal! . . . nikogar ni . . . povsod tema in grobna tišina! . . . Slavko se prebudi ter ne vidi nikogar okolo sebe. Tipa z rokama na vse strani in vidi, da leži v svojej postelji. Siromak je sanjal, da je našel in domov pripeljal sestrieo. Spoznavši, da so bile vse to le sanje, britko se je razjokal, da nima sestvicc. Mati, ki so slišali njegov jok, rekli rau so: nUtolaži se, Slavko, utolaži se in ne jokaj, sestrica ti je šla v nebesa . . . (lz nHrvatake Omladine" freložil Iv. Tomsič.)