v
89 številka.
„EDINOST"
izhajA po trikrat na teden t iestili !*• danjih oh torkih, Aetvtklh in aobotah« Zjutranj« izdtmje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ol> 7. uri večer. — Obojno izdanje stane: ia Jeden meiet: . t. — .VO, izven Avulrij* f. 1.40 ta tri metov . . „ 2.fiu „ . 4,— za pol leta . . . 5.— , > , H.— za vsa leto , . „ 10.— „ ■ „ 16 — Na aaroibe brez priložene naročnine se
ne jemlje ozlr. Posamične Jitevilko le dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trutu po 9 nvč,, V Gorici po S nvč. Sobotno večerno izdanja v Irntu M ni., v Gorici * nt.
(Večerno izdanje.)
V Trstu, v Četrtek dne 26. julija 1804.
Tečaj XIX.
EDINOST
Oglasi »e rakune po tnrifu v petitu; za nailovH z debelimi črkami »«• plačaj« prostor, koMkor obuo** i avadnih vrstic. l'o«lana ornnrtmco in j tvnezah vni«, iln-uiači oglasi itd. ho računajo pn pogodbi.
Vhi dopisi naj ne poiiljajo uredništva: ulica Casermrt At. 13, V Kako pi«iuo mora biti frankovano. k-ir nefraukovnna ne no ■prej jinajo. Rokopisi no ne vručajc,
Naročnino, reklamacije in oglase npre-jema uprtirniifro ulica Caierma 13. Odprte reklamacijo ao prosto poAtniuo,
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
,r vMnvti J* m« / 1
Te ljudi da je treba pobijati t zbornici z odprtim vizirjem in z vsem navdušenjem.
Tem radikalnim janakom torej ne zadošča le dosedanja mera krivica, ampak podvojiti bi jo I« hoteli, in v ta namen ee groze tudi svojim lastnim somišljenikom. Gospodi je jelo prihajati tesno pri srcu in zato kriče kakor otroci, da bi kričanjem udusili svoj lastni strah. Radikalna gospdda »o očividno bližajo — diliriju, to ju onemu »tanju, v katerem človek ne ve kaj deln.
In taka stranka naj bi obdržala moč v rokah tudi nadalje, taka etranka naj bi pametno in pošteno upravljala deželo P Ta stranka sledi le nagibom strasti, a strast ni bila če nikoli pravičen vladar.
Vse kaže, da hoče vsaj jedon del italijanske stranke isvajati svoj novi, grozni, nemogoči in pri občnem zboru italijanskega političnega društva v Pulji vsprejeti program. Po takem je pričakovati v dvorani sv. Frančiška v Poreču viharjev, kakorlnih — in bilo jih je že več kot dovelj -— ie ni videla ta dvorana. Tak je izgled v bližnjo bodočnost in ta izgled bi moral opozoriti stavno vlado, da polije v Poreč evojim zastopnikom moža, ki bode v teh viharjih ■ jekleno svojo voljo umel poučiti besnečo gospAdo, da Istr« tudi na Dunaju ni več — terra ineognita.
Politiške- vesti.
Shod nemSko-avstrUnkih učiteljev ■boruje te dni v Inomostu, Podžupan Ino-mostski je porabil to priliko, da je učitelje rotil pri živem Bogo, naj ostanejo svesti liberalni stvari. Mi ne bi imeli nič proti temu
—	že radovali bi sa na tem —, ako bi vedeli, da je gosp. župan menil pravo resnično svobodo. Ker pa vemo, da je hotel kaptiri-rati učitelje le za tisti lažnjivi židovsko-libo-ralni talmi-liberalizem, ki ima na svoji vesti ves sedanji narodni prepir, moramo že reči, da bi le obžalovali, ako bi učitelji seli na limanice g. podžupana Greila. Sicer pa je gosp. Greil namočil svoje limanice v najslad-kejli med. Vzdihoval je: „Tužni ao aedanji časi, povsodi vlada politiška brezbrižnost in matorijalisem izpodkopuje smisel sa idejale politiike avobode. Liberalizem je postal nemodernim in veselo se sprehaja nazadnjaitvo po naredbeni poti ministra. Zato treba, da ae združijo vsi svi bodomiselni življi." — Kako lepo je to povedano! Le ikoda, da je uprav ona stranka, kateri pripada gospod podžupan, pokorna dekla najgnusnejšega — materijalizma, kojemu je lehkim srcem žrtvovala blaginjo milijonov iz nižjih slojev. V teoriji obsojati materijalizem, v praksi ga pa podpirati — to ni posebno lepo, gosp. podžupan Greil!
Duhovščina in civilna poroka 11a Ogerskem. „Magyar Allam" objavlja neko pismo jednega župnika iz Gorenjega Ogerskoga, v katerem javlja isti, da se nižja duhovščina
—	za slučaj, ako bi škofje ne hoteli prositi
Njeg. Veličanstva, da ne potrdi zakona o civilni poroki — pripravlja na to, da k a-toliiki župniki ali korporativno uli pa po ogromni deputaciji, predlože to prošnjo cesarju. Uputi je, da škofje store svojo dolžnost; ako no — tako se grozi omenjeni list — nuj pa odstopijo od svojih mest!
Nnfte niinisterstvo za vnanje Mtvnri in padec Stamlmlova. Ogerski uficijozni list „Nemzet* vo povedati, da v na»em mi* nisterstvu sa vnanje stvari padec Stambu-Inva ni napravil posoboo ugodnega vtisa. Kajti poslednji da jo človek jako trdnega značaja, dočim smatrajo kneza in Stoilova jako iibkima, posebno pa sedaj, ko se knot trudi, da ga priposna Uu*ija. Tej okolnosti da je pripisati, da v Bolgariji nadvladujo vedno bolj Rusiji prijazna tendencija.
Različne vosti.
Neverjetno t Ves prostor ob javnih skladiščih v prosti luki hočejo seduj preskrbeti s kamenitim tlakom, približno ti.kim, kakorš-nega imamo po mestu. Dotični natečaj je žo raspisan. V tej zadevi pa nam je došla ne-verojetna vest, da namerujejo potrebno ka-menje naročiti — is Katanije v Italiji. To bi bila pač žgoča ironija, da bi iz Trsta, kjer imamo krasnih kamonolomov in slovitih kamenosekov, hodili po kamonjo v Italijo. To bi bilo pač ie smošnejše, kakor da bi kdo nosil vodo — v morje. Našim kamen osekom preti po tej — da no rečemo kaj druzega — nesrečni misli dvojna Ikoda : izgubili bi veliko zaslužka in naše kamenje bi prišlo ob dobro imo v trgovini. Kajti pomisliti treba, da so našo kamenju izvaža na jug, in v posebno veliki meri v Aleksandrijo. Kaj si bodo mislili dotični naši odjemalci o dobroti našega kamenja, ako jo mi sami nočemo rabiti in hodimo ponje — na ptuje. Ali nam je res usojeno, da nam prijatelji Italijani iztržejo izpred ust vsako mrvico zaslužka f! — Ker se bodo dotična razprava vriila žo 13. p. m., dolžnost jo vsom onim odličnim krogom, ki imajo lo količkaj srca za to nalo pokrajino, dolati z vso silo na to, da sonevsprejme ponudba iz Katanije.
Kdor bi podpiral tako nakane, ta bi pokazal očitno, da ni pravi patrijot, K j o so torej sovražniki dožole?!! Med nami gotovo ne !
Za iv. Ivansko podružnico ev. Cirila in Metoda se je nabralo v mmoii, dn postane ista pokroviteljica, za neplačano hruško 2 kroni in 40 stot.; vojaki so zgubili na krogle I krono in 10 stot. in civilisti ho tudi zgubili na kroglo 1 krono iu .10 stot.; skupaj tedaj 4 krone Sli stot.
Za druibo sv. Cirila in Metoda jo daroval klub slovenskih ndrodno-zavednih pe* kov, zbranih v krčmi gosp. Kravosa, kot
Za našo Istro.
Žalostni so odnošaji po vsem Primorskem, najžalostneji so pa gotovo po nali tužni Istri. Stanje splošne omike je menda tu doli blizu na najnižji stopinji med deželami avstriji-skimi, gospodarska beda je vseobča, tako, da je siromašni istrski kmet že davno nehal živeti, ampak da le životari, prenašajoč h skrajnimi napori veliko breme svojega tužnoga življenja in svoje bedne ekzisiencije.
Kdor si — prišedši iz drugih blagoslovljenih pokrajin — prvikrat ogleda to kamenito Istro, zgraža se nad temi odnolaji, mane si oči, začujeno vpraievaje samega sebe: je-li to mogoče v moderni državi P
Kdor je pašno čital in premotrival govore poslancev Spinčiča in Laginje — obrazložene po povsem zanesljivih in na licu mesta nabranih podatkih —, ta mora pr poznati in sprevideti, koliko se je grešilo do aeda) v tej deželi, kako neodpustno so se zanemarjale duievne in gmotne koristi te pokrajine.
Kakor pri vsaki bolezni, poizvedovati nam je tudi tu najprvo o vzrokih žalostnemu stanju. A v našem slučaju nikakor ni težko pogoditi prave dijagnoze: spoznati bolezen.
Mi smo sicer že nebrojnokrati govorili o tem, kažoč s prstom na veliko odprto rano na bolnem telesu dežele istrske. Toda vse nala beseda in vsi nali opomini bili so glas upijočega v puičavi, kajti uprav oni, koji bi mogli in tudi morali poseči vmes se svojo mogočno besedo, niso hoteli čuti naiih vskli-kov. DA: v pravem smislu besede treba smatrati nalo trditev, da istrsko ljudstvo vzdihuje in kliče na pomoč — ▼ puščavi, v duševni in gmotni puičavi.
Vse sastonj I Kakor se penečo valovje razbija ob trdi skali, da se v milijardah vodenih isker zopet zgublja v neizmerni vodeni masi, tako so vse naie tožbe in vse naie prošnje naletavale na gluha uiesa, poisgubivii ne bres sledu v hrupnem politiikem življenju in v onih narodnih bojih, ki so sadobili ia uprav barbarsk značaj.
Ubogi mi! Ako ne bi imeli toli trdna vere v večnopravičnega Boga in ako ne bi verovali v nepremagljivo moč pravice, obupali bi bili ie v očigled tolikim nevspehom ter ndali bi ie bili v tuini rezignaciji v neizprosno usodo.
Ali nas drži po konci zavest pravičnosti dale svete stvari; v tej zavesti hočemo pogumno ponavljati svoje napore dotlej, dokler ne prodre nal obupni klic v one kroge, kjer je iskati zdravnikov nali javni bolezni.
In ravoo sedaj se nam vidi umestno, da se zopet povpraiamo o vzrokih nali mizeriji.
Čestiti čitatelj pričakuje! morda, da na to vpraianje pokaiemo z velikim prstom na ono kliko, ki ima ubogo deželo istrsko v svojih pesteh. O dd: ta klika ima na svoji vesti vso neizmerno bedo dežele istrske. Ali nje krivda je le posledioa krivde — drugih. Višje gori tiči izvor vsemu zlu. Ta izvor tiči v tradicionalni brezbrižnosti naših vlad —
PODLISTEK. "
Kmetski upov*
Xyodovtmska povest ieatn<\Jtltgi» veka.
— Spiial Arguat Šenoa. Preloiil 1. P, Planinski. —
—	Hvaljen Jezus, pozdravi Ambrož ženski. Zdi se mi, kakor da ste so me preplašili. Iznenada sem prišel v hišo. Prihajam prej, kakor ste se nsdejali, kaj ne ? Ej to vama je tako, požunski zbor se je raziel, in evo me I Bil sem že tudi doma v Brezovici in na svojem posestvu pri Brežicah, oglasil sem se tudi v Mokricah, da vam povem kaj o vaši pravdi, a sedaj prihajam za vama semkaj. Kje je Zofija P
—	Doma je, odgovori zmedeno Anka, prej kot ne je kje po opravkih.
—	Pojdite ponjo, gospa Auka. Gospa
in naj so iste izšle iz desnice ali levice poslanske zbornice — za naše južne pokrajine sploh. Lo tej brezbrižnosti je pripisati krivda, da so se v Istri razvili toli žalostni odnošaji, ali prav sa prav, da so se ti odnošaji postavili na glavuj Ha tam doli absolutno gospoduje — v posmeh pravici in zdravemu člo-veškemu razumu — izrecna manjšina nad ogromno večino, da le manjšina uživa vso ugodnosti javno uprave, medtem ko nikdo ne gane niti z mazinoem za večino prebivalstva. Tej brezbrižnosti je pripisati, da upravlja deželo stranka, ki nima ni zmisla ni srca za potrebe dežele in nje prebivalstva.
Tem nezdravim, pogubnim in nenaravnim odnošajem treba jedenkrat storiti koneot S tem pozivom oglašamo se zopet uprav v tem trenotku, ko je pričakovati — ako nas ne varajo govorice — rasnih sprememb tako med osobjem javne uprave kakor tudi v taktiki gospodujoče stranke. In pri tem nas navdaja nekoliko nade, ker sodimo po rasnih znamenjih, da so se na Dunaju vendar začeli nekoliko zanimati *a zanemarjene južne pokrajine. Mi ne zahte* varno od javnih organov posebne protekcije in posebne zaičite — najmanje pa pristranosti nam v prid —, ampak zahtevamo le, da se vrli zakon, in zahtevamo, da javni organi jednakomerno dele solnoe in senco. A da morejo to, treba da vestno proučujejo in poitevajo narodne, gospodarske in etnogra-flike rstrnete v deieli. Mi ne potrebujemo protekcije, ker vemo, da pridemo do pravičnih rasmer tako samo ob sebi in po naravnem potu, da le javni organi nehsjo hitati sa Akcijami in da nehajo zasledovati puntarje med onimi, koji se pritožujejo, ne is nasprot-stva, ampak iz velike ljubezni do dežele in nje trpinov. Mi zahtevamo — ako res pride do osebnih sprememb — pravičnih, nepristranskih in ▼ svoji sodbi samostalnih organov. Menimo, da skromnejii ne moremo biti v svojih zahtevah.
Tudi po tem sodimo, da je mogoč kakov preobrat v Istri, ker se, kakor je rasvidno is pisave italijanskih listov, nekaj kuha med Italijani samimi. Gospoda so menda nezsdo-voljni sami seboj in v straha trepečejo pred onim trenotkom, ko si merodajni krogi nekoliko od bliije ogledajo njihovo gospodarstvo. Zlasti ii predal naiih radikalnih listov ae oglaia — slaba vest. Tožiti so sačeli na ves glas, da le ne bi drugi tožili njih ; celo s opozicijo so začeli straiiti, žal, da ne vemo prav proti komu. Narodno vpraianje, spojeno z vso notranjo politiko, da je postalo nevarno italijanskemu značaju Istre. Zat6 da treba reagovati proti dosedanjim pogreškom.
Najbolje znamenje, da ae nekaj kuha med njimi, je pa grožnja radikalnih listov, da treba zapričeti boj proti onim, ki zlorabeč italijansko ime, onečeščajo italijanski živolj. Ti ljudje da so ista os, okolo katero Be je sukalo do sedaj vse politično in narodno delo.
Konjska pogleda mater, potem gre iz sobe, Ambrož pa sede.
—	Gospa Uršula, izpregovort, uprli ostro pogled v ženo, vi možite Zofijo P
—	Kdo vam je rekel P zavzemo se Uršula.
—	Rdečica vašega lica, gospa, in Marta v Mokricah, kateri se je Zofija pritožila.
—	Jaz mislim, zajeclja udova, da je že godna za možitev.
—• A Mihć, ubogi Milic, katerega jo vaša zvijača uklonila, kateri morda izdihujo ne vem kje, v robstvu, kateremu ste obljubili P K|b vam je dula P
—- No karajte me po krivici, gospod Ambrož, reče Ileningovica, tri leta so minola, a o Milici ni glasu ter se bržkone ne povrne. Žal mi je, A čas hiti in hči mi je godna za
možitev. Želim, da se dekle omoži, zakaj ne maram, da mi neljubljena vene. Mar ni to pametno P
—	Da, pamet brez srca, gospa. Srce mi poka, kadar pomislim, kakova nesreča je zadela tega vrlega mladeniča, srce mi poka, kadar gledam, kako Zofija po njem hrepeni. Jaz sem njega varuh, iskal - sem ga povsod. Zaman in ne bom mogel mirno položiti starih kostij v grob. Ali morda pa vondor živi, morda 1
—	Morda P Mar naj bi Zofija 9e tri lota Čakala P vpraša ujedljivo Heningovica.
Starec jo pogleda, vstane in rečo svečano :
—	Gospa Uišulal Ali se spominjate tistega dne na Sosedgradu, ko som se zaradi vas dvignil zoper bana, ko sem za vas vrgel
na kooko čast, imetjo, da, celo glavo. Ali so spominjate ?
—	Spominjam se, reče Uršula in prebledi.
—	Tisti dan ste rekli, da mi vso storite, karkoli hočem. Ali je tako P
—	Je, šepne strmć žena.
—	Dobro torej! Danes zahtevam svojo plačo. Vi morate, kakor Bte sumi dejali, tri leta čakati na Miliča, jaz pa sn zavzemem za svojega nesrečnega junaka. Potem naj so zgodi vaša volja. Prisczito mi!
Uršula so prepade. Komaj dihaj« od jeze, izpregovori :
—	Prisegam I
—	Zahvalite Boga, da je Ambrož prišel ob pravem času, zakaj sicer bi bili krivopri-seinica pred Bogom in svetom.
(Dalje prih.)
protest prati neslovenskemu postopanja g. Krnil« 7 kron 20 stot. Darovali so: Ivan ValentimMi, Jakob Jarica (no Iurissa), Matija Martinčić, Josip Stepaniič, Anton Semoli6, vsi po jftđno krono; Josip Mrevlja, Josip Oergič in Ivan Giilifi po 40 stotink. — Dalje je daroval gosp. Ivan Jaj6i£ v iati namen in v čast kluba zavednih pekov 1 krono. — V. Volčič, sadnvoljon na pekovskem probujenju, pa 40 stotink.
Gatp. dr. Karol Triller ne odpre svoje odvetniške pisarne v Tolminu, kakor nmo bili sporočili, ampak i dnem 24. t. m. je vpisan v listo odvetnikov kranjske odvetniške komore s sedežem v Ljubljani.
Baron Hein s« boji kolera! Deželno predsedni&tvo Kranjsko zabranilo je, kakor čujemo, posebni vlak, ki naj bi voiil dne 5. avgusta izletnike ia Celja k Sokolski alav-nosti v Postojno in to zaradi tega, ker — preti nevarnost po koleri! No, nadejamo se, da bodo vslic tej nevarnosti vendar voiili navadni vlaki, s katerimi se popeljemo v Postojno — ako sadnji hip atrela iz jasnega neba ne poruii vso nameravano slavnoat. — „Alles schon dogeu-esen f" trdil je pokojni modrijan R*bbi Ron-Akiba.
Slovenci in Stroaemayer. Slovanskemu dobrotniku, vladiki Strossmayerju, ki se sedaj mudi na Slatini, pokloni ae dne 3. avgusta večje poslanstvo Slovencev is vseh slovenskih pokrajin.
MorAla P Pod t«m kratkem, pomenljivem zaglavjem prinaša ljubljanski »Slov." v poslednji fitevilki jako umestno in karakteristično vest, kateri »bok nje istinitosti pritrdi vsak kadilec cigaret. Kadilcem je mano, da je a), c. kr. erar svoječasno izdatno sniial ceno cigaretam „Khalif". Ker pa teh zavitkov kljubu temu nihče ni maral puliti, omislili ao ai drugo sredstvo, da jih razpečajo. Zavijajo kar jednostavno zavitke „ Khalif4 v papir priljubljenih cigaret .Sport". Zahtevaj toraj „Šport' — a dobil »Khalif. To je res prava ,mordla"! In tudi je umestno vpraianje: Kaj bi se zgodilo trgovcu, ki bi prodajal jedno stvar sa drugo P ?
Družba av. Mohorja. .Sloveneo* je do-znal, da so jo pomnožilo itevilo druibo av. Mohorja že na 05.952! — Kje bi ae naile jednaka družba na svetu P
S Kraaa ae nam pile: Od najdavnejlih do najnovejših časov nam predočuje zgodovina, da narodi, ki imajo dobro saanovane loie, viaoko nadkriljujejo druge narode v morili in omiki. — Potrebo dobre iole obfa* tirno posebno v sedanjem Času, sbok čeaar je postalo iolsko vpraianje jedno najvažnejiih in se državniki trudijo ta rasvoj iolstva in prospeh omike po meatih in po deieli. To je seveda hvalevredno. Vendar bi pa morale,naie oblasti dobro pomisliti, kadarkoli snujejo kako novo lolo, ali bode koriet iste v primeri s ogromnimi stroiki, koje mora nositi ljudatvo; ali ni torej nevarnost, da ne bi dotična bremena materijalno uničila ubogega kmeta P Kdo bi botel tajiti veliko korist iole, vendar bi morale oblasti imeti pred očmi moč davkoplačevalcev, da ne uničijo poslednjih a predragimi iolami.
V seji okrajnega lolskega aveta v Sežani je predlagal jeden izmed članov, naj se okrajni iolski svet — soveda na račun sedaj Že upehanih davkoplačevalcev — zadolži aa avoto 100.000 gld. v ta namen, da ae hitreje dozidajo potrebna lolska poslopja. Ta glavnica naj bi se poplačala tako, da bode moral ubogi kmet plačevati 70% da izravne davke (torej 62 odstotkov ie ni dovelj f) Proti temu predlogu je reagoval le goap. Muha, kateri dobro pozna bedo in revo naiega kmeta.
Za Boga svetega, kam pridemo ? ! Mi menimo, da bi morali itediti tudi pri građenju iolskih poslopij in naj bi so napravilo le toliko, kolikor je v resnici potrebno. Luk-susa no potrebujemo, saj ne živim j v mestu. Občinske doklade so po Krasu že jako velike zbok obilih stroškov za bolnišnico in ceste. Vsled toh doktad naraščajo davki kakor gobe po dežji, tako, da ubogi kmet često ne (.kupi niti toliko sa svojo pridelke, da bi poleg svojih najskromnejših potreb mogel plačevati davke.
Gospodje člani okrajnega lolskega aveta naj bi dobro premislili sve to ! Sedanja doba zahteva pač dobro zasnovanih lol, a se zidanjem Šolskih poslopij naj bi postopali polagoma, ne pa, da hočejo storiti vse hkratu. Kajti pretehtati treba tudi moč onega, kateri uiora doprinašati vse te stroike.
Krašk kmet v imenu mnogih.
„Slavjanaka čitalnica v Pulju" imela je
dne 15. t. m. svoj letoinji redni občni zbor. Društveni predsednik g. dr. Laginja se je v svojem poročilu o delovanju odborovem tekom ■inolega leta prav laskavimi besedami spominjal dveh odiilih članov, namreč g. drja. Janeiiča in g. A. Jakiča, urednika lista „II Pensiero Slavo" Blagajniško poročilo bilo je takć ugodno, kakor je nihče ne bi bil pričakoval, zatorej je je vsel zbor s plolnim ploskanjem na znanje. — Novega odbora niso izvolili, ker je sklenil občni zbor, da ae predelajo sedanja drultvena pravila, ki ne odgovarjajo več danalnjim razmeram, ter da so skliče po dveh mesecih isredni občni zbor, koji naj na podlagi novih pravil izvoli novi odbor.
Vrotina. Četudi smo sedaj v pisjih dnevih, vendar je letos pri nas vročina nenavadna, noznosna. Skoraj neverjetno je, da je bila včeraj v Trstu največja vročina med vsemi mesti Evrope. Ob 7. uri zjutraj imeli smo 29 stopinj po Fahrenheitovem toplomeru, v tem ko je po meteorologiškem poročilu bilo oel6 v Malti nekoliko manj vroče, kajti imeli ao ob 7. uri zjutraj v Pragi 20.6, v Krakovem 23, v Lvovu 225, na Dunaju 21, v Gradcu 21 7, v Budimpešti 26, v Zagrebu 21, v Sibinju 20.6, v Gorici 23 6, v Pulju 25 2, v Lošinju 27, v Opatiji 24, v Turinu 24 6, v Florenoi 23*8, v Livornu 23, v Rimu 24 2, v Napolju 26 6 in v Malti 26.7 stopinj. Nobo jo bilo le nad Gorico nekoliko oblačno, nad vsemi ostalimi tu navedenimi mesti pa popolnoma jasno.
Strokovno drufttvo prometnih služabnikov V Avatrlji (krajna skupina tržaška) bode imelo svoj občni sbor dne 30. julija 1893 ob 8. uri ivefar ▼ Josipa Možeta gostilni „Cantina Istriana*, Via Tivernella v Trstu. Društveno vodstvo posivlja vse prometne služabnike trlaike, da ae pridružijo orgauisovani svezi, katera se hoče ■ vsemi postavnimi sredstvi boriti za aboljianje pre-tužne eksistenoije služabnikov te stroke. Oposarjamo zajedno, da se bode razpravljalo tudi slovenski.
Ljubljansko zelja. Kakor poroča »Slove-nec", vspnva letos selje prav Iep6 ter se se-Ijarji veselijo ie v naprej obilnih naročil.
Lov na mrjaaoa. Dosnamo, da je bil dotični arjaaeo, o kojem smo sporočili v da-nainjem sjutranjem izdanju, — dobro rejen prasec, ki je bil aiel nekemu trgovcu s prašiči in se klateril v slati svobodi po krinea Krasu. — Dotičnega dot« je bil priredil lov gosp. Štefan P. v Seiani. Proti večera naili so lovci sled neke sveradi, kojo so seveda hoteli po vsej sili dobiti v pest. Tavali so v mraku aa sledjo in glej, pokaže se jim irna ljuta iver s lesketečimi malimi očmi, mogočnim riloem in malim savihanim repkom — mrjasec I Kljubu nenavadni prikasni bil je jeden lovcev toliko hladnokrven, da je a mirno roko pomeril v svorino — puika je počila in „mrjaseo* se je avalil kruljtč v krvi. Veselje lovoev „bilo je neopisno; nabasali so redko averad v temi na noiala in jo ponesli ▼ slovesnem sprevodu v vas in ie-le po natanjčnejlem ogledovanju pri luči pokazalo se je, da sioer niso ustrelili krutega mrjasea, vendar pa drugo livalioo, čije pečenke izvestno ne zaničuje nihče.
Sv. Ciril in Metod na Madjarakant. Čitamo v .Slovencu", da so v neki slovaiki vasici blizo Nitre dali občani na avoje stroške preslikati cerkev. Slikar je med drugimi svetniki naslikal tudi podobi av. Cirila in Metoda. Ko ai je prišel komitatni glavar ogledat cerkev, razsrdil se je silno, zagledavši podobi slovanskih apostolov. Ker je odločno izrekel, da „na Ogrskem ne trpimo pansla-vistov ▼ cerkvi", morali so svetnika „popraviti.* Sv. Cirilu je moral slikar namazati dolge, navihane brke pod nosom in mu staviti ostroge in ikornje, da je sedaj „madjarak vitez1, a podobno so „popravili* tudi sv. Metoda !
Treves — babica. Včeraj zjutraj vstopila je neka mlekarica iz Sv. Križa imenom Josipina Košuta v hišo it. 5 na trgu della Borsa. Na hodniku v II. nadstropju zgrudila se je žena na tla ; ljudje so mislili, da ji je zlo, zato so poklicali g. Trevesa. Ko je pa isti prihitel, našel je namesto jedne bolnice — dvojo bitij, kajti mlekarica bila je v tem porodila krepko dete ženskega spola. Videvši f. Treves nepričakovani blagoslov božji, pozval je še babico in zdravnika k porodnici. Poslednji ukazal je mater in dete odpeljati
v porodit'če. Neka blagodnšna gospa izročila je g. Trevesu popolno spremo za novorojeno dete; g. Treves pa je podaril otročnici nekoliko denarja.
Policijako. Dnć 23. t. m. popoludne pe-stoval je 13letni Anton Ferluga, stanujoč na Greti hšt. 36, svojega 3 mesece starega po-lubrata Franja Degana. Deček je razdražil v isti hiši stanujočo Marijo Vekjet; ženska je pograbila metlo, hoteč ž njo udariti Ferlugo, toda po nesreči zadela je a držalom otroka po glavi. Udarec je provzročil le lahko rano, toda neino dete umrlo je predvečerajšnjem od 3. uri pop. Orožniki izročili so rezultat svojega preiskovanja sodišču. Danes ob 5. uri popoludne parali so otroka. Pripomniti je šo, da jt» bilo dete bolahno in da je je zdravil zdravnik dr. Lauro. Zvedenci torej doženejo dane«, kaj je bil vzrok smrti.
„Slovanski Svat" ima v 14. it. od 25. julija naslednjo vsebino: Skupna bramba. — Shod mladočeskih poslancev. — Razprava o pesmih Kraljeviča Marka. — Ruska izvirna pesem : Guten Appetit! — Stritarja : Spomladi nikar! (v cirilici in latinici in v ruskem prevodu). — Kraški soneti. — Pod lipo. — Neumorna gospica. (Poročilo). — Književno pismo. — Grozen govor o dijalkih počitnicah. — Ruske drobtinioe. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Lotarljaka številke. Izžrebane 25. t. m. Praga	87, 78, 59, 19, 44.
Lvov	2, 58, 26, 43, 76.
Sibinj	86, 19, 82, 68, 34.
Najnovejše vesti.
lal 26. Cesarica je dospela danes tu sem.
lil 26. Danes je doapel tu aem naučni minister dr. Madejaki.
Zagreb 26. „Narodne Novine* ao po-oblalčene izjaviti, da ban Khueu-Hedervary ne odstopi od svojega mesta, dokler bode oživel zaupanje kralja in vlade ogerake.
Budimpešta 26. Glavno romunako glasilo „Tribuna* pile, da je bil obisk treh romunskih odvetnikov pri ministru Hieronymiju veleisdajalsk čin nasproti narodu romunskemu.
BudlMpaita 26. Klorikalna glasila prijavljajo ftlanke o opravljanju državnih civilnih matio. Duhovičina izjavlja v teh člankih nastopno: Ako se naii podatki ne smatrajo sanealivimi, potem sploh ne bodemo podajali aikakih podatkov več. Mi napovedujemo vojsko državnim uradom in ne podpižemo t bodoče nijednoga spričevala ubožnosti.
Sredec 26. „Svobodno Slovo* javlja: Bolgarska vlada je zahtevala od romunskega regenta v Sredcu, da se jej isroči v Tulčeji zaprti morilec ministra Belčeva.
Rim 26. General Baratieri (smagovaleo pri Kasali) poroda vladi, da so emiri (glavarji posamičnih plemen) sklenili napasti so-pet a vso silo Kasalo v ta namen, da si ao-pet prisvojć to važno mesto; toda Baratieri meni. de se drviiem težko posreči nabrati 10 do 15.000 mož, proti katerim sadoiča vojska, kojo ima sedaj na raspolaganje ital. guverner.
Rim 26. Ministeratvo je 'dobilo poročilo od dotične komisije, koje je odila v Rdeče morje s namenom, da tam doloji bivaliiča onim, ki bodo obsojeni na prisiljena bivaliiča. Komisija naglals, da bi nekateri otoki ugajali aa taka bivaliiča, toda iavriiti bi bilo treba nekatera neisogibna dela.
Madrid 26. Rojstni dan kreljice-regen-tinje so praznovali po vsej Španiji nasvečsn način.
Madrid 26. Na severo-sspadu in v središču Španije je bil silen vihar, ki je pro-vsročil velika opustoienja; mnogo mest jo preplavljenih.
Waehington 26. Amerilka in angtelka vlada sti menjali te dni več brzojavk o dogodkih v Koreji. Ameriška vlada izjavlja, da je odposlala tjekaj svoje vojne ladije le v obrambo ameriških delavcev. Tu pa so liri govorica, da nameruje vlada storiti Še druge korake v tej sadevi.
Trgovinski briojavi.
Budlmpsita. Pšenic* za josen 6 72-«.74, za spomlad 7'll-7 12 Koruza za juli-avgust 5-34 doo'SO Oves sa jesen fi ftfi—5 98. Iti /a jesen 5 10 —&*12.
Pienioa nova od 77 kil. f. «-65—6-70, od 78 kil. f. H 75-6-80, od 79 kil. f. H-85-G-90, od 80 kil. f. 6 90-7 95, od 81 kil. for.
-leč men <1-80— 7115 j proso —*—,— Povpruiovanje po pSenici dobro, [onudbe slale. Prodalo se je 14,000 met. »t., bolje, 4—0 nč. dražje. Koruza rastoča. Vreme: veliku vročina.
Praga. NoTalinirani sladkor za julij f. 15.— nova roba za september f. 14-30,
Havrs. Kava Sant os good average za juli 97'—, za novombor 85 50,
Hamburg. Santo* good averago za juti 77 r>0. september 73-50, december 67 50.
Dunajska bova« 90. julija 1894.
Državni dolg v papirju .
. „v srebru Avstrijska renta v zlatu . „ v kronah Kreditno akcijo . . . .
London 10 Lst.....
Napoleoni ......
100 mark......
loO italj. lir.....
včeraj	dani'B
. 9855	98-^0
. 98-50	«8-50
. 122.3»	122-40
. 97-85	97-85
. 863 25	862 25
. 124.50	12470
. 990	9 93",
. 0105	81'iiO
44-25	44-52 7,
Slovencem tržaškim {Jas??
k o v 1 j a h „Alta bella Irieste4'. l/borna domača kuhinja, pristna domača vina in kratki teran.
Oabrg«! Dava
Podpisani naznanja, da odpre v soboto, dna ~'8. t. m. r lastni hi&i v Bniovlcl svojo
(poprej „Pri Graben*)
V isti točil bode izvrstno istersko črno in belo vino, kraški teran. Kuhinja je obskrbljnna z toplimi in mrzlimi jedrni.
Priporoča se si. občinstvu za obilen obisk Josip Urhančtč, gostilničar.
Gostilna „Ali'An tir o Moro*
ulica Solitario 12, (po domače pri , frvačkovcu") priporoča pravi kratki teran iz Komna L vrate po 4«, II, po .'fj in beta vipavsko po M nf. liter. — Drlci se grelni „Itojak k rojaku", priporočii »<• podpisani za ubil obisk. Anton Vodo pivec,
gostilničar.
Spretnega
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
vspr«*jme
v svojo prodajalnico za delikatese
Joa. BoU
na tteki.
Svoji k svojim!
Po neverjetno nizkih cenah dobivajo se najnovejša vsakovrstna
Kolesa (bicykli)
(model 1804) za openski novi cesti it. 18, blizo pivovarne. Jamči ue tm vsako kolo 12 mesecev. Kdor ne sna vositi, ■nauči ga brez nevarnosti in brezplačno v treh dneh slovanski učitelj, in nikdo naj ne misli, da ns bi se naučiti mogel. — PoSilja se na deželo in vse kraje. Cene so:
Kolo s tanjkim kavčukom........gld. 98—
„ z votlim kavčukom gushion...... 108 —
„ pneuraatično se Airokim kavčukom . „ 188— „ „ močnejše Duulop ali Kontinental „ 145— „ „s tangentnlrai prečkami . . . „ 150 — stroji s 3 kolesi z železnimi obroči za otroke „ 12 -, * „ B fantiče obroči Iz kaučuk „ 20 -Naslov:
Zaloga koles v Irstu, Strada u nova it. 1H
na debele in drobno
G. B. ANGELI
T II S T
Corso, Piazza ddle Lsgna 1. Odlikovana tovarna fiopl&sv.
Velika zaloga oljnatih jbnrv, lastni igdelek. Lak ca kočije i Angleškega, ii Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk sa parkete in pode.
Mineralne vodo
is najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanjsko žveplo za In-pijane trt. io4-as
Gostilna „Alla Cittk di Vienna"
Piasza Caserma h. it. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči tmvmi I. vrsti iz prvih kletlj is Kaze|j in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — Grafiko pivo, iavrstna kuhinja (italijanska in nemška) po jsko umestnih cenah. — Priporoča se si. občinstvu (101)	An t. Brovedani.
Zaloga piva
pivovarne bratov
Rolninghaua v Steinfeldu — Gradeo
156
Um Me voda Mattoni s MWm A. DEJAKU, junior,
v Trstu, Via degli Artisti it. 8. »»topnik » Primorsko, Dalmacijo In lovant,
Na Prošeku
ima nn prodaj već hektolitrov vina: «brzamina", *terana" in trdega belega „prose/carjaL
Eliza Tance.
C. kr. dvorna lekarna
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja hI. občinstvu, da ja prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Beuedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Dolalskcga pudpornega društva' pa naznanja Ae posebej, da mu jo odbor istega dovolil sprejemati recepte od njih v slučaju, ako njim takine društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebe so priporoča
lOt—»0	Ivan Allausan.
Lastnik politićno drufttvo .Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.