*
Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
vv	—^
GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
LETO—YEAR VI.
Chicago, 111., 25. julija (July) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 30.
Bodimo oprezni.
V	zadnji izdaji smo povedali, kako je Mulhall opravljal deset let umazano delo za “Narodno zvezo proizvajalcev”, ki bi naj-rajše uničila vse strokovne 'organizacije, da bi tovarnarji tem lož-je in brutalnejše izkoriščali delavce. Nihče ni prisilil Mulhalla iz delavskih vrst, da je storil svojo izpoved, kako je v zvezi s ltorup-cisti škodoval delavcem pri štraj-kih in jih naskočil za hrbtom. Za delavce je ta izpoved podučjjiva. ker spoznavajo svoje nasprotnike in sredstva, s katerimi sovražniki delavstva nastopajo proti interesom delavstva.
V	svojem listu n. pr. poroča Mulhall, pošten človek v očeh vseh zagrizenih sovražnikov delavstva, na široko, kako je uničil vspehe stavke v tovarni za čevlje Shel-byja v Portsmouthu, Ohio. Bil je hud boj, ki je prizadjal obema strankama hude rane. Mulhall je imel od zveze tovarnarjev nalog, da mora na vsak način zaključiti stavka z nevspehom za delavce, pa naj stane, kolikor hoče. Mulhall je poskusil vsa sredstva, da bi zvr-šil nalog. Spodletelo mu je vse. kar je nameraval storiti. Končno se je spomnil, da sta dve čevljarski strokovni organizaciji, ki sta si v laseh. Ena je pripadala k Knight’s of Labor (delavskim vitezom), druga 'ia k American Federation of Labor (ameriški de-delavski zvezi). V Shelbijevi tovarni so delavci pripadali k K. of
L., za to se je Mulhall obrnil za pomoč k A. of L, Mulhall je dobil pomoč m-stavka pua zgubljena l delavci so se vrnili ha delo, ne da bi bili kaj dosegli.
Iz te izpovedi Mulhalla sledi, da dvojna strokovna organizacija škodi le delavcem in nikdar tovarnarjem, uko so pri ustanovitvi druge organizacije odločali tudi najpoštenejsi motivi. Ako so voditelji v organizaciji slabi, ali če je organizacija slaba, potem ni treba ustanovi j ati druge organizacije, ampak voditelje naj se po-meče iz organizacije, organizaciji naj se pa da moderno podlago. S tem se več doseže, kakor če se poleg stare organizacije ustanovi nova, da se potem organizaciji nasprotujeta druga drugi, se delavci delijo v dva tabora, mesto da bi složno prijeli svojega sovražnika —- kapitaliste. Dokler se delavci M strokovnih organizacijah bojujejo drug proti drugemu in s pra-vorečnimi vprašanji tratijo čas. bodo kapitalisti vedno na vrhu. Jasno je, da morajo biti danes delavci organizirani po industrijah,
n.	pr. kovinarji v kovinarski organizaciji, rudarji v rudarski, lesni delavci v lesni, prometni de-laci (železničarji, mornarji, cestno železniški nastavljen« itd.) v prometni, ako< hočejo voditi vspe-šne boje. Ako danes še nimamo v vseh industrijah te organizacijske forme, je nepotrebno ustanov-Ijati novih organizacij. Mnogo bolj pametno je, ako strokovnq organiziran delavec zahteva v svoji 'organizaciji, da postane modema in se spremeni v industriel-no organizacijo, kakor da vrže pred nazadnjaškimi voditelji puško v koruzo in ustanovi drugo organizacijo. Bodi svoji organizaciji zvest in delaj v z vsemi silami, da se organizacija razvija in spo-polnuje vedno sorazmerno z duhom časa, to bodi cilj vsakega zavednega delavca.
Iz izpovedi Mulhalla sledi, da so tovarnarji kupovali značaje dvomljive vrednosti, ki so se prodajali tistemu,ki jih je bolje plačal Ti žalostni značaji so imeli nalogo, da so ob časir stavke obrekovali voditelje stavke in sploh sejali med stavku joče delavce prepir in neslogo, zmislili so si najostud-nejše laži, obrekovali so vseprek. Delavcem so navadno natvezali
pravljico, da voditelji stavke žive v razkošju, mejtem ko štrajkujoči delavci stradajo.
Delavci bodite vselej oprezni, kadar se vam približajo taki volkovi v ovčjih oblačilih. Prepričajte se, če je tudi res, kar vam pripovedujejo taki zabavljači, tajno najeti od kapitalistov.
Mulhallova razkritja, vsled katerih leži pred nami vsa korupcija v zvezi tovarnarjev v jasni luči, nam ponovno kličejo v spomin, da si vsakega človeka dobro oglejmo, predem občujemo z njim in ga smatramo za odkritega borca za. delavske pravice in jnterese.
Inozemstvo.
—	Iz Londona poročajo, da je novi bolgarski kabinet obvestil evropske velesile, da je Bulgarija pripravljena ustaviti klanje, akc. velesile prisiljo Srbijo in Grčijo, da storita isto.
Neka druga vest pripoveduje, dr srbski vojaki pode Albance iz Albanije. Večina Albancev ob meji v širini 25. milj je morala zapustiti svoje domove in bežati v notranje dežele. Turki, Srbi in Črnogorci so kruto gospodarili na tem ozemlju. Najhujše so divjale čete Esad paša, ker Albanci niso hotel', pomagati Turkom. V Kroji so obesili Turki 48 mož in 4' žene, da so domačinom dokazali, kako se kaznuje Turkom sovražen nastop. V drugih vaseh so ravnotako ravnali s prebivalci. Sovražnik ni prizanašal možem, ženam in otrokom
Londonski list “Times” poroča da je Rurnunija na prošnjo Bulga rije za mir odgovorila, da naj tvori bodočo mejo med Bulgarijo in Rumunijo črta Turjukaj-Baltčik Rumunska vojska .ostane v Bul-gariji, dokler se bo Bulgarija bojevala. z drugimi balkanskimi zavezniki.
“Daily Mail” zopet poroča, da je bulgarska vlada zadovoljna s predloženimi pogoji.
Turška konjiča se je prikazala pod vodstvom Enver beja v bližini Drinopolja. Prestrašeni prebivalci, ki so bežali na vse strani, so poročali, da so Turki zasedli znova Drinopolje. Ta vest se je izkazala neresnična.
Velesile so baje obvestile Turčijo, da ostane v veljavi meja. kot se je določila na londonski mirovni konferenci. Turčjja je odgovorila, da zanjo niso veljavne točke mirovne pogodbe, ker so mirovne pogodbo prelomili balkanski zavezniki, zato bo skušala zopet o-svojiti izgubljeno ozemlje
Iz vesti, ki prihajajo z Balkana, je spoznati, da je na Balkanu pravi kaos. Vse vesti si močno naspro-. tujejo. Danes pripovedujejo o velikih grških in srbskih zmagah, drugi dan se pa glase, da so Bolgari zasedli važne postojanke in potisnili oba sovražnika nazaj. Iz tega sledi, da do odločilnega kla nja ali bitke še ni prišlo, da ena ne druga sila ni izyojevala odločilne zmage nad svojim nasprotnikom.
Najznačilnejši pojav v balkanskih homatijah pa tvori upad Ru-munije na bolgarsko ozemlje. Ru-munija je zvršala s tem upadom pravo umazano delo. Podobna je roparju, ki napade človeka od za dej, ki se brani dveh napadalcev od spredaj. Bojne lavorike, ki jih bo Rurnunija dosegla v tej vojni, bodo zelo umazane.
Pred zaključkom lista je do-šla brzojavka iz Sofije, da so Turki zasedli Drinopolje in Kirk Kills-seh. Turki so vprizorili strašna grozodejstva. Nevarnost za splošno evropsko vojno je velika.
—	Glavni governer Čan, ki je v Kantonu proglasil neodvisnost province Kvantung, dolži provizo-rinčega predsednika Juanšikaja dvanajst različnih prestopkov Najhujši očitek se glasi, da je na-
jel posojilo in zvršil rusko-kitaj-sko pogodbo, ki je povzročila zgubo zunanje Mongolije.
V	Honkongu počiva skoraj vsa trgovina.
V	provincah Kiangsi, Kvangsi, Tokien, Čehuen, Hunan, Ugan-hvej in Kvangtung opasno vre iq delajo- se priprave za proglasitev neodvisne južne kitajske republike.
Hudi boji se vrše v provinci Kiangsi. V vladnih krogih se silno jeze na Japonce in jim očitajo, da se japonski častniki bojujejo v vrstah južnih vstašev.
Vstašem se pridružujejo vedno nove čete. V provinci Kiangsi so se vstašem pridružile celo vladne čete.
Voditelji vstaje na jugu so proglasili Juanšikaja predsednikom južne republike. Vavčungvaj je postal minister za zunanje zadeve, Čenglisuanhug je pa prevzel finance, se glase zadnja poročila iz Kitaja.
—	Privrženci kralja, katerim
se še vedno cede sline po polnih loncih mesa, ki so bili zanje vedno pripravljeni v monarhiji, so v Li-sabonu hoteli prirediti majhno re-volučieo v prilog ekskraljičku Ma-nuelu. Uvod k revoluciji so hoteli pričeti z bombami. V avtomobilih so jih imeli na koše, kakor da b> peljali krompir na trg. Policija, ki je imela te ptičke vedno pod nadzorstvom, ki vpijejo, da se morajo spoštovati zakoni, dokler sami sede pri vladnih jaslih, je izsledila pravočasno zaroto in konfis-cirala bombe, katere so hoteli metati po mestu kakor konfeti. Posrečilo se jim vreči eno bombo, k« je vbila enega policaja, več drugih pa ranila.	i
Policija je aretirala vse osumljene osebe.
—	Švicarska straža v Vatikanu je predložila svoje zahteve kardinalu Merry del Val, tajniku papeža, V svoji spomenici zahtevajo, da se odstavi zapovednika straže, ker jih je mučil z nepotrebnim vežbanjem, gonil po vatikanskih strehah, da bi bili izvežbani tako. da odbijejo vsak naskok na Vatikan. Straža naj se poviša od 80 na 100 mož, prohibicija naj se odpravi in dovoli naj se jim piti vine in pivo ne desnem bregu Tibere. Nadalje zahtevajo, da se jim da pravo izvoliti zapovednika straže.
—	Iz Pariza poročajo, da so stavbinski delavci sklenili vprizo-riti splošno stavko z dnem, ko bo vlada pričela graditi vojašnice zr
20.000	vojakov, za katere potre; buje novih vojašnic, ker je z uvedbo triletnega službovanja pomnožila svoj'o armado.
—	Piater Jelles in drugi holandski socialisti, katerim je dr. Kirk Bos, vodja liberalnodemokratične stranke, ponudil ministrska mesta, so odločno izjavili, da jih ne sprejmejo.
— V Mehiki sta rop in požig na dnevnem redu. Huerta, ki je po milosti pušk, topov, bajonetov in zavratnega izdajstva postal predsednik Mehika, je danes ravnotako ogrožan od vseh strani po vsta-ših, kakor je bil , svoječasno Ma-dero. Človeško življenje ni danes v Mehiki vredno piškavega ore ha. Kdor se ogne vstašev, pade med takozvane “vladne” čete ali katero drugo razbojniško drhal. Navadno se pride iz dežja pod kap.
Evropske velesile zahtevajo, da se varuje življenje in imetek njih državljanov. Ako bi Zdr. države ne hotele razumeti tega migleja s kolom, se prav lahko dogodi, da bodo evropske velesile nastopile a vso energijo, da varujejo interese svojih podanikov. V ta namen imajo še preveč bark in vojaštva na razpolago.
Zdr. države so se do sedaj prav malo ali skoraj nič brigale za do» godke v Mehiki. Skušale so ostati nevtralne pri klanju in ropu, ki so ga priredili Mehikanci med seboj. Vsa znamenja pa kažejo, da bodo Zdr. države vprihodnje zavzele napram Mehiki povsem drugo taktiko, da nameravajo izvesti Monroe doktrino praktično in ne le teoretično.
Vsled tega krožijo različne vesti o mehikanskem vprašanju. Nekateri listi v Washingtonu so pri nesli vest, da je predsednik izja» vil, da se Huerta ne bo obdržal leto dni v sedlu in da se hoče za varstvo panamskega prekopa raztegniti protektorat prek vseh srednje» ameriških republik. Vlada je nato izdala izjavo, v kateri je vse te v« sti proglasila za neresnične.
Iz glavnega mesta Mehike prihajajo vesti, da bo Huertovi vladi kmalu konec.
Ellsworth, ameriški konzul v Piedras Negros, je obvestil vlado v Washingtonu, da so nameravali z dinamitom pognati konzulat v zrak. Zbežal je v Eagle Pass in s sabo je vzel vse knjige in listine.
— Dne 29. julija prične v Nemčiji obravnava proti uradnikom vojnega ministrstva pred vojnim sodiščem.Obtoženi so, da so se dal: podkupiti od tvrdke Krupp.
Patriote z zlatimi našivi, ki so iz patriotizma kovali lep dobiček, je razkrinkal socialistični poslanec Liebknecht, ki je v svojem govoru povdarjal, da ima tvrdka Krupp v Berlinu svojega zastopnika, katerega na’oga je podkupovati u-racjpike v vojni in mornariški u pravi, da dobi upogled v ui’adne listine.
Štrajk delavcev v hamburških ladjedelnicah se je razširil na lati j edelniške delavce v Stettinu.
V Stuttgartu je prebivalce dne
20.	julija presenetil močan potresni sunek. Dimniki so padali raz strehe in ljudstva se je polastila panika, prestrašeno je bežale na ulice in trge.
— Bojevita sufražetka Pank hurstova je londonski policiji z:* pet odnesla svoje pete. Mesto- nj>. so policaji neko drugo, nji podob no žensko, vrgli v avtomobil in so jo v zmagoslavnem triumfu odpeljali na poliea.jsko postajo kjer so se seznali z bridko resnico, da so u-strelili kozla. Aretirano žensko so takoj izpustili.
Sufražetke, ki pripadajo k boj nemu oddelku, so zapalile vilo pr? Perry Baru blizo Birminghama, Vila je pogorela do tal.
Ameriške vesti.
— Predsednik Wilson se je dalj časa posvetoval s senatorjem O-wensom, predsednikom komiteja za bančne zadeve in denarno valuto, glede reforme denarne veljave.
Koncem konference sta izjavila. da uprava ne bo spremenila svojih načrtov v tej zadevi. Pred sednik je še dodal, da ,se popolnoma strinja s hitrico, s katero se u kapitolu razpravlja o reformi. On je prepričan, da bo sprejeta Glaso va predloga s spremembami in dodatki zbornice, s katerimi se tudi on strinja.
Najvažnejša sprememba bi narodnim bankam dovoljevala še v bodoče izrabiti dvaprocentn'r vladne obveznice v prometu. Pc nazoru senatorja Owens-a so druge spremembe manjše vrednosti.
— R. K. Cambell, komisar za naturalizacijo, je poslal vsem podrejenim uradom pisma, v katerih jih opozarja, da je na tisoče ino-zemcev vzelo prvi državljanski papir po starem zakonu, ki ne bodo dobili druaega, ako se zanj ne zglase do 27. septembra 1.1.
Iz zapisnikov je razvidno, da je 40 tisoč priseljencev vzelo prvi državljanski papir in izjavilo, da hočejo postati ameriški državljani, vendar pa še niso prosili za druzega. Zakon za naturalizacije, z dne 27. septembra 1906 se glasi določno, da se ne more preje kakor po dveh in ne kasneje kakor po sedmih letih po prejemu prvega državljanskega papirja postati državljan Zdr. držav. Sodnik Jakob Trieber pri zveznem sodišču v Arkansasu je razsodil, da prosilci, ki so dobili prvi državljanski papir, ne morejo po sedmih letih postati državljani, marveč morajo znova vprašati za prvi papir..
Še enkrat opozarjamo člane S.
N.	P. J. in čitotelje “Glasila”, dš naj vprašajo za drugi državljanski papir ob pravem času, da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti Po 27. septembru t. 1. bo prepozno za vse tiste prosilce, ki so svoj prvi papir dobili pred 27. septembrom leta 1906.
— Parnik “Comus” prevaža sadje iz zapadnin indijskih otokov v Zdr. države. Služba za mornarje na teh parnikih, ki so lasi “United Fruit Go.”, je naporna, plača nizka, včasi pa tudi hrana ni taka, kot bi morala biti. Samo-, posebi se razume, da so mornarji imeli dosti vzrokov, cta so zastavljali. Patriotična parobrodna druš ba je najela Kitajce k-ot stavkokaze. Kitajci so z veseljem sprejeli skebsko delo, ker so upali da utečejo v Zdr. državah.
Ko je bil parnik kakih 40 milj od New Orleansa je stopil pred nje prvi oficir M. L. Proctor in u» kazal, da morajo pod krov, da jih zaklene. Kitajci so ugovarjali, da je pod krovom prevelika vročina in nastal je prepir, tekom katerega je prvi oficir potegnil samokres in je ustrelil nekega Kitajca skozi prsi. Kitajci so nato odšlj pod krov. Ko je parnik priplul v luko, je prišla na krov policija in odgnala vse Kitajce kot puntarje v zapore. Vsakega so postavili nod $500 varščine, častnik je seveda prost.
— V Saginawu, Mich. je 271et-na Jera Goderjpva umorila dvoje svojih otrok. Oddali so jo v blaznico, ker so zdravniki dognali, da je umobolnia.
— Dr. Filip Gibson iz Dallasa, Tex. je nakrat umrl na obisku pri svoji prijateljici v St. Louisu Mo. Njegovo prijateljico so zaprli, dokler komisija ne dožene, ako ni bil Gibson otrovan.
—Izjava državnega tajnika, pc kateri bodo Zdr. države zvrševale protektorat v republiki Nicaragua, je v Washington povzročila splošno senzacijo.
Uprava seveda molči, kaj namerava s srednjeameriškimi republikami. Vendar je pa jasno, da bi rada dobila pod kuratelo vse srednjeameriške republike.
Že dalj časa Zdr. države nadzorujejo colninske dohodke te republike, da se tem ložje z novimi posojili .reši drugih dolgov, ki jo tlačijo.
Želja državnega tajnika je, da Nicaragua ostane neodvisna, njen diplomatic!^ zastopnik pa ostanejo Zdr. države, da se uvede Monroe ;doktrina, po kateri nima noben tuj narod pravice Osvojiti si zemljo na ameriškem kontinentu.
— V delavnicah v Pullmam*
hočejo uvesti sistem Taylora. Družba je plačala $150,000 za dovoljenje.
V San Franciscu nameravajo uvesti isti sistem v ladjedelnicah, dasiravno proti temu protestirajo unije. Kaj je sistem Taylora in kako škodi delavcem v današnji
človeški družbi, je v članku na drugem mestu.
— Polkovnik, G. W. Goethals.
glavni inženir pri zgradbi panamskega prekopa, je odredil, da se zadnji jez, ki je delan iz kamna, razstreli dne desetega oktobra t. 1.
Z -ozirom nato je dobil podpolkovnik David B. Gaillard, ki vodi dela sredi prekopa, da v tem smislu vrši dela v prekopu Culebra. Razstrelitev tega jeza bo povzročila še le resnično zvezo med Atlantikom in Pacifikom.
— Štrajk cestno železniških na-stavljeneev v Lexingtomx, Ky. j* končan. Drnžba je priznala nnijo in da se iqezda določi potom razsodišča.
Skebi sa navezali enliee in se vrnili v New York.
— Kakih tristo pijanih in podivjanih ameriških pomorščakov je v Seattlu, Wash, napadlo glavni stan I. W. W. in zdrobilo vse, kar jim je prišlo pod roke. V pijanosti so uniformiram divjaki n-drli v postajo “Rešilne armade” (S. A.), misleč, da je tu glavni stan socialistične stranke. Tudi tukaj so se obnašali kakor divji Huni. Nekemu prodajalcu časnikov so stoiki stojnico, knjige in časnike pa strgali. Še le močna patrulja z bojnih ladij je napravila konec početju Vandalov.
Značilno je, da je oh istem času obedoval mornariški minister Daniel kot gost kontraadmirale Rcynoldsa na bojni ladji “West Virginia”. Tekom svojega govora jg spustil filipiko na rdečo zastavo, in izjavil, da jo je treba za vedno pregnati iz dežele.
Podivjani pomorščaki so raki; policajem, da morajo rešiti air.eri ško zastavo, ki je v “nevarnosti,” ker župan nič ne stori za njeno obrambo.
Socialistična organizacija v Seattlu je sprejela resolucijo in jo odposlala predsedniku Wilso nu, v kateri ostro protestira proti govoru mornariškega tajnika. V resoluciji se glasi dostavno:
Gospod predsednik opozarjamo Vas na izrek dr. Johnsona, da je patriotizem zadnje zavetje lopo va. Mi smo stokrat povedali, da se i ri naši propagandi ne gre za zastavo, marveč za kruh.”
Bojne ladje, izvzemši križarja “California”, so se vrnile v boj n«; luko Bremerton.
— Železniške nezgode. V bližini Coshoetona, O. je vlak na »nogi Pennsylvania železniške družbe povozil dva železniška nastavljen-ea.
Eno milje južno od Jersey villa,
111.	je vlak povozil tri osebe, ko so ljudje bdi na potu v cerkev. Via kovodja je vsled nezgode omedlel in kurjač je vstavil vlak.
Iz Ctavelanda poročajo, da je osobni vlak štev.. II “Big Four železnice” zavozil v osobni vlak “Lake Shore & Southern železnice”. Jedilni -in spalni voz sta zrušena in 12 oseh je rajnenih. Nezgoda se je princ.da med Parry-jem in MacMsono«
Iz Clevelanda je takoj odšel po možni vlak na mesto nesreče, De» set ranjencev so pripeljali v Cleveland, dve težko ranjeni osebi so pa pustili v Madisonu.
— B. Havbns je dokončal svoj polet s hydroplanom iz Chicage v Detroit, Mich. Preletel je 900 milj, kar strokovnjaki cenijo za izvanradno delo v zrakoptavbi s hydroplanom.
— Vlada je odredila, da se % vso strogostjo nastopi proti pona-rejalcem živil, ki primešajo živilom baker, arzeniko in želatino. V tem slučaju se ne sme poznati nobene izjeme, se glasi strog ukaz vlade.
DOPISI.
Dunlo, Pa.
Že zopet se moram oglasiti, dasi nerad. Neizprosna in nepriljubljena bela žena — smrt, nam je pobrala rojaka in dobrega Slana dveh društev, br. Matevža Dreni-ka, v starosti 2!). let.
Pokojnik je bil dober, miren in humorističen človek. Ter v Ameriki je bival do 9 let. Ves čas si. je rajni služil svoj kruh v rudniku, kar je tudi glavni vzrok, da je umrl v najboljših letih. Pripadal je k S. D. P. Z. Conemaugh, Pa. in J. S. K. J. Od prve organizacije je prejel'odpravnino. Nato se je podal v sitaro domovino z upanjem, da zopet okreva. Njegov up se ni uresničil in ni prišel do cilja, da si je bil na parniku 15. do 16. dni. Ameriški kapitalizem mu je tako temeljito izsesal vse njegove življenske moči, da siro mak ni videl več svoje domovine in svojcev in da je umrl, ko je parnik plul v grških vodah. Ker so bili blizo. suhe zemlje, so nje govo truplo izročili materi zemlji v Grčiji kjer bo imelo večni mir in pokoj.
Žalostna je vest, da bo naš rojak’ počival, v popolnoma tujem kraju, da bo njegov'grob ostal vedno kup gole zemlje. Cvetja ali dišečih rož ne bo poznala njegova.zadnja postelj, dasi jili je rajni zelo ljubil. Kamenje in osad bo pokrival njegovo grudo, vendar pa ostane nepozabljen med poznanimi rojaki.
Tebi, ki spiš večno spanje, pa kličem. Tvoj duli je med nami, dasiravno si oddaljen. Lahka naj ti bo tuja zemlja . . . počivaj v mini!
Lud. Zaman.
pokazal je najbolj “slavni” in- Danes je pa treba za svet termezzo na dan 4. julija na vese- odšteti	lepo	vsoto	denarja,
lici društva Sv. Jožefa.	ako hoče na njem človek postaviti
Toraj naj končam. Poživljam le hišico, pa Slovence, kateri napredno mi-1 Danes ljudstvo obdeluje zemljo, slijo, da se pridružijo, ter zateče- prideluje na nji razne pridelke in jo pod okrilje naše zastave, sta-, v tovarnah izdeluje raz.no> blago
Barbeton, O.
Cenjeni br. urednik!
Dovolite, prosim, da se tudi jaz enkrat oglasim v našem cenjenem “Glasilh”. Moj namen sicer ui, se podajati v javnost, toda razne okolščine in razmere mi silijo pero v roke. Nekaterim ljudem, dasi tožijo o želodcih, posebno v želodcu leži naše slav. društvo “Triglav”, njega vzorni predsednik, istega vzorni red, ter sploh vse, kar je z istim v zvezi Neki dopisnik se z fanatiko hlaz nega indijskega fakirja opetova-no zaletu j e y tukajšnje napredno rojake, na srcu mu pa zlasti leži jo: Glasilo, Glas Svobode, ter Proletarec. Mir in sloga sta vladali med tukašnjimi Slovenci, ne glede njihovega političnega pr e pričanja. Toda to pa dopisniku ni bilo po volji. Zasejal bi rad seme spora in sovraštva med tukajšnje rojake. Toda upamo, da se mu ta nakana ne boi posrečila. Ljudi, kateri slepo v klerikalni rog ne trobijo, opisuje kot prave pravca-i te zveri in kanibale, kateri pro-klinjajo svoje stariše, ter katerih glavni cilj in smoter je, pomoriti in poklati vso duohvščino. Tako vsaj omenja dopisnik v 49. šte vilki Am. Slov. z dne 8. julija
1913.	Na take otroške bedastoče odgovarjati bi bilo preneumno ker pa ravno Omenja o moritvi duhovnikov, kakor se je njemu neki kranjski socijalist” izrazil zato ga pa blagohotna opominjam ako je kaj podkovan v zgodovini naj mi v duhu sledi v dobo tiranstva, grozote in inkvizicije, St Jernejske noči v Parizu, slavnih zastrupljevalcev rodovine Borgi ja v Rimu, dobe reformacij, gr mad in natezalnic. Dalje se zaletu j e v nekega tukajšnjega rojaka poštenjaka od peta do glave, ka teremu pa ne more druzega doka za.ti, kot to, da je kot brat pošte nega duhovnika socijalist. Neža slišano! Grozno! En brat duhov nik, drugi pa taka zver, ljudožrc in vampir, kateri ljudem gorko kri z telesa izpije. Kajne, saj takega si predstavljate soeijalista. Dalje slov. mladeničem prepoveduje rudeče barvana društva, za čtivo pa priporoča “Am. Slov.” ter “Ave Marijo”. Dopisnika prosimo, ker nam prepoveduje društva rudeče barve, ker se razume-na slov. žumalistiko in literaturo, naj si preskrbi poleg gori omenjenega čtiva še zalogo rudeče barvanih brošur, presvetle in preizvišene - kranjske eminence {saj poznate- autorja knjige) in jamčim mn, 'da bode isto takoj z dobrim dobičkom razpeeal. Kakci pa društveni sobrat je, z omenjenim dopisnikom simpatizujejo
rim društvenikom pa omenim le, da ne pozabimo, da smo člani društva, katero nosi ime ponosne slovenske gore “Triglav.”
Anton Šabec, član društva “Triglav”, št. 48, S. N. P. J.
Roundup, Mont.
Dne 15. junija t. 1. je društvo
Živila Ilirija”, štev. 114, prire-, dilo svojo največjio slavnost, od-car obstoji. Slavnostno je razvilo svojo zastavo — znamenje človekoljubja in bratstva.
Dan je bil krasan. Ljubko soln-ce je pošiljalo svoje vse ožviljajc-če žarke na zemljo, narava je bila v svoji praznični obleki, ko so vsa slovanska društva iz mesta in o-kolice in različnih jednot in zvez prihajala mirno in dostojno, da proslavijo dan slavnostnega, razvitja naše društvene zastave. Prišli so vsi, v srcih katerih ni umrlo trdno zaupanje v bodočnost, da nekoč napoči pomenben dan človekoljubij«, in brastva, ko bodo ljude živeli mirno v zadovoljstvu in sreči.
In ta, armada je bila številna bo sta brat in sestra M. M. Pav-jan razvila zastavo in so razni govorniki govorili in povdarjali o napredku Slovanov in bodočnosti trpinov. Bila. je pretresljiva slika za nas trpine, ki si z muko trpnim delom služimo svoj vsakdanji kruh. Vsem iz duše je govo-’ rila sestra M. Pavijanova, ko je klicala na skupno in vzajemno delo člane in članice vseli naprednih jednot in zvez.
Po razvitju zastave je pričela prosta zabava, v “linijski Dvorani” (Union Hall), ki je bila primerno okinčana. Godba je svira-la in vse se je sukalo: staro in mlado.
Vsem slovanskim društvom, ki ,sc> se udeležila te redke slavnosti, izreka društvo “Živila Ilirija” najtoplejšo zahvalo, zaeno pa oh ljubi, da bomo vedno na mestu, kedar bodo druga, društva ob enakih prilikah apelirala na pašo solidarnost.
Poročil se je dne 6. julija P. Povlin, predsednik našega društva, z gdč. Matildo Pirčevo-. No-voporočeni zakonski dvojici obilo sreče.
Delavske razmere niso povolj-ne. Delamo po 3 do 4 dni v tednu zato ne svetujem nobenemu, da bi sem prišel za delom.
L. Zupančič, tajnik.
Extension, B. C.
Št raj k premogarjev v Kanadi1 še vedno traja. Premogarski baroni oglašajo v kapitalističnih časnikih, da je št-rajk na Vancouver Islandu končan. Vse take vesti so navadna, laž, ki ima namen izvabiti sem neizkušene delavce, da bi uničili štrajk.
Lovce, da )n nalovili stavkokaze, so poslali v Zdr. države. Ti ljudje pripovedujejo delavcem, da je stavka končana in obetajo jim visoke plače. Delavci ne verjemite kapitalističnim lovcem. Pokažite jim vrata in ne dajte se jim ujelti z lažmi in goljufivimi obljubami. Kadar bode stavka končana, se bom oglasil v “Glasilu.”
M.	Grgich.
Chisholm, Minn.
Že svoječasno sem opazil, da mnogo oseb- zdihuje po boljših časih. Seveda se to vrši na različne načine. Navadno pa za takimi željami pride razočaranje, ljudje se prepričajo, da so lovili le prazno senco.
Nekoč ,kakor še danes, so neka-teri ljudje stremili za častjo, čast jim je bila vse. Zadovoljni so bili, ako so se jim ljudje klanjali in jih častili. Danes je drugače, ker so razmere povsem druge.
Nekateri iščejo svobode in pra-viee, drugi bi radi obogateli: vse njih želje se sučejo krog “zlate-gateleta.” Kakor so nekoč prem kanjeni ljudje prišli do- premoženja, ker so znali oguliti druge, ravnotako danes nekateri po tej ali drugi poti hočejo postati bogati in se navdušujejo za zlato tele. Kdor pozna današnja razmere, bo zaključil ,da je dandanes zelo o-težkočena pot do bogastva. Nekoč je smel svobodno hoditi človek po šumi, odmeril je svet in prijavil oblasti, da	je njegov.
za potrebo človeške družbe. Kapitalisti se polaste teh pridelkov in blaga, postavijo jim poljubno cene, kakor tudi plačujejo po svoji volji človeško delavno moč. To je rakrana na telesu človeški družbe, katero more ozdraviti le socializem.
Vzemimo za primero, da dela delavec stalno v tovarni in da hrani, kolikor le more. Ne privošči si tudi . na jpotrebnejšega za ¡življenje, kar zahteva njegovo telo, da si ohrani svoje zdravje. On hrani in hrani, priteguje si o-d ust, da bi postal neodvisen in se preskrbel za starost. Drugi -si hoče zopet pomagati, da izdaja svoje tovariše ali da jih oslepari za njih prihranke. Seveda se te lastnosti ne rade s človekom, marveč jih v človeku vzbudi in rodi današnji sistem. Zato se pa oropa onega, ki kolikor mogoče živi po lastnostih, ki mu jih je dala narava, mejtem ko oni, ki se prilagodi sistemu, živina račun prvih.
Da ne zaidem predaleč s svojim razmetrivanjem, hočem še nakrat-ko se dotakniti naseljevanju na farme. Pogosto čitam na letakih in v časnikih, da kdo hoče postati neodvisen naj gre na farme. Nisem nasprotnik poljedelstva. To povem, da me kdo ne bo sodil napačno in bo mislil, da sem zagrizen nasprotnik naseljevanju na farme. Večina Slovencev, ki se danes muči na farmah, je ravnotako zazušnjena kakor industrijski delavci. Res ga ne kliče parna piščalka na delo, ampak ga kliče vzhajajoče sobice, ko iudustrielni delavci še spe. Vzrok za to je iskati v sistemu. Kar farmar kupi za svoje življenje mora plačati po oderuških cenah, mejtem ko mora dostikrat svoje pridelke prodati napol zastonj. Mali farmar mora vstajati z vzhajajočim solncem in delati ves dan, ako hoče vztrajati in obdelati farmo tako, da bo redila njega in njegovo družino. Dandanes zahteva farma, da se jo obdeluje s stroji in po modernem načinu. Kdor misli, da bo lahko ohdelaval farmo po načinu svojega deda ali pradeda, da bo šel klicat gospoda, da blagoslovi njive, na katerih je kamenje in plevel, katere je nanesel tje hudobni duh, se bo kmalu prepričal, da ga farma ne redi. Kaj takega se danes ne pripeti, vendar je pa še mnogo takih, ki pri marsikaterem farmarskem delu pravijo, tako je delal moj oče, moj stari oče in tako bom delal tudi jaz. Pri tem ne pomisli, da je svet povsod napredoval : v industriji in poljedelstvu. Huduje se nad zemljo, čes da je za nič, nad živino, da je slabe pasmi itd. itd. Pri tem pa pozabi na glavne hibe: imel je premalo kapitala, nič znanja o modernem poljedelstvu in da bogati prekupčevalci (kapitalisti), združeni v* trustih, in velefarmarji, ki las tuje j o tisoče, in tisoče akrov zemlje, odločajo pri cenah.
Ostaviti smo morali svojo domovino, ker ni biloi tam kruha za nas, in prišli smo v tuji svet. Že v domovini so nas ,ki smo v potu svojega obraza služili kruh, delili in nas učili sovražiti drug druzega. Vse to se je vršilo v interesu naših izkoriščevalcev. In nič boljše ni tukaj.
Ako se danes prične delati za kakšno koristno stvar, ki ima koristiti trpinom, takoj nastane razburjenost med izkoriščevalci in prično (trpine hujskati med seboj. Za to pa danes delavci potrebujemo po naselbinah več razredno zavedne agitacije. Kadar zapazimo pijavko med seboj, potem jo takoj izločimo iz naše srede, da ne bo več škodovala delavstvu. •
Kadar se bo zvršilo tako, potem bo kmalu napočil osvobodilni dan za vse, ki delajo v industriji in na farmah.
Danes imamo dosti dokazov, da lahko dosežemo vse, ako smo združeni in sporazumno delamoi za svojo osvoboditev. Za to pa vsi na delo za boljšo bodočnost proletariata.
Anton Mahne.
Newburg—Cleveland, O.
Da prihaja malo dopisov Iz naše naselbine, zlasti v “Glasilu”, v javnost, ni temu vzrok, da nam primanjkuje stvarnega gradiva. Ljudje so oprtani z vsakovrstnim delom, zato ostaja le malo časa za
dopisovanje. Vzlic temu je pa. vča-si človek primoran, da napiše dopis za javnost, da ovrže izbruhe bolnih možganov, ki se pojavijo včasi v obliki dopisa.
Tak dopis je zopet prinesla “Gl. A.” z dne 18. julija t. 1. Napisal ga je naš slavni po sili humorist Pokatov, ki je po peti redni konvenciji S. N. P. J. dobil pisateljsko bolezen. Odkar se je zborovanju nasrkal božje kapljice, da je bil 'tako skrivnostno sladko ginjen, da ie slišal in videl vse narobe, je prisegel, da bo popravil z dopisi, kar je zakrivil s svojo molčečnostjo na zborovanju. Včasi so spokorniki romali v Rim ali sveto mesto Jeruzalem, da se spokore za storjene grehe. Naš Poka pa vzame take reči bolj enostavno. Pot v Rim ali Jeruzalem stane denar ,dopisi pa nič. Z njimi se pa vseeno dobi odvezo pri tistih, katerim je svobodomiselna “Slovenska narodna podporna jednota” trn v peti. Barbarosa tudi ni šel v Rim. Zanj je zadostovala Kano-sa, je najbrž modroval naš dični Poka. ,ko se je odločil za spoko-rjenje. Ako je za Barbarosa zadostovalo kaj takega, mora tudi za Pokata. Zato je Poka “iztopil” iz jednote, pravzaprav se je po tajnikovem poročilu dal izključiti, in pričel je pisati svojo znamenito “izpoved” proti jednoti. Dopis za dopisom, ki ga je poslal v javnost, ni povedal druzega, da nas Poka boleha za boleznimi, katerim pravijo obrekovalištis, lažnivi-tis in sumničevitis. Po domače bi rekli, da rad obrekuje, laže in sumniči. Zato tudi njegov zadnji: dopis ne vsebuje druzega, kakor laži, obrekovanje, sumničenje in podlo podtikanje.
Pokatov trdi, da so v Chicagi nasprotni S. D. Z. Ako bi bil či-tal “Glasilo”, tedaj bi vedel, da je glavni odbor povabil S. D. Z. na skupno zborovanje v januarju 1914, in da je odbor S. D. Z. odgovoril, da se zborovanja neudeži. Do danes sploh gl. odbor “Slovenske narodne podporne jednote” in njeno “Glasilo”, nista nikdar nastopila proti S. D. Z. Kedaj je kdo prišel iz Chicage i nnagovar-jal elane, da naj se nikar ne pridružijo S. D. Ž.? Zgodilo se je nasprotno. Lani je prišel gl. odbor S. D. Z. v Plutovo1 dvorano v Nemdrargu in je gospod Grdina u-drihal po S. N. P. J. in tisočakih, ki roma jo v Chicago, da je bilo groza. Mogoče se je to zvršilo, ker je bilo malo preje ustanovljeno društvo 173 S. N. P. J.
Poka joka nadalje, da so po nedolžnem izključili predsednika št. 126. Vsaj tako je razumeti njegovo jokav ost. Jaz sicer neveui, kaj smatra Poka za pošteno in bratsko delovanje? Nikakor pa ne smatram za častno in bratsko, ako se iz društvene blagajne dvigne denar, potem se pa od tajnika, ki .po svoji izjavi pred brati sam prizna, da ni zmožen opravljati tega posla dolži, po nedolžnem obdolži njega, da je denar ukradel in da ga mora povrniti. Kasneje se izkaže ,da je trojica dobro vedela, kam je šel denar, vseeno se pa dolži in prijemlje tajnika. Kaj takega lahko prizna za. bratstvo Poka, ne pa člani svobodomiselne podporne jednote, kakor tudi kaj takega ne more priznati njen glavni odbor.
Za bratstvo pripozna Poka, da društveni predsednik obsuje s psovkami (hudič) glavnega predsednika in mu grozi, da ga bodo vrgli iz dvorane, ker je prišel, da v družbi br. iz glavnega porotnega odbora poravna mirnim potom spor v društvu. Po Pokatovih načelih pomeni bratstvo, če drug druzega božajo s količi, tisti, ki je druge nahujskal za poboj, je pa vzor bratstva.	^
Poka zdihuje, da je ¡gl. pred-seddnik prišel v dyorano, ne da bi se komu predstavil. Do sedaj je bilo še pri vseh organizacijah v navadi, da je predsednik krajevnega društva predstavil gl. predsednika članom društva in jim mirno povedal, zakaj je prišel na sejo.
Poka. sumniči, da odbor ni zvr-šil zaključka konvencije in ni kupil obveznic. Poka naj bi bil vsaj toliko počakal, da pride šestmesečni račun, potrjen od gl. nadzornikov, v javnost, potem bi lahko, kaj očital. Ko pride račun v javnost, bodo o delu1 gl. odbora sodili člani in članice, ne pa kakšen Poka, ki ni niti član jednote.
Poka, ki dobro pozna zaključke konvencije, (s tem se baha), bi moral vedeti, da je konvencija na-
ložila gl. odboru, da naj dela za združitev jednot in zvez.
Poka! Ako ne znaš povedati nekaj bolj ¡stvarnega ,je boljše, da molčiš. Take čenče kot jih pripoveduješ, spadajo v muzej za blazneže. Ali si me razumel ? Izbruhi spokorjenih grešnikov danes ne vlečejo!
G. C.
Naznanila in vabila.
Extension, B. C.
Članom društva “Orel”, štev. 109 v Ladysmith, B. C. na znanje.
Na seji dne 13. julija sem se zahvalil za predsedništvo. Društvo ni izvolilo druzega predsednika, 'ker člani zahtevajo, da še nadalje ostanem predsednik. Člani naj vzamejo na znanje, da ne pridem na prihodnjo društveno sejo in naj si izvolijo druzega predsednika.
Predsednik.
Chicago, 111.
Obveščam člane in članice dru-štva “Slavija”, štev. 1, da bo v smislu zaključka mesečne seje z dne 13. t. m. vsak bolniški obiskovalec (alka), ki ne^bo' obiskal bolnika in ne bo poročal o njegovem stanju, plačal 50c v društveno blagajno.
Tajnik.
Herminie, Pa.
Vsem društvom, ki so nam pri-priskočiia s prostovoljnimi doneski za gradnjo “Slovenskega delavskega doma” na pomoč, ki ga gradi društvo “Avstrijski Slovenci,” štev. 200 'S. N. P. J. in društvo1 “Bratje vsi za enega”, štev. 86 S. S. P. Z., izrekamo naj-toplejšo zahvalo.
Darovala so naslednja društva:
“Prostomisleei”, štev. 87, $46.-50; “Bratoljub”, štev. 7, $7.00; br. tajnik John Kobi iz New Dm lutha, Minn., $3.40; br. tajnik M. Urich iz Great FaTlsa, $2.15; “Mangart”, štev. 113, $3.00; iz Lintona, Ind. $1.30; “Novi dom”, štev. 117 $4.35; “Slovenski radar”, štev. 182 $1.25; “Slovenski sinovi”, štev. 112, $2.40; “Boginja Svobode”, štev. 193, $2.45; “Edinost”, štev. 12, $2.20;	“0-
rel”, štev. 109, $8.00; “Danica”, šitev. 44, $2.00; “Jutranja zora”, štev. 54, $1.
Darila društev S. S. P. Z. bodo izkazana v “Glas Svobode.” Vsi drugi darovi bodo pa priobčeni v ‘‘ Glasilu’ ’ naše jednote. v Anton Vidic, predsednik; Frank Seks, tajnik; Frank Strojan, blagajnik.
Livingston, 111.
Tem potom naznanjam članom društva “Bratje vsi za enega”, štev. 96, da se bo pobiralo ases-ment od pol desetih do desetih dopoldne. Seja prične kot navadno ob desetih dopoldan. Opominjam člane, da se bolj redno udeležujejo društvenih sej. Pravila grozijo vsakemu članu s suspendacijo, ki sie ne udeleži ene seje izmed treh zaporedoma. Tekom treh mesecev mora član prisotstvovati eni seji.
Vnasprotnem slučaju mora vsak član povedati na seji, kaj ga je zadrževalo od! seje. Vsakdo naj vzame pravila v roke in našel bo dotični člen na strani 31. Kdor nima pravil, naj jih zahteva od tajnika. Tukaj priobčim imena odbornikov, ker so bila napačna v zadnjem imeniku:
John Repovš, predsednik, 68 box; Frank Krek, podpredsednik; Anton Woucko, tajnik, 186 box; John Mu vri n, blagajnik, 152 box; Frank Lončar, zapisnikar.
Seja je vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Alberta Schweiger j a.
Delavske razmere so se malo poboljšale. Sedaj delamo 3 do 4 dni v tednu. Delo se težko' dobi, ker vedno mnogo delavcev čaka na delo. Jeemenovca nam tukaj ne primanjkuje ,zelo pa potrebujemo dežja ,katerega ni skoraj nič. Do sedaj ga še nismo imeli toliko, da bi zmočil prah.
Anton Woucko, tajnik
Chicago, 111.
Naznanjam članicam društva “Nada”, štev. 102, da smo na zadnji seji sklenile se udeležiti korporativno piknika “ Slov. del. Sokola”, ki se vrši dne 3. avgusta.
Točnoi ob desetih se zberemo pri sestri Kočevarjevi, 2317 S. Lea-wit St. Sestre, ki niso bile navzoče na- zadnji seji, naj vpoštevajo ta:	sklep; Kakor bomo poso-
dile, tako se nam bo vrnilo. Prirediti hočemo jesensko veselico ali vinsko trgatev dne 19. oktobra, zato pa vse na krov dne 3. avgusta.
Prihodnja zelo važna seja se vrši dne 10. avgusta. Na dnevnem redu so. važne točke zavoljo veselice. Pridite vse na sejo.
F.	Ručigaj, tajnica.
Pueblo, Colo.
Opozarjam vse člane društva “Orel”, štev. 21, ki žive izven mesta Pueblo, da se bolj zanimajo za svoje društvene principe. Vsakemu je tudi znano, da je v smislu pravil vsakdo, suspendiran, ki ne plača redno vsaki mesec svojega asesmenta. Društvo ne bo za-kladalo za člane, ker ni to dolžnost društva. Vsak član dobiva “Glasilo”, zato naj pazno prečita vsa uradna obvestila. Vsakdo ima pravila in naj jih čita. Kdor se bo ravnal po tem nasvetu, bo kmalu sprevidel, da se le tem potom da doseči red.
le tem potom da doseči red.
Vsakdo naj mi pošlje svoj natančni naslov, da ga lahko rabim v slučaju potrebe. Ako nevem za mesto, ulico in hišno številko člana, mi je nemogoče pismeno ali usitneno občevati z njim.
Člani, ki stanujejo v Pueblu in bolj redno plačujejo svojo me-šeenirio, naj prihajajo tudi redno k sejam. Društvo šteje 110 članov (ic), a nas pride komaj 20 na sejo.
Marsikaterikrat srečam na ulici Slovenca z znakom S. N. P. J. Uprašam ga uljudno ,zakaj ne pristopi k društvu “Orel”, ko biva v Pueblu. Za odgovor pa dobim, da je pristopil ,odkar biva tukaj in da dragim izroči denar, da plačajo zanj.
Bratje! Na sejo moramo priti vsi in ne le odborniki. Vsak odbornik ima svoje knjige, svoje delo. Treba je, da smo vsi na seji, da tem božje razpravljamo in sklepamo o vsem, kar koristi društvu in jednoti. V celem letu imamo le 12 sej. Vsakemu elanu je lahko prihajati k sejam. Kdor dela po noči, naj pride na sejo ob dveh popoldne. Kdor dela po dnevu, naj pride zvečer ob osmih. Ob vsakem času je vsakdo dobrodo-
šel-	m
Kdor bi me rad obiskal na domu, naj pride na moj dom; stanujem na 1246 So. Santa Fe ave. Kdor mi hoče sporočiti pismeno, naj pa list naslovi 1012 Box Sta. A. Pueblo, Colo.
Louis Korošec, tajnik.
Chicago, 111.
Prosimo cenjena bratska in sosedna društva v Chicagi, da naj nikar ne prirede svojih veselic ali zabav dne tretjega oktobra.
Dne 3. oktobra bo najstarejše društvo pod okriljem S. N. P. J., Slavija štev. 1, obhajalo svojo desetletnico.
Še vsem je gotovo v spominu naše zadnje velečastno slavlje ob priliki razvitja 'naše zastave. Ob tej priliki vam hočemo po svojih najboljših močeh nuditi vsakovrstno. razvedrilo. Prijatelji društva “Slavija” bodo gotovo tudi to pot storili svoje: napolnili bodo zopet veliko dvorano v Pilseu Auditoriumu. Na sporedu je tudi pohod. Obširnejše poročilo izdamo pozneje. Za danes naj zadostuje, da priprave za to slavnost na.d-kriljujejo vse prejšnje.
J. Žvanut, zapisnikar.
Oglesby, 111.
Društvo “Lilija”, štev. 95, bo priredilo svojo plesno veselico dne šestnajstega avgusta v dvorani br. Alojzija Novaka. Začetek točno ob 'šestih zvečer.
Na veselico vabimo vsa bližnja slovenska društva, sploh vse bližnje slovensko občinstva.
A. Weber.
Arona, Pa.
Vsem bratom in sestram društva “Složni Slovenci in Slova-ci”, štev. 199 v Arona, Pa., naznanjala se vprihodnje vrše društvene seje pri bratu Mihaelu Ra-jerju. Tndi prosim, da se bratje bolj redno udeleže društvenih sej, da ne bo potem kakšne sitnosti.
Fabijan Cividini, tajnik.
Witt, III
Društvo “Edinost”, štev. 151, bi rado izvedelo, kje se nahaja br. John Kašča. Pred mesecem dni je bival v Maryville, 111. Od tam je zginil in se neve kam. Omenjeni brat je bil bolan m bati se
je, da se um je pripetila kakšna nezgoda.
Obvestilo naj se pošlje društvenemu tajniku:
Jakob Bergant,
B. 512,	Witt, 111
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
—	Nesreča na Ljubljanici. Na
Ljubljanici sta veslali v čolnu s podladjem učenka ženskega učiteljišča Jegličeva in učenka petega gimnazijskega razreda Zupanova. V mraku na povratku se je deklicama nekaj nad čolnarno “Športnega kluba” čoln prevrnil. Na kraju nezgode je voda mestoma več metrov globoka. Na obupno klicanje je prihitel neki ribič, ki je potegnil Zupanovo iz vode. Jegličeva je utonila.
—	Utopil se je neki mož v £>avi. Usnjarski pomočniki so videli popoldne moško truplo, katero je deroča Sava nesla mimo Kranja. Imel je srajco na rokah do komolca zavihano in je bil brez suknje. Kje je padel v vodo in kdo je nesrečnež, se še ne ve.
—	Obesil se je 451etni čevljar Lovro Kristan vnlgo “Končan” na Javorniku pod Sv. Joštom. Vzrok samomora ni znan; najbrže se mu je omračil urn.
—Tatvine v ljubljanski okolici.
Tatinska tolpa, ki se zadnje čase klati po ljubljanski okolici in obiskuje trgovce in gostilničarje v nočnem času, se je pred dvema dnevi oglasila v Sngberju. V noči od nedelje na pondel.jek pa so si nepovabljeni gostje izbrali za svoj obisk zTiao Cundrovo gostilno pri “Ruskem carju” na Ježici. Vrgli so železno mrežo z okna in odnesli iz jedilne ¡-hrambe več prekajenega mesa in drugili jedil.
—	Toča je napravila za 200.000 K. ški d.' v Gribljah in okolici. Vsi poljski sadeži so popolnoma uničeni .
—	Otroci so zažgali kozolec. Petletni posestnikov sin Gregor Mlinar in njegov mlajši brat Lovrenc v Iderski, -občina Dol pri I-driji, sta se igrala z vžigalicami in piri tem zažigala, kozolec svojega očeta. Kozolec je -bil napolnjen s slamo in s senom. Pod kozolcem je bilo tudi mnogo desk, več voz. sani in orodja. Škoda znaša 4200 K, zavarovalna vsota le 400 K.
Pisatelj Josip Premk je umrl v noči od četrtka na petek po daljši bolezni. Star je bil 24 let. Pisai je innoaro. zlasti v “Ljubljanski Zvon” in “Slovana”. Pogreba se .ie udeležilo nekaj pisateljev, za* stopnikov literarnih društev, sorodnikov in prijateljev.
—	Smrtna nezgoda. Josipa Severja na Poljanah v Ljubljani je pritisnil voz s tako silo, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Sever je v bolnici vsled dobi Ijenih poškodb umrl.
—	Iz Šiške. Modna trgovina, gospe Krescencije Ahlin na Celovški cesti je zaprta. Gospodarska kriza je tudi to trgovko hudo pritisnila ter jo prisilila, da zapre in se skuša poravnati z upniki. Pravijo, da jih v Šiški še nekaj zapre ker bi ne bilo nič čudnega, kajti vsa avstrijska politika gre zadnje čase za tem, da ohromi vse gospodarsko živlienie. Poleg tega pa gg. trgovce ubija njih brezmiselna konkurenca.
—	Gruberjev kanal brez stopnic in brez rešilnih naprav. “Zarja” poroča: V ponedeljek je zahtevala Ljubljanica zopet mlade, človeško žrtev! Z velikim naporom in klicanjem pa se je komaj rešile) drugo dekle. V Gruberjevem in nad Gruberjevem kanalom se kopljejo in vozijo zdaj mladi ljudje, šolska mladina i. dn, voda je globoka in deroča, pa nikjer ne vidiš nobenih stopnic, ne rešilnega čolna-, ne mreže! Ce pade tak-le mlad človek v to, globoko in deročo vodo, je, če ne zna dobro plavati — izgubljen. Alif je to pr? takej zanikerni nemarnosti kaj čuda?
—	Najden mrlič. Iz Zalega loga poročajo: Pri Strojevčevi žagi ob cesti so našli mrtvega ko-parja Janeza Freliha. Bil je že trd. Vkladal je kopo-, da bi jo žgal, a ga je smrt zalotila. Bil je star že 77 let Najbrže je oslabel in ga je zadela kap.
—Nesreča. 19 let stara Franca Skubic iz Stare vasi pri Polici je brala črešnje na črešnji Martina Ilovarja iz Gozda pri Prežganjem. Franca pa je tako nesrečno padla, da je takoj umrla.
—	Neznanca so potegnili zjutraj okolo sedmih iz Ljubljanice za skladiščem opeke na Trnovskem pristanu. Star je okolo 25 let. V vodo je padel ob treh. Pomagati si je hotel sam iz vode, a je obnemogel. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. Pri njem so našli molitveno knjižico. Dokumenta, ki bi ugotovil njegovo identiteto, niso našli nobenega Tudi denarja ni imel. Najbrže je stavbinski delavec z Goriškega.
—	Nesreča v gorah. Iz Bohinjske Bistrice poročajo: Na severni strani Črne Prsti se je ponesrečil dijak Konstantin Kunej iz Ljubljane. Ponoči od sobote na nedeljo je prišel z železnico v Bistrico in se je takoj sam napotil na hrib. Proti jutru je prišel do Orožnove koče in je potem odšel proti vrhu. Ob 8. zjutraj so ga našli na severni strani težko ponesrečenega. Ni še znano, na kakšen način se je nesreča zgodila: najbrže je bil nepreviden pri trganju planink in mu ie izpodletelo. Severna stran, na kateri je padel, ni turistično nevarna. Prepeljali sc ga v Podbrdo k nekemu sorodniku. Nesrečni mladenič je baja umrl.
ŠTAJERSKO.
— Umor, samomor in poiskus umora, Tz Ptuja poročajo: V Ptuju je prišel v četrtek ob štirih popoldne v Preuzovo gostilno kava-lerijski četovodja Dengscherz, doma v Libercah na Češkem, ki je bil tukajšnjemu pionirskemu polku za nekaj tednov prideljen. Najj prej je ustrelil gospo Preuz, got stilničarko, v glavo, nato 171etno Preuzovo hčerko Olgo, ki je prihitela k materi, trikrat v prša in pljuča, končno si je pognal kro-gljo v slavo in bil takoj mrtev Gospa Preuz je umrla kmalu nato v ptujski bolnišnici, hčerka se ravmoitam bori s smrtjo; zelo male upanja je, da ozdravi. Dengscherz je imel nekaj časa znanje z Olgo; ko pa. ga je gospod Preuz kot snubača odklonil in mu prepovedal vstop v hišo, je zagrozil, da bo n streli! dekle in sebe, kar je tud? storil.
J_____
ISTRA.
— Neurje v Istri. Sta-rokrajski listi poročajo io silnem nalivu s točo v Pazinu in okolici. Poljski pridelki in vinogradi so skoraj popolnoma uničeni, škoda znaša 50Q do 600 tisoč kron. Od posestnikov ni niti eden zavarovan zoper točo — Ob istem času je bilo tudi silno neurje v Št. Petru v Gozdu in okolici. Tudi tukaj je v vinogradih in na polju vse uničeno. Skoda. znaša 200.000 kron.
TRST.
—	Strašna nezgoda na delu. V
čistilnici olja pri Sv. Andreju se je zgodila grozna nesreča. Delavec Štefan Kresevie, ki je bil u služb en v imenovani čistilnici -pri nadzorovanju mašin v oddelku tehničnih masti, je bil že dolgo ur na delu-in vsled tega utrujen. Ko je odprl nekatere odvodne cevi, ki bi bile morale ostati odprte le par minut, je zaspal. Ko se je zbudil je bilo že pozno. Velika množina vrele masti je že tekla po tleh. Kresevie je hotel po- masti, da zapre odvodne cevi. Tu se mu je zdrsnilo. Pri padcu- se je pobil na glavi in nato padel ter se skn-hal v vroči masti. Za nesrečo je prvi izvedel delavec Knez, iki bi bil moral stopiti na mesto Kreše-viča. Grozovito popačeno truplo so prenesli v mrtvašnico k -Sv. Justo. Kreševič zapušča vdovo in pet mladih obrok.
—	Nesrečna ljubezen. Oženjeni zidar Anton Višnovee se je bil zagledal v dvajsetletno služkinjo A-no IToškovo, ki pa se ni zmenila za njegovo ljubezen. Ta nesreča ga je tako togotila, da je hotel po sili napraviti konec. Počakal je na dekle blizu vile, kjer je slu>-žila, in je z revolverjem dvakrat ustrelil nanjo. Na srečo je ni zadel. ali njen krie ga je uvedi, da je ranjena, Zbežal je torej, potem pa se je ustavil in nameril na svoje sence. Pa zopet ni: bilo- nič,
ker mu je revolver odpovedal. Neki stražnik ga je prijel in odpeljal na policijo, kjer so ga pridržali v zaporu. Lani je Višnovee streljal na lastno ženo in je tudi zadel. Pred sodiščem pa so tedaj zdravniški izvedenci spoznali, da se ni zavedal svojega dejanja, in je -bil vsled tega oproščen.
KOROŠKO.
—	Kako skrbi država za družine rezervistov. Iz Črne poročajo: Rudar Go-snik je bil že v decembru vpoklican na aktivno službovanje v Pulj. Doma je pustil mater, ženo in tri otroke. Njegova žena, Marija Gosniikova, *pa še do danes ni dobila niti vinarja podpore. Vsakdo si lehko predstavlja bedo v tej družini, ki je že sedem mesecev -brez očeta in rednika. U-boga žena bo morala kmalu' na cesto z otroki in staro materjo, če se merodajne oblasti ne zganejo takoj in dajo ženi ono itak pjplo podporo, da bo vsaj lehko kupila kruha otrokom.
—	Smrt na železniškem tiru. Iz
Beljaka poročajo, da je povozil tovorni vlak nedaleč od železniškega mosta na turski progi železniškega delavca Štefana Ta-ška. Tašku je odtrgal stroj glavo in desno roko. Mož zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke.
Zadružni parlament v Avstriji.
Na Dunaju,se je sestal zvezni zbor avstrijskih konsumnih društev. Nam se zdi važno, da o tem zborovanju, ki predstavlja zadružno delo vsega avstrijskega razredno zavednega delavstva, poročamo saj na kratko, da registriramo nekaj- najznamenitejših momentov prvega zbo-rovalnega dne. Predvsem je moč in veselo rast kicnsumne organizacije med delavstvom Zvezni tajnik socialist Wilhelm lehko z zadovoljstvom konštatiral, da so konsumna društva v preteklem letu vzlie občutljivi politični in gospodarski krizi delovala z osemnajstimi miljoni delavskega denarja. Kdor zna ceniti pomen lastnega kapitala v zadružni organizaciji, lehko presodi, kako velika garancija zadružnih uspehov je obsežena v tem dejstvu. In vendar: še ne sine pri tem ostati! Še vedno je kon-sumno gibanje -avstrijskega delavstva navezano na več nege enajst miljonov tujega kapitala in zvezni tajnik je sklenil svoje poročilo z apelom, da naj konsumna društva -s povišanjem zadružnih deležev in z okrepitvijo rezerv ojačijo svoj lastni kapital. V to svrho je nujno potrebno, da uvedejo vsa konsumna društva plačevanje z gotovim denarjem. — Posebno poročilo- je bilo na letošnjem zveznem zboru posvečeno sodelovanju žene v delavskem zadružništvu. O vplivu delavske žene v zadružnem gibanju in o njenem prav posebnem in direktnem interesu, ki ga ima kot delavska,-gospodinja na dobri organizaciji konsuma, ni bilo nikoli spora in sijajni uspehi angleškega bon sumnega zadružništva so v nemajhni meri rezultat sodelovanja žen-stva v zadruž. gibanju. Tudi v Avstriji šteje konsumna organizacija lepo število predbojevnic; vzlie temu moramo priznati, da je delovno ženstvo pri nas še vse premalo zainteresirano za zadružno gibanje. Zato je prav primerna slede ca resolucija poročevalke sociali-stinje FreundliehiOive, ki je bila z velikim odobravanjem skoro soglasno sprejeta : “Da se uredi agij taeijia- in ustvari enotna organizacija za vse avstrijske zadruge, nalaga zvezni zbor vsem zadrugam da izvolijo iz srede svojih članic ženske odseke, katerega načelnica bodi članica nadzorstvenega odbora. Ti odseki naj bodo v stalnem stiku z osrednjim, agitacijskim odsekom na Dunaju, ki so gr ustvarile dunajske zadruge.Zadruge so dolžne, s praktičnim delom podpirati agitacijo telri^dsekov in jim dati na razpolago potrebna gmotna sredstva. Ženskim agitacijskim odsekom pa nalaga zvezni zbor, da vodijo v-e svoje akcije le sporazumno in odobritvijo zadruž-nega vodstva. Centralni zvezi nalaga zvezni zbor, da podpira delo centralnega odbora in mu priskoči z literarnimi pripomočki.” — Važen sklep za razvoj zadružništva je ustanovitev izobraževalne
ga fonda, ki jo je sklenil zadružni zbor. Angleške zadruge potrošilo na leto nič manj kot dva milj ona kron v izobraževalne name ne. Ustanovile so stalne učne tečaje ne le za zadružnike, temveč tudi za vajence, za funkcionarje, za člane nadzorstvenega sveta, za poslovodje, za tajnike, za višje kategorije uradhištva in celo za u-čitelje, ki naj pozneje poučujejo na navedenih tečajih. Tudi na Nemškem so se iz zadružne samo pomoči rodili tečaji za poslovodje in druere zadružnike in funkcionarje. Navadno trajajo po- osem tednov: polovico tedna se vrši pouk. polovica tedna ostaja udeležencem prosta, da v tem času o-pravljajo svoje posle v domačih zadrugah. Na podlagi praktičnega spoznanja se je tudi avstrijska centralna zveza odločila, da osnuje zadružno šolo za poslovodje, jr ji naj pozneje slede podobne u-redbe za uslužbence in elane nadzorstvenega sveta. Zvezni zbor jo poskrbel za materialno podlagi* te ustanove s tem, da je naložil posameznim zadrugam, da odstopijo davčna povračila, ki jih dobe vsled zadružne novele za leto 1912. posebnemu pod upravo centralne zveze stoječemu izobraževalnemu fondu. Duša zadružništvo so voljeni in nastavljeni zadružni funkcionarji in zato jo -klep zveznega zbora važen napredek v zadružnem gibanju.
Solnčarica in pripomočki proti nji.
Na vseh prostorih, delavnicah in tovarnah, sploh povsod, kjer je večje -število ljudi skupaj, je temperatura nekoliko višja kakor drugod, kjer ni toliko ljudi skupaj. Vzroki za ta pojav so enostavni : zraik, ki prihaja iz pljuč tam nahajajočih delavcev in njih telesnih tkanin, ima, višjo temperaturo, kot jo je imel, ko so ga dihali vase. Zrak je prepojen s slabimi snovmi kot z ogljikom in drugimi deli, ki vsebujejo dušik. Zrak v takem prostoru je zategadelj nezdrav. Ako odpremo okna in vrata, se zrak higijenieno sčisti, prepoji se s kisikom. O-b vročih dneh je treba večkrat prezračiti take prostore, ker v takih ne-zračnilr prostorih človek kaj lahko podleže vročini. Kjer učinkuje slab zrak trajno na človeško te* lo, . je telo izpostavl jeno raznim boleznim, v taki sobi, delavnici tudi ni treba zelo visoke temperature, da se pojavijo znaki solnčarice. Poleg je treba še vpoštevati, da človek množi svojo telesno toploto, kedar dela. Vsako delo množi notranjo toploto delavcev in u-činkuje ha srce, da bije hitrejše. Oh vročih dnevih opazimo še- nekaj dnizega:	izločevanje znoja.
Dasiravno se ne -more tajiti, da ,je izločevanje znoja iznajdba narave, da v telesu vsled vzhla-penja izno-jene tekočine- nastane nižja toplota, se vendar ne sme podcenjevati, ako tekočina uhaja iz telesa v preobili množini. Vsled lega je dobro, da se v presledkih napravi par požirkov hladne limonade, sodavice ali kave, da se zopet navaja na ta način krvi tekočino. Velike množine pijače, posebno če vsebujejojilkohol, so škodljive, ker oslabe srce.
Kakor narava vstvarja z izno-jenjem v telesu izhlapenje, ravno-tako je dobro, da se deske ali tlak večkrat poškrope z mrzlo vodo, da zrak ostane moker. Vlažen zrak ob vročili dneh vpliva blagodejno, mejtem ko suh in razgret zrak o-teiŽkočuje dihanje. Delavci, ki delajo na. solneu, ne smejo zadnjega dela lobanje in tilnika izpostavljati solnčnim žarkom. Kdor dela na prostem, naj nosi lahko -čepico ali pokrivalo, ki brani glavo in tilnik pred pekočimi in trajnimi solnenimi žarki. Obleka mora biti lahka in ohlapna. Dober učinek napravijo lahke jopice na gole-m telesu, ki vsrkajo vase znoj in se tako ni treba bati, da bi se človek prehladil. Platnena srajca napravi isti učinek. Poleti je človek ravnotako v nevarnosti, da se prehladi, kakor v drugih letnih časih.
Ako se vzlie vsem zabramjeval-nim napravam človeka op-rijemlje omotica, potem je najboljše, da se bolnika spravi iz delavnice v; drugo sobo. Osvobodi naj se ga čevljev, položi na 'hrbet in pospešuje naj se dihanje. Obraz naj se mu moči z mrzlo vodo, kateri je primešan kis. Ako bolnik odpre oči,
naj se ga pusti še nekaj časa ležati in da naj se mu kavino žlico dobrega vina, konjaka ali pa malo črne kave. Potem ga je treba voditi počasi gorindol, dokler si ni opomogel. Ako bolniku denemo mehur z ledom na glavo, ali če si skoplje noge v mrzli vodi, bo kmalu zaspal. Seveda je treba potem poklicati -zdravnika, ker take omotice dostikrat oznanjajo težko srčno ali druge bolezni.
Ako se je vsled solnčarice človek nakrat zgrudil na tla, potem je treba, da smo pripravljeni na najhujše. Ako se čuti, da bijeta srce in žila, je treba takoj pričeti z umetnim dihanjem. To napravimo takole: Bolnika- položimo na hrbet, potem izravnamo njegove roke v ravni črti ob telesu, potem jih pa zopet porinemo nazaj proti srcu. Drgnenje po prsih in krog sirca ima tudi p-ovoljen učinek. Na glavo položimo bolniku mehur z ledom in šegetajmo ga s topo rečjo v nosu in goltancu. Ali pa obračajmo bolnika z hrbta na prsi in zopet narobe. Pri tem je treba postopati -zelo previdno.
Pri nekaterih napravi vročina učinek, da prično kričati In razgrajati; punčice v očesih se povečajo in obnašajo se kakor blazneži. Na talke bolnike- čestokrat vpliva pr.šmi kopel zelo dobro. To se lahko opazi na morju, kjer se take bolnike zdravi potom prsne kopeli ali drgnenjem si cunjo, ki je namočena v mrzli vodi ali se je pa ohladila na ledu.
Dokler imamo na svetu izkoriščevalec in izkoriščane ljudi, u-čenjaiki lahko le svetujejo, kako naj se ubranimo takih nevarnosti. Boj za obstanek in sebičn-bst one-mogočujeta, da se ne morejo žrtve znižati na najnižje število. Za o-mejitev solnčarice bi bilo gotovo najboljše sredstvo, da se ob' vračih dneh število delovnih ur zniža izdatno, ne da bi delavci imeli škodo na mezdi. O tem pa kapitalisti nočejo nič slišati.
Razne vesti.
— Ko je voznik pnpeijal za ske-be živež, ki opravljajo izdajalsko delo m “Telefonsk-o družbo” v Granite Cityju, so stavkovne straže obkolile avtomobil. Voznik j( bil tako razburjen, da je potegnil samokres in pričel streljati kar tjevendan. Potegnili so ga z avto mobila in ga izročili policiji, ki geje odvedla v zapor.
— Na čikaški borzi je povzroči veliko naniko zamorec, -:i je zblazni]. V roki je imel samokres ii grozil vsakemu, ki je križal njegovo pot, da ga bo ustrelil. Končno se je posrečilo hišnemu polica ju J. Smithu no hudem boju u krotiti blaznega zamorca, preden se je zgodila kašna večja nesreča. Oddali so ga v blaznico.
— V Finley parku blizo Ghica-ge so našli -obešeno žensko. Visela je na kolu in roki je imela zvezani. Samomor je izključen. Ženska je stara 25 let, njene indentitete še niso dognali.
— Odsev današnje družbe.
Mimica Killova je- prišla na policaj sko postajo na Desplaines ulici v Chicagi in je prosila policajske-ga sarženta, naj jo zapre, ker nima stanovanja.
Drugi dan jo je sodnik obsodil na $25 denarne globe. Ker nima denarja, bo morala denarno1 globo odslužiti v prisilni delavnici. Po razglašeni sodbi se je Killova zahvalila sodniku za kazen in pristavila: “Zdaj bom vsaj redno dobivala jesti in imela kotiček, kjer bom lahko mirno spala.”
V teh preprostih besedah je izrečena obsodba nad današnjo ralov, družbo. Ljudje prosijo, da se jil pošlje v prisilno delavnico, da jim ne bo treba stradati in da bode imeli nad seboj streho p-o noči Gotovo je žena prestala velike duševne boje, preden se je ponižal: tako daleč, da je prosil« naj se jo oropa osebne svobode in pošlje v prisilno delavnico.
— V Salt Lake Cityju je policija prijela 231etnega W. L. Cum-mingsa., ko je hotel Doroteji Bam-bergerjevi, bogatemu dekletu, izsiliti $1000. Grozil ji je z nitroglicerinom. Prijeli so ga, bo ji je te-lefonično poročal svojo grožnjo. Cummings je baje elan neke nju-jorške tatinske družbe.
— Z vlaka na Burlington želez niči, blizo postaje Prairie Du Chien, Wis., je skočil potnik skozi okno-, ko je vlak v-ozil s 50 miljami hitrice v eni uri. Ustavili so vlak. da bi našli potnika, o potniku pa ni bilo duha ne sluha. Kasneje, so ga našli na njivi, na kateri je rastla koruza. Vročina je napravila nanj tak učinek, da ni vedel, kaj počenja,
—	Mestni zdravstveni komisa’ M. E. Stackloff je v St. Loiiisu pri čel boj proti pekarnam, v katerih ne poznajo' snage.
Predložil bo- mestnem svetu zakonski načrt, v katerem se zalite va, da se pekarne v kleteh zapre in da bo vsaka nekarna opremljena z dobro ventilacijo.
—	Blizo Eveletha, Minn. je vsled močnega deževja udarila voda v Spruee rudnik štev. 1 in tako zaprla rudarjem izhod iz rudnika, Po napornem delu se je po srečilo rešiti rudarje gotove smr ti.
Rudnik je lastnina “Olive? Iron Mining družbe.”.
—	Čitalnica za otroke.—-V Berlinu so otvorili pred kratkim prvo mestno čitalnico za otroke Čitalnica je velika in svetla dvorana za 70 otrok. Otroci sede prav udobno na stoleh ob mizah, ki se svetijo ‘kakor steklo in ki so različne višine. Po stenah vise lepe slike, na oknih so cvetlice v lončkih. Vse je prijazno in udobno. V čitalnici ne vlada strogi in mrzli šolski glas. Odprta je vsak dan o,d štirih do sedmih. Vstop je brezplačen in čitalnica je vedno polna. Otroci ostajajo navadno po eno uro pri knjigah.
—	Sodba v carjevem imenu.—
Iz Petersbur-ga poročajo: Na j višje sodišče je izreklo obsodbo, ki je zbudila splošno ogorčenost. Gimnazijski učenec Kafimov, ki še ni dvanajst let star, je ustrelil na svojega učitelja grofa Apraksina. Ranil ga-je lehko. Otroka je sodišče obsodilo na prisilno delo v Šibi rji.
—	Po dvadnevni porotni razpravi je bil na Dunaju obsojen Emil Altman, ki je umoril svoje tri svaike Riharda, Ota in Alfreda Bergerja, na smrt. Porotniki so potrdili umor z 8 proti 4 glasovi. Dodatno vprašanje: če ni Altman zagrešil dejanja v zmedenosti, sc zanikali porotniki z 12 glasovi.
—	Družina strada—oče v norišnici. — “Hrvatski Dnevnik” po roča: “Predvčerajšnjem je zblaznel v Novem Sarajevu vojak — rezervist romunske narodnosti in so ga vojaki zvezanega odpeljali v bolnišnico. Prijatelj tega vojaka je povedal, da so povzročila blaznost rezervista poročila njegove družine, ki živi doma v največji bedi. Obenem nam je povedal, da ta slučaj ni osamljen v poslednjem času med vojaštvom/
-—Avstrijska vojna uprava uva-žu-je veliko trpljenje vojaštva ob meji in je podelila vsakemu rezervistu, ki je bil zadnje mesece v aktivni isilužlbi -—spominski kri žec!	•	. i
------ »n ■■)
—	Strašno maščevanje.—Iz Pe
teršburga poročaj o :V nekim kraju poltavske gubernije je graščak najel 80 delavk. Kmečki fantje so se razjezili, da jim delajo ženske konkurenco in so sklenili maščevanje. Ponoči so zabarikadirali vse izhode šupe, v kateri so dekleta spala in so jo zažgali, Vseh 80 -deklet, je poginilo v plamenih. Storilce tega grozodejstva so zaprli.
— Blaznik ustrelil očeta. — V
Berlinu je mlad Rus po imenu Ortkin med zajtrkom nenadoma planil kvišku—in dvakrat ustrelil na svojega očeta. Ranil ga je smrtno nevarno. Pravijo, da je imel biti oddan v neki sanatorij.
PROŠNJA.
Obračam se do bratov, da bi mi sporočili, kje bi se dobilo delo v premogokopu.
V “Glasilu” smo poročali, da je v našem rudniku pogorel uhodnik dne 21. maja. Od itega časa sem brez dela, ker se tukaj v okolici dela ne dobi. Za storjeno uslugo se že naprej zahvalim.
Frank Peterlin,
40 Box, Virden, Ul.
------GLASILO--------
j Slovence Narodne g Podporne Jednote
LABTN-.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urodniitvo in upravniátvo: 8821 SOUTH 40th AVE., ChiOAgo, Dl.
r«^t > VM tat® $1.00.
OKOAN •r m
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
\	Issued weakly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVB.,
Chicag-, Dl.
Subscription, $1.00 pe» year.
Ameriška bahavost.
Američani, seveda oficielni, se prav radi pobahajo, da so prvi narod na svetu. Zato se zdaj silno jeze, ker ie državni tajnik Bryan izjavil, da ne more izhajati z $12.000 letne plače, in da mora ob-državati javna predavanja proti plačilu, da s tem zaslužkom pokrije primanjkljaj v njegovem letnem proračunu. Bryan je še poleg povedal, da noče svojego premoženja, ki iznaša $170.000, žrtvovati na altarju domovine. Kdor sodi objektivno, ne more Bryanu zameriti, ako noče prirejati banketov zajedačem, katerih je seveda tudi mnogo med diplomati, kakor v vsakem drugem stanu. Ali Bryan je vedel, preden je postal državni tajnik, koliko troskov je združenih z državnim tajništvom. Lahko bi bil zahteval večjo plačo, ali pa odklonil državno tajništvo in ga prepustil komu drugemu. Oficielni. Američani so sila bahavi ljudje iu ker znajo zaslužiti denar rta vsak način, pričakujejo* da znajo tudi njih zastopniki spre meniti desetico v’dolar; da bo državni tajnik iz $12.000 napravil $30.000. Amerikanec se ne briga na kakšen način, kdo zasluži denar, da je le vse tiho in o tem ntj pride nič v časnike. Zato so sedaj hudi, ker Bryan očitno v časnikih pripoveduje, da ne more izhajati s svojo letno plačo, in da mora pokriti primajnkljaj z dohodki, ki jih dobiva od javnih predavanj.
Bryanu se prav godi, ker je ta ko nerodno povedal, da ne more živeti s $12.000 na leto in bi se bil prav lahko ognil vsake kritike, čt tudi ne bi žrtvoval svojega premoženja na alt^riu domovine. Skliceval bi se bil lahko na preprosto življenje očetov naše republike, na demokratične nrvake, na preprostega in bistroumnega Jeffersona, kedar je prirejal bankete diplomatom. Mesto “pulardov” fazanov, najbolj sočnega govejega mesa in umetno sestavljenih omak in “ragutov”, naj bi diplomatom dajal na banketih fižol, krompir v oblicah in prežganko. Mesto šampanjca, konjaka, importira-nega piva prve vrste naj bi na mizo prihajala voda, ki ne stane nič. Na banketu bi lahko stregli natakarji, člani natakarske unije, mesto ofrakanih in galoniranih strežajev. Mesto razkošno opremljene vile ali palače, bi si lahko najel navadno hišico za stanovanje. Mesto da se vozi z avtomobilom. in meče po nepotrebnem denar za šoferja in gazolin, bi lahko hodil peš. se vozil s karo ali pa jahal konja. Slučajno, da bi imel konja, bi si lahko prihranil tudi hlapca, ker bi lahko vsako jutro vstal zgodaj, očistil konja in hlev kar bi še koristilo njegovemu zdravju, ker bi z vsakdanjim delom pospešil boljše kroženje krvi povzročil boljšo prebavo jedil in prisilil vse svoje mišice, da se zbu-de iz spanja.
Ako bi se Bryan ravnal po tem nasvetu, bi ga ljudstvo smatralo za pristnega demokrata, kaker-šni so bili očetje naše republike. Od $12.000 bi lahko dai vsako leto še lepo vsotico na banko, sebi bi prihranil mučna javna predavanja in kritiko bahavih Američanov. Marskateri diplomat, ki si je pokvaril želodec z vživanjem rafinirano sestavljenih jedil, bi mu bil hvaležen vse svoje' žive dni ker ga je s preprosto hrano rešil težav in bolečin v želodcu, obenem mu pa prihranil denar za zdravnika
(
Na tisoče ameriških delacev in farmarjev danes živi tako, katerih življenje je mnogo bolj dragoceno za našo republiko, kot vseh diplomatov širom sveta. Ali mar ni tako?
Nov sistem izkoriščanja
Sistem dela, ki ga kapitalistični učenjaki vneto priporočajo, je znašel amerikanski ekonomist Taylor in se po njem tudi tako imenuje. Knjiga o njegovem sistemu vzbuja zanimanje vseh, ki se pečajo s sodobnimi socialno političnimi problemi. Naj torej tudi mi spregovorimo nekoliko be sed o tem sistemu, ki se bo brez-dvomno uveljavil prej ali slej v kapitalistični Ameriki, Kakor tudi v Evropi in drugje, kjer je uveden kapitalistični način proizvodnje.
Ne vemo zakaj predstavlja Taylor svoj sistem kot znanstveno teorijo. Taylor se sicer poslužuje znanstvene metode, da doseže svoj namen. AH njegov sistem ima opraviti z znanstvom toliko, kolikor recimo zvezdarstvo z zvez-doslovjem. Da pojasnimo: Taylor se poslužuje znanstvene' metode, da priuči sistem, po katerem se ima delavcu odvzeti duševnost na delu. Ali posledice, ki ima tak sistem na delavce, so naravnost pro ti vsakemu znanstvenemu principu. Socialno politični obziri in znanstveni razlogi so sistemu tuji. Taylor opeva sicer socialne u-činke njegovega sistema. O značaju, vrednosti in socialni nalogi delavstva ima Taylor mnenje, ki je razumljivo le onemu, ki pozna gospodarsko neizobrazbo ame rikanskega desorganiziranega delavstva. Učinek Taylorevega sistema pa ne bo brez pomena za kapitalistično gospodarstvo in na-daljni razvoj delavstva.
Tayor se opira na pravilne razloge, ali po njegovem kapitalističnem naziranju mu služijo ti razlogi namenom, ki pobijajo vsako pravično človeško pravo. Taylor zasleduje, predvsem kapitalistične interese. Gre se mu za večjo izrabo delavske moči. Po njegovem mnenju bi se dalo z drugačno organizacijo dela mnogo več proizvajati in sicer še ce.lo z znižanim številom zaposlenih delavcev'. Kot primero navaja zidarsko obrt. Zidarska obrt tehnično ni napredovala. Se danes se rabi orodje in material, ki se ga je rabilo že pred 400 leti. Priden zidar postavi v eni uri 120 opek. Po njegovem sistemu dela pa položi zidar v eni uri 350 opek! Sistem obstoja v tem. da dobi vsak delavec določeno čimbolj enostavno delo. Delo postane enolično. Zidar n. pr. ki ima postavljene opeke, ne bo opravljal drugega strokovnega posla. Enakomerno in avtomatično bo postavljal opeko nad opeko. Ustaviti se ne more niti za trenotek. Dan za dnem, leto za letom bo izvrševal določeno mu delo; privadil se bo mehaničnemu hitremu izvrševanju. Proizvaja se po takem sistemu razdelitve in poenostavljenja poslov, silno po-množuje,. Izrablja se vsak gibljaj delavca. Delavec postane automat brez duševnosti; za delo samo se ne zahteva strokovne zmožnosti. Le fizične moči je treba. To moč se izrablja neprestano m čim intezivnejše, Proizvajalno1 vrednost, ki se ima čimveč kapi-talizirati in pomnožiti. Delavec je stroj. S tehnično popolno izrabo moči tega stroja se doseže največjo in najhitrejšo proizvajo. Poskusi v raznih amerikanskih podjetjih so dali dober rezultat — za kapitaliste seveda. United Steel Corporation — trust za jeklo, ki je uvedel sistem, je v kratki dobi silno pomnožil proizvajo. Delavec, ki je prej prenašal 12-5¡ton na dan, prenaša sedaj v istem času 47-5 ton! Delo, ki je preje o-pravljalo od 400 do 600 mož, izvršuje zdaj 140 delavcev! Plače tem delavcem se seveda zato ni zvišalo.
Za sistem Taylora se kapitalistično časopisje vneto zavzema. Že dejstvo, da so prvi amerikanski trusti uvedli tak sistem, nam pravi, kakšne koristi ima od tega delavstvo.
Delo organizacije bi bilo po izvedbi takega sistema v tovarnah nemalo otežkočeno. Tako izkoriščano delavstvo, ki zgubi vsako du ševnost, je težko vzgajati v smislu naših načel in pridobiti razredni organizaciji. Ali seveda Taylor pri sestavi svojega sistema izkoriščanja, je videl okolo
sebe le revne nezavedne delavce in kmete, ki se od vseh strani sveta zatekajo v Ameriko, dasi tam pod katerimisibodi pogoji zaslužijo toliko, da vsaj preživijo sebe in družino. To ljudstvo izseljencev nima socialne zavesti. Stremljenje po gospodarski in socialni emancipaciji so mu tuja. Razumemo, da je Taylor smatral tako delavstvo le za material, katerega edino vrednost — fizično moč — se ima čim popolnejše industrializirati. Ali vse ljudstvo ni enak iz-koriščevalen material. Poleg trum nezavednih, gospodarsko in politično nezrelih izseljencev, imamo po vsem kulturnem svetu tudi milijone in milijone zavedno organiziranih proletarcev, ki ne bodo mirno in zadovoljno prenašali pomnoženega izkoriščanja. Taylor ni računal pri sestavi svojega sistema s tem dejstvom. Tehnično izvršitev dela je izpopolniti: to izpopolnjevanje pospešuje industrijski razvoj sam. Ali tako izpopolnjevanje se ne sme izvršiti na škodo delavca in na pomnoženo korist kapitalistov. Mogoče je z manjšim trudom in krajšim delovnikom mnogo več proizvajati. Delavci, ki se zavedajo svoje gospodarske koristi in politične moči ne bodo prenašali tako pomnoženo izkoriščanje. Tak sistem dela bo le poostril razredno nasprotje in prisilil delavce, da posežejo po najostrejših bojnih sred stvili, da branijo svoje zdravje in življenje pred kapitalističnim izkoriščanjem in pobijanjem.
Živo srebro.
Maks Winter.
Takoi se je zgodilo, da so po treh brezuspešnih volitvah župana pri četrti volitvi priborili svojemu kandidatu večino. Od takrat je tudi največji davkoplačevalec, erar, zadovoljen s potekom. Vsaj merodajen uradnik ravnateljstva mi je dejal v privatnem pogovoru, da se zadeve niso nikdar še tako točno reševale kakor sedaj, ko1 načeluje mestu soeialno-demokratieni župan.
Dobro srečo!
Te razmere so čisto naravno o-pravičile županovo željo, da se pridružil naši vožnji v jamo, ki sta jo vodila dva sodruga, rudarska delegata Filipič in Ivan Kogej
N.	Gospod rudarski svetnik Herman Pirnat se nam je pridružil le kot tehniški izvedenec. Rudarske delegate sem si bil izprosil za vodnike za to, da ne bi bil šel slepo mimo eventualnih slabih razmer. Ne le (joibre strani, temveč tudi slabe se(m hotel spoznati. Rudarji so mi bili tožili že prejšnji dan, da je po nekaterih delovnih cestah zelo visoka temperatura; eden je govoril celo o 29do 30 stopinjah toplote in povedali so mi tudi, da je v srednji jami več prašnih cest. O tem sem se hotel prepričati oseibno in zato sem izprosil rudarje za vodnike; gospod svetnik Pirnat je bil s tem zado-voljen tembolj, ker je bil uverjen, da so pri izborni ureditvi rovov izključno tako visoke temperature. On sam je hotel izmeriti z jamskim termometrom topimo, katere višino so- povedali rudarji le po čutu in v slučaju, da so njihove napovedi resnične, je hotel poiskati vzroke. Tako se je tudi zgodilo. Najprej smo se seznanili s tehničnimi napravami tretje črte Jožefovega rova, ki spada k juž-novzbodni jami. Jožefov in Ferdinandov rov tvorita eno ventilacijsko skupino, ki je razdeljena po. višini v štiri prezračevalne sekcije. Sveži zrak stopa v Ferdinandov rov in preteče obe jami — več prezračevalnih duri vodi zrak v pravo smer in pri Jožefovem rovu izstopa. Tudi ta naprava je čisto nova in ker tretja črta še ni zbetonirana, ni še v polnem obratu in zato so tudi še glavna prezračevalna vrata zaprta. Prezračevalna pota so urejena tudi za beg v slučaju nevarnosti, če bi na primer izbruhnil ogenj v jami in puščice v različnih barvah jih o-značujejo za begunska pota. Vsaka sekcija ima posebno barvo. Na važnejših točkah so tudi table, ki omogocujejo orientacijo. Kdor pozna te markacije v temini podzemljskega mesta, ta ne more zgrešiti pota, tudi če je vprvič v jami. Tudi proti razširjenju požara v jami so rovi zavarovani. Skozi južnovzhodno jamo je na-
peljanih 2450 metrov vodovodnih cevi — tudi ta naprava je delo zadnjega časa — in 80 iztokov, ki so vedho pod pritiskom. Na iztoke se pritrdijo brizgalne cevi. V severozahodni jami je 2770 metrov cevi in 45 hidrantov. V skupino najnovejših tehničnih naprav spada tudi vodovod s pitno vodo in stranišča, ki so nad vse snažna in ki so lepo izpričevalo za snažnost delavcev. Ta se sploh kaže povsod, le to bi bilo še želeti, da bi se posluževali delavci mnogo bolj kopeli, ki so napravljene, odkar je izdal docent za socialno zdravstvo na dunajskem vseučilišču dr. Ludvik Telekv na podlagi raziskovanj delo “Zastrupljevanje z živim srebrom v obrtu” in kjer je pokazal na nujno potrebo kopeli. Doeim mi je dejal neki delavec, da so kopeli največja dobrota, sem opazil, da si je umila večina delavcev ob menjavi šihta v talilnici le zgornji del života in lemekaj delavcev je šlo pod pršnot kopel. Telekyjeva zahteva, da bodi kopanje po šihtu in menjava obleke Obvezno, torej ni izpolnjena, v talnici ne, kjer bi delavci izvršili to, ne da bi kaj izgubili na času, ker je čas za kopanje in menjavo obleke vračunjen v delovni čas, še manj pa pri delu v jami, kjer je pač vračunjen čas za prihod in odhod v osemurni delovni šiht, ne pa oni četrt ure za snaženje. Ko so delavci na prostem, hiti vsakdo, da pride čim-prej na svež zrak in domov in le malo jih je, ki uporabijo čas za menjavo Obleke, ki je predpisana tudi za kopanje. Temu bi se od-pomoglo, če bi bil čas za kopanje vračunjen v delovni čas. Kopanje bi «bila obveznost in zopet bi bil storjen nov korak za omejitev velike nevarnosti, ki je vsled vseh prej omenjenih naprav — zlasti v talilnici — s tehničnimi izpopolnitvami že precej zmanjšana, vendar pa še tako velika, da je prišel dr. Telekv po temeljitem raziskovanju 1. 1910. do naslednjega zaključka: “Da se mora storiti še mnogo za zabranitev za strupi jen j a z živim srebrom, to nam kaže zelo visoko število lahno obolelih, to nam kaže okolšči-na, da so redki oni delavci, ki niso bili nikdar zastrupljeni z živim srebrom, da zboli skoraj vsakdo večkrat, čeprav le lahno in na hitro prestanih znakih mer-kurialne bolezni. Da pa ni potrebna le zabranitev zastrupljenja z živim srebrom, temveč tudi izboljšanje vseh Mgijeniičnih razmer, kaže nevadno visoko število obolelosti in nenavadno visoko število umrljivosti, predvsem za jetiko, ker vsa dosedanja izvajanja ne upravičujejo1; da bi pripisovali visoko število oboleloisti le vsled zastrupljenja z živim srebrom oslabelemu organizmu.” K “izboljšanju vseh higijeničnih razmer” spada tudi skrb za dobra stanovanja in zadostno prehrani-tev. Kako je v tem ozira, o tem pozneje. Povrnimo 'se v jamo in stopajmo dalje po vlažnih, semin-tja boli suhih rovih pod vodstvom zaupnikov, ki so nas že seznanili s tehničnimi izpopolnitvami zadnjih let in nas vodijo1 sedaj globok e jše v jamo.
Po vročih cestah.
Zato stojimo pri rovu in čakamo na koš, ki naj nas popelje iz tretje črte v sedmo črto. Brez šuma pridrči navzdol. Vstopimo in Kogej da strojniku, ki je nad zemljo, znamenje. Trije kratki signali najprej, ki povedo strojniku, da se bodo vozitli ljudje. Potem znamenje za odhod .Kam, to je izvedel že prej po telefonu. Vsi rovi so zvezani s telefonom. V hitrem toku drčimo v globino. Preteče komaj minuta in že obstojimo, skoraj dvesto metrov pod zemljo. Sedaj prevzame vodstvo Kogej. Na našo željo, da lločemo spoznati vroče ceste, nas popelje na svojo cesto: 9, črta, 8/ cesta. Najprej nadaljujemo pot še po sedmi črti, po lestvah splezamo potem na približno 25 metrov nižje ležečo deveto črto. Potem zopet dalje po tej črti. Že na tem pohodu nam postaja precej vroče in večkrat si obrišemo znojne kaplje s čela. Ali prišlo je še vse hujše. Še enkrat po lestvi v globino in tik'pred osmo cesto smo. Naše svetilke blešče v temo. Od stene se odražata dva naga zgornja života in ko vse približamo,vidimo 2 rudarja,, ki delata tukaj svoj šiht. Čeprav imata zgornje telo popolnoma razgaljeno, sta čez in čez potna. V debelih purkih jima teče pot čez telo. Tudi mi, stoječ brez
dela in oddihajoč si od plezanja, se potimo. Rudarskega svetnika Pirnata prav tako zdelava vročima. Vzame toplomer iz tulca in ga drži v višini mctžša prosto v zraku. Potem prebere. 30 stopinj po Celziju, Delavec, ki mi je prejšnji dan pravil o tej vročini, je torej prav občutil. V gori so kraji, kjer opravljajo delavci svoj težki posel v vročim, kakršna je le v najvišjem poletju.
‘ ‘ Koliko zaslužite ? ’ ’ vprašam.
“Moj akord je 22 kron in temeljna plača znaša 3 K 60 vinarjev”, odgovori Kogej.
Potem računamo. V štirinajstih dnevih predelata vsak po 12 ših-tov — na vsaki cesti delata po dva — 87 K kosmate mezde. Od te mezde dasta 8 K za 70 dinamit-nih patron, ki jih rabita pri razstreljevanju. V steno navrtata štiri luknje,,v te nabašeta 8 patron. Čista mezda je torej 79 K za 24 šili to v ali 3 K 30 vinarjev za en šiht, to se pravi, da šiht ni polh, akordna mezdia je na .ta način od temeljne, po kateri odmerijo a-kordno mezdo. Za temeljno mezdo veljata dva obrazca: Prvi za rudarje. Obsega devet stopenj temeljnih mezd, ki naraščajo vsaka tri leta in znašajo od 2 K 60 vin, Drugi načrt velja za profeisioniste in sploh za kvalificirane delavce in mezde so do 2 K 90 vin. do 4 K 70 vin. Poleg temeljne plače velja pri določitvi akrdne mezde tudi trdota kamna kot merilo. A-kordne mezde določijo za vsakih štirimajst dni na novo in sicer jih določi rudarski komisar, ki prehodi s pazniki vse ceste in po preizkušnji kamenja naznani mezde. Nepolni šiliti — torej akordna mezda, ki je nižja od temeljne plače — so .po zatrdilu rudarjev redke in tudi vpogled v mezdne liste me je o tem prepričali. Pravilo je, da zaslužijo rudarji nekoliko nad temeljno mezdo, nekateri po 1 K, nekateri tudi več. Tukaj smo zadeli ravno na nepolno šiht-no mezde ,delovni prostor je eden najslabejših in glede nevarnosti ga prekaša lie še prašna cesta v šesti črti srednje jame. Tako so mi povedali.
Gospoda radarniškega svetnika Pirnata je med tem zanimalo onih 30 stopinj toplote iskal je vzroke te izredno visoke temperature in jih tudi našel. Položina pri cesti je zabasana, sveži zrak ni mogel prepluti ceste. Ko smo šli dalje, je dejal, da bo odpravljen ta ne-dostatek. tekom enega tedna.
Nagi.
Naši vodniki nam pokažejo še nekaj vročih cest. Najprej eno, kjer je 25 stopinj po Celziju. Na tej cesti smo doživeli tako vesel dogodek, da smo se vsi smejali. Nasproti nam pride orjak po postavi. Nad širokimi, golimi prsi je jedro vita, energična glava. Še mlad mož! Vsi go poznajo in smeje naju seznani 'župan. Popolnoma v družabni obliki! Morda še nalašč nekoliko napeto: “Gospod poslanec Winter . . . gospod podžupan Bernard Jazbar.” Os apnjen ost nad tem svidenjem je bila) samo pri meni. Tako se še nisem bil seznamil z nobenim podžupanom in vsi se nehote zasmejemo, ko se nagi podžupan po družabni obliki prikloni in pomoli gostu roko v pozdrav. Toplo sva si stisnila roki in se razumela in preko vseh sitnih pravil sva prešla na dejanski položaj.
“In koliko zaslužite Vi, gospod podžupan ? ’ ’
“Imamo 28 kron akordne mezde in moja temeljana mezda je 3 K 30 vin.”
“Koliko ste prejeli pri zadnjem izplačenjui?”
“111 kron in 2 kroni sta mi bili odtegnjeni za dinamit.”
, “Torej 109 K za 24 šihtov; na šihto pride torej 4 K 54 vinarjev. Torej imate nadšihte.”
“Da, dobim nekaj čez 4 krone.”
Rudarski svetnik posluša najine račune iu obrnem se proti njemu:
“Nadšihte pač, ali kljub temu premalo za podžupana!”
Potem tavamo dalje skozi temo.
Na, podpora.
Cesta na podpora je sedaj naš cilj. Leži na enaki črti in ima tudi previsoko temperaturo:	24 sto-
pinj. Dobro nahajališče — bogata žila je načeta, ki ima 70 odstotkov živega srebra — ali tudi nevarno. Kamen, v katerem je žila zakopana, je krušljiv in krhek in pri vsakem udarcu s kladivom na sveder je rudar v nevarnosti, da
se zruši manj kos cestnega stropa. Cesta je 2 metra visoka. Ves delovni prostor je podprt, da je nevarnost manjša .Mezde delavcev na tej cesti so najboljše od vseh, s katerimi smo se doslej seznami-li. Temeljne mezde so 3 K 80 vin. in 2 K 70 vin. in povprečna mezda za šiht znaša tako 5 K, ki se porazdeli po načrtu temeljne mezde. Tudi ta mezda, določena tako visoko zastran velike nevarnosti in previdnega dela, ki je potrebno na tej cesti za omejitev nevarnosti, ne zadostuje, da bi prehranjevala radarja tako izdatno, da ne bi opešala njegova odporna sila pri tem nevarnem delu.
Lansko leto so bile temeljne plače določene na novo. Mnogo delavcev meni, da so bili pri tej določitvi uvrščeni v nižje razrede v primeru s svojimi prejšnimi prejemki in da so zato sedaj njihovi skupni prejemki talko nizki. Mogoče je tako. Dokazov za. to trditev nisem dobil; prav verjetno je, da je lanska iznačba mezd za poedine delavce krivična. Do leta 1912 so dobivali delavci mesečne mezde in do 1911 so imeli razen nizke temeljne mezde tudi pravico do naturalij, ki so jih dobivali več aili pianj, po tem, če je bil delavec oženjen ali ne, če je imel več ali manj otrok. Oženjen delavec je dobival na primer na mesec poleg denarja še 32 'litrov pšenice (po Telekyju 32 in pol,) 45 litrov žita in koruze (po Tele-kyju 42 in pol) in sedem kubičnih metrov lesa. Razentega pa za vsakega otroka poltretji liter žita, 3 litre pšenice in poltretji liter koruze (po Teiekyju poltretji liter pšenice, 7 do 9 litrov žita in koruze). To je bilo ugodno za delavce z mnogimi otroki. Gotovo je pa bilo zelo težavno vse te mezdne vrednote pravično pretvoriti v temeljno mezdo, ki je bila določena lansko leto. Ali to bi končno še ne bilo tako važno. Poglavitno je to, da so temeljne mezde vobče prenizke, tako nizke, da delavec ne more preživljati sebe in družine. To bom dokazal še na vzornem gospodinjskem računu. Prej pa naj izpouolnim še tehnično sliko.
(Dalje prihodnjič).
Kako ohranimo meso in drugo brez leda?
Meso ohranimo najložje, da se ne spridi, alko ga obesimo-. Ako meso leži, posebno na deski, se hitro spridi. Ohrani se dalj časa v kamenitem vrču ali skledi.
Praktično je tudi naslednje: Meso zavijemo v čist prt, ki je namočen v kisu, in ga pokrijemo z zeljnatimi listi. Prt, namočen v kisu, moramo menjati trikrat na dan.
Nekaj dni se lahko ohrani meso, ako ga zavijemo v čist prt in ga položimo v zaboj, po vrhu pa natresemo otrobov. Pečeno meso ali perutnino lahko hranimo za nekaj dni, ako ju denemo v kamenit lonec in ju zalijemo s čisto mastjo. Mast mora biti preje dobro staljena in lonec je treba na vrhu povezati z mehurjem. Ribe ostanejo 48 ur užitne, ako se iz njih odstrani drob in se jih dobro odrgne od zunaj in znotraj s soljo in sladkorjem, potem se jih pa zavije v platno. Najboljše je, da se jih položi na kamen in na vrhu obsuje s peskom.
Mleko je treba v vročih dnevih takoj zavreti. Najbolje se hrani v kamenitih loncih, katere postavimo v posodo z mrzlo vodo.
Prekajeno meso in klobase se najbolje ohranijo v sušilnici. Žive rake hranimo, ako jih denemo 'vi sod, ki je poln kopriv. Na vrhu ubijemo par kokošjih jajec in zlijemo malo mleka.
Dostikrat nima gospodinja kuhinjske tehtnice. V takem slučaju naj se gospodinja ravna po tem navodilu. Zvrhana žlica sladkorja, moke, riža, ješprena vaga približno 95 gramov. Maslo je nekoliko težje.
— Iz Petersburga poročajo, da je v L o dzu zastavkalo 87.420 delavcev. V mestu vlada popolen mir.
— Iz Novočarskaska na Ruskem poročajo, da je orkan na polju iu po vrtovih uničil vse žito- in vse sadeže. 9000 desjatin polja je opu-stoišenih. Mnogo živine je ubite. Škoda znaša skoraj 1 miljon rub-liev.
“Saj ravno zato .pravim, dia jutri ne smete izostati. Bojne igre so prirejene v proslavo: Azzonove-ga imenovanja ... In če bi mui prišlo v glavo, da fbi zopet prašal po vas, pa (bi slišal, da vas ni . . .”
Glavni urad : 82 Cortlandt St.
CLEVELAND, O.
NEW YORK, N. Y.
Prodaja
Pošilja
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
IHHHI
¡Prekinjeno delo. i
TR1NERS
BITTER-W1NE
/Vi.v« •*
ÎB1NER0V0
fíQRKÉ VINO
******"id b/ JOSEPH TBiNtR
*>6-622 S.AshltndAv«
CHlC.J.rn ml .
Slovenska Narodna
Podporna Jednota
Ustanovljena 9. aprila
1904
Inkorp. 17. Janija 1907 ▼ dri. minóle.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, Ul. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, BI. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šare, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, Ul. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu. ,
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman, napisal Tommaso
Italijanski
Grossi
Toda vrnimo se na bojišče. Novi vitezi, ravnaje srt po zakonskih določbah i bojnih igrah, so podarili klicarjem šlem, ki so ga rabili v ¡boju. A tudi pri tem je nastal neki prepir. Jeden izmed teh novih vitezov se je namreč že poprej boril pri neki bojni igri v Comiu, in radi tega so nekateri trdili, da on ne mlore pustiti šlema klicarjem, ker se ni takrat prvič bojeval. Vendar je bilo določeno, da mora tudi on dati šlem, kajti tam, kjer se je bil prej udeležil boja, se niso bojevali z mečem;
po vas, pa (bi ;
“O, že pridem,
pridem goto-
vo.
položaj, mislila je na očetove besede, da nima nikoli več videti ljubljenega mladeniča, spomnila se je tudi ¡Marka: a vsi ti strahovi so se izgubljali kmalu, premagani od prevelikega nloivega veselja, kakor gine megla v dolini, kadar začne solnce dobro ogrevati.
Ponosna in srečna, da je posvetila svojo ljubezen talki osebi, ki je je bila popolnoma vredna, ter da je izvoljena in srčno ljubljena od njega, ki se je popell do take časti, ni tačas mogla misliti na kako nesrečo. Njena duša se je uda-jala upanj u, prih odnost se ji j rt smehljala naproti, in njena domišljija je ustvarjala v njej tisoč veselih dogodkov.
Vitezi in gospe, ki so prišli ta večer h grofu na posete, so izrazi-’i svoje začudenje nad' tem, da
torej je billrt treba v tem slučaju uporabiti glasoviti rek.^veljaven jSe, on ni prikazal pri bojnih igrah, pri bojnih igrah, da meč oproščajo s0 se razgovarjali o tem, kar sulico, a sulica ne oprošča meča. j se je bilo tamkaj dogodilo, so kaj-Bela stranka je bila proglase- pa(ja omenili tudi zavedo o Ca-na za zmagalko. Ko so bili zbrani j imovem očesu. Pri (vsaki drugi pri-glasovi ne le bojnih sodnikov in liki hi se bil grof z vso dušo polo
urednikov temveč tudi plemenitih
til rozprave in si jo kar prilastil;
gospa in gospodičin, je bilo dolo- j a tistega dne je bil tako skrajno ceno, da se je Ottorino izkazal. .g mer en, da ga nlolbena stvar ni najhrabrejšega. Njemu torej je ¡mogla, ogreti. Vedno še je bil ipred
bilo prisojeno darilo: beli konj z belo opravo in srebrni šlem in ščit. Tako so končale bojne igre tistega dne.
Orožarjeva žena je bila neizmerno zadovoljna in ponosna, da se je bil proslavil tisti lefpi mladenič, kakor ga je ona naizivala; zato ga je neprenehoma hvalila. In pela mu je hvalo toliko časa,
njegovimi očmi Marko,, v ušesihl so mu donele njegove besede, morila ga je groza njegovega nastopa ; in vest o Ottorinovi zmagi ni mogla pri njem narediti čudeža, ki ga je napravila pri hčeri.
Toda počasi, počasi je vendar prišel k sebi tudi on in začel kaj govoriti. Nazadnje se je celo dolbi! lek, kateri mu je razpršil ne-
da se je dobremu možu že preveč j v°ljo in ffa. povsem .oživil. Neki zdelo, in je začel godrnjati in pihati, in le míalo je manjkalo, da ni začel še kar ondi vpričo vse množice razsajati.
OSEMNAJSTO POGLAVE.
Komaj zvečer so dospele v hišo grofa Del Balzo vesti lo bojnih i-grah. Prinesel jih je odvetnik Lo-vrenec Garbagnate. Bdee se je bila komaj nekoliko opomogla po groznem strahu prejšnje noči, vrh tega so jo še celi dan mučile vsakovrstne skrbi radi nevarnosti, v* katerih je bil Ottorino. Zato je z veliko napetostjo poslušala pripo-j
stari baron, njegov prijatelj, ga; je namreč, predno se je poslovil, potegnil v stran in mu je rekel, da je cesarski namestnik prašal pio. njem. — Ste li videli fcedaj žalostno, medlo kljuse s sklonjeno glavo in povešenimi ušesi, katerega ni mogoče spraviti v tek, na j se ga še tako .priganja, tepe ali zbada? — A prigodi se, da mahoma začne brcati z zadnjima nogama in na to zdirja kakor žrebe naprej. Kaj je bilo? Voznik ga je dregnil ob kako rano. — Tako je bilo z grofom.
Kaj res? po meni je prašal?”
In ostal je mož beseda. Drugi dan je bil že med prlvtimi na loklru zraven namestnikovega. Bojišče ni bilo še .prirejeno, vitezi prirejevalci niso bili še dospeli, a on je bil že tam ,opravljen v svitli in dragoceni obleki, s hčerjo in številnim spremstvom strežni kovin dvorjaničev.
Ko so se prikazali na odru namestnik in njegova dva strica, se je hitro odkril ter poklonil in pozdravljal z obema Pokama, toda nobeden ni pazil nanj, nobeden ni razločil njegovega pozdrava od drugih pozdravov na bližnjih odrih. To se mu je že koj čudno dozdevalo. Vsi so zasedli svoja mesta. Tedaj se je grof r: tisto svojo ozko' rudeče-belkaisto, brado, katere ni nikoli pustil v miru, s tistimi sivimi očmi, ki so vedno okolo krožile, s tistim svojim hreščečim glasom trudil kolikor je mogel, da hi potegnil na\ se pozornost; toda nobeden se ni zmenil zanj bolj nego za diva psa, katera, sta tekala po bojišču in lajala driig proti drugemu. To ga je nazadnje neizrečeno razkačilo.
Pričelo se je blojno tekmovanje. Pri šotoru prirejevalcev bojnih iger so bili natakneni na neke kole ščiti istih vitezov. Prišlo je mnogo vitezov, ki so se dotaknili sedaj tega sedaj onega ščita. Tako je bilo res mnogo spopadov, pa nobenega s posebnim vspeblolm; ta zadel s sulico, onemu je ušla noga iz stremena, zopet drugi se je nagnil na zadnji konec konj.a. Ves čas tega tekmovaja ste bili zlomljeni dve sulici, in to je bilo vse.
Ottorino ni bil izztvan od nobenega. Po njegovi slavni zmaigi poprejšnjega dne se ni upal nobeden več, meriti se ž njim.
Že dve uri je trajalo bojevanje, a vse je šlo tako mrzlo naprej, da se je občinstvo grozno dloilgočar silo, in je začelo godrnjati; polagoma je jelo celó kričati in nazadnje kar živinsko tuliti proti vitezom, ki so imeli tako malo obzira do gledalcev, da si niso .parali trebuhov njim. v zabavo. Ljudstvo je pač tako: po naravi krotko in ubogljivo, a Bog varuj mlatiti ga v njegovem razveseljevanju, sicer se iz ovce pretvori v volka.	j
Da bi pomirili to divjo zverino, sol se prikazali klicarji, kateri so naznanjali, da se namerava zakljn čili tekmovanje s sulich in za četi naskok na leseni grad, ki je bila neka izmed najpriljubljenej-,ših zabav tedanjega časa. Toda v trenotku, ko se je imel objaviti konec pozivanju na boj z običajnim razglasom, je iz bližnjega, giof-zda zadonel rogov glas. Gledalci so začeli ploskati z rokami ter zahtevali, naj1 se počaka viteza, katerega je naznanjal rog. Nekaj trenotkov je bilo vse tih». A na to je prišel na bojišče neki orjak z železno krinko, potegnjeno na obraz, v jekleni 'opravi, ki je bila¡ gladka, brez konja, vsakoršne boje in okraska ,ter brez grba.
O JAKOM, ki žele naročiti slovenske plošče za gra-fofon, naznanjamo, da smo jih ravnokar dobili več tisoč iz Evrope.
Cenik pošljemo zastonj in poštnine prosto.
A. J. TERBOVEC & C0.
P. 0. Box No. 25	Denver, Colo.
vedovanje odvetnikovo. Kakor J je skrbno poizvedoval ničemurnil cvetica, vela od suše, privzdiguje | pllašljivec.
felavo, ko jo jutranja rosa krepča, ravno tako se je ona ob tem pripovedovanju oživljala k novemu življenju. A ko je nazadnje slišala, da je mladenič po prestanem boju spoštljivo poljubil moder pas, ki je imeli privezan okolo života, kazaje tako, da mu je misel na svojo deklico pomagala dioi častne zmage, se je zaljubljena devojka vsled prevelike radosti, ki ji je polnila dušo, skoro onesvestila. Zato se je morala nekoliko treniotkov odtegniti družbi, in zakrivši si obraz z rokama, sc je razjokala. Vmivši se potem zopet v dvorano, je tisti večer še neštetokrat, čutila, kako se ji je vzdigovala kri v obraz, ko je slišala vsak hip in od vseh izgovarjati tisto njej tako drago ime. Tedaj si je pravila: “Moj je”, in nežni ponos je navdajal njeno srce
Je prašal”
“In kaj . . . kaj je rekel?” “Vprašal je, kako je to, da vas ni .pri bojnih igrah.”
“Tedaj bom moral jutri pogledat tja. Saj se bojo nadaljevale igre, ni res?”
“Da, in prav storite, da boste prisotni tam,, sicer bi morda ugibali . . . bajti . . . dobro veste . .
Jezdil' je velikega spuljskega konja, ki je bil ves črn, razim bele zvezde na čelu in belle lise na treh nogah.
Novodošli vojščak je imel pri sedlu obešen ščit. ki je bil gladek kakor vsa ostala njegova bojna o-prava, ker se je hotel bojevati nepoznan. Toda za njim je bil o-proda z drugim ščitom, pokritim ® črnim in rujavim suiknom. Te boje so pomenjiale nevt.olažljiivo žalost. Oproda, pustivši svojega gospoda tam pri ograji poleg gozda, je šel' čez bojišče in nesel v šotor sodnikov, ki je bil na nasprotnem koncu, tisti zastrti ščit. Sodniki so bili vezani s prisego.,
ko je obče znano, da ste Markov!nig0 smeli nikoli in na noben
Veasi je pač mislila tudi na svoj ti mir z vsemi.
najboljši prijatelj, bi se utegnilo misliti . . . kaj vem jaz — morda tudi to, da niste udarni namestniku.’’
“Kaj? kaj?”
“No, ali je to kaj novega? Vsem je znano, da (obstoji neka napetost med Markom in njegovim netja-kora, namestnikom.”
“Ali je kaka napetost, ali je ni, meni ni nič znano; jaž živim v pri-jateljstVlu z vsakim ,in hočem iimc-
način izdati tajnosti tistega, ki se je hotel bojevati nepoznan, vendar so po postavi morali pogledati njegov grb in izjaviti se, ali je dotičnik vreden časti, da bi se meril s prirejevalci iger.
Nastop tega skrivnostnega viteza je vzbudili med množico nemirno veselje in zanimanje, katero se je pojavljalo s splošnim šepetanjem.
(Dalje prihodnjič.)
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri ko jih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
. TRINER,
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave.,. Chicago, 111.

Tovarna.
Zvonimir Kosem.
“Vsa; nesreča, ki me obdaja kako velike nevidne poroti, prihaja 'iz te tovarne. Od mladih nog do zdaj, ko štejem že četvero križev, sem delal v nji kakor prikovan, točen kakor ura. Kaj imam od tega? Nič!. . . Plača slaba, da zadostuje komaj za enega človeka, ki je zadovoljen s kosom kruha1 in kozarcem žganja na dan—kako naj bi zadostovala za celo družino? Prokleto slabo je to pasje živi jen j p! Če bi bila tovarna res kaj vredna, bi moral dobiti zdaj vsaj nekoliko podpore, ker imam ženo bolno...”
“Prav imaš!” je dejal Martin.
Maks je zavzdihnil.
“Kam gre ves denar, ki ga služi na stotine trpinov v tej ječi? Kam drugam, če ne v kapitalistom vo malho?! In kljub temu stradamo mi, mi, ki kopičimo bogastvo, mi, ki bi morali biti deležni tega bogastva... O bog, ali si res odvrnil svoje oči od nas revnih ljudi, ki nimamo nič drugega kakor žuljave roke1?”
“ Prekleta življenje!” je zaklel Martin in stisnil roko v pest, ki bi zamahnila po krivici in prinesla pravico.
Vojska je hrumela naprej, paroma, posamezno in vgručan; težkih korakov soi stopali delavci; omahovale so glave na Drsa — kakor železna so bila lica, v katerih je bilo zapisano! trpljenje dolgih let in veselja nič, še trohico ne.
Pri starinski hiši se je Martin poslovil; Maks pa je hitel preko veže in nato po strmih stopnicah navzgor v podstrešje.
Hrupoma je odmaknil leso in planil v podstrešno kajbo. “Meta, zdaj sem brez službe...’ “Kaj je?” se je oglasiloi tiho in klavemo s postelje.
“Stavka! Generalna stavka!” “O Bog!” —
Maks je omahnil na skrinjo in in si zakril obraz. . .
IV.
Zunaj je lil dež kakor v potokih, pihal je mrzel, oster veter in tulil cvileče za hišami; blato na cesti je škropilo od vozov na tlak, ljudje so nosili dežnike in naglo stopicali.
Maks je držal v naročju naj-mlajšega otroka in ga božal po zlatih kodrih.
“Aja-tujata, Poldek .... kar zaspi . . .”
Otrok se ni nesmeftmil, še trepalnic ni odprl.
“Lačen je, malček!” je menil Maks in ga je pozibaval dalje na svojih težkih rokah.
Priprto okno je žvenketalo v vetru; zdajpazdaj je pljusknil potok dežtnice pašeč notri v podstrešje in poškropil omaro, ki je stala tik okna.
Mimo je ležala na postelji žena in se ni genila; kakor mrtva je visela njena gola roka z bele, raztrgane odeje navzdol. Nedaleč od postelje so sedeli na tleh otroci; a niso se igrali, ker so bili lačni.
Maks je sklonil glavo in pomislil :
“Mesec dni že traja stavka . . . Kaj bo, če bo šlo kar tako naprej? . . . Teden dni že stradamo, kruha od nikoder, hišni gospodar nas tudi že goni stran, ker ne moremo dobiti denarja za stanovanje . . . Zdaj je pa res konec vsega .. . tabo ne more nič več naprej ...”
Zopet je zažvenketalo okno, a7 kajbo je zapršil v krepkih curkih dež.
“Pravice ni! Cel dan sem iskal danes po mestu dela, da bi imeli doma kaj jesti, a vse zastonj . . . Vsi bomo pomrli od gladu . . .” Tako je premišljeval Maks; o-trok na njegovih rokah se je nenadoma zganil in zajokal.
“Lačen, papa!”
Tedaj so tudi drugi otroci na tleh zajokali in začeli iztezati ro-kc •
“Kruha! Kruha!”
Maks si je otmil solzo.
“Otroci, ljubi moji, jaz nisem kriv . . . Usmiljeni bog, da moreš dopustiti kaj takega!”
Dvignil se je in položil malčka v zibko.
“Kar zaspi . . . jutri ti bom kupil pa pomarančo . . . čuješ! — pomarančo!”
Odel je etroka do vratu in se napotil proti postelji.
“Meta, ali spiš?”
Žena je težko sopla; njena lica so bila izsesana in tenka kakor rahla, preperela cunja.
Ni odgovorila.
Maks se je globoko sklonil k njenemu obrazu.
“Meta ,daj, govori!”
Ali žena ni odgovorila; samo težko so sopla njena prša.
“Morda pa umira!” je presunilo hipoma Maksa.
Katkor okamenel je stal nekoliko časa pri postelji; črna bolest mn je rezala skozi srce.
“Zdaj vem, umira, od lakote Almira in nič več od bolezni ...”
Poljubil je ženo na ledenohlad-na lica, pograbil za klobuik, se pokril in hitel iz podstrešja po stopnicah navzdol.
Zunaj na cesti je dež le še bolj po malem škropil. Večerilo se je.
Maks je hitel po tlaku in se o-potekel zdajpazdaj k zidu.
“Umira 'Meta, umira . . . saj par dni že nič ni jedla, lcaikor tudi drugi ne . . . ne jaz in ne otroci . . . Zdaj pa kar hajd k morilcu!”
Dež mu je pluskal naravnost v lica in mn hladil vročo kri; odpel si je srajco pod vratom in si razgalil na široko prša, ker mn je prijetno del dež in hladni veter.
Venomer je srečaval' trume stavkajočih tovarniških delavcev, ki so se vlačili' vse križem cest, sestradani in omahujoči. Glavna vojska je bila to, marsikdo je bil 'že obležal v tem boju za svojo pravico; prej krepke in moške postave so bile zdaj kakor okostnjaki ; upala so bila lica in oči globoko udrte.
Ob nekem vogala je dobil Martina, ki je čepel na težkem kamnu kraj zida.
“Kam, Maks?”
“K morilcu . . . Žena mi umira doma, od gladu . . . tudi otroci, se mi zdi umirajo . . .”
“Tudi meni je slabo ... še danes napravim konec!” je povedal Martin.
Maks se je zakrohotal.
“Jaz ravno tako . . . Ampak najprvo moram še k morilcu . . . potem pride šele zadnja ura na vrsto. Adi jo-”
“Adijo! — Dobro mu jih povej!”
Maks se je opotekel po tlaku naprej.
Zopet je pričelo krepko liti; na tlaku so se delale mlakuže, ena, večja od druge. Ženske, ki so hodile mimo, so naglo stopale, dežnike v roki, in so privzdigovale krila visoko do kolen, tako da se je pred Maksom zdajpazdaj posvetilo po dvoje okroglih, v nogavicah napetih, ljubkih nožič.
Mrak se je večal; z ubitim glasom še je oglasil od nekod mrki, zaspani zvon, večerni. Če je pri-drdral slučajno po cesti kakšen voz mimo, je zaškropilo blato mogočno preko tlaka, Maksu časih naravnost v obraz.
Že ni bilo daleč do tovarne; iz mraka so se svetila razsvetljena okna sobe, kjer je stanovala tovarniška gospoda.
Umih korakovt je dospel Maks do velike 'železne ograje, do velikih železnih, samo* malo priprtih vrat, in je hitel skozi. Kmalu je stopal mimo posameznih oddelkov tovarne in se bližal tako vedno bolj razsvetljenim oknom.
Prestopil je naglo petero stopnic, ki so vodile navzgor, pozvonil in se naslonil k zidu. Odpreti mu je prišla brhka, zalita punca s krepkimi, širokimi boki in mogočnimi prsi.
Ko je bil na hodniku, je potrkal uiljudno na vrata.
“Noter!” je zarenčalo v sobi z zadirljivim odljudenim glasom.
Pazno je odprl Maks vrata in vstopil; gospoda je ravno odve-čerjala in lenarila. V kotu se je mastil majhen kužek že z velikim kosom dišeče pečenke. Na stolih okrog mize so komodno sedeli tovarnar, ravnatelj in še nekaj takih trebušnih ljudi; nedaleč od njih pa nekaj imenitnih dam.
S sovražnim, zaničljivim pogledom je premeril Maks vso gospodo, od vrha do tal.
“Moja žena umira!” je povedal.
'Tovarnar sani se je debelo nasmehnil.
“Kaj pa to mene briga? . . . Torej ti si eden izmed naših puntarjev, ki stavkajo zdaj . . .”
“Da, puntar sem, ker se mi godi krivica.”
“Vse skupaj bi vas bilo treba zapreti!” je menil ravnatelj nos-ljaje in si popravljal naočnike.
Maks je vzkipel,
“Saj le vas bi bilo treba spra-
viti pod ključ, vas, morilci! Zaradi vas umira zdaj moja žena od gladu in od bolezni. Fej, sramvas bodi, sodrga!”
Tovarnar se je dvignil na noge.
‘ ‘ Kaj si rekel ? Ti, ti berač! ’ ’
“Morilci!” je kričal ves iz sebe Maks in se le s težavo premagoval, da ni pograbil trebušnika za vrat in ga treščil ob tla.
Tudi ravnatelj je vstal s stola.
“Ali se boste spravili brž odtod! Ko j, če ne, pokličem stražnika . . .”
“Dokler mi nočete dati podpore v denarju, se ne ganem z mesta! Vi ste vzrok, da umira zdaj moja žena doma, da stradajo moji otroci in da je brez kruha na stotine delavcev na cesti!” je sopel Maks.
Tovarnar je prebledel.
“Boš koj tiho, jezik jezični! Marš venkaj iz moje hiše . . . Feliks, teci po stražnika!”
Strežaj je planil kvišku in švignil na dano povelje brž iz sobe.
Maks je nadaljeval s hropečim težkim glasom:
“Čudno se mi zdi, da trpi cesar v svoji državi take zločince kakor ste vi. Morilcu enega člc-veka. podpiše smrtno obsodbo.Vas, ki ste morilci tisočero ljudi, niti ne zapre, ampak še celo podpira. Kačja zalega!”
Vsa gospoda se je tresla od jeze.
“Revolucionar! Cesarja samega je žalil . . .” je povedal z dostojanstvenim glasom ravnatelj.
Maks si je položil roko na svoja razgaljena prša.
“Da, revolucionar sem, ker vidim, da se mi godi krivica.”
V tem se je že vrnil strežaj s stražnikom. *
“Uklenite ga, puntarja! Zoper cesarja je govoril!” je ukazal tovarnar stražniku.
Maks ga je divje pogledal.
“Tebe naj uklene, morilec! . . . Ja.z sem nedolžen ...”
Stražnik je pristopil k njemu in ga prijel za roke; ali Maks se mu je iztrgal koj iz rok in ga treščil ob tla.
“Tako daleč smo že prišli, da ne uldepajo in ne zapirajo nič več največjih zločincev! Fej!”
Počasi se je skobacal kilavi stražnik pokonci in si otepel s kolen prah. Vsak od ene strani sta se bližala obadva trebušnika, tovarnar in ravnatelj. Nenadoma pa so planili vsi trije, kakor zmenjeni, z vzdignjenimi pestmi proti Maksu in ga krepko zagrabili. Bili so ga po obrazu, po prsih, po hrbtu in po nogah, pljuvali mu v lica, ga obdajali s psovkami in ga suvali z nogami.
Maksu ise je megliloi pred očmi: potoček gorke krvi mu je curja.1 po čelu navzdol in mu zalival trepalnice. Že je omahoval pod težkimi udarci in noge so se mu šibile.
“Meta, otročiči, ljubi moji . . . ne morem več . . . ah . . . Pravični bog!”
In zgrudil se je hropeč na tla . .
(Dalje prihodnjič.)
— Štrajk krojačev in šivilj v Philadelphiji, ki izdelujejo plašče in jopiče, vedno bolj narašča. Policija aretira stavkovne straže in štra j kujoča dekleta.
Vrednost počitka.
Nihče nemore zelo dolgo delati brez, Ja si vzame počitek ob priložnosti. Neobhodno, potrebno je dati tudi mišicam in živcem priložnost se okrepiti. Dovoliti moramo odpočitek tudi našem prebavnem sistemu. Najboljši odpočitek pa je v utrditvi. Če čultite, da so vaši prebavni organi izmučeni in bolehni od preobilega dela vzemite najprej Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da jih očisti in ojači. Nato jim dajte popoln odpočitek in iznenadeni boste, ko boste tako hitro okrevali. Trinerjevo amer. zdravilno gren ko vino je, v navadnih neredno-stih želodca in črev zanesljivo zdravilo, posebno kadar znamenja kažejo slab apetit, zaprtje in telesne slabosti ali nerednosti po jedi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland A ve., Chicago, 111. Za navadne krče ne dobite boljšega zdravila od Trinerjevega Linimenta.	(Adver.)
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, <ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri? nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
Ÿ	Ÿ
X
♦
X X
Bolečine v hrbtu,
katere povzročajo obistne ne-prilike, hitro izginejo, ako rabite
.. Severovo Zdravilo.. | za obisti in jetra, f
(Severa’s Kidney and Liver Remedy)
katero se priporoča za zdravljenje obistnih in jetrnih ne-prilik.
Cena 50 centov in $1.00.
I Znojne | noge
povzročajo pekoči in bolestni občutek. Odpravite ga z rabo
I Severovega | Praška za noge
❖	(Severa’s Foot Powder)
X
J. ter si pridobite udobnost.
Cena 25 centov, v

Potrebščina za toaleto
Ni boljšega toaletnega pripravka nego je
Severov Antiseptični toaletni prašek
(Severa’s Antiseptic Toilet Powder)
Priporoča se za moške za rabo po britju, za ženske za vzdrženje lepote kože in zoper potenje, in za otroke in dojenčke zoper solnčno ogo-relost in razpoklost kože.
Cena 25 centov.
Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Severova Zdravila. Ako jih nima v zalogi, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
KJE JE moj brat Lukas Mesa-jednik? Pred tremi leti je bival nekje v St. Louisu, Mo. Potem je pa odpotoval in se ne ve kam. Sporočiti mn imam zelo važno reč. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, naj blagovoli naznaniti mi njegovo bivališče, ali naj se pa sam oglasi.
Paul Mesajednik, 18 Box, Franklin, Kansas.
SLOVENSKI FARMARJI IN VRTNARJI POZOR!
V zalogi imam
KRANJSKE KOSE, kranjska in koroška klepišča.
Cene so sledeče: Kosa en dolar, klepišča (ena garnitura) en do lar, srp 35-c, kosišče 50 c, obroček za pritrditev kose h kosišču 15 c, motika za vrtno delo 35 e, osla ali brusni kamen 25 c.
John Dolenc, Presto Pa., Bx 23.
Advertisement.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
(Advertisement.)
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Unijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S. H. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od strženo vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 6c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Avg., N. E. Cleveland, 0.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
.............. f ADVOKAT)............. .......
DR. PERO PERIC
Office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, III
Naj večja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGALIJE, ENAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po na* veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in ka-teremn so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski	'VITU J(Jafctî-jÜTiT
in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar se je ustanovila.	vSrt
Klinilits» nri nuc umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-ZH1JJ11JIK	Ud» ne podpornice, podpornice za izvene-
ne noge. Opravo za mrlyoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno dilce. Pasove za kilo. Životne obramnice, elastične nogavice in vse ortopedične potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam-
American Artlficial Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3819.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po cenik!
?
f Franic Stonich,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom X širom Amerike.
X	Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane,
y broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
|	V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednotvin zvez
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, tt.t.
<X“X“X“!«X";-:--:"X,<''X“:“X“:,-X“>-X":"X,,;“;“X":“XX“;“X“;"XsX"X“X"XX,t
f PRODAJAM ZEMLJO V SOLNČNI FLORIDI!
y Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 X na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju,
.j. Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih y še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebi* bujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMUE,
406 y2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.

i*^xxxx“:,,wx“XxxxX“X“X"X"X"X"X"X“X":“X"XX~>(-K*,:"X”X“X<,X">
KAJVEČJA SLOVARSKA TISKARNA V AMERIKI JE A
i
f
Y
?
❖
f
f
f
Narodna Tiskarna
2146*50 Blua Island Jtve., Chicago, III.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
?
f
f
t
T
?
T
Y
f
f

Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
SPREMEMBE
pri krajevnih društvih meseca junija 1913.
Slavija, štev. 1.—Zopet sprejeti: Julija Spolar, c. 6811; Robert Namors, c. 9221.—Prvi mesec suspendovani: C. G. Fouček, c. 45; Alois Baskovec, e. 4762; Marija Gasp ar, c. 13316; Marko Gaspar, c. 13319; Filix Namors, c. 2254; Ana Namors, c. 7962; Joseph Šimenc, c. 13701. — Nova pristopli: John Bavčar, c. 16109; John Ra-Čeeič, e. 16110.
Triglav, št. 2.—Prvi mesec sus-pendovani: Ant. Hartel, c. 12045; Aug. Bučer, c. 9394; Abel Kose-sky, c. 7067. — Drugi mesec sus-pendovani: Ant. Molan, c. 11640; Joseph Mesojedec, c. 12546. — Izobčen: Frank Ferenčak, c. 76660.
Adrija, štev. 3. — Drugi mesec suspendovan: John Napotnik, c. 13476.
Bratstva, štev. 4.—Zopet sprejeti: Julijan Bogajevsky, c. 960; Aug. Arcievsky; cert. 4'848; Vlad. Rogožinski, c. 5861; Sfcany Fra-kovski, c. 4653; Gotlib Rilla, cert 5208; Anton Rogožmski, c. 5684; John Figas, c. 12234.—Prvi mesec suspendovan: Joseph Karpel, c. 15465.—Drugi mesec suspendova-vani: Felix Račkovski, c. —‘l—; Joseph Sajer, c. —1—. Izobčeni: Anton Span, c. 173; Frank Sad-lovski, c. 13479.
Naprej, štev. 5.—Zopet sprejeti: Mihael Baškovič, c. 1294; Joseph Gorjup, c. 7554; Joseph Ciuha, c. 7683; John Maček, c. 10295; Anton Smole, c. 10691; Ignac Jerala, c. 11905; Anton Boldin, c. 12366; Bernard Berlan, e. 12722; Joseph Metlika, c. 12691; Andrej Žnidaršič, cert, 13116; Valentin Turk, c. 13176; Matt Indihar, c. 1332; John Bradač, c. 14317 ; Max Česnik, c. 15008. — Prvi mesec suspendovani: John Zakrajšek, c. 6838; Frank Mohorič, e. 7995; Al. Žnidaršič, e. 8372; Anton Nachti-gal, c. 11725; Frank Kastelic, c. 12056; Ignac Bartol,!, cert. 13387; John Vehovec, cert. 14545; Frank Stopar, c. 15703. — Drugi mesec suspendovani: Frank Dolar, cert. 2628; Frank Pečjak, c. 3576; Jas. Marinič, c. 8875 — Izobčeni: Blaž Luznar, c. 11435; John Zatokar, e. 12242.—Novo pristopli: Frank Stefanie, c. 16111; Anton Golič, c. 16112; John Zetko, c. 16113; Rudolph Benedičič, c. 16114.
Bratstvo, štev. 6. — Prvi mesec suspendovan: John Verščaj, cert. 6705—Novo pristopila: Ana Mau-duš, e. 16115.
Bratoiljub, štev. 7. — Drugi mesec suspendovan: Frank Hervol, c. 548.
Delavec, štev. 8. — Novo pristopli : John Gornik, cert. 16116; Louis Hafner, c. 16117; Dan. Stu-ha, c. 16118; Alois Bučar, c. 16119.
Bratstvo Naprej, štev. 9.—Prvi mesec suspendovan: Anton Kotnik, c. 8170. — Odstopil: Frank Šušteršič, c. 7428.
Trdnjava, št. 10.—Prvi mesec suspendovani: Dujo Serdan, cert. 8551; Thomas Kržišnik, c. 13129.
Edinost, štev. 12.—Zopet sprejet: John Erjavec, e. 3401.—Drugi mesec suspendovan: Savel Po-lovina, c. 2264.
Edinost, štev. 13.—Zopet sprejeti: Nick Vidnjevič, c. 13419; A lois Terhlen, c. 342; Jacob Kenda, c. 6291; Joseph Lumperger, cert. 8767; Anton Gartnar, cert. 8723; Anton Klinec, e, 14313; John Jereb, c. 12016; Jacob Kaska, cert. 62922. — Prvi mesec suspendova. ni: Nick Vidnjevič, c. 13719; A-lois Terhlen, c. 342; Grga Tanko-vič, c. 11583: John Zumar, cert, 11620.—Izobčeni: Matt Gradišar, e. 2340; John Košiča, c. 12067.
Sloga, štev. 14. — Zopet sprejeti : Blaž Coban, c. 11307; Frank Peletič, c. 9409; Matt Maček, c 7161. — Pr.vi mesec suspendovan: Frank Stanovnik, c. 8386.—Drugi mesec suspendovani Anton Bojt, c. 10068; Jacob Stalcar, c. 11589; Frank Gostiča, cert. 13334; John Kočar, e. 10006.—Novo pristopli Jernej Berlec, cert. 16120; Frank Debevc, c. 16121; Valentin Mule, c. 16122.
Sloga, štev. 16. — Zopet sprejeti: John Kutnar, c. 3408; Frank Dolenc, c. 7681; August Zajec, c. 10072; Joseph Bašelj, c. 10314; Frank Gasperič, c. 11451: John Jančar, c. 13496; Joseph Šega, c.
11154; Andr. Golob, c. 7167.—Prvi mesec suspendovani ¡Frank Vode, c. 13148; Louis Rehnar, cert. ,12401; John Sklander, c. 11735; Frank Pavlenič, c. 8660; Frank Mali, e. 7310; Anton Bajt, c. 8115.
■Novo pristopli: Anton Kos, c. 16123; Max Kodel, c. 16124.
Orel, štev. 19. — Zopet sprejet: Jos. Arbonos c. 6373. Drugi mesec susp. Dom. Mosel, c. 10582. Izobčen: Jos. Franka, c. 15282.
Sokol štev. 20.—Prvi mesec suspendovani: Joseph Adam, cert. 8398; Joseph Klemenčič, c. 13915; Louis Štucin, cert. 12073; Frank Dvoršek, cert. 11461. — Izobčeni: John Medoš, cert. 13508; Thomas Šega, cert. 6855.—Novo pristopli: Stefan Malnarie, c. 16125; John Janežič, c. 16126.
Orel, štev. 21.—Prvi mesec suspendovani :Frank Vider, c. 5174; Anton Jakopič, c. 7095; Louis Zabukovec, c. 12075; Ljudvik Šporar, c. 13921. — Drugi mesec suspendovan : Drag. Batista, cert. 6192. — Novo pristopil: Joseph Zimerman, c. 16127.
Danica, štev. 22. — Pivi mesec suspendovani: George Mikuličič, e. 12080; John Ručigaj, c. 7147; M. Zandar, c. 12746. — Izobčen: John Butkovič, c. 8567. — Novo pristopli: Leo Rotar, cert. 16128; Boštjan Pavlič, c. 16129.
EdinJost, štev. 23. — Prvi mesee suspendovan: Ignac Flore, cert. 6274'.
Šmarnica, štev. 24. — Prvi mesec suspendovani: Jacob Seklič, ¡c. 806; John Keše, c. 15736; Louis Warmont, c. 14883.
Celje, štev. 27. — Prvi mesec suspendovan: Anton Kosmač, c. 9141.—Drugi mesec suspendovan: Ralf Jouvan, c. 15354.—Novo pristopil: Joseph Pilnij, c. 16130.
Novi. Dom, št. 28.—Zopet spre jeti: Simon Miloševič, c. 14530; John Gudac, c. —?—. Prvi mesec suspendovana: Sofa Obrumski, c. 12088. — Drugi mesec suspendovan: Joseph Geshel, c. 4140.
Diomtolvina, št. 29.—Zopet sprejet: Thomas Plahutnik, c. 9317.— Prvi mesec suspendovani: Peter Rojakovič, c. 1750; John Mekinda, c. 9679; Frank dane, c. 14146.
Novo pristopil: Lovrenc Selak, c. 16131.
Popotnik, štev. 30. — Odstopila: Terezija Spreiceer, c. 14578.
Slovenski Dom, štev. 31.—Nova pristopli: Alois Martinčič, c. 16132; (Martin Vrenik, c. 16133, sprejet ko predloži izkaz starosti.
Sava, štev. 32.—Izobčeni: John Božič, c. 6524; Frank Reven, cert. 7327; Joseph Brezovec, c. 8673.
Naš Dom, štev. 33. — Novo pri stepli: Anna Papež, cert. 16134? Martin Pecinan, c. 16135; Martin Parkovič, c. 16136.
France Prešeren, štev. 34.—Zopet sprejet: Frank Mesnar, cert. 3111.
Zvestoba, štev. 35. — Prvi mesec suspendovan: Joseph Januš, c 7461. — Novo pristopil: (Anton Mumec, c. 16137, sprejet ko predloži izkaz starosti).
Proletarec, štev. 37.—Novia pristopli: John Stanič, c. 16138; Božo Martinovič, c. 16139; Richarc Kogelnik, c. 16140; Andrej Sajo vetz, c. 16141; John Mohorič, c 16142; Abram Tomišušič, c.16143 Jiolhn Gavran, cert. 16144’; Martha Crnkovič, c. 16145; Martin Saldo-c. 16146.
Ilirija, štev. 38. — Prvi mesec suspendovan: Victor Jeras, cert 14363. — Izobčen: John Blažič, c 5010. — Novo pristopli : Agnes Velkovrh, c. 16147; Marija Klinar, c. 16148.
Narodni Vitezi, štev. ,39. — Zo pet sprjeti: Mihael Knapič, cert, 6978; Frank Penca, 1911; Anton Zaje, e. 3779; Frank Bahovec, c 1910; Jera Bahovec, c. 2554.—Prvi mesec suspendovani: John Ba skovič, c. 12097; Frank Čech, c 3238; John Križanič, c. 1927; Sil vester Rešek, c. 2908.—Drugi me see suspendovan: Anton Sevnik c. 11474.— Novo pristopli: Mirko Simún jak, e. 16149; Frank "We ber, c. 16150; John Ferenčak, c 16151; Frank Koren, c. 16152.
Zvon. štev. 40. — Prvi mesec suspendovani: Karol Šraj, cert 3466; Sandr. Murglat, c. 11761.— Novo pristopli Martin Mehle, c 16153; Frank Snidar, c. 16154.
Slovenija, štev. 41.—Drugi me see suspendovan: Roman Hebsda c. 13527.
Aurora, štev. 43. — Drugi me See suspendovani: Anton Markič cert. 14802; John Mičlaučič, cert 14372. — Izobčen: Anton Kostelc
c. 8429. — Novo pristopli: John Serjalr, c. 16155; Jacob Serjak, c. 16156.
Gorenjec, štev. 46.—Prvi mesec suspendovan: John 'Kurnik, cert. 15314'. — Izobčen: Vincenc Kleš-nik, c. 9890.—Novo pristopli: Jacob Krušič, c« 16157; Ana Mrak, c. 16158 ;Marija, Škofi, c. 16159.
Triglav, štev. 48. — Zopet sprejeti: Geprge Kanzelj, cert. —?—; Anton Merda, c. 3967; Frank Virant, c. 11939. — Izobčeni: Jos. Miklič, e. 6637; Thioimas Strnikar, c. 14833.
Skala štev. 50. — Zopet sprejeti: Anton Pirnat, c. 10657; John Pavličič, c. 15323; Nada Pavličič, c. 15325. — Prvi mesec suspendovani : George Mackovič, c. 15327; Stefan Ravnikar, c. —1—.
Zvezda, štev. 52. — Prvi mesec suspendovan: John Setnikar, c. 10346. — Novo pristopli: Fran-žiška Dolinar, c. 16160; Terezija Ceru, c. 16161; Joseph Modic, c. 6162.
V Boj, štev. 53. — Zopet sprejet: F. Blaznik, c. 4810. — Prvi mesec suspendovani: J. Namior, e. 9703; F. Dobida, cert. 11772; J. Smrdel, c. 6882; V. Kramar, cert. 14081; J. Skiolav, c. (??). — Izobčen: J. Palčič, c. 11860.—Novo pristopli: John Beguš, c. 16163; Frank Schimd, cert. 16164; John Ansec, c. 16165.
Jutranja Zora, štev. 54,—Novo pristopli: Alois Mahkovec, cert. 16166; Frank Jakopič, c. 16167.
Planinar, štev. 57.—Zopet sprejeti : Frank Arko, c. 13571; Frank Podbevše-k, c. 12609. — izobčen: Martin Regina-, c. 10124. — Novo pristopil: Joseph Schaller, cert. 16168.
Zavednost, štev. 59.—Novo pristopli : Marija Klobučar, c. 16169; John Šporar, c. 16170.
Simon Gregorčič, štev.60.—No vo pristopil: Jacob Stražišar, c. 16171.
'Sp arta, štev. 61. — Prvi mesec suspendovani: Frank Cuderman, e. 9911; Altosi Dolhar*, e. 4406; Joseph Smolcel, c. 14839. — No-vto pristopli: Frank Kepic, c. 16172; John Kopitar, cert. 16173; John Preglet, c. 16174; Joseph Lap, c. 16175; Frank Zupanc, c. 16176 Bratska Sloga, štev. 62. — Prvi mesec suspendovani: Joseph Mer-le, c. 9723; Paul Merle, c. 11790; Nick Muc, c. 12447; Simon Pavič, c. 14842. — Drugi mesec suspendovani : Lukas Sertič, c. 14173; John Loporc, c. 14579.—Novo pristopli: Joseph Jenich, c. 16177; Laza Bo-zanich, c. 16178.
Bistrica-, štev. 63. — Drugi mesec suspendovan: Marko Kos, c. 13375.
Slovenska Zastva, štev. 64.—Izobčen: Ant. Močilnikar, c. 12602. —Novo pristopli: Frank Alič, c. 16179; Ciril Vizer, c. 16180; John Langerholc, c. 16181.
Prvi Maj, št. 65.—Zopet sprejet: Frank Tratnik, c. 12288. — Prvi mesec suspendovan: Jacob Ovjač, c. 12731. — Drugi mesee suspendovani: Blaž Lenič, cert 4565; Frank Pirc, c. 14603.
Dolenec, štev. 67.—Zopet spre jeti: Frank Renko, c. 15069; John Adam, c. 14393. — Prvi mesec suspendovan : Matt Tomašič, cert. 15349!
Slovenec, štev. 68. — Drugi me sec suspendovana: Frančiška No vak, c. —?—.
Napredek, štev. 69.—Novo pri stopli: Joseph Starc, cert. 16182 John Janežič, c. 16183; John Zu pančič, e. 16184; John Janc, cert. 16185.
Spoznanje, štev. 72. — Zopet sprejet: Frank JSagar, c. 15795. Drugi mesec suspendovan: Filip Žagar, c. 15547. — Nvoia pristo pil: John Malnar, c. 16186.
Grozd, štev. 74. — Novo pristo pilla: Agnes Kuhar, c. 16187.
Prijatelj, štev. 76. — Novo pristopil: Joseph Zaletel, c. 16188.
Bratstvo, štev. 77. — Izobčen Jernej Mikuš, c. 617.
Dobrodošli, štev. 79.—Izobčen: Simon Miseevič, c. 15078. — Novio pristopli: Margaret Miloš, cert. 16189; Marija Stariha, c. 16190; Marija Kauzlarič, c. 16191; Anna Grubešič, c. 16192; Marijan Biloš, c. 16193.
Svoboda, štev. 80. — Prvi mesec suspendovana: Kosta Klarič, c. 5399. — Drugi mesec suspendovani : Anton Bujan, c. 10158; Geo. Cebuliar, c. 5184.
Solnce, štev. 81. — Zopet sprejet: Baltazar Zevrat, c. —?—. — Prvi mesec suspendovani: George Gačič, e. 10963; Paul Sigumjak,
c. 10965. — Izobčen: Louis Berič, c. 10426. — Novo pristopil: Joseph Breznikar, c. 16194.
Triglav, števn. 82. — Drugi mesec suspendovani): Joseph Korošec, c. 10966; Andr. Šušteršič, c. 12619.
Planina, štev. 83.—Zopet sprejeti: Peter Šajatovič, c. 8468; Joseph Ivee, c. 12619. — Prvi mesec suspendovan: George Stariha, c. 9930. — Drugi mesec suspendovani: Steve Barich, cert. 10162; Nick Dragicevič, e. 12124; Geco Biorich, c. 13770.
Slovenski Delavec, štev. 85. —! Odstopli: Frank Reven, e. 15868; John Kalna, c. 8922. — Novo pristopil: Matt Glad, e. 16195.
Slovenski Dom, štev. 86. — Novo pristopil: John Zbašnik, cert. 16196.
Prostomisleci, štev. 87. — Prvi mesec suspendovan-. Karl Daneš, c. 15086. — Odstopil: Joseph Jesih, c. 4445.—Novio pristopli: Andrej Sular, c. 16197 ; AntonMle-kuš» c. 16198; Joseph Kaus, cert. 16199; John Kwiatkowski, cert. 16200; Frank Cilenšek, c. 16201.
Dobri Bratje, štev. 88. — Zopet sprejeta: Dora- Poseck, c. 11797. Odstopil: Rok Bolskar, c. 11363. Novo pristopil: John Trto-ha, cert. 16202.
Glas Naroda, štev. 89. — Novo pristopil: Stefan Božičevič, cert. 16203.
Rdeči Prapor, štev. 90.—Zopet sprejeti: John Miklaučič, cert. 15364; Marija Miklaučič, cert. 13197. — Prvi mesec suspendovan: Jernej Bizjak, c. 6118.
Johnston City, štev. 91. — Prvi mesec suspendovan: Matt Metulj an, c. 6149. — Drugi mesec suspendovan Sava Kosaniovič, cert 10576.
Rožna; Dolina, štev. 92. — Novo pristopli: Stefan Zemlak, cert*. 16204; Anton Gabršek, c. 16205; Andrej Pristave, o. 16206 ¡'Ferdi nand Lipovšek, c. 16207 ; (John Sterle, e. 16208, sprejet ko predloži izka zstarosti).
Zarja Svobode, štev. 93.—Prvi mesec suspendovan : Alois Kau-š-e-k, c. 10173
Lilija, štev. 95. — Zopet sprejeti: Anton Kočevar, cert. 6899; Peter Krajne, e. 8081 ; Andró Petrič, c. 10176; Mihael Stefanie, c. 10175; John Lenko, c. 11638; Joseph Kamnikar, c. 12134. — Novo pristopli : George Pohar, e. 16209 ; John Pohar, c. 1621Q.
Bratje Vsizaenega, štev. 96. — Prvi mesec suspendovan: John Korunka, c. 4640. — Nova pristopil: Anton Kuttin, c. 16211.
Krim, štev. 97. — Zopet spre jeti: Frank Škraba, c. —1—; Jer-nerj Susanj, c. —?—; Ignac Jordana, c. —?—. —Novo pristopli: Paul Verhovnik, c. 16212; Alois Kristan, c. 16213; Simon Prohat c. 16214; Frank Simončič, cert. 16215; Andrej Serjak, c. 16216; John Bratkovič, c. 16217 ; John Kunič, c. 16218; Frank Kliček, c 16219 ; Jlolseph Ružič, c. 16220 ; Anton Žnidaršič, c. 16221; Joseph Ferk. c. 16222.
Sokol, štev. 98. — Drugi mesec suspendovan: Karl Skomog cert. 11508. — Novo pristopli: Karl Stroh en, c. 16223; Herman Grebenc, c. 16224 ; Frank Kukuvič, c 16225.
Golobček, Št. 100. —Drugi mesec suspendovan: Frank Jordan, c. 11186.
Trdnjava, štev. 101. — Zopet sprejet: Marko Brusinlcovič, cert. 15100.
Nada, štev. 102. — Zopet sprejeti: Amalija Vidmar, cert. 15577, Anna Voneovsky, c. 11527 ; Magie Končan, c. 7960.
Studenček, štev. 105. — Zopet sprejeti: Frank Hren, c. 16226; .Jernej Polanc, c. 16227.
Prostost, št. 106. — Zopet sprejeti: Frank Treven, c. 12204; Anton Treven, c. 12203. — Prvi mesec suspendovan: Frank Blažič, e. 13564. — Drugi mese suspendo-von: Karl Jerkič, c. 11515.
Planinski Raj, štev. 107.—Prvi mesec suspendovan: George Novak, c. 8930. — Drugi mesec suspendovan :	Silvester Kriškovič,
c. 13790. — Noivo pristopila : Draga Lukežič, e. 16228.
Jutranja Zora., štev. 108,—Prvi mesec suspendovana: Jella Milkovič, c. 13971.
Orel, štev. 109. — Prvi mesec suspendovan: Anton Lubich, cert. 12641.
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti: Andre Brajan, c.
Matt Kinkela, e. 10565 ; Lovro Kreps, c. 4721; John Vintar, cert. 15755. — Pr rt mesec suspendovani: Rudolph Kosmerl, c. 10815; John Palic, c. 14221 ; Anton Perko, c. 13903; Joseph Ozanič, cert. 13973 ; Martin Rokavina, c.14087 ; Frank Susanj, c. 14222; John Turek, c. 13374j John Zgonc, cert. 8939.—Drugi mesec suspendovan: Matt Lunko, c. 10413.—Izobčeni: Ant. Burja, c. 7470; Frank Krajc, c. 9497 ; M. Milinkovič, c. 13977 ; Gregor Verbau, c.10417 ; Leo Ilaš, e. 14062.
Zvezda, štev. 111. — Drugi mesec suspendovana: Ivana Gregorič, c. 6985—Niovtot pristopila: Marija Zabukovec, c. 16229.
Slovenski Sinovi, štev. 112. — Izobčen: Aug. Godina, e. 10746.
Mangart, štev. 113.—Novo pristopli: John Pleše, c. 16230; Joseph Bolf, c. 16231 ; Joseph Peternel, c. 16232 ; Frank Mezek, cert. 16233.
Živila Ilirija, štev. 114. — Drugi mesec suspendovan ¡Frank Adler, c. 13579. — Novo pristolpil: Milutin Budičelič, c. 16234.
Jialietska Zavednost, št. 115. — Zopet sprjeti: Matt Koščak, cert. 3623 ; John Terlep, c. 7549 ; Anton Novak, C.14226; Joseph Bren-tič, c. 15834 ; Martin Plut, c. 7529. Prvi mesec suspendovani: Frank Stemiša, c. 11003; Jacob Jakša, c. 14446 ; Frank Šmarje, c. 14445 ; Joseph Starešinič, c. 14916.-—Drugi mesee suspendovan: John Sa-botnib, c. 13992. — Izobčen: Ludvik Prosen, c. 13984. — Noivo pristopli: Albert Felbinger, c. 16235; Matthew Lavrich, c. 16236.
Slovenski Sokol, štev. 118.—Izobčen: Joseph Smajla, c. 8228.
Moška, Jednakopravmost, štev. 119. — Izobčena : Elizabeth Končan, c. 9762. — Novo pristopila: Frančiška Leskovec, c. 16237.
Gotrenjec, štev. 120. — Prvi mesec suspendovan: Mihael Tratnik, c. 8154. — Drugi mesec suspendovan: Vinko Sepič, c. 15600.—Od-stiopli : Rudy Lailer, c. 10440; Fr. Lailer, c. 12319 ; John IKlavora, c. 12320. — Novo pristopil: Frank Marinšek, c. 16238.
Zveza Detroitskih Slovencev,št. 121. — Zopet sprejeti: Vincenc Černe, c. 11829; Joseph Primoscli, 14920; Mihael Sem an, c. 10434; Nikolaj Rettich, c. 14178. — Prvi mesec suspendovan: Joseph Fister, c. 1020. — Drugi mesec suspendovani : Mihael Gonda, cert. 8318; George' Pritula, c. 8321. — Izobčen: Alois Andnoina, c. 9766. —Novo pristopli: John Sankar, c. 16239; Frank Kostelic, c. 16240; Marija, Kolenc, c. 16241.
Grozd, štev. 122. — Novo pristopil: John Gustinčič, e. 16242.
Vipava, štev. 123. — Izobčen John Renar, c. 8334.
Mednarodna Zveza, štev. 124.— Zopet sprejeti: Ant. Gerzantič, c 13415; Paul Zupančič, c. 8340; A-lois Nagode, c. 15124.—Drugi mesec suspendovan : Ignac Perpar, c. 13593.— Izobčeni: Anton Gemov-šek, e. 8338; Silvester Laurič, c. 13598. — Novo pristopli: Joseph Kozlevčar, c. 16243 ; Matt Mihe lič, e. 16244; Stefan Krajačinovič, c. 16245.
Primož Trubar, štev. 126.—Zopet sprejet: Frank Sesek, cert, 13141. — Izobčen; Mihael Kos, c. 11020. — Odstopil: Antotn Centa, e. 8955. — Novo pristopli : John Jalen, c. 16246; Alois Žagar, cert. 16247 ; Anton Muha, c. 16248.
Narodne Slovenke, štev. 128.— Zopet sprejete : Ana Štempihar, c 14047 ; Marija Šuštaršič, cert. 15844. — Prvimesec suspendova-ne : Frančiška Crnkovič, c. 10617 ; Marija Sotlieh, c. 10848 ; Ana Fajon, c. 12167; Katarina Thometz, c. 12846; Barbara Ozanič, cert. 14582. — Drugi mesec suspendovana: Antonija Grgoric, c. 12000 —Notvo pristopila: Neža Maurin c. 16249.
Lipa, Štev. 129. — Zopet sprejeti: Marija Biožič, c. 8805; Ant, Tekavič, c. 8810; Frank Zupančič, c. 12170; Joseph Mrvar, cert, 14684; Joseph Marin. c. 14926,— Prvi mesec suspendovani: W.Hri bar, e. 9308; Joseph Dremšek, c 11028; Jos. Zupančič, c. 13604. — Drugi mesec suspendovan: John Jerman, c. 6087.—Novo pristopli Frank Hudolin, cert. 8814; John Jamnik, c. 16250; Frank Bresk var, c. 16251; Andrej Tertnik, c. 16252.
Eveleth, štev. 130.—Zopet sprejete: Marija Rupert-, cert. 12342; Marija Bovc, cert. 114235; Ivana
13214; Joseph Bukovec, c. 9573; Brinšek, c. 10847; Marija Šonta,
c. —?—. Prvi mesec suspendovana: Frančiška Cvek, cert. 12500; Marija Krašovec, c. —?—; Frančiška Fink, c. —?—. Drugi mesec suspendovana: Frančiška Istenič, c. — ?—.
Francisco Ferrer, štev. 131. — Zopet sprejet: M. Mariacher, c. 8505. — Prvi mesec suspendovani: Frank Bratkovič, c. 9783; Ed. Delles, c. 9513; Frank Stonič, c. 41.—Novo pristopil: Joseph More, c. 16253.
Slovenski Napredek, štev. 132. Prvi mesec suspendovan: Frank Prusnik, c. 9151. — Izobčeni: Jo-vo Vuk/olvič, e. 6752; Jacob Zaplotnik, c. 12349.
Balkan, štev. 133.—Zopet sprejeti: Matt Muhič, c. 9161; John Škufca, c, 9167 ; George Grgurič, c. 9784; John Kinkof, c. 10453; Joseph Pugelj, cert. 11667 ; John Horvat, c. 12002.—Izobčeni: Ignac Miklič, c. 9172; Frank Mau-sar, e. 11413.
Bratska Ljubezen, štev. 134. — Zopet sprejet: Frank Kaučič, c. 13822,—Prvi mesec suspendovan : Joseph Fatur, c. 9314.
Brooklyn, štev. 135.—Novo pristopli: Anton Slamič, c. 16254; Rudolph Kandus, c. 16255 ; John Mažina, c. 16256.
Michigan, št. 136.—Zopet sprejeti: Vinko Butkovič, c. 12172; Joseph A. Pleše, c. 14686. — Prvi mesec suspendovani: Mih. Binez, cert. 13630; Peter Klobučar, cert. 14688. — Drugi mesec suspendovan: Mihael Gunjak, c. 13628. — Izobčen: Andrej Testen, c. 7857.
Napredne Slovenke, št. 137.— Zopet sprejete: Ivana Avgustin-čič, c. 7994; Marija Žnidaršič, c. 9357. — Izobčena: Marija Simič, c. 12180. — NoVo pristople: Marija Livek, c. 16257 ; Ivana Furlan, c. 16258.
Pošto janska Jama, štev. 138.— Zopet sprjet: John Martinček, c. 12709. — Izobčen: Frank Dober-duk, c. 13252.
Tabor, štev. 139. — Zopet sprejeti: Jacob Ražen, c. 11536; Anton Slama, c. 15149.—Drugi mesec suspendovani: Anton Filipovič, c. 10850; John Mahne, c.9531. Nova pristopli: Stefan Ludvik, 16259; Frank Ivančič, c. 16260; Martin Ptočkaj, cert. 16261 ; John Mezgec, c. 16262 ; Anton Opara, c. 16263; John Bavdek, c. 16264; Frank Kren, cert. 16265; Joseph Fabjančič, c. 16266.
Bratska Zveza, štev. 140.—Prvi mesec suspendovani: Anton Ma-rovič, c. 12356; John Trusnovič, c. 12510; Leo Strukel, 12869; Anton Kovač, c. 12871. — Drugi mesec suspendovani: Mirko Trusnovič, c. 12872 ; Frank Turnšek, c. 15151 ; Silvester Fisher, c. 15412 ; Andrej Volčič, c. 15629. — Izobčeni: Paul Zelene, c. 3106; Frank Herbst, c. 14473.
Brod na Kolpi, štev. 141.—-Drugi mesec suspendovani: Joseph Juretič, c. 13263; Stefan Juretič, c. 14476. — Izobčen: Gabriel Klobučar, c. 9568. — Novo pristopil: Anton Kuzele, c. 16267.
Mir, štev. 142. — Prvi mesec suspendovan: Frank Sneider, c. 13838.
Slovenski Lovec, štev. 143. — Novo pristopli1: John Mav, cert. 16268 ; Frank NoVak, c. 16269. Slovenci in Horvati, štev. 144. ■Prvi mesec suspendovan: Peter Knotek, c. 12881. — Drugi mesec suspendovani : George Karčeteš, c. 12521 ; Mile Gačesa, c. 12516.
Kanarček, štev. 146. — Zopet sprejeta: Marija Dušek, c. 13842. —Drugi mesec suspendovani: Karol Radej, c. 15427 ; Joseph Ku-frin, c. 15863 ; George Mauser, c. 9821. — Novo pristopli: Joseph Poček, c. 16270; John Račič, cert. 16271.
Vodnikov Venec, štev. 147. — Zopeti sprejeti: John Šolar, cert. 11058; Frank Brulc, c. 12524. — Prvi mesec suspedovani : Henry Lenarček, c. 11470; Vol. Zbačnik, c. 12892; Alois Novak, c. 15452; Frank Gornik, c. 13268; John Re-tar, c. 15755. — Drugi mesec suspendovani: Frank Kovsca, cert. 12019. — Izobčen: Joseph Sedar, c, 11229. — Novo pristopil: August Grobolšek, c. 16272.
Zorislava, štev. 148. 7— Zopet sprjeta: Aloizija Kos, é. 8729.— Novo pristopila: Marija Modic, c. 16273.
Slovenke V Boj. štev. 150. — Novo pristopila: Marija Ponikvar, c. 16274.
Bratje Edinost, štev. 151.—Novo pristopila Frančiška Kokalj, c. 16275.
Si'oienski Narod, štev. 153.—Zopet sprejet: Matt Wittine, cert. 11060. — Prvi mesec suspendova-ni: Gregor Bergoč, c. 10469; Matt Turkovič, c. —?—. Izobčen: Geo. Fenich, c. 14035.—Novo pristopli: George Matešič, c. 16276; Vjeko-slav Milasinčič, c. 16277.
Gorjanec, štev. 154.—Izobčen: Geioirge Stepan, c. 9086.
Kras, štev. 156. <■— Prvi mesec suspendovan: Luka Gabrovec, c. 10654.
Vseslovani, št. 161.—Prvi mesec suspendovani: Anton Kočevar, c. 14721; John Beber, cert. 11078. — Novo pristopli: Joseph Nosan, e. 16278; Matt Rus, cert. 16279.
Valvazor, štev. 163. — Prvi mesec suspendovani: Nikolaj Supi-ca, c. 10853; Anton Zurger, cert. 11150. — Novo pristopil: George Grubisich, c. 16280.
Spomladanska Vijolica., štev. 164. — Prvimesec suspendovani: Margaret Jankoi, c. c. 12897.
Lunder Adamič, štev. 165.—Prvi mesec susžpendovan:	Marko
Hasan, c. 12905. Novo pristopli: Peter Jeglič, c. 16281, Frank Pančur, c. 16282, John Skok, c. 16283 Frank Nomčič, e. 16284, Marija Peternel, c. 16285, Marija Kralj, c. 16286.
Slap Peričnik, štev. 166. — Novo pristopli: Jioihn ,Rabič, c. 16-287, Frank Demšar, c. 16288, Mariin Tratnik, c. 16289, John Tavčar, c. 36290, Frank Dolinar, c. 16291.
Slovenske Sestre, štev. 167. — Drugi mesec suspendovaniai: Lucija Zuzel, c. 12530. NovOi pristopila: Ana Jakšič, c. 16292.
Sinovi Slave,, štev. 168. — Novo pristopli1: AntonKole nc, c. 16-293, Ignac Spendal, c. 16294.
Svobodomisleci, štev. 169. — Prvi mesec suspendovan: J. Urbanija, c. 9425.
Sllotvenski Prijatelj, štev. 171. —Novo pristopli: Joseph Stepan, c. 16295, Vincenc Kotschar, cer. 16296, Anna Stepan, c. 16297.
Dobri Prijatelji, štev. 172. — Izobčeni: Joseph Kezele, c. 13458 Matt Kuna, c. 14499, Matt Lunder, c. 14970.
Slava, štev. 173. — Prvi mesec suspendovani: Alois Kranear, c. 12536, Frank Tomažič, c. 12540, Mihael Vidic, c. 12541, Anton Pia ninsek, c. 13094, Anton Godec, c. 15434. Novo nristonli: Martin Rebec. c. 16298, Anton Kostelec, c. 16299.
Vrtni Raj, štev. 174. — NioVo pristopila: Ivana Sebalj, e. 16300.
McKinley, štev. 175.—Zopet sprejet: Anton Tanko, c. 12698. Novta pristopli: John Lesar, cer. 16301, Frank Čampa e. 16302, Jacob Goršič, c. 16303, Marko Skoda, c. 16304.
Novo Leto, štev. 176. — Novo pristopil: John Stefan, c. 16305.
Mare, štev. 177. — Zopet sprejet: Martin Čufar, e. 13859. Drugi mesec suspendovani: Duje Krpan, e. 11299, Mihael Skendar, c. 11301.
Jadranska Vila, štev. 178. — Prvi mesec suspendovani: Frank Rovere, c. 12931, M. Zejn, cer. 12940, Frank Skuil, c. 12928. A. Tomšič, c. 14275, F. Lisjak, cert. 14271, J. Cermel, c. 14732, J. Milič, c. 14731, B. Bolter, c. 15173. Izobčen: Frank Hvala, e. 12939. Novo pristopil: Alois Velikonja, c. 16306.
Planinski Glas, štev. 180.—Novo pristopli: Jacob Foijkar, cer. 16308, John Keržan, e. 16307.
Dom in Svet, štev. 181. — Zopet sprejeta: Marija Zajc, c. 12-435. Dragi mesec suspendiovan: John Godina, e. 14297. Novo pristopil Jacob Grad, c. 16309.
Slov. Rudar, štev. 182. — Prvi mesec suspendovan: Peter Prijatelj, c. 9027. Izobčen: Jos. Knep, c. 14736.
Narodni Dom, štev. 183. — Zopet sprejet:	Dane Svilar, cert.
13465.
Planinski Raj, štev. 185. —P!rt vi mesec suspendovan a:	Ivana
Grdina, c. 13693, Jožefa Grdina, c. 13692, Elizabeth Črnko, e. 14-388, Marija Kordiš, c. 14506, Marija Rent, c. 14507, Ivana Bartol,
c. 14508, Fany Levstik, c. 15181. Drugi mesec suspendovana: Ivana Lampe, c. 14'505. Izobčena: Terezija Ulle, c. 13809.
Jugoslovani, štev. 186. — Zopet sprejet : Anton Štepec, c. 12-183. Prvi mesec suspendovani: Frank Muhič, c. 12875, Frank Dernač, c. 8926, John Levk, cert. 13113, Alois Zupančič, c. 5874, Anton Štepec, c. (L5183. ¿Drugi mesec suspendovan:	Anton Ri-
felj, c. 13868.
Sesterskia Ljubezen, št. 187.— Novo pristople: Helena Leber, c. 16310, Julijana iBstan, c. 16311.
Sinovi Složne Domovine, štev. 190.—Izobčen: John Kastelic, c. 15673. Odstopil: Mihael Jereb, c. 14303. Novo pristopil: (Simon! Shappek, c. ,16312.
Abazia, štev. 191. — Novo pristopli: John Slavic, e. 16313, Milan Sepič, c. 16314, John Babič, c. 16315, Joseph Hrvatin, c. 163-16, Anton Puž, c. 16317, Joseph Kinkela, c. 16318, Anton Kinkela, e. 16319.
Venera,, štev. 192.—Zopet sprejete: M. Frančič, c. 14394, H. Pre-sechnik, c. Prvi mesec sus-pendovane: M. Zupet, c. 15450, II. Presechnik, c. J. Vertačnik, e. 15451.
Cvetko, štev. 169. — Drugi mesec suspendovan: Vincenc Mara-nell, c. 14756.
Irtonton, štev. 197.	— Zopet
sprejet: Tom Tomac, c. Prvi mesec suspendovani: Joseph Majerle, Janko Obradovič, c. Drugi mesec suspendovani: Mihael Kri-vačič, Stefan Jediniaik, c.
Slovenski Kmetovalec, št. 198. Novo pristopil: Anton Zevnik, c. 16320.
Složni Slovenci in Slovaci, štev. 199.—Novo pristopli John Erpič, c. 16321, Andrej Lane, e. 16322, Anton Bujak, c. 16323, Frank Virt, c. 16324.
Austrijski Slovenci, štev. 200. —Novo pristopli: Frank Heller, c. 16325, Frank Trobevšek, cer. 16326.
Pivka, štev. 201.— Drugi mesec suspendovan: Aniton Marinčič, c. 8019. Izobčen: Anton Krulc, c. 10078. Novo pristopil:	Martin
Kraljič, c. 16327.
Narodni Bratje, štev. 202. — Novo pristopli: Peter Ferkat, c. 1328, John Dolinar, c. 16329.
V Boj za Svobodo, štev. 203. — Drugi mesec suspendovan: Martin Plut, cer. 15236.
Kamnik, štev. 204. — Novo pristopil : Frank Hribar, c. 16330.
ci Tolstoj, štev. 205. — Novo pristopli: Joseph Štern, c. 16331, Stanislav Malič, c. 16332, Alois O-beretar, c. 16333, Anton Zlember-ger, c. 16334, Jacob Kočevar, c. 16335, John Tefeautz, c. 16336.
Novo društvo: Slovanska Zmaga štev. 208 v Elkhart, Ind. Pristopili so: Louis Glavač, c. 16337, Gabriel Smole, c. 16338, Joseph Miklič, e. 16339, Joseph Gašperlin, c. 16340, Anton Štrukelj, cer. 16341, Joseph Gore, c. 16342, Ignac Hostnik, c. 16343, Joseph Štrukelj, c. 16344, AMzija Gore, c. 16345, Marija Štrukelj, cert. 16346.
PRESTOPILI SO :
Od dr. štev. 2. Matt Zupančič, c. 10291 k dr. štev .186. Jack Mereun, c. 2140 k dr. štev. 59.
Od dr. štev. 3, John Jurkovič, c. 12233 k dr. štev. 110.
Od dr. štev. 7. Joseph Boltič, c. 5142 k dr. štev. 181.
Oddr. štev. 9. Ignac Skodlar, c. 10509 k dr. štev. 206.
Od dr. štev. 10. Frančiška Renie c. 12734, John Kmetič, c. Iz056 k dr. štev. 134. Joseph Haramija, c. 11447 k dr. štev. 143. Mihael Mlakar, e. 14162, Mike Bevk, c. 4828, Lovro Useničnik, c. 9686 k dr. št. 177. John Bogovič, c. 15272 k dr. štev. 26.
Od dr. štev. 13. Stefan Bistrica, c. 9658, Mike Bistrica, c. 9659 k dr. štev. 49.
Od dr. štev. 19. Joseph Robič, c. 8185 k dr. štev. 30. Pongrac Jurše, c. 677 k dr. štev. 50.
Od dr. štev. 20. Anton Hrast, c. 5812, Albert Hrast, c. 14127 k dr. štev. 205. Frederik Vider, c. 11318 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 23. Anton Resnik, e. 7946, John Resnik, c. 8070 k dr. štev. 117. Frank Drap, e. 11617 k dr. štev. 64. Joseph Volk, c. 12748 k dr. štev. 193. John Piškur, c. 14350 k dr. štev. 199.
Od dr. štev. 27. John Leskovšek, c. 7191 k dr. štev. 206.
Od dr. štev. 29. Peter Škerjanc, c. 14143 k dr. štev. 64.
Od dr. štev. 32. John Prebil, c. 6530 k dr. štev. 78.
Od dr. štev. 33. Mary Lustik, c. 15503 k dr. štev. 89. Frank Poravna, e. 1801 k dr. štev. 200.
Od dr. štev. 39. John Žgajnar, e. 5829 k dr. štev. 205.
Od dr. štev. 40. Joseph Sepič, c. 15311, Matt Šepič, c. 11129, Anton Šepič, c. 4173 k dr. štev. 21.
Od. dr. štev. 43. Frank Zajec, e. 8426 k dr. štev. 205.
Od dr. štev. 44. Joseph Ošaben, c. 10107 k dr. štev. 6.
Od dr. štev. 46. Blaž Lombar, c. 4275 k dr. štev. 50.
Od dr. štev. 52. John Setnikar, c. 60j4 k dr. štev. 117.
Od dr. štev. 57. Rudolph Gradišnik, c. 6835 k dr. štev. 4.
Od dr. štev. 59. Karl Ambroš, c. 9461 k dr. štev. 05.
Od dr. štev. 61. Anton Rulgar, e. 13513 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 62. Frank Vidervol, c. 3707 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 65. Thomas Skerbinek, c. 2819 k dr. štev. 92. Antonija Konec, c. 15342 k dr. št. 187.
Od dr. štev. 67. John Veršnik, c. 2928 k dr. štev. 24.
Od dr. štev. 69. Joseph Zupančič, c. 14847 k dr. štev. 125.
Od dr. štev. 87. John Čebulj, c. 15561, John Gaber, c. 12811 k dr. štev. 126. Alois Macerlj, c. 14626 k dr. 117.
Od dir. štev. 88. Joseph Gantar, e. 9256, John Podobnik, c. 12492 k dr. štev. 78.
Od dr. štev. 89. Frank Marko-sek, c. 13778 k dr. štev. 145.
Od dr. štev. 91. John Molka, c. 11808 k dr. štev. 200.
Od dr. štev. 98. Anton Arčul. c.
70, Frank Krmelj, c. 15374 k dr. štev’. 59.
Od dr. štev. 108. Mary Hrast, c. 12147 k dr. štev. 205.
Od dr. štev. 110 John Judnieh, c. 3187, Anna Judnieh, c. 12830 k k dr. štev. 205.
Od dr. štev. 122’. Frank Rome, c. 15120 k dr. štev. 110.
Od dr. štev. 124. Heromin Sto-nieh, c. 10444 k dr. štev. 44.
Od dr. štev. 125. Nick Vukšinič, e. 8347 k dr. štev. 8.
Od dr. štev. 127 John Kastelic, e. 13154 k dr. štev. 21.
Od dr. štev. 132. John Grebenc, c. 12503 k dr. štev. 114.
Od dr. štev. 147. Mary Jug,'c. 12009, Franja Perše, c. 13244 k dr. štev. 147.
Od dr. štev. 138. Joseph Klemenčič, c. 1831 k dr. štev. 7.
Od dr. štev. 139. Anton Ukovič, e. 9537 k dr. štev. 173.
Od dr. štev. 143. Anton Cash, c. 9604, Ignac Pečjak, c. 10855, Ant. Ogulin, c. 12194 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 145. Jacob Leskovec, c. 9809 k dr. štev. 89.
Od dr. štev. 155. Terezija Grilc, c. 12022 k dr. štev. 59.
O	dr. štev. 161 Peter Barich, c. 6710 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 165. Joseph Ravnikar, e. 3901, Frank Kodra, cert. 10745 k dr. štev. 117.
Od dr. štev. 167. Marko Rek, c. 9267, Gaspar Slapnik, c. 15161 k dr. štev. 69. Matilda. Rek, c. 11709 k dr. štev. 130.
Od dr štev. 169. Matt Klinc, c. 8055 k dr. štev. 47. Peter Prašnikar, c. 13284 k dr. štev. 50.
Od dr. štev. 174. Jacob Naglič, c. 10740, Gregor Naglič, c. 12691 k dr. štev. 60.
Od dr. štev. 177. Marko Balan, c. 6360 k dr. štev. 10.
Od dr. štev. 181. Anton Curl, c. 7980 k dr. štev. 117. Johana Sever, c. 13296 k dr. štev. 189.
Od dr. štev. 186. John Paučnik, c. 2619 k dr. štev. 59.
Od dr. štev. 192. Frances Golob, c. 8594 k dr. štev. 26.
Od dir. štev. 194. Tony Samsa, 15190, Louis Petrič, c. 14741, Tony Košmerl, c. 11520 k dr. štev. 110.
Od dr. štev. 196. Stefan Kamnikar, c. 8079 k dr. štev. 95.
Od dr. štev. 197. Steve Jakše, e. 14768 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 205. Anton Zuko-vec, c. 15684 k dr. štev. 69.
1913! — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd Ave., New York, N. Y.	(Adv.)
RABIM 100 ROJAKOV,
ki hočejo postati samostojni in neodvisni FARMER JI v okolici mesta Crivitz, Marinette County, Wis., kjer je že mnogo rojakov, ki so z zemljo prav zadovoljni in bi Vas radi imeli za sosede. Rodovitna zemlja, dobra zdrava pitna voda, krasen kraj. Tu kupite naravnost od lastnika T. Kersten-a, ki hoče prej ko mogoče prodati vse, zato dobite zemljo pod ceno in povrnjeno vožnjo. Samo kratek čas. Ne zamudite te rasprodaje.’ Malo zaplačilo in odplačevanje na 10 let. Pišite še danes v slovenskem jeziku po nadaljna pojasnila in po brezplačno knjižico na zastopnika
IM. PIKLOR
1526 W. 21. Street.	Chicago, III.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-
■■	■ ■■■ ■■■ ■ ■ bolj varno. =--.-
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijsklh cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za BK • $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, lil
Pet točk.
1.) Rodovitna zemlja; 2.) Zdrava, čista studenčna voda; 3.) Zdravo podnebje, ugodna klima in prijazen kraj; 4.) Dober trg doma in dobre lezniške zveze s velikimi industrijelnimi mesti; 5.) Nizke cene, lahki obrobi ter nobeme čifutarije.
Se je prostora za 150 rojakov. Pridite in ogledajte si to zemljo in kraj sedaj ko vidite kaj raste in kako raste.—
Tu bodo sami Slovenci, tujcev ne bo med nami.
VSE TO je vzrok, da sem prodal od 23. marca naprej nad 60 rojakom farme v največji slovenski farmarski naselbini v WAUSAUKEE, VVIS PREDNO kupite farmo, glejte, da imate poleg drugih tudi TE ugodnosti, brez katerih niste v stanu uspešno izhajati.
Za nadaljne informacije pišite
A. MANTEL, c. o. GRIMMER LAND CO.
Room 1007 - 133 W. Washington St., CHICAGO, ILL.
I FRANK J. PETRU
|	JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-
gg	Ustanovljeno leta 1900
škili in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-ovo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”	”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ufi
S
s
k
s
$
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Nate podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi nlo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDEVA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regali je, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 26161 Lawndale Ave. Chicago,
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, UL
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26tfa St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Vlažno uprašanje!
f| #} mi opravi
JtUf U najbolj« in najceneje* ‘
Konzularne
sodmjske
vojaškedrove st ilwaukee.Wis.
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Aliae, Argentina, Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografične stroko spadajoča dela dobro in poceni
§122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND, OHIO