Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 149. V LJUBLJANI, četrtek, 8. julija 1926. Posamezna številka Din 1'—. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Hrvatski imperializem. V »Obzcru« je napisal Joe Matošič dolg panele c vprašanju hrvatskega Prekmurja- V tem članku dokazuje g. Matošič, ka- o da je pravzaprav Prekmurje čisto hr-Jh m?’ ^er g°vore Prekmurci tako, ko 1 aJ vav*ki) Hrvati. Tudi književni jezik leunurcev je tak, kakoršen je bil hr-nn Za časa Zrinjskega. Ker so ve, \aosič« tudi vsi Prekmurci s Slo-.1 1^° nezadovoljni, zahteva »Ob- • X ■ ,ailkar, da se Prekmurje izloči nun-ar °rS^e Vlasti in združi z Medji- , Jein ‘n varaždinskim okrajem v po- • no oblast, katere glavno mesto naj bi dinu V ('a^0Vcu ali ®e bolje — v Varaž- ker so njegovi argumenti mnSS’ Zadostuje naj, če pripomnimo da večjega dokaza ni mogel najti g. Matošič proti sebi, kakor s trditvijo, da je prekmurščina najbolj podobna zagorščini. Zagorci pa so vendar kajkavci in če bi mi sledili Matošičevim argumentom, potem bi morali zahtevati, da se meje Slovenije razširijo do Zagreba. Enako ne drži, če pravi g. Matošič, da Prekmurci o Slovencih nočejo nič slišati. Ce bi okusili Prekmurci hrvatsko upravo, ki je še precej slabša od slovenske, * 0 Hrvatih še manj hoteli slišati. Je pač ™KiK?ft^ev samo škodo in to smo vsi mogli spo-z°ati že opetovano. Zlasti pa nas veže isti interes z ozirom Ua nase notranje politične raztaw« ua kor Slovenija, tako je tudi Hrvati' spedarsko zapostavljena, kakor st g°~ nija, tako je tudi Hrvatska interesih?" na jadranski politiki. In še vse poi„* drugih vprašanj je, ki se tičejo Slovencev ravno tako ko Hrvatov. Vsled tega se ie tudi opetovano skušalo tako s slovenske ko s hrvatske strani doseči sku-S1 c P°^tičen nastop. Poslanski klub . . se, fa>adi tega imenuje tudi Jugo-li in enako je apeliral St. a Ic na knietsko-slcvensko skupnost. r c^lugega pa je jasno, da ne mo-e biti o skupnem nastopu niti govora, • ? \ razumeli Hrvati skupnost tako, da 1 mi Slovenci dali >kuglice«, Hrvati pa I komandirali. Za tako skupnost se 0v'enci prav lepo zahvalimo m svoje vobode si ne damo odvzeti od nikogar II tudi ne od brata. Skupnost je mogoča le na temelju po-| °*ne enakopravnosti, poštenega sporaz-nia, kakor ga razlaga St. Radič, ko go- Dr. Hikic izključen iz HSS. ODLOČILNA SEJA HSS. Zagreb, 8. julija. Včeraj ob 10. se je začela seja Hrvatskega seljačkega kluba. Na seji je bilo navzeče vodstvo stranke in njen predsednik Štefan‘Radič. Na seji je najprej predsednik poslanskega kluba Pavle Radič pedal obširno poročilo. Potem pa je podelil besedo Štefanu Radiču, ki je govoril obširno o odnošajih napram radikalom. Za radikalno stranko je rekel, da je postala plen onih elementov, Ivi se obešajo za vsako oblast. Radič da je že preje radikale opozarjal, naj dobro pazijo, kaj delajo, ker 011 boljše pozna te ljudi, kakor oni. Govoril je tudi o obnovitvi vlade PP ali o sestavi vlade z demokrati, kar bi bilo zelo nezdravo. Vlada je odgodila skupščino, a se ni prav nič izrekla, ali je prevzela obveznost za sprejem agrarnega zakona. Objavljen je bil danes kratek komunike. Toda tako ne gre. Rekel sem, pravi Radič, da je politična situacija takšna, ker radikalna stranka išče na vse strani kombinacije. Radikali bi delali tudi brez Uzunoviča, brez Radiča, brez seljaške stranke in brez vodstva in sploh brez vsega, kar naj tvori hrbtenico. Oni bi hoteli same take ljudi,, ki jim služijo. Mi pa tega nočemo. Glede Simonoviča pravi Radič, da bi mu bilo treba dati, če že mora biti ali ostati minister, državnega podtajnika, ki bi imel en del njegove kompetence. O dr. Nikiču pravi, da je bil spor z njim že likvidiran in da mu je bilo vse oproščeno. Teda dr. Nikič je še naprej delal p° starem. Po govoru Štefana Radiča je bil preči-tan in sprejet predlog o izključitvi dr. Nikiča. Proti izključitvi sta glasovala le dr. Lcnčarevič in Klarič. Ta dva sta po glasovanju na poziv št. Radiča izjavila, da se ne pokorita sklepu kluba in da se j smatrata tudi ona dva za izključena. Predsednik ju.je nato pozval, da zapustita sejo in odložita mandate, nakar sta odšla iz dvorane. Za tem je minister Stanko Šibenik pcrceal o zakonu o likvidaciji agrarnih ednošajev. Sledilo je še nekaj formalnih predlogov. Popoldne so se obravnavala na seji strankarska vprašanja ter so bili sprejeti predlagani zaključki. SKLEPI HSS. Zagreb, 8. julija. Na včerajšnji seji Hrvatskega seljaškega kluba so bili sprejeti ti-le sklepi: 1. Po zaslišanju poročila predsednika stranke o političnem položaju in posebej 0 odnošajih Hrvatskega seljaškega kluba napram radikalni stranki in vladi g. Nikole Uzunoviča, ki se iskreno in dosledno tudi v praksi izvesti politiko narodnega sporazuma, kakor je bil dogovorjen s pismenim aktom od 14. julija 1925 in videč iz tega poročila, da je posebna politika dr. Nikiča največja zapreka za pravilne ednošaje Hrvatskega seljačkega kluba napram današnji vladi, je z 42 glasovi prisotnih in z 8 glasovi podpisanih predlagateljev, torej skupno s 50 glasovi proti dvema sklenjeno, tla se dr. Nikiču izreče nezaupanje. Ker pa je dr. Nikičevo posebno politiko celokupni hrvatski seljaški narod obsodil in jo še vedno obsoja in je ugotovljeno, da dr. s Nikič še vedno vodi isto politiko, ki ni j ne hrvatska ne seljaška in po svoji me-i todi ogroža najresnejše državne in na-S redne interese, se dr. Nikič izključi iz I kluba. * 2. Vlada se poziva, da v drugi polo- vici avgusta skliče zopet narodno skupščino, ki naj sprejme zakon o agrarnih odnošajih v Dalmaciji. 3. Hrvatski klub bo vlado tudi naprej podpiral, prenehati pa morajo nezakonitosti upravnih oblasti. 4. Vlada naj tudi formalno ukine akt cbznane cd 24. decembra 1924 in vse njene posledice. 5. Glede na elementarne nezgode zadnjih dni in na potrebo velikih izdatkov zaradi njih, naj se začne izvajati največja Slednja v državni upravi, pri plačah ministrov, poslancev in uradnikov ter pri materialnih izdatkih, tako da se doseže vsaj 1 milijarda prihranka. 6. Še v poletnem zasedanju skupščine j se mera sprejeti zakon o neposrednih 1 davkih in zakon o občinah. V Dalmaciji je treba začeti z zgradbo luk, cest in železnic, nared pa se mora zaposliti. POSVETOVANJE MINISTROV CEN-TRUMA. Beograd, 8. julija. Včeraj so se posvetovali Boža Maksimovič, dr. Ninčič, Mi-lorad Vujičič in dr. Ninko Perič o političnem položaju, ki je nastal po zaključkih seje Hrvatskega seljaškega kluba in po izključitvi dr. Nikiča iz kluba. Sklenili so, da se za zdaj nič ne stori in da se počaka ua povratek Uzunoviča, na kar se bo šele to vprašanje obravnavalo in uredilo. Splošno se sodi, da bo moral ' , ^ikič stopiti iz vlade, posebno ker la vlada vedno naglaša, da je par- v a!;n\in torej ne bi mogla trpeti _ 1 ' Nikiča, ko zdaj nima za seboj nobene skupine. Vendar pa bodo radi-kali o tej stvari se razpravljali, ker po-ndarjajo, da s. Je dr. Nikič pridobil zavori o sporazumu s Srbi. Vsak drug sporazum pa je izključen. Predlog g. Matošiča pa dokazuje, da mislijo nekateri Hrvati tudi še na neki drug sporazum, ki je imperialističen in hegemonističen in za kterega ne bodo Slovenci nikdar in 0 . nikoli. Predlog g. Matošiča je končno samo predlog enega zasebnika. Pomembnejši poslane ta predlog, ker ga objavlja >Ob- sluge za sporazum, ker je pri zadnji krizi preprečil, da se sporazum razbije. SESTANEK MAKSIMOVIČA Z LJUBO DA VIDOVIČEM. Beograd, 8. julija. Senzacijo je vzbudila včeraj v>političnih krogih vest, da sta se sestala Ljuba Davidovič in Boža Maksimovič. Sestanek se je vršil v vili Bože Maksimoviča. Sestanku se pripisuje velika važnost zato, ker radikalski centrum v zadnjem času ukrepa vse brez ozira na vodstvo stranke, hoteč si zasi-gurati pozicije, če bi HSS povzročila krizo. To vest so včeraj dementirali, vendar pa ne preveč odločno in vlada v javnosti prepričanje, da je vest resnična. Uzunovič na Bledu. Bled, 8. julija. Včeraj je bil predsednik vlade Uzunovič cd Nj. Vel. kralja sprejet v avdienci. Poročal je kralju o odločitvi vlade, da se pomaga po povodnji oškodovanim. Kralj je vladno odločitev odobril in pridržal Uzunoviča pri večerji. Po večerji se je predsednik vlade odpeljal v Lesce in tam na kolodvoru prenočil v ministrskem vagonu. Danes zjutraj ob 7. bi bil imel odpotovati v Beograd. Zagreb, 8. julija. Radič odpotuje danes cb 11. na Bled, kjer bo bržkone ob 5. popoldne sprejet od kralja v avdijenci. Ker se nahaja na Bledu tudi predsednik vlade Uzunovič, za katerega sodijo, da vseeno ostane tudi še danes na Bledu, pride vsekakor do sestanka med Uzuno-vičeni in Radičem. Glede na včerajšnje sklepe Hrvatskega seljaškega kluba in posebne glede na izključitev dr. Nikiča se sestanku med obema državnikoma pripisuje velika važnost. Zelo se je opazilo, da je Uzunovič odpotoval na Bled prav v času, ko je imel Hrvatski seljaški klub svojo sejo. Splošno sc prepričani, da je hotel Uzunovič na Bledu počakati na odločitve radičevcev glede nekaterih aktuelnih političnih vprašanj. Uzunovičeva pot na Bled se spravlja tudi v zvezo s potrebo, da se čim prej skliče narodna skupščina, ker je potrebno, da se veliki krediti, ki se morajo dovoliti za poplavljene kraje, raz-dele pod polno kontrolo narodnega predstavništva. Bržkone bc Radič glede na razprave v seljaškem klubu tudi s svoje strani podprl zahteve onih, ki mislijo, da v tem momentu ni umestne, da bi ostala skupščina cele tri mesece odgo-dena. MOŽNOST VLADNE KRIZE. Beograd, 8. julija. Vsi politični krogi komentirajo izključitev dr. Nikiča iz Hrvatskega seljačkega kluba. Te izključitve niso pričakovali. Vedelo se je samo, da vladajo nesporazumljenja, ali zadnji čas se o lem ni nič več govorilo in se je zato mislilo, da je ta stvar že urejena. Izključitev dr. Nikiča bo imela za posledico, vprašanje, ali naj estane on še v vladi. Nastopila bo bržkone delna kriza vlade, ni pa izključena niti kriza celokupnega kabineta. zcr« brez komentarja na uvodnem metu. Ze celo pomemben pa bi postal, če j ' ysei hrvatski javnosti ne bi bilo niti ’ najmanjšega ugovora proti njemu, če bi j moiali misliti, da ga Hrvati odobravajo, j Zalo pa je tudi treba, da se hrvatska j ja\nost izjasni, da bomo vedeli, pri čem i da smo. Ker vprašanje Prekmurja je rešeno in kder hoče živeti z nami v dobrih odnošajih, mora to upoštevati! DRAVA PRI OSIJEKU ŠE NARAŠČA. Osijek, 8. julija. Drava še vedno narašča in preti velika nevarnost, da veda prebije nasipe pri Sopju. Če bi se to zgodilo, bi voda poplavila vso slavonsko Podravino. Med Vardarcem in Sugom je voda poplavila državno cesto v dolžini več ko poldrugega kilometra in zalila plodno zemljo, kjer se je pravkar začela žetev. Princ Gjorgje, ki je bil iz dvorca, v katerem je stanoval, evakuiran z motornim čolnom, se nahaja sedaj s svojim spremstvom v Kneževskih Vinogradih. Dasi je prišel ponj dvorni vlak, princ Gjorgje ni odpotoval v Beograd, kakor so mislili. RADIKALNI GLAVNI ODBOR V PER-MANENCI. Beograd, 8. julija. Radikalski glavni odbor tudi včeraj ni ničesar sklenil, razen to, da estane še dalje v parmanenci, dokler se ne izvrše občinske volitve. Z velikim interesom pričakujejo 11. tega meseca, ko se ima vršiti glavno zborovanje, na katerem se bo sklepalo o kandidaturah za občinske volitve. Nikola PaSic in Slovenci. V »Narodnem glasu« je .pod tem naslovom objavil Franjo Potočnjak uvodnik, v katerem naglasa, da ob izbruhu svetovne vojne niso ne Hrvati ne Slovenci in tudi ne Srbi mislili pa ustanovitev Jugoslavije v sedanji obliki in na ujedinjenje vseh Jugcslovenov. Svojo trditev Potočnjak obširno utemeljuje, 7,a njeno pravilnost glede Srbov pa navaja Pasica in deklaracijo skupščine z dne 7. decembra 1914. Tedaj šele se je namreč prvič ciicielno dejalo, da je cilj vojne osvobo-jenje in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda v prvotni stilizaciji te deklaracije ni bilo niti besedice o Slovencih, temveč se je govorilo le o Hrvatih. Značilno je, da v odboru, kjer se je sestavljala ta deklaracija, ni nikomur niti v glavo padlo, da bi ?e spomnil tudi Slovencev in jih omenil. In Potočnjah nadaljuje: Tedaj je bil v Nišu dr. Nikola Zupanič, rodom Slovenec iz Metlike in kustos etnološkega muzeja v Beogradu. V zadnjem hipu je dognal, kaj se je sklenilo v odboru in zato 'e tekel k nekaterim članom odbora, da se prepriča o vesti, ki ga je iznenadila. Bilo mu je rečeno, da je tako (da niso Slovenci v de- ‘ klaraciji omenjeni, op. ured.). — Kaj ste storili, za Boga? Kje ste pustili ■ Slovence? Pa i oni so eden in isti narod s Srbi in Hrvati! Gledajo ga člani odbora in čudijo se. Zupanič jim dokazuje napako, ki so jo storili. Oni ga gledajo še bolj začudeno. Na koncu mu nekdo svetuje, da naj gre k Pašiču in mu vso stvar pojasni in da se deklaracija v tem zmi-slu popravi. Tako se je tudi zgodilo. Županič gre k Pašiču in v znoju svojega obraza pojasni stvar, čeprav je bilo to zelo težko. Na koncu ga zaprosi, da imenuje v' deklaraciji za Srbi in Hrvati tudi Slovence. — Pa ovaj, dobro. Rekli bomo, da hočemo osvoboditi tudi naše brate — Slovake. »Ne, gospod predsednik. Slovenci in Slovaki niso iste. Slovaki so nartfd, ki se nahaja pod madjarskim jarmom, meji na Čehe in se bo. če bo sreča, ujedinil z njimi. Mi Slovenci smo zapadno od Hrvatov in z njimi zvezani. — Pa da, ovaj, jeste Totovi — odgovori samozavestno g. Nikola Pašič ... Podčrtujem in naglašujem: to sem zabeležil po ponovnem pripovedovanju dr. Nikole Županiča. Tako g. Franjo Potočnjak in mislimo, da komentar k temu ni polreben, razven če bi ga hotel podati g. dr. Niko Županič. SDS in ljubljanske občinsko volitve. Kakor smo že poročali, je podal predsednik gerentskega sveta dr. Dinko Puc v zagrebških »Novostih« izjavo, v kateri pravi, da je SDS že opetovano zahtevala razpis ljubljanskih volitev. To izjavo ponatiskuje sedaj ,/Juiro in obenem tudi deloma (!) izjavi dr. Ravniharja in dr. Stanovnika. (Delom: seveda zato, da se ne izneveri svoji znani »objektivnosti«.) Nato pa zaključuje svoja izvajanja z besedami: »Kakor videti, so izjave v »Novostih- jako interesantne za spoznavanje politične morale ljubljanskih strank in njihovih voditeljev. Namen Jutrovega« članka je prozoren. Hočs napraviti vtis, kako da je edino .SDS za razpis ljubljanskih občinskih volitev in kako da so vse druge stranke pravzaprav krive, če Ljubljana ne uživa svoje avtonomije. Ampak to je tako groba špekulacija na pozabljivost Ljubljančanov, da je neuspeh tej špekulaciji že vnaprej zasiguran. Dejstva so vendarle prepisna. Ljubljanski občinski svet je v redu deloval pod županovanjem dr. Periča, pa je prišla SDS in razpustila občinski svet in imenovala svojega pristaša za gerenta. Nato so bile 30. januarja leta 1925 razpisane občinske volitve za dan 18. marca. Kandidatne Psic so morale biti vložene do dne 8. februarja, ko so se vršile skupščinske volitve. To se je dotočilo zato, da bi mogla SDS za skupščinske volitve agitirati e klerikalno iievarnuMjo, ki da grozi Ljubljani. Kljub temu in proti pričakovanju SDS pa se je dosegel za volitve sporazum med ljubljanskimi strankami in lista Ljubljanske samoupravne zveze je bila vložena. Nobenega zadržka torej ni bilo. da bi se volitve tudi izvedle in Ljubljana prišla do svoje avtonomije. 'loda nenadoma in skoraj tik pred volitvami je vlada PP, v kateri je bil tudi šef slovenske SDS, volitve odložila in pri tem je ostalo do danes. Zgodovinsko dejstvo je torej, da je samo SDS kriva, že Ljubljana še danes nima svoje avtonomije in zgodovinsko dejstvo je, da je samo SDS preprečila, če se niso popolnoma pripravljene in že razpisane volitve tudi izvršile. To je dejstvo in tega dejstva ne izbriše nobena izjava. Če trdi SDS danes, da je za volitve, potem tc> nikogar ne more prepričati, ker tedaj, ko je imela SDS vso politično moč, ko je mogla l lahkoto volitve izvesti, ni tega storila, temveč nasprotno že razpisane volitve preprečila. In tega dejstva Ljubljančani ne bodo pozabili in pri prihodnjih občinskih volitvah bo SDS to tudi spoznala. Grobokopi ljubljanske avtonomije ne bodo nikdar več vladali na ljubljanskem magistratu, pa naj trde sedaj še tako, da so za avtonomijo! 150 letnica ameriške svobode. Državljani severo - ameriških Zedinjenih držav so praznovali dne 4. julija t. 1. 1501etni-co svoje ustave, ki je obenem 1501etniea ustanovitve njihove nove države. Ta dan ni velepomemben le za Amerikance, ampak tudi za ves svet z Evrope vred, kajti na ta dan so bile svečano proglašene osnovne človeške in državljanske pravice kot temelj vsake države in cele človeške družbe. Ameriška zmaga v boju za osnovne človeške pravice je navdušila tudi na strani Amerikancev se boreče evropske svobodnjake na boj za iste pravice, za katerih sprejem so zlasti francoski enciklopedisti pripravili ugodno razpoloženje. Ameriška /niaga leta 1776 je rodila ©oziroma znatno pospešila razvoj dogodkov v Franciji, s katerimi stoji v tesni zvezi francoski borec za ameriško in lastno svobodo La-fayette. Pred 150 leti so zmagoviti Amerlkanei proglasili osnovne pravice človeka kot temeljni princip vsake človeške družbe in države. Drugače takrat ni bilo mogoče, kajti pred 150 leti je bil človek kot individuum vklenjen v težke verige tradicionalnega poda-ništva. Tradicija je velevala spoštovati že veke in veke obstoječe pravice vladarjev, odnosno' plemičev. Kako so vladarji tedanje dobe svoje tradicionalne pravice zlorabljali na-pram svojim podanikom, o tem nam dovolj priča zgodovina celega srednjega in novega veka do ameriškega boja za svobodo. Tradicionalni podedovani pravici m r t v. i h pa so postavili Amerikanci nasproti pravico živih rekoč, da žive ljudi to pač malo briga, kaj in kako je nekdaj bilo, ampak da je mnogo važnejše, kako je sedaj, oziroma kaj bo v bodočnosti. Sedanjost pa ni vezana na odločbe preteklosti, ampak ona ima pravico dajati si svoje zakone sama po načelih, ki jih ona spoznava za prava in dobra. To načelo so Amerikanci po zmagovitem boju proti angle- ški tradicionalnosti proglasili v svoji ustavi kot prvo, in s tem so položili temeljni kamen moderni demokraciji. Popolna svoboda osebnega udejstvovanja je ustvarila današnjo mogočno Ameriko z vsemi njenimi vrlinami, a tudi z vsemi brezobzirnostmi, ki jih nujno mora roditi svobodno človeško udejstvovanje. Amerika pa ni ostala samo pri proglasitvi osnovnih človeških pravic kot glavne, ideje moderne demokracije. Predsednik Wilšon je šel še znatno dalje v svojih znanih 14 točkih, kjer je proglasil tudi n si rod e kot nosilce suverene oblasti. Kakor mora uživati svoboden državljan v svobodni demokratični državi svoje osnovne pravice, tako tudi nobenemu narodu v družbi narodov ne sme nihče kratiti njegovih pravic. Kakor imajo državljani pravico, da si svobodno urejujejo svoje države po svojih potrebah, tako imajo tudi narodi pravico do samoodločbe. Dalekosežnosti te VVilsonove teorije se še vsi globoko zavedamo. Žalibog, da Wilson svojega nauka ni mogel uveljaviti praktično tako, kakor so uveljavili njegovi predniki osnovne pravice Človeka, velika pa je že njegova zasluga, da je besedo o samoodločbi narodov sploh izrekel. Prvo realizacijo njegovvega nauka o svobodnih narodih vidimo danes v sovjetski Rusiji in boj narodnih manjšin za njihove pravice gre vzporedno z naukom velikega Ame- j ričana. ] Mi bi iskreno želeli, da bi misel o vrednosti : osnovnih človeških plavi? in o vrednosti svobodnega državljana globoko prodrla tudi v naš narod. Žalibog pa nam dokazuje praksa, da ječi naš narod še vedinvprav močno v tesnih okovih tradicionelnega podaništva4 ^ Ameriki svoboden državljan na zunaj in na znotraj, ipri nas pa na zunaj sicer »svoboden , a v notranjosti? To je nad vse žalostno P°" glavje! Za stabilizacijo franka. To je glavno geslo, ki ga je razvil v svojem programu Caillaux in ki danes razvnema duhove v Franciji. Dolgo se ni upala nobena francoska vlada staviti v svoj program stabilizacijo franka, ker bi morala z njo priznali, da je izključeno, da bi še kdaj postal papirnati frank enak zlatemu in s tem povedati francoskim vlagateljem in rentnikom, da se je njih premoženje zmanjšalo. Z vsemi mogočimi sredstvi so skušale razne vlade prikriti to resnico in šele Caillaux je imel pogum, da je pogledal resnici odkrito v oči, in jo potem brezobzirno povedal tudi parlamentu. Najprej se je skušalo odvrniti grozečo katastrofo francoskih financ z nadami o ustvaritvi proračunskega ravnovesja brez notranjih ali zunaniih posojil. (Finančna načrta ministrov Clementela in De Monzieja.) Nato z redukcijo visečega dolga potem konsolidacije dolgov in ustvaritve amortizacijske blagajne (Painleve). Nato potem stabilizacije s povračili Francoski banki (Doumer) in uporabo Morganovega fonda (Peret). Pa vse te namere so se izkazale za nezadostne in tako je prišel pogumni načrt Caillauxa. Bila je to nevarna stvar in vlada je zato poklicala na pomoč avtoriteto strokovnjakov, ki so enako zagovarjali stabilizacijo franka. Predlog stabilizacije je zlasti obširno utemeljil Caillauxov sodelavec D u b o i n. Premoženje Francije je znašalo 1. 1914 do ,-JOO milijard zlatih frankov. Vojna je znižala to premoženje za eno tretjino in vzela dva milijona delazmožnih ljudi. Da pride Francija do starega bogastva, mora povečati produkcijo. Ker je znašalo francoska premoženje leta 1925 okoli 1000- milijard papirnatih frankov, sledi iz lega po mnenju Duboina, da je .francosk frank vreden samo eno pelini) predvojnega. Ko je Francija vzela zlato iz prometa, je izdajala pravzaprav le potvorjen denar. To je ravno tako, kakor če se vinu vedno doliva vode. Končno vino sploh ne zasluži tega imena. Zato pravi Duboin, da treba frank stabilizirati na njegovi sedanji faktični vrednosti. Seveda ne bo to brez gospodarskih stresljajev mogoče, toda samo tako je mogoče rešiti finance. Tudi d e t'1 a c i-j a je napačna. Država mora plačevati na stalnih rentah 22 milijrd letno, dočim znaša njen proračun le okoli 40 milijard. Ce bi veljava denarja narasla za 30 do 50%, kako naj država zadosti svojim obveznostim? Ni res, da je stabilizacija danes prezgodnja. Izkušnje Nemčije, Avstrije in drugih držav dokazujejo, da je treba to čim preje storiti. Treba je samo volje, da se prepreči nadalini padec valute. Stabilizacije pa ni mogei^zvršiti brez tujega posojila. Tuji upniki morajo dati denar, da si more Francija z delom zaslužiti toliko, da poplača dolgove. Tudi za Francijo je potrebno nekaj sličnega, kakor je bil Davvesov Nemčijo. Na kateri višini pa se bo stabilizacija izvršila, ni mogoče takoj reči ker se mora to izvršiti v treh etapah ha^ vsak način pa bo stabilizacija uspešna zmanjka36 pi'oduk<’1Ja dvigne, konsum pa 'lo je v bistvu jedro Caillauxovega načrta ki ga bo parlament sigurno odobril, ker ni nobene druge rešitve. Pripomnimo še, da vsi Francozi složno delajo za rešitev francoskih financ in da bo tudi na finančnem polju zmagal francoski patriotizem. Politične vesti. = Odhod Uzunoviča in St. Radiča na Bled. Kljub 'skupščinskim počitnicam je postala politična situacija v zadnjem času precej napeta. Na eni strani je razkol med radikali vedno večji in skoraj nepremostljiv, na drugi strani pa postavlja tudi St. Radič novg zahteve. Vlada g. Uzunoviča je prišla tako v precej neugoden položaj in v zvezi s tem je tudi Uzunovičeva pot na Bled. Uzunovič bo pdročal kralju o povodnjih in o delu vlade v pomoč prizadetim krajem ter tudi o političnem položaju. Po vsej priliki bo Uzunovičeva avdienca odločilne važnosti za nadaljnji razvoj politične situacije. — Tudi St. Radič je odpotoval na Bled, kjer bo zaprosil za avdienco, da razloži kralju stališče svoje stranke in mu poroča o seji vodstva, ki se je vršila včeraj v Zagrebu. Kakor se govori, je bilo na tej seji sklenjeno, da se izključi dr. Ni-kič iz HSS, da mora minister Simonovič odstopiti in da mora biti sprejet agrarni zakon za Dalmacijo še pred nettunskimi pogodbami. To'da. so minimalne zahteve HSS in če ne bodo te sprejete, bo HSS izvajala konsekvence in izstopila iz vlade. — Iz vsega tega se vidi, da se tako iz fadičevskih ko iz paŠičev-skih vrst pripravlja odločna akcija za razči-ščenje situacije in da bo še pred jesenjo prišlo do iz.prememb. Smo sredi motne politične evolucije in upati je. da bo ta evolucija državi v največjo korist. = Neuspeli g. Pribičevica. Samostojni demokrati so se v zadnjem času silno trudili, da bi prišli v dobre stike z zemljoradniki. Zlasti pa so skušali, da bi pripravili zemljo-radnike za skupen nastop pri občinskih volitvah v Srbiji. Prizadevanje samostojnih demokratov je zelo razumljivo. Ker ne bo sedaj delala za nje policija, kakor pri skupščinskih volitvah, je gotovo, da bodo doživeli pri volitvah silovit poraz in da se bo tako čisto jasno pokazalo, da nima SDS v Srbiji prav nobene zaslombe in da je to stranka, ki se more obdržati samo s pomočjo vlade. Zato so se samostojni demokrati ponujali zemljo-radnikom in zagotavljali svojo opozicional-nost. Pa vse zaman, ker zemljoradniški glavni odbor je vse njih ponudbe gladko odbil QoyiiV«Q ;'lemorali iti'esdeesarji sami. Sedaj pa je seveda ogenj v strehi in dočim je preje esdeesarsko časopisje pisalo prijavno o zemljoradnikih, piše sedaj »Rije««, da so zemljoradniki sami reakcionarji, ki sicer govore proti kapiatlizmu, a so sami največji kapitalisti. — To pisanje je še prav razkrilo jagoto SDS. — Seja anketnega odbora zaradi korupcije. Po otvoritvi seje je radikalni poslanec Mirkovič protestiral proti izjavi St. Radiča, ki je dejal, da radikali ovirajo delo anketnega odbora. Posl. Cirkovič konstatira, da je on predlagal, da se vrše seje anketnega odbortf dopolne in popoldne, da pa sta bila proti temu poslanca Pavle Radič in Svetislav Popovič, ker siti zaposlena tudi v drugih odborih, ki zborujejo popoldne. Cirkovič zahteva, da se njegov protest zabeleži v zapisnik. Temu ugovarja radičevec Hadžidman, ker ni naloga odbora, da se briga za govore poročevalcev na shodih. Cirkovič je po krajši debati na argumentacijo Hadžiomana pristal. Odbor je nato sklenil, da se vrše seje odbora samo dopoldne. = Sprememba volivnega reda. Značilno za politično situacijo je tudi to, da se je pričelo govoriti o izpremembi volivnega reda. Izprememba bi se izvršila v glavnem v tem zmislu, da bi vsak okraj volil svojega poslanca. Bile bi pa ludi okrožne liste, da bi se mogle uveljaviti tudi manjše skupine. Kako bi se oba ta sistema zvezala, se ne poroča. S postavitvijo okrajnih kandidatov bi s® zmanjšal diktat strank in v ten) oziru bi bilo spremembo volivnega reda le pozdraviti. JNa drugi strani pa bi z okrajnimi kandidati pridobile samo velike pokrajinske stranke, dočim bi se manjše ne mogle uveljaviti. Zaenkrat pa še v vladni koaliciji glede novega volivnega reda ni dosežena soglasnost m za- lo tudi novi volivni red se ni aktualen. — Aleksa Žujevič, eden najzvestejših paši-čeveov, o razmerah v beograjskem okraju. Spoštovani Aleksa Žujevič je vložil protest na predsedstvo radikalnega kluba proti razmeram v beograjskem okraju. V protestu pravi: »V beograjskem okraju vlada anarhija, brezvladje, pljačka, razbojništvo, politični uboji, v katerih padajo samo glave- radikalnih prvakov in celo dece. Pota »o do obupnosti slaba, učitelji pripovedujejo otrokom, da naš Gospod Jezus Kristus ni Božji sin. Itd.« Vse te grozne stvari pa je našel častiti Aleksa Žujevič šele zdaj, ko ni Pašič šef vlade. Ko pa je bil Pašič šef vlade, pa gorje tistemu, ki ne bi ceste v Srbiji primerjal na-ravnest z. angleškimi in ki se ne bi čudil, kako pod »modrim-: vodstvom Pašiča Jugo-1 slavija naravnost nebeško napreduje. — G. Aleksa Žujevič je hotel s svojim napadom zadeti Maksimoviča in prosvetnega ministra Trifunoviča, zadel pa je samo sebe in paši-čevce, ki so gotovo edini krivci, če so pritožbe Aleksa Žujeviča resnične. = Beograjski načelnik Bobič je poslal kralju brzojavko, v kateri toži beograjsko p cijc, ki da je surovo postopala proti njegovim volivcem. V brzojavki se sklicuje Bobw tudi na demokratična načela, ki jih je policija s svojim pretepaškim postopanjem kruto kršila. — Policija je vsled te brzojavke vložila tožbo proti Bobiču. — Ko so se po Beogradu pretepali neradikali, je g. Bobič prav lepo molčal, sedaj pa je ogorčen. Pa je le dobro, če jih včasih dobe po hrbtu tudi pravi in pristni pašičevci. Pravica mora biti za vso enaka! — Italija namerava skleniti nov dogovor s sovjeti. »Daily Telegraph« poroča, da namerava Italija skleniti s sovjeti nove gospodarsko politične dogovore. Tozadevna pogajanja so že v teku. Sporazum bi obstoja/ v tem, da bi Rusija dovolila naseljevanje i'a' lijanskih izseljencev v Južni Rusiji ter dovolila Italiji koncesije glede nabave žita, P^ troleja in olja. Italija pa bi dovolila Rusiji razne ugodnosti pri nabavi orožja, municije in strojev. Tej gospodarski pogodbi bi bila. dodana tudi politična, po kateri bi si <>b0 državi zasigurali nevtralnost. = Neuspeh gospoda Mussolinija. DoMer se je g. Mussolini omejil na politično pol)&> mu je šlo delo še srečno izpod rok. Sedaj p»i ko se je lotil tudi gospodarstva, pa pada lira neprestano. V gospodarstvu lepe beseda in močne fraz« ne zadostujejo, tu je treba znati in tu je potrebno sodelovanje vseh, ali pa pride polom. To resnico okuša sedaj Mussolini. Da bi bilo varčevanje čim večje, je odredil, da ne smejo imeti listi več ko 6 strani dnevno, pri čemur se format listov ne sme povečati. Posledica tega je, da veliki listi trumoma odpuščajo stavce, novinarje in strojnike in da je ves efekt Mussolinijevega varčevanja ta, da je brezposelnost narasla in da je duševna prcidukcija padla. V resnici, kra-sen efekt! Kratke vesti. Grški generalni štab namerava skrajšati vojaško službeno dobo za dva meseca. Letošnji vojaki bodo že po 16 mesecih službe odpuščeni. Angleška vlada je zahtevala od parlamenta kredit v znesku 3 milijonov funtov za nakup premoga v tujini. Pogajanja med Vatikanom in sovjetsko vlado za obnovitev diplomatskih odnošajeV so se zopet pričela. Radiofonija. XXV. Na Dunaju, 3. julija. Radio Zagreb se — giblje. Čitam v zagrebških listih prijave programa, a o uspehih nisem še čital prav nič. Tudi tega ne, ali in v koliko je Slovenija deležna. — Sodim po Brnu, ki je od Dunaja toliko oddaljeno kakor Ljubljana od Zagreba. Ravnokar sem z naslado poslušal vesti iz Prage o Sokolskem zletiu, o dohodu zastopnikov Jugoslavrje ii*ako je Trifunovič govoril. — Ta zlet je (razen onega leta 1818) prvi, ki se ga ne niorem udeleži ti; od 1891 sem bil na vseh dosedani ' Letos pa poslušam poročila Radio-Zurn ^ Brno in Praha in sem v duhu prisoten. Kad bi še doživel pravi vseslovanski Sokolski ?let, lio bodo v Pragi tudi — Poljaki, Rusi, Hrvatje in Bolgari..! »Radio-Welt«’št. 27. od 3. t. m. je za nas zopet nekaka — Sliškovičeva številka. — Tu je na str. 26.-28. prvi del njegovega spisa ■Miniaturen im Radio« z 10 slikami. Uredništvo je postavilo na čelo avtorjevo sliko. — Tu je predvsem opisan mali njegov aparatek >Autodyne«, ki ga morete v Ljubljani videti pri g. Baru na Cankarjevem nabrežju, dalje njegov minijaturni ojačevalec nizke frekvence. Prihodnjič bo menda njegov žepni detektor. — Priporočam našim amaterjem, da čitajo to in prihodnjo številko »Radio-Welt«. J&* V prejšnji številki »Radio-Welt« so n?® amaterji iflogli videti sliko 6 otvoritvuneii' večeru >:des Radiotechnischen Amateurbim-des«. Ta je ustanovil v Neubaugasse 25 amatersko delavnico. Tu je prostora za 32 oseb, ki hkratu delajo; imajo vsa orodja itd., P' trebna pri izdelovanju aparatov. — Tudi to društvo je pridobilo g. Sliškoviča, da ga vodi in ima predavanja. Omenjena slika kaže tudi predavatelja pri risalni deski. Veliki hotel na Raxalpe postavlja danes*' veliki Sliškovičev desetcevski aparat, ki je potolkel vsako konkurenco. Z okvirno anteno se morajo čisto in jasno slišati vse evropske postaje mnoge tudi v glasniku (Lautsprecher). — Najbrže bom mogel v kratkem poročati Se o novih uspehih našega rojaka v tujim-Kaj pa domovina?! . Radi ©industrija je danes že kolosain.i, mnogi so našli v njej izborne eksistence. Že pred enim letom sem intenzivno opozarjal tudi naše ljudi na njo, a zelo redki so, ki so razumeli, okoristiti se s tem izumom. Veliko je danes specijaliltet, ki so patentovane, a v Jugoslaviji so spali in čakali, da so si tujet pridobili izključno prodajo za celo Jugoslavijo. Vidim po Jugoslaviji celo družbe z zvonečim jugoslovanskim imenom, ki so pa 1® ekspoziture tujih, podjetnih trgovcev. — D1 radiofonija je pri nas v povojih. Koliko še dajala zaslužka — tujcem, ker naši niso znali zgrabiti o pravem času! — Prsti m srbe, da bi navajal imena, ali to je odijoze posel! Zadošča naj ta splošna ugotovitev, k je naš glasen testimonium paupertatis. Dnevne vesli- DIPLOMATSKI KONFLIKT ZARADI »VARDAR«-CIGARET. Vedno slabše so naše »Vardarc-cigarete in sedaj so že tako slabe, da so povzročile kar diplomatski konflikt. Kakor znano naša vlada ne dovoljuje tujim diplomatom, da bi uvažali svoje lastne rigarete. V nadomestilo pa daje naša mono-'Polska uprava diplomatom mesečno po 3000 »Vardarocigaret za polovično ceno. Dokler so bile »Vardarc-cigarete dobre, so bili diplomati s tem tudi zadovoljili. Toda v. zad-'Mem času so postale cigarete tako zanič, da C*1 mogoče kaditi. In zato so se diplomati lepo zahvalili za cigarete in zaprosili zuna- iegin Ninfiča da Josreduje » nje m doseže, da bodo m0o-Li cigarete za last-“ ? UVažati‘ Toda°monopolska upra- r-tl v °iem nič sliša« i" ‘ak0 S6 naSt-a M' flikt darc'cigaret pravi diplomatski kon- Kako bo ta končal, ne vemo. Pač pa venlo, ’'a J© naravnost neverjetno, kako monopol-sIm uprava skrbi za reklamo svojih izdelkov. Hoče prodajati tobak v tujino, pri tem pa da-ie tujim diplomatom tak tobak, da ga ti ne marajo niti za polovično ceno. j, • diplomati si bodo že še pomagali. A Tv11?! store ubogi jugoslovenski kadilci, ki fnvl i ° polno ceno in ki kmalu proti slabemu aku se protestirati ne bodo mogli? srednješolskih profesorjev. V šolskih Je vr®il te dni kongres srednje-jeta \-e-ni ®soriev- ‘Na kongresu je bila spre-nie niw Ja' v kateri se zahteva izenače-rriih načrta za vso državo po pred-lo- utnih ! ?®ia, uvrstitev meščamskošolskih sknVi ! C1 v l- 'kategorijo in enotni mesčan-»oiskj zakon z avso državo. Po kongresu ^priredili udeleženci izlet v Ilidže. . . jmenavanja pri železnici. V prometnem podpisan ukaz o imenovanju venil? "■'•elezniškili uradnikov v Slo- — Izseljevanje v Ameriko. Lansko w ,|e izselilo iz nase države 15.005 oseb il? • cer 9757 meških in 5248 žensk. .Po poJdim S'~ bilo 6610 poljedelcev, 1710 nekvalificiranih 58‘2 kvalificiranih delavcev, ostali pripadajo drugim poklicem. Po narodnosti je bilo od izseljencev 7824 Jugoslovenov, 3622 Nemcev, 3082 Madjarov ter 462 pripadnikov drugih narodnosti. (Največ, namreč 8053 oseb se je izselilo v Brazilijo, nato ,slede Kanada s 2436izseljenci, Argentinija s 2247 in Zedinjene države s 2188 izseljenci. — Ameriški izletniki v Dalmaciji. Kakor poročajo, pride danes v Split z ladjo družbe Cosulich »Stela d'Italia več amerikanskih in angleških izletnikov. — Ruda v Srbiji. Ministrstvo za šume in rudnike bo poslal v Kosovsko Mitrovico po-Kot znan"oiSli°’ 'ki, b.° iskala v okolici rudo. številna ležišča Kosovem polju steutna tezišCa rude, posebno svinčene, bakrene, pa tudi srebrne in zlate itd. — Rektorat ljubljanske univerze razpisuje pri zavodu za meteorologijo in 'geodinamiko observatorsko mesto s prejemki uradnika II. kategorije. — Prošnje je vložiti do dne 15. ■avgusta pri rektorju univerze. — Tečaj za gozdne čuvaje. (Direkcija šum v Ljubljani priredi v dobi od dne 1. avgusta do 31. oktobra t. 1. v Kostanjevici na Dolenjskem tečaj za gozdne in lovske čuvaje. V tečaju je preskrbljeno za stanovanje in brano ■desetim obiskovalcem po režijskih stroških. Nekaterim obiskovalcem se podele tudi dr-ž-.mie podpore. — 'Prošnje za sprejem v tečaj je vložil: najkasneje do 15. julija pri direkciji šum v Ljubljani. — Podrobnosti glej ' uradnem listu št. 61 z dne 6. julija 1926. „ ~ Razpisana mesta Na Šrazredni osnovni soh v Mostah pri Ljubljani je oddati meslo šolskega upravitelja. Prošnje je vložiti do ; '• rn- pri pristojnem šolskem upravitelj-stvu, — Na državni realni gimnaziji v Ko-®vju se cdda učno mesto za katoliški vero-k- Prošnje je vložiti do 30. t. m. pri pro-,’® n®m oddelku velikega župana ljubljan-,. e — Na brodarski podoficirski šo- melc ben'ku sta razpisani dve učiteljski aritJ’ t..-!1 fiicer za srbohrvatski jezik in za .°’ geometrijo, fiziko in kemijo. — in le je vložiti takoj na ministrstvo vojne ___ omarice, sekcija vojna mornarica. y„r~ ‘z prometnega ministrstva. Pomočnik im V 'brodarskem odseku Maks Sardelic je enovan za šefa ad nvi n i s tr a t i vn o-k o m e rti -.“ega odseka, dosedanji arhitekt nri direkciji državnih železnic v Ljubljani Friderik Schmidinger pa za Sefa m-hitektonsk»L„ „ seka v gradbenem oddelku ministre k? Osebna vest. Novoimenovani inanli,, in delegat ministrstva narodnega zdravia Ljubljani dr. Milan Vukičevic je nastopil te dni svoje službeno mesto. — Diplomski izpit na dunajski konzularni akademiji je napravil Ljubljančan Mirko Schiffrer. V~.,?0IV* iožeujerji. Na rudarskem oddelku ■tehniene fakultete v Ljubljani so napravili nzenjerski izpit; Dušan Debevc iz Ljubljane, Lojze Dular iz Ljubljane, Franc Kenda iz KU-tje, Miroslav verSec 'iz Karlovca in Vrazov 'Niko iz Cavtata. ^ ‘ ^ vtiviaia. „0^, '*|)it za rezervne administrativne pod-dijj vn"c,‘ ekonomske stroke so napravili te Vilic Beogradu sledeči Slovenci: BaHesar f)ri ’ Goleč Franjo, Kavčič Milan, Lorbek Lovše Janez, Marchiotti Josip, Puppis nQJZe> šega Ivo, Toplak Lovro in Zajc Bru- n-JT .industrijsko posojilo 90 milijonov mamk ttaklsa!'° v. 5 1,1'11,1 tab. V torek se je odigral inski borzi fenomen finančne vivacl-S,‘e’ na kakršno so navajeni samo v Wall hm®*1- Dražene jeklarne v Dusseldorfu so ij.sirale na berlinsko borzo posojilo 90 mi-^Jonov mark. Podpisovanje se je pričelo ob Čir i *• u. 5 minut pa so morali liste zaklju-m ’ je bila svota že več kot pokrita. ,(i bančni krogi smatrajo to dejstvo za enega največjih uspehov v zgodovini notranjih emisij v Nemčiji. — švedska kraljica na smrtni postelji. Kakor poročajo iz Stockholma se je zdravstveno stanje švedske kraljice poslabšalo tabo, da pričakujejo vsak cas katastrofe, švedska kraljica Viktorija je rojena leta 1862 cer je 10-dom Badenska princesa. — Angleško odlikovanje španskega kralja. Vseučilišče v Oxifordu je imenovalo španskega kralja doktorjem liionoris causa. Obenem je bila ustanovljena na vseučilišču stolica za španski jezik in špansko književnost. — Velika stavka v Nevvjorku. Transportni delavci v Newyorku so pričeli stavkati. Ves promet na tramvajskih in podzemskih železnicah je ustavljen. — Nova vstaja v Siriji. Londonski listi poročajo, da je v Siriji izbruhnila ponovna ustaja proti Francozom. Odposlani so močni vojaški oddelki, da ustajo v kali zamore. — Potres. V pondeljek ob polnoči so čuti- li v Beogradu rahel potres. Center ni bU daleč od mesta. Istočasno poročajo o močnejšem potresu iz Kraljeva in okolice, čačaka in okolice ter Trstenika. Ker so krožile po Beogradu vesti o močnejših potresih v (srednji Evropi in na grških otokih, je bila javnost zelo razburjena. — Velik potres v Miirztalu. Dunajska potresna opazovalnica je registrirala predvčerajšnjem tako močan potres, da se je pokvaril veliki seizmograf. Gre za najmočnejši potres ki ga je zaznamoval dunajski seimograf tekom 20 let, za potres v. Miirztalu, ki je bil posebno močan v Miirzzuschlagu, kjer je povzročil tudi veliko škodo. Nobeno poslopje ni ostalo nepoškodovano. Potres so čutili v vsem Miirztalu. V nekaterih krajih je bil močnejši, v nekaterih slabejši. V Kindbergu je spremljala začetek potresa močna detonacija, v neki trgovini z železom so pričeli ob prven sunku zvoniti zvonci. Skoraj v vseh krajih Miirztala je povzročil potres paniko. — Alan Cobliarn prekinil svoj polet. Kot poročajo iz Bagdada, je moral angleški letalec Alan Cobham v Bandarabasu svx>j polet prekiniti, ker «e mu je pripetila med potjo nesreča: Na aeroplanu je počila plinska cev ter težko ranila Cobhanovega mehanika. Cobham je odložil nadaljevanje poleta na nedoločen čas. — Kasramibolaaa v laika z avtomobilom. Blizu Milana se je zaletel te dni neki avtomobil v brzovlak. Vlak je treščil avtomobil 100 metrov daleč. Trije potniki »o bili utoiti, več težko poškodovanih. — Osodepolna vinska poplava. Iz Kolna poročajo: Neka ladja na Renu, natovorjena a številnimi sodi mozelskega vina je treščila ob oboke mosta ter je razbila. Moštvo ladje se je rešilo in zbežalo na breg. Med tem se je zbrala velikanska množica. Ljudje so lovili sode, jih odpirali in pili in pili. Ker se je več sodov razbilo, je telilo vino po ulici v potokih, moški, ženske in otroci *> ga zajemali z vsem kar jim je prišlo v roke. Končno se je razvila taka pijanost, da je -morala odipe-li-iti nnliciia nad 50 oseb v bolnico radi za-strup jenjem * alkoholom Dve osebi .sta se tako napili, da ste ,umrli dve sle utonili pri borbi za sode, ena pa je bila ubita v prepiru, ki je nastal med pijanci. _ Nosreča na cestni zelezmci v Zagrebu. 23 letni Franjo Turjak, knjigovez v Zagrebli, je hotel skočiti na drveči tramvaj. Stal je že z eno nogo na tramvajskem pločniku. V naslednjem trenutku pa je pasiral tramvaj mimo svetilnika, ob katerega je TurjaV 'so silo udaril tako, da je padel pod tramvaj. Zadnje kolo -mu je jvovozilo stopalo leve noge. Vsega okrvavljenega in nezavestnega so prepeljali v zakladno -bolnico, kjer so mu morali odrezati nogo pod kolenom, da so mu ohranili življenje. — Poneverbe na poštah v Hercegovini. Poneverbe in tatvine na hercegovi nskih poštah zavzemiajo \se večje dimenzije. Te dni so ugotovili tatvine dolarskih čekov in denarnih pisem v vrednosti 150.000 Din. Prihajajo pa Se vedno nove ovadbe, iz katerih se vidi, da so se vršile te tatvine sistematično že več let. 'Sarajevska poštna direkcija je poslala posebno komisijo, ki ima nalogo pregledati poslovanje pošt v celi Hercegovini. Ob tej priliki so ugotovili v poštni blagajni v Čitluku 20.000 D in primanjkljaja. Šefa urada so aretirali in vtaknili v preiskovalni zapor. — Občinski svet v Novem Sadu je sklenil uvesti proti svojemu predsedniku drju. Milanu Milovanoviču disciplinarno preiskavo. Milovanovič je namreč oddal dela za tlakovanje ulic v Novem Sadu kar na svojo pest brez predhodnega odobrenja notranjega ministrstva. Dela so se že začela. , — Študent Vilčar na zatožili klopi. Sarajevsko državno pravdništvo je dvignilo zo-vsrexla bo maščeval ubitega Maja Vujeviča, in vse krivice, ki so se vršile nad Črnogorci leta 1914« ter da bo delal na to, da osvobodi Crno goro. Med hercegovinskimi -muslimani je nastala vsled tega velika panika. Aeroplanski promet v Nemčiji funkcijoni-ra kljub velikanskim viharjem in deževju brezhibno. Večina aeroplanov prihaja na do-iiočena mesta nepoškodovanih in brez velikih zamud. Izostati je moralo prav malo poletov. — Pr n rokovanje c. letu 1927. Sloviti astrolog Hertiert Brovvn, je imel te dni v Chicagu pred 500 dijaki predavanje, tekom katerega je napovedal, da bo leto 1927 brez poletja. Žetve bodo — posebno v severnih krajih — zelo slabe. Zato bo v £eh krajih hrana omejena, kot je bila za svetovne vojske. Zima leta 19-26/27 bo najstrašnejša, kar jih je kedaj bilo. Brovv-novo prorokovanje 6e nanaša na Ameriko. — Okrailel svojega očeta. Kavarnar Zeče-vič iz Prilepa je ovadil svojega sina Blagoja, da ga je okradel in pobegnil. Poleg drugih dragocenosti mu je odnesel 5000 Din gotovine. Prijeli so ga v Skoplju. ravno ko se je v neki kavami zabaval v veseli družbi. Našli so pri njem samo 700 Din, ostalo je bil že vse potrošil. Nadebudni Blagoje je bil aretiran. — Nov škandal »suhega režima«. VVashing--tonski -listi prinašajo inieresantno vest. Državni pravdnik Wiilliam Wright, ki nadzira izvajanje prohibicijskega zakona, je senatu ponočal, da vpora-blja »Zveza krščanskih žena proti nezmernosti-; v Pensilvaniji velik del svojih fondov za nabavo vtihotapljenega whiskya. Poročilo je izzvalo med senatorji velikansko ogorčenje. — Continentalni pisalni stroji so najboljši in se dobe v samoprodaji Ivana Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon 434. Ljubljana. 1— Stalna higienska razstava v Ljubljani (Laternvamvov drevored) bo odslej odprta vsak dan od 14. do 18. ure. Razstava je prenovljena in razširjena. Opozarja se občinstvo, da si jo ogleda. 1 Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« priredi dne 11. julija 1926, v slučaju S-i- if-a.- Vl'emena 8 dni pozneje na dirkališču l n"]e člani se zberejo popoldne ob pol uri. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter skupni pohod z na prireditveni pro- stoi" SK Ilirije pri šišenskem kolodvoru. Spored dirke: 1. Dirka naraščaja 2 kroga danlu. Damska dirka Zveze kolesarskih društev 3 kroga 4 darila. 3. Tek naraščaja 1 krog - darili. 4. Invalidska dirka Zveze ko-lesarsMih društev 3 krogi 3 darila. 5. Dirka seniorjev 4 krogi 3 darila. 6. Društvena dir-ka novincev 4 krogi 4 darila. 7. Društvena (,l i1’ ,ahka skupina 5 krogov 4 darila. 8. Društvena glavna dirka, težka skupina 25 krogov 5 daril. 9. Dirka kolesarskega društva sJZarja«, Zg. Kašelj 4 krogi 4 darila. 10. Dirka kolesarskega drušava »Sora , Št. Vid i 4 krogi 4 darila. 11. Rakova dirka 1 krog 2 darili. 12. Nogometna tekma SK Ilirija — SK Jadran 2 X 15 -minut. 13. Dirka Zveze kolesarskih društev, težka skupina 25 krogov 5 daril Začetek ob (15.30. — Pri društveni glavni dirki prvo darilo dirkalno dvokolo. Pri dirki Zveze kolesarskih društev prvo darilo dirkalno dvokolo najnovejšega francoskega tipa. Druga darila so srebrni kipi diplome, svetinje itd. , }~.^a,no,nlor ** nesrečne ljubezni. 231etni skladiscm delavec Viktor Škrinjar je bil neozdravljivo zaljubljen v Marijo Mali natakamo v gostilni »Na trati« na Vodovodni cesti. Dekle mu je izprva baje ljubezen vračalo, zadnje case pa ne več. To je mladeniča tako zmešalo, da je obupal nad življenjem ter sklenil umreti. Svojo namero je izvršil v pondeljek zvečer. Prišel je v omenjeno -gostilno, popil par kozarcev vina, nato pa poklical dekleta v sosednjo soho. Ko je prišla Matijeva za njim, je vskliknil: »Tu me imaš« ler se zgrudil pred njo na tla. Iz prsi mu je lila kri. (Prebodel si je bil s kuhinjskim nožem srce. Med transportom v bolnico je umrl. VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI. Sokolske slavnosti v Pragi so dosegle predvčerajšnjem svoj višek s jiovorko, ki se je pomikala skozi vse mesto ter se je končala pred mestno hišo. Vsa Praga je bila na nogah, da vidi krasni prizor. Na balkonu historične mestne hiše je stal predsednik Ma-sa-rylc s svojim spremstvom. Pred poslopjem je bila postavljena tribuna za goste, rtied katerimi so se nahajali vsi praški zastopniki tujih držav m številni vojaški atašeji. Sokoli in sokohce so defilirali mimo predsednika republike skoraj 3 ure, od pol 10. do en četrt na 1 uro v osmerostopih. Bilo je kakih 50.00() moških in kakih 15.000 žensk. Prizor je bil nepopisno krasen. Posebno pozornost je vzbujala močna jugoslovenska delegacija, ki ie stela okrog 2000 Sokolov in vojakov, dalje Cehi iz Amerike in Anglije in maloštevilno poljsko zastopstvo, ki je štelo samo 4 može. Iz Dunaja je prišlo več sto mož in žen ki so bili razporedeni po mestnih okrajih. ’ Videti je bilo krasne narodne noše, posebno pri skupinah iz podkarpadske Rusije, pri rumun-ski delegaciji, pri ruskih emigrantih itd. Sokolom so sledile.sokolice, konec sprevoda pa so tvorili sokoli-jezdeei na krasnih konjih. Skoraj vsa ta množica se je zbrala pred mestno hišo, kjer je gorel ob obeh straneh groba neznanega vojaka v velikih posodah ogenj Raz ene od tribun je imel starosta Sokolov ! Sroiner govor. Med njegovim govorom je krožil nad prostorom aeroplan. Priredba je bila aranžirana z izredno eksaktnostjo Povsod je vladala vzorna disciplina V svojem nagovora je orisal predsednik Masajk nravnostni program sokolske ideje. POPLAVE. Pri nas so se vremenske prilike zboljšale, v splošnem »o nalivi ponehali in vreme se je zjasnilo. Reke padajo. Kljub -temu je položaj v nekaterih krajih še vedno kritičen, posebno spričo velikih neurij v Avstriji, veled leaterifh je jela tam Donava zopet naraščati. Zato se vrše po naročilu poljedelskega ministrstva v ogroženih krajih še vedno de a, ki naj preprečijo kako eventualno novo katastrofo. V .Backi dela na nasipih 35 inženirjev v Baranji 10. 'Predvčerajšnjim je odpotovalo iz Beograda v ogrožene kraje še 19 inženirjev. Vodno stanje Save pri Beogradu fi’™,1"0 se '’eda°, ta>t pri Zagrebu okrog v-fm s i nonnal?m' iD»nava je padla pri Nosem Sadu za cel meter, tako, da stoji sedaj samb se okrog 6 metrov nad normalom. m Zagrebu pada Sava vsako uro za 4 cm. Ce ostane vreme lepo in tako vroče, kot je, bo ves poplavljeni teren v par dneh suh. Šport. (.iiampionat v mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu si je priboril Francoz Borotra proti Amerikancu Kinseyu z 8 • 6 6 : 1 in 6 : 3. V damskem doublu je zmagal’ r'JT K/an-Brmvn proti angleškemu paru Godfree-Gollier z 8 : 6 in 6 • 1 Katera bo prva? Nič manj ko 7 dani, ki že pi dno trenirajo, hoče letos preplavati Kari' fr ev°jo srečo poskusila Gertrud Meri e kateri je lanski poskus spodletel. Ra-zun liderle so prišle iz Amerike še mis Can-non, niis Wainwright, mrs. Gade in mis Ba-nt. Tudi Francozinja Sion, ki je lansko leto par kilometrov od cilja opešala, je pripravljena za start. Prijava teh mladih piavačic pa je navdušila celo 511etno Angležinjo mrs Craven, ki je tudi že prispela na francosko -moških sta se javila doslej samo Egipčan Helmy ,in Kanadčan Omer Perault. Rekorde dunajske atletinje Perkaus je priznal savez. Ti rekordi so: krog’la: 11.24 in, disk 25.65 m in tek na 300 m v 46.3 sek. Estonski lakkoatlet Klumberg si je pri skoku ob palici pokvaril nogo, tako da bo za celo sezono izločen iz tekmovanja. 'Njegovi uspehi so: kopje 55.81 m, krogla 12.91 m, disk 39.49 m, skok v daljavo 6.54 m, skok v višino 1.75 m, troskok 13.94 m. Dva svetovna rekorda na en dan. Isti dan, ko je plaval v Berlinu Laulfer hrbtno 100 ni v 1 : 11.4, je tudi Kraloha zboljšal svoj svet. rekord na 1 : 11.4. Nemški sprinter dr. Pelzer je v Londonu pretekel pol angl. milje (804.5 m) v 1 -.51.6, kar znači svet. rekord. Drugi je bil olimpio-nik Lovve 5 m za njim, tretji Griffiths. Mojstrstvo na 100 y si je priboril Nemec Corts v 10 sek. Lahkoatletski rekordi v Ameriki. Pri čika-ških tekmah je pretekel dosedaj neznani tekač Alva Martin 880 y (804.5 m) v 1 : 51.7 in s tem je potolkel svetovni rekord, ki ga je postavil 1. 1916 Mereditto v 1 : 52.2. — Pri isti prireditvi je zmagal svetovni sprinter Locke v teku na 100 y v 9.9 sek.; v skoku v višino je dosegel Hagard 2-013 m. V metu krogle je zmagal Coook s 15.47 m, v metu diska olimpionik Hauer s 45.40 m, v skoku ob palici Harrington s 4-038 m in v teku na 440 y Philips v 48.7 sek. En uspeh boljši ko drugi! Najboljša, najcenejša šivalni stroj so edino - etelinčevi znamke Od cfbbrega rf* «i m ; *> » najboljše je Gntzner, Adler, Phomx švicarski Blizu Prešernovega ™ dom. obrt in industrijo. Pouk brez- ^'ilm siroj „ . p acen, ugodni plačilni pogoji - Tudi DUBISD' spomenika ca vodo. m o’b[o> e . ?eac|n/0“„„c,ia. 1—- Josip Peteline, Ljubljana TISKARNA MERKUR Trgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregorži-čeva ulica št. 13 Telefon št 552 Ratun pri pošt. lek. zav. it. 13.108 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. • i. t. d. Lastna knjigoveznica. !>*< tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, ^iillUUUI nudi najlinejši in najokusnejši namizni kis iz Vinskega kisa. 3^ ZAHTEVAJTE PONUDBO I -»C Tehnično In higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Danajska cesta št. la, II. na tlsfropje, O aa Knjigovodkinja samostojna, z večletno prakso, vešča korespondence, strojepisja in vseh. pisarniških del, želi pre-meniti službo. Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod »Vestna in točna«'. Modroce iz najboljšega domačega in Češkega platna, posteljno mreže, zložljive po~ stelje, otomane deko-racijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLFRADOVAN tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7. Uprava ..Narodnega Dnevnika prodala makulaturni papir • kg Din 4*50. Mali oglasi Za vsako besedo *e plača 50 par, za debelo tiskano pa Din 1'—. Volna in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12. Absolvent trg. tečaja išče službe kot praktikant pri kakem večjem podjetju. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiv« Mizarska delavnica Franc PlaninSek, Maribor, Mlinska ulica 11, izdeluje najfinejše in prosto pohištvo po zmernih cenah. Asistenta- zobozdravnika sprejme zobozdravnik v julijski krajini. Ponudbe na upravništvo lista pod »Asistent-zobozdravnik«. DRVA-ČEBIN IVolfova 1/11. - Talef. 56. Sprejmem v inštrukcijo dijakan;*j\Ts šol proti nizkemu honorarju ali proti dnevni hrani Uspeh zajamčen! Interesente prosim, da puste svoj naslov v upravi »Nar rodnega Dnevnika« pod šifro »Inštrukcija«. -Krasne dekor&cijske patent-divane v plišu vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled! - Oglašujte v »Narodnem Dnevniku*'! - Celulozni les melika drva, plača naj' bolje Fructus, Ljubljani Krekov trg 10. Stran 4. Dempsev mora nastopiti proti Wiillsu. — Newyorška boks-komisija ni priznala kontrasta, ki sta ga Oklenila Dempsey in Gene Tu-nejr glede bokematcha za svetovno mojstrstvo v težki teži in zaihteva najprej izvršitev boja Dernpsey-Harry Wills, ki ee bo vršil v Jersey Ci'ty ali v Čikagu. Sloveči pla.vač Arne Borg je dosegel v treningu sledeče uspehe: 100 y v 0:55.5, 880 y v 10:08, in 1000 y v 11:24, torej za celili 52 sekund boljši ko njegov svetovni rekord od 12:13.8! Pa tudi svoj svetovni rekord na 880 jardov je zboljšal od 10:37.4 na 10:03. Igralci dunajskega nogom. kluba Hakoah t dhajajo v Amerik«. Nič manj ko 8 igralcev tega odličnega društva namerava oditi v Ameriko, kjer upajo, da si pridobe kot profesionalni igralci lepo premoženje. Sicer je mogoče, da se enega ali drugega še odvrne, toda pri večini to ne bo uspelo, ker jih je preveč zaslepilo amerikansko zlato. lil. IZKAZ PRISPEVKOV ZA SPOMENIK MONS. DR. ANT. MEDVEDA. Dr. Karol Škapin, Maribor, 50 Datn; dr. A. Mulej, Maribor, 20 Din; Fr. Tovornik, Konjice, 10 Din; I. Florjančič, Sv. Lovrenc na P oh., 30 Din; I. Brandl, Maribor, 20 Din; dr. Podlesnik, Maribor, 10 Din; M. Berdajs, .Maribor, 100 Din; M. Ziegler nasl. Miloš Oset, Maribor, 50 Din; K. Scheidbach, Maribor, 25 Din; Št. Pivec, Vuzenica, 25 Din; A. Cater, Kamnica, 20 Din; dr. J. Jeraj, Maribor, 20 Din; M. Kmet, Velike Poljane, 10 Din; K. Kumer, Prihova, 50 Din; I. Klem-sche, Maribor, 10 Din; dr. Stamol, Maribor, 50 Din; Hranilnica in posojilnica kat. moj- NARODNI DNEVNIK, namamm mmmmm. sirov, Maribor, 2C0 Din; M. Wolf, Maribor, 30 Din; M. Bobek, Maribor, 20 Din; A. Peit-ler, Ljutomer, 35 Din; Fr. S. Gomilšek, Sv. Benedikt pri, Slov. Goricah, 10 Din; I. Goleč, Maribor, 50 Din; Fr. Kovačič, Maribor, 10 Din; dr. Franc Svetina, Sv. Jurij ob juž. žel., 50 Din; A. Cestnik, Celje, 50 Din; M. Ašič, Križevci, 100 Din; A. Pučnik, Sv. Peter. 20 Din; I. Zajc, Majšperg, 100 Din; A. Sunčiič, Mal, Nedelja, 20 Din; A. Novak, Maribor, 50 Din; A. Podliessnig, Maribor, 100 Din; I. Kodrič, RazSbor, 16 Din; J. Ozimic, Laporje, 40 Din; dr. L. Novak, Maribor, 100 Din; S, Platser, Maribor, 50 Din; F. Potočnik, Maribor, 50 Din; F. Satler, Sv. Jurij ob Šč., 20 Din; I. Mešiček, Maribor, 25 Din; M. Soborka-, Maribor, 100 Din; 1. Žolnir, G. Polskava, 20 Din; Sla venska amer. petrolj. družba, Maribor, 25 Din; I. Mravljak, Vuzenica, 25 Din; B. Srbela, Maribor, 5 Din; dr. A. Juvan, Maribor, 100 Din; dr. V. Marin, Maribor, 50 Din; I. Plohl, Sv. Lovrenc v Slov. gor., 50 Din; A. Veternik, Žalec, 100 Din; F. Osterž, Mal. Nedelja, 50 Din; dr. L. Boezio in Fr. Domanjko, G. Radgona, 100 Din; Fr. Molan, Maribor, 25 Din; dr. I. Jurič, Maribor, 30 Din; dr. A. Dolar, Maribor, 50 Din; R. Skerbs, Prevorje, 10 Din; dr. Ferdo Lašič, Maribor, 200 Din; I. Firbas, Maribor, 25 Din; M. Krevh, Sv. Peter pri Mariboru, 20 Din; P. Halcman, Maribor, 30 Din; F. Bratušek, Svetinje, 50 Din; V. Munda, Maribor, 25 Din; Jaš in Lesjak, Maribor, 50 Din; dr. A. Korenčan, Maribor, 10 Din; dr. C. Thalmann, Maribor, 100 Din; M. Meden, Maribor, 20 Din; K. Jančič, Maribor, 50 Din; 1. Pirnat, Maribor, 20 Din; M. Pravdič, Maribor, 5 Din; . Nekdanji učenci, sedaj nastavljenei v delav- 8. julija 1926. niči drž. žel. v Mariboru 160 Din; M. Durja-va, Maribor, 20 D.in. — Vsem p. n. darovalcem izreka iskreno zahvalo: Odbor za spomenik dr. Ant. Medvedu! Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, sreda, dne 7. julija 1926. Vrednote: »šešir , tovarna klokukov d. d., Škofja Loka, den. 103, bi. 104, zaklj. 104. — Blage: Bukovi plohi 2.25 m, 90 mm, fco vag. meja, 2 vag., den. 500, bi. 510, zaklj. 510. — Zagreb, 7. julija. Devize: Newyork ček 56.41—56:71, London izpl. 275.053—(276.253, ček 275.043—276.243, Pariz izplačilo 151.64 -153.64, Praga ček 167.383—168.383, Curih ček 1094.548—1098.548, Dunaj izpl. 1349— 1353, ček 1348.67—1352.67. — Curih, 7. julija. Beograd 9.1425, Ne\v-york 516.375, London 25.12, Pariz 13.85, Milajj} 17.70, Praga 1 .305, Dunaj 73, Berlin 122.975, 0 007^30^ Sofija 3.725, Budimpešta To la ono. DVOJČKA NA MORIŠČU. Nedavno je bil v Cikagtr obsojen črne--, lom na smrt, ker je onečastil 6 letno deklico. Ko so ga vlekli na morišče'se je branil z rokami in nogami. Zastonj so mu dopovedovali, da mu nič ne pomaga ustavljati se, ker obsodba se mora izvršiti. Kričal, plakal, zaklinjal se je, da je nedolžen. Končno je zaprosil Serifa, da mu dovoli zadnjo milost, da sme objeli svojega brata, ki je bil med zbra- Štev. 149. mn nnTin«MiTiwi| mmm n i mi no publiko. Šerif mu je dovolil. V tem trenutku se je preril skozi občinstvo neki črnec kličoč: .Tom! Tom!« in že sta si padla brata v objem. Tedaj pa zaori nakrat. med publiko krik: »Goljufija-'! Brata sta si biia namreč na las podobna po obrazu, postavi in obleki. Razburjen serif naglo vpraša: »Kdo. od vaju je obsojenec?« »On sta odgovorila J cbadva ter kazala s’prstom eden na drugega. Krvnik pograbi enega, a ta kriči na vse grlo: ,>Ljudje božji, jaz sem nedolžen!« Zgrabijo drugega, ta kakor pobesnel kriči isto. Amerikanci ne bi bili Amerikanci, da se ne bi bilo prišlo -takoj do stav: Eden je trdil: ■Krivec je ta, na levi!« Drugi: .»Ne oni drugi, na desni,« stavim 20 dolarjev. Konča« nt preostalo drugega kot da so odpeljali ^ črnca v zapor. Sedaj si belijo glave, kateri ie bil pravzaprav obosojen. Se non e vero, e ben trovato. : »Prav ti je«. Mladoporočeni par se je vstavil na ženitovanjskem potovanju v Mon-te Ca.rlu. Poskusila sta srečo v igralnici. Ker je dama neprstano izgubljala, ji je dejal gospod. ki je sedel poleg nje: »Stavite število vaših let, pa boste gotovo dobiti.« Dama ga je ubogala in stavila na številko 28. No, krog-ljica pa se ustavila na 22. »Prav ti je«, ji reče njen mož. Če bi se bila držala resnice, bi bila dobila pet sto frankov. Jg9 : Bogastvo ameriških Slovencev. A meri' kanski Slovenec« priobčuje članek o slovenskih podpornih organizacijah v Ameriki. članka posnemamo, da ima KSKJ 1,535.000 dolarjev premoženja, SNPJ ‘2,335.581, premoženje vseh podpornih organizacij ameriških Slovencev pa znaša nad 5 milijonov dolarjev ali 250 miljonov dinarjev. Jack London: 118 Morski vraigr. Izraz njegovega obraza je pričal, da je vse razumel. Predno pa sem mogel uganiti, kaj je bit razumel, je položil spustna vrata na njihovo mesto, in zaprl skladišče. Tedaj sem ga razumel. Menil je, da me ima notri. Bil je tudi slep kot netopir. Opazoval sem ga in skrbno dihal, da me ni slišal. Urno je stopil v svojo sobo. Videl sem, da je zgrešil kljuko, jo iskal in potem našel. Tedaj je bila zame ugodna prilika. Po prstih sem hitel preko kabine in. proti vrhu stopnic. Larsen se je vrnil in vlekel za seboj težko mornarsko skrinjo, katero je postavil na spustna vrata. Nezadovoljen s tem je privlekel drugo skrinjo in jo postavil na prvo. Nato je pobral marmelado in perilo in položil na mizo. Ko je odšel po stopnicah navzgor sem se tiho umaknil. Porinil je zaslon nekoliko nazaj in -položil roko nanj; s telesom je bil še vedno na stopnicah. Pri tem se je vedel kakor človek, ki gleda ali boljše strmi predse; oči so bile namreč uprle naravnost naprej in se nišo premikale. Bil sem samo kakih pet korakov od njega in naravnost v smeri, v kateri je stal on. Bil sem mu tako neviden kakor da bi bil duh. Mahal sem. z roko sempatja, 'seveda brez učinka. Ko pa je moja premikajoča senca zadela na njegov obraz, sem mahoma opazil, da jo je občutil. Njegov obraz je postal bolj napet, ko je skušal zaznati ulisek. Zavedal se je, da se je bil odzval nečemu, da se je njegovo ‘občutje zavedalo, da se je nekaj v njegovi okolici iz-premenilo. Ni pa mogel doznati, kaj je bilo. Nehal" sem mahali z roko tako, da je ostala senca nepremična. Počasi je premikal glavo naprej in nazaj, jo obračal z ene strani na drugo, sedaj na solncu, sedaj v senci in tako rekoč otipaval senco, jo preskušal z občutjem. A tudi jaz nisem držal rok križem; skušal sem dognati, 'kako se je zavedal tako neotipljive stvari kot senca. Ako je bilo samo očesno jabolko prizadeto ali ako njegovi vidni živci niso bili popolnoma uničeni, je bila stvar jasna. Ako pa je bila stvar druga, je bil edini možni sklep ta, da je občutljiva koža spoznala razliko temperature med senco in solncem. Ali pa je bil tisti bajni šesti čut, ki mu je javljal senco in občutek blizu njega >se nahajajočega predmeta. Opustil je namero, da bi ugotovil senco, stopil nazaj na krov in se podal na sprednji del ladije, stopajoč tako hitro in gotovo, da sem se čudil. V njegovi hoji pa je bil še vedno tisti znak slabosti in negotovosti, kakor ga je videli pri slepcih. Sedaj vem, kaj je bilo. Jezil sem se in smejal, ko Je našel v predla-clju moje čevlje in jih prinesel seboj v kuhinjo. Opazoval sem ga, ko je zanetil ogenj in začel kuhati. Tedaj sem se splazil v kabino, vzel marmelado in perila, smuknil mimo kuhinje in bosonog zlezel na obalo, da prinesem poročilo. Štiriintrideseto poglavje. Hudo je, da je ladija izgubila jambore. Odjadrala bi bila lahko na njej. Mai- ne hi, Humphrey? Razburjen sem planil pokonci. »Rad bi vedel, rad bi vedel,« sem ponavljal in hodil gorindol. Maudine oči so se svetile vsled pričakovanja, ko so mi sledile. Tako vero je imela vame! In misel nato me je navdajala z novo močjo. Spomnil sem »e. Miche-letov-ih besedi: »Možu, ženi je kolt je bila zemlja njenemu legendarnemu sinu; treba mu je samo pasti na tla in poljubiti njena prsa in zopet je močan.« Prvikrat sem sedaj spoznal čudovito resnico teh besedi. Živel sem jih. Maud je bila mni vse to, neizčrpen vir moči in poguma. Samo pogledati mi jo je bilo treba, pomisliti nanjo, in zopet sem bil močan. »Lahko se stori, lahko se stori,« sem mislil in glasno zagotavljal. »Kar so drugi storili, lahko tudi jaz; in tudi če niso tega nikdar storili, lahko jaz storim. »Kaj, za božjo boljo?« je vprašala Mand. »Bodite vendar usmiljeni. Kaj lahko storite?« »Midva lahko storiva,« sem popravil. »Ej, nič drugega nego da postaviva jambore na ladiji zopet nazaj in odjadrava.« »Stumphrey!« je vzkliknila. In 'jaz sem bil tako ponosen na svoj načrt, kakor j da bi ga bil že izvršil. Lulajatelj in od*o»»ral ajdnik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Z* ttikarao »Merkur v Ljubljani Andrej Serer.