Leto II., štev. 161 r«IWm ■■vteltruM V Uufeljan!, nedelja dne fO. fullfa 1921 Posamezna Štev. SO paf • 2 K fahaja ob 4 sjutraj. Stane celoletno •. 240 S mesečno.......20 „ ta zased, ozemlje. 860 . zs inozemstvo . . 600 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (38 mm) , 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo* Miklošičeva cesta It, Telefon It 72 Upravnlštvot Sodna ali ca tt.& Telefon it 80. R»5tm Icr. polt M. uredi itev, um Današnja številka obsega 8 strani (n velja 2 K. LJubljana, 9. Julija. Ustava je uzakonjena ln s tem je stopilo nase notranje državno življenje v nov stadij. Ne prikrivamo si, da bodo nasprotniki vidovdanske ustave nadaljevali borbo proti njej in skušali doseči, da se spremeni, kakor bi bilo njim všeč. Ni koristno, da ostane borba okrog ustave Se nadalje točka v političnem življenju, okrog katere se bo sukal velik del političnega dela. Na ta način se sile odvračajo od onih nalog, ki so za proovit države prvovrstne važnosti, torej predvsem od gospodarskih, prometnih, zunanjepolitičnih vprašanj. Vsekakor pa jo za državo napr .Vega državnega organizma. In kakor življenje v skupni državi ustvarja in krepi atribute skupnosti, tako bo tudi borba za revizijo ustave, naj že poteka tako ali malo drugače, predstavljala kos nove dobe, kos koncentracije, konstrukcije. Kajti računati bo morala ! dejanjskim stanjem in izmed strank v vseh koncih države bodo morale strujo zbirati somišljenikov in zaveznikov za skupno cilje in skupna pota . . , Boj za revizijo ustave bodo nekatere stranke razvile tudi v Sloveniji. Ne kratimo jim te pravice. Treba pa jih je vendarle opozoriti, da je treba tak boj bojevati pošteno in stvarno. Kolikor ee je dosedaj pokazalo, se popularizira ves boj zoper sklenjeno ustavo z deuia-goško parolo: proč od Srbov. Slovenci sami zase! Pred narodno zgodovino se težko zadolžuje oni, ki na ta način zlorablja razpoloženje, ki je ie nesrečna, žalostna dedščina polpreteklo dobe. Dalje ne more nihče zanikati, da Slovenci državnopravnih in ustavnih borb izza dobe okrog dualizma pred dobrimi petdesetimi leti skoraj ne poznamo. Naše ljudstvo se za vprašanja o ustavi ni brigalo, zato v nobeni politični panogi ni tako malo izvežbano, kakor v tej. SLS proglaša famnzne resolucije, ki Jih predlagajo in sklepajo njeni pristaši po občinskih odborih, za pravo samostojno ustavno naziranje »našega dobrega ljudstva«. Toda isto ljudstvo je na povelje iz ljubljanskega vodstva sklepalo tudi izjave o priliki sarajevskih dogodkov pred izbruhom vojne, je sklepalo deklaracijske izjavo leta 1917., toda je nekaj mesecev nato sklepalo ravno tako enodušno in disciplinirano znamenite izjave zoper Trumbi-ča in delo Jugoslovanskega odbora v antanti. In vsakokrat so proglašali ta izjave kot dokaz politične samostojnosti in zrelosti ter resničnega mišljenja, prav tako kakor danes, ko gre za »avtonomijo nedeljive Slovenije*. Kako blagodejno vpliva v nasprotju ' s tem bujskajočim deniagoštvom manifest glavnega odbora demokratske stranke. Brez hujskanja in brez demagogije opozarja na žrtev in trudapolns državotvorno delo, ki ga je izvršila stranka do sprejema ustave. In za bodočnost ne obeta svojim somišljenikom zvezd z neba. Poudarja samo, da bo ostala zvesta svojim načelom in da bo tudi v bodoče vedno stranka dšla , pozitivnega in sistematičnega dela. Zadnja sela dei. vlade za " * (^ubljana, 9. julija. Danes popoldne Se je vršila seja deželne vlade. Ker je predsednik dr. Baltič odsoten v Beogradu, je seji predsedoval podpredsednik I>bnik. Smatra se, da je bila to poslednja seja deželne vlade za Slovenijo. POSLABŠANJE PAŠlCEVE BOLEZNI. Beograd, 9. julija. (Izv.) pašičeva bolezen se je poslabšala. Zdravniki so zasledili sledove žolčnega kamna in odredili, da se mora podati takoj v Karlove Vare. Vsled tega bo po odpravi najnujnejših državnih tekočih poslov Pašič takoj odpotoval v to zdravilišče. DR. RIBAR ODPOTOVAL V DJAKOVO Beograd, 9. .julija. (Izv.) Predsednik »knpštine Ribar i« i« danes odpeljal, r Djakovo. Manifest dem. stranke Beograd, 9. julija. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je izdal danes ta-Ie proglas: Našim prijateljem Na historični dan 28. junija 1.1. smo dovršili zgodovinsko delo, O njem dajemo svojim prijateljem v narodu sledeče poročilo: Demokratska stranka je stopila pred narod dne 38. novembra 1920. z jasnim in odrejenim programom, iskajoč zaupanja naroda, katero porabi v prvi vrsti za to, da se zemlji z ustavo popolnoma zasigura državno In narodno edinstvo, ki Je bilo pridobljeno s tolikimi žrtvami in mukami. Akoravno demokratska stranka ni izšla iz volitev s toliko parlamentarno močjo, kakor bi mela nanjo pravico računati po stvarnem razpoloženju v narodu, je Demokratska stranka vsejedno uspela, da tej prvi in glavni svoji obvezi napram narodu in njjm, ki so jej naklonili svoje zaupanje, popolnoma odgovarja. Vidovdanska ustava popolnoma odgovarja osnovnim postulatom, na katerih se je Demokratska stranka osnovala. Ona ustvarja eno nedeljivo jedinstveno narodno državo z enim vladarjem in eno vlado ter jednim narodnim predstavništvom. Ona osigura državljansko svobodo, široko narodno samoupravo, red v državi in napredek družbe. Oua ima pravico zavzemati častno mesto med najsvobodoumnejšimi ustavami na svetu. Ako jo primerjamo z zgradbo, je ta naša ustava zgradba z veliko prostora, zraka in svetlobe. Da je dosegla Demokratska stranka ta rezultat, morala je voditi dolgo-1 trajno in trdovratno borbo ter doprinesti mnoge žrtve, ki so jej bile često težke. Poslanci Demokratske stranke v ustavotvorni skupščini so vedeli, da se brez žrtev ne more ustvariti ničesar velikega in trajnega in da morajo biti žrtve tem večje, kolikor manjša je moč, s katero smo stopili v boj. Demokratska stranka Je bila uverjena, da s svojim postopanjem pogodi stvarne želje naroda in da bo za io svojo politiko našla razumevanje in odobrenje v našem poiitičnozavednem narodu. Pred narod stopa ona danes vedrega čela in dvignjene glave, v svesti si, da je izpolnjevala svojo dolžnost. Z ustavo je urejena agrarna reforma, za katero se Je vodila dolga in Ijuta borba. Ako bi imeli svojo veČino, bi bilo agrarno vprašanje danes še drugače in vse boli demokratično rešeno, akoravno je tudi tako, kakor je rešeno, v glavnem dobro in načelno. Zemlja je ostala onemu, ki jo obdeluje in ki jo bo tudi v bodoče obdeloval. Naš poljedelec je osvobojen na svojem domu in polju. Vse, kar ima, je njegovo in božje. V treh letih svoje nove svobode je pridobil, česar pod tujo upravo ni ime! in ne bi bil nikdar imel. Svobodni kmet pa naj čuva svojo državo kot svoje največje dobro ter naj smatra demokratsko stranko kot svojega največjega prijatelja. Kar je agrarno vprašanje za osvobojene kraje naše države, to je vojna odškodnina za Srbijo in Črno goro. ki JU je sovražnik imel zasedeni. Sedaj mora storjeno škodo povrniti, odškodnina že prihaja in se bo še nadaljevala. Naša stranka se je vedno brigala za to, da se priznajo te naše pravice. Naša država je morala preboleti mnogo težkoč in zmot, katere jej je vojna zapustila. Trebalo je največjih naporov za zasiguranje javne varnosti, pomoči invalidom in vojnim sirotam, za obnovo zemlje, otvoritev novih univerz in fakultet, za nagrado prosvetnim delavcem, za zaščito fizičnega dela. Povsod ie bila inicijativa naše stranke in njenih predstavnikov važna in odločilna. Za jugoslovansko demokracijo se sedaj odpira polje novega dela in novih uspehov. Ustava je položila samo široko osnovo. Na njej je sedaj treba dosledno in vestno nadaljevati demokratsko službo za narod. Demokratska stranka bo tudi zanaprej najodločneje in najlslcrensje branila in gradila državo in narodno jedinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in zastopala polno politično in versko ravnopravtiost vseh državljanov naše velike in močne domovine. Prva naloga dobre demokratske politike je, razvijati narodno meč do viška ter omogočiti pristop k družabnim dobrotam tudi najmanjšim in najslabotnejšim. Narod r.aj se razvija z delom in prosveto. Vsa deca v šole, vsi odrasli na delo! Demokracija obsoja in preganja demagogijo, ki seje nezaupanje med kmetom in ostalo družbo. Vsi delavci so bratje in imajo pravico do spoštovanja in zaščite, kmet kakor mestni, fizični kakor umstveni. Navezam smo drug na drugega. Mesto ne more živeti brez sela, a selu bi bilo mučno brez melta. Meščan in seljak sta koristna drug drugemu. Kdor pa ju hujska druzega na druzega, hoče, da živi na račun tega spora. Demokracija je iskrena napram kmetu zato, ker Je on najstariji v veliki narodni rodbini. Mi nismo imeli kmetskega zakonodajstva zato, ker nismo imeli prave demokracije. Demokratska stranka prevzema v svoj program kmetsko zakonodajstvo in ona ga bo tudi izvedla. Izpolnjeni obeti o ustavi in o povrnitvi vojne škode so za to dokaz in jamstvo. V izvrševanju Svojega programa pa bo imela Demokratska stranka samo potem dovolj uspeha, ako se bo mogla nasloniti na zavedno in dobro organizacijo in mnogobrojno demokratsko vojsko v narodu. Tudi najjačje trdnjave ne koristijo mnogo, ako jih ne branijo hrabre in organizirane čete. Tudi najboija ustava ostane mrtva črka, ako niso za njo zavedni državljani, odločeni da jo branijo in izvršujejo. Glavni odbor Demokratske stranke bo v najkrajšem času izdal instruk-cije za definitivno organizacijo stranke po novem statutu. Ze seda.i pa sporoča svojim prijateljem, da za pripravo in izgradnjo te organizacije napravijo takoj potrebne korake. Po uspehu, ki ga je Demokratska stranka dosegla z ustavo, ima vsak član stranke razloga, da se loti novega dela s pojačeno energijo in večjim navdušenjem. . Naj bo vsak član in pristaš daljni seiač demokratske misli. V Beogradu, 0. julija 1921. glavni odbor Jugoslovanske demokratske stranke. Nove fežkoče v pogajanjih z Italijo Beograd, 9. julija. (Izv.) Današnja plenarna seja italijansko - jugoslovanske delegacije za trgovinsko pogodbo je bila odgodena, ker so se pojavila nova nasprotja v vprašanju ribarstva. Nekatere koncesije, ki naj bi so dale Italiji, so se namreč ekspertom zdele pretirane, vsled česar se je celo posto-panej ustavilo, da izdelajo eksp-Tti nov elaborat o spornih točkah. Glede brodarstva se bodo pogajanja jutri nadaljevala, Italija je odstopila od svojega predloga po kabotnži v našem morju in je stavila mesto njega nov predlog, da so naša, in italijanska parobrodarska društva združijo v karte!, ki naj bi prevzel paropiovbo ob iztočni obali Jadrana. Naša dologaeija je ta predlog odklonila, ker pomcui poseganje državo v privatne pravice. Italija je pristala na jugoslovanski predlog glede kočevskih in logaških krošnjarjev, da smejo trgovati v okrož-j ju 50 km od meje. i Jugoslovanska delegacija je odklc, j iuU vse vezanje carin, vsled česar bn j do leta 1924. popolnoma avtonomno | določala carine. Dalje je odklonila it*-| lijanski prerllog, da naj se državi ve-j žeta glede uvoznih prepovedi. Pač p® | je sprejela v načelu, naj se skupno 11 j gotove posebni predmeti, katerih uvoz obe državi ne smeta omejiti ali pre|*> vedati. Na to listo so z našo strani postavljeni vsi predmeti poljedelske produkcije, mesni izdelki in vsi proizvodi lesne industrije. Delegacija ho jutri in pojštranieni I nadaliov-la svoje delo. Avstrijski kancelar o razmerju do Jugoslavife Dunaj, 9 iuliia. Odsek za notranje zadeve je imel danes dopoldne sejo, kjer je državni kancler Schober, kot vodja ministrstva za zunanje --de prečital ekspoze, ki ugotavlja, da so odnošaji Avstrije do vseh držav izredno zadovoljivi. Kar se tiče Jugoslavije, Je izjavil zvezni k-—"'ar, smo s sočutjem prejeli vest o atentatu na regenta Aleksandra. Avstrijska vlada je izrazila svoje zadovoljstvo, da se ie ta napad ponesrečil. Jugoslovenska vlada je v zvezi s tem atentatom zaprosila pristojna oblastva zagotove preiskave na avstrijskih tleh. Avstrijska vlada bo v okviru avstrijskih zakonov brez drugega storila svojo dolžnost. Naši odnošaji do Jugoslavije so povoljni in normalni. Razpravljamo o nekaterih pritožbah zaradi gotovih dogodkov na obojestranskem obmejnem ozemlju, zlasti glede takozvane-ga obmejnega prometa. Mi sc trudimo, vsa ta višanja rešiti prijateljsko s tem, da vsak posamezni primer natančno preiščemo, Pri tem upamo na enako postopanje jugoslovanske vlade in rači<>">mo s tem, da bo vlada kraljevine Srbov. Hrvatov in Slo-vc~-v v predlagane«' roku uredila vprašanje malega obmejnega prometa, za kar smo že dolgo prosili in kar nase prebivalstvo že nestrpno pričakuje. Sicer pa vidimo v dogodkih, ki so dali povoda za obojestranske pritožbe, le neke vrste posledice razburjenja, ki ga je povzročil koro-| ški plebsicit in s tem v zvezi politična agito^ja. lloamo, da gre le za ' poja" ki bo ostal brez posledic. Pred sporazumom med Irci in Angleži London, 9. julija. (Izv.) Vodja irskih vstašev de Valera jo pristal na to, da se osebno udeleži pogajanj z angleško vlado. V političnih krogih smatrajo to za zelo razveseljiv dogodek, ki opravičuje nado, da bo prišlo med Irci in An-l gleži do popolnega sporazuma. V smislu skupnega dogovora so se , sinoči ustavile vse sovražnosti na Ir< j skem. ! Med irskim prebivalstvom vlada,radi i nade na sporazum splošno veseljft, ker so ljudje pod večletnimi srditimi boji I silno trpeli. De Valera., ki se jc moral I dosedaj skrivati, potuje po irskih me« : stih in je povsod burno pozdravljen. POLITIČNA POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 9. julija. (Izv.) Jutri se prično pogajanja posebne komisije za likvidacijo medsebojnih odnošajev med nami in Italijo glede državljanstva. Konzularna konvencija, ki se tiče ustar""' in svoboščin državljanov v tfiji državi, ic ostala še nerešena-, t TRGOVINSKA POGAJANJA S FRANCIJO. Beograd, 9. julija. (Izv.) Na inicija-tivo francoske vlade so prično v kratkem preliminarna, pogajanja za trgovinsko pogodbo med našo državo in Francijo. JAVNA TELOVADBA SOKOLA I. DANES POPOLDNE NA TRGU TABOR. Častilce csS« su8a ©te sprejemu usšsve Ljubljana, 9. julija. Generalni konzul Cc-škoslovaMse ropublike g. dr BeneS jc poslal predsedniku deželne vlade za Slovenijo g., dr. .Baltiču nastopno pismo: VicotospoBtovani gospod predsednik! Blagovolite mi dovoliti.
  • , Po svetu Predsednik Hardlng za unglo-raško Unijo. Londonske »Times* objavljajo članek predsednika Zedinjc-■nih ameriških držav Hardinga. v katerem se zavzema za amerlkansko-angleški sporazum. V članku pravi "Harding med drugim: V razvoju civilizacije je igralo veliko in važno vlo-igo dejstvo, da smo se zavzemali za pravno idejo, ki naj tvori temelj svobodni trgovini vseh narodov, ki govo- i W ffiffgH »omtel! mora eefctT mo6to Tanger s svojo luko pod suvo-reniteto maroškega sultana. Francoska I>a ni vpožtevala tega angleškega stališča, temveč je prisilila maroškega sultana, da jI je izročil upravo nad luko Tanger, kar značl isto, kakor da je Francija proglasila Tanger za svojo kolonijo. Zato angleška vlada zaiiopa stališče Španijo in brani Buvorenost maroškega sultana. —- Angleško - irska pogajanja. Reu-terjev urad objavlja odgovor Devalore Lloyd Georgeu. Po njem so pristaši Devalorovi pripravljeni sestati se z Lloyd Georgejem, da se posvetujejo z njim o podlagah konference. — Premirje na Irskem. Reuterjev urad poroča, da se je sklenil dogovor, po katerem se ustavijo sovražnosti na Irskem v ponedeljek popoldne. — Spor med Zcdinjenlml državami ln Mehiko. Zedinjene države severnoameriške so se odločile na brodovno demonstracijo proti Mehiki prod Tam-plcom in so odposlale v to luko oklop-no križarko Clevelatid in topovski brod Sacramento, da ščitita interese ameriških državljanov. V Tampicu so namreč petrolejske družbe zaradi visoko Izvozne carine odpustile nad 10.000 delavcev, mehikanski guverner pa je družbam, lu so v ameriških rokah, za-povedal, da morajo odpuščenim delavcem izplačevati mezde neskrajšano še tri mesece. Zaradi odklonitve to zahteve je prišlo do nemirov proti Ame-rikancem, katere hoče sedaj ameriška vlada na ta način zaščititi. Politične beležke Klerikalni patriotizem. Prekmurski poslanec Klekl je vložil na ministra prosvete interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila, kako je mogla ljubljanska doželna vlada prepovedali na šolah v Prekmurju vporabo dosedanjega katekizma in kako more gospod minister prosvete opravičiti tak napad na sveto vero in cerkev od strani ljubljan ske vlade. — Na to interpelacijo klerikalnega poslanca Klekla odgovarja minister prosvete Svetozar Pribičevic, ki pravi, da si je dal predložiti katekizem, proti katerega odstranitvi iz šol protestira župnik Klekl. Ko je pregledal ta katekizem, so je začudil, kako se je mogel dobiti jugoslovanski poslanec, ki je vložil tako interpelacijo. Katetri ženi je še iz madžarskih časov, izdalo ga je neko madžarsko bojno društvo za madžarizacijo Slovencev, pisan je v madžarskem pravopisu, a vrhu vsega ima tudi izrazito politične tendence proti naši državi. Proslavlja krono sv. Štefana, govori o ogrskih kraljih, potomcih svetnika Štefana, jo sploh na- tf Tefitm VoKuL StaHBortS* tBtffrH ža» ugotavlja, da so tudi Srbi prod naši ustavi, in navaja kot dokaz pisanje zemljoiadniškega lista »Selo«, ki je v resnici priobčilo članek proti ustavi. »Straža« pa ne pove, da je urednik tega lista znani Komadinič, proti ka-tororau vlada v stranki veliko neraz-položonje, ker Je ravno ta Komadinič vnesel v stranko boljševiške ideje in notranje spore, ki so dovoli do razkola v stranki. Komadinič je ostal v stranki na površju podprt od raznih tajnih elementov, ki nimajo z zemljoradni-štvom prav nobenih zvez. Ako citira Straža* »Selo« kot glasilo Brbskcga naroda, to je ravno tako kot bi mi rekli, da jo »Straža« glasnik javnega mnenja v Sloveniji. -f- Dobro znamenje. I« Sarajeva poročajo: Urednik znanega velikosrbske-ga hujskaškega lista »Srbska Zora« Cokorilo je izdajanje svojega lista premostil v Beograd, ker mu jc v zadnjom času naklada tako padla, da je imel velike izgube. Napad na Kerublna fiegviča. V Splitu se je mudil to dni zajedničarski poslaneo Kerubin Šegvič, ki je priredil v Splitski okolici več sestankov, na katerih je hujskal na svoj znani de-magoški način proti ustavi. Ko so ga narodov, kj l;uvu- i . , „ -. , r« angleško. Sijajni uspehi 'te-ra dela P^an kot vse šolske knjige lu so slu-v preteklosti naj bodo opomin :,a na-Ne potujčevaln.m ciljem. Mnns rstv o dajjevanje v bodočnosti. Naše skupno F^ete Povdmja, da je bila dolžnost deli more doseči svoj skupni cilj šde I Iranske vlade vreči iz narodmh šol takrat, ko dosežemo popolon sporazum med narodi, ki govore naš skupni jezik. 1— LJcnin dal aretirati Trockega? Poročila iz Varšavo govore, da je prišlo v vodstvu komunistične stranke do popolnega razsula. Ker se skrajna levic® ni vdala sklepu sovjeta, ampak je pretila z revolucijo, jo dal baje Ljenin azprftti nekaj voditeljev skrajne levice, med njimi tudi Trockega. Obenem je izdal Ljenin najobsežnejše varnostne naredbe, da prepreči vsak poskus od strani komunistov - ekstremistov. Varšavska poročila še niso potrjena in so tudi malo verjetna, a gotovo je, da prihaja v sovjetsko vlado do vse večjih nasprotij med umerjenci in ekstre-misti. — Brezposelnost v Milanu. Iz uradno objavljenih statistik je razvidno, da, je znašalo število brezposelnih v Milanu dne 1. julija 21.588, dne l.maja 8218 iu dne 1. junija 14.349. — Vprašanje luke Tanger. Po lon-ilonslrih poročilih je prišlo med Francijo in Anglijo do neprijetnega spora, radi vprašanja Inke Tanger v Maroku. »Times« poročajo, da angleška vlada nikakor ne more odstopiti od svojega stališča, ki ga zastopa v tem vprašanju madžarsko učno knjigo; še več, vlada bi morala sploh zapleniti tako knjigo. — Odgovor ministra Pribičeviča na klerikalno interpelacijo je lepa ilustracija, kako zbirajo klerikalci »dokazilni materijah za kulturni boj proti svobodi svete cerkve in vere v Jugoslaviji. Obenem pa nudi interpelacija g. Klekla neizpodbiten dokaz, da skrivajo klerikalci pod verskim plaščem le prečesto protinarodtie in protidržavno interese, kakor je bilo to s Kleklovim katekizmom. -f- Velika razočaranja napovedujeta »Slovenec« in »Novi čas« v preiskavi proti atentatorjem. Namera teh klerikalnih razočaranj je jasna.. Že dejstvo samo, kako zavito in oprezno so poročali klerikalci o atentatu, je dokaz, da jim je vsa zadeva neprimerno manj pri srcu nego svoječasni vidovdanski atentat v Sarajevu. Takrat jo »Slovenec« poročal o atentatu pač drugače; koliko je plakal in povzdigoval oči nad nesrečo »slovenskega cesarja«. Danes so časi seveda drugi in kmalu l>o »Slovenec« prišel z novo senzacijo, da so atentat vprizorili demokrati, če. že ne sam Pašič, samo da bi opravičili — ob-znano... spoznali v Splitu omladinci, so ga ol> metali % gnilimi jajci. Kerubin Sogvič je pobegnil na parobrod in se odpeljal iz Splita. -f Sestanek Pašiča, Beneša bi Take Jonescua na Češkem. Iz čeških političnih krogov prihaja poročilo, da prispeta v kratkem v Marijine Lažne naš ministrski predsednik Nikola Pašič in romunski minister vnanjih zadev Take Jonescu, kjer se sestaneta s čehoslova-šklm vnanjim ministrom dr. Benešem. Konferenca v Marijinih Lažnih bo do-vedla do intimnejših odnošajev med Romunijo in malo antanto. Romunija je z Jugoslavijo in Cehošlovaško pač bila vezana s posebno vojaško konvencijo, ni pa bila v zvezi z malo antanto kot tako. Na sestanku v Marijinih Lažnih se bo razpravljalo tudi o posebnem položaju Cehoslovaške napram Madžarski. Upati je, da se po-ravnajo nasprotstva, ki obstoje z ene strani med Jugoslavijo in Romunijo, z drugo strani med Jugoslavijo in Mar džareko. Razprave ministrov bodo intimnega značaja. 4- «Edinost» o novi laški vladi. V uvodnem članku izvaja »Edinost« svoje nazore glede Bonomijeve vlade sledeče: Dasi je v začetku vse italijansko časopisje nastopalo proti Bonomiju, se je pokazal čez noč preokret. Vse se je sprijaznilo z Bonomijem ln pričeli so ga podpirati tudi socijalisti. Stališče socijalistov jc jasno. Še vedno bo v vročem boju s fašisti in boj morajo končati, čo jih podpre vlada. Nemogoče jim je sicer vstopiti naravnost v vlado, toda. za nje zadostuje končno, če s podporo vlade dosežejo varstvo prod nasilji fašistov, kakor jim ga zakon jamči. In iz te kalkulacije socijalistov ter iz očividne volje ljudsko stranke, da se gre skupno s socijalisti, je nastala Bonomijeva vlada. — Za Slovence no prinaša Bonomi nobene novosti. Dasi so pod Giolittijem trpeli, kakor še nikoli, se tudi nove vlado ne morejo veseliti. »Ministrstvo za odrešene kraje«, glavni krivec vsega preganjanja, tudi že razglaša, da bo delo, ki ga je s trdimi rokami pričelo, krepko nadaljevalo in da je dano jamstvo, da bo uspešno izvršeno. Zato bodo Jugoslo-veni izrekli Bonomiju ravno tako svojo nezaupnico, kakor so izrekli v parlamentu Giolittiju in ljudstvo in poslanci bodo vlado, ki hoče Giolittijevo delo »krepko nadaljevati*, z vso silo pobijati. + Bonomi, novi italijanski ministrski predsednik, je izdal na vso prefek-te okrožnico, v kateri jih poživlja, da skrbe za red v deželi. V Julijsko Benečijo ni prišla nobena teh okrožnic. Pač pa je poslal minister odrešenih krajev brzojav, v katerem zagotavlja, da obvelja še v naprej star kurz, to se pravi: za Jugoslovane je pisan samo en zakon: nasilje. Obrambni tfestnm f PrOSVCfa POTREBA OBRAMBNEGA DELA. Oovorl In piše se o obrambnem delu še dokaj, toda onega zanimanja, ki bi ga morala lavnost kazati za spolnjeva-nie našega obrambnega delovanja, v Javnosti zelo pogrešamo. Da, zdi se nam celo, da rapldno ponehuje ono navdušenje v narodu, ki je v polpreteklosti mogočno valovalo v vseh plasteh naroda. Eno najvažnejših pozici) v obrambnem delu zavzema še vedno »Družba sv. Cirila in Metoda«. Iz gotovih razlogov se ne moremo spuščati pri tej priliki v podrobno razpravo družblnega dela, le toliko poudarjamo, da je dosegla Družba v flnancijclnlh žrtvah pri svojem obrambnem delu svoi maksimum 200.000 kron mesečno. Ogromna vsota je to, ozračje pretresujoč glas, ki mora zadeti še ob tako gluho uho, ki mora ganiti še tako zakrknjeno srce. Kaj pomaga vse politi-kovanle, vse kričanje In stokanje po osvoboditvi neodrcšcnlh, če pa mečete puške v koruzo, zapuščate mejdan narodne obrane, ter skrivate svoie glave za papirnate resolucije In Izjave. V delu ln požrtvovalnosti je zmaga lu otetie. V tihem, smotrenem Intenzivnem prosvetnem delu med onimi malimi, ki so naše upanje, ki so seme našemu rodu v sužnostl, tem leži upanje v vstajenje ln odrešenje vsega naroda. Vzgojiti jih je treba v narodni Ilubeznl, vliti Jim je treba v dušo trdno vero v se ln svoio Majko in njih duše ie treba razpaliti z gorečim upanjem na končno zmago. Kdo zmore to delo? Samo narodna prosveta pod okriljem majke »Družbe«. Pozivamo vse podružnice, da se vendar že zganejo In začno s pozitivnim delom. Da ne bomo delali krivice, moramo poudariti, da je precei častnih Izjem; nekatere podružnice so bile Izvanredno pridne in požrtvovalne, toda pripomniti moramo takoi, da lih ie takih le 9 % vseli podružne. Kal dela ostalih 91 %? Družba čaka Olede podružničnih prireditev svetujemo, da se uvedejo Ic male vstopnine, da se kar mogoče vclko ljudi udeleži prireditve; glavni dohodki pa naj se iščejo Iz prodaje predmetov (kakor: pijač, jedi, cvetk, razglednic Itd.) In iz prostovoljnih darov. — Druga leta le skoraj polovica podružnic do tega časa Izvršila že svoje prireditve, letos pa so prav redke Izjeme, ki so priredile kako akcijo »Družbi« v korist. Zganite sel Družba čaka! . , . ZBIRAJTE ZNAMKE. Vedno več)! so Izdatki, ki Jih mora nositi Jugoslovenska Matica, zato bi morali postati tudi vedno večji njeni dohodki. Cc ne vzdržlmo te progresiie, potem propade naše Prlmorjc In naša Koroška, potem smo narod brez bodočnosti. Za časa preobrata In tudi pozneje Je bilo Izdanih kopa znamk, za katere plačujejo ljubitelji že danes visoke cene. V zaprašenih kotih leže Vam te znamke, ki Vam niso v drugo kot v spodtlko. Zberite te ln pošljite Jih Jugoslovcnski Matici! Brczrazllčno je, kake so te znamke, samo da so nepoškodovane ln služIle bodo svojemu namenu. Brez žrtev Vam je dana možnost, da pomagate preganjanim, zato bi se čudili, če bi ostal naš oklic brez odmeva. Samo malo dela pričakujemo od Vas in zato upamo, da boste Izvršil svojo dolžnost In priskočili na pomoč neodre-šenim. Tudi majhen dar stori svojo dolžnost in zato ne omalovažujte našega klical Še boljše dele pa Izvršite, če vplivate na svoje otroke, da oni zbirajo znamke za Jugoslovensko Matico, ker tako ste pomagali dvojno, gmotno in moralno, ko ste pridobili mladino za obrambno delo. Obirajte znamke! - Delo na Ijudskošotaketn mkonfL M ministrstvu za prosveto zboruje te dni oija anketa, ki jo Je imenoval vliji pro» svetni svet, da pregleda načrt o novem ljudskošolskem zakonu, izdelanem od zastopnikov našega učlteljstva iz oele kraljevine. Prvi seji je prisostvoval tudi minister prosvete Svetozar Pribičevič, ki je izrazil željo, naj anketa kolikor mogoče hitro izvrši svoje delo, da bo mogel parlamentu čimprej predložiti ljudskošol-skl zakon, kot enega izmed glavnih dr-Javnih osnovnih zakonov. Minister je po-vdarjal, da stoji vlada na stališču, da je dolžnost državne uprave prevzeti vzdrževanje ljudskega šolstva. Anketa naj ima pri izdelovanju končne zakonska predloge to načelno stališče vlade pred očmi — Razpis umetniških nagrad. Lani je ministrstvo prosveto razpisalo nagrad« za najboljl jugoslovanski roman, za dramo, za opero in komorno kompozicijo. Rok za vlaganjo konkurenčnih del je potekel 1. t. m. Sodaj jo ministrstvo prosvete sostavilo umetniško razsodišče, v katero so imenovani kot predsednik Bogdan Popovič, vseučiliščni profesor v Beogradu; kot glavni tajnik pesnik Sima Pandurovič, referent, umetniškega odde-lenja ministrstva prosvete; v sokcijo za oceno romana so imenovani: Marko Car, inšpektor umetniškega oddolenja v Beogradu; dr. Ivan Prijatelj, vseučiliščni profesor v Ljubljani; Julije Bonešič, in-tendant zagrebškega gledališča; v sekcijo za oceno drame: Milan Predič, ravnatelj drame v Beogradu; dr. Branko Ga-vella, režiser v Zagrebu in Pavel Goli«, ravnatolj drame v Ljubljani; v sekciji za opero so: Stanislav Binički, ravnatelj opero v Beogradu; Blagoja Borsa, skladatelj v Zagrebu; dr. Gojmir Krek, vseučiliščni profesor v Ljubljani; v sekciji za komorno in vokalno instrumentalno kompozicijo: dr. Artnr Schneider, vae« učiliščni profesor v Zagrebu; Matej Hu* bad, ravnatolj konzervatorija v Ljubljani in Cvetko Manojlovič, ravnvatelj Glazbe-ne šole v Subotici. — VBa konkurenčna dela se predložo sekcijam v presojo. - Ansambl mariborskega gledališča za prihodnjo sezono je že skoro v celoti angažiran. Mod angažiranci jo nekaj dobrih novih moči, starejši člani pa večinoma odpotujejo lz Maribora. Socialna Malica društva «Ljudski oder* v Trsta. V Trstu se je osnovala socialna Matica pod okriljem društva »Ljudski oder«. V jedru Je to takozvanl »višji kulturni svet«, ki Je leta 1919. Izdajal tednik »Njivo«, ki pa je pozneje prenehala izhajati. Socialna Matica Je Izdala oklic, v katerem objavlja, da izda ob novem letu 1922. troje knjig leposlovne In znanstvene vsebine. Obenem vabi kulturne delavce k sodelovanju. Članarini za nameravane publikacije (katere bodo, nI povedano) znaša 10 lir za vse tri knjige. Naročnina se pobira do konca avgusta t. I. In naj se pošilja ua naslov; M. Lorkc, Trst, Oattcri 36. Pojasnila daje on v imenu »Socialne Matice Ljudskega odra«. K slabim uspehom v šoSah Naše srednje šole so razposlale te Vini spričevala svojim učencem in objavljajo preglede učnih uspehov. Ob t«j priliki so mnogo govori in piše o slabih učnih uspehih na srednjih šolah. Odstotek dijakov, ki so dobili drugi red v napredku, je zelo visok. Dasi v splošnem prihajajo siična poročila iz vseh delov države, vendar je opazovati med posamnimi zavodi znatne razliko. Kje tiče vzroki tega učnega nazadovanja, o tem še do danes nimamo ni-kakega količkaj zanesljivega in izčrpnega pojasnila. V tem oziru nam stvar razlag«, vsakdo po svojem osebnem mnsnju, ki dostikrat, ni popolnoma identično z objektivnostjo, marveč je več ali manj izraz apriornih predsodkov. Zato je zelo želeti, da stvarna an-j, politiziranje itd., vse to se je pred vojno tudi vršilo in zdaj se ne dogaja v bistveno večji meri. Naposled je uspeh' odvisen tudi od — merila, s katerim ga je meriti. Ako stavi profosor kljub vsem stvarnim pedagoškim oviram teto merilo na dija-kovo znanje, bo nedvomno število nesposobnih večjo, nogo ako upošteva nenormalno stanje. Ker se nekateri gospodje ozirajo v večji, drugi v manjši mori na te okolnostl, imamo dostikrat med posameznimi razredi ali posameznimi zavodi nenormalno veliko razliko v naprociku, Vakor ie razvidno že iz č.isonisoih noročil. Opuščeni nabiralniki Družbe sv. Cirila in Metoda. Pribiti je treba, da je le zelo malo nabiralnikov zopet pričelo delovati. Dosedaj je še mogočo veljal izgovor, da nabiralniki niso bili toliko prirejeni za papir, kot za kovan drobiž. Sedaj ta izgovor odpade. Dobili smo kovane pare in nabiralniki lahko zopet Btopijo akcijo. Ali koiiko jih je zapuščenih in nikogar ni, ki bi očistil nabiralnik prahu, ga vzel v roko in šel ž njim okrog gostov. Obračamo se do vseh podružnic Ciril in Metoda in do vsoh prijateljev naše prepotrebne šolske družbe, da bi vpo števali Važnost družbinih nabiralnikov in o vsaki priliki skrbeli, da izvršujejo svojo dolžnost. Nabiralniki naj so nahajajo po vseh naših gostilnah, kavarnah, pisarnah, prodajalnah. Vsak najmanjši novec, ki pade vanje, pripomore Družbi sv. Cirila in Metoda, da bo mogla reševati našo deco v tujini Za Koroško zbirajo Nemci z veliko marljivostjo C<--">»ske. V pozivu pravijo, da jo treba ljudstvu, ki se je pri plebiscitu izreklo Avstrijo, šo več nemških šol. Šolo nam ohranijo to ozemlje za vedno, tako pravijo v tem pozivu. Iz sovražnega tabora smo torej zopet opozorjeni na silno važnost šolstva. To naj bo memento onim, ki mislijo, da šolska družba sv. Cirila in Metoda m več po-rebna. • Beograjski krajevni odbor Jugoslov. Matice je začel delovati. Shaja so vsak četrtek ob 18. uri v II. beograjsko gimnazije v Poankarejavl ulici (Blagajnik Duša« Pudja, Jadranska banka). Beograjsko Slovenke ln Slovenci, udeležujte so teh MM\ vestnih Sokol II. v LJubljani se udeleži javne telovadbe Sokola I. korporativno z godbo. Zbramo se v nedeljo dne 10. t. m ob pol 3. uri popoldne na realki, odhod točno ob 3. — Bratje, udeležba, dolžnosti Zupa Ljubljane I opozarja bratska društva Ljubljanskega okrožja na iavno telovadbo Sokola I, ki se vrši Jutri, dne 10. t. m. Zbirališče ob pol 3. popoldne na realki, odhod ob 3. — Predsedstvo. Župnl zlet župe Ljubljana I se Vrši ? Ljubljani dne 31. julija 1921. Bratska društva, ki se udeleže tega zleta, naj vpo-slane prijavnice čimpreje izpolnijo ln vrnejo tajništvu Sokola II v LJubljani. Sokol I v Ljubljani priredi danes svojo veliko javno prireditev na svojem novem letnem telovadišču Tabor. Dopoldne Javne skušnje, popoldne javni nastop in potem koncert. ie šole Na državnem ženskem učiteljišču i* Ljubljani se js vršila matura pod predsedstvom višjega šolskega nadzornika Josipa W c s t r a od 1. do 6. julija. Od 53 priglašenih kandidatk boste ponavljali izpit čez eno leto 2, črez dva meseca 4 go-jenke, 17 je odllčnjakinj. Odliko so dobile: Bizjak Marija, Brandstetter Marija. Cirman Ana, Dolenc Poldka, Oradšar Marta, Hočevar Rczika, Kune Iva, Kunstl Erna, Lobe Tončka, Ložar Marija, Per-me Jožica, Rakovec Iva, Rus Lojzka, Škerjatiec Lca, Sorli Milka, Urh Mira in Valcnčič Milica. Aprobirane so bile sledečo kadidatke: Dežman Jclica, Dolničar Zora, Fngrnel Leopoldlna, Frank Majda, Gorazd Maša, Hočevar Irena, Horvat Staša, Hrovat Valči, Jcslh Ivana, Kalan Ludovika, Lovšin Francka, Perko Marija, Pipan J---.tina, Pivk Francka. Podboj Anka, Rozina Milena, Rupnlk Bogdana, Uhlir Mafcnka, Vrhovec Šiha, 2agar Marica. Hospltantke in prlvatlske so vse prestalo zrelostni Izpit: Artel Marija, Klovar Sonja, Knnstler Eluša, Podboj El-za, Podboj Draga, Zrimec Berta, Blzovi-čar Leopoldina, Trelalt Nida, Hitzl Ana in Smole Frančiška. Na tmovsko-nodaljevalnl šoli, ki Je ob- ___________vezna za vse trijovske In obrtniške vajen- scstjmkor. "noinš^aitn^dnlati! i ^ b,!o 63 '""onccv In učenk. Uspehi t g (vfltSntet-nv -15 sDosohnlh, 9 nesposob- y odllčnjckov, nlh. ^Porfv hOfnlm posestnikom. Vse hiš-tte posestnike vabim, da v torok, dne iS. julija, na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra I. okrase svoje hiše 7. državnimi in narodnimi zastavami. — Zupanov namestnik: dr. Zamik. * Zaprisega prvega slovenskega župana v Celju. Včeraj dopoldno se jc vršila prva eeja novega celjskega občinskega sveta. V imenu deželne vlade je bil navzoč okrajni glavar, vladni svetnik dr. žužek, ki je čestital županu k izvolitvi in potrditvi in izrazil svojo veselje, da more sodelovati pri vstoli-čenju prvega slovenskega župana v Celju. Nato je dr. žužek zaprisegol župana dr. Hrašovca, župan pa podžupana. Dr. Ilrašovec je po prisegi v kratkih potezah orisal program dela občinskega odbora in prosil zastopnike vseh strank, naj ga podpirajo. Obljubil je,' da hoče vse svoje moči posvetiti napredku občine, ki jo je prejšnja nom-eka uprava zelo zanemarjala, Naglašal je, da delo občinskega odbora ne sme biti strankarsko, ampak v zadovoljstvo vseh stanov in vseli slojev. Pod-Supan g. Zabkar so je pridružil izjavam gosp. župana in obljubil, da mu hoče stati zvesto ob strani. Po določitvi prihodnjo seje občinskega sveta, ki se bo vršila v Četrtek, dne t-!, julija in na kateri se bodo vršile volitve pod-odsekov, je bila seja zaključena, * Naroden škandal. Kot važno narodno - gospodarsko pridobitev so svo-ječasno naši listi beležili vest o ustanovitvi francosko - srbske banke v Beogradu. Mi smo že ponovno grajali tako psevdonacijonalizacijo podjetij, ki obdrže po večini nem t k o osobje. Kak duh vlada v francosko - srbski banki, je pokazala najbolje tožba mariborsko tvrdke Schenker proti imenovani banki. Na splošno presenočenje se je oglasil kot zastopnik banke znani zagrizeni sovražnik našega naroda, nemšku-tarski odvetnik dr. Juritsch, kateremu je banka izstavila nemško - srbsko po-ohJastilo za zastopstvo. * Komisarijat ministrstva za promet v Ljubljani razpuščen. Ministrstvo za promet je odredilo razpust komisarija-ta ministrstva za promet v Ljubljani, ki je bil ustanovljen dne 1. junija 1919. Komisarijat prestane poslovati dno 10. jnlija 1921. Vse njegove nadzorne funkcijo preidejo z istim dnem na nadzorni odbor za kontrolo Južne železnice pri direkciji državnih železnio v Zagrebu, vse administrativne agende pa neposredno na ministrstvo za promot v Beogradu. * Novi generali. »Riječ* poroča 5z Beograda, da jo bila te dni sestavljena lista polkovnikov, ki bodo na Petrov dan imenovam za generale. Na listi se nahajajo tudi imena nekaterih mlajših častnikov. * Nova slovenska zdravnica. Na pra-Ski univerzi jo promovirala te dni Mariborčanka ga. Valerija V a 1 j a v 9 c za doktorico vsega zdravilstva. * Kurilnica državne železnice v Ljubljani je naslov neki notici v »No-vom času* od četrtka, Dopisnik, ki gotovo izhaja iz vrst strojnega osobja ljubljansko kurilnico državne železnice, «e pritožuje radi odloka, da morajo kurjači sami čistiti stroje. Pri tem sc jo jako neprimerno zaletel v demokratično Jugoslavijo, očitajoč ji nazadnjUr štvo in reakcijonarstvo. Povod temu neokusnemu napadu jo — glejte jih, demokrate, kako izkoriščajo uboge kurjače. Namen pa je, pridobiti novih članov »Prometni zvezi* klerikalnih železničarjev. Toda dopisnik se je hudo prevaril. ako misli, da bo kaj dosegel. Ugotavljamo, da se je napadeno kurilniško vodstvo držalo samo odredbo ministrstva saobračaja z dne 14. marca 1020, broj 11.310, točka 3. To odredbo je podpisal gospod dr. Anton Korošec, tedanji minister saobra-caja in »reformator* jugoslovenskih železnic, ki gotovo ni demokrat. Dopisnik naj so raje obrne nanj za vzroke, ki so ga dovedli do tega, da jc podpisal tako »nečloveško* naredbo, ne pa da napada vse vprek. Capito! * Sosvet za likvidacijo kranjske deželne imovine. Vodja oddelka deželne vlade, ki likvidira po deželnem odboru preostalo imovino, gosp. dvorni svetnik Zamida, dobi sosvet iz treh članov. V sosvet so imenovani gg.: dr. Vinko Gregorič, profesor Josip Breznik hi en pristaš SKS, ki se šele določi. * Iz preiskave pri »Stvarni demobi-!izaclji» prihajajo na dan zelo zanimivi podatki o brovestnosti Ogrinovega gospodarstva. Tako je n. pr. g. Ogrin svojemu prijatelju Tršarju na Vrhniki cenil kompresor, vreden med brati 25.000 K, za 4500 kron, ter s tem oškodoval državo za najmanj 15.000 K. Ako pomislimo, koliko milijonov cenitve in prodaje je. šlo skozi Ogrinovo roke, si lahko predstavljam kak škodljivec državnih interesov je Ogrln. * Konec hotela «Trlglav» v Ljubljani. Sinoči ob polnoči je prešel hotel »Triglav* v roke »Akademskega kolegija*. Likvidacija hotela, restavracije in kavarne so je vršila že celi pretekli teden, danes o polnoči pa je hotelsko podjetje kot tako popolnoma prenhalo. Hotelir Zorčič se je proselil v Zagreb, kjer je kupil novo podjotje. »Akademski dom* se bo v prihodnjih tednih temeljito očistil, se izvedle potrebne adaptacije ter se tako pripravil za prihodnji semester akademski mladini kar naiudobnejši dom. * Važno za rezervne otlclrje. Vsi rezervni oficirji, ki se nahajajo ▼ civilu, naj se udeležijo slovesne službe božje v stolni cerkvi sv. Nikolaja na državni praznik rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralja Petra L dne 13. julija ob 10. uri v uniformi. Pravoslavna služba božja so vrši ob !). url v kapeli kasarno vojvoda Mi-8iča, kateri imajo primistvovati vsi rezervni oficirji pravoslavne voro. Obleka službena z vsemi dekoracijami (kožno rokavice in ešarpa). Zvočer se vrši patri-jotična manifeBtaoijska zabava v voliki dvorani hotela »Union*. * Načolstvo gr9mlja trgovcev v Ljubljani poziva svoje člano, naj imajo na rojstni dan kralja Petra, dne 12. t. m., trgovine zaprte. Razobesijo naj tudi narodno in državno zastave. * Ženski kongres v Ljubljani. Vse ionsko organizacije, vsi odbori in vsi oddelki imajo v ponedeljek, 11. t. m. ob 17. uri važno sejo za ženski kongres v Ljubljani v posvetovalnici na magistratu. Prosi so udeležbe članic vseh organizacij polnoštcvilno. * Člani Ferljalnega Saveza, ki so se javili za delo v »Lokalnem odbora*, naj se javijo sigurno v sredo 13. t. m. v pisarni F. S. na I. državni gimnaziji (vhod zadaj) v svrho določitve dežurnih poslov v dobi enega tedna, člani, ki so se javili za delo, pa sc no odzovejo pozivu, naj no računajo na vozno olajšavo. * Dramski odsek «Preporoda» v Ljubljani priredi danes, t. j. v nedeljo, dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer r baraki Go-sposvetskega Zvona nasproti reg. Aleksandra vojašnici (artilerijska vojašnioa) igro »Kakšon gospod tak Bluga*. IC obilni udeležbi vabi odbor. * »Glasbena Matica* v LJubljani opozarja svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v ponedelek, dna 11. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani »Glasbeno Matice* v Vegovi ulici. Radi važnosti spremembe društvenih pravil vabi na obilno udeložbo odbor. * Poziv vojaškim obveznikom. Da dobo komande vojaških okrožij potrebne podatke za sestavo občinskih registrov vseh onih, ki so zavezani vojaški dolžnosti, odreja deželna vlada, da se morajo zglasiti pri občini svojega bivališča vsi moški, ki so rojeni lela 1871. do vštetega leta 18!)8. Umrle, pogro-šane, izseljene in slične moške osebe teh letnikov morajo prijaviti njih družinski poglavarji, oziroma svojci. Zglasiti se morajo rojstni letniki 1871. do vštetega 1888. od dne 17. julija do dne 17. avgusta t, I.; rojstni letniki 1889. do vStctega 1893. od dne 18. avgusta do dne 18. septembra 1921. Kdor bi se pravočasno ne zglasil pri županstvu, ali županu, ki bi točno no izvTŠil ta ukaz, so brezpogojno kaznuje ali v denarju od 100 do 800 dinarjev, ali pa z zaporom do 30 dni. * Sarajevski trgovci proti prevelikemu povišanju najemnine. Iz Sarajeva poročajo 8. julija: Včeraj popoldne je bil protestni shod trgovcev najemnikov proti povišanju najemnino za trgovske lokale. Shod je sklenil, da se zahteva od vlado zaščita, da bi se dovolilo največ 6—8kratno povišanje predvojne najemnine, le v izrednih primerih pa 10krat.no. * Darovi za Jugoslov. matico. O priliki srebrno poroko g. Josipa in Josiplne Adamič, posestnika in vrvarskega mojstra v Domžalah so darovali njegovi pri jatelji K 500.—. Na banketu v Gornjem gradu povodom proslavitve tridasotlet-nico Posojilnico v Gornjem gradu so je nabralo K 596.—. Topol Ski pacljenti IC 1504 In 1C 473. Dr. Švigelj i/, kazenske poravnavo Turk-Bašin K 250. S. Možica K 1000. Dr. Fettieh Iz kazenske poravnave K 1000. Josip Kotnik, učitelj v Do-brovniku, Prekmurje, del čistega dobička pri igri »Domen* K SOO. — Posne-majto! * Za Jugoslovcnsko Matico so darovali: Vesela družba o priliki sestanka kvarteta dr. Kozine K .'100.—; Neimenovan iz poravnave S ca S K 1000.—; J. Krošelj K 20.—; Dr Puc, odvetnik tu iz poravnavo Bašin ca Turk K 250.— ; Dr. Lav-renčič, odvetnik tu iz neko kazensko poravnave K 100.—; Avgust Juh K 1.—; Voj. kom. Zelonika K 20.—; M. Bizjak, fin. kontr. Prekmurje K 100.—; Dr. Lav-renčič, odvetnik tu iz poravnavo Vesel ea Levstik K 200.- -: .Srčna hvaial js, ar» n wm> ptm&*jm* jbop ■Um. * Christofov učni zavod v Ljubljani, edini oblastveno dovoljeni učni zavod za stenografijo in strojepisje v Sloveniji s pravico izdajanja veljavnih izpričeval, vpisuje za šol. leto 1921/22 vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti št. 7. Vpisnina 6 dinarjev. Šolsko leto prične 8, oktobra 1921 ob 8. zjutraj. * Najdenček. V Nunski ulici v oglu Za uršulinskim samostanom je neznanka v soboto okrog ure pop. odložila novorojenčka, zavitega v rnjav papir in cunjo. Nek častnik je slišal jok iz zavojčka in najdončka odnesel na polloljo. Zadeva so preiskuje. * Izgubljeno. Izgubila se Je r Ljubljani včeraj zlata ženska ura na zapestnici aa poti od Trnovske ulice do Krlževniške ulice. Poštonega najditelja prosimo, da jo odda proti nagradi v uredništvu našega lista. * Mina ubila dva pastirja. Pastirji Iz Kustosijo pri Zagrebu so našli včeraj na vojaškom vežbnlišfiu ročno granato, katero so skušali razdojati. Nenadoma jo granata eksplodirala ter dva pastirja ubila, enega pa smrtnonevarno ranila. Domneva se, da jo bila granata tamkaj pozabljena o priliki vežbe z OBtrimi naboji, ki se jo to dni vršila. * Pod vlak je padel. Občinski sluga Majer iz ICandijo pri Novem mestu jo n& povratku z gasilsko slavnosti dne 3. t m. v Metliki, stopil v Kandiji iz vlaka šolo v trenotku, ko se je ta zopet začel premikati. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je prišel pod vlak, ki mu je popolnoma zmečkal eno nogo. Ponesrečenca so prepeljali takoj r bolnico, kjer so mu morali razmesarjeno nogo odrezati. * Zlobna poškodba. Znana tatica Magdalena Sparovec iz Sv. Benedikta pri Mariboru, je bila radi prepovedanega po-vratka v Ifn.ribor zopet aretirana. Ko jo jo eskorta poljala po Aleksandrovi oesti, se je iztrgala In se z vso silo zaletela v izložbeno šipo trgovca Navršnika in jo ubila. Izgovarja se s slaboumnostjo. * Izgnan je za vedno iz naše države kot državnim interesom nevarna OBeba na Dunaj pristojni in v Sarajevu rojeni trgovski pomočnik Viktor Huperger. * Radi Urvoskrunstva je bil včeraj aretiran v Celju Fran S., dolavec pri zidar ju Noratu, ker je v Gaborju zlorabil dve nedolctni dokllcL * Obesil se je. Matija Pančur lz Ko-stajne je koncem preteklega meseca nenadoma izginil z doma. Kor so niti po po par dnevih vrnil, so ga šli iskat in ga naSli v gozdu obešenega. Nesrečnež jc bil slaboumen. Njegovo truplo so pokopali v šmartnem. * Nesreča vsled električnega udarca. lBletni urarski vajenec Josip Golob je splezal na lestvo, slouečo ob zidu neke hišo v Mariboru, ki so jo popravljali. Pri tem je zadel ob električno napeljavo. Udareo jo bil tako močon, da jo padel z lestvo, in dobil poleg notranjih poškodb šo opekline na, obeh nogah in rokah. Prepeljali so ga v bolnico. 0 vlom. V stanovanje Antonijo Cimič v Mariboru je bil v ootrtok Izvršen vlom. Tatovi so odnesli s seboj vse perilo v vrednosti 8.000 K. * Čudno zdravilo za oči. Mariborska policija je aretirala na Moljski cesti št. (jO Btanujočo Marijo Lobl, kor jo prodajala modriž (plavice). LOlilova so zagovarja, da je prodajala modri? za očesne bolezni. * Tatvine. V noči na 1. t. m. so bile iz skladišča Kranjsko stavbinske družbo na Vrtači nasproti tobačne tovarne ukradene 3 železne zidno spone, vredne 5G0 K. — Antoniji Vato na Leškom hribu pri Prevaljah so neznani tatovi pokradli perilo in ženske obleke. Šahovski problem štev. 2. Beli na potezi stavi mat v drugi potezi: Boli: Kralj (K bo), Kraljica (D b3), Skakač (S c6), Skakač (8 h8), Tokač (L h7), Kmot.je: c4, d2 in f5. Črni: Kralj (K e4), Skakač (S g2), Tekač (L f6) in kmet h4. Rešitev v naslednji številki »Jutra*. Rešitve sprejema tajništvo Ljubljan- * Dr. Slmomisch v Rogaški Slatini je i fl|?oga šahovskega kluba, Ljubljana, Sv. vložil pritožbo, da so mu je odvzel na- 1 )Iajtoba trg. gostilna »Lozar*. slov kopališkega zdravnika. Deželna ' vlada je njegovo pritožbo zavrnila. * {Stanovanjska komisija v Mariboru je približno pred enim mesecem zasegla pisarniško lokale dr. Juiitschn, kor je bilo tamkaj poprej stanovanje. Dželna vla- j h8—-al šah mat. da je rokurz zavrnila kot neutcmljen. i Co črni 1—I. c6 : bB. tedaj beli 2 Stanovanje dobi neki poštni uradnik, ka- ! D h8—a8 šah mat. torega sedaj dr. Juritsch prosjači, naj bi I če črni 1—kmet b4—'b3, tedaj beli 2-mu odstopil vsaj eno sobo. * Neprevidno ravnanje s stekline sumljivimi živahni. Od okrajnega zdravstvenega urada za Ljubljano in okolico do-znavamo, da se jo po Medvodah, v Žlebih in Golem Brdu dno 23. in 24. maja klatil stekel lovski pes prepeličar, ki po prvotnem orožniškem poročilu nI popadal ljudi, pač pa umoril onega psička in mačka in oklal enega teleta, Na Golem brdu so psa kamnoll, ljubljanski izletniki pa so ga pestovali in naložili končno nekemu vozniku na voz. Pozneje se je dognalo, da je pes ugriznil tudi posestnika Svolj-šaka, ki so ga 5e pravočasno odpeljali v Pasteuriev zavod v Zagrebu. Pes sam je kmalu za steklino poginil, istotalco tudi oklano tole. V. Interesu vseh, kt so Imeli kaJ onravka z imenovanim osom Aešitov šahovskega problema štev. 1 v «Jutru» z dne 3. t. m.: 1 —Bela kraljica—D dl-hS. Co črni: 1—D fl : b5j tedaj beli 2—D D h3—c3 šah mat. Čo naredi črni katerikoli drugo poto-zo, tedaj vedno črni 2—D h8—d8 šah luat. I-j. S. K. Vprašanje. Bell C mi K g 7 K e fl 17 D e 4 Bell Ima potozo. V koliko potezah jo črni mat, ako je sploh mogoče? Šahovski klub Spodnja Šiška. Šahovska Ustnica. Gospoa T. K., dijak, Radovljlcat NI prav, glejte v današnjem listu rešitev. V drugi potezi, kakor Vi navajate, vzame Brna kraljica na polju fl lahko belo kraljico na jj.oliu al, toral ni mat. < Šport h fnrfsfiM STARTNA LISTA CESTNE DIRKE L.IUBL.IANA-MARIBOR. A) Lahka skupina i dirkalnimi kolesi: 1.) Skralner Anton, 2.) Ooltes Adoli, J.) Slškovlč Albin, 4.) Ogrin France, 5.) Rebolj Janez, 6.) Šolar Josip, 7.) Bar Josip (.Ilirija., Ljubljana); 8.) Deincl Fran, 9.) Karbeutz Fran (»Atletiki«, Celje); 10.) Cesarlfi Drago, 11.) Horvat Stanko, 12.) Znldarič Slavo, 13.) Santi Rudolf, 14.) Gatarič Ivo, 15.) Jemeršlč Joso (»Sokol*. Zagreb); 16.) Soštarko, 17.) Jurčec, 18.) DukanovIC, 19.) Sovič, 20.) Banok, 21.) Pepeonlk, 22.) Potnik (»Oradjanskl*, Zagreb). B) Teika skupina s turnimi kolesi: 33.) Ktirner Oskar, 24.) Zupan Ervin, 25.) Sotler Ivan, 26.) Mezc Friderik, 27.) Šimenc Josip, 28.) Bar Adolf, 29.) Kocinur Josip, 30.) Zanokar Srečko, 31.) Počnlk Avgust (»Illrlla., Ljubljana); 32.) Kobold Baltazar, 33.) Plaučak Anton, 34.) Qre-gorlnčlč Avgust, 35.) Kocbek Vlncenc, 36.) Budan Edmund, 46.) Mačkcr Fran, 47.) Kolmann Fran, 48.) Radanovič Fran (Mariborski delavski klub); 49.) Rebek (Ce-lie). C) Skupina senlorjcv (dirkači nad 35 let): 37.) Nosan Fran, 38.) Bizjak Fran, 39.) Porenta Fran, 40.) Leskovcc Joža, 41.) Ooltes Ivan, 42.) Iglič Tomo. 43.) Ig-lič Matevž, 44.) Iglič Leopold (.Illrlla*, Ljubljana); 45.) Arzenšck Fran (Mariborski delavski klub); 50.) Pogačnik Lovro (»Ilirija*, Ljubljana). — Po dirki; korzo po Mariboru, zborovanje mariborskih In drugih kolesarjev in razdelitev nagrad v Narodnem domu, zvečer konccrt v gostilni v Jurčičevi tillcl. — Na clllu prome-nadnl koncert. PLAVALNA TEKMA NA LJUBLJANICI DNE 24. JULIJA. »Ljubljanski športni klub* priredi v nedeljo dne 24. julija ob 15. url ob svoli čolnarni na Ljubljanici plavalno tekmo. Tekmovati morejo člani vseh športnih ln telovadnih društev v Sloveniji, le za juni-orje pod 18 leti nI obvezno, da so člani kakega takega društva Prijave sprelema g. Riko Debelak, uradnik Jadranske banke v Ljubljani do dne 22. julija opoldno. Prl-javnlna za osebo ln točko znaša 10 K In se mora plačati ob prijavi. Tekma se vrši po pravilih mednarodne plavalno zvozo. Program obsega te-lc točke: /. Plavanje. 50 m za novince pod 18 leti (ki še niso tekmovali), prosti stil; 50 m za jnuniorle (ki še niso dobili nobene cenc), prosti stil; 100 m za dame, prosti stil; 300m za za dame, prsni stil; 50 m za gospode, prosti stil; 100 m za gospode, prosti stll> 100m za gospode, vznak; 100m za gospode, stransko plavanje; 1000 m za gospode, prosti stil; stafet-no plavanje, 4 x 100 m. II. Skoki. A) Za tekmovalce do 18 leti 1.) na glavo naprej z zaletom ; 2.) salto naprej z zaletom; 3.) poljuben skok: b) za tekmovalce nad 18 let: 1.) naprej na glavo z zaletom; 3.) salto nazaj z mesta; 4.) Aucrbachov skok na glavo z zaletom; 5.) en poljuben skok. Za vsako točko so razpisane tri častne diplome. Vabimo vsa športna in telovadna društva Slovenije, da prijavilo k teknil svole plavače. LAHKA ATLETIKA IN ŽENSKI ROKOMET. Danes ob 17. uri se vrše na prostoru »Ilirije* prve letošnje lahkoatletične tekme ln rokometni mateh med damsklma skupinama »Ilirije* In »Jadrana*. Na lahkoatletlčnem programu le tek na 100 m, 400 m, 1500 m, štafeta 4 * 100 m, metanje diska In krogle, skok v višino in daljavo, te;t vrvi ter daniska štafeta 4 x 70 m. Lahkoatletične tekme so iz lanskega športnega tedna v spominu kot zelo zanimivo. Privlačile so publiko žc lani in bodo vplivale gotovo tudi letos. Tekem se udeleži v 12 razpisanih konku-rcncah skupno 82 tekmovalcev. Mitlns le priprava za proslavo desetletnice S. K. »Ilirija*, Id ne bo vršila 13., 14. in 16. avgusta ter na Športni teden 1921., ki bo od 10. do 18. septembra. Enak namen Imi tudi domska rokometna tekma med »Ilirijo* in »Jadranom*, ki bo gotovo najprivlačnejša točka programa. Vodstvo mitinga poživlja tekmovalce, naj bodo najkasneje od tričetrt na 17. na tekmovalnem prostoru. Sodniki se zberejo do pol 17. ure. Občinstvo naj zasede prostore na severni strani prostora ob tckallšču na 100 m. — Blagajna se otvori i ob pol 17. url. * | Turtstovski klub «Skala» izjavila: Zad-j nji nesrečni slučaj v Kamniških planinah bi znal biti povod, da bi Javnost napačno tolmačila delovanje in cilje našega kluba. Silijo se vesti, da baje člani T. K. »Skala* tekmujejo med seboj, kdor Izmed njih prepleza več sten, kaminov Ud. Klub sicer goji plezanje na lahkih terenih, toda nclzurlcnlm odločno odsvetuje težje ture. Tudi (a usodcpolna tura jc bila odločno odsvetovana. Toliko javnosti v pojasnilo. Odbor T. K. »Skala*. Pavel Kunaver: «Na planine*. S 16 slikami. V LJubljani, 1921. Natisnila In založila Učiteljska tikarna. Str. 139. Cena vezani knjigi 50 kron. Naša planinska literatura Je še zelo skromna. Nekaj letnikov »Planinskega vestnika* ln — skoro pri koncu smo, Čeprav se vzprlčo prekrasnih in tunogobrojnih naših planinskih Izletlšč razvija turlstika v Sloveniji od leta do leta bol). Temu pomanjkanlu primerne strokovna literature le. sedal iMlUHVitl flits ntMnt turist nvw ] ver, ki le napisal zgoraj navedeno Knjigo bo vzel z veseljem v roko iirlbolazcc, Izborno pa bo služIla planlnccm-turlstom, ker jim bo vzbudi veselje iu ljubezen do naših prelepih pkt* nln ter jim dala .vise najpotrebnejše po{ datke, napotke, pojasnila ln svarila. Razdeljen,! je knjiga v 16 poglavij, ki govort o pomenu planinstva, o hrani, o opravil iu orodju, o vedenja v planinah, o prenc-i čevanju nn planem, o planinskih cvetkah, o hoji iti plezanju, o zinil, o nevarnostih', plazovih, ledenikih itd. Lepo In živahno pisano delce ponazbrujejo zanimivi In poučni osebni spomini In doživljaji Izkušenega pisatelja, zato jo toplo priporočamo zlasti v planinah pogosto prelahkomlselnl mladini. Tekstu pridelani fotograflčnl posnetki so okusni) izbrani ln mojstrsko Izvršeni. Knjiga bo v okras vsaki hiši In vsaki knjižnici. rrssm Uradne ure (Iz uradniških krogov.) Določitev uradnih ur pri oblastvih ht uradih je za uradništvo pa tudi za stranko gotovo velikega pomena; zato ae je pa tudi o tem voliko razpravljalo, dokler niso novine pred kakima dvema mesecema prinoslo vest, da je ministrski svet določil jed notne uradno uro za vso državno urado. Ker bo od tega časa o zadevi vnfi no razpravlja, bb lahko smatra, da so a to določbo vsi zadovoljni; a zastouj čakamo, da bi so določeno uradne ure ru t tudi uvedle. Pač vozijo od 1. junija booi »koro vsi vlaki ono uro prej in tudi stranke pridejo k uradom te ob 7. uri; a kor najdejo tu Se vse zaprto, bo jeze in zabavljajo na uradništvo. da samo spi, denar pobira ln žre; krive so pa temu lo uradne ure. AH je tega treba? — Vsak javui nameščenec bi goto i-o z veseljem porabil lep« jutranje ure za delo v uradu, ko bi bil potem vsaj včasih popoldan toliko prosi, da bi se šel kopat, ali kaj sličnega, kar zjutraj in zvečer ne moro opraviti, a tegu ne. — On mora pozno priti v urad in celi dau tam tioati, stranka mora pa radi tega tudi celi dan zamuditi. Res gro lahko uradnik in tudi stranka v zgodnlh urah na kako drugo dolo, ali potom prideta zmučona v urad in gotovo no moreta slediti uradnim poslom r isto pazljivostjo, ki jo ti po navadi zahtevajo. čudno je, čo je res ministrski svet do. ločil jednotno uradne ure za vse državna urado, da bo isto tudi ne uvedejo. Mogoče je to uspeh toliko osovraženega centralizma in hočejo kaki gospodje v tem ozira ostati avtonomiji. Ti gospodjo so pa po navadi no brigajo za uradne ure ter, prihajajo v urad kadar so jim '/.ljubi, za drugo uslužbenco jim pa tako ni nič mar,- Toraj ven z uradnimi urami, pa za v s« ln za vse enako! Usoda mariborske koše na Pohoršu Svoj čas smo priobčili članok, ki sH zavzema za to, da so preosnuje planinsko zavetišče razpuščenega nemškega »Bergverelna* na Pohorju v zdravilišč« za bolno na pljučih. K tej zadevi smo prejeli od mariborsko podružnice SPD daljšo pojasnilo, lz katerega posnemamo sledečo točke: Planinsko društvo jo mnenja, da jo nedopustno odtegovati prvotnemu planin^ skemu namenu planinske kočo, zgrajeno v prvi vrsti s požrtvovalnostjo planincev. Kar se špucijelno Mariborsko koč« na Pohorju tiče, je popolnoma napačna domneva, da bi bila koča vsled bližino planinskih zavetišč pri Sv. Arehu nepO-trebna. Lansko loto sta bili tako Ruška koča, kakor tudi Mariborska skozi eelo leto prenapolnjuni. Kdor jo hotel dobiti »oho, jo jo moral naročiti žo coll teden naprej. Enako ja letos, ko izkazujeta žo oho zavetišči vsaka po 2000 obiskovalcev. Iz teh podatkov jo razvidno nele, da ne more biti govora o kaki medsebojni konkurenci, ampak da sta oho koči neobhodno potrebni. Tudi so prav dob o izpopolnjujeta s tem, da odkazujeta turist e, ki jiii ona ali druga no more prenočiti, svoji sosedi. Za Maribor sta obe planinski zavetišči odini res planinski točki, dostopni širši publiki iz Maribora in okolice. Zato ni niti misliti na to, da bi se eno ali drugo odtegnilo svojemu sedanjemu namenu. Govoriti o pomenn zmernega planinstva za zdravje mestnega prebivalstva, bi bilo danes pač odveč. Iz izjav strokovnjakov je daljo razvid, no, da jo koča »Bergveroina* za bolniško zdravilišče sploh neporabna. Koča leži visoko (1 OSO m), na robu pohorskega pogorja, izpostavljena močnim vetrovom. Pohorje jn daljo znano, da ima veliko padavino in vlažno ozračje, jo torej ravno za zdravljenje pljučnih bolezni skrajno neprikladno. Mariborska podružnica SPD jo iz na-vedonili vzrokov mnenja, da mora planinska koča razpuščenoga »Bergvoreina* brezpogojno ostati tudi dalje v službi turisti ke. ZA LJUDSKE KNJIŽNICE izdala Tiskovna zadruga cenene vo• natise starejših naših pisateljev v zbirki «Prosveti in zabavi». Do sedaj-so izšle I g o Kaše ve. Dalmatinske povesti (12 kron) ter Jos, StaretovaLisjakovahčidfi kron). Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LlubllanL 5t 12 je izšla v soboto in ima zopet Priporočamo je vsakemu slovenskemu inteligentu. St. 12 stane 12 K. Celoletna naročnina na „Njivo" znaša 120 K, za naročnike ,Jutra" le 60 K, 32 frank Heller: Blagajna velikega vojvode Roman. Tz ulice se je čulo zamolklo bučenje dopoldanskega cestnega življenja Londona. Naenkrat so začeli zvoniti zvonovi bližnje cerkve, takrat pa je gospod Isaacs vstal in rekel: «Vrrig naj vas vzame gospod profesor. Mislim, da ste res našli zlato jajce, kot ste malo prej rekli. Mogoče se bom radi tega, kar storim, še kesal, toda za danes zaupam na vašo prepredenost. Na vsak način pa naredim največjo kupčijo v svojem življenju.* «Samo za sedaj gospod lsacs», fe rekel hitro Collin, kajti počasi in pozneje napraviva še veliko boljše in veliko večje kupčijo Oospod Isaacs je odvrnil hladno: «Ako naju že pri ti kupčiji ne Tzame oba skupaj vrag. Vse detajle in malenkosti preštudirava po končanih volitvah. Kakor veste se vrše jutri volitve. Obljubljam vam pa že danes, da vam onega dne, ko mi predložite natančen načrt, izplačam brez vsega 1 milijon 750 tisoč funtov. «En milijon sedemstoštirideset tisoč funttw», je popravil Collin. Pozabili ste na moj prispevek.« Bogati bankir se je od srca smejal, stari to sivi profesor pa je odšel počasi s sklonjeno glavo in trudnimi koraki .skozi vrata... IS. POGLAVJE pripelje čitajtelja v Pariz, kjer spozna mlado in tajinstveno damo. Bilo je četrtega marca 1910; okoli pol sedmih zvečer se je vlegla nad Pariz nežna in prozorna megla. Deževnim dnevom, poplavam reke Seine so sledili jasni solnčni dnevi, ki so obsipali in objemali Pariz ves dan z valovi solnčnih žarkov in opojne toplote; večeri so pa bili navadno hladni in megleni. Na bulvarih je vrvel veliki promet svojo pot neprenehoma naprej. Luči iz svetilk avtomobilov se so križale kot niti prepletene v pestrem orijentalskem tepihu, sestavljale in spajale se so za trenotek, nato pa zopet raztrgale. Avtobusi se so pomikali hrupno in nerodno po uli-eah, tu in tam se je pojavila kaka kočfja v počasnem pogrebnem taktu. Obraz zaspanega kučarja pod belo deževno kapo, je bil rudeč in nabuhel, konj pa je kimal trudno in zaspano z glavo. Hripavo kričanje prodajalcev novin pa je presegalo ves ta hrup, celo ropotanje in dr-tiranje avtobusov: «La Prese, un sou «la Presse> Začeli so zapirati prodajalne, po po hišali so zdaj zablestele električne reklame, ugasnile in se zopet zasvetile v vedno se ponavljajočih modro-belo-rdečih lučih. Pred kavarnami so kljub precej hladnemu večeru sedeli bulvarski pohajalci pred čašo absinta ali vermuta. Na terasi pred Cafe de la PaLx je sede! za mizo mlad in eleganten gospod star kakih 34 ali 35 let in srkal mirno svoj absint. Njegov obraz je bil odkritosrčen in prijazen, imel je male temne brke in pametne črne oči. Težko bi bilo pogoditi kaj je; ali je Francoz ali kaj drugega. Tega ne bi mogel pogoditi niti natakar, ki je spregovoril z njim tujec par besed v popolnoma pravilni francoščini. Iz te pravilne francoščine, kakor tudi po obrazu, bi vsak sodil, da je mladi gospod Francoz. Toda po njegovi obleki in po kupu angleških časopisov, večinoma borznih, ki so ležali na njegovi mizi, bi človek sodil, da je Anglež. Sedel je naslonjen v pleteni naslonjač. Njegova miza je bila v prvi vrsti ob pločniku. Vse druge mize v prvi vrsti so bile prazne. Zdajin-zdaj se je zaletel kdo ob njega, ali on se ni menil za take malenkosti, neprenehoma se je smehljal, a njegov obraz je izražal veselo samoza-dovoJjstvo, posebno ako je vzel v roke ta ali oni list in ga s kratkimi pogledi pregledal. Kdor bi ga delj časa opazoval, mislil bi, da sanja in to prav posebno prijetne sanje. Toda bilo je usojeno, da te sanje končajo nenadoma in nepričakovano. Svetlo rdeče pobarvan avtomobil je zavil hitro okoli ogla Rue Auber. Avtomobil je vozil in zavil s tako naglico, da se je nagnil precej na levo stran in to ravno proti terasi Cafe de la Paix. Še predno se je popolnoma ustavil, odprla so se z veliko naglico vrata in iz avtomobila je skočil nekdo, zavit v velik in dolg plašč. Zaloputnil je z vso naglico vrata in rdeči avtomobil, ki se ni hotel niti ustaviti, ampak samo malo zmanjšati svojo brzino, je naenkrat zavil proti Boulevardu des Capuci-nes, kjer bi skoraj trčil ob neko kočijo in izginil s svojo prejšnjo divjo brzino v smeri proti Plače de 1' Opera. Za njim je gledal samo ko-čijaž in ga preklinjal. Ves ta dogodek je trajal svojih 30 sekund. Mladi mož, ki je iz naslonjača s pol zaprtimi očmi opazoval ves ta dogodek, se je naenkrat dvignil. Kar je videl dosedaj je bil navaden prizor, ki se dogaja vsak trenotek na pariških bulvarjih, kar pa je sledilo, ga je prebudilo iz njegove zamišlje- nosti in izvalo njegovo pozornost, je bilo nekaj nerazumljivega. Še predno je mogel dospeti rdeči avtomobil na Plače de 1'Opera, je oseba, ki je skočila malo prej iz njega, naredila par hitrih korakov — bolje rečeno skokov čez pločnik, hitela proti mizi, kjer je sedel mladi gospod s črnimi brkami in brez vprašanja in obotavljanja sedla za mizo. V istem trenotku čutil je mladi mož na svojem ramenu malo roko, a ob svojem desnem ušesu občutil je gorak in spehan dih. Začudil se je, ko je slišal naenkrat kratko in pretrgano šepetanje: «Rešite me gospod, ako ste kava-lir. Zasledovali so me v mojem avtomobilu, mogoče se mi je posrečilo, da sem jih preslepila. Bodite popolnoma mirni, govorite z menoj, kot da sediva že dalje časa skupaj v družbi, govorite z menoj, kot da sem vaša prijateljica... ah vidite gospod so že tu.» Tudi ta prizor je trajal komaj pol minute. Utihnil je nežni glas, mala roka je stisnila njegovo ramo, da je čutil popolnoma dobro vse njene nervozne prste, dihanje neznane dame pa je bilo vedno bolj vroče in spehanejše. Pogledal je v smeri, kamor je obrnila tudi ona svoj obraz prekrit z gostim pajčolanom in zagledal je kako se je pojavil izza ogla velik črn avtomobil z tihim sko-ro nečujnim motorjem. Par trenot-kov, ki so se pa zdeli mlademu gospodu neskončno dolgi, je bilo videti, da se bo avtomobil ustavil; njegove bele svetilke so blestele, mrzlo in skoro grozeče. Tudi ta avtomobil je zavil proti Bulevardu des Capucines, potem pa je z največjo naglico vozil proti Plače de 1' Opera, od koder se je naenkrat zaslišalo hripavo žvižganje svetlo-rdečega avtomobila. Mladi gospod je mislil, da se je moral črni avtomobil radi kakega prometnega zastoja nekje ustaviti in da se je posrečil na ta način načrt njegove neznanke. Nehote se je globoko oddahnil in obrnil k svoji neznanki, da bi ji čestital. Obrnil se je ravno v pravem času, kajti roka raz njegovo ramo je omahnila, glava je klonila in v trt notku, ko je izginil črni avtomobil, se je neznanka onesvestila. Mladi gospod jo Je prijel in objel okoli pasu in dvignil pajčolan. Vzel je iz žepa svileno rutico, pomočil jo v kozarec vode in jo položil na bledo lice neznane dame. Njegove oči so se pa čudile lepoti, ki se je odkrila pred njim. Obraz, ki ga je videl, je bil mlad in svež, toda mrtvaško bled. Lasje težki in črni, obrvi so bile ravne in ozke, ter so se spajale nad nosnim kore- nom. Ustnice so bile polne in okrogle, toda sedaj blede kot kreda. Barve njenih oči ni mogel ugotoviti, ker so bile pokrite s trepalnicami. «Natakar», je zaklical mladi gospod, «hitro, hitro čašico konjaka, samo hitro ali ne vidite, da se je dama onesvestila«. Še vedno ji je močil čelo z vodo; a v njegovi glavi se je porajala misel za mislijo. Kdo je ta dama? Odkod je? Glas, ki je malo prej šepetal tako v«oče in proseče besede, mu je bil neznan. Govorila je popolnoma pravilno francoščino, k! ki pa je s svojim tujim naglasom pričala, da neznanka ni Francozinja. Kaj je hotela z besedami; vaša prijateljica sem? govorite z menoj kot s svojo prijateljico... in kdo so ti sovražniki, ki zasledujejo to nežno mlado bitje po pariških bulvarih. Spomnil se je duhovitega načina, kako je prevarila svoje zasledovalce in se nehote stresel deloma iz skrbi, deloma pa v občudovanju za njeno drznost. Res, malo je takih dam, ki bi mogle storiti nekaj podobnega. Bil si je gotov, da se je vozila v zasebnem, ne najetem avtomobilu. Kaj naj stori sedaj, ali naj jo pelje k njenim znancem? Mogoče je popolnoma navadna pustolovka... toda bila je tako mlada in lepa... njegov vlak odhaja šele ob pol devetih... torej ako mora... natakar je pritekel z naročenim konjakom in rekel: «Tu je konjak gospod, ali je dami že bolje ali naj mogoče skočim v lekarno ali po zdravnika? Mladi gospod ni niti odgovoril, vzel je konjak in vlil par kapljic skozi pol odprte ustnice. Trajalo je nekaj trenotkov, ko se je neznana dama stresla, dvignila glavo in odprla počasi svoje oči, ki so bile tako lepe in temnomodre, da se je mladi gospod samo čudil. «kje sem?» je zašepetala, ah, že vem... sedaj mi je bolje... hvala, hvala, bUi ste tako dobri.» Natakar je ponovič vprašal: «Ali naj skočim v lekarno ali po zdravnika?* Neznanka je hitro odkimala z glavo in rdela: ♦Nikakor ne, sedaj mi je že popolnoma dobro. Hočem samo plačati in oditi.* Posegla je s svojo roko avtomatično kakor da hoče vzeti svojo ročno torbico, toda naenkrat se je začudila in zardela. Torbice ni bilo nikjer. Gotovo jo je pozabila v avtomobilu: Mladi gospod je namignil natakarju, da naj gre: «Dobro je, dobro,* je rekel: »Pridite ako vas pokličem*. (Dalje priViodnjifi.l Čudež Soštarjev Nac s Pustega Slemena je velik stiskaveo. V letn aono oseminse-demdeset je steklo v njegovi uri počilo, pa do letos ni urar ničesar zaslužil na njem. V letu enaindvajsetom e« j« pa to-la zgodilo: šoKtarjev Nao j? moral z vso naglico na Jelovico v lovsko kočo k notarju Jazbecu, da mu umeri lepo nove visoke lovske škornja. Obleče si praSnjo. obleko, uro pa pozabi v starem telovniku in gre Gregee, navihani njegov vajenec, je i« dolgo škilil za uro. Ko mi/ra danes vtikati prste po žepih mojstrovega telovnika, jo iztakne. Cuj, tile, tak, tik, tak, prateta reč! Treba jo nekoliko obračati in navijati in poskušati e ključkom, — pri tem delu mu pa pade ura iz rok. J«, že na tleh, steklo pa zraven uro, na dva polovici. Gregeo je plašen. Do Bohinjskega je-zera ni daleč, zato 60 napoti v smeri na Rib'čev laz: «oedaj-le pride smrt! V jo-zero grem, pa uro vzamem sebojt» ko pa pride do Ribičevega laza, si misli, da tudi do Srednje vasi ni več daleč, taia pa imajo nrarja, ki naj uri da novo steklo in Gregeu podaljša življenje. Gregee zdtrja kakor kozel. Urar pritrdi novo steklo, ker se fant tako cmeri, in Gregee zopet oddirja. Že od daleč vidi mojstra, kako motovili po cesti. Predno ga doseže, je Gregeo žo zdavnaj zopot v hiši, ura v iepu, in Gregeo razbija po podplatu, kakor da ni nikdar sliSal o polomljeni uri. ♦Ali si bU kaj priden, Gregeo?* vpra. Saje mojster. »Pa Se kako!» odgovarja Gregeo in n! nič rdeč. Mojster sleče pražnjo obleko in oblači hodnjo. Potim sede na trinog in dela. Ob petih morajo biti čevlji pri sitnem sosedovem letovUčarju. Se žo mudi. Mojster pogleda na uro, zarudi, posanU gleda v strop in potom v kot, kjer je sveti Duh, gleda zopet na uro in spregovori: »Gregeo, letos greva oba na božjo pot, ti in jaz, na Sveto ali pa na Šmarna goro. Čudež se je naredil šoštarjeve-mu Nacu, čudež, da mu ga v naši dolini nI para. Štirideset let Je steklo v moji uri bilo počeno in zdaj je naenkrat zopet ealoU OB IZPRAZN.IEN.IU GORICE začetkom laSko-avstrijske volne leta 1915. so se dogajali najrazličnejši žalostni, pa tudi zabavni dogodki Življenje v evakuiranem mesta se jc razviialo odslej le v poememskih prostorih. kjer je vztrajalo le malo naj-pogumnejših. Vse to nam popisuje D. Pajgel v knjigi Tik za fronto, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Velja 36 kron, vezana pa 46 kron. Kdor hoče kaj prodati y Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v Jutru" § Svtoarske ar«, zlatnine ln arabrnlne nudi strokovni nrar F. Horo&eo, Bv. Flo-rljana ulloa 31. VaaJto popravilo se izvrši vestno z garancijo. Staro zlato in srebro se vzame v zameno. 227 62—42 s.F.Msel? uglašcTalec glasovnic? v Ljubljani VVolfova ulica 12. ferrfojem ugiastvama ter popravila jluovirjM tn harmonijev epečiielno strokovno, tooao in cono. 436 62-M Ure, zlatnino in srebrnino 161 kupite najeejene pri tvrdki 62—43 Ivan Pahlž, Ljubljana, Stari trg 20. Zaloga Wertheimovih blagajn Oblastveno koneesijonirani informačni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje ŠL 5 dobavlja vse kreditna in privatne in-formaotje v ta- in inozemstvu. V abonno mentu UK posamezno, ceno zmerne. 101 10 jpTAMPlljr amt.černeW UUBLJANA J ognja in vloma varne, v vsaki velikosti, raspoiilja točno in ceno, kot vsaka Dunajska tvrdka. Oanei Št 0 K 2600 -» «/, > 3COO-— » 1 » 4000-— .» 2 > 6000 — — Franc Sdiell ^ 1, limlovanska Izdeloval,ils« blagajn In Kaset Marmor. KoroSka c«»ta 31. Obvestilo. Obveščava eenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turiatovakl čevlji domačega Izdelka. 634 27 Ant. In Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. t, pleskarska in ližar-sha delavnica SS se priporoča. Izvriitev točna, cene zmerne. dobro idoča, bres konkurence, z nekoliko inventarja, se po nizki ceni proda. — Naslov 1110 pove npravniStvo .Jntra*. 8—1 Razpisuje a« mesto Mnega ravnatelja ali pedravnatelja ter Knjigovodje pri novo ustanovljeni Zadružni banki, d. d. v Ljubljani (Aleksandrova cesta). Ponudbe 8 pogoji naj se vlože do 20. julija pri odvetnika dr. D. Majaronu, ki daje tudi ustna pojasnila. lili Upravni svet. Odda se s 1. oktobrom 1.1, v najem kavarna »ZVEZDA" v Kranju s vsem potrebnim inventarjem. — Ponudbe na tiskarno „SAVA" v Kranju. 1109 s-1 Priporočamo domače tvrdke: in 1 Izbila p«l|ubna. Vsika objava 4 I. Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska e 33. [d.p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: L Mlkuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 16. Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Izidor Paljevec, prodaja drv in oglja, Slomškova nlica 21. 13 PuftkarJI: Kal8er F. K., Selenbnrgova nI. 6. Urarska pc pravilna delavnica Ivan Seliškar, Pot v Rožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. Pisalni stroji i [d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 423. Razmnoževalni aparati i [d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 423. Mehanična delavnica! [d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 423. Pravkar je izšel ponatis znamenitega „Jutrovega" romaha, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Collina. Cena 15 K, po poiti 2 K več. Haro£a se pri upravnica Jutra", Ljnbljana, Sodna ulica 6. Iplaiaei delniška glavnica I 36,980.880'-"*; SLOVENSKA BANKA Telefon M SIT. CtftOHl račun 12.205. | Ljubljana, Krekov trg it. 10, nasproti »Mestnega doma". «»» ] Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. >.........Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. j Priloga Z onega kot drugega stališča irpa d^j-žava pravico, da nadzira in 'irojujb emigracijo in ne prepušča odločitve prosti volji vseh onih, ki menijo, da jili čaka vsa sreča le izven državno meje, S tega stališča predvidela ravnokat izdelana uredba vse potrebno, da dobe n. pr. potne liste za Ameriko le taki izselj >nci, ki niso v opaisnosti, da jim' ameriške oblasti na podtagi obstoječih predpisov zabrauijo vstop na ameriška tla. Na drugi strani pa bo seveda za< htovala, da izseljenlk pred svojim odhodom tudi sam izpolni svoje obveze do države. S predpisi, ki urejajo prevoz izseljen* srednji Evropi. Kar se tiče Romunije, pravi Woods, da so nahaja v podobnih razmerah kot Jugoslavija, Ima iste težave m težko- ž rlrugačni družabni red in ne vem ce v administrativnem oziru, toda najka= ^ vg6e ^ ^ P(J nj„ ovi naia imajo vsak svoj lastni svot. Najvišje število sosveti znaša 20, najman jše 3 člane po števiiu delavstva. Osnova loči zapo-slenee v dve kategoriji: v delavce m nameščence, v one, Id so podvrženi pokojninskemu zavarovanju. "V podjetjih, kjer imajo delavci ali uradniki manjšino, je manjšini zagotovljeno primerno zastopstvo, Osnova bo v jesenskem zasedanju predmet parlamentarnega posveto-varija, — Delavske stranke so še po. državne uprave. Natančno bo pradp?« sala njih dolžnosti do emigrantov ln obenem stavila gotove moje preveliki a edinosti teh faktorjev, ki bi mogli po-i v išati našo emigracijo na škodo države, pa, tudi izseljenikov samih. Ostre sank; cije bodo zagotovile učinkovitost teh' predpisov. Posebno poglavje izseljenilke uredba obsega določbe o ustanovitvi posebne državne emigracijske službe, ki > o stuela v svoje s vrhe razpolagati z dr-javnimi organi v tuzemHvu in inozemstvu. Njena naloga bo, da n:»d7ira točno izvrševanje predpisov o emigraciji in da vzdržuje zvezo z našimi emigranti v tujini, organizira in olajšuje njihov pevratek ter jim gre mi roko pri po« šiljanju denarja svojcem' v domovino, Praksa bo pokazala, ali je nase izseljensko zakonodajstvo pravilno za-novano. Z uredbo, o kateri govoiuno, j., stri jen prvi korak, da regiuvamo to za na? izredno važno, a za državno upravo vedno šo novo vprašanje. Lred-ba stopi v veliavo v najkrajšem čaru, Pravilnik „ _ k stanovanjski uredbi ^Uradni li. Bil je pa očividno vznemirjen. Iz žepa dragocenega kožuha se je videla rdeče vezana knjiga, na prvi pogled Bftdeker, popotnikovo sveto pismo. Babnik je tudi koj izbleknil: »V marcu grem pa v Italijo!* iPrismoda!« mu odgovori pobratim, tdjufiavničar Tribuč. »Kaj pa hočeš v Italiji? Saj te fašisti še tja ne spuste, s to glavo!* — — »Pa pojdem vsejedno, boste že videli! Kakor hitro pridejo prva ugodna vremenska sporočila. Saj sem še pred vojno misli na to potovanje, sedaj pa...» — «Ali pa ti je potovanje sploh mo-£0SeV Saj še tvoja velika pravda nI končana!» — «Pa ravno danes sem dobil razsodbo zadnje instance. Oproščen sem, in država plača vse stroškol Jezil sem se pa s to rečjo le toliko, da se kar odpeljem!* Omizje mu je čestitalo. Babnik je mogočno puhal iz svojo debele cigare, je obdal z njenimi oblaki in smehljaje i-ora.iemal čestitke omizja, Na to je naročil še par buteljk, — ker se je nje-jova pravda iztekla tako ugodno. Osem tednov je svoječasno dobil radi neke ne čisto pojasnjene zadeve, V6rižil je z nekakimi čevlji iz Češke in bil obsojen. Toda srečo ima in dobrega odvetnika in sedaj je oproščen! Prav ima, po tolikih strahovih in razburjenjih mu moraš že privoščiti, da gre na oddih v Italijo. Denarja ima dovolj, veliki in vsestranski podjetnik. Sicer ni mojster v nobeni stroki, toda novce ima in stroke pozna! Radi toga poznavanja stroke ga njegov pobratim Tribuč naziva na štiri oči vedno le; »Ti cigan!* — Mokra seja je postajala vedno ve-selejša, Babnik je imel veliko beseda. Čez Sočo doli greš, pa si v Italiji, Soča je pa kmalu tam za Nanosom nekje. Posebno se še veseli na Benetke s poševnim stolpom in palačo do-do-dožev, kali. Pa v Florenci je velik kolizej. | ljubljanski je figa nasproti Ie-tomn! I In pa rimski papež! Zagotovo obišče i tudi njega! Babnik dobi priporočilo za ' nekega papeške.ga Švicarja od nek-j danje Smolnikarjove kuharice. In Nc-! apelj! Tam je hrib, ki se iz njega og-enj ' cedi, in ta hrib je višji ko dva Golovca j ali šmarne gore in neprestano se kadi i iž njega, hujše ko iz vsake fabrike! Babnik se je sam čisto razvnel. Bil I je nocoj oče bratovščin in pri vre,h ■ mogočih in nemdfeočih svetnikih* ki i veljajo med Poljanami in Trnovim, se je pridušal, da pošlje omizju vsak dan | Mnogi so ga vteldi radi^ nekega »Vne- razglednico. — «Prav pametno bo, če to storiš,« — mu je še svetoval pobratim Tribuč, »sicer ti ne veruje živa duša, da 6e voziš po deželi, . kjer niti pravega cvička no poznajo!« Na potu domov sta morala Babnika podpirati dva pivska tovariša. Ves čas je opletal nekaj o razglednicah in so mokro krobotal in blebetal na veliko začudenje svoje jedro boljše polovice tudi še, ko se jo iztežka poveznil v posteljo. Dva dni pozneje je Se nekdo drugi oznanil svojemu običajnemu omizju, da pojde v Italijo. To je bilo pri umet-uiški mizi «pri lajmoštriiK Došlec jo bil Golobivčev Tino. starejši semester, akademični slikar, kakor se jo sam rad imenoval. Kodre jo imel. dolge, gosto in idealizem tako nakodran, da bi bil gotovo ljubljenec Marečsa ali Cornc-liusa, če bi bil rojen v drugem podnebju in dve generaciji poprej. Talenta res ni imej mnogo in za slikarja je veljal največ zato, ker je imel res r.e-ugnan idealizem in pa to sposobnost, da je uničeval kritike s hudimi napadi po zakotnem časopisju. Večinoma je užival v kompozicijah, polnih »ktov. Med tovari?i in tivolsko publiko j?, bil znan vsied anatpmičuih gorosiasnosli, ki so (ti mu pripetile v navdušenju. bohoda«, ko je iz vse duše ekspre^io-|nistično naslikal Zveličaria z nogami, | i ki imajo palce na zuna j, mezince pa na; !znotraj. Za.smoh je Goloblvčevega Ti-: ! peta bolel v dno duše, saj se je najraje bavil z mislijo, da bo nekoč, ko, ' postane imeniten in proda svoja dela j »Umetniški galeriji«, izdelal svojega j Zveličarja, v velikem obsegu in ga da-iroval za olta.r svoje rojstne dolenjske • vasice. — kakor so storili to pred njim ! slavni slikarji. Golobivec je bil sicer še stare sorto. 'Hotel je, da, mu ročeš «akademski sli-kar». i3e si, mu rekel samo »slikar«, j te je smatiil za neotesanca,. Nosil je 'obširno pelerino in širok kalabrezar. j Ovratnika ni nosil nikdar, srajco mor-ida, črno ovratnico pa, vedno. V uhljih je imel pritrjena dva neprema.jtuia ; iihana. V tem oziru ni. bil dostopen j nasvetu ali poduku, uhani pa so tudi kras možaka! Sicer je pa, bil znan kot ! dober tovariš in tudi njegova ztuia-;pjost, tii bila, napačna, cFajmoštrova* | Tončka je bila va.nj zaljubljena in de-; bela« kuharica je tudi rada včasih poškilila skozi okence k mizi, kjer je Ti-'ne posedal med veselimi tovariši. V : neki drugi oštariji, ki je ne smem ime-; nov&ti, ura je pa rdfečslična gospodinja i h rinila ljube spomine na sorkem. Golobivčev Tine si je vedno želel v Italijo. Svojega Kristusa z zamenjanimi nogami je pripisoval okornim alpskim ^modelom naše ožje domovini, V Italiji bi se mu to ne bilo ■ '"■efcilo'. Sploh! Nekoč je Vladimir Levstik pripovedoval o Italiji in o bohemskem življenju, in Golobivčev je srkal, to pri« povedovanje in v ras-mišljenosti tudi toliko cvička, da je ta, večer daleks o-aiiil svoj mesečni proračun. Posle je živel v prepričanju, da ga bo le potovanje v Italijo in le ono samo ke-daj rešilo notranjih dvomov in zunanje bede in ga toliko izobrazilo, da postane slaven slikar in pozneje profesor nai obrtni šoli. In danes — se prikaže Tine na so» botui »purgarsld« večer pri »Tajmo St.ru« in oznani, da pojde v Italijo — za dva me3cca! Svoj cviček je danes naročil nekako po laško: »Ttmietta, un tutt.o flasco d'i Chia.nt.i!« Na to nam. je pričel brez sape pripovedovati svoj današnji doživljaj. Torej: Njegov hišni gospodar Babnik se j« nenadoma prikazal v Tinetovi podstrešni eumnati, kjer Tine stanuje, sanja in slika, Tine se je nemalo ustrašil, saj dolguje najemnino od prevrata, sam, in gospod Babnik je znan, da ne pozna šale. Toda Babnik je dano-s milost ssjus* Sopihaje se vsede na polomljeno sto sploS ttfso Opravičeni aH pa Bi * celem obsegu. K tej določb! odrcla t>ravllnik, da Imajo stranke pravico do naslednjih prostorov: 1. Samci, vdovci In ločeni — 1 soba. 2. Družine brez otrok ali z enim otrokom — 2 sobi. . 3. Družine z yeč nedoraslimi otroki — 3 sobe. 4. Družine s tremi ali ve£ doraslimi Btnoki — 4 sobe. K rodbini je šteti tudi sorodnike, ki 51ve iz nujnih eksistenčnih vzrokov v skupnem gospodinjstvo žnjo. Osebe, ki izvršujejo v stanovanju tudi svo) poklic, lma|o pravico do ene ali dveh sob več. STANOVANSKA OBLASTVA. Kot stanovanska oblastva prve stopnje poslujeta za Ljubljano in Maribor ter za ljubljansko In mariborsko okr. glavarstvo državna stanovanska urada, za ostale obilne pa okrajna glavarstva. Vsakemu stanovanskemu oblastvu je flrideljeno gotovo število prlsednikov, ki lih Imenuje na predlog prizadetih interesnih krogov poverjenlštvo za socialno skrbstvo. Pri tem se mora ohraniti pariteta med hišnimi posestniki in najemniki. StanovanšKa oblastva prv« sfopnfe lahko Imenujejo za posamezna okrožja svojega območja stanovanske nadzornike t Informativnimi funkcijami. . Pri razsolanju sporov mora stanovan-sko oblastvo po možnost odrediti ustno razpravo In stremeti za dosego sporazuma med strankami. Kot stanovansko oblastvo druge stopnje posluje poverjeništvo za socialno skrbstvo, pri katerem se osnuje v ta namen poseben stalen stauovanskl senat treh članov, po možnosti Jurlstov. Imenuje Jih poverjenik za socialno skrbstvo. Ta senat odloča kot prlzivna Inštanca končnoveljavno. Stanovanska oblastva imajo pravico odrediti prisilno izvršbo svojih odlokov. Državni administrativni uradi jim morajo v ta namen dati na razpolago orož-niško in policijsko asistenco. Vsaka stranka, ki se hoče na novo priseliti v področje stanovinskcga oblastva ali pa se v tem področju preseliti, mora to javiti najmanj mesec dni poprej pristojnemu stanovanskemu oblastvu. Brez Izrečnega dovoljenja tega oblastva jo vsaka priselitev kakor tudi vsaka preselitev nedopustna. Si iivUenla MHiJon dolarjev za boks Drugega julija jo bila v New Jer-Seyu v Ameriki obločilna borba med največjima mojstroma v boksu, Američanom Dempseyjem in Francozom Ca-rpentierom. Zanimivo je, koliko pomeni takšna svetovna športna tekma v Sb=am zgradil v New Jereevju pod vedrim nobom ogromno osmerokotno areno s šestdeset tit-oli sedeži za gledalce. Stala ga je četrt milijona dolarjev. Skoraj toliko je i? 'V mož tudi za reklamo. Vgd posnetkov filmov! Kinematografi ho za dovoljenje, da sinejo fotografirati tekmo, plačali podjetniku nad milijon dolarjev! Boks je torej prinesel nad dr,i in pol milijona dolarjev čistega dobička! .Od tega odpade tretjina na podjetnika, od ostanka dobi Dempscy kot. zmaga-loc 60%, Carpentier pa 40%. Nekaj tisoč dolarjev zaslužita bokserja tudi s poročanjem časopisom. Najslavnejši 5»esnik nc dobi tako visokih honorarjev! Drugega julija je Dempscy zaslužil okrog 70 milijonov kron, Carpentier pa okrog 50 milijonov kron. Pred še-i-timi leti je Dempsey bil navaden konjski hlapec, 2. julija je žo postal ameriški prvak v boksu. Carpentier je bil v Lensu v severni Franciji rudarski vajenec. Ko je pred osmimi leti opustil to dolo, so jo posvetil boksu. Danes jc prvak boksa na kontinentu hišni posestnik, lastnik večmilijonske-ga premoženja žo pred 2. julijem; med vojno je bil letalski poročnik francoske armade. Njegovo ženo in dcco lahko vidiš te dni vsak dan v vseh pariških kinematografih. Tekma obeh prvakov jo prinesla Dempsevju svetovno prvenstvo v bok- su. V četrti »round»-i je Dempsev premagal Carpentierja s «knock-ou*»-om, udarcem po glavi, ki je vzel Carpentierja za nekaj časa zavest. Tudi je trpel Carpentierjcv nos. Dempsoy je lahko ranjen pod levim očosom, « V dneh' pred mateh-om je Pariz bil ves v mrzlici pričakovanja. Zadnji večer je ogromna množica napolnila vse ulice in trge. Množica, ki sicer ob sobotah odhaja iz Pariza v zeleno okolico, je ta večer valovila iz okolice v osrčje mesta. Vse stranke so si bile edine v sodbi: Carpentier zastopa slavo Francije. Tudi (sedaj komunistična) Humanitč« je soglašala v tej sodbi z meščanskim« časopisjem. »Union ca-erč» med vojno ni bila nikdar tako popolna, soglasje nikdar tako prisrčno, kakor v soboto 2. julija, ko jo Pariz, ko je Francija pričakovala brzojavk Iz daljnega ameriškega New Jersy Ci-tyja. Časopisje se je pripravilo, da obvesti svojo občinstvo takoj o izidu dvoboja, — da, več ko to, da obvešča občinstvo Bprot.i o izidu vsako posamezno rounde«, vsakega »nastopa« ali «kroga«. «Petit Parisien« je najel ogromni aoroplan »Goliath«, da bo nad mostom naznanil občinstvu eventualno Carpentierjevo zmago z rdečo lučjo, Dempseyjovo zmago z zelono, neodločno borbo pa z belo lučjo. »Potit Journal« jo mesto orjaškega aero-plana najel celo kopo manjših letal s signali v istih barvah. »Matin« si je najel bombe, sirene in umetalnt ogenj. Ena bomba in en dolg žvižg sireno, — borba neodločna; tri bombo iu tri žviž gi, — zmaga Dempseyjeva; in »a. tout seigneur tout lionneur«, — dvanajst bomb in dvanajst žvižgov za zmago Carpentierjevo. Prvih vesti o izidu borbe Francozi niso hoteli verjeti. Prišle so tik po končanem dvoboju. Aeroplani so se vzdignili v zrak in metali tisočo listkov na mesto: »Matin«, »Petit Parisien«, »Pc-tit Journal« itd. poročajo svojim bralcem: »Dempsey zmagovalec«. Bombe so grmele, sirene tulile, piščalko žvižgale, zeleni signali bliskali. Občinstvo ni verjelo. Vsa štotisočglava množica hiti na veliki trg, zlasti na Plače de _la Concorde, odkoder se vidi Tour d'Eif-fel: Na njem velika bela luč, — na tem stolpu znači bela luč zmago Dempsey-ja. Torej ni več dvoma, Francija je poražena. Kako jo to mogoče? O, nič drugače, prelahak jo bil naš Carpentier, 6.nno 172 liber, Dempscy pa celih 190; . . . sicer bi ga bil . . . »Journal des Dčbats« pričenja poročilo o mat.ch-u z besedami: Dvoboj Car- pentrer-Demps'ey Ji viRiOT po vnem svetu strastno zanimanje.« »Temps« resignirano konstatira: «Na tleh leži . . .« O matehu so izčrpno poročali vsi večji svetovni Usti. Trinajst minut in dvajset sekund surovega boksanja, 100.000 glodalcev, več hektolitrov črnila, mnogo milijonov dobička, velika senzacija, žalost »premaganega naroda« in veselje pri sicer »treznem« Amerikancu. To pomeni danes svetovni boksarski mateh. Neki list se spominja, da je ta dvoboj spravil na noge toliko ljudi in v frankih stal mnogo več, nego . « . svetov-noznana odločilna bitka pri ^Vaterloo 1. 1814. „ „ , Še nekaj je treba navesti. O priliki mateha sta se ameriško in francosko novinarstvo in transmisijska tehnika kosali, kdo bo prej javil končni izid. Američani so imeli dve radiostaeiji in pet prekmorskih kablov, Francozi pa eno stacijo in dva kabli. Angležem ni uspelo, da bi dobili svojo kable ali sta-eije, zato so bili navozanf na ameriške aparate. Pri tej obveščevalni tehniki so zmagali Francozi, in sicer kabel nad radiom. Prva vest je prišla po kablu v Pariz 45 sekund, beri petinštirideset sekund po izidu borbe, in jo imela le dve besedi: »Dompscy zmagal!« Druga vost je prišla zopet v Pariz, poldrugo minuto po izidu, per radio. Ta je bila obširna in je zato zatesnela, ker jo je bilo treba sestaviti, predno je šla v oddajalno postajo. Šele celo minuto za to pariško vestjo je prišel na vrsto New York, dve minuti na to London in na to vsa droga mesta Amerike in evropskega zapada. Zdi se nam, da je ta novinarski in telegrafski uspeh pač neprimerno važnejši. nego Dempseyjeva zmaga. Tajnosti Tihega oceana Na obalah »velike slane vode«, kakor Amerikanci običajno nazivajo Tiho morje, vlada v zadnjih mesecih velika razburjenost V pristaniških upravah in obalnih gostilnah je vse polno angleških in ameriških novinarjev, ki se zbirajo okoli ljudi, ld so v kakršnikoli si bodo stikih z morjem in pomorstvom. V redakcije lete po več sto besed dolge brzojavko, a v Londonu, Llverpoolu, Nowyorku in Chikagu izhajajo posebne izdajo z debelimi, senzacionalnimi naslovi in podnaslovi: »Tajnosti morja«, »Pomorski roparji v, XX. stoletju«, »Boljševiki aH lrci?», »Plavajoče steklenice« itd, Tokrat novinarji niso mnogo potvo-rili resnice, ker so dejstva resnično taka, da se človek nehote spominja starih pomorskih romanov Marlata ali Cooperja. Skoro istočasno je namreč na obalah Karolinških otokov ob rtiču z romantičnim imenom Hatteras izginilo v dno morja ob popolnoma jasnem in tihem vremenu okoli deset jadrnic in parnikov, ki so šele nedavno tega od-pluli z blagom iz severoomeriških luk. Vlada je dojstvo dolgo tajila, toda končno je bila prisiljena objaviti, da je propadlo deset ladij ameriške trgovinske mornarice »v tajinstvenih okolnostih«. Najipteresantnejša je usoda velike jadrnico »Carel Deering« iz Portlanda s petimi jarbolami, katero so našli na morju nepoškodovano, z VBemi jadri, dočim na krovu ni bilo žive duše. »Ca-rol Deering« jo dolgo časa kakor začarani Holandec taval po Atlantskem oceanu. Mornarji, najbolj praznoverni ljudjo poti božjim solnccin, so se jadrnice izogibali in tako se je krasna ladja lepega dno na obalah New Jerseya razbila. Preiskava je poznejo ugotovila, da jo bilo na ladji vse na svojem me slu in celo nepospravljena jedila na mizi. Manjkal je samo en čoln in pa posadka, obstoječa iz kapitana in 12 mornarjev. («13 — nesrečna številka«, so kimali z glavami stari mornarji.) V BeettTeaeHB Btffi preteklega ©J< letja so v Atlantskem oceanu istotako parnik »Marie Cileete« našli v popolnoma nepoškodovanem Btanju. Niti najmanjša stvar ni bila premaknjena s prostora, V kapitanovi kajuti je bilo na stolu celo še ročno delo njegove ženo. Tudi vsi rešilni čolni so bili v naj-lepSem redu. Kapitan sam, njegova žena, mala hčerka in vsi mornarji pa so izginili brez sledu. Tajnost parnika »Marie Celeste« ni bila nikdar razkrita. Služila jo samo kot snov za več interesantnih romanov z več ali manj uspelimi hipotezami o usodi ladjo (vsekakor se jo to najbolj posrečilo Conan Doylou.) Sedaj imamo poleg tajnosti »Marie Celeste«, še tajnost »Carola Deeringa«. Kljub vsemu temu pa je »Carol Deering« vendar zapustil za seboj eno sled. Nedaleč od Briljantne obalo jo vrglo mor,jo na suho steklenico, v kateri se jo nahajal sledeči zapisek: »Napadel nas je parnik, podoben popolnoma podmornici. Posadka je bila vržena v okovo. Naznanito društvu.« Kapita-uova hči je spoznala rokopis svojega očeta. O ostalih ladjah pa ni niti najmanjšega sledu, po katerem bi se dalo sklepati o njihovi usodi. Obale »Severnih Karolinor« so bile že v XVI. stoletju klasično polje za delavnost pomorskih roparjev. V Angliji in Ameriki so trdno prepričani, da imajo tu vmes svoje prste sinfajnovci in pa ruski boljševiki. Verjetna pa je tudi druga verzija, da gre pri tem za dobro organizirano sabotažo ameriških mor-narjov, ki so v velikih mezdnih bojih z brodolastniki. Kokain in niegove žrtve Ljudske strasti so raznovrstne. Bolezni in manije, ki so se polotile človeštva, postajajo vedno številnejše. Bili bo časi, ko Evropa šo ni poznala mnogo umetnih vžitkov, ki so škodljivi in povzročajo celo smrt. Razna umetna sredstva in razni praški za omamljenje so v nemalem oziru vzrok dekadence zapada. Med najstrašnejša sredstva za uničevanje spada zlasti kokain. Poleg opiuma, morfiuma ln etra Je kokain najbolj priljubljen. Posebno v Parizu in Berlinu je štovilo njegovih žrtev naravnost ogromno. V Parizu se prodaja skrivoma pod imenom »coco«. Nedavno je bil radi prodajanja opiuma aretiran v Parizu neki portugalski grof. Harry Walden, ld je pred kratkim izvršil skupno t ženo samomor, je bil žrtev opiuma. Odkod izvira kokain in kedaj so ga začeli prvikrat uporabljati. Citatelji s? bodo gotovo Čudili, da je komaj 70 let, odkar so uporablja kokain. Neki ameriški zdravnik Je I. 1856. konstatiral, da listi drevesa Coca (Erythroxylon Coca) povzročajo čuden vpliv na jezik, ki se kažo v pešanir njegove občutljivosti. Šelo L 1881. se je pričel kokain prvič uporabljati kot zdravilo. Par let pozneje so kon-statirali amerikanski zdravniki prve slučaje kokainomanije. Kokain je to-rej amerikanskega izvora in kokalno-manija stara komaj 40 let. »Medieal Review» opisuje učinke kokainomanije in pravi med drugim: »Kokain^ preganja in zmanjšuje telesno in duševno utrujenost in povzroča ugodno stanje veselostL Človek, ki vživa mnogo kokaina, se počuti dobro.« Indijanci v Boliviji že od nekdaj uporabljajo sok Cocovega listja kot zdravilo, posebno za zmanjšanje utru-jonosti na potovanjih. Okus kokaina je grenek in je moderna kemija ekstra-hirala iz njega zdravilo, ki je postalo prava nevarnost za moderno ljudstvo. Kokainomanija se razširja zlasti od 1. 1912. dalje. Leta 1916. je francoski parlament sprejel zakon, ki prepoveduje prodajo kokaina, ražven v lekarnah. S tem jo Francija hotela zaustaviti kokainomanijo, ki se je zlasti v Parfjfo 2o sffrrtt mpasTa . SEOVo p&r« viea odličnega umetniškega sveta, zla-} sti pa polsvet, vživa kokain, morfium, opium in eter. Kokain je edon najstrašnojšili lahki!? strupov. Uničuje živčni sistem, upro-pašča srco, paralizi™ mišice in zastruplja organizem. Ljubitelji kokaina seveda s tom no računajo. Lahko se reče, da je oni, ki je enkrat ali dvakrat okusil kokain, skoro obsojen, rta postane kokainomau; s tem pa je tudi samega sobo obsodil na smrt. Kakainoman brez kokaina je naj* nesrečnejšo bitje na svetu. Zato je ko-kainomane tudi silno težko zdraviti, Kokain in njemu podobna sredstva postajajo v pravem pomenu besede nevarnost za človeštvo. Vprašanje jo, ali je problem koktu ina mogočo rešiti z zakoni in zapori. Kljub vsem strogim zakonom so namreč zavživanjo kokaina v Franciji ni skoro nič zmanjšalo. Edina rešitev bi bila: ustavitev fabrikacijo kokaina, ali pa prodaja samo pod državno kontrolo. M@ir« in iensKa v Moški se včasili naveliča ljubezni. Ženska samo ljubimcev, * Samo moški eo indiskretni. ženske se le — spovedujejo-* Zaljubljen moški je često smešen. Zaljubljena ženska nikdar. Ženske imajo rade, da so moški bolj spoštljivi v besedah, kakor — v dejanju, ^ Moški ve, da ga ženska, ki se mu ie vdala, ljubi. Ženska nima nikdar gotovosti, M Ženska so spominja nekdanje ljubezni s hrepenenjem. Moški z domišljavim ponosom. ^ Žensko, ki rade govore o svoji kre* posti, so podobno onim vojnim junakom, ki so bili vedno v zaledju, nikdat na fronti M Za bisere in ljubimce se zanimajo vse ženske. Tudi čo niso njihovi. NallepSl botanični vrt eksotičnih rast• lin se nahaja v Afriki, v onem delu Konga, ki pripada Belgiji. Botanični vrt tro-pičnih rastlin Je na samem ekvatorju in izgleda kakor kak francoski park. Osnovan |e bil pred 25 leti. Najugodnejši čas za operiranjc. Kirurg Huntington Iz Bostona pravi, da Je uspeli ugodnega izida operacijo odvisen tudi od vremena. Priporoča zdravnikom, naj sc pri operirtnju ozirajo na atmosferične prilike. Kot najugodnejše vreme smatra 18 stopinj pod ničlo. Bollševiškl denar s carjevo glavo. Ruski trgovci pripovedujejo, da so boljševiki pričeli kovati srebrni denar po 10 tisoč rubliev s carjevo glavo. Denar bo služil samo za Izplačevanje seljakov, ki nočejo več sprejemati papirnatih bankovcev. Na novem denarju bodo kmeti zopet lahko videli sliko svojega carja, za katerim menda še vedno žalujejo. Kadar potuje kralj. Popolnoma razumljivo Je, da angleški kralj ni priljubljen na Irskem. Vendar ga vse to ni čisto nič oviralo, da se ne bi udeležil otvoritvi irskega parlamenta. Kralj je odšel nalprej v Belfast. Angleški meščani so hoteli ob tej priliki za vsako ceno »krasiti mesto. Potrebovali so za to 10.000 funtov šterlingov, zbrali so pa komaj en tisoč 400 funtov šterliuKOV. cDailjr Herald« lavlja, da ie bilo o prilik! prihoda kralja v Belfast angažiranih 3000 detektivov In okoli 11.000 vojakov. Vsekakor znak, kako »silno« ie kralj priljubljen na Irskem. iico, s poznavalskimi pogledi obču-dujo sldco za Vnebohod, — zamenjani palci in mezinci so že davno popra vi jeni in premeščeni na svoja mesta, — in na to reče: »Veste, gospod Golobivec, kaj bi vam prijalo? Za nekaj časa morate v i Italijo! Potem sto na konju, s svojim | talentom!« Ko jo osupnjeni Tiue potrdil to mnenje in dodal, da nima potrebnega drobiža s posebnim ozirora na valuto, mu reče gospodar neskončno jovialno: »Kar se pa valute tiče, jo oskrbitn že jaz, saj sem že dolgo hotel kaj storiti za umetnost!« Mladi slikar je mislil, da sanja. Toda Babnik je mislil krvavo resno. Dal je svojo rodoljubno častno besedo. Tine je zamolčal pogoj, ki ga jo Babnik stavil. Tine je molčal o njem, dokler se ni cela reč razvedela sanui po mestu, takrat, ko sta se^ Babnik in njegova žena sodnijsko ločila. Tako-lo je bilo: V Golobivčevi čum-nati je kučegazda in bodoči mecen Babnik izjavil, da bi moral pravzaprav on sam, Babnik, v Italijo. Vsem ljudem jo že pripovedoval o tem. Sedaj ga pa njegov zdravnik naenkrat pošilja v Karlove vare na češko. Ta presneti dohtar je izjavil, da mora Ba"' nik tja gor, ker ima srco s tolšeo zalito in je sicor nevarnost, da ga pro rano pooeso k Sv. Križu. Karlove Vari da so zadnja nad« .. < Gospod Bab- nik pa goji še marsikatero drugo na-(lo, in zato se poda sodaj brezpogojno v Karlovo Vary, mesto v deželo makaronov in pomaranč. Toda strah ga je, da ga njegova druščina ne bo vlekla. ziasti pa da prikrije svoj novi položaj precl pobratimom Tribucem. K temu pride še veliki umetniški interes Babnikov za sposobnosti Golobivčeve-ga Tinčka. Zato naj Tine sam potuj' po Italiji mesto Babnika. Novopečeni mecen si jo omislil debel sveženj italijanskih razglednic ter jih že v naprej popisal s pomočjo BUdekerjevega kažipota s kratkimi šaljivimi opombami ali pa. samo s »prijateljskimi pozdravi« in svojim podpisom. Gospod Tino naj to razglednice v Italiji šo nekoliko spopolni, podpiše in pošlje domov, pivskemu omizju, sorodnikom in poslovnim znancem Babnikovim. Ta po« goj je bil edini in Golobivec je velikodušno Babnikovo ponudbo sprejel vriskajočega srca. Nikdo mu tega ne more zamoriti. Zadeva z razglednicami pa tudi ni bogvekaj hudega. Potovanje je bilo določeno na nedeljo Laetare. V soboto se je gospod Babnik, ki jo o svoji meeonski velikodušnosti informiral tudi vse svoje znance, zopet pojavil pri slikarju v podstrešni čumnati. Prinesel je varovancu vse potrebne potne dokumente in vozni listek orientekspresa, ler do-stavil kisleea obraza: »Dp.un.r ima oa moja žena, — ki potuje z Vami.» --! To jo bilo prvič, da je slikar slišal o spremstvu —< »No, veselila se je pač na to potovanje in sedaj noče odstopiti! Tu ne morem nič opraviti. Toda, velja-, gospod akademski slikar: »Kar te no peče, ne pihaj! Vsak svojo spalnico! Zvestobo za zvestobo!«------- V nedeljo zvečer je bil odhod. Babnikovo in Golobivčevo omizje, obe dta so zbrali na kolodvoru skoraj polno-številno, da se poslovita od Babnika, ki je prišel s soprogo in varovancem. Potniki so izgledali izborno. Pobratim Tribuč je Babuiku ponudil skozi okno še liter cvička v vagon, potem je lokomotiva zažvižgala. Predno je pa potegnila, jo Babnik, do ušes zavit, izstopil na drugi strani vlaka ter jo mahnil po desni strani proge proti Dunajski cesti, tam se vsedel na naročeni avto in jo pobrisal v njem proti Domžalam in potem dalje na sever, kakor da hoče v avtomobilu v Karlove Vary, radi otolščenega srca. Golobivčev Tine je bil v devetih' nebesih. Z vsakim ldlomotrom vožnje je postajal zgovornejši in zabavnejši. Z mecenovo gospo se je pa tudi ugodno razgovarjalo. Pravzaprav je še zelo zavbrna, — okrogla temnolaska, tako okrog tridesetih let... Drugo predpoldne sta bila že v Benetkah. Dogovorila sta se, da se vpi- šeta v knjigo za tujce kot Golobivčev Tino, pittore, con sorella, s sestro. Tako sta tudi storila. Pozneje v Milanu. Na »sinji obali«, v San Remo. Tam j« sijala luna nad toplim cvetličnim vz~ duhom pomladi. Zato sla so iz »Impe-rialas preselila v »Regino«. V nepojmljivi raztresonosti je Tine napisal v knjigo za tujce svoje ime z dostavkom »con moglie«, s soprogo. Njegovi dobri sklepi so sinoči skopneli v luninem svitu, Zadevo z razglednicami sta pa skrbno opravljala. Vsi Babnikovi znanci so prišli na vrsto. Na razglodnicah so bili vedno tuji podpisi, kratke šaljivo opombo in šaljive risbe, n. pr. debeli gospod Babnik v gondoli, ali v morski kopeli, ali na oslu, ali z velikansko steklenico vina vrh Vezuva, itd. Vsa Slovenija Je izvedela za Babnikovo italijansko potovanje z ženo in varovancem. Saj ima gospod obile kupčij-ske zveze od Rakeka do Murske Sobota. BabniK sam je med tem časom odsedel v zagrebškem zaporu svojih osem tednov. Za tako dolgo so ga zašili brezsrčni juristi, ki niso znali pravilno ceniti njegove poslovne spretnosti pri povzdigovanju narodnega gospodarstva, in so v svoji omejenosti smatrali nekatere njegove metode za vorižništvo in nedovoljeno dobičkar- stva. Pripovedovanje o višji instanci jo bila nesramna laž... Ko je Babnikovo zdravljenje poteklo, se je bližalo svojemu koncu tudi potovanje italijanskega parčka. Babnika je prišla neumna misel, da se mu pelje nasproti do Trsta, ali celo do Benetk, ne da bi mu poprej brzojavil. Pred Trstom ga onadva tudi nista pričakovala. Tako je prišlo, da je Babnik v Benetkah našel v hotelski knjigi za tujce: »Akademični slikar Valentin Golobivec iz Ljubljane, s soprogo.« Tako je prišlo do tožbe na ločite-? zakona. r Danes je Golobivčev Tine srečni mož bivše Babnikove gospe in solastnik njenega ne baš neznatnega premoženja. Svoj atelje ima v lastni vili. l\v lerino nosi iz angleškega sukna, klobuk iz rjavega pliša. Blagajno vodi >-•< ona, K Fajmoštru pred oči brhke Tončko Tine ne sme več, in v ono drugo neimenovano oštarijo še celo ne. Pa domača oskrba tudi ni napačna. Tine se jej je že privadil in se pričenja rediti. Ljubeča soproga mnogo da na naslov »gospa akademskega slikarja* in' tudi hudo zameri, če rečo kdo njenemu možu samo »slikar«. Prav ima, saj tudi no bo nikdar postal slikar, — vkljub potovanju v Italijo. Pač pa je že vložil prošnjo za kavarniško kou-ceslio, F« O« Knjiievnost In umetnost Hlada ieJka umetnost 0 tem predmetu piše znani umetniški kritik Kamil Hofman: štirje slikarji iz Češke, Sp41a, Uofman, Capek in Zrzavy, 10 t ar: t nastopili obhod po nemških mestih, glasniki mlado zapadnoslovanskc umetnosti. Cetvorica se jo našla v Pragi i« pred loti, majhna opozicija, ki si jo nadela iiuo «Noodvisli». Napadali so jih, razumel; jih niso, zato so jih zasmehovali. Oni so se pa končno - uveljavili.Trideset-ietnik! so, in vsi štirje so v preprostosti In nopriEtranostl svojo mladosti vdolbli globoke vrzeli v ozkozgrajeno tradicijo povprečnega evropskega elcktricizma, vsak na svoj način. Njihova tehnika je dozorela, na zapa-flu. njih bistvo je zasidrano v iztoku z verovanjem, nagonom, duhom in vsem Brugim nezavednim. Ce jih hočemo imenovati ekspresioniste, potem no izražamo samo individualnega, marveč nekaj nacionalnega. Jan Zrzavj n. pr. jo med : njimi najbolj krotak. Pozen odgranok j baroka jo. Takšna umetnost, kakor da je yzrasla pri jezuitih. Zelo mnogo erotiko, j zelo mnogo metafiziko. Nagon in iskre- j nest se plašno prepletata v njih. fcivlje- ; nje, preveč brutalno za občutljivo živce j bogaboječega sanjarja, so izpreminja v j bicarne sonato pošasti in v čudaške fan-tazmagorlic. Mesečne osebo so dvigajo v višino. Bledi ljudjo Indijo z anemičnim smehljajem v svojo življenje. Okrog usten igra Lionardovski nasmešek. Smrti so sorodni, groza ploda iz o6i. Iztok je njihova proHost, jutrova dežela palm, piramid, sfing in jasnih, soparnih noči. Spol se oglaša mistično v takšnih belih nočeh, živalsko, hotljivo. grešno. Spomin na padec in prekletstvo lo trapi, ožalo-šča žitje, pali v hektičbi mrzlici. Duša, grešna, trudna in lepa. išče svetosti, čistosti in odrešenja. Barvo magično bleste, nerealno rastejo drevesa, vse, kar je tvarinsko, gleda s toh slik kakor začarano od duhov. Takšen io ZvrzavAho »Ljubavni par». njegova «Diana», »Dama v koprenK »Usmiljeni Samaritan* itd. Tako Hofman. Mi so pri tem opisu spominjamo obeh Kraljev, Pilona, Tratnika in več drugih. Spominjamo so tudi, da so bili češki mladi nerazumljeni, napadeni, zasmehovani, in da so so vso-jedno uveljavili; pa tudi, da so tridesetletni, sedaj, ko so sc uveljavili, in da jo njih tehnika šolana na zapadli. Slcoda, da nam Hofman no pove, ali so tudi Celil (umetniki, kritiki in — publika), morali skozi navskrižni ogenj natolcevanja, obrekovanja in osobno mržnje, za-beljene s političnim strankarstvom, ki nima nikakršnega stika ne z muzlko, ne s slikarstvom, no z ostalo umetnostjo, vkljiib »ideji«, ki jo naj izraža umetnina ali ki jej služi umetnik ali struja._ — DruStvo hrvatskih književnikov Zagreb, 7. julija. Svoje prostore ima v Gtmduličevi ulici sredi mesta. Stopi v prvo nadstropje hiše št. 7. Tam najdeš salonski opremljeno društveno zborovalnico, čitalnico in poslovalnico. Društvo jc doslej izdalo kakih 50 zvez-tov »Savremenih hrvatskih piscev*. Kar ni razprodano, to ti pokaže društveni poslovodja v poslovalnici, ki Je obenem skladišče knjig. V kratkem ti bo mogel pokazati nov »Savremenik«, društveni organ, ki po daljšem prestanku sedaj zopet izide, luksurlozno opremljen. Bojim se, da bo prelep — prevelika lepota rada naglo vene. Čitalnica Je ves dan odprta. Tu najdeš politične novine in revije. Redkokdaj je prazna. Društveni upravitelj g. Sepča, nčitelj. ki ga Je pa vlada dodelila društvu, ti ho znal več povedati o društvu. Toda danes nima časa za razgovor; zakaj pripravlja vse potrebno za letno slavno skupščino, ki je ob 6. uri zvečer. Predseduje skupščini g. dr. Brani->nir Llvadič, profesor in književnik, eden Izmed onih, ki so pred več ko 20 leti v boju s tradicijami utirali pot »svobodi 'literarnega ustvarjenja«. Tu pri vratih sedi mladi Bublič, ki se je takrat morda komaj narodil in poleg njega prof. Donadinl, ki je doživel (če se ne motim) pred kratkim tudi v LJubljani svojo occno. Sredino pa zavzame sin romanske kulture, renesančni Milan B e g o v i č, čigar «Gospa Wa!ewska» Je stoj čas stopala pred Napoleona i na ljubljanski pozornici. Na eni strani dvorane sedi dr. Andrlč, ki je letos «pa-del» kot Intendant gledališča, na drugi pa stoji prof. Julij Benešič, novi intendant; žnjlm govori društvena članica gospa M. Szczepanska, sopro-sicneralnega konzula (g. društvo, U Je V preteklem letu Imelo 108.000 kron dohodkov In nekal čez 1000 kron deficita! To so tudi težki računi. Kal bo z avtorskim pravom? Na to tajnikovo poročilo nI moglo dati točnega odgovora, a glede književnlšklh udru-ženj še LJubljana In Beograd nista odgovorila. Društveni predsednik Llvadič Je zadnll čas postal dramaturg pri gledališču, a podpredsednik Benešič jc Intendant. V književniških vprašanjih, pride društvo lahko v konflikt z vodstvom gledališča. Ali je potemtakem kompatlbilno funkclo-narstvo v društvu in važno mesto pri gledališču? To je bilo vprašanje, ki je skupščino raztrgalo na dve strani, ki pa se končno ni rešilo. Iz ozadja Je kljub književnemu tonu vseh razprav gledala tudi politična diferenca; zdi se tnl, da se je pokazala v rezultatu volitev v odbor. Niso bili v o ljeni prof Joso Ivakič, dr. V. Novak in Horvat-Kiš. Ali mar naj Lorkovič in Sr-bulj zatnani glasujeta? Dr, Fr. I. Trinajsttedenski Btrajk angleSklh rudarjev je bil mezdno gibanje najštevilnejšega angleškega delavskega sloja. O njegovem uspehu vladajo razlačna mnenja. Medtem ko govorijo listi, ki stojijon a strani delodajalcev, o doseženi zmagi, se zadovoljuje delavsko časopisje z uspehi štrajka, ki sicer ne odgovarjajo maksimalnim zahtevam delavstva, vendar mu dajejo možnost živeti enako udobno življenje kakor doslej. Standart of Mfe» je torej ohranjen. O finančnih' podrobnostih rudarsko mezdne pogodbo je dal angleški ministrski predsednik v parlamentu Se slo-deče podatke: V posameznih' rudarskih' okrajih tvorijo mezde iz leta 1914., povečane z 20 odstotno draginjsko doklado, najmanjše (minimalno) mezde nove mezdno po- i niška delavnica v Ljubljani r> milijonov Razstava slikarske 3o8e R g&nie rudarskih $ rsa AngleSkem W«H JT&1& v nezrafiilB KJMHHTlj v mlinih. Ce bo vromo ugodno, bo r o* inJKi dneh že nova pšonica v mlinih. Moka se je splošno znatno podražila, ker act zalogo majhno, konzum pa zahteva velike količino. Toča jo zadnje dni impr*vt-Iti mnogo škoda na žitu in koruzi. «= Letina v Dalmaciji. Iz -'pllta poro6«« jo, da je zadaje deževno vreme zolo oviralo žetev. Vsled dežja In vetra jo žito ponekod poleglo in jn mnogo zrnja odpadlo. Navzlio tomu pa bo letšnja, žetev; obilnejša kakor jo bila lanska. Trta kv žo letos v Dalmaciji zelo dobro. = Posojilo Zedlnjjenih držav Portugalski. Po poročilih inozemskih listov se Zedinjene državo dovolile Portugalski kredit v znosku 50 milijonov dolarjev. Kredit se bo uporabil za nakupe v Z»-dinjenlh državah. = Delleit hankrotrie francoske vel?« banke Soelčt6 Centrale des Banipies de Provinco znaša po vesteh listov preko HO milijonov frankov hi no samo 53 mi nje novih In dovršenje ia8etih prog, za spajanje ln popravil« pristanišč ter za potrebe centralna prometne uprave. Obnova obstoječih prog: VzpoBtava prometa Zagreb - Beograd brez menjanja smeri pri postaji Indjijl 4 milijono din.; nabava pragov in drogoga stavbnega materljala 88 milijonov din.; osnovanje tvornic za brikoto v dveh premogovnih contrlh 20 milijonov din.; dovršenje centralnega skladišča v Batajnici 4 milijone din.; prevoz železniških tračni« iz Tivta 1 milijon 000 tisoS din.: nabava materljala za bosonsko železnico 1 milijon 670.000 din.; izdelava lokomotiv in vagonov 84 milijonov din.; železniške vodne napravo v Novskl, Vlnkoveih, Somboru, Indjiji in Veliki Kikindi 8 milijone din.; nabava lokomotiv in vagonov za ozkotirno žoloznico 15 milijonov din.; imvečanjo delavnic za ozki in nor-malni tir v Zagrebu, Bečkereku, Nišu in I lijonov, kakor so je prvotno poročalo. Sarajevu 12 milijonov din.; nova želez- j Poljsko prisilno posojilo. Višji finnn V poslopju Tehniške srednje šole Ljubljani so bila par dni razstavljena dela učencev nove slikarske šole, ki jo nastala pod okriljem «l'robude». Razstava je imela v prvi vrsti informativen značaj, t. j. hotela jo pokazati, v kakšni smeri namerava «Probuda» nastopiti na polju umetniško vzgoje. Ni torej bilo mogoče pričakovati čudežev — saj stoji ta šola šele v začetku svojega delovanja. Kar so pa je doseglo v toku dveh mesecev, to nas je presenetilo. Razstavljeno študijo pričajo o splošni sposobnosti vpisanih posetnlkov šolo in upati smemo, da so bo marsikateri izmed teh dijakov (in dijakinj!) povzpel preko povprečnosti. Sove obiskovalca take šolske razstave ne zanimajo samo razstavljal;)' In njihovi začetni umotvori, ampak tudi motoda, po kateri so je pod-učevalo. Pazljivi motrilee ne bo vidol v slikah samo delo učenca, ampak tudi učitelja. Sodba so moro v tem slučaju glasiti samo ugodno. Iz risb so da posneti. da so jo goBpod Strle z vso požrtvovalnostjo lotil dela in da je znal najraz-novrstnejše obiskovalco šole potisniti v enotni tir. Morda bi so dalo ugovarjati, da je enotnost razstavljenih del prevelika, češ individualnost dijakov se je premalo vpoštevala. No, to je stvar nazorov. Močna osebnoBt, učiteljeva bo vedno povlekla učence za seboj. Glavno je pač to, da se dijaki nauče pravilno gledati in pravilno risati. In ta prvi poskus nas je popolnoma prepričal, da se bo to zgodilo. »Prebudi* jO le častitati, da si jo pridobila tako delavno in sposobno moč kakor je g. akad. slikar Strto. G. Maksim Gaspari je razstavil orna-mentalna dela, v narodnem slogu, kompoziciji istih učencev. S tem je prebil formalno led na tem polju. »Narodni omament«, od mnogih oboževan, od mnogih drugih zaničevan, od malokatorega razumljiv, so je dosedaj skrival kakor planinska cvetka po skritih vasicah. Ustavjalo ga jo veliko število po imenu neznanih umetnikov in umetnic, a priznanje jo našel le v najožjem krogu. Kakor je kmečko dekle, prisedši v mesto, zamenjalo svoje ljubko nošo z neokusno predmestno, tako je tudi pozabilo na svojo umetnost. Peča s svojimi prelepimi motivi, v katero je bila uvožena vsa poetična duša nepokvarjenega dekleta, je izginila in dekličjo glavo jo odslej »krasil* tvornišld robec, izdelan z brezčutnimi stroji pod vodstvom osobja s pokvarjenim okusom. Tu pro-zaičnosfc, posledica industrializiranega mestnega življenja, tam poezija, bujna in cvetoča. Večkrat sem se vprašal: ali mora značiti industrija res pogin vsega kar jo lepo? Ali mora res vso, kar je s strojem v zvezi, bit.i brez duše? Saj stroj ne dela sam. Saj ga vodi človek in človek bi mu vendar moral znati vdahniti to, kar hoče od njega imeti. Gotovo jo stroj samo sredstvo. Ni toliko stroj vzrok propadanju splošnega smisla za ornamentiko, kakor materialistična doba v katori živimo. Toda ni še vso zgubi,jeno. Žo dejstvo samo, da je vstala poleg sličnih društev izven Slovenije pri nas »Probuda*. ki hoče zopot oživiti smisel za propadajočo narodno ornamentiko, jo tolažljivo. Gojitev narodne ornamentike si zamišlja «Probuda» z delom v zvezi z obrtniki in industrijalci, razen tega pa sa ho če vzgajati v učencih svoje šolo propa-gatorje in sodelavce v tem smislu. G. Gaspari jo vslod svojega dosedanjega delovanja pač kakor vstvarjen za poučevanje v tem predmetu. Razstavljena ga poljskega _ __ Benešlč^pozna ^ Jobvo poljsko Jcnjizev- cMa""učenčov, id™se"7eveda"š*e" niso mogli popolnoma prilagoditi stav- nost). Kdo b! jih našteval vse? Kakih 50 književnikov je zbranih. Aktivni politiki Surinln, Srktilj in posebno dr. Lorkovič dajejo stvari politično lice. Zadnje mcsece je Društvo hrvatskih književnikov razpravljalo s Srpsklm književnim Glasnikom v Beogradu, ali bi se dal zagrebški »Savremenlk* tako spojiti » Književnim glasnikom, da bi bil pravzaprav en list, le da bi se isti tekst za Beograd tiskal v cirilici, za Zagreb pa v latinici. Stvar ni uspela. Preumetno le »izveštačena*. Naj pišejo Hrvati v Srp-tkl knjlž. glasnik, Srbi pa v Savremenik, pa bo svrha naravneje dosežena. -- Seveda zato je treba duše. Za Srpskim književnim glasnikom stoli kontorcil. za Savremenlkom pa le ljenim nalogam. Tega se pa v dvomesečni dobi tudi ne more zahtevati. Grafična dela, ki so bila razstavljena, so tudi zbudila mnogo zanimanja. Ker pa je grafika predmet, ki zahteva mnogo časa in tiuda, je ta oddelok bolj ko drugi imel samo informativen značaj. Hotel je samo pokazati, kaj se namerava. In upamo da se namerava posebno v tej stroki mnogo. Toliko vsaj, da ce pri nas udomači zanimanje za njo med umetniki, tiskarji in med občinstvom. »Probuda« naj nadaljuje po začeti poti, pa si bo priborila resničnih in trajnih zasiticr za našo narodno prosveto. i.u. - J -iu.fniO godbe. K tem minimalnim mezdam dobijo rudarji šo različne doklade, katerih višina se ravna po rentabilnosti podjetja. Te doklado se izračunajo na sledeči način: Od surovih prejemkov rudokopa so odštejejo najpreje nove minimalne mezde, potem pa ostali izdatki. Preostanek ja čisti donos podjetja. Od tega čistega donosa dobijo lastniki rudokopov za obrestovanje stoječo ali napravne glavnice in obligacij 17 funtov od 100 torej 17Cisti donos so torej razdeli med delavce in delodajalce v razmerju 83 :17. Lloyd Cc-orge je pripomnil k tem izvajanjem, da je delavstvo vsled omenjenega partici-piranja na čistem donosu posameznih rudokopov opustilo zahtevo po nacijo-nalnom mezdnem fondu »pool»-u in predlagal 10 milijonov funtov podpore onim delavcem, ki bi jih znižanje mezd najtežje zadelo. Novi mezdni pogodbi se pozna, da Jo dolo treznega angleškega razuma in da predstavlja obenem razmerje sil delavstva na eni ln vlade ter kapitala na drugi strani. Pogodba jamči najpreje delavcu fiksno plačo (višino mezde iz mirnega časa + 20% draginjsko doklado), ki jo prejme redno in v vsakem slučaju. Večja ali manjSa dobičkanos-nost podjotja nima na to mezdo nobenega neposrednega vpliva. Od čistega donosa odpade 17% lastnikom rudnikov za obrestovanjo glavnice in obligacij, torej oni delež, ki jim pripada po lastninskem pravu v vsakem slučaju, Tako jamči pogodba delavcem in delodajalcem one prejemke, ki tvorijo prve pogoje produktivnega dela. V razmerju delitve čistega donosa 17 najdemo jasno izraženo moč delavstva in delodajalcev. Ce lahko smatramo odmero mozde in obresti kot vprašanje razuma, je delitev čistega donosa vprašanje moči, v katerem zavzema delodajalec s pomočjo vlade sorazmerno močnejšo pozicijo. Polog te pozicije pa je delodajalec dosegel, da so opusti predlog delavstva po nacijonalnem mezd-mne fondu in si ohranil v svojem podjetju svobodo injicijative, izpopolnjevanja obrata in konlcurenco prodajo. S pogodbo si je delodajalec zajamčil produkcijsko premijo, delavec pa —« mogoče nehoto — mezdno premijo, Ju jo dajejo tehnično boljSe opremljeni obrati. Zahteva delavstva po enotni mezdi za isto delo v istem času v celi deželi je torej padla. Novi sistem traja po pogodbi 15 mesecev. Težko je reči, v koliko bo zadovoljil delavce in delodajalce. Že sedaj kaže nekatero slabe strani. Najpreje se izdatki za življenje niso izpremenili avtomatično v eeli deželi v enakem r--merju napram 1. 1H14, Večje diference v življensldh izdatkih kažejo industrijsko manj razviti kraji napram onim, kjer je vojna potreba zgladila velike industrije. Zgoraj omenjena mezdna premija, ki jo bodo dali tehnično boljše opremljeni obrati, bo privlačila boljše delavske moči v novejša in dobičkanosnejša podjetja., kjer so obenem izdatki za življenje manjši Tak proces bi mogel razdeliti delavske mase in slabše situiranemu delu dati v politiki radikalnejšo smer. Z novo rudarsko mezdno pogodbo jo v angleški obrti končano znižanje mezd. Delavci v tekstilni industriji in v ladjedelnicah so se morali po trdo-vratnih bojih udati. Strojne industrije se dolgo časa ne bodo mogle braniti sicer bi vlada dovolila izprtje delavstva. Kovinski delavci, za rudarji največja grupa, so pripravljeni po končanem rudarskem Strajku znatno popu stiati. Tako prehaja Anglija iz vojnega go spodarstva v mirovni sistem ln an gleška javnost je zadovoljna s politiko koalicijskega kabineta, ki je provzro-čila znižanje cen življensldh potrebščin obenem pa odpomogla zastoju angleških fabrikg.tov na svetovnem trgu, ne da bi pri tem morala utrpeti angleško delavno ljudstvo znatnejše izgube. din.; zidanje stanovanjskih hiš pri oblast nih direkcijah 4,780.000 din.; zgradba za inšpektorat v Ljubljani 1 milijon din.; potreba beograjsko in zagrebško postaje, da se vsled pronapoljnjenja ne bo oviral promet na glavni progi med Beogradom in Ljubljano 12 milijonov din.; razširjenje knrilničnih instalacij 5 milijonov din. in direktni spoji glavnih prog na križiščih 40 milijonov dinarjev. Trasiranje novih In dovršenje započe-tih prog: trasiranje novih prog 3,800.000 din.; dovršenje progo Nif-Knjaževao 28 milijonov din.; dovršenje proge Gomji Milanovao - Ugrinovci 9 milijonov din.; grndba progo Užieo-VardiSte 15 milijonov din.; Inštalacijo za oliminiranje zob-častih tirov in zgradba tunela skozi Ivan-hrdo 2,500.000 din.; gradba proge Gospič-Knin 15 milijonov din.; gradba proge Bosanska Krupn-Biliač-Zrmanj.i 80 milijonov din.; gr;ulba progo Titel-Orlovat 10 milijonov din.: poprava progo Subo-tica-Senta-Goka-Karlovo-Kikinda 0 milijonov din.; dovršenje poprav progo Rača-Ugljenilc 2 milijona din.; proge s tirom 0.76 Parnčin - Stalae 5 milijonov din.; gradba proge Tepčider-Mala Krsna-Požarcvac 25 milijonov din.; nova železna konstrukcija proko Drine pri Med-jedju v Bosni 4 milijone din.; gradba proge Ormož.-Ljutomcr-Murska Sobota 10 milijonov dinarjev. Potrebe centralno prometne uprave: Uradniška kolonija za prometno ministrstvo in direkcijo v Beogradu 5 milijonov din. in zgradbe za ministrstvo, generalno direkcijo In direkcijo za gradnjo 15 milijonov dinarjev. Vsoga se bo torej uporabilo za zboljšanje proiuota 455 milijonov dinarjev. Ostanek posojila so bo uporabil za gradnjo in popravo državnih cest. Obnova naSih železnic Prometni minister je Izdelal načrt, kako naj se uporabi notranje Investijsko posojilo v znosku 500 milijonov dinarjev. Denar so bo uporabil v glavnom za oživljenjo prometa, in sicer za obnovo obstoječih železniških prog, med temi ZasTeb-Beo LfubSjanski trg Mesa vsoh vrst. jo v Izobilju. Telečje meso so razprodaja po 20 in 24 K kg. Na stojnicah Smoljan in Prodov i o so razprodaja telečje meso enako kvalitote po 18 K kg. Vslod direktnega nakupovanja italijanskih firm po krnnjskih živinskih semnih, so cene po Kranjski 'o neznatno padle. Dobri voli se plačujejo po 21 do 23 K kg žive tožo. Cona prašičem se skozi celo leto le malo premika. Določile so se maksimalne ceno za sadje in zelenjavo, večinoma Importira-no iz Italije. Breskve 22 K, marelice 22 K, hruške 16 K, jabolka 12 K, češnje 12 K. grah v stročju 8 K, fižol v strodju 10 K, čebula 6 K. Maksimalno ceno se hido doiošale sporedno s sezonskimi spremembami. Ker povzroča, italijanski uvoz vsled kurza liro naravnost anarhijo v cenah na domačem trgu in izredno otežkočuje kontrolo cen, je nujno potrebno, da se ta uvoz omeji do zboljšane valuto, ker je to blago vočlnoma luksuzno blago in so nadomesti nekaj tednov pozneje z domačim blagom. Kmečki trg jo zelo dobro zaloiien. Krompir novi S do' 4 K, stari 2 IC, pesa rdeča 50 v komad, kolerabo kg 6 IC, grah v stročju 7 K kg, grah Bladki 10 K kg, čebula nova 5 K, fižol v stročju 10 K kg, Jajo na trgu zelo primanjkuje; plačujejo se 2 K do 2.40 K komad. Glode mleka vlada prejšnja mlzerija. Stranke prinašajo neprestano skisano mleko v preiskavo, vslod nepravilnega ravnanja z mlekom od strani prodajalcev. Žita so proti vsemu pričakovanju zopet poskočila v ccnl, posebno oves se je podražil v par tednih skoro za 100 %. Danes stane oves loco Ljubljana 7.20 K kg; tudi koruza je skočila, kg loco Ljubljana 5.80 K kg. Moka štev. 0 stane kg 17.50 K, . « Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski semenj, ki se jo vršil 8 t. m., je bilo pripeljanih 185 prešičev In 8 kozo. Cene so bile sledeče: plemenski prašiči kg žive teže 20—24, polpitani za klanje 20—24, 6 do 8 tednov stari prašiči 180— SOO. 8 mesece stari 800—100, pol leta stari 700—1000 K. Kupčija je bfla jako živahna in so bili mladi prašiči skoro vsi prodani. =» Z žitnega trga v Somboru poročajo: Stan,jo sotov se znatno popravlja. Z letvijo so je pričelo, a ječmen jo tudi že iz-mlačen in ovejan. Cona pšenic! jo 1040— 1050 kron. Ovsa ni, za koruzo je mnogo ofcnovljanje glavno proge arad-.Caribrod ln 9iev®}lija, m toaiia-' uovpraševania. Oeaa koruzi ie 440-r460 čili svet. v Aaršavi je sklenil pred nekaj diiovi definitivno emisijo prisilnega posojila. Pariški trgovski krogi proti novi ameriški carinski turlfl. Trgovinska zbornica v Parizu so v svojem poročilu izraža proti novi ameriški zaščitno-enrineki tarifi, po kateri bo zvišajo izvozno carine v gotovih slučajih za 800 %. Poročilo zlasti protestira proti praviti kontrolo, ki jo imajo ameriški uradniki celo v inozonistvn. Trgovinska zbornica zahteva od francosko vlade, da ta poda Zodi njenim državam Izjavo, da so tujim uradnikom ne dopusti vpogled v knjigo in papir,jo francoskih trgovcev. « Pogajanja med Stlnnesom-Uothschil-dom-Uuttmaimom. Kakor poročajo listi. bo se vršila to dni v Karlovih varili (CSR> pogajanja med nemškim veleindustrijal com Stinnesoni na eni Btrani, tor Rotli schildom in Guttmannom z Dunaja na drugi strani. Kakor so domneva, je šlo zn ndoležbo Stinnesovega koneorna pri žc lezarskem podjetju v Vitkovleah (CSR), katerega predsednik jo Rothsehild. =■ Znižanje mezd v Franciji. Radi znižanja inezd v treh bombažnih predilnicah in izdelovalnicah šivalno niti v Lille jo stopilo delavstvo v stavko. - Znižano cene konfekciji v Angliji. Pod pritiskom razmer so v zadujom času padlo ceno konfekciji v Angliji za 88 —t 75% v trgovini na debelo. V trgovini na drobno se znižanj« cen Se no pozna; zelo, ker imajo mali trgovci šo mnogo starih drago nakupljenih zalog, ki JIH razpefavajo z izgubo, zato si pa opomorejo z novim blagom, katerega cene držijo v višini znižanih cen starega blaga. « K gospodarski krizi v Zedlnjeniti državah. Izvoz Zedinjeiiih držav je znašal maja 208 milijonov dolarjev proti 250 milijonom v aprilu. Maja lanskega leta je znašal uvoz 481, a izvoz 880 milijonov dolarjev. Ameriški dolegat pri kongresu mednarodno trgovinske zbornice Bedford je izjavil, da jo sedanja kriza najtežja v zadnjih 50 letih. Važne industrijo počivajo. Pomagati more samo povratek k mira In popolno mednarodno pomirjonje. =■= Milijonske Insolvence. Pasiva t-vM* ke Springer fe Co., trgovina s papirjem in papirnatim blagom na Dunaju, o kv tort se jo otvoril 1.1, m. poravnalni za-stopek, znašajo 4^2 milijona a. kron. --O madžarski blagovni, bančni in trgovinski družbi v Budimpešti se je istotako otvorilo prisilno poravnalno postopanje. Pasiva znašajo okrog 28VL- milijona madžarskih In 1 milijon avstrijskih kron. «= Bndlmpeštanska pogajanja o ponarejenih bankovcih. Pogajanja, ki jih je imel ravnatelj dunajske devizno contra-lo Pta.nknvits z budimpeštanskim finančnim ministrom glede n.ipačno žigosanih madžarskih tisočakov, ki so krožili v Avstriji, niso dovedla do uspeha. Stanko-vits stoji na stališču, da je Madžarska odgovorna za to, da so napačno žigosani bankovci komaj razlikujejo od pravih. Kakor poročajo, se bodo pogajanja šo nadaljevala, vondar ni upati na uspeli, ker madžarski finančni minister Hege-dfls trdovratno vztraja na stališču, da so ti bankovci pod nobenim pogojem no smejo zamenjati. S tem bo Avstrija zolo oškodovana, kor ima velikansko množi-* no teh bankovcev. Povlšanjo cen cementa v Nemčiji. Nemška podjetja cementa povišajo cena za 60 mark pri 10.000 kg cementa. -= Povišanje sladkornih cen v Poljski. Po vesteh i« Berlina so bo povišalo v Poljski ceno belega sladkorja od 6500 na 8000, a rumenega sladkorja od 5720 na 7000 poljskih mark. » Romnnsko-poljska trgovinska pogodba. Iz Varšave se poroča, da jO bila romunsko-poljska trgovinska pogodba podpisana 1. t. m. v Bukarešti. Pogodba sloni na principu obojestranske največjo pogodnosti in d» uajširji svobodi tranzita. Poljski se polog toga priznava pravo, da si nabavi v pristaniščih Brailn, in Galac. po 6000 m' zemljo za vzpostavitev prostega oarinskega ozemlja. ■» Pcdražene bakrene cevi v Nemčiji. Zveza proizvajalcev bakrenih cevi v KOlnu je povišala s 1.1, m. ceno za 100 kg za 150 mark t, j. na 2929 mark. >» Pogajanja o odstopltvl nemškega lahsltega brodovja. Oeškl listi poročajo, da so vrše med 20. in 30. t, m. v Dresde nu češko-nomška pogajanja o odstopitvi nemškega labskega brodovja. ■=» Vstavitev Izplačil v Italiji. Milanska eksportna in importna tvrdka Frank, Caro & Co. jo vstavila izplačila. Pa*iv* znatoio 2.6 milijona lta. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani strita»va nlica št KO M Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000'_ Rezerve okrog K 45,000.000' Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja tbo vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. čekovni rafan v Ljubljani it 10.809. Braojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon it. 261 in 413. Ehrisfofov učni zavod za stenografijo in strojepisje v Ljubljani vpisuje vsak dan na Domobranski cesti 7. — Vpisnina B din., mesečna Šolnina 35 din. — Začetek Sol. leta i oktobra 1.1. ob 8. url zjutraj. 1007 8-1 Sklicujte se pri svojih ^^ naročilih na oglase v „ Jutru"! ISie se prazno 1103 t?orniško poslopje •tt prometnem kraju Jugoslavije blizu električne sile. Ponudbe na Ef. Eauer, Ljubljana, Mestni trg it. 8. COSULICH-LINE (pral Austro-Amerlkana) TBST-AMERIKA prevaža potnike v New-York redno trikrat, v jnžno Ameriko po enkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov Simon Kmetec, jimi zastopnik h Sliverijo » Ljubljani, Kolodvorska ulica It. 26. Odplov poštnega parnika «Argentina« A julija 1921. » brzoparnika »Prcsident Wilson> 2. avgusta 1921. 714 87—18 Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izšel je popolnoma novi opremi. Of 208 31 Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. Poltena pridna oseba tiče službo kot Več te izve Gosposvetska cesta 13/L, vrata64. / 1107 Polja (postali prvovrstno moč, z večletno praksa v vrba talnih stavbah in lelezobetonn išče za Zagreb takoj Juroalav. gradjevno pod-uetalitvo, d. d., Zagreb, JnrUlčeva ulloa 14. 10« 1 Išče se mesečna soba■ ztr eventualno z oskrbo ali pa maajio stanovanje t opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. — Ponudba na poštni predal it. 63. 1096 3 Velika zaloga: SES^m rzni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deii F. Batjel, Ljnbljana, Start trg 38. Sprejmejo se v popolno popravo, sa emaj-ltranje s ognjem ln ponlkljanje: dvokoieca, otroški ozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnioa, Karlovlka oesta 4. 946 !0-6 M mebliranih sob če mogoče s posebnim vhodom, v Ljubljani,Išče za stalno neka družba svojim nameščencem Ponndbe w prosijo pod „8talno In dobro" na An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljnblfana, Sodna ulica 5. 1093 i: za tovoru avtoraoblle za kolesa li avtomobile najMBoIo 685 15 i m ui Oasposvstska usta H. Moško športno perilo, dokolenke, nahrbtniki, čepice itd. 900 34 Mestni Dr. KAROL LAZN1K si usoja naznaniti, da nos je otvoril odvetniško pisarno v CELJU, Prešernova ulica št. 3. Smrekovo lubje knpnje na ngone fabrika kož 1090 8—8 KPBtinič 1 dpug, Dapuvan, Slavonija. Poiljlto ponndbe! 11« uau«. i* duaa a auttt s KKtailll 1 SB = Najstarejša SpedieSJska tvrdka v Sloveniji- |R. RANZINGER 1 LjubSiana Spedicljska pisarna Jesenice a Podjetje za prevajanje blagi inžse žoleznice. Brzovozni hi tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenjo. Podjetje za prevajanje pohištva. "" ......... . pohištvo. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami 1098 Proda so nov okovan 2—2 težak voz, ki nosi 4000 do 6000 kg, pri Kajetanu v Litiji. Mtf. 344 \j\\m TiM.au Nemebli« sobo v mestu tiče mlad trgovce. Naslov povč uprava «Jutra>. 1062 3—8 ■ Brzojavi: Ranzlnger. K 784 63 Internrban telefon 60. asrvsa f m: Ppoda ae I dvonadstropna hiša 1 pripravna tudi za kako podjetje. Poleg bišo je sadni in zelenjadni vrt ter večja delavnica Hiša stoji ob vodi ter je okrog 20 km oddaljena od Ljubljane. 1086 2-1 Naslov v upravništvu «Jutra». MARIBOR, Slovenska ulica 8 se priporoča za izvrševanje vseh carinski poslov. Cene zmerne. Točna in kulantna postrežba. Cigaretni papir, OUeBcbau, Abadie, Altesse, Ottomann, Os-mann, Club, Ombor in stročnice nudi tvrdka Osvald Dobelo, Ljnbljana, Sv. lakoiia trg št. y. 1102 3 2 1070 6-2 prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: LJubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Ernajlni laki. Pravi firnež, Barva ga pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, maveo (Gips), maatonec (Feder-weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. 667 40 „MERAKL". Lak za pode.„MERAKL". Linolenm lak za pode. JIERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Brrmoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I 1 Hlobulsc in slamnike vsob vrst, od proprostib do najfinejših nudi trdno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Slobu pošta in želez, postaja Domžale 911 LjuMlani, V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V I jubljaoi prevzema v a naročila in moder niziranje trritka Kovačevlč t Trčan v Prešernovi nllot it. S, kjer se sprejema 1021 v sredo ln v soboto. 62 4 Naročajte ln širite sledeče leposlovne knjige: D. FaJgelJ: Tik za fronto. Broš. 86 E, vez. 45 K, poStnina K 2-80. A. Novačan: Veleja. Broš. 28 E, voz. 36 K, poštnina 2 K. Anatale Franoo-Doboljak: Pingviuski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. Dostojevski j-Levstik; Besi. Roman v IV. delih. Broš. 42 E, vez. 64 K, po pošti broš. K 8-— voč, vez. K 30-— več. Oonoonrt-PantnSkln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 15 K, vez. 21 K, po pošti broš. K 2"— več, vez. K 2-50 več. Oorvantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti broš. E 2-— več, vez. K 2'50 več. Shakespear o - Zap&nčli: Sen kresno noči. Broš. 22 E, vez. 28 E, po pošti broš. K 2-— ve?, voz. K 2 60 več. Kaobeth. Broš. 33 K, vez. 40 E, poštnina 2 E. Ante Debeljak: Solnco in sence. Broš. 10 E, vez. 15 E, po poŠti broš. E S'— več, vez. .£ i-5 1 več. Stritarjeva antologija. UreSil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 E, vez. E 26-—, po pošti broš. 3'40 več, ves. K 4-— več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 E, po pouti 5 E več, II. zvez. broš. 22 E po pošti 4 K 60 v več, Enjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulloa 6. tib 62 ■k po 13 kron za kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na Predovitevi in Smoljanovl stojnici v Šolskem drevoredu, popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št, 4 pri mestni klavnici. ios9 s 1 I P ki je najboljše sredstvo za umivanje las, vporabljivo za dame, gospode in otroke. Zahtevajte g« po vseh lekarnah, = drogerljah In brlvnloah! = Dobiva se samo na debelo pri: I. jugoslovanskem laboratoriju 1057 „LASOL" 3-8 Ljubljana, Rimska cesta 21. Tesarje spreime IVAN ZAROTNIK, mestni tesarski mojster, parna žaja, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, 108« 4 , turisti! Tovarna konserv, salam in klobas naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem čaau priljubljene tare taili klobas i kakor tudi vse druge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: naj-fineJSe salame (ogrske), krakovske, Sunkarioe, po-htne salame, brunaviške itd. io&4 3-3 Pošiljatve po pošti in železnici dnevno. Natisnila Delniška tiskarna, d. d, v Ljubljani.