Ciril Poderžaj: Nočni gost.
¦                   ^       rišel sem  tisti veeer s priŽgano sveoo  v  svojo sobo,  cla
1                   J\\      bi šel k počitku. Komaj sein bil pa čez prag, sem opazil
^^_____/^/      neko Črno stvar — v hipu me je obšel strali otl nog d<»
^^^^^^^, glave — kako uekaj poskakuje ub zidu. Pripognil sem ^JMP'^'^ se. Vnclel isem. da mt1 je prestra-šila clrobna, /ernobefa ^0^^^^         mestna lastovka.
^^^^^             U jel   scui  jo.   IJa   mi  je spet   ušla   iti   ob svitu  sveče
^^^ poletela kvišku. Zadrsala je ob steui  navzgor, sr oclbila od stropa iu spet zdrknila na tla pa onemogla.
Kako je bila vrot-a! Kar žarclo jl1 iz njencga tclesca v mojo dlan. Srce ji je silovito udarjalo. Poskusila je. cla se osvobodi, in jt-zno je grizla okrog sebe. To grizenje je bilo pa tako, kakor če bi jaz z nohtom izdira! Žrebljičke. Kljun se je revici uclajal.
Grizenje ni |)oinagalo, bolje bi bilo uiti. Hcs mi je §c cnkrat ušla. Nisem jv smel stisniti. drugaČe bi jo bil strl.
Ko sem jo sprt ujel. sem jo s samozavestjo predsednika ali odburnika društva za varstvo živali ncsol  na okno, da jo spustiin na prttslo.
Bilo je pa žc pozno in temno. Mesečine ni bila.
/godilo st1 je pa  drugatV, kakor scin  pričakoval.
V trcnutku je bila lastovka na moji dcsiii rami — ni zlotela. ampak po iztegnjcni roki splczaln —. potfm sp j>a spet vrgla po sobi kvišku ...
Oudil sem si\ ko sem jo pobiral. Iz skušnje vem. da bi bil vrahee takoj zginil z ottprtc dlani, podnevi ali ponoči. če bi bil niogel: plrinenita 111 razum-na lastovka je pa čutila vcč strahu pred  nočjo kakor prcd človckom.
MogoČe se pa inotimi1 Se enkrat seni poskusil ob oknu. čt' lw odletela. Pa spet ni hotcla. Z dlani  po roki  na ranio, potem  v zid  in  na tla.
Kam bi jo dejaf čvz ihjč?
Kletke nisem imel nobene. Potrebna bi bila pa taka s platneiiim sirapum. kakršno rabijo za škrjaiict1. V navadni bi si ulx»žica potolkla glavo. To<la gotovo le ni — treba poskusiti. če bi moglu v taki klctki prenociti? Pravijo pa. da tako svobodoljubne ptirice ni zlepa, kakor je lastovka,
Narcdil stim po domaČc iu povrznil ita Črnega gosta svoj ponošeni klobuk. Tako je bilo gotovo. da si glavt* ne bo potolkla. — Ko sem pa pozncje nekoliko prisjuskoval. sem razio<-i) izpwl k]o!>»ka — ali bolje rcceno: iz klobuka — neuiirno prhutanje in zletavanje. Torej je tutli ta. na vse strani niuhka iklelka«  zanic!
Robce bi pomagal? — Rcs sem povezal lastovko v robcc malo manj tesno. kakor kakSna mati  p«vt'Že otroka v plenice.
Zdaj jc bil pod klobukom mir.
*
Zgodbc pa šc ni konec. Najiopšc šele pride. ali — jr prav za prav žc prišlo: drugo jutro namreč.
Bilo jc prazuično nrdcljsko jutro, Moja soba jc l>ila na osojni strapi. v senci. zato so pa velika okna udktivala poglt-d na pobočjt*. ki se je kopalo v spomlarlanskfin solneu. odeio v sveži* talno zelenje in potreseno tu pa tam s <-vetocim drcvjein. Skozi dvoje odprtih okeu je vel svež jutranji zrak. da se J41 <"iitil  dih   bližnjcjrn,  komHJ  nckaj  ur odflal.jcnffrii  mor.ja.
¦a^BB^BšaaiMSi^^BBiiSS
Oprostil sem laslovko iz robca. kcr se mi jc mudilo ua (Jelo, sem ptičko kmtkomalo postavil na kamcniti oboU enega iztned oken. — »Z Bog°m> iotka, pa doma pozdravi!«
fvaj mislite, cla je odletela? — j.Sfvctla, kakor bi  jo podila ujctla.U
Pa ni!
Stresla se jc od mraza, skrčila se, pa napravila gibčen polobrat in se zagledala vame...                                                                                    "                    l
»A tako! — Gospodično zebe... Snoči jo je bilo strah. danes jo pa zebu... Kako smo uežni in občutljivi!... Toda pestoval tc iie bom. IVc tjtegnem ...«                                                                               ,
Brez upiranja se je dala prijetf. Vso jutro ni niti enkrat ]>oskusila ugriz-niti, kakor je snoči. Mirno je čepela v topli roki in menda čtivstvovala: »<'"e me (lozdaj ta mož z gorko roko ni snedel. mc tudi zdaj ne bo!:
Pobištva v sobi nimam mnogo. Divana nimain. zlatega prestola tudi nc Najraehkejsi in najtoplejši kraj v sobi je še postclja. Privoščil sem Ijubi ptiČici blaziao, in kcr je bila tako znn-znjena, sem jo ogrnil naincsto z ->veliko rutoc  z robceni, v katereui  je prespala noč. Z bjazine jc lahko prcgledala           ,
vso prostorno in visoko sobo in skozi velika okna tndi kos ncba in spomla-          J
danskega zclcnja. Sedcl  sem  za mizo  prcd  knjigo.  pa  ^-sak  hip   poglcdiiK          ]
kdaj se bo ptička izuiotala iz robca in jo popthala skozi okno.
lJa nič! To je presegalo že vse nieje moje vljadnosti!
Ogrnjena z mto se je pokojno in vdano ozirala s svojimi črnob!esfe-?Mui           I
očcsfi po sobi in iii premaknita nobcnc uožice ne na desno ne m\ levo. Aleada          |
je nadaljevala kakšne sanje, ki jih jc zacela še pod klobukotn.   Vli pa ji jc           '
noč vzbudila spominc ua runo mladost!1 Morda pa še ni spala v tako ir.eiikem in brezvetrneru zavctju. odkar je zadnjikrat poskoČiia iz matcrinepa ^nszdeca?
*Tri sto drenovib! Kar gledala se pa nc bova! Ce že ni drugače. se pa igrajva!«
Predse na mizo sem jo postavjl.
\ čnii glavici se jt* tcdaj že zjasnilo. Komaj seni jo vzrl na mizn, se je obrnila proti oknu in naredila dva mirna skoka.
Hitel sein z njo na okno.
Kako je veselo kriknila, ko se je zavihtela v zrak in se spct /urutila v znanem prostoru! Skoro istocasno s krikom je pa napravila v K-tu osiei-obrat nazaj in kvišku. Zamiglja] je pred mojimi očnii za hipec bcli del "njene pernate oblekice, in ljubeznivega gosta nJseui videl več.