Grudna veter piska, poleti suša pritiska. Vreme Sprva bo oblačno j z rahlim wswrjjpm. natopa^ * delno 1 J Murska Sobota, 30. november 2006, leto LVI11, št. 48, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Za varuhinjo človekovih pravic str. 3 Zdenka Čebašek Travnik, kandidatka predsednika Janeza Drnovška Vlasta Nussdorfer, neuspela kandidatka s podporo javnosti Kozmetična kolekcija Thermalium, izdelek Galexa, narejena s termo-mineralno vodo, je velik dosežek Priložnost dali študentki Nini £ ^kaz je bil vojaški, izdan je bil v Jedeljo zvečer - Prvi pomurski purist poslej prvi ljubljanski policist Strojanovi prinesli Jevška Državni zbor jutri o Janezu Drobniču Odhaja zadnji I zagrizeni str. 4 - Lendava bo za višješolskimi začela tudi z visokošolskim programom Tehniški in turistični kader iz Lendave? sm. 6 - Odprtje največjega pomurskega trgovskega središča Maximus str. 8 * Mag. Marko Višnar, direktor družbe Farme Ihan Farme Ihan so bile nekoč že resen kupec KG Rakičan str. 13 - Ali se je M Ito Trefalt srečal zglodavcem v prestižni Livadi? Kadar mačke ni doma, miši... str. 13 - O celibatu v Katoliški cerkvi Vprašanje vere ali osebnega prepričanja STR. 24 Nevarni odpadki ob Naftini vrtini NAROČNIK AKTUALNO 3D. november 2006 - VESTNIK Proslava ob dnevu Rudolfa Maistra Heroj, ki je vreden spomina Nezaželena nosečnost posledica nasilja, socialnih dejavnikov in moške neodgovornosti Ženske v stiski ostanejo same K strategiji rodnosti zdravstvena stroka ni dodala niti vrstice Po zaslugi generala Maistra je bil 23. november 1918 odločilni dan za slovensko prihodnost Maribora in potek slovenske severne meje General Maister je heroj, ki je vreden spomina. Heroj, ki ga ne odlikujejo le pogum, drznost in sposobnost tveganja, ampak tudi človečnost in ljubezen do domovine, je dejal na slovesnosti ob drugem državnem prazniku, posvečenem generalu Rudolfu Maistru, slavnostni govornik France Cukjati, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Da je letošnja osrednja državna proslava v spomin na generala Maistra potekala v Lenartu, ni naključje, saj so v tem slo-venskogoriškem kraju že pred več kot dvema desetletjema začeli načrtno obujati spomin na velikega rojaka, ki je ob koncu prve svetovne vojne s svojimi vojaki zagotovil, da je ostal Maribor s tem delom Štajerske v slovenskih rokah. Svobodno odločanje o rojstvu otrok in kontracepciji je po mnenju zdravnikov porodničarjev in ginekologov murskosoboške bolnišnice v Sloveniji dobro In celovito urejeno in ga zato ni treba niti ne bi bilo dobro spreminjati. Gre za pravico, ki je zapisana v ustavi in zakonu, in so jo zdravniki dolžni spoštovati. Ugovora vesti zato ne uveljavlja nobeden izmed njih. S takim stališčem zavračajo pisanje nacionalne strategije za povečanje rodnosti, h kateri medicinska stroka ni dodala niti vrstice, saj še za mnenje ni bila vprašana. Zato pa so umestni pomisleki nekaterih, ali naj potem o zapisanem v strategiji, čeprav Ključni dogodki so se odigrali novembra leta 1918, ko se je Rudolf Maister uprl priključitvi Maribora nemški Avstriji, Maribor pa razglasil za jugoslovansko posest in v imenu svoje vlade prevzel vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko. Kot bi se prebudil kralj Matjaž izpod Pece, je zbral slovenske fante in tu na Štajerskem uresničil tisočletne sanje po samostojni slovenski deželi. In to brez sebične želje po oblasti in brez nepotrebnih žrtev, z eno samo ljubeznijo do svoje rodne grude, je v slavnostnem nagovoru poudaril France Cukjati. General Maister je zato heroj, ki je vreden spomina. Uresničil je lik heroja, ki ni le junak, ampak je obenem tudi človek v najbolj žlahtnem pomenu besede. Na takšne heroje smo lahko po Cukjatijevih besedah resnično ponosni, zato je prav, da so tudi na državni proslavi izrazili najvišje spoštovanje liku heroja, kot ga je uresničil general Maister. Praznik generala Maistra zato ni le praznik ponosnih Štajercev, ampak vseh Slovencev. Ludvik Kovač, foto: Jure Zauneker 50-letnica oddelka za transfuziologijo Darovana kri je tekočina, ki rešuje življenja in plemeniti tiste, ki jo darujejo. Na Oddelku za transfuziologijo Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki deluje že petdeset let, ta jubilej pa so proslavili minuli torek na slavnostni akademiji v soboški kinodvorani, imajo letno okrog 5.000 prostovoljnih krvodajalcev, v Sloveniji pa jih je skupaj blizu 100.000. Z njihovo krvjo lahko zdravijo hudo bolne in rešijo življenja ponesrečencem, kakršni so bili po besedah strokovnega direktorja Daniela Grabarja v zadnjem času tudi dva mlajša mladeniča in deklica, ki sojih sprejeli v soboško bolnišnica. Vsi so bili neizmerno srečni, da seje vse dobro končalo. Primarij Janez Demškar, ki seje udeležil slovesnosti na mesto zdravstvenega ministra dr. Andreja Bručana, je v svojem nagovoru poudaril, da smo uspeli v Sloveniji organizirati edinstven sistem prostovoljnega krvodajalstva ter dobro transfuzijsko službo, kakršna deluje tudi pri Splošni bolnišnici Murska Sobota. Na jubilejni proslavi so v kulturnem programu nastopili cimbalist Andi Sobočan, Ženski pevski zbor Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja ter pevska skupina Cum Manu iz Veržeja. J. G. Naročniki, oglašujte v mesecu, ko slavite svoj rojstni dan, BREZPLAČNO! Izpolnite kupon in ga v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arh. Novaka 13, Murska Sobota. Spomin na generala Rudolfa Maistra Um, drznost in vojaška ; sposobnost za dobrobit naroda ( Brez generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev danes Slovenija najverjetneje ne bi bila v mejah, ko1? Mali oglas z besedilom do 80 znakov je brezplačen. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija - dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase, oddane po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku. Kupon ni veljaven za objavo pod šifro in ga ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.) ter velja samo za rubrike kupim, prodam ali podarim. _ I KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS V vsako okence vpišite črko: Rojstni dan NAROČNIKA v času od 1.12. 2006 do 31.12.2006. Nečitljivih kuponov ne objavljamo... Triindvajsetega novembra smo Slovenci drugič praznovali spomin na človeka, ki je znal izkoristiti svoj umi drznost in vojaško sposobnost za dobrobit naroda, iz katerega izhaja. Rudolf Maister je svoj talent (»svetil slovenskemu narodu in se v prelomnem obdobju po koncu prve svetovne vojne postavil na čelo narodno mislečih Slovencev na Štajerskem in v Prekmurju. Močna slovenska narodna zavest, častniško znanje ter poznavanje av-stro-ogrskega mariborskega mestnega poveljstva in celotne Štajerske pa tudi razmer v Prekmurju so pripomogli, da je general Rudolf Maister lahko prevzel vojaško oblast nad Mariborom in drugimi deli takratne Spodnje Štajerske. Njegovo prepričanje in prepričanje njegovih sodelavcev ter borcev je bito: »Narod, ki se ni voljan boriti za svojo svobodo, ni vreden, da se sploh imenuje narod « Kljub temu načelu pa ni imel polne podpore takratnih slovenskih politikov, ki so delali v Ljubljani. Ti so doživljali prihodnost slovenskega naroda s perspektive prestolnice, medtem ko niso razumeli položaja Slovencev, živečih ob narodni meji. Brez govori tudi o načrtovanju rojstev, sedaj sploh kaj rečejo. Predlog o plačevanju splava ima po njihovem mnenju politični značaj z jasnim ideološkim predznakom, zato strokovno o tem nima smisla razpravljati, kot stroka pa zavračajo ideje o komisijskem odobravanju splava. O prekinitvi nosečnosti sedaj komisija odloča le po desetem tednu nosečnosti. »To pa je za žensko zelo travmatično,« je povedala strokovna vodja ginekološko-po-rodnega oddelka murskosoboške bolnišnice Janka Palancsai Šiftar. Zavračajo vsakršno obsojanje žensk, ker nezaželena nosečnost ni posledica njihovega neodgovornega ravnanja, prej nasilja v družini, socialnih dejavnikov in Puškine cevi se niso dodobra ohladile in žeje sledil klic slovenskim fantom k obrambi ske zemlje. Medtem ko so se med vojno borili za cesarja in čast propadajoče države, je nastopil trenutek, ko je bilo treba zavarovati narodne interese. generala Rudolfa Maistra in njego-vili borcev danes Slovenija najverjetneje ne bi bila v mejah, kot je. Ozemlje Štajerske, Koroške in Prekmurja bi spadalo v okvir tuje države. Slovenci, živeči v teh pokrajinah, bi danes doživljali usodo, kakršna je doletela Slovence v Avstriji, na Madžarskem ali v Italiji. Jeseni leta 1918 je bilo vojne konec, s tem pa tudi obstoja avstro-ogrske monarhije. Nekoč državljani ene države so»avstr oogrski narodi« pohiteli z določanjem medsebojnih meja. Toda te meje so bile skozi stoletja zabrisane in problem je bil po takratni logiki najlažje rešiti z orožjem Puškine cevi se niso dodobra ohladile in že je sledil klic slovenskim fantom k obrambi slovenske zemlje Medtem ko so se med vojno borili za cesarja in čast propadajoče države, je sedaj nastopil trenutek, ko je bilo treba zavarovati narodne interese. Prav v tem je veličina generala Rudolfa Maistra, da je v nepredvidljivem času spoznal odločil-nost dogajanja in znal motivirati Slovence, da so ponovno oblekli moške neodgovornosti. »Ženske v stiski pogosto ostanejo same,« je povedal mag. Zlatko Šubinski, predstojnik ginekološko-porod-nega oddelka. Žensk, ki bi si splav izbrale kot način kontracepcije, zato skorajda ni. Sodobno načrtovanje družine temelji na soodgovornosti moškega in ženske od spočetja do rojstva otroka, toda življenje teče pogosto po svojih tirnicah, daleč od načel sodobnega časa. Pri nas se odgovornost za rojevanje še vedno nalaga le ženskam, njim pa je potem tudi prepuščeno odločanje. Pa še to ne vedno. V ordinacijo še danes prihajajo ženske, katerih gospodar telesa je moški. Njihov najpogostejši ukaz je prepoved uporabe kontracepcije. vojaško suknjo in bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja za Domovino, za svojo družino. Kot dokaz žrtve, ki so ji bili izpostavljeni Maistrovi borci, navajam opis delovanja Maksa Vreče, rojenega 29.9.1899 prt Negovi, ki je kot 19-letni fant vstopil v prostovoljno vojaško enoto: »Dne 1 11 1918ob 7. uri smo po osebnem povelju majorja Maistra zastražili vhode meljske vojašnice, aprovizacijo na Meljskem hribu in mestno klavnico. Ker je bit dotok prostovoljcev vedno večji, so se začele formirati enote. Naglo se je formirala I. stotnija strojnih pušk pod poveljstvom nadporočnika Jožeta Štefanca, h kateremu sem se prijavil kot puškar. Bili smo leteča jurišna enota. V primeru potrebe smo posredovali v manjših bojih (glavni kolodvor, Sv. Duh. Dravograd, Glavni most itd.). Medtem je stotnija narasla v četo in se preselila v dravsko vojašnico. Pri razorožitvi zelene garde sem bil na Koroškem kolodvoru pod poveljstvom poročnika Vreče. Nato sem bil v Špilju, od koder sem Število splavov v regiji ne odstopa od slovenskega povprečja in nenehno upade tudi v murskosoboški bolni šnict. Lani jih je bilo 34? (rojstev 783), leto prej 349 (rojstev 855), letos pa jihie bilo 268. Zaradi nosečnosti ali poroda v murskosoboški bolnišnici že več kot dvaj^1 let ni umrla nobena ženska- Dostopnost do zdravstvo* storitev v ginekoloških disp®®* rjih in kontracepcijskih štetih je v regiji dobra. »Toda pri dih smo po porabi kontra^P cijskih sredstev še vedno n®tC pu,« je povedala Janka Šiftar P>' lanesai. Nezaščitena spol®** med mladimi je problem, ob tflt pa preventivno delovanje bolj peša. Zdravstvenih prevenfl vnih programov je po šolah manj, še najmanj pripravljen^ za sodelovanje z zdravstveni delavci pa je prav po srednp1’ šolah. »Preventivi bi morali®* veliko večji poudarek, saj bi * na ta način dalo še veliko nate ti,« sta se strinjala sogovornik4 Toda programov, spodbud in14 narja ministrstva ali države Z® Majda Hob* ------ bil poslan v Radgono kot p®5* j inštruktor za strojnice Ob na Radgono sem sodeloval' f rambi obkoljene huzarske M' L pod poveljstvom nadporočnik . nedikta Zeilhoferja v VI. *1°^ Pozneje sem bil s to stotnijo P^ ščen na Plač. Po nekaj tedni*1 bil premeščen v Špilje k mitrJ'^ četi II bataljona. Iz Špiija ; j. svojo enoto premaknil v nato v Dravograd, od koder S®* vzeli Labodsko dolino, Velikost Pavel, Sv Štefan in Pred plebiscitom smo bili odf v Dravograd in nato preko UJ’p ne v Maribor...« Podobno Zg°°y lahko zapisali, Če bi brali 'iP ,11 Maistrovih borcev, fantov, k> J ko množično prišli iz Sl0vCtTif goric, Haloz, Pohorja, Prekn1U".|f drugih delov Slovenije br®®*. vensko zemljo. Zato se ob spomina na generala RudobU stra spominjamo tudi fan«*’^ se odzvali njegovemu pozi'11 rambi slovenskih meja VESTNIK - 30. november 2006 AKTUALNO Za varuhinjo človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, Zdenka Čebašek Travnik, neuspela kandidatka s podporo javnosti kandidatka predsednika Janeza Drnovška •Zakaj ste pristali na kandidaturo, kaj vasje motiviralo? Ob izteku mandata sedanjemu varuhu člo-^kovih pravic so me mnogi nagovarjali h ^odidaturi, o njej pa sem razmišljala tudi To bi bila nadgradnja mojega sedala dela. Kot tožilka sem se srečevala z ^ami kaznivih dejanj in ugotavljala, da so Opustile, da so jim bile kršene pravice do ^stojnega življenja brez nasilja. Okvir dela ^stva sem presegla, saj se v prostem času Gl Prečam delu za ljudi, ki si sami pogosto ne znajo pomagati in v ^ogih situacijah ne vidijo izhoda. 'Ali obstaja »moški« in »ženski«pogled na spoštovanje človekovih pravic? V razumevanju človekovi pravic ne bi smelo biti različnega pogle-' nanje, vendar smo ženske včasih občutljivejše za področje družine, i otrok. Vloga matere in žene nam dodaja večjo subtilnost Vse pa odvisno od posameznika So ljudje, ki do tega nimajo afinitete, ki ^’ti molče opazujejo ali gredo celo mimo, in drugi, ki ne glede na W opazijo krivice. Kaj je večji problem človekovih pravic, krivice, ki so posledica nespoštovanja pravnik norm, ali krivice zaradi krivič-nega sistema? Nedvomno se je treba truditi, da sistemi ne bi bili krivični, da bi omogočali enako varovanje pravic slehernemu, da bi se torej spredle pravne norme, ki bi to omogočale. Njihovo nespoštovanje pa e$pet stvar človeka, družine, navsezadnje tudi družbe, ki to dopušča. 'Zakaj so kršitve zakonov in kazniva dejanja pogostejša pri Romih? . Hotne ločimo na tiste, ki so se dodobra vključili v slovenski prostor, ** lam njihova kazniva dejanja ne odstopajo od povprečja ostalih. So h seveda romske naselbine, kjer živijo daleč od civilizacijskih norm ' jih tudi ne želijo sprejeti. 'Ali se strinjate s plačilom splava kot ukrepom za povečanje rodnosti? Nikakor ne vidim povezave med plačilom splava in povečano rodnostjo. Ne predstavljam si dekleta oziroma ženske, ki bi rodila klenega otroka, če ne bi imela denarja za plačilo splava. Plačilo ^hva bi bilo nedvomno le kazen za žensko. ’^o zasvojenosti največji problem v Sloveniji? opažam, da je problem mladih vse večja zasvojenost. Ce smo se v Oteklosti srečevali zgolj z odvisnostjo od alkohola, ki se je z leti ^pnjevala, so sedaj to mamila, in to že v osnovni šoli. Številna kazni-! dejanja, zlasti vlomi in drzne tatvine, so povezana s plačevanjem ^’eina, marihuane. Skrb zbujajoča pa je tudi nova oblika zasvojeno-11 ki prihaja z internetom. 111 revščina narašča ali upada? država sicer posveča večjo pozornost skupinam ljudi, ki nimajo za ^ivetje, brezdomcem, ljudem z roba družbe, in vendar nezaposle-bolezni, invalidnosti... prinašajo tudi revščino. Razkorak med tevninii in bogatimi se veča. - Zakaj ste pristali na kandidaturo, kaj vas je motiviralo? Motivirala me je priložnost, da bi svoje znanje in izkušnje lahko uporabila za pomoč večjemu številu ljudi, ki trpijo zaradi krivic. Kot zdravnica sem se vsakodnevno srečevala z bolniki, od katerih so bili nekateri prizadeti zaradi krivic, in vedno sem si želela, da bi jim poleg strokovne pomoči lahko olajšala življenjsko situacijo tudi na drugačen, povsem konkreten način. -Ali obstaja »moški« in »ženski«pogled na spoštovanje človekovih pravic? Po mojem mnenju da. Kot ženska bom bolj izpostavljala pravice otrok in žrtev kaznivih, posebno nasilnih dejanj. Ženski pogled se kaže tudi v načinu komuniciranja, ki dopušča več prožnosti, pogajanj in iskanja skupnih rešitev. Jt večji problem človekovih pravic, krivice, ki so posledica nespoštovanja pravnih norm, ali krivice zaradi krivičnega sistema? Na splošno se ne da odgovoriti. Posameznik je lahko žrtev obojega hkrati. Dejstvo je, da se krivice pojavljajo na različnih ravneh. Sistem je lahko krivičen, pa vendar bodo v njem živeli ljudje, ki krivic ne bodo občutili. A tudi v pravičnem sistemu lahko posameznik doživi krivice, ki jih občuti samo on. Zame je pomemben človek, ki se mu je zgodila krivica, in iskanje poti, da se ta krivica odpravi. - Zakaj so kršitve zakonov in kazniva dejanja pogostejša pri Romih? Nimam številk, na podlagi katerih bi lahko dala odgovor na vaše vprašanje. Menim, da se ob takih izjavah moramo vedno pogovarjati z dokazi, Številkami. Pa tudi številke npr. kaznivih dejanj same po sebi ne povedo dovolj. - Ali se strinjate s plačilom splava kot ukrepom za povečanje rodnosti? Plačilu splava odločno nasprotujem in ga kot ukrep za povečanje rodnosti nikakor ne podpiram. - So zasvojenosti največji problem v Sloveniji? Odvisnosti so eden večjih problem prebivalcev Slovenije. Problemov ne razvrščam glede na »velikost«, temveč na podlagi trpljenja, ki ga povzročajo. Gotovo je, da trpljenje, ki ga povzročajo alkohol, tobak in nedovoljene droge, prizadene velik del družin. Opozarjam še na porast patološkega hazardiranja, ki v prizadetih družinah naredi še hujše uničenje. - AH revščina narašča ali upada? V okolju, kjer živim in delam, ne vidim bistvenih sprememb, vem pa, da so v Sloveniji območja, kjer revščina med prebivalstvom narašča. Prav tako je dejstvo, da so nekatera še pred leti revna območja na novo gospodarsko zaživela in dokaj hitro napredujejo. Tam se revščina zagotovo umika. Upam in želim, da bi se med takšna območja Čim prej uvrstilo tudi Pomurje. Majda Horvat Komentar Šok za šokom V torek Je nastopil v parlamentu s svojim poročilom varuh Človekovih pravic Matjaž Hanžek. Razprava Je m inila proti pričakovanjem mirno, čeprav je bil Hanžek v zadnjem času kar nekajkrat na udaru. Na to mirnost verjetno ni vplivalo počasno Hanžkovo slovo s tega mesta, prej bi lahko rekli, da so se politične glave vsaj malo streznile in počasi ugotavljajo, daje v primeru romske družine le bilo storjenih nekaj napak, ki so predsedniku komisije za romska vprašanja v odstopu dr. Zveru zavezale roke pri reševanju problema. Hkrati Je tudi dejstvo, da Hanžku ni mogoče veliko očitati, že zaradi njegove profesionalnosti, saj seje ves čas ukvarjal z raziskovanjem družbe in nazadnje človeških virov. Tako sta mu struktura družbe in naravnanost povprečnega Slovenca blizu. Po drugi strani pa je umetnik, ki je po svoji naravi še toliko bolj senzibilen do dogajanja v družbi. Edina, ki sta ga brezkompromisno napadla, sta bila Jelinčič in še eden od njegovih poslancev. No, zgodba se je potem nadaljevala v večernem televizijskem šovu Piramida. Tu jeJelinčič ponovno dočakal svojih pet minut in se z vso nizkotnostjo lotil diskredita-cije Romov. Besednjak njegove puhle igre na noto nacionalizma, kije mejil že na nacifašizem, nam je znan To, da je človek, ki za svoje preživetje spretno uporablja sovražna stališča do tujcev in manjšin, tudi ni neznanka. Toda ko se je o zmagovalcih izrekal televizijski avditorij, Je bil podatek šokanten, saj ga je podprlo tri četrtine gledalcev. Na tej točki pa se kaže ustaviti. Ob vsej specifičnosti romske skupnosti in vseh hibah, ki jih imajo v odnosu do večinskega naroda, nas ta podpora Jelinčičevemu nacionalizmu lahko skrbi. Skrbi pa nas lahko tudi vloga nacionalne televizije, ki v teh kritičnih razmerah provocira in razpihuje šovinizem in nestrpnost V tem trenutku seje nesmiselno zatekati v preteklost in ugotavljati, kaj je kdo storil in kaj ni na oblastni ravni Dejstvo je, daje ta skupnost ves čas izpostavljena prej genocidnemu ravnanju kot prizadevanjem za integracijo, in tudi po grenki izkušnji iz druge svetovne vojne se položaj ni spremenil. Vzvodi socialne politike, predvsem denarne pomoči, so »reševali problem« in ga potiskali na stranski tir. S tem pristopom je problem kulminiral v takšni obliki, kot pač je. Ta pasivnost je storila svoje, na eni strani Je prišlo znotraj romske skupnosti do velike spremembe Ženske so izgubile vlogo »družinskega skrbnika«, ki so jo imele še pred kakšnimi petnajstimi ali dvajsetimi leti. Hkrati so začeli v ospredje stopati moški, ki pa so se zaradi zaprtosti večine začeli ukvarjati s »robnimi posli«, kotJe zbiranje sekundarnih surovin, veliko pa jih je šlo čez mejo zakonitega. Hkrati jk tudi res, tih skupnost ni ostala brez družbene skrbi za integracijo, vendar je bilo ali pa je vse preveč prepuščeno eliti znotraj skupnosti, ki ta položaj spretno izkorišča in tudi dokaj hladno spremlja sedanje dogajanje. Use to pa ne opravičuje vedno večje ksenofobije in nacionalizma, ki se vse bolj izražata na najbolj nevaren in nizkoten način v podobi Zmaga Jelinčiča in njegovih tihih podpornikov. Kaj bo, če tudi Romi dvignejo svoje glave, in to povsem upravičeno? J. V. ^vnl zbor jutri o Janezu Drobniču Odhaja zadnji zagrizeni reformist bo moral oditi Janez /obnič? Ker se je zameril Ja-J j Janši, saj se ni znal pogo-lati s civilnodružbenimi or-Z^^aci jami, je nespretno vo-J Pogajanja s socialnimi part-jv deLd po svoje in ni sp-s. al za mnenje drugih mini-Ker je bil direkten, aro-, in je delal neumnosti. 1 zaradi vsega tega. Takšen je ..^ji videz. Toda podkožje njego-odhoda je veliko bolj krvavo. ' bo moral, ker je bil in ostal za-,^*>1 in nekompromisni refor-odnesla pa ga bo diktatura me-^kega srednjega sloja, prepoln-1 * egalitarnim duhom razde-t rjnl-' dobrin, ki ne dovoljuje po-lJnja v uveljavljene meje. . "er Drobnič, ki je v nekaterih ’’’’krimli potezah, predvsem sa-nekompromisnosti in u r l'i pravil na las podoben Ja-'’Janši (pri odslovitvi Drobniča i,^1/ ^ania Pravila 1,1 '•C1jskega sobivanja in na čevelj (^'’Ogovorjeno partnerstvo), bo 1 °dšel, ker so reforme postale bič v rokah raznih civilnih družb, združenj, gibanj, s katerim so v populistični preobleki udrihale po vladi in ji spodnašale oblast. Povezava je očitna in tudi izmerjena. Z opuščanjem reformnih zahtev je priljubljenost vlade Janeza Janše v javnosti začela naraščati. Minister Janez Drobnič je minister, ki je zagrizel v reformiranje najobčutljivejših področij družbenega življenja, področje zaposlovanja, trga delovne sile in socialnih transferjev. In je tudi edini minister, ki je del načrtovanih vladnih reform spravil v zakone in življenje. Očitno preveč. Vanje je verjel tako zelo, da je neutrudno hodil po regijah in skliceval javne razprave o socialnih reformah, med prvimi tudi v M. Soboti, vendar v svojih stališčih in ideoloških izhodiščih po-[um ostal nepremakljiv. Janez Drobnič je zamočil kot politik, zaradi česar je kratko potegnila predvsem njegova stranka, N.Si. Janez Janša jih je pri odpoklic ministra najprej ’namerno spregledal kot koalicijske-ga partnerja, potem pa ph postavil pred zid z zahtevo, da z danes na jutri predlagajo novo ime. Zveni kot ultimat, saj možnosti za zamenjavo resorjev ni predvidel. Prizadetost stranke, tudi zaradi izneverjenega partnerstva ob lokalnih volitvah pri podpori Županskim kandidatom med SDS in N.Si, je velika, da bi zato v parlamentu popadali kot ranjena žival, pa tudi ni pričakovati. Janez Janša je že napovedal, da zaradi zamenjave ministra težav v koaliciji ne pričakuje. Majda Horvat SAMO V NAROČNIŠKI SLUŽBI VESTNIKA v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti I ČETSnUH. Urednlštro: Inna Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Mana Rituper Rodež, Andrej Redek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Mlan Jerse (novinarji), Nataša Juhnov !■ n ' ? ■ i' - I ’ll!' m finial Nevenka Emii (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški pidom). Redov In uprave: Murska Sobota, Ulica ah. Novaka 13, tel. št: 53817 20 (naročniška služba), n. c. 53817 10,53817 40 (novinarji Vestnika), V Bl 11 B Ib v Jiižimol 53817 10. Št telefaksa 538 17 Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo, Trimesečna naročnin 3.900,00 sit (16.27 evra), letna naročnina 15.600,00 sit (65,10 evra), leda naročnina za naročnini v tam 37.500,00 sit (156,48 ena), poletna , j p r ! delovne organizacij in obrtnike 11.500,OOsit (47.99 evra), izvod v kolportaži 310, OOsit(l,29 evra), celoletna naročnina za Internetno lzl*> 12.400, OOsitoz. 51,74 evra. Transakcijski račun ra narečntoe pri Raiffeisen Krekovi banki 24900- ■ ■ W • B ■ <»00247884 Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost Je vračunan v ceno izvoda m se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-kooa o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št 89, in Zakonom o izvrševanju pro-„ h.ite suwemje za teto 2002 in 2003, Uradni list 17.12,2001, št 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: »estnik@p-infri, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://wviw.veslnilLSi. za informiranje, d« d«, M, Sobota računa Kepuumw LOKALNA SCENA 39, november 2006 - VEST* TEMPIRANO Prof. dr. Jure Mikuž: »Galerija Murska Sobota ima svoj nesporni ugled v slovenskem in mednarodnem prostoru, ki ga krni samo primitivno dejstvo, da je osrednja likovna scena v Ljubljani tako zaverovana vase, da lasten položaj nadmoči vzdržuje predvsem s prezirajočim ignoriranjem večine dogajanja v drugih slovenskih likovnih središčih.« Maja Uršič, judoistka: »Največji cilj je, da bi nastopila na evropskem prvenstvu mlajših članic in se januarja udeležila več svetovnih A-pokalov, na katerih se bodo nabirale kvote za nastop na olimpijskih igrah. Imam pa močno konkurenco v klubski kolegici Urški Žolnir, ki prav tako tekmuje v kategoriji do 63 kg, zato bo treba dobiti najprej bitko doma.« Slavko Režonja, koordinator višješolskega programa na dvojezični srednji šoli v Lendavi: »Razočaran sem, ker so se na razpis zelo slabo odzvala turistična podjetja, čeprav verjetno takega kadra nimajo dovolj. Zelo pomemben pro gram je na področju energetike, izkoriščanja obnovljivih virov energije, urejanja infrastruktur Pouk poteka že več kot mesec dni in tako učenci kot profesorji so zelo zadovoljni. Zadeva ja za vse zelo zanimiva, čeprav je več kot polovica vpisanih zaposlenih in je to izobraževanje zanje dodatna obremenitev, jim verjetno ni žal. Vsak vidi novo možnost zaposlitve z novim znanjem. Tu naj bi sčasoma naš tal razvojni izobraževalni center za zahtevne programe, ki jih v regiji ne more izvajati kdorkoli, npr. mehatronika. Za to imajo'zares solidno opremo in bilo bi škoda, da te opreme ne bi izkoristili, kajti čez pet let bo lahko danes nova oprema že zastarela. Prihodnje leto bodo začeli z novimi programi, ki jih sugerirajo podjetja. Ostali bodo na področjih visoke tehnologije in strojništva in se na manj zahtevna področja ne bodo spuščali.« Terezija Zamu da, ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca Bistrica: »Moje misli ob 140-letnici šole na Bistrici so sicer zazrte v prihodnost, a preteklosti se ne da izogniti Obdajajo me prelepi občutki, ko pomislim na šolo, na njeno bogato preteklost in na vse tisto, kar je nenehno dajala našemu kraju Leta 1983 sem začela delati kot mlada učiteljica z veliko pričakovanji do učencev. Prepričana sem, da smo v teh letih doživeli skupaj s sodelavci veliko uspehov in nepozabnega. Z osamosvojitvijo Slovenije so se začele korenite spremembe. Začeli smo uvajati integrirani pouk, opisno ocenjevanje ... Evropska unija pričakuje od nas še večjo aktivnost na poti do znanja, nove pristope, večjo fleksibilnost in odgovornost do dela, sprejemanje drugačnosti idr.« Lendava bo za višješolskimi začela tudi z visokošolskim programom Tehniški in turistični kader iz Lendave? Bo Lendava prehitela Mursko Soboto pri uvajanju novih izobraževalnih programov? - Najsodobnejša oprema v vrednosti več kot 200 mio. SIT, kakršne nimajo niti podjetja Kot vse kaže, bo postala Lendava prav kmalu - najverjetneje že prihodnje leto - višje in visokošolsko izobraževalno središče. To bo predvsem zasluga ambicioznega ravnatelja Dvojezične srednje šole Lendava Tiborja Fii leja in koordinatorja višješolskega programa Slavka Režonje. Delno bo k temo prispevalo tudi izjemno spodbudno učno okolje v novi srednji dvojezični šoli, kjer so učilnice opremljene nadstandardno z vso potrebno opremo za izobraževanje tehniškega kadra. Prav gotovo pa ni nezanemarljiv podatek, da njihova prizadevanja za strokovno izobraževanje tehniškega kadra močno podpirajo velika pomurska podjetja, kot so soboški TKO (SCT - Tovarna kovinske opreme) in lendavski Varstroj, ki potrebujejo tovrstni šolani kader. Slavko Režonja, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, je koordinator izvajanja programa višje strokovne šole iz Velenja in učitelj stro-kovno-teoretičnih strojniških predmetov, na soboškem srednješolskem centru pa je še vedno Gornji Petrovci Priprave na zimo Gornjepetrovske svetnike zanima izvajanje zimske službe in obdarovanje starejših občanov V začetku decembra se bodo svetniki občine Gornji Petrovci zbrali že na tretji seji. Do takrat bo pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki so jo imenovali minulo soboto, imena kandidatov za komisije in odbore. Ernest Kerčmar, Drago Škerlak in Štefan Kutoš bodo torej imeli v tem tednu še veliko dela. Ta teden naj bi se župan tudi sestal z vsemi izvajalci zimske službe, da bi se dogovorili o dosedanjem in prihodnjem opravljanju zimske službe, nato se bodo z njimi sestali tudi predsedniki vaških in krajevnih Pravilno ločevanje odpadkov (2. dei) V prejšnjem članku smo ugotovili, da v Sloveniji veliko večino odpadkov (več kol 90 odstotkov) odložimo na odlagališča, ločeno zbranih frakcij, ki lahko gredo v reciklažo, pa je zelo malo. V podjetju Saubermacher & Komunala ugotavljamo, da občani pogosto ne vedo, kako pravilno razvrščati odpadke, zato smo že govorili o tem, kaj sodi v zabojnike za ločeno zbiranje papirja in plastike. V tokratnem članku pa bomo opisali, kaj sodi in kaj ne sodi v zabojnike za ločeno zbiranje kovin, stekla in bioloških odpadkov. V zabojnike za ločeno zbiranje kovin SODJJO: - očiščene pločevinke - očiščene konzerve - pločevinke od pijač (iz alu minija in bele pločevine) - pločevinasta posoda (očiš- čene ponve, lonci) - pločevinaste igrače - aluminijasta folija - vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina...) V zabojnike za ločeno zbiranje kovin NE SODIJO: - večje gospodinjske naprave - pohištvo - smuči - veliki odpadki, ki jih zaradi njihove velikosti ali teže ni mogoče odložiti v tipske zabojnike V zabojnike za ločeno zbiranje stekla SODIJO: - steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike, zdravil - kozarci vloženih živil - druga steklena embalaža odgovoren za predmet meritve, saj je na širšem območju do Ptuja edini tovrstni specialist in tudi elan državne komisije za opremljanje merilnic. In prav ta stik je bil pomemben, da so lahko hkrati ob opremljanju srednje šole pridobili tudi ustrezno opremo za izvajanje višje- in visokošolskega programa. Pogovori o uvedbi višješolskega programa v Lendavi so potekali dve leti, toda šele marca letos so sc dokončno odločili, da naj bi že jeseni izvajali ta študij na srednji šoli v Lendavi. V izjemno kratkem času so potem uspeli pripraviti vse potrebno. Konkretno od maja do 13. oktobra letos, ko se je začelo izobraževanje, so morali pri praviti vse potrebno, seznaniti s tem vse župane, vodstva podjetij, jim posredovati vsebinske in organizacijske podatke in zbrati prijave - uspelo jim je zbrati 38 študentov Očitno je ta kader zelo iskan in bo iz leta v leto bolj. Študentje prihajajo iz Štajerske in Pomurja, nekaj jih je z zavoda za zaposlovanje, nekaj samoplačnikov, nekaterim plačajo šolnino v višini 300 tisoč tolarjev podjetja, drugim lokalne skupnosti. Šele ko bodo čez tri leta ti kadri (komunalni, ekološki, energetski in infrastruk- skupnosti. Prav o pripravah na zimo je bilo na tokratni seji največ vprašanj, kajti še vedno se dogaja, da nekateri dovozi in poti niso očiščeni tako, da bi bili zadovoljni vsi občani. O tem je spraševal predvsem Stanko Lepoša, ki ga je zanimalo tudi, kje bodo letošnje prireditve za pogostitev starejših občanov. Vse ostaja po starem, saj bodo tri družabna druženja vŠulincih, Gornjih Petrovcih in Križevcih. Antona Kozarja iz Boreče pa je zanimalo, kdaj bo dokončno urejena cesta, ki jo ogroža plaz zemlje, in kdaj bo občina (ali država) poskrbela za ograjo okrog mlake, ki je narejena kot vodno zajetje za po- trebe gašenja. Maša Horvat, ki stanuje v bližini gradbišča vrtca v Gornjih Petrovcih, je opozorila na ne- pazljivce izvajalce, ki puščajo zunaj nezavarovani material, župan Franc dve svetnici, Mašo Horvat in Lilijano Svetec. V zabojnike za ločeno zbiranje stekla NE SODUO: - okensko, avtomobilsko in ekransko steklo - steklo svetil (na primer steklo neonskih, halogen-skih in žarilnih žarnic, stekleni senčniki svetil) - pleksi steklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla iz umetnih mas - laboratorijsko in drugo ognjevarno steklo, keramika, kamenje in podobno V zabojnike za ločeno zbiranje bioloških odpadkov SODIJO: - kavni in čajni zav- re(ki s filtrom - jajčne lupine - ostanki hrane (vedno dobro pokriti) - sadni in zelenjavni odpadki - trava - čebulni in krompirjevi olupki - listje - ostanki žetve - obrezani deli grmov, živih mej in dreves V zabojnike za ločeno zbiranje bioloških odpadkov NE SODIJO: - papir - steklo - kovine - tekstil - kemikalije - zdravila - olja - barve Komunala Tibor Fule, ravnatelj dvojezične srednje šot v Lendavi, meni, daje za razvoj Pomurja bisb venega pomena o* čitev županov, da st* Pomurju začfiejo vlij* in visokošolski praF mi, ki bodo obdržališo-lani kader doma: To. kar smo tukaj doseli je zasluga skupne**' cije občine, šole in | vka, kije opravil največji del. Tudi župan je bil zelo*2' trajen, saj se mu je zdelo zelo pereče, da naši dij^ odhajajo na študij v Maribor in Ljubljano, in tam v okoljih ostanejo, se ne vračajo. Že med študijem se zap*' slijo in ostanejo tam. Zato je ta strategija za regijo zelo membna ... Mi bomo tukaj nadaljevali s tehniškimi p® grami in nismo nobena konkurenca z drugimi program Izobražujemo za celotno Pomurje in šele s tem proF mom smo postali pomurska šola (z dvojezičnimi progr^”1 smo bili bolj zaprti na naše dvojezično območje in treh osnovnih šol) in lahko pomagamo vsem pridobi* ustrezen kader, npr. strojne inženirje. Poleg višješolski programa pripravljamo tudi visokošolskega pa tudi lovanje z avstrijsko-madžarsko zasebno turistično šolb‘' izobraževanje kadra svetovnega nivoja. Njihova pred^ bo, da je to mednarodni program, ki se že izvaja v tujini 9 različne poklice, kijih danes potrebujejo v turizmu. Šolal* muItinacionaIna in se že izvaja v Avstriji, Italiji in ŠpamJ1' turni strokovnjaki) začeli redno delati, se bodo111 terenu zavedli, kako je bil v resnici ta kader po^ ben - to delo zdaj opravljajo neprimerno uspow bljeni ljudje (gradbeniki, ekonomisti, pravniki ' Lendava se prav zares pripravlja, da bo posl* izobraževalno središče Ne le da je vse nared® Razvojno-izobraževalni center tehničnega ka^ in nadaljevanje visokošolskega študija, ampT želijo že prihodnje leto tukaj začeti z mednafoJ nim programom turistične šole za usposabljal specifičnih poklicev v tujih jezikih Bernarda B. Pe*** $lihthuber pa je opozoril, da a-stanovalci držijo dogovora g'1 J parkiranja avtomobilov in naj n£ rajo dela na gradbišču. . Bernarda B. Pe£f - laki - umetne snovi - vrečke iz sesalcev - pepel od premoga Cenjene občanke in ni! Prosimo vas, da dosle upoštevate navodila za' no zbiranje odpadkov, na ta način lahko skup*10 G spevamo k ohranitvi okolja. Za dodatne cije o pravilnem loče** L odpadkov pokličite p^1', Saubermacher & Koni*1^ od ponedeljka do petka . 7.00 in 15.00 po tel J’ 1 521 37 20. ^rr ’j; >Ui 'H, Kopališka 2 Murska [ VESTNIK-30, november 2006 LOKALNA SCENA , Pomembna jubileja OŠ Prežihovega Voranca Bistrica Uspešna preteklost, zazrti v prihodnost opravili so zanimivo, pestro in doživeto prireditev bota Irena Kumer, ki je pohvalila celotno delo bistriške šole in temu mnenju se je pridružil še župan Črenšovske občine Anton Tornar. Poleg šolarjev je prijetno presenetil tudi nekdanji ravnatelj bistriške šole Slavko Škoberne, ki je začel svoj nastop, pripoved o spominih na bistriško šolo, s pesmijo Vsak človek je zase svet in končal s pesmijo Noč. 'ha. stoji učilna zidana. Sto-40 let. In stala je tudi že 140 let je tega, kar so bi-^ki otroci začeli guliti šol-jJ* klopi v šolah treh Bistric,* ’kko preberemo v obširnem Oglavju Sprehod skozi čas v idejnem zborniku, ki so ga minulo nedeljo, ko je na Srednji Bistrici osre-proslava ob pomembnih filejih bistriške osnovne ^le. Najprej moramo omeniti, da je - to zares zelo zanimiva, pestra 1 Vživeta prireditev za številne okoval ec in povabljene goste. 0 ie potrdil tudi gostujoči ravna-Prežihove osnovne šole z Ra-Koroškem, ki je ob koncu M da je »nevoščljiv«, ker so se dobro izkazali. Podobnega "^nja je bila tudi predstojnica L Zavoda za šolstvo Murska So- Kdor je prišel na proslavo ob 140-letnici delovanja osnovne šole na Bistricah, štirirazrednico so leta 1864 ustanovili na Srednji Bistrici, in 40. obletnici otvoritve nove šolske stavbe, h kateri so pred desetimi leti dozidali še dodatne prostore in telovadnico, je lahko videl in slišal marsikaj zanimivega in prijetnega. ^iklošičevi dnevi Bivanje v krajini ob Muri je za mlade lahko izziv Dijaki in dijakinje ter kolek-Gimnazije Franca Miklošiča Motner so pripravili tudi to večdnevno praznovanje, *a*erim ohranjajo spomin ^Jezikoslovca Franca Miklo-E* Po katerem se imenuje 'hnova gimnazija. 1 dnevi tradicionalno kakovo-ptikazujejo ustvarjalnost mla-^jezikovnem in izraznem po-ter opozarjajo na občutljiva *iiIru vprašanja preteklosti in tt: seznanjajo javnost z _ Werimi novostmi na znanstve-■ ■ Področju. Tako boste jutri (1. ^"bra v- lahko prisluhnili dr, Slaviču in njegovemu pre-u11t naslovom Znanost in k^logija ter osebne in druž-p razvojne možnosti. minulega tedna se je v ' dneh zvrstilo ogromno prire-ti vsak okus nekaj, prav vse t žagajo dvigniti raven kultu-n sPoznanja o pomeni tega oko-kulturnem in znanstvenem najsi gfe za razstave, kul-Programe, predavanja, okro-1 re m roman ja (popotovanja) 7'klošičeve domačije v Rado-scaku. etrtek zvečer je v nabito pol-^'Vcnamenskem prostoru po okrogla miza z naslovom Je n । pokrajini izziv?, 5^ vodila profesorica Norma sogovornike je izzivala Dariji, tako da so med sabo ^'tirali in debatirali. Sestava t,' *ujočih je bila zares pestra, V/**11 ErniŠa, Goran šoster, dr. kNovak, Milan Vincetič in *ran Puconja. Kaj je tisto, kar Privablja mlade, da bodo bi-ll'l krajini? Sta zgolj povezati J žemljo in njena bližina da-kako Sta bili na primer it^^hni za Šosterja? Treba jim '(L^)toviti tudi službe Toda: še je iz Pomurja manjši odsto-sm^irajoče mlade kot iz preo-^1 še vedno večina izobra-' '■ ostane v velikih mestih. Ker v domači regiji ni ust- reznih služb zanje, ki imajo diplome, magisterije, doktorate. Jim bo- do projekti v obdobju 2007-2013 to omogočili? Pokrajine v Evropi, kjer je protestantizem zelo razvit, so gospodarsko zelo močne, zakaj je potem pomurska regija, ki ima edina močan protestantizem v Slo-.. veniji, najmanj razvita regija v Sloveniji? Škof ErniŠa je najprej odgovoril z vprašanjem: Kaj bi bilo s Prekmurjem, Če tukaj ne bi bilo protestantov? Človek mora biti ce- losten, tako kot na primer filozof Puconja, ki je z veseljem tudi kmetovalec. In še: ali regijske kulturne institucije opravljajo' svoje poslanstvo, so spodbujevalci kulturnega življenja ali pa se ukvarjajo zgolj z zadevami pod vsako ravnijo? Zanimivo pa je bilo tudi razmišljanje o Porabju in drugih »obrobnih« in drugačnih - imamo resničen odnos do teh ljudi ali so nam le sredstvo za črpanje denarja? Nekdanje učence in nasploh Bistričane je opisal kot blage, dostojne, sposobne, mehke, navdihnjene z lahkim humorjem in kot dobre pevce. Sedanja ravnateljica šole Terezija Zamuda pa je poudarila, da je začela delati tamkaj kot mlada učiteljica leta 1983 z veliko pričakovanji do učencev Prepričana je, da so v teh letih doživeli skupaj s sodelavci veliko uspehov in nepozabnega. Z osamosvojitvijo Slovenije so se začele korenite spremembe, ki so prinesle integrirani pouk, opisno ocenjevanje... Evropska unija pa-pričakuje od njih še večjo aktivnost na poti do znanja, nove pristope, večjo fleksibilnost in odgovornost do dela, sprejemanje drugačnosti idr. Sprva je bilo predvideno, da se jim bo ob proslavljanju jubilejev pridružil tudi šolski minister Milan Zver, namesto njega pa je prišel na prireditev Boris Zupančič, vodja sektorja za osnovne šole na ministrstvu za šolstvo in šport. »Iskreno vam čestitam za doživeto proslavo! Mislim, da ste Šola z duhom in stilom,« je dejal med drugim in pohvalil bistriško šolo tudi za sodelovanje v projektu fleksibilnega predmetnika. Opisal je tudi svoje zanimive izkušnje pri 25-letnem poučevanju zgodovine in zemljepisa. Dovolil in celo spodbujal je učence, da so si pripravljali »švingelce« ali »plonk liste« pred pisnim preverjanjem znanja. Pri tem jih sicer niso smeli neposredno uporabljati, dodali pa so jih k rešenim testom in najboljši »Švingeki« so bili ocenjeni. »Ne preprečujte tega, ker ste tudi vi počeli to, ko ste hodili v šolo,« je s hudomušnim nasmeškom svetoval zbranim pedagoškim delavcem. Besedilo in foto: Jože Graj Slovenski pleskarji za murskosoboško bolnišnico Mavrične barve bolniških sob Obrtna zbornica Slovenije, Območna obrtna zbornica Ptuj ter pomurske Območne obrtne zbornice M. Sobota, G. Radgona, Ljutomer in Lendava so organizirale osmo državno tekmovanje slovenskih sliko-pleskarjev, ki je tokrat potekalo v Splošni bolnišnici M. Sobota. Tekmovanja in humanitarne akcije se je udeležilo devetdeset slikopleskarjcv, v mavrične bar- ve pa so odeli prostore internega oddelka v prvem nadstropju in specialistične ambulante tega oddelka, hodnike drugega nadstropja kirurškega oddelka, pobarvali pa so tudi podboje in vrata starega objekta ginekološko-porodnega oddelka, kjer bodo v prihodnje urejali oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo. Vrednost materiala, orodja in brezplačno opravljenega dela znaša okoli osem milijonov tolarjev. Med šestnajstimi tekmovalnimi ekipami, v vsaki sta sodelovala dva člana, je bila ekipa Majdič iz Mengša, ki je prejela pre-hodni pokal Tekmovanja in humanitarne akcije se je udeležil tudi minister za zdravje Andrej Bručan in se ob tej priliki zahvalil vsem, ki so s svojimi prispevki in opravljenim delom prispevali k prijetnejšemu videzu bolnišničnih prostorov. Akcije se je pred leti domislil predsednik gradbene sekcije pri OOZ Ptuj Branko Goričan. M. H., foto: J. Z. Konstitutivna seja občinskega sveta v občini Beltinci Polovica novih svetnikov Na prvi seji so se sestali beltinski občinski svetniki in potrdili svetniške mandate ter zaploskali ponovni izvolitvi Milana Kecmana za beltinskega župana. Dvainšestdesetletni Simon Horvat, član novoizvoljenega občinskega sveta, je kot najstarejši vodil prvi del konstitutivne seje, na kateri so svetniki brez pomislekov potrdili mandate 18 starim ter novoizvoljenim svetnicam in svetnikom. Po besedah predsednika občinske volilne komisije Karla Makove-ckega ni bilo nobenih zadržkov za potrditev mandatov elanov občinskega sveta. Za članico beltinskega občinskega sveta je bila kor predstavnica romske skupnosti izvoljena Danijela Horvat iz Dokležovja. Župan Milan Kerman je po potrditvi svojega mandata poudaril, da tudi v prihodnje računa na tvorno sodelovanje, saj bodo lahko le tako delovali v dobro občank in občanov, ki so jih izvolili. Skupno besedo, ki bo v prid beltinskemu razvoju, bo tako prihodnja štiri leta moralo najti Šest svetnikov iz SLS-a, štirje iz NSi-ja, trije iz SDS-a, trije iz LDS-a ter po eden iz SD-ja in Liste za občino Beltinci. »V tem občinskem svetu mora prevladati odločenost, da čim prej izpeljemo predvolilne obljube. Zato bo kompromis dobra podlaga za izpeljavo tistih projektov, ki prispevajo k razvoju. Delajmo skupaj, ne glede na strankarsko pripadnost Le s skupnimi močmi v dobrobit občanov, ki so nam zaupali ta mandat, bodo cilji uresničljivi,« je v nagovoru poudaril novoizvoljeni župan Milan Kerman. Beltinski občinski svetniki so na seji imenovali še stalno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik te komisije je postal Peter Dugar iz najmočnejše svetniške stranke SLS, člani pa so Jožica Pucko (SLS), Srečko Horvat (LDS), Jožef Erjavec (SDS) in Simon Horvat (NSi). M. J. Konstitutivna seja radenskega občinskega sveta »Občini vrniti ugled!« Potem ko so v občini Radenci morali opraviti še drugi krog županskih volitev, se je v ponedeljek zvečer sestal novoizvoljeni občinski svet Vse navzoče je najprej pozdravil dosedanji župan Jožef Toplak, ki je v skladu s formalnopravnimi predpisi vodil 1. sejo občinskega sveta. Zatem so imenovali tričlansko mandatno komisijo v sestavi Darja Zemljič, Mihael Pelci in Marko Vaupotič, ki je pregledala končne uradne izide glasovanja za župana občine Radenci in občinske svetnike. Na ta način sta bila omogočena konstituiranje občinskega sveta in verifikacija mandatov njegovih članov. V novoizvoljenem občinskem svetu bo naslednja štiri leta sedelo 16 svetnikov. Ker je bil Mihael Petek medtem izvoljen za novega župana, se je z odstopno izjavo odrekel funkciji občinskega svetnika. Le to bo na naslednji seji prevzel član liste Radenski občini vrnimo ponos. Mihael Petek, 64-letni upokojenec iz Paričjaka, ki bo župansko funkcijo opravljal poklicno, se je v svojem nastopnem govoru zavzel predvsem za vestno, odgovorno in pošteno delo na vseh ravneh, ki bo v korist občanov. »Skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo, ki mora biti prijaznejša do strank, si bom prizadeval, da bo občini vrnjen ugled! Skupaj bomo to zmogli Pri tem računam na preudarne odločitve občinskega sveta, podprete v demokratičnih in argumentiranih razpravah Včasih ne bo teklo gladko, zato brez skupnega sodelovanja ne moremo računati na uspeh. Zavedam se, da delo župana ne bo postlano z rožicami. Z večjo voljo in vztrajnostjo pa si je treba prizadevati za dosledno izvajanje sklepov občinskega sveta,« je med drugim poudaril. Ob koncu se je novi župan Mihael Petek zahvalil svojemu predhodniku Jožefu Toplaku za opravljeno delo in mu izročil spominsko sliko. Milan Jerše Že draga seja vetzejskega občinskega sveta V Veržeju se je v četrtek zvečer že na svoji drugi seji sestal novoizvoljeni občinski svet. Uvodoma so veržejski občinski svetniki imenovali člane delovnih teles občinskega sveta. Tako bo vodila odbor za negospodarstvo Nada Bunderl Rus, vodenje odbora za gospodarstvo so zaupali Borutu Kapunu, predsednik statutarno-pravne komisije je postal Andrej Sraka, na čelu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa bo Emil Movrin. Na predlog župana Slavka Petovarja so Matijo Galunderja potrdili za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v tričlanski nadzorni odbor pa so imenovane Marija Rauter, Majda Kolbl in Zdenka Jureš, ki bodo izmed sebe izbrale predsednico. Nato so precej časa razpravljali o predloženem sklepu o določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Veržej v letu 2007. Ker na seji ni bil navzoč ravnatelj, ampak le računovodkinja, ki ni imela pooblastila za odgovore na številna vprašanja svetnikov, so se le-ti odločili, da ne potrdijo omenjenega sklepa, ampak do naslednje seje občinskega sveta pričakujejo dodatna pojasnila ravnatelja. Milan Jerše GOSPODARSTVO 30, november 2006 - VESTNI Komentar Nomen est omen Rodila se Je nova trgovska zvezda, ki Je zasijala na zahodu Murske Sobote. Poimenovali so Jo Maximus. Da ime pomeni vse, bomo menda razumeli šele čez nekaj let Resje, so priznali akterji, da zveni malce tuje, vendar so predhodno naročili tržne raziskave, ki so potrdile, da je tako ime izjemno učinkovito. Seveda - saj gre v trgovini predvsem za učinkovitost, prodornost, vabljivost. Sicer pa: če smo se navadili na BTC, Spar, Billo, Bennetton, se bomo tudi na Maximus. Ljudje čez čas osvojijo vse tujke, ko te enkrat osvojijo njih. Le Igorju Domjanu se je ob potovanju v Prekmurje preko avstrijskega Radkersburga (Radgone) zazdelo, daje to pravzaprav zelo dobra lokacija glede na bližino meje in to avstrijsko trgovsko mesto. Če bi snovalci trgovskih središč vsaj malo poznali tudi lokalno zgodovino in se ne bi ukvarjali zgolj z načrtovanjem novih stavb, krožišč in cest in če bi kupca spoštovali kot celovito osebo - torej ne le kot kupca, ki ga je treba zadovoljiti s ponudbo čim cenejšega blaga, ampak tudi kot osebo, ki je doma v določenem kultumo-zgodo-vinskem okolju s svojimi posebnostmi, s svojim jezikom in svojo specifično zgodovinopotem bi prav gotovo upoštevali, da leži ta trgovski center prav zares ob nadvse pomembni zgodovinski poti. Lahko ji rečemo VIA MAGNA. Gospod Domjan je najverjetneje instiktivno ugotovil, da je v tej zgodbi bližina meje in Radgone pomembna. In prav zares Je, kajti že tisočletja potekajo trgovske poti v tej smeri preko NEMŠKIH VRAT, ki so bila nekje med Sodišinci in Gederovci. Prav zares so zadeli v črno s tem, ko so govorili o trgovini, o največjih, o prometnih povezavah in navezavah. Toda o vsem tem so govorili le v sedanjiku in prihodnjiku Dvomim, da so se zavedali, da je bila trgovska pot z mitnicami in carinami tem krajem znana že pred tisočletji. In nikoli domačini niso imeli kaj veliko od tega, kajti pobiralci mitnine so bili drugi - dobili so le drobtinice, kar je komu padlo z voza (menda je zato od Rankovec do Gederovec tako ovinkasta cesta...) Pa vendar bi načrtovalci tega »največjega« lahko pomisli na zgodovino, saj so prav z arheološkimi izkopavanji na trasi avtoceste in na območju novih gramoznic arheologi ogromno odkrili in potrdili, da Prekmurje v preteklosti ni bilo zgolj prazen prostor, kot ga še vedno mnogi razumejo in predstavljajo v svojih publikacijah, pa tudi za Ljubljano Prekmurje nima tolikšne zgodovinske vrednosti, da bi tovrstnim raziskavam namenila nekaj več proračunskega denarja. Pa vseeno: kdor ima malce širši razgled in pogled, bo vedel, da so ob tem Maximusu tukaj govorili tudi o drugih imenih, npr. VIBENIJ, VIATOR, LICIJA IFIGENIJA itd. Ta imena se namreč pojavljajo ob rimskih najdbah s tega območja Ali pa preprosto: VIA MAGNA (velika pot). Bernarda B. Peček 320-milijonska izguba v Muri V letošnji devetih mesecih je Mura ustvarila 9,24 milijarde tolarjev poslovnih prihodkov, kar je sedem odstotkov manj, kot so načrtovali, niso pa dosegli tudi načrtovanega poslovnega izida. Celotna izguba v devetih mesecih znaša nekaj manj kot 530 milijonov tolarjev, vendar v poslovni izid niso vključili sredstev državne pomoči oz. izrednih prihodkov v višini 450 milijonov tolarjev. Pomembno odstopanje od načrtovanega je pri stroških dela, šaj so ti, kljub zmanjšanju števila zaposlenih za 200 in znižanju obsega opravljenih storitev, za en odstotek višji od načrtovanih. Povečanje teh stroškov je posledica sprejetih zakonskih predpisov, ki urejajo minimalno plačo in dodatek po zakonu. Če bi stroške dela lahko uravnavali skladno s prodajo, bi bili nižji za okoli 300 milijonov, s tem pa bi se približali načrtovanemu poslovnemu izidu, pravi predsednik Murine uprave Borut Meh. Ludvik Kovač Avtohiša Kolmanič & Dokl Zaposlimo prodajalca rezervnih delov. Od kandidata pričakujemo izobrazbo avtomehanične, trgovske ali srednje ekonomske smeri, vozniški izpit B-kategonje, zaželeno znanje angleščine, računalništva in izkušnje iz avtomehanične stroke ali podobnih del. Ponujamo možnost zaposlitve za nedoločen čas, stimulativen OD in možnost dodatnega izobraževanja. Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Avtohiša Kolmanič & Dokl, Industrijska ulica 1,9000 Murska Sobota. Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg 9 a, 1310 Ribnica, na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Ljutomeru objavlja ODREDBO o prvi ustni dražbi nepremičnine, ki bo vzgradbi Okrajnega sodišča v Ljutomeru dne 15.12,2006 ob 12.00. Predmet javne dražbe so kmetijska zemljišča s pripadajočimi kmetijskimi objekti m stanovanjsko stavbo v skupni izmeri 3,1 ha, vpisani v vi. št. 28 k. o. Radomerje. Dodatna pojasnila o nepremičnini in druge informacije lahko dobijo interesenti na Okrajnemu sodišču v Ljutomeru ali na Regionalnem skladu, tel. št. (01) 83 61 953, e-naslov: ww.rdf-sklad.si. Odprtje največjega pomurskega trgovskega središča Maximus Rodila se je nova trgovska meka na 8600 kvadratnih metrih -Potrebovali kar štiri gradbena dovoljenja - Šestdeseta Sparova trgovina po novih merilih V četrtek, 23. novembra, je bilo v zahodnem delu Murske Sobote tako, kot se je pričakovalo: gneča na cestah in gneča v novem trgovskem središču, ki so ga poimenovali Maximus. Pravzaprav je bil tokrat odprt šele prvi od številnih objektov, saj bo čez dve leti tukaj še velika trgovina s tehničnim blagom, trgovski center pohištvene industrije (skupno v velikosti 9500 kvadratnih metrov) ter na drugi strani ceste še be n cinska črpalka in drugi objekti. Vsebino prve zgradbe, ki spada v prihodnji gajvečji pomurski trgovski center, so na četrtkovi tiskovni konferenci predstavili Stanko Polanič (Intering Holding), Jožef Horvat (Imo-Real), Igor Mervič (Spar Slovenija), Igor Domjan, vodja profitnega centra Spar Murska Sobota, Boris Sapač, prokurist podjetja Dobel, in predstavnik SGP Pomgrada ter Nada Cvetko Tb-rok kot predstavnica MO Murska Sobota. Podjetje Dobel investicije, ki sta ga ustanovila v ta namen Imo-Real in Pomgrad, je v zares rekordnem času šestih Stanko Polanič, direktor Intering Holdinga: »Skupaj s Spali Slovenija spreminjamo podobo Prekmurja ... od Murske- j bote pričakujemo, da bo izkoristila dane prometne možnos* i zgradila obvoznico in uredila promet proti Černelavcem » Gneca, kije bila pred Maximusom prvi dan, je trajala do poznih večernih urin seje nadaljevala tudi v petek in soboto. K P ll S li D (I b ([ Dokončano trgovsko središče po letu 2009, ko bo zgrajenih še dodatnih pet objektov, bo premoglo od 45 do 50 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin in bo največje v Pomurju gradnjo pa je ves čas ncnW*1« potekal promet po obremeni^ zahodni vpadnici v mesto." ter Maximus je stal 2,5 milijo tolarjev, krožišče pa dodatJ 80 milijonov. Največji od 24 najemnik* prostorov v Maximusu je 5|* Kakor je dejal direktor Sp^ Slovenija Igor Mervič, je M pri Černelavcih odprta jubilh šestdeseta trgovina Spar v Sloj niji, ki je povezana s sedanjo5' in prihodnostjo; pravzaprav model za vse prihodnje trg^ nc, v njej pa je dobilo zaposR 47 trgovcev Naslednja njiM trgovina naj bi zrasla v stroj* središču mesta Murska Sob^ Skupno je dobilo v novem govskem centru zaposlitev * ljudi, v njem pa sta poleg i^ vin s kozmetiko, športni**** lačili, spodnjim perilom it* °’ tvijo tudi dve kavarni, meh1*, restavracija in novost v ten*® ju: čokoladnica. Spar Slovel* je ob otvoritvi podaril IJ-,i1’" upokojencev Murska Sobota lijonov tolarjev, enako vsot*” je družba Dobel investicij P darila tudi Društvu za bralno paralizo Sonček. Bernarda B. Peček, foto: N Natura 2000 tudi za mejno reko Muro Zavarovanim območjem v okviru Nature 2000 bo morala Slovenija dodati še slab odstotek ozemlja, da bo izpolnila pogoje za vključitev v EU. S tem so slovensko vlado seznanili pred kratkim in jo postavili pred dejstvo, da morajo v Naturo vključiti še dele Vipavske doline, Goriških brd, Slovenskih goric, reke Mure v delu, ki meji na Avstrijo, in morebiti celo srednji in spodnji tok Save. Reka Mura mora biti vklju mesecev zgradilo sodoben objekt in uredilo celotno potrebno infrastrukturo na zahodnem obrobju mesta. Zanj so potrebovali kar štiri gradbena dovoljenja: za rušitvena dela, komu- nalno infrastrukturo, gradnjo objekta in krožišče. Kljub določenim začetnim zapletom jim je uspelo dokončati naložbo v vrednosti več kot tri milijarde tolarjev v rekordnem času, med čena v Naturo 2000, ker avstrijska polovica reke že spada med zavarovana območja, zato jo na svojem delu mora zavarovati tudi Slovenija. To sicer načeloma nc pomeni, da tu ne more biti nobenih posegov, težko pa, da bi bili izvedljivi tako veliki posegi, kakor je gradnja hidroelektrarn B. B. P. Idejo o kakovosti uresničujejo v praksi Pomursko društvo za kakovost ki letos beleži že 13 let delovanja, uspešno opravlja svoje poslanstvo - širjenje ideje o j vesti in njeno uresničevanje v praksi. Rezultat dela društva je 98 certifikatov kakovosti, s katerimi se ponašajo pomu*5 j djetja, posebno akrb pa namenjajo mladim. Kakovostjo način življenja, za to je potreben čas, zato je treba stem zai&j mladih, pravijo v društvu, ki ga vodi mag. Helena Kosi, za izobraževanje in za delo z mladimi pa je še posebej mag. Branko Škafar. Včerajšnja 12, letna konferenca društva je bila priložnostza posredovanje izkušenj o tem, kako u= kakovostno organizacijo jutrišnjega dne, na njej pa so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim. Priznanje PDK - zk11 kakovosti je prejela Skupina Nafta, priznanja so podelili mladim, ki so sodelovali na natečaju Murska Sobota leta 20? močna gospodarska za Pomurje pa je podelila priznanja najboljšim pomurskim inovatorjem. - L. Kovač, foto: N. J. **r n< V| **( da G V ki ki Šr Uh tli bo i Ho, lil 'h kis Pri k. ta, •h VESTNIK - 30. november 2006 GOSPODARSTVO I l t ► * f- Panonske terme poslovale pod pričakovanji Portir ali PR? Zakaj so gostinci raje na zavodu kot v službi? Jim bodo dobri vodilni kadri še odhajali zaradi nizkih plač? Vzroki za nekajodstotno zaostajanje re-^tatov poslovanja v okviru Save Kranj 4. dec.2006 Kraščl Turistična kmetija Ferenc 9.00 Obnovitveni tečaj k varnosti in zdravja 5. dec. 2006 M. Sobota Dvorana KGZS-Zavod MS 9.00 Informativno predavanje HACCP 5. dec. 2006 Ljutomer Dvorana SEGRAP -------------------------------------------- 9.00 Obnovitveni tečaj iz varnosti in zdravja 5. dec. 2006 M.’Sobota Dvorana KGZS - Zavod MS 15.00 Uvodni računalniški tečaj -12 ur 6. dec. 2006 Puževci Gostilna Šiplič 7. dec. 2006 V. Polana Gasilski dom 7. dec. 2006 Sr. Bistrica Gosti Ina Tropicano i C L 6 9 D C e 1 N D it h 9.00 Obnovitveni tečaj iz varnosti in zdravja 17.00 Kletarski večer-Razgovor o vinu in ob^X 9.00 Obnovitveni tečaj iz varnosti in zdravja_P^ 1^1 Po naših znanih poteh LENDAVA LENDVAtos Sotini LENDAVA *■ decembra ob 19. uri v Gledališki ” koncertni dvorani Lendava Mia Žnidarič & Ure Steve klin k trio: ^cert v okviru projekta »Posončni «■ kopnina 1.500 tolarjev. decembra ob 11. uri v Gledališki koncertni dvorani Lendava fksna skupina CROATIA: PLES ’'ADEtOV, balet za otroke in odrasle ySopnina 1.000 tolarjev. tUBUMIN MUZE) LENDAVA L decembra ob 14. uri v Gradu Pridava predaja topa iz 18. stol, in Podelitev častnih nazivov ®pničarjev [kr konca januarja v Galeriji - Muzej “Udava tet akademskega kiparja Ferenca "Kalya, retrospektivna razstava RAZSTAVE ^IIURA HEDŠKEGA TEKSTILA -^'na etnološka razstava ^rad na preži - razstava srednjeve-Skega orožja in topov Jtetava OLORIS, najdbe iz “"toaste dobe ^otoška zbirka Spominska soba ak. kiparja Gyorgya ate: pohištvo iz časa meščanstva ir* “’T lekarna let kovanja denarja na "'adžarskem Odprto vsak dan med 8. in 16. uro, soboto, nedeljo in ob praznikih ."ted 10. in 14. turizem 1 turizmus lendava | Imdua LENDAVA ’ decembra ob 17. uri v Kulturnem ■ Lendava ,°v to zakladom iskanje tičkovega zaklada, pohod za 'I" in starše pred Kulturnim domom v ^"davi, cilj pri DOŠI. decembra od 10. do 13. ure na •sčadi pred hotelom Elizabeta Občni bazar 2006: Praznična pošta Zastava za otroke, pestra j odba na stojnicah, obisk ^J^čka in obdarovanje otrok. htutEDim l^tobra Ob 16.30 v Knjižnici Pravljic za predšolske otroke .^druji mren v mesecu v . 'draškem jeziku in vsak tretji v slovenskem jeziku. J”-1 novembra v Knjižnici faZ5tava Unicefovih “'belih fotografij Otrok Vključevanje mladih Pomurcev v planinske pohode Sodelujejo na državnem tekmovanju Mladina In gore V pomurskih planinskih društvih si prizadevajo, da bi za pohode po planinah in nižinah navdušili tudi čim več mladih, zato se v svojih aktivnostih povezujejo s šolami. Predsednik Planinskega društva Matica Murska Sobota Jože Ružič pravi, da je odziv na ta prizadevanja po pomurskih šolah precej različen. Na nekaterih imajo zelo aktivne planinske sekcije, drugje pa zanimanja ni. Pomembno je, da je tudi na šoli kdo od učiteljev, ki je ljubitelj narave in pohodov in zna za to navdušiti tudi mlade. V njihovem programu aktivnosti za letos so si med drugim zadali, da bodo več časa posvetili delu z mladimi in si tudi prizadevajo, da bi število njihovih članov med šolskimi in predšolskimi otroki povečali s sedanjih sedemdeset na sto dvajset. Ustanovili so tudi mladinski odsek Planinskega društva Matica, ki ga vodi Janez Glažar. Ob predavanjih in seminarjih po osnovnih šolah pa bodo do konca leta v sodelovanju z mladinsko komisijo organizirali tudi seminar za učitelje in vzgojitelje planinske vzgoje v Slamnjaku. Najaktivnejše planinske sekcije na osnovnih in srednjih šolah so imeli v preteklih letih na osnov- Kolesarska steza Nemčavci-Martjanci Pri športno-rekreacijskem centru Nemčavci so odprli kolesarsko stezo Nemčavci-Mar^anci, nato pa se je okrog sto udeležencev otvoritve odpravilo na pohod. Dejansko je svc»j del kolesarske steze do mejezmestno občino Murska Sobota občina Moravske Toplice odprla že lani, ko so na mejnem pojpku med občinama zgradili še most, tokrat pa je svoj del kolesarske steze dokončala še občina Murska Sobota. Del steze ki so jo predali namenu, je dolg 480 metrov, vrednost nalodje pa je 23 milijonov tolarjev. Ob tem je župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec povedal, da ie kolesarska steza pridobitev tako za vasi Nemčavci in Martjanci, saj kraja povezuje, kakor tudi za obe občini. Župan Moravskih Toplic Franc Cipot pa je poudaril dobro sodelovanje s sosednjo mestno občino, rezultat česar je tudi kolesarska steza, ki ju povezuje. Stezo sta ob županih obeh občin odprla še predsednik krajevne skupnosti Martjanci Štefan Barbarič in vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter go-spodaiske javne službe pri mesni občini Murska Sobota Nada Cvetko Torek. - J. Ga. Mladi planinci so se na tekmovanje Mladina in gore pripravljali tudi v planinskem okolju. nih šolah Cankova, Puconci, Beltinci, Bakovci in Ekonomski srednji šoli Murska Sobota. Njihovi planinski vodniki pa večkrat peljejo na planinske izlete tudi šolarje iz drugih šol. Letos so prijavili pet mladinskih planinskih ekip za regijsko tekmovanje Mladina in gore, ki je bilo sredi novembra v Preboldu in dve sta se uvrstili na državno tekmovanje. Sestavili so pet ekip s po štirimi člani, ki so zastopale barve društva in osno vnih šol iz Pomurja. Ob pripravah so tekmovalce peljali skupaj z njihovimi mentorji tudi na Veliko Planino (na fotografiji), kjer so se ob druženju tudi izobraževali in v planinskem okolju pripravljali na tekmovanje. Tekmovanje v Preboldu je eno od treh regijskih tekmovanj v Sloveniji, na katerih se je trideset najboljših ekip uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo januarja v Mežici. J. Ga. S pohodom proti zasvojenosti V Lendavi želijo opozoriti na različne oblike zasvojenosti, s katerimi se srečujemo v našem okolju, tudi s pohodom, ki so ga poimenovali S pohodom proti zasvojenosti. Pohod so ta konec tedna pripravili letos drugič, pri organizaciji pa so ob Policijski postaji Lendava sodelovali še Planinsko društvo Lendava, občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Klub zdravljenih alkoholikov Lendava. Znano je, da je sprehod v naravi oziroma sploh hoja in rekreacija eden od zelo koristnih načinov, da se ljudje odvadijo različnih oblik zasvojenosti, alkohola, cig'a-ret, mamil in podobno. Pobudo za ta pohod so dali lani na Policijski postaji Lenda- Turistične prireditve Moravske Toplice - V četrtek, 30. novembra, ob 13- uri bo v Hotelu Livada Prestige Term 3000 predstavitev dveh priročnikov za gostinstvo Strežba z organizacijo dela ter Poznavanje in postrežba pijač, ki so ju napisali avtorji iz Pomurja Jožef Ka-menšek, Peter Pertoci in Srečko KokliČ. Cven - V soboto, 2. decembra, ob 19.30 bo v zadružnem domu miklavževanje, ki ga organizira Društvo cvenskih čehof in diklin. Uro pred tem bodo začeli pohod od gasilskega doma do prireditvenega prostora. Mala Nedelja - V nedeljo, 3. decembra, bo v župnišču otvoritev razstave božično-novoletnih aranžmajev, ki jo pripravlja TD Mala Nedelja - Radoslavci. Ljutomer - V soboto, 2. decembra, od 9. do 13- ure bo pred mestno hišo na Glavnem trgu Božični bazar, ki ga organizira LTO Prlekija Ljutomer. Pristava - V torek, 5. decembra, bo v gasilskem domu miklavževanje v organizaciji TKD Mak Pristava. Stara cesta - V torek, 5. decembra, bo Miklavžev pohod z baklami v organizaciji TD Stara Cesta. Martjanci - V dvorani vaško-gasiIškega doma bo v petek in soboto razstava božično-adventnih izdelkov. V petek bo razstava na ogled med 17. in 20., v soboto pa med 10. in 13 uro. Lendava - V petek, 1. decembra, ob 17. uri se bo začel pred kulturnim domom Lov za zakladom z iskanjem Božičkovega zaklada. Pohod za otroke in starše bo dolg kilometer in pol, cilj pa je pri DOS I Lendava. Negova - V petek, 1. decembra, ob 18. uri bo na OS dr. Antona Trstenjaka prireditev Negova skozi čas s predstavitvijo srednjeveških in folklornih kostumov ter zbornika Negova skozi čas. Moravske Toplice - V soboto, 2. decembra, ob 14. uri bo v parku in evangeličanski cerkvi Adventni sejem s pravljično deželo, turistično tržnico, igricami za otroke ter prodajno razstavo adventnih venčkov in aranžmajev. Murska Sobota - V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled Adventna razstava Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev ter Sekcije domače in umetnostne obrti Območne obrtne zbornice Murska Sobota. Razstava bo na ogled do 2. decembra. Lendava - V tor^k, 5. decembra, ob 16. uri bo miklavževanje v hotelu Lipa z zabavo ob glasbi v živo. va, tako lani kot tudi letos pa sta jo vodila Dejan Kelenc iz lendavske policijske postaje in predsednik Planinskega društva Lendava Laszlo Ligeti. Udeležilo se ga je okrog sto trideset pohodnikov iz vrst organizatorjev pa tudi drugi občani. Podali so se na okrog deset kilometrov dolgo pot po Lendavskih in Dolgovaških goricah in pohod končali na dvorišču Dvojezične osnovne šole I, na poti pa so bik na voljo, čeprav so hodili po vinorodni pokrajini, le topli brezalkoholni napitki. J. Ga. & ^°stalgično novoletno potepanje -1 r' dežele - tisočera doživetja Dalmacija-BiH-Črna gora ' 7,5-dnevni program samo 59.990 SITAis ^•12, 6-dnevni program samo 69.990 SIT/os ^grum, ki je »zadetek v črno« v vseh letnih'nej|epS ^'^Klar-Mtajugorje-Dubrovnik-Stoo-KorZulj (po daljSe^ * r;,7 -me gore). S polpenzioni in Uvestrovaniern . Neumu O^uJeno avtobusov Ljubljana, Maribor Cdjt/ Ptuj* Otočec- __ __— SONČEK Slovenska 52 02 521 4192 MURSKA SOBOTA Till potovalni cahtar V TU' V Lendavi obujajo Katarinin sejem Pred cerkvijo sv. Katarine in na dvorišču Centra Banfly vstarem mestnem jedru Lendave je v soboto potekal Katarinin sejem, s katerim poskušajo obuditi sejemsko razpoloženje, kakršno je bilo nekoč, ko je bilo mesto pomembno trgovsko m obrtniško središče. Sejem je pripravit Zavod za kulturo madžarske narodnosti na dan, ko je imela god sv. Katarina, kije zavetnica lendavske župnijske cerkve. Na sejmu so svoje izdelke iz lesa, železa, gline, ličja, tkanin in drugih za naše okolje značilnih materialov ljudske obrt ponujali ljudski obrtniki iz Slovenije in sosednje Madžarske. - J. Ga. 10 KULTURA 30 november 2006 - VESTNIK Feri Lainšček: Muriša O nesrečni »keljivosti« Retrospektivna razstava kiparja Ferenca Kiralya Podoba umetnika usodne ljubezni Muriša je skrivnostno ime drugega dela Lainščkove trilogije o družini Spransky, ime, ki lahko pomeni karkoli, kar je povezano z reko Muro in vsemi bajeslovnimi skrivnostmi v zveži z njo, recimo vodno vilo, ki se rodi iz njenih valov. Ob reki Muri je izginila Elica Spransky, mati Julijana Spranskega, ki je v prvem romanu Ločil bom peno od valov zapustila moža in sina zaradi usodne ljubezni do nekega »kripllna«, ob Muri jo je iskal njen nesrečni mož, dokler ga ni vzelo od žalosti. Ostal je sin Julijan s samotnim otroštvom ob služkinji in drugi materi Rosi Gradbeni inženir, človek zaprtega srca, ki skorajda ne pozna čustev. Razen podzavestne želje, da bi se maščeval reki, ki mu je vzela starše - opasal in ukrotil jo bo z mostom, »obseden z upanjem, da bo končno ponižana, in zaradi te Čudaške privoščljivosti se je pogosto počutil bolehnega...«Tako zaprt v svojo osebno zgodbo Julijan le površno opaža znamenja časa - bliža se druga svetovna vojna, ki ne namerava obiti niti tega slovensko-madžarsko-nemškega mesta Murske Sobote, in ko ga skušajo predstavniki enih in drugih potegniti na svojo stran, ne razume usodnosti svojih slučajnih druženj in odločitev in tudi ne sluti sovražnosti poznejših zmagovalcev, tistih, ki so mu pri delu podrejeni. Ima znance, ne prijateljev, ne želi si jih in ne ljubezni Dokler ne sreča Zinaide Kozlov, dekleta prosojne, vilinske lepote, ki jo sicer pozna iz otroštva. Zinaida je »božji otrok, ki sliši glasbo srca«, srčna in neposredna, zato prebije vse ledene ovoje in najde pot v sredo Julijanovega srca in zapleta se v »keljivi« ljubezni, za katero se zdi, da je nič ne more ločiti. »Bilo mu je, kot bi mu zraslo Še eno srce, ki je bilo mehkejše od njegovega in se je z lahkoto odpiralo za drugega, premoglo pa je tudi pogum, spričo katerega so se mu zdeli vsi dosedanji strahovi neznatni.« A piše se leto 1941,Julijan bo verjetno moral na vojno in njegovemu mostu grozi, da ga bodo razstrelili, tega pa, pravi, nikoli ne more dopustiti. Zinaidina čudaška starša ga rotita, naj jo pusti pri miru. Julijan ne razume, zakaj, in pojavi se vzorec njegove matere Elice - preprosto bosta pobegnila (seveda čez Muro), Julijan je dovolj bogat, da jima to lahko omogoči. Vendar se mu to, česar ni mogel in hotel razumeti, razkrije po Zinaidini materi - njegova ljubljena je v bistvu njegova sestra, je Muriša, ki se je rodila njegovi materi Elici. Ko ji je umrl njen »kriplin«, se ji je zmešalo in je deklico zapustila, Kozlova sta jo vzela za svojo in pripeljala v Soboto, da bi se zgodilo, kar se je moralo zgoditi. In Julijan misli, da Zinaide - Muriše ne sme videti nikoli več, pobegne sam, a pri Muri ga zalotijo vojaki in roma v zapor. Pozneje šele izve, da je Muriša umrla - na njegovem mostu, ko je šla tja namesto njega, da bi ga ubranila. Vrniti se mora v led srca, še hujši, dokončnejši, ravnodušnejši do vsega kot kadarkoli prej. Tako kot je bil bran prvi del trilogije, bo očitno tudi drugi. Spet nas bo privlačilo območje mitskega dogajanja, mitskih oseb, ki v tej pokrajini drugačne kot mitske, torej na meji med resnico in sanjami, ne morejo biti. Tragična ljubezenska zgodba kot posledica prve je v bistvu logična. Govori o vedno istem in ponavljajočem se - o dolgih sencah starih grehov, ki jih plačujejo otroci, pa o prividu neskončne sreče, uresničitvi vsega hrepenenja srca, ki ti ga pokažejo bogovi, kadar te hočejo uničiti. B. B. L. v Monografiji Ferenca Kiralya Dela razstavljena v lendavskem gradu, sinagogi in kulturnem domu V Lendavi so odprli obsežno retrospektivno razstavo v počastitev 70-letnice akademskega kiparja Ferenca Kiralya, obenem pa so tudi pripravili predstavitev knjige Monografija Ferenca Kiralya. Zahtevni projekt retrospektivne razstave kar na treh lokacijah, v lendavskem gradu, v gledališki in koncertni dvorani ter v sinagogi, so uresničili v Galeriji - Muzeju Lendava. Ob otvoritvi razstave v prostoru lendavskega gradu je po pozdravnem nagovoru direktorja Galerije - Muzeja Franca Geriča umetnika in druge prisotne nagovoril župan občine Lendava Anton Balažek, Kiralyevo ustvarjalnost pa sta predstavila umetnostna zgodovinarja, direktor murskosoboške galerije Franc Obal in dr Laszlo Kostyal iz Madžarske. V lendavskem gradu so pripravili tudi predstavitev monografije in vidno ganjen umetnik iz Lendave je povedal, da na začetku ni pričakoval, da bodo uspeli uresničiti izdajo tako obsežne monografije, pri kateri mu je z organizacijskega vidika in predstavitvijo obsežne zbirke stvaritev veliko pomagala tudi njegova žena Suzanne Kiraly Moss. Dodal je, da je srečen človek, kralj (kiraly), ki je sedaj dobil še krono. Založnik in izdajatelj knjige je Galerija -Muzej Lendava, besedila v monografiji pa so objavljena v treh jezikih, ob slovenskem še v madžarskem in angleškem. Ob fotografski predstavitvi Kiralyevih del iz petdesetih let so o njem pisali tudi Štirje avtorji, dva iz Slovenije in dva iz Madžarske. Mnoga od njego- sedela njegova žena, umetnica Suzanne Kiraly Na predstavitvi monografije sta ob Ferencu Kiralyju in direktor Galerije - Muzeja Franc Gerič. vih del pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi na trgih Lendave in drugih mest v Sloveniji in tujini. Knjigo je uredil Ludvik Sočič, ki je ob predstavitvi monografije povedal, da predstavlja Ferija kot kiparja z zelo obsežnim kataloškim pregledom njegovih del. Franc Obal je pripravil podrobno analizo njegovega kiparskega opusa, Lajos Bencc pa biografski zapis, kjer piše o Kiralyevi osebnostni in umetniški rasti od dolnjelakoškega kratkohlačnika, njegovega študija kiparstva do vrnitve in ustvarjalnega dela v Lendavi. Sočič je povedal še: »Razstava in monografija sta kot praznik Lendave, ki mu tako izražata spoštovanje in zahvalo. Vendar pa pričakujemo, da bo umetnik dobil še priznanje slovenske kulturne sfere, ki doslej ni našla priložnosti in načina, da bi z državno nagrado pokazala, da ceni lendavskega umetnika in njegov opus, kar je storila Madžarska leta 2005 z Munkacsijevo nagrado. Gre netivom^ zelo pomembnega sotvorca kulturnih1(1 kov, ne samo tega ožjega območja, amP* srednje Evrope.« Feri Kiraly je bil v začetku sedemdeS* let tudi soustanovitelj Galerije - Muzep Lendavi in je tudi več kot dvajset let vodu • ustanovo. O avtorju sta spregovorila še P’81, besedil v monografiji Lajos Bence in Ft3 Obal. Obal je povedal, da je spoznal, da p011* ni umetnost Kiralyu nekaj vzvišenega, kar je največ na svetu. Ogromno število uH* niških del je bilo za predstavitev velik dl' Umetnik je zvest klasičnemu kiparstvu in I svojem ustvarjanju vedno sledil nadalje''*' tradicije likovne umetnosti od pračlovek*1 današnjega dne s spoštovanjem do kar je bilo narejeno, in z željo, da s teh ' meljev ustvari svojo umetnost, svoj izraZ' prihaja iz umetnika samega. Gledališče Ona On se predstavi Nove knjige založbe Stopinje Potovanje po svetu brez besed Iz ljubezni do svojega jeziki Po svetu in državah sveta lahko potujemo z letalom, med branjem knjig, s prstom po zemljevidu, prav posebno pa je potovanje po deželah sveta s pomočjo sveta tišine in brez besed. Na tako potovanje sta nas v petek povabila Damjan Šebjan in Lada Lištvanova, ki sta se predstavila s predstavo pantomime Potovanje po svetu. Premiera gledališča Ona On je bila v grajski dvorani v Murski Soboti. Potovanje sta začela v Združenih državah Amerike in se preko vseh kontinentov in mnogih zanimivih držav na koncu vrnila v Slovenijo. »Na vsakem kontinentu je več držav, vsaka država ima svoje posebnosti, svojo zgodovino, svoje državne simbole in tudi svoje ljudi, ki so v marsičem posebni in drugačni. pa ne samo po barvi kože,« pravita. Prav te posebnosti in razlike sta na humoren in igriv način predstavila s pomočjo pantomime in simbolov. Sobočan Damjan Šebjan je prvi gluhi samostojni igralec, ki se je pantomime učil pri najbolj znanem pantomimiku pri nas Andresu Valdesu, Lada Lištvanova pa prihaja iz Češke, Študirala je na akademiji Glasbene umetnosti na smeri dramatika za gluhe in je uspešna na področju gledališča. Pred šestimi leti je prišla v Slovenijo, kjer dela kot igralka in režiserka in aktivno sodeluje z Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije in skupino Tihe stopinje. Prav v tej skupini se je začelo Damjanovo tn La-dino sodelovanje. Ustanovila sta gleda Damjan in Lada nas v predstavi Potovanje po svetu s pomočjo pantomime na humoren m duhovit način popeljeta v čudoviti svet raznolikosti. Damjan je prvi samostojni gluhi igralec, Lada pa je naglušna, je režiserka in igralka. Predstava brez besed, a z mnogo vsebine. lisce Ona On in pripravila kar nekaj uspešnih predstav, s katerimi sta gostovala na različnih mednarodnih festivalih, med drugim sta bila na Finskem, v Mehiki, Rusiji... Nazadnje sta navdušila komisijo na medobčinskem srečanju odraslih gledaliških skupin v Pomurju, kjer sta prejela posebno priznanje selektorja za idejno in dramaturško zasnovo prizorov. Res sta nekaj posebnega, sama sta pisca besedil, režiserja, igralca, sama poskrbita tudi za scenografijo in kostu- Založba Stopinje, ki deluje v okviru Zavoda sv. Miklavža v Murski Soboti, je predstavila štiri knjige, ki so izšle v letošnjem letu. »Po enem letu se lahko pohvalimo s štirimi deli, ki so izšla pri nas in ki sledijo vodilu naše založbe, da ohranjamo in ščitimo razvoj slovenskega jezika tega skrajnega dela Slovenije, je uvodoma povedal urednik strokovne literature Ervin Ficko. »Predstavljamo vam dragocena dela, ki kažejo na ustvarjalnost med našimi ljudmi,« pa je dodal Lojze Kozar, urednik založbe Stopinje. Poleg zbornika Škofija Murska Sobota 2006, kjer je osemnajst re notni ranih avtorjev orisalo krščanstvo v Pomurju, in zbirke pesmi Vladimirja Kosa O nebesih pel bom sta tu še dve novi knjigi: pesniška zbirka Štefke Bohar Odsev goričkih bregov in narečni roman Jožefa Ptičarja Za napršnjek vedrine II Najprej so predstavili pesniško zbirko O nebesih pel bom Vladimirja Kosa, ki jo mnogi bralci že poznajo. V njej so zbrane pesmi, ki jih lahko pojemo, beremo ali gledamo, poslušajo pa jih celo angeli v nebesih. »In če danes veliko in vse preveč pišemo, če je veliko besed praznih, polno je nasilja, potem je poezija Štefke Bohar pravo nasprotje,« je povedal Lojze Kozar ml. »Avtorica išče lepe besede in v goričkih bregovih najde milino lepote, ki jo lahko zazna le nežna in čuteča duša. Življenje je stkano iz drobnih vsakdanjosti in ona iz njih naredi sporočilo, ki nas nagovarja v globino duše« Iz ljubezni do jezika pa je nastal narečni roman Jožeta Ptičarja Za napršnjek vedrine II, me. Zelo sta priljubljena tudi med otroki, ker znata navdušiti širok krog publike s svojo gibalno sposobnostjo odrskega izražanja, s pridihom pantomime in komičnosti ter z zani mivo idejno zasnovo predstav. Damjan in Lada znata v vsej svoji polnosti izkoristiti svoje talente, da so močnejši od tistega, za kar sta bila že kot otroka prikrajšana. Moč besed, pa čeprav so izražene na drugačen način, pa ostaja. A. Nana Rituper Rodež ki je tudi avtobiografski roman v obltki p' sorodnikov, v zgodbah katerih se odst* mnogi dogodki iz preteklosti. »Knjig* na v prekmurskem dolinskem narecjUi ' tem pa avtor uporablja stare, arhaične e in besedne zveze ter jih ne samo iztrg*1 žabe, temveč tudi dvigne na umetni^0 ven,« po u d ar j a Loj ze Kozar ml < Na vprašanje, ali bi mu bilo lažje p1’ ,, slovenščini, Ftičar odgovarja: »Seved* -bilo lažje pisati v slovenščini, vcnd4f želel pokazati, da se da umetniško tudi narečje. Sam sem že v svojih študij časih začel nabirati gradivo v prekmO1^^ in se s proučevanjem ie-tega ves čas ,■ jam Za vse izraze je težko najti hf" prekmurskem narečju, zelo veliko besfil sem našel v starih molitvenikih « jli1 V zadnji knjigi pa niso zajete besedG , | f ne bi poznala le mlajša generacija, tudi ' . ši avtorji priznavajo, da bodo moral’ P' po slovarju prekmurskih besed, ki s°21' na koncu knjige, 1f' A. Nana Ritupef ” Popravek V prispevku o lutkovni predstav। gica nogica je prišlo do neljube n^P^ saj nam je tiskarski škrat ugrabil lutkaric KUD-a Buble Tako je izp^, ime Žalike Kodba, za kar se vsem ,7" viču jem o. y VESTNIK - 30. november 2006 KRONIKA n Na Ptuju na zatožni klopi stečajnik Miran Žilavec Ostal brez licence, zdaj sojenje Pred sedmimi dnevi bi pred Marjana Strelca - sodnika ptujskega okrož-Mga sodišča - moral stopiti Miran Žilavec, vendar se to ni zgodilo: obrav-WTa je bila preklicana. Nov datum sojenja je 14. december. Žilavec se zagona zaradi nevestnega ravnanja kot stečajni upravitelj med stečajem Kmetijstva Črnci. Če bo Miran Žilavec spoznan za krivega zlorabe uradnega položaja -stečajnika v Kmetijstvu Čmci -.zakonodaja predvideva tudi večletno zaporno kazen. Prvi pomurski policist poslej prvi ljubljanski policist Strojanovi prinesli Jevška Ukaz je bil vojaški, Izdan je bil v nedeljo zvečer. Generalni direktor policije Jože Romšek je bil najbrž kratek: »Sandi, od ponedeljka naprej si direktor Policijske uprave Ljubljana.« Romšek je namreč zaradi sobotnih dogodkov v Ambrusu, ko so se zbrali domačini, ki so čakali napovedano vrnitev romske družine Strojan, med tem pa je prišlo do prerivanja med njimi in policisti, razrešil direktorja ljubljanske policije Branka Slaka in na njegovo mesto postavil Aleksandra Jevška, dosedanjega prvega pomurskega policista. Vpleteni zadeve ne komentirajo, informacije Generalne policijske uprave so skope. »Smo kar precej velika firma, saj nas je 725,* je Jevšek oktobra povedal za Vestnik. Zdaj bo poveljeval še večji firmi: po dostopnih podatkih je v ljubljanski policijski upravi zaposlenih 1577 ljudi. V pogovoru kronologija; početje Mirana Žilavca najprej vzamejo pod drobnogled policijski Riskovalcl in leta 2004 proti njemu spišejo kazensko ovadbo. Očitajo mu kaznivo ^Pnje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (261. člen Kazenskega zako-Ba); iz stečajnega premoženja Kmetijstva Črnci je posodil 240 milijonov tolarjev ^“Pini podjetij ABC Pomurka, kjer je bil direktor in solastnik. V kazenski zadevi se krožno sodišče Murska Sobota izloči in primer prepusti sodišču na Ptuju, kjer po Itisvnomočnosti vložene obtožnice razpišejo sodni proces: Miran Žilavec bo tako čez tedna sedel na zatožno klop. Po končanem kazenskem postopku ga lahko doleti civilna tožba Kmetijstva Črnci za vračilo denarja, ki ga je družba izgubila zaradi 'kgovega ravnanja. Postopek na Ptuju pa bi lahko odprl še eno dimenzijo: odgovornost stečajnega ^Ma in sodnika Emerika Benka. Žilavec je namreč transakcijo denarja storil mimo ^’ta, zato se poraja vprašanje, zakaj Benko ni vztrajal, da mu Žilavec pojasni, kje je '*ePoniral sredstva. Sodnik se je le zadovoljil z odgovorom, da so sredstva deponirana Ugodnejšimi obrestmi, kakor bi jih dobil pri katerikoli drugi banki. dodajmo, da Žilavcu avgusta 2005 minister za pravosodje dr. Lovru Šturm na pre-nekdanje predsednice soboškega okrožnega sodišča Marije Močan Roškar odv-dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, ^ja in likvidaci je. Razlog je znan: nevestno ravnanje kot stečajnik Kmetijstva Črn-01 h lendavskega Gidgrada. Andrej Bedek Murskosoboška policijska uprava je v zadnjem času ostala brez dveh vodilnih mož: direktorja in vodje službe direktorja. Po Škerlakovem odhodu v Maribor je sledil Jevškov v Ljubljano. Kot v. d. direktorja soboške policiste z Romškovim pooblastilom začasno vodi Drago Ribaš, sicer šef kriminalistov, Škeriakovo mesto vodje službe direktoija pa kot v, d. opravlja MiroslavZelko. Poznavalci menijo, da znotraj kadra na tukajšnji upravi ni primernega kandidata za mesto direktorja, tako da je možno, da prihodnji prvi soboški policist ne bo iz domačega okolja. je na vprašanje, zakaj se ni pogosteje pop vljal v javnosti in medijih, ko so se recimo zgodile anonimke in Hotiza, razložil, da tega načrtno ni počel. Zdaj bo drugače, če se bo spet kje zapletlo zaradi »družine leta«, bo moral v prve vrste. Aleksander Jevšek je uspešno vodil soboško policijo. Po raziskanosti kriminala so bili na čelu slovenske policije. Brez večjih težav so izpeljali prehod na evropski režim meje, prometno varnost - statistični podatki - so v zadnjih petih letih izboljšali. Zato morda lahko v tem kontekstu razumemo Romškovo odločitev: na čelo ljubljanske policije je imenoval odkrito gledano uspešnega policista in vodjo. V ozadju bi bila lahko tudi druga zadeva; Jevška so pri njegovem delu spremljale anonimke. Letos je med policisti v Murski Soboti krožilo kar nekaj takih pisem, precej je bilo kadrovskih rošad, vse skupaj so verjetno podrobno spremljali v vodstvu Aleksander Jevšek, 1961, univerzitetni diplomirani pravnik, je prevzel vodenje Policijske uprave v Murski Soboti leta 1999. Policijsko kariero je začel leta 1980, večinoma je služboval v kriminalistični policiji. Imenovanja za direktorja ljubljanske policije ni komentiral. slovenske policije. Romšek bi tako lahko z Jevškovim imenovanjem tovrstne stvari poskušal presekati. Branko Slak - postal je ravnatelj Višje policijske šole Tacen - pa ne bi smel biti edina »žrtev« dogodkov v Ambrusu in postavljanja vaških straž ter upora proti oblasti v vsej državi, kajti pristojni so ga že na začetku krepko polomili. Ko so se prvič zbrali krajani Ambrusa, bi policija morala biti odločnejša: domačini so se zbrali brez dovoljenja za shod, slišati je bilo resne grožnje. Takrat bi morali uporabiti silo, podobno kot so jo zadnjo soboto. Za nameček je notranji minister Dragutin Mate takrat izjavil, da Strojanovih ne bo več nazaj. Tako je postavil temelje za poznejše dogodke, ko so se kot po tekočem traku vrstila zborovanja, vaške staže in nasprotovanje državi. Zato bi morali odgovornost iskati višje: navsezadnje tudi pri ministrih in vladi. Andrej Bedek NPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 www.apar.sl Ponudba velja dO 5.12.2006 oz. do prodaje zalog Novo’ Riževa čokolada Milka 200 g Čokoladne palčke Merci rdeče, modre.ali rjave, 250 g Jelenov kruh Žito, postrežno ali pakirano, 500r«ME1E Sir Luka postrežno, Zelene doline, Mleto mešano meso pakirano, MIP Nova Gorica, >veze 3^ veze € 3,51 n Preračuni v evro so informativni in so Izračunani po tečaju zamenjave 1 EUR - 239.640 SIT Dobrodošli v novem hipermarketu SPAR Černelavci V centru Maxiniu® ponedeljek - sobota: 8.00 - 20.00, nedelja: 8.00 -12.00 12 (IZ)BRANO 30. november 2006-VESTNIK Barometer Kozmetična kolekcija Thermalium izdelek Galexa Aleksander Jevšek, o katerem se je govorilo, da je na prepihu, je čez noč prevzel vodenje naj večje in »najbolj zapletene« PU - v Ljubljani. Slavko Fartelj, direktor za kadre in odgovoren za stike z javnostjo, je potrdil neprijetno izkušnjo enega od gostov z gledalcem v hotelski sobi Livade. Ferenc Kiraly, kipar, je pripravil ob svoji sedemdesetletnici retrospektivno razstavo, izšla pa je tudi obsežna monografija njegovih del. Priložnost dali študentki Nini Kozmetika, narejena s termo-mineralno vodo, je velik dosežek »Zapomnite si, ne bo dolgo, da se bomo kopali v raztopini soli iz mora vskotopliške vode,« je na enem prvih srečanj pomurskih akademikov pred več kot dvajsetimi leti napovedal znani dr. Činč iz Gančan. In imel je prav. Kmalu po tistem so farmacevti v takratnem Galexu v sodelovanju s pomursko raziskovalno skupnostjo in inštitutom Jožefa Stefana razvili tehnologijo, s katero so iz mora vskotopliške te mio-mineralne vode izolirali sol. Izdelek je bil registriran kot zdravilna sol, po spremembi zakonodaje pa so jo vpisali med kozmetične izdelke. Galex je proces pridobivanja soli, ki so ga imeli v zdravilišču Moravske Toplice, ustavil pred dvema letoma. Pred petimi leti pa so imeli pri Galexu tudi zamisel, da bi uporabili pri izdelavi hladilne kreme, po kateri zaradi ugodnih učinkov najpogosteje posegajo bolniki z luskavico, namesto navadne vode zdravi- 0 smislu tega, česar so se lotevali v Galexu, se je spraševal tudi eden od profesorjev na fakulteti, Nina pa je njihovo delo branila, rekoč: »Četudi v vodi ne bi ohranili ionov, bi ostal parafin, ki ga je v moravskotopliški vodi še posebno veliko. In profesor je potem zadovoljen dejal: To je odgovor, ki sem ga pričakoval. Toda analiza nam je potrdila, da vode nismo osiromašili.« Ino termo-mineralno vodo iz vrtin Moravskih Toplic. Pa se ni obneslo, pravi direktorica Galexa Smiljana Beznec Biir-germeister, saj krema ni zadržala oblike in je razpadla. Ostal pa je izziv, ustvariti nov izdelek. Ta je dočakal svojih pet minut z razmahom ponudbe Thermaliuma, ki posluje v sklopu Term 3000, in zamislijo o dodatni ponudbi z izvirno kozmetično kolekcijo, katere osnova bi bila ter-mo-mineralna voda. Murskosoboška farmacevtska družba Galex je bila pred dobrim letom povabljena k razvoju kozmetičnih izdelkov, vodstveni delavci v Ga- Čeprav je raziskovalno delo Nino za leto dni potegnilo vase, sedaj navdušena zatrjuje: »V razvoju bi delala še naprej, ker je res zelo zanimivo. Vedno odkrivaš nekaj novega, sploh če te kdo spodbudi s kakšno idejo in te vpraša, kaj pa ti misliš.« lexu pa so potem možnost sodelovanja pri raziskovani nalogi ponudili tudi študentki farmacije Nini Ošlaj, ki je ravno takrat iskala temo za pripravo diplomske naloge. »Želela sem si, da bi jo delala v domačem okolju,« je povedala Nina Ošlaj, zdaj že z diplomo v žepu in z nekaj tedni opravljenega pripravništva v Galexu, ki ga bo nadaljevala v Pomurskih lekarnah. Tema je bila zanjo velik izziv, saj je terjala veliko raziskovalnega in praktičnega dela ter inovativnosti. Kozmetičnih izdelkov, pripravljenih s termalno vodo, je namreč na tržišču kar nekaj, s termo-mineralno vodo pa jih doslej v Sloveniji ni predstavil še nihče Ninino delo sta spremljali mentorici na Fakulteti za farmacijo profesorica kozmetologije in farmacevtske tehnologije dr. Mirjana Gašperlin, v Galexu pa Draga Bratkovič, mag. farmacije. Živa moravskotopiiška voda, ki je bogata z minerali in ogljikovim dioksidom ter je zelo bazična, je farmacevtkam, ki so jo hotele uporabiti pri izdelavi kozmetičnih izdelkov, postavljala vedno nove uganke. Posvetile so se ji do konca, cilj pa jim je bil, umiriti jo, ne da bi jo s postopki Živa moravskotopiiška voda, kije bogata z minerali in ogljikovim dioksidom ter je zelo bazična, je postavljala farmacevtkam, ki sojo hotele uporabiti pri izdelavi kozmetičnih izdelkov, vedno nove uganke. Posvetile so se ji do konca, cilj pa jim je M umiriti jo, ne da bi jo s postopki obdelave osiromašile mineralov. obdelave osiromašile mineralov. O S®r slu tega, česar so se lotevali v Galexu,i£ je spraševal eden od profesorjev nal’ kulteti, Nina pa je njihovo delo branik' rekoč: »Četudi v vodi ne bi ohraniti nov, bi ostal parafin, ki ga je v moravsi^ topliški vodi še posebno veliko. In pr0^ sor je potem zadovoljen dejal: To je®' govor, ki sem ga pričakoval. Toda analih nam je potrdila, da vode nismo osiro®'1' šili.« Rešitve so iskale v kemijskih vedah s poizvedovanjem pri drugih strokovni*' kih in pri sorodnih izkušnjah, vse to111 veliko več pa je bilo potem treba Še Prf izkusiti. Uspele so. Voda je ostala sko^ nespremenjena, in ko so potem pn1, drugi in tretji mesec obdržali trdn^ tudi pripravljeni vzorci kozmetične k® lekcije, je bilo zadovoljstvo popolno Čeprav je raziskovalno delo Nino • leto dni potegnilo vase, sedaj navdušen> zatrjuje: »V razvoju bi delala še napfCl' ker je res zelo zanimivo. Vedno odkril nekaj novega, sploh če te kdo spodbud1* kakšno idejo in te vpraša, kaj pa ti H*id“ Priložnost, ki jo jc Nini Ošlaj omogoči’1 domače farmacevtsko podjetje Galex, PJ jo je pripeljala še do globalnega sp°! nanja, da so naravne danosti naše P® krajine veliko bogastvo. Nina pa ni prva Gatexova diplomant saj so to možnost omogočili že več tr> dim farmacevtom. »Če se le pojavi teP11 ki je zanimiva za študenta, z veselja sprejmemo diplomanta, da pri nas opi' del naloge ali celo, če je to v naših raz^f rah izvedljivo,« je dejala direktorica lexa Smiljana Beznec Burgermeiste( _ sodelovanju s fakulteto pa študent0 omogočijo tudi opravljanje obvezne I'1 * se in pripravništvo. , Majda Hor'L Nina Ošlaj je pri Galexu razvila kozmetiko, narejeno s ter-mo-mineralno vodo, ki je bila predstavljena kot kozmetična kolekcija Thermalium. Drago Ribaš je trenutno vršilec dolžnosti direktorja soboške policijske uprave. Bo tudi njen direktor? ABANKA www.abanka.si I inic@abanka.si I Abafon 080 1 360 Praznična Prihaja praznični čas. ko želimo sebi in svojim naj bližjim pričarati čimbolj veselo in slavnostno vzdušje. Privoščite si prednovoletne nakupe, zimski oddih ali druge nepredvidene izdatke. Izkoristite posebno ponudbo potrošniških kreditov po posebej ugodni obrestni meri z dobo vračanja do 24 mesecev. Ponudba vam je na voljo od 20.11.2006 do 28.2. 2007. obrestna mera! Posebna ponudba potrošniških kreditov 'EOM izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPulK UPSt (Ur. L HS, št. 77’2004)) na dan 30 11.2006 in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki, uporabljeni za njegov izračun V izračunu E O M niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. informativni izračun: višina kredita 300.000,00 SIT doba vračanja obrestna mera mesečni obrok stroški odobritve zavarovalna premija EOM*' 12 mesecev 5,90 %______ 25.807,00 SIT 4 000.00 SIT 3.964,00 SIT 11,55 % Prireditve v mesecu DEC£N’el,, 5* Mercator Cen*ef Murska Sobota Plese 1, Murska Sobota ^jd Miklavževa. v " otroška delavnica * Obisk Miklavža v"' _........ Prvi izmed treti (j dobrih mož je že na prt ' । Mercator Center! Sveti M • ■p V bo s svojim BI angelčkom h obdaril vse pridne, pat1*1 , I ' posH^' ODPIRALNI ČAS V DECEMBRU Pcnede ijek - sobota, od 8.00 do 20.00 ur« Vse nedrje, 3. 10.17. 24 in 3hdece"’brJ odprto od B 00 dc 14.00 ure. mase*# v I < I l I i 1 t ( I t 25. decembra 2006, zapelo* 26. decembra 2008, odprte od 8 00 de 1 M Mercator v,; www.vestnik-5’ t S * s S Ž 11 i s P VESTNIK - 30. november 2006 (IZ)BRANO 13 Ali se je Mito Trefalt srečal z glodavcem v prestižni Livadi? Kadar mačke ni doma, miši... । Predstavljate si: dekle peljete na zmenek. Odštejete dobre denarce, da lahko uživate v sobi s termalno vodo. Namestite se v posteljo: zatemnite luči, nalijete kozarec šampanjca, v ozadju prijetna glasba. Temperatura raste, romantika tudi, iskre preskočijo. Spodaj vas začne 1 ščemeti, pogledate dekle. Nasmehnete se ji in rečete: »Draga, nadaljuj.« Odvrne: »Kaj?« »Ja, božanje.« Ona: »Nisem jaz.« Nato pod odejo zagledate... Dušanu Benciku in Marjana Mačku - vodilnima človekoma Term 3000 - je bržkone iz rok padel krožnik riža, ko so jima na Kitajsko spo-točili, kaj se je zgodilo v noči na petek v prosto-r'h najprestižnejšega hotela daleč naokoli. Zgo-dba je prav neverjetna: petičnega gosta naj bi iz spanja prebudila poljska miš. Dogodek nedvomno sodi v kategorijo flop leta. Kolikor smo uspeli izvedeti, si je miš za žrtev izbra-Mita Trefalta, nekoč znani tv-obraz, ki se v zadnjem času s ponovitvami Košnikove gostilne vrača na male ^slone. Na televizijo se je vrnil še v drugi vlogi: sedi namreč v programskem svetu. Po njegovem mobilnem Wefonu se je oglasila žena, ki je potrdila, da sta dopustovala v Livadi, vendar je dodala, da se v sobi ni zgodi-to, o čemer smo spraševali. Nasprotno pa sta pri-Pedjaj potrdila direktorica hotela Ivanka Ajlec in direk-tQr za kadre Slavko Fartelj: »Tudi do naših zaposlenih so v petek prišle informacije, da naj bi v novem Ptestiznem hotelu Livada imeli glodavce. Seveda smo s Potnočjo zunanjih strokovnih inštitucij navedeno takoj Preverili in ugotovili, da je šlo le za eno poljsko miško, srno jo ujeli na balkonu ene od hotelskih sob. Po ugotovitvah se je do tja prikradla z zunanje strani hotelu • Kako so to ugotovili, ne vemo, morda so miš zasliša-I' bi lahko domnevali Zaradi varovanja osebnih poda- skem parku Goričko. Na grajskem dvorišču pa je prav takrat potekal bazar, tako da so lahko občudovali še stojnice rokodelcev, obrtnikom ’ liščarjev, ekopridelovalcev idr. Nato so se podali k tromejniku pri Trd kov'■ je nastal tudi spominski posnetek, nazadnje pa so si ogledali še evangel1 , sko cerkev v Gornjih Slavečih in se pogovarjali s tamkajšnjo duhovnico- modra Številka >0808000) Na razstavi več kot petsto živali Na hodnikih 0Š Iv Murski Soboti je potekala zanimiva razstava, ki sojo pripravili gojitelji soboškega društva pasemskih malih živali. Na ogled je bilo več kot petsto živali, predvsem kuncev, perutnine, okrasnih fazanov, golobov, prepelic, morskih prašičkov in južnoameriških činčil. Tudi tokrat so svoj kotiček uredili malčki iz soboških vrtcev. Ob 20-letnici uspešnega delovanja društva je predsednik Franc Glažar podelil več plaket za dolgoletno sodelovanje, med njimi tudi Podjetju za informiranje. - M. J. OSVOBODITE SE! Novo leto prihaja in to je čas za nove obljube in nove navade. Še posebej, če še zmeraj uporabljate stari vrvični telefon. Prerežite vrvico in se svobodno gibajte: Siemensov Gigaset AS 140 je sodoben brezvrvični telefonski aparat, ki med ostalim ponuja osvetljen zaslon, možnost razširitve na do štiri prenosne enote, možnost ponovnega klicanja zadnjih petih številk, 10 melodij zvonjenja... Cena aparata je zgolj 7.990 SIT (33,34 EUR) oz 10 x 799 SIT (3,33 EUR). Če pa v Teletrgovino s sabo prinesete tudi priloženi kupon, vas čaka še novoletno darilo! Obiščite Teletrgovi ne, za dodatne informacije pa pokličite brezplačno Modro številko 080 8000. ‘Ponudba velja za NOVE in OBSTOJEČE naročnike klasične telefonije ot vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Pogodbo o nakupu z obročnim -■d plačevanjem lahko sklene le naročnik telefonskega priključka. Možno je tudi plačilo na 10 obrokov brez obresti tako za fizične osebe Izit za Samostojne podjetnike. Cecie vključujejo DDV Ponudba velja do 8 lanuarja oz. do odprodaje zalog. Vrednost promocijskega darila je 1.500 SIT (6,26 EUR). Siemens Cigaset AS 140 * osvetljen zaslon • funkcija PIK (prikaz identifikacije klica) * možnost razširitve na do štiri prenosne enote * funkcije z vet prenosnimi enotami: interni klici, posredovanje klicev, možnost konference s tretjo osebo * 10 različnih melodij zvonjenja možnost ponovnega klicanja zadnjih petih številk telefonski imenik z do dvajset vnosi 7.990 SIT ati lOobroko/DO 799 SIT 33.3« EUR ali 10 otwokov po 3,33 EUR Ce se znajdete v kraju Galušak Veliko praznih his Občina Sveti Jurij ob Ščavnici sofinancira gradnjo javnega vodovoda, ki ga gradi sosednja občina Cerkvenjak Potem ko smo nedaleč od Blaguškega jezera zavili na levo, da bi videli, ali se kaj dogaja v tamkajšnjih krajih, kot so Kočki Vrh, Kraljeve!, Galušak in Kutin-ci, smo res odkrili, da se nekaj dogaja. Ob cesti smo namreč naleteli na sveže sledi zemeljskih gradbenih del, ki so nas pripeljale do domačije, kjer je brnel bager, s katerim je voznik ravnal teren, in sicer blizu domačije v Galušaku. Pridružil se nam je gospodar Ivan Vršič, ki je nam je povedal, da so jim pred nedavnim zgradili nov vodovodni priključek, tako da imajo poslej zagotovljeno zdravo pitno vodo iz javnega omrežja iz sosednje občine Cerkvenjak. Koliko bodo morali prispevati v ta namen, pa še ne vedo. No, na občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kamor spada Galušak, so nas seznanili, da gre za Domačije v Galušaku, ki stojijo ob glavni cesti, so pred kratkim priključili na javno vodovodno omrežje Župetinci -Smo-linci, ki ga gradijo v sosednji občini Cerkvenjak. V Galušaku smo srečali tudi Marijo Kolbl, ki se je vračala C bližnjega gozda, kjer je nabirala suhljad. Pri njih bodo Še naprej uporabljali vodo iz skupinskega vaškega zajetja. skupno naložbo s cerkvenjaško občino kot nosilko investicije v vrednosti okrog 32 milijonov tolarjev, prispevek gospodinjstev pa bo znašal 180.000,00 tolarjev. To je vsekakor zelo koristna naložba za tamkajšnje krajane, žal pa zaenkrat niso uspeli zajeti vseh domačij v Galušaku in drugih okoliških krajih. Dejstvo je tudi, da je v Galušaku šestintrideset hiš, od katerih jih je naseljenih le dvaindvajset. Gre torej za izrazito negativno demografsko gibanje. In kaj bi po mnenju Ivana Vršiča še nior,|! storiti v njihovem kraju? !'o pričan je, da bi kazalo obnovi11 in morda tudi nekoliko razširi1' cesto, ki pelje od križišča P^ Galušakom proti Kutincetn- Prav tako si želi, da bi ob^ še naprej skrbela za redno zevanje makadamske ceste p#; Vidmu, ki je približno za pol°vl co (okrog štiri kilometre) kraj^ kot če se peljejo skozi Kočki,f in Kraljevce. Kaj več pa je g>e Wt»a da te pnaMi at cvdtatn TOMOM VMM« ,L.I in zelenjavo ter seveda makarone, ki r imam najraje. Od sladkarij pa imam naj0^ čokolado. - Besedilo in foto: A. N- R- n Sl Sl S( Sl 11' Ul 1 ir di ti 6. i s 5 $ ( VESTNIK - 30. november 2006 ŠPORT 17 Regijski posvet v Moravskih Toplicah o spremembah Zakona o športu Pred njimi je prelomno obdobje prevetritve športne zakonodaje Maja Uršič v deželi vzhajajočega sonca »Največji cilj je nastop na evropskem prvenstvu mlajših članic« Ena od šestih regijskih razprav Po Sloveniji o Zakonu o športu, na kateri so sodelovali predstav-športnih društev in klubov, občinskih športnih zvez, javnih Svodov, ki delujejo na področju 'Porta, lokalnih skupnosti, panožnih športnih zvez, sindikalnih druženj na področju športa in dajalcev letnih programov špor-”■ je bila v konferenčni dvorani hotela Livada Prestige Term 3000 v Moravskih Toplicah Sklical jo K direktorat za šport ministrstva ■ Šolstvo in šport ob organiza* ^ski pomoči Olimpijskega komi-Slovenije in njegove regijske Pisarne. Vedeti je treba, da je no-Vela Zakona o športu ena najpo-ttembnejših prednostnih nalog •’Unistrstva za šolstvo in šport, vsi Prispevki udeležencev pa bodo t^precenljive vrednosti pri sno-^nju posodobitve predpisov na Področju Športa. Uvodoma je sekretar direktora-Darko Repenšek spomnil, da 1 ‘Zakon o Športu začel veljati aPrila 1998, dve leti pozneje pa '■ bil v državnem zboru sprejet še ’’acionalni program Športa. Za-aon v 75 členih določa javni inte-države na športnem področ-Mkar pomeni, da sov njem med ''togim zajeti nekateri temeljni okviri za delovanje in financira-’o Gre za 12 poglavij, ki se roed-^bojno prepredajo. To so: 1. Jav-n interes v športu, n. Nacionalni Pegram športa, 111. Letni pro-?rim Športa, IV. Strokovni svet | h '■ ta šport, V Športni objekti, VI. J wnj zavod za Šport, VIL Strokov-delavec v športu, VIII. Zasebno | v športu, IX. Športnik in vranski športnik, X. Zdravstveno Tatstvo športnikov, XI. Športne ^Reditve, XII. Inšpekcija v špor- ^dbojka Seminar za sodnike in za-Pisnikane društvo odbojkarskih sod- Pomurja, katerega pred-’“Mk je Branko Hrga, razpi-,e seminar za odbojkarske ^ike in zapisnikarje občin-ranga. dninar bo v prostorih Gim-.;' 'r Franca Miklošiča v Ljuto-j ^ru> Prešernova 34, v petek, decembra, od 17. do 20. ure, .'' soboto, 2. decembra, od 9- 1 '2. urc Dodatne informa-Branko Hrga, tel. 041912 al'Tone Ficko, tel. 031 ^360. Sejem smučarske opreme $ tj P°rtna zveza Murska Sobo-f^r8anizira v soboto, 2. de-, v športni dvorani OŠ I t^. ^'Cionalni sejem nove in . Jene smučarske opreme. Ut ho odpet od 9 jo 13. Vodstvo posveta (z leve): Drago Balent, Darko Repenšek in Marko Rajšter tu, XIII. Informatika v športu « Nato je Drago Balent osvetlil nekatere pomembne vidike športa v primerjavi med Slovenijo in Evropsko unijo ter širše s svetom. V poklicnem in amaterskem športu se namreč pojavljajo različna gledanja, povezana s pravnimi problemi, statusom športnikov in njihovo zaščito. Marko Rajšter pa se je omejil na komercialno vsebino športa, ureditev javnih Gnane in nujnost večja povezovanja javnega in zasebnega partnerstva. Ker je od uveljavitve Zakona o športu minilo že več kot osem let, kar predstavlja dovolj dolgo obdobje, je mogoče in treba oceniti, ali veljavni zakon ter iz njega izpeljani podzakonski predpisi kot tudi Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2000-2010 omogočajo uresničevanje pričakovanj in ciljev na področju športa. Zato želi ministrstvo za šolstvo in šport ob sodelovanju vseh odgovornih de- Atletika Pokali najboljšim pomurskim tekačem V Hotelu Vivat v Moravskih Toplicah so podelili na slovesni razglasitvi rezultatov pomurskega pokala v rekreativnih tekih za leto 2006 pokale najboljšim v starostnih kategorijah. Med pomurskimi tekači so zmagah: Rok Šebok iz Sela, Matjaž Soklič in Polde Dolenc (oba TS Radenska) ter Dušan Golob iz Spodnjega Ka-menščaka. Pri članicah so zmagovalke Simona Gomboc iz Ivano- Atletika Sodniki obdarili 60-letnike Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota, ki ima v svoph vrstah 44 članov, je v letu 2006 deh-lo pravico na 25 atletskih tekmovanjih. Na razširjeni seji upravne javnikov pripraviti kar se da objektivno in kvalitetno analizo veljavnega zakona, ki pravno ureja šport v naši državi. V širši javni razpravi so udeleženci izmenjali mnenja. Precej govorcev se je zavzelo za upoštevanje vsaj športnega minimuma v lokalni skupnosti, po mnenju drugih pa naj bi bolj kot doslej opredelili delovanje in pristojnosti športne zveze Medtem pa so imeli drugi pomisleke, ali je z zakonom smiselno omejevati zadeve ali jih le posplošeno urejevati, morebiti jih celo prepustiti podzakonskemu urejanju. Aktualno je očitno tudi nagrajevanje volonterjev v športu, saj se število tistih, ki so pripravljeni delati zastonj, precej zmanjšuje. Strinjali pa so se, da je v zakonu o športu treba ohraniti vse tisto, kar se je doslej pokazalo za dobro, njegova posamezna poglavja pa popraviti in dopolniti. ■ »Po mojem bi bilo treba v zakonu o športu urediti partnerski vec, Milena Šantl in Lojzka Bratuša ( obe TS Radenska) ter Jelka Vrbnjak iz Ljutomera. V letu 2006 je bilo na 19 tekih pomurskega pokala, z izjemo maratona Treh src v Radencih, skupno 2.740 tekačev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške Pomurski tekači so nastopili tudi v mednarodnem (CERR-cup) tekmovanju treh dežel, kjer je bilo 14 tekov. Prvi tek za pomurski ga odbora so podelili posebno priznanje za 150 sojenj Francu Potočniku Ob izteku koledarskega leta so podelili tudi praktične nagrade atletskim sodnikom in odnos vseh tistih, ki imajo javni interes na športnem področju, bodisi da gre za organizirano športno delovanje ali za poklicni šport, ki z velikimi koraki stopa tudi v naš prostor, šport je lahko eden od ključnih soustvarjalcev razvoja nekega okolja. Seveda tam, kjer se združijo interes lokalnih skupnosti, podjetniški interes in navsezadnje interes tistih, ki šport koristijo v svoje lastno dobro. Trdim, da morajo vsi tisti, ki delujejo na področju športa, združiti moči in energijo, sinergijo pa peljati v dobro športa, da bi zadovoljili Številne interese. Prepričan sem, da bo ta posvet, na katerem smo skušali dobiti odgovore, ali zakon potrebuje spremembe, služil kot dobro izhodišče,« je ob koncu poudaril Darko Rppenšek, ki je sodeloval pri snovanju Zakona o športu. Po njegovem mnenju naj bi le-ta doživel dokončno preobrazbo leta 2008. Milan Jerše, foto: M. J. pokal v letu 2007 ( prijave zbirajo do 3- decembra) bo predvidoma 21. aprila na tradicionalnem teku okoli Blaguškega jezera, ko bo hkrati tudi 1. tek v okviru mednarodnega pokala, kjer bo tudi letos 14 tekov. Namesto Bu-kovnice je letos ob Moravskih Toplicah in Radencih (19. maj) med organizatorji teka tudi Murska Sobota (15. september). Tonček Gider znanim športnim delavcem za življenjske jubileje, 60-letnico. Med jubilanti so: Silva Kocbek, Frančiška Sep, Milena Magdič In Karel Glažar - Babo. T. G. Soboška judoistka Maja Uršič, 19-)etna članica celjskega kluba Sankaku, ki obiskuje 2. letnik višje strokovne Šole za elektroniko v Velenju, se je po hudi poškodbi desnega kolena in dolgotrajni rehabilitaciji po dveh letih odsotnosti vrnila na blazine in se znova pojavlja v tekmovalni areni, predvsem kot članica slovenske reprezentance in aktivna tekmovalka. V drugi polovici koledarskega leta 2006 so prišli tudi prvi uspešni nastopi. »Poškodovala sem se pred dvema letoma na tekmovanju v Italiji. Potem bi morala počivati pol leta, vendar sem že po treh mesecih začela trenirati z vsemi obremenitvami. Na treningu sem se še enkrat poškodovala. Imela sem pretrgane vse kolenske vezi, kasneje se je zdravljenje zapletlo in imela sem kar pet operacij,* nam je zaupala Maja Uršič, s katero smo se tik pred odhodom na Japonsko pogovarjali v Murski Soboti, kjer živijo njeni starši. Velja spomniti, da se je septembra letos kot rezervna tekmovalka slovenske reprezentance udeležila svetovnega moštvenega prvenstva v Parizu. To povabilo je bilo zate, ki se po neprijetni poškodbi vračaš v tekmovalni ciklus, gotovo posebno priznanje? »Prav gotovo. V veliko čast mi je bilo povabilo za sodelovanje v slovenski reprezentanci, čeprav le kot rezerva. Če bi se namreč katera od naših tekmovalk poškodovala, bi jo morala zamenjati, kar se ni zgodilo. Sicer pa je bilo to tekmovanje zares dobro pripravljeno * S petim mestom je slovenska reprezentanca dosegla velik uspeh. To ti bo gotovo ostalo v lepem spominu? »To je bilo sploh prvič, ko je slovenska reprezentanca tekmovala na svetovnem ekipnem prvenstvu. Zato je doseženo peto mesto največ, kar smo v tako močni konkurenci lahko dosegle. Tega uspeha smo bile zelo vesele.« Oktobra je sledilo evropsko ekipno prvenstvo v Beogradu. Je bilo peto mesto pričakovano? »Ta uvrstitev je nekako v okviru pričakovanj, čeprav bi lahko dosegle kako mesto višje. Žal smo v borbi za tretje npesto izgubile z reprezentanco Srbije. Jaz sem bila tokrat primorana nastopiti v kategoriji do 70 kg, čeprav tekmujem v kategoriji do 63 kg * V tvojih vitrinah je že približno 15 zlatih medalj z najrazličnejših državnih tekmovanj, od starejših deklic, kadetinj, mladink do mlajših članic. Katera od letošnjih mednarodnih tekmovanj ti najbolj ostajajo v spominu? »To je vsekakor prva tekma za pokal Bežigrada, kjer sem v mednarodni mladinski konkurenci zasedla prvo mesto. Zmagala sem tudi na mednarodnem tekmovanju članic v Zagrebu in na tekmovanju za pokal Heledisa.« Zdaj te čaka še strokovno izpopolnjevanje na Japonskem. Tam boš verjetno skušala nadomestiti izgubljeno v minulih dveh letih? »Strokovno izpopolnjevanje na Japonskem bo trajalo mesec dni. Tam bom imela Številne sparing partnerje, dnevno pa bom trenirala kar trikrat. Z mano bo tudi 12 judoistov in judoistk iz mojega kluba Sankaku. Vrnitev domov je predvidena za 20. december.* In kakšni so tvoji cilji v tekmovalni sezoni 2007? »Največji cilj je, da bi nastopila na evropskem prvenstvu mlajših članic in se januarja udeležila več svetovnih A-pokalov, na katerih se bodo nabirale kvote za nastop na olimpijskih igrah. Imam pa močno konkurenco v klubski kolegici Urški Žolnir, ki prav tako tekmuje v kategoriji do 63 kg, zato bo treba dobiti najprej bitko doma.* Milan Jerše, foto: M. J. Motociklizem Kristalna vaza Alenu Malnarju Avto-moto zveza Slovenije je pripravila v Ljubljani slovesno podelitev priznanj državnim prvakom leta 2006. Za najboljšega motociklista je bil izbran Beno Štern (AMD Domžale), evropski prvak v supermotu 450. Med dobitniki kristalne vaze za naslov državnega prvaka z motorjem super moto 125 je bil tudi Alen Malnar, doma iz Sodišinec, član AMD Štefana Kovača iz Murske Sobote. Po prejemu priznanja je Mal- nar povedal: »Drugo leto zapored sem si priboril naslov državnega prvaka, letos v razredu 125 ccm. Leta 2007 bi rad nastopil v višjem kakovostnem razredu z motorjem 450 ccm, kot je nastopal letošnji najboljši motociklist v Sloveniji. Upam, da bom dovolj zanimiv tudi za nove donatorje in sponzorje, da bom lahko kupil nov motor. Že letos sem moral za sposojeni motor plačevati po 100 evrov. Dosedanji rezultati so namreč takšni, da me spodbujajo še za tekme z boljšimi motorji.« T. G. 18 ŠPORT 30. novembei 2006 - VESTNIK Namizni tenis Prvi derbi Pucončanom Že pred začetkom tekmovanja v 1. SNTL za člane se je vedelo, da bodo o najboljših treh medsebojno odločali Maribor, Krka in Kerna. V 6. krogu je bil v Novem mestu prvi derbi med Krko in Kemo, ki se je po tri ure in pol trajajočem boju končal v korist Pucončanov. Ti so igrali odlično in že v začetku presenetili domačine, saj so povedli s 4 ; 1. Blestel je reprezentant Mitja Horvat, ki je premagal vse tri domačine. Zlasti je bila pomembna njegova zmaga nad reprezentantom Sla-tinškom Odličen je bil tudi Zvonko Plohl, ki je prispeval dve zmagi. Za končno zmago je bila odločilna zmaga dvojice Horvat - Plohl po zaostanku 0 : 2 proti paru Slatinšek - Petrovčič. V naslednjem krogu igrajo Pucončani doma drugi derbi z Mariborom. Sobočani proti lanskim državnim prvakom Lendavi, ki je ostala brez zmagovite ekipe, niso imeli posebnih težav. Ko je v prvi partiji mladi Tomaž Roudi premagal njihovega najboljšega igralca Stojanoviča, je bilo jasno, da Sobočane čaka lahko delo. V naslednjem krogu Sobočani gostujejo v Mengšu, Lendavčani pa v Kočevju. Na lestvici so se Pucončani povzpeli na drugo mesto, Sobočani so četrti, Lendavčani pa zadnji. Krka - Kerna Puconci 3 :6 (Karkovic - Horvat 2 :3, Slatinšek -Ropoša 3:2, Petrovčič - Plohl 1: 3, Slatinšek - Horvat 1: 3, Karkovic -Plohl 2; 3, Petrovčič - Ropoša 3 :0, Slatinšek - Petrovčič - Horvat ■ Plohl 2:3, Slatinšek - Plohl 3:1, Petrovčič - Horvat 1 : 3); Sobota -LM-KO Lendava 6:2 (Roudi - Stojanovič 3:0, Kocuvan - Rosič 3 : 0, Koščak - Mrak 3 :1, Kocuvan - Stojanovič 2:3, Roudi - Mrak 3: 0, Koščak - Rošič 3:0, Kocuvan - Koščak - Stojanovič - Mrak 2 : 3, Kocuvan - Mrak 3 : 0). V 2. ligi sta obe pomurski ekipi zmagali. Pri Pucončanih je bil odličen Škraban s šestimi zmagami, pri Sobočanih pa jih je Žibrat dosegel pet (izgubil je s Tomšetom). Kerna H - Vesna 6:3 (Škraban 3, T. Ropoša 2, Skraban ■ Ropoša!), Sobota II - Olimpija 6 : 4 (Žibrat 2, Fridrih 2, Maček 1, Žibrat ■ Fridrih 1); Kerna II - Olimpija 6: 2 (Škraban 3, Ropoša 1, Solar 1, Škraban ■ Ropoša 1); Sobota II - Vesna 6: 2 (Žibrat 3, Fridrih 2, Žibrat -Fridrih t). Poraz Kerne s Čehi Pucončani so v 5. kolu srednjeevropske super lige gostili češko ekipo Banik Havirov, ki so jo v prvem delu nepričakovano premagali v gosteh. Dvoboj je bil za obe ekipi velikega pomena, ker je odločal o drugem mestu in uvrstitvi med osem najboljših v tem tekmovanju. Pucončani so začeli odlično in po štirih partijah vodili s 3 :1, vendar so gostje po zaslugi odličnega češkega reprezentanta Mrkvičke, ki je tudi tokrat porazil vse tri domačine, izenačili Pucončani so še enkrat povedli s 4: 3, vendar so zadnje tri partije dobili gostje Najprej je Horvat nekoliko nepričakovano izgubil z njihovim drugim igralcem Palcekom. Plohl, ki je bil sicer najboljši igralec domačinov, ni imel možnosti proti Mrkvički, v zadnji, deseti partiji je neogreti Unger gladko izgubil s češkim mladinskim reprezentantom Crho. Za Puconča-ne drugo mesto še ni izgubljeno. Če v zadnjem kolu premagajo slovaško Nitro, bi se po točkah izenačili s Čehi, ob enakih zmagah (6:4) pa so Pucončani boljši za nekaj setov. Kerna Puconci - Banik Havirov 4 ; 6 (Horvat, Plohl - Mrkvička, Palček 3:0, Ropoša - Mrkvička 2: 3, Horvat - Crha 3:1, Plohl - Palček 3:0, Horvat - Mrkvička 2:3, Ropoša - Palček 1:3, Plohl - Crha 3 : 0, Horvat - Palček 2 : 3, Plohl - Mrkvička 0: 3, Unger - Crha 0 :3). Pomurcem prva tri mesta Na drugem odprtem državnem kadetskem turnirju v Logatcu je nastopilo 111 igralcev in igralk iz 25 klubov, med njimi tudi 11 Po-murcev. Ti so se spet izkazali, saj so pri kadetih zasedli prva tri mesta. Po pričakovanju je zmagal Jan Žibrat, ki je izgubil le en set, ko je v finalu premagal Pucončana Gorazda Horvata‘s 3 : 1 Ta je z osvojitvijo drugega mesta dosegel svoj največji uspeh med kadeti. Tretje mesto je zasedel Sobočan Andraž Vovk, med osmerico se je uvrstil Pucončan Ervin Železen, med 16 najboljših pa Tomaž Pelcar. Pri dekletih se je Lila Vukan uvrstila med osmerico, Staša Matis pa med najboljših 16. , „ M. U. Dva s polnim izkupičkom Izidi 4. kroga rekreativne lige ŠZ Puconci: Rekreativci - RŠD Polana 10:0, Kerna veterani - Meho Bakovci 19:1, RŠD Polana -Finki bar Brezovci 2 : 8, Sebeborci - Rekreativci 4: 6, Diana - Animus Markišavci 6:4, Zenkovci - Jelenov hram 2; 8, Čobi bar Beltinci - Meho Bakovci II 10 :0. Vrstni red: Jelenov hram in Kerna veterani po 8, Finki bar Brezovci in Rekreativci po 6. Čobi bar Beltinci in Diana po 5. M. J. Odbojkarski razgledi Dvoboj vodilnih Salonitu V 9. krogu 1. DOL (moški) so soboški odbojkarji po dramatični borbi zmagali v Novem mestu. Rezultat tekme Krka - Ga tex Mir je bil 2:3 (23,17, -20, -18, -12). Glede na izid prvih dveh nizov je bilo presenečenje, da so se Sobočani še pobrali in osvojili dve točki. »Krkaši« so v podzavesti že vknjižili vse tri točke, toda proti ekipi, v kateri so tako izkušeni igralci, kot so Dejan Fujs, A. Grut, Marič, Čeh in Novitovič, moraš do konca igrati na vso moč. Drugi izidi: Salonit Anhovo - Logatec 1 ; 3, Fuži-nar Metal Ravne - Astec Triglav 2; 3, Calcit Kamnik - Marchiol Pr-vačina3:1. V športni dvorani OŠ I v Murski Soboti pa je bil v soboto zvečer derbi med prvouvrščenima moštvoma 1. DOL, domačim Ga-lexom Mirom in Salonitom Anhovo. Pred približno sto gledalci sta Odličen blok Sobočanov. Foto: J. Z. sodila Alojz Spanžel (Ravne) in Miran Borko (Mežica). Galex Mir: Fujs 19, Vračarič, Pupič 16, Horvat - libero, Novitovič 3, Kovače c 1, Čeh 12, Marič 14, Panker, A. Grut 9. Salonit Anhovo: Paravan, Grilanc 3, Berdon 20, Tot 15, Kovačič 18, Orel, Vinčič 6, Vidič, Berlot 1, Savičič, Ražnatovič 2, Zafirov 7. Domačini so takoj povedli in vodstva niso izpustili do konca niza. Nekoliko spremenjena začetna postava, v kateri so bili Fujs, Čeh, Pupič, Horvat - libero, Marič in Novitovič, je zaigrala zares učinkovito, kapetan Fujs pa se je odlikoval z odličnimi servisi in igro v napadu. Že po 22 minutah je bilo 25 19 v korist Soboča- Košarka Srečen razplet drame Šah Povedli Mariborčani V hotelu Diana v Murski Soboti se je v soboto začela državna šahovska liga, v kateri nastopajo najboljši slovenski šahisti, med njimi več domačih in tujih velemojstrov. Ker je Sinfonika Vrhnika odpovedala sodelovanje, se na ekipnem državnem prvenstvu meri le 9 ekip, domače ŠD Radenska Pomgrad pa je bilo v 1. kolu prosto. Rezultati -1. kolo: Triglav Krško-ZM Branik Maribor 3:3, Nova Gorica - Gorenjka Lesce 4 :2, ŽŠK Maribor Lancorn - ŠD dr. Milana Vidmarja Ljubljana 4: 2, Ptuj Veplas Velenje-LŠK Metalka Trgovina 3:3, prosta Radenska Pomgrad; 2. kolo: Radenska Pomgrad - Nova Gorica 3,5:2,5 (Ruck - Markuš remi, Hulak - Borišek 1:0, Cigan -Grosar remi, T. Gruškovnjak - A. Srebrnič remi. Gjuran - M. Srebrnič remi, Lazar-V. Srebrnič remi), ZM Branik Maribor -LŠK Metalka Trgovina 4:2, ŠD dr. Milana Vidmarja U - Ptuj Veplas Velenje 2,5 : 3,5, Gorenjka Lesce-ŽŠK Maribor Lancom 1:5, prost Triglav Krško; 3. kolo: ŽŠK Maribor Lancom Radenska Pomgrad 4,5:1,5 (Kožul- Hulak 1:0, Pavasovič - Ribi I remi, Mihalčišin - Cigan 1:0, Sax-T. Gruškovnjak 0:1, Sakel-šek - Gjuran 1:0, Barle - Lazar 1:0), Nova Gorica - Triglav Krško 2 : 4, Ptuj Veplas Velenje - Gorenjka Lesce 4,5:1,5, LŠK Metalka Trgovina - ŠD dr. Milana Vidmarja U 2,5:3,5, prost Branik Maribor. Vodi ŽŠK Maribor s 13,5 točke pred Ptujem, 11, Radenska Pomgrad (5) je osma z dvobojem manj. Milan Jerše Košarkarji Radenske Creativa Sobote so v 7. krogu 1 slovenske B-itge na domačem parketu po zelo razburljivi tekmi z 98:97 (28 : 28, 27:22,21 : 23, 22 : 24) premagali Konjice. Pred 50 gledalci sta sodila Dovč (Domžale) in Bauman (Lenart). Sobočani so začeli dvoboj odlično, saj so povedli z 8: 2, nato pa nekoliko popustili, kar so gostje izkoristili in prva četrtina se je končala neodločeno. V drugi sta se moštvi izmenjavali v vodstvu, polčas pa so s 55:50 dobili domačini. Ko so v tretji četrtini povedli kar s 13 točkami razlike (65 :52), je kazalo, da je srečanje odločeno. Toda gostje so do konca četrtine znižali le na 3 točke zaostanka (76 : 73). V zadnjem delu igre pa smo bili priča pravi drami KonjiČani so vodili že s 94 ; 87, toda minuto in pol pred koncem so Sobočani izenačili (94: 94). Le 21 sekund pred zadnjim sodniškim žvižgom je Šuran ic z enim zadetim prostim strelom povedel nov. Ti pa so nerazumljivo popustili v drugem nizu, saj so gostje povsem prevzeli vajeti v svoje roke. Po številnih napakah pri začetnih udarcih in igri v polju igralcem Salonita ni bilo težko zmagati s 25 :19. Tudi v tretjem nizu se je ponovila slika. Gostitelji so ves čas zaostajali in šele pri 18 :18 jim je uspelo izenačiti. Toda gostje so zopet »pritisnili plin« in niz dobili s 25 : 21. Kanalci so tudi v četrtem nizu precej časa držali korak z borbenimi domačini, ki so dobro izkoristili napake gostov. V podaljšani igri je dosegel odločilno točko z močnim udarcem za kohčnih 26 : 24 Marič. V odločilnem petem nizu sta se moštvi menjavali v vodstvu do 8 ; 8, nato pa so Sobočani povsem popustili in Salonit je zabeležil pomembno zmago. Prvi sodnik Spanžel je z nekaterimi spornimi odločitvami vnesel nemir med igralce obeh moštev, kar pa ne more biti opravičilo za slabo predstavo vodilnih v slovenskem prvenstvu. Slabo luč na dvoboj pa meče tudi izpad enega izmed gledalcev, ki je med tekmo vrgel na igrišče copate Andrej Tot, igralec Salonita: »To je bila za nas vedno zakleta dvorana s posebnim vzdušjem, ki ga ustvarjajo gledalci, saj z dušo navijajo za svoje. Zato je težko igrati. Sicer pa soboška ekipa, ki je ne smeš podcenjevati, upravičeno konkurira za vrh lestvice. Prišli smo v vlogi favoritov, domačini pa so nas presenetili. Nekatere sodniške odločitve so bile dvomljive. Mislim, da bi moral domačine v vodstvo 98 : 97. Gostje so imeli dovolj časa za spremembo rezultata, vendar so se zapletli in zmaga je ostala doma Konjicam so bili trd oreh Sobočanom. Foto: J. Z. Salonit Prvačina Galax Mir Krka Kamnik Triglav Logatec Fužinar 10 9 1 25 10 6 4 19 10 6 4 19 10 5 5 16 10 5 5 13 10 4 5 13 10 3 7 10 10 1-9 5 biti rezultat 3 :1 v našo korist. Še dobro, da smo se pobrali po vsakem padcu v igri in na tekmi zmagali« Dejan Fujs, kapetan Galexa Mira: »Tekma je bila pravi derbi, toda nismo izkoristili vseh svojih priložnosti. Pogrešal sem prepričanost igralcev, da lahko premagamo Salonit, ki ni v najboljši formi Zaigrali smo precej spoštljivo do velikega tekmeca in nismo bili dovolj predrzni z željo po zmagi. Nekateri igralci so v odločilnih trenutkih tekme zaigrali katastrofalno slabo Svoje pa sta prispevala še sodnika, predvsem glavni, za katerega ne vem, kaj sploh dela na igrišču. Gostje so zasluženo zmagali.« Drugi izidi: Marchiol Prvačina - Fužinar Metal Ravne 3:1, Astec Triglav - Krka 3 :1, Logatec - Calcit Kamnik 1 :3. 7. krog 2. DOL (moški): Beltinci - TAB Mežica 3:1 (24, -21, 23, 23). Vodi Olimpija (20) pred Svitom (15), s katerim se bodo osmouvrščeni Beltinci (7) pomeril: v naslednjem krogu doma. Še 8. krog 3- DOL vzhod (ženske): Sonimex Radenci -Ruše 3: 1 (19, 19, -23, 16),ŽOK Puconci - DŠR Murska Sobota 1 : 3 (-22, -20, 26;-22). Na lestvici vodi Valšped pred DŠR Murska Sobota (obe imata po 20 točk), 4. Puconci (13), 10. Radenci (8). Pari 9. kroga: DŠR Murska Sobota - Slovenj Gradec, Ruše - ŽOK Puconci, Krovstvo Borovnik - Sonimex Radenci Milan Jerše Strelci za Sobočane: Maje 27, Dominko 26, Spešič 20, Pok 11, Šuran 6, Novak in Juteršnik po 3, Vojičič 2. Na lestvici vodijo Fl opsi Polzela (6:1) pred Novo Gorico (6: 0) in Litijo (5:1), Sobočani (4 : 3) pa so šesti. V naslednjem krogu gostujejo v Litiji. Milan Jerše Kegljanje Poraz s prvim V 9. krogu I. slovenske R lige so kegljači Radenske ni gostovanju izgubili z vodilni® Korotanom z 2 : 6 (3185 3339). Zmagala sta Marinič (537) in Šebjanič (550). Kol®-tan ima 15 točk, Brest 13 i«R’ denska 11. V10. krogu bo RF denska gostovala v Izoli. Kegljačice Radenske pa sov 7. krogu 2. slovenske lige vzhod v gosteh pri Fužinarju iztržil neodločen izid 4 : 4 (2988 3009). Zmagale so Divjak (520) Rojnik (496), Štiberc (502) i*1 Hojnik (513). Nafta pa je dom* iztržila rezultat 4 : 4 (293$ • 2936) s Komceiom. Zmagale $0 Stanič (540), Utroša (447) ** Gomzi (495). Na lestvici vodi Radenska (10), 5. Nafta (4)-^ naslednjem krogu bo pomudi derbi Nafta - Radenska. Še 9 krog J. slovenske lige vzhod (moški): Radenska H - Krško® 2(3188:3149). M‘‘ Judo Lendavča-ni petkrat zlati Na mednarodnem turnirji17* pokal Zlatka Papca v Zagrebli na katerem je nastopilo 366 11 doistov iz 32 klubov in peu držav (Madžarska. Slovenija. H* vaška, BiH in Romunija), so izkazali mladi Lendavčani. P*1 stavnica JK Lendava Saša Toiri’ pa je zmagala v kadetski in ‘ dinski konkurenci v kategorij do 48 kg, Tadeja Hozjan (do o kg) pa pn kadetinjah. Druga F bila mladinka Katja KavaŠ (^ j 52 kg), ki je bila pri kadetinja*1 tretja, kar je uspelo med i" dinkami Tadeji Hozjan Od predstavnikov KBV W** dava sta zlato medaljo osvol* ml deklica Sara Šernek (do* kg) in st. deklica Sanja Ja^1 (do 70 kg). Drugi so bili st. ko Men Šernek (60 kg), ml ko Patrik Gal (40 kg) in And* Brda (73 kg) Pri kadetih jc tretji Alen Šernek (60 kg), deem ko je bi peta. Soboški so nastopili. la Natalija va>s judoisti tokra* Atletika Romanova hitrejša od Čeplakove 1 । ■ । i I Prekmurska atletinja ’° f Roman, članica AD Maribo* J je na izbirni tekmi za m*’* slovenske atletske repre“ v tance za evropsko prvensi’" . krosu v Velenju tekla najhp je. Romanova je zmagala5r^, dnostjo dveh minut pred *'■ dinko Valerijo Mrak ter 2 nuti in 15 sekund predj«^ Čeplak. <- Predsednik strokovne#3^ o ta pri AZ Slovenije Martin ner je po velenjskem tek11^ njo Roman povabil na * sko prvenstvo v Italij° 1 « Giorgo/Legnano), ki bo 1^ cembra. 1 t 1 s k i h i; 1 7 P n 1 n VESTNIK - 30. november 2006 ŠPORT 19 Strelstvo Tišinčani in Turk v hrvaškem Brezju je bil 2. mir lige treh dežel z zračno puško. Ekipno je zmagalo SD Kdomana Risarja Tišina s 1760 ^ogi pred Zelenborom (1755) m SD Štefana Kovača Turnišče (1750). Posamezno: 1. Miroslav Turk (Ljutomer), 592, 2. Dušan ZiŠko (Tišina), 590, 3- Tadej Horvat (Ormož), 4. Robi Markoja (Turnišče), oba po 587,5-^rago Pertoci, 6. Branko Buko-vec (oba Tišina), 7. Rajko Rob-nk (Ljutomer), vsi po 585,9. franc Car (Dobrovnik), 584, Nenad Nemec (Črenšovci), 583. M, J. Badminton Utroša v programu za 012012 Organizacija Badminton Ev-'ope je v najnovejšem progra-“lu EPOF2012 naredila izbor "nadih talentov, ki jim bo omogočila brezplačne skupne priprave, treninge v kampu, in si-Cer v obdobju do olimpijskih iger 2012 v Londonu, s čimer i'1 prispevala k razvoju teh mladih badmintonskih upov. Izmed slovenskih predstavnikov bo v tem programu sodeloval Iztok Utroša, sicer ton BK Mladost Lendava, ki je M izbran v program po prvem naborniškem kampu v Prešovu ”a Slovaškem. Žal pa Slovenija nuna predstavnice pri dekle-IU|- saj se nobeni od njih ni us-Pdo uvrstiti v ožji izbor. znamenju Lendavčanov N madžarskem mestu Bagod 80 Pripravili tradicionalni mednarodni turnir za igralce in ig-'alke do 12 in 14 let. Nastopilo 70 mladih upov, med njimi Mi predstavniki BK Mladost tondava, ki so bili najuspešnej-' med sodelujočimi klubi. . V starostni kategoriji do 12 ei k v konkurenci 18 deklet gagala LendavČanka Lucija ^ntnjak, v skupini U-14 pa nje-klubska kolegica Desire Gal. 'vi starostni kategoriji je bila ' ^ija Kutnjak druga. Pri fan-kjer je nastopilo 17 tekmo-'r‘tlcev, sta prvi dve mesti prav pripadli »mladostašema« ,Jndoru Palletu in Andi ju Ga-lu- F. B, Millenium Polovično b 8 7. krogu 1. slovenske B-™ st> rokometašice Milleniu- ’ °d Sv. Jurija pri Ščavnici v ,°steh nesrečno izgubile z . 'topijo s 30:31- Strelke: Jau-°vec 8, gajh jn šijanec po 6, ^rnet 4, Kristovič 3, Sever 2, ^Mus, । ' 8 krogu pa so igralke Mil-.'""imatesno premagale goste / Sk«fje Loke z 31 : 30 (16 : I- Strelke: Kurbus in Rajh po .Jaušovec 5, Šijanec in Sever 1 Litrop 2, Krištofič in Kar-.'' Na lestvici vodi Velenje s točkami, Millenium (7) je 5 mestu. T.G. Sodnik preprečil pot do remija Športni park v Novi Gorici, 800 gledalcev, sodnik: Tošeski (Medvode), strelci: 1:0 MatavŽ (77), 2 : 0 Kovačevič (84), 2 : 1 Vinko (90,11 m). Rdeči karton: Bogdanovič (38). Rumeni kartoni: Luk, Bogdanovič, Celcar, Ristič, Caban, Bunc, Eterovič. Hit Gorica: Pirih, Šuler, Rex-haj (Dedič, 63), Živec, Jokič, Jogan, Hič (Kovačevič, 46), Cvijanovič, Matavž, Ranič (Rakušček, 78), Nikezič. Nafta: Luk, Bogdanovič, Celcar, Matjašec, Bukovec, Ristič (Eterovič, 71), Benko (Vinko, 83), Caban, Bunc, Čavnik, Kulcar (Gerenčer, 85). To bi lahko bila ena od tekem, ki bi gledalcem še dolgo ostala v spominu po odprti in napeti igri, a jo je na žalost pokvaril sodnik Tošeski, ki mu je izdatno pomagal prvi pomočnik Marko Stančin iz Ljubljane Tošeski je na sceno stopil v 38, minuti. Zaradi prekrška je k sebi poklical Bogdanoviča, ki mu je že prej pokazal rumeni karton. Po ustnem opozorilu ga je pustil igrati, po polminutnem premoru, ko je nanj začela pritiskati domača publika, pa ga je še enkrat poklical k sebi in mu pokazal drugi rumeni karton. Čeprav so Len-davčani nadaljevali z igralcem manj, so se borili še bolj odločno in pogumno ter prežali na hitre protinapade, vratar Luk pa je s fantastičnimi obrambami spravljal v obup domače igralce in publiko. V enem od protinapadov je Benko že preigral vratarja Piriha, a je odšel preveč v kot, tako da je zadel samo zunanji del mreže. V drugem delu se je začelo »masakriranje« Naftinih igralcev s strani sodnika, saj jim je skupno pokazal kar osem rumenih karto- Rokomet Drugoligaški derbi Pomurju Uspešnih akcij na črti ni manjkalo. Foto: J. Z. V telovadnici OS III v Murski Soboti je pomurski drugoligaški derbi spremljalo kar 250 gledalcev, ki so videli zanimivo rokometno predstavo, v kateri ni manjkalo rezultatskih preobratov. Tako so v prvem polčasu gostitelji vodili že s 7:2, gostje pa so izid izenačili na 10: 10. Na polčas so rokometaši Pomurja vendarle odšli s prednostjo dveh zadetkov (15:13)- V drugem delu je bila tekma znova polna dinamike vse do 48. minute, ko so Radgončani izid znova izenačili (23:23) m nato Shotokan karate Uspešni tudi v ligi Shotokan karate-do international zveza Slovenije je organizirala 2 del slovenske lige v katah in ku-miteju ekipno. Spomladanski del je potekal v Mariboru, jesenski pa tokrat v telovadnici OS Apa e. Rezultati-kate.malčki/malci- nov, Goričanom pa nobenega. Njegovo »delo« je dopolnjeval prvi pomočnik Stančin, ki je sodit prepovedane položaje Benku, ki sploh niso obstajali. Po drugi strani pa ni dvigoval zastavice, ko so se v prepovedanem položaju znašli goriški napadalci. Igralce Nafte je spravljal ob živce tudi z do-sojanjem avtov, čeprav se žoga skorajda ni dotaknila črte. Ker se Lendavčani na čelu z Lukom nikakor niso hoteli predati, si je glavni sodnik po gneči v kazenskem prostoru v 76. minuti »pomagal« z enajstmetrovko, obenem pa Ca-banu, ki naj bi zrušil enega od Goričanov, pokazal rumeni karton Toda strel Nikeziča z bele točke je Luk fantastično ubranil. Verjetno je bilo krivo ravno veselje ob tem dogodku, da je ob naslednjem napadu Goričanov lendavska obramba malce »zaspala«, to pa je izkoristil Matavž in s strelom po tleh premagal Luka. Drugi zadetek je padel v 84. minuti, ko je trener Durovski pripravljal dvojno zamenjavo z Gerenčerjem in Kulčarjem, četrti sodnik LikiČ iz Ljubljane pa ni pravočasno vtipkal številk. Medtem je Gorica izvedla hiter protinapad, Matavž je nesebično podal na desno do prostega Kovačeviča, ki mu ni bilo težko zadeti mreže. Nato je Eterovičev strel z glavo ubranil domači vratar Pirih Enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil ob izteku regularnega dela zaradi prekrška nad enim od lendavskih igralcev med prerivanjem v kazenskem prostoru, je uspesno realiziral komaj 16-letni napadalec Vedran Vinko. Kljub porazu si Nafta zasluži vse čestitke za odprto, borbeno, odločno in nepopustljivo igro. dvakrat vodili z zadetkom prednost^ Šele v zadnjih treh minutah je soboška ekipa tekmo zasluženo odločila v svojo korist s 30 : 28. Strelci Pomurja; Ovsenjak 12, Koželj 8, A. Smodiš 3, Bencak in Čerpnjak po 2, Titan, D. Smodiš in Zanjkovič, za Arcont pa: Petraš 12, Zorko 6, Dukič 5, L. Klun 3, Žinkovič 2. Predsednik RK Pomurje Bojan Koželj: »Čudovito je bilo spremljati rokometno tekmo v polni dvorani. Tekma je bila enakovredna, naši igralci so naredil manj napak in to je bilo odločilno za ce: 1. Sho-kan Apače, 2. Tabor Maribor, 3. RUŠE; ml. dečki/dekli-ce: 1. Sho-kan Apače, 2. Tromej-nik Kuzma, 3. Ruše; st. dečki/ deklice: 1. Atom Domžale, 2. Sho-kan Apače, 3. Kanazawa Dojo Maribor; mladinci/tnladinke: 1. Zgovorno je, da se je po tekmi tehnični direktor Gorice Florjan Debenjak opravičil igralcem Nafte »zaradi takšnega sojenja«. Kakšna je bila zmeda, pove podatek iz zapisnika, ki pravi, da je tudi Bunc v 95. minuti dobil drugi rumeni karton, česar na stadionu ni videl nihče. Milko Durovski, trener Nafte: »Ne vem več, kaj naj rečem. Očitno smo za nekatere premajhni klub.« Aleš Luk, vratar Nafte: »Če bi bilo v 90. minuti še nič proti nič, bi si sodnik verjetno kaj izmislil, da bi mi izgubili. Po mojem mnenju mi tukaj nismo mogli zmagati.« Vedran Vinko, napadelec Nafte.- »Pri enajstmetrovki me ni bilo strah, saj redno izvajam kazenske strele pri kadetih. Imel pa sem tudi nekaj sreče, saj se je vratar dotaknil žoge. Sojenje je bilo zelo slabo * Mihael Bukovec, kapetan Nafte: »Očitno smo nekomu v sodniški organizaciji trn v peti. Zaslužili smo si točko, a nam je pot do nje preprečil sodnik. Kljub temu smo jeseni zbrali več točk, kot je marsikdo pričakoval.« T. K. Mali nogomet Bioterme ne popuščajo V 7. krogu 2. SFL vzhod so igrali; Tomaž - MartiniŠče Codex 4:4 (Hajdič 2, Škedelj, Jambrovič), Cerkvenjak G. Anton - Bioterme Mala Nedelja 3 :7 (Kolbl 3, Dovečar 2, Sovič, B. Žerdin), Marinci Veščica - Benedikt 4:3 (A. Rob 2), Slovenske gorice - Miklavž TBS Team 8:6 (0 :3). Na lestvici vodi Tomaž s 17 točkami, sledijo Nazarje 15, Bioterme Mala Nedelja 12, Slovenske gorice in Marinci Veščica po 10, MartiniŠče Codex 8 itd. Pari 8. kroga: Bioterme Mala Nedelja - Marinci Veščica, MartiniŠče - Cerkvenjak G. Anton, Benedikt - Slovenske gorice, Nazarje -Tomaž. M. J. Papirnata letala Najdaljši let Kalamarja V OŠ Fokovci je bilo drugo od petih tekmovanj pomurske lige v papirnatih letalih, ki jih organizira MK Ftič Mlajtinci skupaj z osnovnimi šolami. Na tekmi je sodelovalo 47 tekmovalcev iz petih osnovnih šol. Zmagovalci po kategorijah so: Jan Vink (OŠ I MS) do 9 let, Mihael šinkec do 11 let, Alen Kovač do 13 let, Matej Kalamar (vsi DOS Prosenjakovci) do 15 let in Mojca Golob (Moravske Toplice) med odraslimi. Moški niso imeli svojega dneva, saj je bil najboljši Andrej Lainšček Šele na 6. mestu od 11 tekmovalcev. Prvi trije so prejeli priznanja Najdaljši let dneva je dosegel Matej Kalamar (DOS Prosenjakovci), 8,5 sekunde. M. J. Rezultati 20. kroga 1. SNL: Hit Gorica - Nafta 2:1 (0:0), Factor - Primorje 0:0, Drava -Koper2:1 (1:0), CMC Publikum - Domžale 1:4 (1:0), Bela krajina - Maribor 1:1 (1:0). Domžale 20 13 7 0 38:16 46 Maribor 20 Primorje 20 Gorica 20 Drava 20 Malh 20 Koper 20 Publikum 20 8. krajina 20 Factor 20 8 8 4 34:24 32 9 7 6 28 :22 32 8 7 5 31:26 31 7 7 6 31:27 28 7 6 7 27:30 27 213 5 24:27 19 4 7 9 27:33 19 2 810 21:36 14 2 810 20:40 14 Športno modelarstvo Zadnja tekma v Vipavi S tekmo prosto letečih modelov za pokal Gorice na nekdanjem letališču v Vipavi je končana tekmovalna sezona. Med Pomurci se je najbolje odrezal Rok Šiftar (društvo Start Polana), ki je z večjimi modeli med mlajšimi tekmovalci zasedel tretje mesto Naslov članskega pokalnega prvaka Slovenije je osvojil Boštjan Bagari (Aeroklub Murska Sobota), med mladinci je bil Boris OuČek (Društvo modelarjev Pomurja) drugi, Črt Šiftar (društvo Start Polana) pa tretji. T. G. Tenis Brez večjih presenečenj V TC Radenci so odigrali 3- kolo PŠZTL Večjih presenečenj m bilo. V1. ligi je vodilni Butik Dalton iz Ljutomera po pričakovanju ugnal Forming s 3:0, Primus pa je brez borbe dobil tekmo z Relaxom, V modri skupini 2. lige je Krovstvo Rakuša zasluženo osvojilo točko proti Rebelu (1; 2), prav tako TK Radenci proti AMM MB. Vitomi ja slavil s 3:0 proti SKB Radgona. Na prvem mestu je Zavarovalnica Triglav, z enakim številom točk pa sledita AMM MB in Vitomi. V rdeči skupini 2. lige sta Petrol in Geotim zmagala z najvišjim rezultatom, čeprav sta Maraton treh src in Inžineri upala vsaj na točko. PDL' Publikum je zabeležil prvo zmago (3:0) z ekipo LOKO. Na vrhu lestvice ostaja Petrol, s točko manj pa sledi Geotim. M. J. zmago. Naši rezultati v ligi so morda nekoliko nad pričakovanji, gre pa za dobro kombinacijo mlajših in starejših igralcev.« Novi trener Arconta Niko Khin: »Jaz sem se odločil, da končam igralsko kariero, in v Murski Soboti sem se prvič preizkusil v vlogi trenerja, V naši ekipi smo naredili nekaj kadrovskih sprememb, igrala sta celo dva kadeta, naš organizator igre Zorko je igral poškodovan in Pomurje je z nekaterimi izkušenejšimi igralci iz bivše 1. B4ige to spretno izkoristilo.« Tonček Gider Strelstvo Sebeborci in Maučec Rezultati 3. kola regijske lige s serijsko zračno puško: Strelec Andrejci - Graničar Domajinci 1094:1015, Sebeborci II - Gederovci 987:1049, Sebeborci - Dobrovnik 1095 :1060, Janko Jurkovič -Bakovci 1086:1080, Radgona - Veterani MS 1047 : 1012, Jezero -Graničar Cankova 953:1038, Ali Kardoš - Gančani 1013:996, Vrstni red: Sebeborci, Janko Jurkovič, Strelec Andrejci in Gederovci po 9 točk, Bakovci, Graničar Cankova in Radgona po 7. Posamično: L Goran Maučec (Bakovci), 1103 krogi, 2. Jože Ter-plan (Andrejci), 1102,3- Anton Kocbek (J. Jurkovič), 1091,4. Robi Čontala (Sebeborci), 5. Marko Šijanec (J. Jurkovič), oba po 1090,6. M ilan Kreft (Gede rovci), 1088. M. J. Atom Domžale, 2. Tromejnik Kuzma, 3. Tabor Maribor; člani/čla-nice: 1 Atom Domžale, 2. Tabor Maribor, 3 Sho-kan Apače; komite - borbe, mladinci: 1. Atom Domžale, 2. Tromejnik Kuzma; člani: 1. Atom Domžale, 2. Tabor B Maribor, 3- Tabor A Maribor. Tradicionalni turnir za pokal Tro-mejnika bo v telovadnici OŠ Kuzma v soboto, 9, decembra. M. J. Košarka - Prvaki komaj izvlekli celo kožo Žanami je L krog Tip-tours pomurske košarkarske lige 2006/07. Otvoritvena tekma je postregla s pravo dramo med prvaki (PŠK Ljutomer), ki so se v lokalnem derbiju pomerili z ljutomerskim podmladkom (KK Ljutomer) in komajda po podaljšku izvlekli celo kožo. Rezultat je bil 82 :78. KK Lindau Lendava je z izjemno zadnjo četrtino strl odpor okrepljenega KK Beltinci in na domačem parketu slavil s 75:68. V zadnji tekmi je Street bali klub iz Gornje Radgone gladko ugnal staro moštvo ŠD Isyp Šalovci, ki se je letos preimenovalo v KK Gornji Petrovci. Rezultat je bil 68 : 54. Drugi novinec v letošnji pomurski ligi Krog je bil prost. Največji uspeh soboških pionirjev V polfinalni tekmi J. SKL za pionirje, ki je bila v športni dvorani v Preboldu, so igralci Radenske Creativa z 68:61 (16:14, 15:11,18 : 24,19:12) premagali vrstnike ljubljanskega Geoplina Slovana. To je največji uspeh pionirske ekipe v zgodovini soboškega košarkarskega kluba, ki se je uvrstil na zaključni turnir štirih ekip. Postava Sobočanov: Ulaga 2, Hercan 12, Mišja, Poredoš, Sedenja 8, Prša, Bilič 20, Štihec, KavaŠ, Pavlovič 24, Rantaša 2, Kardoš. M. J. 20 30. november 2006 - VESTNIK Oh, kako čas beži, že deset let te z nami ni. Ostali sta le skrita bolečina in solza večnega spomina V SPOMIN 27. novembra je minilo deset let žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš n ajd raž ji Bojan Bedek iz Gradišča Najlepša hvala vsem, ki ga nosite v lepem spominu in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji Kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman te išče. Nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN 1. decembra bo minilo žalostno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric Franc Kovač s Krajne Hvala vsem, ki ga nosite v lepem spominu, postojite ob grobu, mu prižgete svečo in prinašate cvetje. Vsi tvoji, ki te pogrešamo ZAHVALA V 71. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Slavko Ratko iz Murske Sobote, Ciril-Metodova ulica 20 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivu hotela Diana. Lepa hvala osebju kirurškega oddelka in oddelka za intenzivno nego bolnišnice v Rakičanu za vso skrb. Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala M. Sobota. Žalujoči: žena Anica, sin Slavko z ženo Ano in vnuk Aleš Zdaj se spočijte, zdelane roke, spočij se izmučeno srce, spočijte se utrujene oči. Zdaj mimo spi, čeprav v naših srcih je veliko bolečine, ker te več ni. ZAHVALA V 53 letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra, tašča, snaha, svakinja, teta in prijateljica Darinka Horvat iz Velike Polane iskreno se zahvaljujemo osebju Ortopedske klinike in Onkološkega inštituta v Ljubljani ter patronažnim sestram iz Lendave in Črenšovec, ki ste ji lajšali bolečine v zadnjih mesecih življenja. Lepa hvala domačemu župniku Francu Koudili in župniku Martinu Horvatu iz Murske Sobote za lepo pogrebno mašo ter govornicama Maristeli in Rozini. Predvsem pa sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo obiskovali, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči tvoji najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046. GSM: 041 712 586 Vsaka pot se nekje konča ... ZAHVALA V 59. letu starosti nas je zapustil dragi Ludvik Horvat iz Martjanec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani med njegovo težko boleznijo, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, nam pa izrekli iskreno sožalje. Žalujoči vsi njegovi Najin korček na oknu seje razcvet, a tebe ni, sam ga bom zalival. Dom ostal je prazen, tih kot jesenski dan turoben. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša dobra žena, mati, babica in prababica Ana Žerdin iz Velike Polane 197 Hvala gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem, govornici, sorodnikom, znancem, sosedom in pogrebništvu Ferenčak. Lepa hvala vsem za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in za izrečena sožalja. Žalujoči vsi njeni Tvoje roke so bile pesem za širna polja, tvoja notranja moč je bila rdeča nit družine. Tvoje srce - sejalec ljubezni -v nas pustilo je tvoje sadike. ZAHVALA V 49- letu nas je nenadoma zapustila naša ljubljena žena, mama, hčerka in sestra Dragica Ficko iz Večeslavec 44 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku in pevkam, ki so jo pospremili k trajnemu počitku. Žalujoči njeni najdražji Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 95 letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, mamca, sestra in teta Agata Vučko iz Dolnje Bistrice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, cerkev in mrliško vežico, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Ferenčak, hčerkinim sodelavcem iz Mure ter nečakinji Roziki in sestri Ani. Iskrena hvala tudi osebni zdravnici dr. Eriki Zelko, sestri Idi in patronažni sestri Majdi. Žalujoči tvoji najdražji POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC * MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/523 1701 Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a tebe nam nihče ne more več vrniti. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Ivan Houbar iz Travniške ulice 6 v Turnišču Iskrena zahvala naj se dotakne vas, dragi sorodniki, sosedje, znanci in prijatelji, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter v dobrodelne namene. Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevkam za lepo petje, govornici Miri, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi najdražji Turnišče, 19 11. 2006 Z žalostjo sporočamo, da je v 74. letu preminula mama, babica in prababica Terezija Ščernjavič iz Dolnje Bistrice 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in sodelavcem žalujočih otrok. Žalujoči otroci z družinami < Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in sorodnik Štefan Miholič izTalanjijeve ulice 13 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje-Lepa hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno pa se zahvaljujemo dr. Palu Biru za vso ponujeno pomoč. Hvala duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Komunala M. Sobota. Žalujoči tvoji najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ JN ZELENIC BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM. BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI rn.: 02 S3 4S 060, FAKS: 02 S2 51 t70, 4000 MURSKA SOBOTA Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., KopellMa ul. 2, Muiska Sobota D. E. POGREBNIŠTVO l4elM:02521 37W UREDITEV DOKOMENIOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIM UREJANJE ZELENIC - PLAČ IL0 NA VEČ OBROKOV BREZ OBRE5* 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631443 Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurj11 l*b, — * . niruamiške^a pohištva, p»lagA,'J jedilnic, laminatov in »topi Vstopite v svet neskončne mobilnosti Tn m ■* L * Udi disk, Draptastna Si^er Multi *”• ; mafijka “ ■ ■■ xartoo1M1M»O.W^ . ■ Microsoft, J Windows's XP Homo. 12 mnsoco, mednarodna«" AMska cena: 194.108sit81 Corporation Murska Sobota, td:02 M? 18 60, www.ipc^ Bilki wwwJrwdJlfto^hlba i '^^/l FyiiCit« 017513 81 25.51781 15.513 8139 TOSHIBA ‘‘^-JEAaoo, Stegne 11,1000 UuWaw-----■ —■“ Strojni tlaki 031 330 235 • T/F 02 55 31 036 jetiko Lanjšček, s. p., Kruplivmk 88 a, 9264Grad TRISOBNO STANOVANJE zamenjam za manjšo hišo ali dam v najem. Tel.: 031 885 822. m001117 HALO. 1400 m2, s pripadajočim parkiriščem, 1000 m2, in pisarniškim delom. 150 m2, v centru M. Sobote oddam v najem. Tel.: 041 340 443. m001123 Kmetijska mehanizacija PRIKOLICO, 3-STRANSKI KIPER. 8ton, in plug, obračalni, 14 col, prodam. Tel.: 041 520 188. m001130 KUPIM TRAKTOR, cisterno, trosilnik gnoja, prekucne prikolico. Tel.: 041 679 937. m001050 CISTERNE ZA GNOJEVKO, 17001 in 2200 I, mulčer, širine 2 m, sekalec vejevja, pu-halnik tajfun, dvovretenski pajek in tračni Obračalnik prodajo. Tel.: 041 969 553. m001098 GOZDARSKI VITEL, novo ali rabljeno, trak to rja John Dere 6600 in Steyr 80 80 ter rotacijsko'koso, 165, prodam. Tel.: 558 82 79. m001099 TRAKTOR Steyr 430, obnovljen, 180 DU, cisterno Craina, 32001, novi premaz, letnik 1994, trosilnik Vi ko n, koso Sip, RKG 1650, ugodno prodam. Tel.: 041 772 442. m 001100 TRAKTOR FERGUSON, viličar za traktor, obračalni plug, dve- in tribrazdni, škropilnico za vinograd in za ravnino, sejalnico za umetno gnojilo, sejalnico za pšenico, roto brano, 2 m, prodam. Tel.: 031 550988. mOOHOl CISTERNO ZA GNOJEVKO, 3200 I, trator Zetor 47-18, trosilnik hlevskega gnoja in nekaj druge mehanizacije prodajo. Tel.: 031548 051.m001109 DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG znamke Regent prodajo. Tel.: 041 543 684. m001113 TRAKTOR FIAT 90-90, Jetnik 1992,4 x 4. in enoosno prikolico, prekucne,Tehnostroj, prodajo. Tel:: 041 712101.m001121 BAURKO, MULČER, PAJKA, PLUG, PRED-SETVENIK, ŠKROPILNICO, TROSILNIK UM. GNOJU A VIKON, KOSILNICO BCS, DROBIL-NIKZRNJA IN REPOREZNICO prodam.Tel.: 041285 568. m001122 TRAKTOR ZETOR, 62 45, letnik 1990, prodam. Tel.: 031201825. m001125 Sudoku za zabavo Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, da bo: vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec, in vsak kvadrant 3 x 3, vseboval številke od 1 do 9, kur pomeni, da je treba vpisati števila J, 2,3, 4, 5,6,7, S, in 9 lako. da sc vsaka številka v določeni vrsti, stolpcu in kvadratu pojavi SAMO ENKRAT! Razno STROJNE ŠKARJE L1100/5. kompresor, 1201, varilni aparat, rezetvoarza kurilno olje, prodam. Tel:. 041 792 262. m001114 Delo Zaradi povečanega obsega dejavnosti ZAPOSLIMO 3 VOZNIKE TOVORNIH VOZIL z 1 letom izkušenj v mednarodnem prometu z ustrezno izobrazbo in izpitom C- in E-kale-gorije. Prevozi v zahodno Evropo, zaslužek 340.000 do 460.000 SiTza 9.000 do 13.000 km/mesečno. Prijave sprejemamo po telefonu 041613 864 ali S. Rojko, d. o. o,, Štrekljeva 60, Maribor, m001089 VARILEC AU OBLIKOVALEC KOVIN z vozniškim izpitom (B) dobi zaposlitev. Matej Soke, s. p., - STREBO, Partizanska ul. 35, M. Sobota, tel.: 031301801. mOOl 111 Srečanja Želim spoznati žensko, staro do 55 let. pod šifro: Bodi resna. Tel.: 040 165321. m001076 SMO PRUAZNA IN USPEŠNA POSREDOVALNICA - z dolgoletnimi izkušnjami in velikim številom članov. Posredujemo partnerja za občasna srečanja ali resno zvezo, izključno za nevezane resne člane iz vse Slovenije. Posredovalnica v »Zdravilnem dotiku-, Majda Šiftar, s. p., Gederovska 14, Čemelavd, M.S. Tel.: 5211428,041 285615,m0O1112 ‘ Storitve POTREBUJETE DENAR, PA NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R„ INDU-STRUSKA 9, MB. tel.: 228 30 20 m00O408 HIPOTEKARNI KREDITI. Tudi do 24 Tet od plačila. Triple A - Ivenst, d. o. o., Jurčičeva ulica 6,2000 Maribor, Invest, d. o. 0., 080 1899. m001134 / . ° 6LDVEHBKG ORUŽTVD > 7 HOJPK JomčfK Poizvedovali smo v Apačah Različna mnenja Na referendumu ste izglasovali novo občino, zato smo vas vprašali, ali menite, da bo nova občina bolje skrbela za razvoj kraja. Od skupno 380 sodelujočih vas 46 odstotkov meni, da bo nova občina bolje skrbela za razvoj kraja, 38 odstotkov pa ne. Gornjeradgonsko podjetje Komunala Radgona je pridobilo dovoljenje, da lahko nemoteno deset let črpa gramoz v Spodnjem Konjišču. Zanimalo nas je, ali se strinjate, da glede na to, da ste ustanovili svojo občino, omenjeno podjetje ne bi smelo črpati gramoza. Več kot polovica, 58 odstotkov, se ne strinja, med tem ko četrtina meni, da je dobro, da bo podjetje črpalo gramoz. Ker so strokovnjaki, ki zagovarjajo izgradnjo elektrarn ob Muri, prepričani, da bi bilo območje Apaškega polja zanje najprimernejše, smo vas še povprašali, ali se z njimi strinjate. Mnenja sodelujočih so deljena, saj se vas le odstotek več, 44,6 odstotka, s tem strinja, odstotek manj pa se vas ne strinja. Dobra desetina vas je nedoločenih Vsem, s katerimi smo se dogovorili za ponoven klic, bomo hvaležni, če nam boste ob ponovnem klicu odgovorili še na nekaj kratkih vprašanj, kako lahko izboljšamo časopis. Hkrati ponujamo možnost tudi drugim bralcem te rubrike, ki še niste naročniki časopisa, da nas pokličete po telefonu v Klicni center slepih (04 517 00 00) in si pri nas naročite zastonj tri številke časopisa, vabimo pa tudi vse, ki bi se želeli Na borznem parketu SBI 20 čez 6.000 indeksnih točk Dočakali smo preboj osrednjega borznega indeksa SBI 20 preko psihološke meje 6.006 indeksnih točk. Že pred meseci sem v svojih komentarjih napovedal to možnost. Takrat se je ta trditev zdela še precej nemogoča, ampak zgodilo se je. Mogoče bi lahko celo zatrdil, da je se je zgodilo prej, kot smo objektivno lahko pričakovali. Ampak tako je dogajanje na borznem trgu, nepredvidljivo in mnogokrat nagajivo. To dogajanje je dostikrat primerljivo oziroma podobno muhastemu vremenu. Skratka, v preteklem tednu je osrednji borzni indeks SBI 20 pridobil slaba 2 odstotka pri aktualni vrednosti 6.004 indeksnih točk. Indeks SBI TOP je pridobil 1,6 odstotka pri aktualni vrednosti 1.417 indeksnih točk. Domači borzni trg je v izrazitem bikovskem trendu in zaenkrat ni nobenih znakov za prihod medvedjega trenda. Med največjimi borznimi družbami izstopa družba Aerodrom, katere delnice so se podražile dobrih 10 odstotkov pri tekoči vrednosti 13.113 tolarjev. Torej vrednost delnic znaša nekoliko manj kot v začetku leta 2005, ko so imele dosedanjo rekordno vrednost 13 800 tolarjev. Solidno rast v višini 4,3 odstotka so zabeležile delnice družbe Istrabenz, ki so pri trenutni vrednosti 9 687 tolarjev. Delnice omenjene družbe pa so bile že v preteklosti na ravni 11.500 tolarjev. Tudi druga koprska družba Luka Koper beleži uspešen teden, kajti njene delnice so se podražile za 3,9 odstotka pri enotnem tečaju 9.598 tolarjev. Razlog za rast najbrž lahko najdemo v objavi poslovnih rezultatov za prvih devet mesecev letošnjega leta Poslovni rezultati so bili višji od pričakovanih, zato je tudi povsem normalno, da je borzni trg družbo nagradil z rastjo tečaja delnic. Sedanja raven enotnega tečaja je na rekordni ravni, pogled nazaj pa nam poda sliko, iz katere je razvidna rekordna rast tečaja delnic družbe v letošnjem letu. Enotni tečaj del nic Luke Koper je bil konec prvega trimesečja letošnjega leta na nivoju 6.000 tolarjev, nato pa je sledila strma rast vrednosti enotnega tečaja delnic. Omenjene delnice so ena od trgovalnih uspešnic letošnjega leta. V dobri trgovalni kondiciji so tudi delnice trgovske družbe Mercator, ki so se po 3,7-odstotni rasti ustalile na ravni 47.659 tolarjev. Po daljšem ob dobju trgovalnega brezvetrja so končno dobila v svoja jadra nekaj vzgonskega vetra delnice družbe Gorenje, ki so se podražile za 2,7 Menite, da bo nova občina bolje skrbela za razvoj kraja? 4b% Se strinjate, da lahko podjetje Komunala Radgona nemoteno, 10 let Črpa gramoz v Spodnjem Konjišču? zanima 17% N-380 naročiti na Vestnik, da se naročite pri nas, zato nas pokličite v Klicni center slepih v Škofjo Loko. Matevž Pintar, Klicni center slepih odstotka in pristale pri enotnem tečaju 5.558 tolarjev. V izrazito negativnem trgoval-nem območju so bile v minulem tednu delnice družbe Autocom-merce, ki so zdrsnile za dva odstotka in so oblikovale enotni tečaj pri 9.000 tolarjih. V istih vodah se je trgovalo tudi z delnicami telekomunikacijske družbe Telekom, ki so se pocenile za odstotek in so pristale pri trenutni vrednosti 69102 tolarjev. V preteklih dneh je družba objavila rezultate poslovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta in je zabeležila manjšo rast prihodkov, kot je pričakoval borzni trg. To je seveda vplivalo na tedensko trgovanje, zato smo bili popolnoma upravičeno priča zdrsu tečaja, Torej prav od začetka kotacije delnic družbe Telekom na borznem trgu beležimo bolj ali manj trgovanje v negativni smeri, saj je bila prej cena delnic na sivem trgu tudi že po 76.000 tolarjev. Torej tisti, ki so se odločili za nakup v obdobju največje evforije-, beležijo v svojem portfeiju desetodstotno izgubo. Malenkostno izgubo so v preteklem tednu zabeležile delnice družbe Merkur, ki stanejo trenutno 41.116 tolarjev, praktično nobene spremembe pa ni pri trgovanju z delnicami družbe Intereuropa. Indeks investicijskih družb P1X je pridobil 0,8 odstotka in se je usidral pri vrednosti 4.958 indeksnih točk, V tednu, ki je za nami, so bile v ospredju delnice družbe Intend ID 1, ki so se podražile za 2,7 odstotka pri enotnem tečaju 1.269 tolarjev. Dodatne informacije po tel.: 040 424 817 oz. 041 798 466 ali po e-mailu: Stefan .kerem ar@svetzavarovanj.si. Aktualne informacije s tujih kapitalskih trgov lahko spremljate tudi na strani.: http://financiaL markets-keco.blogspot.com/. Štefan Kerčmar, strokovni svetovalec za kapitalske naložbe 22 OGLASI 30. november 2006 - VESTNIK ra p NALOŽBENO ZAVAROVANJE j Z JAMSTVOM GLAVNICE Triglav ALFA POVEČAJTE SVOJ Uspešnost nevtralnih naložbenih strategij je neodvisna od smeri gibanja finančnih trgov. _____MC (((•080 555 555) JAVNI NATEČAJ D1REKTORJA/DIREKTORICE OBČINSKE UPRAVE OBČINE PUCONCI Občina Puconci obvešča, da bo 1. decembra 2006 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta direktorja/direktorice Občinske uprave Občine Puconci. Delovno mesto je uradniško delovno mesto na položaju, ki se opravlja v nazivu podsekretar. Rok za prijavo je 8 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To obvestilo ne velja kot uradna objava javnega natečaja. prenovljen.vecer.com S prenovljeno podobo postajamo sodobnejši, preglednejši in vsebin' sko bogatejši. Našo pregovorno kritičnost, pronicljivost in tehtnost boste prepoznali na prav vseh straneh. Teh bo več, saj smo jim dodali nove tematske snopiče, obstoječe pa nadgradili. Sad vsestranske prenove je torej tu: pregleden časnik, ki vas bo v hipu potegnil vase JAVNO PODJETJE, d. o. o., Murska Sobota in Turistično društvo Vabljeni na tradicionalno MIKLOŠEVO SENJE v sredo, 6.12. 2006, v središče Murske Sobote. v Slovensko, Zvezno in Cvetkovo ulico. Pričakujejo vas prijazni sejmarji, tudi iz tujine. s pestro ponudbo in obilo zabave. Prihod Miklavža s spremstvom in zabava z glasbeno skupino Halgato. Sobočani, pridite na »senje« peš. svetovanje izmere na domu izdelava po meri montaža izdelkov 8% decembrski popust za notranja vrata in pohištvo iz masivnega lesa program Solero v času od 1. do 9.12. 2006 * (razen za notranja vrata iz redne akcije, popusti se ne seštevajo) Murska Sobota Trgovski center Šavel Cvetkova ul. 2 tet.; 02 52138 72 lipbled K Pesem gozda v vašem domu Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico www.vestnik.si www.lip-bled.si brezplačna tel. številka: 080 19 55 Nekdanje sodelavke iz NLB sto cvetja za pok. Marijo Dervad Nemčavec - 10.000; sostanov^ bloka v Ulici Štefana Kovača • Murski Soboti namesto cvetia pok. Branka Gomboca - 1°° ’ družina Gal iz Kamovec nai»^ cvetja za pok. Ludvika Tota - , Sindikat zavoda OS Proserijak0’^ namesto cvetja za pok. Štel* Gomboca - 15 000; Elza Kak^ Murske Sobote namesto cveVj pok Štefana Gomboca iz Cike vasi - 10.000; Rudolf Kuhar conec 10 namesto cvetja za P Eriko Talian iz Puconec - 3 Društvo za kolesarstvo in unit’"’ Beltinci prostovoljni prispcv , 7.000; KG Rakičan Prašičereja.« o., namesto cvetja za pok. Kovača iz Rakičana - 10.000; Horvat iz Bodonec namesto • • r za pok. Viktorja Bertalaniča iz1 , ske Sobote - 7.000; Klub Perca - upokojenih delavcev 1 namesto cvetja za pok. Antoh* ha - 15.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na rac*’ št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska VESTNIK - 30. november 2006 NAPOVEDNIK 23 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz In 105,7 MHz, SV648 KHz PETEK, 1. december - 00.00 SNOP- 05.00 Dobro ju-tro, Simona, Marjan - 07-40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 Petkova lema - 09 00 Poročila - 0910 ' ■ As, Relax - 09 45 Kultura in šport ob koncu tedna -1000 Poročila - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -'115 Zamurjenci - 12 00 Poročila - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13-20 Predstavljamo vam - Od petka do petka - 14.00 Poročila -14 05 Obvestila - 14 30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 15 Napoved sporeda -17. 00 Osrednja poročila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje - 18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka E®ri) -19.00 Poročila - 19.05 Mladi val - 20.00 Uga-s»ki televizor! Bojan Peček - 24.00 SNOP SOBOTA, 2. december - 05.00 Dobro jutro!- 08.30 Mali oglasi - 09 15 Biba buba baja, ponovitev -10.00 Uročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Potepanje - 11.00 Poročila- 11 15 Potepajte se z nami-12.00 Poročila -'2.05 Obvestila - 12.30 Evropski magazin -12.45 Nabada tedenskega sponzorja - 13.00 Poročila - 1315 1. Oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -’4.15 Oddaja tedna -15.00 Literarni drobci -'5.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17 00 Osrednja poročila - 17 30 Murski val nagrajuje -17 40 Mali oglasi - 18.00 Pesem našega srca, narod lozabavna lestvica -19.00 Poročila -19.15 Kdor M* . oddaja o zborovskem petju in nato Najlepše ^ije s čestitkami in pozdravi - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Slovenija, od kdaj lepote tvoje, Bojan Rajk, Poslušalci, gostje- 24.00 SNOP NEDELJA, 3. december - 05.00 Dobro jutro! 07 00 ’’fuga jutranja kronika! - 07.30 Panonski odmevi, od-4aja o porabskih Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel in duhovna misel pomurskih duhovnikov - 08 30 ^tuurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09 30 Srečanje ni Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja: Bariča Marentič Požarnik -12.30 Poročila - 12.35 Obvestila ' '3.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13 30 Čelike, šport - 17.00 Na narodni farmi - 19.00 Poroči-'a - 20.00 Samo za vas (Samo Budna) - 24.00 SNOP ^NEDELJEK, 4. december - 05.00 Vedro v dobro Ntro! Boštjan, Irma - 07.40 Pismo iz Porabja, Marja-^Sukič - 08.15 Porodnišnica, šport- 09.15 Pomu- 4MI Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz LETVICA narodnozabavne glasbe glasba našega srca Ptevzetnn Neža - Unikat 2* Moje srce še ne spl - Ans. Toneta Rusa 7 Reci da boš moja - Spev ’• Zgodba z morja - Vandrovci 51 Daj srcu srce - Dvojčici z Janezom Medloga ' Adventna pričakovanja - Strici ' Kolednška - Poljanski koledniki ^tvica obmurske zabavne GLASBE Mini-maxi - Prekmurska godba Bakovci & . Nada Ivanič K Pe«em materi - Daniel ' Mara - Moira ' Strta violina - Langa • Moja Sobota - Dorina Odloga ^Tni vran - Halgato Band Miline ve£ n{ _ Torpedo Band Nagrado (kaseto) glasbene založbe M ■ Mandarina iz Ljubljane prejme Lizika Zadravec, Mladinska ul. 11, Beltinci. I^lnjene kupone pošljite do ponedeljka, 4. decent-i"Uf. na naslov: Murski val, Ulica arhitekta No ■ 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. -------------- ! Kupon št. 48 - glasujem za skladbo G|asba N4ŠEGASRCA: ^STVICA OBMURSKE ^BAVNE GLASBE: I . 7* 'n priimek let naslov: k rec, Pomurka meseca in internetna anketa - 10 00 * Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo sev Evropi (Dejan Fujs) -11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto! - 12.00 Poročila- 12.05 Obvestila-12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 l.oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Propeler, Primož, Cepo, nori ponedeljek na radiu! - 24.00 SNOP TOREK, 5. december - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema ■ 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - Očka, aktiviraj se! Akcija urada za enake možnosti -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer- 13 00 Poročila - 13-15 I. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi-17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18 00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19-15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05Jukeboks - 24.00 SNOP SREDA, 6. december ■ 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Sredina tema -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13-00 Poročila - 13-151. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NST-SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi- 17.00 0srednja poročila- 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 1915 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 7. december - 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 06.45 Zadnjih 24 - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič - 08 00 Poročila - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Potočila -10,15 Specialiteta tedna- 1100 Poročila - IL15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12 05 Obvestila - 12.30 Očka, aktiviraj se in O EU -13 00 Poročila -13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica -15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio, Blaž, Eva, mali gostje - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, zabava, glasba, nagrade...-24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 30. novembra: ob 18.00 ameriška vojna drama Vražja eskadrilja (glasovi: James Franco, David Ellison, Jean Reno, r.: Tony BiH), ob 20-30 nemško-tur-Ški dokumentarni film Zvok Istanbula (r.: Fatih Akin) Petek, 1. decembra: ob 18.00 ameriška drama Prepovedan sadež (Ellen Page, Patrick Wilson, r.: David Slade), ob 20.00 ameriška romantična komedija Samo prijatelja (Ryan Reynolds, Amy Smart, r: Roger Kumble) Sobota, 2. decembra: ob 18.00 Zvok Istanbula, ob 20.00 Prepovedan sadež Nedelja, 3- decembra: ob 16.00 ameriški družinski animirani film Avtomobili (r.: John Lasseter, Joe Ranfl), ob 18.00 Samo prijatelja, ob 20.00 Prepovedan sadež Ljutomer Sobota, 2. decembra: ob 19 30 ameriška akcijska grozljivka Kače na letalu (Samuel L Jackson, Julianna Margulies, r.: David R. EH is) Gornja Radgona Filme bodo vrteli Je občasno! I----------- - ----------------( . Delimo vstopnice za kino Filmski junak Borat naj bi prihajal iz države Kazahstan. Našo nagrado - dve I vstopnici za kino - dobi Sandra Krenos, Gornji Slaveči 124,9263 Kuzma. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: । Na kateri celini leži velemesto Istanbul? Kupon št 47 - Odgovore pošljite do tetka, 5. decembra, na nas naslov: Vestnik, Ul. arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si 1___________________________________________________________________________1 Napoved prireditev Napoved prireditev LENDAVA 29- november: ob 19-00 SLG Celje, Vinko Modern dorfer: Šah mat, komedija (slovenski abonma) 1. december: ob 19.00 Mia Žnidarič & The Steve Klink trio. Koncert v okviru projekta »PosonCnice«. Cena vstopnice: J500SIT/6,26 E. 3. december: ob 11.00 Plesna trupa CROATIA: PLES KADETOV. Balet za otroke in odrasle. Cena vstopnice: 1000 SIT/4,17 E. OTVORITEV LENDAVA V petek, L decembra, ob 14. uri bo v gradu otvoritev razstave na temo Revolucija na Madžarskem leta 1956. Obenem bo slovesnost ob predaji topa iz 18. stoletja in podelitev častnih nazivov topničarjev ob počastitvi dneva sv. Barbare. Razstavo je pripravil Vojaški inštitut in muzej Ministrstva za obrambo Republike Madžarske. LAAFELD/POTRNA V petek, I. decembra, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši (Pa-vclhaus) otvoritev razstave risb Saše Bezjak in fotografij Iva Borka (oba Gornja Radgona). Obenem bo še performance skupine Byzantine Cadillac iz mariborskega mul timed ijskega centra Klbla. LUKAVCI V sredo, 6. decembra, ob 13- uri bo v prostorih delovne terapije otvoritev 12. tradicionalne prodajne razstave izdelkov stanovalcev Doma Lukavci. Na ogled bo do 9 decembra. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 4 decembra, ob 18. uri bo pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico organizirano javno opazovanje Lune, Neptuna in Urana. Vabi Astronomsko društvo Krnica. KONCERT PUCONCI V četrtek, 30. novembra, ob 19. uri bo v večnamenski dvorani dobrodelni koncert Pesem za svetli trenutek. Nastopili bodo: Franc Gorza, Metulj, Sandi ter Danijel Horvat in Adrijana Gjergjek. KOG V petek, 1. decembra, bo božično-novoletni koncert. ORMOŽ V soboto, 2. decembra, ob 16. uri se bo začelo 11. re-gijsko tekmovanje pevskih zborov Štajerske in Prek-■ 'murja, kjer bodo nastopili tudi pomurski pevski zbori Vugaš (Murska Sobota), Štefana Kovača (Murska Sobota) in Orfej (Ljutomer). KOBIIJE V soboto, 2. decembra, ob 18. uri bo v telovadnici osnovne šole medobmočna prireditev Družina poje. MORAVSKE TOPLICE V soboto, 2. decembra, ob 18. uri bo nastopil v evangeličanski cerkvi moški vokalni kvintetAeternum. MURSKA SOBOTA V soboto, 2. decembra, ob 19 uri bo nastopila v dvorani osnovne šole III slovenska skupina Šiddharta. Kot predskupina se bo predstavil bend Naio Ssaion. SVETI JUR(J OB ŠČAVNICI V nedeljo, 3. decembra, ob 14. uri bo v župnijski cerkvi sv. Jurija predstavitev zgoščenke božičnih pesmi Prišla je noč v izvedbi KUD-a Ljudskih pevk Sv. Jurij ob Ščavnici. Gost prireditve bo Ljutomerski oktet. CVEN/IJUTOMER V nedeljo, 3- decembra, ob 15. uri bo v Zadružnem domu na Cvenu Miklavžev koncert, ki ga prireja Franc Gorza z gosti Koncert bo isti dan ob 18. uri tudi v Domu kulture v Ljutomeru. Nastopajo: Franc Gorza, Drago Jo-šar. Štrk, Maja Seršen, Kaja in Saša Makoter, Halgato band, D’Kwaschen Retashy, Anita Kralj in Marina Huber. ČAKOVEC V soboto, 2. decembra, ob 20. uri bo v dvorani Gradbene šole 4. Medimurski festival zabavne glasbe, kjer bo kot predstavnica Slovenije nastopila Moira. LJUBLJANA V sredo, 6. decembra, ob 22. uri bosta nastopili v klubu Orto prekmurski skupini Psycho-Path in Kwee-fpossum. DOGODEK ŠALOVCI V nedeljo, 3 decembra, ob 14. uri bo v dvorani osnovne Šole dobrodelna prireditev Klic dobrote (za celo Pomurje). Prireja Karitas Markovci, slavnostni gosi bo Škof Marjan Turnšek (predsednik pomurske Karitas). ORMOŽ V nedeljo, 3- decembra, bo v kulturnem domu prireditev ob Prešernovem rojstnem dnevu Ta veseli dan kulture. MURSKA SOBOTA V nedeljo, 3- decembra, v Sončku - Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije začenjajo z akcijo zbiranja tolarskih kovancev, s katero bodo financirali nekatere svoje programe. MURSKA SOBOTA/BELTINCI/LENDAVA/GOR-NJA RADGONA/IJUTOMER Do 7. februarja potekajo vadbe joge začetne stopnje: Murska Sobota (ob sredah ob 17.30 v Gasilskem domu), Beltinci (ob ponedeljkih ob 19.15 v OŠ Beltinci), Lendava (ob ponedeljkih ob 17 30 v DOS II), Gornja Radgona (ob torkih ob 20.45 v WZ Manka Golarja) in Ljutomer (ob sredah ob 18. uri v OŠ Ivana Cankarja). Pripravlja Društvo Joga v vsakdanjem življenju. MARIBOR V soboto, 9 decembra, ob 19.45 bo v Slovenskem narodnem gledališču dobrodelna prireditev Starši otrok sveta, ki jo pripravlja UNICEF. Nastopili bodo: Jan Plestenjak, Jara Raja, Trkaj, T-set, Nikolovski, Aki Rahimovski, Luis in drugi. Voditelj prireditve bo Lado Bizovičar. GLEDALIŠČE MORAVSKE TOPLICE V soboto, 2. decembra, ob 16. uri bo v hotelu Vival igrica za otroke, ki jo pripravlja družinsko gledališče Kolenc iz Vač. BELTINCI V nedeljo, 3. decembra, ob 18. uri bo v kulturnem domu predstava Agencija za ločitve. LJUTOMER V ponedeljek, 4. decembra, ob 15. uri bo v kulturnem domu gledališka komedija Krivica boli, ki io pripravlja za Društvo invalidov KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. LITERATURA GRAZ/GRADEC V ponedeljek, 4. decembra, ob 18.30 bo v pivnici Gosser (Neutorgassc 48) predstavitev knjige Legionarji z juga (Slovenski, hrvaški, srbski in bosanski nogometaši klubov GAK in Sturm) avtorja Wolfgan-ga Kuhnelta. Otvoritveni govor bo imel svetnik deželne vlade za šport, okolje in energijo ing. Manfred Wegscheider. Pripravlja Pavlova hiša iz Potrne. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled 2. mednarodna likovna razstava upokojencev iz Madžarske, Hrvaške, Ptuja, Novega mesta. Gornje Radgone, Radencev in Murske Sobote. V Galeriji je do 13. decembra na ogled razstava Umik v zasebno - Erotična dela Draga Tršarja. V predprostoru grajske dvorane je na ogled likovna razstava Harmonija različnosti, kjer so na ogled dela akademskih kiparjev Željka Zime iz Hrvaške in Konstantina Kostova iz Bolgarije (rojen na Hrvaškem) ter slikarke Simonette Harry iz Avstrije (hči prekmurskih staršev). Do 2. decembra je v Pokrajinski in študijski knjižnici na ogled Adventna razstava Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev ter Sekcije domače in umetnostne obrti pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota. V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Dušana Kirbiša. V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča z naslovom Pod njeno kožo. V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije. V Pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava. V MIKK-u je na ogled fotografska digitalna razstava Abstrakcija 2006. LENDAVA V grajski galeriji, sinagogi ter avli gledališke in koncertne dvorane je do 31. januarja na ogled retrospektivna razstava v počastitev 70-letnice akademskega kiparja in dobitnika nagrade Munkacsy Ferenca Kiralya. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je do 12. decembra na ogled razstava del 4. Bienala slik malega formata Ljutomer 2006. MORAVSKE TOPLICE V hotelu Vivat je na ogled razstava slik z naslovom Barvitost pokrajine avtorja univ doc. dr. Stevena Kadduja iz Ugande (Živi v Gradcu). Napovedi vaših prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: tomo.ko1es@p-inf.si. 24 ZADNJA STRAN 30. november 2006 - VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR 30. november, četrtek ANDREJ 1. december, petek MARIJAN 2. december, sobota BLANKA 3. december, nedelja FRANC 4. december, ponedeljek BARBARA 5. december, torek SAVO 6. december, sreda MIKLAVŽ 1. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 24 minut, zašlo pa ob 16. uri in 18 minut. Dan bo tako dolg 8 urin 54 minut. 5. decembra ob 1. uri in 26 minut bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 29. novembra 2006 država ozd. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8992 239,6181 240,3370 Hrvaška HRK 191 1 32,5476 32,6455 32.7434 Madž. HUF 348 1 0,9238 0,9266 0,9294 Švica CHF 756 1 150,5446 150.9976 151,4506 V. Brit. GBP 826 1 353,3490 354,4122 355,4754 ZDA USD 840 1 181,8383 182,3855 182,9327 VAN3K-VICI Kakovost sperme Petinosemdesetletnega dedka je zelo zanimala kakovost njegove sperme in je šel k svojemu zdravniku. Ta mu je dal stekleničko, rekoč: »Jutri zjutraj mi prinesite vzorec vaše sperme.« Naslednje jutro je dedek v ordinaciji in zdravniku moli prazno stekleničko. Zdravnik ga vpraša, kaj se je zgodilo: »Doktor! To pa je bilo tako: najprej sem poskušal z desno roko, pa mi ni uspelo, nato z levo, pa spet nič. Potem sem poklical ženo, naj mi pomaga. Najprej se je z desno roko, nato je poskušala še z levico ...panic. Poskusila je z usti, z zobmi, brez zob pa nič ni pomagalo, nič se ni zgodilo. Poklical sem celo sosedo Jasno, ker je mlada Poskusila je z obema rokama, s stisnjenima kolenoma in absolutno nični pomagalo.« Doktor je zgrožen: »Kaj, klicali ste še sosedo?« Starček odgovori: »Ja, zares, karkoli smo poskusili, pokrovčka nismo mogli odviti!« Napis na spomeniku Starejša nikoli poročena ženica je naročila izdelavo nagrobnega spomenika za svoj bodoči grob. Kamnoseku je narekovala vsebino napisa: Rojena nedolžna, živela nedolžna in umrla nedolžna!« »To bo pa najmanj 30000 tolarjev.« je rekel kamnosek. »Ali ne bi raje izklesal napis: »Neodprta poslana nazaj?« Zakaj je slovenski nogomet padel tako nizko? Zato, ker so vsi igralci na travi. Predstavljanje 007 se predstavi: Bond, James Bond. In kako to naredi blondinka? Blond, »fejst« blond! Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripi som: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Prevozil stop, eden mrtev V torek je na pomurskih cestah izgubil življenje en ai n štirideset letni Berto Dobrilla iz Ižakovec, kije bil sopotnik v ber-lingu, v katerega je v križišču pri Melincih na cesti med Beltinci in Bistrico trčil šofer manjšega tovornjaka peugeota, dvainštiridesetletni Š. H. iz Odranec. Kakor poročajo policisti, slednji ni upošteval znaka stop in je tako izsilil prednost. Huda nesreča seje zgodila tudi popoldan istega dne, ko je štiriindvajsetletna voznica avta v Lomanošah iz neznanega vzroka zapeljala na nasprotni del ceste, kjer je prišlo do trka s tovornjakom. Težko ranjeno sojo iz avta izrezali gasilci in je bila odpeljana v bolnico. Letos je umrlo na cestah v Pomurju 19 ljudi, lani pa 16. - A. B., foto: N J. Pričujoča fotografija je dokaz, v kakšnih razmerah morajo včasih delati novinarji, reporterji, komentatorji in snemalci. In to ne na kakšni lokalni ali nižje-ligaški nogometni tekmi, ampak kar na srečanju prve lige, ki se ponosno Imenuje po Telekomu. Na srečanju med Gorico in Nafto v Novi Gorici so predstavniki sedme sile tekmo spremljali stoje kot navadni gledalci, ker bodo pri domačem klubu na glavni tribuni zgradili novo streho in so pred kratkim odstranili vse reporterske kabine, tehnične pripomočke, kable in povezave. Novinarji tako niso imeli na razpolago čisto nič, sicer gostoljubni organizatorji pa so tudi pozabili namestiti vsaj kakšno mizo ali klop. »Na fronti je treba vzdržati,« je hudomušno razložil eden od njih, nikomur od poročevalcev pa ni bilo jasno, zakaj niso z odstranitvijo počakali samo še en dan, saj je bila to zadnja tekma v jesenskem delu, premor pa bo trajal kar do marca. - T. K. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: Razmere pod vsako kritiko Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: številka: pošta: majica VESTNIK Naročnino želim a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno plačevati (obkroži): 15.600,00 sit (65,10 eur) 7.800,00 sit (32,55 eur) 3.900,00 sit (16,27 eur) Nevami odpadki ob Naftini vrtini Policijski preiskovalci čakajo na rezultate analize odpadnega materiala, ki so ga našli v 15 krat 15 metrov na novo izkopani jami na kmetijskem zemljišču med Žrtkovci in Kobiljem ob nekdanjem Naftnem vrtalnem stolpu. Po neuradnih informacijah gre za okolju nevarno obli ko zmesi olja in nafte. »Češe bo izkazalo, daje res tako, bomo ukrepali,« je povedal Jože Prša, glasnik soboške policije. - A. B. Odkriti vandali iz Apač »Domačini so zelo negodovali, ko sc je to zgodilo,« pravi o poškodovanju osmih nagrobnih spomenikov na pokopališču oh a paški šoli Aleksander Kreslin, pomočnik komandir ja radgonske policijske postaje. Dvaindvajsetega oktobra so policisti prejeli sporočilo o vandalizmu: nemudoma so sprožili preiskavo in med postopkom izsledili tri mlajše mladoletnike - stare med 14 in 16 let ki so zakrivili skrunitev grobov. Primer je končan. »Proti njim smo spisali ovadbe,« je povedal Kreslin Dodal pa je še: »Osumljenci so z družbo praznovali rojstni dan, nato so šli na pokopališče.« Spomnimo, da v Apačah se zmeraj ni raziskana podob na skrunitev izpred dveh let A. B, VRadenc«»<»d™^ VSI uradni«! .n obdarjeni. Obdani občinskimi unčam n cami Občinski svet n J loal, kdo bo MiklavzeKkd žiček in kdo dedek MrazeK * * * Dobro obveščeni vedo poved® ... potrebe psihiatnje. * + * VDob.ovn.--il' eno podjetje.... začeli parfume. alpibil imenoval Orhidejm naj^ izredno dober na na razvpito mahzio ■ -^rn( * * * v Ljutomeru bodo te dm M visokim tempera uran vodo na rondoji zaradi priprav na zimo so z p ludi soboški amomrum. * * * V občini M%a^zaJX'popi' i ja""' ' " Sčno »«">»« najvišjega sta toOd- ..zetnwihuda.dawsi vadi močno vabi. ♦ * * Vrelci pit"" vode čedalje »°11 bruhajo. Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO Zbirajte sličice, ki bodo objavljene 16«, 23., in 30. novembra ter 7. In 14. decembra 2006 (skupaj 5 sličic), in jih pravilno sestavite. Do vključno 20. decembra do 15. ure prinesite sestavljenko v naročniško službo Vestnika. Brezplačno boste prejeli evro kalkulator ali zgoščenko z božično-novoletnimi uspešnicami. #*** Potem w ; zgrajena ne bodo sedaj zaceli g sabo izvajalci, । t teri gramoz se bo b 1 tem delu avtocesmeg Eni naj bi dokazov® ^ džarski mnogo J ^3 naj bi pristajali nagaja za ponujene cene na ceste. Kakov^stJ ^ naj bi izpolnjeval ie.ee cene nižje. * * * Na katastrskih mejah med cinama sporazum*’’1 sschengenswmsp )(jSo ukinili vse mitnice. 6 namreč, da so tudu< & direktive znotraj EU zavez, * * * Na Cankovi ustanavljajo ek * sko terapevtsko skupno v3. naj bi začela sterape^ jami, ki imajo Nazaj k naravi. P ’ g^gtnr1 omogočeno, a grajah1 in razionizirajo, bodo k Pečarovec. Naknadno^ vključili pucof^^dr komajda ostal samo s dnik nogometa^ o so »P nosilci terapevtske deiav SESEDA jfj KOfW