Vsako leto pode- ljujejo v Ljublja- pj ob slovenskem kulturnem praz- niku nagrade. Ne- kateri pravijo, da Ijj to prireditev Janezek imenoval Ljubljančani Lju- l,ljančanom. V provinci se pekateri sprašuje- jo^ če izven Ljub- ljane ni kultur- ne ustvarjalnosti, oziroma, da vse ^ar je kulturne- ga, »sfrli« v Ljub- ljano? Živel lokani pa- triotizem! Več kot 100 let smo šli glede tradlcl}« In organizacije osnovnega šolstva v ko- rak z najrazvitejšimi evropskimi narodi, v zadnjem času pa smo počasnejši In marsikje že zaostajamo. Kaj predvideva 47 slovenskih občin in kako bomo zagotovili pomembno nalogo, da naj redno konča osemletno šolanje vsaj 90 odst. normalno razvitih učencev? Pred republiko in občinami, kot pred vsemi prosvetnimi delavci in šolo kot celoto je kup nadvse odgovornih, po- membnih In težkih nalog. člana izvršnega sveta skupščine SRS dr. Vla^- mirja Bračiča smo prosili, da ^ za bralce našega tednüca odgovoril na vpra- šanja, ki v tem hipu prav gotovo zelo zanimajo ve- liko večino vseh naših na- ročnikov, zlasti pa vse starše kot druge občane. ki sta jim vzgoja in bo- dočnost mladca rodu nadvse pri srcu. 9 Načrt oss. petletni inve- sticijski program graditve os- novnošolskega prostora v Slo- veniji v obdobju 1969 — 1973 J« dobil v zadnjem ča^u popularno ime »Sto let — sto šol«. Prosimo Vas, povej- te nam o tem velikopotez- nem načirta kaj več, saj (o vprašanje živo zanima Števil- ne bralce dasti t podežel- skih krajih, kjer vpraSanje šolskih prostOfTov čedalje bolj stopa v ospredje. # Stoletnica tuzakonitve splošne osepiletne šolske ob^ veznosti, ki jo letos pomnu- jemo, pomeni kulturno zgo- dovinski dogodek, na kata- rja smo lahko resnično po- noGcd. Tb še posebej cb de^ stim, da so mnc^ naše o», navne šole tudi na podeželja začele a rednim delom že ob koncu 18. sotletja la da ima- jo torej že 150 tn celo 200. letno tradicijo. Zato se laht- k)o po tradiciji in orgajma^ oiji osnovnega šolstva uvršča- mo mjed najrazvitejše evrop. ske narode. (Nadaljevanje na 6. strani) Celje, 13. februarja 1969 — Številka 6 — I^eto XXIII — Cena 60 par (din) OJ PUSTNI ČAS, TI ČAS PRESNETI ... Če se nekoč do pusta dekle ni omožila, potem vsaj še eno leto ni šla zamož. Tudi današnje dni je v predpustnem ča- su več porok, vendar razlika do ostalih letnih časov ni več tolikšna. Drugi časi so dandanes, toda vesel in svečan dogodek je »ohcet« še vedno. Zato imajo tisti, ki znajo raztegniti mehe in iz njih izvabiti po- skočne viže, vselej dovolj opravila. Tak je tudi LOJZ ZIDANSK! iz Marijagradca pri Laškem, ki jih ima ve- liko za ušesom in z besedami ne varčuje, saj je zavarovalni zastopnik. Na Kraju dogodka ni samo ta- krat, če se vname streha, marveč pogosto tudi tam, kjer se preveč ogreje dvoje src ... FRANČEK FRAKEU ŽE VEČ STO EVIDENTIRAN Minuli teden so se na celj- ^cem območju začeli kandi- dacijski zbori občanov, na katerih volivci razpravljajo o volilnem programu ter o možnih kandidatih za odbor- niške in poslanske funkcije. Povsod so bili že pred tem tudi razširjeni sestanki vod- stev krajevnih družbenih in političnih organizacij z name- nom, da bi priprave na volit- ve ^mbolje potekale in da bi tokrat kandidirali sposolv ne tovariše, ki bodo tudi pripravljeni z vso odgovorno- stjo izpolnjevati zaupane jim dolžnosti. Konec prejšnjega tedna so T žalski občini evidentirali že več kot 100 kandidatov za 72 odbomiških mest, saj so za vsako prosto odbomiško mesto izbrali vsaj dva, naj- več pa tri in štiri možne kandidate. Večina kandidacij- skih zborov bo v Šentjurski občini to nedeljo, računajo pa, da jih bodo končali do 22. te^a meseca. Evidoottranje v delovnih organizacijah pa je T polnem teku. To velja tudi za laško in konjiško občino, medtem ko so v ve- lenjski občini evidentirali že več ko dvesto kandidatov. Tudi v Mozirju so pohiteli. Za štiriinpetdeset odbomi- ških mest so predvideli že več kot 100 tovarišic in tova- rišev, ki se občanom zdijo primerni, da bi jim lahko zaupali funkcijo odbornika. Tudi v celjski občini so predvolilne aktivnosti v pol- nem teku. Občani v mnogih krajevnih skupnostih so že predlagali prve možne kan- didate. Po razpravi in razpolože- nju sodeč, priprave na volit- ve na celjskem območju v redu potekajo. Volivci zlasti pozitivno ocen>ijejo sklep, da bodo za eno odbomiško ozi- roma poslansko mesto dolo- čili vsaj dva kandidata. Prav tako pa se zÄ'rtcmajo tudi za predloge, naj bi v prihod- njUi dcupščiaali oaSfi ustrea- no mesto tudi neposredni proizvajalci, žene ter mladi- na. I. B. VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 13. do 23. FEBRUARJA Do sredine februarja jasno In hud jutranji mraz. Nekako od 16. do 19. februar^ topleje a pogostimi padavinami, pre- težno kot sne?. Po 19. febru- arju izboljšanje, vendar okros 23. februarja zopet padavine ta nadaljnja otopKter. Dr. V. M. trčenje na ovinku Proti Preboldu je vozü z osebnim avtomobilom MILKO STEBERNAK, 41, iz Prebolda. V LatkOTi vSr si mu je v ostxem desnem oviniku pripeljal nasproti ! z avtobusom STANE ROJ- I NIK, 57, ki je pred sare- ! čanjem 2avixal. Avtobus je zaneslo na levo, kjer je trčil v Stebemakov av- tomobil. Obe vozdli sta bili tako poškodovani, da nista bili sposobni zä na- daljevanje vožnje, škodo cenijo na 5.000 dinarjev. i kolesarka se je umaknila Po Mariborski cesti se je proti Celju peljala ko- lesarim ANA GOLUH, 66, iz Smarjete in se srečala z ne22ianim voznikom to- vornega avtomobila, kate- rega je prrfiiteval z oseb- nim avtCHnobilom VINKO JOVAN, 43, iz Celja. Ko- j lesarka je opazila, da bo j priSlo do trčenja, zato je s kolesam zapeljala na [ skrajno desno v sneg. I tem pa jo je voziuk Jovan 2»del s prednjim deilom odibijača. Zlomila si je desno nogo. i neprevidno zavijanje Voznik tovornega avto- mobila ANTON PUŠNIK, 33, jz Žalca je peljal po oesti v Tmovlje in ne- previdno zavijal levo pro- ti obratom KK Žalec Mes- nine Celje. Nasproti je pripeljal pravilno po des- ni strani ceste z osebnim ivtomobilom ALBIN PEC- NIK, 37, iz Celje. Pri tr- čenju je bilo za 1.000 di- narjev škode. do sedaj sedem mrtvih Na cestah širšega celj- skega območja se je letos smrtno ponesrečilo v pro- metnEh nesrečah sedem ljudi. Sest primerov so zabeležili samo na o^ti I. reda. To ponovno doka- aije, kako upravičen je hü predlog, da bi izločili počasnejše udeležence prometa s te ceste. štirje poškodovani Lä Laškega je proti Ce- lju vozü z osebnim avto- mobilom ALIJA OMER- AGIÖ, 42, iz Ptuja. Peljal je z neprimerno hitrost- jo. Ko je na ovinku zavrl, je zaneslo voedlo v levo, da je trčilo v osebni avto- mobü HERMANA GA- BERJA, 27, Iz Celja, ki je pripeljal nasproti. Lažje poškodbe sta dobila oba voznika, huje pa sta se poiStoodOTala MATILDA GABER in voanikov sin IVAN GABER, ki je dobü pretres iT»žganoiv. Škode na vozilih je za 10.000 di- narjev. podrl električ- ni drog Voenlk arvtobusa LUD- VIK RIBIC, 51, iz Pro- žinske vasi, je vozil iz Celja proti Storam preveč p>o levi strani ceste in ta- ko zaprl pot vozniku to- vornega avtomobila IVA- NU STEPISNIKU, 25, Iz Celja, ki je privozil na- sproti po skrajni desni strani ceste. Da bi Stepiš- nik preprečil trčenje, je zavil desno v obcestni ja- rek in podrl drog elek- trične napeljave. Voznik Ribič nd počakal na kreju nesreče. zapeljal je nazaj Voznik LEOPOLD ZALa KAR, 30, iz Celja, Je par- kiral tovorni avtomobil pred samopostrežbo Cen- ter v Kersnikovi ulici. Po- zneje je za tovornjakom parkiral osebni avtomobil STANE HREN, 41, iz Ce- lja. Voznik Zalokar se pri vstopu v avtomobil ni pre- pričal, če je prostor za njim zased«! in je zape- ljal nazaj. Pri trčenju je büo za 950 dinarjev ško- de. po sredini ceste Voznik tovornega avto- mobila MIRKO POŽIN je peljal proti Laškemu po skrajni desni strani ceste, ko mu je v bližini gostilne »Bslej« pripeljal nasproti preveč po sredini ceste z osebnim avtomobilom HEINRICH HAPALA, 43, z Dunaja. Pri trčenju je bi- lo za 950 dinarjev škode. Telesnih poškodb ni bilo. prehitra vožnja v ponedeljek je voz- nik osebnega avtomobila PRANC sue vozil iz Sent- ruperta proti Gotovi jam. Nasproti mu je pripeljal ivtomobilist AVGUST Ka ROŠEC, ki je na obii^ iz Kanade. Zaradi nepre- gledne hitrosti je Koroš- 5evo vozdlo zaneslo na ost- rem ovinku na levo in vo- zili sta trčili. Poškodovan je bil sop>otnik v prvem avtomobilu Prane žganec na obeh vozilih pa je škode za 3500 dinarjev. gosta megla JOŽE HUDEJ iz Celja je svoj tovorni avtomobil parkiral na desni strani ceste I. reda v Medlogu. Za njim je iz Celja z o- sebnim avtomobilom pri- peljal RADOSLAV JONAK, ki pa zaradi goste me- gle ni videl pravočasno tovornjaka. Na zaledeneli cesti je zadel v tovorno vozilo. Radoslava Jonaka so z lažjimi poškodbami pripeljali v celjsko bol- nišnico. Na vozilih Je ško- de za 4300 dinarjev. Tako se je končala vožnja kombija v jablani. Več previdnosti in manjša hitrost. komentiramo nesrečo Piše komandir postaje pro- metne milice Celje: FRANC ŠTIHERL: avtobus zbil kolesarja Dna 30. januarja oto 6.06 je voznik avtobusa CE 192-11 Konrad Kidrič, 41, zaposlen pri Izletniku Celje, peljal iz Celja proti Ljubljani. V Žal- cu je v dometu zasenčenih luči avtobusa, na kraju, kjer je cestna razsvetljava, opazil pred seboj kolesarja, ki je vozu po skrajnem desnem robu asfaltnega vozišča proti Šempetru. Da ga ne bi prehi- teval v trenutku srečevanja s tovornim avtomobilom, je skušal hitrost 50 oz. 60 km/h zmanjšati z zaviranjem. To pa je bilo na poledeneli cesti usodno. Avtobus je iz skraj- nega desnega roba ceste, po katerem je vozil, zaneslo še bolj v desno proti kolesarju Alojzu Borišku, 49, doma iz Griž pri Žalcu. Med drsenjem je voznik avtobusa s pred- njim delom — vogalom vozi- la trčil v kolesarja in ga ri- nil 20 m daleč, tako da je ob- ležal s hudimi poškodbami izven ceste. Avtobus je trčil še v kilometrski kamen. Pri tem je vozilo obrnilo za 180 stopinj in je obstalo obrnje- no v obratni smeri vožnje. Kolesarja so nezavestnega prepeljali v celjsko bolnišni- co, kjer je zaradi poškodb umrl. Skoda na avtomobilu in kolesu znaša 2000 din, pot- niki in voznik avtobusa pa niso bili pyoskodovani. Kolesar, ki je vozil po skrajni desni strani vozišča s pravibio opremljenim kole- som, je postal peta promet- na žrtev letos na cesti I. reda na območju UJV Ceilje. Prav je, da se ob tem spomnimo neprimerne hitro- sti, ki botruje takim nesre- čam na poledeneli cesti. Nuj- no pa je, da omenimo tudi to, da morajo vozniki voziti po skrajnem desnem promet- nem pasu in na tolikšni raz- dalji od desnega roba vozi- Sča, da s svojo vožnjo ne ovirajo in ne ogrožajo udele- žencev v prometu, tij. pešcev in kolesarjev. Kot otoičajno se je tudi ta dan na kraju nesreče zbralo več mimoido- čih, katerih oči so bile uprte v ponesrečenca. Obsojanja vredno pa je büo početje pri- sotnih, saj ni bUo nikogar, ki bi na proSnjo voznika re- ševalnega avtomobila in mi- ličnika pomagal ponesrečen- cu v reševalnem avtomobüu, da se ta zaradi nezavesti med prevozom do bolnišnice ne bi zadušil. To deJo Je moral opraviti miličnik, ki Je s Sfvo- Jim tovarišem opravljal ogled nesreče, čeprav s tem še ni bil gotov Vprašujemo se, ali nismo pripravljeni nuditi pomoči ti- stemu, ki je Je potreben? Marija Brežnik, 23, Brezo- va pri Smartnem v R. dolini, s pločevino se je urezala v roko; Slavko Knez, 41, Celje, poškodoval si je prst leve i«ke; Franc Regoršrft, Celje, opeka mu je poškodovala levo stran prsnega koša; Avgust Fidler, 28, Cerovec pri Šentjurju, stroj ga je stisnil; Marija Flaninšek, 45, Šmarje, padec, poškodba desnega za. pestja; Slavko Sojč, 29, Ve- lenje, delovna nesreča, po- škodovan prst na roki; Fri- derik Golež, 26, Razbor, s pločevino si je poškodoval desno roko; Feliks Crešnar, 53, Križevec pri Zirečah, de- lovna nesreča, i>oškodba pr- sta na desni roki; Anton Vre- čar, 50 Ljubečna, delovna ne- sreča, poškodba prstov na ro- ki; Ivan šenjug, 35, Laško, delovna poškodba na prstu desne roke; Marija Olup, 46, Žiče, delovna nesreča, poško- dovani prsti na roki; Stanko Hriberšek, 23, Rifengozd pri Laškem, s steklom se je po- rezal po desni roki; Oto Sre- bot, 42, Laško, zaradi poledi- ce je padel in si zlomil levi gleženj; Stanko Filipič, 42, Velenje, delovna nesreča, po- škodba prsnega koša; Branko Balič, 20, Velenje, udaril se je v desni kolk in Roman Marčič, 41, Dobrna, padel je in si poškodoval križ. Janez Skok, 72, upokojenec, Šmartno ob Dreti; Franc Ja- vomik, 29, šofer, Vojnik; Ana Zagoričnik, 73, upokojenka, Celje; Marija Zupane, 38, upokojenka, Celje; Ignac Ši- banc, 68, upokojenec, Celje; Ivan Drstvenšek, 87, upoko- jenec, Celje; Marija Mastnak, 78, gospodinja, Pečovnik; Alojz Borišek, 49, delavec, Griže; Neža Stanič. 68, upo- kojenka, Skofja vas; Bernard Zupane, 81, upokojenec, La- ško; Elizabeta Frideršek, 59, Zg. Negonje; Ivan Flajs, 47, delavec, Celje in Neža Tro- biš, 83, preužitkarica, Raz- delj. CELJE Vinccnc Fonda, Grajska vas in Marija Gluk, Sp. Gorče; Leopold Esih, Celje in Tere- zija Kolarič, Babno; Ivan Stoja«, Prožinska vas in Ma- rija Ocvirk, Kompole. GORNJI GRAD Janez Potočnik, 21, Tirosek in Ana Stenšak, 19, Florjan pri Gornjem g^u; Rafael Potočnik, 20, Tirosek in Ma- rija Hren, 20, Nazarje. LAŠKO Stefan Zagorc, Hrastnik in Frančiška Knez, Povčeno. MOZIRJE Anton Copar, 24, Lepa njiva tn Marija France, 18, Lepa njiva; Dominik Majetič, 26, Jesenice in Marta Pečnik, 25, Ljubljana. SiLOVENSKE KONJICE Franc Arih, 21, Zbelovo in Martina Kokot, 29, Celje; Jo- žef Jakop, 22, Stenica in Ma- rija Planine, Vitanje; Anton Založnik, 33, Nova Dobrava in Berta Hren, 27, Nova Do- brava ter Anton Levart, 25, Blato in ata Ulčnik, 23, Bla- to. ŠENTJUR PRI CELJU Alojz Oset, 60 in Marija Brečko, 52, oba iz Zagaja pri Ponikvi; Jožef Prosenec, 35, Kranj in Ana Mastnak, 25, Gorica pri Slivnici. ŠMARJE PRT JFT.«;AH Vdjem Si-ligo, Imeno m Marija Jcranko, Sodna vas. ŽALEC Ferdinand Vučej, 64, Libo- Je in Marijan Dolar, 49, Lt boje; Jožef Drame, 23, Arja vas in Ivanka Kuder, 22, Ka- saze; Franc Pongračič, 24, Vrbje in Sla*-ica Mužek, 30, Vrbje; Jožef Veber, 20, Mat- ke in Fani Vošnjak, 19, Pon- grac; Leopold Debeljak, 37, Polzela tn Štefanija Trop, 37, Polzela. CEUE 30 dečkov in 31 deklic. GORNJI GRAD Frančiška Suhoveršnik, kme- tovalka, Lenart — hčerko LAŠKO Alojzija Goltnik, gospodi- nja, Smihel — hčerko SLOVENSKE KONJICE Martina Fijavž, Skomar.je — sina LAŠKO Gorazd Verbič, 2 meseca, Celje; Marija Cvikl, 67, go- spodinja, IClenovo; Jera Pe- čar, 76, gospodinja. Laško; Jože Rezenc, 60, kmetovalec, Reka; Alojz Prevolnik, 56, vratar, Orla vas in Ivan Cen- trih. upokojenec, Breze. MOZIRJE Marija Tratnik, 79, kmeto- valka, Ljubija; Frajic Mikek, 58, delavec, Ljubija; Marija Zabojnik, 79, upokojenka, Dcbr ovije. SLOVENSKE KONJICE Ignac Mrzdovnik, 77, Hu- dinja pri Vitanju; Bernard Gorjup, 57, Preloge; Veronika Arih, 75, Suhadol in Kari Lubej, 86, Loče. ŠENTJUR PRI CELJU Marija Palir, 69, upokojen- ka, Stopče in Janez Ungar, 86, kmetovalec. Kamen, ŠMARJE PRI JELŠAH Kari Smit, 81, Tlake; Draga Mavčič, roj. Bizjak, 46, Ro- gatec; Elizabeta Polajžer, roj. Artič, 75, Do^bovec; Štefan Novak, 66, Donačka gora; Terezija Artnak, 85, Predel in Martin Roje, 70, Platinovec. ŽALEC Jožefa Doiar, roj Cokan, 91, preužitkarica. Vel. Pireši- ca; Anton Potočnik, 69, kmet, Dobrovlje; Alojz Tovornik, 63, upokojenec. Mrzlo polje, Jurklošter; Franc Vnučec, 3 mesece. Smatevž; Štefan Ba- loh. 78, upokojenec, Pongrac; Lucija Pošcbal, 73, preužitka- rica, Miklavž pri Tabora in Amali.ia Sojko, 77, inv. upo^ kojenka, Slov. Konjice. Senat okrožnega sodišča v Celju, ki ga je vodil sodnik JANKO CIGOJ, je obsodil tri mlade ljudi, ki so lansko je- sen v nekaj dneh Izvršili vr- sto kaznivih dejanj. Najsta- rejši med njimi, Milan Teo- dorovič, doma iz Delavske ulice v Celju, je bil pobud- nik tega sramotnega početja. Čeprav je šde pred dofcrinj m. .cjeai odslužil zen, je z denarjem, ki ga prihranil in zaslužil med pj^ stajanjem kazni, odpotoval ^^ »počitnice« v Primorje. Ug^ nar je v nekaj dneh žapravjj in se vrnil v Celje. Tu z dvema mladoletnikoma septembra izbral avtomobil last Vladimirja Hrovata, ^ katerim bi se naj odpeljajj v Skofjo vas na veselico Mladoletni M.S. pa se je j avtomobilom odpeljal naprej proti Vojniku, kjer je avto karamboliral. Poškodtm je bi. la manjša, zato je nadalje, val vožnjo proti Tmovju, kjer je še enkrat karamboliral. Iz avtomobila je ukradej tranzistor in še nekaj prea v Dobami In v hotelu Triglav, v Rog. Slatini v restavraciji Pošta, v Velenju v hotelu Paka in v restavraciji Kladi- var ter tudi v Mozirju in Šoštanju. Pustne prireditve pa pripravljajo tudi najraz- ličnejša kulturna, gasilska strelska ter druiga društva našega območja. Naše poročilo s celjske tržinice je pravzaprav že kar suhoparno. Toda kaj ho- čemo, zima je trmasta in zato se tudi na tržnici po- ložaj niič kaj bistveno ne spreminja. V zadnjem tednu je sicer prišlo nekoliko več prodajalcev solate, ki se je zato tudi pocenila na tri di- narje, toda tržnice še vedno ne moremo prepoznati — če imamo v mislih gnečo inpre- skrbljenost v poletnih in je- senskih dneh. Jajčka so te dni še vedno prodajali po 70 do 85 para, kislo zelje in kislo repo po 2 dinarja, jabolka, po 1,20 do 2,50, bilo pa je tudi ne- kaj malega špinače in prve- ga regrata, seveda, dokler ni spet zapadel sneg in nam še za nekaj tednov potlačil upa- nje, da je pomlad že vko- rakala v deželo. Tako torej čakamo otoplitve! rekreacua Kot kaže, bo vreme smu- čarjem še vnaprej naklonje- no. In če bo res tako, bo v I>etek, 14. februarja na Ce- ljski koči medobčinsko smu- čarsko prvenstvo srednjih šol v mestnem parku pa medobčinsko prvenstvo v smučarskih skokih. V soboto, 15. februarja, bo na Celjski koči pustno tek- movanje neaktivnih smučar- jev. Ob običajnih urah je od- prto tudi mestno drsališče v Celju. Okopate pa se lahko v obeh pokritih zim^skih ba- zenih na našem območju — v Laškem in v Dobrni. cepljenje v celjskem zdravstvenem domu so podaljšali cepljenje proti gripi. Zanimanje je za- radi bojazni, da se bo »Hong-konigška« giripa razširi- la tudi na naše območje, ze- lo povečalo. Poleg naročenih skupin bodo v zdravstvenem domu v Celju cepiti tudi še posameznike, ki lahiko pride- jo v dom ob ponedeljkih od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. Sdcer pa lahko vse podrobno- sti o cepljenju, reakciji, učin- ku In podobnem ia^veste v zdravstvenem domu. dežurstva Do sobote, 15. febr. je v Celju dežurna lekarna Cen- ter, odtlej in ves naslednji teden pa Nova lekarna na Tomšiče\-em trgu. s polic študijske knjižnice Vuikčevič D. J.: Zemljišni odnosi i kooi>eracija. Beo- grad 1964. S. 31399. Stanje i perspektive jugo- slovanske psihologije. Beo- grad 1965. S. 31400. Prirodni izvori. Beograd 1967. S. 31401. Uredjenje odnosa u predu- zeču samoupravnim norma- ma. Beograd 1961. S. 31402. Pilipovski D., M. Oirič: Zemljišta Jugoslavije. Beo- grad 1963. S. 31404/9. Izvori za komparativno iz- učavanje industrijske pedago- gije. I. Rijeka 1961. S. 31405/4. Hergešič I.: Književni por- treti. Novi izbor. Zagreb 1967. s: 31412. Radnički i nacionalno oslo- bodilački pokreti. Enciklope- dij ski priručnik. I. Beograd 1968. S. 31413. Megiser H.: Slovenisch- deutsch-lateinisches Wörter- buch. Wiesbaden 1967. S. 31420/7. Nikisbacher N.: Narodne vezenine na Slovenskem. (Pi- sane vezenine po štetih ni- tih.) V Ljubljani 1968. S. 31421. Kino Union: od 13. do 16. febr, amer, barvni film »Sa- mo dvakrat živim«, od 17. do 19. febr. italij.-franc. barv- ni film »Glava družine«, od 20. do 23. febr, ital. barvni film »Tujec v mestu«. KVio Metropol: od 13. do 17. febr. angl. barvni film »Gledališče smrti«, od 18. do 21. febr. franc, barvni film »Vohunska koža« Kino Dom: od 13. do 16. febr. italij. barvni film »Zbo- gom Teksas«, od 17. do 21. febr. anigl. barvni film »Lju- bezen in bolničarke« Pionirski kino: 17. februarja ob 11,30. uri, 18. ob 10.30., 19. ob 11. in 20. ob 11,30. uri bo v pionirskem kinu predstava filma »Magdalena, goljufica in krap«. Človeka čudi ogorčenje ne- kega gosta v »snackbaru« ho- tela Celeia, ki se je zmrdo- val nad tem, da mu je na- takarica, ki je nosila v krožniku enolončnico, globo- ko namakala vanjjo prst. Si- cer pa mu je lepo odgovorila, da je prst namakala samo zato, ker je bilo v krožniku preveč in da si je že zjutraj umila roke. Olovek danes več ne ve, kako bi naj vsakemu ustr^el. Četrtek, 13. febr. ob 19. url M. Gorki »Malomeščani«, predstava za tretji mladin- ski večerni abonma in iz- ven. V vlogi Mila nastopa Bogomir Veras. Petek, 14. febr. M. Gorki »Malomeščani« ob 15.30 uri. Predstava za prvi mladin- ski abonma in izven. Sobota, 15. febr. ob 10. uri M. Gorki »Malomeščani«, zaključena predstava za šolski center Borisa Kidiri- ča. koncerti v petek, 14. februarja bo v Narodnem domu gostoval zabavni orkester Stjepana Müialjinca. Poje Vice Vukov. Predstavi prireditve, ki jo organizira Delavska tmiverza iz Celja, bosta ob 17. in 20. uri. razstave v Slov. Konjicah je v Do- mu kulture odprta razstava grafičnih del Tine Stegovec in plastik Teodore Novšak, pa tudi razstava filatelistič- nega društva Slov. Konjice. V celjskem likovnem salo- nu pa je odprta razstava del članov celjskega pododbora društva slovenskih likovnih umetnikov. Oba . celjska hotela sta prejšnji teden ustvarila kar lepo število nočitev. To še posebej velja za Celeio, kjer so zabeležili 669 domačih in 294 tujdh nočitev. V hotelu Evropa v Celju pa so imeli v tem času 33 tujih in 277 domačih nočitev. TRČENJE V immm ^osto TOVORNI VLAK SE JE ZALETEL V VAGONE DRU- GEGA. TRIJE RANJENI IN VELI- KA GMOTNA ŠKODA V Zidanem mostu je zno- va prišlo do nesreče. Tokrat verjetno zaradi okvar na mo- torni lokomotivi, ki je vlek- la tovorni vlak B 15. Vlak je prispel iz ljubljan-ske sme- ri in bi se moral ustaviti na potniški postaji v Zida- nem mostu. Toda potniško postajo je prevozil in zavil na tovorno postajo. Tu pa je na istem tiru stalo več va- gonov, ki so jih zbirali za drugi tovorni vlak. Motorna lokomotiva se je 2ialetela s približno hitrostjo 35 kilo- metrov na uro v zadnji va- gon. Deset vagonov 'se je iz- tirilo ali poškodovalo, poško- dovana je motorna in parna lokomotiva, ki je stala na sosednjem tiru ter jo je po- škodoval iztirjeni vagon. Pri nesreči sta bila lažje poškodovana voznik motorne lokomotive in njegov asistent, težje pa strojevodja parne lokomotive. Voznik motorne lokomotive in njegov asistent sta izjavila, da je do nesre- če prišlo zaradi okvar na za- vorah lokomotive. Komisija, ki jo je vodil Ivan Planinšek, prei'skovalni sodnik okrožnega sodišča v Celju, pa je ugo- tovila, da voanik in asistent nista ukrenila vse potrebno, da bi se izognila nesreči. Po- leg ranjenih, je gmnotne škode za več deset tisoč di- narjev. Preiskava je v teku. ■ea odgovor cest- nega podjetja ko szdl jurklošter Spričo kroničnega po- manjkanja sredstev za vzdrževanje cest, posebno še za izredno zahtevno in d.ago zim.sko s užb ), izdelajo pristojne službe vsako leto prioritetni red r/mskega vzdrževanja cest. Prednostni red je določen na podlagi splošne gospo- darske važnosti posamez- nih cest, gostote prometa in drugih dejavnikov, ki odločajo o zimski službi na cestah. Dobro se zave- damo, da je tak način po- gosta en "stranski, ker pač ne upošteva interesov dr- žavljanov, ki ob cesti pre- bivajo, temveč predvsem vidike narodnega gospo- darstva. Veliko je bilo na- porov, da bi bila cestam zag tovljena vsaj najpo- trebnejša sredstva za po- polno vzdrževanje, vendar na reševanje tega proble- ma, ki je v zvezni pristoj- nosti, žal nimajo odločujo- čega vpliva niti republiški in občinski organi, niti cestna podjetja. O finan- ciranju cest, ki je edini vzrak sedan.iega zelo kri- tič:e.?a stanja na sloven- skem cestnem omrežju, na tem mestu žal ne mo- remo razpravljati. Kot za vse druge ceste v SR Sloveniji, je Cestni sklad SRS posredoval ptvjdlog prioritetnega reda zimskega vzdrževanja tu- di skupščini občine Laško zsa ceste na njenem ob- močju. Po tem predlogu se cesta 1013 a Jurklošter —Polana, ob kateri leži tu;li Heninska šola, pozi- mi ne vzdržuje. Občina na predlog prioritetnega reda ni dala pripomb. Prepri- čani smo, da tega ni sto- rila zato, ker Ü moi>ala vsaj del sredstev za raz- širjeno zimsko vzdrževa- nje cest oskrbeti sama, kar pa bi büo verjetno sil- no breme za njen prora^ čun. Cesta 1013 a Jurklo- šter—Polana sodi med ti- ste, za katere bi bili stro- ški za zimsko vzdrževanje v primerjavi z gr,stoto prometa na njih in glede na njihovo splošno gospo- darsko važnost nesoraz- merno visoki in bi močno vplivali na spi šno stanje teh cest. Poved ti mo- ramo, da dobiva cestna služba sredstva za vzdrže- vanje ^-se leto, torej ne- sorazmerno visoki stroški za zimsko vzdrževan,ie ob- čutno zmanjšajo sredstva za redno vzdrževanje. kdaj na golte? LUDVIK MRZEL, Polze- la: Morda se s svojim vprašanjem oglašam neko- liko kasno, toda snežne razmere, ki so trenutno pri nas, so me vzpodbudi- le, da postavim vprašanje, če se dobro spominjam, je bilo v zvezi z izgradnjo rekreacijskega centra na Golteh rečeno, da se bo- mo z veliko gondolsko žič- nico vozili že novembra la- ni. Dela so se zakasnila in kot kaže, se še lep čas ne bomo mogli popeljati v svet okrog Medvednjaka in Petelirxjeka. — Po\'prašajte prosim pri in\'estitorjih ali pa pri izvajalcih, kdaj bo žičnica gotova in kako da- leč so že napriodovali z de- li. Morda tudi kakšna be- seda o vzrokih zakasnitve ne bi bila odveč .■ Lep po- zdrav in prosim za odgo- vor! - OIKiOVOR: Vaše vpra- šanje smo žal dobili pre- pozno, da bi lahko p(Ksre- dovali odgovor že v tej številki. Odgovorili pa vam bomo prav gotovo v pri- hodnji številki, saj je pro- blem takega značaja, da bo nedvomno zanimal ši- rok krog naših bralcev. prostor za ples? PETER ŽGANK, Clelje: »Večkrat sem že v raznih časopisih bral, da celjska mladina nima prostora, kjer bi lahko nemoteno plesala. Nikjer pa nisem zasledil občinske organiza- cije Zveze mladine Celje, zato me zanima, kaj je ta naredila, da bi mladi Ce- ljani dobili svojo dvora- no?« Predsedstvo občinske or- ganizacije ZMS Celje nam bo poslalo odgovor na vprašan.je do prihodnje številke. proti volj! predlagan M. K. IZ CELJA. Na kandidacijskem zboru na terenu nisem bU navzoč. Kot sem zvedel, so me predlagali za kandidata za občinskega odbornika. Ker si tega ne želim, bi rad zvedel, kaj naj storim. Odgovorili bomo kar md iz uredništva: razumemo zakaj niste napisali svo- jega polnega imena in pri- imka. Predlagali so vas najbrž ravno zato, ker se niste mogli braniti ali pa zato, da bi v bodoče bili bolj agilen občan. Ce ni- ste sigurtii, da so vas za- res predlagali, počakajte, da vas obiščejo, kajti iz- polnita bi morali tudi ti- skovino o tem, da se s kandidaturo soglašate. Ce nikogar ne bo, so vas naj- brž potegnili. zakaj tak odnos? Jože Gradišnik: »Smo prebivalci okolice Šentjur- ja, vasi Bukovje pri Sliv- nici, siicer pa naša vas ni oddaljena od glavne ceste več kot 15 minuit. Želimo postaviti vpraša- nje glede jsdravstvenega doma v Šentjurju. Le-tu imamo namreč tri zdrav- nike, ki so z bolniki do- bri; vprašujemo le, zakaj nobeden noče priti k bol- niku na dom, kadar je ta tako močno bolan, da ne more v Šentjur? Pred nekaj dnevi je šel naš vaščan po zdravnika v Šentjur in ga prosil, naj pride k njegovi ženi. Zdravnik pa je odvrnil: »Ne grem, pojdite z me- noj, vam bom dal zdravi- la.« Zanima me, kako je to mogoče brez pregleda bolnika, brez recepta in brez zdravstvene knjižice. Vaščani Bukovja pri Slivnici želimo resen in pra^i odgovor zdravnika, kaj meni na to vprašanje. Ali bo moral ubogi bolnik še čakati na zdravnika, ali pa naj v težiti bolezni umre?« 38. tekmovalcev na tekmah v stra/icu *Tej«njo nedeljo je SK Strmec organiziral že drugo meddruštveno tekmovanje na 30-metr- ski skakalnici. Kljub pomanjkanju snega je za- radi dobre organizacije tekmovanje normalno potekalo. Nastopili so tekmovalci iz Celja, Ma- ribora, Lopate, Vojnika, Dobrne, Šentjanža in Strmca. Pri članih je zmagal Mariborčan Vid Senica (213 točk), pri mladincih tn pionirjih pa člana SD Izletnik iz Celja Dušan Lipovšek (213 točk) in Stanko Lipovšek (202 točki). Tekmova- nje si je ogledalo veliko ljubiteljev smučarskih skokov. O. SAMEC PRVENSTVO OSNOVNE ŠOLE 2ALEC V LI- BOJÄH — V veleslalomu se je tekmovanja ude- ležilo 40 učencev, ki so pokazali precej smučar- skega znanja, po doseženih rezultatih pva so si bih precej enakovredni. Veber (34.1), Kovač (35.1) in škrbec (35.3) so bih najboljši pri mla- dincih, pri mladinkah pa Topolovšek (38.8), Ban- ko (40.1) in Wagner (44.6). O. HOLZINGER OBČINSKO PRVENSTVO V SKOKIH IN VE- I.ESLALOMU — Nastopilo je več ko 150 tekmo- valcev. Tekmovali so v veleslalomu na C!eljski koči. (Zmagovalci: Zelič in Jezemikova med po- samezniki ter Štore in II. osnovna šola med eki- pami.), v smučarskih skokih pa v Dobrni na 25- metrski skakalnici. Med tridesetimi tekmovalci je zmagal šlosar (Hudinja), med ekipami pa prav tako Hudinja. Tekmovanje na Celjski koči je pri- pravil Partizan Štore, v Dobrni pa SK Strmec. MARJAN ROSINA PETNAJSTI NA REPUBLI- ŠKEM PRVENSTVU — Na Krvavcu je v slalomu ölan SK Izletnik Marjan Rosina zasedel petnajsto mesto. Ostali celjski tekmovalci niso dosegli vid- nejših iispehOT. v velenju 2. marca republiško prven-" stvo v krosu Mlado atletsko društvo v Velenju, ki je lani L uspehom priredilo republiško mladinsko prven- stvo, bo 2. marca organizator še ene pomembne atletske prireditve: republiškega prvenstva v kro- su za vse kategorije. To je vsekakor veliko pri- znanje za mlad športni kolektiv, ki si prizadeva, da bi v rudarskem kraju tudi atletika dobila svoje stalno mesto. Proge bodo spelja.li po odlič- nih terenih ob stadionu. Klub pa se na tekmovanju ne bo pojavil samo kot organizator, temveč vestno pripravlja tudi mladinske edcipe, katerih člani so na nekaterih tekmovanjih že dosegli lepe uspehe. Tako je bil Zlodej med mladinci na republiškel atletskem pr- venstvu v dvoranah tretji na 2000 m, mladinka Se- verjeva in Ramšakova i>a čet-rta in peta na 600 m. Pri članih je bil Vedenik tretji. Predvsem v mla- dinski konkurenci lahko upravičeno pričakujejo tudi tekmovalne uspehe. SEMINAR ZA ATLETSKE SODNIKE — Tako kot lansko leto bo tudi letos na Celjski koči se- minar za atletske sodnike. Trenutno ima AD Kla- divar 45 sodnikov. Ker so v zadnjem času na- stale v pravilih atletske zveze določene spremem- be, se bodo seminarja udeležili vsi tisti, ki so izpit že opravili in seveda tudi mnogi novi, ki že- le v letošnjem in naslednjih letih soditi atletska tekmovanja. Sodniškega seminarja se bodo po vsej verjetnosti udeležili tudi atletski delavci iz Velenja in Raven na Koroškem. Seminar bo ob koncu februarja ali v začetku marca. EKIPA PROSVETE OBČINSKI PRVAK — Končano je občinsko prvenstvo v košarki. Po pri- čakovanju je zmagala ekipa Prosvete. Mladinci ŽKK Ceflje so na turnirju prikazali najlepšo ko- šarko in ob koncu zasedli tretje mesto. Končni vrstni red: 1. Prosveta, 2. Old boys ŽKK Celje, 3. Mladinci 2KK Celje, 4. RK Celje, 5. Libela, 6. Veterani, 7. Železarna štore in 8. EMO. O. HOLZINGER tesna zmaga za mlade celjane v prijateljski tekmi med mladinci Celja in Žalca so zmagali s tesnim rezultatom Celjani (51:49). Največ košev so dosegli S^din (17), ževart (11) in Pešec (10) pri Celju ter Bauer (16) in Korent (12) pri Žalcu. O. HOLZINGER mladina kac v celju Danes bo na drsališču v celjskem mestnem parku zanimiva tekma v hokeju na ledu, v kateri se bosta srečali mladinsko moštvo celovškega KAC in domačini. Tekma se bo 2ačeaa ob 19. uri. To bo prvo gostovanje katerega kodi moštva KAC v mestu ob Savinji. >Iladi igralci Elgartove gimnazije iz Brna na celjskem stadionu. Na levi domača sodnika Dolžan in Juršič. (Foto: M. B.) Gostovanje mladih hokeji- stov Elgartove gimnazije iz Brna v Celju se je končalo več kot uspešno. Tu ni šlo sanio za športna srečanja, za tekme, marveč veliko bolj za spoznavanje in zbliževanje mladih ljudi dveh narodov, ki ju povezuje tratUcionalno prijateljstvo. Mladi hokejisti iz Brna so na vseh tekmah pokazali vi- soko šolo češkega hokeja. Bili so pravi mojstri pri vo- denju ploščice po ledu. Vse- ga skupaj so imeli štiri tek- me, od tega tri v Celju ter eno v Ljubljani. Vse tekme so zabeležili v svojo korist. Celjska srečanja so se kon- čala takole: 12:5, 6:2 in 2:1. Dvoboj v Ljubljani proti oslabljeni postavi ligaške eki- pe pa se je končal z rezulta- tom 6:5 za češke goste. Med bivanjem v C^elju so imeli mladi iz Brna in njihovi spremljevalci, predvsem trije prosvetni delavci, še več dru- gih stikov z na.šimi ljudmi. Tako je poseben sprejem za mlade goste pripravila občin- ska organizacija Zveze mladi- ne. Zelo uspešni so bili tudi razgovori na celjski gimnaziji ter pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo. Razumlji- vo, da je tu beseda tekla o delu in problemih v šolah, o delu in nalogah šolskih in- špektorjev, financiranju in podobnem. Tokrat pa je bil sprejet tu- di sklep, da se sodelovanje med Celjem in Brnom razširi še na pevsko področje. Kot člani mešanega pevskega zbo- ra gimnazije, tako bodo tu- di hokejisti obiskali glavno mesto Moravske oktobra le- tos. Elgartova gimnazija pra- znuje namreč 50-letnico dela in bo v počastitev tega jubi- leja pripravila več športnih in kulturnih srečanj. Tako bodo hokejisti celjskega HDK sodelovali na mednarodnem turnirju, na katerem bodo poleg domačinov igrali tudi Švedi. Češki hokejisti so zapustili Celje z lepimi vtisi in spo- mini. Gostitelji so namreč poskrbeli, da se je to sreča- nje končalo v prijetnem in pristnem prijateljskem raz- položenju. -m »živ žav« v petrovčah na bledu Požrtvovalni športni delav- ci v Petrovčah so pripravili sovaščanom prijetno presene- čenje. Več kot deset dni so vsako noč pridno prinašali vodo na rokometno igrišče TVD Partizan in tako jim je uspelo pripraviti veliko lede- no ploskev. Zanimanje za drsanje je bilo vi dneva v dan večje, saj se je v zad- njem času dnevno drsalo že okoli sto ljudi. Mladi drsalci so si hitro naredili skromne hokejske palice in se poizku- sili tudi v tem športu. »Mra- za bo še dovolj, če letos ne, pa drugo leto. Kot kaže je poizkus z ledom uspel in ta- ko se je v Petrovčah rodila tudi nova športna panoga — drsanje,« je povedal pred- sednik TVD Partizan Tone CULK. Š. JUG marca z žičnico na golte Drugega marca bo na smu- čiščih Mozirske planine sla- lom v počastitev 25-letnice pohoda XIV. divizije. Na tek- movanje bodo povabili vse najboljše slovenske alpske smučarje. Še bolj razveseljiva pa je novica, da bodo verjetno prav v tistih dneh prvič pre- izkusili novo žičnico na Gol- te, kjer raste nov smučarski rekreacijski center. Tega bo- do verjetno najbolj veseli tu- risti in izletniki, ki se bodo od žekovca do Golt popeljali v eni izmed dveh velikih gon- dol. U.pajmo, da se uradna otvoritev ne bo premaknila v jesenski čas ... tv končano sindikalno tekmovanje Prejšnji teden so končali občinsko sindikalno tekmova- nje. Zaključek so pripravili v domu železarjev pri Mlinarje- vem Janezu na Teharju. Le- tošnje sindikalne igre so uspele, saj se jih je udeležilo veliko več tekmovalcev kot lansko leto. V mnogih delo\Tiih organi- zacijah so istočasno opravili tudi interna tekmovanja in tako pritegnili še več delav- cev k aktivnemu sodelovanju. Zmagovalca so določili za ekipni vrstni red in pri vsa- ki posamezmi disciplini. Zma- gali so člani Železarne štore pred EMO Olje. za dvo l'iga prvaka S tradicionalnim turnirjen^ v odbojki so zaključile lan. sko tekmovalno sezono celj. ske odboj kar ice. »Naša dvanajsterica pra. znuje letos petletnico skup. nega dela,« je začela pripov'e. dovati Metka LESJAK, vodja celjske ekipe. »Osmega mar- ca 1964 smo pričeli s tekmo, vanji. Postale smo občinslte prvakinje in ist^a leta smo že sodelovale na republiškem prvenstvu. Začetek ni bü vzpodbuden, kajti bile smo zadnje. Leta 1965 smo že do. segle prvo mesto med rnla. dinkami v republiki in posta- le tudi članske republiške pr. vakinje. Na kvalifikacijah smo dosegle drugo mesto in s tem pravico do sodelovanja v zvezni ligi.« Prvi nastop ni bil naj'boljsi? »Kljub izpadu smo kot naj. mlajša ekipa presenetile vse pK)znavalce odbojke. Bila je to za nas draga šola, kajti že naslednje leto smo ponov. no uspele na kvalifikacijah, toda zaradi pomanjkanja, fi. nančnih sredstev do ponorae- ga nastopa ni prišlo. Še isto leto smo bile ponovno repu. blišk^ prvakinje, lani pa smo v pravi maratonski bitki z močno ekipo Maribora osvo- jile drugo mesto.« Kaj pričakujete od leto.šnje sezone? »Čakajo nas naporna tek- movanja. 2e spomladi mora- ■ mo odigrati celotno dvokrož- no prvenstvo Slovenije, da se bomo lahko prilagodile zve- znim terminom. V juniju bo- do kvalifikacije, sodelujeta lahko dve najboljši republi- ški ekipi, in v jeseni drugi del tekmovanja. Naše prvo moštvo in mladinska ekipa bos*-^ imeli pestro sezono, od katere pričakujemo nadaljnjo potrditev kvalitete celjske od- bojke.« J. KUZMA lojze golob na himalajo čez nekaj mesecev bo odp tovala tretja jugoslo- vanska alpinistična hima- lajska odprava v srce naj- večjega svetovnega pogor- ja. V letošnji ekspediciji bo ponovno (üeljen — znrni m'adi alpinist Lojze GOLOB. To bo že drugi Celjan, ki bo poskušal do- seči uspeh v strminah gora, ki sestavljajo Hima- lajo. V prvi ekspediciji je bil Ciril Debeljak-Cic. Uvrstitev Goloba v alpini- stično odpravo, ki bo ime- la naodgovomejšo nalogo od svakih predhodnic, je vsekakor lepo priznanje tako samemii alpinistu kakor tudi celjskemu pla- ninskemu društvu. tv po iv. republiškem atletskem prvenstvu v dvoranah Dvodnevno atletsko prven- stvo Slovenije v dvoranah, ki je bilo v odlični organizaciji AD Kladivar v novi hali, je popolnoma iispelo. Res je, da se nekateri najboljši atleti tekmovanja niso udeležili, vendar to ne zmanjšuje vred- nosti končanega prvenstva, na katerem se je na vehko ve- selje trenerjev in ostalih športnih delavcev pojavila večja skupina mladih atletov. Le-ti so s svojimi prvimi športnimi dosežki opozorili, da se v slovenski mladir&ki atletiki stanje počasi izbolj- šuje. Med kolektivi z največ mladimi je bil daleč v ospred- ju Kladivar. V »areno« so pwslali 45 tekmovalcev; med njimi ni bilo 15 odstotkov članov. Proti ostalim tekmo- valcem so bili popolni go- spodarji, kar dokazujejo tudi nekatere številke. Od 22 raz- položljivih naslovov republi- ških prvakov v članski in mladirtski konkurenci so jih Celjani osvojili kar 16! Prva- ki so postali: Lubejeva (da- ljina: 544 cm; 60 cm ovire: 8,6; 60 m; 7,4;), Maroltova (daljina: 520 cm; 60 m ovi- re: 9,0; 60 m: 7,6; — vse v mladinski konkurenci), Uran-^ karjeva (600 m: 1:53,3), Pre- šiček (2000 metrov: 6:24,6), Podpečan (2000 m: 6:12,0 — pri mladincih). Hladen (da- ljina: 675 cm; 60 m ovire: 8,8) — pri mladincih), Vrav- nik (palica: 400 cm). Peterka (palica: 340 cm — pri mladin- cih), Slak (višina: 185 cm — — pri mladincih), šlajkovec (daljina: 681 cm) in Kocuvan (60 m: 6,8). Med mladimi atleti pa mo- ramo pohvaliti Pavšerjevo (tretja med mladinkami na 50 m), Medveška (2. na 60 m pri članih), Hermana, Dvoršaka, Oračevo in še mor- da koga od začetnikov. Mla- dinci in mladinke so osvo- jHi skupaj osem naslovov od 11! Vsaj v mladinski konku- renci so bili brez pravih na- sprotnikov. 2e sedaj lahko vidimo, da bo Kladivar v le- tošnji sezoni imel zelo močne mladinske ekipe, medtem ko bo v članski konkurenci zla- sti zaradi odsotnosti dolgo- progašev in metalcev veliko težije. T. VRABL 9 RADEČAM imajo v svo,jem grbu sonce, ki ,je vir življen.ja, je n,jegov simbol. O Kdo ve ali na Radeče in njegovo okolico ne sije sonce drugače, kaj neizpodbitno .je, da nekaterim v tem kraju življenje potraja do častitljive številke. Nekaj jih imajo, ki so onstran devetdesetih, osemdesetletnikov pa bi našteli kar precej. # TA ŠOPEK korenin knusita IVANA in VIKTOR RASBER GER, ki jima je zakon dozorel v biser. V soboto bosta prazno- vala šestdeseto obletnico, odkar sta si kot ženin in nevesta okin- čala prstanca z zlatom. % TO JE BILO 15. FEBRÜ ARJA im ... ONSTR/iN MOSTU, v hiši, kjer ima trgovsko podjetje pisarne, stanuje najstarejši zakonski par. Dve podstrešni sobici sta njun sedanji dom. »štantmana« sta, kot sta bila vse življenje, kot so »štantmani« vsi, ki zmorejo komaj za sproti in morda za kak suh mesec povrhu. Obe sobici sta starinski. Vsak kos pohištva je dragocen zanju, kajti vse to ju je spremljalo v šestdesetih letih, vsak stol in vsak prtiček ima svojo zgodovi- no. V tem stanovanju ne pogrešata čebljanja in kričanja otrok. Sem- kaj sta se pre.selila iz Hotemeža, potem ko so začeli doraščati že vnuki. Otroci, čeravno že možje in žene v srednjih letih, pridejo. Pridejo, postorijo to in ono, po- tem pa spet gredo vsak svojo pot. V delavski družini je druga- če, kot v kmečkih, kjer stari se- dejo v zapeček in kjer je dom dom vseh živečih generacij. »Kaj pa je to takšnega, če sva že šestdeset let poročena? Tako dolgo pač živiva, da jih je toliko naneslo.« Na prvo ugovarjanje biserne neveste seveda še nisem odnehal. S pomočjo njunega sina Mirka sta zakonca Rasberger spregovo- rila. RASBERCrERJEV ROD izhaja s Svibnega, od tam, kjer so se vgnezdili tudi sloviti Ostrovrhar- ji. Rasbergerjevi so klen rod, dolgo življenje je značilnost za njegove člane. Viktor Rasberger, naš biserni ženin, je na začetku tega stolet- ja E>obasal culo na ramo in jo mahnil v širni svet, tja gor v belo Ljubljano. Pri trgovcu Ša- rabonu je delal v skladišču in mu ni bilo slabo, saj je bil vendar mlad, lačen pa tadi ni bil . . . Menda je bila hišna gospa Šarabonove bolj skope sorte, kajti hišni posli so bili večkrat siti kot lačni. Mladi in brhki Ivanki z Notranjskega služkinji pri šarabanovih .so pogosto predli pajki po želodcu. Viktorju se je dekle smililo. Rad je po- slušal njeno pojočo notranjsko govorico. Mladenič, ki ni stradal, je začel redno skrivati zagozde kruha v drvarnico za klado, na kateri je Ivanka cepila trske za podnet. 2^etila pa se je ljubezen in 15. februarja 1909. leta sta se Viktor in Ivana v Ljubljani po- ročila. Ženin jih je imel tisti- krat 25, nevesta pa 22. »Potlej sva nekaj časa živela vsak na svojem, pa oba na njego- vem domu v Svibnem. Dokler ni dobil državno službo . . .« pripo- veduje Rasbergerjeva mamca, ki ji dolgo življenje med Štajerci ni opililo notranjskega narečja. »Ni daia miru, dokler nisem dobil državne službe. Postal sem kretnik na železniški postaji v Zidanem mostu. Tam sem bü vse do tistega dne, ko se je zgodila nesreča .. .« Viktorja Rasbergerja niso kli- cali med vojake, ko je izbruhni- la prva svetovna vojna. Ko se je vojna začela, sta z Ivano imela že četvero otrok, peti, Franci je v enem letu starosti umrl in ko je Mirko, šesti po vrsti bil na poti, je bil oče Viktor že inva- lidski upokojenec. Zgodilo se je osemnajstega le- ta. Vrata tovornega vagona so Viktorja Rasbergerja zbila pod kolesa. Odrezalo mu je desno nogo. Od takrat ga spremlja pa- lica, ki je v pomoč leseni nogi. Polnih petdeset let. .. V LOŠKEM POTOKU na Not- ranjskem je bila nekoč doma na- ša biserna nevesta. Ljudje tam niso živeli revno, toda tudi raz- košno ne. Rekli bi — skromno. »Moja mati so mi pripovedo- vali, da je bil kruh na mizi sa- mo ob božiču in veliki noči. Jajčk nismo jedli doma, nosili smo jih v Ljubljano. Peš. Vsak krajcer je bil dragocen . . .« Pripoved plete tudi drugo po- lovico zakonske podobe. Notranjci so veseli ljudje, ni jim pa do šal, če so na vrsti resne reči. Naša biserna neves- ta j« bila dekle in loški muzi- kant jo je nekoč, ko je sprem- ljal svate, ogovoril: »Ivanka. Pred pustom pridemo v vašo hišo. Mi je že omenU, da te pridemo prosit.« Minil je pust, proscev ni bilo, Ivanka pa culo v roke in v Lju- bljano. Nak, norčevali se že ne bodo iz nje ... In v Ljubljani je bil Viktor. Potlej spomin preskoči mlada leta. S poroko so prišli otroci. Viktor, Angela, Milka, Stanko in Franci. Vojna je, pomanjkan- je, lakota. Franci shodi in umre. Potlej tista nesreča, ki je one- srečila vso družino. Mož mlad, poln moči, a invalid. Ob koncu vojne še en otrok, Mirko ... Ro- dilo se jih je še četvero; Ivanka, Fani, Julči in leta 1927 postrgav- ček Mici. »Si znate predstavljati kako nam je bilo? Pokojnine je bilo 600 star o jugoslovanskih dinarjev, v hiši pa devet otrok, ki jih je treba nahraniti, obleči, spraviti h kruhu. 2iveli smo skronuio, otroci so ponosili obleke eden za drugim . . .« Najhuje od vsega je, če moraš za krsto lastnega otroka. Naj- prej Franci, umrl je leto dni star. Nepotolažljivi smo bili, ko je za tuberkulozo umrl Viktor, najstarejši. Umrl je kmalu po- tem, ko je končal trgovsko šolo, star 23 let. Nismo še odložili črnine, je p>obralo štirinajstletno Ivanko. Kar čez noč jo je. Proti štiridesetim letom je bilo že bolje. Otroci so odraščali. Ange- la se je poročila v Hotemežu, Milka je v Beogradu, Stanko, Fa- ni in Julči sta na Koroškem v Avstriji, Mirko se je zasidral v Hrastniku, a Maci je umrla na Ix>rodu stara komaj dvajset let. Kako krivično je, da umirajo mladi, ki še življenja niso oku- sili. Rasbergerjevima so solze pogosto zalivale oči. Dolgo živ- ljenje, dano obema rodovoma, ni bilo namenjeno tudi njunim otrokom. Doslej umrM, so umi- rali mladi, še šest jih živi. čvrsti so in upanje imajo, da so se vrgli po materi in očetu... »Imate upanje, da boste doseg- li očetovo starost?«, sem vprašal Mirka. »Kje pa. Oče imajo še vse do- be in vsd so zdravi, Jaz pa... Večkrat se v šali priporočam, da bi mi oče zobe zapustili.« Kak nasvet za dolgo življenje? Nisem ga dobil. Sem pa pos- pravil kup upravičenih očitkov, da smo dandanes ljudje ne- skromni. Družine nimajo po več otrok, kot nekoč. Nimajo jih, pravijo Rasbergerjeva mama, ker so ženske dandanes »komod«, ker se jim ne da hoditi s trebu- hom naokoli, da človek ne zraste le tedaj, če ima vsak dan meso in slaščice. Če bi ne bilo kaše, bi Slovencev dandanes ne bilo, ker bi predniki pač pomrli zara- di lakote. Kaj več nisem vpraševal. Mora še to in ono ostati za obisk, ko bomo v Radečah praznovali bri- Ijantno poroko, za tcArat pa ve lik koš čestitk. JURE KRAŠOVEC Kadar posije sonce je park pred hišo njun pribljubljeni kraj. Tokrat sta sedla na klop le zaradi fotografiranja. (Foto: J. Kra.^ovec) Rasbergerjeva družina okoli leta 193.5. V prvi vrsti od leve proti desni: Viktor (umrl), Julči, mati. Micika (umrla), oče, Fani in Angela. V drug^i vrsti zadaj: Ivanka (umrla), Milka, Stanko in Mirko Na sliki ni Francija, ki je umrl star leto dni. INTERVJU S ČLANOM IS VLADIMIRJEM BRAČIČEM STO LET STO ŠOL (Kadaljevanje s 1. strani) Polno 8tx>letje in več smo držali z njimi korak. Radost in ponos ob tej ugotovitvi pa nas tudi obvezujeta za bodočnost, kajti žal moramo ugotoviti, da postaja v zadnjem času naš ko- rak počasnejši, začeli smo zao- stajati. To zaostajanje se kaže v več smereh: 9 v manjšem odstotku v pred- šolske vzgojno varstvene ustano- ve zajetih otrok; 9 v neznatnem številu šol- skih otrok, ki smo jim omogoči- li celodnevno bivanje v šoli; 0 v pomanjkanju in slabši kvalifikacijski stnikturi učnega kadra, ter da so pedagoške aka- demije v večini evropskih držav že tri in celo štiriletne visoke šo- le; 9 v pomanjkanju učnega pro- stora, kar izsiljuje večizmenski pouk, in še posebej v pomanj- kanju ustrezno opremljenih učil- nic, delavnic in laboratorijev. Vse te pomanjkljivosti se od- ražajo v slabših učnih uspehih, ki so jih nekateri ocenili za grozljive, saj nam v osmih letih uspešno konča osnovo šolo le okrog 63 odst. učencev, v neka- terih občinah in j^sameznih šo- lah pa celo komaj nekaj nad 50 odst. Tudi znanje učencev je marsikje zelo šdbko, kar je često objektivno pogojeno, saj nekva- lificirani učitelj, opremljen samo s tablo in kredo, res ne more u- čiti drugače kot verbalno in po- manjkljivo. Ob ugotovitvi, da je poleg kva- litetnega učnega kadra ustrezen šolski prostor temeljni pogoj za u^šno uresničevanje osnovnega šolanja, smo se dogovorili, da pripravi republiški sekretariat za prosveto in kulturo program za izgradnjo osnovnošolskega prostora. Tak predlog petletnega programa (1969 — 1973) je sedaj pred nami. Narejen je na osnovi popolnih podatkov 40 in nepo- polnih podatkov 7 občin. Torej samo 13 občin ni poslalo pyodat- kov. Predlog programa ni kabi- netno delo, temveč v osnovi zbir široko prediskutiranih ter na zborih volivcev in v občinskih skupščinah sprejetih programov izgradnje in obnove osnovnošol- skega prostora. Občine so pri se- stavljanju in sprejemanju teh programov upoštevale zlasti po- trebo 1)0 odpravi večizmenskega pouka in ustvarjanja možnosti celodnevnega bivanja, moderniza- cija pouka, izgradnja manjkajo- čih telovadnic in gradnje novih ter p>ovečanje obstoječih zgradb v krajih, kjer število prebival- stva narašča. Iz teh podrobnih programov občin odseva velika prizadetost in skrb naših obča- nov in staršev za boljše pogoje šolanja mlade generacije, če smo prej omenili 13 občin, ki niso poslale podatkov, s tem nočemo trditi, da tam nič ne delajo. O Kaj nameravamo doseči v SR Sloveniji s tem programom? Kakšni so njegovi glavni nameni? Osnovni namen in cilja akcije sta nakazana že v prejšnjem od- govoru — z izboljšanjem pogo- jev šolanja doseči v doglednem času kvalitetnejše znanje in bolj- še učne uspehe tako, da bi redno končalo osemletno šolanje naj- manj 90 odst. normalno razvitih učencev. Predlog programa pred- videva izgradnjo novih šolskih zgradb, dograditev manjkajočih telovadnic, dozidave ter adapta- cije, skupno zajema okrog 300 objektov. Razumljivo Je, da k uresničitvi t^a cilja ne more pripomoči samo nov šolski pros- tor, temveč v harmoničnem so- glasju tudi drugi dejavniki. # In potrebna sredstva za do- sego tako pomembne zamisli? Za uresničitev tega velikopotez- nega, a nesporno nujnega prog- rama bo T petih letih potrebno zagotoviti nekaj nad 400 nailiJo- nov N din. Velika številka, ki pa se je ne smemo ustrašiti. Precej- šen del teh sredstev Je že zago- tovljen s sprejetimi programi, ki so tudi finančno podprti. V mno- gih občinah so sprejeli sklepe o samoprispyevkih občanov, pri- spevkih delovnih organizacij in konkretnih obveznostih občinskih proračunov. Po dogovoru izvrš- nega sveta s predstavniki bank Je možno realno pričakovati tudi nekaj deset müijonov bančnih kreditov. Seveda pa tudi repub- lika pri tej akciji ne bo mogla stati ob strani. Kot je bilo že objavljeno, je izvršni svet v na- čelu sprejel In podprl predlože- ni program in se bo potrudil, da bo republika v okviru danih možnosti prispevala ustrezni de- lež sredstev v obliki dolgoročnih kreditov (20 let in 2 odst. obres- ti). Sicer pa bo izvršni svet o tem sprejel v prihodnjih dneh konkretno stališče ter ga skupno s predlogom programa poslal skupščini, ki bo o prispevku re- publike dokončno odločila. Ob spoznanju, da bo realizacija pro- grama v veliki meri odvisna tu- di od višine republiških interven- cijskih sredstev, sem v tem po- gledu optimist, saj pihljajo zad- nje čase za šolstvo ugodnejše sa- pice. 0 Kako bodo po.samezne «b- činske skupščine lahko dobivale kredite za gradnjo novih šol in za obnovo tistih šol, ki so nujno potrebne velikih popravil in ob- nove? Kolikšna bo obvezna sou- deležba občinskih skupščin in kakšen je pri tem delež naših bank? Republiška intervencijska sred- stva bo dobila republiška izobra- ževalna skupnost, ki bo izdelala posebne kriterije za njihovo do- deljevanje. Do sedaj uporabljeni pogoji bodo izpopolnjeni in na- to obnovljeni. Ker jih bo spreje- la skupščina republiške izobraže- valne skupnosti, bodo imele te- meljne izobraževalne skupnosti možnost prispevati, da bodo po- goji kar se da ustrezni. Predvi- deno je, da bi morala znašati so- udeležba občinskih skupščin pra- viloma 65 odst. in več, vendar nikakor ne manj kot 50 odstot- kov. ® Kaj štejete trenutno za naj- važnejše naloge na področ.ju šol- stva v Sloveniji? aazstem Med trenutno najvažnejše na- loge na področju šolstva smo že postavili realizacijo predlo- ženega programa izgradnje os- novnošolskega prostora. K tej nalogi bi dodal skrb za izbolj- šanje materialnega položaja pro- svetnih delavcev in šole" kot ce- lote, vrnitev ustreznega druž- benega ugleda šoli in šolnikom, sistematično organizirane oblike obveznega strokovnega in idej- nopolitičnega izpopolnjevanja uč- nih kadrov, večja družbena skrb za kvalitetno vzgojo učnega ix>d- mladka, revizija predmetnika in učnega načrta ter učbenikov, si- stematična vzgoja upraviteljev kot pedagoških vodij šc^ in iz- boljšanje prosvetno pedagoške službe. Kot vidimo gre za kup ne prav lahkih in enostavnih na- log, ki so vse dolgoročnejšega značaja. Nekatere teh nalog že rešujemo. Znana je pobuda iz- vršnega sveta in tudi že realiza- cija prve etape sanacijskega na- črta za izboljšanje materialnega položaja prosvetnih delavcev in šol. Izvršni svet bo vztrajal tudi pri dosledni izvedbi druge etape v letu 1970, ko Je predviden po- leg nadaljnjega povišanja oseb- nih dohodkov, ki naj dosežejo ustrezno stopnjo usklajenosti z drugimi, občutnejše izboljšanje sredstev za režijske in funkcio- nalne izdatke. Za leto 1969 so že predlagali okvirni program ter zagotovili tudi sredstva za izvedbo prvih obveznih seminarjev za strokov- no in idejnopolitično izpopolnje- vanje prosvetnih delavcev. V pri- hodnjih letih bo šlo skozi takš- ne seminarje po okrog 2000 šol- nikov in vsaki dve leti vsi upra- vitelji. Menim, da bi morali pre- vzeti osnovno skrb za izbor bo- dočih učiteljev sami učni kolek- tivi. širše družbene skupnosti pa bodo zagotovile vsem materialne pomoči potrebnim sredstva v ob- liki štipendij tn posojil, že le- tos imamo zagotovljenih toliko finančnih sredstev, da lahko ma- terialno podpremo vsakega na- darjenega mladinca, ki se želi posvetiti učiteljskemu poklicu, pa nima materialnih sredstev za študij. Izvršene so že prve priprave za preučitev ustreznosti sedaj ve- ljavnega predmetnika in učnega načrta. Trudili se bomo, da bi prišel tokrat odločujoče do velja-" ve glas naših praktikov, ki naj povedo, kaj je prav in kaj terja spremembo. Pri tem se bomo nedvomno morali spoprijeti tudi z idealno zamišljenim konceptom enotne osnovne šole in pove- dati o njem svoje mnenje. Sedaj se namreč ta enotnost žal odraža skoraj izključno v z zakonom predpisanem enotnem predmet- niku, učnih načrtih in učbenikih, sicer pa vlada velika neenotnost, ki je pogojena z objektivnimi in subjektivnimi elementi od pro- stora in njegove opremljenosti, usposobljenosti učnega kadra, socialnih prilik, v katerih šola deluje in drugih dejavnikov. K izboljšanju dela in uspehov bo nedvomno pripomogla spre- memba 39. člena zakona o os- novni šoli, ki odpravlja napredo- vanje z negatvno oceno v višjih razredih in reorganizaciji pros- vetno pedagoške službe. Največ pa bo k večji uspešnosti in kva- liteti šole pripomoglo kvalitetno vzgojno izobraževalno delo tiso- čev naših šolnikov, ki bodo ob ustreznejšem družbenem vredno- tenju njihovega nenadomestljive- ga dela in ob vrnitvi potrebnega miru v šolo nedvomno vložili v to mnogo truda, osebne zavzeto- sti in ljubezni. Dr. V. BRAČIČ STALIŠČA - RAZPRAVA VINOGRADNIŠTVO ZAPOSTAVUENA PANOGA Ko govorimo o vinogradništvu na Kozjanskem, mislimo pri tem na vinograde v srednjem Obso- telju — višinske predele okoli Virštanja, Tinskega, Bučke gor- ce, Vrenske Gorce, Lastniča, črešnjevca in Vinske Gore. Dej- stvo je, da ti sončni griči, pose- jani z vinsko trto, dajejo temu predelu značilno lepoto in so zaradi tega tudi turistično pri- vlačni in zanimivi. Na tem predelu je okrog 600 hektarov vinogradov, ki so stari povprečno 60 let. Obnova trka torej sleherni dan glasneje na vrata. Vinogradi so večinoma bolj na strmih legah, ki so s tem najbolje izkoriščene. Ugoto- vili so, da lahko na račun do- brega vinograda živi tri do šti- ričlanska družina. že najmanj deset let si vino- gradniki želijo obnoviti svoje vi- nograde, ki so stari in do konca izčrpani. Deloma so obnovo za- čeli leta 1958, ko so tu ustano- vili vinogradniške skupnosti, ško- da je le, da so le-te že leto dni za tem propadle in z njimi vred tudi začrtana obnova vinogra- dov. Ta skrb se je precej razgiba- la v preteklem letu, ko so pri- vatni kmetovalci — vinogradniki samoiniciativno začeli pridobiva- ti nove površine za vinograde. Buldožer že nekaj mesecev s težkim rigolnim plugom orje glo- boke brazde za nove vinograde, v bolj strmih legah pa urejajo terase. Iniciativa privatnih kme- tovalcev je sicer hvalevredna, vendar bi bilo kljub temu tre- ba pripraviti obnovitveni načrt za vse območje, po katerem bi se lahko tudi strokovnjaki vklju- čili v strokovno vodenje te ob- nove. Starejši vinogradniki nam- reč trdijo, da je bila obnova vi- nogradov pred 70 leti, ko jih je uničila trtna uš, bolje urejena kot sedaj, ko je vinogradnik pre- puščen samemu sebi, svojim go. spodarskim možnostim in le svo. ji sposobnosti. Zato bi bilo prav, da bi našli vire za vsaj delno kreditiranje obnove, zagotovili pa naj bi tudi strojno rigolanje, trasne cepljenke in mogoče še umetna gnojila. Nobene parcele v predelih, ki so rajonizirani za vinogradništvo, ne bi smeli ob- noviti brez strokovnjaka in ana- lize zemlje. Vedeti je treba, da gre za veliko in dolgotrajno in- vesticijo — 40 do 50 let, kar je tudi za vinogradnika veliko bre- me. 2e zdaj pa lahko opazimo nekatere napake v na novo ureje- nih vinogradih, ki ne uspevajo prav m so nekateri od teh iz- krčeni že pri starosti okrog 10 let, to je v času, ko bi morali biti najbolj rodni. Velika ovira pri pospešeni ob- novi je tudi materialno stanje vinogradnikov, saj so proizvod- ni stroški visoki, odkupne cene vina pa zelo nizke — okrog 3 di. narje za liter, čeprav je znano, da so stroški v tem obdobju na- rasli za približno 70 do 80 od- stotkov. Vinogradnike zanima, kdo je v tem letu določil od- kupno ceno vinu, ki je tudi za 60 do 70 para pri litru nižja kot lani, pa čeprav vino točijo v go- stilni po višji c«ii in se tudi da- vek na vino ni bistveno povečal. . Veča i>a se vsako leto tudi zava- rovalna premija za zavarovanje vinogradov in tako so vinograd- niki prav zares v zelo težkera položaju. Glede na to, da je vinograd- ništvo zelo važna panoga, bo treba ta vprašanja reševati z večjim razumevanjem in boljšim odnosom do vinogradniikov. V. F. F. VALENCAK PETER DEŽELAK Njegove noge so bile pred 25 leti del živega zidu ob Gračnici. Obe nogi. Obe prestreljeni. Danes ta isti Peter vsako jutro po isti cesti potuje od doma v Drobnicah št. 4 do tovarne lesne galanterije v Rimskih Toplicah, kjer dela v zaboj arni. Razen ob pro- stih sobotah. V nizaki leseni, v hrib prislonjeni koči pusti ženo in troje otrok. Hodi po Ü5ti cesti že skoraj 39 let. Po njej je šel tudi ta- krat, pred 25. leti, ko se je vračal s kino predstave. On in drugi otroci. Med hojo ti- stega februarskega dne, ko v njegovi otroški glavi še ni bilo razločnih pojmov, kot so vojna, partizani, Nemci, vermani in borbe, so jih do- hiteli nemški vojaki. Nihče, tudi Nemci niso vedeli, kate- ra partizanska enota poskuša ali je že prešla sotesko Grač- nice. Kljub temu pa so se Nemci hoteli zavarovati, zato so jim bili otroci dobrodošli. Prisilili so jih, da so hodili pred njimi. Otroci so šele po nekaj sto metrih hoje spo- zaiali za kaj gre. Ne jok ne upiranje jim nista pomagala. Vsak nemški vojak je pred sabo tiščal otroka in tako ko- rak za korakom napredoval po soteski. Po soteski je odjeknil re- zek žvižg. Nato povelje v nemškem jeziku, naj Nemci spuste otroke naprej. Zatem povelje v slovenšči- ni, naj se otroci vržejo po tleh in v jarek ob cesti. Potem je zaropotalo. Nobeden Nemec ni izpustil otroka. Ko so se ti vrgli po tleh in si v joku poskušali zaščititi z rokami glave, so se Nemci skrili za njih. Petra je nekaj dregnilo v noge. Ko ga je partizanka — bolničarka držala v naročju. sta mu obe nogi bingljali... Nogi so mu rešili, dobro pa ju še danes ne more upo- rabljati. Toda treba je živeti. Zaposlil se je v Galanteriji., Dan za dnem je hodil po to- varni, na hrbtu je imel koš in v njem tudi po 70 kilogra- mov odpadkov, te je pobiral in jih nosil na kup. Tožil je o bolečinah, nihče ga ni hotel razumeti, niti di- rektor, ki je bil nekoč parti- zan. šele delovni inšpektor ga je rešil. Našli so ustrez- neje delovno mesto v zabo- jami. Zdaj je tam. Mogoče mu bo kdaj uspe- lo, da bo dobil kakšen dinar za invalidnost, čeprav takrat še ni bil star petnajst let. Z^- kon je zakon, tog in neživ- Ijenjski. On pa ima upanje, saj nekaj govorijo o tem, da bodo zakon spremenili. Ni kriv, če so njegove no- ge tvorile del živega zidu, za katerim so se skrivali Nem- ci. Tisti za njim je hudičevo nabijal s svojim šmajserjem IX) partizanih, zato je parti- zan'ski mitraljez oplazil Nem- ca in Petrovi nogi. Peter da- nes ve, kaj je to vojna. Ve, da bi lahko umrl zato, da ne bi drugi umrli, kajti Nemec je tako tolkel, da je Peter skozi obleko čutil vročo cev njegovega avtomata ... Nani STALIŠČA - RAZPRAVA - KRITIKA - KRITIKA - STALIŠČA - RAZPRAVA Leiošnje volitve odbornikov m poslancev potekajo v obdobju, 21P. katerega so 2načilni pomemb- ni dosežjki na vseh področjih na- gega družbeno ekonomskega raz- voja. Uresničevanje reforme je dalo že prve rezultate, ki se ka- žejo v ponovnem oživljanju go- spodarske akti\Tiosti; bolj kot kdaj koli poprej pa so se poka- zale tudi določene slabosti, ki jih postopno odpravljamo. Ob volitvah moramo nedvomno ugo- toviti še eno dejstvo in to, da smo z nekaterimi sprememba- mi našega volilnega sistema vne- sli v celoten predvolilni posto- pek bistvene novosti, katerih osnovna značilnost je težnja, da bi volivci imeli že v obdobju priprav na volitve še več mož- nosti kot doslej, da spoznajo re- zultate dosedanjega razvoja in da se seznanijo z načrti za bo- doče delo. Se več! Postopek ozi- roma spremembe pri letošnjih volitvah pomenijo pomemben de- javnik v poglabljanju demokra- tičnosti in resničnega vplivanja volivcev rxa celoten proces pred- laganja, kandidiranja in na vo- litve same. Ena izmed bistvenih novosti v letošnjih volilnih pripravah je tudi dejstvo, da so se organiza- cije SZDL v občinah pojavile pred svojimi volivci s programi, k! so zamenjali že preživelo ob- liko tako imenovanega volilnega proglasa, ki ga je v prejšnjih letih posredovala SZDL vsem de- lovnim ljudem. Volilni progra- mi, ki so jih sprejele konference SZDL in jih posredovale v javno razpravo, pomenijio bistven kva- litativen premik v težnji, da bd vse probleme obravnavali čim širse, m do njih zavzeli konkret- na stališča. Volilni programi predstavljajo dokument, ki bo prav gotovo bistveno vplival na vsebino dela bodočih skupščin. Problemi in naloge, ki jih pro- grami vsebujejo, so takšnega zna- čaja in pomena (to so pokazale tudi dosedanje obravnave med volivci), da bodo bodoči odbor- niki in poslanci morali {»skrbe- ti za njihovo uresničitev. Za raz- liko od nekdanjih proglasov, ki so bili več ali manj splošnega značaja, smo dobili volilne pro- grame, ki konkretno načenjajo problematiko vseh področij na- šega družbenoekonomskega raz- voja. Kljub vsem tem pozitiv- nim ugotovitvam pa se pojavlja- jo tudi mišljenja, da bi morali biti volilni programi v občinah še konkretnejši, predvsem v tem smislu, da bi bili notranje vse- binsko še bolj diferencirani, da bi problematika krajevnih skup- nosti dobila v njih še izrazitej- še mesto. Gre namreč za to, da bi bili taki volilni programi za volivce še sprejemljivejši, kajti problemi, s katerimi se sreču- jejo v krajevnih skupnostih, bi dobili še večji poudarek in s tem seveda tudi volivci večjo ga- rancijo, da jih bodo v določe- nem časovnem obdobju tudi ob- ravnavali. ^ Ob tem nastane vprašanje, ali je to možno in drugič ali je ta- ka diferenciacija tudi potrebna. Mnenja so deljena, vendar pa ka- že, da volivci nedvomno nagiblje- jo k čim večji konkretnosti ob- ravnave posameznih vprašanj, kar pa je tudi razumljivo. Pone- kod so v volilnilh programih na- menoana izpustila vse kvantifika- cije, ker so menili, da ni mogo- če za daljši čas predvideti re- šitev posameznih problemov. Dejavnikov, ki vplivajo na to, je nedvomno veliko, čeprav nekaj večje konkretnosti v posameznih primerih, ki jih obravnavajo vo- lilni programi, prav gotovo ne bd škodilo, obratno, prineslo bi samo koristi. Bodi že tako ali drugače, dejstvo je, da pred- stavljajo volilni programi, taki kot so, pomembne dokumente in velik korak naprej od prakse minulih let. Posamezne postavke v volilnih programih obravnavajo najaktu- alnejša vprašanja z vseh podro- čij, na poslancih in odbornikih pa je, da bodo pri svojem bo- dočem delu to tudi upoštevali, kajti prav gotovo bodo volivci na svojih sestankih v prihodnje budno spremljali delo skupščin ter analizirali, kako z volilnim programom postavljene naloge tudi uresničujejo. Volilni progra- mi bodo pomembni tudi kot .iz- hodišče za oceno dela odborni- kov in poslancev, ko bomo čez štiri leta ugotavljali, kako so de- lali. B. STRMCNIK Ob prazmku v Laškem Letos je pripravil v La- škem Prešernovo proslavo no- voustanovljeni mladinski klub, ki ga vodi četrtošolec Jernej OZIS. Ob tej proslavi je nad- vse razveseljivo in javne po- hvale vredno predvsem troje: da je dala mladina pobudo za proslavo, da so za pro- slavo žrtvovali del svojih se- mestrahiih počitnic in da je bil spored na taki ravni, ki prepričljivo dokazuje njihov zavzeti odnos do sloveißke kulture. Proslave se je udeležila sa- mo mladina: od šolske do pošolske in študentske, starej- ših je bilo namreč v dvo- rani manj kot nastopajočih mladincev na odru. Tak od- nos laške javnosti do priza- devanj mladih, da bi iiam pokazali kaj znajo in kaj so, posebno še če,gre za prosla- vo ob slovenskem kulturnem prazniku, je pač zelo nepo- šten in krivičen. Ko sem zapuščal dvorano, pa sem bil vendarle vesel, da imamo tudi tako mladi- no, pa čeprav bi jih bilo tu- di samo tistih trinajst, ki so nam na odru s tako nepo- narejeno, iskreno doživeto prizadetostjo posredovali Pre- šerna. dr. Jože širec KAJ PRIČAKUJEMO V LETOŠNJEM LETU RKSOLUC.IJA O RAZVOJU GOSPODARSTVA IN DRUŽBENIH SLUŽB V CELJSKI OBČINI Ugodni rezultati lanskega leta, zlasti pa ponovno oživljanje proizvodnje, precejšnja stabili- -ja cen, večja aktivnost go- spodarskih organizacij, prilaga- janje proizvodnje potrebam trga itd., so daü solidno osnovo za letošnja predvidevanja o razvo- ju gospodarstva in družbenih služb v celjski občini. O vsem tem govori tudi posebna reso- lucija, ki sta jo pred kratkim sprejela svet za primarno ter svet za terciarno gospodarstvo pri skupščini občine CJelje. Predvidevajo, da se bo druž- beni proizvod povečal za 9%, industrijska proizvodnja za 7, za prav toliko promet v trgovi- ni na drobno, izvoz za 6, zapo- slenost do 2, produktivnost pa za 5 do 6 odstotkov. Isti viri nadalje napovedujejo povečanje sklada nominalnih osebnih do- hodkov za 8 do 9 %, osebnih dohodkov na zaposlenega za 7 ter vrednosti investicij v os- novna sredstva za 14 odst. Na vsak način lahko ugotovi- mo, da so predvidevanja izred- na in optimistična hkrati! In ker slonijo ia lanskih rezulta- tih in pripravljenosti kolekti- vov, da tudd letos vložijo kar največje napore za nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva, smo lahko takih napovedi samo ve- seli. In še nekaj. Po težavah, ki so vladale v treh največjih ko- lektivih celjske občine zlasti v prvi polovici lanskega leta, je bil konec več kot zadovoljiv. To pa je tudi jamstvo, da bo letošnje leto v tovarni EMO, za- tem v cinkarni in štorski žele- zarni drugačno, kot je bilo mi- nulo. Ta ugotovitev hkrati opo- zarja, da je sedemodstotno po- večanje industrijske proizvod- nje pravzaprav spodnja meja in da lahko ob normalnih okoli- ščinah račimamo celo na višjo stopnjo, kot jo predvideva reso- lucija. Podobno velja za izvoz, šest- odstotno povečanje letos nam- reč temelji na zaključenih izvoz- nih poslih. Na vsak način pa se v izvozu čedalje bolj uveljavlja- jo tista podjetja, ki so veliko pozornost posvetila preučeva- nju zunanjega tržišča in kd tudi s kvaliteto svojih izdelkov, asortimanov kljubujejo ostri konkurenci. In končno, ni nak- ljučje, da resolucija tudi v tem poglavju op>ozarja na organizi- ranost združenih proizvajalcev in na njihov skupen in organi- ziran nastop na zunanjem trgu. Kot v proizvodnji in izvozu, bo letošnje leto prineslo dolo- čeno prelomnico tudi v zaposlo- vanju. Povečanje industrijske proizvodnje in družbenega pro- izvoda bo povzročilo ustrezno povečanje števila zaposlenih. Res je, da tu stopnja rasti ne more iti v korak s fizičnim ob- segom industrijske proizvodnje, toda navzUc temu, že 2-odst. po- večanje zaposlenih pove vehko! če pa smo pri vsem tem še optimistični in se ozremo na možnosti v EMO, Žični, Topru in še ponekod, potem bi lahko to mejo celo prekoračili. O tem pa govori tudi trošenje sred- stev skupnega sklada gospodar- skih rezerv. Gre namreč za težnjo, da naj bi sredstva tega sklada tudi v prihodnje name- njali tja, kjer bi lahko z moder- nizacijo ali odpiranjem povsem novih industrijskih obratov po- večali tudi število zaposlenih. Predvideno povečanje osebnih dohodkov na zaposlenega je v skladu z gibanjem proizvodnje in produktivnosti. Pri vsem tem i>a je treba upoštevati, da je povprečje osebnih dohodkov v celjski občini precej nižje od repubUškega povprečja. Zaradi dosedanjega zaostaja- nja v modernizaciji proizvod- nje, se bodo investicijske na- ložbe v osnovna sredstva letos predvidoma povečala za 14 od- stotkov. To pa je seveda pogoj za rast gospodarstva v nasled- njih letih. Več za investicijsko vlaganje v osnovna sredstva bo- do morala dati zlasti tista pod- jetja, v katerih je znanstveno- tehnični napredek zelo hiter. Zato velja zlasti zanje naslednje pravilo: če nočeš zaostati, po- spešeno vlagaj v modernizacijo in za nadomestilo osnovnih sredstev. MILAN BOŽIČ PETIČ V okviru Švabsko-nemške kul- turne zveze so p>o izbruhu vojne Kljub nasprotovanju nemškega zimanjega ministrstva po zgledu oddelkov SA hitro in načrtno ustanavljali posebne oddelke •noških v starosti od 18 do 45 et in jih vojaško urili, že ta- .i.rat, zlasti pa še v povojni re- «/anšistični literaturi, so trdili, da so te polvojaške oddelke, imenovane »Volksdeutsche Mann- schaft«, t. j. nemško moštvo, ostanavljah po izbruhu vojne, da bi jih ne doletela takšna uso- da kot Nemce v Bydgoczszu na Poljskem, kjer naj bi jih bili Poljaki pobili 58.000. Toda iz po- datkov, ki jih prinaša Bibrova imjiga, je razvidno, da je jugo- slovanska obveščevalna služba že aprila 1939 »ugotovila, da se v Sloveniji tajno formirajo oddel- ki SA«. Da to niso bile neke vr- ste obrambne organizacije, pri- ča tudi dejstvo, da so jih po^ spešeno urejevali ravno takrat, ko so jugoslovanske oblasti naj- bolj popuščale zahtevam nemške manjšine, t. j. poleti in jeseni 1940. Na slovenskem Štajerskem so jedro teh oddelkov sestavljali moški člani nemških telovadnih in športnih društev. V Mariboru je bilo telovadno in športno društvo »Rapid«. »Na Rapido- vem telovadišču in v telovadni dvorani je bilo izurjenih 800 ali več mladih Nemcev kot moštvo Kulturbunda ... čez Rapidovo telovadišče v Mariboru je odme- val prvič korak nacionalistično vzgojenih nemških kolon. Rapid je v veliki meri dalje izvajal že prej postavljeno mu nalogo, naj nemško mladino telesno izuri in svetovnonazorsko izšola ter pri- pravi dan osvoboditve.« Jeseni 1940 so nemško moštvo v Mari- boru še bolje organizirali. Na sestanku okrajnih vodij Kultur- bunda 31. oktobra so pod vod- stvom tajnika pokrajinskega vod- stva dr. Grilla iavedli organiza- cijo »obveščevalnega in informa- cijskega sistema« in se tudi do- govorili o izdelavi alarmnega si- stema, »da bi bila čimbolj za- gotovljena zaščita nemške krvi in premoženja.« Zato so za po- samezne kraje določili »vodje samozaščite« (Selbstschutzleiter), ki so nastopali pod plaščem 1.1. »kontrolnih vodij« (Kontrollei- ter) in jih je vodil dr. Camillo Morocutti. Novembra 1940 so jim naročili, naj oi^anizirajo obveščevalni aparat navzdol vse do blokovskih čuvajev (Block- wärte), in ko so nato po okra- jih ta alarmni sistem preizkusi- li, so ugotovili, da se je obne- sel, saj so se blokovski čuvaji zbrali na odrejenem mestu pov- prečno v 30 minutah. V Celju je »Athletik-Sjport-Ve- rein« vodil nam že znani Wer- ner Stiger, ki ga zaradi tega, ker je bil preveč razvpit kot na- cist, niso dali'v vodstvo Kultur- bunda. Tudi v okviru tega druš- tva so organizirali nemško moš- tvo. (»Ker v Celju ni bilo mogo- če poglobiti mladinskega dela v nobenem društvu, ki so že ob- stajala, sem prevzel vodstvo atletskega športnega kluba in ga preuredil tako, da je bil kmalu vsak dan na telovadišču živ pro- met in da se je gojila tudi telo- vadba v dvorani. Nadaljnjo for- macijo odrasle mladine, Mann- schaft, smo prav tako vključili v to delo. V okviru društva so bile tedaj na programu telesne vaje in vse drugo, kar je potreb- no za telesno utrjevanje.« — Sti- gerjeva avtobiografija 26.10.1940, PAM, fond SODI, f.6.) Glavni vodja nemškega moštva na celj- skem območju je bü nekaj časa brivski mojster Eduard Pai- dasch, ki je tudi v celjskem okrožnem vodstvu Kulturbunda odgovarjal za šport. Za njim je bil glavni vodja nemškega mošr tva Alois Kalischnig-Luki, nje- gov namestnik pa Willfried Hoff- mann, po njunih ostavkah v za- četku januarja 1941 pa je bil glavni vodja privatni uradnik Fritz Pichl, njegov namestnik Pa Prokurist dr. Alfred Juhard. Tu- di Gustav Hönigmann, ki je na- sledil Stigerja kot vodja atlet- sko-športnega društva, je bil vodja neke enote nemškega moš- tva. (Dalje) Cme uniforme vojaških oddelkov Kulturbunda (Volksdeutsche Mannschaft) so že na zunaj manifestirale nacistični militarizem. Celjska enota je 1940. leta štela 240 mož. Na sliki: manifestacija v Celju 31. januarja 1941. ■ šofer je svojo velüco škittlo na. kolesüi že sipravil v tek, ko je zagledal, kako po bregu'hiti in na vso moč maha imlado dekle. Z^njo je v avtobus pulmil tudi val hladnega zraka in oblak snežink, ki so zu- naj skoraj že zametle dekletove stopinje po poboöju. »Glej ga no, dekleta!« je rekel spre- vodnik. »Bo pa drugič že treba prej vstati, če se boste hoteli z nami voziti!« »Pusti jo no, saj vendar veš, da se je šele prejšnji teden ,zarinkala'. Mož ji je ležal na srajci!« je nasmejanega dekleta zbadal brkati očanec ob oknu. »Vi že veste, kako to gre, ko imate tako dolgo prakso!« mu je hitro zabru- sila. Ljudje v avtobusu so začeli radovedno obračati glave. Kazalo je, da bo vožnja poslej nekoliko bolj vesela! In res se je veseli dvogovor še nadaljeval. »Ja, saj je pravil zadnjič vaš mož, da ste z vsemi žaubami namazani; pritoževal se je, da vas je imel pred poroko tako rad, da bi vas bil najrajši pojedel. Zdaj mu je pa žal, da vas ni!« »O, tega mi pa že ne boste pravili,« se je uprlo dekle. »Sicer pa — zakaj me pa tako gledate?« »Kaj vas ne smem? Še maček lahko škofa!« »Kaj res?!« »Še niste tega nikdar slišali?!« »Slišala že, samo videla še nisem. Zato pa ne verjamem!« se je odrezalo dekle. »Saj sem rekel, da je od vraga. . .« je pripomnil sprevodnik. »Kakšna škoda, da ni moja,« je rekel nekdo. »Tako lepe otroke bi imela, da bi si jih ljudje hodili naprej naročat — ta- ko kot kmetje praščke!« »E, kaj bi! Baba je baba!« je zinil so- sed, zraven pa na vso moč pomežiknil. »Baba že, jaiz pa ne!« je odvrnilo de- kle in — v Vinski gori izstopilo. Ozrem se za njo in vidim, kako izgi»' nja za zasneženim pobočjem. No, do Ve- lenja gotovo ne bo nihče več zadremal! -iib. CELJE z avtom v moskvo Kot smo zapisali v prejšnji številki, pripravljata avto mo- to društvo šlander in celj- ska poslovalnica Kompasa av- tomobilski izlet v Moskvo. Pot bo dolga 5.670 km in bo vodila iz Celja preko Kijeva do Moskve, na povratku pa skozi Odeso, Bukarešto in Sofijo domov. Potovanje bo 10. ali 25. junija letos. Ker bodo udeleženci tega rallyja vezani predv'sem na campe, bo cena zelo ugodna in se bo sukala od 54.500 do do 31.500 starih dinarjev, odvisno od uporabe camp opreme in drugih okoliščin. Potovanje bo trajalo 16 dni, udeleženci pa bodo osta- li po tri dni v Moskvi, Ode- si in Kijevu. Glede na to, da sd bodo potniki v avtomobilu stroške lahko delili, računajo, da vsi izdatki skupaj ne morejo preseči 100.000 starih dinar- jev na udeleženca. Kolono avtomobilov bo spremljal tudi Servisni avto. Prijave sprejema avto-moto društvo šlander do 25. ap- rila. M. B. zbor aktivistov Po večletnem premoru se bodo v petek, 21. februarja ob 18. uri sešli v zdravili- ški dvorani v Dobrni nekda- nji člani okrajnega aktiva. To bo vsekakor prijetno srečanje ]judi,ki so kot po- litični m gospodarski delav- ci delali na širšem celjskem območju v prvih letih po vojni. slovenski oktet pel učencem Učenci prve osnovne šole so letos nadvse lepo prosla- vili slovenski kulturni praz- nik. Lepo so okrasili telo- vadnico in s temne zavese so .belo odsevale znane Pre- šernove besede: »Največ sve- ta otrokom sliši slave.« Pro- slavo so začeli pevci šolske- ga pevskega zbora. Za njimi pa Se je oglasil Slovenski ok- tet. To je bilo sa učence veliko presenečenje. Člani ok- teta so zapeli nekaj pesmi in navdušenju ni bilo ne kon- ca ne kraja. Letošnja prosla- va bo vsem, ki so se je ude- ležili, še dolgo ostala v spo- minu. N. G. 16.512 upravnih zadev Kolektiv upravnega organa skupščine občine Celje je la- ni rešil 16.512 zadev, kar je za 65 odstotkov več kot so predvidevali. Nerešenih je ostalo le 1904 zadev. In kva- liteta dela? Na rešene zade- ve je bilo le 245 pritožb! -mb koncert upz »emil adamič« Učiteljski jjevski zbor Slo- venije »Emil Adamič« je v letošnjih poletnih počitnicah vadil v Celju. Koncerte je priredil v Žalcu, Velenju, Slovenjem Gradcu in na Rav- neh, program pa je segel v dobo renesanse, v moderno, umetno, slovensko, jugoslo- van?sko in rusko pesem..Vod- ja zbora Branko-Rajšter je odličen dirigent, ki mu pevci zvesto in disciplinirano sledi- jo. Tehnično je zbor na vi- šini, zven glasov zaokrožen, zdi pa se, da ženski zbor malce nadkriljuje moškega. Že na sedanji stopnji je UPZ vreden spoštovanja in težko bi bilo dati prednost tej ali oni točki, saj so vse vzorno odpeli. Morda bi bi- lo posvetiti nekaj več pozor- no'sti dikciji, da bi bilo be- sedilo občinstvu povsem do- stopno. Koncerti UPZ so brez dvo- ma pKMnembni za kulturno osveščanje publike, zato bi bilo prav, da bi ga kmalu slišali tudi v Celju. A. STUPICA pododborova razstava- v počastitev sloveniskega kulturnega praznika so prej- šnji petek odprli v Likovnem salonu II. razstavo članov celjskega pododbora društva slovenskih likovnih umetni- kov. Na razstavi tso zastopa- ni Leopold Hočevar, Janez Knez, Joža Horvat — Jaki, Avgust Lavrenčič, Milan Lo- renčak, Darinka Pavletič Lo- renčakova, Viktor Povše, Mi- lisav Tomanič, Alojz zavolov- šek in Jelica žuža. I*rva pododborova razstava je bila 1964. leta, odslej pa naj bi postala tradicionalna. Ob otvoritvi je govoril vodja Likovnega salona Jure Kislin- ger, nastopil pa je tudi Ko- morni moški zbor, ki je po- častil 20-letnico svojega prve- ga javnega nastopa. Razstava v Likovnem salo- mi bo odprta do 1. marca. 11,6 odstotkov več Letošnji proračuniski pred- log celjske občine predvide- va, da bi osnovno šolstvo dobilo 14,081.613 din ali 11,6 odstotkov več kot lani. To- likšno povečanje je v skla- du s stališči iz?vršnega sveta SRS in bd omogočilo, da bi učiteljem s srednjo izobraz- bo ix)večali osebne dohodke za 11,2, na predmetni stop- nji za 11,7, prosvetnim delav- cem z višjo izobrazbo za 19,6 in profesorjem za 23 od- stotkov. Sredstva, namenje- na za materialne izdatke ozi- roma investicijsko vzdrževa- nje bi se povečala za 6 od- stotkov. Kolikor bodo predlog spre- jeli, bo osnovno šolstvo v precej boljšem položaju, kot je bilo lani, še vedno pa ne bodo mogli odpreti 5 novih varstvenih oddelkov, kot so računali. gimnazijski zbor pojde v brno Med zadnjim obi'skom pri HDK Celju so predstavniki Elgartove gimnazije v Brnu povabili na gostovanje meša- ni pevski zbor celjske gimna- zije pod vodstvom prof. Ci- rila Vrtačnika. Gimnazija v Brnu slavi namreč letos 50-letnico; ob tej priložnosti pa bo več športnih in kul- turnih prireditev mednarod- nega obsega. Celjski gimna- zijski pevski zbor bo odpo- toval v Brno v mesecu ok- tobru. neločljivo povezan z rk Pri 77 letih se je Anton žerdoner, dolgoletni aktivist krajerae organizacije Rdeče- ga križa na Polulah in njen nekajkratni predsednik, for- mulno pKJslovil od dela v tej organizaciji. Vsi člani organi- zacije ter občani polulskega območja se mu za njegovo nesebično delo in požrtvoval- nost zahvaljujejo, zlasti pa so veseli njegove pripravlje- ncteti, da bo še vnaprej pri- pravljen pomagati z nasveti, kajti v vsem dolgem obdob- ju svojega aktivnega dela v organizaciji Rdečega križa si je pridobil izredno veliko iz kušenj. Č P„DELO" CELJE telefoni : C TEDNIK-Radio Celje 23-69 in 31-05 Podružnica „Delo" Z8-00 mali intervju Vprašuje: IVICA BURNIK Odgovarja: DANICA PRECE Kaže, da so fantje dobro vedeli, koga morajo poslati intervjuvat našo Danico. Za- kaj, ko sem se naslonila na pult, ki smo ga pred leti ku- pili s pi-vimi rezervnimi di- narji in ji ix>vedala, zakaj sem prišla, je na ves glas za- protestirala: »Mene pa kar pri miru piosti! Kakšno bolj I>ametno delo si poišči!« »No, Danica...« »No, prav! Am- pak — samo zaradi tebe!« »Torej — kako je bilo takrat, ko si pred petnajstimi leti prišla k tedniku?« »Bilo je — no, bilo je drugače kot da- nes!« »Kako drugače?« »Na sploh drugače. V upravi sva delali samo dve, imeli smo samo dva prostora, naslove smo sami lepili na časopise, tednik je imel le 7 tdsoč na- klade tn podobno . ..« »Kaj misliš s tem — podobno?« »Naše v&'selje do dela, tovari- štvo, entuziazem ...« »Kaj je v tebi danes še prav tako močno?« »ölovek se z leti spremeni, postane občutlji- vejši, toda ne glede na to — še vedno sem rada med ljud- mi, še meraj mi je toplo, kadar mi kakšen star naroč- nik reče — zdaj pa že vem, da sem prav prišel, ko vidim vas — in še vedno se nisem navadila krotiti ne jezi:ka, ne smeha in tudi ne solz.« »Pra- vijo, da je delo s strankami težko. Kaj misliš ti?« »Že mo- goče. Toda enolično ni. Pri na's pa sploh ne, ko priha- jajo iz najrazličnejših krajev.« »Kdaj ti je ,službeno težko?« »Kadar dobim odpoved časo- pisa od kakega starega naroč- nika!« »In kdaj lepo?« »Kadar so ljudje res zadovoljni z mojim odgovorom!« »čuj, Danica, je kaj novega te dni, kaj posebnega?« »Ste že zve- deli za tisto zilato poroko? In — mislim, da je nek naroč- nik hkrati s spremembo na- slova nekaj zaiimivega napi- sal. Počakaj, da poiščem!« Skoraj bi bila po/abila — Da- nica Frece je tista prva tova- rišica za vrati oddelka naše uprave. Oglasi, predv'sem »ta mali«, pa seveda naročniki so njen delovni resor. Sicer pa — saj jo gotovo poznate in verjetno ne boste hudi, če svojim čestitkam in zahvali za zvestobo dodamo še vašo, kajne?! LAŠKO CESTE III. REDA OBČINSKE? Ker za okoli 50 kilomet- rov cest tretjega reda v la- ški občini komaj kdo skrbi, ker vanje ne vlagajo niti to- liko, kolikor je za te ceste denarja, je občinska skupšči- na sporočila republiškemu cestnemu skladu, da želi pre- vzeti ceste tretjega reda in z njimi tudi priipad^oči do- hodek v svojo skrb. S cestnega sklada so od- govorili, da so do konca te- ga leta pogodbe s cestnimi podjetji že sklenjene in de- nar tudi že angažiran (j» občini Laško gledajo kje). Skupščina občine in kra- jevne skupnosti so prepriča- ne, da bi bile cetste mnogo bolj urejene, če bi zanje skrbele krajevne skupnosti. Pa drugo leto, če bo šlo .. trgovska hiša v rimskih toplicah Letos oziroma najkasenje prihodnje leto naj bi Rimske Toplice dobile trgovsko hišo, ki bi oskrbovala potrošnike tega kraja z vsem potrošni- škim blagom, ki ga nudi so- dobna trgovina. predavanje o BAZENU Ker je v Laškem zanima- nje za prostozračni bazen ve- liko, so pHDvabili pred dnevi v Laško predavatelja ing. Franca šubelja, znanega strokovnjaka za gradnjo ba- zenov. Govoril je o različnih tipih bazenov, pa zanimanje Laščanov ni bilo preveliko, kajti predavatelj je imel le okoli 30 poislušalcev. MOZIRJE mozirska koča odprta Celjsko planinsko društvo nas je obvestilo, da je koča na Mozirski planini odprta in da je prostora za 50 tu- ristov, smučarjev. Snega je dovolj, saj je samo podla- ge 1.20 metra. Dnevni penzi- on pa je samo ^ dinarjev. ŠENTJUR občani kritizirajo Odcep ceste, ki vodi mi- mo upravnega ixKlopja kme- tijskega kombinata proti že- lezniški postaji, je verjetno — tudi glede na gostoto pro- meta — najslabše vzdrževani del cestnega omrežja na ož- jem območju Šentjurja. Za- to ni čudno, da občani kri- tizirajo in se sprašujejo, kdo je za to kriv in kdaj bo ce- sta popravljena. pomoč tamburašem Tamburaška skupina v Dobju pri Planini, ki jo vo- praznično razpoloženje da Jožica Salobir, je jj aktivna, kljub temu, da ij le stare in obrabljene i strumente. Zato Je tolj bolj razveseljivo in hkn vzpodbudno za njihovo 4 razumevanje občinske avj kulturno prCsvetnih orgaoj cij, ki jim Je obljubila j moč v obliki denarja za j pravilo instrumentov. nastopili bodo folkloristi Dan žena ni več tako 1 leč, mnogi že pripravljj različne prireditve. Med r mi je tudi folklorna skup v Šentjurju, ki ix)d vodstvc NUŠE VREČKO pripra?: prvi nastop. S pomo< osnovne šole in občiBS zveze kulturno prosvetnih < ganizacij bodo kupili oble za plesalce, ki bodo nas pili z vojvodinskimi in i lokranjskimi plesi. Te Iw Pa še res je, da nam jo je zadnjič v tej naši stalni rubriki, kjer pišemo o nenavadnih a resničnih dogodkih, ti- skarski škrat pošteno zagodel. Zagodel nam jo je na tak način, da nam je od- škrcnil zadnji odstavek, v katerem smo pravza^.rav zapisali tisto, zaradi česar smo se namenili, da primer de- lovnega spora iz Alposa objavimo v tej rubriki. Zapisali smo že, da je bil delavec kaznovan s kaznijo, ki je v pravilniku ni! Vsekakor je to velika napaka disci- plinske'komisije in nič če je delavec zavoljo tega sprožil delovni spor pred so-diščem. Poleg pomankljivosti v .sa- mem P"* pa je na kaj dru.^ slišali ti* ki je V^ da člai^ no ne f nih razt^ del, kaK^ sciplinsK^ še zaniPj; plir^ke » priznatii Pa n?vj - pritošil Seai(tjurčanom ob tamburašev z ifjEMNA soba 2A RIFN^K •tično društvo v šent- f-' je odločilo, da bo- P enem izmed kmetov rij iJifnika uredili spre- l^gobo za obiskovalce W se bodo lahko v i" prostoru primemo ILali oziroma osvežili. ItOJANKA brez f elektrike Lj planinskega društva Ltjurju ® prostovolj- fdelom uredili svojo po- t^o na Resevni. Njiho- ^ri so v glavnem uspe- y postojanka še nima društvo pa nima Ij denarja. Kljub pri- I furistični točki posto- ^ morda prav zato osta- ^ obiskovalcev. HRASTNIK dlog hrastni- ških borcev ai največje krajevne or- gije Zveze združenj p NOV terena Spodnji nik so se na svoji let- ^ferenci pridružili pred- novogoriških borcev, naj 50-Ietnici KPJ podelili sdniku Titu red za mir [Višje priznanje jugoslo- tiii narodov. Svoj pred- 0 posredovali občinski jdruženj borcev Hra- z željo, da bi o njem razpravljali m ga. pourdili vsi nekdanji udeleženci NOV v Hrastniku. Predlog nekda- njih udeležencev NOV te hrastniške krajevne organiza- cije je naletel v Hrastniku na veliko pritrjevanje in odo- bravanje med vsemi delovni- mi ljudmi in občani. priznanje znane- mu komunistu Pred kratkim so preživeli borci v Spodnjem Hrastniku podelili priznanje enemu naj- starejših predvojnih komuni- stov in prvoborcu — Jožetu Jeriču-Mihi. S tem so se bor- ci tega terena oddolžili pri- znanemu komunistu in par- tizanu, ki je tudi po vojni opravljal vrsto odgovornih družbenopolitičnih dolžno- sti, predvsem pa skrbel za obvarovanje tradicij narodno- osvobodilne borbe med hra- stniško mladino. Miha Jerič še dandanašnje čase rad obi- skuje mladinske konference in sestanke in s svojo pri- jazno, tovariško besedo bodri mladi rod, bodisi pri učenju ali v aktivnem družbenopoli- tičnem življenju. večer slovenske umetniške besede 8. februar-slovenski kulturni praznik So v tej zasavski ob- čini najbolj slovesno počasti- li v obeh vzgojno-izobraževal- nih ustanovah, kjer so učen- ci in dijaki pripravili nekaj vzornih nastopov in proslav. Odrasli pa so imeli priložnost sodelovati na večeru sloven- ske umetniške besede, v pro- storih kluba »Svobode I» — — Hrastnik. Tamkaj so na- stopili: Marička Žnidaršič, Anton Ingolič in Milan Gu- ček. Poslušalcem so posre- dovali nekaj svojih in brali dela drugih slovenskih pisa- teljev in pesnikov. Prireditev je pripravila Prešernova driiž- ba iz Ljubljane in je lepo u'öpela. -s- VITANJE »prevara« kroži Prizadevni čalni prosvetne- ga društva iz Vitanja, ki so pred meüecem dni naštudira- li dramo »Prevara« — pisaU smo že, da je delo režirala kmetica Karlina Rošer iz Ra- kovca — so te dni že odšli na prva gostovanja. Tako so minulo nedelio icrrali v Do- txrixi, isjer so jih prebivalci prijazno sprejeli. V načrtu pa ima)jo še nekaj gostovanj. Seveda jih bodo morali op- raviti kmalu, kajti s prvo po- mladjo bo tudi za vitanjske igralce konec kultumo-pro- svetnega udejstvovanja, saj se bodo začela prva pomla- danVika kmečka orwavila. KONJICE ustni časopis Prejšnjo nedeljo je bil v Slov. Konicah ustni časopis, ki sta ga pripravila uredni- štvo Kmečkega glasa in vod- stvo ikmetij'ske zadruge. Ude- leženci so se med drugim po- govarjaJli tudi o možnostih nadaljnjega sodelovanja med kmetijsko zadrugo in kme- tijskimi proizvajalci. F. B. mladinski dom končno odprt Prejišnji teden so v Slov. Konjicah končno odprli mla- dinski dom, ki ga je mladi- r^ tako težko pričako- vala. Sredstva za adapta- cijo zgradbe so v glavnem prispevali kmetijski kom- binat »Konus« in stanovanj- sko podjetje, svoje pa je pri- maknila tudi občinska skup- ščina. Ob otvoritvi doma je bil v dvorani mladinskega doma tudi že košarkaški tur- nir, vodstvo mladinske orga- nizacije pa pripravlja pro- gram vseh prireditev za dalj- še časovno obdobje. F. B. lepo praznovanje v počasitev občinskega praz- nika Slovenske Konjice je bilo v občinskem središču več po- membnih prireditOT. V sredo, 12. februarja se je najprej se- stala na sia.vnost'ni seji ob- činska skupščina. Ob tej pri- ložnosti je bil tudi lep kul- turni spored. Kot je v Slov. Konjicah že običaj, so tudi letos na sam pra2aiik odprli razstavo v avli kulturnega do- ma. Medtem ko je lani raz- stavljal Joža Horvat — Jaki, so letos povabiU v goste Tin- co Stegovec, ki se je pred- stavila z grafičnimi deli, in Teodoro Novšak, ki je raz- stavila svoje plastike. Tudi filatelistično društvo Slov. Konjice, ki sodi med naj- uspešnejše v Sloveniji, je pri- pravilo razstavo. Zvečer pa je bil v kinodvorani v Slov. Konjicah še nastop akadem- ske skupine France Marolt iz Ljubljane. VELENJE angažiranost mladih v Velenju je bila te dni prva konferenca občinske or- ganizacije ZMS. Mladi so se zlasti pomenili o problemih, ki jih pač najbolj tarejo, to je o reorganizaciji v ZMS, o angažiranosti mladih v samoupravnih odnosih, nada- lje o pravilnem vrednotenju aktivnosti mladine na vseh področjih in o sprejemanju mladih v ZKS. Ugotovili so, da bi bilo potrebno poleg mladine, ki že deluje v dveh aktivih mladih komunistov, pritegniti v vrSte ZK še več mladincev in mladink. A. D. plošča tedna v klubu v mladinskem klubu v Ve- lenju imajo zelo rs^Tib^i-no KiuasKO aejavnost. Tu so po- leg plesov, predavanj in fil- mov vsak teden še nekakSni klubski večeri pod imenom »Plošča tedna«. Sem prihaja- jo vsi mladi, ki jih navdušuje FK)p glasba. Mnogi prinesejo s seboj ploščo pevca ali an- sambla, ki mu je najbolj všeč in potem skupaj izbi- rajo ploščo, ki je priljublje- na večini. To je prav gotovo zanimiva oblika dejavno- sti mladih in je vredna po- snemanja. A. DOLEJŠI. občinski samoprispevek v velenjski občini so pri- šli na dan s predlogom o uvedbi samoprispevka v vsej občini in sicer za nekatere negospodarske investicije tj. na področju šolstva in ko- munikacij. Kljub temu, da je bilo zadnja leta na teh področjih precej storjenega, so nekatere naloge še odprte. Celotna vrednost predvidenih del za 6-letno obdobje, za ko- lücor bi občani plačevali samoprispevek, zjnaša 1,8 mi- lijarde starih dinarjev. S samoprispevkom bi naj zbrali 880 milijonov S din. Obstaja predlog, da bi le- tos jeseni v občini razpisali o tem referendum. Odločitev bo torej izključno v rokah občanov. K. Pokojni Kotnik Peter se je rodil 26. 6. 1899 v Skomarju na Pohorju, kot sin skromne napredne delavske družine, kjer je bilo 5 otrok. Ker je bila družina socialno šibka, se je Peter že zgodaj odlo- čil za delo v industriji in prišel pred 50 leti v Celje, ter se prvič zaposlil v tovar- ni Emajlirane posode, kasne- je je služboval v železnim Jagodič, nato v Ljudski po- sojilnici, Narodni banki in Kreditni banki, podružnici za kmetijstvo Celje, odkoder se je meseca maja 1968 dokonč- no poslovil od pogodbenega delovnega razmerja in si za- čel iskati zdravje v celjski bolnici in kasneje na Onko- loškem institutu v Ljublja- ni, kjer je bil operiran, a žal brez okrevanja in je dne 29. I. 1969 podlegel zahrbtni bolezni. Celjani so svojega dolgo- letnega občana dne 31. ja- nuarja 1969 pospremili z ogromno udeležbo na njegovi zadnji poti izpred hiše žalo- sti v Kolškovi št. 2, na mest- no pokopališče v Celje, nje- gov grob pa so z venci in cvetjem zasuli gomilo prav na irsti dan, ko se je pred 40 leti poročil s svojo zvesto zakonsko družico, ki mu je dala 3 sinove in eno hčerko. Vse otroke je oskrbel s po- klicem kvalificiranih delavcev, ki so ponos njegovega oseb- nega zgleda, katerega je uži- val v Celju. Člani njegovega kolektiva so ob krsti postavili častno, ob odprtem grobu pa se je v imenu kolektiva od njega poslovil tov. Gedlička Ivan, ki je orisal lik pokojnega, vsem svojcem, znancem in prijateljem pa izrekel svoje S0'ža.l i" Na drugi strani okenca v svojem življenju prihajamo v stik z najrazličnejši- mi ljudmi, ki nam predstavljajo le sobesednika, takšnega bežnega, ali pa človeka, ki p>ač mora biti tam, kjer so ga postavih, za to, da bo vse normalno in urejeno. Mi- slimo, da tako gledamo tudi na vse tiste, ki so »na dm- gi strani okenca«, blagajnike v trgovinah, raznih poslo- valnicah, pač povsod tam, kjer mora biti. Pridemo slabe ali dobre volje, oni so vljudni, ker je pač takšna dolž- nost — da zadovoljijo potrošnika. Le redko pa gledamo na njih ki na njihove težave ter jih včasih tudi kritizi- ramo — še posebej, če se kdo zmoti. In kaj mislijo oni o nas — potrošnikih, saj nas vidijo vsak dan? FRANJA PLANKO, samo- postrežba Center: »Preveč lah- ko naše delo prav gotovo ni. Potrošniki so različni: neka- teri dobri, drugi sitni, vseka- kor ,pa prevladujejo prvi. Lahko rečem, da so nekate- ri rahlo prevzetni, namreč, radi bi imeli zavite celo kon- zervne škatle. Najteže je, če se zmotiš — saj kdor dela greši — ker sprejmejo ne- kateri to z nerazumevanjem, kot namerno napako.« ŠTEFKA MARKOŠEK, Žele- zniška postaja Celje: »Naše delo je razmeroma težko, saj imamo opravka z ljudmi, ki so včasih zelo neuvidevni. S tistimi, ki pridejo dobre vo- l)je ali so vsaj vljudni je lah- ko biti prijazen, če pa pride kdo slabo razpoložen, posta- neš tudi ti nevljuden. Hudo je, kadar te kdo eno in isto stvar vpraša trikrat, čeprav si mu že prvič odgovoril, pa ne verjame.« ANICA PETRIN, celjsko kinopodjetje: »Naši odjemal- ci so v glavnem zelo dobri, posebno stalni kinoobisko- valci. Res je, da so včasih pred okencem dolge vrste, vendar tedaj ostanem mirna in prodajam vstopnice kot običajno. Ni moč pomagati. Razumljivo, da so nekateri tudi posiljeni in rinejo naprej. Da se jih rešiš, jim čimprej ust režeš.« MARINKA ZAJC:, ElekTro- Tehnomercator: »Potrošnik lahko pride v trgovino slabe volje in potem vse slabše vi- di kot je v resnici. Mislim, da ni mogoče za vse kriviti blagajničarke, če Se kaj za- takne. Zelo malo je takšnih, ki bi lahko rekel, da so stran- ke slabe. Naša trgovina ima v redu potrošnike. Nekoč mi je dala neka ženska 5.000 SD preveč, jasno, da sem ji vr- nila. Hvaležnosti ni bilo ne konca ne kraja.« LEOPOU) (iRABN.AR, Ve- sna-Moda: »Potrošniki so raz- lični. Eni so potrpežljivi, drugi nervozni. Najhuje je v mesecih kot december ali pred drugimi prazniki. Mno- gi so, ki hočejo biti na vsak način prvi. Blagajništvo je težka služba, posebno zaradi občasnih navalov, ki zahte- vajo polno koncentracijo. Le malo je takšnih potrošnikov, ki se zmotijo pri plačevanju.« Odgovori so takšni, kot smo pričakovali. Mnogi izmed nas smo se že razburili pred blagajniškim okencem in nismo priznali, da smo za marsikaj sami krivi, temveč smo premnogokrat le preradi obtoževali tistega, ki pač nam je bil tedaj najbližji. Vsakdo ima svoje težave, prav je, da če mislimo na svoje, mislimo na to, da jüi imajo tudi drugi. Izognili se bomo marsikateremu prepirčku. S. M. — T. V. i ^'^ega postopka na dan še ne- v kateri so za- ;Winske komisije, je odkrila, llj^n^isije praktič- ^ o medseboj- nihče ni ve- ^ Obtoženca v di- ^ da bo zadeva •^P^ednik disci- ta pred poroto f pozna! se je delavec P razloga TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA Danes objavljamo drugi del sestavka prof. Ane Cetkovič, upravnice vz^jno-varstvene ustanove Anice Cemejeve v Celju, o malih šolah. Kajti, čeprav starši v večini prime- rov male šole dobro ocenju- jejo, so vendarle nekoliko presenečeni nad njenim pro- gramom, ki ne zajema uče- nja črk, branja in računanja z večjimi števili. Zato bodo morda z zanimanjem prebrali sestavek o tem, kaj otroci v mali šoli pravzaprav počno. Z vstopom v šolo se zače- nja za otroka novo življenje. Spremeni se njegov način udejstvovanja, dnevni režim, socialno okolje. Začenjajo se Vsakodnevni napori in doži- vetja, za katera mora biti otrok telesno in doiševno pri- pravljen, da bi mu nove oko- liščine in naloge ne delale večjih težav. Poleg posrednega prii)Tav- Ijanja na šolo, ki poteka do- ma in v vagojno-varstveni ustanovi, so pomembne tu- di »male šole« kot neposredna priprava otrok na šolo. Pri nas jih imamo tako v šolah, kot v vzgojno-varstvenüi ustanovah. Pri tem je po- membno naslednje: enoten vzgojni načrt, enoten način dela, enak profil vzgojitelja in poglobljeno sodelovanje med učitelji in vzgojitelji. Program neposredne pri- prave na šolo v vzgojno-var- stveni ustanovi je za tiste otroke, ki so že dalj časa v ustanovi, pravzaprav povze- tek vsega, kar so otroci pri- dobili dotlej — ko so se igra- li, sprehajali, opazovali na- ravo, ogledovali slike, risali, poslušali glasbo itd. Ni na- men »male šole«, da se otro- ci v njej nauče brati in pisa- ti. Njeno delo temelji pred- vsem na utrjevanju in ureja- nju, pa tudi na poglabljanju in dapolnjevaniju spoznanj o sebi in okolju, spoznavanija v zvezi s šolo, o odnosih v pro- storu in na ploskvi, o veliko- sti, času, barvah in podobno- Med razvijanjem umskih spo- sobnosti bodo v mali šoli po- svetili vso pozornost pred vsem pospeševanju sposob- nosti samostojnega izražanja, z razvijanjem sposobnosti slušnega razlikovanja glasov in povezovanja glasov v bese- de bodo otroke pripravljali na branje, v mali šoli pa bo- do otroci razvijali tudi svoje sposobnosti opazovanja, pri- merjanja, odmišljanja in do- jemanja 'smiselnih zvez. Starši bodo opazili, da pro- gram posveča veliko pozorno- sti otrokovim ročnim spret- nostim. Uvaja jih v zaplete- nost pisanja s tem, da vleče- jo ravne črte v najrazličnej- ših smereh, da rišejo okro- gle in oglate predmete, spo- znavajo različne likovne teh- nike in podobno. Otroka je potrebno uvajati v orientaci- jo — desno in levo, zgoraj, spodaj, treba jih je navajati na pravilno držo telesa in po- dobno. V mali šoli otroci »računajo« na poseben način. S spoznavanjem in dojema- njem pojmov »mnogo, malo, manj, več, enako, vse, nič«, pa z računanjem do pet, se bodo naučili dovolj, da bo delo v šoli lažje. Mala šola naj bi vplivala tudi na otrokovo samostoj- nost, na njihovo varnost — zlasti na varnost v pwometu — na vztrajnost, organizira- no sodelovanje v skupili, kritičen odnos do lastne de- javnosti, na sposobnost pofl. rediti se pravilom, hkrati p^ jim razvija tudi občutek z^ čas, domiselnost, estetski okus itd. S pripravo na šolo seveda v nobenem primeru ne sme- mo prehitevati. Otroci naj ne bi dobili občutka, da so že v šoli, temveč se nanjo šele pripravljajo. Praksa je F>otrdila, da so oddelki za pripravo otrok na šolo koristni in potrebni. »Mal- šolarji« so svoje obve- znosti jemali resno. Prav ob- žalovali so, da ni bila »mala šola« vsak dan. Pa tudi star- ši sr »malo šolo« z odobra- vanjem sprejeli. Na območju celjslte regije, kjer deluje 140 osnovnih šol, je bilo lani 135 pripravljalnih oddelkov na 95 šolah ter 15 oddelkov v pred- šolskih ustanovah. Vanje je bilo vključenih 3164 malčkov, ali 82,2 odstotka otrok, ki so jeseni vstopili v »veliko« šolo. Tudi letos se bodo male šole začele v marcu. Prepri- čani smo, da bo njihovo de- lo tudi letos dobro potekalo, saj so izkušnje dobre in veli- ke. Vse informacije o poteku »malih šol«, o opremi otrok zanje ter vse drugo, kar jih bo zanimalo, pa bodo starši dobili v tistih šolah, kjer bo- do vpisani njihovi veliki »ma- li šolarji«. SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO Zima se je nekolikanj raz- tegnila, tako da sedaj na po- lju praktično še ni kaj po- četi. Sneg edino omogoča lažje spravilo svežega gnoja na njive. To velja kajpak sa- mo za tiste kmetovalce, ki še premorejo tovorne sani, kajti drugače v tem času pač ni moč na polje. Za posipa- vanje Tomasove žlindre je žal sedaj že prepozno, žlin- dra je namreč prispela z za- kasnitvijo. Kdor jo je imel na zalogi še od lani in jo pravočasno potrosil po trav- nikih bo moral v marcu do- gnojevati le s kalijem. Si- cer pa bo v marcu — nekje v drugi polovici — odvisno od vremena, pravšnji čas za posipavanje z mešanirtii gno- jiili. Ponudba živine je na tere- nu še zmerom precejšnja, zlasti je dovolj krav in vo- lov. Vsega niti ni moč pro- dati. Na celjskem območju veljajo za krave odkupne ce- ne od 2 do 4 N din za kilo- gram žive teže. Najvišja ce- na pride v poštev za 50 od- stotno klavnost. Vole odkupu- jejo po ceni do 4,40 N din pri 50 odst. klavnosti. Mlada pitana goveda za izvoz (55 odst. klavnost) 5,80 N din, mlada pitana -goveda za do- mači trg 5 N din za kilo- gram žive teže. Tudi tovr- stna živina ne gre najbolje. Semen v glavnem za po- mladansko setev ne bo manj- kalo. Večina kmetijskih orga- nizacij, ki oskrbujejo zasebne kmetovalce z reprodukcijskim materialom, si je že zagoto- vila semena. Večje povpraše- vanje utegne biti za določe- nimi sortami semerrskega krompirja. To se menjuje iz leta v leto, kajti na odločit- ve, kakšen krompir največ sadijo, A-pliva več činiteljev. Tudi čebulčka je premalo, ker ni prišlo iz Makedonije zado- stnih količin, čebulček stane v semenarni 10 dinarjev ki- logram. izredno zanima- nje za ribez 3 Ribez postaja, bolj kot kdajkoli, zelo donosna kme- tijska kultura. Na šmarskem in šentjurskem, pa tudi na nekaterih drugih področjih, ga sicer gojijo, vendar pri- delki daleč zaostajajo za raz- vitimi kmetijskimi deželami. V Sloveniji namreč dosegamo komaj tretjino možnega hek- tarskega pridelka. Zaradi vi- soke cene je na širšem celj- skem območju izreden inte- res za obnovo ribezovih na- sadov. Očitno pa sedaj ni dovolj sadik. Razen tega je FKxslovno združenje za sadjar- stvo in hmeljarstvo Styria Celje-Maribor naročilo stro- kovne študije o tehnološki obnovi. Strokovnjaki so s tem namenom odšli v Zah. Nem- čijo in Holandijo, da bi od tod prinesli izkušnje za iz- boljšanje tehnologije pridelo- vanja ribeza. Sedaj je torej od strokovnjakov in tehnolo- gov izključno odvisno, kak- šno renesanso bo doživelo pridelovanje ribeza. Da je za- nimanje za gojenje tovrstne- ga jagoddčevja tolikšno, je po sredi izredno visoka cena, ki se ji čudijo celo kmetijci sami. Ribez je perspektiva še zlasti za nerazvita kmetij'ska območja. za sadjarje v teh dneh sadjarji pač ne morejo počivati, razen ob najhujšem mrazu. Opraviti je moč obrezovanje, kolikor le-tega že niso storili. V tem času se tudi gnoji z umet- nimi gnojili in sicer se po- trese i>olovica do dve tretji- ni dušika (ostalo v maju), razen tega pa še kalij in fo- sfor. Tudi za hlevski gnoj, ki ga potresemo okrc^ kro- šnje, ni prepozno; spomla- dansko deževje bo kar do- bro spralo hranljive snovi v zemljo. Ce vam je za pomlad ostala saditev sadnega drevja se spravimo čim prej h ko- panju jam. Globlje jame je možno kopati tudd v marcu, sicer pa počakajmo na otopli- tev. REZERVIRANO ZA NAŠE BRALCE -REZERVIRANO ZA NAŠE BRALCE - REZERVIRANO ZA NASE zaradi poklica v smrt Odpovedujemo vaš tednik iz protesta in razočaranja. Nismo pričakovali, da bo va- ša redakcija dovolila objavo tako nepreverjenega članka, kot ie bil ta v rubriki »sosed sosedu« v štev 4. Mnenja smo, da v težkih časih dober človek pomaga prizadetemu ne glede na iz- vor težav. Razmišljamo o av torju in karikaturistu ome- njenega članka ter o današ- njem vsestranskem razvoju in kulturi mladine. Težko do- jemamo misli pisca, ki mor- da še ni oče ali mati. še manj pa ga raziunemo, če je že, ker ni nikjer poroštva, da v njegovem bližnjem so- rodstvu ne pride do takega =fli podobnega primera. Menimo, da bi tedniku bolj pristajalo, če bi bil nakazal honorar brez objave članka in si s tem ohranil ugled med naročniki! Tako torej ne želimo več imeti vašega li- sta, razen v primeru resnič- nega pojasnila in opravičila prizadetemu. Sledi devet podpisov Ce ste iz sestavka, ki ni na- vajal ne imen ne kraja, raz- brali svoj primer, težko ver- jamemo, da bi bil dogodek opisan tako izkrivljeno, kot —. očitate. Dejstvo je, da smo ga zabeležili tako kot smo ga slišali, pri tem pa nismo imeli niti najmanjšega namena, da bi bili kogarkoli prizadeli. Zato smo tudi za- molčali kraj, kjer se je do- godek primeril. Ce lahko to sprejmete kot opravičilo, nas veseli, sicer pa moramo po- vedati, da vse doslej nismo dobili prav nobene informaci- je, ki bi lahko spremenila ali dopolnila našo. kdaj so pogrebi? Rad prebiram Novi tednik Rad pa bi vedel, zakaj poleg osmrtnic ne objavljate tudi kda.i bodo pogrebi V zad- njem času so na Ponikvi po- kopali devet ljudi, pa o tem niste nič napisali. Bralec iz Ponikve Čeprav nepodpisanih pisem nimamo radi, pa našemu bralci" iz Ponikve kljub temu pojasnjujemo, da smo za ob- javljanje pogrebov veliko prepozni. Od takrat, ko na- ročnik prinese v našo upravo osmrtnico, pa dotlej, ko jo preberete v tedniku, mine običajno več ko teden dni. Potrudili pa se bamo, da bo- mo redno objavljali vsaj »gi- banje prebivalstva«, kot mi temu pravimo in taRo boste redno obveščeni ne samo o smrtih, temveč tudi o roj- stvih in porokah v vašem kraju. zgodovina v no- vem tedniku Kot vaš »talm naročnik moram priznati, da sem zad- nje čase spet zelo zadovoljen s tednikom. Mislim pa, da bi bilo prav, če bi več pisali o zgodovinskih dogodkih, na primer o narodno-osvobodilni borbi in še iz stareiših ča- sov Tudi dobo Celjskih gro- fov bi lahko s pomočjo tedni- ka bolje spoznali. S tem bi list popestrili, pridobili pa bi še več rednih bralcev. Pozdravljam vse bralce No- vega tednika in seveda vse vas v uredništvu! Mihael Gosak, Trbovlje Prav lepa hvala za pozdra- ve ir ljubeznivo pismo. Mi- slimo da imate prav! Vam in vsem drugim, ki bi radi v Novem tedniku prebrali kaj zanimivega iz preteklega ob- dobja, pa povemo, da pri- pravljamo objavo romana, ki se dogaja na domačih tleh in kar vas bo še posebej razve- selilo, postavljen je v zgodo- vinsko zelo odmaknjen čas — v antiko! kako priti v bar Skupini fantov in deklet iz prijetnega kraja pod Pohor- jem. ki so nam napisali pi- smo, v katerem nas vprašu- jejo, kako naj si ogledajo barski spored v kakem hote- lu na celjskem območju, ko pa nimajo primerne avtobu- sne zveze, sporočamo, da se o zadevi že dogovarjamo »na najvišji ravni«. Ce se bo ka- teri od njih te dni kaj mudil v Celju, naj se oglasi v ured- ništvu, pa mu bomo vse na- tanko razložili. mož z ročno žago Nepodpisani naročniki iz Celja! Vašega pisma, v kate- rem se pritožujete nad kalje- njem miru zaradi žaganja drv, ne moremo objaviti, ker ste bili natančni le pri naved- bi ulice, stanovanja in imena stranke, ki je to žaganje na; ročila, niste pa povedali tudi svojega imena. Težko je pre- vzemati odgovornost, če člo- vek ne pozna svojega sogo- vornika in preveč lahko ob- tožiti nekoga, če lahko osta- neš pri tem sam anonimen. To pa velja seveda tudi vse naše bralce, ki nam šiljajo kritična anonimna pi' sma. (Devetič) Zuiajškova se je končno zna- ^ pred porotnim sodiščem I. ^elju. šest mesecev po ^'Pm, ko so jo aretirali, je ^Hala razprava v prisotno- storilke, ki pa je bila zdaj *fušnjena, zbegana in posta- jni, ko da je vsak mesec, , sil je preživela za zapahi, leto dni. '^tožba ni imela lahkega L t!a je spodbudila vse •"ne obrambe, zlasti pa je 1 težko delo, ki ga je op- preiskava. V času pre- j je sum padel na mno- ^ vašeane Lastnica, pa tudi . 'jucli iz bližniec.a okoliša. 4ka,'> Kr! osumljencev do areta- Zmajskove je bil velik j kpr med vaščani odno- "«So bili vselej prijazni, j ali kot pravimo, da '[i dobri sosod.ski odnosi. skup)iostih so Ijud- drug drugemu na očeh, So pogostejši, a vselej z lastnino. Torej v tnki vaški misehio- sti in razpoloženju do spo- rov, groženj in celo hudega sovraštva. Vaščani v Lastni- ču, ki jih je pestil strah pred rdečim petelinom so z med- sebojnim sumničenjem sprav- Ijali preiskovalne organe na napačne sledi, kajti vsak sum, ki ga je kdo proti ko- mu izrekel, je bil po vzroku močnejši od razlogov, ki bi jih za požiganje mogla nave- sti Zmaj.škova. Sama Zmajs- ko v a je samo za prvi požig pri Debelakovih priznala, da ga je povzročila iz jeze, hu- dobije, škodoželjnosti. Vse os- tale požige, tako z njo vred sodijo tudi psihiatri, je sto- rila v zmedenem stanju, po nekem nagonu, ki ga lahko opredelimo tud z učenim iz- razom — piromanija. Ji je prvi požig vcepil strast po ognju? Se je z njo zgodilo tako kot z mnogimi primeri zločina, ko storilec v prvem nehotnem zločinu odkrije slast, da počenja zločine ve- dno znova? Da so storilko tako dolgo iskali je brez dvoma krivo tudi to, ker mhče ni verjel ali pomislil na to, da bi kdo lahko požigal tudi brez vzro- ka. Pod isti vpliv so se verjet- no pustili zmamiti tudi vsi, ki so iskali požigalca. Takti- ka, da so ljudi pustili v pre- pričanju, kako preiskovalci sumijo v slučajnosti, v poža- re zaradi nesrečnega slučaja je bila brez dvoma dobra, kaji storilka je bila na kon- cu menda že prepričana, da je nikoli ne bodo odkrili. Za- to je pri zadnjem požigu, pri katerem je v nevarnost sprav- ljala tudi lastno domačijo, lahkomiselno podtaknila sum Dcbelakovim. Preiskave okoli vzrokov za požare so težavne. Kjer gori, je liitro zraven veliko ljudi, ki prihajajo na pomoč, le ti pa seveda nehote zbrišejo vse sledove. Ostanejo taki, kot je bil tisti klobuk, ki bi bil kmalu usoden za Franca Zmajska, kajti našli so ga blizu pogorišča Vovkove hiše. Eno pa je brez dvoma bila pomanjkljivost, ki so jo za- grešili tudi ljudje sami. Ko je bil izvršen poskus požiga pri Valenčakovih, bi malo več pameti lahko pripomoglo k razrešitvi uganke Ko je Va- lenčakov pes prepodil storil- ko in so Valenčakovi pogasi- li podtaknjeni ogenj, bi mo- rali takoj na postajo milice in zahtevati, da pride kdo s psom sledilcem, kajti do po- žara ni prišlo in sledi niso bile uničene. Se več. Nasled- nji dan so videli sledi dolgih korakov usmerjenih od hiše, natanko do tistega vogala, kjer je začelo goreti. Pri tem primeru, ko je bilo očitno, da je na delu bil požigalec, bi strokovnjaki varnostne službe brez dvoma našli sled in ver- jetno tudi storilko in eno po- gorišče, Osolnikovo, bi bilo manj. Za dejanja, ki jih je sto- rila Zmajškova, zakon pred- \ideva zaporno kazen od ene- ga do desetih let. Sodišče je sicer spoznalo Terezijo Zmaj- šek za krivo, toda istočasno je upoštevalo mnenje izveden- cev, da je bila Zmajškova pod vplivom alkoholizma v svoji starosti že rahlo duševno zmedena. Ker je šlo za star- ko, kateri kazen ni bila več zgojni ukrep, marveč kazen v pravem pomenu besede, se je sodišče odločilo za omilje- no sodbo. Zmajškova jc bila obsojena na dve leti in šest mesecev zapora, v izrečeno kazen pa se ji je štel tudi čas, ki ga je preživela v pre- iskovalnem zaporu. (konec prihodnjič) Terezija Zmajšek ob rekonstrukciji kaže, kako je prižigala streho Valenčakove hiše. Brez besed Elektrika je postala naša stalna spremljevalka in po- magalka. Srečamo jo vsepo- vsod. Kakor pa vidimo, ima- mo dve vrsti električnega to- ka: eden je stalen in ga ima- jo baje v inozemstvu, drugo vrsto, ki pa je dokaj nestal- na, pa imamo pri nas. Toda ravno v tej nestalnosti je čar naše elektrike, če bi bila ve- dno, bi "se je tako navadili, da bi pozabili nanjo. Tako pa nas s svojimi prekinitvami spominja nase. Peljem se lepo s trolejbu- som. Naenkrat se vozilo usta- vi in šofer slovesno pove: zmanjkalo je toka! čakamo minuto, dve, čakamo pet mi- nut, elektrike pa od nikoder ni in ne preostane nam dru- gega, kot da pot nadaljujemo peš. Ali pa zadnjič, ko sem se peljal v dvigalu. Med šestim in 'sedmim nadstropjem je luč naenkrat ugasnila in kabi- na se je ustavila. Uro in pol sem čepel v kabini. In to sam; ko bi bila v kabini še vsaj kakšna predstavnica než- nega spola, potem verjetno ne bi bilo tako dolgočasno. Tako pa me je tolažilo le ne- kaj cigaret, katere sem še slučajno imel v žepu. Tudi pri televiziji ima elek- trika svojo besedo, če že či- sto ne zmanjka toka in nas tako marsikdaj reši jeze pred ekrani, pa lahiko Vsaj čitamo ali slišimo opozorilo naše te- levizijske hiše, da je vzrok slabe slike in tona nizka elek- trična napetost. Zadnji čas se je usmerila dejavnost elektri- ke tudi na turistično področ- je. Saj ste verjetno slišali ti- sto, da je nekje na Gorenj- skem lebdelo precej ljudi več kot uro med nebom in zem- ljo, ker je na žičnici zmanj- kalo toka. Upam, da si pred- stavljate, kako je bilo to pri- jetno. Prav ziaradi te muhavosti naše elektrike je pri nas iz- vedba najhujše kazni v obli- ki ustrelitve. Samo predstav- ljajte "si, kako bi bilo, če bi imeli pri nas usmrtitev na električnem stolu. Obsojenca bi posadili na električni stol, in ko bi hoteli obsodbo izvr- šiti, bi žalostno ugotovili, da je zmanjikalo električnega to- ka. In usmrtitev bi morali preložiti. Elektrika je pri nas pri- mer, kako si ljudje ne more- jo podrediti vse tehnike, ki so si jo sami lüstvarili. Kaj morda vi misdite, da je vzrok kje drugje? frk DAVKARIJA JE KRIVA! Za mizo dremlje moški petdesetih let, poleg njega sedi drobno dekletce. Bledič- no je in oči so globoko udr- te pod čelo. Morda je inmčka stara enajst let in hodi v pe- ti razred osnovne šole. če bi bili zdravniški pregledi zares pregledi, potem bi zdravnik pri tem otroku glasno vzklik- nil. — Punčka je hudo podrha- njena! Pa kaj bi o takih pregle- dih govorili. Vsako drugo, tretje leto minuta zdravniške »pozornosti« — in nič več. Iz krajevne ambulante poje upravnik vsako leto ^o in isto pesem: — Oprostite, nimate de- narja?« Deklica pri mizi počasi sre- ba pol deci čokoladnega li- kerja — in ko ga pospravi, pristopi rejen krčmar in vpraša. — Punčka je hudo pKxihra- Otrok prikima. — Ja. Krčmar prinese liker, jaiz pa mu zastavim pot in prote- stiram. — Oprostite, saj je vendar otrok! Možakar me gleda, izäbulje- ne so njegove oči, pofetavd li- ker na mizo, se bliskovito okrene in reče: — Dinar je dinar! Mislite, da naša davkarija kaj vpra- ša, od kod in kje dobiti de- nar? Daj, če ne bomo rubili! Oprostite, boste kaj pili? — Oro. Možakar prasne v smeh. — Tak dedec pa oro! i Pijem in gledam dekletce ki počasi sreba čokoladni ^ ker. Možakar pri mizi, dekjj čin oče, globoko smrči, ivj,^ goče bo smrčal pozno v no^ Kaj pa jutri, ko bo dekletc^ moralo v šolo? Na to naj odgovori davlj^ rija, ona je kriva!? ^ Komisija za delovna razmerja pri Osnovni PTT enoti Celje objavlja prosto delovno mesto PISMOHOŠA pri pošti Bistrica ob Sotii Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega raz- merja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje p>osebne pogoje: — dokončana osemletka — odslužen vojaški rok — opravljen izpit za vožnjo z mopedom Kandidati- naj pošljejo pismene prijave v 10 dneh po objavi Komisiji za delovna razmerja pri Osnov- ni PTT enoti Celje. etiatorji m poslanci avien- \ jcongresa, ki so imeli 30.000 do- ipv SO si povišali prejem- nä dolarjev. Posla- ^^ Gross, ki je obsodil to '^Zvišico« kot »škandal«, je fhil po paket z dvema ^ro^a čevljev, parom san- r iremi obnošenimi srajca- m hlačami. Pošiljatelj sj senatorja, naj razdeli ? med »socialno ogro- tne« senatorje in poslance, ^ jje morejo živeti s 30.000 Llarn ^ ^^^^ ... Iz leta v le- ge rnanjša ameriška nevo- pomoč tujini. »New York Times« takole komenti- »S celo vrsto proračunskih kirurških operacij so ame- nšU prc^ram pomoči tujini -fremenili v okostnjak, člo- Zjc öi dejal, da se zdaj re- ^blikanci pripravljajo poko- jfiti še kosti.. ■ Kanadska ra- dijska postaja iz Alberte je jfisiala majčkeni republiki ^ndorri v Andih ček za pet iolarjev, kolikor znašajo j^jsni izdatki za »obrambo«, v fesnici za strelivo, ki ga upo- rablja republikanska straža ob slovesnih priložnostih. Po- glavar Andorre je vljudno vr- nil ček s pojasnilom, da je oila proračunska razprava že končana in da so o njej že glasovali. ... V Italiji pri- pravljajo spremembo zakona še 12 fašističnih časov, po ka- terem je bila lahko žena, ki je zapustila moža ali živela v prešuštvu, sodno kaznovana - mož pa ne. Za italijanske pilite je to očitno prehudo. Njihovo glasilo »Civiltä Catto- ka« meni, da hi bilo treba i zakonskimi družicami dru- fače ravnati kakor s soprogi - »kakor tudi starši drugače ravnajo z otroki«. Italijanom se obetajo hudi časi (po mne- nju glasila): število prešušt- V.C se bo strahovito po- Kčalo in z njimi tudi število ttoroy iz ljubosumnosti. ...Kljub diktaturi Grkov ofitrzo ni zapustil smisel za mor, kakor dokazuje ta aiekdota: Nikolas Papagos itoji pri rdeči luči na križi- iču v Atenah in kakor nor jrižga na drugo stran ulice. Prometniku, ki ga je pokaral, nf.oži, da b' rad priklical že- 10, a se je ne upa poklicati po imenuj Policaj mu da tastno besedo, da mu ne bo itivil lasu na glavi, če pokli- leno po imenu. Nato se 10? ves srečen zadere: »Elef- ^^ia! Eleftena!« (Svoboda! Svoboda!) »Šia je k vojakom ...«, tega v klasičnem pome- nu besede, kakršen velja za naše fante in može, za žene tudi poslej ne bo moč trditi, obramba dežele pa vendarle resno računa z velikim de- ležem, ki ga lahko v primeru potrebe dajejo domovini naše žene in dekleta - Kaj pravi pred- log zakona o vojaški obveznosti glede žen? Med najbolj zanimivimi čle- ni predloga novega zakona o vojaški obveznosti so vseka- kor tisti, ki zadevajo žene. Takoj je treba poudariti, da žene ne bodo »šle k vojakom« v klasičnem smislu, kakor to velja za moške, vendar pa obramba dežele z njimi zelo resno računa. Po dosedanjem zakonu so vojaški obveznosti podrejene le žene-strokovnjakinje in si- cer v rezervni sestavi JLA. Sedaj pa je predlog, ki bo v kratkem verjetno že sprejet, da vse žene od 19. do 40. leta sjmdajo v vojaško obveznost. Prišle naj bi v rezervno se- stavo oboroženih sil. To po- meni, da bodo žene lahko v mirni dobi poklicane na vaje in razporejene v enote terito- rialne obrambe. DOL2NOSTI V predlogu zakona dolžno- sti, ki bi jih žene opravljale v teritorialni obrambi, niso omejene, kar pomeni, da lahko opravljajo vse dolžnosti in se usposabljajo zanje. V mirnem času žene svoje voja- ške obveznosti ne bodo izpol- njevale v JLA, predvideno pa je to za primer vojnega sta- nja ali neposredne vojne ne- varnosti. Med novo'stmi novega zako- na o vojaški obveznosti je ■.očiten tudi nov način reguli- ranja službe v rezervni sesta- vi za moške po odslužitvi vo- jaškega roka. Na vojaške va- je so doslej šli samo v JLA, sedaj pa bodo to svojo dolž- nos*- lahko izpolnili tudi v enotah teritorialne obrambe. Te enote bodo imele po no- vem zakonu enakopravnost z JLA. PRI MILICI Predvidena je tudi mož- nost, da bodo določene ose- be iz rezervnega sestava po- klicane na vojaške vaje ali izpopolnjevanje v milico. Enote milice pridejo v 'sestav teritorialne obrambe in ima- jo posebne naloge in njihov rezervni sestav naj bi se že v miru usposobil za te naloge. Pravico, da pokliče na voja- ške vaje v milico, bi imel starešina republiškega orga- na za notranje zadeve. Na povsem drug način bo rešeno vprašanje odškodnine državljanom za izgubljeni za- služek zaradi vojaške vaje in drugih obvezznosti do narod- ne obrambe. Doslej so imeli pravico do odškodnine samo zaposleni. Sedaj bodo imeli to pravico vsi državljani, to- rej tudi kmetje in svobodni poklici. RK Omejeni bodo pogoji za od- služenje vojaškega roka v ča- su enega leta. Toliko časa bodo vojsko lahko služili le edini hranilci in obvezniki z visoko in višjo šolo. Sedaj je enoletni rok veljal za vse mladeniče, ki so bili poslani v šolo za rezervne oficirje. Ta zakonska odredba je bila eden redkih privilegijev za nekatere vojaške obveznike, zlasti za znane nogometaše. V višjo šolo, kot pogoj za skrajšani vojaški rok, bodo šteli tudi dve leti fakultete. Razen dosedanjih razlogov, zaradi katerih se čas v uni- formi ne bi računal v vojaški rok, se uvajajo tudi novi. Za vojaški rok ne bo priznana disciplinska kazen, ki bi bila daljša od 30 dni zapora. Ta ukrep bo prizadejal le tiste vojake, ki bistveno kršijo di- sciplino, ker samo taki dobi- jo nad 30 dni zapora. Prav tako se v vojaški rok ne bo štel čas zdravljenja, če je to zdravljenje potrebno zaradi poškodb ali bolezni, povzro- čenih zato, da bi se obve2aiik rešil vojaške službe. Š. V. Zahodnonemški kancler Kurt—Georg KIESINGER (levi) je v ponedeljek sprejel člana našega izvršnega sveta Tomo GRANFILA (desni), ki je prtnl tem v Bonnu podpisal sporazum med obema državama o ekonomskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju. Teleti »lo: UPI TELEGRAMI BERLIN — Položaj okrog Berli- na se je spet zaostril, ker mislijo tam zahodnonemški poslanci v začetku marca izvolili novega pred- sednika Zvezne republike. Povelj- nik varšavske zveze Jakubovski je prišel v vzhodni Berlin, predsed- nik ZDA Nixon pa bo obiskal za- hodni Berlin 27. februarja. BOLOGNA — Ta teden je bil kongres KP Italije, ki mu itali- janski tisk posveča dosti pozorno- sti. Jugoslovansko delegacijo je vodil Edvard Kardelj. SOFIJA — V Bolgariji se je spet ra2!vnela šovinistična gonja proti Jugoslaviji, predvsem proti neod- visni Makedoniji. Institut za zgo- dovino bolgarske akademije zna- nosti je objavil brošuro, ki skuša dokazati, da so Makedonci Bol- gari. HAMBURG — Britanski vojni minister Healey je izjavil dopis- niku dnevruka »Die Welt«, da so zahodne pomorske sile močnejše od sovjetskih v Sredozemlju. De- jal je, da bi v primeru vojne »v nekaj minutah potopili vse sov- jetske ladje«. OTTAWA — Kanadski zunanji minister Sharp je dejal, da je po- slal kanadskemu veleposlaniku v Stockholmu navodila, naj začne pogovore za izmenjavo diplomat- skih odnosov z LR Kitajsko. WASHINGTON — Bivši šef ame- riške delegacije na pariških po- gajanjih o Vietnamu je pozval Nixonovo vlado, naj zmanjša šte- vilo ameriških vojakov v Vietna- mu, četudi ne bi bil sklenjen spo- razum s Hanojem. NIKOZIJA — Eden izmed vodi- teljev turške manjšine na Cipru Denktaš je dejal, da morata obe skupnosti na otoku — grška in turška — ustvariti irtedsebojno za- upanje, ki bo podlaga za prija- teljstvo. NEW YORK — Na sedežu OZN je vzbudil živo zanimanje predlog ameriškega senatorja Edwarda Kennedyja, da bi ustanovili agen- cijo, ki bi pošiljala nujno pomoč žrtvam elementarnih nesreč po svetu. ATENE — Grška vlada in neka ameriška družba sta podpisali po- godbo o izgradnji magistrate čez severno Grčijo do turške meje, ki bo dolga 797 kilometrov. HAVANA —- Vladi ZDA in Kube sta podpisali sporazum o vračanju potnikov, ki prisilno priletijo na Kubo v ugrabljenih letalih. tedenski zunanjepolitični pregled Starorimski avguri, vedeži, so napovedovali uusodo in pri- hodnost iz ptičjega leta in drugih naravnih znamenj, tu- ji dopisniki v Moskvi skuša- jo dognati ne samo prihod- nost, ampak celo to, kaj se trenutno dogaja ali se je pred kratkim zgodilo, iz takih »malenkosti«, kakor: ali je kak član predsedstva CK KP SZ podpisan pod uradnim sporočilom ali ne, kakšen je vrstni red pomembnih oseb na kakem uradnem sprejemu ali slovesnosti, na koga nami- guje s svojo kritiko najnovej- ši članek v »Pravdi«, zakaj ni bilo o premieru Kosiginu ne duha ne sluha od 20. decem- bra lani do ntnlavne.ga in po- dobno. Takšno »vedeževanje« je seveda pogostokrat jalov po- sel, prav tako Jalov kakor slovesne neumnosti starorim- skih avgurov. Včasih pa so taka rahla znamenja, ki jih nevešče oko tn uho ne doja- me. vendarle znanilci kakih pomembnih sprememb ali obratov v sovjetskem vod- stvu. Tudi številni sovjetski bralci in ne samo tuji dopi- sniki so se navadili brati med vrsticami Zdaj je spet nastopilo tako obdobje v Moskvi, ker je zna- menj le nekoliko preveč, da bi jih ljudje, ki se poklicno ukvarjajo s politiko, prezrli. Skoraj vsi politični opazoval- ci se strinjajo, da .je okupa- cija Češkoslovaške in dogod- ki po njej povzročila v so- vjetskem vodst\n hude priti- ske in da je zato predsedstvo CK oslabljeno v korist cen- tralnega komiteja in pokrajin- skih partijskih voditeljev in seveda tudi armade, ki za- hteva čedalje več,jo besedo pri odločanju. Precej snovi za razmišlja- nje nudi članek v najnovejši številki dvomesečne revije »Partijnaja žizn« (Partijsko življenje) z naslovom »Kolek- tivnost pri delu«. Marsikdo vidi v tem članku izraženo ne- zadovoljstvo članov CK nad odločitvami in načinom dela 11-članskega sovjetskega po- litbiroja. članek opozarja na to, da mora imeti CK vsa po- oblastila. Ne samo pravice, da svetuje in prepričuje, am- pak da v resnici dirigira or- kestru. Po mnenji' revije je premalo partijskih sestankov. (Sklep o napadu na CSSR je bil sprejet na »razširjeni« se- ji politbirojf 17.—18. avgusta in sestanek CK je bil šele no- vembra.) Pravi centralizem, men' revija, nima nič skup- nega 1 njegovim povzdigova- njem do absolutnega kakor na Kita.jskem. Pomembna je tudi »osebna odgovornost« partijskih voditeljev, ki hi morali biti med drugim v osebnih stikih 7 mno^cami in redno obiskovati delovne ko- lektive. (Hruščov jc zadnji to delal.) Hkrati pa revija opozarja voditelje, da je naj- višja oblast v partiji partij- ski kongres. (Po statutu so- vjetske partije bi moral biti 24. kongres najkasneje do marca 1970. Doslej ni bilo no- benega namiga, kdaj bi ute- gnil biti sklican.) Poleg takih »ptičjih letov«, kakor ,je članek v partijski reviji, so Se druga nenavad- na dejstva. Poleg Kosigina ni bil v zadnjih dveh mesecih niti enkrat omenjen član po- litbiroja in sekretar CK Ki- rilenko, sekretar CK za kme- tijstvo Kulakov ni bil menda že tri mesece na nobenem partij.skem sestanku. In prav nazadnje: uradno sporočilo ob obisku delegacije narodne fronte CSSR v Moskvi ne omenja, da je generalni se- kretar Brežnjev sprejel dele- gacijo, Ker ni več avgurov, bomo morali pač počakati, da bi videli, kaj pomenijo ta »naravna znamenja«. Odnosi med člani koalicije v bonski vladi — krščanski- mi demokrati in socialnimi demokrati — so se v zadnjih dneh spet »skisali« oh vpra- šanju: ali podpisati sporazum o prepovedi širjenja atomske- ga orožja ali ne. Zunanji mi- nister Willy Brandt, ki je so- cialni demokrat, je previdno, a vendarle dovolj jasno izja- vil, da bi morala Zvezna re- publika ta sporazum podpi- sati. Komaj je to zinil, sta se oglasila veleposlanika Gre- we in Schnippenkötter — to- rej dva Brandtova uslužbenca — ki sta v bistvu dejala, da ZR Nemčija ne bi smela pod- pisati tega sporazuma v seda- nji obliki. Brandtov pred- stavnik jima je nato vljudno, a vendarle razločno povedal, naj odslej držita jezik za zobmi. V taboru krščanskih demo- kratov je izbruhnilo ogorče- nje, kakor da zunanji mini- ster ne bi smel dajati navodi- la svojim podrejenim. Neki poslanec je označil prepoved dajanja izjav »natikanje na- gobčnikov« veleposlanikoma. In celo kancler Kiesinger je vzel v iaščito oba veleposla- nika, ko je v televizijskem intervjuju dejal, da se bo od- ločil o podpisu sporazuma, ko bo razčistil nekatera \'pra- šanja s predsednikom Nixo- nom. (Ta bo v kratkem pri- šel na obisk.) tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled s KANDIDIRANJE — Te dni ^ končujejo kandidacijske konfe- fence v krajevnih skupnostih in '^®Iovnih organizacijah. Na teh zbo- so predlagali in sprejemali kan- ?Jdate za občinske odbornike, prav pa SO predlagali možne kan- ^date za republiške in zvezne po- ^ce. Hkrati so izvolili delegate ^ občinske kandidacijske konfe- ^-ce. J. Po doslej zbranih podatkih pre- mogi za kandidate še manj upošte- ^Jo ženske, mladino ter neposred- proizvajalce, kot pri prejšnjih jj^^^vali. Sorazmerno veliko je ^^ kandidati za poslance direk- bj^ßv in drugih vodilnih ljudi, ^laduje namreč prepričanje, da ^ ®t)čina največ imela od pošlan- ^^ je na vodilnem položaju ter [fugled in je rutiniran. Prav je da so v skupščinah tudi ijjj^tprji, predsedniki občinskih l^Psčin in drugi vodilni ljudje, ne v prevelikem številu. Inte- [^^^Posrednih proizvajalcev, prav Uri, Pa tudi mladine in žensk bolj Ijajn ßutijo in ga laže uveljav- dC-°^tK)miki in poslanci iz teh ne pa njihovi »predstavniki«. tUipfT? j® P^^ kandidatov iz ^^^^ zasebnih kmetov. »Tvi/; r^o je med kandidati zdaj ^ tudi nekaj študentov. l^j"JJfARAšCANJE CEN — Janu- A?® precej povišale nekatere '""^i'^niski stroški so se v omenjenem mesecu povečali pov- prečno za 2,2 odst. To je največja podražitev nekaterih vrst industrij- skega blaga po maju 1967; toda to podražitev bomo bolj čutili šele čez kak mesec, ko bo to blago prišlo iz tovarn v trgovine, še dodatno pa se utegnejo povečati nekatere ce- ne, če bo res prišlo tudi po podra- žitve prevozov na železnicah, ki je napovedana za marec. Spričo vse- ga t^a so pristojni organi napo- vedali več ukrepov za zaščito po- trošnikov (uvoz nekaterih vrst blaga, strožja kontrola cen itd.). ■ STOLETNICA SLOVENSKE- GA GASILSTVA — V Metliki bo 17. avgusta letos osrednja republiška proslava stoletnice slovenskga ga- silstva. Na proslavi se bodo zbrali predstavniki 1320 gasilskih društev iz Slovenije, ki imajo kakih 70.000 članov. Metličani so namreč prvi v Sloveniji pred sto leti u.stanovili skupino prostovoljnih gasilcev. Proslave bodo tudi v Laškem, v Ptuju in v Ljubljani oziroma pov- sod tam, kjer so pred sto leti usta- novili prve gasilske čete. Zaključ- na proslava pa bo 20. septembra v Ljubljani. Pokrovitelj teh proslav je Stane Kavčič, predsednik repub- liškega izvršnega sveta. m NOVA LETALIŠČA — Pred letošnjo turistično sezono bodo že zgrajena oziroma modernizirana tudi letališča v Sarajevu in Zadru. Na otoku Krku gradijo letališče za Reko (v okolici Reke namreč ni primernega prostora). V kratkem bodo začeli graditi tudi turistično letališče Zlatibor v Zahodni Srbiji. Ob morju oziroma v njegovi bliži- ni bomo torej kmalu imeli sedem sodobnih letališč: Pulj, Dubrovnik, Split, Tivat, Titograd, Zadar in Krk. V notrsmjosti države pa ima- mo sodobna letališča le v Beogra- du, Zagrebu, Ljubljani. Mostarju, Skopju in Ohridu (letos) ter »trav- nate« v Lescah, v žabjaku, Prištini in Ivangradu. m OD 70.000 NA 183.000 AVTO- MOBILOV — V kragujevški tovar- ni »Crvena zastava« predvidevajo nove investicije, v znesku 900 mili- jonov din, ki naj bi omogočile, da bi povečali letno proizvodnjo av- tomobilov od sedanjih 70.000 letno na 183.000. Izdelovali naj bi vozila »fiat 750«, »fiat 130« ter nov tip vo- 2Pla »fiat« 14. Uganka je tudi Paradižnikovima kmalu ne- hala biti uganka. Gospa Klara je nenadoma silo- vito zatulila! Dobila je ostro želo naravnost v tilnik. Drugo želo je bilo namenjeno Paradižniku in tretje spet Klari... Enakopravno! - Čebele so imele lahko delo. Paradižnikova sta bila gola In okrogla kot velikonočni potici. Pod ostrimi piki sta naglo »vzhajala«. Če voziš po avto cesti, ne smeš zaviti v kraj. Za nobeno ceno. Naša turista sta se hrabro borila z rojem vse do prve- ga odcepa. - Odcep je vodil k motelu. Kot bi ju izstrelili z raketne rampe, sta Paradižnikova šinila iz avta. Šinila v motel, skozi vežo do hodniku in naravnost v spalnico. Tu sta se z odejami pokrila čez glavo. - Avto je ostal od^ pred motelom. Iz njega so se še vedno usip^' čebele, pa tudi kakšen čmrij, osa, sršen je '' vmes ... Lotili so se gostov ob mizah, ločili domačih od tiiiih, padlo je po vseh. Vsi ^ bili dobrodošli! Willkommen! Bienvenu' TEDNIKOVA PLOŠČA Na«e plošče se poč;usi, a vztrajno vrtijo naprej. Naši novi nagrajenki minulega te- dna sta tovarišici ANICIA ŠAIILAH, Verače 34, Pmlče- trtek in FRANJA STKIil.OV- NIK, Doberteša vas 9, ŠKVI- PP:TER v Savinjski dolini. Čestitamo! Ponovno pozivajiiu v.se nar še dobitnike, da nam čimprej Ix»šlj<'jo na dopisnici napisa- no željo, katero ploščo naj zavrtimo na Radiu C^elje v oddaji »na.ši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo.« Okvir- no napišite tudi datum, kdaj želite melodijo iMKslušati. Še posebej vas opozarjamo, da lahko čestitko posredujett tudi drugim, to je znancem, prijateljem ali sorodidk« BO ; kopisoT ne vračamo na posamezne Številke ^ j pai (60 SD), letna narofr.: nina 30 novih din (S-"«^ SD), polletna 15 oovtn^ din (1.500 SD). Za tu.il"" ma^a naročnina 60 oov»" ( din (6.(MM) SD) Tekoči J tun 507.1 1280 - TEI^ H>NI: uredništvo 23-6»' mali oslasi In naročnijjf i «koTiomslTa proenatrnaSI FRANK HELLER BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE IL DEL KRALJI V IZGNANSTVU m. DEL MED ZAROTNIKI IN RAZBOJNIKI ROMAN POKLANJA BRALCEM NOVEGA TEDNIKA IN SVOJIM STRANKAM KREDITNA BANKA CELJE KREDITNA BANKA CET..JE — 130 — KREDITNA BANKA CELJE Njen nemir je tako hitro zginil, kakor se je bil prej pojavil. Njen obraz je zasijal kakor jasno poletno nebo in s hvaležnim pogledom in nasmehom ga je opazovala. »Preveč, preveč ste dobri! Niti upala si nisem reči. Bala sem se, da boste zavrnili, da me boste odbili kot neprijeten privesek, toda...« Prekinil jo je z vljudnim priklonom. »Preveč poklonov mi delate, gospa! Saj je vendar samo po sebi umevno, da vam stavim vse na razpolago. To bi bil storil že prej, a mislil sem na tri stvari, potem pa me je nenadoma popadlo v križu.« »Kakšne tri stvari?« »Najprej: revolucija na Menorci in ženska...« »Revolucija na Menorci? Jaz sem videla že drugačne revolucije.« Nenadoma je utihnila, Filip pa je prišel v svojih odkritjih za velik korak naprej. Pomagal ji je iz zadrege in rekel: »Drugič: nocoj bomo imeli slabo vreme.« »Nič ne de. Navajena sem voženj po morju.« »Toliko bolje! Tretjič: na krovu ne bova sama.« Ko je slišala te besede, se je nekoliko vznemirila. »Ne sama? Kako? Mislila sem na pogodbo, ki ste mi jo prej omenili.« »Tako je tudi bilo. Toda pred pol ure sta me obiskala dva gospoda, ki imata prav tako tehtne razloge, da prideta kar najhitreje na Me- norco, kakor jih imam jaz sam. Prosila sta me, naj ju vzamem s seboj. Ker nisem krut in trdosrčen, sem pristal, ker sem videl, da sta odlična gospoda.« »Kako se imenujeta, če smem vprašati?« »Grof Punta Hermosa in njegov stari prijatelj senjor Esteban. Go- tovo imata na otoku kake zasebne koristi. Sicer pa boste imeli kmalu priliko, da vidite in spoznate oba gospoda.« »Kako?« »Povabil sem ju k večerji in če nimate nič proti...« Zasmejala se je. »Vi ste najljubeznivejši človek, ki si ga lahko predstavljam. Seveda nimam nič proti. Toda ali sem vas prav razumela? Vi potujete še nocoj?« »Da, nocoj ob pol enajstih, gospa.« »To mi poveste šele zdaj. Kako naj se pripravim?« »Gospa, omejite se le na najpotrebnejše! Jahta ni velika, sicer pa itak nimate veliko prtljage.« Zapretila mu je s prstom in mu rekla: »Dajte no! Nekaj prtljage pa vendarle imam. Sicer pa se moram tudi pripraviti za večerjo.« vezane vloge — stalna nagradna 2rebanja — kb ceue KREDITNA BANKA CET..JE — 131 — KREDITNA BANKA CELJE Morda bi se kdo drug čudil, ko bi videl na njej tako hitro spre- membo, kako je njen obraz žarel od veselja, da sme in more na Me- norco. Filipu Collinu, ki je šel v svojo sobo in žvižgal ko kanarček, pa se to ni zdelo prav nič čudno in novo. Zdaj je vedel, kdo je njegova skrivnostna spremljevalka, vedel je celo več, kajti po naključju je odkril, zakaj hoče potovati na Menorco. Ko je stopil Filip kakih pet minut pozneje v hotelsko vežo, je tam našel grofa Pimta Hermosa in Estebana, ki ste že čakala nanj. Smeje se ju je pozdravil. Grof Punta Hermosa je vstal in mu šel nekaj korakov naproti. Filip je presenečeno odkril, da grof nekoliko šepa. »Ali bi lahko govoril z vami, gospod profesor?« »Z veseljem sem vam na razpolago.« Stopila sta v kot veže, Esteban pa je ostal na svojem sedežu. »Ko vam bom povedal, gospod profesor, kar sem se namenil, boste prav gotovo pomislili, da» sem norec ali pa brezmejno nesramen.« Filip je začudeno pogledaL »Ne razumem. Prepričan sem o nasprotnem.« »Vidite, stvar je takale. Kapitan Dupont je danes napravil zelo do- bro kupčijo, ko je odbil mojo ponudbo in ostal pri vaši. Dobil je pla- čilo za svojo poštenost, bi se lahko reklo.« »Kako to?« »Ker bi mu jaz ne mogel plačati dogovorjene vsote.« Filip je gledal grofa in mislil, da se šali. Ta se je sicer smejal, toda njegov smeh je izražal prošnjo in opravičevanje. Filip ni dobro razumel: ne bi mogel plačati. Grof je nadaljeval mimo: »Vidim, da me čisto ne razumete. Kapitanu Dupontu ne bi mogla plačati, se pravi, 2sdaj ne bi mogla plačati, morda šele na Menorci.« »Morda šele na Menorci?« je podzavestno ponovil Filip. »To je odvisno od tega, kaj so naredili uporniki z mojim pose- stvom.« Sredi stavka je grof Punta Hermosa nenadoma utihnil in pogledal Filipa, da bi videl, kakšen vtis so naredile nanj njegove besede. Filip čigar možgani so se še vedno ukvarjali z razkritjem skrivnostne sprem- ljevalke, ni utegnil, da bi nekoliko globlje pomislil, zato grof ni zapazil na njegovem obrazu nobene spremembe. Prav nič nenavadnega ni zaslu- til Filip v njegovih besedah. Zato je zdaj grof mimo nadaljeval: »Zdaj gotovo razumete, da velja tisto, kar je veljalo danes popol- dne za kapitana Duponta, zdajle zvečer tudi za vas. Nisem imel po- guma, da bi vam vse to priznal, ko sem se pred dobro uro pogovarjal z vami. Pravzaprav sem hotel poskusiti srečo tistih potnikov na ameri- majsko 2rebanje vezanih vlog — 151 nagrad — kb celje KREDITNA BANKA CET..JE — 132 — KREDITNA BANKA CELJE ških ladjah, ki se brez voznega listka vkrcajo na ladjo in potem čakajo, da jih lastnik, če je prav razpoložen, vrže v morje. Ko pa ste me po- vabiU celo na večerjo, me je začela peči vest.« Filip se je glasno zasmejal, obenem pa tako prisrčno, kakor že dolgo ne. Začutil je nenavadno naklonjenost do tega velikega možaka, ki ga je opazoval z odprtimi očmi in veselim smehljajem okoli ust. »Gospod grof,« je odgovoril, »imel sem dovolj denarja pri roki, da sem plačal kapitanu Dupontu za teden dni vnaprej, toda če bo treba, bom plačal še za en teden. Le nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi! Vidim, da prihaja moja žena.« »Toda če so uporniki uničili vse, kar sem imel, kaj potem, gospod profesor?« »Vaša družba mi bo v nagrado. Hočem vas naučiti, da boste dobili spoštovanje do novinarjev.« Filip je vzel pod roko svojega gosta, namignil gospodu Estebanu, ki ju je ves čas nemirno opazoval, in stopil z obema naproti svoji skrivnostni spremljevalki. Bilo je nekaj minut po deseti uri, ko so izstopile štiri osebe iz ko- čij, ki sta jih pripeljali v marsejsko pristanišče. To so bili: star go- spod z zlatimi naočniki, velik gospod, ki je šepal, čm gospod v zelenem površniku in ženska v popotni obleki. Ob pomolu, ki so vanj butali razpenjeni valovi, se je zibala majhna in lična jahta, iz njenega dimnika se je valil gost dim. Ko sta se kočiji ustavili, je prišel z jahte možakar z bakreno rde- čim obrazom, stopil v čoln in odplul proti pomolu. Stopil je na kopno in zaklical: »Gospod profesor!« »Da, kapitan Dupont.« »Mislil sem že, da je to nekaka selitev Izraelovih otrok iz Egipta, Prav čedna družba se vas je nabrala.« »Samo vaši varovanci, gospod kapitan, ki ste mi jih poslali in pri- poročili vi sami. Mislim, da vas je našel moj sluga in vam naročil vse potrebno glede prehrane.« »Vaša žena?« je rekel kapitan in opazoval starikavo žensko v po- potni obleki. Stala je nepremično in se ni prav nič menila za oster in hud pomladanski veter. Filip se je priklonil in vprašujoče pogledal kapitana. »Da, da, vse je v redu. Dobil sem vaše naročilo. Toda o ženski ni bilo govora. Vrag vedi, ali lahko krovu jahte štorklja zaupamo žensko osebo!« NAGRADNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VLAGATELJE VEZANIH KREDITNA BANKA CET..JE — 133 — KREDITNA BANKA CELJE »Toda, gospod kapitan, žena je zelo skromna v svojih zahtevah. Ne boji se ne vetrov ne morja, ne plaši se niti Imena vaše jahte.« Kapitan se je zasmejal, toda njegov obraz se je spet namrgodil. »Zdi se mi, gospod profesor, da so danes ušli vsi hudiči z verig.« »Kako to?« »Pri moji duši, danes hoče ves svet potovati na Menorco. Najprej ste prišli vi, potem tista dva gospoda; da ste pripeljali zdaj s seboj še ženo, tega niti ne omenjam. Toda verjemite ali ne verjemite, brž ko sem prišel v pristanišče, potem ko sem se poslovil od vas in obeh go- spodov, je že bil tu spet neki možakar, ki je hotel na Menorco.« Način, kako je govoril kapitan te besede, je jasno kazal, da je bil precej razburjen. »še neki možakar?« je začudeno vprašal Filip. »Da, da,« je potrdil kapitan Dupont. »In povrhu vsega še Jud, čujete, Jud, gospod profesor!« »Toda dragi Dupont, Jud je prav tako lahko dober človek, kakor smo mi. Kaj ste mu odgovorili?« »Naj ga nosi vrag!« Kapitan je prenehal sredi stavka, »ženska, če že mora biti tako, to že še gre. Toda Jud — Jud ne sme na mojo barko, pa naj bo kdorkoli, gospod profesor.« Filip se je glasno zasmejal, kapitan pa je mogočno pljunil in odšel, da bi uredil vse potrebno za prevoz na jahto. Prva je stopila v čoln gospa Pelotard, potem senjor Esteban in grof Punta Hermosa. Ko je hotel stopiti Filip, ga je nepričakovano potegnil za rokav Dupont, ki je še vedno stal na obali: »Naj me vzame tristo hudičev, gospod profesor! Jud je že spet tu- kaj.« Filip se je hitro obrnil. Tudi Esteban in grof sta iztegnila vratova, da bi bolje videla. S kočijo se je pripeljal nizek, plečat moški v kožuhu in z okroglim klobukom ha glavi. Tekel je proti pomolu in mahal s palico. »Kapitan, kapitan!« je skoraj hripavo kričal. »Počakajte, za božjo voljo, stojte! Ali se niste premislili? Prosim vas, vzemite me s seboj!« Kapitan je hitro potisnil Filipa v čoln, skočil za njim, potem pa se je jezno obrnil proti došlecu in zakričal: »Vas, s seboj? če bi peljal v Palestino, potem bi vas morda še vzel s seboj. Toda povratno karto bi si morali kupiti kje drugje!« »Gospod kapitan, plačam vam, kolikor hočete.« Kapitan Dupont je odgovoril tako, da je z veslom udaril v morje, čoln se je oddaljil nekaj metrov od obale. Možakar na pomolu pa je skakal, mahal s klobukom in kričal: VLod mož? Ali vaš gospod mož pozna velikega vojvodo?« »Tega ne vem. Mislim da ne. Zdi se mi, da potuje prvič na Me- norco.« »Vi tega ne vaste? Zdi se mi, da zelo malo veste o poslih svojega moža.« »Mogoče je bil tam, preden sva se ...« »Preden sta se poročila, razumem. Ali ste že dolgo poročeni, go- spa? Oprostite mojemu predrznemu vprašanju!« Veliki vojvoda se je začudil, ko je videl, da je mlada ženska na- mesto odgovora do ušes zardela. Prestrašil se je, da je s svojim vpra* šanjem naredil veliko neumnost, čeprav tega ni nameraval. Hotel hitro vso stvar popraviti in je rekel: »Da, da, daj razumem, gospa, taka je stvar, to je vaše poročno pO" tovanje.« Takoj po teh besedah je veliki vojvoda videl samo še lepo obliko- vani hrbet gospe Pelotard in njene male lične čevlje, ki so stopicaU z največjo naglico proti stopnišču. Nekaj sekund pozneje pa ni vlcißi ničesar več. Gospa Pelotard je izginila. Ni spregovorila besedice, da W pojasnila svoje skrivnostno obnašanje, ne da bi se ozrla, je pohitela P^ stopnicah navzdol. VUKT— 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CEU^ KREDITNA BANKA CET..JE — 142 — KREDITNA BANKA CELJE Da, res, jahta štorklja je krila v sebi več skrivnosti in ugank, ka- kor bi lahko sprejela vase tovornega blaga. Zakaj namreč naj bi do ušes zardela ženska, ki je bila včeraj stara najmanj 40 let, danes pa je po čudoviti olepševalni negi bila dvajset- letno dekle, ki jo človek povsem spoštljivo in vljudno vpraša, koliko časa je poročena? Zardela je in potem pobegnila kakor sramežljiva Di- ana. In ta ženska je poročena z novinarjem, ki piše za časopise, katerih ona ne pozna, potem za borzni list, ki ima svoje »vojne« poročevalce! In nazadnje se ta ženska tako zelo zanima za usodo velikega vojvode, ki ga nikdar ni videla in čigar ime nalašč in izzivalno pačd! Vsa je ne- mirna zaradi njega, niti pomisliti ne sme na to, da bi bil mrtev. Zahteva, da je treba vse prebivalce Menorce, ki jih imenuje kar lopove, postre- liti in pobiti, če so njemu le las skrivili. Najlepše pri vsej stvari pa je to, da poizveduje pri samem velikem vojvodi vse potankosti o njem, da niti ne sluti, s kom govori. Človeku bi se navsezadnje skoraj zavrtelo v glavi. Vse te misli so kakor električni tok hitele skozi vojvodovo glavo. Toda še preden si je mogel najti kakšno pojasnilo ali odgovor, je za- gledal gospoda Pelotarda, ki je prišel po stopnicah, po katerih je ne- koliko prej odhitela ona. Gospod Pelotard se je zadovoljno smehljal. »Dobro jutro, gospod grof! Kako se počutite? Zelo zgodaj ste vstali Pravkar mi je žena pravila, da sta imela dolgo in zanimivo sejo.« »Da, sejo, ki pa jo je milosti j iva na tako hiter in čuden način pre- kinila, da si mislim, kako zelo sem jo razžalil. Verjemite mi, gospod, da mi je zelo žal, če je to res, toda moja krivda to ni! Zagotavljam vam, da nisem hotel.« »Pomirite se, grof, stvar le ni tako strašna in nevarna. Mislim, da na mojo ženo vpliva morska vožnja. Pravkar mi je priznala.« »Morska vožnja? Meni pa se zdi, da je milostljiva kakor rojena na morju.« »Morda. Stara resnica pa je, da sta morje in ženska uganki, ki ju ne more nihče razrešiti.« Veliki vojvoda je to prav rad priznal. »Prav nič ne pretiravate, gospod profesor. Lahko bi celo trdil, da je vaša gospa velika uganka, ženska je res uganka, vaša žena pa je največja uganka med ženskami. »Kako to?« »Ni le uganka v svoji notranjosti, tudi na zunaj je uganka. Vče- ''aj ste mi predstavili štiridesetletno gospo Pelotard, danes pa sem vi- del komaj dvajsetletno lepotico.« »Ah, gospod grof, dnevna svetloba, morski zrak.. m Nagradno potovanje v holandijo za vlagatelje vezanih KREDITNA BANKA CET..JE — 143 — KREDITNA BANKA CELJE »Da, da, morski zrak. Gospa mi je govorila o nekakšni olepševalni negi.« »Da, da, seveda! Skoraj sem pozabil na to. Prav danes je končala olepševalno nego.« »Sama mi je to povedala. Ni mi pa hotela izdati, za katere časo- pise delate. Dobil sem vtis, da niti on sama tega ne ve.« »Za božjo voljo, kako vendar morete misliti, da se bo mlada ženska zanimala za take stvari!« »Tudi to je mogoče. Zelo pa se zanima za cilj mojega potovanja. Spraševala me je vse mogoče o Menorci.« »Da, da, zelo se zanima za Menorco.« »še bolj pa za velikega vojvodo. Vaša sreča je, gospod profesor, da je veliki vojvoda izgubil svoj prestol. Ko bi bil še živ, oziroma, ko bi ne bil odstavljen, bi bili, gospod profesor, v nevarnosti, da zapu- stite Menorco sami.« »Vi torej mislite, da se žena preveč zanima za velikega vojvodo?« »Da, vsaj tak vtis sem dobil.« »Ali tudi mislite, da bi mogla v velikem vojvodi zbuditi enako za- nimanje?« Nekak zaničljiv in obenem šaljiv naglas je bil v vprašanju, ki ga je stavil Filip Collin svojemu gostu. Ta je to opazil in razumel. To ga je precej razburilo. Ko bi stvar ne bila tako čudna in skrivnostna, tedaj bi skoraj mislil, da profesor Pelotard nekaj sluti, nekaj ve. Ali pa ga ima Pelotard za norca. Zato je hitro odgovoril: »O tem sem popolnoma prepričan, gospod profesor.« Filip se je obrnil, kakor da bi hotel pogledati, ali ni koga v bližini, ali so mornarji na svojih mestih, potem pa se je obrnil k velikemu vojvodi in mirno rekel: »Malo je manjkalo, da nismo dobili sinoči na krov še petega pot- nika. Ko bi ne bil gospod Dupont tako hud antisemit, bi se ga bili prav težko ubranili.« »Da, da ...« »Ali poznate tistega gospoda?« Veliki vojvoda je hotel popolnoma mirno odgovoriti na to vpra- šanje, vendar ga je izdajal glas, da je razburjen. »Poznam? Tako, malo! Toda tudi vi, gospod profesor, ste ga takoj spoznali.« Veliki vojvoda se je obrnil in začel popravljati neko vrv, ki ga prej ni prav nič motila. »Precej dolgo časa ste ga opazovali,« je neusmiljeno nadaljeval Fi- hp. VLOG — 20 POTOVANJ V JUNIJU 1969 — KREDITNA BANKA CELJE KREDITNA BANKA CET..JE — 144 — KREDITNA BANKA CELJE Veliki vojvoda je skomizgnil z rameni. »Prizor je bil zelo čuden,« je odgovoril. Bil je prepričan, da ga je glas popolnoma izdal. In spet se je v njegovi glavi porodila misel, ki je bila spet nova uganka: Ta profesor Pelotard mora nekaj vedeti! Ne- kaj ve! Jezil se je nase in na Pelotarda. Zakaj kar naprej te skrivnosti in uganke, zakaj to tipanje v temi? Obrnil se je k profesorju in mu skoraj surovo rekel: »Vaš list se mora zelo zanimati za revolucije, če si dovoljuje take stroške, da si najamete svojo jahto, da bi potovali na Menorco in kar na mestu dobiU poročilo o tej revoluciji na Menorci.« »Da,« je Filip zamišljeno odgovoril. »To je res! Toda gotovo veste, da se v zadnjem času svet zelo zanima za Menorco. Tako je bila pred nekaj dnevi na borzah izvršena precej čudna špekulacija z menor- čanskimi državnimi obveznicami.« »Ali veste o stvari kaj natančnejšega?« je vprašal skoraj zamišljeno veliki vojvoda. »Prav nič, grof, saj nihče prav nič ne ve.« »Da, da, tako je s temi časopisi! Prav nič ne vedo, pa vendarle o vsem pišejo.« »Delate nam krivico,« je popolnoma mirno odgovoril Filip. »Pri na- šem časopisu je navada, da se moramo o vsaki stvari, o kateri pi- šemo, poprej natančno in dobro prepričati.« »Potem pa ste gotovo prav dobro poučeni o razmerah na Menorci?« »Mislim, vsaj mislim da. Skoraj bi trdil, da od vseh največ vem o Menorci. Oprostite, zdi se mi, da sera čul zvonec, čas zajtrka bo.« Skoraj nejevoljno je stopal veliki vojvoda po stopnicah za profe- sorjem v obednico, neprestano ga je opazoval in nazadnje rekel: »Povejte mi vendar nekaj tega, kar veste!« Filip Collin ga je hitro pogledal. Začudil se je njegovemu glasu in tudi izrazu njegovih oči. Zdaj je razumel, da ne sme povedati prav nič več, drugače bi se izdal. Zmajal je z rameni in rekel: »To bi bilo preobširno, posebno zdajle pred zajtrkom. Vem pa, da bo pri našem kosilu zastopana velika vojvodina Menorca, in to s stvar- jo, na katero je lahko ponosna.« »In to je?« je zaklical veliki vojvoda in uprl svoj detektivski pogled v profesorja. »Menorčanski rak,« se je vljudno nasmehnil Filip in pustil gosta, da je stopil naprej. NAGRADNO POTOVANJE V HOLANDIJO ZA VLAGATELJE VEZANIH