Ljubljana, petek 4. oktobra 1929 Cena 2 Din taa&t meseO&o 28 Dta, • Lmoiemsrvo 40 Din. Uredništvo! KneAkeva «fc» 6. Tetefoa 3122. »123, »124, 3125 to $126. Baribori Aleksandrov« cesta 13. Teleta St 440. Ceflai Koceoova rt. 1 Tdetoa Utrr. 19®. RofcopM •• m vračalo. • Odaai po PrtitiMvt a. 84 •t 1122, «123, »124. »124, »12«. •ddetek: Uablfeoa. Prefenmr 4. letelo« fc. 2493. »Uribori Aietanodrov« m* it U. TeteJos it 454 PodrnUoi Cetlei tuoocoon aRo* It % Tcfaioa It 190 Rafiof prt poftt 6et amxHh> UvMJua •t 11.342; Praha fitoto 7&.180; WicC Nr. 106241 Živela kraljevina Jugoslavija? Triumf ideje narodnega in državnega edinstva. — Novo ime in nova upravna razdelitev naše države Nasa država se bo tudi službeno imenovala Kraljevina^ Jugoslavija - Razdeljena bo na devet banovin z bani na čelu - Dosedanje oblasti odpadejo - Oblastne samouprave ukinjene - Dalekosežna decentralizacija - Mariborska in ljubljanska oblast združeni v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani - Črnomeljski srez in Medjimurje pripadeta Zagrebu, čabarski srez pa Ljubljani Beograd, 3. oktobra. AA. Na današnji šefi ministrskega sve- Ljubliana, 3. oktobra. Med najpomembnejše datume naše zgodovine se je uvrstil današnji dan. Gotovo pa ga ni od 6. januarja dalje dogodka, ki bi vzbudil po državi večjo pozornost, nego so jo povzročile najnovejše vesti iz Beograda. Kraljevina je dobila novo ime in hkrati novo upravno razdelitev, ki se popolnoma razlikuje od sedanje ter bo nedvomno tvorila osnovo vsej bodoči javni upravi Velevažne so te vesti. Naši notranji Politiki se je s tem temeljitim aktom pokazala povsem določena smer. Dosedanje napovedi o bodoči notranji državni razdelitvi so dobile konkretno obliko in podale orijentacijo v razvoju notranjih odnošajev v državi, kakor se je ukazal s proglasom šestega januarja. Najpomembnejše ie dejstvo nove ca državnega imena. Namesto dolgega naslova kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev smo dobili enostavnejšo označbo. Kraljevini© Jugoslavije. V prvi dobi po osvobojenju je naša nacijonalna javnost vzela na znanje, da se ni uveljavilo jugo slovensko ime tudi na zunaj. Smatrala je to dejstvo za znak, da je konservativnost zmagala nad unitari-stično idejo, ki nam je vendar pripomogla do zmage v veliki borbi in nas uveljavila kot enoto doma in v mednarodnem svetu. Težko se ie naša javnost oživela v to dejstvo, ocenjajoč ga kot reakcijonarno koncesijo preteklosti. Toda pokazalo se je, da je ideja ipak močnejša. V mednarodnem svetu se je ime Jugoslavije uveljavilo domala popolnoma in tudi doma je živelo dalje kljub neskladnosti z uiradno označbo in je tudi tu prevladalo domala popolnoma. Zgodovinski nagovor ministrskega predsednika generala Živkoviča nagla-ša kot poglavitni nagib novega državnega imena težnjo, da se popolnoma odstranijo razlike med sestavnimi deli državne narodnosti in da se v vsem življenju afirmirajo in uveljavijo unita-ristiena stremljenja. Dobili smo tedaj juigoslovensko ime v onem smislu in pomenu. kakor ga je zahtevala vsa naša naciionaina javnost v času velike osvobodilne borbe. To je afirmacija enotnosti državnega naroda. Trnli nova razdelitev na upravne edi-nice pomeni popolno negacijo dosedanjega načela pri administrativni razdelitvi. Osnovna zahteva vseh onih. ki so v Jugoslaviji hoteli uveljaviti unitari-®em, a hkrati ustanoviti administrativno decentralizacijo, je bila, naj bodo upravne edinice dovolj velike, da bodo mogle vršiti svojo važno funkcijo smiselno in produktivno. Zato dejstvo 33 oblasti ni moglo ustrezati potrebam in težnjam prebivalstva, marveč je še podražilo upravni aparat. Nove upravne edinice so sedaj dovolj velike, da bodo sposobne za smo-treno administrativno delo in da poenostavijo, ne pa komplicirajo upravni aparat. Nimamo še točnega pregleda o poteku mej med novimi administrativnimi enotami, ali govor ministrskega predsednika nag'aša, da so se potegnile Po vidiku prirodnih in prometnogospo-darskih enot, ki so vsekakor najboljša osnova vsakršni administrativni teritorij a In i razdelitvi. Tako postaja datum 3. oktobra z ukrepi, ki se bodo v bodočnosti nedvomno naslanjali na ta temeljni akt, velevažen mejnik v zgodovini' Juigoslo-venov, mejnik v našo lepšo in boljšo bodočnost. Povratek prometnega ministra Beograd, 3. oktobra. AA. Minister prometa inž. Radivojevič se je včeraj vrnil iz Dubrovnika v Beograd. Konferenca o indfosrtrifsfcfh in obrtnih izdelkih Beograd, 3. oktobra. p. Jutri oi> 10. dopoldne ise bo vršila v kabineta ministra trgovine in industrije konferenca o rešitvi pri med mdu-sftiiatoi in obrtniki o pravici izdelovanja izrazito obrteh izdelkov. Konference se bodo udeležiti načelinikii oddelka ministrstva trgovine M/ili-voi Saosameznih skupinah mora služiti najmanj po štiri leta. V primeru potrebe statf notranji minister okrožnim Inšpektorjem na razpolago potrebna sredstva za službena potovanja. ČL 21. Dosedanji veliki župani se lahko imenujejo za pomočnike bana in okrožne inšpektorje ne glede na pogoje, ki jih predpisuje za te položaje ta zakon. V tem primeru ohranijo svoje dosedanje plače, če so višje od onih, ki bi jih dobili v novem položaju. ČL 22. Okrožni Inšpektorji so pomožni organi bana v vseh poslih javne varnosti na področju podrejenega inšpektorata in v vseh ostalih poslih, ki jim jih določi notranji minister na predlog bana, v vsakem pogledu pa so podrejeni banu Jn vrše v njegovem imenu nadzorstvo nad sreskimi upravami in podrejenimi organi. Oživotvorienje banovin Čl. 23. Minister notranjih del mora pripraviti vse potrebno za izvedbo tega zakona, a najdalje v roku dveh mesecev, ko stopi ta zakon v veljavo, prične poslovanje banovin, istočasno pa prenehajo dosedanje županijske oblasti. Vsi dosedanji veliki župani se stavijo na razpoloženje, prav tako pa tudi vse ostalo županijsko osobje. Vsi posli splošne uprave, ki so neposredno podrejeni ministrstvu, se podrede banu. čim prične banska uprava poslovati, in izvršujejo dotične oblasti od tega trenutka svoje poslovanje v okviru ban-ske uprave. Banu se dodeli potrebno število politično-upravnih uradnikov in strokovnih referentov ter pomožno osobje iz dosedanjih županijskih uprav in oblastnih samouprav, po potrebi pu tudi lz posameznih ministrstev. Ukinjenje oblastnih in sreskih samouprav Čl. 24. Zakon o oblastni in sreski samoupravi z dne 26. aprila 1922 se ukine. Osobje teh samoupravnih teles se stavi na razpoloženje. ČI. 25. Minister notranjih del izda v sporazumu s finančnim ministrom in z odo-brenjem ministr. predsednika uredbo, s katero se bosta določila imovina in način uprave in finansiranja z dohodki dosedanjih oblasti in posameznih oblastnih ustanov. Istočasno bo notranji minister z uredbo predpisal, kako se bo uredila in likvidirala imovina odnosno terjatve in dolgovi dosedanjih oblasti, držeč se načela, da se posameznim edimcam nadoknadi to, kar bi izgubile z novo razdelitvijo. Prehodne določbe Čl. 26. Minister financ se pooblašča, da izvrši v soglasju z ministrskim predsednikom potom uredbe vse potrebne Lz-premembe v finančnem zakonu in proračunu za leto 1929./30., ki bodo potrebne za izvedbo tega zakona. ČL 27. Za zvanje in položaj okrožnega Inšpektorja, za katero se zahtevajo s tem zakonom predpisani pogoji, se lahko do 1. aprila 1934 imenujejo tudi osebe s fakultetno izobrazbo ali z dokončano srednjo ali srednjo strokovno šolo ter osebe, ki so že služile ali še danes služijo v politično upravni stroki. ČL 28. Ko bo stopil ta zakon v veljavo, bo notranji minister odredil razpust odnosno likvidacijo vseh onih društev in ustanov, čijih plemensko obeležje ali ime ali ciij njihovega delovanja bi bil v nasprotju z državnim in narodnim edinstvom. Čl. 29. Od dneva, ko stopi ta zakon v velja« vo, se smejo izobešati samo državne zastave. ČL 30. Predpisi vseh zakonov, ki so v nasprotju z določbami tega zakona, se razveljavijo. ČL 31. Ta zakon stopi v veljavo in dobi ol> vezno moč, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. Ureditev praznikov v državnih uradih Nj. Vel. kralj je podpisal zakon, ki definitivno ureja praznovanje državnih in verskih praznikov v državnih uradih Srezi Člen 16. V primeru, kjer se z razdelitvijo na banovine posamezni srezi ali občine razdele na več banovin, se pooblašča minister notranjih del, da po odobrenju ministrskega predsednika odredi srezom in občinam novo področje in nov sedež, odnosno, da jih spoji s kako drugo občino ali srezom v dotični banovini. Člen 17. Ban lahko po potrebi poveri izvrševanje gotovih poslov svojega delokroga Po odobrenju pristojnega ministra sre-skemu načelniku. Banova plača Člen 18. Ban ima letno 96.000 Din plače, dra-ginjsko doklado po § 9. zakona o dra-ginjskih dokladah od dne 10. maja 1922., odnosno po rešenju ministrskega sveta z dne 22. julija 1926. ter po čl. 6. pravilnika o uporabi državnih avtomobilov pravico do službenega avtomobila, dalje pravico na potne stroške, predvidene Po ČL 4. uredbe z dne 29. novembra 1928. V naturi mu pritiče stanovanje. kurjava in razsvetljava. Pokojnina se mu odmerja Po zakonskih predpisih, ki veljajo za ministrske penzi.ie s to izprememlbo, da služi banska plača po tem zakonu za pokojninsko osnovo samo tedaj, če ima najmanj tri leta aktivne banske slu&be. Beograd, 3. oktobra AA. NI. Vel. kralj Je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih del podpisal in proglasil zakon o praznikih. Zakon se glasi: § 1. Na državne praznike, ob nedeljah, na verske praznike, ki so navedeni v 5 3, in na praznike svoje krstne slave državni uslužbenci niso v službi, razen v primerih, ki Jih zakon navaja. §2. Državna praznika sta rojstni dan NJ. Vel. kralja in dan ujedinjenja. §3. Verski prazniki državnih uslužbencev ▼ smislu paragrafa 1. so naslednji: a) za pravoslavne, badnlak. božič (2 dni) bogojavljenje, sv. Sava, veliki petek, velika noč (2 dni) Jurjevo, Spasov dan. sv. Ciril in Metod, binkošti (2 dni) Velika Gospojna in sv. Nikola; b) za rimokatoličane: božič (2 dni) novo leto, sv. Trije kralji, sv. Jožef. Marijino oznanenje, velika noč (2 dn!) Telovo, sv. Peter in Pavel, sv. Ciril in Metod, Veliki šmaren. Vsi sveti in praznik Brezmadežnega spočetja; c) za grkokatoličane: badnjak, božič (2 dni) sv. Trije kralji, veliki petek, velika noč, Kristusov vnebohod, sv. Ciril in Metod, binkošti in praznik Brezmadežnega spo čet!a Marije Device: d) za evangeličane: božič (2 dni) veliki petek, velika noč in praznik reformacije; e) za muslimane: ramazan balram (3 dne-kurban bajram (3 dni) mevlud in prvi muharem (novo leto): f) za žide: pasha (prvi dan in zadnja dva dni) roš kašono, lom kipur (1 dan) in Se-vuot (2 dni). §4. Na praznike in ob nedeljah se v državnih uradih, zavodih in ustanovah normalno ne opravlja deio. Od 9. do 31. pa opravljajo te dneve najnujnejša dela dežurni uslužbenci. Na verske praznike, ki so našteti v § 3., se opravlja v državnih uradih, zavodih in ustanovah predpisano redno delo s pomočjo uslužbencev, ki teh dni ne praznu'ejo svojih verskih praznikov. Ako Pa v državnih uradih za vršltev rednega dela ni uslužbencev druge vere ali Jih nI v zadostnem številu naj se postopa po predpisih za državne praznike in nedelje Razpored držav, nih uslužbencem za službo ob nedeljah in praznikih izvrše starešine. V nuinih in neodložljivih primerih morajo državni uslužbenci vršiti službo vsak čas in ne glede na dopust ali praznike § 5. Na Vidov dan se bodo vršile v cerkvah službe božje kakor doslej v SDomin Junakov, ki so padli v. vojnah. § 6. Minister pravde bo predpisal z uredbo one dni. ki se naj smatrajo kot prazniki v smislu zakona o ureditvi rednih sodišč, zakona o civilnem sodnem postopku, meničnega in čekovnega zakona in drugih zakonov, ki spajajo praznike s pravnimi učinki. Sodno osobje mora biti ta dan v redni službi kot običajno, ako ta dan ni državni ali verski praznik v smislu tega zakona. §7. Z nedeljami so glede dela v uradih izenačeni oni dnevi, na katere slavijo posamezna mesta po starih o biča .i in svoje pa-trone in ako te dni splošno počiva gospodarsko delo. V nasprotnem primeru so ti prazniki izenačeni z verskimi prazniki, ki so našteti v paragrafu 3. Potrebna navodila bodo izdali veliki župani. §8. Predpisi tega zakona o delu državnih uri. dov ob nedeljah in praznikih ne razveljavljajo določb, ki veljajo za delo v državnih prometnih, telegrafskih, poštnih in telefonskih ustanovah, v carinskih uradih, v državnih gospodarskih ustanovah, v komandah vojaških edinic v zavodih in ustanovah policijske in finančne stroke ter policijskih agentov, na sodiščih v jetnišnicah in kaznilnicah in podobnih zavodih, v bolnicah in drugih zdravstvenih ustanovah, v šolah in pri misijah v inozemstvu. Ako ti predpisi še ne obstojajo, se pooblaščajo pristojni ministri, da jih izdajo. § 9. Na dan državnih praznikov se smejo x državnih zgradb razobešati le državne zastave. Te dni se moiajo razobesiti državne zastave z vseh državnih in samoupravnih uradov kakor tudi raz zgradb javnopravnega značaja, a v mestih in trgih morajo razobesiti državne zastave tudi mestne hiše. § 10. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč ko se objavi v »Službenih Novinah«. Od tega dne prenehajo veljati vsi zakoni in drugi predpisi, ki glede dela v državnih uradih, zavodih in ustanovah nasprotujejo predpisom zakona Korupcija na Japonskem London, 3. oktobra, s. Bivši japonski železniški minister Ogawa, o čigar aretaciji smo pred kratkim poročali, je pri zasipanju izpovedal senzacijonalne stvari. Kakor trdi, je prejel od velike politične skupine 60.000 jenov, da bi uveljavil njen vpliv pri volitvah v japonski parlament. Razen tega je sprejel visoke denarne zneske, ter prevzel obveznost, da bo izposloval aretacijo nekaterih voditeljev drugih političnih strank ter jih na ta način za časa volilne borbe odstranil iz volilnih okrajev. f f Včeraj zjutraj ob 5.15 je preminul nemški zunanji minister dr. Gustav Stresemann - Zadnji trenutki pokojnika - Pogreb se bo vršil v nedeljo dopoldne Ljubljana, 3. oktobra. Z dr. Stresemannom lega v grob državnik. ki si je stekel nevenljivih zaslug za povojno Nemčijo, ki je pa obenem bil tudi eden najmarkantnejših politikov naSih dni. Nemčija je izgubila moža, ki ga bo le s težavo nadomestila. Evropa pa odličnega borca za pomir-jenje in prijateljsko sodelovanje narodov. Dr. Stresemann je imel redko srečo. da je navzlic svoji mnogo prerani smrti še doživel celo vrsto uspehov, čigar blagodeti Nemčija že danes uživa, in ji zagotovil še druge nesporne koristi za bližnje in daljne čase. Dt. Stresemann se često proslavlja skupno z Briandom kot prvi borec za mir v Evropi in v svetu. Kot tak je dobil celo Noblovo nagrado. To veliko priznanje svoji politiki je tudi v oolni meri zaslužil. Bilo bi pa seveda popolnoma zgrešeno gledati v njem kakega pacifističnega sanjača ali idealističnega propovednika. Ce bi bil to. se nikdar ne bi mogel obdržati kot nemški minister zunanjih zadev. Nasprotno, dr. Stresemann je bil izrazit realist in njegova politika je bila dosledno in z železno voljo izvajana temeljna misel, da more Nemčijo rešiti spon in posledic poraza v svetovni vojni samo mirno prizadevanje. Do tega svojega prepričanja veliki pokojnik ni prišel kar naenkrat tnarveč po daljšem razvoju in težkih izkušnjah. Saj je bil član stranke, ki ii nacionalistične tendence niso tuje. stranke, ki se je dolgo časa bolje do-Čutila v objemu reakcionarnih nemških nacijonalcev nego v sodelovanju s socijalno demokracijo. Tem večja ie zato njegova zasluga, da je tako stranko pridobil za izvajanje svoje mirovne politike in jo v svoji doslednosti in energični volji pripravil, da vstopi v koalicijo, ki se ji je notranje upirala, ki pa je edina v stanu omogočiti uspešno izvajanje dr. Stresemannovih zunanjepolitičnih smernic. Socijalni demokratje in nemški de-mokratje često reklamirajo pokojnikovo politiko kot svojo lastno. Ta trditev je v veliki meri resnična in brez obeh nemških demokratičnih strank bi bila mirovna politika, kakršno ie vodil dr. Stresemann, brez podlage. Prav tako gotovo pa je, da bi bila taka politika notranje šibka in na koncu koncev obsojena na neuspeh, če bi se opirala fcgolj na levičarske stranke. Kakor je v Franciji postala šele s pristankom in sodelovanjem zmernega Poincarčja Briandova politika zbližanja z Nemčijo res solidna in ne podvržena raznim parlamentarnim sunkom, tako ie bita nujno potrebna dr. Stresemannova pomoč, da se v Nemčiji z veliko muko te težavo uveljavi ista politika. Pokojnik je bil velik nemški patrijot. ki pa se ni dal zaslepiti od sovraštva in brezmočnega obupa, marveč je vztrajno, solidno in z veliko vero gradil bodočnost svojega naroda v sožitju tn sodelovanju z vsemi narodi sveta, posebno pa tudi z včerajšnjimi sovražniki. Sicer ie med temi delal neko razliko, zlasti napram Poljski je ostal rezerviran, toda v tem oziru so vsi Nemci enaki in treba bo še mnogo Časa, da se tudi s te strani pomirijo s pravično sodbo. Vendar se mora lojalmo priznati, da je dr. Stresemann ponovno in slovesno obvezal Nemčijo, da nikdar ne bo stremela za izpremembo svojih vzhodnih mej z bojnimi sredstvi. Z Locarnom in z vstopom v Društvo narodov je dr. Stresemann zagotovil Nemčiji zopet stališče velesile, ki ga ie z vojno zgubila. Nemčija se v svetu Društva narodov in v vseh mednarodnih posvetovanjih bolj in bolj afirmira kot sila prvega reda. a osvoboditev celega njenega nacijonalnega ozemlja, ki bo posledica uveljavljenja Youngo-vega načrta, bo krona dr. Streseman-nove politike. Pokojnik je s svojim delom pomagal Nemčiji k ustajenju in ie s tem svoj narod zadolžil za vse čase. Velike oa so njegove zasluge tudi za svetovni mir ln za prosoeh Evrope, ki ni mogoč brez kreoke. zdrave in v miru se razvijajoče Nemčije. _ 4nglija se klanja spominu dr. Stresemanna London, 3. oktobra, o. Angleški zunanji urad je prejel brzojavno poročilo o nenadni smrti velikega nemškega državnika dr. Stresemanna že ob 6. zjutraj o čemur je bil takoj obveščen tudi zunanji minister Henderson, ki je izjavil, da ne doživlja s smrtjo dr. Stresemanna veliko izgubo samo Nemčija, nego cela Evropa in ves vet. Dr. Stresemann ni vodil samo nemške politike, temveč obče človeško in se kot eden najboljših državnikov našega veka zavzel z vsemi silami za pomirjenje Evrope in likvidacijo nasprotstev porojenih v svetovni vojni. Na dopoldanski seji delegatov delavske stranke je imel v spomin preminulega nemškega državnika, daljši govor finančni minister Snowden, ki je očrtal pokojnikovo delo za pomirjenje Evrope in ustvaritve znosnih odnošajev med Evropskimi narodi. Predsedniku nemške republike Hindenbur gu so poslali sožalne brzojavke finančni minister Snowden, voditelj liberalcev Lloyd George in drugi odlični angleški politiki. J Berlin, 3. oktobra, d. V zgodnjih jutranjih urah se je raznesla po mestu z bliskovito naglico turobna vest, da je nenadoma preminul eden največjih nemških državnikov, zunanji minister doktor Stresemann, ki je izdihnil davi ob 5.15 na posledicah možganske kapi. katera ga je zadela sinoči v krogu njegove družine ob pol 23. uri. Dr. Stresemann je bil zadnje čase rahlega zdravja ter je t>ll kronično bolan na jetrih. Vendar pa se je ta bolezen po njegovem dopustu v Švici toliko izboljšala, da ni nikdo računal s kako katastrofo. Po povratku z dopusta le prevzel dr. Stresemann takoj tekoče posle ter imel posebno mnogo dela s poravnavanjem nasprotstev med nemško ljudsko stranko in socijalisti. zavoljo sprejema reforme zakona o zavarovanju za slučaj brezposelnosti. Udeležil se ie tudi zadnje seje nemškega kabineta, kjer se je prehladil v nezakurjenl sobi in moral zaradi tega ostati v ponedeljek in torek v postelji. Kljub bolezni le opravljal tekoče pojle tudi na bolniški postelji ter na včerajšnjem razgovoru s kancelarjem Franken-Mfillerjem nemalo doprinesel k preprečenju grozeče vladne krize. Ko se je včeraj zvečer dr. Stresemann v krogu svoje družine pripravlja!, da bi odšel v spalnico, mu je nenadoma postalo slabo. Na pomoč prihiteli zdravniki so mogli ugotoviti težko možgansko kap ln ohromenje na levi strani telesa. Dr. Stresemann je takoj po prvem udarcu kapi izgubil zavest ter ostal nezavesten do iutra. Davi ob 5. se je stanje bolnika tako poslabšalo. da ie nastopila ob 5.15 katastrofa. Ob smrtni postelji so bili navzoči soproga dr. Stresemanna In njegova dva sinova. V zdravniških krogih splošno smatrajo, da je dr. Stresemanna zadela kap zaradi prevelike zaposlenosti in ogromnega dela. ki ga je Izvršil tekom včerajšnjega dneva pri posredovanju za odstranitev grozeče krize koalicijske vlade. Žalna manifestacija nemške zbornice Veliki cilj dr. Stresemannain preporod Nemčije - Zako zavarovan je bil doseči osvoboditev n o reformi brezposelnega ia sprejet Berlin, 3. oktobra s. Današnta seja državnega zbora, ki je bila napovedana za 10. uro, se je zaradi smrti dr. Stresemanna zavlekla za dobre četrt ure. Ministrsko mesto dr. Stresemanna je bilo ovito s črnim florom, na prostoru samem pa je ležala kita cvetja. Tudi na poslanskem prostoru dr Stresemanna je bil položen velik šopek belin krizantem. Za vladno mizo se je vsedel kancelar Miiller z ostalimi člani državne vlade. Komunisti se seje niso udeležili. Po kratkem spominskem govoru podpredsednika dr. Esserja je povzel besedo državni kancelar Muller. ki je izvajal med drugim: »Globoko ganjena stoji državna vlada z deželnimi vladami in državnim zborom ob mrtvaškem odru dr Gustava Stresemanna. tega državnika,' ki je v pravem pomenu besede žrtvoval vse svoie sile za svoj narod in svoio domovino. Tragična usoda ie, da ni doživel zaključka, dela, ki mu je .posvetil zadnja leta tn 7adnje sile svojega življenja. Bil ie vedno njegov veliki cilj, da bi dosegel osvoboditev in preporod Nemčije. Ko ie dosegel ureditev vojnih dolgov in izpraznitev zasedenega ozemlja, ga je morala neizprosna smrt iztrgati iz naših vrst. Dr. Stresemann je bil velik borec. Njemu je boj ugajal in mu je bil življenska potreba Zaradi tega le ime! kot vsi borci veliko število nasprotnikov in sovražnikov. Dr-žavna vlada je prepričana, da bo nekoč zgodovina, na katero ne bodo imele upliva politične stranke priznala dr. Stresemannu da je uspešno deloval za svoi narod ln za svojo domovino ter samo za ta dva živel in umrl Ne samo njegova soproga, ne samo njegovi otroci, temveč najširše plasti nemškega naroda žalujejo za tem možem. Za državnim koncelarjem je govoril zopet podpredsednik zbornice dr. Esser in na-glašal med drugim, da bi predlagal zbornici — če bi ne zbo-ovala v tako izrednih okoliščinah, da se seja v znak žalosti od-godi. Ker pa je treba sprejeti nuien zakon, je predlagal naj se seja v znak žalosti od-godi do 11 ure. Zbornica ie nato pristala, nakar je bila seja prekinjena. Ob 11 se le šesta] državni zbor k nadaljevanju seje ter prešel takoj k glasovanju o reformi zakona o zavarovanju za slučaj brezposelnosti, kl ie bil sprejet z 238 proti 155 glasovom. Proti so glasovali poslanci nemške nacijonalne stranke, komunisti, narodni socijalisti, gospodarska stranka, dočim se je 40 poslancev nemške ljudske stranke vzdržalo glasovan'a. Po glasovanju je prečital podpredsednik dr. Esser sklep o odložitvi zasedanj zbornice za negotov čas. Globoka žalost v Nemčiji Berila* 3. oktobra, d. Cim so posebne izdaje listov obvestile prebivalstvo o nenadni izgubi dr. Stresemanna, se je odelo vse mesto v črnino. Z vseh državnih in po veliki večini tudi privatnih poslopij vihrajo črne zastave. Vsi zastopniki tujih držav so posetili državnega kancelarja ter mu izra2ili sožalje svojih držav, med njimi tudi poslanik kraljevine Jugoslavije g. Zivojin Ba-lugdžič. Zaradi smrti dr. Stresemanna je tudi odpovedan prihod zrakoplova »Grof Zeppe-lin«, ki bi imel dospeti v Berlin v soboto zjutraj. Rodbina pokojnika je že sprejela brezšte-vila sožalnih brzojavk, med njimi tudi brzojavko francoskega ministrskega predsednika Brianda, v kateri pravi med drugim: »Prosim Vas, da bi verjeli bolestnim simpatijam za žalost ki Vas je zadela tako kruto. Ohranil bom Vašega moža v prisrčnem spominu, ki mi je pri zasledovanju skupnega ideala dopustil, da sem cenil veličino njegovih nazorov in veliko lojalnost njegovega značaja. Berlin, 3. okt d. Nenadna smrt dr. Stresemanna je kar najbolestneje odjeknila po vsej Nemčiji Vsi nemški časopisi so priredili posebne izdaje, v katerih obširno razpravljajo o delavnosti in uspehih pokojnega državnika ter poveličujejo njegovo neumorno energijo, s katero je izvedel Nemčijo iz povojnega kacvsa na pota, ki jo bodo privedla v boljšo bodočnost. Splošno prevladuje mnenje, da je s smrtjo dr. Stresemanna izgubila Nemčija enega svojih najboljših državnikov, ki mu bo težko najti naslednika. Državni predsednik Hindenburg, ki je bil obveščen o smrti velikega delavca za obnovitev Nemčije, je takoj prekinil svoj dopust ter se vrnil iz Schorfheide v Berlin, kamor dospe jutri zjutraj, da bo s državnim kancelarjem Franken-Mtillerjem razpravljal o postavitvi namestnika za pokojnim dr. Stresemannom. Sočasno je poslal tudi soprogi pokojnega dr. Stresemanna sledečo brzojavko: »Globoko ganjen izražam Vam in vsem Vašim svoje prisrčno sožalje ob smrti Vašega soproga, ki je do zadnjega trenutka tako zvesto deloval za svojo domovino.« Seja nemške vlade Berlin, 3. oktobra, s. V državnem zboru so se sestali danes ministrski predsednik in ministri nemških dežel k napovedani konferenci o Youngovem načrtu. Sejo Je. otvori 1 državni kancelar Miiller s prisrčnimi spominskimi besedami za pokojnega dr. Stresemanna in sporočil med drugim, da je dr. Stresemann kljub svoji bolezni še včeraj izjavi!, da je pripravjlen govoriti danes pred zastopniki dežel o velikih zunanje • političnih vprašanjih. Smrt tega velikega državnika je vrgla na to konferenco težko senco. Zastopniki dežel so stoje poslušali besede globoko ganjenega državnega kancelarja. Berlin, 3. oktobra. S. O. Po konferenci z dežeL predsedniki se je odpeljal dr. Muller v palačo državnega kancelarja, kjer se je pričela ob 17. uri žalna seja vlade. Na seji je državni kancelar Miiller v daljšem govoru poveličeval delo pokojnega državnika in njegove zasluge za stabilizacijo Nemčije ter njen povratek v krog velikih držav. Na seji Je bilo sklenjeno, da se bo vršila Še danes zvečer velika žalna manifestacija za pokojnim dr. Stresemannom in da bo njegovo truplo pokopano na državne stroške Podrobnosti pogreba so bile določene danes dopoldne na konferenci z državnim notranjim ministrom Seweringom. Krsta z dr. Stresemannovim truplom bo položena tekom jutrišnjega dne na mrtvaški oder v dvorani za plenarne seje državnega zbora, kjer je dr. Stresemann deloval toliko let. Pred pogrebom se bo vršila v tej dvorani žalna svečanost Predno bodo krsto odnesli iz poslopja državnega zbora, se bodo vršili najbrže zadnji poslovilni govori. Pogreb na pokopališču se bo vrši! samo v navzočnosti članov rodbine in najožjih prijateljev pokojnega. Berlin, 3. oktobra g. Zemeljski ostanki dr. Stresemanna so bili zvečer položeni na mrtvaški oder. Krsta bo v soboto zvečer prepeljana v poslopje državnega zbora, odkoder se bo vrši! pogreb v nedeljo dopoldne ob 11. Potrtost v Franciji in v Ženevi Pariz, 3. okt. Smrt dr. Stresemanna je izzvala v francoskih političnih krogih globoko potrtost. Ministrski predsednik Briand je bil zelo ganjen, ko je zvedel za nenadno smrt. V političnih krogih živo občutijo izgubo in priznavajo odločnost in odkritosrčnost dr. Stresemanna, ki ju je ponovno dokazal v dolgoletnem sodelovanju z Briandom Nikjer ne dvomijo, da bo Nemčija ostala zvesta splošnim načelom Stresemannove akcije. Ministrski predsednik Briand je davi takoj po povratku v Pariz naročil francoskemu poslaniku v Berlinu naj izreče nemškemu državnemu kancelarju nemudoma njegovo osebno sožalje zaradi smrti dr. Stresemanna. Ženeva, 3, okt. s. Vest o smrti dr. Stresemanna je v krogih Društva narodov, med katerimi je dr. Stresemann še pred malo tedni vodilno sodeloval, izzvalo globoko potrtost hi ialost. Edini odbor, ki ima trenutno seje, j« odbor premogovnih strokov- njakov. Na seji tega se je takoj ob otvoritvi podpredsednik sir Sidney Chapman spomnil s prisrčnimi besedami pokojnega državnika in njegovih zaslug za D. N. Sožalna brzojavka dr. Voje Marinkoviča Beograd, 3. oktobra, p. Beograjski tisk objavlja obširna poročila in nekrologe o smrti nemškega državnika in zunanjega ministra dr. Stresemanna. v katerih poudarjajo veliko škodo, ki je zadela nemški narod in Evropo s smrtjo tega uglednega državnika. Danes opoldne je šef protokola zunanjega ministrstva Boško Hristič odšel v nemško poslaništvo kjer je v imenu našega zunanjega ministrstva izrazil sožalje nad smrtjo dr. Stresemanna. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je poslal sožalno brzojavko namestniku pokojnika dr. Stresemanna, ! Dr. Beneš o vrlinah dr. Stresemanna Praga, 3. okt. g. Zunanji minister dr. Beneš je ob smrti dr. Stresemanna izjavil uredniku »Prager Tagblatta« med drugim: »Več let sem sodeloval z dr. Stresemannom v najvažnejših vprašanjih evropske politike. Ob teh prilikah sem spoznal njegov odličen vpogled v vse probleme povojne Evrope. Dr. Stresemann je vse jasno razumel, kar je zahtevala nova doba ter je znal svojo izredno energijo žrtvovati varnosti vsega in evropskega miru. Tudi pri ureditvi in utroitvi našega razmerja do Nemčije sem delal z dr. Stresemannom v najboljšem sporazumu. Z odkritosrčnim obžalovanjem bi na njegovem grobu rad izrekel nado. da bi njegovi nasledniki tudi v bodoče delovali na to, da se dogotovi dr. Stresemannovo delo.« Vprašanje nasledstva Berlin, 3. okt. s. Dasi trenutno še ni mogoče govoriti podrobnejše o nasledniku dr. Stresemanna se vendar čujejo v ku-loarjih državnega zbora številne kombinacije in tudi nekatere imena. Med njimi pa ne samo imena vodilnih članov centruma, temveč tudi socijalnih demokratov. Pri vsem tem pa se povdarja, da je povsem mogoče, da bi vstopil v vlado kak drug član nemške ljudske stranke, ker bi bila ta rešitev najboljša. Odmev v Moskvi Moskva, 3. oktobra, g. Nenadna smrt dr. Stresemanna Je izzvala v sovjetski presto-lici splošno žalost. Namestnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Litvinov je izrazil vdovi osebno sožalje, obenem pa sporoči! nemški državni vladi po poslaniku Dirksenu globoko sožalje. Popoldne ob 17. se Je vršila na nemškem poslaništvu žalna svečanost, na kateri ie imel poslanik von Dirksen spominski govor za pokojnega zunanjega ministra. Sožalje Zedinjenih držav Washfngton, 3. oktobra, g. Državni tajnik Mellon je izjavil o smrti dr. Stresemanna: »Z največjim obžalovanjem sem prejel vest o smrti dr. Stresemanna. Kot pravi državnik si je dr. Stresemann pridobi! velike zasluge za svojo državo in je v težkih povojnih časih mnogo storil za obnovo Evrope. Senator Borah je ob tej priliki izjavil, da si je dr. Stresemann zagotovil mesto med prvimi državniki na vsem svetu. Komentarji italijanskega tiska Rhn, 3. oktobra, g. Vest o smrti dr. Stresemanna je izzvala v večernih listih zaradi njenih posledic obilen odmev. Vsi listi objavljajo dolge članke, v katerih splošno ugotavljajo, da je imel dr. Stresemann vedno in povsod pred očmi samo interese nemškega naroda in ni bii baš prijatelj Italije. »Glortiale d' Italia« meni zopet, da je bila protiitalijanska oriientacija dr. Stresemanna posledica njegovih zvez s prostozidarstvom. Kljub temu priznava italijanski tisk velike zunanje - politične uspehe dr. Stresemanna. Zaradi svoje diplomatske veličine si je pridobil za svojo domovino največje zasluge. »Lavoro Fascista« vidi v dr. Stresemannu najsposobnejšega naslednika Bis-mareka. Vatikanski »Osservatore Romano« naglasa posebno, kako zelo si je dr. Stresemann prizadeval, da bi ohranil svetovni mir. Prevzel je zunanji resor Nemčije v najtežjih časih in je tieležil uspeh za uspehom. Dr. Gustav Stresemann Dr. Gustav Stresemann, centralna figura povojnih nemških politikov in državnikov, je bil rojen 10. maja 1. 1878. v Berlinu kot sin skromnega gostilničarja. Po dovršeni srednji šoli je študiral pravoslovje in drža-voslovje v Berlinu in v Leipzigu ter je nato vstopil v službo pri zvezi nemških čokoladnih podjetnikov. Zavoljo svoje delavnosti in sposobnosti se je v kratkem povzpel za načelnika sindikata saških industrijcev. S tem si je pridobil možnost strankarsko-političnega udejstvovanja kot pristaš narod-no-liberalne stranke. L 1907. je bil izvoljen prvič v državni zbor in Bflsta! eden izmed voditeljev stranke, ki se je kot odličen govornik in globok poznavalec prilik v državi kmalu povzpel v prve vrste nemških politikov. Pri volitvah 1. 1912. je v ožji volitvi izšel kot zmagovalec in ie med vojno odločno zastopal pomirljivo stališče proti pretiranim zahtevam velenemških aneksionistov. Po prevratu je z enim delom narodnih liberalcev ustanovil novo ljudsko stranko, ki je bila po svojem programu monarhistična. Stresemann Je v imenu svojih poslanskih tovarišev še leta 1919. poslal udanostno in pozdravno brzojavko bivšemu cesarju na Nizozemsko. S Cunovo vlado se ni strinjal in je v časih porurske krize zahteval široko vladno koalicijo, da bi se tako odgovornost v najvažnejših zunanje- in notranje - političnih vprašanjih razdelila na najširše sloje. Sredi leta 1923. mu je bil po padcu Cunove vlade poverjen nalog za sestavo nove vlade. Zavoljo notranjega nesoglasja v stranki in zavoljo neugodnega položaja v vprašanju Po-renja in Porurja je odstopil kot državni kancelar že po treh mesecih in je v novembru sestavil novo vlado, ki pa je še isti mesec odstopila. V kabinetu Marxa. ki le prišel nato na krmilo, je Stresemann prevzel zunanji port-felj, ki ga je ohranil tudi v prvem in drugem Luthrovem kabinetu. Kot tak je že februarja meseca 1. 1925. predlagal zaključek varnostnega pakta med Francijo in Nemčijo, kar je dovedlo koncem leta do znanega lokarnskega pakta. Po tej pomirjevalni politiki, ki jo je vodil Stresemann ves čas, je postala Nemčija član Društva narodov in nemški zunanji minister eden najvažnejših faktorjev v Ženevi. Kot priznanje za mirovna prizadevanja je prejel Stresemann obenem z Briandom in Chamberlainom Noblovo nagrado za mir. V marčnem zasedanju Društva narodov !. 1927. je Stresemami kot prvi Nemec fungiral na predsedniškem mestu v Ženevi. V teku svojega političnega delovanja po prevratu se je odrekel prvotnemu monar-hističnemu programu in se odkrito in možato izjavil za republiko. Lansko leto je Stresemanna imenovala heidelberška univerza za častnega doktorja, da tako prizna njegove zasluge na polju zunanje politike v najtežjih časih Nemčije. Ko je 1. 1928. nastopil vlado kabinet Mul-lerjev, je pokojnik tudi v njem prevzel zunanji portfelj. Kot tak je podpisa! v Parizu Kellogov pakt in imel s Princareiem in Briandom važne pogovore. Že lansko leto pa je začel bolehati in se je vse lansko poletje odtegnil politiki ter se posvetil lečenju. V zadnjem letu pa se je z novo vnemo vrgel na delo, toda sredi posla le omagal. Spodkopanemu zdravstvenemu stanju je sledila katastrofa, ki je ni nihče pričakoval. S Stresemannom je izgubila Nemčija svojega najodličnejšega politika, ki mu je zlasti inozemstvo izkazovalo nedeljeno spoštovanje zavoljo odkritega in moškega nastopa v svetovnih političnih vprašanjih. Novi boji na rusko kitajski meli Živahno gibanje kitajskih čet — Odbiti napadi Kitajcev na ruske obmejne postojanke Moskva. 3. oktobra, o. Kitajske čete so poskusile včeraj znova prekoračiti rusko-kitajsko mejo pri 86 čuvajnici Vzhodne kitajske železnice. Napad je pripravil nad dve uri trajajoči koncentrični ogenj kitajske artilerije. ki pa ni povzročil med ruskimi četami večjih izgub. Sovjetske čete so po kratkem puškar-jenju odbile kitajski napad. Kitajci so imeli pri napadu težke izgube. Pri umiku so ruske čete zajele dve kitajski stotnijii. Ujeti Kitajci bodo postavljeni pred rusko vojno sodišče, kjer bodo najbrže obsojeni na smrt zaradi posku-šenega ropa, požiga in umora. Živahno gibanje kitajskih čet je opažati tudi vzdolž cele kitajsko-ruske meje. Po nekaj tedenskem premirju so pričeli Kitajci zopet živahno obstreljevati ruske obmejne postojanke in poskusili na mnogih mestih prekoračiti rusko mejo. Vsi kitajski napadi pa so bili odbiti. V protinapadih so rdeče čete zavzele nekatera strategična oporišča kitajskih čet. ki jim bodo sedaj omogočila še boljši pregJed nad kretanjem Kitajcev. Izpremembe v rumunskem regentskem svetu Bukarešta, 3. oktobra g. Težko oboleli regent Buzdugan je bil danes operiran. Profesor Jiana mu je odstranil globoko ležeči čvor, nakar se je stanje bolnika zbolj-šalo. Bukarešta, 3. oktobra g. Težka bolezen člana regentskega sveta Buzdugana ie dala povod za razne kombinacije o njegovem nasledstvu. Vodilni politiki vseh krogov izjavljajo, da Je treba v kratkem pričakovati spremembe v ustavnem režimu. Ministrski predsednik Maniu je razpravljal danes s pravosodnim ministrom Juaninom o pravnih posledicah sprememb v ustavnem režimu. Strahote požara petrolejskih polj Bukarešta. 3. oktobra g. Prebivalstvo Morenija in okolice živi že tri dni v paničnem strahu. Po vsem ozemliu se pojavljajo od časa do časa eksplozije, ki so napravile že 28 žrel. iz katerih švigajo do 100 m visok! goreči zublji. Čuti je v kra;ših presledkih tudi močno podzemsko bobnenje Oblasti se bavijo z mislijo, da bi vso okolico ograženih krajev izpraznile in tako preprečile morebitne večje nezgode. Venizelos o napredku pacifizma Praga, 3. oktobra g. Grški ministrski predsednik Venizelos Je zvečer ob sedmin odpotoval v Topolčanke na obisk predsednika Masaryka. Pred odhodom je podal zastopnikom tiska izjave o pogojih miru v Evropi in na Balkanu, ter zagotavljal med drugim, da pomeni že okolnost. da se vojna danes ne rentira več in da od zmage ni mogoče imeti koristi, svarilni moment za odločilne faktorje Venizelos ie povdaril veliki napredek glede mirne ureditve sporov. Vse to velja tudi za razmeri e na Balkanu, kjer je Grčija sklenila priiateliske pogodbe z Rumunijo, Italijo in Jugoslavijo* in upa, da se bo v kratkem podpisala slič-na pogodba tudi s Turčijo Dr. Schacht izdela načrt reforme romunskih financ Bukarešta, B. oktobra, g. Guverner nemške državne banke dr. Schacht je prejel vabilo rumunskega socijalno - gospodarskega i zavoda, ki ga vodi profesor Gusti, da bi prišel v Bukarešto predavat. Dr. Schacht je pristal na vabilo. V rumunskih gospodarskih krogih govore, da bo dr. Schacht pri tej priliki proučil gospodarski položaj Ru-munije in izdelal načrt za izvedbo finančnih reform. Zopet peklenski stroji na železnici ob bolgarski meji Včeraj sta eksplodirala na železnici pri Caribrodu dva peklenska stroja bolgarskih banditov — Dva orožnika ranjena Beograd, 3. oktobra, AA. Avala poroča: Dne 2. t en. ob 22.20 je pospešeni potniški vlak na poti iz Pirota v Carigrad naletel 2.5 km ealeč od Caribroda, nedaleč od bolgarske meje, na peklenski stroj, ki je bil nastavljen na železniški progi. Peklenski stroj je eskplodiral. povzročil pa je na lokomotivi in progi le majhno škodo tako, da je vlak mogel takoj nadalievati pot in ne da bi bil oviral vozni red. Preiskovalne oblasti so prišle na mesto dogodka in pri pregledovanju terena našle nedaleč od proge razprostrto po zemlji gornjo obleko. Vedeč za vse domisleke banditskih organizacij iz Bolgarske in po izkušnji iz Južne Srbije, kjer so izpod take obleke potegnili peklenski stroj, je eksplodiral, čim so organi oblasti obleko dvignili, niso hoteli ponoči izvršiti nadaljne preiskave, niti dvigniti te obleke, temveč so pustili na mestu stražo, da bi drugi dan došli ter s strokovnjaki podnevi pričeli preiskavo. Danes ziutraj ob 6. pa je eksplodiral tretji peklenski strol, ki je bil v bližini onega, pokritega z obleko ki je bil zasut z gramozom tako. da ga trenutka eksplozije niso opazili. Pri eksploziji te bombe sta bila ranjena dva orožnika. Strokovnjaki so davi dvignili obleko z drugega pokritega stroja, ki ie istovesten z onimi iz Kočan in Strumnice v Južni Srbiji, s katerimi so bolgarski banditi ored neko-Iko dnevi tudi tam poskusili neuspeli atentat na progo. Preiskava je ugotovila, da vodi sled za zločinci k bolgarski meji. Vičani proti zavlačevanja gradnje tramvaja Snoči od 7. do pol 10. se je na Viču vr-Sila seja občinskega sveta, na kateri j^ bila ena glavnih točk razprava o tramvajski zvezi Viča z Ljubljano. Občinski odbor je soglasno sprejel protest proti zavlačevanju gradnje cestne železnice na Vič z motivacijo, da zavlačevanje povzroča le peščica interesentov iz Šelenburgove ulice. Občinski odbor viški je že izročil tozadevno spomenico gospodu velikemu županu in ljubljanskemu mestnemu županu. Dalje bo občinski odbor ukrenil vse potrebno, da zagotovi gradnjo tramvaja na Vič in z vsemi postavnimi sredstvi prepreči nasprotne ukrepe, ker avtobusni promet v nobenem pogledu ne zadostuje, obenem pa z blatom in prahom povzroča viški občini prevelike 6troške. Občinski odbor je nadalje z odobravanjem vzel na znanje, da sta se z novim šolskim letom otvorila 1. in 2. razred nove meščanske iole, ki imata 82 učencev. Razreda sta nameščena v velikem poslopju viške osnovne šole, kjer sta ukinjena 6. in 7. razred. Glede nastanitve ravnateljstva in novih učnih moči bo viška občina poskrbela vse potrebno. Za izpopolnitev policijske službe Beograd, 3. okt. AA. Poleg organizacijskih ukrepov, da se oblast notranje državne uprave postavi na racijcmalno in sodobno osnovo, je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič stremel za tem, da se v to važno stroko, ki je ostala brez naraščaja in brez zadostnega števila izšolanega osobja, spravi čim več kvalificiranih in izobraženih uslužbencev. Na ta način se že sedaj nahajajo na starešinskih položajih večinoma taki uslužbenci. Pred dnevi pa so bili po sklepu predsednika vlade ter po zdravniškem pregledu in po položenih izpitih iz dotičnih jezikov izbrani 4 izvrstni in splošno priporočeni uradniki policijske stroke, ki odpotujejo v inozemstvo, da bodo ta-mošnje strokovno znanje in pridobitve v organizaciji in delu po povratku uporabili pri izpopolnitvi naše domače policijske službe. Ti gg. so Dušan Filipovič, inšpektor ministrstva notranjih poslov, ki bo odpotoval v Francijo in Belgijo, zatem Ivan Zetkie, pristav policijske upTave v Zagrebu, ki pojde v Nemčijo, Radenko Rašič-referent policijske uprave v Zagrebu, ki bo odpotoval na Dunaj in Alojzij Lenarčič, Eolicijskoupravni pripTavnik v Ljubljani, i pojde v Anglijo. Samomor slovenskega trgovca v Zagrebu Zagreb, 3. okt. n. Davi je izvršil samomor v hotelu »Kovača v Gajevi ulici Slovenec, trgovec iz Gorenje vasi pri Škof ji Loki, Fran Felban. Snoči okoli polnoči je do-šel v hotel in zahteval sobo, ki mu je bila odkazana v bližini sobe lastnika hotela Felban je bil videti že snoči zelo nervozen, čemur pa nihče ni pripisov?! posebnega pomena. Okoli 5. zjutraj so začuli v hotelu zamolkel odmev, kakor da bi nekaj padlo, pa tudi temu ni nihče pripisoval važnosti, ker se je mislilo, da razbija slučajno kak gost v svoji sobi. Ko je ob 8. zjutraj potrkala sobarica na njegova vrata, se ji nihče ni odzval, zaradi česar je vstopila v sobo ter zagledala strašen prizor. Pod oknom v sobi je ležal v krvi Franc Felban mrtev ter držal v roki veliko pištolo sistema Steyer. V hotel je došla kmalu nato policijska komisija, ki pa je mogla ugotoviti samo njegovo smrt. Pokojni Felhan ni zapustil nobenega pisma, iz katerega bi se moglo razvideti, zakaj je izvršil samomor. Strašne posledice eksplozije dinamita Šibenik. 3. oktobra, n. V bližini Kraparaja se je pripetila včeraj popoldne strašna tragedija. V kleti hiše Jakoba Čudine, ki je pred mesecem odpotoval v Francijo po zaslužku, je v času, ko je bila žena s tremi otroci pri obedu nenadoma eksplodiral di-mamit, za katerega nihče ni vedel. Pri eksploziji je bil takoj ubit 81etni sin, 15!etni sin je bil težko ranjen in je kasneje umrl, ranjena pa je bila tudi 71etna hčerka, ki pa je še pri življenju. Porušil se je tudi del hiše. Materi se k sreči ni ničesar pripetilo. Vzrok eksplozije ni ugotovljen in se tudi ne ve, kako je dinamit prišel v klet. Aretacije komunistov v Madžarski Budimpešta, 3. oktobra, s. Kakor poročajo iz Raba, je policija izsledila novo komunistično organizacijo. Voditelja organizacije 231etni mizar Franc Krausz in 301etni mizar Franc Czainer sta bila aretirana. Reparacijska banka Baden - Baden, 3. oktobra, g. Na konferenci tiska, ki se je vršila ob priliki otvoritvene seje odbora za reparacijsko hanko, ie naglasi! predsednik nemške državne banke dr. Schacht, da je konferenca nepolitična in samo zborovanje praktikov, ki ima namen oživotvoriti reparacijsko banko strogo po načelih Youngovega načrta. Caveant consules! Iz vrst starejšega učiteljstva, organiziranega v UJU, smo prejeli naslednji dopis: V »Slovenskem Narodut je neki oče izrekel svoje pomisleke glede nacionalne vzgoje mladine potom obetajočega se novega mladinskega lista, kakor je zanj začrtal program neki J. P. v »Učiteljskem Tovarišu«. Ni vse eno in tudi ni opravičila, da se izpusti ta moment iz vidika pri začrta-vanju programa takemu listu. Ogromna večina slovenskega učiteljstva je strogo nacionalna in v tradiciji tega učiteljstva leži hptenje, da se ta nacionalni moment zrcali tudi v vsem, kar se izda v imenu učiteljstva od njegovih ustanov. Bojazen, ki smo jo imeli v početku novega pokreta, se nam je povečala. Vidi se, da je vodstvo ljubljanskega UJU vse preveč popustljivo v gotovih pogledih napram po-^dinim strujam in prigoditi 6e utegne, da bo prepozno spoznalo dalekosežnost svoje popustljivosti. Metode, ki so bile primerne kje drugod (n. pr. v Primorju), niso primerne za našo nacijonalno državo. Ali se pa smatra morda, da v naši nacijonalni državi ni potreba več podčrtavati nacijonalne zavesti in je važnejše za njen razvoz in obstoj podčrtavanje razrednih razlik? aT duh, ki veje danes, nas napravlja budne! Ni potreba direktnega boja proti naci-jonalizmu, za nas je dovolj, da se širi indi-ferentnost do nacijonalne zavesti in da prihaja njej nasproten duh iz poedinih pojavov med učiteljstvom. Kdor budno zasleduje ve6 pokret in vse publikacije, ta lahko opazi marsikaj. Ne samo to, kar je — tudi ono govori, česar ni v njih in kar mora končno pričeti pogrešati vsak nacijonalni učitelj. Nekaj časa je tudi samoizobraževanje brez nacijonalne smeri mogoče, končno se bo pa le pričel marsikdo vpraševati, kam vodi posebno pri mlajšem učiteljstvu ta pot. Podčrtavati vedno in ob vsaki priliki le ono, kar je v prid materialističnemu svetovnemu naziranju in vsiljevati te ideje mlademu učiteljstvu. pomeni izrabljati učiteljsko organizacijo za vse drugačno smer, nego jo začrtava znana učiteljska deklaracija. Te besede naj bodo javen opomin onim, ki so odgovorni za vse, kar se danes godi v učiteljskih vrstah pod okriljem UJU. Caveant consules! Kostrivnica - novo zdravilišče Kostrivnica, 3. oktobra. Do zadnjega časa je ostala Kostrivnica nekam pozabljena. Da nima svojih številnih vrelcev, bi se njeno ime skoraj izgubilo. A vendar je Kostrivnica s svojo romantično okolico in krasno lego kraj, da zasluži, da se z njim upozna tud širša javnost Kostrivnica ie v neposredni bližini Boča, njeno oko'ico krasijo gozdovi, prijazni grički in vinogradi. Od Rogaške Slatine je oddaljena komaj dobro uro in ima prav lepe zveze 7 Mariborom, Ptujem, Celjem, ker je v komaj 16 minut oddaljenem Podplatu križišče vseh glavnih cest Ker bi imel lahko ves okraj mnogo koristi od tujskega prometa, se ie pričelo v zadnjem času delati na to, da se ustanovi v Kostrivnici ali pa v Gaberniku ceneno zdravil'šče. Ker pri taki ustanovitvi igrajo največjo vlogo estetični oziri, se je sklenila najprej primerna preureditev naše železniške postaje CKostrivnica-Podplat) in ko se nam bo ta naša že dolgo gojena želja uresničila, se bo pričelo s pripravlja njem za ustanovitev novega zdravilišča. Kakor že objavljeno, se bo v svrho omogočenja nameravane prezidave železniške postaie vršila to nedeljo na posestvu gospe Frančiške Klinarjeve v Podplatu št 2 vinsKa trgatev s plesom in šaljivo pošto. Vstopnina je naravnost malenkostna, komaj 3 Din za osebo. Da bo na razpolago prvovrstno vino (rizling 1925 in silvanec letnika 1926.in 1927) je že poskrbela naša splošno priljubljena in agilna gospa Klinar-jeva. ki nam zatrjuje, da tudi izbere na jestvinah ne bo manjkalo. Veselični odsek šteje nič manj kakor 28 članov in nam to število agilnih gospodov in gospodičen jamči, da bodo vsi gosti brez izjeme prišli na svoi račun. Veselični prostor je oddaljen od železniške postaje le nekaj korakov in ker so zveze vlakov zelo ugodne, je pričakovati obilne udeležbe. Pri tej priliki moramo javnost opozoriti tudi na to, da sta samo 10 minut od postaie Kostrivnica-Podplat oddaljena 2 vrelca, katerih lastnik ie industrijalec gosp. Fran Kupnik. Oba vrelca sta moderno urejena in si bodo gostje lahko naprave ogledali. Vrelca sta obzidana in nad »Kraljevim« je osmerokoten lesen paviljon, nad »Ignaci-jevim« pa šesterokoten zidan paviljon. Oba vrelca spadata v vrsto čistih in alkalič-nih kiselic in sta po strokovnjaškem mnenju vrelca edina reprezentanta čistih alka-ličnih kiselic v naši državi. Po svoji koncentraciji spadata ta vrelca med najiačje alkalične vrelce vobče. Zato je vsekakor priporočljivo ogledati si oba vrelca, kogar Dot povede v naše kraje. Hmeljski trg Žatec, 3. oktobra, h. Danes je nakupovanje nekoliko popustilo. Povpraševanje je bilo v Žatcu. kakor tudi na deželi živahno; plačevalo se je 400 _ 725 Kč. Zaključna tendenca je bila čvrsta. Mariborski „muškatelec" pred okrožnim sodiščem Pritožba obsojenih odbornikov tajerske vinarske zadruge zavrnjena — Sodba okrajnega sodišča potrjena v polnem obsegu — Med obsojenimi dva odlična duhovnika Maribor, 3. oktobra. Danes je bila končnoveljavno zaključena znamenita afera z mariborskim »muškatelcem«, ki je upravičeno razburila ob priliki obsodbe v prvi instanci vso slovensko javnost, zlasti pa vinarske kroge. Kakor znano, so bili pred okrajnim sodiščem v Mariboru dne 23. maja obsojeni odborniki in uslužbenci »Štajerske vinarske zadruge« v Mariboru na večje in manjše kazni tn globe, ker so leta 1928 sporazumno umetno priredili večjo količino muškatnega vina, ki so ga prodajali mariborskim gostilničarjem kot pristno vino »muškate-lec«, ne da bi to vino zares bilo muška-telec. tedaj v smislu zakona ponarejali živila v trgovini in prometu z namenom prevar^ in namero ta živila pod imenom. sposobnim za prevaro, prodajali. Obsojeni so bili kletar Ivan Gerlič na 600 Din globe ali 3 dni zapora, profesor verouka na gimnaziji AJ. Rezman na 300 Din globe ali 3 dni zapora, posestnik Ivan Lorbek na 2000 Din glo-eb ali 4 dni zapora, kaplan in Dodrav-natelj Cirilove tiskarne ter občinski svetnik Fr. Hrastelj na 1500 Din globe ali 4 dni zapora in veleposestnik Robert Košar na 3000 Din globe ali 6 dni zapora. Vsi so se proti obsodbi pritožili. Danes se je vršila zaradi tega vz-klicna razprava pred okrožnim sodiščem. Obsojence sta zagovarjala odvetnika dr. Bučar in dr. Veble. zasebno udeleženko, bivšo uradnico zadruge Milko Pihlerjevo. ki je ovadila ponarejanje in dala tudi muškatelca preiskati, pa je zastopal odvetnik dr. Reisman. Senatu je predsedoval sodni svetnik Ivan Zemljič, votanti so bili ss. dr. Senjor, Kolšek in Tombak, državni toži- Žalostna zgodba o Molkovi Ančki Mokronog, 1. oktobra. Zgodbo o Molkovi Ančki mi je pripovedovala stara teta Zala, ki je umrla med vojno v visoki starosti blizu 100 let — Teto Zalo smo imeli vsi otroci zelo radi, ker je znala pripovedovati zelo zanimivo. Zgodba sega nazaj v francoske čase. Škoda, da ni za njo vedel kak Jurčič, ki bi jo sigurno predelal v lepo in zanimivo povest. O tej zgodbi se je, ko sem bil še otrok, v našem trgu mnogo govorilo, danes pa jo morda pozna komaj še najstarejša generacija. Ker so vse prizadete osebe že nad 50 let mrtve, mislim, da jo lahko priobčim tako, kakor sem jo slišal od tete Zale. Ko sva se nekoč vračala s teto Zalo od žegnanja na Sv. Vrhu nazaj v Mokronog, mi je pokazala na nekem mestu ob potu staro ruševino, ki je pričala, da je stala tu nekdaj skromna kočica. Vidiš, tako mi je dejaia teta Zala, tu je vzela konec vsega hudega Molkova Ančka. Ona bi bila lahko najbogatejša, pa je umrla v tej-Ie kočici lakote, no eno truplo pa so našli po dolgem času, raziedeno od podgan. Poprosil sem teto Zalo, naj mi še enkrat pove celo zgodbo in teta je pripovedovala: Ko so bili v naših krajih Francozje, je bil med njimi tudi mlad oficir z mlado ženo. Otrok nista imela, dasiravno sta si jih zelo želela. Bila sta dobrega srca in pri ljudeh zelo priljubljena. Posebno rada sta imela otroke. Nekoč sta videla majhno in siromašno dekletce, ki pa je bilo zelo lepo. Zanimala sta se za dekletce in zvedela, da je sirota in da se mu godi zelo slabo. V sporazumu s sorodniki sta vzela dekletce za svoje. Ko so morali Francozi iz naših krajev, morala sta oditi tudi prijazni oficir in njegova soproga, s seboj sta pa vzela tudi pohčerjenko. Od tistega časa ni nihče več čui o dekletcu in tekom dolgih let ie bilo popolnoma pozabljeno. Od tega časa je preteklo veliko let V trgu se je med tem časom izpremenilo mnogokaj. Na Žalostni gori je takrat župni-koval župnik Kos. Nekoč je prišlo na župnika pismo iz daljne Francoske. Ker je bilo pisano v francoskem jeziku, ga župnik ni razumel. Odšel ie s pismom k graščinskemu oskrbniku Marquartu. ki je bil rojen Francoz. Iz pisma sta razbrala, da je umrla v Parizu neka bogata gospa, ki je bila rojena v tem in tem kraju, ki pa nima na Francoskem nobenih sorodnikov in da pripada dedščina morebitnim sorodnikom, ki bi še živeli v njenem rojstnem kraju. Župnik je na podlagi krstnih in drugih uradnih bukev ugotovil, da je edina sorodnica, ki bi prišla za dedščino v poštev, Molkova Ančka, ki je živela borno življenje v samotni kočici pod Sv. Vrhom. Sedaj pa je posegel vmes s svojimi prsti tetj dr. Hojnik. V razpravni dvorani je bilo mnogo občinstva ter mnogi zastopniki časopisja, med njimi tudi poročevalec »Slovenca«. Zagovorniki obsojenih so izpodbijali izvedeniška mnenja, zlasti tudi verodostojnost prič zakoncev Pihler ter zahtevali izvedbo nadaljnih. pri okrajnem sodišču odklonjenih dokazov. Zastopnik Pihlerjeve dr. Reisman pa je zlasti povdarjal. da bi morala biti zakonca PihJer. še do nedavnega voditelja raznih mariborskih katoliških organizacij. naravnost peklensko zlobna in prava ženija, ako bi hotela in si mogla vse to izmisliti, kar je rodil proces o fabrikaciji muškatelca v vinarski zadrugi Po skoro celournem posvetovanju je predsednik senata razglasil razsodbo. s katero se vzklic zavrača m potrjuje prva sodba v celem obsegu. V razlogih je sodišče ugotovilo, da se sodba ne naslanja samo na izpovedi izvedencev ter prič Frana in Milke Pihlerjeve. ampak na celo vrsto drugih obtežilnih dokazov kakor na bezeg ln špirit, ki sta se nahajala še julija 1. 1928 v kleti zadruge ter zlasti tudi na priznanje kletarja Geriiča. ki je sam priznal, da je L 1927 s pomočjo bezga v kleti zadruge zbotjševal »muškatelca«. Popoldne se je do mestu raznesla govorica, da Je mestni občinski svetnik. obsojeni kaplan Fr. Hrastelj še tekom dopoldneva glede na obsodbo položil v roke župana svoj mandat v občinskem svetu. Koliko odgovarja ta vest resnici, nismo mogli ugotoviti. Obsodba pa je neprijetno odjeknila tudi v gimnaziji, kjer poučuje obsojeni kate-het Alojzij Rezman. sam vrag. Izkušnjavec Je prmeotil še celo tako svetega moža, kot je bil župnik Kos, in začela sta razmišljati, kako bi se polastila bogate dedščine. Za pismo sta vedela samo župnik, oskrbnik Marquart in pa poštar. Vsi trije so se dogovorili, da se pola-ste bogate dedščine, Molkovo Ančko pa odpravijo s par goldinarju Takrat se je kaj takega lahko zgodilo, je pristavila teta Zala, takrat Je bilo ljudstvo še neuko in vsa učenost ie bila takrat v farovžih in kan-clijah. Kakor so se dogovorili, tako so napravili Gospodje so se polastili denarja, postali so nenadoma bogati Postavili so si hiše, ki so v trgu največje in najlepše. Molkovi Ančki pa, ki so jo odpravili s par goldinarji, se je zdela stvar sumljiva in začelo se ji je dozdevati, da bi utegnila biti njena dedščina mnogo večja in da so jo gospodje opeharili Zahtevala je celo dedščino. pa ni dosegla ničesar, ker gospoda so držali z bogatini. Ančka se je odločila, da gre sama na Francosko. In je res odšla. Po nekaj mesecih se je vrnila v domači kraj. Ljudje so opazili, da je nekoliko zmešana. Pripovedovala je, kako je potovala peš na Francosko v sam Pariz. Tam da divja strašna vojska. Kri teče v potokih in ona da jo Je gazila do kolen. Živela Je zapuščeaa v svoji -kočici, vsakemu je pripovedovala, kako so jo gospodje ogoljufali za dedščino. Zmešana je tavala okrog in živela najrevnejše življenje. Nekoč Je ni bilo dalj časa na izpregled. Našli so jo mrtvo v njeni kočici popolnoma oglodano od podgan. Taka Je zgodba o Molkovi Ančki, kakor mi jo Je pripovedovala teta Zala. Koliko je na njej čiste resnice in koliko Je prideiala ljudska fantazija, bi bilo danes težko dognati Dejstvo pa je, da so si v zgodbi omenjeni trije gospodje v istem času zgradili tri hiše, ki so še danes najlepše In največje v trgu in sicer stoji ena tel hiš na trgu in se nahaja v nji danes trgovina Sirceh, druga je ona na Frengi, kjer je danes gostilna »Pri stari pošti« in tretja Je Marauartjv gradič, ki je danes last družine Tratarjeve. RP—Jč. Spopad med dvema Vačama V lipskem živalskem vrtu se je pripetil te dni, ko so polagali hrano kačam velikankam, precej razburljiv dogodek. Pet metrov dolga mrežna kača je bila zadavila najprvo enega kunca in ga pustila ležati na tleh. da bi se spravila na drugega. Ko ga je pogoltnila, se je vrnila k prvemu. Med tem Da se je bil priplazil k temu ogromen piton in ga hotel odnesti. To je mrežno kačo tako razkačilo, da se je Dobliskoma ovila pitonu okoli vratu in ga začela daviti. Z velikim naporom se je posrečilo krmil: cu, da je pitona izvlekel iz tega smrtnega objema in ga spravil v drugo kletko. •Ves cbfcšee t ČUaeiiniea „3iirija" vedi!!! Največja izbira Najboljše blago Najnižje cene Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce! Zahtevajte poset potnika! "577 Oblacilnica £fMj Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. šahovski turnir v Rogaški Slatini Današnji dan je prinesel štiri zmage, dva remija in dve prekinjeni partiji. Rogaška Slatina, 3. okt. Rezultati današnjega XIII. kola so bili naslednji: Prze-piorka je zmagal po 65 potezah Jovanoviča, Canal je nadvladal dr. Singerja po 62. potezah. Takacs je porazil dr. Geiger-ja v 52. potezah. Konig pa Rožica v 30. potezah. Remis sta ostali partiji Maroczy : Rubinstein po 16 potezah in Griinfeld : Pire po 32. potezah Partija Honlinger : Flohr je bila prekinjena. Končala bo najbrže remis, čeprav stoji Flohr nekoliko bolje. Prekinjena je bila tudi partija Samisch : Brinckmann v boljši poziciji za Samischa. Po XIII. kolu je stanje naslednje: Ru-binsten 10, Griinfeld, Przepiorka. Maroczy, Takacs 8 in pol, Flohr 8 (1), Pire 8, Canal 7 in pol, Samisch 6 in pol, Honlinger, Brinckmann 6 (1), Geiger 5, Konig 4 in pol, Jovanovid. dr. Singer, Rožič 2. Jutri se igra XIV kolo. Žalosten konec lepe ljubezni Lepa 254etna Rumunka Vi vil a, poklicna plesalka v nekem baru v Ženevi, se je bila zaljubila v 274etnega Pau-la BoifMliera, sina ugledne švicarske rodbine. Pol leta sta bila srečna in vedno skupaj. Potem je morala plesalka po opravkih za dva tedna v domovino. V Bukarešti je prejela od srvojega prijatelja nenadno pismo: pisal ji je, da mora prekiniti z njo sleherno vez. Ni pa navedel za to nobenega vzroka. Nabrže je storil to po'd vplivom sorodnikov, ki so izrabili plesalkino odsotnost, da vplivajo na lahkoživnega mladeniča. Ko se je vrnila ji je sporočil deloladjalec. da zahtevajo sorodniki njenega prijatelja nujno odstranitev iz Švice kjer je nezaže-ljena tujka. Boiflltenrjevi so ileli dobre sveže. V svojem obupu je pa posegla Rumunka po skrajnem sredistvu, ki ji je dovolilo ostati v bližini ljubljenega fanta. Za 300 frankov je najela slamnatega ženina, rojenega Švicarja, ki ie prejel plačilo in odipotoval takoj po poroku Zdaj je bila Vivila švicarska državljanka in je niso mogli izgnati. Naselila se je v Ženevi in pričela pisati pisma, oblegati telefon, obiskovati vsa gledališča in restavracije, da kjerkoli sreča nezvestega Pavla. A vse je bilo za-lan. V svojem obuipoi je naposled kuipila revolver, da se ustreli pred njegovimi očmi in na ta način dokaže svojo resno ljubezen. Ko sta se naipostled sestala v baru, kjer sta se sipoznala, je plesalka po natakarju povabila Pavla k svoji mizi. Videla je, kako je odkimaval z glavo v znak. da ne mara z njo govoriti. Prihodnji trenutek .ie ležal mrtev s prestreljeno glavo. Navzoči so iztrgali Vi v: K revoilver. ki ga si je nastavila na sence... Sodniki so dolgo moževaJi. aii se je zgodil umor, aii samo uboj? Vivila je prisegala, da ne ve sama, kako je vse bilo: imela je zgolj namen vzeti si življenje. Zanimivo je, da so se ugodno izrazili v morilki še sorodniki njene žrtve. Pravili so, da niikoili ni slntiil Pavel njene globoke ljubezni in jo je neusmiljeno odslovil, ker jo je smatral za prav površno bitje. Obravnava je zelo r a buril a mesto. Naposled je bila Vivila obsojena na pet let ječe. Snedeni Hoston Kot član neke cirkuške družbe se ie produciral po Ameriki zamorec John Hoston, jedec, da mu ni bilo para ali kakor se takšni ljudje tam imenujejo »koncertni jedec«. Majhno sliko o njegovi snedenosti dobite, če vam naštejemo, kaj vse je spravil vase, kadar je prišla na vrsto njegova točka. Po navadi je začel med sviranjem godbe z desetimi neolupljenimi citronami, ki jih je radi boljše prebave žalil z več kozarci vermuta. Temu je sledilo deset beefsteakov in osem funtov krompirja. Popil je deset litrov kisle vode, nakar se je posladkal s štirimi funti siadkarii. In ko se je tako navečerjal, je stekel ob zvokih »koračnice gladiatorjev« nekoli-kokrat okoli mreže, kakor da bi ne bilo vse skupaj nič. Publika je bila povsem zadovoljna in ni zahtevala več. Tudi cirkuški ravnatelj mn ni delal sile. Toda častihlepni Hoston je hotel pokazati, da zna še več. K opisani večerjici je dodal nekega večera — bilo je naravnost neapetitmo — še dva tucata jajc z lupinami vred in je prilil k vsej tej preobilici še velik kozarec cementne vode. V istem hipu so ga napadli želodčni krči in so ga prenesli naravnost k zdravniku. Toda ricinovo olje in siplch nobeno olje na svetu ne more razstopiti cementa in tako je Hoston umrl na posledicah svoje požrešnosti. Tolmači, vodiči in pohajači V Vatikanskem mestu je izšel raz« glas, da se mora vsak tolmač in vo» dič na ozemlju pape ke države podvre« či javni skušnji, po kateri se mu izda uradno potrdilo,da je za ta poklic spo* soben. Za tiste, ki bi se zanaprej na* šli v vatikanskem mestu brez listine a v tem poslu, je predvidena denarna globa do 4000 lir. Pohajači pa bodo ka« znovani na ozemlju papeške države z ječo do 6 mesecev in z globo do 9000 lir. Nevidne reke Sovjetska znanstvena ekspedicija, k! raziskusje kazakstanske stepe, je odkrila tam nevidlne reke,, namreč takšne, ki tečejo pod zemljo. Nekatere se vijejo v neznatna globini in jili bodo izkoristili za namakonje step, kar bi bilo velikanskega gospodarskega pomena.