fc;
Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., =■— Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisina se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. =====
Glasilo iugoslovanske socialne demokratične stranke
Naročnina po poSti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v.
Inseratl: Enoatopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi In po* slano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primaren popust.
Štev. 108.
V Ljubljani, torek dne 20. novembra 1917*
Leto I.
iiv
Delavsko pravo in vojna.
Na. svojih zadnjih sejah je brambni odsek poslanske zbornice razpravljal *a delavsko pravo zelo važno zadevo. Pred nekaterimi tedni je ministrstvo za deželno hrambo v časopisih razglasilo, da bodo v bližnji prihod-njosti vpoklicani oni čmovojnoški zavezanci, ki so bili pri prebiranjih doslej spoznani kot nesposobni. Reklo se je, da se bodo na ta način nadomestili oni še v zaledju ali v etapnem prostoru se nahajajoči črnovojniki, ki so za službo na fronti sposobni, in da se bodo tako primerno pomnožile bojne čete.
Ta razglas je, naravno, zbudil splošno pozornost in vznemirjenje, ker. vendar vsakdo ve, da so se pri neprestanih prebiranjih pobrali vsi, ki so količkaj bili sposobni za službo. Vsi vemo, kakšni so ti C-ljudje. Brambni minister je na seji brambnega odseka poskušal ovreči pomisleke proti najnovejši odredbi vojne u-prave. Izjavil je med drugim, da bodo vpoklicani le za gospodarsko življenje manj važni možje, katere se lahko pogreša. Ta odredba da je utemeljena po § 26. organizacijskih predpisov k brambnemu zakonit. Brambni odsek je sklenil, da se o izjavi brambnega ministra otvori debata. Socialno demokratičnim članom brambnega odseka je bilo jasno, da vsebuje ta najnovejša uporaba brambnega zakona veliko nevarnost za delavske pravice. Armadna u-prava daje vojnodajatvenim obratom, kakor znano, na razpolago ne ie precej delavskih moči kot oproščence, ampak tuidi direktno vojake ali posamezno ali pa v oddelkih. S tem moštvom se različno razpolaga. Deloma ostanejo naravnost v vojaških skupinah, dobe plažo, hrano in uniformo, deloma ostanejo na pol civilisti, nosijo svojo lasitno obleko, morajo sami skrbeti za hrano ter dobe za to primerno odškodnino. Oba dela pa sta podložna vojaški disciplinarni in poveljstveni oblasti in vojaškemu kazenskemu zakonu. Vojnodajatveni o-brati so, kakor pred vojno, privatna podjetja, kateri so dolžni delati deloma ali pa izključno za armado, in njene potrebščine. Lastniki voj-noidajatvenih obratov, bodisi posamezniki, bodisi akcijske družbe, so pri dob avali za armado kakor tudi sicer v. vojnem času profitiraili neštete miljone. Delavcem se je torej nehote vsiljevalo vprašanje, je-Ji umestno, dia so tem ljudem, ki zaslužijo milijone, službeno dodeljene delavske moči, ki so v vsem, tudi glede plače in delavskega razmerja, podložne vojaški o-blasti. Naravno je s tem združeno vprašanje, kam to dovede.
Delavci v vojnodajatvenih obratih, bodisi oproščene i, bodisi taki, ki so bili doslej spoznani kot za vsako službo nesposobni, so podložni v ojn od a jatven emu zakonu, ki pravice delavcev iitak do skrajnosti omejuje, a jim vendar še omogoča da se še nekoliko zamorejo braniti pred skrajnimi izkoriščanjem in prevelikim naporom. Oproščeni vedo, da so vedno izpostavljeni nevarnosti vpoklica. V zadnjem času pa se je prakticiralo proti njim še neko drugo sredstvo: militariiziranje. Kratkomalo so mo* jjali priseči ter so postali vojaki z vsemi posle-d ^ iz te^a izvirajo. Nobene zakonske anj-ocbe ni, kj ^ govorila o militarizaciji1. Zakon je ne pozna. A kvintesenca: če more armadna uprava v|e* naj si bodo sposobni ali ne, na podlagi s <16. organizacijskih predpisov k brambnemu zakolu (če niso še prekoračili 50. leto) kratkomalo vpoklicati v čmovojniško službo, potem oi cela ali delna svoboda dela postala bajka, ker bi mogli vsi delavci (čez 50 let starih ni mnogo) brez ozira na njih sposobnost biti vpoklicani ter dodeljeni ali kot vojaški delavci za delo, ali pa bi bili militarizirani v okviru obrata, v katerem delajo. Tekom vojne so se že pripetili primeri, ki kažejo, kako si posamezna vojaška poveljstva predstavljajo vojno dajatev. Delavci raznih branž (tesarji, zidarji, šoferji itd.) so bili n. pr. vpoklicani k vojni dajatvi v etapnem ozemlju, tam pa se je ali takoj ali tekom časa postopalo ž njimi kot z vojaki. Niso jim dali pogojene ali po vojno-dajatvenem zakonu jim pripadajoče plače ter so jim vzeli svobodo.
. Z nameravano uporabo čmovojniških predpisov delavcem grozeča nevarnost v zvezi z dosedanjim običajem je brambni skupini kluba nemških SOcialno demokratičnih poslancev da-’ da so v brainbnem odseku stavili P V naš se § 26. organizacijskih predpisov
kot “ssoek&joč s § 1
tega zaKona razveljavi ter dalje predlagati, naj deželnobrambttii minister predloži vse pred-pise, ki s, lceiia službenega, delavskega ali Plačilnega razmerja tako imenovanih koman-dIrancev in vojnodajatvenih oseb, katere se smatra za vojake, ker so ti predpisi v protislovju z zakonom, v^rmotvouniški zakon iz leta 1886. zahteva za usposobljenost za črno voj-niško službo b r a m b n o s p os o b n o s t. Tudi cesarska naredba iz leta 1916, s katero se je čmovogniška^ dolžnost podaljšala do 50. leta, jo zahteva. Čeravno je ta naredba protiustavna ter je bila izdana v času, ko je bila merodajna le volja ministra Stiirgkha in njegovih pomagačev, je vendar pridržala določilo glede brambne sposobnosti.
V izvršilni nairedbl k brambnemu zakonu, ki je bila izdana leta 188:7. je že skušala
NAPRgJ, it, 106, 20, Bovinfen 1917.
armadna uprava brairiboobo sposobnost talma-čiti v zelo širokem zmislu. Ta naredba je bila. leta 1907. nadomeščena z drugo, ki je šla še veliko dalje. Paragraf 26. te naredbe pa je, s katerega pomočjo misli armadna uprava ali deželn obrambno ministrstvo, da lahko vse moške, ki še niso prekoračili 50. leta, vpokliče v vojaško službo. Naredba more biti veljavna le v toliko, kolikor ni v protislovju z zakonom. Seveda, zadnja izvršilna naredba k brambnemu zakonu je stara čez 10 let in ni bilo doslej pritožbe proti njej.
Vzroka temu je iskati v dvojem: 1. je bila naredba izdana v mirnem času in se noben človek ni brigal za njeno vsebino; 2. ni nihče mislil, da se jo bo moglo tako tolmačiti. Sedaj pa, po triletni vojni, mora naredba ali njena uporaba vplivati vznemirljivo — zlasti pri delavcih, ki vedo, kaj vojna za nje pomeni.
Pretečeno sredo se je v braimbnem odseku vršilo glasovanje o predlogih, katere je poslanec Resel izročil v imenu socialno demokratičnega kluba. Z 19 glasovi proti 17 glasom se je sklenilo, naj se § 26. organizacijskih predpisov k brambnemu zakonu razveljavi. Nemško nacionalni poslanci so ugovarjali rezultatu glasovanja. Ker se je bila pripetila formalna napaka, je predsednik vitez Pogačnik skleni1!, da s« bo glasovanje jutri ponovilo.
Za Reslov predlog so glasovali vsi socialni demokrati, Cehi, en del Poljakov in tirolski kmet Kienzl. Slovenci pri glasovanju niso biii navzoči.
K. Kautsky:
Avstrija in Srbija.
V okvirju balkanske republike bi se najlažje in brez bolečin rešilo tudi vprašanje Albanije, katere prebivalstvo še ni zmožno, da bi ustvarilo zase moderno državo, a je premočno in preveč svobodoljubno, da bi se dalo utelesiti brez nasilja in silnega prelivanja krvi tuji državi. Končno bi se dalo rešiti tudi vprašanje Carigrada potom balkanske federacije. Nobena od velesil ne privošči drugi te pozicije* ki obvladuje toliko cest med zapadom in vzhodom. V oblasti slabotne državne tvorbe, ki ne more braniti svoje samostojnosti, bi bila pa ta posest predmet vednih sporov. Ce ne izide Turčija novo ojačena, zmožna razvoja in na vse strani samostojna iz te vojne, tedaj umiri lehko balkanska republika, koit posestnica Carigrada, prepir velesil za prostor ob BospoTU vse prej kakor nameravana internacionalizacija morskih ožin. Vzorec za novo republiko bi bila Švica: Balkanska Švica, a ne monarhična Švica.'
Monarhije se ne odrekajo nikdar prostovoljno svoji suvereniteti. Kjer obstojajo druga ob drugi enako močne monarhije, tam je izključeno, da bi se uveljavila zvezna moč, stoječa nad njimi. To velja za nameravane »Zedinjene države Evrope«, a velja prav tako za balkanske zedinjene države. To izpričujejo izkušnje v Italiji in Nemčiji. V Italiji so poizkušali večkrat v prvi polovici devetnajstega stoletja njeni potentatje, da bi se združili za skupen nastop, da se otresejo tuji nadvlade. Ali vsem tem poizkusom je bilo usojeno le kratko življenje. Tudi nemško zedinjenje je bilo omogočeno štele tedaj, ko je stala nasproti malim državam le ena močnejša velika država, Prusija.
In balkan sam je najboljši dokaz. Balkanska zveza knezov je razpadla, komaj da je pričela dobro žinreti in je končala v krvavi medsebojni vojni zaveznikov.
Toda s tem ne moremo računati, da bi se ustvarili že v teku te vojne predpogoji one velike državne tvorbe na Balkanu. Prav tako kakoT je odvisna mera svobode, ki jo dovoli Avstrija svojim Jugoslovanom, predvsem od notranjih bojev, prav tako je odvisna tudi ustanovitev balkanske republike od notranjih bojev, ki jih ne konča sklep miru, temveč napravi zanje šele prostor. Dve najbolj učinkoviti, sploh morda najučinkovitejše »materialne garancije« za dolgotrajni mir na Balkanu se ne morejo ustvariti z izpremembo mej, , temveč le ojačenjem demokratičnih elementov med balkanskimi narodi. Čimbolj ojači način izida vojne te elemente in oslabi nasprotnike, tembolj zavarovan bo mir. V tem je prava »materielna garancija«, po katerej mora stremeti mednarodni socializem — a ne le na Balkanu.
Nič ni bolj zmotno kakor pričakovanje, da reši mirovni sklep vse probleme, nastale med vojno. Kdor bi stremel po tem, da prinese lehko le mir splošno rešitev vseh problemov, bi stremel po podaljšanju tega strahotnega opustošenja in uničevanja, po podaljšanju te ktra-hotne moritve, ki preti, da postane spričo enakosti moči na obeh straneh brezkosrčna in brezuspešna in je vrhtega še brez smotra. Kajti dokler trajajo sedanje socialne in politične razmere še dalje, je izključena splošna in zadovoljiva rešitev nacionalnih in internacionalnih problemov. Ali pa naj velja geslo: Nadaljevanje vojne do socialne revolucije? To bi po« menjalo nadaljevanje procesa, da se uniči kapital in delavec, dokler ne bi bil uničen ves kapitalizem, a z njim tudi njegov dedič in njegov«
ded&Čana. Prav dobim metoda, tia s* porazi kapitalizem, p« tudi' da m onemogoči socializem.
Brez dvoma it, da n* dobimo mkru. ki prinese vse, po česnur hrepenimo in česar potrebujemo. S tem pa ni rečeno, da zavračamo tak mir; pomenja le, da mir ne prinese konca, temveč da bo le začetek nove velike dobe. odločilnih bojev za državo in družbo. Cesar pričakujemo in zahtevamo od miru je le to. da pripravi tla, na katerih bo posegal proletariat bolj silno v bodoče boje, kakor je bilo to mogoče v vojni in pred vojno.
Naloga proletariata bo, da napravi radikalni konec predvojnega, stanja in da ustvari one državne oblike in državne mesje, kjer bodo narodi trajno osvobojeni in njihova nasprot-stva trajna premagana.
Politični pregled.
~ lz državnega zbora. Na današnji seji državnega zbora predloži vlada predlogo o nagodbenem provizoriju in o podaljšanju privilegija avstroogrske banke. Ker se morata obe predlogi rešiti pred kocem leta, se bodo seje državnega zbora nadaljevale tudi med zasedanjem delegacij meseca decembra.
= Iz tabora čeških socialistov. Z Dunaja poročajo: Že od početka državnozborske se-sije se vrše pogajanja, ki merijo na ožjo zvezo med narodnimi socialisti in češkimi socialnimi demokrati. Pogajanja bodo v kratkem končana.
~ Nova mirovna ponudba centralnih dr* žav? Švicarski listi poročajo iz angleškega vira, da so centralne države ententi predlagale, naj vsaka država, ki se nahaja v vojni, odpošlje po dva delegata na sestanek v Bern, na katerem se naj razpravlja, pod kakimi pogoji hi bil mogoč mir. Nemčija da je svoje delegate že določila jn sicer bivšega kanclerja Biilowa in bivšega podkanclerja dr. Hetffe-richa. Iz istega vira se zatrjuje, da bo grof Hertling ta nemški predlog 'javno naznanil nemškemu državnemu zboru v svojem prvem govoru dne 29. novembra- Tudi zadnje konference grofa Ožemi na v Berlinu so se baje tikale te najnovejše mirovne ponudbe centralnih držav.
= Volilna reforma na iirvatskem. ttnvat-skemu saboru je vlada predložila zakonsko osnovo glede voiilne reforme. Novi volilni zakon, ki bo rešen še v tekoči saborski sesiji. temelji na načelu splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Sabor naj š/teje v bodoče 122 izvoljenih poslancev, ki zastopajo vsak po en okraj. Volilno pravico ima vsak na Hrvatsko pristojni moški, ki je dopolnil 24. leto, je vpisan v imenik voiilcev in ni izključen ali izvzet od voiijne pratvice. Pasivno vodilno pravico ima vsakdor, ki poseduje domovinsko pravico že najmanj pet lest, zna pisati in brati, govori srbsiko-hrvatsiki jeziik in je v posesti aktivne volilne pravice,
— Novi zagrebšk župan. Hrvatska prestolnica je dobila novega poglavarja: Na zadnji seji občinskega sveta je bil izvodden za župana profesor dT. Stjepan Srkuij. Po prisegi je novi župan razvil v daljšem govoru svoj program, ki je seveda prertežno upravne naravi Ali govor županov je vseboval tudi važen-ta v sedanjih časih veleaktualen političen akcent v odstavku: »Za izvedbo vsega mojega programa prosim podpore vseskupne naše družbe, ki vsebuje toliko inteligence in ljubezni do narodne stvari. Ni ga nobenega med našimi someščani, ki ne bi vnovič želel, da se to strašno prelivanje krvi konča in da se čim prej povroe mir v našo domovino. Ali, sleherni meščan je uverjen pri tem, da zažeUeai mir mora doaesti hrvatskemu narodu ujedlhienje njegovih raz* cepljenih delov. Potem bo Zagreb žarišče našega narodnega življenja.
= »Proč od Avstrije!« Ognskr politiki se pridno pripravljajo na delegacijsko zasedanje, kamor pridejo s svojim najnovejšim bojnim klicem »Proč od Avstrije!« Vlada gieda povsem mirno, kako se razvije v ogrskem časopisju kampanja, ki meri na to, da se odcepi O-grska od Avstrije.
= Czerata v Budimpešti. Ogrsko vladno časopisje ostro napada grofa Czemina. Izhodišče za gonjo proti zunanjenemu ministra, nudi časopisju dejstvo, da sporoča grof Tisza časopisju izjavo, kjer pravi, da vlada med njim in grofom Czemtaom popolno soglasje v vseh v-prašamjih zunanje politike. Drugo izhodišče za gonjo pa se suče zopet enkrat okolo pojedin. Grof Tisza je priredil na čast Czeminu obed, na katerega niso bili povabljeni vsi ministri in .niti ne VVekerle. Iz oficioznih poročil je sklepati, da je najnovejši Czeminov zaveznik grof Tisza, ki bo nastopil v delegacijah za dualis-tično politiko, čeprav je bil prej njen nasprotnik.
= Zakaj Je šel cesar Viljem .na Balkan.
»Petit Parisien« poroča, da sta želeli Bolgarija in Turčija skleniti poseben mir. Zato, da pridobi obe državi za vztrajanje in pa da se je dogovoril glede vojnih operacij, je obiskal Viljem Balkan.
Agitirajte za „NapreJl“ Pošiljajte ga vojakom!
Dnevne beležke.
— Državna konferenca strokovnih organizacij bo na Dunaju 23., 24. in eventualno 25. novembra Posvetovala se bo o važnih vprašanjih organizatoričnega dela v strokovnih organizacijah. Med glavnimi vprašanji dnevnega reda je: demobilizacija in posredovanje dela (pariteta in stavkovna klavzula), ustanovitev delavskih zbornic, organizacijska vpraianja in zvišanje prispevkov.
— Nameščenje vojnih invalidov v vojaških zavodih In obratih. Trajno superarbitrirani vojni invalidi se lahko namestijo kot manipulanti in pisarji, oziroma, če so profesionisti, kot pomožne moči pri vojaških mestih v zaledju in pri bojni armadi, vendar pokrivajo vojaške oblasti in obrati svojo potrebo glede takih vojnih invalidov le potom delavskih posredovalnic civilne državne uprave za vojne invalide — torej v Avstriji deželna mesta, oziroma okrajna mesta c. kr. posredovanja za delo vojnim invalidom, na Ogrskem kraljevega ogrskega deželnega urada za vojno preskrbo, na Hrvatskem kraljeve deželne komisije za preskrbo vojnih invalidov, v Bosni in Hercegovini pa bosensko-hercegovske deželne vlade. Vojni invalidi se ne nameščajo takoj po superarbitriju, ne da bi se jim prej dala prilika, da prosijo za trajno nameščen je. Trajno superarbitrirani se namreč nameščajo le za dobo vojne; ostanejo pa civilne osebe tudi v dobi njih uporabe. Ce je pri kakem vojaškem mestu z« dobo vojne nameščenemu vojnemu invalidu dana možnost, dobiti trajni zaslužek, se mu brezpogojno omogoči, da v interesu svoje nadaljnje eksistence takoj lahko zapusti provizorično službo.
— Sodavlčarji so zaradi vedno težjega in dražjega dobivanja surovin ter rastočih režijskih stroškov primorani od dne 1. decembra 1917 naprej prodajati steklenico sodavice po 24 vin. in pokalico po 32 vin. Ker moramo centrali za kovine odposlati kositerne (cinaste) glavice sifonskih steklenic, se morajo računi o oddanih in sprejetih steklenicah nemudoma skleniti Obenem prosimo sl. občinstvo, da takoj odda sodavičar-jem kjerkoli se nahajajoče cinaste sifonske glave. — Deželna zadruga izdelovalcev sodavode na Kranjskem. Oašpar Bolte, tč. načelnik.
Glasbena Matica obnovi jutri zvečer svoj nedeljski koncert, ki je uspel tako lepo.
— Hrastnik. Konsumno društvo rudarjev je imelo svoj redni občni zbor 28. oktobra t. 1. Zadruga je opravila časitno tudi v tem tretjem letu vojne svojo nalogo. Blaga se je prodalo za K 265.367.79, članov je pristopilo 117. Sedaj šteje zadruga 545 članov. Sklenilo se je s 1. novembrom uvesti oddajo blaga le proti gotovemu plačilu. Le tisti bodo vedeli ceniti te številke, kd imajo vpogled, kako težavno je dobava blaga. Vojna zveza se je dobro obnesla. Blago se redno dobavlja. Dolžnost vsakega posameznega člana je, da zadrugo podpira ta skrbi da se zadruga še boJj okrepi.
— iz Pulja nam pišejo: Pri nas se je pričelo precej močno gibanje med delavstvom. Zanimanje rase posebno za strokovne organizacije. Glavno je, da jih okrepimo in kjer jih ni, tudi ustanovimo, zakaj predpogoj organiziranega dela so organizacije. Kako in kam se bomo centralizirali, bodo pokazale po vojni potrebe same, NaS cilj pa mora biti vedno močna čimvečja centralna organizacija. Glede taktike v politični stranki smo vsi enega mnenja, da mora biti ta socialno demokratična. Strinjamo se z izvajanji Verusovi-mi v „Napreju*, ker bi od drugačne taktike imele korist le meščanske stranke, mi pa bi jim opravljali sluge in zanemarjali svoje lastne delavske interese. Bodite prepričani, da bomo tudi mi v Pulju storili svojo častno delavsko dolžnost.
— Velik požar. Danes zjutraj je pogorelo v skladišču .Balkan' več poslepji. Skoda Je ogromna, ker,, so zgorela živila.
— Zopet podražitev tobaka. Z Dunaja poročajo, da bo tobačna uprava zopet navil* cene tobaka.
— Nesreča na železnici Na progi južne železnice pri Viču je povozil v četrtek zjutraj vlak Infanterista Svatoša s Češkega. Bil je mrtev. Težko ranjen je ob isti priliki infamfcerist Milčka, tretji infanterist pa je bil lahko ranjen.
Vojna.
Dunaj, 19. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: V gorovju južno od Feltre so čete generala Kraussa predvčerajšnjim po ljutem boju Iztrgale sovražniku vas Quero (ob Piavi) in hrib Morate Comella. Sovražnik je pustil 1100 ujetnikov v naših rokah. Za uspeh, ki se je včeraj še znatno razširil, zahvaliti se je hrabremu bosanskemu pešpolku št. 2 in nemškim naskakovalnim oddelkom. Severovzhodno od GaUio smo več krvavih itailijanskih napadov krvavo zavrnili. Na ruski fronti je položaj nespremenjen. — V Albaniji je Imel napad, bosanskih lovcev na Italijansko mostišče Feiras ob Vojuši popolen uspeh. Močna posadka je bila pregnana. Bogat plen. — šef generalnega štaba.
Berlin, 19. novembra Woflftov urad poroča iz glavnega stana: Severovzhodno od Asiaga je sovražnik ponovil svoje brezuspešne napade z velikimi Izgubami. Med Brento In Piavo so zadnji dnevi zavezniškim četam v napornem boju v gorovju prinesli nove uspehe. V pripravljenih, že po naravi močnih pozicijah
Davka proste 5Vk državne zadolžnice po K 92*50 Davka proste 5>\X državne zakladnice po K 94*50
Kdor podpiše vojno posojilo, dobi pol odstotno bonifikacijo in pri amortizacijskih državnih zadolžnicah še
enomesečno bonifikacijo obresti.
Državne zadolžnice se povrnejo v letih od 1923 do 1957 z izžrebanjem.
Državne zakladnice se povrnejo 1. avgusta 1926.
Podpisuje se lehko in dobi vsa pojasnila pri poštnohranilnem uradu in na poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro - ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in njih zvezah.
Kdor najame posojilo, da podpiše vojno posojilo, dobi ugodne pogoje pri
avstro-ogrski banki m Pn kreditnem zavodu za časa vojne.
—  Podpisovanje traja od 5. novembra do 3. decembra 1917..  —
REJ.
Ruske vrednosti na Francoskem.
Ženeva, 19. novembra. Francoska banka je dobila ukaz, da ne sme več sprejemati ruskih čekov in nakazil za izplačevanje. Blago, ki leži v Bordoju za Rusijo, ne puste izvažati.
Padanje ruskega kurza.
Dunaj, 19. novembra. V Londonu je nastopilo novo padanje ruskega kurza. Za 10 funtov šterlingqv je treba plačati 352 rubljev, pred vodno pa je bilo razmerje 95 rubljev za 10 funtov šterlingov. Kupci o za rublje je zelo malo.
Ruske vojaške misije.
Ženeva, 19. novembra. »Petit Journal« poroča, da sta bili odpoklicani ruski misiji na francoski in angleški fronti.
Železniška nesreča.
Stockholm, 19. novembra. „Slovo“ poroča, da sta trčila na rumunski fronti dva vojaška vlaka drug ob drugega v bližini kraja Ickani. Baje je bilo 500 vojakov mrtvih, mnogo ranjenih. V vlakih so bili po presežni večini romunski vojaki. Vozilo se je tudi nekaj ruskih oficirjev.
Na smrt obsojen.
Monakovo, 19. novembra. Francoski vojni ujetnik Colfaet, ki je zažgal letos 12. maja proviantno skladišče v Augsburgu, je obsojen na smrt. Škoda vsled požara je znašala 860 000 mark.
Aprovizacija.
Meso na rumene iz aznice C štev. 1401 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1401 prejmejo meso v torek, dne 20. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta - le red: od pol 2. do 2. štev. 1401 do 1600, od 2. do pol 3'. štev. 1601 do 1800, od pol 3 do 3. štev 1801 do 2000, od 3. do pol 4. štev. 2001 do 2200, od pol 4. do 4. št. 2201 do 2400. od
4. do po! 5. štev. 2401 do 2600, od pol 5. do
5. štev. 2601 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 kroni.
Sveža repa na rumene izkaznice C štev. 2161 do 2400. Stranke z rumenimi izkaznicami G štev. 2161 do 2400 prejmejo svežo repo v torek, dne 20. t. m. popoldne ra Poljanski cesti štev. 15. Določen je ta-le red: od 2. do 3 štev. 2161 do 2240, od 3. do 4, štev. 2241 do 2320, od 4. do 5. št. 2320 do 2400. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo krompir v torek, dne 20. t. m. štev. 1 do 7500, v skladišču pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v torek, dne 20 t. m. od 9. do 10. dopoldne štev. 1 do 150, od 10. do 11. štev. 151 do 300, popoldne cd 2. do 3. štev. 301 do 450, od 3. do 4. štev. 451 do 600, od
  .................... Stev.wi07.^
4. do 5. št. 601 do 750. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stane 30 vin.
Umetnost in književnost.
Najlepše darilo naši mladini za Miklavža
in Božič. V začetku decembra izda Tiskovna zadruga Fr. Milčinskega zbirko pravljic »Tolovaj Mataj“. Naša mladinska književnost šteje Milčinskega med svoje najboljše pisatelje; zakaj malokateri je pogledal tako globoko v otroško dušo, malokdo ji zna pripovedovati mikavnejše, bolj pesniško izbrano. Prva knjiga »Pravljic" istega pisatelja, izdana pred par leti, je dosegla popoln uspeh; še z večjim upravičenjem ga smemo pričakovati od najnovejše zbirke 20 pravljic, resnih in veselih, podanih s čudovito plastiko jezika, ki ga bo užival s pravo naslado tudi vsak izobraženec. Ivan Vavpotič, priznani naš umetnik-ilustrator, je opremil knjigo s 15 risbami, kakršnih še do zdaj ni imela nobena slovenska knjiga za mladino. In tako ne bodi šolske kjižnice in ne slovenske hiše, kamor bi ne prinesel „To!ovajc Mata j “ v neveselo sedanjost trenutkov radostnega^ pozabljenja in redkega užitka! Knjiga se naroča* pri „Tiskovni zadrugi v Ljubljnni0, in sicer jo> dobe naročniki, ki pošljejo denar do 10. decetaj' bra t. 1. po ,nakaznici ali priloženi poštni policž-nici vezano za 4 K 70 vin. Po knjigarnah se zviša cena knjigi na 5.20 K in 10 °/0 knjigotržno draginjsko doklado.
Razno.
* Vrednost zlata pada. Pred. vojno je veljal gram zlata 1 K 80 vin., med vojno mu je poskočila cena na 10 K 70 vin. Cena 14 karatnemu zlatu je padla doslej za 25%, to je na oko!o 8 K. Kdor je imel skritega en kilogram zlata, izgubi sedaj 3000 K.
* Na Ogrskem imajo bel kruh. Iz Buda-pešte poročajo: Od četrtka je tukaj v prometu bel kruh iz najfinejše pšenične moke. Cena pri peku znaša 1 krono 30 vinarjev za kilogram, v gostilnah in kavarnah 10 vinarjev za kos kru~-ha, ki tehta 7 dekagramov.
* Izpraznjene Benetke. »Daily Mail« poroča iz italijanskega glavnega stana, da je v Benetkah sam? še 20.000 prebivalcev. Vse u-metnine, ki se'dajo prenesti, so spravljene na. varno. Palača dožev je popolnoma izpraznjena.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Petejan.
Tisk „ Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
IoiaftBin na lili in naji
BSHBSj prodaja založba „Napreja“ knjige Lm BI in brošure 30'7o ceneje. Naročila ■ sprejema uprava ,,Napreja“ v Ljub.
Stran 2.
so Italijani žilavo branili vsako ped zemlje. Tudi novo došle sovražne čete so posegle v boj; a bojni sili naših čet se niso mogle z uspehom ustaviti. Korakoma se je umikal sovražnik. Po srditih bojih smo Italijanom iztrgali Quero ob reki Piave in hrib Moorte Cornella ter osvojili z naskokom 870 metrov visoki Monte Tomba; južnozapadno od Quera. Ujeli smo 1100 mož. Ob dolnjem teku Piave ljut topovski ogenj. — Na Flandensikem je bilo artiljerijsko delovanje 'dopoldne slabotno, popoldne, ko se je dvignila megla, pa je postalo zelo živahno. Na drugih bojiščih ni bilo posebnih dogodkov. Poročnik Biickler je sestrelil včeraj eno sovražno letalo in dva balona. — L u d e n d o r f f.
NAP
Zadnje vesti.
Mirovna demonstracija v Curihu in njene posledice.
O u r i h, 18. novembra. Mirovni propagandist Daetwyler je dal razdeliti 5000 vabil, s katerimi je vabil na mirovni shod na trgu Hel-vetia. Shod je bil napovedan za petek zvečer. Prišlo je okolo 150 oseb. Okolo osmih zvečer je pričel Daetwyler govoriti. Kmalu nato je prišla močna policijska posadka in pozvala zborovalce, naj zapuste trg. Del zborovalcev se je umaknil, a iz sosednih cest se je vsulo naenkrat vse polno ljudi. Policisti so potegnili sablje in aretirali več demonstrantov. Kljub temu so nastopali na različnih krajih trga govorniki in govorili za mir. Prišlo je do novih spopadov. Na obeh straneh so bili ranjenci. V soboto zvečer je prišlo do novih demonstracij pred poslopjem, kjer so bili voditelji petkove demonstracije zaprti. Demonstracije se je udeležilo več tisoč oseb. Prišlo je do hudih izgredov. Policija je potegnila sablje in streljala med množico. Štiri osebe, med njimi en policist, so bile mrtve, mnogo oseb je bilo ranjenih. Ob eni ponoči je šele zavladal mir.
C u r i h, 18. novembra. Doslej je šest oseb mrtvih, žrtve demonstracij od sobote. Trije policisti so vsled strelov težko ranjeni. Aretiranih je bilo 30 oseb. Vojaške čete vzdržujejo red. V nedeljo so prispele v Curih nove čete.
C ur ih, 18. novembra. Po najnovejših poročilih so umrle do 5. popoldne tri osebe, med njimi en policist, vsled ran, dobljenih v soboto zvečer. V kantonski bolnišnici leži ena žena in dva mladeniča, stara po 13 in 19 let. Več kot dvajset oseb je v zdravniški oskrbi. Doslej je 80 oseb aretiranih.
Curih, 18. novembra. Danes se je zopet nabralo mnogo oseb pred vojno stražo št. 4. Vojaštvo je pozvalo množico, naj se razide, drugače prične z aretacijami. Do večera je bilo aretiranih 100 oseb. Vojaško poveljstvo je izdalo oklic, kjer prepoveduje vsako shajanje. Kdor se protivi, tega izroče vojaškemu sodišču.
Bern, 19. novembra. Socialno demokratična delavska unija izjavlja v oklicu, da nima
stranka nobene zveze z zadnjimi izgredi. Stranka poživlja delavstvo, naj se ogiba vsega, kar bi vodilo do enakih izgredov. Stranka ima danes konferenco v Curihu.
Zmede na Ruskem.
Stockholm, 19. novembra. Zadnje vesti iz Rusije naglašajo bolj kakor poprej, da je Kerjenskij doigral svojo vlogo. »Stockholms Tidningen« poroča, da je privatni tajnik Ker-jenskega dospel včeraj v Stockholm; iz Rusije je pobegnil s ponarejenim potnim listom. Tudi on je potrdil, da je Kerjenskij pobegnil in da so v Petrogradu nadvladali boljševiki. Vest, da je tudi Kornjilov posegel v boj, se ne potrjuje; res pa je, da je Kaiedin zavladal v donskem ozemlju. Na mesto borbe med Lenjinom in Kerjen-skim stopi menda borba med Lenjinom in Kale din om. Kaiedin hoče Petrograd izstradati. Zaradi tega je zasedel ozemlje Doneč, kjer se nahajajo bogati rudniki s premogom, ker bo na ta način lahko oviral ves železniški promet v Rusiji. Tudi Harkov so Kaledinove čete zasedle. Zaplenile so tam 200 vagonov živil, namenjenih za Petrograd. Pomanjkanje živil je v Petrogradu veliko.
London, 19. novembra. »Daily Chro-nicle« poroča iz Petrograda, da so čete boljše-vifcov, ki so med Gačino in Carskim selom porazile Kerjenskega, štele 16.000 mož. V Moskvi se je boj pričel 10. novembra. Vladne čete so obstojale iz 3000 vojakov, kadetov in dijakov, ki so imeli na razpolago tri kanone ter znatno število strojnih pušk. Od 100.000 mož broječe garnizije je bilo okoli 15.000 mož na strani bolj-ševikov, ostali pa niso zapustili vojašnic.
Revolucionarni vojaški odbor je s 15 kanoni obstreljeval središče mesta. Do 14. t. m. je bilo mrtvih 3000 oseb, največ mirnih meščanov. Katedrala in Kremi sta razrušena; cerkev sv. Vasilija je pogorela.
London, 19. novembra. Reuterjev urad poroča‘iz Petrograda: Uradniki notranjega ministrstva, trgovinskega in poljedelskega ministrstva in urada za yudsko prehrano ter pet članov sovjeta so odstopili, ker smatrajo, da mora priti na krmilo socialistično koalicijsko ministrstvo.
Berlin, 19. novembra. Iz Stockholma poročajo:- V programu ruskih socialistov je sestava posebnega organa, kateremu naj bo ministrstvo odgovorno. Ta ,organ šteje 100 članov sovjeta, 100 .članov kmečkega sovjeta, 100 članov mestne dume v Petrogradu in Moskvi, 80 zastopnikov armade in mornarice, 20 zastop-' nikov strokovnih društev, 15 delegatov železničarjev in 5 poštnih uradnikov. .
Uporni ruski vojaki.
Amsterdam, 19. novembra. V Portsmouth je prišlo tisoč ruskih vojakov s Francoskega, ki se nočejo več boriti na zapadni fronti. Zahtevajo, da jih prepeljejo na Rusko.