SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 18. Leto XXV	CENA	150	DIN	22.	decembra	1988
VSEBINA
OBČINA METLIKA
242. Odlok o razglasitvi prazgodovinskega gradišča in kasnoan-tične naselbine na Kučarju, gomilnih in planih grobišč pri vaseh Grm, Zemelj, Podzemelj, Otok in Škrilje za kulturni spomenik
243. Sklep o lestvici katastrskega dohodka za katastrski okraj Črnomelj
244. Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hiš v lasti občanov v občini Metlika
245. Odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij s pitno vodo v občini Metlika
OBČINA NOVO MESTO
246. Popravki objavljene odredbe in sklepov občine Novo mesto v 16. številki Skupščinskega Dolenjskega lista z dne 28. 11. 1988
247. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000
248. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1900
249. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000
250. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990
251. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta razdelilne postaje 110 kV Hudo — 1. faza, z razpletom daljnovodov
252.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA RIBNICA
253. Sklep o določitvi najvišjih cen
254. Odlok o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve
255. Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986—2000 z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 in o pripravi ter sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986—2000 ter srednjeročnega družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—2000. družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—2000. Spremembe in dopolnitve pravilnika o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ribnica Odlok o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Ribnica.
256
257
OBČINA TREBNJE
258.
Valorizacija lestvic davčnih osnov za davek na promet nepremičnin
259. Valorizacija lestvic davčnih osnov in dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Trebnje
260. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Trebnje v prvem trimesečju 1989
261. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje
262. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Trebnje
Občina Metlika
242.
Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1 /81) in 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 11. 1989 sprejela
ODLOK
o razglasitvi prazgodovinskega gradišča in kasnoantične naselbine na Kučarju, gomilnih in planih grobišč pri vaseh Grm, Zemelj, Podzemelj, Otok in Škrilje za kulturni spomenik
1. člen
Kučar, skalni osamelec ob cesti Metlika — Črnomelj pri vasi Grm, se zaradi posebne kulturne, zgodovinske in znanstveno-raziskovalne ter izjemne krajinske vrednosti razglasi za kulturni spomenik. Prav tako se razglasijo v okolici ležeča gomilna in plana grobišča za kulturni spomenik, in sicer kot arheološko območje in značilna krajina.
2. člen
Kučar, strm osamelec sredi belokranjske kotline ob Kolpi, je skupaj z gomilnimi in planimi grobišči v okolici del prazgodovinskega kompleksnega njadišča, ki ga v literaturi označujemo z imenom Podzemelj. Tuje bilo osrednje in največje železno-dobno selišče v Beli krajini. Na južnem vrhu je bila prazgodovinska naselbina, obdana z 2,2 m debelim in sedaj 0,4 m visokim nasipom, ki meri v obsegu 2300 m. Na severnem vrhu so ohranjeni temelji kasnoantičnih cerkva in stavb, pod tem pa so tudi prazgodovinski sledovi naselitve.
3. člen
Spomenik obsega ožje in širše varovano območje, ki je prikazano na osnovni državni karti v merilu 1 :25000, in katastrski karti 1:5000, ki sta z vrisanimi mejami območja sestavni del tega odloka.
4. člen
Meje ožje varovanega območja potekajo na S strani Kučarja po asfaltirani cesti po levem makadamskem odcepu pod pobočji Kučarja do Podzemlja, po poti, ki se levo pred cerkvijo vzpne v pobočje in po njej, po parcelnih mejah 378,412/2,411 do J roba parcele št. 4134 nato pa po cesti Zemelj — Grm do asfaltirane ceste (označeno z modro barvo). Širše varovano območje obsega še prazgodovinska gomilna grobišča v okolici Kučarja.
5. člen
Ožje varovana območja so:
Kučar:
— skupina gomil na pare. št. 1201/1, vpisana pri vi. št. 78 k.o. Primostek, last Jaklič Staneta, roj. 1953 iz Metlike, Ulica 1. maja št. 4, pare. št. 1201/2 vpisana pri vi. št. 54 k.o. Primostek, last Sodec Martina in Sodec Zdenke, roj. Bajuk, iz Grma št. 11, za vsakega do 1/2, pare. št. 1201/3, vpisana pri vi. št. 384 k.o. Primostek, last Črnič Sonje, roj. Bajuk, iz Grma n.h., pare. št. 1202/1, vpisana pri vi. št. 64 k.o. Primostek, last Pezdric Antona, roj. 1934, Grm št. 7, pare. št. 1202/2, vpisana pri vi. št. 381 k.o. Primostek, last Črnič Alojza iz Grma n.h.; gomila na njivi pare. št. 692 in 693, vpisane pri vi. št. 89 k.o. Primostek, last Malešič Ivana iz Zemlja št. 16;
piano antično grobišče na pare. št. 322, vpisana pri vi. št. 45 k.o. Primostek, last Zakul Jožefa iz ZDA, 2240 S.59 Ave Ciero, ILL 60650, ZDA, pare. št. 325, vpisana pri vi. št. 31 k.o. Primostek, last Pezdirc JOžeta iz Otoka 28, antičen zid na parceli št. 916/1, vpisan pri vi. št. 406 k.o. Primostek, last Jaklič Jožeta iz Rosalnic 10, pare. št. 916/2,, vpisana pri vi. št. 407 k.o. Primostek, last Derganc Amalije, Pot na Veselico 2, Metlika, pare. št. 916/3, vpisana pri vi. št. 377 k.o. Primostek, last Urh Milene iz Križevske vasi 20;
— piano žarno grobišče na pare. št. 1083, vpisani pri vi. št. 124 k.o. Primostek, last Jurajevčič Branka, roj. 1945, iz Zemlja n.h.;
— južni vrh Kučarja s pobočji, kjer so vidni ostanki nasipov prazgodovinske naselbine okoli pare. št. 356/1, vpisane pri vi. št. 633 k.o. Podzemelj, in pare. št. 356/2, vpisane pri vi. št. 633 k.o. Podzemelj, last Kralj Zupanič Vere iz Ljubljane, Longazova 33, Zupanič Darka, Beograd, Dositejeva št. 9, vsakega do 1/4, in Kobe Jožice, roj. leta 1955, iz Podzemlja n.h., do 1/2;
— severni vrh Kučarja nad kamnolomom, kjer so kasnoantični sakralni stanovanjski objekti, zaradi kamnoloma delno že odstranjeni in poškodovani pare. št. 456/1, vpisana pri vi. št. 571 k.o. Podzemelj, kije v uporabi TCP Metlika, pare. št. 456/1, vpisana pri vi. št. 626 k.o. Podzemelj, kije družbena lastnina v uporabi SGP Pionir Novo mesto;
— na pare. št. 433, vpisani pri vi. št. 28 k.o. Podzemelj, kije last Pezdirc Marije, roj. Gregorič, iz Grma 13, pare. št. 445, vpisana pri vi. št. 376 k.o. Podzemelj, ki je last Kure Amalije, roj. Berkopec, iz Grma 9; so verjetno razorane gomile, možne so še nove najdbe;
— pobočja Kučarja, kjer so ugotovljene posamezne prazgodovinske stavbe;
— gomilno grobišče na pare. št. 486/1, vpisani pri vi. št. 508 k.o. Podzemelj, last Brodarič Antona, roj. 1938. leta, iz Podzemlja št. 2,487/1, vpisana pri vi. št. 28 k.o. Podzemelj, last Pezdirc Marije, roj. Gregorič, iz Grma 13, pare. št. 487/2, vpisana pri. vi. št. 446 k.o. Podzemlja, ki je last Kure Viktorja iz Grma 9;
— gomila na njivi pare. št. 528/1, vpisana pri vi. št. 54 k.o. Podzemelj, last Pezdirc Janeza, roj. 1924, iz Podzemlja 1;
— gomilno grobišče na pare. št. 2437, vpisani pri vi. št. 279 k.o. Podzemelj, last Husič Zofije iz Podzemlja 14;
— gomilno grobišče na pare. št. 2447, vpisani pri vi. št. 242, k.o. Podzemelj, kije last Križan Jožeta iz Podzemlja 1;
— gomilno grobišče na pare. št. 2344, vpisani pri vi. št. 72 k.o. Podzemelj, last Brine Jožeta, roj. 1936., iz Skrilj 2;
— gomilno grobišče na pare. št. 100/2, vpisani pri vi. št. 21 k.o. Podzemelj, last Berkopec Ivana iz Zemlja 1, pare. št. 101, vpisana pri vi. št. 21 k.o. Podzemelj, last Berkopec Ivana iz Zemlja št. 1, pare. št. 102, vpisana pri vi. št. 20. k.o. Podzemelj, last Berkopec Jožeta iz Zemlja 2;
— glano žarno grobišče na pare. št. 416, vpisani pri vi. št. 8, k.o. Podzemelj, last Cepelnik Albine iz Banja luke, Rade Ličine 37, Radoševič Ane iz Banja luke, Rade Ličine 35, Skale Antona iz Dragatuša n.h., Skala Julija iz Vevč št. 149/D, Ljubljana Polje, Jovanovič Zofije iz Ljubljane, Rušiška 13, in Virant Jožeta iz Stare Črnuče 5, za vsakega do 1 /6; parcl. št. 417, vpisana pri vi. št. 397 k.o. Podzemelj, last Judnič Angele iz Grma 12.
Meje ožje varovanih območij so vrisane v katastrske karte, širše varovano območje pa povezuje vsa omenjena najdišča v spomeniško celoto.
6. člen
Za ožje varovana območja velja varstveni režim 1. stopnje, ki določa:
— varovanje spomenikov v vsej njihovi neokrnjenosti,
— na spomeniku niso možni nobeni posegi, spremembe namembnosti zemljišča in njegove rabe,
— dovoljena je kmetijska obdelava zemljišč v tradicionalni obliki. Obnova obstoječih vinogradov je možna le ob ročno opravljenem rigolanju in v minimalni globini, kije za to potrebna. Dovoljena je tudi uporaba modernejših tehničnih obnavljanj in vzgoja vinogradov, ki uvajajo sajenje v ozke izvrtane luknje. Vsa obnovitvena dela na ožjem varovanem območju morajo biti predhodno prijavljena Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki bo ob delih zagotovil arheološki nadzor. Ob neupoštevanju tega določila veljajo kazenske določbe zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 42/86).
Območje je v grafičnih prilogah označeno z rumeno barvo.
7. člen
Za širše varovano območje spomenika veljata varstvena režima 2. in 3. stopnje, ki določata:
2. stopnja:
— varovanje območja in njegovih pomembnih spomeniških lastnosti,
— dovoljena dejavnost mora biti v skladu s spomeniško funkcijo območja,
— območje je pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto; območje je v grafičnih prilogah označeno z modro barvo;
3. stopnja:
— varovanje pobočij Kučarja in okoli ležečih grobišč,
— dovoljena dejavnost mora biti v skladu z spomeniško funkcijo območja,
— območje je pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Območje je v grafičnih prilogah označeno z rdečo barvo.
8. člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika in varovanega območja opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
9. člen
Razglasitev spomenika se vpiše v zemljiško knjigo.
10. člen
Osnova za razglasitev arheološkega kompleksa najdišč Kučar z okolico je njegova zgodovinska, pričevalna in znanstvenoraziskovalna vrednost. Na Kučarju je bila v prazgodovini osrednja in največja naselbina. Na južnem vrhu je stalo prazgodovinsko gradišče, obdano z 2,20 m širokim in 0,40 m visokim nasipom, ki meri v obsegu 2.300 m. Na severnem vrhu je bila kasnoantična naselbina s sakralnimi in
profanimi objekti, na vseh straneh, ki so priča nekdanji močni naselitvi tega območja. Ožje varovana območja so nezazidljiva. Sirjenje kamnoloma je prepovedano, lastnik pa mora takoj začeti z izdelavo sanacijskega načrta in sanacijo kamnoloma. Poškodovane temelje zgornje cerkve na Kučarju je lastnik kamnoloma obvezen popraviti na lastne stroške, ob upoštevanju smernic in dokumentacije raziskovalca in spomeniške službe. Raziskovalec kasnoantične naselbine na Kučarju začne z izdelavo projekta prezentacije objektov in situ ter ureditvijo, arheološkega parka.
Za didaktične potrebe zbirk Belokranjskega muzeja v Metliki naj se izdela maketa južnega vrha z vsemi doslej raziskanimi objekti.
Vsi objekti, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, bodo odstranjeni po sprejetju oz. izvajanju ureditvenega načrta, z upoštevanjem plačila pravične odškodnine.
Nezazidljivo je tudi območje, kije varovano z 2. varstvenim režimom izven meja strnjenih vaških naselij. Arhitekturne kvalitete regionalne arhitekture pa so osnovni pogoj za razvoj naselij v varovanem območju.
Za celotno območje varovanja veljajo tudi splošna določila 53. člena zakona o naravni in kulturni dediščini, ki v primeru najdb obvezuje najditelja, da obvesti pristojno strokovno organizacijo.
11. člen
Za prekrške v zvezi s proglašenim spomenikom in režimom območij veljajo določila 103., 104., 105. in 106. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/81).
12. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 63-2/87 Datum: 21. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž., l.r.
243.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Ur. list SRS, št. 23/76 in 24/88) in 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 11. 1988 sprejela
SKLEP
o lestvici katastrskega dohodka za katastrski okraj Črnomelj
1. člen
Potrdi se predložena lestvica katastrskega dohodka za katastrski okraj Črnomelj.
2. člen
Lestvica za izračun katastrskega dohodka kot davčna osnova se uporablja od 1.
1.	1989 in je sestavni del tega sklepa.
3. člen
Ta sklep velja z dnem sprejema na občinski skupščini.
Številka: 45-1/88 Datum: 21. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž., l.r.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE METLIKA IZVRŠNI SVET
Številka: 06-2/86 Datum: 15. 11. 1988
LESTVICA KATASTRSKEGA DOHODKA ZA KATASTRSKI OKRAJ ČRNOMELJ
katastrska kultura	katastrski	dohodek	na 1 hektar v dinaijih
katastrski razred zemljišč
njive vrtovi	1 509.100 1.050.900	2 417.300 531.000	3 299.700 429.200	4 231.600	5 168.400	6 100.600	7 67.900	8
plant. sadov, eksten. sadov, vinogradi	351.800 743.300	255.600 627.800	175.300 513.900	144.400 409.600	95.400 334.800	257.000	184.500	104.500
hmeljišča travniki	263.100	230.400	200.300	161.500	113.200	83.800	64.000	44.200
barjan. trav. pašniki	39.200	35.400	30.400	20.300	10.100	4.900		
trstičje gozdne plantaže gozdovi	46.200	31.600	19.500	12.800	5.600			
244.
Na podlagi 93. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81 in 34/83) in 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 11. 1988 sprejela
ODLOK
o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hiš v lasti občanov v občini Metlika
1. člen
Vrednost stanovanj, stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki, ugotavlja na področju občine Metlika oddelek za družbenoekonomski razvoj.
2. člen
Vrednost stanovanj, stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hiš se ugotovi po stanju na dan popisa in točkovanja, na podlagi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS, št. 25/81). Ugotavljanje se izvede do 31. 12. 1989.
3. člen
Popis in točkovanje stanovanj, stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hiš izvede strokovna komisija, ki jo določi oddelek za družbenoekonomski razvoj. Oddelek izda članom komisije pooblastilo za vstop v stanovanje, stanovanjsko hišo, zidanico in počitniško hišo.
4. člen
Lastnik stanovanja, stanovanjske hiše, zidanice in počitniške hiše mora članom komisije zagotoviti potrebne podatke za ugotavljanje vrednosti po tem odloku.
5. člen
Ustrezna navodila in inštruktažo za popis in točkovanje v zvezi z ugotavljanjem vrednosti v predhodnih členih navedenih objektov da strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti občine Metlika.
6. člen
Sredstva za izvedbo ugotavljanja vrednosti zagotovi skupščina občine Metlika iz sredstev proračuna.
7. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/73).
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-6/83 Datum: 21. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž.
245.
Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 246. člena statuta občine Metlika sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 21.
11.	1988 sprejela
ODLOK
o javnem vodovodu in oskrbi naselij s pitno vodo v občini Metlika
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja oskrba naselij s pitno vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom ter za gašenje požarov.
2. člen
Z objekti in napravami vodovoda upravlja in gospodari komunalna organizacija.
Oskrba naselij s pitno vodo se zagotavlja iz javnega vodovoda.
3. člen
Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbujejo več kot pet priključkov različnih uporabnikov, ali več kot 20 prebivalcev.
4. člen
Za vodovod po tem odloku se šteje:
1. za magistralno omrežje in naprave se štejejo cevovodi in objekti, ki služijo za preskrbo z vodo več občinam ali regiji;
2. primarno omrežje in naprave so cevovodi in objekti, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenih območjih naselij;
3. sekundarno omrežje in naprave služijo za neporedno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem in drugem območju ali za vzdrževanje javnih površin in preprečevanje požara.
5. člen
Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod, ali ki s posebnim dovoljenjem komunalne organizacije odvzema vodo iz javnega vodovoda.
6. člen
Za stanje javnega vodovoda je odgovorna komunalna organizacija.
II.	GRADITEV VODOVODA
7. člen
Pri gradnji vodovoda se mora pri programiranju in načrtovanju upoštevati dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine Metlika, srednjeročni plan samoupravne komunalne skupnosti občine Metlika, veljavne programe komunalne organizacije za oskrbo naselij z vodo ter oceno požarne ogroženosti občine Metlika. Za načrtovanje vodovodov se mora pridobiti strokovne smernice komunalne organizacije.
8. člen
Izvajalec mora začetek gradnje vodovoda na območju občine Metlika priglasiti komunalni organizaciji vsaj osem dni pred pričetkom del. V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma v treh mesecih po zgraditvi mora investitor vodovoda predložiti komunalni organizaciji za zgrajeni vodovod vso potrebno tehnično dokumentacijo.
Tehnična dokumentacija obsega projekt za izvedbo z geodetskim višinskim posnetkom vgrajenega vodovoda še pred zapisom.
9. člen
Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora plačati skladu stavbnih zemljišč pred izdajo gradbenega dovoljenja obvezni enkratni prispevek, katerega višina se določi v skladu z merili in kriteriji, ki jih sprejme sklad stavbnih zemljišč občine Metlika najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. S temi merili in kriteriji se določijo tudi oprostitve plačila prispevka.
Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Vsi uporabniki vode, ki so že izpolnili obveznosti glede plačila prispevka in vloženega dela do uveljavitve tega odloka, so oproščeni plačila prispevka po določilih tega odloka.
Bodoči uporabnik mora pred izdajo gradbenega dovoljenja in sočasno s plačilom obveznega enkratnega prispevka, katerega višino določi upravljalec v skladu z merili in kriteriji sklada stavbnih zemljišč občine Metlika, plačati investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja tudi sorazmerni del stroškov za izgradnjo omrežja, na katerega se priključuje, in sicer v valoriziranem znesku na dan plačila. S plačilom obveznega enkratnega prispevka po kriterijih sklada stavbnih zemljišč in plačilom sorazmernega dela stroškov sekundarnega omrežja investitorja v valoriziranem znesku so podani pogoji za priključitev novega uporabnika na omrežje.
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja, s tem ne pridobi nikakršne razpolagalne pravice na vodovodu.
S plačilom stroškov za urejanje stavbnega zemljišča v naseljih, ki se komunalno urejajo s prispevkom investitorjev objektov, investitor ne pridobi nikakršne prednosti pri oskrbi z vodo ali ugodnosti pri plačevanju vode ob splošnih pogojih oskrbe z vodo.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
10. člen
Kjer je zgrajen vodovod in je iz njega možna oskrba z vodo, je komunalna organizacija dolžna priključiti objekte delovnih organizacij in občanov kot uporabnikov na javni vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok.
11. člen
Komunalna organizacija izda soglasje k zazidalnim načrtom, ureditvenim in lokacijskim načrtom, k lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, kadar se gradi na območju, kjer ni sprejetega prostorskega izvedbenega akta, in za začasne priključke, kot to določa tehnični pravilnik komunalne organizacije.
12. člen
Vsak uporabnik mora imeti svoj priključek. Izjemoma imajo lahko uporabniki vode s področja gospodarstva več priključkov ob pogojih, kijih predpisuje tehnični pravilnik.
Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, kijih določa tehnični pravilnik komunalne organizacije.
13. člen
Odvzem vode iz vodovoda je dovoljen tako, da je ta v skladu z hidravličnim režimom v omrežju in da zaradi odvzema ne pride do motenj v oskrbi z vodo drugih uporabnikov.
14. člen
Vodomerno napravo mora imeti vgrajeno vsak uporabnik in jo mora varovati pred poškodbami.
Vodomerno napravo lahko vgradi, prestavlja, zamenja ali odstrani le komunalna organizacija v skladu s pogoji, ki jih določa tehnični pravilnik.
15. člen
Priključitev na omrežje vodovoda, namestitev vodomerne naprave in priključitev uličnega cevovoda na vodovodno omrežje opravi lahko le komunalna organizacija na stroške uporabnika. Komunalna organizacija izvede priključek le, če so za tako priključitev izpolnjeni vsi predpisani pogoji.
Stroški rekonstrukcije vodovodnega priključka, ki se mora opraviti zaradi dotrajanosti priključka oziroma drugih popravil, bremene porabnika.
IV. HIDRANTI
16. člen
Javne hidrante mora vzdrževati komunalna organizacija. Biti morajo vidno označeni, vsak čas dostopni in uporabni.
Komunalna organizacija mora voditi o hidrantih in hidrantni mreži tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo brezplačno posredovali požarni inšpekciji, poklicnim gasilnim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim organom, ki izvajajo naloge družbene samozaščite.
17. člen
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja komunalne organizacije ni dopusten.
Ta omejitev ne velja za odvzem vode izjavnih hidrantov za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod.
18. člen
Interni hidranti so sestavni del instalacije objekta in morajo biti priključeni na omrežje za vodomerno napravo.
Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode.
V. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA
19. člen
Širše in ožje območje vodnih virov v občini Metlika se določi z odlokom o zaščiti vodnih virov.
20. člen
Komunalna organizacija predpiše v soglasju, ki si ga mora pridobiti tisti, ki namerava graditi ali prekopavati ob vodovodu, pogoje, pod katerimi je gradnja oz. prekopavanje dovoljeno. Natančnejši pogoji glede gradnje in odmikov od vodovoda se določijo s tehničnim pravilnikom.
Za morebitne poškodbe vodovoda, kijih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi stroške sam. Stroški za odpravo teh napak zajemajo neposredno stroške za odpravo napak, izgubljene vode in tudi stroške za zvišano konico zaradi morebitnega dodatnega črpanja.
Poseganje v omrežje vodovoda in naprav brez soglasja upravljalca vodovoda v nobenem primeru ni dovoljeno.
21. člen
Na vodovodu se ne sme graditi ali postaviti objektov in nasipati materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem komunalne organizacije in pod pogoji, ki jih določi le-ta.
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice, in dostopne.
Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena iz drugega odstavka lega člena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja.
VI. PLAČEVANJE PORABE VODE
22. člen
Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z vodomerno napravo.
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih šestih mesecih pred okvaro vodomera.
Količino porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave, določi komunalna organizacija na podlagi primerljivih podatkov poprečne porabe drugih uporabnikov.
23. člen
Komunalna organizacija ugotavlja porabo vode mesečno z odčitavanjem stanja na vodomerni napravi. Pri uporabnikih z majhno porabo vode in kjer se uvede plačevanje akontacij za porabljeno vodo, lahko ugotavlja porabo vode tudi v večjem časovnem obdobju, vendar ne daljšem od šest mesecev.
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje vodomernih naprav, se morajo na zahtevo porabnikov izkazati s pooblastilom.
Uporabniki morajo pooblaščenim delavcem omogočiti dostop do merilne naprave.
24. člen
Merila za oblikovanje cen sprejme samoupravna komunalna skupnost občine Metlika na predlog komunalne organizacije. Samoupravna komunalna skupnost tudi oblikuje cene za porabljeno vodo.
25. člen
Uporabnik vode, ki stalno ne prebiva v objektu, kjer se voda odvzema, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, zanj prejemal račune za porabljeno vodo in jih plačeval.
26. člen
Vode, kije bila porabljena za gašenje požara, ni potrebno plačati, če je bila prijavljena komunalni organizaciji v sedmih dneh od dneva porabe.
Pod enakimi pogoji tudi ni treba plačati porabljene vode za odpravo posledic drugih elementarnih nesreč, kot so: katastrofalno dolgotrajna suša, potresi, poplave in druge podobne nesreče, če tako odloči, na predlog občinskega štaba civilne zaščite, izvršni svet občine.
VII. OSKRBOVANJE Z VODO
27. člen
Komunalna organizacija je dolžna zagotavljati vsem uporabnikom v občini neoporečno pitno vodo.
Kadar komunalna organizacija zaradi onesnaženosti vodnih virov, ki so posledica vremenskih razmer ali drugih izrednih okoliščin, ne more uporabnikom zagotoviti neoporečne pitne vode iz vodovoda, jih je dolžna o tem obvestiti. V obvestilu .mora biti naveden predviden čas in vzrok onesnaženosti, možen način uporabe in način začasne oskrbe z vodo.
28. člen
Kadar zaradi vremenskih razmer ali drugih izrednih okoliščin ni možna enakomerna in normalna oskrba z vodo, mora komunalna organizacija ukreniti vse, da zagotovi oskrbo vsem uporabnikom, ki se oskrbujejo izjavnega vodovoda.
29. člen
Ob omejitvah, ki nastanejo ob nenormalnih hidroloških razmerah, je komunalna organizacija dolžna zagotoviti vodo najprej šolam, vrtcem, gospodinjstvom in organizacijam posebnega družbenega pomena.
Komunalno gospodarstvo Metlika se obvezuje, da bo ob izrednih razmerah najprej uporabilo vse obstoječe kapacitete za razvoz pitne vode potrošnikom.
Krajevne skupnosti, ki gospodarijo z javnimi vodnjaki, so dolžne te objekte vzdrževati tako, daje pitna voda iz teh vodnjakov neoporečna.
30. člen
Komunalna organizacija ima pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške, stalno ali začasno, v naslednjih primerih:
1. če uporabnik odpove odjem vode;
2. če se uporabnik ni ravnal po navodilih o omejitvi porabe vode, kadar je omejitev posebej odrejena;
3. če je prostor, kjer se nahaja vodomerna naprava, nedostopen ali tako zanemarjen, da to ovira odčitanje vodomerne naprave, odjemalec pa v roku, ki ga je določila komunalna organizacija, te pomanjkljivosti ni odpravil;
4. če uporabnik dovoli brez soglasja komunalne organizacije priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo;
5. če uporabnik pri urejanju okolice ni upošteval minimalnih tehničnih normativov za zaščito vodovoda;
6. če uporabnik ne poravna računa za porabljeno vodo v roku 8 dni po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode;
7. če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način;
8. kadar stanje interne instalacije in vodomernega jaška uporabnika ogroža kvaliteto vode v vodovodu;
9. če ne poravna računa za popravilo priključka.
VIII. UPRAVUALCI VODOVODA
31. člen
Komunalna organizacija je dolžna upravljati in gospodariti z javnim vodovodom tako, da ohrani oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto oskrbe.
32. člen
Pri uresničevanju dejavnosti oskrbe naselij z vodo v občini je komunalna organizacija dolžna:
— zagotavljati vsem uporabnikom v občini neoporečno pitno vodo;
— upravljati z javnimi vodovodi in pri tem skrbeti za varovanje vodovodov;
— spremljati in analizirati stanje oskrbe naselij z vodo v občini, pripravljati programe, načrte, predloge in ukrepe za izboljšanje oskrbe naselij z vodo;
— ugotavljati stanje vodnih virov za oskrbo naselij z vodo ter izvajati ukrepe za varovanje vodnih virov pred onesnaževanjem;
— pripravljati program ukrepov za oskrbo naselij z vodo ob izrednih stanjih in skrbeti za uresničitev (racionalna oskrba);
— pripraviti sanacijski program za sanacijo vodovoda, če je v njem oporečna pitna voda;
— vzdrževati javne vodovode;
— skrbeti za razširitev vodovoda na območjih, kjer vodovoda ni;
— izdelati, voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja in naprav;
— spremljati in analizirati stanje oskrbe z vodo in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave ureditve take oskrbe;
— redno obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave, na račun porabnikov;
— opravljati druga dela v zvezi z zagotavljanjem oskrbe naselij z vodo.
33. člen
Komunalna organizacija je dolžna v enem letu od uveljavitve tega odloka izdelati tehnične in druge pregledne karte, določene v 16. členu tega odloka.
Prav tako mora komunalna organizacija izdelati sanacijski program, če so vodni viri onesnaženi zaradi vremenskih razmer ali drugih izrednih okoliščin, in vodovod sanirati.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
34. člen
Z denarno kaznijo do 300.000 din se kaznuje komunalno organizacijo, če:
1.	ravna	v nasprotju z. 10. členom odloka,
2.	ravna	v nasprotju z 16. členom odloka,
3.	ravna	v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 27.	člena	odloka,
4.	ravna	v nasprotju z 29. členom odloka,
5.	ravna	v nasprotju z 31. členom odloka,
6.	ravna	v nasprotju z 32. členom odloka,
7.	ravna	v nasprotju z 1. in 2. odstavkom 33.	člena	odloka.
Za prekrške iz 1. odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 din tudi odgovorno osebo komunalne organizacije.
35. člen
Z denarno kaznijo do 300.000 din se kaznuje organizacijo združenega dela, drugo samoupravno organizacijo ali skupnost, ter posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, če:
1. ravna v nasprotju zli. členom odloka,
2. ravna v nasprotju z 1. in 2. odstavkom 14. člena odloka,
3. ravna v nasprotju s 1. odstavkom 17. člena odloka,
4. ravna v nasprotju z 20. členom odloka,
5. ravna v nasprotju z nasprotju z 21. členom odloka.
Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje za prekrške iz 1. odstavka tega člena tudi odgovorno osebo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti.
Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje za prekrške iz 1. odstavka tega člena tudi zasebnega odjemalca, posameznika.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Komunalna organizacija mora sprejeti v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka v soglasju s samoupravno komunalno skupnostjo in skladom stavbnih zemljišč tehnični pravilnik, v katerem podrobneje uredi tehnično vsebino in postopke pri izvajanju tega odloka.
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem vodovodu v občini Metlika (SDL, št. 8/1977).
Številka: 331-2/88 Datum: 21. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž.
Občina Novo mesto
246.
POPRAVKI
OBJAVLJENE ODREDBE IN SKLEPOV OBČINE NOVO MESTO V 16. ŠTEVILKI SKUPŠČINSKEGA DOLENJSKEGA LISTA
1. V odredbi o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1988 se v 1. vrsti 2. odstavka 2. člena beseda »inšpekcijski« pravilno glasi »inšpekciji«.
2. V sklepu o določitvi cene storitev Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto se v 1. vrsti preambule beseda »zakona« pravilno glasi »zavoda«.
3. V sklepu o valorizaciji lestvic davčnih osnov za davek na promet nepremičnin za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, ter za davek od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo, se tabela v 2. točki dopolni tako, da se v 2., 3., 4., 5., 6. in 7. vrstici šestega stolpca pred številke 15, 20, 25, 30, 40, 50 vstavi znak »+«.
4. V sklepu o valorizaciji lestvic davčnih osnov za davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic ter za davek od premoženja
— ima v 2. točki tabela z naslovom »od poslovnih prostorov« zaporedno št. 2 in ne 3,
— 6. vrstica 3. tabele »od prostorov za počitek oz. rekreacijo«
2.	točke sklepa pravilno glasi:
nad 96,193.740 do 124,923.260	1,20 in ne
69,193.740 do 124,923.260	1,20
247.
Na podlagi 213. in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82), 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1 /80 in 33/80) ter 5. in 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1988 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 Poglavje 3.1.1.1. Kmetijstvo in živilska industrija
Zadnji stavek prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»Za nadomestitev izgubljenih kmetijskih zemljišč, racionalnejšo obdelavo in ustvarjanje večjih proizvodnih enot bomo usposobili okoli 6.730 ha zemljišč (3.910 ha z osuševanjem in 2.820 ha z agromelioracijami). Na melioriranih zemljiščih bomo izvedli tudi komasacije zemljišč.«
Poglavje 3.1.1.2. Gozdarstvo
V prvem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Na območju občine je 42.885 ha gozdov, kar predstavlja 56,5% njene površine.«
V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Gozdov s trajno varovalno funkcijo je 1.708 ha, od tega je večina površin opredeljenih kot republiško obvezno izhodišče. Gozdovi s posebnim namenom se nahajajo na območjih Kočevskega Roga, Gorjancev, Straže in Podgore. Ostali gozdovi v občini pa imajo lesno proizvodno funkcijo.«
Drugi stavek drugega odstavka ostane nespremenjen.
Sesti odstavek se dopolni, tako da se glasi:
»Za zagotavljanje višje stopnje izkoriščanja proizvodne sposobnosti gozdov bo potrebno predvsem:
— povečati obseg nege in varstva gozdov, posebno v zasebnem sektorju,
— sanirati gozdove, ki so ogroženi zaradi umiranja jelke,
— postopno izvajati prenovo malodonosnih gozdov z melioracijami in pogozdovanjem ustreznejših sestojev,
— uvajati kompleksno gospodarjenje v zasebnem sektorju zaradi prevelike razdrobljenosti gozdne posesti,
— povečati gostoto omrežja gozdnih cest, posebno v zasebnem sektorju.«
Poglavje 3.I.2.2. Energetika
Za drugim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Z raziskovanjem in razvojnim delom bomo ponovno preiskali nekoč že koriščena rudna nahajališča in iskali tudi druge energetske vire v smislu zagotavljanja čimvečje stopnje samooskrbe občine ter s tem v bilanci republike tudi zmanjšali potrebe po uvozu energije.«
Za osmim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Do leta 1990 bo zgradil delavnice in skladišča v nadzorništvu Šentjernej.« Besedilo devetega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»Za zagotovitev zanesljivejšega delovanja elektroenergetskega sistema bomo nadaljevali z raziskavami o možnostih gradnje malih hidroelektrarn do 10 MW za potrebe gospodarstva in SLO na Krki in na njenih pritokih (Temenica, Radulja in močnejši vodotoki z Gorjancev). Kjer bodo raziskave ugodne, bomo začeli tudi z izgradnjo malih HE po principu potreb po energiji na določenem območju in ekonomičnosti izgradnje. Zaradi krajinskega in turistično-rekreacijskega pomena gornjega toka reke Krke je možno energetsko izkoriščanje le brez večjih novih posegov v rečni režim Krke.«
Besedilo enajstega odstavka, druge vrstice se dopolni z besedo »magistralnega«, tako da se glasi: »... južnega kraka magistralnega slovenskega plinovoda...«
Poglavje 3.1.2.3. Gradbeništvo in industrija gradbenega materiala
Osmi odstavek se dopolni tako, da se glasi:
»Mineralne surovine, ki v potrošnji predstavljajo približno 3/4 nekovin, bomo zagotovili s širšega novomeškega območja. Strukturo po porabi: gramoz, apnenec, dolomit ipd. bomo preusmerjali v prid kakovostnih vrst loml-jenca, predvsem apnenca in dolomita. S posodabljanjem tehnologije pridobivanja in izkoriščanja surovin bomo zagotavljali ekonomično porabo naravnih bogastev, ki jih v naši občini ni veliko. Mineralne surovine bomo pridobivali tudi iz novih virov, ki bodo omogočili pridobivanje potrebnih količin, zahtevane kakovosti in ki so lokacijsko blizu težišč porabe. Že izkoriščena oziroma opuščena nahajališča naravnih surovin bomo postopno sanirali, in sicer po prioritetnem vrstnem redu, glede na obseg degradiranega območja in glede na ostale dejavnosti v prostoru, ki se izvajajo v bližini teh območij.«
Poglavje 3.1.3.3. Promet in zveze
Prvi odstavek, šesta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»— usmeritev prometne politike v hitrejšo posodobitev in razvoj železnic, da bo usposobljena za prevoz večjih količin tovora, ki ga bomo postopno, predvsem na večjih razdaljah, preusmerjali s cest na železnico.«
V drugem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Poglavitne naložbe v železniško infrastrukturo bodo: obnova proge Trebnje—
Novo mesto—hrvaška meja, modernizacija vozilišča Novo mesto (rekonstrukcija postaje Novo mesto), posodobitev SV in TK naprav in vgradnja avtostop naprav.« Na koncu drugega odstavka se doda še naslednji stavek:
»Magistralna železniška proga Ljubljana—Dobova bo v manjšem delu potekala tudi po območju naše občine, zato bomo zagotovili ustrezen koridor poteka te proge.«
V tretjem odstavku se v prvi alinei besedi »industrijski tir« zamenja z besedama »stranska proga«.
■ V četrtem odstavku se v tretjem stavku besede »izgradnja drugega pasu avto ceste Ljubljana — Zagreb« nadomesti z naslednjo opredelitvijo:
»Izgradnja magistralne ceste bratstva in enotnosti Ljubljana — Zagreb, ki pa je do priprave ekonomsko-tehnične preveritve podana z variantnim predlogom na določenem odseku.«
Poglavje 3.1.3.5. Komunalno gospodarstvo
V točki a) Oskrba s pitno vodo se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi:
»Prednostno bomo zagotavljali oskrbo s pitno vodo na vodo deficitarnih območjih.«
V četrtem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Tako bo treba za Tominčev izvir Radeščico — Podturn, Težko vodo, Šmarjeto, Luknjo pri Prečni in ostale vodne vire zagotavljati le učinkovito varstvo pred onesnaževanjem, za izkoriščanje pa pridejo v poštev šele po letu 2000.«
V točki b) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda se v petem odstavku četrta alinea dopolni tako, da se glasi:
»— do leta 2000 bo treba zgraditi čistilne naprave s skupno kapaciteto okrog 127.000 PE z ustreznim kanalizacijskim sistemom. ČN z nad 10.000 PE bodo v
Novem mestu, in sicer obstoječa skupna ČN in nova industrijska ČN Ločna ter ČN v Straži.«
V točki c) Ravnanje z odpadki se v tretjem odstavku spremeni zadnji stavek tako, da se glasi:
»Ob tem bomo proučili možnosti in postopke celovitega ravnanja z industrijskimi odpadki.«
Poglavje 3.5.1. Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Besedilo poglavja se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
a)	Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v prostoru
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja:
1. Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti in pozitivnih selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot v preteklosti) bo potekal skladno z že obstoječo občinsko politiko policentričnega razvoja. Pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva obstajal znotraj posameznih krajevnih skupnosti s koncentracijo v centrih krajevnih skupnosti. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva pa bomo koncentrirali v Novem mestu in ostalih naseljih občinskega pomena (glej tabelo). S takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora občine Novo mesto.
2. Z omrežjem naselij in z usmeritvami za razvoj naselij po omrežju naselij bomo v prostoru občine ustrezno razmestili prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) dejavnosti v prostor.
3. Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva s hribovitih in manj razvitih območij občine bomo zagotovili boljšo prometno povezanost teh krajev z omrežjem naselij, z možnostjo zaposlitve za kmeta-delavca z ustanavljanjem manjših obratovalnic v bližini teh naselij, z ureditvijo osnovnega komunalnega standarda, s kapacitetami osnovne dnevne preskrbe in z drugimi aktivnostmi.
4. Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva in gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin in z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva.
5. Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje. Za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, prekomeren hrup, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije.
6. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s pravočasnim vrednotenjem te dediščine. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
Projekcija gibanja prebivalstva po KS občine Novo mesto — policentrična varianta (zaokroženo)
krajevna skupnost	štev. preb. 1981	prognoza za leto 2000 št. indeks 2000/ preb. 1981	
Bela cerkev	745	800	107
Birčna vas	1.103	1.260	114
Brusnice	1.054	1.140	108
Bučna vas	1.542	1.860	120
Dolenjske Toplice	3.201	3.730	116
Dolž	514	540	105
Gabrje	684	750	109
Hinje	976	1.000	102
Mali Slatnik	1.479	1.820	123
Mirna peč	2.468	2.740	111
SKS Novo mesto	18.719	24.000	128
Orehovica	1.128	1.210	107
Otočec	1.734	1.990	115
Podgrad	918	980	106
Prečna	733	940	128
Stopiče	1.525	1.760	116
Straža	3.285	4.130	126
Šentjernej	5.131	5.910	115
Škocjan	2.302	2.510	109
Šmarjeta	1.793	1950	109
Uršna sela	601	660	110
Žužemberk	3.949	4.390	111
SKUPAJ	55.584	66.070	119
Novo mesto (mestno območje)	19.741	26.400	134
b)	Operativne usmeritve za razvoj naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
— smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč;
— prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda;
— dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč;
— usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti;
— urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij;
— dvigom komunalnega standarda;
— izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji;
— učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na osnovi teh operativnih usmeritev bodo v prvi fazi pri razvoju naselij prioritetne naslednje naloge:
1. V pomembnejših naseljih (pomembnejše regionalno središče, naselja občinskega pomena, večji lokalno oskrbni centri):
— pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo snovali takšne oblike stanovanjske graditve, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju;
— pri opredeljevanju površin za razvoj bomo prvenstveno usmerjali gradnjo (v kolikor bo le mogoče) na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilne naprave;
— pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo novogradenj v posameznih zaključenih območjih;
— v prvem obdobju bomo pri razvoju naselij usmerjali gradnjo k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo že pozidanih območij ter starih mestnih jeder.
2. V lokalno oskrbnih centrih ter v drugih naseljih: gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost.
c)	Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti v prostoru:
— Večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah. Manjše obrate bomo odpirali v lokalno oskrbnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti.
— Površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih centrov naselij ter s prenovo starih mestnih jeder. V Novem mestu in v naseljih občinskega pomena pa bomo morali zagotoviti tudi dodatne površine.
— Osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoje in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora. Samo na osnovi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd.
č) Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč
Problem sekundarnih bivališč v občini Novo mesto je potrebno reševati skladno z razvojem poselitve in razvojem turizma. To pomeni:
— obravnavati sekundarna bivališča kot posebno stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji;
— varovati turistično razvojno zanimiva območja pred tovrstnimi posegi oziroma v določenih primerih eventualno te usmerjati v posebne zazidljive cone naselij s turistično-rekreacijskim značajem;
— v celotnem prostoru občine bomo do leta 2000 odpirali nova zazidljiva območja za sekundarna počitniška bivališča le v območjih, kjer ima turizem prednostno funkcijo, oziroma bomo dopustili le smiselno dopolnjevanje že obstoječih območij sekundarnih bivališč, prenovo ter adaptacije obstoječih objektov v sklopu naselij ali objektov samotnih domačij.
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih počitniških bivališč so:
— Gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bo potrebno za že opredeljena območja izdelati zazidalne načrte in podrobne oblikovalske usmeritve za arhitekturo objektov; smiselno je potrebno pripraviti vsaj obvezne idejne zasnove objektov.
— Preureditev opuščenih kmetijskih objektov je mogoča ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V hribovitih območjih je mogoča gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upoštevanju gabarita in temeljnih arhitektonskih elementov grajene strukture. Graditelji počitniških hiš plačujejo prispevek za infrastrukturo.
— Nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih ali potencialno primernih območij.
d)	Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v prostoru
Za enakomernejši razvoj celotnega območja občine Novo mesto ter zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega družbenega standarda bomo v občini Novo mesto razvijali posamezne tipe naselij kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja:
— Središče širšega regionalnega pomena:
Novo mesto bomo do leta 2000 razvili kot regionalno središče Dolenjske, in s tem tudi kot občinsko, z gravitacijskim potencialom do 37.000 prebivalcev, medtem ko bo v ožjem urbanem prostoru mesta živelo okoli 25.000 prebivalcev.
Novo mesto bo ostalo najmočnejše zaposlitveno območje za občino in regijo, ki ga bomo z novimi delovnimi mesti krepili. Za zagotavljanje nadaljnjega razvoja mesta bomo uredili cestno in komunalno infrastrukturo, skladno z navezavo na magistralno cesto bratstva in enotnosti.
Industrijske površine bomo koncentrirali na levem bregu reke Krke proti sevedu, medtem ko bomo servisne, oskrbne, terciarne in kvartarne površine skupaj s stano-
vanjskimi opredeljevali na desnem bregu reke Krke. S sanacijo zgodovinskega jedra Novega mesta in odpiranjem novih prodajnih in poslovnih površin (v že obstoječi urbani strukturi) bomo le to kvalitetno prenovili in izboljšali.
Novo mesto bo še nadalje ostalo kulturni, šolsko-izobraževalni, zdravstveni in športni center Dolenjske in v tem smislu bomo tudi dograjevali že obstoječe objekte, za zadovoljevanje povečanih potreb pa zgradili nove.
— Središča občinskega pomena:
Šentjernej bomo razvijali kot drugo zaposlitveno območje občine, ker ima vse možnosti, da si do leta 2000 pridobi status mestnega naselja. Zaradi omejitve širjenja na 1. območje kmetijskih zemljišč bo stanovanjska gradnja potekala na manjših površinah z veliko gostoto prebivalcev/ha. Skladno z razvojem industrije bomo razvijali terciarne in kvartarne dejavnosti ter tako dopolnjevali že obstoječe. Skladno s povečanjem naselja bomo v naselju gradili tudi infrastrukturo.
V gravitacijskem območju Šentjerneja bo do leta 2000 živelo 6.000 prebivalcev, medtem ko v ožjem območju Šentjerneja 2.900 prebivalcev.
Naselje Straža predstavlja skupaj s Šentjernejem drugo zaposlitveno središče občine Novo mesto, ki ga bomo skladno s to opredelitvijo dolgoročno tudi razvijali. V ožje gravitacijsko območje Straže sodi naselje Vavta vas, ki ga lahko obravnavamo kot sestavni del Straže. V Vavti vasi bomo razvijali nove stanovanjske površine, in sicer po letu 1990, in kvartarne dejavnosti. Zaradi omejitve prostora za nadaljnji razvoj bomo del širitve obeh naselij izvedli na 1. območju kmetijskih zemljišč, in sicer za potrebe šolstva, stanovanjske graditve in širitve proizvodnih površin.
Dolgoročno gledano bo Straža prevzemala tudi del stanovanjskih površin za potrebe Novega mesta. V gravitacijskem območju Straže bo leta 2000 živelo okoli 4.300 prebivalcev, v ožjem območju naselja pa okoli 2.500 prebivalcev.
Zaradi pomena, ki ga ima Straža v omrežju naselij občine in neposredne bližine Dolenjskih Toplic, ki imajo pomembno turistično dejavnost, se bo skupaj opredeljevalo in izgrajevalo komunalno infrastrukturo ter sistem obvoznih cest obeh centrov.
Naselje Dolenjske Toplice ostaja skupaj s Šmarješkimi Toplicami in Otočcem glavno turistično območje občine Novo mesto. Turizem bomo pospeševali z odpiranjem novih turističnih objektov (ležišča, športni objekti) in izboljšanjem zdravstvenih storitev.
V turistično ponudbo bomo vključevali vse naravne in ustvarjene danosti, še posebej bomo razvijali dejavnosti, ki pomenijo dopolnilno turistično ponudbo (kultura, izobraževanje, šport) v samem kraju ter na bližnjem memorialnem območju Roga. Stanovanjska zazidava bo usmetjena na obrobje naselja in na manj kvalitetna zemljišča ter v naselja Meniška vas in Sela. Obrtno servisno dejavnost kot storitveno obrt bomo usmerjali v naselje Sela pri Dolenjskih Toplicah.
V širšem gravitacijskem območju Dolenjskih Toplic bo leta 2000 živelo okoli 1.800 prebivalcev, v ožjem gravitacijskem območju pa 1.250 prebivalcev.
Za uresničitev teh usmeritev bodo potrebna večja vlaganja v komunalno in cestno infrastrukturo.
Naselje Žužemberk bomo razvili v močnejše lokalno razvojno središče občinskega pomena, ki bo omogočalo večjemu gravitacijskemu območju Suhe krajine oskrbo in zaposlitveno središče. Poleg lahke predelovalne industrije in oskrbnih dejavnosti bomo v Žužemberku razvijali predvsem turizem, ki bo slonel na naravnih in ustvarjenih danostih zgornjega toka reke Krke.
Organizirano stanovanjsko gradnjo bomo izvajali v Stranski vasi in na območju ZN Klek. Z revitalizacijo jedra naselja bomo pridobili nove površine za terciarne in kvartarne dejavnosti. Žužemberk bo do leta 2000 imel vse potrebne infrastrukturne objekte. Sanirali bomo cestno omrežje ter tako razbremenili jedro naselja.
V ožjem gravitacijskem območju bo do leta 2000 živelo okoli 1.400 prebivalcev.
Naselje Otočec bomo usmerjali predvsem v turistično dejavnost, in sicer v že
obstoječem turističnem kompleksu. Z izgradnjo magistralne ceste bo potrebno prestrukturirati tip turistične ponudbe, in sicer v stacionarni turizem s povezovanjem kulturnih vrednot gradu Otočca, gradu Struga in Starega gradu.
Stanovanjske potrebe naselja Otočec bomo realizirali v organizirani gradnji proti severu, z odmikom magistralne ceste pa pomeni obstoječa cesta glavno prometno povezavo Otočca z Novim mestom, kar daje ugodne možnosti za razvoj naselja kot satelitskega naselja za Novo mesto.
Zaradi povečane stanovanjske gradnje bomo na Otočcu posodobili oziroma zagotovili nove površine tudi za terciarno in kvartarno dejavnost, kar bo vsekakor izboljšalo pogoje za bivanje.
Naselje Šmaijeta s Šmarješkimi Toplicami bo ohranilo status naselja občinskega pomena s pomembno turistično dejavnostjo, ki jo bomo v prihodnje še pospeševali. Stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali v Šmaijeto, kjer bomo razvili tudi oskrbne in druge dejavnosti. Zdraviliški turizem bomo dopolnjevali z rekreacijo na območju sedanjega kompleksa, storitveno in uslužnostno dejavnost pa bomo locirali na vhodu v naselje Šmaiješke Toplice.
V ožjem gravitacijskem območju Šmarjete bo do leta 2000 živelo okoli 500 prebivalcev v območju Šmarjeških Toplic 490 prebivalcev.
Naselje Mirna peč je središče občinskega pomena na severnem delu občine Novo mesto z gravitacijskim zaledjem 2.500 prebivalcev, do leta 2000 pa do 2.800 prebivalcev.
Do leta 2000 bomo povečali sedanje industrijske obrate, izboljšali komunalno in cestno infrastrukturo ter zagotovili razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Stanovanjsko gradnjo bomo usmetjali na območje pod železniško postajo.
— Pomembnejša lokalna središča:
Naselja Škocjan, Stopiče, Dvor, Velike Brusnice in Prečna se bodo razvijala kot pomembnejša lokalna središča z gravitacijskim območjem od 1.000 do 1.500 prebivalcev in manjšimi industrijskimi obrati. To so v pretežni meri ruralna središča, ki so dosegla že določeno stopnjo urbanizacije. V teh naseljih ne planiramo izgradnje večjih industrijskih obratov, temveč le širitev obstoječih. Stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na manj kvalitetna kmetijska zemljišča, vendar bo za zagotovitev dovolj velikih površin potrebno poseči na 1. območje kmetijskih zemljišč, za kar bomo izdelali prostorsko izvedbene dokumente.
Za oskrbo gravitacijskega zaledja bomo v teh centrih razvijali naslednje oskrbne in storitvene dejavnosti: popolna osnovna šola, vzgojno-varstvena enota, odprta športna igrišča, samopostrežna trgovina, večnamenska dvorana, knjižnica, obrtne storitve, gostinski obrati, pošta s KATC, eventualno železniška postaja, avtobusna postaja, sedež KS, društva, kmetijska zadruga, gasilski dom.
— Lokalna središča
Naselje Hinje, Hrastje, Orehovica, Gor. Vrhpolje, Uršna sela, Bela cerkev, Družinska vas, Birčna vas, Stranska vas, Velika Bučna vas, Podturn, Soteska, Mali Slatnik, Gabrje, Podgrad in Dolž ne dosegajo večje stopnje urbanizacije oz. central-nosti. V naselja, ki kažejo negativni trend rasti prebivalstva, bomo načrtno usmerjali proizvodno dejavnost, predvsem obrt, ki bo dajala možnost zaposlovanja kmeta — delavca, ter tako zadržali odseljevanje. Zaposlitvena mesta bodo odprta zgolj za zaposlovanje lokalnega prebivalstva. Širitev naselij bomo usmeijali na manj kvalitetna zemljišča in zapolnitve ter tako zaokroževali meje zazidalnih območij. Za oskrbo gravitacijskega območja so možne naslednje oskrbne in storitvene dejavnosti: nepopolna osnovna šola z možnostjo organiziranja predšolskega varstva, trgovina dnevne oskrbe, večnamenska dvorana, obrt, gostinski obrati, sedež krajevne skupnosti, amaterska društva, gasilski dom.
Naselja Mala Cikava, Dolenja Straža, Zalog, Srebrniče, Ratež, Meniška vas, Sela pri Dolenjskih Toplicah so satelitska naselja k večjim urbanim naseljem in pomenijo: ali stanovanjske cone za ta naselja, ali koncentracijo proizvodnih, ali obrtno-servisnih dejavnosti. Ta naselja imajo minimalno oskrbno dejavnost (manjša trgovina, gostinski obrat, manjši večnamenski prostor), medtem ko se vse ostale dejavnosti razvijajo v bližnjem lokalno razvojnem središču.
Posege v prostor bomo urejevali s prostorsko izvedbenimi načrti, pri čemer bomo predvsem zaokroževali dosedanjo zazidano strukturo ter usmeijali razvoj naselja na manj kvalitetna zemljišča. Težnja je čimbolj zgoščevati obstoječo zazidavo.
Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja, ki zaradi bližine večjih središč izgubljajo svojo funkcijo, imajo pa tudi stagnacijo prebivalstva. Ta naselja v bodoče ne bomo širili, dejavnosti pa bomo usmerjali tako, da zaustavimo praznjenje vasi. Predvsem bomo težili k zagotavljanju ustrezne dnevne oskrbe prebivalcev teh območij.«
Poglavje 3.5.2. Raba in preobrazba prostora
V tretjem odstavku se spremeni druga alinea tako, da se glasi:
»Kot izjemne posege na kvalitetno kmetijsko zemljo bomo upoštevali posege v naseljih, ki imajo značaj središča občinskega pomena, pomembnejšega lokalnega središča in lokalnega središča ter središča širšega regionalnega pomena, pod pogojem, da gre za očitno zapolnjevanje in zaokroževanje meja naselij, gradnjo infrastrukturnih omrežij ter drugih izjemnih posegov v prostor v skladu z opredeljeno politiko razvoja posameznih značajev naselij in drugih alternativnih možnosti.«
Poglavje 3.5.3. Varstvo in izboljšanje okolja
Na koncu šestega odstavka se doda še naslednji stavek:
»Sanirali bomo kakovost zraka v kotlini naselja Novo mesto, ki že sodi v III. območje onesnaženosti zraka.«
Za šestim odstavkom se besedilo dopolni z novim odstavkom, ki se glasi:
»Za potrebe rednega nadzora kakovosti zraka bo vzpostavljen analitsko-nadzorni alarmni sistem, ki pa v regiji ne bo imel postaje.«
Osmi odstavek se dopolni z besedilom:
»Kakovost vode pa moramo sanirati na reki Krki predvsem od naselja Novo mesto dolvodno, kjer je onesnaženost že dosegla II. kakovostni razred.«
Na koncu devetega odstavka se za alineami doda besedilo:
»Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo v Leskovcu usposobili prostor za potrebe okoli 60.000 prebivalcev občine.«
Poglavje 3.5.4. Varstvo naravne in kulturne dediščine
Tretji odstavek se preoblikuje tako, da se glasi:
»Z namenom, da bi trajno zagotovili posebno družbeno varstvo naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, bomo varovali naslednja območja in objekte:
1. naravna dediščina:
— posebna območja varstva naravne dediščine ter območja krajinskih parkov
— naravne znamenitosti:
a) naravne rezervate,
b) geološko paleontološki naravni spomenik,
c) geološko morfološke naravne spomenike,
č) geomorfološke in botanične naravne spomenike,
d) dendrološke naravne spomenike,
e) spomenike oblikovane narave;
2. kulturna dediščina:
— posebna območja varstva kulturne dediščine,
— posebna arheološka območja in območja naselbinske dediščine,
pomembnejše spomenike kulturne dediščine in kulturne spomenike:
a) arheološki spomeniki,
b) gradovi,
c) mestna in trška arhitektura,
č) sakralni spomeniki,
d) javni spomeniki, znamenja, vodnjaki,
e) etnološki spomeniki,
f) zgodovinski in memorialni spomeniki: spomeniki NOB in ljudske revolucije, drugi zgodovinski in memorialni spomeniki,
g) tehnični spomeniki.
Območja in spomeniki so označeni v karti »Varstvo naravne in kulturne
dediščine«.
Poleg normativnega varstva kvalitet prostora bomo izvajali tudi plansko varstvo, in sicer v primerih, ko se bodo določene prostorske prvine, ob predpostavki posegov v prostor, izkazale kot ogrožene in torej kot vrednota. Predvsem to velja za:
— prvine, pomembne za ustvaijanje značilne krajinske slike območja,
— prvine, ki oblikujejo ali sooblikujejo prostorsko indentiteto območja,
— prvine, ki imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju ekološke in (ali) prostorske pestrosti območja.
Uresničevanje teh planskih usmeritev se bo realiziralo pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
Poglavje 5. Osnovni okviri razvoja krajevnih skupnosti z vidika skladnega razvoja
Za šestim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto in ostale KS v občini bodo nosilci izgradnje kabelske televizije na svojem območju. Za izgradnjo in vzdrževanje kabelske televizije bomo združevali sredstva od občanov.«
Poglavje 6. Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
Na koncu poglavja se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Zasnova območja za posebne namene ter za druge potrebe SLO in DSZ je označena na ustrezni karti, karta zaradi svoje narave ni bila objavljena.« KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA TTN 1:5000 Spremenijo in dopolnijo se naslednje karte:
karta NOVO MESTO — 40
— se dopolni in spremeni meja ureditvenega načrta komunalne deponije Leskovec; ,
karta NOVO MESTO — 44
— spremeni se meja območja za čistilno napravo Sela pri Straži;
karta SEMIČ — 3
— spremeni se meja:
— območja ureditvenega načrta jedra Dol. Toplice
— območja zazidalnega načrta Dol. Toplice — Na Kamenju;
karta KOSTANJEVICA — 2
— se dopolni z vrisom območja za gradnjo objektov za vzrejo malih živali tovarne zdravil Krka v Hudenjah.
karta KOSTANJEVICA — 22 in 23
se dopolni z vrisom lokacije za dispečerski center DO Elektro Ljubljana, TOZD Elektro Novo mesto, in lokacije Dinos v Šentjerneju;
karta KOSTANJEVICA — 42
— se dopolni z vrisom območja ureditvenega načrta za kamnolom Cerovi log.
Številka: 33-02/87 Datum: 25. 2. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r.
248.
Na podlagi 213. in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82), 141. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) ter 40. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1988 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990
Poglavje 4.3. Gozdarstvo
V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Gozdno gospodarstvo Brežice bosta gospodarila z 42.885 ha gozdnih površin v občini.«
Poglavje 4.4. Naravni viri in rudarstvo
Črta sc drugi odstavek, ki se glasi:
»Geološke prospekcije nakazujejo možnost izkoriščanja večjih zalog lignita pri Otočcu. Zato bomo vlagali sredstva v geološke raziskave z namenom, da natančneje ugotovimo količino zalog in možnosti izkoriščanja.«
Poglavje 4.5. Gradbeništvo in industrija gradbenega materiala
Enajsti odstavek sc na koncu dopolni z naslednjim stavkom:
»Cestno podjetje bo uredilo peskokop Cerov log v skladu s programom sanacije.«
Poglavje 4.6.2. Farmacevtska in kemična industrija
Na koncu osmega odstavka se doda še naslednji stavek:
»V Hudenjah bo zgradil objekte za vzrejo mladih živali.«
Poglavje 4.7. Drobno gospodarstvo
V trinajstem odstavku se pred zadnjim stavkom doda še stavek:
»V tem srednjeročnem obdobju bo na industrijski način izgradila obrtno cono Cikava.«
Poglavje 4.8. Energetika, podpoglavje 4.8.1. Elektrogospodarstvo
Sesti odstavek se dopolni še s stavkom:
»Za potrebe industrijskega obrtnega območja Cikava in Krke, tovarne zdravil, bo zgrajen 20 kV daljnovod Gotna vas—Cikava—Krka—Mačkovec.«
Poglavje 4.12.3. Urejanje pokopališč
V prvem odstavku se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»Ureditev in razširitev obstoječih pokopališč ter izbor nove lokacije za pokopališče v Novem mestu.«
Poglavje 4.16.2. Družbeni sistem informiranja
Na koncu poglavja se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto in ostale KS v občini bodo nosilci izgradnje kabelske televizije na svojem območju. Za izgradnjo in vzdrževanje kabelske televizije bodo združevali sredstva od občanov.«
Podpoglavje 6.3.7.1. Vodovod
V drugem odstavku se:
točka 1. spremeni tako, da se glasi:
»1. rezervoar Volčkova vas na parceli številka 1258/5 k. o. Šentjernej«; točka 3. spremeni tako, da se glasi:
»3. rezervoar Mirna peč na parceli številka 991/85 k. o. Hmeljčič«; točka 5. spremeni tako, da se glasi:
»5. črpališče Mirna peč na parceli številka 553/87 k. o. Mirna peč«.
Za 9. točko se doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. rezervoar Daljni vrh na parcelah številka 1281/3, 1272/2, 1281/1 in 1281/2 k. o. Dpljni vrh«.
Poglavje 6.4. Načini urejanja prostora
Točka A se dopolni z naslednjimi prostorsko izvedbenimi akti:
prostorsko izvedbeni akti	krajevna skupnost delovni naslov
ureditveni načrt lokacijski načrt ureditveni načrt prostorsko ureditveni pogoji	Bučna vas RTP Hudo Žabja vas, Gotna daljnovod 20 kV vas Ločna-Mačkovec Gotna vas-Ločna Ločna-Mačkovec Labod Novo mesto občine Novo mesto
Točka B se dopolni	z naslednjimi prostorsko izvedbenimi akti:
planski akti	naselje zazidalni načrt
UZN Novo mesto UZN Dol. Toplice UZN Žužemberk UZN Mirna peč URN	Mala Cikava dopolnitev in sprememba ZN obrtno-servisne cone Cikava Bršljin lokacijski načrti komunalnih naprav za industrijski kompleks v Cešči vasi Dol. Toplice sprememba ZN Na Kamenju Žužemberk ureditveni načrt peskokopa Klek v Žužemberku lokac. načrt kanalskega sistema Žužemberk Mirna peč lokac. načrt kanalskega sistema Mirna peč Cerov log ureditveni načrt peskokopa Cerov log
KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA, PKN 1 : 5000	
opolnijo in spremenijo se naslednje karte: i ŽUŽEMBERK — 28
karta NOVO MESTO — 14
— spremeni se:
— lokacija črpališča v Mirni peči,
— lokacija vodohrama v Mirni peči,
— meja ZN Mirna peč — Češenska hosta;
karta NOVO MESTO — 19
— sc dopolni z vrisom:
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Družinska vas, - ožjega varstvenega pasu zajetja Družinska vas;
karta NOVO MESTO - 20
— se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda Bela cerkev je trafo postaje Breška vas in Bela cerkev;
Breška vas in lokaci-
Dor
karta ŽUŽEMBERK - 28
— spremeni se meja ZN Klek Žužemberk,
— dopolni se z vrisom meje ureditvenega načrta Žužemberk;
karta ŽUŽEMBERK — 29
— dopolni se z vrisom lokacije CN Žužemberk in trase za kanalizacijo Žužemberk;
karta ŽUŽEMBERK — 36
— dopolni se z vrisom trase 20 kV daljnovoda Visejc — Plešivica in lokacije trafo postaje Plešivica;
karta NOVO MESTO - 9
— spremeni in dopolni se z vrisom meje območja ureditvenega načrta Šmarjeta,
— dopolni se z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Šmarjeta;
karta NOVO MESTO — 10
— dopolni se z vrisom:
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Vinica
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Osrečje;
kana NOVO MESTO - 35
— spremeni se meja zazidalnega načrta BTC — Češča vas,
— se dopolni z vrisom območja lokacijskega načrta za komunalne naprave in objekte ter cest za industrijski kompleks Cešča vas,
— se dopolni in spremeni meja zazidalnega načrta Krka — Cegelnica;
karta NOVO MESTO - 36
— se dopolni z vrisom:
— območja lokacijskega načrta za komunalne naprave in objekte ter cesto za industrijski kompleks Češča vas,
— območja rekonstrukcije stadiona bratstva in enotnosti Novo mesto,
— spremeni se meja ureditvenega načrta Bršljin;
karta NOVO MESTO — 37
— se dopolni z vrisom:
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Ločna,
— lokacije čistilnega bloka Krka v Ločni,
— spremeni se meja:
— ureditvenega načrta Labod Ločna,
— zazidalnega načrta Ragovo — terciarna cona,
— se dopolni z vrisom:
— lokacije skladišča antibiotikov tovarne zdravil Krka,
trase rekonstrukcije kanalizacije Cikava — Žabja vas s črpališčem na Cika vi,
— območja lokacijskega načrta 20 kV daljnovoda Gotna vas — Cikava — Ločna,
— se dopolni z opredelitvijo stavbnega zemljišča, in sicer: del parcele 717, k. o. Ragovo, v naselju Krka;
karta NOVO MESTO — 38
— se dopolni z vrisom:
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Smolenja vas,
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Mali Slatnik,
— razširitve območja ZN Cikava na del parcele 2080/1, k. o. Smolenja vas, se dopolni s spremembo zazidalnega načrta Cikava	sprememba obrtne cone;
karta NOVO MESTO — 39
— se dopolni z vrisom:
— trase 20 kV daljnovoda Male Brusnice — Ratež — Potov vrh in lokacije trafo postaje v Ratežu in Potov vrhu,
— trase 20 kV daljnovoda Gumberk in lokacije trafo postaje Gumberk;
karta NOVO MESTO — 40
— se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda Velike Brusnice, spremeni se meja ureditvenega načrta komunalne deponije Leskovec;
karta NOVO MESTO — 43
— se dopolni z vrisom:
— območja lokacijskega načrta za kanalizacijski sistem Dolenjske Toplice — Straža in CN Straža,
— območja ureditvenega načrta za jedro Straže,
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Gorjanci — Vavta vas,
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Dol. Straža,
— spremeni se meja zazidalnega načrta Straža — Na gmajni;
karta NOVO MESTO — 44
spremeni se meja območja za čistilno napravo Sela pri Straži,
— se dopolni z vrisom trase kanala v sklopu lokacijskega načrta kanalizacijski sistem Dolenjske Toplice — Straža;
karta NOVO MESTO — 46 '
se dopolni z vrisom spremenjene meje ZN Volčičeva;
karta NOVO MESTO — 47
— se dopolni z vrisom območja lokacijskega načrta za 20 k V daljnovod Gotna vas
— Cikava — Ločna;
karta NOVO MESTO — 49
— se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje v Sevcih;
karta SEMIČ — 2
— se dopolni z vrisom:
— trase 20 kV daljnovoda Gabrje — Loška vas in lokacije trafo postaje v Loški vasi,
— kanalizacije Sela pri Dol. Toplicah z lokacijo za črpališče Sela;
karta SEMIČ — 3
— se dopolni z vrisom:
— območja lokacijskega načrta za kanalizacijski sistem Dol. Toplice — Straža,
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Gor. Gradišče,
— spremeni se meja območja ureditvenega načrta jedra Dol. Toplice in meja zazidalnega načrta Na Kamenju;
karta SEMIČ — 7
— se dopolni z vrisom:
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Dol. Lakovnice,
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Rakovnik;
karta SEMIČ — 12
— se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Podturn; karta SEMIČ — 17
— se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Jurna vas;
karta SEMIČ — 18
— se dopolni z vrisom:
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Cerovec,
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Vinja vas;
karta KOSTANJEVICA — 1
— se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Peščeniki; karta KOSTANJEVICA — 2
— se dopolni z vrisom območja za gradnjo objektov za vzrejo malih živali tovarne zdravil Krka v Hudenjah;
karta KOSTANJEVICA — 13
se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Hrvaški brod;
karta KOSTANJEVICA — 21
se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Dol. Mokro polje;
karta KOSTANJEVICA — 22
— se dopolni z vrisom lokacije za dispečerski center DO Elektro Ljubljana, TOZD Elektro Novo mesto, in lokacije Dinos v Šentjerneju;
karta KOSTANJEVICA — 23
— se dopolni z vrisom:
lokacije za dispečerski cente/ DO Elektro Ljubljana, TOZD Elektro Novo mesto, in lokacije Dinos v Šentjerneju,
trase 20 kV daljnovoda Kamenje— Brezje in lokacije trafo postaje Brezje;
karta KOSOTANJEVICA — 31
— se dopolni z	vrisom:
trase 20	kV	daljnovoda in	lokacije	trafo postaje Hrastje,
— trase 20	kV	daljnovoda in	lokacije	trafo postaje Zapuže,
— trase 20	kV	daljnovoda in	lokacije	trafo postaje Vrhovo;
karta KOSTANJEVICA — 32
— se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda Cerov log; karta KOSTANJEVICA — 33
— se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Šmarje;
karta KOSTANJEVICA — 42
— se dopolni z vrisom:
— trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Cerovi log,
— območja ureditvenega načrta za kamnolom Cerovi log;
karta RIBNICA — 6
se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Pleš;
karta MOKRONOG — 49
— se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda;
karu MOKRONOG — 50
se dopolni z vrisom trase 20 kV daljnovoda in lokacije trafo postaje Zalog. Številka: 30-02/87 Datum: 25. 2. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r..
249.
Na podlagi 213 in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82), 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) ter 5. in 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. novembra 1988 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000
Poglavje 3.1.2.2. ENERGETIKA
V 6. odsUvku se drugi sUvek spremeni uko, da se glasi:
..Pri opredeljevanju namenske rabe prostora bomo koridor za izgradnjo 400 kV daljnovoda Krško—Novo mesto prilagodili spremenjeni trasi magistralne ceste bratstva in enotnosti in pri tem varovali zemljišča pred nesmotrnimi posegi.«
KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA TTN 1 : 5000 Dopolnijo in spremenijo se naslednje karte: karu NOVO MESTO — 35 in 45
- se vriše spremenjeno lokacijo za izgradnjo BTC Novo mesto, in sicer poteka meja:
na J meja kompleksa BTC Novo mesto zemljišča s parcelno št. 1752/1, 1751 /2,1747,1746/1,1761 /2,1760/1,1739/2,1738/1,1737,1736/2, nato na zahodni strani omejuje kanal, prečka Temenico in nato zajame parcele št. 1639/1,1646,1647, seka parcelo 1648 in 1639/2, nato poteka ob Temenici, nato ob parceli št. 1654 do poti parcela št. 2218/1, do parcele št. 1670, zajame parcele 1673/2,1675/2,1686/1,1689/2,1689/1,1695,1696/2,1696/4 ter nato za Z strani ob lokalni cesti Bršijin—Češča vas do parcele št. 1800/1, nato ob parcelah št. 1728,1739/2 in 1737/2, kjer prečka lokalno cesto ter zajame parcelo št. 1752/1, vse k. o. Straža;
karu SEMIČ — 3
se dopolni z vrisom dela parcele št. 351 /2, k. o. Toplice kot sUvbno zemljišče; karu NOVO MESTO — 38
— se dopolni z vrisom sUvbnega zemljišča na delu zemljišča s parcelno št. 1299, k.
o.	Smolenja vas;
karu NOVO MESTO — 45
— dopolni se z vrisom parcele št. 379/2, k. o. Jurka vs, kot stavbne prcele za bencinski servis Petrol v Vavti vasi;
karta NOVO MESTO — 46
— se dopolni z vrisom sUvbnih zemljišč, in sicer na zemljiščih s pare. št. 547/17,
18 in 19, k. o. Šmihel pri Novem mestu, in pare. št. 1098/16 in 17, k. o. Šmihel pri Novem mestu, pri tem ostane na parcelah Št. 552/2 in 3, iste k. o. prvotna raba prostora;
karta KOSTANJEVICA — 12
spremeni se območje zazidalnega načrta Romsko naselje Dobruška gmajna, in sicer se izpusti pare. št. 348/5, k. o. Dobrava.
KARTOGRAFSKI DEL
Dopolni se kartografski del dolgoročnega plana občine Novo mesto (1:25.000) in urbanistične zasnove naselja Novo mesto (1:10000) s spremembo lokacije BTC Novo mesto in karta Zasnova namenske rabe prostora, prav tako z vrisom spremenjene lokacije BTC Novo mesto.
Številka: 30-02/87 Datum: 16. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
250.
Na podlagi 213. in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82), 141. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) ter 40. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. novembra 1988 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990
Poglavje 4.2. KMETIJSTVO IN ŽIVIUSTVO
V petnajstem odstavku se v prvi alinei prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»- v predelovalnico mesa z omejeno kapaciteto na lokaciji na Grabnu. Pri tem bo dolgoročno varovala rezervat za živilsko-predelovalno industrijo v okviru ZN Cikava.«
Poglavje 4.12.6. JAVNI MESTNI PROMET
V prvem odstavku se spremeni drugi sUvek tako, da se glasi:
»Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto bo v skladu s študijo
mestnega prometa in v sodelovanju z mestnimi krajevnimi skupnostmi nadaljevala z gradnjo in opremljanjem avtobusnih postajališč v Novem mestu.
Na novi lokaciji bo urejena začasna avtobusna postaja v Novem mestu in pričelo se bo s pripravljalnimi deli za ureditev nove avtobusne postaje.«
Poglavje 6.3.1. UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Besedilo sedanjega drugega in tretjega odstavka se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Sklad stavbnih zemljišč bo pridobival stavbna zemljišča v soseskah, predvidenih za kompleksno pozidavo za gradnjo: stanovanjskih hiš, stanovanj, gradnjo objektov drobnega gospodarstva in za gradnjo objektov za potrebe OZD in skupnosti za realizacijo njihovih programov v naslednjih krajih oz. soseskah:
— v Novem mestu v soseskah: Mrzla dolina 1, Regrške košenice, Žabja vas, Cikava — obrtno-industrijska cona, Irča vas-Brod, Irča vas, Drska, terciarna cona Ragovo, Volčičeva, center srednjih šol, Cegelnica in Češča vas — industrijska cona, Žabjak,
— Otočec,
— Dolenjske Toplice: Na Kamenju,
— Sela pri Dolenjskih Toplicah,
— Straža,
— Žužemberk: Stranska vas, Klek,
— Mirna peč — Češenska hosta,
— Šentjernej — Hipodrom, center, za razno dopolnilno gradnjo.
Za Rome bo sklad pridobival zemljišča v soseskah, predvidenih za kompleksno pozidavo za gradnjo stanovanjskih hiš v Novem mestu — Žabjak, v Žužemberku,
Dobruški vasi in na Ruperč vrhu.«
V enajstem odstavku se beseda »le« črta in nadomesti z besedo »prednostno«.
Poglavje 6.3.6.1. OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
V prvem odstavku se za prvim stavkom doda naslednje besedilo:
»Načrtovano traso 2 x 110 kV daljnovoda_Krško—Hudo v elektroenergetskem
koridoiju bomo na odseku Dol. Kronovo — Ždinja vas uskladili s traso magistralne ceste bratstva in enotnosti. Spremembo trase bomo reševali s prostorsko-ureditvenimi pogoji in jo kasneje vključili v lokacijski načrt za magistralno cesto bratstva in enotnosti, odsek Karteljevo—Bregana.«
Poglavje 6.4. NAČINI UREJANJA PROSTORA
V točki B. Do leta 1990 bomo izdelali naslednje prostorsko-izvedbene akte, in sicer: se pri UZN Novo mesto za besedami »zazidalni načrt za BTC Češča vas« na koncu doda beseda »— sprememba«.
KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA, PKN 1 : 5000 Dopolnijo in spremenijo se naslednje karte: karta NOVO MESTO — 15, 16, 27, 28, 29, 19
— z vrisom trase elektrokoridorjev 2x110 KV;
karta NOVO MESTO — 35 in 45
— se dopolni z vrisom območja zazidalnega načrta za 1. fazo izgradnje BTC Novo mesto, meja območja poteka:
na južnem delu prek zemljišč pare. št. 1752/1,1751/2,1747,1746/1,1761/2, 1760/1, 1739/2, 1738/1, 1737, 1736/2, nato ga na zahodni strani omejuje kanal, prečka Temenico in nato zajame parcele št. 1639/1, 1646, 1647, seka parcelo 1648 in 1639/2, nato zopet prečka Temenico in na severu zajame parcele št. 1682,1678, nato poteka protijugu ob Temenici in ob pare. št. 1705 ter proti zahodu ob parceli št. 1715/2, nato zopet proti severu in seka parcele št. 1712,1702/1,1701,1702,1696/4 do lokalne ceste Bršljin—Češča vas, vse v k. o. Gor. Straža;
na zahodu omeji območje ZN cesta Bršljin—Češča vas do parcele 1800/1, nato ob parcelnih mejah 1728, 1739/2, 1737/2, prečka cesto do parcele 1752/2, vse v k. o. Gor. Straža;
karta NOVO MESTO — 36 in 46
— se dopolni z vrisom začasne avtobusne postaje na parcelah št. 1390, 1389, 1388,1414 (pot), 1385,1383,1391,1392,1393,1399,6/26,1448 (cesta), k.
o.	Šmihel pri Novem mestu;
karta NOVO MESTO — 37
— dopolni se z vrisom lokacije Graben na parceli št. 85/2,215,262,85/1,263, k.
o.	Ragovo, za predelavo mesa omejene kapacitete;
karta NOVO MESTO — 38
dopolni se z vrisom stavbnih zemljišč, in sicer del parcele št. 1299, k. o. Smolen-ja vas, kot stavbno zemljišče;
karta NOVO MESTO — 45
dopolni se z vrisom stavbnega zemljišča, in sicer del parcele št. 379/2, k. o. Jurka vas, kot stavbno zemljišče za potrebe bencinskega servisa Petrol Vavta
vas;
karta NOVO MESTO - 46
— dopolni se z vrisom:
— izgradnje kanalizacije, in sicer po parcelah št. 1278/2, 530/14, 538/17, 533/12, 1224, 1295, vse k. o. Šmihel pri Novem mestu,
— stavbnih zemljišč, in sicer na zemljiščih s pare. št. 547/17, 18 in 19, k. o. Šmihel pri Novem mestu, in pare. št. 1098/16 in 17, iste k. o., pri tem ostane na pare. št. 552/2 in 3, iste k. o., prvotna raba prostora;
karta SEMIČ — 2 in 3
— dopolni se tako, da se del zemljišča pare. št. 351/2, k. o. Toplice, in pare. št. 2914, k. o. Podturn, opredelita kot stavbni zemljišči;
karta KOSTANJEVICA — 12
— spremeni se meja ZN Romsko naselje — Dobruška gmajna, in sicer se iz območja izpusti zemljišče pare. št. 348/5, k. o. Dobrava.
Številka: 30-02/87 Datum: 16. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
251.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86), 43. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 20.12.1988 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta razdelilne postaje 110 kV Hudo — 1. faza, z razpletom daljnovodov
1. člen
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta razdelilne postaje 110 kV Hudo —
1. faza. z razpletom daljnovodov, ki gaje izdelal RRC Novo mesto, TOZD Urbanistični biro Novo mesto, pod št. UN-3604, v novembru 1988.
2. člen
Osnutek ureditvenega načrta iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2,1. nastropje, v krajevni skupnosti Bučna vas v gasilskem domu v Bučni vasi, 30 dni od objave sklepa v skupščinskem Dolenjskem listu.
V času javne razgrnitve bodo organizirane javne obravnave osnutka na sedežih krajevnih skupnosti Bršljin, Bučna vas, Prečna in Otočec.
Obvestilo o času javnih obravnav bo objavljeno v Dolenjskem listu.
3. člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka javne razgrnitve podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta
2.
Številka: 350-06/88 Datum: 20. 12. 1988
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto: IVO LONGAR, 1. r.
252.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in
3.	člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85 in 9/88) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 20.
12.	1988, sprejel
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
L
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/88 — v nadaljnjem besedilu: odredba) se za prvo točko doda nova, druga točka, ki se glasi: »Ne glede na 1. točko te odredbe smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega dela cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe, povečati, in sicer:
1. stanarine in najemnine za 66%
2. osnovne komunalne storitve:
L proizvodnja in distribucija vode:
— v gospodinjstvu	na 1.215 din/m3
— v družbenih dejavnostih	na 1.450 din/m3
— v gospodarstvu	na 2.740 din/m3
II. prečiščevanje in odvajanje odplak:	
a) kanalščina	
— v gospodinjstvu	na 410 din/m3
— v družbenih dejavnostih	na 602 din/m3
— v gospodarstvu	na 883 din/m3
b) čiščenje odpadnih voda:	
— v gospodinjstvu	na 181 din/m3
— ostali	na 605 din/m3
III, odnašanje in odlaganje odpadkov:	
— v gospodinjstvu	na 74 din/m2
— družbene dejavnosti	na 136 din/m2
— gospodinjstvo	na 328 din/m2
2.
Dosedanji točki 2 in 3 postaneta točki 3 in 4.
3.
Ta odredba začne veljati s 1. 1. 1989.
Številka: 38-02/89-2 Datum: 20. 12. 1988
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto: IVO LONGAR, 1. r.
Občina Ribnica
253.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 2. člena odloka o organih za cene (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/85) je izvršni svet skupščine občine Ribnica dne 9. 12. 1988 sprejel
SKLEP o določitvi najvišjih cen
1. člen
Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85):
— osnovne komunalne storitve,
— stanarine,
ki sojih OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti oblikovale v skladu s predpisi in uporabile na tržišču do uveljavitve tega odloka, se s tem odlokom določijo kot najvišje.
2. člen
Ne glede na 1. člen tega sklepa smejo OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve tega sklepa, povečati in sicer:
— ogrevanje za	26%
— odvoz odpadkov za	19%
3. člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/88, 13/88, 14/88).
4. člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati s 1. decembrom 1988.
Številka: 38-10-87-01 Datum: 8. 12. 1988
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ribnica: PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr.
254.
Na podlagi 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, štev. 11/78 in 2/82), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, štev. 33/72,55/72,28/73,36/75,58/75,7/77,61 /78,26/79, 5/80, 63/80, 3/81, 23/82, 15/83, 43/83, 46/83, 71/84, 39/85, 11/86, 21/87, 10/88 in 27/88) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, štev. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21.11.1988 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve
1. člen
Na območju občine Ribnica se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po zveznih predpisih o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu po določbah zakona o posebnem prometnem davku in po določbah tega odloka.
2. člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
3. člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, kijih opravljajo družbene in civilne pravne osebe ter občani civilnim pravnim osebam in občanom.
4. člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje v odstotku od zneska plačila za opravljeno storitev, v katerega je všteti davek.
5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, štev. 13/81, 8/82, 7/83, 25/83, 8/85, 20/85, 22/87 in 12/88).
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1989 dalje.
Številka: 421-2-88-01 Datum: 21. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
255.
Na podlagi 2. odstavka 25. člena , 50. člena, 1. odstavka 136. člena, 142. in 2. odstavka 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 1/80, 33/80) ter 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
21.	11. 1988 sprejela
ODLOK
o uskladitvi dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986—2000 z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 in o pripravi ter sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986—2000 ter srednjeročnega družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—1990.
1. člen
Uskladitev dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986—2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine) z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije ter sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ribnica se opravijo na način, ki ga določa ta odlok.
Ta odlok zavezuje vse nosilce planiranja, da svoje planske akte spremenijo in dopolnijo, usklajeno s spremembami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Ribnica.
2. člen
Uskladitev dolgoročnega plana občine Ribnica z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 se izdela na podlagi mnenja medresorske komisije izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov občin in planskih aktov SIS, ki za ŠR Slovenijo opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, s planskimi akti SR Slovenije z dne 10. 10. 1988 v naslednjih sestavinah:
— varstvena območja pomembnejših kulturnih spomenikov,
— zasnova omrežja magistralnih cest.
3. člen
Dolgoročni in srednjeročni plan občine se spremenita in dopolnita v skladu z obveznimi izhodišči, ki izhajajo iz sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 in družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990.
Dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine se spremenita in dopolnita glede na potrebe občine z:
— poglavjem »družbeni sistem informiranja in javno obveščanje«,
— varovanje tal,
— numerično opredelitvijo območij komasacij, osuševanj in agromelioracij,
— numeričpno opredelitvijo območja lesno-proizvodnih gozdov, območja varovalnih gozdov in gozdne površine v celoti,
— opredelitev območja pridobivanja drugih mineralnih surovin v peskokopu Prigorica,
— zasnovo območij za rekreacijo v naravnem okolju,
opredelitvijo urejanja medobčinskega odlagališča odpadkov in uskladitvijo tekstualnega in kartografskega dela dolgoročnega plana občine ter razmejitvijo med skupnimi in industrijskimi čistilnimi napravami, podrobnejšo opredelitvijo načina urejanja posameznih ureditvenih območij s prostorsko izvedbenimi akti,
podrobnejšo opredelitvijo načina poglavja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— izvedbo urbanistične zasnove mestnega naselja Ribnica,
— izdelavo krajinskih zasnov Ribniške doline, Loškega potoka, Slemen in gozdnatega kraškega predela Male in Velike gore,
— programskimi zasnovami in obodi zazidalnih in drugih prostorsko izvedbenih aktov, za katere so že izdelana strokovna gradiva,
— spremembo programa izgradpje in ureditve cest in javnih poti ter komunalne infrastrukture.
Pri uskladitvi in spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine se poleg predpisane metodologije uporabljajo tudi metodološki pripomočki za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov občin, ki jih je izdelal republiški komite za družbeno planiranje.
4. člen
Izvršni svet do 28. 2. 1989 predloži skupščini občine Ribnica osnutek, do 30.4. 1989 pa predlog uskladitve sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.
5. člen
Izvršni svet določi program dela za pripravo uskladitve in spremembo in dopolnitev planskih dokumentov občine.
6. člen
Potrebna finančna sredstva za izvedbo tega odloka zagotove nosilci planiranja. Nosilci in udeleženci v družbenem planiranju bodo zagotovili svoje strokovne podlage do 31. 1. 1989.
7. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 30-3-84-01 Datum: 21. 11. 1988
Predsednik: skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
256.
Na podlagi 8. člena odloka o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/86) ter določil pravilnika o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/86) je upravni odbor sklada stavbnih zemljišč na seji dne 21. 10. 1988 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O ODDAJANJU STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE RIBNICA
1. člen
S tem odlokom se sprejemajo lestvice katastrskega dohodka na območju občine Ribnica.
2. člen
Lestvice katastrskega dohodka za katastrski okraj Kočevje, ki zajema na območju občine Ribnica katastrske občine:
Velike Poljane, Podpoljane, Slemena (Sv. Gregor), Žimarice, Gora, Retje, Hrib, Travnik, Sodražica, Zamostec, Vinice, Sušje, Jurjeviča, Dane, Gorenja vas, Ribnica, Goriča vas, Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica in Grčarice, so naslednje:
	1	Katastrski razredi 2 3 4 dinarjev na 1 hektar			5	6
njive vrtovi plantažni sadovnjaki	393.300 1,126.200	337.100 639.300	266.800 407.400	182.600	98.300	49.100
eksten. sad. vinogradi hmeljišča	288.300 207.900	192.200	96.100	48.100		
travniki barjanski trav.	239.800	204.000	170.900	136.600	79.900	46.600
pašniki trstičje gozdne plantaže	36.100	28.000	23.300	16.100	11.300	4.500
gozdovi	77.200	48.300	36.900	18.000	7.700	
3. člen
Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati potem, ko jih potrdi skupščina Socialistične republike Slovenije.
Katastrski dohodek, izračunan na podlagi novo ugotovljenih lestvic, se bo uporabljal od 1. januarja 1989 dalje.
4. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o potrditvi lestvic katastrskega dohodka katastrskega okraja Kočevje za območje občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 32/77).
Številka: 422-1-88-01 Datum: 20. 12. 1988
Predsednik: FRANC LAPAJNE, dipl. eoc.
1. člen
Besedilo 1. odst. 9. člena pravilnika o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/86) se spremeni tako, da se glasi: Bazna cena v prejšnjem členu se vsak mesec valorizira skladno z indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev (ostala nizka gradnja), ki jih ugotavlja splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije in velja za tekoči mesec, to je od vsakega prvega do zadnjega za tekoči mesec.
2. člen
Besedilo 7. alinee 3. odst. 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
— za adaptacijo, kjer ostanejo površine in komunalni objekti isti, se ne zaračunava delež za opremljanje;
— za adaptacijo, kjer se pridobijo nove površine, je korekcijski faktor 1,00, in sicer samo za nove površine;
— za adaptacijo in dozidavo, s katero se pridobijo nove površine in je (so) za iste grajen(i) nov(i) komunalni objekt(i), je korekcijski faktor 1,00, in sicer na adaptirane in novo pridobljene površine, delež za opremljanje pa je različen.
3. člen
Te spremembe pravilnika začnejo veljati, ko ga sprejme upravni odbor sklada. Pravilnik se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 465-2-88-05 Datum: 21. 10. 1988
Predsednik upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine Ribnica: JOŽE BENČINA, 1. r.
257.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88), 3. člena odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 29/88) in 166. člena statuta občine Ribnica (SDL, št. 11/78 in 2/82) sta zbor združenega dela dne 21. 11. 1988 in zbor krajevnih skupnosti dne 20. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Ribnica
Občina Trebnje
258.
Na podlagi 2. odstavka 2. člena odloka o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85, 21/87) uprava za družbene prihodke občine Trebnje
OBJAVLJA
valorizacijo lestvic davčnih osnov za davek na promet nepremičnin
I.
V 2. členu odloka o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85) se lestvica davčnih osnov in davek valorizira z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji, tako da se 2. in 3. točka glasita:
2.točka
Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od vrednosti m2 po progresivnih stopnjah od prometne vrednosti:
nad dinarjev	vrednost m2 do dinarjev	
—	620	15%
620	1880	93 din + 20% na 620 din
1880	3140	345 din + 25% nad 1880 din
3140	3730	660 din + 30% nad 3140 din
3730	4400	837 din -F 36% nad 3730 din
4400	4990	1074 din + 42% nad 4400 din
4990	5610	1323 din + 48% nad 4990 din
5610	6250	1621 din + 54% nad 5610 din
6250	—	1970 din + 60% nad 6250 din
3.	točka
Za gradbene objekte na prometno varnost gradbenega objekta v višini 25%, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah:
od vrednosti din
znaša davek
do	6.870				10%		
nad	6.870 do	20.610	687	+	15%	nad	6.870
nad	20.610 do	32.060	2.748	+	20%	nad	20.610
nad	32.060 do	50.380	5.038	+	25%	nad	32.060
nad	50.380 do	77.860	9.618	+	30%	nad	50.380
nad	77.860 do	114.500	17.862	+	40%	nad	77.860
nad	114.500		32.518	+	50%	nad	114.500
II.
Valorizirani lestvici davčnih osnov veljata osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 422-08/82-10 Datum: 25. 11. 1988
Direktor: JOŽE REBOLJ
259.
Na podlagi 62.a člena odloka o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85) uprava za družbene prihodke občine Trebnje
OBJAVLJA
valorizacijo lestvic davčnih osnov in dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Trebnje
1.
V 49. členu odloka o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85 in 20/85) se lestvica davčnih osnov za davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic valorizira tako, da se glasi:
dohodek od premoženja in premoženjskih pravic
stopnja davka
osnova dinarjev
nad	do	%
—	619.580	15%
619.580	1,239.110	24%
1,239.110	1,858.680	33%
1,858.680	2,478.260	42%
2,478.260	3,097.790	50%
3,097.790	3,717.360	58%
3,717.360		65%
Lestvica je valorizirana s statistično ugotovljenim indeksom porastov cen na		
drobno v SR Sloveniji.		
z. V 61. členu odloka o davkih občanov se lestvica davčnih osnov za davek od pre-		
moženja na posest stavb valorizira tako, da se glasi:		
1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:		
osnova nad dinarjev	do dinarjev	stopnja davka v %
—	12,492.320	0,10%
12,492.320	24,482.000	0,20%
24,482.000	48.092.000	0,30%
48,092.000	71,704.000	0,45%
71,704.000	100,462.000	0,65%
100,462.000	124,923.260	0,85%
124,923.260		1,00%
2. Prostori za počitek in rekreacijo:		
osnova nad dinarjev	do dinarjev	stopnja davka v %
—	12,492.320	0,20%
12,492.320	24,460.490	0,30%
24,460.490	48,047.400	0,40%
48,047.400	71,634.310	0,55%
71,634.310	100,462.750	0,80%
100,462.750	124,923.260	1,10%
124,923.260		1,50%
3. .
V 62. členu odloka se znesek »134.103« nadomesti z zneskom »307.090« in znesek »52.937 dinarjev« z zneskom »121.220 dinarjev«.
4.
Valorizirane lestvice davčnih osnov in zneski davka iz 3. točke veljajo od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljajo pa se od 1. 1. 1989 dalje. Številka: 422-02/69-1 Datum: 25. 11. 1988
Direktor: JOŽE REBOLJ
260.
Na podlagi 4. odstavka 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21.
12.	1988 sprejela
ODLOK
0 začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Trebnje v prvem
trimesečju 1989
1. člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev splošne porabe v občini Trebnje se v prvem trimesečju 1989 do sprejetja proračuna občine za leto 1989 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1988.
2. člen
Odhodki iz 1. člena ne smejo presegati trikratnega obsega odhodkov meseca decembra po proračunu za leto 1988 oziroma okvira, določenega z zakonom o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1989.
3. člen
Odhodki, izvršeni po tem odloku, so sestavni del proračuna občine Trebnje za leto 1989 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1989.
Številka: 402-031/77-10 Datum: 21. 12. 1988
Predsednik skupščine občine: NACE DEŽMAN, I. r.
261.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 36/88) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80,
1 /82 in 3/86) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje
1. člen
V odloku o davkih občanov občine T rebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85, 20/85 in 26/86) se v 5. členu za drugim odstavkom doda nov 3. odstavek, ki se glasi:
»Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se stopnje davka iz kmetijstva, določene v prvem odstavku tega člena povečajo, in sicer:
v III. a in III. b skupini za 20 odstotnih točk — v IV. a in IV. b skupini za 10 odstotnih točk.«
Dosedanji 3. in 4. odstavek postaneta 4. in 5. odstavek.
2. člen
Za 14. členom se doda nov 4. a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava odmerjenega davka v višini, ki je odvisna od višine vloženih sredstev, za čas do treh let, in sicer:
3. Poslovni prostori:
osnova nad dinarjev	do	dinarjev	stopnja	davka	v	%
12,492.320	0,15%
12,492.320	24,460.490	0,35%
24,460.490	36,952.810	0,55%
36,952.810	49,183.060	0,77%
49,183,060	62,461.630	1,00%
62,461.630	1,25%
višina vloženih sredstev	znižanje	odmerjenega	davka
nad 50%	do	100%	poprečnega enoletnega	20%	za	1 leto
nad 100%	do	200%	čistega osebnega dohodka	25%	za	2 leti
nad 200%	zaposlenih delavcev v	30%	za	3 leta
gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu
3.	člen
V 22. členu se besedilo »letni dohodek po odbitku stroškov« nadomesti z besedilom »letni celotni prihodek«.
4. člen
V 21. členu se 3. odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Stopnja davka iz drugega odstavka tega člena je za 5 odstotnih točk višja za zavezance, ki v gostinski dejavnosti pridobivajo dohodek s storitvami bifejev, in za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica.«
5. člen
V 23. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in prodajo na drobno v odročnih oziroma višinskih krajih in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov ter se ukvarjajo predvsem s točenjem alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter s prodajo na drobno, se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.«
6. člen
V 28. členu se 5. odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Olajšava se prizna tudi zavezancem, ki so pred začetkom opravljanja redne gospodarske dejavnosti opravljali dejavnost v obliki postranskega poklica.«
7. člen
29.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica pod pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige in ki vlagajo lastna sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva, za oblikovanje virov obratnih sredstev ter za združevanje v zadrugo, organizacijo kooperantov in druge oblike združevanja za skupno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in za uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb, se zniža davčna osnova do 25%.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in vlagajo sredstva za namene iz prejšnjega odstavka tega člena, se zniža pavšalni letni znesek davka glede na višino vloženih sredstev, in sicer:
višina vloženih sredstev		znižanje davka
nad 50% do 200% nad 200% do 400% nad 400%	poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu	20% 40% 60%
8. člen Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi: »Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava glede na višino vloženih sredstev, in sicer:		
višina vloženih sredstev		znižanje davka
nad 50% do 100% nad 100% do 200% nad 200%	poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 9. člen	20% za 1 leto 25% za 2 leti 30% za 3 leta
33. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi, ter zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike, v višini 15% od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.«
10. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki zaposlujejo delavce, se za leto, za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, in zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe s 70% telesno okvaro, pa se odmerjeni davek za vsakega delavca — invalida in gluhonemo osebo zniža za znesek, ki ustreza 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V primeru, ko delavec ni zaposlen celo leto, se olajšava prizna v sorazmerju trajanja zaposlitve.«
11. člen
Za 34. členom se doda nov 34. a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se za leto, za katero se davek odmerja, odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev
v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. Zavezancem — invalidom s 100% telesno okvaro in zavezancem — gluhonemim osebam s 70% telesno okvaro, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, pa za znesek, ki ustreza 60% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
12. člen
V 37. členu se besedilo »in olajšave iz 34. člena« črta.
13. člen
Za 38. členom se doda nov 38. a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za reprezentanco v višini največ do 0,8% celotnega prihodka.«
14. člen
V 39. členu se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. Od dohodkov, doseženih s sprejemanjem gostov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost, in od dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo to dejavnost na podlagi priglasitve in dohodke dosegajo pri organizacijah združenega dela — 15%.«
Sedanja 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.
V 4. točki se v prvem odstavku besedilo »iz 1. in 2. točke« nadomesti z besedilom »iz 1., 2. in 3. točke«.
V predzadnjem stavku zadnjega odstavka 39. člena se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo:
»ter od dohodkov, kijih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, in osebe, ki so izgubile vid, če opravljajo intelektualne storitve prek organizacij združenega dela.«
15. člen
V 46. členu se 2. alinea prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Od dohodkov od patentov, modelov oziroma vzorcev, blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav po stopnji 3%.«
16. člen
Za drugim odstavkom 52. člena se doda nov 3. odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe in stanovanjske prostore mladim družinam, pod pogojem, da jih oddajajo preko ustreznih organizacij (mladinske organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se prizna olajšava v višini 100% od odmerjenega davka.
Za mlade družine štejeta zakonca, od katerih noben ni star več kot 30 let, družina vsaj z enim otrokom, kjer noben od staršev ni star več kot 30 let, in samohranilka oziroma samohranilec, od katerih noben ni star več kot 30 let.«
17. člen
V 61. členu se v 3. točki za lestvico doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Za poslovne prostore, kijih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz prvega odstavka te točke poveča za 100%.«
18. člen
V 64. členu se znesek »10.000 din« nadomesti z zneskom »50.000 din«.
19. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje, razen določil 7., 8., 9., 10. in 11. člena tega odloka, ki se uporabljajo pri zavezancih, obdavčenih po dejanskem dohodku pri odmeri za leto 1988.
Številka: 422-02/69/1 Datum: 21. 12. 1988
Predsednik skupščine občine: NACE DEŽMAN, 1. r.
262.
Na podlagi 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in
8.	člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/88) ter 37. člena statuta krajevne skupnosti Trebnje je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 16. 12. 1988 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Trebnje
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Trebnje za financiranje programa del in nalog krajevne skupnosti v obdobju 1989
— 1993.	
Program vsebuje:	
1. sofinanciranje ureditve prostorov za OV	179,000.000
2. modernizacija cest in ulic	883,190.000
3. sanacija vodovodnega omrežja	50,000.000
4. sofinanciranje gasilskega doma	90,000.000
5. vzdrževanje dejavnosti kulturnega doma	40,000.000
6. izgradnja javne razsvetljave (20 svetilk)	17,000.000
7. izgradnja telefonskega omrežja	4,500.000
8. parkovno ureditev centra Trebnjega	33,000.000
9. zasaditev dreves v okolici pokopališča	15,000.000
10. ureditev otroških igrišč	20,000.000
11. ureditev avtobusne postaje	33,000.000
12. za redno dejavnost KS (vzdrževanje javnih	
površin, parkov, krajevnih makadamskih poti,	
zimska služba in žalnice)	115,000.000
	1.473,690.000
2. člen
Za realizacijo navedenega programa bo potrebno zbrati 1.473,690.000 din, ki se bodo s sredstvi, pridobljenimi iz drugih virov, koristila izključno za izvedbo navedenega programa.
3. člen
Samoprispevek se uvaja za obdobje 4 let, od 1. 2. 1989 do 31. 1. 1993.
4. člen
Referendum za uvedbo samoprispevka se bo izvedel v nedeljo, 15. 1. 1989, v času od 7. do 19. ure, na glasovalnih mestih, kijih določi volilna komisija v krajevni skupnosti.
5. člen
Glasovanje na referendumu je tajno, glasuje se osebno, z glasovnico naslednje vsebine:
KRAJEVNA SKUPNOST TREBNJE
Na referendumu dne 15. 1. 1989 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Trebnje za financiranje programa krajevne skupnosti za obdobje 1989 — 1993
GLASUJEM
..ZA«	»PROTI«
Glasuje se tako, da glasovalec obkroži besedo ZA, če soglaša z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo ne strinja.
6. člen
Za postopek za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85).
7. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani s stalnim prebivališčem na območju KS Trebnje, ki so vpisani v splošni volilni imenik, in krajani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih.
8. člen
Zavezanci za plačilo krajevnega samoprispevka so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti T rebnje, od naslednjih osnov in po naslednjih stopnjah:
— vsi zaposleni krajani od čistih osebnih dohodkov, nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačuje prispevke iz OD po stopnji 2%;
— vsi upokojenci po stopnji 1%;
— vsi zavezanci davka iz gospodarskih, negospodarskih in poklicnih dejavnosti po stopnji 2% od neto zneska zavarovalne osnove in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za odmerjeni davek iz dejavnosti;
— vsi zavezanci, ki plačujejo davek iz dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, po stopnji 5% od odmerjenega davka;
— vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti v višini 5%.
9. člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni krajani od prejemkov iz: socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidov vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od varstvene pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevka iz osebnega dohodka ne plačujejo tudi delavci in občani, katerih OD ne presegajo zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
10. člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov, nadomestil OD in drugih osebnih prejemkov in pokojnin obračunava in nakazuje na ravni KS izplačevalec navedenih dohodkov.
Samoprispevek od čistih dohodkov zavezancev obračuna in izterja uprava za družbene prihodke občine Trebnje.
11. člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem žiro računu KS Trebnje, št. 52120-842-056-0822179 pri SDK, ekspozitura Trebnje.
Za zbiranje samoprispevka in za namensko uporabo zbranih sredstev ter za izvajanje del po navedenem programu sta odgovorna skupščina KS in svet KS Trebnje.
12. člen
Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterja po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov.
13. člen
Skupščina krajevne skupnosti Trebnje mora ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti podatke o višini s samoprispevkom zbranih in porabljenih sredstev.
14. člen
Skupščina KS T rebnje bo sprejela sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka.
15. člen
Izid referenduma in sklep o uvedbi referenduma bosta objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu.
16. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 404/88-119 Datum: 16. 12. 1988
Predsednik skupščine krajevne skupnosti: SLAVKO KRŽAN
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj. Metlika. Novo mesto. Ribnica in T rebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije. delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 5.000 din, izvod v prosti prodaji stane 150 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komitejazainformiranjelSSRS (št 421-1/72od 15. 11 1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.