LETO XXIV - VOL. XXIV.
stotisoč so zapravili li razni kandidati
• • _
Sedem kandidatov za žu~ ,na v Clevelandu je porabi-in potrošilo skoro $100. ob Času volitev. NajveC je potrošil župan Fitzgerald, l^fe zopet kandidiral. Iz ra-Upa, ki ga je predložil vo-livnemii odboru se povzema, da je Fitzgeralda veljala kampanja nad $50.000. Kot smo že poročali, je zapravil Fred Kohler $11.500. James JHincliffe je zapravil $15:399. 07. Kampanja deniokratične-ga kandidata Haserodta je veljala $14.812.94. Haserodt edini kandidat, kateremu ostal denar od volivne bor-V blagajni se nahaja še r>1353.16. Objednem je Haserodt edini kandidat, ki ni dobil velikih prispevkov od ka-litalistov. Vse darovane svo-so večinoma po $5 in do 0 do $25. Največja svota, tero je ppsameznik daroval Haserodta je $300, Soani-councilmahi so pomagali rodtu z denarjem. Chas. [ubbell, neodvisni kandidat zapravil $2196.76. Fred >wn, komunistični kandi-ni zapravil nobenega de->arja. Joljn J. Boyle, neod-i kandidat je zapravil Župan Fitzgerald je iz svojega žepa $1000, ;o so nabrali med mestni-uradnikl. Največ je pri-tail za Fitzgeralda Mau-Maschke, $3000. Hase-[t je plačal za oglase vsem m $2014.10, za tiskovine 1.25, za šotore* pod kate-i so se vršili govori $1088, delo stenografom in urad-:om v glavnem stanu 740, cirkularji in napisi L Sodnik Selzer, je dal za rodtovo kampanjo $100, Inik Terrel $200, sodnik Lcki $25, itd. Fred Koh-zvoljeni župan, je potro-$1000, ko je hodil od hiše hiSe. Zakaj je dal teh ni hotel povedati, rekel le, da se prav lahko zapra-$1000, če človek hodi od do hiše.
Dva neznanca sta prišla v gostilno Jos. Masceka na »Scovill a ve. Povabilasta ika naj gre z njima igrat kar pa Mascek nino-. Nato sta neznanca vrgla Iničarja na tla, ga prete-in mu vzela $175. Bežala iz gostilne, Mascek pa tu* ni bil len, se je pobral, sko-v svoi avtomobil in šel za
voj i i. Nj
m irji. Na Woodland ave. in )". cesti sta oba roparja sko-v ulično 'karo. policist irk pa, ki je videl s kako llco sta šla v karo, je sko-fijima. Mascek je pa item tako hitro vozil z av-iobilom, da je prehitel karo, potem pa zavozil na sre-tira cestne železnice, dp ni mogla naprej. Poli-Clark je pa medtem imel boj z obema lopovoma v iri, in Mascek mu je prišel igt. V Mascekovem avto lu je policist potem oba ja prepeljal na policij-postajo. — 109.253 avtomobilov je iranih v Cuyahoga ity, oziroma v Clevelan-
97 oseb je bilo letos ubi-v Clevelandu od avtomo-ali za 22 manj kot lan-
i a je zopet aretira-itere je dobila itavko-
Je ustavila nadaljno gra-^ dnjo vojnih ladij.
London, 19. nov. Vlpda Anglije je dala včeraj povelje, da se nemudoma ustavi gradnja štirih najnovejših največjih angleških vojnih ladij, in da v bodoče ne delajo Kontraktov in priprav za graanjo novih vojnih ladij. "Časi za oboroževanje so minuli", . pravi angleška vlada. S tem je angleška vla-cta pokazala, da ji je v resnici mar, da sledi nasvetu Amerike in ustavi nadaljno oboroževanje na morju. Načrt Amerike je, da vse velesile za prihodnjih 10 let nemudoma ustavijo vsako gradnjo novih vojnih ladij, in da nemudoma uničijo 66 vojnih ladij, ki so sedaj v službi. Omenjene štiri vojne ladijc, katerih nadaljno gradnjo je Anglija ustavila, bi nosile skupaj 172.000 ton. To so največje in najmodernejše vojne ladije sveta. Angleški finančni minister se je' izjavil, da si bo narod, oziroma vlada, prihranila $500.000.000, ker ne bo treba graditi nadaljnlh vojnih ladij. Čbjednem pa je par tisoč delavcev zgubilo delo v ladjedelnicah. Najnovejše angleške vojne ladije, katerih nadaljno gradnjo je Anglija ustavila, so bile prava skrivnost v mornariških krogih. Podrobnejše se ne ve o njih kot da bi vsaka vozila 40 milj na uro, in da je vsaka bila oborožena z največjim in najstrašnejšim orožjem kar ga je kdaj kaka vojna ladija nosila. -o—-
—	Nekaj kar v Clevelandu prej še nismo videli je policijsko spremstvo vozov, ki raz-važajo ice cream. Naprej se pomiče teški voz, zadaj pa jaha policist in gleda, da ne pride do bitke. Po čemu daje župan posebno stražo vozovom z ice creamom, je nekaj kar nam gre teško v glavo.
—	Cleyelandski umetniški muzej je posetilo letos že nad 300.000 oseb.
—	Policija je dobila v soboto naznanilo, da leži na Hamilton ave. na cestnem tlaku neki mrtvec. Ko je prišel oddelek policije na lice mesta, so se policisti prepričali, da dotični ni mrtev, pač pa tako salamensko pijan, da so ga zapuščale zadnje moči. Policija je v soboto aretirala še 26 pijancev, kar pač ni znamenje prohibicije.
—	Na z^tožbo svoje žene je bil aretiran Otis Reitz, 1431 E. 17th St. Žena je povedala 'sodniku, da odkar je nastala prohibicija, njen mož tako pije, da ne bi nihče vrjel, da človeški želodec toliko drži. Vsak dan pride pijan domov, potem začne pa ženo pretepati. V petek mu je jnorala žena vreči likalnjk v glavo, daje miroval. Rekeljje, da bo ves svet ubil! Sodnik ga je poslal za 30 dni v zapor, da se mož strežne.
—	Policija je aretirala tri bolniške strežnice nekega privatne bolnišnice v Clevelandu, ki so obdolžene, da so hčer nekega bogatina tako zdravile, da je ha posledicah tega zdravljenja umrla.
—	Slov. Narod, čitalnica v Collinwoodu priredi zabavni večer dne 24. nov. v Slov. Domu ob 7. uri zvečer. Uljudno se yabi cenjena občinstvo, da se polnoštevilno udeleži te prireditve. Be mnogo smeha in zabave, kot tudi igranje tombule.
Rojak je streljale na ženo
otroke in sebe.
• - i *
Nenavadna družinska tragedija se je pripetila v petek zvečer v slovenski družini Josip Oklešena, ki stanuje na 1127 E. 66th St. Policija je iz javila, da je bil Oklešen že nekaj Časa br<^ dela. V petek se je baje napil, nakar je pozabil na sebe in na ves svet. Nahajal se j? v svoji sobi, ko je poklical svojo 9 letno hdei Josephine. Takoj ko je dekletce odprlo vrata, je začel Oklešen streljati na otroka. Tri strele je oddal v nedolžno bitje. Dva strela sta zadela otroka v trebuh, dočim jo je en strel ranil v roko. Odpeljali so jo takoj* v St. Clair bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da se nahaja sicer v slabem položaju, toda je upanje, da bo okrevala. Ko je Oklešen nehal streljati na otroka, se je lotil svoje žene; Sprožil je ostale naboje nad Ženo, toda slednja je bila zadeta le v ustnice, potem se je pa pred podivjanim možem skrila pod posteljo. Pozneje so jo odpeljali v St. Luke's bolnišnico, kjer so ji rano obvezali, nakar se j? lahko vrnila ■ domov. Oklešen je bil prepričan, da je ubil vso družino, nakar se je odločil za samomor. Vzel je veliko pu ško ter sprožil strel v glavo. Oklešen se nahaja sedaj v St. Luke's bolnišnici. Obstre-lil se je tako, dži mu mailjka del vrata. Zdravniki ne pričakujejo, da bi dolgo živel.
Poroča se še, da sta dva mala sinova Oklešena pobegnila, ko je oče začel streljati v klet, kjer sta se tako skrila, da jih oče ni mogel naiti. Tako sta mogoče pobegnila smrti. OkleŠei\ je bil sicer znan kot marljiv delavec, a sedaj že skoro leto ni imel dela, da-si bi rad delal. Družina ima svojo hišo na 66. cesti. -:-o-
—	V Cleveland je dospela Dr. Bertha Luckey, znana znanstvenica moderne pshi-logije, ki se je pri seji šolskega odbora iziavila sledeče: "Svet se nahaja danes na potu v blaznico. Ako se svet ne poboljša, bo nekega dne kmalu ves v blaznicah. Več kot dva procenta ljudi je danes duševno pomanjkljivih, in 20 procentov je zaostalih. Edino znanost more še preprečiti nadaljni razpad človeške družbe. Duševno omejeni ljudje se hitreje širijo kot duševno nadarjeni. -Vsak otrok, ki pr(de v šolo, bi moral biti preiskan od psihologov ter bi se moralo z njim postopati tako, kakor dožene preiskava. Kadar vidim naše malčke, ki ne poznajo druze-ga kot duševno temo, tedaj si skoro Želim, da pridejo Čimprej v nebesa, predno spoznajo bridkosti človeškega življenja, se je izjavila Dr. Bertha Luckey.
—	Senat Zjedfnjenih držav je pretekli petek odobril postavo, ki prepoveduje prodajo alkoholne pive. Torej se pivo, v katerem je alkohol, ne bo smelo več prodajati v lekarnah. Sedaj je odvisno od predsednika Hardin ga, ali bo potrdil to^postavo senatorjev ali ne. Predsednik ima ko-nečno besedo, kajti če on prepove to postavo, v senatu ne morejo dobiti potrebne dvetretinske večine, da bi ovrgli predsednikov veto
Pijani policisti bi bifi skoro Klicani.
Na Central ave. in 14. cesti je prišlo v petek zvečer do ostudnega boja med pijanimi policisti, detektivi, ognjegas-ci ter med množico, ki je bila pripravljena za linčanjfe. Dva policista Martin Collan in William McGonigal stfc se v petek, potem ko sta bila službe prosta, pošteno napila. Sedela sta v neki gostilni na 1327 Webster ave. ko pride v gostilno mlekar, ki prinese kvort mleka. Policist Collan je začel takoj preklinjali mlekarja, rekoč, da ne smej nositi mleka okoli, dokler |e vrši mlekarski štrajk. Objednem je zagrozil, da bo razstrelil vso gostilno, ker naroča mleko. Potegniti je hotfcl svoj revolver, toda ga ni mogel najti. Potem se fe pa premislil in je odšel iz gostilne. Oba policista sta skupno korakala po cesti, Ho naletita na nekega moškega, katere-ga sta jjačela vizitirati. Mož se je branil, nakar je:eden izmed policistov pričel streljati. Komaj je dotični moški pobegnil, ko mu zažvižga več krogelj mimo glave. Kmalu potem/sta policista ustavila nekega drugega moškega, ki je pa tudi pobegnil, poteip ko sta policista poslala več krogelj za njim. V Jem trenutku pa je prišla mfene Švigajoča policijska švadrona. Policisti v avtomobilu so mislili, da je begunec kak ro-
Zahteve Japonske Uspeh konference
Japonci žele več vojnih ladij kot Amerika.
ega, ki . Doti-
par, katerega policisti lovijo. Hiti
je bežal pred policisti čnega moža so policisti pripeljali do pi(anega policista Collan, ki je streljal. Ko je Collan videl druge policiste, je začel na nje streljati, in detektiv Gorazdosky je ddbil strel v roke. Collan je streljal kot blazen. Trikrat je nabasal revolver. Pri divjem streljanju je zadel neko žensko, Antonette Santoro, ki ie dobila teške poškodbe. Drugi detektivi in policisti s pomočjo ognjegascev so se kone-čno skrili za laško banko na Central ave. in 14. cesta in čakali, da prideta pijana policista mimo. Res sta prišla, nakar se je vnel hud boj med pijanci in drugimi policisti dokler niso konečno razorožili pijana policista. Zbrala se je ogromna množica ljudi, ki je hotela linčati policista, ki je ustrelil žensko. Policijski načelnik Smith je oba policista takoj suspendiral iz službe ter je policija naperila proti njima tožbo na uboj. Pač lepe razmere take.
—	Na 6. cesti in St. Clair ave. stoji ogromno poslopje "Public Auditorium. V to poslopje je mesto zazidalo že $5.750.000. Sedaj je napol gotovo in deloma pripravljeno za rabo. Mesto bo moralo plačati vsako leto $265.000, da se to poslopje vzdržuje. Councilman Damm se je izjavil, da mu je novoizvoljeni Župan Kohler povedal, da je to poslopje največja neumnost, kar jih ie mesto naredile.
—	Poroča-' se o nadaljnih lovskih nesrečah. William Eyreman je bil ustreljen na lovu blizu New Washington, O. Elton Bott, železniški paznik pri Youngstown, je bil ubit od lovcev, ki so stre-
Vsega skupaj je
Washington, 19. nov. Vlada Zjed. držav nikakor ne bo odnehala v svojem programu za zmanjšanje števila vojnih ladij. Japonska zahteva, da se ji dovoli večje število vojnih ladij, kot pa je v programu Zjedinjenih držav, toda ameriška vlada ne odneha niti za najmanj. Število vojnih ladij, ki so dovoljene Angliji, Ameriki ~in Japonski je v razmerju 5: 5: 3. To je, ako ima Anglija in Amerika vsaka po 5 vojnih ladij, so dovoljene* Japonski za vsakih pet ameriških bojnih ladij samo tri. Japonska protestira proti temu, rekoč, da je to razmerje krivično, toda Amerika ne popusti. Objednem bi Japonska želela, da se ji dovoli vsako leto zgraditi eno večjo vojno ladijo. Tudi temu Amerika odločno oporeka. Konferenca deluje počasi, in računa se, da državniki in diploma tje ne bodejo gotovi s svojim delom do novega leta. Ako Lloyd George uredi irsko vprašanje, tedaj pride tudi on na konferenco v Washington.
OBRAVNAVA PROTI ARBUCKLU.
San Francisco, 19. nov. Konečno je bila zbrana porota, ki bo sodHa Roscoe Ar-buekla. Med porotniki je 5 žensk in 7 mož. V petek popoldne se je začelo prvo zasliševanje. Poklican je bil kot priča dr. Ophals, ki je prvi preiskal Miss Virginio Rappe, potem ko je bila poškodovana. Vprašali so ga, če je moče, da je dobila Miss Rappe otranje poškodbe od tega, ker so' jo vrgli v mrzlo vodo, hoteč ji zmanjšati vročino. D-. Ophals se je izjavil, da je lahko mogoče, da je Miss Rappe dobila od tega notranje poškodbe. Prava obravnava se nadaljuje v ponde-Ijek. Naval občinstva k sod-nji obravnavi je silno velik.
POGREBNIKI NA &TRAJKU.
Berlin, 19. nov. V tem mestu je nastal štrajk pogrebni-kov. Pogrebniki so zahtevali večje plače, ki so pa bile zavrnjene. Pogrebni zavodi so najeli štrajkarje, in prišlo je do več pretepov tekom raznih pogrebov, ko so stavko-kazi nosili krste. '
Z
—■ Komisija, katere nalog je nadzirati delo pri novi ječi, je dobila hud udarec od sodnikov. Dosedaj so člani te komisije vlekli po $1800/delali pa niso nič. Sodniki so sklenili sedaj, da od 15. nov. naprej dobivajo člani te komisije le $1.00 na leto vsak.
- Na §t. Clair ave. in 6. cesti se nahaja veliko poslopje, namenjeno za garažo. Temu poslopju, ki ima že sedaj 5 nadstropij, prizidajo sedaj še štiri nova nadstropja.
—	21. novembra bi morala apelatna sodnija v Clevelandu odločiti, koliko bomo za-naprej plačevali za plin. Obravnava je sedaj preložena na 28. november.
—	Dva avtomobilista sta bila kaznovana od sodnika Selzerja, ker sta vozila v pijanem stanju, vsak na 60 dni zapora in $50 kazni.
—	štirinajst milijonov dolarjev potrebuje mesto Cleveland za stroške prihodnje-
Prvi teden konference v Washington!! uspešen.
Washington, 20. nov. Japonska vlada se^je danes potom svojih delegatov izjavila, da želi sodelovati z ostalimi narodi v prijateljstvu ter da Japonska ne bo motila miru glede Kitajske. Japonska bo zasledovala tako-zvano politiko "odprtih vrat" Jo je, da ne bo iskala posebnih privilegijev na Kitajskem, pač pa bo gledala, da ima vsak narod enake pravice v trgovanju s Kitajsko. Ko so japonski delegati podali svojo izjavo, so se oglasili delegati tudi drugih narodov, ki so zastopani na konferenci. Prišla pa še ni na dan izjava vlade Zjedinjenih držav, namreč, kakšna bo politika Amerike napram Kitajski. Državni tajnik Hughes nastopa v tej zadevi diplomatskim potom, ne pa direktno kot je nastopil pri otvoritvi razoroževalne konference. Toda da je Japonska odnehala od svojih tlrjatev napram Kitajski, je, ugodno znamenje, in sporazum med velesilami bo Veliko lažji. Tudi se je doznalo včeraj, da bo Japonska opustila svoje zahteve po večji mornarici kot je državni tajnik Hughes določil, in konferenca bo na ta način dosegla uspeh. Prvi teden razoroževalne konference je poka'zal, da imajo delegatje dobro voljo, da dosedaj ni prišlo do nobenih diferenc v nazirahju razoro-ženja. Pojavile so se pa ^udi težave, katerih rešitev ^nikakor ne bo lahka.
—	Starišem Rakar je umrla 6 mesecev stara hčerka. Naše so-žal je.
—	Spor je nastal med ž upa nom, policijskemu načelnikom in direktorjem javne varnosti. Kot porotano na drugem mestu, se je v petek zvečer opijanil poucist Martin Callan, ki je v pijanosti začel streljati ljudi na cesti. Policijski načelnik Smith se je izjavil, da zadene krivda za streljanje direktorja javne varnosti Anton-a B. Spro-sty, ki je dotičnega policista spravil v službo, dasi je ^policijski načelnik temu nasprotoval. Policist Callan je bil znan kot skrajni nasilnež, kadar se je napil. Sedaj pa se je oglasil župan Fitzgerald, ki pravi, da policijski načelnik bi moral molčati, ker ni pravilno, da kritizira dejanja svojih višjih. Policijski načelnik bo dobil te dni oster ukor od župana, ali pa ga spravijo še ob službo, ker je resnico povedal.
—- Cene svinjskemu mesu se je znižala.
—	Pismo ima pri nas Mary Poprzan.
—	V elevelandskih javnih šolah se nahaja nad 4000 stenskih ur.
CERKVENI FAIR V NEWBURGU.
Vsi Newburčani, kakor tudi rojaki iz Cleveland se vabijo na cerkveni air, ki se vrši ta teden pri fari sv. Lovrenca v Newburgu. Fair-se vrši v Slovenskem Narodnem Domu. Posebno se rojaki opozarjajo na Thanksgivings Day - Zahvalni dan. Stotine predmetov je, katere dobite na fairu pol'zastonj, pol tako. Prijetna domača zabava za vse.
V Chicagu so sami priznali znižanje plač.
Chicago, 20. nov. Delavci ki so zaposljeni pri Armour in Co., velemesarski tvrdki, in katerih je 20.000 vseh skupaj, so se sešli včeraj potom svojih zastopnikov z uradniki kompanije. in delavci so priznali, da je potrebno znižanje plač. Zjedinili so se glede nove plačilne lestvice, ki stopi v veljavo 28. novembra. Prvič v industrijski zgodovini se je zgodilo, da so delavci skupno nastopili in priznali znižanje plač kot po-' trebno. Delavci drugh vele-mesarskih tvrdk kot so Swift Co. Wilson Co. The Cudahy Packing Co. sprejmejo v kratkem lestvico, tako da bodo plače vseh uslužbencev v klavnicah enake. Štiriindvajset zastopnikov delavcev se je sešlo z enakim številom zastopnikov kompanije Armour Co. Kompanija je dala delavcem vse svoje .knjige na razpolago z, namenom, da se delavski zastopniki prepričajo o pravem finančnem stanju kompanije. Po dveh dnevih so se delavci med seboj zjedinili, da pristanejo v znižanje plač, ki je takoj veljavno V vseh mestih,. kjer kompanija posluje, razven v Forth Worth, Texas. Znižanje je sledeče: Oni delavci, ki delajo "piece work" sprejmejo 8 procentno znižanje, neizučeni delavci, ki dobivajo sedaj 45 centov na uitj, dobijo odslej 7 in pol centa na uro manj, pol-izučeni delavci, ki zaslužijo 50 centov na uro, sprejmejo znižanje za 3 cente na uro. Vse druge delavske razmere ostanejo pri starem, kakor tudi 40 urnj delavnik. Zastopniki delavcev so zahtevali videti kom-panijske knjige, in ko sq jih natančno pregledali,; so se podali. Vprašanje je sediij še ali bodo vsi uslužbenci klavnic zadovoljni s tem, kar so ukrenili njih zastopnici.
— Prebivalstvo Clevelanda znaša danes 955,751 glasoi
eg1
ki jih imajo ClevelandČani V mestu je 3060 oseb, ki se pišejo Smith, in 1530 Be jih piše Brown, dočim imamo 1395 Jones-ov. Prvo ime v direktoriju je Aackabee, zadnje pa Zyztioski. Najdaljše ime v direktoriju je Schim-melpfennig, najkrajše pa Ed. Sledeča imena (angleška seveda) dobimo v direktoriju: 11 Novodošlecev, 2 Soseda, 1 Bolniška Strežnica, eno Dekle, 2 Deklici, 1 Kosilo, 3 Knjige, 4 Prasci, 5 Stariši, 8 Očetov in en Otrok. Med dru gimi imeni dobimo tudi sledeča: Papež, Karinal, Škof, Duhoven, Apostol, ' Evangelist, Opat, Kapela, * Cerkev, Diakon, Vikar, Profet, Maša, Opatija, Sveti Diakon, Angel, Svetnik, Kristjan, Pastor, Molitev, Kanon, Menih, Mohamed, Nazaret, Stol Prior, Rektor in Sveto Pismo. Tri "Duše" so tudi med Clevelandčani.
—	$3,108.556 je nabranega dosedaj za Community Chest. Da bo svota polna, je treba nabrati še $645.089.
—	Z nožem je bil

■ A: - <&i\< .. iL •

"AMERIŠKA DOMOVINA"
• (AMR1UCAN HOME)
:

m I
L
I,. h
Za Ameriko Zafinropo
N A R
-	$4.00
-	$6.50
O t H 1 N Al
Ža Cleveland po polti Posamezna številka •
96.00
Vu piiu, dopisi in dejur naj m poillje i •119 St Clair At®. N. E. Cleveland, Ohio
"Ameriška Dowariaa"
Tal. Cay.
IAMBS DEB EV EC, Publisher
LOUIS J. PIRC. Edit*
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere Advertising rates on reqnest. American in spirit Foreign in language only
Batarod aa aacoad-claaa matter January 6tb 1606, «t tt e poet office Cleveland, Ohio under to Act of Marefc 3rd, 1870.
83
No. 135. Mon. Nov. 21st 192

Kako se bo plačalo.
Državljanom je znano, da so pri zadnjih volitvah odo brili nad $20.000.000, da jih država izplača bivšim vojakom ameriSke armade, ki stanujejo v državi Ohio. Však bivši vo jak dobi za vsak mesec služJbe $10, in največja svota, ki se izplača enemu vojaku je $250, in toliko časa približno so se nahajale Zjedinjene države v vojni. Ker je med onimi, ki so , deležni te nagrade, tudi nekaj stotin Slovencev, je umestno da pojasnimo na tem mestu, kako in kdaj »e bo ta denar plačal.
Prva dobra točka, ki se tiče izplačila tega denarja je da nihče ne more ta denar prepisati na koga druzega, in sicer ne pred dnevom izplačila, niti po dnevu izplačila. To se je naredilo, da se zavaruje bivše vojake pred raznimi izkoriščevalci, ki so se pojavili še v vsaki državi, kjer so bivši vojaki dobili kako nagrado. Namen postave je, da v resnic bivši vojaki dobijo potrebni denar.	\
Približno 240.000 bivših vojakov se nahaja v državi Ohio, ki so opravičeni do nagrade, katero je narod dovolil. Posebna komisija je bila objednem od volivcev postavljena, kateri je naročeno, da čimprej začne razdeljevati denar. Ta komisija je pokazala dobro voljo ter je šla takoj drugi dan po volitvah na delo, kajti narod je s tako ogromno veČino odobril izplačilo, da ni kazalo druzega kot začeti. Trije c|r-žavni uradniki tvorijo komisijo, ki mora skrbeti za izplačilo. To so državni tajnik, generalni državni pravnik in dr-favnl avditor. In ti morajo vedeti, da je danes tisoče bivših vojakov brez dela že nieseoe in mesece ter da jim bo ta pomoč skrajno ugodno prišla. In vesela novica je izjava državnih uradnikov, ki pravi, da bodejo skrbeli, da dobijo bivši vojaki denar že pred božičem. Mi želimo le, da dotični \uraflniki držijo svojo besedo in preskrbijo v resnici bivšim vojakom božično darilo.
Kako se bo denar delil? Na jako priprost način. Sledite tem navodilom: Vsak bivši vcflak mora dobiti posebno listino, s katero zahteva nagrado. Te listine razpošlje država še ta teden. Vsak bivši vojak bo tako listino dobil lahko na sodniji, v city hall ali pa £ri postajah American Legion. Na tej listini mora biti zaprisežena izjava bivšega vojaka, da je bil odpuščen iz armade. To je jako važno. Vsak bivši vojak, ne prinese zaprisežene listine, škoduje le sam sebi s tem, da se njegova nagrada zadržuje. Poleg tega se pa mora vsak veteran Identificirati, tako da je komisija, ki preskrbi izplačilo nagrade, popolnima prepričana o pravi osebi, in da ne obstoji nobena sumnja, da se^nagrada plača nepoklicanemu.
Kakor, hitro prejme komisija, v Columbusu prosilno listino ter identifikacijo, tedaj bo komisija primerjala rekorde. Vsak bivši vojak ima svoj rekord v Washingtonu v oddelku za vojne zadeve. Primerjali bodejo ali se listina, katero je bivši vojak sedaj izpolnil strinja z listino, kakor jo imajo v Washingtonu. Kakor hitro je tu vsfe v redu, naredi državni blagajnik ček ter ga dopošljcr na dom bivšemu vojaku. Izplačevalo se bo po vrsti, kakor listine prihajajo v urad.
Država bo dobila denar za izplačilo vojakom s tem, da bo prodala bonde, to je državne obveznice. Država se zaveže pri gotovih bankah, da bo v toliko in toliko letih plačala denar nazaj, banke vzamejo te obveznice ter na nje posodi jo denar. Kdorkoli ima te bonde, ni treba od njih davka plačati. Ako imate vi, recimo, $1000 premoženja, bi morali od tega plačati $23.80 davka na leto> ako pa vložite ta denar v državne obveznice, ni treba plačati nobenega davka. Iz tega je razvidno, da bo država jako hitro prodala te obveznice. Brez vprašanje je, da ne bi bile te obveznice takoj plačane.
Kar se zahteva od države je, da se vsa zadeva,pospeši, da ne bo nobenega zavlačevanja. Bivši vojaki so potrebni in vredni te male nagrade. In najlepši božič bodejo imeli, če jim država dotedaj plača, kar jim gre..
DOPISI.
Collinwood. Cenjeno uredništvo. Prosim, da natisnete par besed o našem položaju. Delavskih razmer ne bom opisoval, ker vsakdo ve, da so sto procentov pod ničlo, toda društvenem polju pa vseeno dobro napredujemo, kajti imamo to prednost, da so se v teh časih postavile ženske nam moškim za vzgled ter so vrle Collinwood-Čanke ustanovile kar dvoje novih društev. Eno na južni strani naselbine, drugo pa na severni strani. Oba društva sta se priklopih k domači podporni organizaciji, Slovenski Dobrodelni 2vezi. Prvo ustanovljeno društvo si je nadelo ime "Collinwood-ske Slovenke", drugo pa "Združene Slovewke". Žene in dekleta v Collinwoodu, pristopite k temu ali drugemu društvu in Slovenski Do-
1 brodelni Zvezi, ki je najboljša slovenska podporna organizacija na najbolj TrdnTTf-nančni podlagi med vsemi drugimi organizacijami..Čast naj gre agitatorjem, ki se niso vstrašili truda* ter so šli od hiše do hiše in nagovarjali žene in dekleta, dokler niso dobili pravo število članic. Ta dva agitatorja sta Mike Boskovič in Jim Medved, oba vrla naša rojaka, ki imata v tem pogledu veliko zaslugo za tiarod, kajti dobro sta storila članicam, katere sta organizirala v pošteno in dobro poslujočo domačo organizacijo. Torej priporočam še enkrat ž^nam in dekletom, da pristopijo k enemu ali drugemu društvu, možje in fantje pa k društvu Kras, št. 8. SDZ.« Danes je še lahko, jutri pa že ne veste, ker nihče ne ve, kdaj ga doleti nesreča. *
Sedaj hii pa ne da vest, da ne bi Še ničesar omenil, kar
mi srce teži. Čifal sem že dva dopisa v Ameriški Domovini, zakaj Slovenci ne podpirajo ,,slovenska podjetja. Enega je napisal slovenski 'fotograf, drugega pa slovenski barvar avtomobilov. Naj se pa še jaz oglasim. Jaz sem izdelovateli mehkih pijač. Približno 25. 000 Slovencev je v Clevelan-du, in samo dva izdelovalca mehkih pijač imamo v naselbini, Prvi je Mr. Potokar, ki posluje pod imenom Double Eagle Bottling Works, drugi pa je naše podjetje, znano pod imenom A. k J. Collinwood Bottling Company. A-ko bi se vsi Slovenci zavedali izreka: Svoji k svojim, bi gotovo ne zadostovala samo dva izdelovalca mehke pijače, toda res pa je, da še ta dva slovenska podjetja nimata dovolj opraviti. Vsa čast tistim, ki podpirajo slovensko pod jetje, toda veliko jih je še takih, ki raje di ugi narod pod ppirajo. 'Torej bi prosil vse tiste, ki ne podpirajo domače ga podjetja, da jih_ začno od sedaj naprej. Sloviici imamo vsakovrstna podjetja, kar si kdo želi, in zakaj ne želite domačim ljudem napredka, ker so ga ravno tak£ potrebni kot drugi. Razlika je le ta, da če podpirate domače ljudi, da ima od tega ves narod korist, ako pa podpiratea druge narode, pa ne bodete nikdar čutili, da varn to kaj koristi. V sili vam drugi narodi ne bodo prišli na pomoč, torej zakaj bi Clruge podpirali. Slovenci zahtevajte vedno in povsod, kadar rabite mehko pijačo, izdelek od A. & J. Collinwood Bottling Co. in storili bo4ete svojo narodno dolžnost.
Upam, da sern tudi jaz storil svojo dolžnost ter da bode-mo postregli pri našem po<|-jetju tako, kakor bo v vašo zadovoljnost. Pozdravljam vse čitatelje lista.
John Menart.
O ALKIMIJI°IN ALKIMI-STIH.
V	novejšem času je za alkimijo zopet zavladalo zanimanje, Iskanje "kamna mo-drpsti" s katerim naj bi seVia-^ jravilo ljudi nesirirtne in ne-žlahtne kovine izpreminjale
zlato ali srebro, je postalo zopet moderno. Največjo vlo go je igrala alkimija, kakor je znano, v srednjem veku. Prvi alkimist, o katerem je do-?nano, da je bil slepar, je bil Le Cor, ki je prevaril Francoze, da zna delati zlato. Dal je skovati nekaj zlatega de narja, baje iz svojega novega zlata, s kraljevo sliko, in je bil radi tega imenovan za finančnega ministra.~Tudi nem ška cesarica Barbara, vdova cesarja Sigismunda, je bila znana kot strastna alkimisti-nja. O njej se pripoveduje, da je delala zlato s pomočjo 3akra Jh arzena. Z istim poslom so se bavili tudi,angleški velikaši, ki so hoteli tako na lahek način priti do premoženja. Mnogi ' so se tudi zdajali za alkimiste samo zato, da so lažje prišli v stike dve^om. Seveda so jim pozneje prišli kmalu na sled, cer niso mogli v gotovem ro-cu napraviti zahtevane količine gotovih kovin.. Vš1.t,ti so morali pobegniti čez noč, ako so se hoteli izogniti smrt-kazni.
V	XVII. stoletju je bil posebno poznan alkimist neki Setonius, ki je potoval po ce-
Nemčiji. V Draždanih ga poklical saksonski knez k sebf in zahteval od njega, da mu izda svoje tajne. Tudi Setonius je zahtevo odklonil, nakar je bil obsojen v večletno ječo, iz katere ga je rešil )oljski plemič Sendivogus. Setonius je kmalu nato umrl. in zapustil plemiču neki rdeč 3rašek, s katerim je potem Sendivogus delal alkimisti-čne čudeže. Prašek mu je pozneje ukradel vitemberški alkimist Muhleisen, ki pa ni mel sreče, da bi ga izrabil, ker je bil obeScn.
Poleg navadnih sleparjev, d so se iz same osebne do-)ičkaželjnosti izdajali za alkimiste, pa so se dobili tudf
ni
ki so na tem polju prt-resnih znanstvenih re-^pv in 8p vživalj zato na dvoru in med narodom velik ugled. Tako je bil na saksonskem dvoru nenavadno upoštevan neki Sebaldus. Ko je umrl knez Avgust, je zapustil 17 milijonov zlatih dolarjev. Ljudje so kar javno govorili, da*" mu je vse veliko premoženje pridobil Sebaldus. Na Angleškem je Živel v istem času alkimist Kelley. Bil je spočetka notar. Ker pa je potvoril nekp dokumente, so mu odrezali ušesa in ga pregnali. Na svojem begu je v nakem selu odkril spis, ki je govoril o alkimističnih delih. Preštudiral je s svojim prijateljem dr. Dcsom knjigo in se poglobil v tajnost, kako se dela zlato. Prišel je na dvor cesarja Rudolfa, ki Je za vsako ceno hotel izvedeti od njega tajnosti kovanja dragocenih kov|n. Ker pa Kelley svojih tajnosti ni hotel izdati, ga je Rudolf vrgel v ječo, kjer je potem tudi umrl.
V to dobo spada tudi angleški plemič Butler, ki je mnogo potoval po svetu in bil končno ujet in prodan kot suženj v Afriko. Njegov gospodar je bil alkimist. Ukradel je gospodarju alkimisti-čni prašek in pobegnil ž njim na Angleško, kjer je postal v kratkem slaven mož. Imel pa je slirgo, ki ga je nato iz maščevanja naznanil, da potvat-ja denar, nakar so pri plemiču izvršili hišno preiskavo, a so našli mesto denarja samo 40 funtov zlata. Na dvoru Marije Terezije so bili zelo spoštovani alkimisti Sefeld, Laskaris in Philolet. Leta 1781. je bil posebno znan Anglež James Prince, ki je bil izredno bogat in učen in se je mnogo bavii z alkimijo. Govori se, da je izumel neko tekočino, s pomočjo • katere je bilo mogoče delati zlato in srebro. Svoje poskuše je iz vršil pred desetimi komisijami, ki so sestavile zapisnike, v katerih potrjujejo vsi podpisani, da je Prince v resnici znal delati zlato. Ti zapi sniki so še sedaj ohranjeni.
Čudno je samo to, da se i današnji dobi še ni našel alkimist, ki bi znal delati zlato in srebro, ki ga vse države tako potrebujejo. Tak človek bi postal čez noč slaven, ker bi bil rešitelj državnih financ.
1-o-
BEOGRAD PRED POL STOLETJEM.
Beograd in Ljubljana imata več potez skupnih. Kakor Ljubljana, je Beograd še nedograjeno mesto, kjdr imamo v sredini povsod še obilo prostora za moderne stavbe. Tudi v najživahnejših uljcah se še tiščijo poleg visokih zgradb male pritlične ali kvečjemu enonadstropne kočice, ki pač ne sodijo v prestolico. V obeh primerifi se mesto lahko pomnoži še za mnogo desettisočev ljudi, ne da bi se bilo treba razširiti na ob-fcegu.
Beograd ^in Ljubljana sta stlična tudi glede narodnosti prebivalstva. Prvi povsem srbsko, druga povsem sloven s ko mesto, saj ima po zadnjem štetju le 5e 3.3 odstotka Nemcev. Toda kakor je imela Ljubljana Se pred dobro polovico st6letja povsem nemško lice s samonemški-mi napisi, nemškim ol^čpval-nim Jezikom in še leta 1860. do 41 odstotkov nemškim (ali nemškutarskim) prebivalstvom, tako je bil Beograd o isti dobi še pretežno or) jen-talsko mesto s povečini turškim prebivalstvom, ki je na-pravljalo vtis /mesta iz Male Azije. * .
Ob časuf srbskega tistanka 1804. do 1815. se je nahajalo v Beogradu sploh skoro izključno turško prebivalstvo. Turške hiše, značilno ozke, vijugaste turške ulice s turškim £aršijskim življenjem, nešteto džamij in minaretov (v XVII. stoletju baje do 100!), skratka isto, kar vidi-' mo še danes v gotovi meri v starem delu Sarajeva ali pa v Skopi ju. Na ulicah se'je govorilo turški in le pokvarje-
, 7
no srbski, po prodajalnah največ grški — trgovski jezik jebil po evropski in egejski Turčiji novogrSki — , celo v cerkvi in šoli več grški nego srbski. Način življenj^ običaji, vse javno dejanje in ne* hanje je bil tipičen orijent.
' Le v maih predmestjih, zla sti v ravnini ob Savi so bivali Srbi, vse gorenje mesto so bivali Srbi, vse gorenje mesto in donavska stran je bilo povsem turško.
I^o "je moral leta 1830. sul tan slovesno priznati avtonomijo Srbije in so morali vsi Turki k zapustiri osvobojeno deželo, so glasom mirovnih določb ostala le glavna uti-jena mesta, med temi Beograd; tu so ostale turške gar-nizije in turško civilno prebivalstvo. Toda porta, dvolična in zvita, kakor je bila vedno, je izjavila, da smatra za trdnjavo ne le pravo trdnjayo al! grad v Beogradu (t. j. med Kalemegdafiom in otočjem Save in Donave) marveč tudi gorenje mesto,; ki je bilo obdano le s starim nasipom in razpadajočimi utrdbami, vsekakor koniaj še senca "trdnjave". Zaradi takega tolmačenja so se vneli spori s Srbijo, ki je zahtevala evakuacijo mesta.
To različno nazlranje je bilo vzrok nenavadnemu položaju v mestu. Obe obla-^ sti sta ljubosumno gledali na to, da varujeta svojo avtoriteto. Poleg srbskega policijskega urada le nekaj korakov proč, se je nahajal turški, poleg turških straž na mestnih vratih so stali srbski žandarji. Turške patrulje so korakale ponoči po mestu, in mnogokrat brez potrebe aretirale človeka, ki se ni mogel primerno legitimirati, dasi so ga seveda prihodnji dan morale oddata srbski mestni pre-fekturi. v
Te abnormalne razmere so privedle do velikega konflikta v juniju leta 1862. Vsled neznatnega povoda so se sprli pri nekem vodnjaku turški vojaki in srbski fantje, ki so prišli po vodo. Turki so v prepiru ubili srbskega mladeniča. Srbska policija je prihitela in aretirala ubijalce. Toda z druge strani je prihitela turška četa aretirancem na pomoč, iTa kar se je razvil med obema stražama na trgu ljut boj, ki je zahteval več človeških žrtev.
Ko se je raznesel glas o tem krvavem dogodku, je nastalo strašno razburjenje. Vse je zgrabilo za orožje, v turških kot v srbskih delih mesta, ki so se bili v zadnjih dveh desetletjih močno povečali. Prišlo je do strašnih pouličnih bojev, v katerih so se naskakovale ulice, mošeje, stražnice. To se je zgodilo dne 15. junija leta11,862. Naposled so dobili Srbi premoč in so oblegali turško policijsko poslopje, v katero so spravili ubijalce. Dolgo so se vnanji konzuli zaman trudili, da ločijo bojujoči se stranki, Šele angleškemu turko-filnemu konzulu se je posrečilo, doseči premirje, po katerem se turške čete umaknejo v trdnjavo, proti garancijam za varnost turškega življenja in imetja.
Polagoma se je vračal mir med prebivalstvo, ko začne nenadoma dne 17. junija zju-
traj ob devetih iz trdn strašen bombardma neza rovanega mesta, brez vsakfr šnega vnanjega povoda: Hiše $o se rufile, padale so žrtve, vser jejskalo zavetja; ženske in otroci čez Savo v Zemum, a moški so hiteli pod orožje. Pet ur je trajalo najhujše obstreljevanje iz trdnjavskih topov; Srbi so se pripravljali na naskok na trdnjavo. Te-

FT*
j je inter ega konzula mirje.
. Sedaj so se zi in dosegle, da je Tui volila izpraznjenje se umaknila le na tudi za tega je leta 1867. dosegel, je sultan prepustil nje". Tedaj je izgini
Dalja aa tragi
Severovj /dr.iviln v/dr/ujrjo zdravje v dru/inuh.
Kašelj in prehlad.
V torn letnem iuu vlada kalelj in prehlad pri odraetlih in pri otrocih. Ca »a zanemari, »e razvijejo iz njega komplikacija, ki ee lahko nevar- V na. Izegnito ee zlim posledicam prehlada z vzetjem flevera'e Caftd
Grip T«bi«n (Severievih Ta-bletov zoper, prehlad in jnpo). Cena BO cento*.— Hitro odpomoft proti kaliju dobite. 2i rzamete
gevera's
•	Cough Balsam
(SeretjeT Balzam toper kaielj). Pomirjuje razdraienost, omehča
fSZ

PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA V AMERIKI. ^
The North American Banking & Savings Co.
6131 St. Clair At«., Cleveland, Ohio
Kedaj
Kje
Zakaj
bo najlepša prilika poslati denar svojcem v sferi kraj za božične praznike? Poštnina še vedno ni točna in hitra, kakor je bila pred vojno; krone so ae-daj zelo poceni, nedvomno bodo zopet dražje čim bližje bomo Božiču. NAJBOLJŠI CAS ZA POSILJ^. TEV JE SEpAJ.
boste poslali denar? Pri slovepski banki The North American Banking & Savings Co., na 6131 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
ravno pri tej banki? Zato ker vam nudi —1. SIGJJRNOST; poslali smo že več sto miljonov kron in niti en viiiar se ni še zgubil; vsako pošiljatev vam jamčimo z vsem premoženjem, ki znaša blizu poldrugNmiljon dolarjev. a. TOČNOST; vsaka pošiljatev gre nemudoma naprej; potom izvrstnih zvez, ki jih imamo z banko v Ljubljani, je denar tam brez vsakih sitnoati točno izplačan. — 3. POSTREŽBA; pri nas lahko pošljete denar vs^kjfyn med bančnimi urami od 9 dop. do 3 pop. ter tudi vsak večer od 6 do 8 ure stranski vhod na 62. cesti. — 4. CENE naše cene so nižje kot kje drugod
A
a
m
—s
i
NAZNANILOM ZAHVALA.
Žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je dne ii. tjovembra, igarpo dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal nad vse ljubljeni soprog in dobri oče
Ivan Priseli
tr
v starosti 59 let. V svojo dolžnost si štejemo, da se tem potom srčno zahvaljujemo vsefn, ki so nas tolažili v teh težkih urah in za časa njegove bolezni.
Tem potom izrekamo prisrčno zahvalo vsem znancem in prijateljem, ki so prišli ranjkega kropit na mrtvaškem odru. Posebno lepa hvala Rev. ft Ponikvar-ju za lepe obrede, hvala društvo sv. Janeza Krstnika, it 37 J.S.K.J. in društvu Slovenec, št. 1. SDZ za podarjene vence in vsem, kateri so nam kaj pomagali v teh težkih dnevih.
Posebna hvala Anton Grdini za lep sprevod. Srčna hvala vsem skupaj in Bog naj vam povrne.
Tebi pa, nepozabljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru, dokler se zopet he vidimo nad zvezdami.
Žalujoči ostali: - ' Ana Prišelj, soproga, Ivan, Louis in Joe, sinovi, Agnes, omož. Pire, hči.
Telefoni v mestu Main 20«3 Central I960
Telefon » podružnici: O. S. Princeton 365 R
JOHN L MIHEUCH
PKFI SLOVENSKI ODVETWK
Glaral arad: NI
Uradna are v podružnici: Zjutraj od M. Zvečer od 6—8.
Pedraiafc_. «127 8L Clalr
Cm dan «e na glavni


V žt i O-.-
Vse turško prebivalstvo se izselilo; turške mestne de-5 so podrli Hi na njih prosto-zgradili nove-stavbe. Od sh gamizij je ostala le ena sama še ...
—o— KUmjRNO DELO ANEKTIRANEM
OZEMLJU.
■ f .j
Ko so italijanske čete zasedle Goriško, Trst , in Istro ni bil zadan našemu narodu, lci prebiva v teh krajih le hud političen, ampak tudi kulturen udarec. Kar je bilo žejno naše bčsede, je čez noč ostalo odtrgano od knjig, od bele-trističnih in znanstvenih re-* vij, izhajajočih v Sloveniji. Narod, odrezan od svoje prave domovine se je torej naen-Vrat znašel pred nalogo kul-; turne samopomoči. Podajamo par besed o tem, kako je njegova kulturna sila prišla do izrazi in razmaha.
Najprej se je iz potrebe rodila "Mladika", le skromen poizkus delovanja kulturnih amaterjev, ki so vkljub italijanskemu pritisku ostali na svoji rodni grudi. V drugem letu svojega obstoja pa se je "Mladika" izpopolpjla. Ure-) je vanje je prevzel goriški rojak, pesnik in pisatelj France Bevk. Njegov polumesečnik je nekake vrste prehod iz družinskega lista v literarno glasilo. Na tej stopnji je publikacijo seveda težko držati, ker mora ustrezati vsem slojem, ki so naročeni nanjo, in-teligentom in preprostemu kmetskemu ljudstvu. Pa vkljub vsem tem težkočam "Mladika" izhaja, uspeva, Se izpopolnjuje ter nudi užitka in informacij dovolj na vse strani.
Kmalu po ustanovitvi "Mladike" s$ je pokazala nujna potreba lista za mladino. Topot je prevzela iniciativo "Zveza jugoslovanskih učiteljev" v Trstu, ki je začela izdajati mesečnik "Novi rod". "Novi rod", je danes brez dvoma najboljši slovenski mladinski mesečnik; izida jatel jem in uredništvu se je s pomočjo resnih slovenskih leposlovcev in slikarja Bucika, prav ugodno posrečila namera ustvariti z "Novim rodom" mesečnik za mla di svet z vredrfo vsebino, vsled česar ga tudi odraslo občinstvo rado bere. "Novi rod" ureja pesnik Janko Samec v Trstu. Slovenskemu mladinskemu listu nekoliko siičen je hrvatski mesečnik "Nova nada"; ki ga izdaja ista "Zveza" in ki je name-
-	njen Jirvatski deci v Istri.
Poleg "Mladike" in "No-, veča roda" imajo bratje v a-nektiranem ozemlju dve matici. V Gorici obstoji "Goriška Matica", institucija za izdajanje knjig poljudne Vsebine. Po svojem ustroju / "Goriška Matioa" podobna Mohorjevi družbi, ti>d* s prijetno rajfcJikd, da je sod6bnfcj-ša, modernejša in torej boljša. Goriška Matica" izda letos troje knjig: ^vezek povesti pod naslovom: "Naši ljudje", spisal Alojzij Remec; knjigo pesniških prepovesti' "Giorske pravljiee," spesnil Joža Lavrenčič in koledar. Teh troje pubUkacij bo imelo zdradl visoke naklade zmerno ceno 5. lir. Knjige "Goriški Matice"—se med ljudstvom pričakujejo "z velikfm < zanimanjem in bodo nedvomno dosegle uspeh, ki jim gre.
Društvo "Ljudski oder" v Trstu, pa je osnovalo "Soct-jalno Matico". Jedro te Matice tyorijo izvečine bivši člani Višjega kulturnega sveta v Trstu, ki je pred dvema letoma izdajal kulturni vestnik "Njivo". V založbi "Socijal-
-	ne Matice" izide letos troje knjig, in sicer: kulturno-hi-storičen socfjalni roman izza let vojne in okupacije, "Med-vladje". Delo je napisal znani primorski novelist J. Pahor. Poleg tega izda "Socijal-na Matica" eno knjigo Lje-ninovih govorov ter koledar s primernimi spisi socijiine
vsebine. Cčha tem publikacijam bo 10 lir.
Za "širjenje glasbe med tržaškimi Slovenci skrbita Ku-marjeva glasbena šola in šola "Glasbene Matice" v Trstu, Pianist Srečko Kumar je lani in letos priredil več koncertov v raznih krrfjih Julijske Benečije ter dosegel prav lepe moralne uspehe. Gledališča, žal, Tržačani in Goriča-ni nimajo. 2ato pa se tem intenzivneje goji dramatika na deželi, ki se polagoma eman-cipira od vprizoritev oder-skih neslanosti ter sega po boljših domačih delih, predvsem po Finžgarju. Na deželi delujejo uspešno tudi mnogo pevska društva, ki krepijo narodno zavest in dokazujejo, da bo naša pesem In naša^ beseda tudi med podjarmlje-' ni Jugoslovani ostala nesvo-bodnim bratom v razvedrilo in uteho.
Mala kronika. Stanko Je-ras, 8 letni posestnikov sin iz Šmartna pri Kamniku, je šel p6 cesti. Na cesti je stal voz, naložen s hlodi. Ravno v trenutku, ko je šel mimo voza, so se hlodi sprožili; eden je padel Jerasu na desno nogo in mu jo stri. — Ana Godina, uslužbenka v hotelu Slon v Ljubljani, je bila zaposlena pri delu na dvorišču. V tem trenutku pa jc zagnala neka stranka skozi okno II. nad stropja steklenico, ki je s tako silo priletela Godini na levo roko, da je razpočila in jo močno ranila. — Frančiška Gorše, posestnikova hči li Brež, občina Jurjevica, je šla po hosti. Pri tem pa jo je zadela /teka veja na desno oko in ga nevarno ranila, -r- A-leks Blaževič, mizaiiski vajenec, stanujoč v Kamniški ul. 186, je šel na delo^ Pri hoji pa mu je spodletelo, da je padel in si pri padcu zvil levo nogo v členku. — Albin Gaj-šek, mesarski vajenec v Bu-dini pri Ptuju, je našel neke vrste patrone. Ko jo je pobral jo je hotel stWniti, v tem pa je patrona eksplodirala in mu raztrgala dlan desne roke. — Franc Žonta, delavec pri Gospodarski zvezi je žagal drva na cirkulafni žagi. Podajalka polen pa ga je he-hote sunila v komole in v tem trenutku ga je zgrabila žaga zafdesno roko ter mu jo raz-mesarila.
NesreČfc in nezgode. *Po-aaršek Marija, žena ključavničarskega pomočnika na Ižanski cesti, jc pustila za trenutek svojega petmesečnega otroka Franceta v zibki varstvu neke devetletne deklice. Ta je začela stikati po polici, kjer je stal lonec vrelega kropa. Lonec se je prevrnil in padel ravno na spodaj ležečega otroka, ki je dobil pri tem smrtno nevarne opekline. — Rus Josip, desetletni posestnikov sin iz Strug je padel raz voz in si zlomil desno nogo, — Vladimira Tome, 15 mesecev stara hčerka policijs. stražnika, je jedla jabotka. Pri tem ji je košček zdrčal v dušik in so jo mCTali prepeljati v bolnico. — Svete Anton, posestnikov sin iz Tomišlja, je zajezdil konja in ga šel napajat. Ko se je konj sklonil k vodi, je Svete padel in se močno poškodoval po čeljustih.
Prijetna gosta. V kavarno Žigart v Vetrinjski ulici v -Mariboru je prišel v petek neki gospod z damo. Oba sta se imenitno postregla in napravila približno za 300 K "cehe". Ko bi bilo treba plačati, sta mirno odgovorila, da nimata niti vinarja pri sebi in da bosta plačala naslednji dan. Seveda natakar, ki. sta mu bila gosta popolnoma nepoznana, ni mogel privoliti v to fn je zahteval takojšnje plačilo. Ta "predrznost" pa je žensko tako razkačila, da je skočila natakarju v lase n ga tako razpraskala po obrazu, da je moral likati pomoči na rešilni postaji. Mica Kovačeva in njen kavalir se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. Grozen zločin pri
Brata Marko in V)
1)	LOUIS J. PIRC, 0119 St. Clair Avenue,
2)	IGNACIJ SMUK, 6220 Si. Clair Avenue,
3)	LEOPOLD KUSLAN, 10511 Nottingham Rd.
POROTNI ODBOR:
1)	ANTON OSTIR, 1158 East 61st Street,
2)	HELENA PERDAN, 933 Eaat 185th St.
3)	FRANK ZORICH, 3217 St. Clair Avenue,
FINANČNI ODBORt
1)	FRANK M. JAKŠIC, 6111 St. Clair Ave.
2)	PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave.
3)	FRANK CERNE, 6033 St. Clair Avenue. *	VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue.
GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6119 St. Clair Avenue.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tlfte upra-nega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki Jih je reill društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Anton Oštir, 1223 E. 60th St.
lentin Hanžek v Gornji Stu-bici sta že dfelj Časa. živela v prepiru ' s sosedom Francetom Vulanom zaradi nekega zadružnega zemljišča. Dne 15. oktobra sta brata Hanžek sklenila, da obračunata z Vulanom. Našla sta ga pred vrati njegove hiše ter ga s sekiro obdelovala tako da je Vilan, na kose sesekan, obležal pred hišo. Ko so Vulano-vi sorodniki prihiteli iz hieš, sta podivjana brata s sekiro pobila tudi Vilanovo ženo in sina Štefana. Mrtvo ženo sta potem zavlekla v bližnji jarek. Orožniki, ki so kmalu prihiteli na lice mesta, šo podivjana brata razorožili in izročili sodišču.
-o—--
Kako naprej?
-Blagoslov mladinskega doma mora danes v vsako naše mesto in vsaj v vse večje industrijske krAje, sicer doživi-mo grozilo narodnostno katastrofo! Gorje nam če današnja mladina ostane kot je in taka doraste!' šola lahko mnogo stori, res, a njen upliv je danes pretesen in ne seza — poza Šolo; je pa tudi vob-če še vse preveč učilnica in premalo — vzgojevalnic*. Narod mora sam na delo, s samopomočjo I Pravi mladi-noljubi pa morajo voditi.to delo, samoreševanja. *
zanesljivo delo in tofno i bo sa pliimberaka In ena-okU£l(e .
BUDNICK & CO.
6703 ST. CLAIR AVE.
RoMdale 3280 Res. Nottingham 238 M
Odprto med tednom do 5. ▼ soboto dq 8. zvečer.
zvečer (fjn)
SPREJME SE V SLUŽBO slovensko dekle, ki razume hlSna dela. Jako dobra služba. Vzemite Kinsman karo do 116. ceste, kjer izstopite in vprtišajte na 3419 E. 110th St. Tel. Union 028-W	(135)
JOS. DEMSHAR,
slovenski stavbenik in kontrakton
643 EAST 108th ST.
Tel. Eddy 9140-W.
STIKI PRODAJALNE se da}o v rent, pripravne za vsako trgovino, kakor želite. Lepi prostori, v obljudeni okolici. Primeren rent. Prodajalne se nahajajo na 321 E. 156th St. Vpraia se na 15702 Waterloo J*d. __(137)-
IŠČEM DELO kot perica, bi hodila na dom ali operem na svojem domu. 1152 E. 01st St.	(137)
cenik knjig
SOBA SE ODDA v ali dva fanta, brez 69th P1
najem za enega hrane. 970 E. _(137)
Prvič med Indijanci Tri indijske povesti Kraljičin nečak .... Marijina otroka ... Korejska brata ....
Praški Judek .....
Zvesti sin .........
...S.......25c
............25c
........... 25c
........... 25c
.......vs...25c
............25c
25c
NAŠEL SE JE velik ključ. Kdor ga je zgubil naj vpraša na 1306 E. 55th St.
Prisega huronskega glavarja.....25c
Boj in zmaga ................. 25c
Maron krščanski deček Iz Libanona25c
Angel sužnjev .................
Zlatokopi ..................... 25c
Preganjanje indijskih misionarjev 25c
V NAJEM ŠE DA 5 sob, kakor tudi dve posebni sobi ter dobra klet. Vprašajte na 1416 E. 34th St. (136)
PRODA SE ena najboljših GROCERIJ / in mesnic v Collinvoodu. Nsjboijši
Srostor in odjemalci. Proda se radi nižinskih razmer. 7 Natančneje se poizve v upravi lista.	(137)
Mlada mornarja I Rdeča in bela vrtnica .... Angleščina brez učitelja .. určič, Cvet in aad . furčič, Sosedov sin . Jurčič, Doktor Zober
Gozdarjev sin ...........
Kako aem se jaz likat L zv. Kako sem se jaz likal II. zv«. . Kako aem se jaz likal III. zvez. Hudo brezdno
Angles Jos. Jt Jos. Ji Jos. Ji
V
25c 25c 35c $1.00 $1.00 $125 . 30c . 50c ..OOC ..50c 35c
DEKLE »ČE SLUŽBO za hišna opravita. 6214 St. Clair ave. spodaj (136
W. K. DRUG COMPANY.
EDINA SLOV. LEKARNA < v Clevelandu
Najboljia zdravila, točna postrežba.
St. Clair Ave.]. & Addison Rd.
JOHN K0M1N,
lekarnar	(x)
Pfihajač ...................... 60c
Patria ........................ 30c
Znamenje Itirih ..........'..... 75c
Darovana ..................... 60c
fernač- Zmagovač .............. 35c
" lek je pravil................40c
Malo livljenfe ■
Bob za mladi zob........
Pravila sa oliko.........
Romarica ...............
Dve sliki (Meško) ..j.....
Zadnja kmečka vojska Povesti v poduk in zabavo
S isto e sesto ............
Slike in povesti..........
Vesele povesti ...........
lir ...........
L zv. . II. zv.
SRAJCE
praznične srajce "avondalc" izdelka
Vojnimi MM
Zvonarjev« hči .......
Pod evobodnlm solncem Pod svobodnim solncem
Ne v Ameriko .....
Juan Miseria .........
Cirilica ..............
Ljubljanske slike......
Mlidctiičcfn L zv......
II. zv..............60c
.... 50c
65c . 30c . 65c . 60c . 45c . 75c . 45c . 30c . 35c . 35c . 35c . 40c $1.25 $1.25 . 65c . 75c . 25c $1.00 . 60c
Dekletom
Cnjlga e Varčna kuharica
lanam v#4#niti
IVpvIII vCUvUJU
$1.50, $1.75, $2.00 gtgs B«iaJ & Mam\ik
mt.
$1.00
. 75c
$1.00 $1.50
Priporočam se Slovencem za izvršitev vseh plumberskih del. Garantirano, trpežno delo po vedno niijih cenah kot drugje.
Nick Davidovich
• SLOVENSKI PLUMBER 7013 ST. CLAIR AVE.
Randolph 1828 Princeton 1852-W
POPRAVITE SVOJE ZOBE SEDAJ!
Moje cene so sedaj iste kot pred vojno, Enajstletno delovanje v tem uradu s tisoči zadovoljnih oseb, ki so dale popraviti zobe pri meni, vam garanti-, ra pošteno in dobro postrežbo. Preiskava zastonj.
Dr. L S. Rubin
Zobozdravnik.
Delo btez bolečin. 5506 ST. CLAIR AVE.
(jan. 26.f

Dr. H. 0. Stern,
1 •	'
lobozdramk
1355 L55tkSt.Tog.St.aair Vstop 1155. cesti nad lekarno
Ure od 9. ijutrej do 8. »večer.
Govori se slovensko.
WWWUHWWVWmWVWWvi
!! Slovenski plumber ji !!
MILAVEC & BUNOWITZ CO.
1043 E. 6ist St
Izvršujemo vaa plumberska dela, napeljavo kopaliit, ainkov, atraniifi in drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vae delo je prvovratno in cene ao jak zmerne.	(x)
Tel. Princeton 1270-W.
Hočete prodati vašo hiio z $1000.01 ali $1500.00 na nakup, drugo pa na Mortgage ali ueaečna odplačila na-znanite nam. Pilite ali pokličite na telefon Princeton 948 R. Urad 6106 St. Clair ave. Kaliah iti Na) igal. X
IIIIIIIIIIUIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII111IIIIIIIIIII
john centa
GROCKRIJA
6105 St Clair Ave.
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinimniiiuH
NAPRODAJ JE HlflA, dve prodajalni dvoje atanovanj. Lot 50X185. Na St. Glair ave. Oglaaitele na 502 Ultner Bldg.	(135)
POZOR ROJAKI!
Priporočam se Slovencem in Slo venkam za dovaianje mleka na dom Vedno točna in čiata postrežba. Ima mo vselej v zalogi najboljle, zdrav mleko, pa tudi smetano ter dr« mlekarske izdelke. Se priporotci Slovencem za dobro poatreibo.
JOS. KLAUZAR, 1172 Norwood Rd.	(x
■' ■-• . ss
FRANK SAKSER STATE ll
82 Cortlandt St., New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
' JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic t JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor Metkovič, .Sarajevo Split, Sibenik, Zagreb
ITALIJA Trst, Opatija Zadar.
NEMŠKA AVSTRIJA
Dunaj
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji in Nemikl Avstriji.	' *
IZDiUAMO čeke v kroofch. lirah in dolarjih, plačljive na vpoclad uri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah.	^
PRODAJAMO parobrodne in ielezniike vozne liste na vae kraje in za vae črte.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljiv, v efektivnem zlatu pri Jadran-ski banki in njenih podružnicah a pridržkom, da ae izplačalo v napoleonih ali angleikih šterlingih, ako ni na razpolago ameriA-Idh dolarjev v zlatu.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstnnovili nanovo na željo mnogih rojakov žirom Amerike, Id se poHlužujeJo naže banke Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih in jo poftljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za d vir denarja je potrebno da ae nam polije v registriranem pisma vedno tudi vložno knjižico.
Denar ham Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Valih denarnih zadev pri ravnateljstvu naže banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodnl listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, I bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se bodo posluževali naže banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprosenij da opozorijo na ta naš oglas svoje zfiance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine in Čmegore.
Frank Sakser State Bank
DOCTOR BAILEY "specialist"
2e 21 let zdravi akutne in kronične bolezni, molke in ženske, uporablja najoovejže metode. Ako trpite na zaatrapljenju krvi, oteklinah, kožnih boleznih, revmatizmu, na srcu, pljučah, želodcu, jetrah, imate bolezen v nosu grlu, pridite k njemu in ozdravite.
On uporablja veliko krvno zdravilo 600 in 014. Tudi najnovejža električna in X-žarki zdravljenja. Vsa zdravila daje dr. Bailey osebno In zaupno. Delo najbolje, cene najnižje. Mi govorimo slovensko. Uradne ure: od 0:30 zjutraj do 8. zvečer, ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop
5511 Euelid ave. bllsa 55. ceste, Room 2Z2, drugo nadetropj«. g !■ Cleveland, O.
Preiskava s X-žarki $1.00.
DELNIČARJI S. N. DOMA, POZOR!
Letna delničarska seja S. N. Doma se vrši dne 14. decembra, 1 ga 1 in sicer, ker so prostori v lastnem prostoru premajhni, ' v Grdinovi (Sever-Krašovec) dvorani.
Pričetek ob 7 :30 zvečer. Na tej seji bodo predloženi načrti in proračuni glede nove stavbe, ter podana pojasnila, zakaj se že ni pričelo z zidanjem. Kdor se zanima za S. N. Dom naj pride na sejo, ter poda svoje nasvete in pripomore do čimprejšnje-ga vresničenja naše želje. Kdor ne more priti samf naj poobla ' drugega delničarja, da ga zastopa — tozadevna pooblastila dobe pri tajniku ob uradnih uran ali pa pri oskrbniku.
Torej pridite na sejo vsi.

Ludvik Medvešek,taj
U
AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ AEGA PODJETJA.
ANTON GRDINA
Pogrebni direktor, balaanUst
Urad in stanovanje: 1053 E. 6and St. Druga hlfta od St. Clair Avenue proti jezeru.'
PRINCETON
1381
Bel Rosriak 1881

Naznanilo preselitve.
Dr. 2upnlk ae je preselil z zsbo-zdravniikim uradom od 0127 St Clair Ave. na 6111 8t Clsir Av«. mm ▼ogsl 02. ceste, nad^novo slovensko banko, glefte vhod na 02. cesti Glejte na upi«
DR. ŽUPNIK
Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, ob i ifi i te dr. 2upnika, ki ae onebno zanima ta vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira t« se-let v tef- ofblici.
Uradne nrs: od 8:30 zjutraj do 8:30 s veter.! Ob nedeljah od 8:30—12.
TOO L.
n
SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD
Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zipernih cenah.
John Bukovnik,
7033 SUPERIOR AVE. blizu AddisOn Rd.
J. S. Jablonski
SLOYEKSH FOTOCRAF.
ss38SB=aoaBaBa^
6121 ST. CLAIR AVE.
Izdeluje slike sa ienitbein dniiioske sli] stike,^p^najrovejii modi in po niskih
1 vrednostnih slik (en eoo veliko sliko ▼ naravni velikosti
v St * •
VSE DELO JE GARANTIRANO.
mi	iluJOciadl*
Homestead Sheet Metal & Roofing Co.
I A. 1. SMIECHEWICZ, poslovodja.
Union 330-WJ

ŽIVLJENJE
- Spisal Dr. Fr. Dctcla
Povest.....
Mp*?.....?? v ^f-W ■■■ • ' -'-.f < ; (

In trdo je res šlo zanj; zakaj zaslužek je pozimi redek, ko ljudje za živež radi delajo; Mihova muzika pa je počivala že par tednov. Dolga je pot do Primoža v grdem vremenu, in večkrat je Juriju, kadar jo je hodil, prišlo na misel doli ostati črez zimo; a če je premislil, kakih sitnosti bi utegnil nakopati svoji ro-dovini, se je zbal.
"Veste kaj?" pravi nekega dne svojima tovariSema. "Jaz grem do Rožanca, da si izposodim par goldinarjev. Poleti mu jih vrnem, magari z obrestmi."
"Primojdunaj," se zasmeje Premec. "Vidi se, da ti ne poznaš moža. Naj ga poprosi sam Bog na posodo, brez poroka mu ne da on nič. On bi bil Kristusa za pol manj prodal ko Judež."
'O za pol več," se oglasi Miha. "Dober kup pa ne prodaja Rožanec."
"Jaz pojdem vendar; saj sva prijatelja, in saj veste, e storil zame." O kaj pa!" pravi Premec. "To je kaj posebnega 1 Reci starcu, naj se obesi namesto tebe, rajSi bo storil, ko da bi kaj dal na posodo. Če bi mu bil jaz rekel: daj deset krajcarjev, da rešiva Jurija, ki ga hočejo umoriti, misliš, da bi bil dobil? Nlkdli ne."
Tako je govoril Premec; a Jurija ni pregovoril. Napoti k Rožancu in dobi gospodarja rt a dvorišču, ko je baš butare delal. i"Dober dan, oče , Roža-ga nagbvori. "Vi pa butare?"
Butare," mu odgovori. "Odkod pa ti?" "E, od vseh krajev.f "Največ si pri Premcu, ka-
ar
"Zdaj tu, zdaj tam; tako se klatim po svetu."
Prav imaš! Malo moraš počakati, da te ljudje pozabijo, potlej si pa dober; nobena živa duša ne bo več po tebi vprašala. Ce hočeš, pojdiva v hišo! Kos kruha in malo pijače imam zmeraj pri rokah."
"Ne, oče; saj se tukaj lahko pomeniva. Veste, jaz sem po nekaj k Vam priSel." "No, kaj bo dobrega?" "Oče, tako-le je: jaz nisem slab delavec, kal?"
"O dober, dober ; jaz te že poznam."
"Poleti, glejte, bom lahko dobil dela, kolikor ga bom hotel, če me prav letos še niso radi jemali. Sčasoma ljudje vse pozabijo, jelite!"
"Tako je, noben človek ne bo več mislil na to, da si uha-jač."
"Vidite, zdaj pa dela ni, in kdo me bo na zimo vzel? Poleti si bom pa precej zaslužil, poleti, in če boste potrebovali kakega delavca, me kar imate." "To je že prav." "In delal Vam bom pridne-je in tudi ceneje ko vsak drugi. Mlatit Vam pojdem in kosit za tri groše na dan."
"Kar v roko udari!" pravi mož veselo in iztegne svojo desnico.
"Samo plačajte mi nekaj naprej!" —
Osupel ga pogleda Roža-nec, in pridna korošica mu zastane. —
"Veste," nadaljuje Juri, "potlej ne bom tako potreboval, zdaj sem pa res potreben, in Vam je pač vse eno, Ce daste zdaj ali pozneje."
"Fant, ti praviš: vse eno? Kako more kmet, ubog kmet kaj denarja dati od sebe, če ni še prodal svojih pridelkov in svoje živine!"
"Saj ste prodali žita oni teden!"
"Kaj prodal! Seveda sem prodal; toda, kako prodal! V izgubo sem moral dati, v či-bo. Ej, potreba, po-

treba in skrb! Fant,§ti nimaš še nič skrbi, ker si sam; kdor ima pa svojo zemljo, ta ni nikoli brez skrbi."
"No, takih skrbi 'bi se jaz ne bal," omeni Juri.
"Zato, ker jih ne poznaš. Ti še nisi nikdar plačeval davka in ne veš, kaj se to pravi: hiša brez denarja, rubežen pa pred durmi."
"Vaše posestvo nese vendar lepe denarce."
"Lehko bi jih, lehko; Bog ve, da lehko! Tcda kaj ti pomaga, če vidiš lepo drevje v gozdu, da se ti ga srce veseli; a prideš drugič pogledat in vidiš, da je drugi posekal! In kak krompir je .bil zrasel na njivi! Debel kakor repa, in kar usulo se ti ga je pod steblom; ko sem pa začel kopati, sem pa videl, da je boljši že pobran. Potlej naj pa nese denarce kmetija! Koliko sem zložil žita v kozelc! Na tesno sem je dejal, snop pri snopu, samo lepo: pšenico, trdo kakor jeklo in svetlo kakor led. Ko pa pridem z vozom nakladat, je bilo pa vse narahlja-no; skoraj vsak drugi snop je izginil!"
Kaj, da tako kradejo po Gorici!" se začudi Juri. "Tako in pa še bolj! Toda ekaj jih poznam, in ker si aš tu in menda večkrat Premca vidiš, reci staremu: če ga dobim jaz enkrat v moji hosti, da bo drva škodo delal, ali . jega kozelca kaj iskal, česar ni izgubil, mu posvetim z dvocevko, da bo imel za nekaj časa dosti. Da moram ravno jaz imeti tako tatinsko soseščino!"
"Oče, Premca menda po krivem dolžite," zagovarja Juri svojega dobrotnika.
"O kaj pa, po krivem! Le govori zanj! Meni so ljudje pravili, ki se ne lažejo, in dolgo sem že potrpežljivo gledal, kako se pase ta nesnaga na moje stroške."
Juri se je bal, da bo starec zdaj, ko mu je prišel najljubši predmet na misel, o tem govoril brez konca in kraja, in zasukal je govor zopet na svojo prošnjo. "Hudo je, oče, hudo!" pravi. "Pa veste kaj? Zavoljo tega bi meni vendar lahko posodili par goldinarjev. črez pol leta Vam jih odslužim."
"Oh, ljuba duša," vzdihne Rožanec. "Črez pol leta! Kje je še to! Bog ve, če boš takrat Še pri volji izpolniti svojo obljubo!"
"Saj sem Vam segel v roko."
"In Bog ve, Ce boš še mogel to storiti. Zandarji še vedno okrog lazijo, in če te dobe, kdo mi bo povrnil?"
"Bodo pa oče dali, ali pa 1 France."
"Ha, ha," se bridko nasmeje Rožanec; "oCe ali pa France! Saj poznam oba dobro! Od teh ne dobiš denarja; trda sta kakor gabrova grča. Ha, ha! da bi ta dva kaj plačala, na to še misliti ni!"
"Pa jaz imam še nekaj dote!"
"No, pa Bog ve, kdaj jo dobiš, ali pa nikoli! Tvoj oče lahko še dalje živi ko jaz."
"Da bi le Bog dal!"
"Ej, zlodeja, Juri! kaj pa meni potlej pomaga vsa ta kupčija! Jurček, kar pustiva neumne ~ marnje, ti pa pojdi ' z mano, da ga spijeva vsak eno kupice, hruševca, kakršnega ti še nisi pil." i "Zahvaljujem, oče, res ne bom! — Vi mi torej nečete pomagati?"
"Kaj pomagati! Pomagam ti že, kjer hočeš; ali če ne morem, pa ne morem. — Toda počakaj, zdaj-le sem se nečesa domislil," reCe Roža-' nec, pomigne s kazalcem in vleie ponižnega Jurija črez dvorišče. Pod liišo v zemlji je
prostorna klet; Rožanec jo odklene in porine mladeniča noter.
"No, Juri kaj vidiš tu notri ?" ga vpraša. "Dve kadi zelja." "Aha," se smeje oni, "to je tudi notri, tudi. Pa poglej sem! Ob steni, kaj pa visi tu?" "Zajčje kože." "No, vidiš! Same lepe, suhe zajčje kožice. Petnajst jih je, in poglej, ljuba duša; v ponedeljek je v Ljubljani semenj, jaz ne morem iti, ker imam dela doma; ti pa lahko tja stopiš in vzameš to-le s sabo. Ce skriješ pod suknjo, ne bo vedel noben človek, kaj neseš. Klobučarji se bodo pa kar stepli zanje; tako lepe kožice so to. Reciva, da dobiš za vsako štiri groše — dobil boš pa lahko več, primaru-ha! takšno blago, le poglej jih — no, pa reciva, da štiri groše, in petnajst kožic, to je že blizu štirih goldinarjev."
"Ne ven), Ce bo toliko, oče," ga ustavi Juri in začne računiti. "To je menda samo tri goldinarje."
"Ni mogoče!" zavpije Rožanec, "le štejva! Če bi jih bilo samo pet, bi že te vrgle en goldinar; zdaj jih je pa petnajst, pomisli: petnajst!"
"No, in to je trikrat pet.".
"Hentaj! menda res. Toda ti jih boš veliko draže prodal; ne smeš takoj prvemu dati; poskusi malo, kakšen je kup. in drži na žive in mr tve!"
Juri ni vedel, ali bi se sme jal dedcu ali bi se jezil; toda kaj je hotel storiti? Če odreče, ne dobi denarja nič; en dan ali dva dni se pa že roma po svetu, in kdo ga pozna v mestu!
"Kar se bo dalo, bom sto ,ril," pravi. "Zanesite se name!"
"Tako je prav! Kaj bi za metaval dobro robo! Pot te skoraj nič ne velja; zaprav ljati seveda ni treba. Črez Savo se prepelješ na prvem bro du po čolnu; na ladjo ti ni treba hoditi, ker je predrago. Semintja boš plačal štiri krajcarje. V Ljubljani imaš pa petnajst krajcarjev črezin-črez dosti."
"Petnajst krajcarjev, oče! Kaj pa misiite! Toliko me stane, če* grem v Dolino."
"Ha! Ali hočeš hoditi pO svetu pijan kakor muha? Glei, da se mi v Savo prevrneš! ~ No, pa vzemiva dvajset krajcarjev, ker si že tako razvajen; potem boš pa živel kakor prapreški gospod. — Kar ti ostane, prinesi lepo domov in glej, da kaj ne izgubiš in da ti na semnju kdo kaj ne izmakne. Mestni ljudje so vsi vražji in kar gledajo, kako bi osleparili tujca. ' Poldrugi goldinar, polovico izkupička, boš dal potlej ,meni, drugo polovico ti pa jaz posodim tja do sv. Jurija,. tvojega patro-na. Obresti pa ne maram nič, ker jaz sem krščanski človek. — Tako, Juri! Kadar odrineš, mi pridi povedat, da ti izročim blago!"
Kar tepel bi skopuha kakor ajdovo slamo, si je mislil luri, Če ne bi bil baš Rožanec. Toda le počakaj!
VI.
..... Grd dan JČ bil v Ljubljani
semanji dan; deževalo je in sneg je naletaval vmes, da so tla, razteptana od mnogih nog, kar plula. Množica ljudi se je valila sempatja: eni hite po gotovih opravkih, drugi ogledujejo štacune in krame in premišljujejo, ali bi še kaj kupili; ti iščejo svojih znancev, oni so jih našli in se glasno razgovarjajo z njimi; vmes pa ropočejo vozovi in bega živina.
Pri klobučarju na trgu je že dolgo kmetski fant od strani gledal in čakal, da se odmaknejo kupci. Zdaj se približa, a ne pogumno in mo-?ko kakor fantje njegovih let, ampak plaho in urno, kakor boječ se, da se skesa, ako bi hodil počasi.
"Jaz imam zajčjih kož na prodaj," reče poluglasqo Juri ; zakaj on se je obrnil na prodajalca.	\
Klobučar ga nekaf časa
- IV tč ' *	y v ' ■
■ .'-v.

min 1
pazljivo gleda pokaže.
Juri razveže culico in razloži svojo robo. Dolgo jo ogleduje oni, vse predolgo za Jurija, naposled pa vpraša: "Po čem?"
"Po štiri groše."
"Fant, ali si znorel?" pravi oni. "Po dva ti dam, če hočeš; in kar pusti tukaj!"
"Ne, ne morem dati."
"Kaj ne moreš dati, ko si vse zastonj dobil! Dva groša dobiš še po vrhu, pa nič več." In klobučar seže po ruti.
"Res ne morem," reče Juri in prime za drugi konec.
"Stoj, fant!" pravi zdaj oni na glas. "Pridejo žandar-ji mimo, boš pa lahko dal."
A tako srepo ga pogleda Juri in tako krepko mu stisne pest, s katero je držal robec, da je takoj izpustil. Juri po-vije svoje blago in izgine med ljudmi. Malo so bili za njim pogledali, ko je klobučar rekel zadnje besede; a kdo se meni za tuje ljudi!
Poldne je zazvonilo; vse ljudstvo se odkrije, in kjer jih je več skupaj, začne eden glasno naprej moliti. Najglasneje pa ničli tam na trgu star štacunar, ki klobuke prodaja. Po vsem trgu se razlega njegov glas, in nehote moli tudi Juri za njim in se počasi bliža. To mora biti dober človek, ki je tako pobožen, si misli »n čaka, kdaj bo molitve konec. Zdavnaj je že odzvonilo, a rejeni klobučar še vedno našteva svetnike in svetnice, kakršnih Juri še nikdar ni slišal, in neutrudno odgovarjajo ljudje krog njega. Nazadnje pride vendar "čast bodi", in velik križ sklene molitev. "Ta je bila pa dolga/' meni nekateri, "prav za deževen dan." Ljudje se začno razgubljati po krčmah, in trg se prazni. Zdaj se zdi Juriju čas ugoden. Urno stopi k možu in ga nagovori:
"Oče, jaz sem tudi za Vami molil," pravi. "Zdaj bova pa kupčijo naredila."
"Prav je; jaz imam pa tudi najboljše blagflf."
"Jaz bi Vam nekaj prodal," seže mu Juri v besedo, "zajčjih kožic, če jih potrebujete."
"Kaj pa, da jih potrebujem. Le sem z njimi!" In zopet razgrne Juri svoje blago in gleda boječe kupcu v obraz, kaj poreče.
"Koliko hočeš imeti?" vpraša oni.
"Ni veliko," odgovori Juri. "Po štiri groše Vam jih dam."
Mož premetava kože, jih mane s prsti, ogleduje od vseh strani, potem pa izvleče mošnjo. Aha! se veseli Juri, nisem se varal, to je pravičen in pošten mož. Staeunar na-šteje in pomakne denar Juri-ju; "Tu imaš, fant!"
Juri pregleda in vidi, da je naštel samo dva goldinarja in štiri groše.
"Oče, Vi ste se zmotili," pravi. "Tukaj manjka šestnajst grošev, za štiri kože ste mi utrgali."
"Prijatelj, te boš pa navrgel!" reče oni in se grdo zasmeje. "Tukaj je denar, vidiš? Zdaj pa tja-le poglej!''
Juri se ozre. . "Tam so pa žandarji! Take ptiče, kakor si ti, jaz poznam."	1
Juri se je tresel od jeze, prebledel je in zardel, in prva misel mu je bila, da bi skočil v dedca in mu premel kosti; a vedno bliže prihajata dva bajoneta. .
(Nadaljevanje.)
CHOR
HARD
Največji, najhitrejši H™iki ave-ta. Izvrstna postretba potnikom. V vašem mestu Je afent.
V Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Ogrsko, preko Du-brovnika. Trsta bi Reke:
CAR0N1A........... 7. dec.
Listek do Trsta $110, do Rek« $111, Taksa $5.
Via Cherbourg ft Southampton.
CARMANIA ......... S. de-.
AQU1TAN1A ........ 13. dec.
DNE 17. NOV. '21. OB 7. URI
pričnem na javni draibi (licitanti) razprodajati svojo bogato zalogo zlatnine, srebmi-ne in drugega blaga. Opozarjam zlasti na krasne ure, prstane, verižice.
Dražba bo trajala samo toliko časa, da se razproda za deset tisoč dolarjev blaga in bo nudila vsakemu, da kupi vsako, na clražbo postavljeno blago za NIŽJO CENO kot so danes tovarniške cene na debelo.	,
S tem se nudi najlepša prilika, da kupite ure, verižice, prstane in drugo zlatarsko blago ^a cene, ki so od ene tretjine do ENE POLOVICE nižje, kot so bile kdaj v moji ali kateri drugi zlatarski trgovini.
Pomnite: Kakorhitro bo za deset tisoč dolarjev blaga razprodanega, se DRAŽBA USTAVI in plačati boste morali zopet navadne tržne cene za vsako blago.
Ne zaipudite te prilike, ki se vam ne bo nudila nikdar več. VSAKO, NA DRAŽBI PRODANO BLAGO GARANTIRANO, in s tem ste zagotovljeni, da bo vsak prejel POŠTENO BLAGO.
NAJLEPŠA PRILIKA ZA NAKUP BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH DARIL.
Se priporoča
FRANK ČERNE,
6033 St. Clair Ave.	,
TRI SOBE SE DAJO V NAJEM za mifno družino, elektrika kopališče in klet zase. 5806 Prosser ave.
(136)
5 SOB SE DA V NAJEM, elektrika in kopališče. Vpraia se na 6912 St. Clair ave.	-	(136)
NOVA HIftA SE DA V NAJEM, 8 sob, 2 družini. Kopalllče, gorka in
za
mrzla voda, garaža za 2 avtomobila, furnea. Hiša se nahaja na 836 Liberty ave. Euclid Villag4. Podrobnosti ae is vedo na 3847 St. Clair av. v Shoe Repair Shop. Rent za obe
družini $35 na mesec.
(136)
National Drug Store f SLOVENSKA LEKANA Vogli St Clair av*. ia 6i. ce» ta. S posebno skrbnostjo i zdel u jemo zdravniške predpise V lalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
a. f. mm co.
15220 Saranac Rd.
Prvi slovenski pogrebni Ttavod 1 v Collinvoodu.
Avtomobili za vae alučaje. Bolniikl voz. — Se toplo priporočamo.
Tel. Wood 44
Stara navada ameriAkih rojakov Je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primernim darom za božične praznike.
Ker je sedaj cena denarja izredno nizka, že samo par dd; larjev pomeni Jako veliko v starem kraju.
Denarne poAiljatve skoti našo banko so navadno nakazane v 14 dneh. Denar dobi prejemnik na svoji domači pošti brez vsa* kega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Zakrajšek & Češark,
SLOVENSKA BANKA 70^-9 th Ave. New York, N. Y.
D o s t a v e kr Onim, ki žele po-toVati domov za praznike, priporočamo svojo* potniško pisarno.
»t»tini»»tttMMMi>»»»iii»iiiiiMiiiitHiiiiiiiiiiiiitiniinMiiiii>iiiininiiiiiiiiiiiiiiiii
Frank J. Lausche,
nnVCTMIIf
čez dan se oglasite na : 1039 GUARDIAN BUILDING
Od 6:30 do 8. zvečer pa se oglasite na:
6121 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510	'
»iiiM»iniiiitiiui»nuiiiininiimttmTmttsmit»iiMniHiiiiiiiiiH»tiiiiiMiiitmtim
Postavljamo nove furnese. Točno popravilo novih furnesev. I .
Pokrivamo strehe, popravljamo žlebove ter strehe.
Točno delo "po najnižjih cenah.
7948 BROADWAY.
......---.....*T ; " T"

V t
V delu je vse - v hranitvi še vež. Saving Today - Is Having Tomorrow.
Zrtio do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete. „r f- i ,
Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh.
Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloženje.	i
Mi/dajemo vse nasvete brezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju' denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, 1 ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo »n dobro poznano
The
Lake Shore Banking & Trust Company
E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.

IZYANREDNA PRILIKA! Naprodaj' imam nekaj hiš za eno ih za dve družini, pod zelo ugodnimi pogoji. Ne zamudite te ugodne prilike. Nič vas ne stane, ako si Jih ogleda-■ te. A. F. LUCIč, Realty Ce. 1174 Addison Rd. _00 j
IŠČEM ŽENSKO z*- hišna opravila. 10313 Way ave. Newburg. (135) j
NAPRODAJ JE POSESTVO v St. Vidu pri Zatični, ali se zamenja za hišo v Clevelandu. Posestvo ae nahaja v va-
CLEVELAND, O. f Bell Tel. Prospect 4404
LORAIN, O. Tel. 711«
SLOVENSKI ODVETNIK.
CLEVELAND. O. 1394 East 40. St.
LORAIN, Q. City Bank HM g. (Vog. Pearl * 28. St)
Uradne ure: — 9. zjut. do 4. pop. in17. do 8. zvečer.
/ ' . • - J.'