Jo`ica ^eh UDK 821.163.6.091 Cankar I.:821.112.2(436).091 Schnitzler A. Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta jozica.ceh@uni-mb.si DUNAJSKA PREDMESTNA DEKLICA PRI IVANU CANKARJU IN ARTHURJU SCHNITZLERJU Ivan Cankar in Arthur Schnitzler sta na prelomu iz 19. v 20. stoletje tematizirala dunajsko predmestje in tam `ive~o deklico, najpogosteje {iviljo iz proletarskega ali malome{~anskega okolja. Cankarjeva predmestna deklica ne pozna eroti~ne lahko`ivosti in oto`ne o~arljivosti Schnitzlerjeve »süsses Mädel«, je {e napol otrok, vendar `e postarana, zmeraj zami{ljena, obremenjena s skrbjo za pre`ivetje, pogosto pri~a ali `rtev spolnega nasilja; iz grdega telesa in vsakdanjega `ivljenja v predmestju, ki ga ob~uti kot je~o, pobega v hrepenenjski svet ~iste lepote, a to jo pogosto vodi tudi v smrt. V upodabljanju predmestne deklice obstajajo med slovenskim in avstrijskim pisateljem velike razlike, pogosta tematizacija smrti v povezavi z umetnostjo, kriza identitete, estetizacija `ivljenja pa so teme, ki ju tudi povezujejo. Uvod Z ble{~e~o zunanjostjo je Dunaj ob koncu 19. stoletja simboliziral fevdalno tradicijo, ki se je z brezskrbno eleganco pribli`evala svojemu zatonu. Tak{no podobo Dunaja razkriva literatura dunajske moderne in se je ujemala s findesieclovskim ob~utjem ~loveka, z ob~utjem posebne melanholije in o~arljive lepote na robu propada.1 Razpolo`enjsko ob~utenje sveta je pre`eto tudi s filozofijo senzualisti~ nega subjektivizma Ernsta Macha, z razdrobljenostjo sveta na ob~utke in razcepljenostjo subjekta. Ob kavarni{ki moderni Hermana Bahra, Arthurja Schnitzlerja, Huga von Hofmannsthala, Petra Altenberga idr. se je v dunajski kulturni metropoli mo~no oblikovala tudi literatura slovanskih avtorjev (Matl 1964: 391). V letih od 1896 do 1909 je na Dunaju ustvarjal Ivan Cankar. V primerjavi z me{~anskimi avtorji dunajske moderne je bil v druga~nem polo`aju, dru`il se je s sonarodnjaki, z literarnimi krogi okrog Schnitzlerja in Hofmannsthala ni prihajal v 1 Osrednji literarni lik dunajske moderne je razdvojeni iskalec du{e in estet, ki se izgublja v mnogoli~ nosti velemestne lepote. V skrivnostni lepoti, pouli~ni glasbi, plesu, v siju razko{nih lu~i in elegantnih fijakarjev se razkriva Dunaj na primer Erwinu, glavni osebi iz romana Leopolda Andriana Der Garten der Erkenntnis (1895). Toda tudi njega kot {tevilne druge estete ob koncu 19. stoletja ta ~ar ne more zadovoljiti, pu{~a ga {e bolj samega in osamljenega. Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 2 64 Jo`ica ^eh stik,2 njihovo literaturo je spoznaval iz literarnih revij. Cankarjev bivalni in literarni prostor je dunajsko delavsko predmestje Ottakring, blizu so mu bili zapostavljeni, izkori{~ani in izmu~eni ljudje, ki si v sredi{~e mesta niti niso upali, saj so tam delovali mote~e, bili prezirani in preganjani.3 Z lahko`ivostjo in melanholijo pre`eto `ivljenje me{~anstva v poslednjem lesku in razko{ju podonavske metropole, kakor so ga tematizirali avtorji dunajske moderne, Cankarja ni moglo zanimati. Njegove literarne osebe so izklju~ene iz bogastva in bli{~a metropole, mogo~no velemesto je zanje neskon~no dale~ in dosegljivo le v sanjah. Osrednja tema Cankarjeve v dunajsko okolje ume{~ene proze postane `ivljenje spodnjih, temnih plasti Dunaja; proletariata, ki prihaja iz slovanskega, zlasti ~e{ko-moravskega sveta ter `ivotari, umira in sanja v dunajskem predmestju, in `ivljenje avtobiografsko motiviranih ter na obrobje potisnjenih umetnikov. Cankarjevo do`ivetje Dunaja Ivan Cankar je bil ob prvem prihodu na Dunaj jeseni 1896 povsem o~aran, velemesto je do`ivel s pogledom ~loveka iz province in naenkrat so se mu odprla velikanska kulturna obzorja.4 Spomladi 1897 je pisal bratu Karlu, da se je z »vso du{o zakopal v to dunajsko `ivljenje« (CZD 26, 31). Toda kmalu po prvem navdu{enju postane Dunaj za slovenskega pisatelja, `ive~ega v delavskem Ottakringu, velikanska trdnjava politi~nega in birokratskega aparata monarhije, ki `ivi na 2 Ivan Cankar je danes v avstrijski in nem{ki literarni javnosti po zaslugi Erwina Köstlerja, prevajalca njegovih izbranih del v nem{~ino, bolj znan kot kdaj koli poprej, ~eprav je slovenski pisatelj ve~ kot deset let `ivel in ustvarjal na Dunaju. Köstlerjevi nem{ki prevodi Cankarjevih del izhajajo od srede 90-ih let pri Zalo`bi Drava v Celovcu, doslej so iz{le naslednje knji`ne izdaje: Vor dem Ziel, 1994; Pavli~eks Krone, 1995; Das Haus der Barmherzigkeit, 1996; Aus fremden Leben, 1997; Traumbilder, 1998; Nina, Kurent, 1999; Knechte, 2001; Der Sünder Lenart, 2002. Od srede 90-ih let prej{njega stoletja je v avstrijskem publicisti~nem tisku kot odmev na Köstlerjeve nem{ke prevode Cankarjeve literature iz{la tudi vrsta ~lankov o Ivanu Cankarju. Nem{ki kritiki uvr{~ajo slovenskega pisatelja med pomembne ustvarjalce simbolisti~ne literature, ob tem pa poudarjajo tematsko druga~nost njegove dunajske literature v primerjavi z avtorji dunajske kavarni{ke moderne. Karl-Markus Gauss je na primer v ~asopisu Der Standard 4. decembra 1999 v prispevku Wien von unten Ivana Cankarja predstavil kot avtorja, ki je v za~etku 20. stoletja na simbolisti~en na~in opisoval temne plasti dunajskega predmestja in pri tem poudaril, da njegove literarne osebe z dru`benega dna nosijo zna~ilnosti hrepenenja po ~isti lepoti in niso socialno motivirane. 3 O prezirljivem odnosu dunajske gospode do predmestnih delavcev in zgra`anju nad njimi pi{e Ivan Cankar denimo v ~rtici Dunaj poleti (CZD 9, 269): »Na Dunaju pa je ostal nepo{teni pod`upan, debeli kramar Jo`ef Strobach. O mraku sedi ob oknu, v lepem okraju Margaretinem, in gleda na cesto. Po cesti prihajajo ~udni ljudje. Obrazi temni, surovo klesani, oglodani od znoja; roke `uljave in umazane, umazane in zakrpane obleke. V dolgih trumah prihajajo iz tistih neizmernih poslopij, iz katerih se vali neprestano ~rn dim, – kletve izsesanih in prevaranih ljudi. Prihajajo s te`kimi, trudnimi koraki, in debeli kramar Jo`ef Strobach sedi ob oknu in mrmra: ’Oes G’sind’l!’« 4 Ivan Cankar je bratu Karlu v pismu 4. novembra 1896 pisal, da ga je mesto popolnoma prevzelo, ob~udoval je vse, {iroke ulice na Ringu, drevorede, sprehajali{~a, takoj na za~etku je obiskal likovno galerijo in bil o~aran nad kulturnim `ivljenjem, galerijami, revijami. Med drugim je zapisal: »Nato pa me je vzel Dunaj v svoje naro~je in – vrag vedi kako! V treh dneh sem zabil vseh petnajst forintov, ki sem jih {e imel. /…/ ^isto sem bil omamljen! Ti si te krasote niti predstavljati ne more{ – kakr{na je n.pr. na Ringu.« (CZD 26, 18.) Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzerju 65 ra~un nesvobodnih, zlasti slovanskih narodov in o kateri upa, da bo ~im prej razpadla. Kriti~na in ironi~na podoba avstro-ogrske metropole s perspektive izob~enca, ki lahko le od strani opazuje svet bogatih me{~anov, je ubesedena v ~rtici Nezadovoljnost5 (1901), enak motiv se pojavi v pesmi V bogatih ko~ijah se vozijo (1902). Negativno sliko Dunaja prina{a tudi ~rtica Dunaj poleti (1900), mesto je zakajeno, polno prahu, lenobno utrujenih in poltenih ljudi. Dunajska metropola je dobila tukaj naturalisti~no podobo debelega, razgaljenega in pijanega filistra: Debel pijan filister le`i pod Golovcem v sami srajci; na ~elu potne kaplje, potne kaplje pod nosom; ~asih se izvije te`ek vzdih iz o`ganih plju~; o~i so zaprte, samo trepalnica desnega o~esa se je nekoliko vzdignila, in kalno oko gleda v spanju trudno in neumno … To je danes Dunaj. (CZD 9, 267.) Satiri~no podobo Dunaja pogosto sre~ujemo v Cankarjevih delih z avtobiografsko obarvanimi liki umetnika, kot mogo~na izkori{~evalska trdnjava je opisan v Hlapcu Jerneju in njegovi pravici (Simonek 1993: 140), hrepenenjskim dekletom iz predmestja pa je Dunaj tudi nedosegljiv prostor o~arljive svetlobe in bogastva.6 Ivan Cankar in Arthur Schnitzler Pogosti opisi umiranja, smrti, bolezni, sanjskih fantazij, tema zaprtega prostora, lik `ivljenju odtujenega umetnika, bohema, razpolo`enjski opisi zunanjega sveta, senzualizacija narave, razdrobljenost subjekta so motivi in teme, ki Ivana Cankarja kljub razlikam povezujejo z avtorji dunajske moderne. Stefan Simonek je v zapisu o Ivanu Cankarju leta 1996 v reviji Literatur und Kritik opozoril na nekatere sorodnosti pri Ivanu Cankarju, Hugu von Hofmannsthalu in Arthurju Schnitzlerju, ki se ka`ejo ob pogosti tematizaciji smrti in umiranja. Po dosedanjih ugotovitvah slovenske literarne vede Ivan Cankar na Dunaju ni imel neposrednega stika z Arthurjem Schnitzlerjem, v svoji korespondenci in literarnih esejih ga ni omenjal, njegovo literaturo pa je gotovo poznal iz publicistike, saj je Arthur Schnitzler objavljal v ~asopisih in revijah (Die Zeit, Simplicissimus), ki jih je Ivan Cankar v tistem ~asu zagotovo prebiral (Pirjevec 1964: 143). V ~asu Cankarjevega prihoda na Dunaj pa je avstrijski pisatelj in dramatik tudi `e u`ival mo~no popularnost s svojimi dramskimi deli in likom lahko`ive predmestne deklice, imenovane »das süsse Mädel«.7 5 »In ugledal sem svet pred sabo: Brez {tevila debelih in veselih ljudi sem ugledal, ki niso bili v nobenem oziru bolj{i od mene in ki so imeli kljub vsemu vsega ve~ nego jaz. Imeli so lepe dvorce sredi mesta, kopo slu`abnikov, ljubeznivo in svetlo vrsto prile`nic, vse bele in sladke, kakor iz cukra. In imeli so konje, da so se vozili po mestu, kadar je sijalo sonce na tlak in smo hodili mi drugi potni in trudni po `are~em kamnu; imeli so prostrane kleti, in v kleteh neskon~no {tevilo sodov, ki je bilo `lahtno vino v njih, medtem ko smo srebali mi drugi grenko vodo. Kjer je bila doma sladkost in lepota, povsod so se jim odpirala vrata na ste`aj, ~e so se le prikazali na pragu.« (CZD 8, 128. ) 6 Prim. npr. Cankarjevo ~rtico Iz predmestja (Knjiga za lahkomiselne ljudi, 1901) . 7 Kot literarna oseba se je »süsses Mädel« pojavila `e v Schnitzlerjevi prvi noveli Sterben (1894), od drame Libelei, ki je bila krstno uprizorjena 9. oktobra 1895 v Burgtheatru, pa je postala stalen lik njegove dramatike. 66 Jo`ica ^eh Werner Fuld je v ~lanku Die entzauberten Vorstadtmädel, objavljenem leta 1996 v reviji Focus, pisal o nem{kem odkritju slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki da je s svojo tematizacijo spodnjih plasti dunajske metropole dopolnil podobo dunajske moderne, obenem je opozoril na razli~no tematizacijo dunajske predmestne deklice pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzlerju. Cankarjev literarni lik predmestne deklice ne pozna eroti~ne lahko`ivosti in oto`ne o~arljivosti Schnitzlerjeve »süsses Mädel«, ampak je predvsem otrok, ki nikoli ni poznal mladosti, veselja in ljubezni. Tudi ubeseditev dunajskega predmestja je pri obeh avtorjih razli~na, pri Schnitzlerju je ta literarni prostor povezan z likom lahko`ive predmestne deklice, je prostor o~arljive zabave dunajskih me{~anskih gospodov, njihovega nekoliko oto`nega, lahkomiselnega in frivolnega u`ivanja `ivljenja. V Cankarjevi prozi je to isto predmestje dobilo kar najbolj temno podobo, ubesedeno je kot velikanska in neskon~na kaznilnica, prostor moloha in bede, zapra{enih in pustih cest, zadu{ljivega in more~ega zraka, utrujenih, z boleznijo, rev{~ino in nasiljem obremenjenih ljudi, obsojenih na `ivotarjenje in smrt, pa vendar hrepene~ih po lepoti. »Das süsse Mädel« Kot literarna oseba se je »süsses Mädel« pojavila `e v drami Johanna Nepomuka Nestroya Das Mädl aus der Vorstadt, termin zanjo je uvedel Ernst von Wolzogen (Perlmann 1987: 63), opazujemo jo lahko na slikah Egona Schieleja, najizrazitej{o literarno ubeseditev pa je dobila v proznih in dramskih delih Arthurja Schnitzlerja.8 Ljubezenski odnos med deklico iz ni`jega socialnega sloja in premo`nim mladim gospodom je bil pomembna literarna tema ob koncu 19. stoletja. Na Dunaju je bila »süsses Mädel« povezana s predstavo idealne ljubice mladih mo{kih iz me{~anskega sloja, ki so iskali zabavo v predmestju, saj je to ustrezalo njihovim socialnim in eroti~nim pri~akovanjem (Janz 1977: 41); podobna je bila francoski grizeti.9 »Süsses Mädel« je mlada in neporo~ena deklica iz dunajskega predmestja. Podnevi je zaposlena, zve~er za`ivi eroti~no `ivljenje in je za zabavo mlademu gospodu, ki mu je dolo~en me{~anski zakon, a se {e ne namerava poro~iti in i{~e pri njej svoje seksualne izku{nje, saj mu je metresa predraga, v prostitutki vidi nevarnost spolne bolezni, v poro~eni `enski pa zase preveliko nevarnost moralnega {kandala. »Süsses Mädel« je lahko`iva in vesela deklica, spozna se na ljubezen in zanjo ne zahteva denarja, njene `elje so skromne, kak nedeljski izlet, ve~er pri ljudskem pevcu ali obisk operete. Ta deklica je imela posebno dru`beno vlogo in ni smela prekora~iti dru`benih norm. Bila je zgolj skrivna ljubica, na poroko z mladim gospodom ni mogla ra~unati niti ni imela dostopa v njegov dru`inski in dru`abni krog. Njeno 8 Arthur Schnitzler je v svojih proznih in dramskih delih opisoval rahlo melanholi~no in frivolno `ivljenje dunajskega fin de siecla, epizode iz `ivljenja »süsses Mädel« in dunajskih u`iva~ev ter ljubezen, ki se dogaja na robu smrti. Hermann Bahr je v Schnitzlerjevi literaturi videl predvsem tematizacijo `ivljenja dunajskega me{~anskega u`iva~a, ki ga spremlja udobna `enska med grizeto in koketo (Janz 1977: 49). 9 Grizeta je bila v Parizu znana kot lahko`ivo mlado dekle ni`jega sloja, `ivela in skrbela je sama zase, pogosto se je pre`ivljala kot {ivilja, perica ali ~istilka in je stopala v ljubezenska razmerja s {tudentom ali umetnikom (Janz 1977: 49). Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzerju 67 mesto je bilo v predmestnem varieteju in separeju, v opereti pa se je morala zadovoljiti s sede`em v tretji galeriji. Mo{ki iz vi{je dru`be jo je nagovoril na plesu ali na cesti, nato sta se sestajala v njegovem stanovanju. Deklica se je uresni~evala v ljubimkanju, ni bila kak{na zapeljana nedol`nica, ni se bala za svoj polo`aj v dru`bi, temve~ si je vzela pravico, da svobodno iz`ivi svoje seksualne `elje in izkoristi socialno atrakcijo ljubimkanja z mladim gospodom in tako za trenutek pokuka v `ivljenje vi{jega sloja. »Süsses Mädel« iz dunajskega predmestja je bila idealna ljubica za mo{kega iz me{~anskega sloja, saj mu je v primerjavi z drugimi `enskimi tipi ponujala razko{je ljubezni in rado`ivosti, ne da bi ga pri tem du{evno in materialno obremenjevala in od njega kaj zahtevala. »Süsses Mädel« ni povsem dolo~ljiva po poklicu niti po socialnem statusu, prihajala je lahko iz delavskega ali malome{~anskega stanu, pre`ivljala se je kot modistka, statistka, {ivilja, pletilja itd., zmeraj pa je bivala v predmestju in svojo vlogo izpolnjevala v okviru ljubimca iz vi{jega sloja. Podoba »süsses Mädel« je ozna~ena z vidika mladega gospoda in me{~anske morale, tako tudi v Schnitzlerjevi avtobiografiji in dnevniku,10 iz katerega izvemo, da je prvo dekle, ki ji je avtor lahko pripisal lastnosti »süsses Mädel«, bila neka zborovska pevka v gledali{~u, ki jo je sre~al v predmestju Dunaja. Njene lastnosti, opisane v dnevniku novembra 1881, so postale splo{ne lastnosti za ta tip dekleta. »Süsses Mädel« `ivi po na~elu, samo enkrat si mlad. Je prototip Dunaj~anke z o~arljivo postavo, ustvarjena je za ples, njena usta pa za poljubljanje, ima ble{~e~e `ivahne o~i, govori lahkomiselno in v naravnem dialektu. Njena obleka je preprosta (Wagner 1983: 23). Splo{ne zna~ilnosti »süsses Mädel« je Schnitzler ozna~il tudi v drami Anatol (str. 46): Sie ist nicht faszinierend schön – sie ist nicht besonders elegant – und sie ist durchaus nicht geistreich … Aber sie hat die weiche Anmut eines Frühlingsabends … und die Grazie einer verzauberten Prinzessin … und den Geist eines Mädchens, das zu lieben weiss. Literarna podoba »süsses Mädel« ima pri Schnitzlerju razli~ne zna~ajske lastnosti, lahko je naivna, pokvarjena, frfotajo~a in se pojavlja v kontrastu z drugimi protagonistkami, na primer z metreso (Anatol), poro~eno mondeno `ensko (Die Weihnachtseinkäufen), s poro~eno demoni~no `ensko (Libelei), z neporo~eno mlado damo (v fragmentu »Süsses Mädel«). Schnitzlerjeva »süsses Mädel« je pogosto {ivilja z razpraskano ko`o na prstih, vendar je ta {ivilja zmeraj vesela, naivna, lahkomiselna in rado`iva deklica za kratkotrajne ljubezni, za mo{kega iz vi{je dru`be je lahko dosegljiva, lepo do`ivetje in ni~ ve~. Tak{na je denimo Cora, o kateri pripoveduje Anatol v istoimenski drami svojemu prijatelju, da je bila zanj le kratka epizoda, njena usoda pa je tako ali tako v tem, da je ljubljena v mestu, poro~iti pa se mora 10 Oznako »süsses Mädel« je Arthur Schnitzler prvi~ uporabil za svojo ljubico Jeanette Heger iz delavske dru`ine. @ivela je v dunajskem predmestju s tremi sestrami in bratom, bila je pletilja, deklica z razpraskano ko`o na prstih, kakor je avtor poimenoval tipi~no »süsses Mädel«. Delala je za velike trgovine in v pletilnem salonu. Schnitzlerja je obiskovala na kliniki, pozneje ji je najel posebno sobo. Ko se je je naveli~al, je posku{ala narediti samomor. Potem je izginila iz njegovega `ivljenja in se poro~ila, pisatelj ji je {e materialno pomagal, vendar je ni hotel ve~ videti (Janz 1977: 43). 68 Jo`ica ^eh nekje v predmestju s kak{nim mizarskim mojstrom.11 Literarna vloga »süsses Mädel« pri Schnitzlerju ni zmeraj enaka, deklica se giblje v razponu od vesele, frfotajo~e, lahko`ive in vse do tragi~ne upodobitve. Schnitzlerjeva najuspe{nej{a socialnopsiholo{ka drama Libelei (1894) prina{a na eni strani podobo {ansonistke Mizi, ki je zadovoljna s svojim lahko`ivim eroti~nim `ivljenjem, in na drugi strani temo propadle deklice Christine, h~erke violinista iz dunajskega predmestja. Ta deklica razvije globoko ~ustvo do prijatelja Fritza iz visoke me{~anske dru`be, a je morala spoznati, da mu ni bila ni~ ve~ kot »süsses Mädel«, angel iz predmestja. Fritz je `ivel hkrati z dvema `enskama, s Christino in neko poro~eno gospo. Po njegovi smrti, umrl je v dvoboju, se je za~ela Christinina psiholo{ka drama, saj je spoznala, da je bila njena ljubezen degenerirana v ljubimkanje, da je bila zanj le igra~a, le skrivna ljubica, ki ne sme niti na njegov pogreb. Skupne poteze Schnitzlerjevih deklic so, da `ivijo v predmestju same ali pri star{ih, pogosto so {ivilje, modistke, statistke, opravljajo vlogo prijetne ljubice z gospodom iz vi{je dru`be in so zanj idealna izbira v primerjavi z drugimi ljubezenskimi odnosi. Deklica v Cankarjevi kratki prozi Okrog leta 1900 je Ivan Cankar napisal vrsto novel, v katerih je tematiziral tragi~ nost dekli{kega hrepenenja po ljubezni in lepoti. Osrednji liki so dvanajst- do {tirinajstletne deklice s socialnega dna, ki jih dru`i podobna usoda (^eh 2001: 104). Mednje se uvr{~ajo pastirica Tinica (Kako je gospod adjunkt re{il svojo ~ast, LZ 1898), {ivilja Mal~i ([ivilja, Ob zori, 1903), prodajalka v`igalic in cvetlic Ton~ka (O gospodu, ki je bil Ton~ko pobo`al, Ob zori, 1903), va{ka dekla Francka (Pred gostilnico, Ob zori, 1903), Mimi iz istoimenske novele (Mimi, @ivot, 1900), deloma tudi deklica Anka, {ivilja kravat pri neki gospe (Iz predmestja, Knjiga za lahkomiselne ljudi, 1901), in Pavla (Krona, Knjiga za lahkomiselne ljudi, 1901). Dekleta do`ivijo podobno usodo, naj prihajajo iz slovenskega va{kega okolja (Tinica, Francka) ali iz dunajskega predmestja (Mimi, Mal~i, Ton~ka, Anka, Pavla), deloma so tudi predhodnice Franckinega hrepenenja iz romana Na klancu ali po lepoti in »drugem `ivljenju« hrepene~ih deklet iz romana Hi{a Marije Pomo~nice. Sredi teme in trpljenja vsakdanjega `ivljenja se prebudi njihovo hrepenenje, po mo~nem vzponu do`ivijo silovit poraz, v vsakdanjem `ivljenju ne vzdr`ijo ve~, se izgubijo in pogosto gredo tudi same v smrt. Hrepenenjska in ljubezenska tragika deklet se dogaja na ozadju nepremostljivih socialnih in eti~nih kontrastov. V eroti~nih novelah se mo{ki poka`e kot uni~evalec eti~no ~istega dekli{kega hrepenenja in njihovega `ivljenja, ob sre~anju z deklico prebudi v njej eroti~ne sanje in hrepenenje po lepoti, nato jo zavr`e (Kako je gospod adjunkt re{il svojo ~ast, [ivilja, Pred gostilnico, O gospodu, ki je bil Ton~ko pobo`al). Cankarjeve deklice prihajajo podobno kot Schnitzlerjeve iz predmestja in so pogosto {ivilje, vendar so vse prej kot lahko`ive, vesele spogledljivke, ki bi se zavedele svoje mladosti in jo znale tudi eroti~no iz`iveti. Lahko`ivega eroti~nega `ivljenja 11 O »süsses Mädel« pravi Anatol: »Ja, so enden diese Mädel mit den zerstochenen Fingern. In der Stadt werden sie geliebt und in der Vorstadt geheiratet.« (Anatol, 54.) Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzerju 69 sploh ne poznajo, v trpljenju in bole~ini sanjajo o ~isti ljubezni in lepoti, a so tudi v sanjah in hrepenenju pora`ene. Prihajajo iz neurejenih dru`in, iz okolja pretrganih med~love{kih odnosov, kjer vladajo nasilje, lakota, alkoholizem in izkrivljeno spolno `ivljenje. @e v zgodnji mladosti so deklice pri~a razbrzdanemu spolnemu `ivljenju svojih star{ev, prisiljene so `iveti skupaj z materinim ljubimcem, pri~a so njenemu ljubimkanju z mo{kim, ki ga v pijanosti zvabi domov, ali o~etovemu posiljevanju {e polotro{kih deklic v doma~i kuhinji (Ton~ka), pogosto so tudi same `rtev spolnega nasilja starej{ih mo{kih, lahko so prisiljene v incestna razmerja, lezbi~ne odnose itd. Cankarjeve deklice so na zunaj grde, postarane, izmu~ene. Hodijo sklju~eno, z zami{ljenimi obrazi in stisnjenimi ustnicami. Namesto smeha in veselja poznajo skrb za pre`ivljanje dru`ine in bolezen, pogosto so telesno pohabljene ali bolehajo za jetiko. Imajo razpraskane roke, so srame`ljive, poni`ne in pobo`ne. Svoje telesnosti se sramujejo, oble~ene so v prevelika, strgana in izprana materina krila, na glavi nosijo veliko materino ruto, obute so v te`ke, blatne {kornje. Vsakdanje `ivljenje in svoje telo do`ivljajo kot prostor nesvobode, priklenjenosti, umazanosti, bolezni. Ton~ka je na primer doma iz »stra{nih krajev« (CZD 9, 226), Mal~i je priklenjena na »temno predmestje, na to blazno `ivljenje« (CZD 9, 164). Sredi grdega in krivi~nega sveta ter moralno pokvarjenega mo{kega so deklice nosilke eti~ne lepote (^eh 2001: 104). Njihov pravi svet je svet du{e, hrepenenja in sanj. Dvojno `ivljenje telesa in du{e se ka`e v kontrastni upodobitvi njihove grde zunanjosti ter velikih in ~istih o~i, ki so organ du{e in prek katerih se razkriva lepota njihovega notranjega sveta, sanj in hrepenenja. Ton~ka prihaja na primer iz grdega, umazanega predmestja, a ve za lep{i svet. Vanj je pobegala na skrivaj, v sanjah, ustvarila ga je na novo, in je »`ivela v njem, ~e je bila doma in je bilo vsenaokoli samo blato« (CZD 9, 221). V predsmrtnih blodnjah potuje po {iroki, svetli cesti v svet izsanjane lepote: @e se je cesta {irila, `e so bile hi{e lep{e in ve~je. Ali to {e ni bil tisti svet, ki je mislila Ton~ka pobegniti vanj, ki ga je bila ustvarila po resnici v svojem srcu in o katerem je vedela natanko, da je nekje in da ~aka nanjo. (CZD 9, 223.) Dekleta verjamejo v usodno dolo~enost `ivljenja, da so zavr`ena, obsojena na temo in trpljenje, zato `ivijo zgolj notranje `ivljenje, v domi{ljiji nenehno potujejo, njihove sanje so dinami~ne, `ive, poznajo silne vrhove in padce. Globoko v sebi nosijo klico lepote; nenehno se sramujejo svoje obleke, razpraskanih rok, grdih teles, bolehnosti in pohabljenosti, izgubile so stik z resni~nim svetom in v njem niso sposobne `iveti. Iz svojega telesa in vsakdanjega `ivljenja be`ijo v hrepenenjski svet ~iste lepote, a imanentno hrepenenje jih vodi tudi v smrt. Razdvojenost dekli{kega lika v Cankarjevi noveli Mimi in Schnitzlerjevi Das neue Lied V upodabljanju predmestne deklice, ki je pogosto {ivilja, obstajajo med slovenskim in avstrijskim pisateljem velike razlike, vendar je med njima mogo~e najti tudi nekatere sorodnosti, opazna je tematizacija smrti, ki se prepleta s temo umetnosti. Stefan 70 Jo`ica ^eh Simonek je leta 1996 v reviji Literatur und Kritik opozoril na sorodno ubeseditev usode dekli{kih protagonistk v Cankarjevi noveli Mimi in Schnitzlerjevi noveli Das neue Lied.12 Ker je Cankarjeva Mimi iz{la `e leta 1900 v reviji @ivot (CZD 9, 373), Schnitzlerjeva novela Das neue Lied pa je bila prvi~ objavljena {ele leta 1905 v reviji Neue Freie Presse, je Cankarjevo podobnost v upodobitvi samomora glavnih dekli{kih likov ter tematsko prepletanje umetnosti in smrti razumeti kot izraz splo{ nega duha dobe, ki sta ji avtorja pripadala. Schnitzlerjeva novela Das neue Lied je postavljena v dunajsko predmestje, ki je opisano kot svet udobnega in lahko`ivega `ivljenja, petja, plesa, kot prostor, kjer prebiva »süsses Mädel« in kamor se hodijo zabavat gospodje iz mesta. Zgodba pripoveduje o usodi varietejske pevke Marie in krizi njene identitete. Marie prihaja iz neke gostilni{ke dru`ine in je rado`iva ter smejo~a se deklica svetlih o~i. Sprva `ivi kot varietejska pevka, sredi plesa, petja, lahkotne zabave, k njej zahaja tudi mlad gospod Karl. Njena tragika se za~ne, ko nenadoma oslepi, tedaj preneha nastopati kot pevka pa tudi za gospoda iz mesta ni ve~ zanimiva. Po dolgem ~asu poskusi z novo pesmijo, a do`ivi popolno razo~aranje, spozna, da v njej vidijo zgolj pohabljenko, da zanjo ni ve~ vrnitve v `ivljenje varietejske pevke in da je tudi v ljubezni dokon~no zavrnjena. Marie se je lahko uresni~evala le kot »süsses Mädel«, vendar je to `ivljenje zanjo dokon~no izgubljeno. Z novo identiteto pohabljenke ne more `iveti, v obupu sko~i ~ez ograjo stopni{~a in se ubije. V Cankarjevi noveli Mimi so ubesedene osrednje literarne teme s konca 19. stoletja, naj gre za krizo ~lovekove identitete, estetizacijo `ivljenja, lepoto du{e ali hrepenenje po lepoti. Tudi Mimi podobno kot Schnitzlerjeva Marie domuje v dunajskem predmestju, a to je pri Cankarju prostor umirajo~ih, brezposelnih, jeti~nih delavcev in la~nih otrok, je zmeraj sivo, pusto, mra~no in kot tako simbolizira bivanjski pros- tor Cankarjevega hrepenenjskega ~loveka, ki do`ivlja vsakdanje `ivljenje kot usodno zaznamovanost, kot kaznilnico: V te kraje ne posije nikoli nebe{ko sonce. Nad strehami se vije dim iz tovarn, in ~e gre{ po ulici, ti padajo saje na obraz. Hi{e so visoke in dolgo~asne; ljudje, ki ti prihajajo naproti, so slabo oble~eni, njih lica so udrta in o~i gledajo nezadovoljno. To pusto predmestje se razteza dale~ na okoli; pojdi proti izhodu ali zahodu, nikjer ni konca. /…/ To predmestje je velikanska kaznilnica; nobenega svobodnega ~loveka ni tukaj. (CZD 9, 149.) Kot jetni{nico in kaznilnico do`ivlja svoje vsakdanje `ivljenje tudi Mimi, razpeta je med telo in du{o, v svojem telesu se po~uti kot gre{nica, pravo `ivljenje `ivi le v hrepenenju, v iskanju lepote: »Mimi je bila oble~ena v sivo haljo gre{nice – ali pod to haljo, pod solzami na obrazu trepe~e neizmerna radost; in sredi teh sivih sten polje `ivljenje, `ivljenja je preve~ za tako majhno srce.« (CZD 9, 154.) Cankarjeva deklica ne pozna veselega in lahko`ivega `ivljenja Schnitzlerjevih dekli{kih likov. Mimi ima dvanajst let, je {e napol otrok, drobna, bleda, vendar 12 Stefan Simonek je v zapisu o Ivanu Cankarju (Literatur und Kritik, 1996) opozoril tudi na podobnost med Erwinom iz romana Der Garten der Erkenntnis Leopolda Andriana in Cankarjevo Mimi iz istoimenske novele. Oba literarna lika sta razklana med telo in du{o, do`ivita krizo identitete, i{~eta sebe, lepoto in do`ivita fascinacijo tujega prostora. Mimi se to zgodi v operi, Erwinu v neki predmestni gostilni, kjer je prvi~ sre~al tujca, ki ga ve~ ne zapusti in ga vodi v smrt. Podoba predmestne gostilne je za kneza Erwina omamna, nato tuja in grozljiva. Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzerju 71 razmi{lja in ~uti kot odrasla `enska. Obremenjena je s skrbjo za vsakdanje pre`ivetje, pozna krivice odraslega ~loveka. Njen dan se za~ne in kon~a s {ivanjem, je resna, zami{ljena, hodi s sklonjeno glavo, premi{ljenimi kretnjami kakor njena mati. Prvoosebni pripovedovalec povabi deklico Mimi za njen god v opero, kjer si ogle- data opero o Faustu in Margareti. Novelisti~na zgodba temelji na spremembi krajev in ima obro~no zgradbo, Mimi in pripovedovalec potujeta iz predmestja v opero, nato se znova vrneta domov in deklica ~ez nekaj ~asa naredi samomor. Dogajanje je usmerjeno v dekli~ino do`ivetje opere, meja med realnostjo in njenimi sanjami je zabrisana, Mimi se naenkrat identificira z Margareto in je sama umetnica: »Na odru ni ve~ Margarete v beli obleki, z devi{ko spletenimi, plavimi lasmi, z zvestobo v o~eh in z nedol`nim smehljajem na ustnicah. Na odru je Mimi.« (CZD 9, 153.) Z obiskom opere se v deklici prebudi vro~i~no hrepenenje po lepoti, kot umetnica bi lahko uresni~ila svoje `ivljenje, dale~ stran od sivega predmestja bi lahko bila svobodna in ustvarjalka novih svetov: To je najlep{a resnica na svetu in Mimi se sprehaja po vrtu v beli obleki z devi{ko spletenimi zlatimi lasmi; in poleg nje Faust, lepi mladi mo`. /…/ Tu polje `ivljenje v polnih valovih kakor morje … v tiso~erih barvah, in vse barve so jasne in svetle. (CZD 9, 154.) Ko se je v Mimi razplamtelo silno hrepenenje po lepoti, je njena vrnitev v sivo predmestje usodna, izgubila je stik z realnostjo, v svet umetnosti ne more, v umazanem `ivljenju ne vzdr`i ve~. Razpoka med njeno bivanjsko »jetni{nico« in hrepenenjskim svetom svobode in ~iste lepote je tako velika, da je povsem izgubljena in po dveh mesecih sko~i skozi okno in se ubije. Sklep Schnitzlerjeva »süsses Mädel« in Cankarjeva deklica prihajata iz dunajskega predmestja in sta pogosto {ivilji, toda njuna literarna upodobitev je pri obeh avtorjih zelo razli~na. Podobnost med Cankarjevo Mimi in Schnitzlerjevo Marie se poka`e {ele, ko Marie izgubi svojo prvotno identiteto kot »süsses Mädel«. Deklici na svoj na~in do`ivita mo~no krizo identitete, obe poznata svet umetnosti, a ko spoznata, da jima je vstop vanj za zmeraj zaprt, v `ivljenju ne vzdr`ita ve~ in se na zelo podoben na~in ubijeta. Viri Andrian, Leopold, 1990: Der Garten der Erkenntnis. Zürich: Manesse. Cankar, Ivan, 1968: Zbrano delo, 2. Ur. France Bernik. Ljubljana: DZS. Cankar, Ivan, 1968: Zbrano delo, 8. Ur. Du{an Voglar. Ljubljana: DZS. Cankar, Ivan, 1970: Zbrano delo, 9. Ur. Du{an Voglar. Ljubljana: DZS. Cankar, Ivan, 1970: Zbrano delo, 26. Ur. Jo`e Munda. Ljubljana: DZS. Schnitzler, Arthur, 1961: Das neue Lied. Schnitzler, Arthur: Doktor Gräsler, Badearzt und andere Erzählungen. Frankfurt am Main: Fischer Taschenbuch Verlag. 72 Jo`ica ^eh Schnitzler, Arthur, 1977: Libelei und andere Dramen. Band 1. Frankfurt am Main: Fischer Taschenbuch Verlag. Schnitzler, Arthur, 2001: Leutnant Gustl. Frankfurt am Main: Fischer Taschenbuch Verlag. Literatura Bernik, France, 1983: Tipologija Cankarjeve proze. Ljubljana: CZ. ^eh, Jo`ica, 2001: Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Maribor: Slavisti~no dru{tvo. Fuld, Werner, 1996: Die entzauberten Vorstadtmädel. Wiens dunkle Seiten – die deutsche Entdeckung des Slowenen Ivan Cankar. Focus 43 (21. oktober 1996). 170–172. Gauss, Karl-Markus, 1999: Wien von unten. Der Standard (4. december 1999). 7. Janz, Rolf-Peter, 1977: Zum Sozialcharakter des »süssen Mädels«. Janz, Rolf-Peter in Laermann, Klaus: Arthur Schnitzler: Zur Diagnose des Wiener Bürgertums im Fin de siecle. Stuttgart: Metzler. 41–50. Kocijan, Gregor, 1996: Kratka pripovedna proza v obdobju moderne. Literarnozgodovinska {tudija. Ljubljana: Znanstveni in{titut FF. Matl, Josef, 1964: Wien und die Literatur- und Kunsterneuerung der südslawischen Moderne. Die Welt der Slawen 9/1. 376–391. Perlmann, L. Mihaela, 1987: Arthur Schnitzler. Stuttgart: Metzler. Pfeiffer, Joachim, 1977: Tod und Erzählen. Wege der literarischen Moderne. Tübingen. Pirjevec, Du{an, 1964: Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: CZ. Pollak, Michael, 1997: Wien 1900. Eine verletzte Identität. Konstanz: Universitätsverlag. Simonek, Stefan, 1993: Drei Blicke auf Wien: I. Franko – J. S. Machar – I. Cankar. Wiener slawistisches Jahrbuch, Band 39. 131–141. Simonek, Stefan, 1996: Slowenische Weltliteratur, österreichisch geprägt. Zum Werk Ivan Cankars. Literatur und Kritik. 86–88. Wagner, Renate, 1983: Frauen um Arthur Schnitzler. Frankfurt am Main: Fischer Taschenbuch Verlag. Zadravec, Franc, 1999: Slovenska knji`evnost II. Ljubljana: DZS. @mega~, Viktor, 1995: Geschichte der deutschen Literatur vom 18. Jahrhundert bis zur Gegenwart. Band II/2. Weinheim: Beltz Athenäum V.