295
Kmetijske raznoterosti.
Vrednost gozda. Iz gozda puhti po noči gorkejši zrak v nezaraščeno zemljo, ker črna prst v gozdu dalje vzdržuje gorkoto. Tako gozd pomaga, da jeseni ni prezgodaj slana. Po dnevu v gozdu izhlapeva mnogo vodne pare in se vsled tega zrak ohlaja. Hladnejši zrak se na vse strani širi iz gozda in mnogo pripomore, da ni prehude vročine. Gozd nase vleče slano in meglo in jo zgošča, ter tako pomore, da gre dež. V gozdnih krajih torej nimajo hude suše. Gozdi so dobro varstvo proti velikim viharjem in branijo, da ob hudih nalivih zemlja ne odnese prsti z gora. Gozdi odvračajo povodnji. V gozdu ostane ob dežji mnogo vode po listju in ne steče naravnost dalje. Zaradi tega pa iz gozda ne pridero po plohi hitro vode, ki bi razdirale. Iz gozda se voda bolj polagoma odteka. Iz povedanega je vidno, da imamo od gozda poleg neposrednih tudi jako mnogo posrednih koristij. Zato pa, Slovenci, varujte svoje gozde.
Saje — dober gnoj. Stroške za čistenje dimnikov lahko nekoliko s tem pokrijemo, da rabimo saje za gnoj. V več krajih pa saje vsled nevednosti vržejo v kako zakotje mej kamenje ali sipino, da potem tukaj prav dobro vspeva plevel, kar je za kmetovalca še škodljivo, ker se plevelovo seme potem še drugod zatrosi. Pametni kmetovalci pa porabijo saje za gnoj. Vsake saje pa niso jednake gnojilne vrednosti, ki se ravna potem, koliko imajo saje v sebi amonijakaličnega dušeča. Saje pa ne dajo precej svoje gnojilne moči iz sebe. Po letu tse to zgodi hitreje, po zimi kasneje. Najbolje je, če saje že jeseni ali po zimi spravimo na njivo ali pa na vrt. Saje so posebno dober gnoj za salato, spinačo, zelje, čebulo in sadno drevje, če se s sajami gnoji, se tudi razni mrČesi manj plode. Tudi tratine se opomorejo če se po zimi malo potresejo s sajami, dobro je pa, če se za sajami potrese še malo komposta. Saje so pa tudi dober gnoj za rastline v loncih, ki po sajah •ako   dobro uspevajo. >