2 ŠTEVILKA IX. LETO * 14. MAREC 1983 GLASILOSKUPSCINEOBCINEINSAMOUPRAVNIHINTERESIMIHSKUPNOSTIOBCIIMEUUBLJANAMOSTE-POLJE IZ VSEBINE: Problematika delovanja komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1978—1982 str. 4 Izhodišča za javno razpravo o osnutku zakona o pokojninsko- invalidskem zavarovanju str. 38 Ugotovitve, stališča in sklepi o stanju in razvoju kulturnih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje str. 40 Na podlagi 73. člena poslovnika Skupščine občine Ljubljana1" Moste -Polje Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste Polje - /JI , .. . mi sklicujem 11. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo I v sredo, dne 30. marca 1983 ob 16.30 uri sklicujem 11. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v sredo, dne 30. marca 1983 ob 16.30 uri v mali dvorani Kulturnega doma Španski borci, Ljubljana, Zaloška 61 (kletni prostori). Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in skupščine občinske kulturne skupnosti z dne 23. 2. 1983 in potrditev zapisnika 10. seje zbora združenega dela z dne 23.2. 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 in predlog odloka o davkih občanov 5. Poročilo k zaključnemu računu proračuna občine Ljubljana Moste Polje za leto 1982, osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste Polje in mesta Ljubljane za leto 1982 6. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 7. Problematika delovanja komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste Polje v obdobju 1978 1982 8. Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste Polje 9. Osnutek dogovora o družbenih svetih in osnutek odloka o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste Polje 10. Osnutek odloka o določitvi kmetij 11. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 11. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane 12. Informacija o razvojni in tekoči energetski problematiki mesta Ljubljane 13. Osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin za leto 1983 14. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o podstanovalskih razmerjih na območju ljubljanskih občin 15. Obravnava ostalega gradiva za 11. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ . , Niko BAMBIČ 1. r. GRADIVO: za 2.. 4., 5.. 8., 9., 10. in 11. točko jeobjavljeno v tej Delegatski tribuni, za 5.. 6., 12., 14. in 15. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu skupščine mesta Ljubljana št. 10 v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji , . ■ t, DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupščine občinske kulturne skupnosti z dne 23. 2.1983 10. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23. 2. 1983 : 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek dogovora o sprcmkmbi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 5. Osnutek dogovora o družbenih svetih in osnutek odloka o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste PoIjc 6. Osnutek odloka o določitvi kmetij 7. Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste -Polje v letu 1982 8. Problematika delovanja komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1978- 1982 9. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 in predlog odloka o davkih občanov 10. Poročilo k zaključnemu računu proračuna občine Ljubljana Moste Polje za leto 1982, osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste Polje in mesta Ljubljane za leto 1982 11. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 12. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 11. sejo zbora občin SMILI. Informacija o razvojni in tekoči energetski problematiki mesta . Ljubljane 14. Predlog odloka o določitvi in sprethembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naseljih Brezovica. Lavrica in Škofljica 15. Osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin v letu 1983 16. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o podstanovalskih razmerjih na območju ljubljanskih občin 17. Obravnava ostalega gradiva /a II. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane PREDSEDNICA /BORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR Marica RIHAR I. r. GRADIVO: /a 4. točko je bilp objavljeno v Delegatski tribuni št. 2. Ta točka je bila obravnavana že na 10. seji zbora krajevnih skupnosti, ker pa ni bilo doseženo soglasje, se ponovno uvršča na dnevni red, za 2 . 5.. 6.. 7., 8„ 9., 10. in 12. točko jr-objavljeno v-tej . , Delegatski tribuni, . ; - . za 10., II., 13.. 14 15 16. in 17 točko je objavljeno v , Delegatskem gradivu SME št. 10 Pozivamo delegate, da se pri obravnavi gradiva o problematiki delovanja občinske komunalne skupnosti povežejo v svoji temeljni sredini z delegati občinske komunalne skupnosti. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem II. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v sredo, dne 30. marca 1983 ob 16.30 uri v sejini sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 in predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in občinske kulturne skupnosti z dne 23. 2. 10. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. 2. 1983 3. Problematika delovanja komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1978-1982 4. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 5. Osnutek dogovora in odloka o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste Polje 6. Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste Polje 7. Kadrovske zadeve DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT—DOMA, Erika RAČIČ—ŠIFT in Milan ŠTRUC. Glavni in odgovorni urednik: Erika RAČIČ—šlFT. Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. št. 441—660 in 441—544. Priprava za tisk: Dnevnik — IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine In zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421—1/72— Z dne 8. 6. 1977. ’ 1983 GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE PROBLEMATIKA DELOVANJA KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V OBDOBJU 1978—1982 I.) Organiziranost komunalnih skupnosti Komunalne skupnosti so bile ustanovljene v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SRS 24/76). Po tem zakonu bi morale biti komunalne skupnosti organizirajte najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi zakona, t. j. od oktobra 1976. Občinska komunalna skupnost je bila ustanovljena 28. 9. 1977, praktično pa je začela delovati s 1. januarjem 1978. Komunalna skupnost ima naslednje samoupravne organe — skupščino, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvršni odbor — odbor samoupravne delavske kontrole — interesni odbori in komisije Skupščina se je v tem času sestala — zbor uporabnikov 21-krat — zbor izvajalcev 20-krat — izvršni odbor 65-krat odbor samoupravne delavske kontrole 11 -krat Komunalna skupnost zajema naslednje komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena: "I. Preskrba naselij z vodo, kanalizacijo, plinom iz omrežja, toplo vodo. II. Javna razsvetljava, vzdrževanje čistoče, urejanje zelenih površin, opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, opremljanje naselij z javnimi tržnicami, opravljanje dimnikarske službe, opremljanje naselij z javnimi parkirišči. III. Upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč. IV. Urejanje ulic. trgov in lokalnih cest. V. Opravljanje javnega mestnega prometa. Od naštetih dejavnosti Komunalna skupnost ni prevzela v upravljanje področje upravljanja in urejanja stavbnih zemljišč, ki še vedno spada v pristojnost izvršnega sveta občine. Ta problem bo razrešen s sprejetjem novega zakona o urejanju stavbnih zemljišč. V skladu z obstoječim zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči in sklepi V. konference /K Ljubljane, so bile v Ljubljani izvršene priprave za ustanovitev stavbno-zemljiških skupnosti Do ustanovitve skupnosti ni prišlo, ker seje ugotovilo, daje za razreševanje zadev urejanja stavbnih zemljišč predhodno dopolniti obstoječi zakon, odnosno sprejeti novega. Pri upravljanju s stavbnimi zemljišči je potrebno ločiti zemljiško politiko, ki se odraža v pridobivanju in oddajanju stavbnih zemljišč in spada v izključno pristojnost organov občine, ter pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč, ki se naj organizira v okviru samoupravne skupnosti. Smatramo, da za to področje ni potrebno ustanavljati posebne skupnosti, saj je področje opremljanja stavbnih zemljišč komunalna dejavnost. Vslcd tega se naj ta dejavnost samoupravno organizira v okviru komunalnih skupnosti. Občinske komunalne skupnosti so organizirane v okviru mesta Ljubljana v Zvezi komunalnih skupnosti. Naloga Zveze komunalnih skupnosti je vsklajevanje interesov posameznih občin na komunalnem področju, vendar razreševanje odnosov na relaciji občinska komunalna skupnost Zveza komunalnih skupnosti ne poteka zadovoljivo. Komunalne skupnosti so povezane na področju Slovenije v Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije. Temelj organiziranosti komunalnih skupnosti je delegatska baza, odnosno organiziranost uporabnikov. Delegacijo uporabnikov v krajevnih skupnostih sestavljajo različni organi, odvisno od velikosti krajevne skupnosti in njene organiziranosti, kar je določeno s statutom krajevnih skupnosti. Učinkovitost delovanja teh organov je različna glede na aktivnost posameznih krajevnih skupnosti. V organizacijah združenega dela sestavljajo lastno ali skupno delegacijo uporabnikov za komunalno skupnost organi določeni s statutom delovne organizacije. Organiziranost delegacij je enaka delegacijam za zbor združenega dela občine Ljubljana Moste Polje, ve se hoče uporabnik kvalitetno sporazumevati z izvajalci, kateri vsak zase strokovno obvlada svoje področje, potem mora biti dobro organiziran in delegati pismeno usposobljeni. Temu področju samoupravne organiziranosti je bilo vsekakor storjenega premalo. Izvajalci programov in nosilci dejavnosti komunalnega gospodarstva so komunalne delovne organizacije, oziroma TOZD-i organizirani v Komunalnem podjetju Ljubljana, DO Vodovod Kanalizacija, DO Energetika in TOZD-u Mestni potniški promet. Notranja organiziranost teh organizacij vsekakor ni na ustrezni višini za učinkovito realizacijo programov in nalog. V okviru teh organizacij sc še preveč pojavljajo dejavnosti, ki niso posebnega družbenega pomena. Na neučinkovitost teh organizacij vsekakor veliko vplivajo stalne temeljne organizacijske spremembe odločene zunaj teh delovnih organizacij. Vse te spremembe pa do sedaj niso dale predvidenih rezultatov. Triko je ript. po končanem združevanju DO Vodovod, Kanalizacija. Plinarna, Komunalna nergetika takoj prišlo do razdelitve v DO Vodovod Kanalizacijo in DO Energetiko. Iz komunalnih skupnosti se izdvaja DO Energetika in sicer v Skupnost za energetiko in upravljanje z. lokalnimi in regionalnimi cestami v Cestno skupnost Ljubljane. Strokovne posle za Komunalno skupnost s področja samouprave opravlja delovna skupnost. Nadzor nad izvajanjem vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav in odgovoren za izvedbo programov izgradnje objektov in naprav po KS je ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč v skladu s pogodbo med Komunalno skupnostjo. Za vse ostale dejavnosti so nosilci programov komunalne delovne organizacije. 2.) Izgradnja komunalnih objektov in naprav po KS od leta 1978 do konca leta 1982 V tem časti so bili zgrajeni naslednji objekti: Vodovod Javor, vojvod in kanalizacija Zadvor Dobrunje Bizovik, javna razsvetljava v Lazah, del ceste Kamnica Križevska vas, vodovod Lipoglav I. faza in II. faza, rekonstrukcija levega hodnika ob Jarški cesti z. javno razsvetljavo, rekonstrukcija Lunačkove ulice,, kanalizacija po Cesti X, XIV in XX v Polju, kanal L po Ulici ob potoku, rekonstrukcija Pohiinove ulico z javno razstveljavo, rckončtrukcija Poljedelske ulice z javno razsvetljavo, rekonstrukcija Ceste skozi Senožeti, priključek Jevnica od Zasavske ceste do mostu preko Save in obojestransko avtobusnb postajališče ob Zasavski cesti, rekonstrukcija Ulice Vide Pregare, rekonstrukcija Ceste X, XIV in XX /. javno razsvetljavo v Polju, rekonstrukcija Ceste Stcpanjsko nabrežje, kanalizacija v Stepanji vasi, sanacija plazu na cesti Volavlje Tuji grm, gradnja ceste Tuji grm Zavrl, rekonstrukcija Ulice na Klaričku z javno razsvetljavo, rekonstrukcija Pcčinskc ulice z. javno razsvetljavo, rekonstrukcija Černivčeve ulice in Ob Studencu z. javno razsvetljavo, rekonstrukcija Skojevske ulice, vodovod in kanalizacija po Poti na Brinovec, most preko Dobrunjščice v Zadvoru, popravilo pokopališkega zidu v Prežganju, avtobusno postajališče ob Litijski cesti (odcep Bizovik), most preko pritoka Kamnice v KS Dolsko, odkup zemljišča za razširitev pokopališča v Dolskem, rekonstrukcija ceste Križ.evska vas Velika vas, vodovod Križ.evska vas, javna razsvetljava Malejeve ulice, javna raz.stveljava Marčeiikove ulice, rekonstrukcija Koširjeve ul s kanalizacijo in javno razsvetljavo, peš hodniki ob Partizanski ulici / javno razsvetljavo, hodnik ob Zaloški cesti od nove do stare trgovine Mercator, hodnik ob Zadobravški od Zaloške do Rjave ceste, podaljšek avtobusnega postajališča ob Zaloški cesti v Mostah,'ureditev ceste pred Mercatorjem V Zalogu, osvetlitev 8 prehodov za pešce, asfaltni topih na Kavčičevi ju Sostrški cesti. Na področju urejanja stavbnih zemljišč so sc v času od 1978 1982 opremljala zemljišča za stanovanjsko gradnjo, objekte druž- e bcncga standarda, poslovno gradnjo, industrijsko-servisno gradnjo v soseskah: MS-3/2, MS-4,5, MS 7,8,9, MS 11. MS 6, MS-12/1,2, MS—104/1,2, MS 8/3, MS 103/1,2, MS l,MO 1, MP-2/8, MP—3, MM -4, zbiralnik A -12,4-pasovna Zaločka c. V tabeli je prikazana fizična realizacija zgrajenih komunalnih naprav individualne rabe in kolektivne rabe sekundar za obdobje 1978 - 1982. V tem obdobju je bilo zgrajenega 19066 m kanalizacijskega omrežja, 23032 m vodovodnega omrežja, 7322 m plinskega omrežja, 5551 m vročevodnega omrežja, 13 trato postaj in 35788 m električnega 'mre/ja, 15325 m telefonske napeljave in 3391 m za signalne naprave, 234117 m2 cest, 971 kos svetlobnih teles z napeljavo 188028 m2 hortikulturne ureditve, 5462 m meteorne kanalizacije. 5398 m2 visokovodnega nasipa, 4 črpališča za požarno vodo, 1 most. 3 semaforska križišča, 1 podhod. V priloženih tabelah je prikazana realizacija izgradnje posameznih individualnih in kolektivnih komunalnih naprav po letih. V nadaljevanju pa je prikaz finančno vloženih sredstev po posameznem letu za celotno izgradnjo navedenih objektov. komunalne naprave individualne porabe sekundar f 1978 1979 1980 1981 1982 Skupaj kanalizacija ml 6895 4682 1939 3137 2413 19066 vodovod ml 6885 2644 5944 2568 4991 23032 plin ml 3665 1270 460 1176 751 7322 vročevod ml 2137 1274 •564 946 630 5551 elektrika kom/ml 5/4640 2/10325 2/8211 •3/4971 1/7641 13/3788 telefon ml 780 755 9180 598 4012 15325 signalne naprave ml 1635 499 1257 ■ 3391 komunalne naprave kolektivni: porabe sekundar ceste m2 49936 55828 31242 26706 70405 234117 javna razsvetljava kos 186 193 118 215 259 971 hortikultura ni2 31950 16695 34493 41862 63028 188028 meteorna kanal. m! 1271 517 1481 2194 5463 visokovodni nasip m2 5398 5398 požarno črpališče kos 2 ") 4 mostovi kos — 1 1 semaforsko križ. kos .... 3 3 podhod % kos - - i - 1 FINANČNI prikaz - OPREMA ZEMLJIŠČ ■ 1978 1979 1980 1981 1982 Skupaj . 92.484.000 140.251.000 123.991 000 117.126.000 219.713.000 693.565.000 Za navedena dela so bili stroški dokumentacije in i/giadnjc naslednji: za leto 1978 1.272.000.00 din za leto 1979 27.5 34.000.00 din za leto 1980 20.885.000.00 din za leto 198 1 40.705.000.00 din za leto 1982 43.641.000.00 din Skupaj: 134.027.000.00 din 3.) Procesi preobrazbe samoupravne organiziranosti koipunal- n*h skupnosti Procesi preobrazbe morajo temeljiti na taksnih konkretnih rešitvah, ki bodo v celoti omogočale doseganje družbenega smotra delovanja samoupravnih komunalnih skupnosti kut organizacijske °blikc, ki pomeni mesto dogovaijanja in vsklajevanja interesov in Potreb na osnovi realnih možnosti, tako izvajalcev, kot uporabnikov njihovih storitev in proizvodov. Samoupravna komunalna skupnost mora torej postati dejavnik sPorazumcvanja in dogovarjanja o skupnih razvojnih programih, ki Pokrivajo avtentične interese obeh udeležencev na enakopravni osnovi in se uresničujejo preko svobodne menjave dela. l.rešni-ocvanjc tega cilja temelji na odločanju z osebnim izjavljanjem, odločanju po delegatih in izvajanju nadzora. Vsega tega procesa pa objektivno vzeto Samoupravna komu-*ialna skupnost, brez pomoči vseli drugih subjektov, ne more uresničiti samostojno. Določeni napori v obdobju obstoja so bili v j i smeri sicer storjeni, vendar se še vse prepočasi uresničuje ta •mžbeni smoter, predvsem zato, ker proces samoupravnega plani1 ranja razvoja komunalnega gospodarstva, kot sestavina planiranja Pružbenega razvoja, ni zaživel in se uveljavil tako. kot to omogoča '•stava in določa Zakon o sistemu družbenega planiranja, i h Prcobrazbo je zato potrebno intenzivirati ne samo v smeri zboljšanja povezav v okviru delegatskega sistema nn strani uporab->kov jn izvajalcev ter povezav v okviru mešanih delavskih svetov, . niP®k istočasno tudi v okviru vseh tistih strokovnih faktorjev, od a,crih kvalitete je močno odvisno, ali sc vezi v okviru obstoječe 1 novo koncipirane organiziranosti lahljajo ali krepijo. Preobrazb i ni odvisna amo od načel, odvisna je le od reševanja konkretnih vprašanj ob upoštevanju različnih okoliščin in različnih lokacijah ter različnih pogojev dela v okviru delovanja komunalnih sistemov. Upoštevati je torej treba dosledno vsa naslednja glavna družbena izhodišča v zvezi z izvajanjem preobrazbe na samoupravni osnovi: neposredno delegatsko odločanje uporabnikov in izvajalcev nit'ra hiti zagotovljeno v vseh organih in na vseh nivojih bodoče komunalni: samouprave, t. j. v krajevni skupnosti, občini in mestu. okrepiti jv potrebno vlogo krajevnih skupnosti na vseh nivojih odločanja med.uporabniki in izvajalci komunalnih proizvodov m storitev, samoupravna oi miziranost mora zagotoviti racionalno delitev dela po funkcionalnem načelu med krajevno skupnostjo, občino in mestom, v skladu s tem opredeliti pristojnosti in odgovornosti pri sprejemanju in izvajanju planov, ohranjena mora biti celovitost glede na prostor in delovanje velikih komunalnih preskrbovalnih sistemov, ki presegajo območje ene občine. zagotovljen mora biti enakomeren razvoj vseh občin in posameznih delov- mesta Ljubljane na temeljih samoupravnega združevanja dela in sredstev ter medsebojne solidarnosti in vzajemnosti. Preobrazbo torej lahko učinkovito‘izvede le s skupnimi napori amoupravnih komunalnih skupnosti, SZDL, sindikatov in DPS. 4.) Izvajanje programov preko komunalnih OZD V' omenjenem obdobju, t. j. od ustanovitve samoupravnih komunalnih skupnosti v letu 1978 do konča leta 1982, je prišlo v okviru samoupravne organiziranosti na strani izvajalcev do večjih reorganizacij znotraj O/la komunalnega gospodarstva. Tv je povzročilo predvsem v letu 1980 določene težave, predvsem glede priprave in vsklajevanja programov, ki še vse do danes niso povsem odpravljene. Odlok Skupščine mesta Ljubljane o komunalnih dejavnostih, sprejet v letu 1982. Na podlagi določil Zakona o komunalnih dejavnostih, pa je število udeležencev še razširil tako, da je delitev dela med posameznimi OZD glede na naloge po odloku trenutno naslednja: 1. oskrba z vodo DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD Mestni vodovod 2. odvajanje in čiščenje vode DO Vodovod Kanalizacija. TOZD Kanalizacija 3. vzdrževanje čistoče in gospodarjenje z odpadnimi snovmi KPL - TOZD Javna higiena 4. urejanje javnih zelenih in drugih površin KPL — TOZD Rast 5. urejanje javnih parkirišč KPL TOZD Parkirišča 6. jama razsvetljava KPL — TOZD Javna razsvetljava 7. javni mestni potniški promet DO LPP TOZD V1PP 8. urejanje pokopališč KPL - TOZD Žale 9. urejanje ulic. trgov in cest KPL - TOZD Komunalne gradnje 10. urejanje javnih higienskih kopališč KPL - TOZD Javna higiena 11. urejanje javnih sanitarij KPL TOZD Javna higiena 12. urejanje javnih tržnic KPL - TOZD Živilski trgi 13. urejanje površin na Golovcu, Gradu Rožniku, Šišenskem hribu KPL TOZD Rast 14. dimnikarske storitve KPL TOZD Dimnikarstvo 15. semaforni sistem KPL TOZD Javna razsvetljava 16. komunalna energetika toplota DO Energetika TOZD KEL 17. komunalna energetika plin DO Energetika TOZD Plinarna Učinkovito izvajanje programov se ne nanaša samo na kvaliteto izvajanja del enega od nosilcev dejavnosti, ampak na vse skupaj hkrati, v skladu s skupno dogovorjenimi planskimi cilji. To ne velja samo za področje enostavne reprodukcije (vzdrževanje naprav,; objektov in opreme in prenova), zadeve so bolj kritične predvsem' na področju razširjene reprodukcije, zlasti v primerih, ko gre za izgradnjo npr. kompletnih stanovanjskih naselij. Zato je nujno, da predvsem izvajalci komunalnih storitev pripravijo konkretne predloge v zvezi z učinkovitejšo koordinacijo, ne samo znotraj svoje organiziranosti na nivoju DO, ampak predvsem med seboj in z. izvajalci v okviru drugih področij, npr. graditeljstvo. Najpomembnejša je namreč koordinacija, predvsem glede na roke izvajanja, zlasti glede na roke, ki so vezani na zagotavljanje finančnih sredstev in ki garantirajo likvidnost izvajalcev. Več ali manj je še vedno odprt problem učinkovite koordinacije glede priprave in izvajanja programov po planih • komunalne in stanovanjske samoupravne skupnosti ter planih drugih dejavnosti (vrtci šole. trgovine, zdravstvo, mestni promet itd.), ki se večinoma vedno srečajo v skupnem družbenem prostoru, predvsem pri izgradnji novih stanovanjskih naselij. Izvajanje programov spremlja tudi zakonsko opredeljena zahteva po sprotnem spremljanju učinkov in po centralnem evidentiranju neizvajanja programov. Zato je potrebno čimpreje natančno opredeliti, katera strokovna služba bo v okviru samoupravne organiziranosti komunalnega gospodarstva na področju petih ljubljanskih občin tudi prevzela centralno odgovornost za opravljanje teh strokovnih del. ki so skupnega pomena za uporabnike in izvajalec in ki bo z odgovornostjo vpeta v proces uresničevanja družbenih planov občin in mesta Ljubljane. 5.) Družbenoekonomski odnosi Ustanovitveni akt v določenem pogledu pomeni zadostno institucionalno pravno osnovo, na podlagi katere bi sc v celotnem obdobju delovanja komunalnih skupnosti že lahko bolj učinkovito vzpostavili družbenoekonomski odnosi. Ob tej ugotovitvi pa ne smemo prezreti objektivnih okoliščin, to je vrste novih predpisov, prcdvsčm v obdobju 1980. ki vnašajo v proces vzpostavljanja družbenoekonomskih odnosov vrsto novitet, konkretnih rešitev, zlasti pa z vso natančnostjo opredeljujejo stopnjo in nivoje odgovornosti posameznih subjektov. Vsebinam zakonskih aktov, kot Zakon o sistemu družbenega planiranja. Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela. smiselno tudi Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, sprejetim v navedenem obdobju, ter Zakon o komunalnih dejavnostih, predvsem pa Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, sprejetimi v lanskem letu, objektivno obstoječe organizacijske, zlasti pa funkcionalne povezave in metode dela v okviru celotne obstoječe organiziranosti, kot so bile prvotno koncipirane, ne ustrezaj o več. Družbenoekonomski odnosi, ki se vzpostavljajo na dohodkovnih odnosih na družbenolastninski osnovi in v okviru katerih se mate rij al n a osnova zagotavlja preko svobodne menjave dela, ne pa samo po tržnih principih, se v tekoči praksi obravnavajo bolj skozi obstoječi način financiranja, torej skozi vire akumulacije, ne pa skozi celo vrsto družbenih norm, s pomočjo katerih se lahko dosegajo ti odnosi, ki v ekvivalentu pomenijo samoupravljanje. Viri 1,10% od BOD btto osebnega dohodka za pokritje stroškov enostavne reprodukcije na področju gospodarjenja z napravami kolektivne rabe in 1,20 'X od BOD za razširjeno reprodukcijo na področju gospodarjenja z napravami individualne rabe, še ne pomenijo družbenoekonomskih odnosov. Oba navedena glavna vira akumulacije preko BOD pomenita le način, s pomočjo katerega naj bi se predvsem motiviralo delavce v združenem delu, ki ta sredstva tudi odvajajo od svojega osebnega dohodka, da bi s temi sredstvi učinkoviteje sodelovali v sistemu skupnega gospodarjenja. Ravno ta stična točka, bi morala pomeniti začetek vzpostavljanja družbenoekonomskih odnosov, ne pa. da sc ti odnosi tu v bistvu tudi zaključijo. Poraba sredstev, predvsem akumulacije na ni.vcju OZD, torej tokovi družbene reprodukcije na tem področju, večinoma ni skladna s principi skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela. Vse preveč je prisotna komponenta kupoprodajnih in proračunskih odnosov, prisotno pa je tudi pretiravanje v določenem pogledu, glede na trenutne gospodarske razmere in visoko ceno bančnega kapitala, s kreditnimi odnosi. V zaključni fazi porabe sredstev iz navedenih glavnih virov (1,10 in 1,20 %) je uporabnik sicer obveščen o realizaciji, pri tem pa strokovne službe ne posredujejo poročil o dejanskih končnih finančnih in fizičnih učinkih. Takšno stanje, ki z drugo besedo pomeni, da lijti delavec v združenem delu na strani izvajalcev, niti uporabnik nimata vpogleda v vse finančne tokove družbene reprodukcije na tem področju komunalnih skladov dokazuje, da družbenoekonomski odnosi v želeni obliki ne obstajajo. ( Samoupravna komunalna skupnost kot institucija lahko odigrava v zvezi s tem namreč le tisto vlogo, kiji po ustavi in Zakonu o združenem delu tudi pripada. Intenzivira torej lahko svoje delovanje v smislu mnogo bolj učinkovitega organiziranja dialogov med udeleženci s ciljem, da se čimpreje začno sprejemati osnove in merila za pridobivanje dohodka komunalnih OZD ter merila za ocenjevanje kakovosti komunalnih storitev in proizvodov, skladno z zahtevami Zakona o osnovah o skupnih osnovalf svobodne menjave dela in-Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Izvajati mora torej učinkoviteje organizacijsko in koordinacijsko funkcijo, planiranje pa je zadeva nosilcev dejavnosti, t. j. delavcev v združenem delu in krajanov v krajevni skupnosti. Centralno pa se določajo kriteriji, normativi in standardi, ki jih zahteva sistem skupnega gospodarjenja s sredstvi enostavne in razširjene reprodukcije. Na ta način se morajo predvsem opredeljevati tudi glavni roki in dinamike realno potrebnih prilivov glede na stvarne realizacije, torej planirati in nadzorovati je potrebno tokove celotne družbene reprodukcije na področju celotnega komunalnega gospodarstva in s tem istočasno preprečevati družbeno in ekonomsko neupravičene pojave koncentracije sredstev v smislu-mrtvega družbenega kapitala. 6.) Financiranje dejavnosti komunalnega gospodarstva V sistemu finansiranja komunalnega gospodarstva še do sedaj ni bilo večjega stalnega vira sredstev, ki bi zagotavljal Večjo reproduktivno sposobnost. Zakonska določila so glede sistema finansiranja zelo splošna, zato je tudi veliko neenotnosti v načinu finansiranja, kije povezan / velikim številom virov sredstev in nosilcev finansiranja. Prehod finansiranja komunalnega gospodarstva po načelih svobodne menjave dela je po letu 1977 nadomestil dotedanji proračunski sistem. Ta prehod pa ima za posledico uvedbo vrste prispevkov, za katere so se .enakopravno dogovorili izvajalci in uporabniki komunalnih storitev. Tako se jv število virov finansiranja komunalnega gospodarstva povečalo, pri tem se pojavljajo v glavnem naslednji viri sredstev, katere nekoliko podrobneje obravnavata Zakon o komunalnih dejavnostih in Osnutek Zakona o stavbnih zemljiščih. Zakon u komunalnih dejavnostih v svojem 33. členu določa, da za zadovoljevanje skupnih potreb in interešov za vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav zagotavljajo uporabniki in izvajalci sredstva: s samoupravnim združevanjem sredstev za rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav, - s ceno posameznih komunalnih proizvodov in storitev, s povračili za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, s sredstvi za urejanje stavbnih zemljišč v skladu s posebnim zakonom in z delom nadomestila /a uporabo stavbnega zemljišča v skladu s posebnim zakonom, - z drugimi viri n isti zakon v 34. členu določa, da medsebojne pravice in obveznosti pri zagotavljanju sredstev, kot tudi način in kriterije delitve, glede na gospodarski in družbeni pomen komunalnih objektov in naprav oziroma za posamezne namene, določijo uporabniki in iz\*jalci s planskimi akti komunalne skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje v skladu z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti. Po določilih Zakona o komunalnih dejavnostih lahko občinska skupščina predpiše, da so TOZD, OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, z odlokom začasno določi cene in način plačevanja če se o tem ne sporazumejo uporabniki in izvajalci ter predpiše posamezni TOZD in OZD kot zavezancu obvezno plačevanje prispevka iz dohodka kot povračilo za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne porabe. Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih predvideva, da sc bodo sredstva za urejanje stavbnih zemljišč zagotavljala z združevanjem: sredstev investitorjev komunalnih in drugih objektov in naprav s plačilom sorazmernega dela stroškov za urejanje stavbnih zemljišč posameznih investitorjev s sredstvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Lnostavna reprodukcija - razširjena reprodukcija Zakon o komunalnih dejavnostih posebej ne navaja virov sredstev, ki bi sc uporabljali samo za enostavno reprodukcijo, temveč navaja skupaj za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Zakon govori o zagotavljanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov za vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav. Ne glede na to pridejo za finansiranje enostavne reprodukcije v poštev predvsem naslednji viri: - cena za enoto storitve povračilo za gospodarjenje z objekti in napravami skupne rabe in obvezni prispevki. Z naložbami v razširjeno reprodukcijo bi morali ustvariti pogoje za: nemoteno realizacijo programov stanovanjskega, cestnega in drugega gospodarstva ter družbenih dejavnosti, zmanjševanje razlik v komunalni opremljenosti posameznih krajevnih skupnosti sanacijo dotrajanih objektov in naprav za zavarovanje vodonosnih področij, bivalnega okolja ter izboljšanja ekoloških razmer (čistilne naprave, zavarovanje podtalnice), izgradnjo komunalnih objektov in naprav, ki omogočajo nadaljnji razvoj. Finansiranje razširjene reprodukcije komunalnega gospodarstva razlikujemo po načinu: na finansiranje izgradnje objektov in naprav individualne komunalne rabe (oskrba z vodo, kanalizacija, toplotna energija in Plin iz omrežja), na finansiranje razširjene reprodukcije objektov in napra kolektivne komunalne rabe, na finansiranje razširjene reprodukcije mestnega potniškega prometa. Za finansiranje razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne rabe je potrebnih največ sredstev. Investicije so podrejene potrebam gospodarskih in družbenih dejavnosti. največ pa družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Zaradi pomanjkanja sredstev po posameznih virih so zagotovljene možnosti za gradnjo individualnih komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega značaja (kanalizacija, vodovod, Plinovod, toplovod) predvsem za družbeno usmerjeno stanovanjsko Sradnjo. Pri tem pa je možnost gradnje odprave komunalnega Primanjkljaja po KS onemogočena. Finansiranje razširjene reprodukcije objektov in naprav kolek-tivne komunalne rabe poteka: Izgradnja cest 10 letnega programa sc finansira iz prispevka 0r8anizacij združenega dela po posebnem sporazumu in iz (50%) sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter cestnih Pristojbin. Komunalna gradnja kolektivnih komunalnih naprav za Potrebe družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, poslovne industrijske in servisne gradnje sc finansira iz sredstev investitorjev v obliki prispevka k stroškom za urejanje stavbnih zemljišč. Izgradnja kolektivnih komunalnih naprav v že zgrajenih naseljih (rekonstrukcije ali novogradnje) in odprava komunalnega primanjkljaja na tem področju sc finansira iz (50%) sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in dela sredstev cestnih pristojbin. Iz vsega navedenega je razvidno, da je finansiranje razširjene reprodukcije individualnih in kolektivnih komunalnih naprav zelo raznoliko in nedorečeno. Sistem finansiranja komunalnega gospodarstva bi moral biti zgrajen tako, da bi bil čimbolj učinkovit in da bi istočasno omogočal delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki združujejo sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področju komunalnega gospodarstva tudi neposreden vpliv na uporabo in razpolaganje s temi sredstvi. 7.) Povezava Komunalne skupnosti z DPS in DPO občine Komunalna skupnost redno obvešča sekretariat skupščine (predsednika), izvršni svet občine, OK SZDL, OK ZK ter Občinski svet Zveze sindikatov občine Moste Polje o vseh ukrepih in sklepih organov skupnosti. Vsem navedenim sc dostavlja gradivo za sejo 10 in seje skupščine. Zlasti izvršni svet in Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja ter gradbene in komunalne zadeve sta redno obveščena o dogajanjih v Komunalni skupnosti. Za vse večje akcije in ukrepe pa poteka vsklajevanjc skupno z vsemi odgovornimi dejavniki v občini. Le na podlagi vsklajenih in enotnih stališč pristopa Komunalna skupnost k realizaciji ali sodelovanju pri večjih akcijah (Šmartinska cesta, izgradnja tržnice Moste, vodovod Lipoglav, most v Zalogu, komunalno opremljanje sosesk). Smatramo, da so odnosi z. DPS in DPO na zadovoljivi višini in da ni posegov v pristojnost Komunalne skupnosti, ampak obstaja odgovorno sodelovanje. Delovna skupnost, delavci Z1L in funkcionarji Komunalne skupnosti imajo dovolj povezav s KS, malo pa z združenim delom. 8.) Informiranost Na področju obveščanja delegatske baze, od ustanovitve komunalne skupnosti do danes, lahko zabeležimo na eni strani precej uspehov, na drugi strani pa naraščajoče pomanjkljivosti. Uspehi sc odražajo v tem, da delegatska baza dobiva na razpolago dovolj informacij in podatkov, s pomočjo katerih lahko ugotavlja, ali programi pokrivajo njene avtentične interese in potrebe, ali pa jih ne pokrivajo. Istočasno s tem pojavom pa prihaja na področju informiranja predvsem do naslednjih neželenih oblik: strokovne službe na strani izvajalcev ali v okviru komunalnih skupnosti pripravljajo preobširne in preveč strokovno obdelane informacije, ki temeljijo bolj na knjigovodski in računovodskih podatkih, manj pa na podatkih analitsko planskih služb in tako tudi ne pomenijo tiste potrebne upravljalne informacije, na podlagi katere naj sc izoblikuje volja delegatske baze in na podlagi katere naj se tudi spremljajo odločitve v skupščini komunalne skupnosti. Druga skrajnost je v tem, da so predlogi za spremembo cen storitev ali za spremembo programov za razširjeno reprodukcijo tako pomanjkljivi, da na njihovi osnovi ni mogoče delavcem v TOZD izvajalcev in uporabnikom v krajevni skupnosti ugotoviti, kaj bodo za protivrednost tudi pridobili, če sprejmejo ponujeno rešitev. Različne časovne stiske v katerih so predvsem organi upravljanja in izvršilni organi komunalnih skupnosti, zaradi cele vrste nerešenih sistemskih in organizacijskih vprašanj na strani tistih, ki naj jim pripravijo usklajene podatke in informacije, predvsem v obdobju preteklega leta, t. j. v obdobju sprejemanja sprememb in dopolnitev planskih aktov, hromijo delovanje odgovornih, ter zlasti načenjajo vprašanje kvalitete demokracije upravljanja. Sistem obveščanja in sistem odločanja sc povezujeta v kvaliteto samoupravljanja in zato je potrebno pospešeno ukrepanje predvsem v naslednjih glavnih smereh: opredeliti je treba delitev dela med obstoječimi strokovnimi službami na nivoju OZD komunalnih dejavnosti, Zavoda za izgradnjo Ljubljane, Zavoda za družbeno planiranje mesta Ljubljane ter strokovne službe pri Zvezi komunalnih skupnosti ljubljanskih občin, - na samoupravni podlagi se jc nujno potrebno dogovoriti za kriterije in sodila v zvezi z še vedno nerazčiščenim vprašanjem kaj je upravljalska informacija, ki sejo še vedno meša z računovodsko informacijo in podatki po bilancah ali pa s povzetki po tehnološko tehničnih poročilih. opredeliti jc treba nivo strokovne službe, ki bo podobno kot to velja za koordinacijo nad izvajanjem programov, odgovorna za spretno spremljanje vseli finančnih tokov družbene reprodukcije na področju komunalnega gospodarstva v okviru ljubljanskih občin, ki pomenijo neločljivi del vrednosti celotne družbene reprodukcije po družbenih planih občin in mesta Ljubljane. Odgovornost te siužte je treba vezati ne samo na proces spremljanja, ampak tudi na poročanje o neupravičenih odstopanjih in povzročiteljih teh odstopanj, ter na napredovanje motenj, informacije je treba še bolj neposredno približati bazi, t. j. delavcem in občanom, pri čemer naj bi se uporabljala tudi še bolj racionalna oblika obveščanja, t. j. preko sredstev javnega obveščanja, npr. v delegatskih občilih (glasilo OK SZDL. Naša skupnost). Z--------------------------------------------------------N BELEŽKE. J OSNUTEK . Uresničujoč z ustavo določene funkcije družbenopolitičnih organizacij, ki skupaj s skupščino občine in njenimi organi ter temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi odgovorno oblikujejo pobude, mnenja in stališča o vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji razvoj in uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov in v skladu z zakonom o temeljih družbenih svetov in o zveznih družbenih svetih (Ur. list SFRJ, štev. 34/79) in zakonom o družbenih svetih (Ur. list SRS, štev. 5/80) ter na podlagi 217. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS, štev. 16/82) sklenemo udeleženci DOGOVOR o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje x_____________________________________________________J 1. člen Družbene svete oblikujemo v občini Ljubljana Moste Polje zaradi organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja / doslednim uresničevanjem delegatskih odnosov, zaradi organiziranega ustvarjalnega vzpodbujanja razvoja socialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih-odnosov, kakor tudi zaradi čim širšega družbenega vplivanja na uresničevanje funkcije oblasti, določanja in izvajanja družbene politike ter opravljanje drugih družbenih zadev. Naloge družbenih svetov so zlasti: - zagotavljati demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč med skupščino občine n’ njenimi organi in družbeno političnimi' organizacijami ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi glede določanja to' izvajanja politike na posameznih področjih družbenega življenju in dela v občini, dajati pobude in obravnavati načelna vprašanja v zvezi 't-določanjem politike in priprave odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dohovorov ter dajati pobude za proučitev oz. rešitev pomembnejših družbenih, gospodarskih in drugih vprašanj pri izvajanju politike v občini, obravnavati posamezna vprašanja v zvezi z delovanjem in razvojem občine na predlog udeležencev ali na osnovi pobude, ki so jo dali organi oz. organizacije, ki ne sodelujejo pri delu družbenega svetu, samoupravne organizacije oz. skupnosti ali delovni ljudje in občani. zagotavljati demokratični družbeni vpliv in delo organov skupščine občine ter samoupravnih organizacij in skupnosti. 2. člen Družbeni sveti delujejo po načelih svobodne ustvarjalne iu demokratične izmenjave stališč ter o obravnavanih vprašanjih oblikujejo mnenja in predloge, ki jih posredujejo pristojnim organom in organizacijam, samoupravnim organizacijam >'i skupnostim, katere posamezno vprašanje zadeva. 3. člen Udeleženci sc -dogovorimo, da se v občini Ljubljani Moste Polje ustanovita: družbeni svet z.a družbenoekonomske odnose in družben0 planiranje ter družbeni svet za vprašanja političnega sistema. Udeleženci pri delu družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje so: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste Polje 2. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste Polje 3. OK ZKS Ljubljana Moste Polje 4. OK SZDL Ljubljana Moste Polje 5. OSS Ljubljana Moste-Polje 6. OK ZSMS ljubljana Moste—Polje 7. 00 ZZB Ljubljana Moste -Polje 8. Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje 9. Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Moste -Polje 10. Občinska kulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje 11. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Moste-Polje 12. Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste Polje 13. Samoupravna komunalna skupnost Ljubljana Moste -Polje 14. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste Polje 15. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja 16. Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje Udeleženci v delu družbenega sveta za vprašanja političnega sistema so: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste -Polje 2. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 3. OK ZKS Ljubljana Moste-Polje 4. OK SZDL'Ljubljana Moste-Polje 5. OSS Ljubljana Moste-Polje 6. OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje 7. 00 ZZB Ljubljana Moste -Polje 8. 00 ZRVS Ljubljana Moste-Polje 4. člen Družbena sveta ustanovi skupščina občine / odlokom na osnovi tega dogovora ter določi področje dela posameznega družbenega sveta, udeležence pri delu sveta in način njihovega ^delovanja, način zagotavljanja sredstev za delo družbenega sveta, način zagotavljanja strokovnih in drugih nalog za potrebe sveta. Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. Z njim Podrobneje uredi organizacijo in način dela sveta, način dresničevanja javnosti dela ter druga vprašanja pomembna za delo sveta. 5. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta določimo v svojih sPlošnih aktih organe oziroma druga telesa, ki delegirajo delegata tj/- delegate na sejo družbenega sveta glede na vprašanja, ki so na tinevnem redu seje sveta. Pri delu družbenega sveta lahko v skladu z delovnim Programom sveta sodelujejo znanstvene in strokovne organizacije Cr skupnosti, ki niso udeleženci pri delu sveta kot tudi ruž.bcnopolitični, znanstveni, strokovni in javni delavci kot Posamezniki. Pri delu družbenega sveta lahko v skladu z delovnim Pfogramom sveta sodelujejo tudi organi, organizacije in skupnosti, 1 niso udeleženci pri delu sveta, čc obravnavajo sveti vprašanja, ki 0 neposrednega pomena za delo in uresničevanje njihovih funkcij. 6. člen t Predsednika družbenega sveta izvoli svet na podlagi dogovora deleženccv pri delu družbenega sveta. C 2 aktom o izvolitvi se določi tudi čas trajanja njegove , Predsednik družbenega sveta ima lahko namestnika, ki ga wn°čimo udeleženci pri delu sveta. 7. člen Družbeni svet oblikuje koordinacijski odbor v stalni sestavi. Koordinacijski odbor družbenega sveta za .družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje sestavlja 5 ^gatov. V koordinacijski odbor delegiramo po enega delegata blodnji udeleženci: Skupščina občine Ljubljana Moste Polje Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste Polje Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana OK ZKS Ljubljana Moste-Polje Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste Polje Pol v^dinacijski odbor družbenega sveta za vprašanja del -1 ’.Cncga sistema sestavlja 7 delegatov. V koordinacijski odbor eBifamo po enega delegata naslednji udeleženci: Sk u pšč i na ob čine Lj ttb lj ana M ostc Pol j e l/vršni svet skupščine občine Ljubljana Moste Polje OK ZKS Ljubljana Moste Polje Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Moste- Polje OK ZSMS Ljubljana Moste Polje Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste Polje koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta. ' 8. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejmemo vsi udeleženci pri delu sveta. Udeleženci: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste Polje 2. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste Polje 3. OK ZKS Ljubljana Moste-Polje 4. OK SZDL Ljubljana Moste-Polje 5. Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste -Polje 6. OK ZSMS Ljubljana Moste Polje 7. 00 ZZB Ljubljana Moste-Polje 8. 00 zveza rezervnih vojaških starešin Ljubljana Moste- Polje 9. Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste Polje 10. Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Moste- Polje 11. Občinska kulturna sk upnost Ljubljana Moste Polje 12. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Moste -Polje 13. Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste Polje 14. Samoupravna komunalna skupnost občine Ljubljana Moste Polje 15. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste Polje 16. Gospodarska zbornica občine ljubljanskega območja 17 Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Mostu Polje OSNUTEK - 1 ■ N Na podlagi 5, člena zakona o družbenih svetih (Ur. list SRS, štev. 5/80) in 193. člena statuta občine(Ur. list SRS, štev., 16/82 • ter v skladu z Dogovorom o družbenih svetili v občini Ljubljana Moste Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na sej* zbora združenega dela dne , na seji zbora krajevnih skupnosti dne in na seji družbenopolitičnega zbora dne , sprejela spremembe in dopolnitve odloka o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje, ki se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje ------------------------------------------ 1. člen Družbeni sveti v občini Ljubljana Moste -Polje se ustanovijo kot sestavni del delegatskega sistema in delujejo kot organizirana demokratična oblika izmenjave in usklajevanja mnenj o načelnih vprašanjih določanja in izvajanja politike ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi dajanja pomoči pri pripravi in sprejemanju družbenih in samoupravnih odločitev. Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravanavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanjem odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. 2. člen V občini Ljubljana Moste-Polje se v skladu z dogovorom udeležencev pri delu družbenih svetov ustanovita: družbeni svet /a družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje ter družbeni svet za vprašanja političnega sistema (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet). 3. člen Družbeni svet /a družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje obravnava vprašanja družbenoekonomskega razvoja v občini in druga vprašanja pomembna za določanje in izvajanje ekonomske politike, določanje skupnih planskih ciljev razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti, obravnava predloge predpisov in splošnih aktov, s katerimi se urejajo razmerja, pomembna za družbenoekonomski razvoj in ekonomsko politiko ter druga pomembnejša vprašanja oziroma problemi na tem področju. Udeleženci pri delu družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje so: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje 2. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 3. OK ZKS Ljubljana Moste-Polje 4. OK SZDL Ljubljana Moste-Polje 5. Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje 6. OK ZSMS Ljubljana Moste Polje 7. 00 ZZB Ljubljana Moste-Polje 8. Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje 9. Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Moste-Polje 10. Občinska kulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje 11. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Moste-Polje 12. Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste -Polje 13. Samoupravna komunalna skupnost Ljubljana Moste-Polje 14. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste Polje 15. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja 16. Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste- Polje 4. člen Družbeni svet za vprašanja političnega sistema v zvezi z uresničevanjem celotnega družbenopolitičnega sistema obravnava predvsem vprašanja izgradnje samoupravnih odnosov v občini, izvajanje določila statuta občine, predloge predpisov in drugih splošnih aktov občinskih organov, s katerimi urejajo razmcija na tem področju kakor tudi druga podobna vprašanja. Udeleženci pri delu družbenega sveta za vprašanja političnega sistema so: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste Polje 2. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste- Polje 3. OK ZKS Ljubljana Moste-Polje 4. OK SZDL Ljubljana Moste Polje 5. Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje 6. OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje 7. 00 ZZB Ljubljana Moste-Polje 8. 00 ZRVS'Ljubljana Moste-Polje. 5. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta določijo v svojih splošnih aktih organe oziroma druga telesa, ki delegirajo delegata oziroma delegate na sejo družbenega sveta glede na vpršanja, ki so na dnevnem redu seje sveta. PRI DELU DRUŽBENEGA SVETA LAHKO V SKLADU Z DELOVNIM PROGRAMOM SVETA SODELUJEJO ZNANSTVENE IN STROKOVNE ORGANIZACIJE TER SKUPNOSTI. KI NISO UDELEŽENCI PRI DELU SVETA KOT TUDI DRUŽBENOPOLITIČNI, ZNANSTVENI, STROKOVNI IN JAVNI DELAVCI KOT POSAMEZNIKI. PRI DELU DRUŽBENEGA SVETA LAHKO V SKLADU Z DELOVNIM PROGRAMOM SVETA SODELUJEJO TUDI ORGANI. ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI, KI NISO UDELEŽENCI PRI DELU SVETA, ČE OBRAVNAVAJO SVETI VPRAŠANJA. KI SO NEPOSREDNEGA POMENA ZA DELO IN URESNIČEVANJ E NJIHOVIH FUNKCIJ. 6. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta določijo delegate za delo pri svetu v skladu z dogovorom o družbenih svetih občine in njihovimi akti. Delegati udeležencev pri delu družbenega sveta delujejo v skladu z usmeritvami udeležencev, ki jih delegirajo v svet, v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami in so za svoje delo odgovorni udeležencu, ki jih je delegiral. 7. člen Predsednika družbenega sveta voli svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta. Z AKTOM O IZVOLITVI SE DOLOČI TUDI ČAS TRAJANJA FUNKCIJE PREDSEDNIKA. Predsednik družbenega sveta sklicuje seje sveta, predlaga dnevni red seje in ji predseduje, skrbi za izvedbo sklepov sveta in opravlja druge naloge, za katere ga svet pooblasti in v skladu s poslovnikom sveta. Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik skupščine občine. 8. člen Predsednik družbenega sveta ima namestnika, ki je izvoljen na enak način kot predsednik. Namestnik predsednika nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnostih. , 9. člen Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki zagotavlja na podlagi delovnega programa družbenega sveta redna dogovaijanja z udeleženci o dnevnem redu sej sveta, o udeležencih v delu sveta, o sestavi sveta za obravnavanje posameznih vprašanj, skrbi za pripravo sej sveta, za izvršitev sklepov sveta in opravlja druge naloge, za katere ga svet pooblasti. Koordinacijski odbor vabi k sodelovanju znanstvene in druge organizacije in skupnosti, ter družbenopolitične, znanstvene in strokovne delavce kot posameznike, ki se udeležujejo dela sveta. Člane koordinacijskega odbora imenujejo izmed sebe udeleženci pri delu sveta v skladu Z DOGOVOROM O DRUŽBENIH SVETIH V OBČINI LJUBLJANA MOSTE POLJE in poslovnikom o delu sveta. r Delo koordinacijskega odbora družbenega sveta vodi predsednik sv. 10. člen Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj iz svojega delovnega področja lahko svet zaupa strokovno znanstveno-raziskovalnim organizacijam ali tudi posameznim strokovnjakom. Svet lahko oblikuje tudi komisije oziroma druga delovna telesa za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja sveta. 11. člen Družbena, sveta sodelujeta med seboj zaradi medsebojne koordinacije dela in z namenom, da sc zagotovi enotna izvedba predpisov in splošnih aktov. Družbena sveta imata lahko tudi skupne seje, kadar obravnavata vprašanja, ki so skupnega pomena. 12. člen Družbeni svet dela po programu dela. Osnova za program dela sveta so programi udeležencev ter drugih organov in organizacij, ki so pristojni odločati o vprašanjih, o katerih daje svet mnenja in predloge. 13. člen Družbeni svet v okviru svojega delovnega področja obravnava vprašanja, ki jih predlagajo udeleženci ali drugi organi oziroma organizacije, delovni ljudje in občani ali pa vprašanja, ki jih svet postavi na dnevni red na lastno pobudo. Družbeni svet oblikuje mnenja in predloge na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta po lastni pobudi ali na predlog posameznega udeleženca pri delu sveta. O mnenjih in predlogih obvešča svet udeležence ter druge organe in organizacije, na katera se nanašajo dana mnenja in predlogi. Če organ, ki je pristojen za posamezno odločitev ne soglaša s stališči in mnenji sveta, obvesti o tem svet, kije stališče zavzel. 14. člen Izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organi ter drugi pooblaščeni predlagatelji so pri pripravah odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta. Če izvršni svet oziroma upravni organi pri pripravi zakona, drugega predpisa in splošnega akta ali pri njihovem izvajanju ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, je izvršni svet dolžan o tem obvestiti skupščino občine in druge udeležence pri delu družbenega sveta, upravni organ pa izvršni svet skupščine občine. 15. člen Upravni organi občine v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki sc obravnavajo v družbenem svetu, kakor tudi strokovne službe organov in organizacij,.ki sodelujejo pri delu družbenega sveta, so dolžni opravljati strokovne naloge za potrebe družbenega sveta in mu zagotavljati nujno potrebno dokumentacijo. podatke in druge informacije. PREDLOG 16. člen Funkcionar upravnega organa, v katerega delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, se udeležuje dela družbenega sveta in v njem enakopravno sodeluje. 17. člen Strokovno-organizacijska in administrativno-tehnična opravila za družbeni svet zagotavlja sekretariat Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje. 18. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi svojo organizacijo in način dela. 19. člen Sredstva za delo družbenih svetov se določijo v proračunu občine. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Ljubljana, dne 3 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE L1UBLJ ANA MOSTE-POU F. Niko Lukcž OBRAZLOŽITEV Na svoji prvi seji v letošnjem letu (13. 1. 1983) je skupščina občine obravnavala poročilo o delu družbenih svetov v občini. Iz Poročila izhaja, da so nekatera določita dogovora in odloka o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje v nasprotju z zvezno in republiško zakonodajo. Dogovor o ustanovitvi družbenih svetov v občini Ljubljana Mostc-Polje je bil oblikovan na podlagi osnutka oziroma predloga zveznega in republiškega zakona o družbenih svetih. Oba zakona sta ob sprejemu doživela nekatere spremembe, ki vplivajo predvsem na status udeležencev pri delu družbenih svetov in način delegi-ranja delegatov udeleženca’ na seji družbenih svetov. S predloženimi spremembami ifi dopolnitvami odloka o družbenih svetih sc bistveno spremeni sestav družbenih svetov in vloga koordinacijskih odborov. Po doscilaj veljavnem dogovoru je vsak udeleženec bil, glede na vprašanju ki so bila na dnevnem redu seje sveta, udeležen pri delu družbenega sveta z dvema delegatoma, enim stalnim in enim fleksibilnim. V skladu z zakonom pa lahko vsak udeleženec pri delu sveta delegira na sejo sveta toliko delegatov, kolikor je potrebno glede na vprašanja, kise obravnavajo 'ja seji sveta. Kot stalna oblika dela pa so koordinacijski odbori, ki Uh sestavljajo stalni delegati udeležencev pri delu družbenega sveta. Kateri udeleženci delegirajo delegate v koordinacijski odbor se °dloči z dogovorom med udeleženci pri delu sveta, stalne delegate Pa določijo udeleženci v skladu s svojimi splošnimi akti in o tem obvestijo sekretariat skupščine občine. Glede na to, da sc s predlaganimi spremembami in dopolnitvami dogovora in odloka spreminjajo samo določbe, ki jih je Potrebno vskladiti z zveznim in republiškim zakonom, predlagamo skupščini, da ga sprejme po enofaznem postopku, v kolikor, Seveda, ne bo bistvenih pripomb. • PREDSEDNICA h ■. IZ VRŠNEGA S VETA Gabrijela Jelen Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji DOGOVOR o usklajevanju davčne politike v letu 1983 1. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1983 izhajale iz naslednjih načel: - da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako. da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne preide do neutemeljenih razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi, - da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke se bodo v letu 1983 prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke se zavezujejo, da se bodo v letu 1983 prizadevale za dosledno izterjavo vseh odmerjenih davkov in prispevkov, ki so dospeli v plačilo. 4. člen Udeleženke bodo v letu 1983 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na promet nepremičnin, 10. davek od prometa proizvodov in storitev, 11. takse. 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0.5 . Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale oprostitev davka od osebnega dohodka za osebne dohodke, kijih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. 6. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 zadržale oziroma predpisale stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v višini, dogovorjeni za leto 1982. Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna letno do 80 % od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let* Pogoje, merila in višino olajšav bodo udeleženke usklajevale, v regionalnih okvirih. Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predložijo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi do 15. februarja v letu, za katero sc davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni Acvilki. katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča 7. člen Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se plačuje od osnov iz 48. m 68 (lena zakona o davkih občanov, določile stopnje v naslednji visim: osnova stopnja v % do 30.000 28 - 33 od 30.000 do 60.000 33 • 38 od 60.000 do 100.000 37 - 42 od 100.000 do 150.000 41 46 od 150.000 do 200.000 45 - 50 od 200.000 do 300.000 49 54 nad 300.000 53 - 58 8. člen Udeleženke so soglasne, da bodo zavezancem, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove, dela in opravljajo dejavnosti, katerih' razvoj se v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva občini želi pospeševati, glede na višino vloženih sredstev priznale davčne olajšave za - naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40 '< od vloženih sredstev. za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v S K Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40 7< od vloženih sredstev. Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, davčna olajšava pa lahko znaša največ do 20 % od vloženih sredstev. Davčne olajšave iz prvega m drugega odstavka tega člena se porazdelijo na določeno dobo, vendar največ na 5 let in sicer tako, da je v okviru skupnega zneska priznanih da. čnih olajšav razmerje med prvim in zadnjim letom najmanj 2 1. Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah (deficitarne dejavnosti) bodo udeleženke določile davčne Olajšave v višini od 20 do 40 od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, opredeljene v četrtem odstavku tega člena, bodo udeleženke določile davčne olajšave v posameznem letu v višini od 30 do 75 za ostale dejavnosti od 20 % do 50 % od odmerjenega davka za čas do 3 let. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 % za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 ■ za 35 %, če znaša odstotni dele/ izvoza nad 50 ' Davčna olajšava iz tega odstavka sc prizna že pri odmeri davka za leto 1982. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava do 30 % od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava sc prizna za čas do 3 let. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, sc prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. Zavezancem, obdavčenih v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanji tli /a del > no ■možno drv.'inske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodke se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. Borcem NOV se, pod pogoji iz devetaga in desetega odstavka tega člena, priznavajo davčne olajšave v višini do 10 %. Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka. Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 9. člen Davek po odbitku liodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer: A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih / opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, kijih dosežejo 100% invalidi -paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10%, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 265 %, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40 %. H. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40 %, C. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic bodo udeleženke predpisale v višini 20 %>. D. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40 %. Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, bodo udeleženke predpisale stopnje, znižane za 70 %. Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu s 4. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 10. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnili okvirili. 11. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka od dohodkov iz premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 30.000 din predpisana v višini med 25 in 35%, pri osnovah nad 300.000 din pa med 50 in 60 %. , 12. člen Udeleženke sc zavezujejo, da bodo v letu 1983 pristopile k novemu vrednotenju stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnjega družinskega člana. - ^ 13. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15 %. Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 10.000 din. 14. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1983 odpravile posebni občinski davek od prometa proizvodov po splošni stopnji Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm v višini 4%. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnili okvirih. 21. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, se uporabijo praviloma kot namenska sredstva za modernizacijo in zboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke ali, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 22. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1983 dajale pobude odboru udeleženk za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo prejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. , 23. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin m njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 24. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 25. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z'objavo v sredstvih javnih informacij. 15. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 zadržale oziroma predpisale stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač v višini, dogovotjeni za leto 1982. 16. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 17. člen Udeleženke bodo v letu 1983 določile nove osnove in stopnje , davka na promet nepremičnin v primeru, ko osnove in stopnje tega davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih in jih uskladile v regionalnih okvirih. 18. člen Udeleženke, ki še niso uskladile tarifo občinskih upravnih s tarifo republiških upravnih taks v letu 1982, so soglasne, da bodo t° uskladitev izvedle v letu 1983. 19. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in ■jpretnljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeležen-ke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezan-v* izpolnjujejo svoje davčno" obveznosti; zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; - dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih Podpisov. 20. člen Udeleženke $e zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in 1'rganiz.acijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost 11 usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno mpendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo uružbeno funkcijo. 26. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativne-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke /a spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, kijih določi odbor udeleženk. 27. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru, sc dogovor objavi v Uradnem listu SRS. Socialistična republika Slovenije REPUBLIŠKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE LJUB- STALIŠCA ODBORA UDELEŽENK DOGOVORA DOPOLNJEN OSNUTEK DOGOVORA DAVČNE POLITIKE V LETU 1983 DO PRIPOMB NA O USKLAJEVANJU 3. člen: Pobuda za razrešitev problema zavarovanja plačil do upnikov nosilcev samostojnega osebnega dela je utemeljena. V tej zvezi je Lvršni svet Skupščine SR Slovenije ob obravnavi predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev že predlagat, da sc v zadevni zakon vključijo določbe, ki bi za uporabnike družbenih sredstev uvedle obveznost, da v zakonskih rokih poravnajo svoje obveznosti iz naslovu prometa blaga in storitev ter iz naslova investicij tudi do tistih upnikov, ki niso uporabniki družbenih sredstev. Predlagana rešitev naj bi pri občanih - nosilcih samostojnega osebnega dela vplivala na rednejši dotok' sredstev in s tem tudi na sposobnost za doslednjcše poravnavanje družbenih obveznosti. 6. člen: 1 / < d log za zvišanje davčne olajšave za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn je že bil upoštevan tako, da se odstotek olajšave zviša od 50 % na 80 %, doba trajanja olajšave pa od 3 na 5 let. Zaradi različnih pogojev in drugih okoliščin (investicijska vrednost, število občanov, ki združujejo sredstva v gradnjo takih objektov) je rešitev, po kateri občine v okviru regije usklajujejo pogoje za priznavanje olajšav, ustreznejša. Zakon o davkih občanov dopušča priznavanje davčnih olajšav za vlaganje sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn, ne pa tudi v druge energetske vire. Zato predloga za razširitev olajšav na druge energetske vire ni možno upoštevati. Možnosti za uvedbo davčnih olajšav v zvezi s prodajo električne energije, davčni zakon ne uvaja. 7. člen: Predlog o valorizaciji obstoječih razponov davčnih osnov ob zadržanju razponov davčnih stopenj na dosedanji ravni, ni bil podprt. Odbor je bil mnenja, da bo nov sistem ugotavljanja davčnih osnov deloval r smeri zmanjšanja ostanka čistega dohodka in s tem na blažje delovanje davčne progresije ter ob možnem nadaljnjem upoštevanju vrste razmeroma visokih davčnih olajšav na nižjo obremenitev z davkom iz dejavnosti. Ob tem tudi ne gre prezreti dejstvu, da. omenjene davčne olajšave delujejo na odmero davka iz skupnega dohodka občanov, ko se pri ugotavljanju skupnega čistega dohodka upoštevajo kot da je bil davek odmerjen v višini, brez upoštevanja olajšav, kar bo ugodno delovala predvsem na zavezance z višjimi dohodki. Zato i’ prvem letu izvajanja novega davčnega sistema ne bi bilo primerno spreminjati sedanjega davčnega instrumentarija, morebitne negativne učinke, ki bi jih pri praktičnem izvajanju zasledili >’ tekil leta, pa bi upoštevali pri pripravi dogovora >’ prihodnjem letu. 8. člen: Upoštevan je predlog, da se v prvem odstavku v prvi in drugi alinei omejitev olajšave s štirikratnim oziroma trikratnim zneskom odmerjenega davka, črta. Med izvozne olajšave je vključen tudi izvoz storitev. Razširitev davčnih olajšav na nadomeščanje uvoza v tej fazi ni izvedljiva glede na to. da bi bilo potrebno predhodno proučiti in natančno opredeliti, kaj je šteti za nadomeščanje uvoza. Razen tega so rudi v združenem delu tovrstne olajšave omejene le na izvoz blaga in storitev. Zaradi enostavnejše tehnične izvedbe se zadrži predlagani sistem priznavanja davčnih olajšav. Odstotek davčna olajšave za zavezance, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se zvišuje od sedanjih 5 'Zc na 15 %. Pri ostalih vrstah olajšav se zadržuje zgornja in spodnja meja olajšav z namenom, da imajo občine možnost upoštevati specifične razmere na svojem območju in sprejete usmeritve o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva. V zvezi s predlogom za zvišanje odstotka davčnih olajšav za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati in za začetek opravljanja dejavnosti je bilo ocenjeno, da je sedanja zgornja meja teh olajšav ustrezna in da ni utemeljenih razlogov za zvišanje nad 40 Z oziroma nad 75 %. Prav tako je predlagana višina neobdavčenega dela dohodka, doseženega z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene in z opravljanjem storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, ki je določen i’ višini 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, v primerjavi z dosedanjo ureditvijo ustrezna, saj po oceni za letošnje leto znaša okrog 16.300 din. Predlog za uvedbo dodatne olajšave v obliki odstotnega znižanja davčnih stopenj zavezancem, ki so v primerjavi s predhodnim letom dosegli večjo davčno osnovo ni sprejemljiv, ker davčni zakon tovrstnih olajšav ne uvaja. Hkrati pa bi predlagan način pomenil degresivno obdavčitev, kar ni v skladu s splošnim načelom, da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi in da sorazmerno več prispeva tisti, ki doseže višji dohodek. Prav tako zakon ne uvaja davčnih olajšav v zvezi z zaposlovanjem delavcev. Odbor je bil mnenja, da se stimulacija za oživljanje zaposlovanja v obrti posredno odraža preko davčnih olajšav, zlasti preko olajšav za vlagunja v razširitey materialne osnove dela in olajšav za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati skladno z dokumenti o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva. Iz navedenih razlogov pri-potuhe ni bilo možno upoštevati. Pripomniti velja, da dogovor omogoča, da se i’ zvezi s priznavanjem davčnih olajšav enako obravnajo proizvodne in storitvene dejavnosti. 9. člen: Zaradi ostrejšega obdavčevanja dohodkov tretje skupine, za katero je določena stopnja v višini 40 %, se zadržujejo stopnje za prvo in drugo skupino dohodkov v predlagani višini Stopnja davka iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo delovnih ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost je podana v opisni obliki. 12. člen: Glede na številne pripombe, da je potrebno pristopiti k poenotenemu obdavčevanju premoženja, je bilo opuščeno prvotno predlagano zvišanje davčne stopnje za 50% in sprejeta rešitev, po kateri naj bi občine v letu 1983 pristopile k novemu vrednotenju stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. S tem naj bi bila razrešena dosedanja neusklajenost glede načina in višine vrednotenja ter dana podlaga za nadalnje dogovarjanje o enakomernejšem zajemanju tega davka med občinami 13. člen: Glede na to, da je predlagana stopnja davka na dobitke od iger na srečo sprejemljiva za večino občin, je bil odbor mnenja, da se le ta zadrži v predlagani višini. 21. člen: Določba tega člena je usklajena z 2. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke, po katerem občinska skupščina z odlokom opredeli namen in vrstni red uporabe sredstev, ki jih uprave za družbene prihodke pridobijo z odmero in pobiranjem prispevkov. Ljubljana, 22. 2. 1983 PREDLOG Z---------------------------------------------------------N Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS, št. 16—924/82) ter 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je skupščina občine Ljubljana Moste -Polje na seji zbora združenega dela dne......... 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne......... 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana Moste—Polje (v nadaljnjem besedilu: občina) se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb dolžan prispevati k sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi’ II. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. 1. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 %. Plačila davka od osebnega dohodka delavcev so oproščene^ invalidske delavnice. 2. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI v - '. i 5. člen Območje občine se razdeli zaradi odmerjanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) v tri skupine katastrskih občin in sicer spadajo: v L skupino naslednje katastrske občine: Dobrunie, Brinje 11., Kašelj, Moste, Slape, Nove Jarše, Zelena jama, Šmartno, Stepanja vas, Udmat, Zadobrova in Bizovik; v 11. skupino naslednje katastrske občine: Dolsko, Petelinje, Senožeti, Sostro in Podmolnik, - v IV. skupino naslednje katastrske občine: Javor, Laze, Lipoglav, Kri/, Trcbeljevo, Vinje in Volavlje. 6. člen Davek iz kmetijstva (katastrski dohodek od negozdnih Površin) plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah, ki so različne ža posamezne skupine katastrskih občin: - prva skupina 13'X druga skupina 7 % ali 9 % - četrta skupina 2 % Ne glede na določbe 5. člena in prvega odstavka tega člena se občinski davek iz kmetijstva odmerja: f - po stopnji 7% zavezancem iz naselij: Sadinja vas in Podlipoglav v katastrski občini Sostro, i - po stopnji 2 %:zavezancem iz naselij: Zagradišče in Češnjice v katastrski občini Sostro ter Šentpavcl v katastrski občini Podmolnik. Zavezanci, ki sc jim ne odmerja prispevek za zdravstveno Varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva še po dodatni stopnji 33 ';, zavezanci iz četrte skupine pa po dodatni stopnji 15 %. *- - 7. člen i Davek iz kmetijstva sc odmerja po davčni stopnji tiste skupine katastrskih občin, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. V primeru, da zavezanec nima kmetijskega zemljišča v skupini katastrskih občin, kjer ima stalno prebivališče, se mu davek iz kmetijstva odmerja po davčni stopnji skupine katastrskih občin, v kateri kmetijsko zemljišče, glede na višino katastrskega dohodka, pretežno leži. 8. člen Davek iz kmetijstva, k) odpade na dohodek iz gozda, se °dmerja od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa odkazanega za P°sek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 %. , Zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovam na podlagi dohodkov od kmetijstva, plačujejo davek iz Prejšnjega odstavka tega člena še po dodatni stopnji 40 'X . 'd ;i' rliflV 9. člen Zavezanci iz četrte skupine katastrskih občin in zavezanci iz uaselij Zagradišče, Podlipoglav. Češnjice in Šentpavel, katerih kufmi katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 18.000 um,"$oO}Hdščeiii davka iz kmetijstvu 10. člen Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku plačujejo j^vezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, niSM l.» o ivvnhliom nkcomi /-li/vli \1 V •» t 1 v t rcl' i 11 niso oziroma so le dohodku. v manjšem obsegu zajeti v katastrskem Zavezanci za davek iz kmetijstva po prejšnjem odstavku P ačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja 20.000 kljunov perutnine letno, ■'. 2. pitanje 60 govedi oziroma 100 prašičev pod pogojem, da se lede v celoti ali pretežno krmi z močnimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000. dinarjev celotnega prihodka letno 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 letno vzgojenih sadik 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega prihodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke dosežene z rejo ovac in gojenjem čebel. * • 11. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se materialni stroški ugotavljajo ob smiselni uporabi določb Zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 12. člen Zavezanci za davek iz kmetijstva, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: nad osnova (v din) do stopnja 30.000 15 % 30.000 60.000 60.000 18% 100.000 21 % loti .000 150.000 24% 150.000 200.000 27% 200.000 30% Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje oziroma kot združeni kmetje. 13. člen Zavezanci za davek iz kmetijstva, ki izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 10. člena tega odloka, se preuvrstijo na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi izpolnjevanje pogojev za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku. 14. člen Zavezanci za davek iz 10. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence ppslovmh knjig dolžni vložiti davčno napoved. Zavezanec vloži davčno napoved po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti. 15. člen . Deset let so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zeihljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišča, na katerih zavezanec izvede melioracijo ali komasacijo, zasadi nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade. Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, kije pristojen za kmetijstvo. 16. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene in pod pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št . 21/74), se prizna davčno olajšavo. Davčno olajšavo sč prizna za dobo petih let in je vsako leto enaka odmerjenemu davku iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme prčseči 80 % vloženih sredstev. Davčno olajšavo se prizna tudi drugim zavezancem za davek iz kmetijstva, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, če vlagajo sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena. Davčno olajšavo se prizna za dobo treh let in je vsako leto enaka odmerjenemu davku iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 50 % vloženih sredstev. V primeru, da zavezanec za davek iz kmetijstva vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu pri naslednjih olajšavah višina olajšave zmanjša za toliko, da z že priznanimi olajšavami ne preseže največjo možno olajšavo po tem členu. Zavezanec uveljavlja olajšavo z vlogo, ki ji priloži dokaze o višini in namenu vloženih sredstev. Vloga za priznanje olajšave za vložena sredstva se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do 30. junija po preteku leta, v katerem so bila sredstva vložena. Če vloga ni pravočasna, se pretekli čas olajšava skrajša. Davčno olajšavo iz tega člena se prizna pod pogojem, da zavezanec obdeluje zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. , 17. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in gradnjo ali obnovo vodnih mlinov, se prizna davčno olajšavo. Olajšavo se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo za te namene najmanj znesek, ki ustreza 60 % poprečnega enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Olajšavo iz prejšnjega stavka se prizna za dobo petih let in vsako leto znaša 80% odmerjenega davka iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 80 % vloženih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne ali vodnega mlina v skladu s programom teh gradenj v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. 18. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju, se prizna posebno davčno olajšavo, ki znaša 500. dinarjev letno za vsakega otroka pod pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000. din mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da sc otroci zavezancev iz prejšnjega stavka tega člena bodoči prevzemniki kmetije šolajo na kmetijskih šolah, znaša davčna olajšava 1.500. din letno za takega otroka pod pogojem da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3.000. din mesečno iz naslova štipendije. Davčni olajšavi iz prejšnjih dveh odstavkov ne smela preseči detnega davka iz kmetijstva. Zavezanec uveljavlja davčno olajšavo z vlogo za vsako leto posebej. Vlogi, ki mora biti vložena do konca leta oziroma pred začetkom leta, za katerega sc odmerja davek, je treba priložiti potrdilo o šolanju in dokaze o izpolnjevanju pogojev. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. 19. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom ki so pokojninsko in invalidsko" zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, sc prizna davčno olajšavo, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše. Davčno olajšavo se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka svojih negozdnih površin, vendar najmanj znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Davčno "olajšavo za namene iz prvega odstavka tega člena sc prizna za dobo pet let in je vsako leto enaka odmerjenemu davku iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 80 % vloženih sredstev. Za postopek priznanja olajšave iz tega člena sc smiselno uporabljajo določbe četrtega,, petega, šestega in sedmega odstavka 16. člena tega odloka. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. 20. člen Za zavezance za davek iz kmetijstva, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega odloka. 3. DAVEK 01) DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 21. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se ne plačuje od dohodkov, doseženih: z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja:, z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 22. člen Zavezanci za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: ostanek čistega dohodka (v din) nad do stopnja 30.000 31 % 30.000 60.000 36% 60.000 100.000 40% 100.000 150.000 44% 150.000 200.000 48% 200.000 300.000 52% 300.000 56% Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 23. člen Zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja in sc jim davek odmetja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic se prizna davčno olajšavo z odstotnim znižanjem odmerjenega davka iz naslednjih dejavnosti: zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementnin-arstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, clcktroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, gostinstvo razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa za 20 % popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, polnjenje akumulatorjev, finomehanika, avtokle-parstvo, avtoličarstvo, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, mlinarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, elektromehanika za dvigala, PTT mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, žaganje drv, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika in pletiljstvo za 30 % krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura za 40 %. Davčno olajšavo se lahko prizna pod pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci za davek iz gostinstva pa najmanj 40 % letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prvega odstavka tega člena je mogoče priznati s tem, da zavezanec izkaže izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka v svojih v redu vodenih poslovnih knjigah, ki jih je dolžan voditi. 24. člen Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost in sc jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se prizna davčno olajšavo z odstotnim znižanjem odmerjenega davka. Znižanje znaša: — za zavezance, ki opravljajo dejavnosti, navedene v prejšnjem členu tega odloka za prvo leto opravljanja dejavnosti 75 %, za drugo leto 50 % in za tretje leto 30 % odmerjenega davka, - za zavezance, ki opravljajo ostale gospodarske dejavnosti, razen za prevozništvo z motornimi cestnimi vozili za prevoz blaga in oseb, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja, okrepčevalnice in zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, za prvo leto opravljanja dejavnosti 50 %, za drugo leto 30 % in za tretje leto 20 % odmerjenega davka. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja gospodarske dejavnosti. Šteje si, da je zavezanec pričel opravljati gospodarsko dejavnost, če ni preje opravljal gospodarske dejavnosti v kateri drugi občini ali da ni kdo drug opravljal v isti delavrjici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno pbratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa mu davčna olajšava po določbah tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčno olajšavo samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. Davčno olajšavo po tem členu se lahko prizna pod pogojem, da zavezanec v redu vodi svoje poslovne knjige, ki jih je dolžan voditi. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zavezanca ne sme preseči zneska, ki ustreza šestkratnemu poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu v katerem je sredstva vložil. s V primeru, da davčna olajšava za naložbe ne presega 200.000 din sc zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2:1. Davčno olajšavo za naložbe do 100.000 din se prizna zavezancu v celoti v prvem letu. Zavezanec vloži vlogo za priznanje davčne olajšave in dokumentacijo praviloma v roku za vložitev davčne napovedi za leto, v katerem je sredstva vložil. 27. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: - za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % - 10 %, - za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 % - 20 %, za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 % 30 %, - za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 % - 50 %, za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %. Davčno olajšavo se zavezancem prizna na podlagi vloge in dokumentacije, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena. Zavezanec vlogo za priznanje davčne olajšave vloži praviloma v roku za vložitev davčne napovedi, dokumentacijo pa do 15. marca po preteku leta, v katerem je bil izvoz dosežen. 25. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se pod pogoji iz 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčno olajšavo, če opravljajo gospodarske dejavnosti navedene v 23. členu tega odloka. Davčno olajšavo se lahko prizna pod pogojem, da zavezanec doseže najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanec davka iz gostinstva pa najmanj 40 % letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo je mogoče priznati na podlagi vloge, ki jo vloži zavezanec praviloma hkrati z davčno napovedjo s tem, da zavezanec izkaže izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka v svojih v redu vodenih poslovnih knjigah, kijih je dolžan voditi. Davčne olajšave zavezancem iz prvega odstavka tega člena sc Priznajo: za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Davčna olajšava sc prizna v višini 40 % vloženih sredstev; za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za nakup osebnih avtomobilov, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% i Poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom, v katerem je sredstva vložil. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev. Davčno olajšavo iz prejšnega odstavka se prizna tudi drugim zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti pod pogoji iz 60. elena Zakona o davkih občanov s tem, da davčna olajšava znaša ‘•0 % vloženih sredstev iz prejšnjega odstavka. Davčne olajšave za vložena sredstva se ne prizna zavezancem Za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo prevozništvo z urotornimi cestnimi vožili za prevoz blaga in oseb, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnice ter zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot Postranski poklic. ' 26. člen davčno olajšavo za naložbe za zboljšanje in razširjanje 'Materialne osnove dela sc porazdeli na 5 let tako, da znaša v prvem ,etur 35 %, v drugem letu 27 %, v tretjem letu 20 %, v četrtem letu ■ % in v petem letu 5 % od skupno priznane davčne olajšave iz Prejšnjega člena. , , Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi či,iska uprava za družbene prihodke z odločbo. 28. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se prizna davčno lajšavo, če vlagajo sredstva v gradnjo mlaih hidroelektrarn. Olajšavo sc prizna pod pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje elektrarn v-občini, da zavezanec vloži vgradnjo najmanj znesek, ki ustreza 50 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Olajšavo iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo 3 let tako. da se za vsako odmerilo leto davek zniža za 30%, vendar davčna olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 40 % vloženih sredstev, oziroma zneska, ki ustreza šestkratnemu poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, v letu, v katerem je sredstva vložil. Zavezanec vloži vlogo za priznanje davčne olajšave praviloma v roku za vložitev davčne napovedi, dokumentacijo pa do 15. marca po preteku leta, v katerem je sredstva vložil. ' 29. -člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčno olajšavo, ki znaša 15 % od izplačanih nagradpo kolektivni pogodbi. 30. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklern letu. V letni dohodek se vštejejo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka pomnoži s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 31. člen Borcem narodno osvobodilne vojne se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 29. in 30. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15 % znaša 20% oziroma namesto 5 % znaša 10 %. 32. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev za davek iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 31. člena tega odloka v posameznem letu ne sme preseči 80 % odmerjenega letnega davka. 33. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, moškim nad 60 let in ženskem nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčno olajšavo v višini 40 % odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. 34. člen Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna davčno olajšavo od dohodkov doseženih z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s tem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delava v gospodarstvu v SR Slovcjniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Davčno olajšavo se prizna za dobo 3 let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50 %, vendar davčna olajšavaa za vsa tri leta skupaj ne sme preseči 50 % vloženih sredstev. Glede postopka za priznanje in omejitve davčne olajšave sc smiselno uporabljajo določbe 16. člena tega odloka. 35. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost oziroma, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom v odročnih oziroma višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov. 36. člen Pri določanju osnove za odmero davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja v pavšalnem letnem znesku, se upoštevajo naslednja merila: - vrsta dejavnosti in predmet poslovanja, način, pogoji in kraj poslovanja, višina napovedanega dohodka, - višina potrebnih poslovnih stroškov, višina poprečnega osebnega dohodka po vrsti dejavnosti, - sestava celotnega prihodka, ki ga je zavezanec v danih pogojih sposoben doseči, - starost in zdravstveno stanje zavezanca, - uporaba dopolnilnega dela drugih, 37. člen Osnova za odmero davka iz gospodarskih dejavnosti, ki sc odmerja v pavšalnem letnem znesku je za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot edino in glavno zaposlitev in ne zaposlujejo delavcev, napovedani dohodek, ki praviloma ne sme biti nižji od poprečnega letnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca po posameznih vrstah gospodarskih dejavnosti v združenem delu v SR Sloveniji v preteklem letu. Če zavezanec za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki sc odmerja v pavšalnem letnem znesku zaposluje delavca, sc osnova iz prejšnjega odstavka poveča do 30 %. Osnova za davek iz prvega odstavka se zmanjša praviloma za 50 %, če zavezanec opravlja gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. 38. člen -Davek v pavšalnem letnem znesku in prispevki za SIS družbenih dejavnosti, ki se obračunavajo od osebnega dohodka in plačujejo iz osebnega dohodka, se zavezancem odmerijo po skupni stopnji davkov in prispevkov, po kateri se obračunavajo davki in prispevki od osebnega dohodka delavcev do višine, ugotovljene po 10. členu Zakona o davkih občanov zavezancem, ki se jim odmerja davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske dejavnosti glavni poklic. 39. člen Davek v pavšalnem letnem znesku se zmanjša zavezancem: ki opravljajo gospodarske dejavnosti, naštete v 23. členu tega odloka, po tam navedenih stopnjah; katerih delovna sposobnost je zmanjšana zaradi invalidnosti oziroma starosti, pod pogoji iz 33. člena tega odloka, do 20 %. 40. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženili z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, kijih dosežejo 100% invalidi— paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela po stopnji 10 %, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, kijih ni možno šteti za izdelke domače obrti ali umetne obrti ali uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno po stopnji 25 %, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke po stopnji 40 %. Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. 4. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 41. člen Zavezanci za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti), ki sc jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: ostanek čistega dohodka (v din) nad do stopnja 30.000 31 % 30.Q00 60.000 , 36% 60.000 100.000 40% 100.000 150.000 44% 150.000 200.000 48 % 200.000 300.000 52% 300.000 56% Določbe iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za zavezanec, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 42. člen Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo določbe 36., 37., 38. in 39. člena tega odloka. 43. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim sanio- upravnim organizacijam in skupnostim ali ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40 %. 5. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 44. člen Zavezanci plačujejo davek od dohodka iz avtorskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) po stopnji 20 %. 45. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 % za naslednje vrste dohodkov iz avtorskih pravic: 1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del; 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 20 %. 46. člen Od dohodkov iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo zavezanci davek iz avtorskih pravic po stopnjah iz 44. in 45. člena tega odloka, znižanih za 70 %. 6. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 47. člen Pri. ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od doliodkov, ki jih lastnik doseže z oddajcnjcm stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter od opremljenih sob v najem, se stroški vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastpik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine. Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo: za stanovanje in stanovanjske stavbe, opremljene sobe 60 %, za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki sc v sezoni ali od časa do Časa uporabljajo za počitek in oddih 48. člen Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnih društev ali turističnih organizacij, so oproščeni davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev. Zavezancem, ki .oddajajo opremljene sobe po turističnih društvih, turističnih organizacijah, organizacijah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in drugih organizacijah, sc prizna davčno •olajšavo v višini 50 % odmerjenega davka, razen od dohodkov doseženih po prejšnjem odstavku tega člena. 49. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po uasleddnjih stopnjah: davčna osnova (v din) * nad do stopnja 30.000 30 % 30.000 60.000 35% 60.000 100.000 39% 100.000 150.000 n 43% 150.000 200.000 47% 200.000 300.000 51 % 300.000 55 % 7. DAVEK OD PREMOŽENJA 50. člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje ne glege na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja stavbo sam ali jo daje v najem. 51. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost štabe se ugotavlja po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur. list SRS št. 25—1347/81). 52. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja presega vrednosti 100.000-dinaijev. 53. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci o' skladu s predlogom dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983. V 30. členu je dodan nov 3. odstavek, ki je pomotoma izpadel iz osnutka odloka. V 34. členu (35. člen osnutka) je spremenjen 3. odstavek luko, da je priznanje olajšave usklajeno z drugimi olajšavami v odloku. V 35. členu (36. člen osnutka) so v skladu z zakonom med zavezanec, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, pod Pogoji, ki jih določa odlok, vključeni tudi občani, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. V predlogu je 37. člen osnutka odloka zamenjan s štirimi . novimi členi (36., 37., 38. in 39.) tako, da so pri obdavčenju zavezancev, ki bodo plačevali davek v pavšalnem letnem znesku, konkretneje opredeljena merila za obdavčitev, ki jih terja zakon, pri čemer pa bo še vedno možno upoštevati posebnosti pošlo vanja Posameznih zavezancev in jim v skladu s politiko razvoja drobnega gospodarstva in obrti v občini priznavati davčne olajšave. V oddelku davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti so v 41. denu (39. člen ošnutka) davčne stopnje znižane enako kot so v 22. členu predloga. Dodan je nov 42. člen. ki je potreben za opredelitev obdavčevanja dohodka v pavšalnem letnem znesku. V oddelku davek od dohodka iz avtorskih pravic je v 44. členu črtan drugi odstavek, ki je dodan v skladu z zakonom kot nov samostojni 46. člen, ker njegove določbe veljajo za 44. in 45. člen. V oddelku davek od premoženja je v določbi 52. člena (48. ('len osnutka), da se davek na posest stavb ne plačuje, če njihova v>'cdnost ne presega zneska 400.000 dinarjev, ta znesek zamenjan z zneskom 100.000 dinarjev. (Znesek, ki je bil sedaj določen z zakonom, ker v letu 1983 še ne bodo vrednosti stavb ugotovljene P° pravilniku iz 51. člena Odloka). V tretjem poglavju 1*0111 RAN J F. DAVKOV so v prvi alinei Prvega odstavka 57. tjlena (53. člen osnutka) črtane besede ,,iz Pfvteklcga leta", ker so tudi zavezanci, ki so dolžni davke za več let ne le za preteklo. V istem členu je dodana določba, da se zamudne obresti pri °dlogu ali obročnem odplačevanju dolga ne zaračunavajo. V 58. členu predloga sta združena 54. in 55. člen osnutka s tem, da je črtan pr\'i odstavek 55. člena osnutka (uskladitev z Zakonom) in da jc kot organ, ki zahteva in preizkusi poroštvo, opredeljena občinska uprava za družbene prihodke. V poglavju PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE so določbe 63. člena (60. člen osnutka), ki opredeljujejo začetek uporabe posameznih členov odloka usklajene z zakonom o davkih občanov in zakonom o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1983 (Uradni list SRS, štev.: 45/82). ZAKLJUČEK -r Izvršni svet skupščine občine je določil predlog odloka o davkih občanov na 44. seji 22. februaija 1983 in sklenil, da ga predloži zboroma skupščine občine v obravnavo in sprejem v predloženem besedilu. Izvršni svet Predsednica: Gabrijela Jelen POROČILO k zaključnemu računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 Predlog zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 jc sestavljen na določbah 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS štev. 39/74), zakona o knjigovodstvu (Ur. I. SFRJ štev. 25/81) ter pravilnika o vsebini posameznih postavk v obrazcih periodičnega obračuna in ‘ zaključnega računa (Ur. 1. SFRJ štev. 12/82). Odlok o proračunu občine ljubljana Mostc-Polje za leto 1982 jc bil sprejet na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1981 (Ur. 1. SRS štev. 29/81). Odlok o sprememb ali in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 jc bil sprejet na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora dne 17. novembra 1982 (Ur. 1. SRS štev. 42/82), Proračun občine za leto 1982 jc bil oblikovan in sprejet na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1982. Splošna poraba ljubljanskih občin in skupščine mesta Ljubljane je bila dogovorjena in vsklajena z dogovorom o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1982. Po istem dogovoru smo skupščini mesta Ljubljana odstopili sredstva za izvajanje skupnih nalog mesta Ljubljana v letu 1982. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA Proračunska poraba se je izvrševala na podlagi odloka o proračunu ter sklepov izvršnega sveta o izplačilih iz proračunske rezerve in občinskega rezervnega sklada. Dotacije upravnim organom občine Ljubljana Moste-Polje, družbenopolitičnim organizacijam, drugim državnim organom ter krajevnim skupnostim so sc nakazovale mesečno za redno dejavnost, za posebne namene pa po potrebi. Izvrševanje direktne proračunske porabe se je vršilo preko računa 50103-$37-60041, Organ skupščine IS SOB Ljubljana Mostc-Polje. Realizacija proračunskih prihodkov in odhodkov je bila tromesečno obravnavana na izvršnem svetu. Izvrševanje proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 je bilo zaključeno 31. XII. 1982. PRORAČUNSKI PRIHODKI Proračunski prihodki so bili v letu 1982 doseženi v višini din 308,275.648,00 in so se v primerjavi z letom 1981 povečali za 29% ali din 69,758.584,00. Povečanje se nanaša predvsem .na davek iz OD delavcev, davek iz OD od sam. opr. obrtnih dejavnosti ter prometni davek od proizvodov in alkoholnih pijač. Pregled predvidenih in doseženih proračunskih prihodkov po vrstah v 000 din Vr- sta Prvotni plan Spremenjeni Realiza- plan cija 5 : 3 Indeks 5:4 1 Davek na dohodek in davki iz OD 140,326.000,00 145,215.000.00 155,635.373,70 111 107 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premožen. 99.288.000,00 109,328.000,00 120,435.449,20 121 110 3 Takse 10,310.000,00 16,110.000.00 18,200.630,80 177 113 5 Prihodki po posebnih predpisih 3.450.000,00 4,800.000,00 5,504.526,60 159 115 6 Prihodki uprav. org. in drugi prihodki 6,050.000,00 7,000.000,00 8.499.667,70 140 121 Skupaj prihodki: 29,424.000,00 282,453.000.00' 308,275.648,00 119 109 Iz pregleda doseženih prihodkov je razvidno, da je realizacija glede na prvotni plan večja za 19% in glede na spremenjeni plan 9%. Proračunski prihodki v višini din 308,275.648.00 so sc po metodologiji izvajanja družbenega dogovora o omenjevanju splošne porabe praznili na dva računa in sicer: — na račun proračuna občine Ljubljana Moste Polje 50103 -630 10500 v višini din 229,059.358,35 na račun omejevane splošne porabe Ljubljane pri SML 50100-630-210035 v višini din 79,216.289,65 Skupaj: din 308,275.648,00 Prihodki, ki so bili pra/njeni na račun proračuna občine Ljubljana Moste Polje v višini din 229,059.358,35 predstavljajo dovoljeno splošno porabo občine v letu 1982 in sicer: — dovoljena osnovna poraba občine din 200,415.358,35 — odstopljeni prihodki skupščini mesta Ljubljane din 28,644.000,00 Prihodki, ki so bili pra/njeni na račun omejevane splošne porabe Ljubljane pri skupščini mesta Ljubljane v višini din 79,216.289,65 so razporejeni na odhodkovni strani proračuna v glavni namen 18 kot sredstva /a intervencije v gospodarstvu. Po družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 (Ur 1. SRS štev. 3/82) ter metodologiji izvajanja družbenega dogovora o omejevanju splošne porabe v občinah v letu 1980 (Ur. 1. SRS štev. 15/80); ki se smiselno uporablja tudi v letu 1982 oh upoštevanju določbe 4. člena dogovora, ki določa, da sc pri ugotavljanju osnove /a povečanje sredstev za splošno porabo upoštevajo izvirni proračunski prihodki občin v letu 1981 zmanjšani za sredstva, ki šobila izločena na posebno partijo za omejevanje splošne porabe, sredstva od turističnih taks in taks na promet parklaijev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, pripadajo občini Ljubljana Moste Polje prihodki v višini.din 226,899.000 in sicer: 1. Izvirni prihodki proračuna, katerih poraba je omejena 214.139.000 2. Prihodki od taks na promet parklarjcv in kopitarjev 5,800.000 3. Prihodki od komunalnih taks 10.000 4. Prihodki upravnih organov 6,950.000 Skupaj planirani prihodki, ki pripadajo občini 226.899.000 Realizacija prihodkov, ki pripadajo občini je naslednja: 1. Prihodki, katerih poraba je omejena 2 14,138.996,65 2. Prihodki od taks na promet parklarjcv in kopitarjev 6,549.565,05 3. Komunalne takse 3.584,45 4. Prihodki upravnih organov 8,367.212,20 Skupaj realizirani prihodki, ki pripadajo občini 229,059,358,35 Razlika med planiranimi in realiziranimi prihodki v višini 2,160.358,35 predstavlja skupaj z ncizvršeno dovoljeno porabo v višini din 7.112,20 presežek prihodkov nad odhodki proračuna za leto 1982. Strukturno razmerje po vrstah prihodkov je bilo v primerjavi z ustvaritvijo prihodkov za leto 1981 naslednje: V 000 din Vr- sta OPIS Realizacija 1981 Realizacija 1982 Struktura 1981 1982 1 Davek iz OD in na dohodek 121,882 155,635 51,1 50,5 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od prem. 96.221 120,435 40,3 39,0 3 Takse 10,915 18,201 4,6 5,9 5 Prihodki po posebnih predpisih 4,296 5,505 1,8 1,8 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 5,203 8,500 2,2 2,8 Skupaj: 238,517 308,276 100,00100.0 škili odhodkov, 26% pa izločena sredstva za intervencije v gospodarstvu. Izločena sredstva za intervencije v gospodarstvu, ki sc vodijo na posebnem računu proračuna pri skupščini mesta Ljubljane v višini din 79,216.289,65 predstavljajo presežene prihodke nad dovoljeno proračunsko porabo /a leto 1982. Dovoljena osnovna proračunska poraba občine za leto 1982 znaša din 2 '6,899.000,00, ki pa sc poveča za presežene prihodke nad oceno /a leto 1982 od prihodkov, katerih poraba ni omejena in sicer: , prihodki od taks na promet parklarjcv in kopitarjev zadin 749.704,5‘ prihodki od komunalnih taks 6.415,55 prihodki upravnih organov 1,417.212,20 Skupaj preseženi prihodki nad oceno 2,160.501,20 V strukturi proračunskih prihodkov predstavlja naj večji dele/, davek na dohodek in davek iz OD, ki znaša 50.5 % in sc v primerjavi z realizacijo v letu 1981 povečuje za 28 V< Strukturno razmerje proračunskih prihodkov sc v primerjavi z" letom 1981 ni bistveno spremenilo. PRORAČUNSKI ODHODKI Proračunski odhodki so bili v letu 1982 izvršeni v višini din 306,108.177,45 in so v primerjavi z letom 1981 večji za 29 . Osnovna proračunska poraba občine se je povečala za 19 %, intervencije v gospodarstvu pa za 68 %. Osnovna proračunska poraba, ki zajema tudi financiranje skupnih potreb mesta Ljubljane, predstavlja 74 % vseh proračun- Skupna dovoljena osnova proračunska poraba za leto 1982 znaša torej din 224,738.498,00. Razporeditev proračunskih odhodkov po glavnih namenih je naslednja: ' ' V 000 din GLAVNI NAMEN I Prvotni plan Spremenjeni plan Realizacija Indeks 4:2 4:3 01 Dejavnost organov DPS •85,634 86,423 86,417 101 ' 100 02 Ljudska obramba 9,271 9,261 9561 100 100 03 Dejavnost družbenopol. or. 13,697 14^17 14517 . 103 100 04 Negospodarske investic. 30,820 29,788 29,788 96 100 07 Kulturno-prosv. dejav. 958 709 709 74 • 100 08 Socialno varstvo 7,688 8,285 8585 108 100 09 Zdravstveno varstvo 248 75 75 30 100 10 Komunalna dejavnost 4,669 3,969 3969 85 100 11 Dejavnost KS 13,990 14,420 14,420 103 100 12 Prisp. pror. drugih DPS 27,688 28,644 28,644 103 100 16 Intervencije v gosp. 20,824 23,394 23,394 112 100 17 Tekoča pror. rezerva 6,886 5„445 5,445 79 100 in obv. iz prot. let 18 Krediti, vezana in iz.l. sredstva 37,051 57.823 81.485 220 141 Skupaj odhodki: 259,424 282,453 306,109 118 108 Iz pregleda je razvidno, da je osnovna proračunska poraba sklad v višini din 2,269.000 ter intervencije v gospodarstvu v višini občine izvršepa 100%, izločena sredstva za intervencije v gospo- din 79,2 16.289,65. darstvu pa presežena v primerjavi s spremenjenim planom za 41 %. ' Proračunska poraba, ki jc razporejena v glavnem namenu 18 V strukturi proračunskih odhodkov so v primerjavi z letom vsebuje 1 % odvod proračunskih prihodkov v občinski rezervni 1981 nastale spremembe: V 000 din GLAVNI NAMEN Realizacija Realizacija x Struk. v% 1981 1982 1981 1982 01 Dejavnost organov DPS 69,559 86,417 295 28,3 02 Ljudska obramba 3,963 9,26.1 1.7 3.0 03 Dejavnost DPO 12.059 14,217 5,1 4.h 04 Negospodarske investicije 42,891 29,788 18,0 9.7 07 Kulturno prosvetna dejavnost 359 709 — 05 08 Socialno varstvo 6,620 8,285 2 g n 7 09 Zdravstveno varstvo 40 75 10"Komunalna dejavnost 3,722 3,969 1 6 1 3 11 Dejavnost KS 11,558 14,420 4 9 4 7 12 Prispevki pror. drugih DPS 20.708 28.644 8 7 9 4 16 Intervencije v gospodarstvu 15,589 23,394 6 6 7 6 17 Tekoča pvorač. rezerva in obv. iz pret. let 1,784 5.445 0,8 1.8 18 Krediti, vezana in izl. sredstva 1.705 2.269 0,7 0,7 Skupaj osnovna prorač. poraba 190.557 226.893 80.1 74,0 Izločeno na posebni račun pri SML 472248 79,216 19,0 26,0 Skupaj odhodki 237,805 306,109 100,0 100,0 V strukturi proračunskih odhodkov predstavlja največji delež dejavnost organov DPS 28.3 r/< ter izločena sredstva za intervencije v gospodarstvu 26,0 %. V ostalih namenih beležimo strukturno spremembo le pri negospodarskih investicijah, ki so sc v primerjavi z. letom 1981 znižale /a 31 %. PRESEŽEK PRORAČUNA ZA LETO 1982 Realizirani proračunski prihodki, ki pripadajo občini 229.059.358,35 Osnovna proračunska poraba občine / 226.89 1 887,80 Presežek prihodkov nad odhodki 2.167.470,55 Presežek prihodkov nad odhodki vsebuje: *• Neizvršcno dovoljeno proračunsko porabo din 7.112,20 2- Preseženi prihodki nad oceno za leto 1982 (prih. upr. org., takse na prom. parki. in*kop.) din 2,160.358,35 Skupaj: din 2,167.470,55 PREDLOG RAZPOREDITVE PRESEŽKA: 1. Obračun 1 'Z odvoda proračunskih prihodkov v rezervni sklad din 2 1.593,60 2. Obračun 100' odvoda prihodkov od taks na promet parklarjev in kopitarjev din 749.565,05 3. Računalniška oprema za upravne organe občini din 1,396.311,90 Skupaj: -01112,167.470,55 « OSNUTEK Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) ter 194. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS št. 16/82) je Skupščina občine na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 I. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste Polje za leto 1982, ki izkazuje: din -prihodkov 308.275.648,00 -odhodkov 306.108.177,45 — presežek prihodkov nad odhodki 2.167.470,55 Presežek prihodkov nad odhodki v višini din 2.167.470,55 sc razporedi: za končni obračun 1 % odvoda pror. prih. v rezervni sklad za leto 1982 21.593.60 za končni obračun 100% odvoda taks na promet parklarjcv in kopitarjev za leto 1982 749.565.05 — za računalniško opremo upravnih organov 1.396.311,90 2. člen Sestavni del zaključnega računa je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste Polje za leto 1982,ki izkazuje: -prihodkov 8.446.563,05 -odhodkov 1.029.633,50 — presežek prihodkov nad odhodki 7.416.929,55 Presežek prihodkov nad odhodki v višini din 7.416.929,55 sc prenese v leto 1983 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS Predsednik Skupščine občine Niko Lukcž PREGLED DOSEŽLNIII PRIHODKOV IN RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBClNF. LIUBLI ANA MOSTE POLJE ZA LETO 1982 Vrsta PRIHODKI prih. Sk upaj (•lavni namen RAZPOREDITEV PRIHODKOV Sk upaj 1 Davek na dohodek in davek iz OD 155.635.373.70 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 120,435.449.20 3 Takse 18.200.630,80 5 Prihodki po posebnih predpisih 5,504.526.60 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 8.499.667.70 SKUPAJ PRIHODKI 308.275.648.00 01 Dejavnost organov DPS 86.416.557,15 01 Dejavnost organov DPS 86,416.557.15 02 Ljudska obramba 9,261.429,85 03 Dejavnost družbenopolitičnih org. 14,217.000,00 04 Negospodarske investicije * 29.787.522,20 07 Kulturno prosvetna dejavnost 709.331,00 08 Socialno skrbstvo 8,285.447,95 09 Zdravstveno varstvo 75.000,00 10 Komunalna dejavnost 3,969.000,00 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 14,420.000,00 12 Odstopljeni prihodki drugim DPS 28,644.000,00 16 Intervencije v gospodarstvu 23,394.000,00 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 5,443.599,65 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 81.485.289.65 Skupaj 306,108.177,45 Presežek prihodkov nad odhodki 2,167.470,55 SKUPAJ ODHODKI 308,275.648,00 REZERVNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE REALIZACIJA ZA LETO 1982 A PRIHODKI 1. Prenesena sredstva leta 1981 4.8 16.457.70 2. I odvod proračunskih prihodkov za leto 1981 585.337.75 3. 1 '/< odvod proračunskih prihodkov za leto 1982 2,269.000,00 4. 1 % odvod od pror. prih., ki so bili izločeni na posebno partijo proračuna pri SML v letu 1982 607.731.45 5. Odplačilo danih posojil 4.202.40 Skupaj odhodki: 8.282.729.30 B ODHODKI 1. Stroški sanacije škode ob toči v KS Klopce in KS Dolsko 1.029.633.50 SALDO NA ŽIRO RAČUN NA DAN 31. 12. 1982 7.253.095.80 STANI SREDSTEV REZERVNEGA SKLADA NA DAN 31. 12. 1982 1. Sredstva na žrio računu 7.253.095.80 2. Stanje danih kreditov 142.240.15 3. Terjatev do proračuna za končni obračun odvoda za leto 1982 11591 60 Skupaj: 7,416.929!55 OBRAČUN 1 % ODVODA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV V REZERVNI SKLAD OBClNE LJUBLJANA MOSTE POLIL: ZA LETO 1982 Na podlagi 3. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste Polje za leto 1982 (Ur. I. SRS štev. 42/82) se od proračunskih prihodkov iz. 1. člena tega 3. Janežič Stane roj. 29. 9.1949 št. I 4. Jančar Anton roj. 1.12.1-919 št. 4 5. Kozlevčar Stanislav roj. 7-. 4. 1949 št. 5 6. Stankovič Angela roj. 12. 4.1931 št. 8 7: Zajc Franc roj. 21. 5.1924 št. 3 Malo Trebeljevo . 1. Gale Karel roj. 3. 11. 1948 št. 6 2. Goršič Julka roj. 10. 2. 1909 št. 9 3. Jamnik Alojzija roj. 21: 11. 1912 št. I 4. Pintar Janez roj. 9. 5. 1929 št. 8 Pintar Ana roj. 11. 2. 1912 št. 8 5. Skubic Marija roj. 12. 10. 1931 št. 4 Skubic Alojz roj. 19. 6. 1932 št. 4 6. Žgajnar Franc roj. 1. 8. 1906 št. 7 Prežganje 1. Jeriha Rozalija roj. 31. 10. 1934 št. 11 2. Skubic Alojz roj. 12. 10. 1938 št. 12 3. Zupančič Franc roj. 24. 4. 1932 št. l 4. Žgajnar Dušan roj. 3. 6. 19,48 št., 9 Ravno brdo Ravno brdo 1. Gale Anton roj, 25. 1.1935 št. 1 2. Kamnikar Ivan roj. 10. 9. 1930 št. 4 Kamnikar Terezija roj. 24. 9.1898 št. 4 3. Mlakar Anton roj. 30. 3. J927 št. 2 Tuji grm roj. 23. 5.1936 št. 5 roj. 9. 4. 1949 št. 9 roj. 12. 1.1942 št. 2 roj. 11. 8.1927 št. 4 roj. 4. 4. 1927 št. 4 roj. 25. 1.1948 št. 13 roj. 1. 8.1957 št. 4 roj. 3.11.1905 št. 3 roj. 4. 10. 1936 št. 7 Kozlevčar Antonija 4. Mlakar Anton 5. Mlakar Karel 6. Skubic Karel 7. Štrubelj Jože 8. Žagar Antonija Žagar Alojz Vnajnarje 1. Birk Anton 2. Bratun Stane 3. Gale Apolonija 4. Gale Anton 5. Gale Ciril 6. Hribar Marija in sol. 7. Hribar Jože Hribar Pavla Černič Alojzija 8. Jančar Miro in sol. 9. Klemenčič Ivan 10. Končar Frančiška 11. Končar Jožefa 12. Kurent Frančiška 13. Maren Ivan 14. Marolt Marija Marolt Anton 15. Perc Zvonko 16. Ulčar Jože 17. Židan Janko Volavlje 1. Babnik Stane 2. Bučar Franc Bučar Marija 3. Ferjan Marija 4. Gale Apolonija 5. Gale Cecilija 6. Gale Karel 7. Godec Martin • 8. Jerant Antonija Jerant Franc 9. Jug Marjan 10. Končar Ivan 11. Mohar Fani 12. Omahen Alojz 13. Rome Janez 14. Rome Ivan 15. Vozel Valentin 16. 'Zupančič Marija II. KRAJEVNA SKUPNOST BIZOVIK roj. 25. 5.1941 št. 7 roj. 21. 12. 1930 št. 8 roj. 1. 9.1940 št. 6 roj. 17. 10. 1928 št. 12 roj. 28. 2. 1906 št. 11 roj. 14. 8. 1910 št. 9 roj. 3. 8. 1938 št. 9 roj roj roj roj roj roj 28.10. 1933 21. 9. 1924 30. 1.1944 21. 11.1933 27. 7. 1936 17. 1.1901 roj. 20. 2.1911 roj. 24. 12. 1917 roj. 1. 5. 1900 roj. 18. 9. 1945 roj. 1. 1.1919 roj. 17. 9. 1915 roj. 2. 2. 1956 29. 9. 1934 6. 9. 1932 6. 12. 1915 29. '5. 1934 14. 2.1944 6. 4. 1930 20. 2. 1920 roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj. roj roj roj roj roj roj 15. 7.1925 6. 10. 1937 7. 8. 1939 17. 12.1922 11. 1.1905 13. 1.1908 20. 1.1910 19.10.1911 12. 6.1938 6. 1944 3.1950 7. 1940 20. 10. 1954 20. 6. 1903 13. 2.1947 15. 1.1927 4. 11.1926 7. 9.1906 16. 23. 11. št. 6 št. 18 št. 3 št. 16 št. 8 št. 7 št. 21 št. 15 1. A tl Žič Marija 2. Anžur Jožefa 3. Babnik Ana 4. Babnik Marija 5. Babnik Marija Dimnik Janez Dimnik Aleš 6. Bricelj Ana Bricelj Janez 7. Bricelj Anton 8. Hočevar Ivana Hočevar Antonija 9. Jager Ivana 10. Jesih Marija Jesih Sonja Jesih Silva 11. Korošec Martina 12. Kršmanc Pavla 13. Leben Janez 14. Ložar Franc 15. Mojškerc Marija 16. Mravlje Jože Mravlje Ivanka 17. Selan Marija 18. Skubic Nada Bizoviška c. 22 Bizoviška c, 22 Bizoviška c. 9 Bizoviška c. 36 roj. roj. roj. roj. ... ...------ roj. 9. 1.1928 Bizoviška c. 36 roj. 10. 5.1902 Bizoviška c. 18 12. 2.1935 Bizoviška c. 35 12. 2.1960 Bizoviška c. 35 18. 12. 1961 Bizoviška c. 35 15. 1.1939 Bi m viška c. 35 21. 1. 1924 Bizoviška c. 21 roj roj roj roj roj roj roj. roj roj roj roj 19. Skubic Stane Skubic Ana 20. Šimenc Rozalija Šimenc Vinko 21. Škijanc Ivan Škrjanc Ana 22. Škijanc Ivan roj. 28. 9. 1928 roj roj roj roj roj 17.10.1923 16. 9. 1922 22. 1.1920 6. 2.1927 26.11.1932 roj. 20. 7.1913 Bizoviška c. 55 Bizoviška c. 55 Bizoviška c. 67 Bizoviška c. 67 Bizoviška c. 61 Bizoviška c. 61 Bizoviška c. 71 lil. KRAJEVNA SKUPNOST DOLSKO št. 5 Dolsko št. 20 1. Godec Miha roj. 28. 8.1931 št. 44 št. 19 Godec Marija roj. 28. 2.1929 št. 44 št. 4 2. Kovič Ivan roj. 21. 9.1927 št. 6 št. 7 3. Lap Ana roj. 3. 8. 1899 št. 8 št. 9 4. Levičnik Ivan roj. 29. 8.1919 št. 17 št. 9 5. Mali Frančiška roj. 24. 10. 1909 št. 37 št. 9 6. Medved Miroslav roj. 9. 10. 1910 št. 19 št. 15 7. Mohar Jože roj. 6. 5. 1900 št. 62 št. 11 8. Nemec Marija roj. 8. 3. 1913 št. 59 št. 6 9. Zajc Franc roj. 29. 9.1912 št. 5 št. 16 Zajc Ivanka roj. 29. 5.1931 št. 5 št. 10 št. 3 Kamnica št. 8 št. 8 1. Kokalj Franc roj. 10. 1.1928 št. 15 št. 13 2. Selšek Blaž roj. 3. 2. 1932 št. 4 št. 17 3. Vode Marko roj. 19. 10. 1962 št. 14 št. 14 4. Zupančič Neža roj. 1. 2. 1906 št. 2 Laze / št. 14 1. Bokal Ana roj. 25. 5.1925 št. 42 št. 10 2. Levičar Marija roj. 25. 4. 1925 št. 43. št. 10 3. Peterka Pavla roj. 22. 1.1905 št. 35 št. 4 št. 12 Osredke • * št. 29 št. 17 1. Jemec Miro roj. 17. 11. 1932 št. 1 št. 19 2. Kokalj Ciril roj. 1. 7.1954 št. 2 št. 22 3. Orehek Tomaž roj. 7. 12.1912 št. 3 št. 22 4. Šlibar Janko in sol. roj. 25. 5.1956 št. 10 roj. 24. 2.1906 Bizoviška c. 38 roj. 16. 3.1921 Bizoviška c. 1 roj. 16. 5.1912 Bizoviška c. 19 roj. 5,. 2.1909 Bizoviška c. 46 roj. 28. 11. 1957 Frenkova pot 2 roj. 8. 6.1959 Bizoviška c. 50 roj. 20. 6.1960 Bizoviška c. 50 13. 7.1922 .22. 1.1955 8. 11.1931 10.10. 1923 25.10.1906 Bizoviška c. 3 6.11.1930 Bizoviška c. 20b 25. 3.1901 Bizoviška c. 34 16. 9.1908 Bizoviška c. 45 9. 7.1918 Bizoviška c. 45 8.12. 1896 Bizoviška c. 20c roj. 11. 8.1928 Bizoviška c. 15 Vinje 1. Belcijan Alojzija 2. Gostinčar Anton 3. Gostinčar Franc 4. Gostinčar Franc 5. Gostinčar Jernej 6. Jančar Ivana 7. Kokalj Janez 8. Kokalj Jože 9. Kokalj Lovrenc 10. Kokalj Miroslav 11. Kokalj Peter 12. Ložar Vlado 13. Medved Mirko 14. Pustotnik Janez 15. Pustotnik Matija 16. Repnik Franc 17. Repnik Marjan in sol. 18. Repnik Stane 19. Rovšek Franc 20. Sasso Ivan 21. Šuštar Rajko 22. Vclepič Andrej 23. Vode Franc 24. Vode Ivan 25. Vode Ivan Vode Ivana 26. Zavrl Francka Petelinje 1. Grad Henfik 2. Jemec Peter 3. Kokalj Anton 4. Selšek Marija /oj. 10. 5. roj. 12. 6. roj. 3. 1. roj. 30. 8. roj. 24. 8. roj. 5. 5. roj. 30. 1. roj. 26. 1. roj. 2. 9. roj. 7. 7. roj. 6. 7. roj. 21. 2 roj. 15. 9 roj. 15. roj. 11. roj. 27. roj. 31. roj. 17. ' 16. 2. 9 roj. roj. roj. * "j • roj. 25. 11 roj. 17. 9. roj. 9, 12. roj. 17. 6. roj. 10. 5. roj. 15. 1. 1904 1910 1929 1935 1914 1909 1950 1928 1922 1951 1934 1959 1934 1949 1953 1914 1942 1922 1938 1921 1956 1922 1933 1930 1938 1933 1928 št. 8 št. 18 št. 16 št. 27 št. 29 št. 32 št. 12 št. 35 št. 17 št. 15 št. 5 •št. 36 št. 6 št. 19 št. 33 št. 13 št. 30 št. 23 št. 11 št. 26 št. 34 št. 31 št. 2 št. 7 št. 1 1 št. 14 št. 28 roj. 24. 1.1932 št. 11 roj. 22. 1.1933 št. 1 roj. 15. 5.1938 št. roj. 26. 2. 1925 št. 9 n r~~ 1. Cerar Matilda roj. 18. 3.1918 št. 34 2. Dragar Ivan roj. 5. 6. 1906 št. 15 Dragar Bernarda roj. 8. 2.1916 št. 15 3. Gospeti Franc roj. 2. 9.1940 št. 45 4. Gradišek Dominik roj. 9. 8. 1899 št. 4 5. Jelnikar Angela roj. 13. 4. 1906 št. 14 6, Jerina Franc . roj. 11. 10. 1946 št. 26 7. Jerina Jernej roj. 2. 7.1913 št. 21 8. Jerman Alojz roj. 16. 6.1936 št. 40 9. Koprivnikar Marcela roj. 25. 10. 1934 št. 35 Koprivnikar Anton roj. 22. 5.1933 št. 35 10. Kovač Rudolf roj. 4.12.1923 št. 32 11. Krčan Ivan roj. 20. 2.1909 št. 7 12. Pavšič Valentin roj. 2. 2.1928 št. 41 13. Pestotnik Jože in sol. roj. 17. 1.1910 št. 39 14. Pestotnik Terezija roj. 9. 10. 1910 št. 13 Pestotnik Peter roj. 1. 6.1945 št. 13 15. Pestotnik Uršula in sol. roj. 13. 10. 1905 št. 1 16. Petek Ivan roj. 14. 4.1929 št. 12 Petek Zofija roj. 9. 4. 1929 št. 12 17. Škarja Terezija roj. 11. 10. 1908 št. 37 Škaija Janez roj. 4. 2.1935 št. 37 18. Udovič Janez roj. 20. 12. 1920 št. 16 19. Vesel Anton roj. I. 5.1940 št. 27 Vesel Jožefa roj. 7. 4.1903 št. 27 IV. KRAJEVNA SKUPNOST HRUŠ1CA-FUŽ1NE 1. Bobnar Albin roj. 16. 2.1919 Trpinčcva63 Bobnar Antonija roj. 10. 1.1927 Trpinčeva 63 . 2. Breskvar Franc roj. 24. 12. 1957 Cesta v kostanj 11 3. Dolničar Franc roj. 6. 7.1928 Cesta v kostanj 31 4. Gregorič Anton roj. 1. 5.1899 Cesta v kostanj 23a Gregorič Marija roj. 16. 8. 1903 Cesta v kostanj 23a 5. Hlebš Janez roj. 3. 6.1902 Hruševska 82 6. Hočevar Franc roj. 25. 2.1905 Hruševska 74 7. Lenarčič Marija roj. 22. 1.1948 Litijska c. 132 Lenarčič Janez roj. 20. 11. 1946 Litijska c. 132 8, Pogačar Lojze roj. 5. 6.1908 Hruševska 48a Pogačar Minka roj.31. 3.1922 1 Iruševska 48a 9. Pogačar Janez roj. 25. 6.1930 Litijska 134 Pogačar Marija roj. 7. 2. 1897 Litijska 134 10. Pogačar Franc roj. 11. 12. 1909 Cesta v kostanj 29 Pogačar Martina roj. 10. 11. 1919 Cesta v kostanj 29 11. Pogačar Ana roj. 18. 7.1922 Cesta v kostanj 15 Dežman Marija roj. 3. 9.1912 Cesta v kostanj 15 12. Porenta Jožica roj. 7. 3.1923 Hruševska 80a 13. Stražišar Ana roj. 18. 11. 1915 Cesta v kostanj 13 14. Šušteršič Jernej roj. 3. 8.1995 Cesta v kostanj 2la 15. Vrhovec Franc roj. 14. 10. 1937 Hruševska 76 16. Žabjek Alojz roj. 12. 1.1937 Trpinčeva 68 V. KRAJEVNA SKUPNOST KLOPCE Klopce L Bclcijan Viktor roj. 21. 4. 1938 št. 4 2. Jemec Maks roj. 11. 10.1928 št. 5 3. Jemec Franc roj. 25. 3. 1958 št. 3 Križevska vas L Mcrela Maks roj. 12. 10. 1904 št. 9 2. Pokovec Franc roj. 7. 3. 1931 št. h Us Marija 3. Povirk Cecilija in sol. roj. 21. roj. 26. 12. 10. 1901 1918 št. št. 6 5 4. Rozina Marija roj. 11. 12. 1926 št. / kozina Matej roj. 6. 9. 1928 št. 7 5. Vodnik Ivan roj. 6. 8. 1907 št. 10 Vrh 1 • Tckalec Mirko roj. 1. 4. 1936 št. 1 2. Tekalec Slavka roj. 26. 4. 1925 št. 5 3. Peterka Franc roj. 26. 1. 1909 št. 4 1. Jemec Franc roj. 23. 2.1903 št. 4 2. Pokovec Jože roj. 30. 1.1948 št. 12 3. Prašnikar Anton roj. 26. 10. 1931 št. 3 4. Štefančič Franc roj. , 9. 7.1926 št. 13 5. Tckalec Angela roj. 3. 5.1934 št. 6 Tekalec Ivan roj. 20. 11. 1924 št. 6 Šuštar Marija roj. 2. 5.1923 Križevska vas 11 VI. KRAJEVNA SKUPNOST LIPOGLAV Brezje 1. Brezovar Anton roj. 1. 6.1909 št. 1 Brezovar Ivana roj. 22. 3.1908 št. 1 2. Grden Fani roj. 30. 11. 1924 št. 3 Grden Franc roj. 9. 12. 1931 št. 3 3. Groznik Ivana roj. 19. 5.1911 št. 4 4. Novak Pavla roj. 27. 3.1941 št. 2 Novak Vida roj. 29. 10. 1963 št. 2 Mali Lipoglav 1. Brezovar Alojz roj. 11. 7.1927 št. 9a 2. Božja Ivan roj. 11. 12. 1899 št. v Božja Stanislav roj. 27. 10. 1944 št. 9 3. Grum Jožefa roj. 9. 2. 1930 št. 7 4. Predalič Ivan roj. 23. 11. 1942 št. 6 Predalič Stanislava roj. 23. 5.1950 št. 6 5. Rome Franc roj. 11. 2.1907 št. 10 6. Žgajnar Frančiška roj. 4. 11. 1910 št. 16 Žgajnar Anton roj. 26. 7. 1939 št. 16 Veliki Lipoglav 1. Predalič Anton roj. 15. 5.1915 št. -> 2. Perčič Janez roj. 13. 7. 1900 št. 4 Perčič Anton roj. 17. 5. 1947 št. 4 3. Skubic Jože roj. 12. 2.1931 št. 1 4. Trontelj Marija roj. 7. 1.1901 št. 6 Trontelj Frančiška roj. 14. 8. 1910 št. 6 5. Zupančič Ivan roj. 14. 7. 1938 št. 3 6. Zupančič Marija roj. 22. 2.1908 št. 7 Zupančič Jakob roj. 22. 11. 1935 št. 7 Pance 1. Kastelic Branko roj. 22. 3.1954 št. 6 2. Novljan Anton roj. 5. 1.1931 št. 7 3. Šeme Franc roj. 2. 6. 1927 št. 9 4. Virant Anton roj. 12. 1.1912 št. 4 5. Žagar Nikolaj roj. 22. 11. 1909 št. 1 Repče 1. Boštjančič Marija roj. 20. 8. 1906 št. o Boštjančič Jože roj. 21. 8.1937 št. 9 2. Gale Alojzija roj. 16. 1. 1916 št. 1 1 Gale Franc roj. 21. 6.1947 št. 11 3. Potokar Janez roj. 26. 7. 1941 št. 6 Potokar Alojzija roj. 21. 6.1949 št. 6 4. Šeme Franc roj. 17. 8. 1900 št. 7 Šeme Ciril roj. 29. 7. 1946 št. 7 5. Vovk Anton roj. 28. 1.1937 št. 8 6. Vozel Frančiška roj. 1.11.1924 št. 2 7. Zrnec Anton roj. 23. 5. 1930 št. 5 Sela pri Pancah 1. Babnik Ivan roj. 5.11.1928 št. 1 2. Kozlevčar Jože roj. 13. 3.1931 št. 4 3. Levičnik Ana roj. 21. 7.1927 št. 3 4. Urbinc Angela roj. 7. 5.1906 št. 7 Urbinc Julij roj. 21. 10. 1933 št. 7 5. Urbinc Jože roj. 9.11.1942 št. 5 Vil. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO 1. Ambrož Stane 2. Artač Marija 3. Avšič Olga 4. Bizjan Ivana 5. Bolta Ivan Bolta Marija 6. Dolničar Franc 7. Jager Ivan 8. Jamnik Ivan Jamnik Frančiška 9. Jamnik Franc 10. Janeš Ljudmila 11. Ježek Matija 12. Kamnar Frančiška 13. Kamnar Ivan 14. Klopčič Frane Klopčič Marija 15. Kolmančič Ivana 16. Maček Ivan 17. Marolt Ivan 18. Marolt Jožefa 19. Marn Janez 20. Mihelič Janez 21. Peterca Valentin 22. Pintar Franci Pinter Pavla 23. Podboršek Julijana 24. Podboršek Lado 25. Presetnik Ludvik 26. Rotar Jože Rotar Ana 27. Studcn Stane 28. Uranič Filip 29. Zajec Anton 30. Zajc Franc 31. Zajc Jakob 32. Zupančič Franc roj. 9.11.1914 Cesta v Šmartno 17 roj. 8.12.1922 Cesta v Šmartno 15 roj. 21. 6.1938 Cesta v Šmartno 5 roj. 15. 2.1920 Cesta v Šmartno 41 roj. 27. 8.1915 Obrije 27 roj. 6. 1.1913 Obrije 27 roj. 1. 2.1925 Zabretova ul. 17 roj. 18. 5. 1923 Šmartinska c. 201 roj. 24. 1.1902 Šmartinska c. 215 roj. 25. 1.1905 Šmartinska c. 215 roj. 27. 10. 1926 Obrije 9 roj. 15. 9. 1929 Šmartinska c. 203 roj. 9. 4. 1944 Šmartinska c. 205 roj, 24. 2.1908 Cesta v 11rastje 8 roj. 24. 2.1915 Šmartinska c. 184/b roj. 15. 9.1915 Zabretova ul. 9a roj. 11. 11. 1915 Zabretova ul. 9a roj. 26. 8.1952 Cesta v Šmartno 21 roj. 20. 8.1912 Zabretova ul.4 roj. 5. 2.1931 Cesta v Šmartno 1 roj. 10.3. 1917 Obrije 10 roj. 10.8. 1948 Obrije 11 roj. 21. 5. 1942 Cesta v Šmartno 13 roj. 24. 9. 1922 Cesta v Hrastje 1 roj. 23. 10. 1951 Obrije 19 roj. 10. 1.1945 Obrije 19 roj. 7. 2.1914 Kovačeva ul. 2 roj. 15. 3.1941 Cesta v Šmartno 25 roj. 21. 8.1935 Cesta v Šmartno 11 roj. 7. 2.1905 Cesta v Šmartno 39 roj. 27. 6.1921 Cesta v Šmartno 39 roj. 4. 5. 1947 Obrije 33a roj. 24. 4. 1928 Obrije 7 roj. 16. 7.1935 Kopna pot 4 roj. 15. 9.1920 Cesta v Šmartno 4la roj. 4. 7.1897 Cesta v Šmartno 9 roj. 7. 1.1946 Cesta v Šmartno 25 Vlil KRAJEVNA SKUPNOST VEVČE ZG. KAŠELJ Zg. Kašelj, 1. Avsec Jože 2. Blažim Ivan 3. Grabec Ivana 4. Grad Karel 5. Jamšek Jože 6. Kobal Marija Kobal Miroslav 7. Kogoj Jože 8. Lovše Ludvik 9. Osmek Franc Osmek Antonija 10. Peterca Franc 11. Robida Francka Šarc Jelka 12. Znoj Karel Vevče roj. 15. 12. 1926 Kašeljska c. 62 roj. 7.10.1927 Kašelj ska c. 82 roj. 21. 8.1898 C. španskih borcev 28 roj. 23. 9.1907 Kašelj ska c. 80 roj. 6. 3.1909 Trtnikova ul. 8 roj. 5.11.1913 Trtnikovaul.il roj. 14. 6.1931 Trtnikovaul.il ■ roj. 29. 6.1931 Kašelj ska c. 116 roj. 13. 8. 1935 Kašcljska c. 132 roj. 21. 3.1905 Trtnikova ul. 13 roj. 3. 6. 1920 Trtnikova ul. 13 roj. 18. 2. 1923 Trtnikova ul. 17 roj. 27. 1.1919 Kašcljska c. 118 roj. 29. (>. 1957 Kašcljska c. 118 roj. 17. 10. 1907 Trtnikova ul. 9 1. Ciber Marija Ciber Ivan 2. Dimnik Alojz Dimnik Helena 3. Dovč Alojz 4. Grad Jožefa 5. Kuhar Avgust 6. Podgoršek Berčič Jožefa roj. 3.11.1923 Vevška c. 49 roj. 29. 10. 1920 Vevška c. 49 ' roj. 20. 0. 1903 Vevška c. 51 roj. 13. 4.1902 Vevška c. 51 roj. 5. 5.1915 Bacciavilova c. 2 roj. 7. 3.1908 Vevška c. 53 roj. 5.10.1901 Vevška c. 55 roj. 21. 11. 1926 Vevška c. 44 IX. KRAJEVNA SKUPNOST ZADOBOVA SNE BI RJI 1. Anžur Ivan roj. 2. Avšič Jakob roj 3. Avšič Marija roj. 4. Babnik Frane roj. 11 5. Černjak Janez roj. f 6. Dimnik Stane roj 7. Dovč Marija roj . 4. 4.1914 Sncberska 48 6. 1.1905 Sncberska c. 24 1. 3. 1948 Cesta na Kope 7 i. 5.1951 Cesta na Kope 2 1.12.1928 Sncberska 40 8. Dovč Jože 9. Grčar Ivan 10. Gregorc Janez 11. Hlebš Angela Hlebš Franc 12. Ilovar Jože 13. Janež Vera Janež Jože 14. Jerman Ivan 15. Kastelic Drago 16. Kos Janez 17. Lcvičnik Brane 18. Ložar Vinko 19. Maček Alojz 20. Maček Anton 21. Markič Marjeta 22. Marn Ivan 23. Mihelič Janez 24. Močilnikar Anton 25. Pečar Miro roj. 6. Pečar Ana roj. 24. 26. Primar Angela 27. Prusnik Janez 28. Prusnik Leopold 29. Prusnik Marija in sol. 30. Samec Cecilija Samec Vinko 31. Snoj Alojz 32. Snoj Danica 33. Šuštar Rafael Šuštar Ivanka in sol. 34. Šuštar Jernej 35. Vrečar Rudolf 36. Zajc Ivan 37. Zajc Jože 38. Zajc Nace 39. Zle Ivan roj. 2). Žle Franja roj. 26. roj. 27. 1.1901 Sncberska 132 roj. 4. 1. 1930 Sncberska 100 roj. 19. 12. 1952 Sncberska 144a roj. 22. 8.1904 Sncberska 34 roj. 16. 12. 1944 Sncberska 34 roj. 7. 4.1932 Sneberska 60 roj. 1. 2.1930 Sneberska 44 roj. 27. 9.1958 Sneberska 44 roj. 1. 1.1923 Sncberska 42 roj. 18. 10. 1928 Sneberska 54 roj. 8. 5.1951 Cesta na Kope 1 roj. 26. 1.1955 Sneberska 36 roj. 13. 2.1960 Sneberska 52 roj. 16. 6. 1912 Sneberska 127a roj. 16. 1.1909 Sneberska 138 roj. 14. 7.1949 Šmartinska 224 roj. 7.10.1915 Šmartinska 240 roj. 29. 6.1902 Sneberska 58 roj. 28. 12. 1924 Sneberska 46 3. 1937 . Pot v Zajčjo dobravo lOb 7. 1912 Pot v Zajčjo dobravo lOb roj. 18. 10. 1919 Sneberska 62 roj. 14. 11. 1939 Sneberska 62 roj. 9. 10. 1919 Sneberska 150b roj. 22. 1. 1907 Cesta na Kope 5 roj. 12. 10. 1915 Sneberska 68 roj. 15. 5.1919 Sneberska 68 roj. 28. 6.1917 Sncberska 3 roj. 2. 7.1920 Cesta v Prod 1 roj. 7. 9. 1926 Sneberska 142 roj. 12. 6. 1926 Sneberska 142 roj. 30. 10. 1907 Sneberska 148 roj. 26. 4.1912 Sneberska 70 roj. 9. 4.1927 Sneberska 117 oj. 23. 3.1896 Cesta na Ježah 36 roj. 30. 1.1939 Sneberska 38 5. 1911 Cesta v Zajčjo dobravo 20 2. 1921 Cesta v Zajčjo dobravo 20 X. KRAJEVNA SKUPNOST ZADVOR Češnjice 1. Drolc Alojzija roj. 27. 5.1927 št. 120 2. Krušič Anton roj. 4. I. 1913 št. 8 3. Mlakar Jože roj. 12. 2.1937 št. 9 4. Narobe Ivan roj. 7. 2. 1927 št. 15 5. Porenta Janez roj. 22. 12.1950 št. 14 6. Selan Jakob roj. 14. 6.1913 št. 13 7. Škoda Marija roj. 27. 3.1928 št. 7 Dobrunje 1. Anžič Ciril 2. Dimnik Andrej Dimnik Rafaela 3. Jager Franc 4. Novak Marija 5. Janežič Franc 6. Kregar Anton 7. Kregar Karolina 8. Kržin Anton 9. Ljubič Amalija 10. Lovše Janez 11*. Miklavec Amalija in sol. 12. Peterca Lovro 13. Peterca Metod 14. Perko Vinko 15. Pleško Avgust 16. Prepeluh Anton in sol. 17. Rente Anton 18. Selan Janez 19. Svetek Janez 20. Trkov Franci 21. Ziherl Anton 22. Žabjek Rajko roj. 3. 5.1915 Dobrunjska 30 roj. 19. 11. 1931 Dobrunjska 48 roj. 12. 9.1934 Dobrunjska 48 roj. 15. 11. 1928 Dobrunjska42 roj. 15. 3. 1920 Dobrunjska 16a roj. 29. II. 1919 Dobrunjska 52a roj. 7. 1.1914 Dobrunjska 30a roj. 7. 8. 1928 Dobrunjska 18 roj. 17. 1.1904 Dobrunjska 46 roj. L 5.1922 Dobrunjska 32b roj. 13. 8. 1927 Dobrunjska 10 roj. 6. 6. 1906 Dobrunjska 12 roj. 27. 8.1903 Dobrunjska 20 roj. 11. 4.1944 Dobrunjska 16 roj. 23. 7.1936 Dobrunjska 22 roj. 25. 8. 1937 Dobrunjska 14 roj. 25. 4.1944 Dobrunjska 36b roj. 22. 8.1902 Dobrunjska 36c roj. 7. 3.1906 Srednja pot 2 roj. 31. 8.1922 Dobrunjska 26 roj. 23. 4.1936 Dobrunjska 32a roj. 1. 9.1929 Dobrunjska43 roj. 4. 2.1949 Dobrunjska 34a 1. Berčan Jožefa 2. Bončar Anton 3. Lavrič Urška 4. Levičnik Miha 5. Planinšek Franc 6. Potokar Matija 7. Potokar Jože 8. Prusnik Olga 9. Srnjak Pavel Podmolnik 1. Anžič Ivan 2. Černe Anton Černe Marija Černe Frančiška 3. Garbajs Milan 4. Jager Jože 5. Keber Franc 6. Keber Franc 7. Kotar Franc Kotar Ana 8. Lampič Franc Lampič Ivan 9. Lampič Ivan 10. Lampelj Pavel 11. Lenče Matevž 12. Miklavc Pavel 13. Šubelj Stane 14. Vrečar Alojz 15. Vrečar Marija Sadinja vas I ■ Bončar Anton 2. Cuzuk Jože 3. Habič Peterca Amalija Habič Miha 4. Klemenčič Angela 5. Porenta Franc 6. Svetek Marija 7. Šubelj Tončka 8. Trkov Janko Trkov Ivan Trkov Veronika Zupančič Marija Sostro 1 • Anžur Jožefa Anžur Silvester 2 Jakoš Rafael 3. Grčman Rozalija 4. Juvan Stane Juvan Marija 5. Juvan Viktor 6. Mrak Ema 7. Omahen Antonija 8. Selan Jožefa 9. Strah Jože Zupančič Pavel Zupančič Marija II • Žabjek Pavel Šentpavel \ Babnik Hinko Oarbajs Frančiška j Kušar Janez Kušar Alojz. 4- Levičnik Milan • • Mlakar Ivanka Podržaj Jože Podržaj Marija ■ Subclj Aloj/ Subelj Marija roj. roj. roj roj roj roj roj roj roj 2. 2. 12. 12. 11. 12. 2. 5. 16. 24. 19. 14. 10. 1. ,2. 3. 6. 1. 1930 št. 9 1907 št. 5 1914 št. 14 1932 št. 5 1909 št. 25 1920 št. 2 1931 št. 17 1951 št. 20 1940 št. 8 1. Dermastija Anton 2. Gognjevec Andrej 3. Kržin Jože 4. Leskovšek Pavla 5. Mehle Dominik 6. Moškrič Janez 7. Moškrič Jožefa 8. Moškrič Marija Moškrič Alojz roj. 6. roj. 9. roj. 5. roj. 28. roj. 20. roj. 17. roj. 11. roj. 1. 3 roj. 6. 3 roj. 1. roj. 28. roj roj. 1. 8. roj. 24. roj. 28. roj. 21. roj. 5. roj. 22. roj. 8. 8. 1936 roj. 28. 11. 1892 roj. 23. 6. 1923 roj. 23.• l. 1901 roj. 21. 1.1915 roj. 24. 8.1928 roj. 27. 1.1929 roj. 12. 11. 1950 roj. 28. 4.1921 roj. 29. 12. 1930 9. Moškrič Matija roj. 3. 10. Peterca Cirila roj. 5. Peterca Anton , roj. 30. 6.1919 št. 14 11. Remc Marija roj. 12. 1.1913 št. 27 Rcmc Pavla roj. 18. I.1916 št. 27 12. Strojine Franc roj. 14. 3. 1914 št. 27 13. Trkov Alojz roj. 5. 2.1926 št. 42 14. Trtnik Franc roj. 9. 2.1943 št. 28 15. Trtnik Leopold roj. 9. 2.1906 št. 41 4.1903 št. 29 Zagrad išče 2.1928 št. 32 4.1939 1.1944 2.1912 12.1938 10.1939 12.1921 11.1917 .1924 C. .1920 C. 2.1913 7. 1925 11.1914 1.1923 1.1928 1.1911 6.1915 9.1919 8.1911 Litijska 317 Litijska 307 Litijska 270 Litijska 315 Litijska 274 Litijska 311 Litijska 313 13. julija 31 13. julija 31 Litijska 309 Litijska 254 Litijska 254 Litijska 291 Litijska 291 Litijska 276 Litijska 289 Litijska 287 Litijska 266 roj. 30 roj. 16 roj. roj. roj. roj roj 7. 6. 13. 15. 27. roj. 10 roj. 1. oj. 12. roj. 24. roj. 18. 7.1949 2.1922 7.1909 1.1935 8. 1925 9. F906 2.1914 9. 1947 7. 1902 2.1931 11.1936 8.1938 št. 32 1. Groznik Franja roj. 2. 10. 1896 št. 5 št. 33 Groznik Pavla roj. 4. 1.1922 št. 5 št. 33 Groznik Filip roj. 28. 4.1933 št. 5 št. 38 Groznik Marija roj. 24. 8.1937 št. 5 št. 4 2. Keber Marija in sol. roj. 27. 3.1911 št. 6 št. 39 3. Kastrcvc Peter roj. 18. 1.1929 št. 9 št. 26 4. Krušič Franc roj. 7. 5. 1936 št. 10 št. 19 Ljubič Franc roj. 25. 8.1938 št. 11 št. 40 6, Mlakar Francka roj. 16. 11. 1920 št. 3 št. 43 7. Potokar Janez roj. 4. 4.1912 št. 7 8. Prusnik Anton roj. 13. 12. 1904 št. 8 9. Vrečar Ana roj. 21. 7.1921 št. 3 Vrečar Ivana roj. 26. 1.1924 št. 3 št, 32 10. Zupančič Janez roj. 3. 7. 1909 št. 12 št. 28 št. 1 št. 1 št. 20 Zavoglje 1: Černe Frančiška roj. 9. 1.1920 št. 11 št. 2 2. Grad Janez roj. 4. 5.1905 št. 6 št. 12 3. Porenta Franc roj. 10. 1.1935 št. 12 t. 31 št. 24 št. 24 št. 24 št. 30 roj. 16. 3. 1932 Pot v Podgoije 29e roj. 23. 12. 1926 Pot v Podgorje 29e roj. 15. 9. 1930 Sostrska 388a roj. 14. 1.1925 Sostrska 35a roj. 2. 2.1925 Sostrska 33a roj. 15. 12. 1934 Sostrska 33a roj. 20. 4. 1922 Pot na most 3. roj. 3. 9.1934 Sostrska 34 roj. 22. 3.1933 Pol v Podgorje 1 roj. 2. 1.1915 Sostrska 29. roj. 27. 1. 1906 Pot na most 6 roj. 21. 1.1909 Sostrska 37 roj. 25. 3.1911 Sostrska 37 roj. 28. 5.1920 Sostrska 33 roj. 28. 9.1930 št. b roj. 7. 7.1.909 št. 11 roj. 11. 11. 1904 št. 5 roj. 28. 5. 1943 Podlipoglav 18 roj. 12. 9. 1949 št. 10 roj. 9. 6. 1938 št. 7 roj. 5. 3. 1932 št. 1 roj. 15. 9. 1936 št. 1 roj. 21. 4.1927 št. 9 roj. 17. 5.1931 št. 9 XI. KRAJEVNA SKUPNOST ZALOG 1. Avsec Gabrijel Avsec Bernarda 2. Bučar Janez 3. Bučar Antonija 4. Černe Anton 5. Cimerman Slavko 6. Dimnik Andrej 7. Jančar Ivan 8. Klešnik Andrej Klešnik Frančiška 9. Ložar Andrej 10. Peterca Anton 11. Pozaršek Danica 12. Primar Anton 13. Rahne Ivan 14. Rahne Zvone 15. Rici Franc 16. Snoj Ivana 17. Vode Jože 18. Zupančič Vinko roj. 10. 3.1945 Pod Debnim vrhom 5 roj. 21. 5.1947 Pod Debnim vrhom 5 roj. 10. 7.1943 Zaloška 335 roj. 6. 6.1917 Podgrajska 9c roj. 8. 4.1922 Vaška pot 40 roj. 21. 4.1944 Zaloška c. 274 roj. 22. II. 1899 Zaloška c. 305 roj. 16.9. 1928 Zaloška c. 329 roj. 18. 7.1952 Pot v Zeleni gaj 57 roj. 14. 10. 1920 Pot v Zeleni gaj 57 roj. 24. 11. 1913 Pot na Labar 23 roj. 18. 10. 1905 Kašelj ska 17 roj. 26. 5.1913 Zaloška 331 roj. 25. 5. 1903 Pot v Zeleni gaj 55 roj. 17. 12. 1931 Pot na Labar 13 roj. 21. 11. 1933 Pot na Labar 47 roj. 28. 9. 1933 Vaška pot 24 roj. 23. 11. 1912 Kašelj ska 27 roj. 12. 1. 1944 Podgrajška 13 roj. 28. 7.1950 Zaloška 268 3. člen Kmetijska zemljiška skupnost in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanje tega odloka ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let predlagati skupščini občine njegovo uskladitev z. občinskim prostorskim načrtom po merilih, ki so določena z zakonom. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste Polje Lukež. Niko OBRAZLOŽITEV Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in kmetij. Ta zakon omejuje prehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo in preprečuje delitev kmetij, oziroma varuje kmetije pred drobitvijo ob priliki dedovanja. Zakon omogoča prevzem kmetije pod takimi pogoji, ki dediča kmetije preveč ne obremenjujejo. Zakon opredeljuje v S. členu zasebno kmetijsko gospodarstvo - kmetijo in pravi: Kmetija je tista kmetijska in gozdno gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje in jo je kot tako določila občinska skupščina z odlokom, na predlog kmetijske zemljiške skupnosti (6. člen zakona o kmetijskih zemljiščih. Uradni list SRS št. 1/79) in krajevne skupnosti. Ta opredelitev izhaja iz namena zakona, da se ob priliki dedovanja ustvarijo možnosti za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč in da se ustvarjajo možnosti za krepitev proizvodnega sodelovanja med kmeti in organizacijami združenega dela. Kmetijska zemljiška skupnost je po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij pooblaščena, da \x> opravljeni javni razpravi, ki se izvede po krajevnih skupnostih, ob sodelovanju predstavnikov družbeno političnih organizacij, predloži skupščini občine predlog odloka o zaščitenih kmetijah. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij pa določa v S. členu pregled in uskladitev odloka vsakih 5 (pet) let, katerega predlaga kmetijska zemljiška skupnost skupščini občine [x> predhodni javni razpravi v krajevnih skupnostih. Skupščina občine obravnava predlog o spremembi in dopolnitvi tega odloka. Javne razprave po krajevnih skupnostih so bile zaključene konec leta 1982 in pripravljen je predlog o spremembi in dopolnitvi odloka. Do sedaj je bilo zaščitenih 451 kmetij, dodatno ima pogoje po predlogih KS za zaščito še 42 kmetij. Na 6 kmetijah pa ni več pogojev za dedovanje kmetij in zemljišč po navedenem zakonu. Prikaz sprememb po krajevnih skupnostih: število kmetij število kmetij Besnica v letu 1977 105 21 v letu 1982 116 22 Bizovik 64 69 Dolsko 16 16 Klopce 16 16 Hrušica Fužine 33 33 Lipoglav 32 32 Šmartno 20 18 Vevče Kašelj 37 39 Zadobrova Sncberje 98 108 Zadvor 9 18 Zalog 451 487 Predlaga se dopolnitev odloka s tem, da se med kmetije, ki jim zakon ureja poseben način dedovanj, uvrstijo še kmetije: v KS Besnica: Spodnja Besnica Drobne Janez, roj. 17. 12. 1902, št. 9 Zgornja Besnica Skubic Alojz, roj 26. 11. 1939, št. 12 - Dolgo brdo Gros Jože, roj. 6. 9. 1913 št. 3 - Gabije Ulčar Miro, roj. 7. 8. 1946 št. 6 - Javor Jančar Jernej, roj. 13. 8. 1937 št. 21 Vidic Ivanka, roj. 13. 12. 1925, št. 38 - Ifežganje Žgajnar Dušan, roj. 3. 6. 1948 št. 9 - Vnajnarje Jančar Miro in sol., roj. 18. 9. 1945 št. 15 Pereč Zvonko, roj. 14. 2. 1944 št. 13 Ulčar Jože, roj. 6. 4. 1930 št. 17 Židan Janko, roj. 20. 2. 1920 št. 14 - Volavlje Godec Martin, roj. 19. 10. 1911 št. 19 v KS Bizovik - Bizovik Mravlje Jože, roj. 16. 9. 1908 Bizo viška c. 45 Mravlje Ivanka, roj. 9. 7. 1918 Bizoviška c. 45 KS Dolsko: - Kamnica Kokalj Franc, roj. 10. 1. 1928 št. 15 - Vinje Belci jan Alojzija, roj. 10. 5. 1904 št. 8 Kokalj Janez, roj. 30. 1. 1950 št. 12 Rovšek Franc, roj. 16. 8. 1938 št. 11 Vode Franc, roj. 17. 9. 1933 št. 2 v KS Vevče-Kašelj: - Vevče Dovč Alojz, roj. 5. 5. 1915 Bacciavilova 2 - Kašelj Lovše Ludvik, roj. 13. 8. 1935 Kašeljska c. 132 v KS Zalog: - Zalog Avsec Gabrijel, roj. 10. 3. 1945 Pod Debnim vrhom 5 Avsec Bernarda, roj. 21. 5. 1947 Pod Debnim vrhom 5 Bučar Antonija, roj. 6. 6. 1917 Podgrajska 9 c Černe Anton, roj. 8. 4. 1922 Vaška pot 40 Cimerman Slavko, roj. 21. 4. 1944 Zaloška c. 274 Ložar Andrej, roj. 24. 11. 1913 Pot na Labar 23 Peterca Anton, roj. 18. 10. 1905 Kašeljska 17 Pozaršek Danica, roj. 26. 5. 1913 Zaloška c. 331 Rahne Zvone, roj. 21. 11. 1933 Pot na Labar 47 Vode Jože, roj. 12. 1. 1944 Podgrajska 13 Zupančič Vinko, roj. 28. 7. 1950 'Zaloška c. 268 v KS Zadvor: - Podlipoglav Planinšek Franc, roj. 16. I. 1909 št. 25 - Podmolnik Garbajs Milan, roj. 24. 2. 1926 št. 42 - Sadinja vas Subelj Tončka, roj. 10. 9. 1947 št. 31 Sostro Jakoš Rafael, roj. 15. 9. 1930 So s trska 38 a Mrak Krna, roj. 3. 9. 1934 Sostrska 33 a Omahen Antonija, roj. 22. 3. 1933 Pot v POdgorje 1 Žabjek Pavel, roj. 28. 5. 1920 Sostrska 33 Podržaj Jože, roj. 5. 3. 1932 št. 1 Podržaj Marija, roj. 15. 9. 1936 št. 1 - Zadvor Moškrič Marija, roj. 1. 3. 1924 C. 13. julija 31 Moškrič Alojz, roj. 6. 3. 1920 C. 13. julija 31 Trtnik Leopold, roj. 9. 8. 1911 Litijska 266 v KS Zadobrova: - Zadobrova Snoj Danica, roj. 2. 7. 1920 Cesta v Prod 1 Sncberje Snoj Alojz, roj. 28. 6. 1917Sneberska c. 3 Zaradi nezadostnih pogojev se predlaga, da sc izvzame iz zaščite 6 kmetij: v KS Besnica: - Malo Trebeljevo Kmetija Zupančič Franc, Malo Trebeljevo št. 5 Zaradi bolezni in ostarelosti so lastnika zamljišča oskrbovali sosedje in zato so zakoniti dediči dela zemljišč. v KS Vevče Kašelj: Babnik Franc, Zg. Kašelj 85 daje zemljišča v najem kmetom h'1 nima potomcev. Bricelj Gruden Pepca, Kašeljska c. 88 daje zemljišča kmetom p najem. Porenta Janez, Vevče 19 a, zemljišče daje v najem kmetom. - Lovše Marija, Zg. Kašelj 60, zemljišče daje v najem kmetom. Škerjanc Franc, Pot na Labor 7 a, zemljišče daje v najem kmetom. POROČILO o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste-Polje POVZETEK POROČILA I- Uvodni del: I Namen poročila jc, da se Skupščino občine Ljubljana Mošt e Polje seznani z izvajanjem družbene skrbi za borce NOV in drugih v°jn v preteklem letu ter s tem v zvezi nakažemo problematiko, ki Sc ob tem pojavlja. V uvodnem delu navajamo temeljne pravice vojaških invalidov žaposlenili borcev, španskih borcev, imetnikov ..Partizanske spomenice 1941“, narodnih herojev in odlikovancev iz bivše Jugoslavije. II- Nekateri podatki o udeležencih NOV V občini Ljubljana Moste Polje je 1592 borcev s priznano Posebno dobo za udeležbo v NOV' v dvojnem trajanju. Imetnikov "Spomenice 1941“ je 98, udeležencev španske revolucije imamo 3 "adaljc je I borec odlikovan z redom Karadjordjcvc ‘zvezde. \ °bčini je 14 predvojnih revolucionarjev in 13 borcev za severno mejo, 2 narodna heroja. Vojaških invalidov jc 323 ter 208 družinskih invalidskih Upravičencev ter 38 civilnih invalidov vojne. VIL Stanovanjska problematika borcev NOV občini ni obsežna in je le 29 zahtevkov za rešitev stanovanjskega vprašanja. Večina prosilcev prost za stanovanjsko posojilo. VIII. Pokojninsko invalidsko zavarovanje borcev NOV je urejeno z zveznimi in republiškimi predpisi. Najpomembnejša pravica iz tega zavarovanja je pravica do zajamčene pokojninske osnovo. IX. Podružbljanje sistema socialne varnosti borcev izvaja Koordinacijski odbor za vprašanja borcev NOV Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste Polje, ki je bil imenovan v letu 1981. X. Komisija za zadeve borcev NOV je delovno telo Skupščine občine Ljubljana Moste Polje za zadeve borcev, ki je v letu 1982 imela 5 sej in jc sprejela 4(S sklepov. XI. Zaključek Materialne pravice borcev in vojaških invalidov ter njihovih družin so urejene in so v skladu"z materialnimi možnostmi družbe. Problematika se pojavlja v zdravstvenem varstvu, predvsem pri nudenju nege na domu. Pojavlja pa se potreba, da se organizira, sosedska pomoč. Klimatsko-zdraviliškcmu zdravljenju je potrebno v bodoče nameniti več sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev zdravstvene skupnosti. , _ - POROČILO o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini LJUBLJANA MOSTE POLJE v letu 1982 " ' I. UVOD [*!• Finančna sredstva v letu 1982, ki so bila porabljena za varstvo borcev Sredstva federacije so znašala 18.705.624.45 din, republika ic '•nancirala dodatno varstvo v višini 6.626.711,55 din ter so za "°datuo varstvo znašala občinska proračunska sredstva v višini Ml 6.000.- din. Skupaj je družba (brez varstvenega dodatka za kmete borce in Pokojninskega varstva) v preteklem letu namenila 31.748.336,- din Za varstvo borcev v občini Ljubljana Moste Polje. ^ ■ Dopolnilno varstvo vojaških invalidov in borcev republiško varstvo a) invalidski dodatek, ki je enak mejnemu znesku najnižjih Pokojninskih prejemkov b) varstveni dodatek kmetov borcev NOV c) varstvo civilnih invalidov vojne: osebna invalidnina dodatna vonarna pomoč občinsko varstvo Priznavalnine, enkratne denarne pomoči, sosedska pomoč • Zdraviliško — klimatsko zdravljenje ^'jaških invalidov in nosilcev ..Partizanske spomenice 1941“ je bilo I *etu 1982 zmanjšano zaradi spremembe zakona o vojaških '!vulidih in zmanjšanja sredstev federacije. Zato je v občini zublja na Moste Polje to pravico koristilo 86 prosilcev, 9,s pa je *‘° odklonjeno. Za omilitev takega stanja jc Komisija za zadeve borcev NOV '»silcem odobravala enkratne denarne pomoči za /d; a\li.-uje »katerim pa je bilo odobreno zdravljenje iz sredstev zdi kbpnosti, ostalim pa 10-dncvno preventivno zdravljenj finskega proračuna. k Zdravstveno varstvo . Glede na poprečno starost in zdravstveno stanje je v sistemu 'Užbcnc skrbi za borce zdravstveno varstvo eno naj pomenil' vi :i Področji. Okrepiti zdravstveno službo in nego na domu in organizirati °sedsko pomoč za bolne in osamele borce. Socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, s katerimi sc zagotavlja njihova socialna varnost. To jc osnovno načelo, ustave, ha katerem temelji sistem socialne varnosti borcev in vojaških invalidov v SFRJ. Po 6.točki 28. Člena Ustave SFRJ federacija ureja in zagotavlja temeljne pravice borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev. Na podlagi teli ustavnih načel je z /veznimi zakoni urejena temeljna varnost borcev in vojaških invalidov ter določene njihove temeljne pravice. Posamezne temeljne pravice so enake in enotne v v$cj državi in finančna sredstva za njihovo realizacijo zagotavlja federacija. Z zakonom o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev ter podzakonskimi predpisi, (uvedbami, pravilniki, odloki) ureja federacija njihovo temeljno varstvo enotno za območje vse SFRJ. Poleg pogoja za pridobitev lastnosti vojaškega invalida določa zakon temeljne pravice: invalidnino, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ortopedski dodatek, stalni invalidski dodatek, zdravstveno varstvo, brezplačno in znižano vožnjo in 'posmrtnino. Na področju pravic borcev pa jc federacija uredila temeljne pravice zaposlenih udeležencev NOV (borčevski dodatek), španskih borcev in udeležencev NOG Grčije, imetnikov ..Partizanske spomenice 1941“, narodnih herojev in odlikovancev iz bivše Jugoslavije (pokojninski dodatek, letni prejemki za rekeracijo. zdravstveno varstvo, topliško klimatsko zdravljenje). S predpisi v SR Sloveniji se ureja dopolnilna socialna varnost borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev. Med temi predpisi velja omeniti zakon o vojaških invalidih, zakon o dodatku zaposlenim udeležencem NOV, zakon o republiških priznavalninah, zakon o civilnih invalidih vojne, zakon o starostnem zavarovanju kmetov in zakon o borcih za severno mejo v letih 1913 1919 in slovenskih dobrovoljcih iz vojn 1912 1918. Tudi v občini Ljubljana Moste Polje je zagotovljena posebna .ib za udeležence narodnoosvobodilne vojne, kot to izhaja iz 2. lena statuta občine. Varstvo borcev NOV in drugih vojn je tudi s predpisom urejeno. 17, 4. 1979 je Skupščina občine Ljubljana Moste Polje sprejela Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane. -Po tem sc upravičencem podeljujejo priznavalnine, enkratne družbene pomoči, pomoči za zdravljenje, nudi $e jim zdravstveno varstvo, sosedsko pomoč in pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. II. NEKAJ PODATKOV O UDELEŽENCIH NOV Občinska organizacija ZZB NOV kot družbenopolitična organizacija tvori 25 krajevnih združenj borcev NOV in vojaških invalidov, od tega je 18 združ.cnj borcev in 7 /druženj vojaških invalidov v skupnem številu 3233 članov. Od tega ima na podlagi veljavnih predpisov status borca s priznano dvižno dobo do 15.5. 1945 1.592 borcev. Od teh borcev sta 2 narodna heroja, imetnikov „Spomcnicc 1941“ je 98. Udeleženci španske narodnoosvobodilne iti rev. vojne 1935-1939 so 3. 1 odlikovanec / redom Karadjor-djeve zvezde. 14. pa je predvojnih revolucionarjev. Imamo 13 borcev za severno mejo in 38 civilnih invalidov vojne in 1 invalidsko upravičenko. Vojaških osebnih invalidov je 323 (od tega 53 mirnodobskih) ter 208 družinskih invalidskih upravičencev. Največ je vojaških invalidov, ki imajo priznano 30 odstotno invalidnost (IX. skupine), saj na to skupino odpade 67 invalidskih upravičencev. Nato sledi Vil. skupina (50% vojaška invalidnost), s 52 osebami ter VI. in VIII. skupina (60 oz. 40 odstotkov invalidnosti), v kateri je v vsaki skupini po 49 invalidov. Najmanjše število vojaških invalidov je v I. skupini (100% invalidnosti, s pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč), ki šteje 5 invalidov, nato sledi III. skupina (90 odstotna invalidnost), v kateri je 11 invalidov ter II. skupina (100% invalidnost brez pravice do dodatka za pomoč in postrežbo) je 14 vojaških invalidov. III. finančni pregled financiranja temeljnih pravic borcev, vojaških Invalidov in družin padlih borcev Moste—Polje (podatek iz leta 1982) VOJAŠKI INVALIDI IN DRUŽ. UPRAVIČENCI - osebna invalidnina 12.668.915,20 dodatek za postrežbo in tujo pomoč 959.874.00 - ortopedski dodatek 1.400.464,00 družinska invalidnina 2.517.956,90 povečana družinska invalidnina 822.114,00 posmrtnina 41.017,20 - povračila in drugi stroški 344,00 stroški ambul. zdravljenja 25.083,90 stroški za zdravila 809,05 stroški zdravljenja v bolnišnici 69.609,75 stroški zdraviliškega in klimatskega zdravljenja 886.620,40 ortopedski pripomočki 81.672,65 osebno motorno vozilo 2.460,00 Skupaj 18.359.417,30 Zaradi pojasnitve, koliko je posamezni invalidski upravičenec prejel denarnih prejemkov iz sredstev federacije navajamo podatek, da od 1. 7. 1982 dalje znaša mesečna osebna invalidnina za I. skupino: 16.537 din, II.: 11.985 din, III.: 9.068 din, IV.: 6.696, V.: 4.768, VI.• 2.955 din, VIL: 1.999 din, VIII.: 965 din, IX.: 719 din, X.: 468 din. Ortopedski dodatek je od 1.7. 1982 določen tako. da /naša mesečno: za I. st. 4.785,00 din oz. povečan 5.981,25, II. st. 3.651 din, III.: 2.351 in IV.: 1.138 din. Dodatek za postrežbo in tujo pomoč: I. stopnje: 14.177, 11.: 10.906 in III stopnje: 7.636. Družinska invalidnina znaša mesečno 1.076 din za enega upravičenca in za vsakega nadalnjcga souživalca pa se znesek zviša /a 50 odstotkov. PREGLED PORABLJENIH SREDSTEV IZ PRORAČUNA FEDERACIJE ZA REALIZACIJO TEMELINIH PRAVIC IMETNIKOV ..PARTIZANSKE SPOMENICE 1941“ pogrebnina 192.228.00 — zdraviliško in klimatsko zdravljenje 100,292,80 - ortopedski pripomočki 19591.95 Skupaj 312.112,75 PREGLED PORABLJENIH SREDSTEV, izplačanih dodatkov za zaposlene borce v letu 1982. Število udeležencev: 4 Izplačano: 34.094,40 din . Za varstvo vojaških invalidov, družinskih upravičencev ter borcev je bilo v letu 1982 izplačanih 18.705.624,45 din iz sredstev federacije za upravičence, ki živijo na območju občine Ljubljana Moste Polje. IV. DOPOLNILNO VARSTVO VOJAŠKIH INVALIDOV IN BORCEV Republiško varstvo Obsega pravico do invalidskega dodatka, družinskega dodatka, zdravstvenega varstva, rehabilitacije, regresa pri nakupu motornega vozila, pogrebnine in posmrtnine. Od tega varstva je najpomembnejša pravica do invalidskega dodatka, ki predstavlja družbeno pomoč tistim invalidskim upravičencem, ki sc izključno ali pretežno preživljajo' z invalidskimi prejemki. Poln) invalidski je enak vsakokretnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pridobitev te pravice je odvisna od izpolnjevanja določenih premoženjskih in starostnih pogojev. Upravičenec, ki je brez drugih dohodkov dobi polni invalidski, dodatek, sicer pa ustrezno zmanjšanega, če je stalno vezan na posteljo se mu ta prejemek poveča za 100 .odstotkov, če'v kraju bivanja nima svojcev oziroma ožjih družinskih članov. Navajamo podatke o številu upravičencev do invalidski ga dodatka v letu 1982 in sredstva, ki so bila v ta namen porabljena iz republiškega proračuna in sicer za leto 1982 Uživalci Voj. Druž. inv. Invalidski dodatek invalidi upratič. a) polni 6 19 b) zmanjšan 6 11 Sk upaj 12 30 Porabljenih sredstev za invalidski dodatek: 3.205.261,25 5 upravičencev ima 100 odstotno povečanje, 2 pa 5 odstotno povečanje. Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov je znašal od !• | 1. 1982 30. 6. 1982 6.143 din, od 1. 7. 1982 30. 9. 1982 v višini 6.757,30 din ter od 1. 10. 1982 dalje 7.162,75 din. — Družinski dodatek gre družinskim članom umrlega vojaškega invalida, ki je do smrti prejemal dohodek /a postrežbo in -tujo pomoč in' znaša 85 odstotkov od dodatka, ki ga je imel invalid ob smrti. V letu 1982 je 5 vdov vojaških invalidov imelo priznano pravico do družinskega dodatka in jim je bilo izplačano iz republiških sredstev 332.440,15 din. — Regres pri nakupu motornega vozila lahko dobijo vojaški invalidi,katerih a invalidnost /naša najmanj 60 odstotkov na nogah ali najmanj 80 odstotkov na rokah oz. slepi vojaški invalidi. To pravico lahko koristijo enkrat v šestih letih /a motorno vozilo in enkrat v treh letih za motorno vozilo ali skuter. V letu 1982 je bilo priznanih 2 regresa, /a kar je bilo porabljenih 104.138.25 din. — Pogrebnina: porabljenih sredstev je bilo 59.960.40 din Za poklicno rchabilizacijo je bilo porabljenih 8.767,00 din. Navajamo pregled uživalcev republiškega dodatka za zaposlene borce /a leto 1982 in porabljena sredstva: S 1. 1. 1982 je bilo 6 upravičencev, na dan 31. 12. 1982-pa 5- Skupaj je bilo porabljenih za ta dodatek 22 1.795.65 din. Republiški dodatek sc izplačuje po določbah zakona 0 dodatku zaposlenim udeležencem NOV. S tem varstvom se zagotavlja višjo osnovo za dodatek kot je določena na nivoju m federacije, ki jo vsako leto določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Osnova je republiško povprečje osebnih dohodkov zaposlenih iz preti I lega koledarskega leta, povečana za predvideno povprečno povišanje osebnih dohodkov zaposlenih v tekočem letu-V letu 1982 je bila ta osnova določena v višini 13.685 din. Tudi najstarejsa generacija borcev v naši občini borci za severno mejo 1918 1919, ki jih je po številu 13, uživa v okvir" republiške zakonodaje nekatere pravice. Tako so v letu 1982 imeli pravico do zdravstvenega varstva, če ga nimajo zagotovljenega iz drugega naslova, eno brezplačno in dve vožnji s 75 % popustom/ železnico, ladjo ali avtobusom ter nadomestilo /u letni dopust, ki / v višini mejnega zneska najnižjega pokojninskega prejemka v SR Sloveniji. V letu 1982 je biio tem borcem izplačano redst*v 55.284,00 din iz republiškega proračuna. Večina teh borcev je upokojencev, vključeni pa so tudi v sistem občinskih priznavalnin. Varstvo civilnih invalidov vojne se financira iz republiškega proračuna. Med civilne invalide vojne spadajo žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne, žrtve vojnega materiala in žrtve diverzantskih oziroma terorističnih napadov. Njihovo varstvo sc izvaja po določbah zakona o civilnih invalidih vojne iz leta 1078. V občini Ljubljana Moste Polje je 38 osebnih civilnih invalidov (9 žrtev fašističnega nasilja, 9 civilnih žrtev vojne ter :0 'žrtev vojnega materiala). Za njihovo varstvo je občina izplačala i/ republiškega proračuna 2.639.064,85 din v letu 19 . Vsem• civilnim invalidom je bila izplačana osebna invalidnina, hi dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter 4 dodatna denarna pomoč Polt ; osebnih civilnih invalidov je 1 oseba upravičena do družinske civilne invalidnine po umrlem civilnem invalidu. Pri teh invalidih je pri 11 podana 100 odstotna vojaška in val id n os j, veliko število invalidov ima 80 odstotno invalidnost t.j. 12 invalidov. Najmanjše število 4 je pri invalidih, pri katerih je ugotovljen i 90 odstotna invalidnost, nato sledi 6 civilnih, ki imajo ocenjeno '0 odstotno invalidnost in 8 60 odstotno. Prejemki civilnih invalidov so določeni v 50 odstotnem razmerju do prejemkov vojaških invalidov. Skupaj porabljenih sredstev za dopolnilno rep. varstvo: 6.626.711,55. Varstveni dodatek za kmete borce NOV Varstveni dodatek je urejen z republiškim zakonom o starost nem zavarovanju kmetov in s Pravilnikom o jrostpku za uveljavljanje pravic iz starostnega zavarovanja kmetov ter s pravilnikom o postopku za uveljavljanje zahtevka za priznanja pravice do varstvenega dodatka kmetu borcu NOV (sprejet na Skupščini občine Ljubljana Moste Polje. 2. 7. 1981). V letu 1982 je bilo v občini Ljubljana Moste Polje 26 kmetov borcev NOV, 1 i so imeli pravico do varstvenega dodatka. Naj višji varstveni dodatek znaša 1.10. 1982 dalje v mesečnem znesku 4.207.00 din. Občinsko varstvo po navedenem odloku o družbeni skrbi /a udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane, so borci NOV in borci drugih vojn v naši občini deležni dopolnilnega varstva iz sredstev občinskega proračuna. Priznavalnine, ki se po tem predpisu lahko dodvijujciu upravičencem, so pomemben del sistema materialnega varstva borcev in njihovih družinskih članov. V občini je 128 podeljenih Priznavalnin, od tega j c borcem za severno mejo dodeljenih 8. Naj nižja stalna priznavalnina je znašala v letu 1982 1.500.00 din (žepnina oskrbovancem v domovih za ostarele občane) in naj vi .ja 5.000,00 din. Poleg stalnih priznavalnin je 7 upravičencev pridobilo pravico do občasne priznavalnine, ki se izplačuje v tromesečju V letu 1982 je bilo priznanih 117 enkratnih družbenih pomo- v primeru bolezni, nezgode ali smrti družinskega člana. Izphu mili je bilo 13 denarnih pomoči /a zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Zaradi čimvečjega števila vključitve boro v v zdravilišča so bila proračunska sredstva dodeljena zdravilišču v Mojstrani. Banjolah in Strunjanu ter Domu zveze borcev na Pacugu. Občinsl. mu odboru Zvc/c borcev NOV' občine Ljubljana Moste Polje |t Komisi) i t zadeve borcev NOV odobrila sredstva /a organi/iianj- rc' teativnv športne dejavnosti borcev NOV ter na isti seji sk nilu d; dodelijo sredstva Komisiji za vojaške invalide pri Občin -.viii odboru ZZB NOV v namene organiziranje pomoči pri zdravljen vojaških invalidov. Vsa ta izplačila so prikazana v postavki: zdravljenje udeleženčev NOV. V letu 1982 je občinski proračun i/pl.- > >.i • stvo norcev NOV 6.416.00 din (za priznavalnine: 4.604.000 Um, priznaval1 me borcem /a severno mejo 298.000 din, enkratne pomoči 496.000 din, sosedska pomoč 400.000 din. pomoč /a /ib ivljeni.- 61 000 din). Sosedska pomoč je bila izplačana 25 krajevnim organizacijam ZB NOV o/, krajevnim organizacijam Zveze vojaških in val m ki s° bili nosilci izvajanju sosedske pomoči X ZDRAVILIŠKO KLIMATSKO ZDRAVLJENJ! VOJAŠKIH INVALIDOV IN NOSILCEV ,JPARTIZANSKli SPOMENICI 1941“ in ostalih udeležencev NOV jo po spremembi zakona o v°juških invalidih posebna temeljna pravica. Spremembe s n.i ,l;išajo na pogoje za koriščenje te pravice, kjer je sedaj predpisan da je to nadalje nje ki se lahljo opravi le v acijah združenega dela. Do sedaj jq bila osnova za zdravljenji m -.licin-.ka ind kacija in ni bilo izrednega pogoja, da gre /i nadaljevalno zdravljenje oziroma ni bilo izključeno zdravljenje v mi • nih miv,liscih, ki niso zdravstvene organizacije združenega dela! Zamdi naveden zakonodajne novosti in zaradi zmanjšanja s red st v v zveznem proračunu /a izvajanje te pravice, su tudi občini Ljubljana \1o.v- Polje v letu 1982 bila dodeljena manjša sredstva za zdraviliško klimatsko zdravljenje vojaških invalidov in nosilcev ,Pa. n/insk :m vice 1941“. Iz evidence povzemamo, da je v preteklem letu zaprosilo 184 upravičencev za ovrstno pravico. Odklonimo , V o 98 prosilcem. Zaiadi odklonitve je nastalo ne/ado' oljst • na on :iiio s koriščenjem pravice do klinu: - lega zdravljenja po predpisih zdravstvene skup- nosti. / nudenjem preventivne zdravstvene zaščite* v počitniškem domu v Banjo'ah na luorji., v gorskem zdravilišču ..Triglav11 v Mojstrani in tem home m v VVI Strunjan. Stroške zdravljenja v naravnem zdi iviliscu borcem, ki jim je odobrila pristojna zdraviliška komisija zdravstvene skupnosti, krije zdravstvena skupnost. Za 10 dnevno preventivno zdravljenje pa se krij« i> proračuna občine v smislu Odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn le, njihove družinske člane. Preko zdravstvene skupnosti je 124 borcev NOV koristilo klimatsko-zdraviliško zdravljenje. Največ je koristilo zdravilišče v Radencih. 37, Rogaški Slatini 23, v Dolenjskih Toplicah 23. Doberni 1. Laškem 12, ČatcSkc toplice 8, Atomske toplice 6, Crikvenica 3. Veliki Lošinj in Strunjan po 1 Olafi ZB. Zahtevki za klimatsko dra’ tvcnc skupnosti obravnava in odloč i 5 člgnska komisija pri Dispanze.ju /a borce Zdravstvenega doma v Mostah. Komisija dela po kriterijih in merilih, ki veljajo /a vojaške, invalide in nosilce .Partizanske spomenice "194 i“. Po evidenci ugotavljamo; da je preventivno zdravljenje v počitniške1 i .lomu Ljubljane. , Banjolah, zdravilišču Triglav in domu invalidov in borcev Strunjan ko stilu I 12 elanov ZB v letu 1982. VI. ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV NOV Zdravstveno varstvo borcev NOV je glede na povprečno starost borcev eno izmed najpomembnejših skibi družbene skupnosti. Zakonsko podlago ima v zakonu o zdravstv v samoupravnem sporazumu in enotnem programu zdravstvene zaščite. V oh . in i Ljubljana Moste Polje se zdravstveno varstvo izvaja v Dispanzerju za borce v NOV zdravstvenega doma Moste, v katerega je ekip ena v< . ina borcev. Dispanzer, ki im ■ osnovno zdravstveno v a stvo in /obozdiuvstvo, i< pri delu samostojen in sodeluje s centralnim uh, ,n/> nem zjt boitv v NOV pri bolnici „Petra Dražaja11 kot specialistično organizacijo. \' letu 1982 so bili v dispanzerju opravljeni sistematični pregledi vseh udeležencev NOV. ki imajo status borca do 15.5i 1945- L'' 1 - v smilili.z Jrsvslvciie zaščite bo; , \ NOV je opazen porast potrebi po negi na domu Tu oblik 1 zdravstvenega varstva se ža borce i/vapi v putro' a;-ni službi zdravstvenega doma, ki pa v zadostni meri ne zadovoljuje vseh potreb zaradi pomanjkanja ■adrvv Oočinski «lhoi /15 občine Ljubljana Moste Polje k /a 3 udclcžetu. NOV predlagal nego na domu ter v n<4'aj primerih posredoval sprejem članov v dom starejših občanov. (dede na to, da je vedno vci potreb po negi na domu, je po! v /dr; uveni službi oklepiti to službo. Istočasno pa je potrebno' p.-svetiti organiziranju sosedske pomoči borcev ter vključevanju le teli v domove in zato /agotovoti vse te oblike varstva v \ , iki 1 lajevn skupnosti. Zato je potrebno to dejavnost povezati z dej a nosijo k -nisij za socialno delo v krajevnih s k ipnu.iih, vi-: m -li odeiovanje kiajevnih organizacij ZB NOV, Rde peg j kviza -n z dejavnostjo doma upokojencev. Vsi ti naj bi v bodo • postali on mi/atopi 111 nosilci organizirane pomoči in skrbi za bolne in ostarele borce NOV v občini. Vil. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA BORCEV NOV Si: .vam: ' vpis,;,n.;, ■ , v NOV (dodelitev, zitmenjava, stanovanj in aam v arijska p-nojila) se icšujc enotno na ravni nesta Ljubijam pri / . ‘ i--nam kih skupnosti v smislu splošnih predpisov o stanovanjskem gospodarstvu in Pravilnika o pogojil’ in merilih /a 1,-sevanje stanovanjskih vprašani udeležencev, ki g - bo c stanovanjskih skupnosti Lj-aLjauc in je še v postopku sprejema. V letu 1982 a ;ai lojne komisije pri OO ZZB NOV in pri občinsl 1 Stanovanjski skupnosti) obravnavale skupaj 29 zahtev ’a reševanju stanoVanjskih zadev in sicer 12 za dodelitev ali zamenjavo stanovanja, 14 za dodelitev stanovanjskega posojila za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, 3 zahtevki za prenos stanovanjske pravice. Od vseh zadev je v enem,primeru dodeljeno stanovanje, v enem primeru je bila urejena zamenjava stanovanja in prenos stanovanjske pravice. Ostali zahtevki so v postopku reševanja pristojne komisije pri Zvezi stanovanjske skupnosti Ljubljana in bodo obravnavani v skladu z navedenim pravilnikom, ko bo veljaven Vil POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE BORCEV NOV Pravice borcev NOV iz'pokojninskega in invalidskega zavarovanj. so urejene z zveznimi iir republi;1 itni predpisi. Najpomembnejša travica borcev NOV pred 9. 9. 1943 je pravica do zajamčene pokojninske osnove. Zvezna pokojninska osnova se oblikuje glede na prečni osebni dohodek v SFRJ v preteklem letu, povečan za 6 o.i .totkov. republiška pa glede na poprečni osebni dohodek v SR Sir uniji povečan za 17,6%. V letu 1982 je znašala zvezna osnova U .437 din, republiška 13 4411 din. V novem zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in im lidskega zavarovanja sprejetem 21.4. 1982 sc pravice ohranjajo na edanji ravni. Pristojna služba za vprašanja borcev in vojaških invalidov v občini, bo skušala pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS pridobiti podatke o številu borcev v občini Ljubljana Moste Polje, ki imajo uveljavljeno zajamčeno pokojnino ko! udeleženci NOV pred 9.9. 1943. IX 90DRUŽBUANJE SISTEMA SOCIALNE VARNOSTI BORCE'-' Podružbljanjc sistema socialne varnosti borcev izvaja Koordi-na -ki odbor za vprašanja borcev NOV občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste Polje Koordinacijski odbor sestavljajo predstavniki občinske zdravstvene, skrbstvene, stanovaitjskc in socialnovarstvene skupnosti, enote SPIZ oziroma delegacije skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, občinske organizacije ZZB NOV ter komisije za vprašanja borcev občinske skupščine. Naloga odbora je analiziranje in spremljanje stanja socialne varnosti borcev v občini, izdelava akcijskega programa za izboljšanje stanja z opredelitvijo nosilcev in rokov, ugotavljanje in sporočanje nalog, ki jih je za izboljšanje stanja socialne varnosti borcev treba opraviti na republiški ravni, spremljanje in usklajevanje nalog in programov med skupnostmi in odločanje o varstvenem dodatku kmetom borcem NOV V občini Ljubljana Moste Polje je bil koordinacijski odbor konstituiran 1.1. 198 1 in v letu 1982 zasedal na 3 sejah, na katerih je obravnaval zahtevke za dodelitev varstvenega dodatka kmetom borcem NOV. Nadalje se je posvečal ugotavljanju socialne varnosti v posameznih interesnih skupnostih ter sc tekoče seznanjal s problematiko borcev in predlagal ustrezne rešitve. X. KOMISIJA ZA ZADEVE BORCEV NOV Za izvajanje skrbi za udeležence NOV, ki izhaja tudi iz statuta občine, kot je navedeno v uvodu, ima občinska skupščina kot delovno telo komisijo za zadeve borcev NOV Ta je do 2% maja 1982 zasedala v sestavi v skladu s sklepom Skupščine občine Ljubljana Moste Polje št. 010 -2 78 -S / 6. 6. 1978. Glede na to, daje v tej komisiji potekel mandatni rok,je Skupščina imenovala novo komisijo s sklepom št. 010 2/80 / 7.6. 1982. Obe komisiji sta šteli po 9 članov. Do 25. maja 1982 je imela komisija eno sejo. na kateii je obravnavala 4 točke dnevnega reda in sicer je reševala denarne pomoči ter stanovanjske zadeve. Novo imenovana komisija ic imela od 25. maja do konca leta 1982 4 seje in je na njih sprejela 42 sklepov. Z njimi je* rešila zahtevke za priznavalnine, enkratne denarne pomoči, valorizirala stalne priznavalnine, dodelila srulstva naravnim zdraviliščem za kritje oskrbnih dni udeležencem NOV, dodelila sredstva Občinskemu odboru ZB in Komisiji za vojaške invalide pri Občinskem odboru ZB za organiziranje pomoči za zdravljenje in rekreativno-športno dejavnost borcev NOV tet dodelila sredstva krajevnim organizacijam zveze borcev in vojaškim invalidom za organiziranje sosedske pomoči bolnim in osamelim borcem. Obravnavala in rešila je dve stanovanjski zadevi ter razpravljala o predlogih zš izjemne družinske pokojnine. Nadalje seje komisija seznanila z delokrogom referata /a borce pri Komiteju /a družbene dejavnosti, ki izvaja varstvo borcev in VOj-k'v h invalidov v občini. Ugotovila je, da je služb za varstvo borcev in vojaških invalidov v reorganizaciji in predlagala je nosilcu reorganizacije, da se v tem postopku upoštevajo ugotovitve in navodila Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide in sejo /ato organizira samostojno, dela in naloge izvajalcev tega varstva pa ustrezno ovrednoti. Glede na to, da navedena reorganizacija še poteka: jo komisija še spremlja. XI. ZAKLJUČEK Pravice borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev zagotavlja socialistična samoupravna skupnost v skladu z materialnimi, možnostmi družbe, kar pomeni, daje to varstvo odvisno od splošne družbene produktivnosti. V Letu 1982 je v občini Ljubljana Moste-Polje potekalo varstvo NOV in vojaških invalidov v skladu z navedenim načelom. Ugotavljamo, da je bilo tem občanom zagotovljen najmanj redni mesečni dohodek v višini najnižjega pokojninskega prejemka v SR Sloveniji, kar je rezultat republiškega in občinskega dopolnilnega materialnega varstva, kot izhaja iz poročila. Zato lahko ugotovimo, da je materialna skrb za udeležence NOV, vojaških invalidov in družinskih članov urejena. Problematika pa se pojavlja v izvajanju zdravstvenega varstva predvsem v nudenju zadostne nege na domu, ker je za tovrstno obliko zdravstvenih uslug vedno večje povpraševanje s strani bolnih in osamelih borcev. Zato je treba to službo kadrovsko okrepiti ter istočasno pristopiti k organiziranju sosedske pomoči v vsaki krajevni skupnosti. Zaradi zmanjšanja sredstev federacije za klimatsko-zdraviliško zdravljenje vojaških invalidov in nosilcev ..Partizanske spomenice"1, spremembe predpisov o tem zdravljenju ter vedno večje obolevnosti borcev NOV, je potrebno za to varstvo nameniti več sredstev iz dopolnilnega občinskega varstva in iz sredstev zdravstvene skupnosti. Na ta načnin bi lahko v občini zagotovili kurativno in preventivno klimatsko-zdraviliško zdravljenje borcev Pri stanovanjski problematiki opažamo, da je prosilcev za rešitev stanovanjskega vprašanja v upadu. Največ je prosilcev /a dodelitev stanovanjskega posojila. Čeprav zahtevkov ni veliko pa jih je potrebno člmprcj rešiti, za kar sc naj aktivira Zvezo stanovanjskih skupnosti. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ZADEVE BORCEV NOV STANE M EU O Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste - Polje je na 45. seji 1. marca 1983 obravnaval zgoraj navedeno poročilo ter finančni načrt prisjievkov in pomoč borcem ter invalidom. Sprejel je naslednji SKLEP I. Izvršni svet sprejme naslednja stališča, predloge in sklepe k Poročilu o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste Polje za leto 1982 ter finančnemu načrtu prispevkov in pomoči borcem ter invalidom: Poročilo je zelo dobro, napisano je v zgoščenem in razumljivem jeziku, posebno kvaliteto pa mu daje skrajšan povzetek. Družb na skrb /a udeležence NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste- Polje je organizirana v skladu / veljavno pozitivno zakonodajo in zagotavlja socialno varnost udeležencem NOV, vojaškim invalidom ir njihovim družinskim članom. V poročilu so podrobno opisane vse oblike družbene skrbi za borce NOV in Vojaške invalide, prav tako pa tildi problemi, ki pri tem nastajajo. Na nekatere od teh, predvsem na zmanjševanj6 sredstev /a varstvo borcev NOV in vojaških invalidov iz zveznega i11 republiškega proračuna v občini ni mogoče vplivati, lahko pa vplivamo na izboljšanje socialnega, ekonomskega in družbenega položaja borcev NOV' in vojaški!) invalidov z. drugimi oblikami* Izvršiti svet s tem v zvezi predlaga zborom skupščine občin6 sprejem naslednjih sklepov: 1. Zaradi zmanjšanih šteti a izvajanje zdraviliškd-klimatskeg8 zdravljenja i/ zveznega proračuna jv potrebno Še naprej iskati drug6 8. možnosti za čimvečjo vključitev borcev NOV in vojaških invalidov v to obliko zdravljenja. Občinska zdravstvena skupnost naj preveri možnost povečanja števila upravičencev in povečanja sredstev za te namene, kakor tudi za preventivno zdravljenje. Ob tem je potrebno zagotoviti, da bo komisija pri Dispanzerju za borce v Zdravstvenem domu Ljubljana TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Moste dejansko pošiljala na zdravljenje zdravstveno najbolj ogrožene borce NOV in vojaške invalide. Nosilec: Mestna in občinska zdravstvena skupnost. Zdravstveni dom Ljubljana TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Moste Rok: 30. april 1983, oziroma stalna naloga. 2. . Selitveni porast v občini in s tem povečano število upravičencev v vseh oblikah, skozi katere je realizirana družbena skrb za borce, zmanjševanje sredstev v republiških in zveznih virih in bistveno nižja sl#dstva, ki -jih zagotavljamo za prispevke in pomoč borcev in invalidov v proračunu občine (v primerjavi z višino sredstev in potrebami v drugih občinah v Ljubljani) povzročajo neugoden položaj in situacijo, ko so lahko prispevki in Pomoči v drugih občinah višji, zato je ob rebalansu proračuna občine nujno potrebno zagotoviti dodatna sredstva zlasti za Preventivno zdravljenje udeležencev NOV in drugih vojn ter njihovih družinskih članov. Nosilec: Občinski komite za družbene dejavnosti v Sodelovanju s Službo za proračun, finančne in skupne zadeve Rok: Ob sprejemanju rebalansa proračuna občine (predvidoma septembra 1983) 3. 'Zaradi povečanih potreb borcev NOV po negi na domu naj Zdravstveni dom Ljubljana TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Moste perveri možnost okrepitve patronažne službe z novimi delavci za izvajanje tc dejavnosti. Nosilec: Zdravstveni dom Ljubljana TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Moste Rok: 30. april 1983. 4. Dom starejših občanov Moste naj v sodelovanju z Občinskim odborom ZZB NOV Ljubljana Moste Polje ugotavlja potrebe borcev NOV po nastanitvi v domu. Nosilec: Dom starejših občanov Moste—Polje v sodelovanju z Občinskim odborom ZZB NOV Ljubljana Muste-Poljc. Rok: Stalna naloga. Sosedska pomoč v krajevnih skupnostih še ni povsem zaživela. Občinska skupnost socialnega varstva, ki ima v letošnjem programu ar>aliziranje dela in pomoč komisijam /a socialno varnost, naj 0rganizira strokovno pomoč za opravljanje teh nalog. Nosilec: Občinska skupnost socialnega varstva Rok: 30. 6. 1983, oziroma stalna naloga 6. Postopke za reševanje stanovanjske problematike je treba P°spcšiti in probleme sprotno reševati. . _ Nosilec: Zveza stanovanjskih skupnosti Ljubljana, Odbor pri ^nioupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana Moste-Polje Rok: Stalna naloga. 7. Koordinacijski odbor za vprašanja borcev NOV ima nalogo Podružbljanja skrbi za borec, vendar koordinacija med organi /uPščin skupnosti, ki zagotavljajo socialno varnost borcem NOV, ni v celoti zaživela. Skupnost socialnega varstva mora v tem dboru veljati resnično podružbljcnje skrbi za borce. .Nosilec: Občinska skupnost socialnega varstva Rok: stalna naloga V komisijo pri Dispanzeiju za borce v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Moste naj delegira svojega predstavnika tudi Občinska zdravstvena skupnost. Nosilec: Občinska zdravstvena skupnost. Rok: 30. marec 1983 II. Izvršni svet meni, da je podlage, ki so služile za pripravo poročila o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in d’ ;; h ve v občini za leto 1982, treba popularizirati, zato prcdlagu bčir ki organizaciji ZZB NOV. da poleg publikacij, v katerih sicer objavlja svoje dosežke, objavi pomembne podatke in številčne pokaza . ie, iz poročila tudi v dnevnem časopisju. III. Izvršni svet poleg nespornega dejstva, da je Dom Z -ze /druženj borcev Ljubljana Moste Polje Pacug v prvi - rsti opredeljen in namenjen potrebam borcev in invalidov, predlaga, h. Zveza prijateljev mladine občine, Občinski komit# /a družbene dejavnosti in Občinska konferenca ZSMS. ki vključi. tudi taborniško organizacijo, v prvi fazi pripravijo predlog koriščenja 1 izredno privlačne lokacije poleg letovanja borcev NOV še/a namene mladine, tabornikov in pionirjev, in to skozi vse leto. Tako oblikovan predlog dostavijo v presojo Občinskemu odboru ZZB NOV Ljubljana Moste Polje. V7 drugi fazi Občinski komite za družbene dejavnosti pripi vi variantne predloge možnosti večnamenskega koriščenja objekten n pripadajočih zelenih površin (predvsem tudi z vidika dostopnosti do obale) . ter predlog alternativnih rešitev novih in dodatnih zmogljivosti ter možnosti koriščenja ze obstoječih zmoglji' sti počitniških domov na drugih lokacijah za potrebe borcev jn invalidov v občini. • ‘ PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVI TA GABRIJELA JELEN ( X BELEŽKE: l V___________________________________J KADROVSKE ZADEVE PREDLOG - X Nil podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in skladu s 46. členom statuta OŠ Toneta .Trtnika Tomaža, Sostro je skupščina občine Ljubljana Moste Polje na seji /bora združenega dela du na seji zbora krajevnih skupnosti dne in na sej družbenopolitičnega zbora dne prejela SKLEP o imenovanju delegata v svet OŠ Toneta Titnika-Tomaža, Sostro L V svet šole >e s strani SO Ljubljana Moste -Polju imenuje tovariš Janez ZAGMMS'1 IR, Dobrim K . ( ost; 13. julija ‘36. II. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine Številka: Datum: Predsednik skupščine občine * Niko l.ukež OBRAZLOŽITEV V skladu s 193. členom statuta oh e in e Ljubljana U -m Polje in določb statuta osnovne šole Tot ■ tu I mika Ton. a delegira družbenopolitična skupnost-v svet sole enega delegeia. kt zastopa interese širše družbene skupnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska zadev, Skupščine občine Ljubljana Moste Polic n ne. nodlue predhodnega kadrovskega postopka, razpnavljala o delegatu ■ c ’■vila. da izpolnjuje vse kriterije za opravljanji d< / -.. - V /;wdiv i st--tu šole ter predlaga zborom skupščin . da d 7 cvetu imenuje,- Predsednik Komisije za volitve. imenovanja in kadrovske zadeve. Staša Rejc PREDLOG f---- . Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste Polje (Ur. list SRS, st. 16/82) in v skladu 46. členom statuta osnovne šoli- Vidi Pregare je skupščina občine Ljubljana Moste Polje na seji zbora združenega dela dne , na seji zbora krajevnih skupnosti dne in na seji družbenopolitičnega zbora dne sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet OŠ Vide Pregare, Ljubljana, Bazoviška 1 V_______________________________________ i. V svet šole se s strani SO Ljubljana Moste Polje imenuje tovarišica Breda KALABK/, Rojčeva 3. Ljubljana la sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. Številka: Datum Predsednik skupščine občine Niko Lukež OBRAZLOŽITEV komisija za volitve, imenovanja in 4kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste Polje je na podlagi predle dr ga kadrovskega postopka pri SZDL razpravljala o delegatki in ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje za opravljanje delegatske funkcije m tu šole Vide Pregare ter predlaga zborom skupščine, da jo imenujejo. Predsednik Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve • Staša Rejc PREDLOG f *— ------------------s Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste -Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in v skladu z odlokom Skupščine mesta Ljubljana z dne 19. 1. 1981 št. 101 1—81 jv skupščina občine Ljubljana Moste -Polje na seji zbora združenega dela dne . na seji zbora krajevnih skupnosti dn in na seji družbenopolitičnega zbora dne sprejela SKLEP o imenovanju delegata v delavski svet ZD Ljubljana TOZD Moste V______________________________________________J i. V delavski svet sc s strani SO Ljubljana Moste Polje imenuje tovariš ing. 1 omislav BUTHNKO, iz. Ljubljane, Zakotnikova 7. II. la sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. Številka: Dattirtv Predsednik skupščine občine Niko Lukež. OBRAZLOŽITEV Komisija • za volitve, imenovanja in kadrovske zadevi’ Skupščine občine Ljubljana Moste Polje je na podlagi predhodnega kadro vskega postopka, razpravljala o delegatu in ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje za opravljanje delegatske funkcije ter predlaga zborom skupščine, da delegata imenujejo. Predsednik Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadevi’ Staša Rejc f —-------------------------------------------------------------- Na pod ,igi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste— P"!je (Ur list SRS, št. 16/82) in v skladu z 9. 10. členom Statuta Veterinarske postaje ..Posavje" je skupščina občine Ljubljana Moste Polje na seji zbora združenega dela dne , na seji zbora krajevnih skupnosti dne in na seji druž.benopolitičnega zbora dne sprejela SKLEP o imenovanju delegata v delavski svet Veterinarske postaje Posavje, Ljubljana-Polje V____________________________J V delavski svet sc s strani SO Ljubljana Moste Polje imenuje tovarišica Slavka KERŽAN, iz Ljubljane, Pugljeva 23, zaposlena pri SOb Ljubljana Moste—Polje. II. Sklep začne veljati, ko ga potrdijo zbori skupščine. Številka: Datum: Predsednik skupščine občine Niko Lukež OBRAZLOŽITEV Koimsi/a za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO L jubljana Moste Kolje predlaga, da Skupščina občine Ljubljana M >stc Polje za svojega delegata imenuje tovarišico Slavko Keržan, 12 Ljubljane, Pugljeva 23. Tov. Keržan je po poklicu dipl. ekonomist in dela na nalogah letovalca izvršnega sveta. Predsednik Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Staša Rejc Z N Na podlagi 2. odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Ur. list SRS, št. 10/77) in v skladu s 193. členom statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji zbora združenega dela dne , na seji zbora krajevnih skupnosti dne in na seji družbenopolitičnega zbora dne sprejela SKLEP o razrešitvi javnega tožilca Temeljne-ga javnega tožilstva v Ljubljani v________________________________________________) I. Funkcije javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se razreši tovariš Božo JANMUBO iz Ljubljane, Tobačna 2 a. II. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. Številka: Datum: Predsednik skupščine občine Niko Lukež OBRAZLOŽITEV Rožo ./anliuba se je rodil 27. 2. 1945 r (Iravini. Stanuje r Ljubljani, Tobačna 2 a. Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1970. Pravosodni izpit je opravil leta 1972. Istega leta je bil imenovan za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani in je opravljal to funkcijo do junija 1976, ko je bil imenovan za namestnika okrožnega javnega tožilca v Ljubljani. Ob L januarja 1977 dalje je bil občinski javni tožilec r Ljubljani, ob preobrazbi pravosodja pa je bil s 1. januarjem 1979 imenovan za javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva r Ljubljani. Skupščina SR Slovenije je na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 9. 2. 1983 sprejela odlok, o imenovanju lloža Janliuba za namestnika javnega tožilca SR Slovenije. Predhodno je Koordinacijski cxlbor za kadrovska vprašanja Republiške konference S/DL Slovenije podprl imenovanje kandidata na novo funkcijo. Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občine Ljubljana Moste Polje na svoji seji dne 14. marca 1983. Predsednik Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Staša Rejc * /--------------------------------------------------A IZHODIŠČA za javno razpravo o osnutku zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju x_______L___________________________________________v Vse delegate občinske skupščine Ljubljana Moste Polje obveščamo, da je v javni obravnavi osnutek zakona o pokojninskcm-invalidskem zavarovanju v času od 3. marca do 20 aprila 1983. Zato vam danes posredujemo izhodišča za javno razpravo, ki so bila objavljena v časopisu ,,I)clo“ z. dne 4. marca 1983. Osnovno gradivo (osnutek zakona) je objavljeno v prilogi Poročevalca z dne 21.2. (983, letnik IX, Priloga I I. Obveščamo vas tudi, da bo občinska skupščina omenjeni osnutek zakona obravnavala na svoji seji dne 20. aprila 1983, republiška skupščina pa dne 11. maja 1983. V javni razpravi o osnutku zakona je treba upoštevati celovitost sistema pokoj,ninsko-in validskuga zavarovanja, temelječega na že sprejetih določilih zveznega zakona, ki ureja temeljne pravice in določa načela pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ter izpeljavo in konkretizacijo obeli zakonov v statutu SPIZ in samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela. Že med pripravljanjem izhodiš novega sistema je bilo ugotovljeno, da v sedanjih zaostrenih družbenoekonomskih razmerah ni pogojev za bistveno Sirjenje pravic in s tem tudi možnosti za uresničitev vsega, kar pričakujejo delovni ljudje od novega zakona. To je treba v javni razpravi imeti pred očmi pri iskanju najbolj sprejemljivih rešitev glede pravic in obveznosti zavarovancev ter upoštevati realne možnosti združenega dela. Med najpomembnejša vprašanja, glede katerih sc je treba opredeliti v javni razpravi, sodijo predvsem: ali sta vloga in samoupravni položaj delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi in občanov ter uživalcev pravic iz pokojninsko-invaalidskega zavarovanja v osnutku zakona ustrezno opredeljena, tako v oblikovanju sistema kot tudi pri organiziranosti ter izpeljavi delegatskega sistema v Skupnosti pokojninsko-invalid-skega zavarovanja; izpeljava usmeritve, daje treba cim več vprašanj pokojnin-sko-invalidsicega zavarovanja reševati po samoupravni peti v organizacijah združenega dela in v okviru Skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, v skladu s samoupravnimi družbenoekonomskimi razmerami v združenem delu; možnosti uresničevanja nekaterih novih pravic ter zagotavljanje sredstev potrebnih za financiranje pokoj n insko -in val idskega zavarovanja v okviru razvojnih planov, ob upoštevanju materialnih možnosti združenega dela tef rast družbene produktivnosti in družbenega dohodka; izpeljava in konkretizacija načela minulega dela v republiškem zakonu, v okviru določil zveznega zakona in zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, ki določa, da'delavec uveljavlja del osebnega dohodka tudi po prenehanju delovnega razmerja v temeljni organizacij: združenega dela, v skladu s samoupravnim splošnim aktom. S tem sc bo uresničilo načelo, da naj bo položaj upokojenega delavca nadaljevanje položaja, ki ga je imel v aktivni dobi; . uvedba enotnega sistema pokoj ninsko-in validskega zavarovanja za vse delavce in druge delovne ljudi na osnovi njihovega minulega in tekočega dela ter rezultatov dela; v tem okviru sc je treba posebej opredeliti glede: vključitve vseh kmetov v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na opravljanju kmetijske dejavnosti kot edinega in glavnega poklica ; položaja pravic in obveznosti oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali drugo poklicno dejavnost; obveznega zavarovanja vrhunskih športnikov spremembe na pod ref ju invalidskega zn arovanja, ki terjajo večjo odgovornost in obveznost c m ni/ac - združenega dela pri opravljanju neposredne nevarnosti n:i 1 invalidnosti in spremenjeni delovni zmožnosti, rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov; pri tem velja posebej opozoriti i neresen > vprašanje, kako zagotoviti socialno varnost duševno m t -si utetim osebam, ki zaradi prirojene invalidnosti niso sposobne opravljati pridobitnega dela; nekateri instituti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ki se v republiki Sloveniji ponovno uvajajo in so bili izpostavljeni že ob predlogu za izdajo zakona oziroma v razpravah ob pripravi zveznega zakona: ponovna uvedba možnosti za predčasno upokojitev; možnost vštevanja beneficirane zavarovalne dobe v dejanskem trajanju; vprašanje o primernosti izenačevanja nekaterih pogojev .za dosego pravic iz tega zavarovanja med moškim in žensko, glede na ustavno načelo o enakopravnosti obeh spolov; oblikovanje pokojninske osnove pri delavcih - naših državljanih, ki so sklenili delovna razmerja z našo organizacijo združenega dela, katera opravlja dela v tujini. Predsedstvo SR Slovenije je o pripravi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju povdarilo zlasti naslednje; • Prizadevati sije treba, da se bo delovna doba ljudi daljšala, ne pa krajšala. Krajša pa se lahko delavnik, oziroma zmanjšuje število delovnih ur v tednu; • V zakonu naj bi možnost predčasne upokojitve sicer dopustili, vendar naj bi takega upokojevanja ne spodbujali. To naj bi dosegali tako, da bi imeli predčasni upokojenci bistveno slabše pokojnine; ■ Vključevanje kmetov v pokojninsko -invalidsko zavarovanje naj bo v funkciji socializacije vasi, razvoja socialističnih družbenoekonomskih odnosov na vasi in sedanje kmetijske politike; . Imamo veliko invalidskih upokojencev. Mnogi od njih bi lahko normalno delali, vendar na drugih delovnih mestih. Zato bi morali tozdi bolj skrbeti za to, da bi jim taka dela, ki bi jih bili sposobni opravljati, skladno z njihovim zdravstvenim stanjem, tudi zagotavljali; . Ker bi takojšnja uveljavitev hotenja, da naj bi tozdi saini prevzeli glavno materialno "breme za svoje delavce, ki so postali invalidi, povzročila razlike v materialnih obveznostih tozdov, naj bi to načelo uvajali postopno, kar pomeni, da naj bi še veljali vzajemnost in solidarnost združenega dela na tem področju: . Pravic v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni mogoče večati. Niti širiti kroga uživalcev teh pravic, tudi beneficirane delovne dobe pe, niti povečevati denarnih pravic. Sedanje stanje ne dopušča, da bi za to porabili več družbenega dohodka. Cc se znotraj teli pravic komu da kaj več, se mora drugemu odvzeti. Kajti tudi temu, da so vse pridobljene pravice večne, sc bo treba odreči. BELEŽKE: ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE IN SKUPŠČINE OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI SKRAJŠANI ZAPISNIK skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter skupščine občinske kulturne skupnosti, ki je bilo dne 23. februaija 1983 s pričetkom ob 16.30 uri v veliki dvorani Kulturnega doma Španski borci, Ljubljana, Zaloška c. 61. Skupno zasedanje jc otvoril in vodil Niko Lukcž, predsednik skupščine občine v sodelovanju s Tihomirjem Pintctjcm, predsednikom skupščine občine kulturne skupnosti, Nikom Bambičem, Predsednikom zbora združenega dela, Marico Rihar, predsednico 'bora krajevnih skupnosti ter Viktorjem Auurjcm, predsednikom družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika Račič—Šift, sekretarka občinske skupščine. Delegati zborov občinske skupščine in skupščine občinske kulturne skupnosti so soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Stanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini Ljubljana Moste Polje 3. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske kulturne ■skupnosti Ljubljana MOste Polje 4. Delegiranje delegatov skupščine občinske kulturne skupnosti za sejo ljubljanske kulturne skupnosti K 1. točki dnevnega reda V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov zbora združenega dela so bili soglasno izvoljeni: Buhum Štefan, delegat 16. konf. del. Kraškovic Janez, delegat 14. konf. del. Goetzl Irena, delegatka 27. konf. del. Komisija je pregledala pooblastila delegatov zbora združenega dela in ugotovila, prt-' mju in rekonstrukciji starih objektov v Ljubljani in z naslednjo j nmbo izvršnega sveta občinske skupščine ..Poročilo Mestne uprave za inšpekcijske službe naj . dopolni s poročili delovnih organizacij, ki se s prenovo uk valjajo strokovno, kot tudi z vidika pristojnosti samouprtmrih stanovanj k dt skupnosti. Na osnovi tako oblikovanega poročila bi pripravili iredloge za celovito razreševanje problematike tako na strok' v. r premo-ženjsko-pravnem in upravnem delu, pn čemet,bi za nori,’ ik . ije določili samoupravne stanovanjske skupnosti" K 12. točki IZVAJANJE PLANA ZAPOSLOVANJA V Ul BLJANi V LETU 1982, OCENA MOŽNOSTI V LETU 1983, ELEMENTI POLITIKE ZAPOSLOVANJA ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O USKLAJEVANJU LETNIH NAČRTOV ZAPOSLOVANJA OZD, PLAN ZAPOSLOVANJA V MESTU LJUBLJANI V LETU 1983 Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednik zbora je opozoril delegate, ci i je politiko zaposlovanja v občini skupščina obravnavala na sejali 'zborov e .e 26. januarja 1983 in sprejela konkretna stališč,: in zaključi ki naj bodo delegatom osnova za razpravo na zboru združi ga dela Skupščine mesta. Razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela na izvajanje plana zapoc >vanj i v Ljubljani v letu 1982, na oceno za leto 1983 v Ljub mi in na plan zaposlovanja v mestu Ljubljani za leto 1 3 ui> ra pripomb. 2. Stališča in sklepi zborov občinske skupščine, ki so bili sprejeti ob obravnavi politike zaposlovanja v občini naj bodo delegatom, delegiranim na sejo ZZD SML izhodišče za raz wo. K 13. točki SANITARNO-HIGIENSKA PROBLEMATIKA PRESKRBE S PITNO VODO NA OBMOČJU LJUBLJANE Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednik zbora je delegate seznanil s stališči izvršnega sveta občinske skupščine. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli nasledi o SKLEP: Zbor združenega dela soglaša s poročilom o sanitamo-higienski problematiki skupaj z naslednjimi stališči izvršnega sveta občinske skupščine: 1 Izvršni svet ocenjuje, da je predloženo gradivo: „Sanitarno-higienska problematika preskrbe s pitno vodo na območju ljubljanskih občin" kvalitetno in da vsebuje celovito problematiko preskrbe s pitno vodo na področju ljubljanskih občin. 2. Realizacija problemov, navedenih v predloženem gradivu, bi se morala odražati v planih komunalnih skupnosti, ki pokrivajo dejavnost oskrbe z vodo. Iz programov in planov komunalnih skupnosti pa izhaja, da pokrivajo predvsem potrebe družbeno usmerjene gradnje in samoprispevka III, ostalo strukturo potreb pa v zelo zoženem obsegu. .3. Gradivo navaja, da se nad 50.000 prebivalcev ljubljanskih občin preskrbuje z vodo iz lokaJnh vodovodov, da pa se odgovarjajočih sredstev za razširjeno reprodukcijo pri lokalnih vodovodih ne zbere dovolj Zato izvršni svet predlaga, da se za ta področja v večji meri uveljavljata načeli vzajemnosti in solidarnosti. Pogoja za razrešitev tega problema pa sta: — izdelava katastra in kartoteke lokalnih vodovodov in - sprejem standardov in kriterijev kot osnove za uresničevanje vzajemnosti in solidarnosti. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovili vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednik zbora je delegate seznanil z amandmaji izvršnega sveta občinske skupščine. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema naslednje amandmaja izvršnega sveta občinske skupščine: 1. Glede na določila 30. b člena tč. b. in 30. d. člena tč. b se za 30. d. členom doda nov člen odloka, ki glasi: ..Posebne pogoje,, ki jih določi upravni organ v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, predpiše Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja Skupščine mesta Ljubljane v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka". 2. 30.b. člen tč. b-3. alinea se spremeni in glasi: ..adaptirati obstoječe stanovanjske in gospodarske objekte". Ostalo besedilo te alinee se črta. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odlokov o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša s predlogom odloka o spremembi in dopolnitvi odlokov o urbanističnem programu za območje mesta za določitev lokalnih vodnih virov v občini Ljubljana Moste-Polje. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejemu Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane - za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste - Polje Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša s predlogom odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane. K 14. točki DRUŽBENI DOGOVOR O UREJANJU DELOVNEGA IN OBRATOVALNEGA Časa Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednik zbora je delegate seznanil s stališči občinskega sveta zveze sindikatov, Jože KONČAN, predstavnik občinskega komiteja za družbene dejavnosti pa s stališči izvršnega sveta občinske skupščine. V razpravi so sodelovali: Ciril ERPIČ, delegat XVI. konference - SCT Ema ZAKŠEK, delegatka XXI. konference - Emona ERC Jože KREŽE, delegat XIII. konference - BTC Tatjana STROPNIK, delegatka XXXI. konference obrtna dejavnost Jože KOZLEVČAR, delegat XXIV. konference Totra Nevenka ŽERJAV, delegatka II. konference delegacij - HP Kolinska Jože KONČAN, predstavnik občinskega komiteja za družbene dejavnosti Niko BAMBIČ, predsednik zbora Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela sprejema k družbenemu dogovoru o urejanju delovnega in obratovalnega časa stališča in pripombe iz razprave skupaj s stališči občinskega sveta zveze sindikatov in izvršnega sveta občinske skupščine. 2. Vse pripombe in stališča se posredujejo skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine SR Slovenije. K 15.točki PREDLOG UGOTOVITEV IN STALIŠČ O SAMOUPRAVNEM RAZVOJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša z ugotovitvami in stališči o samoupravnem razvoju krajevne skupnosti Seja je bila zaključena ob 20.35. SEKRETAR ZBORA ZDRUŽENEGA DELA NIKOLAJ DEMBSKV PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA NIKO BAMBIČ BELEŽKE: ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKRAJŠAN! ZAPISNIK 10. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bila dne 23. februarja 1983 s pričetkom ob 18.30 po končanem skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupščine občinske kulturne skupnosti v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste Polje. Sejo je otvorila in vodila Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA COLARIČ, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika — skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbori krajev nih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva z dne 26.1. 1983 — 9. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 1. 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje 5. Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnih porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 6. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste- Polje 7. Predlog sklepa o soglasju k spremembi statuta delovne organizacije Prehodni mladinski dom v Ljubljani 8. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 10. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 9. Sanitarno-higienska problematika preskrbe s pitno vodo na območju Ljubljane — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda * — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odlokov o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste- Polje — Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste Polje 10. Informacija o uresničitvi turistične ponudbe za leto 1982, program skupnih in splošnih nalog za povečanje turističnega prometa in deviznega priliva za leto 1983 ter osnutek odloka o komunalni (turistični) taksi za začasno bivanje na območju mesta Ljubljana 11. Prenavljanje in rekonstruiranje starih objektov v Ljubljani 12. Osnutek odloka o hišnem redu na območju mesta Ljubljane Gradivo iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije 13. Predlog ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti 14. Družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa K 1 UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov, ki so jo delegati zbora krajevnih skupnosti izvolili že na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupščine občinske.kulturnc skupnosti v sestavi: 1- Katja PAVL1Č-ŠKERJANC, delegatka krajevne skupnosti Zelena jama 2. Emil STRAHOVNIK, delegat krajevne skupnosti 25 ;.> ■ 3. Dmitar GLIGOVORV, delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi je ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 21 delegatov. Odsotnih je 6 delegatov in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Besnica 1 delegat krajevne skupnosti Jože MoškriČ—Ciril 1 delegat krajevne skupnosti Klopce 1 delegat krajevne skupnosti Sotočje 1 delegat krajevne skupnosti Stepanja vas in 1 delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. NAVZOČI VABLJENI: Niko LUKEŽ, predsednik skupščine občine, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega svet:: skup- ; e občine, Erika RAČIČ— Š1FT, sekretarka skupščine občine, Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine " občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine, Nina JEVŠN1K, članica izvršnega sveta skupščine občine, Janez RUDOLF, član izvršnega sveta skupščine občine. Leopold BENČINA, član izvršnega sveta skupščine občine, Anton REMS, predstavnik Temeljnega sodišča Ljubljana, Dušan PIRC, tajnik Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste- Polje, Jože PIŠKUR, svetovalec za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja skupščine občine, Franc MANDELC, svetovalec za krajevne skupnostim splošne zadeve skupščine občine. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA - SKUPNEGA ZASEDANJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE IN SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA Z DNE 26. 1. 1983 SKUPAJ Z UGOTOVITVAMI, STALIŠČI IN SKLEPI O POLITIKI ZAPOSLOVANJA IN UGOTOVIT-VAMI, STALIŠČI IN SKLEPI O DRUŽBENI VZGOJI IN VARSTVU PREDŠOLSKIH OTROK V OBČINI - 9. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 26. L 1983 Anton PUNTAR, delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder Tomaž je imel pripombo na zapisnik 9. seje zbora krajevnih skupnosti, da nista zapisani naslednji pripombi, ki ju jc delegat posredoval pisno: Uvede naj se dodaten kriterij, ki naj velja izključno za novooblikovane KS. Z določenim številom točk, kar naj bi veljalo krajši čas (npr. 2-3 leta) bi le-tc uskladile svojo finančno neugodno situacijo, ki se vleče še iz časa oblikovanja novih KS dalje, ter Sc tako končno izenačile z ostalimi »utečenimi*1 krajevnimi skupnostmi. O uvedbi, ukinitvi ali spremembi prog, postajališč in obračališč ter o skrajšanju, podaljšanju in spremembi potekat prog bi morali povedati svoje mnenje tudi prizadeti krajani, zato naj sc odlok v tem smislu dopolni. Miran PORENTA, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je posredoval pripombo, daje njihova delegacija proti zapisniku, ker ni bila upoštevana njihova pripomba dana na 8. seji zbora krajevnih skupnosti, da naj osnutek sklepa o kriterijih in merilih za financiranje funkcionalne dejavnosti KS ostane v fazi osnutka, se kot tak dodela in predloži na naslednji seji zbora. Prav tako ima delegacija še pripombo, da naj se v zapisniku navedejo tudi odgovorni na sprašanja delegatov, če so bili dani na seji san i Slavka JERMAN, delegatki krajevne skupnosti Selo je posredovala pripombo na zapisnik seje družbenopolitične,:;' /bora in sicer prosi delegacija, da bi bila posredovana dodatna obrazložitev k odstopu predsednika družbenopolitičnega" zbora, ker je iz fratke vsebine premalo informirana ali jc zatajila naša kadrovska politika pri imenovanju osebe na tako pomembno funkcijo ali je zatajil čisto človeški faktor in če je človeški faktor tisti, ki je potem izoblikoval lik odgovornosti tovariša, da je odstopil od te"funkcije: Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih si-ic.nosti sprejeli naslednji - • /IJEv h. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje potrjuje zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupnosti socialnega varstva z dne 26. 1. 1983 skupaj z ugotovitvami, stališči in sklepi o politiki zaposlovanja in ugotovitvami, stališči in sklepi o družbeni vzgoji in varstvu predšolskih otrok v občini in zapisnik 9. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 1. 1983 skupaj s pripombami iz razprave. K 3 PRuDLOGl IN VPRAŠANJA DELEGATOV Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo je posredovala vprašanje delegacije, ki se obrača na Komunalno podjetje Ljubljana s prošnjo, da se spremeni odnos do čiščenja snega s cest za vsako ceno. Matjaž MOŠKRIČ. delegat krajevne skupnosti Zadvor je pi.navil vprašanje kdaj se bo obravnaval problem vodovoda v Sadinji vasi? Daniel KOVAČIČ, delegat krajevne skupnosti Vevče Zg. Kašelj je postavil naslednja vprašanja: Komunalna skupnost občine naj zahteva od mestnega potniškega prometa, da se progi 11 in 12 ojačajo vsaj v konicah, ker s skrajšanjem teh prog krajani niso ničesar pridobili. Kaj je z ureditvijo avtobusnega postajališča v smeri proti Ljubljani na Zaloški cesti v bližini Klemenove ulice? • ' Odvoz smeti še vedno ni urejen ob Studencu, Černivčevi ulici in Kašeljski cesti. Kdaj se bo asfaltirala Močilnikarjeva ulica, ker so prispevki 2c plačani? Alojz FLERE, delegat krajevne skupnosti Bizovik je postavil vprašanje čiščenja (pluženja) Zvezne ulice. ' Na delegatska vprašAeja je odgovarjal Dušan PIRC, tajnik Komunalne skupnosti občine in bodo posredovana pisno. K 4 PREDLOG ZA SPREMEMBO OBMOČJA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Marica RillAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti je delegate seznanila z ugotovitvami statutarno-pravne komisije in naslednjo spremembo besedila 2. točke predloga, ki naj glasi: ,,Občinska konferenca SZDL predlaga skupščini občine Ljubljana Moste Polje, da ta predlog obravnava in sprejme, ter po potrebi predlaga Skupščini SRS izdajo zakona o spremembi zakona o oostopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin, skladno s predlogom." Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine-občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog za spremembo območja občine Ljubljana Moste -Polje skupaj s spremembo besedila 2. točke. K 5 OSNUTEK DOGOVORA O SPREMEMBI DOGOVORA O ZAGOTAVLJANJU POGOJEV ZA DELO TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI IN TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI IN OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI ENOT, ŠTEVILA SODNIKOV IN ŠTEVILA SODNIKOV POROTNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI TER DOLOČITVI ENOT IN ŠTEVILA NAMESTNIKOV TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI Uvodno obrazložitev je podal Anton R! VIS, predstavnik Temeljnega sodišča v Ljubljani. V razpravi so sodelovali: Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo je podprla osnutek J- govora'in postavila vprašanje števila zaposlenega administrativnega kadra. Andrej PODGORŠEK, delegat-krajevne skupnosti Novo Polje je želel pojasnilo kaj pomeni 350 nriluonov dinarjev dodatnih sredstev za našo občino. Jane/ RUDOLF, član izvršnega sveta skupščine občine je delegate seznanil s stališči izvršnega sveta, v katerih ugotavlja, da za dodatno finančno obveznost zaradi povečanja števila sodnikov v Ljubljani m proračunu občine ni razpoložljivih sredstev, l/vršni svet je predlagal, da sc sprejem dogovora in odloka odloži, o njih opravi enotna obravnava v Ljubljani ter pridobi stališča republiških pravosodnih organov do utemeljenosti zahtev sodišča. Miran PORENTA, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je posredoval stališče delegacije, da bi lahko več zadev reševali poravnalni sveti in da je njihovo stališče identično s stališčem izvršnega sveta. Bogomir BITENC, delegat krajevne skupnosti Polje je posredoval stališče delegacije, da sedaj ni čas, da bi se povečevalo število zaposlenih v administraciji. Niko LUKEŽ, predsednik skupščine občine je delegate seznanil s stališči predsedstva občinske in mestne konference SZDL, da sc osnutek dogovora in odloka sprejme ter koordinacije predsednikov občinske skupščine. Katja PAVLIC—ŠKERJANC, delegatka krajevne skupnosti Zelena jama jc predlagala, da se osnutek dogovora, in odloka sprejme s pogojem, da mora biti obrazložitev predloga popolna, tako da objasni kako bodo zagotovljena sredstva, kakšna bo dinamika nastavljanja delavcev. Janko LOGAR, delegat krajevne skupnosti Dolsko je predlagal, da bi želeli informacijo katerih sredstev bo zaradi tega manj na občinski ravni. Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta jc delegatom pojasnila zakaj je izvršni svet zavzel negativno stališče do osnutka dogovora in odloka. V razpravi so sodelovali še: Albin MAROLT, delegat krajevne skupnosti Zalog, Danijel KOVAČIČ, delegat krajevne skupnosti Vevče—Zg. Kašelj, Janez RUDOLF, član izvršnega sveta skupščine občine, Niko LUKEŽ, predsednik skupščine občine in Anton REMS, predstavnik Temeljnega sodišča v Ljubljani. Po končani razpravi je predsednica zbora predlagala v sprejem naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine sprejema osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitev enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. . Za predlagani sklep je glasovalo 12 delegatov, 3 delegati so bili proti, 3 delegati so se vzdržali. Predlagani sklep ni bil sprejet. K 6 PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI LJUBLJANA MOSTE POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednica zbora je delegate seznanila z naslednjima pripombama statutarno-pravne komisije: - Točka 3. ..predsedstvo skupščine" naj sc črta, vskladijo pa naj sc tudi členi od 22. do 24. kjer se govori o predsedstvu -kot organu. Ta organ nima več zakonske osnove za samostojen obstoj in je zato potrebno omenjene člene uskladiti. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste -Polje soglaša s statutom občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje in pripombama statutarno-pravne komisije. K 7 PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBI STATUTA DELOVNE ORGANIZACIJE PREHODNI MLADINSKI DOM V LJUBLJANI Uvodne obrazložitve ni bilo. Na vprašanje Antona PUNTARJA, delegata krajevne skupnosti Dušan Kveder Tomaž kaj je navedeno v 78. členu statuta jc odgovorila Breda JAMA-CVETKO, Članica izvršnega sveta skup’ ščine občine. i) Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s spremembo 78. člena statuta delovne organizacije Prehodni mladinski,dom v Ljubljani. K 8 KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve kadrovskih zadev ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Za sodnika porodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoli Anjo RENKO iz Ljubljane, Kidričeva 6. 2. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: — Mirjano BSCELE, Ljubljana, Bijedičeva 7 — Franc DOBROVNIK, Ljubljana, Martina Krpana 75 — Barbara KNOL, Ljubljana, Zbašnikova 26 — Daja MAČEK, Vrhnika, Stara Vrhnika, 17 - Stanko ŠTRAJN, Domžale, Veljka Vlahoviča 2 c 3. V delavski svet TOZD Univerzitetna psihiatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana se imenuje Zoran ARNEŽ iz Ljubljane, Tovarniška 1. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA 10. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste Polje delegira za 10. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: Antona PUNTARJA, delegata krajevne skupnosti Dušan Kve-der-Tomaž Slavko JERMAN, delegatko krajevne skupnosti Selo, Alojza ER LETA, delegata krajevne skupnosti Bizovik, Romana KOLARJA, delegata krajevne skupnosti Moste, Matjaža MOŠKR1ČA, delegata krajevne skupnosti Zadvor in Katjo PAVLIČ-ŠKERJANC,delegatko krajevne skupnosti Zelena jama. K 9 SANITARNO-HIGIENSKA PROBLEMATIKA PRESKRBE S PITNO VODO NA OBMOČJU LJUBLJANE PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI iN 1X)P0LN1TVI ODLOKA O VARSTVENIH PASOVIH VODNIH VIROV V LJUBLJANI IN UKREPIH ZA ZAVAROVANJE VODA PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKOV O URBANISTIČNEM PROGRAMU ZA OBMOČJE MESTA LJUBLJANE ZA DOLOČITEV VARSTVENIH OBMOČIJ LOKALNIH VODNIH VIROV NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O SPREJETJU GENERALNEGA PLANA URBANISTIČNEGA RAZVOJA MESTA LJUBLJANE - ZA DOLOČITEV VARSTVENIH OBMOČIJ LOKALNIH VODNIH VIROV NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE Uvodno je Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine °bčine Ljubljana Moste-Polje seznanil delegate z naslednjimi stališči izvršnega sveta, ki jih je sprejel ob obravnavi informacije o sanitarno-higienski problematiki preskrbe s pitno vodo na območju Ljubljane: * Izvršni svet ocenjuje, da je predloženo gradivo: »Sanitarno-higienska problematika preskrbe s pitno vodo na območju ljubljanskih občin" kvalitetno in da vsebuje celovito problematiko preskrbe s pitno vodo na področju ljubljanskih občin. -■ Realizacija problemov, navedenih v predloženem gradivu, bi sc morala obdržati v planih komunalnih skupnosti, ki pokrivajo dejavnost oskrbe z vodo. Iz programov in planov komunalnih skupnosti pa izhaja, da pokrivajo predvsem potrebe družbeno usmerjene gradnje in samoprispevka 111, ostalo strukturo potreb pa v zelo zoženem obsegu. 3. Gradivo navaja, da se nad 50.000 prebivalcev ljublja ■ ih občin preskrbuje z vodo iz lokalnih vodovodov, da se odgovarjajočih sredstev za raširjeno reprodukcijo pri lot i: ih vodovodih ne zbere dovolj. Zato izvršni svet predlaga, da se za ta področja v večji meri uveljavljata načeli vzajemnosti in solidarnosti. Pogoja za razširitev tega problema pa sta: izdelava katastra in kartoteke lokalnih vodovodov in sprejem standardov in kriterijev kot osnove za uremiče-vanje vzajemnosti in solidarnosti. Nato je delegatom posredoval tudi naslednja amandmaja izvršnega sveta k predlogu odloka o spremembi in doj >lr vi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukr h za zavarovanje voda: 1. Glede na določila 30. b člena tč. b in 30. d člen; O b ... :a 30. d členom da nov člen odloka, ki glasi . ..Posebne pogoje, ki jih določa upravni organ v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, predpiše Mestni komite za urbani/em in varstvo okolja Skupščine mesta Ljubljane v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka" Obrazložitev: Glede na to, da bo tak odlok veljal za vse občine na območju mesta Ljubljane, mora pristojni organ Skupščine nesta Ljubljane v sodelovanju z upravnimi organi občin, Mestno upravo za inšpekcijske službe, TOZD Mestni vodovod in ostalin i pristojnimi organi in organizacijami izdelati enotne »posebne pogoje" za posege v ožjem in širšem varstvenem pasu, kajti' tako bomo preprečili različno pojmovanje »posebnih pogojev'' na območju ljubljanskih občin. 2. 30. b člen tč. b—3. alinea se spremeni in glasi: »adaptirati obstoječe stanovanjske in gospodarske objekte". Ostalo besedilo te alinee se črta. Obrazložitev: Ker je v istem členu pod točko b v aliuei 1 dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov pod posebnimi pogoji v lokacijskem postopku, menimo, da je nesmiselno pogojevati adaptacije stanovanjskih in gospodarskih objektov s poveča njem površine za največ 20 % v roku 10 let. temveč daje dovoljena adaptacija teh objektov pod posebnimi pogoji, ki jih predpiše Mestni komite za urbanizem in varstvo okolju SML. V razpravi so sodelovali: Anton PUNTAR, delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder Tomaž, ki je postavil vprašanje ali in kdaj je predvideni da se zaščiti Šmartinsko cesto, da ne bo mogla onesnaževati odnih virov; Dmitar GLIGOROV, delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi, kije postavil vprašanje kako je s kanalizacijo v Šmartnem in Ob rij ah ; Bogomir BITENC, delegat krajevne skupnosti Polje ki je postavil vprašanje, kako je rešena kanalizacija in individualna hiša na Rjavi cesti; Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Alojz FLERE, delegat krajevne sktipnosti Bizovik in Jože PIŠKUR, svetovalec za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste Polje soglaša z informacijo o sanitarno-higienski problematiki preskrbe s pitno vodo na območju Ljubljane in stališči izvršnega sveta skupščine občine. 2. Zbor krajevnih skupnosti sprejema amandmaja izvršnega sveta skupščine občine na predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. 3. Zbor krajevnih skupnosti soglaša s predlogom odloka o spremembi in dopolnitvi odlokov o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane - za določitev varstvenih območij lokalnih vodnih virov ua območju občine Ljub. ana Moste-Polje in pooblašča delegacijo za sejo zbora občin, da podpre amandma skupščine občine Ljubljana - Bežigrad, c’ ga bo predložila. 4. Zbor krajevnih skupnosti soglaša s predlogom o spremembi; dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbar.istič-nega razvoja mesta Ljubljane - za določitev vars. območij lokalnih vodnih virov na območju občine Ljul m Moste-Polje. K 10 INFORMACIJA O URESNIČITVI TURISTIČNE PONUDBE ZA LETO 1982, PROGRAM SKUPNIH IN SPLOŠNIH NALOG ZA POVEČANJE TURISTIČNEGA PROMETA IN DEVIZNEGA PRILIVA ZA LETO 1983 TER OSNUTEK ODLOKA O KOMUNALNI (TURISTIČNI) TAKSI ZA ZAČASNO BIVANJE NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANA Uvodno je Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta skupščine občine elegate seznanila z naslednjimi pripombami izvršnega sveta na predloženo gradivo: 1. O. lovna pomanjkljivost obeli dokumentov je opustitev podatkov, ki bi omogočali oceno, ali je načrtovan priliv sredstev realen oziroma v takem obsegu, da zagotavlja fizično realizacijo programa za leto 1983 (primerjava osnovnih gostinsko-turi-stičnih podatkov in kazalci za leto 1981 in 1982 ter pi im Pijava z načrtom za leto 1983). 2. V : xllog programa se vključi za področje občine Ljubljana Moste Polje tudi izletniški turizem oziroma vključitev \ membnili izletniških točk: Janče, Trebeljcvo, Urh, Zadvor s t m stezo m baliniščem, Zajčja Dobrava ter kmečki turizem na Trebeljevem. 3. 1 '.'gram turistične ponudbe ni prilagojen sedanjim razmeram ( umanjkanje bencina) in ne izkazuje turističnih točk, ki sojih lahko množično obiskuje z avtobusi ali peš. Tudi sicer niso vsa področja Ljubljane ustrezno zastopana in tudi ni ustreznega razmerja med centrom Ljubljane in okolico. nadaljnjem je delegatom posredovala tudi program turistične i udbe za občino Ljubljana Moste Polje, ki bo objavljen v DELi JATSK1 TRIBUNI. V razpravi je sodelovala Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupno Selo, ki je predlagala, da se v program turistične ponu vključi, tudi vzpodbujanje posameznikov za okras oken, zelen , urejenih vrtov, skrb za čistočo mesta in da se vključi v program tudi sodelovanje športnih društev, ki so pobrateni s športnimi društvi v zamejstvu. Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta skupščine občine je delegate seznanila z. naslednjo pripombo izvršnega sveta, ki jo je imel na osnutek odloka o komunalni (turistični) taksi za začasno bivanje na obrfiočju mesta Ljubljane: Vsebini odloka bi bolj ustrezal naziv: „Odlok o turistični taksi za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane11. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje soglaša s pripombami izvršnega sveta in informacijo o uresničitvi turistične ponudbe za leto 1982, program skupnih in splošnih nalog za povečanje turističnega prometa in deviznega priliva za leto 1983 ter osnutek odloka o komunalni ( turistični) taksi za začasno bivanje na območju mesta Ljubljana ter predlogi iz. razprave. K 11 PRENAVLJANJE IN REKONSTRUIRANJE STARIH OBJEKTOV V LJUBLJANI Uvodoma je Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, delegate seznanil z naslednjimi pripombami izvršnega sveta: Poročilo Mestne uprave za inšpekcijske službe naj se dopolni s poročili delovnih organizacij, ki sc s prenovo ukvarjajo strokovno, kot tudi z vidika pristojnosti samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Na osnovi tako obkolivanega poročila bi pripravili predloge za celovito razreševanje problematike 'prenove in rekonstrukcije starih objektov tako na strokovnem, premoženjsko-pravnem in upravnem delu, pri čemer bi za nosilke akcije določili samoupravne stanovanjske skupnosti. V razpravi je Miran PORENTA, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo postavil naslednje delegatsko vprašanje: Park Kodeljevo skupno z. Gradom in Jeiovškovo galerijo je eden od kulturnih-spomenikov. V naši KS pa pomeni to območje, edino še nezazidano, zelo veliko. Že nekaj let pa sc dogaja, da gledamo, kako sc park spreminja v zaprta igrišča za tenis, zelenice se preurejajo in uporabljajo za vožnje avtomobilov in parkirne prostore za teniške igralce. Jelovškova galerija sameva in propada, to velja tudi za ves grad. O spremembah na celotnem področju krajevne skupnosti nihče ne vpraša niti ne obvešča. O tem vpraša nju je razpravljal tudi svet KS in delegacija sc stališču sveta pridružuje in zahteva, da o parku odloča tudi KS, soodločati pa želimo tudi ob izdaji raznih soglasij (za spremembe namembnosti zelenili površjn). Zelo pa pogrešamo tudi kulturno dejavnost v Jelovškovi galeriji, ki je zamrla ob izgradnji doma Španskih borcev. Kako bo s temi zadevami naprej? “ Po končani razpravi so delegati zbdra krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti soglaša z informacijo o prenavljanju in rekonstruiranju starih objektov v Ljubljani in pripombami izvršnega sveta skupščine občine. K 12 OSNUTEK ODLOKA O HIŠNEM REDU NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE Uvodno je Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine delegate seznanil z naslednjo pripombo izvršnega sveta: „lzvršm svet ugotavlja, da sta prvi odstavek 3. člena in prvi odstavek 4. člena neskladna v naslednjem: 3. člen navaja, da vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji mora imeti izobešen seznam stanovalcev, 4. člen pa, da mora imeti vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta vsaj dve stanovanji na vidnem mestu........ V razpravi sta sodelovala: Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Sclojc posredovala naslednje pripombe: V 13. členu in 4. točki naj se vnese „in spodbuja stanovalce k vzdrževanju zelenic in zasejanju cvetlic/1 V točki 15. 13. člena delegacija predlaga, da bi tisti, ki bodo odgovorni za tiskanje hišnega reda, pod odlokom napisali tudi tiste važne določbe iz zakona o stanovanjskih razmerjih, ki se neposredno tičejo ali hišnega sveta aii samih stanovalcev ali pa da se to vnese neposredno v sam odlok. V 14. členu naj se „zbor stanovalcev11 nadomesti z ,,skupnost stanovalcev11. Emil STRAHOVN1K, delegat krajevne skupnosti 25. maj ju posredoval stališče delegacije, da naj o osnutku odloka razpravljajo hišni sveti in skupnosti stanovalcev. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste- Polje predlaga, da se podaljša javna razprava o osnutku odloka o hišnem redu na območju mesta Ljubljane za toliko časa, da se o njem izrečejo hišni sveti oziroma skupnosti stanovalcev in krajevne skupnosti. GRADIVO IZ PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE SR SLOVENIJI K 13 PREDLOG UGOTOVITEV IN STALIŠČ O SAMOUPRAVNEM RAZVOJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Uvodoma je predsednica zbora krajevnih skupnosti delegate seznanila z naslednjimi ugotovitvami komisije za razvoj krajevnih skupnosti skupščine občine in sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Moste Polje: 1. Obe gradivi izpričujeta napredek v samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti, katerega ugotavljamo tudi v krajevnih skupnostih naše občine. Tudi pri nas je samoupravna in prostorska razdelitev vclikili krajevnih skupnosti sicer povzročila vrsto organizacijskih in materialnih težav, kijih še nismo v celoti odpravili, pa vendar danes že lahko ocenjujemo, da je prav zmanjšanje velikih krajevnih skupnosti v večji meri prispevalo k razvoju samoupravljanja, delegatskega delovanja in družbenopolitične aktivnosti. 2. Ob zadovoljivi splošni oceni samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti pa hkrati ugotavljamo, da smo najmanj napredovali na področju povezovanja delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov v krajevni!: skupnostih, pri zagotavljanju materialne osnove krajevnih skupnosti, planiranju, na področju zmanjševanja del in opravil v tajništvih krajevnih skupnosti ter pri zagotavljanju pogojev dela v novih krajevnih skupnostih. 3. Komisija in svet predlagata delegatom zbora krajevnih skup- nosti, da se Ugotovitve in stališča o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti dopolnijo z naslednjimi pripombami: da je zakonodajo na področju družbenega planiranja za krajevne skupnosti nujno poenostaviti in v večji meri predvideti možnosti povezovanja sosednjih krajevnih skupnosti; da je z družbenopolitično aktivnostjo samoupravne in prostorske preobrazbe krajevnih skupnosti nujno nadaljevati; da morajo skrb in odgovornost za delegatski sistem nositi vsi samoupravni in družbenopolitični dejavniki, pa tudi strokovne službe in ne le SZDL, kot je to v praksi pogosto. Za pomoč delegacijam pa je v večji meri koristiti tudi druge sicer že znane oblike in metode dela kot so razširjene seje delegacij, zbori, sekcije, itd.; da je v krajevni skupnosti nujno razbremenjevati z upravnimi zadevami, opravili s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter statističnimi podatki in tako ne ustvarjati potreb po zaposlovanju novih kadrov v krajevnih skupnostih; da se za tajnika opredeli kot strokovnopolitičnega delavca krajevne skupnosti (ne sveta ali skupščine), ki je lahko ponovno imenovan; da se odločneje nadaljuje uresničevanje zakona o stanovanjskem gospodarstvu s poudarkom na utrjevanju hišne samouprave. Delegatom zbora krajevnih skupnosti predlagamo, da sprejmejo sklep, da se pri uresničevanju ugotovitev in stališč v naši občini še posebej zavzamejo za uresničitev sklepov in stališč 8. seje občinske konference SZDL iz leta 1981, ki sojih sprejeli tudi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine na seji 26. novembra 1981 in ki so ostali še neuresničeni ali pa se v praksi še niso uveljavili: 1. Še pogosteje je treba koristiti kot metodo dela sklicevanje delnih zborov delovnih ljudi in občanov, ki so se izkazali za zelo učinkovito obliko neposrednega dogovarjanja. 2. Utrditi je treba hišno samoupravo, poživiti delo uličnih odborov, poravnalnih in potrošniških svetov. 3. Samoupravno in prostorsko preobrazbo krajevnih skupnosti je treba imeti za dolgoročno in stalno nalogo. Zato je treba oceniti ah v nekaterih večjih krajevnih skupnostih obstaja potreba in možnost za njihovo zmanjševanje. V novo nastalih krajevnih skupnostih pa je treba v naj večji meri ustvariti prostorske in druge pogoje dela. 4. Ugotoviti je treba koliko krajevnih skupnosti je že dopolnilo in sprejelo statute krajevnih skupnosti in predlagamo, da se o tem poroča zboru krajevnih skupnosti na eni izmed prihodnjih sej. 5. Z že začeto aktivnostjo za ustanovitev skupnosti krajevnih skupnosti je treba nadaljevati ne le znotraj občine, temveč tudi širše s krajevnimi skupnostmi zunaj občine glede na skupno ugotovljene interese in razvojne cilje. (' Izdelati je treba merila in kriterije za vrednotenje dela delavcev, zaposlenih v krajevnih skupnostih, to je družbeno potrebnega dela za nemoteno opravljanje nalog krajevnih skupnosti ter delovanja samoupravnega, družbenopolitičnega in delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, hkrati pa je treba rešiti problem samoupravnih in družbenopolitičnih oblik organiziranja zaposlenih delavcev. V mestnih in zlasti v krajevnih skupnostih, ki so komunalno in infrastrukturno visoko ali vsaj zadovoljivo opremljene, sc morajo vse subjektivne sile združiti v prizadevanjih za večjo humanizacijo in socializacijo odnosov in iz teh odnosov in iz teh.osnov za pestrejše življenje v svojih krajih. 8. V sleherni krajevni skupnosti je treba razviti sistem javnega obveščanja, za kar mora biti odgovorna krajevna konferenca socialistične zveze. Družbenopolitična skupnost mora čimprej izdelati in razviti sistem družbenega informiranja, da tudi s tem čim bolj pomagamo samoupravnemu in delegatskemu delovanju v krajevnih skupnostih. ‘L /a hitrejši razvoj delegatskega gistema je treba odločnejv odpravljati slabosti na katere delegati opozarjajo že tretje mandatno obdobje. Nujno je skrajšati seje zborov, časovno . omejiti podajanje uvodov, gradiva pa objavljati v o bliki povzetkov. M- Za mesec marec in april Občinska konferenca SZDL načrtuje usposabljanje delegatov krajevnih skupnosti v obliki seminarskih pogovorov. Vodstva samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij so sc dolžna v to aktivnost polno vključiti. 11. Pogosto je treba uporabljati kot metodo dela na občinski ravni posvete predsednikov skupščin krajevnih skupnosti, pri tem je treba dati možnost izmenjave izkušenj. 12. V javni razpravi o delovnem in obratovalnem času je treba imeti v vidu sklicevanje delegacij in delo delegatov na sploh V razpravi so sodelovali: Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo je posredovala stališče delegacije, da so ugotovitve preveč deklarativne in naj bodo zapisane samo konkretizacije. Delegacija je predlagala, da se v tekst vnese namesto besed ,,bi morale" besedo morajo". 8. točka sklepov, stališč in priporočil je nerazumljiva, naj :e črta ali pa napiše bolj razumljivo. Mijo KATAVIČ, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je postavil vprašanje rešitve problema financiranja krajevnih skupnosti. Miran PORENTA, delegat krajevne skupnosti Kodel : i je postavil zahtevo po razbremenitvi krajevne skupnosti nalc, ’ .ih nanje prenašajo razni organi. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih ski ■ ti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine soglaša s pi dlo m ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti skupaj z ugotovitvami komisije za razvoj krajevnih sk- -nosti skupščine občine in sveta za spremljanje razvoja krajevnih pno-sti pri predsedstvu OK SZDL in pripombami iz razprave. Nato je Franc MANDELC, svetovalec za krajevne skupnosti in splošne, zadeve delegate seznanil s pot^om podpisovanja samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev delovnih org lizacij za skupno dogovarjanje prioritetne naloge v kraievnih skupoostih. Predsednica zbora pa je posredovala stališče komisije z razvoj krajevnih skupnosti in sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti, da naj se vodstva krajevnih skupnosti »ep- 'redno povežejo z delovnimi organizacijami s katerimi sklepajo spe: izume in da naj se za spremljanje podpisovanja imenuje delovna skupina. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli tasled-nji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljai Moste -Polje poziva vodstva krajevnih skupnosti, da s. nef -edno povežejo z delovnimi organizacijami s katerimi sklepajo sporazume o združevanju sredstev delovnih orgai za skupno dogovaijanje prioritetne naloge. 2. Za spremljanje podpisovanja samoupravnih sporazum >v in nudenje pomoči delovnim organizacijam imenuje zbor rajev- . nih skupnosti delovno skupino v sestavi: Jože PETEK — občinska konferenca SZDL Martin POGRAJC občinski svet ZS Drago KASAG1Č - izvršni svet skupščine občine. K 14 DRUŽBENI DOGOVOR O UREJANJU DELOVNEGA IN OBRATOVALNEGA ČASA Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Breda JAMA CVETKO, članica izvršnega sveta skuaščine občine, kije delegate seznanila s pripombami izvršnega sveta; Miran PORENTA, delegat krajevne skupnosti Kodeljev ki je poudaril, da bi s prehodom na nov delovni čas, ki bi sc pobegnil'v pozne popoldanske ure, bilo ogroženo samoupravljanje v krajevni skupnosti in delo delegatov. Katja PAVLIČ ŠKERJANC, delegatka krajevne skupnosti Zelena jama je posredovala zaključke njihove delegacije, d.: je na osnovi obrazložitve nemogoče oblikovati dogovor, ker bi morala biti obrazložitev konkretizirana, morala bi nakazovat vse nujne dodatne spremembe, ki so potrebne zn uvedbo tega delovnega časa, tudi finančno vrednotenje. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih sk: . iosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Most. -Polje posreduje vse pripombe skupinama delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Ker ie bil dnevni red izčrpen in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 21.40 zaključila 10. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste1 Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETARKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjivaa JURCA COLARIČ PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR •aim®.'.-.-* • 1 m mmmmmmmmKamammmm DR UŽBENOPOLITIČNI ZBOR W UHWTMMBMBilBWH—————— SKRAJŠANI ZAPISNIK 10. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana sloste Polje, ki je bila dne 23. februarja 1983 s pričetkom ob 18 JC oziroma po skupnem zasedanju zborov občinske skupščine in skupščine občinske kulturne skupnosti v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste Polje. Ljubljana. Proletarska c. E. Sejo je o tvoril in vodil Viktor AUER, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva i:i 9. seje družbenopolitičnega zbora z dne 26. jamiaija 1983 3 Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog /a spremembo območja občine Ljubljana M os te-Polj e 3 Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju i ognje v za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 6 Pu-dlog ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajem ih skupnosti 7. Družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa 8 Kadrovske zadeve K 1 Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji in ugotovila: Od 19 delegatov je na seji navzočih 11 delegatov. Odsotnost je opravičilo 7 delegatov in sicer: . Menka BABIČ JERIH X. Ivan BAZNIK Miha BERČIČ. Miroslav GORIČAN. Bogdana REJC . ’ Vinko VOLK in Andreja ŽUŽEK Odsotnosti ni opravičil Tomaž ZUPANČIČ. Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Niko LUKE/., predsednik občinske skupščine. 1 aka RAČIČ ŠlET. sekretar občinske skupščine. Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta občinske skupščine. In ton REMS. predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani 'ože PETEK, sekretar Občinske konference SZDL. Janez RUDOLF, član izvršnega sveta in Anka JOŠT DOMA. namestnica predsednice občinskega komiteja za družbene dejavnosti K 2 Delegati so obravnavali zapisnika skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva in 9. seje družbenopolitičnega zbora z dne 26. januarja 1983 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste Polje na zapisnika skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva in 9. seje družbenopolitičnega zbora z dne 26. januarja 1983 nima pripomb in ju v celoti potrjuje. Družbenopolitični zbor tudi nima pripomb na stališča o politiki zaposlovanja in družbeni vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ki so bila sprejeta na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva. K 3 Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. K 4 Uvodne obrazložitve predloga /a spremembo območja občine Ljubljana Moste Polje ni bilo. V razpravi je sodelovala Erika RAČIČ ŠIFT, sekretarka skupščine občine in delegate seznanila s pripombo statutarno-pravne komisije. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste Polje sprejema predlog za spremembo območja občine Ljubljana Moste -Polje v predloženem besedilu s pripombo sta tu tamo-p ravne komisije in sicer, da se v 2. točki predloga besedica „hkrati“ nadomesti s ,.po potrebi". K 5 Uvodno je osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani obrazložil Anton REMS. predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani. V razpravi so sodelovali: Viktor AUER, Janez RUDOLF, član izvršnega sveta občinske skupščine. Pavel JERIHA, Slavka KERŽAN, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta občinske skupščine, Niko LUKI Ž. predsednik občinske skupščine, Anton REMS, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani, Stane MELJU in Nevenka Al 1ČAN. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste Polje sprejema osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Izvršni svet občinske skupščine naj osnutek dogovora ponovno objektivno presodi s tem, da se potrebna dodatna sredstva v let" 1983 opredelijo ob rebalansu proračuna občine glede na časovno zasedbo del in nalog dodatnih 12 sodnikov in ustreznega administrativnega kadra. Za obdobje od prihodnjega leta dalje se. j e potrebno najpozneje do julija letos dogovoriti za spremembo ključa sofinanciranja dejav nosti Temeljnega sodišča v Ljubljani. Na zahtevo Janeza RUDOLFA, člana izvršnega sveta občinske skupščine, se v zapisniku zapiše tudi stališče oziroma sklep izvršnega sveta občinske skupščine in sicer: ..Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste Polje je na 42. seji 8. februarja 1983 sprejel naslednji SKLEP: l/vršni svet ugotavlja, da za dodatno obveznost v višini 3.586.000. din. ki bi jih bilo potrebno zagotoviti zaradi poveča; nja števila sodnikov na Enoti Ljubljana, v proračunu občine m razpoložljivih sredstev. Skupščini občine se predloži tabelaričen pregled financiranja pravosodnih organov in rasti sredstev za te namene v primerjavi > rastjo sredstev za financiranje upravnih organov, za katere prav tako laltko ugotavljamo izreden porast zadev. Izvršni svet meni, da tudi sodišča ne morejo odstopati iznad vseh dogovorjenih okvirjev zaposlovanja in rasti splošne porabe. V prvem delu pregleda se navede nekaj tistih primerov, ki pripadu zadev sodišč dajejo fiktivno predstavo in bi jih bilo mogoče reševati tudi drugače. Izvršni svet meni, da bi bilo potrebno Republiškemu sekretariatu za pravosodje, in upravo ter Izvršnemu svetu SR Slovenije predočiti stanje v Ljubljani na tem področju. Izvršni svet predlaga zborom skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, da se sprejem predlogov: - Odloka o spremembi odloka in določitvi števila sodnikov in ' števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter - Dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega tožilstva v Ljubljani odloži, o njih opravi enotna obravnava v Ljubljani ter pridobi stališča republiških pravosodnih organov do utemeljenosti zahtev sodišč. Predsednica izvršnega sveta Gabrijela JELEN, L r.“ K 6 Uvodne obrazložitve predloga ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti ni bilo. Pred razpravo je Viktor AUER, predsednik družbenopolitičnega zbora, delegate obvestil, da sta gradivo obravnavala svet za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL in komisija za razvoj krajevnih skupnosti skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Niko LUKE,2, predsednik občinske skupščine, in Viktor AUER. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični /bor skupščine občine Ljubljana Moste— kolje podpira stališča sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL in komisije za razvoj krajevnih skupnosti skupščine občine. Družbenopolitični zbor meni, da bi bilo potrebno v 6. točki predloga ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti, ki govori o vlogi delovnih ljudi in občanov kot Potrošnikov ter o delu potrošniških svetov, poudariti položaj in vlogo SIS za preskrbo. K 7 Uvodne obrazložitve osnutka družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa ni bilo. Pred razpravo je Anka JOŠT DOMA, namestnica predsednice °bčinskcga komiteja za družbene dejavnosti, delegate seznanila s tališči izvršnega sveta občinske skupščine. V razpravi so sodelovali: Janez JANČAR, ki je posredoval stališča predsedstva OK Anton KOCJANČIČ, Stane MELJO, Stane BERČAN, posredoval je stališča predsedstva OS ZSS, Pavel JERIHA, Franjo VINKO, Slavka KERŽAN in Viktor AUER. Po končani razpravi so delegati sprejeli naslednje STALIŠČE: ., Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste— °lje podpira osnutek družbenega dogovora o urejanju delovnega 11 obratovalnega časa ter meni, daje osnutek družbenega dogovora Posplošen. ^ Družbenopolitični zbor sogalaša s stališči predsedstev OK -SMS in OS ZSS ter izvršnega sveta občinske skupščine, ki sc naj Posredujejo skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbore rePubliške skupščine. Kadrovske zadeve Uvodne obrazložitve predloga sklepa o izvolitvi sodnika fotnika Temeljnega sodišča v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli nasUd- SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za sodnika porotnika Temeljnega sodišča v Ljubljani izvoli Anjo RENKO iz Ljubljane, Kidričeva 6. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o izvolitvi sodnikovv Temeljnega sodišča v Ljubljani ni bilo. V razpravi so sodelovali: Pavel JERIHA, Viktor AUER in Staša REJC.. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo. Miljan BECELE iz Ljubljane, Bijedičeva 7 Franc DOBROVNIK iz Ljubljane, Martina Krpana 75 Barbara KNOL iz Ljubljane, Zbašnikova 26 Daija MAČEK iz Vrhnike, Stara Vrhnika 17 Stanko ŠTRAJN iz Domžal, Veljka Vlahoviča 2 c 2. Družbenopolitični zbor meni, da se mora pri predlaganih kadrovskih zadevah kot predlagatelj gradiva pojavljati skupščinska komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve in ne občinska služba za kadrovske zadeve. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v delavski svet TOZD Univerzitetna psihiatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejch naslednji SKLEP: V delavski svet TOZD Univerzitetna psihiatrična klinika. Univerzitetni klinični center Ljubljana se kot delegat občinske skupščine imenuje dr. Zoran ARNEŽ iz Ljubljane. Tovarniška 1, zaposlen v Zdravstvenem domu Moste. Nato so delegati družbenopolitičnega zbora na osnovi dogovora s prejšnje seje obravnavali predlog za razrešitev in '.volitev predsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Viktor AUER je delegate obvestil, da je o svoji želji za predčasno razrešitev funkcije predsednika družbenopolitičnega zbora obvestil predsedstvo OK SZDL in OK ZKS ter koordinacijo predsednika, podpredsednika skupščine in predsednikov zborov. Delegati so sc nato dogovorili, daje glasovanje pri razrešitvi in izvolitvi javno. Uvodno je predlog za razrešitev in predlog za izvolitev obrazložil Jože PETEK, sekretar Občinske konference SZDL Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno razrešili Viktoija AUERJA funkcije predsednika družbenopolitičnega zbora. Zatem so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno izvolili Franja VINKA za predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Novi predsednik družbenopolitičnega zbor. jc pred prevzemom dolžnosti pred delegati zbora podal naslednjo slovesno izjavo: ..Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevaje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične fedrativne republike Jugosla-vije“. Nato se jc Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine, zahvalil tovarišu Viktorju AUERJU za njegovo dosedanje delo in. prispevek k uspešnemu delovanju občinske skupščine ter čestital Franji VINKU k izvolitvi. Pred zaključkom seje so se delegati dogovorili, ciu se posvetovanje o delovanju družbenopolitičnega zbora skliče v četrtek, dne 3. marca 1983 ob 13. uri. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je bila 10. seja družbenopolitičnega z.bora ob 20,55 zaključena. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA . STANE BREZOVAR VIKTOR AUER Delegacija krajevne skupnosti Kodeljevo je na 9. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. jaiiuaija 1983 postavila naslednje pisno delegatsko vprašanje: „Kako se bodo v prihodnje financirala izredna dela in izredne akcije, ki jih krajevnim skupnostim nalagajo Občinski upravni organi? < sredstva za akcije ne bodo predhodno zagotovljena, krajevna skupnost nalog nc bo opravljala, ker za te namene sama nima sredstev/1 ODGOVOR; . X. izredna dela' oziroma izredne akcije, ki sojih v preteklem letu opravili upravni organi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, ni bilo predvidenih posebnih sredstev, v proračunu. Upravni organi, ki so bili angažirani v akcijah precej dlje časa kot krajevne skupnosti, niso dobile nikakršnih dodatnih sredstev, čeprav konkretno razdeljevanje bonov za bencin m kuponov za plin ni bilo v njihovi, pristojnosti oziroma v programih dela, za, katere dobijo proračunska sredstva. Dejstvo je, da se zadnji dve leti pogosto pojavljajo številne nepknirane in neopredeljene naloge, ki zahtevajo hitro ukrepanje, ‘ da pa za nje ni mogoče v naprej predvideti niti vnaprej zagotavljati sredstev. Vetjetno se tudi v bodoče ne bomo mogli povsem izogniti sodelovanju krajevnih skupnosti v nekaterih akcijah, ki bodo zahtevale hitro ukrepanje in čimvečje približanje krajanom. Izvršni svet meni, da bi bila ob takih priložnostih ena od možnosti angažirati profesionalne delavce krajevnih skupnosti s prerazporeditvijo delovnega časa, po potrebi pa poiskati tudi aritgačne rešitve (pozvati aktiviste in druge.činitelje KS, da v takih primerili priskočijo na pomoč). Vsekakor pa si bo izvršni svet prizadeval za take akcije zagotoviti potrebna sredstva v okviru sicer /e itak skrčenega proračuna, hkrati pa računa na razumevanje m sodelovanje krajevnih skupnosti, kakršno so pokazale že doslej. Občinski sekretariat za občo upravo Sekretar Drago KASAGIČ Čas: 25. 26. j unij Izvajalec: Organizacijski odbor Ro dogovoru z Ljubljansko turistično zvezo je možno vključiti zamejske folklorne skupine v program Kmečke oliccti. V tem primeru bi bila zamejska kulturno umetniška društva v Ljubljani dva dni. Prvi dan bi sodelovala pri Kmečki oliceti. drugi dan pa bi nastopila v Zajčji dobravi. Tako bi bili viri financiranja srečanja za prvi dan Ljubljanska turistična zveza oz. odbor Kmečke oliccti, možni viri za drugi dan fviri niso dogovorjeni) pa občinski proračun in sredstva OZD’. (------- " \ PROGRAM turistične ponudbe občine Ljubljana Moste-Polje v________________________/ Mesto Ljubljana zadnja tri leta zavzelo deluje na pospeševanju turizma in s tem na čimvečjem deviznem prihodku./a kar izrablja vse naravne in druge danosti. Za dosego ciljev, ki si jih je zastavila, smo sc v Ljubljani dogovorili /a vodenje enotne politike razvoja turizmu. Vsako Icio sc izdela skupni program turistične ponudbe Ljubljane. Za realizacijo tega programa je v Ljubljani sklenjen dogovor o združevanju turistične takse, ki poleg sredstev OZD s področja gostinstva, predstavljava vir za financiranje skupnega programa. V občini Ljubljana Moste Polje tak koncept podpiramo, obenem pa ugotavljamo, da kot občina k programu turistične ponudbe Ljubljane prispevamo relativno malo. Za izboljšanje stanja in v želji da pripomoremo k skupnim prizadevanjem Ljubljane nekaj več, -predlagam, da za območje občine sprejmemo svoj program, ki pa naj zasleduje skupne ljubljanske interese. Osnovne smernice programa itaj bi bile naslednje: 1. Razširitev in obogatitev turistične ponudbe občine s prireditvami in izboljšanjem gostinskih uslug 2. Razvijanje tistih zvrsti turizma, za katere so v občini dane možnosti (kmečki turizem, hoja, izleti) 3. Razvijanje in ustanavljanje turističnih društev ter njihove dejavnosti. ■ Osnovne smernice našega programa turistične ponudbe izhajajo iz smernic razvoja turizma v Ljubljani in Sloveniji, pri čemer smo izpostavili tista področja, za katera menimo, da imamo v občini največ pogojev. ,1.-1. Srečanje zamejskih kulturnoumetniških društev in kulturnoumetniških društev naše občine Kraj: Zajčja dobrava 1.2. Proslavljanje I. maja na Pečaiju Kraj: Pečar Čas: l.maj Izvajalec: Papirnica Vevče TOZD Družbeni standard, Konferenca sindikatov Papirnice Vevče, Občinski sindikalni svet Sredstva: Papirnica Vevče, Občinski sindikalni svet. 1.3. Kolesarska dirka pod Urhom v spomin borcem—kolesarjem Kraj: Zadvor Čas: april Nosilec: KD Rog Franck Slovan. Turistično društvo Zadvor. 2.1. Izdelava programa pospeševanja kmečkega turizma Nosilec: Temeljna zadružna organizacija Dobrunje. Uroš JANKO Rok: l.maj 1983. 2.2. Izdelava prospekta občine (ki se vključi v komplet prospektov Ljubljane) a) slikovno gradivo b) zemljevid znanih peš poti z njihovimi opisi ter označbam* točk, primernih za oddih Nosilec: PD Papirnice Vevče (Dana Zapušck) Sodelujejo: PD ŠPIK. Fotokino sekcija Papirnica Vevče. TD Zadvor, Ljubljanska turistična zveza Rok: v letu 1983 2.3. Tekmovanje traktoristov oračev v Zadobrovi Nosilec: Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Rok: 6. avgust Vir sredstev: Skupnost za pospeševanje kmetijstva '7t 3.1. Vzpostavitev občinskega turističnega društva in povečanje aktivnosti Turističnega društva Zadvor Preveriti delovanje Turističnega društva Dol. Predlagam izvršnemu svetu, da imenuje: 1. Odbor za prireditev v Zajčji dobravi Nace ZAJC, kulturni delavec v KS Vevče-Zg. Kašelj Vida BARTOL - informacije. Papirnica VEVČE Sonja PAPIČ, Gostinsko podjetje Figovec Aleš KARDELJ , predsednik OK SZDL Ljubljana Moste-Poljc Lado KOCJANČIČ, predstavnik izvršnega sveta Uroš J ANKO, predstavnik izvršnega sveta predstavnik Občinske kulturne skupnosti 2. Iniciativni odbor za ustanovitev Turističnega društva občine Jože PIŠKUR, predstavnik Občinskega sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja Lado KOCJANČIČ, predstavnik Izvršnega sveta SOb Ljubljana Moste-Poljc Slavka KERŽAN, predstavnica Izvršnega sveta SOb Ljubljana Moste-Poljc Uroš JANKO, predstavnik Izvršnega sveta SOb Ijubljana Moste-Polje Slavko GERLICA, predstavnik OK SZDL Ljubljana Moste-Polje Zdenka MAROLT, predstavnica Občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj predstavnik KS Zadvor predstavnik KS Dolsko predstavnik KS Polje Ljubljana, 15. februar 1983 ‘ LADO KOCJANČIČ, l.r BELEŽKE .1 ,1 r VSEBINA Stran GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Problematika delovanja komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste Polje v obdobju 1978 -1982 , 4 Osnutek dogovora o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste Polje 8 Osnutek odloka o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste Polje 9 Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 | | Predlog odloka o davkih občanov 14 Poročilo k zaključnemu računu proračuna občine Ljubljana Moste Polje za leto 1982 21 Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste Polje za leto 1982 24 Osnutek odloka o določitvi kmetij 25 Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1982 31 Kadrovske zadeve 36 Izhodišča za javno razpravo o osnutku zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju 38 ZAPISNIKI IN STALIŠČA ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in skupščine občinske kulturne skupnosti z dne 23. 2. 1983 39 Ugotovitve, stališča in sklepi o stanju in razvoju kulturnih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje 40 Zapisnik 10. seje zbora združenega dela z dne 23. 2. 1983 41 Zapisnik 10. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23. 2. 1983 45 Zapisnik 10. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. 2. 1983 50 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV 52 DELEGATSKE INFORMACIJE Program turistične ponudbe občine Ljubljana Moste Polje 52