štev.
V Ljubljani, v torek 2. septembra 179.
Letnik VI
Insemtl se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
12 2
ii *i n ii - n
^ ii v ii n 3 „
Pri večkratnem tiskanj se tena primerno zmanjša.
R O k O p i si
se ne vračajo, nefrankovan» pisma se ne sprejemajo.
N iročnino prejema opravništvo (aurt< nistracija) in eksperiicija na Florijanske ulice h. st. 19.
Pilili tn lisi za i\mm uril
Po pošti prejemar velja :
Za celo leto . . 10 gi. — kr. «a poileta . . 5 „ — „ ta četrt leta . , 4 )( 50 „
V administraciji veliš:
Za celo ieto . . 8 gi. 40 1.a pol leta . . 4 20 ta četrt leta . . i „ 10
V Ljubljani na dom pošiljl veliš 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah atev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Ilutl vriš.
Naši članki zadnjih tednov »o napravili tak vriš po nemških nasprotnih časnikih, da se temu kar čudimo. Saj vendar v njih ni b lo nič, časar bi ne bili priobčili mi in drugi slovenski in Slovencem prijazni listi že več trat, kar bi ue bilo že toliko in tolikokrat premleto. Tako smo pisali že z začetka, a nihče se ni zmenil za nas, upili smo v puščavi, govorili skalam, od nikoder ni bilo nobenega odmeva, k večemu če se je listič naš h nemškutarjev po svoji nesramni navadi noičeval z naa in naše članke po svojem okusu prežvekal; vsi veči dunajski časniki so nas pa prevzetno ignorirali. Da bi se bila pa kaka veljavnejša oseba na Dunaji zmenila za nas, kaj tscega nam še v sanjah ni prišlo na misel.
Od kodi toraj zdaj tak vriš zavoljo člankov, ki nimajo v sebi niti nič novega uiti nenavadnega ali nenaravnega?
Glavna razloga za to čudno, nepričakovano prikazen sta dva. Prvi, manj važni so pasji dnevi, vse više osebe so po toplicah, notranja in vnanja politika miruje, vsaj se ue zgodi kaj, da bi svet pretreslo, časnikarskim mlinom manjka toraj vode, zato hlastnejo po vsaki reči, ki hi jim dala vsaj za nekoliko dni opravka, iu jo obdelujejo od vseh strani. Naše tirjatve, čeravno, kakor smo rekli, že večkrat po zborih in časnikih nadrobno razložene in vtemeijene, so bile lačnim judovskim in drug m nasprotnim časnikom toraj vendar še kost. ktere prej niso toliko glodali, dokler so imeli mastueje piče,
zato so se je zdaj lotili s tako hlasinostjo, da so zbudili še pozornost veljavnejš h oseb, kterim pa to ni bilo prav po volji zavoljo ropota, ki ga ti časnikarji delajo. Ta ropot jim ni prijeten in da bi se polegel, mi-lijo, da bo naj bolje, ako mi tem lačuim časnikarjem nobene kosti več ne vržemo, ker potem ne bodo imeli več kaj glodati.
Drug važneji razlog je prememba mini-sterstva, toraj čas, o kterem ima vsaka reč vič pomena. Vsak gospodar, ko nastopi novo gospodarstvo, se mora seznaniti z vsemi razmerami , toraj poslušati, kaj ta, kaj oni reč«. Ako so pri takem gospodarstvu ljudje, ki so med sabo različnih misli, skuša vsak preupiti svojega nasprotnika ter sveje mnenje vsilit; gospodarju za edino pravo; v ti m je silen posebno tisti, ki je pod prejšujim gospodarjem imel prvo besedo in največ veljave.
Dunajski listi do zdaj vladajoče najmogočnejše „ustavoverne" stranke so dobro vedeli, da bo grof Taaffe o svojem nastopu poslušal glasove raznih uarodov, toraj tudi naše, in ker imajo slabo vest in se bojč za svoje gospodarstvo, so brž zagnali strašen klik, ko smo se tudi mi, čeravno le po časnikih, zopet oglasili s svojimi t rjatvami, ktere smo tako že vsakemu novemu mioisterstvu povedali, in nas hočejo potlačiti ravno tako, kakor so nas do zdaj še vselej potlačili. Iu ker grof Taaffe ni meso iz njihovega mesa. jih obhaja nekak strah da bi naše tirjatve ne utegnile biti le glas upijočega v puščavi, ampak res imeti kak vspeh, so zagnali ne le tak krik po svoj h časnikih,
timvrč so sklicali tudi svoj „parteitag" — shod, pri kterem so se posvetovali, kako bi skupno nasproti stopili grofu Taaffeju, če bi njegovo ministerstvo kazalo uam in Slovanom Bploh prijaznejše lice. Tako združevanje vseh nasprotnih moči pa ministerstvu Taaffejevemu se ve da ne more biti brez važnosti, dokler še nobene gotove stranke nima, dokler državni zbor ni pokazal še pravega obraza.
Tako si mi razložimo ministerstvu neprijetni vriš po dunajskih časnikih zavoljo naših glasov, in to, da se ti glasovi tudi veljavnejšim osebam neprilični zde. Kajti da bi bil naš glas vzbudil nevoljo samo zavoljo sebe, tega ne moremo verjeti, to bi podrlo vse naše zaupanje do gri fa Taaff-ja in njegovega ministerstva.
Slovenske terjatve.
Nemški listi pišejo ,,kein tag vergeht, dass nicht die Slovenen mit neuen forderungen her-vortreten" ; oni hočejo dati stvari videz, kakor bi bile naše trjatve nove. A v tem so jako slabo podučeni, naše, terjat.ve so že tako stare, kakor je sploh slovensko gibanje. Da mi naše terjatve ravno zdaj povdarjamo, to se godi po pregovoru : „kuj železo, dokler je vroče 1" Dokler smo videli, da je tako ministerstvo na krmilu, ki nema nobenega veselja, vstrezati uašlm željam, tako dolgo smo molčali in čakali boljših časov; zdaj pa je čas, da se oglasimo. Velika napaka je od strani Nemcev, da mislijo, da je Slovan zadovoljen, kedar molči in trpi; mi smo dobo Auersperg-Las-
Eako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
I.
Najpopolnejša stvar na svetu je gospoda, najmanj popolna pa kmet — to je btavek, kte rega si menda nihče ne bo upal odstaviti od njegove veljave. „Učen gospod — zarobljen kmet" sta si dva nasprotja kakor hrib in dolina, gospod ne more biti zarobljen, kmet ne učen. Med gospodo je pa se ve da popolnejši oni, ki je na viši stopinji, najpopolnejši je toraj princ, za Djim knez, za tem grof itd., za temi pridejo navadneji neplemeniti ljudje, kakor mi nistri, generali, škofje, deželni predsedniki, sod-nijski načelniki, okrajni glavarji in drugi viši vradniki itd. na stopinji popoinosti čedalje niže do kratkih hiač in rok brez rokovic, negibčnih hrbtancev in štorkljastih nog, pri kterih popolnost čisto neha.
Zakaj li je gospoda najpopolnejša stvar?
Zato, ker je omikana in olikana, kdor pa ni olikan, ne more biti popolen, zatorej tudi v kmetiških čevljih in pod kmetiškim klobukom ne moreš iskati olikanega človeka, kakor v mišji luknji raka ne. Ako hoče kmet speti se do više ali niže popolnosti, spremeniti se mora v gospoda. To pa ne gre kakor bi trenil, ni
|dosti samo sleči kmeta iu obleči gospoda, nego človek se mora ves prekuhati, pregnjetiti. pre-strojiti,, pooblati, obrezati, opiliti itd., kar se ve da dolgo trpi in se vtegne posrečiti ali pa tudi ne. Saj se tudi iz neokornega hloda ne naredi brž 1 čno hišno orodje, ampak k temu je treba več časa, mnogo dela mnogih rok ter še kake druge pritikline. Prestrojenje ni lahko delo, tudi strojencu nikakor prijetno, ker mora trpeti, da drugi popravijo to, kar je na njem narava nepopolnega pustila ali celo skazila. In tako popravljanje ob živem telesu je res prijetno, to ve vsak, kdor je vse to prestal.
Da otroci vseh prej naštetih gosposkih stanov pridejo omikani in izobraženi, t. j. popolni že na svet, to je bila moja vera brž, ko sem znal šest resnic, zato smo se Gasili mi otrcci čudili grajskim otrokom, ki so, čeravno so že v tretjem letu hlače, suknje in kape nosili , jokali vendar-le kakor mi, ki smo letali bosi in v samih srajcah po stegnah; kar strmeli pa smo, ko se je enemu mladih barončkov pripetilo nekaj, kar se nam ni moglo, ker nismo imeli hlač, in je potlej neskončno cvilil, da smo si kar ušesa mašili in tekli brž po vsi vasi pravit, kako nečeden je grajski. Nekoliko spoštovanja je s tem pri nas že zgubil, a osramotil nas je s tem , da je brž potem prišel z
grada v drugih hlačicah. Na ta način je moral imeti dvoje, mi pa vsi skup še enih ne. To je bilo oč tno znamenje više popolnosti.
Moj oče so bili priprost sin kmetiških"roko-delcev, rokodelstva so se bili pač v Ljubljani naučili, pa do popolnosti niso prišli, čeravno so znali brati — edini v vsi vasi in menda med možkimi celó v vsi fari. Z Ljubljane so bili prinesli tudi nekoliko nemških besedi, spa-čenih, se ve da, ktere so se jih hote nehote prijele; ali koliko jim je še manjkalo do popolnosti, se sklepa lahko že samo iz tega, da se še pravilno odkriti niso znali, ampak so kakor vsak drug kmet klobuk pred gospodom le nekoliko odveznili, potem pa za ušesom praskaje se postrani tik glave ga držali, kakor da bi komaj čakali, kdaj ga bodo zopet nazaj poveznili. Zdaj so že na onem svetu, a menda ne med gospodo, ker niso bili omikani zá-njo.
Iz tega sledi, da tudi jaz nisem olikan in omikan na svet prišel, oče so še celó trdili, da sem silno poreden in popolnoma neomikan. In ko sem nekega dne to pokazal celó s tem, da sem jim zagnal prahu s ceste v obraz, se je pričelo likanje moje srboritosti s „kneftro"; to je moj prvi spomin, ker so me rudeče klobase dolgo dolgo sklele.
Moj oče so bili dober mož, čeravno je več-
serjevo smatrali vedno kot štiridesetdanski post, za kterim mora velika noč priti, in zato smo potrpeli.
Močno se pa m o t i t i s t i, ki misli, da je Taaffe naše terjatve obudil; naše terjatve so nam zapisane v srce in mi smo čakali le vgodnega trenotka, da jih bo moč vspešno obelodaniti. Naše terjatve ostanejo iste tudi, ako Taaffe pade in nastopi za njim zopet centralistična vlada. Mi se bomo morda potuhnili in molčali, pa tega, kar želimo in kar terjamo, nam ne more izbrisati iz srca nobena vlada. Nasvetovali bodo pa morda centralistični šovinisti : „če so Slovani tako potrpežljivi, da se sili radi vklonijo, in da stavijo svoje terjatve le tačas, kedar je na krmilu njim prijazna vlada, — potem je najbolje, da mi grešimo na račun slovanske potrpežljivosti in da ostanemo pri ponemčevalnem centralizmu, ki nam tako dobro ugajal1' Na to bi se pa dalo odgovoriti : prvič, kaj pomeni državna sistema, s ktero je večina prebivalstva nezadovoljna? Ona pomeni trinoštvo, najhujši absolut. zem, ki se kaj slabo podaja stranki, ki se imenuje liberalno; drugič je Slovan tudi človek, in tudi njegove potrpežljivosti je enkrat konec ; tretjič je za državo že škode dovelj, če jej dela večina prebivalstva pasivno opozicijo s tem, da se ne vdeležuje njenih najbolj bistvenih vprašanj, da se apatično na strani drži in pusti vladati manjšino, ki nema niti zadosti talentov, niti zadosti moraličnega vpliva, da bi zamogla slavno in častno vladati tako veliko državo , kakor je Avstrija. Že pasivna politika samih Čehov je državo zadosti oslabila; ako bi se pa centralistična sistema nadaljevala, prisiljeni bodo tudi Slovenci, Moravci in Dalmatinci, stopiti v pasivno politiko; morda se jim pridružijo še Tirolci in Poljaki. Kaj hočejo potem sami nemški liberalci državo vladati in častno zastopati jo na zunaj in na znotraj ? Kje imajo tiste duševne in telesne moči, da bi zamogli nas vse druge za helote proglasiti?!
Ustava bi se ad absurdum pritirala, in mora priti do radikalnega prevrata.
Naše slovenske terjatve niso nikakor pre tirane, mi zahtevamo le to, kar nam že ustava obeta, namreč ravnopravnost ; mi zahtevamo
prav za prav le obče-človeške pravice, ker vsak človek ima pravico, da se z njim govori v njegovem jeziku.
V materijalnih ozirih ne zahtevamo nobenih predpravic; mi ne zahtevamo, da bi se Nemcu davek zvišal, Slovencu pa znižal, ampak mi hočemo, da bi se obema znižal, če le mogoče; mi ne zahtevamo, da bi naši ljudje prednost imeli v javuih službah, ampak na Nemškem naj se nastavijo Nemci, pri nas pa Slovenci za uradnike; mi ne zahtevamo, da bi se morali Nemci našega jezika učiti, če se ga nečejo, pa mi nečemo, da bi se naši ljudje silili, učiti se jezika kteri jim nič ne koristi, ker na Nemškem za nas kruha ni. če se v naših šolah kak tuj jezik uči, potem naj se uči hrvaški jezik, kajti Slovenci, ki gredo drugam kruha iskat, podajo se večinoma na Hrvaško, v Bosno, v Srbijo in Dalmacijo. Na slovanskem jugu nas še poznajo za brate, tam nam še prihodnjost cvetč, — čemu nam bo potem nemški jezik? Do grla smo siti že večnega nemškutarenja, ki nam donaša več škode ko koristi; kdor bo nemšč.no potreboval, našel bo priložnosti dovolj, da se je nauči; da bi se pa cela dežela nemški učila, da bi za-mogel potem kak Slovenec priti v Berlin za „hausknechta" ali za „stiefelputzerja", to se skoraj muja ne plača; boljših služeb v „rajhu" tako nemajo za nas.
Slovensko terjatve so skromne, postale bodo pa bolj samosvestne, ako se nam nevoljno lice kaže , kajti mi poznamo našo moč in imamo sto miljonov Slovanov za seboj.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 1. septembra.
Sliori ustavovcrccv \ Uncu
je bil od kakih 50 poslancev obiskan. Kopp in Herbst sta zvonec nosila. Sklenili so menda složno postopanje, pa čudno je, kako zamorejo navzoči sklepati o tem , kaj imajo storiti ne-navzoči, takih ustavovercev je bilo blizo 100. Na-tančnejih poročil o shodu še nemarno razven telegramov v dunajskh liBtih od sobote; pravi shod je bil še le v nedeljo, tedaj prinesemo poročilo prihodnjič.
Na govorico, da imata Wehcr in Pos-Kiii^rr, cesarska namestnika češki in mo-ravski, vsled nove sisteme odstopiti, odgovarja nek vladen list, da ni res, in da ostaneta, ker sta oba čisto nevtralna moža , ter stojita nad strankami. Ta beseda pa ne bo popolnoma resnična, ker so ustavoverci še ne davno hvalili Possingerja, da je vedno Btal na strani Nemcev nasproti Čehom. Morda se bo zdaj premislil.
Od vseh strani se poroča, da postane baron ■[ayincrle, dosedajni avstrijski poročnik v Rimu, naslednik Andrassyev. To pa spet Madjarom ne bo všeč, da se jim zunajna politika iz rok izvije.
Zasedanje jYovc$a Bazam se ima pričeti G. ali 8. sept. Pravijo, da je črnogorski knez zato na Dunaj prišel, da se bodo tam z njim zmenili zaradi zasedanja Novega Bazara, ter da bodo morda od Črnegore do-brovoljno nevtralnost, če ne celo pomoč, dobiti skušali.
IluNiui nameravajo mesca septembra napraviti shod v Stanislavu, da bi se zmenili, kako rusinski narodni stranki zopet na noge pomagati.
Vnauje države.
Polkovnik H ay mer le je spisal knjižico „italicac res", kjer pripoveduje, da ta-kozvana „italia irredenta" je nevarna za Avstrijo , ker ves laški narod je istih misli, da se mora Avstriji vzeti južni Tirol, Trst in Istra, Francozom pa Nizza in Korzika, Angležem Malta. Za zdaj obračajo vso svojo jezo proti Avstriji. Pisatelj dokazuje, da Italia nema pravice do teh dežel. — Ni dvoma, da prej ali slej dobomo novo vojsko z Lahi.
Ruski car se mudi zdaj v Varšavi, in je bil tam z veliko častjo sprejet od naroda. Pravijo, da se bliža sprava med Rusi in Poljaki, ki je toliko bolj potrebna, ker se Rusija ne more več zanašati na prijateljstvo rusko, in bi jej tedaj Poljaki znali zelo nevarni postati, ako bi se jih Nemci hoteli poslužiti proti Rusom Na ta način je Rusija primoraua, doganjati spravo s Poljaki, od vseh Slovauov že davno zaželjeno. Ruski časniki so dobili svarilo, da ne smejo tako ostro pisati zoper Nemčijo, ker s tem se prepir in sovražnost neti.
krat pela „kneftra", sem jih imel strašno rad, kedar je „likanje" bilo prestano. če so potem mati moje bolečine mazali s kakim boljš m grižljejem, so tudi oče zat.snili oči ali pa obrnili se v stran.
Ko sem toliko odrastel, da sem mogel hoditi v cerkev, so me oče naučili, da se moram odkrivati: 1. pred vsakim znamenjem, 2. v cerkvi, 3. vsakemu duhovnemu gospodu, temu še roko poljubiti, in 4. vsakemu drugemu, kteremu se bodo sami odkrili iu tudi meni to veleli. Prvo dvoje se je moji otročji pameti popolnoma naravno zdelo, zato sem svojo kapico kar od zadej za dolgi „cof1 prijel in jo potegnil z glave, potem jo pa zopet nanjo nategnil; pri tretjem je šla pač kapica se rada in urno z glave, ali dolgo je trpelo, da sem se privadil roko poljubovati, ker sem se bal, da bi me gospod ne vgriznili, kakor sosedov pes. ko sem enkrat segel po njegovo taco. S četrtim pa že ni hotelo iti, jaz nisem mogel razumeti, zakaj bi se odkrival pred kakim človekom, ki nima „žegnane" roke, in večkrat so oče o taki priliki segli po moji kapi, ž njo vred pa včasih zgrabili tudi nekaj las, da sem kar zazijal in po eni nogi plesati začel. Mati so bili v tem že bolji, kajti če sem v pozabljivosti stopil v cerkev neodkrivši se, so pri kamenu z blago-
slovljeno vodo prijeli kapo za „cof, da ni bilo nič las vmes.
Tako je prišel čas, da sem bil dosti star za birmo. Takrat so hodili po naši fari judje z različnim blagom in oče so kupili od enega zá-me in za brata rudečega blaga za životnik za 15 (starih) krajcarjev. Prišel je krojač Miha in vrezal životnik, pa še tudi hlače izprtenine, oče pa so mi pomerili prve čevlje. Ko je bilo vse to izgotovljeno, sem se oblekel in oče so rekli: „No zdaj pa malo stopi, da bom videl, kako hodiš."
Parkrat po izbi gor in dol in njih sodba je bila: „Bo že! Kako boš pa stal pred gospodom fajmoštrom?"
Jaz, ponosen na rudeč „lajbeč" in svitle prtene hlače pa novo pisano kapo, se postavim kakor palica v zelniku Oče me pogledajo pa zarenče:
„Tako že ne. Čemu imaš pa kapo?' „Da se odkrijem" — odgovorim jaz ponižno.
„No, stori to I" — velé oče dalje. Jaz potegnem kapo znak z glave in jo držim v rokah. Oče me še od vseh strani ogledajo, potem pa vprašajo mater:
„Kdo bo šel ž njim k fajmoštru, ti ali jaz?"
, Bom šla pa jaz" — odgovorč mati — „tebe se fant preveč boji, ne bo nič znal. Pa saj gré tako z vsakim le mati."
„Ej se ve da ! Saj znâ fant vse moliti veliko bolj ko drugi. Misliš, da ga bom po poti snedel? Pa znam jaz tudi bolj govoriti z gospodi ko babe; boš že videla, précej bo listek za birmo dobil."
„No, pa ti pojdi, če misliš, da bo fant bolje opravil" — reko mati in gredo v omaro po kos kruha, kterega mi dajo „za po poti, pol tje, pol nazaj", oče pa se napravijo pol praznično in potem odrineva.
Pot za odraščenega ni bila ravno dolga, tri četrt ure hoda; tudi za me bi ne bila, če bi bil bos ; ali ti čevlji, ti ! Oče bo koračili pred mano in vsakih pet minut postali, da sem jih došel. Takih postaj je bilo silno veliko, a očetova potrpežljivost Be ni vtrudila, in ko sem pol vestno na dva kosa prelomljenega kruha snedel, sva bila pred farovžem, oče mi obrišejo usta in me ženo po stopnicah gori tako, da sem bil zdaj spredaj jaz. Kapo sem bil že na pragu vzel z glave, oče pa Bvoj klobuk še le na stopnicah. Ko stopiva v Bobo (oče so bili prej potrkali, ker so že z Ljubljane vedeli, da se mora), sem jaz ves omamljen in ne vem nič več; oče me potiskajo pred sabo do gospoda
Izvirni dopisi.
Kz Kamnika, 28. avg. Sic perit gloria mundi! Tako je naš „Johan" Kecelj ob vso veljavo in moč. Županstvu se je odpovedal ali marveč moral odpovedati in odpovedal «e bo še marsičemu, najprej menda deželnemu poslanstvu. Kdo bi bil kaj tacega mislil takrat ko je novo voljen poslanec tako slavno iz Tr žiča pripeljal se v Kamnik nazaj in so mu njegovi vinjeni volilci tako kadili I Pač velja, tudi tu, kar povsod, da švindelj ne trpi dolgo, ali da bo mogočni , Johan" tako kmalu prišel ob vso veljavo, tega nismo pričakovali. Propad Keceljnov pač res ni taka dogodba, da bi pretresala svet, menda drugje napravi toliko senzacije, kakor pogorela hiša ; za Kamnik je pa vendar važna, ker so se prej preslepljenim meščanom oči odprle, da so spoznali, koliko vreden je tisti nemčurski švindelj, in se ne bodo dali več po njem za nos voditi.
Lahko je toraj razumljivo, da se pri nas skoro ne govori druzega, ko o tem — vzlasti, ker Be skoro vsak dan zopet kaj novega vidi in zvč, kar daje govoricam vedno novega gradiva, pa vendar v javni časnik ne gre. Splošna misel pa je, da je Kecelj žrtev svoje časti-hlepnosti, ker se je silil povsod tje , za kar po svoji pičli duševni zmožnosti nikakor ni bil, pa tudi žrtev ljubljanskih kazinarjev, kterim so taki kratkovidni bahači najljubši, ki njihove namene podpirajo s svojim denarjem, če se Keceljnu kaj človeškega pripeti, stavim, da pri teh ljudeh ne bo dobil pomoči, pač pa se bodo v pest smijali tičku, ki bo za-nje svoje perje dal.
Že pred zadnjimi volitvami je bilo marsikaj drugače, zdaj pa je vsak kamniški volilec ponosen na slavo našega mesta, ki je dalo za narodnjaka največ glasov. Še lansko leto o sorej je bilo vse tako nekako tesno, meščani so se drog druzega pisano gledali, prave družbe skoro ni bilo skupej spraviti. Kako vse dru gače je zdaj! Vsi smo zopet enega duha, le majhna trumica nekih čudnih , a ne domačih iukov ima še svoje posebno shajališče, kjer pa ni nobenega veselja; če pride človek med nje, bi mislil, da je prišel med zarotnike ali k seji kakega starega nemškega „Vehmgerichta." Vse drugače je pri nas, vse je živahno, veselo,
tudi tujci, ki so prišli k nam čez poletje, se prav dobro zabavajo.
Zdaj je prišel tudi naš častni meščan, poslanec mesta ljubljanskega, gosp. vitez Schneid Treuenfeldski za nekoliko dni k svoji vedno med nami bivajoči rodovini. Čeravno je še le malo časa naš someščan, si je vendar pridobil že spoštovanje vsacega, kdor ga pozna ali je z njim v dotiko prišel. Enako ljubeznjiva je vsa njegova rodovina, ki se je tudi obče že prikupila. Ker je tak prijatelj naroda, upamo, da bomo tudi z državnega zbora kmalu kaj slišali o njem.
Ulctlikc, 27. avg. Pretečeni pondeljek sem bil v Semiču pri lepi slovesnosti navzoč. Bil je ta dan sklep šolskega leta in blagoslovljenje nove šolske zastave. Krepko streljajue z možnarji, v resnici mogočno zvo-nenje, kakoršnega znabiti ni na Dolenjskem, naznanjalo je semiškim farmanom , da se bo ta dan kaj posebnega obhajalo. Ob pol desetih zbrala se je v lepi farni cerkvi šolska mla-dež, prišlo je k slovesnosti dokaj odlične gospode s Črnomlja in Metlike, in mnogo vernega ljudstva vdeležilo se je redke svečanosti, ki se je vršila v tem redu: blagoslovljenje zastave primerna pridiga, slednjič slovesne sv. maša z zahvaljeno pe.-mijo, ktero so peli šolski otroci. Po končanem cerkvenu opravilu podali so se otroci s svojo novo zastavo v šolo, kjer se je vršilo šolsko izpraševanje. — Ob dveh popo-ludne je bil skupni obed v grajščini veleče-njenega g. Ed. Kuralta. Ta gospod je velik dobrotnik semiški šoli in poseben prijatelj šolski mladini. On je o priliki srebrne poroke Nju Veličanstev pogostil šolske otroke , pre-Bkrbel vsem trem razredom podobe cesarja in ceBarice, poBebno lepi ste podobi v tretjem razredu, ki veljate 30 gld. Ta blagi gospod poklonil je semiški šoli tudi novo zastavo. Zastava je iz belega damasta s podobama angelja varha in sv. Alojzija, zaljšata jo dva bela traka iz enake tvarine. ki imata sledeči napis z zlatimi črkami: „Šolski mladini v Semiču 1879 podaril Eduard Kuralt". Zastava velja 70 gld. gld. Naj bi blagi dobrotnik še dolgo časa živel na korist narodni šoli in narodni onmiki! Slava I
Iz Solkana, 25. avg. (G. J. in firmi
župnika iu šepetajo: „roko kušni, le brž". To me pa še bolj zmeša in jaz poljubim roko — sebi.
Še le ko gospod župnik s prijaznim glasom pravijo: „no kaj pa bo, oče I za birmo, kaj ne?" — in me primejo za glavo, se nekoliko ojačim — — in opravila sva tako dobro, da sem dobil listek za birmo, zraven pa še lepo podobico svojega patrona in kos kruha — belega! — kterega sem zavoljo premajhnih žepov spravil v kapo. Zunaj so oče rekli : , daj sem kruh, saj ga ne moreš spraviti. Pol ga imaš dosti, drugega bom pa jaz nesel domu, da ga bodo tudi mati pokusili in brata." Malo nerad sem dal lepi kos, a dal sem ga vendar. Domu sva šla ravno tako, kakor tje, samo da sem jaz še težje hodil. Če bi ne bilo župni-kovega kruha in lepe podobice, bi bil težko prišel.
Ko prideva domu, reko oče ponosno:
„Vidiš, ali nisem rekel? Opravila sva prvi pot, babe pa letajo ves teden, pa nazadnje še ne dobe cegelca."
Mati so nekaj zagodrnjali, pa so bili brž potolaženi, ko so oče izlekli z žepa drugo polovico belega kruha, kterega so razdelili na tri kose, da je vsak nekaj dobil; jaz pa sem bil ponosen na to, da sem sam snedel ga toliko,
kar oni vsi trije, in takrat že sem jel premi šljevati, kako dobro je, če človek kaj zna, ker potem lahko toliko jč, kakor trije drugi.
Samo eua neprijetnost je bila pri tem. Ko mi namreč cče čevlje sezujejo, ste obe nogi ožuljeni in polni mehurjev. Prej sem zavidal grajske iu druge gosposke otroke, kar sem jih v naši vasi videl, zavoljo tega, ker so hodili v čevljih in jih ni mogla nobena čebela pičiti. Zdaj so se mi pa začeli smiliti, ker so morali imeti zmiraj ožuljene noge in polno mehurjev, ki stokrat bolj skle, kakor pik po čebeli. Jaz sem imel na nogah čevlje komaj štiri ure, pa ao me tako ožulili, kako morajo ožuliti še le one gosposke otroke, ki jih ves dan nosijo! Ne, čevljev že ne bom več obul, naj gredo pod klop za zmiraj!
Ali ta trdna moja volja ni veljala nič obuti sem jih moral zopet na komaj zaceljene noge, ko smo se peljali k birmi. Ta pot me niso hudo ožulili, ker sem štorkljal ž njimi le po ljubljanskem tlaku. Kaka se mi je Ljubljana zdela, ne maram pripovedovati; to je zvedel le brat, ki je strašno usta odpiral, ko sem mu pravil, da so tam hiše še veliko daljše, kakor če bi kozolce vse vasi „seštukal", in tako vi soke, kakor naša farna cerkev.
,,več solkanskih rodoljubov" v odgovor.) — V dopisu iz Solkana v 91. št. „Slovenca" berem te-le besede: „Francevič se čuti razžaljenega, ker se je bivši tajnik naše čitalnice tudi od-borništvu odpovedal" itd. Na co odgovorim : Francovič ni razžaljen za to, ker se je g. V. J. tajništvu odpovedal, nego razžaljen je, ker motivira ta gospod svoj odstop s propadom narodnega kandidata, „h kteremu so pripomogli tudi solkanski volilci, ali prav za prav dva dobra znana agitatorja, kterih ni sram ušte-vati se med narodnjake." Tako je pisal g. J. črno na belem dne 3. julija 1.1. To je resnica. In zarad teh besed je Francevič razžaljen. Moj nasprotnik g. J. se tu postavlja na visoko stališče. A g. J. osoba ki dan za dnevom na ošabnosti obiljava, ne bode nikdar narodnjaštva odločilno merilo. Podpisani je v „poslanem" v 169 št. „SI. N." tirjal od g. J., naj dokaže svojo tiditev. Nič dokazov! J. molči do danes še. Tedaj pravda zgnbljena. Kakor se vidi ne še. G. J. molči, ker je poslal prazno firmo: „več solkanskih rodoljubov" zoper podpisanega v boj. „Dajmo ga," — to je gaslo teh „rodoljubov." Zato pisarijo ti v omenjeni št. „Slo venca": „Ne solkanski volilci, nego prav za A. Francevič je pripomogel k propadu narodnega kandidata". — Jaz poživljam to prazno firmo „solkanskih rodoljubov", naj mi imenuje imena onih solkanskih volilcev , pri kterih bi bil Francevič zoper narodnega kandidata agi-tirall Imenujte imena! Fakta naj govorč! Do-ler tega ne storite, ste v mojih očeh grdi laž-niki! „Resnica je Bogu ljuba" — tako stoji v začetku Vašega dopisa. Res je , kar pravite, ali Vaši firmi „več solkanskih rodoljubov" je ljubo vse kaj druzega. Očitate mi, da sem zoper narodnega kandidata agitiral. Jaz sem bil dosledno ves čas in iz prepričauja za dr. Tonklija in ne za Povšeta. Agitiral nisem ne za tega, ne za onega, ker nisem hotel pripomoči , da bi grozna zmešnjava o času volitev poBtala zaradi mene še bolj zamotana.
Očitate mi, da mir v društvu kalim. Dokazov ne navajate. No, naj bo, jaz mir kalim. Bil sem društveni predsednik od 29. septembra 1877 do 2. junija 1878. In čudno, tega sitnega nemirneža ste pri občnem zboru zopet enoglasno volili za predsednika ter ga, ko ni hotel te „časti" nikakor prevzeti, prosili in prosili, naj vendar želji občnega zbora vstreže G. V. J. in firma „več solkanskih rodoljubov"! Kako si Vi to tolmačite? Vi kvasite o razporu, o nemiru v društvu, da-si društvo o tem ničesa ne ve. Se ve da, kedar Bismarka ujeze, strese se Europa. Analogon (si parva magnis componere licet:) Kedar Vas — g. J. kedo uščipne, bolje, kedar odbija Vaše neopravičene, surove napade, onda Be društveni stebri rušijo, pogreza se sveti
Toliko odgovarjam, da-si bi se dalo marsikaj reči o namenu čitalnice, o napredku, o petji itd. A pričkati se ne maram z Vami in in Vašo najsto firmo, z ljudmi nezdravega mišljenja in hudobnega srca, ki grdo sleparijo slovensko časopisje in občinstvo s skrivnimi sporočili. *)
*) Ta odgovor smo sprejeli le zavoljo dopisa^ na kterega se naslanja , ker hočemo biti vsakemu po moči pravični. S tem pa bodi tudi ta neljuba pravda končana. Sploh prosimo rodoljube, ki nam pišejo s krajev , kterih razmere nam ue morejo znane biti, da bi, če nam kaj piSejo, vsako reč tako razložili, da postane tudi nam jasna, s čemer se potem zabrani vsako odgovarjanjo in neprijetna polemika.	Vred.
1z Jagei-udorft» v Reziji 25.
avg. Že je minulo nekaj časa, kar sem moral zapustiti svojo drago slovensko domovino. Tukaj stojim sredi Nemcev, ne slišim maternega jezika, že sem večkrat zdihnil: „ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš.11 Ali namen moj moral se je izpolniti, da Bern prišel do večje izobraženosti. Le tu stoji velika tovarna tako slovečih izdeljevateljev orgelj gosp. Fr. Rieger Sinov, vel.ko bolj sem vesel, da sem prišel k tako slovečemu mojstru, tu se morem en teden več naučiti, kot pri kakem drugem mojstru eno leto. On leta 1873 se je že izdelalo do danes M> novih orgelj, ali temu se prav nič ne čudim, vsak si mora misliti', koliko 50 delavcev le en dan storiti more, in poleg tega je še za vsako stvarico primeren „stroj", da se hitreje izdelovati more. Neizrekljivo se vse snažno, trdno in umetno izdeluje. Čudil sem se, ko sem čital, da en Riegerjev spremen močnejše poje, kot od kakovega druzega mojstra dva, ali tega sem se sedaj sam prepričal, temu pomore le nova sistema „Kegellade", ko ne more sapa nobenih nagajivosti delati. Mar-sikteri organist večkrat misli, da so orgije razglašene, ko pa le skupaj vleče, ravno to se pri „Kegellade" ne more zgoditi.
Ni se čuditi da so gospodje Riegerji dobili medalijo v dunajski razstavi in medalijo v Parizu in zlati križ, vse to sem videl sam. Čital sem tudi pismo od nekega imenitnega kritikama v tej zadevi, ta je večkrat igrale na nove orgle v „Votivkirche" na Dunaji; zdaj biva v Inspruku in igra večkrat na orgle postavljene od Riegerja. Ta gospod se izreka, da mu orgije Riegerjeve bolj dopadejo nego Wall-karjeve, posebno intonacija.
Pretečeni teden vzel me je gospod seboj na Moravsko, tam sem bival cel teden in ogle doval lepe Krajine, hrušek in jabelk sim več krajih toliko videl, da je drevje vsled teže podprto bilo.
I® ¡Sarajeva, 20. avgusta. (Ilušin paša, Novi-Pazar, Petar Crnčič, iu še nekoliko o požaru.) V zadnjih dopisih poročal sem, da je razgovarjanje Hušin pašino z našimi gene-ralstäblerji v nekakov kritičen položaj dospelo, to je po vsem istinito, kajti že več dni prestalo je vsakako dogovarjanje popol nem in ne vidi se skoraj nikdar na ulici, kar si poprej lahko po večkrat na dau zapazil. Memo grede naj tudi omenim, da je hiša, v koji je poprej stanoval, in se je menda sam svojevoljno preselil k nečemu turčinu, ne pre več „dobro zabilježenemu." Njegovi podvor-niki in oficiri odšli so že včeraj, on sam je še tukaj in želeti bi bilo, da bi tudi on, v korist države, kmalo za njimi odšel, kajti dobrega najel in šampanca napil na račun drugih menda se je že vendar.
Novo Pazarsko zasedanje se je menda vendar le radi požara samo za dva dni zavleklo. 24. t. m. mesca tedaj odlazi prva vojska. Zadnje dni je radi tega vse nekako živahno postalo, po ulicah ne vidiš druzega nego vojake, vsakake priprave, pred magazini polno robe nakopičene, voz za vozom, konj za konjem natovorjen, to ti je polna ulica in paziti moraš, kam se ogneš. Vojska začela je tudi vsak dan prihajati, in za nekaj dni menda bode da skoro namarširala. Sarajevške razvaline izgledajo v resnici tako, kakor da bi bile že prestale to', kar še le hrabro našo vojsko čaka. Ako bode, kakor pripovedujejo, istinito toliko vojske še namarširalo, potem nastala bode '.dragina in Bog zna, kaj še vse to seboj prinese. Tedaj z zasedanjem Novega Pazara počne se i vse drugo slabo in dobro.
Petar Crnčič, nekdanji učitelj sarajevski, rodom Dalmatinac, človek brez značaja, bil je lansko leto radi protiavstrijanskega obnašanja od fzm. Filipoviča prognan; provratil se je pretečeno soboto v Sarajevo popustivši svojo družino v Belgradu. Došel je menda radi kake agitacije protivne Avstriji, radi tega odpravila ga je slavna vlada ravno danes zopet iz Bosne in ne zna se kamo.
K požaru zamorem Vam danes zopet nekaj natančnih poročil javiti.
Pred požarom bilo je vseh hiš 5590, šta-cun samo v „čaršiji" (mesto v sredini) 1693, drugih štacun po ulicah v mestu pak 500, tedaj vkupaj vseh poslopij 7783, pogorelo jih je pa 2380, ostanejo 5403 poslopja in to naislab-ša najmanja in najmanj vredna in v najgr-šem kraju. More se tedaj reči, da več ko polovice Sarajeva ni več.
Domače novica.
V Ljubljani, 2. Beptembra.
(Konjisciran) je bil zadnji list „Slovenca" zavoljo nekega poslanega na zadnji strani, ti-kajočega se mestnega magistrata ljubljanskega. Mi nismo nadjali se, da ima magistrat tako tanjko kožo, ker je vendar že veliko pritožeb prenesel.
(Črnogorski knez) se pelje o svojem potovanji na Dunaj danes 2. sept. ob pol enajstih dopoldne z nagličem preko Ljubljane, ravno tako se bo vrnil pozneje po isti poti uazaj. Na Dunaji bo gost našega cesarja.
Razne reči.
—	Občeslovanska 1 i t e r a t ur a. Ruski učenjak P i p i n je začel izdajati pregled občeslovanske literature, in je izišel od tega dela uže prvi snopič. Pipin je pristaš takozvane zapadne šole iu ne išče v pravoslavji spasa slavjanstvu, temveč v zapadni kulturi.
—	IzŠentJošta se nam piše: 16. avgusta t. 1. je umrl pri svoji materi v Ilru-
šici poleg Ljubljane, po dolgi bolezni, previdens s ss. zakramenti, vseskozi pošteni in vrli mla-deneč g. Jakob Hočevar. Ranjki dovršil je 1. 1878 ljublj. gimnazijo in se odločil zaduhovski stan, ali bolezen in slednjič smrt ste njegovi blagi namen uničili. Pokojnega vsim njihovim znancem, prijatlom, zlasti pa sošolcem v pobožen spominj priporočam; ob enem tudi vsim, ki so ranjkega v tako obilnem številu k zadnjemu počitku k Božjemu grobu spremili, pri-srčuo hvalo izrekam Aut. Hočevar,
brat.
—	Čast. g. Jurij K r a šo v ic vpokojeni župnik je v 86. letu starosti v hiralnici umrl ter bil včerej pokopan.
—	Znižano ceno za udeleževanje 24. občnega zbora čebelarjev v Pragi od 8. do 11-septembra so dalje dovolile:
Avstrijska severno-zahodna železnic od 1. do IG. sept. Češka severna železnica od 5. do 14. septembra. Ces. Elizabetina železnica od
4.	do 12. sept. Buštehradska železnica od 7, do 14. sept. Turnau Kralup-Pražka železnica od 5. do 13. sept. Pilzen-Priezuer železn ea od
5.	do 15. sep. — Cena je znižana za 33'/a%' Južna in Rudolfova železnica niste do zdaj še nič dovolili.
—	Karavana italijanskega kapitana S. Martini odposlana italijanski ekspe-diciji v Afriki v podporo je bila od Somalov šest dni hoda od Cejla napadena in oropana.
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da odprem svojo pisarnico O. sc|»<«'llil»ra <• I- v
Gorenjem Logatci v župauovi hiši; uradne dneve za Idrijski soduijski okraj objavim pozneje.
(D
Ignacij Gruntar,
c. kr. notar v Logatci.
Teieicriilirnr drnirnr renr 1. septembru.
Papirna renta (56.30 — Sreberna r~nta 68.— ¿lata renta 79 20 — l»601etno ririavuo posojilo 125 50 öunkin« akcije 822 — Kreditne akcije 255 80 — London 117 95 _ _ Oes. kr. cokiiii 5 57. — SO-frankov 9.36
Dva glavna zastopa za Kranjsko
ima
m
'bdi i
v Ljubljani	ig
št. petersko predmestje št. 30.	if
I. „Phönix" v Londonu,	§
najstarejša zavarovalnica »o|ici* nsrnj, obstoji že od leta 1782, ima 118	®
milijonov i»rciiiožcnja, zavaruje po nizkej ceni, in škode takoj in	jjjg
poštenoizplačuje.	gg«;
II. „Janus" na Dunaju
»
(i)
^ tudi najstarejša vzajemna zavarovalnica na življenje, obstoji že od leta 1839,
i	zavaruje v vseh kombinacijah po naj nižje j ceni.
j	Priporočam torej svojega potovalnega zastopnika, gospoda
Alojzija Breskvarja
|	slavnemu občinstvu na mnogobrojno zavarovanje proti ognju in na življenje.
i	7j odličnim spoštovanjem
!	Josip Strzelba.
zdajatelj in odgovorni vrednik Filip aderlap.
J. ovi nsloniki v Ljui.