1 Leto Klil. | Štev. 50	TELEFON- UREDNIŠTVA 25.67 UPRAVE 28.67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, četrtek 2. marca 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po posti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din, tujina 25. - din	Cena din 1'—
Angleška skrb za obrambo
Včeraj je spre:ela angleška spodnja zbornica proračun za suhozemno vojsko, ki znaša 42 milrard dinarjev — Ogromni ukreoi za zaščito angbškega civiinega prebivalstva pred napadi iz zraka — Sedan e stan e angleške
vo ske na kopnem
LONDON, 2. marca. Spodnja zbornica je včeraj sprejela proračun za suho-zemno vojsko, ki se je v primeri z lanskim povišal za 12 milijard dinarjev na 42 milijard din. Prirastek se bo delno kril s posojilom, a davki ne bodo povišani. Zboljšanje službenih pogojev je znatno okrepilo efektivno stanje armade; oprema in oboroženost je najmodernejša. Skladišča hranijo materialne rezerve za opremo milijonskih armad tudi za primer večletnega bojevanja.
OBRAMBA CIVILNEGA PREBIVALSTVA
LONDON, 2. marca. Pri včerajšnji parlamentarni debati je sir Jolin Anderson v svojem ekspozeju poudaril, da se sedanji obrambni načrt vsega javnega življenja v Angliji znatno razlikuje od onega, ki je . bil zamišljen v jeseni, v septembru. Z zadovoljstvom je naglašal uspehe vlade, ki ie namesto do I. 1941, dokončala svoje ogromne priprave že letos. Med prebivalstvo so razdelili že 50,000.000 plinskih mask, 1,500.000 specialnih mask je določenih za prostovoljce civilne zaščite. Pravkar izdelujejo 1,300.000 mask za dojenčke, 2,009.000 mask za otroke. Delo v podzemeljskih zakloniščih in razdeljevanje jeklenih plošč je v polnem teku. Izven Klavnih 50 taborišč bodo tudi privatne zgradbe prirejene za zaščito pred letalskimi napadi in za®prefcivalstvo bodo izdana posebna navodila, kako naj se v pri-'neri napada ravna. Poseben železniški in avtomobilski vozni park bo imel nalogo, orepeljati prebivalstvo mest v varne kraje.
Za obrambo pred izstrelki so razdelili med ljudi že 127,000.000 vreč peska. Iz Indije je na poti juta za nadaljnjih 200 milijonov vreč. Tvornlce v Dandyju na Škotskem bruhajo vsak teden 3—4 milijone sešitih vreč na dan. Vsa Anglija je podrejena 36 okrožnim poveljstvom za civilno zaščito. Po 40 do 100 lastnikpv motornih vozil tvori po eno motorizirano edinico, ki bo na razpolago tudi za vojaške transporte. Minister je končno s posebnim naglasom poudaril, da se ie samo v teku zadnjega meseca prijavilo v službo civilne obrambe 1,200.000 ljudi.
Opozlcionalnl poslanec Morrison je v svojem govoru podčrtal, da so naloge, ki čakajo Anglijo, izredno težke. Pohvalil je izvrstno organizirane prostovoljce in zaključil, da se nasprotniki, ki menijo z nenadnim letalskim napadom presenetiti Anglijo, globoko varajo. Poslanec Baher se je pa zavzemal za pospešeno izvedbo nadaljnjih priprav, češ. kriza je na višku.
STANJE ANGLEŠKE VOJSKE
LONDON, 2. marca. Pri včerajšnji parlamentarni debati o proračunu angleške vojske je poda! vojni minister Hore-Be-lisha točno stanje efektivne angleške vojske. Po teh številkah šteje rezervna vojska 139.000 mož, drugi poziv rezerve 52.000, teritorialna vojska 204.000 in protiletalska obramba 71.000, skupno torej znaša sedanje stanje angleške vojske 466.000 mož. Tu pa seveda ni všteta vsa mornarica, kolonialne čete in civilna obramba.
POLOŽAJ NA DALJNEM VZHODU
LONDON, 2. marca. Lord Strabolghl je v lordski zbornici opozoril na japonsko izzivanje Anglije In Francije na Daljnem vzhodu. Po zavzetju Hajnana postane lahko vsako popuščanje Japoncem usodno. Nemčija, katere še! je izjavil, da mora Nemčija izvažati ali umreti, Je edina v stanu pregovoriti Japonsko od njenih nadaljnjih osvajalnih namer. V nasprotnem primeru bo z izgubo kitajskega trga nemški narod največ trpel
APEL NA NEMČIJO
LIVERPOOL, 2. marca. Minister za In-
dijo, lord Zetland je včeraj v svojem govoru pohvalil mirovno politiko Chamberlaina. Nikakor se pa ne sme zgoditi, da bi morala Anglija sesti h konferenčni mizi z zavezanimi rokami, totalitarne države bi pa brezbrižno stale ob strani. Nemčija bi lahko že opustila blazno oboroževanje, ki vodi v pogubo.
Cianov neuspeh v Varšavi
POLJSKA SE NOČE VEZATI NA OS R1M-BERLIN — PRED SESTANKOM HITLERJA IN MUSSOLINIJA? — POSLABŠANJE POLOŽAJA ZA POLITIKO OSI VARŠAVA, 2. marca. Italijanski zunanji minister grof Ciano je sinoči ob 21.30 zapustil Krakovo in se odpeljal nazaj v
Rim. O obisku je bilo izdano zelo kratko uradno poročilo, ki pravi, da je potrdil
da je povzročil rezultat Cianovega obiska v Varšavi veliko razočaranje v Italiji kakor v Nemčili. Poljska se ni dala pregovoriti, da bi se obvezno priključila osi Rim-Berlin, ampak je ostala trdno na sta-
znova prisrčnost razmerja med Poljsko | lišču, da si hoče ohraniti absolutno neod-
in Italijo in odločno voljo nadaljevati po litiko prijateljstva. Ciano se je odpeljal z ženo in ostalim spremstvom iz Krakova s posebnim vlakom in prispel pred polnočjo na nemško obmejno postajo Lundenburg, kjer ga je pozdravil poseben odposlanec nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa.
LONDON, 2. marca. »News Chronicle« poroča iz Berlina, da se tam računa z možnostjo skorajšnjega novega sestanka Hitlerja z Mussolinijem. Hitler In Mussolini bi se sešla tokrat v Italiji, In sicer nekje v bližini Brenerja. List pravi dalje,
visnost. Stališče Poljske bi moglo zato odločilno uplivati na nadaljnjo Mussolini jevo politiko t«di glede Sredozemlja. Sl cer se pa v Berlinu ne prikriva, da se je mednarodni politični položaj za države os? Pim-Berlin v zadnjem času zelo spremenil in se še stalno slabša. Tudi države, ki so bile že priključene na os, se pričenjajo zaradi tega spremenjenega položaja odmikati.
BERLIN. 2. marca. Maršal Goring bo ta mesec odpotoval v Italijo, kjer bo ostal več dni in obiskal tudi Libijo.
Zaniski
Francoske priprave v Afriki
NEMŠKI LISTI NAPOVEDUJEJO ZA B LIŽNJO BODOČNOST KRIZO ODNO-ŠAJEV V SREDOZEMLJU
BERLIN, 2. marca. Nemški listi objav-
ljajo na senzacionalen način vesti, da izvršuje Francija v Tuniziji obsežne vojaške priprave, tako glede gradnje utrdb, kakor glede večanja svojih posadk. Te vesti objavljajo po italijanskih virih in brez komentarjev, toda v zvezi z drugimi pojavi in španskim vprašanjem beležijo tudi francosko mnenje, da se bliža čas
obračuna v Sredozemlju. Po načinu stilizacije je pa vendarle mogoče ugotoviti, da je to tudi mnenje Nemčije. Medtem se pa ne potrjujejo vesti, da je italijanski veleposlanik v Berlinu Attolico obvestil ob priliki zadnje konference nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa že podrobno in dokončno o italijanskih aspiracijah nasproti Franciji.
Berria začasni prezident
AZA1SIO JE ZAMENJAL PREDSEDNIK CORTESOV BERRIA. REPUBLIKANCI SE ŠE NISO ODLOČILI ZA KAPITULACIJO. FRANCOVE PRIPRAVE MADRID, 2. marca. Včeraj je republikanski parlament izvolil namesto odsto-pivšega prezldenta Azaiie za začasnega predsednika Španije dosedanjega predsednika parlamenta Berrio. Berria je takoj po Izvolitvi prisegel na republikansko ustavo in prevzel svoje posle. Ta izvolitev dokazuje, da se republikanci nikakor še niso odločili za kapitulacijo, ampak mislijo še nadalje na obrambo. Baje pri-
čakujejo, da bodo nastali v Evropi v kratkem novi mednarodni zapletljaji, ki bodo spremenili tudi španski položaj v republikansko korist.
BURGOS, 2. marca. General Franco pripravlja z vso naglico splošni naskok na republikanske postojanke v osrednji Španiji, v prvi vrsti na Madrid. Povsod se opaža veliko in naglo premikanje nacionalističnih čet.
Prvo glasovanje v konklavu
VATIKAN, 2. marca. Sinoči ob 19. uri so zapečatili vrata, ki ločijo v konklavu zbrane kardinale od zunanjega sveta. Pri ceremoniji je bil navzočen na notranji strani kamerlengo In ostljski nadškof, na zunanji pa maršal palače Ghighl. V ‘:on-klavu je zaprtih 62 kardinalov. Danes ob 10. url je bilo prvo glasovanje za izvolitev novega papeža v Sikstinski kapeli. Drugo glasovanje bo popoldne ob 17. uri.
Glasovanja se bodo nadaljevala tako dolgo, da bo združenih^ za enega kandidata dovolj glasov. Pri prvem glasovanju novi papež še ni bil izvoljen.
ANGLIJA NUDI REPUBLIKANCEM AZIL.
LONDON, 2. marca. Angleška vlada je izjavila, da je pripravljena sprejeti v svoje okrilje vodeče osebe republikanske špa nije in jim dati azil.
Hendrik van CoHjn
Holandija ji površini sa-majhna država, saj meri po svo-površini samo mo 34.225 km'*, ima pa na tem tako tesnem prostoru nad 8 milijonov prebivalcev. Toda v njeni posesti so v Južnem morju in Južni Ameriki kolonije, ki merijo nad 2 milijona km3 in v njih živi okoli 62 milijonov ljudi. Holandijo bi zato mogli šteti med velesile in njen pomen v mednarodnem, trgovinskem in političnem življenju je tudi v resnici velik. Ta pomen in položaj v kolonijah ji nalaga zlasti sedaj veliko skrb za oborožitev, in res je holandska vlada sklenila, da se tudi ona pridruži sedanjemu oboroževalnemu tekmovanju. Politično je njeno mesto ob strani Velike Britanije, čeprav vodi sicer politiko nevtralnosti. Že od 1. 1933. ji stoji kot predsednik vlade na čelu Hen-drik van Colijn, rojen 22. junija 1. 1869, ki je bil prvotno častnik v kolonijah, od
1.	1909, je pa politik. Bil je že ponovno minister in je sedaj, kakor omenjeno, že dve parlamentarni dobi zapovrstjo ministrski predsednik.
Vprašanfe angleške obrambe
Bivši minister Amery, ki je tudi na naših planinah znan turist, je dejal v govoru v Oxfordu, da se je doslej javilo nekaj nad 170.000 prostovoljcev za narodno obrambno službo. To število odgovarja približno eni dvestošestdesetini celotnega števila prebivalstva. S tem številom ni mogoče početi nič pametnega, zato je potrebno, da Anglija že končno uvede splošno vojaško obveznost.
Britanski fašisti nimajo pravic stranke
Voditelj angleških fašistov sir Oswald Mosley je zaprosil British Broadcasting Company, da bi dovolila zastopnikom britanskih fašistov izpregovoriti po radiu. Mosley je želel, da bi bila fašistična stranka deležna iste pravice, kakor jo imajo druge politične stranke v okviru političnih predavanj, ki se bodo začela prihodnje dni. British Broadcasting Com-pany pa je Mosleyevo prošnjo odklonila in zavrnitev utemeljila s tem, da se političnih predavanj lahko udeležijo samo člani parlamenta, ki so pripadniki glav« nih političnih strank.
Novo gibanje na Po3-skem
V poljskem sejmu je več poslancev dokazovalo nujnost odstranitve Židov iz poljske trgovine. Trgovinski' minister Roman je izjavil, da prizadevanje poljskega naroda, osamosvojiti se tudi v gospodarskem pogledu, odgovarja povsem naravnim zahtevam poljskega ljudstva Židje zavzemajo v poljski trgovini skoro monopolni položaj. Prizadevanje, da poljski narod iztrga trgovino iz židovskih rok, je rodilo gibanje, ki je prav tako močno, kakor je bilo gibanje za osvoboditev kmetskega stanu v 19. stoletju.
Čiščenje v angleški delavski stranki
»Evening Standard« poroča, da bo la-bouristična stranka Izvedla drastično čiščenje, pri čemer bodo izločeni iz stranke pristaži sira Stafforda Crippsa, ki je bil že izključen iz stranke zaradi svojega levičarskega radikalizma. Verjetno je, da ima sir Cripps v stranki mnogo pristašev. Vodstvo stranke se boji, da bi se Labour Party razbila na tri tabore in to v primeru, če bi vlada izkoristila notranje težkoče za razpis novih volitev.
Bonnetov ekspoze v odboru
ZASEDBA OTOKA HAJNANA PO JAPONCIH; SOLIDARNOST Z ANGLIJO; PRIZNANJE VLADE GENERALA FRANCA.
M a r i b o r, 2. marca. Palestinska konferenca, ki zaseda v Londonu, je važna že zaradi tega, ke skuša rešiti palestinsko vprašanje. Z drugimi besedami, ker hoče napraviti konec državljanski vojni, ki se vleče v Palestini med Arabci na eni strani in angleškimi oblastmi ter Židi na drugi strani že od I.
1936. sem. Vse do takrat naseljevanje Židov v Palestini- ni naletelo na odpor pri Arabcih, dasi metod, s katerimi so prišli Židje do posesti dela Palestine, ni moči v vsakem slučaju odobravati. Židje so s svojimi organizacijskimi sposobnostmi, s svojo vztrajnostjo in v prvi vrsti s svojimi iinančnimi sredstvi spremenili del Palestine iz revne pretežno pustinjske zemlje v bogato pokrajino subtropskih na sadov. Arabci so morali spoznati, da so jz te dobesedno nove pokrajine izrinjeni in da jim ostaja puščava.
Arabski odpor pa gotovo ne bi bil tako močan, oster in vztrajen, če ne bi užival podpore vsega islamskega sveta. Predvsem vse Arabije, kjer so mlade, po svetovni vojni ustvarjene države pokazale veliko ojačenje narodne zavesti, precejšen ekonomski napredek, željo po ustanovitvi enotne islamske Arabije in tudi željo, da se osvobode angleškega varu-štva. Pri tem jim ni bilo treba šele iskati prijateljev; Italija in pozneje Nemčija sta Arabcem nudili in še nudita podporo, ki ni samo »načelnega« značaja.
Samo s podporo tujih sil je lahko borba v Palestini zavzela takšen obseg :n postala tako dolgotrajna. Leta 1936. so bili spopadi še bolj sporadični, ko pa je julija
1937. Anglija predložila Društvu narodov predlog o delitvi Palestine v židovski m arabski del, so spopadi za/zeli obseg prave vojne; dnevno je padlo desetine žrtev. Še pred meseci so Arabci bili vojaški gospodarji skoro vse dežele in angleška vojska je morala zavzemati \as za vasjo. Danes so Angleži pač vojaški gospodarji v deežli, a do spopadov pride še vedno. Angleži sicer trdijo, da je mir vzpostavljen, a obenem dobro vedo, da je ta mir na krhkih nogah in da jih stane mnogo denarja. Vedo tudi, da so glavni nemiri izbruhnili po predložitvi angleškega predloga o delitvi Palestine 1. 1937; s predlogom tudi Židje niso bili zadovoljni.
Angleški kabinet je predlog iz 1. 1937. zavrgel in sprejel poročilo zadnje angleške delegacije v Palestini, ki smatra, da je delitev Palestine nerfiogoča. Odločitev o bodoči ureditvi Palestine naj bi prinesla konferenca, ki sedaj zaseda v Londonu. Židje zahtevajo na tej konferenci ustanovitev židovske države v Palestini, kakor jim je to obljubila Balfourjeva deklaracija. V tej državi Židje ne bi hoteli postati manjšina, zato zahtevajo preklic prepovedi naseljevanja Židov v Palestini, kj velja od izbruha nemirov. Arabske zali te ve so ravno nasprotne; ustanovitev arabske palestinske države po vzgledu.. Iraka, prepoved naseljevanja Židov in prodaje zemlje Židom. Da tudi Arabci se opirajo na angleško izjavo iz svetovne vojne, namreč na pismo, v katerem je angleški poveljnik Egipta Mac-Mahon obljubil emirju Huseinu ustanovitev arabskega imperija.
Obe stališči, araibsko in židovsko, je spričo nepopustljivosti obeh strank nemogoče spraviti v sklad. Vkljub temu, da predstavljata Arabce dve struji, radikalnejša in zmernejša, ki nočeta sedeti za isto mizo. Dejanski ima radikalna struja jeruzalemskega muftija večino Arabcev za sabo. Konferenca omogoča angleškemu kabinetu, da se pogaja s strankami, o končni odločitvi pa bo moral sklepati kabinet sam.
In baje bo ta odločitev v precejšnji meri, vsaj v večji meri kot doslej, naklonjena Arabcem. To toliko lažje, ker z ustanovitvijo židovske palestinske države tako ne bi bilo mogoče rešiti židovskega vprašanja. Palestina bi lahko sprejela le manjši del od vse množice Židov, ki se danes selijo iz Srednje Evrope. S problemom njihove naselitve se bavi poseben odbor za naselitev beguncev iz Srednje Evrope, ki ravno tako zaseda v Londonu pod indirektnim vodstvom angleške vlade.
Angleška odločitev v palestinskemipro-blemu bo naklonjena Arabcem, ker gre za vprašanje, ki se tiče vseh Arabcev in v neki meri vseh muslimanov. Anglija bo skušala združiti vso Arabijo pod angleš-
PARIZ, 2. marca. Francoski zunanji minister Georges Bonnet je govoril včeraj v zunanjepolitičnem odboru parlamenta o mednarodnih vprašanjih. Poročal je najprej o francoskem protestu v Tokiu zaradi japonske zasedbe kitajskega otoka Hajnana in dejal, da je poslala Francija v hajnanske vode posebno bojno ladjo, kakor so jih poslale tudi ostale zainteresirane države. Nato je govoril o razmerju do Anglije in naglasil, da solidarnost med obema državama še nikoli ni bila tako velika, kakor je sedaj. Obširno je poročal potem o položaju v Španiji in o priznanju vlade generala Franca. Povedal je, da je bil z misijo senatorja Berarda dosežen z nacionalistično špansko vlado popoln sporazum. Francija bo vrnila Španiji vse
BERLIN, 2. marca. Nedavno je slavila nemška Družba za svetovno trgovino v Berlinu dvajsetletnico svojega obstoja z Dnevom svetovne trgovine. Ob tej priliki so nastopili tudi razni govorniki, ki so govorili o nemških svetovnotrgovinskih načrtih in drugih vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Med temi govorniki je bil tudi nemški prometni minister dr. inž. Dorp-muller, ki je govoril posebno o pomenu Nemcev v tujiji, ki niso samo predstavniki
RIM, 2. marca. Vrhovni poveljnik italijanskih čet v nacionalistični Španiji, general Gambara je izjavil, da leži veliki pomen zmage v Katalonji v tem, da je izpričala pravilnost nove italijanske strategije »vojne s kratkim potekom«. Pri tem se je izkazala zlasti taktična enota dvodelne divizije s sedmimi pehotnimi bataljoni in bogato opremo s strelnim orožjem. Lahka gibljivost te velike enote je premagala vsak teren in omogočila nagle taktične obrate, bočne sunke in ob-koljevalne manevre. Posebno važno pri
BUKAREŠTA, 2. marca. Za razmerje med Nemci in Madžari je zelo značilna polemika, ki je nastala med bratislavsko radijsko oddajnico in madžarskim tiskom. Bratislavska oddajnica oddaja včasih tudi predavanja nemške manj šine in tako je te dni predaval neki nemški strokovnjak o zgodovini Nemcev na Madžarskem. Predavatelj je močno poveličeval vlogo Nemcev, ki so jo igrali na nekdanjem Orgskem, trdil, da so nemški Švabi bili deloma naseljeni tam že pred Madžari, o Madžarih pa govoril v zvezi s Huni, Avari in Tatari. Celo predavanje za Madžare nikakor ni bilo laskavo in je pokazalo, kako globok je prav za prav prepad med Nemci in Madžari. V madžarskem tisku je vzbudilo to predavanje hud odpor in stro polemiko. Posebno pa se čudi madžarski tisk, kako je bilo mogoče tako predavanje v času, ko se vodja Nem cev dr. Karmasin in vodja Madžarov grof Eszterhazy pogajata za obnovitev stikov med nemško in madžarsko narodno manj-
kim protektoratom; dosedanje »samostojne« arabske države bi se naj skupno z bodočo arabsko Palestino združile v federacijo. Seveda je to načrt, ki bo čakal še leta, preden bo izveden. Z njim bo Anglija odvrnila arabski svet od osi Rim - Berlin. Pri tem računa Anglija na uspeh velikopotezne angleške in francoske protipropagandne akcije, ki je sicer manj bučna m manj otipljiva kot nemško-itali-janska, a bolj rafinirana in razpredena. In Anglija računa, da bodo Arabci v lastnem interesu ubrali angješko-francosko
premoženje, ki so ga republikanci za časa državljanske vojne prenesli vanjo; vrnila bo zlati zaklad Državne banke, umetnine španskih mojstrov, orožje in municijo, prevozna sredstva itd. Ob koncu je izrekel prepričanje, da bodo zavladali med Francijo in novo Španijo odnošaji najboljšega sosedstva.
PARIZ, 2. marca. V svojem zunanjepolitičnem ekspozeju je zunanji minister Bonnet podal senzacionalno izjavo, po kateri je iz najzanesljivejšega vira znano, da je poveljnik italijanskih čet v Španiji, general Gambarra, sporočil generalu Fran cu, da so se italijanske čete pri nedavni paradi pred generalom Francom v Barceloni zadnjič pokazale in da je bil to njih poslovilni nastop.
nemškega gospodarstva, ampak tudi nemške ekspanzije. Minister je dejal, da vrše ti Nemci v tujini, vodeni po nemških poslanikih in konzulih, Nemčiji važno službo. Zaradi tega kljub pomanjkanju delovnih moči v Nemčiji ni v nemškem interesu, da bi se ti Nemci vrnili v domovino. Kdor deluje zunaj za Nemčijo, mora tudi zunaj ostati in zunaj zanjo delati. Nemške zunanje postojanke se ne smejo nikjer oslabiti, ampak nasprotno, okrepiti.
tem je, da se branijo boki ha čelu. To zahteva sicer velike hrabrosti in drznosti višjega in srednjega poveljstva, je pa neizogiben pogoj za manever. Vsaka enota mora skrbeti za lastno obrambo. Po doseženem predoru se nc sme čakati na prihod zvezne edinice, ampak je treba pohod naglo nadaljevati,' in to ne glede na to, ali so boki zadosti kriti ali ne. Pehota ne sme biti oborožena z drugim orožjem, kakor s puškami in strojnicami, jar-ški možnarji se morajo zato prideliti večjim enotam.
pravlja še vedno o razpustu in preganjanju madžarskih hungaristov (nacionalnih socialistov), in sicer z vidno nejevoljo in nedvomnimi simpatijami za zatrto gibanje. V splošnem jemlje hungariste v zaščito na enak način, kakor železno gardo v Romuniji.
BUDIMPEŠTA, 2. marca. Vodja nemške manjšine na Madžarskem dr. Franz Basch, je sklical te dni v Košicah zborovanje Nemcev, toda oblastva so zborovanje prepovedala z motivacijo, da bi ogra-žalo javni red in mir. Zborovanje so namreč hoteli Madžari napasti. Iz enakih vzrokov prepovedujejo nemška zborovanja tudi drugod.
JAPONSKI VOJNI PRORAČUN
TOKIO, 2. marca. Vojni proračun Japonske znaša 81 milijard dinarjev. Ta vsota bo porabljena večinoma za kitajsko ekspedicijo. V tej zvezi je vlada po nemškem in italijanskem zgledu izdala uredbo o prisilni oddaji zlata in zlatih predmetov vseh vrst.
smer kot manjše zlo. Zato sodelujejo na konferenci v Londonu zastopniki vseh arabskih držav, pa tudi Egipta in Perzije.
Kamen spotike, Palestino, bo skušala Anglija čimprej odpraviti. Baje z ustanovitvijo arabske države; Zidom bi ostal del Palestine, kjer so že naseljeni, v arabskem delu bi jim bilo naseljevanje prepovedano. Tako upa Anglija spet pridobiti arabski svet, z drugimi besedami ohraniti svoje pozicije v Sredozemlju, ohraniti pot na vzhod. J. F. (Pariz.)
Židje zapuste palestinsko konferenco?
LONDON, 2. marca. Angleško-židov-ska pogajanja na palestinski konferenci so bila prekinjena brez rezultata. Židovska delegacija namerava sploh odpotovati iz Londona, ker pod nobenim pogojem ne morejo sprejeti angleškega načrta za rešitev palestinskega vprašanja, po katerem bi postali v Palestini le narodna manjšina.
Španija in protikominternski pakt
BURGOS, 2. marca. Poslaniki Italije, Nemčije in Japonsko so predložili Francovi vladi predlog, naj bi takoj tudi Španija pristopila k protikominternskemu paktu. Po posvetovanju z generalom Francom in ostalimi ministri pa je nacionalistični zunanji minister general Jordana odgovoril poslanikom, da se Španija ne more mešati v to zadevo, dokler državljanska vojna ne bo dokončno likvidirana. Ta odgovor je prizadete vlade razočaral.
Tudi Amerika prizna Franca
VVASHINGTON, 2. marca. Vprašanje priznanja vlade generala Franca s straui USA bo rešeno po vrnitvi prezidenta Roosevelta s pomorskih vaj, kar se bo zgodilo najbrže v soboto. Priznanje bo objavljeno prihodnji teden. Diplomat, ki bo postal prvi ameriški poslanik v Bur-gosu, je baje že določen.
Nov irski atentat v Londonu
LONDON, 2. marca. V prvih jutrnjih urah je davi nastala eksplozija na vodovodu London — Midland. Eksplozijo so slišali na deset km daleč, šipe v okolici so popokale, vendar pa vodovod sam ni bil poškodovan — le majhne množine vode so se razlile. Sumijo, da je eksplozija delo irskih teroristov, ki so se hoteli maščevati zaradi včerajšnje obsodbe nekega Irca na 7 let ječe zaradi terorističnega delovanja.
SODELOVANJE ANGLIJE IN AMERIKE.
WASHINGTON, 2. marca. Velika .Britanija je dovolila Združenim državam Severne Amerike, da smejo pri svojih sedanjih velikih pomorskih vajah v Karibskem morju uporablajti kot oporišča tudi njene otoke in kot operacijsko področje njene teritorialne vode. Tudi Francija je sporočila v Washington, da ameriška mornarica lahko uporabi njeno otočje, ako bi bilo treba, mora pa prej pravočasno o tem obvestiti lokalna francoska oblastva. To dokazuje dovolj zgovorno tesno povezanost med USA ter Veliko Britanijo in Francijo.
BELGIJA ŠE NIMA VLADE
BRUSELJ, 2. marca. Mandatar krone Soudan bo najbrže že tekom današnjega dneva sestavil novo belgijsko vlado.
NEMČIJA V DONAVSKI KOMISIJI
BUKAREŠTA, 2. marca. Včeraj je Nemčija pristopila k evropski donavski komisiji.
NOVA PRIZNANJA FRANCA.
BARCELONA, 2. marca* Včeraj sta priznali vlado generala Franca tudi Brazilija in Grčija.
EKSPLOZIJE NA JAPONSKEM.
TOKIO, 2. marca. Včeraj je v Osaki nastala serija strahovitih eksplozij v vojaških municijskih skladiščih, ki so trajale polne štiri ure. Osem zgradb je razrušenih, ubitih 10 vojakov, 38 jih pogrešajo, 76 pa je nevarno ranjenih. Požar še vedno traja.
POROČILO O NESREČI JAPONSKE PODMORNICE.
TOKIO, 2. marca. Pri zadnji podmor-niški katastrofi, pri kateri sta se dve podmornici zaradi trčenja pod vodo potopili in so rešili samo lažje poškodovane, je po poročilu mornariškega ministrstva izgubilo življenje 81 častnikov in mornarjev. , Podmornica je bila novejšega tipa in sposobna pluti do San Francisca in nazaj, ne da bi ji bilo treba obnoviti kurivo.
Vremenska napoved. Večinoma jasno, deloma megla, ponoči precej hladno.
Smučarska poroitia
(»Putnlk«, Maribor, 2. marca)
Mozirska koča: —5, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 60 cm, smuka odlična.
Peca: —2, jasno, mirno, 50 cm osrenje-ne-ga snega, smuka ugodna.
Poslanstvo zunanjih Nemcev
NEMCI V TUJINI VRŠE ZA NEMČIJO VAŽNO POSLANSTVO IN SE ZATO KLJUB POTREBI PO DELOVNIH MOČEH NE SMEJO VRNITI DOMOV.
Nova italijanska strategija
IZJAVA VRHOVNEGA POVELJNIKA ITALIJANSKIH PROSTOVOLJSKIH CET V NACIONALISTIČNI ŠPANIJI, GENERALA GAMBARE
Nemci in Madžari
NEPRIJAZNO NEMŠKO PREDAVANJE V BRATISLAVSKI ODDAJNICI IN REAKCIJA V MADŽARSKEM TISKU. VLOGA MADŽARSKIH ŠVABOV.
šino na Slovaškem.
BERLIN, 2. marca. Nemški tisk raz-
Ijfovjce
Kako izvršiti takojšnje socialno zavarovanje viničarjev ?
Elektrifikacija Dravskega polja
K vprašanju elektrifikacije Drav-
Zakaj bi Ruše potrebovale »Ljudsko univerzo"
slovenskega človeka, ki mu služi in prvič bi ta občutil, da mu delo, ki ga opravlja, le prinaša nekaj več, kakor mezdo, od katere s svojo družino ne more niti pri-! stojno živeti niti od gladu umreti. Videl bi prvič, kako gospod, ki mu služi, pod silo zakona države, ki ji viničar pripada, zanj prispeva v zavarovanje dolžno kvoto in prvič najbrže bi se tudi v, tem sloju zbudila zavest pripadnosti k državi, ki mu nudi soc. zaščito in ukazuje, da mu to zaščito plačuje oni, kateremu viničar služi in ki pobere vse sadove njegovega dela.
Ta učinek razširitve soc. zavarovanja na viničarje nam najbolj lebdi pred očmi, ker je za Slovence in državo največjega pomena ravno danes, ko zlasti v teh slojih, nepoučenih in zapuščenih od vseh, najbolj fantazirajo o zamejskih navideznih veličinah in socialnih odrešiteljih.
Najvažnejšo vlogo pri takojšnjem razširjenju soc. zavarovanja na viničarje ima seveda OUZD v Ljubljani, ki bi moral poskrbeti za ves material, ki ga zahteva tako razširjenje m določiti okvir, v katerem je možno. Enako Delavska zbornica v Ljubljani, ki že itak zbira podroben material o viničarjih, da določi, kdo vse pride v poštev pri razširjenju in najde zakonsko formulo, ki bo obsegla vse prizadete.	vk.
Naši večji denarni zavodi so že pred vojno vršili odlično narodnoobrambno delo v tem, da so financirali razne akcije za zmago slovenske in južnoslovanske ideje.
Danes se nudi večjim denarnim zavodom, enaka, eminentna prilika. Banovina želi v svrho elektrifikacije Dravskega polja večmilijonskega posojila na nekaj let. Denarni zavodi: denar je dobro in varno naložen, v narodnostnem oziru odlično izrabljen. Ne odbijte pogajanj s KDE; s tem, da daste svoj denar KDE odn. banovini, pomagate vendar svojemu ožjemu okolišu, t. j. Dravskemu polju oz. Štajerskemu delu Slovenije. Inozemski agitatorji ne bodo mogli več toliko hvaliti tujine, če bo pri nas doma tudi dobro biti.
V narodnostnem oziru ima elektrifikacija Dravskega polja, ki pošlje letno precej sezonskih delavcev čez mejo, ogromen pomen in neprecenljiva škoda je kakršno koli odlaganje rešitve tega aktualnega vprašanja.
Lojze Cafuta.
Domaa zapiski
Prvi sestanek pSenuma skup* ščine
Včeraj je začela narodna skupščina razpravljati o proračunu. Najprej je govoril finančni minister dr. Gjuričič, ki je obrazložil smernice vladne politike. Detajlno'je. opisoval strukturo finančnega zakona. Proračun vsebuje najnujnejše državne potrebe, pokritje pa je izračunano v skladu s fiskalno močjo države. Nato je bilo prečitano poročilo finančnega odbora. Glavni poročevalec vladne večine je bil dr. Oton Gavrilovič, poleg treh drugih sta še govorila dr. Miloš‘Tupanja-nin za opozicijo in Slovenec dr. Lavrič. Prijavljenih je 60 govornikov.
Italijanski glas o hrvatskem vprašanju
Rimski tednik »Relazioni Internazio-nali«, v katerem se odraža italijanska ofi-cielna . politika, pravi, da je hrvatsko vprašanje eden izmed najvažnejših problemov notranje ureditve Jugoslavije. Hrvatsko vprašanje je v tesni zvezi s političnim življenjem mlade Hrvatske. Z ozirom na nedavne Cvetkovičeve izjave pravi: list dalje, da sta tako Italija kakor Jugoslavija glede na zemljepisni položaj in stanje v Evropi navezani na skupna gospodarska in politična pota.
Za reformo pouka in učnih knjig
se zavzema današnji »Hrvatski dnevnik« v uvodniku. Šolske knjige vselej niso bile na potrebni višini, v njih je bilo mnogo netočnosti. Hrvatski rodoljubi so z ogorčenjem gledali, kako se njih mladina uči v šolah površno, pa tudi zgrešeno prikazano zgodovino hrvatskega naroda. Iz knjig šo bili izpuščeni najvažnejši zgodovinski dogodki, zapostavljena je bila hrvatska književnost in umetnost. V knjigah ni. bilo najti stvari, ki šo vsakemu Hrvatu drage, vsakemu rodoljubu v ponos. Starši,, katerim pripada prvenstvena pravica v vzgoji dece, so bili stalno v sporih s šolo, zato tudi mladina ni videla v svojih učiteljih prave vzgojitelje. DaUe občinam samouprave!
; ;Občinski svet v Osijeku je odstopil. Zaradi' »pomirjenja strasti«, pravijo občinski možje, je treba čimprej hrvatskim občinain dati svobodno izbrane zastope. Od vlade imenovani občinski svetniki nikakor niso mogli biti pravi predstavniki naroda. Zato se tudi niso v polni meri zavedali posledic dolgoletnega gospodarjenja. Prazne občinske blagajne pričajo, da je treba v samoupravnih mestih čimprej izvesti svobodne volitve. Brez volitev ni samouprave! pravi »Hrvatski dnevnik«. Dr. Stojadinovič je imel sicer v rokah zakon o občinskih volitvah v mestih, ni ga pa izvedel. Skrajni čas je, da meščani sami upravljajo svojo imovino!
1750 dni kazni za opozicionalne volilce
Ker so voliji po svoji vesti dr. Mačkovo listo, so prejeli pristaši opozicije samo v okrožju Gacko 1730 dni zapora in
11.100 din kazni.
Za pravično ravnopravnost se zavzema osiješki »Hrvatski list« v svojem odgovoru na pisanje »Samouprave«, ki je zapostavljanje hrvatskih interesov zagovarjala z izgovorom, da Hrvati v vladi niso bili zastopani. Zahtevamo za svojo narodno in politično individualnost pravično uvaževanje. Odklanjamo, da se nas še v bodoče upošteva samo kot odstotek državljanov Jugoslavije, s katerimi se lahko sodeluje ali pa ne. Odnošaji med Srbi in Hrvati aj se rešijo v smislu nespremenljivih zahtev in pravic naroda, ki so vsakomur znane.
Izprememba v t,Slovenskem jugu"
»Slovenski jug«, list akademske mladine JRZ v Beogradu, je, kakor poročajo zagrebški in beograjski listi, čez noč prc-veslal v druge vode. Glasnik in veren pristaš »vodje« dr. Stojadmoviča, je naenkrat pozabil na svojega zaščitnika, čeprav. ga je. tri leta v vsaki številki povzdigoval za edino pravega naslednika pok. Pašiča. »Svobodna volja je zmagala, do spoznanja je prišla resnica, zmagala je prava- nacionalna mladina. S prihodom novega vodstva so zlonamerni ljudje potisnjeni ob stran,^ pravi -list. ki se je brez oklevanj zatekel pod okrilje nove vlade.
Poudarili smo že večkrat, da mora biti pomoč viničarjem takojšnja. Ali pa je to mogoče?
V parlamentu se pripravlja finančni zakon za 1. 1939—1940. Slovenski poslanci z enotnim nastopom brez težav lahko dosežejo, da se v fin. zakon vnese pooblastilo za ministra soc. politike in narodnega zdravja, da v tekočem letu čimprej izda uredbo z zak. močjo, da se razširi zavarovanje na naše viničarje.
Razlogov, s katerimi poslanci lahko utemeljujejo to slovensko zahtevo, je ne-broj. Nezaslišana beda in revščina viničarjev. Zakonita utemeljenost te zahteve, ki obstaja že sedaj in gre le za izvršno uredbo. Dejstvo, da bo s tem občutno pomagano najštevilnejšemu in naj-bednejšemu slovenskemu delovnemu sloju ob naši severni meji, kar zahtevajo slovenski narodni, pa tudi vsedržavni interesi. Končno dejstvo, da bremena za zavarovanje zadenejo v največji meri tuji in potujčeni element ob naši meji, ki že stoletja izsesava našega delovnega človeka, pobira sadove njegovega dela in slovenske zemlje, v odmeno pa ne daje ničesar, saj izkupiček zapravlja ali investira v inozemstvu in nima Slovenija in država od njega skoro nobene koristi. Prvič bi temu zvišenemu sloju ob meji naprtili neke dajatve, ki bi šli v dobro
skega polja je treba premotriti še narodnoobrambno vprašanje. Skoraj paradoksno se sliši to vprašanje, ali vendar je nadvse resno.
Ce se pomudimo v kaki gostilni ali javnem prostoru sploh, cesto naletimo na „agitatorja“, ki prikrilo ali javno agitira proti naši narodni samobitnosti ter ne more prehvalti kakega našega državnega soseda. To ima vse svoj pomen in namen!
Mi sc proti temu — mislim na oblasti, zavode in korporacije — upremo z naj večjim uspehom, če damo ljudstvu to, kar vidi drugod in česar si želi, celo že nujno potrebuje.
Zadnja leta se je razpasla bolezen sezonskega dela v drugih državah. Mnogo krivde na tem pojavu je v naši gospodarski politiki, donosnost zemlje je menda na zadnjem mestu. Vsi ti delavci pripovedujejo pri nas o praktičnem in ekonomičnem delu z električnimi stroji. Te dobrine mora dobiti naš delavec, tudi naš kmet in obrtnik.
Potreba ustanovitve Ljudske univerze v Rušah je že dalje časa aktualno vprašanje onih krogov, Ki želijo resnične narodne izobrazbe vseh slojev.
Že pred leti se je skušalo to vprašanje povoljrio rešiti. Vložila so se pravila Ljudske univerze. V splošno začudenje pa je oblast pravila in ustanovitev prepovedala.
Pojmovanje kulture, kakor tudi res prava n^odna zavest — resnici na ljubo povedano — tudi v malem Beogradu ni na visoki stopnji.
Kulturne prireditve v Rušah, ki so zamišljene v večjem obsegu, potrebujejo sodelovanja vseh slojev našega prebivalstva, poudarjamo onih krogov, ki jim je res kaj mar kulturna in narodna zavest ter socialna vprašanja, ki so tako tesno vezana z bitjem našega malega človeka.
Kakor jc to sodelovanje torej nujno potrebno, je vzlic navideznim težkočam povsem lahko rešljivo. Odpraviti je treba predvsem politično nestrpnost, saj se večkrat sliši o kakem predavanju, ali reče se. tja ne grem. mi ne ugaja prireditelj, če ni to, se najde kak drug izgovor.
Cas pa hiti, mladina se povsem izgublja. nam tuja propaganda pridobiva na terenu.
Delavstvo, ki že itak rado podlega le oni propagandi, ki je njemu največ v škodo, je treba ponovno pridobiti. Dvigniti ga iz te malodušnosti, je naloga onih kulturnih delavcev, ki jim je narodnost in socialna pravičnost pri srcu.
Iz tega vidika je ustanovitev Ljudske univerze torej nujno ppirebna v Rušah.
-ič.
Smrt lepe Leninove sorodnice
Te dni je v zavetišču Ruskega Rdečega križa v Veliki Kikindi umrla mlada in lepa Rusinja Tatjana Krilov. Malokdo ve, da je pokojnica v bližnjem sorodstvu z vodjo ruske revolucije Leninom. Življenje mlade Tatjane je kakor živopisan roman. Beg iz Rusije, naselitev v Jugoslaviji, romantična ljubezen z bogatim indu-strijalCem in dopisovanje z mrtvo materjo so glavna dejanja Tatjahinega življenjskega romana. Sorodnica slovitega Lenina je umrla v največjem siromaštvu daleč od.svoje domovine in svojcev.
Proračun Ljubljane
Včeraj je bila v Ljubljani proračunska seja ljubljanskega mestnega sveta, ki jo je vodil župan dr. Adlešič. Predloženi proračun znaša 123.608.766 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Novi
I proračun je za 5,787.248 dinarjev višji lod prejšnjega. Kljub zvišanju so ostale občinske doklade enake. Na osebne izdatke odpade 26 in pol milijona dinarjev. Dolgovi velike Ljubljane znašajo 200 milijonov dinarjev. Občinske doklade bodo mestni občini dale 8,250.000 dinarjev. Nato se je o posameznih proračunskih postavkah razvila živahna debata. Proračun je bil sprejet s tremi glasovi proti. Proti predloženemu proračunu so glasovali dr. Bohinjec, Likar in Kralj.
Cela družina se je zadušila s plinom
V Koračili pri Slavonskem Brodu se je v hiši mlinarja Marka Bajiča dogodila strahovita nesreča. Imenovani ima mlin na plinski pogon. Ko je šel s svojo družino k počitku, je pozabil zapreti plin, ki je napolnil vse prostore ter prodrl tudi v mlinarjevo spalnico. Drugo jutro je bilo v mlinu vse mirno. Kmetje so našli hišo zaklenjeno. Ko so zaslutili nesrečo, so vdrli v mlinarjevo stanovanje, kjer se. jim je nudil strahovit prizor. Pri oknu je bil Bajič mrtev. Na postelji so ležali globoko onesveščeni njegova žena in štirje otroci. Le malo je upanja, da bodo ostali pri življenju.
Današnji številki »Večernika« smo priložili čekovne položnice in prosimo cenj. naročnike, da nakažejo naročnino za mesec marec in poravnajo tudi morebitne zaostanke na naročnini. Prosimo tudi cenjene naročnike, da — v kolikor jim je to mogoče — nakažejo naročnino, ki je itak tako nizka, za več mesecev vnaprej, ker nam s tem silno olašajo poslovanje.
UPRAVA »VEČERNIKA«.
o. O naših cestah so razpravljali na sinočnjem občnem zboru ljubljanskega Avtokluba. Zborovalci so zahtevali ureditev naših cest, zlasti pa ceste Maribor —Slovenska Bistrica. Avtoklub v Ljubljani se v celoti strinja s stališčem Društva za ceste glede zahtev po izboljšanju našega cestnega omrežja.
o V nedeljo priredijo šolski otroci v Rušah ob 16. uri v sokolskem domu otroško igro »Pogumni Tonček«. Režira učitelj Čepej.
o Tatvina kokoši. Neznani tatovi, ki se klatijo okoli Ormoža, Velike Nedelje in sosednih vasi, so se spravili na kokoši. Mnogim posestnikom, so čez noč izginile iz kumikov kokoši, nočnim tatovom pa ne morejo priti na sled.
o. Divji lovec — morilec se je sam javil. Nedavno smo poročali, da je postal lovski čuvaj Franc Škapin v lovskem revirju pri Ribnici na Dolenjskem žrtev divjega lovca. Za morilcem je manjkala vsaka sled. Včeraj pa se je divji lovec sam javil orožnikom. Mladi divji lovec Alojz Kožar je bil smrtno ranjen. Zdravniku je izpovedal, da je ustrelil lovskega čuvaja Škapina. Ranjenca so prepeljali v kandijsko bolnišnico.
o. Zborovanje vinogradnikov v Ljutomeru. V torek je bila v Ljutomeru otvor-jena vinska razstava, za katero je bilo med našimi vinogradniki in vinskimi trgovci veliko zanimanje. Istega dne je bil tudi kongres vinogradnikov, na katerem so govoril^ odlični strokovnjaki iz Maribora in Ljubljane. Na zborovanju vinogradnikov so razpravljali o težkem položaju, ki bo izboljšan samo z organizacijo vinarskih društev in z gradnjo velikih okrajnih zadružnih kleti.
o. Smrtna nesreča na grosupeljski železniški postaji. Včeraj je pri premikanju lokomotive padel na postaji na Grosupljem pod kolesa sezonski delavec Mihael Knep. Vsega razmesarjenega so prenesli v postajno čakalnico, kjer je nesrečni delavec kmalu izkrvavel.
»Imam štiri adute!«
»Imam revolver!«
»Potem si pa tako dobil!«
Manbor
Našim družinam manjka očeta
MOŽ V DRUŽINI MORA BITI TUDI OČE — STARŠA SE DOPOLNJUJETA PRI VZGOJNEM DELU
Tudi sinočnji predavatelj na materinskem tečaju g. univ. prof. dr. Stanko Gogala je predaval pred nabito polno dvorano Ljudske univerze. V imenu Ženskega društva ga je pred predavanjem pozdravila ga. J. Levstikova. Njegovo predavanje je bilo namenjeno predvsem očetom.
V vzgojne posvetovalnice v Ljubljani in Mariboru prihajajo ponajveč matere, tudi vzgojne tečaje obiskujejo največ one in tudi na srednje šole prihajajo po večini matere spraševat, kako je z otrokom. Oče pravi, da je izčrpan po delu in da se ne more posvetiti otroku. .In vendar, mož v družini ne sme biti samo mož, ampak tudi oče. Očetovstvo se začne za moža že v ženini nosečnosti. Družina ni za moža samo nekaka ugodnost, ampak zahteva od njega žrtvovanje kakor tudi od žene.
Otroci morajo začutiti svojega očeta prav tako kakor mater; oče mora imeti časa zanje, mora jih poslušati, se vživeti v otroka, postati med otroci otroški. Tu je omenil predavatelj potrebo očetovskega dneva prav tako kakor imamo materinski dan. Ni samo mati tista v družrni, ki daje, to je tudi oče. — Za očeta je otrok po navadi odraslo bitje, ki ga mora poslušati, ki mora pred njegovo zapovedjo storiti to ali ono. Zategadelj bi moral vsak oče poznati mladinoslovje (»Ro-diteljjski list«, razne mladinoslovne knjige itd.), da bi spoznal, kaj doživlja njegov otrok, kaj potrebuje, kake mladostne
vrh. Bil je zelo pijan in ni videl avtomobila. ki mu je pridrvel nasproti. Krajnc se je zaletel v vozilo, ki mu je prebilo lobanjo. Nezavestnega poškodovane? so spravili takoj v bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno.
boje ima v sebi, kaj se pravi biti mlad itd. Preko teh knjig bi spoznal, da je njegov otrok na priliko konkreten, da ne pozna splošnosti, spoznal bi svojo mladost in videl, da so mu delali krivico, ki jo dela zdaj on otroku. Oče se ne sme boriti proti otroku, ampak mora delati z upoštevanjem otroka.
Oče in mati se morata dopolnjevati pri svojem vzgojnem delu; največkrat vzgoja pri otroku ne doseže ničesar, ker sta starša nedosledna. Oče dovoli, kar mati prepove itd. Otrok pa začne izigravati mater. Oče mora mater poslušati pred otrokom, da ne ubije vere otroka v ma-1 ter. Starša morata biti pred otrokom. enotna v nastopu. — Tudi ni pri otrokovi! vzgoji škodljiva primerna resnost, od-1 ločnost in ostrost.
Pri spolni vzgoji je nujno potrebno, da pride spoznanje v otroka na čist način v trenutku, ko začuti za to potrebo; mo-j ški lahko doživi moško funkcijo na ena- | ko svet način kakor žena ter jo odkrije svojemu fantu in dekletu. Oče mora pomagati otroku pri izbiri poklica ter mu | razložiti, da ne bo čutil poklica kot breme, ampak moralno odgovornost zanj. Ko ga otrok vpraša, mu mora z nasvetom pomagati pri oblikovanju svetovnega na-1 zora.
Najvažnejše pa je, da pride oče z dobro voljo in nasmehom v družino; z njima se da dostikrat premagati otroška trma; smeh in dobra Volja očeta sta sonce v družini.
Peklenski načrti razbojniške družbe
Nedavno smo poročali o strahovitem načrtu, ki ga je napravil razbojnik Koder za beg iz tukajšnje jetnišnice. Z njim so sodelovali na smrt obsojeni morilec Silvester Krajnc, razbojnik Pinterič in razbojnik Grilc. Zasliševanje je dognalo nadaljnje strahote peklenskega Kodrovega načrta. Krajnc bi peljal svoje tovariše v Črno, kjer bi ponoči napadli orožnike, jih •pobili in se preoblekli v njihove uniforme. Nato bi ubili nekega tamkajšnjega posestnika, za katerega Krajnc ve, da
ima doma 200.000 dinarjev gotovine. Vse to pa jim je čuječnost paznika preprečila. Nevarne razbojnike in morilce so vkovali v najtežje verige in zaprli v najvarnejše celice v klet. To je Kodra tako potrlo, da je hotel napraviti samomor. Včeraj je v samomorilnem namenu pogoltnil več zarjavelih žebljev in kose stare pločevine. Računal je na to, da ga bodo takoj prepeljali v bolnišnico, kjer bi se mu beg morda lažje posrečil. Toda njegovo stanje za enkrat še ni nevarno.
Napad v Sp. Dupleku
Ko se je sinoči vračal 17-letni posestniški sin Franc Šerlič od svojega dekleta domov, sta ga iz zasede napadla dva brata, ki sta bila najbrže ljubosumna. Napadalca sta mladeniča s kamni obdelala po celem telesu. Zdravniki so ugotovili hude poškodbe na glavi in desni nogi. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
Otrok polit z vrelim mlekom
Danes zjutraj se je pri železničarju Iva-
nu Lešniku pri Sv. Miklavžu na Drav-skem polju pripetila zelo huda nesreča. Njegova poldrugo leto stara hčerka se je. igrala pri štedilniku. Nenadoma je pre- j vrnila lonec z vrelim mlekom. Deklica je dobila opekline po obrazu m desni roki. Malo ponesrečenko so takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Pijanec se je zaletel v drveč avto
Sinoči se je vračal 36-Ietni dninar Ferdo Krajnc skozi Počehovo na Vukovski
m. Materinski tečaj. Danes ob 20. predava v Ljudski univerzi ga. prof. Černe-jeva o temi »Napake v značaju otrok«.
m. Strogi pasji zapor. Ker je bila te dni na nekem mačku iz mestnega območja ugotovljena steklina, se odreja strogi pasji zapor za nadaljnje 3 mesece m. Nenadoma je umrl v Mariboru g. dr. Peter pl. Chmielowski, zdravnik, ki je bil po rodu Poljak. N. p. v m.!
m Volitve delegatov Pokojninskega zavoda. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je razglasil, da bodo 4. aprila volitve delegatov in da je volivni imenik oz. kataster volilnih upravičencev razgrnjen od 1. do 14. III. tudi v uradnih prostorih mestnega poglavarstva v Mariboru med uradnimi urami. Ta volivni imenik je razgrnjen na vpogled v popisovalnem uradu mestnega poglavarstva vsak delavnik od 8. do 12. ure.
m. Gripa v Mariboru. Zadnje dni je mnogo ljudi obolelo za gripo. Bolnišnica je zaradi tega prenapolnjena. Sreča je le, da razsaja »španska« lažjega značaja.
m. Iz policijske službe. Pri predstoj-ništvu mestne policije v Mariboru so upokojeni policijski'stražniki Ivan Štok, Anton Simčič in Alojz Cingerle.
m. Natečaj za plakat za VIII. Mariborski teden. Uprava Mariborskega tedna razpisuje natečaj za plakat za VIII. Mariborski teden, ki bo v času od 5. do 13. avgusta 1939. Razpisane so štiri nagrade: prva din 2000.—, druga din 1000.—. tretja din 500.— in četrta din 300.—. Z geslom opremljeni osnutki se morajo oddati oziroma odposlati najkasneje do 31. marca 1939 upravi Mariborskega tedna, Maribor-grad. Posebni razpisi s podrobnimi pogoji za ta natečaj so na razpolago v vseh poslovalnicah »Putnika« in v pisarni Mariborskega tedna.
m. Opozarjamo na nocojšnjo reprizo izvrstne Bevkove novitete »Partije šaha«, v kateri prvič nastopi Nakrst v glavni vlogi Drena.
m. 36 dreves posekal. Nekdo je posekal posestniku Alojzu Langerju v Maren-bergu 36 visokih dreves in mu napravil občutno škodo.
m. Mariborski tujski promet. Pretekli mesec je obiskalo naše mesto 1407 tujcev, od katerih je bilo 1057 naših državljanov. Nemcev je prišlo v Maribor 253, Italijanov 35, Čehoslovakov, 23 Madžarov 16, Švicarjev 13, 3 Angleži. 2 Poljaka in po en Bolgar, Norvežan. Romun in Američan. Nočnin je bilo februarja 3539.
m. Poskus samomora. Včeraj popoldne je 17-letna tovarniška delavka Amalija D. izpila precej ocetne kisline, ker se je sprla s svojim izvoljencem. Mladenko so še pravočasno rešili.
m. Starka padla z voza. Na Vojašniški ulici stanujoča 61-letna bivša delavka
Amalija Matela ie včera. p.u.Uia, tako nesrečno z voza da si je zlomila več reber na desni strani.
GLAVNA PISARNA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKI KOMBINACIJI.
Za časa državnega prvenstva v alpski kombinaciji v Ribnici na Pohorju bo po-s:vala posebna pisarna na Slomškovem trgu 11, priti, levo, (Mesini turistični urad) od 7. do pol 13. in od 14. do 19. ure vse dni od 2.-5. marca zaključno. Tel. štev. 27-36.
' Razglas. Vojaški obvezniki, rojeni 1. 1889. do 1918., pristojni v Maribor :n okolico, naj se 5. t. m. zglasijo na vojaškem vežbališču na Teznem. Podrobnosti na vojaškem oddelku mestnega - poglavarstva.
* Od 18. do 31. marca 1939 skupinsko potovanje »Putnika«: Firenze - Roma -Napoli - Palermo - Catania - Pisa - Bologna - Venezia z izleti v'Pompeje. na Vezuv, na Kapri in Etrto, Cena- Jd din 3780.—. Informacije do 6. marča pri »Pr.t-niku«.
* Hotel Orel. Vinska poskusrija.1 Najboljša izbrana ljutomerska vina.
* V soboto ob 19. je v dvorani g. Špure ja v Studencih skioptično in ki-no predavanje o socialnih vprašanjih za člane in njih svojce OUZD.
* Idrijčani se vabijo na važen sestanek v soboto, 4. marca, ob 20. uri v Grajski kleti.
m Avtomobilski klub sekcija Maribor
bo imel letni redni občni zbor v nedeljo 5. marca ob 9. uri predpoldne v Lovski sobi hotela Orel v Mariboru.
Nočna lekarniška služba: Dvorna lekarna pri Sv. Arehu. Glavn: trg. tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg. tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. »Kralj apašev«, film o življenju podzemeljskega Pariza. Kot nekronani kralj apašev nastopa znameniti filmski igralec Adolf Wohibruck.
* Kino Esplanade. Od danes dalje »Ona in njenih 100«. Deana Durbin in znani dirigent Leopold Stoko.vsky.
* Kino Union. Do vključno četrtka »Srca v ekstazi«, sijajna vesela opereta, polna pikantnih zapletljajev.
Mariborsko gledališče
Čelrtek, ob 20.: ,,Partija šaha“. Red A. Pelek: Zaprto.
Sobota, ob 20.:	„Prodana	nevesta0.
Red D.
Konec tedna v mariborskem gledališču.
V soboto tretja predstava izvrstno uspele in splošno prisrčno sprejete Smetanove večno mlade opere »Prodane neveste«. — V nedeljo ob 15. uri se zadnjič v popoldanski predstavi ponovi vesela in zabavna Suppejeva opereta »Boccac-cio«. — Gostuje znani komik g. Povhe v vlogi kramarja Lambertuccia. — Zvečer se ob znižanih cenah poslovi Štim-čeva igra »Automelody«.
Kultura
Jezikovni informacijski urad
V Berlinu so ustanovili nedavno Jezikovni informacijski urad, ki daje jezikovne nasvete in menja vsem, ki jih potrebujejo. Ako kdo podvomi v jezikovno pravilnost svojih napisov in reklam, ako kak urad ne pozna strokovnih izrazov itd., se preprosto oglasi pri tem uradu, ki ga za primemo odškodnino pouči o tem, kaj je in kaj ni jezikovno pravilno. Nemščina mora biti pravilna in čista, zlasti kadar se tiska ali javno izveša.
Tak urad bi bil nujno potreben tudi pri nas Slovencih in še posebej v Mariboru. Jezik naših javnih napisov in tiskovin, v prvi vrsti reklamnih, je po navadi vse prej ko lep in pravilen. Včasi beremo take spakedranke,. da nas je sram. Ako bi pregledali samo javne napise in razna oznanila po trgovinah, bi mogli ugotoviti, da jih je več pogrošnih kakor pravilnih. Posebno poglavje je pri nas kinematografska reklama, ki greši jezikovno prečesto celo že v samih naslovih filmov. Tako smo mogli gledati v zadnjem času filme »Dah smrti«, »Šolo ljubavnic«, »Ljubavnika po naročilu« itd. Ker slovenščina ne pozna ne »daha« ne »ljubavi«, ampak le »dih« in »ljubezen«, bi se motali glasiti ti naslovi edino pravilno:
»Dih smrti«, »Šola ljubimk«, »Ljubimec po naročilu« itd.
Dokler tfa nimamo še takega jezikovnega urada, naj bi prizadeti v dvomljivih primerih vprašali za svet vsaj koga, ki slovenski jezik dobro pozna. Marsikdo bi jim z veseljem ustregel in naših jezikovno nepravilnih javnih napisov in reklam nas ne bi bilo več sram.	-r.
KNJIGOTRŽNI USPEH »MOJEGA BOJA«.
Na prvem mestu stoji seveda sveto pismo. Tiskano je bilo v neštetih izvodih in v vseh jezikih. V angleščini sta •* dve deli dosegli neverjetne naklade: Bunya-novo »Pilgrinvs progress« (Romarjeva pot s tega sveta na drugega) in Le\visa Carolla »Aliče in Wonderland« (Aliče v Koromandiji). Spis Američanke Baker Eddy »Christian Science (Krščanska veda) je tudi močno razširjen. Toda poslednja dela težko da bi vzdržala primero s Hitlerjevim »Mojim bojema:	Me	in
K a m p f je obvezna knjiga za slehernega Nemca. Razen tega je preložena v mnogo jezikov in prevodi se čedalje bolj širijo. Ob taki priliki se je pogosto govorilo o vodjevi nesebičnosti, in res ne pre-
jema nobenih dohodkov iz proračuna. S tem pa ni rečeno, da je ubožen: pisateljske pravice mu dajejo kneževske prejemke in srečni gospod kaže v knjigarstvu lep trgovski smisel. Niponski profesor Kinro Goraj je že 1931. prosil dovoljenja za pojaponitev, vendar vodja je zahteval 10% od prodaje. To se je zdelo prehudo in stvar je obtičala. Medterii se je Mi-kadovina precej zbližala z Berlinom in nacistična stranka, kateri je Hitler prepustil skrb za njegove koristi, je lani sporočila, da se zadovolji s 5%. T&ko je nedavno mogel na svetlo niponski prevod nove nemške »biblije«. Pomladi 1. 1937. je bila sicer izšla nepopolna prikrojitev po angleški prireditvi. Niponska sodišča pa so jo prepovedala ter uničila kot nedovoljeno. — nk
k Natečaj za propagandni lepak. Uprava Mariborskega tedna je razpisala nagradni natečaj za osnutek propagandnega lepaka za letošnji VIII. Mariborski teden. Razpisane so štiri nagrade po 2000, 1000, 500 in 300 din. Rok za predložitev osnutkov je 31. marec t. 1. Podrobne informacije o natečaju dobijo interesenti pri upravi Mariborskega tedna, Maribor, Grad.
k Razori. V šesti številki sedmega letnika »Razorov« nadaljuje Ivan Potrč svojo povest »Agrarci«, ki se zanimivo
razvija., Razen tega so prispevali leposlovje in poučne čianke še Karel Širok. Oskar Hudales, Josip Brinar, Tone Čufar, Pavel Kuflaver in Viktor Pirnat. Številko zaključujejo kulturni zapiski, gospodarstvo, delavnica, zanimivosti itd.
k Zdravniški vestnik. Druga številka enajstega letnika objavlja zopet vrsto zanimivih strokovnih razprav, med katerimi zavzema najvpč prostora prispevek »Tetanoidna oblika Cushingove bolezni«, ki sta ga napisala doc. dr. I. Matko in Prim. dr. H. Heferle. Prim. dr. O. Bajc je napisal prispevek o osteosintezi prelomov stegnemičnega vratu, dr Fr. Debevec o jetiki in krvnem obtoku, dr. J. Vrtovec o primerih myiasis intestinalis in dr. M. Černič o vejališču za naše strokovno besedje in izrazje. Dalje je ZV posvetil poseben sestavek spominu pokojnega dr. Vase Saviča, ob koncu je pa objavljenih še več drobnih prispevkov v posebnih rubrikah. Mesečnik je odlično pisan iti urejevan in v ponos našemu 'zdrav ništvu.
k Nemška gledališča v ČSR. Po okrnitvi ČSR so bila nekaj časa zaprta tudi tista nemška gledališča, ki so delovala v mestih na strnjenem češkem narodnem ozemlju. Prvo je bilo potem obnovljeno brnsko. te dni ho praško in pozneje še bratislavsko.
Gospodarstvo
Gibanje zaposlenosti
Meseca decembra preteklega leta je bilo v celi državi pri Okrožnem uradu za zavarov. delavcev zavarovanih 688.806 delavcev in nameščencev. Zaposlenost je napram prejšnjemu mesecu padla za 39.675 članov, porasla pa je v primeri z istim mesecem 1937. leta za 14.864 članov. Največji porast je v grupi delavcev, ki so zaposleni pri gradnji železnic in cest ter pri hidrotehničnih delih. Najlepše nam kaže porast zaposlenosti delaš tva v posameznih industrijskih panogah naslednja tabela:
Absolutni porast: v % Živilska industrija	1839	4.77
Svobodni poklici	1729	11.75
Tekstilna industrija	1709	2.73
Občinski uslužbenci	1692	5.17
Trgovina	1535	2.32
Javni promet	1320	10.25
Kemijska industrija	1090	9.63
Predelava kož in njenih surogatov	1048	4.55
besna in rezbarska industrija 984	4.62
Denarni zavarovalni zavodi 662	4J32
Grafična industrija Higiena Kamnolomi % Poljedeelstvo Gostinstvo
.?70 2.73 254 1.53 182 0.89 157 4.76 57 0.25
Padec zaposlenosti se opaža pri delavstvu visokih zgradb, v industriji tobaka kar za 20%, nadalje v skupini hišnih poslov in v kovinski ter strojni industriji. Velik padec v zaposlenosti je tudi v rudarstvu, kjer znaša zmanjšanje zaposlenosti nad 52%. Na splošno se je občutno znižalo število zaposlenih delavcev :n nameščencev pri Okrožnih uradih v Zagrebu, Dubrovniku, Sušaku in Sarajevu, zvišalo pa se je število zaposlenih delavcev pri Okrožnem uradu v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani se je število zavarovanih delavcev in nameščencev v decembru zvišalo za 3869 članov. Povprečna zavarovana mezda je znašala 23.85 din in se je napram prejšnjemu letu zvišala za 0.87 din. Skupna zavarovana mezda je v decemebru znašala 410.75 milijonov din.
potreba, brez katere ne more izhajati in za katero žrtvuje marsikdaj večerjo.
Če naše gospodarske organizacije opozarjajo na merodajnih mestih na kvarne posledice te ali one odredbe, tega ali onega zla, se to gotovo ne zgodi iz večne nezadovoljnosti, kakor si jo razlaga marsikdo na merodajnem mestu, nego je opozorilo dobro premišljeno in je bil korak skrajno sredstvo za omiljenje zla. Poslušajte naše gospodarstvenike in ne zaprite oči in ušes za zla, ki vam jih tam ob zeleni mizi pokažejo! Če Slovenija nekaj zaliteva, potem naj bo Beograd prepričan, da je tudi na mestu. Nerazumevanje naših potreb in pomanjkanje dobre volje, to je tisto veliko zlo, ki ubija naše gospodarstvo in zbuja nehote v nas dojem, da nismo enaki med enakimi.
Imejte razumevanje in storite, kar se vam v podkrepitev naših potreb dokaže črno na belem!
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2317.20—2355.20, Berlin 1756.12—1773.88, Bruselj 733.75—745.75, Curih 995—1005, London 204.60—207.80, Ne\v York 4346.75 —4406.75, Pariz 115.35—117.65, Praga 149.75—151.25, Trst 229.75—232.85.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 476 d., 4% agrarji 62 d., 4% sev. agrarji 61.50—62.50, 6% begi. obv. 91— 92, 6% dairn. agrarji 90.75—91, 7% 'štab. pos. 98.50 d., 7% inv. pos. 101 d., 7% Blair 95.50—95.75, 8% Blair 101.50. Delnice: Narodna banka 7900, PAB 228. Trbovlje 19.3—200.
Sport
Vsepovsod ni »konjunkture"
NERAZUMEVANJE POTREB NA MERODAJNEM MESTU
TIM1ZEM
PRETIRAN OP-
V poročilih z merodajnih mest čitamo vedno znova, da se gospodarske prilike v Jugoslaviji naglo zboljšujejo in da bo kriza kmalu popolnoma za nami. Vsa ta poročila črpajo svoje informacije več ali manj iz enega in istega vira, pri raznih uradih v Beogradu, pri čemer igrajo tudi razmere, v katerih živi naša prestolnica, veliko vlogo. Pri tem pa poročila pozabljajo, da vsa država ni Beograd, ni Vojvodina, če se v prestolnici tu in tam že kažejo znaki blagostanja, seveda le v uekaterih strokah in ob gotovih, posebno ugodnih prilikah, s tem še ni rečeno, da ima vsa država vsega dovolj. Periferija ni prestolnica, in če prebivalec Beograda s svojimi prejemki že lahko izhaja, to nikakor še ne velja za obrobne Pokrajine Jugoslavije, najmanj pa za Slovenijo.
Komaj se v eni panogi razmere nekoliko nagibajo k zboljšanju, že se poje slava uovim, boljšim časom, že vedo povedati, da je napočilo sedem mastnih let. In ko potem v kratkem sledi reaikcija in pokaže, da je bila konjunktura le trenutna, že nas tolažijo z napovedjo, da so se razmere le za trenotek, tako rekoč mimogrede poslabšale in da so na vidiku novi, še lepši časi.
S takimi poročili se prebivalstvo le zavaja. Kakor škoduje vsak pretirani pesimizem, tako in morda še bolj škoduje pretirani optimizem. Sedanji težki časi zahtevajo od vsakogar pgpolnega moža, ki mora dan in noč trdo delati, da se vzdrži na površju. Če pa oznanjajo fan-
fare z merodajnega mesta, da so hudi časi že za nami, potem marsikdo popusti, misleč, sedaj je na konju. Pa pride razočaranje in odločilni trenotek ga zaloti nepripravljenega. Pretirani optimizem je veliko zlo, ki nam silno škoduje. Zato: opreznost pri presoji položaja in počakati daljšo dobo, da sc vidi, ali zboljšanje ni morda le navidezno.
Drugo, še večje zlo pa je nerazumevanje za potrebe kakega kraja ali sloja. Za presojo potreb ni merodajen le Beograd m njegova okolica, ne morda le Banat, Niš ali Bačka Palanka. Pri zeleni mizi.se potrebe kake pokrajine ali kraja vidijo neznatne, vsekakor pa po njihovem mnenju pretirane, ker se pač razlikujejo od beograjskih. Če imamo Slovenci svojo stanovanjsko kulturo in damo nekaj na svoje domove, na svoja stanovanja, če skrbimo za dostojno obleko in čisto perilo, s tem še ni rečeno, da živimo v blagostanju. Če Slovenija nekaj izda za dobro čtivo in je pri nas odstotek obiskovalcev gledališča razmeroma velik, to še zdavnaj ne pomenja, da smo siti in da nimamo drugih potreb. Koliko jih je, ki se zadovoljujejo z žganci in zeljem in repo in krompirjem, da se lahko spodobno oblačijo, da si nabavijo nekaj potrebnega pohištva, da postelje lepo pogrnejo in postavijo cvetlice v ličnih lončkih na okno! Ali je to že blagostanje? Če si kak Slovenec dobesedno odtrga od ust, da si kupi knjigo in da gre vsake kvatre enkrat v gledališče, ta še ni vsega sit, ampak duševna hrana mu je tudi
Višek smučarske sezone na Pohorju
ŠTEVILNE PRIJAVE - PRVI TEKMOV JE POBELIL
Letošnje državno prvenstvo v alpski kombinaciji je JZSS poveril Mariborski znn-sko-sportni podzvezi, ki ga bo izvedla 4. in 5. marca v okolici Ribnice in Senjor-jevega doma na Pohorju. Se pred nekoliko dnevi smo se morali bati, da bo na,stopilo južno vreme morda tudi v višjih legah, kar bi imelo za posledico odpoved prireditve, ko je bilo vloženega že toliko truda za priprave. Zato so prireditelji z velikim veseljem pozdravili nov sneg, ki je pobelil vrhove Pohorja in ki bo na stari podlagi ustvaril odlične snežne prilike. na terenih za prvenstvo, ki imajo itak dovolj idealno geografsko lego, tako da se še je preteklo nedeljo lahko nemoteno vršilo pod zvez ino prvenstvo v alpski kombinaciji.
Za prvenstvo vlada velik interes, o čemer pričajo številne prijave ne samo iz območja MZSP-a, temveč tudi iz ostalih podzvez. Doslej je dobila podzveza sledeče prijave: SK Ilirija (Ljubljana): Mulej Miloš, Kralj Leopold, Šušteršič Slavko, Rar-berič Stjepan, Polajnar Cvetko; ,SK Slalom (Zagreb): Ilaidin Milan, Gredelj Zvonko, Gredelj Krešimir; TIPD podružnica Velebit na Sušaku: Škerl Ivan, Tijanič Stanislav, J.ipovSčak Miljenko, Korelc Ivan; SmK Ljubljana: Šalamun Rojan. Voller Kristl; SPD Maribor: Cizelj Miran. Cop Franci, Laulner Henrik. Gajšek Rožo, Škapin Vaško. Preis Franci; SSK Maraton (Maribor;: Sodec Karl, Stank- Jožef. Žunter Jvan. Kunc Ivan; SK Rapid (Maribor): Jurič Herbert; SPD Celje: Meštrov Zvonko; SK Celje: Rožič Danilo; SK Tržič: Car-
VLCI SO ŽE NA POHORJl - POIIORJK NOV SNEG
man Frenk, Lukane Slavko. Aukele Riko; SK Bratstvo (Jesenice); CviŠenberger Adolf, Bohinc Ivan, Medja Franc; ASK Gorenje: Žvan Alojz, Žnidar Emil, Bertoncelj Jože; SK Rratstvo bo poslal še enega tekmovalen, ki pa še imenoma ni prijavljen.
Nekateri tekmovalci že pridno trenirajo na smuški progi, večina jih pa bo še pripotovala. Z letošnjim prvenstvom bo dosegla smučarska sezona na Pohorju brez dvoma svoj višek, ne samo radi vrste prireditve, temveč tudi radi velikega števila odličnih tekmovalcev, ki so že prijavljeni pričakujejo pa se še nadaljnje prijave. Celo organizacijo državnega prvenstva bo izvedla MZSP, ki skrbi za nastanitev tekmovalcev in gostov, dovoljno prehrano, markacijo prog, izvedbo tekmovanja, objavo rezultatov, sanitetsko službo itd. ter je interesentom v vsakem pogledu na raz polago v svrho pojasnil. Letošnje prvenstvo je važno tako za Maribor kakor tudi za Ribnico in Pohorje sploh v gosopodar skem in tujsko-prometnem pogledu ter pomeni obenem tudi važno postavko v propagandi za smučarski šport. Zato je treba prireditelje v vsakem pogledu podpreti, da pokažemo športni javnosti ,da smo v stanu, prirediti tudi tekmovanja v vočjem stilu.
Udeleženci državnega prvenstva imajo pravico do polovične voznine na državnih železnicah, razen železniške bo pa tudi avtobusna zveza Maribor - Ribnica ter Rrezno—-Ribnica iuteresentom na razpolago.
NADALJNJE PRIJAVE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO.
Izven _ _ rednega roka so se še prijavili naslednji tekmovalci: Finžgar Rudkb in Masterl Marjan, člana SK Planina v Ljubljani; Welle Kurt in Fanedl Karl, člana ISSK Maribora v Mariboru; Herle Franci, Gradišnik Dušan, Knop Ljubo ter Dvoršak friedenk, člani SPI) Celje; Peter Škofič, SPD Maribor i„ Stanko Zadnikar, SK Sla-vija (Sarajevo). Vsega je torej doslej prijavljenih 17 tekmovalcev, skoro gotovo pa je, da to še ni dokončno število. Gorenjca Zvan in Žnidar sta tudi že v Ribnici na trenuigu.
MASA ZA PLANINCE NA SENJORJEVEM .	DOMU.
I Na prošnjo MZSP-a bo Aljažev klub
priskrbel v nedeljo. 5. t m„ ob S. uri zjutraj za udeležence državnega prvenstva mašo na Senjorjevem domu na Pohorju.
SE 8 BRZOJAVNIH PRIJAV.
Pred zaključkom lista je MZSP sprejel« še 8 brzojavnih prijav ragrebSke zimskošportne podzveze. poedlna imena Se nt»« znana.
s Avtobusna zveza z Ribnico ua Pohorju.
V nedeljo bo za udeležence drž. prvenstva avtobusna zveza z Ribnico, ki bo pa nM razpolago le onim, ki sc bodo prijavili do sobote ob 17. v trgovini Sport-Divjak. Glavni trg, telefon 27-12. Ona vožnje v obe smeri din 35'—.
ELAINE HAMILTON	45
ZJECE.JSA SMR1
DETEKTIVSKI ROMAN
»Vem, da je odšel. Najbrže je pustil pr-vo poročilo pri portirju za morebitne izpraševalce. To je dobra zvijača, če potrebuje človek alibi. — Čudite se, kako to veni, kajne? Ko je tista ženska včeraj padla s stopnic, sem pogledal, kakor veste, skozi vrata. Dva moža sta se nagnila na njo. Eden izmed njiju je bil Mansfield. — Dalje!«
»Detektiv Bradley, ki sicer pazi na gospoda Richarda Selcotta, je bil z nami, gospod. Kakor veste ni mogel zanesljivo reči, da bi bil eden izmed ljudi v MeIwo-odski vili Selcott.«
»Ne,« je soglašal inšpektor. »In kaj je z Norringtonom?«
»Naš mož ga ni mogel nikjer izslediti, gospod.«
Reynolds si je počasi mel brado.
Revni rezultati. — In to je vse. kaj ne?«
V Jenkinsovih očeh se je zabliskalo kakor v očeh igrača pri bridgeu. kadar prinaša nepričakovano zmagoslavno karto.
»Ne še čisto vse, gospod,« je rekel vnemamo. »Sluga gospoda Ingrama. Par-sons. Je bil v službi v garaži svojega bra-
ta v Le\vishamu, nocoj, in brat — ime mu je Alf — je bil z avtom zunaj — nekdo ga je najel — in se ni prej vrnil kakor šele okrog treh po polnoči.«
>Zdaj je toraj vse?«
»Skoraji gospod. Ena serija številčnih tablic na vozu, ki je stal na ozemlju Mel-woodske vile, kaže, da je ta voz last Alfa Parsonsa v Lewishamu.«
»Izvrstno,« je pripomnil Reynolds, — »Mimogrede, pozvonite na gospoda Callingtona Hunta in vprašajte, ali se je že vrnil iz Pariza. Silno hrepenim po nekoliko besedah s tem gospodom.«
Poseben izraz .ie krivenčil .lenkinsu obraz, ko je vlekel iz žepa kos papirja in ga podajal inšpektorju.
»Vrnil se je, gospod. Poglejte tole. Padlo je iz tistega zaboja od piva, ki sem ga dal sinoči iz kuhinje v izbo za sedež.«
Inšpektor se je malomarno ozrl na papir.
»Dobavnica za pivo in \vhisky,« je rekel. »Halo! Kaj pomeni ta naslov?«
»To je tisto, gospod! Ime prejemnika je označeno kot gospod J. C. Gray, ki je lastnik in stanovalec Melwoodske vile,
toda vse kaže, da si daje listke pošiljati nekam drugam.«
»In ljudje v pivovarni so se očitno zmotili in poslali listek z blagom,« je preudarjal ReynoMs. »Ne smemo se prezgodaj razburjali. Grey se je lahko mudil v mestu, ko je naročil pivo in whisky, naj mu ga pošljejo domov. Dognati moramo, kdo stanuje na tern naslovu.« Namrščil je obrvi. »Zdi se mi nekoliko znano, a ne morem takoj najti.«
»Jaz pa, gospod. To je naslov gospoda Callingtona Rogersa Hunta’. Ko sem sinoči odšel od vas, sem se spomnil na tale listek v žepu,« je razlagal Jenkins, »in tako sem si mislil, da bom pogledal, kdo stanuje na tem naslovu. Vprašal sem stražnika ali stanuje tam neki gospod Grey, a on mi je rekel, da je to hiša gospoda Callingtona Hunta. In mak) je videl gospoda Hunta iti domov.«
»Obkorej je bilo to?«
»Deset minut pa dveh, gospod.«
»Potem to ni prevelika uganka, če si mislimo, da je bil Hunt eden tistih tičev v včerajšnji noči v Melwoodski vili. Obiščem ga, preden si pridobi časa za pripravo prelepe pravljice. Radoveden sem, kakšen človek je to.«
»Zavaljen in Čokat, gospod, pet stop deset ali enajst palcev visok, gostih, nekoliko osivelih las, okoli petdeset let star. Krepke poteze, levji tip obraza.« Jenkins
je opisoval gladko in brez pomišljanja.
»Za vraga, kako pa vse to veste?« je vprašal ReynOlds.
»Včeraj ga sploh nisem videl, toda posrečilo se mi je, da sem ga videl danes zjutraj, ko je prišel ob desetih v pisarno gospodične Lejle Selcottove.
»Kaj?« je zaklical inšpektor. »Oh, da, seveda! Ona je pri bolniškem dobrodelnem društvu in on je tam organizator. Vsi ti ljudje, ki so poznali Ardeena, so menda čisto naravno med seboj zvezani. To pa nam prav nič ne olajšuje naše naloge.«
»Edino, za kar moram biti hvaležen,« je nadaljeval čez nekaj časa, »je to, da niso te stekleničice plina, ki se nam še zmeraj skrivajo, doslej povzročile še nobene nadaljnje tragedije.« Pogledal jena uro. »In zdaj grem lovrt Callingtona Hunta in gledat, kaj ve.«
ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE.
Likerska družba.
V Whitchallu so prodajali Kameloti prvo izdajo »Večernega lista«.
»Večerni list, gospod.« je zaklical deček na Reyno!dsa. »Skrivnostno obolenje slavnega igralca. Hampsteadsk: samomor. Poslednje vesti!«
Reynolds sl je kupil časo-pis, poklical taksi in pogledal na naslove v časopisu. Hipoma mu je začelo srce hitreje bi«, ko je uzrl članek z velikim naslovom:
(Se nadaljnje;)
SoHotisivo
D@Eo sokolske čete Sv. Marjeta ob Pesnici
Minulo nedeljo je bil občni zbor sokolske čete pri Sv. Marjeti ob Pesnici ob lepi udeležbi četnega članstva. Občnemu zboru je prisostvoval kot župni delegat br. Polič, kot delegat matičnega društva Maribor III. pa br. Homer.
Ob otvoritvi je moški zbor pod vodstvom br. Vaude Mirka zapel »Sokolski pozdrav«. Občni zbor je otvoril in vodil starosta br. Šuman Anton. V svojem poročilu je ugotovil, da je 1. 1938. bilo za četo nenavadno kritično, kajti sokolstvu nasprotni domači in drugi činitelji so četi hoteli prizadejati s svojimi brezobzirnimi sredstvi smrtni udarec. Ugotovil je, da so izvršili nad njim samim kot izvoljenim predsednikom občine in pozneje »e članom obč odbora svoje grožnje in to le, ker je — Sokol. Pozival je k vztrajanju člane, naraščaj, posebno še deco, katero — ne izbirajoč sredstva — nam hočejo na vsak način odtujiti. Pozival je k nc-ustrašnosti pod vodstvom našega prvega br. staroste, Njeg. Vel. kralja Petra II., kateremu so zborovalci zaklical! trikratni »zdravo«.
Nato so podali poročila ostali četni
funkcionarji, od katerih je bilo daljše in izčrpno zlasti poročilo prosvetarja br. Vaude, ki je predvsem obžaloval, da vsaj tu blizu meje kljub ponovno izraženi in pokazani pripravljenosti ne pride do medsebojno strpnega, vse več skupnega, složnega delovanja na narodno kulturnem polju. Načelnik br. Novačan je po navedbah lanskih delovnih ovir bodril k sokolski disciplini. Tajnik br. Židanik je podal kratek pregled tajniškega in odbo-rovega dela. Slično in temeljito so bila sestavljena tudi ostala funkcionarska poročila. Pri volitvah je bila z izjemo dveh odbornikov izbrana prejšnja četna uprava s starosto br. Šumanom na čeiu.
K besedi se je javil br. župni delegat ter najprej govoril o razvoju in bistvu sokolstva in bodril četno članstvo k delu in vztrajnosti kljub vsem oviram, kajti sokolsko delo je in ostane borba do končne zmage. Enako je bodril delegat matičnega društva, čigar pomoč četi je vedno na razpolago. — Občni zbor ie marjetska četa zaključila z našo himno: Hej Slovani!
nehote pozabimo, misliti na ločitev.
Ločitev se ne rentira. Za njo ne pride vendar nič boljšega.
Ne govorimo o ločitvi, govorimo rajši o zakonu: Kdor se je enkrat prav poročil, ne stori tega zopet tako kmalu.
KATERA STAROST JE ZA LETANJE NAJPRIMERNEJE?
Še danes je mnogo ijudi, posebno med starejšo generacijo, ki mislijo, da letanje škodljivo vpliva na zdravje, da obstaja neka »letalska bolezen«. Neka evropska letalska družba je odgovorila na vprašanje novinarjev, v kateri dobi je letanje največji užitek, na podlagi statističnega gradiva in izkušenj tako-le:	»V vsaki
starosti nudijo lahko doživljaji med letanjem samo prijetne občutke. V današnjem času letajo na letalskih progah otroci v plenicah, nebogljenčki, poverjeni samo skrbi stewardk. dalje mladina vseh let, ljudje srednjih let in postarni. Prav stari ljudje radi dajejo prednost letalu pred utrudljivim, počasnim in dolgočasnim cincanjem v mednarodnih brzo-vlakih. Kdor večkrat potuje z letalom, nam bo potrdil, da so velik odstotek potnikov ljudje v letih.« zi usta.
Ssgrfšžža
Kurjega tatu |e ustrelil
Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča se je zagovarjal hlapec Alojz Š e-g u 1 a iz Mezgove (obč. Sv. Tomaž), ker je 7. decembra lani v Mezgovcih usmrtil s puškinim strelom Vinka Žnidariča.
Na Miklavževo je odšel Šegula z nekim Majcenom na vasovanje v Rucman-ce. V Rucmancih sta se oba zadržala do polnoči, nakar sta odšla v Mezgovce nazaj. Nekoliko pred Majcenovo domačijo sta zaslišala vreščanje kokoši; malo za tem sta zagledala luč v Kukovčevem hlevu. Šegula se je postavil z neko staro puško brez kopita in s skrajšano cevjo, ki jo je vzel s seboj na vasovanje, za vogal, Majcen pa je odšel klicati Ku-kovč§.ve.
Ko je Žnidarič, ki je kradel kokoši, spoznal, da je zasleden, je planil, da bi zbežal — ali naravnost proti Šeguli. Ta je v strahu, da ga ne bi Žnidarič napadel, ustrelil in ga zadel v trebuh. Žnidarič se je še zavlekel kakih 160 korakov, nato pa obležal.
Šegula je bil obsojen, ker je iz malomarnosti zakrivil Žnidaričevo smrt, na 4 mesece zapora, pogojno na dve leti.
Tat in njegov mladi pomagač. Na š mesecev strogega zapora in na 2 leti izgube častnih pravic je bil obsojen pred okrožnim sodiščem Franc Trop, 60-letni posestnik v Godenincih, ker je vlomil v neko hišo in odnesel 2 vreči pšenice. Njegov 16-letni pomagač je bil poslan zavod za poboljšanje.
Zanjnivosti
Ples proti domišljavosti
V LONDONU SO PRIREDILI PLES PROTI LAŽNEMU PONOSU, NA KATEREM UGLEDNI ANGLEŠKI ARISTOKRAT JE PLEŠEJO S SVOJIMI TIPKARICAMI.
PRAVILNO KAŠLJANJE.
Po mnenju nemškega zdravnika dr. H. Henrici kašljajo vsi ljudje nepravilno. Ce
začutijo dražljaj h kašlju, navadno odprejo usta in z njimi naglo vdihujejo zrak. Kašljati pa smo prisiljeni zato. ker hoče organizem izločiti iz dihalnih organov kako tuje telo ali sluz. Ce z usti naglo »srkamo« vase zrak, potisnemo oviro v dihalih še globlje, tako da je včasih celo ne moremo izkašljati. Pravilno je vdihovati zrak z nosom počasi in mirno, tako da bi se pljuča napolnila z večjo zalogo zraka, ki ima potem pri kašljanju močnejši učinek. Dr. Henrici pripoveduje iz lastne izkušnje, da se mu je s takšnim pravilnim kašljanjem posrečilo izvreči celo grašek, ki je prišel že skoro do pljuč. Pravilno kašljanje ima tudi to dobro stran, da se zrak. ki prihaja v telo' skozi nos, v nosu ogreje in ovlaži, tako da v dihalkah sluznic ne draži tako kakor mrzel, suh zrak, ki ga vdihnemo sko-
X O Shirley Temple se je zelo neugodno izrazila slavna pisateljica Sigrid Undsetova. Dejala je: »V današnjem filmu je za moj okus najhujša Shirley Temple. Ne morem si misliti nič bolj bedastega, kakor če otrok parodira otroštvo.«
X Najtočnejše ure na svetu ima zvezdama v Greenwichu. Žene jih elektrika in so jih preizkušali pet let. V vsem tem času so se zakasnile samo za desetinko sekunde.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V mallb oglasih stanc vsaka beseda 50 oar: aaimaniša orlstoibina za te oelase lo din 6.—. Dražbe orcklicl doplsovania In ženltovanlskl oclasl din I,— oo besedi. NaimaniJI znesek za te ozi&sc le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oelasnl davek za enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za male oclase se plačale takol orl naročilu oziroma ea le vposlatl v olsmn skupal t naročilom ali pa oo poStni položnici na čekovni račun St t1 IM Za vse oismene odgovore Kledc malib oglasov se mora priložili znamka ta 3 din
Razno
Rabini
10 SADIK MOŠANCK
in 10 bobovcev. Mohorko. Po Čehova.	1677
Poses«
Pri Rušah prodam lepe stavbene in zemljiške PARCELE
Štemberger, Bezena. Ruše. 1676 '
Prodam
Nedavno so v londonskem predmestju Wimbledon priredili angleški plemiči nenavaden ples, ki je imel res pravo demokratsko obeležje. To je bil prvi primer na Angleškem, da. so lordi plesali s služkinjami, bogati trgovci, bankirji ter industrijalci s svojimi pisarniškimi delavkami. In narobe: Tovarniški in rudniški delavci, hotelski vratarji in sluge so plesali z odličnimi londonskimi plemeni-tašinjami ter premožnimi soprogami angleških bogatašev. Veselo razpoloženje je doseglo vrhunec okoli polnoči, ko so začeli plesati »lambethwalk«.
Ta demokratični ples je bil v svečani dvorani občinske uprave v Wimbledonu. Večerno toaleto je imela na sebi ena sama dama, pa tudi ta je zgolj po naključju padla v to plesno dvorano. Vratar občinske uprave je dobil strogo naročilo, da ne sme nikogar pustiti v dvorano, ki ni oblečen v frak, smoking ali pa svileno, razkošno večerno haljo. Vsi gostje pa so imeli na sebi navadno vsakdanjo oble-ko. N
To zanimivo in nevsakdanjo zabavo je priredil sam vvimbledonski župan z geslom: »Borimo se proti domišljavosti in lažnemu ponosu, proti lažnemu gospostvu!« Plesu je prisostvovalo čez dva tisoč ljudi iz vseh družabnih slojev Londona. Tu so bili večkratni milijonarji, sloviti gledališki igralci, slikarji in politiki, kakor tudi najbednejši londonski proletariat. In to noč so se ti ljudje med seboj čudovito razumeli, se veselili in niti trenutek pomislili na velike družabne razlike. ki obstajajo med njimi.
Čist dobiček te uspele prireditve je namenjen londonskim revežem. Najognje-vi‘ei£e plesalke na tem večeru so bile debele kuharice iz \Vimbledona in dru-
gih londonskih predmestij, in kot najboljši in najtemperamentnejši plesalci so se izkazali nosači in delavci londonskih rečnih pristanišč.
Wimbledonški župan je novinarjem izjavil, da je to šele prvi njegov korak v veliki akciji, ki jo je pokrenil, da bi odstranil vse zapreke, ki so doslej ovirale medsebojni demokratski in iskreni odnos med vsemi anleškimi državljani ne glede na sloj in njihovo gmotno stanje. V letošnjem letu priredi wimbledonska občina še nekaj takih ‘zabav in drugih javnih sestankov, in ob teh prilikah bodo Angleži ponovno manifestirali resnična demokratska čustva ter ljubezen Angležev do popolne enakopravnosti vseh ljudi.
KROMAT1ČNA HARMONIKA
za umetnika na prodaj. Koseskega _uL_ir7;_________ 1664
ČASOPISNI PAPIR nerabljen, proda večje količine poceni Hinko Sax. Maribor, Grajski trg.	1668
Prodam dobro ohranjen, globok
OTROŠKI VOZIČEK
Pleteršek. Zelena 23, Nova vas.	1672
Prodam dobro ohranjen PUCH-MOTOR
250 kub. Naslov v upravi lista.	1683
MODROSTI O ZAKONU.
Kdor se je enkrat prav poročil, ne stori tega zopet tako kmalu.
Ce smo poročeni, smo sicer tudi še velikokrat sami, nismo pa več osamljeni.
Zakon je lep: Kolikor preje, tem bolje.
Zakonsko življenje je udobno. Če pa si eden od obeh napravi preveč udobno, postane drugemu kmalu neudobno.
Kolikor preje se poročimo, toliko preje izplačamo pohištvo.
Hudobne tašče najdemo samo še v šaljivih listih. Hudobnih tastov pa niti tain ne več.
Kadar pridejo otroci, se spremeni celo sorodstvo: Tašča postane babica (marsikateri se celo veselijo tega), tast postane ded (končno se mu ni treba več briti, vendarle pa se kljub temu še vča-j sih...), vsak postane stric (ki kmalu za- j čuti potrebo, da se malo zredi...).
Če smo dovoli dolgo poročeni, čisto
ŠTEDILNA SOBA
odda s 1. aprilom. Cankarjeva, Pobrežje.	1662
MEBLIRANA SOBA
se odda takoj. Slovenska ulica 20. ^	1666
OPREMLJENO SOBO
oddam solidnemu gospodu. Frančiškanska 21/11.. levo. 1673
ODDAM SOBO
takoj. Betnavska 26. pritličje. Florjan.	1679
Sobo išie
Iščem
SOBO S ŠTEDILNIKOM
v mestu. Ponudbe pod »Soba«.	1671
IŠČEM LEPO SOBO
s posebnim vhodom v bližini Mariborskega dvora. Ponudbe na upravo pod »Oficir«. 1674
Stanovanje
GOSPODA SPREJMEM
na hrano in stanovanje. Ko: roščeva 6/1I- vrata 8.	1585
BRESKVE
vseh sortah, prvovrstno drevje za pomladno sajenje oddaja drevesnica Perko, Kamnica.	1685
Sobo odda
SONČNA, CISTA SOBA
1—2 posteljama, z oskrbo ali brez nje, se odda 15. tm. Oddaljena 3 min. od glavnega kolodvora in parka. Naslov v upravi.	1661
STANOVANJE
2 sobi in kuhinja, se takoj ali s 15. marcem odda. Vprašati pri Franc Božiček. Meljska
cesta 9._________________  ^50
DVE GOSPODIČNI se sprejmeta na stanovanje. Istotam se prodata dve postelji in dva vložka. Mlinska ul. 35.	 '	1663
SPREJME SE GOSPOD
Koroška cesta 31.	1667
Lepo. dvosobno, sončno, par-ketirano
STANOVANJE 1. aprilom 1939 za oddati. Kacijanerjeva 22. __________1680
V dvonadstropni hiši se odda velika
SOBA IN KUHINJA vodovodom in elektriko, zelo poceni. Gosposvetska 44 Pobrežje. ■*	1684
Službo dote?
DOBRA PODKUHARICA
in poštena služkinja se sprejme s 15. marcem za restavracijo. Naslov v upravi lista. 1665
Sprejmem takoj KROJAŠKEGA POMOČNIKA
zmožnega tudi konfekcije. Vojašniška uiica 19____1669
Mlad. sposoben
TRG. POMOČNIK
ki govori slovenski in nemški, se sprejme 1. aprila v barvni stroki. Ponudbe na Branko Sučevič, Maribor. Slovenska ul. 8.	1675
Službo liee
CU	-K
Mlada
SIMPATIČNA NATAKARICA
išče službe. Kovač Rozalija. Maribor, Zrinjskega trg 9. 1681
KROJAŠKI POMOČNIK
išče stalne službe. Zbičajnik Jože, Maribor, Zrinjsekga trg 9.	1682
Sirite ..Večernik"
II f* HHBI
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuzno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče. tast itd. gospod
Dr. Med. Peter pl. Chmielowski
v torek, 28. februarja, nenadno v Gospodu zaspal.
Pogrelj dragega pokojnika bo v petek, 3. marca, ob 15.30 iz kapele na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maša zadušnica bo v soboto 4. marca ob 7. uri v stolnici.
Maribor, Varšava, Lunieniec, Sosnovviec, 1. marca 1939.
Pelagija, soproga; Stanislavv Chmielowski, ban R. P. Poljske, sin; Vanda Glebova, hčerka, s soprogom Ivanom Glebovom, polkovnikom R. C. V.; vnuki Aleksander in Peter Glebov in ostala rodbina.
Izd la IM urejuje ADOLF RIBNIKAR v, Mnriborn. Tisk« Mariborska tiskam.« <1 d.. p:-r:l*Mt nlk STANKO IMIFJ.A v Mariboru. - Oglasi^ po ceniku. - Rokopisi isfc nc rračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 0. — lelelon uredništvu štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račuu štev. 11. - •