Ortf.|alStvo > oprava! Ljubljano, Kopitarjeva 1 Telefon 13 61-MM. jU>»*5na naročnina U Ur, ta »no. ,om«tvo 40 Ur. - Cek. ra«. LJubljana 10.690 aa naročnino tn 10.894 w tnflerata. laklJnAna aaatopetv« ta oelaae t* Italija tn Inozematvai
DPI 8. A, U liano, Rokopliov.a« vrstama.
SEPTEMBER - 1914
17
NEDELJA
Sehwerpunkt der Kampfe im Raum Aachen
Hohe feindliche Verluste bei Vesoul — Siidenglische Hafen-stadte im Feuer unserer Marinekiistenbatterien —- Durchbruchsversuche in Italien weiter vereitelt —- Zahlreiche Angriffe an der Ostfront geseheitert
Verbiinde eingebroehenen Feind zuriick.
In den Riiiinien von Bauske, Mo-dohn und Walk setzten die Sowjels, unterstiitzt durch Panzer und Schlacht-fliegergeschvvader, ihre heftigen Angriffe fort. Unsere Divisionen vereitel-ten in erbitterten Kanipfen Seile an Seite mit lettisehen Freiwilligen-Ver-biiiiden und in hervorragender Ziisam-inenarbeit mit starken Kraften der Luftwaffe alle feindlichen Durch-bruchsvcrsuchc. Eingebrochener Feind wurde in soforligen Gegenstossen zu-riickgeworfen. 8? feindliche Panzer wurden vernichtet, Jiiger und Flak-artillerie der Luftwaffe bracliten 92 so-wjetische Flugzeuge zum Absturz.
Im Seegebiet vor der nordnor-vvegisehen K uste wiirden durch Marineflak, Sicherungsfahrzeuge und Bordflnk eines deutscnen Geleits vier feindliche Flugzeuge abgeschossen und ein sowjetisches Schnellboot versenkt.
In der vergangenen Nacht richteten britisehe Bomber einen Terrorangriff gegen KieL Einzelne feindliche Flugzeuge vvarfen Bomben auf Berlin.
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 16. Sept. 1 D.viB. Das Oberkommando der Wehrmacbt | gibt bekanut:
Der Schwerpunkt der Kampfe im We-slen ing gestern wieder im Raum siidlich U:id sudostlich Aachen. Mit zusatnmen-gelassten Inlanterie- und Panzerkralten versuehte der Feind dort, uber Stol-b c r g nach Nordosten durchzubrechen. Naclidem der Gegner unter stiirkstem Materialeinsatz zunachst geringen Ge-landcgeivinn hatte erzielen konnen, brach-tca i!;n unsere Gegcnangrifle zum Stehen. 27 Icindliche Panzer wurden dort abge-sckosseo.
Siidlich Aachen bis in den Raum siidlich N a n c y sclieiterten zahlreiche oft mehrfach wiederholte Ieindliche Angriffe. Besonders erfolgreich waren unsere Abvvehrkampfe im Raum von Vesoul wo der Feind bei seinen vergeblichen An-giilfen hohe Verluste erlitt.
In den vollig zerstorlen Brest lci-stet unsere tapfcre Besatzung trotz schvversten fcindlichcn Feuers und an-daucrnder Luftangriffe dem immer wie-der anrcnnendcn Gegner .verbissenen Vi idrrstand.
Die Hafenstadte an der siiden gli-schen Kiiste lagen auch am gestri-gen Tagc ohne Unterbrechung unter dem Fcuer unserer Marinekiistenbatterien.
Bei dem bereits gestern gemeldeten Angriff brilisclier Schncllboote auf ein dculsches Gcleit nordlich der westfricsi-sciien Insel Texel wurdcn nach ab-schiicssenden Meldungcn insgesamt drei Ieindliche Boote versent.
An der italienisehen Siidfront sctzic der Feind im Raum nordlich F1 o-r e n z seine Durchbruchsversuche wah-rend des ganzen Tages in verstiirktem Masse lort. Gegeniibcr dem ziihen Wider-stand unserer Divisionen gevvatin er nur gerigfiigig Bodcn. Die Linbruchsstellen sind abgeriegelt. Auch an der Adriati-sclicn Kiiste verhinderten unsere Truppen erneut den vom Feind erstrebten Durch-bruch auf R i m i n i.
In Siidsiebenbiirgen warfen deutjche und ungarisehe Verbiinde den bei Torenburg und am Miersch vorgedrungenen Feind zuruck. In den Ostkarpathen scheiterten mehrere sowjetisclie Angriffe.
Bei Sanok und Krosno zerschlu-gen un-ere Divisionen wicdcrum die mit starken Kraflen gcfiihrten Durchbruchsversuche der Bolschewisten, 27 sowjeti-sche Panzer wurden abgeschossen.
Nordostlich Warschau warfen Truppen der Waffen-SS und ungarisehe
Unerfiillbare Feindforderung
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 16. September. — Das Oberkommando der VVchrmncht gibt ferner bckannt: Als Finnlund in der Nacht vom 2. zum 3. September an Deutschlnnd iihcrraschend die Aufforderung rich-tete, tlie Truppen bis zuin 15. September aus Finnlnnd zuriickzuziehen, stan-den die deutschen Divisionen, die bis-her Mittelfinnland verteidigt hatten, tast 400 km von den Hafen des Bott-nisehen Meerbusens und iiber 600 km von der nordfinnisch - norwegischen Grenze entfernt.
Schon die reine Marschzeit erfor-derte ohne Behinderung durch den Feind bis zur Bottnischen Bnrht 20 und bis zur norwegischen Grenze minde-stens 30 bis 35 Tage.
Der Feind, der diese Forderung ge-stellt, und das finnische Oberkommando, das sie angenommen hat, wussten, dass sie unerfiillbnr war. Dic Erfiil-lung dieser Forderung \vurde noch da-durch erschwert, dass der Gegner durch ununterbrorbene Angriffe das Abset-zen unserer Verbiinde verhindert haL Die deutsche Armee in Finniand wird daher nuch nach dem 15. September sich bei allcn Bewegungen und Massnahmen nur von dem Gesichts-punkt ihrer eigenen Sicherheit gegen jeden Angreifer leiten lassen.
Poročila o vojaškem položaju
v Vivv ■ ■	i vi ■ i
Tezisce bojev na področju Aachena
Visoke sovražnikove izgube pri Vesoulu — Južnoangleška pristaniška mesta pod ognjem nemških mornariških obalnih baterij — Prebijalni poizkusi v Italiji nadalje preprečeni — Mnogi sovjetski napadi na vzhodnem bojišču so se izjalovili
skimi prostovoljskimi oddelki in t vzgled-nem sodelovanju i močnimi oddelki letalstva preprečile vse sovražne prcbijal-ne poskuse. Vdrlega sovražnika smo s takojšnjimi protisunki vrgli nazaj. Uničili smo 87 sovražnih oklepnikov, lovci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva pa so zbili 02 sovjetskih letal.
V	vodovju pred severno norveško obalo so mornariško protiletalsko topništvo, varovalna vozila in protiletalsko topništvo na ladjah neke nemške spremljave sestrelili štiri sovražna letala ter potopili nek sovjetski hitri čoln.
V	pretekli noči so britanska letala strahovnlno napadla K i c I. Posamezna sovražna letala so vrgla bombe na Berlin.
Neizpolnjiva sovražnikova zahteva
Fiilirerjev glavni stan, 16. septembra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja nadalje:
Ko je Finska v noči od 2. na 3. sept. Nemčijo presenetljivo pozvala, naj do 15. septembra umakne iz Finske svoje čete, so stale nemške divizije, ki so do tedaj branile srednjo Finsko, skoraj 400 km daleč od luk Botniškega zaliva in preko 600 km od severne finsko-norveške meje.
Že samo za pohod brez sovražnih motenj bi bilo treba do Botniškega zaliva 20, do norveške meje pa najmanj 30 do 35 dni.
Sovražnik, ki je stnvil to zahtevo in finsko vrhovno poveljstvo, ki jo je sprejelo, sta vedela, da je neizpolni-va. Izpolnitev te zahteve je bila otež-kočena še s tem, da je nasprotnik z neprestanimi napadi preprečeval odmikanje naših oddelkov.
Nemška armada nn Finskem bo zato tudi po 15. septembru ravnala pri vseh premikih in ukrepih le s stalisča svoje lastne varnosti pred vsakim napadalcem.
Fiilirerjev glavni stan, 16. septembra. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Težišče bojev na zapadu je ležalo včeraj zopet na področju južno in jugovzhodno od Aachena. Z osredotočenimi pehotnimi in oklepniškimi silami se je sovražnik tamkaj skušal preko Stolberga prebiti proti severovzhodu. Nasprotnikn je z največjo uporabo gradiva najprej uspelo nekoliko napredovati, kasneje pa so ga naši protinapadi zaustavili. Tamkaj smo uničili 27 sovražnih oklepnikov.
.Tuicno od Aachena pa do področja južno od Nancyja so se izjalovili šte-viini sovražni napadi, ki jih je bil često ponovil. Posebno uspešni so bili naši obrambni boji na področju Vesoul a. kjer jc utrpel sovražnik pri svojih brezuspešnih napadih visoke izgube.
V	popolnoma porušenem Brestu se naša junaška posadka kljub najtežjemu sovražnemu ognju in trajnim letalskim napadom ogorčeno upira vedno znova napadajočemu nasprotniku.
Pristaniška mesta ob južnoangle-ški obali so bila tudi včeraj brez pre-stanka pod ognjem naših mornariških obalnih baterij.
Pri že včeraj javljenem napadu britanskih hitrih čolnov na nemško spremljavo severno od zapadnofrizijske-ga otoka Texel smo po dokončnih vesteh potopili skupno tri sovražne čolne.
Na. italijanskem južnem bojišču je sovražnik na področju severno od Flor en ce ves dan v ojačeni meri nadaljeval svoje prehijalno poskuse. Zaradi «ilave?;a odpora naših divizij pa je prav malo napredoval. Vdorna mesta smo zajezili. Tudi ol) jad ranski obali so nase feto sovražniku znova preprečile nameravani prodor proti Rini i ni ju.
V	Sedmograški so vrgli nemški in madžarski oddelki sovražnika, ki je prodrl pri T u rdi in ob Mursšu, zopet nazaj. V vzhodnih Karpatih se jo is-jalovilo več sovjetskih napadov.
Pri Sanoku in Krnsnn so rnzbile naše divizije znova z močnimi silami izjedene boljševiške nreliijalne poskuse. Uničile so 27 sovjetskih oklepnikov.
Severnovzhodno od Varšave so vrgle lete vojaške SS in madžarski oddelki vdrlega sovražnika zopet nazaj.
Na področjih pri Bausku, M od oh-«u in Valku nadaljujejo Sovjeti s podporo oklepnikov in borbenih letalskih jat svojo silovite napade. Naše divizije so v ogorčenih bojih ramo ob rami s latvij-
Amisterdam. Rooseveltov tajnik Early jo izjavil v petok, kakor javlja ibritansika poročevalska služba, da bosta Churchill in Roosevelt končala s konferenco v soboto opoldne Dogovori med britanskim in severnoameriškim generalnim štabom pa se bpdo v Que-beeku še nadal jevali.
Berlin 16. 9. K položaju na bojiščih piše vojaški 6odelavee DNB-ja dr. Max Kruli:
Sovražnik je osredotočil močne sile na področju pri Maastrichtu in Aachenu. Bilo je torej jasno, da bo napadel tamkaj in uspel v prvih napadih. Nakopičenje izrednih količin gradiva mu je omogočilo, da je zasedel kraj Maastrirht. Toda tudi ob zgornjem teku reke Mosel in pred Burgundskimi vrati je prišlo do živahnega bojnega delovanja. Južno in jugovzhodno od Aachena divjajo še ogorčeni hoji za dve nemški zahodni utrdbi. Sovražne izgube v teh bojih, predvsem pa tudi na p red bojišču i h položajih nemške obrambe so izredno visoke. Ob Nan-cvju je sunil sovražnik proti Lunevilleju. Ker je pritegnil sovražnik nove oddelke, boji se trajajo. V splošnem pa so 6e Angleži kakor tudi Amerikanci pripravili na to, da bo prišlo do hudih borb in da Im> treba v Belgiji kakor tudi pred nemško mejo plačati vsak meter ozemlja s poloki krvi. Tudi pri Beliortu nakopiču-jejo Amerikanci čete in gradivo, da bi lahko izvedli prebijalno poskuse. Nemška obramba se izkazuje še naprej kot zelo uspešna. Napad in prolinapad eo menjata. Kjer je našel sovražnik manj odpora, kakor na področju severozahodno od I.angresa, ki je postalo zaradi nadaljnjega razvoja nezanimivo, je bilo ozemlje načrtno izpraznjeno. Toliko močnejši pa je nemški obrambni odpor pred Bur-
gundskimi vrati, ki so široka nekako 20 kili med Vogezi in pogorjem Jura, katerih vzpetine je možno koristno izrabiti za postavitve topniških baterij ter predstavljajo idealno obrambno polje. Glavnina Blaiskowitzeve armade je bila sprejeta v obrambni sistem ter nameščena južno od Vogezov. število izgub te armade je izredno majhno, čeprav je naredila dolgo pot skozi južno Francijo.
Borba za obalna oporišča pri Brestu je stopila v tragično obdobje. Iz gorečega pristaniškega mesta je sporočil general Kamcke Fiihrerju, da je odklonil obnovljene zahtevke po predaji, ki mu jih je predal sovražni poveljnik Troyh-Middlet. Borim se nadaljuje tukaj kakor tudi v Ix>rientu, St. Nazairu, Boulogneju, Cap Gris Nezu, Calaisu in Duukeri|ueju kljub sovražni premoči v gradivu in moštvu. Nemške posadke vežejo sovražne številne divizije ter povzročajo sovražniku visoke izgube.
Nadaljnja uspešna obramba sovražnih napadov na apeninskih položajih nas spominja, da se zavezniki v Italiji že eno leto zaman trudijo, da bi dosegli odločitev s premočjo. Potek bojišča se spreminja vedno le s polževo naglico, ki pa nikakor ne opravičuje visokih zavezniških krvnih izgub.
Na severnem finskem področju je prišlo dopoldne 16. septembra do bojev med nemškimi oddelki, ki se umikajo, in za njimi prodirajočimi Sovjeti. Sovjeti iščejo
Novo nemško bojno sredstvo
Berlin, 15. sept Danes je nek mornariški strokovnjak pojasnil zastopnikom tiska delovanje razstrelilnih čolnov, novega nemškega bojnega sredstva.
Strokovnjak je dejai, da je novo orožje prav tako, kot torpedo s posadko enega moža, improvizacija, pri kateri dosežemo z majhnimi sreds-tvi velik učinek. Krmarjenje tega novega razstrelilnega čolna jioteka po prinri|»u znanega krmar-jenja na daljavo. Nemška vojna mornarica se jo poslužila izkušenj, dolioljenih že dolgo pred vojno z ladjo »Zahringen«.
Razstrelilni čoln, majhno plosko vozilo, ki sliči dirkalnemu motornemu čolnu, krmarijo potom radija s poveljni-škf>ga čolna, čim prispe na področje svojega delovanja. Tudi razstrelilni čoln iina samo enega moža posadke, ki se g pomočjo pritiska na poseben vzvod v oddaljenosti kakih 220 m pred ciljem, ko je že vžgal naboj, siptwti iz čolna s posebnim aparatom. Od tega trenutka dalje krmarijo čoln iz daljavo, kar omogoča vodstvo čolna vse dotlej dokler, se ne zaleti v svoj cilj. Ves čoln sliči enemu samemu razstrelilnemu naboju ter je iz-
redno občutljiv na pritisk. Najlažji dotik z nasprotnikovo ladjo zadostuje za eksplozijo, ki je tako silovita, da se vse na ta način »torpediraner ladje potope oziroma, ako imajo prek« 10.000 ton izredno težko poškodujejo ter so s tem dalj časa izločeno iz nasprotne oskrbovalne mornarice. Z novim Ivojnim sredstvom so torpedirali doslej 35 angloameriških prevoznih ladij s kakimi 250.000 tonami. Vse zadete ladje so so v nekaj minutah potopile. Po uničenju napadenih ladij poberejo poveljniški čolni s plavalnimi pripravami opremljeno vodnike razstrelilnih čolnov.
Nemški mornariški strokovnjak jo opozoril, da ima to novo I vojno sredstvo seveda tudi svoje slabe strani. Nasprotnik ga namreč mnogo lažje odkrije, kot torpedo z enim možem. Zato p« se mnogo hitreje premika in ima večjo sposobnost za manevriranje. Z bliskovito naglico se lahko izogne nasiprotnim proti-manevrom. Iz izvajanj strokovnjaka jo bilo mogoče posneti, da uporabljajo čolne tudi v krdelih in da bomo kmalu Se več slišali o njihovem uspešnem delovanju.
Dr. Goebbels o ukrepih za totalno vojno
Tokio. 15. sepl. Minister dT. Goebbels je dovolil berlinskemu zastopniku časopisa »Mainiči Šimbun< razgovor o poteku dosedanjih ukrepov za totalno sodelovanje nemškega naroda v vojni. Dr. Goebbels jo dejal:
Za nas je zaenkrat najvažnejše, da izčrpamo svojo lastno narodno moč in da poskrbimo za to, da bomo uporabili ogromne rezerve, ki leže v nemškem narodu. S tem pa bomo ustvarili stanje, ki nam bo zopet omogočilo, da se ne bomo le branili, temveč postali znova ofenzivni, kajti trdno smo sklenili: Na bojiščih hočemo preiti zopet k ofenzivi. V to svrho smo izvedli prečiščenje javnega življenja in postavili ob stran vse, kar ni neobhodno potrebno za ta edini cilj končne ofenzive in s tem tudi zmage.
Minister je poudaril, da bodo vsi ti ukrepi končno dali število divizij, ki jih Nemčija potrebuje za ponovno ofenzivno vojskovanje. Oborožitveni potencial zadostuje za oborožitev teh divizij po modernih načelih in z orožjem, ki se je obneslo na vseh bojiščih in ki je orožju nemških nasprotnikov vsaj enakovredno, če še ne mnogo boljše od njega. Dr. Goebbels je poudaril, da so divizije, ki jih je bil za avgust zahteval maršal Keitel, avgusta dejansko tudi sestavili. Za september je določen obrok, ki je še za polovico višji kot jo bil v avgustu. Dr. Goebbels je dejal, da bodo tudi njega dosegli. Za oktober je predviden isti obrok kot za september, tako da bo imela Nemčija kmalu divizije, ki ji bodo omogočile, da prične zopet z ofenzivnimi nastopi.
Sovražna letalska ofenziva ni mogla napravili nikakega zastoja pri proizvod-
Vojaški razvoj na Balkanu
Berlin, 15. sept. Vojaški razvoj na Balkanu, zlasti v bivši Jugoslaviji raziskuje v »V6lkisrher Beobachterju< \Vil-helm vitez von Schramin, ki ugotavlja, da je Balkan, kot še vedno v zgodovini znova pozorišče bojev. Pisec ojiozarja na vrenje in na boje na Balkanu ob pričetku stoletja ter na strele v Sarajevu, ki so potegnili svet v plamene. Danes pa se širijo po Balkanu boljševizem in njegovi pomočniki, da bi prodrli iz te trdnjave proti Sredozemlju in proti Evropi. Nadalje podčrtuje, da se je novi vojni požar v Evropi spomladi leia 1941. pričel na skupno pobudo Angležev, Amerikancev in Sovjetov zopet v bivši Jugoslaviji ter da vseh isker na tem otmiišču vojne po popolni zmagi Nemčije na Balkanu ni bilo mogoče popolnoma pogasiti. V zvezi s čistilnimi nastopi in težkim! izgubami boljše^ških fiet po-
udarjajo, da so čistilni nastopi na zahodnem Balkanu v zadnjih mesecih dohro napredovali in da se bodo še nadaljevali. Zaradi težkih udarcev se komunistične tolpe v zadnjem času niso več mogle zbrali v operativne skupine ter so pričele zopel z malim vojskovanjem krajevnega značaja. Njih teror pa jo v bistvu strt. Boljševizem je dobil na (osrednjem Balkanu težke udarce ter jo moral tu mnogo žrtvovali. Nemško čete na Balkanu se bore nadalje. Ta boj l>o zahteval od njih v bližnji bodočnosti vsled izpremenjenega vojaškega in političnega značaja še nove in dodatne naloge. Poldrugo leto pa je prineslo nemškemu vojaku bogata izkustva ter mu Halo zniipanjo v Tijpfj/vvo veliko sposobnost. Vrhovno nemško vodstvo ni Ra tkana nikdar smatralo za postransko bojišče, Po jdecimiranju glavnih skupin
povoda, da bi zasedli finsko ozemlje s tem, da sami onemogočajo Fincem, da bi so držali dogovorjenega roka.
Na baltskem področju so se pričela nova sovjetska prizadevanja pri Bauske-ju, Modohnu in nn obeh straneh Valka. Omembe vreden je poseg več kot 40 strelskih divizij. Da se je prvi val boljševi-škili napadov zlomil v toči nemških obrambnih sredstev ter dosegel le krajevne vdore, kaže o napredovanju izgrad-nje^uspešne nemške obrambe.
nji. Kljub odtegnitvi mnogih divizij iz oboroževalno proizvodnje slednja ni padla, temveč še narašča. »Lahko torej ugotovim,c je dejal minister, >da se bodo nade, ki smo jih 6tavili v totalno vojskovanje, gotovo izpolnile. Gotovo je, da 6e lxi v razmeroma kratkem času vojna slika v Evropi bistveno spremenila v nemško korist.«
Na dopisnikovo vprašanje ali v zvezi s preureditvijo olioroževanja lahko v kratkem računamo z novim orožjem ter kak učinek bo to orožje imelo, ja odgovoril minister: >0 tem smem naravno govoriti le zelo rezervirano. Toda na podlagi točnega poznavanja teh stvari vain lahko rečem, da predstavljajo naša orožja naravnost senzacijo in da se bo moral sovražnik v bližnjih mesecih s temi orožji pomeriti.«
Na vprašanje, kak vpliv je imel odpad nekaterih malih zavezniških držav na nemško vojaško vodstvo, je dejal dr. Goebbels, da je bil za Nemčijo resnično pomemben odpad Italije, ker 66 je s tem dejansko izločila iz vojne velesila, ki je stala ob njeni 6trani. Za velesilo kot je Nemčija pa ima zavezništvo kakega štirimilijonskega naroda le relativen pomen. Minister je odločno zanikal, da bi bile nemške zaloge surovin izčrpane. Dejal je: »Na tem področju smo za enkrat preskrbljeni za nedo-gledno doho. Na surovinskem področju nas ni mogoče izstradati. To spoznate lahko že iz dejstva, da uporabljamo pri proizvodnji vedno več delovnih sil.«
Ob koncu je dejal minister o vojni morali nemškega naroda, da jo v sedanjih okoliščinah pač nemogoče, da bi vrgel nemški narod puško v koruzo ter prenehal z bojem za svojo stvar. To sploh ni vprašanje.
za evropsko skupnost
Ce hočemo spoznati- pomen sedanjih evropskih dogodkov, se moramo najprej ozreti v zgodovino. V njej spoznamo velike svetovnozgodovinske gonilne sile, ki vplivajo tudi na sedanje dogajanje, to jc predvsem na sedanjo veliko vojno med kontinenti.
Čeprav živi v evropskem prostoru mnogo narodov z različnimi življenjskimi oblikami in sainolastniiiii kulturami, ločenih po podnebnih in zemljepisnih razmerah, živi vendar v njih stremljenje po medsebojni združitvi v večje prostorne celote ter po medsebojni prilagoditvi njihovih ustanov in običajev.
Sicer ne prvi, pač pa klasični izraz tega stremljenja po združitvi je bil rimski imperij, ki je uredil sredozemski prostor. Tn imperij je bil. kot je dejal nek zgodovinar, dokončni izraz antičnega duhovnega in državnega razvoja ter mednarodna pravna oblika, ki je strnila celotno dotedanje kulturno prizadevanje sredozemskih narodov.
Kulturne pridobitve rimskega imperija so pozneje s pomočjo razmaha krščanstva omogočile nove življenjske in državne oblike srednjeveške zahodnoevropske skupnosti. Toda prišla je revolucija, ki je mislila, da lahko prezre zakone prostoru in narodnih raznolikosti ter razbije srednjeveške oblike. Tako je velika evropska skupnost zopet razpadla v neštete manjše oblike, zlasti nemške, nn drugi strani pa so nastale nove politične in državne skupnosti, kot francoska, španska, nordijska itd., ki so dobile svoje nacionalne državne oblike. Tako je revolucija na eni strani razbijala, na drugi pn zopet družila. Ta razvoj je zelo pospešilo odkritje Amerike. Stari svet je zagledal pred seboj nove neomejene možnosti /.a svoj dinamični razvoj, istočasno pa je iskal nov red in novih združitev. Začeli so nastajati veliki imperiji, med katerimi se je končno uveljavil kot najmočnejši angleški imperij, ki je vodil do evropskih narodov svojo politiko ravnotežja — balaee of povver. Vendar pa tudi v teh oblikah ni prišlo do prave enotnosti, ker so preveč upoštevale imperialistični moment, zanemarjale pa rnsne, narodnostne in prostorne danosti teh narodov. Evropska skupnost s tem torej zopet ni bila dosežena.
V sedanji dobi je nastopila Nemčija, ki hoče doseči evropsko skupnost nn osnovi novega reda, ki upošteva dosedanje zgodovinske izkušnje ter stremi po novih narodnih skupnostih, ozirajoč se prvenstveno nn zakone krvi in prostora. Za dosego tega cilju vodi tudi sedanjo vojno. Nekoč jc propadel poskus trajne evropske skupnosti, katere jedro je bila Nemčija, ker se je nemškn sredina zdrobila v številne majhne državice, danes pn ustanavlja v sebi zedinjena Nemčiju novo evropsko skupnost v borbi z angleškim, nme« riškim in sovjetskim imperializmom. V tem vidi Nemčija danes velik zgodovinski smisel svoje borbe. Ko bo dosegla edinost v Evropi, bo s tcin podan zgled tudi ostalemu svetu. Evropska skupnost bo končno morala zmagati, ker temelji nn naravnih danostih, ku-terih nihče ne more premagati.
Boljševiško delovanje v Bonomijevi Italiji
Bern, 16. 9. Neko poročilo iz dnevnika »Suisse« iz Cliiassa ugotavlja, da se badoglievski krogi boje državnega udara desničarskih strank. Uradni komunistični organ »Unila« pripominja, da so hoteli monarhisti 8. seplembra t. 1. zrušiti Bonomijevo vlado. Ob tej priliki bi se naj proklamiral princ Umberto za italijanskega vladarja ter osnoval vojaško vlado. List pripominja, da so pred nedavnim na marksističnem kongresu v Neaplju omenjali govorniki tajna gibanja ter izjavili, »da se Ik> italijanski prole-tariat z orožjem zoperstavil tem gibanjem.«
Ker pa komunisti domnevajo, da bi zavezniki podpirali puč, je pričelo časopisje ob priliki obletnice premirja gonjo proti nezmožnosti in izdaji barlo-glievskih italijanskih armadnih poveljni-nikov.
Marksističen list »Avanti« očita zaveznikom, da so zahtevali propad italijanskih oboroženih sil ter s tem onemogočili, da bi poslala Italija resničen zaveznik združenih narodov.
boljSeviSkih lolp opravljajo nemške četo novo naloge, ki so jim dodeljene. Nesrečna dediščina balkanskih narodov, njihovo politično kolehanje in notr.inia neenotnost so znova rodili slabe posledice in odprli vrala boljševizmu. Edino Nemčija s svojo vojsko in s svojimi zavezniki lahko tamkaj ukroti boljševiško nevarnost.
Zsvodnl U^bJJars!
V teh težkih časih, ko je prisiljen vodili boj zu tvoj goii obstanek, črpa naš narod moči za to borbo v veliki meri ia spomina žrtev, ki so jo ie g svojimi življenji posvetili. Mi vsi, ki smo ostali in so zbrali, da njihovo borbo nadaljujemo in dokončamo, vidimo v njih dokaz, da stvar, za katero so padli, no more propasti ter hkratu svetel vzgled junaštva in požrtvovalnosti.
Eno loto mineva, odkar so na Turjaku
dali naši fantje življenju na oltar domovini. Ob toj njihovi vivišeni žrtvi je naga dolžnost, da jim iikaiomo spoštovanje, ki jim ga dolgujemo, da jim — pa čeprav le nu tako luhek način dokuiemo svojo vero v zmago nam skupne'stvari. Zato pridimo vsi, ki se z giujenostjo klanjamo pred spominom teh naših žrtev, v ponedeljek ob osmih ajntraj ▼ stolnico, kjer bo prevzvišeui g. knezoškol daroval mašo zadušairo za njihove duše.
Fintko-sov|afsko komplikacije v ioskw
kap ter da je resno obolel. Ta moskovska radijska objava je imela obliko zdravniškega poročila z naslednjo vBebino: »V četrtek, 14. septembra, ob sedmih jo zadela vodjo finske komisije v SSSR gospoda Hackzella kap, ki je povzročila otrpnjenje desnice Ln desne noge ter izgubo govora.«
Ministrski predsednik Haokzell, ki je v Moskvi e finsko delegacijo, kjer bi naj sprejel sovjetske pogoje premirja, se je zrušil po objavi eovjetakib zahlcvkov fizično in duševno Ln je zadela kap, ki jo povzročila Izgubo govora in otrpnjenje desne polovice telesa; liackzell se je odločil odpoiovati v Moskvo ponaovetih zaveznikov in na priporočilo Švedske, da bi sprejel sovjetske pogoje premirja. Finsko delegacijo pa so omalovaževali, čakati je morala v predsobah podrejenih uradnikov sovjetskega zunanjega ministrstva. Končno je izvedel liackzell o sovjetskih zahtevkih, ki eo v svoji trdoti in brutalnosti podobni moskovskim pogojem nasproti Romuniji. Ko je liackzell zvedel o teh pogojih, ga je zadela kap. Moskovski radio poroča, da je zdravstveno stamje finskega ministrskega predsednika resno. Zdrnvniško poročilo o Haokzello-vem zdravstvenem stanju, ki ga Je priobčil moskovski radio, je podpisal Žid Grinstein, ki vodi Hackzellovo zdravljenje.
Stockholm, 16. sept. V noči na petek, ob 23. uri so pozvali finsko delegacijo v Kremelj, kjer je vzela na znanje sovjetske pogoje premirja, javlja »Associated Press« vd nevniku »Aftonbladet«.
Cern 16. 9. Po poročilu švicarske brzojavne agencije iz Stoekhoima so postavili Sovjeti finskemu odposlanstvu tako težke pogoje, da je nujno potreben razgovor :'. maršalom Mamnerheimora. Med drugim sc» Sovjeli zahtevali prepustitev vojaških oporišč v južni in srednji Finski, posebno v okolici f'alx>ja. V ostalem pa so «1 1 inci vedno bolj na jasnem, da se bo pri prisiaiiku na sovjeluke zaiileve vojna nadaljevala v drugih oblikah. Obnovljene brezuspešne napade na odvoz nemških čet iz severne Finske omen ja švedsko ln dansko časopisje in švedski časopisi govore o teh poročilih na prvi strani. Tako pri-iir.ša »Stockholms Tidningnn« poročilo: Sovjetski napadi oležujejo umakuitev iz 1'ineke.« Celokupno dansko časopisje prinaša podobne vesli na prvih nieslih in z velikimi napisi. Slovaški časopisni urad govori o sovjetskih poskusih, da bi motili premike nemških čet na Finskem ter piše med drugim: »Nikakor ni treba po M bej omenjati, da je tukaj govor o ekla-tanUiem prelomu v fin&ko-sovjetskih ponujanjih, na podlagi katerih naj bi bilo sklenjeno fin^ko-sovjcu-ko premirje.« Gotovo hočejo, tako pravi vest, da se doseže zakaanjenje premika nemških fot preko dogovorjenega roka, da bi tako imuii So-VjC-ti povod za zasedbo Fin-;ke. To dej-dlvo, tako zaključuje slovaški časopisni urad svoja opazovanja, je nov dokaz za to, kakšna ur.oda je namenjena onim narodom, ki postajajo omahljivi v svojem zadržanju in odločenosti, braniti Evropo pred boljševizmom.
Stockholm 1«. 9. DNB. Moskovski poročevalski urad je objavil v petek zjutraj, da je tim-kega ministrskega predsednika in vodjo finske mirovne komisije v Sovjetski zvezi Ilackzella zadela
k --■5r-..-3E3BSKSBB35SE3S3BEBM
Poziv
uvodnikom blaga iz ostalih pokrajin operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« in drugih italijanskih pokrajin. V smislu naredbe Scfa pokrajinske uprave z dne 26. avgusta 1941, ki ja objavljen v Službenem listu z dne 30. avgusta 1^44, št. 124-65, se mora za vse blago, ki se uvoji iz operacijskega ozemlja Jadransko primorje« in iz drugih italijanskih pokrajin v Ljubljansko pokrajino, položiti protivrednost pri Hranilnici I jubljanske pokrajine. Neposredno plači.o torej ni dovoljeno. Izjeme veljajo le za blago, ki je bilo kupljeno in že plačano do 30. avgusta 1944.
Z ozirom na to se pozivate vsi uvozniki, ki so tako blasfo nabavili in plačali v celoti ali deloma že pred 30. avgustom t. 1., pa ga še niso uvozili, da to plačilo prijavijo Hranilnici Ljubljanske pokrajine v roku 5 dni po objavi tega poziva v ča-ropisih. Na jx>znejše prijave se ne bo mogoče ozirati.
Iz pisarne šefa pokrajinske uprave z dne 16. sept. 1944, VII. št. 4563-1.
Od 2. oktobra normalni čas
Berlin, 15. sept Dne 2. oktobra zjutraj ob treh bo prenehal nemški poletni čas. V tem trenutku bodo po-maiknili vse ure zn eno uro nazaj, to je od tretje na drugo, e čimer bo v zimi l'>M-45 uveden zopet normalni čas.
Bullit o boljsevizaciji Evrope
Bern. V ameriškem časopisu »Life« objavlja William G. Bullitt članek, ki ojjozarja na razvijajočo se boljševiza-cijo Evrope. Bullitt piše dobesedno: Evioipa bo postala žrtev boljševizma, kot je to sedaj že Poljsko. Izmed 15 članov sovjetskega poljskega odbora jih je s predsednikom kar devet komunistov. Sovjeti eo odvlekli 1,700.000 Poljakov. Kaže, da se bo poBkus Bele Khuna ponovil na Estonsdkem, v Latvi-ji, v Litvi in na Poljskem. Vse te dežele Moje pod terorjem komunističnih strank, ki se s.knvajo za označbo »jvrijateljskih demokratskih vlad«. Bullitt je prepričan, da bodo uporabili iste boljševiške metode sedaj tudi v Romuniji in v Bolgariji; za Madžarsko pa pravi, da bi bila v primeru kapitulacije s streljanji in z deportaei-jami v Sibirijo kaj hitro odpravljena.
Gospodarstvo
Industrijske pritožbe v zasedeni Italiji
Proizvajalci gradbenega gradiva so se priložili pri ministru za trgovino in industrijo v Rimu, da se tekočo proizvodnjo pri Neaplju ležečih tvornic cementa in opekarn zaplenili zavezniki ter da zaradi I." a ne more nikakor napredovali obnova in popravljanje poškodovanih poslopij v Neaplju. Tej pritožbi so se priključili tudi zastopniki lesno Industrije. Še bolj ogorčene pa so pritožbe transporlnih podjetij v zasedeni Italiji, katerim so brezobzirno zaplenili vsa vozila, pri čemer r.i?o upoštevali niti življenjsko važnih prevoznih sredilev.
Kaj bo s Sueškim prekopom
V londonskih finančnih krogih se ba-vijo z bodočnostjo družbe Sueškega prekopa. Ta ima svoj sedež v Parizu. Po porazu zaveznikov v letu 1940. pa niso imeli v Londonu nobenega bolj važnega poda, kakor da so takoj uvedli nadzorstvo nad prekopom, ki ga je izvajalo 8 britanskih ravnateljev, ki so pa imeli svoje urade v Londonu. Ti seveda nikakor niso mogli preprečiti, da se ne bi dohodki prekopa in družbe zmanjšali na pod desetino normalnega prometa. Povprečno so znašali dohodki iz prometa 8 milijonov funtov šterlingov, medtem ko znašajo izdatki le okroglo polovico tega zneska. Kapital je bil večinoma 50% v francoskih rokah, 447a v angleških rokah in ostalih 6Vo v rokah drugih evropskih narodov in Združenih držav. Večino angleških delnic je nakupil že Disraeli. V Londonu se sprašujejo, čo bodo sploh kdaj zopet odprli ravnateljstvo družbe v Parizu. Odločile boda bržkone britanske patoplovhe družbe, ki so najboljša stranka družbe in te bodo povsem gotovo zahtevale, da pripada prekop Angliji. Pred nekaj dnevi je objavil v »Evening Stanclartu« šef Reuterjevega trgovskega oddelka Gampell, da pripada prokop praktično Egiptu, kajli po pogodbi, ki poteče 17. XI. 10GH. lota, pripada prekop Egiptu, če bi ne bila pogodba po-daljšana. Morda ne bo egiptska vlada hotela padaljšati pogodbo in bi tako sama iinrnvljala prekop, ki je dobičkanosno podjetje. Da' pa se je sedaj znčelo zanimanje za prekop, je pa vzrok golovo lo, da je Sredozemsko morje odprto za promet in so dohodki poslali večji.
Zvišanje nekaterih cen v Italiji
Italijanski komisar zn cene Je s IS. avgustom odobril povišanje cen umetnih vlaken ter istočasno nanovo uredil cene proizvodom platnenih proizvodov.
Povečanje delovnega Saša v SSSR
V Sovjetski zvezi so na Stalinov ukaz zvišali delovni čas za tri ure. V Stalinovem ukazu stoji: Dolo enega leta se mora odslej izvršiti v 10 mesecih I
Iz italijanske tekstilne industrije
Italijanska tekstilna industrija bo v interesu štednje sil in pregleda nad proizvodnjo in razdelitvijo blaga koncentrirala nadzorstvo nad proizvodnjo. Veletrgovina bo omejena na malo krajevnih pooblaščenih skladišč, nadrobna trgovina, pa bo omejena z novo izdajo obrtnih dovolilnic. Obrati, ki ne obratujejo, morajo svoje zaloge dati takoj na razpolago gospodarskemu uradu narodnega tekstilnega urada.
*
Brezposelnost v zasedeni Italiji. Brezposelnost v zasedeni Italiji so v zadnjem času še povečali razni odloki. Podjetniki tudi niso v stanju, da bi izplačevali draginjske doklade, ki jih je predpisala Bonomijeva vlada ter so zaradi tega zmanjšali število svojega uslužbenstva, da bi čim bolj znižali svojo režijske stroške. Deloma so nameščeni delavci i>od novimi pogoji, pri čemer ni upoštevana draginjska dokladn, ter so na ta način delavci brez prepo-trebne draginjske doklade.
Ameriško posojilo nizozemski begunski vladi. Nizozemska begunska vlada se sedaj pogaja z neko skupino severnoameriških bank zaradi posojila v višini 100 milijonov dolarjev, ki ga smatra begunska vlada kot potrebno za priče-tek poslovanja po končani vojni. Pri tem je govor o prvem povojnem posojilu, o katerem naj hi bila sklenjena z Združenimi državami posebna p°Kwlba. Kot kreditodajalec nnj bi bili zainteresirani naslednji zavodi: Chase National Bank, ki je bitje že pristala nn kredit v višini 20 milijonov dolarjev, kakor tudi Guaranty Trust in National City Bank, ki sta pristali, da dasta po 15 milijonov dolarjev kredita.
Črni vrh - Turjak primorskih Slovencev
Komaj dva meseca Je, kar so ▼ črnem vrhu nad Idrijo ustanovili postojanko Slovenskih narodnih varnostnih straž. Ljudje ao pričeli živeti mirnejše
življenje. Naveličani so že bili stalnih komunističnih ropov drhali, sestavljenih iz raznih narodnosti. Siti so bili nemoralnih početij »narodnih oevoboditeljev«. Spoznali eo prav Črnovršol med prvimi na Primorskem, da ima OF s svojimi privrženci vse druge cilje prej, kakor pa osvoboditev slovenskega naroda. Zlasti je poštene Črnovršee razkačilo to, da so se naši »rodoljubi« v OF začeli paj-dašiti z njihovimi najhujšimi sovražniki, cesarskimi savojci. Ni čuda, da se je ljudem zaga>bilo to njihovo početje, saj so se predala temu početju vsa ničvred-nu dekleta in vsi koristolovci, ki so trdosrčno in hinavsko še pred nekaj leti hodili na roko plačancem neznosnega savojskega jarma. V nobenem kraju Primorske so ni napravil med zdravo in gnilo platjo slovenskega ljudstva tako velik prepad kakor ravno v Črnem vrhu. Ko pa so pošteni ČrnovršcI začeli zopot svobodno dihati, so temeljito začeli borbo proti V6emu, kar grozi z uničenjem njihovemu narodnemu in verskemu obstoju. Poslali 60 pravi branik slovenstva pred narodnimi izdajalci. Bili so poroštvo, da Slovenci na Primorskem kljub vsemu hudemu še niso in ne bodo izginili.
Bes nad zdravimi slovenskimi fanti
Toda prav ta branik našega naroda na Primorskem, ta branik, ki je težko oviral prehod komunističnim roparjem iz Goriško v severne in vzhodne predele Primorske, jo bil rdečim drhalim trn v peti. Ne smemo pa misliti, da je bil vzrok komunističnega besa, ki se je te dni zlil nad maloštevilnimi Crno-vršci, le zaradi prehoda važna postojanka. Trn v peti so bili tolovajem zlasti mladi črnovrški fantje, ki so z besedo in zgledom bili pravi biser in jodro Slovenskih narodnih varnostnih straž v idrijskem kotu. Ti fantje so stalno odganjali tolovaje. Zmanjkala je roparjem tako marsikatera dragocena posla. Marsikak politkomisar je pustil škornje in svojo torbico. Tudi nI bilo malo tolovajskih komandantov na Primorskem, ki so zaradi hrabrih Crno-vršcev žalovali za svojimi tovariši in tovarišicami. Besni so bili domači te-renci, ker so bili osamljeni, saj ni bilo mogoče, da bi prišli še v zvezo s tolovaji ter tako spravljali v nesrečo poštene ljudi. Razkačeni 60 bili zlasti v Zadlogu, kjer so 6i komunisti ustvarili pravo terensko gnezdo.
Pa ne smemo misliti, da ao se ti fantje odlikovali samo kot hrabri borci. Za zgled so bili ostalim postojankam tudi v verskem oziru. Bili so katoličani t vsem 6rcem. Zavedali so se, da bo le z duhovno obnovo naroda ter z nadnaravnimi sredstvi mogoče zatrdi docela zmoto komunizma. Sv. rožni venec, prvi petki, prve sobota, to je bilo njih
Slavno orožje. Poveljnik, g. poročnik ože Jakoš, je sam navajal z apostolsko gorečnostjo in zgledom fante na pravo krščansko življenje. Pri tem delu mu Je neutrudno pomagal domačin bogoslovec pok. g. Trček Rudi.	,
Naval komunističnega beta
Ni čuda, da so zato tolovaji prav na prvi petek, dne 1. septembra, pričeli s sa« lan skim napadom. Kako so tolovaji napad na Crnl vrh začeli in Izvedli, naj pripoveduje očividec: »2e prejšnji večer, dne 31. avgusta, smo opaalli nad vasjo zbiranje komunistov. Takoj so za-regljale naše strojnice. Rdeči eo se raz-bežali. Ponoči smo čuli od Cola in od Zadloga premikanje voz in avtomobilov po cestah. To premikanje se je zočelo po polnoči in je trajalo do jutra. Rdeči so se že pripravljali na napad. Vedeli so, da bomo šli drugo Jutro v večini k sv. obhajilu. Računali so na našo po-božnoat in jo hoteli temeljito izkoristiti. Toda stvar se je obrnila drugače. Opazili smo zjutraj komuniste prej in preden 60 rdeči mislili napasti, smo spustili ogenj nanje. Spopad se je začel ob šestih. Pri spopadu so medsebojno sodelovale Gregorčičeva, Vcjkotova, Grad-nikova in Prešernova »brigada«. Tem sta marljivo pomagali še dve cesarski brigadi, in sirer XVI. brigada ter še ena druga, katere imena nismo mogli ugotoviti.
Napad so pričeli rdeči t vsem orožjem hkrati. Kot vedno so se tukaj zopet »odlikovali« minometalci badoglievci. Ti so s petimi težkimi minometi metali zažigalne bombe na vas, zlasti na cerkev in šolo. V nekaj urah je bil ves predel vasi okoli cerkve v ognju. Pri tem delu sta minometom kaj učinkovito pomagali dve 15 centimetrski havbici ter dva protitankovska topa. Vmes pa jo grmenje topov in minometov pre-šlnjalo regljanje težkih in lahkih strojnic. Bili smo kakor v peklu. Nikjer ni bilo nikakega izhoda. Z vrhov tja proti Trnovskemu gozdu so valili na nas ogenj s težkim orožjem, vse okro^ nas pa so pokali iz posameznih položajev in gnezd z brzostrelkami ter drugim avtomatskim orožjem. Iz vseh strani so med divjim streljanjem vpilo na nas komunistke: »Podajte se, bele svinje! Streljaj na bele pse, tovariš!« Rdeči so nas vabili tudi t obljubami, da se ne bo nikomur nič hudega zgodilo, če se predamo v pol ure z orožjem vred. Nam pa še na misel ni prišlo kaj takega, le bliže smo Jih vabili, češ, pridite bliže, pa nas boste dobili. Pa ni bilo tolovaja blizu, le drug drugega je vzpodbujal z »juriiiš, huurrrraa, tovariši«, jurišal pa ni seveda nobeden. Celo »pol ure« so nam ponujali za premirje, hoteč po stari navadi v tem času podlo in zahrbtno prevarati domobrance ter nas uničiti. Seveda se jim načrt ni posrečil, ker smo na take ponudbe odgovarjali le s še hujšim ognjem. Naši fantje so hrabro odbijali njih napade. Neštetokrat so se v horbi, ki jo tralala ves dan, približali našim, ki so sipali mednje smrt iz šestih močno grajenih in utrjenih bunkerjev teT iz odrejenih položajev In hiš.
Toda ogenj, ki so ga povzročile zaži-
gata« mine, se je vedno bolj Siril. Borci so se morali začeti umikati iz gorečih hiš, kjer je grozil dim in plamen uničiti vse, kar je bilo živega. Ščitili so jih odslej le še odlično zgrajeni bunkerji; zaman so nanje padale težke mine (na enega samega jih je padlo sedem brez kake škode), porabiti so morali zanje topovske rušilne granate ki. 150 ali 155 milimetrov, šele s temi se je posrečilo rdečim savojskim tolovajem z direktnimi zadetki razbiti utrdbe počasi drugo za drugo... Dve sta vzdržali še jjopoldan do pol sedmih, ko so še preostali borci udarili preko rdečih obrocev v gozd.
Junaštvo Jožeta JakoSa
Poveljnik poročnik g. Jože J a k o š Je bil ranjen ob dveh popoldne, ko je z maloštevilnimi vojaki branil položaje okoli kasarno, v katero so so vgnezdili tolovaji. Zmetal je sam nanje 150 granat. Končno Je smrtno ramjen izdihnil. Zadeli sta ga dve svlnčenki v prša. Z ozirom na obupni položaj, Je umirajoč Izdal še poslednjo zapoved, zapoved za umik. Toda fantje ga niso hoteli zapustiti. Borba se Je nadaljevala vse do pol sedmih zvečer. V hudi borbi na življenje in smrt je padel ob Izvrševanju poslednje zapovedi svojega poveljnika narednik g. Tone Grum, vodnik udarnega voda, ki se Je že v kratkem čnsu, odkar je bila ustanovljena postojanka, odlikoval v bojih s tolovaji v okolici Črnega vrha tja do Cela in Podkraja.
Izpad ee je pričel zaTadi obupnega položaja in neugodne strateške lege na več 6tranoh in od Mirih popoldne. Od vsakega krdela so padale nove žrtvo pod rdečimi etrojnicamL Pred izpadom so borci razstrelili z ročnimi granatami mi-nomete. Borec je ročno granato vrgel v cev in še v zadnjih Štirih sekundah skočil v kritje. Cev se je razletela in mino-met Je poet al neraben. Ves Cns do sedmih zvečer so naši fantje v skupinah zapuščali položaje. Municlja Je gorečem skladišču jsokala še pozno v noč. Vmes eo se slišali divji kriki ponorelih komunistov: »Idria e Monte nero sono no-stri e saranno sempre itallani.« Teh klicev je bilo mnogo vso od Špika, t. J. hriba nad črnim vrhom tja do Idrije.
Le veliki žrtvujejo veliko
Okoli Črnega vrha sta bila ves dan sklenjena, če ne trije, vsaj dva obroča zased, ki jih prešibka pomoč sosednjih poalojank ni mogla docela prebiti. — V bojih je padel tudi znani domačin Rudi T r č e k. Na begu pred tolovaji ga Je zadel rafal strojnice v glavo. Izgubili smo t njim idealnega fanta, ki je ves gorel za 6voje prepričanje. Nobenih žrtev se nt ustrašil. Potrpežljivo je z govori in t delom od duše do dušo navajal fivn-te k globljemu verskemu življenju. Tri duše so se znašle v enem v Črnem vrhu, to je poveljnik poročnik g, Jakoš Jože, narednik g. Tone Grum in pa bogoelovec Trček Rudi. Bili so vsi kvas svoji okolici. Njih delo je že v prvih dneh prinašalo leipe sadove v verskem in narodnem prebujenju črnega vrha. Toda Bog je hotel drugače. Božja volja je hotela, da najboljši Primorci, kakor so Črno-vr55ani, ter di poveljnik kakor je bil Jože Jakoš, stražar narednik kakor je bil Tone Grom, bogoslovec, kakršen Je bil Trček Rudi, da taki ljudje dajo vse, celo svoje življenje za na^o pravično stvar. Zahteval je Bog to od njih. Zave-
dajmo se, da Bog le od velikih ljudi veliko zali leva.
»Preživel sem Turjak in Črni vrh.,,
Ponosno so umirali naši fantje v Črnem vrhu. V Črnem vrhu ni bilo udaje. Bila je borba med dvema nespravljivinia sve-tovorna — med Bogom in Satanom. Niso prosili nobenega usmiljenja, čai kali so in čakajo samo Pravice. »Ujeli so nas,« tako pripoveduje borcc, ki je čez nekaj dni pobegnil iz ujetništva, >in nas peljali v Zadlog. Vmes so na poli takoi tri ustrelili. Pri Zadlogu smo prenočili, lačni, brez večerje, kosila in zaj-trka, saj v neprestani borbi, ki je trajala ves dnn, ni bilo mogoče nič jesti, V soboto zjutraj so nas usmerili čez Čepo. van. Vzeli so nam vso obleko in čevlje. Vsak je dobil nazaj le Btrgane hlače. Tolovaji so nas vsi j»o vrsti pretepali s puškami po hrbtu in po glavi. To pretepanje je doseglo svoj višek ob zasliševanju na neki jasi v soboto zvr-čer. Čez noč so nas zaprli v neko klet. Tla v njej eo bila polna vode. V drgetu od mrnr.a smo čakali jutra. Vsi smo pa bili brez skrbi. Res niso bili naši računi s tolovaji s trpljenjem, ki smo ga prennšitli, že poravnani, bili pa so v redu računi, ki smo jih imeli z vodnim Sodnikom, s Pravico. Zato smo mirno pričakovali najhujšega.
Šolo ob pol desetih so se odprla vrata našega »prenočišča« ter so nam dali nekoliko nezabeljenega močnika, hrano ne vem katerega razreda, ali hrano prisilnih mobilizirancev, komandanti pa, ki so nas pozneje zasliševali, so vsi dišali po vinu, klobasah in drugih takih rečeh. Roke smo imeli zvezane z žico in vrvico ter smo taki hodili dalje ln dalje po gozdovih tja do Gorice in Tolmina. Čakal sem priliko za beg. Že med potjo sem se skrivaj oprostil vezi. Dospeli smo do neke goščave. Tu sem sc hitro zgubil med grmovje. Slišal sem klice »Stoji Stoj!«... Potili so streli, švignile so svin-čenke mimo meno, bil sem rešen. Šel sem nazaj v smeri proti Idriji bos. Oslro kamenje ml je retalo bose noge. Med potjo sem v bližini Idrije naletel na lo-lovajlte, ki so pralc tovarišem perilo. Umaknil sem 6a pred neprijetno družbo. Končno 6e ml Je po 12-urni hoji posrečilo priti na Veharše, postojanko SNVZ.
Preživel sem lani usodo Turjaka, preživel sem letos usodo Črnega vrha. Zato bom borbo proti komunizmu uadijjcval ie * večjim ognjem I
Tako Je pripovedoval naš begunec ln Se pripomnil: »Tolovaji so še posebno pokazali svoje zverinstvo, ker so bile njih prve mine namenjene cerkvi. Pokazali so svojo kulturo, čut do slovenstva s tem, da so požgali šolo, občino, sploh večino zgradb, namenjenih javnim koristim. Iz lepe vasi so napravili pogorišče. Zaga-bilo se nam je njihovo početje. Ljudstvo težko prenaša njin nasllstvo in njih grožnje. Črni vrh Je bil naš primorski Turjak. Vsi pa verno, da bodo za naše Primorce po črnovrški katastrofi nastopili svetlejši dnevi, da bodo prav te žrtve dale mnogim pravo spoznanje satanskega komunizma, ki skrbi le za svoje revolucionarne cilje, pa naj bo pri tem uničen ves naš narod.«
—li-
la Trsta
Smrtna kazen ra tatove, ki kradejo po bombardiranju. Tržaška prefektura objavlja: Za vsakogar, ki bi bil zaloten podnevi ali ponoči pri ropanju aH tatvini v krajih, ki so bili prizadeti po letalskem bombardiranju, je določena smrtna kazen.
Požar v mizarski delavnici. V soboto zvečer Je stanovalec hiše št. 19 na Trgu sv. Jakoba opazil ognjene zublje, ki so švigali izza Železnega zastora mizarske delavnice v isti hiši. Takoj je poklical gasilce in ko so ti prišli na mesto in s silo vdrli v delavnico, se je ogenj že začel Širiti. Vendar so požar omejili v toliko, da ni zajel še drugih prostorov. Meljo, da je ogenj povzročil kratek stik.
Oče je našel sina. 2e pred časom smo poročali, da sta ušla od doma dva brata Morandinija. Dr. Pavel Morandini je sdaj našel starejšega sina Amadea, medtem ko o mlajšem sinu Klavdiju do zdaj še ni mogel zvedeti, kje se nahaja.
Umrli sO: Marija Sancin, Roza Ten-ker, Marija Traimpuž, Terezija Gcrbič, Ana Zlosel, Irma Dančovič, Miloš Ra-ševič.
I» Gorice
f Fran Laslč. Na svojem posestvu v Hruševcu pri Dobravi je nagle smrti umrl upokojeni vladni svetnik g. Fran Lasič, star 80 let. Bil je doma iz Renč pri Gorici. Po končanih visokošolskih študijah je stopil v službo pri namest-ništvu v Trstu in služboval po raznih krajih v Primorju. Po prevratu 1918 je prišel v Ljubljano, kjer je bil nekaj let okrajni glavar ljubljanske okolice. Leta 1926. je kot vladni svetnik stopil v po: koj. Rajnki je pripadal ugledni narodni družini. Trije njegovi bratje so umrli kot visoki uradniki. Brat Ivan je bil dvorni svetnik na Dunaju, brat Andrej okrajni Šolski nadzornik v Tolminu in brat Henrik, Član stola sedmorice v Zagrabu. Odličnemu rojaku naj sveti večna luči
Spregledal je. V Postojno je pribežal neki zapeljanec, ki se je naveličal svoje dosedanje druščine v hostl. Izjavil je, aa je tvegal življenje ln pobegnil od svojega odreda, da se je rešil internacionalne razbojniške sodrge, iz katere je sedaj sa-stavljena »osvobodilna« vojska. V njej prevladujejo laški komunisti. Ti postopajo zelo oblastno in se čutijo popolne gospodarje na teranu. V boj pošiljajo samo Slovence, Mongole In druge tujce, ki padajo kot snopje. Med komunisti je zla-
sti mnogo tržaške sodrge, ki se je svoj čas udeleževala napadov proti Slovencem, in drugi iaprijcnci. Strašno se je čudil, kako more slovenska inteligenca, zlasti še primorska sodelovati s temi razbojniki, ki besno sovražijo naše ljudstvo.
Živahno kulturno življenje. Delovanje slovenskih prosvetnih delavcev se občuti skoro po vsej deželi in že poganin sadove. Povsod, tudi v manjših kraiih, so domoljubna predavanja, igre, otroški nastopi, pevske prireditve in povsod se širi čtivo: knjige, časopisje letaki. Borbeni »Goriški list« se je lepo udomačil in se tiska v nad 12 tisoč izvodih. Če bi za dolo prijela vsa tako zvana nacionalna inteligenca, bi se ozračje kaj kmalu razčistilo in tudi ljudstvo bi bilo rešeno večnega strahu in negotovosti, ki ju povzroča nesrečna krvava borba, katero je zasejala komunistična OF.
Anmeidung der Kraftfahrzeuge
KraftfahrzeuganhSnger, Kraftfahrzcuger-
satztelle und Krafitabrzcugrcifcn.
Auf Grund der Verordnung des Obersten Kommissars Nr. 44 vom 24. Juni 1914 (Amts- und Verordnungsblatt Nr. 53 ex 1914) und der Verfilgung des Deutschen Beraters beim Clief der Pro-vinzialvervvallung vom 24. August 19-14, VII - 1617/44, haben die Amneldinigcn der Kraftfahrzeuganhtinger, Kraflfahr-zeugersatztelle und der Kraflfehrzeug-rcifen in der Provinz Laibaeh bis t. Oktober 1944 zu eriolgen.
Die ausgefiilltcn Anmeldeformulare sind innerhalb der festgesetzten Frist dem Anite ftir zivile Motoiisierung, Laibaeh, Wolfova 12/1, vorzulegen. Dio hie-zu henSligen Drucksachen konnen cben-daselbst bezogen \verden.
Prijava motornih vozil
priklopnikov, nadomestnih dolov in pnevmatik za motorna vozila.
Na osnovi naredbe Vrhovnega komisarja Št. 44 z dne 24. junija 1944 (SI. 1. štev. 58 ex 1944) ln razpisa nemškega svetovalca pri šefu pokrajinske uprave 7. dne 24. avgusta 1944, VII --1617/44, so morajo v fasu do 1. oktobra 1911 prijavili vsa motorna vozila, priklopniki, nadomestni deli in pnevmatike tudi v Ljubljanski pokrajini.
Izpolnjene prijave je oddati v navedenem roku uradu zn civilno motoriza-cljo, Ljubljana, Wolfovn 12/1. Tiskovino sc dobijo pri islem uradu.
TURJAK - iz tvoje krvi je vzklila zmaga in vera v našo bodočnost
Veliki klic
19 septembra bo minilo leto dni, kar „p hi končala sedemdnevna tragedija na Turjaku. Padec Turjaka pomeni višek in krono trpljenja, ki ga je moral prestati slovenski narod zaradi svojih sinov — izdajalcev, pristašev komunistične revolucije- Do ted"i ie Slovenec verjel bratovi besedi, spoznanje onih dni po s septembru pa uči vsakega poštenega Slovenca, kako verolomne in hinavske so vse lepe besede vsakega komunista, četudi je Slovenec.
Zaloigre po osmem septembru lanskega lefa so nam dale toliko težkih do-kizov o satanizmu slovenskih komunistov, da so se zaradi njih mnogim odprle oči 'Pred vsem svetom so komunisti tedaj javno pokazali, kar eo prej delali na skrivnem. Zvezali so se z badoglievci in skupaj z njimi ropal) in morili slovenska življenja.
Podlost komunistične amnestije
V onih dneh pa so komunisti tudi pokazali, kakšne laži zmorejo. Vrgli so med
Naš sklep
Ce hočemo pTi mladem človeku ugotoviti, ali ho v življenju izpolnil svojo nalogo, se moramo vprašati po dvojem: ili je v njegovem značaju zasidrano potenje in ali je učljiv. Vprašati ee je | reba po tem, ali zna izrabiti nauke starejših in izkušenih in ali se zna učiti iz lastnih napak.
Tudi narod kot celota tvori neko samosvojo osebnost. Tudi narod se vzgaja, tudi narod se uči. In tudi pri narodu lahko že vnaprej ugotovimo, ali bo izpolnil svoje zuodovinsko poslanstvo, če se vprašamo, ali se narod v svojem življenju in v svojem delu ravna po stalnih trdnih resnicah in ali se zna učiti iz svojih napak. Tudi pri vzgoji naroda je uč-ijivost ena temeljnih kreposti.
V zadnjih desetletjih moramo reči, da smo se Slovenci v marsičem oddaljili od temeljnih in irajnih resnic, ki nas jih uči naša katoliška vera po sveti Cerkvi. Tudi na jasne in svareče opomine smo se le delno odzvali, kot celota pa gotovo ne. Nasproti Cerkvi, ki nas je ljubeznivo svarila in učila, smo kot narod pokazali premalo učljivosti, tiste kreposti, ki zagotovi narodu napredek in varno pot.
Torta poleg naukov, poleg svaril in opominov pozna življenje Se en način vzgoje, ki je sicer trši, pa zalo marsikdaj edino uspešen; to je vzgoja s kaznijo za napake in pregreške, ki bi se jim lahko izognili, če bi poslušali prave nauke. In v zadnjih petih letih je vzel Bog naš narod v prav trdo šolo. Marsikaj smo doživeli in marsikaj pretrpeli. Grobovi in pogorišča so dokaz našega trpljenja.
Tu pa moramo reči, da smo pokazali precej več učljivosti. Izkušnje, ki smo si jih pridobili v triletnem boju s komunizmom, 60 za nas bridke, toda prav zato neizbrisne. To ni nauk, zapisan v knjigi, izgovorjen na prižnicj ali na govorniškem odru, to je nauk, ki je z mečem zapisan v naše narodno telo.
Eno leto je tega, kar so ee na Slovenskem godile čudne reči, čudne in strašna. Slovenski fantje na Blokah, Pu-dobu, Loškem potoku in Turjaku so s svojimi junaškimi premi hranili slovenski narod pred rdečim uničevalcem. Ko pa so jih komunisti pozdravili kot brate, ko fo se sklicevali na bralstvo in kot bratje obljubili, da se ne bo nikomur nič zgodilo, so naši fantje v svoji poštenosti mislili, da so tudi drugi pošteni. Za hip eo v svoji preprostosti v komunistih gledali predvsem Slovenca brala po krvi. In samo en hip njihove slabosti je zadoščal. Ko so še zadnji komunisti govorili o bratstvu, so prvi že dvigali bodala nad temi slovenskimi fanti. Bloke, Pudob, Loški potok, Turjak, to so imena, ki jih Slovenci nikdar ne bomo pozabili. Tu smo za hip verjeli komunistu, da je Slovenec, in to nas je stalo dragocena življenja naših fantov.
P.avno za obletniojjeh nesrečnih, toda junaštva polnih dni prihajajo komunisti pred nas zopet z enakimi vabili. Niso še izkopane vse njihove žrtve izdajstva pred enim letom, že pripravljajo novo, še večje izdajstvo, s katerim bi položili v grob ves slovenski narod.
Toda če kdaj, ee je prav v teh dneh pokazalo, da smo se Slovenci iz preteklih let in iz preteklega trpljenja veliko naučili. Sleherni slovenski fant je komunistične nakane spregledal in jih zavrnil, še preden so bile dokončno izražene.
Nihče ne more te naše jasne poti motiti. Naše protikomunistične borbe ne vodijo več besede, ne vodi več teorija, ampak praksa, izkušnje zadnjih let. In če so izkušnje tako krvave, taiko boleče, da jih čuti sleherni Slovenec, je pač gotovo, da smo se Slovenci kot enota odločili za odločen boj proti komunizmu do njegovega popolnega uničenja. To našo voljo je vzbudilo trdo življenje s svojimi trdimi, neizprosnimi nauki.
Za naprej pa bodi naša 6krb, da si pridobimo krepost učljivosti ne le po lastnih izkušnjah, saj vidimo, kako eo bridke in kako globoko so prizadele. Narod, ki hoče hoditi varno pot brez velikih žrtev in brez velikih pretresov, ee mora učiti iz lastnih izkušenj, toda držati se mora tudi trdnih resnic, ki jih ne more nihče kršiti brez škode in nevarnosti za svoj obstoj, pa bodisi da gre za posameznika, bodisi da gre za narod kot celoto. Ob Turjaku, ki nam je od vseh postaj kri-ževega pota prinesel največ trpljenja pa ludi največ volje in moči za novo življenje, obljubljamo in sklenemo, da bomo za naprej varovali se vsakršnih ovinkov in stranpoti od resnice in načel. Dobro vemo, da smo imeli že pred desetimi leti vse pogoje, da 6e teh težk;h nesreč obvarujemo. Zaradi lastne slepote in zaradi lastne razcepljenosti so morale te nesreče priti nad nas. Iz njih 61110 se naučili spoznavati našega sovražnika po njegovih dejanjih, za naprej ee bomo pa naučili sovražnika spoznavati že po njegovih idejah in ne bomo čakali, da te ideje uve-Uavlia že z nožem in puško.
slovensko ljudstvo obljubo o amnestiji, obenem pa govorili o potrebi edinosti v najtežjih trenutkih narodnega obstoja. Kakor hitro pa so bili protikomunistični botci pripravljeni odložiti orožje, so komunistični zločinci poštene fanle prisilili k tlom in jih gnali na trnjevo pot mu-deništva.
Pokazali so jo najprej v Grčaricah...
Grčarice kriče v svet prvo obtožbo komunističnega verolomstva. Glavui rdeči napad na postojanko se je pričel 8. septembra. Napad ni uspel zaradi sijajne izvežbanosti in hrabrosti nacionalnih borcev. Komunisti so nato poskušali zlomiti odpor posadke drugače. Zažgali so bližnja poslopja v upanju, da bo požar objel tudi hiši branilcev. Koso komunisti zažgali še cerkev, se je glavna postojanka vnela. Protikomunistični borci so bili na to pripravljeni in so kljub ognju nadaljevali z obrambo. Boji so ponehavali šele v jutru drugega dne, ko so obleganci zlomili rdeče napade. Boji so se nadaljevali in dosegli višek, kd so rdeči diviziji morali priti na pomoč badoglievuki topničarji. Napad je postajal vedno hujši, toda branilcev niso molile rušeče se stene gorečih poslopij. Zaradi pomanjkanja vode so se branilci po dolgem oklevanju odločili predati pod pogojeni, da ostanejo oboroženi. Komunisti so pogoj s častno besedo potrdili.
Ko pa jo bila na razvalinah postojank obešena bela zastava,"so 6e komunisti približali in nato z vso silo napadli borce, ki so že prenehali z bojem. Začeli so jih zasramovati in razoroževati. Komunisti so častno besedo prelomili. Zvezane borce so nato verolomci sramotno vlekli v Jelendol, nato v Dolenjo vas, od koder so jih zvezane z žico naslednji dan peljali proti Kočetju v 6mrt.
nato na Blokah...
Val komunističnega verolomstva je zlorabljal poštenost slovenskih junakov v vsej pokrajini. Tudi hrabri bloški protikomunistični borci so se dali zmotiti zaradi resnih obrazov in lepih besed vaških komunistov. Zlagana komunistična agitacija učitelj6tva in domačih uradni-kov-terencev jim je vse obljubljala. Ko 60 fantje odložili orožje, so komunisti prelomili dano besedo in takoj po vdaji odpeljali proti Kočevju v smrt 32 zvezanih legionarjev.
▼ Pudobu...
Enako usodo je doživel tudi del pu-dobske vaške stražo. Devet fantov je govorilo: »Ce nam obljubljajo 6vobodo, zakaj jim ne bi verjeli, 6aj so ljudje.« Toda to pot so komunisti pokazali, da komunisti niso ljudje. Devet borcev iz Pudoba je po obljubi amnestije odložilo orožje, govoreč: »Ce nam dajete svobodo, radi odložimo orožje, saj za svobodo smo se borili.« — Toda komunisti so ijh pobili, kakor hitro 60 6e pokazali pred temi verolomci. Komunisti so tu preveč jasno pokazali, kaj jim v resnici pomeni »narodnoosvobodilna vojska«.
Ponoči 14. septembra so komunisti odpeljali iz Pudoba drugih še6t fantov, ki so se predali. Zopet je bila prelomljena beseda o amnestiji. Z avtomobili so jih pripeljali k jami Kozlevki, jih tam premišljeno s streli ranili in jih nato na pol žive pometali v jamo. Eden od šestih obsojencev, Bavec Vilko, je že z avta skočil in se na pobočju tik pred žrelom ujel za jelko. Toda ubijalec ga je poiskal z električno svetilko in ga nato e streli prisilil, da je moral skočiti v jamo — živ.
in Loškem potoku
Prolikonvuinistična posadka v Loškem potoku je v dnevih po 8. septembru odločno odbila vse pozive za predajo, čeprav jo je napadalo 300 komunistov in 2000 Lahov pod poveljstvom okupatorja Ceruttija. Legionarji so s strojnicami in minometi kljubovali desetkrat močnejšemu sovražniku, čeprav je sovražnik v borbi uporabljal topništvo in 5 tankov. Vendar je na koncu odločila številčna premoč. Fantje so se slednjič sklenili predati. Poveljnik Medved je sklenil premirje pod pogojeni, da so vsi borci razen njega svobodni. Komunisti so fante na vso moč zagotavljali 8 čaetnimi be-eedami. Ko je junaška posadka odložila orožje, je zopet prišlo na v.reto komunistično verolomnost. Ustrelili so župnika, najboljše fante s poveljnikom na čelu zvezane zaprli v umazano klet, ostalim pa vsilili svoje orožje. Prišel je Kidrič in zbranim legionarjem govoril: '»Belogardisti I Vaša igra je končana... V prahu ležite pred nami in nas prosite milosti.«
Le človek, ki že ni več človek, ampak } le zver v človeški podobi, jo mogel te i be6cde spregovoriti. Zvezani protikomu- ) nislični borci so ob teh besedah stiskali ) pesti in zobe, šele tedaj so začutili, da so i besedo poštenja pričakovali — od podleža, f
Največji zločin rdeče amnestije — Turjak
Komunistični razbojniki pa so razbi-čanemu narodu vsilili krono trpljenja — na Turjaku. Borba za Turjaški grad nam je zaradi straliotnosti žrtev postala najmočnejše gibalo k vztrajni protikomuni-stični borbi. Tu so komunisti pokazali reeničnost besed poiitkomisarja Majcena: »Naj pogine tri četrtine Slovencev, samo da bo ostala četrtina komunistična.« Ob turjaški tragediji so se razblinile vse lepe besede komunistov o narodnoosvobodilni borbi, tu se je pokazalo, da gre OF za enim samim ciljem — boljševizi-rati slovenski narod.
Po razpadu badoglievske vojske so se nekateri protikomunistični oddelki odločili koncentrirati se na Turjaškem gradu.
Krvavi ples se je pričel
V gradu se je zbralo okrog 700 borcev, k njim pa je pribežalo v varstvo tudi okoli 150 civilistov.
Komunisti so izvohali, da bo tu najhujši odpor proti njihovi revoluciji, zato so do 12. septembra oklevali z napadi in so le zbirali svoje tolpo. 12. septembra zvečer pa se je začelo obleganje. Do sobote so se protikomunistični borci dobro držali. Napadali so oblegajoče komuniste. Komunisti so pokazali voljo za pogajanja, objavili 60, da je proglašena amnestija za vse, ki odlože orožje. Komunisti so poslali v grad žensko z belo zastavo. Prinesla je pismo za triurno premirje. Branilci gradu so premirje sprejeli. Sklenjeno je bilo, da 6e 6nidejo parlamentarci. Poslali so župana Pater-noeta tn še dva druga ugledna civilista. Toda komunisti so poslanstvo zavrnili, češ da morajo priti častniki. Ko pa so prišli iz gradu trije protikomunistični častniki, eo komunisti pričeli nanje streljati s strojnico. Komunisti so na ta način hoteli »po pomoti« ubiti vodilne častnike. Premirje je bilo prekinjeno, komunistom pa je šlo za čas. Poslali so še eno poslanstvo z belo zastavo. Toda pogajanja so se razbila, padla je odločitev — borili se bomo.
Komunisti so izrabili premirje
Komunisti so čas premirja dobro izrabili. Izkopavali so si jarke, prignali so badoglievske topničarje in topove v neposredno bližino gradu. V petek, 15. septembra, je od štirih do šestih popoldne 395 granat padlo v okolico gradu. Topovske krogle so v začetku podrle kapelo in del novo postavljenega gradu. Nad borci so se rušili stropi, dim se je valil po gradil in okoli njega, da borci niso videli niti za nekaj metrov naprej, razen ognja, ki je objemal grad. V tem času so fantje zaplenili komunistom 2 avtomobila in 3 strojnice.
V	soboto popoldne je napad dosegel višek. Dim je bil tak. da se ni dalo niti streljali na napadajoče, ki so vdrli v grad. Pričel se je boj za grad. Proliko-niunistični.in borcem je zmanjkovalo vode, kajti topovske granate so vodnjak uničile.
Ko so t nedeljo zjutraj poklali iz gradu dekle z belo zastavo, so jo komunisti hoteli prebosti z bajoneti.
Fantje so se vdali v nedeljo, 19. septembra, ob pol dveh popoldne, ko so jim po večkratnem zagotavljanju komunistični poveljniki obljubili, da bo zanje veljala 6plošna amnestija. Po predaji so komunisti sneli krinko
Po predaji pa so komunistični brez-vestneži pokazali isto mero poštenosti kakor v Grčaricah, Loškem potoku in drugod. Planili so na prihajajoče borce, jim jemali orožje, jih postavljali v vrelo in jih nalo zvezane po tri in tri odvedli proti Vel. Laščam.
Zločini nad ranjenci
V	gradu je ostalo SO ranjencev. Pri ranjencih sta ostala ribniški kaplan Sitar Ivan in velikolaški zdravnik dr. Kožuh. Po predaji borcev eo komunisti nagnali iz gradu tudi ranjence: »Kdor more lezti, naj pride, drugi pa naj poginejo.« S težavo 60 prihajali ranjenci iz gradu, komunisti 60 jih takoj postrelili. Ljudje so po končanih borbah našli pred gradom 28 trupel, med njimi tudi trupli dveh bogoslovcev, ki eta se zatekla v grad ob razpadu.
Križev pot v Kočevje
Na čelu eprevoda zvezanih protikomu-nietičnih borcev jo vozil tank. Na njem
Navadili smo se uničevanja in podiranja tega, kar je bilo nekdaj s trudom zgrajeno. Mogli bi otopeti sredi vsega divjanja in bi pozabili, da bo treba enkrat vse na novo postaviti. Ne mislim samo naših domov in gospodarskih poslopij, znova bo treba graditi tudi duhovno stavbo naroda Sami opazujete, da je mladina podivjala tudi tam, kjer še vedno vidi dovolj lepih zgledov in sliši besede svarila. Ne obsojamo mladine, sai so odrasli prvi podivjali in ti kvarijo mladino. Zdaj jo bo treba zooet voditi na pot kreposti, odpovedi in plemenitosti. Kdo je danes tako močan, da bo pritegnil za seboj to mladino?
Zakonsko življenje je razrvano in družine so razklane. Srca, ki so bila eno, so se ohladila, duši, ki sta hrepeneli, da bi dajali življenje novemu rodu, sta zamrzili drobno življenje, ki bi rado živelo in zagledalo dan. Globoka je ta rana, saj krvavi ko-
renina naroda, vir njegovega življenja: usiha in kdo si upa ustaviti ta plaz pogube.
Kot se usipa listje z drevesa zdaj na jesen, tako padajo duše zakrknjenih grešnikov v pekel. Mati stoji ob sinovi smrtni postelji, pa je njena prošnja zaman, sin umira nespokor-jen. Drugi pa si niti ne upajo govoriti o spravi z Bogom.
Mladino bo pritegnil samo zgled junaških duhovnikov, duhovnikov, ki bodo v svetosti izžarevali za Kristusa. Njegova beseda bo pretresla grešnike, da se bo v njihovi mrtvi duši zganilo življenje, življenje, ki jc umrlo stokrat prej, preden je umrlo delo.
Cerkev je postavila kvatrne dni, da bi molili za svetost duhovnikov. Moramo poslušati njen klic, moramo, da bomo narodu izprosili svetih duhovnikov, zakaj samo ti ga morejo rešiti.
V spomin Ozimku Francu
Dne 22. avgusta je padel v borbah okrog Čateža viš. narednik Ozi-mek Franc, doma iz Orlakc pri Sela-Sumberk, star protikomunistični borec.
Pokojni France ie bil med tistimi fanti, ki so prvi spoznali cilj komunistične OF. Živel je v kraju, ki je prvi okušal komunistični »raj« in komunistično »svobodo«. Doživljal in gledal je vse strahote, ki so jih komunistični tolovaji uprizarjali že 1942. leta. Videl je, kako so skozi uporno vas iz dneva v dan gonili zvezane žrtve, jih po poti pretepali in nato v gozdu na | zverinski način mučili in umorili. Gledal je slovenske matere, slovenska dekleta in slovenske nedolžne otročiče, ki so trepetali v komunističnih krempljih, zavedajoč se, kaj jih čaka. Kot poštenemu slovenskemu fantu so se mu v srce zasmilili ti ubogi trpini. Napravil je sklep: »Konec mora biti tega gorja, konec nasilja, konec morij! Uničiti moramo morilce slovenskih mater in slovenskili otrok.«
je bila privezana zastava z rdečo zvezdo. Za tankom je korakala »častna četa« partijcev, ki so izzivalno prepevali komunistične pesmi.
V Velikih Laščah eo hoteli komunisti naše fante zvabiti v svoje vrste. Ko se od fantov nihče ni odzval njihovim pozivom, so začeli odbirati. Oddelili so vse duhovnike, bogoslovce in člane vaških etraž iz Turjaka in fekocijana. Ostale je zasliševala petčlanska komisija. Tudi 11 poveljnikov in težje »osumljence« 60 odločili od ostalih, ki so bili zaprti v ei-losili. Zaprti borci tri dni niso dobili nobene hrane, v torek so dali jesti le polovici. Istega dne so od ujetnikov odbrali 51 ljudi, jih zvezali z žico in iih odpeljali v gozd nad železniško postajo. Tam so jih postrelili. Tu je bil končan prvi del turjaške žaloigre. Popoldne so odvlekli vse ujetnike na vlak in jih odpeljali v Kočevje k sodbi na smrt.
Tako so ravnali komunistični zločinci z onimi borci, ki eo verjeli njihovi »amnestiji« in upali v drobtinico komunistične poštenosti. Tolovaji sami so pokazali, kako ničevi 6ta komunistična amnestija in poštenost.
Po enem tednn
Po enem letu skušajo komunisti zopet vtakniti svoje krvave roke v bele rokavice. Na vsak način hočejo doseči »spravoc. Ta način agitacije bodo privlekli na dan zlasti v težkih trenutkih, ko bodo ljudska srca zbegana in ne bodo toliko pazljiva na zlobnost komunizma.
Spoznali smo komunistično taktiko laži in hinavščine in ne bo nas v naši sveti borbi prevarila. Tragedija na Turjaku nam je dala tako trdni temelj spoznanj o svetosti in odgovornosti naše protikomunistične borbe, da do konca ne bomo odnehali od nje, četudi nam gospodje, ki niso videli in nočejo videti nedolžno prelite krvi naših bratov, govorijo drugače.
KULTURNI OBZORNIK
Dr. F. K. Lukman: Sv. C. Ciprian. I
V vrsti »Cerkvenih Očetov izbrana dela«, ki jih izdaja Bogoslovna Akademija v Ljubljani, izdajanje pa vodi profesor dr. F. K. Lukman, je izšel nov zvezek — Ciprianova pisma. Poslovenil jih je univerzitetni profesor dr. F. K. Lukman, globok poznavalec cerkvenih Očetov, ki je prevedel skoraj vse doslej izšle zvezke. Prevajalcev jezik je zelo lep, po slogu pa se skuširčim bolj približati slogu posameznih Očetov, ki jih prevaja.
Ta zvezek je zelo pomnožena že druga izdaja Ciprianovih pisem. V prvi izdaji (Celje 1938) jih je bilo poslovenjenih 26, v drugi so poslovenjena vsa (59) in še šest sinodalnih, ki jih je brez dvoma sestavil Ciprian sam.
V svojih prvih spisih stopa Ciprian pred nas kot izšolan govornik. Saj se je v Kartagini dobro izšolal za govorništvo in govorništvo tudi poučeval. Kristjan je postal šele v moški dobi, star okoli 40 let. Zato v teh pismih tem bolj preseneča Ciprian kot globok teolog, ki se je odpovedal retorični preobloženosti prvih
spisov; škof Ciprian nastopa kot modri skrbni oče svojih vernikov in kot izreden poznavalec ev. pisma, ki ga navaja tako pogosto in za tnko najraznovrst-nejše primere nauka in življenja, da napravi vtis, k-2t da pozna vse sv. pismo starega in novega zakona na pamet. Svoja navodila sicer utemeljuje tudi z razlogi razuma, predvsem pa se zateka k sv. pismu, ki ga duhoviio razlaga in svojo razlago podpira z izreki številnih cerkvenih pisaleljev.
Ko prebiraš njegove spise in po spisih spoznavaš njegovo življenje in delo, se tudi tebi vsiljuje sodba, kakršno so v času preganjanja izrekli o škgjji Ci-priamu numiiiijski škotje, obsojeni na delo v rudnikih: »Ni človeka, ki bi bil boljši v poučevanju, prijetnejši v besedi, roodrejši v nasvetih, preprostejši v modrosti, radodarnejši v delih, svetejši v strogosti, ponižnejši v občevanju, čistejši v lepem življenju.«
Škofovske časti sl ni želel, ni je skušal doseči, a ko so ga za škofa izbrali, je nastopal odločno, pa naj je za to žel priznanje ali obsodbo, hvaležnost ali sovraštvo. Dobro se je namreč zavedal, da mu je previdnost božja, ki ga je za škofa
izbrala, tudi naložila veliko odgovornost. Zato je često neizprosen v svojih zahtevah, vedno pa skromen, ves v službi Boga, Cerkve in svojih vernikov.
Značilna je za njegovo škofovanje tesna povezanost z Rimom, pa tudi popolna vzajemnost s sosednjimi škofi. K njemu so se zatekali po nasvete premnogi, a v važnih vprašanjih nikdar noče odločati sam, dokler se ni posvetoval e sosednjimi škofi.
Ciprianova pisma pa so dragocen vir ne le za spoznavanje njegove osebe in njegovega osebnega dela, ampak so zelo pomembna tudi za spoznanje zunanje cerkvene zgodovine v začetku druge polovice 3. stol.; kaže,jo, kako je začela državna oblast krščanstvo zatirati načrtno. Ciprianova pisma so važna zlasti za spoznavanje notranjega življenja Cerkve tega časa. S pismi namreč škof Ciprian slika vso. težo razdejanja, ki ga je povzročilo preganjanje krščanstva: razkole, krive vere, odpade, needinosti itd., daje pa tudi navodila za obnavljanje krščanskega življenja, edinosti in pravoverno-Bti. Mnogo pisem govori zlasti o ravnanju s padlimi in o tem, kdo more veljavno podeljevati 6veti krst.
Tudi ta zvezek sodi v knjižnico zlasti vseh tistih, ki se morajo truditi za versko obnovo, jasnost in edinost Vere v naših dneh.	Dr. IL
In France se je odločil, da stopi v vrste onih slovenskih iantov, ki so se pripravljali, da udarijo po morilcih, da zaščitijo življenje slovenskega naroda. Vedel je, da ga v tej borbi lahko zadene sovražnikova krogla, toda, slovenski zavedni lant bolj ljubi svoj naroi, ko' svoje življenje. /. vso odločnostjo je zgrabil za oro/je in dejal: »Ne odneham preje, dokler na naši zemlji ne bo uničen zadnji tolovaj!« Ni se strašil obrekovanj, s katerimi so blatili komunisti in njih privrženci naše zavedne fante, češ, da so »izdajalci, denuncijanti« itd.
Njemu so bile vedno pred očmi nedolžne žrtve, ki leže po naših gozdovih, mučene in razmesarjene. Ni več gledal nase, ampak na narod. VeOkrat je dejal: »Mi bomo zmagali, ker se borimo za pravično in sveto stvar, in branimo narod.«
Na braniku naroda ga je zadela sovražna krogla, padel je, da bi živci slovenski narod.
Slovenski narod mu je hvaležen za poslednjo žrtev.
Ze od leta 1942. je bil France v stalnih borbah s tolovaji. Zaradi sposobnosti in hrabrosti je napredoval v vodnika. Kako lepo ga je bilo videti na čelu svojih fantov z brzostrelko, ko je korakal v tolovajsko ozemlje, da udari po morilcih naroda.
Sedaj pa je po tolikih borbah in tolikih zmagali padel. Dal ie jiosiednje, kar je imel najdražjega, življenje, za ubogi slovenski nrod, katerega je tako zelo ljubil, katerega so hoteli komunistični plačanci uničiti.
Slovenski narod je hvaležen tem zavednim kmečkim lantom, borccni, junakom, ki so rešili narod pred snutjo.
Domobranska predaja
(15. sept. 1944.)
Petnajstega s trepetom smo čakali in se posvetovali ccle dneve. In smo spoznali, da smo uboge reve: sklenili smo, da bomo se predali.
Kako in kdaj in kje? smo se vprašali.1 Potem smo zemljevide skupaj dali in se prepirali, kjer so »tovariši« najbliže, da z rame nam bi vzeli naše križe.
In smo se napotili v naše hribe, ker zbali smo se strašne rdeče šibe.
Od Police do Turjaka, od Ljubljane do Gorjancev, pa od Idrije do Trsta m gozdov še cela vrsta smo krvavi pot potili, drug smo drugega lovili, spraševali, vas rotili, Vi pa niste nas čakali, vedno ste pete kazali; zbali ste se »Svabobrancev«, ki prosili so predaje, zapustili svoje staje / in od Vas obljub čakali.
Zdaj, ko smo zaman iskali, smo se sveto zarotili, da ne bomo več prosili Vaše gnade, svetlega »maršala«.
Zopet vrste smo strnili, več ne boste nas slepili! Še smo vojska domobrancev: od Triglava do Gorjancev meč pravice bo zvenel, dokler se ne zlije v spev, ko bo pela domovina:
Domobranec dom je rešil bolečino nam utešil, nikdar več ne pride dan, da moril bi partizan! Domobrancem večna slava od Gorjancev do Triglava!!!
_(Odon)'.
Najlepše darilo materi za novorojenčka
je edinstveno delo na našem knjižnem trgu
Mola mlada leta
Tekste zbrala K. Hafner, opremil arh. V. Gajšek. — Kart. L 55.—, vezana L 60—.
Vezave v platno po izbiri. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5
Od 17. septembra dalje do nove odredbe se morajo upoštevati nrednisi o zatemnitvi od 20 do 6
Lep uspeli slov. nar. stražarjev pri Idriji
Idrija, septembra.
Že konec meseca avgusta so se tolovajske tolpe pričele zbirali z vseli strani na Primorsko. Zaklele so se, da bodo na vsak način uničile postojanke borcev SNVZ, borcev, ki so kot prvoborilelji za srečo lepe Primorske skušali rešiti naše primorske Slovence ter jih iztrgati iz krempljev brezbožnega komunizma, njegovih podlih zločinov in spletk. Primorci sami so ustanavljali te postojanke in sicer tis Li, ki so spregledali ter se zakleli, da bodo branili svojo grudo, narodnost in vero pred kakršnim koli nasiljem. Razumljivo, da so zadele naše postojanke Slovenskih narodnih varnostnih straž na veliko nasprotovanje v tistih krogih našega ljudstva, ki so kot izko-reninjenci zalajiii svoj narod, ki so kakor kameleoni spreminjali svojo barvo ter se prilagojevali trenutnim razmeram. Ti kameleoni so vedno zavirali nase delo, delo naših primorskih slovenskih fantov, ki so v okrilju SNVZ napovedali boj proti vsemu, kar je uničevalo slovensko narodno zavest na Primorskem. Zavirali so ti kameleoni borbo poštenih primorskih Slovencev, borbo proti vsem, ki hočejo iz našega naroda napraviti le brezrazredno družbo, tolpo propallc, nezmožnih za vsako reduo življenje.
Da so fantje naših SNVZ začeli res boj proti tej brezrazredni in uničujoči komunistični kliki, ki grozi z uničenjem svojemu lastnemu narodu, so pokazali tudi zadnji dogodki, ki se odigravajo na Primorskem. Kljub temu, da jo OF na Primorskem najbolj skrivala svojo pravo barvo, ni nikjer v tolovajskih vrstali tako pisane družbe kakor ravno tu. Poleg znanih savojskih brigad ter brigad slovenskih izgubljencev dobiš med njimi še razne druge postopače. Vsa ta pestra družba so je torej zaklela, da bo uničila naše protikomunistične vrste na Primorskem. Ob zahrbtnem sunku ki so ga zverinsko dali ti voleizdajalci našega naroda komaj mesec dni trajajoči črnovrški posadki, so že mislili, da bodo likvidirali celo bojno skupino SNVZ v okolici Idrije. Kmalu pa to spoznali, da jo to malo prevelik grižljaj zanjo. Zalo niso začeli s takojšnjim navalom vseh roparskih brigad, ampak so počasi in previdno pričeli nabirali sile daleč naokoli. Obenem pa so z zahrbtnimi napadi na posamezne vojake iz zased skušali naše borce spraviti v malodušje in obup. Toda, je že smola tudi zanje, dasi jim na vso
kriplje pomagajo njihovi širokousti terenci s tem, da z lažmi begajo ljudi, češ da jim gre vso po sreči.
to njihovo početje so takoj, ko so jih zapazili, ustavili hrabri borci iz Veharš in Kovt ter udarili z vso silo po njih v sredo dno 13. septembra zjutraj navsezgodaj. Njih svinčonko so budile iz sladkega sna tovariše in tovarišice. (Marsikak tolovaj se je zbudil na onem svetu da poda račun za svoje umore in rope.) Mod tolpami je nastala precejšnja zmeda. Doji so se odigravali od Idrije pa tja do 2i-rov ves dan do treh popoldne. Padlo je okrog 30 tolovajev, veliko je pa ranjenih iu ujetih. Naše so tolovaji presegali po številu, saj jih je bilo mnogo več, medtem ko so stražarji nadkriljevali nasprotnika v hrabrosti, disciplini in bojni opremi. Naši so zaplenili tudi precej vojnega materiala. Vse to jo komuniste tako raz-kačilo, da so šo isti dan zvečer planili na Gore ter zažgali župnišče, da so si vsaj malo potolažili jezo zaradi svojih sramotnih in težkih izgub. Tako je komunistom zopet odklenkalo ropanje po naših krajih, kar so letos že tudi poskušali ter deloma izvedli po nekaterih njim bliže ležečih vaseh. Pri tem so se »odrezali« tudi uokateri domačini iz Ži-rov.
Posebno zanimivo pa je nokaj dokumentov padlih tolovajev. V času, ko se komunisti proglašajo za vojsko kralja Petra 11., še vedno vrše partijske tečaje, še vedno gore za svetovno revolucijo. To je razvidno iz izkaza o učnem uspehu partijskega tečaja, ki ga je obiskoval še pred mesecem padli komunist Čop Anton, politdelegat v »brigadi« Franceta Prešerna, doma z Jesenic, po poklicu mehanik. Iz legitimacije padlega KPOJ člana Šarabona Karla iz Tržiča, vodje kranjskega okrožnega komiteta KPOJ pa je razvidno, da so imeli le partijci v OF povsod besedo, ostali pa, da so bili le raja, kateri za najmanjšo nerednost grozi svinčenka v hrbet. Med padlimi je bilo po dokumentih mogoče spoznati tudi partijca Šifrerja aMtevža iz Praprotnega nad fckofjo Loko. Vsi ti so b-lll torej partijci, organizirani v komunističnih celicah in kot taki gospodje, ki edini uživajo raj na zemlji v komunističnem redu. Le partijec je v OF gospod, pa naj bo Italijan, Slovenec ali Mongol. Spreglejmo že to goljufijo! Naši borci so jo spregledali, gredo v boj proti komunizmu za življenje in smrt z mirnim pogledom v lepšo prihodnost.
Dogodki in novice današnjega dne
t Dr. med. Janez Wodinger
Iz Zagreba je prispela vest, da je o Veliki noči t. 1. umrl v zagrebški bolnišnici mladi slovenski zdravnik dr. Janez \V6din-ger.
Pokojrni dr. W6-dinger je bil doma v Oplotnic.i na Štajerskem. Rojen
je bil 6. jul. 1915. KI ~
Z* »v
" '•■m,->m Klasično gimnazijo je obiskoval v Št. Vidu in Mariboru. Univerzo pa v Ljubljani in Zagrebu, kjer je junija lfril bil promoviran za
doktorja vsega zdravilstva. Nato je bil kot zdravnik poklican v hrvaško domobransko vojsko. Udeležil se je mnogo pohodov proti Brezovim komunističnim tolpam ter si pri tem nakopal težko bolezen, kaleri je moral poclleči.
Z njim je legel v prezgodnji grob zopet mladi, idealni slov. katoliški izobraženec, ki bi lahko svojemu narodu še toliko koristil. Že kot študent se je mnogo udejstvOval v katoliških kulturno-prosvelnih organizacijah, predvsem na športnem področju. Kot zagrebški medi-cinoc jo bil predsednik Slov. kat. akad. društva »Danica« in organizator tečajev za slovenske zagrebške študente.
Vedno je jasno in odločno zastopal radikalno narodno in katoliško smer. Ob nastanku OF je bil dr. \Vodingor eden izmed redkih Slovencev v Zagrebu, ki je takoj spoznal, da je OF krinka, za katero se skriva okrvavljen obraz protl-narodne komunistične partije. Preveč je ljubil svojo slovensko zemljo, bil je pre-idealcn slov. nacionalist, da ne bi slutil vse strašne nesreče in uničenja, ki grozi slov. narodu od komunizma, zato je z vso odločnostjo vedno nastopal proti njemu in dosledno razkrinltaval ofarske laži. Razmere pa mu niso dopustile, da bi bil prišel v domovino in se pridružil slov. domobranskim vrstam.
Dragi Janezi Jočejo za Teboj Tvoja dobra mama. Tvoja draga ženka ter mali sinček in kaj bomo brez Tebe mi Tvoji pri jatelji, ki si jih imel zaradi svoje tova-riške vljudnosti, odkritosrčnosti in vese-losti toliko kot malokdo. Kdo nas bo odslej vodil po planinskih turah vedno višje, višje, eoncu naproti? Kdo 1>0 odslej vozil prvi naprej po nevarnih planinskih smučiščih? Ali še veš, kako je bilo, ko nas je v planinah zajel strašen vihar in se nas je že loteval obup, si nam dajal poguma, edino Ti si nas bodril: ne obupali, vzdržati, kljubovati moramo in z močno voljo premagati vse nevarnosti. Ko je bila sila najhujša, si stisnjen za skalo nad ogromnim prepadom potegnil rožni venec iz žepa in začel na glas naprej moliti to našemu narodu tako priljubljeno molilev.
Ali nam ni ta Tvoj vzgled tako zelo dragocen v naših razburkanih časih, ko
triufira laž, krivica, nasilje? Kljubovati jim moramo, vzdržati in premagati ter ne pozabiti ua božjo pomoč.
Janez! Tvoje poslednje pismo Je polno neizmernega hrepenenja po domovini, po ponosnih Savinjskih planinah, po lepem zelenem Pohorju. Samevajo Luka-nja, Roglja, Planinlta, samevajo Radoha, Mrzla gora in Ojstrica ter čakajo, kdaj so zopet vrnemo. Toda Tebe ne bo več k našim starim znancem. Nič več ne bo od skal odmeval Tvoj vrisk in prešerni smeh. Toda, če bo Bog nam preostalim dovolil, da se vrnemo v njihovo razkošno naročje, TI bomo natrgali najlepšega planinskega cvetja in Ti ga prinesli na Tvoj grob kot pozdrav slovenske domovine ...
Molili bomo za pokoj Tvoje duše, dobri Bog pa naj tolaži vse Tvoje drage.
ZGODOVINSKI PABERKI
17. kimavca
1631. leta je švedski kralj Gustav Adolf premagal cesarjevega poveljnika TillyJa pri lireitcnfeldu. Prva faza tridesetletno vojno se je končala z mirom v Llihecku leta 1029. Sedaj je bil cesar Ferdinand II. na višku svoje moči. Izgledalo je, da je borba med katoličani in protestanti v Nemčiji zaključena in da je odločena v korist prvih! V resti-lucijskem ediktu je bila dovoljena le še avgsburška veroizpoved in protestantje naj bi vrnili katolikom zaplenjeno posest. Proteslante sta rešila dva dogodka: odpust "VVallensleina in poseg Švedske v vojno. Oboje se je zgodilo, delno vsaj, vslcd spretne diplomacije francoskega ministra kardinala Richelieu-ja. Francija se je bala prevelike moči nemškega cesarja.
Gustav Adolf (1611-1632) Je bil na nemških tleh še preden je W»llonstein odločil poveljstvo in se utrdil v Pomor-Jatiski. Vojna, ki je imela doslej izrazilo verski značaj, dobi sedaj povsem politično ozadje. Ze po prvi bitki, v kateri Je Gustav Adolf premagal cesarskega poveljnika Tillyja pri Breitenfeldu, so švedske čete zasedle vso severno in srednjo Nemčijo. Naslednje leto je Tilly pri Leclu na Bavarskem izgubil bitko in življenje. Pot v Avstrijo je bila Švedom odprta.
1871. leta Je bil odprt tunel pod
Mont-Cenis-jem na progi Lyon—Giiam-lx5ry—Turin. Predor sam je dolg nad 12 km in širok 8 m. Poleg Slmplonske Železnice je ta proga najvažnejša zveza preko Alp. Prelaz Mont-Ceniš pa se je uporabl jal že v starem veku. Preko njega je n.ijbrže vodil svojo vojsko v Italijo tudi Hanlbal. Ves' srednji vek in tudi v novem veku pa je vodila čez prelaz tovorna pot, ki jo spajala francoske in italijanske trge. V letih 1803 do 1810 Jo dal Napoleon I. graditi cesto; vezala je kraja Modane in Suza. Cesta je po otvoritvi železnice Izgubila na pomenu. O3l.1l pa Je na vrhu Mont Cemsa benediktinski hospic, ki nudi popotniku pomoč v nevarnostih.
Za obletnico turjaške tragedije je izšla knjiga
11 M 1 A K
Knjiga je pisana silno zanimivo, zaradi napetosti in živega popisa dogodkov ter ossb, je ne moreš odložiti preje, dokler vse ne prečitaš. Knjigo si bo nabavil vsak Domobranec in vsi tisti, ki se zavedajo važnosti pomena Turjaka.
,	Cena knjižici L 7 ,,,
Ljubezen fe edina ustvarjajoča moč.	(Lippert.)
Koledar
Nedelja, 17. klmovca: 16. poblnkoStna; Rane Frančiška Asiškega; Lambort, Škof
in mučenoo. Lunina sprememba: mlaj ob 13.37. Her-
achel napoveduje dež. Ponedeljek, 18. klmovca: Jožof Knper-tinskl, »poznavalec, Riharda, cesarica:
Irena, mučonica. Torek, 1J. klmovca: JanuariJ, Rkof in mučanoo; Konstanclja, devlen in mučo-nica: Evstohlj, Skof.
Dramsko gledališče »Don« Dlanu«. Izven. Ob 18.
Kino Matica »Proeea Častila« ob 10.3». 15, 17 ln 19.
Kino Union
»V senci gora« ob 15, 17 tn 19,
Kino Sloga »Slučaj Deruga« ob 15, 17 ln 19.
Kino Kodeljevo
»Naj živi ljubezen« ob 15, 17 in 19i
ob delavnikih ob 19.
Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne:
v nedeljo: mr. Rušnlk, Marijin trg 5: mr. Deu, Gosposvetska costa 4; mr. Bo-bino dod., Rimska cesta 31; v ponedeljok: mr. Loustok, Resljeva costa 1; mr. Ba-hovec, Koti presni trg 13, in mr. Komo-tar, Vič, Tržaška cesta.
Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 10 do ponedeljka do 8 sj. mestni vifijl zdravnik dr. Fran Clbor, Ljubljana, Štefanova 7, tel. 36-41.
2}xo&ne. novice.
Nabiralna akcija oblačilnih predmetov za Socialno pomoč
V sredo, 20. t. m. in naslednje dni bodo pobirali pooblaščenci (-ke) Socialne pomoči pri strankah, ki so darovale razne oblačilne predmete, te predmete.
»Socialna pomoč« prosi zato darovalce in darovalke, da do tega dne pripravijo predmete, katere so obljubili darovati in morebiti tudi še druge, tako da bo vse že pripravljeno za prevzem, ko sc zglasijo nabiralci(-ke).
Morebitne želje glede časa, kdaj naj se nabiralci zglasijo pri posameznih strankah, naj to stranke javijo telefo-nično (št. 39-01), pismeno ali ustno glavni pisarni Socialne pomoči, Gosposvetska 2-1.
Ponovno opozarjamo, da bodo Imeli vsi nabiralci(-ke) posebne izkaznice z žigom opremljene in podpisane od predsednika Socialne pomoči in da se morajo pri pobiranju izkazati.
Ljubljana, dne 16. IX. 1944.
Predsednik »Socialne pomoči«: Velikonja, L r.
Narod nsš umreti nože: 5 L
torej? 4 L
Ha m\\ zsmljl sraj eospsd 4 L
Za nesrečne Borovničane
Za oikodovance od bombnih napadov v Borovnici smo prejeli: Mikllč Franc, hotel Motropol 1000 lir; Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic 1000 lir; nameščonoi Hip. buake jugos. hranil. 250 lir; neimenovani 300 lir; tvrdka, Drbano Feliks, Sv. Petra c. 1 5000 lir; tvrdka Frano Ks. Souvan, Mestni trg 5000 lir; tvrdka J. O. Mayer, WoIfova ul. 5000 lir. Mestna hranilnica jc darovala Socialni pomoči znosek lir 2000 v korist oškodovancem od bcmihnlh napadov v Borovnici v polastitev spomina pok. gg. Olupa Josipa, bivšega dolgoletnega člana hranilničnoga upravnega odbora in g. Abul-nerja Franca, načelnika hipoteftnega oddelka Mastne hrunilnice ljubljanske. — Za informacije giodo »Socialne pomoči« kličite: 32-D2 in ,19-011 Prostori »Socialne pomoči« eo n,a Gosposvotsikl cesti 2-1, Denarne priopovko pošiljajte po čekovnih položni-oah na » Pokrajinski podporni zavod — Sooialna pomoč — fiok. račun 16.580«!
Doraščajočim Je namenjena nova knjiga.
A. Logar: Boji fn zmage L?4. Mladinska založba, Ljubljana
Obvestila Prevoda
Delitev marmelade
Potrošniki v mostu Ljubljani, ki so v poso«tl osnovno živilske nakaznice ua me-soo soptemher (brc« pre tiskanih violotnlh črt) prejmojo pri svojem etnlnom trgovcu od 20. t. m. daljo po H kg marmelade na odrezek »Sept, — 17t.
Delitev vžigalic, maščob in moke sa mesec september
Tiskarski Škrat jo naklonil v našem ob-vostila od sredo 13. t. m. ročnim delavocm Izredni dodatek ržemo In bole moko. Zalo opozarjamo prizadete, da se giasi pravilno: n« dodatno nakaznico za ročne doinveo 1.24 kg krušno moke, 0,372 ks rženo moko, 0,248 kg bele moke.
Na o b le t n;l o o turjoSkih irtev bo dne Up t. m. ob 7 zjutraj v eerkvl sv. Jožefa »ovesna maša zadušnica za pokojnim prof. Stanetom Petelinom, Tonetom Pernetom lu Franoljem Pograjcem.
Sv. maja za pokojnim zdravnikom dr. Janezom Wtidlngerjem se bo brala v torek, dne 19. t. m. ob pol 8 prt oltarju Marijo Pomagaj v frančiškanski cerkvi.
Duhovne vaje sa duhovnike bodo v tem moseeu ie od 25.-29. septembra. Druga pojasnila so objavljena v Škofijskem listu 15. maja 1944 str, 44. Prosimo pravočasno priglasitve. — Vodstvo Doma duhovnih vaj.
Marijina kongregaelja akademskih starešin prt oo. frančiškanih ima redno pobož-nost zopet v ponedeljek, 18. t. m., ob 18 v kapeli.
Kongregaelja gospodtčen In kongregaelja
učltolJ4o pri sv. Jožefu imata v nedoljo, 17. septembra, ob 6.30 skupno sv. obhajilo, v ponedeljek pa redni shod. Pridite vsel
Našo mladino obojnega spola vabimo, da pristopi k Šolskemu zboru Glasbene Matice, ki bo začel z vajami začetkom prihodnjega moseca pod vodstvom ravnatelja Poliča. Šolski zbor Matične Sole je najboljfta Sola za koncertno zborovo potjo. Pouk jo brezplačen, prijave sprejema do konca toga moseca pisarna Glasbeno Matico.
Bele vrtnice — Sestra Dragica — se dobi v upravi Vigredi, SloinSkova 1.
TURJAK. I'rod letom dni m bile oči vse Ljubljano In dežele uprle v zgodovinski grad Turjak, kjer fm slovenski legio-narjl zaustavili komunistični pohod na Ljubljano. V tej borbi jo prolilo kri mnogo turjaških borcev, mnogo je trpljenje nadaljevalo po kočevskih ježah, ter položilo na oltar domovino svoje življenje v Mozlju, Jelenovom žlebu in drugih moriščih. Toda ob lotu je iz krvi turjaSkih borcev zrastlo Slovensko domobranstvo, ki bo maščevalo Turjak. Knjiga jo silno zanimiva, saj jo je napisal živa priča Turjaka.
Formlcot pastlle sa dcslnfekeljo ust in grla dobite v lekarnah.
Prijave za vpis v Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti In VIŠJI trgovski tečaj «e sprejemajo v počitnicnh dnevno dopoldne in popoldne. Izvenljubljanski dljakl-lnjo naj so prijavijo čimprej, da dobijo pravočasno potno dovoljenje. Na Tazpolago prospekt RnvnatcIJstvo trgovskega uMlIMa »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
Freuerae rakovniško knjižico o frauiazonstvu:
»HUDSČeVA SH0DNICA«
(Mladinska založba; cena L 1.50)
Učite so strojepisja I Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni In večerni —
pričenjajo 18., 19. in 20. septembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji, Vplr eovanje dnovno. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v vsakem poklicu. Prospekti: Chrlstofov nčnl zavod«. Domobranska 15.
Upravičeno se pritožujejo prebivalci iz okolico Sv. Križa in Zelone jame na upravi mostne oeelne železnice. Večerni službeni vozovi vozijo v v«e smorl, samo Sv. Križ je izjema. Umestno bi bilo, da uprava mestne cestno žoleznioo upravičenim pritožbam ugodi in ukrene vse potrobno, da bodo davkoplačevalci lz okolice Sv. Križa in Zolone jame, ki So ravno tako ravuopravno meščani, Imeli iste pravico, kot jih imajo oni, ki stanujejo v Mostah sli na Viču.
Oljna replca. Kmetijska zbornica za ljubljansko pokrajino sporoča, da seme oljne repice, ki je bilo obljubljeno iz Nemčije, ni dospelo, Zato bodo spomladi dnna na razpolago letna oljnata semena. Kmetovalci lahko torej za repico pripravljeno zemljo porabijo za druge posevke.
Zcgozo, Gallusovo nabrežje 33, eporoča: Riževo zdrobljenko In otrobe dobe vsi rejci vsak ponedeljok, torek, srodo, četrtek od pol 15 do pol 18 popoldne proti zamenjavi g jajo sa 1 kg krme, — Veterinarska ambulanta za obolele živali posluje vsak delavnik od 15 do 16 v društvenih proatorlh. KopunjenjO petelinčkov in kaatriranje kuncev ee vrši vsak ponedeljok, sredo ln petek ob IS popoldne.
Za snago po cestah. Mostno županstvo poziva vse prebivalstvo mesta LJubljane, naj v največji meri upoStova vee predpise, kt so tičejo snage po mestnih Oestah ln ulicah. Zaradi razmer je delo pri snažonju mesta večkrat prekinjeno ter je zaradi zaposlitve delavstva pri raznih nujnih ln no-odložljivlh delih število delavcev prt snažonju mosta manjšo kot navadno In zato nt mogoče redno snu-Žlti vseh ulio. Zato naj prebivalstvo s svoje strani opusti vse, kar povzroča nesnago, ter samo pomaga vzdr-žovatt snago v taki mori, kakršna jo bila doslej, s tem da pometa hodnike pred hišami, smeti pa »pravi li?T>o na kup v Obcestni kadunjl, kjer jih bo pobral mestni delaven. Ob nalivih naj po možnosti otrebi trenutno zamašene oestne požiralnike, da bo voda neovirano mogla odtekati v kanalo. Vs? odpadke naj prebivalstvo odlaga v za to določeno opuščeno gramoznice na periferiji mosta ter naj Odpadkov ln smeti nikakor no stresa na ceste ali za ogle. Mestno županstvo upa, do bo mestno prebivalstvo to opozorilo vzolo t razumevanjem na znanje, se ravnalo po njom ln pomagalo s svoje fltranl vzdrževati snago mesta na dostojni viSInl.
Vo« delavcev, dolavoljnih In za delo sposobnih, potrobujo mostno cestno nadzorstvo ter vabi vse, naj se prijavijo na dolo pri mestni občini, kjer bodo v glavnem za. poslenl pri snažonju mosta in vzdržovanjn cost. Prijavo sprejema me«t.no cestno nadzorstvo v sobi It. 1 na Ambroževem trgu št. 7 vsak dan mod 7 in 12 ln 15 ln 19.
VpIsovBnJo v Enoletni trgovski tečaj * pravico javnosti pri Trgovskem učnem sft-vodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-lt. so vrši tudi v počitnicah dnevno. Dijaknm-injam Izvon Ljubljano priporočamo naj se vpišejo čim prejo, da bodo dobili pravočasno potno dovolilnice. — Podrobno Informacije daje ravnateljstvo.
Otroci bodo Igrali in peli v nedeljo 17. t. m. ob 17 popoldne v Rokodelskem domu y. lopi mladinski igri »Pepelkn«, Pridite si
gledat. Zaradi velikega zanimanja za t, predstavo, prosimo, da si preskrbito vst0I,. nloe že v predprodaji, ki bo na dnn prej. stave od 10—19 dopoldne ln 1 uro pred jiri. četkom predstave v pisarni, Potrurkova j, I. nadstropjo,
UMETNOSTNA RAZSTAV^ MIRKO ECUJAČič * SBL011 K0S ~ PBEHOO _ KEB0TIGK1R1) ,
Vsi dijaki Imajo pouk pri rnzširjtsni lesni vzgoji na Stadionu od ponodoljka ]«, t. m. dalje popobluo ob 15 ob istih dnevih kot eo imoll doslej.
Šolske vesti
Zavod sv. Stanislava opozarja dijake eksternisto, da čimprej vložijo prošnjo I)rj vodstvu.
Na I. moški mcSčanskl šoli v LJubljani — Prule — bodo popravni izpiti v ponod«, ljek, 25. septembra ob 8. Učenci, ki še nisj vložili zadevne prošnjo, naj store to pravo, časno. — Vpisovanje za novo šolsko leto bo v dneh 2., 3. in 4. oktobra, vsakokrat o.l 8-12. Sturši naj si pravočasno preskrb« davčna potrdila. — Podrobnosti so ms. vidne iz oglu as v veži šolskega poslopja
MarljanUče. Doška ljudska Sola v Ma rijanišču ima v torek, 3. oktobra, oh 8 šol sko mašo. Notranji gojenci naj pridejo v po nedeljek, 2. oktobra, v zavod.
Upravlteljstvo III, dekliške ljudsko So le v LJubljani - Sp. Slška - nadaljuje , prekinjenim vpisovanjem učenk za Šolsko leto 1941-45 25. in 26. septembra od 8-10. V I. razred se bodo sprejemalo učenko, ki bodo do konca toga leta dopolnilo 6 let. Pri vpisu je troba predložiti krstni list ali dni žinsko knjižico, potrdilo o cepljcnju koz in za potrdilo o cepljenju proti davici. Ostali; učenke so zglaso z letnim sprlčovalom. Vpisovanje ho pri Keršiču.
Na drlavnl trgovski akademiji bodo po. pravni- razredni in dopolnilni izpiti za vstop v III. razred od 21.—30. septombra po spo. redu, ki je razglašen na uradni deski. -Vpis dijskov(-inj) v vse štiri rnzrodo bo o.
1,—6.	oktobra. Podrobnosti na razglasili doeki.
Ravnateljstvo Ablturientskega tečni« TOI zbornico na drž. trg. aakilemijl v Ljub. ljanl sprejema prijavo za vpis od 20,—30, t m. Podrobnosti na rnzglasni deski.
Na dekliški meščanski Soli pri uršullnknh v Ljubljani bodo popravni izpiti za I., II. ln III. rozred dno 18. septembra ob 8, za IV. razred bodo razredni in popravni izpili dne 19. septembra ob 8.
Ravnateljstvo državne klasične gimnazt Je sporoča sledeče: I. privatni, razredni in popravni izpiti so začijg: a) za 8. razred 21 t. m. ob 8, b) za vso druge rnzrodo od 23.
m. daljo po razporedu, ki bo dno 19. t.....
nabit v šolski voži. II. ViSji tečajni Izpiti bodo od 25. t. m. daljo, tudi popravni. 111. Vpisovanje bo: a) za I. razred 2. oktobra od 8—12 ln od 15—17 v ravnateljev! pisarni, b) za naSo lanske učonce od II.—VIII. razr<y da dno S. oktobra po razporodu, ki bo voži. In sicor samo od 8—11, o) za učonce -tujih zavodov in one, ki lani morda niso bili naši učenci, dno 2. oktobra od 8—11 . ravnateljev! pisarni, č) za zamudnike, toda samo za ono, ki iz upravičenega vzroka ne morejo priti k vpisu 2. ali 3. oktobra, dno 4. oktobra od 9—11 v ravnatcljevl pisarni IV. K vpisu mora vsakdo prinesti: o) t kolkom za 50 lir kolkovano prijavo, golico ima Šolski sluga v pritličju, b) potrdilo davkih staršov in event. učeneov samih, zadnje šolsko spričevalo, prvošolci rojsinl list in potrdilo o opravljenem sprejemnem izpitu, č) družinsko knjižico oni učcnci, v katerih družinah je bilo 5—6 oz. 7 nli vei otrok, kor bodo prvi (s 5 otroki) oproščeni na polovitfo kolkovlne ln šolnino, drugi (s 7 otroki) pa popolnoma. Tem zadnjim tudi ni potrebno potrdilo o davkih, d) odlok o spre' glodu prekoračeno starosti pri vpisu v 5 in 7. razred, kdor je starost prekoračil. V Plačati jo treba ob vpisu šolnino po tabeli, ki jo v voži, in 15.20 liro za zdravstveni fond, knjižni«) in učila. Kdor ne plača ve5 davkov kot 22.80 lir in otroci invalidov oproSčenl kolkovine in šolnine, znesek 15 liro pa morajo plačati vsi učonoi. Kdor .. bo imel vsoh listin v redu, bo brezpogojno odklonjen. Bcgunci, katerih starši stanujo. jO isven na£e pokrajine, so podvrženi drugim določbam glede davčnega potrdila. Izkažejo noj se pri vpisu s tozadevnim potri dilom. — Ravnateljstvo.
I. dekliška Šentjakobska ljudska Sola Ima vpisovanje učenk za Šolsko leto 1944-45 v čotrtok, 28., in petek, 29. septembra, od 8 do 10 v šolskem poslopju na Grabnu, I. nad. stropje. V I. razrod naj so vpišojo doklice, ki dopolnijo do 81. decembra šest lot. Prod-lože naj družinsko knjižioo ali krstni list ter potrdilo o copljenju proti kozam in davici. Lansko Učenko naj prineso e seboj zadnjo šolsko spričevalo. Starši onstran blo-i ka naj pravočasno preskrbo propustnice. — Začetna služba božjo bo v ponodeljok, 2. oktobra, 8. oktobra pa pouk. — Upravi-tdjstvo.
Državno učiteljišče ▼ Ljubljani. Ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljurljnnl sporoča naslednje: 1. naknadni spr.-tjemni izpiti za L letnik bodo dne 28. ln 23. scP" tembrn. Vsi učenci in učenke, ki so vložili prošnje Sa to izpite, naj eo zglaso dno 28. septembra ob 7,45 v pisarni na učiteljišču, kjer bodo dobili nndnlnja navodlln. Ravnateljstvo pripominja, da h» v I. lotuik sprejetih 80 učeneov in učenk skupno s temi. ki »o Žo bili v juliju dofinitivno sprejeti
2.	Vplsovnnjo <r lotniko učiteljišča, vadni-Ske razrede ln v otroški vrtec bo dno 4. ln 8. oktobra od 8 do 10, V 1. razred vndnlco se morajo vpisati tudi tisti učenci ln učenko, ki so bili v juliju sprejeti, ker sprejem So nt vpis. Druga navodila glede otvoritveno službo božjo ln pričotka pouka bodo nabita na oglasni deski.
Frančiškanski oder
Nedelja 17. septombra, ob 18i »Podrti križ«.
Rokodelski oder
»Oder malih« Nedelja, 17. septembra, ob 17; »Desetnik ln
alrotlca« (Pepolka).
c)
Slovensko domobranstvo«
»o
Izšla je ie 4. številka domobranske ,vj|0 »Slovensko domobranstvo«. Na na-ovni strani je objavljena lepa slika s )bii!ii. Domobranec je resnično pravi ,niobraneo. S puško v roki brani slo-,n ko zemljo, naše ljudi in jih varuje l(ji pri delu na polju in travniku. Na l6lednjih straneh so zanimivi sestavki zadnjih hudih tolovajskih porazih na »lenjskem, posebno o DaUljevem >ju-iškeui zadržanju« pri zadnjem poskuše-in napadu na odločne domobranske vr-"e pri katerih je revše Izgubilo še iz-jBojene lopove in svojega belca. Sestav-ponazorujejo tudi slike. Lepe so tudi Ike vrlih domobrancev in slovenskih rodilih noš. V tej številki je objavljen idi članek o lanskoletnem podlem sa-.j kem izdajstvu in sporazumu savojsklh dajalcev s krvniki slovenskega naroda, jlcm članek o svetovni borbi proti bolj-vizmu ter o prosvetnem delovanju do-.nbraneev po poramezi h slovenskih mjih. Tudi kratke domouranske nove-,0J so prežeto z borbenim duhom. Da cuiobranci niso tyinio dobri in neustra-eni borci, temveč tudi pridni rokodelci, ,kazujejo sljke iz domobranskih delavec. Na zadnji Strani je objavljena gro-olna slika mrtveca iz Krimske lame, Jon najstrašnejših spomenikov >osvobo-iliiega« delovanja slovenskih i. lajalpov, rparjev In požlgnlcev. Posamezna šte-";a domobranske revije stane samo 2 |ri. Kupujte jo ln e tem podpirajte do-Obranskl tiski
Opi:st?.tev nekaterih tramvajskih postaj
Scf pokrajinsko uprave je Po prošnji ploSuo mnloželezuiške družbe zaradi omo-livo v dobavi električnega toka ln v cilju
icilnje s tokom ter pospeši tvo prometa z llotbo VIII, št. 5816/1 I dno 16. t. m. lobril, da se opuate sledeča postuJallSča: Na progi I: Delavski dom (pri vožnji jrotl mostu), Velesejem (pri vožnjt proti liki), gostilnn Kavčič, fikofja ulica, gim-azija na Poljanski cesti. Na progi II: 61apnlčarjo*a ulica, Uniči.a ulioa (pri voSujl proti Mostam), kofjn ulica, gimnazija, Itesljeva cesta, liire (se združita v eno postaja Bolgarska lica), viadukt, Mod Umoljnlkl (pri vožnji roti mostu).
Na progi III: Poil TranSo, Sv. Florljan, nnežlčova ulica (se združita v eno postali na izogibališču), Prlvoz, ob želez. pre-azu pri Bablču (pri vožnji proti Rakov-ku), Gnljovica. Na progi IV: Tohačnn tovarna, Boršt-likov trs, Rcsljovo costn. Odločba je stopila takoj v veljavo.
ladio Ljubljana otvarja novo sezono sinfoničnih koncertov
Radijska postaja pripravlja novo sezono sinfoničnih prireditev. — Prvi tak loncert se bo vršil v ponedeljek, 26. t. n. ob 19 v veliki unionski dvorani. Spored bo glasbeno izredno zanimiv ter bo-no o njem še podrobneje poročali. — Vstopnice in sporedi bodo od srede, 20. , m. dalje na razpolago po običajnih Anah v knjigarni »Glasbene Matice«.
Prcmenadni koncert
5'dbe Slov. domobranstva v Ljubljani bo dne 17. septembra 1944 ob 11 15 pred Narodnim domom z naslednjim programom: 1. Tajke: »Stari prijatelj«, koračnica; 2. E. Mozart: »Titus«, ouvertura; i. Verdi: »Rigoleto«, potpouri; 4. V. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček; 5. Brodil: »Iz Niša in okolice«, venček; 6. Dr. Čerin: »Ribniška«, koračnica. Diri-[ent n»dporočnik g. Leskovar Florijan, iapelnik godbe Slov. domobranstva.
DiraratsSro
Nedelja, 17. septembra, ob 18: »Dona Dlana«. Izven.
Moreto »Dona Dlana«, veseloigra v I dejanjih. Po O. A. We#tovi predelavi ln prevodu Jos. Clmpermana. Poslovenil Fr. A.
Oaobe: don Dlcgo, vladajoči knez v Barceloni — VI. Skrblnšok, dona Diana, dedna princesa, njegova hči — Razborgorjova, dona Lavra in dona Fenlsa, njegovi nečakinji - V Juvanova in Ukmar-Boltarjova, don Cozar, prino iz Urgela — Gregorin, don Louis, prlno iz Bearno — Bitena, don Gaston, princ iz Foxn — Verdonik, Perln, priuoesin tajnik in zaupnik — Jan, Floreta, prlncoslna hiSna — Fugljova. Režiser prof. O. Sest. Godbo zložil St Prek ln Izvajajo glasbene točke gojenot prol. Prcka. Predstava jo izvem abonmaja.
Kaf fe novega pri naših sosedih?
5? (iorenjsketja
Poklicne šole za telovadne učitelje za Koroško bo še nadalje odprta. Naslednji enoletni tečaj se začne 1. novembra 1914. Žolo vodi voditeljica M. Domenig v Celovcu.
Poročila sta se v Beljaku višji desetnik Kurt Otič in Greta Adamič.
Voditeljica žensk na Gorenjskem. —-Ob tridnevnem bivanju na Gorenjskem ie deželna voditeljica žensk, Greta von Klitlervvallner, obiskala nekaj večjih obratov v kamniškem, kranjskem in radovljiškem okraju in je povsod vzpodbujajoče govorila ženstvu, zlasti še v Kranju, kjer se je sklicevala na zgledno tovarištvo in pozvala gorenjsko ženstvo k sodelovanju pri vsesplošni vojni.
Vojaki pošiljajo pozdrave z jujra. Prav prisrčne pozdrave pošiljata svojim staršem, sorodnikom, tovarišem in prijateljem vojaka Jože Po t o č n i k iu r rar.c D r a g a r.
.S Spoštuje &ta jerhteeftn
Z bojišča pozdravljajo domovino, starše, znance in znanke desetnik Janez Stum-berger iz Nove vasi okraj Ptuj in desetnik Janez Krnnjc iz Celja, a svojo ženo in malo hčerko še posebej pozdravlja desetnik Anton Vedcrujak iz Kicarjev pri Ptuju.
Na vzhodnem bojiš Iu je nadel 25 letni vojak Drago Korošec iz Mozirja.
Vinsko trlo »imarnico« smejo vinogradniki še naprej saditi. Prijatelj Liata nam kot dober poznavalec razmer v spodnještajerskem vinogradništvu pišo: Vaš list je nedavno prineeel notico o vinski trti »šmarnioi«. Vaše poročilo «i
usojani v toliko izpopolniti, da je »šmarnica« (Hrvuti jo nazivujo »direktor«), ki se pravilno imenuje »Noab«, 6l»b in pa škodljiv tekmec Llahtnlh domačih vinskih vrst. Smainico so prinesli v naše kraje Iz Kanado. To Je divja vrsta, katera uspeva v vsaki zemlji in ima bujno rast kot 6rebot. N.iitd peronospora, uiti oidij in tudi druge trelne boleani ter škodljivci je ne napadajo. Grozdni nastavek je obilen. Ali žalibog vsebuje vino od Šmarnico mnogo me-ntilnega alkohola, ki velja kot strup. Ce vinski bratec zavžije večjo mero tega vina, ga nato več dni boli želodec, dobi tciko noge in oelo telo je utrujeno vsled delovanja montilnegu alkohola. Nekaj let stnra šmarnica dobi zla-to-rumeno barvo. Zgodilo se je, da je nek znani ljubljanski gostilničar in vinotržee, ko je pogledal in poskusil na Štajerskem staro šmarnico, dal Isti prednost celo pred žlahtnim muSkateleem. Seveda je bil pozneje velik halo, ko so {ja štajerski poznavalci vin poSteno vlekli, češ kak »strokovnjak« da Je. — Zaradi pomanjkanja vina so odredbo o prepovedi sajenja šmarnice preklicali. Posebno pridno "jo sadijo naseljenci ob Sotld, na Dizelskem in v posavskih goricah.
Knpucin p. Zign \Vagner umrl v Benetkah. Sele nedavno je prispel glas, da je 12. februarja v Benetkah umrl pater Žiga \Vagner, kapucin iz Sludeneev pri Mariboru. Pokojnik je bil rojen dne 17. februarja 18l>7 v Svečini v Slovenskih goricah. Posvečen je bil 28. julija 18B9. Služboval je v raznih kapucinskih samostanih in župnijah. Ko je deloval v samostanu Lipnica, je bil tamošnjim našim rojakom vnet pridigar in spovednik. Za časa, ko je sluLboval v Studencih pri Ma-
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Jesensko življenje na trgu
Sončni In prijetni septembrski dnevi, ki so nekak uvod za pravo jesen, podajajo tudi tržuemu vrvežu na Vodnikovem prostoru poseben znnčaj. V soboto je bilo zelo živahno. Prav zgodaj so že mnoge prodajalke zapuščale trg s svojimi cizaini, ko so hitro vse pripeljano blago prodale. Gospodinje so zlasti isnalo paradižnike, ki jih Je bilo nekaj naprodaj. Pokupile so mnogo zelene, endlvije, korenja, a posebno so se zanimale še za kislo zelje, ki ga je sedaj že precej na izbiro. Na dveh krajih so prodajale žon-ske zeljo in okoli njih so stale dolgo vrste. Gospodinje so se dalje trgale za zeljnate glave, ki so jih pripeljale na trg okoliške kmetice in druge ženske.
Skupina veletrgoveev z zelenjavo Je v petek prejela do 3000 kg zeljnalih glav, kupljenih na Ižanskem in ki so jih v mesto pripeljali na dveh velikih kmečkih vozovih. Zeljnate glave so spravili
v skladišče trgovca Cerarja na Pogačar-jevem trgu v 6emenlškeni poslopju. Glave so popoldne začeli prodajati na drobno posameznim slrankam Zelje Jo bilo kaj hitro razprodano. Zelje so prodajali po maksimalni ceni 3 lire kg.
Mestna občina je v petek še prodajala v dveh lesenih barakah ob nekdanji Mahrovi hiši krompir. Prodajala ga Jo 6o v petek popoldne. V soboto je nehala s prodajo, ker Je bila vsa zaloga prodana. Zatrjujejo, da pride v kratkem še velika vagonska pošiljka kroiiipirja v LJubljano. Treba omeniti, da je letos Ljubljana po prizadevanju Prevoda veliko boljše preskrbljena e krompirjem kakor pa lani.
KUIIINJSKE OPRAVE
kompletne, kakor tudi posamezne stole la tlokerle, kupite najugodneje pri
mizarstvo KR2E — VRHNIKA.
Ogleda »o v skladišču Ljubljana — Ciril Metodova 47 h — poleg kavarno Majcen.
riboru Je hodil vsako nedeljo in praznik pomagat v dušnem paritlrslvu v širno mariborsko okolico. V samostanu je bil vnet vrtnar. 1 oaetino rad Jo gojil rože, katerih je imel veliko vrst. V družbi jo znal izredno zabavati s svojimi prlrod-ninvi Šaljivoetml. Svetila mu nebeška luči
Iz Srbije
NcdUevo opozorilo v »ve« i najnovejšimi dogodki na Balkanu. V zvezi z najnovejšimi dogodki v Bolgariji Je srbski ministrski predsednik general Nedič Izdal naredilo šl. 28, v kateri v teh usodnih trenutkih zapoveduje vsem okrožnim načelnikom in vsem starešinam srbskih oboroženih oddelkov, dn se morajo ločno držali vseli navodil, katere so od nJega dobili za take primere že in 31. julija t. 1. na konferenci v Beogradu.
»Donnii Zoitnog' o Ljubljani. Beograjski dnevnik »iJenau Zeitung« z dno 6. t. m. ohjavlja dva dopisa iz Ljubljane. V prvem progranintskem članku poudarja, da je vsakdo zase odgovoren, v drugem pa popisuje dopisnik svojo vtiso med podeželskim slovenskim ljudstvom.
ŠPORT
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
fief pokrajinske uprave je 15. IX. t. I. določil » tržno blago v Ljubljani najvišje cone, ki veljajo od ponedeljka, 18. septembra i L zjutraj dalje do objave novega cenika.
NRjvišje cone, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v oenlku navodono blago ln ga plačevati, ao niuslednjo:
Novo kislo zelja 5 liri kisla repa 4 lire; repa brez zolonja 1.50 liro; rdečo zeljo 4 liro; zeljnato glave 8 lire; zolje na debelo 2 liro; ohrovt 4 lire; črna rodkov 3 lire; rdeča posa 5 lir; kolerabioo 6 lir; karfljola 10 lir; visoki fižol v fitročju 10 lir; eveži luščenl fižol 12 lir; novi krompir S liri vrtne bučke 5 lir; bučo 2 lire; kumare 4 liro; kumarice za vlaganje, 125 komadov na kilogram 20 lir, 35 kotnndov na kilogram 14 lir; paradižniki 10 Ur; paprika 12 lir; glavnata solata 8 lir; endivlja 6 lir; radič 6 lir; špinača 6 lir; šopek mešane zelenjavo za juho 0.50 Ur; oenažono rdoče korenje 6 lir; pcteršilj 6 lir; zelena 8 lir; čebula 6 lir; česen 10 lir; por 9 lit; osnnžčnl hron 6 lir; hruško 12 lir; rlnglo 12 liri Jabolka 12 lir; jnbolka zn vkuhavanjs 6 lir; gobo I. vrsto (jurčkl) 20 lir; gobo II, vrete 12 lir; suho lipovo cvetje 25 lir.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo eeno za kilogram. Opozarjamo pa, da vso to najvišjo dopustno cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki Jih za vsako pošiljko po-
sebej odobri Sef pokrajlnake uprave.
Posebno pa opozarjamo prodajalka ln prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrobljeno in v takem stanju kot Je opleano v ceniku. Vsa povrtnlna mora biti osnažena ln oprana, vendar pa na voi mokra ali naiuočona, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cono alt tndi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem ln 1'ogačarjovcm trgu temveč tudi trgu na Viču, na sv. Jakoba trgu in ▼ Šiški, onako pa pri vseh proda-jnlkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile ocne zanj objavljene v projšnjih maksimalnih ecnl-kih in jih sedaj ln v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kot ob isti lotnl dobi lanukega leta, čo nI bila za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinsko upravo — oddelek XI — odobrena drugačna oona. Ponavljamo, da Imajo prodajalci nn drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in knkovostjo blaga. Ta cenik mora bili obošen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki so dobe v mestnem tržnem uradu po 0.50 L. Za prl-dolke, ki jih ta cenik ne navaja, vcljojo zadnjo ceno Iz projšnjih oonikov. Kršitelji prodplsov tega cenika bodo kaznovani po narodbah z dno 2ii. Januarja 1942, ft. 8, in z dne 25. novembra 1942, št. 214, ter po narcdbl z dne 12. marca 1941, M. a. St. 358.
aUNNAR GUNNARSSON:
Mil BREGU ŽIVLJENJU
Roman
ll
Peto poglavje
Skladiščnik Soli se ni dal omajati. Nič ni pomagalo, čeprav je Lauga še tako prosila in moledovala: zmeraj je slišala le ne in ne. Stala je pred njim s sklonjenim, sicer tako trmastim tilnikom in jezik ja brzdala. Celo tako se je ponižala, da je tako rekoč prosila odpuščanja: toda — ne in nel Ona in njena hči sta sredi delovnega časa zbežali od svojega dola, ne da bi dobili dovoljenje, ne da bi zinili le besedico, (la, Lauga se niti ni hotela ozreti v tisto stran, kjer je bil on. in je ponosno odjadrala mimo... 'Ne, ne, — take navade se no smejo Vgmezditi! Stal je na pol obrnjen od nje, nejevoljno jo poslušal njeno raizla.ge in proSnje, u ^potrpežljivo jc rožljal s svojim ve;
1 i k itn svežnjem ključev, a sicer ni bil hud, le neizprosen... Da ona no more pogrešiti zaslužka, ko mdbjom v času takega slabega lova tako malo zasluži, je ponižno povedala... To pa je njena stvar, samo njena krivda, je odvrnil... Ta vendar, ona mora imeti
delo, a drugega dela ne more nikjer dobiti, saj to vendar sam dobro ve... Nič nam ne zaleže tvojo delo, prav nič ne bomo uvajali takega nereda, da bi ljudje kar tebi nič meni nič delo pustili in zbežali... Ali ii res ne more dati nobenega dela?... Prav nič — in je rožljal s svojimi ključi... Pa dobro, potom ji ne k niže drugega, ko cfa gre k faktorju... Lo naj grel
In tako je šla k faktorju Thordse-nn. Poikazali so ji v pisarno, kjer je sedel za velikim pisalnikom, prav na-, sproti knjigovodje Magmi s a Janssoiia. Faktor Tliordsen jo jo pustil čakati, pustil jo je stati pri vratih in jo je nejevoljno poslušal, ko jo slednjič utegnil. Samo z glavo jo zmajeval. Da, da to so stvari, ki o njih odloča Me-tuzalem... Pa 'če bi gosipod falktor hoteli... On da so vmešava v te zadeve, ima preveč drugega dela... čo Mctuzalem nima zaposlitve zanjo ali če je ne more uporabiti, potem pac ni bilo nobenega dela, on pa ji, žal, ne more priskrbeti dela... Pa saj jo za-doati dela, vse druge imajo delo.,.
SK /.aLJdk. v nodoljo, 17. t m. m bodo pričele pokalno tokmo ta nogomotne iogo. V prvom kolu j« žreb odločil, da bomo Igrnli točno ob 14 a SD Iztokom na Igrišču Sli Ljubljano. Zalo pozivam slodeč*, da pri. dojo v nedoljo najkasneje ob 13.80 nu LJubljano: Oemaiar, Oven, PoU^nlk, Ovaoulk, Sikrjuno, Okorn, Romio, Bajko, Kurent I)o-ljak, Lubej, 6kafar, Bogo, Loknr, Skorjaao, Ruhadolnik Ludo, Forjanlč. — Načolnlk.
SK Ljubljana. Juniorj! noj bo.lo ob 10.30 nn Igrišču, prvo inostvo oh 15.
fil» Iztok. Mladinsko moštvo nnj bo ob 14 prod Igrlščom Ljubljane kjer bodo dobili proste vstopnico. Prvo moštvo naj bo točno ob pol 14 v garderobi. — Načelnik.
2SK llormos — nogometni odsek. Pozivam vso Igrnlco prvega, rezorvnega in mladinskega moštva, da so zanesljivo udeleže obveznega ssvttankn v nedeljo ob 9.30 v klub. skih prostorih na Stadionu. Sestanek obvozen ob vsa krm vremenu. Pogovor o tekmah ln opremi, ki bo nabavljena, — Načelnik.
POIZVEDOVANJA
Najd.-nt so bili ki luči prod slaščičarno Ale«, Prod škofijo 3 in Jih lastnin dobi v
' trgovini.
§mm siaicSesiih h kpilpssži pr&keisv
'3'
Seznam najdenih predmetov, prijavljenih uprnvl policijo ▼ LJubljani v mesecu avgustu 1944:
Jonska dcnnmloa Iz črnega boki« s vsebino nekoliko lir; žc-piin denarnica iz krom-usnja z vsebino cca 500 lir; tnalu usnjena denarnica na zadrgo z vsebino nekoliko lir; rjava usnjena listnica na zadrgo z vsebino cca 60 lir in noka potrdilu; črna usnjoua denarnica z vsebino 50 lir ln dva ključa: temnorjava obrobljnnn llstuioo z vsebino nekaj čez sto lir ler osebna Izkaznica nn ime Košmrl Anton, doluvoe, stanujoč v občlol Kržctl 36 tor nekoliko fotografij in podobno: promolnn knjižica za dvokolo na imo Jamnik Ana, krojaška pomočnica, Obrije 3; wertlielin ključ od slnnO-vanja; doublo zapcstnlca s podolgovatimi člonki; mala papiga zeleno barvo; naočniki v rjavem etulju, tomnorjavo obrobljeni; žonska črna donnrnicn na zadrgo z vsebino nokollko lir, žopnl nožok, ključ za dvokolo znamke »Heblm St. »4G, 4 odrezkl S:yllsko nakaznice za kruh ln moso za meseo avgust 1944; mula temnorjava dennrnlcn s vsebino približno 50 lir In lepnl robček: rjava žonska usnjena donnrnlca t vsebino srebrnega kovanca zn 20 din ln nekoliko listin: mila usnjena donarnlca z vsebino nokollko lir ln dve glnvl živilsko nakaznice zn težko delavce: ona za kruli, druga zn meso nn imo Volčič Petor iz Podsmroko 14; žensku mala modra denarnica z vsebino cca 120 lir; nalivno poro znamko »Merkurlt«.
Seznam najdenih predmetov v leleznl-Sklh vorovlh, prijavljenih nn glnvnem kolodvoru r (lasu od 24. VIL do II. VIII. »44. ki so tudi tam deponirani:
več moških In ženskih dežnikov; nktovka t živili; štiri prazno aktovke: moški ln ženski dežnik; stare cokljo; očnla; dva damska plošča; dežni plošč ln vroča t odejo.
Seznam
Izgubljenih predmetov, prljavljftntli npravi pollsljo t Ljubljani v mreecn avgustu 1314:
Usnjena denarnloa s vsebino 16 lir ter osobna izkaznica, glaseča se na ime Ma-čoro KlsJa; črna usnjena llstnloa z vsebino 25 lir, potrdilo o prijavi bivanja tor dovo-ljenjo za nakup posode, glosočo ao na ime Lindič Julijana; mala črna usnjena denarnica z vsoblno: bonkoveo za 100 lir ln 35 lir drobiža; zlat poročni prstan, grnviran z Imenom Erll; rdoča denarnica lz omitaoijo z vsebino 470 lir in propustnica, glosočn so na imo Kramar Bt.anlslav; osebna Izkaznica, glaseča se na imo Lajmiš Marija: nakaznico za krompir, glaseča so na Ime Frane Slja-noo; dvo živilski nakaznici, glaseči so na Imo Žitnik Alojzija in Žitnik Frančiška; za-postna štirloglata ura na rjavem usnjenem jormenu; dve živilski nakaznici za mesoo avgust, glaseči so na ime Zupano Alojzija in Kaslolio Franci papirnata vrečica z vsebino 8000 lir; osebna izkaznica ln dvo potrdili od mestnegn magistrata glasočl se na Imo Markovlč Jože; dvo glavi tobačno izkaznico, glaseči so na imo Mavrlč Jožo in Mavrič Polonca; osebna Izkaznica, glaseča so na imo šubio Branko; šoferska legltimneijn. glasoča nn ime Bolo Ivan; zastavni listek St. 5994,95,96, vrednost 6000 lir mostne, zastavljalnico v Ljubljani; črna usnjena denarnica z vsebino 900 lir, dve nnknznlol za mloko, glaseči eo na ime Amir in Zlata De-nlsllč; črna UBnjona denarnica z vsoblno 900 lir, osoboa izkaznica, potrdilo o naboru,
živilska in tobačna nakaznica, vse glasočo so ua imo Primožič Jože; osebna lil.a&uica ua Ime Štrukelj Marija; osebna Izkaznica na Imo fttrunielj Mailja; Čina usnjena listnica z vsebino osolm« Izkaznico ln tclezniJko 1«. gltlmaeije, prometne knjižico zn kolo, Žl. vilsko nakaznico za avgust, 10 obodnih bonov vse na line Borce Anton in 1038 lir; osebna likaznloa na Ime Verhek Marija; nalivno zlato pero znamke »Penkala«; osebna izkaznica na ime Cankar Frune; osebna izkaznica na imn Korošeo Frane; osebna Izkaznica na imo Gašpnrl Marjana; osebna Izkaznica na Ime Major Vlsstl; črna usnjena denarni™ z vsebino 1000 lir, osebno izkaznico. železniško ln akademsko legitimacijo, tobačno karto za avgust In glavo tobačno karto za meseo julij vso na ime Illobeo Josip: propustnica za prehod bloka na Ime Hrovat Bogomir; osebna Izkaznica nn ime OstrcltA Anica; osebna izkaznica na ime Beroifl Helena; propustnica zn prehod bloka na imo Lovfln Ludvik; mala usnjona denarnlcu z vsebino 249 lir, listek od pokojnine ln nekoliko odrezkov krušne karte; črn patent svinčnik; osebna izkaznica na Ime Stefano-vlč Mila; usnjena listnica z vsebino 250 lir, osebna In železniška Izkaznica ter več drugih osebnih dokumentov na lrne Dollnar Alojzij; rjava usnjena listnica s vsebino 750 lir, osebna Izkaznica, prometna knjižica za kolo na ime Huhnt Josip; osebna izknznl-oa na Ime Brdnik Vlnkoi osebna izkazoicu, nakaznica za kurivo in drnžlnska knjižica na Ime Sili Alojzija; osebna Izkaznica ln prornotna knjižica na imo Knoz Frane; osebna Izkaznica na Imo Cerovftok Ivica: črna usnjena denarnloa z vsebino: osebna izkaznica, živilska nakaznica ln razni drugi osebni dokumenti na Ime Tomšič Alojzij; osobna izkaznloa na Imo Bajoo Ivan; voluo-na pletena Jopica rdoče barve; osebna Iz-kazulca na imo Klopčlč Marija; otroška volnena jopica svotlorumeno barve z dolgitnl rokavi; osebna Izkaznica na Ime Itažen Zoran; 350 lir, in sicer on bnnkovec za 100 in pot po 50 lir) denarnica z vsebino; osebna ln Šoferska Izkaznica, propustnica, promot-nn knjižica na Imo Hribar Jože; denarnica z vsebino osebno lzknznico na Imo Meršol Ivan ter okrog 480 lir gotovine; evidenčna tnbllca od kolesa št. 14328-2; prometna knjižica za kolo na Ime Kratjii Alojzij ter propustnica za prehod bloka na ime Tekavčič Antonija; zlata tanka verižica z grnvira-nim zlatim križcem; rjava denarnica lz umetnega usnja i vsebino: osebna Izkaznica in rnzvidnl list organizacije TODT na imo Jnrrer Josip In 70 lir gotovino; črna usnjena doaarnica v obliki podkve s vsebino 100 lir, dva mola ključa in neko potrdilo; temnorjava usnjena aktovka z dvema predaloma z vsebino: živilska nakaznica na Ime \Velhl Ana ter mapa s raznimi proračuni: dve nakaznici za krompir na Imo Krelj Ivan In Marija; prometna knjižica na Ime Baraga Ivana; nalivno poro Penkala s zelenim ročajem, na ročaju gravirano Ime Goreno Ivan; žopna moška krom-ura, ploSčata z onim pokrovom, znamke >Kronometert; rjava listnica z vsebino: 80 lir, osebna Izkaznica in tobačna karta na ime Zemljak Antonija, bolniška Izkaznica za meso na Ime Zcmljnk Alojzija, dve tobačni karti nn Ime Novljan Alojzij; prornotna knjižica ia kolo na lrao Pavšič Voncealav, osebna izkaznica na imo Zgajnar Stanislav.
Uprava polletje t Ljubljani.
Prav, potem naj pa govori z Motuza-lemorn... A saj ie pravkar o tem govorila, saj je že I5ila pri njem, in stvar je bila taka, da je ona kar tnko od dela odšla, orlšla domov. Bila je pnč vsa iz sebe, ko je videla, kaiko je s hčerjo. Nato se je začela jokati. Če bi gospod faktor spregovorili s Snlijcm... »Saj sem vam žo ro,kel, draga moja, dn se jaz nikoli ne vmešavam v te stvari! Če vam Metuzalcm noče dati dela, potem ga nočem in tudi ne morem prisiliti. On je za vse take stvari odgovoren in zato ima tudi oblast, da najame ali odslovi, kogar on hoče. Če je ne sprojmie, ima pač svojo vzroke!«
—	S tem odgovorom jo je odslovil.
V svoji zmedenosti ni vedela drugega iizlioda, ko da se je zatekla k Seri Sturli. Saj so je zavzel za njeno hČor in jo tako postni tudi nekakšen njen varuh, si ie dejala. Nemara bi pa le zaleglo, čc bi govoril s faktorjem.
—	Povedala mu je, kako je zaslužek »njenega moža« — kot ga je zmeraj imenovala — majhen, da tako rckoc stradajo, čo nima še ona zaslužka. Sicer pa v vsem kraju ni bilo nobenega dela. Sera Sturla jo je potrpežljivo po-sliiial. Začel so je navzlic njeni ostrosti zanimati zanjo. Bolelo ga je, ko jo jo videl, kako jo bila obupana in ne-bojrliena. K faktorju Thordsenu ni šel ra<I in ga tudi ni veselilo vmešavati se v zadovc, ki ga prav za prav niso niL brigale. S faktorjem Tliordsenom nista
bila prijatelja, a doslej tudi ne nepri-jatelja, bila sta drug z drugim vljnd-nn, ljubezniva, kadar sta se srečala, a če sta lo mojla, sta se izognila drug drugemu.
Vendar je spoznal, da tega le ne sme odreči. Če bi nekaj dobrih besed kaj pomagalo toj ženski, tedaj je bila njegova dolžnost, da pojde k njemu. Prav za prav pa tudi razumeti ni mogel, če je bilo to namreč res, da bi morala biti zaradi take malenkosti, ko je v trnkih okoliščinah odšla z dela, otlslovljena iz služibe pri trgovski družbi:* Brez dvoma ni bil faktor Tliordsen teh misli, da bi obveljala Metuzalcmova slaba volja v taki zadevi, ko gre tako rekoč za biti in ne biti te ženske. Mogoče je prišla k faktorju v nepriličnem časiti ali je naredila nanj slab vtis in mu je nerodno povedala svojo zadevo, tako da jc postal nejevoljen in jo je odklonil, ne <la bi se v vso stvar poglobil? Saj je bila seveda, tudi zanj in za trgovsko družbo tako brezpomembna. A to le ne gre, da bi tako nenadoma — in zaradi tako malenkosti — oronali žensko njenega kruha I Poskusil bo, če bi se vsa stvar ne dala z nekaj mirnimi besedami urediti. To je obljubil Laugi, ki ie lažjega srca odšla od njega.
Faktor i hord Tliordsen, tako _ je sam napisal svojo ime, je bil mož v začetku šestdesetih let. S štirinajstimi leti jo bil kot navaden trgovski vaje-
nec vstopil v sIužjIk) pri danski trgovski družbi O. Scheving in sinovi in počasi napredoval do pomočnika, knji-
govodje in slednjič oskrbnika — nli faktorja, kot je bila navada reči — podružnice v Holmefjordu kjer je bil zdaj že skoraj trideset let.
Faktor Thordsen ja spadal k ljudem, ki so že zgodaj videti stari in ki se potem tako rekoč nič več ne postarajo. Ko je tridesetleten prevzel mesto faktorja v Holmefjordu, žo takrat ves zgubančen in siv v obraz, široko razprtih, mrzlih, vodenih oči, ki so po svoje pripomogle, da je bil še starejši videti, in mulco skrivljenega hrbta od večnega sedenja nad knjigami in računi, je bil tako star videti in je bil v očeli ljudi naravnost grd, zlasti spričo svoje cvetoče, mlado žene. Ženske krog čebrov — ti so bili že od nekdaj tu — so si ko j izmislile roparsko zgodlio, kako je bila njegova čedna žena prisiljena omožiti se z grdiim in zoprnim faktorjem. Slednjič so zgodbi že same verjele in so se na vso moč razjokale nad njo. V resnici pa
t'o bil faktorjev zakon rodoviten, kn-:or tudi srečen, in z leti se je ta neresnična zgodba pozabila. Z leti pa so tudi zvenela cvetoča lir« mlade žene. Dolgo je bolehala in je bila videti bleda in bedna. Nato so dobila leia slabo vest: ko jo nehala roditi otroke, j« nenadoma spet vzcvetelo.
J •
PUNČKO ali FANTKA
starost od 8—12 mesecev brez staršev vzamem za svojega. Ponudbe na upravo »SI.« pod Šifro: »Popolna sirota« 8248.	(r
VRATARJA IN NOČNEGA ČUVAJA sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Prednost imajo upokojenci. Lastnoročno pisane ponudbe z vsemi osebnimi podatki in navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« 8193.	(b
DELAVCA sprejmem. Oskrba ▼ hiši. Jereb Rudolf, trgovina s kurivom. Ljubljana-Vič, čatnpo-va 8.	(b
Perfektno SOBARICO
sprejmemo k dvema osebama. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 7980. (b
MODISTKO , sprejmem. Salon Stegnar, Stritarjeva 9.
HLAPCA starega od lf> let dalje, sprejmem za kmečka dela. škerlep Alojzij, Mala vas 5, Jezica, (b
Gospod. POMOČNICO takoj sprejmem. Vprašati v delikatesi, WoU fova 12.	(b
MODISTKO
pomočnico. sprejmem takoj v stalno službo. Salon »CHIC«, M. Pe-teln, VVolfova ul. 3. (b
Gospod. POMOČNICO mlajšo, sprejmem. Ro-jina. Vodnikova 89. (b
POMOŽNEGA SLUGO sprejmemo mlajšejra upokojenca. Ponudbe z osebnimi podatki oddati na upravo »SI.« pod »Sluga«. 32">0. (b
SLUŽKINJO
(poleg perice), pridno, starejšo, išče družina trrh oseb v stalno zaposlitev. Hrana in plača dobra. Slomškova Št. 31, zgornji zv. (b
SLUŽKINJO
pridno išč^m k d vem osebam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod
P »Pridna«	(b
KUHARICO
samostojno gospodinjo iščem k tričlanski družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8287. (b
03S0
14 LETNI DF.čFK
rp želi izučiti ključavničarske obrti. Albina Kušar, Borovnica 16.
V A JENKA zn ŠIVILJO
želi vstopiti ▼ pouk k dobri in verni šivilji. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Učenka« 8232.	(v
VAJENCA z« soboslikar.sko In pleskarsko obrt sprejmem. — Mam Josip, Wolfova ulica 12. (v
VAJENCA sorejmem za elektrotehnično obrt. Adamič, I und rova ulica 12 — Ljubljana.	(v
VAJENKO
za modistovsko obrt sprejmem takoj. Snlon >CH1C«. domski klobuki, Wolfova ul. 3. (v
VAJENKO
sprejme damska kroja-Čica Marjana RabiČ, Fičevje 18.	(v
UČENKO z« modistovsko obrt sprejme takoj salon Ani Puhek, šelenbur-pova 6.	(v
VAJENCA za kleparsko in vodovodno obrt sprejmem proti plačilu. Stanko Kczelc, Bohoričeva 3.
VAJENCA
zn Slikamo išče Drž. gledališče. Predstaviti se je od 9 do 12 v Slikami - Blciweisova ccsta 13.
ZAMENJAM suho, enosoljno kletno stanovanje s shrambo za sobo s štedilnikom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Žarne-njam« 8165.	(č
Ss>Sni,i
STANOVANJE dvosobno s kuhinjo in pritiklinomi iščem za mirno tričlansko družino. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.c pod »November« 8225. (c
Sobe
Ižtfažo
J
OPREMLJENO SOBO v centru mesta iščem. Ponudbe na uprovo »Slov.« pod »Center« 8161.	(s
f ISTO SOBO zračno, s posebnim vhodom, išče miren in soliden gospod. Ponudbe z navedbo eene nn upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« 819*.
1-2 OPREMLJENI SOBI
po možnosti v centru-mn išče samec. Ponudbe na npravn »Slov.« nrvt Hitrn- \7f\n Hnher plačnik« 8265.	(s
ISsbo 1
oddajo |
OPREMLJENO SOBO oddam za 2 urno pomoč v gospodinjstvu. Znanje krpanja zaže-ljeno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8228. (s
V Rajem
cdda
NJIVO
pri Sv. Križu oddani v najem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8280. (p
| Poizvedba |
DAMSKO URO" srebrno, čedno, stare-ca sistema sem izgubila iz ročne torbice, uajbrže ▼ nedeljo na noti iz St. Vida-Drav-1 je v Ljubljano, ali v mestu. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
VOLNENA JOPICA
otroiku J«1 bila \7 :nb-Ijcna v centrumu Ljubljane. Vrniti proti nagradi v trg. Mayer — damski oddelek.
DEŽNIK z rnmeno kljuko sem izgubila dne 7. sept. Najditelja proSi rti, da ga vrne proti primerni nagradi na naslov: mlekarna, Erjavčeva št. 4.
OČALA
so se naJla v Gradišču. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8250.
IZGUBILA SEM
IV t. m. ob prihodu večernega vlaka, ki je prišel ob 22. uri iz Borovnice v Ljubljano do Klorjanske ul. malo moško ročno uro znamke I KO. Ker oseba, ki je izgubila je že itak zelo nesrečna zaradi bombardiranja, zato naproša poštenega najditelja, da vrne proti nagrndi ▼ upr. »Slov.« št. 32(>3.
VSOTA DENARJA
manjša se je Blifl v torek dne 12. t. m. na Vodnikovem trgu. Poizve se v gostilni Fabjan, Voduikov trg št. 2.
VOLNENA JOPICA damska je bila zgubljena v nedeljo 10 t. m. Dotičncgn gospode, ki jo je našel na Y'r-hovcah se naproša, da jo odda proti nagradi v upr. »Slov.« št. 8290.
I 0b!ave |
OKLIC.
Naproša sc dotični voznik. ki je peljal 17. 7. ua vozu proti Ljubljani košaro s čevlji, spodnjo obleko in knjigami, da to košaro izroči Zajcu Alojzu v Ljubljani — Baragov dom. Stvari »o last ob-jfinike uboge Hrovat Terezije.	(o
§ Kolesa J
MOŠKO KOLO v dobrem stanju z novimi gumami, prodam. Dol niče 24.
MOŠKO KOLO skoraj novo naprodaj. Krekova ulica 2.
DAMSKO KOLO
zelo lahko, italijanski model, prima gume, vse predvojno blago, prodam. Ambrož, Tvrševa 7.
TRICIKLJE
različne velikosti dobavlja šušteršič. mehanična delavnica — Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
DAMSKO IN MOŠKO KOLO
zelo ujrodno naprodaj. Sušteršič, mehanična delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče) .
8 _JM»IL,|
BRZOPARILNIK
80, 100. 120 I naprodaj. Podmilščakova 44.
5 TONER Z GENERATORJEM
in velikim kasonom za izredno nizko ceno naprodaj. Ponudbe na upravo »Slov.c pod šifro: »Potrebujem nujno gotovino«.
I Šiv, stroji"}
ŠIVALNI STROJI
pogrrzljivi Singer, Necchi in drugi, proda Hinko Privšek, Kolodvorska 7, naspr. mest. kopališča.
ŠIVALNI STROJ
za domačo nporabo, kupim. - Ponudbe na upravo »Slov.c pod »Takoj« 8230.	(k
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, z okroglim čolničkom, šiva naprej in nazaj, zelo znane stare nemške znamke, še predvojni materini, prodam. Pred škfoijo št._19. Jul k a, I. nad.
I Kurivo I
ŽAKET dobro ohranjen, predvojno blago ugodno prodam. Mohorič, modno krojaštvo Sv. Petra cesta 25.	(1
DAMSKI PLAŠČ
lep,	skoraj popolnoma nov	jc naprodaj. Naslov	v upravi »Slov.« pod	št. 8139._(1
PLAšč iz balonske svile, blago za moško obleko s podlogo in škornje Št. 42 za manjšo močno nogo v stopalu prodam. Rimska c. 2-1IL, vrata 20._(I
MOŠKO OBLEKO prvovrstno, novo, prodani. Obirska 8-1. (1
PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema DROGERIJA KANC. Židovska ulica 1. (1
GUGALNI KONJIČEK dobro ohranjen prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7. (1
PISALNI STROJI
portabl »Adler«, »Re-minglon«, pisarniški ter druge vrste proda. Hinko Privšek, Kolodvorska ulica 7. (1
REPOREZNICE novo na boben prodam
oziroma zamenjam za krompir. Hrojne Franc - Šmartno ob Savi 58.
RJUHE, KAPNE
dobro ohranjene ter razno drugo posteljno perilo, prodaja stalno Ilinko Privšek, Kolodvorska ulica 7, naspr. mestnega kopališča. (1
ŽELEZNO POSTELJO
otroško prodnm. Ogled dopoldne. Miklošičeva c. b-IIL, levo.	(I
100 DUCATOV
sortiranih ' glavnikov poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 818?. (1
MOSKE ŠKORNJE
damske čevlje, snežke ter visoke sukniene zimske škornje za bra-njevke, mesarje ali šoferje prodam ter prevzamem take tudi ▼ komisijsko prodajo. -Hinko Privšek. Kolodvorska ulica 7. naspr. mestnega kopališča. (1
MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši,
Kodgone, voluharje in ramorje zanesljivo
Eokončate t strupom, i ga dobite v droge* riji KANC, Židovska I.
MIKROSKOP
mali, za botaniko Itd. proda Hinko Privšek, Kolodvorska ulica 7, naspr. mest. kopališča.
x Premim
I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričevo ulica Itf Telefon 8t 20-69
ROČNI STROJ
za izdelovanje makaronov in drugih testenin, pripraven za gostinske obrate proda Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7, naspr. mestnega kopališča. (I
Decimalno TEHTNICO
nosilnost 500 kg, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod. št. 8188. (1
IEDILN1 KIS tf lanko sami nrr vite. Z navodilom
■ n FranAlfilciinfllcii 10 Telefon 19-61
drogerijl KANC, 2i-dovska 1,	(1
ŠTEDILNIK
(železje zn obzidat), prodam. Nakup in prodaja starih predmetov. Grebene, Gallusovo n. št. 39._(J
UGODNO PRODAM:
1 kompletno posteljo s spodnjim vložkom na peresih in gorn jim vložkom ter posteljo z nočno marieo, vse čisto in lepo iz trdega lesa ter 1 mizo. veliko, primerno zri krojača, 1 velik 40 litcrski lonec za kuhanje perila ter 2 vozička na 4 kolesih in dirco, prvi SO drngi 180 kg nosilnosti ter eno temno sivo suknjo za veliko o«e-bo ter ono lepo obleko. Pred škofijo 16-111. Bedcnk, hišnik. (1
PODGANE
in miši pokonča in£. Prczljev »Mikrotan«. -Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg (lahko delno pokvarjene) masti. Inž. Prezclj, Wolfova 3. (1
PLTNSK*A LIKALNIKA
s plinskim ogrevačem, dobro ohranjena proda po zelo nizki ceni — Hinko Privšek. Kolodvorska ulica 7. naspr. mestnega kopališča. (1
LEPA DARILA
primerna za žensko osebo, prodam. Naslov v upravi »Slov« pod št. 8167._(1
TEKAČ
(T.anffepih) volnen, 4.8 m dolff proda Hinko Privšek. Kolodvorska ul. 7, naspr. mest. kopališča.	(1
SVH.O ZA ORLEKO
nove moške gojzarice, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8166. (1
NEKAJ OBLEK
novih, za deklice od 10—15 let, volnenih, predvojno blaeo in temno modro krilo — prr>d"m Stritarjeva 7
III. nad. '	(1
MUHE bolhe, stenice, komarje, brenclje in vso drugo golazen v hiši, skladiščih, v vrtu in na polju pokončujte s strokovno sestavljenimi sredstvi. Inž. Prezelj, WoIfova ul. 3.	(1
MOŠKO SUKNJO
zimsko. Črno, prvovrstno, predvojno blago, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« (>od št. 6223. Ogled od 9 do 2. (I
ZIMSKO SUKNJO lepo, novo, črno, staro blago za srednjo postavo prodam. Ogled od 10 do 12. Kresni, Karlovška cesta 18, desni vhod.	(I
KOMIS!!. TRGOVINA
PRIVSEK HINKO, Kolodvorska 7, naspr.
mestnega kopališča proda: jedilni pribor, damske torbice, otroški voziček za dvojčke, šivalne stroje raznih vrst. servis za moka, sadje, cvetlično vazo, kadilne garniture. električni kuhalnik, re$o. liknlnik, plinski kuhalnik, radio aparate, rame harmonike. pisalne stroje, moška in damska kolesa, posteljna pregrinjala, moške škornje, pojzerce. damske čevlje, sandale, kozarce zn vodo. dekliški dežni plašč, fotoaparat, iri-gator. krilni rog, flauto. klarinet, saksofon, kitare, damske snežke. stensko oeledalo, diplomatski kovčeg. razne gosli, kuhalnik na petrolej, volneni tekač. tenis reket. pleteni kovčeg, zim«ki škornji za branjevke ali mesarje. rjuhe, kapne. blazinice itd. (1
KIS ZA VLAGANJE
priznnno dober dobite zopet v drogeriji Anton Kane, Židovska 1.
KROMPIR
varuje pred trniloKo inž. Prezljev »Nernil«. Inž. Prezclj, Wolfova nI. 3.	(1
RTUHF
predvojne. iz Tjave kontenine. velike, nove. nerabljene, uporabne tndi za pe.rilo. prod«. Nailov v upr. »Slovenca« 8261. (I
SVILO v «?vem. zn pod!o?e. halje, nekaj metrov prodam. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 8262. (1
MOŠKO ŽEPNO TTPO
zamenjam zn budilko. Ponudbe na upravo »St.« pod »dobra ura«. 3276.	(1
ŽET FZEM ŠTEDILNIK dobro ohranjen, prodam. Kos Tvan, Opekarska e. 37.	(1
OTROŠKO KO* O
novo. prodam. Celovška 47.
PLATNI STROJ
^Remington«. model 9. neecni prodam. Tprn-šnti dopoldne. Cigale-tova ulica i-I., sred. vrata.	(1
STRUŽNICI (velika in mala). kompresor in tricikelj zelo nerodno nnprodnj. Sn-šteršič. mehanična delavnica. TvrSeva -(Fieovec, levo dvorišče).
ZFPHIT? PF«* proda Kovnč, Bohoričeva ulica 5.	(1
I Pridelki g
KONJSKEGA SENA
dobrega, več. voz, kupim. Vidovdanska 4. (k
| Glasba E
GLASBILA
klarinet, flauta, citre, sopran saksofon, krilni rog in gramofone prodnm in jih prevzamem tudi v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7.
GOSLI — VIOLA ter druge vrste tudi polovične proda. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.
LASTNIKI G! ASOVIKJEV! Poslužujte se telefon, ske številke 39-23, ki pokliče specialno tvrd-ko za nglaševanje ter popravila glasovirjev
in harmonijev Jnrdsek, Zrinjskega cesta 7/11. Ljubljana.
KLAVIRSKE HARSTDNIKE
Scandalli, RecanaH, Borsini, diatonične in razne druge vrste proda Hinko Privšek, Kolodvorsko ul. 7, naspr. mestn. kopališča. (g
NOVO KI AVIRSKO HARMONIKO
120 basov. 7 registrov ugodno prodam. Dolenjska 27 a/II.	(g
IZm^lII
RADIO APARATE
Minerva, Orion in druge vrste proda. Privšek Hinko, Kolodvorska 7.
IZPiTi
KOMPLETNO
Allgcmeine Dentschc Renl Knciklopadie — 12 knjig — letnik 1830 Brockhaus -— ugodno prodam. Ogled od 12 rlo 14 dnevno. Rimska cesta 10, levo.
ieL KINO »UNION«
Prekrasen alpinistični film
»V ssnei gora«
Attlla Hiirbiger, Hansi Enoteck. PREDSTAVE danes ob 10.30, 15, 17 in 1»!
IEL KINO »SLOGA« vn »Slučaj Deruga«
V glavni vlogi: Wllly Birsel. Geraldine Katt. PREDSTAVE danes ob 15, 17 in 1»!
"L KINO »MATICA« ™
Ilelnrlch Georgo v moderno režiranem filmu
»Proces Casilla«
Dagny Servaes, Juta Freybe, Albert Hehn PREDSTAVE dane, ob 10.10. U in 1»!
KINO »KODELJEVO«
TELEFON 21-M
Odlična mnzikalna komedija
»Naj živi ljubezen«
Lizzi Waldmiiller, Johannes Heesters
PREDSTAVE v nedeljo ob If, 17 ia lt; ob delavnikih ob 19,
2 lipicanca
rodovniško čistokrvna, stara 3 in 4 leta, sta naprodaj v irebrarni Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika.
^\^POVRTNINO:SADJE-C,OBE MW
tttli*. t***^,*;l-i.
E ut.iino kupujemo:
(jI V'., ' ■' VIbovDANSKA CEgflV ii.1<f
i Kupimo 1
OTROŠKO STAJICO kupim ali vzamem na por <kIo. Ponudbe na upravo »Slov.c pod »Stajica« 8224.	(k
ZAJfJE KOŽICE
12 belili ali sivih kn-pim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zajčje kožice« 8168.	(k
OBLATILA mnSlca, ženska, Hr*ka kakor tudi vsakovrstno zimsko perilo, dobro ohranjeno kupim ter prevzamem ista tudi v komisijsko prodajo. Ilinko Privšek, Kolodvorska nlica 7, naspr. mest. kopališča.
TRC.OVINA »OCTED.
Mestni irjr T — Vhod skozi ve/o. Stalno ku-onje vsakovrstne rabljene premete: sobne in kuhinjske oprave, otomane, posomezne omare in druge komade pohištva, preproge, rjuhe, kapne in drugo posteljnino, otroške in zložljive poitelje, športne in globoke vozičke. pisalne in šivalne stroje, štedilnike, pečice, električne kuhalnike, jedilne in kavne servise, krožnike, ste-klenino, glasbila kakor tudi druge uporabne predmete.	(k
POZORI Kapalem vreče In m tekstilne odpadke tet plačam po najvišji e«. al. GREI^NC Alojzi), Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana.	(k
RJUHE, KAPNE "
posteljno perilo, brisače, razno moško In domsko perilo kupim stalno in plačam najboljše cene. - Kupim tudi druga razna odIb-čila event. prevzamem ista v komisijsko prodajo. Hinko Privšek -Ljubljana, Kolodvorska St. 7._(k
KUPIM in DOBRO
plačam nove ali že rabljene nogometne dnše. Naslov v npr. lista pod št. 8090. k
GOJZARICE
raznih velikosti in dobro ohranjene kitpim in prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7._ (t
ELEKTRIČNO
HLADILNO OMARO
malo. domačo, kupim. Domobranska 7. (k
KROŽNIKE
porcelanaste, vsako količino'ter kozorco in steklenice kupim nli jih prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska ulica 7.	(,k
KUPIMO BICIKLJE
birikelj gtimc ter gn-me zo triciklje. Merkur, Puharjeva 6. (k
SKROPIINICO
za sadno drevje ta modro galico kupim. -L. Rot, Mestni trg 5.
SIPEK
Mozorelc plodove div-iih vrtnic), kamilice, kumnn, janeš in drugii zdravilna zelišča kupuje večje množine -i ckarna Mr. Bahovec, Kongresni trg. (k
PREPROGO pirotsko ali bosansko, večjo in linolpj vzor-čost, veličine okrog 1.50X160 m kupim. Ponudbe na tinrnvo
»Stnv.« pad ^Ij.o
ohranjeno« 8282. (k
OTROŠKO STAJCO
kupim ali vzamem v najem za par mesecev. Ponudbe na upravo »Slov.« pod it. »200«.
8229.	(k
STEKLENICE vseh vrst, pletenk, šiviljske in volnene odpadke, zaboje, vreče in druge predmete stalno kupuje »Metalia«, Go-sposveiska 16, nasproti Delavskega doma. (k
ŽELOD grozdna zrnen, kostanj k u poje: Pražarna »Slast«, Ljubljana — Krekov trg 10 in Vič, Trsatska 5.	(k
1 D»"ar I
VELIKO STROJNO PODJETJE
išče t^icga družabnika z 400 oo 500.000 L. Po. nndbe na upravo »S!.« pod šifro: »Siguren in 6olidcn zaslužek« 8266.
O POSOJILIH
na hiše, posestva in poroštva dobite informacije, Ljubljana — Beethovnova 15/11. levo pri JUGO-KREDIT.
■aaaeaBHMaoB
Vse denarne lo trgovske posle
Izvršim hitro, točno in •olidno. Priporoča n:
RUDOLF ZORE Ljubljana «. Gledališka nI. 12
TeL 38-10. ■■■>■■■■■■■■■
M Pohištvo |
MODERNO KUHINJSKO OPRAVO
f>roda — mizarstvo lafner Anton, Poduti-ška_59, znotraj bloka.
patentna posteljne
tnrežo, otomane, moderne kanče ln fotelje nndi solidno In p« nizki oenl
RUDOLF RADOVAN
tapetnlk LJUBLJANA Mestni trg ilev. 18
POSTELJA kompletna z nočno omarico naprodaj. — Karlovška 20/1., desno, od 2 do 3.	(I
I živali B
PRAŠIČA 45 kg, dobre pasme, prodom. Ljubljana — Glince, Cnmpova ul. 6, zgornji zvonec.	(j
MOČNEGA KONJA starega 6 let prodam ali zamenjam. Linhar-tova 14.	(j
j Razno |
STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustiti v zaprti kuverti v npravi »Slovenca« pod Diskretno« št. 8084. r
I O^t j
Pozor stavbeniki hlSnl posestniki)
Dobavljam, polagam ln slru/im stare PARKET«
Križanka St. 155
lOSIP BRLEČ
"	a |
i S I
'» I
1	2	3	4		5	6	7	8	9	10	U	12	13	14
15				16						17	18			
19			20		21					22	23	24		
25					26	27			16					
29	80							31						32
33	34	35				36		37	38				39	
40		41	42		43					44		45		
46			47			48			49		50			
51					52				53	54				
55				56							57			
Vodoravno: 1. računski izraz. 5. raz-rit, prekopan, 10. gorenjska reka, 15. reka na Češkem, 16. rastlinoslovec, 18. masten sadež, 19. ure (lat.), 20. kemični znak za barij, 21. neviden, zadelan, 22. latinski predlog, 24. poveličujoča pesem, 25. lisa, 27. umetnost (lat.), 28. človek brez vida, 30 cmerava, 31. fotografiran, 33. glasbena kratica, 35. na mene, 36. oblika pomožnega glagola, 38. nemško mesto, znano po brušenju diamantov, 39. kratica za srednji, 40. zdravilo, 42. italijanski predlog, 43. papeževo pokrivalo, 44. nemški predlog, 45. grška boginja, 46. starorimski preddvori, 48. skrajni deli zemlje, 49. vsedlina, 51. umešen kruh, 52. zahod sonca, 54. borilnica, 55. uradni spisi, 56. vas pri Kamniku, 57. kljubovanje (hrv.).
Navpično: 1. kaznivo dejanje, 2. harem, 3. Webrova opera, 4. kazalni zaimek, 5. ptič, 6. del pluga, 7. avstralsko pristanišče, 8. južni sadež, 9. kos sukanca, 11. dva enaka samoglasnika, 12. domačin iz Krope, 13. nasprotje od nerednega, 14. svetnik, zavetnik slovenskih vojakov, 16. pristanišče v vzhodni Afriki, 17. indijski pesnik, živeč v 6. stoletju po Kr., 20. stara prostorninska mera, 23. predstojnik
vseučiliške fakultete, 26. rimski pozdra 28. kurirji, 29. zelenjadna jed, 32. srca, 34. dan v tednu, 36. izdelovalec sit 37. lovec iz grškega bajeslovja, 39. d( eno sobo od druge, 41. zakrament, arabsko pristanišče, 47. hoditi, 50. do (3. skl.), 53. neločljiva soglasnika.
Rešitev križanke št. 154
Vodoravno: 1. Sem, 4. Leda, 8. Kn 11. tuš, 14. trak, 15. pogosti, 18. vc 19. rak, 20. t. m., 22. mura, 25. \ 26. Er, 27. Aras, 20. gki, 30. Arad, S2. 33. Peter Paul Rubens, 35. Aslor, Anion, 39. ora, 41. kij, 42. Lea, 44. o< 45. nav, 4fi. kara, 48. naivnež, 51. Ma 52. ovoza, 54. slika, 55. cekar, 56. kam la, 58. Aca, 59. satiri, 60. Iravadi, Palatin.
Navpično: 1. streptoko.ki, 2. em, mak, 5. e-p, 6. dom, 7. Borku, 9. ul 10. ri, 11. tek, 12. Uran, 13. Šali Sc\ rin, 16. gusar, 17. svila, 20. tresle, Martin, 23. krutež, 24. Tal*>r, 27. st 28. spoj, 30. Arno, 31. den, 34. krava 36. levica, 38. Tatari, 40. aroma, 42. 43. Anka, 45. nakit, 47. Azev, 49. as, 5 ea, 51. meta, 53. Ala, 55. Cal., 57. a 50. sa.
•SMgtattti rirapfu Mimki planu*
RADIO LJUBLJANA
Dnevni apored za 17, september:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Veseli zvoki za nedeljsko jutro, rmee 8.30 Poročila v slovenščini — 9 Orgelska glasba — 9.15 Versko predavanje — 9..10 Praznična glasba — 10 Poročila v nemSčinl — 10.15 Naša zakladnica
—	11 Veseli zvoki — 11.,10 Slovenska ljnd. oddaja — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.50 Nemški ljudski koncert — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave Iz domovine izvaja radijski orkester • sodelovanjem komornega zbora pod vodstvom D. M. Sijanca — 15 Vrni sol — 15.45 15 minut za podeželje, inž. Lojze Sluga: Kako bomo ravnali s sončnim in bučnim semenom — 16 Konoert za vojake, vmes 17 Poročila v nom-ščini in slovenščini — 18 Nesmrtna glasba — 19 Ura pesmi, pojeta altistka Franja Golob ln basist Julij Betetto — 19.30 Poročila v slovenžčlnl — 19.45 Kaj prin-afSa prihodnji teden — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodt M. Vod«piveo — 23 Prenos osrednjega nemškogia sporeda.
Dnevni spored ,a 18. september:
7 Poročila ▼ nemSčinl — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski
Zahvala
Za izraze sočustvovanja, zadnje spremstvo in poklonjeno cvetje v počastitev spomina našega ljubega očeta, starega očeta, gosp.
POLAJNKO ALOJZIJA
Izrekamo najtoplejšo zahvalo! Ljubljana, 17. septembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln «1 venščini, napoved sporeda — 12.50 Salons orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila nemščini — 14.15 Pronos osrednjega nem5k ga sporeda: Glasbeno kratkočssje — 17 i1 ročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Pr nos osrodnjega nemškega sporeda: Pisa polje, daj židane volje — 18.30 Glasbe: m od igra — 18.45 Zorko Simčič: Litornt Sču — 19 Pevski kvintet Premelč — 19.30 Poi čila v slovenščini — 19.45 Pronos aktualnei predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20 Iz opernega sveta izvaja radijski orkesli sodelujejo sopranistka Valerija Hcybal, tlstka Elza Karlovao in baritonist Vekosli Janko, vodi D. M. ftijanoo — 2115 Nekoč, i« spet pri meni — 22 Poročila v nemščini, n povod sporeda — 22.15 Nekoliko poezije sladki napev — 23 Prenos osrednjega nen škega sporeda.
Zahvala
Ob izgubi naše
Olgice
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakor koli izrekli sožalje, obsuli našo zlato hčerkico s cvetjem in jo spremili na prebridki poti do njenega prezgodnjega groba. — Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 18. septembra 1944 v župni cerkvi v Mostah ob pol 7 zjutraj.
žalujoči: ANTON In JUSTINA MAJCEN FILIP — bratec
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega ljubljenega očka, gosp.
Franca Abulnerja
načelnika hip. oddelka Mestne hranilnice ljubljanske v pok.
mn poklonili cvetja in ga v tnko častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, se najprisrčnejše zahvaljuje družina ABULNER - TOMINEC Ljubljana, dne 16. soptembra 1944.
Ljnbllt KOLODVOBSKA Telefon 37-68.
PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA
KNJIGOVEZNICA
LJUDSKE TISKARNE
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA 6IU
v svoji artalnioi raz-ne poslovne knjige, ako niso že t zalogi. Istotakc izvrši tndi
vsa djrnga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddel6k za izdelovanje damskih torbio, šolskih torbio in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov in drngega - p galanterijrblafra
Vam nndi te predmete vedno v lepih, okusnih ln modernih oblikah vsaki čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKEI POSLUŽITE SE JIH!
"W
ftu »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jožo Kramari« Hetausgebei. izdajatelji ini £oia Sodj« — ScbrifUeitez. uedoik) Janko Hafner.,
I
i