Slovenski ponos (Govor pisatelja Karla Mauserja na 5. slov. dnevu v Torontu 2. avgusta 1964) Odbor za vaš letošnji Slovenski dan me je naprosil, da bi govoril. Občutek imam, da odslej ne bom velikokrat več in prav zavoljo tega porabljam to priliko, da v nekaj besedah poudarim tisto, kar se mi trenutno v naši slovenski skupnosti zdi najbolj važno in najbolj potrebno. Slovenski dnevi naj ne bodo sami letni miljni kamni, temveč tudi počivališča, kjer moremo mirno in trezno presoditi, kaj je na naši poti še dobrega ostalo, v čem smo se zverižili in v kaj naj bi položili posebno skrb. Ne zamerite mi torej, če spregovorim nekaj besedi o ponosu. 0 ponosu, da smo Slovenci in o dolžnosti, ki so s slovenskim ponosom združene. Nekoč — pred -milijoni let — je Bog ustvaril svet. Iz vroče, goreče gmote, ki jo je božji prst pognal v vrtenje, je želel ustvariti kontinente, morja in reke in v svojem neskončnem videnju je videl že v naprej vso zgodovino te velike krogle, ki bo nosila rože, drevesa, živali in ljudi. Videl je že naprej prvi dež, ki bo padel na skrepenelo zemljo, videl prvo prst, prvo seme, prvi poganjek in videl v naprej prvega moža in prvo ženo. Prešla so tisočletja in tisočletja, ledena in kamena doba. Počasi se je premikanje gora in voda ustavilo, svet je pričel dobivati svoj obraz, vode svoje struge in plodna zemlja je čakala na svoje oblikovalce. Nekdo je z veliko muko odbil veliko vejo rogovilo, njegov sočlovek jo je vlekel — prvo drevo, najbolj preprost plug, ki je rahljal zemljo. Umrl je prvi obdelovalec zemlje in njegovo telo je obležalo poleg njegovega drevesa. In plast zemlje je prekrila oba. Pričeli so se trgati rodovi z vzhoda in zahoda, hodili ob strugah rek, ustvarjale so se skupnosti — nekatere od danes do jutri, nekatere za leta dolgo. Plemena so se oklenila zemlje, krčile gozdove, se borile z divjadjo, zagoreli so ognji in življenje je pričelo dobivati prvo stalnost. Nastajale so nevidne meje dn na točki, ki jo je Bog že od vekomaj videl še na brezoblični goreči masi zemlje, se je naselil Sloven. Tu je moja in tvoja domovina — od vekomaj videna od Boga, kakor sva bila od vekomaj videna v Bogu ti in jaz. V najbolj spodnji plasti te zemlje je v prah spremenjen njen prvi oblikovalec, njegovo drevo in njegovo preprosto prvo orodje. V drugi plasti so tisti, ki so za njim krčili gozdove z nerodnimi sekirami. Kakor med rezine prstenega kruha jih je polagala narava v stoletju za stoletjem. Kaj vse je v viharjih zgodovine leglo v plasti slovenske zemlje! Rimski kovanci in rimski meči. Kelti, Langobardi, Huni, Goti in Bavarci in nekje v teh plasteh je tudi zemlja, na kateri so stopinje dveh svetih bratov — Cirila in Metoda. Nekje je plast požganih slovanskih gradišč s svetimi lipami vred, nekje leži Črtomir in njegova vojska. Nekje v plasti leže skrivne ječe, slovenski svobodnjaki in slovenski tlačani, tuji valpti in biriči, turški loki in puščice. Plast na plasti, do zadnje plasti, ki smo jo še mi videli pred dvajsetimi leti. To je. zame domovina. Tisočletne plasti, ki leže druga nad drugo: pod mesti, pod gozdovi, pod njivami — vsepovsod. Kakor raztresene igrače leže v teh plasteh stare rimske ceste, fistule, stare žare, stara ognjišča, star denar — spomini na preteklost, spomini stare zemlje, ki je rodila mojega in tvojega praočeta, mojo in tvojo pramater. 'Vsak dan dvigujem v svojem srcu te plasti, obračam jih in podoživljam zgodovino svoje zemlje. Zaprem oči in vidim vse, ki so šli- čez to zemljo, šli čez njo in v njej ostali. Lahko primem za okove tlačana, ki je umrl v podzemni ječi, lahko dvignem rjavo krono Matije Gubca, s katero je bil kronan, vidim vtise vrvi, na katerih so viseli uporniki, vidim mirtove venčke, ki smo jih še mi devali mrtvim otrokom na laske. To je zame domovina. Ne samo površina, na kateri se pasejo oči. Zame je -domovina globina, ki skriva zgodovino, v mir položene plasti, v katerih leže zatirani in tisti,. ki so zatirali V teh plasteh, dragi rpoji, je naš ponos — naš sloyenskj ponos. Tu smo mi doma, na teh plasteh, ki jih je Bog NOVO VRENJE V JEŽNEM VIETNAMU SET - Kongres demokratske stranke v ZDA V Saigonu, prestolnici južnega Vietnama, je dosedanji predsednik vlade gral. iKhanh v nedeljo, 16. t. m., proglasil samega sebe še za predsednika države in uvedel novo diktaturo po vzoru ubitega Ngo Dinh Diema. Storil je to komaj leto dni po revoluciji, s katero je prišel na oblast v južnem Vietnamu. Budisti in študenti so s podporo komunističnih elementov takoj začeli protestirati proti Khanhu in so zahtevali njegov odstop. V vseh večjih mestih južnega Vietnama so za obletnico revolucije, s katero so odstranili Ngo Dinh Diema in je prišel na oblast z ameriško pomočjo Khanh, uprizorili demonstracije in izgrede proti sedanji vladi. Napadali so in uničevali javna poslopja, katoliške šole in druge ustanove in raztresali komunistične letake. Khanh je študentom zagrozil, da jih bo mobiliziral, če ne prenehajo z demonstracijami, toda ti se za grožnjo niso zmenili. Vietkongovi kom. gverilci so medtem v večih zasedah prizadejali južni vietnamski vojski in Amerikaneem velike izgube. Demonstracije proti Khanhu so trajale ves teden, dikler ni pod pritiskom objavil, da podaja ostavko. Vod- stvo države je prevzel vojaški svet. De-monstranje so zahtevali, da mora Khanh izvesti čimprej volitve in dopustiti ha oblast civilno vlado. Ameriška., vlada je poklicala V Washington na posvetovanje svojega veleposlanika v Saigonu grala Taylorja. Medtem so se v Washingtonu začeli pojavljati glasovi, da vojne v južnem Vietnamu proti komunističnim gverilcem ne bo mogoče dobiti in da bo treba zato iskati drugačno rešitev tega vprašanja. Oglasil se je tudi član ameriške obveščevalne službe William Mathias, ki je zapisal, da „moramo resno dvomiti, da bi mogli dobiti vojno v južnem Vietnamu“. Trdi, da bi bil edini možen izhod iz zagate „ponovna pogajanja s komunisti in morebitna nevtralizacija južnega Vietnama“. Kakor je znano, je De Gaulle že pred meseci predlagal novo konferenco za Južni Vietnam in nevtralizacijo države. Ameriška vlada je na te glasove objavila, da smatra, da bo sicer vojna z gverilci še dolga, da pa jo bo končno dobila. Nadalje poudarja, da zaenkrat še ne namerava pristati na nobene vrste pogajanja s komunisti, ker so ravno oni bili tisti, ki so kršili ženevske sklepe. Ciper v mednarodnih zapletih Grčija in Turčija sta prejšnji teden iznenada objavili, da vračata svoje voj-, ne sile pod okrilje NATO. Prva je to | storila Turčija, takoj za njo pa Grčija. V NATO se je tako spet vrnilo zaupanje, da se bosta ti dve državi končno na miren način dogovorili o bodočnosti otoka Cipra. Grške oblasti na ¡Cipru, ki jih vodi Makarios, so kljub znakom pomirjenja nadaljevale z blokado turških delov otoka ter je tam že začelo primanjkovati hrane in vode. Mnogi turški prebivalci so se zatekli pred grožnjami Grkov v gozdove in podzemne votline. Zaradi sovjetskih groženj Turčiji je vlada v Ankari objavila, da bo v slučaju, če bo ZSSR kakor koli vojaško pomagala Makariosu, zaprla Dardanelsko ožino. Do tega ima Turčija pravico na podlagi določil Montreuxskega sporazu- ma iz leta 1934, kadar smatra, da bi bila njena varnost ogrožena. Turki so objavili, da so ugotovili povečan promet sovjetskih tovornih ladij skozi Dardanele in Bospor in da te ladje prevažajo orožje in drug vojni material. Medtem ameriški delegat v Ženevi skuša spraviti na skupni, razgovor grške in turške delegate, da bi pristali na njegove predloge o rešitvi ciprskega problema. Toda Makarios je Achesonove predloge ponovno odbil. Moskva mu je ponudila 30 milijonov dolarjev posojila in druge pomoči, če bo le vzdržal in ohranil Ciper samostojen, brez zveze z Grčijo. Moskva namerava potem s svojo komunistično taktiko spremeniti Ciper v sredozemsko Kubo. Z otoka bi se morali umakniti v tem slučaju tudi Angleži, ki so tam obdržali vojsko in pomorsko oporišče in ga vključili v sklop NATO. zravnal, smo rasli, iz teh plasti nam je raslo žito, iz teh plasti smo jedli svoj kruh. Ječmenovega nekoč in rženega — za velike praznike belega. Slovenski ponos! še pred petnajstimi leti sem mislil, da ga sploh ni. mogoče ukloniti. Mislil sem, da bomo vselej stali kot hrastje — da smo vendar vsi v tuji svet prinesli v srcu vse plasti svoje zemlje. Mislil sem, da bo naš človek ob vsakem času mogel reči tujcu: Kaj hočeš videti? Keltski okrasek iz Vač ali meč rimskega vojaka? Vse to imamo, vse to je v plasteh, kjer sem jaz doma. Toda kako vse drugače prihaja. Stare plasti naše zemlje nam le še malo pomenijo. Občudujemo indijansko puščico in tomahavk, vse naše nam postaja majhno. Včasih se le še napihnemo — junaški smo, ker nas je veliko skupaj. Ko smo spet sami, se stisnemo vase, glodamo svoje osebne težave, osebne zamere in junaški smo največkrat samo še v prepirih, v sporih in v mlatenju po nasprotniku. Od resničnega slovenskega ponosa je malo ostalo, ker ne želimo več prevzeti dolžnosti, ki nam jih ta ponos narekuje. Dolžnost skupnega nastopa za isti cilj, dolžnost oddajati vsaj skromen kulturni novčič, da bi se slovenska beseda, slovenska pesem in slovenski običaji med nami obdržali, dolžnost, da bi do vprašanj, ki so življejsko važna za sloven-. sko skupnost, zavzeli trdno in dostojno stališče, ne da bi pri tem škilili, kaj bo naredil moj sosed in moj prijatelj. Lahko je živeti brez slovenskega ponosa, mnogo lažje kakor z njim. če pomislim, da je na stotine takih, ki so ob obisku doma, na ukaz ponižno capljali na razgovor, kakor tako zaslišanje imenujejo doma, se samo čudim, kako smo slovenski ponos mogli zapraviti v petnajstih letih. Če niti v moči kanadskega in ameriškega državljanstva, ki ga imamo in nas brani, ne upamo reči svoj ne, se je zgodila v nas velika in nevarna sprememba, ki se je nihče izmed nas ne upa javno dotakniti, pa jo s tega preprostega odra povem in pribijem: To ni znamenje slovenskega ponosa! 'Ni dovolj, da se o slovenskem ponosu govori in piše. če ga v življenju vsak izmed nas ne upa pokazati v vsakem času, nam je dejansko postal pritiklina, ki jo lahko rabimo ali pa odvržemo, Če hi nekoč slovenski svobodnjaki ob pritisku grajske gospode delali kot mi danes, bi bili kmalu tlačani. To postajamo mi: tlačani gotovega okolja, tlačani strahopetnosti, hlapčevske obzirnosti, tlačani javnega mnenja, tlačani izgovorov in; opravičevanj. Vse to ne more prekriti dejstva, da se iz leta v, leto bolj oddaljujemo naši največji sili v nas — ponosu, da smo rasli na plasteh zemlje, ki nam jo je Bog od vekomaj odmeril, odmeril prej, preden je skrepenela. Morda bi prišli do pameti, če bi se mogli prigrebsti do sredine zemlje, kjer se še preliva goreča masa. Morda bi ob pogledu na goreče morje doživeli novo stvarjenje sveta, v tistih prvih urah, ko je nad vrtečo, gorečo gmoto plaval samo Duh božji, ki pa je že takrat videl vse gore, vse vode in vse vasi tvoje in moje slovenske domovine. Morda bi ob tem spoznanju našli in okrepili svoj ponos, morda bi začutili, da brez tega ponosa tudi novim domovinam, katerih državljani smo, ne moremo ničesar dati. Naj bi, letošnji Slovenski dan dvignil v nas slovenski ponos, naj bi v tej veliki čednosti vedno našli drug drugega. Če smo si kdaj nasprotniki v tej ali oni stvari, ne bodimo si nikoli sovražniki, zakaj v ponosnem Slovencu tega ne more biti. Predstavljajmo plasti svoje ljubljene domovine pred drugimi enotno, dostojno in spoštljivo. Moč, ki bo izvirala iz te enotne sile, bo pojila spet naš ponos in rasli bomo in se krepili v brk tistim, ki bi, radi videli, da bi nas več ne bilo. Nisem gospod, toda dovolite mi, da v imenu nas vseh, ki smo zbrani na tem prostoru, za zaključek takole prosim: O Bog, ki si od vekomaj na tej zemlji perišče dal nam za domovino, daj. da jo bomo ljubili s ponosom, s katerim si nas nanjo privezal in sprejemali in vršili dolžnosti, ki nam jih ta zveza narekuje in nalaga. Amen. V ponedeljek, 24. t. ni., se je v Atlantic City v ZDA začel kongres demokratske Stranke, na katerem SO proglasili za svojega predsedniškega kandidata za novembrske volitve dosedanjega predsednika Johnsona. Zanimanje za ta kongres je tako v ZDA kakor v zunanjem svetu veliko, ni pa tako veliko, kakor je bilo ža kongres republikanske stranke, na katerem je bil proglašen za predsedniškega kandidata Goldwater. Demokratska stranka je pred začetkom kongresa objavila svoj program za nadaljna štiri leta, če bo Johnson izvoljen za predsednika. V programu izjavlja: Vojaške sile ZDA bodo močno povečane, tako da bodo kos slehernim komunističnim grožnjam kjer koli na svetu; gospodarstvo bo vodila tako, da bo raslo 6 odstotkov letno, kakor doslej; zaposlitev je dobilo 3.9 milijona ljudi v štirih letih in se je brezposelnost zmanjšala od 6.5 odstotka leta 1961 na 4.9 od-stoka leta 1964; zakon o človečanskih pravicah bo izveden v polnem obsegu. V zunanji politiki demokratska stranka zavrača obtožbe Goldwaterja, da je bila Kennedy-Johnsortova vlada popustljiva do komunistov ter navaja, da še komunistom ni posrečilo priti v svoji eks. panziji niti za korak naprej, ne v jugovzhodni Aziji, ne v Berlinu, latinski Ameriki in Afriki. „Danes smo bližje miru, kakor smo bili kdaj koli v zadnjih štirih letih,“ trdijo demokrati. „Nobena liova država ni prišla pod komunistično oblast, razen Kube. Razbit zaradi gospodarskih težav in medsebojnih sporov ter zaradi ameriške odločnosti, svetovni komunizem izgublja enotnost in prodornost,“ trdijo demokrati. Johnson je še pred začetkom kongresa izjavil, da bi zmaga republikancev pomenila novo svetovno vojno. „Nekateri pravijo, da si Amerikanci želijo spremembe, toda jaz se s tem ne strinjam in se ne morem strinjati. Mislim, da se naši državljani nočejo obrniti s sedanje poti uspehov, da bi tvegali vojno ali da bi se igrali z mirom, da bi svoje blagostanje spravili v nevarnost, da bi znova načenjali za nas že rešena vprašanja (zasužnjenost narodov v sovjetskem bloku? — Op. ur.) ali da se ne bi postavili po robu novim problemom, ki so nam sedaj vsiljeni,“ je govoril Johnson. V svojem programu demokratska stranka apelira predvsem na blagostanje v ZDA in da bi bilo nespametno, če bi zaradi različnih vprašanj, ki tarejo ostali svet, to blagostanje Amerikanci tvegali ali ga izgubili. Kaže, da so se demokrati, se pravi, Johnsonova vlada, sprijaznili z obstoječim sovjetskim in kitajskim imperijem nad zasužnjenimi narodi, da le ne bodo v doglednem času prekoračili svojih meja. Kitajski komunisti v Kongu Komunistična gverila v Kongu Je prejšnji teden nadaljevala Z napadi na Čombejevo vojsko in je zavzela še na-dalnje ozemlje. Komunisti so zavzeli tudi mesto Bukavu, vendar se je Čom-bejevi vojski posrečilo vreči jih znova ven in mesto osvoboditi. V pouličnih borbah v Bukavu je padlo nad 300 vojakov na obeh straneh. Mesto je močne poškodovano. Čombe je pozval druge afriške države, naj pošljejo svoje vojaške oddelke na pomoč njegovi vojski, prav tako So začeli zlasti v Južnoafriški Uniji nabirati belce prostovoljce za borbo proti komunistom v Kongu. Amerikanci so se že vmešali v borbo proti komunistom v Kongu s tem, da so poslali Čombeju ne- kaj letal s piloti, tanke in drug vojaški material. Zahodnjaki ugotavljajo, da v Afriki vedno bolj narašča kitajski vpliv. Glavno postojanko so si komunistični Kitajci zgradili v bivšem francoskem Kongu v prestolnici Brazaville. Od tam vodijo s svojimi častniki gverilske operacije v Čombejevem Kongu, ter v portugalski Angoli. V Stanleyvillu, ki ga v Čombejevem Kongu imajo v oblasti komunisti, so ustanovili „Osvobodilno ljudsko vojsko“ po Vzorcu komunističnih „osvobodilnih vojska“ na Kitajskem ali v Jugoslaviji in drugih sovjetskih satelitih ftied Vojno, V Brazavillu so ustanovili tudi Narodni svet za osvoboditev Konga, ki izdaja redna poročila o napredovanju gverilcev v Kongu. IZ TEDNA Bolivijska vlada je prekinila diplomatske zveze s Castrovo Kubo. S tem je izvršila sklep zadnje konference zun. ministrov ameriških držav o prekinitvi dipl. stikov ameriških republik s sed. komunistično Kubo in izvajanjem gospodarskih sankcij proti njej zaradi njenega rovarjenja po posameznih ameriških državah in podpiranju kom. prevratnikov. Od ameriških republik sedaj vzdržujeta dipl. zveze s Kubo samo še Urugvay in Meksiko. Predsednik kolumbijske republike Guillermo Leon Valencia predlaga, naj bi se ob obletnici tragične smrti biv. ameriškega predsednika Johna F. Ken-nedyja zbrali v Washingtonu predsedniki vseh ameriških držav ter se poklonili Kennedyjevemu spominu na njegovem grobu. To priložnost bi predsedniki ameriških držav lahko tudi porabili za izmenjavo misli o perečih sodobnih mednarodnih vprašanjih. Castrova komunistična vlada na Kubi je ustavila vso zunanjo trgovino. To odločtev poznavalci sed. političnih in gospodarskih razmer na Kubi spravljajo v zvezo z izrednim poslabšanjem gospodarskega položaja v zadnjem času, ki je na eni. strani posledica komunističnega slabega gospodarskega sistema, na drugi strani pa gospodarskih sankcij, ki jih izvajajo ostale ameriške države proti Kubi. Zdravstveno stanje ital. predsedniku Antonu Segniju se je v zadnjih dneh znova nekoliko zboljšalo. Je pa težko verjetno, da bi Segni kdaj toliko okreval, da bi mogel še naprej izvrševati predsedniške posle. Njegova družina je sploh mnenja, naj bi v primeru, če bi ostal pri življenju, v bodoče užival po-p.oleh počitek. Zato bo verjetno italijanska vlada prav v kratkem stala pred problemom izvolitve Segnijevega naslednika, ker sedanjega začasnega stanja s Merzzagorom, nasprotnikom sed. vladne kombinacije, ne bo hotela ohranjati. V TEDEN Truplo Palmira Toglattija, prvaka italijanske komunistične stranke, ki je prejšnji teden umrl med počitnicami v Yaití na Krimu, so iz Sovjetske zveze prepeljali v petek, 21. t. m., z letalom v Rim, kjer so ga položili na mrtvaški oder na sedežu ital. kom stranke, odkoder je bil pogreb v torek, 25. t. m., na rimsko kat. pokopališče Campo verano. Pokopali so ga na neposvečenem delu tega pokopališča, ker je bil Togliatti odpadnik in po odločbi sv. oficija iz leta 1949 izobčen iz kat. Cerkve kot vsi ostali komunistični ideologi. Prvotno so ga mislili pokopati na rimskem protestantskem pokopališču zraven ustanovitelja ital. kom stranke Gramscija. Pri pogrebu so bili navzoči številni italijanski kom. veljaki ter predstavniki inozemskih komunističnih partij. Sovjetsko zvezo je zastopal prvi podpredsednik Leonid Brežnjev. V imenu italijanske kom. partije se je od njenega dolgoletnega glavnega tajnika poslovil njegov naslednik v stranki 64-letni Luigi Longo. Romunija je v nedeljo, 23. avgusta, proslavljala 20-letnico svoje osvoboditve izpod nacistične okupacije. V Bukarešti je bila velika vojaška parada, med katero so nastopajoči vojaški oddelki domače in inozemske goste pozdravljali z vzkliki ,svoboda“. Med vso proslavo ni bilo čuti niti enega pozdravnega vzklika Sovjetski zvezi in rdeči armadi, kar je pričalo o ohladitvi odnosov med Romunijo in Sovjetsko zvezo. To je bilo občutno tudi po tem, da Nikita Hruščov ni prišel osebno na to proslavo, ampak je nanjo poslal samo svojega zastopnika, medtem ko je v zadnjem času odhajal v inozemstvo na mnogo manjše slavnosti. Po vseh večjih indijskih mestih so imeli v zadnjih djleh velike demonstracije proti vladi zaradi njene slabe gospodarske politike, ki je privedla do tega, da je postalo ponekod pomanjkanje glavnih živil že prav občutno. Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. avgusta 1964 V. SLOVENSKI DAN V KANADI Slovensko letovišče v Boltonu pri, kako je g. dr. Krek govoril vsem udeležencem V. slovenskega dne do srca. Nato so zopet nastopili požrtvovalni pevci iz Londona in zapeli pesmi „Glejte, že sonce zahaja“ in „Majolka“. Slavnostni govor na V. slovenskem dnevu v Kanadi je imel pisatelj Karel Mauser. V njem je razvijal tehtne misli o ponosu, da smo Slovenci in o dolžnosti, ki so s slovenskim ponosom združene. Govor objavljamo zaradi po- Torontu je 2. avgusta znova oživelo. Sprejelo je okili 1500 slovenskih rojakov, ki so se odzvali povabilu prirediteljev letošnje slovenske narodne ma-nifestativne prireditve v Kanadi ter prihiteli na V. slovenski dan. Poleg Slovencev iz Toronta so bili rojaki še iz Guelpha, Batave, Midlanda in drugih krajev države Ontario. V. slovenski dan je vodil g. dr. Peter Klopčič. Z izbranimi besedami je pozdravil navzočega predsednika NO za Slovenijo g. dr. Miha Kreka z gospo, pisatelja Karla Mauserja z družino, g. Rozino iz Milwaukeeja, zatem predstojnika slov. lazaristov v Kanadi g. Janeza Kopača, g. lazarista Stanka Boljko, župnika slovenske župnije iz Winni-pega g. Janeza Mejača, ter pevce Slovenskega kulturnega kluba iz Londona s podpredsednikom g. Ladom Stančičem. Kot v prejšnjih letih se je slovenski dan tndi letos začel ob pol 12. Sv. mašo za žive in mrtve Slovence je imel g. Janez Kopač. Svojo miselno bogato pridigo je vključil v letošnje slovensko praznovanje. |,|/ Popoldanska prireditev se je začela ob 14. uri, ko so na prireditveni prostor strumno prikorakali člani in naraščajniki Slovenske telovadne zveze ob zvokih kanadske himne „O Canada“ in slovenske „Naprej zastava Slave“. Sledil je nastop moškega pevskega zbora iz Londona, ki je pod vodstvom pevovodje g. J. Podgornika lepo zapel pesmi „Moja kosa“ in „Bratci veseli vsi“ ter žel splošno odobravanje. Zbrani rojaki so prav tako z odobravanjem sprejeli pozdravne besede predsednika Slovenskega sveta g. Petra Markeša. Sledile so vaje na orodju in tleh članov, mladcev in naraščaja Slov. telovadne zveze pod vodstvom g. ing. Grmeka, njegove soproge, g. Janeza Muhiča ter ge. Celarjeve. Med telovadnim nastopom, kateremu so vsi sledili z napeto pozornostjo, je izrekel pozdravne besede Slovencem v Kanadi g. Rozina iz Milwaukee-ja v ZDA. Pozdravna beseda predsednika NO dr. Kreka Slovencem Po končanem telovadnem nastopu je stopil na oder burno pozdravljen predsednik NO za Slovenijo g. dr. Miha Krek ter je imel govor, poln prelepih in globokih misli. V njem je med drugim poudarjal naslednje: „Svoboda ni zastonj“ „Dragi Slovenci, eno prošnjo 'imam do vas. Očetje in matere, strici in tete, fantje in dekleta, ki leto za letom obhajate te lepe slov. dneve, povejte vaši mladini, povejte vašim otrokom, da svoboda ni zastonj. Za svobodo, ki jo uživamo v teh deželah so trdo delali in se znojili rodovi. Zato ne vzemimo te svobode, kot da nam je podarjena, kot da je nekaj, kar pride samo po sebi.“ „Sami dobro veste, kako je, kjer vlada kruta sila brez zaščite zakonitega reda, ko zakoljejo očeta, odpeljejo mater pred očmi otrok, onečastijo hčer, pa ni oblasti, kamor bi se človek pritožil, kjer bi iskal pomoči in zaščite.“ „Za svobodo je treba delati in to neprestano vsak dan iz leta v leto kot za kruh. Izročite to naročilo tej slovenski mladini, da se bo zavedla, kako dragocena je svoboda, in da je dana samo tistemu, ki si jo trdo prisluži.“ Navdušeno pritrjevanje je pričaloi, membnosti na uvodnem mestu. Rojaki so ga sprejeli z živahnim ploskanjem. Prav tako pozdravne besede g. J. Podgornika, zastopnika slovenskih naseljencev iz Londona. S pesmima „Slovenec sem“ in „Domovina mili kraj“ je bil zatem spored V. slovenskega dne zaključen. Rojaki pa so ostali še naprej na slovenskem letovišču ter so v razgovoru s prijatelji in znanci ter ob dobri postrežbi prebili še več ur. BRALI SMO .. vaše lepe ceste ne peljejo v naše srce . a Ljubljanski dnevnik „Delo“ objavlja v nedeljskih številkah v zaglavju „Deset žebljic“, „nedeljske pomenke s sodobniki“. Se pravi. Razni javni in kulturni delavci ter funkcionarji po raznih ustanovah odgovarjajo na postav Ijenih 10 — vprašanj — „žebljic“. Odgovori na razna vprašanja so dostikrat zanimivi. Pričajo namreč, da je doma veliko, veliko stvari, ki vzbujajo kritiko in nezadovoljstvo že pri funkcionarjih in simpatizerjih sedanjega komunističnega režima. O tem pričajo tudi odgovori tržaškega javnega delavca in pisatelja Borisa Pahorja, v „Delu“ z dne 21. junija t. 1. Od desetih vprašanj in odgovorov nanje objavljamo naslednjih pet: Vprašanje: „Osrednje slovenske popevke seveda lahko slišite iz radia; kaj pa razen teh ta čas še odmeva čez mejo?“ Odgovor: „Skoraj niič bodrilnega nam ne odmeva čez mejo. Vaše stavbe so sijajne, vaše ceste evropske, a pri stavbah imamo večkrat vtis, kakor da smo pred De Chiricovimi brezdušnimi naselji, vaše lepe ceste pa ne peljejo v naše srce. Tako ste postali dovzetni za standart, da se nam vaša duša umika in vaš utrip oddaljuje. Postali ste centrala izrednih tehnikov in inženirjev in ni daleč dan, ko bo U Tant nagradil Slovenijo kot poglavitno valilnico graditeljev zaostalih držav; vprašanje pa je, kje si boste izposodili tehnike, ko boste morali (zase in za nas) spet začeti iskati sami sebe. Vprašanje: Kako se počutite kot slovenski pisatelj in kot slovenski pisatelj v Trstu posebej? Odgovor: Kot pisatelj sem precej razočaran, zato ker sem bil prepričan, da bo iz osvobodilnega boja izšla tako klena postava slovenskega človeka, da ne bo treba več pisateljem skrbeti za njegov obstoj in razvoj. Kot slovenskemu pisatelju v Trstu pa se mi večkrat zazdi, da klepljem na pisalni stroj na nemem splavu, ki so ga pozabili na močvirnatem bregu, kjer v mrtvi vodi razpadajo gnile trave. Da, če hočem zaživeti z morjem in našimi ostrimi skalami, moram pozabiti na slovenske pisatelje in druge kulturne potnike, ki pošiljajo reportaže z vseh celin in vseh morij, a jim je kos narodnega telesa v zamejstvu kakor amputirani ud, s katerim nimajo (ali pa morebiti ne morejo imeti) nobene biološke povezave. Vprašanje: Pri nas imamo težave s šolsko reformo, vi pa imate pri svojem pedagoškem delu nemara druge preglavice? Odgovor: Razloček je tale: Vi imate pri svojih šolskih reformah poskusne kunce (beseda iz ljubljanske publikacije) zmeraj v izobilju na razpolago, medtem ko jih je pri nas zmeraj manj, zato ker odhajajo v italijansko šolo. Naši bistri „politiki“ so dolga leta vzgajali ljudi v pravilni interpretaciji ekonomskih evangelistov, pri tem pa pozabljali, da živimo v zamejstvu in ne v matični republiki. Tako se je zgodilo, da imamo zmeraj več internacio-nalistično mislečih očetov in mater, zmeraj manj pa zavednih Slovencev. Vprašanje: ,Kakšne carinske zapore bi najprej odpravili na mejnih prehodih? Odgovor: Odpravil bi sploh vse ca-rinarske in druge zapore. Samo na mejnih prehodih med Italijansko Republiko in republiko Slovenijo bi postavil stalno komisijo za vse slovenske potnike, ki se vračajo z obiska na Tržaškem. Potniku, ki ne bi znal odgovoriti na pet vprašanj o življenju slovenskih ljudi v Trstu, naj bi se pri priči odvzeli vsi dežniki, vse kopalne obleke in druge ropotije, ki jih nosi čez mejo. Vprašanje: Kaj vas najbolj pogreje kadar se spomnite na Ljubljano ? Odgovor: To, da je kljub sijajnemu vzponu ostala po srcu in življenjskem razmahu ozka. Kajti pričakovati bi bilo, da bodo ljudje, ki so izšli zmagoviti iz preizkušnje druge svetovne vojske, zares odprli oknice in dali kulturi možnost, da se nasrka novega, antično čistega sonca. Mi v tujini pričakujemo, da bo mlada slovenska republika moderna v vseh pogledih, ne samo v industrijskih izdelkih in v stavbarskem slogu. Iz življenja in dogajanja v Argentini Perón napovedal svojo vrnitev Prejšnji teden se je mudila pri biv. predsedniku Peronu v Madridu devetčlanska delegacija peronistienih političnih in sindikalnih formacij. V Madridu so imeli s Peronom več razgovorov. „Mali justicialistični kongres“ so dejali. Z njim so pretresali vsa vprašanja, ki so v zvezi z reorganizacijo justicialističnega gibanja v državi. V poročilu, ki je bilo o teh razgovorih izdano za javnost, stoji, da je vrhovni voditelj peronizma Perón odobril izvršene volitve v stranki in potrdil odbore, ki so izšli iz teh volitev. Obsodil je „vse poskuse za razbitje ju- sticialističnega gibanja“, pa nai prihajajo od zunaj, ali se pa pojavljajo znotraj gibanja samega. V poročilu je bilo tudi povedano, da je Peron potrdil svojo „nepreklicno odločitev“, da se bo kot „odločilen činitelj pomirjevanja in edin-stva Argentincev“ še to leto vrnil v Argentino. Udeleženci razgovorov s Peronom v Madridu so gornjo izjavo hoteli izročiti časnikarjem v enem od madridskih hotelov. Ker pa sestanek ni bil prijavljen, ga organi španske tajne policije niso dopustili. V nedeljo, 23. t. m., so se madridski Grdina o svojem potovanju po severu in jugu Ob 50-letniei začetka prve svetovne vojne, ki jo te dni praznujemo, je prišla v prodajo med naše rojake po svetu zanimiva knjiga ameriškega Slovenca Jožeta Grdine „Po severu in jugu“. Knjiga je lepo vezana v usnju podobno rjavo platno, s katerega se bleste zlate črke napisa. Na 450 straneh je zbranih toliko zanimivih reči, da se jih splača vsaj povrh našteti. Tisk je lep in črke zadosti velike, da bo knjigo lahko prebiral tudi starejši človek. Pisatelj pripoveduje preprosto in zanimivo, da knjige kar ne moreš odložiti, dokler je ne prebereš in v duhu s pisateljem ne prepotuješ od severa do juga. Knjiga Jožeta Grdine je potopis in podaja opis njegovega potovanja in njegovih doživetij poleti leta 1960, ko je obiskal Rusijo, Ukrajino, Poljsko Češko, Avstrijo, Francijo, Španijo in Portugalsko. Jedro popisovanja so njegova doživetja, zraven pa je nanizal svoja doživetja med prvo svetovno'vojno, ko je bil v Rusiji ujetnik, in pa vrsto zgodovinskih pripovedovanj tako iz preteklosti Rusije, Ukrajine, Poljske, Češke, pove o uporu kranjskih Janezov v Judenburgu, o poteku španske revolucije in o fatimski zadevi. Vsem, ki nismo imeli prilike narediti še takega potovanja kot on, pa nazorno popisuje tudi kraje, po katerih je hodil in njihove zanimivosti, da je ta knjiga že kar j nekakšen vodič. Vso knjigo poživljajo tudi lepe slike ruskih, poljskih, čeških, španskih in drugih zanimivosti. Grdinovo potovanje se je začelo v Leningradu, odkoder je sam potoval v Moskvo z vlakom, iz Moskve z letalom čez Don v Rostov. Od tam je po železnici dospel v Kijev in v gališki Lvov. Poleg tega, da si je ogledal znamenitosti Petrograda in Kremlja, nam poda pisatelj celo zgodovino ruske carske dinastije in potek oktobrske revolucije. INad vse dragoceni so njegovi popisi sedanjega življenja v Sovjetski zvezi, kakor ga je videl in izkusil, njegovi razgovori v hotelih, tramvajih in na ulici. Pisatelj si je želel, da bi obiskal družine, pri katerih je bil med prvo svetovno vojno kot ujetnik na Donu, a mu tega nikakor niso dovolili, čeprav je imel s seboj vse tozadevne dokumente in so lahko videli, da mu gre zgolj za osebni obisk. Tudi njegova intervencija na ministrstvu samem v Moskvi ni uspela, še vedno pa je našel med ljudstvom tisti tip ruskega človeka, ki ga je tako vzljubil v času ujetništva med prvo svetovno vojno. Grdinovo popisovanje ima posebno vrednost zaradi tega, ker nam predstavi Rusijo in njene zanimivosti. Zaradi komunizma, ki je tako usodno posegel v tolika naša življenja, so se mnogim nekatere ruske reči odmaknile in gledajo na Rusijo pristransko. Kdor bo pa prebral to knjigo, bo marsikaj zvedel in spoznal ter drugače precenjeval. Najnovejši dogodki v deželah sovjetskega bloka pa delajo to knjigo naravnost aktualno. Na Poljskem si je Grdina ogledal predvsem glavno mesto Varšavo, potem Treblinko, ki je nekaj podobnega kot Oswiecim (Auschwitz), Krakow in kraje nekdanjega bojevanja v Galiciji. Bil je tudi v poljskem romarskem kraju v Čenstohovi. Čitatelj bo ob prebiranju potopisnih zapiskov zvedel cel življenjepis poljskega svetnika Andreja Bobole, življenjepis sv. Stanislava in takorekoč vso slavno zgodovino poljskih kraljev. Pretresljiv je tudi popis dogodkov v Treblinki in Oswieëimu. Na češkem se je Grdina ustavil le v Pragi. Ob obisku Hradčanov in drugih praških zanimivosti pripoveduje zgodovino čeških kraljev, Masarykovo delo za osvoboditev češkoslovaške in življenjepis sv. Janeza Nepomuka. potniki vrnili v Buenos Aires. Na letališču na Ezeizi jih je pričakovala velika množica peronistov. Kar z desetimi omnibusi in drugimi avtomobili so se pripeljali, prepevali peronistične pesmi, vzklikali Peronu in nato navdušeno pozdravljali svoje politične in sindikalne predstavnike. Navzoči so bili tudi časnikarji, ki pa niso mogli kaj prida zvedeti od madridskih potnikov. Vandor je npr. samo dejal, da lahko pove edino to, da se bo Peron še letos vrnil, ing. Iturbe je povedal, da je Peron odobril, izvršeno pre-osnovo stranke, potrdil njeno vodstvo in da bodo v bodoče kaznovali vsakogar, ki ga ne bi priznaval ali se podrejal njegovim odločitvam. Ga. Delia de Parodi je pa dejala, da „bodo prišla presene čenja prej, kot je bilo predvideno“. časnikarji z notr. ministrom Po vrnitvi peronistienih funkcionarjev od Perona iz Madrida in njihovih izjavah o Peronovi odločitvi, da se bo vrnil, so časnikarji v zvezi s tem notr. ministru postavili v ponedeljek več vprašanj. Eno se je nanašalo na pisanje pariškega lista Le Monde, češ, da obstoja dogovor z vlado glede vrnitve Perona Minister dr. Palmero je izjavil, da mu o tem sploh ni ničesar znanega. Naglasil | pa je, da je politika pomirjevanja želja, ki jo je izrazilo ljudstvo pri zadnjih volitvah dne 7. julija 1963 in ki jo predsednik dr. Illia neprestano ponavlja. Notr. minister je tudi v ponedeljek popoldne časnikarjem znova zatrjeval da nič ne ve o obstoju kakega dogovora med vlado in peronisti glede Peronove vrnitve. Dejal je, da nobena vladna ustanova nima v preučevanju nobene take vloge. Povedal je tudi, da pod politiko pomirjevanja misli vedno notranjo politiko vlade brez zveze s kakršno koli osebo v inozemstvu. Časnikarji so hoteli zvedeti tudi za mnenje zun. ministra dr. Zavala Ortiza glede napovedi o Peronovi vrnitvi. Na vprašanje, če bo vlada protestirala pri španski vladi zaradi Peronove konference s svojimi somišljeniki, je dejal, da tega ne bo storila in da njegovo ministrstvo sploh nima nič skupnega z Madridom. Tiskovna konferenca peronistov ! V torek dopoldne je imelo vodstvo justicialistčine stranke tiskovno konferenco na sedežu petrolejskega sindikata. Prostrana dvorana je odmevala od pero-nističnih pesmi in vzklikov „Peron ali smrt“. Na vprašanja časnikarjev je odgovarjal Peronov namestnik ing. Iturbe. Tako je na vprašanje kako misli, da bodo Perona sprejeli činitelji, ki imajo sedaj oblast, odgovoril, „da sploh ni problemov, če se enkrat za vselej začne izvajati pravica in zakon“. Na vprašanje, če peronistično vodstvo upošteva okolnost, da obstojajo proti Peronu pred sodiščem sodni procesi in če ti procesi lahko preprečijo Peronovo vrnitev“, je Iturbe dejal, „da ne upoštevajo okolno-sti, da bi mogli ti procesi preprečiti Peronovo vrnitev“. Dejal je tudi, da vlada te ovire lahko odstrani, če želi pomirje-nje. Če pa tega ne bo storila, dela vlado odgovorno že sedaj za vse posledice, ki lahko nastanejo. Naslednje vprašanje časnikarjev se je nanašalo na verzijo, da je bil v ponedeljek zvečer sestanek vojaških osebnosti, ki so razpravljale o napovedani Peronovi vrnitvi in da so sklenili, da se Peron ne sme vrniti. Na vprašanje, če mu je ta verzija kaj znana, je Iturbe odvrnil, da peronistično vodstvo „potrjuje nepreklicljivo Peronovo odločitev, da se •bo leta 1964 vrnil“. V nadaljnjih odgovorih na razna vprašanja je ing. Iturbe zatrjeval, da Peron po vrnitvi ne bo miroval, ampak bo aktivno posegel v politično živijenje in bo sprejel položaje, „če bo ljudstvo želelo“. Peronistična stranka da je pripravljena na razgovore tako z vlado, kakor tudi s političnimi strankami, toda samo na bazi Peronove vrnitve. Napovedal je tudi, da se bo prihodnjih volitev justicialistična stranka udeležila samostojno in ne bo delala volilnih sporazumov. Zatem so prebrali Peronovo poslanico narodu in njegove odločbe kot vrhovnega vodje peronistov. V poslanici omenja razvoj v državi potem, ko je prenehal biti na oblasti, dalje sedanjo krizo in dela odgovorne za vse, kar se je v državi dogajalo, vlade, ki so sledile njegovi. Končno napoveduje, da je sklenil vrniti se v domovino, da bo dosegel „pomirjenje in edinstvo Argentincev“. Kot vrhovni peronistični vodja potrjuje sedanje strankino vodstvo in odreja, da so peronistične organizacije samo naslednje: peronistična politična stranka je samo pusticialistična stranka, ki ima (Nadaljevanje na 3. strani) Indija pod novim vodstvom Po smrti Jawaharlala Nehruja, dne 27. maja t. 1., ki je 17 let bdel nad usodo Indije, se v uvodnem članku v „Sunday Telegraph“ z dne 31. maja člankar vprašuje: „Ali bo zdaj tudi Indija šla po poti, katero je volila Kitajska po smrti Sun-Yat-sen-a?“ Malo pred smrtjo Nehru-ja je velik poznavalec Indije vprašal dva zelo slavna Indijca: „Kaj bo prišlo za Nehrujem?“ Eden je odgovoril: „Bo še hujše nego francoska revolucija.“ Drugi, bolj optimističen, je pa dal tipično indijski odgovor: „Kadar sonce sije, ne moremo šteti zvezd; ko pa sonce zatone, se prikažejo zvezde in nekatere se nato zelo, zelo svetijo.“ Kar se dogaja v Indiji in Aziji, bo vplivalo na nas vse. Zavisi pa od zelo malo oseb — morda od treh osebnosti in od sil, katerim so te izpostavljene. V prvi vrsti stoji L AL BAHADUR SHASTRO, ki je kot naslednik Nehru -ja bil imenovan za ministrskega pred- Iz Prage dospe pisatelj na Dunaj, kjer si ogleda predvsem grobove Habsburžanov, znameniti grad Schoennbrunn in katedralo. Nato ga vodi pot v Judenburg, v Osoje, mimo Celovca, na Svete Višarje. Pripoveduje, kako so ga aretirali v Judenburgu in zasliševali, nazadnje pa izpustili. Pretresljiv je popis življenja poljskega kralja Boleslava II., ki je kot mutec delal pokoro v osoj-skem samostanu. V Parizu je obiskal predvsem kapelo čudodelne svetinje na Rue du Bac, nato pa se odpeljal v Lurd. V Lurdu nam pripoveduje zgodbo o Bernardki in Marijinih prikazovanjih. Preko Iruna se pripelje v Španijo, namreč v Madrid. Obišče razne palače in spomenike, posebej pa še Alcazar, o katerem smo slišali pred drugo svetovno vojno. Zvemo, kako so rdeči razstrelili spomenik Srca Jezusovega. Popiše potek bikoborb, zraven pa še druge španske zanimivosti. Potovanje se konča na Portugalskem, kjer ga zanima predvsem Fatima, kraj Marijinih prikazovanj trem pastirčkom med pi'vo svetovno vojno. Knjigo priporočam v branje vsakemu rojaku. Ne bo mu žal, če jo bo vzel v roke, saj bo iz nje marsikaj zvedel. Z. Reven sednika. Nanj se je lansko leto obrnil Rajmond Gandhi, da se z njim dogovori o svojem pohodu po Indiji in o revoluciji narodnega značaja, kar naj bi bil uvod v njegove načrte. Seve je naletel na velika nasprotja. Ko so ga od vseh strani napadali, se je Gandhi obrnil na takratnega notranjega ministra Shastri-ja in ga vprašal, kaj on meni o njegovih načrtih. LAL BAHUDUR SHASTRI je izjavil: „Ne dajajte možem v kongresu, ki se Vam zoperstavljajo, nobene pozornosti. Oni ne zastopajo kongresa, ampak govorijo samo za sebe. Zato nimajo prav. Samo nadaljujte!“ Ta nasvet priča o pripravljenosti novega ministerskega predsednika, da podpira tiste, ki se borijo za pravico. Drugi mož je GULZARILAL NAN-DA, notranji minister preden je bil pred Nehru-jevo smrtjo imenovan za inte-rimističnega ministrskega predsednika. Zdaj je znova notranji minister v Sha-strijevem kabinetu. Shastri zelo podpira Rajmohan Gan-dhija. Ta je 4. junija t. 1. v Nahanu •odprl tretji tabor, kjer šola voditelje bodočnosti. Poleg velikega števila študentov in višješolcev iz raznih pokrajin Indije se teh taborov udeležujejo tudi delegacije Imladcev iz Tibeta, katere osebno pošilja DALAI LAMA. Namen teh taborov je vzgoja novih voditeljev za Indijo. V programu tabora se glasi: „Vodstvo pripada tistim, ki se čutijo odgovorne na vseh področjih življenja. Od mladine v tem taboru pričakujemo, da postanejo odgovorni možje in žene, ki bodo tabor napravili za vzor za Indijo in za ves svet.“ Da uvajajo mladino v današnje politične probleme, bodo po Gandhijevih taborih izdajali tudi taborski dnevnik. Skupno pa so izdali knjigo: „Zahtevamo narodno čiščenje“. Prevesti jo nameravajo v vse moderne jezike. Med temi možmi ne smemo prezreti ministra za delo Nanda, odkritosrčnega prijatelja Evrope, ki je junija 1959 obiskal Švico, Anglijo in Zapadno Nemčijo in v Berlinu izjavil: „Svet se ne bo nikdar predrugačil samo po materialnem napredku.“ Po obisku v Po-irurju je pa podčrtal: „Na tem večtedenskem potovanju sem videl veliko koristnega. Porurje pa mi bo v posebno korist.“ iDr. Julija Payman Buenos Aires, 27. avgusta 1964 Stran 3 SVOBODNA SLOVENIJA >twm.JTfc „Narod, ki je sklenil samomor.. „Družina“, edini verski list, ki sme pod komunisti izhajati v Sloveniji, je dne 1. junija zapisal naslednje žalostne ugotovitve o sedanjem življenjskem razvoju katoličanov v Jugoslaviji zlasti slovenskega naroda: „Katoličani v sedanji Jugoslaviji nimajo niti za spoznanje večjega odstotka (glede rojstev), nego so ga imeli v predvojni Jugoslaviji; in vendar so se priključila v vmesnem času nova ozemlja: Slov. Primorje, Istra. Reka, Zadar in nekaj otokov — vsa samo čisto katoliška področja. Toliko so namreč južni nekatoliški kraji imeli boljši prirastek od severnih, katoliških. Seveda se posledice kažejo tudi na narodnem polju. Če ne bi bilo omenjene priključitve Slovenskega Primorja, bi se nekdanja država morala nazivati: država Srbov, Hrvatov, Albancev in Slovencev. A tudi tako nas bo albanska manjšina kmalu prekosila zlasti, če upoštevamo, da so pri njih dve tretjini mladi ljudje, pri nas (v Sloveniji) pa le ena tretjina. Karikatura ki je nedavno izšla v nekem našem humorističnem listu, je zelo grenko resnična. Prva slika kaže prihod Slovencev-divjakov, toda z otroki, druga pa odhod —• z avtomobili, kjer v vsakem sedi par brez otrok. Brali smo zelo lepe misli v zvezi s člankom: „Nekdo bi moral zakričati!“ Ampak nekdo bi moral tudi poslušati. Teh pa je žal pri nas vedno manj. S posmehom poslušajo zaročenci, če jim govorite o otrocih kot glavnem smotru družine. Dosti bolj jih zanima, katera znamka avtomobila bi bila njim bolj primerna. Zato odhajamo... Ni nas več ko v Slomškovih časih. Tokratna peščica Šip-tarjev-Albancev na slovanskem področju pa zdaj dosega milijon. Narod s številnimi otroki res ima bodočnost; naroda, ki je sklenil samomor, pa nihče ne more rešiti.“ V Ljubljani je 31. maja slavil 80-letnico arhitekt Ivan Vurnik, eden od trojice slavnih slovenskih arhitektov: Fabiani-Plečnik-Vumik. Jubilant je takoj po ustanovitvi ljubljanske univerze prevzel na njej predavateljsko mesto na arhitekturi ter smo tako imeli v Ljubljani dve arhitekturni šoli: Plečnikovo in Vurnikovo. Iz dobe njegovega iska- NAŠA PETDESETLETNIKA LOVRO JAN n ja nacionalnega arhitekturnega izraza sta v Ljubljani zlasti znani njegovi ustvaritvi: palača Zadružne gospodarske banke in Sokolski dom, na Taboru. Vurnik je bil tudi prvi med Slovenci, ki je začel uveljavljati sodobna načela funkcionalne arhitekture ter njegovo javno kopališče v Radovljici še vedno prekaša kak novejši objekt te vrste. Nekateri označujejo Vurnika tudi kot očeta modernega urbanizma med Slovenci. Slovenski PEN klub so na zadnjem 22. mednarodnem kongresu Pen klubov v Oslu zastopali predsednik slovenskega Pen kluba Matej Bor kot člani pa Mira Mihelič, Danilo Lokar, Ciril Zlobec, Bojan Štih, Mitja Mejak, kot častni gost pa Josip Vidmar. Matej Bor je imel na kongresu tudi referat o jeziku sodobne poezije. Prihodnji mednarodni kongres Pen klubov bo leta 1965 na Bledu v Sloveniji. V Šenčurju pri Kranju so odkrili ka-menito grobnico iz rimskih časov. V grobnici sta bili dve okostji brez nakita Trojka Aci Bertoncelj, Dubravka Tomšič in Zdenko Novak po mnenju slovenske glasbene kritike predstavlja trenutno vrh mlade slovenske pianistične elite. Posvečenje škofa msgra. Janeza Jenka je preloženo na 6. september in bo v romarski Marijini cerkvi v Logu pri Vipavi. Umrli so. V Ljubljani: Albert Strašek, obratni ključavničar, Adolf Kajbič, pleskar, Dušan Petrič, akad. slikar, Miloš Debeljak, učenec, Maks Šestir, Olga Derganc roj Simončič in primarij dr. Mirko Ilouška, predstojnik internega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru, Maks Kokolj, šef glavne kuhinje v zavodu za tuberkulozne na Golniku, Franc Vodnik, komercialist v Gornju Radgoni, Miroslav Komjanc v Novi Gorici, Jerica Čebulj roj. Ogrin v Tržišču na Dolenjskem, Marija Petrovič roj. Ži-vic v Kranju, Albert Fonda v Celju, Franc Vajda v Novem mestu, Anica Jelovšek v Celju, Franc Menart, zid. mojster v Št. Vidu. Ana Mehle v Grosupljem, Drago Žlabravec v Litiji, Ivanka Dolenc roj. Demšar v Železnikih, Jože Pavlovič, vozar lesa v Krškem, Anica Perger v Najskem vrhu pri Ptuju in Janez Kralj, upok. v Trbovljah. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Ali si že plačal naročnino Svobodne Slovenije? Če je še nisi, stori to še te dni! Romanje Slovencev v Lourdes Letošnje slovensko romanje k Materi božji v Lourdes je bilo v nedeljo, dne 23. avgusta popoldne. Kakor v prejšnjih letih se ga je tudi letos udeležilo veliko novih, pa tudi starih slovenskih nase. Ijencev. Vseh je bilo okoli 1200. Romarske pobožnosti so se začele pred lurško votlino, kjer je ob pol štirih začel moliti sv. rožni venec g. župnik Gregor Mali, nato se je od tu razvila procesija v zgornjo cerkev s petimi litanijami Matere božje. Romarsko mašo je imel g. direktor Anton Orehar, med njo je vodil petje ARGENTINA (Nadaljevanje z 2. strani) državni izvršni odbor in tajništvo ter kongres in analogne provincijske organe; edina gremialna peronistična organizacija je pa Koordinacijski svet z izvršnim svetom in državni plenarni sestanek „62 organizacij“. Edino veljavna navodila lahko izdaja Višje peroni-stično poveljstvo, razglaša jih pa delegacija tega poveljstva v državi, ki ga izvršuje ing. Alberto Iturbe. Vrhovno peronistično vodstvo ne priznava Revolucionarnega peronističnega gibanja, ki ga vodi Héctor Villalon, v gremialnem pogledu pa ne Konfederacije peronistič-nih gremialnih skupin; za vodjo Aliance Guillerma Patricija Kellyja pa pravi, da s svojim listom „Alianza“ sama vnaša zmedo v peronistične vrste. Kongres krščansko demokratske stranke V Mendozi je bilo 16. avgusta zborovanje zaupnikov krščansko demokratske stranke za vso državo. Na njem je predsednik stranke dr. Horacij Sueldo poročal o političnem položaju ter o političnih ciljih, ki jih je stranka s svojim nastopanjem in s sedanjo politično smerjo zasledovala. Zaupniki so njegovo poročilo odobrili ter prav tako sklenili, naj stranka še naprej vodi dosedanjo politiko, t. j. zlasti sodeluje s peronisti. Pri volitvah je bil dr. Horacij Sueldo ponovno izvoljen za predsednika in sicer s 65 glasovi, njegov protikandidat poslanec dr. Bussaca je dobil 26 glasov. in vmesne mašne molitve g. Jurij Rode. G. direktor Orehar je imel po evangeliju tudi romarsko pridigo. V njej je razvi jal misli iz rimskega pregovora „karkoli delaš, delaj pametno, in gledaj na končni namen“. Poudarjal je potrebo, da naj z izpolnjevanjem božjih zapovedi in z življenjem po nauku kat. Cerkve vsak-do svoje življenje in delo uravna tako, da bo koristilo njemu kot posamezniku, pa skupnosti, obenem mu pa zagotavljalo srečo in plačilo tudi v večnem življenju. Udeleženci romanja so dobili spominske odobice s ' sliko škofa A. M. Slomška in molitvijo za njegovo beatifikacijo. RAMOS MEJIA II shod naraščajnic SDO Na državni praznik 17. avgusta so se zbrale v Slomškovem domu naraš-čajnice iz Velikega Buenos Airesa na svoj drugi shod. Čeprav vreme prireditvi ni bilo najbolj naklonjeno, se je zbralo pod vodstvom voditeljic nad 70 deklic iz Carapachaya, Lanusa, San Martina, San Justa in Ramos Mejia. Na prostranem vrtu Slomškovega doma so bile najprej tekme v podajanju žoge in v igri „Med dvema ognjema“. Nato pa je bila v dvorani čajanka, ki so jo pripravile naraščajnice iz Ramos Mejia s pomočjo članic in požrtvovalnih gospa. V imenu krajevnih naraščajnic je Andreja Brula pozdravila mladinsko referentko Zedinjene Slovenije go. Marnovo, voditeljice ter ostale mlade goste, nato pa lepo napovedovala in povezovala posamezne točke programa, ki so ga izvajale ramoš-ke mladenke. Navzočim naraščajnicam je zatem spregovoril mladinski referent Slomškovega doma Jernej Tomazin. V kratkem, navduševalnem govoru je poudaril velik pomen takih shodov naše mladine, ki pomagajo ustvariti čut skupnosti, zavest da pripadajo veliki družini slovenskih mladenk in posredno slovenski skupnosti. Zato je velikega pomena, da se taki shodi vršijo vsakokrat v drugem domu, da se tako naš mladi svet spozna med seboj, in čuti da I ni osamljen v svojek kraju, marveč tvori veliko slovensko družino. Ob toplem čaju, okusnem pecivu in veseli pesmi so tako mladenke preživele lep popoldan in si za zaključek želele na-: svidenje na prihodnjem shodu. Zibelka mu je tekla pri Sv. Miklavžu v občini Tabor v celjskem o-kraju, kjer je zagledal luč sveta dne 10. avgusta 1914. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, v gimnazijo je pa začel hoditi v Veržeju, nato jo pa nadaljeval in dokončal v Mariboru. Pravo je študiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze. Po končanih vseučiliških študijah se je posvetil zadružništvu in je deloval pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Begunska leta je preživel v Avstriji. L. 1948 je emigriral v Argentino, kjer je najprej vodil upravo Duhovnega življenja in bil med pobudniki za ustanovitev hranilne ustanove Čebelica, nato pa dobil zaposlitev v tekstilnem podjetju Saratex v Ramos Mejii, odkoder je prešel v industrijsko podjetje Ciudade-la S. R. L. v Ciudadeli. V Argentini si je ustvaril tudi srečno družinsko življenje z go. Zdenko Virantovo v Slovenski vasi v Lanusu. Jubilant je delaven član slovenske demokratske skupnosti. V njej se udejstvuje na raznih področjih. Trdno katoliško usmerjenost je dobil že v dijaških letih v domovini kot član kat, srednješolskih in visokošolskih društev. Zlasti se je udejstvoval pri Tomčevih mladcih. Veliko delavnost je razvijal tudi v begunskem taborišču, zlasti v organizaciji Kat. akcije in v pisarni papeškega delegata za begunce Msgra. dr. Jožeta Jagodica. Po prihodu v Argentino je tudi poprijel za delo v raznih organizacijah in ustanovah. V več zaporednih poslov- SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA Med melbournškmi Slovence je bilo v zadnjem času kar pet smrtnih primerov. Dne 8. junija je na posledicah poškodb, ki jih je zadobil pri nesrečnem padcu, umrl 14-mesečni Štefan Anton Lazar, sinček Ivana Lazarja in Marije roj. Forer. Dne 10. junija so ga pokopali na keilorskem pokopališču. V Ara-ratu je dne 25. junija umrl Jože Candir. Doma je bil iz okolice Žalca. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji; 1. 1947 se je v Celju poročil z Marijo Gu-tenberger, s katero je leta 1957 pobegnil v Avstrijo, leta 1958 je odšel v Avstralijo, kjer si je v kraju Dandenog postavil lasten dom. Poleg žene zapušča še tri otroke. Dne 26. junija je postala žrtev prometne nesreče ga. Francka Butinar roj. Peterlin, doma iz Jezera pri Preserju, S svojim možem Alojzijem Butinarjem se je spoznala preko pisem in se z njim tudi poročila po pooblastilih. K možu v Avstralijo je prišla 1. 1961. Živela sta v Moonee Ponds, kjer sta imela tudi lasten dom. Omenjenega dne jo je med vožnjo s kolesom zadel avtomobilist in jo podrl. Na keilorskem pokopališču so jo pokopali dne 1. julija. Dne 8. julija je pa umrl v bolnišnici v Footscrayu komaj dva dni star sinček Vinka Marna in Lucije roj. Vinko iz St. Albansa. (zgornja skica) in v resnici (spodnja fotografija), kot je trenutno v gradnji. — Gradnja v vsem odgovarja zamisli (30x10 m z enim nadstropjem). — To je sad Vaši prispevkov, rojaki v Argentini. — A potrebe za dograditev teh prostorov so še velike. — Stojte nam ob strani vse to leto in podprite napore Slovenskega semenišča za vzgojo naše dijaške mladine! nih dobah je bil tudi član odbora Društva Slovencev. Vsa leta je širil tudi lepoto slovenske narodne in umetne pesmi kot član Slovenskega pevskega zbora Gallus. Po ustvaritvi družinskega ognjišča v Slovenski vasi je krepko priskočil na pomoč tudi svoji življenjski družici gospe Zdenki Virantovi tako pri vzgajanju slovenske mladine v narodnem in verskem duhu, kakor tudi pri poučevanju petja. To delo za slovensko mladino in za vse, kar je slovenskega, opravlja z ljubeznijo, vnemo in predanostjo še naprej ! INŽ. ALBIN MOZETIČ Gorica je njegov rojstni kraj, kjer je dne 26. avgusta 1914 povečal število njenih slovenskih prebivalcev. šolsko izobrazbo je dobil v Ljubljani, kjer je po maturi tudi študiral kemijo na tehnični fakulteti. Po diplomskem izpitu je kot mlad inženir kemije dobil pred vojno zaposlitev v Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Že v domovini si je izbral življenjsko družico svojo kolegico iz univerze go. Vido Vidmar, prav tako inženirko kemije. Družinsko srečo jima pomnožujejo štirje sinovi. Ko so nacisti zasedli Gorenjsko, je pred njimi odšel v Ljubljano, kjer je preživel vojna leta. L. 1945 se je pred ke munisti umaknil v Italijo ter prežive nekaj časa v taborišču Monigo pri Trevisu, od tu pa je odšel v Trst, kjer je bil vse do odhoda v Argentino leta 1948 v zavezniški službi ter je pomagal z ostalimi slov1, kulti, delavci in šolniki utrjevati slovenstvo na tem ogroženem slovenskem ozemlju. Po prihodu v Argentino je dobil zaposlitev pri Shellovi petrolejski družbi v Argentini Diadema Argentina. Začel je na začetni uradniški stopnji. V teku let se je povzpel med njene vodilne strokovne moči. Ing. Mozetič je med slovenskimi izseljenci verjetno prvi, ki se je najvišje povzpel v svoji stroki. Do leta 1958 je deloval pri Shellovem podjetju v Argentini, tega leta so ga za dve leti poslali v petrolejska podjetja v Indonezijo. Po vrnitvi v Argentino je Vsah teden ena NA TRGU Dragotin Kette Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku mirno, , na vodnjaku samo tih vetrc z vodoj poigrava. Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava, in ruši pokoj moji duši nocoj, brezskrbno pa ljubica spava. kmalu postal vodje velike Shellove čistilnice petroleja v Dock Sudu. S tega položaja ga je vodstvo Shella pred meseci premestilo za dve leti v osrednjo hišo te družbe v Londonu. To je zgoščeno prikazana poklicna kariera ing. Mozetiča. Poleg tega dela je pa bil jubilant tudi vedno deloven član slovenske demokratske organizirane izseljenske skupnosti v Argentini. Zlasti se je udejstvoval pri Društvu Slovencev že od vseh početkov, ko je bilo treba prihajajočim slovenskim naseljencem v Argentino nuditi vsestransko pomoč tako pri njihovem vživljanju v nove razmere in okolnosti, kakor pri polaganju temeljev za kulturno in organizacijsko življenje novih slovenskih naseljencev. Podpredsednik Društva Slovencev je postal že na njegovem ustanovnem občnem zboru dne 25. januarja 1948. Ko je leta 1952 dotedanji predsednik Društva Slovencev g . Miloš Stare odložil predsedstvo osrednjega društva slovenskih protikom. naseljencev v Argentini, je predsedstvo tega društva prevzel ing. Mozetič ter je Društvo Slovencev nato vodil kot predsednik vse do sredine leta 1958, do svojega odhoda v Indonezijo. Po vrnitvi v Argentino se je znova pridružil tistim, ki v odboru sedanje Zedinjene Slovenije delujejo za koristi slovenske demokratske izseljenske skupnosti. Obema jubilantoma k življenskemu jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najbolje njima in njunim družinam z željo, da bi slovenski demokratski izseljenski skupnosti ostala zvesta še naprej ter njej in slovenskemu narodu pomagala graditi lepšo bodočnost. ŽENA IN NJEN Anica Kraljeva SVET Sivi dnevi Kdo jih ne pozna? Kar je bilo včeraj prav, te danes moti. Zopet nov dan enak prejšnjemu, nobene spremembe, isto delo, privezana na dom in enoličnost! Mož in otroci so v naglici že odšli v službo in šolo, v domu ni ene stvari na svojem mestu. V kotu kup perila. A v nekaj urah mora vse na svoje mesto in kosilo mora na mizo točno ob določeni uri. „Kje naj začnem,“ tožiš, „najraje bi vse pustila in šla. šla ven, ni važno kam, le proč od tod. Ne morem več!“ Taki občutki nas včasih napadejo ob jutranjih urah, ko ostanemo v razmetanem domu, utrujene od napetih živcev. Nevoljnemu samogovoru in črnogledno-sti se pridruži trudnost in glavobol in včasih tudi solze. Sreča, da so taki dnevi le redki. Grenkoba ima svoje vzroke morda že v dogodkih prejšnjih dni in po kapljicah je napolnila čašo prav do vrha. „Ne morem več!“ „Ne gospa! Tragedije nikar! Danes je nov dan, dan preizkušnje. Nič se od včeraj ni spremenilo in tudi v vas je dovolj moči, ljubezni in pameti, da preženete „te črne megle“, ki vam zakrivajo resnico.“ V takem slučaju so preizkušeni nasveti lahko v veliko pomoč. Navedem samo nekatere. Najprej nekaj čisto vsakdanjega: topel čaj in aspirino proti glavobolu. Nato topla kopel, čista obleka, namesto nemarnih šlap udobne, a lepe čevlje, lase v red in — zakaj ne? — nekoliko rdečila na ustnice. To vsaki ženski pomaga, da se bolje počuti in da se ji v hipu zdi ves svet lepši in, kar je važno, tudi njen lastni „jaz“ dobi drugo vrednost. Moderne in nespametne ženske uspavajo svoja nerazpoloženja s pomirjevalnimi tabletami, a mislim, da namesto uspavanja potrebujemo v takem stanju prebujenja, ki ga uravnavata pamet in srce. Mirno premišljevanje nam bo odkrilo prečudne stvari. Če ni tragičnega, nepopravljivega vzroka za nevoljo, začnimo premišlje- vati, kaj in koliko je dobrega in kaj in koliko hudega v našem dnevnem življenju. Kmalu bomo spoznale, da globoko premišljevanje o dobrotah, ki jih kar tjavendan uživamo, vzbuja v nas nov občutek sreče in hvaležnosti do božje dobrote. „Zahvaljen ljubi Bog,“ bomo rekle za dar oči. Z njimi vidim in uživam vse naravne lepote. Vidim obrazke svojih otrok, lice svojega moža. Videla sem tudi mladeniča iz sosedove hiše z ugaslimi očmi in belo palico. Hvala za sluh, da slišim besedo svojih dragih, moževo mirno, resno in šaljivo, otroško sladko čebljanje, smeh in prerekanje; domačo in tujo pesem, ptičje petje in brnenje letal in strojev. Za dar besede, ki me veže z bližnjim, ki mi pomaga pri skupni molitvi in vzgoji otrok, ki me povezuje v brezkončen pogovor z možem. Z njo izražam ljubezen in veselje, pomaga mi za pomirjeva-nje sporov, za vlivanje poguma obupa- nim. Za roke, s katerimi opravljam domača dela, pestujem, postrežem hrano možu in otrokom, rahljam blazino bolnikom, božam bolečo nogico. Z njo tudi kaznujem pregrehe otrok. Zahvaljen za zdrave noge, ki mi omogočajo živahno gibanje v domu in v naravi. Videla sem mrtvoudno mater že dolga leta v postelji. Videla sem mlado, lepo dekle v vozičku in otroka s suhimi nožicami. Dal si mi tudi pamet, ki presoja in loči dobro od slabega. Hvala ti za usmiljeno srce in za pogum v trenutkih nesreče. Hvala ti, ljubi Bog za prijatelje, za veselje, za petje in smeh, za neutešene želje in hrepenenje, ki me dvigajo v bodočnost. In končno, hvala tudi za žalostne dneve, saj ne bi tako cenili sonca, če ne bi poznali oblačnih in deževnih dni.“ Iz takih in podobnih premišljevanj med dnevnim delom si bomo nabrale vdanosti in poguma za resnične nadloge, ki neizogibno prej ali poslej obiščejo vsako družino. Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. 8. 1964 . No. 35 : Naročnike Svobodne Slovenije, ki j ■ ■ S še nimajo plačane naročnine, prav : ■ lepo prosimo, da to store čimprej. S ■ E plačilom nikar ne odlašajte, ker s ; ■ tem povzročate upravi samo težave. : ■ Upoštevajte dejstvo, da je račune za ■ E izdajanje lista treba plačevati sproti! j PO ŠPORTNEM SVETU V San Remu je slovenska balinarska reprezentanca v postavi Petrovčič, Vrhovec, Loboda in Mahne zasedla na evropskem balinarskem prvenstvu tretje mesto. Vrstni red je: Italija, Francija, Jugoslavija, Belgija, Švica, Monaco, Luksemburg in Španija. Istočasno, konec junija, p;a je bilo v Budimpešti evropsko prvenstvo v kegljanju. Slovenec Miro Steržaj je v hudi konkurenci postavil nov rekord s 982 keglji. Osvojil je tudi naslov evropskega prvaka s 1836 keglji, drugo mesto je pripadlo Madžaru Szabu s 1886 keglji, nato pa slede še trije Slovenci Mlakar 1863, Grom 1858 in Šlibar 1857. Slovensko lahkoatletsko ekipno prvenstvo je odnesel klub Kladivar iz Celja pred Svobodo—Olimpijo iz Ljubljane in Triglavom iz Kranja. Rezultati prvenstva so bili povprečni, ker je dež precej motil tekmovanje. Kljub temu je Špan (Sv-O) postavil nov državni rekord v teku 1500 m ovire s 4:04,8. Sta-mejčičeva pa je izenačila državna rekorda na 80 m ovire s 10,9 ter v skoku v daljavo s 5,96. ŠAH Šahovski prvak ZDA, Robert Fischer, ki je na ameriškem prvenstvu osvojil prvo mesto in premagal vse nasprotnike, je zavrnil svoj čas vabilo na med-conski turnir za svetovno prvenstvo. Pred tedni pa je poslal Sovjetski šahovski zvezi pismeno zahtevo, naj mu pripravi za prihodne leto dvoboj z enim izmed petih najboljših sovjetskih igralcev. V pismu pravi, naj nasprotnika določi federacija, ki pa naj bi ne bil svetovni prvak Petrosian. Fischer zagotavlja, da ta dvoboj ne bo imel nikake kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Dvoboj pa naj bi bil tudi kjerkoli — ali v Ameriki ali v Sovjetski zvezi. Nagrada za ta dvoboj naj bi bila 8.000 dolarjev, 80% za zmagovalca, 20% pa za premaganca. Sovjetska federacija preučuje ta predlog, ki ne kaže samo na Fischerjevo ekscentričnost, ampak tudi na njegov poslovni talent. Vestnik SFZ SDO—SFZ: V soboto, 12. septembra bomo ponovili ob 19 Dumo. Vaja za vse nastopajoče je v soboto, 5. septembra točno ob' 14 v 'Slovenski hiši. Odbora. Tekmovanja v šahu in ping-pongu v okviru mladinskih športnih dni so se pričela preteklo soboto. Letos se prvič udejstvuje odsek iž Carapachaya. Skupno nastopa 6 odsekov v ping-pongu in 4 v šahu, kjer se ne udeležujeta Carapachay in Morón. Rezultati prvega kola so sledeči: v šahu: Ramos Mejia 3, San Martín 1 in sicer Žakelj J .1—Hren J. 0; Babnik S. 0—Verbič G. 1; Vodnik C. 1— Masič T. 0; Marolt J. 1—Gabrenja T. 0. Tekma je bila v Slomškovem domu. V ping-pongu je zmagal Ramos Mejia 4:0, ker San Martin ni predstavil ekipe. Morón se ni predstavil in izgubil 4:0 proti Lanusu. San Justo- je premagal 4:0 ekipo iz Carapachaya s sledečimi rezultati: Šenk J. 0—Urbanija S. 2; Špreitzer P. 0—Urbanija S. 2; Škulj J. 0^—Draksler J. 2; Aman P. 0— Bergant T. 2. Naslednje kolo se bo odigralo v soboto 29. 8., s sledečimi igrami: v šahu: San Justo—Ramos Mejia; v ping-pongu: San Martin—Moron; San, Justo—Ramos Mejia in Lanús—Carapachay. Moštva imenovana na prvem mestu so lokalna. 6. septembra, t. j. prvo nedeljo v mesecu, bo skupna zborna maša deklet in fantov v San Justu ob 8 zjutraj v farni cerkvi. S tem bo sanjuška mladina začela svoj Mladinski dan. Dekleta in fantje vseh odsekov vabljeni! Ponovitev Župančičeve Dume bo v soboto, 12. septembra ob 19. Obe mladinski organizaciji vabita na to ponovitev in se tako odzivata želji številnih, ki Dume niso videli. Vstopnina 60 pesov, sedeži numerirani. Začetek ob 19. OBVESTILA Žrebanje srečk za Slovensko hišo za mesec avgust bo v petek, 28. avgusta. V Slovenskem domu v San Martinu bo za zaključek šahovskega turnirja in tekme v balinanju skupen asado v soboto, 29. avgusta, ob 20. Vabljeni tekmovalci, navijači in prijatelji doma. Planinski večer SPD bo v soboto, 29 avgusta, ob pol 8 zvečer v Slomškovem domu. O slovensko-argentinski ekspediciji na kontinentalni led bo predaval g. Skvarča Peter, ki bo pokazal tudi lepo število barvnih slik. Sestanek SDO iz Morona bo v soboto, 29. 8. ob 16.50 na Pristavi. Zanimivo predavanje. Dekleta vabljene. SKAD vabi vse člane in prijatelje na drugo predavanje prof. dr. Milana Komarja o filozofiji marksizma, ki bo v soboto, 29. avgusta v Slovenski hiši Začetek točno ob 19. Vse članstvo Slomškovega doma le po vabimo na sestanek, na katerem se bomo pomenili o prihodnjih nalogah na kulturnem in gospodarskem področju, ki bo v nedeljo, 30. avgusta, ob 10. VIII. kulturni večer SKA bo v soboto, dne 5. septembra ob 19 pri Bullri-chu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. dr. Tine Debeljak: Krasinskega nebo-žanska komedija. Prva evropska vele-pesnitev -s socialno-revolucionarnim motivom iz 1. 1833 in naš čas. (Ob 150-let-nici rojstva najmlajšega izmed poljske „Trojice Največjih“.) Vse gospe in gospodične iz Ramos Mejíe in okolice naprošamo, da tudi letos velikodušno darujejo za proslavo obletnice domače pecivo. Prav tako bodo dobrodošli dobitki za srečolov na isti prireditvi. Vsem darovalcem se priporoča Slomškov dom. Dijaki! Dijakinje! Zaradi ponovitve Dume, ki 'bo v soboto, 12. septembra, je srednješolski tečaj preložen na soboto 19. septembra. to nedeljo igra o izgubljenem sinu : igrajo gojenci rožmanovega zavoda v dvorani slovenske hiše — vstopnice ■ v predprodaji •— sedeži numerirani — začetek točno ob 16 V Slovenski vasi bo v nedeljo, 6. septembra ob 3 popoldne v dvorani predavanje ge. Anice Kraljeve. Na sestanek staršev vljudno vabi Društvo Slovenska vas in učiteljstvo. Proslava šolskih otrok na čast škofu Antonu Martinu Slomšku bo v nedeljo, 20. septembra, v Slovenski hiši. II. grafične razstave v Bs. Airesu se bodo udeležili, po doslej prispelih umetninah soditi, naslednji slovenski izseljenski umetniki: France Ahčin (Arg.), Ivan Bukovec (A.), France Gorše (USA), Božidar Kramolc (Kanada), Andrej Makek (A.), France Papež (A.), Bara Remec (A.), Marijanica Savinšek (Pariš), Jože Vodlan (USA), Milan Vo-lovšek (A.) in Miro Župančič (USA). Njihova dela so že prispela, žirije ni; vsak umetnik je izbral, kar je mislil razstaviti. Odklonjena dela so bila izvzeta zgolj zaradi pomanjkanja prostora. aaaaBaaaBMBaaaaaaaaaaaBaaaa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaBaai i VLOGE - POSOJILA j Slovenska hranilnica z. z o. z. ■ < Avda. San Martin 263 1. nadstropje, desno • Ramos Mejia • (pol kvadre od Slomškovega doma) • Uradne ure ob sobotah od 16 do 20 ! Dežurna služba ob nedeljah od 9—11 ---------------------aaBaaaBoaaaaaaaaraaaa« HOTEL T I R O L (bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža MAKS in ZORA BANČNIK MAR DEL PLATA Mitre 2024 T. E. 2-8425 Hotel je odprt vse leto ,,Mlad, to se pravi v srcu vsega življenja“ FANTOVSKI ODSEK in DEKLIŠKI KROŽEK NAŠ DOM SAN JUSTO prirejata ■gj Dopoldne od 8: • Zborpa mladinska maša • Zajtrk • Mladinsko zborovanje • Kosilo U) Popoldne od 14: Z • Otvoritev športnih dni • Tekme v odbojki • Triglavska koračnica • Nastop naraščajnic • INastop foklorne skupine ® Prosta zabava Slovenski dom v San Martinu bo imel v nedeljo 4. oktobra 3. veliko Letošnji izbrani dobitki so namenjeni popolni opremi stanovanja. Srečke bodo v kratkem v prodaji. I JAVNI NOTAS Francisco Rani Cascante Escribano Público ?t*. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenas Airea Recreo „Europa“ de Rovtar y Rovtar Hnos., Río Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem. Editor responsable : Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aines T. E. 69-9503 Argentina FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA N Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 817.086 Naročnina Svobodne 'Slovenije za leto 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados ■ Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu v torek, 18. avgusta. Prodajna cena: su v torek, 25. avgusta. Prodajna cena: 145.50 404,— 23.25 560.65 3.650,— 1 USA dolar.............. m$n 1 angleški funt . . 100 italijanskih lir 100 avstr, šilingov 100 nemških mark O oa < * Z > o ml m Slomškov dom prireja ob tretji Dom je nage srce> obletnici blagoslovitve in otvoritve iz njega korenine kipe, vsi viri naših upov slovenski tabor. Letos je spored jn želja,! celodnevnega slavja posvečen srcu slovenstva SLOVENSK EM U DOMU. Prireditev se bo vršila v nedeljo, 13. septembra na „slovenski kmečki domačiji“ v Slomškovem domu. Dopoldne pričetek ob 10.30, popoldne pa točno ob 15. Prisrčno vabimo vse rojake k čim lepši udeležbi. Še posebej dobrodošle narodne noše iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Saj bo doživetje „dneva na slovenski domačiji“ res edinstveno! 13. sept. 1964 ■■■■«Mian»inaiiBiiiiiBHiiiinoiianiiaimi»BUiiBiaamiinasiniiinniMaHmMaiiaMaii(aM«