UTO III, STEV. 47	Koper. petefe 12. novembr® I»	POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIH
Letošnje investicije
in razvoj koprskega okraja
Čeprav smo imeli letos v koprskem okraju za investicijsko gra-graditev mnogo' več sredstev, kakor katerokoli leto po osvoboditvi in so mnogi skeptično gledali na izvršitev investicijskega programa, lahko ugotovimo, da smo s potekom del v splošnem lahko zadovoljni in da je bila potemtakem odveč vsaka bojazen.
Po podatkih okrajnega gospodarskega sveta so porabila naša podjetja in drugi investitorji do konca meseca oktobra .77% sredstev iz okrajnega investicijskega sklada, ki so jih dobila v obliki kreditov. Pri tem prednjačita gostinstvo in trgovina s 97%. Na drugem mestu je ribištvo s svojimi 82%, medtem ko je v industriji nekoliko slabše. To je razumljivo, ker so industrijska podjetja ■vezana z dobavnimi roki na naročila iz inozemstva, odkoder so naro-■čila stroje in drugo opremo.
Slabše je stanje glede realizacije proračunskih investicij. Sklad proračunskih investicij je namreč doslej izkoriščen le za 68%. Preseneča, da so slabo uporabljena sredstva, ki so bila namenjena za stanovanjsko in komunalno dejavnost, zdravstvo in prosveto. To je resna stvar, če pomislimo, da je prav od tega t> veliki meri odvisen dvig splošnega standarda. Zato bi bilo prav, da temu vprašanju posvetimo več pozornosti.
Omeniti moramo, da je okraj vodil politiko forsiranja proizvodnih investicij, kar je glede na potrebe okraja, da se čimprej dvigne njegova ekonomska moč, vsekakor pravilno 'in utemeljeno. Vendar pa to ni opravičilo za zanemarjanje drugih investicij, kajti na ta način lahko pride do nesorazmerij. Na eni strani raste ■gospodarska moč in nastajajo vse večje potrebe, na drugi pa z njo ne nastajajo vzporedno tudi pogoji za zadovoljitev teh potreb naših delovnih ljudi.	i
Kakor snu) že omenili, je stanje :zadovoljivo, posebno še, če upoštevamo nekaj dejstev, ki so zavirala investicijsko graditev. Pisali smo že o tem, da je bil letošnji družbeni plan razmeroma zelo pozno sprejet. Pred začetkom investicijske graditve pa so morala vsa podjetja ustrezno novemu sistemu pripraviti tudi potrebne programe in načrte ter jih predložiti v odobritev okraju. To je imelo zelo pozitivne posledice. Preprečili smo, da bi podjetja začela graditi brez potrebnih predračunov iti zagotovili rentabilnost novih investicij. Spričo enega in drugega smo lahko začeli z investicijskimi deli pravzaprav šele v drugi polovici leta.
Razen tega. je občutna ovira po-■manjkanje obrtnikov, kar zlasti vpliva na končna dela. Predvsem je pomanjkanje kleparjev, ključavničarjev, instalaterjev, in stavbnih mizarjev. Podjetje »Gradbenik« ima sicer svojo delavnico, vendar pa ne more zadovoljiti vseh potreb. Drugih delavnic pa v okraju ni in šele v zadnjem časti so začeli, misliti na to naši občimki odbori. Se bolj občutimo potrebo po dobrf.tn projektivnem zavodu in izpopolnitvi okrajne investicijske uprave. Posebno poglavje pa je gradbena inšpekcija. Doslej namreč ne moremo trditi, da bi to imeli, ker se delo inšpektorja v glavnem omejuje le na kolavdacijo do-
vršenih objektov, ni pa tam potrebne kontrole glede uporabe in kakovosti materiala ter kontrole del d času gradnje. Zaradi tega je slab efekt dela pri gradbenih podjetjih in tudi cene so razmeroma visoke. Omenimo naj še pomanjkanje materiala in velikih stroškov, do katerih prihaja zaradi dolgih prevozov s kamioni, ker ni mogoče uporabljati drugih prevoznih sredstev.
S temi investicijami smo postavili na noge nova podjetja in obrate, ki so že ali pa bodo v kratkem začeli s proizvodnjo. Rudnik Sečovlje, Me-hanotehnika, Ampelea in Arrigoni in drugi manjši obrati pomenijo, kljub temu, da ne moremo govoriti o tovarnah velikih zmogljivosti, korak k napredku, in industrializaciji okraja ter s tem, razen pomembnega dviga gospodarske moči, tudi zaposlitev novih delavcev. Hladilnice in podobni objekti pa so velikega pomena za naše kmetijstvo.
Vendar pa je glede na potrebe okraja vse to, kar smo doslej storili, le malo. Naj omenimo samo tiste panoge, ki imajo glede na pogoje in tradicijo največje perspektive. Vzemimo ribištvo. Se zdaleč nismo dosegli predvojne kapacitete in naše tovarne so spričo nizkega ulova pri nas, zaradi majhne ribiške flote, prisiljene kupovati surovine na drugih tržiščih. Naše morje pa je bogato z ribami in bi s povečanim številom ribiških ladij in posadk lahko krili potrebe predelovalne živilske industrije. Zato je ena prvih nalog pojačati obe ribiški podjetji »Ribo« v Izoli in letos ustanovljeno podjetje »Ribič« v Piranu.
Velik interes domačih in tujih gostov, ki prihajajo vsako leto k nam. in povečan promet v letošnjem letu nam narekujeta, da z večjo odločnostjo in večjimi sredstvi podpremo naše gostinstvo. Obnova term d Portorožu in Valdoltri, povečanje števila postelj, ureditev hotelov in restavracij in podobni ukrepi bi lahko neprimerno vplivali na porast te dejavnosti.
Kmetijstvo. Tudi v tem pogledu se da marsikaj napraviti. Razen obnavljanja velikih kompleksov je važno to, da omogočimo intenzivno obdelavo povsod, kjer se to izplača. Spričo ugodne klime in zgodnjosti pridelkov ti kraji, v Slovenski Istri niso redki. Morali pa bi poskrbeti za namakanje, ker so vsa ta, drugače za kmetijstvo tako ugodna področja, več ali manj podvržena suši. Pri tem ne smemo pozabiti na velike površine, ki so pod vodo ali pa podvržene periodičnim poplavam. Z regulacijo teh področij bi pridobili nova zemljišča, primerna za gojenje vseh vrs;t povrtnine in zgodnjih kultur.
Prav tako imamo vse pogoje za razvoj pomorskega prometa. Nekaj smo v tem pogledu že storili. Danes imamo podjetje. Splošna plovba, ki ima pa le malo ladij in satno dve velike tonaže. Začetek je tu, ne moremo pa pri. tem ostati, če hočemo tudi po tej plati izkoristiti to, kar nam daje naše morje.
Končno je vredno spregovoriti še o tem, da smo zaradi izgube Trsta ostali brez industrijskega središča.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Hladilnica v Dekanih
Med pomembnimi objekti, ki so zrasli letos na Koprskem, je tudi modema hladilnica v Dekanih pri Kopru. Velika železobe-tonska stavba je v glavnem dograjena in predvidevajo, da bo hladilnica začela obratovati marca prihodnje leto. V začetku sicer le s polovico svoje zmogljivosti, toda do glavne sezone bo popolnoma dokončana.
Ogromna zgradba, ki jo vidite na sliki, je razdeljena na mnoge hladilne celice in bo lahko sprejela okrog 60 vagonov kmetijskih pridelkov vseh vrst od povrtnine pa do češenj in drugega sadja. Tem pridelkom je hladilnica tudi namenjena. V koprskem okraju pridelamo namreč vsako leto na stotine vagonov kmetijskih pridelkov, ki so več ali manj podvrženi li'!>. n'<u gnitju in propadanju. Prav zaradi tega je hladilnica velikega pomena.
Spričo zelo ugodne klime, ki
proizvodnjo na gojenje kultur, ki se najbolj izplačajo.
Potrošniki bodo prav tako imeli korist od hladilnice, ker bo na ta način zagotovljena stalna preskrba domačega trga s kmetijskimi pridelki in tudi cene ne bodo zaradi večje proizvodnje in s preprečitvijo kvarjenja lahko še dolgo po glavni sezoni zmerne in dostopne, kar danes ni mogoče, saj že po nekaj dneh slabega vremena dotok kmetijskih pridelkov na trg usahne in cene se dvignejo.
Ce gledamo novo hladilnico s stališča kmetijskih proizvajalcev, se . prav gotovo ne motimo, ko jo uvrščamo med naše najvažnejše objekte, saj pomeni velik korak naprej k modernizaciji v kmetijstvu in skupaj z našo predelovalno industrijo odpravlja strah pred »hiperprodukcijo«, četudi je •ta nastajala le zaradi omejenih možnosti prevoza ali trenutne za-sičenosti na trgu.
dovoljuje gojenje zgodnjih kultur, ima koprski okraj vse pogoje, da postane dobavitelj zgodnje povrtnine in sadja za vsa naša vič-ja mesta in da izvozi veliko teh pridelkov tudi v inozemstvo, predvsem v Avstrijo in Zahodno Nemčijo, kjer je veliko povpraševanje po njih. Toda večkrat se zgodi, da zaradi vremenskih prilik pride trenutno do velikli presežkov, odkupna podjetja in zadrugo ne- zmorejo odkupiti vieh pridelkov, Id se zato pokvarijo
Tako je bilo n. pr. letos s češnjami in grahom, Razen tega pa tudi cene skačejo in na trgu ni stabilnosti. iNova hladilnica bo napravila konec tem [pojavom, saj bodo kmetijski pridelki lahko čakali toliko časa, da bodo na razpolago sredstva za prevoz na trg. Mašim kmetovalcem se za naprej u:: bo treba bati »špic«, to je vi-K:ov, ki jih trg ne more absorbirati, laže pa bodo usmerili svojo
Kakor smo poročali v vaši zadnji šteoilkij so dosegli na kongresnih volitvah v ZDA demokrati pomembno zmago. Tako imajo danes večino v Predstavniškem domu in v Se-natu, razen tega pa so dosegli večino tudi na volitvah guvernerjev za posamezne države Zveze. Spričo tega je prišel predsednik ZDA Eisenhower v položaj, ko je njegova stranka, kot poražena na zadnjih volitvah, v obeh domovih v manjšini. Prezgodaj je razpravljati o tem, kakšne posledice bodo nastale v pogledu ameriške notranje in zunanje politike, vsekakor pa pričakujejo zlasti Angleži gotovo sprostitev v pozitivnem smislu.
Neposreden ukrep, ki ga bodo izvedli v ZDA takoj po volitvah, bo zamenjava vseh predsednikov senatnih odborov in komisij, ki so bili doslej republikanci. ¡Med njimi je\ tudi zloglasni Mc Charly, ki je bil predsednik odbora za vladne operacije in stalne preiskovalne komisije. Omeniti moramo tudi to, da na drugi strani posebna komisija obravnava njegovo dejavnost, in da so pri tem, čeprav delo komisije še ni končano, že prišle na dan zelo zanimive obtožbe, ki kažejo, da se je vrli senator med drugim tudi osebno okoriščal s sredstvi, ki jih je nabral za borbo proti komunistični nevarnosti in podobno. Po njegovih izjavah lahko sodimo, da je bitko izgubil. Razen reakcionarnega klera ima namreč povsod drugje le malo zaslombe in zato nekateri opazovalci z optimizmom pričakujejo konec makarlizma v ZDA.
Med drugimi pomembnimi dogodki minulega tedna je bila tudi proslava Oktobrske revolucije v Moskvi in izjave sovjetskih državnikov ob tej priložnosti. Podpredsednik vlade Saburov je v svojem govoru na slavnostni seji moskovskega mestnega sovjeta poudaril^ da so nesoglasja med SZ in FLRJ škodovala obema deželama in stvari miru v svetu ter dodal, da bo SZ z vsemi sredstvi prispevala k normalizaciji.
Njegov govor je v stilu sovjetske zunanje politike zadnjega časa, ko so tudi praktično že narejeni prvi koraki v tej smeri. Ne bo odveč, če tu poudarimo, da ije prav na SZ, ki je s svojo politiko do nove Jugoslavije po zloglasni resoluciji Kominforma, nanesla toliko zla in zmešnjave med socialistična gibanja v svetu ,tudi dolžnost, da najprej v osnovi menja svoje stališče in pokaže svojo pripravljenost za sodelovanje v tej ali drugi obliki.
Krivda za nastali spor ni naša. Mi smo storili svojo dolžnost, ko smo branili svojo neodvisnost in hkrati z njo tudi principe socializma. In če danes sovjetski voditelji izjavljajo pripravljenost za sodelova-
nje, jim mora biti pač jasno tudi to, na kakšni osnovi je mogoče sodelovanje z nami. Z drugimi besedami povedano, to kar se danes pri njih dogaja, le dokazuje, da so v tem sporu imeli prav naša Partija in naši narodi. Ugled in podpora napredne javnosti v vseh deželah sveta, ki smo ju dosegli prav zaradi odločne in dosledne politike, sta morala. privesti prej ali slej do lega, da izidemo iz tega spora kol zmagovalci.
Vse kaže, da to ni zgolj sprememba stališča do naše države. Ukinitev mešanih sovjetsko-madžarskili družb in drugi podobni ukrepi ne samo o tej deželi, ampak tudi v drugih vzhodnih državah niso nič manj poučni. Mar nismo že pred šestimi in več leti dokazovali, da so take oblike nemogoče med socialističnimi državamiP Mar ni prav zaradi lega tudi prišlo do tistega, »kar je škodovalo stvari miru«P Zalo je jasno, odkod mora začeli pol k normalizaciji.
Medtem je v Trstu in med tržaškimi Slovenci imel velik odjek govor predsednika italijanske vlade, ki je obiskal minuli leden to mesto. Predsednik Scclba je svečano obljubil in zagotovil, da bo vlada dosledno izpolnjevala določbe sporazuma o tržaškem vprašanju in še trudila, da ustvari vzdušje za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Od 'teh besed tržaški Slovenci mnogo pričakujejo in upamo, da ne bodo razočarani, Scelbov govor so pozdravili tudi drugi Tržačani. Le nacistični prena-peteži in neofašisti so dajali duška svojemu nezadovoljstvu z izzivanjem in žvižganjem, kot je pač njihova navada.
V zvezi s tem je zanimiv tudi pre-okret, do katerega je prišlo o italijanskem tisku. Ugledni in pomembni listi se zavzemajo za vzpostavitev dobrih soseskih odnosov z Jugoslavijo |in ostro obsojajo izpade monarhisličnih in neofašističnih časopisov, ki Se naprej polnijo svoje stolpce s strupenimi napadi na sporazum in na vse, kar je v zvezi z Jugoslavijo.
Na tiskovni konferenci v Beogradu je predstavnik tajništva, za zunanje zadeve Branko Draškovič izjavil novinarjem, da je govor predsednika italijanske vlade v skladu z dosedanjimi izjavami, ki sta jih dale obe državi in da je prispevek k izboljšanju vzdušja med obema deželama.
Tako se odnosi po tržaškem sporazumu, sodeč po teh izjavah kakor tudi po ureditvi nekaterih v^rta-šanj, ki so s tem v zvezi, razvijajo v obojestranskem razumevanju. Razen tega, da so se sporazumeli glede kurizidarnih predstavništev v Trstu in Kopru so minuli teden po-
višali poslaništva o Rimu in Beogradu v veleposlaništva, kar je prav tako ugoden znak,
V političnem odboru OZN nadaljujejo razpravo o razorožitvi. Minuli teden so razpravljali predvsem o prepovedi uporabe atomskega orožja in o uporabi atomske sile v miroljubne namena. Na dnevnem redu je predlog za ustanovitev Atomske agencije, to je mednarodne ustanove, ki naj bi kontrolirala razvoj in uporabo atomske sile. V tej organizaciji naj bi bile zastopane po svojih predstavnikih vse države. ZDA so pripravljene odpreti posebne šole, v katerih bi seznanjali študente iz iz vseh držav z atomsko tehniko. Nadalje naj bi sklicali sestanek vseh znanstvenikov in podobno.
Francija pa se je med tem časom zapletla v težak oborožen spopad v Alžiru. Vrsta atentatov na francoske predstavnike oblasti in vojaške funkcionarje ter napadov na ustanove je dovedla francosko vlado do sklepa, da s silo zatre vsak odpor. Med. drugim so Francozi razpustili alžirsko »Gibanje za zmago demokratičnih svoboščin« in razen njenega voditelja aretirali še več sto njenih članov. Domačini so se umaknili v gorovja, kjer se odločno branijo. Francozi so pripeljali vojaške okrepitve. Proti domačinom nastopajo l>oleg rednih vojaških enot tudi letalske sile, padalci in oklopnu vozila.
I/1vbsiaL
BERLIN. — Iz znane ječe Span-dau pri Berlinu so izpustili znanega nacističnega vojnega zločinca in protektorja CSR Konstatina von Neuratha. Izpustitev so predlagali Rusi zaradi njegovega slabega zdravja iu visoke starosti — star je že 81 let, v zaporu pa ie bil osem let. On je prvi od niirnberških obsojencev, da je bil izpuščen na svobodo. V istem zaporu sta še admirala Raeder in Donitz, in znani nacisti Funk, Hess, Speer in von Schiraeli.
DUNAJ. — Glavni odbor Ljudske stranke za Spodnjo Avstrijo bo na bližnjem zasedanju predložil resolucijo, naj začnejo po vsej Avstriji množične demonstracije za odpravo okupacije , in vzpostavitev avstrijske neodvisnosti.
RANGOON. — Burma in Japonska sta podpisali mirovno pogodbo in sporazum o reparacijah, po katerem bo morala Japonska plačati Burmi dvesto milijonov dolarjev.
BEYRUTII. — »Osvobodilno gibanje MAGREBA« v Libanonu je pozvalo te dni šefe vseh arabskih držav in arabske narode, naj nudijo moralno in gmotno pomoč Alžiru v njegovi borbi za osvoboditev. O akciji so obvestili tudi novinarje in jim dali spomenico, ki pravi, da je Alžiru, kot vsaki državi, ki se bori, pomoč nujno potrebna. Po njihovi izjavi so boji v Alžiru, Tu-nisu in Maroku povezani in se bodo nadaljevali, dokler ne bo priborje-na neodvisnost.
Ob snovanju SloveasKe gospodarsko-kulturne zveze
Ves čas po vojni je bilo v Trstu čutiti vedno močnejšo potrebo po enotni gospodarski in kulturni organizaciji, ki naj bi zastopala koristi tržaških Slovencev v vseh priložnostih. Taka organizacija naj bi povezovala vse slovenske gospodarske, kulturne in sorodne organizacije in ustanove, da bi lahko enotno nastopale v obrambo svojih koristi. Prav v tem času velikih sprememb na upravno-političnem področju, ki bodo vsekakor vplivale na celoten razvoj dogodkov' na Tržaškem, je ta potreba postala še celo pereča. Zato so pred kratkim Slovensko gospodarsko združenje, Slovensko-hrvat-ska prosvetna zveza in Kmečka zveza kot najširše množične gospodarske in kulturne organizacije Slovcn-cev na Tržaškem, dale pobudo za ustanovitev take enotne organizacije, ■ki naj bi se imenovala »Slovenska go-spodarsko-kukurna zveza. Ustanovili so pripravljalni odbor, sestavljen iz članov omenjenih organizacij, in mu poverili nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev zveze. Odbor je takoj začel z delom in je pozval vse slovenske gospodarske, kulturne in sorodne množične organizacije na Tržaškem, naj prijavijo svoje članstvo v Zvezo, Doslej je odbor prejel že lepo število prijav z vsega področja, kar priča, da so tamkajšnji Slovenci pravilno razumeli veliki pomen, ki ga bo Zveza imela zanje. Naučili so se iz preteklosti, da je posameznik na milo in nemilo prepuščen svojcvoljnostim oblastnikov in raznih izkoriščevalcev, da pa taka močna skupina, kot naj bi Zveza bila, lahko ubrani svojega člana pred vsakim zapostavljanjem in uveljavi njegove pravice.
Italijanski fašizem je v času svoje teroristične vladavine uničil Slovencem v Trstu vse gospodarske in kulturne dobrine, ld so si jih s težavo skozi dolga leta še pod Avstrijo pridobili. Se težje so si v povojnih letih spet zgradili in vsaj za silo postavili ina Inoge gospodarsko in kulturno osnovo za bodoče življenje, v katerem bodo to razvijali naprej. V obrambi in uveljavljanju svojih pravic pa so se morali naslanjati vedno le na svoje šibke sile v okviru svoje organizacije. Prav gotovo bi veliko lažje in tudi večji uspeh dosegli, če bi za rešitev določenega problema nastopili enotno vsi Slovenci, združeni v eni organizaciji. To je jasen pouk iz preteklosti^ ki bo zdaj Todil svoj sad.
V sedanjem novem .položaju tržaškega področja, nastalem po londonskem sporazumu, je ustanovitev take enotne organizacije postala nujnost. Samo v povezavi vseh slovenskih gospodarskih in kulturnih organizacij leži jamstvo za izvajanje sporazuma in za uveljavljenje vseh pravic iz posebnega statuta, ki je del sporazuma. Ta statut določa za Slovence
¥ TISTO
V Italijo se je že vrnilo nekaj čez stotisoč »izletnikov«, ki so pomagali vstoličevati četrtega ta mesec »madrepatrio« v Trstu. Ostali pa so vojaki in policija iter karabinjerjr, med katerimi -je mnogo prenapete-žev, ki z dejanji kažejo, da ne mislijo spoštovati sporazuma, pomagajo pa ijim tudi domači in napol udomačeni fašistično nastrojeni ireden-tisti, ezuli in podobni strokovnjaki za netenje rasnega sovraštva. in nacionalne nestrpnosti. V zadnjih dneh je bilo v Trstu in okolici cel kup izpadov, ki jasno kažejo fašistično vzgojo 'povzročiteljev. Tako je ha
Opčinah neki italijanski oficir redne vojske ves iz sebe zahteval, naj šna-mejo slovensko napisno tablo z Društvene gostilne, in ko je videl, da s svojo zahtevo nič ne upravi, je v tablo streljal š jjištolo. Pohvalno je, da so oblasti takoj intervenirale in storilca poklicale na odgovornost. Policija še vedno drži v zaporu ntla-clega Zerjala, ki je bil aretiran samo zato, ker je spoštoval sveta čustva šistično kroglo. Po drugi strani pa kaže prav ta policija vse premalo svojega očeta, padlega pod nacifa-vneme, kadar je treba posredovati pri kakšnem šovinislično-fašističnem napadu na Slovence. Zgodilo se je, da je policist pri napadu sicer posredoval, je pa napadalca samo po-
svaril in izpustil. Bil pa je 'tudi primer, da so karabinjerji v okolici Trsta ostro .posredovali v neki gostilni', kamor so se fašistični prena-peteži pripeljali izzivat domačine in jih zmerjat s »ščavi«, ker so med seboj govorili slovensko. Če bi vedno in povsod oblasti tako nastopale, potem bi lahko pričakovali skorajšnjo pomiritev in ohladitev prerazgre-tih glav.
Bolj verjetno je, da se »višji« ne bodo tako lahko uklonili. Med nje Štejemo jokavega jezuita Bartolija, tržaškega župana, in njegovega so-druga škofa Santina, ki je še posebno prizadet, ker mu je Vatikan zelo žreduciral škofijo in mu odvzel »Oblast« čez njegove (zanj sicer itak že zdavnaj izgubljene) ovčice bivše cone B, Zalo si ni mogel kaj, da ne bi vpričo .predsednika republike Einaudija ter vladnega predsednika Scelbe in takoj za njim javno dal duška svojemu razpoloženju, ko je v svojem govoru dejal, »da sc moramo [pripraviti že na tisto uro, — na tisti dan, ozarjen od pravice, — in šele tistega dne ne bodo zvonili samo zvonovi sv. Jutra, marveč vseh mest, ki cvetcjo na naši obali.« Visoki cerkvenjak je kaj trdovraten in izrazit predstavnik svojega poklica, ki je sporazumu seveda vseskozi nasproten. Tega pa smo že itak na-
vajeni in nas njihovo mnenje ne moti.
Težje pa je s protijugoslovanskimi izpadi v časopisju, ki so res sicer omejeni bolj na 'tržaško in videmsko področje, zato pa so toliko bolj strupeni. Pri 'tem prednjačita »Mes-saggero Veneto« in pa nova izdaja starega tržaškega fašističnega dnevnika »Picoolo«, okrog katerejga je zbrana vsa iredentistična elita, ki bi rada iz Trsta »prerodila vso .Italijo v iredentistično-fašističnem duhu«. Tem ljudem ne gre in ne gre v glavo, da so syojo vlogo klavrno doigrali. Skušali bodo vsekakor še na razne načine rovariti in izpod-kopavati sporazum ter nasprotovati bodočemu sožitju, na vladi Italije pa ¡je, v koliko bo njihovo škodljivo delovanje dopuščala. V interesu bodočih odnosov je, da italijanska vlada vsem hujskačem pošteno stopi na prste in onemogoči njihovo delovt-nje, ker je v končni liniji naperjeno prav tako proti koristim italijanskega, kot jugoslovanskih narodov.
Tržačani se zelo veselijo izboljšanja odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, posebno še, ker bodo pravom imeli od tega neposredno korist.
' Z veseljem so pozdravili dvig diplomatskih p.redstavnište * v Rimu in Beogradu na stopnja veleposlaništev, posebno pa se veselijo za
petnajsti november najavljenih razgovorov v Beogradu, ki bodo neposredno vplivali na gospodarske, kulturne in politične dogodke v Trstu. Od uspeha teh razgovorov je v mnogočem odvisna celotna usoda tržaškega področja, zlasti pa narodnostnih manjšin.
Posebno skrb polagajo tržaški Slc-venci v tisti del sporazuma, ki govori o enaki pravici vseh prebival-. cev področja na uporabo, svojega ie-zika in zaposlitvi v javnih službah. Svečana zagotovila vladnega predsednika Scelbe, ki jih je dal ob svojem obisku četrtega novembra v Trstu: »Zagotavljamo Slovencem, da vlada ne bo le izpolnjevala obveznosti londonskega sporazuma, ampak se ibo trudila, da se pokoplje preteklost in ustvari vzdušje prisrčnega političnega, gospodarskega in socialnega sodelovanja,« dajejo upanje, da bo vlada znala ukrotiti tudi 'tiste fašistične razgrajače, ki so se med govorom tako trudili, da Scel-bo kar najbolj prepričajo o sv'ojem mnenju in svojih namenih. Prav pa je, da je bilo tako, ker se je predsednik italijanske vlade lahko osebno prepričal o delovanju fašističnih elementov v Trštu, Ko je že bil toliko odločen, da je znal oroblem zagrabiti ha pravem mestu in ga zadovoljivo rešiti v sporazumni z nami, gotovo ne bo dophščal, da bi mu kdorkoli zdaij te dosežene uspehe iz-podkopaval. V tem pa tudi leži upanje tržaških Slovencev na boljše življenje.	R. B.
na Tržaškem isto ravnanje kot za Italijane, kar je zlasti važno prav na gospodarskem in 'kulturnem področju. Statut namreč pravi, da bodo prosvetne, kulturne, društvene in športne organizacije ene in druge nacionalnosti deležne v enaki meri finančnih podpor, uporabljanja javnih prostorov, radia itd. Obenem statut zagotavlja gospodarski razvoj slovenskega etničnega prebivalstva in daje jamstvo razdelitve razpoložljivih 'finančnih sredstev brez vsake diskriminacije.
To so velike obveznosti in priznavajo Slovencem prav tiste pravice, ki so jim jih Italijani vseskozi uporno odrekali. Da bodo Slovenci lahko vse to uveljavili, bo v prvi vrsti potreben njihov strnjen nastop, ki mu bo dala veljavo prav snujoča se Slovenska gospodar.sko-kultur-na zveza,
SEJE ;SZDl ¥ KOPRU
V torek je bila v Kopru širša seja Okrajnega odbora SZDL. Predsedoval je tovariš Julij Beltram, ki je navzoče seznanil S potekom seje Glavnega odbora SZDL Slovenije in problematiko, ki so jo tam obravnavali. Govorili so tudi o gospodarski, in kulturni problematiki koprskega okraja ter njegovem odnosu do slovenske skupnosti. Ko analiziramo delo svoje organizacije, vidimo, da Okrajni odbor SZDL povečini redno obravnava vso 'tekočo problematiko in gre v korak z razvojem drugod po Sloveniji; prav tako laliko trdimo tudi za občinske odbore, da so že dovolj dejavni in izpolnjujejo svoje naloge.
Drugi problem je gospodarstvo okraja, preskrba z življenjskimi potrebščinami in predmeti široke potrošnje ter s tem v zvezi standard naših delovnih ljudi. Medtem, ko je na vasi stanje zadovoljivo, ker so kmetovalci svoje pridelke spTavili v denar nad planiranim povprečjem, pa je po središčih okraja položaj veliko slabši zaradi stalnega naraščanja cen. 'Na tak položaj v naši preskrbi seveda vplivajo različni čini-telji. kot je neodgovarjajoči sistem plač, naša izvozna politika, devizni sistem itd. Zato bo potrebnih nekaj odločnih ukrepov, da se zajezi neopravičeno dviganje cen in tako pridobljeni dobički ¡mobilizirajo.
Pri obravnavanju komun je tovariš Jože Borštnar poudaril', da jih vse preveč gledamo samo z gospo-daTskega vidika in pri tem pozabljamo pomen družbenega samoupravljanja, ki je še bolj važno. Govora je bilo o delu, ki je že bilo napravljeno v smeri formiranja, komun v okviru bodoča kopiske okrajne skupnosti komun.
Tovariš Borštnar se je tudi zavzemal za kontrolo vseh činiteljev, ki vplivajo na cene — uvesti ie treba razliko plač zaradi povečanja produktivnosti, dati na ključna delovna mesta delavske veterane, uvesti akordno delo itd.
Razvila se je tudi živahna razprava v zvezi zunanjepolitičnim položajem, .zlas,ti po zadnjem sovjetskem koraku in zagati, v katero so zaradi itega Iprišii komiinformovci, četprav se skušajo demagoško izmazati.
Sklenili so še, da bo SZDL z vsemi silami podprla akcijo Rdečega križa za dajanje 'krvi za transfuzije, da bo spremljala akcijo za Novoletno jelko, na koncu pa so šc naklonili na prošnjo občinskega odbora Zveze borcev v Marezigah za njihov spomenik padlim borcem 20.000 din.
R. B.
s
BUINN. — V Bonn je prispel na uraden sedemdnevni obisk etiopski vladar Haile Selassi. Po ogledu Zahodne Nemčije bo obiskal še Skandinavske države.
DUNAJ. — Podpisali so iwstrij-sko-jugoslovanski sporazum o plovbi na Donavi. Sporazum urejuje pravne in tehnične pogoje plovbe ladij obeh držav — podpisnic na tistem deln reke, ki je na ozemlju druge države.
WASHINGTON. — Y Združene države je prispel na uradni obisk predsednik japonske vlade Jošida. Na letališču v Washingtonu ga je sprejel ameriški zunanji minister-Dulles. j;ošida, ld je prvič po vojni v Ameriki, tto z odgovornimi državniki razpravljal o ameriški pomoči Japonski.
¥ Rižanskem okraju ü i®
na formirani©
Vsa naša javnost se v zadnjem ■času veliko ukvarja s problematiko stalnega dviganja cen zlasti predmetom široke potrošnja v de-tajlističnih trgovinah. Nastala je velika hajka proti trgovcem, da si ustvarjajo neopravičljivo visoke ■dobičke, da je prevelika razlika med nakupno in prodajno cmo, hi da prav ta visoka marža povzroča navijanje cen itd. Problem je zajel najširše razmere v državi in so o njem razpravljali tudi na najvišjih iorumih. V bistvo pa je krepko posegel tovariš Vukmanovič — Tempo, ki je na zadnji skupščini Stalne konference mest v Skopiju problem obrazložil, o čemer smo tudi že poročali v zadnji številki našega lista.
Tudi trgovci soglašajo, da leži (krivda v proizvodnji. Pomanjkanje iskanih predmetov široke potrošnje omogoča po eni strani proizvajalcem monopolistični položaj in navijanje cen, po drugi pa sili detajlistične trgovce, da blago sami iščejo po terenu in ga nabavljajo za vsako ceno, če hočejo svojim odjemalcem postreči, ker girosisti takega blaga ne morejo dobaviti. To seveda vpliva na cene, ki se zaradi takega postopka zelo dvigajo. Prvič je že sama nabavna, cena predmetom zelo visoka, po drugi plati pa se seveda zaradi večjih posredniških stroškov in posebno še prevoza marža detajlističnih trgovcev tudi zviša, čeprav je ta v odnosu na nakupno ceno še vedno razmeroma nizka.
Poglejmo malo, kako je s tem na. Koprskem, Znani so primeri, ko je enakim predmetom široke potrošnje različna cena v Kopru, Izoli in Piranu, kar je tudi res. Vzrok pa je ta, dr, ima n. pr. trgovec v Piranu na zalogi še staro blago, ki ga prodaja še po tedanji ceni, da pa je moral -trgovec v Kopru enako blago nabaviti v zadnjem času že po višjih cenah in ga mora zato-seveda tudi dražje prodajati. To je kaj jasna računiica in odtod razlike v Cenah za enako blago po raznih krajih koprskega okraja. V bistvu višja cena za to blago ne
i
pomeni za trgovca tudi večjega zaslužka, ker je odstotek za maržo ostal is:i.
Posebno pogln.vje v trgovini je prevoz blaga, še prav posebno v tem trenutku, ko morajo, kot sem zgoraj omenil, detajlistični trgovci sami iskalti blago na trgu. Kadar tako iskano blago tudi kje staknejo in kupijo po višjih cenah, ga potem še podraži prevoz. Tako se dogaja, da morajo plačevati za prevoz manjših količin blaga, posebno kosovnega, tudi do 12 din za 'kilogram! Seveda se tudi trgovec zaradi tega zamisli in naravna posledica je, da so trgovine, ki že nimajo na zalegi nekaterih predmetov široke potrošnje.
Ce analiziramo maržo grosistov in detajlističnih trgovin, potem vidimo, da je sicer detajlistična razmeroma visoka v odnosu na. Ljubljano, vendar realna za koprske prilike, da pa je marža grosističnih podjetij le nekoliko previsoka. De-itajlistJična trgovina ima v svoji prehrambeni stroki od 8 — 10% marže, v tekstilni od 7 — 9% in v žellezninski od 9 — 10%. Grosistič-ne trgovine, ki imajo sorazmerno veliko manjšo režijo in mnogo večji promet, pa imajo zato previsok odstotek marže. Tako ima n. pr. tekstilno, železninsko in galanterijsko grosistično podjedje »Slavi-ca« v prvem polletju letošnjega leta kar 5,64% marže, prehrambeno grosistično podjetje »Prerad« pa 3,54%. V odnosu na Ljubljano, kjer imajo grosisti dva do največ dva in po.1 odstotka marže, je to prav gotovo visoka postavka, ki je ne morejo opravičiti niti dragi prevozi, niti zaposleno osebje, ker ie število tega pri grosistih minimalno.
V zvezi z gornjim vprašanjem, se pojavlja še en težak problem v naši trgovini, problem trgovske morale na splošno. Toliko časa ne bo postavljena naša trgovina na solidno podlago, dokler bomo še imeli v njej pojave dobičkarstva in izkanja zaslužka za vsako ceno. Dokler se bo dogajalo, da je trgovec štornirail že sklenjeno pogodbo, ker se je pojavil "kupec, ki je nudit vi-
šjo ceno m boljše pogoje prevzema blaga, vse dotlej ne moremo govoriti niti o približni solidnosbi in moralni vrednosti trgovine. V .takem primeru bi bilo treba odločno spraviti pred gospodarsko sodišče oba — kupca in prodajalca! Zlasti pa bi bilo treba nastopati, in to že bližnje uredbe Izvršnega sveta LRS predvidevajo, proti vsem, ki kakbrkoii neupravičeno dvigajo cene ter razen tega odvzeti ves na tak način pridobljeni dobiček. Tako ne bodo niti proizvajalci z izrabljanjem svojega monopolističnega položaja, niti trgovski posredniki imeli več interesa, spravljata na kup neupravičeno visoke dobičke, ker bi bili slej ali prej obrije.
V tem in pa še prav posebno v intenzivnem povečavanju proizvodnje iskanega blaga leži rešitev gornjega problema, in to moramo tudi predvsem imeti na umu, ko o tem problemu razpravljamo.
Brko
V sežanskem okraju so priprave za organizacijo komun še močno napredovale. Na raznih sestankih ter na zborih volivcev so prebivalci že pred časom po vseh krajih okraja razpravljali o bodoči komuni, o njeni vlogi ter .pomenu za nadaljnji razvoj sa-. moupravljanja pri .nas ter o teritorialni pripadnosti posameznih krajev. Povsod so se strinjali s predlogom, da se na območju sedanjega sežanskega okraja ustanovita dve komuni: sežanska in kozinska. Sežanska komuna bi obsegala kraško področje, kjer je skupen problem terana, kamnolomov in živinoreje, kozinska pa brkinske kraje, Id jih druži skupni gospodarski problem sadjarstva in živinoreje. V občinah Črni kal in Gračišče pa so ljudje izrazili željo, da se čimprej priključijo k bodoči koprski komuni, kamor ti kraji po naravi gravitirajo.
Te dni je bila seja okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je razpravljala o v-pra-
ga
v
Ob desetletnici ustanovitve RK .Slovenije, katerega sestavni del je •tudi RK na Koprskem, ¡bomo na kratko opisali delovanje naše organizacije.
Dejavnost RK se je začela z zbiranjem sanitetnega materiala za NOV in z organizacijo bolničarjev, s poizvedbami za pogrešanci in s pomočjo prizadetim v vojni.
V povojni dobi je RK usmeril delovanje na socialna vprašanja. V tem času je posvečal največjo skrb voj-
OKI
je bila zdravstvena vzgoja širokih množic, zdravstvena predavanja, fii-mi in tečaji za prvo pomoč. V letu 1952—53 je bilo izvežbanili v našem kraju 172 tovarišic za pomožne bolničarke, v letu 1953—54 pa je pose-čalo okrog 500 tovarišic tečaje za pno pomoč.
V okviru RK smo sestavili komisijo za boj proti TBC in za gradnjo novega protituberkuloznega dispanzerja v Kopni. Gradnja dispanzerja je v teku dn za to moramo biti hva-
Eden najbolj perečih problemov 'trgovske mreže na Ko prskem j s prav gotovo vprašanje kvalificiranih kadrov, strokovno dovolj sposobnih ljudi, da b: naša trgovina in zlasti še postrežba odjemalcev v trgovinskih lokalih bila na dostojni višini. Na Koprskem doslej ni bilo strokovnih izpitov v trgovinski stroki. Med trgovskimi pomočniki-prodajalci je veliko priučenih moči brez potrebne strokovne izobrazbe. Odveč bi bilo govoriti, da tako stanje negativno vpliva na kulturno postrežbo v naših trgovinah, čeprav so si posamezniki z upornim in vztrajnim delom ter velikim zanimanjem skozi povojna leta pridobili dovolj veliko prakso, da na svojem mestu popolnoma, odgovarjajo. V vseh primerih pa seveda nt tako in zato je Trgovinska zbornica po-brenila akcijo, da vsi trgovski pomočniki svoje znanje tudi pokažejo na strokovnih izpitih, ki jih je zbornica uvedla. V trgovinah je namreč doslej le ena moč zaposlena s potrebno šolo in odgovarjajočim pomočniškim izpitom. Izpiti bodo teoretični in praktični, le pomočniki z osem in večletno prakso bodo polagali samo praktičnega.
Za lažje zmagovanje potrebnega gradiva so prirejeni tečaji. Trenutno sta dva — eden v Kopru s 26. slušatelji in drugi v Izoli s 27. Tečaja bosta zaključena s tekočim šolskim letom, nakor bodo zaključni ¡izpiti. Kdor bo izpit položil, bo lahko dejal, da ima vso potrebno strokovno kvalifikacijo za trgovskega pomočnika, kdor pa bo pa-deil, seveda ne bo mogei biti zaposlen v trgovini z odgovarjajočo polno plačo, v kolikor bo njegova zaposlitev sploh še .prišla v poštev.
Pred kratkim so tak strokovni izpit polagali štirje kandidati — dva iz Kopra dn po eden iz Dekanov dn Sv. Antona. Medtem ko sta Koprčana vzela izpit dovolj resno in se nanj temeljito pripravila, pa sta druga dva pokazala presenetljivo malo zanimanja in sta seveda padla. Izpit bosta lahko še «hkrait ponavljala, je pa to zadnja
priložnost in možnost, da si pridobita potrebno strokovno kvalifikacijo. isto velja potem tudi za druge, ki bodo morali pred izpitno komisijo.
Pri priučenih trgovskih močeh o-pažamo zlasti pomanjkanje znanja iz strokovne administracije, blago-znansta, računanja in tehnike prodajanja. To bodo morali prizadeti čimprej namestiti. V bodoče pa bodo kadri v trgovinsko mrežo dotekali samo še iz trgovskih šol, opravljenih v učni dobi.
Akcija trgovinske zbornice bo prav gotovo rodila uspešen sad in doprinesla k normalizaciji stanja v trgovini.
RB
Bolnica v Izoli.
nim vdovam, sirotam in invalidom ter za irapatriacijo vojndi ujetnikov itd. V tem razdobju je RK razdelil prizadetim velike količine hrane, oblačil in obutve.
Sedanje delovanje RK je usmerjeno predvsem na preventi.vno-zd.rav-stveno področje. Piva- naša naloga
NA KRATKO
NAŠI ŽELEZNIŠKI MOSTOVI ZA TURČIJO. Podjetje »Djuro Dja-kooič« v Slavonskem Brodu je izdelalo tri železniške mostove za potrebe Turčije. Turški strokovnjaki so se zelo pohvalno izrazili o kvaliteti jeklenih konstrukcij.
H*
NOV KONTINGENT PŠENICE. Jugopres poroča iz Beograda, da so te dni odobrili novih 125 tisoč ton pšenice iz ameriških gospodarskih presežkov naši državi. Nedavno so dobavili iz ameriške pomoči Jugoslaviji 150 tisoč ton pšenice. 60 tisoč ton je ie prispelo v reško pristanišče, ostalo pa bodo ladje pripeljale konec tega in u začetku prihodnjega meseca,
$
ŽREBANJE OBVEZNIC 11. LJUDSKEGA POSOJILA. Iz Beograda javljajo, da bo osmo žrebanje obveznic II. Ljudskega posojila dne 17. t. m. Po pripravljenem načrtu bo razen izžrebanih dobitkov amortizi-
ranih še 5c/o obveznic.
*
NA REKI BODO ODPRLI MEDICINSKO FAKULTETO. Tanjug poroča, da bodo odprli še letos na Reki medicinsko fakulteto —• peti in šesti letnik zagrebške medicinske visoke šole. To bo koristno, ker so
na Reki in v bližnji okolici kar štiri bolnice.
KAVA SE BO POCENILA. Iz Beograda poročajo, da bo te dni prispelo iz Brazilije 140 ton kave, konec meseca pa še 250 ton. Pravijo, da- bo cena kavi precej nižja, kot doslej.
OGROMEN PRESEŽEK DOBIČKA V SPLITU. Poročajo, da so splitske gospodarske organizacije dosegle v letošnjem letu kar 1,8 presežka na planirani dobiček, ker niso znižali cen po planu, marveč so te še narasle.
NOVA TOVARNA SVINČENE PLOČEVINE V ZAGREBU. Pri nas vlada veliko pomanjkanje svinčene pločevine, zato bodo zgradili v Zagrebu tovarno. Izdelovala bo vse vrste svinčene pločevine za proizvodnjo tub in za potrebe tovarn viskoze in celuloze. Tovarna bo tako velika, da bo lahko del svojih izdelkov tudi izvažala.
SNEG V SRBIJI IN NA KOSME-TU. IZ Niša poročajo, da je snežno neurje povzročilo precejšno gospodarsko škodo zlasti na telefonskih napravah po vsej južni Srbiji, Kosmetu in Makedoniji.
ležni razumevanju naše ljudske oblasti.
Prav tako skrbi komisija za asana-cije na vasi: gradnja vodnjakov, stranišč in gnojnih jam. V ta namen skrbi tudi za brezplačne načrte dn kontrolo nad gradnjo.
V tednu RK (od 1. do S. novembra) je RK okraja Koper začel tudi z propagando za izvedbo krvodajalske akcije, ki bo v kratkem. Zdravniki in aktivisti 'bodo s predavanji, filmi in drugo propagando prikazali, kako rešujejo človeška življenja z dajanjem krvi.
RK se močno uveljavlja tudi v boju proti alkoholizmu, ki tako škoduje naši družbi. V tem pogledu potrebuje RK pomoč ljudske oblasti, množičnih organizacij in posameznikov.
Sleherni človek, Id pozna humanitarno dejavnost Rdečega križa v lokalnem ali mednarodnem merilu, mora bita ponosen na svoje sodelovanje in prispevati, čeprav še tako skromen delež, pri reševanju socialnih problemov ter z lastnimi močmi doprinašata k dvigu in izboljšanju zdravs tveno-prosvetne kulture v naši državi.
šanju, kako bi prešli h konkretnemu formiranju komun na področju sežanskega okraja. V uvodu je tov. Ervin dolgan podal predloge sekretariata glede tega vprašanja ter prikazal vlogo komun, ki pomenijo nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja .pri nas v okviru zaključenih gospodarskih celot Podčrtal je, da so se v razpravljanju na terenu izkristalizirali predlogi, da se v sežanskem okraju ustanovita dve komuni s sedežem v Sežani in Kozini.
V	izčrpni razpravi so člani okrajnega odbora soglašali, da je tudi za pasivne kraje, kot so v sežanskem okraju1, dn v interesu njihovega na-dalnjega gospodarskega razvoja, ustanovitev komun, Id bodo združevale te kraje v zaokroženo gospodarsko celoto ter bodo pospeševale njihov gospodarski razvoj. Skupnost komun pa bo v svojem širšem območju pospeševala razvoj gospodarsko za-oslalejših komun, kot je to razumljivo in nujno v socialistični skupnosti.
Odbor je končno soglasno sprejel naslednjo izjavo:
»Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva za okraj Sežana je analiziral situacijo v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravljanja delovnih ljudi in formiranja komun na območju okraja ter je prišel do ugotovitve, da so pogoji za ustanovitev komun že 'tako dozoreli, da lahko takoj začnemo oblikovati enotna politična vodstva na področju bodočih teritorialnih družbeno-gospo-darskih samoupravnih enot.
Obenem je okrajni odbor Socialistične 'zveze prišel soglasno do zaključka, da se na teritoriju sežanskega okraja formirata dve komuni s sedežem v Sežani in Kozini ter da se ti komuni v celoti vključita v skupnost komun s sedežem v Kopru.«
Dne 4: ' tega meseca pa se je sestal Okrajni komite ljudske mladine, ki ije tudi razpravljal o vprašanju komun. Povabil je predstavnike koprskega in postojnskega mladinskega komiteja na sestanek, ki ibi se ga udeležili predstavniki ¡mladinskih vodstev iz vseh treh okrajev. Na sestanku bi razpravljali o organiziranju komitejev ljudske mladine v posameznih bodočih komunah ter mladinskega komiteja skupnosti komun v Kopru.
V	sežanskem okraju so tudi že formirali iniciativna odbora za pripravo sežanske in kozinske komune. Obenem so bili izbrani delegati za iniciativni odbor skupnosti komun v Kopru.
Prav tako delujeta tudi dve komisiji za izdelavo statuta bodočih komun ter dve komisiji za gospodarsko analizo.
Dr. D. M.
PRIDELEK BOMBAŽA V MAKEDONIJI. Nedavno so začeli v Makedoniji obirati bombaževec. Pridelek je občutno večji od lanskega, ker so letos zasadili s to kulturo 11.000 hektarov površine, kar je za dobro tretjino več kot lani. Računajo, da bo povprečen donos na hektar dosegel o-krog 410 kg. Količinsko je torej pridelek zadovoljiv, prav tako je tudi kvaliteta bombaža dobra.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Spričo tega je v naših krajih mnogo delavcev raznih strok, kvalificiranih delavnih moči, ki postanejo lahko osnova dobrega industrijskega kadra. Zaradi tega bi ne bilo težav za razvoj kovinske industrije v večjem stilu. Menimo, da. bi postavitev večje tovarne, ki bi bila res tovarna o pravem pomenu> šele lahko rešila vprašanje nadaljnjega industrijskega razvoja koprskega okraja. Seveda je potrebno razmisliti tudi o zaposlitvi žensk. Te so n. pr. v Izoli že našle zaposlitev v živilski ■industriji. Druga je stvar za Koper in okolico. Primerna tovarna, kjer je bila zaposlena. pretežna delovna sila, bi rešila vprašanje navezanosti ženske delovne sile na Trst, kamor je o preteklosti obhajala za kruhom, ko sta Kras in Koprščina■ ¡zalagala s služkinjami vso tržaško gospodo. Potrebno bo ustvariti take gospodarske pogoje, da bodo imele naše žene in dekleta zaslužek doma.
To je le nekaj vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj našega okraja in bodoče komunalne skupnosti na splošno, posebej pa Koper kot središče. Nadoknaditi zamujeno in se čimprej postaviti na noge, da bomo tudi o gospodarskem pogledu dosegli druge kraje naše republike.
Habe France:
jama skozi
Z objavo v Uradnem lislu LKS ji. s 14. oktobrom letos prišla Postojnska jama pod upravo mestne občine Postojna. Tako je prvič v zgodovini postala Postojna lastnik jame. Borba za lastništvo traja pravzaprav že od 1842. leta.
Do ISIS. leta je smel vsakdo obiskati Postojnsko jamo. V tem času pa je bila znana samo Velika dvorana takoj za vhodom in takoimeno-vani rov starih podpisov. Takrat pa je Postojnčan Luka Cee slučajno odkril nadaljevanje jame tja do Velike gore (Kalvarije). Še istega lota jo bila jama zaprta in vsak obiskovalec je moral plačati pol goldinarja vstopnine. Za jamo se je zanimal okrožni blagajnik Jeršinovič. Ze takrat je uvidel, kako velikega pomena je in bo jama za Postojno.
Ker je začelo jamo obiskovati vedno več turistov, se je za njo pozanimala državna oblast. Leta 182-1. je bila ustanovljena posebna komisija za upravo jame. V njej je bil tu-
problem svetovne
je mora morije.
1 počakati konca
Po prvi svetovni vojni je prišla jama iz avstrijske v italijansko državno las t. Leta 1922. je italijansko ministrstvo za poljedelstvo skupaj s Imančnim ministrom imenovalo posebno jamsko konusijo, V U j nadzorni komisiji so bili: zastopnik min, za rudarstvo, predsednik Touring kluba, zastopnik vojske (1), železnic, EN ¡Ta (Turistične /.veze Italije;, predsednik jamskega društva (Soeic-ta Alpina dolle Giulic), komisar postojnsko občine, ravnatelj jame in 2 strokovnjaka (iz rudarskega urada v Trstu). Ta nadzorna komisija se je leta 1923 preimenovala v Upravno komisijo jam, leta 1926 pa se je iz tega ustanovilo državno avtonomno podjeLjfe, vendar je sestav upravnega svehi ostal vseskozi v bistvu isti.
dograjeno novo upravno in leta 192S. tudi odprta postaja v začetnem
i 926. slopji
spcleološka lu jame.
Še več, jamo koristiti tudi v Ni sedel zastonj upravni komisiji buda
so hoteli tujci iz-strateške namene, zastopnik vojske v jame. Vojaška po-
Kot za časa Italijo slovenski sta v upravnem
Avstrije, človek ni svetu
tudi pod imel menue. Bih so
di župan trga Postojne, Komisija je upravljala jamo in takoimenovani »Jamski zaklad«, nastavljala čuvajo in določala višino vstopnine. Pravila jamske komisije so se spremenila še 1855 in 1SS2. Po teh pravilih je bila polovica te komisije sestavljena iz državnih uradnikov, polovica pa iz članov postojnske mestne občine z županom na čelu. Zadnja avstrijska pravila iz 1912/13. leta pa so zelo skrčila pravice jamske komisije. Od takrat je bil v upravi najvažnejši organ tajnik. Njemu \j'e bila povedna neposredna uprava jame in nadzorstvo nad njo.
Prepir, komu naj pripadajo dohodki iz ol>iska Postojnske jame, ali avstrijski državni upravi ali trgu Postojni, se je začel že 1S23. leta. Ta spor se je končal 1S-1S. leta s končnim prenosom lastništva jame na državo. Ko se je v sedemdesetih letih preteklega slolctia s taborskim- gibanjem močno dvignila narodna zavest med Slovcnci in sc je začela na Slovenskem na vseh ¡področjih borba za narodnostne pravice, se je ta borba prenesla tudi na Postojnsko jamo. Slovenska Postojna ni mogla gledati, da bi tu-jcc, Nemec gospodaril v jami. Zato je že leta 1871, občina vložila prošnjo za priznanje lastnine do jame. Tudi 1S77. leta je občina v svojem sejnem zapisniku slovesno izjavila, da si pridržuje svoje pravne zahteve do jame in njenega zaklada. Ves ta boj pa se je v bistvu vršil le v postojnski javnosti, delno s prošnjami in delno s protesti na državno oblast. Nihče pa se ni odločil, da bi se obrnil na edino pristojno oblast, na sodnijo. Ko pa so nova pravila 1913. leta odvzela jamski komisiji prav vse pravice in jih pre-nisla samo na jamskega tajnika kot zastopnika avstrijskega poljedelskega minislTstva, jc narodnozavedna postojnska javnost z občinskim odbornikom, notarjem Kogojem na čelu, odločno nastopila pred sodiščem. Na Kogejevo pobudo je vložilo mestno županstvo Postojna 23. junija 1914 spomenico, s katero utemeljuje lastninsko pravico do Postojne in zahteva, da se prizna jamski zaklad kot poseben dohodek mestu Postojna. Tudi pravila naj se tako spremeni«, da pridobi mesto primeren vpliv na jamsko upravo.
Prav takrat, ko bi morala zadeva nastopiti sodno pot, so odjeknili usodni streli v Sarajevu. Začel se je ples na bojnih poljanah in jamski
to tujci,i ki so izrabljali j'amo v svoje propagandne namene: hoteli so s turistično lepo urejeno jamo pritegniti čim več tujcev v Postojno in svetu pokazati, da je ta zemlja njihova, italijanska. Prav zato je jama dobila leta 1925 nove jamske lokomotive, v ta namen je bila leta
je bilo topografsko snemanje jame, zlasti po povezava Postojnske, Črne in Pivke jame med seboj z umetnimi predori leta 1927 zalo, da bi mogla vojska po potrebi poslali svoje vojake skozi jamo na jugoslovansko stran pri Planini.
Druga svetovna vojna jc osvobodil i Notranjsko hi Primorsko; klasična kraška tla — zibelka slovenskega jamarstva — so postala naša. Iz Postojnske jame so izginili tuji napisi. Tujec pa je zapustil samo opustošenje. Italijanski upravni svet je že 4, junija 1943. prenesel vse jamske zbirke in dragocene instrumente, ves jamski kataster in publikacije, (Crote d'Italia) v Roeoaro pri Vicenzi, odlod pa v Ukvo pri Trbižu, odkoder so vse prenesli Ncmoi v Pottenstein pri Niirnber-gu. Dalje časa zanemarjene naprave v -jami so niujno potrebovali popravila. Treba jc bilo popravili električno napeljavo, izboljšati razsvetljavo, zavarovati pota in obnoviti ograjo. Vsega tega jama takrat ne bi zmogla, če ne bi prišla neposredno pocl upravo Predsedstva vlade LRS, pozneje pa pod Svet za blagovni promet pri Vladi LRS, Komite za turizem in gostinstvo. V sedmih letih jc Postojnska jama doživela to, kar ni dosegla Avstrija v 100 letih uprave in Italija komaj za časa dolge okupacije četrtstoletja; septembra 1952. leta milijon obiskovalcev!
Propaganda za ta svojstveni biser slovenske zemlje priteguje lelo za letom številne obiskovalce. Tako je 'letos obiskalo jamo čez 150.000 turistov', od tega okrog 44.000 tujcev. V skladu s splošnim družbenim razvojem v naši državi in z željo volivcev na mestnih zborih se je končno uresničila želja Poslojnčanov. Prav ob tej priložnosti bi pa poudaril še eno dejstvo. Pravne norme in pojem pravne lastnine se skozi stoletja menjajo. Naliče ne bopa
r^.<r„| nikdar spremeniti dejstva, da je Postojnsko jamo odkril domači postojnski človek, ki je poznal najstarejši del jame že v 13. stoletju. Leta 1818 je Postojnčan Luka Čeč odkril nadaljevanje jame do Vel'ke gore. Najlepši del, »Lepe jame«, odkrili postojnski jamarji. Bili so tudi prvi v Magdalenini jami. Po naših jamarjih so še danes imenovani rovi v Postojnski jami. V kolikor pa je jame odkrival tujec, bodisi Nemec ali Italijan, mu je bil vedno desna roka naš postojnski ali otoški domačin.
To tradicijo nadaljujejo tudi v novi Jugoslaviji člani Društva za raziskovanje jam in Zavoda za raziskovanje krasa. Ti so odkrili nove dele v Vilharjevem rovu in Magdalenini jami ter s pomočjo potapljačev raziskali odto eni sifon Pivke v Pivki jami.
Se nekaj bi rad ob koncu pripomnil. 2e v statutu iz 1S24. leta pravi 15. člen dobesedno: »Ker ni namen vstopnine špekulacija, ampak se -meri ta le po tem, kaj rabi jama za vzdrževanje in ureditev, se vstopnina določa po potrebah jame.« Pozneje se sicer ta člen ni dobesedno izvajal predvsem zaradi izredno dragih naprav v jami, vendar je v glavnem bilo vedno tako, da jc vedno dala država, tako Avstrija kot tudi Italija, velike vsote za ureditev jame. Če so tujci dajali težke denarje za jamo predvsem za svoje propagandne; protislovensko namene, je prav tako ogromno investiralo
Skrb za invalide in vojne sirote v koprskem okraju
Skrb za invalide je eno najvažnejših vprašanj naše ljudske oblasti. Nudili tovarišem, ki so v boju ali pa na delovnih mestih postali dela nezmožni, pomoč, ki jim je potrebna za življenje, je naša posebna dolžnost.
Invalidom v bivši Jugoslovanski coni Trsta so bile zaščitene njihovo pravice z Uredbo Istrskega okrožnega LO iz leta 1951. Ta uredba pa ni zadovoljevala, zato je bil na to ozemlje razširjen zakon o vojaških vojnih invalidih FLRJ iz leta 1952, Ta zakon je nepridobitnim invalidom dal pravico do prejemanja invalidskega dodatka v znesku 3000 din.
Po omenjenem zakonu dobiva sedaj o koprskem okraju 1196 invalidskih upravičencev čez 2,600.000 din pokojnin mesečno. Razen tega dobiva 80 invalidskih upravičencev invalidski dodatek po 3000 din, 50 invalidskih upravičencev, ki niso v službenem razmerju, pa prejema otroške doklade za 103 otroke, skupaj čez .175.000 din. Letno dobivajo invalidi, vdove, sirote in starši padlih okrog -10 milijonov dinarjev pokojnin. V teh podatkih pa še niso všteti invalidi v Miljskih hribih. Za vso se je takoj pozanimal okrajni odbor vojaških vojnih invalidov v Kopru.
Razna podjetja imajo zaposlene invalide kot vratarje in nočne čuvaje. Vsled zmanjšanih strokovnih in fizičnih sposobnosti je brez dopolnitve strokovnega znanja za invalide težko najti druga delovna mesta. Večina invalidov pa na svojih sedanjih mestih dobro izpolnjuje delovne zahteve. Vsi invalidi, za katere je bila zaposlitev življenjski pogoj, so danes zaposleni. Izjema je kakih deset invalidov, ki so sc do sedaj ukvarjali s poljedelstvom, pa se jc -njihovo zdravstveno stanje poslabšalo in želijo dnigo zaposlitev. V ospredje sili vprašanje zaposlitve vojnih vdov, ki zaradi starostne dobe in drugih pogojev niso upravičene do prejemanja invalidskega dodatka.
Vzgoja in
šolanje otrok borcev
padlih
darstvu še svojo pripadajočo plačo.
Letos je bilo vključenih v učenje poklicev v gospodarska podjetja 18 otrok padlih borcev, v industrijskih in gospodarskih podjetjih okraja pa je bilo zaposlenih 35 otrok.
Za predkvalifikacijo invalidov in otrok padlih borcev je okrajni ljudski odbor odobril letos 700.000 din. Iz teh sredstev so štipendirani trije osebni invalidi NOV, ena vdova padlega borca in 10 otrok padlih od katerih so nekateri obojestranske sirote. Pri avtobusnem podjetju »SJav-nik-< je na predkvalilikaciji en osebni invalid NOB, ki ga štipendira Glavni odbor ZVVI v Ljubljani.
Za leto 1955 je za predkvalifikacijo invalidov in otrok padlih borcev predvidenih 1,000.000 dinarjev.
Bodoče delo invalidske organizacijo
Zdravstvena
pomoč m invalidov
zaposlitev
V zadnjih dveh -letih je bilo na zdravljenju v toplicah, zdraviliščih in domovih 75 invalidov. Večje število pa se jih je zdravilo potom socialnega . zavarovanja. Prav tako jo Zveza borcev vsako leto obdarovala veliko število otrok padlih borcev. Samo za novoletno jelko je zbrala -165.000 dinarjev za obdarovanje čez 200 otrok padlih borcev. Pri tem so pomagali Glavni odbor ZB in ZVVI Slovenije, razna gospodarska podjetja v okraju ter invalidske organizacije.
Okrajni ljudski odbor je za leto 195-1 odločil 3,000.000 dinarjev za štipendije otrokom padlih borcev, ki še šolajo ali pa učijo raznih poklicev. Letos pa je skrb za otroke padlih borcev prevzela Zveza borcev in je že odobrila določeno število proš.enj za (štipendije. Do sedaj prejema štipendije: 12 otrok na ženski obrtni šoli v Kopru, 34 otrok v Dijaškem domu v Kopru, 6 otrok v Pomorski šoli v Piranu, 2 otroka v zavodu Elvira Vatovec v Portorožu, 11 otrok v industrijskih in tehničnih šolah, 42 otrok v osnovnih in osemletnih šolah, 20 učencev v gospodarstvu in 1 na fakulteti. Skupno prejema štipendije 130 otrok padlih borcev. Višina štipendij je: 1000 din za otroke v osnovnih šolah, 2000 do 4000 din za otroke v osemletkah, 4500 do 5500 din za otroke v zavodih in dijaških domovih', 5000 do 6000 za dijake, ki obiskujejo fakultete, 1500 do 3000 din za vajence v gospodarstvu. Poleg štipendije prejemajo vajenci v gospo-
Ko letna
je bila pred skupščina
dnevi v Kopru ZVVI, s j
okrajne
delegati, ki so zaklepali 11°'6 članov organizacije, so izvolili nov odbor in sprejeli razne sklepe za bodoče delo. Tako bodo za hitrejše reševanje raznih vprašanj in boljše sodelovanje organizacije z občinskimi odbori osnovali posebne komisije. Zveza bo aktivno sodelovala z vsemi ir>no/'""ninii organizacijami, kultur-no-prosvetnimi in športnimi društvi. Posebno bo invalidska organizacija gledala na to, da bodo upravičenci res uživali vse pravice, ki jim jih zagotavlja zakon. Še bolj aklivno bo Zveza delala pri reševanju prošenj invalidskih upravičencev. Skrbela bo za pravilno zaposlitev invalidov, za šolanje sirot in njihovo usposabljanje za razne poklice. V sodelovanju z določenimi komisijami bo Zveza skrbela za pravilno reševanje vprašanj zdravstvene pomoči njenim članom. Organizacija bo poskrbela, da bodo invalidi lahko uživali pravice, ki jim pripadajo v gledališču, kinu, avtobusih itd.
v jamo republiško vodstvo, ker sc je zavedelo, da mora biti ta naša najbolj dragocena .kraška naravna znamenitost še lepša in bolje urejena. Nihče ne more reči, da ne znamo ceniti tega, kar imamo. Poleg drugih ogromnih izdatkov je najboljši dokaz večmilijonska dotacija za prvo sodobne knjige-vodiče po naših kraških podzemeljskih krasotah.
Postojnska jama pa ne bo le v ponos novemu lastniku. Velika skrb in velike naloge še čakajo Postojno in novo telo, ki bo jamo upravljalo. Treba bo dokončno urediti elektrifikacijo Črne in Pivke jame, najti devize za nakup električnih lokomotiv na akumulacijski pogon (stare lokomotive na nafto črne s svojim dimom jamske prostore) in izmenjali v kratkem tračnice jamske železnice. Z odprtjem Črne in Pivke jame za tujski promet pa bo nastalo vprašanje jamskega avtobusa, ki bo po potrebi prevažal potnike v Predja-mo in Rakovo kotlino Prav tako pa bo tudi častna skrb nove jamsko uprave ureditev Križne jame pri Ložu, ki je ena najlepših naših jam. Vse to in pa še skrb za nadaljnja raziskovanja, so naloge nove uprave, ki bo morala imeti v svoji sredi nele gospodarske in turistične strokovnjake, ampak tudi strokovnjake, ki se pečajo z raziskovanjem našega krasa. Mesto Postojna, okraj in gospodarske ter turistične organizacije so že dozdaj pokazale polno razumevanja za turistični napredek našega kraškega turističnega področja z na-klonitvijo znatnih podpor za nov turistični prospekt postojnskega okraja.
Ob teh velikih nalogah pa je vstopnina le prispevek turista za vzdrževanje -jame, nc pa morda dobiček za upravo, ki jamo vzdržuje!
0 izdaianfu delovnih knjižic
V	Uradnem listu FLRJ št. 43/1954 je izšel Odlok o rokih za izdajo delovnih knjižic. V smislu tega Odloka bodo izvršni sveti ljudskih republik predpisali roke za dovršitev dela v zvezi z zamenjavo in izdajo delovnih knjižic.
Rok za izdajanje delovnih knjižic bo verjetno v LRS zaključen z 31. XII. 1954. To pomenič da podjetja po tem roku ne bodo smela sprejemati na delo oseb, ki jih ne bodo imele.
V	zvezi s tem je bila pred kratkim v Novi Gorici konferenca posredovalcev za delo, kjer je bit sprejet sklep o predlogu na Izvršni svet LRS, da za koprski okraj ta rok podaljša. Ta predlog je utemeljen, ker je bila na tukajšnji okraj razširjena Uredba o delovnih knjižicah šele 8. XII. 1952 (Ur. list VUJLA št. 10/52). Glede na to lahko pričakujemo, da bo za koprski okraj ta rok podaljšan.
Do sedaj, od 1. IV. 1954 pa do danes, je bilo v našem okraju izdanih okrog 800 odločb o priznanju delovne dobe in vloženih nekaj nad 1.700 prijav. Kdaj bomo dosegli število" !>000 prijav, 9000 odločb in 9000 delovnih knjižic, kolikor je tukaj ljudi v delovnem razmerju? In vendar bo to moralo biti prihodnje leto gotovo!
Vzrok za počasno napredovanje dela pri ZSZ" leži predvsem v tem, da podjetja premalo resno in odgovorno jemljelo to nalogo. Niso še zbrala dokumentov za dokazovanje staža pri njih zaposlenih ljudi. Največkrat, niso niti določila primernega uslužbenca za to deio. Tudi sami delavci niso dovolj seznanjeni z važnostjo in pomenom, ki ga bo zanje knjižica imela.
B. B.

19. knjiga Primorske založbe
Matevž Hace: GOZDNE STEZE

Primorska založba je I iprr.v . svojim braicem novo knjigo znan • ga partizanskega pisatelja Mat v/... Haceta. Lansko leto je založba izdala že podobno knjigo s partizansko tematiko. To je bila Magajno-va zbirka »Odmev korakov«. C k njima prištejemo še knjigo Iv. Rt Tika »Vojkov vod«, smo lahke zadovoljni, da prav v Kopru tiskamo toliko takih stvari, ki nas spominjajo na krvavo in težko, a slavno preteklost — na NOB.
Matevž Hace se je predstavil slo. venskim bralcem že konec leta 195; z zbirko partizanskih slik, podob in črtic. Njegova prva knjiga je izra2 težnje, da bi ohranil junaška dejanja našega boja za svobodo in jih prikazal dejansko tako, kot so se dogodila. Iz njegovih črtic in slik veje tisto preprosto življenje, ki je polno neštetih biserov in prav
ski jezik. Hacetu se pač ni treba truditi, da bi postavljal svojim osebam besede v usta. Same jim prihajajo iz srca in to sočne in pametne.
Knjigo Gozdne steze bodo z veseljem sprejeli vsi naši bralci, posebno bodo radi po nji segali Notranja, ker v glavnem ob ravna .-s NOB na Notranjskem, oziroma ke; v glavnem v Hacetcvih spisih nastopajo njegovi ožji rojaki. Po le 2 literarne vrednosti ima knjiga še važno dokumentarno vrednost, ke. je važen prispevek k literaturi, k nam odkriva naš nadčloveški bOj za svobodo, in to nam odkriva tako, kot se je dejansko dogodilo.
Hace se je čutil ob prvi knjigi pisatelj, ki ustvarja kljub temu, do riima za to potrebne izobrazbe. Morda bo to držalo do gotove meje, ker kljub nekaterim urednikovim popravkom še ne moremo trditi, da je pravopis v knjigi popolnoma izčiščen. Vemo pa, da je Hace človek, ki si je s trdim delom pridobil dovoli lite:arnega znanja, da lahko piše tako, kot čuli, da mora. On sam pripoveduje v ne
kem razgovoru, da se jc začel ukvarjati s pisanjem kot delavec. Takrat mu je bila roka bolj vajena žage in sekire ket p.re^a. Od prvih člankov in dopisov v razne d,-lavske liste je med vojno začel zapisovati vse, kar se mu je zdelo primerno in važno. Iz teh sponiino, črpa v glavnem snov za svoje spis;. Poleg posameznih črtic in novel, : jih objavlja po naših revijah in časopisih, zaslužijo še posebno p -zornost njegovi spomini, ki jih ur.-j a pod naslovom Komisarjevi zapiski. Daljši odlomki tega spisa s. že izšli v Slovenskem Jadranu in pisatelj zdaj ureja dokenčno besedilo, ki bo izšlo v posebni knjigi.
Primorski založbi gre posebna zahvala, da skrbi za izdajanje par i-zanske literature. Dobro bi bi o, da bi se oglasili tudi drugi borci, ki bi, pa čeprav brez literarnih ambicii. objavili svoje spomine, Narodnoosvobodilna vojna je zla:., na Primorskem tako begala in tako po -na lepih dejanj in bi bilo res škoda, da bi spomin nanie zbledel, še šlabše, da bi se zabrisal.
št.
KuRurne beležke
Matevž Hace
7 a radi tega, ker je preprosto, je tako veliko in duhovno tako bogato.
V	»Gozdnih stezah« nam je Hace pripravil nekaj dališih tekstov, ki kažejo, da je pisatelj postal zahtevnejši do samega sebe in je v tem tudi poskušal prikazati partizansko življenje (morda z nekoliko manj neposrednimi prijemi, vendar pa tako učinkovito, da ljudje in kraji živijo pred nami v vsej tisti preprosti veličini, ki ne pozna izumetničeni a in preračunanih elek tov. Pred nami zaživijo gozdni delavci, vozniki, mladeniči, polni razposajenega življenja, in dekleta t nežnimi čustvi do svojih fantov, otroci do svojih staršev. Pred nami zaživijo v pripovedovanju posameznih borcev tisti časi, ko je bil revež poln težav in življenjskih nepriiik Vse to pa živi v posebnih okolnosfcih in v posebnih prilikah, ko gre za življenje in smrt. Tem ljudem je pa smrt tako enostavna in preprosta, vsakdanja stvar, ker še niso začutili tistega življenja, ki osvežuje in človeka pritegne.
Življenje, ki gr. riše Hace, je tako, kakršno je v resnici. Njegovi ljudje so iz mesa in krvi. Imajo napake. Hace tega ne skriva niti pri borcih, ker jih ne idealizira. Se bojijo, kdaj pa kdaj oklevajo, so pa taki, da se za malenkosti ne zmenijo, in vedo, prav dobro se zavedajo, po kakšni poti morajo iti, da bo prava, da se bodo znebili tegob in težav.
In kako preprosta in razumljiva je življenjska pot. teh ljudi. Po vsem, kar so doživeli, po vsem, kar čutijo, in po vsem, po čemer hrepenijo, se nam skoraj zdi nemogoče, da bi jih življenjska pot peljala drugam, kakor v boj za pra ve- delovn.ua človeka, ki jih jim tujec krati. V tem je tudi najmočnejša čr'a Hacetcvega psihološke-!■ i obravnavanja posameznih liknv.
V	Hacetovih spisih bo morda kd-> pogreša! dogajanja. To je na prvi pogled tudi r s, vendar pa ie vso, o ( vr.er pripoveduje Hace, en sam v. lik dogodek, ki ga razni ljudje r: dož!v!jaio. Življenje v par-t .:: ::ih je dc - .i-k, t; volj pomemben, da ga literarno cbikui ni". Tn "Iacetcvi partizani so taki, da živijo to izredno življenje, ne d b- s- cb v n': -dnevnih izrednih c'':dk'h bcgve koliko u; "avl j ali. Tudi smrt	vsakdanja, pa , --1V jim : •"•a borbenih tovarišev reže t1.'Ves brazde v njihova srca.
Druga odi'.-'-: Hacetovih s-vs-h- <-• jezik Tisti bhur in bogat! n ltr.rnj-
Slovenska matica v Ljubljani je praznovala devetdesetletnico svojega obstoja. Največji vzpon je dosegla Matica v začetku tega stoletja, ob prvi svetovni vojni so jo nasilno razpustili, v drugi svetovni vvjni pa se je pridružila kulturnemu molku. Danes se vživlja v nove razmere in skuša zadostiti potrebam našega novega kulturnega življenja. Ob praznovanju te obletnice je bila v dvorani Slovenske akadeniijcf znanosti in umetnosti slavnostna seja odbora Slovenske matice, ki so se je udeležili predstavniki našega političnega
in kulturnega življenja.
*
V	Jakopičevem paviljonu o Ljubljani je priredilo Društvo slovenskih umetnikov umetnostno razstavo, na kateri so zastopani skoraj vsi živeči slovenski likovniki. Razstavljena dela kažejo vse značilnosti našega današnjega slikarstva: večje ali manjše upoštevanje domače likovne tradicije in naslonitev na moderno
abstraktno umetnost.
*
7.C prejšnji mesec je v Ljubljani gostoval naš argentinski rojak in odličen pianist Anton Solcr. Najprej se je predstavil občinstvu na samostojnem solističnem koncertu, nato pa kot solist s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije z mladim beograjskim dirigentom Djtirom Jakšičem. Oba umetnika sta za svoje izvajanje žela veliko priznanje ljubljanskega koncertnega občinstva
ill glasbenih kritikov.
*
Tudi t; Kopru bomo imeli ta mesec razgibano kulturno življenje, predvsem v glasbi. Po nastopu našega znanega Slovenskega okteta nas bo obiskal Se moški zbor Slovenske filharmonije ( t; soboto 13. t. in.). Konec meseca pa bo gostoval še komorni zbor Radia Ljubljane in orkester Slovenske filharmonije s solisti, ki bodo peli operne arije..
V	Ljubljani že vrtijo naš novi ko-produkcijski film režiserja Capa >ln r začetku je bil greh . Film so snemili ob našem morju v Istri in kritiki pravijo, da je nemška kamera odkrila velike lepote naše ožji• domovine. Film je razmeroma dober, čeprav je režiser Cap obdelal za svoj scenarij vsebino Maupassantovc
novele popolnoma ^roji voljno. *
Razsodišče švedske kraljeve aka-demije je podelilo letošnjo Nobelovo nagrado :a književnost ameriškemu pisatelju l.rin stu Hemingwayu >>za nj.L'vro močno umetnost in vpliv njegovega slogfl na sodobno književnost, kar ji• prišlo posebno do izrti-:a r njegovem nedavno objavljenem delu .Starec in morje'.
'/.•loj pripravlja Hemingway srr-luirij za film o lovu na divje zveri, O kalen in bo tudi igral glavno vlogo.
*
V	Hon "!:<m:;u je izšla v kitajskem preriniti ki:; . Vladimire Dcdijera »Zapiski za življenjepis Jotipa liro-za-Titii . V Aziji je ta knjiga že izšle i japonskem in hebrejskem prevodu, r. , :lti pa bo izšla tudi t burmanščini ;n r hindu jeziku. Po-
gajajo sc tudi za izdajo v arabščini. *
Naša filmska podjetja so sklenila pogodbe za izmenjavo filmov z Indijo in z Madžarsko. Izmenjali bomo tudi dokumentarne filme in filmske tednike.
*
Na povabilo iz Moskve se bosta kongresa sovjetskih pisateljev udeležila tudi dva jugoslovanska književnika, in sicer Marin Franičcvič in Dobrica Čosič. Kongres se bo začel 20. t. m.
HORI . zbornik zti književnost
L : je ur. -.:>. ,i odbor, odgovorni ur
dulf S oksida. Tiskalii tiskarna Jadr
Prijetno na> je pri senrtilu jesenska (druga) številka Borov . Ce smo prv i še lahko očitali začetništvo, borbo za prispevke in nedoraslost nekaterih prispevkov, sc, Bori sedaj res postali zboyiik, ki se po kv.i-liteti mirno lahko postavi olj stran vsem tovrstnim publikacijam naših največijh kulturnih središč.
Obširna je že samo naštevanje vseh sodelavcev in vseh del, ki so c!>;;'vlj.-na. po drugi strani pa je ti.'!;,) prezreti tudi eno samo smer. kajti prav povsod najdemo kvaliteto, ki nas pritegne. Še bolj pomembno je to dejstvo, če upoštevamo, da so ves zbornik napisali skoraj izključno samo mladi, ki njih imena včasih prvič najdimo v naših publikacijah.
Proznih sestavkov je v zborniku pet. dva krajša. Nedeljski popoldan Irme Kacinove in »Quinta nai« Stanislava Vilharja, ki prav /a-raeli svoje zgoščenosti in konciznosti morda močm je pritegn -ta bralca, kot daljši teksti, čeprav razkriva • Dobri veter« Mare Samse močan psihološki čut pisateljice. Prispevala sta še Rada Jelenčie »Smrt na stopnicah«, sliko iz življenja naših domačinov. in Dane Lokar »Mornrk nad vasjo- . nekoliko težko zgodbo, s katero pa je avtorju uspelo predvsem pričarati vzdušje, ki nas prevzame.
Med pesniki najdemo nekaj imen, ki so nam znana že iz prve številke, nekaj pa novih, ki so morda prvič videli svoje pesmi objavljene. Marsikatero ime bi radi našli še kdaj. Omenimo naj med pesniki Maričko Znidaršič, ki je objavila nekaj res občutenih pesmi; Feruča Jakomina, ki se sicer včasih še bori z obliko, kar velja tudi za Alojza Kocjančiča; Marjana Breclja, Cirila Zlobca', Dragóla Hribarja, Lojzeta Kanteta, ne-
F 1 L M
Te dni bomo gledali
Na prvem mestu moramo vsekakor omeniti film domače produkcije, ki nas bo verjetno bolj prijetno presenetilo kot koprodukcijska »Hiša na obali«, ki smo jo gledali pred dobrim tednom. Videli bomo namreč Sumljivo osebo, film, izdelan po Nušičevi humoreski z istim naslovom v produkciji Avala-filma iz Beograda, Scenarij je napisal Miro Djor-djevič, režirala pa sta ga Soja Jovanovic in Predrag Dinulovič. Naj vam na kratko povemo zgoaoo: rolicijski načelnik je
dobil obvestilo prav iz ministrstva, da sc v njegovem okraju potika neka sumljiva oseba, ki naj jo čimprej aretira. In res — v trgu se je naselil nekdo, ki noče povedati svojega imena. Kot bi trenil, je v železju. Le da ubogi načelnik ne vc, da je to ljubimec njegove hčere, ki ni povedal imena, ker se je bal njega, očeta. Ko je načelnik to izvedel, je sumljivi osebi seveda vrnil svobodo. A glej ga spaka, uradnik je medtem že sporočil v Beograd, da so sumljivo osebo ujeli in ministrstvo je odgovorilo, da so sicer tistega, ki so oni mislili, dobili že nekje drugje, pa da naj vseeno tudi tega pripeljejo. Nič ni pomagalo drugega, kot da se »sumljiva ese-ba« in policijski načelnik sama odpeljeta k ministru, da mu pojasnita zadevo.
Opozoriti moramo tudi na 14 ur (M Ilours), ameriški film, ki je zanimiv zato, ker nam prikazuje 14 ur — od zgodnjega jutra do poznega večera — v katerih sc prav za prav nič ne /godi, pa \cndar tako napeto sledimo dogajanju, tolikokrat
nam zastane sapa, da si potem komaj dopovemo, da smo v kinu sedeli v resnici le dve uri. Film je prava režiserska mojstrovina. Videli bomo namreč mladega človeka, ki se je odločil napraviti samomor. Zlezel je na okno nebotičnika in se pripravlja skočiti dol. Skušajo ga pregovoriti, spominjajo ga na lepe dni, ki jih je preživel, na vse tiste, ki jih se bo. Končno se policijskemu uradniku le posreči, da ga odvrne, toda ... O koncu Američani šnmi dolgo časa niso vedeli, kakšen naj bo. Zdaj ga ima, a povemo vam ga ne. Pojdite si ga ogledat!
In še dve ameriški filmski komediji. Prva je v barvah in nosi naslov Poročeni — neporočeni. Morda ne boste verjeli, ampak čeprav je ameriška, je res dobra. Pazite pa le, da vas imena Zsa Zsa Gabor, Marilyn Monroe, Ginger Rogers itd. ne bodo zavedla. Kljub tem igralcem bo obilo zdravega smeha na račun ponorele reklame, do skrajnosti mehaniziranih domov, poceni prodajane jokavosti, slovite ameriške birokracije, preskruovanja služb s pomočjo stricev itd, Amerika se zna iz same sebe res duhovito in prisrčno ponorčevati. S filmom boste prav gotovo zadovoljni.
Druga komedija pa je Charley jeva t c t k a. Čeprav je to eden od serijskih filmov, se bomo lako nasmejali tudi tu. Videli bomo namreč nečaka, ki sc jc napravil v svojo lastno teto, da jc lahko šel s svojo deklico na zabavo in jc potem šo teti priskrbel moža. Bila jc namreč bogata, pa jc bilo snubcev na pretek. Uslišal pa jc tistega, ki je tudi njemu lahko dal srečo, ne samo njej. Dobil jc namreč dovoljenje, da se je lahko s svojo deklico poročil.

rn^AMM 5 H. * m s® *
I
ÁL
ižireli tudi na fi?m <•'•' ■ • Sumljiva oseba
in kulturo, Koper — jesen i .954. edini k Srečko Vdluir, oprema Rutin i Kopru.
kaj uspelih Menartov ih prevodov Byrona in še precej drugih.
Med razpravami bi najprej omenili dve deli mladih: Brede Pogore-lec Ob robu in Stoja na Plesničar-ja »Znanost in razvoj človekove misli . Zanimivo je namreč, do kako enakih spo/n.mj sta prišla, kljub temu, da obravnavata različno snov in s popolnoma različnih vidikov. Medli m ko prva natančno in korak za korakom raziskuje položaj in vlogo intelektualca v socialistični družbi, se drugi — včasih z nekoliko preveliko erudicijo in morda z mestoma ne popolnoma znanstveno metodo — ukvarja z vprašanji odnosov med znanostjo in človekom ali. če hočete, med intelektualcem in skupnostjo.
Srečko Vilhar je napisal zanimivo razpnmco o nacionalni zavesti ni Primorskem Lepo bi bilo', da bi o priliki dobili obsežnejšo delo o tem doslej še neobdelanem, a za nas tako važnem pojavu, ki smo nanj upravičeno lahko ponosni, le da ga premalo poznamo. Bolje ga poznajo tisti, ki hočejo in niso hoteli, da bi ga mi poznali, zato je skrajni čas, ela spregovorimo o tem.
Roman Savnik piše o prosvetitelju Kavniku, Giovanni Ruggeri pa je v prevodu objavil svoja odkritja o italijanski »kominformovski« literaturi, ki mečejo popolnoma novo luč na dogajanja v Italiji v zadnjem času. Razprava zasluži, da se ob njej ustavimo.
Med zapiski najdemo poročilo Emila Smoleta o domačih slikarjih, v katerem obravnava Saksido, Pohle-na. Birso, Dequela in Pečariča. Reprodukcije prvih štirih tudi k po krasijo izdajo,
Vladimir Lovec piše o problemih glasbenega življenja v Istri, ki so res tako pereči, da je nujno, da se uresniči njegov poziv na polemiko o njih.
Dolgan govori o Bena Zupančiča knjigi »Veter in cesta«, Marijan Brecelj o Zlobčevem prevodu Leo-pardija', Andrej Budal izraža nekaj misli o prvi številki »Borov« in o delu Damira Feigla ob njegovi 75-letnici, Ujčič poroča o razstavi tržaškega »Art Cluba« v Ljubljani, Jelinčič pa o starih metodah nekaterih italijanskih »ljubiteljev prirodnih lepot« naše dežele, ki jih ne morejo pozabiti.
V uvodu beremo, da imajo »Bori« namen postati revija, ki bi torej izhajala redno, morda s spremenejnim imenom. Želimo jim pri tem od srca ves uspeh in še v bodoče tako kvalitetno in kvantitetno rast, kos so jo pokazali od prve do dnige številke, pa bodo kmalu najbolj mladosten in hkrati najbolj krepak kulturni poganjek na Slovenskem. M. V.
Med novimi knjigami
C, V. Plehanov: Osnovni problemi marksizma. Ljubljana. Cankarjeva založba. J 054. XI — 171 str. 80.
Cankarjeva založba je letos izdala drugo pregledano in izpopolnjeno izdajo enega izmed najvažnejših del G. Plehanova '■Osnovni problemi marksizma.« Delo smo dobili Slovenci v prevodu že pred dvajsetimi leti, ko ga je prevedel Boris Ziherl. tsa leta od prve izdaje ni na aktualnosti ničesar zgubilo, ker je polno odgovorov tudi na vprašanja, ki jih naprednemu človeku postavlja sodobni idejni boj. Zato bo knjiga pripomoček v boju proti drobno buržoazni idejni zmedi in razkroju, k.i* kor tudi proti poiskusu buržoazne reakcije, da bi s takimi ali drugačnimi sredstvi idejnega vplivanja zavrla razvoj socialistične zavesti v našem delovnem človeku.
Josip Murn: Zbrano delo, II. knjiga.
Uiedil in z opombami opremil Dušan Pir-jrv.-c. IzJ.d.i .Državna založba Slov -:ii;i- v Ljubljani. Strani 529.
Klasje 33—34, France Koblar: Najnovejša slovenska drama. Naturaliz, in — simbolizem. Strani 347. Drame Funtka, Aškcrca, Dctcle, M. ška, Cankarja. 2u-p.mčiča, Kvcdrove, Kristana, Fnižgarja in Kraigli.vja priredil in z opombami opremil France Koblar. Izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani,
Aleksander Findlav: Kemija v službi člo-vritva. Prevedla Savo Lapajne in Miloš Pavlic. Izdala Državna založba S!..wnijo •• Ljubljani. 380 strani.
Alojz Gradnik: Ilarfu \ vetru. I:--' c. l in '■i- M Filip Kalan, lesoreze prisp 1! Ri-' - o Dcbenjak. Izdala Državna založ! i Slo-venip* v Ljubljani, 292 strani.
Theun de Vries: Mačeha zemlja. I'/ ho-! ■ I r prevedel Marijan Br- ^ant. Izdala Državna založba Slovenije. Strani 480.
———

Trikrat; na dan je na koprski avtobusni postaja tako živo kot red-kokje v naših mestih. Od šeste do osme ure pride in odide s koprske postaje na desetine avtobusov, isto se ponovi v prvih popoldanskih urah in isto sliko lahko opazujemo proti večeru. To je normalno, vsak dan. Dan za dnem redno ob isti uri in ob isti minuti prihajajo in odhajajo avtobusi s potniki v vse istrske vasi, v Sežano, Gorico, Divačo, Ljubljano, na Reko in drugam. V poletnih mesecih pa se avtobusna postaja tako razživi, da ni večjega presledka od avtobusa do avtobusa. Računajmo samo po tem, da je Koper povezan a'Ljublj ano kar s štirimi rednimi progami, z Divači pa menda s šestimi itd. Večino teh prog vzdržuje s svojimi najmodernejšimi avtobusi koprsko avto-prevožniško podjetje »SlOvnik«.
Danes je tako, vendar pa je zgo dovina podjetja precej zanimiva in
redne prometne zveze za prevoz ne samo priložnostnih potnikov, pač pa posebno še zaradi delavcev in uslužbencev, ki so morali vsak dan iz najrazličnejših krajev v službo v mesto. Podjetje je tem zahtevam ugodilo, kakor je bolje vedelo in moglo.
Poleg prevoza potnikov je podjetje začelo misliti na blagovni prevoz. Za to so prišli prav vojaški kamioni. Vse neuporabna vozila so v delavnicah usposobili za promet in jih izkoriščali v ta namen.
Kolektiv podjetja se je širil v razmerju s povečanimi potrebami. Delavnica v Izoli je opravila velikansko delo, saj je prevzemala v popravila vozila iz vsega bivšega okrožja. Istočasno so začeli misliti tudi na nove prostore za garažo in za delavnice. V Semedeli so našli primeren prostor in tam so se takoj lotih dela.
Cim je bilo mogoče začeti na-črt-
Prvi »avtobusi« na Koprskem
obenem dokaz vztrajnosti in prizadevnosti kolektiva ter vodstva kakor tudi dokaz razumevanja ljudske oblasti za potrebe prebivalstva.
Če se ozremo za nekaj let nazaj in pomislimo na opustošenje in na razdejanje, ki smo ga podedovala od zadnje vojne, smo pač lahko zadovoljni in ponosni, da smo vsaj v prometu uspeli že tako zabrisati sledove vojne, še več: da smo uspeli naš promet dvigniti na današnjo raven.
Takoj po vojni je okraj ustanovil nekakšno prevozno središče, ki je z dvema kamionoma vzdrževalo dve progi. O začetku urejanja prometa na Koprskem pa lahko govorimo šele, ko je prišla v Koper skupina ljudi iz Ajdovščine od podjetja PAP s tovarišem Nusdorferjem na čelu. Ti so v Kopru dobili nekal kamionov, toda le dva sta bila uporabna. S tema dvema so tudi vzpostavili progi Koper—Buzet in Koper—Motovun. Kakšni so bili ti avtobusi na teh progah, lahko vidite na sliki, ki jo objavljamo. Vendar je bil to začetek.
Kamionov je bilo več, a so bili pokvarjeni. Potrebe po prevozu so bile velike. Misliti je bilo treba na delavnico, ki bi lahko usposobila za promet vsa defektna vozila. Tako delavnico, ki je skrbela tudi za popravila vseh ostalih motornih vozil, so uredili v Izoli v delavnicah tovarne ex-Ampeiea.
čeprav v Istri ni hude zime, jo tudi tu burja kaj nevščena za pot. Na podjetju so začeli misliti, kako bi njihov »avtobusni« park »modernizirali«. še danes se spominjamo takoimenovanih »kasonov«, ki so bili plod domače iznajdljivosti. S takimi vozili je bilo mogoče postaviti nekaj novih prog. Toda ljudje so postali zahtevnejši. Medtem ko pod Italijo ni nihče niti sanjal o avtobusnih progah, so zdaj začeli zahtevati take prometne zveze skoraj po vseh istrskih vaseh. Tudi naraščajoče koprsko središče je zaposlovalo več delovne sile z našega podeželja. Treba je bilo misliti na
neje gospodariti, je podjetje začelo misliti na rentabilnejša prevozna sredstva- Voj aški kamioni so bili za podjetje veliko breme, ker so trošili preveč goriva. Podjetje je stremelo za tem, da svoj park obnovi in dejansko modernizira. Uspelo mu je nabaviti nekaj sicer že zastarelih avtobusov in "nekaj kamionov, da je tako zadostilo naraščajočim potrebam. Pozneje je podjetje lahko nabavilo tudi nekaj novih avtobusov in začelo izločati vse zastarele in adaptirane.
Podjetje je vse do leta 1950 bilo le nekakšen privesek odseka za promet IOLO. Kmalu se je pokazala potreba po razdelitvi podjetja v okrajno bujsko in okrajno koprsko podjetje. Bujčani so dobili polovico vozil, v Kopru je zaradi te delitve ostalo premalo vozil.
Tu se začenja prava zgodovina podjetja. Postalo je samostojno in se ie le laže posvetilo reševanju prometa v okraju. Podjetje je s pomočjo OLO prišlo do novih modernih vozil, vzpostavilo je nove proge, opustilo nekatere prejšnje- Vsa razpoložljiva sredstva je podjetje dalo za modernizacijo prometa, Istočasno pa je v novih, moderno opremljenih delavnicah sprejemalo v popravilo vedno več vozil.
Stare »kasone« začenjajo polagoma zamenjavati moderni avtobusi, stare kamione pa novi Mercedesi. V zadnjih nekaj letih je podjetje popolnoma prenovilo svoj avtopark, poleg tega pa je istočasno nabavilo več takih novih avtobusov in ka-mionov, ki so za naše prilike najbolj rentabilni. Posebno pozornost potnikov so vzbudili lansko leto najnovejši avtobusi znamke Mercedes.
Pri vsem tem je zanimivo, da je v nekaj letih podjetje napravilo ne samo korak naprej, pač pa je postalo takorekoč iz nič eno najbOij modemih in najbolje opremljenih avtoprevozniških podjetij v državi, Zasluga gre predvsem razumevanju ljudske oblasti za pO'trebe prometa, nemajhen delež pri tem pa nosi delovni kolektiv, ki je vložil precej
svojih sil, da je podjetje danes takšno, kakršno je. Vodstvo podjOt-ja, ki je biio mnogo let zaupano tov. Nusdorferju in kasneje tov. Dolherju, je prav tako prispevalo vse, kar je bilo v njegovi moči.
če danes govoriš s katerimkoli članom kolektiva, ti zanosno pripoveduje o svojem podjetju. Je sicer še nekaj ta.kih, ki gledajo bolj na svoje koristi, kakor pa na koristi skupnosti oziroma podjetja in kolektiva, Vendar so to le izjeme.
In podjetje danes? Rekli smo, da je eno najibolj modernih v državu, torej je vsa urejeno in zdaj lahko dela s polno paro in živi normalno življenje? Ne, ni tako. Pravijo, da kdor več ima, več bi rad imel. Deloma drži to za Slavnik. Tega jim pa ni jemati za zlo, ker s takimi težnjami nočejo monopolizirati prometa, pač pa hočejo, da bi njihovo podjetje res bilo tako, da bi uspešno konkuriralo vsem podjetjem take vrste v držav-i. Vendar morajo računati, da ni težko konkurirati z modernimi sredstvi. Tega se sami tudi zavedajo, zato pravijo, da bi radi zadostili vsem potrebam po .prevozu Njihova težnja je vsekakor dobra in upoštevanja vredna, vendar je v državi še mnogo potrebnih podjetij in vsem ne more naša skupnost ugoditi, vsaj takoj še ne.
Pravijo, da je na vetu troje sort ljudi: dobri in slabi ter šoferji. V kolikor imam s temi zadnjimi izkušenj, bi se kar strinjal s to razdelitvijo ljudi po kategorijah. Zakaj? Ni se težko prepričati. Oglejte si samo delo šoferja in sprevodnika na avtobusni postaji, ko »kulturni« potniki vstopajo ali izstopajo iz avtobusa. Ta ima te zahteve, drugi spet drugačne želje. Sprevodnik pa mora mimo vsakega poslušati in vsakemu ugoditi. Koliko »kulturnih« intervencij doživi vsa.k dan! In pomislite, da ima tako življenje dan za dnem, ■ v petek in svetek. Marsikdo zameri šoferjem, da zaslužijo več kot ostali delavci. Rečem samo to, da jim iz vsega srca privoščim večji zaslužek za njihovo polmeseono potovanje iz Kopra do Beograda, Skoplja, Maribora, Reke itd. Po več noči sploh ti ljudje ne spijo samo zato, da bi prevozili čimveč tovora in tako zadovoljili potrebam nase industrije, če je kje
način dela — po tekočem traku. Odslej boš lahko pri Slavniku točno izračunal, kdaj bo -vozilo, ki si ga dal popraviti, gotovo. Tej zamisli so se sicer nekateri upirali, ker so računali, ds. ne bodo mogli več kakšno uro preslepariti; nekateri so poskušali celo ta nov proce-s zavreti. Vendar so morali tudi ti kloniti pred kolektivom.
Prostori za -podjetje v Semedeli so postali že premajhni. Vodstvo je že začelo misliti na nove prostore. Predlog za investicije v prihodnjem letu predvideva gradnjo nove garaže, ki bi lahko sprejela vozila vseh prevozniških podjetij v okraju in še prehodna vozila. To vprašanje je sicer najbolj boleče za vozila Interevrope, ki so -izpostavljena vsem vremenskim neprilikam.
Radi bi pa še to in ono. V predlogu so predvideli nabavo novih avtobusov, novih kamionov, novih strojev za delavnice in še to in ono. Del njihovih načrtov je vsekakor vreden upoštevanja in pomoči,
M- s- Jezerce pri Vojskem nad Idrijo ...................................................................................umu.....niimiiimiiminiimnumumiHHniiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiimiimm^^
Sredi poletja .je v Krkavčah izredno toplo, toda sredi vasi se da dobiti tudi taike vlažne kotičke, ki mor se človek rad povleče, da se nekoliko oddahne in ker je bilo tudi meni vroče, ko sem si nekega dneva ogledoval vas, sem se povlekel na sredo vasi, med visoke in zavlažene stene starinskih hiš', iz katerih diha par stoletij življenja trša-ti.li kmetov, Prijatelj Jože pa me .je popeljal po zguljenih stopnicah v zajiuščeno hišo, kjer se nam je -pod podiral .pod nogami.
»To je pa naša brača!« mi je dejal.
ostalo zemljišče v skupni rabi, je ostalo vsaj ime ledine, vendar večina vasi ima še te vse gozdove v skupni rabi in najlepši .primer je Osp, kjer, imajo skoraj vse gozdove pod oblastjo soseske in vsako leto gredo skupno sekat drva ter na.r-dijo toliko kupov, kolikor je družin in potlej žrebajo. Te pravice pa niso imeli vsi .vaščani, pač pa samo stare rodbine, kajti ta pravica se je podedovala in so [jo lahko -drugi težko odkupili.
Taka soseska ali brača pa ni imela samo vloge porazdeljevanja dela,
Še isti dan sem vprašal več ljudi, ?f, P* ^a odločilna sila v pre-i	™ cn „ct teklosh Protl fevdalnemu izkorišča-
kaj pomeni beseda, pa so mi vsi različno odgovarjali. Nekateri so mi povedali, da jih je nekoč župnik nagovoril v tej občinski hiši z . »draga brača« in poteih je ostalo im .tudi stavbi, drugi so mi spet dejali, da izhaja .tudi iz besede brat, vendar pomeni soseščino, oziroma stavbo soseske. Zadnjo razlago sem si potrdil tudi v Ravnah in 'Novi vasi, kjer vedo za ta izraz namesto romanske »kameščine«.
Vsaka vas je imela v preteklih časih, posebno pa pod avstrijsko ali beneško vladavino, kotiček, kjer so se vaščani zbirali v »bračo« in sklepali o skupnih rečeh in ponavadi so se te stavbe ali pa vsaj razvaline
nju. Branila je skupne koristi pred samovoljo nasilnih fevdalcev', pa tudi lastnih županov, ki so si hoteli prisvojiti skupna zemljišča, in tudi .proti sosednim soseskam. Znan je primer iz konca IS, stoletja, ko sta šli delegaciji gabrovških in .rožar-skili kmetov celo v Benetke k dožu zaradi pašnikov, ki so si jih bojeviti Rožarčani lastili oziroma pasli svojo živino in nagnali Gahrovčane s koli in noži, ko so jih le-ti hoteli spoditi s svojih Skupnih zemljišč. Branila je skupne koristi proti domačim lanetom, ki so si hoteli prilaščati skupna zemljišča. Znan je .primer iz Dekanov iz iste dobe, ko je zbrana soseska dosegla pred oblastmi spo-
ohranile do današnjega dne. V ta-	štovanje skupne lastnine. Največ!*
kem prostoru so sosedje oziroma	akcija, Id so jo soseske naredile v
vaščani sklepali o skupnih rečeh, o	tistih časih tik .pred Francosko re-
»rabutah«, o davkih, pritožbah, be-	volucijo, je bila ta, da so vse vasi
rah in podobno. »Rabute« so še da-	tedanjega koprskega okraja .poslale
nes v veljavi in jih kmetje oprav-	-s, Benetke ali svoje .predstavnike
na mestu nagrajevanje po učinku ljajo pred trgatvijo, da si tako po-	domačih vrst ali pa izvolile svojega
" ' ' " ' ' pravijo ceste pred težkim vozarje-	zastopnika v osebi kakega advokata
njem.	ali župana iz sosednjih vasi. Ni je
Taki izrazi oziroma ostanki skuo-	. bilo vasi, ki ne bi šla takrat prosit
nega življenja ponekod še. |dolbro	v Benetke, da jim ukinejo žitni da-
živijo. Splošno je znano namreč, da	vek in druge davke ter da jim da
imajo v Ospu še celo skupnega pa-	republika pomoč, ker je strašna suša
dela, je na mestu tu, posebno zdaj, ko nam še primanjkuje prevoznih sredstev.
Pa še za nekaj dragega so šoferji posebne sorte ljudje. Ni jih bolj kolegialnih in ustrežljivih, kot so prav oni, ker se sami prav dobro zavedajo, kaj pomeni cesta in potovanje. Taki so vsaj šoferji pri Slavniku.
Delovni kolektiv .podjetja pa misli na nove izboljšave, V delavnicah so preračunali, da gredo popravila prepočasi od .rok. Izmislili so si nov
uničila njih pridelke. Benetke- sio rešile stvar na dokaj -preprost način Uredili so, da so prizadetim občinam pomagale sosedne hrvatske Istre, ki ni ibila tako prizadeta. So-
stir.ja', ki mu pravijo črednik in pase vsem živino, ta črednik pa ni stalen, ampak se vrsti, in sicer tako, da pride vsak lastnik živine na vrsto. Skoraj vsaka vas .pa ima še
skupna zemljišča, in to so predvsem seska je pomenila moč in vse kaže, gozdovi, pašniki in poseke, ki jim da se je »Serenissima« tega zaveda-pravijo po navadi »kamunela«, »ka- 'a, kajti ni marala, da bi prišla na-m.uščina«, »komeščica«, itd., če ni vzkriž s slovenskimi in hrvatskimi
kmeti, ki so tvorili večino prebivalstva na nasprotni obah.
Da je bil -neki sklep veljaven, ga ' morala z volitvami odobriti večini soseske, ki so jo tvorili vsi po-;lav,arji družin, !»župan«, »požup.< n dva ali trije sodniki ter še javni •enilec »štimadur«. Notarji v svo-ili aktih stalno rabijo izraz župan li požup in celo za mesbie župane / Piranu je veljal bolj župan kot lodesta, Jasno je, da so imeli naj-'eč opravka s slovanskim prebivalstvom, ki ga je bilo tudi najveo.
Druga važna vloga soseske je bila tudi v sodstvu, kajti majhne zadeve so reševali vaščani sami na sestankih soseske in kaznovali krivce po svojem ljudskem pravnem običaju. Zelo hud zločin je bil, če je nekdo okradel vdovo, starca ali nezaščitenega oboka. Takega človeka je soseska ponavadi kaznovala tako, da so ga dejali pod »klido«, gnojni koš ali kaj podobnega in ga za-sramovali s pljuvanjem in zaničevanjem. Kraja je bila sploh najhujši greli. Težjih stvari pa soseska ni Slavnikovi avtobusi danes	kaznovala, ker ni bila za to poob-
laščena. Druga vrsta zločinov so bile žal itve, kletve, grdo obnašanje in podobno. Za take prekrške, so naložili milejšo ali vseeno pravično kazen. Obtožencu so naložili določeno koristno delo dn sicer tako, da je moral razžaljeni osebi na primer pomagati pri cepljenju drv, pri kopanju, košnji in podobno ali pa, da je moral nositi po vasi debel čok ob splošnem zabavljanju. Tudi prestavljanje mejnikov je kaznovala tc-seska, brž ko je ugotovila, kdo je krivec,
Od vsega tega je danes ostalo malo, a vendar je pustilo v ljudeh smisel za skupno delo in življenje in skupno obrambo proti zatiralcu, in to je lastnost vseh narodov, posebno pa še slovanskih, Naši kmetje se še danes čutijo enotni, in čeprav živijo vsak na svoji krpi zemlje, se znajdejo v istem taboru, kadar gTe za obrambo pravične slvari, ki naj pomaga vaški skupnosti in posmeznikom do boljšega življenja.
Ce ste bili kdaj v brači, vam je gotovo pustila lep spomin. Videli sle, kako realen je kmet in odločen n' svojih izvajanjih, kako zna zagrabiti tam, kjer ga žuli in ne mara veliko filozofiranja, čeprav bo nehote vpletel v jiogovor svoje izrazite pregovore, ki bodo krivca ali nasprotnika razorožili in bo s tem pokazal svojo veliko in elementarno modrost. Se kadar je sam, je pogumen, kaj pa šele takrat, ko stoji za njim vsa vas, ko ve, da ga bodo vsi podprli, Takrat ne čuti omahovanja in v splošno korist bo dosegel to, kar hoče. Veliko je bilo primerov tudi v težkih vojnih letih, ko jc ravno soseska sklenila, da bo pomagala partizanom 111 so vključevala v njih vrste in do zdaj je svojo vlogo koristno opravila. Po tolikih stoletjih pa so kmetje končno dobili tako sosesko, s katero res go-sjiodarijo s svojim imetjem in svojim življenjem in to so ljudske občine, s katerimi sami vodijo življenje v svojem okolišu.
H. Pribac.
TELEVIZIJA KOT PRIPOMOČEK PRI LOVU NA KITE
Konec julija so na zadnjem delu norveški" kitolovko »Balaenia«, ki je bila v popravilu v ladjedelnicah v Ilobburnon Ty-no, v Nevvcastlu, postavili posebno uto, v kateri so instalirali miniaturno televizijsko kamero. To kamero bodo pri lovu na kite uporabljali za prenos slik v zaprtem krogotoku po 230 m dolgem kablu flo sprejemnika, montiranega na poveljniškem mostu. Kratka sezona lova na kito se prične decembra.
Poleg tega, da privlečejo nalovljcne kite, sc druge ladjo kitolovskega brodovja, ki Šteje 19 kitolovk, zberejo ob matični ladji — »Bala ena« — da obnovijo svoje zaloge hrane oziroma harpune, ki tehtajo ve3 sto kg. Nadzorstvo nad vsemi temi premiki s poveljniškega mostu je vedno zelo težavno, ker je razdalja med mostom, ki jo na skrajnem sprednjem delu ladje, in krmo, kakih 150 m; poleg tega pa sta So dva velika dimnika, ki ovirata razgled. Ker tako nalovljcne kite kot kitolovke privežejo ob krmi, je vpraSanje nadzorstva nad vsemi temi premiki zelo otežkočeno. Sedaj so to vpraSanje rcSili z montiranjem malo televizijske kamere na krmi ladje.
Sijalo je jesensko sonce, ild ga imajo tako radi ljudje na deželi 'in nič manj v mestih, ko smo brzeli po gladki cesti iz Nove Gorice mimo solkanske apnenice, Grgarja, čez Trnovo v Lokve in Cepovan proti Lokovcu. S ceste, ki se enakomerno spušča proti Cepovanu, se nam je nudil lep razgled na Čepovansko dolino. Daleč v ozadju je bil viden vrh Triglava. Kratek vzpon po drugi strani doline, hi že smo bili v Srednjem Lokovci, v .kraju, kjer je že nad 200 let razvito kovaštvo. To jc bil cilj našelga obiska. Kaj .je pravzaprav Lokovec, smo ugotovili v večurnem razgovoru s prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi. Domačin nam je dejal:
»Lokovec je kraj, kjer je za vsa kim grmom liiša, v vsala liiši pa kovačnica.«
S temi besedami je dobro označil kraj in ljudi, vendar ne bo pogre-šeno, če k tej »karakteristiki« dodamo še nekaj besed.
Naš avto je pribmel po ostrem ovinku na vrh ravnice, od koder smo zagledali na višini cerkev in nekaj hiš. To je vse, kar se vidi Srednjega Lokovca. Prijazno nas je v delovni sobi sprejel knjigovodja zadruge, tovariš Maks Vinkler in v razgovoru nam je osvetlil Lokovec in njegove delovne kovače, Priznati moramo, da smo lokovške kovače poznali vse premalo. V spominu so nam še iz otroških let, ko so posamezniki nosili na prodaj žeblje in podkve za čevlje. To je bilo vse. Današnji lokovški kovači pa so postali pravi mojstri in s svojimi kva-
11. LITERARNI NATEČAJ
mi bomo vsi kovali...
Vinkler je na vprašanje, če bodo pristopili še drugi kovači, odgovoril: »Sedaj delamo na to, da bi obnovili vse stare kovačnice. Upamo, da bomo prihodnje leto imeli že sto kovačev. Lani je zadruga izdelala vse leto le za okrog 13 milijonov dinarjev orodja, letos pa v devetih mesecih za 45 milijonov dinarjev. Sedaj imamo toliko naročil, da nas skrbi, če bomo mogli vse izvršiti do konca leta.«
Dosedanji uspehi zadruge so pohvale vredni, kakovost njihovih izdelkov sc jmbližuje inozemskim, v nekaterih pogledih pa so kvalitetno celo boljši. Sedaj izdeluje 11 vrst svedrov za les, nože, škarje za striženje ovac, svedre za pritrjevanje gledaliških kulis,' rezilnike, sadjarske in gozdarske škarje, ribežne, ročaje za žage in drugo drobno kmečko orodje. Na pomladanskem ve-iesejmu v Zagrebu je zadruga razstavila svoje izdelke in dosegla velik uspeh. Dobila je toliko naročil, da jih je morala cclo odklanjati, ker ne bi mogla izvršiti vseh.
Zadruga je na razstavi lokalne industrije in obrti v Ljubljani leta 1949 dobila od Ministrstva za komunalne zadeve LRS diplomo in 50.000 din nagrade za precizno kovaške izdelke. Na okrajni razstavi v Gorici leta 19-1S je .prav tako prejela diplomo in denarno nagrado Leta 1952 pa je zadruga dobila od
Lokovški kovači.
letnimi izdelki uspešno pomagajo pri graditvi socializma v Jugoslaviji.
viji.
Kje je pravzaprav začetek lokov-škega ko vaš t va1, ni znano, vendar domnevamo, da sega kakih dvesto ' iet nazaj. Kraj sam je zelo privla-jen s svojo samoto. Zemlja daje . kojxj pridelke: malo krompirja, repe in zelja, za živino pa malo sena. To dejstvo jc žc pred več kot dve sto leti sililo ljudi, da so iskali zaslužka drugod. Menijo, da jc eden izmed listih, ki so hodih po svetu, prinesel s seboj to, kar je videl v tujini. Zamisel je bila kot nalašč za te kraje, kjer je v letu pet mesecev zime. Začel je s kovaštvom. Tako se jc ta obrt razširila po vseh hišah. Iz nekdanjih kovačev so postali pravi mojstri v izdelovanju raznega orodja. V začetku so izdelovali žeblje za čevljarje, sekire, nože. kle-pišča, »fovče« in drugo kmetijsko orodje. To je pripomoglo k temu, da so se ljudje lažje preživljali. Pred vojno so hodili na razna sezonska dela: nekateri v Brda, kjer so pomagali pri obdelovanju vinogradov drugi o a so odhajali ob košnji na Krus kosit; ženske so odhajale \ okolico Gorice kot žanjice, velike mladih ljudi pa je odšlo v tujino in se niso več vrnili domov.
Prva kovaška zadruga je bila ustanovljena že leta 1912, a je s prihodom Italijanov v te kraje moral; prenehati. Kovači so kot posamezniki nadaljevali svoje delo, svoje izdelke pa so oddajah italijanskim trgovcem. Po osvoboditvi je zadrug,: začela deloviM leta 1946 v sklopi krajevnega podjetja. Leta 1947 s< ustanovili pravo kova;\;o zadrugo Le-ta je nekaj let samo životarila Letos pa je napravila odločen ko rah naprej. Medtem ko je bilo lani včlanjenih le 12 kovačev, je letos naraslo štev lo na 35, Delajo pa drugi kovači za zadrugo, tako da je skupno število kovačev 64. Tovariš
železniške uprave v Ljubil ^ani za precizno izdal a vo železniijdli svedrov 10 odstotkov več pri ceni kot nagrado za tiste kovače, ki so svedre izdelali.
Letos v oktobru je zadruga oddala skoro za 2 milijona vrednosti izdelanega orodja. Lani je dosegla proizvodnja komaj 150.000 din vrednosti na mesec. Potrebe in naročila posameznih republik so narasla tako, da so letos delali skozi vse leto razen majhnega presledka v avgustu.
Ce vemo, da izdelajo lokovški kovači železniški sveder za 400 do 500 din, medtem ko je treba za inozemskega plačati 3 do 4 tisoč din, ki je povrhu še slabše kakovosti, tedaj nam jjostanc jasno, kaj pomeni njihovo delo za naše gospodarstvo, Delovni pogoji kovačev pa še zdaleč niso najboljši. Vse njihovo orodje jc: majhna jiodzemska kovačnica, primitiven meh, nakovalo s kladivom, vrtalni sveder, mizica
s primežem ter petrolejka ali kar-bidovka. Koliko več bi lahko napravili v zimskem času, če bi imeli elektriko! Prav zato gledajo na to vprašanje z vso resnostjo in dobro bi bilo, če bi jih podprli. S povečano proizvodnjo bi lahko zadovoljili tudi tiste, ki sicer ne pridejo na vrsto. In teh ni malo. Za primer naj navedemo mesečna naročila trgovskih jiotnikov, ki jih ima zadruga v raznih krajih Jugoslavije. Za leto 1955 znašajo mesečna naročila za Slovenijo 500.000 din, za Hrvatsko, severno Bosno in Dalmacijo 450.000 din, za Vojvodino in južno Bosno 250.000 din, za Hercegovino in Črno goro 200.000 din, za Srbijo 450 tisoč din, za Makedonijo in Kosmet pa 150.000 din.
Omeniti moramo še iznajdlijvost lokovskih kovačev. Navedli bomo primer kovača Filipa Lebana, ki je med narodnoosvobodilno vojno delal za partizane celo naboje za puške, Naj govori sam:
»Ko partizani niso imeli več nabojev, so mi jnrinesli prazne tulce in naročili: Napravi nam naboje. Vzel sem žc porabljeni kapsel ven, ga poravnal, napolnil z ostrganim žveplom od vžigalic »špeta un po-ko«, nasul v tulcc smodnika, pritrdil -kroglo in naboj je bil dober, da jc partizan lahko podli fašista.«
Pod Italijo je izdeloval »marke« za dvokolesa, (sqveda ponarejena), in je tako prištedil ljudem marsikatero liro. Po osvoboditvi je popravil šivalni stroj, ki je zgorel v hiši ■ pri požigu vasi. Manjkalo pa je ši-vank, Osem dni je študiral, kako bi napravil novo šivanko. Neko noč je v sanjah »videl«, kako bi rešil zadevo. Drugi dan je odšel v kovač-nico in srečno skoval šivanko. Ko so to zvedele šivilje, so od vseh strani hodile naročat igle. Ker je bilo prvo leto veliko pomanjkanje šivank, jih je začel .potem izdelovati. Pošiljal jih je celo v Ljubljano in druge kraje. Od tam je dobil pri-točbo, da šivanke niso gladke. Naravno, saj ni imel primernega orodja. Temu pa si je komagal tako, da je zvezal po sto šivank skupaj in jih nato dal v brušenje — vetru... Kako? Zares vetru. Obesil jih je na vetrnico, in ko se je ta vrtela, so se šivanke z drgnjenjem same po-gladile.
Kovač Filip je popravljal tudi ure, gramofone, čolničke za šivalne stroje, izdeloval pile, mline za kavo in drugo. Imel je v načrtu izdelavo električnega motorja po vzoru stenske ure na uteži. Ko smo ga nekako nezaupno gledali, če je resnica, kar pravi, je dejal:
»To vendar ni nobena »kunšt«. Moj oče je znal izdelovati samo »temperine«, jaz sem pa hotel znali nekaj več. To je vse.«
Mladi fantje so italijanskim ka-rabinferjem kmalu po prihodu v naše kraje pokazali, da jih prav nič ne- marajo.. Ko so nekoč prišli v vas, so jim pobrali puške in nagnali s kamenjem. Gostilničarju Vinklerju so leta 1926 vzeli gostilno, ker se ni maral pokoriti njihovim ukazom. Pa tudi v NOB niso bili zadnij. O tem govorijo žrtve: 30 padlih borcev, 30 žrtev fašističnega terorja in 47 možganih hiš.
Kujte, kovači lokovški svojo -prihodnost tako, kot ste jo do sedaj. Uspeh ne bo izostal, in prav tako ne pomoč ljudske oblasti, ki jo v polili meri zaslužite! P, A. - Ogarev
in njihovi izdelki
»Dovolite, da prisedem,« se je približal dr. Perat Piki,, ki je ravno obedovala.
»Saj ne smem braniti, saj nisem odkupila pravice, da sama obedujem.«
»Seveda ne, toda lahko bi izrazili željo, da ste radi nemoteni, in moral bi se umakniti.«
»Lahko bi, toda, če je družba dobra, celo hrana bolj tekne.«
»Mislite, da bom dobra družba?«
»Dobro je to; včasih tudi upanje veliko pomeni. So ljudje, ki živijo skoraj od upanja.«
»Upam vsaj.«
»Vem to, ali zdi se mi, da se človek bolj krčevito oklepa brezupnih stvari.«
»Morda preveč posplošujete; morate mi utemeljiti, ker se mi zdi trditev preveč drzna.«
»Vzemimo ljubezen.«
Dr. Perat se je nasmehnil — »Zakaj ravno ljubezen?«
»Zato, ker dobimo v ljubezni veliko različnih primerov. Brezupna ljubezen vam tudi ne bo nov pojem, zato upam, da bo moja utemeljitev lahka.«
»No, povejte jo!«
»Ne bi mogla tako prepričano trditi, da se oklepa človek stvari, ki se odmikajo krčevito, kakor utopljenec, če bi ne izkusila sama.«
»Najbrž vas še vedno boli, da ste se spomnili ravno na to?«
»Ne, zdaj je mimo, in je redko se še spomnim na tiste dni, priznam, nerada se jih spominjam.«
»Zdi se mi, da ni mogla biti ta ljubezen tako tragična, če vam je uspelo pozabiti nanjo.«
»Ne pozabite, da velik ogenj izgori popolnoma in da le pritajeno tlenje traja dolgo.«
»Skoraj bi Vam moral priznati, da ste me premagali, toda to zelo nerad priznam ženskam, ker postanejo kmalu domišljave.«
»Res ste ljubeznivi, da nas ne marate pohujševati, vendar priznanja vplivajo različno.«
»Mislite?«
»Vem. So ljudje, ki bodo šli preko blata, ne da bi se umazali. Drugim pa bo celo parket pustil oni umazani odtenek, ki naredi, da pomisliš, če se človek sploh umiva.«
»Kako to mislite? Ne morem vas popolnoma razumeti. Preveč ste zamotali misel, da bi jo razbral.«
»To je potrebno, če je misel plitka,«
»Zakaj Ali niste nekoliko preveč skromni?«
»Ste dobili kdaj v dar veliko škatlo, ko ste jo odprli, ste našh v njej drugo, manjšo, potem še manjšo in tako naprej, dokler niste našh na dnu kamen, ali pa zmeikan papir?«
»Da, nekoč se mi je zgodilo, še ko sem hodil v srednjo šolo.«
»Gotovo se še megleno spominjate občutita, ki je bil zmes upanja in radovednosti, dokler niste prišli do dha?«
»Zasaj tako na dolgo opisujete?«
»Hočem vas spomniti na tisti pozabljeni dogodek. Vidite, samo kamen je bil, pa vam je srce hitreje utripalo, dok)er niste spoznali vsebine. Mar je kamen vreden takega občutja? Bil pa je zavit, če bi vam ga'dal nekdo v roko, bi se namrdnili in ga vrgli proč. Isto je z mislijo: če je uboma, jo je treba zaviti v besede. Dragulje moramo pokloniti tudi v odprti škatli.«
»Deloma imate prav, toda na nekaj ste pozabili.«
»In sicer?«
»Da sem bil zelo jezen in razočaran, ko sem videl potegavščino; veliko bolj razočaran, kot jezen.«
»To končno ni tako slabo; so ljudje, ki bi brez njega ne mogli živeti. Zjutraj, ko se zbudijo, tožijo, da Jih je življenje ogoljufalo, isto pesem pojejo podnevi in tudi zvečer tarnajo isto, seveda, če jih le kdo posluša. Po svoje so srečni v svoji namišljeni boli. Priznam pa vam, da se rada izognem družbi takih ljudi. To je najbolj moreča družba, ker stalno grebejo le po svoji boli in se hočejo na vsak način narediti junake svoje bolne domišljije. Vidite, tem pomeni razočaranje zrak in vodo.«
»Dobro jih opisujete, človek si ne more kaj, da ne pomisli, da spadate mednje.«
»Poklonov pa res ne znate delati, če hočete reči, da vas spominjam na razočarance zaradi svojega morečega govorenj a.«
»Zdaj ste me spravili v zadrego; vidi se, da ste ženska.«
»Zakaj?«
»Ženske hočejo na vsak način izsiliti priznanje, da so zaželene.«
»Toda midva sva se oddaljila od našega pogovora. Morda je nekaj več kakor tri leta, ko sem ga prvič srečala. Bil je tako neznaten z onim smehljajem na obrazu, ki naredi, da pomisliš, če ta človek zna misliti. Zdel se mi je nebogljen in skoraj materinsko čustvo se ml je porodno do njega. Tudi telesno je bil zelo šibak.«
»Hudirja, kaj ste pa našli v njem,«
»Nekoč sem ga slišala peti. Ne morete si misliti, kakšna duša je vstajala iz njegovih ust. Zdi se mi, da je čaral s svojim glasom. Svet, lci si ga šestnajstletna zasanja, je bil v njem. To je bila moja nesreča. Hotela sem imeti popolnoma zase njegovo pesem in zato sem hotela imeti njega.«
Pozorno ji je doktor pogledal v lepe, rjave oči in vprašal:
»•Te bil srečen «
>;' Spočetka mu je sicer ugajalo, da je naredil vtis nam \ t - "a pozneje se me je začel nekako bati. Spoznal je, da ir.:,em zanj, in začel se je umikati. To je bilo najhuje, Zdaj, ko gledam iz preteklosti, se mi zdi, da sem na pol zblaznela; tako nismi mogla najti nikjer miru.
(Nadaljevanje na 11. strani)
'$)$*)%#%$)$*&%+*()*((*%**+**%*+)%(&%+&%*&%+)%+&%+)(+)%)$+''#(!'( *&)%'+&+(&&()%)&(()()**&$+&$'#( "!")*&&#*(#%(#!$*&$%*+
EUPATK VINKO:

(Nadaljevanje)
Bolehni c-trcoi so otroci rahlega ssdravja,' nagnjeni k raznim boleznim in se po bolezni težko opomorejo. To so slabokrvna, nezadostno hranjena deca, j etični oitroci, otroci s kostno boleznijo itd. Ta vrsta defetbne mladine bi bila v osnovni šoli drugim otrokom nevarna, zato gredo v okrevališča in v gozdne šole.
Duševno aili živčno neuravnovešeni otroci ne reagirajo pravilno na zunanje dražljaje, bolehajo na preveliki razdražljivosti ter so preveč ¡občutljivi. Na drugi strani nimajo zaupanja v sebe, izmišljajo si ¡razne bolezni, povsod jih je strah, •v življenju se ne znajdejo itd. Zanje so potrebne posebne klinike in -meddcinsko-pedagoške ustanove, kjer se ob istočasnem zdravljenju tudi šolajo in vzgajajo.
Vzgojno zanemarjeni otroci so .tisti, ki morajo živeti v takem živ-ljenskemf okolju, ki neprimerno vpliva na njihov duševni in telesni razvoj. To so lalfcrocd brez staršev, otroci z enim roditeljem, otroci staršev — pijancev, otroci družin, v katerih so družinska nesoglasja itd. Vsi taki otroci spadajo v tako imenovana vzgajališča-
Defekti so prirojeni ali kasneje pridobljeni. 2al moramo ugotoviti, da jih je veliko več pridobljenih, kot pa prirojenih. Nepoučenost ljudstva o ravnanju z bolnim otrokom, slabe življenjske, stanovanjske in družinske razmere, nekatere slabe navade oz. razvade povzročajo pri naši mladini napake in de-fektnosti.
Oglejmo si v glavnem razne vzroke naše nezdrave mladine! Prirojene slepote je malo. Povzroča jo večinoma nepravilni razvoj otroka v času nosečnosti. Vzrokov nozneje pridobljene slepote je več: črae koze, zanemarjene ošpice, zastruplje-nje oči pri porodu; bacili strašne boflezni trahoma, egiptovske očesne bolezni, ki so jo Napoleonove vojske prinesle k nam iz Egipta. Tra-hom, 'ki povzroča celo slepoto, je tako nalezljiva bolezen, da je treba vsak primer takoj javiti oblastem. Pred njirn se varujemo zlasti s čistočo. Nadaljnji vzroki po-
T?
vadno pravijo, da. je otrok imel veliko vročino, po njej pa je ostal gluh. Ko bi naše matere, ki vse preveč rade zaupajo govoricam, da je pri otroku vročina itak vedno višja kot pri odraslem, poklicala zdravnika, bi imele pozneje manj skrbi za bodočnost svojega otroka. Padci in udarci na uho navadno povzročijo uničenje bobniča, Včasih si oroci sami preluknjajo bobnič
znejše oslepelosti so še razna vnetja oči in živca ter razne nesreče, posebno z razstrelivi. Ce se človek iera. večinoma so to otroci, s tako nevarno igračo, se večkrat zgodi, da šfn* smodnik v zrak ?m v cči. Oblast, šele 'n druf'-va naj bi še vedno opozarjah starše, da se njihovi otroci ne bi igrali z eksplozivom.
Vzroki gluhote so različni: prirojene je malo. Pcsrosta ie v zakonih, kjer so starši v krvnem sorodstvu; nekaj tudi v zakonih, kjer je eden od staršev g'uh: dalje otroci alkoholikov in luetikov (bolniki s sifi-lido). Pridobljeno gluhoto povzročajo vročinske bc-ble-zni, kot na pr. škrlatinka. ošpice in dav:ca, pri katerih pride skoro vedno do vnetja notranjega ušesa; meningitis (vnetje možganskih mren), razna vnetja v ušesih, padci in udarci na uho ter včasih tudi močno gnili zobje. Največji povzročitelj gluhote je danes meningitis. V veliko primerih starši ne vedo povedati o vzroku gluhote svojega ctroka. Na-
Gojenci zavoda za rjuho mladino v Portorožu pri slušni vzgoji
s predmebi, ki' si jih vtikajo v ušesa. Nevarnost izgube sluha so tudi močno gnili zobje, ker povzročajo s tem gnitje tudi v grlu, ustih in nosu. Ka.dar teče otroku ali odraslemu iz ušes, je treba takoj k zdravniku. Prav tako je treba pri vseh otroških boleznih zdravniškega posega, ker so te več -ali manj v zvezi z ušesnim vnetjem.
O duševno zaostalih bomo spregovorili neikaj besedi več. Na normalni duševni razvoj otroka slabo vplivajo: organska slabost staršev, tuberkuloza matere, sifilis, krvno sorodstvo staršev, alkoholizem, razne nalezljive bolezni v ranem detin-sifcviu ter nepravilno delovanje žlez. Pod organsko slabost staršev sma-ramo prirojeno slabcsit njihove plodnosti. Bolezini, zlasti in.fekoij-ske, slaba prehrana ter česti porodi in splavi slabijo mater. Včasih je vzrok zaostalosti pri otroku tudi starost staršev, ki so aM premladi ali prestari. Jetična mati ima vsled bolezini oslabel organizem, zato je tudi deteitova odporna moč majhna. Navadno podleže infekcijski bolezni, če pa ostane živo, zaostaja v razvoju. Težke posledice za potomstvo 'ima sifilis, ko povzroča, ali neplodnost ali splave, večkrat tudi predčasen porod, živorojeno dete ne kaže v začetku nobenih znakov te strašne bolezni. Znaki se pokažejo pozneje v zaostajanju duševnega in telesnega razvoja z živčno slabostjo (neurastenijo), oreveliko ali premajhno glavo, zajčjo škrbi-no, nesimetrično lobanjo itd.
Eden izmed, vzrokov duševne zaostalosti je lahko t,udi krvno sorodstvo staršev, ako so ie-ti telesno ali duševno defektni, ker se nasle-iova-ne lastnosti staršev in prednikov pri detei-i potencirajo.
Najnevarnejši čini teli bolezenskega nasledstva je alkohol. Alkohol vpliva zlasti na živčni sistem, nove bolestne posledice pa, ki so se pojavile pod njegovim vphvom po-delujejo otroci. Nagnjenje k alkoholizmu se prenaša. na potomstvo ter povzroča postopno degeneraci-jo in izumiranje pokelenja. Prva generacija alkoholičarja ima že znane oznake navadnega pijanstva. Pojavi se slabljenje inteligence, ne-stalnost značaja, večja ali manjša neresnest čustvenega življenja in kronične bolezni. Drugi rod je že predčasno nagnjen k pitju alkoholnih pijač. Tak otrek rad pije že v ranem detinstvu. Skoraj vsi so duševno nenormalni. Pozneje se pojavijo znaki akutnega alkoholizma z duševnimi nenormalnostmi (pijanska blaznost itd.) porodnice tretje generacije alkoholičarjev imajo organizem v osnovi porušen. Posledica so: bažjastniki (epileptičarji) ter duševno zaostali do idiotov. V četrti generaciji alkoholičarjev nastopa neplodnost.
Duševno zaostalost povzročajo tudi nalezljive bolezni v detinstvu, kot na pr. težka gripa, vnetja možganskih mren, trebušni in pegasti tifus itd.
Ustanavljanje logepedskih šol, t. j. šol za odpravo govornih hib ali nedostakov, nam dokazuje veliko število mladine z govornimi hibami: jecljanje, bebljanje, noslanje, sesljanje itd. itd. To so navadno posledice strahu, nemirnega družinskega življenja, raznih bolezni in tudi posnemanja. Največ govornih hib povzame dete v času učenja govora; govorne hibe se zelo rade širijo v prvih razredih osnovne šole. Tudi ako starši silijo otroka prekmalu k govoru, ko mu mišice za to še niso sposobne, večkrat povzročijo s tem jecljanje,
Živčna in duševna, neuravnovešenost je posledica tc-žkih prestalih bolezni, duševnih pretresov, družinskih sporov. Ta neuravnovešenost se tudi rada podeduje.
(Konec prihodnjič)
Kroj pižame, ki ga prinašamo, je kot navadno v centimetrih, kvadrati so en kvadratni decimeter. Blago naj bo pralno, platno ali pope-lin, lahko tudi svila. Lepo boste laldto šivah' iz črtastega blaga.
Ljudje se navadno niti ne zavedajo, kako važen je v naši prehrani sladkor. Posebno nekatere gospodinje zelo štedijo s sladkorjem in so prepričane, da. je ta šted-nja na pravem mestu.
Toda sladkor zelo dobro vpliva na otroke, na bolnika, rekonvale-scenta in na stare ljudi. Sladkor tudi ni sorazmerno drago živilo, ker moramo upoštevati, da naše telo porabi prav ves sladkor, ki ga zaužijemo, triko da skoraj ni odpadkov. Sladkor v našem telesu izgoreva,
Za šolske otroke, ki so sicer zdravi, toda slabotni, je sladkor posebno potreben in lahko jim ga dajemo tudi večje količine. Znano je, da imajo otroci zelo radi sladkarije in tudi to nam dokazuje, da sladkor rabijo in da ga lahko konsu-mira.jc večje količine kot odrasli.
Ce bomo oslabelemu otroku da-
Dober spanec ie za otroka skoraj prav tako važen kakor pravilna prehrana. Matere pogosto ne vedo, koliko naj spi otrok in ga včasih po nepotrebnem priganjajo, da spi več kot je potrebno ali pa ga prikrajšajo za potrebno soanje. Treba, je pripomniti, da so pri o-trooih v potrebi po spanju individualne razlike. Dojenčki v prvih šestih mesecih življenja prespijo okoji 22 do 24 ur dnevno. Ti otroci še ne razlikujejo dneva od noči, njihov spanec prekinjajo le kratki presledki budnosti v času dojenja, previjanja ali kopanja.
Do dovršenega drugega, leta pustimo otroka, n-f> j spi, kolikor hoče. Ce je otrok čist, sit in zdrav, bo f.ps>1 tako dolsro. kolikor mu bo potrebno, Pri starejšem otroku pa je treba sipanie že kontrolirati, kajti pod vplivom dnevnih razburi m j utegne tak otrok tudi mani spati, kot je potrebno za odmor njegovega organizma. Otrok od 2. do 6. teta, naj spi 12 ur ponoči. Pri teh otrooih bo postajalo poooldansko spanje vedno krajše. Otroke damo v posteljico vedno ob istem času, to je, okoili šeste ali sed.m^. ure zvečer ter jih pustimo spati do še^t» oziroma sedme ure zjutraj.
Med šestim in devetim letom bo zadostovalo, če bo spal otrok ponori enajst ur. Smemo mu že dovoliti, da gre spat eno uro pozneje in da vstane ob navadnem času. Približno z dvanajstim letom preidemo na deseturno spanje, popoldan-sko spanje po kosilu si otroci sami postopoma skrajšajo. Ce predšolski ■ otrok ne želi spati po kosilu, naj vsaj nekaj časa miruje, ke? mu je še potreben krajši dnevni odmor. Ne smemo pa dopustiti, da bi dnevno spanje trajalo predolgo in vplivno na nočno spa.nje, ki je le važnejše.
Ne zadostuje pa, če starši samo vedo, koliko naj otrok spi, temvci morajo otroku tudi omogočiti do-
ber in zdrav spanec. Zdrav spanec je odvisen od otrokovega zdravja. ■Pri večjih otrocih so razen nege in prehrane važni še duševni momenti. Otroku moramo prihraniti prevelika razburjenja, nikoli naj ne prisostvuje prepirom starejših, posebno staršev. Niti odrasli niti manjhni otroci naj ne spijo v isti postelji s starši. Kadar ni premrzlo, naj spi otrok pri odprtem oknu.
Dva modela lepih jesenskih oblek iz volnenega blaga. Dvodelne obleke so še vedno zelo priljubljene
Posteljica naj ima trdo žimnico, odeja pa naj ne bo pretežka.
že od rojstva morajo privajati starši otroka na red pri spanju, kar bo pozneje prešlo v navado prav tako kakor redno uživanje posameznih obrokov hrane, obiskovan nje šole in drugo. Posebno pri starejših otrocih je treba pazita, da odhajajo spat vedno ob istem času.
Nekateri otroci želijo imeti pri sebi v posteljici priljubljene igračke in z njimi spati. Tega jim ni treba braniti'., ker jim more škodovati-
Malckatera žena ve, da je peter. šil-j izbomo sredstvo za nego kože. Zvečer položimo pest peteršilja v mrzlo vodo, zjutraj pa si v njej u-mijemo obraz in vrat. Prav kmalu bomo opazile, da je postala naša polt mehkejša, bolj čista in prež. na.
*
Potemneli jedilni pribor najlepše očistimo s surovim, prerezanim krompirjem.
Lesno oglje v likalni ku b:ije gori, če ga potresemo s soljo.
Ce so jajca, sveža, se prepričam") tako, da jih osvetlimo. Sveže jajce je čisto in prozorno, staro in izsušeno pa teminolisat.o. Ce pa damo jajca v vodo, plavajo stara na vrhu, sveža pa se potopijo.
škarje zelo enostavno nabrusimo, če z rezili potegnemo po vratu steklenice.
jali večje količine sladkorja, bomo kmalu opazili, da se je otrok popravil. Prav tako je pri slabotnih ljudeh in pri bolnikih, pa tudi pri starejših, ki ne marajo veliko za jed, bomo epazili, da jim sladke stvari prav teknejo.
Sladkor nam je v veliko pomoč v bolnikovi prehrani in skoraj pri vseh boleznih lahko dajemo bolniku sladkor, Izjema so le bolniki, ki imajo sladkorno bolezen. Njim ne smemo dajati sladkorja, niti jedi, v katerih je sladkor.
Povedali vam bomo pripraven način, kako boste dajali slabotnim otrokom sladkor v večjih količinah, Zjutraj mu lahko daste v kavo ali mleko eno ali dve žlički sladkorja več, kot je bil navajen. Ob 10. uri damo otroku, ki se mora popraviti, sadni sok ali nariba-no jabolko z mnogo sladkorja (3—4 žličko). Ce otrok ne prenese tako sladkega okusa, nakapamo v sadni sok nekaj kapljic limoninega soka. Po kosilu lahko damo sladko močnato jed. Tudi za popoldansko malico lahko damo sadje s sladkorjem in kruh z maslom.
V zelo kratkem času se bo otrok privadil na tako količino sladkorja, in ga bo dobro p-rebavljal. Ko se bo otrok popravil, lahko preidemo zopet na normalno dozo. Previdni pa moramo biti s sladkorjem pri otrokih, ki so nagnjeni k prelivom, kajti sladkor je dobro odvajalno sredstvo.
Ce imajo otroci visoko vročino, zelo neradi jedo. Toda nekaj vendar morajo zaužita, sicer bodo preveč oslabeli. Tu nam pride zelo prav sladkor. Otroku lahko damo pogosto kako pijačo in naj bo to mleko, čaj ali sadni sok, vedno naj bo dobro zaslajeno. Tako bo otrok vendar dobil nekaj koristne-hrane in organizem ne bo preveč, trpel, če se' bolniku upira sladka, pijača, jo okisamo z limono.
Sladkor lahko dajemo nekaterim bolnikom ali slabotnim ljudem v obliki kure. Količino uravnamo po starostni dobi in po stopnji oslabelosti. O tem pa je dobro, da se pogovorimo z zdravnikom.
Miši Muhanja
Ribe
KUHANE RIBE Z IAJCNO OMAKO. Ribo očistimo in skuhamo v vodi, kateri, smo pridale nekaj soli, peteršilja, zelene, čebule in po okusu šo drugih dišav. Položimo jih na krožnik in polijemo z omako, ki smo jo tako pripravile: 5 dkg masla raztopimo, v njem zarumenimo eno žlico moke, pridenemo osminko litra vode, v kateri so se kuhale ribe. Odstavimo kožico od ognja in jo postavimo na mrzel prostor. Medtem dobro vmešamo dva rumenjaka, pridamo ohlajeno praženje z: ribj"o ¡uho, dodamo tri žlice olja, soli in popra ter vse skupaj dobro premešamo. Po okusu dodamo še sok ene limone ali malo kisa.
RIBIA OBARA. Na olju zarumenimo nekoliko drobno sesekljanega peteršilja, čebule in drugih dišav, dodamo po okusu ribanega kruha, en zrel paradižnik alf nekoliko mezge in vse to zalijcmo z vodo, v kateri smo že prej skuhali ribo. Osoli-mo po okusu, dodamo na koščke razrezano kuhano ribo, iz katere smo odstranili vse kosti. Pustimo da še počasi vse pol ure.
RIBJA JUIIA. Ribjo juho lahko napravimo iz glav, plavuti in repa rib, lahko pa tudi porabimo celo ribo, razrezano na koščke. Na olju zarumenimo peteršilj, čebulo, korenček in po okusu druge dišave, dodamo ribo in pustimo, da še ta nekoliko zarumeni. Nato potresemo z žličko moke in zalijcmo s kropom. Osolimo, pridamo nekoliko mezge ali en svež jjaradižnik in pustimo, da vre. Kasneje precedimo in zakuhamo vanjo riž.
PEČENE RIBE. Dno kožice pokrijemo z. ojlem, nato natresemo vanjo za prst debelo plast kruhovih drobtinic in sesekljanega peteršilja. Vrh tega položimo ribo, kateri smo odstranite vse kosti in jo pokrijemo / enako plastjo drobtinic in peteršilja. Spečemo v pečici.
■ ' ADEVANE RIBE. Ribe očistimo in odstranimo vse kosti (pri tem pazimo, da jili preveč ne razkosamo). Posebej priporočamo nadev: na olju zarumenimo nekaj 5C.sck';ane čebule, malo peteršilja in ne-1. ■mletega nie.a (kakršnegakoli). Doda-nri c -o c.-lo jajce in po okusu drobtinic, namočenih v mleku. Napolnimo ribo in jo omotaino z nitko. Cvremo jo v vročem olju. Kasneje dodamo košček masla in ko to zarumeni, polijemo ribo s kozarcem bole: : .a.
fP,
to
M
Jež je danes vstal nekoliko bolj zgodaj, in sicer zato, da bi se nekoliko izprehodil in pogledal, kako uspeva na polju njegova repa in če mu je ni razposajeni zajec ponoči objedel. Oblekel je stare zašite hlače, v žep pa je vtaknil pipico. Nedaleč od zoranega polja je srečaj svojega seseda zajca. Uglajen in olepotičen je korakal zajec ponosno, kakor bi bil ves svet njegov.
»Dobro jutro,« je pozdravil jež, ko je videl tako »gosposkega« zajca in vljudno je snel z glave čepico. »Ta mi gotovo ne bo objedel repe,« si je mislil.
Toda zajec ni odzdravil, Napihnil se je, zavihal nos in rekei posmehljivo: »Kam pa tako zgodaj?«
»Na izprehod,« je odgovoril jež.
»Ha, ha, na izprehod,« se je ošab-než zasmejal. »Bilo bi bolje, če bi svoje krive nožice uporabil za kaj boljšega!«
S tem je ježa razhuddl, da je dejal užaljeno:
»Ali misliš, da zmoreš s svojimi naglimi nogami več kot jaz s svojimi krivimi? Samo naj te kdaj uj'a-mem, pa boš obžaloval!«
»Ti me boš ujel!« se je smejal zajec, »ušel ti bom, če bo treba tudi zadensko.«
»če se le ne boš zmotil,« je odgovoril jež, iki se je razjezil.
»Tepec,« je rekel zajec, »ti da bi me dohitel?«
»Da, da, morda bi te še prehitel,« je uporno trdil razsrjeni jež.
»To hi pa rad videl,« je odpihnil zajec.
»Pa poizkusiva,« se je jezil jež, »teciva za stavo! Staviva, da bom prej na cilju kot ti?!«
»Ha, ha, ha, od smeha se bom zadušil!« je vzkliknil zajec in se razhihital, da se je zgrabil za trebušček.
Jež je stal tiho in mrko.
»Kakšna bo stava?« je vprašal zajec, ko se je nekoliko umiril.
»če boš dobil, bi dam srebrni tolar,« je rekel jež.
»če pa dobiš ti, ti bom dal iz svoje zaloge steklenico najboljšega vina.«
Zajec se je zopet zasmejal na vse pretege. »Torej udariva in lahko takoj začneva,« je dodal.
»Saj ni tako nujno,« je menil jež. »Jaz sem lačen, prej bi hotel zaj-trkovati. čez kratke pol ure se bom vrnil.«
»Torej dobro,« je soglašal zajec. »Našla se bova zopet tu in od tod bova začela tekmovati. Tam na drugi strani, pri tistem grmu bo najin cilj.«
Švigajoč s paičico je zajec ponosno odhajal.
»Le čakaj, ti naduti gizdalin,« mu je grozil jež, »ti bom že posvetil! Ta vrag je iz tatinskega, plemena, objeda tuje pridelke, pa se tako napihuje! Le počakaj, za tvojo ošabnost te bom že kaznoval!« Nato je zbežal k svoji duplini.
»Slišiš, stara, takoj se obleci, da boš šla z menoj na polje,« je ukazal svoji ženi. »Z zajcem sem stavil, da ga bom v teku prehitel, k čemur mi boš morala pomagati.«
»Ali si znorel?« se je začudila je-ževka in sklenila roke.
»Molči, žena, to je moja stvar. Obleci se in molči!«
Hočeš ali nočeš, ježevka ga je morala ubogati in itd.
Ko sta prišla na določeni kraj, je jež rekel svoji ženi: »Tu, na tem polju bo tekma. Tu za tem grmom, pri tem kamenu je najin cilj. Od drugega konca polja bova stekla vsak po eni brazdi. Ti boš legla sem za ta kamen, in ko bo zajec priletel, boš vstala in zakričala: »Sem že tu!«
žena ni več ugovarjala 'in je ubogljivo sedla za kamen. Jež je odhitel na drugo stran poija, kjer je nanj že čakal zajec. Stopila sta vsak v svojo brazdo. Zajec je za-klioal: »Ena, dve, tri!« in-je zletel naprej kot veter. Jež pa je napravil komaj tri korake, počepnil, se skrčil nizko k tlom, da ne bi molej iznad brazde in tiho sedel.
Ko je zajec .prispel h grmu v polnem diru, je ježevka poskočila in vzkliknila: »Sem že tu!«
Zajec je od začudenja osupnil. Mnenja je 'bil, da je bil res sam jež, ker mu je bila njegova žena tako zelo podobna. Ko se je Od začudenja nekoliko zavedel, je zakli-cai ogorčeno: »Ne, ne, v tem nekaj tiči, beživa še enkrat.« In zopet je letel kakor veter
»Sem že tu!« je kričal jež, ko se je zajec prignal nazaj.
Zajec od jeze ni vedel, kaj bi storil.
»Iznova, iznova, še enkrat! To ni mogoče!« je kričal zajec vse iz sebe.
»Zaradi mene,« je odgovoril jež, »meni je vseeno, če je treba stokrat, če se ti hoče.«
Tako je tekel zajec triinsedem-
desetkrat, in vsakokrat ko je pritekel do konca, sta zakričala jež ali pa ježevka; »Sem že tu!«
Toda ko je letel štiiriinjedemdese-tič, ni več pritekel do konca. Sredi polja se je zvalil po tleh, zatrepetal z nožicami in je bil v trenutku mrtev.
Jež ga je hitel obujat z vinom, ježevka z vodo. Ker pa je bilo vse brezuspešno, sta zgrabila steklenico z vinom in tolar ter zbežala veselo domov.
»Bolj kruto je kaznovan kot sem si želel, toda ošabnost je predhodnica padca,« je fiiozoliral jež pri čaši vina. »Naj se le noben poskoč-než ne posmehuje pohabljencu, naj gospodič nikdar ne ponižuje preprostega človeka, naj se ne baha z nogami, kdor nima pameti, naj zajec nikdar ne igra junaka. Glavno pa je, da ježa nihče ne draži,«
Marijan Brecelj:
K nam prišla jesen je v goste vsa nevoljna, pusta, siva; vse rujave so že hoste, dež zemljo vsak dan umiva.
Burja včasih ponagaja: za rumenim listjem leta, cestar vse zaman pometa, ni miru nikjer ne kraja.
Včasih se megla privleče, vse zaprede v svoje niti; vsi vrhovi so prikriti, dokler belih halj ne sleče.
Pa se le spozabi včasih svetlo sonce in prisije, osvetljuje domačije in igra se v svojih Itrasih.
A že jutri bo spet burja, dež in hladno kakor včeraj in še bodo kakor zmeraj tem sledila zla neurja.
Potlej pa lepo počasi, ko bo listov prazno drevje in ko suho bo vejevje, bodo prišli zimski časi.
Ej, to bo veselo v vasi!... Sneg in drsanje s sanmi, mož sneženi in okrasi, ribniki ledeni vsi.
Takrat bo vseprek veselo: staro, mlado in pa mi, ki se v šolo nam mudi, kot jeseni v deželo.
REŠITE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1) Krapina, 8) utrinek, 9) epoha, 10) resa, 12 ad, 13) ost, 14) kje, 15) vi, 16) on, 17) ena, 19) ili, 21) carinik.
NAVPIČNO: 1) Kumrovec; 2) rt, 3) arest, 4) pipa, 5) ino, 6) nehaj, 7) akademik, 11) osina, 14) Knin, 18) ar, 20) li.
Z vlakom sem se vračal clomov. Stal sem ob oknu in opazoval mrko, zame tako lepo istrsko pokrajino. To svojevrstno lepoto je večala divje razigrana sproščenost burji'- in ponosno kljubovanje kraških borov, ki so se v svojih vrhovih kar izzivalno majali in tiho režali onemogli jezi silovite burje ter se pri tem s koreninami krčevito oklepali skalnatega drobovja istrske zemlje.
Tam med postajama liakitovec in Zazid mi je železniški presek za nekaj časa zastrl pogled na slikovitost pokrajine. Skala, živa, trda skala. V teh skalah, v katerih nisem mogel opaziti niti prgišča zem-
Opica se je sprehajala z rakovi-co. In je našla opica dateljnovo ko-ščico, rakovica pa rižev cmok. »Za-menjajva!« je rekla opica, vzela cmok in ga do zadnje drobtinice pojedla. Rakovica je vsadila košči-co pred hišo, zraslo je drevo in obrodilo velik tovor dateljnov, Rakovica je ležala pod drevesom, nanj ni mogla. Tedaj .je splezala nanj opica in začela obirati zrele datelje. Rakovica jo je prosila, naj še njej vrže. In je metala vanjo opica nezrele in jo tako nesrečno zadela, da jo je ubila. Rakovica je imela tri prijatelje: jajce, čebelo in
Ije, v teh skalah je rasel, širil se in bohotil temno-zeleni mladi bor. Zazdelo se mi je, kakor da me je tiho in boječe pobožal s svojimi ščetinastimi prsti in me molče pozdravil. To ■ njegovo božanje, ta njegov tihi pozdrav me jc kar osupnil. Kako neki živi in uspeva v tem mrzlem, sivem brezživljenjskem skalovju?
Drobno zrnce, ki je mogoče nekoč padlo kakšni ptici iz kljuna, drobno zrnce je bilo začutilo nekoč zanesla burja v to zavetje,, to drobno zrnce je lilo začutilo ncl koč v sebi dih prebujajočega se življenja. Polagoma se je prebujalo in zahotelo živeti, živeti in rasti. Tiho, skoro neopaženo se je leto za letom z žilavo vztrajnostjo zajedalo v najmanjše razpoke in iz teh razpok srkalo moč, srkalo življenje. S svojimi vedno močnejšimi koreninami se je kakor polip vsesalo, se zagrizlo in se oklenilo skalovja ter -iz njega iztiskalo hrano in življenje. Usvelo je, prodrlo je do živih ze-meljskil sokov.
Tihi, samotni bor, pozdravljen! Tudi jaz te bom odslej vsakokrat z očmi pobožal in z ljubeznijo pozdravil. Ti, tihi bor, ti si simbol žilave vztrajnosti našega istrskega kmeta, našega istrskega delavca.
Ponosni bor, pozdravljen!
—jaz—
možn/ar. Sklenili so se maščevati zlobni opicL Povabili so opico na dom. Opica ni nič hudega slutila in je prišla na obisk.
čim se je usedla k ognjišču, se je razletelo .jajce, ki se je bilo skrilo v vročem pepelu in jo opeklo po rokah in nogah.
Tuleč je skočila opica v vedro, da bi se ohladila z vodo opeklino. Toda v vedru je bila čebela in jo je pičila z dolgim, pekočim želom.
Opica je pobegnila iz hiše. Ko je ' stopila čez prag, je padel nanjo težak možnar, ki jo je čakal na strehi, in .jo je ubil.
Jajce, čebela in možnar pa so odšli pod drevo, kjer je še vedno ležala rakovica, in so jo oživili.
PALKO DOLINEC:
Dve uganki
Mati pet ima sinov, drobni ,so, a čvrsti. Ti pomagajo pri delu, imenujejo se . . .
(prsti)
2.
Črn je kakor noč, kmetu je v pomoč. Najde slep tvoj vrt —: pravijo mu . . .
(krt)
in»niimmiMmimmiMiHinmmmmiHimiMiMmiHHiiniuMiHNinHmminiiiiiiiiiiiNiM	............niimnmiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
FKANPF TVTAflATlVA-
Marsikdo misli, da je vsa Istra zasajena s trtami, oljkami, sinokvami in breskvami. Na žalost pa ni tako. Skoro štiri petine je puste in revne, kjer ljudje samo životarijo dn so ubožnejši kot kjerkoli po Sloveniji. Kadar pridejo ti ljudje v severozapadni predel, to je v Koprščino z Izolo in Piranom, potem v Bujščino in dol do Novega grada, pravijo: »l'u je raj: tu je Amerika!« Istra ima pustinjske kraje, ki niso za drugo kot za pašnjo ovčjih tropov, Mnogo je je hribovite in zato neprimerne za poljedelstvo. Navzlic temu ni ravno bogata z gozdovi. Najvišji vrh je Učka (1396 m,), ki je izietna točka za letoviščarje v Opatiji. Tudi nekaj močvirja ima Istra, kjer tudi malarija ni neznana. Veliko pa je pristnega krasa' z vsemi kraškimi značilnostmi: apnenčaste goličave brez studencev in brez pravega rastlinja.
Seveda v take predele izletniki nikoli ne potujejo. Oni poznajo le mesta Koper, Izola, Piran s Portorožem, Umag, Novi grad, Poreč in še dalje proti jugu Rovinj ter končno Pulj.
Ta so vsa obmorska mesta. Bolj v notranjosti so Buje, metropola bogate in vinorodne Bujščine. Zanimivo srednjeveško mestece, ki cepi na razmeroma visokem griču in se ozira čez vinske in oljčne »valove« proti jugu in zapadu do morja. Središče Istre je Pazin, ki je zares središče, ker je skoro geometrično natančno v sredi Istre, Tu je dom istrske kulture in prosvete. še več drugih važnih krajev je v Istri, pa — saj ne pišem šolske naloge iz zemljepisa!
Na rudah je Istra ubožna. v Labinju je sicer dokaj velik premogovnik, težaven in nezdrav za delavce, tudi v Sečovljah je premogovnik in po mnogih krajih kopljejo aluminijevo rudo, boksit. To je pa tudi vse. Industrije ni. Nekaj opekarn, nekaj tovarn ža konzerviranje rib v Izoli in pa tisto, kar danes gradijo tu pa tam za .boljšo bodočnost.
Toda prav v tistih predelih, kjer je uboštvo največje, ni praktično nič. Na. vsak način bi morala skupnost poskrbeti, da bi tudi ti ljudje prišli do večjega kosa kruha.
Slovenski del Istre je čisto majhen košček na severa in severozapadu in se konča pri Dragonji. Vsa Koprščina spada v slovenski del. Meja Dragonja je pa neznaten potoček, ki bi ga v poletnem času skoro polž preskočil, ob velikih nalivih pa narase do veletoka in poplavi velik del sečoveljske ravnine in naredi veliko škode na rodovitnih poljih in nižinskih vinogradih. Južno od Dragonje se začenja hrvaška Istra.
Nekdanja Avstrija se je za Istro zelo malo brigala. Zgradila je ozkotirno vijugasto železniško progo od Trsta do Poreča. človek, ki je šel po bližnjicah peš, je prej prišel kot z vlakom. Ko sem kot deček videl prvič to železnico in se tudi peljal z njo, se mi je zdela silno ljubka in kar mikalo me je, da bi ukradel kako lokomobivico z nekaj vagoni in nesel domov. No, pozneje je Italija še to odnesla. Tako so ostali prav ti najvažnejši kraji Istre brez železnice, ki bi zelo koristila, če bi jo imeli. Najbrž ne bo dolgo, ko bo naša država zgradila in jo povezala s to edino, ki je zdaj in ki veže južno železnico (Ljubljana — Trst) pri Divači s Puljem ob južnem koncu Istre. Morda bi Avstrija niti te železnice ne bila zgradila, če bi ne imela v Pulju najvažnejše baze za svojo vojno mornarico. Tudi cesto, ki se odcepi od državne meje pri Senožečah in gre potem skozi Divačo, Kozino, Pazin do Pulj a, je zgradila iz istega vzroka.
čudna je pot istrske železnice — kakor da se namenoma izogiba najvažnejših krajev. S Kozine, kjer je nekaka prelomnica, zavije proti jugo-vzhodu in nadaljuje to smer malodane do vznožja Učke. Pri Lupoglavu zavije nenadoma nazaj in jo maha skoro v ravni črti proti jugozapadu do Pazina, Tam blizu šele krene na jug proti Pulju. Dva »odrastka« ima ta železnica. Prvi, starejši, se odcepi v Kanfanaru in gre do Rovinja ob morju; drugi, najnovejši, ki ga je današnja Jugoslavija zgradila nedavno, se pa odcepi pri
Lupoglavu proti jugu ter konča ob Raškem zalivu. Ta del proge je posebno važen zaradi premogovnika v Labinju. Od Vranje pri Lupoglavu bodo v bližnji prihodnosti zgradili še drago progo, ki bo peljala na vzhod in sever in se bo združila z reško železnico (Pivka — Reka) pri Matuljah. Ta košček bo dolg le kakih dvanajst kilometrov, južnim Istranom bo pa skrajšala pot do Reke za več sto kilometrov.	i • ; ( > j ) i t
Pulj je zanimivo in dokaj lepo mesto in poleg Reke tudi največje v Istri, šteje okoli 50.000 prebivalcev. Prav mornariška baza je vzrok, da se je tako razvilo. Vse je obdano od močnih utrdb. Svoj čas so imeli naši ljudje napačne pojme o »Poli«. Rekli so, da je »Pola« tako močna »festunga«, da ne bo Italijanom nikoli mogoče priti v naše kraje, Kakor da ne bi bilo drugih poti! V resnici je bil Pulj samo utrjena baza z velikimi skladišči za vojno mornarico. V primeru vojne je bil Pulj za vojno mornarico vamo zatočišče. Pod varstvom težkih trdnjavskih topov je lahko brez skrbi dremala v puljskem zalivu. V današnji dobi, dobi letalstva, so pa take »fest-unge« malodane brez pomena. Saj ni niti Gibraltar več nepremagljiv.
Izletniki, ki pridejo v Pulj, se zavzemajo nad posebnostjo tega kraja. Ne le da se začudijo ogromni areni, ki je spomin na stare rimljanske čase, začudijo se tudi samemu »ambientu«,- v katerem živi to mesto. Okolica je sicer pusta in dolgočasna, mesto s svojimi vrtovi pa vzbuja vtis, da smo nekje daleč na jugu, kjer je poltropično podnebje s svojim karakterističnim zelenjem. Povsod naletite lia drevje in drugo rastlinje, ld vam je povsem neznano. Posebno lepo je v marcu in tudi še v aprilu, ko je vse v cvetju, ko zlasti zamaknjeno gledate »Judeževo drevo« (Cercis sili-quastrum roseum), ko je po vseh mladikah od vrha do tal pokrito z rdečim cvetjem.
Sicer pa je Pulj zares južno mesto, daleč bolj na jugu od Benetk in vštric z izlivi italijanskega vele,loka Pada onstran Jadrana. Sredi poletja vlada v Pulju soparna vročina, zelo prijetno pa je pomladi in v jeseni.

Numizmatika pomeni nauk o novcih in njih zbiranje. Kakor razni starinski predmeti je tudi denar zelo zgodaj zbuja! zanimanje kot predmet, ki zasluži smotrno zbiranje zaradi zanimivih lastnosti, ki jih imajo razne vrste denarja. Pri tem pa je treba pommti, da ni numizmatik tisti, ki zbira le zlat in srebrn d. nar samo zato, da bi pomnoži! svoje premoženje. Numizmatika ni zbirateljska strast, marveč posebna znanstvena panoga, ki je tesno povezana z zgodovino, arheologijo, zemljepisjem, narodopisjem, umetnostjo t*>r z razvojem rudarstva in kovinske tehnike. Kot taka pomaga najrazličnejšim znanstvenikom do zanesljivih izsledkov tam, kjer odpovedo drugi zgodovinski viri. Numizmatika je čestokrat pripomogla, ca smo spoznali nekatere narode in njihove države. Denar, ki so ga izdajali, je ostal edina priča o njihovem bitju in žitju, ker je zob časa uničil vse ostale njihove spomenike.
Stari novci nam podajo vsaj približno sliko o raznih izumrlih narodih. Prikazujejo nam nošo onih časov, orožje, bogove in živali, ki so jih takrat častili narodi, prikazujejo nam razne trdnjave, gradove in cela mesta, o katerih ni več sledu itd. Iz vladajočih oseb, po-nazozrjenih na novcih, lahko sklepamo, n'i je bila državna ureditev monarhistična ali republikanska; iz raznih grbov pa je mogoče ugotoviti, katere pokrajine so pripadale tej ali oni državi.
Poleg navadnih novcev je bilo kovanih tudi veliko spominslah novcev, ki so bih izdani ob kaki znameniti obletnici ali kakem drugem pomembnem dogodku- Tako je na primer iz teh novcev razvidno, kdaj je stopil na oblast ta ali oni vladar, kdaj se je poročil in kdaj se mu je rodil sin. Ti novci nam govorijo o raznih vojnah, o sklenitvi miru, o odkritjih raznih ze-melj in tako dalje.
Se posebno pomembna j? numizmatika z". prheologe (sta rine "'.ovce). Mnogi io proglašajo za pomožno vedo arheologije, ker je če-sto novec, če že ne edini, vsai naj-zanosljive.i "i -pomenile iz davnih časov. Po k;v.'ni. :'z katere ie kovan novec, lahko sklopamo, kakšni so bili tehnika, rudarstvo in gospodarstvo ti - ega naroda.
Dalje tudi umetnostna zgodovina, črpa iz numizmatike marsikaj. Iz novcev je :v!.:!na prevladujoča struja v likovni umetnoiti. Iz likov na novcih je viden vrhun??. ali padec ?e ali one struje, zakaj ti liki so dela najslavnejših tedanjih umetnikov.
Iz numizmatike zajema tudi gospodarska zgodovina, ki med drugim spoznava stopnjo (gospodarskega razvoja naroda, ki je izda' ta ali oni novec. Kovina, iz katere je novec skovan, kaže, kakšne kovine so bile tedaj na razpolago v
tisti državi in kakšna je bila teda-nja kupna moč denarja.
Pol-, g zunanjcs:i novca je poseb. no važno najdišče, to je kraj, v katerem j-.' bi. novec najden. Iz večje količin; najdenih novcev je med drugim mogoče sk. pati, kart/i državi je tedaj pripadal kraj. s katerimi pokrajinami je trgoval vladar ali mesto, ki j a izdalo novce, in do kod je segal njegov gospodarski in morda tudi politični vpliv.
K numizmatiki spada t.ucli zbira-ranje papirn.gr; denarja. Te vrste denarja se je začel uv: javljati zelo pozno, to je šele pred kakimi IGO leti. Tudi papirnati denar ima svojo zgodovinsko vrednost, ker nam osvetljuje zgodovinski razvoj te ali one države, njeno gospodarstvo in finance. Mimo tega nam ka/e razvoj tiskarske tehnike, zlasti pa napredek, ki naj onemogoči ponarejenje. Posebna znabenitest za numuzmatike sn razni zasilni ali okupacijski bankovci.
numizmatiki
tevamo
kovanje medalj, Medalja in novec sta si često po zunanji obliki tako podobna, da je m ja med obema mnogokrat tako zabrisana, da je imela medalja plačilno moč in da mnogokrat, ni bilo kakega spominskega novca v promet, ker so ga množice hranile kot spomin na določen zgodovinski dogodek
Zbiranje starega denarja zahteva ne samo večjega ali manjš^a znanja, ampak često tudi znatnih finančnih sredstev. Določevanje vrednosti starih novcev je kajpak zelo težavno, ker ne odloča L kovinska vrednost, temveč iudi zbirateljska. Zato je včasih veliko v:-l vreden bakren novec kol zlatnik. Vsekakor ne Izgubita svoje kovinske vrednosti, medtem ko papirnati denar izgubi vso vredno.'- kakor hitro je potegnjen iz obtoka. Ker se te vrste denar pogo.-to glasi na visoke imenske zneske, jih lahko zbirajo, dokler so v veljavi, samo premožni zbiralci, ki ta denar kratko in malo zavržejo zgolj iz zbirateljske strasti.
SVETU
Medlem ko se mi eni struni veliko govori in piše o razorožitvi, se na drugi struni posamezne države uč-
no lupino, katero nato elektronsko zvarijo ali pa tudi preprosto zaprejo z gumiranim trakom. V* novi lupini m- lahko jaje.i ku-
hajo kakor sicer, v njiiaivi plastični
erv.rajo p:. -,:i kovinski
.11 v...,!.,...:
M....1 I'..
L-nju. Tal
pr e.

j, c,i ,:> odporna put sku, zaradi česar se ne ubijejo lahko v lupini tudi zamrznejo.
t tu > ; :
■t'1:».!i .;< J
.nu prit:-lahka ter
nc'ir.o iiborožujejo v smislu znanega reka: Cc hočeš mir — oboroži se! V ari <••''orožitvrni tekmi se od časti do časa pojavljajo razne vrste novega orožju. Mcl najnovejše tovrstne izume spada tudi puškomitraljcz, ki ga prikazuje naša slika in ki je bil nedavno preizkušen na vojaški aka-demiji r Neubibergu blizu Miinche-lui. Ta puška ji- opremljena s posebnim daljnogledom, zelo občutljivim za infrardeče žarke, ki omogočajo, da sr vidi nasj)rotnika v skoraj popolni temi.
UMETNA LUPINA ZA NARAVNA JAJCA
Dni! Atlams iz Concorda (ZDA) j<- dobil patent za umetno jajčno lupino iz plastik -ali kovine. Adams je prekosil kokoši, kei nudi jajca v obliki kock, valjev in krogel. Po Adamsovem »izumu - rumenjak in beljak navadnih sv,v.ih jajc preložijo v um !-
Boj za hegemonijo nad Severnim tečajem ni nekaj novega, novo je le to, da se ta siccr pritajeni boj vse :-ulj zuoshujc. Glavna pretendenta na nadoblast nad tem prostranim ozemljil,i so ZDA in SZ, Ne le strateški, tudi ekonomski vzroki vzpodbujajo obe velesili k temeljit ejšemu raziskovanju š.rnili polarnih pokra-ncke sovjetske t kspcdicijc, ki ramd /in, ki skrivajo t; sebi bogate na-
ravne zaklade. Na sliki vidimo taborišče neke sovjetske ekspedicije, ki raziskuje neko polarno ozemlje.
m m Pacifik
Živimo v času najrazličnejših rekordov in drugih dejanj, ki bolj ali manj podpirajo razna priz idev.mja tehnike in znanosti, v kolikor niso rezultat prav teh prizadevanj. Človek skuša med dnigim premostiti razne naravne ovire,
sp.ivu P.icifi t rov
Z'.
,1',K
lil
si je 31 iiie->lg splav, si postavi! ka-; ti to iz h.imbus i. natovoril potrebno !.-.' ! hran,- v, druuih potrebščin ter odplul iz pristanišča Callao, ki n i li e iil Lini-.', glavnega mesta ..... .'.. i! !-..- države l'eru. S seboj
tudi
]»r< magati
?
É ti Ž> -
• r - V^'	•■•V"
• 'V-	C/j K-' - • t> - ■ -¿y s-
. im h»
%
.v
1
,'ä ' %
%

11
\
m
najvišje gorske velikane in prostrane oceane, časovno skrajšati razdaljo med kontinenti in tako dalje. Vzpon na Mont Everest je ena izmed največjih zmag neutrudljivega človeka v njegovem nenehnem boju z naravo.
Kakor v boju z najvišjimi vrhovi na svetu, tako je človek neodjenljiv tudi v boju z oceani. V prizadevanju, da bi si zagotovil nemoteno plovbo preko njih, je doslej zgradil ladje, ki nudijo dovoljno varnost tistemu, ki potuje s kontinenta na kontinent. Na drugi strani pa so ljudje, ki iz pustolovskih ali znanstvenih nagibov skušajo prepluti oceane z. najpreprostejšimi sredstvi, kakršno je na primer splav. Tako je svoj čas skupina sedmih Norve-: .ii: . v preplula na splavu Atlantik v 101 dnevu. Nedavno pa je William Willis popolnoma sam preplul na
jo vzel tudi papigo in mačko, ki je med plovbo požrla svojo sopotnico, ker se je naveličala žreti samo ribe.
Splav so gonili vetrovi, ki so pihali v jadra. Stik s svetom je Willis vzdrževal s pomočjo radijske oddajne postaje. Nekega dne pa je prekinil tudi ta stik, in tedaj se je razširilo prepričanje, da je neznano kje izginil brez sledu. Toda po 115 dneh nadvs,- naporne plovbe je Willis priplu-l v majhno pristanišče Pago ni Samoanskih otokih v Tihem oceanu, kar pomeni, da jc preplul okrog deset tisoč milj dolgo pot. S ti ;:i je -postavil nov rekord, zakaj ni znano, da bi bil kdo kdaj preplul sam na splavu Pacifik ali kak drug ocean.
Na sliki vidimo splav malo prej, preden so se spremljevalci poslovili <1 NVillisa, ki je nato odplul na svojo dolgo pot.
INDUSTRIJSKO PODJETJ1-1


WE
âà
NUDI NASLEDNJE PROIZVODE:
'ItALNO MILO: E PALMA. DELO, »ISTRA« ZK1.E.NO, sCAPRA« RUMENO * PRALNO ODISAVI.JKNO MILO BREZ ZAVITKOV IN V ZAVITKIH -fr TOALETNO MILO KOZA LN K UME.NO * MILNI PRAŠEK »P U H T O. ZA FINE TKANINE * PRALNI PRAŠEK ODPRT IN V ZAVITKIH * KRISTALNO SODO * PARKETNI VOSEK * LOSCILO ZA C.EV-tJE »PERLAe * PRALNO TEKOČINO »V A R E C C H IN A«
GOSPODl.NJF, ZAHTEVAJTE IN KUPUJTE VEDNO IN POVSOD V\ - K l'i>\ OV USTNE PROIZVODE. K! VAS ROPU V VS\KEM OZIRU ZADOVOLJILI.
...........................................................................................................................................................................................mmiiiMuiiiiiiiii.......................................................................................................................................................................................
Nedaleč od Pulja, proti severozapadu, se vidijo krasni Brionski otoki.
Kadar mi kraški Slovcnci govorimo o Istri, imamo v mislih vselej samo Koprščino in Bujščtno. Po teh krajih pridelujejo debro istrsko vino, ki je znano daleč po EEvropi. V Koprščini prevladujejo črna vina, od katerih je posebno zanmenit izolanski »refošk«, ki ga daje vrsta z rdeiimi peclji. Pri nas pravimo »refošk z rdečo hlastino«. Kar pomeni isto kot italijanski izraz »refosco raspo ross-oc<. To vino je najodličnejše kvalitete, temnordeče »ko zajčja kri« in od vseh črnih vin najbolj cenjeno. Od drugih rdečih vin je na glasu burgundec, savigon, refošk z zelenimi »hlastinami«, barbera cabernet in še nekatere druge vrste. Sicer so pa črna vina največkrat mešanica raznih vrst.
V Bujščini prevladujejo bela vina, predvsem malvazija. Imajo tudi neko vrsto z ogromnimi grozdi, ki ji po laško pravijo »paga debiti — plačnik dolgov«. Daje namreč največji pridelek od vseh vrst, vino pa je plehko, šibko in ga porabijo največ doma. Svet-lordeče barve je piavina, ki daje bledordeče vino zelo prijetnega in milega okusa in je dokaj močno. Mili okus daje pomanjkanje čreslovine in zato ugaja vsem, ki ne marajo trpkih vin. Ker ga kazi bleda barva, ga mnogo rabijo za rzeanje trpkih in temnordečih vin. Kot največja istrska speciaiiteta je pa momjanski muškat. Sicer pridelujejo muškat menda po vseh vinorodnih krajih Istre, toda take kvalitete kot je tisti iz Momja-na, ne najdete nikjer drugod. Vsaj Momjančani tako pravijo! To je kot zlato rumeno in iskreče vino, ki pa vendar teče »ko oljen, doseže pa do petnajst ah celo šestnajst stopinj alkohola. Prodaja se to vino izključno v buteljkah, ki so drage. Vonj po muškatu je neverjetno močan in niti vsakemu ne ugaja. Jaz sem že pil štajerski hi dolenjski »muškatelec« ter najboljši- muškatni silvi-nec iz Slovenskih goric, ah v primeri z Istrskim muškatom se morajo ta vina skriti za deveto goro, čeprav so okusna in močna.
Istrski kletarji dela j a navadno tako: Dobro dozorel muškat zmastijo in p .jO na tropinah dan ah dva, da začne vreti. Ko se tropine dvignejo v kadi na vrh, poto-čijo in spravijo v sode, kjer do kraja pokipi in dozori za buteljke. To je smetana! Na tropine, ki so v kadi ostale, nahjejo mošt navadne malvazije nn počakajo nekaj dni. da ta izluži iz muškatnih trcpln ves vonj. Iz tega nastane prav dober »muškat«, ki pa ni ea buteljke, marveč ga točijo »na pipi«. Take vrste muškat so točili gostilničarji povsod, tudi po našem Krasu. Jaz sem celo poznal birta, ki je prodajal za pristni muškat muškatirani — jabolč-nik! Velike zadružne kleti prodajajo muškatov mošt. Ta je eist kakor kristal in ker nima v sebi nobenih beljakovin več, ne morejo v njem živeti kipelne kvasnice; ostane torej zmeraj enako sladek. Dajejo ga bolnikom kot močne okrepčilo: največ ga pa pokupijo vinarska podjetja, da 2 njim poljubno muškatirajo svoja bela vina. Ko odpremo
muškata, se nam zdi, da diši po njem
buteljko pravega vsa soba.
Ni mi znano, če Istra -izdeluje tudi peneča vina, znane pa ml je, da proizvaja mnogo buteljčnega sladkega vina Da ne imenujem več muškata, je za sladka vina najimenitnejši »rdečepecijati« refošk. Za ta namen pustijo grozdje na trti, da prezorjeno uvene in je že podobno rozinam Mošt iz tega grozdja ima visok odstotek sladkorja, ki ga je preveč, da bi mogel vas j^okipeli. Tako dobijo zeic močno vino, ki je še zmeraj sladko ko strd. Tako vino prodajajo edinole v buteljkah in je tudi zelo drago. S svojo okusnostjo m izredno prijetno aromo je istrski sladki refošk brez primere boljše kvalitete kot najbolj raz-kričani portugalski »oporto«, ki je narejen iz prezorjene portugalke.
Na dveh različnih zemljah rastejo istrski vinogradi Najboljša in najprijelnejša vina daje »bela« zemlja (terrn bianca), ki je sestavljena iz lapornato-liišastih slojev, brt-z prevelikih količin železnega oksida. Druga je znana kraška rdeča zemlja ali terra rossa, ki je bogata na železnih
spojinah. Tu so doma tipka vina, na splošno manj cenjena. Seveda pridelamo tudi na »beli« zemlji lahko trpka vina, če hočemo, da bodo trpežnejša, ie treba samo pustiti mošt, da dolgo kipi na tropinah, pa se bo »obogatil« na trpki čreslovini in postal bo hkrati bolj črn. V koprščini, kjer je sama »bela:i zemlja, delajo mnogi namenoma trpka vina, da je barva lepša in da se v vročini ne pokvarijo. Utegnejo se pa taka vina pokvariti na drug način: ker so dolgo izpostavljena zraku v kipelnih kadeh, se rada okužijo z ocetmmi glivicami in pozneje kaj rada cikajo.
V Bujščini so ločeni predeli obeh vrst. zemlje. Na rdeči zemlji pridelana črnma je torej že po naravi trpka, ker jo pa namenoma pustijo dolgo kipeti na tropu, postane »ekst-ra« trpka. Taka vina so preirigani tržaški gostilničarji radi kupovali in so jih potem točili za pristni kraški teran. Ne vem, kako je danes, toda svoj čas so v Trstu stočili desetkrat več »terana« kot ga je slovenski Kras pridelalj
2e za časa stare Avstrije so Tazen nekaj izjem vsi gostilničarji postojnskega, ilirskobistriškega in sežanskega okraja hodili septembra in oktobra meseca kupovat v Istro grozdje ali pa pozneje vino. Po grozdje so šli z vozmi, na katerih so na vsakem ležala drug za drugim dva skoro tri metre dolga pa komaj meter debela soda. Kjer bi imela bit i veha, so bila primerna vratca. Takim sodom smo pravil: »kaslade«. Bili so na svoj način zelo praktični, ker ie bilo mogoče v njih voziti grozdje po najbolj grd:h in strmih poteh. Te »kaslade« so bile raznih velikosti, največje so pa držale tudi nad deset kvintalov zmašč.enega grozdja. Pot iz mojega rodnega kraja do Buj v Istri in nazaj je vzela navadno tri dni. S praznim vozom tja je bila najkrajša pot skozi Ricmanje pri Trtsu, nato proti Škofiji in naprej proti Kopru. Le kdor .ie nameraval nakladati v vzhodnih predelih Slovenske Lstre (Buzet, Kubed itd >, je moral tudi s praznim vozom čez Črni kai. S težkim vozom nazaj sta bili dve primerni poti: čez Boljunec in po strmem klancu naprej do tržaške ceste onstran Bazovice.
(Dalje prihodnjič)
O ZDRAVSTVENIH TEČAJIH RDEČEGA KRIŽA V SEŽANSKEM
OKRAJU
Zdravstveni tečaji, ki jih prireja v zadnjih letih po vsej Slovenji Glavni odbor RK, imajo v sežanskem okraju še prav poseben pomen, čeprav so se razmere od leta 1947, ko so bili ti kraji priključeni novi Jugoslaviji, z izredno pozornostjo in pomočjo ljudske oblasti zeio izbolšale, je vendar na področju zdravstva pravzaprav storjen le dober začetek.
Ob perečem pomanjkanju sodobnih zdravstvenih ustanov, s kakršnimi razpolagajo danes večinoma že vsi ostali okraji v državi, je bilo potrebno v sežanskem okraju razviti intenzivno zdravstveno službo. To je narekoval visok odstotek umrljivosti prva leta po osvoboditvi. Vzroki so bili otipljivi: dolgoletna okupacija, vojna leta, naravna pasivnost Krasa, Ni čuda, da oslabljeni organizem ni zmogel odporne sile zoper razne bolezni. Zato je grozila nevarnost, da? se bo tod na široko razvila tuberkuloza. Poleg hrane je prebivalstvu teh krajev vedno primanjkovalo tudi zdrave pitne vode. Posluževali so se le kapnic, ki pa so v poletnih mesecih marsikje •usahnile. Posledica, pomanjkanja vode pa je zanemarjenost higijene. In kjer ni higijene, tam je bolezen.
Pred uvedbo sistematičnih zdravstvenih tečajev so v tem okraju sicer prirejali razna zdravstvena predavanja, ki pa so bila zgolj priložnostna in se jih je navadno moglo udeležiti samo omejeno število poslušalcev. Potrebno pa je bilo, da zajame zdravstveni pouk zlasti mlado vaško generacijo. Tako so 'bili uvedeni dveletni zdravstveni tečaji z obveznim obiskom. V prvem letu naj bi v tečaju obravnavali naslednji program: vloga ljudstva v zdravstveni dejavnosti, anatomija in fiziologija, higijena in epidemilogija, prva pomoč, prehra-
na in naloge Rdečega križa v zdravstveni zaščiti. V drugem letu tečaja pa: zdravstveno zaščito nosečih mater, novorojenčkov in dojenčkov, vzgojo za zakon in družino, male asanacije, nega bolnikov, prvo pomoč (II. del), protiletalsko zaščito, alkoholizem, politično vzgojo, organizacijo zdravstvene službe.
V letih 1952—1953 se je udeležilo prvega letnika zdravstvenega tečaja 692 mladink, rojenih v letih 1934 do 1935, Tečaje so imeli v 29. središčih. Letos se ie pričel tak tečaj v sežanskem okraju 3. novembra. Obiskujejo ga mladinke letnikov 1936 do 1937 (okrog 700). Kjer bodo stalne kmetijske šole — (v Dutovljah, Komnu, Štanjelu, črnem kalu in na Pregarjah), bodo zdravstveni tečaji vključeni v te šole kot oddelki. Kmetij sko-go-spodarske šole imajo v svojem učnem načrtu predvidena zdravstve-
navodila. Tako nam bo Rdeči križ v teh potrebnih in koristnih tečajih vzgojil nov rod naprednih žena in mater, ki bodo svoje sodobne pojme, znanje in izkušnje v negovanju in varovanju zdravja naših družin prenesle na svoje potomstvo. S tem pa bo hkrati zagotovljena skupnosti zdrava in odporna delovna sila zza nadaljnjo u-stvarjanje pogojev za srečno bodočnost in obrambo naše socialistične domovine.
ž. J.
i, ki pa niso več drobci
»Tovarišica, kaj neki ste zagrešili, da so vas kaznovali s namestitvijo v tej vasici?« S približno takimi besedami je ogovoril mlad medicinec, ki je bil prišel po službenih opravkih kot član neke zdravstvene eldpe, mlado učiteljico v neki oddaljeni vasici v Slovenski Istri. Tovarišica mu je krepko povedala, da pri nas ni kazenskih
o v¡

Moški zbor DPD »Svoboda« iz Kopra je bil .pretekli -teden na Goriškem, kjer je dal tri koncerte, in sicer v Mirnu pri Gorici, v Prvačini in v Ozeljanu. Pevse so povsod navdušeno sprejeli, tudi va vaseh, k-jer niso -peli, n, pr. v Vinodolu, kjer so jih prosili, naj bi tudi njih kmalu obiskali.
V soboto zvečer je zbor zapel zelo hvaležnemu občinstvu v Mirnu, tako' da so morali več pesmi ponoviti,
(Nadaljevanje s 1. strani)
Povsod sem videla le njega, celo njegovo ime je imelo poseben prizvok, Ne morem razumeti, kaj vse se lahko skriva v nas. Hodila sem v nekaki omotici in ves svet je bil v imenu Ivan.«
»Oprostite, neprizadet sem, zato se mi hoče, da bi se nekoliko ponor, čeval. Kako se je končala ta eter--ska ljubezen?«
»Eterska? Res ste izbrali pravo besedo. Razblinila se je. Kakor s-o bile misli vedno pri njem, tako sem tudi govorila samo o njem, dokler nisem vzbudila zanimanja zanj v prijateljici, ki se je zaljubila. Bila je njegov tip. zato je našla odziv. Morala sem se umakniti. Najhuje pa je bilo,, da sem že od po-četka vedela, da ne bom nikoli njegova. Zato sem rekla, da se človek oklepa brezupnih stvari mnogo bolj, ker se vedno boji, da jih bo izgubil.«
»Sicer me s svojo razlago niste prepričali, toda zanima me, kakšen je bil formalen konec. Ali bi mi ga povedali, če nisem preveč predrzen, da vas sprašujem, tako boleče stvari?«
»Znašla sem se pred izbiro: naj se uklonim in sprijaznim z dejstvom, ali pa naj si razbijem glavo. Izbrala sem prvo.«
»Najbrž vam ni žal?«
»Res -pride včasih minuta, ko si človefk zaželi, da bi bil mrtev, a nikoli mi ne bo žal, da sem ostala živa. On bi ne bil vreden take žrtve, tako nesmiseitne žrtve. Sicer pa noben moški tega ne zasluži.«
»Zdaj ste pa vi začeli trositi po-kione.«
»Nerada ostanem dolžna; škoda, da sem se prepozno tega navadila.«
»Najbrž vas je tedaj izmodrilo, da ste spoznali, da se ne splača loviti kresnice, ker jih že tako v avgustu ni več?«
»Res, izkušnje so krepko zdravilo. Ne vem, zaikaij, toda na svetu ni ničesar podarjeno. Vsako lepo minuto je treba plačati. Toda moram 6e vrniti spet v svet, preveč razmišljanja ne de dobro, čaka me deio, zato vas pozdravljam; ne smete se mi smejati, sicer vam nebom nič. povedala, Pozdravljeni!
»Nasvidenje,« se je dr. Perait nasmehnil odhajajočemu dekletu,
kajti -ljudje niso nehali ploskati. Predno so zapustili Miren, so pevci zapeli tudi pred spomenikom padlih.
Bolj slab uspeh je bil v Prvačini, kjer je bil zbor v nedeljo popoldan in je bilo več pevcev na odru kot občinstva v dvorani. Ko šo organizatorji propagande za koncert ugotavljali.. kje bi (bil vzrok tako slabega obiska', so odkrili, da je bil čez lepak za koncert prclepljen lepak za ples, ki naj bi bil zvečer, Nekateri domači ljudje so potem tudi povedali, da so o koncertu sicer vsi obveščeni, niso pa vedeli -točne ure, za kar so poskrbeli organizatorji plesa, ki so celo u-pa-li, da bodo pevci prestavili svoj program na večerno uro, tako da -bodo lahko privabili ljubitelje petja in plesa. Vsekakor je bilo -to njihovo dejanje neodgovorno in so želi grajo domačinov in gostov. Za neuspeh v Prvačini so se pevcem oddolžili vaščani v Ozeljanu, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano in veliko -jih (je ostalo tudi zunaj. Seveda -je bilo odobravanje in ponavljanje in po končanem koncertu ljudje kar niso hoteli iz dvorane. Zunaj so čakali pevce in -jih prosili, naj jim še kaj zapojejo, na vsak način pa naj jih kmalu spet obiščejo.
Moški zbor »Svobode« s svojimi nastopi vedno znova dokazuje, da se razvija v naše reprezentančno vokalno-umetniško telo, -ki dostojno zastopa ne samo Koper, ampak tudi svojo ožjo domovino Primorsko. O njegovi nenehni rasti in prizadevnosti se ibomo lahko prepričali tudi na koncertu narodnih pesmi, ki ga bodo imeli v kratkem v Kopru.	Z. L.
na -predavanja, ki se jih bodo udeleževale tečajnice, hkrati pa bodo imele priložnost, da se seznanijo tudi s predmeti, ki so na-menjeni splošni izobrazbi (slovenščina, zgodovina, zemljepis, računstvo, priio-dozn-anstvo itd.). Ta organizaoijski ukrep je vseikakor zelo umesten tudi zaradi pomanjkanja predavateljev. Okrajni odbor RK v Sežani je pred kratkim priredil dvodnevni seminar za predavatelje v zdravstvenem tečaju. Na tem seminarju so se predavatelji seznanili z osnovnimi in važnejšimi vprašanji tečajnega programa. Zdravnik dr. Jed-lička iz Sežane je predaval o osnovah anatomije in fiziologije, okrajni zdravnik dr. Cergolj o prvi pomoči, dr. Komar iz protituberku-loz-ne bolnice pa o zdravi prehrani.
Sanitarna in zdravstvena inšpekcija sta mogli že doslej ugotoviti na terenu, -da tečajnice iz prejšnjega tečaja s pridom uporabljajo na vasi v tečaju pridobljeno znanje in
Iz Pivke
Občinski ljudski odbor v Pivki jo naročil za vseh 7 ljudskih šol v občini ter -tudi za nižjo gimnazijo novo opremo za razrede, ld bo stala 1 milijon 200 tisoč dinarjev.
Osnovne šole so dobile še .po 50 tisoč dinarjev vsaka za nabavo učil, gimnazija pa 250 tisoč dinarjev.
Poleg .tega je občinski ljudski odbor na svoji zadnji seji, ko je razpravljal o dodatnem proračunu za leto 1954, dodelil večje dotacije raznim mnioždeniiin (organizacijam ter društvom. Zveza borcev je dobila iza ureditev -partizanskega .pokopališča, kjer je pokopanih 84 borcev", 1 milijon dinarjev. TV-D »Partizan« je dobil 300 tisoč dinarjev za nabavo raznega fizkultu-mega orodja, KUD Pivka, KUD -Pa-lčje in KUD Slavina so prejeli skupaj 250 tisoč dinarjev za razne -kulturne potrebe, ljudska knjižnica v Pivki -pa 250 tisoč dinarjev za nabavo knjig. Gasilska društva v -Pivki, v Zagorju in Slavini pa so prejela 500 tisoč dinarjev za nabavo raznega orodja ter za -manjša -popravila gasilskih domov.
DM
valovna dolžina 254,6 ni IZVLEČEK IZ PROGRAMA:
NEDELJA, 14. XI. 54,: 8.15 Iz domačih logov za nedeljsko jutro; 8,40 Za naše kmetovalce; 9.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 30 minut dobro volje; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naš mikrofon je z vami — Primorski zbori, ansambli in solisti; 15.30 Naši kraji in ljudje: Ljudje pod Snežnikom; 16.00 Nedeljski promc-nadni konccrt; 16.30 Zbrano cvetje z. domačo grede; 19.15 Kontrasti v ritmu; 20.15 Jurina in Franina; 20.30 Glasba po željah v hrvaščini; 21,00 Večerni koncert operno glasbe; 22.00 Plesna blasba. PONEDELJEK, 15, XI. 54.: 13.45 Zabavna glasba; 14.00 Od melodije do melodije; 14.00 Domači zvoki — pianist B. Lcsjak, pojo J. Lipušček; 15.00 čistimo svoj jezik; 15.15 Operetne melodije; 15.30 Popularni motivi iz glasbenega sveta; 16.00 Šport doma in po svetu; 16.10 Iz ritma v ritem; 20.30 Z narodno glasbo po Jugoslaviji; 21.05 Nočni koncert jugoslovanskih skladateljev: Matija Bravničar, Dra-gutin Gostiša; 22.00 Plesna glasba. TOREK, 16. 11, 54.: 11.00 Šolska ura; 1-1.30 Mladinski koncertni oder (F. Chopin in F. Liszt); 13.45 Zabavna glasba; 14.00 Od nedeljo do nedelje; 14.40 Domači zvoki — pevski zbor »Svoboda« iz Zagorja; 15.00 Kulturno življenje na Primorskem; 15.10 Domači Solisti in ansambli pred našim mikrofonom; 15.30 Ali veš kaj to? — Pisan spored glasbenih ugank; 16-00 Tečaj angleščine; 16,10 Za vsakogar nekaj; 19.15 Melodije in ritmi; 20,15 Melodijo od včeraj do danes — pianist Borut Lcsjtk; 20,30 C. Montevcrdi; »Orfej« opc-ra s prologom v 5. dejanjih; 22.30 Plesna glasba. ČETRTEK, 18, XI. 54.: 13.45 Zabavna glasba; 14,00 Od melodije do melodije; 14,40 Domači zvoki; albuma priljubljenih narodnih melodij; 15,00 Od Triglava do Jadrana; 15,30 Glasbena kronika doma in po svetu; 16.00 Zdravstveno predavanje; 16,10 Za vsakogar nekaj; 19.15 Melodijo in ritmi; 20.30 Pesmi hrvatskih skladateljev — Zbor hrvatskih učiteljev Iz Zagreba: 21.05 Nočni koncert komorne glasbo (Chopin, Brahms, Bloeh); 22.00 Plusnu glasba. Četrtek, 18. XI, 54.: 1.3.45 Zabavna glasba; 14.00 Od melodije do melodije; 14,40 Domači zvoki: poje tol-
minski ženski oktet; 15.00 Z knjižne police; 15,20 Domači solisti in ansambli pred našim mikrofonom; 15.30 Popoldanski operni koncert; 16.00 Narava in tehnika; 16.10 Za vsakogar nekaj;' 19.15 Melodije in ritmi; 20.15 Glasba po željah v hrvaščini; 20.45 G. Gershwin: »Rapsodija v modrem« — klavir solo Branko Sepčič; 22.00 Plesna glasba. PETEK, 19. XI. 54.: 13.45 Glasba po željah; 14.40 Domači zvoki: igrajo veseli godci in pohorski flo-sarji; 15.00 Kulturno pismo; 15.10 Melodije starega Dunaja; 15-30 Koncert slavnih solistov; 16,00 Tečaj angleščine; 16.17 Za vsakogar nekaj; 19.15 Melodije in ritmi; 20.15 Zaplešimo v ritmu sambe in rumbe; 20.30 Priljubljene dalmatinske narodno pesmi; 21.05 Konccrt instrumentalne operne glasbe; 22.00 Plesna glasba. SOBOTA, 20. 11. 54.: 11.00 Operna glasba; 13.45 Zabavna glasba; 14.00 Od melodijo do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15.15 Domači solisti in ansambli pred našim mikrofonom; 15.30 Z narodno pesmijo po svetu; 16.00 Po naši zemlji; 16.30 Emisija za JNA; 1.9.15 Melodije in ritmi; 20.15 Improvizacija na klavirju — pianist Borut Lesjak; 20.30 Konccrt moškega zbora slovensko filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom Rada Simonltija — Prenos iz gledališča v Kopru; 22.00 Plesna glasba.
mest in da ni ničesar zagrešila. Povedala mu je tudi, da so tamkajšnji otroci prav tako potrebni vzgoje in izobrazbe kakor otroci naših večjih in manjših mest. In še to: imamo lažja in težja službena mesta. Povsod so potrebne dobre, delovne in vestne učne moči. In takšne imamo tudi v sežanskem okraju in tudi »na kazenskih mestih !«
Mlad obsolvent geografije je prejel obvestilo, da je nameščen na gimnazijo Tomaj. Odklonil je to namestitev z motivacijo, da ne gre tja, ker so ga samovoljno namestili. Ko bi ga bil prav tako samovoljno namestili na eno gimnazij Ljubljane, Kranja, Celja ali Maribora, bi ga seveda taka samovoljnost prav nič ne motila.
Diplomiran geolog in biolog je bil nameščen na gimnazijo Sežana. Tudi on je odklonil namestitev. Pismeno je izjavil, da ne bo nastopil službenega mesta, ker se namerava baviti z geološkimi problemi na področju svoje ožje domovine (dobesedno).
Navedeni primeri nam ne dokazujejo samo skrajno mizernega, ozkega in sebičnega gledanja posameznikov (tega res ne nameravam in niti ne smem posploševati), ki so tako globoko zaverovani v sami sebe in v svoje hipersposob-nosti, da iz te globine ne vidijo družbenih potreb, marveč nam kažejo še nekaj drugega. Ne samo., da imajo posamezniki docela zgrešene pojme o nekakšni izmišljeni manjvrednosti in zaostalosti tukajšnjih krajev in prebivalcev, ampak s svojimi izjavami dokazujejo, da je njihov odnos, njihovo gledanje na tukajšnje prebivalstvo skrajno poniževalno, nevredno današnjega inteligenta! Pozabljajo, da so -ponavadi sami izšli iz take sredine in da so tukajšnji filani delovne skupnosti doprinesli svoj delež, da so se mogli izobraževati in študirati!
T. Ž.
SLOVENSKI OKTET ¥ KOPRU
V nedeljo 7. novembra, nas je ponovno obiskal Slovenski oktet iz Ljubljane. Razen svojega takoime-novanega »železnega repertoarja« nam je zapel nekaj novih pesmi, od katerih žal nekatere niso dobro zvenele, ker so pisane za veliki zbor in ne za komorni ansambel. Tudi predelave pesmi za mešani zbor niso bile preveč posrečene. Slovenski oktet se bo moral odločiti, ali naj ostane tolmač priredb val sodobnih skladateljev. Vedno narodnih pesmi ali naj bi se lote-pa se bo moral omejiti le na skladbe, ki so napisane za komorno zasedbo.
Sicer pa se nam je Slovenski oktet zopet predstavil kot kvalitetno in homogeno glasbeno telo. Kljub nekaterim pomanjkljivostim lahko govorimo o tehnični in umetniški dovršenosti njihovega petja.
Pevci so gostovali tudi v anka-ranski bolnici, kjer so jih bolniki sprejeli zelo prisrčno in so jim bili hvaležni za našo lepo pesem.
G. Z.
Ureja uredniški odbor —- Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« —• Vsi v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2.
U§9B°®W¡
BS ® F E
Saaíorjov¡a S G - PoáénS pradal St
ZA POKAL MARSALA TITA
Partizan in Crvena zvezda finalista
Največje presenečenje je v nedeljo na travnatih igriščih pripravil beograjski Partizan, kateri je v pelfinalnem tekmovanju za Titov pokal proti Hajduku v Splitu dosegel visoko in nepričakovano zmago. Partizan je sicer ena naših najmočnejših enajstoric, toda v začetku -letošnjega prvenstva mu ni šlo od rok. Izgubil je po nepotrebnem ah zaradi podcenjevanja veliko dragocenih točk tako, da so se vsi že izpraševali, kaj je z njim. V nedeljo je prišel odgovor. Zmaga nad v tem prvenstvu nepremaga. mim Hajdukom. Glavno besedo y igri je imel Zl-atko Čajkovski, ki je bil v nedeljo, po dvomesečni odsotnosti zaradi suspenza, zopet tisti stari in neprekosljivi igralec. Med hajdukovci je bil najboljši vratar Beara-, kateremu gre vsa zasluga, da poraz ni bil še veji. Gole sta zabila vsak po dva Jočič in ValOk.
V drugi tekmi, ki sta jo odigrala v Subotici domači Spartak in Crvena zvezda, so beograjski gostje, po dolgi in težavni borbi, polni ostrine in menjajočih se situacij uspeh le z veliko težavo nadigra-ti domačine in jim zabiti en sam gol, kar jim pač zadostuje, da se uvrstijo v finale, kjer se bosta srečala, kot že 29. novembra 1948- in 1952., Partizan in Crvena zvezda, da medsebojno obračunata in odločita o zmagi.
^Vodeči Diuamo prvič (premagan v Sarajevu
Osmo kolo državnega nogometnega prvenstva, čeprav okrnjeno zaradi "polfinalnih srečanj za »Pokal maršala Tita«, je poteklo v znamenju velikih in nepričakovanih nresenečenj. Največje od vseh se je dogodilo v Sarajevu, kjer je
BRONSTEIN LN MATANOVIC ŠE VEDNO V VODSTVU
- Šahovski turnir v Beogradu je prišel do svojega štirinajstega kola. Glavni boj se bije med našimi in ruskimi velemojstri, ki so zasedli vsak po dve od štirih prvih mest na lestvici. Presenečenje prejšnjega tedna je bila zmaga Ivkova nad Petrosjanom.To je bila prva zmaga Jugoslovana nad ruskim velemojstrom.
Trenutno stanje na lestvici je sledeče: Bronstein 10 točk; Mata-novič 9,5; Petrosjan 9; Trifunovič 8,5 (1); Pilnik 8,5; Barcsa 8 (1); Ivkov 8; Gligorič 7,5 (1); Djuraše-vič 7,5; Nedeljkovič in Mi-lič 7; Ra-bar 6,5; itd-
ZDA SVETOVNI PRVAK V KOŠARKI
Prejšnji teden je bilo zaključeno v Bio de Janeiro svetovno prvenstvo v košarki, ki se ga je udeležilo dvanajst moštev, med katerimi dve evropski, Francija in Jugoslavija. Kot "smo pričakovali, je zopet zmagala ZDA, medtem ko se je med splošnim presenečenjem ekipa doslej malo poznane Brazilije'uvrstila na drugo mesto.
Naše moštvo je ha tem prvenstvu igralo dokaj slabo in izpadlo iz finalnega tekmovanja. V tolažilni skupini je zasedlo tretje ali predzadnje mesto.
doslej še nepremagani državni prvak Dinamo utrpel pivi poraz proti povprečnemu Sara-jevu, ki si je s svojo borbenostjo in srčnostjo zasluženo priborilo dve točki. S porazom Dinama po osmem kolu je ostalo neporaženo samo še moštvo Hajduka. Vendar pa neuspeh, k?
ga je doživel Hajduk v pokalnem tekmovanju kaže, da ni več tisti iz prvega del» prvenstva.
Razen Sarajeva je v Skopi ju presenetil tudi Radnički, ki je kot zadnjepla-sirani v lestvici, zasluženo premagal domačega Vardacrja z neoporečnim in zasluženim rezultatom 2:0. Da ne bi zaostal za tovariši, je tudi sarajevski železničar šel po točko na nevarno igrišče Vojvodine, ki kljub stalni -terenski premoči ni uspela prodreti skozi obrambo gostov in zmagati.
Lepa zmaga Pirana v Kranju
V	republiškem prvenstvu Slovenije moramo zabeležiti na prvem mestu lepo in visoko zmago, ki jo je Piran dosegel proti Korotanu v Kranju. Pirančanom je uspel ta podvig, kljub temu, da so po prvih 45 minutah igre vodili domači že z 2:0, V drugem polčasu so gostje zaigrali kot še nikdar in stalno o-blega-li domačo obrambo, da je bila kar štirikrat prisiljena na predajo.
Odlični ljubljanski Grafičar je uspel premagati doslej vodečega in še nepremaganega goriškega železničarja. Njihova zmaga ni toliko nepričakovana, saj je železničar že prejšnjo nedeljo proti Aurori pokazal, da je trenutno v krizi.
V	Izoli je bilo vroče, in to sicer bolj po krivdi nedoraslega sodnika iz Kranja, kot pa enajstoric. Ta je bil tako neodločen, da so igralci delali, kar jih je bilo volja, ne da bi jih sodnik opozarjal in kaznoval. Zaradi tega smo imeli priložnost videti na igrišču več krvavih obrazov. Končno se je srečanje konča-
lo s prav nič zasluženo zmago Krima, ki je dal zmagoviti gol le 30 sekund pred koncem in to iz offside pozicije- Nič niso zalegli protesti domačih, sodnik je ponovno potrdil svojo nesposobnost in z njo zapečatil Krimovo zmago
Aurora je bila v Ljubljani visoko poražena. Bila je na igrišču le senca one enajstorice, ki smo jo bili navajeni gledati. V zadnji tekmi je goriški Branik prvič prišel na svoje, čeprav samo na pol. Na domačih tleh je osvojil prvo točko v letošnjem prvenstvu z neodločenim rezultatom proti Postojni.
V prvenstvu vodita železničar in Grafičar s 13 točkami, njima sledi Krim z 11, nato Izola in druge z 8 itd.
OKRAJNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Po dolgem odmoru je v nedeljo začelo t-udi koprsko okrajno nogometno prvenstvo, v katerem sodeluje devet moštev. Med rezultate prvega dne je vredno omeniti zmago, ki jo je dosegel dekanski Jadran proti P-učam. 11:0 ni vsakdanjost na nogometnih igriščih. S ' tem je Jadran postavil svojo hipoteko na končno zmsgo, saj je drugi favorit, koprski Stil, v nedeljo zapustil visoko poražen igrišče Pirana. V Bertokih sta si Zarja in Rdeča zvezda brateko razdelili točki, čeprav so Bertožani bili v rahli premoči.
I. LEKCIJA
Teachcr: Dehor večer, poslušalci — Good evening, listeners. DovOIit-e, da se vam predsta vim v angleščini: This is John Teacher — To je Ivan Učitelj, My name is John Teacher — Moje ime je Ivan Učitelj, Joan: Good evening. My name is Joan Grey — (Joan — Ivanka), reacner: ;rms is »liss Joan.
Grey. (Your — tvoje ah vaše). Joan: My name is Joan Grey.
Your name is John Teacher. Teacher: Tis is -Miss Joan
Grey. (MLss — gospodična). Joan: Good evening. This is Joan Grey.
Gospodična Grey vam bo predstavila sedaj še druge čla-ne svoje družine.
Joan: This is my father. (To
je moj oče).
Mr. Grey: Good evening. My name is William Grey. This is my daughter Her name is Joan. She is Joan. She is my daughter.
(M. — skrajšano: ' gospod, daughter — hči, her — njen, she — ona) Joan; This is my mother. (Mother — mati). Mrs, Grey: Good evening. My name is Mary Grey. This is my daughter. Her name is Joan. She is my daughter. (Mrs. — skrajšano: gospa, Mary — Marija). Joan: This is my brother. His name is Tom. He is my brother.
(brother — brat, his — njegov he — on).
in govorite44
Mr. Grey: He is my son. His
,— sin),
Mr. Grey: Me is my son. His name is Tom. His sister is j»an, stie is my daughter, (sister — sestra). Tom: She is my sister. My name is Tom Grey. Good evening.
Teacher: Good evening, Tom. Tom: This is my dog. His name
is Rover, (dog — pes). Joan: This is my cat. Her name Is Tibby. (cat — mačka). Teacher: George Martin, rnlad Novozeianec, bo preživel nekaj časa pri GTeyevih, Pride z vlakom na veliko iondonsko postajo Victoria, kjer ga pričakujejo Greyevi. Gospod Grey mu predstavi svojo družino, pTeden ga odpelje k avtomobilu. Mr. Grey:: Mr. Martin?
Martin: Yes, my name is Martin. (yes — da). Mr. Grey: Good evening. My is Grey.
Martin: Good evening, Mr. Grey.
Mr. Grey: Mr. Martin, this is Mrs. Grey. Mary, this is Mr. Martin.
Martin: Good evening, Mrs. Grey.
Mrs. Grey: Good evening, Mr. Martin.
Mr. Grey: This is my daughter.
Her name is Joan. Martin: Good evening, Miss Grey.
Joan: Good evening, Mr. Martin.
Mr. Grey: This is her brother.
His name is Tom. Tom: Good evening. Martin: Good evening.
Objavljamo prvo lekcijo tečaja angleškega jezika, ki ga oddaja Radio Koper vsak torek in petek ob 16.00 uri. Tako boste lahko spremljali v našem časopisu in po radiu tečaj, ki vas bo v kratkem času, če ga boste pridno poslušali, Seznanil z najbolj razširjenim jezikom na sveltu.
Naš tečaj ima naslov »Listen and speak« — »Poslušajte in govo-
Namenil sem se bil onda-n, da z ajdovskim, avtobusom obiščem enkrat še Kraševce in tudi v Vipavo sem kanil pogledati. Bil sem že onkraj Sežane, pa mi je vse račune skazil one, sprevodnik na avtobusu, za Emila se menda pusti zmerjati. Niti opazil nisem, kdaj mu je tako močno stopila nafta v gla-vo, da mu je začel jezik brenčati v nekakšnem mednarodnem zmer-javskem žargonu, in tudi roke so mu začele nekam čudno opletati. -Znašle so se ubogemu tom-ajske-mu študentu v laseh in bilo je vpitij a in zmerjanja, lasanja in suvanja, da sem se še jaz presbr-a^ šil, čeprav sem že skoraj čisto plešast, — kar ni seveda nič čudnega,
TOVARNA SCETK „ISTRA" V-KOPRD
Odkupuje kr.iin in bele prane ščetine po najvišjih dnevnih cenah

Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov:
Ime in priimek
Bivališče
PoŠta
Naročnino bom plačal, ko prejmen vašo položnico!
Dne
(Lastnoročni podpis)
če le malo berete, kaj vse moram prestati samo zaradi moje Juce. Slišal sem še žvehket nekakšne •razbite posode na avtobusu in tre-skanje kalaibreških kletvin, pa je bilo dovolj, da sem dal nogam vetra in jo kar peš ucvrl čez dm in strn nazaj proti Sežani. V naglici pa sem pravo pot zgrešil in se znašel kar na lepem v Senožečah.
Silno čudno se mi je zdelo, da je bilo tako tiho po va-si. Vsa dolga cesta je bila prazna, kot bi jo sto kilometrska burja pomed-la. Pobaral sem kar na slepo v neki hiši, čemu so v tajki žalosti in kam so se vsi moški vaščani vtaknili.
»Eni so šli v Postojno kupovat reči, ki jih naša zadružna trgovina nima ali ne da v prodajo, drugi so šli žago prodajat, ki je sicer potrebna in jo je občina s težko muko nabavila, zdaj pa jo zadruga, mizarsko podjetje in vsa občina skupaj niso v stanju montirati, — največ pa je to krivo, da je danes izredni in nepreklicno zadnjikrat občni zbor naše zadruge«, mi je odgovorila na vprašanje krepka gospodinja.
:»Aha, torej na zboru so vsi! Kje pa sejejo?«, sem bil radoveden.
»Saj to je tisto, — vsi so se poskrili, da jim ni treba na zbor. Bodo že potem udrihali in zabavljali, če kaj ne bo prav, češ, nas tako ni bilo zraven!« —
Zahvalil sem se lepo za pojasnilo in nisem več stikal za' Senožečam. Zapomnil pa sem si njihovo umno politiko in sklenil, da tudi mojo Juco poučim o njej, — bo vsaj kdaj doma!
Prismolil sem se. kar na neki tovorni avto in se potegnil-še do Postojne. Pravih so mi že, da je to zdaj drugi Monte Carlo pri Karlo-tu, pa sem se šel na svoje oči prepričat. In sem res videl, da ni vse-
ga verjeti ljudem, kar ti natrobijo. Ubogi biljardet še ni nobena ruleta in šnops in briškola na umazane karte še ni noben poker. Res pa je, da »igralnica« dela od jutra do polnoči, če ne kar od jutra do jutra. Le škoda, da tujci še niso zvedeli zanjo, ko že za Monte Carlo ne poraijtajo več. Postojna bo potem dvakrat slovela: kot jamsko mesto in kot novi »Karlo«. Kar-lo pa bo ostal Karlo in bo lahko menzo kar zaprl, dokupil še biljardet ali dva in nekaj »macov« igralnih kart, pa bo šla baraka naprej, — samo še licenco bo treba, da bo ■lokal lahko tudi ponoči odprt, če ne bo ves dobiček nekoč kasiral sodnik za prekrške.
Juca me je ta teden pošteno ©kritizirala. Pravi, da se zanimam samo za stvari, ki so daleč in nikomur na poti. Tega pa ne vidim, da v koprskih trgovinah nič ne dobiš. Ne ženskega perila, ne gumbov, vate za plašče, nobenih otroških stvari in kaj vem, ka.i vse. To, kar je povedala me ni niti posebno začudilo. Bolj sem bil presenečen, ko mi je povedala, da je v Ljubljani tega na pretek. Kako vraga je zvedela, ko še naši komercialisti, ki so od »meštirja«, ne morejo zaslediti takega blaga.
In še kup drugih stvari mi je »nacvenksrla«. Od surovega kostanja, ki ga ne dobiš v nobani trgovini s sadjem in zelenjavo, pa do jeklenk za plin in nočnih razgrajačev po koprskih ulicah.
Prav, sem rekel, kar daj. Saj ne rečem, da mi marsikaj uide, ali kar tako požreti kritiko, pa tudi ne gre. Zato sem dal Juci mesec dni časa, da sama vse to temeljito pregleda in vam, dragi moji bralci, na tem mestu v eni prihodnjih številk tudi sama sporoči, kako in kaj. Kolikor jo poznam, bo držala besedo.
Nasvidenje vaš Vane,
rite«. Ta tečaj že več let z velikim uspehom uporablja britanska radijska postaja v Londonu in tudi mnoge radijske postaje po vsem svetu, ki jim ga je BBC dala na razpolago.
V današnji številki našega čascK-pisa objavljamo prvo lekcijo, ki jo je Radio Koper oddajal v torek 9. ■novembra, ponovil pa jo bo danes 12. novembra. V prihodnji številki bomo objavili drugo in tretjo lekcijo, tako, da bodo imeh naši bralci že v naprej material za naslednje lekcije.
Opozarjamo, da je ta tečaj lahek in je zato dostopen vsem, ki ima^-jo zanimanje in veselje za učenje angleščine. Ne zahteva posebnega znanja slovnice. Slovnico se boste naučili na prav lahkih -in številnih primerih. Namen tečaja ni, da bi vam nakopičil znanje velikega števila besed, s katerimi ne bi vedeli kaj početi- Jezik, ki se ga boste naučili v našem časopisu in po Radiu je jezik vsakdanjega življenja, kakršnega danes Angleži v resnici govorijo. Lahko si boste pridobili glavne osnove angleščine in na ■njih gradili naprej.
Dellasanta poide v fcgipf:
Pred dnevi se je v Beogradu sestal upravni odbor BS Jugoslavije, ki je določil jugoslovansko kolesarsko državno reprezentanco, za mednarodno etapno dirko okrog Egipta, ki bo v decembru,
V reprezentanco, ki bo štela osem kolesarjev, so določali Petroviča, Lakoviča in Coliča iz Beograda; Ročiča, Metelka in Bogoviča iz Zagreba; Vidalij-a in Dellasant-o iz Slovenije. Omenjeni kolesarji bodo odpotovali 10. decembra v Dubrovnik, kjer bodo nekaj dni na zveznem treningu, nato pa bodo odšli 25. decembra z letalom v Egipt.
Mednarodnega jezika
ESPERANTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za din 25.—, Vam pošljemo brezplačno na- ogled prve lekcije.
Zveza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1.