Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo v
Murski Soboti
• •••
Rokopise ne vrača
Izhaja vsako soboto in stane s poštnino vred za celo leto 40 Din, za pol leta 20 Din, za četrt leta. 10 Din
I
pv pf"avna liceja:.a ktgižnif Ljubljanu
S DOM
Narodno-socijaiistieen tednik
m * «aiStVO V
Murski Soboti Oglasi:
□ cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za »/z in za 74 strani stanejo /5 para za 1 Qcm Pri večkratni objavi primeren popust
20. štev.
Murska Sobota, dne 4. avgusta 1923.
I. leto.
lemim Meiem.
Murska Sobota, dne 3. avgusta 1923.
Odločili ste za današnji dan, da po-sežete po skrajnem sredstvu, da opozorite ostali narod, pred vsem pa ljudske zastopnike na bedni položaj, v katerem se nahajate že leta in leta. Odločili ste se za stavko. Celi dan naj počiva delo povsod, v vseh uradih in v vseh obratih, kjer sčo-tisočem slojih najzvestejših državljanov reže kruh država.
Peščica ljudij, ki jih je narod izbral, da urede državo po svojih najboljših močeh in po svoji čisti vesti, vodi usodo naše države. Toda pokazali so, da niso kos veliki nalogi, ki so jo prevzeli. Prišel je odločilen čas, ki je zahteval mož trdnih živcev, mož stanovitnih načel, da, predvsem mož srčnih vrlin. Pa ni jih našel. Vsaj za težko nalogo: ustvariti z dobrim, zadovoljnim, nepristranskim, delavnim uradništvom trden temelj naši državi, vsaj v tem so se pokazali vsi, ki so danes na krmilu, povsem nezmožne in nevoljne.
Žalostno in sramotno! Toda ne žalostno in ne sramotno za Vas, javni nameščenci, niti žalostno in sramotno za maso naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, pač pa žalostno in sramotno za naš parlament. Komaj tretjina narodovih zastopnikov tvori vlado, a ta tretjina je v svoji stiankarski in plemenski zaslepljenosti izgubila ves socijalni čut. Kapitalizem je gonilna sila te naše vlade. Boj socijalizmu, da, neizprosen boj vsem socijalističnim, proletarskim stremljenjem je napovedala ta kasta vlastodržcev. In vrgla je med zavržence tudi Vas, ki ste si postavili vzvišeno nalogo: delovati za blagor države in splošnosti.
Ni najmanj Vas pa ne bodo grdili miljoni tistih, ki sicer niso javni nameščenci, a dobro vedo, kaj je beda! Ne, vsi čutijo z Vami ter želijo uspeha Vašim stremljenjem. In to Vam bodi zadoščenje. Ko pa enkrat dosežete svoj cilj, ko bo Vaše bede konec, takrat ne zalite neštetih miljonov proletarcev. Stopajte v njih vrste, delujte v njih prid, za njih gospodarsko in kulturno povzdigo. Vedite in nikoli tega ne pozabite: ni ministri, ni kralji, ni generali, ni miljonarji — ne, vsi ti niso država; le narod, le delovno ljudstvo je tisto, ki tvori državo. In ta narod je Vaš službodajalec. — Služiti temu trpečemu delovnemu ljudstvu smatrajte za svojo dolžnost in za svojo najvišjo čast.
Tako si boste pridobili in ohranili spoštovanje pri 95<y0 našega naroda, ki je proletarski. To je naša skromna želja, ki Vam jo pošiljamo v pozdrav današnjega zgodovinskega dne 3. avgusta 1923.
iiiiiiiiiiliiliiii
Naročajte si „Naš dom“!
Naročnina za četrt leta ztiaža
sara® 10 Pin.
ffiHfSi»»»
Domače vesti.
Murska	Sobota.	Osebne	vesti.
Bivši okrožni notar Janez Ružič je imenovan za začasnega davčnega upravitelja pri	davčnem	okrajnem	oblastvu.	Gosp.
Lipovšek je	imenovan	za okrajnega gla-
varja, gg. dr. Bratina in Svetina za vladna tajnika.
Dolnja	Lendava.	Osebne	vesti.
Okrajni komisar g. M. Kandrič je imenovan za vladnega tajnika. G. dr. Tina Čuš, svojčas vodja tukajšnje ekspoziture soboč-kega okrajnega glavarstva, sedaj okrajni komisar v Kočevju, je imenovan za vladnega tajnika.
Dolnja Lendava. Ako hočemo biti pravični, moramo reči, da se je v tein času, kar je gerent g. Ivan Kokot, tudi precej napravilo. Na pr. ako si prej ogledal v občinskem uradu pisarne, stražniško sobo itd. je vse to zgledalo, kakor zapuščeno že od nekdaj. Danes pa je vse to lepo ščiščeno in poslikano. Ravno tako tudi v skladišču požarne brambe. Pa lahko rečemo, da kljub tem izdatkom še vse eno ostane toliko denarja v občinski blagajni, kolikor ga je treba za druge nujne zadeve. Kdor je dober gospodar, zna marsikaj na dobro spraviti. Tudi vsakem drugem oziru je gerent Kokot na svojem mestu.
Dolnja Lendava. List „Naš dom“ postaja v dolnjem Prekmurju od dne do dne bolj domač. Vsakdo ga rad čita. Če je kdo izmed nasprotnikov mislil, da se list ne bo uržal, ta se je motil. Nasprotno, v kratkem se bode tako razširil, da ga bode vsak jezika zmožen Prekmurec čital. Saj ga že imajo sedaj po večini vsi gostilničarji in drugi javni lokali. V listu, ne najdeš nikdar grdih osebnih napadov, temveč samo temeljite in pravične dopise. Zatorej naročite si ga vsi dobro misleči Prekmurci.
Dijaški dan v Beltincih. Zopet stopijo domači dijaki pred javnost dne 12. avgusta 1923 v Beltincih v „Malem gradu“. Na ta dan se zberejo vsi domači dijaki v Beltincih, kjer bodo predpoldan pri sv. maši. Popoldan po večernicah pa priredijo j dijaško veselico z .zanimivim sporedom. Nastopili bodo s petjem, s telovadbo, z gledališko predstavo in s tombolo. Zagotavljamo občinstvo, da se ne bo dolgočasilo, kajti vse točke sporeda bodo vzbujale mnogo zanimanja. Ne zamudite prilike in pridite pogledat.
Tombola v Beltincih. Domači dijaki priredijo dne 12. avgusta 1923 v Beltincih v „Malem gradu“ tombolo vprid revnim dijakom. Zato prusijo občinstvo, naj pokloni kak mali dar. Darove sprejema pripravljalni odbor za dijaški dan v i. razredu ljudske šole v Beltincih vsak dan od 8.—12. ure. Vseh darovalcev se bodo dijaki vedno spominjali. — Pripravljalni odbor.
Križevci v Prekmurju. Ker se je i naš poštar g. vTaiany odpovedal službi in se preseli! na Štajersko, je razpisane mesto poštnega odpravnika za Križevce.
Martjanci. Naša martjanska požarna hramba priredi jutri, v nedeljo pri Vezirju
veselico. Na sporedu so: godba, šaljiva pošta, ples. Za dobro postrežbo, zlasti pa za pristno vinsko kapljico jamči ime g. Vezirja.
Vojnim invalidom in vsem svojim članom naznanja odbor sobočke podružnice udruženja vojnih invalidov, da so članske knjižice izgotovljene. Knjižice bodo opremljene s sliko (kejpom) člana. Zato vabimo vse člane, da čimprej pošljejo podpisanemu odboru vsak svojo fotografijo (sliko, kejp). Fotografija mora biti 6 cm široka in 9 cm visoka.
Murska Sobota. Darovi tukajšnji podružnici Jugoslovanske Matice: Gospa M. Zaborsky, gostilničarka v Krplivniku 25 Din; Šolsko vodstvo Serdica 15 Din; gg. dr. Goljevšček, Samec, Bole 30 Din; g. Košenina V., učitelj, Dokležovje 25 Din; g. J. Baligač, Gornja Lendava 20 Din. Srčna hvala! — Odbor.
Živina dvovlastnikov v Prekmurju. Madžarski državljani, ki imajo v Prekmurju svoja zemljišča in gonijo svojo živino tostran meje na svoja zemljišča, morajo dati živino pregledati v Novakovačkem brodu, Podturnu, Pinci, Savolakošu, Za-mostju, Genterovcih, Žitkovcih,. Dobrovniku, Kobilji, Motvarjevcih, Prosenjakovcih, Domanjševcih, Hodošu, Budincih, Čepincih in v Trdkovi. Potrdilo, ki ga izda naš državni živinozdravnik o zdravju živine madžarskih državljanov dvovlastnikov stane 10 Din od glave in velja za 6 mesecev.
Tedenske vesti.
Narodni bojevnik umrl. Minoli torek je v Mariboru umrl vpokojeni generalštabih major g. Jernej Ankerst. Prevrat leta 1918 ga je dohitel v Albaniji. Pohitel je v Maribor in je bil dodeljen generalu Majstru. V prvih dneh naše osvoboditve je deloval požrtvovalno in s svojim temeljitim vojaškim znanjem mnogo pripomogel k razvoju naše slovenske armade. Tudi njemu gre del zasluge, da je Maribor ostal slovenski. Razmere, ki so že marsikaterega slovenskega častnika bivše a.-o. armade prisilile, da je pustil vojaški stan, so napotile tudi njega, da je slekel vojaško suknjo. Ker z majhno pokojnino ni mogel izhajati, se je lotil trgovine in tako preživljal svojo rodbino. Pokopali so ga minoli četrtek z vojaškimi častmi. V zgodovini osvoboditve Slovenije izpod avstro-ogrske jarme mu bo postavljen trajen spomin. Za njim žaluje žena z dvema otrokoma.
Toča je minolo nedeljo povzročila mnogo škode v Slovenskih goricah in na Dravskem polju. Pa tudi v Zagorju se je prikazala toča. Škoda je velika.
V Sloveniji se bo letos pridelalo 716.000 meterskih stotov silja (žita vseh vrst). Ko bi se pri nas intenzivnejše ob-i delovalo zemljo, zlasti uporabljalo več umetnih gnojil in ko bi se oralo 'bolj globoko in sejalo s stroji, ne pa z roko in če bi sejalo le ščiščeno seme, dalje, ako bi se obdelala vsa zemlja, zlasti veleposestniška, bi se dalo v Sloveniji spraviti
letni pridelek silja na 1 miljom meterskih stotov. Za Slovenijo, ki je gotovo gosto obljudena, a je po večini gorata, je važno, da vsaj to, kar najnujnejše potrebuje, zlasti silje, doma pridela.
Glavna skupščina jugosloyanskih časnikarjev se je vršila v Ljubljani od 3. do 6. avgusta 1923.
Važno za naše izseljence v Zje-dinjene države ameriške. Izseljeniški pooblaščenec kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku (naslov: 443. West 22 nd Street, New York N. j.) javlja, da je njegov urad v zvezi z društvom „New York Travellers Aid Society“, ki gre noyodošlim izseljencem s svojimi zastopniki na roko in jim daje informacije. Zastopniki tega društva vršijo svojo službo na železniških postajah in lukah, tudi na Ellis Islandu. Izseljenci, ki potujejo v New York ali pieko, se opozarjajo, da v slučaju potrebe vprašajo na železniški postaji ali luki ali pa na postaji Ellis Islandu samem do teh zastopnikih (Guide of the Travellers Aid Society), ki jim bodejo dali potrebne informacije. Izseljenci, ki potujejo v Pensilvanijo, se opozarjajo na državni urad za nameščenje v Filadelfiji (State Employ-ment Service), ki ima nalogo, da najde izseljencem iz naše kraljevine namestitev v raznih panogah poljedelstva in industrije. Potrebne informacije v tem pogledu daje naš inseljeniški pooblaščenec v New Yorku.
Za invalide. Revizijo vseh odločb, s katerimi so se doslej priznale invalidske pokojnine osebnim invalidom in rodbinam je odredil ministarski svet. V zvezi s tem bodo znova pregledani invalidi, katerim se je že bila priznala pokojnina. V to svrho se ustanove posebne komisije. V celem jih bo 10; ena bo v Ljubljani in sicer za dravsko divizijsko oblast. Vsaka komisija ima 4 člane in sicer enega vojaškega in enega civilnega zdravnika, enega pravnika in enega višjega častnika — invalida.
Zvišanje poštnih pristojbin. Pre-dalnina se zviša od 4 Din na 10 Din oz. od 5 na 15 Din mesečno. Za navadna pisma v inozemstvo (n. pr. v Ameriko, Avstrijo, Nemčijo, na Madžarsko itd.) se plača odsegamal 3 Din za prvih 20 gramov teže, za vsakih dalnjih 20 g pa še 1 Din 50 p. To velja od 1. avgusta 1923 naprej.
Porotno sodišče v Mariboru. Za letošnje 3. redno zasedanje mariborskega
Vtisi prekmurskega dijaka z izleta v Maribor in na Pohorje.
Ako potuješ po cesti, ki vodi iz Murske Sobote v Tišino, vidiš na zapadu dolgo gorsko sleme: Pohorje. Na to pogorje je češče in češče romalo naše hrepenenje, odkar smo doznali, da izletimo ob sklepu šolskega leta na njega zračne višave.
Bilo je jutro 30. junija. Ze ob 3. uri smo se začeli zbirati pred gimnazijo. Ker pa dolgo ni bilo gg. profesorjev, voditeljev izleta, srno že postali nestrpni: napravili smo pred poslopjem svojevrstno godbo. Odgovarjal nam je ravnateljev pes „John“, ki je čuval pisarno, da bi je kdo ne odnesel. Končno se prikaže iz temnega pajčolana noči eden izmed njih.
Tišinci in Petančani so še spali, ko smo korakali mimo njihovih hiš. Na poti v Radince nas je dohitel še drug g. profesor z „zaostalimi ptiči“. Ljudje so nas radovedno gledali, toda latinska učenost iz naših ust jih je poučilo, kdo smo.
Končno prisopiha vlak. Sprevodnik, dober možakar, nam je odkazal poseben voz. S petjem, šalami in opazovanjem krajev smo hitro ubili čas. Komaj smo se razgledali, pa srno že bili v Mariboru. kolodvora smo odšli v deško semenišče, ki nam je bilo določeno za stanovanje, dokle- rro bili v Mariboru. G. ravnatelj semenišča nas je prijazno sprejel in je gostoljubno skrbe’ za nas.
Predpoldne smo si ogledov«!: muzej, ' i ima tri oddelke, in sicer zgodovinsKi, narodopisni in prirodopisni. Bogat je zelo, vsaj za Maribor zelo. Po mojem mnenju bi zaslužil večjo stavbo. Vsi oddelki so mi bili enako všeč.
porotnega sodišča je višje dež. sodišče v Ljubljani imenovala za predsednika g. drja Toplaka, za namestnike pa gg. Fona, Stergerja, Posega, Guzelja in drja Pichlerja.
Demisija 3 naših ministrov. Odstopili so ministri dr. Markovič (pravda), Vujičič (notranji posli) in Trifunovič (prosveta).
Dinarskih bankovcev je v prometu
za 5 miljard, 598 miljonov ter 562.720 Din.
Na zagrebški borzi bodo odslej tudi notirale vinske cene. S tem se hoče doseči, da bodo cene vinu stalnejče in da se s tem olajša današnja kriza v vinskem prometu.
Ker ide ministarski predsednik Pašič na dopust, ga bo za njegove odsotnosti namestoval ministar Trifkovič.
Likvidacija pokrajinskih uprav se bo izvršila čimprej. Zlasti bodo v kratkem imenovani veliki župani.
Kaj se ne more zarubiti? Glasom zakona o dvanajstinah, ki je že stopil v v veljavo, niso podvrženi izvržbi (eksekuciji): pri poljedelcu 1 plug, 1 voz. dva vola ali dva delovna konja, kobila z enoletnim žrebetom, krava z enoletnim teletom, 10 ovac, 5 svinj, 5 koz, motika, sekira, kosa in toliko živeža in krme, kolikor je potrebno do nove žetve zanj, za rodbino in živino,- poleg tega na vsako glavo, in naj je oproščena davka ali ne, samo ako je .njen glavni poklic poljedelstvo, in naj leta živi v vasi ali v mestu: 5 oralov zemlje, ne glede na to, kakšna je ta zemlja, skupno z neobranim njenim plodom; prav tako hiša z gospodarskimi poslopji in prostorom do enega orala.
Radikalci bi si radi nakupili tiskarno v Mariboru. Hočejo namreč, izdajati tamkaj svoj list za mariborsko oblast.
Posebni vlak Ljubljana—Praga— Ljubljana organizira Urad Ljubljanskega velesejma. Izlet bi se vršil letos v prvi polovici septembra, tako da udeleženci obiščejo praški jesenski velesejem. Po Jugoslaviji in Avstriji bi bila polovična vožnja, po ozemlju Čehoslovaške republike pa za 33 odstotkov znižana. Za potne olajšave, prenočišča in prehrano bo poskrbljeno. Prosimo posebno trgovske in obrtniške zbornice ter druga strokovna udruženja naše države, da opozarjajo v svojem okolišu na ta izlet trgovce, obrtnike in industrijalce. Kdor želi sodelovati, naj se pri-
Posebno so me zanimali starinsko orožje in denarji. Pri orožju sem zamogel iz kakovosti sklepati, da so bili ljudje v prejšnjih časih močnejši, večji in bolj divji nego so njihovi današnji potomci. Pri denarju, ki je zrcalo gospodarske sile kake države, pa sem zamogel videti in spoznati, kako je bila kedaj kakšna država mogočna. G. profesor dr. Kovačič, ki nam je bil vodja po muzeju, nas je opozoril na zgodovinsko važnost Prekmurja.
Popoldne smo si ogledali važnejše stvari: romansko frančiškansko cerkev, gotsko stolnico in bizantinsko Alojzijevo cerkev, nadalje: renesančno mestno hišo, Cirilovo tiskarno, Posojilnico, Narodni dom in grad, ki je sezidan v izrazitem baročnem slogu. Notranji okraski pa so izdelani v rokokoslogu. Ugajale so mi široke, položne stopnice, mogočni hodniki, orjaški kipi, kamenite vaze in svetle slike. Rod, ki je živel v tem času, ko je bil ta grad sezidan, je gotovo ljubil moč, veselje in razkošnost. V krasni obokani kleti tega gradu je sedaj restavracija.
Proti večeru smo šli na Kalvarijo. Kalvarija je grič na severni strani Maribora. Pred nami je bila krasna slika: lepo mesto na obeh straneh deroče Drave, široko Ptujsko polje z Bočem in Donačko goro v ozadju, vzhodno od nas položni griči Slovenskih goric, zapadno dolgo sleme Kozjaka, ki ga loči od Pohorja iepa dolina reke Drave. S posebnim zanimanjem smo gledali na široko sleme gozdnatega Pohorja, ki so ga poljubljali poslednji so! učni žarki, ter smo iskali točke, ki smo jih nameravali obiskati v sledečih dveh dneh. Želeli smo, da bi že bili gori .
Drugo jutro ob osmih smo se napoti!: a ■ Pohorje. Preko kamenitega moshi čez Dravo, ki so ga gradili 4 leta, smo dospeli čez pol ure k j vznožju. —
javi Uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani.
Tihotapstvo z vžigalicami. Da se
prepreči naraščajoče tihotapstvo z vžigalicami iz inozemstva, je monopolska uprava odredila, da se prodajalcem vžigalic z tujimi etiketami določi rok za prodajo tega blaga do konca letošnjega leta. Vžigalice te vrste, ki se bodo našle pri prodajalcih po določenem roku, se bodo zaplenile brez odškodnine od strani države.
Industrijsko - obrtna vzorčna izložba v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923). Velikanska udeležba na razstavi. Kako veliko zanimanje vlada za letošnjo razstavo, znači dejstvo, da je prijavilo svojo udeležbo poleg skoraj vseh domačih industrij tudi mnogo industrijskih podjetij iz vseh delov naše države, tako n. pr. iz Subotice, Novega Sada, Zagreba, Beograda, Sarajeva, Niša, Skopija, a tudi iz inozemstva, kakor iz Leipziga, Dunaja, Graza, Monakovega itd. So to industrijske panoge, ki pri nas še niso zastopane. Že sedaj je sprejela uprava mnogo prijav za korporativne izlete in posete razstave, ki bo v vsakem oziru odgovarjala svojemu namenu in pomenu.
Cene žita v Vojvodini. Dovozi pšenice so precej živihni. Domači mlini jo plačujejo po 375—380 Din. Kvaliteta pšenice presega 80 kg. Koruza se trguje na domačem tržišču slabeje ter jo plačujejo po 290—295 Din. Oves notira po 300 do 310 ter je zelo slabo trgovan, ker se splošno pričakuje, da bo novi pridelek cenejši.
jugoslovanska - avstrijska konferenca v Mariboru. Naša vlada je imenovala za delegata gg. Cotiča, inspektora direkcije carin in dr. Vodopivca, bivšega finančnega nadsvetnika v Ljubljani, ki se imata sestati 3. avgusta t. J. v Mariboru z avstrijskimi delegati zaradi sklenitve potrebnih konvencij o obmejnem prometu med našo kraljevino in Avstrijo. Znano je, da je obmejni promet v glavnem že reguliran. Ostala pa so še nekatera vprašanja nerešena, tako vprašanje o pašnikih, turi-stiki, električnin napravah, lovu, ribolovu itd. Te stvari bodo predmet dela te mešane komisije.
Začelo se je penjanje. Navdušenje je bilo veliko, napor seveda tudi. Ni še minila dobra ura, ko smo že jeli vpraševati. Moj nahrbtnik je pa romal na hrbet g. profesorja, prvi dan prvega, drugi dan drugega. Toda stolpa pa le ni bilo. Postajali smo že nestrpni, a veselja smo še vendar imeli, prinesli smo ga mnogo od doma. Nekateri so ga že porabili, jaz ga še nisem, imel sem ga še veliko zalogo v svojem nahrbtniku, (oda, žalibog, nahrbtnik je še imel tedaj eden izmed gg. profesorjev, no pa drugi so mi ga nekoliko posodili, tako, da sem bil tndi jaz vesel. — Občudoval sem ivire potočkov, ki so tukaj žuboreli, kakor da bi bil kdo drobno kamenje spuščal v vodo. Hodili smo po dokaj položnih poteh, ki so bile markirane po Slovenskem planinskem društvu.
Naposled smo pa vendarle dospeli do Sv. Bolfenka, ki leži od stolpa kakih 10 minut.
Sv. Bolfenk je cerkev, ležeča sredi trate na robu gozda, odkodar je lep razgled proti severu. Pripovedovali so nam, da je bila ta cerkev zgrajena v XV. stoletju na čast učitelju cesarja Henrika 11. Danes je ohranjena samo gotski presbiterij. Prednji del ladje je s stolpom vred spremenjen v stanovanje. V poletnih mesecih stanuje tukaj oskrbnik, ki napaja žejne in nasi-čuje lačne turiste.
Po kratkem oddihu smo jo mahnili k razglednem stolpu, ki sloji na bližnjem vrhu 1100 m visoko. Ves je iz železa. Po sredi se vijejo navzgor stopnice. Stolp ima dva odra, na gornjeg: naj ne hodi, komur se rado vrti v glavi! Tudi piha gori navadno mrzel veter, mene g. profesor ni pustil brez površnika nanj. Razgled je krasen. Kakor ogromna masa leži pred vami mogočno Pohorje, Jlrrneje padajoč proti severu v dolino, po kateri se vije Drava. (Konec prih.)
Po svetu.
Ognjenik Etna na Siciliji je začel znova bruhati. Toliko časa, kakor tokrat, še ta ognjenik nikdar ni bruhal.
V	Egiptu so pri kopanju blizu neke cerkve našli posodo, v kateri so se naha-hajali neki papirji. Učenjaki so dognali, da je to prevod evangelija sv. Janezu in izvira iz 4. stoletja.
V	Bosni in Prekmurju se še niso vršile občinske volitve. Povsod vladajo od vlade imenovani gerentje. Zakaj se volitve ne razpišejo, nam ni jasno. Mislim pa, da bi vlada takoj razpisala volitve, ako bi v Bosni in v Prekmurju gerentje odložili svoja mesta. Ljudstvo si to že itak davno želi. Hočemo župane, ki si je bomo sami izvolili, gerentov nam več ni treba.
Odločno protimilitaristično stališče angleških delavskih poslancev se je pokazalo pri zadnjem glasovanju v spodnji zbornici angleškega parlamenta. Mac-donald je namreč stavil predlog, da naj vlada čimprej začne delovati za splošno razorožitev. Predlog je seve propadel, vendar je značilno, da je od 475 poslancev glasovalo zanj 189.
V	čehoslovaški republiki izhaja 50 dnevnikov, 322 tednikov in 1116 takih časopisov, ki se tiskajo po enkrat ali dvakrat na mesec. Socijalistično časopisje je na Češkem zelo razvito. Socijalni demo-kratje imajo 73, narodni socijalisti pa 58 listov.
Rusija je pred vojno zalagala Evropo z žitom. Ko je izbruhnila vojna, se je to končalo. Sedaj si je boljševiška vlada nadela nalogo, da še v tem letu izvozi v zapadno Evropo en četrt miijona vagonov žit?: Največ seve pojde v Nemčijo.
Tisočlirske bankovce bode italijanska banka vzela iz prometa, ker jih je med njimi preveč ponarejenih.
Madžarska. Draginja je od dne do dne večja. Seve ljudje tega ne občutijo, ker je tudi denarja vedno več, ker ga sproti natiskajo, da plačajo uradnike. Vsled naraščanja bankovcev se cene uan za dnevom spreminjajo. Kos platna ki je stal dopoldne v kaki trgovini še 4000 mdj. K, stane popoldne že 5000, naslednjega dne zjutraj pa že zopet par sto kron več. Z ozirom na nestalnost madjarske krone se je vlada sedaj odločila in izdala zakon, da se mora davek odslej plačevati ali v zlatu ali pa s številom bankovcev, ki odgovarja davku predpisanem v zlatih kronah. Torej po dnevnem kurzu.
Dijamant, kakoršnega še doslej nobeden človek ni posedoval, so našli pred kratkim v Kimberley-ju v Južni Afriki. Dijamant tehta 20 in tričetrt karata.
Na Japonskem so bile pred kratkim komunistične demonstracije. Značilno je to, da so glavni komunistični agitatorji bili vseučiliški profesorji in sploh študirani ljudje, ne pa delavci.
Na Poljskem so nastali veliki in hudi delavski nemiri. V industrijskih mestih Lodz, Biala in v Varšavi sami so se delavci oborožili in zahtevajo večje plače pa tudi premembo režima. Poljska je blizu Rusije. Agitacija boljševikov je torej ravno na Poljskem ložja kakor kje drugod.
Makedonstvujuči v Bolgariji se pripravljajo na vpade v Makedonijo (Južno Srbijo). Mislimo, da bi se temle vpadom bolgarskih četašev postavilo prod kot najboljše sredstvo, dobro upravo v Makedoniji. Ako bodo Bolgari v naši državi imeli vse pravice, ki^ jim gredo, ne bodo silili od nas. Potem bo nam sovražna agitacija v Bolgarski kar sama prenehala.
V	Mexiki v Ameriki je bil 20. julija umorjen general Villa, bivši predsednik
republike mehikanske. Ubil ga je njegov lastni tajnik. Ko so pristaši Ville to zvedeli, so ubili tajnika.
Nemška marka je padla zadnje dni tako; da se mora dati za 1 sam dolar kar 1 miljon mark. Da, daleč je prijadrala država cesarja Viljema. Kmalu bo nemška marka v vrednosti blizu ruskega rublja. Morda izvira iz slične usode najnovejša velika ljubezen med boljševiško Rusijo in Nemčijo.
V Zalaegerszegu na Madžarskem se nahaja tabor za internirance. 140 Jugoslovanov je tam izpostavljenih najhujšemu trpljenju. V sporazumu z madžarsko vlado bo sedaj naš jugoslovenski konzul v Bu-dapešti g. Preradovič obiskal ta tabor, da se na lastne oči prepriča, kako se z interniranci postopa. Od poročila Preradoviče-vega bo odvisno nadaljne zadržanje in postopanje naše vlade napram Madžarski.
Letala (aeroplani) bodo v bodočih vojnah brez dvema velikega pomena. Zato si skušajo vse države nabaviti čim več letal. Prednjači jim Francija, ki ima že danes 1160 vojnih letal, dočim jih ima raz-sežna in bogata Anglija komaj 300. Ker pa je na Francoskem še kakih 1200 privatnih letal (zlasti poštnih), lahko rečemo, da bi imela Francoska, ako bi danes prišlo do vojne z Nemčijo, na razpolago kakih 2400 letal, torej več, kakor so jih imele v vojnem času vse države skupaj. Tudi druge države se seve mnogo trudijo in žrtvujejo ogromne svote za razvoj zrakoplovstva.
Težkoče kronanih glav. Španski „princ:“ niso zmožni vladati. Kako neki. Dva sta kretena, tretji pa je še le komaj 10 let star in taje prestolonaslednik. Zanj seve vladajo drugi. Srečna Španska! — Švedski prestolonaslednik bi se rad ženil z neko kneginjo. Ker pa je njen oče za časa vojne odložil naslov „kneza“ in postal navadni „grof“, pravijo, da ta kneginja ni več kneginja ampak le še grofica in ne more postati kraljica. Neumen je pač ta človeški rod! Ko bi imeli republiko, ne bi imeli takih skrbij.
Nemčija. Nepričakovano in trenotno padanje nemške marke (1 Dolar = 1 miljon markam) je povzročilo nenaden narast vseh življenjskih potrebščin v Nemčiji. Ker se producenti branijo, prejemati malovredne marke, so vsi uradniki in delavci, ki so navezani na svoje denarne prejemke, zelo na slabem. Blaga zlasti živil na trgih primanjkuje. Mnogo trgovin je zaprtih. Draginja narašča mnogo hitreje kakor pa plača stalnih nameščencev in delavcev. Nezadovoljnost ljudstva je velika. Zato je že na mnogih krajih prišlo do izgredov in demonstracij proti bogatcem, pa tudi proti nemškim državnim oblastem in
proti Francozom.
Blizu Plevne v Bolgariji sta trčila drug v drugega dva vlaka. Več vagonov se je razbilo, 15 ljudij je mrtvih, veliko je število tudi ranjencev.
V Ljubljinu na Poljskem je 16. julija strela udarila v poštno poslopje. Vse je do ta! pogorelo. Dve osebi sta prišli pri tem ob življenje.
Deset japonskih pravil za dolgo življenje: 1. Živi kar največ mogoče na zdravem zraku. 2. Jej meso samo enkrat na dan. 3. Koplji se slednji dan v topli vodi. 4. Spi najmanj 6 ur na dan, a nikoli ne več kot 7 ur. Spi pri odprtem oknu v temni sobi. 5. Izmed sedmih dnij si privošči en dan za odpočitek. 6. Nosi močno volneno perilo. 7. Izogibaj se vsemu, kar bi te utegnilo razburjati. 8. Vdove in vdovci naj stopijo zopet v zakonski stan. 9. Delaj po svojih močeh. 10. Ne govori preveč.
Blizu Newyorka je velikanski aeroplan padel na tla in se razbil. Tri osebe so ostale mrtve. Ostalih 29 potnikov je ostalo pri življenju, toda vsi so dobili več ali manj kako poškodbo. Zrakoplov je stal nov 100.000 Dol, torej v našem denarju približno 90 miljonov Din
Smešnice.
Učitelj (vpraša v šoli Samuela): „Samuel, vstani in mi povej, kedaj je Mojzes umrl?“ Samuel (je dremalo začne): „Mojzes Mojzes...“ Učitelj: Ne veš nič, sedi. Učitelj drugemu učencu: „Jakob, kedaj je Mojzes umrl?“ Jakob: „Mojzes...“, Učitel: Sedi! Nato učitelj Moricu: Kedaj je umrl Mojzes: Mori c (odločno): „Mojzes umrl?“ Saj niti znal nisem, da je bil bolan“.
*	*
*
Berač pride k neki gospej in prosi v bo-gajme. Gospa proti beraču: „Kako se vam še kaj godi? že dolgo vas nisem nič videla“ Berač: Oh, znajo gospa, slabo se mi godi, slabo. Vsak dan je slabše. Samo klobuk postaja od dne do dne bolj masten.
*	*
*
Tonček je dobil v šoli radi slabega obnašanja in učenja še vrhu tega, da je bil tepen, v šolskem spričevalu 4. in 5. red. Ko je prišel ž njimi domov, mu jih je še oče pošteno naštel po zadnjem delu za tako lepo zasluženo spričevalo. Ko pa pride slednjega dne Tonček v šolo prosi učitelja naj mu drugič raje napiše številke 6, da ga bo zopet oče tako poplačal ali celo boljše.
*	Sie
*	I
Kralj, notar
Ferdo Križan
v Murski Soboti
ima svojo
notarsko kancelarijo od 13. julija naprej v občinski hiši (varoški kuči).
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA ŠKRiUA IN ELEKTRARNA ■
DRUŽBA rtŽT?-' L

LA ŠKO
•R/	Slovenija
SÄ*


jfcementni ikrili
ICäMEMIT
NajcentL-jf.?! in	pežne|ša streha.
Zahtevajte proračune. Na zahtevo obiski brezplačno
LiMpnili:	Kohn, Murska Sobota.
10 7o folejše M Hješteč!
Kose, žreblje (cveke), lopate, rasoje vsefele železnino,
kuhinjske posode galico (galicijo) rafijo
svinjsko mast
sčista sveže (friško) tikvino olje vse fele melo (moko)
vsako špecerijsko blago dobite pri
ČEH in GBŠPRR
v MURSKI SOBOTI
na Lendavski cesti
vsikdar
107o falejše Ital! iješteč!
9
I
Uli sem porassal naročiiino?
nontt •flKanfiMBOHiBe
Portland cement
Super fosfat Štalnkol (premog) Vogelie Drva Seno
Strešna lepenka (tErpapid
in ostale gospodarske potreb- • ščine in produkte prodaja najbogše in najfalejše #
j Czipoth Viktor
I
Prodam
po nizki ceni Ko-verzacijski leksikon z omarico vred, ter flobert puško. Ponudbe pod „uradnik“ na uprav-ništvo „Našega doma“.
1 eleganten
§
!
trgovec z lesom, drvami in premogom
v Murski Soboti
Slovenska ulica
S	---------------....	«
!
Cie. G8e. Transatianticgue
Francoska linija
Havre-New York
Nakrajša linija, samo
6 dni iirei morie
Glavno zastopstvo:
s©* SlflHBnslia lisfilia, d. d. v Zagriii.
^ üczne listh'B in tozadevna pojaznila daje
ijjgzastopiili Ivu Hratep
Liulsljana, HoIodBorsha «lica 41.

Več polovnjakov
¥ i n a
je po ceni na prodaj. — Cena od 10 K za liter. Več se izve pri Franju Talany-ju, gostiln, ori Sv. Juriju ob Ščavnici.
4 plugi
Ipp lop
bo na prodaj 19. avgusta. Poizvedbe pri g. Adanu K a r d o š u, županu v Andrejcih.
fiiakarski voz
dobro ohranjeni se proda. Ponudbe pod „fijakarski voz“ na upravništvo „Našega doma“ v Murski Soboti.
Mno zs ImMe! Uožno zo tiecoi
Sukan (tM).
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem začel v moji pekarni izdelovati tri vrste suharja (cvibaka) in sicer: vanili in cimet. Ta suhar je zelo priporočljiv za vse ki so bolni na želodcu. Uživa se z največjo slastjo in koristjo, ako se ga namoči v vinu. Otroški (dečji) se uživa z mlekom Paket stane 4 dinarje in se dobi v vseh večjih krajih. S spoštovanjem
Krall Vekoslav,
pekarna Beltinci.
Podpirajte domačo» obrt! Zahtevajte povsod	suhar.
Dr. Üosip BoljaiÄ
odvetnik v MyfSki Soboti se je preselil s svojo pisarno iz občinske hiše v
liišo ifgdKev Brata Braaiea
(prej dr. Ritscherjeva hiša) poleg sodnije.
Amerikanci*
Proda se mlin z dvema paroma kamnov, eden vaicelj, stroj za olje, žaga-venčjanka in ena cir-kularka; stanovanjsko in gospodarsko poslopje, dva orala zemlje, stalna vodna snov. — Cena. 350.000 dinarjev. — Pojasnila daje: Prometna pisarna „Slivar“ v Ljutomeru, Stari trg 47.
r

3uaoslovans!u kreditni zavod
r. z. z o. z.
podružnica v Murski Soboti
(poleg apoteke)
plača interes na hranilne vloge in na vloge v tekočem računi
S%brei odpovedi 8/>
Na vekše vezane šume se plača interes po dogovori brez odtegnenj rentnega in invalidskega davka.
Posojila se dovolijo na osebni kredit (proti vekslni) na hipoteke in v tekočem računi.
Zarad staji neposredna pod držainla nasMram.
I
j
! I
i
i
v
9
1
la
1
0
i
«M» «I
®>wmm
mammmmiß
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik: dr. Slavko Vesnik, v Murski Soboti.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.