L]nbl]ana9 sreda 1« marca 1939
Cena 1 Din
Upnivmatvo .juDijaoa. tioalijeva 6
—	Telefon «t 8122 8123, 8124, 8125 8126.
Inseratn) oddelek: LJubljana, 8elen-burgova al — TeL 8492 In 2492. Podružnica Maribor SraJskJ trs 7,
r&iefot 3t 2455. Podružnica Jelle. Kocenova ulica S.
—	Telefon St 190.
Rakuni ori pošt ftek zavodih: LJubljana 9t 11.842 Praga Malo 78 1R0 4t ton 241
Ishajs vsa* oan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečne Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40 —_
Uredništvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6 telefon 8122, 8123. 3124 3125 8126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon 8t 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev 1, telefon št 65_
Rokopisi se ne vračajo
Najbolj potrebno delo za slovenstvo
Pred kratkim smo v par člankih obravnavali vznemirjajoče dejstvo, kako biološka sila našega naroda pada iz leta v leto, kar nam dokazujejo z neizprosno jasnostjo statistični podatki o populaciji. Objavljeni podatki so pokazali, da je Slovenija v pogledu števila rojstev na zadnjem mestu med vsemi ostalimi pokrajinami Jugoslavije in da ob takem neugodnem razvoju ni več daleč oni čas, ko bo Slovencev v državi le še 5 odstotkov. Razumljivo je. da ob tako majhnem številu ne bi mogli vplivati na javno življenje v naši kraljevini v oni meri, ki bi nam prav za prav šla po stanju naše kulture in ci-\ Ilizacije. Dasi nam statistika leto za letom predočuje ta skrajno nezadovoljivi položaj, gre borba nekaterih kratkovidnih ljudi še vedno samo v smer formalne obrambe našega jezika in naše samobitnosti, dasi mora biti danes že vsakomur jasno, da v Jugoslaviji nista v nobenem oziru ogrožena. Ako bi se te po nepotrebr.em potrošena energija obrnila v pozitivnejši pravec, bi se skupnim naporom lažje posrečilo ustaviti nazadovanje našega živija in tako obvarovati Slovence pred resničnimi nevarnostmi, ki nas ogražajo.
PoCeg pešajoče rodne sile, ki je morda spremljevalna okoliščina višjega ci-vilizačnega stanja, pa tepe Slovence še neka druga nesreča, ki bi ji morali učinkovito stopiti nasproti ravno zaradi tega višjega nivoja. Ta nesreča je naravnost katastrofalna smrtnost našega naraščaja. Do desetega leta življenjske dobe nam pomrje kar petina vseh otrok; od teh v dobi do dveh let starosti 138 na tisoč. To ogromno število otroških rakvic je še bolj kakor padajoče število rojstev, vzrok, da se število Slovencev v državi stalno zmanjšuje v primeri z ostalimi banovinami Res je sicer, da je v slednjih smrtnost otrok še večja, toda zato je njih rodnost neprimerno jačja kakor med nami. Splošno znana stvar pa je, da se da laže doseči zmanjšanje umrljivosti rojenih otrok kakor pa povečanje števila rojstev.
Ako se da torej položaj popraviti, se bo dal predvsem v pogledu otroške smrtnosti. Premalo skrbna nega dojenčkov, ki ni v skladu z nivojem naše omike, in brezbrižnosti širše javnosti za ta pereči problem, daje svoje ne-všečne rezultate, saj vidimo, da po umrljivosti otrok naJa banovina prekaša. moravsko in zetsko banovino, kjer gospodarske, socialne in zdravstvene prilike pač niso boljše od naših. Najnevarnejši sovražnik Slovencev Je v nas samih in v naši brezbrižnosti. V vseh dvajsetih letih naše države se na tleh dravske banovine ni posrbil ali pohr-vatil niti en slovenski otrok, pač pa je naša prirodna rodovitnost padla za celo tretjino, dočim se umrljivost otrok ni zmanjšala. Ti dve dejstvi sta resnična opasnost za naš narod.
Iz vseh teh razlogov je treba z zadoščenjem ugotoviti, da vendarfie narašča tudi pri nas krog ljudi, ki spoznavajo pravi problem' našega naroda ter opasmost njegovega zamika. Ti skušajo lečiti našo hudo rano prav pri korenini ter je njihovo plemenito prizadevanje vredno ne le priznanja, temveč še boli podpore in posne^ anja. Ena teh v najlepšem smislu besede narodnih organizacij je »Jugoslovenska unija za zaščito otrok«, ki ima svoje sekcije po banovinah. Slovenska sekcija, ki ji gre, kakor smo videli, morda največji pomen med vsemi sekcijami, je imela proslo nedeljo v Ljubljani svoj občni zbor. Iz podanih poročil izhaja, da je društvo na široko razpredlo svoje delovanje, da je v najširših slojih mnogo razumevanja za plemeniti smoter unije, da Pa nje sredstva daleko niso zadostna za uspešno izvajanje prevažne naloge. Odbor je dobil mnogo prošenj za podipore; rabil bi za svoje delo milijone, mogel pa je razdati komaj 25.000 dinarjev ravno za najpotrebnejše primere. Dravska sekcija ima 20 rednih in 10 izrednih članov, dasi je pri nas okoli 6000 društev, ki se posredno ali neposredno bavijo z zaščito otrok. Člani sekcije se redno obračajo po gmotno pomoč na odbor, ki pa ima "fe neznatne dohodke, potekajoče večinoma iz prireditev otroških dni, tako da ne more niti približno ugoditi niti najbolj upravičenim prošnjam.
Poročevalci na občnem zboru so popolnoma umestno opozarjali na to, da je mladinska zaščita stvar prav vse nage javnosti. Brez učinkovite pomoči ni misliti na toliko potrebno ustanovitev posvetovalnice za maitere, ki bi ji bil pridružen tudi dom za noseče. Da zainteresira za svoj program čim širše kroge naše javnosti, je sekcija začela izdajati svoje posebno glasilo, ki v člankih bije pOat zvona in kliče na branik slovenstva vse one domoljube, katerim ljubezen do slovenskega življani le prazna beseda in bežno geslo. Gla-snlo čisto nič ne prikriva našega veli-kega padca: »Dvajset let mo govorili i
PROPAST PRVE ŠPANSKE REPUBLIKE
Mantiel Azana je predsedniku parlamenta uradno sporočil svoj odstop
kot prezident španske republike
Coulonges, 28. febr. AA. Opoldne je Ri-vas Šerif, šef protokola v predsedništvu španske republike, prebral zastopnikom mednarodnega tiska pismo, s katerim sporoča predsednik španske republike Azana predsedniku parlamenta Martinezu Bariu svoj odstop. Pismo se glasi:
Odkar me je načelnik generalnega štaba In odgovorni šef vojaških operacij v navzočnosti predsednika vlade obvestil, da je vojna za republiko nepopravljivo izgubljena, in preden je vlada zaradi poraza svetovala in organizirala moj odhod iz Španije sem Izvrševal svojo dolžnost, ko sem priporočal ln predlagal vladi kot njen šef, naj se takoj, čim se da pod človeškimi pogoji doseči mir, sklene premirje, da se pristašem režima in vsej državi prihranijo nove jalove žrtve.
Tudi osebno sem, kolikor so mi le dopuščala moja omejena sredstva, delal v tej smeri. Dosegel nisem ničesar pozitivnega. Priznanje legalne vlade v Burgosu po velesilah, zlasti po Franciji in Angliji, mi odvzema pravno mednarodno zastopstvo, potrebno, da z uradno avtoriteto pri tujih vladah izpopolnim samo nalogo, ki mi jo narekuje moja španska zavest, ampak tudi ono, ki je globoka želja velikanske večine našega naroda. Političnega aparata države, parlamenta, ni več, prav tako ni več zastopstev strank itd. V Španiji in izven nje mi manjkajo posvetovalni in delovni organi, neobhodno potrebni predsedniku pri delu v smeri, ki jo imperativno nalagajo razmere same.
V takšnih okoliščinah mi niti na videa ni mogoče ostati na mestu, ki se mu nisem odpovedal niti takrat, ko sem zapuščal Španijo, ker sem upal, da bom Izrabil ta kratki čas v korist miru.
Zato vam ekscelenca, kot predsedniku parlamenta sporočam svoj odstop kot predsednik republike, da se boste lahko po tem primerno ravnali.
Ko je Rivas Šerif prebral ostavko Aza-ne, je pripomnil: Martinez Bario ima kot predsednik parlamenta prevzeti v smislu zakona nasledstvo odstopivšega predsednika.
★
Prezident ManueJ Azana se Je rodil L 1880 v AlcaJi de Jenares. Dovršil je pravne ] študijo in že v mladih letih postal pomem-
ben strokovni in politični književnik. Leta 1917. je ustanovil reformistično stranko. Po de Riverovem prevratu je L 1923. prestopil k republikancem in prevzel vodstvo republikanske akcije. V prvi vladi druge španske republike je bil nekaj mesecev vojni minister, nato pa je sam sestavil vlado. V maju 1923. je proklamiral avtonomijo Katalonije v okviru španske državne zveze. Po nemirih i 1933. je sestavil že svojo tretjo vlado. Naslednjega leta je ustanovil republikansko levico, ki je igrala odločilno vlogo med vedno bolj zradnkaliziranimi španskimi množicami. Po celi vrsti kritičnih razpletov notranje politične situacij«, katerih žrtev je postal prvi prezident španske republike Zamera, je bil Azana v maju 1936. s tripetinsko večino narodnega predstavništva izvoljen za njegovega naslednika.
Naša država prekinila odnašaje z repub. vlado
Beograd, 28. febr. AA. Ministrski svet je sprejel sklep, da prizna de iure vlado generala Franca kot zakonito vlado v Španiji. Na ta način kraljevina Jugoslavija stopa v redne diplomatske odnošaje z vlado nacionalistične Španije, s tem pa obenem prenehajo njeni odnošaji s sedanjo republikansko vlado.
Republikanski poslaniki zapuščajo svoja mesta
London, 28. febr. h. Dosedanji španski republikanski poslanik Ascarate je dane« ob 16. zapustil špansko poslaništvo. Zastopniku listov je izjavil: Nameščenci poslaništva so postali sedaj emigranri. Nimamo nobenih potnih listov, ker smo ostali brez domovine, ter še ne vem. kam bom odšel.
Pariz, 28. febr. AA. Španski republikanski poslanik v Parizu Pascua &e je popoldne izselil iz poslaniskega poslopja Da se bo predajaposlaniških prostorov zastopniku btrrgoške vlade lažje izvedla, je zunanje ministrstvo sporazumno s Pascuo predlagalo.. naj bo poslanisko poslopje med predajo pod upravo tega ministotva.
Viharna španska debata v angleški spodnji zbornici
London, 28. febr. br. Priznanje španske nacionalistične vlade je izzvalo v angleških opozicijskih krogih najhujšo reakcijo. 2e leta v zbornici ni bilo tako ostrih razprav kakor na današnji popoldanski seji. Debato je otvoril vodja laburistične stranke, major Attlee, ki je nenavadno ostro napadal Chamberlainovo politiko in izjavil med drugim: Negrinova vlada še zmerom izvaja suvereno oblast nad centralnimi pokrajinami Španije. V teh delih španske republike je njena avtoriteta še vedno neokrnjena in razpolaga Negrin pri vsem tem še z vojsko, ki šteje pol milijona ljudi. Neodpustno je, da je angleška vlada brezpogojno priznala vlado generala Franca v Burgosu. Zahtevala bi bila lahko vsaj formalno zagotovila, da Španci ne bodo nikoli ogražali Gibraltarja, da bodo plačali odškodnino za vse angleške ladje, ki so jih potonili v zadnjih dveh letih in pol, ter da bodo na španskem teritoriju zavladali v duhu miru in človečanskih pravic. Angleška vlada tudi ni znala uveljaviti svoie težnje, da bi se nova nacionalistična Španija ne pridružila osi Rim -Eerlin. Priznala ie revolucionarno oblast in pustila na cedilu vlado priiateliske države, ki je ves čas točno izpolnjevala svoje obveznosti ter izvajala vse določbe mednarodnega prava.
Ob zaključila! svojega govora je maior Attlee stavil kolektivni laburistični in liberalni predlog, da se vladi glede na priznanje španske nacionalistične vlade izrazi nezaupnica.
Ob velikem aplavzu večine je nato pričel govoriti ministrski predsednik, ki je dejal:
Angleška vlada je smatrala, da je prišel čas za priznanje generala Franca, a je želela postopati v popolnem skladu s francosko vlado. Angleška vlada ni bila pripravljena
priznati generala Franca, dokler ne bi bi! dosežen sporazum s francosko vlado. Vlada do preteklega petka ni mogla točno vedeti, kakšno je francosko stališče. Tako je mogel biti končen sklep sprejet po tem dnevu in je tudi v resnici bdi sprejet konec prejšnjega tedna.
Glede strahu opozicionalnega voditelja, da bi potem, ko general Franco prevzame oblast, mogli biti ogroženi strateški interesi Velike Britanije, poudarjam: Ali mar Attlee smatra, da bi bilo dobro, če pri generalu Francu zbudimo sovražna čustva do Velike Britanije in da bi se on prepričal, da ga mi ponižujemo in mu delamo krivico. Ali se ne bi z vzpostavitvijo prijateljskih odnošajev s Francom mogli nadejati, da angleški interesi ne bodo ogroženi z ničemer, kar bi se pozneje dogodilo? Nemogoče je postavljati takšne pogoje, kakršne je saige-riral Attlee, razen, če nismo pripravljeni, da zabredemo v vojno. Mi smo, kakor smo računali, dobili od generala Franca ponovna zagotovila. Glede neke točke, kjer širno mi posebno zainteresirani, smo smatrali za potrebno zahtevati od Franca, da svoje izjave ponovi. To je vprašanje represalij. Mi &mo se prizadevali zato, da za politične krivce ne bi veljale splošne represalije, in dobili smo zagotovijo v tem smislu. Nimamo razloga zahtevati od generala Franca, da že v naprej da popolno amnestijo ljudem, ki imajo na vesti najstrahotnejše zločine.
Zatem je Chamberlain prebral brzojavko generala Franca ter izjavil, da je velikodušnost, ki se je pokazala na osvobojenem ozemlju, čvrsto jamstvo za vse Špance, ki niso zločinci. Na koncu svojega govora je ministrski predsednik izjavil, da je francosko stališče prav takšno kot argleško. Priznanje generala Franca predstavlja formalno dejanje, po katerem od-
o plodnosti in bogastvu, ob dvajsetletnici razvoja v samostojni narodni državi pa moramo ugotoviti, da ostaja praznih 8000 zibelk.« Ako vprašamo po vzrokih tega strahotnega upadka, izvemo pred vsem, da je vsako rojstvo naravnost finančna katastrofa za matere iz socialno šibkejših slojev, ki oči tu je* jo še vedno največjo težnjo pa materinstvu. Tem materam je treba olajšati težki položaj; nuditi jim pomoč ob nosečnosti in denarno in stvarno podporo ob rojstvu. Že tu mora začeti učinkovita pomoč, ki se mora logično nadaljevati vsa leta, dokler je dete izpostavljeno opasnosti. Vsakdo se mora zavedati, da je vsak novorojenec bodoči delavec — ročni ali duševni — bodoči davkoplačevalec in bodoči branilec domovine ter bodoči nadaljevalec naše narodne tradicije. Pri narodih, kjer peša število mladega naraščaja, so v Skrbeh ne samo za obstoj države in ohranitev pozicije, marveč jih navdajajo celo sikrbi, aH bo zdesetkovano mlado pokol en je sploh kos bremenom, ki jih tvorijo pokojnine, zavarovalnice
in starostna preskrba dosluženih letnikov.
Vsem tem problemom, ki jih hrani bodočnost, se lahko ognemo edino na ta način, da zboTtjšamo našo življenjsko biiainco, ki se naglo bliža pasivni točki Unija za zaščito mladine se ~e lotila vprašanja na pravem koncu. Podpora nosečim, pomoč porodnicam ter budna skrb za deco lahko ustavi propadanje in najširšim socialno šibkim vrstam ojači ljubezen do očetovstva in materinstva, s čimer bi se dosegel dvojni namen: dvignila bi se številka naših porodov, padla pa bi strahotna številka otroške smrtnosti. Iz tega razloga zasrUži »Unija za zaščito otroka« največjo pozornost, izdatno pomoč in vse stransko gmotno podoporo.
nošajev. To, kar zdaj želimo, je preneha-nerala Franca dobivajo obliko pravih odnošajev. To kar zdaj želimo, je prenehanje sovražnosti Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi omogočili, da pride med zastopniki obeh vojskujočih se strank do pogajanj o sklenitvi premirja. Tedaj, ko bo vojna končana, se nadejamo, da se bodo vsi Španci složno prizadevali, da popravijo tisto, kar je porušeno, da zacelijo rane in da dosežejo blagostanje in srečo v državi, blagostanje, ki bi bilo vredno slavne španske preteklosti.
Chamberlain je zaključil svoj govor ob 19.30. K debati pa je bilo prijavljenih še večje število govornikov, med njimi vodja liberalov Sinclair.
Ugoden vtis priznanja v Franciji
Pariz, 28. febr. AA O priznanju vlade generala Franca piše »Figaro« med drugim: Popolno pomirjenje Španije je le še vprašanje nekaj dni. Francija in Velika Britanija sta s svojim priznanjem mnogo pripomogli h koncu vojne na Španskem. Danes se iz vsega srca lahko veselimo obnove francosko-španskega prijateljstva. To lahko storimo odkrito in brez ovinkov, ker sta se obe vladi, francoska in britanska, zedinili v istih načelih.
»Jour« pravi: Ta trenutek ne mislimo na nobeno zmagoslavje, ampak samo pozdravljamo dejstva, da se dogodki normalno razvijajo in da je vendar že zmagal pravi razum. Španija je naša soseda in si lahko izbere vlado, kakršno hoče. »Petit Parisien« piše: Vsebine dogovora o dobri soseščini niso objavili, vendar se ne bi čudili, če bi bilo v njem špansko poroštvo, da bo Španija ohranila svojo neodvisnost, ker se zdi to načelo tudi generalu Francu samemu sveto. »Excelsior« pravi: Besedilo dogovora, ki sta ga podpisala Berard in Jordano, ne bo objavljeno. Francoska in španska vlada sta se zedinili, da je bolje, če se s tem ne da pobuda za polemiko v tujini, ki bi lahko samo škodovala. Po sodbi lista postavlja dogovor o prijateljstvu in dobri* soseščini razmerje med Francijo in Španijo ponovno na podlago miroljubnega sodelovanja, polnega vzajemnega zaupanja in prisrčnosti. V kratkem se bo obnovil poštni, brzojavni in železniški promet in se bodo lahko vsi vo-
jaški begunci in civilno prebivalstvo vrnili na Špansko, kjer bodo z njimi blagohotno ravnali. Izvzete bodo le osebe, ki so zagrešile kakšne zločine in druge prestopke. Francoska vlada bo omogočila vrnitev zlata, umetnin in ribiških in vojnih ladij.
Nova priznanja
Francove vlade
Bruselj, 28. febr. w. Kakor poročajo listi, bo tudi belgijska vlada po francoskem in angleškem zgledu priznala de jura Francovo vlado v Španiji. Do imenovanja za poslanika bo določen za odpravnika poslov pri vladi v Burgosu dosedanji zastopnik konzul Poulain.
London, 28. febr. w. Vlade angleških do. minionov in kolonij splošno odobravajo angleško priznanje Francove vlade. V krogih južno-afriške vlade so priznanje sprejeli z zadovoljstvom. Za avstralsko vlado bo ministrski predsednik Lyons bržkone že jutri objavil priznanje Francove vlade. V indijski javnosti odobravajo sklep angleške vlade kot neizogibno realno posledico obstoječega položaja.
Buenos Aire8, 28. feibr. w. Argentinska vlada je imenovala svojega generalnega konzula Ramona de Oliveira Cesar, ki je bil od leta 1932 nameščen v Lizboni, za odpravnika poslov pri vladi v Burgosu.
Priprave za slovesen vhod v Madrid
Burgos, 28. febr. AA. V tukajšnjih vojaških krogih trdijo, da je vhod nacionalnih čet v Madrid že v vseh podrobnostih pripravljen. Pred Madridom čakajo tudi že skladišča z življenskimi potrebščinami. Med vojaštvom kakor tudi med prebivalstvom pokrajin, ki so pod vlado v Burgosu, zbirajo prostovoljne prispevke za madridsko prebivalstvo.
Madrid, 28. febr. AA. (Havas). Civilni guverner mesta Madrida Osorio, je dal za časopisje izjavo, v kateri pravi: Ministri, ki so bili v Madridu, so odpotovali v smeri proti vzhodu, kjer bo v nekem mestu ministrska seja. ki jo je sklical predsednik vlade Negrin.
Sicer vlada v Madridu ln Valencijl popoln red. Na tisoče republikancev zapušča obe mesti in hiti proti južni in vzhodni obali, kjer Je beg lažji. List »Heraldo de Madrid« je objavil senzacionalen uvodnik, v katerem pravi, da je po padcu republikanske vlade in potem, ko sta Anglija in Francija zapustili špansko republiko, vsak nadaljnji boj nemogoč. Republikanci samo lahko odlože orožje in izvolijo odbor državljanov, ki bo z vlado generala Franca določili pogoje za splošno predajo.
Načrti Anglije za L 1939
Mirovna politična in eksportna ofenziva v severni, vzhodni in Jugovzhodni Evropi
London, 29. febr. d. >Sunday Express« objavlja, da je angleška vlada pripravila za »leto pomirjenja 1939« obsežen delovni načrt V ospredju so pogajanja z vlado v Burgosu za obnovitev angleško-španske trgovine na bazi, ki je bila v veljavi pred izbruhom državljanske vojne v Španiji. Kot naslednja točka naj bi se dosegla zagotovitev dobrih političnih odnošajev med Anglijo in novo Španijo, ki bi kuhninirali v sporazumu o neomejenih pravicah Velike Britanije v Sredozemskem morju.
Velika angleška eksportna ofenziva, sklenitev trgovinskih pogodb z Nemčijo, Rusijo (s katero bi bil sklenjen potem tudi angleško-ruski politični sporazum), z balkanskimi državami in severnoevropskimi narodi, je nadaljnja etapa angleškega po-
litičnega načrta za leto 1939. Po sklenitvi teh dogovorov se bodo pričela politična pogajanja s posameznimi narodi in sicer v prvi vrsti o omejitvi oboroževanja in o problemu splošno dobrega sosedstva.«
Sele potem, ko bi se Veliki Britaniji T njeni veliki mirovni ofenzivi posrečilo T celoti obnoviti predvojno trgovino g Španijo in skleniti s Španijo politični dogovor, ki bi vključeval tudi Sredozemsko morje, in kadar bi se ugodno končala angleška eksportna ofenziva, združena s kulturel-nim snubljenjem severne, vzhodne in jugovzhodne Evrope, naj bi se končno sklicala svetovna konferenca, ki naj bi razpravljala še o raznih drugih splošnih problemih.
Danes se začne konklave
Jutri dopoldne bo prvo glasovanje za novega papeža
Rim, 28. febr. o. Priprave za konklave so zaključene. Vse celice za kardinale ln ostale naprave, potrebne za konklave, so dograjene. Kardinalom so bile sobice do-delje. j z žrebom, kakor je to običaj že več sto let.
Nocoj prispejo v Neapelj še zadnji trije kardinali iz Amerike. Jutri zarana bodo v Rimu. Tako bo zbran ves kardinalski kolegij, ki šteje 62 članov. Jutri popoldne se bodo kardinali umaknili v konklave. Najstarejši kardinal di Belmonte bo opravil cerkvene obrede, ki so predpisani za pričetek konklava. Volitve novega papeža se bodo pričele v četrtek zjutraj.
Vatikan, 28. febr. AA. Splošna kardS-
nalska kongregacija se je kakor običajno sestala tudi danes dopoldne. Na sejo je prišlo 55 članov ev. kolegija. Sestanek j® trajal dobro uro. V konklavu ln kardinai-skih komisijah Je že vse pripravljeno za volitev novega papeža.
Pariz, 28. febr. AA. Havas poroča is Vatikana: Sveti kardinalski kolegij, kt tvori konklave, bo jutri na svečan način začel svoje zasedanje. Pravo delo konkla^ va pa se bo začelo šele v četrtek- Jutri zjutraj bo v pavlinski cerkvi sv. maša, ia se je bo udeležilo vseh 62 kardinalov, članov sv. kolegija. Mašo bo daroval najstarejši kardinal msgr. Belmonte.
Belgijska vladna kriza
Novo vlado sestavlja dosedanji zunanji minister Soudan
V članku amen jemo glasilo slovenske sekcije Jugoslov. unije za zaščito otrok je te dni prvič izšlo in novi naslov »Zaščita otrok in mladine«. List izhaja 1. in 15. v mesecu ter velja 30 din na leto. Naroča se v upravi: Ljubljana, Go> sposveteka carta 2. _ . ^ _ i
Bruselj, 28. febr. br. Nova kriza belgijske vlade, ki je nastala včeraj popoldne zaradi ostavke socialističnih ministrov, se naglo razpleta. Kralj Leopold je davi pričel posvetovanja in je sprejel poleg predsednika senata in poslanske zbornice bivšega liberalnega ministra Devezea ter dosedanjega zunanjega ministra Soudana. Deveze je kralju obrazložil pomen Maer-tensove afere za notranjepolitični razvoj in je poudaril, da bodo zastopniki liberalne stranke lahko podprli novo vlado le v primeru, če se bo ta afer likvidirala povsem v skladu z zahtevami belgijske javnosti. Ze dopoldne je kralj poveril mandat za sestavo vlade zunanjemu ministru Sou-danu, ki je v prvih popoldanskih urah go-w»eU z glavnimi tastopoiki katoli&e, so-
cialistične ln liberalne stranke o sestavi nove vlade na osnovi tradicionalne parlamentarne večine.
Novi mandatar krone, dosedanji zunanji minister Soudan, je bil od leta 1919 socia-listični poslanec ter član senata. Sedaj je v 59. letu starosti. Bil je pravosodni mir nister v prvi vladi Van Zeelanda in pozneje v vladi Jansona. Dejstvo, da je kralj Leopold po dopoldanskih posvetovanjih a voditelji posameznih strank poveril njemu mandat za sestavo nove vlade, je vzbudilo v Bruslju presenečenje, ker so splofr-no pričakovali, da bo mandat poveril ao-pet prejšnjemu ministrskemu predsedniku Spaaku,__. ...
Kralj Boris v Beogradu
Na povratku iz Inozemstva se je ustavil v Beograda, kjer je gost Nj. Vis. kneza namestnika Pavla
Beograd, 28 febr. AA. Bolgarski kralj Boris je na povratku i7 tujine prispe! danes ob 10. s svojim spremstvom v Beograd, kjer je gost Nj. Vis. kneza namestnika. Na top-čideraki postaji »o kralja Borisa sprejeli Nj. Vis. knez namestnik Pavle, bolgarski poslanik Ivan Popov s poslaniškim osebjem, in člani civilnega in vojaškega doma Nj Vel. kralja Petra U. Ob 13 je Nj. Vis knez namestnik priredil v Belem dvoru na Dedinju na čast bolgarskemu kralju obed, ki so se ga udeležili Nj. Vel kralj Peter II., Nj.
Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič. minister dvora Milan Antič, bolgarski poslanik Ivan Popov, svetovalec bol-! garsvkega kralja Randžijev, prvi adjutant Nj. Vel. kralja Petra II. divizijski general Nikola Hristič, dvorne dame Ana Marinko-vič. Ela Hadžič in Olga Lozanič, dvorni maršal Boško Colak-Antič. adjutant Nj. Vel. kralja general Linus Dekaneva in dežurni adjutant v Belem dvoru polkovnik V Ladislav Sondermajer.
Seja narodne skupščine
Danes se bo začela splošna proračunska razprava v skupščinskem plenumu — Trajala bo štirinajst dni
Beograd, 28. febr. p. Danes dopoldne ae je zopet sestala narodna skupščina, seja pa je bila prav kratka. Skupščina je sprejela na znanje celo serijo sporočil ter tudi poročilo f jiančnega odbora o novem državnem proračunu in finančnem zakonu. Izvolila je dalje stalni odbor za mednarodne konvencije. Jutri se bo v skupščini začela razprava o novem proračunu. Razprava bo letos zelo pospešena, saj mora biti končana že do srede marca, tako da bosta utegnila tudi finančni odbor in plenum senata proučiti in odobriti proračun do L aprila.
Današnja seja narodne skupščine se je pričela kmalu po 10. Po uvodnih formalnostih je bil prečitan ukaz o imenovanju Vojka čvrkiča za ministra brez portfelja. Narodna skupščina je ukaz poslušala stoje. Nato je bila obveščena, da je bil narodni poslanec Vladimir Hajduk-Veljkovič imenovan za bana vardarske banovine, zaradi česar je odložil svoj poslanski mandat, Mandat njegovega namestnika bo proučil verifikacijski odbor.
Skupščini je bilo predloženih nekaj konvencij mednarodnega delovnega urada, ki se jim je naša država v teku preteklega leta priključila. Predloženih ji je bilo še nekaj nadaljnjih konvencij, med njimi dogovor o ekstradiciji In vzajemni sodni pomoči s Turčijo, mednarodna konvencija o proizvodnji sladkorja in konvencija o zaščiti človeških življenj na morju. Vse konvencije bo proučil novi odbor, ki je bil malo pozneje izvoljen In se je danes po seji narodne skupščine tudi že konstituiral.
Pravosodni minister je predložil tudi nekaj zahtev po izročitvi posameznih narodnih poslancev sodišču. Glavna kontrola je vidirala z rezervo večje število izdatkov, ki jih je odobril ministrski svet. Med temi izdatki so krediti 10 milijonov za volitve narodnih poslancev, 3.9 milijona din za organizacijo jugoslovenskega oddelka na svetovni razstavi v New Yorku. 300.000 din za sodelovanje naše države na mednarodni razstavi v Benetkah itd. Te izdatke bo proučil in preveril finančni odbor. Z večino glasov je skupščina sprejela poročilo administrativnega odbora o izdatkih narodne skupščine.
Predloženo ji je bilo končno poročilo finančnega odbora o novem proračunu ln finančnem zakonu, ki ga je skupščina sprejela na znanje. Obveščena je bila Se o konstituiranju predsedstva senata in stalnih skupščinskih odborov. Nato je prešla k volitvam skupščinskega odbora za mednarodne konvencije, ki so bile edina točka na današnjem dnevnem redu. Ker opozicija tudi pri volitvah tega odbora ni sodelovala, je bila predložena le ena kandidatna lista z narodnim poslancem Dušanom Pantičem na čelu. Odbor je bil izvoljen z aklamacijo. Ob 10.40 se je seja skupščine končala. Jutri zjutraj se bo že pričela načelna proračunska razprava.
Novi odbor za mednarodne konvencije se je takoj po skupščinski seji sestal in konstituiral. Za svojega predsednika si Je izbral narodnega poslanca Dušana Panti-ča, bivšega konzula v Diisseldorfu.
Nova težka preizkušnja poljsko-nemškega pakta
Protinemške demonstracije po poljskih mestih zavzemajo vedno večji obseg
Berlin, 28. febr. ok. Služben5 nemški krogi na protinemške demonstracije na Poljskem. ki so se razširile že na vsa poljska mesta, še zmerom ne reagi a jo, čeprav niso niti najmanj v skladu s koncepcijo nem-Ske zunanje politike. Sedanji dnevi so pač nova huda preizkušnja za nemško-poljski pakt iz leta 1934. Ze o^em dni demonstrirajo študentje, njihovi profesorji, oficirji in na tisoče in tisoče drugega cKcinstva v Varšavi. Krakovu, Vilnu, Poznanju. Lvovu in drugod proti Nemčiji in še posebej proti nemškemu režimu v Gdansku. toda nemški listi molče o dogodkih. V Poznanju je center protinemške propagande. Spoči so tam razbili vsa izložbena okna nemških trgovin Na zgradbi nemškega poslaništva v Varšavi so snoči že drugič razbili s>tekla na oknih Na univerzi je bilo veliko zborovanje akademske legije, po katerem se je okrog 15.000 ljudi zvrstilo v sprevod, ki je krenil po glavnih ulicah mesta. Vseučiliski profesorji so ae družili v njem s študenti oficirji s civilisti, vsi pa so viharno vzkukali, da zahteva poljski narod Gdansk in Vzhodno Prosijo.
V komunikeju, ki ga je poljska vlada davi objavila o najnovejših incidentih v Gdansku. se ugotavlja, da je bilo na tamkajšnji tehniški visoki šoli pretepenih več poljskih študentov in da so jih potem vrgli iz poslopja. Nemška policija je 14 študentov aretirala. Poljski diplomatski zastopnik v Gdansku je dobil takoj nalog za najenergič-nejši protest, poljsko vlada pa je sklenila, da bo izdala še vse ostrejše ukrepe, če bo ugotovila, da je gdanska policija postopala neobiektivno.
Danes opoldne so se demonstracije v Krakovu, Lvovu. Poznanju in v Varšavi ponovile. Za nocoj so v Varšavi napovedali nov demonstrativni sprevod po mestu Poizkus večje skupine dijakov, da bi prišla pred nemško poslaništvo in parlament, je ojačena policija prenrečMa Snoči je večja skupina dijakov vdrla v urad nemškega narodnega sveta v Varšavi ter se polastila
aktov in napravila veliko škodo. Predsednik nemške organizacije, senator Hastbach, se je obrnil na vlado s prošnjo, da naj prepreči nadaljnje incidente ter demonstracije proti Nemčiji. Krivci pa naj se kaznujejo.
Senat tehnične visoke šole v Gdansku je na prošnjo poljskih oblasti ukinil predavanja za nedoločen čas.
Nemški tisk o dogodkih na Poljskem
Berlin. 28 febr. h O protinemšikih demonstracijah na Poljskem poročajo nemški listi le v uradnih vesteh Pozornost je zbudilo dejstvo, da poudarja pojski oficiozni tisk interese Poljske v srednji Evropi V tem vidijo nov poizkus propagande za skupno pcxljsko-madžarsko mejo »N a 11 o n a I z e i-tung«. glasilo Hermanna Oonnga se bavi s poljskimi zahtevami, zlast' po kolonijah ter ugotavlja, 'da poljske želje niso preveč skromne.
Poljsko odlikovanje grofa Ciana
Varšava. 28. febr. AA Predsednik republike Moscicki je odlikoval grofa Ciana redom Belega orla 1 stopnje.
Položaj Nefssšife na evropskem vzhodu
Pariz. 28. febr. o B'vši radikalni minister Bertot je objavil v listu »Depeche de Toulouse« članek o položaiu \emč'je na evropskem vzhodu. V njem omenja prilike na Češkoslovaškem in ugotavlja, da se no-trania politika v ČSR nikakor ne razvila tako. kakor so to pričakovali v Berlinu ^a tudi po vsej ostali vzhodni Hvropi se zmerom jasneje pojavlja odpor proti hegetno-nistični politiki ki ogroža svobodo vzhod-no-evropskih narodov V tem smislu si je treba tolmačiti tudi preoktet v razpoloženju poljskih množic nasproti Nemčiji.
Veliki angleški manevri v gibraltarsklh
vodah
Gibraltar, 28. febr. o. Velike vojne vaje angleškega sredozemskega in domovinskega brodovja. ki so se pravkar pričele, bodo trajale 14 dni Pri njih sodeluje 115 vojnih ladij. 55 od domovinskega in 60 od sredo-ssemskega brodovja Poleg tega je angažiranih pri vajah še 10 pomožnih ladij in več eskadrilj hidroavionov. Angleška vojna mornarica hoče preizkusiti obrambo Gi-' braltarja in eventualno zaporo gibraltar-ske ožine.
Ogromno brodovje se je razdelilo v dva dela: v rdeče in modro ladjevje. Rdečemu poveljuje admiral sir Charles Fprbes, ki je prevzel poveljstvo na admiralski ladij j.Nelson«. Njegovo ladjevje šteje 55 edinic V pretekli noči je zapustilo gibraltarsko luko in odplulo v neznano smer. Pravijo da so bile rdeče ladje davi nekje med Ma-deiro in maroško obalo. V noči od četrtke na petek bo poskusilo brodovje prodreti »kozi gibraltarsko ožino, ki jo bo poleg
obalnih baterij in gibraltarskih letalskih eskadril branilo tudi modro ladjevje pod vodstvom admirala sira Roberta Founda, ki šteje 52 ladij večinoma iz sestava angleškega sredozemskega brodovja. Modro brodovje bo današnjo noč odplulo iz Gi-braltarja sovražniku nasproti. I Rim, 28 febr. o Veliki angleški pomor- 1 ski manevri okrog Gibraltarja povzročajo italijanskim političnim krogom in deloma tudi v tisku precejšnje skrbi Rimski »piccolo« opozarja, da naloge, ki so bile postavljene angleškemu domovinskemu in sredozemskemu vojnemu brodovju za 3edanje vojne vaje, ne dopuščajo nikakega dvoma o tem, da se bodo sedaj preizkusila vsa sredstva in vsi načini, kako bi se preprečila eventualna akcija nasprotnih sil, v katerih bi biia nujno angažirana tudi italijanska vojna mornarica in s katero naj bi se izvršil prodor skozi gibraltarsko . ožino. '	____ _ |
Beležke
Propagandnega
ministrstva ne bo
Kakor smo že včeraj poročali, Je finančni odbor narodne skupščine sprejel predlog državnega proračuna ta leto 1939/40 in z nJim zvezani finančni zakon. Pred glaso vanjem je povze, besedo minister za teles no vzgojo naroda Djura Cejovič in opozo ril, da vlada umika člen 79 finančnega zakona. Po tem členu bi se dosedanje mi nistrstvo za telesno vzgojo naroda razširilo in preimenovalo v ministrstvo za narodno kulturo. Prevzelo bi poleg poslov dosedanjega ministrstva za telesno vzgojo še celo vrsto poslov ki so sedaj pod kompe-tenco prosvetnega ln še nekaterih drugih ministrstev, kakor n. pr. radio, film, tisk itd. Po zamisli dr. Siojadinoviča naj bi bilo to, kar so v avtoritarnih državah mi-nistrstva za propagando. Novemu ministr stvu je bivši ministrski predsednik v sklopu svojih načrtov, o katerih smo že poročali, namenil želu dalekosežne naloge. Zato je bil sklep Cvetkovičeve vlade, da umika predlog o ustanovitvi tega ministrstva, v političnih krogih sprejet v splošnim zadoščenjem kot nov dokaz, da ima vlada resno voljo postopno likvidirati Stojadino-vičeve metode.
Prof. dr. Tlschler na Koroškem suspendiran
Po »Koroškem Slovencu« posnemamo: V ponedeljek 20. t m. je dr. Josip Tisch-ler. profesor na gimnaziji v Beljaku, prejel sporočilo od deželnega šolskega sveta, naj takoj zapusti zavod. Ker se je odpust izvedel pod nenavadnimi okolnostmi, je verjetno, da ta zadeva še ni dokončna.
Profesor Tischler je zadnja tri leta kot predsednik slovenske osrednje kulturne organizacije na Koroškem vodil vse javno delo med koroškimi Slovenci. Osnovni načeli vsega njegovega narodno-politične-ga udejstvovanja sta bili: zvestoba državi in zvestoba svojemu narodu. V pretežn; meri je ravno njegova zasluga, da so se koroški Slovenci po priključitvi Avstrije znašli v novih razmerah in da so novi državi odkrito stavili na razpolago svoje moči v pričakovanju, da bodo dosegli spoštovanje svoje narodnosti, kar je itak osnovno načelo narodnega socializma Zato tem bolj preseneča gornji ukrep koroškega deželnega šolskega sveta.
Kakor rečeno, pa stvar še ni dokončna ln smemo upati, da gre le za nesporazum. ki bo kmalu pojasnjen.
„Slovenčevo" opletanje
Gospodom v Kopitarjevi ulici ni nič vseč, da smo tudi v »Jutru« zabeležili odkritje zagrebških listov o usodnih namerah, ki jih je imel bivši predsednik vlade dr. Stojadinovič Da bi dali duška svoji nejevolji, skušajo dokazati svojim lahkovernim čitateljem. da so izdelali osnutke za te odredbe menda kar v tajništvu JNS. Okoli dr. Stojadinoviča so se namreč po »Slovenčevih« trditvah »rinili ljudje, ki so bili pomembne in daleč vidne korifeje v živkovičem in Jevtičevem režimu. Ti stoodstotni JNS-ar ji so dr. Stojadinoviču priporočali manire in politične metode, ki so jih svoje dni opravljali za časa diktature.« Koga je mislil »Slovenec« pri tem, ne vemo; morda one svoje prijatelje, ki so se nekdaj prav dobro razumeli z Jevtičem. nekateri pa se smukali poprej že tudi okoli Zivkoviča in to še potem, ko »Slovenec« živkovičevega režima že ni več priznaval za svojega.
Gospodom okoli »Slovenca« ni zameriti, da v znanju naše novejše zgodovine hudo šepajo, če jim kaka stvar ni všeč. Kolikor pa je nam in tudi objektivni javnosti znano, niso bili pod režimom JNS sprejeti nobeni »iziemni zakoni, ki naj bi s svojo samovoljo dušili narodne svobod-ščine in narod oropali vseh političnih svoboščin.« Vsi tak' »izjemni zakoni« so bili sprejeti pred letoin 1931, torej v času, ko se »Slovenec« š»- ni smatral za opozicijski list. Kar se posebej tiče Jevtičeve zakonodaje, je treba pač pripomniti, da Jevtič daleč ni imel časa ovekovečiti svoje ime v naši zakonodaji ker je padel s svojim režimom vred že sredi verifikaeijske debate po komaj pol ietni vladi. Zato mu dela »Slovenec« grdo krivico Ker pa smo že pri zakonodaji, prosimo »Slovenca«, naj se zanima, kdo je izdelal osnutek zakona o prekrških ki ga je celo dr. Stojadinovičev režim umaknil iz narodne skupščine ln vrgel v ropotarnico.
Laž in resnica življenja
Pod tem naslovom priobčuje včerajšnji »Slovenec« podlistek ki je poln lepih misli Med drugim čitamo v njem:
»Resnica ni nikaka mrtva teorija, ki bi utegnila biti taka ali drugačna, temveč je živo dejstvo Pojdi iz resnice — in resničnost te bo kaznovala zaradi tega prestopka Moralna resnica je teorija dobrega življenja obratno ie moralna laž ubijajoča in ni poživljajoča Ona je teorija hudobnega udejstvovanja«
Ugotovitve »Samouprave"
»Samouprava«, glasilo JRZ, zavrača pritožbe. da so državni krediti in zneski, namenjeni za razne investicije, pristransko razdeljeni List pravi, da se sicer »lahko zgodi, da dobi kako leto gotov del države manjše kredite in za investicije namenjene vsote, kakor drugi deli države, ne sme se pa to smatrati za izraz neke plemenske ali strankarske tendence. Vse to je samo posledica želje pomagati tistim delom države, ki trenutno najbolj nujno potrebujejo državno pomoč. Sicer pa morajo priznati danes celo največji nasprotniki JRZ. da se po njeni zaslugi sedaj sorazmerno po vsej državi gradi in zida na državne stroške.«
»Samouprava« tudi poziva javnost ln politične skupine, naj pozabijo, kar je bilo: »Kar je bilo, je bilo Danes moramo vsi složno stremeti za ustvaritvijo pomirjujočega ozračja. Nastopil je čas bratskega sodelovanja vseh, ki žele resnično slogo in sporazum med vsemi plemeni v naši državi. Pri nas ne more in ne sme biti več prostora za plemenski antagonizem. Sedaj ni več čas, da bi obnavljali spomine na preteklost ter na stvari in dogodke, ki so danes brez vrednosti in pomena.«
Iz prosvetne službe
Beograd. 28. febr. p. Reaktiviran je bil ln imenovan za učitelja v Rečici ob Savinji upokojeni učitelj Zorko Kotnik, učitelji ca Josipina Arnilek, pa je bila premeščena i iz Senovega ▼ Slavonsko Požego, __ j
Ceste — naša velika skrb
Na sinočnem c Snem zboru Avtokluba ie bilo največ govora o naši cestni revščini
Ljubljana, 28. februarja
Zvečer ob 18. Je imela ljubljanska sek. Jija Avtokluba v svojih klubskih prostorih v Kazini ob lepi udeležbi članstva svoj XV. redni občni zbor. Zborovanje so v zastopstvu javnih oblaatev obiskali načelnik oanske uprave dr. Hubad, za mestno oblino g. Bahovec, predsednik društva za ceste dr. Vinko Vrhunec, zastopnik zbornice i& TOI g. Majcen ln številni zastopniki t.ska.
Občni zbor Je otvoril in vodil predsednik g. Avgust Praprotnik, ki je pred otvoritvijo predlagal udanostni brzojavki visoki po-krovitelj.ci kluba Nj. Vel. kraljici Mariji in predsedniku kluba knezu namestniku Pavlu, nato pa predložil daljše predsedniško poročilo, v katerem je predvsem omenjal glavne zapreke, zaradi katerih se motori-zacija v naši državi ne more razviti, in sicer zaradi previsokih cen bencina, zaradi previsokih dajatev in pa zaradi slabih cest. Največ pozornosti je vzbudila upravičena ugotovitev o pretiranih mestnih davščinah na avtomobile v Ljubljani in Celju, glede katerih so vsa prizadevanja kluba za znižanje ali izravnanje z ostalimi mesti v državi ostala dozdaj brezuspešna. Klub si bo še prizadeval, da bi se ta postavka v ljubljanskem proračunu znižala, če pa tudi ne bo uspel, bo moral misliti na samoobrambo za zaščito svojih interesov. H kraju je g. predsednik na splošno razvil smernice dela novega odbora, ki bodo šle v glavnem za tem, da se cene bencina še znižajo in ne bo novih javnih dajatev, predvsem pa da se zniža mestna davščina ln čira hitreje Izvede modernizacija naših cest.
Obširno poročilo upravnega odbora je predložil g. Rado Hribar, ki je podrobno orisal mnogostransko delovanje sekcije, tako glede znižanja in izenačenja cen ben-
I cina, glede tujsko-prometne propagande, j glede znižanja javnih dajatev, glede prizadevanja za izboljšanja naših cest, glede športno turističnih uspehov in še mnogo-česa, kjerkoli je Avtoklub zastavi] svoje sJe za prospeh motorizacije in z njo zvezanega avtomobilskega turizma pri nas.
Nato so sledila poročila športno turi. stičnega pododbora in klubove motosekcl-je, ki ju je oba podal g. John Sabec, ter poročilo g. Karla Govekarja o stanju blagajne, nakar je predsednik Društva za ceste dr. Vinko Vrhunec v daljšem referatu erisal zborovalcem položaj naš h cest. glede katerih je bil lani sprejet šestletni načrt za gradnjo, ki pa za nas po zemelj-pisnem položaju in prispevkih iz naše banovine nikakor ni zadovoljiv. V nadaljnjem je govornik naštel tudi cestna dela bližnje bodočnosti v Sloveniji in s številkami obrazložil, kako počasi in težko »e bo to delo nadaljevalo v naslednjih letih Svoja utemeljena izvajanja je zaključil s prošnjo, naj bi tudi Avtoklub z vsemi silami podprl prizadevanja Društva za ceste da bo naša banovina dobila cestno omrežje, kakršno po svoji tujsko-prometni vrednosti že davno zasluži.
K besedi se je oglasil nato Se podpredsednik sekcije dr. Ciril Pavlin, ki je v zvezi z izvajanji dr. Vrhunca predlagal posebno spomen co, po kateri se Avtoklub v celoti pridružuje stališču in zahtevam Društva za ceste glede prometnih in gospodarskih potreb naše banovine v cestnem vprašanju.
Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, prav tako tudi vse izpremembe v sestavi upravnega in nadzornega odbora, ki bo tudi v bodoče nespremenjeno posloval pod predsedstvom dosedanjega dolgoletnega predsednika Av. Praprotnika.
Pred razpustom osrednjega parlamenta ČSR
Praga, 28. februarja. AA. Predsednik vlade Beran je imel sestanek s predsednikom parlamenta Malypetrom. V političnih krogih izjavljajo, da je bilo ob tej priliki govora o razpustu centralnega parlamenta. V teku meseca marca se parlament sestane na formalno sejo, na kateri bo sklenil svoj razpust.
Francoske vojaške priprave v Tunisu
Rim, 28. febr. AA. »Messaggero« poroča iz Tunjsa, da so tamkaj opazili zadnje čase veliko gibanje čet in velike transporte vojnega materiala. V tuniško pristanišče prihajajo vsako noč ladje z vojnim materialom in živežem. Iz Alžira vozijo dan za dnem vlaki vojaštvo in vojne potrebščine proti libijski meji. Tuniški magistrat je pripravil izredne ukrepe za obrambo mesta. V mestu kopljejo strelske jarke in postavljajo barikade iz vreč peska. Francoski tisk v Tunisu razglaša, da bodo zavetišča za prebivalstvo za primer letalskih napadov gotova v nekaj dneh. Na obali zaliva stoje strojnice in protiletalski topovi.
»Messaggero« poroča nadalje, da so vsi železniški mostovi pod najstrožjim vojaškim nadzorstvom. Vse te vojaške priprave in glasovi, ki se neprestano širijo, ustvarjajo med prebivalstvom veliko vznemirjenje.
London, 28. febr. AA. V včerajšnji debati v spodnji zbornici je opozoril posl. Henderson angleško javnost na povečanje števila italijanskega vojaštva v Libiji. Opozoril je, da so v vrstah italijanskih čet tudi nemški strokovnjaki.
Francoska naročila v Švici
Pariz, 28. tebr. o. Po vesteh iz zaupnih virov je francosko vojno ministrstvo naročilo v švicarskih tovarnah parron ogromn« množino streliva. Tovarne v Bernu bodo zaradi teh naročil prihodnjih 8 mesecev zaposlene noč in dan.
Italija ne kliče svojih
državljanov iz tujine
Praga, 28 febr. AA. (Štefani). Italijansko poslaništvo v Pragi zavrača vest pariškega dopisn ka CTK-ja, da bi bila italijanska vlada pozvala vse Italijane, posebno tiste, ki žive na Francoskem, da se morajo najpozneje do 15. marca vrniti v Italijo.
G&Sancu pojile
v Varšavo
BuKarešta, 28 febr br. Rumunski zunanji minister Gafencu odpotuje v petek v Varšavo. Na Poljskem bo ostal tri dnL Imel bo pomembne razgovore z zunanjim ministrom Beckom o nadaljnjem zbliža-nju med Rumunijo in Poljsko.
Francoska tvornica letal v Indokini
Pariz, 28. febr AA. Kolonijskl minister Georges Mandel je podpisal v imenu vlade pogodbo o ustanovitvi tovarne letal v Indokini Tovarna bo zgradila na leto po 150 vojaških letal ter 400 motorjev. Tovarna bo že v kratkem pričela obratovati.
Sokoli pri ministra
za telesno vzgojo
Beograd. 29. febr. a. Minister za telesno vzgojo Djuro Cejovič je danes sprejel v svojem kabinetu prvega namestnika starešine SKJ Engelberta Gangla. Nato je sprejel delegate beograjske sokolske župe z generalom Petrovičem na čelu
Potem je ministra obiskala delegacija društva za zidavo stadiona v Mariboru in prosila ministra za podporo Stadion bi začeli graditi te dni. — Dalje je ministra obiskala deputacija Sokolskega društva iz Podgorice.
šeS kabineta ministra
za šume in rudnike
Beograd, 28 febr. AA Z odlokom ministra za gozdove in rudnike je imenovan za kabinetnega šefa ministrstva dr Hans Bauer, tajnik apelacijskega sodišča v Beogradu.
Akcija imejiteljev
albanske spomenice
Beograd, 28. febr. AA. Minister za vojsko in mornarico armijski general Nedič je danes ob 11.30 sprejel zastopnike imejiteljev albanske spomenice, ki so mu predložili prošnjo za zakonsko priznanje.
Vremenska napoved
Zemunska: Razjasnitev v severozapad-nih krajih, drugod oblačno z nekoliko dežja. Temperatura brez posebne spremembe.
Dunajska: Prehodno razmeroma lasno,
sveži južnovzhodni in južni vetrovi, temperatura ponoči okoli ničle, podnevi milo vreme, polagoma porast oblačnosti, v višinah sneg.
Hi

Po kratkem trpljenju je umrla moja ljubljena žena in zlata mamica
Anico Hočevar
roj. TIČAR soproga lekarnarja na Vrhniki
Pogreb nepozabne bo v četrtek, 2. marca ob 1$. uri iz hiše žalosti na pokopališče sv. Pavla.
Vrhnika, 28. februarja 1939* Ph. Mr. STANKO HOČEVAR, soprog; TOUSSAINT ln MARUSKA, otroka ter sorodniki.
t
Os Balkanske zveze
Kakor na poti na konferenco Balkanske zveze v Bukarešti se je turški zunanji minister g. Karadzoglu tudi na povratku Iz Bukarešte ustavil v naši prestolnici, kjer je imel več posvetovanj s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem ln zunanjim ministrom dr. Cmtar-Markovlčem. Na naši sliki so od leve: dr. Clncar-Marliovič, Karadzoglu io turški poslanik na našem dvoru Hajdar Aktaj
Inženjerska zbornica in javna dela
Na zasedanju je bila sprejeta daljša resolucija
Ljubljana, 28. februarja
Inženjerska zbornica je na svojem zasedanju v soboto sprejela daljšo resolucijo, v kateri poudarja predvsem potrebo, da se vsa javna gTadbena dela oddajajo le domačim gradbenim podjetjem in da se v celoti izvedejo projektirane gradnje cest, v prvi vrsti cesta Maribor—Celje—Ljubljana—Su-šalc, gradbena dela pa naj se ne izvršujejo v režiji Izda naj se končnoveljavna odločba o tako imenovanih pridobljenih pravicah graditeljev in zidarskih mojstrov na oe>novi prej veljavnih zakonskih predpisov in v skladu z zahtevami o strokovni usposobljenosti. Temeljito naj se revidirajo vsi pogoji za izvrševanje javnih gradbenih del
Za vse važnejše javne zgradbe, ki jih glade državna ali samoupravna oblastva na svoj račun, se morajo razpisovati javni natečaji za idejne skice; prav tako naj se izvršujejo tudi načrti za cestne gradbe pod vrhovnim vodstvom odgovornih predstojnikov stavbenih sekcij. Revidirajo naj se vsi protislovni zakonski predpisi, zlasti v obrtnem zakonu in v zakonu o gozdovih. Vsa gradbena, elektrotehnična in strojna podjetja, ki stoje pod vodstvom pooblaščenih inženjerjev. naj se prevedejo v izključno pristojnost inženjerskih zbornic. Izpopolnijo naj se predpisi o zaposlitvi inozemskih inženjerjev po predlogih inženjerskih zbornic.
Konec nenavadne medicinske senzacije
Po enem letu zaključena preiskava o cesarskem rezu
Karlovac, 28. februarja
V Karlovcu se je te dni končala sodna zadeva, ki je v teku enega leta postala svetovna senzacija, zlasti v medicinskih krogih. Zadeva je bila naslednja: mlada kmetica Mara Horvatinova, katere mož je že vrsto let na delu v Kanadi, je ljubimkala z raznimi mladeniči in se znašla v blagoslovljenem stanju. Da bi prikrila sramoto, se je odločila k drznemu ukrepu Izvršila je sama na sebi operacijo, ki jo izvršujejo zdravniki le pri najtežjih porodih, ko gre za življenje porodnice.
Mara Horvatinova se Je podala v gozd in se lotila cesarskega reza. Spravila je otroka na dan. Seveda je dete kmalu nato izdihnilo. Mara si je z navadno iglo in nitjo sama zašila trebuh in se vrnila domov. Po nekaj dneh se ji je stanje močno poslabšalo in so jo morali spraviti v bolnišnico. Cim so jo zdravniki pregledali in uvideli, v čem je stvar, jim je Mara prostodušno vse priznala. Navedla je, da jo je k temu nagovoril njen ljubimec Veko-slav Berdič. Zaradi oslabljenega srca in preobilno izgubljene krvi je Mara po nekaj dneh trpljenja umrla.
Zadevo je vzelo v roke sodišče. Zaradi suma, da Mara operacije ni izvršila sama, Je bil v komisijo pri obdukciji povabljen ugleden strokovnjak za sodno medicino vseučiliški profesor dr. Milosavič iz Zagreba. Obdukcijo je izvršil ob asistenci tovariša dr. Premrua in dr. Jambrišaka. Takrat je dr. Milosavič dal naslednjo izjavo: »Slučaj Mare Horvatinove predstavlja res-
nično pravcato senzacijo. Kolikor sam vem, ni v zgodovini medicine zabeležen noben podoben primer. Sodim, da je Mara Horvatinova vendarle sama izvršila operacijo, kar sklepam po kraju in značaju reza. Drugo vprašanje pa je, in tega mora dognati sodišče, kdo je Maro k temu nagovoril. Najzanimivejše, vprav neverjetno pri tej ženski je, da je bila tako odporna, da se je lahko po operaciji gibala in da je sploh še tako dolgo živela po strašni telesni poškodbi. Ta primer je edinstven, lahko rečem, na vsem svetu. V svoji 30-letni praksi v raznih državah nisem videl in čul ničesar podobnega, pa je tudi verjetno, da bo ta dogodek kot edini te vrste ostal vselej zabeležen v strokovni literaturi.«
Z mnenjem vseučiliškega profesorja dr. Milosaviča se je v celoti strinjal tudi dr. Premru. Nasprotno pa je dr. Jambrišak imel pomisleke, da bi bila Mara sama lahko izvršila takšno operacijo. Zaradi tega je torej sodišče nadaljevalo preiskavo. Leto je minilo in zdaj je bila preiskava zaključena. Sodišče ni moglo ugotoviti ničesar, kar bi podprlo pomisleke g. dr. Jambrišaka. Ker je medtem tudi že institut za sodno medicino potrdil prvotno sodbo dr. Milosaviča, ni imelo državno tožilstvo osnove za obtožbo in je bil postopek ustavljen. Nož, s katerim je nesrečna ženska izvršila operacijo na sebi, ostane v arhivu okrožnega sodišča v Karlovcu kot edina priča dogodka, kakršnega doslej ni poznala zgodovina medicine.
Tragedija kmetskega bogataša
Zakaj je obupal premožni posestnik Kokole
Zagorje, 28. februarja
V ponedeljek popoldne so pokopali na faznem pokopališču v Izlakah 581etnega posestnika in mlinarja Ivana Kokoleta lz Orehovice, o čigar tragični smrti smo včeraj poročali. Ivan Kokole se je bil v soboto spri s sestro in se nato v mlinu obesil Bil je znan kot eden najbolj petičnih mož, ki je zelo ljubil denar. Njegova domačija je na koncu zagorske občine proti Trojanam. Mlin, ki je včasih donašal lepe dohodke, je pa zadnje čase slabo odmeval, kajti lastnik se ni mogel odločiti, da bi žrtvoval denar za popravila, čeprav ga Je doma hranil prav visoke vsote.
Za obdelavo velikega posestva sta ostala na domu on in sestra, ostale tri sestre so pa omožene v bližini Zagorja. Za pomoč sta brat in sestra dobila deklo iz Spitaliča, ki je vršila vsa dela tako zadovoljivo, da bo ljudje govorili: ta dva sta rojena drug za drugega. Kakor marsikod, je prišlo tudi tu do presenečenja. Sestra, solastnica po-
Zorku Prelovcu
onkraj groba
Črne črke v časopisu, smrtna senca nad teboj — ah, veliki, kam odšel si, bo že greje sončni soj.
Glej, pomlad na duSo trka, ptic odmeva spev sladak, pesem tvoja pa zamira, tvoj obraz je skril oblak.
Dekle, daj mi rož rudečih. .. Kdo bo nam tako še pel? Zdaj poljana plaka, joče, ker te grob je črni vzeL
V pesmih bajal si ljubezen, najrahlejši vtrip srca, včasih pa zaukal smelo nad poljano do neba.
Ko bo spet pomlad vzcvetela* nov! čas na svetu vstal, nesel tebi na gomflo bo Bsrjančefc naš pozdror.
Dušica Marsova
sestva, je opazila bratovo spremembo, ni ji ostala prikrita njegova naklonjenost nasproti gospodinjski pomočnici. Ta je morala od hiše nazaj domov, kjer je kmalu povila deklico. Gospodar Janez je nekajkrat ubral pot proti Spitaliču, kamor je ponesel darilo za novorojenko. Na prigovarjanje znancev, da je najbolje, ako se takoj poroči, ker bo sicer moral kot petič-než plačevati visoke alimente, se je res odločil, da se poroči v postu, ko je pustni
Nase lutke
Ljubljana, 28. februarja
Preteklo je dokaj let, odkar so se v Mestnem domu prvič predstavili ljubljanskemu občinstvu čudno majhni igralci Njihova lesena telesa so se spretno premikala in pregibala. Roka njihovega mojstra akademskega slikarja Klemenčiča jih je varno vodila po majhnem odru in občinstvo je bilo navdušeno.
Prve lutke, ki jih je umetniško izdelal g. Klemenčič, so stopile na oder kmalu po svetovni vojni. Pionirsko delo g. Klemenčiča je bilo med občinstvom toplo pozdravljeno, pri odločujočih pa žal ni našlo pravega razumevanja. Nastopile so finančne težave in ljubeznivi leseni igralci so morali na podstrešje Mestnega doma. Začela se je žalostna odiseja prvih ljubljanskih lutk... S podstrešja jih je rešilo razumevanje predsednice Atene, ge. Krofto-ve. Atena je lutke odkupila in začela redne predstave v Mladiki. Vse bi bilo prav in v redu, če ne bi bilo majhnega policijskega predpisa. Tikal se je izhoda iz internata. Zal ima' internat en sam izhod in zaradi policijskega predpisa so skozi ta edini izhod romale lutke iz Mladike. Romanje sicer ni bilo dolgo, ker jim je novo zavetje nudil Narodni dom. Mala dvorana v Narodnem domu je bila zelo primerna za lutkovni oder. Toda udejstvovanje malih igrrlcev tudi tu ni ostalo nemoteno. Prišel je načrt za Narodno galerijo in lutke so se morale neslavno umakniti v zaboj.
Atena Je prevzela vzgojo prvega lutkovnega naraščaja. Skrbela je, da se zboljša jezik, da se uvedejo domače igre, zlasti

prati se pravi:
perilo zaupati dobremu Sdiichtovemu terpenfinovem milu. S Schiclitovim terpentinovim milom negovano perilo ni koli ne porumeni in ostane dolgo Časa kot novo.
SCHICHT0V0 TERPENTIN0V0 MILO
pere bleščeče belo!
čas že pri kraju. Med tem Je odprodal za 90 tisočakov gozda, s čimer se pa sestra ni strinjala, meneč, da je prepoceni prodal. Seveda sestri kot solastnici tudi ni bilo vseeno, če pride svakinja v hišo in bi dediščina prešla na otroka Naposled je vendar bilo dogovorjeno, da prepiše gospodar Janez večjo vsoto in del posestva na ime svoje hčerkice.
Nakopičilo se je torej toliko poslovnih zadev, da Je gospodar pri svoji veliki šte-dljivosti imel mnogokaj razmišljati. In res Je vse te zadeve premišljeval nekaj dni. Ko se Je pretekli petek spet vrnil iz Spitaliča, kjer je že uredil vse potrebno za poroko, je naslednji dan prišlo ponovno do obračunavanja med njim in sestro. Razburjen se je bogati gospodar podal v mlin in se obesiL Za pogreb so bile velike priprave, kakor se za premožnega gospodarja spodobi. Bilo Je dosti pogrebcev in vsa okolica govori o tragični usodi Ivana Kokoleta.
Smrt
zavednega Kraševca
Na svojem lepem domu v Sepuljah pri Tomaju je v soboto zvečer po dolgi in mučni bolezni, ki Jo Je prenašal z največjo potrpežljivostjo, umrl v 66. letu svoje dobe posestnik in industrijalec g. Anton Turk. Od septembra lanskega leta, ko ga je bolezen priklenila na posteljo, se je njegovo stanje neprestano slabšalo in zdravniška pomoč mu je mogla le nekoliko lajšati trpljenje, nikakor pa mu nI vrnila zdravja.
Pokojnik je bil eden izmed tistih marljivih in žilavih Kraševcev, ki so bili na tej zemlji kvas domačega življenja. Ljudsko šolo je obiskoval v Tomaju, nato je dovršil štori razrede realke v Gorici, potem se je izpopolnil še na kmetijski šoli na Grmu. Ko je prevzel domače posestvo, je pokazal, kaj je po srcu in glavi. Domačin in siromak sta vednd našla podpornika v njem, imel pa je odprte roke tudi za dijake In visokošolce. Znal Je ceniti tzobraženstvo, ljubil je družbo, nad vse pa našo milo domačo pesem.
Pred več nego tridesetimi leti Je ustanovil s pok. Emilom Cernetom iz Tomaja žago in mlatilnico ter je podjetje s svojo pridnostjo razvil in dvignil Kot umen kme. tovalec je z dobrimi zgledi in nasveti vedno bodril kraške rojake k napredku na tem polju.
Gostoljubnega, dobrega in požrtvovalnega moža ni več, ostal bo pa v najboljšem spominu vsem, ki so ga poznali, pokojnikovi vdovi in sinovoma gg. Antonu in Dragu izrekamo ob nenadomestljivi izgubi soproga in očeta prav iskreno sožalje.
Ob grobu dr* Dinka Trina jstiča
Danes bodo pokopali v Vrbniku na otoku Krku velikega jugoslovenskega ideologa in borca dr. Dinka Trina jstiča, ki je, kakor smo že poročali, v ponedeljek zvečer umrl v Crikvenici.
Dr. Dinko Trinajstič se je rodil v Vrbniku L 1858. Gimnazijo je študiral v Splitu, pravo pa na Dunaju, v Zagrebu In Gradcu ter se je že kot visokošolec požrtvovalno udejstvoval v nacionalnem pokretu V dolgih letih svojega javnega delovanja je bil kakor dr. Matko Laginja in Vekoslav Spinčič v prvi vrsti istrskih rodoljubov in borcev za narodne pravice. Dolga leta je bil župan Pazina, poslanec istrskega de-
pa, da dobimo domačo lutko. Prvo zares domačo lutko je prinesla arhitektinja Kancova. Krog prijateljev lutk se je polagoma širiL
Lutkarstvo med Sokoli
Prvi, ki so za Ateno spoznali vzgojni pomen lutkarstva, so bili Sokoli. Prvi so-kolski lutkovni oder je bil postavljen leta 1927. na Taboru. 2e nekaj let poprej pa je dobilo tak oder društvo Češke Obce; to je danes eden najboljših lutkovnih odrov v Ljubljani. Društvo je dobilo oder od češkega ministrstva za šolstvo, vodi pa ga g. Skrušitf. Kmalu je dobil svoj oder tudi Sokol II., za njim pa razne druge sokolske župe po dravski banovini. Danes je po Sloveniji že 47 lutkovnih odrov, ki prav lepo delujejo.
Lutka je odlično vzgojno sredstvo
Danes je lutkarsko članstvo pretežno ▼ rokah Sokolov in čeških društev. Postati pa bi moralo vzgojni pripomoček vsakega učitelja, vsakega otroškega vrtca. Zaposlitev otroka z lutkami se je pokazala kot odlično vzgojno sredstvo, ki se ga drugod tudi vsesplošno poslužujejo. Na mednarodni razstavi, ki je bila združena tudi s razstavo jugoslovenskih odrov, se je poudarjalo, naj ustvarja lutkar samostojne tipe, ohrani individualnost lutk, se izogib-lje šablone. Vsak lutkovni kraj si mora ustvariti svojo lutka Zanimivo Je, da se najdejo ljudje, ki so prav tako strastni zbiratelji lutk, kakor drugi zbirajo znamke, ali kaj drugega. Tako ima neki Pari-žan v svoji ogromni zbirki lutk seveda tudi slovensko lutko.
Kdo je lahko lutkar za kuliso? Odgovor
želnega zbora pa 20 let (1895—1915). Vse svoje življenje je posvetil jugoslovenski ideologiji in pri vsem svojem političnem in prosvetnem delu je bil vzornik bratske vzajemnosti Hrvatov in Srbov. L. 1915 je emigriral ter bil med ustanovitelji Jugoslovenskega odbora, ki je imel svoj sedež v Londonu. Ko je odstopil dr. Trum-bič, je postal dr. Trinajstič predsednik Jugoslovenskega odbora. Po osvobojenju je bil član narodnega predstavništva in ko so se formirale nove politične stranke, se je pnu-"**il demokratski stranki ter ostal njen član io 6. januarja 1929. S kra-
ljevim ukazom je bil 9. januarja 1932 imenovan za senatorja in pridružil se je klubu JNS. Lani je potekel njegov senatorski mandat in kmalu sta starost in bolezen prekinili njegovo politično delovanje, ki je bilo vedno patriotično, v vsakem pogledu nesebično, narekovano pa tudi od velike ljubezni do ožje domovine. Njegova delavnost je bila za Istro v predvojnih in medvojnih letih velikega pomena, njegovi ideali pa so bili trdni temelj našega uedi-njenja.
Dr. Dinko Trinajstič bo ohranjen v čast« nem spominu.
Trpka usoda gluhonemih otrok
kliče po odpomoci in podpori naše Javnosti
Ljubljana, 18. februarja
V Sloveniji imamo stalno okrog 300 gluhonemih otrok. Pretežna večina je Štajercev, za njimi so Dolenjci, nekaj jih ima Gorenjska, najmanj pa Notranjska. Ti otroci morejo dobiti primerno izobrazbo samo v gluhonemnici Tu se nauče živega govora in z njim skoraj vsega, kar daje polnočutnemu otroku ljudska šola. Gluho-nemnica jih raznemi, ne more pa jim vrniti sluha. Gluhi ostanejo še naprej, vendar to zlo lažje prenašajo, ko si po drugi poti oplode duha in postanejo sposobni za samostojno preživljanje.
Na žalost Je naša edina gluhonemnica kljub dologoletnim prošnjam še zmerom premajhna, da bi mogla pomagati vsem tem sirotam do izobrazbe. Dve tretjini jih ostane doma, obsojenih na strašno, človeka nevredno životarjenje. V breme so roditeljem, ki jih ne morejo porabiti za nobeno koristno delo, v še hujše breme pa naposled pristojnim občinam.
Težke gospodarske neprilike, ki so po vojni zajele ves svet, so hudo prizadele tudi naše šolane glušce. Brezposelne množice slišečih delojemalcev so jih pričele brezdušno odrivati celo od najskromnejše
skorje kruha. Nobena oblast jih ni zaščitila pred brezvestnim izkoriščanjem, kaj šele, da bi jim pomagala do dela in zaslužka. Nujna je bila zato potreba, da se je naposled tudi pri nas osnovalo E odporno društvo za gluhonemo mladino, ki si je v devetih letih svojega obstoja pridobilo že lep krog prijateljev. Z njihovo pomočjo je mogla ta človekoljubna ustanova storiti že mnogo dobrega za te naše najbolj pozabljene sirote. Mogla bi pokazati še lepše uspehe, če bi našla dovolj razumevanja tudi pri naših občinah in denarnih zavodih, kjer pa je odziv še porazno majhen.
Mnogo je še ljudi, ki bi si z lahkoto utrgali en sam dinar na mesec, to je borih 12 dinarjev letne članarine za to res plemenito karitativno ustanovo. Naj bi jih zdramil ta poziv, da naslovijo na Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani, Zaloška c. 5 dopisnico s kratko prijavo. Društvo jim bo takoj poslalo položnico in jih bo hvaležno sprejelo v svoj dobrodelni krog. Pokažimo našim gluhonemim ubožcem, da resnično sočustvujemo z njihovo težko usodo in da nismo do njih gluhosrčni!
Jubilejne prireditve v Trbovljah
ob tridesetletnici Sokola se prično v soboto
Trboveljski Sokol stopa letos v trideseto leto. Lep in časten jubilej, ki so ga deležne le redke društvene edinice našega podeželja, zaslužen tembolj, ker označuje težko in truda polno pot, ki jo je naš Sokol hodil od značilnih septembrskih dogodkov 1. 1908 v Ljubljani skozi prevratno dobo svetovne vojne z vsemi zli za mnoge zavedne trboveljske brate Sokole, pa vse tja do zarje osvobojenja! Zato je iz nacionalnih razlogov pTav, da je trboveljski Sokol sklenil proslaviti tridesetletnico na kar najsveoa-nejši način. Spored je obilen in pester.
Vsi društveni odseki bodo proslavili Vt letnico s svečanimi prireditvami, katerim naj bo splošen nacionalni uvod Slovanski večer, ki bo v soboto zvečer v Sokolskem domu. Slovanskemu večeru bo sledila 1. aprila proslava tridesetletnice - sokolskega gledališča s svečano ptemiero Kreftovih »Celjskih grofov21. maja bo mladinski dan z velikimi telovadnimi prireditvami. Jubilejna proslava doseže svoj višek z odkritjem spomenika Viteškemu kralju, ki obeta biti eden najlepših v Sloveniji.
Slovanski večer bo prava manifestacija trboveljskega Sokola za v&eslovansko vzar jemnost, ki je društvu bila vodilna smernica že v letih prvega razmaha. Saj so trboveljski Sokoli že pod Avstrijo gojili jugo-
slovansko fai slovansko zavest ter že pred vojno navezali tesne bratske stike s Srbi, Čehi in Bolgari. Naš Sokol se je takrat ud©-ležil vs-esokalskega izleta v Pragi in Junaškega zleta v Sofiji, po vojni pa ni bilo vse-sokolskega izleta na katerem trboveljski Sokol ne bi bil dostojno zastopan. Prireditev v soboto zvečer, ki vzbuja po svoji ediiv stvemi zamisli živo zanimanj« najširših krogov tudi izven Trbovelj, obsega koncertni in plesni del. V koncertnem delu se bodo izvajale izključno slovanske vokalno in instrumentalno skladbo, pevsko društvo »Zvon« bo zapelo pod taktirko Oskarja Molla po ono narodno pesem vsakega slovanskega naroda. Sokolski orkester pa bo istotako izvajal skladbe vseh slovanskih narodov. Pevski sloves »Zvona« ki se je s lanskim jubilejnim koncertom opravičeno uvrstil med najboljše zbore podeželja, in dobro izvežbanl sokolski orkester jamčita, da bo koncertna del na dostojni umetniški višini Naše narodne žene se priredi, tve udeleže v narodnih nošah. Umetniška dekoracije br. Lapajneta bodo slovanskemu večeru dale pravi slavnostni okvir. To bo pač ena najelitnejših prireditev Zasavja. Občinstvo od blizu in daleč vabimo, da • številno prisotnostjo počasti trboveljski sokolski jubilej.
je lahak: vsakdo, kdor ljubi mladino in ima še zvezo z njo. Med lutkarji za kuliso se najdejo tudi upokojenci, ljudje vseh slojev in poklicev. Slovenski pisatelj pa naj bi tudi doprinesel svoje v lutkovni umetnosti s tem, da napiše čim več dobrih domačih igric, da si ne bomo morali vedno Izposojati pri Cehih. Z odra naj zveni veselje in zlasti dober dovtip. Za uspešno delo pa se bo moral oder nasloniti ali na subvencijo, ali pa na prostovoljne delavce Ker je dvorana intimna, obisk ne more biti velik, vstopnina ne visoka in tako dela oder večinoma z zgubo.
Danes na Slovenskem le nI pravega razumevanja za te vrste umetnost, zato Je tudi vsak večji razmah podvržen n stan i m oviram. Lutkarski savez pa je
nll prirediti v času letošnjega sokolskega zleta v LJubljani veliko lutkarsko razstavo, ki bo imela namen, pokazati razvoj lutkarstva v dravski banovini. Razstava bo otvorjena obenem s pomladnim vele-sejmom in tu bomo videli, kaj vse zmorejo leseni umetniki.
V nedeljo zvečer pe je bila v lestavra« dji pri Keršiču revija ljubljanskih sokot-ekih odrov. Prireditev je bila lepo obiska« na in Igralci so odlično podajali svoje vloga Pohvaliti moramo zlasti hudomušnega Gašperčka in odličnega Pepeta Popka. Nastopala je tudi Češka Obec a svojimi lutkami ln v češčini. Revija je poka« zala, da ri leseni igralci polagoma vendar pridobivalo hladna srca ljubljanskih ms* ščanov.
ZA NAROČNIKE
Cenjene naročnike opozarjamo na položnice, ki so jih prejeli s proSnjo, da jih porabijo takoj prve dni marca za vplačilo naročnine Na sprednji strani položnice je napisati naročnikov naslov tako, kakor se glasi na naslovnem lističu izvoda, ki ga vsakodnevno prejema naročnik lista po pošti. Ako želi kakršnokoli Izpremembo naslova, naj to označi na zadnji strani položnice.
S tekočo naročnino je poravnati de morebiten zaostanek Iz prejšnjih
mesecev,
da se ne zgubi pravica do „Jutrovega" nezgodnega zavarovanja.
Tudi za to leto smo sklenili z zavarovalno družbo »Zedinjene zavarovalnice« d. d., v Ljubljani pogodbo, po kateri družba tzplača svojcem smrtno ponesrečenih naših naročnikov posmrtnino v znesku din 10.000.—
Pogoj je, da naročniki niso bili v zaostanku
z naročnino«
Neizrabljene položnice, ker je bila naročnina že poprej plačana, naj blagovolijo cenj. naročniki shraniti za prihodnjo priliko ali izročiti znancem, ki bi se na -list naročili.
Uprava »JUTRA«
Domače vesli
* Carinski Inšpektor v pokoju g. Jakob Rupel v Ljubljani je v ponedeljek umrl. Izgubili smo vzornega, narodno in gospodarsko delovnega moža. obenem pa tudi zglednega družinskega glavarja, ki je z gospo Elviro najlepše vzgojil tri sine in dve hčerki. Uglednega pokojnika bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku izpred hiše žalosti na Poljanski cesti 15-VII. — V visoki starosti 96 let je umrla v ljubljanski bolnišnici gospa Justina WaSchl. Pogreb bo danes ob 14. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
MAŠČOBA JE NEVARNA ZA VAŠE SRCE!
Zato se Vam z vseh strani svetuje, da nekaj ukrenete, da postanete vitkejši Majhen izdatek za Krušen sol, to posrečeno mešanico učinkovitih mineralnih vod more vsakdo utrpetl Zdravljenje s Krušen soljo zamorete vršiti brez ovire v službi In v lastni niši. kei ena steklenica Krušen soli stane samo din 45. —, mala steklenica pa din 27.—.
KruSen sol urejuje prebavo in presnavljanje v telesu, prepreča ustvarjenje In kupičenje škodljivih snovi, ki vodijo do zamaSčenja ln so lahko vzrok raznim motnjam In obolenjem Krušen sol se dobiva v lekarnah. Oglas reg. S. bf. 16.123/36
• Slovesen pogreb delavca. v Mokronogu je umrl tovarniški delavec ondotne usnjarne g. Bah. Ker je bil ta smrtni primer prvi, odkar se je obrat povečal in odkar so delavci organizirani v posebni to-variški organizaciji, je tovarnar Kalin odredil, da pokojnika pokopljejo kar naj-slovesneje. Udeležba je bila častna, bili so pri pogrebu delavci kakor uradniki in mnogo drugih. Med krasnimi venci je bil tovarnarjev najlepši. Pred hišo žalosti ln ob grobu je pevski zbor zapel žalostinke. Ko so pokojnega delavca nesli mimo tovarne, je sirena tulila v poslednji pozdrav. Tudi pri tej priložnosti je tovarnar Kalin pokazal, kako socialno čuti s svojim delavstvom.
<4>nskl sod daje prednost noši m elegantnim, lahkim, robupcostim očalam.
LJUBLJANA
PASAŽA
nebotičnika
]
* Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Ivan Dol-cher in Jakob Hodžar, oba iz Celja, Albin Godina iz Trsta, Vinko Polajnar iz Novega mesta ln Anton Omahen iz St Vida pri Stični. Čestitamo!
• Ljubezenska drama v Tepanju. Poročali smo, da je neki orožniški podnared-nik Grujič, doma iz črne gore, streljal na trgovko Ano Zučkovo. 2učkova je bila kakor je navajal dopis, poškodovana v prsi in zaradi tega prepeljana v bolnišnico, a napadalec pa aretiran K temu nam sporoča komandii orožniške stanice iz Konjic, da na Ano ŽuČkovo ni streljal orožniški podnarednik Grujid, marveč bivši orožniški kaplar Milan Bajagič iz Črne gore, ki je Izstopil od orožmštva 2e v letu 1938. 2učkove niso prepeljali v bolnišnico, ker je dobila le prasko na desnem ramenu, za katero ni potrebno zdravniško zdravljenje ter je ostala doma v Tepanju. Bajagič tudi ni bil aretiran ker je takoj po napadu pobegnil in ga še zasledujejo.
Pri ljudeh nagnjenih b maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, droeerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Od nt S w li «8»-»
*	Grozilna pisma na Dolenjskem. »Jutro« je že poročalo o treh požarih, ki jih je v bližini Mokronoga zanetila zločinska roka. Ljudstvo je v vednem strahu, da se bo tu ali tam spet zasvetilo. Strah pa povečujejo grozilna pisma, ki jih dobivajo nekateri posestniki in v katerih jim neznan zločinec grozi, da bo gorelo. Zaradi takih pisem nimajo ljudje mirnega spanja ln čuvajo v nočnih urah svoja posestva.
*	Predavanje »Na vd nega doma« v Zagrebu, Berislavičeva ulica 11. Danes ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. Vladimir Njegovan o kemijskem čarovnjaštvu ▼ starih časih (s projekcijami). Vstop prost.
♦ Pojasnjen umor starega ruskega eml-granta-skopuha Kakor znano, je beograjski policiji povzročala hude preglavice zagonetna usoda starega ruskega emigranta Teodosija Tomsena, ki je pred kakimi tremi tedni izginil iz svojega skromnega stanovanja v Aleksandrovi ulici, a so pozneje v njegovi zanemarjena izbi našli sledove krvi Stan Rus je bil bogat in ukvarjaj se je a, oderuštvom. Ljudem iz mesta in okolice je posojal denar proti zastavi raznih dragocenosti in na visoke obresti Ni bilo dvoma, da ga je ubil eden izmed njegovih dolžnikov, ali pa nekdo, ki je dobfo poznal navade in razmere starega skopuha, že pred dnevi so sosedje opozorili policijo, da je starca v zadnjih dneh, ko je še prihajal na spregled, večkrat obiskal in spremljal močan moški, ki je bil oblečen v narodno nošo, nosil pa širok klobuk. Sosedje so sumljivega moža dobro opisali. Po štiridnevnem napornem delu, ko so v starčevem stanovanju dvignili pod ter razkopali vse dvorišče, so našli njegovo razmrcvarjeno truplo v jami za smeti. Izsledili so zdaj tudi sumljivega moža v narodni noš. ter ugotovili, da je to neki Dupan Ninkovič, ki je bil že večkrat obsojen zaradi tatvin, a ga Je pozneje policija izgubila iz vida. Ninkovič Je bil zaupnik starega skopuha ter njegov sluga in kočijaž. Vozil ga je, kadar je Imel kakšno pot v okolico. S'uga je prt svojem gospodarju večkrat tudi spal in v neki noči ga je umoril, potem pa, ko je vse spalo, zako. pal truplo v smeti. Ker je imel ključ od hišnih vrat, se je lahko po zločinu neopaže-no izmuznil Iz hiše. Precej dragocenosti, ki so jih dolžniki zastavljali, so našli v revnem stanovanju, gotovo pa je, da je imel stari oderuh še kje v okolici začasna bivališča.
ZA DAMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI SALON MODE SOUVAN — C O MODERN TAILORING MESTNI TRG ŠT. 24« SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJŠA IZDELAVA - KREIRAMO E K S K L U-ZIVNE MODELE
•	Tragična smrt mladega rudarja tn
njegove nevesle. V rudniku »Montanji« prj Loznici je ubilo 221etnega rudarja Ži-
! vojina Maksiča, ki je bil zaročen z 18-letno vaško lepotico Marjano Micičevo. Ko je dekle, hčerka premožnega posestnika, dobilo strašno vest, je utek o od doma in našli so jo obešeno v bližijem gozdiču
*	Razkošno svatovanje v Sremu. Premožni kmet Pajo Križov v vasi Svilošu blizu Sremske Mit-ovice je istega dne oženil svojega sir . in omožil svojo hčer Sin bo doma njegov naslednik, hči pa je postala žena premožnega mladega posestnika, ki je na dan poroke prevzel posest vo v vasi Lugu Svatovali so skupaj, nekaj dni v eni, potem v drugi vasi. Svatje so pojedli med drugim 200 kg govejega in
| svin skega mesa, za kolače in torte so porabili 600 jajeo in 90 kg sladkorja, zaklali so kakJh 90 kokoSi, pop'li pa so 1.300 litrov vina m 300 litrov rakije-pre-pečenke.
Dovršeno lepoto dosežete z uporabo kreme »FORVIlxt ki je sestavljena tz najfinejših snovi Dobi se seveda v Parfumerij) NADA — Ljubljana. Frančiškanska aHca
• V Bohinju so se izboljšale prometne zveze s tem, da vozi avtobusno podjetje »Triglav« redno na progi Bohinjska Bistrica »Zlatorog« dnevno po prihodu pred-poldanskega osebnega vlaka ob 10.25 uri tako, da prispe turist v »Zlatorog« že ob 10.45 uri, kjer dobi prvovrstno kosilo, da more zadostno okrepčan nadaljevati svojo turo na Komno ali tudi dalje v dolino Triglavskih jezer, kjer bo koča SPD oskrbovana od sobote, 4 marca 1.1. dalje. Oskrbnica 1 vanka s Triglavskih jezer, vabi smučarje, d* prebijejo nekaj prijetnih dni v dolini Triglavskih jezer, ki je od Komne oddaljena le dve uri in pol. Za po-vratek od Zlato roga je tudi preskrbljeno in sicer odpelje redno vsak dan avtobus ob 16.30 uri, tako da turisti pravočasno prispejo na vlak ki odpelje iz Bohinjske Bistrice ob 17.20. Snežne razmere v planinah so še vedno prav ugodne. Smučar planinec ima dovolj prilike, da se naužije zimske pnrode v planinah. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD v Ljub-i ljani, Aleksandrova cesta 4-1.
I SAMO dE DANES
TRIJE TOVARIŠI
po romanu E M. REMARQUE-a, pisatelja knjige »NA ZAPADU NIC NOVEGA« v rež. Frank Borzage. — V tem fiimu je dobila Margaret Sullavan naslov najboljše tragedinje v Ameriki
KINO MATICA, teL 21-24._Predstave ob 16^ 19. in 21.
I

• Zamotana afera okrog velikega na-sarenskega milna. Nazarenska verska sekta ima v Vojvodini mnogo članov in pristašev Največ -ih y v Ranatu. Javnih obredov Nazareni sicer nimajo, imajo pa po zgledu drugih ver svoje verske poglavarje. Misionair ji nazarenske sekte so prišli v Vojvodino že dolga leta pred vojno iz Švice. Avstroogrska oblastva so jih sicer gledala postrani, a jih niso izganjala, ker so se praktični Švicarji, čeprav v službi sekte, bavili tudi s koristnimi posli. V Debeljači so ustanovili velik mlin, ki je postal nekakšna matica nazarenske sekte. Zaslužki pri tem mlinu so bili pač najboljša agitacija. Nazareni so si že takrat izvolili svoje poglavarje-škofe in tudi »glavnega škofa«. To Je bil premožni posestnik Fran jo Obman iz Debel iače. njegova pomočnika ap sta bila >škofa«-po-sestnika Jožef Samuel ln Jožef Kovač. Ko so se morali ob Izbruhu svetovne vojne Švicarji umakniti, so mlin prepustili »škofom« In kmalu je postal glavni škof Obman vodja velikega podjetja, nižja škofa sta bila nekakšna delničarja. Glavni škof Obman Je umrl leta 1923. in njegov sin Obman mlajši Je postal na kmetiji, pri mlinu ln tudd v sekti njegov naslednik. Tudi nižja škofa Imata za naslednike sinova Istega imena, ki pa sta se nazaren-cem odtujila. Kot naslednik podjetja ln dedič hi moral Fran jo Obman mlajši Izplačati veliko zapuščinsko takso, a tega ni storil, ker Je mislil, da bodo oblastva smatrala podjetje za last Franja Obmana že od davnih let Na dedščino pa pri davkariji niso pozabili- in terjajo sedaj od Obmana mlajšega visoko takso z zamudnimi obrestmi, a da bo zadeva še bolj komplicirana, zahtevata svoj delež tudi Kovač mlajši in Samuel mlajši, ki ne marata nazarencev, a bi rada imela koristi od nekdanjega nazarenskega mlina. Z zamotano zadevo se zdaj poleg davkarije ukvarja tudi sodišče.
I KINO SLOGA, teL 27.30. — Dane« ob 16., 19. in 2L uri nepreklicno zadnjikrat.
U f a f 99 P A D n A KI Fantastična pustolovščina f L A 9 II V V 11 II V 11	potovai.ja na Mars!
Jutri: Kulturni film Izredne lepote: »O, LETI SIVI SOKOL!«
Citajte ilustrirano revijo
ŽIVUENJE IN SVET
v kateri Izhaja roman
»PARCELA 32«
iz peresa slovitega francoskega pisatelja E. Perochona. Revija prinaša tudi obilico prispevkov iz vseh panog moderne vede, leposlovja itd. — Naroča se pri upravi:
Ljubljana, Aleševčeva 16.
* Oče je postal 951etn| Črnogorec« V
malem naselju Kutih prt Nikšiču imajo rekorderja. To je 951etni kmet Mile Co-vanovič, ki je pred nekaj meseci postal oče. To ni bajka in tudi kako pomola je izključena pri patriarhalnem življenju v naselbini in zlasii še v hiši stare, daleč na okrog znane črnogorske korenine. 2e pred kakimi 20 leti je postal Mile vdovec in njegove hčere so že stare ženice. Pred kakimi lOleti pa se je obrnil naravnost na episkepa s prošnjo, naj mu dovoli poroko. Prošnja je bila odbita, češ da je prestar. Mile pa si je že izbral nevesto in ni odnehal. Naposled so mu sporočili, naj prinese od zdravnika potrdilo, da je še sposoben za zakon. In tako je prišel Mile drugič k zdravniku, prvič je imel z njim opravka leta 1875.,* ko je bil ranjen v bitki na Krstacu. Zdravnik mu je vzel kri, jo poslal na analizo in naposled je starec dobil spričevalo Od ep^skopata pa spet ni bilo odgovora. Nestrpnega starega ženina je uslišal takratni črnogorski mitropo-lit, sedanji patriarh dr. G- vriV). Ko je obiskal samostan v župi r u je Mile potožil svoje težave in mitropci t mu je dejal: Pa naj bo po tvojem, bilo srečno! Nekaj dni pozneje se ie Mile oženil, po poldrugem letu pa je bilo res srečno, dol il je sina. Mati je stara kakih 33 let. Zd avnik, ki je staremu ženinu dal potrdilo, pozna prav dobro razmere v CovanoviCevi niši in se ne more načuditi čvrstemu starcu, ki še zdaj seka drva in opravlja vsa dela na svojem posestvu. Zd avnik je že več krat pr peljal domače in tu;'e goste v h šo starega črnngc<r3kega koreninka ki ie pre-vrgel staro č nogorsko načelo da se po seden desetem letu starosti ne izplača več ženiti.
It I

0
Opozar~anu> na zvošni £i!m „OJ leti sivi Sokol!"
Obveščamo sokotsko in osialo javnost, da bo prvi zvočni sokolski film »Oj leti sivi Sokola, zaradi velikega zanimanja predvajan v kinu Slogi kol redna predstava v četrtek 2. /. m. in petek 3 t. m. ob 16., 19. in 21. uri po znatno znižanih cenah Film so si dozdaj ogledale skotaj vse deške meščanske, trgovske in srednje šole z izjemo ljudskih šol in dekliške meščanske, ki jim ta film. kakor se zdi, ni preveč pri srcu, izvzemši ljudsko šolo na Vrtači. Ne razumemo, zakaj si ne bi mogla naša mladina ogledati filma, ki nam prikazuje življenje našega mladega kralja in kraljevi-čev na Bledu, sokolski tabor in sokolsko življenje. Menda vendar ni ta film ponekod na indeksu? Kdor hoče videti krasote naše domovine, naše Gorenjske in zadnje posnetke iz življenja blagopokojnega Viteškega kralja, bo gotovo posetil predstavo. Ker bo film v Ljubljani samo še dva dni, vabimo vso nacionalno ja\'nost, da si film ogleda In nikomur ne bo žal.
n— Ljudska unlvf Kongresni trg, mala dvorana filharmonije. D revi ob 20 bo predaval univ. docent dr. Oskar Reja. Tema; »Klima in kultura«. Vstop prost
u— V počafičenje Zorka Pretovea je
darovala ga. Mila Kobalova, Pražakova 10., 100 din za mestne reveže, uradnštvo Mestne hranilnice ljubljanske je poslalo 720 din in g. dr. Anton švigelj, odvetnik v Ljubljani, 200 din. Tovariši pokojnega Franca čušteršiča, poslovodje tobačne tovarne, pa so v počaščenje njegovega spomina darovali 130 din za mestne reveže, mestni socialni urad je pa na krsto Zorka Prelov-ca in Franca Sušteršiča v znamenje daril položil preproste vence s trakovi v mestnih barvah Darovalcem izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo.
o— Za izdajatelje živinskih potnih Ustov in za oglednike živine so v območju mestne občine imenovani g. Franc Novak, posestnik na Zaloški c. 68., za teritorij nekdanje občine Moste. g. Kandjan Hvastja, sedlarski mojster v Zg. šiški, za teritorij bivše občine Zg. šiška in priključeni del občine Ježica, a za Barje je imenovan g. Vlado Jarc, posestnik na Ižanski cesti 145. Dosedanja živinooglednika g. Anton Oven, posestnik v Dravljah št. 76., in Valentin Urbas, Pot na Fužine št. 1., sta svoje dolžnosti razrešena.
u— Iz vrst ljubiteljev valčka in drugih starih plesov sme prejeli v objavo tale poziv: Pozivam plesalke in plesalce iz stare šole, da pridejo v soboto 4. t m. na »Valčkov večer« na Taboru, da pokažemo mladini, kaj se pravi plesati, da ne bodo mislili, da je ples samo tisto moderno skakanje, ki ga pobirajo eno leto pri zamorcih, drugo pri malajcih in ne vem, kje še vse. Tudi mi znamo več kakor samo valček in bomo to tudi pokazali. Zato pa, »stara šola«, v soboto zvečer na Taboru zbor! — Eden. ki je znal plesati že pred vojno.
u— Uloga umetnosti v slovenski kulturi. O tej temi bo predaval jutri pod okriljem društva »Tabor« književnik g. Ivo Grahor. Predavanje bo v društveni dvora ni v Nunski ulici št. 3/1., začetek ob 20. Vabimo člane in prijatelje društva, da se zanimivega predavanja udeleže v čim večjem številu. Vstopnine ni.
u— Tragedija »Grohar« bo vprizorjena zadnjič v petek 3. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani. Ker je delo zbudilo vsesplošno pozornost, opozarjamo vse. ki se zanimajo za našo mlado dramatsko in igralsko umetnost na prodajo vstopnic v frančiškanski pasaži.
a-— Pri Ljubljanski sadjarski ln vrtnar, s ki podružnici nadaljuje v sredo 1. marca ob 19. zvečer v kemijski dvorani na realki g. Jože Kregar svoje predavanje o »Vzgoji in izboru cvetic za okrasitev oken in balkonov«. Predavanja bodo tudi to pot pojasnjevale skioptične slike in bo predavatelj skušal podati praktična navodila za okrasitev oken in balkonov v naši beli Ljubljani. Vstop prost.
d— Ob*nl zbor Ruskega rdečega križa stare organizacije, podružnice v Ljubljani, bo 12. marca ob 16. v prostorih Ruske Matice. Kolizejska 10. soba 51. člani se vabijo k polnoštev 'ini udeležbi.
u— Za slepe. Namesto venca na grob umrle tovarišdce Mare Smolnikarjeve so darovali dijaki in dijakinje IV. letnika drž. učiteljišča v Ljubljani 100 din za slepe, otroke. Iskrena hvala
Po dolgem presleilkn Vam pokažemo
že dolgo zaželjeno
Elizato Bergner
v filmu ljubavne sreče in trpljenja — v filmu po Bernstt-inovem gledališkem
komadu
»M e 1 o« v režiji Dr. P. Czinnerja
Zssanjanc
J
B«
I
PREMIERA!
Predstave ob 16, 19. ln 21. uri.
KINO UNION • tel. 22-21

Pri Ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici nadaljuje drevi ob 19. v kemijski dvorani na realki g. Jože Kregar svoje predavanje o »Vzgoji in izboru cvetic za okrasitev oken in balkonov«. Predavanja bodo tudi to pot pojasnjevale skioptične slike in bo predavatelj skušal podati praktična navodila za okrasitev oken in balkonov v naši beli Ljubljani. Vstcp prost.
a— Tkalnica orijentalsidh preprog Me-ka, Subotica, razstavlja od 25. februarja do 5. marca v dvorani pri »Sestici«, Tyr-ševa cesta 8.
u— Ne pozabite, da bo tudi letos tradicionalni valčkov večer Sokola I. na Taboru v soboto 4. t. m. Preskrbljeno je vsestransko, da pridete pri plesu vse in vsi na svoj račun. Vsj ljubitelji starih in modernih plesov so vljudno vabljeni.
o— JIAD »Jugoslavija«. Drevi ob 19.30 bo s< ja upravnega odbora.
u— »ČAjmberlenijada« — naJveselejSa letošnja pleska novost z dežnikom se bo plesala drevi pri izpopolrjevalnem tečaju in jirtri pri četrtkovem tečaju Jenkove šo. Ie v Kazini.
Redni plesni večer »Soče« bo spet
drevi ob 20 v Trgovskem domu.
u— P.edavanje dr. V. Schmidta, napovedano za jutri na ženski gimnaziji, odpade, ksr je p edavalelj bolan.
Iz Mar"!nra
a— Zborovanje maribOi^kih zdravnikov.
Predsaočnjim je bil pri Orlu redili občni zbor Zdravniškega društva. Poročali so precsednk dr. P.hlar, tajnik dr. Rozman, j b agajnik dr. Velker, dr. Kac za nadzorni odbor. Diuštvo šteje 77 članov. Društveni I pogrebni urad se bo likvidiral, ker ima že itak zdravniška zbornica svoj pogrebni sklad. Pri volitvah so bili izvoljeni: dr. Pihlar predsednik, dr. Wesbc! po ipredsed- ; nik, dr. Roznnn tajnik, dr Velker blagajnik. Nadzorni odbor: dr. Jurečko in dr. Novak.
a— Na6i železničarji so ljubitelj gfa»-
be. O tem nas je prepričal 20. redni občni i zbor narodnega železničarskega glasbenega društva »Drave«, ki je bil v mali :lvo-rani Narodnega doma. Poročali so predsednik Vokač, tajnik živko A., blagajnik i Paar, gospodar D. Orbanlč, za pevski odsek F. Mordej namesto zborovodje A. Horvata, za godbeni odsek A. žekar za tam-bura&ki R. Pivko, za glasbeni H. Drueo-vič. »Drava« ima 845 članov, glasbena dola šteje 226 gojencev. Občni zto:r so ' o-zdravili zastopniki raznih društev med drug:m inž. Ze enko za ljubljansko »Slogo«. Lepe diplome je izročil predsednik za lOletro neptekirjeno, vzorno delovanje gg. Vidoviču, Kokliču ln Mttnariču. Društvo praznuje letos 201etnico obstoja ln bo ob tej priliki raavilo svoj prapor. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s predsednikom Vokačem, podpredsednikom Htiblom, tajnikom A. Etrikom, blagajnikom Faarap* in gospodarjem Or. , baoičem. ..... ^ ^ (j
DOŠLO:
VOLNA
za damske obleke
šir. 130 cm h
din 46.-
48.-
57.-
v krasnih najmodernejših barvah ln izvrstni kakovosti.
Manufaktura
M A NI C A k. d
MESTNI TRG 17.

a— 1000 din za gradnjo Obrtniškega
doma bo stavilo Združenje brivskih mojstrov in lasničarjev vsako leto v svoj proračun. To je sklep ponedeljskega občnega zbora, na katerem so poročaj predsednik Frank Novak, tajnica Fettich-Fraakheim ter blagajnik Štefan Doba j in na katerem je bil izvoljen dc sedanji odbor.
a— Iz gledališča. Nocoj drugo gostovanje ge. Mitrovičeve in gdč. Majdičeve v »Aidi«. — Jutri prva ponovitev Bevkove »Partije šahac. Glavno vlogo Drena igra R. Nakrst.
a— Našim rodbinam manjka očeta. O
tem bo predaval drevi v Ljudski univerzi v okviru materinskega tečaja Ženskega društva prof. dr. St. Gogala iz Ljubljane.
a— Dr. L. Cermelj predava. V petek 3. t m. bo predaval v Ljudski univerzi dr. Cermelj o zanimivi temi s področja koz-mografije in astronomije.
a— V tajni razpravi je b'l obsojen pred okrožnim sodiščem hlapec Alojz Segula iz Mezgovcev na 4 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let, ker je v noči na 7. decembra 1938 v obrambni službi proti kurjim tatovom ustrelil kurjega tatu Vinka Žnidariča, prepričan, da ga hoče kurji tat napasti. Obsodba se utemeljuje z malomarno povzročitvijo smrti Vinka 2nida-riča. Segula se je zagovarjal, da je ravnal v silobranu.
a— Tatvine v Sternovi tekstilni tvornlci V Nasipni ulici 29 na Pobrežju se nahaja tekstilna tvornica Huga Sterna. Te dni so odkrili v tej tvornici večje tatvine. Preiskava je dognala, da so še neizsledeni storilci odnesli iz skladišča 223 m blaga v vrednosti 2230 dinarjev. Poizvedbe se nadaljujejo.
a— Zdravstveno stanje Marije Cokanove, na katero je predvčerajšnjim popoldne streljal njen mož, o čemer smo poročali včeraj, se je precej poslabšalo. Cokanova ima namreč na dveh mestih prestreljen želodec. Njeno stanje je resno.
a— Skrivnosten zastrupljevalec kokoSL Na Vojašniškem trgu 2 je poginilo zadnje dni zaradi zastrupljenja okoli 20 kokoši. Sumijo, da jim je nekdo natrosil neki strup a— Očeta zažgal domačijo, ker jo je hotel prodati Na Ploderšnici je izbruhnil v
fospoaarskem poslopju posestnika Franca abedra požar, ki se je z bliskovito naglico razširil na vso domačijo, ki je zgorela do tal. Zaradi suma požiga so aretirali orožniki Sabedrova sinova, ki sta osumljena, da sta očetu zažgala domačijo iz maščevanja, ker je oče hotel domačijo prodati in se preseliti k najmlajši hčerki v Maribor. Sinova sta se nekajkrat izrazila pred znanci, da bosta očetovo hišo zažgala, ako Jo bo prodaL
a — Kako je prišel petrolej v vino? Pred okožnim sodiščem je bila zanimiva razprava Državni tožilec je obtožil 40 letnega viničarja Antona Bohla iz Počenika pri "v. Jakobu v lovenskih goricah zaradi suma, da Je 13. oktobra 1938 polil stiskairico svoje sestre s petrolejem, da je ves vinski mošt smrdel po petroleju. 1280 litrov tega mošta so pripeljali k vinskemu trgovcu Pfriemerju, ki ga pa nI hotel prevzeti, ker je smrdel po petroleju. Vinski moSt so morali izliti in je bila škoda okoii 40 X5 din. Osumljen je bil tega dejanja Anton Bohi, ki je zaradi neke dediščine sprt s svolo sestro. Bohel pa Je bil oproščen, ker so nekatere priče Izpovedale, da ga kritični večer sploh ni bilo v bližini sestrine domačije Tako je torej ostalo nerazčiščena vprašanje, kako Je prifiel petrolej v vina j
Iz Celfa
e— Verdijev »Trubadur«. Narodno gledališče v Ljubljani bo gostovalo v torek 7. t m. v Celju in uprizorilo ob 19.30 Verdijevo opero v 4 dejanjih »Trubadur«. Dirigent je dr. Danilo švara, režiser pa ravn. Mirko Polič. Sodelovali bodo m. dr. dami L. Karena k. g ln M. Kogejeva ter gg. Franci ln Janko Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje ln okolico bo v torek 7. t m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev.
e— Prosvetno gospodarsko zborovanje
bo priredilo okrožje kmetskih fantov in deklet v Celju v nedeljo 5. t. m. ob 8. zjutraj v dvorani Delavske zbornice v Celju, predavali bodo gg. Ivan Kronovšek, Ivan Nemec, Albin Podjavoršek, Aleksander Turnšek ln di. Srečko Goljar.
c— Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate Iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo jutri, v četrtek, ob poi 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju, za kandidate Iz območja predstojništva mestne policije v Celju ln laškega sreza pa v Četrtek 16. t. m. ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju.
e— Z voza sta padla. Ko je 501etni posestnik Ignac Šeligo iz Gradiškega dola pri Rogaški Slatini nalagal v Podplatu seno, je padel z voza in si zlomil levo roko v ramenu. V Rajhenburgu je padla 131etna hčerka trgovca in gostilničarja Majda Je-ričkova tako nesrečno z voza, da je dobila hude notranje poškodbe. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
1 Gospodarstvo
Novi finančni ukrepi Nemčije
Mr^f
KAŽTEL D.D. ZAGREB
DOBIVA SI LEKARNAH Reg.br. 15426/38
Naše gledališče
DRAMA
Sreda 1. marca Hlapci Izven. Znižane cene.
Četrtek, 2.: Potovanje v Benetke. Red Četrtek.
Petek, 3.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 4.: Prevara. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 5. ob 15.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Ob 20.: žene na Niska-vuoriju Izven. Znižane cene. Cankarjeve »Hlapce« bodo vprizorill drevi Izven abonmaja, po znižanih cenah od 20 din navzdol. Izvrstna zasedba posameznih vlog, močna vsebina dela jamčita v tej Cankarjev) drami pri vsaki vprizo-ritvi popoln uspeh. Opozarjamo na no-cojnšjo predstavo, za katero veljajo znižane cene.
Ljubljanska krstna predstava StandeL kerjeve drame »Prevara« bo v soboto 4. t. m. v režiji g. Bratka Krefta. Pisatelj je sam član mariborskega dramskega ansambla pozna natanko oder ter je napisal učinkovito dramo iz našega kmečkega življenja.
OPERA
Sreda, 1. marca Frasquita Red Sreda, četrtek, 2.: Jesenski manevri Red B. Petek. 3.: Zaprte.
Sobota. 4. ob pol 20.: Lohengrln. Izven. Nedelja 5. ob 15.: pod to goro zeleno. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. Ob 20.: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. Sobotna vprizoritev Wagnerjeve opere »Lohengrln« se bo začela točno ob pol 20. In bo konec predstave 10 minut po 23. uri. Na ta način je omogočen poset predstave tudi izvenljubljanskim udeležencem, ki imaio od pol 24 ponoči avtobusne ln železniške zveze z domom. V glavnih vlogah bodo nastopili. Franci, Vidalijeva, Kogejeva, Betetto, Janko in Dolničar. Dirigent: dr. švara, režiser: Primožič. Predstava bo Izven abonmaja.
Sokol
Sokolsko društvo Medvode priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje o »češkoslovaški«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekos!av.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN IN DRUG
Zagreb,
GAJEV A 8.	EL1CA 15
obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda S?, kola državne razredne loterije so bili dne 28. februarja Izžrebani sledeči dobitki: Din SO.OOOv— št. 5112S Din 35.000.— št. 48253 Din 30.000.— št. 29191 52529 89632 Din 15.000— št. 51004 73307 74797 Din 12.000.— št. 16611 82851 Din 10.000.— št. 3506 34442 82998 83320 85762 87493 95518
Din 8.000.— 42651 93141 96008 Din 6.000.— 8742 15985 24758 37808 60556 66931 68422 72058 74456 76657
Din 5.000.— 13297 15421 18787 26877 42022 49456 61723 61923 83170 90767
Din 3.000.— 34227 40613 41914 60935 62786 79042 90903 93316 97041 98883
9082 30134
222 5628 60625 62283 81407
156 11944 42031 45170
19430 26134 65213 68395
Nadalje je bilo izžrebanih Se 1300 dobitkov po din 1.000.—
Popolno uradno listo dobitkov, izdano hi kontrolirano od same državne razrotbie loterije, torej brez vsakih pogreškov, po-gjemo vsakomur na zahtevo.
Slede«« žrebanje V. razreda 87. kola bo S. n«i»
Nemška vlada je že lani sredi leta občutno povišala stopnje družbenega davka. Te dni pa je Izšel zakon, s kater.m se povišuje dohodnina, tako da bo njen donos povišan za 300 do 320 milijonov mark na leto. Predvsem je pov.šana dohodnina (z uslužbenskim davkom) za samce, katerim se davek poviša za 12.5%. V bodoče bo v najvišjem razredu dosegla dohodnina samcev 55% celotnega obdavčenega dohodka. Povišane so tudi stopnje dohodnine za one, poročene davkoplačevalce, ki po petih letih zakona nimajo nobenih otrok. Nadalje so ukinjene nekatere odbitne postavke, zlasti za cerkveni davek, ki se ne smatra več za odbitno postavko.
židje morajo prisilno oddati zlato ln dragulje
Med najnovejšimi finančnimi ukrepi Je zlasti značilna uredba, ki Je bila te dni objavljena v zvezi z lansko prijavo židovskega premoženja. Uredba pravi, da morajo vsi 2;dje, ki so nemški državljani ali so brez državljanstva, oddati vse njim pripadajoče predmete Iz zlata, srebra ln platine, vse dragulje in drago kamenje ter bisere, ln sicer v teku dveh tednov po uveljavljenju uredbe, to je do 7. marca. Za oddane predmete iz zlata, srebra in platine ter za oddane dragulje, drago kamenje in bisere bodo dobili 2idje odškodnino, toda le v višini, ki jo bo določil državni gospodarski min ster, ki bo izdal navodila za cenitev in določitev vrednosti. Oddati pa se morajo tudi dragulji pri občinskih za-stavljalnicah.
Visoke kazni za Industrijska podjetja
V zadnjem času so nemški komisarji za kontrolo cen izrekli nad številnimi industrijskimi podjetji visoke denarne kazni zaradi kršitve predpisov glede prodajnih cen. Največja nemška predilnica za volno »Kammgarnspinnerei Stohr & Co. v Lip-skem je bila kaznovana z zneskom 1.5 mi-
lijona mark. Pritožba proti tej kazni je ostala brez uspeha ln družba, ki ima 12.0 milijona mark glavnice, bo morala sedaj plačati to Izredno visoko kazen, ki znaša več nego dividenda dveh let. Delnice tega podjetja so zaradi tega v zadnjih tednih na borzi precej popustile.
V Avstriji so likvidirali 110.000 društev
V Avstriji je bil kmalu po »anšlusu« postavljen komisar za društva ln organizacije, ki je dobil nalogo, da reorganizira vsa društva na narodno-sociallstični podlagi. Sedaj, ko je končano to delo, objavljajo avstrijski listi rezultate te reorganizacije. Prej je bilo v Avstriji 115.000 društev In organizacij, sedaj pa je to število znižano na komaj 5000. Društva so bila po večini likvidirana zaradi političnega in konfeslo-nalnega značaja. Premoženje teh društev je bilo deloma Izročeno vsedržavnim društvenim zvezam sorodnega značaja, deloma pa je bilo porabljeno za zasilna Javna dela in socialne akcije. Celotno zaseženo ln kontrolirano premoženje avstrijskih društev znaša preko dve milijardi mark. Premoženje avstrijskih delavskih strokovnih organizacij je znašalo 50 milijonov mark. medtem ko Je doseglo premoženje 1400 zavarovanih društev z 1.6 milijona članov le 11 milijonov mark premoženja. Organizacijsko so sedaj preostala društva priključena vsedržavnim zvezam. Vsa dobrodelna društva so bila ukinjena, ker so dobrodelne akcije Izključno pridržane organizacijam narodno-soclalistične stranke. Poročilo, ki je bilo objavljeno ob zak.jučku te reorganizacije, pomenja. da danes nI v Avstriji nobenega društva več. ki ne bi bilo podrejeno vrhovnim organizacijam narodno-so-ciallstlčne stranke. Komisar Hoffmann. ki je Izvršil to reorgan'zacijo. Je sedaj dobil nalogo, da izvrši enako reorganizacijo v sudetskem ozemliu, kjer obstoja 34.000 društev ln organizacij.
Električna zadruga v šiški mora
sodišča sklicati izredni občni zbor
Dne 23. Julija 1938. Je 171 članov Električne zadruge za Zgornjo ln Spodnjo Šiško v priporočenem pismu na načelstvo električne zadruge poslalo zahtevo, da se skliče izredni občni zbor zadruge z določenim dnevnim redom: 1) otvoritev, 2) volitev načelstva in nadzorstva, 3) sklepanje o vložitvi tožbe proti mestni občini ljubljanski na razveljavitev pogodbe, sklenjene med mestno občino in načelstvom električne zadruge dne 20. febr. 1937., 4) sklepanje o pritožbah od načelstva Izključenih članov zlasti Franca Borštnarja ln Tovarne kov. Izd. M. Lajovlca d. s o. z., 5) slučajnosti
Zadruga je takrat Štela 867 članov ln je bilo torej podano kvalificirano število. Dasi so predlagatelji izpolnili vse predpisane formalnosti, načelstvo vendar ni sklicalo zahtevanega občnega zbora v 30 dneh, kakor to predpisujejo zadružna pravila. Zaradi tega so nekateri zadružni člani po svojem zastopniku odvetniku dr. Zajcu dne 24. avgusta 1938. vložili pri tukajšnjem okrožnem kot trgovskem sodišču predlog, da se člani načelstva Električne zadruge v smislu § 29. zakona o pridobitnih in gospodarskih zadrugah kaznujejo z denarno kaznijo in s tem prisilijo, da skličejo občni zbor.
Včeraj je bil pred senatom okrožnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. Jurja Gregorca narok, da bi se zaslišali člani na. čelstva ki se nočejo odzvati zahtevi zadružnikov. Za predlagatelje je bil navzoč dr. Zajec, od članov načelstva se nI nihče odzval, pač pa je pristopil njihov zastopnik odvetnik dr. žitko. Navzočih je bilo tudi več zainteresiranih zadružnikov. Dr. Zajec ie ponovno utemeljil predlog zadružnikov, " navedel je več konkretnih primerov, kako se skušajo člani načelstva vzdržati na svojih položajih, dasi imajo proti sebi devet desetin članstva. Opozoril je sodišče na neprimerno akcijo nekaterih članov načelstva, ki kličejo podpisnike s pretnjami k zaslišanju ter pritiskajo, da bi svoje zahteve umaknili. Ker pa ta akcija
ne uspeva, se danes niso odzvali sodnemu vabilu, da bi na ta način dosegli preložitev naroka. Zadružnikom, ki zahtevajo občni zbor gre za to, da zadruga posluje še naprej, toda pod drugim vodstvom, v katerega bodo zadružniki imeli zaupanje. Poldrugoletni zavlačevalni taktiki načelstva mora biti konec. Zadružniki so zaradi pogodbe, ki jo Je sklenilo načelstvo z mestno občino materialno zelo prizadeti in bodo seveda iz tega izvajali konsekven-ce proti članom načelstva ln nadzorstva, ki jim odgovarjajo za škodo. Pri takem položaju so zadružniki upravičeno vznemirjeni, ko se Je n. pr. zvedelo, da Je predsednik načelstva g. Franc Salehar a kupno pogodbo od 14. depembra L 1938. svoje posestvo vi. št. 612 k. o. Sp. Šiška prodal, ln sicer Lambertu ta Zlnkl Muri. Seveda bodo morali prizadeti zadružniki to ln eventuelne druge kupčije izpodbijati, čim bodo dozorele prilike za vložitev odškodninskih tožb.
Na ta Izvajanja Je repHdral dr. zltko, češ da se naj sklepanje o predlogu odloži, ker je načelstvo Sele 14. februarja t L prejelo odločbo stola sedmorice, s katero se dokončno zavrača njegov predlog za vpis likvidacije brez sklepa občnega zbora. Zato teče 30 dnevni rok, v katerem mora načelstvo sklepati o zahtevi zadružnikov Šele od 14. februarja dalje. Sicer pa bo za 12. marc itak sklican občni zbor, seveda z drugim dnevnim redom, kakor ga zahtevajo zadružniki Glavna točka je likvidacija zadruge, ki jo načelstvo želi čimpre-je izvesti.
Po daljšem posvetovanju senata Je predsednik objavil sklep, da sodišče nalaga načelstvu Električne zadruge, da mora ugoditi zahtevi predlagajočlh zadružnikov ter sklicati izredni občni zbor z od zadružnikov določenim dnevnim redom. Ta občni zbor se mora vršiti najkasneje do St. marca ter so v nasprotnem primeru člani na. čelstva kaznovani vsak po 150 din kazni.
Med številnimi zadružniki Je ta odločba sodišča izzvala razumljivo zadovoljstvo.
Stanfe Narodne banke
Najnovejši Izkaz o stanju Narodne banke od 22. februarja zaznamuje povečanje zlatega zaklada za 1.0 na 1902.4 milijona din (lani ob istem času 1725.3). Narodna banka je tudi v tretji četrtini februarja intervenirala na svobodnem deviznem trgu, toda v manjšem obsegu nego prejšnje tedne. Devize izven podlage so nazadovale za 241 na 4431 milijona din (lani 421.1), postavka raznih aktiv pa ae je povečala za 5.0 na 2026.2 milijona din (lani 2189.4). Menična in lombardna posojila so se zmanjšala za 4.9 na 1661.8 milijona din (1598.9).
Obtok bankovcev se je skrčil za 50.9 na 6385.7 milijona din (lani 5522.2), obveznosti na pokaz pa so se povečale le za 1.6 na 2240.7 milijona din (lani 2918.5); od obveznosti na pokaz so se privatni žirovni računi zmanjšali za 20.2 na 1183.7 milijo-na din (lani 1691.4), narasle pa so obveznosti na pokaz po raznih računih za 19.5 na 1025.5 milijona din (lani 1042.2).
Vrednost zlatega zaklada skupaj z ofi-clelno premijo je znašala 22. febrkarja 2458.4 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev ln obveznostim na pokaz kritje v višini 28.49% (v prejšnjem izkazu 28.32%).
Naš lanski izvoz v Anglijo
Čeprav je lani naš izvoz lesa v Anglijo občutno nazadoval, se je celotna vrednost našega izvoza v Anglijo povečala, in sicer od 464 milijonov din v letu 1937 na 485 milijonov din v lanskem letu. Pri tem je treba poudariti, da smo v najslabšem letu 1932 izvozili v Anglijo komaj za 65 milijonov din; od tedaj pa se naš izvoz v Anglijo vsako leto dviga.
Gradbenega lesa smo lani Izvozili v Anglijo le 8155 vagonov (prejSnje leto 17 452 vagonov) v vrednosti 91.2 milijona din (prejšnje leto 171.4) Izvoz gradbenega lesa je torej padel skoro na polovico. Pod polovico je nazadoval Izvoz furnirjev, ki Je znašal 15.3 milijona din (33.7) in izvoz bukovih friz, ki jo dosegel )e vrednost 4-4
milijona din (9.4), medtem ko se Je Izvoz ostalih izdelkov iz lesa povečal na 3.6 milijona din (1.5).
Narasel je lani predvsem Izvoz koruze* ki se je povzpel na 202.5 nasproti 11.2 milijona din v prejšnjem letu. Ostali Izvoz poljskih pridelkov pa se je zmanjšal. Izvoz rastlinskih vlaken je popustil na 22.1 milijona din (37.9), izvoz hmelja pa na 84 vagonov (125) v vrednosti 15.8 milijona din (25.5). Zmanjšal se je tudi izvoz otrobov na 2.7 milijona din (14.1) in izvoz konoplje na 9.1 milijona din (14.7).
Ugodnejše se je razvijal Izvoz mesa In živinskih proizvodov. Svežega mesa in zaklane perutnine smo izvozili za 62.4 milijona din (prejšnje leto 39.2), izvoz Jajc na 32.5 milijona din (12.5) in izvoz surovih kož na 4.6 milijona din (4.3). Izvoz šunke doslej še ni pokazal razveseljivih rezultatov in je lani znašal le 0.63 milijona din (0.67), izvoz ovčje volne pa Je skoro docela izostal ln je znašal le 0.26 milijona din (v prejšnjem letu 12.3 milijona din).
Od ostalih izvoznih predmetov Je omeniti izvoz kalcijevega karbida za 9.2 milijona din (prejšnje leto 4.7) in Izvoz eks-kisline za 1.8 milijona din (1.8), Izvoz eks-traktov za strojenje pa je popustil na 2.0 milijona din (3.7). Nadalje smo lani Izvozili v Anglijo antimona za 2.8 milijona din (3.0), železnih legur za 1.2 milijona din (4.7), magnezita za 1.8 milijona din (0.7) ln železne rude za 0.7 milijona din (2 5). Značilno je, da izvažamo v Anglijo tudi nekaj Industrijskih izdelkov. Tako smo med drugim izvozili železnih verig in drugih izdelkov iz železa za 1.1 milijona din (1.9) in delov pohištva za 0.9 milijona din (0.8).
Gosoodarske vesti
— pred ustanovitvijo zveze kmetijskih zbornic v Beograda. Na poziv Kmetijske zbornice moravske banovine Je bila v ponedeljek v Beogradu konferenca predstavnikov vseh kmetijskih Zbornie v naši državi. Na tej konferenci so predvsem razpravljali o ustanovitvi skupnega predstavništva vseh kmetijskih zbornic s sedežem x Beogradu odsotno Zvezo kmetijskih
zbornie. Ni konferenci je bilo r načelu sklenjeno, da se ustanovi zveza. Dokler pa se ne Izvršijo priprave v formalnem in finančnem pogledu, bodo imele zbornice skupni Izvršilni odbor, ki ga bo skliceval predsednik dunavske kmetijske zbornice vsaj vsake tri mesece. Naloga tega Izvršilnega odbora je, da vodi vse posle ki bi jih sicer vodila zveza ln da Izvrši vse tehnične in druge priprave za ustanovitev zveze. V razpravi je bilo tudi vprašanje fnansiranja kmetijskih zbornic. Nekatere zbornice imajo zelo velike dohodke pri relativno nizki stopnji doklade na zemljari-no, druge pa Imajo razmeroma malo dohodkov pri višjih stopnjah doklade. Nadalje je bilo sklenjeno, da se zb!ranje statističnih podatkov o vsem. kar se nanaša na kmetijstvo, vrši po enotnih obrazcih.
—	Nemčija namerava s forsiranfm izvozom v Jugoslavijo zboljšati tečaj klirinške marke. Glede na nedavni sporazum med našo in nemško deieeaciio. pri čemer ie bil določen za klirinško marko nainižjl tečaj 13.80, poroča »Jueoc1ovenski kurir« iz Berlina, da namerava Nemčiia povesti svol izvoz v Jueo^laviio, kar bi do vzroji o večje povpraševanje po klirinških čekih na naših borzah in okrepitev tečaia marke Nemčiia namerava ukiniti nekatere omejitve pri izvozu. Predvsem bo zopet dovolila izvoz teksti1"^ no^d^knv iz su-detekepa ozemlia. Pnzadevpnip N°mč?ie gre za tem. da se tečaj marke dvigne na 14.50 do 15 din.
-» »Zorka« povišuje glavnico. Za 30. marec je sklican izredni občni zbor delničarjev »Zorke«, prve jugoslovenske družbe za kemično industrijo d. d. v Beogradu Občni zbor bo sklepal o predlogu za povišanje delniške glavnice od 15 na 25 milijonov din. »Zorka« pripada koncernu nemškega društva za kemično in metalur-gično produkcijo v UstSku ob Labi Lani je »Zorka« otvorila novo kemično tvornico v Sabcu.
,«■ Prodiranje nemškega kapitala v slovaško gospodarstvo. Nemci kažejo v zadnjem času veliko zanimanje za izgraditev industrije na Slovaškem. Te dni je prišlo do prvega ukrepa v tej smeri. Dunajska »LSnderbanka (ki je, kakor znano, nastala lani po združitvi banke »Merkur«, podružnice pariške Landerbanke in dunajske podružnice Zivnostenske banke in jo obvlada Dresdnerbanka), je te dni kupila od Češke eskomptne in kreditne banke večino delnic Bratislavske treovinske in kreditne banke (Bratislavski obehodna a uverna banka). Zaradi te spremembe je za 8. marc sklican izredni občni zbor bratislavske banke. Na tem občnem zboru bodo Izvolili novo upravo, kier bo tudi zastopnik Dresdnerbanke. Bratislavska trgovinska in kreditna banka bo v bodoče skrbela za financiranje nemško-slovaških gospodarskih odnošaiev in za kreditiranje Nemcev na Slovaškem.
/
—	jugoslovensko ameriška trgovska d. d. v Beogradu. Pod gornjim naslovom je bila v Beogradu ustanovljena družba z glavnico 1 milijon din. ki si ie nadela nalogo pospeševati gospodarske odnošaje med Jugoslavijo in ameriškimi Zedinienl-mi državami, predvsem s prevzemanjem zastopstev ameriških tvrdk v Jugoslaviji in jugoslovenskih tvrdk v Ameriki.
Borze
28. februarja
Na jugoslovenskih borzah noti rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (1380), prav tako amgleSki funti (specialni tečaj 238, svobodni 258). Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 34.75, v Beogradu so se nudili po 35.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 476 _ 47g (v Beogradu 476.50 — 478). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4*/» severnih agrarnih obveznicah po 62 (v Beogradu po 61-50). v 7°/« Blairovem posojilu po 95.50 in v 8°/« Blairovem posojilu po 102.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2318.50—2356 50 Berlin 1755.12 — 1772.88, Bruselj 733.50
—	745.50 Curlh 995—1005, London 204-60
—	207.80. New York 4343.62 — 4403.62, Pariz 115.35 — 117-65. Praga 149.75 — 151.25. Trst 229 85 — 232.95.
Curih. Beograd 10, Pariz 116550, London 206250, New York 439.5625, Bruselj 73.96, Milan 2314, Amsterdam 233.65, Berlin 176-45 Stockholm 106-15, Oslo 103.60, KSbenhavn 92.05, Praga 15.05, Varšava 83.10. Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37.
EFEKTI
Beograd. Vojna škoda 476 50 — 478. 4«/0 severne agrarne 61-50 den., (61-50), 6% be-gluške 9150 — 91.75, 6°/o dalm. agrarne 91 — 9150, (91), T/t Invest 101.50 den., 7«/0 Blair 94.75 — 95.75, 8®/0 Blair 101-50 den.. Narodna banka — (8000), PAB 230.50 — 232.
Z&greb. Državne vrednote: Vojna Skoda 476 — 478, 4*/» agrarne 61.50 — 62.50, 4»/, severne agrarne 61-50 — 62, A*/e begluške 91 — 92, 6'/• dalm. agrarne 90.75 — 91.50 !•/» »tabiliz. 99 den.. 7*/« tovest. 101 den., 7o/, Seligmann 101 den., 7®/« Blair 9550 — 96 8°/» Blair 101.755 — 102; de'nice: Narodna banka 7850 den., PAB 229 — 232, Trboveljska 190 den., Gutmajnn 35 — 40, Sečerana Osijek 78 — 95, Jadranska 350 den.
Blagovna tržišča
SITO
-f Chleago, 28. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 68 25, za sept, 68.8750; koruza: za maj 48.50.
Winnipeg, 28. februarja. Začetni tečaji: pSenica: za maj 61.8750, za okt 63.3750.
4. Novosadska blagovna borza (28. t m.). Tendenca mirna. Pšenica: baika ln slavonska in sremska 153 — 155; banat-ska 152 — 155 Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 152.50 — 155, Jan 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski ln slavonski 165 — 167.50. Koruza: baška pariteta Indjija in Varšac 96 — 98, baška pariteta Indjija sušena 107 — 111. Moka: baška in banatska >0g ln >0gg< 240 — 250; >2« 220 — 230; »5« 200 — 210; »6« 180 — 190; >7« 150 — 160; »8« 110 — 112.50. Fižol: baški In sremski beli brer vreč 282.50 — 285. Otrobi: baški, sremski in banatski 95 — 100.
ROMBA2
-f Urerpool, 26. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 4.89 (prepoji dan 4*8). za maj 4*6 .14.83),
Silvikrin
Koncentrirana naravna hrana za lase
Prepreča in ustavlja izpadanje las pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhui
skoraj čez noč.
Postavite ie danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik.
Silvikrin. iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidnerja Je nov preparat. ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo. zdravo rast las.
Lotion Silvikrin Din 27,— |
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah
Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina!
Iz življenja na dežel!
J— Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri v četrtek, obakrat ob 20. film »Humoreska«. Kot dodatek Paramountov žur-naL
DOL. LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« predvaja danes in jutri v četrtek ob 20. prekrasen češki velefilm »poročnik Rjep-kin«.
R
Sreda 1. marca
I
Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (ploSče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Narodne pesmi poje gdč. Poldka Zupanova, na klavirju spremlja g. A. Stanko. — 14: Napovedi —18: Mladinska ura: Arnošt Adamič: Zavzetje severnega tečaja — poučna zvočna igra. — 18.40: Vprašanje pol jedel jskih delavcev (g. Milan Valaat). — 19: Napovedi, poročila.
_ 19.30: Prenos »Balkanskega koncerta«
z Dunaja. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pesmi Iz Švice (plošče).
Beograd 16.45: Narodne pesnil ln nape-vL — 17.50: Godalni kvartet — 19.30: Prenos z Dunaja. — 22,15: Lahka glasba.
—	Zagreb 19.50: Koncert z Dunaja. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.30: Prenos opere. —22.20: Lahka glasba. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Godalni kvartet. — S°fU» 16: Lahka glasba. — 19. Klavirske skladbe. — 19.30: Prenos z Dunaja. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Delavski koncert 16: Vesela muzika. — 18.20: Slavni virtucizi. — 20.10: Balkanski koncert (solistka Emilla Gucianu in orkester dunajskih simfonikov). — 21.20: Plošče. — 22.30: Dunajska glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Ples glasbil. — 20.10: Lortzingove melodije. — 20.30: Slmf. koncert. — 22 30: Melodija In ritem. — Mttn" chem 20.10: PloSče. — 20.25: Pokrajinski večer. — 21.30: Orgle. — 22.30: Kakor Dunaj. — Berlin 19.30: Beethovnova L simfonija. — 21: Klavirski koncert — 21.30: Lahka glasba
Četrtek 2. marca
LJubljana 12: Zvezde pojo (ploSče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Dvospevi In samospevi, ob spremljevanju klavirja pojeta ga. Dragica Sokova in gdč. Štefka Korenčanova. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura: Predaavnje Sokola kr. Jugoslavije. —19.50: Deset minut zabave. — 20: Pevski Zbor »Ljubljana«, dir. Sr. Kopcrc. — 20.45: Slovanska glasba (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. —22.15: Original, na Švicarska godba bratov MalenSek.
BeOgmd 17.30: Narodne pesmi in godalni orkester. — 20: Humor. — 21: Operni odlomki — 22.15: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert — 20: Pester spored. — 22.20: Plesna muzSka. — Praga 19.30: Smetanova glasba. — 20.30: Nadaljevanje koncerta. — 22.20: PloSče.
—	Varšava 21: Zvočna igra in ploSče. — 22.05: Poljska suita »Visla«. — 22.30: Plošče. — 23.05: Poljska glasba — SOflj» 19.30: Večer Smetanove glasbe. — 20.55: PloSče in plesi — Dunaj 12: Vesela muzika. — 16: GraSki mestni orkester. — 18.20: Pesmi in klavirske skladbe. — 18.50: Zabaven spored. —20.10: Nemflki plesi. — 22.35: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert ln ples. — Berlin 19: Vesela glasba. — 2010: Plesni večer. — 22.30: Kakor Dunaj. — Mtinchen 19.15: Operet, na muzika. — 21: Iz delavnic znamenitih mo*, — 2SU\ M&U orkester in fcamtt,
> JUTRO« St. 51«
Sreda, T. HL 1939.
Okrog bodočega papeža
V poštev za novega poglavarja rimske cerkve prihajajo menda le kardinali pod 70. letom starosti, katerih Je
samo štirideset
Danes se sestane v Rimu kanklave. Koliko časa bo trajala volitev, ni mogoče povedati. To je stvar kardinalov in sporazuma med njimi. Novi papež bo po vrstnem redu 262 poglavar rimske cerkve.
PapeSkl koledar omenja kot prvega poglavarja sv. Petra ribiča Simona, kot njegovega naslednika pa mučenca San Lina di Volterra, ki je postal papež 1. 67., a je umrl 1. 78. po Kr. Vladal je enajst let, tri mesece in 12 dni.
Ves svet ugiba, kdo bo novi poglavar rimske cerkve. Tukaj Imamo predočena dva kandidata. Zgoraj Je kardinal Granito di Bclmonte, ki mu je že 88 let, spodaj kardinal Silviria. Oba sta — pravijo — med iresnimi kandidati za prestol sv. Petra
Podoba je, da novi papež ne bo izvoljen iz vrst kardinalov, ki so prekoračili 70. leto življenja, kajti papeška funkcija Je zvezana z velikimi duševnimi in telesnimi napori, kakršnim je dorasel mlajši kardinal Od papeža se torej zahteva, da bodi tudi v fizičnem pogledu popolnoma pri močeh, kajti breme, ki ga vzame nase, je velika
če pogledamo malo po zgodovini papežev vidimo, da je bil najstarejši med trinajstimi papeži, ki so prišli na prestol sv. Petra po 1.1740. papež, ki mu je bilo ob izvolitvi 68 let. Edino Benedikt Xm„ ki je vladal samo pet let, je bil starejši. Imel je ob izvolitvi že 75 let, toda bil je izjema. Vsi papeži izza Benedikta XIV. so bili mlajši, ko so jim kardinali poverili vodstvo cerkve. Kardinalu Lambertiniju je bilo 65 let, ko je postal papež. Tudi Klement Xm. in XTV., Pij VI. in VEL, Lev XH„ Pij VTH, Gregor XTV., Pij IX., Lev Xin., Pij X. in Pij XI. so bili pod sedemdeset let stari ko so prišli na najvišje mesto v cerkveni hierarhiji.
Po tej tradiciji, ki traja že nekaj sto let sodeč, je torej bolj ali manj izključeno, da bi bil izvoljen za papeža kardinal, ki je že prekoračil 70. leto starosti. Na ta način odpade od 62 volilcev papeža 22 kardinalov, ostane Jih pa 40.
Teh štirideset kandidatov za papeški prestol je v do >i med 51. in 69. letom. Ce nadalje odštej ;mo od teh štiridesetih cerkvenih mož še 17 neltalijanskih kardinalov, ostane le Se tri in dvajset kandidatov za papeški prestol. Med italijanskimi kardinali je najmlajši po letih beneški patrijarh Adeodato Giovanni Piazza ki mu je zdaj 55 let, najstarejši pa je dekan kardinal-skega kolegija Granito di Belmonte, ki ima 88 let.
IBrata je umoril
— zaradi ženske
Poroka s pomočjo listin mlajšega brata
Vsa Bukarešta z napetostjo sledi razpravi proti svečeniku Cruceanu, duhovniku griiko-pravoslavne cerkve. 60-letni duhovnih: je svojega mlajšega brata Jona umoril s kladivom zavoljo ženske.
Cruceanu, ki je bil nastopil tudi z raznimi verskimi spisi, je opravljal svojo služ">o v majhni podeželski župniji nedaleč od Bukarešte. Bil je vdovec in zakoni pravoslavne vere so mu prepovedovali, da bi se še en. krat poročil. Zaljubil pa se je pred petimi leti v 181etno kmečko dekle Marando. Svoje zaljubljenosti ni mogel premagati in tako se je odločil za prevaro, pri kateri mu je pomagal mlajši brat. Ker se sam ni mogel poročiti z Marando, si je dal izročiti listine svojega brata in se je z dekletom poročil pod njegovim imenom. Nihče ni opazil prevare In zakon, ki so se v njem rodili trije otroci, je bil sprva zelo srečen.
Mlajši Cruceanov brat je bil čest gost V njegovi hiši. Zaljubil pa se je v svojo mlado svakinjo, ki je bila po papirjih sicer njegova žena. In ker tudi Maranda ni ostala brezbrižna do njegovih snubitev, je Jon nekega dne pozval Cruceana, naj mu prepusti ženo, ki mu po zakonu itak pripada. Duhovnik je to zahtevo odbil in prišlo je med obema bratoma do hudih prepirov.
V novembru preteklega leta je Jon zopet prišel v bratovo hišo, da bi uveljavil svoje pravice do mlade žene. Zagrozil je, da bo prevaro starejšega brata razkril, če mu prostovoljno ne izroči žene. Iz prepira je postal spopad in v tem spopadu je duhovnik Jona s kladivom pobil na tla. Jon je obležal na mestu mrtev. V času, ko se je ^golila tragedija, Marande ni bilo doma. Cruceanu je stlačil truplo v kovčeg, ki ga je »kril v klet. šele po nekoliko tednih je Marandi priznal strašni zločin in žena mu Je jokajoč prisegla, da bo molčala. Toda huda skrivnost ji je težila preveč dušo. Skušala se je je osvoboditi s spovedjo ali pa je ob kakršni koli priliki kaj namignila — skratka stvar je prišla med ljudi in končno tudi. do policije.
Hišna preiskava v župnišču je odkrila Zločin popolnoma. Duhovnik je vse priznal.
Sedaj se mora mož, ki je med župljani užival veliko spoštovanje in čigar pridige so pogostoma objavljali v cerkvenih listih, zagovarjati zavoljo umora. Razpravna dvorana je nabito polna, a tudi pred sodnim poslopjem je stalno velika gneča ljudi, ki skušajo zvedeti vsa i odlomke z razprave.
••d tem so zakon med duhovnikom in Marando, ki nastopa pri tej razpravi kot priča, razveljavili.
Žive plamentce v pustnem sprevodu
Strašna nesreča se je zgodila med nekim pustnim sprevodom v Bohainu na Francoskem. Na nekem okrašenem vozu je bila velika kletka, v kateri sta bila dva v leva preoblečena moža. Nenadno je švignila iskra iz neke rakete v »levjo kletko« in je zažgala vato, iz katere je bil kostum obeh mož. Našemljenca sta skočila kot živi pla-menici z voza in se valjala po cesti, da bi ugasila ogenj. Dobila sta tako hude opekline, da je eden umrl, čim so ga prepeljali v bolnišnico, drugi pa se bori s smrtjo.
Ultrardeci žarki proti bolham
Neki znameniti Američan je nekoč dejal, da nekoliko bolh psu ne škoduje, ker ga delajo živahnega — znanost pa je drugačnega naziranja. Sedaj si je izmislila posebno svetilko, ki naj bi pse rešila bolh.
To svetilko, ki oddaja nevidne ultrardeče žarke, je dobiti po newyorških trgovinah in usmrti zajamčeno v eni sekundi vsako bolho, ki jo zadenejo ti žarki. Zvežeš jo preprosto z najbližnjim kontaktom in stane dvanajst dolarjev. Doslej so jih prodali že več tisoč. Pes čuti pod to svetilko samo prijetno toploto, toda nevidni žarki povišajo telesno temperaturo vsake bolhe tako, da živalica pogine;
V 70. letu svoje dobe Je umrla v Rusiji ga. Krupskaja, vdova VI. I. Lenina. Čeprav Je bila svoje čase med vidnejšimi pojavami boljše viške revolucije, je živela zadnja leta svojega življenja potisnjena v stran
Načrt za izpraznitev Pariza
Vprašanje zaščite civilnega prebivalstva v primeru vojne zanima francosko javnost, vlado in parlament v čedalje večji meri. V prvi vrsti gre seveda za vprašanje, kako bi v tem primeru izpraznili prestolnico. Z njim se je bavil tudi senat na eni svoj h zadnjih sej.
Predvsem je šlo za vprašanje, da-li so ceste, ki drže iz mesta, tako zgrajene, da bi moglo že v prvi uri po alarmu 200.000 avtomobilov brez hudega trenja in drenja zapustiti mesto. Iz debate je razvidno, da so v tem oziru cestna dela v teku in da bo v doglednem času mogoče premagati tudi takšen promet.
Notranji minister Sarraut je izjavil, da vlada, ministrstvo za javna dela in glavni stan neprestano proučujejo in izboljšujejo načrt za evakuacijo Pariza. Pri stvari sodelujejo tudi oblasti poedinih departemen-tov, ki pripravljajo vse potrebno, da bodo mogli v primeru nevarnosti hitro spreiet! določene odstotke pariškega prebivalstva.
•\iigl!?a in Franrfa
sta ga priznali
Španski zlati zaklad v Franciji
Pariški »Matin« poroča, da stoji na pariškem blagovnem kolodvoru v Ivryju že od 5. februarja sedem vagonov zabojev zlata in srebra v skupni teži 80 ton. V zabojih so zlate in srebrne palice, španski in mehiški zlatniki ter druge dragocenosti. Tovor je prispel iz Port Ven dresa. Pripeljali so ga iz Francije že pred zlomom Katalonije in je bil naslovljen na neko pariško trgovino z dragulji. Pariško trgovsko sodišče ima stvar v evidenci ter je dalo zaklad zastražiti po mobilnih gardistih.
če Se ne ves, zda] izveš:
da je obhajal češki pesnik J. S. Machar te dni 75. obletnico rojstva v popolni moči duševnih in telesnih sil; da je umrl dolgoletni poročevalec nemških listov z Balkana Theodor Berkes. Mož je živel nekaj let v Beogradu, potem v Sofiji, nazadnje pa v Budimpešti. Od tam je pošiljal »Berliner Tageblattu« če sto ten-denčna poročila o razmerah v Jugoslaviji;
da Je smrt pobrala Hirošija Saita, dolgoletnega Japonskega poslanika v Washing-toriu;
da se Italijanski naseljenci v Franciji zadnje dni trumoma vračajo v domovino;
da je švicarska pol'cija zaprla prostore Soanskega republikanskega poslaništva v Bernu;
Ko jemlje «teg Slovo

■ I,	ui.iLiut.iywi, ji,iw
se spodobi da še enkrat pokažemo svetovnega prvaka v slalomu v Zakopanem. Piše se Rudolf Rominger
General Franco v svoji delovni sobi
Potrojen srčni utrip
"aznjenec, ki je znanstveni komisiji dovolil snemati rontgenski film o delovanju srca pred ustrelitvijo
40-letni roparski morilec John Derring je nekoiiko dni pred svojo zasluženo usmrtitvijo lahko poslušal v dnevnem poročilu kaznilnice v Salt Lake Cityju, kakor so ga s pohvalo omenili kot »pospeševatelja znanosti«. Derring je b:l namreč prvi kandidat smrti, ki je neki znanstveni komisij: dovolil snemati rontgenski film o delovanju svojega srca med ustre'itv:jo.
Zločinca namreč niso usmrt'li z električnim stolom temveč s streli iz pušk Na stolu privezan je sedel pred cevmi štirih pušk, ki so bile naperjene naravnost proti njegovemu srcu in ki jih je krvnik z elek-
tričnim kontaktom istočasno sprožil. To nenavadno usmrtitev so torej filmali z ront genskimi žarki.
Električni kontrolni aparat je zabel ežil 180 utripov na minuto, ko je zločinec na usmrtitvenem stolu čakal svoje zadnje sekunde. Smrtni strah mu je bil utrip torej potrojil. Ce so zdravn ki Derringa kaj vprašali, mu je postal utrip nereden. 15 in pol sekunde po strelih je srce popolnoma prenehalo biti. ne da bi bil utrip postal prej počasnejši. Uradno pa so smrt lahko ugotovili šele po 2 in pol minute.
Cesto je zamenjal § spalnico
Zgodba velikana v spodnjih hlačah — Huda globa za
pijanski eksces
Neko berlinsko sodišče se je moralo po-baviti s pijanostjo 35Ietnega Karla R. in njenimi posledicami. Dva metra visoki obtoženec je bil zadosti okajen, ko je zapustil gostilno, v katero je stalno zahajal, in v svojem posebnem razpoloženju je zamenjal cesto s svojo spalnico, slekel se je in hotel kar tako zaspati. Ko pa je ostal v sami srajci in spodnjih hlačah, mu je postalo mraz, razjezil se je, da mu »spalnice« niso zakurili, pa je začel razbijati po domnevnih vratih in je povzročal sploh takšen hrup, da sta pritekla dva moža, ki sta odhajala tedaj na delo, in ga povprašala, kaj dela.
Velikan se Je z njima takoj spustil v prepir in ju dejansko napadel. Nekemu policistu, ki sta ga priklicala, je tudi slaba predla, tako da je morala na zadnje na plan cela četa policistov, ki ga je ukrotila. Na policiji se je še nekaj časa vedel kakor divji mož, potem je zaspal, prespal pijanost in ko se je zbudil, ga je bilo zelo sram vsega kar je bil počel. Od tedaj se kozarca
nI več dotaknil. Navzlic temu ga sodnik ni mogel odsloviti brez »spominka«: naložil mu je 200 mark globe. Nemci pijanosti pač ne upoštevajo kot olajševalni razlog.
ANEKDOTA
Neko Bjornseriovo delo so hoteli uprizoriti v dvornem gledališču v Meiningenu in vladar, »gledališki vojvoda« Jurij, se je osebno udeleževal skušenj. Nekega dne sta imela z Bjornsonom različna naziranja, pa se je vojvoda tako ujezil, da je namesto gledališkega človeka pokazal nenadno vla^ darja v sebi in je Norvežanu ukazal, naj v štiri in dvajsetih urah zapusti njegovo deželo. »Za to zadostuje vendar pol ure,« f je dejal Bjorson hudobno, »uporabil bom kolo.«
VSAK DAN ENA
Nove valovne dolžine
Današnje valovne dolžine za radio so plod sporazuma, ki je bil sklenjen med evropskimi državami 1. 1933 v Luzernu. Zdaj bo sklicana nova konferenca, in sicer na podlagi kompromisa intereriranih držav 1. 1938 v Kairu, švicarska vlada je v zvezi s tem sklicala zborovanje, ki se bo začelo 1. marca v Montreuxu.
Spomenik Piju XI.
Vatikan je začel zbirati prispevke za spomenik Piju XI. Spomenik bodo postavili v Castel Gandolfu v spomin na bivanje papeža v tem kraju.
Navada Je železna srajca Zamujen začetek prode-ta ve v gledališča
(»Passing Showc)
L. WINDER:
QosM"Mnopišk
Roman o Francu Ferdinanda
(Avtoriziran prevod)
Cesarica je porodila hčerko. Ko je Marija Anun-ciata slišala veselo novico, se je vrgla pred sliko cvete Device na kolena in zastokala: »Oh, sveta Marija, presladka Devica, umreti mi je od sreče! Ubijaš me s svojo milostjo!« Molila je dolgo, v neskončnih zahvalnih molitvah je pobožno dušila vrisk svojega srca. V tem, ko je klečala, ji je bilo tak« lahko pri duši, da je mislila, da plava, da se dviga v višave, kjer kraljuje milostna Gospa, tolikanj povišano se je čutila nad vse ljudi. In vedela je, da je odlikovana in blagoslovljena mimo vseh žena, prav tako, kakor je zdaj vedela, da je brezbožna cesarica zavržena in obsojena, da ne bo nikoli več rodila sina.
Marija Anunciata je vstala in videla, da je še na zemlji. A kako lepo je bilo zdaj živeti na zemlji, odkar je imela v srcu nebo! Poljubljala je mnoge kipce in slike Presvete, ki so z vseh sten in iz vseh kotov in oknjakov milostno zrli na njeno srečo. In vedela je, da bo še letos zagledal luč sveta njen tretji sin.
Poraz, ki ga je bilo utrpelo cesarstvo pred dvema letoma, nesrečni izid pruske vojne s svojimi usodnimi nasledki, jo je bil — vse drugače kakor nadvojvodo, ki mu je bila svetovna veljava monarhije manj pri srcu kakor uspeh častniškega plesa graške posadke — globoko potrl; toda vera v veliko prihodnost njenih sinov je bila v nosni ženi tolikanj silna, da je videla v tem oslabljenju cesarske moči zgolj začasno stanje. Upala je in bila malone prepričana, da bo eden njenih sinov, morda Franc Ferdinand, morda Oton, morda kak drug, ki te ni rojen, tisočkrat popravil vse poraze in postal
največji cesar krščanstva, mogočnejši od Karla V.
A kako dolga je bila še pot, kako neusmiljeno zlagoma je mineval čas! Tiste mesece je bila v prin-cesini krvi vročica in nestrpnost njene bolezni. Poleti je venomer ležala na vrtu in spala, da bi prespala rok, ki je vse prepočasi mineval. Konec septembra, ko je pribril v mesto mrzli veter z gora in vročično razgreta žena ni mogla več sedeti na hladnem jesenskem vrtu, je prestrašila moža z burno zahtevo: takoj, z vso rodbino, se hoče preseliti na Dunaj. Nadvojvoda je sovražil nagle odločitve, le odkladaje in nerad se je vdajal v izpre-membe vnanjega življenja. Misel, naj zapusti lepo. tiho mesto Gradec z njegovim zložnim življenjskim ritmom, se mu je upirala. Neogibne objasnitve z materjo, kajti na njeni volji je bilo, ali bo cesar dovolil preselitev na Dunaj, se je bal kakor učen-ček, ki greši zoper prepoved. Že dvakrat je bila oplašenemu sinu in neskromni snahi prepovedala, bivanje na Dunaju; bal se je in upal, da bo razburljivi Mariji Anunciati, ki je bila tolikanj potrebna prizanašanja in in pripravljena na najskrajnji odpor, tudi tokrat hotela vsiliti svojo voljo. Pisal je na Dunaj previdno pismo, v katerem se je boječe dotaknil vprašanja preselitve, in hotel počakati odgovora. Toda princesa je že čez dva dni izjavila, da ne trpi zavlačevanja, da si ne bo dala ničesar prepovedati in da jutri odpotujejo. Tako se je tudi zgodilo.
Malo ur po prihodu na Dunaj sta stala nadvojvoda in vročična, na boj pripravljena princesa pred staro oblastno nadvojvodinjo Zofijo. Karel Ludvik se je bil odločil, da nosni ženi na ljubo sprejme boj. Vedel je, da bo težak; groza ga je bilo nujnosti, ki si je niti predstaviti ni mogel in ki je bila vendar neizogibna: da bo moral oporekati materi. Z zastajajočim, jecljajočim glasom je jel naštevati dobro pripravljene razloge, ki jih je bil že v pismu obširno razložil. Stara nadvojvodinja ga je prekinila. Rekla je: »Molči. Vse to vem bolje od tebe.« Dolgo časa je pazljivo, tehtajoče, nepredirno, brez ljubezni in brez sovraštva gledala nosno snaha Vi-
dela je bolno, izgubljeno ženo z znamenjem smrti na čelu. In stara nadvojvodinja je z neobičajno tihim glasom dejala: »Meni je vse prav. Cesarju bo tudi prav. Kar uredita se; takoj poizvem, kje bi se našla pripravna hiša za vaju.« Prisilila je vročično snaho, da je morala pol ure leže počivati na zofi. Ko sta bila mati in sin sama, ga je nahrulila: »Ali nimaš prav nič pameti? Tvoja žena je nevarno bolna — in že spet nosna. Kaj ne veš, da jo spravljaš s temi neprestanimi nosečnostmi po hitri poti v grob?«
Nadvojvoda je kupil hišo na Favoritski cesti, jo dal naglo prezidati in si v nji uredil dom. V tej hiši je Marija Anunciata po božiču povila tretjega sina. Ta sin je bil podoben prezgodnjemu mrtvo-rojencu Nikomur se ni zdelo mogoče, da bi učakal krstnega dne; samo Marija Anunciata, ki je bila vsa izčrpana in blizu smrti, je rekla: »Živel bo, vem, da bo živel.« Ostal je živ. Ona pa, tako so menili zdravniki, je bila žrtvovala novorojencu poslednjo življenjsko moč. Samo njena silna volja jo je ohranila pri življenju. Stara nadvojvodinja Zofija je mislila, da je izpolnila snahi poslednjo željo pred smrtjo. Telesni zdravnik je bil potrdil, da je sušična princesa nerešljivo izgubljena. Samo bolnica tega ni vedela ali pa ni hotela vedeti. Po porodu je morala ostati nekaj tednov v postelji. Ko je prvič vstala, omahujoča, opotekajoča se, tako slaba, da se je komaj držala pokonci, je rekla možu: »Slaba sem seveda še, a počutim se dobro. Porod je bil lahak. Mnogo sinov še hočem imeti!« Kar ustrašil se je mrkega bleska njenih oči
Še enkrat je zmagala njena volja do življenja Marija Anunciata je prišla na dvor. Stala je pred cesarico, svojo sopernico, in jo merila z žarečimi očmi. Ona, ki je bila posvečena smrti, se je imela za zmagovalko. Mislila si je: »Igra kaže dobro, imenitno kaže: ena proti trem.«
Možu in vsem, ki je govorila z njimi, Je zatrjevala, da je srečno premagala grozečo bolezen. Nobenega zdravnika ni marala sprejeti, obiskovala je velike plese in m pogosto kasti« v Burgtbsstru ta
Dvorni operi; vsak Dunajčan je kmalu poznal mračno bleščanje njenih oči. Nikoli pa ni poljubila svojih otrok. Nobenega izmed otrok se ni smela dotakniti. Odmikala se je od njih, kakor da bi bila gobava.
Pozno poleti je bila spet noma. Nadvojvoda je bil človek šibke volje, vse je šlo, kakor je ona hotela, po njenem načrtu. To poletje sta živela daleč od sveta na svojem gradiču V Artstettenu pri Pochlarnu v Nižji Avstriji; blago poletje je bilo, v mehkobi tega poletja in te jeseni je princesa začutila, da bo kmalu umrla. Toda pred smrtjo je ho-tega roditi še enega sina. Domišljala si je, da oče dopadljivo in izpodbudljivo gleda nanjo iz oblakov. V samoti svoje bolniške sobe se je pri oknu pogovarjala z njim, blaženo zamaknjena v oblake: »Hrabro se branim, oče, branim se do skrajnosti. HabsbuiSko hišo bombardiram s sinovi — kakor si ti bombardiral Messino.«
V Artstettenu je zadnjič porodila Povila je hčerko, ki je bila videti nezmožna za življenje, kakor njeni bratje. Novorojena nadvojvodinja je dobila ime Margareta Zofija.
Bolnica naprej ni hotela verjeti, da ima hčer. Zadnja leta je bila živela v veri, da sta ji Odre-šenik in sveta Devica sklenila dajati same sinove. Ali se je bila zdaj, ko je prihajala smrt, nebeška milost še enkrat odvrnila od nje? Ali so nebeške moči mislile, da je postala preponosna, da si je preveč v svesti svoje milosti in svojega iz vol j en-stva? Ali je mogla ob pogledu na bolehne, slabotne sinove, na njih brezkrvne obrazke in revne, 8 plavim puhom pokrite glavice kdaj pozabiti, da je bila milost nepopolna, da je sleherni dar nebes razločno kazal znamenja minljivosti in vsak trenutek grozil, da okrutno izgine? Oh, preizkušnje so bile hude in težke. Razočarana mati se je morala siliti, da Je ostala pobožna. Silila je svoje ošabno srce k pobožnosti ter odevala svojo nenasitnost, svoje nezmerno terjanje v ponižnost. Ponižno je prosila OdreteoUca ia sveto Devico: »Daj-te mi is 6asaU	'
Hiulfurni pregled
Umetnost Franceta Miheliča
Razstava Franceta Miheliča je Izreden dogodek ne It za Ptuj, v katerega okolico je umetnik v tako kratkem času prevesil in vtežil svoje umetniško oblikovanje. KuL turni javnosti in posebej še slovenski likovni umetnosti ta razstava priča o pomembnosti tistega Miheličevega umetniškega razmaha ter vzpona v poglobljenost, ki presenetljivo odseva iz večine njegovih del. Posebno v nekaterih najnovejših (Mrtvi Kurent, Svadba, Haloze v pozni jeseni, ali Motiv iz šlurmovca) se vedno bolj uglablja v stvarnost panonskega ambien-ta, ki v tonskem razpoloženju barv prodre do izraza menda nabolj v Bajti in v Mrtvem kurentu, v katerem Miheličeva tako svojska skladnja barve ob barvi vizuelno tako sugestivno pritegne, da se znova in znova k njej povrneš, podrobnejša analiza ravno te slike pa ti razklene še virtuozno figuralno Kompozicijo, ki je ponekod kakor pri sliki »Gostilna«, preprosta in jasna, toda notranje uravnovešena, pri »Svad-bi« n. pr. pa jo z zanimivo postopno razporeditvijo figur in s skladanjem barv zgradi navzgor v obliki trikotnika, katerega vrh poantira z nevesto ob vratih v notranjo težo motiva Tako je Mihelič svojevrsten in prav svojski v gradnji z barvo.
Pokrajinske motive oblikuje s poglobitvijo v resničnost vasi in prirode Notranjo silo, in smisel tudi za vsebino, pa ponekod najbolj izraža v predmetni učinkovitosti. Tako v »Revni vasi«, ki je vsebinsko izrazitejša, opusti razne detajle, ki bi ovirali misel, ali ob katerih bi moral poudariti orožnike, ki nekoga ženejo skozi vas, da zato potem svoje občutje lažje položi v mračno sivo nebo v kontrastu z rumeno barvo prve hiše. V uživalcu na prvi pogled zgane temno slutnjo, iz oblakov v sivozelnem tonu visi pretnja, pod katero so zadnje koče v globinsko dobro rešenem prostoru kakor vase zgrbančene
v neki nemi grozi. Tu je barvno očuitje izredno dognano, motiv sam pa ekspresiv-no doživljeno kakor pri nobeni drugi slikL Sploh Mihelič motiv zelo občuti, in četudi je najneznatnejši, tako prepričevalen Je v njem, da zapaziš slikarjev karakter. Ta se pa izjavlja iz vseh slik enotno in prav napačno, bi bilo, ako hi od njega zahtevali, da bi nam n. pr. Haloze podal tako, kakor jih vidijo nedeljski izletniki. Ne, v kratkem času svojega bivanja v Ptuju, je v slikah kot »Haloze v pozni jeseni« I, »Haloze v jeseni« in »Motiv iz šturmov-ca«, tolik umetniške poglobljenosti v resničnost prirode, da iz njene zamaknjenosti diha le še težka zemlja v podtalnem snovanju nečesa prvobitnega. Tu se še ne-prebujena priroda in človek nista ločila. Zato veje iz teh slik nekaj kakor večna tesnoba, za katero življenje le zaslutiš. Take so te njegove haloške pokrajine. Skozi tonsko razpoloženje tankih slojev zelene barve nalahno in neprisiljeno pre-maka otožnost in tiha trpkost te pokrajine. Ta košček naše zemlje je Mihelič kot umetnik doživel s svojim zrelim notranjim pogledom. Njegov odnos do resnične stvarnosti je v umetniškem Izrazu poglobljen, skladen in uravnovešen. Po slikah »Gostilna« in »Mrtvi kurent« se nujno razvija zdrav realizem, tako kot n. pr. v literaturi, kjer prav tako vodi panonski del slovenskega ozemlja Med mlajšimi je Mihelič gotovo tisti, ki se je eden prvih vzpel na to pot. Njegov korak je tem bolj razveseljiv, ker je tako svojski in ker za razliko z mnogimi drugimi ni zbežal pred samim seboj; tako hitro se je namreč znal zakoreniniti v svet in življenje, ki ga obdaja. Zato, prav zato lahko mirno rečemo, da je iz Ptuja zavel nov, svež veter, ki bo še odločal v razvoju slovenske likovne umetnosti. Zato smo pa lahko tega vsi veselil -	A. Debenak
Uspehi pianista Noča v Italiji
Kakor smo že kronistično zabeležili, je Znani ljubljanski pianist Ivan Noč uspešno koncertiral v Rimu, Milanu in Benetkah. O njegovem izredno lepem uspehu v Milanu smo že priobčili poseben dopis Uroga Prevorška iz Milana. Naknadno smo prejeli v vpogled rimske kritike, ki se vse ujemajo v pohvali Nočeve pianistične
umetnosti. V »Tribuni« poudarja glasbeni poročevalec zlasti njegovo Izvajanje Chopina, pri katerem je imel izvajalec trenutke velike miline in žive strasti, ki razodevajo, da je točno in sočno naštudi-ral te skladbe.« V Izvajanju Tajčeviča In Liszta pa je »pokazal predvsem svoje odlične tehnične kvalitete in bil deležen pre-
Rarvo je življenje!
Zato bledih in velih ustnic in lic nikdo ne ceni. In vendar kako lahko zamore vsaka žena zadobiti rožnato svež in mladosten izgled s
KHASANA
RDECILOM ZA USTNA IN RDECILOM ZA LICA. —
Med 8 različnimi barvnimi toni zamorete dobiti za vsak lepotni tip primerno rdečilo. Khasana rdečilo za lica pričara naravno delujočo sve-žost na Vaša lica. Oba sta k odporna zoper slabo vreme, \ vodo in poljube.
srčnega ln dogotrajnega aplavza. Občinstvo ga Je ponovno klicalo na podij ln zahtevalo ponovitve.« »II lavoro faaci-s t a« poudarja v svojem poročilu, da Noča smatrajo danes za najboljšega jugo-slov. pianista. Program, ki ga je izvajal, je bil obsežen in tak, da je lahko pokazal vse tehnične in interpretacijske vrline kon-certanta. V Vivaldijevl in Chopinovi sklad, bi je Noč pokazal zares občudovanja vredno poezijo in živahnost. Mnogo so zanimali tudi Tajčinovičevi »Balkanski plesi«. — »II Giornale d'Italia« podaja v svojem poročilu Nočev življenjepis in ga predstavlja kot najboljšega pianističnega eksponenta svoje domovine. »Takoj v začetku programa je z izvajanjem Vivaldi-jevega »Concerto in la min.« pokazal svoje velike reproduktivne odlike. Njegova zanesljiva, močna tehnika in stroga inter-pretacijska občutljivost sta se zlasti izkazali v Bachovi »Fugi in do min.«, ki Jo je sam priredil za klavir in Izvajal z jasno in lepo linearnostjo.« — V podobnem smislu se izražajo o Nočevih kvalitetah tudi glasbeni poročevalci listov »II M e s s a g-g e r o«, »II T e v e r e«, »L' A v v e n 1 r e« in zlasti še kritik lista »II p o p o 1 o dl Roma«. Vsi tudi naglašajo, da je dosegel Ivan Noč s svojim prvim rimskim koncertom pri občinstvu, ki je do dobrega napolnilo koncertno dvorano v zavodu Sv. Cecilije, prodoren uspeh. Tako Je torej odlično zastopal Jugoslavijo ln posebej še slovensko glasbeno kulturo v prestolnici Italije.
G. Noč je bil po uspehu te turneje takoj angažiran za serijo koncertov po Italiji v novembru t L V Benetkah bo imel kar dva koncerta. V začetku marca (4. ln 7.) ima dva koncerta v Berlinu, nato pa pojde v zapadno Nemčijo, kjer priredi več koncertov. Pripravlja tudi koncert v Beogradu ln Zagrebu. Od 21. marca dalje bo imel več koncertov na italijanski Rivieri (San Remo, Bordighera).
Zapiski
^Ljubljanski Zvon«
Izšel je 1.—2. zvezek novega letnika litei aruo-kulturne revije »Ljubljanski Zvon«. V tem zvezku so med drugim uvodna proza urednika revije Juša Kozaka »Mrličem ploskamo«, članek dr. Rudolfa Mama »Spomini na Ivana Cankarja«, Antona Ingoliča novela »Prvi sneg«, B. Borka »Nekrolog Karlu Capku«, Toneta Si-frerja proza »Mladost na vasi«, Marijana Lipovška članki: Ob 60-letnici skladatelja Antona Lajovca, Ob 20-letnici slovenske glasbe, Kaj so dali Cehi glasbenemu svetu, Vita Kraigherja prispevek »Sodobna Francija«, lirika Jerna Ledine, Joža Šelige, O. Berkopca, S. Trosa, C. Vipotni-ka, Fr. Bezlaja članek o bolgarskem pesniku Kirilu Hristovu s prevodi nekaterih njegovih pesmi, Olge Grahorjeve članek o novi knjigi Louisa Adamiča dr. K. Dobide pregled slikarstva ta kiparstva ter razni drugi sestavki, referati in ocene novih knjig. Podrobnejše poročilo o tej vsebinsko obilni in zanimivi številki bomo še priobčili, za sedaj samo opozarjamo na novi, 59. letnik najstarejše slovenske literarne revije, ki v redakciji pisatelja Juša Kozaka z vsakim letnikom pomlajena ln odprta v vsa obzorja sedanje razgibane dobe zastopa težnje naše progresivne kul-turnosti. »Ljubljanski zvon« se naroča pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana^ Selenburgo-va 3.
3 ta , ne,J
V		"t-ij/ M
		
		
Srbska študija o Pascalu. Dr. Ksenija
Atanasijevič je izdala daljšo študijo o francoskem filozofu Blaisu Pascalu.
Dve kritiki. Prejeli smo in priobčujemo: O mojem ciklusu osemnajstih izvirnih lesorezov, ki jih je kot ilustracije koroških narodnih pesmi ter pod naslovom »Nmav čriez izaro« izdala Bibliofilska založba v Ljubljani, sta napisala oceni tudi dr. F. Mesesnel v »Sodobnosti« in F. K. Kos v »Obzorjih«. Obedve oceni imata značaj kritike. Tr. F. Mesesnel omenja v svoji, da se v teh mojih lesorezih poznajo tuji vplivi (šola), nikakor pa ne domači, t. j. slovenskih likovnih umetniko"! Dr. F. Mesesnel je umetnostni zgodovinar. F. K. Kos tujih vplivov ne opaža, pač pa Kraljevega ter Maleševega... Tudi F. K. Kos je umetnostni zgodovinar. Ti dve mnenji torej kolidirata. pobijata druga drugo. Resnica pa je vedno samo ena! Sodim, da bodi vsa. ka kritika resno zamišljena, ne pa kalup za tovrstne nesmiselnosti — posebno fte jo piše pero izvedenca. Fran jo G^loft,
Ali more biti pravkar oprana brisača talco sivkasta? Seveda, če ni oprana tako, da je iz nje popolnoma odstranjena vsa nesnaga, se zdi poleg Radion belega perila zanemarjena. Pri kuhanju raztopine Rad iona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Zunaj in znotraj bleščeče čisto perilo, brez primera belo -Radion belo.
SCHIC^T
ov
N! CISTEJSE BELINE OD RADION BELINE
Otomane	Din 840.—
Vlodroce	» 175.—
Vtreže	» 88.—
Kance	» 1750.—
£• Zakrajšek,
LJUBLJANA, Miklošičeva 34.
CONTINENTAL
mesečne pc Din 200; za državne uslužbence
po Din 100.—
Ivan Legat,
LJUBLJANA, Prešernova 44.
MARIBOR, Vetrinjska 80.
POCENILI
smo znatno vsa slmska oblačila površnike, Huber-tuse. perilo Itd.
Presker,
UrBNANA, Sv. Petra e. 14
MEDNARODNI SPOMLADANSKI VELESEJEM
od 12. do 18. marca 1939
tehnični sejem do 19* marca I939
ZNATNE VOZNE OLAJŠAVE NA VSEH ŽELEZNICAH
SEJEMSKA PALAČA)
(MESSEP ALAST) Sejem luksuznih ln potrebnih predmetov, sejem tekstilnega blaga ln oblačil, sejem pohištva, dunajska moda platlva, »Umetnost v obrtu«, potne potrebščine Itd.
V modni hiši prednaftanje najnovejših In najlzbmnejših
NA ROTUNDI*
(BOTUNDEOELAKDE) Tehnični sejem, sejem poljedeljskih ln gradbenih strojev ter strojev za gradnjo cest, sejem za rudarstvo ln elektrotehniko, sejem živeža in sredstev za uživanje, gasilske potrebščine Itd.
dunajskih modelov.
Vsa navodila daje generalni zastopnik dunajskega velesejma n Kraljevino Jugoslavijo: UKINIL PFANNENSTILL, Beograd H* Brankova 8, oziroma
LJUBLJANA: Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnlk«, Ga jeva ulica (Nebotičnik); \ M ABI BOB: Zastopstvo »Putnlk« A. D. za promet potnikov ln turistov v Kraljevini Jugoslaviji, Trg
Svobode, »Mariborski grad«, Ljubljanska Kreditna banka, podružnica; O B L J B t Prva Hrvatska itedlonlca, Tourlst Office »Putnlk« A. D., Aleksandrov trg it. 1 — ter vse podružnice druitva »Putnlk« v drtavL
Halo! Gospodinje pozor! |
Nova trgovina s
OSTANKI
in cenejšim oblačilnim blagom je otvorjena v bližini trga - pri zmajskem mostu — sv. Petra nasip št 29.
Ostanki od kontenine mt od din 3«— naprej Ostanki kambrikov mt od din 4.— napore j
ostanki za otroške, ženske In moške obleke po zelo nizkih cenah. Gotovo bo kaj
ugodnega tudi za Vas!
ŠPORT
še o nastopu naših na češkem
Tudi uregoi tua^culk se je držal prav dobro
MALI OVLAil
Službo dobi
Trgovina in
gostilna
na deželi sprejme trgovsko pomočnico, veščo tu dl mamifaktrure. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »StaJersKo.«
3954-1
Spretne pletilje
ti takoj, sprejme Polajnko Grosuplje.
4080-1
Pomočnico
začetnico
!n vajenko, pridno in za nesljivo, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, — sprejmem takoj. Oskrba * hi?i. Kremžar, Glince, Ce-»ta IX., št. 14. Vič, Ljub Ijana.	4074-1
Pomočnico
krojači co
t* Izdelavo damskih oblek, Hče prvorazredni modni sa Ion. Ponudbe z navedbo dojedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Nastop takoj 787«.
4100-1
Frizerko
ItareJJo, dobro moč, iščem Nastop takoj. Ivo Radetič, Kranj.
4093-1
Služkinjo
, pošteno, čisto in hitro, za 'fsa bišna dela, iščem za 15. marec. Ponudbe s podatki 134 ogl. odd. Jutra pod šifro l>Službe nastop 15. marc«.
37071-1
IDamski
krojaški salon
l>Emona« spreime pomočnico in praktikantko takoj. Ljubljana, šiška (Lepodvor-iki nI. 3).
4110-1
Brivski pomočnik
po moino»ti vešč lasničar-skih del, zanesljiv, dobi »talno mesto. Osenar Stanko brivec, Cerklje pri Kranju.
4112-1
Za prodajo
donosnega predmeta iščemo
za vse sedeže banovine agil-oe dame, ki posečajo dr-iavne oblasti. . onudbe na S^agreb I, poštanski preti-fcac 385.
4072-1
Mehanika
t mojstrskim izpitom za pisalne in računske stroje, — Sprejmem za popravila in vodstvo delavnice Ponudbe S navedbo zahtev na: Hinko Kranjec, Sarajevo, Aleksandrova 32.
4097-1
Frizerko
dobro izurjeno moč, sprej mem v stalno službo. Plača 1200 din. Vikor Popit, $»■ Ion »Ivana«, Lingarjeva * Ljubljana.
4083-1
Pošteno služkinjo
čisto in hitro, za vsa hišna dela, iščem. Gajeva 6-V., desno.	4113-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega in solidnega delavca, dobrega bubistriž' ca, sprejme Skaza Peter, Ptuj.	4084-1
Službe išče
Plačilni natakar
zmožen, kavcije, z večletno prakso, išče stalno ali sezonsko mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen natakar«.
3874-2
Stavbni polir
z večletno prakso, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktik • teoretik«.
4075-2
Brivski pomočnik
dober delavec, išče zaposlitve. Nastopi lahko takoj Janez Kolar, Svetosavska 12 Ljubljana.
4095-2
Potniki
Poverjenike in
zastopnike
agilne ln sposobne, po vseh krajih Slovenije, za nabiranje članov, varčevalcev ln posojllo-je-rnalcev. Resnim, vztrajnim sotrudnlkom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismene prijave sprejme Posojil, nt ca »MoJ dom« Dvora-kova 8, Ljubljana.
3970-5
Zaupnike
za Dolenjsko in Štajersko išče solidno podjetje. Lep tostranski zaslužek za ljudi, ci imajo kakšne opravke po vaseh. — Ponudbe pod šifro »Mimogrede 400« na ogl. odd. Jutra.
4078-5
Pouk
Oblačilu
Moški plašč I , H,še ,
obleko z angleškim blagom ^T*1« 10 stanovanjske ter in sportkolesa zelo poleni	par"?e, oudl J Dg<>'
naprodaj Likalnica. Vegova deD, na.kuP Pr'stav« Fran'°-'	'	real. pisarna, Liubliana. Er
4I05"131 javčeva c 4a.	96-20
Glasbila
Parcela
600 kv. m ugodno naprodaj D	. r i na Ježici. Poizve se: Mala
B-sopran saksofon J vas 18.	4081-20
srebrn, zelo poceni prodam
S^MetL* VeČet ' Em°n*' Stavbno Parcelo
4092 26 I 2 SosP°dankim poslopji ali brez prodam. Naslov
Kupim
vseh poslovalnicah Jutra.
4087-20
Kompresor
za vrtanje skale na en revolver, rabljen, v dobrem stanju ali nov, kupim. — | Dvosob.
Stanovanje
stanovanje
Solinz Anton, Sv. Jurij^prl J lep?j 2 vsemi pritjklinami.
lepo, z v; oddam 1.
aprila. Jarše 72, Moste pri Ljubljani.
Staro pohištvo |	4079-21
tudi starodavno, slike m vse drugo kupuje Golob Enosob. stanovanje
Marija LjuDljana, Galluso- oddaffi M , mlj nt Cesti
vo nabrežje 29.	29 oktobra št. 23 (Rimska
4108-7 cesta).	4094-21
Trisobno stanovanje
solnčno, visokopritlično, z _ . ,	. vrtom, mesečno din 750,
Potrebujem od'1--« « april*. Hotirai-60—100 kub. m gabrovih I rova 14	kina šiška)
nežamanih desk, sveže rezanih, daljine od 1 m naprej, debeline 60 70, 80, 90 100 mm, širine od 20 cm naprej. Ponudbe z oznako najnižje cene franko meja Postumia na ogl. odd. Jutra pod »Št. 555«.
4091-21
Sobo odda
Več sob
Deske
24 mm III IV od 10—16 cm kupim 150 kub. m Ponudbe pod »Najcenejše« na ogl. odd. Jutra.
primernih za pisarne v sre-4039-15 | dini mesta Celja oddam.
Pojasnila pri tvrdki Alojz j Mastnak v Celju.
5759-23
Opremljeno sobo
v mestu, takoj oddam go-3879-1J | spodu Naslov v vseh pošlo
žHISffiTTTTv
[ siovaloicah Jutra.
4064-23
Sobo
oddam gospodu. Bohoričeva. 24a, vila t vrtu.
4082-23
Opel limuzina
6 cilindrov tipa 1937 v zelo dobrem stanju na prodaj takoj po ugod ■ -T , nI ceni. Vprašati gara- Na Stanovanje ža Desa, Ljubljana, Ce I z vso oskrbo, sprejmem di-lovska cesta. 3770 10 | jakinjo ali gospodično. Na-
slov v vseh poslovalnicah Jutra.	4037-23
Tek na 18 km v okviru češko-slovaškega smučarskega prvenstva je bil v štrbskem plesu ln se ga je kot edini tujec udeležil naš Gregor Klančnik. Proga sama je bila za naše razmere izredno težka, sneg je bil deloma pomrznjen, v prostih legah pa južen. Startalo je vsega 115 tekmovalcev, in sicer v vseh razredih skupaj, kar je bilo za nas nekaj novega. Proga je bila tra-sirana v dveh zankah po 9 km. Kakor smo že kratko zabeležili, je v tem teku Klančnik dosegel 15. mesto s časom 1:24.40.
Naslednji dan so bili na Jarolimekovi skakalnici, kjer je bilo L 1935 svetovno prvenstvo, skoki. Skakalnica ima kritično točko 75 m. Tudi na tej prireditvi je bil naš Klančnik edini tujec in splošna privlačnost med občinstvom. Treniral je ves teden ter se stilno močno popravil, tako
Gospodični
oddam sobico v sredini me-ita. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4089-23
Malo sobico
v sredini mesta oddam z vso oskrbo in hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4096-23
Opremljeno sobo
takoj oddam dvema gospodoma. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
4098-23
Sobe išče
Solidna gospa
odraslo hčerko, — išče opremljeno sobo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 787.
4073-23a
Večjo prazno sobo
odnosno dvoje manjših sob v pri>':*:- »ti v prvem nadstropju v bližini justične palače, iščemo za vselitev 16. t m. — Ponudbe pod značko »Alfa« poslati na ogl. odd. Jutra.
4109-23a
Dopisi
Industrijalec
srednjih let, t lastnim avtom, ki večkrat prihaja v Ljubljano, išče inteligentno neodvisno mlado damo, družbe radi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavalir«,
4111-24
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
IŠČEMO
2 perfektna kleparja
i takojšnjim nastopom službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Takoj«.
LEP VELIK TRGOVSKI LOKAL
v CELJU NA GLAVNEM TRGU se ODDA s 1. aprilom V NAJEM. — Vprašati pri FANINGER — CELJE, Glavni trg št. 8.
DIANA
FRANCOSKO ŽGANJE
Zastopnika
išče domača predilnica bombaža, agllnega, dobro vpeljanega pri tekstilnih podjetjih za Dravsko banovino. Ponudbe pod >1112« na Propagando a. d., Beograd, pošt. pret. 409.
Profesor
francoščine
pcučuje posameznike ir skupine. Gramatika, literatura, konverzacija, trgovska korespondenca. Knezova 37, I„ levo.
4107-4
•OBOIC3BC3BC3BC3IOIOBOIC3IOBOIC3IOBO
V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO
Kakor doma se počutite
bo posečate NOVO KUHINJO
katera Vam nudi vedno kvalitetno sveže pripravljena jedila. Se priporoča lastnica
Kmetič Terezija
G. Ih. liotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Mali avto
Skoda, BSA 330 ccm šport in Luxussport kolesa zelo poceni naprodaj, Likalnica, Vegova 12.
4104-10
Kupim motor j je naprodaj: Johanova hiša z gospodarskim poslopjem vred, 230 do ^350^ ccm novejše površine cca. 1000 m2; prostor leži v središču St. Vida ob betoniranl
Ponudbe s*točnim opisom drž. cesti ln tramvaju. — Pojasnila daje: Dr. KAVEC, 8t. Vid
m ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam takoj«.
4067-10
nad Ljubljano.
OIOBOaCDBCSaCDICDBOBCDIOaOlOlOBOlO
Kolesa
Moško kolo
Luxussport in BSA 350 ccm zelo poceni naprodaj. Likalnica, Vegova 12.
4106-11
Kapital
Družabnico
ki bi izplačala dosedanjega ! družabnika radi starosti — išče hotelir samec. Potreben kapital do 180.000 din. — Hotel je na morju na prometnem kraju, odprt skozi vse leto. Najemnina nizka. Strokovno znanje nepotreb- [ no. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra j pod »Kompanjonica«.
4103-16 I
Lokali
Mala trgovinca
branjarija, vpeljana se odda ] v podnajem ali se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra | pod šifro »8.000«.
3988-19 I
PLOŠČE IZ PLUTOVINE*
izolirajo TOPLOTO, MRAZ in ZVOK.
Proizvaja: »HIGIEA« Prva Jugosl. tvornlca zama&kov d. d., Zagreb, Ivkančeva 48. — Pošt. pret. 818. — Telefon 24-070.
da je dosegel 6. mesto z dolžinami 50 in 47 m in za kombinacijo nabral 396.5 toč-fce. Prvak v kombinaciji je postal naš stari znanec iz Planice Rudolf Vrana s 435.4 točke. Vsega skupaj je za kombinacijo startalo 50 skakačev. V solo skokih Je zmagal domačin Josef Cisar z dvema skokoma na 70 in 71 m ter 227.4 točke. Naš Gregor je s skokoma na 63 in 70 m zasedel 9. mesto s 143.7 točke. Ce se upošteva, da so bili na startu številni odlični skaka-či in ogromno dobrega naraščaja, moramo Gregorju Klančniku za doseženi uspeh samo čestitati.
Zvečer je bila slavnostna razdelitev nagrad. pri kateri priliki je bilo izrečenih mnogo lepih besed na nase smučarsko sodelovanje s Cehi. Sredi zanimanja je bil naš stari znanec Leoš Stehlik s svojo gospo, ki sta se mnogo žrtvovala, da nam je bilo bivanje med njimi še bolj prijetno. Težko smo se odločili, toda naši gostitelji so nam obljubili, da nas bodo obiskali na Triglavskem smuku.
Zanimivo je, da sta naša alpska specla-sta Heim in Praček dobila tamkaj laskavo ponudbo, da bi trenirala češko ekipo, kar pa zaenkrat nista mogla sprejeti. Obljubila pa sta, da bosta, če le mogoče, prišla prihodnjo sezono. Tako so se časi spremenili, kajti nekoč so Cehi nam pošiljali trenerje, zdaj bodo pa lahko že naši učili Ceha	l. y.
Naši prvi
tudi v Rumuniji
Smolej v teku, Bevc v skokih, Ženva v kombinaciji
Tudi v Rumuniji. kjer je pretekle dni nastopila precej močna jugoslovenska smučarska reprezentanca, so naši smučarji dosegli najlepše uspehe. V teku na 18 km so naši trije tekmovalci Smolej, 2emva in Alojz Klančnik dosegli vsa tri prva mesta. Smolejev čas je znašal 1:33.25. Vseh tekmovalcev je bilo 20. Te mednarodne tekme so se v nedeljo končale s skoki, kjer
Športno čtivo
»Avto in šport«
Ste/v. 2, naše avtamobilsko-sportne revij® je izšla, s prav pestro In zanimivo vsebino. Med drugim so posebej vredni omembe članki o zimskih izkustvih avtomobl-lista po naših tujsko-premetnih postojankah, o avtu v luči zavarovanja, ki postaja zmerom večje breme za našega avto-mobilista, o domačih pogonskih sredstvih za motorna vozila, katero vprašanje je važno tudi z narodno gospodarskih vidikov, o znani mednarodni zvezdni vožnji v Monte Carlo, pri kateri žal letos ni bilo nobenega Jusroslovena itd. Prijeten potopis nas vodi z motoeiklistom v Švico, v ostalem delu pa je še mnogo pestrega gradiva iz avtomobilske stroke, o novostih v industriji, o raznih najbolj perečih vprašanjih, ki tarejo avtomobilista v naši državi. Urednik je uvedel novo rubriko »Iz prakse za prakso«, v kateri z risbami in besedilom osvetljuje pravilno tolmačenje prometnih predpisov, ki so pri nas še zmerom mnogo premalo v čistih. Tudi februarska številka te revije se enakovredno uvršča med dosedanje. Stane letno din 60. in se naroča v upravi v Ljubljani, Aleksandrova c. 4.
»Ilustrovane sportske novosti«
štev. 9 so izšle. Iz vsebine citiramo: Časten 2 :3 poraz v Berlinu, Punčec med čakovcem, Zagrebom in Beogradom, Za-greb-Split 5 : 1, Naš športni znak. Likvidirani Smolej najboljši Srednjeevropec na 50 km v Zakopanem itd. Vmes je še mnogo pestrega gradiva iz vseh športnih panog in cela vrsta službenih vesti iz raznih vrhovnih športnih instanc. Posamezne številke tega športnega lista so po 1 din.
SK Olimp v Celju bo imel v petek 3. t m. ob 20. svoj redni občni zbor pri »Jugoslovanu« v Gaberju. Članstvo naj se udeleži občnega zbora v polnem številu in 8 tem dokaže, da se zanima za delovanje in prospeh edinega športnega kluba v Gaberju. Naloga vseh je. da se zavedajo velike važnosti telesne kulture med gabrsko mladino.
Smučarski klub Ljubljana ponovno vabi vse svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži rednega občnega zbora dre-vi ob 20. v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani, s katerim obhaja klub obenem
PLANICA 12.
marca
sta naša dva udeleženca Bevc ln Karel Klančnik spet zasedla prvo in drugo mesto s 331.5 odnosno 326 točkami. Tudi v skokih za kombinacijo so si mogli Jugo-sloveni obdržati prvo mesto, ki ga je za-sedd Žemva s 423 točkami, drugi za njim pa je bil Bevc s 410.6 točke.
Jugoslovenski smučarji so torej tudi na tej mednarodni prireditvi dosegli izredno lepe uspehe in enako kakor orni na Češkem in v Nemčiji visoko dvignili sloves našega smučarstva.
Naša dolžnost je, da izrazimo vsem našim vrlim smučarjem naše priznanje, našo zahvalo za njihove uspehe in jih damo mladim smučarjem za vzgled, kako je mogoče s skrbnim in sistematičnim delom tudi ma-'im narodom doseči zavidljive uspehe. Zunaj v svetu je borba vsako leto hujša, tekmovanje zmerom ostrejše. Za počitek ne sme liti časa! Samo vztrajno naprej do novih uspehov, a našim vrlim smučarjem kličemo ob povratku iskreno dobrodošlico!
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Umrla nam je naša srčnoljubljena sestra ln teta
Justina Waschl
CVSERIRAJTE
V »JUTRU« II
po dolgem hiranju v visoki starosti 96 let.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 1. marca 1939 ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 28. februarja 1939.
Rodbina: RECKNAGEL-PIBROUTZ
Velika mladinska prireditev v Planici
V	soboto in nedeljo bo startala vsa nadebudna smučarska mladež
V	soboto ln nedeljo bo v Planici velika mladinska smučarska prireditev, ki jo priredi SK Ilirija, in sicer v tekih, skokih, klasični kombinaciji, slalomu in trojni kombinaciji. Nastopili bodo juniorji, naraščaj in vsa mladina od 15. leta navzdoL
Spored je razdeljen takole: v soboto ob 16. teki na 10, 6 in 3 km s startom in ciljem pri domu SK Ilirije; v nedeljo ob 11. skoki na 40metrski skakalnici za starejše, ob 9.30 pa skoki na 25metrski skakalnici za mladino. Ob 15. bo še slalom za Ju-niorje na novo izsekani progi za domom SK Ilirije.
Prijave sprejema prireditelj še do sobote 4. t. m. opoldne, za skoke pa tudi še do nedelje ob 8.30.
Vsi najboljši bodo bogato nagrajeni Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo v nedeljo ob 18. v dvorani Mlekarske zadruge v Ratečah.
»	97
Po dolgi vožnji, zato pa brez nadalj-nih nezgod, so nazadnje dospeli vKap-sko mesto in se vkrcali na prvi parnik, ki je odhajal v domovino. »Tako,« je rekel kapitan, »zdaj je stvar opravljena!« Oh, ee bi bil slutil, da še nikakoi ni bilo vse opravljeno in da so jih čakale ob prihodu v domovino hude, hude reči!
ISKRENA ZAHVALA
vsem, ld so našo ljubljeno, nepozabno soprogo, mamo, taščo, staro mamo, gospo
BARBARO BORLAK
kropili, jI darovali krasne vence in cvetje, ter jo spremili na njeni poslednji poti. Iskrena hvala vsem, ki so nam izkazali svoje sočustvovanje. CELJE, dne 27. februarja 1939.
Rodbine: Rorlalc, Tomič, KopuSar
Razpis
medklubske stafetne tekme na 4 x 10 km v Mojstrani
Smučarski klub Dovje-Mojstrana priredi v nedeljo dne 5. t. m. vsakoletno tradicionalno stafetno tekmo na 4X10 km e startom ob 8.30.
Popoldne ob 14. bodo na mojstranškl skakalnici medklubske skakalne tekme za seniorje in juniorje. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave pol ure pred začetkom vsake tekme. Klubi lahko postavijo poljubno število štafet
Posebni razpisi se klubom ne bodo pošiljali. Ce bo slabo vreme, bodo klubi po časopisju pravočasno obveščeni o morebitni preložitvi tekme.
desetletnico svojega obstoja in delovanja. Obenem sporočamo, da je klubska brošura »Ob 10-letnici« na razpolago v športnih trgovinah A. Goreč, Kolb-Predalič, Fo-to Turist Lojze šmuc in pri »Putniku« v Ljubljani.
SK Jadran. Klubov občni zbor bo lt, marca ob 19.30 v prostorih g. Sokliča, Trnovo. z običajnim dnevnim redom. Ce bi ob določenem času ne bilo dovoljno število prisotnih, bo občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Poravnajte članarino, ker sicer nimate pravice do glasovanja,
DKSK Edinstvo obvešča članstvo in ostale športnike, da je za 4. marca napovedani I. kolesarski ples preložen nepreklicno za 11. marca pri Mikliču.
Novi na zraku prevetreni puder
Presenetljiva Iznajdba pariškega kemika za kozmetiko
Puder desetkrat finejši in lažji, KaEor fi fcilo doslej sploh mogoče misliti Samo pu* der, ki je lahak kakor pero, je odbran z* uporabo. To je presenetljiv nov način pro« izvajanja, ki ga je iznašel neki pariSki kemiji in ki ga sedaj izvaja Tokalon,
Zaradi tega ee puder Tokalon talčo gladko b enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo • tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega j« popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki m dajali samo videz olepšanja. Poleg tega vse* buje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem tir. Tudi v najtoplejši restavraciji ee ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon. Ob konen dolgih plesnih večerov bo ostala Vaš« polt Se vedno sveža in brez vsakega bleska.
LIPSKI POMLADNI SEJEM I939
ZAČETEK: 5. MARCA
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH.
Vsa pojasnila dajejo:
ZVAN1CN1 BIRO LAJPCISKOG SAJMA
Beograd — Knez Mihajlova S8-L,
In častni zastopniki: ING. G. TONNIE8, LJUBLJANA, Tyrševa 88. — Telefon 27-62 in
JOS. BEZJAK — MARIBOR, Gosposka ulica 25. — TeL 20-97.
Posebni vlak: na Lipsld velese-jem petek 3. marca. Din 605.— tja in nazaj. — Vožnja nazaj poljubno.
w Urejuje Cavorin Basljen. — ladaja » konaerejj »jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskarno d. d. kot tintama rja Fran Jeran. — ga inaeratni del j« odgovoren Alojz Novak. — y Ljubljani,