PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote UrateUkl Ib »mirti mi C. Uvadik Am OffiSS «f PVUlMttMl MtT 8eath Uwkhli Am ¡¡TO^* ChicfQ, IU., torek, 19. »eptcmbra (Sept. 19), 1933. STEV.—NUMBER 183 Komentaïj» I ' v rokah rudárjev. 111 znamenju profita ^ V* v v zadnjih P Tir?/1Ho«"yelt za- t -biK stickom (po do-. teiko batino) baronom ¡L, te ae ne zedinijo glede 5Jk« Vsak teden je bi! Ln»t". Vse ni nič pomaga-imW skupaj ježe bilo smeš-Vwik dan je bilo bolj očitno, ip^mogovni baroni vlečejo za i Johnson», Roosevelta in vo-jie rudarske unije, dnji teden »o pa rudarji v wylvaniji, "rank and file", „voj ultimat; 30,000 rudar-je naznanilo, da gredo na yk in ostanejo na štrajku to-, ¿asa, dokler baroni rovov podpišejo pravilnika a primeril unije in njihovih pra- To je pomagalo! Rudarji »o ¿ušli, da so oni, če ao solini in odločni, najboljši "big * u omehčanje trdih ba-Mkih buč. Sicer »o rudarji no plačali svojo zmago. Pet-jit je bilo ranjenih prvi dan ke. Brez žrtev ne gre, to je a povest, kadarkoli in kjer-odločuje sirova sila name-' razuma. hvilnik je bil končno izvo-Kredit zanj si lasti Ni-Rooaeveltovim "big sti-Jasno je pa, da je "big ' v rokah organiziranih jev v Pennsylvaniji v obli-«Uvke več zalegel kakor vse veltove "batine" iz papir- Ce je pravilnik vreden cene, io jo plačali rudarji, je pa ro vprašanje. • • • lijmanjšegu dvoma ni več, AypUaas trn wiling »t »ptial r»U of poatat» pnriUA trn * seotiau 1IM. A* rf O«. ». 1MT, m Hm 14, 111». SITUACIJA RA KUBI VZNEMIRJA WASHINGTON Državni department vidi v novi revoluciji m a* ni odpor kuban akega prebivalstva proti izkoriščanju a strani ameriških ka pitalistov _. Washington, D. C. — (FP) — iojazen, da bo nova revolucionarna vlada na Kubi zasegla de) astnine ameriških korporacij, ki predstavlja vrednost $1,500,000,-000, prevladuje v tukajšnjih vladnih krogih. Državni tajnik fiull je sicer naznanil, da so bile bojne ladje poslane v kubanske vode, da zaščitijo življenja ume riških državljanov, toda mnenje )revladuje, da bodo protektirale tudi lastnino. V Washingtonu priznavajo, da poslanik Welles, ki je mnogo pripomogel k strmoglavi jen ju Ma-chadove diktature, ni prav nič vedel, da se vojaštvo pripravlja na levičarsko revolucijo. Radi-talni elementi so se zavedali, da Welles ni naklonjen takemu gi->anju in so skrbno skrivali svo-e načrte, dokler se niso povspe-j na vladno krmilo. Cespedesova vlada je bila strmoglavljena po radikalnem krilu bivših Študen-tov, članih tajne organizacije ABC, katerim se. je pridružili tudi vojaštvo in policija, podpirali pa so jih skoro vse delavske organizacije. Eksperti državnega depart-menta vidijo v novi revoluciji močne značilnosti razrednega bo-a. Masa se je uprla veleposestnikom in velebiznisu, ki so le lutke ameriških bankirjev in korporacij. Vse kaže, da bo nova re- nih državah h koncu. De-Indvajset držav je že ratifi-l»k)21. amendment ustave, ki ifc 18. amendment. Vseh 29 iv po vrsti, kolikor jih je do s volilo delegate za ratifi-tijike konvencije, je z po-luino večino treh proti ene-llasovalo proti prohibiciji; ena — tudi tradicionalno »uhejšo države — se še ni izza prohibicijo. Potrebnih k KHkm držav, da bo ratified dokončana in 18. amend-it črtan iz federalne ustave; •edem držav — in še več — fc v prihodnjih dveh mese-in enkrat v prihodnjem bru bo prohibicija ofici-pokopana. »e pa obnavlja stara po-Po vsej Ameriki so že na posebne "likerske komitl-ki Pripravljajo gradivo za 1 »tone, s katerimi bodo «Hirali in regulirali trgovi-• Pijačami. Starim dobičkar-■ interesom ne cedijo sline ^'kih profilih in profitar-ČMopisje prihaja s kopami 'i. kako in kaj. Vsi vpi-*« mora biti nizek davek Zakaj? Zato, da bo Privatnega dobička. M Že povedala »voje Danea le ponavljamo. Imttno trgovino pijač se »Ura mlaka odiranja in Pivo je že danes presna, država in fede-■ *l»da hočejo imeti davek J^jaki (H\ tovarnarja do h,**jo imeti čim več do-Tlko bo tudi z vinom in «a raketirska drhal se račun odje- tii. V *wifc«IaBna »'hod iz „tare luže je, da pijače postanejo fe-■"«■i monopol kakor poštne » bralna vlada je v -J - lahko proizvaja naj-"Tr " I*' "ajnižjih cenah * več dobička kakor **b»l« v (MWuJkkih davkih ¿Ji "°mštk pa lahko del tn občinami. -H.rHk«, faruR^rJ^ v*č »to mlekar 'v v okraju Mc nedeljo končalo avo-ru» »tavko za višje Cv C**' Rudarji v Penni\ nadaljujejo boj Frickova družba še ni podplaala pravilnika ROJ RELAVCEVIR Grem zahteva uiijski Uniontown, Pa., 18. sept. — Lokalni voditelji stavkajočih rudarjev v okraju Fayette §o danes zjutraj izjavili: "Niti ena unča premoga ne bo izkopana v teh rovih, dokler H. C. Frick Coke Co. ne podpiše premogovnega pravilnika, ki priznava rudarsko unijo." Rudarji so prejeli vest iz Wa. shingtona, da predsednik te družbe še ni podpisal pravilnika. Danes se vrši sestanek rudarjev v Pricedalu, kjer se domenijo glede bodočega programa »voje borbe. Okrog rovov so močne pi-ketne linije, dasi rovi počivajo in znamenja kažejo, da druiba ne išče stavkolomcev. Fraaoija zahteva kaatrala orožja ¥ Naméiji Pred novimi sestanki razoroü-tvene konference in sveta Ufe narodov tiranska NNlliMciv ^udonarna junta MeUia no. vo ustavo, v kateri bo postavil» pravice kubanskega ljudstva do iivljenja nad pravice ameriških n drugih investorjev. Lakota in obup sta postali že kronični za večino kubanskih dclavcev. Vo-aki v narodni armadi so v bo-azni pred odslovitvami ali znižanjem plače, do česar bi bilo ne-dvomno prišlo, kajti Cespede»o-va vlada je naznanil«, da mora na vsak način najprej uravnovesiti budget, naperili raje svoje puške proti razredu upnikov ko da bi se pridružili brezposelnim. Ker si je Kuba v zadnjih letih nakopala dolg v vsoti $150,000,-1)00, ne more zmagovati obresti. Zadolžnice so v rokah ameriških bankirjev, ki zahtevajo svoje, toda vlada ne more ničesar izpre-šati iz revnega prebivalstva. Roo-aeveltova administracija, ki je zrazila željo, da nastane mir n» otoku, pa nima nobenega načrta ki bi zadovoljil vse — veleposest nike, lastnike bondov in lačne kubanske mase. Seat- Organ iziran je delavcev v tlu Seattle, Wa»h. — V zadnjih par dneh so bile ustanovljene tr nove delavske unije v tem mestu in so že vprašale za čarter. Tako poroča 8. W. Johnson, dl rektor unijske kamp»nje, k»te-ro je podvzel tukajšnji svet strokovnih unij. Ustanovljene so bile unije avtnih mehanikov strojnikov in delavcev, ki so upo-sleni v tukajšnjih tovarnah pohištva. Državna delavska federacij» je »ktivn» v kampanji za orga niziranje delavcev n%, parnih ž» gah in v gozdovih. Skromen vaški sodnik Wind»or, N. C. - Tukajšnj vaški sodnik J. P. 8l»de ^ ime nitno počuti v »vojl "novi" oWe ki, katero »U mu izdelali žen» in hčerka iz - žskljev. v katerih Je bilo umetno gnojilo. Oblek» g» stane 10 centov. "Dokler bo^ sta moja Žena in hčerk« mog delati obleko iz takih žakljev bom o«tal ponosen in brez *krbi se Je pohvalil »kromni sodni^ek Pariz, 18. »ept. — "Echo de P»ris" poroča, da pojde premier Daladier osebno v Ženevo, kjer bo zagovarjal zahtevo Francije za mednarodno kontrolo orošja; tu zahteva je glavni pogoj Francije za nadaljevanje rnaorožHve-nih razgovorov. Krmami odbor i azorožitvene konference »e anl-de v kratkem. Francija je tudi pripravila u svet Lige narodov dolgo vrsto pritožb proti hltlerski Nemčiji. Pritožbe se tičejo raznih kršenj versajske mirovne pogodbe. Vae to pomeni, da prihajajo viharni sestanki v 2enevi. Iz Berlina pe* ročajo, da bodo nemški 4elega-tje zahtevali popolno enakopr»V-nost v oboroževanju predno m sploh more razpravljsti o kakem rakoroženju. Iriava Na« sa iz kopava Is bMla Avgust polčasu je večje izboljšanje v lahkih industrijah; po treben pa je še velik skok do normalnosti New Yerk. — (FP) — V IA88 tovarnah države New York so se v svgustu izplsčsne mezde dvignile 6.7% nad julijem In zaposlenost pa 6.2%, kar Je največje zboljšanje enega messes v 20 etih. To je bil že peti mesec stalnega izboljšavanja. Razvidno [»a je, da se plače niso dosti dvignile, čeprav vihra plavi orel nad veliko večino tovarn. Relativno zvišanje plač znaša le pol odstotka. Na drugi strani pa pet mesecev zaporednega izboljševanj» pokazuje, da ae lahke industrije ki predominirajo v državi, stalno dvigajo iz mrtvila. Tudi tekstil-ne tovsrne so v tej kategoriji, dasi so v drugih državah po pod pisu pravilnika v juliju marsikje omejili obrat v tej industriji. Kljub temu izboljševanju in plezanju iz blata, situacija tako rožnata. Mezdni indeka je avguatu dosegel komaj M.'i normalnega indeks« iz leta 102ft 1927. namreč ao izplačane mezde prekoračile komsj polovi^ za-alužks tedanje dobe. Tudi vsskl tretji delsvec sli delsvks Je še vedno brez dels. cene Umsknlli so plkete » cest. Vodja stavke Je naznanil, da bodo farmarji posluilli drugsč ne taktike pri nadaljevanju boja Wyoming dobila ptidndmleo kon tinentalnega koncreaui Cssper, Wyo. — V tej drt»v je bila te dni ustanovljen» »ek clja kontinentalnega kongresa Tajnik tega gibanja Je Roy HI ne«, ki je bil nedavno aretiran na obtožbo hujskanja na tegred«. «vezi z demonstracijami brezposelnih. Hines j« bil ns priti-k tukajšnjih »trokovnlh unij Ispu ščen Iz zspors. Hines Je bil sktlven v več bo-jih. ko Je z drugimi rsdikslc razkrival graft in korupcijo Bo-ckefellerjevih interesov, ki kon troiirsjo politično življenje v katerih zapsdnlh c(rtsvsli. FARMARJEVPRO TI DORrtKARJEM Stavkovni val se širi v čikaškem industrijakem dlstriktu.—Fsr-mar ji »ahtevajo višje cene »a mleko Chicago. — (FP) — Vzlic kri-čeči propagandi za "new deal," •o prišli delavci in farmarji v čikaškem distriktu do »poznanja da jih plavi orel ne bo protektiral pred dobičkarji in da je nji« hova rešitev v lastnih organizacijah. Stavke »o na dnevnem redu v eklarski in drugih industrijah. 1 posredovanjem federalne vlade je bila juulnjl teden izravnana atavka klobučarskih delavcev, ki e tajala skoro tri tedne. Prlne sla jim je zvišanje plače od 30 do 50 odstotkov. V tej stavki je irišlo do več spopadov med pike-ti in policijo ter »tavkokasi. Podjetnikom je priskočilo na pomoč tudi sodišče in izdalo injunkcljo proti piketiranju. Jeklarsko podjetje Standard Forging Co. v Indiana Harborju e moralo zapreti vrata valed stavke triato delavcev. Stav-karji zahtevajo zvišanje mezde in pet dni dela v tednu. Dva organizatorja Steel and Metal Workers unije, Isvičarake organizacije, ki vodi stavko, »U bil» kmalu po razglasitvi stavke u-grabi Jens in »ilovito pretepena ko sta skušala unionizirati de-avce v Kewaneeju, 111. Najbolj dramatično borbo p* vodi več tisoč farmar Jsv pro t' mlekarskemu trustu, ki zalaga ?hicafo in predmestja z mlekom n mlekarskimi ladelkl. Oni sa-i te vajo pet oentov ta kvort mleka namesto treh, ki jih »edaj prejemajo. Ta stavka je izsvsla več spopadov med farmarskiml piketi in vozniki trukov, ki sc vozili mleko v Chicsgo. Velike količine mleks so stavkarji Izlili obcestne jarke. Da ni upanja na Izboljšanje situacije, dokazuje beračenje v Washingtonu sa federalno podporo. Illlnolaka delegacija, kateri »ta nafelovala governer Horner n čikaški župan, je (»poslovala vladno podporo za pobijanje be-de, ko Je v svojem poročilu pou-darjala, da Je taka pomoč abeo-utno potrebna za preprečitev Izgredov med brezposelnimi pri* lodnjo zimo. Soor mod Gohoslovakiio la Vattkaaom Vlada v Pragi zahteva, ds papež odpokliče nunci ja, ki z»govar ja separatiste * Praga. 28. aept. — fVhoalo-vaška vlad» je sklenil«, d« bo z«ht*v«l« od pftpež«, naj odpokliče svojeg« nuncij« Petra Cl> riacija v Pragi. Nuncij se je sa meril vladi, ker 'Je pred kratkim pisal patru Hlinkl, voditelju slo vaških se|mr«ti«tov, zelo hrabril-no pismo, v katerem hvali fllo vake kot zveate katolike, obenem pa napada oficielne češke kroge češ, da žalijo svetega očeta, 1400 od»lov člkašklh učiteljev IJenlh Chicsgo — fiolsko leto 103»-M za Javne šole »e je začelo včeraj in našlo je žalostne razmere ft te vilo šolskih otrok se je povečalo za okrog 10,000 — znaša čet pol milijona — toda število učiteljskih moči je zelo r.msnj-šano; približno I40O učiteljev in učiteljic, največ zadnjih, Je bilo odstavljenih to poletje valed "ekonomije," ki h prsktlclrs šol«k i odbor. - Profili »Isdkorae družbe Denver, Colo. — The Great Western 8ugsr Co., kl Je znsna kot brutalna Izkorlščevalka de lavc«"v na pol j o "ladkorn* | je naznanila, ds bo ttpls/sls monopol za faderaoijo Nov aaiia razbijanja 4o-lavtkih stavk MiloMInaka organizacija moblli tirala brezposelne proti stav-kar jem Cleveland, O. — (FP) — Brez-domaki bretpoaleci, ki prebivajo v zavodih, katere vzdržujejo Aa-aociated Charities, so bili mobi-iziranl proti voznikom trukov, ki so tasUvkali proti Swlft Co,, klavnlškl firmi. Agent te kompanije se je obrnil na mlloščlnsko organisacijo za atavkokase, ko so vozniki za-atavkall. N^katerfm brezposelnim, ki so odklonili to ar tedni |m> Agricultural Work-era Industrial uniji. Delodajalci so sictr pristali na nekatere zahteve, nočejo pa priznati unij«, ki je glavni cilj stavkarjev. V stavki je prizadetih krog sedem, sto delavcev. 20 ranjenih pri Isgredlh v Gradcu Grade«.'. Avstrijs. 1H. aept* — Dvsjset oseh je bilo ranjenih In okrog sto aretiranih včeraj pri tukajšnjih demonatrscljah, ki jih je izzval svstrijski podksnee-lar Franz Winkler, ko je tu odprl ksm|»snjo zs svojo "nsrodno korporstlvno fronto." Winkler je nssprotnlk domačih fsšlatov (heimwehrovrev) prs v tako kakor hltlerjancev, ogreva se pa za Italijanski fsšisem. Hltlerjsnci so invsdlrsli njegov ahod in gs razbili s smrdečimi in kadilnimi bombami. Nekaj ča«a Je bila ve. lika konfuzija, vendsr Je |»ollci-js kmslu naredila mir. t Izjavlja, da v Združenih državah "ne Hme biti mesta sa kakšno drugo delavako unijo." To bo glavna točka programa na letošnji konvenciji Ameriške delavske federacije Wa*hington, D. Cn 18. aept.— William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je včeraj izjavil, da federacija namerava organiairati vse ameriške delavce v svojih unijah ln v Zdrušenih državah "ne ame biti mesta sa kakšno drugo unljako gibanje." Ta Greenova deklaracija bo o-snovna točka programa letošnje konvencije Ameriške delavske federacije, ki se začne 2, oktobra. Rksekutlvnl odbor federacije Je šo sest s vil svoje poročilo sa delegate in li tega poročila Je Jasno, da bo federacija "organtzlra-Is vse neorganizirane." "Organlaatorlčna kampanja bo podvojena In potrojena prihodnje me»eeeje rekel Green, "ln Ameriška delavaka federacija mora biti edini predatavnlk organiziranega delavatva v Ameriki. Letošnja konvencija »e bo ba vila v glavnem s zakonom Indu-atrijske obnove in a kampanjo industrijalce admlniatraeije (N-RA) za čim večjo upoalltev brea-poaelnlh ln aa povečanje kupne sile delavstva. Ml nismo preveč optlmiatlčnl glede uspehov Nire, smo pa prsprlčanl, da so njene delavske smernice dobre. Boriti se bo trstoa ta akrajšanje delpr. nika, ki Je v raznih pt>WTniklh še vedno predolg; dalj/bomo zahtevali večje predatavnlštvo aa delavske unije v upravi Industrij* ske obnove. Zahtevali bomo, da si onganltlrani delavci povsod sami itbersjo tvoje predstavnike v industrijski upravi. To ae mora delavoem priznati kot njihova pravica, ne pa kak privilegij." Podjetnik aretiran radi kršitve Nire Atlsntic City, N J, — Ustnik neke pralnice v tem mestu je najbrž prva "žrtev" plavogs oris Aretiran in kaznovan t taporom Je bil, ker Je kršil pravilnik i tem. ds se je poaluievel goljufi vega oglsšsnjs. tllssslls mm IfuU OIHMvljfl atui niviM * Ameriški kapitalisti InlrlgimJo proti novemu rešlmu; številne lokalne stavke Havana, Kuba. 1K. aept, — Dr, Grau Han Martin, provltorlčnl predsednik, Je v neprestanih konferenceh t voditelji reintti opotlcionaJnih strank, ki nočejo primati novega režima. Vlada bi rada t le|a> l>esedo pridobila opo-tičijo tase in doslej še nI rabila sile, čeprav opoticija dolžl San Martina, da hoče biti dlkUtor, Internirani oficirji v hotelu Nacional še vedno vodijo pasivni odpor in zshtevajo ostavko San Martinove vlad«. Včeraj Je Sari Martin prvi! konferiral t smerlšklm poslsnl-kom Welleaem. Sestanek Je bil dolg, a ksj sts razpravljala, nI še znano. Po deželi so v teku rsan« toksine atavke, ki Jih večinoma vodijo komunisti. Agitacija pro* ti ameriškemu imperializmu Je zelo žlvahns. Včeraj ao se obno-vile protiameriške demonstracije v llavanl, vendar Je to glbsnje mmižlc še precej mirno. V krogih v I sds j oče Junte vttrsjsjo s trdltvsml, ds op<«kl-Ja proti režimu dobiva |a»tuho in maurialno p^siporo od ameriških aladkornlh InUreaov, ki kontro-lirajo 70 odstotkov nsssdov slad-gornega tras in rafinerij ns otoku Kubi. fsr. Pouk e Mrl v Jsvalh šolah Clevelsnd, O. — Aderjem Ik> dsns prilika, ds ae bedo Ishko setnsniU s cilji in nsmeni Nire, so nstnsnili šolski uradniki. Av-jf naznanil«, na rn, npivi» ti>riUt» liodo »ku4ale šolarje za-AU.M) kot dlvldemle laatnikom interealrati v kampanjo, ki Jo n«e«dnih drlnle. Ui>« . drugi ostaja zadaj. Ljudje še pomnijo leseno raz» Gutenbergova "stiskalnica' in sedanji tiskarski stroj, so lepe priče dalje, katero je premostil napredek. Ali nikjer človek ne pokazuje toliko zmožnosti za «poznavanje kakor v raorilnrti napravah. Tu se vidi veliko napredka, ako se more to imenovati napredek. Vsako važno odkritje se obrne v morilne naprave, kajti v njih človek misli najti svojo varnost in mir. Naše sodobno človeštvo je v dobi osemnajstletnega mladeniča, ki je zaljubljen v orožje do ušes. Ali tega konja zadržujejo drugi konji, da ne more žival naprej. Konj ljudakega zdravja pokazuje lepe uspehe v obvladanju hudih bolezni, kakor kolere, mrzlice itd., mali nahod pa, ki bi se moral v 15 minutah ozdraviti, je še zmerom tam kjer je bil pred 50 leti. Bolezni so nizka, temna vsebina, a prirodni glasovi. Zdravnik je godec, ki ubira po-sluhe iz glasov, ki se dobro izražajo. Ker je bolezen niaka in temna vsebina, zahteva lekov it nizke črte napredka, razvoja, kakor so soki golazni, mrčesa in' nadležnih rastlih, katere bodo s časom postajale čimbolj učinkovite v borbah zoper bolezni in preprečenja istih. Za dosego tega cilja je treba v zdravstvenem svetu več pionirjev, več teorij, več splošnega gibanja in manjših knjig lh manj sledilcev. Nekaj pa bi lahko že danep storili: izboljšali bolnišnice tako, da bi odgovarjale dvajsetemu stoletju. Sloves, da so naše bolnišnice najboljše bolnišnici, je le varanje samega sebe — plškav sloves, ki ne drži več. Vse so grozno stisnjene, da se vidi komaj en palec plavega, modrega neba. Zdravstveni svet je zaljubljen v ta svoj — krog, kakor vojaki na. fronti. Prezrli in pozabili so kako ljudje ^Ive tam zadaj za bojno linijo — v življenju. To Je njim španska vas. Q-sredotočeni v svojo stroko se ne zanimajo za ničesar drugega, das si bolezni izvirajo "od tam zadaj." iz zaledja. Ne samo človeško delo, tudi človek sam je podvoji r*zyoji|. Z napredovanjem časa se pola- ^ bo goma oprošča okorelosti ter postaja bolj gibčen in razumnejši. Zato so v veliki meri odgovorni tisk in stroji, ki so najbolj vplivali na človeka ter ga naj izdatneje zakrožili. A v globjem smislu je napredek le nazadovanje*.It takega pogleda ne izviraj« misli? Tehnika in znanost — slepo ustvarjenje, ničla brez smotra, ničla kadar prezre blagostanje vseh ljudi. Čeprav plovejo glasovi okrog sveta, čeprav se zažigajo luči s sijem is zvezd — vse to ni napredek, dokler ljudje trpe pomanjkanje življen-skib sredstev v deželi. ' Ali ni stoletni napredek le pesek v oči? Slepilo, ki nas slepi in vleče, delavstvo za sabo. A kda je sUMl svoja življenja v nevarnost, vrtal in rušil pod tem-Ijo? Kdo se je potil na polju pod žgočim solncem, vztrajal v gozdih v snegu in mrazu? Delavci so bili, ki so tu stavili svoje moči, svoja življenja, drugi so stavili le «¡voj denar. Dtanea, po stoletnem napredku? ttfashington naznanja, ds je treba izpremeniti ljudi v srcih, ako se hoče, da socialne Ur strojbe, katere so izdelali, uspevajo. Na ljudeh leži krivda, ker vsak edrinja svoj čoln tja, kjer je najožje, zato se trčijo in zataknejo na Čeri. Dober nasvet za katoličane, ki že mnogo, mnogo let izboljšujejo ljudi, a niso še ničesar izboljšali. Lahko se drže tega posla še en tisoč let, pa bodo zmerom na enem mestu. Lahko dvignejo vse modrijane iz grobov, da pomorejo izboljševati ljudi — ljudje bodo zmerom e-naki. Človek ne more prtbresti morja s praznimi rokami, ne more suh iz vode. Življenje je široka cesta, ki vabi, sili človeka, da sto. pi kamorkoli. Ako je cesta blatna, se: bo oblatil tudi človek. V gonji, ne samo za dobičkom, ampak za obstojem, za kruhom — bo noga stopila tudi v blato, ker mora stopiti. To je železen zakon, katerega bodo naši sv«tova!ci v VVash ing tonu še občutili. Dvignimo cesto, porazimo kapitalizem, odstranimo blato, sij dobička in nov socialni du*h bc zavel in držal deželo pokoncu tako, d* bo rodila od obeh strani. Vsa nafto socialno druibo je tre-Ite spraviti v nov tir, spraviti v soglasje, da ne bo konj tehnike in znanosti sto let naprej, politično in socialno pa sto l«t od-zad, kakor je danes, da bodo vse 'človeške veje in panoge v spo* *edni črti, harmoniji Le potem ko napredek imenovalo napredfek. *■ W Joeeph Kovacich iU _ enake pravice, tistim, ki se or ganizirajo ko onim, ki se ne. Za zaključek na cirkularju je bilo omenjeno: "Dekjmo skupaj, da dobimo prosperiteto nazaj." Pod-« pis je bil "Management." Vod-l ^eUraki bankir je ime, stvo dobro ve kaj hoče, zato ti*-' dl pravi "za nadaljnje informacije naj se vsak obrne nanje." Pa se še dobi delavec, ki pravi: "Saj bi bilo res najbolje, du delamo skupaj za proeperiteto." Ampak ne pomisli, da s tako mi ;zarno plačo, ki jo sedaj prejema, ¡Dorger j u, faliranemu JOKEK, 19, SEPTEM RR i * pu**, u baikirje Columbus, O. — (Fp) v leg jih, kau,-, ^ ]. I<M ^ telesnih je še do dane. ohranjen bo tudi Ni rs prw*rv,2* ker Jug Pa w%értf».dt»t k* £ f* katerega tmatr« ss nek^ ga. Vti pravilnik* tem. da se kup» ga delavstva drli na n^ nji v primeru s nimaine P*«"* pravilnikih I**» jug kakor « o#tak mt)* kw P ROßVE TA r^vsktf» i*** jtojife "Dinamit".) in. «kij MjoBtrejiih od-ped kapitalom inde-^ jih sploh kdaj vide-drtave. Organizacija ¿to revolucionarna in -Msiln«. V njenih bor-TL bili nasprotniki sa-Zsti in oblasti, temveč 5 AmeriSka delavska ujeparkrat spozabite, da je dala stavko-voblijskih stavkah. j« občutil voblije za-¿K in 1907 so organi-ivoe vseh strok v Gold-•ida), majhnem ob-| mestu, in so izvojevali io plačo 4.50 dolarja na jo kikršnekoli vrste. V 0w.. so vodili 3000 bi parnih iagah v stav-trtjala 6 tednov; borili leveturni delavnik in za t mezde od 1.75 dolar-doUrja na dan; zmaga» to je silno dvignilo nji-i pri slabo plačanih de-Ig upadu. Um sestanku I. W. W. Baywood; ijimo z zapada, da bi se «tekstilnimi delavci z \ in okoli 1. 1907 so bili ' raien činitelj v vzbod-:em gibanju. V Skovv-_ine, so organizirali Silnih delavcev in doli čeprav je poslala A. tjt «tivkokaze. tje 1909 so vodili vo-aKees Rocksu, v Penn-8000 delavcev, zaposle-ružbi za vagone iz stis-jekla, v krvavi stavki; narodnosti je bilo med anprotnik pa jim je bi-h policija — "kozaki". jih bili krstili — ki je kratkim ustanovljena tdo rudnikih in tovar-lodnežev v Pennsylvft-aoer za nujne slučaje, ta> treba zatteti delav-l. Iranski kozaki so bili— -najbrezobzirnejša in nitejia protidelavska Združenih državah, to-priliki so vobliji doka-► Jim vendarle kos. Ne-j« kozak ustrelil de-•ojna se je začela. Stav-Tf je takoj obvestil po-poveljnika, da bo dal »»tavkujočega delavca. "Wli ali ranili njegovi livljenje en kozak w mnogo do tega, ka-bo Plačal za ta greh: »o enaki — življenje " Stavkujoči so bili Enajst tednov so ne roanjil spopadi, pobilo v bližini tovar-stis-med stra- da vagone iz do prave bitke ■uoiico in policijo * Pdlo na obeh s Itanajst mož, preko J« bilo ranjenih. KonČ-** kozake pregnala a ^Potisnila na tovarni- tem je na obeh P*Ulo prelivanje krvi ki se je nekaj * "ključila s popolno »cev. ^vljenj« ^ življenje! ■•Jo ti,to, kar so imeli 1909, kosogo-Jj^^nem delu". J«. r*10 uprle oblasti v l!L?Wij,k€ govomi-nagovarjati na * množice. Zveze I. ■kT uprU" in «o poslale t ** klicah zbo-preko 500 vo-J^^Htno ječo. Med J* Pričelo gla-"tvar policiji in fcJ^^Jito zapletlo. W " morale dk*, ki je na ceatl. J P " me ™ barske ie a po. I£ U"rl» Pr**o 100 «ačelo nekaj tisoč voblijev — "odejarji" ali potepuški delavci, ki so potovali od dela do dela i zvitimi odejami na avojih plečih — korakati is Portianda, Seettla, Spokanea in Denvera, vei s tam namenom, da bi poekušali zborovati in da bi jih potem zaprli Bil je to boj za svobodo govora. Naravno je, da oblasti niso imele prostora vse v mestni ječi in zato so Iz strahu pred bojem priznale I. W. W. vse državljanske pravioe po vsej pokrajini. I. W. W. so organizirali delavce in že v naslednjem letu so jim znatno zboljša-11 njihov položaj. IV. Najznačilnejši dogodek v tej zgodovini I. W. W. pa je stavka v Lawrenceu. Lawrence (Massachusetts) je bil veliko središče tekstilne in-dustrije, ki je prekašal vsa osU-la mesta v deželi, kar se tiče proizvodnje volnenega in bombaže-vinastega blage» ki ga je ščitila visoke carina. Od 86,000 prebi valcev jih je delalo več ko 36,000 v tovarnah, in sioer je večina s* mo stregle strojem ne da bi se bila iiučiia kakega dela; načelno so bili dela vei tujci, večinoma I-talijani. Bili so sila slabo plačani, medtem ko so cenili dobiček ene same družbe leta Idil na 46[ 000,000 dolarjev. V tkalnicah, predilnicah in barvarnah AmS-riike volnene družb« so bile mezde 5.10, 6.55, 7.16 in 7.65 dolarjev na teden v letu 1911. To je bila mezda, če si delal ves te aen; često pa so bile mezde, ka> dar je bilo malo dela, samo 2.30 do 2.70 dolarja na teden in to na splošno, ne izjemoma. Nekateri delavci so imeli družine in njihove žene in otroci so morali delati, da so lahko živeli. Otroci so bili slabo hranjeni in umrljivost pri otrokih je bila zelo velika. Pri 1000 porodih je bik) smrtnih slučajev 172, ie preden so bili otroei stari eno leto. Toda do januarja 1912 je bil Lawrence mirno mesto; neki ljudje, ki nifco delali v tovarnah, so celo mislili, dn j« to mesto tudi srečno. Tedaj pa je izdala v začetku tega meseca država nov zakon, ki je skrčil delovne ure ¿a žene in otroke od 56 na 54 ur tedensko, In tovarnarji so sorat-merno s tem zmanjšali plače, ne da bi bili poprej koga obvestili, obenem pa so pospešili strojem tek, tako da so izpeli 56-urno delo, plačati pa samo za 64 ur. Delavci so dobili zavitke z denarjem 11. januarja. "Zmanjšali so nam plače! Zmanjšali so nam plače"! se je čuio vpitje. V mnogih primerih je bila plača samo za 30 centov na teden manjša od prejšnje, toda to je bilo v Lawrenceu dovolj, da iflbije sodu dno. Tovarnarji niso niti pričakovali kakih resnejših nemirov. Drugo jutro —12. jenuarja je večina delavcev prišla v to-varno. Bila je to mračna množica. Desettisoči in desettisoči Statve Ld se zavrtele kakor po navadi. Okoli devetih pa je v nekem oddelku everettske tovarne nekdo zaskovikal: "Vse skup naj hudič vzame! Stavkajmo! Stav kar Nekaj minut kasneje se je gnetla po dolgih dvoranah, v katerih so stali v vrsti stroji, množica raaburjonih ljudi in kričala: "Stavke! Stavka!" Nekdo je dobil od bog ve kod ameriško zastavo in jo pritrdil na kretko palico: "Btavka! Vsi ven; naprej! Vsi ven! Stavka! Stav kal"' Vsi so kričali, dirjali od dvorane do dvorane, oboroževali so se t ostrimi pslicsmi, ki io jih rabili v tovarni. Sli so od «tatev do statev, pregovarjali delavce in jih podili od strojev; zaustavljali so statve, trgali tkanine, razbijali stroje, če jih je kdo ponovno skušal spraviti tek. Čeprav so ga prosili In opominjali kar se je le redko zgodilo, ker so jih delavci navadno tako* poslušali. Ko so se tako premikali po dvoranah, je njihovo fttevtfo r»wftčato t njim pa so te širtM stavka, trušč in nered. eni uri je že več deset tisoč delavcev gazilo ceste, medtem ko je zvon v mestni MM bil plat «vo-na — prvič v devetnajstih letih — in klical na dolžnost vse polU cijske uradnike v mestu. Bi!o je to slepo, nagonsko, močno gibanje, ki je preeenetilo in splašilo vse mesto, tudi delavce same, in je bilo vsrok, da je mraz sprHete» vso ameriško industri jo. Joe Rt tor je bil v New Yorku, fko je slišal to novico. Ker je bil ^organizator I. W. W., je takoj pohitel v Lawrenee in je v nekaj uiah sestavil stavkovni odbor. Bilo mu je okoli pet in dvajset let, rad se je smejal, po prirodi jo bil ustvarjen za voditelja, bresmejna je bila njegova fizična življenjska sila, bil je privlačna osebnost in dober govornik. Govoril je na ulici zborovalcem, ki jih je bilo na desettisofe. Prišlo je vojaštvo. Takoj so se začeli majhni nemiri. Ettor je imel težko delo. Stavkali so delavci različnih narodnosti, z različnimi značaji in plemenskimi nasprotji. Ettor je govoril stavku jočim: "Z vsemi sredstvi delajte na to, da bo stavka potekla čim bolj mirno. €e premislite in rassodifce do konca, se boste prepričali, da bo kri, ki bo prelita, samo vaša kri!" Stavkujoči so se vedli tako lepo, kakor se pač more vesti človek v njihovem položaju. Stra-žarili so v množicah pred tovarnami. Kjer delavci niso hoteli zapustiti dela na njihove prošnje in opomine, tam ao osvojili v na-ipadu mostove, s silo vlomili vrata in vdrli v tovarne. "Stavke! Stavka! Naprej!" Tiati, ki niso bili pri napadu na rao8tove, so stekli do nakladališč in so se o-tjorožili s poleni in premogom ter so razbili z njimi tovarniške o-kna. Samokresi ao pokali. Policija je prijela preko trida-set štavkujočih v treh dneh. Ni jim dala prilike, da bi povpraša-i zagovornika za av«t. Več ted-hov jih je imela v ječi. (Dalje prihodnji!.) REORGANIZACIJ A PRISE-UENldKMA IN NATOHA-LIZACU8KBGA URADA. Okoli 1000 delavcev se je i*. . - - M Iz everettske tovarne ne uU- raóaik^ pojmih m eo; razdelili so ae ne manjAs akn pine, šli do drugih tovarn in kričali: "Stavka! Stavka! Val ven T Povsod je te krik učinkoval io v Mitoh Shtils dal IJit poceni etoktrlko $1.50 na mesec za domačo porabo. Najnižja^ cen» v Ameriki Washington, D. C. — Uprava federalne elektrarne v Muacle Shoalsu je te dni objavila cene za električni tok, ki ga bo oddajala. Cene so sledeče: za 00 kl-lovatnih ur — kolikor porabi mali hišni lastnik za razsvetljavo, likanje, kuhanje kave in praženje kruha — $1.50 na me* sec; 200 kilovetnth ur HAO n« mesec, 400 kilovatnih ur $S.A0 na SMftec in za 600 kilovatnih ur $7.80 na mesec. Ako primerjamo te cene s cenami, ki jih plačujejo odjemalci aa električni tok privatnih elek tram v velikih ameriških mestih, naidemo sledečo raaliko: Ze 50 kilovatnih ur na mesec je oena v Chicagu $2.94, New Yorku $4.50, Atlanti $3.50, Don-verju $8.60, St. Louisu $2.05, Knoxvillu $4,57 in v Washingto-nu $1.90. Za 200 kilovatnih ur na mesec v Chicagu $7.44, New Yorku $10.66, Washingtonu $6.86, Den-verju $8.60, St Louisu $&80 in Knoxvillu $9.06. Zs 400 kilovatnih ur na mesec v Chicagu $18.44, New Yorku $20.56, St. Louisu $8.80, Denver ju $14.10, Washlngtonu $12..' 85 in Knoxvillu $18.06. Za 600 kilovatnih ur na mesec v Chicagu $19,44, New Yorku $30.55, St Louisu lllJO, Den verju $20.10, Knoxvillu |17.-06, Louisvillu $16 in v Atlanti $17.80. Najnižje cene električnega to-ka v Združenih državah so v Ta-coml, Wash., ($1.65 za 50 kilovatnih ur na mesec) in v par drugih krajih, kjer so občinske elektrarne — in še te so višje kakor pa pravkar naznanjene cene federalnega toka iz Muscle Sho- aluu. \V Dne 10. junijs je predsednik Roosevelt podpisal odlok, s katerim sta bila naturalizacijski urad in priseljenski urad spojena v enega. Secretary of Labor, Miss Perkins, je izjavila dne 9» avgusta, de te spoji t* v prinese pričakovano prištednjo poldrugega milijona dolarjev na eto, pa tudi doprinese k bolj u-spešnemu delovanju priseljeniške in naturalised j ske službe. Col. Daniel W. MacCormack, novi generalni priseljeniški komisar, postane vodja skupnega urada. Doaedanjl naturalizacijski koftiisar Raymond P. Crist odstopi. On je postni Šef nstu-ralizacijske službe 1. 1928 in je bil v tej slulbi od 1. 1904. Vsi uradniki priseljeniške in naturalizacljsks službe so bili odslovljeni, sli takoj zopet ime-novsni za dobo štirih mesecev, izvzemft! naturalizacijske-ga komisarja Crista in priseljeniškega komiaarja v Seat-tleu, Luthra Woodina. Poleg teh sprememb bo vpokojenili 186 izmed 8907 uradnikov in 189 Je bilo odslovljenlh dne 19. avgusta. *Zs definitivno imenovanje v novi priseljeniški in natureliza-cijakl slušbi (Service of Imml-gration and Naturalization) ho merodsjns le kvsllfikacija in dossdanje uspešno slufbevenje. Kakor je izjevil šef novege u-rede, Col. MacCormack, nepristranske komisija bodo preiskovale in izprašale vse tehnično > sefcje, obstoječe iz prissljeniških inšpektorjev, naturaHsaeijsIlIh ispraševaljtv ie drugih urednikov. V teh komisijah bodo zastopani predstavniki prišeljesllke in nstursliascijsks slušbs. Civil Service»* in spkrfnsgs tb-Činstva. Cel. MeCormeck je is javil, da velika prišUdnjs, ki bo posledica te apojitve. bo zshtevsls drs «Učno skonomisiranjs, dodal pe js, da ae bo alužb« prizadevala ta bel j učinkovito delovanje inšpekcijske slušbs v pri»t^š Čih in eb kopni meji. ^ Kakor rečene, jr Wis avgu. To pomenja. «a ti so bili r vladni službi 80 tet ali pe esč Najvišja penzlja )e flm na leto — flta. . Zivlačavanji javilh M zara* wJatwül lekes z vrača krivdo na občinako hi državne oblasti. V 80 dneh po nakazan ju denarja ae mora pričeti z delo«. Je odlok vlade Washington. — 7 irvsjanjem konstrukcijskega programa zve-zne vlade, za kar Je kongres do-loóil tri milijarde in tristo mili-Jonov, gre vas prepočasi. Te priznavajo tudi v administradjsklh krogih in »vračajo krivdo drug na drugega. Po originalnem načrtu b moralo biti upoalenih pri t^h delili milijon delavcev do 1. oktobra. Zdaj pa je razvidno, da ko bo pričel naletavati smg. bodo večinoma vsi projekti ie vedno ne papirju, tudi tisti, za katere je Že nakazan denar. Redi tega jih mora notranji tajnik Ickes, ki je obenem administrator konstrukcijskega programa, vedno več slišati. Prsd nekaj dnevi ga je tudi predsednik Roossvelt pozval k sebi radi zev lečs vanje. Največ kritike proti lekosu je očitanju, da je prepoAten, da je ireveč natančen pri pregledovanju načrtov in preveč nezau pljiv. Ko je kongres odobril nad tri milljenle za javna dsls, so mnogi politični boasi in kontrak-torji, ki so s njimi v zvezi, upali, ds bodo pofcasel! velik del te vsote. Ickes pa Jim je to upanje podrl, ko so pričeli prihajati k nje mu z raznimi skememi in šs z večjimi željami po —> "easy money". Kljub kritiki je on ponovno poudaril, ds moss biti vsak dolar pošteno porabljen in dobro inve-stirsn. Obenem je pe rekel, de so zavlačevanje največ odgovor ne občinske in državne oblasti, ker prihajajo k njemu z napol pe čenimi načrti. Mnogo predlaganih projektov je sploh neizvedlji vlh. tudi če bi l>Ui ni.črti popolni, ker jih zabranjujejo državni zakoni oziroma nima J j oblasti moči jih Izvesti, dokler ne dobe dovoljenje od legislstur. Na primsr le psr drtsv ima zs bone,, ki Ofso#sčsjo podirsnjs si umov is gradnjo novih (Jete v-skih stenovanj. In sicer ss te lahko vsM le potom privstnlh steno« enjakih druáb s omejenimi dU vHkndami. s*- pa potom drteve ali občine seme Drugs drflave ao zopet de gris «adolSme tal jim zskon zshrsnjujr povišati da v. kev . de U del>IU potrebni dsnsr Zvezne viede >»m v na more darovati le 30%, ostala vaota za javne projekte pa je posojilo. Dozdaj je bilo odobrenih načrtov v vsoti okrog poldruge milijarde. To so večinoma federalni projekti. Mnogo izmed teh je še na papirju. Ickes je odredil, da bo preklical vsako posojilo oairoma subvencijo, ako ne prično s delom v 30 dneh po odobritvi. To velja tu-di za nove projekte. S tem upa doseči dvoje: na eni strani bo zaprl vrata tistim, ki prihajajo v njegov urad z napol pečenimi a-H pa neizvedljivimi načrti, na drugi bo pa pospešil delo in zaposlovanje delavcev pri teh delih. Rekel je tudi, da je dovolj denarja na razpolago za taka dela, ki so takoj izvedljiva in ekonomsko zdrava. Vsak tak načrt bo takoj odobren. Ne bo pa odobril denarja tistim, ki bi ga razmetali ali pa rabili v oaebne koristi, Cikaškemu sanitarnemu distrik-tu, ki ae je pred leti valja) v "whoopy perty" na račun davkoplačevalcev, je odklonil večje posojilo in obenem namignil, da je federalna vlada sama pripravljena prevzeti delo. Ickee čikaške političarje in kontraktorje, ki so s njim v zvesi, prodobro pozna in jim niti centa ne zaupa. Takih "sanitarnih distriktov" je polno v dešeli in tudi Ickes Je dobil na vozove projektov za "aa-nitarne" projekte čikaške aorte. In to*je največji vsrok aa aayla-Čevanje javnih del — neprlpra-vljenost dežele in korumpiranoat kontraktorjev ter političnih ma-šin. Pri vaem tem pa Je najbolj patetično, da Jih mora viaok je-vni uradnik alilati radi svoje poštenosti, kakor je to slučaj z I-ckesom. Država ukinila odškodninski ti-rsd Reading, Pa. — Centralni delavski 8vet protestira pri gover-nerju Pinchotu radi ukinitve državnega odškodninskega urada, ki je pomagal poškodovanim delavcem do odžkodnlne. Zahteva tudi, da se ta urad vzpostavi; George M. Rhodes, predsednik delavskega sveta, pravi, da de-lavatvo ne drži Plnchota odgoyor-nlm za ukinitev tega pokrajinskega urada, ampak demokrate in republikance, ki so v zadnjem zasedanju legialsturs ukinili s-proprlacije, da prihranijo bogar tim davkoplačevslcem nekaj dolarjev. Kakor običajno, bodo posledice "varčevanja" nosili de-lavci. Kompasi Jaka mestns vlada pre-povedala plketlrsnje Red lllll, Ps. — Policija je a-rotirala 18 piketov Amalgams-ted Clothing Workers unljs pri tovarni Rosenau Clothing kompa-nije, ki izdeluje dežks obleke In diktira svojo politiko mestni vladi. Delavci so šli na stavko za priznanje unije, mestni svat pa Je v nedeljo zjutraj sprejel odredbo proti piketlranju. Organizatorja Frances Moore ostala v ječi, kakor plačala globo $31 na gladovno stavko. irsnju. urgani-Moore Je rajši ndon. — (FP) —- V podržavljen ju vae trans|a>rtaclje v Londonu — tramvajev, podzemske železnice in busov — vidi bivši delavski minister za trans-portacijo Herbert Morrison, ne le uresničenje svojega načrta, nego tudi prvi korak k socializa ciji transportne industrije. Pri pre vzet ju londonske trans, portacije si je sedanja torijskn vlada osvojila Morriaonov načrt, katerega Je bil izdelal ia časa svojega minjatrstva v prvi delavski vladi. Torijci so načrt po svoje prikrojili, ne pa bistveno spremenili. Vladna korporaclja, ki bo v bo-doče obratovala vao mestno tran-sportacijo, je prevzela privatne družbe in delničarjem izdala svoje delnice, kl nosijo od 4 do 6% obresti. Del teh delnic bo amor, tiziranih ali izplačanih v 26 le-tih, ves kapital pa v 90 letih, na-kar bo vlada abaoluten gospodar. V slučaju, če bi transportacij. ski sistem pod vladno kontrolo delal Izgubo, namreč da bi delni-čar j i ne prejemali obresti, bi v smislu pogodbe prešla vladna korporaclja v privatne roke. Mor. rison pravi, da o tem nI bojazni. Pri tej tranaakciii delavci n|. so bili ni« priaadetl, to Je, pla-če in delovnik so kakor prej, Dobili pa ao pravico do zaatopni. štva v dl rek toriju vladne korpo-racije. Načrt tudi določa, da e-ventualnl dobiček ne bo šel v dr. žavno blagajno, pač |>a bo pora. bljen, za svUanje mesd In sniša-nje vosnins ter isboljšanje trans, portacijs, Morrison sedaj urgirá podrta-vljenje železnic in sploh vse tranuportacije v dešeli, Za de-lavako strank«» v ta namen tudi dela na načrtih. Laborlti pri. previjajo načrte za podržavljen-Je tudi drugih Industrij, pred. vsem bankirstva. Mnenje v atranki Je, da mora prihodnja delavaka vlada definitivno po-skusiti s podržavljanjem vseh glavnih Industrij, če pri tem P**' b° tmd roke in ga odvedel po stop- '""viekakor pa je bilo čudno, da je bil kljub vsemu .silno navezan na Bogdana in da Je videl le njega. Darinke ni maral. Neznansko Jo je mrzil. Bogdan, ki je bil zdaj že velik je. i» Hodno pričel opazovati življenje v hiši in se zadnje ča»e izogibal očetu. Videl je njegovo nemarno pijanost. Gledal je mater in občutil, da črti očeta. Videl je Gorjupa, za katerega ima mati vedno smehljaj na obrazu. In tudi Ju»tin je videl Bogdana in dognal, da ni več njegov. . • — Bogo, kaj me nima* več rad, je dejal nekoč v poslednjih dneh. — Imam te, je dejal dečko, a neprestano dišiš po vinu kakor žganjar! — Kaj hočeš, da ti kupim? se je boril ž Kako? Saj vse zaplješ! se mu Je izmikal "'podjetnost pa je bila še vedno v njem. Vedel je, da znašajo dolgovi več kakor njegovo imetje, zavedal »e je, da nima niti* zaslužka niti ničesar, s čimer bi plačal. Tod» ie po neka dneh je dobil zastopstvo tovarne testenin; vzel »i je nekaj predujema in odpotoval. Čeprav «i je » čudnim vedenjem in večno pijanostjo odbil vse večje odjemalce, vendar je imel po deželi še nekatere manjše trgovce, ki jim je na- tvezil naročila. Včasi, zlasti zjutraj, ko se Je1 prebudil iz težkega, morečega spanja, napol iztreznjen, ga je trenutno obšlo »poznanje, da je le videl »amega sebe. Njegova velika misel, da bi obogatel — nakopičil si denarja, je še slej ko pr«J ždela v njegovem razumu in mil ga stiskala do bajnih načrtov, ki »i jih je oprijemal kakor otrok nadejane igrače. Ob takih dneh je pisaril Ani. Sicer pa je v zadnjem času »ploh mnogo pisaril. Njena pisma, ki jih je prejemal, pa »o bila vedno le poslovna. Podjetje na» toži! Ce ne moreš dobiti denarja, bo hiša prodana! Takšna sporočila so ga vselej vnela za delo in tedaj se nI dal nikakor odgnati iz trgovine, dokler ni dobil naročila. Ničesar ne pošlješ! Cemu »iliš domov brez denarja? „ Vrgel se Je kakor besen na kupčijo. Vozil »e je od trga do trga, prodajal, barantal, pretil .. . Zvečer je »edel v gostilni in pisal Ani. Ana jo pokazala pismo Gorjupu in mu pravila: . : — Poglej vendar, kakšne napake dela ta človek! — Tako pišejo paralltiki! je dejal Gorjup. IajčI »e od nJega. Tak zakon razveže celo cerkev. , 16 V Ani pa je že vse ločeno. Nji se ni treba nič več ločitL Justin je zanjo že umrl, njegova poslednja zemska vez je samo ie denar, ki ga služi. Tega pa je vedno manj, dražba hiše se ne da nič več preprečiti, vknjižbe upnikov so tolikšne, da ji ne ostane ničesar. i Toda Gorjupu tega ne kaže. Živel je pri nji kakor njen mož. L«-to življenje mu je pričelo presedati. Vsega je Imel dovolj, treba je bilo reči le besedico, ljubezen do Ane . . . Ljubezen . . . A ne, Gorjup ni ljubil Ane! Bil je pravi mož-vlačugar, ki se je prodal za udobno življenje in se le predobro zavedal, da ne prejema hrane in stanovanja zaradi poučevanja, temveč zaradi tistega, kar daj« Ani. Ta prodaja, s katero se je odstopil Ani, pa ga ni motila, kakor ga ni motilo niti življenje v hiši niti Justin, ki je bil zanj bebec in bolna kreatura, ki nima nobene pravice več, vtikati se v to razmerje. Imel je vse: udobno stanovanje, dobro hrano in žensko v postelji, kadar si jo je poželel. , Prinašala mu je kavo v poateljo, bila je vsa njegova, sama se je trudile' In je tudi hotela biti tako njegove; postala mu je sužnja, vsako željo mu je skušala brati iz oči. V tem svojstvu zaljubljene žene si je bila na jasnem. Saj to je bilo tisto zlo, ki jo je gnalo v to blazno početje, Kadar ga je vsa nestrpna čakala, je točno razporedila svoje sklepe:' — Ne da se utajiti: sama sem ga zapeljala! Čutila je, da med njima ni one velike ljubezni, ki bi spajala življenja v celoto. Da je vse to njeno početje, v katerega se je vrgla, nekak razlom vsega njenega hrepenenja po nečem lepšem, beg pred resnico, pred samo seboj, morda tiho, sladko maščevanje nad življenjem, ki jo je preverilo, morda celo poslednji nasmeh mornarje, ki mu brod jadmo drvi v čeri? Da, celo to si je priznala, dasl nerada, da to ni ljubezen spomladnih noči, da to ni hrepenenje, ki bi polagalo božanake čuvstva v> srce, da bi sanjala o junaku svojega srca. , Toda hotela ga je imeti. > r Ugotovitev, da se bliže konec skupnega življenja z Justinom, jo je tešila. Zanjo je bil on na ta način izbrisen in za vse večne čese vržen iz vsega lepega, kar je še ostalo v nji, da ga ni več sovražila; ne, sovraštvo se je spremenilo v zaničevanje. V usmiljenje . . . ? Ne, ne! Nikakršnega usmiljenja! »? < — Kaj pa Imam še od njega? Se je mar pri meni okužil? Se je mar pri meni navadil pijančevatl? I. — Oba sva igrala loterijo! se je zgrozila včasi. Jaz sem bila njemu številka, ki je zgorela, on pa je bil zame listič sreče» ki je sprh-nil v žari. On je končal v pijanstvu in boletni. jaz pa . . . jaz pa tonem v ljubezni, ki ni ne ljubezen ne žrtvovanje ne nič. < Ko je že vsega v hiši nedostajalo, se je ustrašila neizogibnega konca in v dušo so ji stopale pošastne skrbi. Semtertja je zahrepenela po Darinki, ki je bila pri Marti, toda samo sebe je sproti slepila, dopovedujoč si: — Ive naj bo tam, se vsaj ne bom spominjala ljubezni, ki je bila tako lepa! (Dalj« prihodnjič.) PRAVUICA IZ BENETK ^¿XT* * " ** Sličica — W. Bruckner Ko je bogata Marion pogleda »kozi okno lieneškega hotela "Excelslor" na morje, so njene misli zletele čez obiorje kakor bels Jadra. Bolj ko kdaj je bila sita priskutnega fllrta-nja. In ko »e je javil grof Du-boi», da Jo povabi na čaj. Je odkimala. "liane» me nI, odpeljala sem se v Padovo," je velela »pletični Y von ni. Grof Duboi» je bil kakor vsi drugi, vsakdanji človek, nekoliko načltan, vešč banalnim razgovorom, drugače pa nič. Takšni so bili vsi, takšni so peč morali biti. 8traAno! In spet je pomislila: "Oh, de bi mogle doživeti nekaj nevsak-dsnjege!" Imela je še tri leta čese, čet tri leta bo vzela Anthony je Gladstons, tako m bo-sta spojili dve največji man-chesterski predilnici v ena Jasno Je videle v duhu pred seboj: Morlake * Glad»tone. prve ve-Ictvrdka svete. Tedaj je. vstopila splotlčna: "Itaron Kereny vpraša, all . . Dalje ni prišla. Marlon Je planile pokoncu in ogorčeno odkimale: Teh ljudi ne maram več videti. Ae slišati nočem več o njih. Povejte mu, de sem zbolela ae rtkordomenijo In de hočem plavati do Trate.** . In potem je premišljala: "Ker sem bogata Marion, k meni, U kulturni In tako se Je začela pravljica: ' Živela je nekoč zelo, zelo bogata deklica, lepa ln vitka, In njeni lasje so bili zlati kakor Senica, ko »orl. Ime ji je bilo arlon. In Marlon Je hrepenele. da bi mogla gledati »vet a siromašnimi očmi. Mislila je, da bo tedaj drugačen. Zato je velela Yvonni svoji spletičnl, naj I priskrbi stare btneške oble-čmo in široko ruto, zraven pa barv ln pudra in «tare, iz-hojene čevlje. In potem se Je z Yvonnlno pomočjo oblekla. In \m je legel mrak na Lldo, ko je solnce zašlo za Alpami in »o tam daleč dihele Benetke le Ae kakor globok »en v morju, je bila Marlon beračica. In ker je vedela, da »o se vsi gospodje njenega velikega poznanstva odpeljali tja preko v mesto — zakaj tri vojne ladje so manevrirale med otokom Sv. Jurija In doževo palačo — se Je postavil« tja. kjer so pristajali motorni čolni ln potni pamiki. ruto si je še tesneje zategnile okoli gltve, pro> seč* iztegnile reko in prosila vbogajme. Čoln te čolnom je prihajal, sem pe tje tudi kakšen pernik. Potniki so stopali it njih In šli nebriftno mimo bera-«ce. Ko je pristopila k nekemu frofu Duboiau bili«' nego j« bilo dovoljeno, in ga imsebno ponižno prosita miloščine, jo j« o»orno pogledal in fla*no zavrnil: Takšna nesramno«t ..in no vrgel v berač IČino roko nov-čič. In tako drug za drugim. Uboga prosjakinja je preštela vso svojo bomo gotovino hi se potem spustHa v jok. Jokala je ned bedo tega sveta, jokela nad samo seboj. Tedaj je začutila neko roko na ramenu in neki glaa jo Je mehko vprašal* zakaj joka. Začudeno je pogledala kvišku In utrla mlad ln prijazen moški obraz. Zdel se ji je dober in teko je jela tujcu pri-po vedo vat i Izmišljeno povest o svoji nesreči. "Pojdi z menoj,*' Je dejal neznanec, In obotavljaje se je šla. Oprezno je stopala skrita Yvon- ne za njima. Tujec jo je vedel v majhno gostilno in naročil jedi in pijače. Marioni se je vse to zdelo tako samo ob nebi razumljivo. Zahvalila se je in Jedla. I de nikoli v življenju ji ni nobena večerje bolje teknila kakor ti makaroni ln U kisli chl-entl. Tujec jo je veselo gleda) ln sočutno dejal: MoJ, hudo si morala btti lačna. sirota.** * In potem je govoril o sebi. kakor v opravičbo: "Da sem eden izmed onlhle,*' Pri teh besedeh je pok stal pri hotelu "Exelciorju", potem bi te lahko It dmgače pogostil, tako sem pe samo pomošni natakar . . Nikoli si nisem mislil, da hnm na to prišel zmerom »em «anjsl da postanem godbe. Venieri, da igram v njegovi kapeli . . . toda to so samo izjeme. O, da, sem mogel študi-reti glasbo — poglej/' to rekši je segel po toku — šele zdaj je videla, de je imel gosli s seboj — ubral strune in zečel svirati. Res dobro igra, je ugotovila Merion skoraj vesela. Potem jo je vprašal, ali ima prenoči ŠČe. Hvaležno je prikimala, in on je dejal: "Hvele Bogu, vsej nekaj!" . Potem je plačal zanjo in stresel nekaj lir iz ¿epa; ostalo mu jih je le še kakih dvanajst, kakor je Marion sočutno ugotovile. Toda on »e je nasmehnil in povzel: £ 'ime mi je Giovanni Battisti in pomagam temle v kopališču, dokler treja sezona. Nu, zdaj veš, kje me dobiš, kedar ti poj-de posebno hudo. Sicer si pa čedno dekle." Sklonil se je k njej, jo pobožal po licih in vstal. Tudi ona je vstala in šla z njim do nabrežja, kjer je bil privezan njegov čoln. Ko je vstopil, mu je dala roko in rekle: "Hvala ti, Giovanni Battisti." Veselo se je zasmejel: "Kaj se mi boš zahvaljevala, drug drugemu moremo pomagati, kakor moremo in znamo. Kdo ve, danes je vrata ne meni, jutri nemara na tebi, sirote v življenju človek nikoli ne ve." To rekši je krepko odrinil. "Dobiš me zmerom v kopališki kavarni . . . Lahko noč." Tiho mu je odvrnila poedrav. "Lahko noč . . ." Potem se je Giovannijev čoln izgubil v temo, in med tem ko «o se udarci vesel počasi izgubljali v noč, je pristopila Yvonne. Marion se je ogrnila v plašč, ki m ji je ponudila. Brez besede sta se vračali v hotel. V svoji sobi se je zaklenila in dolgo sedela pri oknu in sanjala v noč. In ko je bila ie tako pozna ura, da ni noben udarec vesel več skalil nočne tišine in so se zvoki Markovih zvonov komaj slično poslavljali v dalji, je Marion vétala in na'piaala ček na dve sto funtov. In ko se je nanj podpisala, ji je bilo, kakor da je aplsala poslednje besede lepe ravljice. Drugi dan je dal plačilni v kopališki kavarni začudenemu ovanniju pismo. In v njem J€ >11 ček in traven nekaj vrstic, fla je neki neznanec prisluškoval njegovemu sviranju. In tako mu je ugajalo, da bi rad kaj atoril zanj, da se izpopolni. Za Oiovannija se je zdaj začela prav!jaci,a ki je bila za Me* riono konec, v dveh ozirih konec, zekaj kmalu nato je kriza zrušila bogastvo njenega očeta in Marion je postala enaka drugim smrtnikom. Kratek epilog štiri leta pozneje : Pred velikim lepakom, ki o-znanja koncert goslača Giovan-nija Battistija, stojita dve prijateljici, poprej gospodarica in služabnice, Marion in Yvonne. Spogledata se, prikimata druga drugi, gresta in kupita dve vstopnici. In potem, med premorom, dobi Bettisti pismo, in v njem bere, da se netnanec, prav ta prav netnanka, ki je pred štirimi leti prisluškovale njegovemu goslovenju na Lidu, od srca veseli njegovega uspeha. Od tiste ure išče Battisti ne-znanko. Njegovo sviranje postaja poboino. koprneče in za* verovano vase. Ženske ga oblegajo, a jih niti ne pogleda. Išče aamo eno. Dobro je sedel kritik, ki je napisal, da je moralo goslača notranje doživetje tako eilno izpolniti, drugeče si ni moči razlagati globoke duševnostl njegove igre. Toda Marion je bile prepo-nosne, da bi izkoristila muho nekdanje bogatinke za osirotelo Mariono. In da ni nekega dne Yvonne napisala Battistiju obširnega pisma o Marioni . . . e tu se pravljice neha, zakaj še ta teden se goslač Giovanni Bettisti poroči z Mariono. K 1 'LETEČA DRŽAVNIKA" ni k. goalač mam posle; »IHJo teko'*d dalje. Tudi neki baron Ke- _ sadisti — J* niimo In mahUnarJme pokHt* kateroñMtoto'h*^^kamor ga vod» pot. Hitler in Dollfus» morata tako naglo politično živeti, da se Kvaiata it kraja v kraj. it po-jine v pokrajino in it države v državo kar t letalom. Tako se __Ju je prijel vzdevek "leteče dr- . Ca» i K. kadar ni|UvnHtl|t*- Nl dvoma: kdor leta. Pri PHofct TfcetfJtl mort tu<*i «U pride tja. Piere Uvel: 20 «Hijoaov brtzpotil- ■ih, toda ...žHo zažigajo I. slika: V klubu. .... — Ste morda brali, dragi gospod, v današnjih časopisih ale-deče poročilo: "V Manitobi so tažgali osem milijonov vreč pšenice, ki je ležala v skladiščih že leto dni. To naj bi preprečilo naraščujoče padanje cen?" To je moral biti lep požar! Osem milijonov vreč! Približno isti prizor kot je bil takrat, ko je Neron zažgal Rim ... Veličastno, moj dragi; to Je dokaz, da smo lahko Amerikanci, praktični in pesniški.obenem . .. osem milijonov vreč . . . bogov-ska «lika ... — Mogoče, ali jaz mislim, da bi lahko napravili sijajno borzno špekulacijo, če bi to pravočasno zvedeli ... Saj so nekatere cene kar poskočile . . . — To je gotovo, da ni bilo to vsem v škodo . . . II. slfka: Na borzi. — Kaj menite, osem milijonov vreč, to ni malenkost, to je korajža! — To se pravi, moj dragi, sanirati trgovino. To je potrebno čiščenje ... In takoj so se pokazale ugodne posledice — cene se dvigajo. — Skoda, da ne moremo zažgati vsega blaga, ki ostaja v »kladiščih! ^ III. slika: Na poljih. — Si bral v časopisih poročilo o osmih milijonih vreč žita? — Bral sem. — Kaj praviš k temu? — Preden kaj rečem, bi rad vedel, če je to res. Mislim, da je to zopet kaka ameriška časopisna raca ... To Je verjetno, saj tako poročajo vsi časopisi. — Ce je to res, je še bolje. Saj je že skrajni čas, da se kaj u-krene . . . saj ni nobenega izhoda ... Zdi se mi, da pridelujejo v Ameriki žita, kolikor hočejo s svojimi izrednimi stroji ... Mi pa imamo samo svoje roke. Celo leto smo delali zastonj. Najbolje bi bilo, da poigejo v Ameriki še stroje ... IV. slika: V deželi črncev, na dvorišču. — Toda gospa Charles je to brala v časopisih, vam pravim. — In čeprav je to res. da je to brala. Vi mislite, da je dobro, če to pravite naprej? Ni dovolj drugih reči, ki begajo svet! O-sem milijonov vreč ... s tem bi lahko naše dežela živela mesece in leta, čeprav bi dajali otrokom tudi belega kruha za malico . . . Osem milijonov vreč ... pri tej strašni bedi po vsem svetu . . . To vendar ni mogoče in bi morali prepovedati časopisom prinašati taka poročila . . . — Gospa Charles . . . — Gospa gori ali doli, jaz pravim, da ona nima prav, da to pravi drugim; seveda ona nima otrok, ki stradajo. To ni prav, da teko demoralizira uboge ljudi, ker je kruh božji dar in se ga ne sme zametati . . . V. slika: Brezposelni. — Osem milijonov vreč . . . o*™ milijonov v*« i j« to mogoceV povstvo! — Oni pač hočejo m" ' • Oje« milijon< — I o je prevtf, to VI- Na krov, — Dragi tovarii, 3 ffv* meje, ti ne Uenja. Tem bolje' Od nov vreč ... ] — Ima* prav! Boij« 8tl m več, treba j« , nekaj več kot barvo , Postnih znamk, treba I rati celo barko in J njej... ^ — Brez usmiljenja I nja: torpedo pod |Jark( — Bum! VTI. «lika: Pri pog — 100 lir za uho j? o »to, to je tatvina —- Gotovo in še ta| je ta krsta, pa vendar — Najbolj Rtraino da je hotel mizar dem j. naprej in denarja i bo sostanovalci zbrali par dinarjev in vgota Sla, seveda se bo m dni pri vsaki mizi... \ go, zelo drago ... — Najbrže je reva i nosači imajo lahko bi — Kaj bo težka, J takorekoč od lakote . —- Sama kost in kd pomanjkanje in skrbi. — Vitka linija ... — Bridka, bridka i veže . . . VIU. slika: V Afr Sonce je požgalo tr pilo vlago. Med po trsjem mala mlaka, pr redko blato, kjer ni vode, vse je suho in p okoli. Beduini «o u kraj in šli proti »eva prazno, le -tuintam smrad ostala mrhovir Vendar ni vse mrt\ cunj se giblje sredi v prihaja po vasi stara gre proti bivši mlaki, roke pest blata, ga n«i in ga sesa. Žeja jo mi Nato grebe «»preti Ijem in oslovskem bla seljem deva v usta na ljena zrna ječmena, ptice še našle v govni teši glad in vara želo< V Ameriki so zažga lijonov vreč žita, ki leto dni v skladiščih . "Knjl Pri Proivcti oiirome Matici SNPJ imamo m kaj dobrih knjig In naročiti. Mdaj je iti u Asurfikl SloTMd, i Slovensko AsfMka Umi Zsjsšski .......... Zakon Biofenetij« . Pater Malav«tur. v tal JlaMBta Hiffta* ... Brbtsaka. igra .... Maš brati, Igrs..... Denar ia nartflU PROSVETi 2657 & Lswašslt Ali ste že nsroíili I' Mladinski list stoJn lju ali sorodalks t To je edini dar trsjM ki ga za Mil deaar h te svojceai r äsmsfk TISKARNA S.N.F gPlBJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila ga veselice In shode, viiit»* knjige, koledarje, letake itd. v •lovtnskm slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jen« VODSTVO TISKARNI APELIEA NA S. N. P. JU DA TISKOVINE NAlOt V SVOJI TISK AKNI S.N.P.J. PRINT MS7-M a*. ^¡¡^ ¡Sk m