p
Naslor — Addram:
NOVA DORA
6117 SC Clair At«.
Cioreland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
IS
(NEW ERA)
Vse, kar je zdravo in
no, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, jc dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednole
~ni
pošte- ||
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
~Eatw«l A. Second Clan« Matter April 15th.792«, at The Post Offic* at Cleveland, O, Under The Act of March 3rd, 1870. - Aecepte* for mailing at »pecial raU> of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, Authorised March 15th. 1925.
VOL. V. — LETNIK V.
NO. 3 — ŠTEV. 3
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 1GTH 1929 — SREDA, 16. JANUARJA 1929
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
TEDENSKI PREGLED
&
l
č
10
R
Društva J. S. K. Jedncte v Clevelandu in bližnjem Euclidu so pred dobrim letom osnovala nekako medsebojno zvezo, ki 'je mnogo pripomogla k napredku posameznih društev in Jed-noti kot celoti. Vsa društva so v tej zvezi reprezentirana po izvoljenih zastopnikih, in izmed teh je izvoljen upravni odbor, ki vodi skupno akcijo. Dohodkov je imela ta zveza Primeroma malo, izdatkov pa je bilo precej, posebno pri snovanju novih angleško poslujočih društev, in pri plačevanju zdravniških preiskav za nove člane. Blagajna ni samo pra-2na, ampak ima celo zevajočo luknjo.
2 namenom, da se blagajno zopet spravi na dostojno podla-60, priredi ta zveza SKUPNIH DRUŠTEV J. S. K. JEDNOTE v Clevelandu veliko plesno veselico na večer 19. januarja. Veselica se bo vršila v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. in se Prične o polu osmih zvečer. Igrali bodo “Arcadian Melody Pilots,” ki bodo gotovo zadovoljili plesalce. Razume se, da bo tudi za zabavo in postrežbo <l*'ugih posetnikov dobro poskrbljeno. Vstopnina je samo
50c.
tisti dobiček prireditve ni namenjen kakemu posameznemu društvu, ampak v dobrobit vseh društev J. S. K. J. v Cleve-‘*nau, vferjucivSi Euclid.
InJ* an’Ce> udeležite se te pri-re /.*Ve Mnogoštevilno, in pri-Ve ite seboj svoje prijatelje!
Operna pevka, gospa Pavla ■ '0\setova iz Ljubljane, ki je z . jučila na večer 8. januarja svoje gostovanje v Clevelandu, v s^ajno uspelim koncertom v Ja Salle gledališču, se je na p,^ei 10- januarja odpeljala v iieago. Tam je priredila kon-
^ ?leclel-i° 13. januarja, »daljni njeni koncerti bodo: v oto 19. januarja v Sheboy-"anu, Wis., v nedeljo 27. januarja pa v Waukeganu, 111. V Ucago je spremljala gospo : LovSetovo Mrs. Kern, soproga gnanega slovenskega zdravni-dr. F. j. Kerna.
IZBIRČNE PALME
zve-v
Y. h ec#
L, Packe i*
Iko #1'
v v nedeljo 20. januarja p^r Priredi Slovenski Sokol v ' eveIandu veliko javno telo-Vr ho, kateri sledi ples in pro-S*a 2&hava, v Slovenskem Na-p°lnem Domu na St. Clair Ave.
ričetek točno ob sedmi uri 2večer. Vstopnina 50 centov
h* °seh°. Godba: “Arcadian Melody Pilots.”
Prireditve Slovenskega So-. a 80 hi le še vselej zanimive m zabavne, in jih je slovensko ° cinstvo vseh slojev in starosti veseljem posečalo. Nedvomni0 bo tudi prireditev na večer • januarja zadovoljila vse. Y®e slovenske podporne organizacije, katerim je ležeče
tem, da se nam turojena 1,1 adina ne odtuji, bi morale Podpirati in pospeševati plemenito delo Slovenskega Sokola.
e mladina, ki je ponosna na narod, iz katerega izhaja, bo Pristopala v naše podporne or-Sanizacije, in jih bo znala pri-rtlerno ceniti.
Konferenca delničarjev slo. enskega Narodnega Doma v
T1.eVG^anc*u’ ^ se Je bila pričela a večer 9. januarja, se je iz znih vzrokov odgodila do Pebruarja.
D*lje n« 2. strani
ZVEZNI KONGRES je sklenil, da se število zastopnikov v nižji zbornici ponovno razdeli, primerno številu prebivalstva, ki ga bo izkazovalo ljudsko štetje leta 1930. To bi se bilo imelo zgoditi že po ljudskem štetju leta 1920. Nekatere države, katerih prebivalstvo je narastlo, bodo dobile več kongresnikov, druge pa jih bodo izgubile, ker število članov nižje zbornice bo ostalo 435 tudi v bodoče. Po novi razdelitvi se sodi, da bo dobila država California 0 kongresnikov več, Michigan 4, Ohio.3, New Jersey in Texas po dva, nekaj držav pa po enega.
POSEBNA KOMISIJA devetih “nepristranskih” državljanov bo proučila delovanje prohibicije, nakar bo svoje poročilo predložila prihodnjemu zasedanju zveznega kongresa. Priporočati bo smela na temelju svojih preiskav bolj praktične ali drastične naredbe za uveljavljenje prohibicije, toda istotako bo imela pravico priporočati omiljenje ali odpravo Vol^teadove postave in 18. amendmenta sploh.
HERBERT HOOVER, novoizvoljeni predsednik Zedinjenih držav, se je vrnil s svojega •jotovanja po Centralni in Južni Ameriki v Washington, kjer se posvetuje z različnimi političnimi voditelji. Kdo bo sedel v bodoč.em 'kabinetu, še ni nič gotovega, sodi ne pa, da pri tozadevni izbiri Hoover.ne,Jbo dosti pofchišal raznih politikarjev, ampak bo delal po lastni razsodnosti.
INFLUENCA pojenjuje na :apadu in srednjem zapadu, a širi se na vzhodu. Umrljivost ni velika, pač pa je influenca pospešila smrt mnogih oseb, ki že prej niso bile dobrega sdravja. Nekateri zdravnik je bojijo, da bo temu, primeroma lahkemu valu influence sledil drugi, ki bo nevarnejši.
ZRAČNI JUNAK, polkovnik Lindbergh, namerava začetkom februarja začrtati novo progo za zračno -pošto med Zedinjenimi državami in kanalsko zono v Panami. S svojim aeroplanom Sikorski tipa se bo ustavil v Havani, Honduras, Nicaragui, Costa Rica in Panami.
HUDA ZIMA je zavladala koncem preteklega in v začetku tega tedna po vzhodu srednjem zapadu in srednjem severu. Zgodaj zjutraj v ponde-!jek je bila zabeležena temperatura na clevelandskem letališču 5 stopinj pod zero. Drugod v Clevelandu in okolici je bilo 2 do 5 stopinj pod zero. Povprečna temperatura držav Illinois, Iowa in Wisconsin je bila 10 do 15 pod zero. V International Falls, Minn., so imeli 41 pod zero. Hud mraz je prevladoval tudi v Michiganu in obeh Dakotah. Potniški vlak Chicago, Milwaukee & St. Paul železnice je bil prisiljen stati na postaji Viroqua, Wisconsin, 36 ur, vsled silnih snežnih zametov; toplomer je kazal 20 pod zero.
Iz zapada pa se je istočasno poročalo o skoro pomladnem vremenu. V Denverju, Colo., na primer, je toplomer kazal 60 nad zero.
POGLED V VSEMIR.IE RKPUBL1KE JUŽNE
Znano je, da so nekateri ljudje jako izbirčni v hrani, včasi zato, ker si to izbirčnost lahko privoščijo, včasi pa, ker njih sistem ne prenese hrane, ki jo uživajo povprečni ljudje. Izbirčnost je seveda doma tudi med živalmi in do gotove meje tudi med rastlinami. To zadnje vedo posebno vrtnarji, ki se pečajo z rastlinami, ki so importirane iz tujih krajev. Večino hrane srkajo rastline potom korenin iz zemlje. Bolj ko se rastlina razvija, dalje se raztezajo korenine pod zemljo, iskajoče hrane. Najnavad-nejša rastlinska hrana so razpadajoči deli rastlinstva ali živalstva; nekaj pa jo dobivajo tudi iz rudnin in celo iz zraka.
Med najbolj izbirčne znane rastline nedvomno spada neke vrste palma, ki raste divja na Kanarskih otokih. Pred leti so več te vrste mladih palm izruvali, jih posadili v primerne posode, ter jih prodali lastnikom nekaterih boljših hotelov v New Yorku. Drevesca so lepe rasti ter so tvorila lepo okrasje hotelskih čakalnic. Vsa ta drevesca pa so v kratkem času začela hirati in so se posušila. Eno teh nenavadnih palm je bil dobil v dar Melville Clark, premožen tovarnar v Syracusi. Po nekaj mesecih je tudi ta pričela hirati in tovarnar jo je izročil v preiskavo profesorjem na newyorskem državnem gozdarskem kolegiju. Ti so pronašli, da palma “strada”, ker ne dobi prave hrane, in so priporočili tovarnarju naj ji pognoji z ostrigami.
Kakor hitro je palma dobila ‘dijeto” ostrig, je pričela dobivati zdravo barvo in je v kratkem času pričela dobro rasti. Od takrat jo krmijo z ostrigami vsaka dva tedna. Odgrnejo zemljo od korenin, natresejo nanje dva kvarta ostrig, nakar jih zasujejo z zemljo in peskom. V dveh tednih je “kosilo” popolnoma povžito. Palma se je razkošatila, da jo je veselje videti. Poleti stoji na prostranem dvorišču tovarne, po zimi pa se mora preseliti v gorko zakurjeno sobo tovarnarjeve hiše.
Te vrste palme rastejo v divjem stanju na Kanarskih oto-'tih, tik ob morju. Korenine rastlin segajo v morje, kjer dosežejo na morskih tleh ležeče ostrige in razne morske polže. Na to gosposko hrano so se tako privadile, da ne morejo živeti brez nje.
E URADA GL TAJNIKA
POZIV NA REVIZIJO IN LETNO SEJO
Nekateri društveni uradniki se obračajo na upravništvo Nove Dobe za razne društvene tiskovine, kar pa ni pravi naslov. Društvene tiskovine naroča in ima v zalogi glavni tajnik v Ely, Minnesota.
Službeno se naznanja, da se prične revizija v glavnem uradu dne 22. januarja. Glavni predsednik, gl. blagajnik ter stari in novi glavni nadzorni odbor se snide v I)u-luthu, Minnesota, dne 21. januarja, v svrho pregleda iednotinih obveznic (hon-dov).
Poživlja se tudi krajevna društva, koja imajo kako zadevo za predložiti glavnemu odboru, da isto pošljejo na glavni urad pravočasno.
Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik.
Učenjaki dandanes dobesedno štejejo zvezde, človeško oko pa je preslabotno, da bi naštelo zelo veliko število zvezd. Daši se nam zdi zvezd brez števila, jih je mogoče videti s prostim očesom! in našteti le okoli dvajset tisoč. Prilično dober daljnogled pa zviša število vidnih zvezd v milijone in milijarde. Cim večji in boljši teleskopi so znanstvenikom na razpolago, tem večje število zvezd jim razkrivajo. Potom teh teleskopov seveda ne štejejo zvezd direktno v vsemir-ju, ampak fotografirajo nebo “kos za kosom”, |in potem štejejo nebesna telesa na slikah.
Po teh slikah potjem izdelujejo “mape” neba.
Največji daljnogled ali teleskop na svetu lastuje danes Mount Wilson observatorij v Californiji. Leča tega teleskopa meri 100 palcev v premeru. Ogrodje, katero nosi ta teleskop, in stroji, s katerimi ga je mogoče poljubno obračati, tehta sto ton. Kljub temu je treba operatorju, pritisniti le pravi gumb, in velikanski instrument se suče, kot ne bi imel nobene teže.; Ves mehanizem mora biti seyeda bolj natančno izdelan, kot kolesje najfinejše žepne ure. Zgradba tega observatorija na gori Wilson je stala na<$ pol milijona dolarjev.	^
V doglednem času bo poje h v južni Californiji ali
Arizoni nov, večji teleskop. Leča tega teleskopa bo merila 200 palcev v premeru in njena ploskovna mera bo štirikrat večja, kot sedanjega največjega teleskopa na Mount Wilson.
S tem teleskopom se bo “videlo” 600 tisočkrat boljše kot s prostim očesom. Z njim upajo doseči zvezdogledi nove milijone manjših ali bolj oddaljenih zvezd, ki jih dosedanji teleskopi ne pokažejo.
Izdelava teleskopa in zgradba primernega observatorija bo stala štiri do pet milijonov dolarjev. Kje bo postavljen, za enkrat ni določeno. V to svrho pride vpoštev južna Californi-ja in Arizona, kjer je ozračje suho, čisto in skoro vedno jasno. Leče dosedanjih teleskopov so izdelane iz posebne vrste stekla, lečo velikanskega novega teleskopa pa nameravajo izdelati iz topljenega kre-menca. Ogromne steklene leče rade pri spremembi temperature razpokajo, in postanejo na ta način nerabne. Topljen kremeneč nima teh neljubih lastnosti, o čemur so se že prepričali pri izdelavi nekaterih manjših leč iz tega materijala.
Priprave za zgraditev tega velikega teleskopa so že v teku in načrti so v splošnem že napravljeni. Delo pa je silno komplicirano, zato se računa, da bo novi teleskop stal na svojem mestu približno v petih, ali morda šele v desetih letih. Ko bo delo izvršeno, pokazati nam bodo mogli znanstveniki nadaljne skrivnosti vsemirja.
GLASOVI (Z RODNE GRUDE
Pogled na zemljevid Južne Amerike, ki je sama na sebi dvakrat večja od Evrope, razodeva čudovito bodočnost tega kontinenta — njegove bodočnosti na gospodarskem polju, kajti poseduje toliko naravnega bogastva, kakršnega svet potrebuje. Zemljevid pokazuje ogromno prostranost kavčukovih gozdov v dolini reke Amazonke, potem velike pokrajine, iz katerih Argentina, Paraguay, Uruguay, Colombia in Venezuela črpajo svoje bogate izvoze živinorejskih pridelkov, solitrišča Cila in Peru, bogate plantaže kave, sladkorja in kakao v Braziliji, v Guianah in Colombia in na-slage srebra, bakra, zlata in železa v raznih državah.
Kontinent Južne Amerike zavzema površino dvakrat večjo od Evrope in vendarle prebivalstvo šteje le komaj dve tretini skupnega prebivalstva Francoske in Španske. Južna Amerika je edini kontinent, ki še vabi priseljevanje, ker pomanjkanje ljudskih sil je glavna ovira hitremu razvoju kontinenta.
Narava je bila jako blagodar-na Južni Ameriki. Ob ogromnih, še nedotaknjenih naravnih virih bogatstva ima Južna Amerika v svoji notranjščini najboljše vodne poti na svetu. Velikanske reke presekavajo kontinent iz vzhoda, severovzhoda in jugovzhoda. Reka Amazonka, okoli 4,000 milj dolga, in njeni velikanski pritoki imajo dvakrat toliko plovne dolžine kot reka Mississippi. Reke La Plata, Orinoco, Magdalena in ducati drugih tekajo tako hitro blizu druga ob drugi, da tvorijo skoraj nepretrgano vodno pot.
Ande so planine Južne Amerike — le v veliko večjem obsegu. Gorovje z vodovnimi dolinami vmes sega čez vso za-padno stran kontinenta. Vodo-padi imajo potencijalno vodno silo, ki se ceni na 54 milijonov konjskih sil in od katerih le 680,000 konjskih sil je razvitih do sedaj.
Južno-ameriške države.
Po poročilih, ki jih prinašajo ameriški listi, vlada v Jugoslaviji diktatura z železno roko. Prepovedana so vsa zborovanja in časopisje ne srne kritizirati ukrepov nove vlade. Baje hoče nova vlada pomesti z vso korupcijo, in je odslovila že na tisoče uradnikov. Znižalo se je tudi število ministrstev in ustanovila so se' nova sodišča, proti katerim ni priziva. Za vsako upiranje novim oblastim in kritiziranje ukrepov so določene stroge kazni. Izvršene so bile številne preiskave in uvedena je stroga cenzura. Za slučaj uporov imajo oblasti na razpolago vojaštvo, toda stroške za vzdrževanje istega bodo morali nositi prizadeti kraji. Vse evropske države sledijo z zanimanjem razvoju dogodkov v Jugoslaviji in jih različno komentirajo.
Dne 19. decembra 1928 je poteklo sto let, odkar se je v Lešah v majhni vasici župnije Sv. Jakoba v Rožu na Koroškem rodil prvi mojster slovenske gramatike, znameniti prosvetni in narodni delavec Anton Janežič. Živel je samo 4C let, vendar je z vzorno marljivostjo doprinesel naravnost orjaški del k slovenski književnosti in narodnemu preporodu. Delo, ki ga je vršil kot profesor, Učitelj slovenščine na realki v Celovcu, ki je posebno s svojo “Slovensko slovnico za Slovence” ugladil pot enotne-1 mu slovenskemu pismenemu jeziku, je rodilo zlate sadove. Janežič je bil mojster slovenskega jezika, oče slovenske Koroške. “Koroški Slovenec” v eni zadnjih številk piše:
VSAK PO SVOJE
Na pravoslavni Božič se je v Jugoslaviji rodilo dete, imenovano Diktatura. Kdo ve, koliko Herodežev mu bo streglo po življenju! Modrih pa ne bo, niti z Jutrove, niti z Zapadne dežele, kajti, kjer so Modri, tam ni potrebna Diktatura.
*
Narodnim in oblastnim poslancem so bile odvzete oblasti in dijete, in preostalo jim. ni nič druzega, kot da odidejo v domače zapečke.
*
Brzojavke poročajo, da je narod sprejel proglas diktature mirno in molče. Kaj pa naj reče! Kvečjemu lahko kliči: “Živijo, kralj, živijo, general Živkovič, živijo!”
*
Jaz ne vem kakšna je diktatura in si ne morem predstavljati, kako se tista zver obnaša, toda zdi se mi, da je nekoliko podobna naši slavni prohibiciji. Najbrž so naši bratje onstran oceana sprejeli diktaturo s takim navdušenjem, kot mi prohibicijo, pred devetimi leti. Od začetka smo se je nekoliko bali, toda v devetih letih smo jo toliko ugladil i. da smo zapeli že tisočere zdravice na njen račun. In še jih bomo, ako Bog da in sreča junaška!
Slovensko-ameriška mladina v Clevelandu ima lepo priliko za pouk materinščine vsaki petek v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Učne ure so od sedmih do devetih zvečer. Poučujeta slovnico, literaturo in zgodovino Mr. Ivan Zorman in Mr. Vatro Grili.
ARGENTINA. Začenši z južnim delom kontinenta prihajamo k najnaprednejši izmed južno-ameriških republik, Argentini. Njena površina je večja od Francije, Nemčije, Italije, Španske in Norveške skupaj, odnosno je enaka skupni površini pogorskih in pacifičnih držav Združenih držav. Ogromni predeli zemlje raztezajočih se proti jugu do planjav Patagonije, so last državnega erar-ja in so odprti za kolonizacijo. Priseljevanje prihaja v glav nem iz Italije in Španske.
Pšenica, koruza, lan in oves so glavni poljedelski pridelki Industrije sladkorja in vina so jako napredovale. Ovce, govedo, konji, koze in prešiči tvorijo glavno bogatstvo na rančeh Mesarstvo se je razvilo v veli kansko industrijo. Tudi tovarniške industrije se povečajo, dasi tkanine, olja, kemikalije, železnine, poljedelske priprave in stroji, steklenine, itd. ostajajo še nadalje glavni predmeti uvoza. Na drugi strani igra Argentina velevažno vlogo na svetovnem tržišču kot izvoznik pšenice, koruze, lanenega semena, govedine, masla, kož in volne. Argentina pošilja v Združene države več kot polovico kož, ki jih uvažajo Združene države.
“še živi na Koroškem Jane-j žičev duh! Pri nas, kjer je našel soka in duha za svoje delo on, ki je svoje delo poklonil \ dar vsej Sloveniji, živi še da-j nes — nezavedno in često ]}re-jarvano — najčistejše slovenstvo ohranjeno, če je notranje sorodstvo v ljudstvu jedro narodnosti in izraz slovenstvr mehka ter v globino segajoča melodija, jo najdete najlepše v koroški narodni pesmi; če je v noši naša narodna umetnost ir v tej umetnosti naša duša, jo iščite v zilski noši; če je v slogu starih hiš in cerkvic, naš način gledanja lepote in praktičnost, saj še samevajo po Koroškem na holmcih; male cerkvice, preproste in presrčne, in v vaseh še tu pa tam hišice starega sloga; če je v barvah ona nerazumljiva, podzavestna vez s preprosto belo dušo, polno
hrepenenja in rdeče ljubezni, pri nas sega ta v zadnji kotiček naše duše. Kako bi tudi bilo drugače mogoče. Če je nekoč tu živelo ljudstvo, ki sije postavljalo	na	Gosposvet-
skem polju samo svoje kneze, če je ta rod pozneje dal Slovencem moža, ki je prvi začrtal jasno smer skupnega našega kulturnega razvoja s tem, da jc ustvaril možnost skupnega slovenskega jezika.”
V enem oziru je pa prohibicija vendar boljša od diktature. Že devet let svobodno zabavljamo in “kikamo” čez
njo, in javno grozimo, da jo bomo odpravili. Kadar pa nas
prime najhujša ihta. gremo v klet in zapojemo tisto: “Le ga dajmo, tistega, tistega od zida, svet je malo prida . . .”
*
Naši bratje onstran luže “ga” bodo seveda še nadalje lahko srkali, toda brez komentarja. Kakšne probleme bodo zdaj reševali pri “čašah vinca rujnega”, ko bo politika vseh “prufov” prepovedana, 'je veliko in meni nerazrešljivo vprašanje. Sicer se mi pa zdi. da tudi dosedanja njihova politika ni bila dosti nad polpro-centna. Posebne škode torej menda ne bo.
Odkritosrčno pa se mi smilijo jugoslovanski časnikarji. S čim bodo reveži polnili zevajoče kolone v teh resnih časih politične prohibicije? Ali naj po Prešernovem navodilu pišejo “gosen’ce kaj na repo var’-je, preganjajo ušivim glavam gnide” ali “loviti miš’ učijo gospodarje?” Ali naj razpravljajo o kugi na parkljih in gobcih? Ali naj svetujejo cenjenim čitateljem, da bi po ameriškem vzoru malo manj politizirali in nekoliko več delali? ♦
Da-li je diktatura v Jugoslaviji potrebna ali ne, se ne čutim poklicanega soditi. Vem pa, da če bi naš predsednik | Coolidge preklical ustavo Zedinjenih držav, na katero je prisegel, bi ga sto milijonov državljanov s ta-belim pogledalo. Narodni poslanci pa bi telefonično pozvali ambulanco najbližje norišnice in jo poslali v Belo hišo.
(Dalje prihodnjič.)
Smrtna kosa. V Krašnji je umrl v 87. letu starosti g. Gregor Maselj, gospodar domačije in rojstne hiše pisatelja Podlimbarskega. Pokojnik je bil stara, napredna kmečka korenina. Blag mu spomin.
Upam vsekakor, da se bodo bratje v Jugoslaviji diktature tako lahko privadili, kakor smo se mi prohibicije, če jih diktatura ne bo hujše tiščala, kot nas prohibicija, in če so dru-(Dalje na 2. strani)
"JVo-da "Doha”
%.
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina, Jugoslovanske Katoliške Jednote.
J?
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY	'
Subscription for members $0.72 -per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. V.
«««©BK83
NO. 3.
Poraba prostega časa.
Naš prosti čas je tisti, ki nam preostaja po dnevnem delu, s katerim si služimo svoj kruh, in po potrebnem počitku, katerega nam da spanje. Morda tega prostega časa ni dosti, toda tuintam nam ga jc vendar kakšno uro na razpolago. Tudi ta prosti čas porabljamo na različne načine, ker samo sedeti in v zrak gledati more le malokateri. Posebnih predpisov glede porabe prostega časa seveda ne more biti, ker to je odvisno od okusov in najrazličnejših prilik. Priporočljivo pa je, da naše proste ure porabimo tako, da imamo od tega posredno ali neposredno korist.
Ako je bilo naše fizično ali duševno delo izredno naporno, je včasi priporočljivo, da sf privoščimo nekoliko več počitka, to je spanja. Včasi s tem tudi nadomestimo tisti spanec, katerega smo si bili prikrajšali o priliki kakšne zabave. Če spanca nismo baš potrebni, nam bo morda dobro storil daljši izprehod na prostem, ako vreme ni preslabo. Posebno je to koristno za tiste, ki dolge ure delajo v zaprtih prostorih in to morda še sede.
Koristno porabljen je tudi čas, ako posečamo predstave, koncerte, predavanja, muzeje ali celo gledališča premičnih slik. Pri vsem tem se nekaj naučimo in ob enem se navadno tudi zabavamo. Seveda»ima glede tega vsakdo svoj okus in si mora sam izbirati.
Tudi v družbi mnogokrat najdemo razvedrilo in duševni odpočitek. V prijateljskih razpravah in pogovorih si medsebojno izmenjavamo mnenja, in se pri tem lahko marsikaj naučimo. Od opravljanja1 ali obrekovanja naših znancev seveda nima nihče nikakih koristi, in tudi zabava te vrste je jako dvomljive vrednosti. V ostalem pa je včasi vredno govoriti o prav neznatnih in vsakdanjih predmetih in problemih, pa je v tem neke vrste razvedrilo in pouk. Ni potreba, da bi bili taki pogovori vedno resnega značaja, tudi zdrava šala je včasi na mestu. Smeh je dostikrat prava tonika za dušo in telo. Seveda je treba izbrati za šalo tak predmet, da se nihče ne bo čutil užaljenega. Nekateri ljudje so bolj občutljivi kot drugi in vsak čas ne nudi prave atmosfere za šalo.
V zimskem času marsikoga zabava radio, če ga ima v hiši. Potom te čudovite priprave si je mogoče skoro poljubno izbrati program kratkočasja. Godbo, petje in govore najrazličnejše vsebine nam prinaša radio v hišo. Poleg zabave nam prinaša radio tudi poduk.
Najlažje in najkoristnejše pa porabimo naš prosti čas, posebno v neprijetnem, mokrem ali mrzlem vremenu, s či-tanjem. Priznati je treba, da se v tej deželi mnogo čita, toda ne škodilo bi_, če bi se še več. Časopisje je tako poceni in knjige tako lahko dosegljive vsem, da ie res škoda, če se te vrste razvedrila ne poslužujemo, kadarkoli nam»je mogoče. Knjige nas učijo zgodovine, da lažje razumemo sedanjost, kažejo nam napredek današnjih dni, da ne zaostajamo, nudijo nam literarne bisere velikih mislecev vseh narodov in časov, ki blažijo našo duševnost.
Javne knjižnice so na razpolago čitajočemu občinstvu celo v malih podeželskih mestecih, in toliko bolj v velikih mestih. V raznih slovenskih naselbinah te dežele imamo tudi svoje slovenske čitalnice, ki štejejo na tisoče različnih knjig. Tudi v javnih knjižnicah velikih mest, kjer je naseljenih mnogo inozemcev, navadno lahko dobimo veliko število slovenskih in drugojezičnih knjig. Američani tudi v tem oziru niso ozkosrčni. Narod naj čita, in kdor ni zmožen čitanja v angleščini, naj čita v svojem materinem jeziku. Čitanje pomeni se učiti, se izobraževati, in izobrazba ne more nikoli škodovati. Čim boli izobražene so široke mase naroda, na toliko boljšem gospodarskem stališču je navadno dotični narod. Kjer je nevednost, je navadno tudi revščina, in obratno.
Za vsakega količkaj naprednega človeka današnjih časov je tudi neobhodno potrebno, da čita časopise. Današnje razmere se tako hitro izpreminjajo, da bi takoj daleč zaostali, če bi za par mesecev ali let popolnoma prenehali citati. Mi bi se odtujili svetu«, svet pa nam.
Slovensko časopisje v tej deželi vrši, poleg gori navedenega, še posebno nalogo, da namreč duševno veže in seznanja med seboj tisočere sinove in hčere našega naroda, ki so raztreseni širom te velike dežele. Glasila naših podpornih organizacij nas dalje seznanjajo z delom in napredkom teh prepotrebnih ustanov. Vsak dober član J. S. K. Jednoto bi moral poznati razmere društva, kateremu pripada, poleg tega pa do gotove mere tudi gibanja drugih društev in delovanje skupne organizacije. Prav ceniti moremo našo vzorno JSKJ, in navdušeno delovati zanjo moremo le, če jo dobro poznamo. Zato čitajmo njeno glasilo in se zanimajmo za vse, kar se vrši v organizaciji.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje Iz 1. strani)
Podružnica slovenske banke, The North American Banking & Savings Co., na 16501 Waterloo Rd., v Clevelandu, je bila dne 11. januarja t. 1. tekom štirih mesecev že drugič orop? na. Prvič so banditi odnesli $6,500, to pot pa okoli $5,000. Zdi se, da so sedanji rop vpri-zorili isti banditi, kot prejšni. Dva bandita sta stopila v bančne prostore in z revolverji ustrahovala uradnike in nekaj oseb, ki so prišle v banko po opravkih, tretji pa je čakal zunaj na avtomobilu. Slovenec Victor Reberšek je sledil ban-Hte v avtomobilu in posrečilo se mu je dobiti licenčno številko. Na podlagi tega je policija že zaprla nekaj osumljencev. Izguba banke je seveda krito z zavarovalnino. 1
' •	'	.	.	t	!
Dne 7. januarja je bila zadeta od avtomobila in poškodovana Mrs. Mary Roseman, članica društva Zvon, št. 70 JSKJ v Chicagu, 111. Nahaja se v bolnišnici na 61st in Drexel Ave. Družina Roseman stanuje na 1204 E. 55th St., Chicago', 111.
--------o--------
VSAK PO SVOJE
Nadaljevanje s prve strani
gače dobrega zdravja, bodo lahko še pestovali svoje vnuke in pravnuke do devetega rodu.
*
Sicer pa je diktatura v Evropi moderna, kot so kratka krila, pristriženi lasje, šminka in munšajn v Ameriki. Jugoslavija hoče biti moderna, that’s all! če si Španci in Italijani diktaturo lahko privoščijo, pa bi si je slovenski in balkanski junaki ne? V pečenih janjcih, slanini ih‘čebuli in ajdovih žgancih so še vse drugačni vitamini kot v makaronih !
*V < K »
Četudi včasi malo pozabav-Ijamo čeznjo, imamo vendar radi mlado, v otročjih zadregah se nahajajočo Jugoslavijo. Želeli bi jo videti veliko, moč-no, srečno, bogato in vpošte-vano. Njenih poti včasi ne razumemo in se jim čudimo, toda kljub temu nas iskreno veseli vsak njen uspeh in napredek, in globoko v srca nas zbada vsaka njena nesreča in ponižanje. Da-li ji bo diktatura v srečo ali nesrečo, si ne moremo niti približno predstavljati. Eno kot drugo je mogoče. In zdaj res ne vemo, da-li naj se veselimo ali žalostimo, da-li naj častitamo Jugoslaviji ali naj ji izrečemo svoje sožalje. Res, v lepo kašo je še nas spravila beograjska diktatura.
*
Če bo ricinovo olje diktature rešilo mlado deželo otroških bolezni in jo obvarovalo nevarne operacije, bomo še mi v Ameriki imeli za kraljevskega diktatorja kakšen bohlonaj in živijo!
Jugoslovanskemu kralju gre pa na vsak način ta kredit, da ne mara igrati druge vijoline, kot jo cigumigulita španski in italijanski “vladar”. Ni čakal na kakšnega Mussolinija ali Primo di Rivera, ampak je sam izvršil “puč”, in s tem dokazal, da je res potomec črnega Jurija, “ki sam si je volil vero in postave” že v časih, ko je še “padišahova senca” zakrivala skoro ves Balkan.
*
Končno je treba priznati, da nobena reč na svetu ni tako slaba, da ne bi imela kakšne dobre strani. To velja tudi za diktaturo v Jugoslaviji. Meni, na primer, je dala dovolj hvaležnega gradiva, da sem napolnil to kolono . . .
A. J. T.
Ali ste v vaši naselbini že ustanovili angleško poslujoče društvo J. S. K. Jednote?
MOJE POTOVANJE NA ZAPAD
Napisal Joseph Pishler.
Tam kjer beli so snežniki, holmci mali in veliki . . .
Nekoliko pozno je, poročati o mojem potovanju na zapad, a urednik mi svetuje, da je boljše biti pozen, kakor da bi se sploh ne oglasil. Radi tega hočem podati nekoliko poročila.
Dne 14. oktobra m. 1. praznovalo je društvo sv. Andreja, št. 84 JSKJ, v Trinidad, Colorado, 20-letnico svojega obstanka. Na povabilo društva sem se, z dovoljenjem večine glavnega odbora, povabilu odzval.
Dvanajst let je minulo, odkar sem zapustil “divji zapad” ter nastopil tajniški urad naše jednote. V srcu sem gojil željo, da bi še enkrat videl naš romantični zapad in naše brate in sestre ter razne prijatelje. Od doma sem odpotoval dne 10. oktobra. Moj prvi “stop-over” sem napravil v Omahi, Nebraska. Tja sem dospel dne 11. oktobra okrog 1. ure popoldan. Najprvo sem si šel ogledati mesto. Mesto Omaha ima krasno lego, 1’azprostira se na za-padni strani Missouri Riverja. To mesto je nekaka železniška centrala za osrednji zapad. Kakih štirinajst različnih železniških družb ima zvezo s tem mestom. Ko sem prišel iz železniške postaje na prosto, sem se oziral na vse strani. To navad-io dela novodošlec, ki še ni poprej bil v mestu. Najprvo so ni padle oči na par nebotičnikov, s katerimi se mesto Omaha ponaša. Bratska organiza-i j a “Woodmen of the World,” lastuje najlepši nebotičnik v Dmahi. Kolibo nadstropij vsebuje to poslopje, nisem štel, biti jih moi’a nekaj 'čez dvajset. Zglasil sem. $e V glavnem uradu te velike organizacije in sem bil 'prijazno sprejet. Razkazali so mi svoj sistem, a takoj ^em spoznal, da srrib mi za to še premajhni.
Dasiravno imajo velik6 uradniškega oso1j;)AV vršijo stroji največ dela. ‘'Stroj zašumi in lelo je gotovo” Ko ravno 'omenjam to organizacijo, riaj omenim, da bo omenjena organiza-ija kmalu imela sto milijonov nremoženja. Mi Slovenci se kaj radi trkamo na prsa ter ponašamo z našimi organizacijami. To še ni greh, greh pa ie, ko smo eden napram drugim ljubosumni. ., Če, ena organizacija pridobi par članov več kot druga, je že nevošljivost. Ame-rikanci pa niso nevošljivci (vsaj tako se izkazujejo). Čimbolj sosed napreduje, tem bolj jih veseli. Fraternalizem ne po-ma sebičnosti. Vprašal sem iih, koliko novih članov so vpihali tekom leta 1927. Odgovor ie bil:	51,226,	in uradnik je
3e dostavil, da bo v letu 1928 število novopristoplih še višje. Omenjena organizacija ima nad pol milijona članstva. To sem omenil največ radi tega, ker sem se čutil jako “majhnim,” ko je bil pred menoj “orjak.” Poguma mi to sicer ni vzelo, ker vem, da je naša jednota na zdravi in trdni podlagi ter da je zmožna pokrivati svoje obveznosti. če je organizacija velika, ima tudi velike obveznosti. Gkivno je, da ima organizacija zdravo in trdno podlago. Ni baš važno,1 kako številno pristopajo novi člani v organizacijo, važno pa je? ČE PRISTOPAJO V ORGANIZACIJO DOBRI ALI SLABI RIZIKI. Kvaliteta, ne pa število, je pogoj za zdravo bodočnost vsake organizacije. 1
Ko sem si ogledal zanimivosti mesta ter se nekoliko odpočil, sem se podal v hišo sobrata John Cernelič-a, tajnika društva sv. Štefana, št. 11. Tam sem našel, poleg družine, tudi našega starega znanca Franceta Škrabec. Ni vzelo dolgo, da se je nabralo še več drugih odbornikov in sobratov, tako da smo imeli lep družaben sestanek. Predno'^em odšel na vlak, nas je popeljal sobrat Floyd Virant pokazat, kje imajo svoje rezidence “reveži” (milijonar-
ji). To so res “reveži!” Tako borne koče imajo, da menda katera stane do stotisoč dolarjev . . . Razkazali so mi še druga javna poslopja ter me končno spremili na kolodvor. Hvala vam, sobratje iz Oma-he.
j Zasedel sem vlak ter sem se znašel drugi dan v Denver ju, Colorado. To mesto sem poprej samo enkrat imel priliko videti in to je bilo leta 1908. Takrat me mesto ni zanimalo. Gledal sem najbolj za “Employment Agencies,” “Beer” in “Free Lunch.” Onočasno se je človek lahko za pet centov za žejo napil ter tudi pošteno najedel v denverskih salunih. Sedaj je tudi tam drugače. Mesto sicer raste in napreduje, toda “stari dobri časi” so šli po gobe.
Na postaji v Denver ju sem poizvedel, kako odhajajo vlaki proti Trinidadu. Ko sem videl, da imam nekaj ur časa, sem skušal najti naše tamošnje društvene odbornike, da jih potoma obiščem. Najprvo sem prišel do sobrata Antona Marinšek, bivšega blagajnika društva, kjer sem takoj dobil potrebne informacije. Sešel sem se tudi z glavnim tajnikom Za-padne Slovanske Zveze, koji mi je razkazal glavni urad in knjigovodstvo. Glavni tajnik Jeršin se zelo zanima za svojo organizacijo. Imela sva razne pomenke, tako da je nama čas j hitro potekel. Končno sem ga naprosil, da naj mi pokaže pot do sobrata John Schutte, tajnika društva sv. Jožefa, št: 21. To uslugo mi je drage volje naredil in sem'mu še dafies hvaležen. !	:	I
, Iliso sobrata Schutte-ja sem kmalu našel. Potrkam na vrata, enkrat, dvakrat ili končno s (j odpro. Mrs. Schutte se pojavi pH vratih. Imela je jako tčmen' pogled' zatneV* Vprašam jo:	“Is this John Schutters
Place?” Odgovorila je:	“Yes,
\vha>t do you want ?” 1 Potem, ko sem sprevidel, da sem prišel do prave hiše, sem pričel govoriti slovenski, in ženi se je i obraz takoj spremenil. Če bi izpregovoril še par angleških i besedi, bi prejel nezaslužeiib 1 klofuto (o tem me je pozneje informirala Mrs. Schutte.) Mislila je namreč, da sem kak “prohibicijski agent” in da šnofam naokoli . . .
Končno sem bil sprejet v hišo ter našel tudi John-a, koji me je bil jako vesel. “Zakaj pa h. . . . nisi pisal, da prideš?” me je vprašal. Odgovoril sem, da nimam take navade. Mož je bil z vsem takoj na razpolago. Prosil sem ga, da naj mi pokaže pot do predsednika društva Josipa Jartz-a. “Sur Mike, tja pa morava iti.” Nato takoj odide v svojo garažo ter vpreže svojo “Lizi.” Ni vzelo dolgo, da smo dospeli do hiše sobrata Jartz-a. Pri hiši imajo hudega psa, zato se nisva upala izstopiti. Schutte je trobil na rog, dokler ni gospodar prišel iz hiše. : > .
Pri sobratu Jartz-u in njegovi soprogi, smo se zopet dobro zabavali. On ima precej sadnega drevja, zlasti jabolk, potem ni čuda, če nam je dal piti mošta ... Ko smo se poslovili je Schutte zopet “nakrenkal” “Liziko” ter me popeljal po mestu. Reči moram, da takih izložbenih oken v veletrgovinah še nisem videl, kakor baš v Denverju. Nobeno mesto baje ni bolj razsvetljeno z električnimi napisi, oziroma žarnicami, kakor Denver. Krasen pogled nudi ponoči tudi državni kapi-tol. Zeblo je nas dotični večer, toda moj užitek dotičnega večera je premagal ves mraz. Veselilo me je, ko sem imel priliko obiskati tamošnje agilne odbornike. Če bi vsako društvo tako nadzorovalo bolnike, kakor društvo št. 21, bi izredne naklade kmalu izginile. Če sumijo, da kdo simulira, mu ta-
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mi'nn.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland. O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn.
2. nadzornik: JOHN	KUMŠE, 1735 E. 33rd St.,	Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN	BALKOVEC, 5400 Butler	St.,	Pittsburgh,	Pa.
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH	MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik: ANTON	OKOLISH, 218 Liberty Ave.,	Barberton,	O.
Jednotmo uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari likajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porofnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
C
iti
Dt)
s J
rtu r
aid
ie
lip Jfe n ki II i
ace
fie
Ig
ikc
p®
L:
litč
los
fam
rtiV
iay
hic
•ith
lun
lip.
žrs
%.
koj stopijo na prste. Na take odbornike je jednota lahko ponosna. Hvala vam, Denver-čani!
Okrog polnoči istega večera sem se odpeljal naprej proti Trinidadu, kamor sem dospel drugi dan okrog 11. ure dopoldne. Vl^k je imel nekaj zamude, inače bi tja dospel poprej. Najprvo sem se podal v hotel ter odložil svoj kovček, potem sem pa šel ogledovat mesto in okolico. Mesto Trinidad je nekaka premogarska centrala v južnem Coloradu. Šteje okrog 15,000 prebivalcev in ima veliko krasnih poslopij, hotelov šol ter drugih javnih in privatnih poslopij. Mesto je obdano z visokimi hribi in leži nekako v bregu. Ulice so ozke toda čiste ter večjidel tlakovane. Ko sem si ogledal večino mesta, sem nekoga vprašal, kje stanuje tajnik društva, sobrat Kar-čič. Povedali so mi, kako naj se ravnam in pričel sem hoditi. Dva bloka je že šlo, potem pa mi je sape zmanjkalo. Pluča mi nisd dala več dihati in treba je bilo počivati. Zame je tam previsok zrak (mogoče se ga bi privadil, če bi moral biti tamkaj).
Ko pridem že blizu hiše, vprašam pdštnega sela, koji je ravno razvažal pošto, katera hiša je Karčičeva. Odgovoril mi je:	“Ona zelena hiša je
njegova, toda njega ne boš dobil doma, ker on ima v mestu ‘Soft Drink Parlor,’ doma je samo ponoči . . .” Potem mi še pove: toliko blokov doli in pol bloka na stran. Mislil sem si, o, navzdol bo pa že šlo, in tako sem jo počasi mazal nazaj na “Main Street.”
Kmalu pridem na določeno mesto. Tam me je čakalo že več sobratov in odbornikov društva. Sprejet sem bil nadvse prijazno, a potem so me pa začeli “škopati,” posebno predsednik. Rekel je:	“Mi smo
imeli vse pripravljeno, da bi te dostojno sprejeli na postaji, pa nam nisi nič dal vedeti, kdaj prideš. To je tvoj velik ‘mistake.’ Kdaj si pa prišel? Kje si pa bil ves ta čas?”
“Ah, na hotelu in po mestu, da sem videl kakšno mesto imate,” sem odgovoril.
“Nak, v hotelu pa že ne boš, jaz imam za te prostor na mojem domu in k meni greš. Hajdi na hotel po tvoj kovček,” mi pravi predsednik.
Mislil sem si, zdaj se pa moram pokoriti. Vsi so bili precej visoke postave, samo Kar-čič je bil nižji od mene, pa je tembolj žilav, kar malo sem se bal češ, me morda po dalmatinsko namaže.
V hiši sobrata Smitha sem bil prijazno sprejet ter pre-
dobro postrežen. Zvečer sf ’p snide še več raznih sobratov f hiši sobrata Smitha. Nekaj j^Th je bilo iz Morley, nekaj pa W Trinidada, in zopet smo vžival K vesele urce . . . Drugi dan i8lln bila nedelja. Dopoldan selfiic< obiskal redno sejo društva Sist 84. Seja se je povsem mirflpv vršila in čast mi je bila dai>lrnt pozdraviti se z mnogimi sobi'a£ 1' ti in sosestrami. Edino, Keh< se mi ni dopadlo, je bilo, da * tl je pobiral asesment pred z^ets ključkom seje, ker to ne spadPosi v dnevni red; pa to ni tako vfe i lik greh, kajti brez denarja ftthi podpore.	ke
Popoldne of drugi uri se J>«na pričela veselica.... StarkviUe^i Colorado, v počast 20-letnic®^le društva št. 84. Meni se je i'^01 klo, da se mi ne mudi na vesper lico, ker bo trajala do polno^ips istega dne. Predsednik di'l,At štva se je posvetoval s sobr1* hj torn Tomšičem iz Morleya, ko.1(l ima fino mašino in finega šl,r b ferja-sina, in sklenili so, da ' popeljejo čez mejo v New Me^ J-ico. S tem predlogom sem ; zelo strinjal, in ni dolgo vzel® d, da smo se podali na pot. I* ei' Starkvillu, se je pridružil litf^al družbi tudi sobrat Frank Mp| ha le, predsednik društva sv. P®°ei tra in Pavla, št. 15, Puebtf8 Colorado.
Takih občutkov nisem imake še nikdar v življenju, kal^e baš takrat, ko smo se vozili “Santa Fe Trail” iz Colorade New Mexico. Cesta se najpf' vije sem in tja, kakor ka^. dokler ne prideš do - vrhun^K kjer je visočina okrog 9,0"] čevljev nad morsko gladil’1^ Potem pa začne iti nizdol. e sta ni baš široka in bilo je i'at, no po dežju, radi tega se je strani kamenje valilo na ^eS^je1. To je bila nevarnost na strani. Ko sem pogledal ^ drugo stran, pa sem videl J mino do tisoč čevljev globokU n to ravno tik mene. Če seC g pogledal naprej po cesti, da Jnc se manj bal, pa je zopet ^ tako strmo, kot bi se vozil dol po strehi. Pričel sem t0>w(j nati. Šofer, mladi Tomšič, fte mi	je	smejal,	sobrat	Mehle ifael
je	pa	tolažil.	Rekel	je, da *Ca(1
še	ni	najbolj	strmo	v Colo^
du, in da če me želodec Rinili tega boli, naj ga bi pustil v T’ nidadu za nekaj ur . . .
Po številnih strmih ovin^1 E smo končno dospeli na vrhui^p^ odkoder se vidi mesto Rat^^ New Mexico. Pogled na je	ravnotak,	kakor	bi člo^ .
gledal doli z zrakoplava. Kj?1, še ni bil v zrakoplovu, naj ž|,, tja in dobil bo vpogled, izgleda svet z oblakov. Ogf * dali smo si nekoliko mestel.s r Raton in videti je bilo, da f, (Dalje na 6. strani)
Current thought.
TO HAVE AND HOLD A FRIEND
New and constant friends may be won through the medium our English-speaking lodges. There is nothing that is com-tible with one person’s friendship for another. There is pthing that can substitute for the loss of a dear friend, and p Southey said, “The loss of a friend is like that of a limb; pie may heal the anguish of the wound, but the loss cannot I repaired.” But, “the only way to have a friend is to be one,” Md another popular writer. Here is where most of us stum-je for we so often do not realize the real meaning of friend-rP- When we say our “dearest friend,” we so often merely ffer to a certain superficiality that is practiced in society and nknowingly we stamp ourselves hypocrites since we go through I this pretence simply for the sake of form.
We should take time to investigate and test our acquaintance and really find out whether we have an ideal supporter, pe who shall serve our anxieties and compensations, contributes the listening ear and the brightening eye to an account [ike of our troubles and joys. Of course, to be an ideal friend r at once is just about as easy as becoming a proficient pianist f artist over night. To acquire friends and be a friend, it is fccessary that we practice friendship and there isn’t a more |itable place than within our lodges. In our lodges, we have losen and chance relations whom we can in time and circum-Pnces develop into faithful friends. Let’s partake in all the ' 'tivities of our lodges and mingle with the members that we , >ay retain that charm that distinguishes us from strangers.
| There are w;ords of less import, as crony, pal and chum ' hich rob the rich significance of “my friend.” In our dealings fth our fellow members, let’s be better than pals, better than , *ums, let’s be on a fifty-fifty basis of giving and taking friend-1 l!P- Let us march together through life as friends and mem-! |rs of the J. S. K. J. whether fortune smiles or frowns impart-lly.
LEVELAND j. s. k. j.
* TO HOLD DANCE
V 1
ji| This Saturday evening, Jan-i |y 19th, the Federation of J. va> K. J. lodges will entertain i flung and old at their annual sejjflce. The Federation in the §jst has applied itself very ifiKtively to all matters con-la4-ned with the English-speak-br*£ lodges, and thus we can ap-k^ehend why all the members a s the “George Washington,” z»etsy Ross,” and “Collinwood paffosters” promise to support i vf dance with their greatest a #husiasm. The dance will ;fe Place at the Slovenian Na-e-	St.	Clair Ave. and
mil sic will be fur->y the popular Arcadian j it oi \ Pilots, and is just an-/es, « leason why everyone an-lnoJPates the coming night.
^ i , r grand occasion we ^ id °PP°rtunities to mingle ko orm acquaintances with i s brother and sister members a n’ exhibit that glowing J. S.
'• sPirit within us. It is n	> ‘L solutely	necessary that
/zel dance the “light fantastic”
»•eui°y thti evening, a vf‘able and joyous time
jyjp la merely through friendly ■	r>°Cla^ion °f	members. So
nil 3 '	mother, father,
F, er’ sister	and friends and
iifl uj this affair a large family ^	^°r	a^er	all- we all are
ili \ ners and sisters of a large ideaimly,” the J. S. K. J. jprfj ka&
unc^KOL PERFORMANCE 9,O'1 AND DANCE
jdifL
C\ r Sokols of Cleveland, a 3	.anc* continually growing
je #^lzation, comprised of ceSn1ifle Synmasts and former a t es’ *s to hold an exhibi-al j’n and dance this Sunday eve-;1 JZ’ January 20, at the Slo-jbol'lf National Home on St. e	cAVe.‘ ^ *s customary for
da
INFLUENZA AND LA GRIPPE
some conversation with the member, if it be allowed by the attending physician, being careful not to touch any articles that were used by the sick member.
Make your visit as short as possible and before leaving, be sure to wash your hands, because many of the diseases are caused by the hand to mouth or nose type of infection.
Special care should be taken by all members of our organization at this time. During epidemics of this kind, our members should avoid theatres, closed and crowded cars, close contact with their fellow men and especially with persons having catarrhal symptons or fever. Many of these cases arise from the common drinking cup or inefficient drinking fountains, roller towels, handkerchiefs, pipes, toys, soda water glasses, and any other object placed in the hands and then to the mouth or nose. Therefore, it would be advisable to be careful in the use of these articles. One important thing to realize, is that the hands usually carry the infection to the nose or mouth. Wash your hands before eating, keep your fingers away from your nose and mouth as much as possible.
F. J. Arch, M. D. Temporary Chief Medical Director J. S. K. J.
 o--------------
352nd St. and St. Clair Ave.
The girls likewise, have been planning on organizing a bowling team, and here’s hoping it will be as big a success as the boy’s team is.
Every one is invited to come and watch us play.
Here is one lodge that won’t “fall down and go boom.” Watch us grow!
Elizabeth Svetina.
Reading, Pa.
All members of St. George t lodge No. Gl JSKJ are invited j to attend our regular monthly ' meeting, which will be held on January 19th at. 7 P. M. in the regular hall. The meeting was i postponed for one week, because on January 12th there ( was not the quorum present. Fraternally yours
Anton Jaklic, Secretary lodge No. Gl JSKJ. I
  1
Joliet, III. ’ Sunday, January 20, 1929 in our lodge St. Peter and Paul I No. 6G J. S. K. J. installation i of officers proceedings along with its regular session, will take place. At this meeting it is customary to form a schedule of activities of benefit not only to the lodge, but to the entire Slavonian race. And j don’t stop at that, but get out and mix right in with all races and creeds, such as a real Americans.
Our lodge has been doing very well on the part of attendance, which we hope will continue and better if possible •with the start of the meeting Sunday afternoon.
The youth should take or give special attention	to the
society and its sessions as all changes and improvements are to their advantage. The Union with good insurance in every way and form, gives its members an open opportunity to organize and enjoy sports and other	social activities	with a
50 °/o	reimbursement.	Don’t
throw this over your shoulders, come to Sunday’s meeting and start	choosing your	teams.
What will it be? Bowling, basketball or Indoor baseball? Who shall be the competition, Waukegan or Chicago?
Fraternally yours John L. Živetz Jr., Secretary.
P. S. I forgot to mention that John Lunka, Jake Sega and Anton Skul won honors at the bowling match held by our lodge after the meeting December 16, 1928.
______r\________
miTmxiiiiiiTtiiYinnmTTiTiTTTTYTmTmnTaT
GEORGE KOZJAK
Slovenian Janissary,
Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life.
By JOSEPH JURClC English Version By John Movern
IxrrxixxxixrrTYTxxrm t tytttt t?t rrrrrrrrrrrTT r yttt rr ■.
Phunology
BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES A Tangible Reward.
“So you’ve given up drinking, have you, Rastus?” said the grocer.
“Yes, sail,” said the old fellow, “1 ain’t teched a drap in fo’ weeks.”
“Well, you deserve credit for that.”
“Yes, sah; dat’s jus’ what I thinks. Mistah Brown. 1 was jus’ gwine ter ax yo’ if yo’ trus’ me fo’ some groceries.”
Bob: “I pick up a cent with my toes.”
Phil:	“That’s nothing; my
dog can do that with his nose.”
What A Dig.
“Imagine,” said the young fellow with the instrument, “I promised my family I never would be a saxophone player.”
“Well,” said the frank band leader, “you’ve kept your promise.”
They’re Still Coming.
“Willie, you have a new brother, just arrived from a foreign land.”
“Huh, thought they were going to stop these darn immig-
(Continued)
“While Samson was being besieged in the cave by this army, a few men came to him and advised him that he should surrender to the Philistines. To this advice Samson replied: ‘1 will surrender provided you take an oath not to murder me.’ They agreed to this and took an oath. Thereupon they bound Samson and took him to the camp, to the Philistines. As soon as his enemies beheld Samson they made an attempt to attack him. Now the Power of Good at once came upon Samson, so that he instantly broke the fetters as if they had been threads. He then seized the jaw of a skeleton of an ass that was lying on the ground, and dashed upon the Philistines, his enemies, and killed almost three thousand of them. The rest escaped.”
This quiet cried:	“Look!
joy was Look!”
suddenly interrupted by a lad who
very
may
; S°k°ls to thrill their au-f c-e with their feats of skill
il ni* 1,pro've3s and it is almost
7
n t#w!?SS Ray that a record is expected. The Sokol’s
ile A £°°d dance music ap-da 'f.aC|-eS kest. and so the Zoloft"1 'an Melody Pilots, have vsl?" . elected to conclude the v	with	dance	selections.
vin« BOWLING TEAMS
hunV
K»‘CSlot Betsy Eoss-we
ine ich •	a	b°wling	team,
cloV< . 18 a very laudable means r! 1(^ucing themselves to aj	■ This Journal may
, V* ° »ately be used by all OA °r Plication of results iesti\. 'um°uncements of conten-
da 31
At the present time we are having throughout our country an epidemic of Influenza and La Grippe. Severe in some parts, mild in others. Fortunately, some cities have not been stricken as severely as others, but at the request of our Supreme President, Mr. Anton Zbasnik, 1 wrould like to offer just a few suggestions, which may be followed, especially by the members of the Sick Committee in the various branches of our organization.
Influenza and La Grippe are contagious diseases, ususally contracted directly from another individual. Pre-disposing causes are the lack of resistance on the part of the individual and the personal contact with persons who have the disease, especially in cases just beginning. Members of the Sick Commitee whose duty it is to visit the sick, should be without any signs of illness and without a common cold. Common cold is a forerunner of many diseases and at times like this, it is the direct-precedent of Influenza, La Grippe and Pneumonia. Therefore, any member who is serving on the Sick Committee and who has any of the symptons of a common cold, as for instance: a running nose, ness, coughing, tired aching all over etc., notify the supervisor Sick Committee, who will, I am sure, excuse them from visiting any sick member.
Now, the members of the Sick Commitee, who have no signs or symptons of the common cold and whose duty it is to visit the Sick Members, should take certain precautions while doing so. On entering a home of a sick member, before seeing the person who is ill, it is best to ask the family what diagnosis the attending Physician has made. If the diagnosis is Pneumonia, it is better that the visiting member does not see the patient directly, because of the high prevalence and high mortality of this disease, but let him make his visits to the house until the disease has run its course and then visit the member directly during his convalescence. If the sickness is Influenza or La Grippe, then there is not quite as much danger in visiting the member directly. On entering the sick room, however, do not immediately go up to the bed and shake hands with the sick member, but sit down and have
hoarse-feeling, should of the
FLU EPIDEMICS
Many affections of the nose, and throat and lungs have been recorded under the name of influenza. This allows similar treatment for all cases under this classifaction.
The earliest outbreak of the “Flu” occurred in France as early as 1737, and another followed about thirty years later. Several epidemics occurred in 1847 and investigators have been attempting to ascertain, whether these were similar in character to our great epidemic of 1918. It is now rather the general opinion that the condition was essentially the same and that such attacks occur in cycles of approximately thirty years.
In epidemic influenza the individual is suddenly seized with a mild fever, headache, pain in the back and in the legs. There is a certain feeling of tiredness and the nose runs. If the cases get worse there is also a liability of complications and development into secondary bronchitis and pneumonia. There were more cases of pneumonia in the epidemic ot 1918 than in the epidemics of 1899 and 1890.
The present epidemic of the influenza seems to have started on the west coast and to have spread over the rest of the United States, so that about the middle of last month the entire country was involved. Cold weather has the tendency to drive away this horror so our only recourse is to avoid mingling in overcrowded places and to hope for a change in climate. „
E^HAJVGES
Collinwood, O.
THE MYSTERY IS SOLVED Some one wanted to know what happened to the “Betsy Ross” lodge. Perhaps we have been a bit backward in letting the world know we exist, but nevertheless we are all there and quite enthused about its progress.
Since the inquisitive person is so concerned about us, for which we are all very thankful, we will give him just a lit tie line-up on our doings.
A number of the brother members have organized bowling team and have been enjoying themselves immensly every Friday evening at 8:00 o’clock at Weber’s Alleys, E.
rants from coming in!”
“Child Injured by Washing Machine.”—News headline. We did not know- that this device was designed to wash kids, but the idea sounds attractive, especially if there’s an attachment to it to launder ears.
Jew’s Harp.
The Jew’s harp has nothing to do with the jews, but is a playful corruption of “jaw’s harp.”
Castle For Rent.
In Vienna they are not able to build much, but they have a lot of great imperial castles around, so they are renting castle rooms to home seekers.
LECTURES ON CULTURE OF SLOVENES
The Slovenes of Cleveland, especially the younger set have a splendid opportunity to listen to a number of interesting, educational lectures, to be given by Mr. Anton Družina, a Clevelander, who was enrolled in special courses at the University of Chicago. The subject of his first lecture given last night, was:	“The cultural
background of Slovene literature.” The lecture was well attended and everyone seemed to be unusually attentive to Mr. Druzina’s commendable discussion. These lectures are conducted at the St. Clair Branch Library and the future dates and subjects are as follows: January 23rd, “The Slovene folk song;” January 30, “Types of Slovene fiction;” February 6, “Slovene lyric poetry.” It is very useful to all Slovene youth to be informed on matters con* cerned with their own nationality, these lectures can serve as sources for information on cultural attainments of our people. --------------o----—•
RUSSIAN VODKA
Recent official figures show that the consumption of vodka in Russia under the present system is forty per-cent less than before the war. In the past twelve months over 530,-000,000 litres of vodka were sold by the state monopoly.
The Lesser Evil.
“Heh!” said the friendly cop to the gent sitting on his front steps in the early morning hours. “Why don’t you go in the house? You’ll catch cold out here!”
“Know it.” sighed the man, “but I’ll catch something worse if I go in.”
Lawyer (to flustered witness) :	“Now,	sir, did you or
did you not, on the date in question, or at any other time,, say to the defendant or anyone else that the statement imputed to you and denied the plaintiff was a matter of no moment or otherwise? Answer me yes or no.”
Bewildered Witness:	“Yes
or no, what?”
It is said that a beautiful dimple may be acquired by sleeping for a certain number of nights on a collar button.
The Power of Education.
Father (when Willie had returned from his first day at school):	“What did you learn
at school today?”
Willie:	“I	learned	to	say,
‘Yes, sir,’ and ‘No sir,’ and ‘Yes ma’am’ and ‘No, ma’am’.” Father:	“You did!”
Willie:	“Yep.”
Christmas Toys Tampered With
Teacher: “Now, Johnny, can you tell me what became of Noah and the ark?”
Johnny:	“The baby sucked
the paint off’n Noah, and Pa stepped on the ark and smashed it.”
Didn’t Want To Marry Him.
Colored Mammy:	“I	wants
to see Mistah Cummins.”
Office Boy: "Sorry( but Mr. Cummins is engaged.”
Colored Mammy:	“Well,	de
good Lawd knows I doan want to marry ’im, honey.”
Indeed, peculiar men were galloping toward the village. They were ugly looking creatures of brown color and were dressed in ragged clothes. Their speedy horses carried them toward the village as sw-iftly as the swallows fly. Everyone in the crowd was seized with fear when he heard the cry: “Turks!”
“Those men are not Turks. They must be gypsies!” said an old man who was leaning upon his cane. “Those people cannot do us any harm out here in the village; yet they might attack one of us alone.”
“They are vicious men without any religion or God!” exclaimed a peasant who held a hoe in his hand. “May God and St. Mary save us! I only wish that there were more men here! But they are all in the field working!”
“They are riding toward us. Let us run into the houses!” said a woman.
“Fear not! A vicious intention even though they may have, God always protects the innocent!” said Father Bernard, his hands trembling. Absent-mindedly he took hold of the lad by his hand and then began to cross himself. Had such an event occurecl thirty years before, then his strong arm would have defended him but now it was too w-eak for any resistance.
The gypsies were now almost alongside the village men. It was terrible to see them leaning forward over the manes of their small horses and galloping directly toward the pear-tree. The children and women ran away, so that only the monk with his pupil and a few other men remained under the pear-tree.
“You have a nice boy here.” said the tall gypsy, Samol, as he dismounted his horse. Some of his comrade dismounted likewise.
“Won’t you give this lad to us? I cannot assure you that he shall have a very good living with us, but we should like to
have him anyway. lie cannot be of any use to the old Father here,” said the gypsy, stepping forward smiling. As soon as he had come to the monk he made an attempt to seize the little lad, who began to scream and in vain tried to hide himself behind Father Bernard.
“What do you want? Go away!” cried Father Bernard, who fearlessly faced the gypsy. “Go away, you tramps, so that the arm of Providence may not smite you! Wrhat do you wrant with the lad? No one shall touch him without being punished; the innocent blood ever cries up to heaven.”
“Ha! Ha!” laughed the savage. “Tf you are a monk, as you seem to be, you are speaking to the wrong crowd. Such sermons as this one do not make any impression upon us.”
The other gypsies who were still upon their horses urged their chief, Samol, to act quickly, whereupon the old criminal laid hands on the poor old priest and threw him aside so that he might seize the lad.
“Halt you tramp, you shall not have him! No!” now cried the old peasant who was leaning upon a hoe. He raised the tool and would surely have broken the gypsy’s skull had the latter not jumped aside as swiftly as a cat. Another old man who was leaning upon his cane began to cry for help. Thereupon all the gypsies quickly jumped off their horses and in a moment both peasants were lying on the ground, stabbed and all covered- with blood. Here and there a man appeared from behind a corner of the village houses, hut seeing that he was alone and that the enemies were many, he, too, hid himself.
Samol grabbed the lad by the hand and put him upon hia horse. He then mounted the horse, taking a seat behind the child, and before anyonne there knew w’hat had happened, he and his band of gypsies disappeared like a flash of lightning. Father Bernard fainted.
As soon as the village people heard the vehement cry that was then raised, they began rushing to the spot from all directions. Some were running into the village from the fields; some came out of their houses and rushed to the place of the outcry. They w-ere all so excited and confused that they did not know just what to do. Some of them were stunned; the others were praying and before they had decided how this terrible new« should be carried up into the Castle, the gypsies could have easily been beyond the ninth valley.
Finally three men ran up to the Castle Kozjak, crying that the gypsies had murdered two peasants, knocked down Father Bernard and kidnapped the young Lord Kozjak, taking him away upon a horse’s back.
When Peter heard what had happened, he pretended to be terribly excited and perplexed. Yet he did not give any order as to what should be done. It was the old Ozbe who quickly aroused the servants and gave them an order to mount their horses and get ready to dash after the gypsies. No sooner than now did Peter likewise make up his mind and declare that he would go with them. So he gave an order to wait for him till he had dressed himself and girded his sword.
(To be continued)
1 m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m
■IlllllllllllllllllSlIIIUISlIllllllllIlllllIlSlIlf lllllillIllllllIli!!tlElllSI2llll!IIIIIII!(llllll!BSElBll!lIIIS8I!Slll!l!fllll!IIlllBIIII3RlIi!IIlEIIll!SSEIillI21 Jl!!iBISllliIIlliiI2IIIIIIIliSlllIllli3lllllIII3IlliIEJC2Ef Ii3SSlEIIliIS!lII13liEIII3IIIII8IIIlllflllHlliillIlIllEllllllIIBIIlllllllllllllllllllIIIIIISIIIIIIIIIIIIillllEIIIIIIUIIllSIIIIIIIiIllilIllIllllilllISIIlIlI
Do these little naked, bobtail things look as if they would ever grow up to be long, graceful, gray birds, with wing jfeathers tipped with white? Do their squeaky voices give any hint of the wonderful song, that will make even a hermit thrush stop and listen? Well, if no cat catches them, and if they have good luck, and if they “take after their father,” they will grow up to be the very best singers, of all our bird neighbors.
They Keep Their Mouths Open Mosl Of The Time
When they open their mouths you can see way down their throats, and as far as you see it is bright yellow, just the color yellow cabs are painted, and they keep their mouths open most of the time, so the inside of their throats is generally in plain sight. But we must overlook their awkward motions, and their awful voices, as they are only a week or so old, and since their only, thought since they came into this beautiful world of sunshine and flowers, has been to swallow enough cutworms, grubs and strawberries to stop that empty feeling down under their shabby feathers. They got tired of sitting all cramped up in a nest of scratchy twigs, so they decided to hop out on a limb, where they could see something of what was going on in the world.
But they were so hungry that they did not enjoy the scenery even a little bit. It must be awful to be hungry all
LITTLE MOCKINGBIRD CHILDREN
MOJIM MLADIM PRIJATELJEM
Ne pozabite mladi bratci in setrice v mladinskem oddelku J. S. K. Jednote, da je še vedno ena stran Nove Dobe na mesec vaša. Tam bo za vas nekaj čtiva v slovenščini in angleščini. Poleg tega bo tam prostor za vaše dopise.
Priporočljivo je za vas, da skušate čitati poleg angleškega tudi slovenski del. Priobčeni bodo tudi vsi vaši količkaj dobri dopisi. Kateri znate nekoliko slovenski, skušajte pisati v slovenskem jeziku; s tem se boste še bolj priučili jezika svojih 3tarišev, kar vam v nobenem slučaju ne more škodovati. Kar ne bo pravilno,' bo urednik drage volje popravil. Kdor si ne upa pisati slovensko, naj piše angleško.
Nekateri dosedanji dopisniki mladinskega oddelka so pokazali zelo dobre pisateljske zmožnosti. Pišite o katerem koli predmetu, ki vam je znan, ali se vam zdi zanimiv. Pišite s tinto in samo na eno stran papirja.
Pred vsem pa, pokažite, kaj sami znate. Ne pošiljajte prepisanih povesti, člankov ali pesmi. Prepisavati zna vsak. Slab šport je tisti, ki se hoče ponašati s tujim blagom. Mnogo zmožnosti in talentov je med vami samimi; pokažite in razvijte jih!
Končno pomnite, da so za dobre dopise še vedno v veljavi nagrade, in da je urednik vaš prijatelj, ki vam bo skušal iti na roke, kolikor bo mogoče. ---------------o-------
Tf/e
even bigger than the first. And so it goes all day long, with hardly a minute but that one parent or the other is dropping some morsel down that bright yellow throat, which seems to have no bottom.
If one of the parents happens to light on the limb, the young ones rush up, and with wide open mouths and quivering wings, beg to be fed, and they keep this up until they are as big as the old ones, though they are plenty able to find their own food.
But they have been waited on and coddled so long, that it is hard for them to break away from the old ways.
-------o--------
TWO INTERESTING GAMES
Every boy and girl likes a bean bag to play with. There are lots of variations of the old* game of catch and toss. One of these' requires a board or a box that can be tilted up against the ground. On this reclining surface three square openings should be cut, one below the other and each one a little larger than the other. The players should stand with their toes against a line about four feet away from the board —or farther depending upon the size and skill of the players—and each take turns tossing the bean bag into the openings in the board. These are marked for scoring—the largest opening counts five, the next, ten and the smallest and therefore the most difficult opening, fifteen. If the bag is tossed into the hole the player has that score to his credit. At the end of the game the player with the highest score is the winner.
Another variation of a familiar game is the Hide and Seek played to the accompaniment of the rattle of the empty tin can. A can is placed on “base” by the player who is It. One of the other players gives it a kick—the object to kick it as far away as possible—and while It is running after the can, recovering it and replacing it on Base, the players get themselves safely hidden from sight. The rest of the game proceeds as Hide and Seek, but the can on Base must be touched every time another player is spied.
 0--------------
NA SANEII Šola je minila, tri-li-li,
zdaj pa le po snegu na sani!
Torbica poskoči z dečkom — hop —
Jožek pade nanjo kakor snop.
(F. Ločniškar).
-------o--------
NA LIVADI Ivrižem-kražem, nič ne lažem, je zaneslo Palčka; koza pride mu nasproti, s kozo dva trkalčka.
Koze nosijo rogove in pod gobci brade, trkajo se mlade koze iz navade rade.
Palček po livadi teka in nabira cvetke, kar naenkrat vidi luno. zvezde in Benetke.
V	zraku naredi kozolec in na zemljo pade, trkajo se mlade koze iz navade rade.
(Poslala Johana Kozel, Blaine, O
 o-------------
Our value to our organiza tion is determined by what w* do for it.
the time!
Their digestion was so good that a worm was no sooner down, than they were just as hungry as they were before. To tell the truth, they could not remember the time when they were not hungry—it seemed to them that they were hatched hungry, and been hungry ever since.
But their mother and father were just as good to them as they could be, and from morning until black night they were busy hunting under the plants in the garden for cool, fat earth worms, and among the \ ines for the reddest, ripest berries, Their handsome father had to give up his music and turn himself into a regular grocer’s cart since the babies came into his heart and home.
When evening comes and the I green leaves turn the same col-jcr as the night, and when the katydids tune up their fiddles I for the concert that lasts until j daybreak, their mother covers I the babies with her wings, and they snuggle up in her soft, warm feathers, go to sleep anti forget that they have stomachs i that are always empty.
When they wake up the sky i is all rosy and pink with the j promise of a brand new day, land their mother is standing lover them with a long worm dangling deliciously from her bill. As there is just one worm, and two-half starved babies, she bites the worm in two, and divides it between them. And she has hardly disappeared for another worm, before here comes father with a j tender young grasshopper, and as he starts back, he passes his (wife lugging up another worm
BRUSSELLS SPROUTS
Wash carefully one quart of brussells sprouts.
Out off the stem end and remove defective leaves.
Let stand for 20 minutes in cold water to loosen grit and wash thoroughly again.
Bring a quart of water to a boil.
Drop in the sprouts a few at a time so that the water continues boiling.
Cover very tightly and boil for 18 minutes. Count the time from the minute that the | boiling becomes brisk, after all i sprouts have been put in the water.
At the end of 15 minutes add 14 teaspoonful salt to the water.
Drain the sprouts and place j in a hot dish.
Pour over them VA cupful melted butter and serve at j once.
Celery Sticks.
This is celery time of year and additional recipes for this delicious vegetables are always welcome.
Wash and crisp the smaller sticks of two or more stalks of; celery.
Make a paste by blending together—
2	tablespoonful roquefort cheese
1 tablespoonful mayonnaise
i/> tablespoonful cream
Pinch tff salt.
Fill the center of each piece of celery with this mixture, packing it neatly into the groove.
Chill and serve as a relish with soup or salad.
--------o------—
If you have built castles in the air for your lodge, your work need not be lost; there is where they should be. Noiv just build foundations under them.
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
Tomah, Wis.
I am fifteen years old and go to the Tomah High School. I am a sophomore and carry six subjects including physical education and singing. There are 563 pupils that go to this school.
In physical education we play basketball. One day everything was going along alright, when all at once the pupils were frightened. What happened? They yelled:	“I got
hit with the basketball, and it sprained my nose,” so that’s all the basketball practice we had that day.
Every Wednesday night I go to the Catholic school for instructions. Father Brudermann tells lots of interestingg things.
Fifty-two children of the Catholic church got confirmed. In October, my brother and I were also confirmed.
Jennie Kantz (Age 15), Lodge No. 66.
MY FIRST FISH It was a cold December day when my father and I went fishing. The wind blew fiercely that day, and we had a hard time getting to our place. After a hard struggle we finally managed to get there. The first thing we did was to build a fire to warm ourselves. I next took the ice chisel and cut five holes in the ice. In these holes I dropped the hooks, baited with fish bait. I fished for a long time, but had no luck. I was getting prepared to go home and therefore began to pull up my hook. To my surprise a fish was struggling at the end of the line. It was my last lucky hole. I quickly called my father and showed him the fish. When I came home, I was the proudest boy and the envy of every small boy.
Frank Fink (14), Lodge No. 200 Ely, Minn.
TRAPPED IN A BOX CAR For my hour that I had to play, I decided to go in the box car to play. My friend was it for “hide and go seek.” My friends and I went into the box car to hide. She could not find us. Soon we heard a truck coming along. Two of my friends ran out and they left three of us in. The man closed the box car. We thought we were going to be shipped away. We screamed to the top of our voices. Then he opened the box car, and we jumped out. My sister couldn’t jump for she was small, so he took her out.
That was our lesson not to go and play in the box car anymore, for they are dangerous.
Frances Fink (Age 12), Ely, Minn
their mother.
“Oh, I’m not going to take her,” said James.
“Yes, you are, James, or you’ll stay at home,” interupted their mother.
James didn’t want to stay home, so he promised to take his sister along.
“James and Dorothy, you bundle up good so that you don’t catch cold,” warned their mother.
After both children were bundled up, the three started out for the big hill. There were five other children there already.
“I’m going to have the first ride,” exclaimed Dorothy.
“No, you’re not, I brought the sled, so I get my ride first,” said James.
“I’m going right home and tell mother,” said Dorothy with tears running down her cheeck.
“Oh, all right, you can have the ride first,” said her brother James.
So Dorothy got on the sled and started down the hill. There was another sled in front of her and she was so close that the next thing she knew she was whirled from the sled and right into the snow. James ran to see what was the matter.
“What’s the matter, Dorothy, got some snow in your eyes?” asked James.
“No, no, I bumped my head,” sobbed Dorothy.
James picked her up and, of course, he had to take her home.
“Oh, it doesn’t hurt me anymore, “ cried Dorothy, just as they reached their home. They went in and Dorothy had her head washed.
“Oh, look,” exclaimed James, “see what Dorothy’s got on her head, it’s just about as big as a horn from a cow.”
“Oh, don’t worry, I’m not going sleigh riding with you any more,” said Dorothy.
Frances Banovetz (Age 14), Lodge No. 88 J. S. K. J.
DOROTHY’S FIRST ADVENTURE IN SLEIGH RIDING
Dorothy and James were just having breakfast when someone knocked. “Come in,
j
I why if it isn’t Tommy Brown,”
J exclaimed Mrs. Baker.
“1 came over to see if James wanted to go sleighriding with me,” said Tommy.
“And may I go too,” exclaimed Dorothy. She was already putting on her coat and cap.
“Yes, you can come, too,” encouraged Tommy.
“No, you can’t, I’m not going to take any girls with me,” said James.
“Oh, mamma I can go too can’t I, mama?” asked Dorothy.
“Yes, Dorothy may go, and James, you take care of her, so that she won't get hurt,” said
Morgantown, Ind.
Dear Members of S. S. C. U.:
I am a member of lodge No. 45 of the Juvenile Department, but I also understand what it means to belong to a lodge that is as willing to help a person as the S. S. C. U. My father has been sick for the last ten months and is not able to work because he cannot walk. He has been drawing the full sick benefit for six months, and is now drawing only half of the full benefit. We know that without the help of the union we would be unable to get along.
I also want to state another sad happening that occurred this week. Mr. Joseph Gregor of lodge No. 45 died Sunday morning, January 6, at 9 o’clock. He was 66 years old. The cause of his death was asthma. The funeral was held at Indianapolis, Tuesday January 8th, 1929.
Antonia Cesnik (Age 14), Lodge No. 45 S. S. C. U.
given by the Chippewa and Sioux Indians.
Many war-whoops echoed through the forest. These Indians fought hard for this land and they knew what they fought for. The coming of the white man ended the days of the Indians. The Indians were the authorities for open air; life as hunting, fishing and camping. The Indians had ^ plenty of food and were angry i when they had to leave.
Man is always pleased to get1 from nature whatever he wishes. The forests are looked upon carelessly by the ordinary person, but by the poet, essay- i ist and painter it is a friend. ! Minnesota has the most beautiful forests in the United States. Minnesota has many scenic places of charm and I beauty that cannot be described in words. It is a land of solitude. When one is tired, rest- j less or worried, the best place is in the woods of Superior Na- 1 tional Forest.
One can travel in a canoe for| months without coming to the same lake twice.
At the edge of the forest, a deer might prowl, stretching his neck for a satisfied drink.
Another scenic place might be seen—a group of birches, j standing on the brim of the lake with their trunks tall and | white against the dark neighboring background of tall pine trees. The moon lays a silvery path across the lake with the ] trees whose reflections are shimmiring in the lake. Or a scene with a gigantic head of a moose appearing behind a bush. These scenes are wonderful thrills.
The Superior National Forest is more than a city park. In the virgin woods, there are no | signs “Keep off the Grass.” But, there are signs: “Be Careful with matches.” There are no unsightly advertising signs.
Our forest is made by God and not planted by man. There are shady places and the sweet-scent of woods. There is freedom for all. One is as free as a deer.
If one wants a real vacation, he should come to the Arrowhead country.
Justina Zbasnik, Lodge No. 2 J. S. K. J.
thought she might be traveling to a distant land. But darn it, she’s snow-batling me now. Phillip Botz (Age 14).
Salida, Colo.-
1
1
1
I
I
b
t;
(1
h
k
sc
Cleveland, 0
Kot članica mladinskega oddelka JSKJ prosim g. uredni-! ka, da mi preskrbi prostor za natis teh vrstic. Že dolgo časa I nisem nič pisala, zato je prav, da se zopet enkrat oglasim iz j našega Collinwooda. Jaz ho-! dim še vedno v St. Mary šolo,
I toda ne v staro, temveč v novo, katero so naši stariši zgradili za nas. Veliko so žrtvova- 11£ j li časa in denarja, vse za na*? mlade. Dobro vem, da se n« In trudijo toliko zase kot za nas be mladino. Tudi v društvenem Jd oziru poskrbijo, da smo vsi zavarovani. proti bolezni ali snii'-ti. Ne vem, če bomo kdaj m1; mladi tako navdušeni, kot s« naši stariši. Pa jih je še veli' 110 ko, ki ne dajo hvale in prizna-n ja svojim starišem, in ne zn3' jo ceniti njih trud in žrtve z5 mladino.
Bi še kaj več napisala, pa s£ p-bojim, da bi se moj dopis zna 8o šel v košu. Ako bo zagledal la beli dan, bom pa prihodnji Vel kaj več napisala, če nisem kai Zr*E prav naredila, pa prosim, da :^° g. urednik popravi.	^a:
Anna Leskovec (13 let)> I društvo št. 71 JSKJ ^at  	5	tele
Library, Pr;en
N<
se
kj
St<
K.
CAPTURING THE OUTDOORS OF THE ARROWHEAD COUNTRY
“Help, save our trees!” is a slogan of the American Green Cross. Our forests, skittish game, and lakes arc well conserved. The Arrowhead country of Minnesota is the playground of the nation. The name Minnesota is derived from the Indian name, meaning “Sky-blue waters.” This name was
A SKATING EVENT One day as I was walking alqng the railroad tracks 1 commenced to wonder what I could do that following day. So 1 sat down on a rock and wondered and hoped something would turn up. I looked around me, and by gosh I saw something that looked like a mirror just about a block away from me. I got up and went near it, and surely enough, it was ice for about half mile long. I ran home just as fast as I could go; I ran into the house and said to my sister:
“Hurry, come with me.” Then I hurried and got some other boys and girls, and said: “Just follow me,” which they did. My, but they were excited. We reached the ice and I said: “Ladies and gents, this is the surprise for you!” Were they surprised? But how! They all got around me and yelled:	“Hurray	for	tough.”
Then that foolish sister Emma of mine said:	“Let’s	dance
on this beautiful slippery ice.” We started with a rush and just as soon as we went around it in a fast whirl, “bang,”
1 “flop,” down we went on our I heads, feet and all. Oh what pains we had. My sister Em-ma was in the worst condition, jshe carried a bump on back of jher head for three days. We [all brought her flowers for we
Here in Library, there is a one writing in the “New Era. T Because there is no J. S. K. society.	pta
My parents would like tc;ii zi have a lodge out here, town a ; Our family are members in twni g No. 99 lodge of J. S. K. J. i$e v Moon Run, Pa. Library is Ja ] good settlement, having If lofirst of Slovenian people, all a^e v good members of the societ'dne\ S. N. P. J. and Society S. H P. Z.	drag
My parents want to vote f°'clelo Dr. F. J. Kern to take the pla£lpa v of Dr. Jos. V. Grahek.
1	will soon write more. I li^f to read the “Nova Doba” my parents believe it to be tft best for reading.	Poroc
Thomas Likovitch (Age l^jfeki
 0 : 	deli,
ZIMSKA	Dmal
Zlati solnčni žarki, kaj ste j ]^a napisali	Jati	(
na uvele liste, ki ste jih poster, c z vetrom po poljavi, ki umir%r pa že zima duri k nam odpir^i-at
ie Pr
— Da zares odpira zima mr%tre]
duri’	trel0]
sever mrzli brije, ded že v Lvjj.
pečko kuri:	.	|n,g^
smrt naravi smo na liste
razpisali	(0ferjiu
in po vrtu smo jih vse oki'°4
’ cia
poslali.	a jet
itlAlV
Zlati solnčni žarki, kaj ste HRiqj storili,	L.
in zakaj naravo ste	L ^
zasovražili?	} i^‘a
: Saj so vam nje ptički vsak d#l v.^°l
Nste;
a.i po
— Res so ptice drobne narfl . ^
veselo pele,	j11] SP*
pisane cvetice nam lepo cvet6' 2ab; j toda	čas se bliža, da	se	vse	r Jzv:
spočije,	pl 1
da v	pomladi novo	zopet	‘ Sl'ca
vzkljije!	110 i:
(Poslala Ludmila Ho vaj171, al ' Blaine, O M T>ri v  o  Nabit
sladko peli, pisani cvetovi vam cveteli?
Istno *1 bre
K te
KOLINA
I
Mi smo davi muho klali lin koline vam poslali, z mesom tudi klobasic; nekaj lepih krvavic, j tri mesene,
! tri prtene.
iVina v reki si kupite, ž njim kolino poplaknite! °^1 (France Levstek) Zrtvč
> ozai srnici P vsa pr rr fok p
I S I.
D O P
Calumet, Mich.
Ko sem v četrtek 27. decembra šel po ulici po svojih opravkih, mi nenadoma udari na ušesa glas velikega zvona slov. cerkve sv. Jožefa. Takoj sem vedel, da je zopet izdihnil eden izmed calumetskih Slovencev. Pospešim korake proti cerkvi, ker sem bil slučajno ravno v bližini, in tam mi naznani cerkovnik, da so ravno prejeli brzojav iz Pittsburgha, da je tam izdihnil dr. Jos. Grahek.
Novica je prišla tako nenadoma, da je nisem mogel prvi bip skoro zapopasti, le ko sem kasneje prejel brzojavko od sobratov Pishler in Čampa, da
11	ai sporočim njih sožalje sorodnikom, postalo mi je težko in mučno pri srcu. Zapopadel : sem, da sem zopet izgubil pri-; Jatelja, ki sem ga visoko cenil.
V	nedeljo sem odpotoval v Negaunee na poziv glav. pred-: rednika JSKJ, sobr. Zbašnika, i kjer sem zastopal J. S. K. Jed-■ 11 oto. Z menoj je iz Calumeta
• odpotoval k pogrebu g. John *? terbentz, ki je zastopal K. S, s K. J.
Pogreb je bil v pondeljek ob
*	• Uri zjutraj z requiem in ma-i' so zadušnico v cerkvi sv. Pavii a v Negaunee v navzočnosti lVelikega števila sorodnikov in »! znancev. Iz Pittsburgha sta zali' s opala HBZ. glav. preds. g, v azdič in odvetnik g. Lesac. 1, Pogreb je bil na ondotno
Pokopališče, kjer so bili I e esni ostanki pokojnega polo-'8' Zeni v ondotno shrambo oc (vault).
l’, 3'u^en Je bil pogled na lju-eč° soprogo in sivo mater, ko i -U. °*Je že popolnoma onemog J 1 žalovali ob krsti dragega ji-s*na in soproga, med drugi-if SOrodniki navzoči, ki se jim 'jlL ^ 'sc™ .brala z obraza žalost lotrsti	^gov obraz v
Xp i v	Podoben človeku, ki
a*e vleze k rmni+i
Počitku po mučnem
etanevnem delu
C T T • j	CIU-
rlr-j 1-1? Si se Poslovil od nas, {Orloi Sl ' °^°’ toda Tvoje dobro
alaVbn"6 Tebi. v P°nos’ nam v blag spomin. R. I. P.
jilt	Joseph Plautz.
aff	~~
tli t,-, .	S°.	Omaha, Neb.
por ^ ?ose^neKa baš nimam °Ca^’ a^ samo, da bodo ro-
ieli P,° c*ru^*b naselbinah ve-r\n’,u smo še živi tukaj v Dl»aK se oglasim.
•a ven^ mestu želim poro-|>sJe ’ c cl smo 31. decembra zve-ii-aL«’ °zlrorna na Silvestrov ve-ir3 , PUledili domačo zabavo pri
e'?!-11 Johnu Ureku. K temu ,!,P°mniti, da smo takrat
skega naroda, in da gre rad na delo, kjer se dela za slogo in prijateljstvo med nami.
Ta večer nam bo vsem ostal v trajnem spominu, z željo, da se zopet kmalu na kakšen tak način sestanemo ter se prav po domače razveselimo. Večkrat ko se sestajamo pri takih prijateljskih zabavah, tem večja
b.o sloga med nami.
Poročati tudi želim, da je na 15. decembra lanskega leta odšel v staro domovino od tukaj naš vsem dobro poznani rojak Matija Brodarič. On je bil med tukajšnimi Slovenci zelo priljubljen, radi njegovega prijaznega ter poštenega zadržanja. Zato mu želimo obilo sreče med svojci na njegovi rodni grudi.
Zadnje čase je začela krožiti govorica tukaj med našimi Slovenci, da se tukaj eden naš slamnati vdovec pripravlja zopet na novo za tisti usode polni zakonski jarem. Ker je dotič-ni rojak obče poznan med nami Slovenci zato vsi željno pričakujemo veselega dneva. Tebi Franček pa želimo obilo sre-5e, ter ob enem izrekamo naše srčno sožalje, ako ti je že zopet začela presedati zlata svoboda.
Končno pozdravljam vse rojake ter rojakinje širom Zedinjenih držav.
Josip Rudolf.
dasi sem preje nameraval.
Anton Zidanšek.
■'tulili tri zajce z enim samim j °m' Namreč tu smo se po-
li'ulri*. °d 3tarega leta 1928, L =lc srn° pozdravili prišlo f m novo leto 1929, tretja ter tfof ,aVltna t0*ka tega je pa bila -^.sni0 za vedno pokopali Jetiki bolno SLOVENSKO
3	toČ£MATIčNO DRUŠTVO -
tal i Ko smo ga spremil C Za,dnjemu počitku, smo lu kadili s CAMEL cigaretami d»tv'l0Pili smo ga z žlahtno te* yno, katera ni v* soglasju z i? I ,steadovo postavo. Torej s Počiva v miru.
aru . kljub vsem tem žalost-spominom moram reči, kar vet«? Zabave tiče, da je bila nad sC 1°- lzvrstna, in kdor je od tam i°el lačen ali žejen, mu jaz t BlCa Privoščim, zakaj tam f ° 'meli geslo pomagaj si lo#^> ali vsak po svoje.
Oh1 1 j vsem tem pa ne smemo J gabiti dati sobratu J. Ureku s no priznanje, ker je nam t lezplačno prostor za žaro, ter poleg tega še tako le-| ozaljšal prostor, da je v rU<:i dalo veselega navduše-r v°akemu, kdor je prišel ta ' mecl nas- S tem je sobrat . ,c Ppkazal, da smo mu doli^1	da	pripravljen
steW; 'ovali za dobrobit sloven-
S pota.
V	Duluthu, Minn., sem či-tal v lokalnih listih, da se je zopet odprlo delo v Houghton okraju in drugod v Calumetu, Mich., in okolici. To baje zaradi visoke sedajne cene bakra. Kot piše j o listi se delo tam lahko dobi po $4.50 za osemurno delo.
Seveda, vsak, ki bi bil namenjen za delom tja, prav stori, če se prej pismeno -obrne za informacije na kakšnega tam-kajšnega rojaka. Jaz sem le zapisal, kar sem v listih čital.
Matija Pogorelc.
Pittsburgh, Pa.
Dne 2. januarja sem zvedel presenetljivo novico o smrti našega vrhovnega zdravnika sobrata Jos. V. Graheka. Hitro sem preračunal, da bi se moral pogreb vršiti na 3. ali 4. januarja., pa sem se s prvim vlakom 3. januarja odpeljal v Pittsburgh. Namenjen sem bil izstopiti na Union Depot in se najprej podati v urad gl. predsednika, da dobim tam kaj informacij, pa se je nekaj pripetilo, da je imel vlak eno uro zamude. Izstopil sem torej na Federal St., kjer je svoječasno živel dr. Grahek. Pa ni bilo ne duha ne sluha o njem. Na
9.	cesti sem naletel na prijatelja Simončiča, od katerega sem dobil nekaj zaželjenih informacij. Od tam sem se podal do prijatelja Vinc. Arha, ki je bil tudi delegat na 13. konvenciji, katerega pa žal ni bilo doma. Pot vendar ni bila zaman, ker me je gospodinja podvorila prav slovansko gostoljubno. Obiskati sem želel še nekatere prijatelje in prijateljice, od katerih sem dobii za mojo GOletnico tako lepo darilo. Pri Mrs. Mastnak bil sem dobro postrežen, nakar sem odšel k Moškatovim. Tam sem zvedel neveselo novico, da je Mrs. bolna, gospodar me je nekako temno gledal in mi dejal, da nekdo drugi zame dopise piše. Pri Mastnakovih sem se potem zamudil toliko časa, da je prišel mož domu, in sem tam tudi prenočil. Drugi dan sem šel na Česner (V) St., kjer ima svoj urad začasni naslednik vrhovnega zdravnika, pa ga k sreči ni bilo doma. Na to sem jo mahnil do urada glavnega predsednika, ki pa je bil zaprt. Podal sem se do 57. ceste, kjer stanuje, pa se mi je povedalo, da ga ne morem videti, ker je bolan. Bil sem res že izmučen, hoditi od 16. do 57. ceste, ni igrača za starega | človeka. Prvo okrepčilo sem dobil šele pri J. Balkovcu, gl. j nadzorniku JSKJ. Oglasil sem se še pri rojaku Lavriču in pri Mrs. Antlogar in sem bil povsod dobro postrežen in tudi j obdarovan. Tam pri Antlogar-| ju imajo 11 molznih kraVj in ker .sem se bal, da mi gospodinja morda gnojne vile ponudi | in ukaže hlev počediti, sem jo j nagloma odkuril. še tistih ' stopnic nisem utegnil prešteti,
Cleveland, O.
VAŽNO za člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. Tem potom poživljam člane imenovanega društva, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje v nedeljo 20. januarja, ker bo na dnevnem redu več važnih zadev.
Vsi tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po otrocih ali po drugih članih, naj vpoštevajo, da je za leto 1929 asesment nekoliko zvišan. Vsi katerih se tiče, naj pošljejo dovoljno svoto denarja, ker sicer ne bom vzel ni kakega asesmenta.
Člani naj tudi vpoštevajo, da jaz ne bom asesmenta za-kladal za nobenega člana. Kdor ne bo plačal pravočasno in bo vsled tega suspendiran, raj posledice sam sebi pripiše, če bi se zgodilo, da zboli.
Z bratskim pozdravom Frank Kačar,
tajnik dr. št. 37 JSKJ.
Verona, Pa.
Dne 27. decembra je neizprosna smrt pobrala izmed nas rojaka in sobrata Alojzija Sto-
tlakovani cesti so štiri slabo oblečene Srbkinje, z metlami iz dolgih vej narejenimi. Pri sliki je napis: Belgrade in Jugoslavia is a spotless town. It’s the women-folk with the tough switch-brooms who help to keep it so.
Zima v Minnesoti še ni prehuda dozdaj. “Flu” precej razgraja in v nekaterih hišah je kar po več bolnikov. Zdravniki navadno predpisujejo za zdravilo dobro žganje.
Matija Pogorelc.
glavni seji sklenjeno, da se iz društvene blagajne ne založi za nobenega člana več kot za en mesec. Kdor drugi mesec ne bo plačal, bo suspendiran. Ako bo kateri član vsled suspendacije prizadet, bo njegova lastna krivda, torej mu ni treba tajnika kriviti, ker on ne more iz svojega žepa za nikogar zakla-dati. Omer.im naj, da ni naložene nobene kazni, če se član ne udeleži društvene seje, toda dobro bi bilo kljub temu, da se članstvo kar največ mogoče številno udeležuje sej, ker, če je večina članov navzočih, se vedno lahko kaj dobrega ukrene za društvo in Jednoto. Če je pa malo članov navzočih na seji, vsaki pravi, naj se ena ali druga zadeva odloži za prihodnjič, in tako se vsaka reč odlaga. To naj zadostuje za danes, se bom pa še drugič kaj oglasil. — Z bratskim pozdravom
Anton Jaklič,
tajnik dr. št. 61 JSKJ.
niča, doma iz Podgrada v Istri. Po kratki bolezni ga je spravila influenca. Umrl je v St.
Margareth bolnišnici v Pittsburghu, Pa. Spadat je k društvu Gorska Vila, št. 175 JSKJ. Bil je ustanovni član omenjenega društva, zelo aktiven in vnet za društvo, ter je mnogo pripomogel k napredku istega. Bil je takoj ob ustanovitvi izvoljen tajnikom in je točno vršil svoje posle. Pokojnik je spadal tudi k društvu 216 S. N. P. J. in k Mooseheart, št. 250. Bil je zelo priljubljen med vsemi, ki so ga poznali, toda zapustiti nas je moral v naj lepših letih, star šele 30 let. Bodi mu! ohranjen blag spomin, sorodnikom pa iskreno sožalje!
Frances Tratar.
S pota.!
Rudarska naselbina McKinley, Minnesota, ima za župana Slovenca, dalje je v mestnem odboru njegova soproga in še en drugi Slovenec enakega imena. Tudi vsi ostali mestni odborniki so Slovenci, istotako j mestni maršal. Pa naj se gre; katero mesto kosati z McKin-leyem! —^-Na Elyju so letos kaj slovesno obhajali obletnico Frank Lozar Post Ameriške legije. — V Two Harbors se je smrtno ponesrečil E. Klusky, gozdar (lumbcrjack) ; doživel visoko starost v gozdovih. —! Blizu Dulutha je umrl 771etni Indijanec John Contre. Tudi Indijanci ne dočakajo več tako visoke starosti kot nekdaj, čemur so krive razvade, ki so jih povzeli od belih ljudi. Zlasti jim škoduje pitje žganja, in zdaj ko se tega povsod ne dobi, pijejo različne strupe. Na Novo leto se je v nekem hote-t lu v Duluthu neki Indijanec tako napil neke strupene brozge, da je vso noč razsajal in grozil s smrtjo vsakemu, ki bi se mu hotel približati. Ko je po par dnevih okreval od posledic strupene pijače, je bil zopet krotek kot ovca.
V	januarski izdaji Colliers magazina, sem videl sliko iz Beograda, čudim se, da puste tako sliko v javnost. Na slabo
Cleveland, O.
Prosim člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ., da se gotovo udeležijo seje, ki se vrši 20. januarja ob deveti uri zjutraj v Slov. Nar. Domu, soba št. 1. Imamo zelo važne reči za rešiti in od članov je odvisno, kako se bodo rešile. Dolžnost vsakega člana je, da pride na sejo in tam dobi nova pravila. Ob enem se bodo či-tali celoletni društveni računi. Torej, pridite zagotovo! — Z bratskim pozdravom John Zalar,
preds. dr. št. 37 JSKJ.
Oglesby, 111.
Novo Dobo sem vedno rada prebirala, ker sem dobila v nji vedno kaj za smeh, četudi so časi bolj kisli. Sedaj pa en čas samo želim brati, pa nimam kaj, še jabolk ni več, ker sem prepozno prišla semkaj od minnesotskih jezer in tamkaj-šne zime. Prave in resnične zime je tam zdaj na koše in kla-ftre, in če je sobratu uredniku prevroče v Clevelandu, naj se kar potrudi v Hibbing, Minn., pa se bo lahko ohladil. (Hvala za prijazen nasvet, vpošte-val ga pa ne bom, ker z zimo si še nikoli nisva bila prijatelja. Op. urednika).
Tukaj v Oglesby še nekoliko obratuje, toda plače so tako majhne, da je komaj za žgance, meso je pa že. predrago. Slovencev je tukaj precej, toda društva JSKJ tu še nimajo.
Mislim, da zdaj je pa najboljše. da končam in s tem prihranim nekoliko posla uredniku in njegovemu košu. Ta mo.) prvi dopis je že itak slab po vsebini, poleg tega me pa še zebe v roke, tako, da je pisava še bolj zvita, kot je potreba.— Pozdrav vsemu članstvu J. S K. Jednote!
J. Bukovec.
Rices Landing, Pa.
Društvo Bratje v Slogi, št. 135 JSKJ si je za leto 1929 izvolilo sledeči odbor: Peter Dra-ženovič, Box 6, Crucible, Pa., predsednik; Joseph Stergar, R. D. 1, Rices Landing, Pa., podpredsednik ; John Blažinč, Box 1044, Rices Landing, Pa., tajnik in organizator; Joseph Stergar, blagajnik; Joseph Stergar, zapisnikar. Društveni zdravnik je dr. Hoge v Rices Landing, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne pri sobratu Johnu Blažinču. Iz društvene blagajne se ne plačuje asesmenta za nikogar in kdor se ne udeleži vsake trimesečne seje, se ga kaznuje z enomesečno suspendaci-jo; lahko se pa odkupi, če plača en dolar v društveno blagajno. V pretečenem letu sem bil odškodovan za več dolarjev, ker sem plačeval za člane, ki mi niso povrnili. Vse člane in članice torej tem potom obveščam, da se bom v tekočem letu ravnal do pičice po pravi-lih. — Z bratskim pozdravom John Blažinč, tajnik.
nik; John Mervar, 514 N. 9th St., tajnik; Anton Kolar, 1431 Georgia Ave., blagajnik. Vsi v Sheboygan, Wis. — Kot društveni tajnik opozarjam člane, da so v tem letu stopila v veljavo nova pravila JSKJ, katera upamo prejeti vsak čas. Po novih pravilih bodo asesmenti nekoliko izpremenjeni. Člani, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, plačajo mesečno 25 centov več, člani, zavarovani za en dolar, pa 5 centov več. Prosim člane, da pravilno in pravočasno plačajo društvene asesmente, namreč vsaj do 25. v mesecu. Iz blagajne se ne bo zakladalo za nobenega, tajnik iz svojega pa tudi ne more. Opozarjam tiste člane, ki pošiljajo asesmente po otrocih, da jim dajo dovoljno svoto. Prosim dalje člane, da se udeležijo seje, ki se bo vršila 20. januarja, ker ob tisti priliki se bodo prečitali letni računi. Tam bo imel priliko vsak slišati, koliko in kakšnih dohodkov je bilo, kakor tudi zakaj in koliko se je izplačalo, da ne bo potem kakšnega prerekanja. Torej, na svidenje 20.
-	Z bratskim po-
januarja
zdravom
John Mervar, tajnik.
New York, N. Y. (
Tem potom naznanjam, da je bil na zadnji izredni seji društva Orel, št. 90 JSKJ, ki se je ■ vrš.ila 5. januarja, izvoljen sle- , deči odbor: Anthony Janžeko- ] vich, predsednik; John Marko- ; vich, podpredsednik; Louis ] Palčič, tajnik in zapisnikar; , Anthony Birk, blagajnik; John j Jurkas, John Čekada in John , Hergula, nadzorniki. Organiza- , tor je lahko vsak član.
Z bratskim' pozdravom
Valentin Orehek.
Reading, Pa.
Društvo sv. Jurija, št. 61 J. S. K. J. si je za leto 1929 izvolilo sledeči odbor:	John	Pe-
zdirc, predsednik; Matija Vardi jan, podpredsednik; Anton Jaklič, tajnik; Joseph Filak, blagajnik; Karol žukina, zapisnikar; John Jaklič Jr., Peter Cernic in John Jezdirc Jr., nadzorniki ; Martin Tomec, reditelj ; Math Papič, vratar; Frank Špehar Jr. in Mihael Fracol, poslanca; zastavonoše: Mihael Milek Jr., za ameriško, Joseph Križe za slovensko, Mihael Fracol za društveno. Organizatorja nismo izvolili. Društveni zdravnik je dr. F. Seidel. Društvene seje se vršijo vsa-ko drugo soboto v mesecu v prostorih nav224 Elm St.
! 'Člane, ki žive oddaljeni od društvenega sedeža, opozarjam, da naj vse, kar se tiče tajništva, pošiljajo na sledeči naslov: 324 Buttonwood St., Reading, i Pa., to je na stari naslov. Na-I znanj am ob enem, da je bilo na
Chisholm, Minn,
Člane društva sv. Barbare, št. 60 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se vrši v nedeljo 20. januarja v navadnih prostorih. Na decemberski seji se je raz-motrivalo o prihodnji veselici ali zabavi, toda določilo se ni datuma, torej se mora to na prihodnji seji storiti.
Tistim članom, katerih se tiče in ki imajo seje po zasebnih hišah, povem, da se držim pravil JSKJ in se pokorim tistemu, kar večina na seji odobri ali zavrže. Plačujemo asesmente vsi, in ne samo nekateri, in smo tudi deležni od Jed-note vseh dobrot, kadar smo upravičeni do njih. Na seji ima vsak dobrostoječi član svoj glas in tam se odločuje z večino. Kar se govori izven društvene seje, to niso sklepi, na katere bi se morali društveni uradniki ozirati.
Želeti bi bilo, da bi se člani malo bolj številno udeleževali društvenih sej; zgodilo se je že, da je prišel na sejo sam tajnik. Tajnik se pritožuje, da ni reda pri društvu in da ga ne more izpeljati; dalje naznanja, da bo pobiral asesmente samo na seji in ne dneve pred sejo; po. seji člani lahko plačajo na domu tajnika in sicer od 23. do
25.	v mesecu, od šeste do desete ure zvečer. — Na decemberski seji je bil za leto 1929 izvoljen sledeči odbor: Anton Panian, predsednik; John Er-čul, tajnik; John Baraga, blagajnik; Joseph Bavec, zapisnikar. — Pozdrav!
Anton Panian, predsednik
Cleveland, O.
Na letni seji društva Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ je bil za leto 1929 izvoljen sledeči odbor: Mary Ivančič, predsednica ; Agnes Krall, podpredsed nica; Jennie Dolenc, 15922 IIol mes Ave., tajnica; Mary Walter, 22854 Nicholas Ave., bla-gajnica; Anna Walter, zapisni karica; Johana Pust, Annp. Pierce in Johana Florjančič nadzornice. Sklenjeno je bilo da se društvene seje vršijo v cerkveni dvorani vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne.
Tem potom vabim vse članice, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 20. januarja. Na tej seji bo treba izvoliti novo dru štveno tajnico, ker se je novoizvoljena tajnica iz posebnega vzroka odpovedala in izjavila da ne more prevzeti tega ura da. Na tej seji se bodo čitali tudi društveni računi. —- Sestrski pozdrav!
Anna Kovach.
ali odraslem oddelku. Pridite vsaj ob 7.30 zvečer, ker pred sejo bo imel govor ali predavanje v korist mladinskega in odraslega oddelka sob. Zvonko Novak. Omenjeni sobrat je že pred par meseci obljubil delovati za prospeh mladinskega oddelka, kakor tudi v korist organizacije v splošnem. Kot agilnemu članu, upam, da mu boste šli na roke. Gre se za veliko propagando za društvo Zvon in JSKJ sploh, zato vas še enkrat poživljam, da pridete na večer 19. januarja mnogoštevilno in vsaj o polu osmi uri.
Zadnje čase sem slišal nekaj govoriti, da bo prihodnja seja, to je 19. januarja, “brit-ka”. Jaz sodim, da bo ena najboljših, kar smo jih še imeli; za to bomo gledali vsi uradniki društva Zvon. Torej, člani in članice, pridite polnoštevilno.
Tisti člani, ki še nimajo vpisanih svojih otrok v našo organizacijo, so vabljeni, da to brez odlašanja store. Ako se jim zdi slabo vreme, naj me pokličejo na telefon, pa jih popeljem do zdravnika brezplačno. Na razpolago sem jim vedno v takih zadevah. Ne čakajte, kajti nik-do ne ve, kdaj se lahko nesreča pripeti. Tistih borih 15 centov na mesec za otroka more vsak žrtvovati. Pomisliti je tudi vredno, da je članom mladinskega oddelka, ko dosežejo 16. leto, lahek prehod v odrasli oddelek.
Odbor za leto 1929 je bil izvoljen sledeč:	John Zvezich,
predsednik; Rudolph Spolar, podpredsednik; Wm. B. Lau-rich, 1900 W. 22nd Place, tajnik; Frank Jurca, blagajnik; •John Jurečič, zapisnikar; Martin Jurkas, John Gottlieb in Joseph Šustarich, nadzorniki; Joseph Šimenc, redar. Društveni zdravnik je dr. Duro Guča, 1801 So. Racine Ave. — Glede plačevanja asesmenta naj se članstvo v bodoče obrača na novega tajnika: W. B. Lauri-cha, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Z bratskim pozdravom John Zvezich, novoizvoljeni predsednik.
S pota.
V Chisholmu, Minn. je umrla rojakinja A. Martinčič, do ma iz Loža v Jugoslaviji. Zapušča soproga in šest otrok. Na Chisholmu je živela 18 let in je spadala k KSKJ.
Zdravja je šla iskat v Jacksonville, Fla., Mrs. J. Austin in je tam umrla. Pokojnica .it bila vdova po pred par leti v avtomobilski nesreči ubitega Jos. Austina, večkratnega župana v Chisholmu, Minn., ki je oil na glasu kot 'dober odvetnik. Pokojnico so pripeljali h loride na Chisholm, kjer s( jo položili poleg njenega sopro ga k počitku.
V Calumetu, Minp., je osem-etni Radokovičev sink® po ne sreči prišel pod tovorni avtomobil, ki mu je zlomil nogo.
V Gilbertu je bil nedavno prirejen velik ples za mladino
telovadnici šolskega poslopja. Med telovadce spada tudi mnogo mladih članov in članic J. S. K. Jednote.
Matija Pogorelc.
Sheboygan, Wis.
Na letni seji društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, ki se je vršila 16. decembra, je bi izvoljen za leto 1929 sledeč odbor: Mihael Ortar, predsed-
Chicago, 111.
Na zadni letni seji društva Jugoslovan, št. 104. J. S. K. J. sem bil podpisani izvoljen tajnikom društva za leto 1929. Tem potom naznanjam članstvu, da bom pobiral mesečni isesment samo na sejah in vsakega 25. v mesecu od 7. ure zvečer naprej. Prosim člane, da to vpoštevajo v lastnem interesu. Druge dneve ne morem prejemati asesmenta, ker sem odsoten od doma. Treba je samo malo dobre volje pa gre.
Želim, da bi se članstvo bolj udeleževalo sej, ker s tem bo dobilo društvo več življenja in napredka.
Z bratskim pozdravom, Anton Krapenc, tajnik, 1834 Blue Island ave. ‘ Chicago, 111.
Chicago, 111.
Tem potom uradno poživljam članstvo društvo Zvon, št. 70 J. S. K. J., da se udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v soboto 19. januarja. Na letni seji je bil čas zborovanja izpre-menjen. Prej smo zborovali vsako tretjo nedeljo, za letos pa je določeno, da se vrše redne društvene seje vsako TRETJO SOBOTO v mesecu, in sicer ob osmih zvečer. Seje se vrše v istih prostorih, kot so se dozdaj. Tem potom prosim da pridete na sejo 19. januarja po možnosti vsi stariši in pripeljete seboj svoje otroke, ki so člani, bodisi v mladinskem
Barberton, O.
Prvo redno sejo dr. Happy-Go-Lucky št. 195 J. S. K. J. smo srečno prestali. Zopet en član več! Napredek! Ali napredujemo? Seveda, pa še veliko boljše, kot si pa žele naši nasprotniki. Nikakor pa ne moremo beležiti napredka, ki bi bil vsaj malo primeren želji članstva tega društva. Pet mesecev obstanka, 5 novih članov. To je vse premalo, če pomislimo na ob ustanovitvi izražene želje prvih članov in članic; če pomislimo na delo, katerega so se tako trdo oprijeli in ga še danes z isto vnemo vršijo vsi člani in članice. Zakaj ni napredka? Zato, ker imamo veliko — veliko nasprotnikov, od katerih so najhujši nekateri člani J. S. K. J. Komaj je bilo društvo ustanovljeno, že :;e ,i ’ eden oglasil. Ime ni tapravo, ne odgovarja potrebi. Hodil je od Janeza do Jakopa ter prosil in nagovarjal, da bi to ime predrugačili, ker sicer bo sra-(Dalje na 6. strani).
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani)
mota za članstvo nase jednote v barbertonski naselbini, če pride to ime v javnost. V eni in isti sapi je pa par drugih, ki so tudi člani naše jednote, usta-novljalo novo, angleško poslujoče društvo, seveda v.a drugo jednoto oziroma zvezo. Tem je legenda o napačnem imenu moralno zpIo veliko pomagala, bila je namreč v to svrho izrabljena na vsej črti. Naj še omenim, da je bil “inteligenca,” ki je sedaj za ispremembo imena Happy-Go-Lucky, pred XIII. redno konvencijo z vsemi štirimi za staro ime J. S. K. J.
če pazno čitamo naše glasilo, lahko vidimo, kako se v nekaterih krajih stara društva zanimajo za nova angleško poslujoča. Prizadevajo si na vse načine, da bi ta nova društva kolikor mogoče hitro spravili pokonci. Pri nas je vse drugače, le malo kdo se zanima za to stvar. Poleg sobrata Johna Balanta, kateri mi je pomagal pri ustanovitvi, in šel novemu društvu v vseh ozirih na roke, jih je le še par takih, da se zavzemajo za to stvar. Ker nimamo prijateljev, somišljenikov, imamo nasprotnike. Meseca novembra je na redni seji dr. sv. Martina eden teh priporočal, da bi se ne smeli dajati prestopni listi od starega društva v novo. V La namen je priporočal, da bi se šlo okoli članov roditeljev, in bi se jim svetova-
lo,	da naj nikar svojih otrok ne puste prestopiti od starega društva. Zakaj? Menda zato, ker smo brez njegove vednosti izbrali ime novemu društvu.
Vprašajmo vsak sam sebe, kaj bo delala naša mladina pri starih slovensko poslujočih društvih. Ali res mislite, da bodo hodili poslušati na društvene seje? Bolj težko! Ali bi bilo teh 12 članov, kateri so prestopili od starega društva v novo, angleško poslujoče, pridobilo 5 novih, mladih in zdravih članov, če bi bili ostali kjer šo bili? Nikakor ne. Kot dveletni tajnik dr. sv. Martina prav dobro vem, da od teh 12ih jih je bila polovica, ki niso bili nikoli na društveni seji, niti takrat ne. ko so bili sprejeti v društvo. Poglejte jih sedaj, kako se redno udeležujejo društvenih sej! Pridobili so malo, ali če pogledamo v okoliščine, zelo veliko, če bi sobrat, ki ima vendar nekaj pojma o društvenem življenju, nagovarjal za prestop, namesto, da razgovarja, bi gotovo s tem letom beležili veliko večje uspehe. Saj vsakega že pamet uči, da novo društvo, ako nima priličnega števila članov, ne more v naselbini kot je naša, ki ima že 11 slovenskih društev, uspešno agitirati.
Proti koncu naj omenim, da bo imelo dr. Happy-Go-Lucky št. 195 J. S. K. J. dne 9. februarja zopet nekoliko zabave za stare in mlade. Sklenjeno je bilo, da se na ta dan priredi velika plesna veselica v dvorani društva Domovina na Mulberry cesti. Pričetek točno ob 7. uri zvečer. Za ta dan društvo vljudno vabi k udeležbi vsa društva, kakor tudi posameznike, iz Barbertona in okolice. Pridite vsi, nobenemu ne bo žal!
Pozdrav!
Joseph Hiti.
in članico. Ta naklada je potrebna v pokritje društvenih stroškov.
Končno prosim člane, da bi se kolikor mogoče številno udeleževali mesečnih sej. Prihodnja seja se bo vršila v nedeljo 20. januarja ob dveh popoldne, v prostorih Slovenskega Doma;
Z bratskim pozdravom
Joe Glavan, tajnik,
48 Dakota St., Farrell, Pa.
Sharon, Pa.
Vsem članom društva Sloga, St. 174 JSKJ naznanjam, da je s početkom leta 1929 vsemu Članstvu asesment nekoliko zvišan. Tisti, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, plačajo v bodoče 25 centov več na mesec, člani, ki so zavarovani za en dolar bolniške podpore ali pa samo za smrtnino, plačajo 5 centov več na mesec. Dalje obveščam članstvo našega društva, da je bila na glavni letni seji določena društvena naklada 10 centov na mesec za vsakega člana
Mullan, Ida.
Na glavni letni seji društva Idaho, št. 151 JSKJ, ki se je vršila meseca decembra, je bil izvoljen odbor za leto 1929. Na redni mesečni seji v januarju, je bil odbor nekoliko izpreme-njen, namreč izvoljen je bil drugi blagajnik. Odbor je zdaj sestavljen sledeče : John Henik-man, Box 37G, predsednik; John N. Jackson, Box 386, tajnik ; Louis Majde, Box 981, blagajnik. Vsi v Mullan, Idaho. Društveni zdravnik je dr. F. W. Rolf's, Mullan, Ida. Seje se vrše vsaki prvi “change day” v mesecu, ob šesti uri zvečer, pri tajniku, to je na 118 — 5th St.
Z bratskim pozdravom
J. N. Jackson, tajnik.
Meadowlands, Pa.
Članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 75 JSKJ tem potom naznanjam, da je bil za leto 1929 izvoljen sledeči društveni odbor: Andrew Milavec, predsednik; Andrew Bajc, podpredsednik; Andrew Milavec -Jr., tajnik in organizator; John Zamida, blagajnik; Joseph Markelj, zapisnikar; Andrew Bajc in Matija Zalar, nadzornika; Peter Dolenc in George Kuntz, zastavonoši. Društveni zdravnik je dr. J. S. Wilson. Društvo zboruje , vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 :30 dopoldne v prostorih Lenarda Le-nassi-ja, 193 Hallam St. — Članstvo je prošeno, da se polnoštevilno udeleži prve letne seje, ker na tej seji se bodo razdelila nova pravila.
Z bratskim pozdravom
Andrew Milavec Jr., tajnik.
New Duluth, Minn.
Podpisan obveščam članstvo društva Sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ. da sem bil izvoljen društvenim tajnikom za leto 1929. Ob enem opozarjam članstvo, da naj plačuje svoje asesmente na sejah ali pa naj jih prinaša tajniku na dom, na naslov, ki je spodaj naveden. Po hišah ne bom hodil pobirat r.sesmenta, kot je to delal prej-šni tajnik. Tudi zalcladal ne '>om asesmenta za nikogar. Toliko vsem v obvestilo. — Z bratskim pozdravom
Joseph Anzelc, 312 — 102nd Ave. W., New Duluth, Minn.
reditelj; Joseph Jurancich, vratar. Društveni zdravnik je dr. John A. Bowles. Društvene seje se bodo vršile v navadnem prostoru, pri sobratu Antonu Stipanichu, vsaki drugi torek v mesecu, ob šesti uri zvečer.
Vsem članom se zahvaljujem, da so bili tako točni s plačan jem asesmentov in naklad, in upam, da bodo tudi za-naprej tako skrbni za svojo organizacijo in napredek' .L S. K. Jednote. K sklepu želim vsemu članstvu JSKJ mnogo uspeha v letu 1929. — Bratski pozdrav! Joseph Tencich,
tajnik dr. št. 17G JSKJ.
Canon City, Colo.
Sporočati imam žalostno novico, da je neizprosna smrt ugrabila našega sobrata Johna Levstika. Pokojnik je bolehal od 18. marca 1927 na raku. V tem času je bil dvakrat operiran in je prestal hude bolečine, toda vse ni nič pomagalo, poslovil se je od nas za vedno dne 2. januarja 1929. Bil je tihega in mirnega značaja in potrpežljiv za časa njegove dolgotrajne bolezni. Polnih 19 let je bil član J. S. K. Jednote, ki mu je stala na strani v njegovi bolezni in ob smrti. Pokojni sobrat zapušča tu žalujočo vdovo in 7 nedoraslih otrok. Rojen je bil leta 1887 v vasi Ponikve pri Dobrem polju, Slovenija. Da je bil pokojnik splošno priljubljen med Slovenci in drugorodci, se je videlo iz velikega števila obiskovalcev, ki so se prišli poslovit od njega tu in v Pueblo, kjer je bil pokopan.
Tem potorn apeliram na člane našega društva Triglav, št. 147 JSKJ, da se podajo na delo za nove člane. Naša organizacija je tako poštena in gospodarsko trdna, da jo lahko priporočate vsakemu rojaku in drugorodcu; trinajsta redna konvencija je odprla vrata za pristop tudi drugorodcem, ki so zdravi in pošteni, posebne ugodnosti pa je d§la še mladini, v kateri je naša bodočnost. Naj torej zaključim v upanju, da bomo imeli pri našem društvu mnogo uspeha v letu, ki smo ga pred kratkem nastopili. — Pozdrav vsemu članstvu in mnogo uspeha naši vzorni J. S. K. Jednoti! Joseph Skrabec.
Tacoma, Wash.
Društvo Slovan, št. 176 J. S. K. J. je na svoji seji dne 8. januarja sklenilo, da priredi plesno veselico na večer 26. januarja. Veselica se bo vršila v Slavonian Hall in se prične
o	polu devetih zvečer. Tem potom so prošeni vsi člani in članice našega društva, da se gotovo udeleže te veselice. Ob enem so prijazno vabljeni vsi ostali rojaki in rojakinje v tem mestu in okolici, da nas poseti-jo na veselici 26. januarja. Naša skrb pa bo, da jim bomo skušali povrniti, kadar bodo oni priredili kakšno veselico. Torej, na veselo svidenje na večer
26.	januarja!
Joseph Tencich, tajnik dr. Slovan, št. 176 JSKJ.
Tacoma, Wash.
Tem potom naznanjam članstvu društva Slovan, št. 176 JSKJ, da je bil na glavni letni seji izbran za leto 1929 sledeči odbor: Frank Udovich, predsednik; Mike Bernobich, podpredsednik; Joseph Tencich, tajnik in organizator; Ivan Susan, blagajnik; G. J. Porenta, zapisnikar; Mary Puz, Mike Bernobich in G. J. Porenta, nadzorniki; Tony Stipanich,
Cleveland, O.
Sklep zastopnikov društev J. S. K. Jednote v Clevelandu in okolici je, da skupna društva priredijo veliko plesno veselico na večer 19. januarja, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Tem potom ape-| liram posebno na članstvo J,
i	S. K. J., da to veselico v obi-lem številu poseti in privede tudi svoje prijatelje seboj. Odbor se pripravlja, da bo mogel kar najbolje postreči mlado in staro. Na tej veselici bi se moralo zbrati vse članstvo JSKJ v Clevelandu. Edini važni izgovor imajo bolniki.
Ne bo škodilo tudi, če že zdaj povem, da priredijo skupna društva prihodnje poletje tudi velik piknik, oziroma vrtno veselico. Ta piknik se bo vršil prvo nedeljo v septembru v društvenih prostorih v Euclid Village. Da tudi takrat ne bo manjkalo zabave, se razume samo ob sebi. Torej prvo nedeljo v septembru rezervirajte že ^daj za piknik skupnih društev JSKJ.
Da bo članstvo naše Jednote vedelo, zakaj se prirejajo te veselice, hočem malo pojasniti.
V	prvi vrsti se potom takih prireditev člani medsebojno bolj spoznajo, in navdušenje za agitacijo se poživi. Dalje je pa treba za akcijo, katero vršijo skupna društva JSKJ v Clevelandu, tudi financ. Brez finančne podlage ne more uspeti nobena reč. Federacija društev JSKJ je plačevala devet mesecev zdravniško preiskavo za vse nove člane, ki so pristopili h kateremu koli društvu JSKJ v Velikem Clevelandu. Mladim društvom je preskrbela dru-
štvene knjige in plačala tudi nekatere druge stroške, ki ‘so bili v zvezi z ustanovitvijo. Da ni bilo tu te zveze skupnih društev JSKJ, bi se najbrže ne bila še do danes ustanovila tri nova angleško poslujoča društva. S tem je bilo zvezano mnogo stroškov, poleg tega so pa marljivi zastopniki žrtvovali tudi mnogo svojega časa in truda.
Da bi za prej omenjene iz-1 datke dobili potrebnih financ,; smo priredili tri plesne veseli-1 ce in en piknik v prosti naravi. Žal, da te prireditve niso tako dobro uspele, kakor bi bile lah- ( ko, če bi se vsi člani JSKJ v tej veliki slovenski naselbini zavedali, kako veliko in plemenito delo vrši akcija skupnih društev. Federacija ni delovala za kakšno posamezno društvo, ampak za vsa tukajšna društva JSKJ, in kot že omenjeno, je ustanovila v kratkem času tri angleško poslujoča društva.
Skupna društva JSKJ, oziroma njih zastopniki, imajo nekaj načrtov v smeri napredka JSKJ pripravljenih že tudi za v bodoče. Izpeljati pa bo mogoče Le načrte le, če bo finančna pod-iaga na razpolago. Edini način, da dobimo finance, potrebne za naše poslovanje, je potom veselic. Zato, komur je na tem, da skupna društva še nadalje vršijo plemenito delo, ki je v korist vsem društvom JSKJ v Velikem Clevelandu, in seveda s tem Jednoti v splošnem, prišel bo v soboto 19. januarja zvečer v Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave., in se bo zabaval z nami. Torej na
svidenje!
Frank Zorich.
Joliet, 111.
V	nedeljo 20. januarja bodo pri društvu sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ vmeščeni novi uradniki, ki so bili izvoljeni za ieto 1929. Novi društveni odbor je sestavljen kot sledi:
John J. Živetz Sr., 1403 N. Center St., predsednik; Matt Golobich, podpredsednik; John L. Živetz Jr., 1316 Elizabeth St., tajnik; Jacob Sega; 811 N. Hickory St;, blagajnik; Peter Musich, zapisnikar; F. E. Vra-riichar, Louis Košmerl in Anion Skul, nadzorniki; Gregor Papesh, 118 Cora St., obiskovalec bolnikov; Matt Kulich, vratar ; John Rifel, maršal; Frank Živetz Jr., John Ramutta, Joe Sukle, John Russ in Frank Russ, zastavonoše; John Grego-rich, umestitelj odbora; predsednik, tajnik in nadzorniki so ob enem zastopniki k “združitveni akciji.”
Poleg zaprisege odbora bo na seji 20. januarja še več drugih točk na programu, ki bodo vse važne, ker se bodo tikale izboljšanja društvenega stanja, napredka JSKJ in slovenskega naroda sploh. Prihajajte na seje v tem letu tako številno, kot ste prihajali v pretečenem letu, ali pa še številnejše. V nedeljo je prva naša seja v tem letu, zato poskrbimo, da bo pričetek dober. — Bratski pozdrav!
John L. Živetz Jr., tajnik.
tja veliko turistov. Vožnja nazaj iz Ratona, se mi je zdela bolj prijetna. Ni vzelo dolgo, ko smo bili zopet v Morley, Colorado. Tamkaj sem obiskal mater in vdovo pokojnega delegata John Jenich-a Jr. Ni mi bilo lahko gledati solzno mater, vdovo ter .dva nedolžna otročiča .... Tolažbo sern dajal, a grob pokojnika je bil še svež. Upam, da so težko izgubo točasno že nekoliko pozabili.
. Peljali so me do prernogoro-va, v katerem je bil pokojnik ubit. V okvirju zunaj na steni so mi pokazali skico, kojo je napravil rudniški inženir. Na-1 risal je vse tako, kot da je po- [ kojnik bil sam kriv nesreče, j Tak je kapitalistični sistem današnjega časa. Rockefeller da- J ruje milijone v razne “dobrodelne” namene, ubogim delavcem pa drobtine deli in če je delavec ubit, je seveda sam kriv . . .
Z težkimi občutki v srcu sem se potem z drugimi vred odpeljal na veselico društva št. 84, v Starkville, Colorado.
Ko pridem do vrat dvorane, v kateri se je vršila veselica, mi je predsednik društva zabra-nil vstop. Vprašal sem se: kako pa to, povabili so me, a notri me ne puste? Well, kmalu je bilo bolje. Predsednik je šel ustavit godbo, potem mi nazna- j ni, da imam vstop. Kakor hitro vstopim v dvorano, prisko- I čita nasproti sestrici Miss Mary j Tomazin in Miss Jennie Shabec j ter mi poklonita lep šopek na-geljev. Nagovorili sta me nekako tako-le:
(Dalje prihodnjič.) ^iiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiir.
V
GLAS NARODA
NAJSTAREJSI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaia vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo žale in prevod« romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite n«:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St, N«w York, N. T.
:šel JE
Slovensko Anurikanski
KOLEDAR
za leto
1929
Cena 50c Naročila pošljite na
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St,
NEW YOKK, N. Y.
V	J
Reading, Pa.
Članstvo društva sv. Jurija se tem potom poživlja na redno mesečno sejo 19. januarja. Vršila se bo v navadnih prostorih ob sedmi uri zvečer. Redna mesečno seja bi se bila morala vršiti 12. januarja, toda ni bilo toliko članov navzočih, da bi tvorili kvorum, torej je bila seja odložena na 19. januarja. Članstvo je prošeno, da se številnejše udeleži kot zadnjič, da vsaj dvorane ne bomo zastonj plačevali. — Z bratskim pozdravom	Anton Jaklič,
tajnik dr. št. 61 JSKJ. --------o -------
MOJE POTOVANJE NA ZAPAD
(Nadaljevanje iz 5. strani) ko napreduje vsled turisto^. Ravno so gradili nov hotel, ki bo imel sedem nadstropij. To je precejšen uspeh za tako malo mestece. Cesta “Santa Fe Trail” vodi skozi do zlate Kalifornije, zato ni čuda, ko pride
I Lepe S tiskovine
sa vaša dru&tva, ta trg ure«, E posameznike, za vsakovrst- § na prireditve dobite vselej -
| po nizkih cenah
v »rvl alovenslri snijsM t!e- ~ kanal v Zjed. državah, kjer ~ dobit« ob vsakem času za- ‘~ ncsljivo in	s:
1 točno postrežbo
Se priporočam drufttvoM, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša delu.
| Ameriška Domovina |
6117 St. Clair Ave.
| CLEVELAND, O.
Dr. George Milavetz,
ZOBOZDRAVNIK
23 East Sheridan .St.
(preje urad dr. McCarty-ja) ELY, MINN.
Uradne ure:
Od 9. do 12. dop. od 1. do 5. oop. od 7. do 9. zvečer. O.b nedeljah po dogovoru.
(Telefon za urad in stanovanje: 504 R).
Joseph Mantel,
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE
KAPITALIZACIJA OBRESTI F0
S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —
“SPECIAL INTEREST ACCOUNT”
od 4% na 4/ %.
K vlogam se bo pripisalo sedaj y% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno pripisanih povišanih obresti.		
Za primer navajamo naraščanje vloge po 4';	obrestovanje vloge od i’n po 4' j '7c obrešsti:	$100.—, da se vidi ;
vloženo vloga 7. obrestmi v:	4% $11X1,—	4 'A % $100,—
5 letih	$121,84,	$124.78,
10 letih	148.40,	155.71,
15 letih	180.80,	194.32,
18 letih	203.54,	221.99.
n
s
s
8
n
v
P
Ji
ši
iz
df
1K
re
Zc
ih
ml
lis
čil
te,
ml
Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4'/% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4%%.
Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijativa za redno štedenje. Stalno naraščajoča vloga vam odpira nove vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New	York,	N.	Y.
8V<
no
jat kol na St. nai na Sol sta Ob _>;Zat s vos v •
cm
ki
fern
Največ ja la najetiu-cj&a slovenska zlatarska trgovina v Am«rlkt.
Zlatarske predmet* vseh vrst, Kraniofoue, piane in radio vateb c««
In izdelkov dobit« pri nas.
FRANK ČERNE
»OSI 8t. Clair Ar*. in 93# E. 7#th Sl.. ClevalaU, O.
  ; ^ voi.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvrSuje v»e v notarsko stroko spadajoče posle.
933 E. ISSth Si.	Cleveland, Ohio.
ANTON ZBAŠNIK
—•'Pro:
dite
2ad(
Slovenski Javni	Notar	K
4905 Butler Street,	Pittubursfh, P* toVe
v	C
Izdeluje pooblastila, kupne pojodbe, pobotnicc vsake vrste, oporok« 1» k, . vse druge	v	notarski posel spadajoče	dokumente,	bodisi za Ameriko «11 f
stari	kraj.	Pišite	ali pridite osebno.	Časn
VABILO
PLESNI VESELICI,
katero priredijo
SKUPNA DRUŠTVA J. S. K. JEDNOTE
v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave.,
Cleveland, O.
V	SOBOTO 19. JANUARJA 1929
Začetek ob 7.30 zvečer. Vstopnina 50 centov.
Godba:
"ARCADIAN MELODY PILOTS**