NAROČILA KURILNEGA OLJA tet. 03 891 56 11 ™ ujnimi.. L—Ii- BENCINSKI SERVIS LETUS Stečajni upravitelj GG Nazarje zahteva odškodnino STRAN 6 8176451814014 Oglasi SOLČAVSKI IINEV! v Fvropitl tk»ii[nacljd < idliCno^ii 37.0i. IfllS ■ Ji.O^. JOli NAiiOlilViiKfkl KOAJ? KAJT Petek. 27. 7. 2012 15.00 Pri i rg o a ta rske kope v Lo ga rs ki doN m 16.00 Odprtje tovske razslave hh Lovskem domu 17.00 Odprtje razstav v Solčavi (njčna dot.n zdravilna zehitn, metulji, druiatme igre po)steni izdelki...) 17-00 Turnir v nogometu 12. memorial Ipavec - Gregorc 19,30 Prilrkava nj c v cerkvi Ma rlje Snci ne - pntrkovalci iz Smihela nad Mozirjem 10. OD Koti url v cerkvi Marije Snežne - Monlka Krajnc Stih (k rara) in Pr mof Kranjc (ekordeon} konceJni fjroijrarri bo preplet klas in it' In iemperameulnih _tango skladb - vstopnina 5€_ Sobota, 26, 7. 21*12 9 00 13.00 Delavnica nabiranja in priprave 'Hrane iz narave' - Oario Čuta»; predhodna prijava v Centru Rinita, zaimo mesto Fidov gaj. cena; 2S€foMbo. 9.00 Polet z |ti Jioinim padalom v Eandemu nad Loga rsko d nlino Soleskaoje v slapu Cut Voinja s kajaki po Savinji - akcijske ponudbe, predhodne prijave v Cenim Rmka 10.00 - 10.00 Vaška tržnica z domačimi izdelki v Sol šivi 14.00 — 13.03 Turnir v igranju z lesenimi igrami v Solčavi Jure PoJičnik 17.00 Žensk l tu™ ir v m a lem n ogometu v Solčavi 13.00_Gasilska vesollca v Solčavi - .Gorenjski kvjnter NcJelia. 25, 7,2012 9.00 Voden spre bodi po F Ido vem gaju zbirno meslo v goslaču Fržt vodenje brezplačna, vstopnina 11,00 -13,00 Sloves nosi ob 20, obletnici Solčavskih dni kulturni program, Sslčava, priredi Iva ni prosioi 10,00 '18.00 Vaška I ritnica z domaČimi Izdelki Prikaz in prodaja rokodelskih izdelkov "Med štanli" (les. kamen volna, jed- ■ ■■) Predstavitev razstavljale«v, zabavna igra Licitacija domadb dobrot In izdelkov (za obnovo freske sv. KrišluEa na cerkvi Mar. je Snežne v Solčavi) 16.00 Zabava z ansamblom'Ojstrica' Možnosti ogledov v soboto In nedeljo: Ogled razstav v Solčavi in v Lovskem donu f R&zsUva polstctiili izdelkov in izdelkov domače obrti I Prodaja domačiti jedi v Sn:čavi l Kuba nje masovnih a na proslem v Robanovi p an n- / Mu Iti medijska predstavitev Potočke zljalke v razstav Sfiu FirŠi. vstopnina / Kuhanje oglja v Logarski dolini Druge možnosti: Ogled razstave o Potočki zijalki, razstava Zdravje bolnikov lr Fidovega gaja, gustišče in muzej Firi-L, vstopnina I Ogled stalne razstave 'Solčavsko - sprebod v naročje Alp", v Centru Rinka ,' Atelje M.ijnik - ogled ateljeja in prikaz vezenja planinskega cvetja na pol ste ne izdetke I Pravljitni gozd za otroka v Logarski cs'ini, vstopnina t Ogled etnoloSke zbirke starih kmečkih orodij na izlelniški kmelji K emenšek I Lokostrelstvo na kmetiji GraJiSnik I Multimedijska predslavitev Solčavskega v Centru R nka muca joiowiKP m 28. JULIJ 2012 GASILSKA VESELICA V MOZIRJU Od 20, ure daije igra ansambel POGUM Izkupiček bo namenjen nakupu nove centralne peči GOSTILNA S TRADICIJO 00 1906 DALJE f% GOSTILNA PRI KUMRU LJUBNO Cesta v ftasttoe ZS, 3333 Ljubno ob Sovin ji Kontakt: paulc^siol.nel, 03 fttli 13 50, 041 72C 511 DNEVI SAVINJSKIH ŽL1NKROFOV 31. julij-4. avgust 2012 v hiši, kjer je doma tradicija, gostaIjubije in prijaznost. Informacije: Center R/nfis ■ TIC Sofcava. Mi: 03 839 07 10. e-nesipv: ifttQ®SQlCav&kt>Jl)fo, v, jvw. sofeavskO-inlv Predniki so nam zapustili stare recepte iri izkušnje, Sodobniki jih prenašamo v svoj čas in prosti»" ter dodajamo nova znanje in nova spoznanja. Tako smo ŽlinkrOfOm pridružiti okuse narave gobani, lisičkami, sirom, mohovtom, posladkali vas bomo s 100-letoo sladico ŠPKICŠTRAIJEAMI z vročimi brusnicami... Vabljeni v topli gostilniški prostor, kjer je ni i vanje hrnnfi in pijače obrnil in doživetje, kar poveže pričakovanje gosta tor znanje iti požrtvovalnost gostitelja. Vabljeni na Savinjske žlinkrofe gastronnnisko bogastvo naše doiine. Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 Tretja stran Brez delovnih mest tudi turizem ne more cveteti Turistični strokovnjaki napovedujejo, da bo letošnja glavna turistična sezona v Sloveniji »v mejah normalnega poslovanja« in nekoliko boljša kot je bil začetek leta 2012. Dejavniki, ki bodo delovali v smeri povečanega povpraševanja, so šport in prireditve, izboljšana ponudba in novi turistični proizvodi, dobra promocija, razvoj infrastrukture in povečana kakovost storitev. Pričakuje se večje povpraševanje z nekaterih tujih trgov, zlasti nemškega, še vedno pa bodo prisotni tudi dejavniki, ki na povpraševanje vplivajo negativno: gospodarska kriza in povečana konkurenca, ki bo pritiskala tudi na zniževanje cen. Negativno bo na število turistov vplivalo tudi zmanjševanje sredstev za razvoj in promocijo slovenskega turizma. Letošnjo poletno sezono v marsičem kroji tudi vreme. Močna neurja so v nekaterih slovenskih letoviščih tekom julija že pregnala nekaj turistov, a je bila to le malenkost v primerjavi z ujmami, s katerimi se spopadajo na Hrvaškem. Na hrvaških cestah se kar vrstijo prometne nesreče, v katerih so udeleženi turisti, statistika pa pravi, da so med slednjimi najpogosteje prav Slovenci. Slovenski obalni turizem se kljub krizi do- bro drži. Število gostov se povečuje, kar gre pripisati predvsem temu, da se številni ne odločajo več za draga eksotična potovanja, in temu, da je Bližnji vzhod postal vse prej kot varna destinacija. Se pa pozna, da je kriza v zadnjem času udarila po žepu tudi Italijane. A polne hotelske in zasebne sobe še niso dovolj. Vse bolj je namreč slišati negodovanje gostinskih ponudnikov in trgovcev, ki pravijo, da je res veliko turistov, vendar ti zapravijo veliko manj kot pred leti. Udobni »all-inclusive« paketi jim omogočajo, da skoraj vse potrebno dobijo v hotelih, zato ne zapravljajo v restavracijah in trgovinah. Njihove trditve potrjujejo tudi raziskave, ki kažejo, da večina turistov v povprečju na dan ne potroši več kot 20 evrov. Ko govorimo o turizmu kot o perspektivni gospodarski panogi, ne smemo pozabiti, da se lahko v turiste prelevijo le tisti, ki s svojim delom najprej nekaj zaslužijo. Zaslužijo pa lahko, če imajo delovno mesto. In dokler ne bo novih delovnih mest, si tudi rasti domačega turizma ne moremo obetati. IZ VSEBINE: sol ^_J Tema tedna: Kakšna je turistična sezona 2012?...................4 Center za socialno delo Mozirje: Številne novosti na področju socialnih pravic.......................................................5 Obisk dr. Milana Zvera: Kljub krizi pesimizem ni na mestu....................7 Potočka zijalka: Bodo izkopavanja prinesla nova odkritja? ... 11 25. Čebelarski praznik: Program prireditve krojilo deževno vreme .... 12 Hotel Planinka Ljubno: Širitev dejavnosti in dan odprtih vrat.............15 Bohačev toplar v Nazarjah: Jeseni pride na obisk predsednik republike..........................................17 Igre med naselji občine Rečica: Prehodni pokal Dol-Suhi.....................................20 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 30, 27. julij 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 ID Tema tedna KAKŠNA JE TURISTIČNA SEZONA 2012 Vse več tujih gostov, domači turizem na nivoju lanskega Julij se bo kmalu iztekel, sezona dopustov je na višku. Turistični delavci tako v Sloveniji kot drugod po svetu ugotavljajo, da povprečen gost ne preživlja več sedem dni počitnic, temveč počitnikuje manj dni, za oddih pa se odloči v zadnjem trenutku. Po podatkih Združenja turističnih agencij Slovenije se za dopustovanje v naši deželi odloča vse več gostov iz Japonske, Rusije, Ukrajine, vse bolj zanimiva je za Izraelce. V deželi »na sončni strani Alp« tujce navdušujejo naravne znamenitosti, kot sta Bled in Postojnska jama. Zanimiva se jim zdi umešče-nost naše dežele med Alpe in Sredozemlje, njena prednost pa je tudi to, da je majhna, da torej razdalje med posameznimi znamenitostmi niso velike. Turisti lahko v enem potovanju doživijo več krajev, navdušuje pa jih predvsem neokrnjena narava. V Slovenski turistični organizaciji (STO) ugotavljajo, da so bili prvi le- tošnji meseci dobri, zabeležili so pe-todstotno rast prihodov in triodstotno rast števila nočitev. Tudi za preostale poletne mesece so v STO optimistični. V Sloveniji, podobno kot to velja za globalne trge, pričakujejo rast števila obiskov tujih gostov, medtem ko bodo pri domačih turistih, ki predstavljajo polovico slo- venskega turizma, veseli, če bodo ohranjene lanskoletne rekordne številke. Da bi povečali obisk, so v STO v sodelovanju s turističnimi gospodarskimi subjekti pripravili posebno akcijo Na lepše. Po Sloveniji! Slednja s posebnimi paketi spodbuja slovenske državljane k preživljanju počitnic v domačih turističnih desti-nacijah. Tudi našo dolino odkriva vse več tujih gostov, ugotavljajo v turistično-informacijskih centrih Solčava, Lu-če in Ljubno ob Savinji. Goste zanimajo predvsem pohodništvo, kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti ter seveda dobra kulinarika. O tem, koliko je Slovencev oziroma domačih gostov, ki se odločijo obiskati našo dolino, žal nimajo točnih podatkov. Ti namreč največkrat kar sami poiščejo to, kar jih najbolj zanima. Zgornjesavinjčani se, kot večina Slovencev, po podatkih turističnih agencij v Mozirju in na Ljubnem, še vedno najpogosteje odločajo za zdravilišča, hrvaški Jadran in Sredozemlje. Zelo malo je povpraševanja po eksotičnih krajih. Termini, ki jih izbirajo, niso več vezani samo na poletni čas, ampak so zanimivi tudi podaljšani prazniki v spomladanskem ter zimskem času. Marija Šukalo Naša anketa Kam letos na dopust? Odpraviti se na dopust ni vedno samo stvar finančnih sredstev, temveč marsikdaj tudi želje za širjenje obzorja. Za počitnikovanje v drugem okolju in ukvarjanje z drugimi stvarmi so kot nalašč topli dnevi poletja, ko si lahko oddahnemo od vsakodnevnih skrbi ter si naberemo novih moči. Kje boste letos dopustovali vi? Franc Zakrajšek, Gornji Grad Dopust bom tudi letos preživel v avtokampu na Lošinju. O cenah nisem razmišljal pa tudi primerjave nikoli ne delam. Vedno gledam, da je nama z ženo lepo in da v dopustniškem času oba uživava. Marko Ročnik, Podhom Letos sva ženo dopustni-ški čas preživela v Zrečah. Privoščila sva si vse, kar imava rada. Tako sva veliko hodila na sprehode in »športala«. Uživala sva tudi ob obiskih najinih domačih. Ugotovila sva, da sva za svoje ugodje in razvajanje na dopustu porabila manj denarja kot v preteklih letih. Martina Špende, Gornji Grad Zaradi obilice dela, sem namreč slaščičarka, pa tudi zaradi krize in pomanjkanja denarja si težko privoščim daljši dopust. Zato bodo otroci odšli na planinski tabor, sama pa si bom privoščila kratek oddih v toplicah. Ivana Zvipelj, Mozirje To je moje zadnje delovno leto pred upokojitvijo, zato bo tudi dopustniški čas temu primeren. V večji meri se bom posvetila svojim domačim in tistim, ki sem jih zaradi obilice dela prej malo zanemarila. Z mano bo tudi knjiga. A ker ne morem iz svoje kože »kulturnika«, se bom s folklorno skupino podala na Poljsko in tam preživela malce bolj delovni dopust. Moja velika želja je, da še enkrat, kot turist, obi-ščem Kanarske otoke, a to bom pustila za jesenski ali spomladanski čas, odvisno, kdaj mi bodo dopuščale finance. Franc Strmčnik, Luče Tisti časi, ko sem hodil z družino na dopust, so minili. Sedaj sem v pokoju in čas posvečam vnukom. Sicer pa rad smučam in sem si letos privoščil tovrstno rekreiranje na domačem smučišču v Lučah ter na Golteh. V aktivnih časih smo z družino šli pogosto na morje. Magda Ermenc, Radmirje Dopust smo letos preživeli v Čatežu, v počitniški hišici, kjer smo sami poskrbeli za hrano. Sama sem kuhala, družina pa mi je pomagala. Zdi se mi, da je to najcenejša varianta. Hotelskih storitev se ne poslužujemo, ker smo navajeni domače hrane. Sicer pa se na dopustu veliko rekreira-mo in smo športno usmerjeni. Zdi se mi, da smo za naše razvajanje in uživanje porabili enako količino denarja kot lani. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Gl Savinjske novice št. 827, 3. avgust 2012 C Aktualno UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Ponovno odločanje o pravicah iz »vojne« zakonodaje Na Upravni enoti v Mozirju so prejšnji teden pripravili in odposlali prvi sveženj vabil, s katerimi obveščajo občane s statusom vojnega veterana, da so na področju njihovih pravic nastale pomembne spremembe, ki jih je prinesel Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZU-JF). Katarina Bric, svetovalka na upravni enoti, pravi, da bodo morali preveriti 366 dosedanjih upravičencev, zato so se odločili, da bodo vabila - obvestila poslali v več svežnjih in se tako izognili nepotrebni gneči. ZUJF je prinesel več sprememb tudi na področju tako imenovane »vojne« zakonodaje. Gre za pravice vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja. Tako se ukinja pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljena. Zvišuje se starost za uveljavitev pravic po zakonu o vojnih veteranih s 50 na 55 let. »Pravica do varstva vojnega Svetovalka Katarina Bric opozarja, da bodo odločbe tistim, ki se ne bodo odzvali vabilu, razveljavljene. (Foto: Marija Lebar) veterana ostane nespremenjena le v primeru nastanka trajne in popolne izgube delovne zmožnosti, to je invalidnost 1. kategorije, seveda ob izpolnjevanju ostalih pogojev,« pojasnjuje Bricova. Pravica do zdravstvenega varstva, to je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je plačevala država, ostane nespremenjena za osebe s statusom vojnega invalida in tiste s statusom žrtve vojnega nasilja. Vojnim veteranom pa se bo ta pravica zagotavljala ob starostnem pogoju 55 let ali trajni popolni izgubi delovne zmožnosti in ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. »Vojnim veteranom, ki jim je pravica do zdravstvenega varstva že bila priznana, se ta zagotavlja do 1. 1. 2013, po tem datumu pa le ob izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev,« pojasnjuje Katarina Bric. Sprememba je tudi glede datumov izplačil pravic po vojni zakonodaji. Gre za invalidnine, dodatke, doživljenjske mesečne rente in druge prejemke po vojnih zakonih. Po dosedanjih predpisih so se zneski izplačevali prvi delovni dan v mesecu za naprej. Sedaj bodo izplačila vsakič približno teden dni kasneje kot v predhodnem mesecu, tako bo izplačilo za mesec november dospelo v plačilo 3. decembra 2012. Z letom 2013 se bodo ta izplačila vršila prvi delovni dna v mesecu za nazaj. Gradivo, ki so ga poslali naslovnikom, je različno za tiste stare nad 50 in tiste stare nad 55 let, saj so spremembe drugačne za vsako starostno skupino. Če se vabljeni ne bodo na vabilo odzvali v roku 15 dni, bo upravna enota menila, da upravičenec ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje uživanje pravic in bo odločbo, s katero je bila priznana ta pravica, razveljavila. Marija Lebar CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Številne novosti na področju socialnih pravic Letos prvič ne bo javnega razpisa za državne štipendije. Novost je posledica lani sprejetega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki velja od 1. januarja letošnjega leta. Spremembe pa so tudi pri nekaterih drugih prejemkih oziroma subvencijah, pojasnjuje direktorica mozirskega centra za socialno delo Marjana Veršnik Fale. ŠTIPENDIJE Ker razpisa ne bo, upravičenci lahko oddajo vloge za prejemanje štipendije na centru za socialno delo v mesecu, ko se jim izteče prejšnja odločba. Novi vlagatelji za štipendijo, ki imajo status študenta, oddajo vlogo septembra, pravica pa se jim prizna s 1. oktobrom. Vlogo lahko oddajo tudi tisti dijaki, ki so že stari 18 let, kar je pogoj za prejemanje štipendije. Ti dijaki zaprosijo za štipendijo z vlogo, ki jo oddajo v mesecu avgustu, če želijo uveljavljati pravico do štipendije s 1. septembrom, oziroma v jo oddajo v mesecu, ko dopolnijo 18. let. Poleg starostnega pogoje in rednega šolanja je pogoj za pridobitev štipendije še povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, ki ne sme presegati 53 odstotkov povprečne plače. SUBVENCIJA MALICE IN KOSILA ZA UČENCE IN DIJAKE S 1. septembrom se spreminja dosedanji sistem subvencioniranja malic. Splošna subvencija je z zakonom ukinjena. Dodatna subvencija pripada le tistim učencem in dijakom, kjer je povprečni mesečni dohodek na osebo do 42 odstotkov povprečne neto plače. Subvencija kosil pripada učencem, kjer povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 18 odstotkov neto povprečne plače. Starši lahko vložijo vlogo za subvencijo malice za učence in dijake in subvencijo kosila za učence na center za socialno delo do 31.8.2012. VLOGA ZA SUBVENCIJO PREVOZA NI POTREBNA »Subvencija prevoza je s spremembo zakonodaje enotno urejena za vse dijake in študente, tako da vlog za subvencijo na Centru ne sprejemamo več. Do enake subvencije so upravičeni vsi dijaki in študenti, ki se dnevno vozijo v kraj šolanja in je ta kraj oddaljen več kot 5 km. Višina subvencije, oziroma cena prevoza je odvisna samo od oddaljenosti kraja šolanja. Prav tako so do subvencije upravičeni dijaki in študentje, ki začasno bivajo v kraju šolanja in sicer bo subvencioniranih 10 voženj na mesec,« pojasnjuje Veršnik Faletova. VRTEC IN OTROŠKI DODATEK Starši, ki s 1. septembrom prvič vpisujejo otroka v vrtec, lahko na centru uveljavljajo znižano plačilo vrtca. V kolikor želijo, da se jim odloči o pravici s 1. septembrom, morajo vlogo oddati v mesecu avgustu. Do otroškega dodatka so po novem upravičene družine, kjer povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače. PRAVOČASNA ODDAJA VLOG Za vse pravice velja, da v kolikor želijo vlagatelji prejemati sredstva iz teh pravic nepretrgoma, morajo vlogo oddati z mesecem izteka pravice. Če je o pravici že odločeno, na primer do 31. 8., oddajo vlogo v avgustu, v kolikor je odločeno do 30. 9., oddajo vlogo v septembru. Če uveljavljajo posamezno pravico na novo, bo o pravici odločeno s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. V primeru, da se upravičenec pravici odpove, te pravice ne more ponovno uveljavljati v obdobju, za katerega mu je bila priznana. Iz navedenega izhaja, da starši, ki bi izpisali otroka iz vrtca in bi ga v istem letu ponovno vpisali v vrtec (izpis pa bi bil zaveden tudi v evidenci), ne bi bili več upravičeni do subvencije vrtca v tem letu, saj jim je bila pravica do subvencije priznana za celo leto. Marija Lebar Savinjske novice št. 27, 27. julij 2012 15 Gospodarstvo GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE V STEČAJU Stečajni upravitelj zahteva milijonsko odškodnino Pred dnevi sta bila na gospodarskem oddelku okrožnega sodišča v Celju znova zaslišana nekdanji likvidacijski upravitelj delniške družbe Gozdno gospodarstvo (GG) Nazarje v stečaju Boris Grobelnik in nekdanji predsednik nadzornega sveta Jure Prebil. Zaradi pogodbe s podjetjem Metropolitana, s katero naj bi bila GG povzročena ogromna škoda, v tožbenem zahtevku stečajni upravitelj odvetnik Borut Soklič od obeh omenjenih zahteva odškodnino v znesku dobrih 1,2 milijona evrov z obrestmi. višja cena surovine na trgu, katero bi plačevalo GG Nazarje. Gozdno gospodarstvo se je v zameno za sklenjeno pogodbo moralo odpovedati visokim odškodninskim zahtevkom za povrnitev vlaganj v gozdno infrastrukturo, ki jih je uveljavljalo v denacionalizacijskem postopku. Nadškofija Ljubljana je dogovor izkoristila in o tem obvestila Upravno enoto Mozirje, le-ta pa je denacionalizacijski postopek v tistem delu, ki se je nanašal na odškodnine, ustavila in sploh ni odločala o zahtevku GG Nazarje. bi na upravni enoti v Mozirju vendarle odločali o umaknjenih odškodninskih zahtevkih, vendar mu ni uspelo kljub temu, da se je kasneje obrnil še na upravno, vrhovno in celo ustavno sodišče. OČITKI STEČAJNEGA UPRAVITELJA Soklič je prepričan, da Grobelnik in Prebil nista ravnala kot dobra gospodarja. Grobelniku očita, da je prepozno predlagal stečaj, da ni obveščal upnikov, da ni unovčeval premoženja, da je s podpisom sporne pogodbe prekoračil svoja pooblastila in da ni vložil pritožbe zoper sklep upravne enote o ustavitvi denacionalizacijske- Zagalnica je skupaj s podjetjem GG Nazarje doživela klavrn konec. (Foto: Igor Solar) Prvostopenjsko sodišče je Sokličev zahtevek zavrnilo, višje sodišče pa je sodbo spomladi letos razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je poročal časnik Dnevnik. VSE ZARADI ŽAGE Boris Grobelnik je leta 2007, ko je bil GG Nazarje v likvidaciji, v okviru unovčevanja premoženja podjetja predlagal nadzornemu svetu vzpostavitev delovanja žage, ker naj bi delujočo žago lažje in dražje prodali. Nadzorni svet je Grobelnikov predlog potrdil, vendar žaga ni bila v lasti družbe, temveč je bil njen lastnik Hypo Leasing. To pomeni, da je likvidacijski upravitelj sploh ne bi smel prodajati. Grobelnik je na zaslišanju povedal, da takrat ni vedel, da žaga ni v lasti družbe. Prebil in Gro-belnik sta nato v imenu GG Nazarje z Nadškofi-jo Ljubljana in njeno družbo Metropolitana podpisala pogodbo o dobavi lesa. Pogodba naj bi GG-ju zagotavljala surovino za delovanje žage. Žage nato pod pogoji, ki jih je postavil likvidacijski upravitelj, nihče ni hotel kupiti. SPORNA POGODBA V omenjeni pogodbi dobava lesa ni bila zagotovljena, prav tako ni bilo dogovora o količini dobavljenega lesa, je pa bila določena naj- GG V STEČAJ GG Nazarje je leta 2008 končalo v stečaju, stečajni upravitelj Borut Soklič pa je prepričan, da sta Boris Grobelnik in Jure Prebil družbi povzročila veliko škodo. Imenovana obtožbe zavračata in zagotavljata, da sta delala v dobro podjetja in da so bili njuni nameni pošteni. Grobel-nik je med drugim omenil, da je denacionaliza-cijske zahtevke izkoristil kot orožje pri pogajanju za les. Stečajni upravitelj je poskušal doseči, da GORENJE D. D. ga postopka glede vprašanja odškodnine, čeprav je na sodišču celo sam povedal, da je bilo to v škodo družbe. Okrožno sodišče bi moralo že prvič te očitke razjasniti, vendar jih ni. Po mnenju višjega sodišča je bila odločitev okrožnega sodišča prenagljena, zato se je sojenje moralo začeti znova. Odločitev na prvi stopnji naj bi bila predvidoma znana do konca letošnjega leta. Štefka Sem Aparati nagrajeni z rdečo piko Pralni stroj Gorenje SensoCARE in indukcijsko kuhališče s senzorskim nadzorom kuhanja Gorenje IQcook spadata med najbolje oblikovane izdelke letošnjega leta na svetu. Tako je odločila 30-članska žirija priznanega mednarodnega natečaja za oblikovalske nagrade red dot. Slavnostna podelitev nagrad je potekala v začetku julija v Essnu, udeležili pa so se je tudi Gorenjevi oblikovalci Lidija Pritržnik, Borut Keržič in Matevž Popič, ki so avtorji dizajna obeh izdelkov. Ob tej priložnosti je predsednik uprave Gorenje mag. Franjo Bobinac povedal: »V panogi gospodinjskih aparatov ponudba presega povpraševanje. Za podjetje naše velikosti, ki pa konkurira največjim, je zato toliko pomembneje biti drugačen. V Gorenju to drugačnost in prepoznavnost blagovnih znamk gradimo skozi vrhunsko oblikovanje. Oblikovalske nagrade red dot so eden od dokazov, da smo pri tem uspešni.« Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 Politika, Organizacije OBISK PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA MILANA ZVERA Kljub krizi pesimizem ni na mestu Dr. Milan Zver se je v četrtek, 19. julija, mudil v Zgornji Savinjski dolini in obiskal župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnika in županjo občine Nazarje Majdo Podkrižnik. Obisk je sodil v sklop dogodkov, ki so jih v volilnem štabu pripravili pred začetkom uradne volilne kampanje za predsedniške volitve, kot evropski poslanec pa se je Zver zanimal tudi za nekatere izzive tukajšnjih občin glede financiranja iz evropskih skladov. Evropski poslanec in predsedniški kandidat dr. Milan Zver (desno) je z zanimanjem prisluhnil županovi predstavitvi mozirske občine. (Foto: Marija Lebar) Zverovo kandidaturo za predsednika države sta podprli stranki SDS in NSi. Na srečanju so bili tako poleg županov in sodelavcev občinskih uprav prisotni tudi člani lokalnih vodstev obeh strank, med njimi poslanka SDS Janja Napast in nekdanji poslanec te stranke Mirko Zamernik. Mozirski župan Ivan Suhover-šnik je Zveru predstavil občino in prizadevanja za njen razvoj, zlasti na področju turizma. »Imamo načrte, smo delovni, primanjkuje pa nam denarja,« je med drugim dejal Suhoveršnik. Spregovoril je tudi o zadolženosti občine, ki pa je bila po njegovih besedah nujna za nadaljnji razvoj. Dodal je še, da je na ravni države sedaj čas za ukrepanje in ne za nagajanje. »Ko hiša gori, je treba gasiti. Zato so potrebni čimprejšnji ukrepi za izhod iz krize.« Zver se je strinjal z ugotovitvijo, da je treba čim prej ukrepati in pri tem omenil tako imenovano zlato fiskalno pravilo. »Čas je prelomen, saj v poletnih dneh pričakujemo ponovne bonitetne ocene in od njih bo tudi odvisno, po kakšnih obrestnih merah si bo lahko Slovenija sposojala denar.« Povedal je, da v teh dneh obiskuje različne ob- ki potekajo na medobčinski ravni: obnova vodovoda Letošč, obnova čistilne naprave in odlagališče v Podhomu. Dr. Zver se je gostiteljem zahvalil DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE in ocenil, da je bil obisk ploden ter konstruktiven. Kasneje se je s člani stranke SDS zadržal še v družabnem srečanju. Marija Lebar Sporazum kot formalni okvir za še tesnejše sodelovanje Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in predsednica Društva upokojencev Nazarje Vera Peč-nik sta v sredo, 18. julija, podpisali sporazum, ki je okvir za krepitev sodelovanja med lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami na območju občine. Obe podpisnici sta ob tem dogodku izrazili zadovoljstvo. vezuje in jim nudi strokovno podporo. K tokratnemu podpisu sporazuma smo povabili društvo upokojencev, ki je zelo aktivno in veliko dela na prostovoljstvu in med-generacijskem sodelovanju. Tudi v naprej se nadejamo konstruktivnega sodelovanja tako z njimi kot z ostalimi društvi in SNVO«, je zaključila županja. čine po državi, od katerih jih je precej zadolženih, vendar v skupnem znesku glede na ostali slovenski dolg ta številka ni tako visoka. Izrazil je prepričanje, da bodo občine te kredite lahko odplačale. Nekdanji šolski minister se je spomnil svojih dosedanjih obiskov v Mozirju in povedal, da se je kot predsedniški kandidat odločil še pred uradno jesensko kampanjo spoznati različne slovenske kraje. »Res smo v krizi, a vendarle pesimizem in obup nista na mestu. Mnogo je še dobrih in zdravih gospodarskih družb, a mediji raje poročajo o stečajih in podobnih težavah. V teh dneh sem spoznal nekaj pravih biserov med slovenskimi podjetji. Strniti bi morali vrste in bolj smelo gledati v prihodnost. Poiskati moramo tudi možnosti, kako čim bolje črpati sredstva evropskih skladov, kjer smo premalo uspešni,« je še dejal dr. Milan Zver. Županja Majda Podkrižnik je predstavila občino Nazarje kot izrazito industrijsko. Spregovorila je o težavah lesne industrije in podčrtala, da le-ta nima dolgoročne strategije. Pri tem bi morala ukrepati tudi država. Gosta je seznanila s številnimi občinskimi projekti, še posebej pa je izpostavila tiste, Predsednica DU Nazarje Vera Pečnik (levo) in županja Majda Podkrižnik sta izrazili zadovoljstvo ob podpisu sporazuma. (Foto: AA) Sporazum bo spodbujal in omogočal razvoj tesnega, učinkovitega in enakopravnega sodelovanja pri zavzemanju za boljšo kakovost življenja občank in občanov. Županja Podkrižnikova je povedala, da v občini podpirajo delovanje društev, ki jih je več kot petindvajset. Lani so sklicali sestanek z vsemi predstavniki društev, kjer so jim bile prikazane možnosti sodelovanja s Stičiščem nevladnih organizacij (SNVO) Savinjske regije. »Menim, da je potrebna krovna organizacija, kakršno je SNVO, ki društva po- Vera Pečnik je poudarila dobro sodelovanje z občino in izrazila prepričanje, da se na tem področju da napraviti še več. Omenila je prostore, ki jih je društvu zagotovila občina, prav tako računalniško izobraževanje in nesebično pomoč. Skupno si bodo prizadevali za čim bolj javno in prijazno delovanje v prid občanov. Po njenih besedah je glavni moto društva upokojencev, naj ne bo nihče v občini osamljen. »Naš cilj za prihodnost pa je, da bi po srcu ostali vedno mladi«, je še dodala. Marija Lebar Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 7 Organizacije BOHAČEV TOPLAR NAZARJE Zanimivo ustvarjanje v steklu V soboto, 7. julija, je v pritličju Bohačevega toplarja v Nazarjah potekala delavnica, na kateri so se obiskovalci lahko pobližje seznanili z izdelavo različnih vitražnih izdelkov iz stekla v tiffany tehniki. Dogodek je bil organiziran v okviru projekta Dobimo se na tržnici, ki ga s sofinanciranjem Leader sredstev skupaj s partnerji izvaja Občina Nazarje. Delavnico je vodila Alenka Lever, ki se z vi-traži in izdelki iz stekla ukvarja že nekaj let. Obiskovala je različna izobraževanja in tečaje, svoje izdelke pa razstavlja marsikje, med dru- gim tudi v prodajno razstavni galeriji v drugem gumnu toplarja. Leverjeva je za izvedbo delavnice pripravila številne pripomočke in materiale, ki se uporabljajo za oblikovanje vitražnih izdelkov. Poleg raznobarvnega stekla je potrebna še obrobna folija - zlate, srebrne ali bakrene barve, različni brusi, noži za rezanje stekla, šablone in žica. Iz vsega naštetega so pod budim očesom in ob številnih praktičnih nasvetih voditeljice dogodka nastajali različni manjši izdelki. Zanimanje za delavnico je bilo precejšnje, pritegnila pa je predvsem ženski del občinstva. Udeleženke so si vsaka po svoji zamisli izbrale koščke stekla, ga oblikovale in obrusile, oblepile s folijo in povezale z okrasno žico. Nastali so prav osupljivi unikatni kosi nakita, predvsem obeskov za verižice. Kot je povedala Leverjeva, domišljija pri oblikovanju iz stekla nima meja. Mnogo možnosti daje že material sam, različne kombinacije barvnega stekla. Poleg nakita je mogoče izdelati tudi vaze, posodo, okna in ostale predmete za prijetnejši in lepši videz domačega okolja. Marija Lebar Izdelovanje nakita iz stekla je pritegnilo precejšnjo pozornost obiskovalcev. (Foto: Marija Lebar) NAZARČANI PO POTI SV. MARTINA Romanje dolgo tristo kilometrov V Sv. Trojici v Slovenskih Goricah je romarje presenetila skupina nazarskih župljanov z županjo Majdo Podkrižnik. (Foto: fotodokumentacija Franc Kovše) Sredi julija so pred gasilskim domom v Nazarjah pripravili sprejem za udeležence, ki so se vrnili z romanja po delu Velike evropske kulturne poti sv. Martina. Dobrodošlica je bila presenečenje romarjem, ki so se podali proti vzhodu naše domovine in v skoraj desetih dneh prehodili okoli 300 km. Ena od udeleženk pohoda, sicer nazarska podžupanja, Irena Vačovnik je povedala: »V lanski jeseni smo v Nazarjah ustanovili Društvo sv. Martina. Za enega od ciljev v letošnjem letu smo si v društvu zadali, da bomo prehodili del tako imenovane Martinove poti, ki pelje tudi skozi Nazarje, o čemer priča oznaka oziroma tako imenovana stopinja sv. Martina na frančiškanskem samostanu.« Osem pohodnikov na čelu z glavnim organizatorjem in vodjo patrom Francem Kovšetom se je tako v začetku julija podalo na pot. Njihova prva postaja je bila v Šmartnem ob Paki, naslednja pa cerkev sv. Martina v Velenju. Nato so si v vročini, ki je vladala v tistih dneh, privoščili osvežitev v Šmartinskem jezeru, prvo noč pa prenočili v Novi cerkvi. In tako dan za dnem vse do sv. Trojice v Slovenskih Goricah, kjer jih je presenetila nazarska županja Majda Podkri-žnik v družbi še nekaterih nazarskih župljanov, ki so prišli pozdravit romarje. Vse skupaj so sprejeli krajani in župan občine Sv. Trojica Dar- ko Fras in se izkazali z izrednim gostoljubjem. »Zadnji dan smo mimo Bukovniškega jezera osvojili Kobilje, kjer stoji na gričku kapela sv. Martina. Od tod je sledila še zadnja etapa v dolžini 16 km mimo Prosenjakovcev do Domanj-ševcev, ki se tudi ponaša s cerkvijo sv. Martina,« je še povedala Vačovnikova. Posnet jih je prišla celo ekipa TV Maribor. Kadar je bilo na poti posebno naporno, sta popotnike bodrili pesem in glasba kitare, ki so jo dekleta igrala kar med hojo. »Bogata izkušnja, za katero je bilo vredno žrtvovati nekaj dni dopusta in iz katere pride človek duhovno in telesno krepkejši, hkrati pa osebna preizkušnja s spoznanjem, da človek s trdno voljo in vero zmore neizmerno veliko,« je še dodala naša sogovornica. Marija Lebar 12 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 C Organizacije VSESLOVENSKA AKCIJA ZA SPREMINJANJE DIABETESA Ne vrzi puške v sladkorni trs! V Sloveniji je 125.000 registriranih ljudi s povečanim sladkorjem v krvi. V Zavodu Diabetes so zato pričeli z vseslovensko kampanjo, da bi osvestili ljudi o pomenu zdravega načina življenja in s tem zmanjšanja tveganja diabetesa. Kampanja se je pričela 20. julija v Mozirskem gaju. Gonilna sila akcije Darja Lovšin je pred časom stopila v stik z upravljavci Mozirskega gaja, ki so z veseljem podprli njeno pobudo. Zavedajoč se dejstva o pomembnosti te kampanje so posadili gredico z znakom akcije. To je edino, kar pri diabetesu šteje, saj je krvni sladkor z vrednostjo 5 mmol/l ustrezen in zato želja vseh diabetikov, med njimi tudi prvega ambasadorja kampanje Petra Brkovica. Slednji je imel pred petimi leti 39 mmol/l sladkorja v krvi in bil pred popolnim zdravstvenim zlomom. Dnevno je užival sedemnajst tablet. Moral je popolnoma spremeniti življenjski slog, saj je prav neustrezen življenjski slog v 95 odstotkih povzročitelj diabetesa. Brkovic se je odločil za nordijsko hojo. Vsak dan hodi več ur. Danes je brez tablet, nivo krvnega sladkorja pa ima med 4,5 in 5,5 mmol/l. Petar je tako živ dokaz, kar sam trdi, da je bolezen ozdravljiva, vendar s trdno voljo in željo po spremembi. Zavoljo njegove vztrajnosti mu je pripadla tudi čast začetnika akcije, kar je storil s hojo iz Zagorja ob Savi do Mozirskega gaja. Na cilju poti se mu je poleg pobudnice Darje Lovšin pridružil še drugi ambasador, igralec Matjaž Ja-všnik. Tudi on se je z veseljem odzval vabilu in postal glasnik bolj zdravega načina življenja. Tretji ambasador akcije je boksar Dejan Zavec. Z vseslovensko kampanjo z naslovom Bodi odličnjak želijo v Zavodu Diabetes čim več ljudi osvestiti o pomenu zdravega načina življenja, pomenu prehrane in gibanja, ki bistveno vplivata na dejstvo, da je človek odličnjak, kar pomeni, da ima izmerjen krvni sladkor 5 mmol/l. Benjamin Kanjir Podporniki vseslovenske kampanje za spreminjanje diabetesa pred gredico z znakom akcije v Mozirskem gaju (Foto: Benjamin Kanjir) 10. ORATORIJ V NOVI ŠTIFTI Vsak dan Prvi teden v juliju se mladi že tradicionalno zberejo v Novi Štifti in na oratoriju preživijo prijeten teden. Tudi letos je bilo tako. Vodja orato-rija Eva Černevšek je izrazila zadovoljstvo, da so na ta način vsaj za en teden poživili kraj: »Na oratoriju je bilo zelo pestro, nikoli nam ni bilo dolgčas, saj smo prav vsak dan počeli kaj zanimivega in odbitega.« Oratorij so pričeli z delitvijo v skupine in veliko igro ter ga zaključili s skupno mašo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Alojz Ternar, mladim pa so se pridružili tudi starši. Vročini primerno so en dan namenili vodnim igram ter iskanju talentov na x-oratoriju, kjer so zmagali kavbojci. S četrtka na petek so prespali na planini Ravni in si nabrali novih moči, kar ob dobri večerji in zajtrku oskrbnikov ni bilo težko. Najlepše doživetje po mnenju udeležencev in animatorjev je bilo, ko so se peš odpravili na Slapnikovo kmetijo, kjer so se kopali v laguni nad smučiščem. Kot se spodobi za jubilejni 10. oratorij, so druženje sklenili s torto. Eva Černevšek se je v imenu animatorjev zahvalila vsem, ki so s svojimi prispevki v obliki materialov, hrane in pijače omogočili enotedensko počitniško srečanje mladih. Glavni pokrovitelj oratorija, preko kate- kaj zanimivega in odbitega rega prireditev tudi poteka, je Turistično društvo Gornji Grad. »Seveda pa gre največja zahvala staršem otrok, brez katerih oratorija ne bi bilo. Hvala, ker ste nam zaupali otroke in nam iz dneva v dan prinašali slastne dobrote s katerimi ste poskrbeli, da nam ni padel »cukr««, je ob zaključku še dodala Černevškova. Štefka Sem Organizacije, Ljudje in dogodki PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Tridnevni izlet mladinskega odseka v Julijske Alpe Mladi planinci Planinskega društva Nazarje so se v začetku julija ob zaključku planinske šole odpravili na izlet v Julijske Alpe. Od Koče pri Savici so po dobrih dveh urah hoje prišli do Komne. Pot so nadaljevali do Koče pod Bogatinom in se po krajšem počitku odpravili še na Veliki Bogatin (2.008 m). Naslednji dan so se odpravili do Koče pri Mladi nazarski planinci so se iz Julijskih Alp vrnili polni lepih vtisov. (Foto: arhiv PD Nazarje) ČEBELARSKI KROŽEK NAZARJE Visoka priznanja mladim čebelarjem Učenci nazarske osnovne šole, ki so obiskovali čebelarski krožek, so se zbrali na zaključnem srečanju in medse povabili tudi starše ter člane Čebelarskega društva Kokarje. Letošnji gostitelj je bila družina Orel v Lačji vasi, kjer je čebelarjenje že dolgoletna tradicija. Poslanstvo nadaljujejo najmlajše članice družine, ki na tekmovanjih osvajajo visoka priznanja. Tako je letos Helena Orel skupaj z Amade-jem Hudolinom Pircem na državnem čebelar- sedmerih jezerih. Tam so si ogledali jezero pri Triglavski koči. Po krajšem počitku so nadaljevali proti vrhu Male Tičarice (2.071 m), sledil pa je še skok na vrh Zelnarica (2.310 m). Tisti z malo več energije so osvojili tudi vrh Ka-njavca, ostali pa so se odpravili na Prehodav-ce, kjer so prespali po napornem dnevu. Zadnji dan izleta so se odpravili v dolino. Pot jih je vodila mimo Koče pri sedmerih jezerih, Črnega jezera ter čez Komarčo. Roman Mežnar MATJAŽ UGOVŠEK IZ FLORJANA Samouki kipar z motorno žago Matjaž Ugovšek iz Florjana pri Gornjem Gradu je zaključil drugi letnik srednje poklicne in strokovne šole v Šentjurju, smer kmetijski tehnik. Poleg tega, da je priden dijak in pomaga na domači kmetiji, ima tudi zanimiv hobi, ki ga je predstavil na nedavnem gozdarskem tekmovanju v Gornjem Gradu. skem tekmovanju v Laškem osvojila bronasto priznanje. Srebrno priznanje sta osvojila Vid Vačovnik in Vid Rozoničnik, po zlatu pa je posegla dvojica David Mikek in Eva Horvat, ki je zbrala sto odstotkov možnih točk. Mentorica krožka Branka Nareks je mladim čebelarjem podelila priznanja, čestital pa jim je tudi podpredsednik Čebelarske zveze SAŠA in predsednik ČD Kokarje Franc Podrižnik. Marija Lebar V Lačji vasi se je na zaključku zbrala vesela čebelarska druščina. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 27, 3. avgust 2012 17-letni Matjaž Ugovšek z nekaterimi izdelki iz svoje »produkcije« (Foto: Štefka Sem) Ugovšek je namreč pravi mojster v izdelavi kipov in skulptur iz lesa z motorno žago. Obiskovalcem je prikazal, kako se loti izdelave gojzarja, na ogled pa so bili tudi že narejeni leseni predmeti: medved, konj, gojzar ... Ker je doma s kmetije, se je dela z motorno žago naučil sam, želja po likovnem ustvarjanju pa je prišla pozneje kar sama od sebe. Izkušnje pri delu so pokazale, kateri les je za izdelavo najboljši in kako izdelek zaščititi. Le vezalke za goj-zarje zaenkrat še kupuje, rože za okras v njem pa si sposodi pri mami. Štefka Sem Organizacije POTOČKA ZIJALKA ZNOVA V SREDISCU POZORNOSTI ARHEOLOGOV Bodo izkopavanja prinesla nova odkritja? Center Rinka iz Solčave, Pokrajinski muzej Celje in skupina študentov Filozofske fakultete v Ljubljani so pod strokovnim vodstvom arheologa dr. Boštjana Odarja v času od 16. do 27. julija izvedli izkopavanje in raziskave materiala v znameniti Potočki zijalki v Podolše-vi ter Solčavi. Kar tri tone izkopanega grušča in prsti so s helikopterjem Slovenske vojske pretovorili v Solčavo, ker je potekalo mokro izpiranje in raziskava najdenih predmetov paleolitskega izvora. točki zijalki so bile odkrite koščene konice in piščali, izdelane prav iz kosti jamskih medvedov. Ko smo obiskali skupino osmih študentov arheologije pri delu v Potočki zijalki (sodelovala je tudi Nives Kovačec iz Varpolja), je bil vtis o zavzetosti za ta raziskovalni podvig popoln. V nekaj dneh so z rokami in posebnim ročnim orodjem v najbolj oddaljenem delu jame, v popolni temi, izkopali kar tri tone zemlje in skalnih okruškov ter jih v vrečah zno- Arheologa pri izkopavanju v Potočki zijalki; desno vodja projekta dr. Boštjan Odar Arheolog dr. Boštjan Odar se posveča raziskovanju paleolitika na Slovenskem, posebno pozornost pa namenja proučevanju Potočke zijalke. Odar je ustanovil Paleolitski raziskovalni center (PARC) in pripravil dve razstavi z naslovom Svetišča paleolitskih lovcev. Opozoriti želi na dejstvo, da so v jugovzhodnih Alpah paleolitski ljudje obiskovali tiste jame, ki so jih jamski medvedje izbrali za svoje brloge. V Po- sili več kot 120 metrov na deponijo pred jamo. V akciji posadke helikopterja 3. oddelka 15. helikopterske brigade KFOR (SV) in gorskih reševalcev so material prepeljali najprej v Logarsko Dolino, nato pa v Solčavo, kjer je naslednjih pet dni potekalo izpiranje in iskanje morebitnih paleolit-skih ostankov oziroma predmetov. Raziskava do zaključka redakcije še ni bila končana. Prof. dr. Miracle Preston: Ugledni znanstvenik z univerze Cambridge v Veliki Britaniji nam je ob srečanju pred Potočko zijalko povedal, da je navdušen nad Slovenijo, še posebej nad lepotami Zgornje Savinjske doline, o pomenu Potočke zijalke za geologe pa: »Tu sem bil že pred dvajsetimi leti navdušen nad odkritji svetovno znanega geologa Srečka Brodarja, kakor tudi nad najdenimi ostanki in artefakti v tej, za nas geologe, »zlati« jami. Spet sem tu in sem navdušen nad raziskavami mladega entuziasta dr. geologije Boštjana Odarja, ki bo zagotovo odstrnil nove skrivnosti iz paleolitske dobe. Navdušen sem tudi nad študenti, mladimi geologi ... No, vse je čudovito!« Dr. Boštjan Odar je opisal potek izkopavanja in nakazal, da je Potočka zijalka, najvišje ležeča paleo-litska postaja z najdiščem v Podol-ševi (na 1.700 mnm) pod Oblim kamnom, arheološko najdišče brez primere tudi v evropskem merilu. Zanjo so pokazali zanimanje, po- Rinka v Solčavi izvedel tudi predavanje »Potočka zijalka - svetišče paleo-litskih lovcev«, ki je pritegnilo pozornost širše strokovne javnosti. Predstavil je svoje poglede in dejstva o odkritjih v tej jami. Svoje poslanstvo je ob teh dogodkih opravila tudi stalna razstava o Potočki zijalki v muze- Skupina mladih arheologov na skali pred Potočko zijalko - zatočiščem ledenodobnega človeka na Olševi Transport treh ton izkopanega materiala je opravila posadka helikopterja Slovenske vojske. leg prvega raziskovalca in odkritelja pravega arheološkega bogastva, prof. Srečka Brodarja, številni ugledni tuji znanstveniki, med njimi tudi prof. dr. Miracle Preston iz slovite britanske univerze Cambridge, ki je ob izkopavanju prejšnji teden osebno obiskal Potočko zijalko in mlade slovenske arheologe. Dr. Odar je v petek zvečer v centru ju Gostišča Firšt v Logarski Dolini, kjer je razstavljenih veliko artefak-tov, dokumentov in najdenih predmetov. Firštov muzej Zatočišče ledenodobnega človeka na Olševi je po besedah poznavalcev pravi zaklad, povezan z ostanki jamskega medveda ter paleolitskim človekom in njegovimi navadami. Tekst in fotografije: Jože Miklavc Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 Organizacije 25. ČEBELARSKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU Program prireditve krojilo deževno vreme Turistično in Čebelarsko društvo Gornji Grad sta v sodelovanju z občino pripravila 25. Čebelarski praznik. Zaradi deževnega vremena je bil prvotni koncept prireditve sicer bistveno okrnjen, vendar se vztrajni organizatorji niso pustili zmesti in so izpeljali vse tiste aktivnosti, ki so jih dopuščale okoliščine. Ponudba na stojnicah je bila zaradi slabega vremena okrnjena. / Ljudske pevke Pušeljc so skupaj z muzikanti razvedrile maloštevilne obiskovalce. Tako so v dopoldanskem času na svoj račun prišli športniki, ki so merili moči v malem nogometu. V močni konkurenci so nogometaši ŠD Gornji Grad izkoristili prednost domačega igrišča in osvojili vse lovorike, kar pomeni pokal za prvo mesto in prehodni pokal, v svojih vrstah pa so imeli tudi najboljšega strelca in najboljšega vratarja turnirja. Gospodinje so se pomerile v peki ajdneka. Po oceni komisije je bil najboljši iz nazarske občine, pripravila ga je Slavica Bačovnik. Drugo mesto je pripadlo Mariji Pustoslemšek iz Nove Štifte, nagrade za tretje mesto se je veselila Urška Reberčnik z domačije Korošec v Ljubiji. Obiskovalci so bili zaradi obilnega dežja prikrajšani za povorko vozov 1 V kulturnem delu programa so sodelovali tudi folkloristi. V vlečenju vrvi za pokal strdi je bila nepremagljiva ekipa Bar Pumpa. V vlečenju vrvi za pokal strdi so se pomerile štiri ekipe, in sicer Bar Pumpa, Davidov hram, PGD Gornji Grad in Gozdarji. Obuti v delovno obutev so si s posebno tehniko »vkopava- in čebelarskih praporov ter raznoliko ponudbo na stojnicah. »Obratovali« sta namreč le dve stojnici, kjer so maloštevilnim obiskovalcem nudili med, pecivo in kruh ter različne domače pridelke. Pri domačih čebelarjih je bilo mogoče degustirati različne vrste medu in medene pripravke. Kulturni del programa so začeli zgornjesavinjski godbeniki, nato pa so na sceno stopile ljudske pevke Pušeljc, ki so v sodelovanju z mo-zirsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije pripravile srečanje pevcev, godcev in muzikantov ljudskih viž in na-pevov. Pod naslovom Pod to goro zeleno se je predstavilo enajst skupin iz vse Slovenije ter gostje iz Italije in Hrvaške. Predsednik turističnega društva Iztok Kolenc z medeno kraljico 2012 Ines Terbovšek (Foto: arhiv TD Gornji Grad) nja« največ zmag »privlekli« člani ekipe Bar Pumpa, drugi so bili »vlačilci« Davidovega hrama, tretji pa »gozdarji« iz Šmihela. Večerni čas je bil namenjen lahko-tnejšemu programu in druženju. Svoje plesno znanje v polki, valčku in fok-strotu je pokazalo devet parov. Ostro oko komisije je odločilo, da sta program najbolje izvedla zakonca Bet-ka in Marko Ročnik. Ob zaključku uradnega dela je bilo na vrsti še ocenjevanje lepote in znanja o čebelah ter čebeljih pridelkih. Izbirali so namreč medeno kraljico. Ta laskavi naslov bo do naslednjega Čebelarskega praznika nosila Ines Terbovšek iz Gornjega Grada, ki se bo udeleževala različnih prireditev in zastopala društvo ter občino po dolini in širše. Več fotografij s 25. Čebelarskega praznika najdete v fotogaleri-ji na www.savinjske.com (geslo: 25ceb30). Tekst in fotografije: Marija Šukalo 12 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedi (2) Piše: Aleksander Videčnik O VRAŽEVERSTVU Že od nekdaj so ljudje različne, sicer naravne pojave, ki jih niso znali pojasniti, pripisovali močem neznanega, včasih kar božanskega izvora. Tako so v davnih časih malikovali sonce, luno, veter, ogenj in podobno. Od tod prihajajo pripovedi o strahovih, o nadnaravnih bitjih ... Menili so, da se lahko srečajo s samim vragom. V poznejšem času so takšna razmišljanja hitro izginevala. Vzroki za odmiranje tovrstnega razmišljanja ob koncu 18., še posebno na začetku 19. stoletja so bili v preganjanju vraževerstva s strani cerkvenih krogov, pa tudi država je k temu pripomogla. Seveda so ob tem šli predaleč! Tako so preganjali tudi domače zdravilstvo, češ da gre za čarovništvo. Nato je čas storil svoje, saj so ljudje vse več brali, predvsem tudi knjige, ki so razsvetljevale. Hvalevredno je, da so se spomini na izročilo naših ljudi vsaj delno ohranili. Denimo, napovedovanje vremena je še danes prisotno. Celo ob čaščenju katerega od svetnikov so domnevali, kakšno bo vreme. Pogosto se sprašujemo, kako lahko razumemo verovanja prednikov, saj so razna videnja, prividi in podobno razburili domišljijo, ki je včasih prehajala kar v prepričanje, da so nekaj videli, da so slišali čudne zvoke ali srečali že pokojne znance ... ZNAČILNOSTI NEKATERIH OPAZOVANJ Strašilo je največkrat pri kapelicah, na križiščih kolovozov, ob mejnikih, pri obcestnih križih, v župni-ščih, pri starih opuščenih bajtah, v določenih prostorih domačije in okoli pokopališč. Videli so običajno temno oblečene, nerazločne postave, slišali razne neobičajne zvoke ... Govorili so, da furmanu rad sede hudič na voz in potem konji komaj zmorejo vleči . Coprnice so posebno poglavje ljudske domišljije, ljudje so jih videli največkrat kot svetleča telesa, podobna baklam. Ljudje so vedeli za njihova stalna zbirališča, bile so hudobne in maščevalne. Redko so se pojavile v človeški podobi. Če je nekdo slučajno zašel med nje, so ga hudo opekle (smodile). Tudi duhovnikom so pripisovali nadnaravne danosti - lahko so naredili točo ali hudo neurje. Imetniki kolomona (coprniške bukve), so bili pred vplivom coprniških dejanj zaščiteni. Žal žene so bile v ljudskem izročilu dobre, rade so pomagale ljudem, tudi dela so se lotile, če je bil njihov prijatelj v zadregi. Videvali so jih kot belo oblečene lepe ženske. Če so jih naprosili, so prerokovale novorojenčkom. Le redko so zaznali tudi črne žal žene, ki so bile zelo hudobne. Bele žal žene so imele običajno dolge svetle (zlate) lase. Zelo pestro je bilo verovanje naših prednikov v zvezi z vremenom. Dolgo so se ohranili razni pregovori o vremenu in še celo v današnjih časih jih v raznih pratikah radi priobčijo, ker je to bila dejansko kmečka modrost. Omenimo še, da so ljudje verjeli, da posebni pravičniki vedo za čas svoje smrti. Znano in tudi dokazano je, da je Vid Strgar točno napovedal svojo smrt. Redko so se v naših krajih pojavljali škratje, bajna bitja. Nekatere so ljudje povezovali z nadnaravnimi lastnostmi. Denimo škrat je stoletja grizel skalno pregrado, za katero je bilo jezero, ki je ponavadi potem odteklo. Škratje se prej kot zlobni pojavljajo v dobrem izročilu in pogosto kot človekovi pomočniki v nesreči. V mnogih ljudskih pripovedih se pojavljajo gra-ščaki. Le redko so dobri, večinoma pa zelo kruti in hudobni. Seveda so to posledice fevdalnega časa, ko so graščaki na vse načine izkoriščali svoje pod-ložnike in jim nenehno grozili z grajsko ječo, iz katere še nihče ni prišel živ. VEČ O COPRNICAH Zbirališče teh zlih žena je bilo v Delcah, največkrat pri kapeli, pa tudi v Doršekih, tudi na gradišču pri sv. Florjanu. Neke noči so se domačini ponoči vračali s kožuhanja pred kapelo, kjer pa je tudi strašilo, zato so ta kraj radi obšli. Prav živahno je bilo pojavljanje coprnic v Primožu. Tiste čase so si ljudje v hišah svetili s treskami, bolj redko je bila pri hiši lojevka. Petrolej je bil drag, zato so petrolejke prižgali le ob posebnih priložnostih. Če so šli na pot ponoči, so si svetili z baklami. Seveda jih je bilo videti daleč, ljudje pa so vedeli, da niso coprnice, saj svetloba bakel ni poplesavala, kot so to delale coprnice. Uroki so bili delo coprnic. Lahko so uročile svinje ali krave, to je imelo za posledico hiranje živali. V Primožu je bila znana coprnica Kropušca, ki se je z veseljem znašala nad kom iz soseske. Ker ji Gor-šek ni nekaj ustregel, mu je uročila svinjo. Toda možakar ni bil od muh, takoj je vedel, kdo mu je uročil svinjo. Vedel je, kako se lahko coprnico osmo-di. Doma je na ognjišču močno naložil, da je bila visoka vročina. Drva niso smela biti navadna, narezana so morala biti iz lesa, ki je tičal štiri kvatre v zemlji, le tak les je lahko osmodil coprnico. Na ogenj je postavil lonec vode, vanj pa je vrgel mehur jalovke, da se je kuhal. Ko je voda močno vrela, je zapustil hišo in skrit čakal, kdo bo prišel k hiši, ker ga bo peklo. Kmalu je pridrvel Kropušek, vdrl v hišo in odnesel iz lope smetano, da je z njo lahko namazal ženo, ki jo je doma hudo smodilo po vsem telesu. Baje je imela coprnica srečo, da Gor-šek ni skuhal mehurja do kraja, ker bi to lahko Kro-pušco umorilo ... TRATARJEV TONČ Vorhova iz Radmirja je pripovedovala, da je bilo v Zadretju znano, da se coprnice zbirajo v Doršekih pri Bočni. Tam sta prebivala Tratarjev Tonč in njegova mati. Tonč je bil povsod znan kot duhovitež, za malo pijače je bil odličen pripovedovalec. Neke noči se je pozno vračal s kožuhanja. Da srečanje s coprnicami ne bi bilo usodno, je s sabo nosil rožni venec. In prav tisti večer so ga obkrožile coprnice. Odganjal jih je z rožnim vencem, tako je pozneje pripovedoval, in uspelo se mu je izmuzniti iz kroga coprnic. Bežal je proti domu na vse pretege in butnil v vežna vrata, da je z njimi vred padel v lopo. Že od daleč je klical mater, da bi mu odprla, a ga ni slišala. COPRNICA NA PRAZNIKOVEM Na Praznikovem v Savinjskem vrhu je živela ženska, imenovali so jo Zefa. Znala je coprati, ljudje pa so rekli, da ji to omogoča čarovniška knjiga Kolo-mon. O coprnicah še nekaj malega prihodnjič. Iščemo stare fotografije Povečan gasilski dom v Šmartnem od Dreti. Slika je bila posneta pred letom 1937 in jo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 113) Smeti odnesimo s seboj! Nasveti, Oglasi f Razmišljam globalno, lokalno Spoštovani bralec! Čas počitnic in dopustov ter dolgotrajni vročinski val so v senco drevesnih krošenj in hlad vodotokov privabili množice obiskovalcev. Ti morajo seveda tudi kaj popiti in pojesti. Zlasti skupine mladih in tudi družine ob koncu tedna si ob vodi ali na robu gozda radi privoščijo piknik, z »gajbo« v reki in žarom na produ. Na žalost pa nekateri svojih odpadkov ne odnesejo s seboj. Morda mislijo, da bodo ostanke hrane raznesle lisice in miši, odpadke pa bodo odplavile vode ali pa jih bodo spomladi pospravili drugi, v okviru čistilnih akcij. Dodaten problem je parkiranje motornih vozil ob vodi in na travnikih. Kopalci, piknikarji in tudi ka-jakaši, raftarji ter na žalost tudi nekateri ribiči bi se najraje zapeljali povsem do vode. Kakšen od pikni-karjev ob tem še vedno malo opere avto. Neverjetno, a resnično! Če ne gre drugače, zapeljejo na nepo-košen travnik in jim pri tem ni mar ne za lastnino in ne za vsebino, torej nepokošeno travo, na kateri parkirajo in še kakšna tekma »pade«. Me prav zanima, kako bi reagirali, če bi jim kdo drug zapeljal in parkiral na domači zelenici ter pri odhodu pustil smeti za spomin. Podobno se dogaja pri nabiranju borovnic, gob in drugih gozdnih sadežev. Čeprav sta letošnja borna letina borovnic in mišja mrzlica močno zmanjšali število obiralcev v gozdovih, gozdarji in lastniki pri obhodih gozdov še vedno naletijo na sveže smeti. In o groza, tudi ob gorskih poteh, tudi ob takih, ki niso deležne množičnega obiska, tu in tam najdemo pločevinko krepčilne pijače. Na dirki na vrh je pač ni bilo časa spraviti v nahrbtnik. Skratka, ko gremo »v naravo« je odnos do narave žal še vedno katastrofalen. Odpadki, zlasti embalaža pijač v naravi dokazujejo, da kjer osel leži, dlako pusti. Dovolj sem star, da se spomnim akcije pred štiridesetimi leti »Sto smetarjev na Triglav«, ko so začeli s čiščenjem naše najvišje gore, katere vrh in dostopne poti nanj so bile res prava smetišča. Postopoma so ga očistili, prav tako druge najbolj popularne vršace. Sedaj planinci postavljajo čistilne naprave ob svojih kočah in čistijo brezna okoli njih. Pri mnogih kočah v visokogorju že dolgo ni več košev za smeti, od obiskovalcev se pri- Časi niso primerni, da bi se v Sloveniji povečevala prodaja novih vozil, se pa povečuje prodaja rabljenih vozil, ki so v veliko primerih uvožena iz tujine. Seveda ni v tem nič napačnega, problemi pa lahko nastopijo, če je motor vozila iztrošen in kmalu po nakupu pride do okvar, kar seveda vodi v velike stroške. Najbolje je, če nam prodajalec zagotovi najmanj polletno garancijo. Takšen dogovor je načeloma mogoč pri »uradnem« prodajalcu, kaj pa če kupujemo avtomobil pri zasebnem prodajalcu? Na kaj moramo biti še posebej pozorni in kako se lahko izognemo nakupu vozila s pokvarjenim motorjem? Najbolj enostavno je, če imamo prijatelja ali znanca iz avtomobilske stroke, ki pregleda vozilo pred odločitvijo o nakupu, če pa nimate te sreče, vam svetujem, da ste pozorni predvsem na zapisano v nadaljevanju. Ali je število prevoženih kilometrov realno ali ne? To je najpogostejše vprašanje pri nakupu rabljenega vozila. Veliko kilometrov še ne pomeni, da je motor slab ali v okvari. Najprej motor dobro poglejmo, če je »suh«, kar pomeni, da ni masten in ne spušča olja. Če je le malo vlažen, nič hudega. Nabiranje kapljic olja pod motorjem pa je že bolj resno opozorilo. Na pokrovu motorja se ne sme nabirati bela mast. To namreč pomeni, J čakuje, da svoje odpadke odnesejo s seboj. To vsekakor dokazuje, da se da problem urediti. Zato bi slogan akcije, ki zadnjih nekaj let poteka v gorah, morali razširiti tudi na naše vode, reke, livade in gozdove. Namesto »Očistimo naše gore, poleg lepih doživetij odnesimo v dolino tudi svoje smeti!« bi se moral glasiti »Ohranimo našo naravo, poleg lepih doživetij odnesimo s seboj tudi svoje smeti!« Ne bo uspelo čez noč, bo pa z vztrajnostjo in organiziranostjo. Kdaj se bomo tega lotili v naši dolini in kdo bo to prevzel? Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček da je bil avto vožen na kratke razdalje in da se v olju nabira voda. Pozimi lahko le-ta zmrzne v kanalih za olje, kar pripelje do poškodbe motorja. V tem primeru je nujna menjava olja. Podobna velja, če v olju najdemo dizelsko gorivo. Nujna je menjava olja in odkritje vzroka za ta pojav. Če se v hladilni tekočini nabira olje, gre verjetno za okvaro glave motorja. Popravilo bo zelo drago. Če med vožnjo opazimo, da se prižigajo opozorilne lučke za olje, je to alarm za nizek pritisk olja ali pomanjkanje le-tega. »Prva pomoč« v tem primeru je dolivanje olja, nato pa čim prej na servis. Pomembno je tudi preveriti, kaj se dogaja, ko zaženemo motor. Ali se iz izpuha morda »čudno« pokadi? Je dim bel ali črn? Malce dima ob samem zagonu ne pomeni katastrofe, saj lahko gre samo za kondenz, ki se je nabral v izpušnem sistemu. Obilnejše belo dimljenje pomeni, ali da gre skozi motor voda ali olje. Oboje lahko pomeni obrabo vitalnih delov motorja. Skratka, ob nakupu rabljenega avtomobila je dobro preveriti, v ka-šnem stanju je motor, da ne kupujemo »mačka v žaklju«. To nas lahko obvaruje nepričakovanih stroškov, ki so nemalokrat celo višji od kupnine za avto. Igor Pečnik VDC SAŠA Kidričeva cesta 19a 3320 Velenje POIZVEDOVALNI RAZPIS za najem poslovnih prostorov VDC SAŠA, enota Mozirje Pogoji najema: 1. Poslovni prostori se iščejo v urbanem okolju občine Mozirje, z urejeno prometno infrastrukturo, zagotovljeno možnostjo parkiranja in dostopom za gibalno ovirane odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. 2. Celotna površina najetih prostorov zajema neto cca 250 m2 notranjih površin (2 delavnici, dnevni ali večnamenski prostor s čajno kuhinjo, jedilnico, garderobe in sanitarije za uporabnike, pisarniški prostori in garderobe ter sanitarije za zaposlene, soba za pomirjanje in individualno vodenje ter drugi pomožni prostori), urejenih v skladu z minimalnimi tehničnimi zahtevami za izvajanje socialnovarslvenih storitev (Ur. l. RS, št. 67/2006). Ponudbi naj bo priložena skica prostorov. 3. Poslovni prostori so komunalno opremljeni, z urejenim ogrevanjem in hlajenjem ter možnostjo povezave na optični kabel. 4. Poslovni prostori imajo urejeno lastništvo, z možnostjo dolgotrajnega najema, z izkazanim odpovednim rokom oziroma možnostjo kasnejšega prednostnega odkupa. 5. Ponudnik naj k ponudbi poda ceno za m2. 6. Iščejo se poslovni prostori, ki so vseljivi najkasneje do konca oktobra 2012. Rok za oddajo ponudb je do 6.8.2012, do 15.00 ure. Ponudbe se pošljejo na Varstveno delovni center SAŠA (skrajšano VDC SAŠA), Kidričeva cesta 19a, 3320 Velenje, z oznako »ponudba poslovnih prostorov«. Link na spletne strani VDC SAŠA: http://vdcsasa.si/aktualno.html -Poslovni prostori-poizvedovalni razpis Kako se izognemo nakupu vozila s pokvarjenim motorjem 14 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 C Gospodarstvo, Objave HOTEL PLANINKA LJUBNO OB SAVINJI Širitev dejavnosti in vabilo na dan odprtih Pred letom dni so na Ljubnem ob Savinji odprli prenovljeno Planinko, nekdanjo gostilno in hotel. Direktorica družinskega podjetja Helena Bizjak Žerovnik je takrat napovedala, da bodo v objektu kasneje uredili še nastanitvene zmogljivosti. Letos napovedano uresničujejo, kar bodo prikazali na dnevu odprtih vrat v okviru Flosarskega bala. Kot sta povedala Helena Bizjak Žerovnik in Tomaž Žerovnik, lastnika Planinke, bo dan odprtih vrat v sredo, 1. avgusta: »Gostje bodo lahko poskusili dobrote naše kuhinje. V okviru slaščičarske dejavnosti bo pripravljena flo-sarska sladica, ki jo ponujamo kot novost v našem kraju.« Obiskovalci se bodo lahko sprehodili po vseh prostorih hotela, prisotni bodo tudi predstavniki različnih podjetij, ki sodelujejo pri izgradnji sob. Te bodo v različnih fazah izvedbe, tako da bo ogled res zanimiv. Razen tega bodo predstavljene prednosti nizkoenergijske gradnje in uporaba sodobnih prezračevalnih rekuperacijskih sistemov, ki delujejo na osnovi toplotne črpalke. Sobe za goste bodo različnih velikosti, od enoposteljnih do družinskih. Na voljo bo tudi apartma. Ena izmed sob bo prilagojena za invalidne osebe. Vsi prostori bodo poleg tega, da bodo energetsko varčni, v dobršni meri obloženi z naravnim lesom, pretežno javorom, barve opreme in keramike, ki je že položena, bodo v naravnih tonih. Dela v zgornjih dveh nadstropjih Planinke bodo predvidoma v celoti končana do konca letošnje jeseni. Zanimivo je, da izvajajo dela z lesom in su-homontažna dela lastniki sami. Podjetje Planinka je namreč svojo dejavnost še razširilo. Registrirali so gradbeno dejavnost, ki jo vodi Tomaž Žerovnik, po poklicu diplomirani inženir lesarstva. Sestavili so izkušeno ekipo, ki po različnih krajih Slovenije izvaja prekrivanja streh, izdeluje ostrešja, nadstreške in su-homontažna dela. Kot pravi Žerovnik, imajo naročil dovolj. DELCE Pretekli teden je Občina Gornji Grad izdala sklep, po katerem je začasno prepovedan promet za vsa vozila po občinski lokalni poti Delce - odlagališče jug na odseku premostitvenega objekta, mostu čez reko Dreto. Na predlog vzdrževalca javnih cest Komunale d.o.o. Gornji Grad si je komisija 17. julija ogledala vrat Lastnika Planinke, Helena Bizjak Žerovnik in Tomaž Žerovnik, vabita na dan odprtih vrat. (Foto: Marija Lebar) SMREKA GORNJI GRAD Težave pri poslovanju Podjetje Smreka Gornji Grad se v zadnjem času ubada s precejšnjimi težavami pri poslovanju. Zaposleni opozarjajo na zamude pri izplačilu plač in negotove razmere. O stanju v podjetju, ki se ukvarja z gradnjo lesenih hiš, sta za Savinjske novice spregovorila direktor Gorazd Venek in predsednik stavkovnega odbora Marinko Jurič. Objava sledi v naslednji številki. ŠS most in ob terenskem ogledu ugotovila, da promet preko mostu ni več varen, saj je le-ta že nevarno nagnjen. Most je bil poškodovan v poplavi septembra 2010. Vzdrževalec cest je ob pogostih terenskih ogledih ugotovil, da poškodbe mostu napredujejo, zato je predlagal omenjeni ukrep. Štefka Sem Tako se sedaj podjetje Planinka ukvarja z več različnimi dejavnostmi, in sicer gostin-sko-hotelirsko, gradbeno, turistično (imajo turistično agencijo), po pogodbi z Občino Ljubno pa vodijo tudi tamkajšnji turistično informacijski center. Takšen način poslovanja se je izkazal kot dober protikrizni ukrep. Poslovanje je v vseh dejavnostih pozitivno, dobiček vlagajo v namestitvene kapacitete, ki jih gradijo z lastnimi sredstvi, medtem ko so za prvo fazo - obnovo konstrukcije zgradbe, zunanjo ureditev in pritličje objekta Planinke - lani najeli kredit. Trenutno redno zaposlujejo šest oseb, dve sodelavki delata preko študentskega servisa. Jeseni, ko bodo dokončali nastanitvene kapacitete in jih predali namenu, načrtujejo še kakšno zaposlitev. Marija Lebar KNJIŽNICA MOZIRJE Novitete v mesecu juliju LEPOSLOVJE: Haslinger, Josef: Operni ples, Kinsel-la, Sophie: Mi daš svojo številko?, Chase, Loretta Lynda: Škandalozna pota, Roche, Charlotte: Razgaljena, Deveraux, Jude: Nazaj v novo življenje, Coelho, Paulo: Magov dnevnik, Ramis, Llucia: Egosurfing, Ljubic, Nicol: Brezvetrje, Brown, Sandra: Adamov padec, Shukri, Muhammad: Goli kruh, Barnes, Julian: Smisel konca, Coben, Harlan: Ujeti v preteklost. MLADINSKA LITERATURA: Berger, Aleš: Vnučki ropotuljčki, French, Vivian: Princesa Neža in čarobna kitov-ka, French, Vivian: Princesa Maja in čarobna morska deklica, Simon, Francesca: Grozni Gašper. Dinozavri, Davis, Jim: Garfield vam jih zabija, Davis, Jim: Garfield vam jo zagode, Šilih, Igor: Pravljica o carjeviču Je-ruslanu. STROKOVNA LITERATURA: Sharma, Robin Shilp: Voditelj brez naziva, Shimoff, Marci: Ljubezen kar tako : sedem korakov do pristne brezpogojne ljubezni, Lasch, Christopher: Kultura narcisizma, Petek, Martina: Katedrala svetega Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, Krystal, Phyllis: Ponovno povezovanje z energijo ljubezni, Zupančič, Maja: Uvod v razvojnopsiho-loško diagnostiko, Sloterdijk, Peter: Navidezna smrt v mišljenju. Zaradi nagnjenosti zaprli most Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 15 Organizacije, Ljudje in dogodki ^Julija Pred40 leti ... TURISTIČNE PRIREDITVE Na tradicionalnih turističnih prireditvah povzroča vedno več preglavic kulturni program. V dolini ni nobene folklorne skupine, ki bi s svojim nastopom učinkovito poživila celoten program. Zato si je turistična zveza zadala nalogo, da bo v sodelovanju z občinsko zvezo kulturno-prosvetnih organizacij proučila možnosti za izboljšanje kulturnega programa na prireditvah. V Gornjem Gradu se že pripravljajo na Čebelarski praznik, z izkupičkom od prireditve nameravajo olepšati kraj in podpreti gasilsko društvo pri nabavi novega avtomobila. Tudi na Ljubnem že teče akcija za izvedbo Flosarskega bala, njihov odbor turističnega društva namerava preurediti veselični prostor v Vrbju, da bo primeren za organizacijo še drugih prireditev. Pred 30 leti ... UTESNJENA ZDRAVSTVENA SLUŽBA Že nekaj let se govori o razširitvi prostorov namenjenih zdravstveni dejavnosti v Nazarjah. Po podatkih splošne ambulante oziroma dispanzerja medicine dela delata trenutno dva zdravnika dopoldne. Popoldanska ordinacija je začasno ukinjena, ker je zdravnica na porodniškem dopustu. Obisk vsake od ambulant je ocenjen na 80 bolnikov, torej povprečno 160 ljudi v enem dopoldnevu. Te številke so seveda daleč nad republiškim povprečjem! Skoraj za 100 odstotkov. Obremenitev zdravnikov je takšna, da morajo množico pisnih del opraviti ali doma ali pa med dežurstvom. Laboratorij je v eni sami sobici in sprejme povprečno 50 ljudi v dopoldanskem času. Pred 20 leti ... IZ ENEGA VEČ MANJŠIH PODJETIJ Podjetje Gorenje Glin Nazarje so v minulih tednih stresali in ga še stresajo verjetno najhujši krči v vsej njegovi zgodovini. Že od leta 1990 dalje se v tem (za naše razmere) industrijskem gigantu pojavlja problematika nizkih plač, seveda pa je to le rezultat težav, ki so se ves čas kopičile v in okrog proizvodnega procesa. Seveda pa bi bila poenostavitev problematike GLIN-a na nivo plač povsem nerealna. Cepitev podjetja na več podjetij brez vrhovne povezave je verjetno res najboljša rešitev, iluzorno pa je pričakovati, da bo to samo po sebi pomenilo rešitev iz težav. Pripravila Tatiana Golob DEVETOŠOLCI OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE Z županom na potepanje v Celje Ko so se učenci, ki so letos zaključili šolanje na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah, že dodobra naužili počitniškega oddiha, jih je čakal še en prijeten skupni dogodek. Župan občine Luče Ciril Rosc jih je, skupaj z razredničarko, popeljal na bovling v Celje, kakor jim je obljubil na veleti. Izlet je pripravila občina namesto običajnega sprejema pri županu. zaključilo tudi učenje. Učenje traja vse življenje, na tak ali drugačen način. Je kakor veslanje proti toku. Takoj ko odnehaš, te odnese nazaj. Namesto sprejema pa vas vabim na krajši izlet. Za termin se bomo dogovorili skupno , prevoz pa bo organizirala Občina Luče.« Po izletu je Rosc povedal: »Mladi so na izletu uživali. Bovling jim je pomenil druženje, rekrea- Devetošolci iz Luč z županom na bovlingu v Celju (Foto: fotodokumentacija Občine Luče) Na valeti je župan Rosc takole nagovoril mlade: »Svet se zadnje čase suče v čudno smer, napovedi za generacije, ki prihajajo, pa niso najboljše. Vendar kljub vsemu ostanite optimisti. Sledite svojim ciljem. Pridno zajemajte znanje z veliko žlico še naprej. Že davno so namreč minili časi, ko se je z zaključkom osnovnega šolanja MENINA cijo in sprostitev hkrati.« Letos je deveti razred v Lučah zaključilo trinajst učencev, med njimi štirje iz solčavske občine, ki so se prav tako udeležili izleta. Za tiste med njimi, ki so deveti razred opravili z odliko, so na Občini Luče pripravili še posebno pozornost - knjižno nagrado. Marija Lebar Pastirski praznik prestavljen na september Slabo vreme sredi julija je prekrižalo račune članom Pašne skupnosti Menina - Gospo-dnja Globače, ki so želeli izpeljati 15. Pastirski praznik. Po odločitvi organizacijskega odbora, ki se je sestal v planinskem domu, da se omenjena prireditev izpelje 8. septembra, so prijatelji presenetili predsednika pašne skupnosti Ja- neza Presečnika in mu izročili nenavadno darilo za 40. rojstni dan - veliki leseni čevelj. Dobra volja maloštevilnih nedeljskih obiskovalcev Menine in planinskega doma, ki ga oskrbujeta zakonca Grudnik, je na koncu pregnala celo črne oblake. Marija Šukalo POPRAVEK INFORMACIJE V 29. št. Savinjskih novic smo na strani 4 le načelnica Upravne enote Mozirje. Za ne- objavili izjavo Milene Cigale in ob njeni foto- ljubo napako se opravičujemo. grafiji zapisali, da je načelnica Upravne enote Glavni in odgovorni urednik Velenje, kar pa je napačno, saj je Milena Ciga- Fimi Kotrnk 16 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 Organizacije, Čestitke, Oglasi BOHACEV TOPLAR V NAZARJAH Jeseni pride na obisk predsednik republike V soboto, 14. julija, so v toplarju v okviru projekta Dobimo se na tržnici, pripravili delavnico uporabe zdravilnih zelišč in zelenjave z domačega vrta v kulinariki. Vsak od ponudnikov s kmečke tržnice je prispeval svoj del tako za razstavo kot za pokušino jedi in pijač. Organizatorji, med njimi tudi mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, so pripravili še prikaz klepanja kose. Kako je bila nekoč in je tudi še danes kljub kosilnicam pomembna pravilno nabrušena kosa, je povedal Srečo Urtelj iz Žlabra. Nazorno je pokazal, kako se kosa sklepa s posebnim kladivom, predstavil pa je tudi napravo, imenovano klepalnik. Veliko pozornosti je bila deležna razstava zdravilnih zelišč, tako tistih z vrta kot tudi tistih, ki rastejo v naravi. Priložene so bile knjige o tej tematiki, številni obiskovalci pa so izmenja- Srečo Urtelj iz Žlabra je pokazal, kako se pravilno nabrusi kosa. (Foto: Marija Lebar) Županja Majda Podkrižnik se je prodajalcem zahvalila za vztrajnost in jim podarila uokvirjene fotografije. (Foto: Marija Lebar) li svoje izkušnje in znanje na to temo. Občudovanja in pohval je bila deležna razstava jedi in pijač, pripravljenih iz zelenjave in zelišč. Marsikdo je, potem, ko je poskusil posamezno jed, povprašal po receptu za pripravo. Anica Bider, ki je bdela nad razstavo, je rada postregla s pojasnili. Županja Majda Podkrižnik je v nagovoru povedala, da gre projekt Dobimo se na tržnici, ki je sofinanciran s sredstvi iz pristopa Leader, počasi h koncu. Zadnji dogodek bo v okvi- ru praznovanja občinskega praznika Občine Nazarje in Lesarskega praznika v mesecu septembru, ko pride na obisk predsednik države Danilo Türk. Povedala je tudi, da je toplar prav v teh dneh obeležil drugo obletnico delovanja. Prodajalcem se je zahvalila za vztrajnost in jim v znamenje pozornosti podarila uokvirjene fotografije, na katerih so vsi ponudniki kmečke tržnice v enotnih oblačilih. Marija Lebar UP N' DOWNS Navdušili v prvem večeru Rocka Otočec Prvi koncertni večer letošnjega večdnevnega dogajanja na Otočcu so popestrili tudi pevka in člani zgornjesavinj-ske rokovske skupine Up N>Downs. Za skupino je bil nastop na velikem odru nova izkušnja in kompliment njihovemu dosedanjemu glasbenemu ustvarjanju. »Za nas je bila velika čast, da smo lahko nastopili na velikem odru najbolj prepoznavnega in legendarnega rock koncerta pri nas. Večina od nas je bila tam prvič in izkušnja je nepozabna. Na odru smo bili več kot pol ure in predstavili pet komadov,« je povedal član skupine David Zavolovšek. Fantje in dekle se bodo trudili, da postanejo še bolj prepoznavni in da se na rock koncert na Otočcu uvrstijo tudi prihodnje leto. V juliju je njihov tempo dela malce bolj umirjen, ukvarjajo se z novimi komadi in pripravljajo demo posnetke, v avgustu pa imajo na svojem urniku spet kar precej nastopov. Marija Lebar v P ■1 i . Up N>Downs na Otočcu (Foto: Rok Rakun) 10. FLOSFEST NA LJUBNEM OB SAVINJI 0£U ££ OZ £0 Praznik za mlade in mlade po duši Pa je za nami - okrogli, deseti, tradicionalni Flosfest, ki ga je tudi letos organiziral Klub zgornjesavinjskih študentov. Da je letos dvodnevna prireditev popolnoma uspela, ni dvoma. Poslušalce in navdušence nad različnimi zvrstmi glasbe ni pregnal niti sobotni dež. V petek so prireditev z »rockersko« obarvanim vzdušjem otvorili »domači« Rope in pripravili teren, na katerem so kasneje plesali Kingstoni. Do tretje ure ni norela samo cela ulica, temveč celo Ljubno ob Savinji. Publika je ponovno dokazala, da se v Zgornji Savinjski dolini res dobro »žura«. Napovedi za soboto so bile sicer (vremensko) slabe, ne glede na to pa so odbojkarji ob deveti uri zjutraj začeli s turnirjem. Ob začetku večernega koncerta, ko so na oder pr- vi prileteli Kačji pastirji, so se že kmalu začele polniti vrste. Malo po enajsti uri pa - evforija! Plavi orkestar - band za mlade in mlade po duši. Publika je uživala, Saša Lošic pa s svojim ansamblom ni skrival navdušenja nad slovensko publiko. Presenečenje je bilo še toliko večje, ker je publika poznala skoraj vse pesmi in tako skoraj preglasila pevca. Po »Ako su to samo bile laži«, »Odlazim« in ostalih hitih skupine Plavi orkestar so na oder kot zadnji stopili Fešta Band, velenjski trubači, ki so poskrbeli, da kljub za poletni čas nizkim temperaturam nihče ni ostal prezebel. Do zgornjih jutranjih ur so v prvih vrstah poplesavali mladi in stari, naslednje jutro pa smo si v spomin zapisali še en enkraten Flosfest. Nastasja Kotnik CD D) > 083 OS OZ £0 h \ <2 - - 1 " " " ■ - < ( IV t. Publika na Ljubnem ob Savinji je ponovno dokazala, da se v Zgornji Savinjski dolini res dobro »žura«. (Foto: Jani Ugrin) 18 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 Organizacije, Ljudje in dogodki 90 LET RUDIJA KRAJNERJA IZ ZAVODIC Življenjski jubilej dolgoletnega godbenika Predstavniki Društva upokojencev Nazarje ter krajevnih skupnosti Nazarje in Kokarje so sredi julija v Zavodicah obiskali svojega člana Rudija Krajnerja. Puški ata je namreč praznoval okrogli jubilej - 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti so mu izročili priložnostno darilo in se z njim pomudili v daljšem klepetu. Rudi Krajner je rodil v Šoštanju kot nezakonski otrok. Ko je bil star eno leto, se je mama poročila. Rudi je dobil ljubečega očima, ki je zanj skrbel in mu bil v trdno oporo. Po končani osnovni šoli se je izučil za mehanika. Njegova prva služba je bila v podjetju Marijingrad v Nazarjah. V času okupacije je bil mobiliziran v nemško vojsko in nato ranjen. Zaradi zdravljenja je leta 1943 lahko prišel domov, kar je izkoristil za prestop k partizanom. Priključil se je Šlandrovi brigadi. Rudi Krajner (četrti z desne) v družbi predstavnikov društva upokojencev in nazarske ter kokarske krajevne skupnosti (Foto: Marija Šukalo) ložnosti je Rudi obujal spomine na svojo glasbeno mladost, godbeniki pa so izvedeli marsikatero zgodbo iz takratnega godbeniškega življenja. Rudi v jeseni življenja najraje posedi na klopi pred domačo hišo in obuja spomine, ki jih deli s svojimi vnuki in pravnukinjama. Vesel je tudi obiskov. Pogreša ženo Marijo, ki jo je lani po hudi bolezni izgubil. A ni ostal sam, v oporo sta mu sin Rudi in njegova žena Romana, ki zanj vzorno skrbita. Marija Šukalo, Matej Kranjc Godbeniki so slavljencu v spomin izročili fotografijo godbe, v kateri je igral v času svoje mladosti. (Foto: Matej Kranjc) Po vojni si je z Marijo Urtelj uslvaril družino. Na Puški domačiji v Zavodicah sta zrasla hčerka Marica in sin Rudi. Čas sta mu zapolnjevala kmetovanje in delo v bližnji tovarni, otroka pa sta zrasla in se poročila. Sin je prevzel skrb za domačijo, hčerka si je ustvarila dom v Lokah pri Mozirju. Rudi pa je imel še eno veliko ljubezen - glasbo. Svojo glasbeno pot je začel kot bobnar pri takratni sindikalni godbi nazarskega lesnega podjetja. Po drugi svetovni vojni se je z igranjem trobente priključil Godbi LIP Nazarje, ki jo je vodil upokojeni vojaški kapelnik Kralj. Rudi Krajner je pod vodstvom različnih dirigentov sodeloval v godbi do leta 1958. Kljub zrelim letom je še vedno na tekočem, kaj se dogaja z »našo« godbo. Vesel je vsakega njihovega koncertnega ali tekmovalnega uspeha. Ob njegovem praznovanju so mu godbeniki pripravili posebno presenečenje, saj so mu nenapovedano prišli zaigrat na njegovo rojstnodnevno zabavo. Veselje je bilo obojestransko. Ob tej pri- ŠPORTNO DRUŠTVO BOČNA Dan za zabavne igre V praznovanje občinskega praznika občine Gornji Grad se vsako leto vključijo tudi številna društva. Športno društvo Bočna tradicionalno pripravi kolesarski trim za staro in mlado. V hudi vročini so se udeleženci podali na pot iz Bočne do Lačje vasi, preko Gorice, Pobrežij, Čepelj in Krope nazaj na športno igrišče v Bočni. Organizatorji so poskrbeli za dovolj »hladilne tekočine« na poti, da ni kdo od udeležencev »zakuhal«. Na športnem igrišču so nato na poligonu dolgo v večer potekale razne zabavne igre za otroke in odrasle. Štefka Sem Najmlajši so se pomerili v raznih kolesarskih veščinah. (Foto: Peter Štiglic) Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 19 Ljudje in dogodki, Šport IGRE MED NASELJI V OBČINI RECICA OB SAVINJI Prehodni pokal Dol-Suhi Z igrami med naselji v občini Rečica ob Savinji so drugo nedeljo v juliju člani turističnega društva zaključili niz prireditev, ki so jih pripravili v sklopu 33. Od lipe do prangerja, s tem pa se je tudi uradno zaključil mesec praznovanj ob občinskem prazniku rečiške občine. Stafetno zbiranje vode Nedeljsko vroče popoldne je bilo kot nalašč za sprostitev ob šaljivih igrah. Za hudomušnost je tudi letos skrbel Franci Podbrežnik Solčavski. Tokrat so se med seboj v spretnosti in iznajdljivosti pomerile ekipe zaselkov Dol Suha, Rečica, Nizka, Varpolje in Grušovlje ter ekipa Tulipanov - gostov iz bližnjega kampa. Zmagovalna ekipa letošnjih iger med naselji občine Rečica - Dol Suha Rdeča nit športnega druženja je bilo vlečenje vrvi. Pri tem so imeli največ moči Tulipani. Prvo mesto jim je pripadlo tudi pri štafe-tnem zbiranju vode. Pri sestavljanju grba so bili najuspešnejši Varpoljčani. Da so uspešni v vožnji s samokolnico, tudi če imajo zavezane oči, so dokazali Rečičani, ki so se izkazali tudi pri uporabi »domačega multipraktika« (kuhalnice). Tekmovalci Dol Suhe so najhitreje prenesli surovo jajce. Tudi tek okoli količka je bil njihov adut. Največ točk v vseh igrah so si prislužili člani ekipe Dol Suha, za njimi so pristali Varpolj-čani, tretje mesto pa je pripadlo lanskoletnim zmagovalcem Rečičanom, ki so se morali vsaj za eno leto posloviti od prehodnega pokala. Tekst in fotografije: Marija Sukalo Voznik samokolnice je z zavezanimi očmi vozil po navodilih sotekmovalke. STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Kolar najboljši z malokalibrsko pištolo Strelsko društvo Gornji Grad je prvi julijski vikend na strelišču Lovske družine Gornji Grad organiziralo dve tekmi z malokalibrsko pištolo drulov na razdalji 25 metrov. Štel je boljši rezultat obeh tekem. Zmagal je Ciril Kolar (89 krogov), drugi je bil Boris Purnat (77), tretji pa Peter Bezovšek (71). Tekma je štela tudi za družinskega prvaka 2012, kjer je trenutno stanje sledeče: 1. Boris Purnat 52 točk, 2. Peter Bezovšek 50, 3. Jože Gomboc 26. Jože Gomboc LIKARJEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU Na vrhu spet Caffe Extrem V sklopu športnih prireditev občinskega praznika Rečice ob Savinji je domače športno društvo Mladost organiziralo Likarjev memorial v malem nogometu. Enajst ekip se je v hudi vročini borilo za veliki pokal Aljoše Likarja, ki so ga na koncu osvojili igralci ekipe Caffe Extrem. Zmagovalcem iz Varpolja sta na zmagovalnih stopničkah delali družbo še ekipi Raduhe iz Luč in Šmartnega ob Dreti. Franjo Pukart Zmagovalci Likarjevega memoriala na Rečici ob Savinji (foto: FP) 20 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 Šport, Oglasi ŠPORTNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Prvenstvo trojk dobila ekipa Kosko bar 9. MEMORIAL MLADIH FANTOV NA LJUBNEM V petek, 29. junija, je Športno društvo Gornji Grad organiziralo občinsko prvenstvo trojk v košarki. Pomerile so se štiri ekipe, najuspešnejši so bili člani ekipe Kosko bar v sestavi Luka Miklavc, Maks Caj-ner, Primož Krajnc, Miha Gosteč- Zmaga tokrat v Solčavo nik. Drugo mesto je zasedla ekipa Mesnica Rup: Jan Rup, Lenart Ugo-všek, Matevž Fale in Miran Ugov-šek. Tretji so bili člani ekipe Vprašaj v zasedbi Marko Zagradišnik, Aljaž Krznar in David Purnat. Štefka Sem Prvo julijsko soboto se je na Ljubnem ob Savinji že devetič zapored odvijal nogometni turnir imenovan Memorial mladih fantov. Sodelovalo je deset ekip, kar je nekaj manj, kot običajno. Najbolje se je odrezala ekipa Anzi bar iz Solčave, drugo mesto je osvojila ekipa Športnega društva Gornji Grad, tretji pa so bili domačini, Klub malega nogometa z Ljubnega. Organizator turnirja je Klub zgornjesavinjskih študentov, ki se na ta način spominja prijateljev, od katerih so se prezgodaj poslovili. Poleg tekmovanja se prijateljev spomnijo tako, da na njihove grobove položijo cvetje in prižgejo sveče. ŠS Najboljše tri ekipe z občinskega prvenstva trojk v košarki. (Fotoarhiv ŠD Gornji Grad) Turistična agencija Medea turizem v Mozirju - ''i:.<':■::;i"v.f 'i. Te].: 05 92S 19 34, GSM: 031 305 538 E-pošt a: medeR.Lu: iz<-m B i 1 .si AKCIJE TEDNA: ■ Korčula - dep. Begonija, 7x POL+letalski prevoz, od 399,00 (6.-13.8.) ■ Gradac - htl. Riva Brist, 7x POL, od 359,00 (do 16.8.) - Pirovac ■ htl. Miran, POL, od 347,00 (do 18.8.) - Pag - penzion Valentina, 7x POL, od 329,00 (4.8.-11,8.) - Ciper ■ htl. Long Beach, 7 dni, ALL, od 499,00 - Turčija - htl, Acar, 7 dni, ALL, od 469,00 (9.8. -16.8.) ■ Tunizija - htl. El Mouradl beach, 7 dni, ALL, od 429,00 (1.8. - 8.8.) - Egipt (Hurgada) - htl. Beirut, 7 dni, ALL, od 389,00 (22.8. - 26.9.) 5 A MU TURS Somu Josip ¿ p. AvtcpravozrifStvo Nove Love 5. Moiirie 4 Zatlrupjfl ■oriHc Odhod iz Mozirja v jutranjih urah in vožnja do Škofje Loke. Ogled mestnega jedra in številnih znamenitosti tega starega slovenskega mesta. Po ogledih nekaj prostega časa za kavko, nato vožnja v Železnike, kjer si bomo ogledali muzejske zbirke v f užinarski hiši iz prve polovice 17. stoletja. Nato vožnja proti Goriški, na poti postanek za glavni topel obrok. Naslednji postanek v Mostu na Soči in ogled kraja. Sledi vožnja do Svete Gore nad Novo Gorico. Ogled veličastne bazilike in ostalih zanimivosti, nato vožnja do Nove Gorice, kjer si bomo ogledali mlado slovensko mesto, ki je nastalo šele po drugI svetovni vojni. Po ogledu nekaj prostega časa, nato vožnja proti Zgornji Savinjski dolini, kamor se vrnemo v večernih urah. CENA IZLETA ZA NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC (in njihove ožje družinske člane) znaša 33,00 EUR in vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, stroške cestnin, oglede zanimivosti po programu, vodenje In organizacijo izleta, hladno malico ter topel obrok. Prijave sprejemamo do zasedbe mest na tel. 839-0790 vsak delovni dan od 8, do 12. ure ali po elektronski pošti na naslov: savinjske@siol.net. Z nekaj sreče lahko naročniki Savinjskih novic potujete z nami tudi BREZPLAČNO! Odgovorite na nagradno vprašanje na kuponu in ga pošljite najkasneje do torka, 31. julija 2012, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali dva naročnika SN, ki jima za izlet ne bo treba odšteti niti centa! To sta: Vera Prek (Radmirje 21) in Mija SI apn i k (Va rpo I je 4 6). Pra v i le n odgo vor je bi I 2 4 o b ro ko v. Izlet za naročnike Savinjskih novic v soboto, 6. oktobra 2012 ŠKOFJA LOKA - ŽELEZNIKI - MOST NA SOČI -SVETA GORA - NOVA GORICA Nagradno vprašanje kupon žt. 3 Kakšen je delovni čas Turistične agencije Medea turizem? a) pon - pet od 7,00 -11,00 b) pon ■ pet od 9.00 -12.00 in od 14.30 -18.00 c) vsak drugi dan Obkrožite samo en odgovor. Ime in priimek: Moj naslov: Tel./GSM:_ Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 21 Šport, Oglasi NOVO ODBOJKARSKO IGRIŠČE NA REČICI OB SAVINJI Zmaga na prvem turnirju ekipi Ona-on Z rezanjem traku pred igriščem za odbojko na mivki so v Športnem društvu Mladost Rečica ob Savinji zadnjo junijsko soboto predali svojemu namenu prostor za igro, nadaljevali pa s prvim turnirjem trojk. Župan Vinko Jeraj, ki je skupaj s predsednikom društva Rokom Hriberni-kom opravil simbolično dejanje, je vsem ekipam zaželel prijetno športno druženje. Igrišče, ki ga bo upravljalo špor- Novo odbojkarsko igrišče na Rečici sta predala namenu župan Vinko Jeraj in predsednik ŠD Mladost Rok Hribernik. (Foto: Marija Šukalo) SMUČARSKI SKOKI Piklu deveto mesto in diskvalifikacija v Sočiju Primož Pikl nadaljuje svojo športno pot in predvsem na tekmah poletnega celinskega pokala kaže solidno formo. Po dveh uvrstitvah med najboljših deset v avstrijskem Stamsu se je tudi na premierni skakalni tekmi v olimpijskem Sočiju uvrstil med deseterico, medtem ko ga je na drugi tekmi te ruske turneje, zaradi prevelikega dresa, doletela diskvalifikacija. Mednarodna smučarska zveza je v letošnji sezoni uvedla novo pravilo ožjih dresov, kar je v skakalni smučarski karavani povzročilo pravo revolucijo in diskvalifikacije se vrstijo iz tekme v tekmo. Po mnenju večine skakalcev jim je novo pravilo OLIMPIJSKE IN PARAOLIMPIJSKE IGRE 2012 V London tudi trije Zgornjesavinjčani tno društvo, je financirala občina iz proračuna. Stroški gradbenih del so znašali nekaj več kot dvajset tisoč evrov. V drugi fazi gradnje bo sledila ograditev in elektrifikacija objekta, kar bo izvedlo športno društvo s svojimi sredstvi. Na prvem turnirju se je pomerilo 12 trojk. Zmagala je ekipa Ona-on, druga je bila zasedba Muchashos, na tretjem mestu pa so pristali Pre-pihovci. Marija Šukalo Danes se v Londonu začenjajo 30. poletne olimpijske igre moderne dobe, čez en mesec pa bodo olimpijska prizorišča v britanski prestolnici zavzeli športniki invalidi ali paraolimpijci. Med udeleženci paraolimpijskih iger bodo tudi trije Zgornjesavinjčani. Kot tekmovalec se bo na para-olimpijskih igrah za odličja boril strelec Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada, lastnik absolutnega svetovnega rekorda v streljanju z zračno puško. Kot trener v London odhaja tudi Erik Rosenstein, ki bo spremljal edinega slovenskega tekmovalca v kolesarstvu Romana Pongraca iz Velenja. Na olimpijske igre kot trener odhaja še en Gornjegrajčan, član lokostrelskega kluba Matej Zu-panc, ki bo spremljal 17-letne-ga lokostrelca Klemna Štrajhar-ja iz Kamnika. Vsi olimpijci so bili v začetku julija javnosti predstavljeni na uradni predstavitvi na Ljubljanskem gradu. Erik Rosenstein: »Trener kolesarjev invalidov sem že tri leta. V naši ekipi so štirje tekmovalci in ker je bila kvota udeležencev določena le za enega tekmovalca, smo le-tega izbrali na osnovi rezultatov na zadnjih tekmah. Roman Pongrac je na zadnji tekmi v Italiji osvojil peto mesto na cestni dirki in šesto v kronometru in si z odličnima rezultatoma privozil udeležbo na paraolimpijadi. Na igrah bo tekmoval v teh dveh disciplinah. Biti trener kolesarjev poleg službe ni najlažje, a se dobro usklajujemo. Vsi trenirajo po mojih načrtih, skupaj opravimo posamezne treninge in se udeležujemo tekem. Da bom kot trener sodeloval na olimpijadi, mi je v ponos in zadovoljstvo. Kot kolesar te priložnosti ne bom dobil, saj nisem ne cestni in ne gorski kolesar, zato sem te edinstvene priložnosti še toliko bolj vesel. Poleg tega me športniki invalidi navdušujejo s svojo vnemo, so svojevrsten fenomen in vsak športnik si jih lahko vzame za vzor. Predstavitev udeležencev iger na Ljubljanskem gradu je bila poseben dogodek, ki je vsem dal še večji zanos. Ob tej priložnosti so nas založili z uradnimi oblačili. Poleg tega smo bili vsi udeleženci povabljeni v goste k britanskemu veleposlaniku v Ljubljani, dogodka pa se žal nisem mogel udeležiti. Vesel sem, da mi delodajalec omogoča, da sem poleg službe lahko še vedno tako kolesar kot trener in me pri tem podpira. Glede na to, da sem letos zaradi bolezni izpustil večino tekmovanj, bo udeležba na parao-limpijskih igrah pravi balzam za mojo športno dušo in potrditev dobrega trenerskega dela.« Štefka Sem oprijetih dresov odvzelo pravi občutek in čar skakanja, saj onemogoča optimalno lebdenje, zato bodo tudi rezultati daleč od rekordnih. Svetovna karavana smučarjev skakalcev se je že preselila na tekme poletnega grand prixa, kjer je slovenska izbrana vrsta v postavi Kranjec Tepeš, Hrgota in Prevc že stopila na najvišjo zmagovalno stopničko ekipne tekme. Ob stabilni formi bi se jim lahko že v Engelbergu pridružil tudi Pi-kl, v nasprotnem primer pa ga čaka nadaljevanje celinskega pokala v Skandinaviji, natančneje v finskem Kuopiu. Franjo Pukart Roman Pongrac (levo) in Erik Rosenstein bosta na paraolimpijskih igrah zastopala slovenske kolesarje. (Foto: Sportida - Vid Ponikvar) 22 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 C Črna Kronika, Zahvale, Oglasi MORDA STE ISKALI PRAV TO IZKOPI Z MINI BAGROM, nadstreški, dvorišča, reklamni panoji, izposoja kombija - keso-narja... gsm: 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p. Ljubija 122, 3330 Mozirje. KERAMIČARSTVO - 15 - 20% CENEJŠE PLOŠČICE določenih proizvajalcev, popust na pripadajoči material, kvalitetno in estetsko opravljeno delo. www.keramicarstvo-artus.si; gsm 041/483-692. A.Artus, Alojz Fužir, s.p. Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA ob izgubi brata in strica Ivana ZAMERNIKA 27.12.1955 - 23.6.2012 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za vso pomoč, darovane svete maše, vence, sveče ter izrečena sožalja. Hvala gospodu Vikiju za darovano mašo, gospe Valčki za poslovilne besede ter planinskemu društvu in pevcem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Č R N A K R O N I K A • NEZNANEC UKRADEL ELEKTRIČNI REZKALNIK Gornji Grad: 18. julija so bili policisti obveščeni o tatvini več kosov različnih rezkalnih glav za orodje, skupaj z električnim rezkalnikom, iz podjetja v Gornjem Gradu. Policisti so opravili ogled kraja in pričeli z zbiranjem obvestil, a neznanca zaenkrat še niso odkrili. • POŠKODOVAN MED ČIŠČENJEM GOZDA Menina: 19. julija je skupina moških čistila gozd po poseki na Meni-ni. Pri hoji je eden izmed njih izgubil ravnotežje in padel na hrbet ter zdr-sel po pobočju. Z glavo je udaril v skalo in se pri tem hudo telesno poškodoval. S helikopterjem je bil odpeljan na zdravljenje v klinični center v Ljubljano. • VLOMILEC V LOVSKI KOČI Rečica ob Savinji: 20. julija so bili policisti obveščeni o vlomu v lovsko kočo na Stonu. Neznani storilec je vlomil v objekt skozi okno kopalnice, vendar iz notranjosti ni odnesel ničesar. • POLCISTI ZASEGLI TOVORNJAK V preteklem tednu so policisti vozniku zaradi storitve hujšega prekrška, vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, zasegli tovorni avtomobil. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www_pocjrob inorcina.si Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 23 Za razvedrilo ZVER V DOLINI Kako hitro ljudje iz muhe naredijo slona, smo bili priča pred dnevi, ko se je razširila vest, da se je v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline pojavila ... zver. Izkazalo se je, da ni bila zver, pač pa Zver, natančneje evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je v spremstvu lokalnega vodstva SDS obiskal nekaj prijateljev in potencialnih volivcev, saj je znano, da se bo potegoval za predsedniški stolček. V neki znani kleti v Mozirju je v knjigo spominov napisal nekaj misli tudi za našo zelo brano rubriko. Kaj je zapisal predsedniški kandidat, bomo objavili po dnevu D, ki bo 11. novembra, finale pa verjetno 2. decembra. PLESNA VIRTUOZA Iztok Kolenc, predsednik Turističnega društva Gornji Grad: »Spoštovana zakonca Ročnik, zdaj pa mi zaupajta, kje sta se naučila tako dobro plesati, da sta v tako močni konkurenci zmagala na čebelarskem plesnem tekmovanju v Gornjem Gradu?« Betka Ročnik: »Zelo preprosto. Vzela sva si teden dni dopusta in odšla v Zreče. Vedno, ko si je Marko zaželel, da bi se stiskala, sem mu uslišala prošnjo in ga povabila na ples. Še sreča, da se tako rad stiska, sicer danes ne bi tako dobro plesala.« RECEPT ZA STAROST Vera Pečnik, predsednica Društva upokojencev Nazarje: »Gospoda Kraj-ner, če bi zaupate recept, kako doživeti 90 let, vam poklonim poljubček.« Rudi Krajner, devetdesetletnik iz Zavodic: »Če je tako, vam lahko zaupam, kako doživeti trikrat 90 let. Samo ne pritožujte se potem, da ste se naveličali .« 24 Savinjske novice št. 847, 20. julij 2012 Križanka, Informacije Čednost. urejenost. elegant. nost DEL skeleta stojalo s policami reka na poljskem rumena 00 rdeča mineral. zmes st. germ. pisava PAHOR. BORUT SL. ROKOME-TAS (JURE) nizke tekmovalne sani francoski pisatelj (jules) staljen material pri varjenju sekira za tesanje slovenska mladinska pisateuioa (peroci) ata tkani na v vezavi. ki o aje lukrtji-čav videz PRIPRAVA ZA SEJANJE. RESETO AM. FILMSKI VESOLJÍEK les vrbe ive UMAZANIJA. ONESNAŽENJE (star.) izdelovalec raket najnižji moški glas apr. jezik. in plemenska skupi na verdijeva opera reka v sv Španiji zelo razvito staro inoliansko ljudstvo ameriški filmski igralec (james) odlagališče odvečnih predmetov perilo. ki se naenkrat opere paradiž Sala DOVTIP AFRlftK: VELETOK francoski komeoio-graf (jean baptiste) pristojbina za dovolitev lova george michael turistično mesto na gorenjskem prebivalka argentine belkasti boleči izpuščaji na ustni sluznici JAMBSKI VERZ nekdanji DIRKAČ F) (prost) Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: BAVTA - sekira za tesanje; RENARD - francoski pisatelj (Jules); RUNE - stara germanska pisava; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ESKALACIJA, NARKOTIZER, ETAT, AGORA, JUS, FROTIR, ROMA, JENA, SANTANA, RAT, CAD, ANTRIM, AKSAKOV, GIMNAST, JUTRO, SPAČEK, HO,ATOL,AKON, NABOR, NAPOLEON, DESERT, TRASIRKA. ACOSTA '_' KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 31. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 15 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 27. julij Sobota, 28. julij Nedelja, 29. julij Torek, 31. julij Ponedeljek, 30. julij Napovednik dogodkov ob 15.00. Logarska dolina (oglarska bajta) Prižig oglarske kope ob 16.00. Lovski dom Solčava Odprtje lovske razstave ob 17.00. Dvorana v Solčavi Odprtje razstav ob 17.00. Športno igrišče v Solčavi Turnir v malem nogometu (12. memorial Ipavec-Gregorc) ob 19.30. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Pritrkavanje pritrkovalcev iz Šmihela ob 20.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Koncert klasičnih in temperamentnih tango skladb ob 21.00. Ljubno ob Savinji Plesno-koncertni večer z narodnozabavnimi ansambli ob 09.00. Foršt na Ljubnem ob Savinji Prijateljska nogometna tekma ob 09.00. Fidov gaj v Logarski dolini Delavnica nabiranja in priprave »Hrane iz narave« ob 09.00. Logarska dolina Polet z jadralnim padalom v tandemu (prijava Center Rinka) ob 09.00. Slap Cuc v Podvolovljeku Soteskanje (prijava Center Rinka) ob 09.00. Savinja Vožnja s kajaki (prijava Center Rinka) ob 10.00. Solčava Vaška tržnica z domačimi izdelki ob 14.00. Solčava Turnir v igranju z lesenimi igrami ob 14.00. Meliše - Vrbje Pohod prijateljstva ob 16.00. Vrbje, Budnova žaga na Ljubnem Družinsko popoldne s predstavitvijo Flosarske dediščine in delavnica za otroke ob 17.00. Športno igrišče v Solčavi Ženski turnir v malem nogometu ob 18.00. Vrbje Vesele društvene igre in zabava z Domačimi godci ob 19.00. Solčava Gasilska veselica z Gorenjskim kvintetom ob 19.30. Pred gasilskim domom v Mozirju Gasilsko veteransko tekmovanje za memorial Viktorja Lukšeta ob 20.00. Mozirje Gasilska veselica z ansamblom Pogum ob 09.00. Gostišče Firšt v Logarski dolini Voden sprehod po Fidovem gaju ob 10.00. Solčava Med štanti, vaška tržnica ... ob 11.00. Prireditveni prostor v Solčavi Slovesnost ob 20. obletnici Solčavskih dni ob 14.00. Rastke Maša po namenu flosarjev ob 15.00. Rastke Druženje z Ljudskimi godci ob 16.00. Solčava Zabava z ansamblom Ojstrica ob 18.00. Rastke Zabava z ansamblom Roka Žlindre ob 19.00. Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem Naj zvenijo orgle z Emo in Bernardo ob 10.00. Ljubno ob Savinji, Foršt Likovna delavnica na vrtu: Slikam s prijatelji ob 15.00. Kmetija Kumprej na Sv. Primožu Prikaz starih opravil ob 20.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Predstava Flosarji se vrnejo (komedija) ob 07.00. Športno igrišče Radmirje Prikaz košnje in spravila sena ob 08.00. Hotel Planinka, Ljubno ob Savinji Dan odprtih vrat Sreda, ob 15.00. Hotel Planinka, Ljubno ob Savinji Kuhanje hišnih specialitet in pokušina flosarske sladice 1. avgust ob 17.00. Kegljišče Ermenc, Ljubno ob Savinji Tekmovanje v kegljanju ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma ob 21.00. Trg na Ljubnem ob Savinji Petje podoknic mešanega pevskega zbora ob 13.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Srečanje upokojencev Četrtek, ob 14.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Zajezitev Savinje in vezanje flosa 2. avgust ob 18.00. Ljubno ob Savinji, piknik prostor Gril Razdiranje kope za oglje ob 20.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Nočni pohod na Rajhovko ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca za nadaljnjo rejo; gsm 070/744-487. Prodam bikca, starega 12 dni; tel. 583-5239. Prodam bikca simentalca, starega 14 dni in prikolico 3 t, nekiper; gsm 041/466-720. Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 041/783-615. Prodam 2 breji kravi, sivko in simentalko; tel. 583-54-25 od 12. - 14. ure. Prodam telico simentalko, brejo 7,5 meseca, težko 700 kg; gsm 051/256-986. Prodam brejo telico, sivko, pašno, dobrega porekla; gsm 040/888-852. Teličko simentalko, staro 10 dni, prodam; tel. 583-11-20. Prodam teličko, mesne pasme, limuzin, staro 7 dni; gsm 041/716-210. Prodam 2 telici sr, 7 in 8 mesecev breji, dobrega porekla. Kupim bikca starega 7 dni; gsm 031/855-186. Prodam prašiče od 30 - 250 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Prodam 6 jagnjetov za 290 eur; gsm 031/780-372. ŽIVALI - KUPIM - MENJAM Bikca sivca, starega 1 mesec, menjam za teličko mlečni tip; gsm 041/463-800. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje, bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM Oddam dva psa mešančka, stara dva meseca; gsm 051/353-369. DRUGO - PRODAM Prodam savinjski želodec (resnično ekološki); tel. 03/584-46-77, po 19. uri. Ugodno prodam 6 let star tv z diagonalo 52 cm; gsm 031/642-353. Prodam štedilnik 2 plin, 2 el. + ventilacijska pečica (70 eur), LCD monitor (40 eur); gsm 041/393-125. Prodam zidan štedilnik, l. 1913, z vso opremo, redno vzdrževan; gsm 041/318-644. Prodam zamrzovalno omaro, 120 l (4 predali), staro 2 leti; gsm 031/436-104. Ugodno prodam zamrzovalno omaro, 300 l; gsm 040/686-953. Prodam suha bukova drva; gsm 040/555463. Prodam 10 m3, 2 leti sušenih, bukovih drv, cepljenih na 1 m. Kupim tomos 4-brzinca; gsm 040/829-258. Prodam karto za 2 osebi za letovanje v Turčiji (Antalya), za 8 dni (sep.-dec. 2012); gsm 041/596-584. Prodam karto za 2 osebi, letovanje Turčija (Antalya), za 8 dni; tel. 068/162-158. Prodam rotacijsko kosilnico - vikon 2400 cm; gsm 041/354-656. Prodam ročni paletni viličar - jungheinrich 2000 kg, dolžina vilic 150 cm, ugodno; gsm 031/202-859. Prodam 2 gumi, 600 - 16, za traktorsko prikolico; gsm 041/736-146. VOZILA - PRODAM Prodam škodo octavia 2.0, elegance, l. 2002, prevoženih 100 000 km; gsm 051/428-731. NEPREMIČNINE Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444-769. Prodamo vrstno hišo v Gornjem Gradu. Cena 135.000,00; gsm 031/754-761. 2-sobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. V Mozirju vzamem garažo v najem; gsm 041/613-714. £1)M spomb TRGOVINA v zqomjEwmici UOUMI tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 26 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 Oglasi www. m* .net Fotoknjlga je trajen spomin na nepozabne dogodke! ^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo -A?. Studio Urška Zorin s.p. Na trgu 43 3330 Mozirje Končno smo dočakali pogumnega fanta, ki se je odločil osvežiti svoj videz. 16 letni Nejc Tevž, glasbenik in športnik, je tokratni izzivalec, ki vam ga predstavljamo v naši rubriki. Frizerka Urška Zorin iz Frizerskega salona HG je Nejcu oblikovala obrvi ter uredila modno frizuro, primerno za fante njegove starosti, vizaž-istka Natalija Plankl je Nejčev obraz osvežila s kremo ter naredila rahel ten in zakrila nepravilnosti, Nina Felicijan pa je zanj v trgovini Baza-rR izbrala poletna oblačila, ki jih je kombinirala z obutvijo trgovine Jurček. Da se je Nejc več kot odlično predstavil kot maneken si oglejte na fotografijah, ki jih je za vas posnela Lucija Rosc. Rubrika Stilski izziv se za nekaj časa poslavlja, sporočamo pa vam, da se lahko še vedno prijavite, kajti v jeseni ponovno nadaljujemo z novimi stilskimi preobrazbami. Želimo vam prijeten preostanek poletja! Trocl» ' ohitol). ^ TRGOVINA Z OBLAČILI JureekM tu m nbo/orf ei3relax šola vožnje @041227133 mm LET rflflHsijfHijreni lovilcem l pw£Ujmo TU« GLADKIM It SIflftiCTl 12 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012